Seznam matematikov

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.25</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Seznam matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126</id>
    <revision>
      <id>5736344</id>
      <parentid>5716569</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T00:02:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* N */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87991" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[matematik]]ov zložen po [[slovenščina|slovenskem]] [[abeceda|abecednem]] redu po [[priimek|priimkih]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Asger Aaboe]] ([[Danska]], 1922 – 2007)
* [[Pietro Abbati Marescotti]] ([[Italija]], 1768 – 1842)
* [[Niels Henrik Abel]] ([[Norveška]], 1802 – 1829)
* [[Hal Abelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Thomas Abbt]] ([[Nemčija]], 1738 – 1766)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Wilhelm Ackermann]] ([[Nemčija]], 1896 – 1962)
* [[Amir Dan Aczel]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1965)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[John Frank Adams]] ([[Anglija]], 1930 – 1989)
* [[Adelbold II.]] ([[Nizozemska]], 975 – 1026)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] ([[Rusija]], 1922 – )
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] ([[Rusija]], 1709 – 1780)
* [[Robert Adrain]] ([[Irska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1775 – 1843)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] ([[Rusija]], 1945 – )
* [[Maria Gaetana Agnesi]] ([[Italija]], 1718 – 1799)
* [[Camillo Agrippa]] ([[Italija]], ???? – okoli 1595)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] ([[Rusija]], 1901 – 1980)
* [[Lars Valerian Ahlfors]] ([[Finska]], 1907 – 1996) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 – )
* [[Giacomo Albanese]] ([[Italija]], 1890 – 1948)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Abraham Adrian Albert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1972)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1912 – 1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1896 – 1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1928 – 2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1827 – 1881)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783)
* [[James Waddell Alexander II.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – )
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 780 – 850)
* [[Slobodan Aljančić]] ([[Srbija]], 1922 – 1993)
* [[Al-Kindi]] ([[Kufa]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 801 – 873)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Noga Alon]] ([[Izrael]], 1956 – )
* [[Brian Roger Alspach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – )
* [[Jacob Ammen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1807 – 1894)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836)
* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] ([[Škotska]], 1582 – 1620)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] ([[Rusija]], 1848 – 1921)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] ([[Rusija]], 1936 – 2014)
* [[Adriaen Anthonisz]] ([[Nizozemska]], 1543 – 1620)
* [[Roger Apéry]] ([[Francija]], 1916 – 1994)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[Tom Mike Apostol]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – )
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Louis François Antoine Arbogast]] ([[Francija]], 1759 – 1803)
* [[Raymond Clare Archibald]] ([[Kanada]],  1875 – 1955)
* [[Cahit Arf]] ([[Turčija]], 1910 – 1997)
* [[Jean-Robert Argand]] ([[Francija]], 1768 – 1822)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Tarent]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Jorijuki Arima]] ([[Japonska]], 1714 – 1783)
* [[Aristarh]] ([[Samos]], [[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] ([[Rusija]], 1937 – 2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] ([[Rusija]], 1946 – )
* [[James Greig Arthur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – )
* [[Emil Artin]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1962)
* [[Michael Artin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – )
* [[Aryabhata I.]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Cesare Arzelà]] ([[Italija]], 1847 – 1912)
* [[Cecco d'Ascoli]] ([[Italija]], 1257 – 1327)
* [[Giulio Ascoli]] ([[Italija]], 1843 – 1896)
* [[Michael Aschbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – )
* [[Richard Askey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – )
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] ([[Rusija]], 1961 – )
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Michael Francis Atiyah]] ([[Anglija]], 1929 – 2019) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[George Atwood]] ([[Anglija]], 1746 – 1807)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[László Babai]] ([[Madžarska]], 1950 – )
* [[Charles Babbage]] ([[Anglija]], 1791 – 1871)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845 – 1922)
* [[Reinhold Baer]] ([[Nemčija]], 1902 – 1979)
* [[Al-Bagdadi]] ([[Irak]], 980 – 1037)
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] ([[Rusija]], 1934 – 2005)
* [[David Harold Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 – )
* [[René-Louis Baire]] ([[Francija]], 1874 – 1932)
* [[Alan Baker]] ([[Anglija]], 1939 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Henry Frederick Baker]] ([[Anglija]], 1866 – 1956)
* [[Bernardino Baldi]] ([[Italija]], 1533 – 1617)
* [[John Macleod Ball]] ([[Anglija]], 1948 – )
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825 – 1898)
* [[Stefan Banach]] ([[Poljska]], 1892 – 1945)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Thomas Banchoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – )
* [[Leon Bankoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1997)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Ehud Barak]] ([[Izrael]], 1942 – )
* [[Grigory Isaakovich Barenblatt]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2018)
* [[Nina Karlovna Bari]] ([[Rusija]], 1901 – 1961)
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776 – 1862)
* [[Ernest William Barnes]] ([[Anglija]], 1874 – 1953)
* [[Charlotte Barnum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860 – 1934)
* [[Nils Aall Barricelli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Norveška]], 1912 – 1993)
* [[Isaac Barrow]] ([[Anglija]], 1630 – 1677)
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 – )
* [[Thomas Bartholin]] ([[Danska]], 1616 – 1680)
* [[Hyman Bass]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – )
* [[Thomas Bayes]] ([[Anglija]], 1702 – 1761)
* [[Isaac Beeckman]] ([[Nizozemska]], 1588 – 1637) 
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 – )
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] ([[Rusija]], 1967 – )
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] ([[Rusija]], 1930 – 2017)
* [[Eric Temple Bell]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1960)
* [[Richard Ernest Bellman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1984)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] ([[Rusija]], 1925 – 2015)
* [[Eugenio Beltrami]] ([[Italija]], 1835 – 1900)
* [[Boris Abramovič Berezovski]] ([[Rusija]], 1946 – 2013)
* [[Claude Berge]] ([[Francija]], 1926 – 2002)
* [[Paul Isaac Bernays]] ([[Švica]], 1880 – 1977)
* [[Bruce Carl Berndt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – )
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700 – 1782)
* [[Jakob Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1654 – 1705)
* [[Jakob Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1759 – 1789)
* [[Johann Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1667 – 1748)
* [[Johann Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1710 – 1790)
* [[Johann Bernoulli III.]] ([[Švica]], 1744 – 1807)
* [[Nicholas Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1687 – 1759)
* [[Nicholas Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1695 – 1726)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] ([[Rusija]], 1880 – 1968)
* [[Lipman Bers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1993)
* [[Joseph Louis François Bertrand]] ([[Francija]], 1822 – 1900)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] ([[Rusija]], 1933 – )
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[Evert Willem Beth]] ([[Nizozemska]], 1908 – 1964)
* [[Frits Beukers]] ([[Nizozemska]], 1953 – )
* [[Arne Beurling]] ([[Švedska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] ([[Rusija]], [[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Étienne Bézout]] ([[Francija]], 1730 – 1783)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Luigi Bianchi]] ([[Italija]], 1856 – 1928)
* [[Norman Linstead Biggs]] ([[Anglija]], 1941 – )
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[RH Bing]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1986)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[Bryan John Birch]] ([[Anglija]], 1931 – )
* [[Garrett Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1996)
* [[George David Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1944)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Gertrude Blanch]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], okoli 1897 – 1996)
* [[Danilo Blanuša]] ([[Hrvaška]], 1903 – 1987)
* [[Gilbert Ames Bliss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1951)
* [[Otto Blumenthal]] ([[Nemčija]], 1876 – 1944)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] ([[Rusija]], 1889 – 1971)
* [[Maxime Bôcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1918)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480 – 524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] ([[Rusija]] 1909 – 1992)
* [[Harald Bohr]] ([[Danska]], 1887 – 1951)
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] ([[Rusija]] 1950 – 2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] ([[Rusija]], 1925 – )
* [[Farkas Wolfgang Bolyai]] ([[Romunija]], 1775 – 1856)
* [[János Bolyai]] ([[Romunija]], 1802 – 1860)
* [[Oskar Bolza]] ([[Nemčija]], 1857 – 1942)
* [[Bernard Bolzano]] ([[Češka]], 1781 – 1848)
* [[Rafael Bombelli]] ([[Italija]], 1526 – 1573)
* [[Enrico Bombieri]] ([[Italija]], 1940 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Guido Bonati]] ([[Italija]], 1223 – 1300)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919 – 2005)
* [[John Adrian Bondy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1944 – )
* [[Carlo Emilio Bonferroni]] ([[Italija]], 1892 – 1960)
* [[George Boole]] ([[Anglija]], 1815 – 1864)
* [[James Booth (matematik)|James Booth]] ([[Anglija]], 1810 – 1878)
* [[Richard Ewen Borcherds]] ([[Anglija]], 1959 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Émile Borel]] ([[Francija]], 1871 – 1956)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882 – 1970)
* [[Karol Borsuk]] ([[Poljska]], 1905 – 1982)
* [[Ladislaus Jožefovič Bortkiewicz]] ([[Poljska]], [[Rusija]], [[Nemčija]], 1868 – 1931)
* [[Radž Čandra Bose]] ([[Indija]], 1901 – 1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894 – 1974)
* [[Raoul Bott]] ([[Madžarska]], 1923 – 2005)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Jean Claude Bouquet]] ([[Francija]], 1819 – 1895)
* [[Jean Bourgain]] ([[Belgija]], 1954 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842 – 1929)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915 – 2003)
* [[Werner Boy]] ([[Nemčija]], 1879 – 1914)
* [[Carl Benjamin Boyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1976)
* [[Thomas Bradwardine]] ([[Anglija]], okoli 1295 – 1349)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] ([[Rusija]], 1796 – 1866)
* [[Richard Brauer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1996)
* [[Richard Peirce Brent]] ([[Avstralija]], 1946 – )
* [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783 – 1864)
* [[Henry Briggs]] ([[Anglija]], 1561 – 1630)
* [[Alexander von Brill]] ([[Nemčija]], 1842 – 1935)
* [[Raymond Woodard Brink]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1973)
* [[Charles Auguste Briot]] ([[Francija]], 1817 – 1882)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] ([[Rusija]], 1924 – )
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1991)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] ([[Rusija]])
* [[William Brouncker]] ([[Anglija]], 1620 – 1684)
* [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]] ([[Nizozemska]], 1881 – 1966)
* [[Felix Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – )
* [[William Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – )
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Richard Anthony Brualdi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Nicolaas Govert de Bruijn]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2012)
* [[Viggo Brun]] ([[Norveška]], 1885 – 1978)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] ([[Rusija]], 1872 – 1919)
* [[Richard Arthur Buckingham]] ([[Anglija]], 1911 – 1994)
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] ([[Rusija]], 1837 – 1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] ([[Rusija]], 1859 – 1962)
* [[Leonid Abramovič Bunimovič]] (Rusija, 1947 –)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] ([[Rusija]], 1804 – 1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] ([[Rusija]], 1936 – )
* [[Cesare Burali-Forti]] ([[Italija]], 1861 – 1931)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[William Burnside]] ([[Anglija]], 1852 – 1927)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luis Angel Caffarelli]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1948 – )
* [[Eugène Cahen]] ([[Francija]], 1865 – ????)
* [[Peter Jephson Cameron]] ([[Anglija]], 1947 – )
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 – )
* [[Georg Ferdinand Cantor]] ([[Nemčija]], 1845 – 1918)
* [[Constantin Carathéodory]] ([[Nemčija]], 1873 – 1950)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Lennart Axel Edvard Carleson]] ([[Švedska]], 1928 – )
* [[Robert Daniel Carmichael]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1967)
* [[Manfredo do Carmo]] ([[Brazilija]], 1928 – )
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832)
* [[Élie Joseph Cartan]] ([[Francija]], 1869 – 1951)
* [[Henri Paul Cartan]] ([[Francija]], 1904 – )
* [[Pierre Cartier]] (???? – )
* [[Mary Lucy Cartwright]] ([[Anglija]], 1900 – 1998)
* [[John William Scott Cassels]] ([[Anglija]], 1922 – 2015)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Eugène Charles Catalan]] ([[Belgija]], 1814 – 1894
* [[Pietro Antonio Cataldi]] ([[Italija]], 1548 – 1626)
* [[Augustin Louis Cauchy]] ([[Francija]], 1789 – 1857)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Arthur Cayley]] ([[Anglija]], 1821 – 1895)
* [[Lamberto Cesàri]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1990)
* [[Ernesto Cesàro]] ([[Italija]], 1859 – 1906)
* [[Ludolph van Ceulen]] ([[Nemčija]], 1540 – 1610)
* [[Giovanni Ceva]]  ([[Italija]], 1647 – 1734)
* [[Gregory Chaitin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] ([[Anglija]], 1888 – 1970)
* [[Michel Chasles]] ([[Francija]], 1793 – 1880)
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749)
* [[Jeff Cheeger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Evan Christ]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1970 – )
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 – )
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900)
* [[Alonzo Church]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1995)
* [[Václav Chvátal]] ([[Češka]], [[Kanada]], 1946 – )
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] ([[Rusija]], 1857 – 1935)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Alfred Hoblitzelle Clifford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1992) 
* [[William Kingdon Clifford]] ([[Anglija]], 1845 – 1879)
* [[John Henry Coates]] ([[Avstralija]], 1945 –)
* [[Arthur Byron Coble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[James Cockle]] ([[Anglija]], 1819 – 1895)
* [[Paul Joseph Cohen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Lothar Collatz]] ([[Nemčija]], 1910 – 1990)
* [[John Colson]] ([[Anglija]], 1680 – 1760)
* [[markiz de Condorcet]] ([[Francija]], 1743 – 1794)
* [[Alain Connes]] ([[Francija]], 1947 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[John Bligh Conway]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[John Horton Conway]] ([[Anglija]], 1937 – 2020)
* [[Arthur Herbert Copeland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1970)
* [[Don Coppersmith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843)
* [[Celso Costa]] ([[Brazilija]], 1949 – )
* [[Roger Cotes]] ([[Anglija]], 1682 – 1716)
* [[Richard Courant]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1972)
* [[Harold Scott MacDonald Coxeter]] ([[Anglija]], 1907 – 2003)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Gabriel Cramer]] ([[Švica]], 1704 – 1752)
* [[Harald Cramér]] ([[Švedska]], 1893 – 1985)
* [[August Leopold Crelle]] ([[Nemčija]], 1780 – 1855)
* [[Haskell Brooks Curry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1982)
* [[Dragoš Cvetković]] ([[Srbija]], 1941 – )
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Čao Ko]] ([[Kitajska]], 1910 – 2002)
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] ([[Rusija]], 1869 – 1942)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1894 – 1947)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] ([[Rusija]], 1821 – 1894)
* [[Eduard Čech]] ([[Češka]], 1893 – 1960)
* [[Šing-Šen Čern]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2004)
* [[Čen Džing Ran]] ([[Kitajska]], 1933 – 1996)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] ([[Rusija]], 1902 – 1959)
* [[Čia Sien]] ([[Kitajska]], okoli 1050)
* [[Či-Hong Sun]] ([[Kitajska]], 1965 – )
* [[Čin Džjušao]] ([[Kitajska]], 1202 – 1261)
* [[Či-Vei Sun]] ([[Kitajska]], 1965 – )
* [[Sarvadaman Čovla]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]],  1907 – 1995)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] ([[Rusija]], 1951 – )
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] ([[Rusija]], 1922 – 2008)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Victor D'Hondt]] ([[Belgija]], 1841 – 1901)
* [[Marcos Dajczer]] ([[Brazilija]], 1948 – )
* [[Germinal Pierre Dandelin]] ([[Francija]], [[Belgija]], 1794 – 1847)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[David van Dantzig]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1959)
* [[George Dantzig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – )
* [[Jean Gaston Darboux]] ([[Francija]], 1842 – 1917)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[Harold Davenport]] ([[Anglija]], 1907 – 1969)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] ([[Rusija]], 1823 – 1885)
* [[Robert James MacGregor Dawson]] ([[Anglija]])
* [[Vera Winitzky de Spinadel]] ([[Argentina]], 1929 – )
* [[Julius Wilhelm Richard Dedekind]] ([[Nemčija]], 1831 – 1916)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Max Wilhelm Dehn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1952)
* [[Dejnostrat]] ([[Grčija]], okoli 390 pr. n. št. – okoli 320 pr. n. št.)
* [[Italo José Dejter]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1939 – ) 
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] ([[Rusija]], 1890 – 1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] ([[Rusija]], 1856 – 1931)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Pierre Deligne]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Giovanni Demisiani]] ([[Grčija]], ???? – 1614)
* [[Arnaud Denjoy]] ([[Francija]], 1884 – 1974)
* [[Augustus De Morgan]] ([[Indija]], [[Anglija]], 1806 – 1871)
* [[Girard Desargues]] ([[Francija]], 1591 – 1661)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650)
* [[Vladimir Devidé]] ([[Hrvaška]], 1925 – 2010)
* [[Keith Devlin]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Dicearh]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št. – okoli 285 pr. n. št.)
* [[Leonard Eugene Dickson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] ([[Rusija]], 1938 – )
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] ([[Rusija]], 1924 – )
* [[Diofant]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 200/214 – okoli 284/298)
* [[Diokles]] ([[Karist]], okoli 380 pr. n. št. – okoli 310 pr. n. št.)
* [[Gabriel Andrew Dirac]] ([[Anglija]], 1925 – 1984)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984)
* [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]] ([[Nemčija]], 1805 – 1859)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1987 – )
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] ([[Rusija]], 1929 – 1995)
* [[Simon Kirwan Donaldson]] ([[Anglija]], 1957  ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957)
* [[Joseph Leo Doob]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2004)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] ([[Rusija]], 1910 – 1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] ([[Rusija]], 1935 – )
* [[Adrien Douady]] (???? – )
* [[Jesse Douglas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1965) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Marcus du Sautoy]] ([[Anglija]], 1965 – )
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]],  1797 – 1872)
* [[Pierre Charles François Dupin]] ([[Francija]], 1784 – 1873)
* [[Walther von Dyck]] ([[Nemčija]], 1856 – 1934)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – )
* [[Šing-Tung Džau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – )
* [[Džing Fang]] ([[Kitajska]], 78 pr. n. št. – 37 pr. n. št.)
* [[Džu Šidžje]] ([[Kitajska]], 1270 – 1330)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Samuel Earnshaw]] ([[Anglija]], 1805 – 1888)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Thomas Alva Edison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1931)
* [[Harold Mortimer Edwards]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – )
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955)
* [[David Eisenbud]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1965)
* [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein]] ([[Nemčija]], 1823 – 1852)
* [[Noam David Elkies]] ([[ZDA]], 1966 – )
* [[Friedrich Engel (matematik)|Friedrich Engel]] ([[Nemčija]], 1861 – 1941)
* [[Björn Engquist]] ([[Švedska]], 1945 – )
* [[Alfred Enneper]] ([[Nemčija]], 1830 – 1885)
* [[Federigo Enriques]] ([[Italija]], 1871 – 1946)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Paul Erdős]] ([[Madžarska]], 1913 – 1996)
* [[Agner Krarup Erlang]] ([[Danska]], 1878 – 1929)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[William Esson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1838 – 1916)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Max Euwe]] ([[Nizozemska]], 1901 – 1981)
* [[Griffith Conrad Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – )
* [[Evdem]] ([[Rodos|Rod]], [[Grčija]], okoli 344 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Evklid]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 365 pr. n. št. – 275 pr. n. št.)
* [[Evtokij]] ([[Aškalon]], [[Palestina]], okoli 480 – okoli 540)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Francesco Faà di Bruno]] ([[Italija]], 1825 – 1888)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 – )
* [[Gerd Faltings]] ([[Nemčija]], 1954 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Gino Fano]] ([[Italija]], 1871 – 1952)
* [[Luigi Fantappiè]] ([[Italija]], 1901 – 1956)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Ralph Jasper Faudree]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – )
* [[Jean Favard]] ([[Francija]], 1902 – 1965)
* [[Charles Louis Fefferman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – )
* [[Walter Feit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2004)
* [[Vilim Srećko Feller]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1970)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665)
* [[Lodovico Ferrari]] ([[Italija]], 1522 – 1565)
* [[Scipione del Ferro]] ([[Italija]], 1465 – 1526)
* [[Abram Iljič Fet]] ([[Rusija]], 1924 – 2007)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988)
* [[Leonardo Fibonacci|Leonardo Pisano Fibonacci]] ([[Italija]], 1170 – 1250)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] ([[Rusija]], 1888 – 1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov]] ([[Rusija]], 1923 – 2006)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656)
* [[Henry Burchard Fine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865 – 1947)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – )
* [[Thomas Scott Fiske]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865 – 1944)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] ([[Rusija]], 1853 – 1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] ([[Rusija]], 1882 – 1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] ([[Rusija]], 1898 – 1974)
* [[Jon Folkman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 1969)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] ([[Rusija]], 1945 – )
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] ([[Rusija]], 1917 – 1975)
* [[Lester Randolph Ford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1975)
* [[Lester Randolph Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – )
* [[Andrew Russell Forsyth]] ([[Škotska]], 1858 – 1942)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel]] ([[Nemčija]], [[Izrael]], 1891 – 1965)
* [[Aviezri Fraenkel]] ([[Izrael]], 1929 – )
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Maurice René Fréchet]] ([[Francija]], 1878 – 1973)
* [[Erik Ivar Fredholm]] ([[Švedska]], 1866 – 1927)
* [[Michael Hartley Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege]] ([[Nemčija]], 1848 – 1925)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Bernard Frénicle de Bessy]] ([[Francija]], okoli 1605 – 1675)
* [[Igor Borisovič Frenkel]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 – )
* [[Amédée-François Frézier]] ([[Francija]], 1682 – 1773)
* [[John Benjamin Friedlander]] ([[Kanada]])
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] ([[Rusija]], 1888 – 1925)
* [[Kurt Otto Friedrichs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1982)
* [[Johannes Acronius Frisius]] ([[Nizozemska]], 1520 – 1564)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
* [[Ferdinand Georg Frobenius]] ([[Nemčija]], 1849 – 1917)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 – )
* [[Robert Frucht]] ([[Nemčija]], [[Čile]], 1906 – 1997)
* [[Lazarus Immanuel Fuchs]] ([[Nemčija]], 1833 – 1902)
* [[Nicolaus Fuss]] ([[Švica]], 1755 – 1826)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] ([[Rusija]], 1797 – 1855)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] ([[Rusija]], 1871 – 1945)
* [[Évariste Galois]] ([[Francija]], 1811 – 1832)
* [[Lars Gårding]] ([[Švedska]], 1919 – 2014)
* [[Martin Gardner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2010)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] ([[Rusija]], 1913 – 2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] ([[Rusija]], 1906 – 1968)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Gerhard Gentzen]] ([[Nemčija]], 1909 – 1945)
* [[Gerbert d'Aurillac]] ([[Francija]], [[Italija]], okoli 938 – 1003)
* [[Sophie Germain]] ([[Francija]], 1776 – 1831)
* [[Camille-Christophe Gerono]] ([[Francija]], 1799 – 1891)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Ion Ghica]] ([[Romunija]], 1816 – 1897)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] ([[Rusija]], [[ZDA]], 1958 – )
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] ([[Rusija]], 1871 – 1941)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Andrew Mattei Gleason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2008)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] ([[Rusija]], 1934 – )
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – )
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] ([[Rusija]], 1912 – 1995)
* [[Kurt Gödel]] ([[Nemčija]], 1906 – 1978)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] ([[Rusija]], 1929 – )
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989)
* [[Christian Goldbach]] ([[Nemčija]], 1690 – 1764)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Solomon Wolf Golomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – )
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] ([[Rusija]], 1951 – )
* [[Benjamin Gompertz]] ([[Anglija]], 1779 – 1865)
* [[Reuben Louis Goodstein]] ([[Anglija]], 1912 – 1985)
* [[Paul Albert Gordan]] ([[Nemčija]], 1837 – 1912)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] ([[Rusija]], 1925 – )
* [[Bill Gosper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], 1876 – 1937)
* [[Édouard Goursat]] ([[Francija]], 1858 – 1936)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] ([[Rusija]], 1930 – 1989)
* [[William Timothy Gowers]] ([[Anglija]], 1963 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Judith Victor Grabiner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – )
* [[Ronald Lewis Graham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Jørgen Pedersen Gram]] ([[Danska]], 1850 – 1916)
* [[Luigi Guido Grandi]] ([[Italija]], 1671 – 1742)
* [[Andrew Granville]] ([[Anglija]], 1962 – ) 
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Prusija]], 1809 – 1877)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] ([[Rusija]], 1863 – 1939)
* [[John Thomas Graves]] ([[Irska]], 1806 – 1870)
* [[John Greaves]] ([[Anglija]], 1602 – 1652)
* [[Ben Joseph Green]] ([[Anglija]], 1977 – )
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Emanuels Grinbergs]] ([[Latvija]], 1911 – 1982)
* [[Federik Grisogono]] ([[Hrvaška]], 1472 – 1538)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1943 – )
* [[Marcel Grossmann]] ([[Madžarska]], [[Švica]], 1878 – 1936)
* [[Alexander Grothendieck]] ([[Francija]], 1928 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Christoph Gudermann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1852)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] ([[Rusija]], 1766 – 1813)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] ([[Rusija]], 1908 – 1981)
* [[Francis Guthrie]] ([[Južna Afrika]], 1831 – 1899)
* [[Richard Kenneth Guy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1916 – 2020)
* [[András Gyárfás]] ([[Madžarska]], 1945 –)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Alfréd Haar]] ([[Madžarska]], 1885 – 1933)
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] ([[Rusija]], 1952 – 2005)
* [[Jacques Salomon Hadamard]] ([[Francija]], 1865 – 1963)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Hans Hahn]] ([[Avstrija]], 1879 – 1934)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1990)
* [[Philip Hall]] ([[Anglija]], 1904 – 1982)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[Georg Hamel]] ([[Nemčija]], 1877 – 1954)
* [[Richard Streit Hamilton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1998)
* [[Hermann Hankel]] ([[Nemčija]], 1839 – 1873)
* [[Frank Harary]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2005)
* [[Heiko Harborth]] ([[Nemčija]], 1938 – )
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] ([[Rusija]], 1924 – )
* [[Godfrey Harold Hardy]] ([[Anglija]], 1877 – 1947)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958)
* [[Helmut Hasse]] ([[Nemčija]], 1898 – 1979)
* [[Johan Håstad]] ([[Švedska]], 1960 – )
*[[Herbert Aron Hauptman]] ([[ZDA]], 1917 – 2011)
* [[Felix Hausdorff]] ([[Nemčija]], 1868 – 1942)
* [[Roger Heath-Brown]] ([[Anglija]], 1952 – )
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925)
* [[Stephen Travis Hedetniemi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Earle Raymond Hedrick]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1943)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965)
* [[Hans Arnold Heilbronn]] ([[Nemčija]], 1908 – 1975)
* [[Piet Hein]] ([[Danska]], 1905 – 1996)
* [[Eduard Heine]] ([[Nemčija]], 1821 – 1881)
* [[Dan Heisman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – )
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894)
* [[Tiberius Hemsterhuis]] ([[Nizozemska]], 1685 – 1766)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – )
* [[Gustav Herglotz]] ([[Nemčija]], 1881 – 1953)
* [[Charles Hermite]] ([[Francija]], 1822 – 1901)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[Israel Nathan Herstein]] ([[ZDA]], 1923 – 1988)
* [[Ludwig Otto Hesse]] ([[Nemčija]], 1811 – 1874)
* [[Hendrik van Heuraet]] ([[Nizozemska]], 1633 – 1660)
* [[Edwin Hewitt]] ([[ZDA]], 1920 – 1999)
* [[Arend Heyting]] ([[Nizozemska]], 1898 – 1980)
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934)
* [[Nicholas John Higham]] ([[Anglija]], 1961 – )
* [[Graham Higman]] ([[Anglija]], 1917 – 2008)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070 – okoli 1136)
* [[David Hilbert]] ([[Nemčija]], 1862 – 1943)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[Einar Carl Hille]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1980)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] ([[Rusija]], 1894 – 1959)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 194 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipatija]] ([[Grčija]], 370 – 415)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Heisuke Hironaka]] ([[Japonska]], 1931 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Morris Hirsch]] ([[ZDA]], 1933 – )
* [[Thomas Archer Hirst]] ([[Anglija]], 1830 – 1892)
* [[Nigel James Hitchin]] ([[Anglija]], 1946 – )
* [[Vaclav Hlavaty]] ([[Češka]], 1894 – 1969)
* [[Ernst Hölder]] ([[Nemčija]], 1901 – 1990)
* [[Otto Ludwig Hölder]] ([[Nemčija]], 1859 – 1937)
* [[Guillaume de l'Hôpital]] ([[Francija]], 1661 – 1704)
* [[Reinhold Hoppe]] ([[Nemčija]] 1816 – 1900)
* [[Grace Hopper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1992)
* [[Lars Valter Hörmander]] ([[Švedska]], 1931 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Georges Hostelet]] ([[Francija]], 1875 – 1960)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1915 – 2001)
* [[Jur Hronec]] ([[Slovaška]], 1881 – 1959)
* [[Johannes Hudde]] ([[Nizozemska]], 1628 – 1704)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] ([[Rusija]], 1934 – )
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887)
* [[Adolf Hurwitz]] ([[Nemčija]], 1859 – 1919)
* [[Charles Hutton]] ([[Anglija]], 1737 – 1823)
* [[Martin Neil Huxley]] ([[Anglija]])
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] ([[Rusija]], 1875 – 1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] ([[Rusija]], 1832 – 1892)
* [[Albert Edward Ingham]] ([[Anglija]], 1900 – 1967)
* [[Rufus Philip Isaacs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1981)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] ([[Rusija]], 1913 – 2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1862 – 1939)
* [[Kenneth Eugene Iverson]] ([[Kanada]], 1920 – 2004)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] ([[Rusija]], 1946 – 1990)
* [[James Ivory (matematik)|James Ivory]] ([[Škotska]], 1765 – 1842)
* [[Henryk Iwaniec]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Carl Gustav Jakob Jacobi]] ([[Nemčija]], 1804 – 1851)
* [[Nathan Jacobson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1999)
* [[Ernst Erich Jacobsthal]] ([[Nemčija]], 1882 – 1965)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – )
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Jang Hui]] ([[Kitajska]], 1238 – 1298)
* [[Vojtěch Jarník]] ([[Češka]], 1897 – 1970)
* [[Šing-Tung Jau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] ([[Rusija]], 1869 – 1931)
* [[Johan Ludvig William Valdemar Jensen]] ([[Danska]], 1859 – 1925)
* [[Fritz John]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994)
* [[Katherine Johnson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] ([[ZDA]], 1930 – 2017)
* [[Vaughan Frederick Randal Jones]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[William Jones (matematik)|William Jones]] ([[Anglija]], 1675 – 1749)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980)
* [[Marie Ennemond Camille Jordan]] ([[Francija]], 1838 – 1922)
* [[Gaston Maurice Julia]] ([[Alžirija]], [[Francija]], 1893 – 1978)
* [[Joachim Jungius]] ([[Nemčija]], 1587 – 1657)
* [[ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Mark Kac]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1984)
* [[Viktor Gerševič Kac]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] ([[Rusija]], 1869 – 1953)
* [[Soiči Kakeja]] ([[Japonska]], 1886 – 1947)
* [[Rudolf Emil Kalman]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – )
* [[Theodor Kaluza]] ([[Nemčija]], 1910 – 1994)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Egbert van Kampen]] ([[Nizozemska]], 1908 – 1942)
* [[Niky Kamran]] ([[Belgija]], [[Kanada]], 1959 – )
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] ([[Rusija]], 1912 – 1986)
* [[Irving Kaplansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2006)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] ([[Indija]], 1905 – 1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] ([[Rusija]], 1937 – 2008)
* [[Jovan Karamata]] ([[Srbija]], 1902 – 1967)
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Abraham Gotthelf Kästner]] ([[Nemčija]], 1719 – 1800)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[John Keill]] ([[Škotska]], 1671 – 1721)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] ([[Rusija]], 1911 – 1978)
* [[David George Kendall]] ([[Anglija]], 1918 – 2007)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952 – )
* [[Wilhelm Killing]] ([[Nemčija]], 1847 – 1923)
* [[Clark Kimberling]] ([[ZDA]], 1942 – )
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov]] ([[Rusija]], 1931 – )
* [[Thomas Penyngton Kirkman]] ([[Anglija]], 1806 – 1895)
* [[Sergiu Klainerman]] ([[Romunija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – )
* [[Erica Klarreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 – )
* [[Victor LaRue Klee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1994)
* [[Felix Christian Klein]] ([[Nemčija]], 1849 – 1925)
* [[Igor Kluvánek]] ([[Slovaška]], [[Avstralija]], 1931 – 1993)
* [[Adolf Kneser]] ([[Nemčija]], 1862 – 1930)
* [[Hellmuth Kneser]] ([[Nemčija]], 1898 – 1973)
* [[Martin Kneser]] ([[Nemčija]], 1928 – 2004)
* [[Walter Knödel]] ([[Avstrija]], 1926 – )
* [[Konrad Knopp]] ([[Nemčija]], 1882 – 1957)
* [[Cargill Gilston Knott]] ([[Škotska]], 1856 – 1922)
* [[Donald Ervin Knuth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – )
* [[Adam Adamandy Kochański]] ([[Poljska]], 1631 – 1700)
* [[Kunihiko Kodaira]] ([[Japonska]], 1915 – 1997) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Max Koecher]] ([[Nemčija]], 1924 – 1990)
* [[Milan Kolibiar]] ([[Slovaška]], 1922 – 1994)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] ([[Rusija]], 1903 – 1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] ([[Rusija]], 1964 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Dénes Kőnig]] ([[Madžarska]], 1884 – 1944)
* [[Leo Königsberger]] ([[Nemčija]], 1837 – 1921)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]], okoli 280 pr. n. št. – okoli 220 pr. n. št.)
* [[Bernard Osgood Koopman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1981)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] ([[Rusija]], 1837 – 1908)
* [[Diederik Johannes Korteweg]] ([[Nizozemska]], 1848 – 1941)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] ([[Rusija]], 1865 – 1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] ([[Rusija]], 1850 – 1891)
* [[Christian Kramp]] ([[Francija]], 1760 – 1826)
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] ([[Ukrajina]], 1892 – 1942)
* [[Leopold Kronecker]] ([[Nemčija]], 1823 – 1891)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] ([[Rusija]], 1921 – 1986)
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006)
* [[Ktezibij]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 285 pr. n. št. – 222 pr. n. št.)
* [[Jonas Kubilius (matematik)|Jonas Kubilius]] ([[Litva]], 1921 – 2011)
* [[Ernst Eduard Kummer]] ([[Nemčija]], 1810 – 1893
* [[Kazimierz Kuratowski]] ([[Poljska]], 1896 – 1980)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] ([[Rusija]], 1908 – 1971)
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] ([[Rusija]], 1939 – )
* [[Boris Abramovič Kušner]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 – )
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] ([[Rusija]])
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Martin Wilhelm Kutta]] ([[Nemčija]], 1867 – 1944)
* [[Rodjon Osijevič Kuzmin]] ([[Rusija]], 1891 – 1949)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Marie de La Condamine]] ([[Francija]], 1701 – 1774)
* [[Charles-Jean de La Vallée Poussin]] ([[Belgija]], 1866 – 1962)
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska]] ([[Rusija]], 1922 – 2004)
* [[Laurent Lafforgue]] ([[Francija]], 1966 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Jeffrey Lagarias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – )
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Antoine de Laloubère]] ([[Francija]], 1600 – 1664)
* [[Gerard Laman]] ([[Nizozemska]], 1924 – 2009)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974)
* [[Edmund Landau]] ([[Nemčija]], 1877 – 1938)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] ([[Rusija]], 1921 – 1997)
* [[Serge Lang]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2005)
* [[Leo Jerome Lange]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1968)
* [[Robert Langlands]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – )
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942)
* [[Emanuel Lasker]] ([[Nemčija]], 1868 – 1941)
* [[Detlef Laugwitz]] ([[Nemčija]], 1932 – 2000)
* [[Pierre Alphonse Laurent]] ([[Francija]], 1813 – 1854) 
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] ([[Rusija]], 1900 – 1980)
* [[Peter David Lax]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – )
* [[Henri Léon Lebesgue]] ([[Francija]], 1875 – 1941)
* [[Solomon Lefschetz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1972)
* [[Adrien-Marie Legendre]] ([[Francija]], 1752 – 1833)
* [[Russell Sherman Lehman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ([[Nemčija]], 1646 – 1716)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985)
* [[Hanfried Lenz]] ([[Nemčija]], 1916 – )
* [[James Lepowsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – )
* [[Matyáš Lerch]] ([[Češka]], 1860 – 1922)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[William Judson LeVeque]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2007)
* [[Tullio Levi-Civita]] ([[Italija]], 1873 – 1941)
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] ([[Rusija]], 1948 – )
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910)
* [[Paul Pierre Lévy]] ([[Francija]], 1886 – 1971)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Či]] ([[Kitajska]], 1192 – 1279)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja]] ([[Italija]], 1803 – 1869)
* [[Marius Sophus Lie]] ([[Norveška]], 1842 – 1899)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – )
* [[Michael James Lighthill]] ([[Anglija]], 1924 – 1998)
* [[Ferdinand von Lindemann]] ([[Nemčija]], 1852 – 1939)
* [[Elon Lindenstrauss]] ([[Izrael]], 1970 - ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Ignaz Lindner]] ([[Avstrija]], 1777 – 1835)
* [[Jack Hendricus van Lint]] ([[Nizozemska]], 1932 – 2004)
* [[Jacques-Louis Lions]] ([[Francija]], 1928 – 2001)
* [[Pierre-Louis Lions]] ([[Francija]], 1956 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Liouville]] ([[Francija]], 1809 – 1882)
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]] 1822 – 1880)
* [[John Edensor Littlewood]] ([[Anglija]], 1885 – 1977)
* [[Liu Hui]] ([[Kitajska]], okoli 220 – okoli 285)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1857 – 1918)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1911 – 1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] ([[Rusija]], 1899 – 1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] ([[Rusija]], 1792 – 1856)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Edward Norton Lorenz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2008)
* [[Augustus Edward Hough Love]] ([[Anglija]], 1863 – 1940)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]] ([[Francija]], 1842 – 1891)
* [[Jan Łukasiewicz]] ([[Poljska]], 1878 – 1956)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] ([[Rusija]], 1883 – 1950)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Hans Maaß (matematik)|Hans Maaß]] ([[Nemčija]], 1911 – 1992)
* [[Saunders Mac Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2005)
* [[James MacCullagh]] ([[Irska]], 1809 – 1847)
* [[Hector Munro Macdonald]] ([[Škotska]], 1865 – 1935)
* [[Alexander Macfarlane]] ([[Škotska]], 1851 – 1913)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[George Whitelaw Mackey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2006)
* [[Colin Maclaurin]] ([[Škotska]], 1698 – 1746)
* [[Percy Alexander MacMahon]] ([[Anglija]], 1854 – 1929)
* [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] ([[Japonska]], okoli 1690 – 1744)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] ([[Rusija]], 1669 – 1739)
* [[Ludwig Immanuel Magnus]] ([[Nemčija]], 1790 – 1861)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[Carl Johan Malmsten]] ([[Švedska]], 1814 – 1886)
* [[Etienne-Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812)
* [[Szolem Mandelbrojt]] ([[Poljska]], 1899 – 1983)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] ([[Poljska]], 1924 – 2010)
* [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt]] ([[Nemčija]], 1854 – 1925)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1937 – )
* [[Henry Berthold Mann]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2000)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036) &lt;!-- ibn Irak --&gt;
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953)
* [[Sibe Mardešić]] ([[Hrvaška]], 1927 – 2016)
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1856 – 1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1904 – 1979)
* [[Vladimir Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1871 – 1897)
* [[Jerrold E. Marsden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – )
* [[Anders Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1940 – )
* [[Per Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1942 – )
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Lorenzo Mascheroni]] ([[Italija]], 1750 – 1800)
* [[Heinrich Maschke]] ([[Nemčija]], 1853 – 1908)
* [[Max Mason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1961)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Émile Léonard Mathieu]] ([[Francija]], 1835 – 1890)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] ([[Rusija]], 1947 – )
* [[Ludwig Maurer]] ([[Nemčija]], 1859 – 1927)
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Emory McClintock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1916)
* [[Douglas McIlroy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – )
* [[Curtis Tracy McMullen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1989)
* [[Hjalmar Mellin]] ([[Finska]], 1854 – 1933)
* [[Menehmo]] ([[Alopekonez]], [[Mala Azija]], okoli 378 pr. n. št. – okoli 320 pr. n. št.)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70 – okoli 140)
* [[Karl Menger]] ([[Avstrija]], 1902 – 1985)
* [[Pietro Mengoli]] ([[Italija]], 1626 – 1686)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] ([[Rusija]], 1892 – 1988)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648)
* [[Franz Mertens]] ([[Nemčija]], 1840 – 1927)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – okoli 400 pr. n. št.)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Arne Meurman]] ([[Švedska]], 1956 – )
* [[Valentin Petrovič Mihajlov]] ([[Rusija]])
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896 – 1950)
* [[John Willard Milnor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] ([[Rusija]], 1920 – 2009)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Magnus Gösta Mittag-Leffler]] ([[Švedska]], 1846 – 1927)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Ernst Max Mohr]] ([[Nemčija]], 1910 – 1989)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697)
* [[Abraham de Moivre]] ([[Francija]], 1667 – 1754)
* [[Gaspard Monge]] ([[Francija]], 1746 – 1818)
* [[Deane Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – )
* [[Edward Forrest Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1932)
* [[John Coleman Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Robert Lee Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1974)
* [[Louis Joel Mordell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1888 – 1972)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] ([[Rusija]], 1876 – 1952)
* [[Šigefumi Mori]] ([[Japonska]], 1951 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Bernard Morin]] ([[Francija]], 1931 – )
* [[Frank Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860 – 1937)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Charles Bradfield Morrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1999)
* [[George Daniel Mostow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – )
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] ([[Indija]], 1866 – 1937)
* [[David Bryant Mumford]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
* [[Nikoloz Мushelišvili]] (Gruzija, 1891 – 1976)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Mark Aronovič Najmark]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617)
* [[John Forbes Nash]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2015)
* [[Crispin Nash-Williams]] ([[Wales]], 1932 – 2001)
* [[Zeev Nehari]] ([[Izrael]], 1915 – 1978)
* [[William Neile]] ([[Škotska]], 1637 – 1670)
* [[Harry Lewis Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – )
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] ([[Rusija]], 1946 – )
* [[Eugen Netto]] ([[Nemčija]], 1848 – 1919)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Jürgen Neukirch]] ([[Nemčija]], 1937 – 1997)
* [[Carl Gottfried Neumann]] ([[Nemčija]], 1832 – 1925)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895)
* [[John von Neumann]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1957)
* [[Rolf Herman Nevanlinna]] ([[Finska]], 1895 – 1980)
* [[Max Newman]] ([[Anglija]], 1897 – 1984)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[Jerzy Neyman]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1981)
* [[Ngô Bảo Châu]] ([[Vietnam]], 1972 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851)
* [[Bernard Nieuwentyt]] ([[Nizozemska]], 1654 – 1718)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] ([[Rusija]], 1905 – )
* [[Nikomah]] ([[Herada]], [[rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], okoli 60 – okoli 120)
* [[Nikomed]] ([[Grčija]], okoli 280 pr. n. št. – okoli 210 pr. n. št.)
* [[Nikoteles]] ([[Grčija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Nilakanta Somajadži]] ([[Indija]], 1444 – 1502)
* [[Louis Nirenberg]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – )
* [[Ivan Morton Niven]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Emmy Noether]] ([[Nemčija]], 1882 – 1935)
* [[Max Noether]] ([[Nemčija]], 1844 – 1921)
* [[Niels Erik Nörlund]] ([[Danska]], 1885 – 1981)
*[[Peter Sergejevič Novikov]] ([[Rusija]], 1901 – 1975)
*[[Sergej Petrovič Novikov]] ([[Rusija]], 1938 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrew Odlyzko]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – )
* [[Martin Ohm]] ([[Nemčija]], 1792 – 1872)
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] ([[Rusija]], 1969 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] ([[Rusija]], 1925 – 2001)
* [[Frank William John Olver]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2013)
* [[Ken Ono]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 – )
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Øystein Ore]] ([[Norveška]], 1899 – 1968)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[William Fogg Osgood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1943)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] ([[Rusija]], 1801 – 1862)
* [[Valentinus Otho]] ([[Nemčija]], okoli 1548 – 1603)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
* [[Jacques Ozanam]] ([[Francija]], 1640 – 1717)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luca Pacioli]] ([[Italija]], 1445 – 1514)
* [[Henri Eugène Padé]] ([[Francija]], 1863 – 1953)
* [[Paul Painlevé]] ([[Francija]], 1863 – 1933)
* [[Igor Pak]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 – )
* [[Theodore Windle Palmer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Raymond Paley]] ([[Anglija]], 1907 – 1933)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712)
* [[Papos Aleksandrijski]] ([[Grčija]], okoli 290 – okoli 350)
* [[Ernest Tilden Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1991)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662)
* [[Karl Pearson]] ([[Anglija]], 1857 – 1936)
* [[Giuseppe Peano]] ([[Italija]], 1858 – 1932)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Heinz-Otto Peitgen]] ([[Nemčija]], 1945 – )
* [[John Pell]] ([[Anglija]], 1611 – 1685)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 – )
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] ([[Rusija]], 1966 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* [[Joseph Jean Camille Pérès]] ([[Francija]], 1890 – 1962)
* [[Oskar Perron]] ([[Nemčija]], 1880 – 1975)
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] ([[Rusija]], 1827 – 1900)
* [[Julius Peter Christian Petersen]] ([[Danska]], 1839 – 1910)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972–)
* [[Mihailo Petrović Alas]] ([[Srbija]], 1868 – 1943)
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] ([[Rusija]], 1901 – 1973)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Friedrich Pfaff]] ([[Nemčija]], 1765 – 1825)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Charles Émile Picard]] ([[Francija]], 1856 – 1941)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Georg Alexander Pick]] ([[Avstrija]], 1859 – 1942)
* [[János Pintz]] ([[Madžarska]], 1950 – )
* [[Charles Pisot]] ([[Francija]], 1910 – 1984)
* [[Pitagora]] ([[Samos]], [[Grčija]], 582 pr. n. št. – 496 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] ([[Rusija]], 1929 – 2009)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Josip Plemelj]] ([[Slovenija]], 1873 – 1967)
* [[Simon Plouffe]] ([[Kanada]], 1956 – )
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868)
* [[Leo August Pochhammer]] ([[Nemčija]], 1841 – 1920)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840)
* [[Luigi Poletti]] ([[Italija]], 1864 – 1967)
* [[George Pólya]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985)
* [[Dimitrie Pompeiu]] ([[Romunija]], 1873 – 1954)
* [[Jean-Victor Poncelet]] ([[Francija]], 1788 – 1867)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] ([[Rusija]], 1908 – 1988)
* [[Alfred van der Poorten]] ([[Nizozemska]], [[Avstralija]], 1942 – 2010)
* [[Emil Leon Post]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1954)
* [[Griffith Baley Price]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2006)
* [[Robert Clay Prim]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – )
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] ([[Rusija]], 1891 – 1941)
* [[Jurij Vasiljevič Prohorov]] ([[Rusija]], 1929 – 2013)
* [[Prokl]] ([[Grčija]], 411 – 485)
* [[Gaspard de Prony]] ([[Francija]], 1755 – 1839)
* [[Ptolemej]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 85 – okoli 170)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] ([[Srbija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1935)
&lt;/div&gt;

== Q ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)
* [[Daniel Gray Quillen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
&lt;/div&gt;

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Joseph Ludwig Raabe]] ([[Švica]], 1801 – 1859)
* [[Hans Adolph Rademacher]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1969)
* [[Richard Rado]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1906 – 1989)
* [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] ([[Indija]], 1887 – 1920)
* [[Frank Plumpton Ramsey]] ([[Anglija]], 1903 – 1930)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – )
* [[Ronald Cedric Read]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1924 – 2019)
* [[Raymond Moos Redheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2005)
* [[Mina Rees]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1997)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Marian Rejewski]] ([[Poljska]], 1905 – 1980)
* [[Alfréd Rényi]] ([[Madžarska]], 1921 – 1970)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Paulo Ribenboim]] ([[Brazilija]], [[Kanada]], 1928 – )
* [[Kenneth Alan Ribet]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ???? – )
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] ([[Rusija]], 1913 – 2004)
* [[Jacopo Riccati]] ([[Italija]], 1676 – 1754)
* [[Gregorio Ricci-Curbastro]] ([[Italija]], 1853 – 1925)
* [[Friedrich Julius Richelot]] ([[Nemčija]], 1808 – 1875)
* [[Bernhard Riemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1866)
* [[Adam Ries]] ([[Nemčija]], 1492 – 1559)
* [[Hans Ivar Riesel]] ([[Švedska]], 1929 – 2014)
* [[Frigyes Riesz]] ([[Madžarska]], 1880 – 1956)
* [[Joachim Sterck van Ringelbergh]] ([[Belgija]], 1499 – 1556)
* [[Robert Henry Risch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – )
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]] ([[Rusija]], 1923 – )
* [[David Peter Robbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 2003)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1961)
* [[Julia Robinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1985)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] ([[Rusija]], 1919 – 1984)
* [[Michel Rolle]] ([[Francija]], 1652 – 1719)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Adriaan van Roomen]] ([[Belgija]], 1561 – 1615)
* [[Michael Ira Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – )
* [[Edward John Routh]] ([[Anglija]], 1831 – 1907)
* [[Gian-Carlo Rota]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 1999)
* [[Klaus Friedrich Roth]] ([[Nemčija]], [[Anglija]],  1925 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Paolo Ruffini]] ([[Italija]], 1765 – 1822)
* [[Carl David Tolmé Runge]] ([[Nemčija]], 1856 – 1927)
* [[Bertrand Russell]] ([[Anglija]], 1872 – 1970)
* [[William Rutherford]] ([[Anglija]], 1798 – 1871)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Thomas Lorie Saaty]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – )
* [[Giovanni Girolamo Saccheri]] ([[Italija]], 1667 – 1733)
* [[Horst Sachs]] ([[Nemčija]], 1927 – )
* [[Grégoire de Saint-Vincent]] ([[Belgija]], 1584 – 1667)
* [[George Salmon]] ([[Irska]], 1819 – 1904)
* [[K. Saradha]] ([[Indija]], ???? – )
* [[Natarajan Saradha]] ([[Indija]], ???? – )
* [[Alphonse Antonio de Sarasa]] ([[Belgija]], 1618 – 1667)
* [[Peter Sarnak]] ([[Južna Afrika]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 – )
* [[Nicolas Sarrabat]] ([[Francija]], 1698 – 1739)
* [[Philippe Satge]] ([[Francija]], ???? – )
* [[Nicholas Saunderson]] ([[Anglija]], 1682 – 1739)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733)
* [[Ludwig Schläfli]] ([[Švica]], 1814 – 1895)
* [[Victor Schlegel]] ([[Nemčija]], 1843 – 1905)
* [[Theodor Schneider]] ([[Nemčija]], 1911 – 1988)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Arthur Moritz Schönflies]] ([[Nemčija]], 1853 – 1928)
* [[Frans van Schooten]] ([[Nizozemska]], 1615 – 1660)
* [[Friedrich Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1851 – 1935)
* [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder]] ([[Nemčija]], 1841 – 1902)
* [[Frederik Schuh]] ([[Nizozemska]], 1875 – 1966)
* [[Issai Schur]] ([[Nemčija]], 1875 – 1941)
* [[Laurent Schwartz]] ([[Francija]], 1915 – 2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[Nemčija]], 1843 – 1921)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994)
* [[Dana Scott]] ([[ZDA]], 1932 – )
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Graeme Segal]] ([[Anglija]], 1942 – )
* [[Takakazu Šinsuke Seki]] ([[Japonska]], okoli 1642 – 1708)
* [[Atle Selberg]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] ([[Rusija]])
* [[Jean-Pierre Serre]] ([[Francija]], 1926 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Jeffrey Shallit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 – )
* [[Daniel Shanks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2001)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1992)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Carl Ludwig Siegel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1981)
* [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[Poljska]], 1882 – 1969)
* [[Simplikij]] ([[Rimski imperij]], okoli 490 – okoli 560)
* [[Thomas Simpson]] ([[Anglija]], 1710 – 1761)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Isadore Singer|Isadore Manual Singer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – )
* [[David Singmaster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]])
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Albert Thoralf Skolem]] ([[Norveška]], 1887 – 1963)
* [[Neil Sloane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ???? – )
* [[David Slowinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Stephen Smale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] ([[Rusija]], 1970 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Derek Howard Smith]] ([[Anglija]])
* [[Henry John Stephen Smith]] ([[Irska]], 1826 – 1883)
* [[Raymond Smullyan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2017)
* [[Nina Claire Snaith]] ([[Anglija]], 1974 – )
* [[Rudolph Snel van Royen]] ([[Nizozemska]], 1546 – 1613)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]] 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Virgil Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1950)
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] ([[Rusija]], 1908 – 1989)
* [[Leonhard Sohncke]] ([[Nemčija]], 1842 – 1897)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki]] ([[Rusija]], 1842 – 1927)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Vera Turán Sós]] ([[Madžarska]], 1931 – )
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[John Speidell]] ([[Anglija]], ???? – 1634)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Harold Stark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – )
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] ([[Rusija]], 1920 – 1995)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893)
* [[Jakob Steiner]] ([[Švica]], 1796 – 1863)
* [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] ([[Poljska]], 1887 – 1972)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] ([[Rusija]], 1864 – 1926)
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620)
* [[Michael Stifel]] ([[Nemčija]], 1487 – 1567)
* [[Thomas Joannes Stieltjes]] ([[Nizozemska]], 1856 – 1894)
* [[James Stirling (matematik)|James Stirling]] ([[Škotska]], 1692 – 1770)
* [[James Johnston Stoker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1992)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903)
* [[Marshall Harvey Stone]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1989)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957)
* [[Ernst Gabor Straus]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1983)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Eduard Study]] ([[Nemčija]], 1862 – 1930)
* [[Jacques Charles François Sturm]] ([[Francija]], 1803 – 1855) 
* [[Su Buking]] ([[Kitajska]], 1902 – 2003)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 – )
* [[Sun Či]] ([[Kitajska]], okoli 400 – okoli 473)
* [[Peter Swinnerton-Dyer]] ([[Anglija]], 1927 – )
* [[Peter Ludwig Mejdell Sylow]] ([[Norveška]], 1832 – 1918)
* [[James Joseph Sylvester]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1897)
* [[Cathleen Synge Morawetz]] ([[Kanada]], 1923 – )
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995)
* [[Gábor Szegő]] ([[Madžarska]], 1895 – 1985)
* [[George Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1911 – 2005)
* [[Esther Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1910 – 2005)
* [[Endre Szemerédi]] ([[Madžarska]], 1940 – )
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1963 – )
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1923 – 2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] ([[Rusija]], 1919 – 2011)
* [[Tibor Šalát]] ([[Slovaška]], 1926 – 2005)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] ([[Rusija]], 1917 – 1975)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] ([[Rusija]], 1934 – )
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] ([[Rusija]], 1921 – 1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] ([[Rusija]], 1905 – 1938)
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] ([[Indija]], 1917 – 2020)
* [[Peter Štefan]] ([[Slovaška]], 1941 – 1978)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Tabit Ibrahim]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 908 – 946)
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1945)
* [[Jutaka Tanijama]] ([[Japonska]], 1927 – 1958) 
* [[Terence Tao]] ([[Avstralija]], 1975 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Alfred Tarski]] ([[Poljska]], 1902 – 1983)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Beneška republika]], 1499 – 1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999)
* [[Alfred Tauber]] ([[Slovaška]], 1866 – 1942)
* [[Olga Taussky-Todd]] ([[Češka]], [[ZDA]], 1906 – 1995)
* [[Brook Taylor]] ([[Anglija]], 1685 – 1731)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975)
* [[Richard Lawrence Taylor]] ([[Anglija]], 1962 – )
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017)
* [[George Frederick James Temple]] ([[Anglija]], 1901 – 1992)
* [[Gérald Tenenbaum]] ([[Francija]], 1952 – )
* [[Keti Tenenblat]] ([[Turčija]], [[Brazilija]], 1944 – )
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št. – okoli 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – okoli 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Nikola Tesla]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]] 1838 – 1910)
* [[René Thom]] ([[Francija]], 1923 – 2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992)
* [[John Griggs Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Axel Thue]] ([[Norveška]], 1863 – 1922)
* [[William Thurston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] ([[Rusija]], 1906 – 1993)
* [[Heinrich Franz Friedrich Tietze]] ([[Avstrija]], 1880 – 1964)
* [[Edward Charles Titchmarsh]] ([[Anglija]], 1899 – 1963)
* [[Gheorghe Ţiţeica]] ([[Romunija]], 1873 – 1939)
* [[Jacques Tits]] ([[Belgija]], 1930 – )
* [[Otto Toeplitz]] ([[Nemčija]], 1881 – 1940)
* [[John Francis Toland]] ([[Severna Irska]], 1949 – )
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] ([[Rusija]], 1930 – 2004)
* [[Nathaniel Torporley]] ([[Anglija]], 1564 – 1632)
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647)
* [[Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano]] ([[Italija]], 1682 – 1766)
* [[Avraham Trahtman]] ([[Izrael]], 1944 – )
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 – )
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ([[Nemčija]], 1651 – 1708)
* [[Albert William Tucker]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1995)
* [[Pál Turán]] ([[Madžarska]], 1910 – 1976)
* [[Alan Turing]] ([[Anglija]], 1912 – 1954)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[William Thomas Tutte]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1917 – 2002)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Peter Uhlík]] ([[Slovaška]], 1906 – 1954)
* [[Al-Uklidisi]] ([[Bližnji vzhod]], okoli 920 – okoli 990)
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1984)
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] ([[Rusija]], 1928 – 2006)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] ([[Rusija]], 1846 – 1915)
* [[Pavel Samujilovič Urison]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], 1898 – 1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Giovanni Vacca (matematik)|Giovanni Vacca]] ([[Italija]], 1872 – 1953)
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010)
* [[Anton Vakselj]] ([[Slovenija]], 1899 – 1987)
* [[John Howard Van Amringe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1836 – 1915)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Burr Van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1943)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – )
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Pierre Varignon]] ([[Francija]], 1645 – 1722)
* [[András Vasy]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1969 – )
* [[Oswald Veblen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1960)
* [[Jurij Vega]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1754 – 1802)
* [[John Venn]] ([[Anglija]], 1834 – 1923)
* [[Pierre François Verhulst]] ([[Belgija]], 1804 – 1849)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] ([[Rusija]], 1933 – )
* [[Ivan Vidav]] ([[Slovenija]], 1918 – 2015)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] ([[Indija]], 1902 – 1955)
* [[François Viète]] ([[Francija]], 1540 – 1603)
* [[Leopold Vietoris]] ([[Avstrija]], 1891 – 2002)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] ([[Rusija]], 1898 – 1965)
* [[Cédric Villani]] ([[Francija]], 1973 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Jean-André Ville]] ([[Francija]], 1910 – 1989)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (Rusija, 1929 – 2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] ([[Rusija]], 1891 – 1983)
* [[Matt Visser]] ([[Nova Zelandija]])
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] ([[Rusija]], 1902 – 1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Vincenzo Viviani]] ([[Italija]], 1622 – 1703)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] ([[Rusija]], 1923 – 2012) 
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] ([[Rusija]], 1966 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Paul Vojta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 – )
* [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] ([[Rusija]], 1868 – 1908)
* [[Jože Vrabec]] ([[Slovenija]], 1940 – )
* [[Gustav de Vries]] ([[Nizozemska]], 1866 – 1934)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bartel Leendert van der Waerden]] ([[Nizozemska]], 1903 – 1996)
* [[Abraham Wald]] ([[Madžarska]], 1902 – 1950)
* [[Charles Terence Clegg Wall]] ([[Anglija]], 1936 –)
* [[Donald Dines Wall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[John Wallis]] ([[Anglija]], 1616 – 1703)
* [[Joseph Leonard Walsh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1973)
* [[Wang Fan]] ([[Kitajska]], 229 – 267)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617 – 1689)
* [[Edward Waring]] ([[Anglija]], 1736 – 1798)
* [[George Neville Watson]] ([[Anglija]], 1886 – 1965)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819)
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Waloddi Weibull]] ([[Švedska]], 1887 – 1979)
* [[Karl Weierstrass]] ([[Nemčija]], 1815 – 1897)
* [[André Weil]] ([[Francija]], 1906 – 1998)
* [[Julius Weisbach]] ([[Nemčija]], 1806 – 1871)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020)
* [[Dominic Welsh]]([[Anglija]], 1938 –)
* [[Wendelin Werner]] ([[Francija]], 1968 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Caspar Wessel]] ([[Danska]], [[Norveška]], 1745 – 1818)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955)
* [[William Whiston]] ([[Anglija]], 1667 – 1752)
* [[Henry Seely White]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1861 – 1943)
* [[Alfred North Whitehead]] ([[Anglija]], 1861 – 1947)
* [[George William Whitehead]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2004)
* [[Hassler Whitney]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1989)
* [[Edmund Taylor Whittaker]] ([[Anglija]], 1873 – 1956)
* [[Peter Whittle]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2021)
* [[Gordon Thomas Whyburn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1969)
* [[David Vernon Widder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[Arthur Josef Alwin Wieferich]] ([[Nemčija]], 1884 – 1954)
* [[Norbert Wiener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1964)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995)
* [[Pieter Wijdenes]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1972)
* [[Adriaan van Wijngaarden]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1987)
* [[Raymond Louis Wilder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1982)
* [[Andrew John Wiles]] ([[Anglija]], 1953 –)
* [[Herbert Saul Wilf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2012)
* [[James Hardy Wilkinson]] ([[Anglija]], 1919 – 1986)
* [[Kenneth Powers Williams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1958)
* [[Alexander Wilson (matematik)|Alexander Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1714 – 1786)
* [[John Wilson (matematik)|John Wilson]] ([[Anglija]], 1741 – 1793)
* [[Robin James Wilson]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[Aurel Wintner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1958)
* [[Wilhelm Wirtinger]] ([[Avstrija]], 1865 – 1945)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546 – 1586)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816 – 1893)
* [[Joseph Wolstenholme]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Robert Woodhouse]] ([[Anglija]], 1773 – 1827)
* [[Robert Simpson Woodward]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1849 – 1924)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632 – 1723)
* [[John William Wrench]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2009)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711 – 1786)
* [[Willem Abraham Wythoff]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1939)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Jean-Christophe Yoccoz]]  ([[Francija]], 1957 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Laurence Chisholm Young]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2000)
* [[William Henry Young]] ([[Anglija]], 1863 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Lotfi Asker Zadeh]] ([[Azerbajdžan]], 1921 – )
* [[Don Bernard Zagier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1951 – )
* [[Karel Zahradnik]] ([[Češka]], 1848 – 1916)
* [[Władysław Zajączkowski]] ([[Poljska]], 1837 – 1898)
* [[Egon Zakrajšek]] ([[Slovenija]], 1941 – 2002)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] ([[Rusija]], [[Izrael]], 1920 – 2020)
* [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] ([[Poljska]], 1863 – 1942)
* [[Oscar Zariski]] ([[Belorusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1986)
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Doron Zeilberger]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – )
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] ([[Rusija]], 1864 – 1936)
* [[Christian Zeller]] ([[Nemčija]], 1822 – 1899)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Zenodor (matematik)|Zenodor]] ([[Grčija]], okoli 200 pr. n. št. – okoli 140 pr. n. št.)
* [[Zenon]] ([[Grčija]], 495 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Zermelo]] ([[Nemčija]], 1871 – 1953)
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] ([[Rusija]], 1804 – 1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Paul Zimmermann (matematik)|Paul Zimmermann]] ([[Francija]], 1964 – )
* [[Štefan Znám]] ([[Slovaška]], 1936 – 1993)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] ([[Rusija]], 1847 – 1878)
* [[Max August Zorn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] ([[Rusija]])
* [[Antoni Zygmund]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1992)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] ([[Rusija]], 1942 – )
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] ([[Rusija]], 1869 – 1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] ([[Rusija]], 1926 – 2007)
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] ([[Rusija]], 1847 – 1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] ([[Rusija]], 1935 – )
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[filozof]]i, [[seznam znanstvenikov]], [[seznam slovenskih matematikov]].

== Zunanje povezave ==

* Precej obsežen seznam podrobnih življenjepisov (MacTutor): http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/history/ {{ikona en}}
* Biografski podatki Jeffa Whittingtona o velikem številu matematikov. Zelo uporaben in  zgoščen pogled. Priloženo je tudi veliko znanih in neznanih matematičnih pojmov: http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm {{ikona en}}

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Matematiki| ]]
[[Kategorija:Seznami matematikov| ]]</text>
      <sha1>829mn4vbfm2g4vierbkgmel4cqzh8z0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih fizikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>228</id>
    <revision>
      <id>5736394</id>
      <parentid>5732930</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:40:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45177" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fizik]]ov''' vsebujoč vse znane [[fizičarka|fizičarke]] in [[fizik]]e, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz. docenti fizike, vse doktorirane univerzitetne asistentke in asistente te stroke v Sloveniji, vse fizikalne znanstvene svetnike in svetnice oziroma višje znanstvene sodelavke in sodelavce na [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Institutu &quot;Jožef Stefan&quot;]] ter še nekaj drugih znanih ali obetavnih fizičark in fizikov v Sloveniji.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}

== A ==
* [[Miroslav Adlešič]] (1907 – 2002)
* [[France Ahlin]] (1906 – 1977)
* [[Anton Ambschel]] (1746 – 1821)
*[[Slavko Amon]] (1945 –)
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andrée]] (1879 – 1952)
*[[Jasmin Anžiček]]
* [[Tomaž Apih]] (196? –)
* [[Denis Arčon]] (1968 –)
* [[Iztok Arčon]] (1961 –)
*[[Tina Arh]]
*[[Lojze Arko]] (1940 – 2006)
* [[Dušan Avsec]] (1905 – 1989)
* [[Andrej Ažman]] (1937 – 1980)

== B ==
* [[Dušan Babič]]
*[[Borut Bajc]]
* [[Drago Bajc]] (1935 – 2020)
*[[Jure Bajc]] (1968 –)
*[[Marin Bajd]] (1936 – 2014)
*[[Saša Bajt]] (1962 –)
* [[Lenart Barbič]] (1947 –)
*[[Davide Batič]] (1971 –)
*[[Marcos Bavdaž]] (1961 –)
*[[Cene Bavec]] (1946 –)
*Klemen Bergant (197# –) (meteorolog)
* [[Aleš Berkopec]] (1968 –)
*[[Tina Bilban]] (1983 –)
*Leopold Biwald (1731 – ?)
*[[Andrej Ludvik Bizjak]]
* [[Robert Blinc]] (1933 – 2011)
*[[Vid Bobnar]]
* [[Janez Bonča]] (1960 –)
* [[Branko Borštnik]] (1944 –) 
* [[Bojan Boštjančič]] (1962 –)
* [[Bojan Božič]]
* [[Marko Bračko]]
* [[Maruša Bradač]] (1978 –)
* [[Zlatko Bradač]], častni član [[DMFA]]
* [[Dušan Brajnik]] (1940 –)
* [[Gvido Bratina]] (1960 –)
* [[Vojko Bratina]] (1969 –)
* [[Vojmir Bratina]] (1916 – 1997)
* [[Silvo Breskvar]] (1902 – 1969)
* [[Milan Brumen]] (1951 –)
* [[Klemen Bučar]]
*[[Matija Iko Burgar]] (1945 –)

== C ==
* Ivan Cankar (1942 – 2008)
* [[Gregor Cevc]] (1951 –)
* [[Pavel Cevc]] (1941 –)
* [[Primož Cevc]] (1934 –)
* [[Vladimir Cindro]] (1957 –)
* [[Leon Cizelj]] (1964 –)
*[[Franc Cvelbar]] (1932 – 2021)
* [[Uroš Cvelbar]]
* [[Mirjam Cvetič]] (1956 –) 
* [[Dean Cvetko]]
*[[Bruno Cvikl]] (1943 –)

== Č ==
* [[Andrej Čadež]] (1942 –)
* [[Fran Čadež]] (1882 – 1945)
*[[Iztok Čadež]] (1945 –)
* [[Marijan Čadež]] (1912 – 2009)
*[[Matjaž Čadež]] (1946 –)
*[[Vladimir Mišo Čadež]] (1940 –)
*[[Miha Čekada]]
* [[Mojca Čepič]] (1960 –)
* [[Marko Čepin]] ?
*[[Milan Čerček]] (1946 –)
* [[Lavo Čermelj]] (1889 – 1980)
*[[Simon Čopar]] (1987 –)
* [[Martin Čopič]] (1950 –)
* [[Milan Čopič]] (1925 – 1989)
* [[Ljubomir Črepinšek]] (1936 –)
*[[Bibijana Čujec Dobovišek|Bibijana Čujec]] (1926 –)

== D ==
*[[Nejc Davidović]]
* [[Franci Demšar]] (1960 –)
*[[Jure Demšar]] (1970 –)
* [[Jure Derganc]]
* [[Snegulka Detoni]] (1921 – 2016)
*[[Ferdinand Deželak]] ?
* [[Viktor Dimic]] (1934 –)
*[[Bojan Dintinjana]] (1954 –)
* [[Jure Dobnikar]]
* [[Andrej Dobovišek]] (1979 –)
* [[Simon Dolar]] (1877 – 1966)
*[[Sašo Dolenc]] (1973 –)
*[[Sergej Dolenc]] (1931 – 2020)
* [[Janez Dolinšek]] (1957 –)
*[[Fran Dominko]] (1903 – 1987)
*[[Martin Draksler]]
* [[Irena Drevenšek Olenik]] (1965 –)
*[[Luka Drinovec]]
* [[Andrej Duh]]
* [[Janez Dular (energetik)|Janez Dular]] (1934 – 2017)
* [[Andrej Dvornik]] (1990 –)

== E ==
* [[Borut Eržen]]

== F ==
* [[Dunja Fabjan]] (1979 –)
* [[Svjetlana Fajfer]] (1954 –)
*[[Aleš Fajgelj]]
* [[Aleš Fajmut]]
*[[Janez Ferbar]] (1939 – 2000)
*[[Franc Ferjan]] (1885 - 1964)
*[[Jernej Fesel Kamenik]] (1980 –)
* [[Andrej Filipčič]]
* [[Cene Filipič]]
* [[Matej Forjan]] (1976 –)
* [[Miha Fošnarič]]

== G ==
* [[Franci Gabrovšek]] (1968 –) (krasoslovec)
* [[Ludvik Gabrovšek]] (1910 – 1988)
* [[Mirjam Galičič]]/Dular (1967 –)
*[[Ivan Gerlič]] (1947 –)
*[[Janez Galzinja]] (1952 -)
*[[Bogdan Glumac]] 
* [[Bojan Golli]] (1950 –)
* [[Boštjan Golob]] (1966 –)
* [[Andreja Gomboc]] (1969 –)
* [[Matjaž Gomilšek]] (1987 –)
* [[Andrej Gorišek]] (1973 –)
* [[Peter Gosar]] (1923 – 2022)
* [[Ana Gostinčar Blagotinšek]] (1964 –)
* [[Daša Grabec]] (1969 –)
* [[Igor Grabec]] (1939 –)
*[[Anton Gradišek]]
* [[Peter Gregorčič]] (1980 –)
* [[Gregor Gregorič]]
* [[Ferdinand Grešovnik]] (1944 –)
* [[Aleksander Grm]] (1972 –)
*[[Mladen Gros]] (1941 –)
*[[Vladimir Grubelnik]] 
*[[Franc Grum]] (1922 – 1985)
*[[Jerko Gržinčič]]
*[[Primož Gspan]] (1934 –)
*Tomaž Gyergyek (1963 – )

== H ==
* [[Duncan Haldane]] (1951 –) (škotsko-slovenski; [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova n.]] 2016)
* [[Danica Hanžel Burg]] (1934 –)
*[[Herman A. Haus]] (1925 – 2003)
*[[Fran Ivan Havlíček]] (1906 - 1971) (češko-slov.-hrvaški)
* [[Andrej Hočevar (meteorolog)]] (1931 –)
*[[Marko Hočevar]] (1972 –)
* [[Marjan Hribar (fizik)]] (1937 –)
* [[Rihard Hudej]] (1977 –)
* [[Robert Hudej]] (1975 –)
*[[Matjaž Humar]] (1983 –)
* [[Darin Hvalec]] (1965 –)

== I ==
* [[Aleš Iglič]] (1960 –)

== J ==
*[[Zvonko Jagličić]]
*[[Darko Jamnik|Darko (Davorin) Jamnik]] (1925 – 2020)
*[[Davorin Jamnik]]
*[[Marija Jamšek Vilfan]] (1945 – 2009)
*[[Helena Janžekovič]]
*[[Jure Japelj]]
* [[Orest Jarh]] (1958 –)
*[[Peter Jeglič]] (1977 –)
*[[Nikola Jelić]] (1956 –) (bos.-slov.)
*[[Ladislav Jenček]] (1918 – 2000) (biofizik) 
*[[Igor Jenčič]] (1958 –)
* [[Robert Jeraj]]
* [[Jure Jerman]] (meteorolog) 
* [[Simon Jesenko]]
* [[Romana Jordan]] (1966 –)
* [[Boštjan Jug]] (1968 –)
* [[Desan Justin]] (1938 – 1993)
* [[Stanislav Južnič]] (1955 –)

== K ==
*[[Lučka Kajfež Bogataj]] (1957 –)
*[[Bojan Kambič]] (1959 –)
* [[Gabrijel Kernel]] (1932 –)
* [[Janez Krstnik Kersnik]] (1783 – 1850)
*[[Borut Paul Kerševan]]
*[[Gregor Kladnik]]
*[[Rudolf Kladnik]] (1933 – 1996)
*[[Martin Klanjšek]] (1977 –)
*[[Ignacij Klemenčič]] (1853 – 1901)
*[[Ivo Kljenak]]
*[[Tomaž Klinc]] (1938 –)
*[[Ivan Klodič]] (1828 - 1898)
*[[Matjaž Kobal]]
*[[Slavko Kocijančič]] (1960 –)
* [[Andraž Kocjan]]
*[[Alojz Kodre]] (1944 –)
*[[Jure Kokalj]] (1980 –)
*[[Tilen Koklič]]
*[[Jože Koller]] (1944 –)
*[[Matej Komelj]] (1971–)
* [[Boštjan Končar]] (1972 –)
*[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013)
* [[Samo Korpar]]
* [[Božo Kos]] (1931 – 2009)
*[[Janez Kos]] 
*[[Miha Kos]] (1962 –)
*[[Katarina Kosovelj]]
*[[Andrej Košmrlj]] (1982 –)
* [[Nejc Košnik]]
* [[Joahim Košutnik]] (1714 – 1789)
* [[Janez Kovač]] (1965 –)
*[[Damjan Kozak]] (1924 – 2016)  ?
*[[Matjaž Koželj (fizik)|Matjaž Koželj]] (1955 –)
* [[Primož Koželj]]
* [[Samo Kralj]] (1959 –)
*[[Veronika Kralj-Iglič]] (1959 –)
* [[Gregor Kramberger]] (1971 –)
*Viktor Kraševec 
*[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013)
*[[Tomaž Kranjc]] (1950 –)
*[[Aleksander Kregar]] (1934 –)
*[[Mitja Kregar]] (1935 –)
*[[Rajmund Krivec]] (1956 –)
* [[Josip Križan]] (1841 – 1921)
* [[Peter Križan]] (1958 –)
*[[Marjan Kromar]] (1959 –)
*[[Anton Kuhelj]] (1902 – 1980)
* [[Polona Kumelj]]
*[[Peter Kump]] (1937 –)
*[[Vitodrag Kumperščak]] (1944 –)
* [[Karel Kunc]] (1879 – 1950)  
*[[Peter Kunič]]
*[[Vinko Kunstelj]] (1908 –?)
* [[Samo Kupper]] (1962 –)
*[[Valentin Kušar]] (1873 – 1962)
* [[Ivan Kuščer]] (1918 – 2000)
*[[Zdravko Kutnjak]] (1962 –)
*[[Drago Kuzman]] 
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] (1919 – 1981)

== L ==
* [[Gojmir Lahajnar]] (1937 –)
* [[Janez K. Lapajne]] (1937 – 2012)
*[[Danilo Lasič]] (1952 – 2000)
*[[Borut B. Lavrenčič]] (1942 – 1996)
*[[Devana Lavrenčič]] (1929 –)
*[[Andraž Legat]] ?
*[[Zala Lenarčič]]
* [[Igor Lengar]]
* [[Matjaž Leskovar]] (1968 –)
*Igor Levstek (1931 – 2010)
* [[Adrijan Levstik]] (1939 – 2014)
* [[Matjaž Ličer]] (1978 –)
* [[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (1948 –)
*[[Andrej Lipej]] ?
*[[Matej Lipoglavšek]] (1968 –)
*[[Marjan Logar]] 
*([[Uroš Lotrič]])
*[[Matjaž Lukač]] (1954 –) 
*[[Peter Lukan]] ?
*[[Benjamin Lukman]] (1942 -) (diplomat)
*[[Metka Luzar]] Vlachy (1948 – 1996)
*[[Janko Lužnik]] (1948 – 2012)

== M ==
* [[Marijan Maček]]
*[[Aleksej Majkić]]
*[[Vlado Malačič]] (1958 –)
*Stephen Malaker (1922 – ?) (ZDA)
*[[Gregor Mali]] (1971 –)
* [[Igor Mandić]]
* [[Norma Mankoč-Borštnik]] (1945 –)
*[[Vital Manohin]] (1913 – 1970)
* [[Marko Marhl]] (1967 –)
*[[Marko Marinček]] (1963 –)
*[[Velibor Marinković]] ?
*[[Rafael Martinčič]]
* [[Ugo Marzolino]]
*[[Marko Maučec]]
* (Borut Mavko 1944 –)
* [[Irena Mele]]
* [[Tomaž Mertelj]] (1965 –)
* [[Dragan Mihailović]] (1958 –)
* [[Miodrag V. Mihailović]] (1922 – 2014)
*[[Miha Mihovilović]]
*[[Peter Mikeln]] (1933 –)
*[[Adolf Miklavc]] (1942 – 2005)
*[[Nina Miklavčič]] (r. Čopič)
* [[Marko Mikuž]] (1959 –)
*[[Griša Močnik]]
* [[Andrej Mohar]] (1956 –)
* [[Aleš Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]] (1903 – 1988)
* [[Anton Moljk]] (1916 – 1998)
*[[Dean Mozetič]] (1966 –)
* [[Miran Mozetič (fizik)]]
*[[Janez Možina]] (1945 –)
* [[Jernej Mravlje]] 
* [[Igor Muševič]] (1954 –)

== N ==
*[[Mitja Najžer]] (1935 –)
*[[Julij Nardin]] (1877 – 1959)
* [[Vincenc Nemanič]] (1958 –)
* [[Miha Nemevšek]]
*[[Tadej Novak]]

== O ==
* [[Valentin Oblak]] (1860 – 1909)
* [[Tomo Omahna]] (1963 –)
*[[Aleš Omerzu]] (1968 –)
* Alenka Orel (1956 –)
*[[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943 –)
*[[Matej Orešič]] (1967 –)
* [[Milan Osredkar]] (1919 – 2003)
*[[Radko Osredkar]] (1945 –)
* [[Natan Osterman]] (1979 –)
*[[Krištof Oštir]] (1969 –)

== P ==
*[[Jana Padežnik Gomilšek]] (1961 –)
*[[Jože Pahor (fizik)|Jože Pahor]] (1933 – 2017)
* [[Sergej Pahor]] (1930 – 2006)
*[[Peter Panjan]] (1957 –)
*Bojan Paradiž (1930 – 2012) (meteorolog)
* [[Matej Pavšič]] (1946 –)
* [[Egon Pavlica]]
*[[Peter Pehani]]
*[[Primož Pelicon]] (1966 –) 
* [[Andrej Petelin]] 
* [[Matjaž Perc]] (1979 –)
* [[Mitja Peruš]] (1969 –)
* [[Rok Pestotnik]] (1972 –)
* [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993)
*[[Primož Peterlin]]
*[[Tanja Peterlin Neumaier]] (1945 –)
*[[Mihael Peternel]] (1808 – 1884)
*[[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] (1944 – 2021)
* [[Ljubo Petkovič]]
*[[Rok Petkovšek]]
*[[Zdravko Petkovšek]] (1931 – 2018) (meteorolog)
* [[Dušan Petrač]] (1932 –)
* [[Lovro Pičman]] (1929 – 2022)
*[[Boris Pihlar]] (1945 –)
*[[Milan Pintar]] - Mik (1934 – 2003)
* [[Raša Pirc]] (1940 –)
*[[Edo Pirkmajer]] (1932 –)
*Janez Pirnat (1948 –)
* [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] (1945 –)
* [[Gorazd Planinšič]] (1962 –)
* [[Mark Pleško]] (1961 –)
* [[Igor Poberaj]] (1963 –)
* [[Savo Poberaj]] (1929 – 1993)
* [[Rudolf Podgornik]] (1955 –)
*[[Ervin Bogomir Podgoršak]] (1943 –)
* [[Boštjan Podobnik]]
* [[Tomaž Podobnik]] 
* [[Matjaž Poljšak]] (1951 – 2005)
* [[Dušan Ponikvar]]
* [[Tine Porenta]]
* [[Robert Posel]] (1967 –)
* [[Anton Potočnik]] (1984 –)
*[[Milan Potokar]] (1940 – 2015)
* [[Bogdan Povh]] (1932 –)
* [[Tomaž Požar]] (1980 –)
*[[Matej Praprotnik]]
*[[Andrej Pregelj]] (1957 –)
*[[Matej Pregelj]]
* [[Peter Prelovšek]] (1947 –)
* [[Saša Prelovšek Komelj]]
*Saša Prešern (1951 –)  ?
*[[Rok Prislan]]
*Janko Pristov (1929 – 2022) (meteorolog)
*[[Dragotin Prosen]] (1907 – 1984) (geofizik)
*Marijan Prosen (1937 –) (astronom)
* [[Tomaž Prosen]] (1970 –)
* [[Andrej Prošek]]

== R ==
* [[Jože Rakovec]] (1946 –) (meteorolog)
* [[Anton Ramšak]] (1959 –)
*[[Nives Ramšak]] (1968 –)
*[[Vekoslav Ramšak]]
*[[Danilo Ravnik]] (1923 – 2016)
*[[Jure Ravnik]] (1973 –)
* [[Matjaž Ravnik]] (1953 – 2009)
* [[Miha Ravnik]] (1981 –)
* [[Bruno Ravnikar]] (1930 –)
* [[Nada Razpet]] (r. [[Šmon]]) (1948 –)
*[[Jožef Reisner]] (1875 – 1955)
* [[Tomaž Rejec]]
* [[Maja Remškar]] (1960 –)
* [[Robert Repnik]]  (1975 –)
*[[Oskar Reya]] (1900 – 1980) (meteorolog)
*[[Marijan Ribarič]] (1932 – 2022) 
*[[Vladimir Ribarič]] (1928 – 2002) (geofizik, seizmolog)
* [[Marko Robnik]] (1954 –)
* [[Mitja Rosina]] (1935 –)
*Jožef Roškar (meteorolog)
* [[Aljoša Rovan]] (1969 –)
* [[Barbara Rovšek]] 
*[[Franc Rozman (fizik)]] (1949 –)
*[[Brigita Rožič]]
*Stane Rožman (1948 –)
*Wojciech Rubinowicz (1889 – 1974)
* [[Franc Runovc]] (1949 –)
*[[Peter Rupnik]] (1944 – 1994)
*[[Venceslav Rutar]] (1950 –) (ZDA?)

== S ==
* [[Oton Sajovic]] (1907 – 1996) 
*[[Milan V. Schara]] (1934 –) (kemik, biofizik)
* [[Gregor Schoettl]] (1732 – 1777)
* [[Igor Sega]]
* [[Janez Seliger]] (1949 –)
*[[Uroš Seljak]] (1966 –)
* [[Andrej Semekovič]]
* [[Igor Serša]] (1966 –)
*[[Franc Sever]] (1953 –)
* [[France Sevšek]] (1951 –)
* [[Urban Simončič]]
*[[Hugo Sirk]] (1881 – 1959)
* [[Zlatko Sitar]]
* [[Gregor Skačej]] (1973 –)
* [[Gregor Skok]] (meteorolog)
*Tomo Skubic (1930–1996) ?
*[[Jure Skvarča]] (1941 –)
*[[Jure Skvarč]]?
* [[Janez Slak]] (1946 –)
* [[Mitja Slavinec]] (1964 –)
*[[Anže Slosar]] (1977 –)
*[[Vito Smolej]] (1948 –)
*[[Borut Smodiš]]
*[[Luka Snoj (fizik)]] (1981 –)
* [[Rastislav Snoj]] (1957 –)
* [[Mihael Fidel Sreš]] (1885 – 1959)
* [[Samo Stanič]] (1969 –)
* [[Aleš Stanovnik (fizik)|Aleš Stanovnik]] (1946 –)
* [[Marko Starič]] (1956 –)
* [[Jožef Stefan]] (1835 – 1893)
* [[Janez Stepišnik]] (1940 –)
*[[Špela Stres]]
* [[Janez Strnad]] (1934 – 2015)
*[[Marija Strojnik Scholl]] (1950 –)
* [[Mojca Studen]] (1969 –)
*[[Peter Suhadolc]] (1950 –) (geofizik, seizmolog)
* [[Daniel Svenšek]] (tudi glasbenik)
* [[Saša Svetina]] (1935 –)

== Š ==
*[[Lino Šalamon]]
* [[Anton Šantel]] (1845 – 1920)
* [[Andreja Šarlah]]
*[[Božidar Šarler]] (1957 –)
*[[Matic Šavli]]
* [[Marjeta Šentjurc]] (1940 –)
*[[Barbara Šetina Batič]]
* [[Marko Šifrar]] (1967 –)
* [[Simon Širca]] (1969 –)
*[[Miha Škarabot]]
* [[Damijan Škrk]]
*[[Andrej Šmidovnik]]
*[[Karel Šmigoc]] (1936 –)
* [[Žiga Šmit]] (1954 –)
*[[Hinko Šolinc]] (1941 –)
* [[Jure Špiler]]
* [[Janez Štrancar]] (1973 –)
*[[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger ?]]
*[[Sašo Šturm]] ?
* [[Ivan Šubic]] (1856 – 1924)
*[[Franc Šumi]] (1922 – 2004) (geofizik)
*[[Zoran Šušterič]] (1948 –)

== T ==
*[[Matevž Tadel]] (1971 –)
*[[Bosiljka Tadić]] (1951 –)
* [[Izidor Tasič]]
*[[Radovan Tavzes]] (1946 –)
* [[Iztok Tiselj ]](1966? –)
* [[Uroš Tkalec]] (1982 –)
*[[Marjan Tomšič (fizik)|Marjan Tomšič]] (1930 –)
* [[Bogdan Topič]] (1967 –)
* [[Andrej Trkov]]
* [[Zvonko Trontelj]] (1937 –)

== U ==
*[[Simon Ülen]] 
*[[Polona Umek]]?
*[[Mitja Uršič]]
*[[Stanko Uršič]] (1917 – 2000)

== V ==
*[[Marko Vakselj]] (1932 – 2017)
*[[Marko Valič]] (1942 –)
*[[Nataša Vaupotič]] (1967 –)
*[[Boris Vedlin]] (1950 – 2015)  ?
* [[Jurij Vega]] (1754 – 1802)
*[[Jon Vehovar]] (1999 -)
* [[Matjaž Vencelj]]
*[[Peter Vencelj]] (1939 – 2017)
*[[Ivo Verovnik]] (1950 –)
* [[Alenka Vesel]]
*[[Gorazd Vesnaver]] (1941 –)
* [[Tim Vidmar]]
*[[Andrej Vilfan]]
*[[Igor Vilfan]] (1945 – 2009)
* [[Andrija Volkanovski]]
*[[Andrej Vrečko]]
*[[Erik Vrenko]]
* [[Tomaž Vrhovec]] (1959 – 2004)
*[[Stanislav Vrtnik]]

== Z ==
* [[Gabrijela Zaharijaš]]
*[[Andrej Zajc]] (1938 – 2021), strokovnjak. za materiale
* [[Bojan Zajec]]
* [[Boštjan Zalar]] (1965 –)
*[[Stojan Zalar]] (1921 – 1990)
*[[Žiga Zaplotnik]] (meteorolog)
* [[Danilo Zavrtanik]] (1953 –)
* [[Marko Zavrtanik]]
* [[Matjaž Zemljič]]
*[[Marko Zgonik]] (1953 –)
*[[Aleksander Zidanšek]] (1965 –)
* [[Primož Ziherl]] (1968 –)
*[[Marko Zlokarnik]] (1931 –)
*[[Janez Zorec]] (1948 –)
*[[Andrej Zorko]] (1977 –)
*[[Benjamin Zorko]]
*[[Alexis Zrimec]] ?
*[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943 –)
*[[Jure Zupan (1975)|Jure Zupan]] ml. (1975 –)
* [[Anže Zupanc]]
* [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018)
*[[Ivan Zupančič]] (1930 – 1999)
*[[Erik Zupanič]] (1978 -)
*[[Tomaž Zwitter]] (1961 –)

== Ž ==
*([[Jože Žabkar]])
* [[Mark Žagar]] (1969 –)(meteorolog)
*[[Nedjeljka Žagar]]
*[[Tomaž Žagar]] (1972 –)
*[[Jure Žalohar]]
* [[Matjaž Žaucer]] (1945 –)
* [[Boštjan Žekš]] (1940 –)
*[[Vida Žigman]] (1950 –)
* [[Rok Žitko]] (1978 –)
*[[Vladimir Žitko]] (1903 – 1954)
* [[Matjaž Žitnik]] (1965 –)
* [[Marko Žnidarič]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (1847 – 1903)
* [[Dejan Žontar]] (1968 –)
* [[Slobodan Žumer]] (1945 –)
*[[Bojan Žunkovič]] (1985 –)
*[[Stane Žužek]] (1937 –) (Argentina)
{{div col end}}

== Kazalci strokovne odmevnosti slovenskih fizičark in fizikov ==

h-indeks je uvedel leta 2005 J. E. Hirsch&lt;ref name=Hirsch2005&gt;{{Cite journal |last = Hirsch |first = J. E. |authorlink = Jorge E. Hirsch |date = 15 November 2005 |title = An index to quantify an individual's scientific research output |journal = [[Proceedings of the National Academy of Sciences|PNAS]] |volume = 102 |issue = 46 |pages = 16569–16572 |doi = 10.1073/pnas.0507655102 |pmid = 16275915 |pmc = 1283832 |bibcode = 2005PNAS..10216569H |arxiv = physics/0508025 }}&lt;/ref&gt;  za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika; ta kazalec je enak številu strokovnih člankov opisane osebe, ki so prejeli vsaj toliko navedkov, kot je vrednost h-indeksa. 

g-indeks je vpeljal leta 2006 L. Egghe&lt;ref name=&quot;Egghe&quot;&gt;Egghe, Leo (2006) Theory and practise of the g-index, Scientometrics, vol. 69, No 1, pp.&amp;nbsp;131–152. {{DOI|10.1007/s11192-006-0144-7}}&lt;/ref&gt; kot izboljšavo Hirschevega kazalca; g-indeks je enak največjemu številu, ki izpolni pogoj, da je bila skupina najpogosteje navajanih člankov od prvega do g-tega navedena skupaj najmanj g*g-krat. 

hc-indeks ali sodobni ('contemporary') h-index so predlagali A. Sidiropoulos, D. Katsaros in Y. Manolopoulos (glej 
arXiv:cs.DL/0607066 v1 13 Jul 2006), da bi upoštevali novejše članke bolj kot starejše.  V sledeči tabeli je tako upštevan pri določitvi hc-indeksa vsak članek objavljen v letu izračuna 4-krat, članek objavljen n let prej pa le 4/n-krat, itd.

'navedki/leto/avtorja', ali letno število navedkov na avtorja, so enaki seštevku števil vseh navedkov posamičnih člankov deljenih s številom avtorjev posamičnega navedenega članka.

'vsi navedki' podajajo skupno število navedkov nekega avtorja.

Za določanje navedenih kazalcev je bil uporabljen 'Publish or Perish' (A.W. Harzing 2007), ki je na voljo pod http://www.harzing.com/pop.htm. Razen kadar to ni bilo mogoče zaradi siceršnje nedoločenosti rezultata, sta bila pri določitvi uporabljena kratica imena in priimek - navadno (in pri mnogocitiranih avtorjih vedno) brez slovanskih črk, kar je praviloma povišalo kazalčne vrednosti. Miroslav Adlešič je bil tako preverjan kot &quot;M Adlesic&quot;, itd. Pred dokončnim izračunom kazalcev v dneh 1. in 2. junija 2015 so bile očitno napačne atribucije ali navedki z nedvomno napačno letnico objave (n.p. v 17. stoletju) ročno izključeni.

Kot kažejo med drugim veliki standardni odmiki poprečnih kazalcev v spodnji tabeli, direktna primerjava odmevnosti udeležencev na velikih projektih za raziskavo delcev ali astrofizike z zelo številnimi avtorji posamičnih člankov ter drugih znanstvenic in znanstvenikov, ki praviloma objavljajo v mnogo manjših skupinah ali celo sami, ni smiselna. (5851 krat navedni članek V. Cindra ima, na primer, 2932 avtorjev, od katerih jih upošteva Google Scholar pri izračunu števila letnih navedkov na avtorja le 21. Najveckrat citirani članek najuglednejšega navedenega astrofizika ima 499 avtorjev, od katerih jih Google Scholar pri izračunu upošteva le 66, itd.) Zato je median bolj zgovoren od poprečja in navaja tabela kazalce tudi ločeno za raziskovalce delcev ('jedraše') ali astrofizike in druge fizičarke ali fizike.

Primerjava navedenih rezultatov z neposrednim izpisom podatkovnih baz Google Scholar, WoS in Scopus kaže razlike, ki so večje od 3x pri posameznih kazalcih. Zato jih velja jemati z rezervo. Izpis 'Publish or Perish' se ne ujema z bazami, ki jih navaja kot vire, med tem ko se neposredne baze med seboj bolje ujemajo. 

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;																
|+	Kazalci strokovne odmevnosti (navedkov) slovenskih fizičark in fizikov 1. in 2. oz. 8.* junija 2015												

	|-				
! 	št.	 !! 		 !! 	||  ime in priimek (rojen - umrl)	 !! 	h-indeks 	 !! 	g-indeks	 !! 	hc-indeks	 !! 	navedki/leto/avtorja	 !! 	vsi navedki	 !!  področje
|-																		
| 	1	|| 	A	|| 	    	|| 	Miroslav Adlešic (1907 – 2002)   	|| 	2	|| 	2	|| 		|| 	0.1	|| 		|| 	
|-
| 	2	|| 		|| 	   	|| 	France Ahlin (1906 – 1977)	|| 	 	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	3	|| 		|| 	   	|| 	Anton Ambschel (1746 – 1821)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	4	|| 		|| 	    	|| 	Leopold Andree (1879 – 1952)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	5	|| 		|| 		|| 	Tomaž Apih 	|| 	16	|| 	22	|| 	9	|| 	7.67	|| 		|| 	
|-
| 	6	|| 		|| 	P    	|| 	Iztok Arčon	|| 	23	|| 	31	|| 	16	|| 	12.91	|| 	1664	|| 	
|-
| 	7	|| 		|| 	P    	|| 	Denis Arčon	|| 	24	|| 	39	|| 	17	|| 	20.41	|| 	2249	|| 	
|-
| 	8	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Ažman (1937 – 1980)	|| 	14	|| 	20	|| 	3	|| 	4.44	|| 	618	|| 	
|-
| 	9	|| 	B	|| 	D    	|| 	Dušan Babič	|| 	20	|| 	36	|| 	15	|| 	5.1	|| 	1353	|| 	
|-
| 	10	|| 		|| 		|| 	Borut Bajc 	|| 	26	|| 	55	|| 	19	|| 	45.46	|| 	3091	|| 	delci
|-
| 	11	|| 		|| 	    	|| 	Drago Bajc (1935 – )	|| 	3	|| 	3	|| 	1	|| 	0.18	|| 	16	|| 	
|-
| 	12	|| 		|| 	    	|| 	Lenart Barbič (1947 – )	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.07	|| 	10	|| 	
|-
| 	13	|| 		|| 	   	|| 	Aleš Berkopec	|| 	2	|| 	4	|| 	1	|| 	0.37	|| 	18	|| 	
|-
| 	14	|| 		|| 	P    	|| 	Robert Blinc (1933 – 2011)*	|| 	64	|| 	107	|| 	28	|| 	135,15	|| 	21309	|| 	&gt;
|-
| 	15	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Ludvik Bizjak	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	16	|| 		|| 		|| 	Vid Bobnar  	|| 	20	|| 	42	|| 	13	|| 	23.16	|| 	1932	|| 	
|-
| 	17	|| 		|| 	P  	|| 	Janez Bonča*	|| 	26	|| 	46	|| 	19	|| 	34,32	|| 	2467	|| 
|-
| 	18	|| 		|| 	    	|| 	Branko Borštnik (1944 – )	|| 	10	|| 	17	|| 	4	|| 	3.11	|| 	590	|| 	
|-
| 	19	|| 		|| 	    	|| 	Bojan Boštjančič	|| 	39	|| 	71	|| 	14	|| 	30.31	|| 	5064	|| 	delci
|-
| 	20	|| 		|| 	D	|| 	Bojan Božič	|| 	12	|| 	20	|| 	8	|| 	4.87	|| 	430	|| 	
|-
| 	21	|| 		|| 	D    	|| 	Marko Bračko	|| 	82	|| 	135	|| 	58	|| 	148.52	|| 	23299	|| 	delci
|-
| 	22	|| 		|| 	    	|| 	Zlatko Bradač	|| 	8	|| 	14	|| 	7	|| 	1.49	|| 	292	|| 	
|-
| 	23	|| 		|| 	    	|| 	Dušan Brajnik	|| 	10	|| 	16	|| 	3	|| 	1.58	|| 	290	|| 	
|-
| 	24	|| 		|| 	P    	|| 	Gvido Bratina 	|| 	24	|| 	47	|| 	13	|| 	8.99	|| 	2527	|| 	
|-
| 	25	|| 		|| 	    	|| 	Vojko Bratina (1969 – )	|| 	4	|| 	5	|| 	3	|| 	0.81	|| 		|| 	
|-
| 	26	|| 		|| 	    	|| 	Vojmir Bratina (1916 – )	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	27	|| 		|| 	    	|| 	Silvo Breskvar (1902 – 1969)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	28	|| 		|| 	P    	|| 	Milan Brumen (1951 - )	|| 	18	|| 	35	|| 	10	|| 	8.13	|| 	1336	|| 	
|-
| 	29	|| 		|| 	    	|| 	Klemen Bučar	|| 	11	|| 	19	|| 	10	|| 	5.93	|| 	446	|| 	
|-
| 	30	|| 	C	|| 	P    	|| 	Vladimir Cindro*	|| 	102	|| 	194	|| 	109	|| 	260.21	|| 	38225	|| 	delci &gt;
|-
| 	31	|| 		|| 	P    	|| 	Gregor Cevc (1951  – )*	|| 	51	|| 	108	|| 	27	|| 	134,35	|| 	12172	|| 
|-
| 	32	|| 		|| 	D    	|| 	Pavel Cevc	|| 	17	|| 	30	|| 	9	|| 	5.1	|| 	998	|| 	
|-
|	33	|| 		|| 	D    	|| 	Primož Cevc	|| 	 	|| 	 	|| 	 	|| 	 	|| 	 	|| 	
|-
| 	34	|| 		|| 	IP 	|| 	Leon Cizelj 	|| 	14	|| 	21	|| 	9	|| 	10.19	|| 	762	|| 	
|-
| 	35	|| 		|| 	P    	|| 	Uroš Cvelbar*	|| 	30	|| 	48	|| 	22	|| 	52,47	|| 	2619	|| 
|-
| 	36	|| 		|| 	P    	|| 	Mirjam Cvetič (1957 – )* 
	|| 	77	|| 	126	|| 	22	|| 	175.67	|| 	19372	|| astro	
|-
| 	37	|| 		|| 	IP    	|| 	Dean Cvetko	|| 	25	|| 	38	|| 	16	|| 	6.35	|| 	1984	|| 	
|-
| 	38	|| 	Č	|| 	P    	|| 	Andrej Čadež (1942 – )	|| 	14	|| 	24	|| 	9	|| 	4.69	|| 	614	|| 	
|-
| 	39	|| 		|| 	    	|| 	Fran Čadež (1882 – 1945)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	40	|| 		|| 	    	|| 	Marijan Čadež (1912 – 2009)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	41	|| 		|| 	P  	|| 	Marko Čepin 	|| 	16	|| 	30	|| 	14	|| 	19.48	|| 	1083	|| 	
|-
| 	42	|| 		|| 	P 	|| 	Mojca Čepič 	|| 	18	|| 	34	|| 	12	|| 	16.27	|| 	1339	|| 	
|-
| 	43	|| 		|| 	    	|| 	Lavo Čermelj (1889 – 1980)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	44	|| 		|| 	P    	|| 	Martin Čopič (1950 – )	|| 	24	|| 	32	|| 	12	|| 	7.73	|| 	1459	|| 	
|-
| 	45	|| 		|| 	P   	|| 	Milan Čopič (1925 – 1989)	|| 	1	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	46	|| 		|| 	    	|| 	Ljubomir Črepinšek (1936 – )	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	47	|| 	D	|| 	D	|| 	Jure Derganc	|| 	10	|| 	20	|| 	8	|| 	2.45	|| 	413	|| 	
|-
| 	48	|| 		|| 		|| 	Viktor Dimic (1934 – )	|| 	10	|| 	17	|| 	3	|| 	2.27	|| 	448	|| 	
|-
| 	49	|| 		|| 		|| 	Jure Dobnikar 	|| 	18	|| 	27	|| 	14	|| 	3.68	|| 	801	|| 	
|-
| 	50	|| 		|| 	D 	|| 	Andrej Dobovišek 	|| 	4	|| 	6	|| 	4	|| 	9.76	|| 	52	|| 	
|-
| 	51	|| 		|| 	    	|| 	Simon Dolar (1877 – 1966)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	52	|| 		|| 	P    	|| 	Janez Dolinšek	|| 	26	|| 	37	|| 	12	|| 	17.16	|| 	2507	|| 	
|-
| 	53	|| 		|| 	IP    	|| 	Irena Drevenšek Olenik	|| 	14	|| 	20	|| 	9	|| 	5.97	|| 	497	|| 	
|-
| 	54	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Duh	|| 	6	|| 	11	|| 	4	|| 	0.74	|| 	124	|| 	
|-
| 	55	|| 	E	|| 	    	|| 	Borut Eržen	|| 	38	|| 	64	|| 	15	|| 	13	|| 	4415	|| 	delci
|-
| 	56	|| 	F	|| 	P 	|| 	Svjetlana Fajfer  	|| 	31	|| 	45	|| 	20	|| 	21.22	|| 	2919	|| 	delci
|-
| 	57	|| 		|| 	D 	|| 	Aleš Fajmut 	|| 	7	|| 	9	|| 	5	|| 	0.96	|| 	101	|| 	
|-
| 	58	|| 		|| 	P    	|| 	Andrej Filipčič* 	|| 	103	|| 	180	|| 	118	|| 	285.06	|| 	38557	|| 	delci &gt;
|-
| 	59	|| 		|| 	    	|| 	Cene  Filipič  	|| 	24	|| 	45	|| 	10	|| 	11.42	|| 	2191	|| 	
|-
| 	60	|| 		|| 	D	|| 	Miha Fošnarič 	|| 	9	|| 	15	|| 	6	|| 	4.21	|| 	236	|| 	
|-
| 	61	|| 	G	|| 	IP	|| 	Franci Gabrovšek	|| 	13	|| 	25	|| 	11	|| 	13.09	|| 	713	|| 	
|-
| 	62	|| 		|| 	P 	|| 	Bojan Golli	|| 	14	|| 	23	|| 	8	|| 	0.67	|| 	609	|| 	delci
|-
| 	63	|| 		|| 	P    	|| 	Boštjan Golob 	|| 	90	|| 	151	|| 	59	|| 	125.18	|| 	32364	|| 	delci
|-
| 	64	|| 		|| 	IP    	|| 	Andreja Gomboc (1969 – ) *	|| 	25	|| 	45	|| 	25	|| 	25,75	|| 	2318	|| 	astro
|-
| 	65	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Gorišek (1973 – )*	|| 	103	|| 	180	|| 	110	|| 	445.51	|| 	37247	|| 	astro &gt;
|-
| 	66	|| 		|| 	P    	|| 	Peter Gosar (1923 – )	|| 	11	|| 	20	|| 	4	|| 	4.98	|| 	444	|| 	
|-
| 	67	|| 		|| 	    	|| 	Daša Grabec (1969 – )	|| 	3	|| 	6	|| 	2	|| 	0.86	|| 	8	|| 	
|-
| 	68	|| 		|| 	    	|| 	Igor Grabec (1939 – )*	|| 	31	|| 	50	|| 	13	|| 	31,67	|| 	3365	|| 	
|-
| 	69	|| 		|| 	    	|| 	Peter Gregorčič (1980 – )	|| 	8	|| 	16	|| 	10	|| 	1.24	|| 	258	|| 	
|-
| 	70	|| 		|| 	    	|| 	Gregor Gregorič 	|| 	10	|| 	29	|| 	6	|| 	6.08	|| 	913	|| 	
|-
| 	71	|| 		|| 	    	|| 	Ferdinand Grešovnik (1944 – )	|| 	3	|| 	5	|| 	1	|| 	0.34	|| 	29	|| 	
|-
| 	72	|| 	H	|| 	P    	|| 	Marjan Hribar	|| 	10	|| 	15	|| 	4	|| 	0.58	|| 	1831	|| 	
|-
| 	73	|| 		|| 	   	|| 	Darin Hvalec (1965 - )	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.01	|| 		|| 	
|-
| 	74	|| 		|| 	    	|| 	Rihard Hudej (1977 – ) 	|| 	7	|| 	15	|| 	7	|| 	4	|| 	480	|| 	
|-
| 	75	|| 		|| 	    	|| 	Robert Hudej (1975 – ) 	|| 	9	|| 	17	|| 	10	|| 	5.06	|| 	284	|| 	
|-
| 	76	|| 	I 	|| 	P 	|| 	Aleš Iglič *	|| 	33	|| 	46	|| 	22	|| 	34,3	|| 	3899	|| 
|-
| 	77	|| 	J	|| 	    	|| 	Helena Janžekovič	|| 	5	|| 	9	|| 	2	|| 	1.24	|| 	97	|| 	
|-
| 	78	|| 		|| 	    	|| 	Orest Jarh (1958 – )	|| 	11	|| 	23	|| 	6	|| 	4.21	|| 	555	|| 	
|-
| 	79	|| 		|| 	IP	|| 	Robert Jeraj *	|| 	31	|| 	56	|| 	23	|| 	43,82	|| 	3691	|| 	
|-
| 	80	|| 		|| 	    	|| 	Jure Jerman	|| 	5	|| 	6	|| 	3	|| 	0.16	|| 	58	|| 	
|-
| 	81	|| 		|| 		|| 	Simon Jesenko 	|| 	3	|| 	6	|| 	4	|| 	4.8	|| 	46	|| 	
|-
| 	82	|| 		|| 	    	|| 	Romana Jordan (1966 – )	|| 	3	|| 	3	|| 	0	|| 	0.89	|| 	71	|| 	
|-
| 	83	|| 		|| 	   	|| 	Boštjan Jug (1968 – )	|| 	2	|| 	3	|| 	1	|| 	0.05	|| 	15	|| 	
|-
| 	84	|| 	K	|| 	    	|| 	Bojan Kambič (1959 – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	85	|| 		|| 	D 	|| 	Jernej Fesel Kamenik (1980 - )	|| 	26	|| 	43	|| 	28	|| 	81.22	|| 	2019	|| delci
|-
| 	86	|| 		|| 	P  	|| 	Gabrijel Kernel (1932 – ) 	|| 	56	|| 	101	|| 	21	|| 	35.89	|| 	12638	|| 	delci
|-
| 	87	|| 		|| 	    	|| 	Janez Krstnik Kersnik (1783 – 1850)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	88	|| 		|| 	P  	|| 	 Borut Paul Kerševan	|| 	95	|| 	160	|| 	109	|| 	450.01	|| 	31579	|| 	delci &gt;
|-
| 	89	|| 		|| 	 	|| 	Gregor Kladnik	|| 	7	|| 	12	|| 	8	|| 	0.74	|| 	164	|| 	
|-
| 	90	|| 		|| 	    	|| 	Ignacij Klemencic (1853 – 1901)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	91	|| 		|| 	D 	|| 	Ivo Kljenak 	|| 	10	|| 	19	|| 	9	|| 	7.65	|| 	547	|| 	
|-
| 	92	|| 		|| 		|| 	Andraž Kocjan  	|| 	11	|| 	17	|| 	10	|| 	3.06	|| 	355	|| 	
|-
| 	93	|| 		|| 		|| 	Boštjan Končar 	|| 	10	|| 	21	|| 	9	|| 	12.29	|| 	493	|| 	
|-
| 	94	|| 		|| 		|| 	Uroš Kostić 	|| 	5	|| 	11	|| 	5	|| 	1.29	|| 	127	|| 	
|-
| 	95	|| 		|| 	P    	|| 	Alojzij Kodre (1944 – )	|| 	23	|| 	35	|| 	12	|| 	9.45	|| 	1855	|| 	
|-
| 	96	|| 		|| 		|| 	Jure Kokalj 	|| 	10	|| 	14	|| 	6	|| 	1.36	|| 	223	|| 	
|-
| 	97	|| 		|| 	IP    	|| 	Samo Korpar	|| 	79	|| 	128	|| 	54	|| 	142.39	|| 	21863	|| 	delci
|-
| 	98	|| 		|| 	   	|| 	Božo Kos (1931 – 2009)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	99	|| 		|| 		|| 	Nejc Košnik  	|| 	10	|| 	17	|| 	9	|| 	9.06	|| 	321	|| 	delci
|-
| 	100	|| 		|| 	    	|| 	Joahim Košutnik (1714 – 1789)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	101	|| 		|| 		|| 	Janez Kovač 	|| 	17	|| 	27	|| 	16	|| 	8.46	|| 	1915	|| 	
|-
| 	102	|| 		|| 	P    	|| 	Samo Kralj (1959 – )*	|| 	29	|| 	41	|| 	17	|| 	6,14	|| 	2318	|| 	
|-
| 	103	|| 		|| 	P	|| 	Veronika Kralj-Iglič* 	|| 	31	|| 	46	|| 	21	|| 	36,52	|| 	3584	|| 	
|-
| 	104	|| 		|| 	    	|| 	Gregor Kramberger (1971 – )* 	|| 	102	|| 	140	|| 	106	|| 	411.19	|| 	|| 	delci
|-
| 	105	|| 		|| 	 	|| 	Rajmund Krivec	|| 	12	|| 	20	|| 	6	|| 	6.4	|| 	519	|| 	delci
|-
| 	106	|| 		|| 	    	|| 	Josip Križan (1841 – 1921)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	107	|| 		|| 	P   	|| 	Peter Križan (1958 – ) 	|| 	87	|| 	144	|| 	58	|| 	22.73	|| 	28967	|| 	delci
|-
| 	108	|| 		|| 	    	|| 	Karel Kunc (1879 – 1950)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	109	|| 		|| 	    	|| 	Samo Kupper (1962 – )	|| 	12	|| 	22	|| 	10	|| 	1.66	|| 	521	|| 	delci
|-
| 	110	|| 		|| 	P    	|| 	Ivan Kuščer (1918 – 2000)	|| 	18	|| 	28	|| 	4	|| 	6.9	|| 	939	|| 	
|-
| 	111	|| 		|| 	P	|| 	Zdravko Kutnjak *	|| 	33	|| 	58	|| 	23	|| 	37,56	|| 	4090	|| 
|-
| 	112	|| 		|| 	    	|| 	Franc Kvaternik (1919 – 1981)	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.05	|| 		|| 	
|-
| 	113	|| 	L	|| 	P 	|| 	Gojmir Lahajnar *	|| 	29	|| 	43	|| 	11	|| 	12,16	|| 	2569	|| 	
|-
| 	114	|| 		|| 	    	|| 	Janez K. Lapajne (1937 – 2012)	|| 	3	|| 	6	|| 	1	|| 	0.68	|| 	47	|| 	
|-
| 	115	|| 		|| 		|| 	Igor Lengar 	|| 	7	|| 	10	|| 	6	|| 	2.5	|| 	161	|| 	
|-
| 	116	|| 		|| 		|| 	Matjaž Leskovar 	|| 	13	|| 	23	|| 	9	|| 	7.92	|| 	717	|| 	
|-
| 	117	|| 		|| 	P  	|| 	Adrijan Levstik *	|| 	30	|| 	58	|| 	16	|| 	11,1	|| 	4084	||  	
|-
| 	118	|| 		|| 	P   	|| 	Andrej Likar (1948 – ) 	|| 	19	|| 	28	|| 	7	|| 	2.11	|| 	1246	|| 	
|-
| 	119	|| 		|| 	    	|| 	Metka Luzar (1948 - 1996)	|| 	11	|| 	23	|| 	6	|| 	3.47	|| 	588	|| 	
|-
| 	120	|| 	M	|| 		|| 	Aleksej Majkić 	|| 	2	|| 	3	|| 	3	|| 	0.3	|| 	12	|| 	
|-
| 	121	|| 		|| 	D   	|| 	Igor Mandić 	|| 	98	|| 	180	|| 	109	|| 	283.73	|| 	33565	|| 	delci &gt;
|-
| 	122	|| 		|| 	P   	|| 	Norma Mankoč-Borštnik 	|| 	10	|| 	20	|| 	6	|| 	6.58	|| 	437	|| 	
|-
| 	123	|| 		|| 	P 	|| 	Marko Marhl 	|| 	23	|| 	42	|| 	15	|| 	29.57	|| 	1962	|| 	
|-
| 	124	|| 		|| 		|| 	Ugo Marzolino 	|| 	12	|| 	18	|| 	12	|| 	15.09	|| 	344	|| 	
|-
| 	125	|| 		|| 	P	|| 	Borut Mavko 	|| 	22	|| 	38	|| 	13	|| 	18.02	|| 	2180	|| 	
|-
| 	126	|| 		|| 	D 	|| 	Irena  Mele	|| 	9	|| 	14	|| 	6	|| 	3.56	|| 	322	|| 	
|-
| 	127	|| 		|| 	D   	|| 	Tomaž Mertelj	|| 	19	|| 	31	|| 	15	|| 	9.75	|| 	1095	|| 	
|-
| 	128	|| 		|| 	P 	|| 	Dragan Mihailović 	||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| 	129	|| 		|| 	P   	|| 	Miodrag V. Mihailović	|| 	16	|| 	23	|| 	3	|| 	3.66	|| 	592	|| 	
|-
| 	130	|| 		|| 	P   	|| 	Marko Mikuž 	|| 	98	|| 	180	|| 	109	|| 	234.43	|| 	33923	|| 	delci &gt;
|-
| 	131	|| 		|| 		|| 	Andrej Mohar	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.2	|| 	2	|| 	
|-
| 	132	|| 		|| 	D   	|| 	Aleš Mohorič	|| 	9	|| 	16	|| 	7	|| 	3.77	|| 	290	|| 	
|-
| 	133	|| 		|| 	P    	|| 	Ivan Molinaro (1903 – 1988)	|| 	3	|| 	6	|| 	4	|| 	0.48	|| 	173	|| 	
|-
| 	134	|| 		|| 	P    	|| 	Anton Moljk (1916 – 1998)	|| 	10	|| 	15	|| 	2	|| 	1.37	|| 	261	|| 	
|-
| 	135	|| 		|| 		|| 	Miran Mozetič 	|| 	36	|| 	52	|| 	25	|| 	21.75	|| 	4001	|| 	
|-
| 	136	|| 		|| 		|| 	Jernej Mravlje 	|| 	12	|| 	23	|| 	12	|| 	15.92	|| 	581	|| 	
|-
| 	137	|| 		|| 	P 	|| 	Igor Muševič (1954 – )*	|| 	36	|| 	56	|| 	26	|| 	32,76	|| 	4216	|| 	
|-
| 	138	|| 	N	|| 	    	|| 	Julij Nardin (1877 – 1959)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	139	|| 		|| 		|| 	Vincenc Nemanič	|| 	11	|| 	16	|| 	8	|| 	4.04	|| 	372	|| 	
|-
| 	140	|| 		|| 		|| 	Miha Nemevšek 	|| 	9	|| 	21	|| 	12	|| 	22.67	|| 	670	|| 	delci
|-
| 	141	|| 	O	|| 	    	|| 	Tomo Omahna (1963 – )	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 	0	|| 	
|-
| 	142	|| 		|| 	P   	|| 	Milan Osredkar (1919 – 2003)	|| 	3	|| 	5	|| 	1	|| 	0.31	|| 	66	|| 	
|-
| 	143	|| 		|| 	D  	|| 	Natan Osterman  (LJ) 	|| 	18	|| 	45	|| 	16	|| 	7.43	|| 	2113	|| 	delci
|-
| 	144	|| 	P	|| 	P    	|| 	Sergej Pahor (1930 – )	|| 	11	|| 	15	|| 	2	|| 	2.84	|| 	285	|| 	
|-
| 	145	|| 		|| 	 	|| 	Matej Pavšič	|| 	21	|| 	31	|| 	8	|| 	14.32	|| 	1226	|| 	delci
|-
| 	146	|| 		|| 	D	|| 	Egon Pavlica 	|| 	6	|| 	12	|| 	8	|| 	2.5	|| 	165	|| 	
|-
| 	147	|| 		|| 		|| 	Andrej Petelin (LJ)	|| 	12	|| 	21	|| 	10	|| 	4.31	|| 	624	|| 	
|-
| 	148	|| 		|| 	P 	|| 	Matjaž Perc (1979  – )*	|| 	54	|| 	88	|| 	53	|| 	92,17	|| 	9407	|| 	
|-
| 	149	|| 		|| 	    	|| 	Mitja Peruš (1969 – )	|| 	9	|| 	17	|| 	5	|| 	13.23	|| 	349	|| 	
|-
| 	150	|| 		|| 	    	|| 	Rok Pestotnik (1972  – ) 	|| 	64	|| 	107	|| 	49	|| 	119.78	|| 	15150	|| 	delci
|-
| 	151	|| 		|| 	    	|| 	Miro Petek (1959  – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	152	|| 		|| 	P    	|| 	Anton Peterlin (1908 – 1993; ZDA)*	|| 	56	|| 	89	|| 	13	|| 	73,83	|| 	11881	|| 	
|-
| 	153	|| 		|| 	    	|| 	Ljubo Petkovič	|| 	2	|| 	3	|| 	1	|| 	1.66	|| 	95	|| 	
|-
| 	154	|| 		|| 	    	|| 	Dušan Petrac (1932 – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	155	|| 		|| 	P    	|| 	Lovro Pičman (1929 – )	|| 	3	|| 	8	|| 	1	|| 	1.25	|| 	129	|| 	
|-
| 	156	|| 		|| 	P 	|| 	Raša Pirc*	|| 	31	|| 	59	|| 	20	|| 	22,49	|| 	3930	|| 	
|-
| 	157	|| 		|| 		|| 	Janez Pirš 	|| 	10	|| 	20	|| 	4	|| 	2.06	|| 	438	|| 	
|-
| 	158	|| 		|| 	P  	|| 	Gorazd Planinšič (1962 – )	|| 	8	|| 	13	|| 	7	|| 	3.94	|| 	205	|| 	
|-
| 	159	|| 		|| 	    	|| 	Mark Pleško (1963 – )	|| 	11	|| 	29	|| 	9	|| 	8.02	|| 	906	|| 	
|-
| 	160	|| 		|| 	IP    	|| 	Igor Poberaj	|| 	24	|| 	40	|| 	17	|| 	8.9	|| 	1665	|| 	
|-
| 	161	|| 		|| 	    	|| 	Savo Poberaj (1929 – 1993)	|| 	6	|| 	10	|| 	3	|| 	0.56	|| 	100	|| 	
|-
| 	162	|| 		|| 	P    	|| 	Rudolf Podgornik (1955 – )*	|| 	41	|| 	64	|| 	24	|| 	50,53	|| 	5466	|| 	
|-
| 	163	|| 		|| 	D  	|| 	Tomaž Podobnik 	|| 	48	|| 	76	|| 	20	|| 	46.74	|| 	7384	|| 	delci
|-
| 	164	|| 		|| 	    	|| 	Boštjan Podobnik*	|| 	5	|| 	18	|| 	5	|| 	4,55	|| 	358	
|-
| 	165	|| 		|| 	    	|| 	Matjaž Poljšak	|| 	4	|| 	7	|| 	1	|| 	0.68	|| 	65	|| 	
|-
| 	166	|| 		|| 	D    	|| 	Dušan Ponikvar 	|| 	5	|| 	10	|| 	4	|| 	1.43	|| 	129	|| 	astro
|-
| 	167	|| 		|| 		|| 	Tine Porenta (LJ)	|| 	7	|| 	9	|| 	8	|| 	1.63	|| 	86	|| 	
|-
| 	168	|| 		|| 	   	|| 	Robert Posel (1967 – )	|| 	1	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 		|| 	
|-
| 	169	|| 		|| 	    	|| 	Anton Potočnik (1984 – )	|| 	9	|| 	16	|| 	10	|| 	0.8	|| 	384	|| 	
|-
| 	170	|| 		|| 	P   	|| 	Bogdan Povh (1932 – ) 	|| 	78	|| 	148	|| 	39	|| 	80.49	|| 	25942	|| 	delci
|-
| 	171	|| 		|| 	    	|| 	Tomaž Požar (1980 – )	|| 	6	|| 	10	|| 	6	|| 	6.84	|| 	124	|| 	
|-
| 	172	|| 		|| 	P    	|| 	Peter Prelovšek (1947 – )*	|| 	33	|| 	58	|| 	19	|| 	46,83	|| 	4288	|| 	
|-
| 	173	|| 		|| 	D    	|| 	Saša Prelovšek Komelj	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	174	|| 		|| 	P    	|| 	Tomaž Prosen (1970 – )*	|| 	39	|| 	63	|| 	28	|| 	85,95	|| 	5316	|| 	
|-
| 	175	|| 		|| 		|| 	Andrej Prošek 	|| 	11	|| 	15	|| 	6	|| 	5.23	|| 	331	|| 	
|-
| 	176	|| 	R	|| 	P    	|| 	Jože Rakovec (1946 – ) meteo	|| 	11	|| 	15	|| 	7	|| 	2.51	|| 	377	|| 	
|-
| 	177	|| 		|| 	P    	|| 	Anton Ramšak	|| 	19	|| 	29	|| 	10	|| 	14.49	|| 	1061	|| 	
|-
| 	178	|| 		|| 	    	|| 	Nina Ramšak (1968 – )	|| 	4	|| 	5	|| 	1	|| 	0.31	|| 	30	|| 	
|-
| 	179	|| 		|| 	    	|| 	Matjaž Ravnik (1953 – 2009?)	|| 	16	|| 	24	|| 	8	|| 	8.82	|| 	774	|| 	
|-
| 	180	|| 		|| 	D    	|| 	Miha Ravnik (1981 – )*	|| 	21	|| 	42	|| 	22	|| 	38,07	|| 	1805	|| 	
|-
| 	181	|| 		|| 	    	|| 	Bruno Ravnikar (1930 – )	|| 	3	|| 	4	|| 	1	|| 	0.26	|| 	22	|| 	
|-
| 	182	|| 		|| 	    	|| 	Nada Razpet (1948 –)	|| 	3	|| 	3	|| 	2	|| 	0.65	|| 	26	|| 	
|-
| 	183	|| 		|| 	D    	|| 	Tomaž Rejec	|| 	14	|| 	25	|| 	9	|| 	9.39	|| 	664	|| 	
|-
| 	184	|| 		|| 	    	|| 	Maja Remškar (1960 – )*	|| 	32	|| 	66	|| 	44	|| 	48,23	|| 	4694	|| 
|-
| 	185	|| 		|| 	D 	|| 	Robert Repnik 	|| 	4	|| 	7	|| 	3	|| 	0.91	|| 	74	|| 	
|-
| 	186	|| 		|| 	    	|| 	Marijan Ribarič (1932 – )	|| 	9	|| 	18	|| 	4	|| 	4.1	|| 	450	|| 	
|-
| 	187	|| 		|| 	 P   	|| 	Marko Robnik (1954 – )*	|| 	31	|| 	60	|| 	18	|| 	62,72	|| 	4051	|| 
|-
| 	188	|| 		|| 	P    	|| 	Mitja Rosina (1935 – )	|| 	24	|| 	34	|| 	9	|| 	7.59	|| 	1666	|| 	
|-
| 	189	|| 		|| 	    	|| 	Aljoša Rovan (1969 – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	190	|| 		|| 		|| 	Barbara Rovšek 	|| 	5	|| 	10	|| 	3	|| 	1.81	|| 	113	|| 	
|-
| 	191	|| 		|| 	    	|| 	Franc Runovc (1949 – )	|| 	9	|| 	14	|| 	5	|| 	2.13	|| 	241	|| 	
|-
| 	192	|| 	S	|| 	   	|| 	Oton Sajovic (1907 - 1996)	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	193	|| 		|| 	    	|| 	Gregor Schoettl (1732 – 1777)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	194	|| 		|| 		|| 	Igor Sega	|| 	15	|| 	26	|| 	8	|| 	7.02	|| 	749	|| 	
|-
| 	195	|| 		|| 	P    	|| 	Janez Seliger (1949 – )	|| 	26	|| 	40	|| 	10	|| 	3.23	|| 	2945	|| 	
|-
| 	196	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Semekovič	|| 	 	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	197	|| 		|| 	IP 	|| 	Igor Serša 	|| 	13	|| 	19	|| 	9	|| 	8.38	|| 	555	|| 	
|-
| 	198	|| 		|| 	P	|| 	France Sevšek 	|| 	7	|| 	10	|| 	5	|| 	1.48	|| 	125	|| 	
|-
| 	199	|| 		|| 		|| 	Urban Simončič 	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	200	|| 		|| 	P 	|| 	Zlatko Sitar (ZDA) *	|| 	35	|| 	54	|| 	24	|| 	33,24	|| 	4599	|| 	
|-
| 	201	|| 		|| 	D  	|| 	Gregor Skačej 	|| 	13	|| 	19	|| 	7	|| 	6.72	|| 	400	|| 	
|-
| 	202	|| 		|| 	D  	|| 	Gregor Skok 	|| 	6	|| 	10	|| 	5	|| 	2.04	|| 	120	|| 	
|-
| 	203	|| 		|| 	    	|| 	Janez Slak (1946 – )	|| 	15	|| 	28	|| 	5	|| 	3.91	|| 	838	|| 	
|-
| 	204	|| 		|| 	D 	|| 	Mitja Slavinec 	|| 	3	|| 	5	|| 	2	|| 	0.23	|| 	27	|| 	
|-
| 	205	|| 		|| 	    	|| 	Rastislav Snoj (1957 – )	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.02	|| 		|| 	
|-
| 	206	|| 		|| 	    	|| 	Mihael Fidel Sreš (1885 – 1959)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	207	|| 		|| 	P    	|| 	Samo Stanič ([1969 – ) 	|| 	83	|| 	145	|| 	56	|| 	136.69	|| 	25513	|| 	delci
|-
| 	208	|| 		|| 	P    	|| 	Aleš Stanovnik (1946 –) 	|| 	22	|| 	35	|| 	13	|| 	5.77	|| 	1519	|| 	delci
|-
| 	209	|| 		|| 	IP    	|| 	Marko Starič	|| 	80	|| 	131	|| 	58	|| 	86.37	|| 	22847	|| 	delci
|-
| 	210	|| 		|| 	    	|| 	Jožef Stefan (1835 – 1893)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	211	|| 		|| 	P   	|| 	Janez Stepišnik (1940 – )	|| 	19	|| 	34	|| 	10	|| 	14	|| 	1222	|| 	
|-
| 	212	|| 		|| 	P   	|| 	Janez Strnad (1934 – )	|| 	11	|| 	13	|| 	2	|| 	2.13	|| 	399	|| 	
|-
| 	213	|| 		|| 	    	|| 	Mojca Studen (1969 – )	|| 	3	|| 	4	|| 	1	|| 	0.07	|| 	30	|| 	
|-
| 	214	|| 		|| 	D  	|| 	Daniel Svenšek 	|| 	10	|| 	17	|| 	7	|| 	7.44	|| 	330	|| 	
|-
| 	215	|| 		|| 	P    	|| 	Saša Svetina (1935 – )*	|| 	30	|| 	50	|| 	14	|| 	23,48	|| 	3089	|| 	
|-
| 	216	|| 	Š	|| 	   	|| 	Anton Šantel (1845 – 1920)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	217	|| 		|| 	    	|| 	Andreja Šarlah (1974 – )	|| 	9	|| 	16	|| 	7	|| 	5.46	|| 	263	|| 	
|-
| 	218	|| 		|| 	    	|| 	Marjeta Šentjurc (1941 – )*	|| 	29	|| 	45	|| 	15	|| 	15,92	|| 	2862	|| 
|-
| 	219	|| 		|| 	    	|| 	Marko Šifrar (1967 – )	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	220	|| 		|| 	IP    	|| 	Simon Širca (1969 – ) 	|| 	34	|| 	69	|| 	29	|| 	42.98	|| 	5093	|| 	delci
|-
| 	221	|| 		|| 		|| 	Miha Škarabot 	|| 	23	|| 	42	|| 	18	|| 	21.41	|| 	1877	|| 	
|-
| 	222	|| 		|| 	D   	|| 	Damijan Škrk	|| 	8	|| 	16	|| 	6	|| 	2.54	|| 	290	|| 	
|-
| 	223	|| 		|| 	P    	|| 	Žiga Šmit	|| 	14	|| 	20	|| 	8	|| 	7.42	|| 	702	|| 	
|-
| 	224	|| 		|| 		|| 	Jure Špiler	|| 	2	|| 	3	|| 	1	|| 	0.18	|| 	25	|| 	
|-
| 	225	|| 		|| 		|| 	Janez Štrancar 	|| 	15	|| 	25	|| 	12	|| 	13.02	|| 	732	|| 	
|-
| 	226	|| 		|| 	    	|| 	Ivan Šubic (1856 – 1924)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	227	|| 	T	|| 	P 	|| 	Bosiljka Tadić *	|| 	29	|| 	59	|| 	19	|| 	20,15	|| 	4378	|| 	
|-
| 	228	|| 		|| 	    	|| 	Izidor Tasič 	|| 	3	|| 	3	|| 	3	|| 	0.78	|| 	37	|| 	
|-
| 	229	|| 		|| 	P 	|| 	Iztok Tiselj 	|| 	15	|| 	30	|| 	11	|| 	16.67	|| 	1148	|| 	
|-
| 	230	|| 		|| 	D    	|| 	Uroš Tkalec (1982  – )	|| 	14	|| 	33	|| 	14	|| 	24.83	|| 	1106	|| 	
|-
| 	231	|| 		|| 	    	|| 	Bogdan Topič 	|| 	6	|| 	14	|| 	2	|| 	1.51	|| 	208	|| 	
|-
| 	232	|| 		|| 	IP 	|| 	Andrej Trkov *	|| 	21	|| 	43	|| 	16	|| 	22,81	|| 	2654	|| 
|-
| 	233	|| 		|| 	P    	|| 	Zvonko Trontelj (1937  – )	|| 	15	|| 	26	|| 	8	|| 	4.57	|| 	1009	|| 	
|-
| 	234	|| 	U	|| 		|| 	Polona Umek 	|| 	19	|| 	34	|| 	15	|| 	9.07	|| 	1361	|| 	
|-
| 	235	|| 	V	|| 		|| 	Nataša Vaupotič  	|| 	14	|| 	21	|| 	10	|| 	7	|| 	521	|| 	
|-
| 	236	|| 		|| 	    	|| 	Jurij Vega (1754 – 1802)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	237	|| 		|| 	P   	|| 	Matjaž Vencelj (dr. 2006)	|| 	8	|| 	11	|| 	6	|| 	1.93	|| 	150	|| 	
|-
| 	238	|| 		|| 		|| 	Alenka Vesel*	|| 	30	|| 	43	|| 	25	|| 	20,21	|| 	2841	|| 
|-
| 	239	|| 		|| 	    	|| 	Tim Vidmar	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	240	|| 		|| 	    	|| 	Viktor Vidovič	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	241	|| 		|| 		|| 	Andrija Volkanovski 	|| 	6	|| 	16	|| 	7	|| 	7.64	|| 	288	|| 	
|-
| 	242	|| 		|| 		|| 	Tomaž Vrhovec (1959 - 2004?) 	|| 	8	|| 	11	|| 	4	|| 	2.45	|| 	165	|| 	
|-
| 	243	|| 	Z	|| 	D	|| 	Gabrijela Zaharijaš 	|| 	17	|| 	39	|| 	20	|| 	37.71	|| 	1579	|| 	delci
|-
| 	244	|| 		|| 		|| 	Bojan Zajec 	|| 	9	|| 	15	|| 	9	|| 	1.25	|| 	302	|| 	
|-
| 	245	|| 		|| 	IP	|| 	Boštjan Zalar *	|| 	28	|| 	46	|| 	15	|| 	8,08	|| 	2680	|| 
|-
| 	246	|| 		|| 	P   	|| 	Danilo Zavrtanik (1953 – ) 	|| 	71	|| 	117	|| 	32	|| 	80.83	|| 	17800	|| 	astro
|-
| 	247	|| 		|| 	D   	|| 	Marko Zavrtanik 	|| 	32	|| 	77	|| 	29	|| 	28.24	|| 	6347	|| 	delci
|-
| 	248	|| 		|| 		|| 	Matjaž Zemljič	|| 	4	|| 	9	|| 	3	|| 	0.79	|| 	84	|| 	
|-
| 	249	|| 		|| 		|| 	Špela Zemljič Jokhadar	|| 	2	|| 	4	|| 	3	|| 	0.68	|| 	21	|| 	
|-
| 	250	|| 		|| 	P 	|| 	Aleksander Zidanšek 	|| 	13	|| 	22	|| 	10	|| 	6.23	|| 	509	|| 	
|-
| 	251	|| 		|| 	IP    	|| 	Primož Ziherl	|| 	21	|| 	33	|| 	13	|| 	16.74	|| 	977	|| 	
|-
| 	252	|| 		|| 	P    	|| 	Marko Zgonik (1954 – )	|| 	25	|| 	49	|| 	12	|| 	15.24	|| 	2620	|| 	
|-
| 	253	|| 		|| 	    	|| 	Jure Zupan (1975 – ) 	|| 	43	|| 	71	|| 	34	|| 	31.76	|| 	5838	|| 	delci
|-
| 	254	|| 		|| 	D    	|| 	Anže Zupanc 	|| 	56	|| 	94	|| 	46	|| 	35.96	|| 	10809	|| 	delci
|-
| 	255	|| 		|| 	P 	|| 	Črtomir Zupančič (1928  –; ZRN )*	|| 	39	|| 	83	|| 	18	|| 	23,27	|| 	7069	|| 
|-
| 	256	|| 		|| 	P   	|| 	Tomaž Zwitter (1961 – ) 	|| 	37	|| 	70	|| 	34	|| 	35.02	|| 	5444	|| 	astro
|-
| 	257	|| 	Ž	|| 	P 	|| 	Nedjeljka Žagar 	|| 	8	|| 	13	|| 	7	|| 	6.95	|| 	218	|| 	
|-
| 	258	|| 		|| 	    	|| 	Matjaž Žaucer (1945 – )	|| 	8	|| 	11	|| 	2	|| 	1.7	|| 	208	|| 	
|-
| 	259	|| 		|| 	    	|| 	Boštjan Žekš (1940 – )*	|| 	45	|| 	77	|| 	19	|| 	54,89	|| 	7592	|| 
|-
| 	260	|| 		|| 	D 	|| 	Rok Žitko (1978 – ) || 	12	|| 	21	|| 	11	|| 	20.45	|| 	464	|| 	
|-
| 	261	|| 		|| 	IP 	|| 	Matjaž Žitnik 	|| 	17	|| 	26	|| 	12	|| 	2.63	|| 	876	|| 	
|-
| 	262	|| 		|| 	IP 	|| 	Marko Žnidarič 	|| 	24	|| 	42	|| 	20	|| 	13.13	|| 	1929	|| 	
|-
| 	263	|| 		|| 	    	|| 	Dejan Žontar (1968 – ) 	|| 	63	|| 	122	|| 	36	|| 	104.02	|| 	15438	|| 	delci
|-
| 	264	|| 		|| 	    	|| 	Slobodan Žumer (1945 – )*	|| 	53	|| 	92	|| 	27	|| 	75,84	|| 	11321
|}
Visoko uvrščene osebe so zaznamovane z zvezdico. Vse te so bile 8. junija vnovič preverjene z novo verzijo 'Publish or Perish' hkrati upoštevajoč različne mogoče verzije pisanja priimka (n.p.: &quot;S. Žumer&quot; OR  &quot;S Zumer&quot;). P = profesor, D = docent; '&gt;' za 'Področjem' pomeni, da so vse navedene vrednosti le spodnje meje, ker Google Scholar, ki ga uporablja 'Publish or Perish', ni mogel prebrati vseh navedkov ali pa je P&amp;P program javil napako.

&lt;br /&gt;

== Glej tudi ==


* [[seznam fizikov]]
* [[seznam slovenskih matematikov]]

{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Fizik]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki| ]]</text>
      <sha1>c5jonlkrg75kz63mxo7c7rl8g8yhukw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736396</id>
      <parentid>5736394</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:44:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kazalci strokovne odmevnosti slovenskih fizičark in fizikov */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45196" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fizik]]ov''' vsebujoč vse znane [[fizičarka|fizičarke]] in [[fizik]]e, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz. docenti fizike, vse doktorirane univerzitetne asistentke in asistente te stroke v Sloveniji, vse fizikalne znanstvene svetnike in svetnice oziroma višje znanstvene sodelavke in sodelavce na [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Institutu &quot;Jožef Stefan&quot;]] ter še nekaj drugih znanih ali obetavnih fizičark in fizikov v Sloveniji.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}

== A ==
* [[Miroslav Adlešič]] (1907 – 2002)
* [[France Ahlin]] (1906 – 1977)
* [[Anton Ambschel]] (1746 – 1821)
*[[Slavko Amon]] (1945 –)
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andrée]] (1879 – 1952)
*[[Jasmin Anžiček]]
* [[Tomaž Apih]] (196? –)
* [[Denis Arčon]] (1968 –)
* [[Iztok Arčon]] (1961 –)
*[[Tina Arh]]
*[[Lojze Arko]] (1940 – 2006)
* [[Dušan Avsec]] (1905 – 1989)
* [[Andrej Ažman]] (1937 – 1980)

== B ==
* [[Dušan Babič]]
*[[Borut Bajc]]
* [[Drago Bajc]] (1935 – 2020)
*[[Jure Bajc]] (1968 –)
*[[Marin Bajd]] (1936 – 2014)
*[[Saša Bajt]] (1962 –)
* [[Lenart Barbič]] (1947 –)
*[[Davide Batič]] (1971 –)
*[[Marcos Bavdaž]] (1961 –)
*[[Cene Bavec]] (1946 –)
*Klemen Bergant (197# –) (meteorolog)
* [[Aleš Berkopec]] (1968 –)
*[[Tina Bilban]] (1983 –)
*Leopold Biwald (1731 – ?)
*[[Andrej Ludvik Bizjak]]
* [[Robert Blinc]] (1933 – 2011)
*[[Vid Bobnar]]
* [[Janez Bonča]] (1960 –)
* [[Branko Borštnik]] (1944 –) 
* [[Bojan Boštjančič]] (1962 –)
* [[Bojan Božič]]
* [[Marko Bračko]]
* [[Maruša Bradač]] (1978 –)
* [[Zlatko Bradač]], častni član [[DMFA]]
* [[Dušan Brajnik]] (1940 –)
* [[Gvido Bratina]] (1960 –)
* [[Vojko Bratina]] (1969 –)
* [[Vojmir Bratina]] (1916 – 1997)
* [[Silvo Breskvar]] (1902 – 1969)
* [[Milan Brumen]] (1951 –)
* [[Klemen Bučar]]
*[[Matija Iko Burgar]] (1945 –)

== C ==
* Ivan Cankar (1942 – 2008)
* [[Gregor Cevc]] (1951 –)
* [[Pavel Cevc]] (1941 –)
* [[Primož Cevc]] (1934 –)
* [[Vladimir Cindro]] (1957 –)
* [[Leon Cizelj]] (1964 –)
*[[Franc Cvelbar]] (1932 – 2021)
* [[Uroš Cvelbar]]
* [[Mirjam Cvetič]] (1956 –) 
* [[Dean Cvetko]]
*[[Bruno Cvikl]] (1943 –)

== Č ==
* [[Andrej Čadež]] (1942 –)
* [[Fran Čadež]] (1882 – 1945)
*[[Iztok Čadež]] (1945 –)
* [[Marijan Čadež]] (1912 – 2009)
*[[Matjaž Čadež]] (1946 –)
*[[Vladimir Mišo Čadež]] (1940 –)
*[[Miha Čekada]]
* [[Mojca Čepič]] (1960 –)
* [[Marko Čepin]] ?
*[[Milan Čerček]] (1946 –)
* [[Lavo Čermelj]] (1889 – 1980)
*[[Simon Čopar]] (1987 –)
* [[Martin Čopič]] (1950 –)
* [[Milan Čopič]] (1925 – 1989)
* [[Ljubomir Črepinšek]] (1936 –)
*[[Bibijana Čujec Dobovišek|Bibijana Čujec]] (1926 –)

== D ==
*[[Nejc Davidović]]
* [[Franci Demšar]] (1960 –)
*[[Jure Demšar]] (1970 –)
* [[Jure Derganc]]
* [[Snegulka Detoni]] (1921 – 2016)
*[[Ferdinand Deželak]] ?
* [[Viktor Dimic]] (1934 –)
*[[Bojan Dintinjana]] (1954 –)
* [[Jure Dobnikar]]
* [[Andrej Dobovišek]] (1979 –)
* [[Simon Dolar]] (1877 – 1966)
*[[Sašo Dolenc]] (1973 –)
*[[Sergej Dolenc]] (1931 – 2020)
* [[Janez Dolinšek]] (1957 –)
*[[Fran Dominko]] (1903 – 1987)
*[[Martin Draksler]]
* [[Irena Drevenšek Olenik]] (1965 –)
*[[Luka Drinovec]]
* [[Andrej Duh]]
* [[Janez Dular (energetik)|Janez Dular]] (1934 – 2017)
* [[Andrej Dvornik]] (1990 –)

== E ==
* [[Borut Eržen]]

== F ==
* [[Dunja Fabjan]] (1979 –)
* [[Svjetlana Fajfer]] (1954 –)
*[[Aleš Fajgelj]]
* [[Aleš Fajmut]]
*[[Janez Ferbar]] (1939 – 2000)
*[[Franc Ferjan]] (1885 - 1964)
*[[Jernej Fesel Kamenik]] (1980 –)
* [[Andrej Filipčič]]
* [[Cene Filipič]]
* [[Matej Forjan]] (1976 –)
* [[Miha Fošnarič]]

== G ==
* [[Franci Gabrovšek]] (1968 –) (krasoslovec)
* [[Ludvik Gabrovšek]] (1910 – 1988)
* [[Mirjam Galičič]]/Dular (1967 –)
*[[Ivan Gerlič]] (1947 –)
*[[Janez Galzinja]] (1952 -)
*[[Bogdan Glumac]] 
* [[Bojan Golli]] (1950 –)
* [[Boštjan Golob]] (1966 –)
* [[Andreja Gomboc]] (1969 –)
* [[Matjaž Gomilšek]] (1987 –)
* [[Andrej Gorišek]] (1973 –)
* [[Peter Gosar]] (1923 – 2022)
* [[Ana Gostinčar Blagotinšek]] (1964 –)
* [[Daša Grabec]] (1969 –)
* [[Igor Grabec]] (1939 –)
*[[Anton Gradišek]]
* [[Peter Gregorčič]] (1980 –)
* [[Gregor Gregorič]]
* [[Ferdinand Grešovnik]] (1944 –)
* [[Aleksander Grm]] (1972 –)
*[[Mladen Gros]] (1941 –)
*[[Vladimir Grubelnik]] 
*[[Franc Grum]] (1922 – 1985)
*[[Jerko Gržinčič]]
*[[Primož Gspan]] (1934 –)
*Tomaž Gyergyek (1963 – )

== H ==
* [[Duncan Haldane]] (1951 –) (škotsko-slovenski; [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova n.]] 2016)
* [[Danica Hanžel Burg]] (1934 –)
*[[Herman A. Haus]] (1925 – 2003)
*[[Fran Ivan Havlíček]] (1906 - 1971) (češko-slov.-hrvaški)
* [[Andrej Hočevar (meteorolog)]] (1931 –)
*[[Marko Hočevar]] (1972 –)
* [[Marjan Hribar (fizik)]] (1937 –)
* [[Rihard Hudej]] (1977 –)
* [[Robert Hudej]] (1975 –)
*[[Matjaž Humar]] (1983 –)
* [[Darin Hvalec]] (1965 –)

== I ==
* [[Aleš Iglič]] (1960 –)

== J ==
*[[Zvonko Jagličić]]
*[[Darko Jamnik|Darko (Davorin) Jamnik]] (1925 – 2020)
*[[Davorin Jamnik]]
*[[Marija Jamšek Vilfan]] (1945 – 2009)
*[[Helena Janžekovič]]
*[[Jure Japelj]]
* [[Orest Jarh]] (1958 –)
*[[Peter Jeglič]] (1977 –)
*[[Nikola Jelić]] (1956 –) (bos.-slov.)
*[[Ladislav Jenček]] (1918 – 2000) (biofizik) 
*[[Igor Jenčič]] (1958 –)
* [[Robert Jeraj]]
* [[Jure Jerman]] (meteorolog) 
* [[Simon Jesenko]]
* [[Romana Jordan]] (1966 –)
* [[Boštjan Jug]] (1968 –)
* [[Desan Justin]] (1938 – 1993)
* [[Stanislav Južnič]] (1955 –)

== K ==
*[[Lučka Kajfež Bogataj]] (1957 –)
*[[Bojan Kambič]] (1959 –)
* [[Gabrijel Kernel]] (1932 –)
* [[Janez Krstnik Kersnik]] (1783 – 1850)
*[[Borut Paul Kerševan]]
*[[Gregor Kladnik]]
*[[Rudolf Kladnik]] (1933 – 1996)
*[[Martin Klanjšek]] (1977 –)
*[[Ignacij Klemenčič]] (1853 – 1901)
*[[Ivo Kljenak]]
*[[Tomaž Klinc]] (1938 –)
*[[Ivan Klodič]] (1828 - 1898)
*[[Matjaž Kobal]]
*[[Slavko Kocijančič]] (1960 –)
* [[Andraž Kocjan]]
*[[Alojz Kodre]] (1944 –)
*[[Jure Kokalj]] (1980 –)
*[[Tilen Koklič]]
*[[Jože Koller]] (1944 –)
*[[Matej Komelj]] (1971–)
* [[Boštjan Končar]] (1972 –)
*[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013)
* [[Samo Korpar]]
* [[Božo Kos]] (1931 – 2009)
*[[Janez Kos]] 
*[[Miha Kos]] (1962 –)
*[[Katarina Kosovelj]]
*[[Andrej Košmrlj]] (1982 –)
* [[Nejc Košnik]]
* [[Joahim Košutnik]] (1714 – 1789)
* [[Janez Kovač]] (1965 –)
*[[Damjan Kozak]] (1924 – 2016)  ?
*[[Matjaž Koželj (fizik)|Matjaž Koželj]] (1955 –)
* [[Primož Koželj]]
* [[Samo Kralj]] (1959 –)
*[[Veronika Kralj-Iglič]] (1959 –)
* [[Gregor Kramberger]] (1971 –)
*Viktor Kraševec 
*[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013)
*[[Tomaž Kranjc]] (1950 –)
*[[Aleksander Kregar]] (1934 –)
*[[Mitja Kregar]] (1935 –)
*[[Rajmund Krivec]] (1956 –)
* [[Josip Križan]] (1841 – 1921)
* [[Peter Križan]] (1958 –)
*[[Marjan Kromar]] (1959 –)
*[[Anton Kuhelj]] (1902 – 1980)
* [[Polona Kumelj]]
*[[Peter Kump]] (1937 –)
*[[Vitodrag Kumperščak]] (1944 –)
* [[Karel Kunc]] (1879 – 1950)  
*[[Peter Kunič]]
*[[Vinko Kunstelj]] (1908 –?)
* [[Samo Kupper]] (1962 –)
*[[Valentin Kušar]] (1873 – 1962)
* [[Ivan Kuščer]] (1918 – 2000)
*[[Zdravko Kutnjak]] (1962 –)
*[[Drago Kuzman]] 
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] (1919 – 1981)

== L ==
* [[Gojmir Lahajnar]] (1937 –)
* [[Janez K. Lapajne]] (1937 – 2012)
*[[Danilo Lasič]] (1952 – 2000)
*[[Borut B. Lavrenčič]] (1942 – 1996)
*[[Devana Lavrenčič]] (1929 –)
*[[Andraž Legat]] ?
*[[Zala Lenarčič]]
* [[Igor Lengar]]
* [[Matjaž Leskovar]] (1968 –)
*Igor Levstek (1931 – 2010)
* [[Adrijan Levstik]] (1939 – 2014)
* [[Matjaž Ličer]] (1978 –)
* [[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (1948 –)
*[[Andrej Lipej]] ?
*[[Matej Lipoglavšek]] (1968 –)
*[[Marjan Logar]] 
*([[Uroš Lotrič]])
*[[Matjaž Lukač]] (1954 –) 
*[[Peter Lukan]] ?
*[[Benjamin Lukman]] (1942 -) (diplomat)
*[[Metka Luzar]] Vlachy (1948 – 1996)
*[[Janko Lužnik]] (1948 – 2012)

== M ==
* [[Marijan Maček]]
*[[Aleksej Majkić]]
*[[Vlado Malačič]] (1958 –)
*Stephen Malaker (1922 – ?) (ZDA)
*[[Gregor Mali]] (1971 –)
* [[Igor Mandić]]
* [[Norma Mankoč-Borštnik]] (1945 –)
*[[Vital Manohin]] (1913 – 1970)
* [[Marko Marhl]] (1967 –)
*[[Marko Marinček]] (1963 –)
*[[Velibor Marinković]] ?
*[[Rafael Martinčič]]
* [[Ugo Marzolino]]
*[[Marko Maučec]]
* (Borut Mavko 1944 –)
* [[Irena Mele]]
* [[Tomaž Mertelj]] (1965 –)
* [[Dragan Mihailović]] (1958 –)
* [[Miodrag V. Mihailović]] (1922 – 2014)
*[[Miha Mihovilović]]
*[[Peter Mikeln]] (1933 –)
*[[Adolf Miklavc]] (1942 – 2005)
*[[Nina Miklavčič]] (r. Čopič)
* [[Marko Mikuž]] (1959 –)
*[[Griša Močnik]]
* [[Andrej Mohar]] (1956 –)
* [[Aleš Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]] (1903 – 1988)
* [[Anton Moljk]] (1916 – 1998)
*[[Dean Mozetič]] (1966 –)
* [[Miran Mozetič (fizik)]]
*[[Janez Možina]] (1945 –)
* [[Jernej Mravlje]] 
* [[Igor Muševič]] (1954 –)

== N ==
*[[Mitja Najžer]] (1935 –)
*[[Julij Nardin]] (1877 – 1959)
* [[Vincenc Nemanič]] (1958 –)
* [[Miha Nemevšek]]
*[[Tadej Novak]]

== O ==
* [[Valentin Oblak]] (1860 – 1909)
* [[Tomo Omahna]] (1963 –)
*[[Aleš Omerzu]] (1968 –)
* Alenka Orel (1956 –)
*[[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943 –)
*[[Matej Orešič]] (1967 –)
* [[Milan Osredkar]] (1919 – 2003)
*[[Radko Osredkar]] (1945 –)
* [[Natan Osterman]] (1979 –)
*[[Krištof Oštir]] (1969 –)

== P ==
*[[Jana Padežnik Gomilšek]] (1961 –)
*[[Jože Pahor (fizik)|Jože Pahor]] (1933 – 2017)
* [[Sergej Pahor]] (1930 – 2006)
*[[Peter Panjan]] (1957 –)
*Bojan Paradiž (1930 – 2012) (meteorolog)
* [[Matej Pavšič]] (1946 –)
* [[Egon Pavlica]]
*[[Peter Pehani]]
*[[Primož Pelicon]] (1966 –) 
* [[Andrej Petelin]] 
* [[Matjaž Perc]] (1979 –)
* [[Mitja Peruš]] (1969 –)
* [[Rok Pestotnik]] (1972 –)
* [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993)
*[[Primož Peterlin]]
*[[Tanja Peterlin Neumaier]] (1945 –)
*[[Mihael Peternel]] (1808 – 1884)
*[[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] (1944 – 2021)
* [[Ljubo Petkovič]]
*[[Rok Petkovšek]]
*[[Zdravko Petkovšek]] (1931 – 2018) (meteorolog)
* [[Dušan Petrač]] (1932 –)
* [[Lovro Pičman]] (1929 – 2022)
*[[Boris Pihlar]] (1945 –)
*[[Milan Pintar]] - Mik (1934 – 2003)
* [[Raša Pirc]] (1940 –)
*[[Edo Pirkmajer]] (1932 –)
*Janez Pirnat (1948 –)
* [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] (1945 –)
* [[Gorazd Planinšič]] (1962 –)
* [[Mark Pleško]] (1961 –)
* [[Igor Poberaj]] (1963 –)
* [[Savo Poberaj]] (1929 – 1993)
* [[Rudolf Podgornik]] (1955 –)
*[[Ervin Bogomir Podgoršak]] (1943 –)
* [[Boštjan Podobnik]]
* [[Tomaž Podobnik]] 
* [[Matjaž Poljšak]] (1951 – 2005)
* [[Dušan Ponikvar]]
* [[Tine Porenta]]
* [[Robert Posel]] (1967 –)
* [[Anton Potočnik]] (1984 –)
*[[Milan Potokar]] (1940 – 2015)
* [[Bogdan Povh]] (1932 –)
* [[Tomaž Požar]] (1980 –)
*[[Matej Praprotnik]]
*[[Andrej Pregelj]] (1957 –)
*[[Matej Pregelj]]
* [[Peter Prelovšek]] (1947 –)
* [[Saša Prelovšek Komelj]]
*Saša Prešern (1951 –)  ?
*[[Rok Prislan]]
*Janko Pristov (1929 – 2022) (meteorolog)
*[[Dragotin Prosen]] (1907 – 1984) (geofizik)
*Marijan Prosen (1937 –) (astronom)
* [[Tomaž Prosen]] (1970 –)
* [[Andrej Prošek]]

== R ==
* [[Jože Rakovec]] (1946 –) (meteorolog)
* [[Anton Ramšak]] (1959 –)
*[[Nives Ramšak]] (1968 –)
*[[Vekoslav Ramšak]]
*[[Danilo Ravnik]] (1923 – 2016)
*[[Jure Ravnik]] (1973 –)
* [[Matjaž Ravnik]] (1953 – 2009)
* [[Miha Ravnik]] (1981 –)
* [[Bruno Ravnikar]] (1930 –)
* [[Nada Razpet]] (r. [[Šmon]]) (1948 –)
*[[Jožef Reisner]] (1875 – 1955)
* [[Tomaž Rejec]]
* [[Maja Remškar]] (1960 –)
* [[Robert Repnik]]  (1975 –)
*[[Oskar Reya]] (1900 – 1980) (meteorolog)
*[[Marijan Ribarič]] (1932 – 2022) 
*[[Vladimir Ribarič]] (1928 – 2002) (geofizik, seizmolog)
* [[Marko Robnik]] (1954 –)
* [[Mitja Rosina]] (1935 –)
*Jožef Roškar (meteorolog)
* [[Aljoša Rovan]] (1969 –)
* [[Barbara Rovšek]] 
*[[Franc Rozman (fizik)]] (1949 –)
*[[Brigita Rožič]]
*Stane Rožman (1948 –)
*Wojciech Rubinowicz (1889 – 1974)
* [[Franc Runovc]] (1949 –)
*[[Peter Rupnik]] (1944 – 1994)
*[[Venceslav Rutar]] (1950 –) (ZDA?)

== S ==
* [[Oton Sajovic]] (1907 – 1996) 
*[[Milan V. Schara]] (1934 –) (kemik, biofizik)
* [[Gregor Schoettl]] (1732 – 1777)
* [[Igor Sega]]
* [[Janez Seliger]] (1949 –)
*[[Uroš Seljak]] (1966 –)
* [[Andrej Semekovič]]
* [[Igor Serša]] (1966 –)
*[[Franc Sever]] (1953 –)
* [[France Sevšek]] (1951 –)
* [[Urban Simončič]]
*[[Hugo Sirk]] (1881 – 1959)
* [[Zlatko Sitar]]
* [[Gregor Skačej]] (1973 –)
* [[Gregor Skok]] (meteorolog)
*Tomo Skubic (1930–1996) ?
*[[Jure Skvarča]] (1941 –)
*[[Jure Skvarč]]?
* [[Janez Slak]] (1946 –)
* [[Mitja Slavinec]] (1964 –)
*[[Anže Slosar]] (1977 –)
*[[Vito Smolej]] (1948 –)
*[[Borut Smodiš]]
*[[Luka Snoj (fizik)]] (1981 –)
* [[Rastislav Snoj]] (1957 –)
* [[Mihael Fidel Sreš]] (1885 – 1959)
* [[Samo Stanič]] (1969 –)
* [[Aleš Stanovnik (fizik)|Aleš Stanovnik]] (1946 –)
* [[Marko Starič]] (1956 –)
* [[Jožef Stefan]] (1835 – 1893)
* [[Janez Stepišnik]] (1940 –)
*[[Špela Stres]]
* [[Janez Strnad]] (1934 – 2015)
*[[Marija Strojnik Scholl]] (1950 –)
* [[Mojca Studen]] (1969 –)
*[[Peter Suhadolc]] (1950 –) (geofizik, seizmolog)
* [[Daniel Svenšek]] (tudi glasbenik)
* [[Saša Svetina]] (1935 –)

== Š ==
*[[Lino Šalamon]]
* [[Anton Šantel]] (1845 – 1920)
* [[Andreja Šarlah]]
*[[Božidar Šarler]] (1957 –)
*[[Matic Šavli]]
* [[Marjeta Šentjurc]] (1940 –)
*[[Barbara Šetina Batič]]
* [[Marko Šifrar]] (1967 –)
* [[Simon Širca]] (1969 –)
*[[Miha Škarabot]]
* [[Damijan Škrk]]
*[[Andrej Šmidovnik]]
*[[Karel Šmigoc]] (1936 –)
* [[Žiga Šmit]] (1954 –)
*[[Hinko Šolinc]] (1941 –)
* [[Jure Špiler]]
* [[Janez Štrancar]] (1973 –)
*[[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger ?]]
*[[Sašo Šturm]] ?
* [[Ivan Šubic]] (1856 – 1924)
*[[Franc Šumi]] (1922 – 2004) (geofizik)
*[[Zoran Šušterič]] (1948 –)

== T ==
*[[Matevž Tadel]] (1971 –)
*[[Bosiljka Tadić]] (1951 –)
* [[Izidor Tasič]]
*[[Radovan Tavzes]] (1946 –)
* [[Iztok Tiselj ]](1966? –)
* [[Uroš Tkalec]] (1982 –)
*[[Marjan Tomšič (fizik)|Marjan Tomšič]] (1930 –)
* [[Bogdan Topič]] (1967 –)
* [[Andrej Trkov]]
* [[Zvonko Trontelj]] (1937 –)

== U ==
*[[Simon Ülen]] 
*[[Polona Umek]]?
*[[Mitja Uršič]]
*[[Stanko Uršič]] (1917 – 2000)

== V ==
*[[Marko Vakselj]] (1932 – 2017)
*[[Marko Valič]] (1942 –)
*[[Nataša Vaupotič]] (1967 –)
*[[Boris Vedlin]] (1950 – 2015)  ?
* [[Jurij Vega]] (1754 – 1802)
*[[Jon Vehovar]] (1999 -)
* [[Matjaž Vencelj]]
*[[Peter Vencelj]] (1939 – 2017)
*[[Ivo Verovnik]] (1950 –)
* [[Alenka Vesel]]
*[[Gorazd Vesnaver]] (1941 –)
* [[Tim Vidmar]]
*[[Andrej Vilfan]]
*[[Igor Vilfan]] (1945 – 2009)
* [[Andrija Volkanovski]]
*[[Andrej Vrečko]]
*[[Erik Vrenko]]
* [[Tomaž Vrhovec]] (1959 – 2004)
*[[Stanislav Vrtnik]]

== Z ==
* [[Gabrijela Zaharijaš]]
*[[Andrej Zajc]] (1938 – 2021), strokovnjak. za materiale
* [[Bojan Zajec]]
* [[Boštjan Zalar]] (1965 –)
*[[Stojan Zalar]] (1921 – 1990)
*[[Žiga Zaplotnik]] (meteorolog)
* [[Danilo Zavrtanik]] (1953 –)
* [[Marko Zavrtanik]]
* [[Matjaž Zemljič]]
*[[Marko Zgonik]] (1953 –)
*[[Aleksander Zidanšek]] (1965 –)
* [[Primož Ziherl]] (1968 –)
*[[Marko Zlokarnik]] (1931 –)
*[[Janez Zorec]] (1948 –)
*[[Andrej Zorko]] (1977 –)
*[[Benjamin Zorko]]
*[[Alexis Zrimec]] ?
*[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943 –)
*[[Jure Zupan (1975)|Jure Zupan]] ml. (1975 –)
* [[Anže Zupanc]]
* [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018)
*[[Ivan Zupančič]] (1930 – 1999)
*[[Erik Zupanič]] (1978 -)
*[[Tomaž Zwitter]] (1961 –)

== Ž ==
*([[Jože Žabkar]])
* [[Mark Žagar]] (1969 –)(meteorolog)
*[[Nedjeljka Žagar]]
*[[Tomaž Žagar]] (1972 –)
*[[Jure Žalohar]]
* [[Matjaž Žaucer]] (1945 –)
* [[Boštjan Žekš]] (1940 –)
*[[Vida Žigman]] (1950 –)
* [[Rok Žitko]] (1978 –)
*[[Vladimir Žitko]] (1903 – 1954)
* [[Matjaž Žitnik]] (1965 –)
* [[Marko Žnidarič]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (1847 – 1903)
* [[Dejan Žontar]] (1968 –)
* [[Slobodan Žumer]] (1945 –)
*[[Bojan Žunkovič]] (1985 –)
*[[Stane Žužek]] (1937 –) (Argentina)
{{div col end}}

== Kazalci strokovne odmevnosti slovenskih fizičark in fizikov ==

h-indeks je uvedel leta 2005 J. E. Hirsch&lt;ref name=Hirsch2005&gt;{{Cite journal |last = Hirsch |first = J. E. |authorlink = Jorge E. Hirsch |date = 15 November 2005 |title = An index to quantify an individual's scientific research output |journal = [[Proceedings of the National Academy of Sciences|PNAS]] |volume = 102 |issue = 46 |pages = 16569–16572 |doi = 10.1073/pnas.0507655102 |pmid = 16275915 |pmc = 1283832 |bibcode = 2005PNAS..10216569H |arxiv = physics/0508025 }}&lt;/ref&gt;  za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika; ta kazalec je enak številu strokovnih člankov opisane osebe, ki so prejeli vsaj toliko navedkov, kot je vrednost h-indeksa. 

g-indeks je vpeljal leta 2006 L. Egghe&lt;ref name=&quot;Egghe&quot;&gt;Egghe, Leo (2006) Theory and practise of the g-index, Scientometrics, vol. 69, No 1, pp.&amp;nbsp;131–152. {{DOI|10.1007/s11192-006-0144-7}}&lt;/ref&gt; kot izboljšavo Hirschevega kazalca; g-indeks je enak največjemu številu, ki izpolni pogoj, da je bila skupina najpogosteje navajanih člankov od prvega do g-tega navedena skupaj najmanj g*g-krat. 

hc-indeks ali sodobni ('contemporary') h-index so predlagali A. Sidiropoulos, D. Katsaros in Y. Manolopoulos (glej 
arXiv:cs.DL/0607066 v1 13 Jul 2006), da bi upoštevali novejše članke bolj kot starejše.  V sledeči tabeli je tako upštevan pri določitvi hc-indeksa vsak članek objavljen v letu izračuna 4-krat, članek objavljen n let prej pa le 4/n-krat, itd.

'navedki/leto/avtorja', ali letno število navedkov na avtorja, so enaki seštevku števil vseh navedkov posamičnih člankov deljenih s številom avtorjev posamičnega navedenega članka.

'vsi navedki' podajajo skupno število navedkov nekega avtorja.

Za določanje navedenih kazalcev je bil uporabljen 'Publish or Perish' (A.W. Harzing 2007), ki je na voljo pod http://www.harzing.com/pop.htm. Razen kadar to ni bilo mogoče zaradi siceršnje nedoločenosti rezultata, sta bila pri določitvi uporabljena kratica imena in priimek - navadno (in pri mnogocitiranih avtorjih vedno) brez slovanskih črk, kar je praviloma povišalo kazalčne vrednosti. Miroslav Adlešič je bil tako preverjan kot &quot;M Adlesic&quot;, itd. Pred dokončnim izračunom kazalcev v dneh 1. in 2. junija 2015 so bile očitno napačne atribucije ali navedki z nedvomno napačno letnico objave (n.p. v 17. stoletju) ročno izključeni.

Kot kažejo med drugim veliki standardni odmiki poprečnih kazalcev v spodnji tabeli, direktna primerjava odmevnosti udeležencev na velikih projektih za raziskavo delcev ali astrofizike z zelo številnimi avtorji posamičnih člankov ter drugih znanstvenic in znanstvenikov, ki praviloma objavljajo v mnogo manjših skupinah ali celo sami, ni smiselna. (5851 krat navedni članek V. Cindra ima, na primer, 2932 avtorjev, od katerih jih upošteva Google Scholar pri izračunu števila letnih navedkov na avtorja le 21. Najveckrat citirani članek najuglednejšega navedenega astrofizika ima 499 avtorjev, od katerih jih Google Scholar pri izračunu upošteva le 66, itd.) Zato je median bolj zgovoren od poprečja in navaja tabela kazalce tudi ločeno za raziskovalce delcev ('jedraše') ali astrofizike in druge fizičarke ali fizike.

Primerjava navedenih rezultatov z neposrednim izpisom podatkovnih baz Google Scholar, WoS in Scopus kaže razlike, ki so večje od 3x pri posameznih kazalcih. Zato jih velja jemati z rezervo. Izpis 'Publish or Perish' se ne ujema z bazami, ki jih navaja kot vire, med tem ko se neposredne baze med seboj bolje ujemajo. 

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;																
|+	Kazalci strokovne odmevnosti (navedkov) slovenskih fizičark in fizikov 1. in 2. oz. 8.* junija 2015												

	|-				
! 	št.	 !! 		 !! 	||  ime in priimek (rojen - umrl)	 !! 	h-indeks 	 !! 	g-indeks	 !! 	hc-indeks	 !! 	navedki/leto/avtorja	 !! 	vsi navedki	 !!  področje
|-																		
| 	1	|| 	A	|| 	    	|| 	Miroslav Adlešic (1907 – 2002)   	|| 	2	|| 	2	|| 		|| 	0.1	|| 		|| 	
|-
| 	2	|| 		|| 	   	|| 	France Ahlin (1906 – 1977)	|| 	 	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	3	|| 		|| 	   	|| 	Anton Ambschel (1746 – 1821)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	4	|| 		|| 	    	|| 	Leopold Andree (1879 – 1952)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	5	|| 		|| 		|| 	Tomaž Apih 	|| 	16	|| 	22	|| 	9	|| 	7.67	|| 		|| 	
|-
| 	6	|| 		|| 	P    	|| 	Iztok Arčon	|| 	23	|| 	31	|| 	16	|| 	12.91	|| 	1664	|| 	
|-
| 	7	|| 		|| 	P    	|| 	Denis Arčon	|| 	24	|| 	39	|| 	17	|| 	20.41	|| 	2249	|| 	
|-
| 	8	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Ažman (1937 – 1980)	|| 	14	|| 	20	|| 	3	|| 	4.44	|| 	618	|| 	
|-
| 	9	|| 	B	|| 	D    	|| 	Dušan Babič	|| 	20	|| 	36	|| 	15	|| 	5.1	|| 	1353	|| 	
|-
| 	10	|| 		|| 		|| 	Borut Bajc 	|| 	26	|| 	55	|| 	19	|| 	45.46	|| 	3091	|| 	delci
|-
| 	11	|| 		|| 	    	|| 	Drago Bajc (1935 – )	|| 	3	|| 	3	|| 	1	|| 	0.18	|| 	16	|| 	
|-
| 	12	|| 		|| 	    	|| 	Lenart Barbič (1947 – )	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.07	|| 	10	|| 	
|-
| 	13	|| 		|| 	   	|| 	Aleš Berkopec	|| 	2	|| 	4	|| 	1	|| 	0.37	|| 	18	|| 	
|-
| 	14	|| 		|| 	P    	|| 	Robert Blinc (1933 – 2011)*	|| 	64	|| 	107	|| 	28	|| 	135,15	|| 	21309	|| 	&gt;
|-
| 	15	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Ludvik Bizjak	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	16	|| 		|| 		|| 	Vid Bobnar  	|| 	20	|| 	42	|| 	13	|| 	23.16	|| 	1932	|| 	
|-
| 	17	|| 		|| 	P  	|| 	Janez Bonča*	|| 	26	|| 	46	|| 	19	|| 	34,32	|| 	2467	|| 
|-
| 	18	|| 		|| 	    	|| 	Branko Borštnik (1944 – )	|| 	10	|| 	17	|| 	4	|| 	3.11	|| 	590	|| 	
|-
| 	19	|| 		|| 	    	|| 	Bojan Boštjančič	|| 	39	|| 	71	|| 	14	|| 	30.31	|| 	5064	|| 	delci
|-
| 	20	|| 		|| 	D	|| 	Bojan Božič	|| 	12	|| 	20	|| 	8	|| 	4.87	|| 	430	|| 	
|-
| 	21	|| 		|| 	D    	|| 	Marko Bračko	|| 	82	|| 	135	|| 	58	|| 	148.52	|| 	23299	|| 	delci
|-
| 	22	|| 		|| 	    	|| 	Zlatko Bradač	|| 	8	|| 	14	|| 	7	|| 	1.49	|| 	292	|| 	
|-
| 	23	|| 		|| 	    	|| 	Dušan Brajnik	|| 	10	|| 	16	|| 	3	|| 	1.58	|| 	290	|| 	
|-
| 	24	|| 		|| 	P    	|| 	Gvido Bratina 	|| 	24	|| 	47	|| 	13	|| 	8.99	|| 	2527	|| 	
|-
| 	25	|| 		|| 	    	|| 	Vojko Bratina (1969 – )	|| 	4	|| 	5	|| 	3	|| 	0.81	|| 		|| 	
|-
| 	26	|| 		|| 	    	|| 	Vojmir Bratina (1916 – 1997)	|| || 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	27	|| 		|| 	    	|| 	Silvo Breskvar (1902 – 1969)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	28	|| 		|| 	P    	|| 	Milan Brumen (1951 –)	|| 	18	|| 	35	|| 	10	|| 	8.13	|| 	1336	|| 	
|-
| 	29	|| 		|| 	    	|| 	Klemen Bučar	|| 	11	|| 	19	|| 	10	|| 	5.93	|| 	446	|| 	
|-
| 	30	|| 	C	|| 	P    	|| 	Vladimir Cindro*	|| 	102	|| 	194	|| 	109	|| 	260.21	|| 	38225	|| 	delci &gt;
|-
| 	31	|| 		|| 	P    	|| 	Gregor Cevc (1951 –)*	|| 	51	|| 	108	|| 	27	|| 	134,35	|| 	12172	|| 
|-
| 	32	|| 		|| 	D    	|| 	Pavel Cevc	|| 	17	|| 	30	|| 	9	|| 	5.1	|| 	998	|| 	
|-
|	33	|| 		|| 	D    	|| 	Primož Cevc	|| 	 	|| 	 	|| 	 	|| 	 	|| 	 	|| 	
|-
| 	34	|| 		|| 	IP 	|| 	Leon Cizelj 	|| 	14	|| 	21	|| 	9	|| 	10.19	|| 	762	|| 	
|-
| 	35	|| 		|| 	P    	|| 	Uroš Cvelbar*	|| 	30	|| 	48	|| 	22	|| 	52,47	|| 	2619	|| 
|-
| 	36	|| 		|| 	P    	|| 	Mirjam Cvetič (1957 –)* 
	|| 	77	|| 	126	|| 	22	|| 	175.67	|| 	19372	|| astro	
|-
| 	37	|| 		|| 	IP    	|| 	Dean Cvetko	|| 	25	|| 	38	|| 	16	|| 	6.35	|| 	1984	|| 	
|-
| 	38	|| 	Č	|| 	P    	|| 	Andrej Čadež (1942 –)	|| 	14	|| 	24	|| 	9	|| 	4.69	|| 	614	|| 	
|-
| 	39	|| 		|| 	    	|| 	Fran Čadež (1882 – 1945)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	40	|| 		|| 	    	|| 	Marijan Čadež (1912 – 2009)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	41	|| 		|| 	P  	|| 	Marko Čepin 	|| 	16	|| 	30	|| 	14	|| 	19.48	|| 	1083	|| 	
|-
| 	42	|| 		|| 	P 	|| 	Mojca Čepič 	|| 	18	|| 	34	|| 	12	|| 	16.27	|| 	1339	|| 	
|-
| 	43	|| 		|| 	    	|| 	Lavo Čermelj (1889 – 1980)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	44	|| 		|| 	P    	|| 	Martin Čopič (1950 – )	|| 	24	|| 	32	|| 	12	|| 	7.73	|| 	1459	|| 	
|-
| 	45	|| 		|| 	P   	|| 	Milan Čopič (1925 – 1989)	|| 	1	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	46	|| 		|| 	    	|| 	Ljubomir Črepinšek (1936 – )	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	47	|| 	D	|| 	D	|| 	Jure Derganc	|| 	10	|| 	20	|| 	8	|| 	2.45	|| 	413	|| 	
|-
| 	48	|| 		|| 		|| 	Viktor Dimic (1934 – )	|| 	10	|| 	17	|| 	3	|| 	2.27	|| 	448	|| 	
|-
| 	49	|| 		|| 		|| 	Jure Dobnikar 	|| 	18	|| 	27	|| 	14	|| 	3.68	|| 	801	|| 	
|-
| 	50	|| 		|| 	D 	|| 	Andrej Dobovišek 	|| 	4	|| 	6	|| 	4	|| 	9.76	|| 	52	|| 	
|-
| 	51	|| 		|| 	    	|| 	Simon Dolar (1877 – 1966)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	52	|| 		|| 	P    	|| 	Janez Dolinšek	|| 	26	|| 	37	|| 	12	|| 	17.16	|| 	2507	|| 	
|-
| 	53	|| 		|| 	IP    	|| 	Irena Drevenšek Olenik	|| 	14	|| 	20	|| 	9	|| 	5.97	|| 	497	|| 	
|-
| 	54	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Duh	|| 	6	|| 	11	|| 	4	|| 	0.74	|| 	124	|| 	
|-
| 	55	|| 	E	|| 	    	|| 	Borut Eržen	|| 	38	|| 	64	|| 	15	|| 	13	|| 	4415	|| 	delci
|-
| 	56	|| 	F	|| 	P 	|| 	Svjetlana Fajfer  	|| 	31	|| 	45	|| 	20	|| 	21.22	|| 	2919	|| 	delci
|-
| 	57	|| 		|| 	D 	|| 	Aleš Fajmut 	|| 	7	|| 	9	|| 	5	|| 	0.96	|| 	101	|| 	
|-
| 	58	|| 		|| 	P    	|| 	Andrej Filipčič* 	|| 	103	|| 	180	|| 	118	|| 	285.06	|| 	38557	|| 	delci &gt;
|-
| 	59	|| 		|| 	    	|| 	Cene  Filipič  	|| 	24	|| 	45	|| 	10	|| 	11.42	|| 	2191	|| 	
|-
| 	60	|| 		|| 	D	|| 	Miha Fošnarič 	|| 	9	|| 	15	|| 	6	|| 	4.21	|| 	236	|| 	
|-
| 	61	|| 	G	|| 	IP	|| 	Franci Gabrovšek	|| 	13	|| 	25	|| 	11	|| 	13.09	|| 	713	|| 	
|-
| 	62	|| 		|| 	P 	|| 	Bojan Golli	|| 	14	|| 	23	|| 	8	|| 	0.67	|| 	609	|| 	delci
|-
| 	63	|| 		|| 	P    	|| 	Boštjan Golob 	|| 	90	|| 	151	|| 	59	|| 	125.18	|| 	32364	|| 	delci
|-
| 	64	|| 		|| 	IP    	|| 	Andreja Gomboc (1969 – ) *	|| 	25	|| 	45	|| 	25	|| 	25,75	|| 	2318	|| 	astro
|-
| 	65	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Gorišek (1973 – )*	|| 	103	|| 	180	|| 	110	|| 	445.51	|| 	37247	|| 	astro &gt;
|-
| 	66	|| 		|| 	P    	|| 	Peter Gosar (1923 – 2022)	|| 	11	|| 	20	|| 	4	|| 	4.98	|| 	444	|| 	
|-
| 	67	|| 		|| 	    	|| 	Daša Grabec (1969 – )	|| 	3	|| 	6	|| 	2	|| 	0.86	|| 	8	|| 	
|-
| 	68	|| 		|| 	    	|| 	Igor Grabec (1939 – )*	|| 	31	|| 	50	|| 	13	|| 	31,67	|| 	3365	|| 	
|-
| 	69	|| 		|| 	    	|| 	Peter Gregorčič (1980 – )	|| 	8	|| 	16	|| 	10	|| 	1.24	|| 	258	|| 	
|-
| 	70	|| 		|| 	    	|| 	Gregor Gregorič 	|| 	10	|| 	29	|| 	6	|| 	6.08	|| 	913	|| 	
|-
| 	71	|| 		|| 	    	|| 	Ferdinand Grešovnik (1944 – )	|| 	3	|| 	5	|| 	1	|| 	0.34	|| 	29	|| 	
|-
| 	72	|| 	H	|| 	P    	|| 	Marjan Hribar	|| 	10	|| 	15	|| 	4	|| 	0.58	|| 	1831	|| 	
|-
| 	73	|| 		|| 	   	|| 	Darin Hvalec (1965 - )	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.01	|| 		|| 	
|-
| 	74	|| 		|| 	    	|| 	Rihard Hudej (1977 – ) 	|| 	7	|| 	15	|| 	7	|| 	4	|| 	480	|| 	
|-
| 	75	|| 		|| 	    	|| 	Robert Hudej (1975 – ) 	|| 	9	|| 	17	|| 	10	|| 	5.06	|| 	284	|| 	
|-
| 	76	|| 	I 	|| 	P 	|| 	Aleš Iglič *	|| 	33	|| 	46	|| 	22	|| 	34,3	|| 	3899	|| 
|-
| 	77	|| 	J	|| 	    	|| 	Helena Janžekovič	|| 	5	|| 	9	|| 	2	|| 	1.24	|| 	97	|| 	
|-
| 	78	|| 		|| 	    	|| 	Orest Jarh (1958 – )	|| 	11	|| 	23	|| 	6	|| 	4.21	|| 	555	|| 	
|-
| 	79	|| 		|| 	IP	|| 	Robert Jeraj *	|| 	31	|| 	56	|| 	23	|| 	43,82	|| 	3691	|| 	
|-
| 	80	|| 		|| 	    	|| 	Jure Jerman	|| 	5	|| 	6	|| 	3	|| 	0.16	|| 	58	|| 	
|-
| 	81	|| 		|| 		|| 	Simon Jesenko 	|| 	3	|| 	6	|| 	4	|| 	4.8	|| 	46	|| 	
|-
| 	82	|| 		|| 	    	|| 	Romana Jordan (1966 – )	|| 	3	|| 	3	|| 	0	|| 	0.89	|| 	71	|| 	
|-
| 	83	|| 		|| 	   	|| 	Boštjan Jug (1968 – )	|| 	2	|| 	3	|| 	1	|| 	0.05	|| 	15	|| 	
|-
| 	84	|| 	K	|| 	    	|| 	Bojan Kambič (1959 – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	85	|| 		|| 	D 	|| 	Jernej Fesel Kamenik (1980 - )	|| 	26	|| 	43	|| 	28	|| 	81.22	|| 	2019	|| delci
|-
| 	86	|| 		|| 	P  	|| 	Gabrijel Kernel (1932 – ) 	|| 	56	|| 	101	|| 	21	|| 	35.89	|| 	12638	|| 	delci
|-
| 	87	|| 		|| 	    	|| 	Janez Krstnik Kersnik (1783 – 1850)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	88	|| 		|| 	P  	|| 	 Borut Paul Kerševan	|| 	95	|| 	160	|| 	109	|| 	450.01	|| 	31579	|| 	delci &gt;
|-
| 	89	|| 		|| 	 	|| 	Gregor Kladnik	|| 	7	|| 	12	|| 	8	|| 	0.74	|| 	164	|| 	
|-
| 	90	|| 		|| 	    	|| 	Ignacij Klemencic (1853 – 1901)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	91	|| 		|| 	D 	|| 	Ivo Kljenak 	|| 	10	|| 	19	|| 	9	|| 	7.65	|| 	547	|| 	
|-
| 	92	|| 		|| 		|| 	Andraž Kocjan  	|| 	11	|| 	17	|| 	10	|| 	3.06	|| 	355	|| 	
|-
| 	93	|| 		|| 		|| 	Boštjan Končar 	|| 	10	|| 	21	|| 	9	|| 	12.29	|| 	493	|| 	
|-
| 	94	|| 		|| 		|| 	Uroš Kostić 	|| 	5	|| 	11	|| 	5	|| 	1.29	|| 	127	|| 	
|-
| 	95	|| 		|| 	P    	|| 	Alojzij Kodre (1944 – )	|| 	23	|| 	35	|| 	12	|| 	9.45	|| 	1855	|| 	
|-
| 	96	|| 		|| 		|| 	Jure Kokalj 	|| 	10	|| 	14	|| 	6	|| 	1.36	|| 	223	|| 	
|-
| 	97	|| 		|| 	IP    	|| 	Samo Korpar	|| 	79	|| 	128	|| 	54	|| 	142.39	|| 	21863	|| 	delci
|-
| 	98	|| 		|| 	   	|| 	Božo Kos (1931 – 2009)	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	99	|| 		|| 		|| 	Nejc Košnik  	|| 	10	|| 	17	|| 	9	|| 	9.06	|| 	321	|| 	delci
|-
| 	100	|| 		|| 	    	|| 	Joahim Košutnik (1714 – 1789)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	101	|| 		|| 		|| 	Janez Kovač 	|| 	17	|| 	27	|| 	16	|| 	8.46	|| 	1915	|| 	
|-
| 	102	|| 		|| 	P    	|| 	Samo Kralj (1959 – )*	|| 	29	|| 	41	|| 	17	|| 	6,14	|| 	2318	|| 	
|-
| 	103	|| 		|| 	P	|| 	Veronika Kralj-Iglič* 	|| 	31	|| 	46	|| 	21	|| 	36,52	|| 	3584	|| 	
|-
| 	104	|| 		|| 	    	|| 	Gregor Kramberger (1971 – )* 	|| 	102	|| 	140	|| 	106	|| 	411.19	|| 	|| 	delci
|-
| 	105	|| 		|| 	 	|| 	Rajmund Krivec	|| 	12	|| 	20	|| 	6	|| 	6.4	|| 	519	|| 	delci
|-
| 	106	|| 		|| 	    	|| 	Josip Križan (1841 – 1921)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	107	|| 		|| 	P   	|| 	Peter Križan (1958 – ) 	|| 	87	|| 	144	|| 	58	|| 	22.73	|| 	28967	|| 	delci
|-
| 	108	|| 		|| 	    	|| 	Karel Kunc (1879 – 1950)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	109	|| 		|| 	    	|| 	Samo Kupper (1962 – )	|| 	12	|| 	22	|| 	10	|| 	1.66	|| 	521	|| 	delci
|-
| 	110	|| 		|| 	P    	|| 	Ivan Kuščer (1918 – 2000)	|| 	18	|| 	28	|| 	4	|| 	6.9	|| 	939	|| 	
|-
| 	111	|| 		|| 	P	|| 	Zdravko Kutnjak *	|| 	33	|| 	58	|| 	23	|| 	37,56	|| 	4090	|| 
|-
| 	112	|| 		|| 	    	|| 	Franc Kvaternik (1919 – 1981)	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.05	|| 		|| 	
|-
| 	113	|| 	L	|| 	P 	|| 	Gojmir Lahajnar *	|| 	29	|| 	43	|| 	11	|| 	12,16	|| 	2569	|| 	
|-
| 	114	|| 		|| 	    	|| 	Janez K. Lapajne (1937 – 2012)	|| 	3	|| 	6	|| 	1	|| 	0.68	|| 	47	|| 	
|-
| 	115	|| 		|| 		|| 	Igor Lengar 	|| 	7	|| 	10	|| 	6	|| 	2.5	|| 	161	|| 	
|-
| 	116	|| 		|| 		|| 	Matjaž Leskovar 	|| 	13	|| 	23	|| 	9	|| 	7.92	|| 	717	|| 	
|-
| 	117	|| 		|| 	P  	|| 	Adrijan Levstik *	|| 	30	|| 	58	|| 	16	|| 	11,1	|| 	4084	||  	
|-
| 	118	|| 		|| 	P   	|| 	Andrej Likar (1948 – ) 	|| 	19	|| 	28	|| 	7	|| 	2.11	|| 	1246	|| 	
|-
| 	119	|| 		|| 	    	|| 	Metka Luzar (1948 - 1996)	|| 	11	|| 	23	|| 	6	|| 	3.47	|| 	588	|| 	
|-
| 	120	|| 	M	|| 		|| 	Aleksej Majkić 	|| 	2	|| 	3	|| 	3	|| 	0.3	|| 	12	|| 	
|-
| 	121	|| 		|| 	D   	|| 	Igor Mandić 	|| 	98	|| 	180	|| 	109	|| 	283.73	|| 	33565	|| 	delci &gt;
|-
| 	122	|| 		|| 	P   	|| 	Norma Mankoč-Borštnik 	|| 	10	|| 	20	|| 	6	|| 	6.58	|| 	437	|| 	
|-
| 	123	|| 		|| 	P 	|| 	Marko Marhl 	|| 	23	|| 	42	|| 	15	|| 	29.57	|| 	1962	|| 	
|-
| 	124	|| 		|| 		|| 	Ugo Marzolino 	|| 	12	|| 	18	|| 	12	|| 	15.09	|| 	344	|| 	
|-
| 	125	|| 		|| 	P	|| 	Borut Mavko 	|| 	22	|| 	38	|| 	13	|| 	18.02	|| 	2180	|| 	
|-
| 	126	|| 		|| 	D 	|| 	Irena  Mele	|| 	9	|| 	14	|| 	6	|| 	3.56	|| 	322	|| 	
|-
| 	127	|| 		|| 	D   	|| 	Tomaž Mertelj	|| 	19	|| 	31	|| 	15	|| 	9.75	|| 	1095	|| 	
|-
| 	128	|| 		|| 	P 	|| 	Dragan Mihailović 	||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| 	129	|| 		|| 	P   	|| 	Miodrag V. Mihailović	|| 	16	|| 	23	|| 	3	|| 	3.66	|| 	592	|| 	
|-
| 	130	|| 		|| 	P   	|| 	Marko Mikuž 	|| 	98	|| 	180	|| 	109	|| 	234.43	|| 	33923	|| 	delci &gt;
|-
| 	131	|| 		|| 		|| 	Andrej Mohar	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.2	|| 	2	|| 	
|-
| 	132	|| 		|| 	D   	|| 	Aleš Mohorič	|| 	9	|| 	16	|| 	7	|| 	3.77	|| 	290	|| 	
|-
| 	133	|| 		|| 	P    	|| 	Ivan Molinaro (1903 – 1988)	|| 	3	|| 	6	|| 	4	|| 	0.48	|| 	173	|| 	
|-
| 	134	|| 		|| 	P    	|| 	Anton Moljk (1916 – 1998)	|| 	10	|| 	15	|| 	2	|| 	1.37	|| 	261	|| 	
|-
| 	135	|| 		|| 		|| 	Miran Mozetič 	|| 	36	|| 	52	|| 	25	|| 	21.75	|| 	4001	|| 	
|-
| 	136	|| 		|| 		|| 	Jernej Mravlje 	|| 	12	|| 	23	|| 	12	|| 	15.92	|| 	581	|| 	
|-
| 	137	|| 		|| 	P 	|| 	Igor Muševič (1954 – )*	|| 	36	|| 	56	|| 	26	|| 	32,76	|| 	4216	|| 	
|-
| 	138	|| 	N	|| 	    	|| 	Julij Nardin (1877 – 1959)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	139	|| 		|| 		|| 	Vincenc Nemanič	|| 	11	|| 	16	|| 	8	|| 	4.04	|| 	372	|| 	
|-
| 	140	|| 		|| 		|| 	Miha Nemevšek 	|| 	9	|| 	21	|| 	12	|| 	22.67	|| 	670	|| 	delci
|-
| 	141	|| 	O	|| 	    	|| 	Tomo Omahna (1963 – )	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 	0	|| 	
|-
| 	142	|| 		|| 	P   	|| 	Milan Osredkar (1919 – 2003)	|| 	3	|| 	5	|| 	1	|| 	0.31	|| 	66	|| 	
|-
| 	143	|| 		|| 	D  	|| 	Natan Osterman  (LJ) 	|| 	18	|| 	45	|| 	16	|| 	7.43	|| 	2113	|| 	delci
|-
| 	144	|| 	P	|| 	P    	|| 	Sergej Pahor (1930 – 2006)	|| 	11	|| 	15	|| 	2	|| 	2.84	|| 	285	|| 	
|-
| 	145	|| 		|| 	 	|| 	Matej Pavšič	|| 	21	|| 	31	|| 	8	|| 	14.32	|| 	1226	|| 	delci
|-
| 	146	|| 		|| 	D	|| 	Egon Pavlica 	|| 	6	|| 	12	|| 	8	|| 	2.5	|| 	165	|| 	
|-
| 	147	|| 		|| 		|| 	Andrej Petelin (LJ)	|| 	12	|| 	21	|| 	10	|| 	4.31	|| 	624	|| 	
|-
| 	148	|| 		|| 	P 	|| 	Matjaž Perc (1979 – )*	|| 	54	|| 	88	|| 	53	|| 	92,17	|| 	9407	|| 	
|-
| 	149	|| 		|| 	    	|| 	Mitja Peruš (1969 – )	|| 	9	|| 	17	|| 	5	|| 	13.23	|| 	349	|| 	
|-
| 	150	|| 		|| 	    	|| 	Rok Pestotnik (1972 – ) 	|| 	64	|| 	107	|| 	49	|| 	119.78	|| 	15150	|| 	delci
|-
| 	151	|| 		|| 	    	|| 	Miro Petek (1959 – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	152	|| 		|| 	P    	|| 	Anton Peterlin (1908 – 1993; ZDA)*	|| 	56	|| 	89	|| 	13	|| 	73,83	|| 	11881	|| 	
|-
| 	153	|| 		|| 	    	|| 	Ljubo Petkovič	|| 	2	|| 	3	|| 	1	|| 	1.66	|| 	95	|| 	
|-
| 	154	|| 		|| 	    	|| 	Dušan Petrac/č (1932 – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	155	|| 		|| 	P    	|| 	Lovro Pičman (1929 – 2022)	|| 	3	|| 	8	|| 	1	|| 	1.25	|| 	129	|| 	
|-
| 	156	|| 		|| 	P 	|| 	Raša Pirc*	|| 	31	|| 	59	|| 	20	|| 	22,49	|| 	3930	|| 	
|-
| 	157	|| 		|| 		|| 	Janez Pirš 	|| 	10	|| 	20	|| 	4	|| 	2.06	|| 	438	|| 	
|-
| 	158	|| 		|| 	P  	|| 	Gorazd Planinšič (1962 – )	|| 	8	|| 	13	|| 	7	|| 	3.94	|| 	205	|| 	
|-
| 	159	|| 		|| 	    	|| 	Mark Pleško (1963 – )	|| 	11	|| 	29	|| 	9	|| 	8.02	|| 	906	|| 	
|-
| 	160	|| 		|| 	IP    	|| 	Igor Poberaj	|| 	24	|| 	40	|| 	17	|| 	8.9	|| 	1665	|| 	
|-
| 	161	|| 		|| 	    	|| 	Savo Poberaj (1929 – 1993)	|| 	6	|| 	10	|| 	3	|| 	0.56	|| 	100	|| 	
|-
| 	162	|| 		|| 	P    	|| 	Rudolf Podgornik (1955 – )*	|| 	41	|| 	64	|| 	24	|| 	50,53	|| 	5466	|| 	
|-
| 	163	|| 		|| 	D  	|| 	Tomaž Podobnik 	|| 	48	|| 	76	|| 	20	|| 	46.74	|| 	7384	|| 	delci
|-
| 	164	|| 		|| 	    	|| 	Boštjan Podobnik*	|| 	5	|| 	18	|| 	5	|| 	4,55	|| 	358	
|-
| 	165	|| 		|| 	    	|| 	Matjaž Poljšak	|| 	4	|| 	7	|| 	1	|| 	0.68	|| 	65	|| 	
|-
| 	166	|| 		|| 	D    	|| 	Dušan Ponikvar 	|| 	5	|| 	10	|| 	4	|| 	1.43	|| 	129	|| 	astro
|-
| 	167	|| 		|| 		|| 	Tine Porenta (LJ)	|| 	7	|| 	9	|| 	8	|| 	1.63	|| 	86	|| 	
|-
| 	168	|| 		|| 	   	|| 	Robert Posel (1967 – )	|| 	1	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 		|| 	
|-
| 	169	|| 		|| 	    	|| 	Anton Potočnik (1984 – )	|| 	9	|| 	16	|| 	10	|| 	0.8	|| 	384	|| 	
|-
| 	170	|| 		|| 	P   	|| 	Bogdan Povh (1932 – ) 	|| 	78	|| 	148	|| 	39	|| 	80.49	|| 	25942	|| 	delci
|-
| 	171	|| 		|| 	    	|| 	Tomaž Požar (1980 – )	|| 	6	|| 	10	|| 	6	|| 	6.84	|| 	124	|| 	
|-
| 	172	|| 		|| 	P    	|| 	Peter Prelovšek (1947 – )*	|| 	33	|| 	58	|| 	19	|| 	46,83	|| 	4288	|| 	
|-
| 	173	|| 		|| 	D    	|| 	Saša Prelovšek Komelj	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	174	|| 		|| 	P    	|| 	Tomaž Prosen (1970 – )*	|| 	39	|| 	63	|| 	28	|| 	85,95	|| 	5316	|| 	
|-
| 	175	|| 		|| 		|| 	Andrej Prošek 	|| 	11	|| 	15	|| 	6	|| 	5.23	|| 	331	|| 	
|-
| 	176	|| 	R	|| 	P    	|| 	Jože Rakovec (1946 – ) meteo	|| 	11	|| 	15	|| 	7	|| 	2.51	|| 	377	|| 	
|-
| 	177	|| 		|| 	P    	|| 	Anton Ramšak	|| 	19	|| 	29	|| 	10	|| 	14.49	|| 	1061	|| 	
|-
| 	178	|| 		|| 	    	|| 	Nina Ramšak (1968 – )	|| 	4	|| 	5	|| 	1	|| 	0.31	|| 	30	|| 	
|-
| 	179	|| 		|| 	    	|| 	Matjaž Ravnik (1953 – 2009?)	|| 	16	|| 	24	|| 	8	|| 	8.82	|| 	774	|| 	
|-
| 	180	|| 		|| 	D    	|| 	Miha Ravnik (1981 – )*	|| 	21	|| 	42	|| 	22	|| 	38,07	|| 	1805	|| 	
|-
| 	181	|| 		|| 	    	|| 	Bruno Ravnikar (1930 – )	|| 	3	|| 	4	|| 	1	|| 	0.26	|| 	22	|| 	
|-
| 	182	|| 		|| 	    	|| 	Nada Razpet (1948 –)	|| 	3	|| 	3	|| 	2	|| 	0.65	|| 	26	|| 	
|-
| 	183	|| 		|| 	D    	|| 	Tomaž Rejec	|| 	14	|| 	25	|| 	9	|| 	9.39	|| 	664	|| 	
|-
| 	184	|| 		|| 	    	|| 	Maja Remškar (1960 – )*	|| 	32	|| 	66	|| 	44	|| 	48,23	|| 	4694	|| 
|-
| 	185	|| 		|| 	D 	|| 	Robert Repnik 	|| 	4	|| 	7	|| 	3	|| 	0.91	|| 	74	|| 	
|-
| 	186	|| 		|| 	    	|| 	Marijan Ribarič (1932 – 2022)	|| 	9	|| 	18	|| 	4	|| 	4.1	|| 	450	|| 	
|-
| 	187	|| 		|| 	 P   	|| 	Marko Robnik (1954 – )*	|| 	31	|| 	60	|| 	18	|| 	62,72	|| 	4051	|| 
|-
| 	188	|| 		|| 	P    	|| 	Mitja Rosina (1935 – )	|| 	24	|| 	34	|| 	9	|| 	7.59	|| 	1666	|| 	
|-
| 	189	|| 		|| 	    	|| 	Aljoša Rovan (1969 – )	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	190	|| 		|| 		|| 	Barbara Rovšek 	|| 	5	|| 	10	|| 	3	|| 	1.81	|| 	113	|| 	
|-
| 	191	|| 		|| 	    	|| 	Franc Runovc (1949 – )	|| 	9	|| 	14	|| 	5	|| 	2.13	|| 	241	|| 	
|-
| 	192	|| 	S	|| 	   	|| 	Oton Sajovic (1907 - 1996)	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	193	|| 		|| 	    	|| 	Gregor Schoettl (1732 – 1777)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	194	|| 		|| 		|| 	Igor Sega	|| 	15	|| 	26	|| 	8	|| 	7.02	|| 	749	|| 	
|-
| 	195	|| 		|| 	P    	|| 	Janez Seliger (1949 – )	|| 	26	|| 	40	|| 	10	|| 	3.23	|| 	2945	|| 	
|-
| 	196	|| 		|| 	    	|| 	Andrej Semekovič	|| 	 	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	197	|| 		|| 	IP 	|| 	Igor Serša 	|| 	13	|| 	19	|| 	9	|| 	8.38	|| 	555	|| 	
|-
| 	198	|| 		|| 	P	|| 	France Sevšek 	|| 	7	|| 	10	|| 	5	|| 	1.48	|| 	125	|| 	
|-
| 	199	|| 		|| 		|| 	Urban Simončič 	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	200	|| 		|| 	P 	|| 	Zlatko Sitar (ZDA) *	|| 	35	|| 	54	|| 	24	|| 	33,24	|| 	4599	|| 	
|-
| 	201	|| 		|| 	D  	|| 	Gregor Skačej 	|| 	13	|| 	19	|| 	7	|| 	6.72	|| 	400	|| 	
|-
| 	202	|| 		|| 	D  	|| 	Gregor Skok 	|| 	6	|| 	10	|| 	5	|| 	2.04	|| 	120	|| 	
|-
| 	203	|| 		|| 	    	|| 	Janez Slak (1946 – )	|| 	15	|| 	28	|| 	5	|| 	3.91	|| 	838	|| 	
|-
| 	204	|| 		|| 	D 	|| 	Mitja Slavinec 	|| 	3	|| 	5	|| 	2	|| 	0.23	|| 	27	|| 	
|-
| 	205	|| 		|| 	    	|| 	Rastislav Snoj (1957 – )	|| 	1	|| 	1	|| 	0	|| 	0.02	|| 		|| 	
|-
| 	206	|| 		|| 	    	|| 	Mihael Fidel Sreš (1885 – 1959)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	207	|| 		|| 	P    	|| 	Samo Stanič ([1969 – ) 	|| 	83	|| 	145	|| 	56	|| 	136.69	|| 	25513	|| 	delci
|-
| 	208	|| 		|| 	P    	|| 	Aleš Stanovnik (1946 –) 	|| 	22	|| 	35	|| 	13	|| 	5.77	|| 	1519	|| 	delci
|-
| 	209	|| 		|| 	IP    	|| 	Marko Starič	|| 	80	|| 	131	|| 	58	|| 	86.37	|| 	22847	|| 	delci
|-
| 	210	|| 		|| 	    	|| 	Jožef Stefan (1835 – 1893)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	211	|| 		|| 	P   	|| 	Janez Stepišnik (1940 – )	|| 	19	|| 	34	|| 	10	|| 	14	|| 	1222	|| 	
|-
| 	212	|| 		|| 	P   	|| 	Janez Strnad (1934 – 2015)	|| 	11	|| 	13	|| 	2	|| 	2.13	|| 	399	|| 	
|-
| 	213	|| 		|| 	    	|| 	Mojca Studen (1969 – )	|| 	3	|| 	4	|| 	1	|| 	0.07	|| 	30	|| 	
|-
| 	214	|| 		|| 	D  	|| 	Daniel Svenšek 	|| 	10	|| 	17	|| 	7	|| 	7.44	|| 	330	|| 	
|-
| 	215	|| 		|| 	P    	|| 	Saša Svetina (1935 – )*	|| 	30	|| 	50	|| 	14	|| 	23,48	|| 	3089	|| 	
|-
| 	216	|| 	Š	|| 	   	|| 	Anton Šantel (1845 – 1920)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	217	|| 		|| 	    	|| 	Andreja Šarlah (1974 – )	|| 	9	|| 	16	|| 	7	|| 	5.46	|| 	263	|| 	
|-
| 	218	|| 		|| 	    	|| 	Marjeta Šentjurc (1941 – )*	|| 	29	|| 	45	|| 	15	|| 	15,92	|| 	2862	|| 
|-
| 	219	|| 		|| 	    	|| 	Marko Šifrar (1967 – )	|| 	0	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	220	|| 		|| 	IP    	|| 	Simon Širca (1969 – ) 	|| 	34	|| 	69	|| 	29	|| 	42.98	|| 	5093	|| 	delci
|-
| 	221	|| 		|| 		|| 	Miha Škarabot 	|| 	23	|| 	42	|| 	18	|| 	21.41	|| 	1877	|| 	
|-
| 	222	|| 		|| 	D   	|| 	Damijan Škrk	|| 	8	|| 	16	|| 	6	|| 	2.54	|| 	290	|| 	
|-
| 	223	|| 		|| 	P    	|| 	Žiga Šmit	|| 	14	|| 	20	|| 	8	|| 	7.42	|| 	702	|| 	
|-
| 	224	|| 		|| 		|| 	Jure Špiler	|| 	2	|| 	3	|| 	1	|| 	0.18	|| 	25	|| 	
|-
| 	225	|| 		|| 		|| 	Janez Štrancar 	|| 	15	|| 	25	|| 	12	|| 	13.02	|| 	732	|| 	
|-
| 	226	|| 		|| 	    	|| 	Ivan Šubic (1856 – 1924)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	227	|| 	T	|| 	P 	|| 	Bosiljka Tadić *	|| 	29	|| 	59	|| 	19	|| 	20,15	|| 	4378	|| 	
|-
| 	228	|| 		|| 	    	|| 	Izidor Tasič 	|| 	3	|| 	3	|| 	3	|| 	0.78	|| 	37	|| 	
|-
| 	229	|| 		|| 	P 	|| 	Iztok Tiselj 	|| 	15	|| 	30	|| 	11	|| 	16.67	|| 	1148	|| 	
|-
| 	230	|| 		|| 	D    	|| 	Uroš Tkalec (1982  – )	|| 	14	|| 	33	|| 	14	|| 	24.83	|| 	1106	|| 	
|-
| 	231	|| 		|| 	    	|| 	Bogdan Topič 	|| 	6	|| 	14	|| 	2	|| 	1.51	|| 	208	|| 	
|-
| 	232	|| 		|| 	IP 	|| 	Andrej Trkov *	|| 	21	|| 	43	|| 	16	|| 	22,81	|| 	2654	|| 
|-
| 	233	|| 		|| 	P    	|| 	Zvonko Trontelj (1937  – )	|| 	15	|| 	26	|| 	8	|| 	4.57	|| 	1009	|| 	
|-
| 	234	|| 	U	|| 		|| 	Polona Umek 	|| 	19	|| 	34	|| 	15	|| 	9.07	|| 	1361	|| 	
|-
| 	235	|| 	V	|| 		|| 	Nataša Vaupotič  	|| 	14	|| 	21	|| 	10	|| 	7	|| 	521	|| 	
|-
| 	236	|| 		|| 	    	|| 	Jurij Vega (1754 – 1802)	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	237	|| 		|| 	P   	|| 	Matjaž Vencelj (dr. 2006)	|| 	8	|| 	11	|| 	6	|| 	1.93	|| 	150	|| 	
|-
| 	238	|| 		|| 		|| 	Alenka Vesel*	|| 	30	|| 	43	|| 	25	|| 	20,21	|| 	2841	|| 
|-
| 	239	|| 		|| 	    	|| 	Tim Vidmar	|| 		|| 		|| 		|| 		|| 		|| 	
|-
| 	240	|| 		|| 	    	|| 	Viktor Vidovič	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	0	|| 	
|-
| 	241	|| 		|| 		|| 	Andrija Volkanovski 	|| 	6	|| 	16	|| 	7	|| 	7.64	|| 	288	|| 	
|-
| 	242	|| 		|| 		|| 	Tomaž Vrhovec (1959 - 2004?) 	|| 	8	|| 	11	|| 	4	|| 	2.45	|| 	165	|| 	
|-
| 	243	|| 	Z	|| 	D	|| 	Gabrijela Zaharijaš 	|| 	17	|| 	39	|| 	20	|| 	37.71	|| 	1579	|| 	delci
|-
| 	244	|| 		|| 		|| 	Bojan Zajec 	|| 	9	|| 	15	|| 	9	|| 	1.25	|| 	302	|| 	
|-
| 	245	|| 		|| 	IP	|| 	Boštjan Zalar *	|| 	28	|| 	46	|| 	15	|| 	8,08	|| 	2680	|| 
|-
| 	246	|| 		|| 	P   	|| 	Danilo Zavrtanik (1953 – ) 	|| 	71	|| 	117	|| 	32	|| 	80.83	|| 	17800	|| 	astro
|-
| 	247	|| 		|| 	D   	|| 	Marko Zavrtanik 	|| 	32	|| 	77	|| 	29	|| 	28.24	|| 	6347	|| 	delci
|-
| 	248	|| 		|| 		|| 	Matjaž Zemljič	|| 	4	|| 	9	|| 	3	|| 	0.79	|| 	84	|| 	
|-
| 	249	|| 		|| 		|| 	Špela Zemljič Jokhadar	|| 	2	|| 	4	|| 	3	|| 	0.68	|| 	21	|| 	
|-
| 	250	|| 		|| 	P 	|| 	Aleksander Zidanšek 	|| 	13	|| 	22	|| 	10	|| 	6.23	|| 	509	|| 	
|-
| 	251	|| 		|| 	IP    	|| 	Primož Ziherl	|| 	21	|| 	33	|| 	13	|| 	16.74	|| 	977	|| 	
|-
| 	252	|| 		|| 	P    	|| 	Marko Zgonik (1954 – )	|| 	25	|| 	49	|| 	12	|| 	15.24	|| 	2620	|| 	
|-
| 	253	|| 		|| 	    	|| 	Jure Zupan (1975 – ) 	|| 	43	|| 	71	|| 	34	|| 	31.76	|| 	5838	|| 	delci
|-
| 	254	|| 		|| 	D    	|| 	Anže Zupanc 	|| 	56	|| 	94	|| 	46	|| 	35.96	|| 	10809	|| 	delci
|-
| 	255	|| 		|| 	P 	|| 	Črtomir Zupančič (1928  –; ZRN )*	|| 	39	|| 	83	|| 	18	|| 	23,27	|| 	7069	|| 
|-
| 	256	|| 		|| 	P   	|| 	Tomaž Zwitter (1961 – ) 	|| 	37	|| 	70	|| 	34	|| 	35.02	|| 	5444	|| 	astro
|-
| 	257	|| 	Ž	|| 	P 	|| 	Nedjeljka Žagar 	|| 	8	|| 	13	|| 	7	|| 	6.95	|| 	218	|| 	
|-
| 	258	|| 		|| 	    	|| 	Matjaž Žaucer (1945 – )	|| 	8	|| 	11	|| 	2	|| 	1.7	|| 	208	|| 	
|-
| 	259	|| 		|| 	    	|| 	Boštjan Žekš (1940 – )*	|| 	45	|| 	77	|| 	19	|| 	54,89	|| 	7592	|| 
|-
| 	260	|| 		|| 	D 	|| 	Rok Žitko (1978 – ) || 	12	|| 	21	|| 	11	|| 	20.45	|| 	464	|| 	
|-
| 	261	|| 		|| 	IP 	|| 	Matjaž Žitnik 	|| 	17	|| 	26	|| 	12	|| 	2.63	|| 	876	|| 	
|-
| 	262	|| 		|| 	IP 	|| 	Marko Žnidarič 	|| 	24	|| 	42	|| 	20	|| 	13.13	|| 	1929	|| 	
|-
| 	263	|| 		|| 	    	|| 	Dejan Žontar (1968 – ) 	|| 	63	|| 	122	|| 	36	|| 	104.02	|| 	15438	|| 	delci
|-
| 	264	|| 		|| 	    	|| 	Slobodan Žumer (1945 – )*	|| 	53	|| 	92	|| 	27	|| 	75,84	|| 	11321
|}
Visoko uvrščene osebe so zaznamovane z zvezdico. Vse te so bile 8. junija vnovič preverjene z novo verzijo 'Publish or Perish' hkrati upoštevajoč različne mogoče verzije pisanja priimka (n.p.: &quot;S. Žumer&quot; OR  &quot;S Zumer&quot;). P = profesor, D = docent; '&gt;' za 'Področjem' pomeni, da so vse navedene vrednosti le spodnje meje, ker Google Scholar, ki ga uporablja 'Publish or Perish', ni mogel prebrati vseh navedkov ali pa je P&amp;P program javil napako.

&lt;br /&gt;

== Glej tudi ==


* [[seznam fizikov]]
* [[seznam slovenskih matematikov]]

{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Fizik]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki| ]]</text>
      <sha1>l3c6t6uqjitzujjsb5b52quu4ng6nqz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Celje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3488</id>
    <revision>
      <id>5736336</id>
      <parentid>5733542</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:29:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osnovne šole */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54750" xml:space="preserve">{{infopolje Naselje
|name                     = Celje
|nickname                 = ''Knežje mesto''
|settlement_type          = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]]
|motto                    = 
|image_skyline            = View of Celje (28189851435) (cropped).jpg
|imagesize                = 290px
|image_caption            = Pogled s [[Celjski grad|Celjskega gradu]] proti severozahodu
|image_flag               = Flag of Celje.svg
|image_seal               = 
|image_shield             = Coat of arms of Celje.svg
|pushpin_map = Slovenia
|pushpin_label_position = left&lt;!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|pushpin_map_caption = Geografska lega Celja v Sloveniji
&lt;!-- Location --&gt;
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{SLO}}
|subdivision_type1        = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1        = [[Štajerska]]
|subdivision_type2        = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]]
|subdivision_name2        = [[Savinjska pokrajina|Savinjska]]
|subdivision_type3        = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3        = [[Savinjska regija]]
|subdivision_type4        = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]]
|subdivision_name4        = [[Mestna občina Celje|Celje]]
|government_type          = [[mestni svet]]
|leader_title             = [[seznam županov Celja|župan]]
|leader_name              = [[Bojan Šrot]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
|leader_title1            = 
|leader_name1             = 
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = 45 (kot {{nowrap|''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]''}}) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski {{nowrap|''[[Noriško kraljestvo|Regnum Noricum]]''}} brez bojev priključijo [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] 
|established_title2       = Mesto
|established_date2        =11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.) 
|established_title3       =
|established_date3        = 
&lt;!-- kvadratni kilometri --&gt;
| area_total_km2          = 22,714
| area_footnotes          = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah  |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}&lt;/ref&gt;
| area_land_km2           = 
| area_water_km2          = 
| area_urban_km2          = 
| area_rural_km2          = 
|population_as_of         = 2020
|population_note          = 
|population_total         = 37872
| population_footnotes    = &lt;ref name=&quot;surs_2017&quot;&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2  = auto
| population_demonym      = Celjan, Celjanka
|timezone                 = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST           = +2
|elevation_m              = (pri [[Vodni stolp, Celje|Vodnem stolpu]]) 238
|elevation_footnotes      = &lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en|title= Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin|language= slovenščina, angleščina |trans-title= Height above sea level of seats of municipalities|year= 2002|publisher= Statistical Office of the Republic of Slovenia}}&lt;/ref&gt;
|postal_code_type         = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code              = 3000
|area_code                = 03
|blank_name               = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info               = CE
|website                  = {{URL|http://www.celje.si/}}
|twin1                    = [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px|Grb Grevenbroicha]] [[Grevenbroich]]
|twin1_country            = {{GER}}
|twin2                    = [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px|Grb Singena]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]]
|twin2_country            = {{GER}}
|twin3                    = [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px|Grb Slavonskega Broda]] [[Slavonski Brod]]
|twin3_country            = {{CRO}}
| footnotes= {{infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Celje - Staro mestno jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp  &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1986
 | refšt=55
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija =  
 | občina = Celje
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}} 
}}

'''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) je [[mesto]] na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]] in upravne enote ter središče [[Savinjska statistična regija|Savinjske statistične regije]]. S skoraj 38.000 prebivalci je tretje ali četrto največje slovensko mesto, primerljivo s [[Kranj|Kranjem]].  

[[Mestna občina Celje]] šteje okoli 50.000 prebivalcev, mestna aglomeracija pa preko 70.000.

Celje leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]] oz. [[Celjska kotlina|Celjski kotlini]]. Srednja nadmorska višina mesta je 241 [[meter|m]]. 

V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, [[Škofija Celje|rimskokatoliške škofije]] (od 2006), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča]], regionalne [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice]] z urgentnim centrom, [[Osrednja knjižnica Celje|osrednje knjižnice]], [[Pokrajinski muzej Celje|pokrajinskega muzeja]], [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzeja novejše zgodovine]], [[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinskega arhiva]], [[Hiša kulture Celje|Hiše kulture]] ter več galerij. V Celju je sedež založbe [[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]], za umetnostni razvoj mesta pa skrbi [[Zavod Celeia]].   

Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni [[Mednarodni obrtni sejem Celje]]). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter enega največjih [[Šolski center Celje|šolskih centrov]] v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, ''Razvojni center orodjarstva'' ''Slovenije''.   

V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]] pa domuje [[Rokometni klub Celje]].  

Največja znamenitost je [[Celjski grad|Stari grad Celje]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je [[Oto Pestner]] posvetil pesem ''Dober dan, knežje mesto''. 

Liberalno celjsko glasilo [[Nova doba]] je izhajalo v letih 1919-41 in ponovno 1990-95. 

Medija regionalnega pomena sta [[Novi tednik]] in [[Radio Celje]], združena v [[Nt&amp;Rc]], celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis [[Celje.info]].

== Mestne četrti in krajevne skupnosti ==
[[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] poleg njih še 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] na periferiji oz. okolici mesta Celje na ozemlju Mestne o[[Mestna občina Celje|bčine Celje]].
{|
|----- valign=&quot;top&quot;
|
'''Mestne četrti (10)'''
* Center (staro mestno jedro)
* Dečkovo naselje 
* Dolgo polje
* Gaberje
* [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja)
* [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]])
* [[Lava, Celje|Lava]]
* [[Nova vas]]
* Savinja
* [[Slavko Šlander]]
|
'''Krajevne skupnosti (9)''' 
* [[Aljažev hrib]]
* [[Ljubečna]]
* [[Medlog]]
* Ostrožno
* Pod gradom
* [[Škofja vas]]
* [[Šmartno v Rožni dolini]]
* [[Teharje]]
* [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]]
|}

=== Mestni predeli in naselja ===
{|
|----- valign=&quot;top&quot;
|
* Babno
* Bežigrad (Celje)
* Breg
* [[Čret (razločitev)|Čret]]
* Dečkovo naselje
* Dolgo polje
* Gaberje
* Glazija
|
* Golovec
* Kalvarija (''Jožefov hrib ali Hrib sv. Jožefa'')
* [[Lava, Celje|Lava]]
* Lisce
* [[Ločnica]]
* Ložnica
* Medlog
* Mestni park in Mestni gozd
|
* Mestno pokopališče ([[Teharje]])
* [[Miklavžev hrib]] (''Miklavški'' ''hrib'')
* [[Nova vas, Celje|Nova vas]]
* [[Ostrožno]]
* [[Otok, Celje|Otok]] 
* Podgorje (Podgora)
* [[Polule]]
* Pristava
* Selce
|
* Skalna klet
* Spodnja Dobrova
* Spodnja Hudinja
* Stari grad ([[Celjski grad]])
* Šmarjeta
* Zagrad
* Zavodna
* [[Zgornja Hudinja]]
|}

== Zgodovina mesta ==
{{glavni|Zgodovina Celja}}
[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]]
[[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.]]

Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot ''Keleja'' (tudi ''Keleia''), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rimljani]] in jo poimenovali ''Celeia (Civitas Celeia)''. Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]].

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579&lt;ref name=&quot;otorepec_1990&quot;&gt;{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.&lt;/ref&gt; V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.&lt;ref name=&quot;otorepec_1990&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{sktxt|Habjan|1967}}.&lt;/ref&gt;

Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik [[požar]]. Zgorela je večina poslopij.&lt;ref&gt;{{sktxt|Fekonja|1895}}.&lt;/ref&gt;

[[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.
[[Slika:Habsburško-celjski grb ( F.I. A.E.I.O.U.).jpg|sličica|200px|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu [[Habsburška monarhija|habsburške dinastije]] postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)]]
Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji.

=== Imena mesta v zgodovini ===
* [[keltski jeziki|keltsko]] Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’)
** Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)&lt;ref name=&quot;paliga&quot; /&gt;
* [[latinščina|latinsko]] ''Celeia''&lt;ref name=&quot;paliga&quot;&gt;{{sktxt|Paliga|2003}}.&lt;/ref&gt; ([[Plinij starejši]], ''Naturalis historia'', III. knjiga, 77)&lt;ref name=&quot;orozen_i_1854&quot;&gt;{{sktxt|Orožen|1854}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author= Plinij starejši|title= Liber III|url= http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html|accessdate= 2010-08-11}}&lt;/ref&gt;
** sodobno tudi ''Celia''
* ''Cilia'' (srednjevška latinščina)&lt;ref name=&quot;paliga&quot; /&gt;
* ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
* ''Cili''
* ''Cilie''
* ''Chilia''&lt;ref name=&quot;paliga&quot; /&gt;
* ''Zelle'' (1818)&lt;ref name=&quot;bachó_1818&quot;&gt;''Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena.'' V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 {{COBISS|ID=65135872}}&lt;/ref&gt;
* ''Cele'' ([[Ignacij Orožen]], 1854)&lt;ref name=&quot;orozen_i_1854&quot; /&gt;
* ''Celle'' (vsaj začetek 20. stoletja)
* {{jezik-it|Cilli}}
* {{jezik-hu|Cille}}
* {{jezik-de|Cilia}}, ''Cilli'', ''Zilie'' (1493 do okrog 1535), ''Zily'', ''Cilli'' (1825–1919)

== Podnebje ==

{{Weather box|location=Celje
|metric first=Yes
|single line=Yes
|Jan record high C=17.5
|Feb record high C=20.6
|Mar record high C=25.7
|Apr record high C=28.4
|May record high C=32.4
|Jun record high C=35.2
|Jul record high C=36.8
|Aug record high C=38.1 
|Sep record high C=30.4
|Oct record high C=26.7
|Nov record high C=22.0
|Dec record high C=20.2
|year record high C=38.1
|Jan high C=4.1
|Feb high C=6.8
|Mar high C=11.3
|Apr high C=16.4
|May high C=21.6
|Jun high C=24.6
|Jul high C=26.9
|Aug high C=26.5
|Sep high C=21.7
|Oct high C=16.3
|Nov high C=9.6
|Dec high C=4.5
|year high C=15.9
|Jan mean C=-0.3
|Feb mean C=1.0
|Mar mean C=5.2
|Apr mean C=9.8
|May mean C=14.9
|Jun mean C=18.3
|Jul mean C=19.9
|Aug mean C=19.0
|Sep mean C=14.6
|Oct mean C=10.1
|Nov mean C=4.7
|Dec mean C=0.6
|year mean C=9.8
|Jan low C=-4.6
|Feb low C=-4.2
|Mar low C=-0.2
|Apr low C=3.9
|May low C=8.6
|Jun low C=12.3
|Jul low C=13.8
|Aug low C=13.4
|Sep low C=9.7
|Oct low C=5.9
|Nov low C=0.9
|Dec low C=-3.0
|year low C=4.7
|Jan record low C=-27.2
|Feb record low C=-27.0
|Mar record low C=-20.8
|Apr record low C=-6.5
|May record low C=-1.9
|Jun record low C=2.9
|Jul record low C=5.4
|Aug record low C=3.4
|Sep record low C=-0.8
|Oct record low C=-8.5
|Nov record low C=-19.4
|Dec record low C=-21.0
|year record low C=-27.2
|precipitation colour = green
|Jan precipitation mm=47
|Feb precipitation mm=50
|Mar precipitation mm=71
|Apr precipitation mm=71
|May precipitation mm=90
|Jun precipitation mm=132
|Jul precipitation mm=122
|Aug precipitation mm=125
|Sep precipitation mm=118
|Oct precipitation mm=115
|Nov precipitation mm=93
|Dec precipitation mm=78
|year precipitation mm=1113
|snow colour = green
|Jan snow cm = 45
|Feb snow cm = 68
|Mar snow cm = 42
|Apr snow cm = 11
|May snow cm = 12
|Jun snow cm = 0
|Jul snow cm = 0
|Aug snow cm = 0
|Sep snow cm = 0
|Oct snow cm = 3
|Nov snow cm = 32
|Dec snow cm = 54
|year snow cm = 68
|Jan humidity = 89 &lt;!-- ob =7:00 --&gt;
|Feb humidity = 88
|Mar humidity = 88
|Apr humidity = 87
|May humidity = 84
|Jun humidity = 82
|Jul humidity = 85
|Aug humidity = 89
|Sep humidity = 92
|Oct humidity = 92
|Nov humidity = 91
|Dec humidity = 90
|year humidity = 88
|unit precipitation days=0.1 mm
|Jan precipitation days=10
|Feb precipitation days=8
|Mar precipitation days=11
|Apr precipitation days=13
|May precipitation days=14
|Jun precipitation days=14
|Jul precipitation days=12
|Aug precipitation days=12
|Sep precipitation days=11
|Oct precipitation days=11
|Nov precipitation days=12
|Dec precipitation days=12
|year precipitation days=140
|Jan sun=64
|Feb sun=96
|Mar sun=128
|Apr sun=156
|May sun=205
|Jun sun=209
|Jul sun=242
|Aug sun=227
|Sep sun=166
|Oct sun=115
|Nov sun=67
|Dec sun=53
|year sun=1728
|Jan percentsun =  9.7 &lt;!-- 3 * 100 / št. dni v mesecu (31) --&gt;
|Feb percentsun = 14.2
|Mar percentsun = 9.7
|Apr percentsun = 10
|May percentsun = 9.7
|Jun percentsun = 6.7
|Jul percentsun = 16.1
|Aug percentsun = 19.3
|Sep percentsun = 13.3
|Oct percentsun = 6.4
|Nov percentsun = 6.7
|Dec percentsun = 6.4
|year percentsun = 10.6
|source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) &lt;ref name= SEA&gt;{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climate-normals_81-10_Celje.pdf
|title = Podnebni podatki - Celje
|publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]]
|accessdate = 2012-09-20|language= }}&lt;/ref&gt; (podatki za 1981-2010)
|date = 2014}}

== Prebivalstvo ==
[[Slika:SLO-Celje23.JPG|thumbnail|desno|200px|[[Narodni dom, Celje|Narodni dom]], sedež mestne občine Celje, [[Trg celjskih knezov]], ([[Jan Vladimír Hráský]], 1895–1896)]]
[[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]]
[[Slika:Postcard of Celje 1903 (11).jpg|thumb|right|200px|Celje leta 1903, slika Stengel &amp; Co.]]

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med [[Štajerska|južnoštajerskimi]] mesti na tretjem mestu, [[Maribor]] je imel 1834, [[Ptuj]] pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868&lt;ref&gt;{{navedi splet|author= [[Mestna občina Celje]]|title= MOC v številkah|url= http://moc.celje.si/moc-v-stevilkah|accessdate= 2014-12-23}}&lt;/ref&gt; prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Etnična sestava leta 1991
|-
| [[Slovenci]]           || 33.434 || 82,1 %
|-
| [[Srbi]]               ||   1864 || 4,6 %
|-
| [[Hrvati]]             ||   1687 || 4,1 %
|-
| [[Muslimani]]          ||    466 || 1,1 %
|-
| [[Jugoslovani]]        ||    405 || 1 %
|-
| [[Albanci]]            ||    189 ||
|-
| [[Makedonci]]          ||    140 ||
|-
| [[Črnogorci]]          ||     93 ||
|-
| [[Madžari]]            ||     41 ||
|-
| Ostali                 ||     82 ||
|-
| Neznano                ||   1972 || 4,8 %
|-
| Neopredeljeni          ||    249 || 
|-
| Regionalno opredeljeni ||     88 ||
|}
{| border=&quot;0&quot;
| valign=&quot;top&quot; |
{| class=&quot;wikitable&quot;
! leto
! št. prebivalcev&lt;ref&gt;{{sktxt|Orožen, Janko|1971|pp=362-365}}.&lt;/ref&gt;
|-
| 1439 || align=&quot;right&quot; | 1000
|-
| 1798 || align=&quot;right&quot; | 1400
|-
| 1820 || align=&quot;right&quot; | 1635
|-
| 1834 || align=&quot;right&quot; | 1511
|-
| 1840 || align=&quot;right&quot; | 1793
|-
| 1900 || align=&quot;right&quot; | 6743
|-
| 1924 || align=&quot;right&quot; | 7750
|-
| 1940 || align=&quot;right&quot; | 20.000
|}
| valign=&quot;top&quot; |
{| class=&quot;wikitable&quot;
! leto
! št. prebivalcev
|-
| 2010 || align=&quot;right&quot; | 37.777
|-
| 2011 || align=&quot;right&quot; | 37.520&lt;ref name=&quot;Stat&quot;&gt;{{navedi splet|author=Statistični urad Republike Slovenije|title=Naselja po številu prebivalcev|url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&amp;txtIme=CELJE&amp;selNacin=celo&amp;selTip=naselja&amp;ID=309|accessdate=2011-11-01}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012 || align=&quot;right&quot; | 37.584&lt;ref name=&quot;Stat&quot;/&gt;
|-
| 2013 || align=&quot;right&quot; | 37.490&lt;ref name=&quot;Stat&quot;/&gt;
|-
| 2014 || align=&quot;right&quot; | 37.628&lt;ref name=&quot;Stat&quot;/&gt;
|-
| 2015 || align=&quot;right&quot; | 37.540&lt;ref name=&quot;Stat&quot;/&gt;
|-
|2016||37.787
|-
|2017||38.079
|}
|}

{| style=&quot;border:solid 1px #aaa;&quot; cellpadding=&quot;7&quot; cellspacing=&quot;0&quot;
|-
| &lt;timeline&gt;
Colors=
  id:lightgrey value:gray(0.9)
  id:darkgrey  value:gray(0.7)
  id:sfondo value:rgb(1,1,1)
  id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)

ImageSize = width:500 height:auto barincrement:22
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:41000
TimeAxis = orientation:horizontal
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:lightgrey unit:year increment:5000 start:0
ScaleMinor = gridcolor:white increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo

BarData=
  bar:1439 text:1439
  bar:1798 text:1798
  bar:1820 text:1820
  bar:1834 text:1834
  bar:1840 text:1840
  bar:1900 text:1900
  bar:1924 text:1924
  bar:1940 text:1940
  bar:2010 text:2010
  bar:2011 text:2011
  bar:2012 text:2012
  bar:2013 text:2013
  bar:2014 text:2014
  bar:2015 text:2015

PlotData=
  color:skyblue width:20 align:left
  bar:1439 from:0 till:1000
  bar:1798 from:0 till:1400
  bar:1820 from:0 till:1635
  bar:1834 from:0 till:1511
  bar:1840 from:0 till:1793
  bar:1900 from:0 till:6743
  bar:1924 from:0 till:7750
  bar:1940 from:0 till:20000
  bar:2010 from:0 till:37777
  bar:2011 from:0 till:37584
  bar:2012 from:0 till:37584
  bar:2013 from:0 till:37490
  bar:2014 from:0 till:37628
  bar:2015 from:0 till:37540

PlotData=
  bar:1439 at:  1000 fontsize:S text:1000 shift:(-10,5)
  bar:1798 at:  1400 fontsize:S text:1400 shift:(-10,5)
  bar:1820 at:  1635 fontsize:S text:1635 shift:(-10,5)
  bar:1834 at:  1511 fontsize:S text:1511 shift:(-10,5)
  bar:1840 at:  1793 fontsize:S text:1793 shift:(-10,5)
  bar:1900 at:  6743 fontsize:S text:6743 shift:(-10,5)
  bar:1924 at:  7750 fontsize:S text:7750 shift:(-10,5)
  bar:1940 at: 20000 fontsize:S text:20.000 shift:(-12,5)
  bar:2010 at: 37777 fontsize:S text:37.777 shift:(-12,5)
  bar:2011 at: 37520 fontsize:S text:37.520 shift:(-12,5)
  bar:2012 at: 37584 fontsize:S text:37.584 shift:(-12,5)
  bar:2013 at: 37490 fontsize:S text:37.490 shift:(-12,5)
  bar:2014 at: 37628 fontsize:S text:37.628 shift:(-12,5)
  bar:2015 at: 37540 fontsize:S text:37.540 shift:(-12,5)
&lt;/timeline&gt;
|}

== Gospodarstvo ==
Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, [[Cinkarna Celje]], je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna [[cink]]a, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo [[titanov dioksid|titanovega dioksida]], ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna [[EMO]] je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme [[Aero Celje]] in [[Zlatarna Celje]]. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna [[tekstilna industrija]] (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.&lt;ref name=&quot;AZ&quot;&gt;{{sktxt|Plut-Pregelj|Rogel|2010}}&lt;/ref&gt; Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna.

V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež [[Tuš (podjetje)|Tuš Holding]], ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.&lt;ref name=&quot;AZ&quot; /&gt; Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob [[Mariborska cesta, Celje|Mariborski cesti]] ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem [[Mednarodni obrtni sejem Celje|Mednarodnem obrtnem sejmu]], ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.&lt;ref&gt;{{sktxt|Piano|2011}}.&lt;/ref&gt; Zdaj je med pomembnimi infrastrukturnimi točkami v mestu [[Tehnopark Celje]]. 

== Izobraževanje ==
=== Osnovne šole  ===
V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi [[Glasbena šola Celje]] in [[Ljudska univerza Celje]].
{{stolpci|3|
*[[I. osnovna šola Celje]]
*[[II. osnovna šola Celje]]
*[[III. osnovna šola Celje]]
*[[IV. osnovna šola Celje]]
*[[Osnovna šola Frana Krajnca]]
*[[Osnovna šola Frana Roša Celje|Osnovna šola Frana Roša]]
*[[Osnovna šola Hudinja]]
*[[Osnovna šola Lava]]
*[[Osnovna šola Ljubečna]]
*[[Osnovna šola Glazija]]
}}

=== Srednje in višje šole ===
Podrobno glej: [[Seznam srednjih šol v Celju]] (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi 4 višje strokovne šole  

* od teh so: 1 gimnazija in 4 srednje šole vključene v [[Šolski center Celje|Šolski center Celje]], ki ima [[Višja strokovna šola Celje|višjo strokovno šolo]] in [[Medpodjetniški izobraževalni center]]. 

* [[Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje|Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti]] z višjo strokovno šolo

* [[I. gimnazija v Celju]] je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z [[Glasbena šola Celje|Glasbeno šolo Celje]]).

* [[Gimnazija Celje-Center]] ima poleg splošne gimnazije tudi programa [[predšolska vzgoja]] in umetniška gimnazija – [[Likovna umetnost|likovna]] smer.

* [[Srednja šola za gostinstvo in turizem]]
* [[Srednja ekonomska šola]] (z višjo strokovno šolo/[[Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola]])  
* [[Srednja zdravstvena šola]]
* zasebna [[Višja strokovna šola Abitura]] 

=== Visoke šole ===

*[[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] v Celju (članica [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru)]]
* [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije]]
* [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede]] (prvotno [[Visoka komercialna šola Celje]])
* [[Visoka zdravstvena šola v Celju]]
*[[Visoka gospodarska šola]] / [[Visoka šola za proizvodno inženirstvo]]

== Znamenitosti ==
: ''Glej tudi: [[seznam zgradb in objektov v Celju]]''

=== Zgodovinske in kulturne stavbe ===
[[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)]]
[[Slika:Celje-Jozef.jpg|thumbnail|desno|200px|Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem]]
[[Slika:Celje Stara grofija 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Stara grofija]]
[[Slika:Celje 2004 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.]]
* [[Celjski grad]] (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja)
* Spodnji Celjski grad ([[Knežji dvorec, Celje|Knežji dvorec]], Knežji dvor) (14. stoletje)
* Celjsko mestno obzidje (1473)
* Vodni stolp (15. stoletje)
* Kvartirna hiša (1571) v Gosposki ulici, tu je kip Alfreda Nobela
* Stara grofija (Celjska grofija, ''Graffei'') (med 1580 in 1603) s ''Celjskim stropom'' (pred 1603)
* Kalvarija (1717) na Aljaževem hribu
* Magistrat (okoli 1750)
* Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta je sedaj na Teharski cesti 1)
* Marijino znamenje (1776)
* Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu
* Železni dvor (''Eisenhof'')
* [[Železniška postaja Celje|Železniška postaja]] (1846)
* [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče]] (1885)
* [[Narodni dom, Celje|Narodni dom]] ([[Jan Vladimír Hráský]]) (1895–96) - sedež Mestne občine Celje
* [[Rakušev mlin]] (1903) - pogorel (2014)
* [[Celjski dom]] (''Deutsches Haus'') ([[Peter Paul Brang]]) (1905–06)
* Ljudska posojilnica ([[Jože Plečnik]]) (1928–29)
* Joštov mlin (''ni v obratovanju'')
* [[Stari pisker]] (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor),
*[[Minoritski samostan, Celje|Minoritski samostan]] (Marijina cerkev)
* Spomenik Vojna in mir ([[Jakob Savinšek]])
* [[Tehnopark Celje]] (tehnološko učno središče)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park|url=https://www.tehnopark.si/|website=www.tehnopark.si|accessdate=2020-09-15}}&lt;/ref&gt;

=== Sakralne stavbe ===
* Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče na Miklavškem hribu
* Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja) v Gubčevi ulici
* Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
* [[stolnica svetega Danijela, Celje|stolnica svetega Danijela]] s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja) na Slomškovem trgu
* cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
* cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
* kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja)
* cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
* cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–15)
* Jožefova cerkev (1680)
* Kapucinski samostan (1609–15)
* pravoslavna cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno)
* cerkev svetega Duha (1987-90)

=== Trgi v središču mestnega jedra ===
[[Glavni trg, Celje|Glavni trg]], [[Trg celjskih knezov]] (prej Trg Svobode), [[Krekov trg, Celje|Krekov trg]], Muzejski trg, Gledališki trg

=== Hoteli, hostli, moteli ===
[[Hotel Celeia]] (''nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia''), [[Hotel Evropa, Celje|Hotel Evropa]], Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji)

=== Kina ===
Kino Union (''v poslopju Celjskega doma, nekdanji)'', [[Mestni kino Metropol]], Dom (''nekdanji''), [[Planet Tuš]] (''danes Cineplexx''), Kolosej (''nekdanji'')

=== Športni objekti  ===
[[Slika:Celje Dvorana Zlatorog 003.jpg|sličica|200x200_pik|[[Dvorana Zlatorog]]]][[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]], [[Dvorana Golovec]], [[Dvorana Zlatorog]], Ledena dvorana, atletski [[Stadion Kladivar]] ([[Atletsko društvo Kladivar Celje]]), [[Stadion Skalna klet|Stadion Skalna klet,]] letno kopališče, čolnarna na Špici, rekreacijski objekti na Šmartinskem jezeru

=== Mostovi ===

==== Preko Savinje ====

* [[Čopov most, Celje|Čopov most]]
* [[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] (''nekdanji'')
* [[Laški most, Celje|Laški most]]
* [[Levški most]] oz. viseči most
* [[Splavarjev most]] (Most pri Mestnem parku), danes preurejen v Splavarsko brv
* [[Polulski most, Celje|Polulski most]]

&lt;gallery&gt;
Postcard of Celje (15).jpg|[[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]]
Postcard of Celje (14).jpg|Nekdanji most v mestni park
Viseči most v Lescah pri Celju - panoramio.jpg|[[Levški most|Levški viseči most]]
&lt;/gallery&gt;

== Kultura ==
* [[Pokrajinski muzej Celje]] - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v '''Stari grofiji''' in v '''Knežjem dvoru'''. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: - '''Lapidarij''', kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeje; - '''Kulturnozgodovinska razstava''', ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava »Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; - '''Celjski strop''' - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok;  - razstava '''Alma M. Karlin Poti''', ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: - '''Celeia – mesto pod mestom''', kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava '''Grofje Celjski''', kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami; razstava '''Od šivanke do zvezd''', kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe.

*[[Muzej novejše zgodovine Celje]] - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki [[polis]] (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.
* [[Hiša kulture Celje]] - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev.
*[[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinski arhiv Celje]]
* Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje
* Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje
* Tropska hiša Celje (eksotične in ogrožene živali)

=== Umetnost ===
[[Zavod Celeia]] Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:
* [[Galerija sodobne umetnosti]] ([[Center sodobnih umetnosti]])
* [[Galerija Erotike - Račka]]
* [[Likovni salon Celje]].

=== Vsakoletne prireditve mesta Celja ===
{{stolpci|3|
* Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra
* Veronikini večeri (na Starem gradu)
* Poletje v Knežjem mestu
* Celjski pust
* Podeželje v mestu
* Dnevi kulture
* Mednarodni folklorni festival &quot;Od Celja do Žalca&quot; (vedno drugi teden v septembru)
* Mednarodni mladinski pevski festival
*Mednarodne igre otrok
* Srednjeveška prireditev na Starem gradu
* Pravljično Celje
* Ples čarovnic-čarovnije igrarije
* [[Dnevi komedije]] (SLG Celje)
* Muzejska noč 
* sejem Sloverotika 
* Džjezz - jazz festival Celje
*Festival Stari grad
*nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj [[Festival slovenskega filma]] v Portorožu) 
}}
V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.
[[Slika:Celje in okolica z gradu.jpg|thumb|center|800px|Panorama širše okolice Celja z gradu]]

== Šport ==
Pomembna izletniška točka je [[Celjska koča]], sicer oddaljena 8 km jugovzhodno od središča mesta.

=== Rokomet ===
Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je [[Rokometni klub Celje|Rokometni klub Celje Pivovarna Laško]], domujoč v [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]]. Klub, ustanovljen leta [[1946]], je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je po zmagi nad nemškim Flensburgom osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v [[1. A moška državna rokometna liga|slovenski rokometni ligi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodilo|url=https://www.rk-celje.si/sl/vodilo|website=www.rk-celje.si|accessdate=2020-09-15}}&lt;/ref&gt; Geslo kluba je ''&quot;Enkrat za Cele, vedno za Cele.&quot;''  

V mestu deluje tudi [[Ženski rokometni klub Z'dežele]] (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije.

=== Nogomet ===
Zgodovina organiziranega igranja nogometa v [[Celje|Celju]] sega v začetek [[20. stoletje|20. stoletja]]. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (''I. slovenski Športni klub Celje''). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nk-celje.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=1567&amp;Itemid=169|title=Zgodovina MIK CMC Celja|accessdate=2008-12-04|author=Sportal|date=16.12.2007}}&lt;/ref&gt;

Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti [[NK Karlovac|Karlovcu]] si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (''Železničarski nogometni klub Celje'', ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/klubi/2007/12/celje_zgodovina.aspx|title=Od fuzbala do nogometa|accessdate=2008-12-04|author=Branko Goropevšek|year=2007}}&lt;/ref&gt;

Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve slovenske nogometne lige]] od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu [[Arena Petrol]] osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, nogometaši NK Celje po finalni tekmi z NK Olimpija na domači Areni Z'Dežele postali [[Prva slovenska nogometna liga|državni prvaki v sezoni 2019/2020]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/celjani-prvic-slovenski-nogometni-prvaki/531426|title=Celjani prvič slovenski nogometni prvaki|date=22. julij 2020|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-22}}&lt;/ref&gt;

'''Košarka'''

V Celju domuje najuspešnejši ženski košarkarski klub v Sloveniji, ŽKK Cinkarna Celje. Domače tekme igrajo v veliki dvorani Gimnazije Celje-Center.

'''Judo'''

V predmestju Celja, na Lopati, domuje najuspešnejši slovenski judo klub, Sankaku Z'Dežele, katerega člani redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah.

== Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju ==
{{glej tudi|seznam častnih meščanov Celja|seznam osebnosti iz Mestne občine Celje}}
{{stolpci|3|* [[Borut Alujevič]] (*1942), igralec 
* [[Miha Alujevič]] (*1975), pevec, igralec, režiser 
* [[Anka Aškerc]] (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka
* [[Anton Aškerc]] (1856–1912), pesnik
* [[Janez Bermež]] (1935–2020), igralec
* [[Emerik Bernard]] (*1937), slikar, akademik
* [[Matjaž Brežnik]] (*1972), dirigent
* [[Srečko Brodar]] (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog
* [[Gregor Cankar]] (*1975), atlet
* [[Janez Cvirn]] (1960–2013), zgodovinar
* [[Jolanda Čeplak]] (*1976), atletinja
* [[Anica Černej]] (1900–1944), pesnica, pisateljica 
* [[Zvonko Čoh]] (*1956), ilustrator in filmski animator
* [[Ivan Dečko]] (1859–1908), pravnik in politik
* [[Mirko Doberšek]] (*1946), metalurg, zlatar
* [[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961), pisatelj in politik
* [[Veno Dolenc]] (*1951), glasbenik in slikar
* [[Janez Drnovšek]] (1950–2008), politik in državnik
* [[Božidar Drovenik]] (1940–2020), entomolog
* [[Janez Drozg]] (1933–2005), filmski režiser
* [[Marjan Fabjan]] (*1958), judoist, trener
* [[Zvonko Fazarinc]] (*1928), elektronik, računalničar
* [[Peter Fister]] (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator
* [[Thea Gammelin]] (1906–1988), slikarka
* [[Marin Gabrovšek]] (1925–2014), metalurg
* [[Edi Gobec]] (1926–2020), sociolog in antropolog,  izseljenski delavec v Ameriki
* [[Cvetko Golar]] (1879–1965), pesnik in pisatelj
* [[Damjana Golavšek]] (*1964), pevka zabavne glasbe
* [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka
* [[Alojz Goričan]] (1888–1968), politik, župan
* [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927), ilustratorka
* [[Fedor Gradišnik]] (1890–1972), gledališčnik
* [[Fedor Gradišnik]] (1917–1983), športni delavec
* [[Igor Grdina]] (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar 
* [[Herbert Grün]] (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec
* [[Franc Gubenšek]] (1937–2010), biokemik, akademik
* [[Bruno Hartman]] (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist
* [[Andrej Hieng]] (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg
* [[Slavko Hodžar]] (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor
* [[Sigismund Ernst Hohenwart]] (1745–1825), škof v Linzu
* [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti
* [[Juro Hrašovec]] (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik
* [[Sašo Hribar]] (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj
* [[Matej Hriberšek]] (*1972), klasični filolog in prevajalec 
* [[Andrej Inkret]] (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik
* [[Stane Jagodič]] (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist
* [[Renato Jenček]] (*1963), igralec
* [[Rado Jenko]] (1919–2007), gospodarstvenik (Aero)
* [[Radovan Jenko]] (*1955), vizualni oblikovalec
* [[Aleksander Jež]] (*1959), pevec, kantavtor
* [[Romana Jordan Cizelj]] (*1966), fizičarka in političarka
* [[Jelko Kacin]] (*1955), politik
* [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica
* [[Matjaž Kmecl]] (*1934), literarni zgodovinar, akademik
*[[Anton Kolar]] (1942–2021), dirigent, skadatelj
* [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, celjski opat
* [[Peter Kolšek]] (1951–2019), novinar, pesnik, kritik
* [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja
* [[Hajdi Korošec]] (*1979), pevka
* [[Ivan Kovačič Efenka]] (1921–1963), partizan, narodni heroj
* [[Matej Krajnc]] (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor
* [[Franci Križaj]] (1936–2005), gledališki režiser
* [[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951), pravnik, politik
* [[Anica Kumer]] (*1945), igralka
* [[Egon Kunej]] (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja
* [[Urša Lah]] (*1969), zborovodkinja
* [[Janez K. Lapajne]] (1937–2012), geofizik in seizmolog
* [[Janez Lapajne]] (*1967), filmski režiser
* [[Franc Leskošek]] (1897–1983), politik
* [[Roman Lešek]] (*1937), atlet
* [[Janko Lešničar]] (1921–2011), zdravnik
* [[Gorazd Lešničar]] (1947–2017), zdravnik
* [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943–2020), kemik, akademik
* [[Tomo Levovnik]], športni delavec, rokometaš
* [[Vladimir Levstik]] (1886–1957), pisatelj in prevajalec
* [[Gustav Adolf Lindner|Gustav Adolf Lindner]] (1828–1887), češki pisatelj in pedagog živel tukaj med 1850 in 1867 in se poročil z Marijo Magdaleno Zamolo
* [[Franjo Lipold]] (1885–1970), pravnik in politik
* [[Stanislav Lipovšek]] (*1943), celjski škof
* [[Stanko Lorger]] (1931–2014), atlet in profesor
* [[Matija Lubanus]], fizik, rektor [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]
* [[Marjana Lubej]] (*1945), atletinja
* [[Branivoj Majcen]] (1917–1995), pilot
* [[Andrej Marinc]] (*1930), politik
* [[Ivo Marinc]] (1923–2007), tekstilec, publicist
* [[Zvezdan Martič]] (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj
* [[Vita Mavrič]] (*1965), šansonjerka in pevka
* [[Drago Medved]] (1947–2016), novinar in publicist
* [[Brane Mihajlovič Kosta]] (*1963), kitarist
* [[Alojzij Mihelčič]] (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik
* [[Miloš Mikeln]] (1930–2014), dramatik, pisatelj
* [[Peter Muhič]], grecist, rektor Univerze na Dunaju
* [[Vinko Möderndorfer]]  (*1958), pisatelj in režiser
* [[Milan Naprudnik]] (*1927), geodet
* [[Anton Novačan]] (1887–1951), književnik, politik
* [[Vatroslav Oblak]] (1864–1896), slavist
* [[Tine Orel]] (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec
* [[Božena Orožen]] (*1929), slavistka, domoznanka
* [[Janko Orožen]] (1891–1989), zgodovinar
* [[Darinka Pavletič-Lorenčak]] (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica
* [[Josip Pelikan]] (1885–1977), fotograf
* [[Oto Pestner]] (*1956), glasbenik in pevec
* [[Lucija Polavder]] (*1984), judoistka
* [[Lila Prap]] [[Lijijana Praprotnik Zupančič]] (*1955), ilustratorka, pesnica
* [[Rok Praznik]] (*1980), rokometaš
* [[Ervin Prelog]] (1921–1987), gradbenik, rektor
* [[Tomaž Prelokar]] (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj
* [[Brikcij Preprost]] (pk. 1445–1505), teolog in humanist
* [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) biolog, pisatelj
* [[Franc Purg]] (*1955), akademski kipar
* [[Rolando Pušnik]] (*1961), rokometaš
* [[Ludvik Rebeušek]] (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak
* [[Vlado Repnik]] (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik
* [[Andreja Rihter]], muzealka in ministrica za kulturo
* [[Matej Rode]] (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator
* [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik
* [[Milenko Roš]] (*1947), kemik
* [[Lojze Rozman]] (1930–1997), igralec
* [[Smiljan Rozman]] (1927–2007), pisatelj
* [[Stane Rozman]] (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec
* [[August Friderik Seebacher]] (1887–1940), slikar in grafik
* [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1962), celjski opat, lavantinski škof
* [[Draga Stamejčič]] (*1937), atletinja
* [[Janez Stanonik]] (1922–2014), germanist, anglist, akademik
* [[Peter Stante - Skala]] (1914–1980), narodni heroj, general JLA
* [[Jakob Stepišnik]] (1815–1889), lavantinski škof
* [[Ivan Stopar]] (1929–2018), umetnostni zgodovinar, konservator
* [[Anton Stres]] (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof
* [[Saša Svetina]] (*1935), biofizik, akademik
* [[Olga Šikovec Luncer]], atletinja
* [[Bojan Šrot]], politik, župan
* [[Bina Štampe Žmavc]] (*1951), pesnica in pisateljica
* [[Lidija Tavčar]] (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka
* [[Josip Tominšek]] (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, [[letalstvo|letalski]] simpatizer, ustanovni član [[Letalski center Maribor|Naša krila]] in planinec, 
* [[Marjan Turnšek]] (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof
* [[Beno Udrih]] (*1982), košarkar
* [[Aleš Ulaga]] (*1972), jadralec
* [[Olga Vrabič]] (1916–2001), farmacevtka, političarka
* [[Jurče Vreže]] (1906–1987), dirigent, zborovodja
* [[Peter Weiss]] (*1959), jezikoslovec, dialektolog
* [[Fran Wiesthaler]] (1849–1927), klasični filolog, leksikograf
* [[Karel Zelenko]]  (*1925), slikar
* [[Jože Zimšek]] (*1944), župan
* [[Uroš Zorman]] (*1980), rokometaš
* [[Dalibor (Bori) Zupančič]] (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik
* [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (*1936), gimnazijski ravnatelj
* [[Urška Žolnir]] (*1981), judoistka
* [[Jelica Žuža]] (1922–2014), slikarka
* [[Luka Žvižej]] in [[Miha Žvižej]], rokometaša
}}

== Pobratena, prijateljska in partnerska mesta ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; |[[pobrateno mesto|Pobratena]], prijateljska in partnerska mesta&lt;ref name=&quot;twin_cities&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://moc.celje.si/partnerska-mesta|title= Partnerska mesta|accessdate= 2009-01-17}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px]] [[Grevenbroich]] || {{GER}} || od leta 1986
|-
| [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] || {{GER}} || od leta 1990
|-
| [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px]] [[Slavonski Brod]]&lt;ref name=&quot;twin_cities&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slavonski-brod.hr/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=1664&amp;Itemid=2118|title=Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje|accessdate=2010-06-17|language=hrvaščina}}&lt;/ref&gt; || {{CRO}} || od leta 2010
|-
| [[Slika:Budva-grb.gif|20px]] [[Budva]]||{{MNE}} || od leta 1984
|-
| [[Slika:Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png|20px]] [[Čerepovec]]||{{RUS}} || &amp;nbsp;
|- 
| [[Slika:Blason de Ćuprija.jpg|20px]] [[Ćuprija]]||{{SRB}} || od leta 1966
|-
| [[Slika:Grb Doboja.svg|20px]] [[Doboj]]||{{BIH}} || od leta 2012
|-
| [[Gaziantep]] || {{TUR}} || od leta 2014
|-
| [[Slika:Wappen Graz.svg|20px]] [[Gradec]]||{{AUT}} || &amp;nbsp;
|-
|[[Sisek]] || {{CRO}} || od leta 1965
|-
| [[Slika:COA Sombor.png|20px]] [[Sombor]]||{{SRB}} || od leta 1986
|-
| [[Slika:COA Šabac (big).png|20px]] [[Šabac]]||{{SRB}} || od leta 2012
|-
| [[Slika:Wappen at spittal-an-der-drau.png|20px]] [[Špital ob Dravi]]||{{AUT}} ||
|-
| [[Slika:Coat of arms of Veles Municipality.png|20px]] [[Veles (mesto)|Veles]]||{{MKD}} || od leta 1979
|}

== Sklici ==
{{sklici|3}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* {{navedi revijo|last= Habjan|first= Vlado|authorlink= Vlado Habjan|title= Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja|year= 1967|journal= Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume= 15|issue= 2|pages= 95-102|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8APGVKFZ|cobiss= 240777216|ref= harv}}
* {{navedi revijo|last= Fekonja|first= Andrej|authorlink= Andrej Fekonja|title= Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)|year= 1895|journal= [[Dom in svet]]|volume= 8|issue= 11|pages= |url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QCQ76XLE|cobiss= |ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Ignacij|authorlink= Ignacij Orožen|year= 1854|url= http://books.google.si/books?id=8iEuAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=%22%C5%BDelezni%20dvor%22&amp;source=gbs_slider_thumb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title= Celska kronika|publisher= Julius Jeretin|location= Celje|cobiss= 30380289|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Janko|authorlink= Janko Orožen|year= 1971|title= Zgodovina Celja in okolice, 1. del|publisher= Kulturna skupnost v Celju|location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS/|cobiss= 3285761|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Otorepec|first= Božo|authorlink= Božo Otorepec|year= 1990|title= Srednjeveški pečati in grb mesta Celja|publisher= |location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6UFV6ES/|cobiss= 18681442|ref= harv}}
* {{navedi revijo|last= Paliga|first= Sorin|url= http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/paliga.pdf|title= Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance|journal= Obdobja|date=2003|volume= 20|issue= |pages= 637-651|format= PDF|accessdate= 2009-04-19|cobiss= 23189858|language= en|ref= harv}}
* {{navedi novice|last= Piano|first= Brane|authorlink= Brane Piano|date= 7.9.2011 |title= Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/pahor-in-obrtniki-optimisticni-ob-odprtju-mednarodnega-obrtnega-sejma.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=9.12.2013|ref = harv}}
* {{navedi knjigo|last= Plut-Pregelj|first= Leopoldina|last2= Rogel|first2= Carole|chapter= Celje|title= The A to Z of Slovenia|publisher= Scarecrow Press|year= 2010|isbn= 9781461731757|pages= 55–57|ref = harv}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Celje}}
{{Wikipotovanje|Celje}}
* [http://moc.celje.si/ Celje], uradna stran občine
* [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Celje-.htm?_ctg_kraji=2893&amp;lng=1 Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info]

{{Geografski položaj
|Center    = Celje
|Sever     = [[Vojnik]]
|Severovzhod = 
|Vzhod      = [[Šentjur]]
|Jugovzhod = 
|Jug     = [[Laško]]
|Jugozahod = 
|Zahod      = [[Žalec]]
|Severozahod = 
}}

{{Mestna občina Celje}}
{{Mesta-Slovenija}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Celje]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Celje]]
[[Kategorija:Naselja ob Savinji]]
[[Kategorija:Celje| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>twfukwi8iejsim8163c3vh8ahhrhq0r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Ivančna Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3517</id>
    <revision>
      <id>5736098</id>
      <parentid>5685715</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:51:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14563" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Gorica (razločitev)}}
{{Municipality_of_Slovenia|nativename=Ivančna Gorica
|mayor=[[Dušan Strnad]]
|coat=[[Slika:Coat of arms of Ivančna Gorica.png|150px|]]
[[Grb Občine Ivančna Gorica]]|location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Ivancna Gorica.svg|300px|]]
[http://www.geopedia.si/#L408_F39_T1257_vF_b_x486021.61899999995_y84463.75_s12 Zemljevid] na Geopedii 
|web=http://www.ivancna-gorica.si
|area=227,0 km²
|population=17008
|population_as_of=2020
|population_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|males=8763
|females=8245
|avg_age=39,29 let
|residental_density=31,03 m²/osebo
|households=4.374
|families=3.640
|workers=6.310
|unemployed=683
|salary_date=avgust [[2003]]
|avg_salary_bruto=967,146 [[evro|€]]
|avg_salary_neto=609,919 €
|students=457}}

[[Slika:IvancnaGorica-opatovo znamenje.JPG|thumb|right|250px|Opatovo znamenje iz leta 1583, zanimivost kraja Ivančna Gorica]]
'''Občina Ivančna Gorica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 17.000 prebivalci in s središčem v [[Ivančna Gorica|Ivančni Gorici]], ki skupaj s sosednjima naseljma [[Stična]] in [[Šentvid pri Stični]] tvori naselbinsko jedro občine. 

== Naselja v občini ==
[[Ambrus]], [[Artiža vas]], [[Bakrc]], [[Boga vas]], [[Bojanji Vrh]], [[Bratnice]], [[Breg pri Dobu]], [[Breg pri Temenici]], [[Breg pri Zagradcu]], [[Brezovi Dol]], [[Bukovica, Ivančna Gorica|Bukovica]], [[Debeče]], [[Dedni Dol]], [[Dečja vas pri Zagradcu]], [[Dob pri Šentvidu]], [[Dobrava pri Stični]], [[Dolenja vas pri Temenici]], [[Čagošče]], [[Češnjice pri Zagradcu]], [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]], [[Gabrje pri Stični]], [[Gabrovčec]], [[Gabrovka pri Zagradcu]], [[Glogovica]], [[Gorenja vas, Ivančna Gorica|Gorenja vas]], [[Gorenje Brezovo]], [[Gradiček]], [[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]], [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]], [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]], [[Hrastov Dol]], '''[[Ivančna Gorica]]''', [[Kal, Ivančna Gorica|Kal]], [[Kamni Vrh pri Ambrusu]], [[Kamno Brdo]], [[Kitni Vrh]], [[Kriška vas]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], [[Krška vas, Ivančna Gorica|Krška vas]], [[Kuželjevec]], [[Laze nad Krko]], [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovec]], [[Leščevje]], [[Lučarjev Kal]], [[Mala Dobrava]], [[Mala Goričica]], [[Male Dole pri Temenici]], [[Male Češnjice]], [[Male Kompolje]], [[Male Lese]], [[Male Pece]], [[Male Rebrce]], [[Male Vrhe]], [[Mali Kal, Ivančna Gorica|Mali Kal]], [[Mali Korinj]], [[Malo Črnelo]], [[Malo Globoko]], [[Malo Hudo]], [[Marinča vas]], [[Mekinje nad Stično]], [[Metnaj]], [[Mevce]], [[Mleščevo]], [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica|Mrzlo Polje]], [[Muljava]], [[Nova vas, Ivančna Gorica|Nova vas]], [[Obolno]], [[Oslica]], [[Osredek nad Stično]], [[Petrušnja vas]], [[Peščenik]], [[Planina, Ivančna Gorica|Planina]], [[Podboršt, Ivančna Gorica|Podboršt]], [[Podbukovje, Ivančna Gorica|Podbukovje]], [[Podsmreka pri Višnji Gori]], [[Pokojnica]], [[Poljane pri Stični]], [[Polje pri Višnji Gori]], [[Potok pri Muljavi]], [[Praproče pri Temenici]], [[Primča vas]], [[Pristava nad Stično]], [[Pristava pri Višnji Gori]], [[Pristavlja vas]], [[Pungert, Ivančna Gorica|Pungert]], [[Pusti Javor]], [[Radanja vas]], [[Radohova vas]], [[Ravni Dol, Ivančna Gorica|Ravni Dol]], [[Rdeči Kal, Ivančna Gorica|Rdeči Kal]], [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]], [[Sela pri Dobu]], [[Sela pri Sobračah]], [[Sela pri Višnji Gori]], [[Selo pri Radohovi Vasi]], [[Sobrače]], [[Spodnja Draga]], [[Spodnje Brezovo]], [[Stari trg, Ivančna Gorica|Stari trg]], [[Stična]], [[Stranska vas ob Višnjici]], [[Sušica]], [[Šentjurje]], [[Šentpavel na Dolenjskem]], [[Šentvid pri Stični]], [[Škoflje, Ivančna Gorica|Škoflje]], [[Škrjanče, Ivančna Gorica|Škrjanče]], [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]], [[Tolčane]], [[Trebež, Ivančna Gorica|Trebež]], [[Trebnja Gorica]], [[Trnovica]], [[Valična vas]], [[Velika Dobrava]], [[Velike Dole pri Temenici]], [[Velike Češnjice]], [[Velike Kompolje]], [[Velike Lese]], [[Velike Pece]], [[Velike Rebrce]], [[Velike Vrhe]], [[Veliki Kal, Ivančna Gorica|Veliki Kal]], [[Veliki Korinj]], [[Veliko Črnelo]], [[Veliko Globoko]], [[Videm pri Temenici]], [[Vir pri Stični]], [[Višnja Gora]], [[Višnje, Ivančna Gorica|Višnje]], [[Vrh pri Sobračah]], [[Vrh pri Višnji Gori]], [[Vrhpolje pri Šentvidu]], [[Zaboršt pri Šentvidu]], [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]], [[Zavrtače]], [[Zgornja Draga]], [[Znojile pri Krki]]

==Osnovni podatki o občini==
Konec leta 1994 je bil sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in obstoja, ki je razdelil občino Grosuplje na tri občine – Ivančno Gorico, Dobrepolje in Grosuplje. Tako je 1. januarja 1995 nastala občina Ivančna Gorica, ki znotraj istih meja obstaja še danes.
Središče občine je naselje [[Ivančna Gorica]], ki leži nekje na pol poti med [[Novo mesto|Novim mestom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], torej je umeščena na območje [[Dolenjska|Dolenjske]] med [[občina Trebnje|občine Trebnje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]], [[občina Grosuplje|Grosuplje]], [[občina Litija|Litijo]] ter med mestnima občinama [[občina Novo mesto|Novo mesto]] ter [[občina Ljubljana|Ljubljano]]. Občina Ivančna Gorica je postala ena od 147. občin, v kateri je na dan popisa 30. junija 1994 živelo 12.449 prebivalcev od skupno 1.988.850 prebivalcev celotnega območja Slovenije. Podatki kažejo, da je bila novonastala občina podpovprečno poseljena. Tudi njena površina je majhna, le 227&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar pomeni 1,12% celotne površine Slovenije, vendar je bila kljub temu največja med novimi občinami, saj jo je sestavljalo 12 krajevnih skupnosti in kar 137 naselij.
Občina je torej sestavljena iz naslednjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Muljava, Metnaj, Stična, Sobrače, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. K njej so pripadala tudi naselja, ki so bila prej del občine Litija – Pusti Javor, Radanja vas, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah, ki postanejo del krajevne skupnosti Temenica.
Občinska uprava občine Ivančna Gorica je sestavljena iz župana ter podžupana, iz občinskega sveta, nadzornega odbora ter iz občinske uprave. Občinska uprava je razdeljena na oddelek za javne finance in proračun, na oddelek za urejanje prostora in varovanje okolja, oddelek za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve ter na oddelek za investicije in upravljanje infrastrukture. V občinsko upravo sodi tudi pisarna župana. 
Od leta 2011 je pričel delovati še Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], Ivančna Gorica, [[občina Litija|Litija]] in [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Skupni organ ima sedež v [[Litija|Litiji]]. Inšpektorat opravlja upravne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov občin. Od leta 2012 deluje tudi medobčinki redar, ki ima sedež na Občini Ivančna Gorica.
V letu 2016 je pričel delovati tudi Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki ima sedež v Grosuplju. Organ opravlja naloge kot so: spremljanje razpisov iz področja gospodarskih in negospodarskih javnih služb, pripravlja projekte za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva itd.

== Demografski podatki za leto 2014 ==
Občina je imela v letu 2014 16.050 prebivalcev (od tega 8.150 moških in 7.900 žensk). V letu 2016 je bilo skupno število prebivalcev 16.182 (od tega 8.222 moških in 7.960 žensk). Po prebivalcih se je med slovenskimi občinami uvrstila na 30. mesto. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta.
Gostota naseljenosti je manjša kot v celotni državi, in sicer 102 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, saj je na kvadratnem kilometru površine občine živelo povprečno 71 prebivalcev. Naravni prirast je bil v letu 2014 pozitiven, saj je znašal 6,6. V celotni Sloveniji je naravni prirast znašal 1,1. Tudi selitveni prirast je pozitiven, znašal je 4,6. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta.
Med prebivalci prevladuje število najmlajših (značilno za redke občine), saj je na 100 oseb, starih od 0 do 14 let, prebivalo 82 oseb starih 65 let ali več. vrednost ideksa staranja je nižja od ideksa za celotno Slovenijo, ki znaša 121.
V celotni občini je v letu 2014 delovalo 8 vrtcev, v katerih je bilo 706 otrok. V vrtce je vključeno 72% otrok, kar pa je manj kot v preostalih vrtcih po Sloveniji. Na osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo 1.470 učencev, srednje šole pa je obiskovalo okrog 710 dijakov.

== Simboli občine ==
Na grbu občine Ivančna Gorica je glavni in edini atribut rimski miljnik, ki ga je leta 1583 postavil stiški [[opat]] Lavrencij. Grb ima obliko ščita z zlatorumeno obrobo. Zastava občine je belo-zelena, zornja polovica je bele, spodnja pa zelene barve. Občina praznuje tudi svoj občinski praznik, in sicer 29. maja. Gre za dan, ko je [[Josip Jurčič]] postal urednik dnevnika za gospodarstvo in politiko časopisa [[Slovenski narod (častnik)|Slovenski narod]].

== Kratka zgodovina==
Na območju današnje občine Ivančna Gorica je bogata arheološka in kulturnozgodovinska dediščina. Dokazi o naselitvi so se pričeli vsaj 4.000 pr. n. št na Korinjskem hribu. Še bolj so ohranjene ostaline naselbine in nekropole venetsko-keltske civilizacije nad Virom, med Stično in Šentvidom iz časa okoli 2.800 pr. n. št. Našli so znameniti grob »kneginje« z zlatim diademom in grob s konjsko opremo ter orožje, orodja. Najdbe hranijo v Slovenskem narodnem muzeju. 
Po zakonu iz leta 1849 so imele občine na območju Kranjske lastno oziroma naravno ter prenešeno področje dela. Današnje območje občine Ivančne Gorice je spadalo v Kranjsko, ki je bila od leta 1814 do 1848 v novomeškem okrožju, vendar razdeljena na več okrajev: Žužemberk, Trebnje, Stična in Višnja Gora.

V letu 1854 sta na območju današnje občine Ivančna Gorica delovala okraj Višnja Gora ter Žužemberk. (podčrtane občine so danes del občine Iv. Gorica).
V letu 1863 je prišlo do preureditve občin. Današnje ozemlje občine Ivančna Gorica je prišlo pod okrilje upravnega okraja Litija ter Novo mesto.

Tudi v letu 1884 je bilo ozemlje današnje občine razdeljeno na Okrajno glavarstvo Litija in Novo mesto. Večji del občin je bilo pod sodnim okrajem Stična oziroma Zatičina ter pod sodnim okrajem Žužemberk. V sodnem okraju Zatičina je bilo 12.518 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v celotnem okrajnem glavarstvu Litija 22.428. Do druge svetovne vojne se okraji niso spreminjali. V letu 1933 so torej pod okraj Litijo spadala Krka, Stična, Šentvid pri Stični ter Višnja Gora, pod okraj Novo mesto pa Ambrus in Zagradec. V tem času je središče današnje občine Ivančna Gorica spadala pod Stično.

Med drugo svetovno vojno je bila Občina Ivančna Gorica del občine Grosuplje in je sodila v t. i. ljubljansko pokrajino, ki je bila okupirana s strani italijanskih vojaških enot. Na pobudo Komunistične partije Slovenije se je tu hitro širila organizacija Osvobodilne fronte. V poletnih mesecih leta 1941 se je že skoraj po celotni pokrajini širil klic k oboroženi vstaji proti okupatorjem. Ivančna Gorica je bila v času NOB-a del okrožnega odbora OF Grosuplje. 14. septembra 1941 je bil na Kravjeku nad Muljavo ustanovni sestanek okrožnega odbora OF Stična. Le-to je vključevalo 6 rajonskih odborov: Stična, Šentvid, Zagradec, Krka, Višnja Gora in Temenica.
Stiško okrožje so že novembra 1943 ponovno združili z grosupeljskim, sedež pa je bil na Muljavi. Septembra 1944 pa se je združil z novomeškim okrožjem.

V letu 1854 je bilo tako na območju današnje občine Ivančna Gorica kar 19 občinskih središč, ki so upadala do leta 1933. V letu 1946 je znova prišlo do porasta, dokler ozemlje današnje občine Ivančna Gorica ni bilo razdeljeno med občino Grosuplje in Ivančno Gorico. Do leta 1952 je bilo kar 7 občinskih središč na območju današnje občine Ivančna Gorica – Zagradec, Višnja Gora, Šentvid, Stična, Krka, Ambrus in Grosuplje.

Leta 1955 pride do novih oblikovanj občin, v kateri je bila tudi Ivančna Gorica z Zagradcem, spadala pa je pod okraj Ljubljana. Na območju današnje občine Ivančna Gorica se je dogodila sprememba, saj sta tako Ambrus in Zagradec prešla pod okraj Ljubljana in pod novonastalo občino Ivančno Gorico, ki je bila ozemeljsko primerljiva z današnjo občino. 31. decembra 1960 se je priključila občini Grosuplje (razen Sobrače, ki so spadale pod občino Litija). Od takrat se meje občine Grosuplje vse do leta 1995 niso nič spreminjale.

==Osebnosti==
{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ivančna Gorica}}

== Viri ==
*Lampret, Jernej. Občina Ivančna Gorica. ''Zbornik občin Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolja: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika''. Ur. Mihael Glavan. Grosuplje: Skupina občanov, 1996, 69.
*Grlica, Občina Ivančna Gorica. Ivančna Gorica, 1995.
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/ Občina Ivančna Gorica: Občinska uprava.] 
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-inspektorat-in-redarstvo/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski inšpektorat in redarstvo.] 
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-razvojni-center-obcin-grosuplje-ivancna-gorica-in-trebnje/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje.] 
*[http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Content/55 Statistični urad RS.] 
*Stanič Rinaldo. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. Ljubljana: Lečnik, 2005.
*Potokar, Marjan. Zgodbe z razglednic: Občina Ivančna Gorica. Grosuplje: Mestna knjižnica, 2014.
*Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien: Statistična centralna komisija, 1884.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ivancna-gorica.si/ Ivančna Gorica], uradna stran občine.
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ivančna Gorica|Občina Ivančna Gorica}}

{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občina Ivančna Gorica| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ivančna Gorica]]</text>
      <sha1>rr2gkjx0r9dhhd68mpo3z2afphuhar4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736102</id>
      <parentid>5736098</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:55:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14631" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Gorica (razločitev)}}
{{Municipality_of_Slovenia|nativename=Ivančna Gorica
|mayor=[[Dušan Strnad]]
|coat=[[Slika:Coat of arms of Ivančna Gorica.png|150px|]]
[[Grb Občine Ivančna Gorica]]|location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Ivancna Gorica.svg|300px|]]
[http://www.geopedia.si/#L408_F39_T1257_vF_b_x486021.61899999995_y84463.75_s12 Zemljevid] na Geopedii 
|web=http://www.ivancna-gorica.si
|area=227,0 km²
|population=17008
|population_as_of=2020
|population_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|males=8763
|females=8245
|avg_age=39,29 let
|residental_density=31,03 m²/osebo
|households=4.374
|families=3.640
|workers=6.310
|unemployed=683
|salary_date=avgust [[2003]]
|avg_salary_bruto=967,146 [[evro|€]]
|avg_salary_neto=609,919 €
|students=457}}

[[Slika:IvancnaGorica-opatovo znamenje.JPG|thumb|right|250px|Opatovo znamenje iz leta 1583, zanimivost kraja Ivančna Gorica]]
'''Občina Ivančna Gorica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 17.000 prebivalci in s središčem v [[Ivančna Gorica|Ivančni Gorici]], ki skupaj s sosednjima naseljma [[Stična]] in [[Šentvid pri Stični]] tvori naselbinsko jedro občine. 

V občini leži tudi najmanjše slovensko mesto [[Višnja Gora]]. 

== Naselja v občini ==
[[Ambrus]], [[Artiža vas]], [[Bakrc]], [[Boga vas]], [[Bojanji Vrh]], [[Bratnice]], [[Breg pri Dobu]], [[Breg pri Temenici]], [[Breg pri Zagradcu]], [[Brezovi Dol]], [[Bukovica, Ivančna Gorica|Bukovica]], [[Debeče]], [[Dedni Dol]], [[Dečja vas pri Zagradcu]], [[Dob pri Šentvidu]], [[Dobrava pri Stični]], [[Dolenja vas pri Temenici]], [[Čagošče]], [[Češnjice pri Zagradcu]], [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]], [[Gabrje pri Stični]], [[Gabrovčec]], [[Gabrovka pri Zagradcu]], [[Glogovica]], [[Gorenja vas, Ivančna Gorica|Gorenja vas]], [[Gorenje Brezovo]], [[Gradiček]], [[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]], [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]], [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]], [[Hrastov Dol]], '''[[Ivančna Gorica]]''', [[Kal, Ivančna Gorica|Kal]], [[Kamni Vrh pri Ambrusu]], [[Kamno Brdo]], [[Kitni Vrh]], [[Kriška vas]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], [[Krška vas, Ivančna Gorica|Krška vas]], [[Kuželjevec]], [[Laze nad Krko]], [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovec]], [[Leščevje]], [[Lučarjev Kal]], [[Mala Dobrava]], [[Mala Goričica]], [[Male Dole pri Temenici]], [[Male Češnjice]], [[Male Kompolje]], [[Male Lese]], [[Male Pece]], [[Male Rebrce]], [[Male Vrhe]], [[Mali Kal, Ivančna Gorica|Mali Kal]], [[Mali Korinj]], [[Malo Črnelo]], [[Malo Globoko]], [[Malo Hudo]], [[Marinča vas]], [[Mekinje nad Stično]], [[Metnaj]], [[Mevce]], [[Mleščevo]], [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica|Mrzlo Polje]], [[Muljava]], [[Nova vas, Ivančna Gorica|Nova vas]], [[Obolno]], [[Oslica]], [[Osredek nad Stično]], [[Petrušnja vas]], [[Peščenik]], [[Planina, Ivančna Gorica|Planina]], [[Podboršt, Ivančna Gorica|Podboršt]], [[Podbukovje, Ivančna Gorica|Podbukovje]], [[Podsmreka pri Višnji Gori]], [[Pokojnica]], [[Poljane pri Stični]], [[Polje pri Višnji Gori]], [[Potok pri Muljavi]], [[Praproče pri Temenici]], [[Primča vas]], [[Pristava nad Stično]], [[Pristava pri Višnji Gori]], [[Pristavlja vas]], [[Pungert, Ivančna Gorica|Pungert]], [[Pusti Javor]], [[Radanja vas]], [[Radohova vas]], [[Ravni Dol, Ivančna Gorica|Ravni Dol]], [[Rdeči Kal, Ivančna Gorica|Rdeči Kal]], [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]], [[Sela pri Dobu]], [[Sela pri Sobračah]], [[Sela pri Višnji Gori]], [[Selo pri Radohovi Vasi]], [[Sobrače]], [[Spodnja Draga]], [[Spodnje Brezovo]], [[Stari trg, Ivančna Gorica|Stari trg]], [[Stična]], [[Stranska vas ob Višnjici]], [[Sušica]], [[Šentjurje]], [[Šentpavel na Dolenjskem]], [[Šentvid pri Stični]], [[Škoflje, Ivančna Gorica|Škoflje]], [[Škrjanče, Ivančna Gorica|Škrjanče]], [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]], [[Tolčane]], [[Trebež, Ivančna Gorica|Trebež]], [[Trebnja Gorica]], [[Trnovica]], [[Valična vas]], [[Velika Dobrava]], [[Velike Dole pri Temenici]], [[Velike Češnjice]], [[Velike Kompolje]], [[Velike Lese]], [[Velike Pece]], [[Velike Rebrce]], [[Velike Vrhe]], [[Veliki Kal, Ivančna Gorica|Veliki Kal]], [[Veliki Korinj]], [[Veliko Črnelo]], [[Veliko Globoko]], [[Videm pri Temenici]], [[Vir pri Stični]], [[Višnja Gora]], [[Višnje, Ivančna Gorica|Višnje]], [[Vrh pri Sobračah]], [[Vrh pri Višnji Gori]], [[Vrhpolje pri Šentvidu]], [[Zaboršt pri Šentvidu]], [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]], [[Zavrtače]], [[Zgornja Draga]], [[Znojile pri Krki]]

==Osnovni podatki o občini==
Konec leta 1994 je bil sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in obstoja, ki je razdelil občino Grosuplje na tri občine – Ivančno Gorico, Dobrepolje in Grosuplje. Tako je 1. januarja 1995 nastala občina Ivančna Gorica, ki znotraj istih meja obstaja še danes.
Središče občine je naselje [[Ivančna Gorica]], ki leži nekje na pol poti med [[Novo mesto|Novim mestom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], torej je umeščena na območje [[Dolenjska|Dolenjske]] med [[občina Trebnje|občine Trebnje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]], [[občina Grosuplje|Grosuplje]], [[občina Litija|Litijo]] ter med mestnima občinama [[občina Novo mesto|Novo mesto]] ter [[občina Ljubljana|Ljubljano]]. Občina Ivančna Gorica je postala ena od 147. občin, v kateri je na dan popisa 30. junija 1994 živelo 12.449 prebivalcev od skupno 1.988.850 prebivalcev celotnega območja Slovenije. Podatki kažejo, da je bila novonastala občina podpovprečno poseljena. Tudi njena površina je majhna, le 227&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar pomeni 1,12% celotne površine Slovenije, vendar je bila kljub temu največja med novimi občinami, saj jo je sestavljalo 12 krajevnih skupnosti in kar 137 naselij.
Občina je torej sestavljena iz naslednjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Muljava, Metnaj, Stična, Sobrače, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. K njej so pripadala tudi naselja, ki so bila prej del občine Litija – Pusti Javor, Radanja vas, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah, ki postanejo del krajevne skupnosti Temenica.
Občinska uprava občine Ivančna Gorica je sestavljena iz župana ter podžupana, iz občinskega sveta, nadzornega odbora ter iz občinske uprave. Občinska uprava je razdeljena na oddelek za javne finance in proračun, na oddelek za urejanje prostora in varovanje okolja, oddelek za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve ter na oddelek za investicije in upravljanje infrastrukture. V občinsko upravo sodi tudi pisarna župana. 
Od leta 2011 je pričel delovati še Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], Ivančna Gorica, [[občina Litija|Litija]] in [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Skupni organ ima sedež v [[Litija|Litiji]]. Inšpektorat opravlja upravne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov občin. Od leta 2012 deluje tudi medobčinki redar, ki ima sedež na Občini Ivančna Gorica.
V letu 2016 je pričel delovati tudi Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki ima sedež v Grosuplju. Organ opravlja naloge kot so: spremljanje razpisov iz področja gospodarskih in negospodarskih javnih služb, pripravlja projekte za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva itd.

== Demografski podatki za leto 2014 ==
Občina je imela v letu 2014 16.050 prebivalcev (od tega 8.150 moških in 7.900 žensk). V letu 2016 je bilo skupno število prebivalcev 16.182 (od tega 8.222 moških in 7.960 žensk). Po prebivalcih se je med slovenskimi občinami uvrstila na 30. mesto. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta.
Gostota naseljenosti je manjša kot v celotni državi, in sicer 102 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, saj je na kvadratnem kilometru površine občine živelo povprečno 71 prebivalcev. Naravni prirast je bil v letu 2014 pozitiven, saj je znašal 6,6. V celotni Sloveniji je naravni prirast znašal 1,1. Tudi selitveni prirast je pozitiven, znašal je 4,6. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta.
Med prebivalci prevladuje število najmlajših (značilno za redke občine), saj je na 100 oseb, starih od 0 do 14 let, prebivalo 82 oseb starih 65 let ali več. vrednost ideksa staranja je nižja od ideksa za celotno Slovenijo, ki znaša 121.
V celotni občini je v letu 2014 delovalo 8 vrtcev, v katerih je bilo 706 otrok. V vrtce je vključeno 72% otrok, kar pa je manj kot v preostalih vrtcih po Sloveniji. Na osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo 1.470 učencev, srednje šole pa je obiskovalo okrog 710 dijakov.

== Simboli občine ==
Na grbu občine Ivančna Gorica je glavni in edini atribut rimski miljnik, ki ga je leta 1583 postavil stiški [[opat]] Lavrencij. Grb ima obliko ščita z zlatorumeno obrobo. Zastava občine je belo-zelena, zornja polovica je bele, spodnja pa zelene barve. Občina praznuje tudi svoj občinski praznik, in sicer 29. maja. Gre za dan, ko je [[Josip Jurčič]] postal urednik dnevnika za gospodarstvo in politiko časopisa [[Slovenski narod (častnik)|Slovenski narod]].

== Kratka zgodovina==
Na območju današnje občine Ivančna Gorica je bogata arheološka in kulturnozgodovinska dediščina. Dokazi o naselitvi so se pričeli vsaj 4.000 pr. n. št na Korinjskem hribu. Še bolj so ohranjene ostaline naselbine in nekropole venetsko-keltske civilizacije nad Virom, med Stično in Šentvidom iz časa okoli 2.800 pr. n. št. Našli so znameniti grob »kneginje« z zlatim diademom in grob s konjsko opremo ter orožje, orodja. Najdbe hranijo v Slovenskem narodnem muzeju. 
Po zakonu iz leta 1849 so imele občine na območju Kranjske lastno oziroma naravno ter prenešeno področje dela. Današnje območje občine Ivančne Gorice je spadalo v Kranjsko, ki je bila od leta 1814 do 1848 v novomeškem okrožju, vendar razdeljena na več okrajev: Žužemberk, Trebnje, Stična in Višnja Gora.

V letu 1854 sta na območju današnje občine Ivančna Gorica delovala okraj Višnja Gora ter Žužemberk. (podčrtane občine so danes del občine Iv. Gorica).
V letu 1863 je prišlo do preureditve občin. Današnje ozemlje občine Ivančna Gorica je prišlo pod okrilje upravnega okraja Litija ter Novo mesto.

Tudi v letu 1884 je bilo ozemlje današnje občine razdeljeno na Okrajno glavarstvo Litija in Novo mesto. Večji del občin je bilo pod sodnim okrajem Stična oziroma Zatičina ter pod sodnim okrajem Žužemberk. V sodnem okraju Zatičina je bilo 12.518 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v celotnem okrajnem glavarstvu Litija 22.428. Do druge svetovne vojne se okraji niso spreminjali. V letu 1933 so torej pod okraj Litijo spadala Krka, Stična, Šentvid pri Stični ter Višnja Gora, pod okraj Novo mesto pa Ambrus in Zagradec. V tem času je središče današnje občine Ivančna Gorica spadala pod Stično.

Med drugo svetovno vojno je bila Občina Ivančna Gorica del občine Grosuplje in je sodila v t. i. ljubljansko pokrajino, ki je bila okupirana s strani italijanskih vojaških enot. Na pobudo Komunistične partije Slovenije se je tu hitro širila organizacija Osvobodilne fronte. V poletnih mesecih leta 1941 se je že skoraj po celotni pokrajini širil klic k oboroženi vstaji proti okupatorjem. Ivančna Gorica je bila v času NOB-a del okrožnega odbora OF Grosuplje. 14. septembra 1941 je bil na Kravjeku nad Muljavo ustanovni sestanek okrožnega odbora OF Stična. Le-to je vključevalo 6 rajonskih odborov: Stična, Šentvid, Zagradec, Krka, Višnja Gora in Temenica.
Stiško okrožje so že novembra 1943 ponovno združili z grosupeljskim, sedež pa je bil na Muljavi. Septembra 1944 pa se je združil z novomeškim okrožjem.

V letu 1854 je bilo tako na območju današnje občine Ivančna Gorica kar 19 občinskih središč, ki so upadala do leta 1933. V letu 1946 je znova prišlo do porasta, dokler ozemlje današnje občine Ivančna Gorica ni bilo razdeljeno med občino Grosuplje in Ivančno Gorico. Do leta 1952 je bilo kar 7 občinskih središč na območju današnje občine Ivančna Gorica – Zagradec, Višnja Gora, Šentvid, Stična, Krka, Ambrus in Grosuplje.

Leta 1955 pride do novih oblikovanj občin, v kateri je bila tudi Ivančna Gorica z Zagradcem, spadala pa je pod okraj Ljubljana. Na območju današnje občine Ivančna Gorica se je dogodila sprememba, saj sta tako Ambrus in Zagradec prešla pod okraj Ljubljana in pod novonastalo občino Ivančno Gorico, ki je bila ozemeljsko primerljiva z današnjo občino. 31. decembra 1960 se je priključila občini Grosuplje (razen Sobrače, ki so spadale pod občino Litija). Od takrat se meje občine Grosuplje vse do leta 1995 niso nič spreminjale.

==Osebnosti==
{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ivančna Gorica}}

== Viri ==
*Lampret, Jernej. Občina Ivančna Gorica. ''Zbornik občin Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolja: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika''. Ur. Mihael Glavan. Grosuplje: Skupina občanov, 1996, 69.
*Grlica, Občina Ivančna Gorica. Ivančna Gorica, 1995.
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/ Občina Ivančna Gorica: Občinska uprava.] 
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-inspektorat-in-redarstvo/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski inšpektorat in redarstvo.] 
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-razvojni-center-obcin-grosuplje-ivancna-gorica-in-trebnje/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje.] 
*[http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Content/55 Statistični urad RS.] 
*Stanič Rinaldo. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. Ljubljana: Lečnik, 2005.
*Potokar, Marjan. Zgodbe z razglednic: Občina Ivančna Gorica. Grosuplje: Mestna knjižnica, 2014.
*Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien: Statistična centralna komisija, 1884.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ivancna-gorica.si/ Ivančna Gorica], uradna stran občine.
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ivančna Gorica|Občina Ivančna Gorica}}

{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občina Ivančna Gorica| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ivančna Gorica]]</text>
      <sha1>k9vazes27u6ct8g44w2caiswrnu06gf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736105</id>
      <parentid>5736102</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:59:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14597" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Gorica (razločitev)}}
{{Municipality_of_Slovenia|nativename=Ivančna Gorica
|mayor=[[Dušan Strnad]]
|coat=[[Slika:Coat of arms of Ivančna Gorica.png|150px|]]
[[Grb Občine Ivančna Gorica]]|location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Ivancna Gorica.svg|300px|]]
[http://www.geopedia.si/#L408_F39_T1257_vF_b_x486021.61899999995_y84463.75_s12 Zemljevid] na Geopedii 
|web=http://www.ivancna-gorica.si
|area=227,0 km²
|population=17008
|population_as_of=2020
|population_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|males=8763
|females=8245
|avg_age=39,29 let
|residental_density=31,03 m²/osebo
|households=4.374
|families=3.640
|workers=6.310
|unemployed=683
|salary_date=avgust [[2003]]
|avg_salary_bruto=967,146 [[evro|€]]
|avg_salary_neto=609,919 €
|students=457}}

[[Slika:IvancnaGorica-opatovo znamenje.JPG|thumb|right|250px|Opatovo znamenje iz leta 1583, zanimivost kraja Ivančna Gorica]]
'''Občina Ivančna Gorica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 17.000 prebivalci in s središčem v [[Ivančna Gorica|Ivančni Gorici]], ki skupaj s sosednjima naseljma [[Stična]] in [[Šentvid pri Stični]] tvori naselbinsko jedro občine. 

V občini leži tudi najmanjše slovensko mesto [[Višnja Gora]]. 

== Naselja v občini ==
[[Ambrus]], [[Artiža vas]], [[Bakrc]], [[Boga vas]], [[Bojanji Vrh]], [[Bratnice]], [[Breg pri Dobu]], [[Breg pri Temenici]], [[Breg pri Zagradcu]], [[Brezovi Dol]], [[Bukovica, Ivančna Gorica|Bukovica]], [[Debeče]], [[Dedni Dol]], [[Dečja vas pri Zagradcu]], [[Dob pri Šentvidu]], [[Dobrava pri Stični]], [[Dolenja vas pri Temenici]], [[Čagošče]], [[Češnjice pri Zagradcu]], [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]], [[Gabrje pri Stični]], [[Gabrovčec]], [[Gabrovka pri Zagradcu]], [[Glogovica]], [[Gorenja vas, Ivančna Gorica|Gorenja vas]], [[Gorenje Brezovo]], [[Gradiček]], [[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]], [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]], [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]], [[Hrastov Dol]], '''[[Ivančna Gorica]]''', [[Kal, Ivančna Gorica|Kal]], [[Kamni Vrh pri Ambrusu]], [[Kamno Brdo]], [[Kitni Vrh]], [[Kriška vas]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], [[Krška vas, Ivančna Gorica|Krška vas]], [[Kuželjevec]], [[Laze nad Krko]], [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovec]], [[Leščevje]], [[Lučarjev Kal]], [[Mala Dobrava]], [[Mala Goričica]], [[Male Dole pri Temenici]], [[Male Češnjice]], [[Male Kompolje]], [[Male Lese]], [[Male Pece]], [[Male Rebrce]], [[Male Vrhe]], [[Mali Kal, Ivančna Gorica|Mali Kal]], [[Mali Korinj]], [[Malo Črnelo]], [[Malo Globoko]], [[Malo Hudo]], [[Marinča vas]], [[Mekinje nad Stično]], [[Metnaj]], [[Mevce]], [[Mleščevo]], [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica|Mrzlo Polje]], [[Muljava]], [[Nova vas, Ivančna Gorica|Nova vas]], [[Obolno]], [[Oslica]], [[Osredek nad Stično]], [[Petrušnja vas]], [[Peščenik]], [[Planina, Ivančna Gorica|Planina]], [[Podboršt, Ivančna Gorica|Podboršt]], [[Podbukovje, Ivančna Gorica|Podbukovje]], [[Podsmreka pri Višnji Gori]], [[Pokojnica]], [[Poljane pri Stični]], [[Polje pri Višnji Gori]], [[Potok pri Muljavi]], [[Praproče pri Temenici]], [[Primča vas]], [[Pristava nad Stično]], [[Pristava pri Višnji Gori]], [[Pristavlja vas]], [[Pungert, Ivančna Gorica|Pungert]], [[Pusti Javor]], [[Radanja vas]], [[Radohova vas]], [[Ravni Dol, Ivančna Gorica|Ravni Dol]], [[Rdeči Kal, Ivančna Gorica|Rdeči Kal]], [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]], [[Sela pri Dobu]], [[Sela pri Sobračah]], [[Sela pri Višnji Gori]], [[Selo pri Radohovi Vasi]], [[Sobrače]], [[Spodnja Draga]], [[Spodnje Brezovo]], [[Stari trg, Ivančna Gorica|Stari trg]], [[Stična]], [[Stranska vas ob Višnjici]], [[Sušica]], [[Šentjurje]], [[Šentpavel na Dolenjskem]], [[Šentvid pri Stični]], [[Škoflje, Ivančna Gorica|Škoflje]], [[Škrjanče, Ivančna Gorica|Škrjanče]], [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]], [[Tolčane]], [[Trebež, Ivančna Gorica|Trebež]], [[Trebnja Gorica]], [[Trnovica]], [[Valična vas]], [[Velika Dobrava]], [[Velike Dole pri Temenici]], [[Velike Češnjice]], [[Velike Kompolje]], [[Velike Lese]], [[Velike Pece]], [[Velike Rebrce]], [[Velike Vrhe]], [[Veliki Kal, Ivančna Gorica|Veliki Kal]], [[Veliki Korinj]], [[Veliko Črnelo]], [[Veliko Globoko]], [[Videm pri Temenici]], [[Vir pri Stični]], [[Višnja Gora]], [[Višnje, Ivančna Gorica|Višnje]], [[Vrh pri Sobračah]], [[Vrh pri Višnji Gori]], [[Vrhpolje pri Šentvidu]], [[Zaboršt pri Šentvidu]], [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]], [[Zavrtače]], [[Zgornja Draga]], [[Znojile pri Krki]]

==Osnovni podatki o občini==
Konec leta 1994 je bil sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in obstoja, ki je razdelil občino Grosuplje na tri občine – Ivančno Gorico, Dobrepolje in Grosuplje. Tako je 1. januarja 1995 nastala občina Ivančna Gorica, ki znotraj istih meja obstaja še danes.
Središče občine je naselje [[Ivančna Gorica]], ki leži nekje na pol poti med [[Novo mesto|Novim mestom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], torej je umeščena na območje [[Dolenjska|Dolenjske]] med [[občina Trebnje|občine Trebnje]], [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]], [[občina Grosuplje|Grosuplje]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Občina Ivančna Gorica je postala ena od 147. občin, v kateri je na dan popisa 30. junija 1994 živelo 12.449 prebivalcev od skupno 1.988.850 prebivalcev celotnega območja Slovenije. Podatki kažejo, da je bila novonastala občina podpovprečno poseljena. Tudi njena površina je majhna, le 227&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar pomeni 1,12% celotne površine Slovenije, vendar je bila kljub temu največja med novimi občinami, saj jo je sestavljalo 12 krajevnih skupnosti in kar 137 naselij.
Občina je torej sestavljena iz naslednjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Muljava, Metnaj, Stična, Sobrače, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. K njej so pripadala tudi naselja, ki so bila prej del občine Litija – Pusti Javor, Radanja vas, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah, ki postanejo del krajevne skupnosti Temenica.
Občinska uprava občine Ivančna Gorica je sestavljena iz župana ter podžupana, iz občinskega sveta, nadzornega odbora ter iz občinske uprave. Občinska uprava je razdeljena na oddelek za javne finance in proračun, na oddelek za urejanje prostora in varovanje okolja, oddelek za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve ter na oddelek za investicije in upravljanje infrastrukture. V občinsko upravo sodi tudi pisarna župana. 
Od leta 2011 je pričel delovati še Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], Ivančna Gorica, [[občina Litija|Litija]] in [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Skupni organ ima sedež v [[Litija|Litiji]]. Inšpektorat opravlja upravne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov občin. Od leta 2012 deluje tudi medobčinki redar, ki ima sedež na Občini Ivančna Gorica.
V letu 2016 je pričel delovati tudi Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki ima sedež v Grosuplju. Organ opravlja naloge kot so: spremljanje razpisov iz področja gospodarskih in negospodarskih javnih služb, pripravlja projekte za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva itd.

== Demografski podatki za leto 2014 ==
Občina je imela v letu 2014 16.050 prebivalcev (od tega 8.150 moških in 7.900 žensk). V letu 2016 je bilo skupno število prebivalcev 16.182 (od tega 8.222 moških in 7.960 žensk). Po prebivalcih se je med slovenskimi občinami uvrstila na 30. mesto. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta.
Gostota naseljenosti je manjša kot v celotni državi, in sicer 102 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, saj je na kvadratnem kilometru površine občine živelo povprečno 71 prebivalcev. Naravni prirast je bil v letu 2014 pozitiven, saj je znašal 6,6. V celotni Sloveniji je naravni prirast znašal 1,1. Tudi selitveni prirast je pozitiven, znašal je 4,6. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta.
Med prebivalci prevladuje število najmlajših (značilno za redke občine), saj je na 100 oseb, starih od 0 do 14 let, prebivalo 82 oseb starih 65 let ali več. vrednost ideksa staranja je nižja od ideksa za celotno Slovenijo, ki znaša 121.
V celotni občini je v letu 2014 delovalo 8 vrtcev, v katerih je bilo 706 otrok. V vrtce je vključeno 72% otrok, kar pa je manj kot v preostalih vrtcih po Sloveniji. Na osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo 1.470 učencev, srednje šole pa je obiskovalo okrog 710 dijakov.

== Simboli občine ==
Na grbu občine Ivančna Gorica je glavni in edini atribut rimski miljnik, ki ga je leta 1583 postavil stiški [[opat]] Lavrencij. Grb ima obliko ščita z zlatorumeno obrobo. Zastava občine je belo-zelena, zornja polovica je bele, spodnja pa zelene barve. Občina praznuje tudi svoj občinski praznik, in sicer 29. maja. Gre za dan, ko je [[Josip Jurčič]] postal urednik dnevnika za gospodarstvo in politiko časopisa [[Slovenski narod (častnik)|Slovenski narod]].

== Kratka zgodovina==
Na območju današnje občine Ivančna Gorica je bogata arheološka in kulturnozgodovinska dediščina. Dokazi o naselitvi so se pričeli vsaj 4.000 pr. n. št na Korinjskem hribu. Še bolj so ohranjene ostaline naselbine in nekropole venetsko-keltske civilizacije nad Virom, med Stično in Šentvidom iz časa okoli 2.800 pr. n. št. Našli so znameniti grob »kneginje« z zlatim diademom in grob s konjsko opremo ter orožje, orodja. Najdbe hranijo v Slovenskem narodnem muzeju. 
Po zakonu iz leta 1849 so imele občine na območju Kranjske lastno oziroma naravno ter prenešeno področje dela. Današnje območje občine Ivančne Gorice je spadalo v Kranjsko, ki je bila od leta 1814 do 1848 v novomeškem okrožju, vendar razdeljena na več okrajev: Žužemberk, Trebnje, Stična in Višnja Gora.

V letu 1854 sta na območju današnje občine Ivančna Gorica delovala okraj Višnja Gora ter Žužemberk. (podčrtane občine so danes del občine Iv. Gorica).
V letu 1863 je prišlo do preureditve občin. Današnje ozemlje občine Ivančna Gorica je prišlo pod okrilje upravnega okraja Litija ter Novo mesto.

Tudi v letu 1884 je bilo ozemlje današnje občine razdeljeno na Okrajno glavarstvo Litija in Novo mesto. Večji del občin je bilo pod sodnim okrajem Stična oziroma Zatičina ter pod sodnim okrajem Žužemberk. V sodnem okraju Zatičina je bilo 12.518 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v celotnem okrajnem glavarstvu Litija 22.428. Do druge svetovne vojne se okraji niso spreminjali. V letu 1933 so torej pod okraj Litijo spadala Krka, Stična, Šentvid pri Stični ter Višnja Gora, pod okraj Novo mesto pa Ambrus in Zagradec. V tem času je središče današnje občine Ivančna Gorica spadala pod Stično.

Med drugo svetovno vojno je bila Občina Ivančna Gorica del občine Grosuplje in je sodila v t. i. ljubljansko pokrajino, ki je bila okupirana s strani italijanskih vojaških enot. Na pobudo Komunistične partije Slovenije se je tu hitro širila organizacija Osvobodilne fronte. V poletnih mesecih leta 1941 se je že skoraj po celotni pokrajini širil klic k oboroženi vstaji proti okupatorjem. Ivančna Gorica je bila v času NOB-a del okrožnega odbora OF Grosuplje. 14. septembra 1941 je bil na Kravjeku nad Muljavo ustanovni sestanek okrožnega odbora OF Stična. Le-to je vključevalo 6 rajonskih odborov: Stična, Šentvid, Zagradec, Krka, Višnja Gora in Temenica.
Stiško okrožje so že novembra 1943 ponovno združili z grosupeljskim, sedež pa je bil na Muljavi. Septembra 1944 pa se je združil z novomeškim okrožjem.

V letu 1854 je bilo tako na območju današnje občine Ivančna Gorica kar 19 občinskih središč, ki so upadala do leta 1933. V letu 1946 je znova prišlo do porasta, dokler ozemlje današnje občine Ivančna Gorica ni bilo razdeljeno med občino Grosuplje in Ivančno Gorico. Do leta 1952 je bilo kar 7 občinskih središč na območju današnje občine Ivančna Gorica – Zagradec, Višnja Gora, Šentvid, Stična, Krka, Ambrus in Grosuplje.

Leta 1955 pride do novih oblikovanj občin, v kateri je bila tudi Ivančna Gorica z Zagradcem, spadala pa je pod okraj Ljubljana. Na območju današnje občine Ivančna Gorica se je dogodila sprememba, saj sta tako Ambrus in Zagradec prešla pod okraj Ljubljana in pod novonastalo občino Ivančno Gorico, ki je bila ozemeljsko primerljiva z današnjo občino. 31. decembra 1960 se je priključila občini Grosuplje (razen Sobrače, ki so spadale pod občino Litija). Od takrat se meje občine Grosuplje vse do leta 1995 niso nič spreminjale.

==Osebnosti==
{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ivančna Gorica}}

== Viri ==
*Lampret, Jernej. Občina Ivančna Gorica. ''Zbornik občin Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolja: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika''. Ur. Mihael Glavan. Grosuplje: Skupina občanov, 1996, 69.
*Grlica, Občina Ivančna Gorica. Ivančna Gorica, 1995.
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/ Občina Ivančna Gorica: Občinska uprava.] 
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-inspektorat-in-redarstvo/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski inšpektorat in redarstvo.] 
*[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-razvojni-center-obcin-grosuplje-ivancna-gorica-in-trebnje/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje.] 
*[http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Content/55 Statistični urad RS.] 
*Stanič Rinaldo. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. Ljubljana: Lečnik, 2005.
*Potokar, Marjan. Zgodbe z razglednic: Občina Ivančna Gorica. Grosuplje: Mestna knjižnica, 2014.
*Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien: Statistična centralna komisija, 1884.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ivancna-gorica.si/ Ivančna Gorica], uradna stran občine.
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ivančna Gorica|Občina Ivančna Gorica}}

{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občina Ivančna Gorica| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ivančna Gorica]]</text>
      <sha1>4p4goqroe8esm3aruo13b6fbijngu94</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kranj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3530</id>
    <revision>
      <id>5736335</id>
      <parentid>5733537</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:28:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20001" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10102774_b4
| latd = 46 |latm = 14 |lats = 37.12 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 21 |longs = 20.74 |longEW = E
|image=
|najdisi=Kranj
|povrsina=148
|prebivalstvo=37941
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=388
|postna=4000 
|posta=Kranj
|obcina=Kranj
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
|grb=Coat of arms of Kranj.svg|ikonazastave=Zastava_Kranja.svg}}
'''Kranj''' ({{Audio|Sl-Kranj.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z okoli 38.000 prebivalci je tretje ali četrto največje [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (primerljivo s [[Celje|Celjem]]).&lt;ref&gt;Število prebivalcev v Kranju leta 2020 (Gostota naseljenosti in indeks feminitete, naselja, Slovenija, letno), SURS. Kranj (2020): 37.941, Celje (2020): 37.872 prebivalcev&lt;/ref&gt; Predstavlja neformalno prestolnico [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Gorenjska statistična regija|Gorenjske statistične regije]] ter sedež [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] in upravne enote. 

Leži na severozahodnem obrobju [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] oziroma [[Kranjsko-Sorško polje|Kranjsko-Sorškega polja]] ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Kokra|Kokre]]. Zgrajen je bil na karbonatnem konglomeratu. Kranj ima močno tradicijo [[elektrotehnika|elektronske]] in [[gumarstvo|gumarske]] industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, [[Iskratel]], [[Sava Kranj]]), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem [[Kokra|Kokre]] in [[Sava|Save]]. Znan je tudi kot [[šport]]no mesto, ki ima športni park z nogometnim igriščem (z umetno in naravno travo), teniška in košarkarska igrišča ter (notranji in zunanji) [[Olimpijski bazen Kranj|Olimpijski bazen]], tam sta Združenje športnih centrov Slovenije in Zavod za šport Kranj ter skakalni, smučarski in plezalni/alpinistični klub (Triglav).

V Kranju imajo med drugimi sedež naslednje ustanove: [[Prešernovo gledališče]], 2 gimnaziji: [[Gimnazija Kranj]] (z lastnim simfoničnim orkestrom) in [[Gimnazija Franceta Prešerna]], [[Glasbena šola Kranj]], [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]], [[Fakulteta za državne in evropske študije]], [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], [[Visoka šola za gradbeno inženirstvo]],   [[Šolski center Kranj|Šolski center]] z višjo strokovno šolo, [[višja strokovna šola B&amp;B|''višja strokovna šola B&amp;B'']], [[Ljudska univerza Kranj]], več muzejev in galerij: [[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej,]] [[Prešernov muzej]], [[Layerjeva hiša]], [[Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj|Galerija Prešernovih nagrajencev]]; [[Mestna knjižnica Kranj|Mestna knjižnica]], Zavod za varstvo kulturne dediščine za Gorenjsko, [[Radio Kranj - Gorenjski megasrček|Radio Kranj]], časopis [[Gorenjski glas]] ter [[Zdravstveni dom Kranj|Zdravstveni dom]] in [[Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj]]. Na otoku sredi Save, kjer je zdaj nakupovalno središče, je nekoč deloval [[Gorenjski sejem]].  

Vzhodno od mesta je (preko avtoceste, ki poteka po severovzhodnih predmestjih Kranja iz Ljubljane proti Avstriji oz. Koroški) največje slovensko letališče, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]. Potniški (linijski) promet zagotavljata avtobusno podjetje ''Arriva'' [[Alpetour]] Kranj, ki je tudi koncesionar oz. izvajalec [[Mestni linijski prevoz Kranj|Mestnega linijskega prevoza Kranj]].

== Zgodovina, urbanizem in geografija ==
[[Slika:Anton Hayne - Kranj.jpg|sličica|250px|Veduta Kranja na oljni sliki [[Anton Hayne|Antona Hayneja]] (1. pol. 19. st., hrani [[Narodni muzej Slovenije]])]]
[[Slika:Razglednica_Kranja.jpg|sličica|250px|Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez [[Sava|Savo]] (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata [[grad Kieselstein]] in [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Cerkev svetega Kancijana]]]]
[[Slika:Layerjeva hiša, Kranj.jpg|thumb|right|250px|Layerjeva hiša]]
[[Slika:Obrambni stolp Pungert, Kranj.JPG|thumb|right|250px|Obrambni stolp na Pungertu]]
[[Slika:Obrambni stolp Škrlovc iz obzidja oz. iz ulice Pot na Kolodvor.JPG|thumb|right|250px|Obrambni stolp na Škrlovcu]]
[[Slika:Kranj. Plečnikovo stopnišče z arkadami.jpg|thumb|right|250px| Plečnikovo stopnišče z arkadami]]
[[Slika:Globus Kranj.jpg|thumb|right|250px|Globus]]
[[Slika:Kranj. Reka Kokra. Kanjon reke Kokre. Town Kranj. River Kokra Januar 2016.jpg |thumb|right|250px|Kanjon reke Kokre]]
[[Slika:Sekvoja pri Gimnaziji Kranj.jpg|thumb|right|250px|Sekvoja pri Gimnaziji]]

Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama [[Sava|Savo]] in [[Kokra|Kokro]]. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja [[Kelti|Keltov]] v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev (Prej je bila v 6. stoletju izpričana mogočna strateško pomembna obrambna postojanka različnih germanskih plemen, predvsem Ostrogotov in Langobardov... grobišče germanskih in staroselskih pokojnikov obsega čez 1000 grobov) in poselitvi Slovanov v 7. stoletju, ko je bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji.

Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je v prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva.

Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom [[Manufaktura|manufaktur]] in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. [[Srednji vek|Srednjeveška]] zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha [[Storžič]]a. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme na Slovenskem in v Srednji Evropi.

Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči.

S srednjeveškega mestnega jedra na skalnatem pomolu med Savo in Kokro se je mesto razširilo na nekdanja predmestna naselja na ravnini Kranjsko-Sorškega polja:  Huje, Klanec, Planina, Primskovo in Čirče vzhodno od Kokre, [[Struževo]] in Zlato Polje proti severovzhodu ter na [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Kalvarijo, Gorenjo Savo, [[Šmarjetna gora|Šmarjetno Goro]], [[Labore]], [[Orehek, Kranj|Orehek]] in [[Drulovka|Drulovko]] na desnem bregu Save.

Krajevne skupnosti na območju mesta Kranj (12) :

* Bratov Smuk
* Center (staro mestno jedro)
* Čirče
* Gorenja Sava
* Huje
* Orehek-Drulovka
* Planina
* Primskovo
* Stražišče
* Struževo
* Vodovodni stolp
* Zlato polje

== Znani meščani ==
'''A'''

* [[Marko Aljančič]] (1933–2007), biolog, spelelolog, fotograf
* [[Siniša Anđelković]] (1986), nogometaš

'''B'''

* [[Ivan Bertoncelj]] (1914–1974), pedagog, šolnik
* [[Janez Bleiweis]] (1808–1881), veterinar, zdravnik, gospodarstvenik, časnikar, politik
* [[Slavko Brinovec]] (1936), geograf metodik in športni delavec (plavanje)
*[[Aleksander Dimitrijevič Bubnov]] (1883–1963), ruski kontraadmiral

'''Č'''

* [[Tomo Česen]] (1959), alpinist in novinar
* [[Iztok Čop]] (1964), veslač in športni trener

'''D'''

* [[Janez Dobeic]] (1914–2001), elektrotehnik, univ. prof., fotograf, skladatelj operet, gledališki pisatelj, lutkar
*[[Davorin Dolar]] (1921–2005), kemik, akademik
*[[Simon Dolar]] (1877–1966), fizik, filozof
* [[Lojze Dolinar]] (1893–1970), kipar

'''E'''

* [[Saša Einsiedler]] (1967), pevka zabavne glasbe ter RTV-voditeljica
*[[Karl Erjavec]] (1960), pravnik, politik

'''F'''

* [[Gregor Fučka]] (1971), košarkar

'''G'''

* [[Iztok Geister]] - Plamen (1945), ornitolog, literat
* [[Sanja Grohar]] (1984), pevka, fotomodel in TV voditeljica
* [[Berta Golob]] (1932), slovenska pisateljica in učiteljica
* [[Boštjan Gorenc - Pižama]] (1977), slovenski MC, pisatelj in prevajalec
* [[Primož Grašič]] (1968), kitarist

'''H'''

* [[Boštjan Hladnik]] (1929–2006), filmski režiser
* [[Angelca Hlebce]] (1922-2005), gledališka in filmska igralka

'''J'''

* [[Simon Jenko]] (1835–1869), pesnik

'''K'''

* [[Ema Klinec]] (1998), [[smučarski skoki|smučarska skakalka]]

'''L'''

* [[Leopold Layer]] (1752–1828), slikar
* [[Peter Lipar]] (1912–1980), skladatelj
* [[Pavel Lužan]] (1946), pisatelj in dramaturg

'''M'''

* [[Ernst Mally]] (1879–1944), filozof
* [[Janez Marenčič]] (1914–2007), fotograf
* [[Marko Milič]] (1971), košarkar
* [[Mičo Mrkaić]] (1968), ekonomist in kolumnist
*[[Oton Muck]] (1899–1994), agronom

'''N'''

* [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (1908–1999), ginekolog, kirurg

'''O'''

* [[Mitja Okorn]] (1981), filmski režiser

'''P'''

* [[Damijan Perne]] (1968), zdravnik, psihiater, politik in nekdanji igralec
* [[Dušan Petrač]] (1932), fizik, strokovnjak za vesoljske tehnologije
* [[Borut Petrič]] (1961), plavalec in trener
* [[Darjan Petrič]] (1964), plavalec in podjetnik
* [[Drago Petrič]] (1935–2006), zdravnik, plavalni trener in organizator
* [[France Pibernik]] (1928–2021), pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar
*[[Ciril Pirc]] (1865–1941), politik
* [[Bojan Pisk]] (1933–2008), pesnik, knjižničar in urednik
* [[Klemen Pisk]] (1973), književnik, prevajalec in glasbenik
* [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] (1944), kipar
* [[Ivan Pregelj]] (1883–1960), književnik
* [[Marij Pregelj]] (1913–1967), slikar
* [[France Prešeren]] (1800–1849), pesnik
* [[Zmago Puhar]] (1952), slikar
* [[Janez Puhar]] (1814–1864), izumitelj fotografije na steklo
* [[Žiga Jelar]] (1997), Smučarski skakalec 

'''R'''

* [[Vlado Ravnik]] (1924–2017), botanik in ilustrator
* [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik

'''S'''

* [[Ivan Savnik]] (1879–1950), trgovec in industrialec
* [[Hinko Smrekar]] (1883–1942), slikar
* [[Ljubo Sirc]] (1921–2016), ekonomist
* [[Vesna Slapar]] (1974), gledališka igralka
* [[Tone Sušnik]] (1931), komik, animator

'''Š'''

* [[Andrej Šifrer]] (1952), glasbenik
* [[Marjan Šorli]] (1915–1975), arhitekt
* [[Milan Štefe]] (1960), slovenski dramski igralec
* [[Andrej Štremfelj]] (1957), alpinist
* [[France Štiglic]] (1919 1993), filmski režiser

'''V'''

* [[Uroš Vagaja]] (1920–1971), grafični oblikovalec, scenograf
* [[Tadej Valjavec]] (1977), športni kolesar
* [[Matija Vastl]] (1975), slovenski gledališki in filmski igralec
* [[Franc Vozelj]] (1954), akademski slikar

'''Z'''

* [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997), pesnik, literat
* [[Nejc Zaplotnik]] (1952–1983), alpinist, pisatelj
* [[Uroš Zorman]] (1980), rokometaš
* [[Marta Zore]] (1964), glasbenica, skladateljica in saksofonistka
* [[Matjaž Zupan (glasbenik)|Matjaž Zupan - Mz Hektor]] (1967), glasbenik in predsednik SAZAS
* [[Matjaž Zupan]] (1966), smučarski skakalec in trener
'''Ž'''

* [[Janko Žirovnik]] (1855–1946), zbiralec ljudskih pesmi, učitelj in sadjar
* [[Josip Žontar]] (1895—1982), pravnik, zgodovinar in učitelj
* [[Jože Žontar]] (1932—2020), zgodovinar, arhivist in učitelj
* [[Primož Žontar]] (1858—1934), orožnik, čebelar in rezbar

== Kranjski župani ==
{{div col|colwidth=20em}}
* [[Matjaž Rakovec]] 2018–
* [[Boštjan Trilar]] 2014–2018
* [[Mohor Bogataj]] 2010–2014
* [[Damijan Perne]] 2006–2010
* Mohor Bogataj 1998–2006
* [[Vitomir Gros]] 1990–1998
* Ivan Torkar 1986–1990
* Ivan Cvar 1982–1986
* Stane Božič 1978–1982
* Tone Volčič 1974–1978
* Slavko Zalokar 1967–1974
* Martin Košir 1963–1967
* Jože Mihelič 1961–1963
* Ivo Šefic 1961–1961
* Franc Puhar 1958–1961
* Vinko Hafner 1953–1958
* Beznik 1952–1953
* [[Andrej Brovč]] 1948–1952
* Mara Ogrizek 1947–1948
* Marjan Brilly 1947–1947
* Rudolf Hlebš 1945–1947
* Frideric Mörth 1943–1945
* Kurt Decker 1942–1943
* Herbert Markgraf 1941–1942
* Karol Česen 1936–1941
* Josip Tajnik 1936–1936
* [[Ciril Pirc]] 1921–1936
* Ferdinand Polak 1911–1921
* Karel Šavnik 1874–1911
* Leopold Jugovic 1872–1874
* Sebastjan Šavnik 1869–1872
* Matej Pirc 1866–1869
* Sebastjan Šavnik 1865–1866
* Konrad Lokar 1861–1865
* Jakob Jalen 1857–1861
* [[Konrad Lokar]] 1850–1857
* [[Natalis Pagliaruzzi]] 1797–1832
{{div col end}}

== Znamenitosti ==
=== Cerkve ===
* [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev]]
* [[Roženvenska cerkev, Kranj|Roženvenska cerkev]]
* [[Cerkev sv. Sebastijana, Fabijana in Roka na Pungartu, Kranj|Cerkev sv. Sebastijana, Fabijana in Roka]]
* [[Cerkev sv. Modesta na Zlatem polju, Kranj|Cerkev sv. Modesta]]
* [[Cerkev sv. Jožefa na Hujah, Kranj|Cerkev sv. Jožefa]]
* [[Cerkev sv. Martina, Kranj|Cerkev sv. Martina]] v [[Stražišče|Stražišču]]
* [[Kapela sv. Petra pod Šmarjetno goro]]
* [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj Primskovo]]

=== Muzeji in galerije ===
* [[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej v mestni hiši]]
* [[Prešernova hiša, Kranj|Prešernova hiša]] ([[Prešernov muzej]])
* [[Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj|Galerija Prešernovih nagrajencev]] 
* [[Leopold Layer|Layerjeva hiša, Kranj]]

=== Gradovi in fortifikacijski objekti ===
* [[Grad Kieselstein]] in [[Ullrichova hiša]]
* [[Kranjsko mestno obzidje]]
* [[Obrambni stolp]] na Pungartu
* [[Obrambni stolp]] na Škrlovcu ([[Stolp Škrlovec]])

=== Arhitektura 20. stoletja ===
* [[Plečnikovo stopnišče z arkadami, Kranj|Plečnikovo stopnišče z arkadami]]
* [[Globus, Kranj|Globus]] ([[Hotel Creina]])
* [[Avla občine, Kranj|Avla občine]] (oboje [[Edo Ravnikar]])

=== Ostale kulturne znamenitosti ===
* [[Prešernov gaj]], kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko
* [[Mitničarska hiša, Kranj|Mitničarska hiša]] (Mitnica)
* [[Mestna hiša na Glavnem trgu]]
* [[Kostnica ob Cerkvi svetega Kancijana]]
* [[Rovi pod starim Kranjem]] (Kranjski rovi)
* [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]]
* [[Pavšlarjeva hiša]]
* [[Pirčeva barvarna]]
* [[Plečnikove arkade in vodnjak, 1954/55]]

=== Naravne znamenitosti ===
* [[Kanjon reke Kokre]]
* [[Sekvoja]] pri [[Gimnazija Kranj|Gimnaziji Kranj]]
*Slap Šum v Besnici 

== Javni prevoz ==
[[Mestni promet Kranj|Mestni prevoz]] se izvaja ob delavnikih in vikendih. Koncesijo za opravljanje prevoza ima podjetje [[Alpetour]]. Avtobusi vozijo na 10 progah in povezujejo center mesta z nakupovalnimi središči in primestnimi naselji. Kranj je začel uvajati tudi sistem za izposojo koles KR s kolesom in električno vozilo Kranjvaj, ki se pelje po starem mestnem jedru.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;

Slika:Kranj 19a.jpg|Kranj s Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju
Slika:Kranj Sava River 01.jpg|Reka [[Sava]] v kranju. Desno je HE Sava
Slika:Gimnazija Kranj 02.jpg|[[Gimnazija Kranj]]
Slika:Kranj 10.jpg|Cankarjeva ulica blizu [[Grad Kieselstein|gradu Kieselstein]]
Slika:Sv. Rok - Kranj 01.jpg|Cerkev Sv. Roka
Slika:Kranj - panorama 03.jpg|Panorama Kranja s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]]
Slika:Kranj - skakalnica Bauhenk.jpg|[[Bauhenk]], skakalnica v Kranju
Slika:Kranj - Grad Kieselstein 01.jpg|[[Grad Kieselstein]]
Slika:Kranj - stara Posta 01.jpg|Stara Pošta 
Slika:Kranj - Pungert 01.jpg|Pungert
Slika:Kranj glavni trg fotomorgana.jpg|thumb|Nočni posnetek Glavnega trga v Kranju
Slika:Kranj kranjski rovi fotomorgana.jpg|thumb|Kranjski rovi
Slika:Kranj vodovodni stolp fotomorgana.jpg|thumb|Nočni posnetek vodovodnega stolpa v Kranju
Slika:Kranj veduto Kranja fotomorgana.jpg|thumb|Panorama Kranja iz fotografirana iz Stražišča
Slika:Kranj-Mestna hiša-fotomorgana.jpg|thumb|Mestna hiša
Slika:Kranj-Mitničarska hiša-fotmorgana.jpg|thumb|Mitničarska hiša v Kranju
|thumb|Nočna fotografija Prešernovega gledališča v Kranju
|thumb|Plečnikove arkade v Kranju
Slika:Kranjski nebotičnik 01.jpg|Kranjski nebotičnik
Slika:Slovenija Kranj street performer violin 20170805 102928.jpg|Poulični glasbenik
Slika:2018 09 20 Kranj Slovenija Street guitar player.jpg|thumb|Poulični glasbenik. Glavni trg pri vodnjaku.
Slika:2018 07 17 Kralj nudeljcev Kranj Slovenija.jpg|thumb|Igor Šaršanski. Kralj nudeljcev.

&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
{|
|----- valign=&quot;top&quot;
|
''pobratena mesta:''
* {{ikonazastave|Francija}} - [[La Ciotat]], Francija
* {{ikonazastave|Turčija}} - [[Büyükcemece, Carigrad]], Turčija
* {{ikonazastave|Velika Britanija}} - [[Oldham]], Velika Britanija
* {{ikonazastave|Italija}} - [[Rivoli]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Banja Luka]], Bosna in Hercegovina
* {{ikonazastave|Makedonija}} - [[Bitola]], Makedonija
* {{ikonazastave|Črna gora}} - [[Herceg Novi]], Črna gora
* {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Osijek]], Hrvaška
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Zemun]], Srbija
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Kotor Varoš]], Bosna in Hercegovina
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Senta]], Srbija
|
* {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Železna Kapla]], Avstrija
* {{ikonazastave|Italija}} - [[Doberdob]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Beljak]], Avstrija
* {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Grožnjan]], Hrvaška
* {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Pulj]], Hrvaška
* {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Amberg]], Nemčija
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Novi Sad]], Srbija
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Zenica]], Bosna in Hercegovina
* {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Singen]], Nemčija
* {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Beljak]], Avstrija
* {{ikonazastave|Srbija}} - [[Užice]], Srbija
* {{ikonazastave|Kitajska}} - [[Džangdžjakou]], Kitajska
|}

== Sklici ==
{{Opombe}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* [https://www.kranj.si/o-kranju/vsi-kranjski-zupani Vsi kranjski župani], ''kranj.si''

== Glej tudi ==
* [[Župnija Kranj]]
* [[Dekanija Kranj]]
* [[Park Brdo]]
* [[Grad Brdo pri Kranju]]
* [[Trbojsko jezero]]
* [[Glinokopna jezerca v Bobovku]]
* [[Udin boršt]]
* [[Kanjon reke Kokre]]

== Zunanje povezave ==
* http://kranj.si/
* http://ljubljana.info/trips/kranj/
* [http://eventregistry.org/concept/Kranj Spremljanje globalnih novic o Kranju v živo]
{{kategorija v Zbirki|Kranj}}
{{Wikipotovanje|Kranj}}
{{Geografski položaj
|Center    = Kranj
|Sever     = [[Tržič]]
|Severovzhod = 
|Vzhod      = [[Kamnik]]
|Jugovzhod = [[Ljubljana]]
|Jug     = [[Medvode]]
|Jugozahod = [[Škofja Loka]]
|Zahod      = [[Železniki]]
|Severozahod = [[Radovljica]]
}}

{{Mestna občina Kranj}}
{{Mesta-Slovenija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Kranj|*]]</text>
      <sha1>42syufxmo56rbqfo4omssl42i2ynnkw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljubljana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3539</id>
    <revision>
      <id>5736329</id>
      <parentid>5732741</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:57:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izobraževanje in znanost */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104308" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}
{{Infopolje Naselje
|name                     = Ljubljana 
|settlement_type          = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]]
|image_skyline            = Ljubljana_Montage_2.png
|imagesize                = 290px
|image_caption            = 
|image_flag               = Flag of Ljubljana.svg
|image_seal               = 
|image_shield             = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg
|nickname                 =
|motto                    = 
|pushpin_map              = Slovenia
|pushpin_label_position   = bottom
|latd=46|latm=03|lats= |latNS=N
|longd=14|longm=30|longs= |longEW=E
|coordinates_display=inline,title
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{SLO}}
|subdivision_type1        = 
|subdivision_type2        = 
|subdivision_type3        ={{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} 
|subdivision_type4        =[[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] 
|subdivision_name1        = 
|subdivision_name2        = 
|subdivision_name3        = [[Osrednjeslovenska regija]]
|subdivision_name4        = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'')
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 
|government_type          = 
|leader_title             = [[župan]]
|leader_name              = {{Wikidata|p6}}
|leader_title1            = [[mestni svet]]
|leader_name1             = [[Lista Zorana Jankovića]]
|area_footnotes         = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}&lt;/ref&gt;
|area_total_km2         = 163,761
|elevation_footnotes      = &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en|trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia}}&lt;/ref&gt;
|elevation_m              = 296 
|population_total         = 286,745
| population_footnotes    = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|population_as_of         = 2020
|population_density_km2   = 1048
|population_metro=      537712 &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rralur.si/sl/regija/osebna-izkaznica|title=Osebna izkaznica – RRA LUR|author=|date=|work=rralur.si}}&lt;/ref&gt;| population_demonym      = Ljubljančan, Ljubljančanka
|postal_code_type         = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code              = 1000
|area_code                = 01
|website                  = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si]
|footnotes                = 
|coordinates_region       = SI
|leader_title2            = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2             = [[sveti Jurij]] (23. april)
|leader_title3            =
|leader_name3             = 
|timezone                 = CET
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
|blank_name               = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info               = LJ
}}

'''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, na stičišču [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]]. Je največje mesto v državi ter sedež [[Mestna občina Ljubljana|istoimenske mestne občine]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]].

Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. 

Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. 

Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrija|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]].

Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi.

Ljubljana je tudi pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]).

Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.&lt;ref name=&quot;jazon&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;lj-hist&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
[[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'']]

Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,&lt;ref&gt;[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.&lt;/ref&gt; medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],&lt;ref name=&quot;Torkar&quot;&gt;{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9  |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana}}&lt;/ref&gt; je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen.

Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].&lt;ref name=&quot;Torkar&quot; /&gt; V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.&lt;ref&gt;[http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ Legenda o nastanku Ljubljane]&lt;/ref&gt; Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].&lt;ref&gt;[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen]. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).&lt;/ref&gt; Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.&lt;ref&gt;Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.&lt;/ref&gt; Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih.

Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].&lt;ref name=&quot;ARCH124&quot; /&gt; Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše.

== Zgodovina ==
{{glavni|Ljubljanska kronika}}

=== Prazgodovinske naselbine ===
Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].&lt;ref name=&quot;Histo1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Emona ===
{{glavni|Emona}} 
[[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]]
Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].&lt;ref name=&quot;Apollinaris&quot;&gt;{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&amp;pg=PA343&amp;lpg=PA343&amp;dq=Emona+legion+XV&amp;source=web&amp;ots=Oz_GEBKbi_&amp;sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&amp;hl=fr&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;resnum=8&amp;ct=resultGoogle Books, str. 343]&lt;/ref&gt; Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,&lt;ref&gt;Šašel-Kos 1997, str.  127-131.&lt;/ref&gt; ki so ju častili na Barju.&lt;ref name=&quot;Histo2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane ===
S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].&lt;ref name=&quot;Artis&quot;&gt;Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.&lt;/ref&gt; [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].&lt;ref name=&quot;Histo6&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;  Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.&lt;ref name=&quot;Artis&quot;/&gt; V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,&lt;ref name=&quot;Histo6&quot; /&gt; mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, VI, 223&lt;/ref&gt; ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]].

Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].&lt;ref name=&quot;Histo6&quot;/&gt; Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],&lt;ref name=&quot;Artis&quot;/&gt; je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.&lt;ref name=&quot;Histo6&quot;/&gt; Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

=== Uveljavljanje v umetnosti ===
[[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]]
V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.&lt;ref name=&quot;Histo3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].&lt;ref name=&quot;Histo3&quot;/&gt; 

Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.&lt;ref name=&quot;Histo3&quot;/&gt; Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.&lt;ref name=&quot;Histo4&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]]

=== Ilirske province in čas po njih ===
{{glavni|Ilirske province}}
[[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]]
[[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]]
[[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}&lt;/ref&gt;]]
Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] okupacijo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Eden uradnih jezikov je postala slovenščina, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].&lt;ref name=&quot;Artis&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Histo4&quot;/&gt; Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 administrativno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili meje.&lt;ref name=&quot;InfoIntro1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009}}&lt;/ref&gt; V spomin na ta dogodek je dobil ime [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]].

V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V tistem času je v Ljubljani ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je tedaj obsegala mesto in sedem [[Predmestje (razločitev)|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do [[Žale|Žal]], proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika.

Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]], ki je porušil 10 % od približno 1.400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511, so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, zlasti secesijskem. Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti v [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in secesijskem slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]'').&lt;ref name=&quot;Histo4&quot;/&gt; Med najpomembnejšimi zgradbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (sedaj Univerza), deželni zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (kasneje klasična - zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (sedaj Drama), deželno sodišče in druge.

V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).&lt;ref name=&quot;Histo5&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt; Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva &quot;velika&quot; Ljubljana.

=== Stoletje nemirov ===
[[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]]
Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''&lt;ref name=&quot;banovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=francoščina}}&lt;/ref&gt; v  Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).&lt;ref name=&quot;Histo5&quot;/&gt;

Sredi 1930-ih let so na Poljanah  in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nova naselja. V času med vojnama  je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.&lt;ref name=&quot;Histo5&quot;/&gt;

Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].&lt;ref name=&quot;rideau fer&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=http://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008}}&lt;/ref&gt; O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.&lt;ref&gt;http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si&lt;/ref&gt;

Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.&lt;ref name=&quot;Histo5&quot; /&gt;

=== Samostojna Slovenija ===
V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: &quot;Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}&lt;/ref&gt;

Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kuture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010}}&lt;/ref&gt; med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je Ljubljana razglašena za zeleno prestolnico Evrope v letu 2016. 

Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
=== Lega ===
[[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]]

Mesto s površino 163,8&amp;nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&amp;nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&amp;nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&amp;nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&amp;nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].&lt;ref&gt;Približki izračunani v programu [[Google Earth]].&lt;/ref&gt;

Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30}}&lt;/ref&gt; medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.&lt;ref name=&quot;InNumbers&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Vode ===
[[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]]

Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: Ljubljanica, [[Gradaščica]], [[Mali graben]], [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], Sava, [[Gameljščica]], [[Črnušnica]], [[Stokalca]], [[Studenčica, Zalog|Studenčica]], [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], [[Bajer (potok)|Bajer]], [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], [[Graben (potok v Ljubljani)|Graben]], [[Dolgi potok]] in [[Ižica (reka)|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice - [[Gruberjev kanal]] med Golovcem in Grajskim gričem. 

Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].&lt;ref name=&quot;Sloveniainfo&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}&lt;/ref&gt;

Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].&lt;ref&gt;VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo]&lt;/ref&gt;

Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.&lt;ref name=&quot;vlazni&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010}}&lt;/ref&gt; Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]].

Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo &lt;ref&gt;https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana&lt;/ref&gt;. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.&lt;ref name=&quot;Ocena poplave&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010}}&lt;/ref&gt; [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].&lt;ref name=&quot;LjNovice Poplave&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&amp;menu=2&amp;novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Geološke značilnosti ===
Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].&lt;ref name=&quot;Geologymap&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}&lt;/ref&gt;

Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot;/&gt; zabeleženih je 60 rušilnih,&lt;ref name=&quot;Seisme&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}&lt;/ref&gt; v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.&lt;ref name=&quot;rušilni&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}&lt;/ref&gt; Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.&lt;ref name=&quot;Seisme&quot;/&gt; Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]].

=== Podnebje ===
[[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]]

Podnebje je celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),&lt;ref&gt;glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]&lt;/ref&gt; s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&amp;nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&amp;nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&amp;nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&amp;nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.&lt;ref name=&quot;ARSO&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|title=Vreme in podnebje|accessdate=30. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

{{Podnebje Ljubljane}}

=== Demografija ===

Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;Krajevni&quot;&gt;''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.&lt;/ref&gt; številka pa je do sredine 1930-ih let prejšnjega stoletja narasla do 80.000,&lt;ref name=&quot;Histo5&quot;/&gt; kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.&lt;ref name=&quot;Demography&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&amp;txtIme=LJUBLJANA&amp;selNacin=celo&amp;selTip=naselja&amp;ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt; Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja&lt;ref name=&quot;InNumbers&quot;/&gt; (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu.  

Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatc]]&lt;nowiki/&gt;u) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]&lt;nowiki/&gt;u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico.

Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.&lt;ref name=&quot;Religion&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&amp;st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;{{Prebivalstvena piramida
|year=(2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&amp;ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&amp;path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&amp;lang=1
|title =Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009}}&lt;/ref&gt;
|m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45
|f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35
}}
&lt;div align=&quot;left&quot;&gt;
{| style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center&quot; align=&quot;center&quot;
! Demografska rast&lt;ref name=&quot;Krajevni&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Demography&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;lj_numbers&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana }}&lt;/ref&gt;
|-
|
&lt;timeline&gt;
Colors=
 id:a value:gray(0.9)
 id:b value:gray(0.7)
 id:c value:rgb(1,1,1)
 id:d value:rgb(0.6,0.7,1)

ImageSize  = width:620 height:300
PlotArea   = left:50 bottom:30 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period     = from:0 till:289518
TimeAxis   = orientation:vertical
AlignBars  = justify
ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0
ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0
BackgroundColors = canvas:c

BarData=
 bar:1869 text:1869
 bar:1880 text:1880
 bar:1890 text:1890
 bar:1900 text:1900
 bar:1910 text:1910
 bar:1931 text:1931
 bar:1935 text:1935
 bar:1948 text:1948
 bar:1953 text:1953
 bar:1961 text:1961
 bar:1966 text:1966
 bar:1970 text:1970
 bar:1980 text:1980
 bar:2001 text:2001
 bar:2010 text:2010
 bar:2018 text:2018
  
PlotData=
  color:d width:20 align:left

 bar:1869 from:0 till: 26879
 bar:1880 from:0 till: 32265
 bar:1890 from:0 till: 36878
 bar:1900 from:0 till: 45017
 bar:1910 from:0 till: 56844
 bar:1931 from:0 till: 79391
 bar:1935 from:0 till: 85000
 bar:1948 from:0 till: 98914
 bar:1953 from:0 till: 113666
 bar:1961 from:0 till: 135806
 bar:1966 from:0 till: 154690
 bar:1970 from:0 till: 180714
 bar:1980 from:0 till: 265000
 bar:2001 from:0 till: 270032
 bar:2010 from:0 till: 279653
 bar:2018 from:0 till: 289518
  
PlotData=

 bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5)
 bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5)
 bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5)
 bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5)
 bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5)
 bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5)
 bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) 
 bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) 
 bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) 
 bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) 
 bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5)
 bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) 
 bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5)
 bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5)
 bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5)
 bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5)

&lt;/timeline&gt;
|-
|&lt;small&gt;Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]&lt;/small&gt;
|}
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===

Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20 stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe.

[[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel prenovo leta 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.&lt;ref name=&quot;LubljanaFestival&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008}}&lt;/ref&gt; Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.&lt;ref name=&quot;LubljanaInfo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LubljanaCastle&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010}}&lt;/ref&gt;

Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta)zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]].
Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodovala mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, tokrat s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.&lt;ref name=&quot;Histo4&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot;/&gt; Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več mostov, tudi [[Tromostovje]] in [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]].

V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je edina ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dvojnega zvonika. Nahaja se na [[Ciril Metodov trg|trgu Cirila Metoda]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu troladijske romanske cerkve, prvič omenjene leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila ponovno obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo [[Škofija Ljubljana|ljubljanske škofije]] leta 1461 je cerkev postala stolnica. Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila zgrajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010}}&lt;/ref&gt;

Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].&lt;ref name=&quot;ARCH124&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=francoščina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PontDragons&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008}}&lt;/ref&gt; Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.&lt;ref name=&quot;SBTG84&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=84|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}&lt;/ref&gt;

[[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;140px&quot; style=&quot;text-align:left&quot;&gt;
Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]]
Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]]
Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]]
Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]]
Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]]
Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]]
Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]]
Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]]
Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje
&lt;/gallery&gt;

=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]]
[[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]]

V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&amp;nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča  in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]].

Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani:
* [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]
* [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]])
* [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]]
* [[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] 
* [[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]]
* [[Pot ob žici]]
* [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]
* [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]]

Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)}}&lt;/ref&gt; (v planu je še razširitev)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010}}&lt;/ref&gt; v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]]. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]].

[[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet.

[[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title= Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010}}&lt;/ref&gt;

== Uprava ==

=== Upravna enota Ljubljana ===
[[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici.

=== Lokalna samouprava ===
[[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]]

[[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.&lt;ref name=&quot;Districs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt; Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi enotami oziroma Upravno enoto Ljubljana.
{{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}}
{| cellpadding=&quot;5&quot;
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
|
# [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]]
# [[Četrtna skupnost Center|Center]]
# [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]
# [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]
# [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]]
# [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]
# [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]
# [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]
# [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]]
||
||
&lt;ol start=&quot;10&quot;&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;
|}

=== Policija ===
Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&amp;nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.&lt;ref name=&quot;Police&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010}}&lt;/ref&gt; Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.&lt;ref name=&quot;Police&quot;/&gt; S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008&lt;ref&gt;[http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008]&lt;/ref&gt; ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.&lt;ref name=&quot;securite&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site/page_d_accueil_10772717277503/le_var_10772717703904/les_varois_dans_le_monde_1191224486801284/conseils___bons_plans_1191224797342285/slov_nie_1191225455611299&amp;showSection=site/page_d_accueil_10772717277503/le_var_10772717703904/les_varois_dans_le_monde_1191224486801284/conseils___bons_plans_1191224797342285/slov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie
|accessdate=2008-07-31 |language=fr}}&lt;/ref&gt;
{{Geografski položaj
|Center    = [[Četrtna skupnost Center|Center]]
|Sever     = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; &lt;/br&gt;[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] 
|Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; &lt;/br&gt;[[Savsko naselje]]
|Vzhod      = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; &lt;/br&gt;[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]
|Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] ''
|Jug     =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] 
|Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]]
|Zahod      = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] ''
|Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; &lt;/br&gt;[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]
}}

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]]
[[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]]

Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3rd | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}&lt;/ref&gt; Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot;/&gt; Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot;/&gt; Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).&lt;ref name=&quot;Chomage Ljubljana&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt;

Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot;/&gt; Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]].

Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],&lt;ref name=&quot;Bourse Vienne&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&amp;linkid=news&amp;cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E |title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt; kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].&lt;ref name=&quot;Bourse Ljubljana&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&amp;sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt; V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].&lt;ref name=&quot;Tertiaire Ljubljana&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt;

Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje in znanost ==
[[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]]
Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.&lt;ref name=&quot;Université Ljubljana&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt; [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.&lt;ref name=&quot;Histo5&quot;/&gt; Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.&lt;ref name=&quot;Université Ljubljana II&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt; Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.&lt;ref name=&quot;InNumbers&quot;/&gt; V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.&lt;ref name=&quot;InNumbers&quot;/&gt;  Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]].

V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut &quot;Jožef Stefan&quot;]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. 

== Zdravstvo ==
[[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&amp;s=0&amp;id=35&amp;d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010}}&lt;/ref&gt; in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&amp;s=0&amp;id=191&amp;d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010}}&lt;/ref&gt;

[[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010}}&lt;/ref&gt; je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010}}&lt;/ref&gt;

[[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=359&amp;Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]]

== Kultura ==
:{{Glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}}

[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]]

V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]&lt;ref name=&quot;InNumbers&quot;/&gt; in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke N[[Narodni muzej Slovenije|arodni]], P[[Prirodoslovni muzej Slovenije|rirodoslovni]], E[[Slovenski etnografski muzej|tnografski, Muzej]] novejše zgodovine in železniški. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.&lt;ref name=&quot;Pointinteret&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010}}&lt;/ref&gt; Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.&lt;ref name=&quot;Pointinteret&quot;/&gt; Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.&lt;ref name=&quot;InNumbers&quot;/&gt;

Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljanski poletni festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot;/&gt; 

Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot &quot;mesto vina in vinske trte&quot;, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.&lt;ref name=&quot;InfoIntro&quot; /&gt; Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom.

[[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru [[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]] in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije  | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/}}&lt;/ref&gt;.

[[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918&lt;ref name=&quot;Histo5&quot;/&gt;) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta se nahajajo številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidnčne prostore številni umetniki in obrtniki&lt;ref name=&quot;Metelkova&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&amp;id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}&lt;/ref&gt; Podoben avtonomen kulturni center se nahaja v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (&quot;retrogardističnega&quot;) umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Živadinov|Živadinova]].  

Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}&lt;/ref&gt;  

== Mediji ==
;Časopisi
V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,&lt;ref&gt;{{cite web| title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper &amp; News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}&lt;/ref&gt; kot je ''[[Delo]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; ''[[Slovenia Times]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}&lt;/ref&gt; in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt;, finančni kot so ''[[Finance]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; ''[[Podjetnik]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; in ''[[Economist]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}&lt;/ref&gt; in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''.

;Radio
Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html |title= European radio stations streaming live on the internet - Slovenia| accessdate = 19. september 2010 | language=en}}&lt;/ref&gt; Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]&lt;ref name=&quot;RTV&quot;&gt;{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt;) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; [[Radio Antena]],&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; [[Radio Center]],&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; [[Radio Ekspres]],&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; [[Radio Salomon]]  ter alternativna programi&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; [[Radio Študent]],&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt;[[Radio Veseljak]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; in [[Radio Ognjišče]].

;Televizija

V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)&lt;ref name = &quot;RTV&quot; /&gt; ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt; in [[Kanal A]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010}}&lt;/ref&gt;

== Šport in rekreacija ==

[[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]]
V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. 

Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD Tilia Olimpija, ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK Union Olimpija, RK Krim in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljeve]]&lt;nowiki/&gt;m je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, poleg njiju je v Ljubljani še več letnih (odkritih) bazenov-kopaišč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd.

Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}&lt;/ref&gt; Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}&lt;/ref&gt;

Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''[[pohod ob žici]]'').&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title=Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate=1. november 2008}}&lt;/ref&gt; Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html |title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008}}&lt;/ref&gt;

Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in Grajskim gričem (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. 

Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]'').

== Prometna infrastruktura ==
Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.&lt;ref name=&quot;Michelin&quot;&gt;Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5&lt;/ref&gt; Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta.

Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.&lt;ref name=Projekti&gt;{{cite web|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012}}&lt;/ref&gt;

[[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,&lt;ref name=&quot;Transvelo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=http://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=30. december 2007 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt; in najem taksija.&lt;ref name=&quot;Taxi&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt; V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.&lt;ref&gt;[http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica Mestna vozovnica]&lt;/ref&gt;

[[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. 
[[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana }}&lt;/ref&gt; Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author= Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most  |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24}}&lt;/ref&gt; je kolesarjenje prepovedano.&lt;ref&gt;[http://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}&lt;/ref&gt; Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.&lt;ref&gt;Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.&lt;/ref&gt; Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author= MOL |title= Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19}}&lt;/ref&gt; Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.&lt;ref&gt;Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/&lt;/ref&gt; V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''&lt;ref&gt;[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]&lt;/ref&gt;, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city|title= Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City|accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times }}&lt;/ref&gt;

Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si }}&lt;/ref&gt;

[[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.&lt;ref name=&quot;Sloveniainfo&quot;/&gt; Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]].

[[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&amp;nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&amp;IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo
Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]]
Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]]
Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto)
Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj
Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju
Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice
File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]]
Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] 
&lt;/gallery&gt;

== Mednarodno povezovanje ==

Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:&lt;ref name=&quot;twinning&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}&lt;/ref&gt;

{{col-start}}
{{col-3}}
* {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964)
* {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964)
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966)
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967)
* {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969)
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977)
* {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977)
{{col-3}}
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979)
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979)
* {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981)
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999)
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000)
{{col-3}}
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001)
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002)
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003)
* {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004)
* {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/clanek/39070 Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena]&lt;/ref&gt;)
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]&lt;/ref&gt;)
{{col-end}}

Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.&lt;ref name=&quot;twinning&quot;/&gt;

== Osebnosti ==

[[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]]
[[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|right|250px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]]
[[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]]
[[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]]
{{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}}

V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}}
* [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe
* [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec
* [[Mihael Ambrož]], politik
* [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]])
* [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator
* [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik
* [[Aleksander Bajt]], ekonomist
* [[Albin Belar]], seizmolog
* [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU
* [[Janez Bernik]], slikar
* [[Evgen Betetto]], športni delavec
* [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog
* [[France Bezlaj]], jezikoslovec
*[[Anton Bitenc]], arhitekt
*[[Demeter Bitenc]], filmski igralec
*[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog
* [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar
* [[Karel Bleiweis]], zdravnik
* [[Robert Blinc]], fizik
* [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov
* [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist
* [[Ignacij Borštnik]], igralec
*[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist
* [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar
*[[Dejan Bravničar]], violinist
*[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja
* [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec
* [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog
*[[Anja Bukovec]], violinistka
* [[Brigita Bukovec]], atletinja
*[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka
* [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, &quot;de facto&quot; španski kralj in francoski prestolonaslednik
* [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik
* [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat
* [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka
* [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik
* [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpionik
* [[Jože Ciuha]], slikar
* [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj
* [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec
* [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist
* [[Bojan Čop]], jezikoslovec
* [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar 
* [[Ivo Daneu]], košarkar
* [[Avgusta Danilova]], igralka
* [[Mira Danilova]], igralka
* [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj
* [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik
*[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar
* [[Fran Dominko]], astronom
* [[Vojko Duletič]], filmski režiser
* [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak
* [[Peter Fajfar]], gradbenik
* [[Oton Fettich]], humanitarni delavec
* [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik
* [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar
* [[Jurij Fleišman]], skladatelj
* [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf
* [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist
* [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog
* [[Jaroslav Foerster]], gradbenik
* [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser
*[[Rudolf Francl]], pevec tenorist
* [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom
* [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec
* [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar 
* [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen 
* [[Josip Globevnik]], matematik 
* [[Peter Gosar]], fizik 
* [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar
* [[Irena Grafenauer]], flavtistka
*[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik
*[[Peter Graselli]], politik, župan
* [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist
* [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik
*[[Anton Gvajc]], slikar
* [[Dušan Hadži]], kemik
* [[Jovan Hadži]], biolog
*[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator
* [[Miran Herzog]], gladališki režiser
* [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik
* [[Arne Hodalič]], fotograf
* [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum
* [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog
* [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik
* [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan
* [[Tomaž Hren]], škof. mecen
* [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik
* [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja
* [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka
* [[Svetozar Ilešič]], geogra
*[[Ciril Jagodic]], lutkar
* [[Rihard Jakopič]], slikar
* [[Matija Jama]], slikar
*[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof 
* [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka
*[[Mila Kačič]], igralka in pesnica
* [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist
* [[Roman Kenk]], biolog
* [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist
* [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser
*[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar
*[[Ivana Kobilca]], slikarka
* [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent
* [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju
*[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist
* [[Josip Korošec]], arheolog
*[[Ladko Korošec]], operni pevec
* [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog
* [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist
*[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog
*[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist
*[[Miro Košak]], kardiokirurg
* [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec
*[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat
*[[Lojze Kovačič]], pisatelj
*[[Ferdo Kozak]], književnik in politik
*[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik
* [[Pavle Kozjek]], alpinist
*[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik
*[[Mara Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica
*[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar
*[[Fran Krašovec]], fotograf
* [[Metka Krašovec]], slikarka
* [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog
* [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik
* [[Franci Križaj]], gledališki režiser
* [[Aleš Kunaver]], alpinist
* [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik
*[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja
* [[Primož Kuret]], muzikolog
*[[Zofka Kveder]], pisateljica
*[[Anton Lajovic]], skladatelj
* [[Uroš Lajovic]], dirigent
* [[Jaka Lakovič]], košarkar
*[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof
* [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja
* [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer
* [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe
* [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar
* [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist
* [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka
* [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec
* [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar
* [[Marija Vera]], igralka
*[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj
*[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec
*[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist
* [[Anton Melik]], geograf 
* [[Vasilij Melik]], zgodovinar 
* [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec 
* [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist
* [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU
* [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal
* [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni
* [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser
* [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar
* [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator
* [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj
* [[Radoslav Nesterovič]], košarkar
* [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg
* [[Janez Baptist Novak]], komponist
* [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka
* [[Branko Oblak]], nogometaš in trener
* [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist
* [[Igor Ozim]], violinist
* [[Dana Pajnič]], kiparka
* [[Bruno Parma]], šahist
* [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator
* [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor
* [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica
* [[Raša Pirc]], fizik
* [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik
* [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt 
*[[Josip Plemelj]], matamatik, prvi rektor ljubljanske univerze
* [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec 
* [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit 
* [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar 
* [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica 
* [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec
* [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik
* [[Matjaž Pograjc]], režiser
* [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar)
* [[Matko Prelovšek]], gradbenik
* [[France Prešeren]], pesnik
* [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik
* [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj
* [[Igor Pretnar]], režiser
* [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar
* [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aražer
* [[Dinko Puc]], politik
* [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja
* [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal
* [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog
* [[Fran Ramovš]], jezikoslovec 
* [[Primož Ramovš]], skladatelj 
* [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko 
*[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar
* [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, ubranist
*[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja
*[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik
* [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki
* [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka
* [[Francesco Robba]], kipar
*[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist
* [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal
* [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj
*[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist
* [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist
* [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj
* [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog
* [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar
*[[Hugolin Sattner]], skladatelj
*[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor
*[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar
*[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe
* [[Stane Sever]], igralec
* [[Boris Sket]], biolog
* [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi
* [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg
* [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik
* [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator
* [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer
* [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist
*[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar
*[[Anton Stres]], teolog in ljubljanski nadškof
*[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec
* [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet
* [[Anton Šivic]], gozdar
*[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj
* [[Dane Škerl]], skladatelj
* [[Božo Škerlj]], antropolog
* [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar
*[[Božo Škerlj]], antropolog
* [[Edo Šlajmer]], kirurg
* [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist
* [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator
* [[Vladimir Šubic]], arhitekt
*[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar
* [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadkof in metropolit
*[[Václav Talich]], dirigent
* [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik
* [[Miha Tišler]], kemik
* [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec
* [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja
*[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka
* [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator
* [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist
* [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe
* [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist
* [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik
* [[Ferdo Vesel]], slikar
* [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf
* [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU 
* [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja 
* [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU 
* [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist 
* [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec 
*[[Janez Vlachy]], fotograf
* [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka
*[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika
*[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec
*[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec
* [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog
* [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka
*[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar
*[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar
*[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja
*[[Anton Alojzij Wolf]], škof
* [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist
* [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik
* [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina)
* [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi
* [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen
* [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU
* [[Slavoj Žižek]], filozof
* [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik
*[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik
*[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec
*[[Luka Dončić]], slovenski košarkar{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]]
* [[seznam ljubljanskih ulic]]
* [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]]
*[[seznam parkov v Ljubljani]]     
* [[Javni holding Ljubljana]]
* [[Ljubljanski potniški promet]]
* [[Univerza v Ljubljani]]
* [[Nadškofija Ljubljana]]
* [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]
* [http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=148 Pešpoti]
* [[Četrtna skupnost Ljubljane]]
* [[Botanični vrt Ljubljana]]
* [[Živalski vrt Ljubljana]]
* [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]]
* [[Ljubljanski grad]]
*[[Centralno pokopališče Žale]]

== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }}
* {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }}
* {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }}
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki}}

* [https://www.youtube.com/watch?v=7Qj0VNNlse8&amp;list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&amp;index=171 Kopanje jarkov v času okupacije v Ljubljani] 

* [https://www.youtube.com/watch?v=8ejnGcLTXqo&amp;list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&amp;index=172 Pridobitev čevljev v času okupacije Ljubljane]
{{Wikipotovanje|Ljubljana}}

* [https://www.youtube.com/watch?v=D8Mo_6yxArc&amp;list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&amp;index=168 Nemški obmejni objekti na Dunajski cesti v Ljubljani]
{{wikislovar|Ljubljana}}
{{wikinavedek|Ljubljana}}
* [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine.
* [http://www.visitljubljana.si/si/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana
* [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča.
* [http://www.panorame.si Panorame.si], virtualni sprehodi po Ljubljani
* [http://www.arheologijaljubljane.si/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane]
* [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&amp;lon=14.5057&amp;zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]]
* [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]]
* [http://www.sistory.si/?urn=SISTORY:ID:944#page=1 Kronika - Iz zgodovine Ljubljane]
* [http://eventregistry.org/concept/Ljubljana Spremljanje globalnih novic o Ljubljani v živo]
* [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu]

{{Ljubljana}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{Evropske prestolnice}}
{{svetovna prestolnica knjige}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1m2gnyheillbuk3zb05tm3y3yvuub6b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Galebi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6449</id>
    <revision>
      <id>5736297</id>
      <parentid>5570783</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:14:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4812" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Galeb}}
{{Taksonomka
| name = Galebi
| image = Larus argentatus ad.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = [[Srebrni galeb]] (''Larus argentatus'')
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Charadriiformes]] (pobrežniki)
| subordo = [[Lari]] (galebi)
| familia = '''''Laridae''''' (galebi)
| familia_authority = [[Nicholas Aylward Vigors|Vigors]], 1825
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision = * Anoinae
* Gyginae
* Rynchopinae
* Larinae
* [[Sterninae]] (čigre)
}}
'''Galébi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Laridae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ptič|ptic]] iz [[red (biologija)|reda]] [[pobrežniki|pobrežnikov]] (Charadriiformes). Njihovi najbližji sorodniki so [[njorke]] in [[govnačke]]. V družino galebov spadajo tudi [[čigre]].

So robustni ptiči s plavalnimi nogami, dolgimi koničastimi [[perut]]nicami, močnim, kljukastim [[kljun]]om, [[rep]] pa je navadno ravno odrezan. Barve so v glavnem bele, sive in črne. Hranijo se predvsem z organskimi ostanki. Spola sta enaka, pri [[mladič]]ih prevladuje rjava barva. Mladiči velikih vrst se popolno prebarvajo šele po nekaj letih in dobijo perje odraslih. Gnezdijo kolonijsko. Znesejo 2 ali 3 [[jajce|jajca]].

== Prehrana ==
Galebi se najraje hranijo z [[ribe|ribami]], nekateri med njimi pa lovijo [[žuželke]]. Prav žužkojede vrste galebov se morajo pred zimo seliti. Galebi, ki lovijo ribe v [[morje|morju]] lahko ostanejo v svoji domovini tudi pozimi. Pogosto trgajo mrhovino, lovijo živi plen in brskajo za hrano po obali. Lovijo tudi kače.

== Razmnoževanje ==
Med razmnoževanjem se galebi zbirajo v velikanske [[jata|jate]]. Kjer si izberejo gnezdišče prekrijejo vse obmorsko skalovje. Ker izkoristijo vsak prostorček in gnezdijo tako na gosto valilke odrivajo druga drugo.  V eni zalegi znesejo 2 -4 jajca, ki so precej velika in imajo trdo, grobo zrnato lupino. Po barvi so rjavo zelena ali zelenkasto modra in porisana s pepelnato sivimi ali rjavkastimi pegami. Valita izmenoma samica in samec. Po treh ali štirih tednih, kar je odvisno od vremena se izvalijo mladiči, ki so porasli s [[puh(perje)|puhom]].

== Vrste ==
[[Slika:Black-headed Gull (Larus ridibundus).JPG|thumb|250px|[[Rečni galeb]] nad [[Ljubljanica|Ljubljanico]]]]
Opisane so 103 vrste galebov, med katere uvrščamo tudi [[čigre]], nekoč samostojno družino.&lt;ref name=&quot;IOU&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/gulls/ |title=Noddies, skimmers, gulls, terns, skuas, auks |work=IOC World Bird List 11.2 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |date=2021-07-15 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2021-09-15}}&lt;/ref&gt; Živijo po vsej [[Zemlja|Zemlji]], ob vseh [[morje|morjih]] in [[celina]]h. Nekatere vrste letajo daleč od obal na odprto morje in se vračajo k obalam.

Med večje vrste galebov spada [[srebrni galeb]] (''Larus argentatus''). Dolg je 57&amp;nbsp;cm. Pogost je ob obalah [[Severno morje|Severnega morja]] in južnega dela [[Ledeno morje|Ledenega morja]]. Leta tudi ob obalah [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Ob sredozemskih obalah kot tudi ob [[Jadransko morje|jadranski obali]] ga srečujemo vsak dan in povsod.

Pogost prebivalec severnih morskih obal je [[sivi galeb]] (''Larus canus'') Zadržuje se predvsem na severnejših morskih obalah , vendar pa jo najdemo tudi na obalah [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Dolga je 40&amp;nbsp;cm, sprednja polovica repa in konice peruti so rjavkasto črne. Gnezdi od severnonemških obal proti severu. Njeno selitveno območje se razteza prek vse Evrope, velikega dela Azije in severne Afrike.

Med galebi s temno zgornjo stranjo je znan [[morski galeb]] ali velika tanovščica (''Larus marinus''). Dolg je 74&amp;nbsp;cm. Živi v skrajno severnih deželah [[Evropa|Evrope]] in Severne Amerike. Pozimi preleti obale severnega morja in prileti vse do [[Pirenejski polotok|Pirinejskega polotoka]].

Ob [[jezero|jezerih]] in [[reka]]h živi [[rečni galeb]] (''Chroicocephalus ridibundus''). Dolg je 38&amp;nbsp;cm, kljun in noge ima rdeče. Rečni galeb so pogosto naseljene južno od 60º severne širine in gnezdijo tja do 30º severne širine, zato jih najdemo ob vseh evropskih in azijskih jezerih in rekah.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Velika knjiga o živalih, Cankarjeva založba 1978

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|larus|galebi}}
* [https://www.ptice.si/ptice-in-ljudje/ptice-slovenije/galebi/ Galebi] na spletišču [[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije|Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]]

{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}

[[Kategorija:Galebi| ]]
[[Kategorija:Pobrežniki]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825]]</text>
      <sha1>aes40zctu82nfa53lidp2dc24sqffvt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tokio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8917</id>
    <revision>
      <id>5736169</id>
      <parentid>5664968</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:19:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ pravopis</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10045" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name          = Tokijska metropola
|other_name             = 
|settlement_type        = Metropola
|native_name            = 東京都
|image_skyline          =
|imagesize              = 270px
|image_caption          = Panorama Tokia z goro [[Gora Fuji|Fuji]] v ozadju
|image_flag                   = 
|image_blank_emblem           = PrefSymbol-Tokyo.svg
|blank_emblem_type            = Znak
|blank_emblem_size            = 115px
|image_seal                   = Emblem of Tokyo Metropolis.svg
|seal_size                    = 100px
|seal_link                    = 
|image_shield                 = 
|image_map              = Map_of_Japan_with_highlight_on_13_Tokyo_prefecture.svg
|mapsize                = 270px
|map_caption            = Zemljevid Japonske z označenim Tokiom
|latd=35 |latm=41 |lats=22.22 |latNS=N
|longd=139 |longm=41 |longs=30.12 |longEW=E
|pushpin_map                  = Japan &lt;!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --&gt;
|pushpin_label_position       = &lt;!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|pushpin_map_caption          = Lega Tokia na Japonskem
|pushpin_mapsize              =
|coordinates_display          = inline, title
|coordinates_region           = JP-13
|coordinates_type             = type:adm1st_region:JP-13
|subdivision_type       = [[Država]]
|subdivision_name       = [[Japonska]]
|subdivision_type1      = Regija
|subdivision_name1      = Kantō
|subdivision_type2      = [[Seznam japonskih otokov|Otok]]
|subdivision_name2      = [[Honšu]]
|subdivision_type3      =
|subdivision_name3      =
|subdivision_type4      =
|subdivision_name4      =
|government_footnotes   =
|government_type        =
|leader_title           = guverner
|leader_name            = Naoki Inose
|established_title      =  &lt;!-- naselitev --&gt;
|established_date       = 
|established_title2     =  &lt;!-- ustanovitev (kraj) --&gt;
|established_date2      = 
|established_title3     =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3      = 
|area_magnitude         = 
|area_total_km2        = 2187,08
|area_land _km2         = 
|area_water_km2         = 
|area_water_percent     = 1,0
|area_urban_km2         = 
|area_metro_km2         = 
|population_as_of       = 1. oktober 2007
|population_note        = 
|population_total       = 12790000
|population_density_km2 = auto
|population_metro       =
|population_density_metro_km2 = 
|population_urban       = 
|population_density_urban_km2 =
|timezone               = 
|utc_offset             = +9
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         =  	
|elevation_footnotes    =  
|elevation_m            = 
|elevation_ft           = 
|postal_code_type       = [[ISO 3166-2:JP|ISO 3166-2]]
|postal_code            = JP-13
|website                = {{URL|www.metro.tokyo.jp}}
|footnotes              = 
}}
'''Tokio''' ([[japonščina|japonsko]] 東京, dobesedno ''vzhodna prestolnica'', [[prečrkovanje]] po [[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine]] '''Tōkyō'''), formalno '''Tokijska metropola''' (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je [[glavno mesto]] [[Japonska|Japonske]] in največje urbano središče v državi. Legalno ima hkrati status [[prefektura|prefekture]] in [[mesto|mesta]], kar je posebnost pri japonskih mestih. 32 posebnih tokijskih okrajev sestavlja območje, ki mu neformalno pravimo mesto Tokio, v njem pa živi več kot 8 [[milijon]]ov ljudi. Na celotnem območju prefekture živi 13,1 milijonov ljudi, kar je desetina japonskega prebivalstva. Tokio je administrativno, poslovno, prometno, izobraževalno in kulturno središče Japonske; tu ima v posebni palači sedež tudi [[japonski cesar]]. 

Širše območje Tokia, ki vključuje prefekture Čiba, Kanagava in Saitama, je s 35 milijoni prebivalcev najgosteje naseljeno urbano območje na svetu.&lt;ref name=&quot;forstall&quot;&gt;{{navedi revijo|author1=Forstall, R.L. |author2=Greene, R.P. |author3=Pick, J.B. |year=2009 |url=http://www3.interscience.wiley.com/journal/122302376/abstract |title=Which are the largest? Why lists of major urban areas vary so greatly |journal=Tijdschrift voor economische en sociale geografie |volume=100 |issue=3 |pages=277–297 |doi=10.1111/j.1467-9663.2009.00537.x}}&lt;/ref&gt; Tokio je leta 1964 gostil [[poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igre]], znova je bil izbran za gostitelja [[poletne olimpijske igre 2020|iger leta 2020]].&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784 |title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games |work=Olympic.org |publisher=[[Mednarodni olimpijski komite]] |date=7.9.2013 |accessdate=8.9.2013}}&lt;/ref&gt; S tem je postalo prvo mesto v [[Azija|Aziji]], ki je drugič gostilo olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/10294032/Japan-celebrates-as-Tokyo-wins-right-to-host-2020-Olympic-Games-ahead-of-Madrid-and-Istanbul.html |last=Ryall |first=Julian |title=Japan celebrates as Tokyo wins right to host 2020 Olympic Games ahead of Madrid and Istanbul |date=8.9.2013 |work=The Telegraph |accessdate=9.9.2013}}&lt;/ref&gt; Igre so bile zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije nove koronavirusne bolezni]] prestavljene na leto 2021.

== Geografija in administracija ==
[[Slika:Skyscrapers Shinjuku 2007 rev.jpg|thumb|left|Nebotičniki v okraju Shinjuku]]
Kopenski del Tokia leži severozahodno ob [[Tokijski zaliv|Tokijskem zalivu]] in meri 90&amp;nbsp;km od vzhoda proti zahodu ter 25&amp;nbsp;km od severa proti jugu. Meji na prefekture Čiba na vzhodu, Jamanaši na zahodu in Saitama na severu. Prefektura je razdeljena na 23 posebnih okrajev na vzhodu in območje Tama (多摩地域) na zahodu, ki ga tvori dodatnih 26 vele-  mest, 5 mest in 8 vasi, vsaka s svojim lokalnim vodstvom. Administrativno sta del prefekture tudi dve otočji, Izu in Ogasavara; slednje se razteza do 1000&amp;nbsp;km od kopnega. 

Vsak okraj je samostojna [[mestna občina]] s statusom mesta, imajo lastne [[župan]]e in [[mestni svet|mestne svete]]. Celotno Tokijsko metropolo vodi skupščina na čelu z [[guverner]]jem, ki ima sedež v okraju Shinjuku.

Območje Tokia je [[seizmologija|seizmično]] aktivno, saj leži tik ob stičišču treh večjih tektonskih prelomnic in blizu aktivnega vulkana Fuji. V zgodovini ga je prizadelo več hudih [[potres]]ov,&lt;ref&gt;{{navedi revijo| last1=Grunewald |first1=Elliot D. |last2=Stein |first2=Ross S. |title=A new 1649–1884 catalog of destructive earthquakes near Tokyo and implications for the long-term seismic process |year=2006 |journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth (1978–2012) |volume=111 |issue=B12 |doi=10.1029/2005JB004059}}&lt;/ref&gt; zadnji in najbolj uničujoč je bil t. i. [[veliki potres v Kantu]] leta 1923, ki je poleg Tokia opustošil še mesto [[Jokohama]] in zahteval okrog 140.000 smrtnih žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi splet| last=Hammer |first=Joshua |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/The-Great-Japan-Earthquake-of-1923.html |title=The Great Japan Earthquake of 1923 |work=Smithsonian |date=maj 2011 |accessdate=9.9.2013}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Tokio se je do devetnajstega stoletja imenovalo Edo. Leta 1868 so ga prvič uradno poimenovali Tokio (dobesedno ''vzhodna prestolnica''), da bi se razlikovalo od dotedanjega cesarskega mesta [[Kjoto]] (dobesedno »Kyōto« pomeni ''prestolnica''). V obdobju [[Obnova Meidži|Meidži]] se je uporabljalo alternativno črkovanje kitajske pismenke za Tokio, »Tōkei«. Tako črkovanje se danes ne uporablja več, ohranjeno pa je v nekaterih starejših dokumentih.

== Zgodovina ==
[[Slika:Tokugawa Ieyasu2.JPG|thumb|150px|left|Iejasu Tokugava]]
Edo je bilo do začetka [[17. stoletje|17. stoletja]] relativno nepomembno mesto. To se je spremenilo, ko ga je za svojo prestolnico izbral [[Iejasu Tokugava]], vojščak, ki je prvi poenotil Japonsko in si nadel naslov [[šogun]]. Osrednje mesto bogate pokrajine [[Musaši]] je tako postalo tudi osrednje japonsko mesto, saj cesar v [[Kjoto|Kjotu]] (zahodna prestolnica) ni imel nobene izvršilne moči. 

Konec [[19. stoletje|19. stoletja]], po državnem udaru, ki je strmoglavil vojaško nadvlado, ki jo je osnoval Iejasu Tokugava in njegovi nasledniki, ter ponovno uveljavil cesarsko moč, se je tja preselil tudi cesar in takrat so Edo preimenovali v današnji Tokio, vzhodno prestolnico. Takrat je Tokio že bil najpomembnejše politično, gospodarsko in kulturno središče države, in cesarska rezidenca v starem gradu Edo je le potrdila mesto kot prestolnico.

Tokio so dvakrat porušili in ponovno zgradili. Prvič leta 1923, ko ga je zrušil omenjeni silovit potres, drugič pa proti koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne, ko so bile cele četrti uničene zaradi silovitih požarov, posledicah bombardiranj z zažigalnimi bombami.]] V današnjem Tokiu je tako ostalo le malo tradicionalnega. Po drugi strani pa je to omogočilo razvoj odličnega sistema [[podzemna železnica|podzemnih železnic]] in velikih urbanih središč ter območij za olimpijske igre 1964. Novo olimpijado želijo organizirati leta 2020. Mesto kljub temu da se prebivalstvo Japonske manjša, raste še danes in je ena največjih [[metropola|metropol]] na svetu.

== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Japonskem]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Tokyo}}
{{wikislovar}}
* [http://www.metro.tokyo.jp/ENGLISH/ Uradna spletna stran mestnih oblasti]
* [http://maps.google.com/maps?ll=35.677106,139.766506&amp;spn=0.024771,0.040525&amp;t=k&amp;hl=en Satelitska slika mesta (vidni so cesarski vrtovi in glavna železniška postaja)]
* [[wikivoyage::en:Tokyo|Tokyo]] - turistični vodič na [[Wikivoyage]]

[[Kategorija:Mesta na Japonskem]]
[[Kategorija:Prefekture Japonske]]
[[Kategorija:Glavna mesta Azije]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Tokio|*]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>0qvseu2l6vdis9l7sxcf1bd724p62wc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih filozofov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9345</id>
    <revision>
      <id>5736213</id>
      <parentid>5733085</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:41:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* E */ Aleš Ernecl</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10291" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filozofija|filozofov]]'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Andrej Adam]]
*[[Frane Adam]]
* [[Anton Ambschel]]
*[[Rok Ampach]]
*[[Gorazd Andrejč]]
*[[Viktor Antolin]]
*[[Ernest Apfaltrer]]
*[[Marko Arnež]]
*[[Dejan Aubreht]]
*[[Jože Ažman (šport)]]
*[[Matej Ažman]]

== B ==
*[[Karolina Babič]]
*[[Vasja Badalič]]
*[[Eva Dolar Bahovec|Eva D. Bahovec]]
*[[Ana Bajželj Bevilacqua]]
*[[Robert Barbo Waxenstein]]
*[[Izidor Barši]]
* [[Ludvik Bartelj]]
*[[Vladimir Bartol]]
*[[Evgen Bavčar]]
*[[Jan Bednarik]]/Bednarich?
*[[Rok Benčin]]
*[[Leopold Benko]]
*Tina Berden
*[[Zvonko Bergant]]?
* [[Ivan Bernik (filozof)|Ivan Bernik]]
*[[Bratko Bibič]]
*[[Tina Bilban]]
*[[Ivan Boh]]
* [[Bojan Borstner]]
*[[Andrej Božič]]?
*[[Mirko Božič]]
* [[Miran Božovič]]
*[[Boris Brezovac]]
*[[Bernard Brščič]]
*[[Vinko Brumen]]
*[[Matej Budin]]
*[[Aleš Bunta]]

== C ==

*[[Fran Celestin]]
*[[Borut Cerkovnik]]
*[[Branko Cestnik]]
*[[Jan Ciglenečki]]
* [[Etbin Henrik Costa]]
* [[Metka Cotič]]

== Č ==

*[[Nadežda Čačinovič]]
*[[Petra Čeferin]] 
*[[Anton Čepon]]
*[[Ludvik Čepon]]
*[[Franjo Čibej]]
*[[Katja Čičigoj]]
*[[Jožef Čuček]]
*[[Primož Čučnik]]

== D ==

*[[Božidar Debenjak]]
*[[Valter Bruno Dermota]]
*[[Andrej Detela]]?
*[[Branko Diehl]]
*[[Ignacij Dinzl]]
*[[Vlado Dimovski]] 
*[[Filip Dobranić]]
* [[Mladen Dolar]]
*[[Simon Dolar]]
* [[Sašo Dolenc]]
*[[Robert Dolinar]]
*[[Janez Anton Dolničar]]
*[[Franc Dovnik]]

== E ==
*[[Silvin Eiletz]]
*[[Karel Enders]]
*[[Jurij Erber]]
*[[Franc Anton Erber]]
*[[Anton Erberg]]
*[[Franc Jakob Erberg]]
*[[Aleš Erjavec]]
*[[Aleš Ernecl]]
*[[Tomaž Erzar]]

== F ==

* [[Janez Fabijan]]
* [[Klemen Fele]]
* [[Anton Fister]]
*[[Ignacija Fridl Jarc]]
*[[Franc Friškovec]]?
*[[Boris Furlan]]

== G ==
* [[Aljoša Gadžijev]]?
*[[Smiljana Gartner]]
*[[Magdalena Germek]]
* [[Franc Ksaver Gmeiner]]
*[[Andrej Gnezda]]
*[[Stanko Gogala]]
*[[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček (Kermauner)]]
*[[Gregor Golobič]] 
*[[Anton Gregorin]]
*[[Uroš Grilc]]
* [[Vekoslav Grmič]] 
*[[Tomaž Grušovnik]]
*[[Karel Gržan]] 
*[[Marina Gržinić]]

== H ==

*[[Simon Hajdini]]
*[[Manuela Ham]]
*[[Cvetka Hedžet Tóth]]
*[[Martin Hergouth]]
*[[Gracijan Heric]]
*[[Mihael Herman]]
*[[Herman Koroški]]
*[[Alenka Hladnik]]
* [[Jože Hlebš]]
*[[Evgenij Hočevar]]
*[[Josip Hohnjec]]
*[[Milan Hosta]]
*[[Slavko Hozjan]]
*[[Mirko Hribar]]
* [[Spomenka Hribar]]?
* [[Tine Hribar]]
*[[Valentina Hribar Sorčan]]
*[[Emil Hrovat]]
* [[Jože Hrovat (filozof)|Jože Hrovat]]
* [[Matija Hvale]]

== I ==

* [[Andreja Inkret]]

== J ==
*[[Anton Jamnik]]
*[[Žitomir Janežič]]
*[[Janez Janžekovič]]
* [[Anton Bonaventura Jeglič]]
* [[Luka Jeran]]
*[[Irenej Jerič]]
* [[Frane Jerman]]
*[[Maksimilijan Jezernik]]
*[[Ana Jovanović]] 
*[[Bojana Jovićević]]
* [[Klement Jug]]
* [[Janez Juhant]]
* [[Ivan Jurič]]
*([[Janez Justin]])
*[[Jelena Justin]]?
*[[Ana Juvančič Mehle]]

== K ==
* [[Valentin Kalan]]
*[[Jernej Kaluža]]
*[[Zoran Kanduč]]?
*[[Krištof Kandut]]
* [[Božidar Kante]]
* [[Franc Samuel Karpe]]
*[[Ivan Kejžar]]
*[[Taras Kermauner]]
*[[Jelka Kernev Štrajn]]?
*[[Andrej Kirn]]
*[[Gal Kirn]]
* [[Friderik Klampfer]]
*[[Peter Klepec (filozof)|Peter Klepec]]
*[[Mala Kline]] 
* [[Branko Klun]]
* [[Klemen Klun]]
* [[Žiga Knap]]
*[[Nataša Kne|Nataša]]  Leben?
* [[Zdravko Kobe]]
*[[Gorazd Kocijančič]]
*[[Matic Kocijančič]]
*[[Ingrid Kodelja]]
*[[Zdenko Kodelja]]
*[[Pavel Kogej]]
*[[Aljoša Kolenc]]
*[[Bara Kolenc]]
*[[Katja Kolšek]]
*[[Pavel Koltaj]]
* [[Milan Komar]]
* [[Dean Komel]]
* [[Mirt Komel]]
*[[Svit Komel]]
* [[Andrina Tonkli Komel]]
*[[Urban Kordeš]]
*[[Gorazd Korošec]]
*[[Vladimir Kos]]
*[[Franc Kosar]]
* [[Franc Kosec]]
*[[Blaž Kosovel]]
*[[Ivan Kosovel (1952)|Ivan Kosovel]] (1952-2000)
*[[Miha Kosovel]]
*[[Aleš Košar]]
* [[Rudolf Kotnik (filozof)|Rudolf Kotnik]]
* [[Edvard Kovač]]
* [[Fran Kovačič]]
*[[Jani Kovačič]]
*[[Martin Kovačič]]
*[[Peter Kovačič Peršin]]
*[[Primož Kozak]]
*[[Dragica Krajnc]]
*[[Nina Krajnik]]
*[[Jože Krašovec]]
*[[Aljoša Kravanja]]
* [[Lev Kreft]]
*[[Janez Evangelist Krek]]
* [[Josip Križan]]
*[[Gregor Kroupa]]
*[[Janez Krstnik Kružila]] (Cruxilla)
*[[Avguštin Kukovič]]
*[[Mojca Kumerdej]]
*[[Bojana Kunst Štromajer]]
* [[Martin Kuralt]]
* [[Mateja Kurir]]
*([[Tonči Kuzmanić]])
*[[Peter Kvaternik]]?

== L ==
* [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]]
*[[Frančišek Lampe]]
*[[Alfred Leskovec]]
*[[Matjaž Ličer]]
*[[Vojislav Likar]]
* [[Jožef Kalasanc Likavec]]
*[[Matija Lipold]]
*[[Bogdan Lipovšek]]
*[[Martin Lipovšek]]
*[[Just Locatelli]]
* [[Cene Logar]]
*[[Tea Logar]]
*[[Andrej Lokar]]
*[[Maja Lovrenov]]
*[[Janko Lozar Mrevlje]]
*[[Uroš Lubej]]
*[[Peter Lukan]]
*[[Izar Lunaček|Tilen Izar Lunaček]]

== M ==
*[[Ernst Mach]]
*[[Dušan Macura]]
*[[Boris Majer]]
*[[Katarina Majerhold]]
*[[Maja Malec]]
*([[Ernst Mally|Ernest Mally]])
*[[Georg Mally]]
*[[Mihael Markič]]
* [[Olga Markič]]
*[[Hieronim Markilič]]
*[[Ana Martinjak Ratej]]
*[[Martin Matek]]
*[[Jurij Matjašič]]
*[[Odilon Mekinda]]
*[[Aleš Mendiževec]]
*([[Božidar Merc]])
*[[Boris Mihačevič]]
*([[Fran Miklošič]])
* [[Maja Milčinski]]
*[[Jožef Mirt|(Jožef Mirt]])
* [[Jožef Mislej|Jožef Peter Alkantara Mislej]]
* [[Nenad Miščević]]
*[[Josef Anton Mitsch]]
*[[Peter Mlakar]]
*[[Vinko Močnik]]
* [[Gregor Moder]]
*[[Valter Motaln]]
* [[Helena Motoh]]
*[[Peter Muhič]] (+1600)
*[[Jožef Muhovič]]
*[[Maja Murnik]]

== N ==
*[[Miha Naglič]]
*[[Martin Nahtigal]]
*[[Boštjan Narat]]
*[[Boštjan Nedoh]]
*[[Josip Nejedli]]
*[[Bogomir Novak]]
* [[Jožef Novak (filozof)|Jožef Novak]]

== O ==
* [[Miklavž Ocepek]]
*[[Marjan Ogrinc]]
* [[Luka Omladič]]
*[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.)
*[[Janez Krstnik Osgnach]]/Ošnjak
*[[Borut Osojnik]]
* [[Borut Ošlaj]]
* [[Vinko Ošlak]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Henrich Pabst]]
* [[Miloš Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
*[[Jurij Pauschek]]
*([[Marijan Pavčnik]])
* [[Andrej Pavlica]]
*[[Primož Pečenko]]
*[[Hubert Pehani]]?
* [[Stojan Pelko]]
*[[Jan Peršič]]
*[[Nina Petek]]
* [[Robert Petkovšek]]
* [[Mateja Pevec Rozman]]
* [[Jernej Pisk]]
* [[Gotfrid Pfeifer]]
*[[Borut Pihler]]
* [[Andrej Pinter]]
*[[Gašper Pirc]]
*([[Dušan Pirjevec]])
*[[Jernej Pisk]]
* ([[Leonid Pitamic]])
*[[Igor Pleško]]
*[[Jože Plevnik]]?
* [[Franjo Podgornik]]
*[[Jasmina Podlesek]]
*([[Slavko Podmenik]])
*[[Jurij Žiga Pogačnik]]
*[[Goran Potočnik Černe]]
* [[Matjaž Potrč]]
*[[Jožef Premrov|Jože(f) Premrov]]
*[[Brikcij Preprost]]
*[[Anton Prešeren]]
* [[Igor Pribac]]
*[[Aleš Primc]]
*[[Miklavž Prosenc]]
*[[Anton Purgstall]]

== R ==
*[[Raid Al-Daghistani]]
*[[Pavle Rak]]
*[[Gvido Rant]]
*[[Jože Rant]] (Jose A. Rani)
*[[Maja Ratej]]
*[[Jani Razpotnik]]?
*[[Ivan Rebernik]]
*[[Johannes Ferdinand Rechbach]]
*[[Ambrož Redeskini|Ambrož (Ambrozij) Redeskini]]
*[[Joseph Reichenau]]
*[[Peter Pavel Remec]]
*[[Primož Repar]]
*[[Tadej Rifel]]
*[[Jelica Šumič Riha]]
* [[Rado Riha]]
*[[Vinko Rode]]
*[[Ivan Rojnik]]
*[[Mihajlo Rostohar]]?
*[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]]?
*[[Tatjana Rozman]]
*[[Matevž Rudl]]
*[[Maksim Ruesch]]
*[[Marina Rugelj]]
*[[Mojca Rupar Korošec]]
*[[Marko Ivan Rupnik]]?
*[[Josip Rus]]
*[[Veljko Rus]]
*([[Velko S. Rus]])
* [[Vojan Rus]]
*[[Dušan Rutar]]

== S ==
* [[Sami Al-Daghistani]]
* [[Elizej Sargar]]
* [[Renata Salecl]]
* [[Dejan Savić]] (Meh)
* [[Alois Schlör]]
*[[Gregor Schoettl]] (Schöttl)
*[[Alma Sedlar]]
* [[Vladimir Seliškar]]
* [[Josip Sernec]]
*[[Jan Simončič]]
*[[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]]
*[[Jure Simoniti]]
*[[Žiga Skerpin]] (Sigismund Skerpin/Škrpin)
*[[Andrej Skrbinek]]
*[[Štefan Smej]]
*[[Valentina Smej Novak]]
*[[Dušan Josip Smodej]]
*[[Alma Sodnik]]
*[[Alenka Spacal]]
* [[Vladimir Sruk|Vladimir (Vlado) Sruk]]
*[[Wolfgang Stegmüller]] (po materi slovenskega rodu)
*[[Jadran Sterle]]
* [[Vojko Strahovnik]]
*[[Janez Strehovec]]
*[[Anton Stres]]
*[[Gregor Strle]]
*[[Toma Strle]]
*([[France Strmčnik]])
*[[Josip Suchy]]?
*[[Martin Sušnik]]
* [[Ivan Svetina]]
* [[Rok Svetlič]]

== Š ==
*[[Franjo Šanc|Franc (Franjo) Šanc]]
*[[Jernej Šček]]
*[[Rudi Šeligo]]
*[[Leo Šešerko]]
*[[Marjan Šimenc]]
* [[Boris Šinigoj mlajši|Boris Šinigoj ml.]]
*[[Matija Šinko]]
*[[Andrej Škerlep]]
* [[Lenart Škof]]
*[[Marcel Štefančič]]
* [[Jakob Štelin]]
*[[Marko Štempihar]]
*[[Jože Šter]]
*[[Darko Štrajn]]
*[[Varja Štrajn]]
*[[Rudi Štrukelj]]
*[[Ivan Janez Štuhec]]
* [[Vasilij Štukelj Knežević]]
*[[Lidija Šumah]]
*[[Jelica Šumič Riha]]
* [[Danilo Šuster]]
* [[Marija Švajncer]]

== T ==
*[[France Terseglav]]
*[[Janez Frančišek Ferdinand Tirnberger]]
*[[Angelik Tominec]]
*[[Samo Tomšič]]
*[[Aljoša Toplak]]
*[[Karel Toš]] 
* [[Cvetka Tóth]]
*[[Tadej Troha]]
*[[Borut Trpin]]
* [[Anton Trstenjak]]
*[[Vladimir Truhlar|Vladimir Truhlar?]]
*[[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]]
*[[Primož Turk]]

== U ==
* [[Andrej Ule]]
* [[Karel Ulepič]]
*[[Martin Uranič]]
* [[Ivo Urbančič]] 
*[[Jožef Urbanič]] 
* [[Marko Uršič]]
* [[Aleš Ušeničnik]]

== V ==
* [[France Veber]]
*[[Janez Štefan Verbec]]
*[[Matjaž Vesel]]
* [[Boris Vezjak]]
*[[Milan Vidmar]]?
*[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod)?
* [[Janez Vodičar]]
*[[Sebastjan Vörös]]
*[[Ivan Vošnjak]]
*[[Vendelin Vošnjak]]?
*[[Maksimilijan Vraber]]
*[[Goran Vranešević]]
*[[Ludvik Vrtačič]]

== W ==

* [[Kastul Weibl]]
* [[Jurij Wohiniz]] ([[Bohinc]])

== Z ==
* [[Blaž Zabel]]
*[[Darij Zadnikar]]
* [[Gita Zadnikar]]
*[[Melita Zajc]]
*[[Boris Zarnik]]
*[[Lana Zdravković]]
*[[Pavel Zgaga]]
* [[Boris Ziherl]]
* [[Franci Zore]]
*[[Ivan Nepomuk Zore]]
* [[Alenka Zupančič Žerdin]]

== Ž ==
*[[Igor Ž. Žagar]]
*[[Bojan Žalec]]
*[[Franc Žel]]
*[[Marisa Žele]]
*[[Ernest Ženko]]
*[[Ana Žerjav]]
*[[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]]
* [[Slavoj Žižek]]
* [[Leon Žlebnik]]
*[[Ivan Žmavc]]
*[[Anton Žvan]]

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:WikiProjekt Filozofija‎]]
*[[seznam filozofov]]
*[[seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}


[[Kategorija:Seznami Slovencev|Filozofov]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi|*]]</text>
      <sha1>9rw9rzme986kupxdem4t3j1o3r6madi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Helij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12615</id>
    <revision>
      <id>5736191</id>
      <parentid>5686014</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:04:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A01:4B00:9D7A:7800:F80E:AB9:6770:9B7</ip>
      </contributor>
      <comment>povezave posodobljene</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45134" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje helij}}
'''Helij''' ({{jezik-la|helium}}, [[Angleščina|angleško]] ''helium'') je [[kemični element]] iz skupine [[žlahtni plin|žlahtnih plinov]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''He''' in [[atomsko število]] 2. Je najmanj reaktiven izmed vseh elementov, trenutno je poznanih le nekaj njegovih [[Molekula|molekul]], večina od njih je stabilna le pod visokimi [[Tlak|pritiski]]. Ima najnižje [[tališče]] izmed vseh elementov pri 0,95 [[Kelvin|K]], njegova posebnost pa je tudi, da pri navadnem zračnem pritisku ne more [[Tališče|zamrzniti]]. Na [[Zemlja|Zemlji]] in na splošno v vesolju obstaja le kot [[plin]], razen pri ekstremno nizkih [[Temperatura|temperaturah]]. Čeprav je na Zemlji dokaj redek, je v [[Vesolje|vesolju]] drugi najpogostejši element. Na [[Zemlja|Zemlji]] ga najdemo v večjih količinah npr. v [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]]. Uporablja se v [[kriogenika|kriogeniki]], v globokomorskih dihalnih sistemih, za napihovanje [[balon]]ov in kot varovalni plin za številne namene. Helij ni [[strup]]en, vendar ima lahko njegovo vdihavanje še vedno smrtne posledice, saj onemogoči dostop kisika v kri.

Helij je poznan tudi kot supertekočina. Ima dve različni fazi tekočine. Nad točko lambda (2,1768 K) se obnaša kot navadna tekočina (poznana kot tekoči helij Ⅰ), pod njo pa nastane supertekočina (poznana kot tekoči helij Ⅱ).
[[Slika:HeNe Laser Build 2.webm|sličica|Helijev laser]]
Leta 1895 ga je odkril Sir [[William Ramsay]]. Ime in simbol izvirata iz [[grščina|grščine]], kjer helios pomeni [[Sonce]].

== Lastnosti ==

=== Atom ===
Helij ima [[vrstno število]] 2, torej ima dva [[Proton|protona]]. V naravi se pojavljajo [[Izotop|izotopi]] helija brez, z enim ali z dvema [[Nevtron|nevtronoma]], vendar ima velika večina atomov v jedru 2. Okoli jedra atoma krožita dva [[Elektron|elektrona]], ki zapolnita 1s [[Orbitala|orbitalo]] in tako tudi zapolnita prvo [[Elektronska lupina|elektronsko lupino]]. zaradi tega je helij [[Kemija|kemijsko]] stabilen in nerad sodeluje v [[Kemijska reakcija|kemijskih reakcijah]], kar dokazujeta tudi [[Ionizacijska energija|ionizacijski energiji]], ki sta višji od ionizacijskih energij vseh drugih elementov. Helijev atom je drugi najpreprostejši model atoma, takoj za vodikovim atomom (če ne upoštevamo [[Nevtronij|nevtronija]]), vendar natančna določitev njegovih elektronov je že onemogočena, saj [[problem treh teles]] ne omogoča natančnih kalkulacij sistema s tremi telesi ali več.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=An Introduction to the Classical Three-Body Problem|last=Krishnaswami|first=Govind S.|publisher=|year=2019|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Senapati|first2=Himalaya|url=https://www.ias.ac.in/article/fulltext/reso/024/01/0087-0114|accessdate=19. 1. 2021|doi=12045-019-0760-1}}&lt;/ref&gt; Njegove elektrone lahko še vedno napovemo z relativno nizko napako 2% in v le nekaj korakih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Old Quantum Physics of Neils Bohr and the Spectrum of Helium: A Modified Version of the Bohr Model|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/helium.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}&lt;/ref&gt; Iz kalkulacij lahko tudi ugotovimo, da je [[efektivni jedrski naboj]] ''Z'' v helijevem atomu okoli 1,69, in ne 2, kot je naboj [[Atomsko jedro|jedra]] brez elektronov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Variational Methods|last=|first=|publisher=UNIVERSITY OF ILLINOIS URBANA-CHAMPAIGN|year=2015|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://courses.physics.illinois.edu/phys485/fa2015/web/variational.pdf|accessdate=19. 1. 2021}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Binding energy curve - common isotopes.svg|levo|sličica|261x261_pik|Energija vezanja za pogoste izotope. Vidimo lahko, da ima &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He veliko višjo energijo vezanja kot ostali bližnji izotopi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The Magic Numbers for Nuclear Isotope Stability|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/magicnumber.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}&lt;/ref&gt;]]
&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He ima tudi izredno visoko [[Energija vezanja|energijo vezanja]] (28,3 MeV)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Structure and Binding Energy of the Alpha Particle, the Helium 4 Nucleus|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/He4.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}&lt;/ref&gt; in je zato tudi ena izmed glavnih razpadov večjih atomov ([[Razpad alfa|alfa delec]]).{{Sfn|Nave|R|p=}} Eksperimenti so pokazali, da tako v jedru, kot v [[Orbitala|elektronskem oblaku]] od središča ven pada [[gostota naboja]], torej sledita nevtrona in protona v jedru istim načelom, kot elektrona.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=On the correlation measure of two-electron systems|last=Saha|first=Aparna|publisher=|year=2017|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://arxiv.org/pdf/1703.03591.pdf|last2=Talukdar|first2=B.|arxiv=1703.03591|accessdate=19. 1. 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Vsi [[Fermion|fermioni]] zapolnijo 1s [[Orbitala|orbitalo]], si izničujejo [[Spin|spine]] ter nimajo [[Kotna gibalna količina|kotne gibalne količine]]. Če bi želeli dodati še en delec, bi s tem drastično zmanjšali stabilnost in zaradi tega ne obstaja stabilen izotop s petimi delci v jedru. Ob nadaljevanju raziskovanja se je ugotovilo, da energija veznanja sledi nekemu zaporedju. Pri tem so se izoblikovala t. i. [[Magično število (jedrska fizika)|magična števila]], ki predstavljajo število nevtronov in protonov v jedrih, kjer je najvišja energija vezanja in so tako najbolj stabilni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nuclear Magic Numbers|url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Physical_and_Theoretical_Chemistry_Textbook_Maps/Supplemental_Modules_(Physical_and_Theoretical_Chemistry)/Nuclear_Chemistry/Nuclear_Energetics_and_Stability/Nuclear_Magic_Numbers|website=Chemistry LibreTexts|date=2013-10-02|accessdate=2021-01-19|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He ima tako za število nevtronov, kot število protonov magično število (2) in ima tako veliko višjo energijo vezanja kot ostali podobni atomi. Pomembno vlogo igra tudi [[Soda in liha števila|parnost]] nevtronov in protonov, in sicer je za atom večja možnost, da je stabilen, če ima parno število nevtronov in protonov, kar &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He ima. Še en kriterij je, da ima atom več ali enako protonov kot nevtronov, čemur tudi sledi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Basic Rules, Nuclear Stability, Radioactive Decay and Radioactive Dating|last=|first=|publisher=Woods Hole Oceanographic Institution|year=2005|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.whoi.edu/cms/files/dfino/2005/6/Notes01_3262.pdf|accessdate=19. 1. 2021|language=en}}&lt;/ref&gt;

Zaradi tolikšne stabilnosti &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He ga je veliko v [[Zvezda|zvezdah]]. Zvezde, podobne velikosti kot naše sonce, proizvajajo [[Svetloba|svetlobo]] z [[Proton–proton fuzija|proton–proton fuzijo]]. V fuziji se pojavljajo vsi trije naravni izotopi helija, vendar se velika večina &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He pretvori v &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He. Tudi če je zvezda zmožna tvoriti večje atome, jih zelo težko, saj naslednja produkta, ki sta &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;He ali &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;[[Litij|Li]], hitro razpadeta nazaj na &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He ter imata tako tudi nižjo energijo vezenja, kar pomeni, da se helij niti ne bi želez združiti v večje atome. Težji elementi zaradi istega problema tudi pri [[Prapok|velikem poku]] niso mogli nastati in zato helij-4 v vesolju predstavlja 26% vse snovi po [[Masa|masi]].{{Sfn|Nave|R.|p=}} Naslednji element, ki ima višjo vezno energijo na nukleon je šele [[ogljik]], kar bi za proizvodnjo zahtevalo trčenje treh &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He atomov skupaj naenkrat, za kar je zelo majhna možnost in se ga je zato pri velikem poku proizvedlo zelo malo.

Ostala izotopa sta manj pogosta in imata nižjo energijo vezanja. &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He je prav tako stabilen in ima energijo vezanja 8,7 MeV.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Division of the Binding Energy of the Helium 3 Nuclide Between That Due to the Strong Force and That Due to Nucleon Spin Pair Formation|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/He3nuclide.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}&lt;/ref&gt; Je eden izmed dveh stabilnih izotopov, ki ima v jedru več protonov kot nevtronov, drugi je [[protij]]. Ima parno število protonov, vendar neparno število nevtronov, kar je druga najbolj optimalna kombinacija, vendar veliko slabša od prve.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;He je izredno nestabilen, saj ima v jedru le dva protona in je brez nevtronov, kar resno krši idealno razmerje med nevtroni in protoni.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bradford|first=R. A. W.|date=2009-06-01|title=The effect of hypothetical diproton stability on the universe|url=https://doi.org/10.1007/s12036-009-0005-x|magazine=Journal of Astrophysics and Astronomy|language=en|volume=30|issue=2|pages=119–131|doi=10.1007/s12036-009-0005-x|issn=0973-7758}}&lt;/ref&gt; Če bi bila [[Močna nuklearna sila|močna sila]] 2% močnejša, bi bil bistveno bolj stabilen.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Effect of Hypothetical Diproton Stability on the Universe|last=Bratford|first=R. A. W.|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=http://rickbradford.co.uk/Diprotons.pdf|accessdate=19. 1. 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Spin–spin interakcije med protonoma in Paulijevo izključitveno načelo povzročita, da protona nimata poravnanih spinov, kar se vidi v negativni sili vezenja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Nuclear Physics in a Nutshell|last=Bertulani|first=C. A.|publisher=|year=2007|isbn=978-0-691-12505-3|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Še ena pomembna razlika je ta, da ima &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He zaradi [[Soda in liha števila|lihega]] števila delcev (dva protona + nevtron + dva elektrona) spin ½, torej je  [[fermion]], &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He pa ima spin 0, torej je [[bozon]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Axion-like Relics: New Constraints from Old Comagnetometer Data|first4=Tomer|language=en|accessdate=20. 1. 2021|url=https://arxiv.org/pdf/1907.03767.pdf|last4=Volansky|last3=Kuflik|first2=Yonit|first3=Eric|last2=Hochberg|last=Bloch|cobiss=|page=|location=|isbn=|year=2020|publisher=|first=Itay M.|arxiv=1907.03767}}&lt;/ref&gt; To pomeni, da sledita drugačnim fizikalnim načelom in se zato pojavljajo nezanemarljive razlike med fizikalnimi lastnostmi obeh  izotopov, kar se še posebej vidi v [[Tekočina|tekoči]] obliki.{{Sfn|Böhm|Helga M.|idr.|2010|p=}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Are There Heavy Bosons in Heavy-Fermion Systems and 3He?|last=Ranninger|first=J.|publisher=|year=2007|isbn=|location=EPL|page=|cobiss=|url=https://www.researchgate.net/publication/231149404_Are_There_Heavy_Bosons_in_Heavy-Fermion_Systems_and_3He|accessdate=19. 1. 2021|doi=10.1209/0295-5075/3/3/016|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Makroskopske lastnosti ===
[[Slika:Heat capacity of 4He 01.jpg|levo|sličica|Graf specifične toplote v odvisnosti od temperature.|212x212_pik]]
Helij je pri [[Standardni pogoji|sobni temperaturi]] [[Barva|brezbarven]] [[plin]] brez [[Vonj|vonja]] ali [[Okus|okusa]] in ni [[Vnetljivost|vnetljiv]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=HELIUM {{!}} CAMEO Chemicals {{!}} NOAA|url=https://cameochemicals.noaa.gov/chemical/9365|website=cameochemicals.noaa.gov|accessdate=2021-01-20}}&lt;/ref&gt; Njegova [[gostota]] pri 20°C in [[Standardni pogoji|navadnem pritisku]] je 0,1786 g/L, kar je skoraj sedemkrat manj gosto od navadnega [[Zrak|zraka]], zato se ga večina nahaja v višjih slojih [[Ozračje|atmosfere]]. Zaradi šibkih interakcij med atomi ima najnižje [[vrelišče]] izmed vseh elementov pri −268,96°C, [[Tališče|zamrzne]] pa le pod visokim [[Tlak|pritiskom]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Page|first=Chester H.|date=1938-03-01|title=Van der Waals Forces in Helium|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRev.53.426|magazine=Physical Review|volume=53|issue=5|pages=426–430|doi=10.1103/PhysRev.53.426}}&lt;/ref&gt; Je slabo topen v [[Polarnost|polarnih]] [[Topilo|topilih]]. Njegova [[topnost]] v [[Voda|vodi]] znaša 0,97 mL/L pri 0°C, 14 mL/L pri 21°C in 10,8 ml/L pri 50°C, v [[Etanol|etanolu]] pa ni topen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hazardous Substances Data Bank (HSDB) : 553|url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/source/hsdb/553|website=pubchem.ncbi.nlm.nih.gov|accessdate=2021-01-20|language=en|last=PubChem}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;O'Neil, M.J. (ed.). The Merck Index - An Encyclopedia of Chemicals, Drugs, and Biologicals. Cambridge, UK: Royal Society of Chemistry, 2013., p. 856&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Haynes, W.M. (ed.). CRC Handbook of Chemistry and Physics. 94th Edition. CRC Press LLC, Boca Raton: FL 2013-2014, p. 4-66&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Venable CS, Fuwa T; Ind Eng Chem 14: 139-42 (1922)&lt;/ref&gt; Čeprav je helij nepolaren, vseeno ni dobro topen v nepolarnih topilih. V nasičeni raztopini [[Cikloheksan|cikloheksana]] helij ne predstavlja niti 1% vseh [[Atom|atomov]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Solubility of non-polar gases in cyclohexanone between 273.15 and 303.15 K at 101.32 kPa partial pressure of gas|accessdate=20. 1. 2021|first4=Celso Gutierrez|last4=Losa|last3=Urieta|last2=Melendo|first2=José María|first3=José Santiago|url=https://cdnsciencepub.com/doi/pdf/10.1139/v87-368|last=Gallardo|cobiss=|page=|location=|isbn=|year=1986|publisher=|first=María Asunción|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Parni tlak]] se hitro veča in pri [[Temperatura|temperaturah]], višjih od 5,1 K za &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He in 3,3 K za &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He, nimamo še izmerjenih podatkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Quantum Design North America - Helium Vapor Pressure / Temperature Calculator|url=https://qdusa.com/support/helium_vapor_pressure.html|website=qdusa.com|accessdate=2021-01-20}}&lt;/ref&gt; [[Gostota]] helija se s [[Temperatura|temperaturo]] manjša, razen okoli [[Točka lambda|točke lambda]], kjer je [[volumski raztezek]] za &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He negativen (pri &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He pa normalno narašča).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dilatometry|url=https://www.slideserve.com/evonne/dilatometry|website=SlideServe|date=2014-09-22|accessdate=2021-01-20|language=en|last=evonne}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=11. PROPERTIES OF HELIUM|last=|first=|publisher=AIR FORCE MATERIAIS LABORATORY|year=1970|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.bnl.gov/magnets/Staff/Gupta/cryogenic-data-handbook/Section2.pdf|accessdate=18. 1. 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Specifična toplota]] helija s temperaturo zelo niha. Veliko povečanje je pri točki lambda (do prb. 12,6), nato pa začne znova strmo naraščati po 4 K.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; [[Izparilna toplota]] se veča do okoli 3 K (23,7 J/gm) in začne nato strmo padati. Temperatura z naraščanjem [[Entropija (klasična termodinamika)|entropije]] strmo narašča. Pri navadnem pritisku in entropiji 18 J/gK je temparatura 25 K. [[Toplotna prevodnost]] pri nizkih temperaturah narašča linearno, pri višjih pa se počasi upočasnjuje. Površinska napetost je pri 1 K 0,347 [[Dina|dyn]]/cm, nato pa strmo pade in je pri 5 K le še 0,020. [[Viskoznost]] helija po lambda točki spva narašča do 37,8 [[Pois|mikropoisov]] pri 2,8 K in začne nato padati. Hitrost [[Zvok|zvoka]] v heliju pri nizkih temparaturah je veliko nižja, kot pri sobni temperaturi (glej infopolje za več informacij).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Kemijske lastnosti ===
[[Slika:Atom.svg|levo|sličica|Helijev atom z vidno elektronsko konfiguracijo po Bohrovem modelu|216x216_pik]]
Helij je najmanj reaktiven izmed vseh elementov. Ima popolnoma zapolnjeno svojo zadnjo in edino [[Elektronska lupina|elektronsko lupino]] oz. [[Orbitala|orbitalo]] 1s. Njegovi [[Ionizacijska energija|ionizacijski energiji]] sta najvišji izmed vseh elementov in posledično je tudi med elementi z najvišjo [[Elektronegativnost|elektronegativnostjo]]. Elektronegativnosti po Paulingovi lestvici se mu sicer ne moremo določiti, vandar po Allred-Rochowovi lestvici je na tretjem mestu – takoj za [[Neon|neonom]] in [[Fluor|fluorom]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ghosh|first=Dulal Chandra|last2=Chakraborty|first2=Tanmoy|last3=Mandal|first3=Bhabatosh|date=2009-10-01|title=The electronegativity scale of Allred and Rochow: revisited|url=https://doi.org/10.1007/s00214-009-0610-4|magazine=Theoretical Chemistry Accounts|language=en|volume=124|issue=3|pages=295–301|doi=10.1007/s00214-009-0610-4|issn=1432-2234}}&lt;/ref&gt; Kljub temu helij ne tvori [[Ionska vez|ionskih]] in [[Kovalentna vez|kovalentnih]] vezi, saj z [[Elektronska afiniteta|elektronsko afiniteto]] 0,080 [[Elektronvolt|eV]] komaj da teži k temu, da bi pridobil ali oddal elektrone.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Dong|first=Xiao|last2=Oganov|first2=Artem R.|last3=Goncharov|first3=Alexander F.|last4=Stavrou|first4=Elissaios|last5=Lobanov|first5=Sergey|last6=Saleh|first6=Gabriele|last7=Qian|first7=Guang-Rui|last8=Zhu|first8=Qiang|last9=Gatti|first9=Carlo|date=2017-05|title=A stable compound of helium and sodium at high pressure|url=http://arxiv.org/abs/1309.3827|magazine=Nature Chemistry|volume=9|issue=5|pages=440–445|doi=10.1038/nchem.2716|issn=1755-4330}}&lt;/ref&gt; [[Pearsonova gostota]] helija je 12,3 eV, kar je najvišja vrednost izmed vseh elementov in se z [[Agregatno stanje|agregatnim stanjem]] minimalno spreminja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Generalized Maximum Hardness Principle revisited and applied to atoms and molecules (Part 1)|last=Grochala|first=Wojciech|publisher=|year=|isbn=|location=Chemistry|page=3|cobiss=|url=http://beta.chem.uw.edu.pl/people/WGrochala/MHP1.pdf|doi=10.1002/chem.200|accessdate=20. 1. 2021}}&lt;/ref&gt; [[Polarizabilnost]] &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He je 0.51725408(5), kar je izredno nizko, zato lahko tvori le zelo šibke [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Puchalski|first=Mariusz|last2=Szalewicz|first2=Krzysztof|last3=Lesiuk|first3=Michal|last4=Jeziorski|first4=Bogumil|date=2020-02-25|title=QED calculation of the dipole polarizability of helium atom|url=http://arxiv.org/abs/1912.12242|magazine=arXiv:1912.12242 [physics]|doi=10.1103/PhysRevA.101.022505}}&lt;/ref&gt; Znana [[Oksidacijsko stanje|oksidacijska stanja]] helija so od −1 do +2, vendar razen oksidacijskega stanja 0 drugi niso bili opaženi še v spojini, vendar le kot prosti [[Ion|ioni]].{{Sfn|Tanaka|Nozomi|2009|p=}} Od ionov se v naravi pojavlja He&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; oziroma natančneje &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt;, ki je v bistvu le [[Atomsko jedro|jedro]] &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He, brez [[Elektron|elektronov]]. Nastane kot stranski produkt [[Razpad alfa|ɑ–razpada]] in zaradi tega nima elektronov, ki pa jih lahko pridobi iz okolice. Tako se lahko spremeni v stabilnejši He&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt; ali v željeno stanje, nevtralen He.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Alpha (α) Radioactivity {{!}} PhysicsOpenLab|url=http://physicsopenlab.org/2016/02/11/alpha-%CE%B1-radioactivity/|accessdate=2021-01-20|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Vse ione se da proizvesti tudi umetno.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Souda|first=R.|last2=Yamamoto|first2=K.|last3=Hayami|first3=W.|last4=Aizawa|first4=T.|last5=Ishizawa|first5=Y.|date=1995-02-15|title=&lt;nowiki&gt;Low-energy ${\mathrm{H}}^{+}$, ${\mathrm{He}}^{+}$, ${\mathrm{N}}^{+}$, ${\mathrm{O}}^{+}$, and ${\mathrm{Ne}}^{+}$ scattering from metal and ionic-compound surfaces: Neutralization and electronic excitation&lt;/nowiki&gt;|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevB.51.4463|magazine=Physical Review B|volume=51|issue=7|pages=4463–4474|doi=10.1103/PhysRevB.51.4463}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hiraoka|first=Kenzo|last2=Mori|first2=Toshiharu|date=1990-04-01|title=Stability of rare gas cluster ions|url=https://aip.scitation.org/doi/10.1063/1.457751|magazine=The Journal of Chemical Physics|volume=92|issue=7|pages=4408–4416|doi=10.1063/1.457751|issn=0021-9606}}&lt;/ref&gt; Velika verjetnost je tudi, da obstaja He&lt;sup&gt;2−&lt;/sup&gt;, vendar njegov obstoj še ni bil dokazan.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Dimensional scaling treatment of stability of atomic anions induced by superintense, high-frequency laser fields|last=Wei|first=Qi|publisher=|year=2007|isbn=|location=THE JOURNAL OF CHEMICAL PHYSICS|page=|cobiss=|last2=Kais|first2=Sabre|url=https://www.chem.purdue.edu/kais/paper/Qi-JCP-127.pdf|language=en|accessdate=20. 1. 2021|doi=10.1063/1.2768037}}&lt;/ref&gt; Raziskovanje novih helijevih ionov bo potekalo v [[Anion|negativno]] smer, saj ne more tvoriti [[Kation|kationa]] z [[Električni naboj|nabojem]] več kot 2, saj imamo le dva [[Proton|protona]]. Verjetnost, da bi se druga oksidacijska stanja pojavljala v [[Molekula|molekulah]] je nizka. Zaradi velike elektronegativnosti bi helij pobral elektrone drugega atoma, vendar med njima ne bi nastala ionska vez, saj bi bil helij sedaj [[Nevtralnost (kemija)|nevtralen]]. Med njima bi se lahko vzpostavile le van der Waalsove sile, kot pri ostalih do sedaj znanih molekulah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Forget What You've Learned - Scientists Just Created a Stable Helium Compound|url=https://www.sciencealert.com/forget-what-you-learned-scientists-might-have-just-created-a-stable-helium-compound|website=ScienceAlert|accessdate=2021-01-20|language=en-gb|first=Bec|last=Crew}}&lt;/ref&gt;

== Alotropi ==
Najpogostejša oblika helija na [[Zemlja|Zemlji]] je [[Atom|atomna]] oblika. V njej helijevi atomi niso povezani drug z drugim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Helium|url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/23987|website=pubchem.ncbi.nlm.nih.gov|accessdate=2021-01-21|language=en|last=PubChem}}&lt;/ref&gt; Ta oblika je najpreprostejša in najstabilnejša, saj helij nerad tvori [[Molekula|molekule]] in so zato te manj stabilne.{{Sfn|Stipanović|2016|p=}}
[[Slika:Heliumtrimer.png|sličica|Strukturna formula helijevega trimerja (He&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;)]]
Poznamo tudi helijev [[dimer]], [[trimer]] in [[tetramer]], v katerih je helij z [[Van der Waalsova sila|van der Waalsovimi silami]] povezan še z enim, dvema oz. tremi [[Atom|atomi]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Austad|first=Jon|last2=Borgoo|first2=Alex|last3=Tellgren|first3=Erik I.|last4=Helgaker|first4=Trygve|date=2020-10-28|title=Bonding in the helium dimer in strong magnetic fields: the role of spin and angular momentum|url=https://pubs.rsc.org/en/content/articlelanding/2020/cp/d0cp03259j|magazine=Physical Chemistry Chemical Physics|language=en|volume=22|issue=41|pages=23502–23521|doi=10.1039/D0CP03259J|issn=1463-9084}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Kunitski|first=Maksim|last2=Zeller|first2=Stefan|last3=Voigtsberger|first3=Jörg|last4=Kalinin|first4=Anton|last5=Schmidt|first5=Lothar Ph H.|last6=Schöffler|first6=Markus|last7=Czasch|first7=Achim|last8=Schöllkopf|first8=Wieland|last9=Grisenti|first9=Robert E.|date=2015-05-01|title=Observation of the Efimov state of the helium trimer|url=https://science.sciencemag.org/content/348/6234/551|magazine=Science|language=en|volume=348|issue=6234|pages=551–555|doi=10.1126/science.aaa5601|issn=0036-8075|pmid=25931554}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Stipanović|first=Petar|last2=Vranješ Markić|first2=Leandra|last3=Boronat|first3=Jordi|date=2017-01-12|title=Quantum Halo States in Helium Tetramers|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27977201/|magazine=The Journal of Physical Chemistry. A|volume=121|issue=1|pages=308–314|doi=10.1021/acs.jpca.6b10656|issn=1520-5215|pmid=27977201}}&lt;/ref&gt; Helijev dimer ima zelo dolgo dolžino [[Kemična vez|vezi]] – kar 62 ± 10 [[Angstrem|Å]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Luo|first=Fei|last2=Giese|first2=Clayton F.|last3=Gentry|first3=W. Ronald|date=1996-01-15|title=Direct measurement of the size of the helium dimer|url=https://aip.scitation.org/doi/10.1063/1.470771|magazine=The Journal of Chemical Physics|volume=104|issue=3|pages=1151–1154|doi=10.1063/1.470771|issn=0021-9606}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=9.8: Molecular-Orbital Theory Does not Predict a Stable Diatomic Helium Molecule|url=https://chem.libretexts.org/Courses/BethuneCookman_University/B-CU%3ACH-331_Physical_Chemistry_I/CH-331_Text/CH-331_Text/09%3A_The_Chemical_Bond%3A_Diatomic_Molecules/09.8%3A_Molecular-Orbital_Theory_Predicts_that_a_Stable_Diatomic_Helium_Molecule_Does_Not_Exist|website=Chemistry LibreTexts|date=2019-12-05|accessdate=2021-01-21|language=en}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo, dolžina vezi v [[Voda|vodi]] je le 0,95 Å. [[Energija vezanja]] v dimeru je le 1,1 mK in zaradi tega že ob manjših zunanjih silah razpade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://web.archive.org/web/20160304233300/http://www.physics.unr.edu/xap/pubs/Nada_Al_Taisan_thesis_2013.pdf|website=web.archive.org|date=2016-03-04|accessdate=2021-01-21}}&lt;/ref&gt;  Helijev trimer in tetramer imata [[Ciklična oblika|ciklično obliko]], imenovano tudi ''[[kvantni halo]]''.{{Sfn|Stipanović|Petar|2016|p=}}{{Sfn|Kornilov|Oleg|2015|p=}} Ima še daljšo dolžino vezi, okoli 100 Å. Atomi so v [[Efimovo stanje|Efimovem stanju]], ki je bilo predvideno že več kot 40 let nazaj, vendar odkrito šele leta 2015. Zaradi dolgih vezi se helijevi atomi razporedijo [[Simetrija|asimetrično]] in ne tvorijo [[Enakostranični trikotnik|enakostraničnega trikotnika]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Efimov state in the helium trimer observed|url=https://phys.org/news/2015-04-efimov-state-helium-trimer.html|website=phys.org|accessdate=2021-01-21|language=en}}&lt;/ref&gt; Helijeve molekule so lep primer prikaza, kako ima razlika med [[Fermion|fermionom]] in [[Bozon|bozonom]] vpliv na kemijske lastnosti. Helijev dimer je namreč lahko le iz dveh &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He, dimera &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; nista stabilna. Podobno je tudi pri tri- in tetramerih; v vsaki izmed molekul morata biti najmanj dva bozona.{{Sfn|Stipanović|Petar|2016|p=}} Razlika v [[Izotop|izotopih]] tudi vpliva na to, ali molekula doseže popolni kvantni halo. Pri trimeru tako &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He dosežeta popolni halo, medtem ko so izračuni pokazali, da tetramera &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He ne dosežeta popolnih halojev, vendar le &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Najverjetneje obstaja tudi [[Kovina|metalična]] oblika helija. V tej obliki začne helij [[Električna prevodnost|prevajati elektriko]] in dobi izgled kovine. Po nekaterih izračunih je predvideno, da se helij spremeni v enojno ionizirano metalično obliko že pri [[Gostota|gostoti]] 5,3 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;, po drugačnih načinu izračuna pa naj bi postal kovina šele pod [[Tlak|pritiskom]] okoli 25,7 TPa, ko bi imel gostoto 21,3 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=First-Principles Studies of the Metallization and the Equation of State of Solid Helium|url=https://www.groundai.com/project/first-principles-studies-of-the-metallization-and-the-equation-of-state-of-solid-helium/1|website=GroundAI|accessdate=2021-01-21|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Equations of State and the Phase Diagram of Dielectric and Metallic Helium-4,Journal of Experimental and Theoretical Physics|url=https://oa.mg/work/10.1134/s1063776118070130|website=oa.mg|accessdate=2022-08-18|language=en-en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Thermodynamic and Kinetic Properties of One-Valent Metallic Helium|url=https://mfint.imp.kiev.ua/en/abstract/v37/i10/1425.html|website=mfint.imp.kiev.ua|accessdate=2021-01-21|language=en}}&lt;/ref&gt; V obeh primerih bi moral biti helij pod velikim pritiskom, nekajkrat višjim od [[Standardni pogoji|zračnega pritiska na Zemlji]]. Predvidena je tudi dvojno ionizirana oblika, ki pa bi zahtevala še bolj gost helij in tako večji pritisk.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Shvets|first=V. T.|date=2012|title=Pair-effective interionic interaction and metallization of helium|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Pair-effective-interionic-interaction-and-of-helium-Shvets/1bde7c88e95cf61aac60e8d27d6fb914fafc3d33|magazine=The Physics of Metals and Metallography|doi=10.1134/S0031918X12100122}}&lt;/ref&gt; Kljub težko dosegljivim pogojem, ki omogočajo metalično obliko, se metaličen helij najbrž pojavlja v [[Vesolje|vesolju]]. Obstajal naj bi v zunanjih slojih [[Bela pritlikavka|belih pritlikavk]]. Bele pritlikavke naj bi imele gosto sredico iz [[Ogljik|ogljika]] in [[Kisik|kisika]], okrog pa obdane s skoraj čistim helijem in [[Vodik|vodikom]].{{Sfn|Khairallah|Militzer|2008|p=}} V obliki tekoče kovine, podobne [[Živo srebro|živemu srebru]], bi se lahko tudi pojavljal v [[Jedro (geologija)|jedrih]] [[Jupiter|Jupitra]] in [[Saturn|Saturna]]. Tam bi bil helij izpostavljen pritisku okoli 7 T[[Paskal|Pa]] in temparaturam med 10.000 in 20.000 [[Kelvin|K]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Could Jupiter and Saturn Contain Liquid Metal Helium?|url=https://www.universetoday.com/16533/could-jupiter-and-saturn-contain-liquid-metal-helium/|website=Universe Today|date=2008-08-07|accessdate=2021-01-21|language=en-US|first=Ian|last=O'Neill}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Stevenson|first=David J.|date=2008-08-12|title=Metallic helium in massive planets|url=https://resolver.caltech.edu/CaltechAUTHORS:STEpnas08|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=105|issue=32|pages=11035–11036|issn=0027-8424}}&lt;/ref&gt;

Zabeležen je tudi obstoj amorfne oblike, ki je bila dosežena z &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He pri temapraturi 0,05 K in tlaku 48,6 [[Bar (enota)|bara]]. Pri [[Temperatura|temperaturah]], višjih od 1 K se amorfen helij preprosto stopi v [[Tekočina|tekoč]] helij .&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Excitations of amorphous solid helium|first2=Helmut|doi=10.1103/PhysRevB.86.224503|language=en|accessdate=21. 1. 2021|first4=Henry R.|last4=Glyde|last3=Ollivier|first3=Jacques|last2=Schober|last=Bossy|url=https://www.researchgate.net/publication/233387699_Excitations_of_amorphous_solid_helium|cobiss=|page=|location=Physical rewiev B. Condensed matter|isbn=|year=2012|publisher=|first=Jacques|arxiv=1211.2014}}&lt;/ref&gt;

== Izotopi ==
{{Glavni članek|Izotopi helija}}[[Slika:He-3 atom.png|sličica|158x158_pik|&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He – lažji stabilni izotop, v naravi se pojavlja približno eden na milijardo helijevih atomov.]]
[[Slika:He-4 atom.png|sličica|158x158_pik|&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He – prevladujoči izotop helija]]
Znanih je 9 [[Izotop|izotopov]] helija, od &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;He do &lt;sup&gt;10&lt;/sup&gt;He, od teh sta stabilna le &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Helium Isotopes - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/physics-and-astronomy/helium-isotopes|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2021-01-22}}&lt;/ref&gt; Najpomembnejša izotopa za raziskovanje sta, poleg stabilnih izotopov, tudi &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;10&lt;/sup&gt;He, torej skrajna dva do sedaj odkrita izotopa. V naravi je večina (več kot 99%) helija &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He, poleg stabilnih izotopov pa se v naravi v sledovih pojavlja tudi &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;He.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Variation of Elements in Nature|last=Venkatavaradan|first=V. S.|publisher=|year=|isbn=|location=|page=55|cobiss=|url=https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/magazines/bulletin/bull19-2/19205695058.pdf|language=en|accessdate=16. 1. 2021}}&lt;/ref&gt; Za razliko od večine ostalih elementov se helijevi izotopi v naravi pojavljajo ločeno, še vedno kot zmes obeh stabilnih izotopov, vendar eden bistveno prevladuje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Atomic Weight of Helium {{!}} Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights|url=https://www.ciaaw.org/helium.htm|website=www.ciaaw.org|accessdate=2021-01-22}}&lt;/ref&gt;

&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;He, v jedrski fiziki večkrat klican diproton, je pomemben, saj predstavlja skrajnosti [[Atom|atomov]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Barnes|first=Luke A.|date=2015-12-29|title=Binding the Diproton in Stars: Anthropic Limits on the Strength of Gravity|url=http://arxiv.org/abs/1512.06090|magazine=Journal of Cosmology and Astroparticle Physics|volume=2015|issue=12|pages=050–050|doi=10.1088/1475-7516/2015/12/050|issn=1475-7516}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Bilaniuk|first=O. M.|last2=Slobodrian|first2=R. J.|date=1963-10-15|title=Diproton and the He3 (d, t) He2 reaction|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0031916363904505|magazine=Physics Letters|language=en|volume=7|issue=1|pages=77–79|doi=10.1016/0031-9163(63)90450-5|issn=0031-9163}}&lt;/ref&gt; Je eden izmed petih do sedaj odkritih izotopov, ki imajo v jedru le eno vrsto [[Nukleon|nukleona]], kar omogoča preučevanje stabilnosti in obnašanja enakih delcev vezanih med sabo.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Brown|first=null|date=1991-04|title=Diproton decay of nuclei on the proton drip line|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9967255/|magazine=Physical Review. C, Nuclear Physics|volume=43|issue=4|pages=R1513–R1517|doi=10.1103/physrevc.43.r1513|issn=0556-2813|pmid=9967255}}&lt;/ref&gt; Je tudi eden izmed dveh izotopov helija (poleg &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He), ki ga izvrže jedro nestabilnih atomov. &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;He nastane pri nekaterih [[Dvoprotonska emisija|dvoprotonskih emisijah]], na primer pri &lt;sup&gt;18&lt;/sup&gt;[[Neon|Ne]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Rapisarda|first=E.|last2=Amorini|first2=F.|last3=Calabretta|first3=L.|last4=Cardella|first4=G.|last5=De Napoli|first5=M.|last6=Raciti|first6=G.|last7=Sfienti|first7=C.|date=2007-11-01|title=18Ne diproton decay|url=https://doi.org/10.1140/epjst/e2007-00295-3|magazine=The European Physical Journal Special Topics|language=en|volume=150|issue=1|pages=169–172|doi=10.1140/epjst/e2007-00295-3|issn=1951-6401}}&lt;/ref&gt; Obstoj diprotona še ni popolnoma dokazan, vendar je velika verjetnost, da obstaja.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Prav tako nimamo natančnih podatkov za njegov razpad. Vemo, da je [[Razpolovni čas|razpolovna doba]] krajša od milijardinke [[Sekunda|sekunde]] ter da večinoma razpade na [[Vodik|protij]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=New Form of Artificial Radioactivity -- Physics News Update 865|url=https://web.archive.org/web/20081014143925/http://www.aip.org/pnu/2008/split/865-2.html|website=web.archive.org|date=2008-10-14|accessdate=2021-01-22}}&lt;/ref&gt; Iz [[Proton-proton fuzija|proton-proton fuzije]] v [[Zvezda|zvezdah]] vemo, da zelo redko razpade tudi na [[devterij]]. Odstotek, ko diproton razpade na devterij je ocenjen na 10&lt;sup&gt;−28&lt;/sup&gt;%.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Sun's Energy Doesn't Come From Fusing Hydrogen Into Helium (Mostly)|url=https://www.forbes.com/sites/startswithabang/2017/09/05/the-suns-energy-doesnt-come-from-fusing-hydrogen-into-helium-mostly/|website=Forbes|accessdate=2021-01-22|language=en|first=Ethan|last=Siegel}}&lt;/ref&gt; Na zemlji se pojavlja v sledovih in le v višjih slojih atmosfere. Nastane, ko helij-3 in helij-4 iz kozmičnih žarkov trčita v vodikove atome. Ker razpade zelo hitro je njegov delež težko predvideti in se hitro spreminja. Helij-2 se pojavlja le v odročnih krajih in v zelo majhnih deležih, zato je nevarnost, da bi bil helij radioaktiven, minimalna.{{Sfn|Siegel|Ethan|p=}}{{Sfn|Venkatavaradan|V. S.|p=55}}

&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He sta edina stabilna izotopa helija. Helij-3 je eden izmed dveh (poleg [[Protij|protija]]) stabilnih izotopov, v katerih je število [[Proton|protonov]] višje od števila [[Nevtron|nevtronov]]. Za razliko od izotopov ostalih elementov, imata &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He velike razlike v lastnostih, ki so vidne še posebej pri nizkih temperaturah. Razlog za to je, da ima helij-3 liho število [[Fermion|fermionov]], helij-4 pa sodo. Več lastnosti &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He je opisanih pod lastnosti [[Helij#Atom|atoma]]. Večina helija na [[Zemlja|zemlji]] obstaja že od same formacije zemlje, v manjših deležih pa nastaja na zemlji helij-4 z [[Razpad alfa|razpadom alfa]], helij-3 pa z razpadom [[Tritij|tritija]]. Oba izotopa se tudi pojavljata v [[Kozmični žarki|kozmičnih žarkih]].{{Sfn|Venkatavaradan|1977|p=}} Nahajališča obeh izotopov v naravi so precej različna – helij-4 se v največjih količinah pojavlja v [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]], kamor pride po [[Razpad alfa|alfa razpadu]] [[Radioaktivnost|radioaktivnih]] [[Uran|elementov]] v notranjosti [[Zemlja|Zemlje]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The World Is Constantly Running Out Of Helium. Here's Why It Matters. : Short Wave|url=https://www.npr.org/2019/11/01/775554343/the-world-is-constantly-running-out-of-helium-heres-why-it-matters|website=NPR.org|accessdate=2021-01-23|language=en}}&lt;/ref&gt; Helij-3 je bistveno težje pridobiti. Največ se ga pojavlja okoli [[Ognjenik|vulkanov]], kot prost v ozračju ali ujet v bazaltnih kamninah.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Kurz|first=M.D.|last2=Jenkins|first2=W.J.|last3=Hart|first3=S.R.|last4=Clague|first4=David|date=1983|title=Helium isotopic variations in volcanic rocks from Loihi Seamount and the Island of Hawaii|url=http://pubs.er.usgs.gov/publication/70011216|magazine=Earth and Planetary Science Letters|volume=66|issue=C|pages=19|doi=10.1016/0012-821X(83)90154-1}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Niechciał|2020|p=}}

Izotopi, višji od &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He so vsi nestabilni. Opazi se lahko, da imajo izotopi s sodim številom [[Nevtron|nevtronov]] daljšo razpolovno dobo, kot tisti z lihim številom, kar dokazuje večjo stabilnost atomov, če je sodo število [[Proton|protonov]] in nevtronov v jedru.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Table I. The NUBASE2012 table of nuclear and decay properties|last=|first=|publisher=|year=2012|isbn=|location=Chinese Physics C (HEP &amp; NP)|page=1179|cobiss=|url=http://amdc.in2p3.fr/nubase/nubase2012/b-mfldq164.pdf|accessdate=22. 1. 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Pri raziskovanju izotopov je bilo veliko zanimanje za iskanje izotopa &lt;sup&gt;10&lt;/sup&gt;He, saj ima 8 nevtronov in 8 je še eno [[Magično število (fizika)|magično število]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=PROBLEMS TO BE CLARIFIED BY MEANS OF RADIOACTIVE ION BEAMS PROVIDED BY THE ACCULINNA-2 SEPARATOR|last=Ter-Akopian|first=G. M.|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://arxiv.org/pdf/1612.03625.pdf|accessdate=22. 1. 2021|language=en|display-authors=18}}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da sta obe števili magični, je &lt;sup&gt;10&lt;/sup&gt;He hudo nestabilen in razpade v 3,1 zeptosekunde.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The encyclopedia of the chemical elements|url=http://archive.org/details/encyclopediaofch00hamp|publisher=New York, Reinhold Book Corp|date=1968|last=Hampel|first=Clifford A.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wang|first=Meng|last2=Audi|first2=G.|last3=Kondev|first3=F. G.|last4=Huang|first4=W.J.|last5=Naimi|first5=S.|last6=Xu|first6=Xing|date=2017-03|title=The AME2016 atomic mass evaluation (II). Tables, graphs and references|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1674-1137/41/3/030003|magazine=Chinese Physics C|volume=41|issue=3|pages=030003|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030003|issn=1674-1137}}&lt;/ref&gt; Najmanj stabilen izmed vseh do sedaj odkritih izotopov je &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;He, ki ima zaradi dodanega kršenja stabilnosti &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He z enim [[Nukleon|nukleonom]] veliko težnjo, da bi se spremenil nazaj v &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Večina težkih helijevih izotopov razpade na lažje izotope helija, &lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt;He pa največkrat na litij. Od leta 2000 ni bil odkrit noben nov izotop. &lt;sup&gt;11&lt;/sup&gt;He je najbrž zaradi istih razlogov kot &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;He izredno nestabilen.

=== Ločevanje &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He ===
&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He sta edina izotopa, na katerih lahko delamo eksperimente, saj imajo drugi prekratke [[Razpolovni čas|razpolovne dobe]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Poraba helija-3 v ZDA je bila leta 2020 okoli 60.000 litrov in narašča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Design of a Separation Process for Recycling Tritium and Helium-3 Mixed Gas - ProQuest|url=https://search.proquest.com/openview/cadadcc40f440777cc249bc1f484bc17/1.pdf?pq-origsite=gscholar&amp;cbl=18750&amp;diss=y|website=search.proquest.com|accessdate=2021-01-23|language=en}}&lt;/ref&gt; Cene helija-3 sunkovito rastejo zaradi pomanjkanja izotopa v naravi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Leta 2009 je bila za komercialno uporabo cena helija-3 450[[Ameriški dolar|$]] na [[liter]], medtem ko sedaj dosega ceno tudi po 2750$. Razlog za to izvira tudi iz slabe eficentnosti procesov za purifikacijo. Obstajajo trije glavni načini purifikacije: najpogosteje se uporablja purifikacija [[Supertekočnost|supertekočih]] izotopov helija. Proces je drag in zahteva posebno opremo, pri njem pa izgubimo okoli 50% helija-3. Drugi način zahteva še nižje temperature, vendar z njim ne izgubimo toliko helija-3, saj se ne meša več s helijem-4. Tretji način vključuje semipermiabilne [[Membrana|membrane]], ki bi imele razpoke dovolj velike za prehod &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He, vendar ne &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He.{{Sfn|Niechciał|2020|p=}}

== Agregatna stanja ==
Je komprimiran plin - v visokih koncentracijah lahko učinkuje dušeče. Pri vdihavanju pride do t. i. Mickey Mouse efekta-trenutna višja frekvenca glasu. Kot utekočinjen plin je nizkotemperaturen; kontakt s tekočino lahko povzroči mrzle opekline/ozebline.

=== Obstojnost in reaktivnost ===
* stisnjen plin - stabilen pod normalnimi pogoji. 
* tekoč plin - stabilen pod normalnimi pogoji. Iztekajoča se tekočina lahko povzroči krhkost konstrukcijskih materialov.

== Pridobivanje ==
[[Slika:Zaloge helija.png|sličica|Zaloge helija v ZDA]]
Helij se nahaja v atmosferi v koncentraciji približno petih [[Število delcev na milijon|delcev na milijon]]. Zaradi nizke koncentracije je komercialno pridobivanje iz zraka nepraktično. Na srečo pa je bilo odkritih nekaj nahajališč zemeljskega plina, ki vsebujejo precejšnje količine helija. Tako se ves komercialni helij pridobiva iz nahajališč naravnega plina, katerega majhen del je tudi helij v koncentracijah nad 0,3 odstotka na količino zemeljskega plina. Večina helija na svetu prihaja iz nahajališč zemeljskega plina, ki so v ozkem pasu ozemlja [[Teksas]]a, [[Oklahoma|Oklahome]] in [[Kansas]]a ter na vzhodnem kraku [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Grynia|first=Eugene|last2=Griffin|first2=Peter J.|date=2016-12-28|title=Helium in Natural Gas - Occurrence and Production|url=https://www.ingentaconnect.com/content/10.7569/JNGE.2016.692506|magazine=Journal of Natural Gas Engineering|language=en|volume=1|issue=2|pages=163–215|doi=10.7569/JNGE.2016.692506|issn=2379-2884}}&lt;/ref&gt;

== Uporaba ==
Helij se uporablja:
* pri obdelavi kovin, za oblikovanje inertne plinske zaščite in preprečevanje oksidacije med varjenjem kovin, kot so aluminij, nerjaveče jeklo, baker in magnezijeve litine;
* v letalski in vesoljski industriji kot gorivo za ultralahka letala, aerostate/balone;
* v polprevodniški industriji za zagotavljanje varovalne atmosfere ter kot medij za prenos toplote pri rasti germanijevih in silicijevih kristalov za tranzistorje in laserje;
* za izdelavo optičnih vlaken za telekomunikacijske kable;
* pri kemijski obdelavi (kot nosilni plin) za omogočanje analize čistosti in sestave kemijskih snovi s kromatografijo;
* za odkrivanje uhajanja (oz. za preverjanje brezhibnosti glede tega) pri tlačnih ali vakuumskih sistemih oz. za preskus uhajanja pri cevovodih;
* pri globokomorskem potapljanju (kot nosilni plin za kisik) za omogočanje dihanja v primeru sintetičnih dihalni zmesi, ki jih uporabljajo globokomorski potapljači, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskavami, raziskovanjem ali razvojem virov nafte in plinov na odprtem morju.

== Glej tudi ==

* [[helijeve anorganske spojine]]
*[[Nevtronij-2|dinevtron (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;Nt)]]
*[[fermion]]
*[[bozon]]
*[[razpad alfa]]
*[[supertekočnost]]
*[[van der Waalsova sila]]

==Sklici==
{{sklici|3}}
== Viri ==

* {{Navedi splet|url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/Astro/mass5w.html|title=The Mass-5 Roadblock|date=|accessdate=19. 1. 2021|website=|publisher=|last=Nave|first=R.|language=en}}
* {{Navedi splet|url=https://www.ciaaw.org/helium.htm|title=Helium|date=|accessdate=19. 1. 2021|website=|publisher=CIAAW|last=|first=|language=en}}
* {{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/startswithabang/2017/09/05/the-suns-energy-doesnt-come-from-fusing-hydrogen-into-helium-mostly/?sh=63c85b6670f9|title=The Sun's Energy Doesn't Come From Fusing Hydrogen Into Helium (Mostly)|date=2017|accessdate=19. 1. 2021|website=|publisher=Forbes|last=Siegel|first=Ethan|language=en}}
*{{Navedi splet|url=https://www.bnl.gov/magnets/Staff/Gupta/cryogenic-data-handbook/Section2.pdf|title=11. PROPERTIES OF HELIUM|date=|accessdate=20. 1. 2021|website=bnl.gov|publisher=BNL|last=|first=}}
*{{Navedi knjigo|title=Operational Costs of He3 Separation Using the Superfluidity of He4|first2=Piotr|accessdate=23. 1. 2021|last4=Trybuła|last3=Kempinski|last2=Banat|first4=Zbigniew|first3=Wojciech|url=https://www.mdpi.com/1996-1073/13/22/6134/pdf|last=Niechciał|cobiss=|page=|location=Energies|isbn=|year=2020|publisher=MDPI|first=Jakub|language=en}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|helij|Helij}}
* [http://www.periodicvideos.com/videos/002.htm Helij (video)], University of Nottingham
*[https://www.ciaaw.org/helium.htm Helij na CIAAW]
*[https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/23987 Helij na PubChem]
*[https://www.webelements.com/helium/ Helij na Webelements]
*[https://qdusa.com/support/helium_vapor_pressure.html Kalkulator parnega tlaka za &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;He in &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;He (angleščina)]
{{Navpolje periodni sistem}}
{{Kemični elementi}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Helij| ]]
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:1895 v znanosti]]
[[Kategorija:Žlahtni plini]]
[[Kategorija:Nekovine]]</text>
      <sha1>i67hl3odqr3g5k5p4utli534rinwa9b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slikarstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16405</id>
    <revision>
      <id>5736526</id>
      <parentid>5589441</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:46:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pastel */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39095" xml:space="preserve">
'''Slikárstvo''' je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago ([[platno]], [[papir]], [[omet]]) nanašamo [[barva|barve]]. Slikarstvo je ena izmed temeljnih strok likovne umetnosti, ki ima za osnovno ploskev in upodobitve gradi z uporabo barve in črt. Razločujemo med slikarstvom v ožjem pomenu besede, za katero je pomembnejša barva, in slikarstvom v širšem pomenu, kamor sodita tudi [[risba]] in [[grafika]], kjer je barva po navadi lahko odsotna, ali pa je prisotna v barvi risal.
Glede na nosilce (so neprenosni ali prenosni) govorimo o vrstah slikarstva: o stenskem slikarstvu, tabelnem slikarstvu, slikarstvu na platno, knjižnem slikarstvu, slikarstvu na steklo itd. Z nosilci so povezane različne tehnike (npr. [[freska]], [[mozaik]], [[akvarel]]no in oljno slikarstvo, [[kolaž]], vazno slikarstvo), pri čemer se tradicionalnim tehnikam in tradicionalnim materialom pridružujejo novi. S slikarstvom so najtesneje povezani tudi drugi načini izražanja, ki so po značaju slikarski, npr. [[fotografija]], [[film]], [[instalacija]].

[[Slika:Mona Lisa, by Leonardo da Vinci, from C2RMF retouched.jpg|thumb|right|200px|[[Da Vinci]]jeva [[Mona Lisa]]]]
[[File:Rhinos Chauvet Cave.jpg|thumb|upright=1.8|Umetniška upodobitev skupine nosorogov je bila narejena v jami Chauvet 30.000 do 32.000 let pred sedanjostjo.]]

== Zgodovina slikarstva ==
{{glavni|Jamske poslikave}}
Slikarstvo se je pojavilo v obdobju [[paleolitik]]a, ko je človek z naravnimi barvami naslikal prve jamske [[slika|slike]]. Do leta 2018 naj bi bile najstarejše znane slike stare približno 32.000 let, v jami Chauvet v [[Francija|Franciji]]. Vgravirane so in pobarvane z rdečo oker in črno pigmentno barvo, na njih pa so prikazani konji, nosorogi, levi, bivoli, mamuti, abstraktni vzorci in možne delne človeške figure. Jamske slike so nato našli v [[Indonezija|Indoneziji]] v jami Lubang Jeriji Saléh, za katero menijo, da je stara 40.000 let. Vendar so bili najzgodnejši dokazi o slikarskem delu odkriti v dveh kamnitih zavetjih v deželi Arnhem na severu [[Avstralija|Avstralije]]. V najnižji plasti materiala na teh lokacijah so uporabljeni kosi oker, stari približno 60.000 let. Arheologi so našli tudi del kamnite poslikave, ohranjene v skalnjaku iz apnenca v regiji Kimberley v severozahodni Avstraliji, ki je stara 40.000 let.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.aboriginalartonline.com/art/rockage.php |title=How Old is Australia's Rock Art? |publisher=Aboriginalartonline.com |accessdate=2014-03-13}}&lt;/ref&gt; Primeri jamskih slik so po vsem svetu - v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem, Kitajskem, v Avstraliji, Mehiki,&lt;ref&gt;{{Cite web | url=http://www.bbc.co.uk/portuguese/noticias/2013/05/130523_pinturas_caverna_mexico_an | title=Milhares de pinturas rupestres são descobertas em cavernas no México|work = BBC News Brasil|language = pt|date = 23 May 2013}}&lt;/ref&gt; itd.

V prvih [[civilizacija]]h je prevladovala stenska poslikava, ki so jo uporabljali predvsem za [[tempelj|templje]], [[grobnica|grobnice]], [[palača|palače]] in [[svetišče|svetišča]]. V [[stara Grčija|stari]] [[Grčija|Grčiji]] se je ta zvrst umetnosti že dodobra razvila, a se je na žalost iz tistega časa zelo malo ohranilo. Na srečo pa je veliko ostalo od stenskih poslikav v [[Stari Rim|starem]] [[Rim]]u, predvsem [[mesto|mestu]] [[Pompeji]], ko so bile poslikane tudi nekatere zasebne hiše. Iz tistega časa so raziskovalci našli tudi ohranjene mozaike.

V zahodnih kulturah imata [[oljno slikarstvo]] in [[akvarel]]no slikarstvo bogato in zapleteno tradicijo v slogu in vsebini. Na vzhodu so črnilo in barvno črnilo v preteklosti prevladovali pri izbiri medijev z enako bogato in zapleteno tradicijo.

[[zgodovina|Zgodovino]] slikarstva preučuje [[umetnostna zgodovina]].

== Estetika in teorija ==
[[File:Formella 18, apelle o la pittura, nino pisano, 1334-1336 dettaglio 01.JPG|thumb|[[Nino Pisano]], ''Apel ali Umetnost slikanja'' v detajlu (1334–1336); relief [[Giotto]]vega zvonika v [[Firence|Firencah]], Italija|alt=Relief ob steni prikazuje bradatega moškega, ki sega z rokami, oblečena po telesu.]]

Estetika je preučevanje umetnosti in lepote; to je bilo pomembno vprašanje za filozofe 18. in 19. stoletja, kot sta [[Immanuel Kant]] in [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]]. Klasični filozofi, kot sta [[Platon]] in [[Aristotel]], so teoretizirali tudi o umetnosti in slikarstvu. Platon v svojem filozofskem sistemu ni zanemarjal slikarjev (pa tudi kiparjev); trdil je, da slika ne more prikazati resnice - je kopija resničnosti (senca sveta idej) in ni nič drugega kot obrt, podobna čevljarstvu ali litju železa.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Plato's Aesthetics|url=http://www.rowan.edu/open/philosop/clowney/aesthetics/philos_artists_onart/plato.htm|website=www.rowan.edu|accessdate=1 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001041449/http://www.rowan.edu/open/philosop/clowney/Aesthetics/philos_artists_onart/plato.htm|archive-date=1 October 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V času Leonarda je slikarstvo postalo tesnejši prikaz resnice kot slikanje v stari Grčiji. [[Leonardo da Vinci]] je nasprotno dejal, da je ''La Pittura è cosa mentale'' ('slikanje je stvar uma').&lt;ref&gt;Rollason, C., &amp; Mittapalli, R. (2002). ''Modern criticism''. New Delhi: Atlantic Publishers and Distributors. p. 196. {{ISBN|81-269-0187-X}}&lt;/ref&gt; Kant je razlikoval med [[Lepota|Lepoto]] in [[sublimno|Sublimnim]], in sicer z vidiki, ki so očitno dajali prednost prvemu. Čeprav se ni posebej skliceval na slikarstvo, so ta koncept prevzeli slikarji, kot je [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] in [[Caspar David Friedrich]].

Hegel je prepoznal neuspeh pri doseganju univerzalnega koncepta lepote in v svojem estetskem eseju zapisal, da je slikarstvo, skupaj s [[poezija|poezijo]] in [[glasba|glasbo]], ena od treh 'romantičnih' umetnosti zaradi svojega simboličnega, visoko intelektualnega namena.&lt;ref&gt;&quot;Painting and music are the specially romantic arts. Lastly, as a union of painting and music comes poetry, where the sensuous element is more than ever subordinate to the spirit.&quot; [http://www.hegel.net/en/eb1911.htm#331 Excerpted from Encyclopædia Britannica 1911]&lt;/ref&gt; Med slikarji, ki so napisali teoretska dela o slikarstvu, sta [[Vasilij Vasiljevič Kandinski|Kandinski]] in [[Paul Klee]].&lt;ref name=&quot;Franciscono&quot;&gt;Franciscono, Marcel, ''Paul Klee: His Work and Thought'', part 6 'The Bauhaus and Düsseldorf', chap. 'Klee's theory courses', p. 246 and under 'notes to pp. 245–54' p. 365&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Barasch&quot;&gt;Barasch, Moshe (2000) ''[https://books.google.com/books?id=R_2wIujisH4C Theories of art – from impressionism to Kandinsky]'', part IV 'Abstract art', chap. 'Color' pp. 332–33&lt;/ref&gt; Kandinski v svojem eseju trdi, da ima slikarstvo duhovno vrednost in daje osnovne barve bistvenim občutkom ali konceptom, kar so že poskušali narediti Goethe in drugi pisatelji.

[[Ikonografija]] je preučevanje vsebine slik in ne njihovega sloga. [[Erwin Panofsky]] in drugi umetnostni zgodovinarji skušajo najprej razumeti upodobljene stvari, preden se ozrejo na njihov pomen za gledalca v tistem času in na koncu analizirajo njihov širši kulturni, verski in družbeni pomen.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Jones|first1=Howard|title=The Varieties of Aesthetic Experience|journal=Journal for Spiritual &amp; Consciousness Studies|date=October 2014|volume=37|issue=4|pages=541–252}}{{page needed|date=January 2018}}&lt;/ref&gt;

Leta 1890 je pariški slikar Maurice Denis slavno zatrdil: »Ne pozabite, da je slika - preden je vojaški konj, gola ženska ali kakšna zgodba ali druga - v bistvu ravna površina, prekrita z barvami, sestavljenimi v določenem vrstnem redu.«&lt;ref&gt;[http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761563353/abstract_art.html Encyclopedia Encarta] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080704155609/http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761563353/Abstract_Art.html |date=4 July 2008 }}&lt;/ref&gt; Tako je bilo veliko slikarskega razvoja 20. stoletja, kot je [[kubizem]], razmišljanje o '' sredstvih '' slikarstva in ne o zunanjem svetu - naravi -, ki je bila prej njegova glavna tema.

== Elementi slikanja ==
[[File:Chen Hongshou, leaf album painting.jpg|thumb|right|Chen Hongshou (1598–1652), ''Leaf album painting'' ([[dinastija Ming]])]]
[[File:Georges Seurat 066.jpg|thumb|Georges Seurat, ''Parade de cirque'' (1887–88)|alt=Shows a pointillist painting of a trombone soloist.]]

=== Intenzivnost ===
Kar omogoča slikanje, je zaznavanje in prikaz intenzivnosti. Vsaka točka v prostoru ima različno intenzivnost, ki jo lahko na sliki predstavimo s črno-belo in vsemi sivimi odtenki med njimi. Slikarji lahko v praksi artikulirajo oblike tako, da si nalagajo površine različnih intenzivnosti; z uporabo samo barve (enake intenzivnosti) lahko predstavljamo samo simbolične oblike. Tako se osnovna slikarska sredstva razlikujejo od ideoloških, kot so geometrijske figure, različna stališča in organizacija (perspektiva) ter simboli. Slikar na primer zazna, da ima določena bela stena na vsaki točki različno intenzivnost zaradi odtenkov in odsevov bližnjih predmetov, v idealnem primeru pa je bela stena še vedno bela stena v mrki temi. Pri tehničnem risanju je idealna tudi debelina črte, ki razmejuje idealne obrise predmeta znotraj zaznavnega okvira, drugačnega od tistega, ki ga uporabljajo slikarji.

=== Barva in ton ===
Barva, sestavljena iz odtenka, nasičenosti in vrednosti, razpršena po površini, je bistvo slikarstva, tako kot višina in ritem bistvo glasbe. Barva je sicer zelo subjektivna, vendar ima opazne psihološke učinke, čeprav se ti lahko razlikujejo od kulture do kulture. Črna je na Zahodu povezana z žalovanjem, na vzhodu je to bela. Nekateri slikarji, teoretiki, pisatelji in znanstveniki, med njimi [[Johann Wolfgang Goethe|Goethe]]&lt;ref&gt;[https://archive.org/details/goethestheoryco01goetgoog Johann Wolfgang von Goethe, Goethe's theory of colours], John Murray, London 1840&lt;/ref&gt;, Kandinski&lt;ref&gt;Wassily Kandinsky Concerning The Spiritual in Art, [Translated By Michael T. H. Sadler, [http://www.semantikon.com/art/kandinskyspiritualinart.pdf pdf].&lt;/ref&gt;, in [[Isaac Newton|Newton]]&lt;ref&gt;A letter to the Royal Society presenting A new theory of light and colours Isaac Newton, 1671 [http://www.earlymoderntexts.com/assets/pdfs/newton1671.pdf pdf]&lt;/ref&gt;, so napisali svojo barvno teorijo.

Poleg tega je uporaba jezika le abstrakcija za barvni ekvivalent. Beseda 'rdeča' na primer lahko zajema široko paleto variacij od čiste rdeče vidnega spektra svetlobe. Ni formaliziranega registra različnih barv na način, da bi se dogovorili o različnih notah v glasbi, kot sta F ali C♯. Za slikarja barva ni preprosto razdeljena na osnovne (primarne) in izpeljane (komplementarne ali mešane) barve (na primer rdeča, modra, zelena, rjava itd.).

Slikarji se praktično ukvarjajo s pigmenti&lt;ref&gt;[http://colourlex.com/pigments/pigments-colour/ Pigments] at ColourLex&lt;/ref&gt;, zato je 'modra' za slikarja lahko kateri koli modra: ftalocianinsko modra, prusko modra, indigo, kobaltovo modra, ultramarin itd. Psihološki in simbolni pomeni barve, strogo rečeno, niso slikarsko sredstvo. Barve samo dodajajo potencialni, izpeljani kontekst pomenov, zato je zaznavanje slike zelo subjektivno. Analogija z glasbo je povsem jasna - zvok v glasbi (kot nota C) je analogen 'svetlobi' v slikarstvu, 'odtenki' dinamiki, 'obarvanost' pa slikanju, kot je poseben ton glasbil glasbi. Ti elementi nujno ne tvorijo melodije (v glasbi); lahko mu dodajo različne kontekste.

=== Netradicionalni elementi===
Sodobni umetniki so zelo razširili slikarsko prakso, da bi kot primer vključili [[kolaž]], ki se je začel s kubizmom in ni slikanje v strogem smislu. Nekateri sodobni slikarji za svojo teksturo vključujejo različne materiale, kot so kovina, plastika, pesek, cement, slama, listi ali les. Primeri tega so dela Jeana Dubuffeta in Anselma Kieferja. Vse več je skupnosti umetnikov, ki uporabljajo računalnike za 'barvanje' barve na digitalno 'platno' s pomočjo programov, kot so Adobe Photoshop, Corel Painter in mnogi drugi. Te slike lahko po potrebi natisnejo na tradicionalno platno.

=== Ritem ===
[[File:Piet Mondriaan, 1921 - Composition en rouge, jaune, bleu et noir.jpg|thumb|[[Piet Mondrian]], ''Composition en rouge, jaune, bleu et noir'' (1921), Gemeentemuseum Den Haag]]
Ritem je za umetnike pomemben tako pri slikanju kot pri glasbi. Če nekdo definira ritem kot »premor, vključen v zaporedje«, potem lahko na slikah obstaja ritem. Ti premori omogočajo ustvarjalno silo, da posreduje in doda nove stvaritve - obliko, melodijo, obarvanost. Razširjanje oblike ali kakršnih koli informacij je pri danem umetniškem delu ključnega pomena in neposredno vpliva na estetsko vrednost tega dela. To je zato, ker je estetska vrednost odvisna od funkcionalnosti, torej svoboda (gibanje) zaznavanja se dojema kot lepota. Prosti pretok energije tako v umetnosti kot tudi v drugih oblikah ''techne'' neposredno prispeva k estetski vrednosti.&lt;ref name=&quot;Tosaki&quot;&gt;[https://books.google.com/books?isbn=9402411984 Eiichi Tosaki, ''Mondrian's Philosophy of Visual Rhythm: Phenomenology, Wittgenstein, and Eastern thought''], Volume 23 of Sophia ''Studies in Cross-cultural Philosophy of Traditions and Cultures'', Springer, 15 Nov 2017, pp. 108–109, 130, 139, 158, {{ISBN|9402411984}}&lt;/ref&gt;

Glasba je bila pomembna za rojstvo abstraktne umetnosti, saj je glasba po naravi abstraktna - ne poskuša predstavljati zunanjega sveta, ampak na neposreden način izraža notranje občutke duše. Vasilij Kandinski je pogosto uporabljal glasbene izraze za prepoznavanje svojih del; svoje najbolj spontane slike je imenoval ''improvizacije'', bolj dodelana dela pa označil za ''kompozicije''. Kandinski je teoretiziral, da je ''glasba končni učitelj''&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.wassilykandinsky.net/quotes.php|title=Wassily Kandinsky – Quotes|website=www.wassilykandinsky.net|access-date=2016-09-17}}&lt;/ref&gt;, nato pa se je lotil prvih sedmih od desetih skladb. Ko je slišal tone in akorde, ko je slikal, je Kandinski teoretiziral, da je (na primer) rumena barva sredina C na medeninasti trobenti; črna je barva zaprtja in konca stvari; in da kombinacije barv ustvarjajo vibracijske frekvence, podobne akordom, ki se igrajo na klavirju. Leta 1871 se je mladi Kandinski naučil igrati klavir in violončelo. Scenska zasnova Kandinskega za uprizoritev [[Modest Petrovič Musorgski|Mussorgskyjevih]] ''[[Slike z razstave|Slik z razstave]]'' ponazarja njegov 'sinestetični' koncept univerzalnega ujemanja oblik, barv in glasbenih zvokov.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Bauhaus|last=Fiedler|first=Jeannine|publisher=h.f.ullmann publishing GmbH|year=2013|isbn=978-3-8480-0275-7|location=Germany|pages=262}}&lt;/ref&gt;

Glasba definira večino modernističnega abstraktnega slikarstva. [[Jackson Pollock]] to poudarja s svojo sliko iz leta 1950 ''Jesenski ritem'' (številka 30).

== Slikarski mediji ==
Različne vrste barv običajno prepoznamo po mediju, v katerem je [[pigment]] suspendiran ali vgrajen, kar določa splošne delovne značilnosti barve, kot so [[viskoznost]], [[mešljivost]], [[topnost]], čas sušenja itd.
=== Olje ===
[[File:Honoré Daumier 008.jpg|thumb|[[Honoré Daumier]], ''Slikar'' (1808–1879), olje na les z vidnimi potezami čopiča]]

[[Oljna slika]] je postopek barvanja z pigmenti, ki so vezani na medij olje, kot je [[laneno olje]], ki se je pogosto uporabljalo v zgodnji moderni Evropi. Pogosto so olje kuhali s smolo, kot je borova smola ali celo [[kadilo]]; imenovali so se 'laki' in so bili cenjeni zaradi telesa in sijaja. Oljna barva je sčasoma postala glavni medij za ustvarjanje umetniških del, saj so njene prednosti postale splošno znane. Prehod se je začel z [[zgodnje nizozemsko slikarstvo|zgodnjim nizozemskim slikarstvom]] v severni Evropi in je z [[visoka renesansa|visoko renesanso]] tehnika oljnega slikarstva v večini Evrope skoraj popolnoma nadomestila [[tempera]] barve.

=== Pastel===
[[File:Louis15-1.jpg|thumb|left|[[Maurice Quentin de La Tour]], ''Portret Ludvika XV. Francoskega'' (1748), pastel]]
[[Pastel]] je slikarski medij v obliki paličice (sticka), sestavljen iz čistega praškastega pigmenta in veziva. &lt;ref&gt; Mayer, Ralph, '' Umetnikov priročnik za materiale in tehnike '', tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 312.&lt;/ref&gt; Pigmenti, ki se uporabljajo v pastelih, so enaki pigmentom, ki se uporabljajo za izdelavo vseh barvnih umetniških medijev, vključno z oljno barvo; vezivo je nevtralnega odtenka in nizko nasičenostjo. Barvni učinek pastelov je bolj podoben naravnim suhim pigmentom kot kateri koli drug postopek.&lt;ref&gt; Mayer, Ralph. Umetnikov priročnik za materiale in tehnike. Viking Adult; 5. popravljena in posodobljena izdaja, 1991. {{ISBN | 0-670-83701-6}} &lt;/ref&gt; Ker je površina pastelne slike krhka in se zlahka razmaže, je za njeno ohranitev potreben zaščitni ukrep, kot je kadriranje pod steklom; lahko ga tudi poškropimo z fiksirjem. Kljub temu lahko pastelna slika, izdelana s trajnimi pigmenti in pravilno negovana, ostane stoletja nespremenjena. Pasteli niso dovzetni, tako kot slike, izdelane s tekočim medijem, na razpoke in razbarvanje, ki so posledica sprememb v barvi, motnosti ali dimenzijah medija, ko se suši.

=== Akrilna barva ===
[[File:Jungle Arc.jpg|thumb|Ray Burggraf, ''Jungle Arc'' (1998), akril na les]]
[[Akrilna barva]] je hitro sušeča barva, ki vsebuje pigmentno suspenzijo v [[akrilna smola | akril]] polimerno [[emulzija|emulzijo]]. Akrilne barve lahko razredčimo z vodo, in postanejo vodoodporne, ko se posušijo. Odvisno od tega, koliko barve je razredčene (z vodo) ali spremenjena z akrilnimi geli, mediji ali pastami, je lahko končna akrilna slika podobna [[akvarel]]u ali [[oljna slika|oljni sliki]] ali pa ima lastnih edinstvenih lastnosti, ki jih ni mogoče doseči z drugimi mediji. Glavna praktična razlika med večino akrila in oljnimi barvami je čas sušenja. Olja omogočajo več časa za mešanje barv in nanašanje enakomernih glazur na podbarvo. Ta počasi sušilni vidik olja lahko obravnavamo kot prednost nekaterih tehnik, lahko pa tudi ovira umetnikovo sposobnost hitrega dela.

=== Vodene barve ===
[[File:John Martin - Manfred on the Jungfrau (1837).jpg|thumb|left|John Martin, ''Manfred na Jungfrau'' (1837), akvarel]]
[[Akvarel]] je metoda barvanja, pri kateri so barve izdelane iz pigmentov, raztopljenih v vodotopnem nosilcu. Tradicionalna in najpogostejša podpora za akvarelne slike je papir; drugi nosilci vključujejo [[papirus]], papir iz lubja, plastiko, [[velum]] ali [[usnje]], tkanine, les in [[platno]]. V vzhodni Aziji se akvarelno slikanje s črnili imenuje [[slikanje s črnilom]] ali slikanje z drsi. V [[kitajsko slikarstvo | kitajskem]], [[korejsko slikarstvo | korejskem]] in [[japonsko slikarstvo|japonskem]] slikarstvu je prevladoval medij, pogosto v enobarvni črni ali rjavi barvi. Indija, Etiopija in druge države imajo tudi dolgo tradicijo. Slikanje s prsti z akvarelnimi barvami izvira iz Kitajske. Akvarelne svinčnike (vodotopne barvne svinčnike) se lahko uporablja mokre ali suhe.

=== Črnilo ===
[[File:Landscapes of the Four Seasons.jpg|thumb|[[Sesshū Tōyō]], ''Landscapes of the Four Seasons'' (1486), ink and light color on paper ]]
Slike s črnilom so narejene s tekočino, ki vsebuje pigmente in / ali [[barvilo]] in se uporablja za barvanje površine, da se ustvari slika, [[pisanje|besedilo]] ali oblikovanje. Črnilo se uporablja za risanje s [[pero (pisalo)|peresom]], [[čopič]]em ali [[pero|perjem]]. Črnilo je lahko kompleksen medij, ki ga sestavljajo [[topilo]], pigmenti, barvila, [[smola]], [[mazivo]], [[površinsko aktivna snov]], suspendirane trdne snovi, fluorescent in drugi materiali. Sestavni deli črnil služijo za številne namene; nosilec črnila, barvila in drugi dodatki nadzorujejo pretok in debelino črnila ter njegov videz, ko je suh.

=== Vroči vosek in enkavstika ===
[[File:Petersinai.jpg|thumb|Enkvustika - ikona iz samostana sv. Katarine, [[Egipt]] (6. st.)]]
[[Enkavstika|Enkavstično slikarstvo]], znano tudi kot barvanje z vročim voskom, vključuje uporabo ogrevanega [[čebelji vosek|čebeljega voska]], ki mu dodajo barvne pigmente. Nato se tekočina / pasta nanese na površino - običajno pripravljen les, čeprav se pogosto uporablja [[platno]] in drugi materiali. Najpreprostejšo enkavstično mešanico lahko naredimo iz dodajanja pigmentov čebeljemu vosku, vendar je mogoče uporabiti več drugih receptov - nekateri vsebujejo druge vrste [[vosek|voskov]], damar smolo, [[laneno olje]] ali druge sestavine. Čiste pigmente v prahu se lahko kupi in uporabi, čeprav nekatere mešanice uporabljajo oljne barve ali druge oblike pigmenta. S kovinskim orodjem in posebnimi ščetkami lahko barvo oblikujemo, preden se ohladi, ali z ogrevanimi kovinskimi orodji za manipulacijo z voskom, ko se ohladi na površini. Drugi materiali se lahko zaprejo ali [[kolaž]]irajo na površino ali nanesejo na plast z uporabo enkavstičnega medija, da ga pritrdijo na površino.

Ta tehnika je bila običajna za starogrške in rimske plošče ter je ostala v uporabi v vzhodno-pravoslavni tradiciji [[ikona|ikon]].

=== Freska ===
[[File:Meister von Mileseva 001.jpg|thumb|left|''Beli angel'' (freska), samostan Mileševa, Srbija]]
[[Freska]] je katera koli izmed sorodnih vrst [[stensko slikarstvo|muralov]], narejenih na svežem apnenem [[ometu]] na stenah ali stropih. Beseda freska izhaja iz [[italijanščina|italijanske]] besede ''affresco''' {{IPA | [afˈfresːko]}}, ki izhaja iz latinske besede za 'svež'. Freske so pogosto izdelovali v času renesanse in drugih zgodnjih obdobij. Tehnika ''Buon fresco''' sestoji iz barvanja v pigment, pomešan z vodo, na tanko plast mokre, sveže malte ali [[mavec|mavca]], za katero se uporablja italijanska beseda za omet ''intonaco''. Nasprotno pa se slikanje ''[[Al secco]]'' izvaja na suhem ometu (v italijanščini ''secco'' je 'suho'). Pigmenti potrebujejo vezni medij, kot je [[jajce]] ([[tempera]]), lepilo ali olje, da pigment pritrdi na steno.

=== Gvaš ===
[[Gvaš]] je barva na vodni osnovi, sestavljena iz pigmenta in drugih materialov, zasnovana za uporabo v neprozorni metodi barvanja. Gvaš se od akvarela razlikuje po tem, da so delci večji, je razmerje pigmenta in vode veliko večje, prisoten pa je tudi dodaten, inerten, bel pigment, kot je [[kreda]]. Zaradi tega je gvaš težji in bolj neprozoren, z večjimi odsevnimi lastnostmi. Kot vsa vodna sredstva se tudi ta razredči z vodo.&lt;ref name = &quot;Wash_gou&quot;&gt; Cohn, Marjorie B., '' Wash and Gouache '', Muzej Fogg, 1977.&lt;/ref&gt;

=== Lošč ===
[[File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 05.JPG|thumb|300px|Jean de Court (pripisano), podrobno poslikana posoda iz emajla Limoges (sredina 16. stoletja), Waddesdon Bequest, Britanski muzej]]
[[Lošč | Emajli]] so izdelani z barvanjem podlage, običajno kovine, s steklom v prahu; minerali, imenovani barvni oksidi, zagotavljajo obarvanost. Po žganju pri temperaturi 750–850 stopinj Celzija je rezultat taljeno laminiranje stekla in kovine. Za razliko od večine poslikanih tehnik je s površino mogoče rokovati in jo zmočiti. Emajli se tradicionalno uporabljajo za dekoracijo dragocenih predmetov&lt;ref&gt; Mayer, Ralph, '' The Art's Handbook of Materials and Techniques '', Tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 375. &lt;/ref&gt;, vendar so bili uporabljeni tudi za druge namene. [[Limoges]] je bil vodilno središče renesančnega slikanja z emajlom, z majhnimi verskimi in mitološkimi prizori v okrašenem okolju, na ploščah ali predmetih, kot je solnice ali skrinje. V 18. stoletju je bilo slikanje z emajlom v Evropi v modi, zlasti kot medij za portretno miniaturo.&lt;ref&gt; McNally, Rika Smith, &quot;Enamel&quot;, '' Oxford Art Online '' &lt;/ref&gt; In konec 20. stoletja se je tehnika porcelanskega emajla na kovini uporabljala kot trajen medij za zunanje freske.&lt;ref&gt; Mayer, Ralph, '' Umetnikov priročnik materialov in tehnik '', tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 371. &lt;/ref&gt;

=== Sprej ===
Aerosolna barva (imenovana tudi sprej barva) je vrsta barve, ki je v zaprti posodi pod pritiskom in se sprosti v fini pršilni meglici, ko pritisnete gumb (ventil)]. Oblika sprej barve, aerosol barve pušča gladko, enakomerno prevlečeno površino. Standardne pločevinke so prenosne, poceni in jih je enostavno shraniti. Osnovna barva oziroma temeljni premaz se lahko nanaša neposredno na golo kovino in številne umetne snovi.

Zaradi hitrosti, prenosljivosti in trajnosti so aerosolne barve pogost medij za [[Grafit (umetnost)|grafit]]e. Konec 1970-ih so podpisi in freske piscev grafitov postajali bolj dodelani in razvil se je edinstven slog kot dejavnik aerosolnega medija in hitrosti, potrebne za nedovoljeno delo. Mnogi grafite in ulično umetnost zdaj prepoznajo kot edinstveno umetniško obliko, posebej izdelane aerosolne barve pa so narejene za grafitarje. [[Šablona]] ščiti površino, razen posebne oblike, ki jo je treba barvati. Šablone lahko kupite kot premične črke, jih naročite kot profesionalno izrezani [[logotip]] ali jih umetniki ročno izrežejo.

=== Tempera ===
{{glavni|Tempera}}
Tempera, znana tudi kot jajčna tempera, je trajni, hitro sušeči slikarski medij, sestavljen iz barvnega pigmenta, pomešanega z vodotopnim medijem [[Vezivo (material) | vezivo]] (običajno lepljiv material, kot je jajčni rumenjak ali kakšen drug. [[Tempera]] se imenuje tudi tehnika slikanja v tem mediju. Slike s tempero so zelo dolgotrajne in primeri iz prvih stoletij našega štetja še vedno obstajajo. Jajčna tempera je bila primarna metoda barvanja do leta 1500, ko jo je nadomestil izum oljne barve.

=== Oljna barva, ki se meša z vodo ===
Oljna barva, ki se meša z vodo (imenovana tudi 'vodotopna') je sodobna vrsta oljne barve, izdelane za redčenje in čiščenje z vodo, namesto da bi uporabljali kemikalije kot je [[terpentin]]. Lahko jo mešamo in nanašamo z enakimi tehnikami kot tradicionalne barve na oljni osnovi, medtem ko je še vedno mokra, lahko jo z navadnim milom in vodo učinkovito odstranimo s čopičev, palet in krp. Njena topnost v vodi izhaja iz uporabe [[olja]] medija, v katerem je bil spremenjen en konec [[molekula|molekule]], da se ohlapno veže na molekule vode, kot v raztopini.

=== Digitalno slikanje ===
[[Digitalno slikanje]] je metoda digitalnega ustvarjanja umetniškega predmeta (slikanja) in / ali tehnika izdelave digitalne umetnosti z računalnikom. Kot način ustvarjanja umetniškega predmeta prilagodi tradicionalni slikarski medij, kot so akrilna barva, oljna barva, črnilo, akvarel itd., in nanese pigment tradicionalnim nosilcem, kot so tkanine iz platna, papir, poliester itd., s pomočjo [[programska oprema|programske opreme]], risanja z industrijskim robotom ali tiskalniki. Nanaša se v program za računalniško grafiko, ki uporablja navidezno platno in navidezno slikarsko škatlo s čopiči, barvami in drugimi potrebščinami. Navidezna škatla vsebuje veliko instrumentov, ki ne obstajajo zunaj računalnika in dajejo delu drugačen videz in občutek kot umetniško delo, ki je narejeno na tradicionalen način. Poleg tega digitalno slikanje ni 'računalniško ustvarjena' umetnost, saj računalnik ne ustvarja samodejno slik na zaslonu z uporabo nekaterih matematičnih izračunov. Po drugi strani pa umetnik s svojo slikarsko tehniko ustvari določeno delo na računalniku.&lt;ref&gt;Turning Point Arts [http: //www.turningpointarts.com/what-is-digital-painting / | title = Kaj je digitalno slikanje?&lt;/ref&gt;

== Slikarske tehnike ==
{{glavni|Slikarska tehnika}}
O slikarstvu lahko govorimo z mnogih zornih kotov, med njimi tudi z vidika [[slikarska tehnika|slikarske tehnike]]. Pri slikarjevem odločanju, kaj bo s sliko sporočil in kako bo to storil, je izbira tehnike pomembna. Vsaka tehnika ima svoje zakonitosti, med drugim zahteva, kako je treba graditi delo, in ko je slika dokončana, je tudi tehnika z izbranimi materiali vred tista, ki vpliva na estetsko doživljanje stvaritve, na intenziteto barv, na lastnosti slikarske površine.

Slikarske tehnike lahko ločimo po različnih aspektih:
* po namenu in uporabi: [[ikona]], [[Miniatura (umetnost)|miniatura]], oltarna slika, [[Iluminirani rokopis]], ...;
* po materialu, ki služi kot podlaga: [[platno]], [[les]], [[usnje]], [[kamen]], [[steklo]], [[pergament]], [[papir]], kovina, plastika,...;
* po vezivu in barvi, ki se uporablja pri določeni tehniki: [[oglje]], [[kreda]], [[tuš]], [[akvarel]], [[pastel]], [[gvaš]], [[tempera]], [[enkavstika]], [[akril]],...;
* po priboru, ki se uporablja pri posamezni tehniki: [[pero]], [[slikarski čopič|čopič]], trska, dleto,...
* po delovnem postopku: [[freska]], [[Al secco]], [[mozaik]], [[sgraffito]], [[chiaroscúro]], [[sfumato]], [[gesso]], [[grizaj]], [[impasto]], [[Srebrenka (slikarska tehnika)|srebrenka]], [[pastel (tehnika slikanja)|pastel]], [[vitraj]], ...

=== Risba ===
Risba je pogosto temeljno likovno delo, je izhodišče za slikarske, [[kiparstvo|kiparske]] in [[arhitektura|arhitekturne]] stvaritve. Njena bistvena značilnost je izražanje s črto, linijo, barva je drugotnega pomena. Ker je risba skopa, zahteva od risarja, da se omeji na bistveno. V nasprotju s slikarstvom risba ne skriva postopka, kako gradi podobo. Povezava s slikarstvom je tesna, saj pri risbi in sliki umetnik pogosto uporabi enake nosilce (npr. [[karton]], [[papir]]), enake pripomočke (npr. [[svinčnik]], pero, čopič, palica), risarske oz. slikarske medije (npr. svinčnik, barvnik, suha igla, [[Kreda (mineral)|kreda]], pastelna kreda, oglje, tinta, tuš), gre pa tudi za podoben pristop k delu. Risba je lahko v slikarskem delu  prekrita (bodisi, ker je izginila pod nanosi barve ali zato, ker je risba nastala ločeno), lahko pa je vidna in je bistvena in sestavina izraza (npr. v srednjeveških slikanih oknih).

Risba je lahko skica, osnutek, likovni zapis ideje, detajla iz resničnega sveta, lahko je študija, predrisba, vmesna postaja med zamislijo in dokončanim delom, lahko pa je samostojna in v sebi zaključeno delo.

=== Grafika ===
Grafika nastane z odtisom upodobitve z matrice ali skozi matrico. To je plošča (npr. lesena, kovinska ali steklena), na kateri je z rezanjem, vpraskanjem, jedkanjem in drugimi postopki nastala upodobitev. Na pripravljeno matrico se nanese barvo ali barve in upodobitev odtisne. Grafične tehnike so številne in mnogovrstne. Najstarejši grafični tehniki sta [[lesorez]] in [[bakrorez]] (nastali sta v 15.stol.) Lesorez je tehnika visokega, bakrorez pa tehnika globokega tiska. Starejšim tehnikam (npr. [[lesorez]], [[linorez]], [[bakrorez]], [[suha igla]], [[akvatinta]], [[monotipija]] ) se pridružujejo moderne (serigrafija oz. [[sitotisk]]), kjer se barvo nanaša skozi matrico, pogosto iz blaga. V 20. stoletju so bile modne mešane tehnike in montaže. Vsebine grafičnih del se od slikarskih ne razlikujejo, pa tudi velikih slogovnih razlik ni. Razvoj grafične dejavnosti in tiskarstva (kot industrije) je grafične upodobitve razširil med široke kroge občinstva. Razlikujemo med umetniško oz. avtorsko grafiko na eni strani (ustvarjalec naj bi kontroliral vsak odtis in ga potrdil s podpisom) ter reproduktivno (industrijsko), ki je tiskana v velikih nakladah.

== Vrste slik glede na motiv ==
=== Alegorija ===
[[Alegorija]] je figurativni način predstavitve, ki ne pomeni dobesednega pomena. Alegorija sporoča svoje sporočilo s pomočjo simbolnih figur, dejanj ali simbolnih predstav. Alegorija se na splošno obravnava kot retorična figura, vendar alegorija ni nujno izražena v jeziku: lahko je naslovljena na oko in jo pogosto najdemo v realističnem slikarstvu. Primer preproste vizualne alegorije je podoba [[Smrt (poosebitev)|okostnjaka s koso]]. Gledalci razumejo, da je ta podoba simbolična predstavitev smrti.

=== Figuralno slikarstvo ===
Figuralika je likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij v katerem koli od slikarskih medijev, pri čemer je glavni predmet človeška figura, bodisi oblečena ali gola. Figuralno slikarstvo se lahko nanaša tudi na dejavnost ustvarjanja takega dela. Človeška figura je ena od kontrastnih tem umetnosti že od prvih jamskih poslikav iz kamene dobe in je bila skozi zgodovino interpretirana v različnih slogih.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Droste|first1=Flip|title=Cave Paintings of the Early Stone Age|journal=Semiotica|date=October 2014|volume=2014|issue=202|pages=155–165|doi=10.1515/sem-2014-0035|s2cid=170631343}}&lt;/ref&gt; Nekateri umetniki, dobro znani po figuralnem slikarstvu, so [[Peter Paul Rubens]], [[Edgar Degas]] in [[Édouard Manet]].

Figuralnost pa lahko razumemo tudi kot pojem, v katerega je zajeto vse, kar je predmetno.
[[File:Reza Abbasi - Two Lovers (1630).jpg|thumb|Reza Abbasi, ''Dva ljubimca'' (1630)]]

=== Ilustracija ===
{{glavni|Ilustracija}}
[[Ilustracija]] je tista slika, ki se uporablja kot ilustracija v [[knjiga]]h, revijah, gledaliških ali filmskih [[plakat]]ih in [[strip]]ih. Danes narašča zanimanje za zbiranje in občudovanje izvirnih umetniških del. Različne muzejske razstave, revije in umetniške galerije so posvetile prostor ilustratorjem preteklosti. V svetu vizualne umetnosti ilustratorji včasih veljajo za manj pomembne v primerjavi z likovnimi umetniki in [[grafični oblikovalci|grafičnimi oblikovalci]]. Toda kot rezultat rasti [[Računalniška igra |računalniških iger]] in industrije stripov postajajo ilustracije cenjene kot priljubljena in donosna umetniška dela, ki lahko pridobijo širši trg kot drugi dve, zlasti v Koreji, na Japonskem, v Hongkongu in ZDA.

=== Krajina ===
{{glavni| Krajinsko slikarstvo}}
[[File:Andreas Achenbach - Clearing Up—Coast of Sicily - Walters 37116.jpg|left|thumb|Andreas Achenbach, ''Čiščenje, Siciljska obala'' (1847), The Walters Art Museum&lt;ref&gt;Achenbach specialized in the &quot;sublime&quot; mode of landscape painting in which man is dwarfed by nature's might and fury.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |publisher= The Walters Art Museum |url= http://art.thewalters.org/detail/19760 |title=Clearing Up—Coast of Sicily}}&lt;/ref&gt;]]
[[Krajinsko slikarstvo]] je izraz, ki zajema upodabljanje naravnih pokrajin, kot so gore, doline, drevesa, reke in gozdovi in zlasti umetnost, kjer je glavni predmet širok pogled, s svojimi elementi, razporejenimi v skladno kompozicijo. V drugih delih so lahko pokrajinska ozadja za figure še vedno pomemben del slike. Nebo je skoraj vedno vključeno v pogled, vreme pa je pogosto sestavni del. Podrobne pokrajine kot ločene teme pa ne najdemo v vseh umetniških tradicijah in se razvijejo, ko že obstaja prefinjena tradicija zastopanja drugih tem. Dve glavni tradiciji izvirata iz zahodnega slikarstva in [[kitajska umetnost|kitajske umetnosti]], v obeh primerih pa segata že več kot tisoč let v preteklost.

==== Veduta ====
{{glavni|Veduta (slikarstvo)}}
[[Veduta (slikarstvo)|Veduta]] je zelo podrobna, običajno obsežna slika mestne pokrajine ali kakšnega drugega razgleda. Ta zvrst krajine izvira iz [[Flandrija|Flandrije]], kjer so umetniki, kot je Paul Bril, že v 16. stoletju slikali vedute. Ko se je pot [[Grand Tour]] nekoliko standardizirala, je ''veduta'' znanih prizorov, kot sta [[Rimski forum]] ali Veliki kanal v Benetkah, ponovno priklicala zgodnje podvige na celino za plemiške Angleže. V poznejšem 19. stoletju so bolj osebni vtisi o mestnih krajinah nadomeščali željo po topografski natančnosti, ki so jo namesto tega zadovoljevale poslikane [[panografija|panorame]].

=== Portret ===
{{glavni|Portretno slikarstvo}}
[[Portretno slikarstvo|Portretne slike]] so upodobitve osebe, pri kateri prevladuje obraz in njegov izraz. Namen je prikazati podobnost, osebnost in celo razpoloženje osebe. Umetnost [[portret]]a se je razcvetela v starogrški in zlasti rimski skulpturi, kjer so varuhi zahtevali individualizirane in realistične portrete, tudi nelaskave. Eden najbolj znanih portretov zahodnega sveta je slika [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] z naslovom ''[[Mona Lisa]]'', ki naj bi bila portret Lise Gherardini, žene Francesca del Gioconda.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/mona-lisa-%E2%80%93-portrait-lisa-gherardini-wife-francesco-del-giocondo |title=Mona Lisa – Portrait of Lisa Gherardini, wife of Francesco del Giocondo |publisher=Louvre Museum |date= c. 1503–19|accessdate=2014-03-13 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140730003620/http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/mona-lisa-%E2%80%93-portrait-lisa-gherardini-wife-francesco-del-giocondo |archivedate=30 July 2014 }}&lt;/ref&gt;

=== Tihožitje ===
{{glavni|Tihožitje}}
[[File:Otto Marseus van Schrieck - A Forest Floor Still-Life - WGA21061.jpg|thumb|Otto Marseus van Schrieck, ''Tihožitje gozdnih tal'' (1666)]]
[[Tihožitje]] je umetniško delo, ki prikazuje večinoma nežive predmete, običajne predmete - ki so lahko naravni (hrana, cvetje, rastline, kamenje ali školjke) ali umetni (kozarci za pijačo, knjige, vaze, nakit, kovanci, itd.). Tihožitja, ki izvirajo iz srednjega veka in starogrške / rimske umetnosti, umetniku dajejo več prostora pri razporeditvi oblikovalskih elementov znotraj kompozicije kot slike drugih vrst tem, kot sta krajina ali portret. Slike tihožitja, zlasti pred letom 1700, so pogosto vsebovale religiozno in alegorično simboliko v zvezi z upodobljenimi predmeti. Nekatera sodobna tihožitja lomijo dvodimenzionalno pregrado in uporabljajo tridimenzionalne mešane medije ter uporabljajo najdene predmete, fotografijo, računalniško grafiko ter video in zvok.

==== Bodegón ====
[[File:Bodegón de recipientes (Zurbarán).jpg|thumb|[[Francisco de Zurbarán]], ''Tihožitje lončenimi kozarci'' ({{lang-es|Bodegón de recipientes}}) (1636), olje na platnu, 46 x 84&amp;nbsp;cm, [[muzej Prado]], [[Madrid]]]]
V [[Španska umetnost|španski umetnosti]] je bodegón slika [[tihožitje|tihožitja]], ki prikazuje predmete iz shrambe, kot so jedi, divjačina in pijača, pogosto razporejena na preprosti kamniti plošči, in tudi slika z eno ali več figurami, vendar pomembnimi elementi tihožitja, ki so običajno postavljeni v kuhinji ali gostilni. V obdobju [[barok]]a so takšne slike postale priljubljene v Španiji v drugi četrtini 17. stoletja. Zdi se, da se je tradicija slikanja tihožitij začela in je bila v današnjih Nizozemskih deželah, danes v Belgiji in na Nizozemskem (takrat flamskih in nizozemskih umetnikov) veliko bolj priljubljena kot kdaj koli prej v južni Evropi. Severna tihožitja so imela veliko podzvrsti: kos zajtrka so dopolnili [[trompe l'oeil]], cvetni šopek in ''[[vanitas]]''. V Španiji je bilo veliko manj pokroviteljev za tovrstne stvari, vendar je postala priljubljena vrsta zajtrk, na katerem je bilo na mizo položenih nekaj predmetov hrane in namiznega pribora.

== Glej tudi ==
* [[Seznam slikarjev]]
* [[Seznam slovenskih slikarjev]]
* [[Stensko slikarstvo]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|slikarstvo|Slikarstvo}}

[[Kategorija:Slikarstvo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1t852g014tv96r5igwzf931egyzeep1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cunami</title>
    <ns>0</ns>
    <id>17594</id>
    <revision>
      <id>5736376</id>
      <parentid>5670045</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:36:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Cunamiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3134" xml:space="preserve">'''Cunámi''' (''tsunámi'') (iz [[japonščina|japonščine]] 津波, ''pristaniščni val'') je [[val]] na [[morje|morski]] gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi [[potres]]a, zdrsa [[zemlja|zemeljskih]] tal, [[ognjenik|ognjeniškega]] delovanja ali padca [[meteorit]]a v [[morje]] ali blizu morja. Cunamije včasih imenujejo ''plimni val'', ker pogosto res bolj spominjajo na naraščanje morja ob [[plima|plimi]] kot pa na lomljenje običajnih valov ob obali. Kljub vsemu pa je izraz zavajajoč, saj cunamijev ne povzroča [[bibavica]], zato ga [[oceanograf]]i zavračajo. Čeprav je res tudi, da nimajo cunamiji navadno nič skupnega s pristanišči – navzlic prevodu japonskega izraza – pa se izraz »cunami« danes uporablja izključno za prej omenjene valove ob izrivu večjih količin morske vode in je zato pravilnejši.

== Fizika cunamijev ==
[[Slika:Tsunami-kueste.01.vm.jpg|thumb|250px|Nastanek cunamija]]
V globoki vodi se [[energija]] cunamija ohranja, odvisna je od njegove višine in [[hitrost]]i. Cunamiji imajo zelo veliko [[valovna dolžina|valovno dolžino]] (reda velikosti 100 [[kilometer|km]]), kar je vedno dosti več od globine morja. Zato se vedno, tudi na odprtem oceanu, obnašajo kot valovi v plitvi vodi. Hitrost valov v plitvi vodi je enaka &lt;math&gt;{\sqrt{g d}}&lt;/math&gt;, pri čemer je ''g'' [[težnostni pospešek]], ''d'' pa globina vode. Sredi oceana lahko zato cunami doseže hitrost 800 [[kilometer na uro|km/h]] ali več. Kljub temu tam cunamija morda sploh ne bi zaznali. Ko pa se cunami približa obali, se njegova višina poveča, hitrost pa zmanjša. Valovi višine do 30[[meter|m]] so uničujoči za obalna naselja celo v primerih, ko potresa, ki je vzrok cunamija, brez instrumentov sploh ne zaznamo. 

Ker se [[seizmični val]]ovi širijo hitreje od cunamija, imajo v krajih tisoče kilometrov oddaljenih od [[epicenter|epicentra]] včasih nekaj ur časa za evakuacijo pred rušilnim cunamijem. Na tem dejstvu sloni služba za alarmiranje ob [[Tihi ocean|tihomorski]] obali, kjer so cunamiji najpogostejši.

Običajno se gladina morja tik pred visokim valom cunamija zniža (»dolina« vala), kar je tudi opozorilni znak za umik na varno.

== Znani cunamiji ==
Največje število cunamijev se pojavlja ob obalah [[Tihi ocean|Tihega oceana]], saj v njem najpogosteje prihaja do vertikalnih prelomov tal, ki so posledica seizmičnega delovanja. Za »državo cunamijev« štejemo [[Japonska|Japonsko]], zanje celo uporabljamo japonsko ime.

Najvišji zabeležen val je nastal v ozkem ledeniškem zalivu na [[Aljaska|Aljaski]] leta [[1959]].

== Glej tudi ==

* [[Potres (Indijski ocean 2004)]]
* [http://mathworld.wolfram.com/news/2005-01-14/tsunamis/ Matematika cunamijev]
* [http://www.kvarkadabra.net/article.php/cunami Cunami skozi oči fizika (Kvarkadabra.net)]
{{geo-stub}}

[[Kategorija:Fizična oceanografija]]
[[Kategorija:Naravne nevarnosti]]
[[Kategorija:Vodni valovi]]
[[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]]
[[Kategorija:Geološke nevarnosti]]
[[Kategorija:Rizični menedžment]]
[[Kategorija:Poplava]]
[[Kategorija:Cunamiji|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7t2t65uk94u0w5pzcv5ajqn311xk84d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveto pismo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>17604</id>
    <revision>
      <id>5736401</id>
      <parentid>5584146</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:57:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>141.255.242.165</ip>
      </contributor>
      <comment>jjj</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10839" xml:space="preserve">Tamara iz delavnic ki se je rodila 1066 je bila in je še zdaj najboljša prijateljica Jezusa Kristusa[[Slika:Jurij Dalmatin - prevod prve Mojzesove knjige (Geneza, Genesis).JPG|sličica|200px|Začetek [[1. Mojzesova knjiga|Prve Mojzesove knjige]] (Geneza) v [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovem]] prevodu celotnega Svetega pisma]]

'''Sveto pismo''' ali '''Biblija''' (iz [[stara grščina|starogrške]] besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''[[knjiga|knjige]]'')&lt;ref&gt;Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni ''[[papirus]]''. Njen izvor iščemo v [[ime]]nu [[Fenicija|feničanskega]] [[mesto|mesta]] [[Biblos]], ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.&lt;/ref&gt; je [[sveta knjiga]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Sestavljata jo dva dela: [[Stara zaveza|Stara]] in [[Nova zaveza]]. Stara zaveza, po hebrejsko [[Tanak]],  predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike [[judovstvo|judovske]] [[vera|vere]] in izhaja še iz [[čas]]ov pred [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]].

Sveto pismo je najbolj brana [[knjiga]] v [[zgodovina|zgodovini]]. Prevedena je v več kot 2.400 [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Ima velik pomen za današnjo [[kultura|kulturo]] in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot [[verstvo|versko]] ali [[zgodovina|zgodovinsko]] knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini [[Judje|Judov]] ter dogajanju v [[Palestina|Palestini]] ob začetku našega štetja.  

Stara zaveza je večinoma pisana v [[hebrejščina|hebrejščini]], deloma tudi v [[aramejščina|aramejščini]] in [[grščina|grščini]], Nova zaveza pa samo v [[grščina|grščini]]. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje [[Septuaginta]]. Nastal je v [[3. stoletje|3.]] in [[2. stoletje|2. stoletju]] pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v [[latinščina|latinščino]] so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime [[Vetus Latina]]. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v [[latinščina|latinski jezik]] prvi prevedel sveti [[Hieronim]] v [[4. stoletje|4. stoletju]]. Prevod se imenuje [[Vulgata]] (latinsko ''splošno razširjena''). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se biblija prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

== Razdelitev ==
[[Slika:Dalmatinova biblija barva (alt).jpg|sličica|200px|Naslovnica Dalmatinove Biblije]]
[[Slika:Sveto pismo Chraska.jpg|sličica|200px|[[Antonín Chráska|Chráskov]] prevod Svetega pisma, ponatis iz leta 1925]]
[[Slika:Lukacs evangeliuma vendul.JPG|sličica|200px|''Evangeliom Sz. Lükacsa'' - katoliško Sveto pismo v [[Prekmurščina|prekmurščini]], ki ga je prevedel [[Mikloš Küzmič]]]]

Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. Nekatere krščanske skupnosti, kot so [[evangeličani]], [[Jehovove priče]] in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, saj ne priznavajo kanoničnosti sedmih tako imenovanih [[Devterokanonične knjige|devterokanoničnih knjig]], kakršne so vsebovane v [[Septuaginta|Septuaginti]]. Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: Pismo Hebrejcem, Jakobovo pismo, 2. Petrovo pismo, 2. Janezevo pismo, 3. Janezevo pismo,  Judovo pismo in Razodetje (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek [[Svetopisemski kanon]].

=== Seznam knjig ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| rowspan=6 bgcolor=#FFCF81 | [[Stara zaveza]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tanakh,&lt;br&gt;Mikra –&lt;br&gt;Branje&lt;/small&gt;


&lt;small&gt;
39 knjig:&lt;br&gt;
[[judovstvo]]&lt;br&gt;
[[protestantizem]]&lt;br&gt;
[[Jehovove priče]]&lt;br&gt;
[[mormoni]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Postava]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tora,&lt;br&gt;Pentatevh –&lt;br&gt;Peteroknjižje&lt;/small&gt;
| 
* [[1. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Geneza)&lt;/small&gt;
* [[2. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Eksodus)&lt;/small&gt;
* [[3. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Levitik)&lt;/small&gt;
* [[4. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Numeri)&lt;/small&gt;
* [[5. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Devteronomij)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | Preroki&lt;br&gt;&lt;small&gt;Neviim&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodnji
| 
* [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]]
* [[Sodniki]]
* [[1. Samuelova knjiga]]
* [[2. Samuelova knjiga]]
* [[1. knjiga kraljev]]
* [[2. knjiga kraljev]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Poznejši
| bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]]
* [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]]
* [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]]
|-
| bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]]
* [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]]
* [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]]
* [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]]
* [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]]
* [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]]
* [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]]
* [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]]
* [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]]
* [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]]
* [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]]
* [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Spisi&lt;br&gt;&lt;small&gt;Ketuvim,&lt;br&gt;Hagiografi –&lt;br&gt;sveti pisatelji&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Psalmi]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Psalm 151]] (pravoslavje)&lt;br&gt;[[Psalmi 152–155]] (sirsko krščanstvo)&lt;/small&gt;
* [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]]
* [[Pregovori]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]]
* [[Visoka pesem]]
* [[Pridigar (Kohelet)]]
* [[Žalostinke]]
* [[Estera (svetopisemska knjiga)|Estera]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Estera (grška)]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Dodatki (grški) k Danielu]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]]
* [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]]
* [[1. kroniška knjiga]]
* [[2. kroniška knjiga]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Manasejeva molitev]] (pravoslavje)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFCF81 | 
&lt;small&gt;
46 knjig:&lt;br&gt;
[[katolicizem]]
&lt;/small&gt;
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodovinske
| 
* [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]]
* [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]]
* [[1. knjiga Makabejcev]]
* [[2. knjiga Makabejcev]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Modrostne
| 
* [[Knjiga modrosti]]
* [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Preroške
| 
* [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]]
|-
| bgcolor=#FFCF81 |
&lt;small&gt;
51 knjig:&lt;br&gt;
[[pravoslavje]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| 
* [[1. Ezrova knjiga]]
* [[2. Ezrova knjiga]]
* [[3. knjiga Makabejcev]]
* [[4. knjiga Makabejcev]]
* [[Hvalnice]]
|-
| rowspan=3 bgcolor=#9CDBED | [[Nova zaveza]]


&lt;small&gt;
27 knjig:&lt;br&gt;
splošno sprejemajo&lt;br&gt;
vse krščanske&lt;br&gt;
verske skupnosti
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Zgodovinske
| 
* [[Evangelij po Mateju]]
* [[Evangelij po Marku]]
* [[Evangelij po Luku]]
* [[Evangelij po Janezu]]
* [[Apostolska dela]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Modrostne
| 
* [[Pismo Rimljanom]]
* [[1. pismo Korinčanom]]
* [[2. pismo Korinčanom]]
* [[Pismo Galačanom]]
* [[Pismo Efežanom]]
* [[Pismo Filipljanom]]
* [[Pismo Kološanom]]
* [[1. pismo Tesaloničanom]]
* [[2. pismo Tesaloničanom]]
* [[1. pismo Timoteju]]
* [[2. pismo Timoteju]]
* [[Pismo Titu]]
* [[Pismo Filemonu]]
* [[Pismo Hebrejcem]]
* [[Jakobovo pismo]]
* [[1. Petrovo pismo]]
* [[2. Petrovo pismo]]
* [[1. Janezovo pismo]]
* [[2. Janezovo pismo]]
* [[3. Janezovo pismo]]
* [[Judovo pismo]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Preroške
| 
* [[Razodetje (Apokalipsa)]]
|}

=== Poglavja in vrstice ===

Razdelitev posameznih knjig na oštevilčena poglavja sta v začetku 13. stoletju ločeno vsak zase izdelala angleški nadškof [[Stephen Langton]] (okoli 1150–1228)  in francoski kardinal [[Hugues de Saint-Cher]] (okoli 1200–1263), vendar se je uveljavila Langtonova razdelitev, ki je v splošni uporabi še danes. Njegovo številčenje je sprejelo tudi Judovsko Sveto pismo.&lt;ref&gt;[[Règine Pernoud]], ''Nehajmo že s tem srednjim vekom'', Družina, Ljubljana, 2003, stran 149.&lt;/ref&gt; Prvi, ki je novozavezna poglavja razdelil na vrstice, je bil italijanski dominikanski teolog [[Santi Pagnini]] (1470–1541), vendar se njegov sistem ni nikoli uveljavil. Njegove vrstice so bile v povprečju precej daljše od današnjih. Francoski tiskar in učenjak [[Robert Estienne]] (1503–1559) je razvil drugačno številčenje vrstic za svojo izdajo grške Nove zaveze iz leta 1551 ter ga uporabil tudi za izdajo francoskega prevoda dve leti kasneje. Njegov sistem pa se je širše uveljavil in danes ga uporabljajo praktično vse sodobne izdaje. Estienne je leta 1555 izdal še Vulgato, v kateri je prvič številčenje uporabil znotraj besedila – prejšnje izdaje so ga namreč imele na robu strani.&lt;ref&gt;''Poglavja in vrstice''; v: Stražni stolp, številka 2, 2016, strani 14–15.&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==

Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o [[Noe]]tu in svetovnem potopu ter [[Abraham]]u ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori [[Sinaj]]. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, [[Samson]]u, [[kralj David|kralju Davidu]] in drugih. V preroških knjigah so opisana dela [[prerok]]ov. 

Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. [[Apostol]]ska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova pisma, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi pismi, Jakobovo pismo, Judovo pismo in tri Janezova pisma).
Sveto pismo se zaključi z [[Razodetje (Apokalipsa)|Apokalipso ali Janezovim razodetjem]], ki opisuje vizijo [[konec sveta|konca sveta]] [[sveti Janez Evangelist|apostola Janeza]].

== Viri in opombe ==

{{opombe}}

== Glej tudi ==

* [[Svetopisemski kodeksi]]
* [[Slovenski prevodi Svetega pisma]]
* [[Uporabnik:Janezdrilc/Sveto pismo|Branje Svetega pisma v 153 dneh]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|Bible}}
{{wikivir|Sveto pismo}}
{{wikinavedek|Sveto pismo}}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&amp;l=sl Biblija.net - Sveto pismo na internetu]
* [https://www.jw.org/sl/publikacije/sveto-pismo/bi12/knjige/ Sveto pismo - prevod Novi svet], prevod Jehovovih prič
* [http://www.biblija.net/razstava/razstava_2.html Prevodi Svetega pisma v slovenščino]


{{Sveto pismo}}

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Krščanska besedila]]
[[Kategorija:Sveto pismo| ]]
[[Kategorija:Prerokbe]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nf58225hb6sn4koq79lol5x5prv8syr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736402</id>
      <parentid>5736401</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:58:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/141.255.242.165|141.255.242.165]] ([[User talk:141.255.242.165|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Adafi123|Adafi123]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10737" xml:space="preserve">[[Slika:Jurij Dalmatin - prevod prve Mojzesove knjige (Geneza, Genesis).JPG|sličica|200px|Začetek [[1. Mojzesova knjiga|Prve Mojzesove knjige]] (Geneza) v [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovem]] prevodu celotnega Svetega pisma]]

'''Sveto pismo''' ali '''Biblija''' (iz [[stara grščina|starogrške]] besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''[[knjiga|knjige]]'')&lt;ref&gt;Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni ''[[papirus]]''. Njen izvor iščemo v [[ime]]nu [[Fenicija|feničanskega]] [[mesto|mesta]] [[Biblos]], ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.&lt;/ref&gt; je [[sveta knjiga]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Sestavljata jo dva dela: [[Stara zaveza|Stara]] in [[Nova zaveza]]. Stara zaveza, po hebrejsko [[Tanak]],  predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike [[judovstvo|judovske]] [[vera|vere]] in izhaja še iz [[čas]]ov pred [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]].

Sveto pismo je najbolj brana [[knjiga]] v [[zgodovina|zgodovini]]. Prevedena je v več kot 2.400 [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Ima velik pomen za današnjo [[kultura|kulturo]] in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot [[verstvo|versko]] ali [[zgodovina|zgodovinsko]] knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini [[Judje|Judov]] ter dogajanju v [[Palestina|Palestini]] ob začetku našega štetja.  

Stara zaveza je večinoma pisana v [[hebrejščina|hebrejščini]], deloma tudi v [[aramejščina|aramejščini]] in [[grščina|grščini]], Nova zaveza pa samo v [[grščina|grščini]]. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje [[Septuaginta]]. Nastal je v [[3. stoletje|3.]] in [[2. stoletje|2. stoletju]] pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v [[latinščina|latinščino]] so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime [[Vetus Latina]]. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v [[latinščina|latinski jezik]] prvi prevedel sveti [[Hieronim]] v [[4. stoletje|4. stoletju]]. Prevod se imenuje [[Vulgata]] (latinsko ''splošno razširjena''). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se biblija prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

== Razdelitev ==
[[Slika:Dalmatinova biblija barva (alt).jpg|sličica|200px|Naslovnica Dalmatinove Biblije]]
[[Slika:Sveto pismo Chraska.jpg|sličica|200px|[[Antonín Chráska|Chráskov]] prevod Svetega pisma, ponatis iz leta 1925]]
[[Slika:Lukacs evangeliuma vendul.JPG|sličica|200px|''Evangeliom Sz. Lükacsa'' - katoliško Sveto pismo v [[Prekmurščina|prekmurščini]], ki ga je prevedel [[Mikloš Küzmič]]]]

Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. Nekatere krščanske skupnosti, kot so [[evangeličani]], [[Jehovove priče]] in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, saj ne priznavajo kanoničnosti sedmih tako imenovanih [[Devterokanonične knjige|devterokanoničnih knjig]], kakršne so vsebovane v [[Septuaginta|Septuaginti]]. Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: Pismo Hebrejcem, Jakobovo pismo, 2. Petrovo pismo, 2. Janezevo pismo, 3. Janezevo pismo,  Judovo pismo in Razodetje (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek [[Svetopisemski kanon]].

=== Seznam knjig ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| rowspan=6 bgcolor=#FFCF81 | [[Stara zaveza]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tanakh,&lt;br&gt;Mikra –&lt;br&gt;Branje&lt;/small&gt;


&lt;small&gt;
39 knjig:&lt;br&gt;
[[judovstvo]]&lt;br&gt;
[[protestantizem]]&lt;br&gt;
[[Jehovove priče]]&lt;br&gt;
[[mormoni]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Postava]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tora,&lt;br&gt;Pentatevh –&lt;br&gt;Peteroknjižje&lt;/small&gt;
| 
* [[1. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Geneza)&lt;/small&gt;
* [[2. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Eksodus)&lt;/small&gt;
* [[3. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Levitik)&lt;/small&gt;
* [[4. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Numeri)&lt;/small&gt;
* [[5. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Devteronomij)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | Preroki&lt;br&gt;&lt;small&gt;Neviim&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodnji
| 
* [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]]
* [[Sodniki]]
* [[1. Samuelova knjiga]]
* [[2. Samuelova knjiga]]
* [[1. knjiga kraljev]]
* [[2. knjiga kraljev]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Poznejši
| bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]]
* [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]]
* [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]]
|-
| bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]]
* [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]]
* [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]]
* [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]]
* [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]]
* [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]]
* [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]]
* [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]]
* [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]]
* [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]]
* [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]]
* [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Spisi&lt;br&gt;&lt;small&gt;Ketuvim,&lt;br&gt;Hagiografi –&lt;br&gt;sveti pisatelji&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Psalmi]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Psalm 151]] (pravoslavje)&lt;br&gt;[[Psalmi 152–155]] (sirsko krščanstvo)&lt;/small&gt;
* [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]]
* [[Pregovori]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]]
* [[Visoka pesem]]
* [[Pridigar (Kohelet)]]
* [[Žalostinke]]
* [[Estera (svetopisemska knjiga)|Estera]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Estera (grška)]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Dodatki (grški) k Danielu]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]]
* [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]]
* [[1. kroniška knjiga]]
* [[2. kroniška knjiga]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Manasejeva molitev]] (pravoslavje)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFCF81 | 
&lt;small&gt;
46 knjig:&lt;br&gt;
[[katolicizem]]
&lt;/small&gt;
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodovinske
| 
* [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]]
* [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]]
* [[1. knjiga Makabejcev]]
* [[2. knjiga Makabejcev]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Modrostne
| 
* [[Knjiga modrosti]]
* [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Preroške
| 
* [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]]
|-
| bgcolor=#FFCF81 |
&lt;small&gt;
51 knjig:&lt;br&gt;
[[pravoslavje]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| 
* [[1. Ezrova knjiga]]
* [[2. Ezrova knjiga]]
* [[3. knjiga Makabejcev]]
* [[4. knjiga Makabejcev]]
* [[Hvalnice]]
|-
| rowspan=3 bgcolor=#9CDBED | [[Nova zaveza]]


&lt;small&gt;
27 knjig:&lt;br&gt;
splošno sprejemajo&lt;br&gt;
vse krščanske&lt;br&gt;
verske skupnosti
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Zgodovinske
| 
* [[Evangelij po Mateju]]
* [[Evangelij po Marku]]
* [[Evangelij po Luku]]
* [[Evangelij po Janezu]]
* [[Apostolska dela]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Modrostne
| 
* [[Pismo Rimljanom]]
* [[1. pismo Korinčanom]]
* [[2. pismo Korinčanom]]
* [[Pismo Galačanom]]
* [[Pismo Efežanom]]
* [[Pismo Filipljanom]]
* [[Pismo Kološanom]]
* [[1. pismo Tesaloničanom]]
* [[2. pismo Tesaloničanom]]
* [[1. pismo Timoteju]]
* [[2. pismo Timoteju]]
* [[Pismo Titu]]
* [[Pismo Filemonu]]
* [[Pismo Hebrejcem]]
* [[Jakobovo pismo]]
* [[1. Petrovo pismo]]
* [[2. Petrovo pismo]]
* [[1. Janezovo pismo]]
* [[2. Janezovo pismo]]
* [[3. Janezovo pismo]]
* [[Judovo pismo]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Preroške
| 
* [[Razodetje (Apokalipsa)]]
|}

=== Poglavja in vrstice ===

Razdelitev posameznih knjig na oštevilčena poglavja sta v začetku 13. stoletju ločeno vsak zase izdelala angleški nadškof [[Stephen Langton]] (okoli 1150–1228)  in francoski kardinal [[Hugues de Saint-Cher]] (okoli 1200–1263), vendar se je uveljavila Langtonova razdelitev, ki je v splošni uporabi še danes. Njegovo številčenje je sprejelo tudi Judovsko Sveto pismo.&lt;ref&gt;[[Règine Pernoud]], ''Nehajmo že s tem srednjim vekom'', Družina, Ljubljana, 2003, stran 149.&lt;/ref&gt; Prvi, ki je novozavezna poglavja razdelil na vrstice, je bil italijanski dominikanski teolog [[Santi Pagnini]] (1470–1541), vendar se njegov sistem ni nikoli uveljavil. Njegove vrstice so bile v povprečju precej daljše od današnjih. Francoski tiskar in učenjak [[Robert Estienne]] (1503–1559) je razvil drugačno številčenje vrstic za svojo izdajo grške Nove zaveze iz leta 1551 ter ga uporabil tudi za izdajo francoskega prevoda dve leti kasneje. Njegov sistem pa se je širše uveljavil in danes ga uporabljajo praktično vse sodobne izdaje. Estienne je leta 1555 izdal še Vulgato, v kateri je prvič številčenje uporabil znotraj besedila – prejšnje izdaje so ga namreč imele na robu strani.&lt;ref&gt;''Poglavja in vrstice''; v: Stražni stolp, številka 2, 2016, strani 14–15.&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==

Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o [[Noe]]tu in svetovnem potopu ter [[Abraham]]u ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori [[Sinaj]]. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, [[Samson]]u, [[kralj David|kralju Davidu]] in drugih. V preroških knjigah so opisana dela [[prerok]]ov. 

Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. [[Apostol]]ska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova pisma, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi pismi, Jakobovo pismo, Judovo pismo in tri Janezova pisma).
Sveto pismo se zaključi z [[Razodetje (Apokalipsa)|Apokalipso ali Janezovim razodetjem]], ki opisuje vizijo [[konec sveta|konca sveta]] [[sveti Janez Evangelist|apostola Janeza]].

== Viri in opombe ==

{{opombe}}

== Glej tudi ==

* [[Svetopisemski kodeksi]]
* [[Slovenski prevodi Svetega pisma]]
* [[Uporabnik:Janezdrilc/Sveto pismo|Branje Svetega pisma v 153 dneh]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|Bible}}
{{wikivir|Sveto pismo}}
{{wikinavedek|Sveto pismo}}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&amp;l=sl Biblija.net - Sveto pismo na internetu]
* [https://www.jw.org/sl/publikacije/sveto-pismo/bi12/knjige/ Sveto pismo - prevod Novi svet], prevod Jehovovih prič
* [http://www.biblija.net/razstava/razstava_2.html Prevodi Svetega pisma v slovenščino]


{{Sveto pismo}}

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Krščanska besedila]]
[[Kategorija:Sveto pismo| ]]
[[Kategorija:Prerokbe]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7wjr9acdddclsc8ugleh6yf3mnhsoye</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736478</id>
      <parentid>5736402</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:47:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-/+np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10724" xml:space="preserve">[[Slika:Jurij_Dalmatin_-_prevod_prve_Mojzesove_knjige_(Geneza,_Genesis).JPG|sličica|305x305_pik|Začetek [[1. Mojzesova knjiga|Prve Mojzesove knjige]] (Geneza) v [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovem]] prevodu celotnega Svetega pisma]]
'''Sveto pismo''' ali '''Biblija''' (iz [[stara grščina|starogrške]] besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''[[knjiga|knjige]]'')&lt;ref&gt;Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni ''[[papirus]]''. Njen izvor iščemo v [[ime]]nu [[Fenicija|feničanskega]] [[mesto|mesta]] [[Biblos]], ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.&lt;/ref&gt; je [[sveta knjiga]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Sestavljata jo dva dela: [[Stara zaveza|Stara]] in [[Nova zaveza]]. Stara zaveza, po hebrejsko [[Tanak]],  predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike [[judovstvo|judovske]] [[vera|vere]] in izhaja še iz [[čas]]ov pred [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]].

Sveto pismo je najbolj brana [[knjiga]] v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot [[verstvo|versko]] ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini [[Judje|Judov]] ter dogajanju v [[Palestina|Palestini]] ob začetku našega štetja.  

Stara zaveza je večinoma pisana v [[hebrejščina|hebrejščini]], deloma tudi v [[aramejščina|aramejščini]] in [[grščina|grščini]], Nova zaveza pa samo v [[grščina|grščini]]. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje [[Septuaginta]]. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v [[latinščina|latinščino]] so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime [[Vetus Latina]]. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v [[latinščina|latinski jezik]] prvi prevedel sveti [[Hieronim]] v 4. stoletju. Prevod se imenuje [[Vulgata]] (latinsko ''splošno razširjena''). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se biblija prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

== Razdelitev ==
[[Slika:Dalmatinova biblija barva (alt).jpg|sličica|200px|Naslovnica Dalmatinove Biblije]]
[[Slika:Sveto pismo Chraska.jpg|sličica|200px|[[Antonín Chráska|Chráskov]] prevod Svetega pisma, ponatis iz leta 1925]]
[[Slika:Lukacs evangeliuma vendul.JPG|sličica|200px|''Evangeliom Sz. Lükacsa'' - katoliško Sveto pismo v [[Prekmurščina|prekmurščini]], ki ga je prevedel [[Mikloš Küzmič]]]]

Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. Nekatere krščanske skupnosti, kot so [[evangeličani]], [[Jehovove priče]] in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, saj ne priznavajo kanoničnosti sedmih tako imenovanih [[Devterokanonične knjige|devterokanoničnih knjig]], kakršne so vsebovane v [[Septuaginta|Septuaginti]]. Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: [[Pismo Hebrejcem]], [[Jakobovo pismo]], [[Drugo Petrovo pismo|2. Petrovo pismo]], [[2. Janezovo pismo|2. Janezevo pismo]], [[3. Janezovo pismo|3. Janezevo pismo]], [[Judovo pismo]] in [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek [[Svetopisemski kanon]].

=== Seznam knjig ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| rowspan=6 bgcolor=#FFCF81 | [[Stara zaveza]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tanakh,&lt;br&gt;Mikra –&lt;br&gt;Branje&lt;/small&gt;


&lt;small&gt;
39 knjig:&lt;br&gt;
[[judovstvo]]&lt;br&gt;
[[protestantizem]]&lt;br&gt;
[[Jehovove priče]]&lt;br&gt;
[[mormoni]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Postava]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tora,&lt;br&gt;Pentatevh –&lt;br&gt;Peteroknjižje&lt;/small&gt;
| 
* [[1. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Geneza)&lt;/small&gt;
* [[2. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Eksodus)&lt;/small&gt;
* [[3. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Levitik)&lt;/small&gt;
* [[4. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Numeri)&lt;/small&gt;
* [[5. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Devteronomij)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | Preroki&lt;br&gt;&lt;small&gt;Neviim&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodnji
| 
* [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]]
* [[Sodniki]]
* [[1. Samuelova knjiga]]
* [[2. Samuelova knjiga]]
* [[1. knjiga kraljev]]
* [[2. knjiga kraljev]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Poznejši
| bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]]
* [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]]
* [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]]
|-
| bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]]
* [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]]
* [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]]
* [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]]
* [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]]
* [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]]
* [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]]
* [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]]
* [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]]
* [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]]
* [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]]
* [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Spisi&lt;br&gt;&lt;small&gt;Ketuvim,&lt;br&gt;Hagiografi –&lt;br&gt;sveti pisatelji&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Psalmi]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Psalm 151]] (pravoslavje)&lt;br&gt;[[Psalmi 152–155]] (sirsko krščanstvo)&lt;/small&gt;
* [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]]
* [[Pregovori]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]]
* [[Visoka pesem]]
* [[Pridigar (Kohelet)]]
* [[Žalostinke]]
* [[Estera (svetopisemska knjiga)|Estera]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Estera (grška)]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Dodatki (grški) k Danielu]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]]
* [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]]
* [[1. kroniška knjiga]]
* [[2. kroniška knjiga]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Manasejeva molitev]] (pravoslavje)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFCF81 | 
&lt;small&gt;
46 knjig:&lt;br&gt;
[[katolicizem]]
&lt;/small&gt;
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodovinske
| 
* [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]]
* [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]]
* [[1. knjiga Makabejcev]]
* [[2. knjiga Makabejcev]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Modrostne
| 
* [[Knjiga modrosti]]
* [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Preroške
| 
* [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]]
|-
| bgcolor=#FFCF81 |
&lt;small&gt;
51 knjig:&lt;br&gt;
[[pravoslavje]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| 
* [[1. Ezrova knjiga]]
* [[2. Ezrova knjiga]]
* [[3. knjiga Makabejcev]]
* [[4. knjiga Makabejcev]]
* [[Hvalnice]]
|-
| rowspan=3 bgcolor=#9CDBED | [[Nova zaveza]]


&lt;small&gt;
27 knjig:&lt;br&gt;
splošno sprejemajo&lt;br&gt;
vse krščanske&lt;br&gt;
verske skupnosti
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Zgodovinske
| 
* [[Evangelij po Mateju]]
* [[Evangelij po Marku]]
* [[Evangelij po Luku]]
* [[Evangelij po Janezu]]
* [[Apostolska dela]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Modrostne
| 
* [[Pismo Rimljanom]]
* [[1. pismo Korinčanom]]
* [[2. pismo Korinčanom]]
* [[Pismo Galačanom]]
* [[Pismo Efežanom]]
* [[Pismo Filipljanom]]
* [[Pismo Kološanom]]
* [[1. pismo Tesaloničanom]]
* [[2. pismo Tesaloničanom]]
* [[1. pismo Timoteju]]
* [[2. pismo Timoteju]]
* [[Pismo Titu]]
* [[Pismo Filemonu]]
* [[Pismo Hebrejcem]]
* [[Jakobovo pismo]]
* [[1. Petrovo pismo]]
* [[2. Petrovo pismo]]
* [[1. Janezovo pismo]]
* [[2. Janezovo pismo]]
* [[3. Janezovo pismo]]
* [[Judovo pismo]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Preroške
| 
* [[Razodetje (Apokalipsa)]]
|}

=== Poglavja in vrstice ===

Razdelitev posameznih knjig na oštevilčena poglavja sta v začetku 13. stoletju ločeno vsak zase izdelala angleški nadškof [[Stephen Langton]] (okoli 1150–1228)  in francoski kardinal [[Hugues de Saint-Cher]] (okoli 1200–1263), vendar se je uveljavila Langtonova razdelitev, ki je v splošni uporabi še danes. Njegovo številčenje je sprejelo tudi Judovsko Sveto pismo.&lt;ref&gt;[[Règine Pernoud]], ''Nehajmo že s tem srednjim vekom'', Družina, Ljubljana, 2003, stran 149.&lt;/ref&gt; Prvi, ki je novozavezna poglavja razdelil na vrstice, je bil italijanski dominikanski teolog [[Santi Pagnini]] (1470–1541), vendar se njegov sistem ni nikoli uveljavil. Njegove vrstice so bile v povprečju precej daljše od današnjih. Francoski tiskar in učenjak [[Robert Estienne]] (1503–1559) je razvil drugačno številčenje vrstic za svojo izdajo grške Nove zaveze iz leta 1551 ter ga uporabil tudi za izdajo francoskega prevoda dve leti kasneje. Njegov sistem pa se je širše uveljavil in danes ga uporabljajo praktično vse sodobne izdaje. Estienne je leta 1555 izdal še Vulgato, v kateri je prvič številčenje uporabil znotraj besedila – prejšnje izdaje so ga namreč imele na robu strani.&lt;ref&gt;''Poglavja in vrstice''; v: Stražni stolp, številka 2, 2016, strani 14–15.&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==

Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o [[Noe]]tu in svetovnem potopu ter [[Abraham]]u ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori [[Sinaj]]. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, [[Samson]]u, [[kralj David|kralju Davidu]] in drugih. V preroških knjigah so opisana dela [[prerok]]ov. 

Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. [[Apostol]]ska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova pisma, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi pismi, Jakobovo pismo, Judovo pismo in tri Janezova pisma).
Sveto pismo se zaključi z [[Razodetje (Apokalipsa)|Apokalipso ali Janezovim razodetjem]], ki opisuje vizijo [[konec sveta|konca sveta]] [[sveti Janez Evangelist|apostola Janeza]].

== Viri in opombe ==

{{opombe}}

== Glej tudi ==

* [[Svetopisemski kodeksi]]
* [[Slovenski prevodi Svetega pisma]]
* [[Uporabnik:Janezdrilc/Sveto pismo|Branje Svetega pisma v 153 dneh]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|Bible}}
{{wikivir|Sveto pismo}}
{{wikinavedek|Sveto pismo}}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&amp;l=sl Biblija.net - Sveto pismo na internetu]
* [https://www.jw.org/sl/publikacije/sveto-pismo/bi12/knjige/ Sveto pismo - prevod Novi svet], prevod Jehovovih prič
* [http://www.biblija.net/razstava/razstava_2.html Prevodi Svetega pisma v slovenščino]


{{Sveto pismo}}

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Krščanska besedila]]
[[Kategorija:Sveto pismo| ]]
[[Kategorija:Prerokbe]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pucsmng1jasoofp4bd6sqc6xepp1x0i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736479</id>
      <parentid>5736478</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:49:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>{{krščanstvo}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10617" xml:space="preserve">[[Slika:Dalmatinova biblija barva (alt).jpg|sličica|200px|Naslovnica Dalmatinove Biblije]][[Slika:Jurij_Dalmatin_-_prevod_prve_Mojzesove_knjige_(Geneza,_Genesis).JPG|sličica|305x305_pik|Začetek [[1. Mojzesova knjiga|Prve Mojzesove knjige]] (Geneza) v [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovem]] prevodu celotnega Svetega pisma]]
'''Sveto pismo''' ali '''Biblija''' (iz [[stara grščina|starogrške]] besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''[[knjiga|knjige]]'')&lt;ref&gt;Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni ''[[papirus]]''. Njen izvor iščemo v [[ime]]nu [[Fenicija|feničanskega]] [[mesto|mesta]] [[Biblos]], ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.&lt;/ref&gt; je [[sveta knjiga]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Sestavljata jo dva dela: [[Stara zaveza|Stara]] in [[Nova zaveza]]. Stara zaveza, po hebrejsko [[Tanak]],  predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike [[judovstvo|judovske]] [[vera|vere]] in izhaja še iz [[čas]]ov pred [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]].

Sveto pismo je najbolj brana [[knjiga]] v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot [[verstvo|versko]] ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini [[Judje|Judov]] ter dogajanju v [[Palestina|Palestini]] ob začetku našega štetja.  

Stara zaveza je večinoma pisana v [[hebrejščina|hebrejščini]], deloma tudi v [[aramejščina|aramejščini]] in [[grščina|grščini]], Nova zaveza pa samo v [[grščina|grščini]]. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje [[Septuaginta]]. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v [[latinščina|latinščino]] so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime [[Vetus Latina]]. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v [[latinščina|latinski jezik]] prvi prevedel sveti [[Hieronim]] v 4. stoletju. Prevod se imenuje [[Vulgata]] (latinsko ''splošno razširjena''). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se biblija prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

== Razdelitev ==
[[Slika:Lukacs evangeliuma vendul.JPG|sličica|200px|''Evangeliom Sz. Lükacsa'' - katoliško Sveto pismo v [[Prekmurščina|prekmurščini]], ki ga je prevedel [[Mikloš Küzmič]]]]

Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. Nekatere krščanske skupnosti, kot so [[evangeličani]], [[Jehovove priče]] in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, saj ne priznavajo kanoničnosti sedmih tako imenovanih [[Devterokanonične knjige|devterokanoničnih knjig]], kakršne so vsebovane v [[Septuaginta|Septuaginti]]. Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: [[Pismo Hebrejcem]], [[Jakobovo pismo]], [[Drugo Petrovo pismo|2. Petrovo pismo]], [[2. Janezovo pismo|2. Janezevo pismo]], [[3. Janezovo pismo|3. Janezevo pismo]], [[Judovo pismo]] in [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek [[Svetopisemski kanon]].

{{Krščanstvo}}

=== Seznam knjig ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| rowspan=6 bgcolor=#FFCF81 | [[Stara zaveza]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tanakh,&lt;br&gt;Mikra –&lt;br&gt;Branje&lt;/small&gt;


&lt;small&gt;
39 knjig:&lt;br&gt;
[[judovstvo]]&lt;br&gt;
[[protestantizem]]&lt;br&gt;
[[Jehovove priče]]&lt;br&gt;
[[mormoni]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Postava]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;Tora,&lt;br&gt;Pentatevh –&lt;br&gt;Peteroknjižje&lt;/small&gt;
| 
* [[1. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Geneza)&lt;/small&gt;
* [[2. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Eksodus)&lt;/small&gt;
* [[3. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Levitik)&lt;/small&gt;
* [[4. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Numeri)&lt;/small&gt;
* [[5. Mojzesova knjiga]] &lt;small&gt;(Devteronomij)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | Preroki&lt;br&gt;&lt;small&gt;Neviim&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodnji
| 
* [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]]
* [[Sodniki]]
* [[1. Samuelova knjiga]]
* [[2. Samuelova knjiga]]
* [[1. knjiga kraljev]]
* [[2. knjiga kraljev]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Poznejši
| bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]]
* [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]]
* [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]]
|-
| bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]]
* [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]]
* [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]]
* [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]]
* [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]]
* [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]]
* [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]]
* [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]]
* [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]]
* [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]]
* [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]]
* [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]]
|-
| rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Spisi&lt;br&gt;&lt;small&gt;Ketuvim,&lt;br&gt;Hagiografi –&lt;br&gt;sveti pisatelji&lt;/small&gt;
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Veliki
| 
* [[Psalmi]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Psalm 151]] (pravoslavje)&lt;br&gt;[[Psalmi 152–155]] (sirsko krščanstvo)&lt;/small&gt;
* [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]]
* [[Pregovori]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Mali
| 
* [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]]
* [[Visoka pesem]]
* [[Pridigar (Kohelet)]]
* [[Žalostinke]]
* [[Estera (svetopisemska knjiga)|Estera]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Estera (grška)]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Dodatki (grški) k Danielu]] (katolicizem, pravoslavje)&lt;/small&gt;
* [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]]
* [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]]
* [[1. kroniška knjiga]]
* [[2. kroniška knjiga]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Manasejeva molitev]] (pravoslavje)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 bgcolor=#FFCF81 | 
&lt;small&gt;
46 knjig:&lt;br&gt;
[[katolicizem]]
&lt;/small&gt;
| rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodovinske
| 
* [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]]
* [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]]
* [[1. knjiga Makabejcev]]
* [[2. knjiga Makabejcev]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Modrostne
| 
* [[Knjiga modrosti]]
* [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]]
|-
| colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Preroške
| 
* [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]]
|-
| bgcolor=#FFCF81 |
&lt;small&gt;
51 knjig:&lt;br&gt;
[[pravoslavje]]
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične&lt;br&gt;knjige]]
| 
* [[1. Ezrova knjiga]]
* [[2. Ezrova knjiga]]
* [[3. knjiga Makabejcev]]
* [[4. knjiga Makabejcev]]
* [[Hvalnice]]
|-
| rowspan=3 bgcolor=#9CDBED | [[Nova zaveza]]


&lt;small&gt;
27 knjig:&lt;br&gt;
splošno sprejemajo&lt;br&gt;
vse krščanske&lt;br&gt;
verske skupnosti
&lt;/small&gt;
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Zgodovinske
| 
* [[Evangelij po Mateju]]
* [[Evangelij po Marku]]
* [[Evangelij po Luku]]
* [[Evangelij po Janezu]]
* [[Apostolska dela]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Modrostne
| 
* [[Pismo Rimljanom]]
* [[1. pismo Korinčanom]]
* [[2. pismo Korinčanom]]
* [[Pismo Galačanom]]
* [[Pismo Efežanom]]
* [[Pismo Filipljanom]]
* [[Pismo Kološanom]]
* [[1. pismo Tesaloničanom]]
* [[2. pismo Tesaloničanom]]
* [[1. pismo Timoteju]]
* [[2. pismo Timoteju]]
* [[Pismo Titu]]
* [[Pismo Filemonu]]
* [[Pismo Hebrejcem]]
* [[Jakobovo pismo]]
* [[1. Petrovo pismo]]
* [[2. Petrovo pismo]]
* [[1. Janezovo pismo]]
* [[2. Janezovo pismo]]
* [[3. Janezovo pismo]]
* [[Judovo pismo]]
|-
| colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Preroške
| 
* [[Razodetje (Apokalipsa)]]
|}

=== Poglavja in vrstice ===

Razdelitev posameznih knjig na oštevilčena poglavja sta v začetku 13. stoletju ločeno vsak zase izdelala angleški nadškof [[Stephen Langton]] (okoli 1150–1228)  in francoski kardinal [[Hugues de Saint-Cher]] (okoli 1200–1263), vendar se je uveljavila Langtonova razdelitev, ki je v splošni uporabi še danes. Njegovo številčenje je sprejelo tudi Judovsko Sveto pismo.&lt;ref&gt;[[Règine Pernoud]], ''Nehajmo že s tem srednjim vekom'', Družina, Ljubljana, 2003, stran 149.&lt;/ref&gt; Prvi, ki je novozavezna poglavja razdelil na vrstice, je bil italijanski dominikanski teolog [[Santi Pagnini]] (1470–1541), vendar se njegov sistem ni nikoli uveljavil. Njegove vrstice so bile v povprečju precej daljše od današnjih. Francoski tiskar in učenjak [[Robert Estienne]] (1503–1559) je razvil drugačno številčenje vrstic za svojo izdajo grške Nove zaveze iz leta 1551 ter ga uporabil tudi za izdajo francoskega prevoda dve leti kasneje. Njegov sistem pa se je širše uveljavil in danes ga uporabljajo praktično vse sodobne izdaje. Estienne je leta 1555 izdal še Vulgato, v kateri je prvič številčenje uporabil znotraj besedila – prejšnje izdaje so ga namreč imele na robu strani.&lt;ref&gt;''Poglavja in vrstice''; v: Stražni stolp, številka 2, 2016, strani 14–15.&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==

Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o [[Noe]]tu in svetovnem potopu ter [[Abraham]]u ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori [[Sinaj]]. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, [[Samson]]u, [[kralj David|kralju Davidu]] in drugih. V preroških knjigah so opisana dela [[prerok]]ov. 

Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. [[Apostol]]ska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova pisma, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi pismi, Jakobovo pismo, Judovo pismo in tri Janezova pisma).
Sveto pismo se zaključi z [[Razodetje (Apokalipsa)|Apokalipso ali Janezovim razodetjem]], ki opisuje vizijo [[konec sveta|konca sveta]] [[sveti Janez Evangelist|apostola Janeza]].

== Viri in opombe ==

{{opombe}}

== Glej tudi ==

* [[Svetopisemski kodeksi]]
* [[Slovenski prevodi Svetega pisma]]
* [[Uporabnik:Janezdrilc/Sveto pismo|Branje Svetega pisma v 153 dneh]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|Bible}}
{{wikivir|Sveto pismo}}
{{wikinavedek|Sveto pismo}}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&amp;l=sl Biblija.net - Sveto pismo na internetu]
* [https://www.jw.org/sl/publikacije/sveto-pismo/bi12/knjige/ Sveto pismo - prevod Novi svet], prevod Jehovovih prič
* [http://www.biblija.net/razstava/razstava_2.html Prevodi Svetega pisma v slovenščino]


{{Sveto pismo}}

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Krščanska besedila]]
[[Kategorija:Sveto pismo| ]]
[[Kategorija:Prerokbe]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>crdzn6sdz91dcjoyss7tvp7nn08hapr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>18308</id>
    <revision>
      <id>5736196</id>
      <parentid>5290740</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:40:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>176.76.240.26</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1843" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Nina
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = gay
|meaning = 
|region = rusko ime
|origin = Нина
|name day = 
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Nina''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]].

== Slovenske različice ==
* ženske oblike imena:Antonina, Anina, Ninel, Nineta, Ninka, Ninočka, Ninoslava
* moška oblika imena: Nino

== Tujejezikovne različice ==
* Ninette, Ninya, Ninočka, Giovaninna, Ninon ([[ženska|Ž]])

== Izvor in pomen imena ==
Ime izhaja iz [[španščina|španske]] besede ''niña'' (punčka). Dandanes pa se večinoma pojmuje kot ime [[Ruščina|ruskega]] izvora in je verjetno nastalo po krajšanju iz imen, ki se končujejo na ''-nina'', npr. ''Antonina, Anina, Giovannina'' 

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Nina: 9.353. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Nina po pogostosti uporabe uvrščeno na 9. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Nina|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime '''Nina''' razporejeno glede na možen izvor (Antonina, Anina, Giovannina) in se zato lahko pojavi večkrat: [[10. maj]]a (Antonin), [[17. januar]]ja ali [[13. junij]]a (Antonina), [[26. julij]]a (Anina), in [[24. junij]]a ali [[27. december|27. decembra]] (Giovannina).&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti, nosilci imena ==
* [[Nina Hagen]]
* [[Nina van Horn]]
* [[Nina Osenar]]
* [[Nina Pušlar]]
* [[Nina Badrić]]
* [[Nina Šušnjara]]
* [[Nina Zidar Klemenčič]]

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnih imen na N]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>qktifcwnf60zp08qwza0t1os3obk7a2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736203</id>
      <parentid>5736196</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:07:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/176.76.240.26|176.76.240.26]] ([[User talk:176.76.240.26|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Nokturno|Nokturno]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1847" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Nina
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = ženski
|meaning = 
|region = rusko ime
|origin = Нина
|name day = 
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Nina''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]].

== Slovenske različice ==
* ženske oblike imena:Antonina, Anina, Ninel, Nineta, Ninka, Ninočka, Ninoslava
* moška oblika imena: Nino

== Tujejezikovne različice ==
* Ninette, Ninya, Ninočka, Giovaninna, Ninon ([[ženska|Ž]])

== Izvor in pomen imena ==
Ime izhaja iz [[španščina|španske]] besede ''niña'' (punčka). Dandanes pa se večinoma pojmuje kot ime [[Ruščina|ruskega]] izvora in je verjetno nastalo po krajšanju iz imen, ki se končujejo na ''-nina'', npr. ''Antonina, Anina, Giovannina'' 

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Nina: 9.353. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Nina po pogostosti uporabe uvrščeno na 9. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Nina|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime '''Nina''' razporejeno glede na možen izvor (Antonina, Anina, Giovannina) in se zato lahko pojavi večkrat: [[10. maj]]a (Antonin), [[17. januar]]ja ali [[13. junij]]a (Antonina), [[26. julij]]a (Anina), in [[24. junij]]a ali [[27. december|27. decembra]] (Giovannina).&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti, nosilci imena ==
* [[Nina Hagen]]
* [[Nina van Horn]]
* [[Nina Osenar]]
* [[Nina Pušlar]]
* [[Nina Badrić]]
* [[Nina Šušnjara]]
* [[Nina Zidar Klemenčič]]

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnih imen na N]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>1zs6enakimmfd625stzwy7wrzp8qji2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Univerza v Mariboru</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27658</id>
    <revision>
      <id>5736327</id>
      <parentid>5713326</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:55:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici in opombe */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5535" xml:space="preserve">{{Infopolje_univerza
|name = Univerza v Mariboru
|image_name = LogotipUM.png
|latin_name = 
|native_name = Univerza v Mariboru
|established = [[1975]]
|rector = Zdravko Kačič
|students = 14.000
| undergrad = 
| postgrad = 
|city = [[Maribor]]
|country = [[Slovenija]]
|affiliations=[[Združenje evropskih univerz]]
|telephone =+386(2)2355280 
|website = http://www.um.si/
}}
'''Univêrza v Máriboru''' je druga največja in druga najstarejša [[univerza]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sedež ima v stavbi nekdanje Mestne hranilnice na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]] v [[Maribor]]u.

Prvi rektor Univerze v Mariboru je bil [[Vladimir Bračič]]. Trenutno (od leta 2018) je rektor [[Zdravko Kačič]]. 

== Zgodovina ==
Ustanovljena je bila leta 1975, njeni zametki pa segajo v leto 1859, ko je bila na pobudo tedanjega [[Lavatinski škof|lavantinskega]] in prvega [[seznam mariborskih škofov|mariborskega]] [[škof]]a [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] ustanovljena [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoka bogoslovna šola]]. Več [[višja šola|višjih šol]], ki so postale osnova za kasnejšo univerzo, pa je bilo ustanovljenih konec [[1950.|50-ih]] ter v začetku [[1960.|60-ih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]]: leta 1959 Višja komercialna šola in Višja tehniška šola, 1960 Višja agronomska šola, Višja pravna šola in Višja stomatološka šola, 1961 pa Pedagoška akademija. Takrat je v Mariboru začel izhajati tudi študentski časopis ''[[Katedra (časopis)|Katedra]]'', izhajal je do leta 1994, ko je bii ustanovljen [[Mariborski radio študent]] (MARŠ). Slovesna razglasitev ustanovitve Univerze v Mariboru je bila 19. septembra 1975.

Stavba rektorata na Slomškovem trgu je bila med letoma 1995 in 2000 temeljito prenovljena po načrtih arhitekta [[Boris Podrecca|Borisa Podrecce]], v sklopu prenove je bilo na novo zgrajeno tudi notranje dvorišče. Pred stavbo so bili postavljeni kipi štirih pomembnih osebnosti, povezanih s tem okoljem, ki tvorijo t. i. »alejo velikanov«: [[Fran Miklošič|Frana Miklošiča]], [[Matija Murko|Matije Murka]], [[Herman Potočnik|Hermana Potočnika]] in [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://24ur.com/prenovljena-stavba-univerze-v-mariboru.html |title=Prenovljena stavba Univerze v Mariboru |date=24.9.2000 |work=[[24ur.com]] |accessdate=24.9.2011}}&lt;/ref&gt;

== Rektorji ==

Glej [[Seznam rektorjev Univerze v Mariboru]].

==Članice univerze==
[[Slika:UniverzaMaribor.jpg|thumb|300px|right|Sedež univerze na Slomškovem trgu]]
[[Slika:Kipi pred Univerzo v Mariboru.jpg|thumb|300px|right|Kipi pred sedežem univerze]]
V sestavu Univerze v Mariboru je danes sedemnajst [[fakulteta|fakultet]], od katerih jih ima 12 sedež v Mariboru ali okolici, ostalih 5 pa v drugih slovenskih mestih (Kranj, Ljubljana, Celje, Brežice, Krško in enota v Velenju).

* [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovna fakulteta]] (EPF)
* [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] (FERI)
* [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteta za energetiko]] (FE, v [[Krško|Krškem]], enota v [[Velenje|Velenju]])
* [[Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru|Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] (FGPA)
* [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru|Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]] (FKKT)
* [[Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru|Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede]] (FKBV) (prostore ima v prenovljenem [[Grad Hompoš|gradu Hompoš]] v vasi [[Pivola]] nedaleč od Maribora)
* [[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] (FL, v [[Celje|Celju]], enota v Krškem)
* [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteta za naravoslovje in matematiko]] (FNM)
* [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]] (FOV, v [[Kranj]]u)
* [[Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani|Fakulteta za varnostne vede]] (FVV, v [[Ljubljana|Ljubljani]])
* [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakulteta za strojništvo]] (FS)
* [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede]] (FZV)
* [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofska fakulteta]] (FF)
* [[Medicinska fakulteta v Mariboru|Medicinska fakulteta]] (MF)
* [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoška fakulteta]] (PeF)
* [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta]] (PF)
* [[Fakulteta za turizem v Mariboru|Fakulteta za turizem]] (v [[Brežice|Brežicah]])

Poleg njih v sestavu univerze delujeta še dve pridruženi članici:

* [[Univerzitetna knjižnica Maribor]]
* [[Študentski domovi Maribor]]

==Organizacijske enote==
Pod univerzo spadajo tudi:
* [[Računalniški center Univerze v Mariboru]] (RCUM)  
* [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]]
*[[Botanični vrt Univerze v Mariboru]] (v Pivoli)

== Glej tudi ==

* [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Mariboru]]
* [[seznam častnih doktorjev Univerze v Mariboru]]

== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|University of Maribor}}
* [http://www.um.si Univerza v Mariboru] - domača stran
{{-}}
{{Uni SLO}}
{{Uni MB}}


{{school-stub}}

[[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Maribor]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1975]]
[[Kategorija:Univerza v Mariboru|*]]
[[Kategorija:Slomškov trg, Maribor]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cnrs3gxso9y51nhjn2nc42svsndt8jh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vodna fontana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31047</id>
    <revision>
      <id>5736505</id>
      <parentid>5576030</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:24:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3730" xml:space="preserve">: ''Za druge pomene glejte [[fontana]].''

'''Vodna fontana''' je [[zgradba]] pretežno okrasne oblike, čigar namen je urejevati curke vode, ki prihajajo na dan iz naravnih ali umetnih [[izvir]]ov ([[vodovod]]ov). Medtem ko je v vodnjakih voda zajeta v večje ali manjše [[bazen]]e in se obnavlja z nevidnimi [[pritok]]i in [[odtok]]i pod vodno gladino, na fontanah voda priteka iz okrasnih odprtin (na primer [[lev]]je žrelo ali široko odprta usta [[povodni mož|povodnega moža]]) in večkrat tudi odteka v umetniško obdelane odprtine ([[vrč]]e, [[školjka|školjke]] in podobno). Zelo pogost je odtok v obliki [[vodomet]]a.
[[Slika:Italien Rom Fontana di Trevi 2.JPG|thumb|right|300px|''[[Vodnjak Trevi]]'' v [[Rim]]u.]]

== Zgodovinski podatki ==
Beseda ''fontana'' izhaja iz [[latinščina|latinščine]] (''fons –ntis'' = izvir) in se danes uporablja v večini romanskih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Že v [[7. stoletje|7. stoletju]] pred našim štetjem se je v [[rimska provinca|rimskih provincah]] tako imenoval zaključni del javnega vodovoda, torej točka, kjer je voda prihajala na plano. Običajno je to bilo [[kamen|kamnito]] levje žrelo, ki je obrobljalo konec [[železo|železne]] [[cev]]i v [[zid]]u. 

Pozneje so se vodnjaki počasi spreminjali iz koristne napeljave v [[umetnost|umetnino]]. Nastajale so večje ali manjše stavbe, v katerih je voda prihajala na dan iz raznih cevi in pri straneh odtekala v posebne odtoke in rezervoarje. Stavbe same so postajale prava poslopja s prizidanimi prostori za različne namene. S časom so se razvile tudi vodne [[igra|igre]], ki so se uprizarjale na prostem ali celo v posebnih poslopjih (nimfejih), ki so obsegali več vodnjakov.
 
V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] se je v večini [[Evropa|Evrope]] uporaba vodnjakov skrčila na golo uporabo vode. Stare stavbe, od rimskih kopališč do nimfejev, so bile porušene in pozabljene. V Italiji so se šele v [[13. stoletje|13. stoletju]] začeli ponovno pojavljati vodnjaki, ne več kot primitivni okraski vodovodnih cevi, ampak kot pravi [[spomenik]]i sredi večjih [[trg]]ov in v vrtovih palač. Vse do [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je gradnja vodnjakov dosegla enega od viškov, so [[arhitekt]]i in [[kipar]]ji kar tekmovali v tej zvrsti umetnosti (v baroku pri nas Robbov vodnjak, Da Pontejev vodnjak v Kopru).

Zanimanje za monumentalne fontane narašča ob urejanju novih trgov mest od Evrope do Azije. Posebnost so različne vodne orgle, npr. v Singapurju, pri nas so vodne igre uredili v Celju. Raznoliki vodometi so v javnih in zasebnih parkih.

== Nekatere znane fontane ==
Iz obdobja pred našim štetjem poznamo, pretežno iz nekaterih zapisov, antične fontane Kaliroe v [[Atene|Atenah]], Pirene in Glauce v [[Korint]]u ter Jalizija na [[otok]]u [[Rodos]]. V starem Rimu je slovela fontana posvečena Kamenam ([[muza]]m). V [[Pompeji]]h so odkopali večje število fontan na križiščih [[cesta|cest, na trgih]] in tudi v zasebnih hišah.
 
Iz 13. stoletja je mogoče omeniti razne fontane v Srednji Italiji ([[Viterbo]], [[Aquila]], [[Siena]] in drugod). Ohranjene so nekatere v sedanji [[Nemčija|Nemčiji]], v [[gotski slog|gotskem slogu]]. Tudi arabska ustvarjalnost je zapustila nekaj lepih fontan, na primer v [[Alhambra|Alhambri]].
 
Iz [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a so pomembne italijanske, med njimi številne [[Rim|rimske]] fontane ([[vodnjak Trevi]], Piazza Navona, Vatikan; vodnjaki v Villi d' Este). Vrhunec baročne vrtne umetnosti so fontane v parku [[Versajska palača|Versajske palače]] pri [[Pariz]]u.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Fountain}}

[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
[[Kategorija:Skulpture]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mjxa09bemhq9cluqql1f9l6dfiwe3q8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorica (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31311</id>
    <revision>
      <id>5736099</id>
      <parentid>5612328</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:53:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* v Sloveniji */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4154" xml:space="preserve">'''Gorica''' je slovensko krajevno [[ime]] oz. del imena več [[naselje|naselij]] in samostalnik ženskega spola.

== v [[Slovenija|Sloveniji]] == 
* [[Nova Gorica]], mesto čez mejo italijanske Gorice
*[[Ivančna Gorica]], naselje pod vzpetino Gorica in občina
* [[Gorica pri Šmartnem]], občina Celje
* [[Gorica pri Dobjem]], občina Dobje
* [[Gorica pri Oplotnici]], občina Oplotnica
* [[Gorica pri Raztezu]], občina Krško
* [[Gorica pri Slivnici]], občina Šentjur
* [[Gorica, Puconci|Gorica]], občina Puconci
* [[Gorica, Črnomelj|Gorica]], občina Črnomelj
* [[Gorica, Krško|Gorica]], občina Krško
* [[Gorica, Moravče|Gorica]], občina Moravče
* [[Gorica, Radovljica|Gorica]], občina Radovljica
*[[Kamna Gorica]], občina Radovljica
*[[Kamna Gorica, Ljubljana|Kamna Gorica]], del (predmestje) Ljubljane
*[[Nadgorica]], Ljubljana
*[[Obla Gorica]], občina Šmartno pri Litiji
*[[Pijava Gorica]], občina Škofljica
*[[Podgorica pri Črnučah|Podgorica]], Ljubljana
*[[Podgorica (razločitev)]]
*[[Sinja Gorica]], občina Vrhnika
*[[Spodnja Gorica]], občina Rače-Fram
*[[Babna Gorica]], zaselek [[Lavrica|Lavrice]] ob manjši vzpetini na Ljubljanskem Barju
*[[Obla Gorica, Radovljica]], del [[Radovljica|Radovljice]] in vzpetina sredi nje
*[[Vina Gorica]], del [[Trebnje|Trebnjega]].

== v [[Italija|Italiji]] ==
* [[Gorica]] (pogovorno ''stara Gorica''; it. ''Gorizia'') - mesto v Italiji ob slovenski meji

== v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na avstrijskem južnem [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]] ==
* Gorica, na Vrbskem jezeru, nem. ''Maria Loretto'', mesto [[Celovec]]

* Gorica, nem. ''Goritz bei Radgersburg'' (nekoč Windisch-Goritz, da bi kraj razlikovali od vasi Deutsch-Goritz v istem političnem okraju), v t. i. Radgonskem kotu (Radgersburger Winkel) na avstrijskem južnem [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]

* Gorce, pri [[Bilčovs|Bilčovsu]], nem. ''Großkleinberg'', občina [[Bilčovs]]
* Gorce, pri [[Tinje, Koroška|Tinjah]], nem. ''Wurzen'', občina [[Velikovec]]
* [[Goriče (razločitev)|Goriče]], pri Borovljah, pri Mohličah, pri Tinjah, pri Škofičah, v Ziljski dolini, pri Podravljah, pri Žitari vasi, pri Podgradu, nem. Goritschach, Görtschach,
* [[Goričica]], pri Šenttomažu, nem. ''Kreuzbichl''

* Gorinčiče pri Šentjakobu, nem. ''Gorintschach''&lt;br /&gt;

'''Gorica''' je tudi '''toponim v drugih jezikih''' oz. '''naslednjih državah''':

== v [[Albanija|Albaniji]] ==
* [[Gorica, Elbasan]], naselje
* [[Gorica, Gjirokastër]], naselje
* [[Gorica, Korçë]], naselje
* [[Gorica, Shkodër]], naselje
*[[Goricë e Vogël]] (Dolna Gorica, [[Mala Prespa]])
* [[Goricë e Madhë]] (Gorna Gorica, [[Mala Prespa]])

== v [[Bolgarija|Bolgariji]] ==
* [[Gorica, Burgas]], naselje
* [[Gorica, Ruse]], naselje

== v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ==
* [[Gorica, Bugojno]]
* [[Gorica, Grude]]
* [[Gorica, Trebinje]]

== na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ==
* [[Gorica Jamnička]]
* [[Gorica Lipnička]]
* [[Gorica Miholečka]]
* [[Gorica Skradska]]
* [[Gorica Svetojanska]]
* [[Gorica Valpovačka]]
* [[Gorica, Barban]]
* [[Gorica, Pag]]
* [[Gorica, Rasinja]]
* [[Gorica, Sukošan]]
* [[Gorica, Duga Resa]]
*[[Kamena Gorica]]
*[[Marija Gorica]]
*[[Velika Gorica]] (mesto)

== v [[Črna gora|Črni gori]] ==
*[[Gorica, Črna gora]]
*[[Podgorica]]

== na [[Madžarska|Madžarskem]] ==
* [[Gorica, Baranja]], mesto

== Drugo ==
* Goríca, drug izraz za [[vinograd]]
* Goríca, starinski izraz za [[hrib]] ali [[grič]]
* [[Gorica (planinsko društvo)|Gorica]], slovensko planinsko društvo
*[[Babna Gorica]], manjša vzpetina na Ljubljanskem Barju v občini [[Škofljica (razločitev)|Škofljica]]
*[[Gradič Vina Gorica]]

== Glej tudi ==
*[[Gorice|Gorice (razločitev)]]
*[[Goriče (razločitev)]]
*[[Goričica|Goričica (razločitev)]]
*[[Goričice (razločitev)]]
*[[Gorje (razločitev)]]
*[[Podgorica (razločitev)]]
*[[Zagorica|Zagorica (razločitev)]]

{{razločitev}}
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]]
[[Kategorija:Naselja v Italiji]]
[[Kategorija:Naselja na Hrvaškem]]</text>
      <sha1>cjlu7r2dtno0z1q13ieihe2uo06ld3v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bayeux</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31612</id>
    <revision>
      <id>5736214</id>
      <parentid>5287335</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:42:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* top */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11809" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina
|commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
|arrondissement=Bayeux
|canton=Bayeux
|INSEE=14047
|postal code=14400
|mayor=Patrick Gomont
|term=2001-2014
|intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Bayeux Intercom
|elevation m=50
|elevation min m=32
|elevation max m=67
|area km2=7,11 
|coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;
|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
}}

'''Bayeux''' [''bajú''] je [[mesto]] in [[občine Francije|občina]] v severozahodni [[Francija|francoski]] [[seznam regij Francije|regiji]] [[Spodnja Normandija|Spodnji Normandiji]], [[Prefektura (Francija)|podprefektura]] [[seznam departmajev Francije|departmaja]] [[Calvados (departma)|Calvados]]. Mesto je imelo v letu 2012 13.674 prebivalcev, z urbano okolico vred pa okoli 23.000.

== Zgodovina ==
Mesto je bilo v rimskem imperiju znano kot ''Augustodurum''. To pomeni ''durum'' (keltska beseda ''duro'' - 'vrata', valižansko ''dor'', bretonsko ''dor&quot; 'vrata') posvečena [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustu]], rimskemu cesarju. Keltska beseda ''duron'', latinizirana kot ''durum'', je bila verjetno uporabljena za prevajanje latinske besede ''forum'' (primer Frejusov ''Forum Julii'', posvečen Juliju Cezarju.&lt;ref&gt;[[:fr:Pierre-Yves Lambert]], ''La langue gauloise'', éditions errance 1994.&lt;/ref&gt;

Ime mesta izvira iz [[Kelti|keltskega]] [[pleme]]na [[Bajocassi|Bajocassov]], ki je živelo na tem območju v poznem cesarstvu..&lt;ref&gt;Xavier Delamarre, ''Dictionnaire de la langue Gauloise'', éditions errance 2003.&lt;/ref&gt;

=== Poreklo ===
Mesto je bilo ustanovljen kot galsko-rimska naselbina v 1. stoletju pred našim štetjem pod imenom Augustodurum, Bayeux je glavno mesto ozemlja nekdanjega galskega ljudstva Bodiocassi katerih ime se pojavi v spisih [[Plinij starejši|Plinija starejšega]]. Dokaz o zgodnejši človeški prisotnosti na ozemlju prihaja iz utrjenih keltskih taborišč, vendar ni dokazov o kakršnem koli večjem keltskem mestu pred organizacijo Galije v rimskih ''civitates''. Verjetno je šlo za omejene, raztresene keltske postojanke vzdolž bregov rek Aure in Drome ali na Mount Phaunus, kjer so imeli svetišče in kjer so našli pokopališča. Titus Sabinus, poročnik Julija Cezarja je zasedel regijo Bessin v imenu rimskega cesarstva.

Mesto omenja [[Ptolemaj]] v pismu vladarju Antoniusu Pijusu pod imenom ''Noemagus Biducassium'' (za ''Noviomagus Badiocassium'' - 'Novi trg Badiocassi') in tako je ostalo v času rimskega imperija. Glavna ulica je bila že središče mesta. Nekaj kopališč pod cerkvijo sv. Lovrenca in pošto na Dairy Street ter oblikovana glava boginje Minvere so najdbe, ki potrjujejo sprejetje rimske kulture. Podrobnejši pregled ogromnih blokov v letu 1990, odkritih v katedrali iz 19. stoletja, kažejo prisotnost stare rimske stavbe. Bayeux je bil zgrajen na razpotju med Lisieux in Valognes in se je razvil najprej na zahodnem bregu reke. Do konca 3. stoletja je bil ograjen z obzidjem, ki je bilo odstranjeno v 18. stoletju. Nekaj sledov je še vedno vidnih in jim je lahko slediti. Trdnjava v mestu se je nahajala v jugozahodnem kotu,  stolnica pa na jugovzhodu. Kot pomembno mesto v Normandiji, je bil Bayeux del obalne obrambe rimskega imperija proti piratom, tam je bila stacionirana rimska legija.

=== Srednji vek ===
V času vikinških vpadov v poznem 9. stoletju, je bilo mesto v veliki meri uničeno, vendar je bilo obnovljeno v začetku 10. stoletja pod vladavino Bothonov. V 11. stoletju je nastalo pet vasi zunaj obzidja na severvzhodni strani, kar kaže na rast v vojvodini Normandiji. [[Viljem Osvajalec]] je v mestu zgradil stolnico, ki je bila posvečena leta 1077. Vendar pa je mesto začelo izgubljati pomen, ko je Viljem svoj sedež prestavil v Caen. Ko je kralj [[Henrik I. Angleški]] porazil svojega brata Roberta Curthosa za prevlado v Normandiji, je mesto zažgal za zgled ostalim v vojvodini. Pod Richardom Lionheartom, je bil Bayeux dovolj bogat za nakup občinske listine. Od konca Richardove vladavine do konca [[Stoletna vojna|stoletne vojne]], je bil Bayeux večkrat izropan, dokler ga ni zavzel leta 1417 [[Henrik V. Angleški]]. Po bitki pri Formigny, je [[Karel VII. Francoski]] ponovno zavzel mesto in odobril splošno amnestijo ljudstvu leta 1450. Zasedba Bayeux je napovedala vrnitev k blaginji, kot prostor za nove družine, ki so nadomestile tiste zdesetkane zaradi vojne in te so zgradile okoli 60 dvorcev razpršenih po vsem mestu, iz kamna, ki je izpodrinil les.

=== Moderna doba ===
[[File:Bayeux-centre-ville.jpg|thumb|right|270px|Bayeux - mestno središče danes]]

Ozemlje okoli Bayeuxa, imenovano [[Bessin]], je bilo ''bailiffovo'' okrožje province Normandija vse do francoske revolucije.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Bayeux med prvimi mesti, ki so jih [[zavezniki]] osvobodili in [[16. junij]]a je imel [[general]] [[Charles de Gaulle]] tam prvi pomembni govor na osvobojenih francoskih tleh. V njem je jasno povedal, da je Francija na strani z zavezniki. Stavbe v Bayeuxu so bile praktično nedotaknjene v bitki za Normandijo, saj so bile nemške sile v celoti vključene v obrambo Caena.

Vojno pokopališče v Bayeuxu s spomenikom vključuje največje britansko pokopališče iz časa druge svetovne vojne v Franciji. Tukaj se nahaja 4648 grobov, od tega 3935 britanskih in 466 nemških. Večina tistih, ki so pokopani so bili ubiti v invaziji na Normandijo.

V Bayeuxu je tudi spomenik vsem novinarjem, ki so izgubili svoje življenje, medtem ko so poročali. Spomenik je zasnoval francoski arhitekt Samuel Craquelin. Spomenik našteva imena 1889 novinarjev ubitih med letoma 1944 in 2007. Spomenik je bil postavljen v Bayeuxu zaradi svoje zgodovinske osvoboditve 7. junija 1944.

== Geografija ==
Kraj leži v pokrajini [[Bessin]] ([[Normandija]]), 7&amp;nbsp;km od obale [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]], med [[Cotentin|Cotentinskim polotokom]] na zahodu in oddaljen 30&amp;nbsp;km od [[Caen]]a na vzhodu. Mesto leži na nadmorski višini med 32-67 metrov - s povprečjem 46 metrov - in ga razpolavlja reka Aure. Bayeux se nahaja na križišču ceste RN 13 in proge vlaka Pariz-Caen-[[Cherbourg]].

Reka Aure, ki teče skozi Bayeux, ponuja panoramski pogled na številne lokacije. Ima relativno visoko stopnjo motnosti, hitrost njene rjavkaste vode je zmerna zaradi rahlega naklona vodotoka, vendar pa so hitrosti višje, kjer je na nekaterih mestih ozka, kot je to v centru Bayeuxa.

== Uprava ==
[[Slika:Arrondissement de Bayeux.PNG|thumb|left|175px|Lega okrožja v regiji]]

Bayeux je sedež istomenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Agy]], [[Arganchy]], [[Barbeville]], [[Cottun]], [[Cussy]], [[Guéron]], [[Monceaux-en-Bessin]], [[Nonant]], [[Ranchy]], [[Saint-Loup-Hors]], [[Saint-Martin-des-Entrées]], [[Saint-Vigor-le-Grand]], [[Subles]], [[Sully]] in [[Vaucelles]] z 20.744 prebivalci.

Mesto je tudi sedež okrožja, sestavljenega iz kantonov [[Balleroy]], Bayeux, [[Caumont-l'Éventé]], [[Isigny-sur-Mer]], [[Ryes]] in [[Trévières]] s 63.022 prebivalci.

== Znamenitosti ==
[[File:Bayeux Cathedral.JPG|thumb|right|Stolnica v Bayeuxu]]
[[Slika:Bayeux_Tapestry_scene51_Battle_of_Hastings_Norman_knights_and_archers.jpg|thumb|200px|Podrobnost iz bayeuške tapiserije]]
[[Slika:Tapestry of bayeux10.jpg|thumb|200px|Podrobnost iz bayeuške tapiserije]]

Glavna znamenitost mesta je [[muzej]], v katerem hranijo [[tapiserija iz Bayeuxa|tapiserijo iz Bayeuxa]]. Gre za zvitek iz leta [[1077]], na katerem je upodobljena zgodba o [[bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]] (iz leta [[1066]]). Tapiserijo je dal izdelati [[škof]] Odo iz Bayeuxa. Po legendi naj bi jo naredila Reine Matilda, žena Viljema Osvajalca, verjetno pa so bile narejene in oblikovane v Angliji.&lt;ref&gt;''World Book Encyclopedia'', p. 177, World Book Inc.&lt;/ref&gt;

Velika normansko-romanska in gotska [[stolnica Notre-Dame, Bayeux]], posvečena leta 1077, je bila verjetno prvotni dom tapiserije, kjer naj bi jo razstavil Viljemov polbrat Odo iz Bayeuxa.

''Jardin Botanique de Bayeux'' je botanični vrt iz leta 1864.

&lt;gallery Caption=&quot;Pictures&quot; widths=&quot;180px&quot; heights=&quot;120px&quot; perrow=&quot;5&quot;&gt;
File:Bayeux 022 20A.JPG|Center ''Guillaume le Conquérant'']]
File:03JUL2001 France Bayeux10.jpg|Ulica v Bayeuxu
File:Bayeuxcemetery01.jpg|Glavni vhod v Vojno pokopališče
File:Bayeuxcemetery02.jpg|Križ na pokopališču
&lt;/gallery&gt;

== Osebnosti ==
* Exuperius (konec 4. Stoletje umrl c. 410), nadškof Toulousa.
* Sv. Vigor (umrl 537 AD), škof Bayeux 513-537, uničil poganski tempelj v Bayeux
* Sv. Marcouf (umrl 588 AD), svetnik, rojen v Bayeux, najbolj znan za celjenje skrofuloze
* Poppa Bayeux, žena Rollo
* Berengar II. Nevstrijski (umrl 896), grof Bayeux
* [[Viljem Osvajalec]] (1028-1087), vojvoda Normandije, Angleški kralj
* Alain Chartier (1392-1430), politik in pesnik
* [[Nicole Oresme]] (1323-1382), francoski filozof in znanstvenik;
* Pierre Du Bosc (1623-1692), pridigar
* Gabriel-Narcisse Rupalley (1745-1798), slikar
* François de Caumont (1768-1848), oblikovalec in slikar
* Gospodična George (1787-1867), igralka in Napoleonova ljubica
* [[François Gérard]] (1770-1837), slikar
* Joachim Rupalley (1718-1780) slikar
* Édouard Lair de Beauvais, (1790-1851), arhitekt
* Robert Lefèvre (1755-1830), slikar
* Arcisse de Caumont (1801-1873), arheolog, ustanovitelj Société des Antiquaires de Normandija
* Alfred Lair de Beauvais (1820-1869), organist in skladatelj
* Léon Le Cieux (1821-1873), violinist
* Georges Lenepveu (1857-1923), izumitelj in mojster steklar
* Lionel Lemonchois (rojen 1960), navigator

== Pobratena mesta ==
Bayeux je pobraten z:&lt;ref name=&quot;Bayeux twinnings&quot;&gt;{{cite web | url =http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&amp;id=4#tabs3 | title = National Commission for Decentralised cooperation | accessdate = 2013-12-26|work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères) | language = fr}}&lt;/ref&gt;
{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|UK}} [[Dorchester]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;ref name=&quot;Bayeux twinnings&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Archant twinning 3&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|archiveurl=http://web.archive.org/web/20130705094933/http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns ''[via WaybackMachine.com]''|accessdate=2013-07-20|archivedate=5 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.dorchester-tc.gov.uk/Services/Twinning Dorchester Town Twinning]&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|GER}} [[Lübeck]], [[Nemčija]]&lt;ref name=&quot;Bayeux twinnings&quot;/&gt;
*{{flagicon|POL}} [[Chojnice]], [[Poljska]]&lt;ref name=&quot;Bayeux twinnings&quot;/&gt;
||
*{{flagicon|JPN}} [[Sotome, Nagasaki]], [[Japonska]]&lt;ref name=&quot;Bayeux twinnings&quot;/&gt;
*{{flagicon|NED}} [[Eindhoven]], [[Nizozemska]]&lt;ref name=&quot;Bayeux twinnings&quot;/&gt;
*{{flagicon|DEN}}  [[Viborg, Danska|Viborg]], [[Danska]]&lt;ref name=&quot;Bayeux twinnings&quot;/&gt;
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Franciji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Bayeux}}
* [http://www.mairie-bayeux.fr/ Uradna stran] {{fr}}
* [http://www.bayeux-tourism.com/ Turizem]
* [http://www.westfordconnection.com/Photos/France/bayeux/index.htm Minosh Photography]
* [http://maps.google.com/maps?ll=49.279861,-0.704842&amp;spn=0.041096,0.059197&amp;t=k&amp;hl=en Satellite photo on Google Maps]
* [http://www.flickr.com/photos/d4rr3ll/11607358/in/set-311646/ British War Cemetery]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Podprefekture Francije]]
[[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]]
[[Kategorija:Bayeux]]</text>
      <sha1>nmwrqxlsrdu6fgv8nbfgwz5kwangs6h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31706</id>
    <revision>
      <id>5736319</id>
      <parentid>5734185</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:06:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2061" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Taksonomka
| image = Maakotka (Aquila chrysaetos) by Jarkko Järvinen.jpg
| image_caption = [[planinski orel]]
| name = Orli
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Accipitriformes]] (ujede)
| familia = [[Accipitridae]] (kragulji)
| genus = '''''Aquila'''''
| genus_authority = [[Mathurin Jacques Brisson|Brisson]], 1760
}}

'''Orli''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aquila''''') so [[rod (biologija)|rod]] [[ujede|ujed]] iz družine [[kragulji|kraguljev]] (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 [[vrsta (biologija)|vrst]]:&lt;ref name=ioc&gt;{{navedi splet| editor1-last=Gill | editor1-first=Frank | editor1-link=Frank Gill (ornithologist) | editor2-last=Donsker | editor2-first=David | year=2019 | title=New World vultures, Secretarybird, kites, hawks, eagles | work=World Bird List Version 9.1 | url=https://www.worldbirdnames.org/bow/raptors/ | publisher=Mednarodna zveza ornitologov | accessdate=2019-05-15}}&lt;/ref&gt;
* [[roparski orel]] (''Aquila rapax'')
* [[stepski orel]] (''Aquila nipalensis'')
* [[kraljevi orel]] (''Aquila heliaca'')
* [[kragulji orel]] (''Aquila fasciata'')
* [[planinski orel]] (''Aquila chrysaetos'')
* [[repati orel]] (''Aquila audax'')
* [[španski kraljevi orel]] (''Aquila adalberti'')
* [[kafrski orel]] (''Aquila verreauxii'')
* [[Cassinov jastreb]] ali [[Cassinov orel]] (''Aquila africana'')
* [[Gurneyjev orel]] (''Aquila gurneyi'')
*

Razširjeni so večinoma po [[Stari svet|Starem svetu]] ([[Afrika]], [[Azija]] in [[Evropa]]), le dve vrsti živita v [[Oceanija|Oceaniji]], območje razširjenosti planinskega orla pa obsega tudi [[Severna Amerika|Severno Ameriko]].

== Glej tudi ==

*[[ribji orel]], predstavnik družine ribjih orlov
*[[belorepec]] ali postójna, imenovan tudi jezerski orel, predstavnik družine kraguljev

== Sklici ==
{{sklici}}

{{taxonbar|from=Q30085}}
{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}

[[Kategorija:Kragulji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1760]]
[[Kategorija:Orel| ]]</text>
      <sha1>o4goj8kza1e04drf982dpjlluhcaqgc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih zgodovinarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32067</id>
    <revision>
      <id>5736212</id>
      <parentid>5732287</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:41:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* E */ Aleš Ernecl</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19971" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}


== A ==
* [[Kornelija Ajlec]]
* ([[Lado Ambrožič - Novljan]])
* [[Rudolf Andrejka]]
* ([[Boštjan Anko]])
* [[Gregor Antoličič]]
* [[Sonja Anžič]]
* [[Matjaž Anžur]]
* [[Elio Apih]]
* [[Josip Apih]]
* [[Miran Aplinc]]
* [[Valentin Areh]]
* [[Aleš Arih]]
* [[Mihael Arko]]
* [[Miljutin Arko]]
* [[Janez Arnež]]
* [[Ivan Artač]]
* ([[Anton Aškerc]])

== B ==
Babič - [[Jana Babšek]] - [[Tina Bahovec]] -
[[Gorazd Bajc]] -
[[Bojan Balkovec]] - [[Marjetka Balkovec-Debevec]] - [[Jaka Banfi]] - [[Janko Barle]] - [[Angelos Baš]] -
[[Franjo Baš]] - [[Borut Batagelj]] - [[Matic Batič]] - [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] - [[Jurij Bavdaž]] - [[Ines Beguš]] - [[Martin Bele]] - [[Vlasta Beltram]] - [[Andrej Benedejčič]]? -
[[Ana Benedetič]] - [[Franc Benedik]] - [[Marko Benedik]] - [[Metod Benedik]] - [[Josip Benkovič]] - [[Aleksandra Berberih-Slana]] - [[France Bergant]] -
[[Zvonko Bergant]] - [[Valerija Bernik]] - [[Samo Bevk]] - [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] -
[[Dušan Biber]] - [[Bogdan Binter]] -
[[Feliks Bister]] -
[[Matjaž Bizjak (medievist)]] -
[[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] - [[Žarko Bizjak]] - [[Neja Blaj Hribar]] -
[[Pavel Blaznik]] - ([[Boris Blažko]]) ''-''
[[Pavlina Bobič]] - [[Flavij Bonin]] - [[Zdenka Bonin]] - [[Neven Borak]] - [[Peter Borisov]] - [[Janko Boštjančič]] -
[[Branko Božič]] - [[Maja Božič]] -
[[Franjo Bradaška]] - [[Marij Bratina]] -
[[Rajko Bratož]] - [[Marij Bratina]] - [[Urška Bratož]] - [[Aleš Brecelj]] - ([[Matjaž Brecelj]]) - [[Marjeta Bregar]] - ([[Borivoj Breže]]) -
[[Alja Brglez]] - [[Marjan Britovšek]] - [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] - [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] - [[Vilma Brodnik]] - [[Boris Brovinsky]] -
[[Josip Bučar]] - [[Miloš Budin]] - [[Nataša Budna Kodrič]]

== C ==
* [[Karel Capuder]]
* [[Pavel Car]]
* [[Alenka Cedilnik]]
* ([[Mira Cencič]])
* [[Estera Cerar]]
* [[Ana Cergol Paradiž]]
* [[Aldo Cherini]]
* [[Alojz Cindrič]]
* [[Jože Ciperle]]
* [[Katja Colja]]
*[[Henrik Costa]]
* [[Angel Peter Cracina]]
* [[Bojan Cvelfar]]
* [[Janez Cvirn]]
* [[Lev Centrih]]

== Č ==
* [[Ludvik Čarni]]
* [[Bojan Čas]]
* [[Sindi Časar]]
* [[Dragica Čeč]]
* [[Suzana Čeh]]
* [[Vladimir Čeligoj]]
* [[Vojko Čeligoj]]
* [[Pavle Čelik]]
*[[Tatjana Čepič]]
* [[Zdenko Čepič]]
* [[Mina Černe]]
* [[Peter Černic]]
* [[Nada Čibej]]
* [[Marija Čipić Rehar]]
* [[Josip Čižman]]
* [[Štefan Čok]]
* [[Gregor Čremošnik]]
* [[Irma Čremošnik]]
* [[Filip Čuček]]
* [[Franci Čuš]]

== D ==
[[Darko Darovec]] - ([[Jože Debevc]]) - [[Vlasta Dejak]] - [[Lia De Luca]] - [[Mira Delavec]] - [[Viktorijan Demšar]] - [[Vincencij Demšar]] - [[Robert Devetak]] - [[Monika Deželak Trojar]] -
[[Vida Deželak-Barič]] - [[Emil Devetak]] - [[Robert Devetak]] - [[Dragotin Dežman]] -
[[Jože Dežman]] - [[Avgust Dimitz]] - [[Martin Dimnik]] - [[Dunja Dobaja]] - [[Pavel Dobrila]] -
[[Ervin Dolenc]] - [[Metod Dolenc]] - [[Franc Dolinar]] -
[[France Martin Dolinar]] - ([[Tomaž Dolinar]]) - [[Janez Gregor Dolničar]] - [[Boris Domanjko]] -
[[Teodor Domej]] - [[Ljuba Dornik Šubelj]] -
[[Marjan Drnovšek]] - [[Nejc Drnovšek]] - [[Ernesta Drole]] -
[[Anja Dular]] - [[Iztok Durjava]] - ([[Marko Dvořák]])

== E ==
* [[Silvin Eiletz]]
* [[Jurij Pavel Emeršič]]
* ([[Romana Erhatič Širnik]])
* [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] (1893–1960)
* [[Aleš Ernecl]]
* [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]]

== F ==
[[Vladislav Fabjančič]] - [[Mirko Fajdiga]] - [[Julij Felaher]] - [[Josip Felicijan]] - [[Mitja Ferenc]] -
[[Tone Ferenc]] - [[Franc Ferk]] -
[[Jadran Ferluga]] - [[Liliana Ferrari]] -
[[France Filipič]] - [[Hanzi Filipič]] - [[Igor Filipič]] -
[[Jasna Fischer]] - Božidar Flajšman? - [[Damjana Fortunat Černilogar]] - [[Ivan Fras]] -
[[Darko Friš]] - [[Rolanda Fugger Germadnik]] - [[Metka Fujs]] - [[Alfonz Furlan]] - [[Irena Fürst]] 

== G ==
[[Aleš Gabrič]] -
[[Irena Gantar Godina]] - [[Jure Gašparič]] - [[Tomaž Gerden]] - [[Janko Germadnik]]? -
[[Ferdo Gestrin]] -
[[Bojan Godeša]] - ([[Maja Godina-Golija]]) -
[[Boris Golec]] - [[Ludvik Modest Golia]] -
[[Boris M. Gombač]] - [[Jure Gombač]] - [[Maja Gombač]] - [[Metka Gombač]] - ([[Srečko Gombač]]) - [[Tanja Gomiršek]] - [[László Göncz]] -
[[Branko Goropevšek]] - [[France Goršič|Franc Goršič]] - [[Nina Gostenčnik]] - [[Marina Gradišnik]] - [[Matevž Gradišnik]] -
[[Bogo Grafenauer]] - [[Danijel Grafenauer]] - [[Matjaž Grahornik]] -
[[Stane Granda]] - [[Mira Grašič]] -
[[Igor Grdina]] - [[Jože Grebenc]] - [[Marjan Gregorič]] -
[[Tamara Griesser-Pečar]] - ([[Viktor Grilc]]) - [[Franc Grivec]] - [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] - [[Matjaž Grobler]] -
[[Josip Valentin Gruden]] - [[Martin Grum]] - [[Franc Gumilar]] -
[[Damijan Guštin]] -

== H ==
[[Hana Habjan]] - [[Jožica Habjan]] - [[Vlado Habjan]] - [[Jurij Hadalin]] - [[Jože Hainz]] - [[Primož Hainz]] -
[[Boris Hajdinjak]] - [[Damjan Hančič]] - [[Tatjana Hajtnik]] - [[Marko Hanžič]] (''Marka Hansiz'') - [[Ferdo Hauptmann]] -
[[Ljudmil Hauptmann]] - [[Franc Ksaver Heinrich]] - [[Marija Hernja Masten]] - [[Peter Hicinger]] - [[Bojan Himmelreich]] -
[[Toussaint Hočevar]] - [[Mira Hodnik]] - [[Tatjana Hojan]] - [[Borut Holcman]] -
[[Eva Holz]] - [[Jasna Horvat]] - [[Mojca Horvat]] -
[[Andrej Hozjan]] - [[Alenka Hren Medved]] - [[Franc Hribernik]] -
[[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]] -
[[Franc Hül]] -

== I ==
* [[Martin Ivanič]]
* [[Tomaž Ivešić]]

== J ==
[[Helena Jaklitsch]] - [[Tadej Jakopič]] - [[Ivan Jan]] - [[Ferdinand Jančar]] - [[Olga Janša Zorn]] - [[Emilijan Janič]] - [[Janko Jarc]] - [[Orest Jarh]] - [[Mihail Jasinski]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Aleksander Jeločnik]] - [[Josip Jenko]]? - [[Jože Jenko]] - [[Gregor Jenuš]] - [[Mateja Jeraj]] - [[Janko Jeri]]? - [[Jože Jerko]] - [[Gregor Jerman]] - [[Sašo Jerše]] - [[Janez Jesenko]] - [[Jože (Josef) Jerko]] - [[Aleksander Jezernik]] - [[Božidar Jezernik]]? - [[Stanko Jug]] - [[Mitja Juren]] - [[Daniela Juričić Čargo]] - [[Jelena Justin]]? - [[Ivo Juvančič]] - [[Stane Južnič]] - [[Stanislav Južnič]]

== K ==
[[Marija Kacin]]? - [[Milica Kacin Wohinz]] - [[Alenka Kačičnik Gabrič]] - [[Slavka Kajba-Milić]] - [[Mira Kalan]]? -
[[Aleksej Kalc]] - [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] - [[Miran Kalšek]] - [[Marko Kambič]] - [[Nataša Kandus]] - ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) - [[Anton Kaspret]] - [[Jože Kastelic]] - [[Domen Kaučič]] - [[Janez Kavčič]] - [[Petra Kavrečič]] -
[[Katarina Keber]] - [[Darja Kerec]] -
[[Dušan Kermavner]] - [[Davor Kernel]] - [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] ''-'' [[Borut Klabjan]] - [[Darinka Kladnik]] - [[Zdravko Klanjšček]] - [[Andreja Klasinc Škofljanec]] - [[Anton Klasinc]] - [[Peter Pavel Klasinc]] - [[Marko Klavora]] -
[[Vasja Klavora]] - [[Josip Klemenc]] -
[[Matjaž Klemenčič]] - [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] - [[Rudolf Klinec]] - [[Albert Klun]] - [[Klemen Klun]]? - [[Vinko Fereri Klun]] - [[Katarina Kobe-Arzenšek|Darko Knez - Jon Adam Knez - Katarina Kobe-Arzenšek]] - [[Anton Koblar]] - [[Štefan Kociančič]] - [[Klemen Kocjančič]] - [[Vanja Kočevar]] - [[Majda Kodrič]] - [[Sonja Kogej Rus]] - [[Marija Jasna Kogoj]] - [[Ivan Kogovšek]] - [[Monika Kokalj-Kočevar]] - [[Bogdan Kolar]] - [[Nataša Kolar]] - [[Petra Kolenc]] - [[Vladimir Kološa]] -
[[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] -
[[Franc Komatar]] - [[Žiga Koncilija]] - [[Tjaša Konovšek]] - [[Ivan Kordiš]] -
[[Jože Koropec]] - ([[Vinko Korošak]]) - ([[Branko Korošec]]) - [[Viktor Korošec]] - [[Nevenka Korpič]] -
[[Dušan Kos]] -
[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] -
[[Janez Kos]] -
[[Jože Kos]] -
[[Marija Kos]] -
[[Marjan Kos]] -
[[Milko Kos]] -
[[Peter Kos]] -
[[Miha Kosi]] -
[[Jernej Kosi]] - [[Miha Kosmač]] -
[[Jožef Košič]] - [[Matevž Košir]] - ([[Tone Košir]]) - [[Jernej Kotar]] - [[Andrej Kovač]] - [[Karel Kovač]] - Jože Kovač -
[[Fran Kovačič]] - [[Branko Kozina]] - [[Jurij Kozina]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Jože Krall]] - [[Janez Kramar]] -
[[Taja Kramberger]] - [[Tone Krampač]] - [[Gregor Kranjc]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Silvo Kranjec]] -
[[Tone Kregar]] - [[Gregor Gojmir Krek]] - [[Slavko Kremenšek]] - [[Anton Krempl]] -
[[France Kresal]] - [[Samo Kristen]] - [[Ivan Križnar]] - ([[Duša Krnel Umek]]) - [[Anton Krošl]] - [[Vera Kržišnik Bukić]] -
[[Alojzij Kuhar]] - ([[Boris Kuret]]) - [[Radoslav Kušej]] - [[Franc Kuzmič]]

== L ==
[[Borivoj Lah]] - [[Rajmund Lampreht]] ''-'' [[Franček Lasbacher]] ''-'' [[Aleksander Lavrenčič]] - [[Ivan Lavrenčič]] - [[Tomaž Lazar]] - [[Žarko Lazarević]] - [[Franc Ksaver Legat]] - [[Antoša Leskovec]] - [[Ivana Leskovec]] -
[[Vladimir Levec]] - [[Emilijan Lilek]] - [[Marjan Linasi]] -
[[Anton Tomaž Linhart]] - [[Vinko Lipovec]] -
[[Uroš Lipušček]] - [[Andrej Ljubomir Lisac]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Matija Ljubša]] - ([[Ivan Logar]]) - ([[Srečko Logar]]) - [[Dragotin Lončar]] - [[Aleksander Lorenčič]] -
[[Milan Lovenjak]] - [[Ivan Lovrenčič]] -
[[Walter Lukan]] - [[Stefano Lusa]] - [[Arnold Luschin]] -
[[Oto Luthar]] -

== M ==
[[Jože Maček (arhivist)]] - [[Jože Maček]] - [[Jure Maček]] - [[Nadja Magajna]] - ([[Mirko Mahnič]]) - [[Neva Makuc]] - [[Josip Mal]] - [[Simon Malmenvall]] -
[[Avguštin Malle]] - [[Janko Malle]] - [[Tino Mamić]] - [[Josip Mantuani]] - [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] - [[Tatjana Markošek]] -
[[Walter Markov]] - [[Irena Marković]] -
[[Zvezdan Marković]] -
[[Janez Marolt]] - [[Jože Marolt]] -
[[Branko Marušič]] - [[Irena Marušič]] -
[[Dragan Matić]] - [[Marjan Matjašič]] - [[Jože Maučec]] - [[Aleš Maver]] - [[Irena Mavrič Žižek]] - [[Odilon Mekinda]] -
[[Jelka Melik]] -
[[Vasilij Melik]] - [[Josip Merku]] - [[Janez Meterc]] -
[[Darja Mihelič]] - [[Maks Miklavčič]] - [[Milko Mikola]] -
[[Peter Mikša]] - [[Marjeta Mikuž]] -
[[Metod Mikuž]] - [[Franc Minařik]] - [[Gašper Mithans]] - [[Dušan Mlacović]] -
[[Boris Mlakar]] - [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] -
[[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] -
[[Jože Mlinarič]] - [[Lučka Mlinarič]] - [[Mitja Močnik]] - [[Ivan Mohorič]] - [[Marijan Mole]] - [[Carlo Morelli]] -
[[Andreas Moritsch]] - [[Jože Možina]] - [[Josip Mravljak]] - [[Marko Mugerli]] - [[Oskar Mulej]] - [[Drago Mušič]] - [[Dunja Mušič]] - [[Jurij Mušič]] - [[Gottfried Muys]]  

== N ==
* [[Tomaž Nabergoj]]
* [[Martin Nahtigal]]
* [[Dunja Nanut]]
* [[Andrej Nared]]
* [[Jože Natek]]
* [[Dušan Nećak]]
* [[Alenka Nedog]]
* [[Ivan Nemanič]]
* [[Gloria Nemec]]
* [[Nataša Nemec]]
* [[Aleš Nose]]
* [[Bogdan Ciril Novak]]
* [[Drago Novak]]
* [[Miroslav Novak]]

== O ==
* [[Bela Obal]]?
* [[Marija Oblak-Čarni]]
*[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) 
* [[Alfred Ogris]]
* [[Gašper Oitzl]]
* [[Mihael Ojsteršek]]
* [[Stane Okoliš]]
* [[Žiga Oman]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
*([[Miroslav Osojnik]])
* [[Božo Otorepec]]
* [[Blaž Otrin]]
* ([[Damjan Ovsec]])
* [[Anton Ožinger]] (1943–2019)

== P ==
[[Dejan Pacek]] - [[Adrijan Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Marko Pahor]] - [[Milan Pahor]] - [[Minka Pahor]] - [[Miroslav Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Milan Pajk]] -
[[Andrej Pančur]] - [[Aleksander Panjek]] - [[Janez Parapat]] - [[Andrej Pastar]] -
[[Avgust Pavel]] - [[Slavica Pavlič]] - [[Srečko Pavličič]] -
[[Tomaž Pavlin]] - [[Vojko Pavlin]] -
[[Egon Pelikan]] - [[Lojze Penič]] -
[[Jurij Perovšek]] -
[[Janez Peršič]] -
[[Rosvita Pesek]] - [[David Petelin]] - [[Lojze Peterle]] - [[Mojca Marija Peternel]] - [[Matej Petrič]] - [[Peter Petruzzi]] - [[Josip Pfeifer]] - [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] - [[Matija Pirc]] -
[[Jože Pirjevec]] - [[Jelka Piškurić]] - [[Melita Pivec Stele|Melitta Pivec-Stele]] - [[Olga Pivk]] -
[[Slavica Plahuta]] - [[Lovro Planina]] - [[Marco Plesnicar]] - ([[Karel Plestenjak]]) -
[[Andrej Pleterski]] -
[[Janko Pleterski]] - [[Gregor Pobežin]] - [[Marija Počivavšek]] - [[Renato Podbersič]] (st./ml.) - [[Rado Podgorelec]] - [[Leopold Podlogar]] -
[[Franc Pokorn]] - [[Janez Polajnar]] (1977) - [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] - 
[[Dragan Potočnik]] - [[Matko Potočnik]] - [[Mitja Potočnik]] - [[Simon Povoden]] - [[Štefan Predin]] -
[[Miha Preinfalk]] - [[Matija Prelesnik]] - [[Martin Premk]] - [[Karel Jožef Prenner]] - [[Igor Presl]] -
[[Karel Jožef Prenner]] -
[[Ivan Prijatelj]] -
[[Jože Prinčič]] - [[Vili Prinčič]] - [[Marko Prpič]] -
[[Janko Prunk]] - [[Alberto Pucer]] -
[[Rudolf Gustav Puff]] -
[[Radovan Pulko]] - ([[Tadej Pungartnik]]) - [[Majda Pungerčar]] - [[Vilma Purkart]]

== R ==
[[Nikola Radojčić]] - [[Andrej Rahten]] - [[Ferdinand Raisp]] -
[[Vincenc Rajšp]] - [[Amand Rak]]? - [[Fran Rakuša]] - [[Jure Ramšak]] - [[Marjetka Rangus]] - [[Jože Rataj]] - [[Mateja Ratej]] - [[Matjaž Ravbar]] -
[[Tone Ravnikar]] - [[Elija Rebič]] - [[Matjaž Rebolj]] -
[[Albin Regvat]] -
[[Branko Reisp]] - [[Meta Remec]] - [[Marta Rendla]] - [[Manca G. Renko]] -
[[Božo Repe]] - [[Anton Ivan Režek]] -
[[Mateja Režek]] - [[Mateja Ribarič]] - [[Irena Ribič]] - [[Peter Ribnikar]] - [[Franc Xaver Johann Richter]] - [[Tadej Rifel]] - [[Ivan Rihtarič]] - [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) - [[Matija Robič]] - [[Marjan Rode]] - [[Carole Rogel]] - [[Deborah Rogoznica]] - [[Vida Rojic]] -
[[Gašper Rojko]] - [[Jurij Rosa]] - [[Boris Rozman]] -
[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] - [[Stane Rozman]] - [[Vida Rožac Darovec]] - [[Tanja Roženbergar Šega]] - [[Aldo Rupel]] - [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] - [[Karol Rustja]] -
[[Peter Rustja]] - [[Borut Rutar]] - [[Marija Rutar]] - [[Riccardo Ruttar]] -
[[Simon Rutar]] -
[[Miloš Rybář]] 

== S ==
[[Mitja Sadek]] - [[Franček Saje]] - [[Balduin Saria]] - [[Dolfe Schauer]]? -
[[Janez Ludvik Schönleben]] - [[Franc Schumi]] - [[Nada Sedlar]]? - [[Drago Sedmak]] - [[Aljaž Sekne]] -
[[Irena Selišnik]] - [[Zdenka Semlič Rajh]] - [[Aleksandra Serše]] - [[Miha Seručnik]] - [[Matija Sila]] - [[Valentin Sima]] - [[Ivan Simčič]] - [[Tomaž Simčič]] - [[Marko Simić]] - [[Vladimir Simič]] - [[Ivan Simonič]] -
[[Primož Simoniti]] -
[[Vasko Simoniti]] -
[[Štefan Singer]] - [[Sandi Sitar]] - [[Daniel Siter]] - [[Zorka Skrabl Matko]] - [[Anton Skubic]] - [[Anton Skumovič]] - [[Lidija Slana]] - [[Matej Slekovec]] - [[Ivan Slokar]] - [[Majda Smole]] - [[Jožef Smrekar]] - [[Josip Stare]] - [[Gorazd Stariha]] - [[Alessio Stasi]] - [[Vlasta Stavbar]] - [[Ivan Steklasa]] - [[Miroslav Stepančič]] - [[Drago Stepišnik]] -
[[Janez Stergar]] -
[[Nataša Stergar]] -
[[Rok Stergar]] - [[Vanja Stergar]] - [[Viktor Steska]] - [[Iva Stiplovšek]] -
[[Miroslav Stiplovšek]] - 
[[Risto Stojanovič]] - [[Andrej Stopar]] - [[Pavel Stranj]] - [[Stane Stražar]] - [[Gvido Stres]] - [[Peter Stres]] -
[[Urška Strle]] - [[Albert Struna]] -
[[Andrej Studen]] - [[Bogo Stupan]] - [[Marjan Sturm]] - [[Rudolph Matt Susel]] - [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] -
[[Petra Svoljšak]]  

== Š ==
[[Barbara Šatej]] - [[Jaroslav Šašel]] -
[[Marjeta Šašel Kos]] -
[[Judita Šega]] - [[Tatjana Šenk]] - [[Anton Šepetavc]] - [[Jurij Šilc]] - [[Miha Šimac]] - [[Stanko Šimenc]] - [[Kaja Širok]] - [[Karel Šiškovič]] - [[Ivan Škafar]] - [[Gregor Škafar]] - [[Milan Škerlj]] - [[Jože Škofljanec]] - [[Viljenka Škorjanec]] - [[Milan Škrabec]] - [[Katja Škrubej]] - [[Gašper Šmid]] - [[Zmago Šmitek]] -
[[Jože Šorn]] - [[Mojca Šorn]] - [[Stanislav Škaler]] - [[Milan Škrabec]] - [[Katja Škrubej]] - [[Vinko Šribar]] - [[Blaž Štangelj]] -
[[Martin Šteiner]] - [[Verena Štekar-Vidic]] - [[Marko Štepec]] - [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] -
[[Peter Štih]] - ([[Peter Štoka]]) - [[France Jaroslav Štrukelj]] -
[[Marko Štuhec]] - [[France Štukl]] -
[[Fran Šuklje]] -
[[Ljubica Šuligoj]] -
[[Janez Šumrada]] - [[Branko Šuštar]] -
[[Janez J. Švajncer]] - [[Rozina Švent]]

== T ==
[[Ferdinand Tancik]] - ([[Luigi Tavano]]) - [[Bogo Teplý]] - [[Stane Terčak]] - [[Nadja Terčon]] - [[Tomaž Teropšič]] - [[Marija Terpin Mlinar]] - [[Petra Testen]] - [[Julij Titl]] - [[Tadeja Tominšek]] - [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) - [[Janez Trdina]] -
[[Blaž Torkar]] - [[Zora Torkar]] - [[Maja Toš]] - [[Marjan Toš]] - [[Slavica Tovšak]] - ([[Janko Traven]]) - [[Terezija Traven]] - [[Vladimir Travner]] - [[Franc Trdan]] - [[Milica Trebše Štolfa]] - [[Simon Trießnig]] -
[[Nevenka Troha]] - [[Zdravko Troha]] - [[Štefan Trojar]] - [[Nik Trontelj]] - [[Drago Trpin]] - ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) - [[Davorin Trstenjak]] - [[Danijela Trškan]] - ([[Alojz Turk]]) - [[Ernest Turk]] - [[Ivan Tušar]] 

== U ==
* [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]]
* [[Ema Umek]]
* [[Pavle Urankar]]
* ([[Franc Urlep]])
* [[Hinko Uršič]]

== V ==
[[Joe Valenčič]] - [[Vlado Valenčič]] - [[Andreja Valič Zver]] - [[Fritz Valjavec]] -
[[Janez Vajkard Valvasor]] - [[Jasna Vanček]] - Chiaro Vascotti? - [[Fran Vatovec]] - [[Maja Vehar]] - Jože Velikonja - [[Marija Verbič]] -
[[Marta Verginella]] - [[Aleksander Videčnik]] - [[Jernej Vidmar]]? - [[Anka Vidovič Miklavčič]] - ([[Verena Vidrih Perko]]) - [[Darko Viler]] - [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] -
[[Sergij Vilfan]] - [[Simon Vilfan]] - [[Srečko Vilhar]] - [[Vladimir Vilman]] -
[[Jonatan Vinkler]] - [[Julijana Visočnik]] - [[Nina Vodopivec]] -
[[Peter Vodopivec]] -
[[Jerca Vodušek-Starič]] - [[Ivan Vogrič]]?-
[[Ignacij Voje]] - [[Jure Volčjak]] - [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] -
[[Andrej Vovko]] - [[Ivo Vraničar]] - [[Viktor Vrbnjak]] - [[Rajko Vrečer]] - [[Vid Vremec]] - [[Ivan Vrhovec]] - [[Ivan Vrhovnik]] - [[Jože Vunšek]] - [[Jože Vurcer]] - [[Blaž Vurnik]]

== W ==
* [[Marija Wakounig]]
* [[Marko Waltritsch]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Janez Weiss]]

== Z ==
[[Janez Zabukovec]] - [[Josip Zadnikar]] - [[Dejan Zadravec]] - [[Ivanka Zajc Cizelj]] -
[[Marko Zajc]] - [[Vita Zalar]] - [[Hedvika Zdovc]] - [[Franc Zelenik (arhivist)]] - [[Ivan Zelko]] - [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) - [[Ivan Zelko]] - [[Janko Zerzer]] -
[[Mavricij Zgonik]] - ([[Milovan Zorc]]) - [[Miha Zobec]] -
[[Janez Evangelist Zore]] -
[[Anton Zorn]] - ([[Ludvik Zorzut]]) - [[Agneza Zupan]] - [[Ciril Zupanc]] - [[Marjan Zupančič]] - [[Katja Zupanič]] -
[[Zvonka Zupanič Slavec]] - [[Dana Zwitter-Tehovnik]] -
[[Fran Zwitter]] - [[Žiga Zwitter]]

== Ž ==
[[Barbara Žabota]] - [[Ivo Žajdela]] - [[Ciril Žebot]] - [[Urška Železnik]] - [[Žiga Železnik]] - [[Damir Žerič]] - [[Borut Žerjav]] - [[Milan Ževart]] - [[Mojca Ževart]] - [[Marjana Žibert]] -
[[Tanja Žigon]] - [[Salvator Žitko]] - [[Aleksander Žižek]] - [[Irena Žmuc]] -
[[Marjan Žnidarič]] - [[Lilijana Žnidaršič Golec]] - [[Sabina Ž. Žnidaršič]] -
[[Josip Žontar]] -
[[Jože Žontar]] -
[[Majda Žontar]] - [[Vladimir Žumer]] -
[[Niko Županič]] - [[Maja Žvanut]]

== Glej tudi ==

* [[seznam zgodovinarjev]]
*[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]]
*[[seznam hrvaških zgodovinarjev]]
*[[seznam italijanskih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih arheologov]]
*[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]]
*[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
*[[seznam slovenskih bibliotekarjev]]
*[[seznam slovenskih arhivistov]]
*[[seznam slovenskih arheologov]]
*[[seznam slovenskih muzealcev]]
*[[seznam slovenskih politikov]]
*[[seznam slovenskih pravnikov]]
*[[seznam slovenskih geografov]]

{{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]]</text>
      <sha1>1s2f10annzxaj2az01wj014ht820r64</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Branko Gradišnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32451</id>
    <revision>
      <id>5736370</id>
      <parentid>5699842</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:23:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>93.103.220.92</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */ Nesramna povsem subjektivna oznaka Mazzinija nima mesta v biografiji Gradišnika. Zapisano je bilo mnenje enega posameznika o drugem. Nima nobene objektivne vrednosti in jasno diskreditira. Zaradi tega zasluži brisanje.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8300" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Branko Gradišnik''' [bránko gradíšnik], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[publicist|kolumnist]] in [[prevajalec]], * [[7. januar]] [[1951]], [[Ljubljana]].

==Življenje==
Je mlajši od dveh sinov književnika [[Janez Gradišnik|Janeza Gradišnika]], brat prevajalca [[Bogdan Gradišnik|Bogdana Gradišnika]], oče hčere in sina iz prvega zakona ter oče raznospolnih dvojčkov iz drugega zakona z ženo diplomatko. Živeli so – z vmesnimi  premori v domovini – štiri leta v [[Zagreb]]u, dve leti na [[Portugalska|Portugalskem]] in štiri leta na [[Slovaška|Slovaškem]]. 

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je diplomiral iz [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]]; na angleški univerzi v Lancastru je magistriral iz kreativnega pisanja. Za udeležence samopomočnih skupin je v okviru andragoško terapevtske skupnosti za zdravljenje od odvisnosti pri [[Janez Rugelj|Janezu Ruglju]] proti koncu 1980. let vodil kreatoterapevtske tečaje.

Redno zaposlen je bil v 1980. letih dve leti kot urednik leposlovnega programa pri založbi [[Kmečki glas]] in tri mesece kot pomočnik glavnega urednika [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Preostala leta do upokojitve je preživel v svobodnem poklicu.

==Publicistika, kolumne in prevajanje==
Poznan je predvsem po humornih kolumnah v ''Sobotni prilogi [[Delo|Dela]]'' (Iz žaklja za Oraklja; Prav nič zaupno; Pisma iz zmajskega mesta) in v ''Dnevnikovem Objektivu''. Svoja potovanja in bivanja popisuje v seriji šaljivih [[potopis]]ov ali topografij pod znamko &quot;Strogo zaupno&quot;: npr. ''Strogo zaupno na Irskem''; ''Strogo zaupno po Siciliji''; ''Strogo zaupno o Sloveniji, Strogo zaupno na Portugalskem.'' Izšla sta dva knjižna izbora kolumen, in sicer ''Leta sedmih skomin'' (1997) in ''Orakelj: Branko Gradišnik &amp; drugi primeri'' (2001). 

V 1990. letih je za ''Slovenske novice'' pisal rubriko o &quot;razvedrilnem hazardu&quot;; iz tega je zrasla knjiga ''Igre: volčje in ovčje: Priročnik za hazarderje in proti njim'' (1993). 

V 2000. letih je pisal psihološke nasvete za bralke slovenske izdaje revije ''[[Elle]].'' Izbori teh in drugih psihoterapevtskih dopisovanj z ljudmi v psihični zadregi ali stiski so izšli v štirih knjigah (gl. spodaj). 

Med pomembnimi avtorji, ki jih je prevajal, so [[Charles Dickens]], [[Gilbert Keith Chesterton]], [[James M. Caine]], [[Jerome K. Jerome]], [[Richard Adams]], [[Kurt Vonnegut]], [[James Dickey]], [[Mark Twain]], [[William Golding]], [[Vladimir Nabokov]], [[Ralph Ellison]], [[Anthony Burgess]], [[DBC Pierre]], [[J. R. R. Tolkien]] in [[George R. R. Martin]]. O svojem prevodu (in izvirniku) Tolkienovega dela ''Gospodar prstanov'' je objavil ''Leksikon Gospodarja prstanov od A do Ž.''  

Objavil je okrog 30 prevodov strokovne psihološke literature, mdr. Winnicotta, [[Erik Erikson|Erika Eriksona]], Szasza, Horneyjevo, Storra, Nancy McWilliams. 

==Leposlovna dela==
Kot pisatelj je začel s [[kratka proza|kratko prozo]] (''Čas'') in [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnimi]] besedili (''Mavrična krila''), nadaljeval pa z inovativnima metafikcijskima zbirkama ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'' (1982) in ''Mistifikcije'' (1987). Vendar se je izmišljanju kmalu odrekel in si zadal kot cilj pisati neizmišljena besedila. To smer je pozneje krstil za rekonstruktivizem. Žanrsko se je s tem vse bolj omejeval na potopise, dnevnike, esejistiko, observacije, vse skupaj na [[humor]]en način. 

Z [[Emil Filipčič|Emilom Filipčičem]] je pod skupnim psevdonimom Jožef Paganel še kot najstnik napisal humoristično satirični roman ''Kerubini'', ki je izšel precej po nastanku (1979). 

Napisal je scenarija za filma ''[[Leta odločitve]]'' in ''Nekdo drug'' (oboje režiral Boštjan Vrhovec). Scenarija je pozneje razširil v &quot;rodbinski roman&quot; ''Leta'' in v psihološko kriminalko ''Nekdo drug''. Dialogi v slednji so pisani v narečju, predvsem ljubljanščini. 

Leta 2006 je objavil soavtorski roman ''Kodrlajsasti piton'', pisan po predlogi Marka Ješeta, leto zatem pa obsežen, po osebnem dnevniku fikcionaliziran roman v treh delih ''Roka voda kamen''. 

==Bibliografija==
===Leposlovje in polliterarni žanri ===

* 2021 Beseda je konj: Galopera v treh dejanjih z uverturo, tremi intermezzi in finalom
*2020 Kaj? Kje? Kdaj? Kako? S čim? Zakaj? Kdo?: Kriminalistovi spomini (v soavtorstvu z Edom Posego)
*2020 Mi mlajši logarji: Strogo zaupno po Poldivjem Zahodu (potopis iz serije Strogo zaupno z Brankom)
*2020 Kronika koker koronika: Za vas, ki ste raje anekdotično živi kot znanstveno mrtvi
* 2020 Iskanje srečnega razmerja: Vadnica in vodnik v ljubezni za oba spola (v soavtorstvu z ženo Bernardo)
* 2018 Julij avgusta: Strogo zaupno po Zakavkazju (potopis iz serije Strogo zaupno z Brankom)
* 2018 Iskanje izgubljenega zdravja: Za vse, ki bi se radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli
* 2017 Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali
* 2015 Zgodba Ljubljanskega maratona (v soavtorstvu z Marjanom Žiberno)
* 2014 En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo (Strogo zaupno na Portugalskem)
* 2008 V senci pod zelenim zmajem: Velika Ljubljana za popotnike, prešernovce ino Hrovate
* 2007 Roka, voda, kamen: Roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj; Drugo leto: 1991; Tretje leto: 1992 in naprej
* 2006 Strogo zaupno o Sloveniji: Polihisterični blefsikon (v dveh knjigah: Glava vojvodine Kranjske, Rep vojvodine Kranjske)
* 2006 Kodrlajsasti piton: Roman o narkomanskem življenju (skupaj z Markom Ješetom)
* 2004 Strogo zaupno po Siciliji
* 2001 Orakelj: Branko Gradišnik &amp; drugi primeri
* 1997 Leta sedmih skomin
* 1996 Strogo zaupno na Irskem
* 1993 Igre: volčje in ovčje: Priročnik za hazarderje in proti njim 
* 1990 Nekdo drug (s samostojnim neliterarnim dodatkom Nekaj drugega)
* 1987 Mistifikcije; Izbor prezrte proze
* 1985 Leta
* 1981 Zemlja zemlja zemlja
* 1978 Mavrična krila (le nekaj zgodb v tej antologiji slovenske ZF)
* 1977 Čas
* 1973 Kerubini (izšli 1979)

===Psihološki priročniki (korespondence)===
*2016 Zmuzljivi primer Viktorja Zamude
*2013 Med tvojim kladivom in nakovalom
*2010 Sreča za 2: Nadaljnja pisma iz moje svetovalnice 
*2009 (z letnico izida 2010) Sreča: Pisma iz moje svetovalnice{{razširi razdelek}}

==Nagrade in priznanja==
*1982 nagrada Prešernovega sklada za zbirko zgodb ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'' 
*1984 puljska Zlata arena za scenarij filma Leta odločitve 
*2012 Njegova zgodba ''Memorinth'' je bila uvrščena v zbornik ''Best European Fiction 2012'' (Dalkey Archive Press) po izboru A. Hemona. 
*2012 [[Sovretova nagrada]] za prevod ''Bledega ognja'' Vladimirja Nabokova&lt;ref&gt;Že prej sta nagrado prejela oče Janez in brat Bogdan.&lt;/ref&gt; 
*2017 Jermanova nagrada za najboljši humanistični prevod leta za prevod knjige ''Psihoanalitična diagnostika: Razumevanje osebnostne zgradbe skozi klinični proces'' Nancy McWilliams&lt;ref&gt;Sonagrajenec je bil brat Bogdan za Chestertonovega ''Večnega človeka.''&lt;/ref&gt;  
*2019 v najožjem izboru nominirancev za &quot;bodečo nežo&quot;, ki jo podeljuje anonimni gremij za najbolj seksistično izjavo leta

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih prevajalcev]]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=128 Predstavitvena stran Branka Gradišnika]
* [http://www.joker.si/article.php?rubrika=9&amp;articleid=366 Gospodar prstanov od A do Ž]
* [http://bgradisnik.blog.siol.net/ Gradišnikov blog]
* [http://www.elle.si/strogo-zaupno/ Gradišnikova rubrika Strogozaupno na ELLE.si]
* [http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=read&amp;c_id=269 Branko Gradišnik, pisatelj in prevajalec.] MMC RTV SLO 16. februar 2006. 


{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{Sovretovi nagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gradišnik, Branko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Branko Gradišnik|*]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>811stk6it9z48gj7itvv4821rg2jag1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736400</id>
      <parentid>5736370</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:54:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Redakcija 5736370 uporabnika [[Special:Contributions/93.103.220.92|93.103.220.92]] ([[User talk:93.103.220.92|pogovor]]) razveljavljena - Mazzini ni en navaden &quot;posameznik&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8631" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Branko Gradišnik''' [bránko gradíšnik], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[publicist|kolumnist]] in [[prevajalec]], * [[7. januar]] [[1951]], [[Ljubljana]].

==Življenje==
Je mlajši od dveh sinov književnika [[Janez Gradišnik|Janeza Gradišnika]], brat prevajalca [[Bogdan Gradišnik|Bogdana Gradišnika]], oče hčere in sina iz prvega zakona ter oče raznospolnih dvojčkov iz drugega zakona z ženo diplomatko. Živeli so – z vmesnimi  premori v domovini – štiri leta v [[Zagreb]]u, dve leti na [[Portugalska|Portugalskem]] in štiri leta na [[Slovaška|Slovaškem]]. 

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je diplomiral iz [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]]; na angleški univerzi v Lancastru je magistriral iz kreativnega pisanja. Za udeležence samopomočnih skupin je v okviru andragoško terapevtske skupnosti za zdravljenje od odvisnosti pri [[Janez Rugelj|Janezu Ruglju]] proti koncu 1980. let vodil kreatoterapevtske tečaje.

Redno zaposlen je bil v 1980. letih dve leti kot urednik leposlovnega programa pri založbi [[Kmečki glas]] in tri mesece kot pomočnik glavnega urednika [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Preostala leta do upokojitve je preživel v svobodnem poklicu.

Med [[Pandemija_koronavirusne_bolezni_2019_v_Sloveniji|pandemijo koronavirusne bolezni v Sloveniji]] in [[Rusko-ukrajinska_vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je Gradišnik postal eden najbolj glasnih in izpostavljenih pristašev [[Teorija_zarote|teorij zarot]].&lt;ref&gt;https://siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-dovolj-579764&lt;/ref&gt;

==Publicistika, kolumne in prevajanje==
Poznan je predvsem po humornih kolumnah v ''Sobotni prilogi [[Delo|Dela]]'' (Iz žaklja za Oraklja; Prav nič zaupno; Pisma iz zmajskega mesta) in v ''Dnevnikovem Objektivu''. Svoja potovanja in bivanja popisuje v seriji šaljivih [[potopis]]ov ali topografij pod znamko &quot;Strogo zaupno&quot;: npr. ''Strogo zaupno na Irskem''; ''Strogo zaupno po Siciliji''; ''Strogo zaupno o Sloveniji, Strogo zaupno na Portugalskem.'' Izšla sta dva knjižna izbora kolumen, in sicer ''Leta sedmih skomin'' (1997) in ''Orakelj: Branko Gradišnik &amp; drugi primeri'' (2001). 

V 1990. letih je za ''Slovenske novice'' pisal rubriko o &quot;razvedrilnem hazardu&quot;; iz tega je zrasla knjiga ''Igre: volčje in ovčje: Priročnik za hazarderje in proti njim'' (1993). 

V 2000. letih je pisal psihološke nasvete za bralke slovenske izdaje revije ''[[Elle]].'' Izbori teh in drugih psihoterapevtskih dopisovanj z ljudmi v psihični zadregi ali stiski so izšli v štirih knjigah (gl. spodaj). 

Med pomembnimi avtorji, ki jih je prevajal, so [[Charles Dickens]], [[Gilbert Keith Chesterton]], [[James M. Caine]], [[Jerome K. Jerome]], [[Richard Adams]], [[Kurt Vonnegut]], [[James Dickey]], [[Mark Twain]], [[William Golding]], [[Vladimir Nabokov]], [[Ralph Ellison]], [[Anthony Burgess]], [[DBC Pierre]], [[J. R. R. Tolkien]] in [[George R. R. Martin]]. O svojem prevodu (in izvirniku) Tolkienovega dela ''Gospodar prstanov'' je objavil ''Leksikon Gospodarja prstanov od A do Ž.''  

Objavil je okrog 30 prevodov strokovne psihološke literature, mdr. Winnicotta, [[Erik Erikson|Erika Eriksona]], Szasza, Horneyjevo, Storra, Nancy McWilliams. 

==Leposlovna dela==
Kot pisatelj je začel s [[kratka proza|kratko prozo]] (''Čas'') in [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnimi]] besedili (''Mavrična krila''), nadaljeval pa z inovativnima metafikcijskima zbirkama ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'' (1982) in ''Mistifikcije'' (1987). Vendar se je izmišljanju kmalu odrekel in si zadal kot cilj pisati neizmišljena besedila. To smer je pozneje krstil za rekonstruktivizem. Žanrsko se je s tem vse bolj omejeval na potopise, dnevnike, esejistiko, observacije, vse skupaj na [[humor]]en način. 

Z [[Emil Filipčič|Emilom Filipčičem]] je pod skupnim psevdonimom Jožef Paganel še kot najstnik napisal humoristično satirični roman ''Kerubini'', ki je izšel precej po nastanku (1979). 

Napisal je scenarija za filma ''[[Leta odločitve]]'' in ''Nekdo drug'' (oboje režiral Boštjan Vrhovec). Scenarija je pozneje razširil v &quot;rodbinski roman&quot; ''Leta'' in v psihološko kriminalko ''Nekdo drug''. Dialogi v slednji so pisani v narečju, predvsem ljubljanščini. 

Leta 2006 je objavil soavtorski roman ''Kodrlajsasti piton'', pisan po predlogi Marka Ješeta, leto zatem pa obsežen, po osebnem dnevniku fikcionaliziran roman v treh delih ''Roka voda kamen''. 

==Bibliografija==
===Leposlovje in polliterarni žanri ===

* 2021 Beseda je konj: Galopera v treh dejanjih z uverturo, tremi intermezzi in finalom
*2020 Kaj? Kje? Kdaj? Kako? S čim? Zakaj? Kdo?: Kriminalistovi spomini (v soavtorstvu z Edom Posego)
*2020 Mi mlajši logarji: Strogo zaupno po Poldivjem Zahodu (potopis iz serije Strogo zaupno z Brankom)
*2020 Kronika koker koronika: Za vas, ki ste raje anekdotično živi kot znanstveno mrtvi
* 2020 Iskanje srečnega razmerja: Vadnica in vodnik v ljubezni za oba spola (v soavtorstvu z ženo Bernardo)
* 2018 Julij avgusta: Strogo zaupno po Zakavkazju (potopis iz serije Strogo zaupno z Brankom)
* 2018 Iskanje izgubljenega zdravja: Za vse, ki bi se radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli
* 2017 Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali
* 2015 Zgodba Ljubljanskega maratona (v soavtorstvu z Marjanom Žiberno)
* 2014 En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo (Strogo zaupno na Portugalskem)
* 2008 V senci pod zelenim zmajem: Velika Ljubljana za popotnike, prešernovce ino Hrovate
* 2007 Roka, voda, kamen: Roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj; Drugo leto: 1991; Tretje leto: 1992 in naprej
* 2006 Strogo zaupno o Sloveniji: Polihisterični blefsikon (v dveh knjigah: Glava vojvodine Kranjske, Rep vojvodine Kranjske)
* 2006 Kodrlajsasti piton: Roman o narkomanskem življenju (skupaj z Markom Ješetom)
* 2004 Strogo zaupno po Siciliji
* 2001 Orakelj: Branko Gradišnik &amp; drugi primeri
* 1997 Leta sedmih skomin
* 1996 Strogo zaupno na Irskem
* 1993 Igre: volčje in ovčje: Priročnik za hazarderje in proti njim 
* 1990 Nekdo drug (s samostojnim neliterarnim dodatkom Nekaj drugega)
* 1987 Mistifikcije; Izbor prezrte proze
* 1985 Leta
* 1981 Zemlja zemlja zemlja
* 1978 Mavrična krila (le nekaj zgodb v tej antologiji slovenske ZF)
* 1977 Čas
* 1973 Kerubini (izšli 1979)

===Psihološki priročniki (korespondence)===
*2016 Zmuzljivi primer Viktorja Zamude
*2013 Med tvojim kladivom in nakovalom
*2010 Sreča za 2: Nadaljnja pisma iz moje svetovalnice 
*2009 (z letnico izida 2010) Sreča: Pisma iz moje svetovalnice{{razširi razdelek}}

==Nagrade in priznanja==
*1982 nagrada Prešernovega sklada za zbirko zgodb ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'' 
*1984 puljska Zlata arena za scenarij filma Leta odločitve 
*2012 Njegova zgodba ''Memorinth'' je bila uvrščena v zbornik ''Best European Fiction 2012'' (Dalkey Archive Press) po izboru A. Hemona. 
*2012 [[Sovretova nagrada]] za prevod ''Bledega ognja'' Vladimirja Nabokova&lt;ref&gt;Že prej sta nagrado prejela oče Janez in brat Bogdan.&lt;/ref&gt; 
*2017 Jermanova nagrada za najboljši humanistični prevod leta za prevod knjige ''Psihoanalitična diagnostika: Razumevanje osebnostne zgradbe skozi klinični proces'' Nancy McWilliams&lt;ref&gt;Sonagrajenec je bil brat Bogdan za Chestertonovega ''Večnega človeka.''&lt;/ref&gt;  
*2019 v najožjem izboru nominirancev za &quot;bodečo nežo&quot;, ki jo podeljuje anonimni gremij za najbolj seksistično izjavo leta

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih prevajalcev]]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=128 Predstavitvena stran Branka Gradišnika]
* [http://www.joker.si/article.php?rubrika=9&amp;articleid=366 Gospodar prstanov od A do Ž]
* [http://bgradisnik.blog.siol.net/ Gradišnikov blog]
* [http://www.elle.si/strogo-zaupno/ Gradišnikova rubrika Strogozaupno na ELLE.si]
* [http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=read&amp;c_id=269 Branko Gradišnik, pisatelj in prevajalec.] MMC RTV SLO 16. februar 2006. 


{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{Sovretovi nagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gradišnik, Branko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Branko Gradišnik|*]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>bs04azukuwkxzuseq27vdxb8ym2rodm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ujede</title>
    <ns>0</ns>
    <id>33044</id>
    <revision>
      <id>5736312</id>
      <parentid>5734247</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:20:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Klasifikacija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4706" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Ujede
| image = Bartgeier Gypaetus barbatus front Richard Bartz.jpg
| image_caption = [[brkati ser]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = '''Accipitriformes'''
| ordo_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816 
| subdivision_ranks = Družine
| subdivision = 
* [[Cathartidae]] - jastrebi Novega sveta
* [[Sagittariidae]] - tajniki
* [[Pandionidae]] - ribji orli
* [[Accipitridae]] - kragulji
}}

'''Ujede''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitriformes''') so [[Red (biologija)|red]] okrog 220 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[ptiči|ptic]], kamor spada večina dnevno aktivnih [[ptica roparica|ptic roparic]].

== Značilnosti ==
Ujede izvirajo iz srednjega [[eocen]]a in imajo običajno ostro zakrivljen [[kljun]] z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta [[nosnica|nosnici]]. [[Perut]]i so dolge in dokaj široke. Z njimi so ptice sposobne lebdečega [[let]]enja.

Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi [[krempelj|kremplji]] in zadnjim krempljem. Večina ujed je [[mesojedec|mesojedih]] in lovi s pomočjo dobrega [[vid]]a podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja [[razmnoževanje|razmnoževanja]] je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge.

Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. [[spolna zrelost|Spolno zreli]] so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno [[spolna dvoličnost|razlikujeta]] po velikosti in [[monogamija]] je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.

== Klasifikacija ==
Po zdaj sprejeti klasifikaciji uvrščamo med ujede štiri [[družina (biologija)|družine]]:&lt;ref name=&quot;IOC&quot;/&gt;
* [[jastrebi Novega sveta]] (Cathartidae)
* [[tajnik (ptič)|tajniki]] (Sagittariidae) z eno samo vrsto, tajnikom
* [[ribji orli]] (Pandionidae) z dvema vrstama
* [[kragulji]] (Accipitridae) - najbolj ravvejena družina ujed

Tradicionalno so med ujede uvrščali [[sokoli|sokole]] (Falconiformes), kar je pomenilo, da so bile v tem redu praktično vse skupine aktivnih lovcev razen [[sove|sov]]. Vendar je [[molekularna biologija|molekularna]] [[filogenija|filogenetska]] analiza v začetku 21. stoletja pokazala, da so sokoli povsem nesorodna skupina, bolj sorodna [[papige|papigam]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo | last1 =  Hackett| first1 = Shannon J.| last2 = Kimball | first2 = Rebecca T.| last3 = Reddy | first3 = Sushma| last4 = Bowie | first4 = Rauri C. K.| last5 = Braun | first5 = Edward L.| last6 = Braun | first6 = Michael J.| last7 = Chojnowski | first7 = Jena L.| last8 = Cox | first8 = W. Andrew| last9 = Han | first9 = Kin-Lan| last10 =  Harshman | first10 =  John| last11 =  Huddleston | first11 =  Christopher J.| last12 =  Marks | first12 =  Ben D.| last13 =  Miglia | first13 =  Kathleen J.| last14 =  Moore | first14 =  William S.| last15 =  Sheldon | first15 =  Frederick H.| last16 =  Steadman | first16 =  David W.| last17 =  Witt | first17 =  Christopher C.| last18 =  Yuri | first18 =  Tamaki | title = A phylogenomic study of birds reveals their evolutionary history| journal = [[Science]] | date = 2008| volume = 320| issue = 5884| pages = 1763–68| doi = 10.1126/science.1157704| pmid = 18583609| pmc =}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Jarvis E.D. s sod. |year=2014 |title=Whole genome analyses resolve early branches in the tree of life of modern birds |journal=Science |issue=346 |pages=1320-1331 |doi=10.1126/science.1253451}}&lt;/ref&gt; To stališče je nato prevzelo več ornitoloških organizacij vključno z Mednarodno zvezo ornitologov,&lt;ref name=&quot;IOC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/raptors/ |title=New World vultures, Secretarybird, kites, hawks, eagles |work=IOC World Bird List 9.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |date=2019-01-20 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2019-05-15}}&lt;/ref&gt; zato velja za splošno sprejeto. Izjema je le južnoameriška taksonomska komisija (SACC) Ameriške ornitološke zveze, ki obravnava [[jastrebi Novega sveta|jastrebe Novega sveta]] (družina Cathartidae) kot samostojen red.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.museum.lsu.edu/~Remsen/SACCBaseline.htm |title=A Classification of the Bird Species of South America |publisher=Južnoameriška taksonomska komisija, Ameriška ornitološka zveza |date=2019-05-14 |accessdate=2019-05-15}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{Ptiči}}
{{taxonbar|from=Q21736}}

[[Kategorija:Ujede| ]]
[[Kategorija:Klasifikacija ptičev]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>if9wruhmrjzaciymlspyq8j7fttqetz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736313</id>
      <parentid>5736312</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:20:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Klasifikacija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4706" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Ujede
| image = Bartgeier Gypaetus barbatus front Richard Bartz.jpg
| image_caption = [[brkati ser]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = '''Accipitriformes'''
| ordo_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816 
| subdivision_ranks = Družine
| subdivision = 
* [[Cathartidae]] - jastrebi Novega sveta
* [[Sagittariidae]] - tajniki
* [[Pandionidae]] - ribji orli
* [[Accipitridae]] - kragulji
}}

'''Ujede''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitriformes''') so [[Red (biologija)|red]] okrog 220 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[ptiči|ptic]], kamor spada večina dnevno aktivnih [[ptica roparica|ptic roparic]].

== Značilnosti ==
Ujede izvirajo iz srednjega [[eocen]]a in imajo običajno ostro zakrivljen [[kljun]] z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta [[nosnica|nosnici]]. [[Perut]]i so dolge in dokaj široke. Z njimi so ptice sposobne lebdečega [[let]]enja.

Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi [[krempelj|kremplji]] in zadnjim krempljem. Večina ujed je [[mesojedec|mesojedih]] in lovi s pomočjo dobrega [[vid]]a podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja [[razmnoževanje|razmnoževanja]] je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge.

Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. [[spolna zrelost|Spolno zreli]] so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno [[spolna dvoličnost|razlikujeta]] po velikosti in [[monogamija]] je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.

== Klasifikacija ==
Po zdaj sprejeti klasifikaciji uvrščamo med ujede štiri [[družina (biologija)|družine]]:&lt;ref name=&quot;IOC&quot;/&gt;
* [[jastrebi Novega sveta]] (Cathartidae)
* [[tajnik (ptič)|tajniki]] (Sagittariidae) z eno samo vrsto, tajnikom
* [[ribji orli]] (Pandionidae) z dvema vrstama
* [[kragulji]] (Accipitridae) - najbolj razvejena družina ujed

Tradicionalno so med ujede uvrščali [[sokoli|sokole]] (Falconiformes), kar je pomenilo, da so bile v tem redu praktično vse skupine aktivnih lovcev razen [[sove|sov]]. Vendar je [[molekularna biologija|molekularna]] [[filogenija|filogenetska]] analiza v začetku 21. stoletja pokazala, da so sokoli povsem nesorodna skupina, bolj sorodna [[papige|papigam]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo | last1 =  Hackett| first1 = Shannon J.| last2 = Kimball | first2 = Rebecca T.| last3 = Reddy | first3 = Sushma| last4 = Bowie | first4 = Rauri C. K.| last5 = Braun | first5 = Edward L.| last6 = Braun | first6 = Michael J.| last7 = Chojnowski | first7 = Jena L.| last8 = Cox | first8 = W. Andrew| last9 = Han | first9 = Kin-Lan| last10 =  Harshman | first10 =  John| last11 =  Huddleston | first11 =  Christopher J.| last12 =  Marks | first12 =  Ben D.| last13 =  Miglia | first13 =  Kathleen J.| last14 =  Moore | first14 =  William S.| last15 =  Sheldon | first15 =  Frederick H.| last16 =  Steadman | first16 =  David W.| last17 =  Witt | first17 =  Christopher C.| last18 =  Yuri | first18 =  Tamaki | title = A phylogenomic study of birds reveals their evolutionary history| journal = [[Science]] | date = 2008| volume = 320| issue = 5884| pages = 1763–68| doi = 10.1126/science.1157704| pmid = 18583609| pmc =}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Jarvis E.D. s sod. |year=2014 |title=Whole genome analyses resolve early branches in the tree of life of modern birds |journal=Science |issue=346 |pages=1320-1331 |doi=10.1126/science.1253451}}&lt;/ref&gt; To stališče je nato prevzelo več ornitoloških organizacij vključno z Mednarodno zvezo ornitologov,&lt;ref name=&quot;IOC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/raptors/ |title=New World vultures, Secretarybird, kites, hawks, eagles |work=IOC World Bird List 9.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |date=2019-01-20 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2019-05-15}}&lt;/ref&gt; zato velja za splošno sprejeto. Izjema je le južnoameriška taksonomska komisija (SACC) Ameriške ornitološke zveze, ki obravnava [[jastrebi Novega sveta|jastrebe Novega sveta]] (družina Cathartidae) kot samostojen red.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.museum.lsu.edu/~Remsen/SACCBaseline.htm |title=A Classification of the Bird Species of South America |publisher=Južnoameriška taksonomska komisija, Ameriška ornitološka zveza |date=2019-05-14 |accessdate=2019-05-15}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{Ptiči}}
{{taxonbar|from=Q21736}}

[[Kategorija:Ujede| ]]
[[Kategorija:Klasifikacija ptičev]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ph6haqzxmaka12iymo5b3j8zt7tpxro</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nogometni klub Maribor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>34794</id>
    <revision>
      <id>5736136</id>
      <parentid>5732932</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:37:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>213.161.24.120</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Samostojna Slovenija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60850" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = NK Maribor |
  image    = [[Slika:NK Maribor.png|200px|Logotip Nogometnega kluba Maribor]] | 
  current  =| 
  fullname = Nogometni Klub [[Maribor]] |
  nickname = Vijoličasti| 
  ground   = [[Stadion Ljudski vrt]],&lt;br /&gt;[[Maribor]] |
  capacity = 11.671|
  chairman = {{ikonazastave|SLO}} [[Drago Cotar]] |
  manager  = {{ikonazastave|SLO}} [[Radovan Karanović]] |
  league   = [[Slovenska nogometna liga|1.SNL]] |
  season   = [[Prva slovenska nogometna liga 2021–2022|2021–22]] |
  position = 1. mesto
| pattern_la1 =_maribor2223H
| pattern_b1 = _maribor2223H
| pattern_ra1 =_maribor2223H
| pattern_sh1 = _maribor2223H
| pattern_so1 = _3_stripes_white
| leftarm1 = 4C1D76
| body1 =4C1D76
| rightarm1 = 4C1D76
| shorts1 =4C1D76
| socks1 = 4C1D76
| pattern_la2 = _maribor2223A
| pattern_b2 = _maribor2223A
| pattern_ra2 = _maribor2223A
| pattern_sh2 =_maribor2223A
| pattern_so2 =_maribor2223A2
| leftarm2 =FFEF00
| body2 =FFEF00
| rightarm2 =FFEF00
| shorts2 = FFFFFF
| socks2 = FFEF00
| website = http://www.nkmaribor.com
|Navijaška skupina=Viole}}
[[Slika:Maribor14.jpg|sličica|Mariborski navijači praznujejo štirinajsti naslov državnih prvakov]]
'''Nogometni klub Maribor''', [[kratica|krajše]] '''NK Maribor''' ali preprosto '''Maribor''' je profesionalen [[Slovenija|slovenski]] [[nogomet]]ni klub iz [[Maribor]]a. Ustanovljen 12. decembra [[1960]], je eden od dveh klubov, ki ni nikoli izpadel iz [[1. SNL]] od njene ustanovitve.&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/dokument.asp?id=9 |title=Osebna izkaznica |publisher=NK Maribor |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; Predstavljajo simbol nogometa v sloveniji, saj so najprepoznavnejši slovenski nogometni klub in edini, ki so tekmovali v  [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]]. 
So tudi eden najuspešnejših ter največjih klubov na področju bivše [[Jugoslavija|Jugslavije]] z bazo navijačev po celem svetu. 
Ob tem so tudi edini slovenski ter edini klub na področju bivše Jugoslavije, ki je osvojil evropsko lovoriko, saj so leta [[2006]] bili eden od zmagovalcev [[Pokal Intertoto|pokala Intertoto]]. V finalu so premagali španski Vilareal. &lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/clubs/club=57490/profile/index.html |title=NK Maribor |publisher=UEFA Europa League |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; [[25. avgust]]a [[2011]] so se po zmagi nad [[Glasgow Rangers]]i s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].&lt;ref name=&quot;Ibrox&quot;&gt;{{navedi novico| url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/video-maribor-junasko-zdrzal-pritisk-ibrox-parka/264829 |title=Video: Maribor junaško zdržal pritisk Ibrox Parka |date=25.8.2011 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; S tem so postali prvi slovenski klub, ki je dosegel skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].
V skupinske delu lige Evropa so nato igrali kar 3 sezone zapored. 
Prav tako so šele drugi klub iz področja bivše Jugoslavije, ki je osvojil 2.mesto v evropski ligi ter se prebil med 32 najboljših klubov v evropi. 
Leta 2014/15 pa so se prebili v skupinski del lige prvakov ter nato ponovili uspeh s še tretjo uvrstitvijo v [[Nogometna liga prvakov|Ligo Prvakov]] v zgodovini kluba leta 2017/18.

Je rekorder po osvojenih naslovih državnega prvaka Slovenije, saj je od leta [[1991]] ta naslov osvojil kar šestnajstkrat. Ob tem je še devetkrat osvojil pokal in štirikrat superpokal, s čimer je daleč najuspešnejši [[nogomet]]ni klub v Sloveniji.&lt;ref name = &quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt; Najuspešnejše obdobje sega v konec 90ih in začetek 2000ih, ko so dominirali na domačem prizorišču in osvojili kar sedem zaporednih naslovov državnega prvaka.&lt;ref name = &quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt; Maribor je eden od treh klubov, ki so igrali v 1. jugoslovanski ligi. Ob tem so tudi eden od samo štirih klubov iz nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]], ki so igrali v skupinskem delu [[Nogometna Liga prvakov|Lige Prvakov]] po razpadu Jugoslavije.

Njihov največji tekmec je [[NK Olimpija]] iz prestolnice [[Ljubljana]], s katerim se merijo na [[Večni derbi|Večnem derbiju]]. Drugo veliko rivalstvo obstaja s klubom [[ND Mura 05|Mura 05]] iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. Tudi s tem klubom se merijo na derbijih in sicer na [[Severovzhodni derbi|Severovzhodnem derbiju]]. Klub ima zveste in strastne navijače, ponaša se tudi z najvišjim povprečnim obiskom vseh časov v Sloveniji.

Klub igra tekme na stadionu [[Ljudski vrt]], ki ima kapaciteto 12.994 gledalcev.&lt;ref name=&quot;lv1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/Klub/Stadion/Info |title=Ljudski vrt: Info |publisher=NK Maribor |accessdate=17.6.2011}}&lt;/ref&gt; Prvotno je bil zgrajen leta [[1962]], kasneje pa je sledilo več obnov. Klubska akademija velja za najboljšo v državi&lt;ref name=&quot;academy1&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://theshedender.com/2010/12/view-from-the-shed/chelsea%E2%80%99s-slovenian-discovery |title=Chelsea's Slovenian Discovery |author=Danny the Journo |date=23.12.2010 |publisher=The Shed Ender | accessdate=4.4.2011}}&lt;/ref&gt; in je zadolžena za razvoj mladih nogometašev v klubu. Žanje velike uspehe, saj je proizvedla veliko število kakovostnih nogometašev.&lt;ref name=&quot;academy2&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://theshedender.com/2011/03/view-from-the-shed/blues-to-have-first-refusal-on-slovenian-starlet |title=Blues to have first refusal on Slovenian starlet |author=Williams, Anthony |date=23.3.2011 | publisher=The Shed Ender |accessdate = 4.4.2011}}&lt;/ref&gt; 

Vzdevka kluba sta ''Vijoličasti'' in ''Vijolice''. Oba vzdevka se nanašata na vijolično barvo, ki je primarna barva kluba. Klubski slogan je »En klub, ena čast«. Uradna himna kluba ''[[Heja, hej Viole|Heja Hej Viole]]''&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.youtube.com/watch?v=ZcENZCFBKm4 | title=Uradni videospot himne ''Heja Hej Viole'' | publisher=youtube.com | accessdate=8. avgust 2009}}&lt;/ref&gt; pa je bila izdana leta 1992.

== Zgodovina ==

=== Začetki ===
{{razširi razdelek}}
V prvotni podobi je bil klub ustanovljen [[28.junij]]a [[1919]] kot 1. Slovenski športni klub Maribor (1. SSK Maribor) v gostilni ''Jadran'' na Partizanski cesti v [[Maribor]]u.&lt;ref name=&quot;vecer_mb&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.vecer.com/clanek2009050905431884 |title=Kratka zgodovina NK Maribor |work=Večer |accessdate=8.11.2010}}&lt;/ref&gt; Prvo tekmo so odigrali [[19.julij]]a [[1919]] s Hertho. Svoje igrišče so dobili leta [[1920]]. Leta [[1960]] so klub razpustili.
{{Football kit box |
  align      = right |
  pattern_la =|
  pattern_b =|
  pattern_ra =|
  pattern_so = _whitetop |
  leftarm = 653A97 |
  body = 653A97 |
  rightarm = 653A97 |
  shorts = FFFFFF |
  socks = 653A97 |
  title = &lt;center&gt;Prva oprava NK Maribor
}}

=== Ustanovitev novega kluba ===

Nogometni klub Maribor, v podobi kakršni je sedaj, je bil ustanovljen [[12.december|12.decembra]] [[1960]].&lt;ref name = &quot;Osebna_Izkaznica&quot; /&gt; Uprava novonastalega kluba je za predsednika izvolila Dr. Srečka Korena. Andrija Pflander je postal prvi trener, [[Oto Blaznik]] pa prvi kapetan moštva. Prvo tekmo je klub odigral [[5. februar]]ja [[1961]], ko so premagali mestnega tekmeca [[NK Tezno Maribor|Kovinarja]] z rezultatom 2-1. Oba gola je zabil Stefan Tolič.&lt;ref name = 1961-1970&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/Zgodovina/1961-1970#9839 |title=Zgodovina: 1961–1970 |publisher=NK Maribor |accessdate=1.1.2011}}&lt;/ref&gt; Čeprav je moštvo že na začetku izbralo vijolično-belo barvno kombinacijo, so prvo tekmo odigrali v zeleno-modri barvni opremi, saj vijolični dresi še niso bili pripravljeni do prve tekme.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Moštvo je že v prvi sezoni osvojilo Slovensko republiško ligo in se tako uvrstilo v kvalifikacije za uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Beograjčan Andrija Pflander je bil glavni trener moštva, ki je osvojilo republiško ligo, vendar je moral zaradi bolezni odstopiti iz mesta glavnega trenerja tik pred začetkom kvalifikacijske tekme za uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Njegov naslednik je bil Vladimir Šimunić, ki je moštvo na koncu popeljal vse do 1. jugoslovanske lige šest let kasneje.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Maribor je zmagal prva dva kroga kvalifikacij in na koncu premagal [[Hrvaška|hrvaški]] klub Uljanik iz [[Pulj]]a v zadnjem krogu kvalifikacij s skupnim rezultatom 2-1 in se tako uvrstil v 2. jugoslovansko ligo.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt;

Leta [[1962]] so zgradili nov stadion, imenovan [[Ljudski vrt]]. [[2. september|2. septembra]] tega leta so bili nogometni navdušenci širom Slovenije priča rojstvu rivalstva med [[NK Maribor]] in [[NK Olimpija]].&lt;ref name=&quot;oli_mb&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkolimpija.com/?page=club&amp;id=13 |title=Večni derbiji z Mariborom |publisher=nkolimpija.com |accessdate=8.11.2010}}&lt;/ref&gt; Prva tekma med tema dvema kluboma je bila odigrana v [[Ljubljana|Ljubljani]] in se je končala z remijem 1-1. Tekme med tema dvema kluboma so postale znane kot ''[[Večni derbi]]''. Po 5. sezonah je bil povprečen obisk okoli 8.000 gledalcev in pod vodstvom trenerja [[:hr:Vladimir_Šimunić|Simuniča]] je klub osvojil 2. jugoslovansko ligo in se tako uvrstil v 1.jugoslovansko ligo, s čimer je postal eden od le treh klubov iz Slovenije, ki so v zgodovini igrali v 1. jugoslovanski ligi.&lt;ref name = &quot;1961-1970&quot;/&gt;

=== Igranje v 1. Jugoslovanski ligi (1967–1972) ===
{{razširi razdelek}}
NK Maribor je med letoma 1967 in 1972 igral v 1. Jugoslovanski ligi.

=== Črna leta (1973–1990) ===
{{razširi razdelek}}
Obdobje med letoma 1973 in 1990 je eno najtemnejših v klubski zgodovini

=== Samostojna Slovenija ===
{{razširi razdelek}}
Najodmevnejše rezultate je dosegal po osamosvojitvi. V dosedanjih 30. sezonah je 16 krat postal državni prvak, v sezonah 1999/2000 in 2014/15 pa je igral tudi v [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]], poleg tega so še 9 krat postali pokalni prvaki. Ob [[NK Celje|Celju]] je Maribor edini klub, ki po ustanovitvi [[1. SNL]] ni nikoli izpadel iz nje.

=== Totalna dominacija ===
{{razširi razdelek}}
Med letoma 1997 in 2004 je Maribor dominiral v prvenstvu, saj je osvojil kar sedem zaporednih naslovov državnega prvaka.

=== Finančne težave ===

Med letoma 2004 in 2008 je imel klub hude finančne težave, zato to obdobje predstavlja eno najtemnejših v zgodovini kluba. Klub je bil blizu scenarija glavnih rivalov [[NK Olimpija|Olimpije]] in [[NK Mura|Mure]], ki sta klub razpustili. Kljub temu so se vodilni v klubu odločili, da bodo klub sanirali in odplačali dolgove.&lt;ref name=dolgovi&gt;{{navedi novico |url=http://24ur.com/sport/nogomet/nk-maribor-dolgovi-so-preteklost.html |title=NK Maribor: Dolgovi so preteklost |author=STA |date=13.1.2011 |publisher=24ur |accessdate = 13.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Zaradi velikanskega dolga, ki je v enem trenutku znašal celo 4 milijone [[evro]]v, si klub ni mogel več privoščit nakupa novih igralcev. Kot posledica tega je bilo člansko moštvo sestavljeno iz igralcev iz mladinskega pogona in nekaj tujcev, ki so prišli v klub kot prosti igralci. Jeseni [[2006]] se je zamenjalo vodstvo, ki se je z enim največjih upnikov, davčno upravo, dogovorilo za postopno odplačilo davčnega dolga. Kljub temu je dolg še vedno znašal več kot 3 milijone evrov. Šele januarja 2011 je klub sporočil, da je dolg v celoti poplačan.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2011/01/v_mariboru_se_postarjev_ne_bojijo_vec.aspx |title=Poštarjev se ne bojijo več |author=Sportal |date=13.1.2011 |publisher=SiOL.net |accessdate=13.1.2011}}&lt;/ref&gt;

V tem obdobju ni klub na lestvici nikoli prišel višje kot do 3. mesta v ligi, dvakrat pa so se uvrstili v finale pokala, kjer so obakrat izgubili. Kljub temu pa so v tem obdobju bili leta 2006 eden od zmagovalcev pokala [[Intertoto]], kjer so premagali španski [[Villareal]], ki je še nekaj mesecev pred tem igral v polfinalu prestižne [[Nogometna Liga prvakov|Lige Prvakov]].&lt;ref name=uefa_mb&gt;{{navedi splet |url=http://www.uefa.com/teamsandplayers/teams/club=57490/profile/index.html |title=NK Maribor Profile |publisher=UEFA |accessdate =1.1.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Ponovni vzpon ===
[[Slika:Ljudski vrt 5.JPG|thumb|right|250px|Vzhodna tribuna Ljudskega vrta]]
Od sezone 2007-08 naprej se je klub ponovno začel vzpenjati v vrh slovenskega nogometa. V klub sta prišli slovenski nogometni legendi [[Zlatko Zahovič]] kot športni direktor, kmalu zatem pa še [[Darko Milanič]] kot glavni trener, ter klubska legenda [[Ante Šimundža]] kot pomočnik trenerja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&amp;foto=140430 |title=Zlatko Zahovič, športni direktor NK Maribor, Ante Šimundža, pomočnik trenerja NK Maribor in Darko Milanič, trener NK Maribor |author=Cvetko, Borut (foto) |publisher = mediaspeed.net |date=5.8.2009 |accessdate=6.4.2011}}&lt;/ref&gt; [[10. maj]]a [[2008]] je klub odprl prenovljen stadion [[Ljudski vrt]], ki je prestal obsežno rekonstrukcijo, ki je trajala skoraj 20 mesecev.&lt;ref name=odprtje1&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/premiera-pred-12-000-gledalci-za-cisto-desetko/123374 |title=Premiera pred 12.000 gledalci za čisto desetko |author = A.V. |work=MMC RTV-SLO |date=10.5.2008 |accessdate=14.2.2011}}&lt;/ref&gt; Prva tekma je bila odigrana proti najstarejšemu slovenskemu klubu, [[NK Nafta]]. NK Maribor je tekmo dobil z rezultatom 3-1 pred 12.435 gledalci.&lt;ref name=&quot;odprtje1&quot;/&gt;. Na začetku sezone 2008-09 se je klub vpisal v zgodovino slovenskega nogometa kot prvi klub, ki je presegel mejo 1,000 točk v domačem prvenstvu, po zmagi z 2-1 v gosteh proti [[NK Rudar Velenje|velenjskemu Rudarju]] [[26. julij]]a [[2008]].&lt;ref name=&quot;1000_tock&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=7792 |title=Zapisnik tekme: Rudar 1:2 Maribor |publisher=PrvaLiga |accessdate=4.4.2011}}&lt;/ref&gt; 

Pod vodstvom Darka Milaniča je klub osvojil vse tri možne domače lovorike (prvenstvo, pokal in superpokal) v samo dveh sezonah. S tem je postal prvi trener, ki je osvojil vse tri možne lovorike v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.ekipa.org/index.php?p=nd&amp;i=10010&amp;cc=1 |title=Zbiralec trofej |date=14.5.2010 |work=EKIPA |accessdate=8.11.2010}}&lt;/ref&gt;

[[12. december|12. decembra]] [[2010]] je klub praznoval 50 let obstoja.&lt;ref name=&quot;50_let&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/novice/?id=3618#10193 |title=Veličastnih 50 |date=13.12.2010 |publisher=NK Maribor |accessdate=13.12.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2010/12/petdeset_let_nk_maribora.aspx |title=Pol stoletja uspehov in časti |author=Viškovič, Rok |date=13.12.2010 |publisher=SiOL.net |accessdate=13.12.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/vijolicasta-zgodba-je-stara-50-let/246182 |title=Vijoličasta zgodba je stara 50 let |date=13.12.2010 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=13.12.2010}}&lt;/ref&gt;

[[21. maj]]a [[2011]] je z zmago nad [[NK Primorje|Primorjem]] z rezultatom 2-1 v gosteh Maribor osvojil svoj deveti naslov državnih prvakov.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2011/05/porocilo_s_tekme_primorje_maribor.aspx |title=Rezervist Berič poskrbel za lovoriko |author=STA |date=21.5.2011 |publisher=SiOL.net |accessdate=26.5.2011}}&lt;/ref&gt; Štiri dni kasneje je ekipa igrala finale pokala v Stožicah proti [[NK Domžale|Domžalam]] in v spektakularni tekmi z rezultatom 4-3 izgubila.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/pokal_hervis/2011/05/porocilo_s_tekme_domzale__maribor.aspx |title=Super finale in prvi pokal pripadla Domžalam |author=Dotto, Dario |date=25.5.2011 |publisher=SiOL.net |accessdate=26.5.2011}}&lt;/ref&gt;

Na začetku sezone 2011–12 je Maribor odigral tekmo superpokala proti [[NK Domžale|Domžalam]] in izgubil z rezultatom 2–1.&lt;ref name=&quot;superpokal1&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2011/07/superpokal_2011.aspx |title=Tudi Domžalčani v Mariboru do superpokala |date=8.7.2011 |publisher = SiOL.net |accessdate=10.7.2011}}&lt;/ref&gt; To je bil drugi zaporedni poraz v finalu pokala proti Domžalam v roku petih tednov, čeprav so vmes zmagali medsebojno tekmo v 1.SNL.

[[25. avgust]]a [[2011]] so se po zmagi nad [[Glasgow Rangers]]i s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].&lt;ref name=&quot;Ibrox&quot;/&gt; S tem so postali prvi slovenski klub, ki je dosegel skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].

== Stadion ==

{{details|Stadion Ljudski vrt}}

Nogometni klub Maribor igra tekme na stadionu [[Stadion Ljudski Vrt|Ljudski vrt]], ki je njegov domači stadion. Leži na levem bregu [[Drava|Drave]]. Stadion je dobil ime ''Ljudski vrt'' ({{lang-de|Volksgarten}}) po javnem parku, ki je bil v okolici. Prvo nogometno igrišče v tej okolici je bilo zgrajeno leta [[1920]]. Prvo igrišče na tej lokaciji je bilo zgrajeno leta [[1952]], čeprav je bil sam stadion zgrajen šele leta [[1962]]. Od takrat je bil stadion trikrat prenovljen. Najpomembnejša prenova je bila zadnja, ko so v okviru projekta ''Ring'' porušili nepokrito tribuno na vzhodu, severu in jugu, ter jo nadomestili s pokrito tribuno, ki sedaj skupaj s staro tribuno sprejme 12.994 gledalcev. 

Predvidena je tudi prenovitev stare tribune, ki pa je pod spomeniškim varstvom zato nastajajo zapleti med investitorjem, ki bi rad tribuno podrl in zgradil novo, in ZVKD, ki zahteva obnovo stare tribune.

Največji obisk je stadion doživel v obdobju Jugoslavije, ko se je [[8.julij]]a [[1973]] na kvalifikacijski tekmi za 1. jugoslovansko ligo proti [[Proleter]]ju iz [[Zrenjanin]]a zbralo 20,000 gledalcev. Največji obisk v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] pa je stadion doživel v sezoni 1996-97, ko se je na stadionu zbralo 14.000 gledalcev. Ta tekma še vedno drži rekord slovenske lige po številu gledalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&amp;idsa=1 |title=Statistika (vse sezone) |publisher=PrvaLiga |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega, da je stadion domovanje NK Maribor, gosti tudi tekme [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]] in je bil glavni stadion v kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|svetovno prvenstvo]] leta [[2010]] v [[Južna afrika|Južni afriki]].

Navijači stadion imenujejo tudi ''nogometni hram'', samo igrišče pa ''sveta trava''.

== Simboli kluba ==

=== Barve ===

Skozi celotno zgodovino kluba je bila glavna barva kluba vijolična.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://www.nkmaribor.com/dokument.asp?id=38 |title=Simboli |publisher=NK Maribor |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; Na začetku so nekateri klubski uradniki favorizirali rdečo in belo barvo, medtem ko sta tradicionalni barvi Branika črna in bela. Zaradi dejstva, da so imeli številni klubi po [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] rdeče-bele ali črno-bele barve, najznamenitejša kluba sta bila [[Crvena Zvezda]] in [[Partizan]], so se vodilni možje kluba odločili za svežo in novo barvno kombinacijo. Odločili so se slediti zgledu [[ACF Fiorentina|Fiorentine]], ki je bila takrat eden najuspešnejših klubov v [[Evropa|Evropi]], in njihovi vijolično-beli kombinaciji.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;/&gt; [[Oto Blaznik]], prvi kapetan v zgodovini kluba je bil tisti, ki je predlagal to kombinacijo, po tem ko je videl klub igrati v živo. Kasneje so spremenili sekundarno barvo iz bele v rumeno.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;/&gt;

Danes igra Maribor svoje tekme doma v vijolični barvi, gostujoče tekme pa v rumeni. Vzdevek moštva je ''Vijoličasti''&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Ekipa/Maribor/Novica/Vijolicasti-v-elitni-druscini.aspx |title=Vijoličasti v elitni druščini |work=Nogomania.com |date=16.7.2011 |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;, velikokrat pa se uporablja tudi vzdevek ''vijolice''.&lt;ref&gt;{{navedi novico| url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2010/08/nacional_uspesnejsi_od_vijolic.aspx |title=Nacional uspešnejši od »vijolic« |work=SiOL.net |date=7.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslovenija.si/sport/rumeni-pajkl/vijolice-bodo-se-bolj-vzcvetele/227603 |title=Vijolice bodo še bolj vzcvetele |work=MMC RTV-SLO |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; Oba vzdevka se nanašata na primarno barvo kluba, tj. vijolično.

=== Opremljevalec ===

Do sezone [[2011]] je bil glavni opremljevalec moštva podjetje [[Zeus]]. Pred sezono 2011/12 pa so iz kluba sporočili, da so sklenili pogodbo z nemškim podjetjem [[Adidas]], ki je tako postal glavni opremljevalec moštva.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.nkmaribor.com/novice/?id=3902 |title=Odslej v Adidasu |publisher=NK Maribor |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Grb ===
[[Slika:Grb simboli.jpg|thumb|Evolucija Mariborskega grba]]
Grb kluba je eden najprepoznavnejših športnih simbolov v [[Slovenija|Sloveniji]]. Temelji na uradnem grbu mesta [[Maribor]], ki pa temelji na mestnem pečatniku iz 14. stoletja, z majhnimi razlikami. Grb je v obliki ščita in prikazuje nekdanji [[grad Piramida]] z odprtimi vrati, ki je nekoč stal na hribu Piramida, preden je bil uničen na koncu 18. stoletja. Ozadje tvori cvet vijolice. Na vrhu ščita sta ime kluba in letnica ustanovitve. Celoten grb ima le dve barvi, vijolično in rumeno. Prejšnje različice so vsebovale tudi belo barvo, tradicionalno tretjo barvo kluba, v obliki bele žoge, ki je bila na vrhu ščita.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;/&gt;

=== Himna ===

Himna kluba je ''[[Heja, hej Viole]]'', ki jo izvaja skupina [[Čudežna polja]]. Besedilo in glasbo je napisal [[Gorazd Elvič]], aranžiral pa jo je Aljaž Šimek. Pesem je bila posneta v studiu [[RTV Slovenija]] – TV Maribor, na snemanju je v živo pa je sodelovalo tudi 80 [[Viole|Viol]]. Prva izvedba himne je bila v Ljudskem vrtu, 16. septembra [[1992]], pred znamenito tekmo proti [[Atletico Madrid|Atleticu iz Madrida]].

== Nastopi v evropskih tekmovanjih ==

{{details|NK Maribor v Evropi}}

=== Liga Prvakov 1999–2000 ===
&lt;table style=&quot;float: right; width: 160px; border: #99B3FF solid 1px&quot;&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;div style=&quot;position: relative;&quot;&gt;
[[Image:Soccer.Field Transparant.png|200px]]
{{Image label|x=0.27|y=0.05|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.22|y=0.08|scale=350|text=[[Marko Simeunovič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Simeunovič'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.07|y=0.28|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.07|y=0.32|scale=350|text=[[Gregor Židan|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Židan'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.12|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Albania}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.13|y=0.19|scale=350|text=[[Geri Čipi|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Čipi'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.27|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.27|y=0.19|scale=350|text=[[Marinko Galič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Galič'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.42|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.40|y=0.19|scale=350|text=[[Marinko Šarkezi|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Šarkezi'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.46|y=0.28|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.46|y=0.32|scale=350|text=[[Amir Karić|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Karić'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.27|y=0.47|scale=350|text=  {{flagicon|Croatia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.26|y=0.51|scale=350|text=[[Stipe Balajić|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Balajić'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.17|y=0.37|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.13|y=0.41|scale=350|text=[[Dejan Djuranović|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Djuranović'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.36|y=0.37|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.35|y=0.41|scale=350|text=[[Simon Sešlar|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Sešlar'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.58|scale=350|text=  {{flagicon|Albania}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.17|y=0.62|scale=350|text=[[Kliton Bozgo|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Bozgo'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.35|y=0.58|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.32|y=0.62|scale=350|text=[[Ante Šimundža|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Šimundža'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;small&gt;Postava, ki je v [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]] premagala [[Dinamo Kijev]] 1-0 v [[Kijev]]u&lt;/small&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;

V evropski sezoni 1999/2000 je NK Maribor Teatanic, kot se je takrat ekipa imenovala v evropskih tekmovanjih, čeprav so medtem že prevzeli ime glavnega sponzorja Pivovarne Laško, dosegel največji uspeh slovenskega kluba z uvrstitvijo v [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. Maribor je v drugem kvalifikacijskem predkrogu premagal belgijskega prvaka [[KRC Genk]], ki je v Ljudskem vrtu izgubil s 5:1 v korist Maribora Teatanica. V povratni tekmi je že kazalo, da bo Genk nadoknadil visok zaostanek, moštvo je ostalo 30 minut pred koncem z igralcem manj, toda KRC Genk je slavil pirovo zmago (3:0), na mariborskem letališču pa je zgodaj zjutraj nogometaše pričakalo 500 navijačev. 

V tretjem kvalifikacijskem predkrogu Lige prvakov se je Maribor pomeril z [[Olympique Lyon]]om, [[Sonny Anderson]] pa je bil sploh prvi brazilski reprezentant, ki je stopil na igrišče v Ljudskem vrtu. Vijoličasti so slavili že v prvi tekmi v [[Lyon]]u z 1:0, doma pa jih je ob vrnitvi pričakalo 3000 navijačev. Liga prvakov se jim je nasmihala, napetost v mestu je rasla. NK Maribor Teatanic je proti Lyonu odigral eno svojih najboljših tekem v zgodovini. Z izjemnima zadetkoma [[Ante Šimundža|Šimundže]] in [[Spasoje Bulajić|Bulajića]] slavili z 2:0. Na žrebu za Ligo prvakov se je klub znašel v skupini z [[S.S. Lazio|Laziem]], [[Bayer 04 Leverkusen|Bayerjem iz Leverkusna]] in [[NK Dinamo Kijev|Dinamom iz Kijeva]]. 

Prvo tekmo so odigrali v [[Kijev]]u in zmagali z zadetkom Šimundže z 1:0 in si tako priborili 3 točke in nato v Leverkusnu iztržili še točko za remi 0:0. Na letališču v Mariboru je ekipo pričakalo 3500 navijačev. V skupini A so končali na četrtem mestu s štirimi osvojenimi točkami, v nadaljnje tekmovanje pa sta se uvrstila Lazio in Dinamo iz Kijeva. 

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|- bgcolor=#efefef
!width=185|Team
!width=20|Pld
!width=20|W
!width=20|D
!width=20|L
!width=20|GF
!width=20|GA
!width=20|GD
!width=20|Pts
|- bgcolor=#ccffcc
|align=left|{{ikonazastave|Italija}} '''[[S.S. Lazio|Lazio]]'''
|6||4||2||0||13||3||+10||'''14'''
|- bgcolor=#ccffcc
|align=left|{{ikonazastave|Ukrajina}} '''[[NK Dinamo Kijev|Dinamo Kijev]]'''
|6||2||1||3||8||8||0||'''7'''
|- bgcolor=#ccccff
|align=left|{{ikonazastave|Nemčija}} '''''[[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]'''''
|6||1||4||1||7||7||0||'''7'''
|- bgcolor=#ffcccc
|align=left|{{ikonazastave|Slovenija}} ''[[NK Maribor|Maribor]]''
|6||1||1||4||2||12||-10||'''4'''
|}

=== Pokal Intertoto 2006 ===

V letu [[2006]] je bil Maribor eden od zmagovalcev pokala [[Intertoto]], po tem ko je v 3. krogu premagal španski [[Villareal]], ki je leto prej igral v polfinalu [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]].

'''Tretji krog'''

{{TwoLegResult|[[Villareal]]|Španija|1–2|'''[[NK Maribor]]'''|Slovenija|0–1|1-1}}

S to zmago so postali eden od zmagovalcev pokala [[Intertoto]] in si priborili uvrstitev v 1. krog [[Pokal Uefa|Pokala UEFA]].

=== Liga Evropa 2011-12 ===

&lt;table style=&quot;float: right; width: 160px; border: #99B3FF solid 1px&quot;&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;div style=&quot;position: relative;&quot;&gt;
[[Slika:Soccer.Field Transparant.png|200px]]
{{Image label|x=0.27|y=0.05|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.22|y=0.09|scale=350|text=[[Jasmin Handanovič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Handanović'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.07|y=0.24|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.06|y=0.28|scale=350|text=[[Aleš Mejač|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Mejač'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Brazil}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.16|y=0.19|scale=350|text=[[Arghus Soares Bordignon|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Arghus'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.36|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.33|y=0.19|scale=350|text=[[Aleksander Rajčevič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Rajčević'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.46|y=0.24|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.46|y=0.28|scale=350|text=[[Mitja Viler|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Viler'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.07|y=0.47|scale=350|text=  {{flagicon|Croatia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.06|y=0.51|scale=350|text=[[Dejan Mezga|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Mezga'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.38|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.15|y=0.42|scale=350|text=[[Željko Filipovič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Filipović'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.37|y=0.38|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.36|y=0.42|scale=350|text=[[Aleš Mertelj|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Mertelj'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.46|y=0.47|scale=350|text=  {{flagicon|Macedonia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.45|y=0.51|scale=350|text=[[Agim Ibraimi|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Ibraimi'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.58|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.18|y=0.62|scale=350|text=[[Robert Berič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Berić'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.35|y=0.58|scale=350|text=  {{ikonazastave|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.35|y=0.62|scale=350|text=[[Dalibor Volaš|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Volaš'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;small&gt; Začetna postava play-offa [[Liga Evropa|Lige Evropa]], ki je v [[Maribor]]u z 2-1 premagala ekipo [[Glasgow Rangers]].&lt;/small&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;

[[25. avgust]]a [[2011]] so se po zmagi nad [[Glasgow Rangers]]i s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].&lt;ref name=&quot;Ibrox&quot;/&gt; S tem so postali prvi slovenski klub, ki je dosegel skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]]. Na letališču je nogometaše ob peti uri zjutraj pričakalo več kot tisoč ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-nogometni-junaki-so-se-z-jutrom-vrnili-v-domovino/264847 |title=Foto/video: Nogometni junaki so se z jutrom vrnili v domovino |work=MMC RTV-SLO |date=26.8.2011 |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

Na žrebu je bil Maribor izžreban v skupino H, skupaj z lanskim finalistom, portugalskim klubom [[S.C. Braga|Braga]], belgijskim [[Club Brugge K.V.|Bruggeom]] in angleškim [[Birmingham City F.C.|Birminghamom]]. 5 tekem so odigrali s porazi 2:0, 2:1, 5:1, 1:0, in 4:3 in eno z remijem 1:1 s katerim so iztržili točko.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/video-mariboru-usojene-ekipe-na-b-tudi-lanski-finalist/264872 |title=Video: Mariboru usojene ekipe na B - tudi lanski finalist |work=MMC RTV-SLO |date=26.8.2011 |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

'''Skupina H'''

{|
|-
|
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|- bgcolor=#efefef
!width=185|Team
!width=20|Pld
!width=20|W
!width=20|D
!width=20|L
!width=20|GF
!width=20|GA
!width=20|GD
!width=20|Pts
|- bgcolor=
|align=left|{{Flagicon|POR}} [[S.C. Braga|Braga]]
|1||1||0||0||3||1||+2||'''11'''
|- bgcolor=
|align=left|{{Flagicon|BEL}} [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]]
|1||1||0||0||2||0||+2||'''11'''
|- 
|align=left|{{Flagicon|ENG}} [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]]
|1||0||0||1||1||3||&amp;minus;2||'''10'''
|- 
|align=left|{{Flagicon|SVN}} [[NK Maribor|Maribor]]
|1||0||0||1||0||2||&amp;minus;2||'''1'''
|}
|valign=&quot;top&quot;|
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!width=&quot;150&quot;|&amp;nbsp;
!width=&quot;50&quot;|[[Birmingham City F.C.|BC]]
!width=&quot;50&quot;|[[S.C. Braga|BRA]]
!width=&quot;50&quot;|[[Club Brugge K.V.|CB]]
!width=&quot;50&quot;|[[NK Maribor|MAR]]
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]]
!|–
|title=&quot;Birmingham City v Braga&quot;|1:3
|title=&quot;Birmingham City v Club Brugge&quot;|2:2
|title=&quot;Birmingham City v Maribor&quot;|1:0
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[S.C. Braga|Braga]]
|title=&quot;Braga v Birmingham City&quot;|1:0
!|–
|title=&quot;Braga v Club Brugge&quot;|1:2
  5:1
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]]
|title=&quot;Club Brugge v Birmingham City&quot;|2:1
|title=&quot;Club Brugge v Braga&quot;|1:1
!|–
|title=&quot;Club Brugge v Maribor&quot;|&lt;small&gt;''2-0''&lt;/small&gt;
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[NK Maribor|Maribor]]
|title=&quot;Maribor v Birmingham City&quot;|1:2
|title=&quot;Maribor v Braga&quot;|1:1
|title=&quot;Maribor v Club Brugge&quot;|3:4
!|–
|}
|}

== Navijači ==
{{glavni|Viole (navijaška skupina)}}
[[Slika:Viole - Maribor 089.jpg|thumb|right|250px|Viole Maribor na južni tribuni stadiona med tekmo]]

NK Maribor že dolgo velja za najbolj priljubljeno nogometno moštvo v Sloveniji. Ker ''vijoličasti'' prihajajo iz industrijskega mesta [[Maribor]], je bilo to moštvo vedno ekipa ''delovnega človeka''. Po slovenski osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega trga je mesto doživelo nagel vzpon brezposelnosti, saj je bilo skoraj 30 % ljudi brezposelnih. Kljub temu so ljudje ostali zvesti klubu. Za klub navija približno 20-25 % ljudi iz celotne Slovenije, s čimer je klub daleč najbolj popularen športni klub v državi.

Klub ima tudi [[ultras]] skupino, ki se imenuje [[Viole (navijaška skupina)|Viole Maribor]] in je bila ustanovljena leta [[1989]]. Skupina je zelo razvpita po celotni Sloveniji. Po številu članov in organizaciji je to največja navijaška skupina v Sloveniji.{{cn}} Povprečno se jih na tekmah zbere 500, čeprav se jih na pomembnejših tekmah zbere tudi do 3000.{{cn}} Nahajajo se na južnem delu stadiona. Njihovi največji rivali so Green Dragonsi, navijači ekipe NK Olimpija Ljubljana, drugi rivali so Black Gringos navijači ki podpirajo klub NK Mura, nato so tu še Celjski Grofje navijači ekipe NK Celje.

V zadnjem času se je pojavila še ena skupina navijačev na tekmah NK Maribor. Skupina se imenuje ESS (East Side Supporters) in sestoji pretežno iz bivših članov skupine [[Viole Maribor]].{{cn}} Kot že samo ime pove, se nahajajo na vzhodnem delu stadiona.

;Znani navijači

Znane osebe, ki so se javno opredelile za navijače NK Maribor:

* [[Anže Kopitar]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=read&amp;c_id=597 |title=MMC Pogovor: Anže Kopitar | author = MMC RTV SLO (Anže Kopitar) | date = 8.5.2007 | publisher = RTVSLO.si |accessdate=15.2.2011}}&lt;/ref&gt; – hokejist v [[NHL]] in član kluba [[Los Angeles Kings]]
* [[Primož Kozmus]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&amp;foto=141321 |title=Primož Kozmus, svetovni in olimpijski prvak v metu kladiva ter Anže Kopitar, hokejist | author = Črnčec, Thomas (foto) | date = | publisher = mediaspeed.net |accessdate=15.2.2011}}&lt;/ref&gt; – [[Poletne olimpijske igre 2008|olimpijski]] in [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2009|svetovni]] prvak v [[Met kladiva|metu kladiva]]
* [[Tone Partljič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&amp;foto=23805 |title=Tone Partljič, član nadzornega sveta NK Maribor | author = Midlil (foto) | date = | publisher = mediaspeed.net |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt; – pisatelj, avtor, dramaturg, nekdanji politik (dosmrtni častni imetnik sezonske vstopnice)
* [[Lojze Peterle]]&lt;ref&gt;http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=2&amp;foto=56984&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=3&amp;foto=56983&lt;/ref&gt; – politik, nekdanji [[predsednik vlade RS]] in aktualni evropski poslanec
* [[Franc Kangler]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=print&amp;c_id=475 |title=Franc Kangler, kandidat za župana Maribora |work=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt; – politik, nekdanji župan [[Maribor]]a in član stranke Nova Slovenska Ljudska stranka
* [[Zoran Predin]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/posebne-izdaje/zoran-predin/2776 |title=Zoran Predin: Zgodba iz prve roke | author = Tadej Golob | year = 2008 | publisher = knjigarna-baletrina.com |accessdate=16.2.2011}}&lt;/ref&gt; –  glasbenik, pevec, tekstopisec, producent
* [[Saša Vujačić]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.sashavujacic18.com/2009/04/15/a-gift-from-maribor/ |title=A gift from Maribor | author = Attention Interactive |date=april 2009| publisher = sashavujacic18.com |accessdate=15.2.2011}}&lt;/ref&gt; – košarkar v [[NBA]] in član kluba [[New Jersey Nets]]
* [[Peter Prevc]] – slovenski smučarski skakalec
* [[Tina Maze]] –  nekdanja slovenska alpska smučarka

== Rivalstvo ==

=== Večni derbi ===
{{details|Večni derbi}}
[[Večni derbi]] je največji nogometni derbi v [[Slovenija|Sloveniji]]. 

Največji rival kluba NK Maribor je bila [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. To je bil tudi derbi med dvema največjima mestoma v Sloveniji. Ta dva kluba sta tudi daleč najbolj popularna med navijači po celotni Sloveniji. Velikokrat so bile tekme teh dveh klubov prekinjene zaradi navijaških izgredov tako iz ene kot iz druge strani. Tekma teh dveh moštev je bila znana kot ''večni derbi''. Atmosfera pred tekmo je bila vedno naelektrena, v mestu so vladale izredne razmere saj je bila to tekma visokega rizika. Skupno sta ekipi odigrali več kot 60 tekem, bolj uspešna pa je bila ekipa NK Maribor.

Z razpadom Olimpije leta [[2004]] je rivalstvo prenehalo. Leta [[2005]] je bil ustanovljen nov klub z imenom NK Bežigrad, ki je kasneje prevzel ime [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija]]. Klub se ima za naslednika nekdanje Olimpije, čeprav pravno gledano to ne drži. Kljub temu so Green Dragonsi klub vzeli za svojega, z uvrstitvijo Olimpije v 1. ligo pa je rivalstvo ponovno zaživelo, čeprav ni več tako intenzivno kot je bilo včasih.

=== Severovzhodni derbi ===

Drugi največji derbi v [[Slovenija|Sloveniji]] je [[Severovzhodni derbi]].

Igra se proti ekipi [[NK Mura 05|NK Mura]] iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. NK Mura ima eno izmed največjih baz navijačev v Sloveniji, saj je po številu navijačev uvrščena na 3. mesto. Njeni navijači so [[''Black Gringos'']]. Na tekmah med kluboma se je vedno zbralo na tisoče navijačev, včasih je ta številka celo presegla število navijačev med tekmo NK Maribor in NK Olimpija. Sicer rivalstvo ni tako intenzivno kot proti NK Olimpija, vendar je kljub temu močno.

Tudi to rivalstvo se je z letom [[2004]] ohladilo, saj je NK Mura enako kot NK Olimpija, razpadla. V sezoni je 2011-12 je [[NK Mura 05|NK Mura]] spet prišla v 1. ligo, tako da je rivalstvo ponovno bolj zaživelo.

=== Štajerski derbi ===

Pomemben je tudi [[Štajerski derbi]] proti [[NK Celje]]. [[Celje]] je drugo največje mesto na štajerskem in tretje največje v [[Slovenija|Sloveniji]]. NK Celje je tudi edini klub ob NK Maribor in [[ND Gorica]], ki igra v [[1.SNL]] že od začetka in ni nikoli izpadlo, zato potekajo ti derbiji redno. Rivalstvo je bolj regionalnega značaja, saj je NK Maribor veliko bolj uspešen kot NK Celje.

== Vijoličasti bojevnik ==

Vijoličasti bojevnik je nagrada, ki jo podelijo igralcu, ki se je v pretekli sezoni najbolj izkazal. Nagrado podelijo na podlagi glasovanja, ki poteka na uradni spletni strani kluba. Glasovanje se začne po koncu sezone in traja približno mesec dni. Sama nagrada se podeli igralcu pred prvo tekmo nove sezone. Podeli mu jo naključno izžreban navijač (lastnik letne vstopnice). Ena izmed časti je tudi ta, da se postavi ob igrišču na ogled tudi slika igralca. Slika tam ostane celotno sezono.

Glasovanje so prvič izvedli v sezoni 2007-08. Češki branilec [[Lubomir Kubica]] je bil prvi dobitnik nagrade. Branilec [[Elvedin Džinič]] je bil prvi domači igralec, ki je osvojil to nagrado, povrhu vsega pa je bil ta igralec tudi vzgojen v NK Maribor.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2010082705570386 |title=Častno in glasno slovo od Evrope |author=Planinšič, Borut ml. |date=27.8.2010 |work=Večer |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

'''''Zmagovalci'''''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/clansko_mostvo/Vijolicasti_bojevnik |title=Vijoličasti bojevnik |publisher=NK Maribor |accessdate=19.12.2010}}&lt;/ref&gt;

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Ime in priimek
!Državljanstvo
!Igralno mesto
!Sezona
|-
|[[Lubomir Kubica]]
|{{ikonazastave|Czech Republic}}
|[[Branilec]]
|2007/08
|-
|[[Dejan Mezga]]
|{{ikonazastave|Croatia}}
|[[Vezni igralec]]
|2008/09
|-
|[[Elvedin Džinič]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|[[Branilec]]
|2009/10
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Brazil}}
|Napadalec
|2010/11
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Brazil}}
|Napadalec
|2011/12
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Brazil}}
|Napadalec
|2012/13
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2013/14
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2014/15
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2015/16
|-
|[[Jasmin Handanović]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
| Vratar 
|2016/17
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2017/18
|-
|[[Saša Ivković]]
|{{ikonazastave|Serbia}}
|Branilec
|2018/19
|-
|[[Rok Kronaveter]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Vezist
|2019/20
|-
|[[Aljoša Matko]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2020/21
|-
|[[Ognjen Mudrinski]]
|{{ikonazastave|Serbia}}
|Napadalec
|2021/22
|}

== Nogometna šola ==

Mariborska Akademija je odgovorna za razvoj mladih igralcev. Cilj je ustvariti kakovostne igralce, ki bodo konkurirali za mesto v prvi enajsterici. Velja za eno najboljših v Sloveniji, saj je sproducirala pomembne slovenske igralce, kot so [[Armin Bačinovič]], [[Vid Belec]], [[Elvedin Džinič]], [[Rene Krhin]], [[Rene Mihelič]], [[Damir Pekič]], [[Marko Pridigar]], [[Marko Simeunovič]], [[Dejan Školnik]] in mnogi drugi.

Mariborsko mladinsko moštvo je najuspešnejše v državi. Ekipa U-18 ima največ naslovov prvakov, saj jih je osvojila kar pet, kar je več kot katerokoli drugo moštvo.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/1-sml/dosedanji-zmagovalci |title=1. SML - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt; Isto moštvo je osvojilo tudi tri pokale U-18&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/mladinski-pokal/dosedanji-zmagovalci |title=Mladinski pokal - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt; in je tako najuspešnejše v svoji kategoriji. Tudi druga moštva so enako uspešna, saj ima npr. ekipa U-16 največ naslovov prvaka v svoji kategoriji (4)&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/1-skl/dosedanji-zmagovalci |title=1. SKL - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt;, medtem ko je ekipa U-14 naslov osvojila trikrat, enako kot [[ND Gorica]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/u14-zahod/dosedanji-zmagovalci |title=U14 zahod - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt; Celo še mlajše selekcije (U-13, U-12, U-11, U-10, U-9, U-8, U-7) igrajo v svojih kategorijah in dosegajo podobne uspehe.

== Člansko moštvo ==
=== Trenutna postava ===

:''Sledeča postava je aktualna na dan 30. septembra 2021, podatki pa so iz uradne strani NK Maribor, kjer je objavljeno člansko moštvo.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nkmaribor.com/igralci/ |title=NK Maribor 2021/2022 |publisher=NK Maribor}}&lt;/ref&gt;''

{{Fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat= SLO |name=[[Ažbe Jug]]|pos=GK}}
{{Fs player|no= 2|nat= SLO |name=[[Mirko Mutavčić]]|pos=DF}}
{{Fs player|no= 4|nat= SLO |name=[[Blaž Vrhovec]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 5|nat= GER |name=[[Robert Voloder]]|pos=DF}}
{{Fs player|no= 6|nat= SLO |name=[[Aleks Pihler]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 7|nat= SLO |name=[[Rok Kronaveter]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat= HRV |name=[[Marko Alvir]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 9|nat= SLO |name=[[Marcos Magno Morales Tavares|Marcos Tavares]]|pos=FW|other=[[Captain (association football))|Kapetan]]}}
{{Fs player|no=10|nat= SLO |name=[[Rudi Požeg Vancaš]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=11|nat= SLO |name=[[Danijel Šturm]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=12|nat= SLO |name=[[Gregor Sikošek]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=13|nat= SLO |name=[[Rok Sirk]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=14|nat= SLO |name=[[Gal Gorenak]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=15|nat= SLO |name=[[Jan Repas]]|pos=MF}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=22|nat= SLO |name=[[Martin Milec]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=24|nat= SLO |name=[[Rok Maher]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=29|nat= FRA |name=[[Antoine Makoumbou]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=30|nat= FRA |name=[[Malik Sellouki]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=32|nat= SLO |name=[[Nemanja Mitrović]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=42|nat= SLO |name=[[Vid Koderman]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=47|nat= SLO |name=[[Andrej Kotnik]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=59|nat= SLO |name=[[Samo Pridgar]]|pos=GK}}
{{Fs player|no=66|nat= MNE |name=[[Ilija Martinović]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=77|nat= SLO |name=[[Žan Vipotnik]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=81|nat= NED |name=[[Menno Bergsen]]|pos=GK}}
{{Fs player|no=91|nat= SRB |name=[[Ognjen Mudrinski]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=99|nat= SLO |name=[[Nino Žugelj]]|pos=MF}}
{{Fs end}}

== Nekdanji znani nogometaši ==

&lt;small&gt;Opomba: Nekateri nogometaši so klub zapustili že kot mladinci in niso zaigrali na nobeni članski tekmi.&lt;/small&gt;

&lt;div style=&quot;height:500px; overflow-y:auto; margin:0 auto; border:1px solid #BBB&quot;&gt;

{{col-begin}}
{{col-break|width=42%}}

'''Slovenija'''

* {{flagicon|Slovenia}} [[Siniša Anđelković]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Peter Binkovski]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Brezič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Spasoje Bulajič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Fabijan Cipot]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Matjaž Cvikl]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Mladen Dabanovič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Damjan Gajser]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Saša Gajser]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Jasmin Handanović]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Amir Karič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Vladimir Kokol]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Aleš Križan]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Aleš Mejač]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Željko Milinovič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Damjan Ošlaj]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Ermin Rakovič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Igor Poznič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Simon Sešlar]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Matej Šnofl]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Etien Velikonja]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Muamer Vugdalič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Milan Arnejčič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Oto Blaznik]] ''(prvi kapetan)''
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Armin Bačinovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Vladimir Bolfek]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Zvonko Breber]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Aleš Čeh]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Nastja Čeh]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Dejan Djuranovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Suad Filekovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Marinko Galič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Branko Horjak]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Josip Iličič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Matjaž Kek]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Herbert Klančnik]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Mladen Kranjc]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Bojan Krempl]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Rene Krhin]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Aleš Križan]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Rene Mihelič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Milivoje Novaković]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Zoran Pavlovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Damir Pekič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Bogdan Pirc]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Igor Poznič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Darko Recek]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Petar Stojanović]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Branko Šarenac]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Marinko Šarkezi]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Marko Simeunovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Vojislav Simeunovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ante Šimundža]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Herbert Vabič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Dare Vršič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Gorazd Zajc]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Gregor Židan]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Milan Žurman]]
{{col-break|width=58%}}

'''Jugoslavija'''
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Vladislav Bogićević]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Milko Ǵurovski]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Milan Janković (nogometaš)|Milan Janković]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Slobodan Janković (nogometaš rojen leta 1946)|Slobodan Janković]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Stjepan Lamza]]

'''Albanija'''
* {{ikonazastave|Albania}} [[Kliton Bozgo]]
* {{ikonazastave|Albania}} [[Geri Cipi]]
* {{flagicon|Albania}} [[Mehmet Dragusha]]
* {{flagicon|Albania}} [[Viktor Pačo]]

'''Bosna in Herzegovina'''
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Samir Duro]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Nusmir Fajić]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Faruk Ihtijarević]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Enes Mešanović]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Amir Osmanović]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Zdravko Šaraba]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Dalibor Šilić]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Zajko Zeba]]

'''Bolgarija'''
* {{ikonazastave|Bulgaria}} [[Dimitar Makriev]]

'''Kapverdski otoki'''
* {{ikonazastave|Cape Verde}} [[Nilton Fernandes]]

'''Hrvaška'''
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Tomislav Prosen]]
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Stipe Balajić]] ''(po njegovi upokojitvi je klub upokojil njegovo številko #19'')
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Stjepan Lamza]]
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Dejan Školnik]]
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Dejan Mezga]]

'''Češka'''''
* {{ikonazastave|Czech Republic}} [[Lubomír Kubica]]

'''Madžarska'''''
* {{ikonazastave|Hungary}} [[Barnabás Sztipánovics]]

'''Srbija'''
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Vladislav Bogićević]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Svetozar Čiča]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Milan Janković]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Slobodan Janković]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Marko Popović]]

'''Brazilija''''
* {{ikonazastave|Brazil}} [[Marcos Tavares]]

'''Makedonija'''
* {{flagicon|Macedonia}} [[Dragan Čadikovski]]
* {{flagicon|Macedonia}} [[Milko Ǵurovski]]
* {{flagicon|Macedonia}} '''[[Agim Ibraimi]]'''
* {{flagicon|Macedonia}} [[Blagoja Milevski]]

'''Moldavija'''
* {{flagicon|Moldova}} [[Vladislav Lungu]]

'''Nizozemski Antili'''
* {{flagicon|Netherlands Antilles}} [[Rocky Siberie]]
{{col-end}}
&lt;/div&gt;

== Klubska statistika ==
=== Največ nastopov ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: left;&quot;
|-
!width=&quot;0 %&quot;|Mesto
!width=&quot;0 %&quot;|Ime in priimek
!width=&quot;0 %&quot;|Nastopi&lt;ref name =Strelci_Nastopi&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/zgodovina/statistika/igralci.asp?id_menu=37 |title=Zgodovina: Naj strelci in naj nastopi | publisher = nkmaribor.com |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;0 %&quot;|Aktiven
|-
|'''1''' || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} '''Tomislav Prosen''' || '''377''' || '''Ne'''
|-
|2 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Aleš Križan || 365 || Ne
|-
|3 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Herbert Vabič || 317 || Ne
|-
|4 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Mladen Kranjc || 311 || Ne
|-
|5 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Gregor Židan]] || 308 || Ne
|-
|6 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ante Šimundža]] || 296 || Ne
|-
|7 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Milan Arnejčič || 283 || Ne
|-
|8 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Matjaž Kek]] || 280 || Ne
|-
|9 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Milan Žurman || 276 || Ne
|-
|10 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Branko Horjak || 268 || Ne
|}

=== Največ golov ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: left;&quot;
|-
!width=&quot;0 %&quot;|Mesto
!width=&quot;0 %&quot;|Ime in priimek
!width=&quot;0 %&quot;|Golov&lt;ref name=&quot;Strelci_Nastopi&quot;/&gt;
!width=&quot;0 %&quot;|Aktiven
|-
|'''1''' || {{ikonazastave|Brazil}} [[Marcos Magno Morales Tavares]] || '''131''' || Da
|-
|2 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Branko Horjak || 117 || Ne
|-
|3 || {{ikonazastave|Albania}} [[Kliton Bozgo]] || 110 || Ne
|-
|4 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Mladen Kranjc || 104 || Ne
|-
|5 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ante Šimundža]] || 103 || Ne
|-
|6 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Igor Poznič || 88 || Ne
|-
|7 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Milan Žurman || 82 || Ne
|-
|8 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Damir Pekič]] || 78 || Da
|-
|9 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Bojan Krempl || 78 || Ne
|-
|10 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Tomislav Prosen || 74 || Ne
|}

== Dosežki ==
[[Slika:NK Maribor2011.jpg|right|thumb|Mariborski igralci praznujejo osvojitev devetega naslova državnih prvakov]]

=== Slovenija ===

* '''[[Slovenska nogometna liga|Državni prvak]]: 15'''
:: 1996–97, 1997–98, 1998–99, 1999–2000, 2000–01, 2001–02, 2002–03, 2008–09, 2010–11, [[Prva slovenska nogometna liga 2011–12|2011–12]], 2012–13, 2013–14, 2014–15, 2016–17, 2018–19

* '''[[Slovenski nogometni pokal|Pokalni zmagovalec]]: 9'''
:: 1991–92, 1993–94, 1996–97, 1998–99, 2003–04, 2009–10, 2011–12, 2012–13, 2015–16

* '''[[Slovenski nogometni superpokal|Superpokalni zmagovalec]]: 4'''
:: 2009, 2012, 2013, 2014

=== Jugoslavija ===

* '''[[Jugoslovanska druga liga]]:'''
:: '''Zmagovalci (1):''' 1966–67
:: Drugouvrščeni (3): 1963–64, 1972–73, 1978–79

* '''[[Slovenska republiška liga|Jugoslovanska tretja liga]]:'''
:: '''Zmagovalci (5):''' [[Slovenska republiška liga 1960-61|1960–61]], [[Slovenska republiška liga 1975-76|1975–76]], [[Slovenska republiška liga 1981-82|1981–82]], [[Slovenska republiška liga 1983-84|1983–84]], [[Slovenska republiška liga 1985-86|1985–86]]
:: Drugouvrščeni (1): [[Slovenska republiška liga 1987-88|1987–88]]

* '''[[Pokal Jugoslavije]]'''
:: Polfinalist (1): 1967–68

== Rangiranje ==
=== UEFA klubski koeficient ===
''(Na dan 30.september 2021), Vir: [http://www.uefa.com/memberassociations/uefarankings/club/ UEFA rankings for club competitions]''

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Rang !! Moštvo !! Točke
|-
|93|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|NOR}} [[Rosenborg BK]] ||15.000
|-
|94|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|ISR}} [[Hapoel Beer-Sheva FC]] ||14.000
|-
|95|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|GRE}} [[Paok FC]] ||14.000
|-
|96|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|CYP}} Apollon Limassol FC ||14.000
|-bgcolor=&quot;#ddffdd&quot;
|97|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|SLO}} '''[[NK Maribor]]''' ||14.000
|-
|98|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|FRA}} AS Monaco ||13.000
|-
|99|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|DEN}} FC Midtylland ||13.000
|-
|100|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|UKR}} Zorya Luhansk ||21.500
|-
|101|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|ITA}} Torino FC ||12.951
|}

== Klubski delavci ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=42%}}
=== Športni ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Nacionalnost
|-bgcolor=#eeeeee
|Glavni trener ||[[Simon Rožman]] &lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=72 |title=Osebni karton: Simon Rožman |publisher=NK Maribor |accessdate=7.2.2021}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja ||[[Aleš Kačičnik]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=11 |title=Osebni karton: Aleš Kačičnik|publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Pomočnik trenerja ||Aleš Mertelj&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=73 |title=Osebni karton: Aleš Mertelj|publisher=NK Maribor |accessdate=7.2.2021}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Trener vratarjev ||Mitja Pirih&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=4 |title=Osebni karton: Mitja Pirih |publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–18 ||Zvonko Breber&lt;ref name=&quot;Breber&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=12 |title=Osebni karton: Zvonko Breber |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Trener U–16 ||Marko Lešnik&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=9 |title=Osebni karton: Marko Lešnik |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–14 ||Radovan Karanović&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=10 |title=Osebni karton: Radovan Karanović |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SRB}}
|-
|Trener U–13 ||[[Muamer Vugdalič]]&lt;ref name=&quot;Vugdalic&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=13 |title=Osebni karton: Muamer Vugdalič |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–12 ||[[Amir Karič]]&lt;ref name=&quot;Karic&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=21 |title=Osebni karton: Amir Karič |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Trener U–11 ||Zvonko Breber&lt;ref name=&quot;Breber&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=12 |title=Osebni karton: Zvonko Breber |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–10 ||Radovan Karanović&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;||{{flagicon|SRB}}
|-
|Trener U–9 ||Erik Vičič&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=15 |title=Osebni karton: Erik Vičič |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–8 ||Anže Brumen&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=14 |title=Osebni karton: Anže Brumen |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–7 ||[[Muamer Vugdalič]]&lt;ref name=&quot;Vugdalic&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=13 |title=Osebni karton: Muamer Vugdalič |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|}
{{col-break|width=58%}}

=== Zdravstveni ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Nacionalnost
|-bgcolor=#eeeeee
|Doktor|| Dr. Matjaž Vogrin&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=5 |title=Osebni karton: Matjaž Vogrin |publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Fizioterapevt||Zlatko Milišić&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=6 |title=Osebni karton: Zlatko Milišič |publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|CRO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|-
|}

=== Management ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Nacionalnost
|-bgcolor=#eeeeee
|Predsednik ||Drago Cotar&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|-bgcolor=#eeeeee
|Športni direktor ||[[Marko Šuler]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=69 |title=Osebni karton: Marko Šuler |publisher=NK Maribor |accessdate=7.2.2021}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Direktor kluba ||Bojan Ban&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|-
|Sekretar (PR)||Uroš Jurišič&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|-bgcolor=#eeeeee
|Odnosi z javnostjo||Željko Latin&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|-bgcolor=#eeeeee
|Odnosi z javnostjo||Stipe Jerič&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|BIH}}
|-
|}
{{col-end}}

== Sklici in opombe ==
{{Opombe|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|NK Maribor}}
* {{Official|http://www.nkmaribor.com}}
* [http://www.prvaliga.si/klubi/?id=21&amp;id_menu=91 Klubska stran na Prvaliga.si]
* [http://www.transfermarkt.com/en/nk-maribor/startseite/verein_790.html Profil] na strani transfermarkt
* [https://www.facebook.com/nkmaribor Klubska stran na Facebook]

{{NK Maribor squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
Stran na Facebooku: Ljudski vrt: https://www.facebook.com/nsvslv

[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Maribor]]
[[Kategorija:Šport v Mariboru]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1960]]
[[Kategorija:Nogometni klub Maribor|*]]</text>
      <sha1>qmiln49lgcmlb5y274pkkyml79m2982</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736470</id>
      <parentid>5736136</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:37:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60844" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = NK Maribor |
  image    = [[Slika:NK Maribor.png|200px|Logotip Nogometnega kluba Maribor]] | 
  current  =| 
  fullname = Nogometni Klub [[Maribor]] |
  nickname = Vijoličasti| 
  ground   = [[Stadion Ljudski vrt]],&lt;br /&gt;[[Maribor]] |
  capacity = 11.671|
  chairman = {{ikonazastave|SLO}} [[Drago Cotar]] |
  manager  = {{ikonazastave|CRO}} [[Damir Krznar]] |
  league   = [[Slovenska nogometna liga|1.SNL]] |
  season   = [[Prva slovenska nogometna liga 2021–2022|2021–22]] |
  position = 1. mesto
| pattern_la1 =_maribor2223H
| pattern_b1 = _maribor2223H
| pattern_ra1 =_maribor2223H
| pattern_sh1 = _maribor2223H
| pattern_so1 = _3_stripes_white
| leftarm1 = 4C1D76
| body1 =4C1D76
| rightarm1 = 4C1D76
| shorts1 =4C1D76
| socks1 = 4C1D76
| pattern_la2 = _maribor2223A
| pattern_b2 = _maribor2223A
| pattern_ra2 = _maribor2223A
| pattern_sh2 =_maribor2223A
| pattern_so2 =_maribor2223A2
| leftarm2 =FFEF00
| body2 =FFEF00
| rightarm2 =FFEF00
| shorts2 = FFFFFF
| socks2 = FFEF00
| website = http://www.nkmaribor.com
|Navijaška skupina=Viole}}
[[Slika:Maribor14.jpg|sličica|Mariborski navijači praznujejo štirinajsti naslov državnih prvakov]]
'''Nogometni klub Maribor''', [[kratica|krajše]] '''NK Maribor''' ali preprosto '''Maribor''' je profesionalen [[Slovenija|slovenski]] [[nogomet]]ni klub iz [[Maribor]]a. Ustanovljen 12. decembra [[1960]], je eden od dveh klubov, ki ni nikoli izpadel iz [[1. SNL]] od njene ustanovitve.&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/dokument.asp?id=9 |title=Osebna izkaznica |publisher=NK Maribor |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; Predstavljajo simbol nogometa v sloveniji, saj so najprepoznavnejši slovenski nogometni klub in edini, ki so tekmovali v  [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]]. 
So tudi eden najuspešnejših ter največjih klubov na področju bivše [[Jugoslavija|Jugslavije]] z bazo navijačev po celem svetu. 
Ob tem so tudi edini slovenski ter edini klub na področju bivše Jugoslavije, ki je osvojil evropsko lovoriko, saj so leta [[2006]] bili eden od zmagovalcev [[Pokal Intertoto|pokala Intertoto]]. V finalu so premagali španski Vilareal. &lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/clubs/club=57490/profile/index.html |title=NK Maribor |publisher=UEFA Europa League |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; [[25. avgust]]a [[2011]] so se po zmagi nad [[Glasgow Rangers]]i s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].&lt;ref name=&quot;Ibrox&quot;&gt;{{navedi novico| url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/video-maribor-junasko-zdrzal-pritisk-ibrox-parka/264829 |title=Video: Maribor junaško zdržal pritisk Ibrox Parka |date=25.8.2011 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; S tem so postali prvi slovenski klub, ki je dosegel skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].
V skupinske delu lige Evropa so nato igrali kar 3 sezone zapored. 
Prav tako so šele drugi klub iz področja bivše Jugoslavije, ki je osvojil 2.mesto v evropski ligi ter se prebil med 32 najboljših klubov v evropi. 
Leta 2014/15 pa so se prebili v skupinski del lige prvakov ter nato ponovili uspeh s še tretjo uvrstitvijo v [[Nogometna liga prvakov|Ligo Prvakov]] v zgodovini kluba leta 2017/18.

Je rekorder po osvojenih naslovih državnega prvaka Slovenije, saj je od leta [[1991]] ta naslov osvojil kar šestnajstkrat. Ob tem je še devetkrat osvojil pokal in štirikrat superpokal, s čimer je daleč najuspešnejši [[nogomet]]ni klub v Sloveniji.&lt;ref name = &quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt; Najuspešnejše obdobje sega v konec 90ih in začetek 2000ih, ko so dominirali na domačem prizorišču in osvojili kar sedem zaporednih naslovov državnega prvaka.&lt;ref name = &quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt; Maribor je eden od treh klubov, ki so igrali v 1. jugoslovanski ligi. Ob tem so tudi eden od samo štirih klubov iz nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]], ki so igrali v skupinskem delu [[Nogometna Liga prvakov|Lige Prvakov]] po razpadu Jugoslavije.

Njihov največji tekmec je [[NK Olimpija]] iz prestolnice [[Ljubljana]], s katerim se merijo na [[Večni derbi|Večnem derbiju]]. Drugo veliko rivalstvo obstaja s klubom [[ND Mura 05|Mura 05]] iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. Tudi s tem klubom se merijo na derbijih in sicer na [[Severovzhodni derbi|Severovzhodnem derbiju]]. Klub ima zveste in strastne navijače, ponaša se tudi z najvišjim povprečnim obiskom vseh časov v Sloveniji.

Klub igra tekme na stadionu [[Ljudski vrt]], ki ima kapaciteto 12.994 gledalcev.&lt;ref name=&quot;lv1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/Klub/Stadion/Info |title=Ljudski vrt: Info |publisher=NK Maribor |accessdate=17.6.2011}}&lt;/ref&gt; Prvotno je bil zgrajen leta [[1962]], kasneje pa je sledilo več obnov. Klubska akademija velja za najboljšo v državi&lt;ref name=&quot;academy1&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://theshedender.com/2010/12/view-from-the-shed/chelsea%E2%80%99s-slovenian-discovery |title=Chelsea's Slovenian Discovery |author=Danny the Journo |date=23.12.2010 |publisher=The Shed Ender | accessdate=4.4.2011}}&lt;/ref&gt; in je zadolžena za razvoj mladih nogometašev v klubu. Žanje velike uspehe, saj je proizvedla veliko število kakovostnih nogometašev.&lt;ref name=&quot;academy2&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://theshedender.com/2011/03/view-from-the-shed/blues-to-have-first-refusal-on-slovenian-starlet |title=Blues to have first refusal on Slovenian starlet |author=Williams, Anthony |date=23.3.2011 | publisher=The Shed Ender |accessdate = 4.4.2011}}&lt;/ref&gt; 

Vzdevka kluba sta ''Vijoličasti'' in ''Vijolice''. Oba vzdevka se nanašata na vijolično barvo, ki je primarna barva kluba. Klubski slogan je »En klub, ena čast«. Uradna himna kluba ''[[Heja, hej Viole|Heja Hej Viole]]''&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.youtube.com/watch?v=ZcENZCFBKm4 | title=Uradni videospot himne ''Heja Hej Viole'' | publisher=youtube.com | accessdate=8. avgust 2009}}&lt;/ref&gt; pa je bila izdana leta 1992.

== Zgodovina ==

=== Začetki ===
{{razširi razdelek}}
V prvotni podobi je bil klub ustanovljen [[28.junij]]a [[1919]] kot 1. Slovenski športni klub Maribor (1. SSK Maribor) v gostilni ''Jadran'' na Partizanski cesti v [[Maribor]]u.&lt;ref name=&quot;vecer_mb&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.vecer.com/clanek2009050905431884 |title=Kratka zgodovina NK Maribor |work=Večer |accessdate=8.11.2010}}&lt;/ref&gt; Prvo tekmo so odigrali [[19.julij]]a [[1919]] s Hertho. Svoje igrišče so dobili leta [[1920]]. Leta [[1960]] so klub razpustili.
{{Football kit box |
  align      = right |
  pattern_la =|
  pattern_b =|
  pattern_ra =|
  pattern_so = _whitetop |
  leftarm = 653A97 |
  body = 653A97 |
  rightarm = 653A97 |
  shorts = FFFFFF |
  socks = 653A97 |
  title = &lt;center&gt;Prva oprava NK Maribor
}}

=== Ustanovitev novega kluba ===

Nogometni klub Maribor, v podobi kakršni je sedaj, je bil ustanovljen [[12.december|12.decembra]] [[1960]].&lt;ref name = &quot;Osebna_Izkaznica&quot; /&gt; Uprava novonastalega kluba je za predsednika izvolila Dr. Srečka Korena. Andrija Pflander je postal prvi trener, [[Oto Blaznik]] pa prvi kapetan moštva. Prvo tekmo je klub odigral [[5. februar]]ja [[1961]], ko so premagali mestnega tekmeca [[NK Tezno Maribor|Kovinarja]] z rezultatom 2-1. Oba gola je zabil Stefan Tolič.&lt;ref name = 1961-1970&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/Zgodovina/1961-1970#9839 |title=Zgodovina: 1961–1970 |publisher=NK Maribor |accessdate=1.1.2011}}&lt;/ref&gt; Čeprav je moštvo že na začetku izbralo vijolično-belo barvno kombinacijo, so prvo tekmo odigrali v zeleno-modri barvni opremi, saj vijolični dresi še niso bili pripravljeni do prve tekme.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Moštvo je že v prvi sezoni osvojilo Slovensko republiško ligo in se tako uvrstilo v kvalifikacije za uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Beograjčan Andrija Pflander je bil glavni trener moštva, ki je osvojilo republiško ligo, vendar je moral zaradi bolezni odstopiti iz mesta glavnega trenerja tik pred začetkom kvalifikacijske tekme za uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Njegov naslednik je bil Vladimir Šimunić, ki je moštvo na koncu popeljal vse do 1. jugoslovanske lige šest let kasneje.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt; Maribor je zmagal prva dva kroga kvalifikacij in na koncu premagal [[Hrvaška|hrvaški]] klub Uljanik iz [[Pulj]]a v zadnjem krogu kvalifikacij s skupnim rezultatom 2-1 in se tako uvrstil v 2. jugoslovansko ligo.&lt;ref name=&quot;1961-1970&quot;/&gt;

Leta [[1962]] so zgradili nov stadion, imenovan [[Ljudski vrt]]. [[2. september|2. septembra]] tega leta so bili nogometni navdušenci širom Slovenije priča rojstvu rivalstva med [[NK Maribor]] in [[NK Olimpija]].&lt;ref name=&quot;oli_mb&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkolimpija.com/?page=club&amp;id=13 |title=Večni derbiji z Mariborom |publisher=nkolimpija.com |accessdate=8.11.2010}}&lt;/ref&gt; Prva tekma med tema dvema kluboma je bila odigrana v [[Ljubljana|Ljubljani]] in se je končala z remijem 1-1. Tekme med tema dvema kluboma so postale znane kot ''[[Večni derbi]]''. Po 5. sezonah je bil povprečen obisk okoli 8.000 gledalcev in pod vodstvom trenerja [[:hr:Vladimir_Šimunić|Simuniča]] je klub osvojil 2. jugoslovansko ligo in se tako uvrstil v 1.jugoslovansko ligo, s čimer je postal eden od le treh klubov iz Slovenije, ki so v zgodovini igrali v 1. jugoslovanski ligi.&lt;ref name = &quot;1961-1970&quot;/&gt;

=== Igranje v 1. Jugoslovanski ligi (1967–1972) ===
{{razširi razdelek}}
NK Maribor je med letoma 1967 in 1972 igral v 1. Jugoslovanski ligi.

=== Črna leta (1973–1990) ===
{{razširi razdelek}}
Obdobje med letoma 1973 in 1990 je eno najtemnejših v klubski zgodovini

=== Samostojna Slovenija ===
{{razširi razdelek}}
Najodmevnejše rezultate je dosegal po osamosvojitvi. V dosedanjih 30. sezonah je 16 krat postal državni prvak, v sezonah 1999/2000 in 2014/15 pa je igral tudi v [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]], poleg tega so še 9 krat postali pokalni prvaki. Ob [[NK Celje|Celju]] je Maribor edini klub, ki po ustanovitvi [[1. SNL]] ni nikoli izpadel iz nje.

=== Totalna dominacija ===
{{razširi razdelek}}
Med letoma 1997 in 2004 je Maribor dominiral v prvenstvu, saj je osvojil kar sedem zaporednih naslovov državnega prvaka.

=== Finančne težave ===

Med letoma 2004 in 2008 je imel klub hude finančne težave, zato to obdobje predstavlja eno najtemnejših v zgodovini kluba. Klub je bil blizu scenarija glavnih rivalov [[NK Olimpija|Olimpije]] in [[NK Mura|Mure]], ki sta klub razpustili. Kljub temu so se vodilni v klubu odločili, da bodo klub sanirali in odplačali dolgove.&lt;ref name=dolgovi&gt;{{navedi novico |url=http://24ur.com/sport/nogomet/nk-maribor-dolgovi-so-preteklost.html |title=NK Maribor: Dolgovi so preteklost |author=STA |date=13.1.2011 |publisher=24ur |accessdate = 13.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Zaradi velikanskega dolga, ki je v enem trenutku znašal celo 4 milijone [[evro]]v, si klub ni mogel več privoščit nakupa novih igralcev. Kot posledica tega je bilo člansko moštvo sestavljeno iz igralcev iz mladinskega pogona in nekaj tujcev, ki so prišli v klub kot prosti igralci. Jeseni [[2006]] se je zamenjalo vodstvo, ki se je z enim največjih upnikov, davčno upravo, dogovorilo za postopno odplačilo davčnega dolga. Kljub temu je dolg še vedno znašal več kot 3 milijone evrov. Šele januarja 2011 je klub sporočil, da je dolg v celoti poplačan.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2011/01/v_mariboru_se_postarjev_ne_bojijo_vec.aspx |title=Poštarjev se ne bojijo več |author=Sportal |date=13.1.2011 |publisher=SiOL.net |accessdate=13.1.2011}}&lt;/ref&gt;

V tem obdobju ni klub na lestvici nikoli prišel višje kot do 3. mesta v ligi, dvakrat pa so se uvrstili v finale pokala, kjer so obakrat izgubili. Kljub temu pa so v tem obdobju bili leta 2006 eden od zmagovalcev pokala [[Intertoto]], kjer so premagali španski [[Villareal]], ki je še nekaj mesecev pred tem igral v polfinalu prestižne [[Nogometna Liga prvakov|Lige Prvakov]].&lt;ref name=uefa_mb&gt;{{navedi splet |url=http://www.uefa.com/teamsandplayers/teams/club=57490/profile/index.html |title=NK Maribor Profile |publisher=UEFA |accessdate =1.1.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Ponovni vzpon ===
[[Slika:Ljudski vrt 5.JPG|thumb|right|250px|Vzhodna tribuna Ljudskega vrta]]
Od sezone 2007-08 naprej se je klub ponovno začel vzpenjati v vrh slovenskega nogometa. V klub sta prišli slovenski nogometni legendi [[Zlatko Zahovič]] kot športni direktor, kmalu zatem pa še [[Darko Milanič]] kot glavni trener, ter klubska legenda [[Ante Šimundža]] kot pomočnik trenerja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&amp;foto=140430 |title=Zlatko Zahovič, športni direktor NK Maribor, Ante Šimundža, pomočnik trenerja NK Maribor in Darko Milanič, trener NK Maribor |author=Cvetko, Borut (foto) |publisher = mediaspeed.net |date=5.8.2009 |accessdate=6.4.2011}}&lt;/ref&gt; [[10. maj]]a [[2008]] je klub odprl prenovljen stadion [[Ljudski vrt]], ki je prestal obsežno rekonstrukcijo, ki je trajala skoraj 20 mesecev.&lt;ref name=odprtje1&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/premiera-pred-12-000-gledalci-za-cisto-desetko/123374 |title=Premiera pred 12.000 gledalci za čisto desetko |author = A.V. |work=MMC RTV-SLO |date=10.5.2008 |accessdate=14.2.2011}}&lt;/ref&gt; Prva tekma je bila odigrana proti najstarejšemu slovenskemu klubu, [[NK Nafta]]. NK Maribor je tekmo dobil z rezultatom 3-1 pred 12.435 gledalci.&lt;ref name=&quot;odprtje1&quot;/&gt;. Na začetku sezone 2008-09 se je klub vpisal v zgodovino slovenskega nogometa kot prvi klub, ki je presegel mejo 1,000 točk v domačem prvenstvu, po zmagi z 2-1 v gosteh proti [[NK Rudar Velenje|velenjskemu Rudarju]] [[26. julij]]a [[2008]].&lt;ref name=&quot;1000_tock&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=7792 |title=Zapisnik tekme: Rudar 1:2 Maribor |publisher=PrvaLiga |accessdate=4.4.2011}}&lt;/ref&gt; 

Pod vodstvom Darka Milaniča je klub osvojil vse tri možne domače lovorike (prvenstvo, pokal in superpokal) v samo dveh sezonah. S tem je postal prvi trener, ki je osvojil vse tri možne lovorike v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.ekipa.org/index.php?p=nd&amp;i=10010&amp;cc=1 |title=Zbiralec trofej |date=14.5.2010 |work=EKIPA |accessdate=8.11.2010}}&lt;/ref&gt;

[[12. december|12. decembra]] [[2010]] je klub praznoval 50 let obstoja.&lt;ref name=&quot;50_let&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/novice/?id=3618#10193 |title=Veličastnih 50 |date=13.12.2010 |publisher=NK Maribor |accessdate=13.12.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2010/12/petdeset_let_nk_maribora.aspx |title=Pol stoletja uspehov in časti |author=Viškovič, Rok |date=13.12.2010 |publisher=SiOL.net |accessdate=13.12.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/vijolicasta-zgodba-je-stara-50-let/246182 |title=Vijoličasta zgodba je stara 50 let |date=13.12.2010 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=13.12.2010}}&lt;/ref&gt;

[[21. maj]]a [[2011]] je z zmago nad [[NK Primorje|Primorjem]] z rezultatom 2-1 v gosteh Maribor osvojil svoj deveti naslov državnih prvakov.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2011/05/porocilo_s_tekme_primorje_maribor.aspx |title=Rezervist Berič poskrbel za lovoriko |author=STA |date=21.5.2011 |publisher=SiOL.net |accessdate=26.5.2011}}&lt;/ref&gt; Štiri dni kasneje je ekipa igrala finale pokala v Stožicah proti [[NK Domžale|Domžalam]] in v spektakularni tekmi z rezultatom 4-3 izgubila.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/pokal_hervis/2011/05/porocilo_s_tekme_domzale__maribor.aspx |title=Super finale in prvi pokal pripadla Domžalam |author=Dotto, Dario |date=25.5.2011 |publisher=SiOL.net |accessdate=26.5.2011}}&lt;/ref&gt;

Na začetku sezone 2011–12 je Maribor odigral tekmo superpokala proti [[NK Domžale|Domžalam]] in izgubil z rezultatom 2–1.&lt;ref name=&quot;superpokal1&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2011/07/superpokal_2011.aspx |title=Tudi Domžalčani v Mariboru do superpokala |date=8.7.2011 |publisher = SiOL.net |accessdate=10.7.2011}}&lt;/ref&gt; To je bil drugi zaporedni poraz v finalu pokala proti Domžalam v roku petih tednov, čeprav so vmes zmagali medsebojno tekmo v 1.SNL.

[[25. avgust]]a [[2011]] so se po zmagi nad [[Glasgow Rangers]]i s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].&lt;ref name=&quot;Ibrox&quot;/&gt; S tem so postali prvi slovenski klub, ki je dosegel skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].

== Stadion ==

{{details|Stadion Ljudski vrt}}

Nogometni klub Maribor igra tekme na stadionu [[Stadion Ljudski Vrt|Ljudski vrt]], ki je njegov domači stadion. Leži na levem bregu [[Drava|Drave]]. Stadion je dobil ime ''Ljudski vrt'' ({{lang-de|Volksgarten}}) po javnem parku, ki je bil v okolici. Prvo nogometno igrišče v tej okolici je bilo zgrajeno leta [[1920]]. Prvo igrišče na tej lokaciji je bilo zgrajeno leta [[1952]], čeprav je bil sam stadion zgrajen šele leta [[1962]]. Od takrat je bil stadion trikrat prenovljen. Najpomembnejša prenova je bila zadnja, ko so v okviru projekta ''Ring'' porušili nepokrito tribuno na vzhodu, severu in jugu, ter jo nadomestili s pokrito tribuno, ki sedaj skupaj s staro tribuno sprejme 12.994 gledalcev. 

Predvidena je tudi prenovitev stare tribune, ki pa je pod spomeniškim varstvom zato nastajajo zapleti med investitorjem, ki bi rad tribuno podrl in zgradil novo, in ZVKD, ki zahteva obnovo stare tribune.

Največji obisk je stadion doživel v obdobju Jugoslavije, ko se je [[8.julij]]a [[1973]] na kvalifikacijski tekmi za 1. jugoslovansko ligo proti [[Proleter]]ju iz [[Zrenjanin]]a zbralo 20,000 gledalcev. Največji obisk v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] pa je stadion doživel v sezoni 1996-97, ko se je na stadionu zbralo 14.000 gledalcev. Ta tekma še vedno drži rekord slovenske lige po številu gledalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&amp;idsa=1 |title=Statistika (vse sezone) |publisher=PrvaLiga |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega, da je stadion domovanje NK Maribor, gosti tudi tekme [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]] in je bil glavni stadion v kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|svetovno prvenstvo]] leta [[2010]] v [[Južna afrika|Južni afriki]].

Navijači stadion imenujejo tudi ''nogometni hram'', samo igrišče pa ''sveta trava''.

== Simboli kluba ==

=== Barve ===

Skozi celotno zgodovino kluba je bila glavna barva kluba vijolična.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://www.nkmaribor.com/dokument.asp?id=38 |title=Simboli |publisher=NK Maribor |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; Na začetku so nekateri klubski uradniki favorizirali rdečo in belo barvo, medtem ko sta tradicionalni barvi Branika črna in bela. Zaradi dejstva, da so imeli številni klubi po [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] rdeče-bele ali črno-bele barve, najznamenitejša kluba sta bila [[Crvena Zvezda]] in [[Partizan]], so se vodilni možje kluba odločili za svežo in novo barvno kombinacijo. Odločili so se slediti zgledu [[ACF Fiorentina|Fiorentine]], ki je bila takrat eden najuspešnejših klubov v [[Evropa|Evropi]], in njihovi vijolično-beli kombinaciji.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;/&gt; [[Oto Blaznik]], prvi kapetan v zgodovini kluba je bil tisti, ki je predlagal to kombinacijo, po tem ko je videl klub igrati v živo. Kasneje so spremenili sekundarno barvo iz bele v rumeno.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;/&gt;

Danes igra Maribor svoje tekme doma v vijolični barvi, gostujoče tekme pa v rumeni. Vzdevek moštva je ''Vijoličasti''&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Ekipa/Maribor/Novica/Vijolicasti-v-elitni-druscini.aspx |title=Vijoličasti v elitni druščini |work=Nogomania.com |date=16.7.2011 |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;, velikokrat pa se uporablja tudi vzdevek ''vijolice''.&lt;ref&gt;{{navedi novico| url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/novice/2010/08/nacional_uspesnejsi_od_vijolic.aspx |title=Nacional uspešnejši od »vijolic« |work=SiOL.net |date=7.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslovenija.si/sport/rumeni-pajkl/vijolice-bodo-se-bolj-vzcvetele/227603 |title=Vijolice bodo še bolj vzcvetele |work=MMC RTV-SLO |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt; Oba vzdevka se nanašata na primarno barvo kluba, tj. vijolično.

=== Opremljevalec ===

Do sezone [[2011]] je bil glavni opremljevalec moštva podjetje [[Zeus]]. Pred sezono 2011/12 pa so iz kluba sporočili, da so sklenili pogodbo z nemškim podjetjem [[Adidas]], ki je tako postal glavni opremljevalec moštva.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.nkmaribor.com/novice/?id=3902 |title=Odslej v Adidasu |publisher=NK Maribor |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Grb ===
[[Slika:Grb simboli.jpg|thumb|Evolucija Mariborskega grba]]
Grb kluba je eden najprepoznavnejših športnih simbolov v [[Slovenija|Sloveniji]]. Temelji na uradnem grbu mesta [[Maribor]], ki pa temelji na mestnem pečatniku iz 14. stoletja, z majhnimi razlikami. Grb je v obliki ščita in prikazuje nekdanji [[grad Piramida]] z odprtimi vrati, ki je nekoč stal na hribu Piramida, preden je bil uničen na koncu 18. stoletja. Ozadje tvori cvet vijolice. Na vrhu ščita sta ime kluba in letnica ustanovitve. Celoten grb ima le dve barvi, vijolično in rumeno. Prejšnje različice so vsebovale tudi belo barvo, tradicionalno tretjo barvo kluba, v obliki bele žoge, ki je bila na vrhu ščita.&lt;ref name=&quot;simboli&quot;/&gt;

=== Himna ===

Himna kluba je ''[[Heja, hej Viole]]'', ki jo izvaja skupina [[Čudežna polja]]. Besedilo in glasbo je napisal [[Gorazd Elvič]], aranžiral pa jo je Aljaž Šimek. Pesem je bila posneta v studiu [[RTV Slovenija]] – TV Maribor, na snemanju je v živo pa je sodelovalo tudi 80 [[Viole|Viol]]. Prva izvedba himne je bila v Ljudskem vrtu, 16. septembra [[1992]], pred znamenito tekmo proti [[Atletico Madrid|Atleticu iz Madrida]].

== Nastopi v evropskih tekmovanjih ==

{{details|NK Maribor v Evropi}}

=== Liga Prvakov 1999–2000 ===
&lt;table style=&quot;float: right; width: 160px; border: #99B3FF solid 1px&quot;&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;div style=&quot;position: relative;&quot;&gt;
[[Image:Soccer.Field Transparant.png|200px]]
{{Image label|x=0.27|y=0.05|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.22|y=0.08|scale=350|text=[[Marko Simeunovič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Simeunovič'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.07|y=0.28|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.07|y=0.32|scale=350|text=[[Gregor Židan|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Židan'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.12|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Albania}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.13|y=0.19|scale=350|text=[[Geri Čipi|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Čipi'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.27|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.27|y=0.19|scale=350|text=[[Marinko Galič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Galič'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.42|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.40|y=0.19|scale=350|text=[[Marinko Šarkezi|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Šarkezi'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.46|y=0.28|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.46|y=0.32|scale=350|text=[[Amir Karić|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Karić'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.27|y=0.47|scale=350|text=  {{flagicon|Croatia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.26|y=0.51|scale=350|text=[[Stipe Balajić|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Balajić'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.17|y=0.37|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.13|y=0.41|scale=350|text=[[Dejan Djuranović|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Djuranović'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.36|y=0.37|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.35|y=0.41|scale=350|text=[[Simon Sešlar|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Sešlar'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.58|scale=350|text=  {{flagicon|Albania}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.17|y=0.62|scale=350|text=[[Kliton Bozgo|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Bozgo'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.35|y=0.58|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br/&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.32|y=0.62|scale=350|text=[[Ante Šimundža|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Šimundža'''&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;]]}}
&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;small&gt;Postava, ki je v [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]] premagala [[Dinamo Kijev]] 1-0 v [[Kijev]]u&lt;/small&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;

V evropski sezoni 1999/2000 je NK Maribor Teatanic, kot se je takrat ekipa imenovala v evropskih tekmovanjih, čeprav so medtem že prevzeli ime glavnega sponzorja Pivovarne Laško, dosegel največji uspeh slovenskega kluba z uvrstitvijo v [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. Maribor je v drugem kvalifikacijskem predkrogu premagal belgijskega prvaka [[KRC Genk]], ki je v Ljudskem vrtu izgubil s 5:1 v korist Maribora Teatanica. V povratni tekmi je že kazalo, da bo Genk nadoknadil visok zaostanek, moštvo je ostalo 30 minut pred koncem z igralcem manj, toda KRC Genk je slavil pirovo zmago (3:0), na mariborskem letališču pa je zgodaj zjutraj nogometaše pričakalo 500 navijačev. 

V tretjem kvalifikacijskem predkrogu Lige prvakov se je Maribor pomeril z [[Olympique Lyon]]om, [[Sonny Anderson]] pa je bil sploh prvi brazilski reprezentant, ki je stopil na igrišče v Ljudskem vrtu. Vijoličasti so slavili že v prvi tekmi v [[Lyon]]u z 1:0, doma pa jih je ob vrnitvi pričakalo 3000 navijačev. Liga prvakov se jim je nasmihala, napetost v mestu je rasla. NK Maribor Teatanic je proti Lyonu odigral eno svojih najboljših tekem v zgodovini. Z izjemnima zadetkoma [[Ante Šimundža|Šimundže]] in [[Spasoje Bulajić|Bulajića]] slavili z 2:0. Na žrebu za Ligo prvakov se je klub znašel v skupini z [[S.S. Lazio|Laziem]], [[Bayer 04 Leverkusen|Bayerjem iz Leverkusna]] in [[NK Dinamo Kijev|Dinamom iz Kijeva]]. 

Prvo tekmo so odigrali v [[Kijev]]u in zmagali z zadetkom Šimundže z 1:0 in si tako priborili 3 točke in nato v Leverkusnu iztržili še točko za remi 0:0. Na letališču v Mariboru je ekipo pričakalo 3500 navijačev. V skupini A so končali na četrtem mestu s štirimi osvojenimi točkami, v nadaljnje tekmovanje pa sta se uvrstila Lazio in Dinamo iz Kijeva. 

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|- bgcolor=#efefef
!width=185|Team
!width=20|Pld
!width=20|W
!width=20|D
!width=20|L
!width=20|GF
!width=20|GA
!width=20|GD
!width=20|Pts
|- bgcolor=#ccffcc
|align=left|{{ikonazastave|Italija}} '''[[S.S. Lazio|Lazio]]'''
|6||4||2||0||13||3||+10||'''14'''
|- bgcolor=#ccffcc
|align=left|{{ikonazastave|Ukrajina}} '''[[NK Dinamo Kijev|Dinamo Kijev]]'''
|6||2||1||3||8||8||0||'''7'''
|- bgcolor=#ccccff
|align=left|{{ikonazastave|Nemčija}} '''''[[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]'''''
|6||1||4||1||7||7||0||'''7'''
|- bgcolor=#ffcccc
|align=left|{{ikonazastave|Slovenija}} ''[[NK Maribor|Maribor]]''
|6||1||1||4||2||12||-10||'''4'''
|}

=== Pokal Intertoto 2006 ===

V letu [[2006]] je bil Maribor eden od zmagovalcev pokala [[Intertoto]], po tem ko je v 3. krogu premagal španski [[Villareal]], ki je leto prej igral v polfinalu [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]].

'''Tretji krog'''

{{TwoLegResult|[[Villareal]]|Španija|1–2|'''[[NK Maribor]]'''|Slovenija|0–1|1-1}}

S to zmago so postali eden od zmagovalcev pokala [[Intertoto]] in si priborili uvrstitev v 1. krog [[Pokal Uefa|Pokala UEFA]].

=== Liga Evropa 2011-12 ===

&lt;table style=&quot;float: right; width: 160px; border: #99B3FF solid 1px&quot;&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;div style=&quot;position: relative;&quot;&gt;
[[Slika:Soccer.Field Transparant.png|200px]]
{{Image label|x=0.27|y=0.05|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.22|y=0.09|scale=350|text=[[Jasmin Handanovič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Handanović'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.07|y=0.24|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.06|y=0.28|scale=350|text=[[Aleš Mejač|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Mejač'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Brazil}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.16|y=0.19|scale=350|text=[[Arghus Soares Bordignon|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Arghus'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.36|y=0.15|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.33|y=0.19|scale=350|text=[[Aleksander Rajčevič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Rajčević'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.46|y=0.24|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.46|y=0.28|scale=350|text=[[Mitja Viler|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Viler'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.07|y=0.47|scale=350|text=  {{flagicon|Croatia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.06|y=0.51|scale=350|text=[[Dejan Mezga|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Mezga'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.38|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.15|y=0.42|scale=350|text=[[Željko Filipovič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Filipović'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.37|y=0.38|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.36|y=0.42|scale=350|text=[[Aleš Mertelj|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Mertelj'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.46|y=0.47|scale=350|text=  {{flagicon|Macedonia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.45|y=0.51|scale=350|text=[[Agim Ibraimi|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Ibraimi'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.18|y=0.58|scale=350|text=  {{flagicon|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.18|y=0.62|scale=350|text=[[Robert Berič|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Berić'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=0.35|y=0.58|scale=350|text=  {{ikonazastave|Slovenia}} &lt;br /&gt;&lt;/font&gt;}}
{{Image label|x=0.35|y=0.62|scale=350|text=[[Dalibor Volaš|&lt;span style=&quot;font-size:0.8em; color:Navy;&quot;&gt;'''Volaš'''&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;]]}}
&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;small&gt; Začetna postava play-offa [[Liga Evropa|Lige Evropa]], ki je v [[Maribor]]u z 2-1 premagala ekipo [[Glasgow Rangers]].&lt;/small&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;

[[25. avgust]]a [[2011]] so se po zmagi nad [[Glasgow Rangers]]i s skupnim izidom 3:2 uvrstili v skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]].&lt;ref name=&quot;Ibrox&quot;/&gt; S tem so postali prvi slovenski klub, ki je dosegel skupinski del [[Liga Evropa|Lige Evropa]]. Na letališču je nogometaše ob peti uri zjutraj pričakalo več kot tisoč ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-nogometni-junaki-so-se-z-jutrom-vrnili-v-domovino/264847 |title=Foto/video: Nogometni junaki so se z jutrom vrnili v domovino |work=MMC RTV-SLO |date=26.8.2011 |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

Na žrebu je bil Maribor izžreban v skupino H, skupaj z lanskim finalistom, portugalskim klubom [[S.C. Braga|Braga]], belgijskim [[Club Brugge K.V.|Bruggeom]] in angleškim [[Birmingham City F.C.|Birminghamom]]. 5 tekem so odigrali s porazi 2:0, 2:1, 5:1, 1:0, in 4:3 in eno z remijem 1:1 s katerim so iztržili točko.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/video-mariboru-usojene-ekipe-na-b-tudi-lanski-finalist/264872 |title=Video: Mariboru usojene ekipe na B - tudi lanski finalist |work=MMC RTV-SLO |date=26.8.2011 |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

'''Skupina H'''

{|
|-
|
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|- bgcolor=#efefef
!width=185|Team
!width=20|Pld
!width=20|W
!width=20|D
!width=20|L
!width=20|GF
!width=20|GA
!width=20|GD
!width=20|Pts
|- bgcolor=
|align=left|{{Flagicon|POR}} [[S.C. Braga|Braga]]
|1||1||0||0||3||1||+2||'''11'''
|- bgcolor=
|align=left|{{Flagicon|BEL}} [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]]
|1||1||0||0||2||0||+2||'''11'''
|- 
|align=left|{{Flagicon|ENG}} [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]]
|1||0||0||1||1||3||&amp;minus;2||'''10'''
|- 
|align=left|{{Flagicon|SVN}} [[NK Maribor|Maribor]]
|1||0||0||1||0||2||&amp;minus;2||'''1'''
|}
|valign=&quot;top&quot;|
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!width=&quot;150&quot;|&amp;nbsp;
!width=&quot;50&quot;|[[Birmingham City F.C.|BC]]
!width=&quot;50&quot;|[[S.C. Braga|BRA]]
!width=&quot;50&quot;|[[Club Brugge K.V.|CB]]
!width=&quot;50&quot;|[[NK Maribor|MAR]]
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]]
!|–
|title=&quot;Birmingham City v Braga&quot;|1:3
|title=&quot;Birmingham City v Club Brugge&quot;|2:2
|title=&quot;Birmingham City v Maribor&quot;|1:0
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[S.C. Braga|Braga]]
|title=&quot;Braga v Birmingham City&quot;|1:0
!|–
|title=&quot;Braga v Club Brugge&quot;|1:2
  5:1
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]]
|title=&quot;Club Brugge v Birmingham City&quot;|2:1
|title=&quot;Club Brugge v Braga&quot;|1:1
!|–
|title=&quot;Club Brugge v Maribor&quot;|&lt;small&gt;''2-0''&lt;/small&gt;
|-
!style=&quot;text-align:right&quot;| [[NK Maribor|Maribor]]
|title=&quot;Maribor v Birmingham City&quot;|1:2
|title=&quot;Maribor v Braga&quot;|1:1
|title=&quot;Maribor v Club Brugge&quot;|3:4
!|–
|}
|}

== Navijači ==
{{glavni|Viole (navijaška skupina)}}
[[Slika:Viole - Maribor 089.jpg|thumb|right|250px|Viole Maribor na južni tribuni stadiona med tekmo]]

NK Maribor že dolgo velja za najbolj priljubljeno nogometno moštvo v Sloveniji. Ker ''vijoličasti'' prihajajo iz industrijskega mesta [[Maribor]], je bilo to moštvo vedno ekipa ''delovnega človeka''. Po slovenski osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega trga je mesto doživelo nagel vzpon brezposelnosti, saj je bilo skoraj 30 % ljudi brezposelnih. Kljub temu so ljudje ostali zvesti klubu. Za klub navija približno 20-25 % ljudi iz celotne Slovenije, s čimer je klub daleč najbolj popularen športni klub v državi.

Klub ima tudi [[ultras]] skupino, ki se imenuje [[Viole (navijaška skupina)|Viole Maribor]] in je bila ustanovljena leta [[1989]]. Skupina je zelo razvpita po celotni Sloveniji. Po številu članov in organizaciji je to največja navijaška skupina v Sloveniji.{{cn}} Povprečno se jih na tekmah zbere 500, čeprav se jih na pomembnejših tekmah zbere tudi do 3000.{{cn}} Nahajajo se na južnem delu stadiona. Njihovi največji rivali so Green Dragonsi, navijači ekipe NK Olimpija Ljubljana, drugi rivali so Black Gringos navijači ki podpirajo klub NK Mura, nato so tu še Celjski Grofje navijači ekipe NK Celje.

V zadnjem času se je pojavila še ena skupina navijačev na tekmah NK Maribor. Skupina se imenuje ESS (East Side Supporters) in sestoji pretežno iz bivših članov skupine [[Viole Maribor]].{{cn}} Kot že samo ime pove, se nahajajo na vzhodnem delu stadiona.

;Znani navijači

Znane osebe, ki so se javno opredelile za navijače NK Maribor:

* [[Anže Kopitar]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=read&amp;c_id=597 |title=MMC Pogovor: Anže Kopitar | author = MMC RTV SLO (Anže Kopitar) | date = 8.5.2007 | publisher = RTVSLO.si |accessdate=15.2.2011}}&lt;/ref&gt; – hokejist v [[NHL]] in član kluba [[Los Angeles Kings]]
* [[Primož Kozmus]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&amp;foto=141321 |title=Primož Kozmus, svetovni in olimpijski prvak v metu kladiva ter Anže Kopitar, hokejist | author = Črnčec, Thomas (foto) | date = | publisher = mediaspeed.net |accessdate=15.2.2011}}&lt;/ref&gt; – [[Poletne olimpijske igre 2008|olimpijski]] in [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2009|svetovni]] prvak v [[Met kladiva|metu kladiva]]
* [[Tone Partljič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&amp;foto=23805 |title=Tone Partljič, član nadzornega sveta NK Maribor | author = Midlil (foto) | date = | publisher = mediaspeed.net |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt; – pisatelj, avtor, dramaturg, nekdanji politik (dosmrtni častni imetnik sezonske vstopnice)
* [[Lojze Peterle]]&lt;ref&gt;http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=2&amp;foto=56984&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=3&amp;foto=56983&lt;/ref&gt; – politik, nekdanji [[predsednik vlade RS]] in aktualni evropski poslanec
* [[Franc Kangler]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=print&amp;c_id=475 |title=Franc Kangler, kandidat za župana Maribora |work=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt; – politik, nekdanji župan [[Maribor]]a in član stranke Nova Slovenska Ljudska stranka
* [[Zoran Predin]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/posebne-izdaje/zoran-predin/2776 |title=Zoran Predin: Zgodba iz prve roke | author = Tadej Golob | year = 2008 | publisher = knjigarna-baletrina.com |accessdate=16.2.2011}}&lt;/ref&gt; –  glasbenik, pevec, tekstopisec, producent
* [[Saša Vujačić]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.sashavujacic18.com/2009/04/15/a-gift-from-maribor/ |title=A gift from Maribor | author = Attention Interactive |date=april 2009| publisher = sashavujacic18.com |accessdate=15.2.2011}}&lt;/ref&gt; – košarkar v [[NBA]] in član kluba [[New Jersey Nets]]
* [[Peter Prevc]] – slovenski smučarski skakalec
* [[Tina Maze]] –  nekdanja slovenska alpska smučarka

== Rivalstvo ==

=== Večni derbi ===
{{details|Večni derbi}}
[[Večni derbi]] je največji nogometni derbi v [[Slovenija|Sloveniji]]. 

Največji rival kluba NK Maribor je bila [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. To je bil tudi derbi med dvema največjima mestoma v Sloveniji. Ta dva kluba sta tudi daleč najbolj popularna med navijači po celotni Sloveniji. Velikokrat so bile tekme teh dveh klubov prekinjene zaradi navijaških izgredov tako iz ene kot iz druge strani. Tekma teh dveh moštev je bila znana kot ''večni derbi''. Atmosfera pred tekmo je bila vedno naelektrena, v mestu so vladale izredne razmere saj je bila to tekma visokega rizika. Skupno sta ekipi odigrali več kot 60 tekem, bolj uspešna pa je bila ekipa NK Maribor.

Z razpadom Olimpije leta [[2004]] je rivalstvo prenehalo. Leta [[2005]] je bil ustanovljen nov klub z imenom NK Bežigrad, ki je kasneje prevzel ime [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija]]. Klub se ima za naslednika nekdanje Olimpije, čeprav pravno gledano to ne drži. Kljub temu so Green Dragonsi klub vzeli za svojega, z uvrstitvijo Olimpije v 1. ligo pa je rivalstvo ponovno zaživelo, čeprav ni več tako intenzivno kot je bilo včasih.

=== Severovzhodni derbi ===

Drugi največji derbi v [[Slovenija|Sloveniji]] je [[Severovzhodni derbi]].

Igra se proti ekipi [[NK Mura 05|NK Mura]] iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. NK Mura ima eno izmed največjih baz navijačev v Sloveniji, saj je po številu navijačev uvrščena na 3. mesto. Njeni navijači so [[''Black Gringos'']]. Na tekmah med kluboma se je vedno zbralo na tisoče navijačev, včasih je ta številka celo presegla število navijačev med tekmo NK Maribor in NK Olimpija. Sicer rivalstvo ni tako intenzivno kot proti NK Olimpija, vendar je kljub temu močno.

Tudi to rivalstvo se je z letom [[2004]] ohladilo, saj je NK Mura enako kot NK Olimpija, razpadla. V sezoni je 2011-12 je [[NK Mura 05|NK Mura]] spet prišla v 1. ligo, tako da je rivalstvo ponovno bolj zaživelo.

=== Štajerski derbi ===

Pomemben je tudi [[Štajerski derbi]] proti [[NK Celje]]. [[Celje]] je drugo največje mesto na štajerskem in tretje največje v [[Slovenija|Sloveniji]]. NK Celje je tudi edini klub ob NK Maribor in [[ND Gorica]], ki igra v [[1.SNL]] že od začetka in ni nikoli izpadlo, zato potekajo ti derbiji redno. Rivalstvo je bolj regionalnega značaja, saj je NK Maribor veliko bolj uspešen kot NK Celje.

== Vijoličasti bojevnik ==

Vijoličasti bojevnik je nagrada, ki jo podelijo igralcu, ki se je v pretekli sezoni najbolj izkazal. Nagrado podelijo na podlagi glasovanja, ki poteka na uradni spletni strani kluba. Glasovanje se začne po koncu sezone in traja približno mesec dni. Sama nagrada se podeli igralcu pred prvo tekmo nove sezone. Podeli mu jo naključno izžreban navijač (lastnik letne vstopnice). Ena izmed časti je tudi ta, da se postavi ob igrišču na ogled tudi slika igralca. Slika tam ostane celotno sezono.

Glasovanje so prvič izvedli v sezoni 2007-08. Češki branilec [[Lubomir Kubica]] je bil prvi dobitnik nagrade. Branilec [[Elvedin Džinič]] je bil prvi domači igralec, ki je osvojil to nagrado, povrhu vsega pa je bil ta igralec tudi vzgojen v NK Maribor.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2010082705570386 |title=Častno in glasno slovo od Evrope |author=Planinšič, Borut ml. |date=27.8.2010 |work=Večer |accessdate=6.9.2011}}&lt;/ref&gt;

'''''Zmagovalci'''''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nkmaribor.com/clansko_mostvo/Vijolicasti_bojevnik |title=Vijoličasti bojevnik |publisher=NK Maribor |accessdate=19.12.2010}}&lt;/ref&gt;

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Ime in priimek
!Državljanstvo
!Igralno mesto
!Sezona
|-
|[[Lubomir Kubica]]
|{{ikonazastave|Czech Republic}}
|[[Branilec]]
|2007/08
|-
|[[Dejan Mezga]]
|{{ikonazastave|Croatia}}
|[[Vezni igralec]]
|2008/09
|-
|[[Elvedin Džinič]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|[[Branilec]]
|2009/10
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Brazil}}
|Napadalec
|2010/11
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Brazil}}
|Napadalec
|2011/12
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Brazil}}
|Napadalec
|2012/13
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2013/14
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2014/15
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2015/16
|-
|[[Jasmin Handanović]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
| Vratar 
|2016/17
|-
|[[Marcos Magno Morales Tavares]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2017/18
|-
|[[Saša Ivković]]
|{{ikonazastave|Serbia}}
|Branilec
|2018/19
|-
|[[Rok Kronaveter]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Vezist
|2019/20
|-
|[[Aljoša Matko]]
|{{ikonazastave|Slovenia}}
|Napadalec
|2020/21
|-
|[[Ognjen Mudrinski]]
|{{ikonazastave|Serbia}}
|Napadalec
|2021/22
|}

== Nogometna šola ==

Mariborska Akademija je odgovorna za razvoj mladih igralcev. Cilj je ustvariti kakovostne igralce, ki bodo konkurirali za mesto v prvi enajsterici. Velja za eno najboljših v Sloveniji, saj je sproducirala pomembne slovenske igralce, kot so [[Armin Bačinovič]], [[Vid Belec]], [[Elvedin Džinič]], [[Rene Krhin]], [[Rene Mihelič]], [[Damir Pekič]], [[Marko Pridigar]], [[Marko Simeunovič]], [[Dejan Školnik]] in mnogi drugi.

Mariborsko mladinsko moštvo je najuspešnejše v državi. Ekipa U-18 ima največ naslovov prvakov, saj jih je osvojila kar pet, kar je več kot katerokoli drugo moštvo.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/1-sml/dosedanji-zmagovalci |title=1. SML - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt; Isto moštvo je osvojilo tudi tri pokale U-18&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/mladinski-pokal/dosedanji-zmagovalci |title=Mladinski pokal - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt; in je tako najuspešnejše v svoji kategoriji. Tudi druga moštva so enako uspešna, saj ima npr. ekipa U-16 največ naslovov prvaka v svoji kategoriji (4)&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/1-skl/dosedanji-zmagovalci |title=1. SKL - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt;, medtem ko je ekipa U-14 naslov osvojila trikrat, enako kot [[ND Gorica]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nzs.si/tekmovanja-mladi/u14-zahod/dosedanji-zmagovalci |title=U14 zahod - Dosedanji zmagovalci |publisher=Nogometna zveza Slovenije}}&lt;/ref&gt; Celo še mlajše selekcije (U-13, U-12, U-11, U-10, U-9, U-8, U-7) igrajo v svojih kategorijah in dosegajo podobne uspehe.

== Člansko moštvo ==
=== Trenutna postava ===

:''Sledeča postava je aktualna na dan 30. septembra 2021, podatki pa so iz uradne strani NK Maribor, kjer je objavljeno člansko moštvo.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nkmaribor.com/igralci/ |title=NK Maribor 2021/2022 |publisher=NK Maribor}}&lt;/ref&gt;''

{{Fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat= SLO |name=[[Ažbe Jug]]|pos=GK}}
{{Fs player|no= 2|nat= SLO |name=[[Mirko Mutavčić]]|pos=DF}}
{{Fs player|no= 4|nat= SLO |name=[[Blaž Vrhovec]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 5|nat= GER |name=[[Robert Voloder]]|pos=DF}}
{{Fs player|no= 6|nat= SLO |name=[[Aleks Pihler]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 7|nat= SLO |name=[[Rok Kronaveter]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 8|nat= HRV |name=[[Marko Alvir]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 9|nat= SLO |name=[[Marcos Magno Morales Tavares|Marcos Tavares]]|pos=FW|other=[[Captain (association football))|Kapetan]]}}
{{Fs player|no=10|nat= SLO |name=[[Rudi Požeg Vancaš]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=11|nat= SLO |name=[[Danijel Šturm]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=12|nat= SLO |name=[[Gregor Sikošek]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=13|nat= SLO |name=[[Rok Sirk]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=14|nat= SLO |name=[[Gal Gorenak]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=15|nat= SLO |name=[[Jan Repas]]|pos=MF}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=22|nat= SLO |name=[[Martin Milec]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=24|nat= SLO |name=[[Rok Maher]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=29|nat= FRA |name=[[Antoine Makoumbou]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=30|nat= FRA |name=[[Malik Sellouki]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=32|nat= SLO |name=[[Nemanja Mitrović]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=42|nat= SLO |name=[[Vid Koderman]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=47|nat= SLO |name=[[Andrej Kotnik]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=59|nat= SLO |name=[[Samo Pridgar]]|pos=GK}}
{{Fs player|no=66|nat= MNE |name=[[Ilija Martinović]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=77|nat= SLO |name=[[Žan Vipotnik]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=81|nat= NED |name=[[Menno Bergsen]]|pos=GK}}
{{Fs player|no=91|nat= SRB |name=[[Ognjen Mudrinski]]|pos=FW}}
{{Fs player|no=99|nat= SLO |name=[[Nino Žugelj]]|pos=MF}}
{{Fs end}}

== Nekdanji znani nogometaši ==

&lt;small&gt;Opomba: Nekateri nogometaši so klub zapustili že kot mladinci in niso zaigrali na nobeni članski tekmi.&lt;/small&gt;

&lt;div style=&quot;height:500px; overflow-y:auto; margin:0 auto; border:1px solid #BBB&quot;&gt;

{{col-begin}}
{{col-break|width=42%}}

'''Slovenija'''

* {{flagicon|Slovenia}} [[Siniša Anđelković]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Peter Binkovski]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Brezič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Spasoje Bulajič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Fabijan Cipot]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Matjaž Cvikl]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Mladen Dabanovič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Damjan Gajser]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Saša Gajser]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Jasmin Handanović]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Amir Karič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Vladimir Kokol]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Aleš Križan]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Aleš Mejač]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Željko Milinovič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Damjan Ošlaj]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Ermin Rakovič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Igor Poznič]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Simon Sešlar]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Matej Šnofl]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Etien Velikonja]]
* {{flagicon|Slovenia}} [[Muamer Vugdalič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Milan Arnejčič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Oto Blaznik]] ''(prvi kapetan)''
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Armin Bačinovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Vladimir Bolfek]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Zvonko Breber]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Aleš Čeh]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Nastja Čeh]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Dejan Djuranovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Suad Filekovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Marinko Galič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Branko Horjak]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Josip Iličič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Matjaž Kek]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Herbert Klančnik]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Mladen Kranjc]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Bojan Krempl]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Rene Krhin]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Aleš Križan]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Rene Mihelič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Milivoje Novaković]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Zoran Pavlovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Damir Pekič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Bogdan Pirc]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Igor Poznič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Darko Recek]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Petar Stojanović]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Branko Šarenac]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Marinko Šarkezi]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Marko Simeunovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Vojislav Simeunovič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ante Šimundža]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Herbert Vabič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Dare Vršič]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Gorazd Zajc]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Gregor Židan]]
* {{ikonazastave|Slovenia}} [[Milan Žurman]]
{{col-break|width=58%}}

'''Jugoslavija'''
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Vladislav Bogićević]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Milko Ǵurovski]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Milan Janković (nogometaš)|Milan Janković]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Slobodan Janković (nogometaš rojen leta 1946)|Slobodan Janković]]
* {{flagicon|SFR Yugoslavia}} [[Stjepan Lamza]]

'''Albanija'''
* {{ikonazastave|Albania}} [[Kliton Bozgo]]
* {{ikonazastave|Albania}} [[Geri Cipi]]
* {{flagicon|Albania}} [[Mehmet Dragusha]]
* {{flagicon|Albania}} [[Viktor Pačo]]

'''Bosna in Herzegovina'''
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Samir Duro]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Nusmir Fajić]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Faruk Ihtijarević]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Enes Mešanović]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Amir Osmanović]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Zdravko Šaraba]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Dalibor Šilić]]
* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Zajko Zeba]]

'''Bolgarija'''
* {{ikonazastave|Bulgaria}} [[Dimitar Makriev]]

'''Kapverdski otoki'''
* {{ikonazastave|Cape Verde}} [[Nilton Fernandes]]

'''Hrvaška'''
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Tomislav Prosen]]
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Stipe Balajić]] ''(po njegovi upokojitvi je klub upokojil njegovo številko #19'')
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Stjepan Lamza]]
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Dejan Školnik]]
* {{ikonazastave|Croatia}} [[Dejan Mezga]]

'''Češka'''''
* {{ikonazastave|Czech Republic}} [[Lubomír Kubica]]

'''Madžarska'''''
* {{ikonazastave|Hungary}} [[Barnabás Sztipánovics]]

'''Srbija'''
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Vladislav Bogićević]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Svetozar Čiča]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Milan Janković]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Slobodan Janković]]
* {{ikonazastave|Serbia}} [[Marko Popović]]

'''Brazilija''''
* {{ikonazastave|Brazil}} [[Marcos Tavares]]

'''Makedonija'''
* {{flagicon|Macedonia}} [[Dragan Čadikovski]]
* {{flagicon|Macedonia}} [[Milko Ǵurovski]]
* {{flagicon|Macedonia}} '''[[Agim Ibraimi]]'''
* {{flagicon|Macedonia}} [[Blagoja Milevski]]

'''Moldavija'''
* {{flagicon|Moldova}} [[Vladislav Lungu]]

'''Nizozemski Antili'''
* {{flagicon|Netherlands Antilles}} [[Rocky Siberie]]
{{col-end}}
&lt;/div&gt;

== Klubska statistika ==
=== Največ nastopov ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: left;&quot;
|-
!width=&quot;0 %&quot;|Mesto
!width=&quot;0 %&quot;|Ime in priimek
!width=&quot;0 %&quot;|Nastopi&lt;ref name =Strelci_Nastopi&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/zgodovina/statistika/igralci.asp?id_menu=37 |title=Zgodovina: Naj strelci in naj nastopi | publisher = nkmaribor.com |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;0 %&quot;|Aktiven
|-
|'''1''' || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} '''Tomislav Prosen''' || '''377''' || '''Ne'''
|-
|2 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Aleš Križan || 365 || Ne
|-
|3 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Herbert Vabič || 317 || Ne
|-
|4 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Mladen Kranjc || 311 || Ne
|-
|5 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Gregor Židan]] || 308 || Ne
|-
|6 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ante Šimundža]] || 296 || Ne
|-
|7 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Milan Arnejčič || 283 || Ne
|-
|8 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Matjaž Kek]] || 280 || Ne
|-
|9 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Milan Žurman || 276 || Ne
|-
|10 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Branko Horjak || 268 || Ne
|}

=== Največ golov ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: left;&quot;
|-
!width=&quot;0 %&quot;|Mesto
!width=&quot;0 %&quot;|Ime in priimek
!width=&quot;0 %&quot;|Golov&lt;ref name=&quot;Strelci_Nastopi&quot;/&gt;
!width=&quot;0 %&quot;|Aktiven
|-
|'''1''' || {{ikonazastave|Brazil}} [[Marcos Magno Morales Tavares]] || '''131''' || Da
|-
|2 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Branko Horjak || 117 || Ne
|-
|3 || {{ikonazastave|Albania}} [[Kliton Bozgo]] || 110 || Ne
|-
|4 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Mladen Kranjc || 104 || Ne
|-
|5 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ante Šimundža]] || 103 || Ne
|-
|6 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Igor Poznič || 88 || Ne
|-
|7 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Milan Žurman || 82 || Ne
|-
|8 || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Damir Pekič]] || 78 || Da
|-
|9 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Bojan Krempl || 78 || Ne
|-
|10 || {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} Tomislav Prosen || 74 || Ne
|}

== Dosežki ==
[[Slika:NK Maribor2011.jpg|right|thumb|Mariborski igralci praznujejo osvojitev devetega naslova državnih prvakov]]

=== Slovenija ===

* '''[[Slovenska nogometna liga|Državni prvak]]: 15'''
:: 1996–97, 1997–98, 1998–99, 1999–2000, 2000–01, 2001–02, 2002–03, 2008–09, 2010–11, [[Prva slovenska nogometna liga 2011–12|2011–12]], 2012–13, 2013–14, 2014–15, 2016–17, 2018–19

* '''[[Slovenski nogometni pokal|Pokalni zmagovalec]]: 9'''
:: 1991–92, 1993–94, 1996–97, 1998–99, 2003–04, 2009–10, 2011–12, 2012–13, 2015–16

* '''[[Slovenski nogometni superpokal|Superpokalni zmagovalec]]: 4'''
:: 2009, 2012, 2013, 2014

=== Jugoslavija ===

* '''[[Jugoslovanska druga liga]]:'''
:: '''Zmagovalci (1):''' 1966–67
:: Drugouvrščeni (3): 1963–64, 1972–73, 1978–79

* '''[[Slovenska republiška liga|Jugoslovanska tretja liga]]:'''
:: '''Zmagovalci (5):''' [[Slovenska republiška liga 1960-61|1960–61]], [[Slovenska republiška liga 1975-76|1975–76]], [[Slovenska republiška liga 1981-82|1981–82]], [[Slovenska republiška liga 1983-84|1983–84]], [[Slovenska republiška liga 1985-86|1985–86]]
:: Drugouvrščeni (1): [[Slovenska republiška liga 1987-88|1987–88]]

* '''[[Pokal Jugoslavije]]'''
:: Polfinalist (1): 1967–68

== Rangiranje ==
=== UEFA klubski koeficient ===
''(Na dan 30.september 2021), Vir: [http://www.uefa.com/memberassociations/uefarankings/club/ UEFA rankings for club competitions]''

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Rang !! Moštvo !! Točke
|-
|93|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|NOR}} [[Rosenborg BK]] ||15.000
|-
|94|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|ISR}} [[Hapoel Beer-Sheva FC]] ||14.000
|-
|95|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|GRE}} [[Paok FC]] ||14.000
|-
|96|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|CYP}} Apollon Limassol FC ||14.000
|-bgcolor=&quot;#ddffdd&quot;
|97|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|SLO}} '''[[NK Maribor]]''' ||14.000
|-
|98|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|FRA}} AS Monaco ||13.000
|-
|99|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|DEN}} FC Midtylland ||13.000
|-
|100|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|UKR}} Zorya Luhansk ||21.500
|-
|101|| align=&quot;left&quot; |{{ikonazastave|ITA}} Torino FC ||12.951
|}

== Klubski delavci ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=42%}}
=== Športni ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Nacionalnost
|-bgcolor=#eeeeee
|Glavni trener ||[[Simon Rožman]] &lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=72 |title=Osebni karton: Simon Rožman |publisher=NK Maribor |accessdate=7.2.2021}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja ||[[Aleš Kačičnik]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=11 |title=Osebni karton: Aleš Kačičnik|publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Pomočnik trenerja ||Aleš Mertelj&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=73 |title=Osebni karton: Aleš Mertelj|publisher=NK Maribor |accessdate=7.2.2021}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Trener vratarjev ||Mitja Pirih&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=4 |title=Osebni karton: Mitja Pirih |publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–18 ||Zvonko Breber&lt;ref name=&quot;Breber&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=12 |title=Osebni karton: Zvonko Breber |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Trener U–16 ||Marko Lešnik&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=9 |title=Osebni karton: Marko Lešnik |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–14 ||Radovan Karanović&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=10 |title=Osebni karton: Radovan Karanović |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SRB}}
|-
|Trener U–13 ||[[Muamer Vugdalič]]&lt;ref name=&quot;Vugdalic&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=13 |title=Osebni karton: Muamer Vugdalič |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–12 ||[[Amir Karič]]&lt;ref name=&quot;Karic&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=21 |title=Osebni karton: Amir Karič |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Trener U–11 ||Zvonko Breber&lt;ref name=&quot;Breber&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=12 |title=Osebni karton: Zvonko Breber |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–10 ||Radovan Karanović&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;||{{flagicon|SRB}}
|-
|Trener U–9 ||Erik Vičič&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=15 |title=Osebni karton: Erik Vičič |publisher=NK Maribor |accessdate=28.3.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–8 ||Anže Brumen&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=14 |title=Osebni karton: Anže Brumen |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener U–7 ||[[Muamer Vugdalič]]&lt;ref name=&quot;Vugdalic&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id_tip=2&amp;id=13 |title=Osebni karton: Muamer Vugdalič |publisher=NK Maribor |accessdate=5.2.2013}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|}
{{col-break|width=58%}}

=== Zdravstveni ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Nacionalnost
|-bgcolor=#eeeeee
|Doktor|| Dr. Matjaž Vogrin&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=5 |title=Osebni karton: Matjaž Vogrin |publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Fizioterapevt||Zlatko Milišić&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=6 |title=Osebni karton: Zlatko Milišič |publisher=NK Maribor |accessdate=10.1.2011}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|CRO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|-
|}

=== Management ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Nacionalnost
|-bgcolor=#eeeeee
|Predsednik ||Drago Cotar&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|-bgcolor=#eeeeee
|Športni direktor ||[[Marko Šuler]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.nkmaribor.com/strokovni_stab/?id=69 |title=Osebni karton: Marko Šuler |publisher=NK Maribor |accessdate=7.2.2021}}&lt;/ref&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|Direktor kluba ||Bojan Ban&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-bgcolor=#eeeeee
|-
|Sekretar (PR)||Uroš Jurišič&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|-bgcolor=#eeeeee
|Odnosi z javnostjo||Željko Latin&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|SLO}}
|-
|-bgcolor=#eeeeee
|Odnosi z javnostjo||Stipe Jerič&lt;ref name=&quot;Osebna_Izkaznica&quot;/&gt;||{{flagicon|BIH}}
|-
|}
{{col-end}}

== Sklici in opombe ==
{{Opombe|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|NK Maribor}}
* {{Official|http://www.nkmaribor.com}}
* [http://www.prvaliga.si/klubi/?id=21&amp;id_menu=91 Klubska stran na Prvaliga.si]
* [http://www.transfermarkt.com/en/nk-maribor/startseite/verein_790.html Profil] na strani transfermarkt
* [https://www.facebook.com/nkmaribor Klubska stran na Facebook]

{{NK Maribor squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
Stran na Facebooku: Ljudski vrt: https://www.facebook.com/nsvslv

[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Maribor]]
[[Kategorija:Šport v Mariboru]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1960]]
[[Kategorija:Nogometni klub Maribor|*]]</text>
      <sha1>hnwhxbegoojv1abnk05oml3t7kyqpye</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janko Ferk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37964</id>
    <revision>
      <id>5736411</id>
      <parentid>5683767</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:22:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>85.158.226.62</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Dela */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8750" xml:space="preserve">{{Uredi}}{{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba|name=Janko Ferk|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}}

'''Janko Ferk''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Avstrijci|avstrijski]] [[pravnik]] in [[pisatelj]], * [[11. december]] [[1958]], [[Škocijan v Podjuni|Škocjan v Podjuni]], [[Avstrija|avstrijska]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]].

== Življenjepis ==
Ferk ([[doktor]] prava) je [[sodnik]] deželnega sodišča v [[Celovec|Celovcu]], profesor ''[[Univerza v Celovcu|Celovške univerze]]'' in član sosveta za literaturo v ''Uradu zveznega [[kancler Avstrije|kancler]]ja'' na [[Dunaj]]u, kjer je deloval kot član komisije za varovanje [[Avstrija|avstrijskega]] zakona o [[radio]]-[[TV|televiziji]] in sosveta za literarne prevajalce. V Združenju avstrijskih sodnic in sodnikov je sodeloval v delovni skupnosti za etična vprašanja in je soavtor Etičnega kataloga (&quot;Welser Erklärung&quot;, 2007).

V [[nemščina|nemški]] jezik je prevedel dela številnih slovenskih pisateljev, nazadnje je izdal [[knjiga|knjižne]] prevode [[Žarko Petan|Žarka Petana]] in [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]]. Za spletni portal Lyrikline je prevedel Nika Grafenauerja, Braneta Mozetiča, Josipa Ostija in Marjana Strojana. Objavlja tudi pravne razprave, predvsem v strokovnih revijah Neue Juristische Wochenschrift, Pravnik in Staatsbürger. Je redni sodelavec pravnoznanstvene revije ''EF-Z'' (Založba Manz, Dunaj). Ferk je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra [[PEN]] ter številnih drugih poklicnih in pisateljskih zvez v Avstriji in v inozemstvu, med drugim društev Kafka Society of America (New York) in Österreichische Franz Kafka-Gesellschaft (Dunaj).

== Nagrade ==
Janko Ferk je prejel za svoja literarna dela več nagrad, tako Literarno nagrado P.E.N.-kluba Liechtenstein (Literaturpreis des P.E.N.-Clubs Liechtenstein, 2002) in nazadnje Prevajalsko premijo avstrijskega Urada zveznega kanclerja (Übersetzerprämie des Bundeskanzleramts, 2005, 2006). Leta 2018 je prejel Nagrado dežele Koroške za življenjsko delo (Preis des Landes Kärnten). Leta 2020 mu je Koroška deželna vlada podelila Častni znak (Ehrenzeichen des Landes Kärnten). 

== Dela ==

Doslej je objavil več kakor trideset knjig, med drugimi:
* [[monografija]]: »Pravo je ''Proces''«, ki se nanaša na pravno filozofijo [[Franz Kafka|Franza Kafke]]. (''založba Manz, Dunaj [[1999]]'', 2. naklada 2006; prevod v hrvaščino 2010)
* pesniška zbirka »''[[Psalm]]i in cikli''« (''založba Atelier, Dunaj [[2001]]''); prevod v hrvaščino, [[Psalmi i ciklusi]], je izšel v založbi [[Naklada Lara]], Zagreb 2006. 
* zbirka [[esej]]ev »''Gutgeheißenes und Quergeschriebenes''« (''Mohorjeva založba, Celovec-Dunaj [[2003]]'').
* zbirka esejev »Kafka und andere verdammt gute Schriftsteller« ( Mohorjeva založba, Celovec-Dunaj 2005).
* prevod pesniške zbirke »''Napisi na zid zemlje''« (''Založba Obzorja, Maribor [[1986]], s spremno besedo Pavleta Zidarja''), [[Natpisi na zid zemlje]], je izšel v založbi [[Naklada Lara]], Zagreb 2007.
* prevod prozne zbirke »''Vsebina peščenih ur''« (''Mohorjeva založba, Celovec - Dunaj 1989''), [[Sadržaj pješčanih satova]], je izšel v založbi Naklada Lara, Zagreb 2007. 
* prevod monografije »''Pravo je 'Proces'. O Kafkovi pravni filozofiji''« je izšel v Založbi Gospodarski vestnik, Ljubljana 2007.
* zbirka esejev »''Wie wird man Franz Kafka?''« s spremno besedo [[Wendelina Schmidta-Denglerja]], LIT Verlag, Dunaj-Berlin 2008.
* sedemjezična pesniška zbirka »''10 x 7''« je izšla v založbi [[Naklada Lara]], Zagreb 2008.
* proza »''Brief an den Staatsanwalt. Eine forensische Novelle''«, [[Edition Atelier]], Dunaj 2008.
* proza &quot;''Eine forensische Trilogie. Drei Novellen''&quot;, [[Edition Atelier]], Dunaj 2010.
* učbenik &quot;''Osnove podjetniškega in pogodbenega prava Avstrija/Slovenija''&quot;, [[Mohorjeva založba]], Celovec-Dunaj-Ljubljana 2011.
* monografija &quot;''Ulrich Habsburg-Lothringen''&quot;, [[Carinthia Verlag]], Dunaj-Gradec-Celovec 2011.
* trojezična pesniška zbirka »''Pasadena''« je izšla v založbi [[Naklada Lara]], Zagreb 2012.
* monografija &quot;''Die Parenzana. Gehen. Genießen. RAD fahren. Von Triest bis Poreč''&quot;, [[Styria Verlag]], Dunaj-Gradec 2013. 2. naklada 2013; 3. naklada 2014; 4. naklada 2017.  
* zbirka esejev &quot;''Luft aus der Handtasche. Rezensionen zur deutschsprachigen Literatur 2005 - 2012 von A bis Zeh''&quot;, LIT Verlag, Dunaj-Berlin 2013. 2. naklada 2013.
* proza &quot;''Der Schneckenesser von Paris. Essays und Geschichten''&quot;, [[Mitter Verlag]], Wels 2013.
* roman &quot;''Der Kaiser schickt Soldaten aus''&quot;, [[Styria Verlag]], Dunaj-Gradec 2014. Slovenski prevod 2014.
* pesniška zbirka &quot;Brot und Liebe. Gesammelte Gedichte&quot; s spremno besedo Manfreda Müllerja, [[Styria Verlag]], Gradec-Dunaj 2014.
* zbirka esejev &quot;''Bauer Bernhard, Beamter Kafka. Dichter und ihre Zivilberufe''&quot;, [[Styria Verlag]], Dunaj-Gradec 2015.
* monografija &quot;''Parenzana. Na poti stare železnice od Trsta do Poreča''&quot;, [[Sidarta]], Ljubljana 2017.   
* monografija &quot;''Drei Juristen. Gross - Kafka - Rode.'' Wissenschaftliche Essays&quot;. Grazer Universitätsverlag, Gradec 2017.   
* monografija ''Craft-based Design. On Practical Knowledge and Manual Creativity/Von Handwerkern und Gestaltern''. Izd. Stefan Moritsch. Niggli Verlag, Zürich 2018.   
*proza ''&quot;Zwischenergebnis. Gesammelte Prosa&quot;''. Leykam Verlag, Gradec 2018.
*zbirka esejev &quot;''Die Kunst des Urteils. Rezensionen zur deutschsprachigen Literatur 2013-2018 von A-mann bis Z-mann&quot;,'' LIT Verlag, Dunaj-Berlin 2019.
*pesniška zbirka ''&quot;Kraj mrtvih priroda/Konec tihožitij&quot;,'' zbrane pesmi v slovenskem izvirniku in v hrvaškem prevodu, v dveh knjigah, Naklada Lara, Zagreb 2019.
*zbirka esejev ''&quot;Kafka, neu ausgelegt. Originale und Interpretationen&quot;'', znanstveni eseji, Leykam Verlag, Gradec 2019.
*pesniška zbirka &quot;''Konec tihožitij. Zbrane pesmi, balade in cikli 1975 - 2018''&quot;, Mariborska literarna družba, Maribor 2019. 
*zbirka esejev &quot;''Mit dem Bleistift in der Hand. Rezensionen zur deutschsprachigen Literatur 2018-2021 von Bernhard über Handke bis Kafka&quot;.'' LIT Verlag, Wien/Berlin 2021. 
* monografija &quot;''Der Rilke-Weg. Ein Wanderführer von Grado über Görz und Triest bis Muggia und Udine&quot;.'' S slikami Helmutha Weichselbrauna. EDITION Kleine Zeitung, Graz 2021 (2. naklada 2022).
* zbirka esejev ''&quot;Kafkas 'Strafen', neu ausgelegt. Originale und Interpretationen&quot;.'' Leykam Verlag, Graz/Wien 2022.
* proza &quot;''Mein Leben. Meine Bücher&quot;.'' Limbus Verlag, Innsbruck 2022.

Ferkova dela so prevedena v angleščino, italijanščino, francoščino, hrvaščino in druge jezike. Knjižni prevodi so izšli v angleščini ([[Ariadne Press]], Riverside, Kalifornija, ZDA), italijanščini ([[Edizioni Braitan]], [[Bračan]] pri [[Krmin|Krminu]], Italija) in hrvaščini ([[Naklada Lara]], Zagreb, Hrvaška). Objavljen je v več kakor sto antologijah po svetu.

Ferk je pobudnik literarnega leksikona [[Profile der neueren slowenischen Literatur in Kärnten]] (Profili novejše slovenske literature na Koroškem), katerega izdajatelj je [[Johann Strutz]], in spletne strani o koroški slovenski literaturi www.slolit.at. Kot urednik Mohorjeve založbe v Celovcu je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil ediciji Austriaca in Slovenica, v katerih do danes izhajajo prevodi avstrijske in slovenske literature. Poleg tega se ukvarja z opusom Franza Kafke in je mednarodno priznan kafkolog.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.austrokoffer.at/bio/ferk.htm Janko Ferk] {{ikona de}}{{Slepa povezava}}[http://www.lyrikline.de] (Prevodi Nika Grafenauerja, Braneta Mozetiča, Josipa Ostija in Marjana Strojana v nemščino)
* [http://www.slolit.at SloLit]
* [https://web.archive.org/web/20160304054529/http://www.uni-klu.ac.at/klm/downloads/Werk__und_Uebersetzungsverzeichnis_Janko_Ferk.pdf http://www.uni-klu.ac.at/klm/downloads/Werk__und_Uebersetzungsverzeichnis_Janko_Ferk.pdf] (Seznam del in prevodov) (web.archive.org)

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ferk, Janko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1958]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Avstrijski pisatelji]]
[[Kategorija:Avstrijski sodniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski sodniki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Celovcu]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Avstrijski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Avstrijski pravni pedagogi]]
[[Kategorija:Slovenski pravni pedagogi]]
[[Kategorija:Avstrijski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Avstrijski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>a8cx4rey4jzwbc7tl1fkqu5s1nj0p6p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brdo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>43064</id>
    <revision>
      <id>5736350</id>
      <parentid>5697687</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T01:04:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3896" xml:space="preserve">'''Brdo''' je lahko:

*naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]:
** [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]
** [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]]
** [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]]
** [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]]
** [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]]
** [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]]
** [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]]
** [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]]
**Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]&lt;nowiki/&gt;h na Ljubljanskem Barju, 345 m)
**[[Brezovo Brdo]], [[naselje]] v &lt;nowiki/&gt;[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje  - Kozina]].
**[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]]
**[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]]
**[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]
**[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Lesno Brdo, Horjul]]
**[[Lesno Brdo, Vrhnika]]
**[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]
**[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]]
**[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]].
**[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Srednje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
* posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]]
*multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]]

*naselje v [[Avstrija|Avstriji]]:
** Brdo, pri [[Grabštanj]]u, nemško Werda, občina [[Grabštanj]]
** Brdo, pri [[Šmohor]]ju, nemško Egg bei Hermagor, mestna občina [[Šmohor]]
** [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. Egg am Faaker See, mestna občina [[Beljak]]

*naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]:
** [[Brdo, Buje]]
**[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]]
**[[Brdo Cirkvensko]]
**[[Golo Brdo, Virovitica]]
**[[Golo Brdo, Kaptol]]
**[[Begovo Brdo, Cetingrad]]
**[[Begovo Brdo Žumberačko]]
**[[Ključić Brdo]]

* naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: 
** [[Brdo, Mrkonjić Grad]]
** [[Brdo, Pale]]
** [[Brdo, Šipovo]]
** [[Brdo, Vitez]]
** [[Brdo, Donji Vakuf]]
**[[Bijelo Brdo, Rudo]]
**[[Bijelo Brdo, Derventa]]
**[[Golo Brdo, Bijeljina]]
**[[Lipovo Brdo]]
**[[Oblo Brdo, Bileća]]

* naselje v [[Srbija|Srbiji]]:
** [[Brdo, Srbija]]
**[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]]
**ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]:
***[[Banovo Brdo]]
***[[Julino Brdo]]
***[[Kanarevo Brdo]]
***[[Labudovo Brdo]]
***[[Pašino brdo]] (tudi ''Lekino brdo'')
***[[Petlovo Brdo]]
***[[Topčidersko brdo]]
*naselje v Črni Gori
**[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]]
*naselje na Češkem
**Brdo na Novopacku

== Glej tudi ==
*[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška
*[[Golo Brdo]] (razločitev)
*[[Oblo Brdo (razločitev)]]
*[[Begovo Brdo (razločitev)]]
*[[Bijelo Brdo (razločitev)]]
*[[Petrovo Brdo (prelaz)]]
*priimek [[Brdar]]
*priimek Brdnik
*'''[[Brda]]''' (razločitev)
{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>kx492aqonokoz9o51dvcxl4i914x9o5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736351</id>
      <parentid>5736350</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T01:07:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4101" xml:space="preserve">'''Brdo''' je lahko:

*naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]:
** [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]
** [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]]
** [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]]
** [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]]
** [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]]
** [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]]
** [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]]
** [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]]
**Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]&lt;nowiki/&gt;h na Ljubljanskem Barju, 345 m)
**[[Brezovo Brdo]], [[naselje]] v &lt;nowiki/&gt;[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje  - Kozina]].
**[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]]
**[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]]
**[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]
**[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Lesno Brdo, Horjul]]
**[[Lesno Brdo, Vrhnika]]
**[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) 
**[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]
**[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]]
**[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]].
**[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Srednje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
* posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]]
*multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]]

*naselje v [[Avstrija|Avstriji]]:
** Brdo, pri [[Grabštanj]]u, nemško Werda, občina [[Grabštanj]]
** Brdo, pri [[Šmohor]]ju, nemško Egg bei Hermagor, mestna občina [[Šmohor]]
** [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. Egg am Faaker See, mestna občina [[Beljak]]

*naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]:
** [[Brdo, Buje]]
**[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]]
**[[Brdo Cirkvensko]]
**[[Golo Brdo, Virovitica]]
**[[Golo Brdo, Kaptol]]
**[[Begovo Brdo, Cetingrad]]
**[[Begovo Brdo Žumberačko]]
**[[Ključić Brdo]]
**[[Novo Brdo, Kravarsko]] 
**[[Novo Brdo Mrežničko]]

* naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: 
** [[Brdo, Mrkonjić Grad]]
** [[Brdo, Pale]]
** [[Brdo, Šipovo]]
** [[Brdo, Vitez]]
** [[Brdo, Donji Vakuf]]
**[[Bijelo Brdo, Rudo]]
**[[Bijelo Brdo, Derventa]]
**[[Golo Brdo, Bijeljina]]
**[[Lipovo Brdo]]
**[[Oblo Brdo, Bileća]]

* naselje v [[Srbija|Srbiji]]:
** [[Brdo, Srbija]]
**[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]]
**ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]:
***[[Banovo Brdo]]
***[[Julino Brdo]]
***[[Kanarevo Brdo]]
***[[Labudovo Brdo]]
***[[Pašino brdo]] (tudi ''Lekino brdo'')
***[[Petlovo Brdo]]
***[[Topčidersko brdo]]
*naselje v Črni Gori
**[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]]
*naselje na Češkem
**Brdo na Novopacku

== Glej tudi ==
*[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška
*[[Golo Brdo]] (razločitev)
*[[Oblo Brdo (razločitev)]]
*[[Begovo Brdo (razločitev)]]
*[[Bijelo Brdo (razločitev)]]
*[[Novo Brdo]] (razločitev)
*[[Petrovo Brdo (prelaz)]]
*priimek [[Brdar]]
*priimek Brdnik
*'''[[Brda]]''' (razločitev)
{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>q7mqewa6ovb29t6ny9slo3eu2s4kq4n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736352</id>
      <parentid>5736351</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T01:10:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4139" xml:space="preserve">'''Brdo''' je lahko:

*naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]:
** [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]
** [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]]
** [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]]
** [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]]
** [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]]
** [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]]
** [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]]
** [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]]
**Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]&lt;nowiki/&gt;h na Ljubljanskem Barju, 345 m)
**[[Brezovo Brdo]], [[naselje]] v &lt;nowiki/&gt;[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje  - Kozina]].
**[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]]
**[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]]
**[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]
**[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Lesno Brdo, Horjul]]
**[[Lesno Brdo, Vrhnika]]
**[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) 
**[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]
**[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]]
**[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]].
**[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Srednje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
* posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]]
*multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]]

*naselje v [[Avstrija|Avstriji]]:
** Brdo, pri [[Grabštanj]]u, nemško Werda, občina [[Grabštanj]]
** Brdo, pri [[Šmohor]]ju, nemško Egg bei Hermagor, mestna občina [[Šmohor]]
** [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. Egg am Faaker See, mestna občina [[Beljak]]

*naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]:
** [[Brdo, Buje]]
**[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]]
**[[Brdo Cirkvensko]]
**[[Golo Brdo, Virovitica]]
**[[Golo Brdo, Kaptol]]
**[[Begovo Brdo, Cetingrad]]
**[[Begovo Brdo Žumberačko]]
**[[Ključić Brdo]]
**[[Novo Brdo, Kravarsko]] 
**[[Novo Brdo Mrežničko]]

* naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: 
** [[Brdo, Mrkonjić Grad]]
** [[Brdo, Pale]]
** [[Brdo, Šipovo]]
** [[Brdo, Vitez]]
** [[Brdo, Donji Vakuf]]
**[[Bijelo Brdo, Rudo]]
**[[Bijelo Brdo, Derventa]]
**[[Golo Brdo, Bijeljina]]
**[[Lipovo Brdo]]
**[[Oblo Brdo, Bileća]]

* naselje v [[Srbija|Srbiji]]:
** [[Brdo, Srbija]]
**[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]]
**ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]:
***[[Banovo Brdo]]
***[[Glumčevo Brdo]]
***[[Julino Brdo]]
***[[Kanarevo Brdo]]
***[[Labudovo Brdo]]
***[[Pašino brdo]] (tudi ''Lekino brdo'')
***[[Petlovo Brdo]]
***[[Topčidersko brdo]]
*naselje v Črni Gori
**[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]]
*naselje na Češkem
**Brdo na Novopacku

== Glej tudi ==
*[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška
*[[Golo Brdo]] (razločitev)
*[[Oblo Brdo (razločitev)]]
*[[Begovo Brdo (razločitev)]]
*[[Bijelo Brdo (razločitev)]]
*[[Novo Brdo]] (razločitev)
*[[Petrovo Brdo (prelaz)]]
*[[Staro Brdo]]
*priimek [[Brdar]]
*priimek Brdnik
*'''[[Brda]]''' (razločitev)
{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>8zwiy7ycn2wx7sy4x1qt7w4hhy2w83v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736353</id>
      <parentid>5736352</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T01:10:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4156" xml:space="preserve">'''Brdo''' je lahko:

*naselje v [[Slovenija|Sloveniji]]:
** [[Brdo, Ljubljana|Brdo]], mestni predel oz. predmestno naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] s [[Tehnološki park|Tehnološkim parkom Ljubljana]] v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]
** [[Brdo, Domžale|Brdo]], naselje v [[občina Domžale|občini Domžale]]
** [[Brdo, Nazarje|Brdo]], naselje v [[občina Nazarje|občini Nazarje]]
** [[Brdo, Nova Gorica|Brdo]], naselje v [[mestna občina Nova Gorica|mestni občini Nova Gorica]]
** [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]], naselje v [[občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]]
** [[Brdo, Šentjur pri Celju|Brdo]], naselje v [[občina Šentjur pri Celju|občini Šentjur pri Celju]]
** [[Brdo, Tržič|Brdo]], naselje v [[občina Tržič|občini Tržič]]
** [[Brdo pri Lukovici]], naselje v [[občina Lukovica|občini Lukovica]]
**Brdo (osamelec pri [[Bevke|Bevka]]&lt;nowiki/&gt;h na Ljubljanskem Barju, 345 m)
**[[Brezovo Brdo]], [[naselje]] v &lt;nowiki/&gt;[[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje  - Kozina]].
**[[Dolenje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], [[občina Medvode]]
**[[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[občina Brda]]
**[[Jarčje Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Kamno Brdo]], v [[Občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]
**[[Krivo Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Lesno Brdo, Horjul]]
**[[Lesno Brdo, Vrhnika]]
**[[Lovsko Brdo]], v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Medvedje Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Novo Brdo, Ljubljana|Novo Brdo]], stanovanjska soseska vzhodno od Brda v Ljubljani ([[Četrtna skupnost Rožnik]]) 
**[[Ostrožno Brdo]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]
**[[Petrovo Brdo]], razloženo [[naselje]] v zatrepu [[Baška grapa|Baške grape]] v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]]
**[[Podjelovo Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
**[[Prapetno Brdo]], naselje v [[Občina Tolmin|Občini Tolmin]].
**[[Praprotno Brdo]], naselje v [[Občina Logatec|Občini Logatec]]
**[[Srednje Brdo]], naselje v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]
* posestvo in protokolarni [[grad Brdo pri Kranju]]
*multilateralno srečanje oz. diplomatski [[Proces Brdo-Brioni]]

*naselje v [[Avstrija|Avstriji]]:
** Brdo, pri [[Grabštanj]]u, nemško Werda, občina [[Grabštanj]]
** Brdo, pri [[Šmohor]]ju, nemško Egg bei Hermagor, mestna občina [[Šmohor]]
** [[Brdo ob Baškem jezeru]], nem. Egg am Faaker See, mestna občina [[Beljak]]

*naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]:
** [[Brdo, Buje]]
**[[Bijelo Brdo, Hrvaška|Bijelo Brdo]]
**[[Brdo Cirkvensko]]
**[[Golo Brdo, Virovitica]]
**[[Golo Brdo, Kaptol]]
**[[Begovo Brdo, Cetingrad]]
**[[Begovo Brdo Žumberačko]]
**[[Ključić Brdo]]
**[[Novo Brdo, Kravarsko]] 
**[[Novo Brdo Mrežničko]]

* naselje v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]: 
** [[Brdo, Mrkonjić Grad]]
** [[Brdo, Pale]]
** [[Brdo, Šipovo]]
** [[Brdo, Vitez]]
** [[Brdo, Donji Vakuf]]
**[[Bijelo Brdo, Rudo]]
**[[Bijelo Brdo, Derventa]]
**[[Golo Brdo, Bijeljina]]
**[[Lipovo Brdo]]
**[[Oblo Brdo, Bileća]]

* naselje v [[Srbija|Srbiji]]:
** [[Brdo, Srbija]]
**[[Begovo Brdo, Srbija|Begovo Brdo]]
**[[Staro Brdo]]
**ime več mestnih predelov - predmestnih stanovanjskih sosesk v [[Beograd|Beogradu]]:
***[[Banovo Brdo]]
***[[Glumčevo Brdo]]
***[[Julino Brdo]]
***[[Kanarevo Brdo]]
***[[Labudovo Brdo]]
***[[Pašino brdo]] (tudi ''Lekino brdo'')
***[[Petlovo Brdo]]
***[[Topčidersko brdo]]
*naselje v Črni Gori
**[[Oblo Brdo, Andrijevica|Oblo Brdo]]
*naselje na Češkem
**Brdo na Novopacku

== Glej tudi ==
*[[Cesarsko brdo]], gora nad [[Klanjec|Klanjcem]], Hrvaška
*[[Golo Brdo]] (razločitev)
*[[Oblo Brdo (razločitev)]]
*[[Begovo Brdo (razločitev)]]
*[[Bijelo Brdo (razločitev)]]
*[[Novo Brdo]] (razločitev)
*[[Petrovo Brdo (prelaz)]]
*[[Staro Brdo]]
*priimek [[Brdar]]
*priimek Brdnik
*'''[[Brda]]''' (razločitev)
{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>8e9p7l4algt81wxdr3d43jqmmp2ofga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih igralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>46088</id>
    <revision>
      <id>5736338</id>
      <parentid>5735650</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:45:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22197" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]])

Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Dolfe Anderle]] -
[[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] -
[[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] -
[[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]]  -
[[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] -
[[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] -
[[Franc Ažman]]

== B ==
[[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] -
[[Marjan Bačko]] -
[[Ludvik Bagari]] -
[[Maks Bajc]] -
[[Pavel Bajc]] -
[[Gregor Baković]] -
[[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - 
[[Ivo Ban]] - 
[[Tom Ban ]]- [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - 
[[Diego Barrios Ross]] -
[[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] -
[[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) -
[[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] -
[[Vojko Belšak]] -
[[Viktorija Bencik]] -
[[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] -  [[Julka Bezjak]] -
[[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] -
[[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] -
[[Polde Bibič]] -
[[Demeter Bitenc]] -
[[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] -
[[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] -
[[Sonja Blaž]] -
[[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] -
[[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] -
[[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] -
[[Ana Bovhan]] -
[[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] -
[[Radoš Bolčina]] -
[[Alenka Bole Vrabec]] -
[[Ignacij Borštnik]] -
[[Zofija Borštnik]] - 
[[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] -
[[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] -
[[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] -
[[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] -
[[Neda R. Bric]] -
[[Boris Brunčko]] -
[[Pavla Brunčko]] -
[[Jan Bučar]] -
[[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] -
[[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]]

== C ==
[[Miranda Caharija]] –
[[Janez Cankar]] –
[[Evgen Car]] –
[[Boris Cavazza]] –
[[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo –
[[Barbara Cerar]] – 
[[Slavko Cerjak]] –
[[Vida Cerkvenik-Bren]] –
[[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] –
[[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]]

== Č ==
[[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] -
[[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] -
[[Stane Česnik]] -
[[Janez Čuk]] -
[[Gregor Čušin]] -
[[Silva Čušin]] -
[[Jernej Čampelj]] -

== Ć ==
[[Lucija Ćirović]] –

== D ==
[[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] –
[[Anton Danilo|Danilo]] –
[[Avgusta Danilova]] –
[[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] –
[[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] –
[[Marko Derganc]] – 
[[Maša Derganc]] –
[[Miha Derganc]] –
[[Polde Dežman]] –
[[Tanja Dimitrievska]] –
[[Daša Doberšek]] –
[[Majda Dobovišek-Škodnik]] –
[[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] –
[[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] –
[[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] –
[[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] –
[[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] –
[[Walter Dragosavljević Rutar]] –
[[Lojze Drenovec]] –
[[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka Drolc-Uršič]] –
[[Štefka Drolc]] –
[[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'')

== Đ ==
[[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]]

== E ==
[[Primož Ekart]] -
[[Bojan Emeršič]] -
[[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]]

== F ==
[[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] -
[[Mojca Fatur]] -
[[Lenča Ferenčak]] -
[[Miha Ferkov]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] -
[[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] -
[[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] -
[[Metka Franko]] -
[[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] -
[[Uroš Fürst]] -

== G ==
[[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] -
[[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] -
[[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] -
[[Bojan Gorišek]] -
[[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] -
[[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] -
[[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] -
[[Petra Govc]] - 
[[Nataša Barbara Gračner]] -
[[Olga Grad]] -
[[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] -
[[Majda Grbac]] -
[[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] -
[[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] [[Hudeček]] - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] -
[[Brane Grubar]] -
[[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] -
[[Tomaž Gubenšek]] -
[[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] -
[[Julij Guštin]]

== H ==
[[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-Kreft - [[Peter Harl]] -
[[Akira Hasegawa]] -
[[Helena Hegler]] -
[[Jure Henigman]] -
[[Davor Herga]] - [[Rajner Hlača]] -
[[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] -
[[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (Rifle)]] -
[[Janko Hočevar]] -
[[Tone Homar]] -
[[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] -
[[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] -
[[Rosana Hribar]] -
[[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] -
[[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]]

== I ==
[[Rudolf Inemann]] - 
[[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] -
[[Nina Ivanič]] -
[[Nina Ivanišin]] -
[[Jure Ivanušič]] -

== J ==
[[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] -
[[Samo Jakoš ]]- [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] -
[[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] -
[[Tomi Janežič]] -
[[Angela Janko-Jenčič]] -
[[Lara P. Jankovič]] -
[[Gašper Jarni]] - 
[[Matjaž Javšnik]] -  [[Andrej Jelačin]] -
[[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - 
[[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] -
[[Mina Jeraj]] -
[[Valerij Jeraj]] -
[[Iztok Jereb]] -
[[Annemarie Jerman]] -
[[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] -
[[Ivan Jezernik]] -
[[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] -
[[Boštjan Jordan]] -
[[Branko Jordan]] -
[[Aljaž Jovanović]] -
[[Boris Juh]] -
[[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] -
[[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]]

== K ==
[[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] -
[[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] -
[[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Klara Kastelec]] -
[[Drago Kastelic]] - 
[[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] -
[[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] -
[[Boris Kočevar]] -
[[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] -
[[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] -
[[Karin Komljanec]] -
[[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] -
[[Roman Končar]] - [[Stana Kopitar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbrar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Robert Korošec]] -
[[Rudi Kosmač]] -
[[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] -
[[Just Košuta]] -
[[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] -
[[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] -
[[Alenka Kozolc]] -
[[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] -
[[Iva Krajnc]] -
[[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] -
[[Elvira Kralj]] - 
[[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] -
[[Irena Kranjc]] -
[[Oskar Kranjc]] -
[[Zlatko Krasnič]] -
[[Eva Kraš]] -
[[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) -
[[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] -
[[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] -
[[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] -
[[Barbara Kukovec]] -
[[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] -
[[Anica Kumer]] -
[[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] -
[[Rok Kunaver]] -
[[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] -
[[Jernej Kuntner]] -
[[Tone Kuntner]] -
[[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]]

== L ==

[[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] -
[[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak -Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] -
[[Barbara Levstik]] -
[[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] -
[[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] -
[[Marija Lojk-Tršar]] -
[[Neža Lesar]] - [[Lojze Ločina]] - [[Marjan Lombar]] -
[[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]]

== M ==

[[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] -
[[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] -
[[Drago Makuc]] -
[[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] -
[[Marko Mandić]] -
[[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] -
[[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] -
[[Franc Markovčič]] -
[[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] -
[[Josip Bobi Marotti|Josip &quot;Bobi&quot; Marotti]] -
[[Rok Matek]] -
[[Tina Matijevec]] - [[Alojz Matjašič]] -
[[Matildalina]] -
[[Nataša Matjašec]] -
[[Bine Matoh]] -
[[Klemen Mauhler]] -
[[Cirila Medved-Škerlj]] -
[[Barbara Medvešček]] -
[[Viktor Meglič]] -
[[Jana Menger]] -
[[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] -
[[Vlado Mičković]] -
[[Boris Mihalj]] -
[[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] -
[[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] -
[[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] -
[[Marko Mlačnik]] -
[[Iztok Mlakar]] -
[[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] -
[[Zvezdana Mlakar]] -
[[Zoran More]] -
[[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] -
[[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] -
[[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]]

== N ==

[[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] -
[[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] -
[[Maja Nemec]] -
[[Miha Nemec]] -
[[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] -
[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? -
[[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] -
[[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]]

== O ==

[[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] –
[[Marko Okorn]] –
[[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] –
[[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] –
[[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] –
[[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]]

== P ==

[[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] -
[[Matjaž Partlič]] -
[[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] -
[[Saša Pavček]] -
[[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] -
[[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] -
[[Franc Penko]] -
[[Vera Per]] - [[Vesna Pernarčič]] -
[[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] -
[[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] -
[[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] -
[[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] -
[[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] -
[[Tomaž Pipan]] -
[[Alenka Nika Pirjevec]] -
[[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] -
[[Kondi Pižorn]] -
[[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] -
[[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] -  [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - 
[[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] -
[[Andraž Polič]] -
[[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] -
[[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] -
[[Draga Potočnjak]] -
[[Lojze Potokar]] -
[[Majda Potokar]] -
[[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] -
[[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] -
[[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] -
[[Mitja Primec]] - [[Irena Prosen]] -
[[Matej Puc]] -
[[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Boris Putjata]]

== R ==

[[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] -
[[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] -
[[Urša Ravnik]] -
[[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] -
[[Mateja Rebolj]] -
[[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] -
[[Darja Reichman]] - [[Tussy Reiner|Tussy/Tuši Reiner]] - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] -
[[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?-
[[Mirza Ribič]] -
[[Mojca Ribič]] -
[[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] -
[[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] -
[[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] -
[[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] -
[[Petra Rojnik]] -
[[Ajda Rooss]] -
[[Jožef Ropoša]] -
[[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] -
[[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] -
[[Lojze Rozman]] -
[[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] -
[[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] -
[[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] -
[[Ana Ruter]] -

== S ==
[[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] -
[[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] -
[[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] -
[[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] -
[[Blaž Setnikar]] -
[[Maja Sever]] -
[[Sava Sever]] -
[[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] -
[[Marko Simčič]] -
[[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] -
[[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] -
[[Milan Skubic]] -
[[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] -
[[David Sluga]] -
[[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] -
[[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) -
[[Bert Sotlar]] -
[[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] -
[[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] -
[[Marjan Stanić]] -
[[Zlatko Stanko]] -
[[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] -
[[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] -
[[Janez Starina]] -
[[Katarina Stegnar]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] -
[[Nadja Strajnar Zadnik]] -
[[Lane Stranič]] -
[[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] - ([[Bojan Stupica]]) -
[[Ravil Sultanov]] -
[[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] -
[[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]]

== Š ==

[[Mirjana Šajinovič]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) -
[[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] -
[[Katja Šivec]] -
[[Jutra Škamperle]] -
[[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] -
[[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] -
[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Tone Šolar]] -
[[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] -
[[Milan Štefe]] -
[[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] -
[[Blaž Štrukelj]] -
[[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] -
[[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] -
[[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] -
[[Zlatko Šugman]] -
[[Tjaša Šuligoj]] -
[[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] 

== T ==
[[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] -
[[Aljoša Ternovšek]] -
[[Peter Ternovšek]] -
[[Dušan Teropšič]] -
[[Alenka Tetičkovič]] -
[[Gašper Tič]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] -
[[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] -
[[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] -
[[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] -
[[Arnold Tovornik]] -
[[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] -
[[Metka Trdin]] -
[[Franek Trefalt]] -
[[Mito Trefalt]] -
[[Matjaž Tribušon]] -
[[Marjan Trobec]] -
[[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[Glavko Turk]] -
[[Matjaž Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]]

== U ==
[[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] -
[[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] -
[[Tina Uršič]] -

== V ==

[[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] -
[[Andres Valdes]] -
[[Aleksander Valič]] -
[[Aleš Valič]] -
[[Blaž Valič]] -
[[Iztok Valič]] -
[[Dare Valič]] -
[[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] -
[[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] -
[[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] -
[[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] -
[[Jette Vejrup Ostan]] -
[[Mateja Velikonja]] -
[[Aleksandra Veljković]] -
[[Marko Velkavrh]] -
[[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] -
[[Sergej Verč]] -
[[Anton Verovšek]] -
[[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] -
[[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] -
[[Alenka Vipotnik]] -
[[Bojan Vister]] -
[[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] -
[[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] -
[[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] -
[[Rafael Vončina]] -
[[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] -
[[Meta Vranič]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] -
[[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]]

== W ==
[[Robert Waltl]] - [[Vito Weis]] -
[[Albert Wilhelm]] -
[[Nana Wintrová]] -

== Z ==
[[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] -
[[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] -
[[Judita Zidar]] -
[[Vojko Zidar]] -
[[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] -
[[Gregor Zorc]] -
[[Metoda Zorčič]] -
[[Jurij Zrnec]] -
[[Jože Zupan (1909)]] -
[[Jože Zupan (1921)]] -
[[Anka Zupanc]] -
[[Iva Zupančič]] -
[[Jana Zupančič]] -
[[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] -
[[Silvo Zupančič]] -
[[Dunja Zupanec]] -
[[Žiga Zver]] -

== Ž ==

[[Ajda Žagar]] -
[[Eva Žagar]] -
[[Barbara Žefran]] -
[[Rado Železnik]] -
[[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] -
[[Stevo Žigon]] -
[[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] -
[[Nataša Živković]] -
[[Jonas Žnidaršič]] -
[[Miha Žorž]] -
[[Igor Žužek]] -

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]]
[[Kategorija:Slovenski igralci|*]]</text>
      <sha1>427z19igk3rwra7kmy3spfskd3edhr7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stična</title>
    <ns>0</ns>
    <id>47907</id>
    <revision>
      <id>5736097</id>
      <parentid>5735477</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:48:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2131" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem stiškem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] [[samostan]] v Sloveniji. V okviru samostana deluje tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>a0bbt49jcqftz04g9xiv1potofa1fj3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736107</id>
      <parentid>5736097</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:01:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2132" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem stiškem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] [[samostan]] v Sloveniji. V okviru samostana deluje tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10.000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>eib58piiwu1lhnrdr7xk2gys6mx27tw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736109</id>
      <parentid>5736107</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:03:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2253" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem stiškem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] [[samostan]] v Sloveniji. V okviru samostana deluje tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10.000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]], ki skupaj s [[Šentvid pri Stični|Šentvidom pri Stični]] tvorijo naselbinsko jedro današnje občine Ivančna gorica. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5uan9m6a0qy254zer3pvczpdt9h4jsv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736110</id>
      <parentid>5736109</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:04:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2265" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem stiškem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] [[samostan]] v Sloveniji. V okviru samostana deluje tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10.000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. Skupaj s [[Šentvid pri Stični|Šentvidom pri Stični]] tvorijo ta tri naselja poselitveno jedro današnje občine Ivančna gorica. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rbvewyah7wm3s9jxpnxml0asg65pdxq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736234</id>
      <parentid>5736110</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:08:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2450" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po najstarejšem slovenskem [[Samostan|samostanu]], [[Cistercijanski samostan Stična|stiškem cistercijanskem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan v Sloveniji. V okviru samostana je [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje]], ki je obenem župnijska cerkev, v njem pa deluje tudi verski muzej - [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10.000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. Skupaj s [[Šentvid pri Stični|Šentvidom pri Stični]] tvorijo ta tri naselja poselitveno jedro današnje občine Ivančna gorica. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>k89f263m1brh8xumy98j0e3apzgnapu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736235</id>
      <parentid>5736234</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:20:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2738" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po najstarejšem slovenskem [[Samostan|samostanu]], [[Cistercijanski samostan Stična|stiškem cistercijanskem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan v Sloveniji. V okviru samostana je [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje]], ki je obenem župnijska cerkev, v njem pa deluje tudi verski muzej - [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10.000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. Stična je središče za nanjo meječe in okoliškime vasi, ki se imenujejo po njej: [[Vir pri Stični]], [[Osredek nad Stično]] [[Gabrje pri Stični]], [[Dobrava pri Stični]], [[Mekinje nad Stično]], [[Poljane pri Stični]], [[Pristava nad Stično]]. Stična z naštetimi naselji skupaj z Ivančno gorico in s [[Šentvid pri Stični|Šentvidom pri Stični]] tvori poselitveno jedro današnje občine Ivančna gorica. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dw5hq4erteyx7dkdbz9zhlfzqe5syto</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736241</id>
      <parentid>5736235</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:27:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>od kje podatek?</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2689" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|stiškem cistercijanskem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan v Sloveniji. V okviru samostana je [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje]], ki je obenem župnijska cerkev, v njem pa deluje tudi verski muzej - [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10.000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. Stična je središče za nanjo meječe in okoliškime vasi, ki se imenujejo po njej: [[Vir pri Stični]], [[Osredek nad Stično]] [[Gabrje pri Stični]], [[Dobrava pri Stični]], [[Mekinje nad Stično]], [[Poljane pri Stični]], [[Pristava nad Stično]]. Stična z naštetimi naselji skupaj z Ivančno gorico in s [[Šentvid pri Stični|Šentvidom pri Stični]] tvori poselitveno jedro današnje občine Ivančna gorica. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>f15agenequfi69v2cj2hd2h3frz3s9c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736244</id>
      <parentid>5736241</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:34:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2924" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095344_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 19.15 |longEW = E
|najdisi=Stična
|povrsina=6,06
|prebivalstvo=975
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|image=Sticna Abbey. view.JPG
|nadmorska=355,4
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Stična - Del naselja
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=23477
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Stična''' je kraj z okoli 1.000 prebivalci v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]]. Znana je po [[Cistercijanski samostan Stična|stiškem cistercijanskem samostanu]], ki je edini še delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan v Sloveniji. V okviru samostana je [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje]], ki je obenem župnijska cerkev, v njem pa deluje tudi verski muzej - [[Muzej krščanstva na Slovenskem]].

V Stični se letno odvija [[Festival Stična mladih]], vsako leto je tu tudi zbiranje katoliške mladine, ko povprečno obišče travnike okoli samostana okoli 10.000 obiskovalcev (ocena medijev zadnjih 8 let). Tudi kulturno društvo Stična organizira kulturni poletni festival z imenom Festival Stična. 

Stična je tudi izobraževalno središče za celotno občino že 60 let, od 1980 naprej se Šolski center ([[Osnovna šola Stična]] in [[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]], ki vsebuje tudi gimnazijski program nekdanje [[Gimnazije Stična]]) nahaja na samem med naselji Stična in [[Ivančna Gorica]]. Stična je v geografskem središču za nanjo meječe vasi, ki z njo sestavljajo sklenjeno poselitveno območje se imenujejo po njej, predvsem [[Gabrje pri Stični]], [[Vir pri Stični]] in [[Mekinje nad Stično]], pa tudi nekoliko bolj oddaljene ([[Osredek nad Stično]] [[Dobrava pri Stični]], [[Poljane pri Stični]], [[Pristava nad Stično]]). Stična skupaj s [[Šentvid pri Stični|Šentvidom pri Stični]] in naštetimi naselji, s centralno Ivančno gorico, kamor teče [[Stiški potok]] in se tam izliva v [[Višnjica|Višnjico]] ter nekoliko bolj oddaljeno [[Višnja Gora|Višnjo Goro]], tvori poselitveno jedro današnje občine Ivančna gorica. 

== Glej tudi ==
*[[Cistercijanski samostan Stična]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave: ==
* http://www.e-sticna.si/
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična}}

{{Ivančna Gorica}}

[[Kategorija:Stična| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>iybsfvn35uz93y9r8h87agwiristw2e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cistercijanski samostan Stična</title>
    <ns>0</ns>
    <id>47908</id>
    <revision>
      <id>5736233</id>
      <parentid>5704283</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:05:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22728" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Cistercijanski samostan Stična
| image = Stična - panoramio.jpg
| caption = Zunanja podoba cistercijanskega samostana v Stični
| locmapin = Slovenija
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = [[Stična]]
| area =
| built = 
| architect = [[Francesco Ferrata]] (1694), [[Candido Zulliani]] (sredina 18. stol.) 
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSDP
| designation1_offname =  Stična - Samostan Stična
| designation1_date =  6. oktober 1999 
| designation1_number = 699&lt;ref&gt;{{RKD|699}}&lt;/ref&gt;
| občina = Ivančna Gorica
}}

'''Cistercijanski samostan Stična''', tudi '''Cistercijanska''' '''Opatija Stična''' ali '''Stiška cisterca''' je najstarejši [[samostan]] na današnjem [[Slovenija|slovenskem]] ozemlju in edini [[Cistercijani|cistercijanski]], ki še deluje (drugi je bil [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|samostan Kostanjevica na Krki]]). V sklopu samostana se nahaja [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje]], ki služi tudi kot [[župnijska cerkev]].

Začetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih reform]] varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben [[Stiški rokopis]], eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Skozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo, tako da danes najdemo sledove [[Romanika|romanike]], [[Gotika|gotike]] in [[barok]]a. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita znameniti [[križni hodnik]] in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje.

Samostan ter cerkev sta danes zavarovana kot [[nepremični spomenik državnega pomena|nepremična spomenika državnega pomena]], sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče.

== Zgodovina ==

=== Ustanovitev samostana ===
[[File:Valvasor - Samostan Stična.jpg|left|thumb|303x303px|Valvasorjeva upodobitev Stične iz leta 1679]]
Ustanovitev samostana je neposredno povezana z oglejskim patriarhom [[Pelegrin I.|Pelegrinom I.]], ki je v želji po ustanovitvi prvega samostana na ozemlju [[Kranjska|Kranjske]] od [[Višnjegorski|gospodov Višnjegorskih]] (to so bili bratje Henrik, Ditrih in Majnham) pridobil zemljo za ustanovitev samostana v kraju imenovanem Sitik, ki je ustrezal cistercijanskim pravilom za lego samostana. Priprave za ustanovitev samostana je pričel že v letu 1132, ko je zasedel svojo stolico v Ogleju. Pred tem namreč na ozemlju Kranjske, ki je spadala v območje [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], ni  bilo še nobenega samostana, medtem ko jih je bilo na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] že precej. Glede ustanovitve samostana se je Pelegrin I. povezal  s svojim znancem in prijateljem [[Bernard iz Clairvauxa|Bernardom iz Clairvauxa,]] ustanoviteljem novega [[Cistercijani|cistercijanskega reda]].

Prvih dvanajst menihov cistercijanov je na [[Dolenjska|Dolenjsko]] najverjetneje prišlo iz samostanov Ebrach v Frankoniji, Morimond v Franciji ter iz samostana Rein na Štajerskem ter se naselilo v pražupniji v [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]] od koder so vodili gradnjo samostana. Po redovni tradiciji so se menihi v samostan vselili 8. julija 1135. Ustanovno listino, ki je predstavljala končni pravni akt ustanovitve samostana je Pelegrin I. izdal 24. septembra 1136. Z ustanovno listino je samostan prejel tudi veliko posesti v Stični ob reki [[Temenica (reka)|Temenici]] ter na vinorodnem območju [[Trška gora|Novega mesta]]. Posest samostana, ki je predstavljala gospodarski temelj njegovega obstoja, se je z darovi Pelegrina I., grofov Višnjegorskih in drugih plemiških družin v prvih letih delovanja še razširila in sicer na določena območja [[Suha krajina|Suhe Krajine]], [[Notranjska|Notranjske]] ter [[Štajerska (vojvodina)|Zgornje Štajerske]], tako obdarovanje pa se je vidneje ustavilo šele v 12. stoletju. V letu 1136 redovna skupnost dobi tudi prvega opata po imenu Vincencij, ki pride iz Francije. Osrednja [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|cerkev Matere Božje]] je bila dokončana in posvečena 8. julija 1156 na god sv. Kilijana, posvetil pa jo je Pelegrin I. sam.

Glede ustanovitve samostana se je ohranila tudi legenda, ki pravi, da so menihi samostana sprava začeli graditi na drugem kraju, vendar se jim je zidovje vsako noč podrlo, tako da so morali vsak dan začeti na novo. Potem pa so nekega dne v bližini uzrli zelenega ptiča, ki je vztrajno prepeval: Sit hic! Sit hic! (latinsko: Tu naj bo!). Menihi so ga ubogali in na tistem mestu začeli zidati, zidovje pa se ni več porušilo. Kraj je dobil svoje sedanje ime Stična, vztrajni ptič pa mesto v stiškem grbu. Kot stavbnega mojstra se v listinah omenja nek Mihael, pri čemer ni jasno ali je bil glavni zidar ali zgolj eden izmed kamnosekov, ki so sodelovali pri gradnji.

Marca leta 1215 je papež [[Papež Inocenc III.|Inocenc III]]. izdal na prošnjo stiških menihov privilegijsko listino za samostan v kateri je potrdil njihove pravice in posesti ter jim predpisal več določb glede duhovnega in gospodarskega življenja.

=== Zgodovina samostana od ustanovitve do razpustitve v letu 1784 ===
[[File:Valvasor - Samostan Stična (2).jpg|left|thumb|307x307px|Valvasorjeva upodobitev Stične iz leta 1689]]
[[File:Stična na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787.jpg|thumb|Stična na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787|311x311px]]
Menihi cistercijani so se poleg molitve posvečali tudi delu (po reku ''Ora et labora''), poleg tega pa tudi kulturi (skriptoriji, biblioteka, samostanska šola, glasbena šola), dobrodelnosti (skrb za uboge, zdravilstvo), in gospodarskim dejavnostim (gospodarjenje s podložnimi kmetijami in posestvi). Od 13. stoletja dalje so se posvečali tudi dušnem pastirstvu in pridobivali razne župnije. Prvo župnijo je samostan pridobil v letu 1256 zadnjo pa leta 1668.

Samostan je svoje posesti širil predvsem na račun darovnic pomembnih plemiških družin. Velika večina darovnic je bila povezana z željo, da bi samostan za darovalca po njegovi smrti aniverzarije (obletnice smrti). Tako je v samostanu svoj zadnji počitek našlo veliko članov plemiških družin [[Višnjegorski]]h, [[Auerspergi|Auerspergov]], Schnitzenpaumerjev, [[Grad Šumberk|Šumberških]], [[Grad Kozjak|Kozjaških]], [[Grad Svibno|Sivbenski]], [[Grad Čretež|Čreteški]], [[Grad Mehovo|Mehovski]], [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]], [[Grad Žebnik|Žebniški]], [[Gallenbergi|Gallenberški]], [[Grad Mokronog|Mokronoški]], [[družina raubar|Rauberjev]], gospodov s [[Grad Kravjek|Kravjeka]]. Svoj grob je v samostanu dobila tudi [[Virida|Virida Milanska]], žena avstrijskega vojvode [[Leopold III. Habsburški|Leopolda III.]], ki je dolga leta živela v bližnji [[Pristava nad Stično|Pristavi]].

O samem redovnem življenju v srednjem veku je v samostanu malo znanega, saj se razen poročil o prekrških niso ohranile druge listine. Med redovnik je samostan sprejemal predvsem člane domačih plemiških družin .

V 13. stoletju so menihi na področju Trške gore sredi vinorodnega območja pozidali dvor [[Bajnof|Bajof.]] V 14. stoletju se pojavi stagnacija in upad v redovnem in gospodarskem življenju ter razsipno življenje nekaterih opatov (npr. Albert Lindeški).

V drugi polovici 15. stoletja je samostan doživel vrsto turških napadov, ki so Stično opustošili v letih 1471 in 1475. V tem času številni opatje samostan močno utrdijo z obzidjem, obrambnimi stolpi. Mogočni žitnici dodajo celo stavbo, ki spominja na utrdbo.

Tudi v 16. stoletju je samostan še vedno doživljal krizo, ponoven razcvet pa je doživel v 17. stoletju predvsem zaradi boljšega nadzora v obliki vizitacij. Med letoma 1628 in 1630, je opatija na [[Stari trg, Ljubljana|Starem trgu]] v Ljubljani zgradila mestni dvorec, ki je danes znan pod imenom [[Stiški dvorec]]. Razcvet samostana je trajal vse do njegovega nenadnega razpusta dne 4.oktobra 1784. Avstrijski cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je s svojimi reformami namreč razpustil večino družbeno nekoristnih samostanov kontemplativnih redov, kamor so spadali tudi cistercijani. Njihovo premoženje je bilo prenešeno na verski sklad (Religionsfond)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=456}}&lt;/ref&gt;.

=== Zgodovina samostana od razpustitve do oživitve v letu 1898 ===
[[File:Stična na francisejskem katastru za Kranjsko iz leta 1825.jpg|thumb|220x220px|Stična na francisejskem katastru za Kranjsko iz leta 1825]]
Prostori samostana so služili raznim uradom, tako da so v njem naselili davkarijo in sodnijo, svoja stanovanja so dobili uradniki, mnoge samostanske celice so spremenili v ječe, v trgovino ter tudi v šolo. V letu 1784 se je ustanovila tudi [[Župnija Stična]], ki je po razpustitvi samostana prevzela duhovno oskrbo v teh krajih ter skrb za samostansko cerkev.

=== Zgodovina samostana od ponovne oživitve dalje ===
[[File:Poškodovani samostan v Stični (2).jpg|thumb|Poškodbe samostana v bombandiranju]]
Samostan je bil ponovno odkupljen s strani cistercijanske opatije Wettingen-Mehrerau ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]] v letu 1898, ko je cistercijanski red praznoval 800 let svojega obstoja. Opatija Wettingen-Mehrerau je to častitljivo obletnico želela počastiti z oživitvijo enega izmed opustelih samostanov. Opat Lovrenc Wocher je izbiral med [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevico]] in Stično in se na koncu odločil za obuditev Stične, ki je imela pomembnejšo zgodovinsko vlogo. Opatija je morala velik del posesti odkupiti od cesarsko-kraljeve vlade na [[Dunaj]]u, precej pa tudi od posesti plemičev Födrangspergov. Ker so precej zemlje po razpustitvi odkupili tudi posamezniki, popolna restitucija prvotne posesti ni bila mogoča. Stična si je po dolgi in naporni obnovi zares opomogla šele v obdobju med obema vojnama, ko je število menihov zelo naraslo. Tudi gospodarsko se je zelo okrepila, saj so tedaj postavili tudi nov mlin z električno turbino, žago, samostanske hleve ter mlekarno in sirarno.

Med drugo svetovno vojno je bilo samostansko poslopje bombardirano.Po vojni pa je večina menihov odšla v Avstrijo.

V letu 1950 je bil velik del samostanske zemlje [[nacionalizacija|nacionaliziran]]. Prav tako je bil nascionaliziran tudi del zgradb v katerih je svoj prostor dobila osemletka, gimnazija, internat in stanovanja nekaterih profesorjev.

Z nastopom [[Anton Nadrah|dr. Antona Nadraha]] za opata leta 1979 se je začel ponoven razcvet samostana. Po denacionalizaciji je z vrnitvijo samostanskih prostorov znotraj obzidja (osemletka in gimnazija se je selila v novo zgrajeno šolo), samostan ponovno prevzel prvotno funkcijo, ki traja še danes.

=== Seznam opatov ===
[[File:V. Dienersperg, stiški opat.jpg|thumb|V. Dienersperg, stiški opat]]
[[Slika:Fortunat Bergant - Portret stiškega opata Frančiška Ksaverja Tauferrerja.jpg|thumb|Portret stiškega opata Frančiška Ksaverja Tauferrerja]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Seznam opatov&lt;ref&gt;{{Cite book|title = Stiška opatija 1136–1784|last = Mlinarič|first = Jože|publisher = Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba|year = 1995|isbn = 961-6000-32-2|location = Novo mesto|pages = 881–882}}&lt;/ref&gt;
|-
! Ime
! Obdobje
|-
|Vincencij
|1135/36–1150 in 1163–1167/68
|-
|Aldeprand
|med 1150–1163
|-
|Folknand
|1167/68–1180
|-
|Bernold
|1181–21.
februar 1226
|-
|Konrad
|okoli 1230–okoli 1250
|-
|Janez Gall
|okoli 1250–okoli 1260
|-
|Ditrik
|okoli 1260–1266/67
|-
|Konrad
|1266/67–okoli 1280
|-
|Henrik
|okoli 1280–1302
|-
|Rudolf
|1303–okoli 1314/15
|-
|Friderik Limpach
|okoli 1315–okoli 1321
|-
|Nikolaj Hmeljniški
|okoli 1321–okoli 1326
|-
|Eberhard Planinski
|okoli 1326–1332
|-
|Štefan
|1332–1333
|-
|Oton
|1333–1335/36
|-
|Janez
|1336–1341
|-
|Nikolaj
|1341–1348
|-
|Peter
|1348/49–1360 in 1365–1366
|-
|Arnold
|1360–1365 in 1366–1370
|-
|Jakob
|1370/71–1382
|-
|Andrej Čreteški
|1382–1387/88
|-
|Albert Lindeški
|1388–13. julij 1405
|-
|Peter Limschak
|13. julij 1405–1427/28
|-
|Lavrencij Forrer
|1427/28–1431/32
|-
|Emerik Perenny
|1432–okoli 1441
|-
|Matej Zaletel
|7. februar 1441–10. september 1449
|-
|Gerhard
|1449/50–1450
|-
|Ulrik
|okoli 1450–1481
|-
|Ožbalt
|1481/82–1487/88
|-
|Tomaž
|1487/88–13. december 1494
|-
|Martin
|13. december 1494–1499/1500
|-
|Janez
|1499/1500–okoli 1511
|-
|Tomaž
|1511/12–pred 13. marcem 1516
|-
|Urban Gall
|pred 13. marcem 1516–22. avgust 1523
|-
|Janez Glavič
|22. avgust 1523–4. september 1530
|-
|Klemen Gutsold
|pred 14. novembrom 1530–1533/34
|-
|Janez Cerar
|1533/34–1549
|-
|Wolfgang Neff
|pred 6. marcem 1549–18. marec 1566
|-
|Janez Zeisel
|24. april 1566–21. september 1576
|-
|Jakob Klafferle
|31. januar 1577–7. marec 1580
|-
|Lavrencij Zupan
|21. april 1580–26. december 1600
|-
|Jakob Reinprecht
|14. april 1603–13. januar 1626
|-
|Matej Majerle
|21. marec 1626–4. junij 1628
|-
|Janez Anžlovar
|po 25. juliju in pred 30. avgustom 1628–13. marec 1638
|-
|Janez Weinzirl
|26. april 1644–2. december 1660
|-
|Maksimilijan Mottoch
|2. januar 1661–18. januar 1680
|-
|Ludovik baron Raumbschüssel
|26. maj 1680–5. december 1687
|-
|Anton baron Gallenfels
|14. februar 1688–12. april 1719
|-
|Aleksander baron Engelshaus
|28. junij 1719–9. marec 1734
|-
|Viljem Kovačič
|25. julij 1734–12. maj 1764
|-
|Frančišek Ksaverij baron Taufferer
|27. september 1764–25. oktober 1784
|}

== Skriptorij ==
[[File:Collectarium.jpg|thumb|Collectarium, rokopis iz leta 1180]]
V okviru samostana je med letoma 1175 in 1181 delovala rokopisna delavnica. Do [[Johannes Gutenberg|Gutenbergovega]] izuma tiska (okoli 1450) je bilo še daleč, ročno prepisovanje zapisov (rokopisov in [[pergament]]ov) pa je dolgo potekalo skoraj izključno v samostanih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v tem času v Stični nastalo okoli 70 rokopisov. Večina od 32 danes ohranjenih del je v hrambi [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v Ljubljani. Preostanek je bil leta 1784, ob razpustitvi samostana, v glavnem prenesen v [[Dunajska dvorma knjižnica|Dunajsko dvorno knjižnico]].

== Stiški rokopisi ==

Poseben pomen v stiškem samostanu nastalih prepisov je v njihovi odličnosti. V samostanu so nastajali [[kodeks]]i, ki so se lahko merili s sočasnimi rokopisi velikih redovnih postojank po tedanji Evropi. Poleg prepisovalcev so namreč pomembno delo opravili tudi mojstri [[Iluminacija|iluminatorji]]. Ti so izrisali včasih izjemne umetelne [[Inicijalka|inicijalke]] na začetkih posameznih delov besedila, pa tudi domišljene [[Miniatura|miniature]] in razkošne risbe, ki so se po navadi nanašale na vsebino knjige. Ali je po letu 1181, ko je prenehal delovati samostanski skriptorij, delo prepisovanja še vedno potekalo, danes ni mogoče zanesljivo trditi, saj se pričevanja iz tega obdobja niso ohranila. Vendar pa je kasneje prepisovanje spet zaživelo. V prvi polovici 15. stoletja je tu nastal tako imenovani [[Stiški rokopis]]. Gre za krajša verska besedila v slovenskem jeziku, ki sta jih v latinsko rokopisno knjigo dopisala neznana meniha. V njej je tudi krajši slovensko-latinski slovarček. Rokopis, ki ga danes prav tako hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, sodi med najpomembnejša [[Srednji vek|srednjeveška]] besedila v slovenščini.

[[Slika:Cistercijanska opatija Stična - tloris.jpg|480px|sličica|desno|tloris Opatije Stična]]
== Ustanove in prireditve povezane s samostanom ==
V samostanskih stavbah imajo danes svoje sedež tudi [[Župnija Stična]] (v starem mlinu), [[Muzej krščanstva na Slovenskem|Muzej krščanstva]] (v stari prelaturi). Nekoč je v njem imela sedež tudi Stiška gimnazija, vsako leto pa se v samostanu odvija tudi prireditev Stična mladih.

=== Muzej krščanstva na Slovenskem ===

V samostanu se nahaja tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]], ki je državni muzej in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične sakralne kulturne dediščine. Muzej deluje v prostorih stare prelature v in sledi prek 1700 let staremu verskemu izročilu na območju Slovenije.

=== Sitik d.o.o. ===
Cistercijanska opatija Stična je leta 1992 za potrebe opravljanja svojih gospodarskih dejavnosti ustanovila družbo Sitik d.o.o. in jo prepustila v upravljanje laikom. Družba Sitik d.o.o. tako v okviru svojih dejavnosti vodi čajnico z zeliščno lekarno [[Simon Ašič|p. Simona Ašiča]]. Čajnica in zeliščna lekarna sta zasnovani v cistercijanskem slogu in se nahjata na dveh lokacijah. Ena se naja v samostanu v objektih nekdanje mlekarne druga pa v Ljubljani. Lekarna nadaljuje tradicijo izdelkov p. Simona Ašiča. Poleg tega se družba Sitik d.o.o. ukvarja tudi s samostansko vrtnarijo, kjer na 4000 m2 vzgoji letno 250.000 sobnih rastlin in nadaljuje tradicijo samostanskega vrtnarstva.

=== [[Festival Stična mladih]] ===
Festival [[Stična mladih]] je dobil ime po kraju, kjer se odvija. Na njem se vsako leto zbere več kot 7.000 mladih udeležencev. Festival v Stični ni festival mladih samo v smislu, da je program namenjen mladim in so zato med udeleženci predvsem mladi. Stična mladih je festival mladih tudi zato, ker ga mladi sami pripravljajo in vodijo: sami sestavijo program, pripravijo prostor, likovno in glasbeno opremo, vodijo delavnice in drugo.

Stična mladih je tesno povezana tudi s [[Svetovni dan mladih|svetovnim dnevom mladih]]. Geslo Festivala Stična mladih je enako geslu svetovnega dneva mladih, pripravljalna ekipa pa črpa tudi iz poslanice, ki jo mladim za to praznovanje napiše [[papež]]. Eden od glavnih namenov Stične je povezovanje mladosti in vere. Festival želi mladim predstaviti pozitivne vrednote, pokazati da se je možno zabavati tudi brez alkohola in drog ter da je krščanska vera nekaj zelo aktualnega. Čeprav ga oblikujejo mladi, ki so kristjani, pa je namenjen vsem mladim Slovenkam in Slovencem, ne glede na versko prepričanje.

=== Stiška gimnazija ===
Srednja šola [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] je bila ustanovljena leta 1945 kot ''Mešana nižja nepopolna [[gimnazija]]''. Pouk se je pričel na različnih lokacijah, leta 1946 pa je gimnazija začela s poukom v stiškem samostanu. 19. junija 1950 se je šola preobrazila v višjo gimnazijo. Po šolski reformi 1958 je [[Gimnazija Stična]] obdržala le 4 višje razrede, nižji razredi pa so postali del osnovne šole. Leta 1960 je Izvršni svet LRS sprejel sklep o postopnem ukinjanju Gimnazije Stična, zato v šolskem letu 1960/61 ni bilo vpisa v prvi letnik, ustanovljena je bila Srednja kmetijska šola z 29 dijaki. S 1. junijem 1961 je ustanoviteljske pravice in dolžnosti do gimnazije prevzela [[Občina Grosuplje]]. Septembra 1963 je bila gimnazija pogojno verificirana, 23. novembra 1966 pa v celoti. Istega leta je Republiški sekretariat za kulturo SRS ponovno izdal odločbo, da mora gimnazija ukiniti paralelke. Leta 1970 je gimnazija dobila ime po pisatelju Josipu Jurčiču. Ob občinskem prazniku leta 1979 je Gimnazija Josipa Jurčiča dobila najvišje občinsko priznanje - [[Adamičeva nagrada|Adamičevo nagrado]]. Šolski prostori v stavbi samostana so postajali pretesni in neprimerni za sodoben pouk, zato se je občina Grosuplje leta 1980 odločila za gradnjo sodobnega šolskega centra med [[Ivančna Gorica|Ivančno Gorico]] in Stično. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 se je pouk začel v novem šolskem centru Josipa Jurčiča. Šola je namesto gimnazije pridobila družboslovni program, poleg tega pa najprej še program [[strojništvo]] in nato program ekonomski tehnik. Junija 1984 je šolanje zaključila zadnja generacija gimnazijskih maturantov.

== Znane osebnosti ==

V samostanu sta živela in se izobraževala tudi [[Jakob Petelin Gallus]] in [[Anton Tomaž Linhart]]. Službo arhdiakona je v Stični opravljal tudi avtor znani kartograf [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]], ki je bil avtor prvega zemljevida Kranjske.

Eden najbolj znanih patrov v Sloveniji je bil tukajšnji cistercijan, poznavalec zdravilnih rastlin, pater [[Simon Ašič]].

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Sticna1.JPG
Slika:Sticna2.JPG
Slika:Sticna3.JPG
Slika:Sticna4.JPG
Slika:Sticna5.JPG
Slika:Sticna6.JPG
Slika:Sticna7.JPG
Slika:Sticna8.JPG
Slika:Sticna9.JPG
Slika:Sticna10.JPG
Slika:Sticna11.JPG
Slika:Sticna12.JPG
Slika:Sticna Abbey Church 30.JPG
Slika:Sticna Abbey.JPG
&lt;/gallery&gt;


==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==

* Jože Mlinarič, Stiška opatija 1136-1784, Novo mesto 1995, Dolenjska založba
* Ivan Stopar, Hrami tišine, Ljubljana 2009, Viharnik
* Vanja Požegar, Cistercijani in nastanek cisterc na Slovenskem, Maribor 2009, diplomska naloga
* Bahor, Stanislav: &quot;Skriti knjižni zakladi&quot; Ljubjana, NUK, 2009 {{COBISS|ID=246170368}}
* Trnovšek, Tadej: &quot;Zaklad pisarja Bernarda&quot; Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem, 2011 {{COBISS|ID=259190784}}
* Golob, Nataša: &quot;Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje&quot;, Ljubljana, Slovenska knjiga, 1994{{COBISS|ID=34920193}}

== Glej tudi ==

* [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]]
* [[Stiški rokopis]]
* [[Seznam samostanov v Sloveniji]]
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.sticna.eu/ Opatija Stična] pridobljeno 04.01.2019
* [http://www.sticna.com Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu] pridobljeno 04.01.2019
* [https://www.sticna.net/#vsebina/ Festival Stična mladih] pridobljeno 04.01.2019
* [http://sitik.si/ Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča] pridobljeno 04.01.2019
 
{{Cisterce v Sloveniji}}
{{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}}
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}
{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stična Abbey}}
[[Kategorija:Rimskokatoliški samostani v Sloveniji]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Stična]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Sloveniji]]</text>
      <sha1>gmer3rx7qeb25xmt9oebacipmowycic</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šentvid pri Stični</title>
    <ns>0</ns>
    <id>48049</id>
    <revision>
      <id>5736087</id>
      <parentid>5627937</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:29:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2558" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10095409_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 8.89 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 50 |longs = 26.45 |longEW = E
|najdisi=Šentvid+pri+Stični
|image=
|povrsina=2,41
|prebivalstvo=&lt;!-- WD --&gt;
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=321,5
|postna=1296
|posta=Šentvid pri Stični
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
|drzava=Slovenija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Šentvid pri Stični - Vas
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=732
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Ivančna Gorica
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
{{drugipomeni3|Šentvid}}
'''Šentvid pri Stični''' ({{lang-de|Sankt Veit}}) je [[naselje]] s skoraj 1.100 prebivalci in sedež [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]] v [[občina Ivančna Gorica|Občini Ivančna Gorica]] ter sedež [[Župnija Šentvid pri Stični|župnije Šentvid pri Stični]]. 

Šentvid je znan po vsakoletnem ''[[Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični|Taboru slovenskih pevskih zborov]]''. Je tudi rojstni kraj [[Slovenci|slovenskega]] [[zdravnik]]a in [[akademik]]a [[Marko Gerbec|Marka Gerbca]] in [[muzikolog]]a [[Stanko Vurnik|Stanka Vurnika]].

Ob delavnikih in sobotah je naselje z Ljubljano povezano z rednima medkrajevnima avtobusnima linijama št. 68 in 69.

== Seznam naselj v krajevni skupnosti ==
[[Artiža vas]], [[Glogovica]], [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]], [[Grm, Šentvid pri Stični|Grm]], [[Male Češnjice]], [[Mali Kal]], [[Petrušnja vas]], [[Pristavlja vas]], [[Radohova vas]], [[Selo pri Radohovi vasi]], [[Šentpavel na Dolenjskem]], Šentvid pri Stični, [[Velike Češnjice]], [[Velike Pece]], [[Veliki Kal]] in [[Zaboršt pri Šentvidu]].

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:MarkoGerbec-rojstna hisa.JPG|Rojstna hiša Janka Gerbca
Slika:Sentvid-pri-Sticni3.JPG
File:2013-10-Šentvid pri Stični 2.JPG|Župnijska cerkev sv. Vida
Slika:Sentvid-pri-Sticni2.JPG
Slika:Sentvid-pri-Sticni4.JPG
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}}
* [http://www.ivancna-gorica.si/sentvid.html Spletna stran občine Ivančna Gorica]

{{Ivančna Gorica}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
[[Kategorija:Šentvid pri Stični|*]]</text>
      <sha1>1jvzlvbdv074etzfjxxeea2rk3gv7ys</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam francoskih igralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49605</id>
    <revision>
      <id>5736443</id>
      <parentid>5718870</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:11:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20452" xml:space="preserve">

'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}

== A ==
*[[Simon Abkarian]] (armensko-francoski)
*[[Noée Abita]]
*[[Pauline Acquart]]
*[[Georges Adet]]
*[[Isabelle Adjani]]
*[[Renee Adoree|Renée Adorée]]
*[[Yves Afonso]]
*[[Anouk Aimée]]
*[[Raymond Aimos]]
*[[Nadine Alari]]
*[[Jeanne d'Alcy]]
*[[Michèle Alfa]]
*[[Catherine Allégret]]
*[[Mathieu Amalric]]
*[[Anémone]] (''Anne Bourguignon'')
*[[Maï Anh Le]]
*[[Annabella (igralka)|Annabella]] (''Suzanne Georgette Charpentier'')
*[[André Antoine]]
*[[Louis Arbessier]]
*[[Pascale Arbillot]]
*[[Alexandre Arcady]]
*[[Fanny Ardant]]
*[[Julien Arruti]]
*[[Swann Arlaud]]
*[[Arletty]] (''Léonie Marie Julie Bathiat'')
*[[Armelle]] (''Armelle'' ''Lesniak'')
*[[Antonin Artaud]]
*[[Ariane Ascaride]]
*[[Aure Atika]]
*[[Féodor Atkine]]
*[[Yvan Attal]]
*[[Pascal Aubier]]
*[[Jeanne Aubert]]
*[[Robert Auboyneau]]
*[[Michel Auclair]]
*[[Stéphane Audran]]
*[[Pascale Audret]]
*[[Claude Aufaure]]
*[[Claudine Auger]]
*[[Jean-Pierre Aumont]]
*[[Claude Autant-Lara]]
*[[Daniel Auteuil]]
*[[Kévin Azaïs]]
*[[Sabine Azéma]]
*[[Charles Aznavour]]

== B ==
*[[Jean-Pierre Bacri]]
*[[Sabine Bail]]
*[[Anthony Bajon]]
*[[Josephine Baker]] (''ameriško-francoska'')
*[[Josiane Balasko]] (''Balašković'')
*[[Alka Balbir]]
*[[Bambou]] (''Caroline Von Paulus'')
*[[François-Marie Banier]]
*[[Isaac de Bankolé]]
*[[Maurice Baquet]]
*[[Marc Barbé]]
*[[Christian Barbier]] 
*[[Brigitte Bardot]]
*[[Odette Barencey]]
*[[François Baroin]]
*[[Fabienne Barraud]]
*[[Jean-Louis Barrault]]
*[[Marie-Christine Barrault]]
*[[Sandra Barry]] (''Sandra Julien'')
*[[Yves Barsacq]]
*[[Julie Bataille]]
*[[Sylvia Bataille]] (r. Maklès; 2. mož: J. Lacan)
*[[Harry Baur]]
*[[Micha Bayard]]
*[[Nathalie Baye]]
*[[Emmanuelle Béart]]
*[[Nadège Beausson-Diagne]]
*[[Nicolas Beaucaire]]
*[[Xavier Beauvois]]
*[[Alain Bécourt]]
*[[Ramzy Bédia]]
*[[Frédéric Beigbeder]]
*[[Alain Beigel]]
*[[Leïla Bekhti]]
*[[Alice Belaïdi]]
*[[Fadila Belkebla]]
*[[Marie Bell]] (''Marie-Jeanne Bellon-Downey'')
*[[Annie Belle]]
*[[David Belle]]
*[[Loleh Bellon]]
*[[Galatéa Bellugi]]
*[[Jean-Paul Belmondo]] (1933-2021)
*[[Valérie Benguigui]]
*[[Didier Bénureau]]
*[[Julien Béramis]]
*[[Emmanuelle Bercot]]
*[[Anne Berest]]
*[[Charles Berling]]
*[[Sarah Bernhardt]]
*[[Bleuette Bernon]]
*[[Claude Berri]]
*[[Richard Berry]] (''Richard Élie Benguigui'')
*[[André Berthomieu]]
*[[Juliet Berto]]
*[[Andréa Bescond]]
*[[Emma Besson]]
*[[Suzanne Bianchetti]]
*[[Sarah Biasini]]
*[[Jean-Luc Bideau]]
*[[Juliette Binoche]]
*[[Jane Birkin]] (''angleško-francoska'')
*[[Francis Blanche]]
*[[Louise Blachère]]
*[[Gérard Blain]]
*[[Michel Blanc]]
*[[Bernard Blancan]]
*[[Pierre Blanchar]](d)
*[[Francis Blanche]] 
*[[Charles Blavette]]
*[[Bernard Blier]]
*[[Roger Blin]]
*[[Emmanuelle Boidron]]
*[[Maxime Boidron]]
*[[Olivia Bonamy]]
*[[Paul Bonifas]]
*[[Agathe Bonitzer]]
*[[Pascal Bonitzer]]
*[[Jacques Bonnaffé]]
*[[Sandrine Bonnaire]]
*[[Audrey Bonnet]]
*[[Eric Bonicatto]]
*[[Sami Bouajila]]
*[[Sigrid Bouaziz]]
*[[Élodie Bouchez]]
*[[Jacques Boudet]]
*[[Évelyne Bouix]]
*[[Michel Bouquet]]
*[[Frédéric Bourboulon]]
*[[Myriam Bourguignon]]
*[[Antoine Bourseiller]] ?
*[[André Bourvil]]
*[[Jean-Christophe Bouvet]]
*[[Alain Bouvette]]
*[[Charles Boyer]]
*[[Céline Bozon]]
*[[Serge Bozon]]
*[[Marcel Bozzuffi]]
*[[Denis Braccini]]
*[[Claude Brasseur]]
*[[Pierre Brasseur]] (''Pierre-Albert Espinasse'')
*[[Zabou Breitman]]
*[[Béatrice Bretty]]
*[[Jean-Claude Brialy]]
*[[Pierre Brice]]
*[[Patrick Bruel]]
*[[Valeria Bruni Tedeschi]] (''italijansko-francoska'')
*[[Iris Bry]]
*[[Blandine Bury]]
*[[Raymond Bussières]]

== C ==
*[[Stéphane Caillard]]
*[[Florence Loiret Caille]]
*[[Nicole Calfan]]
*[[André Calmettes]]
*[[Viviane Candas]]
*[[Isabelle Candelier]]
*[[Guillaume Canet]]
*[[Robert Cantarella]]
*[[Jacqueline Cantrelle]]
*[[Marianne Cantrelle]]
*[[Capucine]] (''Germaine Lefebvre'') (fr.-amer.)
*[[Éric Caravaca]]
*[[Julien Carette]]
*[[Renée Carl]]
*[[Jean Carmet]]
*[[Martine Carol]] (pr.i. ''Maryse Mourer'')
*[[Leslie Caron]]
*[[Isabelle Carré]]
*[[María Casares|María Casar]]
*[[Geneviève Casile]]
*[[Jean-Pierre Cassel]] (pr.i. ''J.-P. Crochon'')
*[[Vincent Cassel]]
*[[Laetitia Casta]]
*[[Marie-Ange Casta]]
*[[Robert Castel]]
*[[Jacques Castelot]] (pr.i. ''J. Storms'') (belg.-fr.)
*[[Pauline Caupenne]] 
*[[Alain Chabat]]
*[[Thomas Chabrol]]
*[[Lolita Chammah]]
*[[Ronald Chammah]]
*[[Camille Chamoux]]
*[[Baptiste Charden]]
*[[Jacques Charrier]]
*[[Dominique Chaumet]] 
*[[Monique Chaumette]]
*[[Micheline Cheirel]]
*[[Gérard Cherqui]]
*[[Maurice Chevalier]]
*[[Chocolat]] (kubansko-francoski klovn)
*[[François Civil]]
*[[Aimé Clariond]]
*[[Danielle Clariond]]
*[[Gil Clary]] (Jeanne Fernande Conte)
*[[André Claveau]]
*[[Christian Clavier]]
*[[Aurore Clément]]
*[[Pierre Clémenti]]
*[[Ludivine Clerc]]
*[[Claudie Clèves]]
*[[Véra Clouzot]]
*[[François Cluzet]]
*[[Jean-Christophe Coanet]]
*[[Claudette Colbert]]
*[[Grégoire Colin]]
*[[Stéphane Collaro]]
*[[Lætitia Colombani]]
*[[Michel Constantin]]
*[[Eddie Constantine]]
*[[Henri Contet]]
*[[Annie Cordy]]
*[[Christelle Cornil]]
*[[Marion Cotillard]]
*[[Fanny Cottençon]]
*[[Clotilde Courau]]
*[[Nicole Courcel]]
*[[Emmanuel Courcol]]
*[[Nathalie Courval]]
*[[Mimi Coutelier]]
*[[Yamée Couture]]
*[[Michel Couvelard]]
*[[Darry Cowl]]
*[[Lola Créton]]
*[[Michel Creton]]
*[[Pascale Christophe]]
*[[Alain Cuny]]

== D ==
*[[Albert Dagnant]]
*[[Robert Dalban]]
*[[Beatrice Dalle]]
*[[François Damiens]]
*[[Lili Damita]]
*[[Audrey Dana]]
*[[Mireille Darc]] (r. Aigron)
*[[Robert Darène]] (1914-2016)
*[[Gérard Darmon]]
*[[Virginie Darmon]]
*[[Jean-Pierre Darras]]
*[[Danielle Darrieux]] (1917-2017)
*[[Jean-Pierre Darroussin]]
*[[Françoise Dasque]]
*[[Jules Dassin]]
*[[Jean Dax]]
*[[Marie Déa]]
*[[Jamel Debbouze]]
*[[Yvonne De Bray]]
*[[Jean Debucourt]]
*[[André Deed]]
*[[Christine Dejoux]]
*[[Pierre Deladonchamps]]
*[[Suzy Delair]]
*[[Lise Delamare]]
*[[Jean Delannoy]] (1908-2008)
*[[Christine Delaroche]]
*[[Benoît Delépine]]
*[[Alain Delon]]
*[[Danièle Delorme]] (pr.i. ''D. Girard'')
*[[Albert Delpy]]
*[[Julie Delpy]]
*[[Xavier Deluc]]
*[[Christiane Delyne]] (ameriško-fr.)
*[[Mylène Demongeot]]
*[[Roland Demongeot]]
*[[Anaïs Demoustier]]
*[[Mathieu Demy]]
*[[Catherine Deneuve]]
*[[Jeanne Renée Deneuve]] (Simonot / Dorléac) (1911–2021)
*[[Gérard Depardieu]]
*[[Julie Depardieu]]
*[[Émilie Dequenne]]
*[[Caroline Deruas]]
*[[Vincent Desagnat]]
*[[Jean Desailly]]
*[[Nicole Desailly]]
*[[Véronique Deschamps]]
*[[Julie Desprairies]]
*[[Delphine Desyeux]]
*[[Armelle Deutsch]]
*[[Emmanuelle Devos]]
*[[Lola Dewaere]]
*[[Patrick Dewaere]]
*[[Lorella Di Cicco]]
*[[Frédéric Diefenthal]]
*[[Dora Doll]]
*[[Arielle Dombasle]]
*[[Solveig Dommartin]] (1961-2007)
*[[Jean-Claude Donda]]
*[[Simon Doniol-Valcroze]]
*[[Valérie Donzelli]]
*[[Françoise Dorléac]]
*[[Maurice Dorléac]]
*[[Renée Dorléac]] (Renée-Jeanne Simonot /Deneuve) (1911-2021) 
*[[Sylvie Dorléac]]
*[[Valérie Dréville]]
*[[Jean-Claude Dreyfus]]
*[[Danièle Dubroux]]
*[[Hélène Duc]] (1917-2014)
*[[Raymone Duchâteau]] (1896-1986)
*[[Jacques Dufilho]]
*[[Huguette Duflos]]
*[[Jean Dujardin]]
*[[Jules Dujardin]]
*[[Roger Dumas]]
*[[Sandrine Dumas]]
*[[Sissi Duparc]]
*[[Albert Dupontel]]
*[[Philippe Duquesne]]
*[[Romain Duris]]
*[[André Dussollier]]
*[[Olivia Dutron]]
*[[Claude Duty]]
*[[Nicolas Duvauchelle]]

== E ==
*[[Virginie Efira]] 
*[[Pascal Elbé]]
*[[Jérémie Elkaïm]]
*[[Gabriel Elkaïm]]
*[[Osman Elkharraz]]
*[[Éric Elmosnino]]
*[[Ouassini Embarek]]
*[[Daniel Emilfork]] (čilsko-fr.)
*[[Pierre Etaix]]
*[[Adèle Exarchopoulos]]

== F ==
*[[Françoise Fabian]]
*[[Christine Fabréga]]
*[[Lucie Fagedet]]
*[[Claude Faraldo]]
*[[Bernard Farcy]]
*[[Nadia Farès]]
*[[Mylène Farmer]]
*[[Renée Faure]]
*[[Max Favalelli]]
*[[Elisa-Rachel Félix]] (Rachel)
*[[Fernandel]] (''Fernand-Joseph-Désiré Contadin'')
*[[Raphaël Ferret]]
*[[René Féret]]
*[[Lolo Ferrari]]
*[[Andréa Ferréol]]
*[[Serge Feuillard]]
*[[Grégory Fitoussi]]
*[[Suzanne Flon]]
*[[Marina Foïs]]
*[[Élodie Fontan]]
*[[Delphine Forest]]
*[[Benoît Forgeard]]
*[[Sara Forestier]]
*[[Brigitte Fossey]]
*[[Cécile de France]] (belgijsko-fr.)
*[[Victor Francen]] (belgijsko-fr.)
*[[Ève Francis]] (belgijsko-fr.)
*[[Jean-Paul Frankeur]]
*[[Paul Frankeur]]
*[[Lucien Frégis]]
*[[Pierre Fresnay]]
*[[Catherine Frot]]
*[[Dominique Frot]]
*[[Yvonne Furneaux]]
*[[Louis de Funès]]

== G ==
*[[Jean Gabin]]
*[[Léa Gabriele]]
*[[Jean-Luc Gaget]]
*[[Charlotte Gainsbourg]]
*[[Lucien Gainsbourg]]
*[[Serge Gainsbourg]]
*[[Michel Galabru]]
*[[Jacques Galland]]
*[[Nicole Garcia]]
*[[Esther Garrel]]
*[[Louis Garrel]]
*[[Micheline Gary]]
*[[Franck Gastambide]]
*[[Daniel Gélin]]
*[[Claude Gensac]]
*[[Charles Gérard]]
*[[Annie Girardot]]
*[[Bernard Giraudeau]]
*[[Ann-Gisel Glass]]
*[[Danielle Godet]]
*[[Judith Godrèche]]
*[[Yekaterina Golubeva]] (''rusko-francoska'')
*[[Juliette Gombert]]
*[[Jean-Claude de Goros]]
*[[Guillaume Gouix]]
*[[Manuela Gourary]]
*[[Olivier Gourmet]]
*[[Deborah Grall]]
*[[Juliette Gréco]]
*[[Eva Green]]
*[[Marika Green]] (švedsko-fr.)
*[[Soufiane Guerrab]]
*[[Paul Guers]]
*[[Georges Guétary]]
*[[Daniel Guichard]]
*[[Yvette Guilbert]]
*[[Ferdinand Guillaume]] (Tontolini /Polidor) (francosko-italijanski)
*[[Henry Guisol]] (Bonhomme)
*[[Lucien Guitry]] (Germain)
*[[Sacha Guitry]] (''rusko-francoski'')

== H ==
*[[Isabelle Habiague]]
*[[Adèle Haenel]]
*[[India Hair]]
*[[Laeticia Hallyday]]G
*[[Roger Hanin]]
*[[Mia Hansen-Løve]]
*[[Harry-Max]]
*[[Olivier Hémon]]
*[[Jacques Herlin]]
*[[Gérard Hernandez]]
*[[Dan Herzberg]]
*[[Hafsia Herzi]]
*[[Catherine Hiegel]]
*[[Éléonore Hirt]]
*[[Ticky Holgado]]
*[[Catherine Hosmalin]]
*[[Robert Hossein]]
*[[Isabelle Huppert]]
*[[Francis Huster]]

== I ==
* [[Jacky Ido]]
*[[Eva Ionesco]]

== J ==
*[[Irène Jacob]] (''Švica/Francija'')
*[[Claude Jade]]
*[[Philippe du Janerand]]
*[[Véronique Jannot]]
*[[Agnès Jaoui]]
*[[François Jérosme]]
*[[Félicité Du Jeu]]
*[[Julie Jézéquel]]
*[[Marlène Jobert]]
*[[Alejandro Jodorowsky]]
*[[Alma Jodorowsky]]
*[[Lillemour Jonsson]]
*[[Chloé Jouannet]]
*[[Louis Jourdan]]
*[[Lisa Jouvet]]
*[[Louis Jouvet]]
*[[Marc Jolivet]]
*[[Pierre Jolivet]]
*[[Gérard Jugnot]]

== K ==
*[[Jean-Pierre Kalfon]]
*[[Valérie Kaprisky]]
*[[Anna Karina]] (''Hanne Karin Bayer'') (1940-2019) (dansko-francoska)
*[[Mathieu Kassovitz]]
*[[Philippe Katerine]]
*[[Abdellatif Kechiche]]
*[[Salim Kechiouche]]
*[[Lila Kedrova]]
*[[Claire Keim]]
*[[Jérôme Kircher]]
*[[Philippe Klébert]]
*[[Pom Klementieff]]
*[[Claude Koener]] (belgijsko-fr.)
*[[Roman Kolinka]]
*[[Véra Korène]]
*[[Hubert Koundé]]
*[[Nathalie Kousnetzoff]]

== L ==
*[[Barbara Laage]]
*[[Lou de Laâge]]
*[[Élina Labourdette]]
*[[Béatrice de La Boulaye]]
*[[Henri Labussière]]
*[[Ysabelle Lacamp]]
*[[Vincent Lacoste]]
*[[Ghalya Lacroix]]
*[[Guillaume Lacroix]]
*[[Thibault Lacroix]]
*[[Marie Laforêt]] (''Maitena Doumenach'')
*[[Axelle Laffont]]
*[[Bernadette Lafont]]
*[[Pauline Lafont]]
*[[Corinne Lahaye]]
*[[Jérémie Laheurte]]
*[[Christophe Lambert]]
*[[Alexandra Lamy]]
*[[Audrey Lamy]]
*[[Alexia Landeau]]
*[[Michèle Laroque]]
*[[Philippe Laudenbach]]
*[[Denis Lavant]]
*[[Benjamin Lavernhe]]
*[[Philippe Lavot]]
*[[Claude Laydu]] (belg.-fr.-švic.)
*[[Jean-Pierre Leaud|Jean-Pierre Léaud]]
*[[Frank Lebœuf]]
*[[Bernard Le Coq]]
*[[Fernand Ledoux]]
*[[Virginie Ledoyen]]
*[[Richard Leduc]]
*[[Jean Lefebvre]] 
*[[Gaëlle Legrand]] 
*[[Lekain]] (''Henri Louis Cain'') (1728–1778)
*[[Claude Lelouch]]
*[[Gilles Lellouche]]
*[[Philippe Lemaire]]
*[[Alice de Lencquesaing]]
*[[Louis-Do de Lencquesaing]]
*[[Alain Lenglet]]
*[[Anne Le Ny]]
*[[Philippe Léotard]]
*[[Elsa Lepoivre]]
*[[Philippe Leroy]]
*[[Valérie Lesort]]
*[[François Levantal]]
*[[Thierry Lhermitte]]
*[[Max Linder]] (''Gabriel Leuvielle'')
*[[Natacha Lindinger]]
*[[Vincent Lindon]]
*[[Patrick Lizana]]
*[[Stéphanie Loïk]]
*[[Michel Lonsdale|Mich(a)el Lonsdale]]
*[[Tanya Lopert]]
*[[Fabien Loris]]
*[[Jean-Pierre Lorit]]
*[[Luna Lou]]
*[[Fabrice Luchini]]
*[[Grégoire Ludig]]
*[[Françoise Lugagne]]
*[[Marcel Lupovici]] (Romun)
*[[Robert Lynen]] (1921-1944)

== M ==
*[[Moussa Maaskri]] (alžirskega rodu)
*[[Benoît Magimel]]
*[[Judith Magre]]
*[[François Maistre]]
*[[Maïwenn]]
*[[Joseph Malerba]]
*[[Gina Manès]] (''Blanche Moulin'')
*[[Héléna Manson]]
*[[Denis Manuel]]
*[[Jean Marais]]
*[[Marcel Marceau]]
*[[Sophie Marceau]]
*[[Georges Marchal]] (''Georges Luis Lucot'')
*[[Guy Marchand]]
*[[André Marcon]]
*[[Jean-Pierre Marielle]]
*[[Garance Marillier]]
*[[Pio Marmaï]]
*[[Christian Marquand]]
*[[Tonie Marshall]]
*[[Jean-François Martial]]
*[[Stacy Martin]]
*[[Jean Martinelli]]
*[[Denis Martin-Laval]]
*[[Pierre-François Martin-Laval]]
*[[Fany Mary]]
*[[Renaud Mary]]
*[[Corinne Masiero]]
*[[Chiara Mastroianni]]
*[[Mireille Mathieu]]
*[[Milly Mathis]] (''Émilienne Thomasini'')
*[[Mimie Mathy]]
*[[Mathilda May]]
*[[Juliette Mayniel]]
*[[Max Maxudian]] (&quot;Max Algop M.&quot;)(&quot;armensko-francoski&quot;) 
*[[Joséphine de Meaux]]
*[[Elli Medeiros]]
*[[Hélène Médigue]]
*[[André Méliès]]
*[[Monique Mélinand]] (1916-2012)
*[[Kad Merad]]
*[[Jean Mercanton]]
*[[Michèle Mercier]] (''Jocelyne Mercier'')
*[[Luc Merenda]]
*[[Macha Méril]] (''Marie-Madeleine Gagarine'')
*[[Noémie Merlant]]
*[[Serge Merlin]]
*[[Armand Mestral]]
*[[Paul Meurisse]]
*[[Éric Métayer]]
*[[Marc Michel]]
*[[Emmanuelle Michelet]]
*[[Charles Millot]] (pr.i. ''Velja Milojević'')
*[[Miou-Miou]] (''Sylvette Herry'')
*[[Mistinguett]]
*[[Jean-Pierre Mocky]] (''Mokiejewski'')
*[[Katia Moguy]]
*[[Pierre Mondy]] (''Pierre Cuq'')
*[[Silvia Monfort]] (1925-91)
*[[Chloé Mons]]
*[[Thibault de Montalembert]]
*[[Yves Montand]] (''Ivo Livi'')
*[[Max Montavon]]
*[[Blanche Montel]]
*[[Édouard Montoute]]
*[[Jeanne Moreau]]
*[[Jacques Morel]]
*[[Marguerite Moreno]]
*[[Michèle Morgan]] (1920-2016)
*[[Michèle Moretti]]
*[[Michele Morgan]] (pr.i.Simone Roussel)
*[[Ivan Mosjoukine]] (''Mozžuhin'') (''rusko-fr.'')
*[[Maxime Motte]]
*[[Océane Mozas]]
*[[Jules Auguste Muraire]] - Raimu
*[[Jean Murat]]
*[[Christine Murillo]]
*[[Musidora]] (''Jeanne Roques'')

== N ==
*[[Samy Naceri]]
*[[Philippe Nahon]]
*[[Géraldine Nakache]]
*[[Olivier Nakache]]
*[[Isabelle Nanty]]
*[[Marc di Napoli]]
*[[Stephane di Napoli]]
*[[Henri Nassiet]]
*[[Lucien Nat]]
*[[Marie-José Nat]]
*[[Carlo Nell]] (švic.-fr.)
*[[Georges Neri]]
*[[Chantal Neuwirth]]
*[[Magali Noël]]
*[[Philippe Noiret]]
*[[Philippe Normand]]
*[[Line Noro]]
*[[Nadine Nortier]]
*[[Serge Nubret]]

== O ==
*[[Roland Oberlin]]
*[[Bulle Ogier]]
*[[Sabrina Ouazani]]
*[[Gérard Oury]]
*[[Maria Ouspenskaya]]
*[[Jean Ozenne]] (1898-1969)
*[[Madeleine Ozeray]]

== P ==
*[[Genevieve Page|Genevie`ve Page]] (r. Bonjean)
*[[Géraldine Pailhas]]
*[[Christophe Paou]]
*[[Alysson Paradis]]
*[[Vanessa Paradis]]
*[[Anne Parillaud]]
*[[Christine Pascal]] 
*[[Frédéric de Pasquale]]
*[[Antonio Passalia]]
*[[Stéphanie Pasterkamp]]
*[[Adrienne Pauly]]
*[[Rodolphe Pauly]]
*[[Lisa Pelikan]]
*[[Hélène Perdrière]]
*[[François Périer]]
*[[Denise Péron]]
*[[Francis Perrin]]
*[[Jacques Perrin]]
*[[Valérie Perrin]]
*[[Fred Personne]]
*[[Julien Pestel]]
*[[Karin Petersen]]
*[[Benoît Peverelli]]
*[[Elsa Pharaon]]
*[[Gérard Philipe]] 
*[[Maurice Pialat]]
*[[Jean Piat]]
*[[Michel Piccoli]] (1925-2020)
*[[Frédéric Pierrot]]
*[[Roger Pigaut]]
*[[Marie Pillet]]
*[[Stéphanie Pillonca]]-Kervern
*[[Jacques Pills]]
*[[Dominique Pinon]]
*[[Emilie Pipponier]]
*[[Marie-France Pisier]]
*[[Clémence Poésy]]
*[[Jean Poiret]]
*[[Laurent Poitrenaux]]
*[[Clara Ponsot]]
*[[Alexia Portal]]
*[[Melvil Poupaud]]
*[[Pérette Pradier]]
*[[Aylin Prandi]]
*[[Micheline Presle]]
*[[Françoise Prévost]]
*[[Suzy Prim]]
*[[Yvonne Printemps]]
*[[Bruno Putzulu]]

== Q ==
* [[Sophie Quinton]]
*[[Frédéric Quiring]]

== R ==
*[[Olivier Rabourdin]]
*[[Tahar Rahim]]
*[[Raimu]] (''Jules Auguste Muraire'')
*[[Guy Rapp]]
*[[Anne-Marie Rassam]] (libanonsko-fr.)
*[[Julien Rassam]]
*[[Aurélien Recoing]]
*[[Serge Reggiani]] (it. rodu)
*[[Gabrielle Réjane]]
*[[Chloé Réjon]]
*[[Simone Renant]]
*[[Colette Renard]]
*[[Isabelle Renauld]]
*[[Madeleine Renaud]]
*[[Jérémie Renier]]
*[[Yves Rénier]]
*[[Jean Reno]] (Juan Moreno y Herrera–Jiménez)
*[[Pierre Renoir]] 
*[[Judith Reval]]
*[[Max Révol]]
*[[Jean-Michel Ribes]]
*[[Pierre Richard]]
*[[Solène Rigot]]
*[[Marc Rioufol]]
*[[Jacques Rispal]]
*[[Emmanuelle Riva]]
*[[André Roanne]]
*[[Yves Robert]]
*[[Dany Robin|Dany (Dani`ele) Robin]] 
*[[Michel Robin]]
*[[Madeleine Robinson]]
*[[Pascale Rocard]]
*[[Stéphane Roche]]
*[[Christiane Rochefort]]
*[[Jean Rochefort]]
*[[Micheline Rolla]]
*[[Viviane Romance]]
*[[Beatrice Romand]]
*[[Maurice Ronet]]
*[[Axelle Ropert]]
*[[Noël Roquevert]]
*[[Jeanne Rosa]]
*[[Françoise Rosay]]
*[[Christophe Rossignon]]
*[[Julie-Amour Rossini]]
*[[Philippine de Rothschild]]
*[[Vincent Rottiers]]
*[[Jean-Marc Roulot]]
*[[Anne Roumanoff]]
*[[Henry Roussel]]
*[[Nathalie Roussel]]
*[[Agathe Rousselle]]
*[[Jean-Paul Rouve]]
*[[André Rouyer]]
*[[Éric Ruf]]
*[[Jean-Yves Ruf]]
*[[Philippe Ruggieri]]
*[[Camille Rutherford]]

== S ==
*[[Ludivine Sagnier]]
*[[Renée Saint-Cyr]]
*[[Emmanuel Salinger]]
*[[Catherine Salée]]
*[[Céline Sallette]]
*[[Louis Salou]]
*[[Bruno Sanches]]
*[[Dominique Sanda]]
*[[Didier Sandre]]
*[[Jacques Santi]]
*[[Éric Savin]]
*[[Nemo Schiffman]]
*[[Valérie Schlumberger]]
*[[Maria Schneider (igralka)|Maria Schneider]] (1952-2011)
*[[Betty Schneider]]
*[[Claude-Michel Schönberg]]
*[[Emmanuel Schotté]]
*[[Maurice Schutz]] (1866-1955)
*[[Jean Seberg]] (ameriško-francoska)
*[[Rolande Ségur]]
*[[Emmanuelle Seigner]]
*[[Sophie Semin]] (žena [[Peter Handke|Petra Handkeja]])
*[[Jacques Sernas]] (1925-2015) Jokūbas Bernardas Šernas (litovsko-franc.-it.)
*[[Michel Serrault]]
*[[Adrienne Servantie]]
*[[Hélène Seuzaret]]
*[[Léa Seydoux]]
*[[Delphine Seyrig]]
*[[Clément Sibony]]
*Julie Sicard
*[[Simone Signoret]] (''Simone Henriette Charlotte Kaminker'')
*[[Luc Simon]]
*[[Michel Simon]]
*[[Simone Simon]]
*[[Renée-Jeanne Simonot]] (Jeanne Renée Deneuve /Dorléac) (1911-2021) 
*[[Guillaume Siron]]
*[[Laura Smet]]
*[[Suzy Solidor]]
*[[Cécile Sorel]]
*[[Jean Sorel]]
*[[Agnès Spaak]] (fr.-it.)
*[[Catherine Spaak]] (fr.-it.)
*[[Josiane Stoléru]]
*[[Sarah Suco]]
*[[Steve Suissa]]
*[[Brigitte Sy]]
*[[Omar Sy]]
*[[Sylvie]] (''Louise Pauline Mainguené'')

== T ==
*[[Odette Talazac]]
*[[François-Joseph Talma]]
*[[Bernard Tapie]]
*[[Irina Tarassov]]
*[[Jacques Tati]] (''Taticheff'') (rus. rodu)
*[[Audrey Tautou]]
*[[Nils Tavernier]]
*[[Katia Tchenko]] (''Catherine Kraftschenko'') (rus. rodu)
*[[Laurent Terzieff]] (pr.i. ''Laurent Tchemerzine'') (rus. rodu)
*[[Fred Testot]] (''Frédéric Giacomo Testo'')
*[[Sébastien Thiéry]]
*[[Mélanie Thierry]]
*[[Arlette Thomas]]
*[[André Thorent]] (1922-2015)
*[[Jean Tissier]]
*[[Alice Tissot]]
*[[Jacques Toja]]
*[[Pierre Tornade]]
*[[Philippe Torreton]]
*[[Anouar Toubali]]
*[[Tran Nu Yên-Khê]]
*[[Zineb Triki]]
*[[Jean-Louis Trintignant]] (1930–2022) 
*[[Marie Trintignant]]
*[[Laurent Tuel]]

== U ==
*[[Gaspard Ulliel]]

== V ==
*[[Marine Vacth]]
*[[Christian Vadim]]
*[[Caterina Valente]]
*[[Arnaud Valois]]
*[[Simone Valère]]
*[[María Valverde]] (špan.-fr.)
*[[Charles Vanel]]
*[[Michael Vartan]]
*[[Anamaria Vartolomei]]
*[[Lino Ventura]] (''italijansko-francoski'')
*[[Louis Verneuil]]
*[[Anne Vernon]]
*[[Suzy Vernon]]
*[[Odile Versois]]
*[[Florence Viala]]
*[[Boris Vian]]
*[[Henri Vidal]]
*[[Julia Vignali]]
*[[Luce Vigo]]
*[[Marthe Villalonga]]
*[[Franck Villard]]
*[[Hervé Villechaize]]
*[[Jacques Villeret]]
*[[Michel Vitold]]
*[[Judith Vittet]]
*[[Marina Vlady]]
*[[Alexandre Volkoff]]
*[[Odile Vuillemin]]

== Y ==
* [[Jean Yanne]]
* [[Michaël Youn]]

== W ==
*[[Eric Wapler]]
*[[Anne Wiazemsky]]
*[[André Wilms]]
*[[Georges Wilson]]
*[[Lambert Wilson]]
*[[Jean-Marie Winling]]
*[[Claude Winter]]
*[[Stéphan Wojtowicz]]
*[[Maud Wyler]]

== Z ==
*[[Coraly Zahonero]]
*[[Dominique Zardi]]
*[[Roschdy Zem]]
*[[Claude Zidi]]
*[[Pierre Zimmer]]
*[[Jean-Pierre Zola]]
*[[Elsa Zylberstein]]
{{div col end}}

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
[[Kategorija:Seznami Francozov|Igralci]]
[[Kategorija:Francoski igralci|*]]</text>
      <sha1>sqm9lha8aokgm8io6px4qlvlfphpk7p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam francoskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49614</id>
    <revision>
      <id>5736268</id>
      <parentid>5725301</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:00:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19282" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Georges Abadie]]
*[[Rima Abdul Malak]]
*[[Jean-Baptiste Abel]]
*[[Pierre Abelin]]
*[[Bernard Accoyer]]
*[[Christine Albanel]]
*[[Jacqueline Alduy]]
*[[Jean-Paul Alduy]]
*[[Prosper Alfonsi]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Edmond Alphandéry]]
*[[Gaston Audiffret-Pasquier]]
*[[Manuel Aeschlimann]]
*[[Raphaël Alibert]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Jean-Pierre-André Amar]]
*[[Étienne d'Anjou Hirsch]]
*[[Vincent Ansquer]]
*[[Pierre-Antoine Antonelle]]
*[[Emmanuel Arago]]
*[[François Arago]]
*[[Émile Armand]]
*[[Inessa Armand]]
*[[Louis Armand]] 
*[[Nathalie Arthaud]]
*[[Jean Arthuis]]
*[[François Asselineau]]
*[[Martine Aubry]] (née ''Delors'')
*[[Vincent Auriol]]
*[[Jean Auroux]] 
*[[Edwige Avice]]
*[[Jean-Marc Ayrault]]
*[[Audrey Azoulay]]

== B ==

*[[François-Noël Babeuf]]
*[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'')
*[[Robert Badinter]]
*[[Jean Baggioni]] 
*[[Jean Sylvain Bailly]]
*[[Édouard Balladur]]
*[[Catherine Barbaroux]]
*[[Henri Barbé]]
*[[Robert Barcia]]
*[[Ericka Bareigts]]
*[[Bertrand Barère]]
*[[Didier Bariani]]
*[[Antoine Barnave]]
*[[Michel Barnier]]
*[[François Baroin]]
*[[Paul Barras]]
*[[Raymond Barre]]
*[[Maurice Barrès]]
*[[Jacques Barrot]]
*[[Odilon Barrot]]
*[[Joseph Barthélemy]]
*[[Louis Barthou]]
*[[Claude Bartolone]]
*[[Philippe Bas]]
*[[Delphine Batho]]
*[[Yves Bataille]]
*[[Denis Baupin]]
*[[Jean-Michel Baylet]]
*[[François Bayrou]]
*[[Alexandre de Beauharnais]]
*[[Paul Beauregard]]
*[[Jean-Pierre Bel]]
*[[Nicole Belloubet]]
*[[Alain de Benoist]]
*[[Jacques Benoist-Méchin]]
*[[Laurent Berger]]
*[[Pierre Bérégovoy]]
*[[Michel Berson]]
*[[Henri Maurice Berteaux]]
*[[Marcellin Berthelot]]
*[[Dominique Bertinotti]]
*[[Henri-Gratien Bertrand]]
*[[Olivier Besancenot]]
*[[Éric Besson]]
*[[André Bettencourt]]
*[[Georges Bidault]]
*[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]]
*[[Martine Billard]]
*[[André Billardon]]
*[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]]
*[[René Billères]]
*[[Jacques Blanc]]
*[[Louis Blanc]]
*[[Louis Auguste Blanqui]]
*[[Marcel Bleibtreu]]
*[[Léon Blum]]
*[[Alain Bombard]]
*[[Jérôme Bonaparte]]
*[[Louis-Napoléon Bonaparte]]
*[[Napoleon Bonaparte]]
*[[Georges Bonnet]]
*[[Laurence Boone]]
*[[Jean-Louis Borloo]]
*[[Élisabeth Borne]]
*[[Huguette Bouchardeau]]
*[[Louis Bouët]]
*[[Fernand Bouisson]]
*[[Georges Boulanger]]
*[[Jean-Claude Boulard]]
*[[Claude Bourdet]]
*[[François Louis Bourdon]]
*[[Léon Bourgeois]]
*[[Maurice Bourgès-Maunoury]]
*[[Malek Boutih]]
*[[Christine Boutin]]
*[[José Bové]]
*[[André Boyer]]
*[[Thierry Breton]]
*[[Aristide Briand]]
*[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]]
*[[Fernand de Brinon]]
*[[Henri Brisson]]
*[[Jacques Pierre Brissot]]
*[[Pierre Brossolette]]
*[[Paul Brousse]]
*[[Jacques Brunhes]]
*[[Cécile Brunschvicg]]
*[[Dominique Bucchini]]  
*[[Marie-George Buffet]]
*[[Ferdinand Buisson]]
*[[Philippe Buonarroti]]
*[[Raymond Burgard]]
*[[François Buzot]]

== C ==

*[[Étienne Cabet]]
*[[Marcel Cachin]]
*[[Jérôme Cahuzac]]
*[[Joseph Caillaux]]
*[[Agnès Callamard]] 
*[[Jean-Christophe Cambadélis]]
*[[Pierre-Joseph Cambon]]
*[[Michel Camdessus]]   
*[[Armand-Gaston Camus]]
*[[René Capitant]]
*[[Hippolyte Carnot]]
*[[Lazare Carnot]]
*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'')
*[[Laurent Casanova]]
*[[Jean Casimir-Perier]]
*[[Christophe Castaner]] 
*[[Jean Catelas]]
*[[Jean Castex]]
*[[Louis-Eugène Cavaignac]]
*[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]]
*[[Bernard Cazeneuve]]
*[[Pierre Célor]]
*[[Jacques Chaban-Delmas]]
*[[Auguste Champetier de Ribes]]
*[[Charles Chanoine]]
*[[Jean Charbonnel]]
*[[François de Charette]]
*[[Hervé de Charette]]
*[[André Chassaigne]]
*[[Constantin-François Chassebœuf]]
*[[François-René de Chateaubriand]]
*[[Alphonse de Châteaubriant]]
*[[Pierre Chatenet]]
*[[Camille Chautemps]]
*[[Marie-Joseph Chénier]]
*[[Bernard Chenot]]
*[[François Chérèque]]
*[[Jacques Chérèque]]
*[[Henry Chéron]]
*[[Jacques Chevallier]]
*[[Jean-Pierre Chevènement]]
*[[Henri Chevreau]]
*[[Claude Cheysson]]
*[[Bernadette Chirac]]
*[[Jacques Chirac]]
*[[Éric Ciotti]]
*[[Georges Clemenceau]]
*[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]]  
*[[Gustave Paul Cluseret]]
*[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]]
*[[Gerard Collomb]]
*[[Eric Coquerel]]
*[[Daniel Cohn-Bendit]]
*([[Gabriel Cohn-Bendit]])
*[[Georges Cogniot]]
*[[Jean-Baptiste Colbert]]
*[[Gaspard de Coligny]]
*[[Yvon Collin]]
*[[Émile Combes]]
*[[Anne-Marie Comparini]]
*[[Victor Considérant]]
*Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830)
*[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]]
*[[Jean-François Copé]]
*[[Charlotte Corday]]
*[[Emanuelle Cosse]]
*[[Paul Coste-Floret]]
*[[Pierre Cot]]
*[[Eugénie Cotton]]
*[[René Coty]]
*[[Georges Coulon]]
*[[Frédéric Étienne Cournet]]
*[[Victor Cousin]]
*[[Georges Couthon]]
*[[Jacques-Maurice Couve de Murville]]
*[[Michel Crépeau]]
*[[Édith Cresson]]
*[[Ambroise Croizat]]
*[[Jean Cruppi]]
*[[Frédéric Cuvillier]]

== D ==

*[[Seybah Dagoma]]
*[[Édouard Daladier]]
*[[Victor Dalbiez]]
*[[Arthur Dallidet]]
*[[Désiré Dalloz]]
*[[Léon Damas]]
*[[Charles Daniel-Vincent]]
*[[Georges-Jacques Danton]]
*[[François-Jean Darlan]]
*[[Gérald Darmanin]]
*[[Augustin Alexandre Darthé]]
*[[Rachida Dati]]
*[[Joseph Daul]]
*[[Marcel Déat]]
*[[Jean-Louis Debré]]
*[[Michel Debré]]
*[[Philippe Dechartre]] 
*[[Albert Decrais]]
*[[Gaston Defferre]]
*[[Joseph Déjacque]]
*[[Jean-François Delacroix]]
*[[Bertrand Delanoë]]
*[[Yvon Delbos]]
*[[Jacques Delors]]
*[[Jean-Nicolas Démeunier]]
*[[Victor Denain]]
*[[Jean-François Deniau]]
*[[Édouard Depreux]]
*[[Paul Déroulède]]
*[[Paul Deschanel]]
*[[Harlem Désir]]
*[[Camille Desmoulins]]
*[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]]
*[[Alain Devaquet]]
*[[Patrick Devedjian]]
*[[Paul Devès]]
*[[Renaud Donnedieu de Vabres]]
*[[Jacques Doriot]]
*[[François Doubin]]
*[[Paul Doumer]]
*[[Gaston Doumergue]]
*[[Philippe Douste-Blazy]]
*[[Julien Dray]]
*[[Tony Dreyfus]]
*[[Maurice Druon]]
*[[Jeanine Dubié]]
*[[Fernand Dubief]]
*[[Antonin Dubost]]
*[[Louis Dubreuilh]]
*[[Charles Duclerc]]
*[[Jacques Duclos]]
*[[Roger Ducos]]
*[[Jules Armand Dufaure]]
*[[Marie-Guite Dufay]]
*[[Michel Duffour]]
*[[Cécile Duflot]]
*[[Georgina Dufoix]]
*[[Jacques Duhamel]]
*[[Roland Dumas]]
*[[Nicolas Dupont-Aignan]]
*[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]]
*[[Adrien Duport]]
*[[Charles Dupuy]]
*[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]]
*[[Marguerite Durand]]
*[[Olivier Dutheillet de Lamothe]]
*[[Maurice Duverger]]

== [[Evropska unija|E]] ==

*[[Myriam El Khomri]]
*[[Henri Emmanuelli]]
*[[Anne-Marie Escoffier]]
*[[Jean-Pierre Esteva]]
*[[Claude Estier]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[Christian Estrosi]]
*[[Eugène Étienne]]

== F ==

*[[Laurent Fabius]]
*[[Robert Fabre]]
*[[Étienne Fajon]]
*[[Armand Fallières]]
*[[Léon Faucher]]
*[[Edgar Faure]]
*[[Félix Faure]]
*[[Maurice Faure]]
*[[Olivier Faure]]
*[[Paul Faure]]
*[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'')
*[[Jules Favre]]
*[[Matthias Fekl]]
*[[Richard Ferrand]]
*[[Théophile Ferré]]
*[[Désiré Ferry]] 
*[[Jules Ferry]]
*[[Luc Ferry]]
*[[Aurélie Filippetti]]
*[[Jean Filippi]]   
*[[François Fillon]]
*[[Geneviève Fioraso]]
*[[Étienne Flandin]]
*[[Pierre-Étienne Flandin]]
*[[Charles Floquet]]
*[[Jacques Foccart]]
*[[Nicole Fontaine]]
*[[Raymond Forni]]
*[[Joseph Fouché]]
*[[Marie-Madeleine Fourcade]]
*[[Valérie Fourneyron]]
*[[Jean Foyer]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Frédéric François-Marsal]]
*[[Jean François-Poncet]]
*[[Pierre Frank]]
*[[Henri Fréville]]
*[[Charles de Freycinet]]
*[[Ludovic-Oscar Frossard]]

== G ==
*[[Maurice Gabolde]]
*[[Yves Galland]]
*[[Félix Gaillard]]
*[[Robert Galley]]
*[[Léon Gambetta]]
*[[Dominique Joseph Garat]]
*[[Marie-France Garaud]]
*[[Louis-Antoine Garnier-Pages]]
*[[Jean-Claude Gaudin]]
*[[Charles de Gaulle]]
*[[Jean de Gaulle]]
*[[Philippe de Gaulle]]
*[[Francisque Gay]]
*[[Delphine Gény-Stephann]]
*[[Pierre Georges]]
*[[Alain Gérard]]
*[[François Gerbaud]]
*[[François Giacobbi]]  
*[[Paul Giacobbi]]
*[[Auguste-Jean Gilliot]]
*[[Charles Ginésy]]
*[[Charles-Ange Ginésy]]
*[[Annick Girardin]]
*[[Henri-Honoré Giraud]]
*[[Michel Giraud]]
*[[Paul Girod]]
*[[Françoise Giroud]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[René Goblet]]
*[[Brigitte Gonthier-Maurin]]
*[[Sylvie Goulard]]
*[[Alexandre Goüin]]
*[[Eugène Goüin]]
*[[Félix Gouin]]
*[[Philippe Goujon]]
*[[Henri Grégoire]]
*[[Maxime Gremetz]]
*[[Jules Grévy]]
*[[André Grisoni]]
*[[Benjamin Griveaux]]
*[[François de Grossouvre]]
*[[Yves Guéna]]
*[[Stanislas Guerini]]
*[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'')
*[[Olivier Guichard]]  
*[[Pierre-Paul Guieysse]]
*[[Élisabeth Guigou]]
*[[Florent Guillain]]
*[[Didier Guillaume]]
*[[James Guillaume]]
*[[Joseph-Ignace Guillotin]]
*[[Louis de Guiringaud]]
*[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]])

== H ==

*[[Gisèle Halimi]]
*[[Benoît Hamon]]
*[[Léo Hamon]]
*[[Gabriel Hanotaux]]
*[[Léon Harmel]]
*Georges-Eugène Haussmann
*[[Alphonse Henri d'Hautpoul]]
*[[Jacques-René Hébert]]
*[[Laurent Hénart]]
*[[Philippe Henriot]]
*[[Charles Hernu]]
*[[Édouard Herriot]]
*[[Edmond Hervé]]
*[[Anne Hidalgo]]
*[[François Hollande]]
*[[Françoise Hostalier]]
*[[Jean-Paul Huchon]]
*[[Robert Hue]]
*[[Nicolas Hulot]]
*[[Jean-Jacques Hyest]]

== J ==
*[[Christian Jacob]]
*[[Louis Jacquinot]]
*[[Yannick Jadot]]
*[[Jean Jaurès]]
*[[Jean-Marcel Jeanneney]]
*[[Jules Jeanneney]]
*[[Michel Jobert]]
*[[Eva Joly]]
*[[Charles Jonnart]]
*Camille Jordan (1771-1821)
*[[Lionel Jospin]]
*[[Robert Jospin]]
*[[Léon Jouhaux]]
*[[Paul Jourdain]]
*[[Louis Joxe]]
*[[Pierre Joxe]]
*[[Pierre Juillet]]
*[[Maurice Juncker]] 
*[[Jean-Andoche Junot]]
*[[Alain Juppé]]
*[[Pierre Juquin]]
*[[Philippe Juvin]]

== K ==
*[[Patrick Kanner]]
*[[Karel X. Francoski]]
*[[David Korner]]
*[[Nathalie Kosciusko-Morizet]]
*[[Bernard Kouchner]]
*[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]]
*[[Camille Krantz]]
*[[Henri Krasucki]]
*[[Alain Krivine]]

== L ==
*[[Françoise Laborde]]
*[[Robert Lacoste]]
*[[Jean Lacrampe]]
*[[Guillaume Lacroix]]
*[[Paul Lafargue]]
*[[LaFayette]]
*[[Louis Lafferre]]
*[[Édouard Laferrière]]
*[[Christine Lagarde]]
*[[Hubert Lagardelle]]
*[[Arlette Laguiller]]
*[[André Lajoinie]]
*[[Catherine Lalumière]]
*[[Pierre Lalumière]]
*[[Alain Lamassoure]]
*[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'')
*[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]]
*[[Charles Malo François Lameth]]
*[[Jean-François Lamour]]
*[[Adolphe Landry]]
*[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]]
*[[Carl Lang]]
*[[Jack Lang]]
*[[René Lenoir]]
*[[Gérard Larcher]]
*[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]]
*[[Jean Lassalle]]
*[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]]
*[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]]
*[[Louis Philippe I]]
*[[Augustin Laurent]]
*[[Pierre Laurent]]
*[[Pierre Laval]]
*[[Philippe-François-Joseph Le Bas]]
*[[Albert François Lebrun]]
*[[Charles-François Lebrun]] 
*[[Jean Lecanuet]]
*[[Jean-Yves Le Drian]]
*[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]]
*[[André Joseph Lefèvre]]
*[[Stéphane Le Foll]]
*[[Gilles Le Gendre]]
*[[Pierre Lellouche]]
*[[Bruno Le Maire]]
*[[Catherine Lemorton]]
*[[Jean Leonetti]]
*[[François Léotard]]
*[[Thierry Lepaon]]
*[[Jean-Marie Le Pen]]
*[[Marine Le Pen]]
*[[Bruno Le Roux]]
*[[Philippe Le Royer]]
*[[Henry de Lesquen]]
*[[Valérie Létard]]
*[[Jean Letourneau]]
*[[Georges Leygues]]
*[[Jean-Baptiste Robert Lindet]]
*[[Gérard Longuet]]
*[[Jean Longuet]]
*[[Émile Loubet]]
*[[Paul Louis]]
*[[Ludvik XIV. Francoski]]
*[[Ludvik XV. Francoski]]
*[[Ludvik XVI. Francoski]]
*[[Ludvik XVIII. Francoski]]
*[[Ludvik Filip]]

== M ==
*[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ?
*[[Patrice de MacMahon]]
*[[Emmanuel Macron]]
*[[Alain Madelin]]
*[[André Maginot]]
*[[Sylvain Maillard]]
*[[Charles Malato]]
*[[Pierre Victor Malouet]]
*[[André Malraux]]
*[[Martin Malvy]]
*[[Georges Mandel]]
*[[Jean-Paul Marat]]
*[[Georges Marchais]]
*[[Sylvain Maréchal]]
*[[Jacques Marette]]
*[[André Marie]]
*[[Bernard Marie]]
*([[Marija Antoaneta]])
*[[Paul Marion]]
*[[Auguste Marmont]] 
*[[Philippe Martin]]
*[[Jean-Claude Martinez]]
*[[Philippe Martinez]]
*[[André Marty]]
*[[René Maheu]]
*[[Jean Mattéoli]]
*[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]]
*[[Louis Maurin]]
*[[Pierre Mauroy]]
*[[Charles Maurras]]
*[[Daniel Mayer]]
*[[René Mayer]]
*[[Jules Mazarin]]
*[[Bruno Mégret]]
*[[Pierre Méhaignerie]]
*[[Jean-Luc Mélenchon]]
*[[Jules Méline]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Louis Mermaz]]
*[[Adolphe Messimy]]
*[[Pierre Messmer]]
*[[Gustave Mesureur]]
*[[Albert Métin]]
*[[Jacques Mézard]]
*[[Pierre Mazeaud]]
*[[Louise Michel]] (1830-1905)
*[[Edmond Michelet]]
*[[Alexandre Millerand]]
*[[Raphaël Milliès-Lacroix]]
*[[Charles Millon]]
*[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]])
*[[Hélène Missoffe]]
*[[Samuel de Missy]]
*[[François Mitterrand]] 
*[[Frédéric Mitterrand]]
*[[Jules Moch]]
*[[Louis-Mathieu Molé]]
*[[Guy Mollet]]
*[[Ernest Monis]]
*[[Gaston Monnerville]]
*[[Jean Monnet]]
*[[René Monory]]
*[[Arnaud Montebourg]]
*[[André Morice]]
*[[Hervé Morin]]
*[[Pierre Moscovici]]
*[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]]
*[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]]
*[[Jean Moulin]]
*[[Jean Joseph Mounier]]

== N ==
*[[Sébastien Nadot]]
*[[Marcel-Edmond Naegelen]]
*[[Napoleon I. Bonaparte]]
*[[Napoléon III. Bonaparte]]
*[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]]
*[[Louis Marc Antoine de Noailles]]
*[[Michel Noir]]
*[[Nicole Notat]]
*[[Joseph Noulens]]
*[[Françoise Nyssen]]

== O ==

*[[Patrick Ollier]]
*[[Émile Ollivier]]
*[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]]
*[[Dominique Orliac]]
*[[Michel d'Ornano]]
*[[François-Xavier Ortoli]]

== P ==

*[[Michel Pablo]]
*[[Jean-Nicolas Pache]]
*[[Paul Painlevé]]
*[[Jules Pams]]
*[[Françoise de Panafieu]]
*[[Florence Parly]]
*[[Charles Pasqua]]
*[[Étienne-Denis Pasquier]]
*[[Frédéric Passy]]
*[[François Patriat]]
*[[Joseph Paul-Boncour]]
*[[Valérie Pécresse]]
*[[Vincent Peillon]]
*[[Fleur Pellerin]]
*[[Camille Pelletan]]
*[[Eugène Pelletan]]
*[[Alda Pereira-Lemaitre]]
*[[Raoul Péret]]
*[[Achille Peretti]]
*[[Louis Périllier]]
*[[Henri Philippe Pétain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Alain Peyrefitte]]
*[[Albert Peyronnet]]
*[[Édouard Philippe]]
*[[Pierre Pflimlin]]
*[[Stephen Pichon]]
*[[Antoine Pinay]]
*[[Christian Pineau]]
*[[Sylvia Pinel]]
*[[Éric Piolle]]
*[[Christian Piquet]]
*[[Marceau Pivert]]
*[[Jean-Pierre Plancade]]
*[[René Pleven]]
*[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'')
*[[Raymond Poincaré]]
*[[Alain Pompidou]]
*[[Georges Pompidou]]
*[[Christian Poncelet]]
*[[Michel Poniatowski]]
*[[Bernard Pons]]
*[[Auguste Henri Ponsot]]
*[[Jean Poperen]]
*[[Eugène Pottier]]
*[[Robert Poujade]]
*[[Philippe Poutou]]
*[[Charles-André Pozzo di Borgo]] 
*[[Aurélien Pradié]] 
*[[Pierre Louis Prieur]]
*[[Edmond Lefebvre du Prey]]
*[[Pierre-Joseph Proudhon]]
*[[Alexandre de Prouville]]
*[[Maurice Pujo]]
*[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]]

== Q ==
*[[Henri Queuille]]
*[[Jean-Jack Queyranne]]
*[[Antoine Quinson]]

== R ==
*[[Valérie Rabault]]
*[[Jean-Pierre Raffarin]]
*[[Jean-Bernard Raimond]]
*[[Dominique Raimbourg]]
*[[Paul Ramadier]]
*[[Éric Raoult]]
*[[François Rebsamen]]
*[[Élisée Reclus]]
*[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] 
*[[Thierry Repentin]]
*[[Paul Reynaud]]
*[[Jean-François Rewbell]]
*[[Alexandre Ribot]]
*[[Alain Richard]]
*[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
*[[Franck Riester]]
*[[Maximilien Robespierre]]
*[[Michel Rocard]]
*[[Camille de Rocca-Serra]] 
*[[Jean-Paul de Rocca-Serra]] 
*[[Waldeck Rochet]]
*[[Pierre Louis Roederer]]
*[[Jean-Marie Roland]]
*[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née Marie-Jeanne Phlippon)
*[[Jean-Luc Romero]]
*[[Louis-Nathaniel Rossel]]
*[[José Rossi]]  
*[[Laurence Rossignol]]
*[[André Rossinot]]
*[[Eugène Rouher]]
*[[Fabien Roussel]]
*[[Maurice Rouvier]]
*[[Jacques Roux]]
*[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]]
*[[Ségolène Royal]]
*[[François de Rugy]]

== S ==

*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Lucien Saint]]
*[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]]
*[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]]
*[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]]
*[[Roger Salengro]]
*[[Jean-Claude Sandrier]]
*[[Ange Santini]]
*[[Gilles Simeoni]] 
*[[Michel Sapin]]
*[[Émile Sari]]
*[[Nicolas Sarkozy]] 
*[[Marielle de Sarnez]]
*[[Albert Sarraut]]
*[[Maurice Sarraut]]
*[[Ferdinand Sarrien]]
*[[Alain Savary]]
*[[Léon Say]]
*[[Edmond Henri Adolphe Schérer]] 
*[[Marlène Schiappa]]
*[[Victor Schoelcher]]
*[[Maurice Schumann]]
*[[Robert Schuman]]
*[[Roger-Gérard Schwartzenberg]]
*[[Philippe Séguin]]
*[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]]
*[[Louis Sellier]]
*[[Justin de Selves]]
*[[Pierre Sémard]]
*[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]]
*[[Marcel Servin]]
*[[Jules Siegfried]]
*[[Emmanuel-Joseph Sieyès]]
*[[Yves-Thibault de Silguy]]
*[[Gilles Simeoni]]
*[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]]
*[[Danielle Simonnet]]
*[[Jean-Pierre Soisson]]
*[[Alain Soral]]
*[[Madame Sorgue]]
*[[René Souchon]]
*[[Jean-de-Dieu Soult]]
*[[Jacques Soustelle]]
*[[Georges Spénale]] 
*[[Théodore Steeg]]
*[[Jean-Pierre Stirbois]]
*[[Dominique Strauss-Kahn]]
*[[Jean-Pierre Sueur]]

== T ==

*[[Jean Taittinger]]
*[[Jean-Guy Talamoni]]
*[[Camille Tallart]]
*[[Charles Maurice de Talleyrand]]
*[[Jean-Lambert Tallien]]
*[[Bernard Tapie]]
*[[André Tardieu]]
*[[Catherine Tasca]]
*[[Christiane Taubira]]
*[[Henri Teitgen]]
*[[Rachid Temal]]
*[[Louis Terrenoire]]
*[[Catherine Théot]] ?
*[[Bernard Thibault]]
*[[Adolphe Thiers]]
*[[Eugène Thomas]]
*[[Maurice Thorez]]
*[[Christophe de Thou]]
*[[Jean Tiberi]]
*[[Charles Tillon]]
*[[Pierre Tirard]]
*[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]]
*[[Jacques Toubon]]
*[[Maurice Tréand]]
*[[Albert Treint]]
*[[Louis-Jules Trochu]]
*[[Raymond-Theodore Troplong]]
*[[Georges Trouillot]]

== V ==

*[[Roseline Vachetta]]
*[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]]
*[[Daniel Vaillant]]
*[[Édouard Vaillant]]
*[[Paul Vaillant-Couturier]]
*[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel)
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Xavier Vallat]]
*[[Ernest Vallé]]
*[[Jules Vallès]]
*[[Manuel Valls]]
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Eugène Varlin]]
*[[Henri Vaugeois]]
*[[Hubert Védrine]]
*[[Simone Veil]]
*[[Olivier Véran]]
*[[Louis Viannet]]
*[[Pierre Victurnien Vergniaud]]
*[[Frédérique Vidal]]
*[[Alain Vidalies]]
*[[George de Villebois-Mareuil]]
*[[Abel-François Villemain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Dominique de Villepin]]
*[[Maurice Viollette]]
*[[René Viviani]]
*[[Mélanie Vogel]] 
*[[Dominique Voynet]]

== W ==

*[[William Waddington]]
*[[Antoine Waechter]]
*[[Pierre Waldeck-Rousseau]]
*[[Henri-Alexandre Wallon]]
*[[Henri Wallon]]
*[[Laurent Wauquiez]]
*[[Éric Woerth]]

== Z ==

*[[Jean Zay]]
*[[Éric Zemmour]]
*[[Émile Zuccarelli]]
*[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Francije]]
* [[seznam predsednikov vlade Francije]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]]
[[Kategorija:Francoski politiki|*]]</text>
      <sha1>kxr8e8036bjym8t10plp7d89qhy5slq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736272</id>
      <parentid>5736268</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:00:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19305" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Georges Abadie]]
*[[Rima Abdul Malak]]
*[[Jean-Baptiste Abel]]
*[[Pierre Abelin]]
*[[Bernard Accoyer]]
*[[Christine Albanel]]
*[[Jacqueline Alduy]]
*[[Jean-Paul Alduy]]
*[[Prosper Alfonsi]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Edmond Alphandéry]]
*[[Gaston Audiffret-Pasquier]]
*[[Manuel Aeschlimann]]
*[[Raphaël Alibert]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Jean-Pierre-André Amar]]
*[[Étienne d'Anjou Hirsch]]
*[[Vincent Ansquer]]
*[[Pierre-Antoine Antonelle]]
*[[Emmanuel Arago]]
*[[François Arago]]
*[[Émile Armand]]
*[[Inessa Armand]]
*[[Louis Armand]] 
*[[Nathalie Arthaud]]
*[[Jean Arthuis]]
*[[François Asselineau]]
*[[Martine Aubry]] (née ''Delors'')
*[[Vincent Auriol]]
*[[Jean Auroux]] 
*[[Edwige Avice]]
*[[Jean-Marc Ayrault]]
*[[Audrey Azoulay]]

== B ==

*[[François-Noël Babeuf]]
*[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'')
*[[Robert Badinter]]
*[[Jean Baggioni]] 
*[[Jean Sylvain Bailly]]
*[[Édouard Balladur]]
*[[Catherine Barbaroux]]
*[[Henri Barbé]]
*[[Robert Barcia]]
*[[Ericka Bareigts]]
*[[Bertrand Barère]]
*[[Didier Bariani]]
*[[Antoine Barnave]]
*[[Michel Barnier]]
*[[François Baroin]]
*[[Paul Barras]]
*[[Raymond Barre]]
*[[Maurice Barrès]]
*[[Jacques Barrot]]
*[[Odilon Barrot]]
*[[Joseph Barthélemy]]
*[[Louis Barthou]]
*[[Claude Bartolone]]
*[[Philippe Bas]]
*[[Delphine Batho]]
*[[Yves Bataille]]
*[[Denis Baupin]]
*[[Jean-Michel Baylet]]
*[[François Bayrou]]
*[[Alexandre de Beauharnais]]
*[[Paul Beauregard]]
*[[Jean-Pierre Bel]]
*[[Nicole Belloubet]]
*[[Alain de Benoist]]
*[[Jacques Benoist-Méchin]]
*[[Laurent Berger]]
*[[Pierre Bérégovoy]]
*[[Michel Berson]]
*[[Henri Maurice Berteaux]]
*[[Marcellin Berthelot]]
*[[Dominique Bertinotti]]
*[[Henri-Gratien Bertrand]]
*[[Olivier Besancenot]]
*[[Éric Besson]]
*[[André Bettencourt]]
*[[Georges Bidault]]
*[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]]
*[[Martine Billard]]
*[[André Billardon]]
*[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]]
*[[René Billères]]
*[[Jacques Blanc]]
*[[Louis Blanc]]
*[[Louis Auguste Blanqui]]
*[[Marcel Bleibtreu]]
*[[Léon Blum]]
*[[Alain Bombard]]
*[[Jérôme Bonaparte]]
*[[Louis-Napoléon Bonaparte]]
*[[Napoleon Bonaparte]]
*[[Georges Bonnet]]
*[[Laurence Boone]]
*[[Jean-Louis Borloo]]
*[[Élisabeth Borne]]
*[[Huguette Bouchardeau]]
*[[Louis Bouët]]
*[[Fernand Bouisson]]
*[[Georges Boulanger]]
*[[Jean-Claude Boulard]]
*[[Claude Bourdet]]
*[[François Louis Bourdon]]
*[[Léon Bourgeois]]
*[[Maurice Bourgès-Maunoury]]
*[[Malek Boutih]]
*[[Christine Boutin]]
*[[José Bové]]
*[[André Boyer]]
*[[Thierry Breton]]
*[[Aristide Briand]]
*[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]]
*[[Fernand de Brinon]]
*[[Henri Brisson]]
*[[Jacques Pierre Brissot]]
*[[Pierre Brossolette]]
*[[Paul Brousse]]
*[[Jacques Brunhes]]
*[[Cécile Brunschvicg]]
*[[Dominique Bucchini]]  
*[[Marie-George Buffet]]
*[[Ferdinand Buisson]]
*[[Philippe Buonarroti]]
*[[Raymond Burgard]]
*[[François Buzot]]

== C ==

*[[Étienne Cabet]]
*[[Marcel Cachin]]
*[[Jérôme Cahuzac]]
*[[Joseph Caillaux]]
*[[Agnès Callamard]] 
*[[Jean-Christophe Cambadélis]]
*[[Pierre-Joseph Cambon]]
*[[Michel Camdessus]]   
*[[Armand-Gaston Camus]]
*[[René Capitant]]
*[[Hippolyte Carnot]]
*[[Lazare Carnot]]
*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'')
*[[Laurent Casanova]]
*[[Jean Casimir-Perier]]
*[[Christophe Castaner]] 
*[[Jean Catelas]]
*[[Jean Castex]]
*[[Louis-Eugène Cavaignac]]
*[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]]
*[[Bernard Cazeneuve]]
*[[Pierre Célor]]
*[[Jacques Chaban-Delmas]]
*[[Auguste Champetier de Ribes]]
*[[Charles Chanoine]]
*[[Jean Charbonnel]]
*[[François de Charette]]
*[[Hervé de Charette]]
*[[André Chassaigne]]
*[[Constantin-François Chassebœuf]]
*[[François-René de Chateaubriand]]
*[[Alphonse de Châteaubriant]]
*[[Pierre Chatenet]]
*[[Camille Chautemps]]
*[[Marie-Joseph Chénier]]
*[[Bernard Chenot]]
*[[François Chérèque]]
*[[Jacques Chérèque]]
*[[Henry Chéron]]
*[[Jacques Chevallier]]
*[[Jean-Pierre Chevènement]]
*[[Henri Chevreau]]
*[[Claude Cheysson]]
*[[Bernadette Chirac]]
*[[Jacques Chirac]]
*[[Éric Ciotti]]
*[[Georges Clemenceau]]
*[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]]  
*[[Gustave Paul Cluseret]]
*[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]]
*[[Gerard Collomb]]
*[[Eric Coquerel]]
*[[Daniel Cohn-Bendit]]
*([[Gabriel Cohn-Bendit]])
*[[Georges Cogniot]]
*[[Jean-Baptiste Colbert]]
*[[Gaspard de Coligny]]
*[[Yvon Collin]]
*[[Émile Combes]]
*[[Anne-Marie Comparini]]
*[[Victor Considérant]]
*Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830)
*[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]]
*[[Jean-François Copé]]
*[[Charlotte Corday]]
*[[Emanuelle Cosse]]
*[[Paul Coste-Floret]]
*[[Pierre Cot]]
*[[Eugénie Cotton]]
*[[René Coty]]
*[[Georges Coulon]]
*[[Frédéric Étienne Cournet]]
*[[Victor Cousin]]
*[[Georges Couthon]]
*[[Jacques-Maurice Couve de Murville]]
*[[Michel Crépeau]]
*[[Édith Cresson]]
*[[Ambroise Croizat]]
*[[Jean Cruppi]]
*[[Frédéric Cuvillier]]

== D ==

*[[Seybah Dagoma]]
*[[Édouard Daladier]]
*[[Victor Dalbiez]]
*[[Arthur Dallidet]]
*[[Désiré Dalloz]]
*[[Léon Damas]]
*[[Charles Daniel-Vincent]]
*[[Georges-Jacques Danton]]
*[[François-Jean Darlan]]
*[[Gérald Darmanin]]
*[[Augustin Alexandre Darthé]]
*[[Rachida Dati]]
*[[Joseph Daul]]
*[[Marcel Déat]]
*[[Jean-Louis Debré]]
*[[Michel Debré]]
*[[Philippe Dechartre]] 
*[[Albert Decrais]]
*[[Gaston Defferre]]
*[[Joseph Déjacque]]
*[[Jean-François Delacroix]]
*[[Bertrand Delanoë]]
*[[Yvon Delbos]]
*[[Jacques Delors]]
*[[Jean-Nicolas Démeunier]]
*[[Victor Denain]]
*[[Jean-François Deniau]]
*[[Édouard Depreux]]
*[[Paul Déroulède]]
*[[Paul Deschanel]]
*[[Harlem Désir]]
*[[Camille Desmoulins]]
*[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]]
*[[Alain Devaquet]]
*[[Patrick Devedjian]]
*[[Paul Devès]]
*[[Renaud Donnedieu de Vabres]]
*[[Jacques Doriot]]
*[[François Doubin]]
*[[Paul Doumer]]
*[[Gaston Doumergue]]
*[[Philippe Douste-Blazy]]
*[[Julien Dray]]
*[[Tony Dreyfus]]
*[[Maurice Druon]]
*[[Jeanine Dubié]]
*[[Fernand Dubief]]
*[[Antonin Dubost]]
*[[Louis Dubreuilh]]
*[[Charles Duclerc]]
*[[Jacques Duclos]]
*[[Roger Ducos]]
*[[Jules Armand Dufaure]]
*[[Marie-Guite Dufay]]
*[[Michel Duffour]]
*[[Cécile Duflot]]
*[[Georgina Dufoix]]
*[[Jacques Duhamel]]
*[[Roland Dumas]]
*[[Nicolas Dupont-Aignan]]
*[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]]
*[[Adrien Duport]]
*[[Charles Dupuy]]
*[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]]
*[[Marguerite Durand]]
*[[Olivier Dutheillet de Lamothe]]
*[[Maurice Duverger]]

== [[Evropska unija|E]] ==

*[[Myriam El Khomri]]
*[[Henri Emmanuelli]]
*[[Anne-Marie Escoffier]]
*[[Jean-Pierre Esteva]]
*[[Claude Estier]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[Christian Estrosi]]
*[[Eugène Étienne]]

== F ==

*[[Laurent Fabius]]
*[[Robert Fabre]]
*[[Étienne Fajon]]
*[[Armand Fallières]]
*[[Léon Faucher]]
*[[Edgar Faure]]
*[[Félix Faure]]
*[[Maurice Faure]]
*[[Olivier Faure]]
*[[Paul Faure]]
*[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'')
*[[Jules Favre]]
*[[Matthias Fekl]]
*[[Richard Ferrand]]
*[[Théophile Ferré]]
*[[Désiré Ferry]] 
*[[Jules Ferry]]
*[[Luc Ferry]]
*[[Aurélie Filippetti]]
*[[Jean Filippi]]   
*[[François Fillon]]
*[[Geneviève Fioraso]]
*[[Étienne Flandin]]
*[[Pierre-Étienne Flandin]]
*[[Charles Floquet]]
*[[Jacques Foccart]]
*[[Nicole Fontaine]]
*[[Raymond Forni]]
*[[Joseph Fouché]]
*[[Marie-Madeleine Fourcade]]
*[[Valérie Fourneyron]]
*[[Jean Foyer]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Frédéric François-Marsal]]
*[[Jean François-Poncet]]
*[[Pierre Frank]]
*[[Henri Fréville]]
*[[Charles de Freycinet]]
*[[Ludovic-Oscar Frossard]]

== G ==
*[[Maurice Gabolde]]
*[[Yves Galland]]
*[[Félix Gaillard]]
*[[Robert Galley]]
*[[Léon Gambetta]]
*[[Dominique Joseph Garat]]
*[[Marie-France Garaud]]
*[[Louis-Antoine Garnier-Pages]]
*[[Jean-Claude Gaudin]]
*[[Charles de Gaulle]]
*[[Jean de Gaulle]]
*[[Philippe de Gaulle]]
*[[Francisque Gay]]
*[[Delphine Gény-Stephann]]
*[[Pierre Georges]]
*[[Alain Gérard]]
*[[François Gerbaud]]
*[[François Giacobbi]]  
*[[Paul Giacobbi]]
*[[Auguste-Jean Gilliot]]
*[[Charles Ginésy]]
*[[Charles-Ange Ginésy]]
*[[Annick Girardin]]
*[[Henri-Honoré Giraud]]
*[[Michel Giraud]]
*[[Paul Girod]]
*[[Françoise Giroud]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[René Goblet]]
*[[Brigitte Gonthier-Maurin]]
*[[Sylvie Goulard]]
*[[Alexandre Goüin]]
*[[Eugène Goüin]]
*[[Félix Gouin]]
*[[Philippe Goujon]]
*[[Henri Grégoire]]
*[[Maxime Gremetz]]
*[[Jules Grévy]]
*[[André Grisoni]]
*[[Benjamin Griveaux]]
*[[François de Grossouvre]]
*[[Yves Guéna]]
*[[Stanislas Guerini]]
*[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'')
*[[Olivier Guichard]]  
*[[Pierre-Paul Guieysse]]
*[[Élisabeth Guigou]]
*[[Florent Guillain]]
*[[Didier Guillaume]]
*[[James Guillaume]]
*[[Joseph-Ignace Guillotin]]
*[[Louis de Guiringaud]]
*[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]])

== H ==

*[[Gisèle Halimi]]
*[[Benoît Hamon]]
*[[Léo Hamon]]
*[[Gabriel Hanotaux]]
*[[Léon Harmel]]
*Georges-Eugène Haussmann
*[[Alphonse Henri d'Hautpoul]]
*[[Jacques-René Hébert]]
*[[Laurent Hénart]]
*[[Philippe Henriot]]
*[[Charles Hernu]]
*[[Édouard Herriot]]
*[[Edmond Hervé]]
*[[Anne Hidalgo]]
*[[François Hollande]]
*[[Françoise Hostalier]]
*[[Jean-Paul Huchon]]
*[[Robert Hue]]
*[[Nicolas Hulot]]
*[[Jean-Jacques Hyest]]

== J ==
*[[Christian Jacob]]
*[[Louis Jacquinot]]
*[[Yannick Jadot]]
*[[Jean Jaurès]]
*[[Jean-Marcel Jeanneney]]
*[[Jules Jeanneney]]
*[[Michel Jobert]]
*[[Eva Joly]]
*[[Charles Jonnart]]
*Camille Jordan (1771-1821)
*[[Lionel Jospin]]
*[[Robert Jospin]]
*[[Léon Jouhaux]]
*[[Paul Jourdain]]
*[[Louis Joxe]]
*[[Pierre Joxe]]
*[[Pierre Juillet]]
*[[Maurice Juncker]] 
*[[Jean-Andoche Junot]]
*[[Alain Juppé]]
*[[Pierre Juquin]]
*[[Philippe Juvin]]

== K ==
*[[Patrick Kanner]]
*[[Karel X. Francoski]]
*[[David Korner]]
*[[Nathalie Kosciusko-Morizet]]
*[[Bernard Kouchner]]
*[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]]
*[[Camille Krantz]]
*[[Henri Krasucki]]
*[[Alain Krivine]]

== L ==
*[[Françoise Laborde]]
*[[Robert Lacoste]]
*[[Jean Lacrampe]]
*[[Guillaume Lacroix]]
*[[Paul Lafargue]]
*[[LaFayette]]
*[[Louis Lafferre]]
*[[Édouard Laferrière]]
*[[Christine Lagarde]]
*[[Hubert Lagardelle]]
*[[Arlette Laguiller]]
*[[André Lajoinie]]
*[[Catherine Lalumière]]
*[[Pierre Lalumière]]
*[[Alain Lamassoure]]
*[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'')
*[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]]
*[[Charles Malo François Lameth]]
*[[Jean-François Lamour]]
*[[Adolphe Landry]]
*[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]]
*[[Carl Lang]]
*[[Jack Lang]]
*[[René Lenoir]]
*[[Gérard Larcher]]
*[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]]
*[[Jean Lassalle]]
*[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]]
*[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]]
*[[Louis Philippe I]]
*[[Augustin Laurent]]
*[[Pierre Laurent]]
*[[Pierre Laval]]
*[[Philippe-François-Joseph Le Bas]]
*[[Albert François Lebrun]]
*[[Charles-François Lebrun]] 
*[[Jean Lecanuet]]
*[[Jean-Yves Le Drian]]
*[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]]
*[[André Joseph Lefèvre]]
*[[Stéphane Le Foll]]
*[[Gilles Le Gendre]]
*[[Pierre Lellouche]]
*[[Bruno Le Maire]]
*[[Catherine Lemorton]]
*[[Jean Leonetti]]
*[[François Léotard]]
*[[Thierry Lepaon]]
*[[Jean-Marie Le Pen]]
*[[Marine Le Pen]]
*[[Bruno Le Roux]]
*[[Philippe Le Royer]]
*[[Henry de Lesquen]]
*[[Valérie Létard]]
*[[Jean Letourneau]]
*[[Georges Leygues]]
*[[Jean-Baptiste Robert Lindet]]
*[[Gérard Longuet]]
*[[Jean Longuet]]
*[[Émile Loubet]]
*[[Paul Louis]]
*[[Ludvik XIV. Francoski]]
*[[Ludvik XV. Francoski]]
*[[Ludvik XVI. Francoski]]
*[[Ludvik XVIII. Francoski]]
*[[Ludvik Filip]]

== M ==
*[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ?
*[[Patrice de MacMahon]]
*[[Emmanuel Macron]]
*[[Alain Madelin]]
*[[André Maginot]]
*[[Sylvain Maillard]]
*[[Charles Malato]]
*[[Pierre Victor Malouet]]
*[[André Malraux]]
*[[Martin Malvy]]
*[[Georges Mandel]]
*[[Jean-Paul Marat]]
*[[Georges Marchais]]
*[[Sylvain Maréchal]]
*[[Jacques Marette]]
*[[André Marie]]
*[[Bernard Marie]]
*([[Marija Antoaneta]])
*[[Paul Marion]]
*[[Auguste Marmont]] 
*[[Philippe Martin]]
*[[Jean-Claude Martinez]]
*[[Philippe Martinez]]
*[[André Marty]]
*[[René Maheu]]
*[[Jean Mattéoli]]
*[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]]
*[[Louis Maurin]]
*[[Pierre Mauroy]]
*[[Charles Maurras]]
*[[Daniel Mayer]]
*[[René Mayer]]
*[[Jules Mazarin]]
*[[Bruno Mégret]]
*[[Pierre Méhaignerie]]
*[[Jean-Luc Mélenchon]]
*[[Jules Méline]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Louis Mermaz]]
*[[Adolphe Messimy]]
*[[Pierre Messmer]]
*[[Gustave Mesureur]]
*[[Albert Métin]]
*[[Jacques Mézard]]
*[[Pierre Mazeaud]]
*[[Louise Michel]] (1830-1905)
*[[Edmond Michelet]]
*[[Alexandre Millerand]]
*[[Raphaël Milliès-Lacroix]]
*[[Charles Millon]]
*[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]])
*[[Hélène Missoffe]]
*[[Samuel de Missy]]
*[[François Mitterrand]] 
*[[Frédéric Mitterrand]]
*[[Jules Moch]]
*[[Louis-Mathieu Molé]]
*[[Guy Mollet]]
*[[Ernest Monis]]
*[[Gaston Monnerville]]
*[[Jean Monnet]]
*[[René Monory]]
*[[Arnaud Montebourg]]
*[[André Morice]]
*[[Hervé Morin]]
*[[Pierre Moscovici]]
*[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]]
*[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]]
*[[Jean Moulin]]
*[[Jean Joseph Mounier]]

== N ==
*[[Sébastien Nadot]]
*[[Marcel-Edmond Naegelen]]
*[[Napoleon I. Bonaparte]]
*[[Napoléon III. Bonaparte]]
*[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]]
*[[Louis Marc Antoine de Noailles]]
*[[Michel Noir]]
*[[Nicole Notat]]
*[[Joseph Noulens]]
*[[Françoise Nyssen]]

== O ==

*[[Patrick Ollier]]
*[[Émile Ollivier]]
*[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]]
*[[Dominique Orliac]]
*[[Michel d'Ornano]]
*[[François-Xavier Ortoli]]

== P ==

*[[Michel Pablo]]
*[[Jean-Nicolas Pache]]
*[[Paul Painlevé]]
*[[Jules Pams]]
*[[Françoise de Panafieu]]
*[[Florence Parly]]
*[[Charles Pasqua]]
*[[Étienne-Denis Pasquier]]
*[[Frédéric Passy]]
*[[François Patriat]]
*[[Joseph Paul-Boncour]]
*[[Valérie Pécresse]]
*[[Vincent Peillon]]
*[[Fleur Pellerin]]
*[[Camille Pelletan]]
*[[Eugène Pelletan]]
*[[Alda Pereira-Lemaitre]]
*[[Raoul Péret]]
*[[Achille Peretti]]
*[[Louis Périllier]]
*[[Henri Philippe Pétain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Alain Peyrefitte]]
*[[Albert Peyronnet]]
*[[Édouard Philippe]]
*[[Pierre Pflimlin]]
*[[Stephen Pichon]]
*[[Antoine Pinay]]
*[[Christian Pineau]]
*[[Sylvia Pinel]]
*[[Éric Piolle]]
*[[Christian Piquet]]
*[[Marceau Pivert]]
*[[Jean-Pierre Plancade]]
*[[René Pleven]]
*[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'')
*[[Raymond Poincaré]]
*[[Alain Pompidou]]
*[[Georges Pompidou]]
*[[Christian Poncelet]]
*[[Michel Poniatowski]]
*[[Bernard Pons]]
*[[Auguste Henri Ponsot]]
*[[Jean Poperen]]
*[[Eugène Pottier]]
*[[Robert Poujade]]
*[[Philippe Poutou]]
*[[Charles-André Pozzo di Borgo]] 
*[[Aurélien Pradié]] 
*[[Pierre Louis Prieur]]
*[[Edmond Lefebvre du Prey]]
*[[Pierre-Joseph Proudhon]]
*[[Alexandre de Prouville]]
*[[Maurice Pujo]]
*[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]]

== Q ==
*[[Henri Queuille]]
*[[Jean-Jack Queyranne]]
*[[Antoine Quinson]]

== R ==
*[[Valérie Rabault]]
*[[Jean-Pierre Raffarin]]
*[[Jean-Bernard Raimond]]
*[[Dominique Raimbourg]]
*[[Paul Ramadier]]
*[[Éric Raoult]]
*[[François Rebsamen]]
*[[Élisée Reclus]]
*[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] 
*[[Thierry Repentin]]
*[[Paul Reynaud]]
*[[Jean-François Rewbell]]
*[[Alexandre Ribot]]
*[[Alain Richard]]
*[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
*[[Franck Riester]]
*[[Maximilien Robespierre]]
*[[Michel Rocard]]
*[[Camille de Rocca-Serra]] 
*[[Jean-Paul de Rocca-Serra]] 
*[[Waldeck Rochet]]
*[[Pierre Louis Roederer]]
*[[Jean-Marie Roland]]
*[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née Marie-Jeanne Phlippon)
*[[Jean-Luc Romero]]
*[[Louis-Nathaniel Rossel]]
*[[José Rossi]]  
*[[Laurence Rossignol]]
*[[André Rossinot]]
*[[Eugène Rouher]]
*[[Fabien Roussel]]
*[[Maurice Rouvier]]
*[[Jacques Roux]]
*[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]]
*[[Ségolène Royal]]
*[[François de Rugy]]

== S ==

*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Lucien Saint]]
*[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]]
*[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]]
*[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]]
*[[Roger Salengro]]
*[[Jean-Claude Sandrier]]
*[[Ange Santini]]
*[[Gilles Simeoni]] 
*[[Michel Sapin]]
*[[Émile Sari]]
*[[Nicolas Sarkozy]] 
*[[Marielle de Sarnez]]
*[[Albert Sarraut]]
*[[Maurice Sarraut]]
*[[Ferdinand Sarrien]]
*[[Alain Savary]]
*[[Léon Say]]
*[[Edmond Henri Adolphe Schérer]] 
*[[Marlène Schiappa]]
*[[Victor Schoelcher]]
*[[Maurice Schumann]]
*[[Robert Schuman]]
*[[Roger-Gérard Schwartzenberg]]
*[[Philippe Séguin]]
*[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]]
*[[Louis Sellier]]
*[[Justin de Selves]]
*[[Pierre Sémard]]
*[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]]
*[[Marcel Servin]]
*[[Jules Siegfried]]
*[[Emmanuel-Joseph Sieyès]]
*[[Yves-Thibault de Silguy]]
*[[Gilles Simeoni]]
*[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]]
*[[Danielle Simonnet]]
*[[Jean-Pierre Soisson]]
*[[Alain Soral]]
*[[Madame Sorgue]]
*[[René Souchon]]
*[[Jean-de-Dieu Soult]]
*[[Jacques Soustelle]]
*[[Georges Spénale]] 
*[[Théodore Steeg]]
*[[Jean-Pierre Stirbois]]
*[[Dominique Strauss-Kahn]]
*[[Jean-Pierre Sueur]]

== T ==

*[[Jean Taittinger]]
*[[Jean-Guy Talamoni]]
*[[Camille Tallart]]
*[[Charles Maurice de Talleyrand]]
*[[Jean-Lambert Tallien]]
*[[Bernard Tapie]]
*[[André Tardieu]]
*[[Catherine Tasca]]
*[[Christiane Taubira]]
*[[Henri Teitgen]]
*[[Rachid Temal]]
*[[Louis Terrenoire]]
*[[Catherine Théot]] ?
*[[Bernard Thibault]]
*[[Adolphe Thiers]]
*[[Eugène Thomas]]
*[[Maurice Thorez]]
*[[Christophe de Thou]]
*[[Jean Tiberi]]
*[[Charles Tillon]]
*[[Pierre Tirard]]
*[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]]
*[[Jacques Toubon]]
*[[Stéphane Travert]]
*[[Maurice Tréand]]
*[[Albert Treint]]
*[[Louis-Jules Trochu]]
*[[Raymond-Theodore Troplong]]
*[[Georges Trouillot]]

== V ==

*[[Roseline Vachetta]]
*[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]]
*[[Daniel Vaillant]]
*[[Édouard Vaillant]]
*[[Paul Vaillant-Couturier]]
*[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel)
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Xavier Vallat]]
*[[Ernest Vallé]]
*[[Jules Vallès]]
*[[Manuel Valls]]
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Eugène Varlin]]
*[[Henri Vaugeois]]
*[[Hubert Védrine]]
*[[Simone Veil]]
*[[Olivier Véran]]
*[[Louis Viannet]]
*[[Pierre Victurnien Vergniaud]]
*[[Frédérique Vidal]]
*[[Alain Vidalies]]
*[[George de Villebois-Mareuil]]
*[[Abel-François Villemain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Dominique de Villepin]]
*[[Maurice Viollette]]
*[[René Viviani]]
*[[Mélanie Vogel]] 
*[[Dominique Voynet]]

== W ==

*[[William Waddington]]
*[[Antoine Waechter]]
*[[Pierre Waldeck-Rousseau]]
*[[Henri-Alexandre Wallon]]
*[[Henri Wallon]]
*[[Laurent Wauquiez]]
*[[Éric Woerth]]

== Z ==

*[[Jean Zay]]
*[[Éric Zemmour]]
*[[Émile Zuccarelli]]
*[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Francije]]
* [[seznam predsednikov vlade Francije]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]]
[[Kategorija:Francoski politiki|*]]</text>
      <sha1>5ou03s9oo88ggjhiwrq1xncf419netr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736276</id>
      <parentid>5736272</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:01:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19325" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Georges Abadie]]
*[[Rima Abdul Malak]]
*[[Jean-Baptiste Abel]]
*[[Pierre Abelin]]
*[[Bernard Accoyer]]
*[[Christine Albanel]]
*[[Jacqueline Alduy]]
*[[Jean-Paul Alduy]]
*[[Prosper Alfonsi]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Edmond Alphandéry]]
*[[Gaston Audiffret-Pasquier]]
*[[Manuel Aeschlimann]]
*[[Raphaël Alibert]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Jean-Pierre-André Amar]]
*[[Étienne d'Anjou Hirsch]]
*[[Vincent Ansquer]]
*[[Pierre-Antoine Antonelle]]
*[[Emmanuel Arago]]
*[[François Arago]]
*[[Émile Armand]]
*[[Inessa Armand]]
*[[Louis Armand]] 
*[[Nathalie Arthaud]]
*[[Jean Arthuis]]
*[[François Asselineau]]
*[[Martine Aubry]] (née ''Delors'')
*[[Vincent Auriol]]
*[[Jean Auroux]] 
*[[Edwige Avice]]
*[[Jean-Marc Ayrault]]
*[[Audrey Azoulay]]

== B ==

*[[François-Noël Babeuf]]
*[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'')
*[[Robert Badinter]]
*[[Jean Baggioni]] 
*[[Jean Sylvain Bailly]]
*[[Édouard Balladur]]
*[[Catherine Barbaroux]]
*[[Henri Barbé]]
*[[Robert Barcia]]
*[[Ericka Bareigts]]
*[[Bertrand Barère]]
*[[Didier Bariani]]
*[[Antoine Barnave]]
*[[Michel Barnier]]
*[[François Baroin]]
*[[Paul Barras]]
*[[Raymond Barre]]
*[[Maurice Barrès]]
*[[Jacques Barrot]]
*[[Odilon Barrot]]
*[[Joseph Barthélemy]]
*[[Louis Barthou]]
*[[Claude Bartolone]]
*[[Philippe Bas]]
*[[Delphine Batho]]
*[[Yves Bataille]]
*[[Denis Baupin]]
*[[Jean-Michel Baylet]]
*[[François Bayrou]]
*[[Alexandre de Beauharnais]]
*[[Paul Beauregard]]
*[[Jean-Pierre Bel]]
*[[Nicole Belloubet]]
*[[Alain de Benoist]]
*[[Jacques Benoist-Méchin]]
*[[Laurent Berger]]
*[[Pierre Bérégovoy]]
*[[Michel Berson]]
*[[Henri Maurice Berteaux]]
*[[Marcellin Berthelot]]
*[[Dominique Bertinotti]]
*[[Henri-Gratien Bertrand]]
*[[Olivier Besancenot]]
*[[Éric Besson]]
*[[André Bettencourt]]
*[[Georges Bidault]]
*[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]]
*[[Martine Billard]]
*[[André Billardon]]
*[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]]
*[[René Billères]]
*[[Jacques Blanc]]
*[[Louis Blanc]]
*[[Louis Auguste Blanqui]]
*[[Marcel Bleibtreu]]
*[[Léon Blum]]
*[[Alain Bombard]]
*[[Jérôme Bonaparte]]
*[[Louis-Napoléon Bonaparte]]
*[[Napoleon Bonaparte]]
*[[Georges Bonnet]]
*[[Laurence Boone]]
*[[Jean-Louis Borloo]]
*[[Élisabeth Borne]]
*[[Huguette Bouchardeau]]
*[[Louis Bouët]]
*[[Fernand Bouisson]]
*[[Georges Boulanger]]
*[[Jean-Claude Boulard]]
*[[Claude Bourdet]]
*[[François Louis Bourdon]]
*[[Léon Bourgeois]]
*[[Maurice Bourgès-Maunoury]]
*[[Malek Boutih]]
*[[Christine Boutin]]
*[[José Bové]]
*[[André Boyer]]
*[[Thierry Breton]]
*[[Aristide Briand]]
*[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]]
*[[Fernand de Brinon]]
*[[Henri Brisson]]
*[[Jacques Pierre Brissot]]
*[[Pierre Brossolette]]
*[[Paul Brousse]]
*[[Jacques Brunhes]]
*[[Cécile Brunschvicg]]
*[[Dominique Bucchini]]  
*[[Marie-George Buffet]]
*[[Ferdinand Buisson]]
*[[Philippe Buonarroti]]
*[[Raymond Burgard]]
*[[François Buzot]]

== C ==

*[[Étienne Cabet]]
*[[Marcel Cachin]]
*[[Jérôme Cahuzac]]
*[[Joseph Caillaux]]
*[[Agnès Callamard]] 
*[[Jean-Christophe Cambadélis]]
*[[Pierre-Joseph Cambon]]
*[[Michel Camdessus]]   
*[[Armand-Gaston Camus]]
*[[René Capitant]]
*[[Hippolyte Carnot]]
*[[Lazare Carnot]]
*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'')
*[[Laurent Casanova]]
*[[Jean Casimir-Perier]]
*[[Christophe Castaner]] 
*[[Jean Catelas]]
*[[Jean Castex]]
*[[Louis-Eugène Cavaignac]]
*[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]]
*[[Bernard Cazeneuve]]
*[[Pierre Célor]]
*[[Jacques Chaban-Delmas]]
*[[Auguste Champetier de Ribes]]
*[[Charles Chanoine]]
*[[Jean Charbonnel]]
*[[François de Charette]]
*[[Hervé de Charette]]
*[[André Chassaigne]]
*[[Constantin-François Chassebœuf]]
*[[François-René de Chateaubriand]]
*[[Alphonse de Châteaubriant]]
*[[Pierre Chatenet]]
*[[Camille Chautemps]]
*[[Marie-Joseph Chénier]]
*[[Bernard Chenot]]
*[[François Chérèque]]
*[[Jacques Chérèque]]
*[[Henry Chéron]]
*[[Jacques Chevallier]]
*[[Jean-Pierre Chevènement]]
*[[Henri Chevreau]]
*[[Claude Cheysson]]
*[[Bernadette Chirac]]
*[[Jacques Chirac]]
*[[Éric Ciotti]]
*[[Georges Clemenceau]]
*[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]]  
*[[Gustave Paul Cluseret]]
*[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]]
*[[Gerard Collomb]]
*[[Eric Coquerel]]
*[[Daniel Cohn-Bendit]]
*([[Gabriel Cohn-Bendit]])
*[[Georges Cogniot]]
*[[Jean-Baptiste Colbert]]
*[[Gaspard de Coligny]]
*[[Yvon Collin]]
*[[Émile Combes]]
*[[Anne-Marie Comparini]]
*[[Victor Considérant]]
*Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830)
*[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]]
*[[Jean-François Copé]]
*[[Charlotte Corday]]
*[[Emanuelle Cosse]]
*[[Paul Coste-Floret]]
*[[Pierre Cot]]
*[[Eugénie Cotton]]
*[[René Coty]]
*[[Georges Coulon]]
*[[Frédéric Étienne Cournet]]
*[[Victor Cousin]]
*[[Georges Couthon]]
*[[Jacques-Maurice Couve de Murville]]
*[[Michel Crépeau]]
*[[Édith Cresson]]
*[[Ambroise Croizat]]
*[[Jean Cruppi]]
*[[Frédéric Cuvillier]]

== D ==

*[[Seybah Dagoma]]
*[[Édouard Daladier]]
*[[Victor Dalbiez]]
*[[Arthur Dallidet]]
*[[Désiré Dalloz]]
*[[Léon Damas]]
*[[Charles Daniel-Vincent]]
*[[Georges-Jacques Danton]]
*[[François-Jean Darlan]]
*[[Gérald Darmanin]]
*[[Augustin Alexandre Darthé]]
*[[Rachida Dati]]
*[[Joseph Daul]]
*[[Marcel Déat]]
*[[Jean-Louis Debré]]
*[[Michel Debré]]
*[[Philippe Dechartre]] 
*[[Albert Decrais]]
*[[Gaston Defferre]]
*[[Joseph Déjacque]]
*[[Jean-François Delacroix]]
*[[Bertrand Delanoë]]
*[[Yvon Delbos]]
*[[Jacques Delors]]
*[[Jean-Nicolas Démeunier]]
*[[Victor Denain]]
*[[Jean-François Deniau]]
*[[Édouard Depreux]]
*[[Paul Déroulède]]
*[[Paul Deschanel]]
*[[Harlem Désir]]
*[[Camille Desmoulins]]
*[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]]
*[[Alain Devaquet]]
*[[Patrick Devedjian]]
*[[Paul Devès]]
*[[Renaud Donnedieu de Vabres]]
*[[Jacques Doriot]]
*[[François Doubin]]
*[[Paul Doumer]]
*[[Gaston Doumergue]]
*[[Philippe Douste-Blazy]]
*[[Julien Dray]]
*[[Tony Dreyfus]]
*[[Maurice Druon]]
*[[Jeanine Dubié]]
*[[Fernand Dubief]]
*[[Antonin Dubost]]
*[[Louis Dubreuilh]]
*[[Charles Duclerc]]
*[[Jacques Duclos]]
*[[Roger Ducos]]
*[[Jules Armand Dufaure]]
*[[Marie-Guite Dufay]]
*[[Michel Duffour]]
*[[Cécile Duflot]]
*[[Georgina Dufoix]]
*[[Jacques Duhamel]]
*[[Roland Dumas]]
*[[Nicolas Dupont-Aignan]]
*[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]]
*[[Adrien Duport]]
*[[Charles Dupuy]]
*[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]]
*[[Marguerite Durand]]
*[[Olivier Dutheillet de Lamothe]]
*[[Maurice Duverger]]

== [[Evropska unija|E]] ==

*[[Myriam El Khomri]]
*[[Henri Emmanuelli]]
*[[Anne-Marie Escoffier]]
*[[Jean-Pierre Esteva]]
*[[Claude Estier]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[Christian Estrosi]]
*[[Eugène Étienne]]

== F ==

*[[Laurent Fabius]]
*[[Robert Fabre]]
*[[Étienne Fajon]]
*[[Armand Fallières]]
*[[Léon Faucher]]
*[[Edgar Faure]]
*[[Félix Faure]]
*[[Maurice Faure]]
*[[Olivier Faure]]
*[[Paul Faure]]
*[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'')
*[[Jules Favre]]
*[[Matthias Fekl]]
*[[Richard Ferrand]]
*[[Théophile Ferré]]
*[[Désiré Ferry]] 
*[[Jules Ferry]]
*[[Luc Ferry]]
*[[Aurélie Filippetti]]
*[[Jean Filippi]]   
*[[François Fillon]]
*[[Geneviève Fioraso]]
*[[Étienne Flandin]]
*[[Pierre-Étienne Flandin]]
*[[Charles Floquet]]
*[[Jacques Foccart]]
*[[Nicole Fontaine]]
*[[Raymond Forni]]
*[[Joseph Fouché]]
*[[Marie-Madeleine Fourcade]]
*[[Valérie Fourneyron]]
*[[Jean Foyer]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Frédéric François-Marsal]]
*[[Jean François-Poncet]]
*[[Pierre Frank]]
*[[Henri Fréville]]
*[[Charles de Freycinet]]
*[[Ludovic-Oscar Frossard]]

== G ==
*[[Maurice Gabolde]]
*[[Yves Galland]]
*[[Félix Gaillard]]
*[[Robert Galley]]
*[[Léon Gambetta]]
*[[Dominique Joseph Garat]]
*[[Marie-France Garaud]]
*[[Louis-Antoine Garnier-Pages]]
*[[Jean-Claude Gaudin]]
*[[Charles de Gaulle]]
*[[Jean de Gaulle]]
*[[Philippe de Gaulle]]
*[[Francisque Gay]]
*[[Hervé Gaymard]]
*[[Delphine Gény-Stephann]]
*[[Pierre Georges]]
*[[Alain Gérard]]
*[[François Gerbaud]]
*[[François Giacobbi]]  
*[[Paul Giacobbi]]
*[[Auguste-Jean Gilliot]]
*[[Charles Ginésy]]
*[[Charles-Ange Ginésy]]
*[[Annick Girardin]]
*[[Henri-Honoré Giraud]]
*[[Michel Giraud]]
*[[Paul Girod]]
*[[Françoise Giroud]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[René Goblet]]
*[[Brigitte Gonthier-Maurin]]
*[[Sylvie Goulard]]
*[[Alexandre Goüin]]
*[[Eugène Goüin]]
*[[Félix Gouin]]
*[[Philippe Goujon]]
*[[Henri Grégoire]]
*[[Maxime Gremetz]]
*[[Jules Grévy]]
*[[André Grisoni]]
*[[Benjamin Griveaux]]
*[[François de Grossouvre]]
*[[Yves Guéna]]
*[[Stanislas Guerini]]
*[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'')
*[[Olivier Guichard]]  
*[[Pierre-Paul Guieysse]]
*[[Élisabeth Guigou]]
*[[Florent Guillain]]
*[[Didier Guillaume]]
*[[James Guillaume]]
*[[Joseph-Ignace Guillotin]]
*[[Louis de Guiringaud]]
*[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]])

== H ==

*[[Gisèle Halimi]]
*[[Benoît Hamon]]
*[[Léo Hamon]]
*[[Gabriel Hanotaux]]
*[[Léon Harmel]]
*Georges-Eugène Haussmann
*[[Alphonse Henri d'Hautpoul]]
*[[Jacques-René Hébert]]
*[[Laurent Hénart]]
*[[Philippe Henriot]]
*[[Charles Hernu]]
*[[Édouard Herriot]]
*[[Edmond Hervé]]
*[[Anne Hidalgo]]
*[[François Hollande]]
*[[Françoise Hostalier]]
*[[Jean-Paul Huchon]]
*[[Robert Hue]]
*[[Nicolas Hulot]]
*[[Jean-Jacques Hyest]]

== J ==
*[[Christian Jacob]]
*[[Louis Jacquinot]]
*[[Yannick Jadot]]
*[[Jean Jaurès]]
*[[Jean-Marcel Jeanneney]]
*[[Jules Jeanneney]]
*[[Michel Jobert]]
*[[Eva Joly]]
*[[Charles Jonnart]]
*Camille Jordan (1771-1821)
*[[Lionel Jospin]]
*[[Robert Jospin]]
*[[Léon Jouhaux]]
*[[Paul Jourdain]]
*[[Louis Joxe]]
*[[Pierre Joxe]]
*[[Pierre Juillet]]
*[[Maurice Juncker]] 
*[[Jean-Andoche Junot]]
*[[Alain Juppé]]
*[[Pierre Juquin]]
*[[Philippe Juvin]]

== K ==
*[[Patrick Kanner]]
*[[Karel X. Francoski]]
*[[David Korner]]
*[[Nathalie Kosciusko-Morizet]]
*[[Bernard Kouchner]]
*[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]]
*[[Camille Krantz]]
*[[Henri Krasucki]]
*[[Alain Krivine]]

== L ==
*[[Françoise Laborde]]
*[[Robert Lacoste]]
*[[Jean Lacrampe]]
*[[Guillaume Lacroix]]
*[[Paul Lafargue]]
*[[LaFayette]]
*[[Louis Lafferre]]
*[[Édouard Laferrière]]
*[[Christine Lagarde]]
*[[Hubert Lagardelle]]
*[[Arlette Laguiller]]
*[[André Lajoinie]]
*[[Catherine Lalumière]]
*[[Pierre Lalumière]]
*[[Alain Lamassoure]]
*[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'')
*[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]]
*[[Charles Malo François Lameth]]
*[[Jean-François Lamour]]
*[[Adolphe Landry]]
*[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]]
*[[Carl Lang]]
*[[Jack Lang]]
*[[René Lenoir]]
*[[Gérard Larcher]]
*[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]]
*[[Jean Lassalle]]
*[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]]
*[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]]
*[[Louis Philippe I]]
*[[Augustin Laurent]]
*[[Pierre Laurent]]
*[[Pierre Laval]]
*[[Philippe-François-Joseph Le Bas]]
*[[Albert François Lebrun]]
*[[Charles-François Lebrun]] 
*[[Jean Lecanuet]]
*[[Jean-Yves Le Drian]]
*[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]]
*[[André Joseph Lefèvre]]
*[[Stéphane Le Foll]]
*[[Gilles Le Gendre]]
*[[Pierre Lellouche]]
*[[Bruno Le Maire]]
*[[Catherine Lemorton]]
*[[Jean Leonetti]]
*[[François Léotard]]
*[[Thierry Lepaon]]
*[[Jean-Marie Le Pen]]
*[[Marine Le Pen]]
*[[Bruno Le Roux]]
*[[Philippe Le Royer]]
*[[Henry de Lesquen]]
*[[Valérie Létard]]
*[[Jean Letourneau]]
*[[Georges Leygues]]
*[[Jean-Baptiste Robert Lindet]]
*[[Gérard Longuet]]
*[[Jean Longuet]]
*[[Émile Loubet]]
*[[Paul Louis]]
*[[Ludvik XIV. Francoski]]
*[[Ludvik XV. Francoski]]
*[[Ludvik XVI. Francoski]]
*[[Ludvik XVIII. Francoski]]
*[[Ludvik Filip]]

== M ==
*[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ?
*[[Patrice de MacMahon]]
*[[Emmanuel Macron]]
*[[Alain Madelin]]
*[[André Maginot]]
*[[Sylvain Maillard]]
*[[Charles Malato]]
*[[Pierre Victor Malouet]]
*[[André Malraux]]
*[[Martin Malvy]]
*[[Georges Mandel]]
*[[Jean-Paul Marat]]
*[[Georges Marchais]]
*[[Sylvain Maréchal]]
*[[Jacques Marette]]
*[[André Marie]]
*[[Bernard Marie]]
*([[Marija Antoaneta]])
*[[Paul Marion]]
*[[Auguste Marmont]] 
*[[Philippe Martin]]
*[[Jean-Claude Martinez]]
*[[Philippe Martinez]]
*[[André Marty]]
*[[René Maheu]]
*[[Jean Mattéoli]]
*[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]]
*[[Louis Maurin]]
*[[Pierre Mauroy]]
*[[Charles Maurras]]
*[[Daniel Mayer]]
*[[René Mayer]]
*[[Jules Mazarin]]
*[[Bruno Mégret]]
*[[Pierre Méhaignerie]]
*[[Jean-Luc Mélenchon]]
*[[Jules Méline]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Louis Mermaz]]
*[[Adolphe Messimy]]
*[[Pierre Messmer]]
*[[Gustave Mesureur]]
*[[Albert Métin]]
*[[Jacques Mézard]]
*[[Pierre Mazeaud]]
*[[Louise Michel]] (1830-1905)
*[[Edmond Michelet]]
*[[Alexandre Millerand]]
*[[Raphaël Milliès-Lacroix]]
*[[Charles Millon]]
*[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]])
*[[Hélène Missoffe]]
*[[Samuel de Missy]]
*[[François Mitterrand]] 
*[[Frédéric Mitterrand]]
*[[Jules Moch]]
*[[Louis-Mathieu Molé]]
*[[Guy Mollet]]
*[[Ernest Monis]]
*[[Gaston Monnerville]]
*[[Jean Monnet]]
*[[René Monory]]
*[[Arnaud Montebourg]]
*[[André Morice]]
*[[Hervé Morin]]
*[[Pierre Moscovici]]
*[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]]
*[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]]
*[[Jean Moulin]]
*[[Jean Joseph Mounier]]

== N ==
*[[Sébastien Nadot]]
*[[Marcel-Edmond Naegelen]]
*[[Napoleon I. Bonaparte]]
*[[Napoléon III. Bonaparte]]
*[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]]
*[[Louis Marc Antoine de Noailles]]
*[[Michel Noir]]
*[[Nicole Notat]]
*[[Joseph Noulens]]
*[[Françoise Nyssen]]

== O ==

*[[Patrick Ollier]]
*[[Émile Ollivier]]
*[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]]
*[[Dominique Orliac]]
*[[Michel d'Ornano]]
*[[François-Xavier Ortoli]]

== P ==

*[[Michel Pablo]]
*[[Jean-Nicolas Pache]]
*[[Paul Painlevé]]
*[[Jules Pams]]
*[[Françoise de Panafieu]]
*[[Florence Parly]]
*[[Charles Pasqua]]
*[[Étienne-Denis Pasquier]]
*[[Frédéric Passy]]
*[[François Patriat]]
*[[Joseph Paul-Boncour]]
*[[Valérie Pécresse]]
*[[Vincent Peillon]]
*[[Fleur Pellerin]]
*[[Camille Pelletan]]
*[[Eugène Pelletan]]
*[[Alda Pereira-Lemaitre]]
*[[Raoul Péret]]
*[[Achille Peretti]]
*[[Louis Périllier]]
*[[Henri Philippe Pétain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Alain Peyrefitte]]
*[[Albert Peyronnet]]
*[[Édouard Philippe]]
*[[Pierre Pflimlin]]
*[[Stephen Pichon]]
*[[Antoine Pinay]]
*[[Christian Pineau]]
*[[Sylvia Pinel]]
*[[Éric Piolle]]
*[[Christian Piquet]]
*[[Marceau Pivert]]
*[[Jean-Pierre Plancade]]
*[[René Pleven]]
*[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'')
*[[Raymond Poincaré]]
*[[Alain Pompidou]]
*[[Georges Pompidou]]
*[[Christian Poncelet]]
*[[Michel Poniatowski]]
*[[Bernard Pons]]
*[[Auguste Henri Ponsot]]
*[[Jean Poperen]]
*[[Eugène Pottier]]
*[[Robert Poujade]]
*[[Philippe Poutou]]
*[[Charles-André Pozzo di Borgo]] 
*[[Aurélien Pradié]] 
*[[Pierre Louis Prieur]]
*[[Edmond Lefebvre du Prey]]
*[[Pierre-Joseph Proudhon]]
*[[Alexandre de Prouville]]
*[[Maurice Pujo]]
*[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]]

== Q ==
*[[Henri Queuille]]
*[[Jean-Jack Queyranne]]
*[[Antoine Quinson]]

== R ==
*[[Valérie Rabault]]
*[[Jean-Pierre Raffarin]]
*[[Jean-Bernard Raimond]]
*[[Dominique Raimbourg]]
*[[Paul Ramadier]]
*[[Éric Raoult]]
*[[François Rebsamen]]
*[[Élisée Reclus]]
*[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] 
*[[Thierry Repentin]]
*[[Paul Reynaud]]
*[[Jean-François Rewbell]]
*[[Alexandre Ribot]]
*[[Alain Richard]]
*[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
*[[Franck Riester]]
*[[Maximilien Robespierre]]
*[[Michel Rocard]]
*[[Camille de Rocca-Serra]] 
*[[Jean-Paul de Rocca-Serra]] 
*[[Waldeck Rochet]]
*[[Pierre Louis Roederer]]
*[[Jean-Marie Roland]]
*[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née Marie-Jeanne Phlippon)
*[[Jean-Luc Romero]]
*[[Louis-Nathaniel Rossel]]
*[[José Rossi]]  
*[[Laurence Rossignol]]
*[[André Rossinot]]
*[[Eugène Rouher]]
*[[Fabien Roussel]]
*[[Maurice Rouvier]]
*[[Jacques Roux]]
*[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]]
*[[Ségolène Royal]]
*[[François de Rugy]]

== S ==

*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Lucien Saint]]
*[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]]
*[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]]
*[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]]
*[[Roger Salengro]]
*[[Jean-Claude Sandrier]]
*[[Ange Santini]]
*[[Gilles Simeoni]] 
*[[Michel Sapin]]
*[[Émile Sari]]
*[[Nicolas Sarkozy]] 
*[[Marielle de Sarnez]]
*[[Albert Sarraut]]
*[[Maurice Sarraut]]
*[[Ferdinand Sarrien]]
*[[Alain Savary]]
*[[Léon Say]]
*[[Edmond Henri Adolphe Schérer]] 
*[[Marlène Schiappa]]
*[[Victor Schoelcher]]
*[[Maurice Schumann]]
*[[Robert Schuman]]
*[[Roger-Gérard Schwartzenberg]]
*[[Philippe Séguin]]
*[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]]
*[[Louis Sellier]]
*[[Justin de Selves]]
*[[Pierre Sémard]]
*[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]]
*[[Marcel Servin]]
*[[Jules Siegfried]]
*[[Emmanuel-Joseph Sieyès]]
*[[Yves-Thibault de Silguy]]
*[[Gilles Simeoni]]
*[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]]
*[[Danielle Simonnet]]
*[[Jean-Pierre Soisson]]
*[[Alain Soral]]
*[[Madame Sorgue]]
*[[René Souchon]]
*[[Jean-de-Dieu Soult]]
*[[Jacques Soustelle]]
*[[Georges Spénale]] 
*[[Théodore Steeg]]
*[[Jean-Pierre Stirbois]]
*[[Dominique Strauss-Kahn]]
*[[Jean-Pierre Sueur]]

== T ==

*[[Jean Taittinger]]
*[[Jean-Guy Talamoni]]
*[[Camille Tallart]]
*[[Charles Maurice de Talleyrand]]
*[[Jean-Lambert Tallien]]
*[[Bernard Tapie]]
*[[André Tardieu]]
*[[Catherine Tasca]]
*[[Christiane Taubira]]
*[[Henri Teitgen]]
*[[Rachid Temal]]
*[[Louis Terrenoire]]
*[[Catherine Théot]] ?
*[[Bernard Thibault]]
*[[Adolphe Thiers]]
*[[Eugène Thomas]]
*[[Maurice Thorez]]
*[[Christophe de Thou]]
*[[Jean Tiberi]]
*[[Charles Tillon]]
*[[Pierre Tirard]]
*[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]]
*[[Jacques Toubon]]
*[[Stéphane Travert]]
*[[Maurice Tréand]]
*[[Albert Treint]]
*[[Louis-Jules Trochu]]
*[[Raymond-Theodore Troplong]]
*[[Georges Trouillot]]

== V ==

*[[Roseline Vachetta]]
*[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]]
*[[Daniel Vaillant]]
*[[Édouard Vaillant]]
*[[Paul Vaillant-Couturier]]
*[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel)
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Xavier Vallat]]
*[[Ernest Vallé]]
*[[Jules Vallès]]
*[[Manuel Valls]]
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Eugène Varlin]]
*[[Henri Vaugeois]]
*[[Hubert Védrine]]
*[[Simone Veil]]
*[[Olivier Véran]]
*[[Louis Viannet]]
*[[Pierre Victurnien Vergniaud]]
*[[Frédérique Vidal]]
*[[Alain Vidalies]]
*[[George de Villebois-Mareuil]]
*[[Abel-François Villemain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Dominique de Villepin]]
*[[Maurice Viollette]]
*[[René Viviani]]
*[[Mélanie Vogel]] 
*[[Dominique Voynet]]

== W ==

*[[William Waddington]]
*[[Antoine Waechter]]
*[[Pierre Waldeck-Rousseau]]
*[[Henri-Alexandre Wallon]]
*[[Henri Wallon]]
*[[Laurent Wauquiez]]
*[[Éric Woerth]]

== Z ==

*[[Jean Zay]]
*[[Éric Zemmour]]
*[[Émile Zuccarelli]]
*[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Francije]]
* [[seznam predsednikov vlade Francije]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]]
[[Kategorija:Francoski politiki|*]]</text>
      <sha1>ttswocmm4k7xh5hhx35qbu2lcnh5vb3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam britanskih slikarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49639</id>
    <revision>
      <id>5736082</id>
      <parentid>5563112</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:07:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4017" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Britanci|britanskih]] [[slikar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Lemuel Francis Abbott]] ([[1760]]-[[1803]])
* [[Lawrence Alma-Tadema|Sir Lawrence Alma-Tadema]] ([[1836]]-[[1912]]) ''(rojen na Danskem)''
* [[John Grimshaw Atkinson]] ([[1836]]-[[1893]])

== B ==
*[[Francis Bacon (slikar)|Francis Bacon]] (1909-1992) (irskega rodu)
*[[George Barret]] (irskega rodu)
*[[Aubrey Vincent Beardsley]] ([[1872]]-[[1898]])
* [[Vanessa Bell]] ([[1879]]-[[1961]])
* [[Robert Bevan]] (1865-1925)
* [[William Blake]] ([[1757]]-[[1827]])
* [[Alfred de Breanski, Sr.]] ([[1852]]-[[1928]])
* [[Alfred Fontville de Breanski, Jr.]] ([[1877]]-[[1957]])
* Sir [[Edward Burne-Jones]] ([[1833]]-[[1898]])

== C ==
* [[Winston Churchill]]
*[[John Collier]] ([[1850]]-[[1934]])
* [[John Constable]] ([[1776]]-[[1837]])
* [[Thomas Sidney Cooper]] ([[1803]]-[[1902]])
* [[Frank Cadogan Cowper]] ([[1877]]-[[1958]])

== D ==
* [[Frank Bernard Dicksee]] ([[1853]]-[[1928]])
* [[William Dobson]] ([[1610]]-[[1646]])

== E ==
* [[Reginald Grenville Eves]] ([[1876]]-[[1941]])

== F ==
* [[Eleanor Fortescue-Brickdale]] ([[1872]]-[[1945]])
* [[Roger Fry]] ([[1866]]-[[1934]])
* [[Lucian Freud]] ([[1922]]-[[2011]])
* [[Henry Fuseli]] ([[1741]]-[[1825]]) ''rojen v Švici''

== G ==
* [[Thomas Gainsborough]] ([[1727]]-[[1788]])
* [[Sawrey Gilpin]] ([[1733]]-[[1807]])
* [[Thomas Girtin]] ([[1775]]-[[1802]])
* [[Walter Greaves]] ([[1846]]-[[1930]])
* [[George Gower]] (?-[[1596]])
* [[Duncan Grant]] ([[1885]]-[[1978]])

== H ==
* [[Francis Hayman]] ([[1708]]-[[1776]])
* [[Nicolas Hilliard]] ([[1547]]-[[1619]])
*[[Damien Hirst]] (1965) ??
*[[Ivon Hitchens]] (1893-1979)
* [[Prince Hoare]] ([[1755]]-[[1834]])
* [[William Hoare]] (~[[1707]]-[[1792]])
*[[David Hockney]] (1937)
* [[William Hogarth]] ([[1697]]-[[1764]])
* [[Arthur Hughes]] ([[1832]]-[[1915]])
* [[Edward Robert Hughes]] ([[1851]]-[[1914]])
* [[William Holman Hunt]] ([[1827]]-[[1910]])

== J ==
* [[Augustus John]] ([[1878]]-[[1961]])

== L ==
* [[Henry Lamb]] ([[1883]]-[[1960]])
*[[Edwin Henry Landseer]] (1802-1873)
* [[Thomas Lawrence|Sir Thomas Lawrence]] ([[1760]]-[[1830]])
* [[Benjamin Williams Leader]] RA (1833-1921)
* [[Edmund Blair Leighton]] ([[1853]]-[[1922]])
* [[Wyndham Lewis]] ([[1884]]-[[1957]])
* [[Edwin Long]] ([[1829]]-[[1890]])

== M ==
* [[John Martin (slikar)|John Martin]] ([[1789]]-[[1854]])
* [[Bruce McLean]] ([[1944]]-)
* [[Henry Mee]] ([[1955]]-)
* [[Arthur Melville]] ([[1858]]-[[1904]])
* [[John Everett Millais]] ([[1829]]-[[1896]])
* [[William Morris]] ([[1834]]-[[1896]])

== N ==

* [[Ben Nicholson]] (1894-1982)

== P ==
*[[Victor Pasmore]] (1908-1997) 
*The Revd [[Matthew William Peters]] ([[1741]]-[[1814]])
*(Edoardo Paolozzi 1924-2005: škotski grafik in kipar it. porekla)

== R ==
*[[Henry Raeburn]] (1756-1823)
*[[Allan Ramsay]] (1713-1784)
*[[Joshua Reynolds|Sir Joshua Reynolds]] ([[1723]]-[[1792]])
* [[George Romney (slikar)|George Romney]] ([[1734]]-[[1802]])
* [[Dante Gabriel Rossetti]] ([[1828]]-[[1882]])

== S ==
*[[Stanley Spencer]] (1891-1959)
*[[Thomas Stothard]] ([[1755]]-[[1834]]
* [[George Stubbs]] ([[1724]]-[[1806]])
* [[Stuart Sutcliffe]] ([[1940]]-[[1962]])

== T ==
* [[James Thornhill|Sir James Thornhill]] ([[1675]]-[[1734]])
*[[Bridget Bate Tichenor]] (1917-1990) (britansko-mehiška)
* [[Owen Traynor]]
* [[Joseph Mallord William Turner]] ([[1775]]-[[1851]])

== V ==
* [[John Vanderbank]] ([[1694]]-[[1739]])
* [[John Varley (slikar)|John Varley]] ([[1778]]-[[1842]])

== W ==
* [[John William Waterhouse]] ([[1849]]-[[1917]])
*[[James Whistler]] (1834-1903) (angleško-ameriški)
* [[David Wilkie (slikar)|Sir David Wilkie]] ([[1785]]-[[1841]])
* [[Richard Wilson (slikar)|Richard Wilson]] ([[1713]]-[[1782]])
* [[John Wootton]] ([[1682]]-[[1764]])
* [[John Michael Wright]] ([[1617]]-[[1694]])

{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}

[[Kategorija:Seznami Britancev|Slikarji]]
[[Kategorija:Britanski slikarji|*]]</text>
      <sha1>3k5ljf4hst71eu4ir0ac3wgfs028hpw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam nemških biologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50097</id>
    <revision>
      <id>5736339</id>
      <parentid>5644174</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:46:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* N */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1457" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[biolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Franz Carl Achard]] 

== B ==
*[[Anton de Bary]]
*[[Alfred Brehm]]

== C ==
*[[Carl Chun]]
*[[Carl Correns.]]
*[[Hans Gerhard Creutzfeldt]]

== E ==

* [[Norbert Elsner]]

== D ==

* [[Hans Driesch]]

== F ==

* [[Karl von Frisch]] (avstrij.-nem.)

== G ==

* [[Bernhard Grzimek]]

== H ==
*[[Wilhelm Haacke]]
*[[Ernst Haeckel]]
*[[Viktor Hamburger]] (1900-2001)
*[[Hermann von Helmholtz]] ?
*[[Richard Hertwig]]
*[[Regine Hildebrandt]] (née Radischewski) (1941–2001)
*[[Wilhelm Hofmeister]]
*[[David Heinrich Hoppe]]

== J ==
*[[Alfons Maria Jakob]]

== K ==
*[[Carl Friedrich Kielmeyer]]
*[[Georges J. F. Köhler]]

== L ==

*[[Paul Langerhans]]

== M ==

* [[Rudolf Martin]] (antropolog)
* [[Irina Meln]]

== N ==
*[[Johann Friedrich Naumann]] (ornitolog)
*[[Erwin Neher]] (*1944) (biofizik)
*[[Jürgen Nicolai]]
*[[Christiane Nüsslein-Volhard]]

== R ==
*Michael Rossmann (nem.-amer.)
*[[Gerhard Roth (biolog)|Gerhard Roth]]

== S ==
*[[Matthias Jakob Schleiden]]
*[[Oskar Schmidt]]
*[[Georg Steller]]

== T ==
*[[Johann Daniel Titius]]

== U ==

* [[Jakob Johann von Uexküll]]

== V ==

* [[Rudolf Virchow]]

== W ==

*[[Otto Heinrich Warburg]] 
*[[August Weismann]]
*[[Maximilian zu Wied-Neuwied]]
*

{{seznami narodov po poklicu|biologov}}
[[Kategorija:Seznami Nemcev|Biologi]]
[[Kategorija:Nemški biologi|*]]</text>
      <sha1>iiqg21emxd4ihm2qdympyc2q7yhl1xu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških tenisačev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>54051</id>
    <revision>
      <id>5736337</id>
      <parentid>5716368</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:36:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7248" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] -

== B ==
[[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] -

== C ==
[[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] -

== D ==
[[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] -

== E ==
[[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] -

== F ==
[[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] -

== G ==
[[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] -

== H ==
[[Jamie Hampton]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] -

== I ==
[[John Isner]] -

== J ==
[[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]]  - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] -

== K ==
[[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] -

== L ==
[[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] -

== M ==
[[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] -  [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]]  - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] -

== N ==
[[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] -

== O ==
[[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] -

== P ==
[[Frank Parker]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] -  [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] -

== Q ==
[[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] -

== R ==
[[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] -

== S ==
[[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] -  [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] -

== T ==
[[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] -  [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]]

== V ==
[[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] -

== W ==
[[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]]  - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] -

== Y ==
[[Donald Young (tenisač)|Donald Young]]

{{seznami narodov po poklicu|tenisačev}}
[[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]]
[[Kategorija:Ameriški tenisači|*]]</text>
      <sha1>kgtqm8zfik1cr947nmo0it4qouft4v4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Manche</title>
    <ns>0</ns>
    <id>54159</id>
    <revision>
      <id>5736215</id>
      <parentid>4749664</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:42:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1887" xml:space="preserve">{{Tableau dépt fr |
département=Manche (50) |
logo=[[Slika:Blason département fr Manche.svg|100px]] |
région=[[Spodnja Normandija]] |
Préfecture=[[Saint-Lô]] |
Sous-préfectures=[[Avranches]]&lt;br /&gt;[[Cherbourg-Octeville]]&lt;br /&gt;[[Coutances]] |
population=481 471 |
DatePop=1999 |
densité=81 |
sup=5 938 |
arr=4 |
canton=52 |
comm=602 |
président=[[Jean-François Le Grand]] |
loc=[[Slika:Manche-Position.png|Lega Mancheja v Franciji]]
}}

'''Manche''' (oznaka '''50''') je [[Francija|francoski]] [[departma]] v [[regija|regiji]] [[Spodnja Normandija|Spodnji Normandiji]]. Ime je dobil po [[Rokavski preliv|Rokavskemu prelivu]] ([[francoščina|francosko]] ''La Manche'').

== Zgodovina ==
Departma je bil ustanovljen v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] [[4. marec|4. marca]] [[1790]] iz dela nekdanje province [[Normandija|Normandije]].

Prvotno je bilo glavno mesto departmaja [[Coutances]] do [[1796]], ter v obdobju po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je bilo tedanje glavno mesto [[Saint-Lô]] med zavezniškim izkrcanjem v Normandiji ([[Dan D]]) popolnoma uničeno. Po obnovi je Saint-Lô ponovno postal glavno mesto departmaja.

== Upravna delitev ==
{{glavni|Seznam občin departmaja Manche}}

== Geografija ==
Manche leži na zahodu regije [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]] in vključuje [[Cotentinski polotok]] ter otočje [[Chausey]]. Na zahodu in severu ga obliva Rokavski preliv, na vzhodu meji na departmaja [[Calvados (departma)|Calvados]] in [[Orne (departma)|Orne]], na jugu pa na departma regije [[Loire (regija)|Loire]] [[Mayenne (departma)|Mayenne]] in [[Ille-et-Vilaine]] (regija [[Bretanja]]).

V departmaju se nahaja znameniti [[samostan]] [[Mont-Saint-Michel]].

{{francoskiDep}}

{{normativna kontrola}}

{{fr-geo-stub}}

[[Kategorija:Spodnja Normandija]]
[[Kategorija:Departmaji Francije]]
[[Kategorija:Manche|*]]</text>
      <sha1>cy4ufw16freyih74vwk1wqhuq9y5vt9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih fotografov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>59535</id>
    <revision>
      <id>5736503</id>
      <parentid>5726931</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:20:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* F */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18678" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

==A==
*
*[[Uroš Abram]]
*[[Bojan Adamič]]
*[[Jaka Adamič]]
* [[Gregor Aljančič]]
* [[Marko Aljančič]]
*[[Ciril Ambrož]]
*[[Iztok Ameršek]]
* [[Igor Andjelić]]
*[[Gero Angleitner]]
* [[Igor Antič]]
*[[Franc Aparnik]]
* [[Tina Arh]]
*[[Bojan Arrigler]]
* [[Dragan Arrigler]]
*[[Vojko Artač]]
*[[Ernest Artič]] 
*[[Marjan Artnak]]
*[[Dušan Arzenšek]]
*[[Florjan Auser]]
*[[Polona Avanzo]]

==B==
*[[Jaka Babnik]]
*[[Urban Babnik]]
*[[Martin Baebler]]
*[[Marin Bajd]]
*[[Alma Bajt]]
*[[Egon Bajt]]
*[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]]
*[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]]  
*[[Robert Balen]]
*[[Boštjan Banfi]]
*[[Franci Bar]]
*[[Antonio Baričević]]
*[[Miro Bark-Hojnik]]
*[[Jože Bartolj]]
*[[Rihard Baša]]
*[[Jani Batič]]
*[[Evgen Bavčar]]
*[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]]
*[[Franc Bazelj]]
*[[Marjan Bažato]]
*[[Jan Beguš-Begi]]
*[[Nataša Berk]]
*[[Nejc Bernik]]
*[[Tadej Bernik]]
*[[Viktor Bernik]]
*[[August Berthold]]
*[[Goran Bertok]]
*[[Veličan Bešter]]
*[[Špela Bevc]]
*[[Albin Bezjak]]
*[[Roman Bezjak (fotograf)]]
*[[Katja Bidovec]]
*[[Mirko Bijuklić]]
*[[Nace Bizilj]]
*[[Bojan Bizjak]]?
*[[Bruno Bizjak]]
*[[Primož Bizjak]]
*[[Rajko Bizjak]]
*[[Sašo Bizjak]]
*[[Andrej Blatnik (fotograf)]]
*[[Avgust Blaznik]]
*[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]]
*[[Dragomil Bole]]
*[[Zdenko Bombek]]
*[[Iztok Bončina]]
*[[Ivo Borko]]
*[[Štefi P. Borko]]
*[[Manca Borštnar]]
*[[Boris Božič]] - Yuri
*[[Brane Božič]]
*[[Jani Božič]]
*[[Alfred Bradač]] 
*[[Matija Bradaška]]
*[[Marcandrea Bragalini]]
*[[Janko Branc]]
*[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.)
*[[Aleš Bravničar]]
*[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]]
*[[Primož Brecelj]]
*[[Jure Breceljnik]]
*[[Jaka Bregar]]
*[[Tomo Brejc (fotograf)]]
*[[Boris Brelih]]?
*[[Kaja Brezočnik]]
*[[Bogumil Brinšek]]
*[[Klemen Brumec]]
*[[Matija Brumen]]
*[[David Brusnjak]]
*[[Vanja Bučan]]
*[[Jaka Bulc]]
*[[Boštjan Burger]]
*[[Darko Butinar]]
*
*

== C ==

*[[Valentin Casarsa]]
*[[Josip Cerk]]
*[[Jorg Ceglar]]
*[[Biserka Cesar]]
*[[Matjaž Chvatal]]
*[[Anja Cigala]]
*[[Ladislav Ciglenečki]]
*[[Urša (Urška Nina) Cigler]]
*[[Marjan Ciglič (fotograf)]]
*[[Marjan Cigoj]]
*[[Tjaša Cizelj]]
*[[Vlado Cizelj]]
*[[Luka Cjuha]]
*[[Martin Cregeen]]
*[[Darko Crnkovič]]
*[[Petra Cvelbar]]
*[[Borut Cvetko]]
*[[Tilen Cvetko]]
*[[Branko Cvetkovič]]
*[[Danilo Cvetnič]]
*

==Č==
*[[Jernej Čampelj]]
*[[Herman Čater]]
*[[Matjaž Čater]]
*[[Branko Čeak]]
*[[Barbara Čeferin]]
*[[Jure Čeh]]
*[[Erika Čelan]]
*[[Klemen Čepič]]
*[[Branko Čepič|Branko Čepić]]
*[[Bogomir Čerin]]
*[[Ivo Čerle]]
*[[Jan Čermelj]]
*[[Janez Černe]]
*[[Robert Černelč]]
*[[Boris Černi]]
*[[Aleš Černivec]]
*[[Dajana Čok]]
*[[Radovan Čok]]
*[[Anže Čokl]]
*[[Anja Čop]]
*[[Jaka Čop]]
*[[Suzana Čotar]]
*[[Marija Čreslovnik Kotnik]]
*[[Miha Črnigoj]]
*[[Vesna Črnivec]]
*[[Franc Črv]]
*[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]]
*[[Mario Ćulibrk]]

==D==
*[[Luka Dakskobler]]
*[[Luka Dekleva (1976)]]
*[[Matjaž Dekleva]]
*[[DK]] (''Damjan Kocjančič'')
*[[Alojz Demšar]]
*[[Anton Demšar]]
*[[Jon Derganc]]
*[[Janko Dermastja]]
*[[Aleš Doberlet]]
*[[Vasja Doberlet]]
*[[Fran Dobovšek]]
*[[Marjan Miro Dobovšek]]
*[[Bor Dobrin]]
*[[Božidar Dolenc]]
*[[Domen Dolenc]]
*[[Hinko Dolenc]]
*[[Oskar Dolenc]]
*[[Leon Dolinšek]]
*[[Mihael Dolinšek]]
*[[Žiga Dolinšek]]
*[[Drago Dolžan]]
*[[Boštjan Doma]]
*[[Gašper Domjan]]
*[[Petra Draškovič Pelc]]
*[[Stane Draškovič Pelc]]
*[[Matej Družnik]]
*[[Borut Dvornik]]
*[[Ivan Dvoršak]]
*[[Emil Dzimski]] (1824-1863)

==E==
*[[Edi Einspieler]] - Sherpa
*[[Hinko Engelsberger]]?
*[[Jaka Ercegovčević]]
*[[Jožef Erjavec]]
*[[Jure Eržen]]
*[[Matic Eržen]]
*[[Ivan Esenko]]
*[[Luka Esenko]]

==F==
*[[Gregor Fajfar]]
*[[Nataša Fajon]]
*Matjaž Fajt?
*[[Vilko Fajt]]
*[[Neca Falk]]
*[[Boris Farič]]
*[[Franc Ferjan]]
*[[Peter Fettich]]
*[[Vilko Filač star.|Vilko (&amp;Zora) Filač star.]]
*[[Niki Filipovič]]
*[[Adi Fink]]
*[[Dušan Fišer]]
*[[Gregor Födransperg - Fedr]]
*[[Zorko Fon]] 
*[[Jošt Franko]]
*[[Miha Fras]]
*[[Ivo Frelih]]
*[[Jure Frelih]]
*[[Uroš Frelih]]
*[[Saša Fuis]]
*[[Lovrenc Funtek]]
*[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]]
*[[Borut Furlan]] (''podvodni'')
*[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]]

== G ==
*[[Boris Gaberščik]] (ml.)
*[[Janko Gačnik]]
*[[Jože Gal]]
*[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'')
*[[Jošt Gantar]]
*[[Janez Gartner]]?
*[[Jaka Gasar]]
*[[Peter Gedei]] (''jamski'')
*[[Iztok Geister]]
*[[Dušan Gerlica]]
*[[Martin Germ]]
*[[Maks Gliha]]
*[[Jakob Gnilšak]]
*[[Boris Godnič]]
*[[Ivo Gogala]]
*[[Bojan Golčar]]
*[[Katja Goljat]]
*[[Franc Golob]]
*[[Gorazd Golob]] (živali)
*[[Rok Golob]]
*[[Tibor Golob]]
*[[Urban Golob]]
*[[Sara Nuša Golob Grabner]]
*[[Vili Gombač]]
*[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]]
*[[Marko Gorenc]]
*[[Dora Gorše]]
*[[Stojan Gorup]]
*[[Črtomir Goznik]]
*[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]]
*[[Boža Grafenauer Bratož]]
*[[Stane Grandljič]]
*[[Davide Grassi]]
*[[Milan Grego]]
*[[Aleš Gregorič]]
*[[Tomaž Gregorič]]
*Barbara Gregurič Silič
*[[Nina Grein]]
*[[Remigio Grižonič]]
*[[Karol Grossmann]]
*[[Brigita Grošelj]]
*[[Boštjan Gunčar]]
*[[Milan Grego]]
*([[Bogdan Grom]]) 
*[[Svetozar Guček]]
*[[Boštjan Gunčar]]

==H==
*[[Dejan Habicht]]
*[[Vladimir Habjan]]
*[[Janez (Janko) Hafner]]
*[[Miran Hafner]]
*[[Bojan Hajdu]]
*([[Hanno Hardt]])
*[[Dejan Habicht]]
*[[Irena Herak]]
*[[Darko Herič]]
*[[Hugo Hibšer]]
*[[Primož Hieng]]
*[[Franc Hlupič]]
*[[Uroš Hočevar]]
*[[Arne Hodalič]]
*[[Jožef Hochstätter]]
*[[Mišo Hochstätter]]
*([[Zoran Hochstätter]])
*[[Karel Holec]]
*[[Karel Holyinski]]
*[[Borut Hribar]] 
*[[Feruccio Hrvatin]] 
*[[Jernej Humar]]
*[[Marjan Humar]]
*[[Gregor Hvastja]]

== I ==

* [[Tjaša Iris]]  
*[[Avgust Ivančič]]  
*[[Jaka Ivančič]]
*[[Miloš Ivančič]]

== J ==

*[[Stane Jagodič]] (fotomontaže)
*[[Mirko Japelj]]
*[[Lado Jakša]]
*[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]])
*[[Tone Jakše]]
*Franc Jamar
*[[Stefano Jančar]]
*[[Vlado Jehart]] (naravoslovni)
*[[Aleš Jelenko]]
*[[Janko Jelnikar]]
*[[Marjan Jelnikar]] ?
*([[Zmago Jeraj]])
*[[Rado Jerič]]
*[[Anton Jerkič]]
*[[Stane Jerko]] 
*[[Mirko Jernejčič]]
*[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.)
*[[Stane Jeršič]] &amp; [[Barbara Jeršič]]
*[[Tomo Jeseničnik]]
*[[Izidor Jesenko]]
*[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]]
*[[Dušan Jež]]
*[[Oskar Jogan]] 
*[[Hijacint Jussa]]
*[[Janez Juvan]]
*[[Manca Juvan]] Hessabi
*[[Primož Juvan]]

== K ==
*[[Miha Kacafura]]
*[[Matjaž Kačičnik]]
*[[Sara Kager]]
*[[Janez Kališnik]]
*[[Primož Kališnik]]
*[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'')
*[[Mirko Kambič]]
*[[Špela Kasal]]
*[[Jure Kastelic]]
*[[Matej Kastelic]]
*[[Egon Kaše]]
*[[Luka Kaše]]
*[[Stojan Kerbler]]
*[[Matej Kerec]]
*[[Simon Kerševan]]
*[[Rada Kikelj Drašler]]
*[[Jure Kirbiš]]
*[[Bogdan Kladnik]]
*[[Branko Klančar]]
*[[Jasna Klančišar]]
*[[Anton Klančnik]]?
*[[Lado Klar]]
*[[Stane Klemenc]]
*[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020)
*[[Dušan Klenovšek]] ?
*[[Vida Klenovšek]]
*[[Damjan Kocjančič]] - DK
*[[Darja Kocjančič]]
*[[Karlo Kocjančič]]
*[[Oskar Kocjančič]]
*[[Peter Kocjančič]]
*[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković]
*[[Jože Kološa]] - Kološ
*[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju
*[[Biserka Komac]]?
*[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.)
*[[Aleš Komovec]]
*[[Miro Kompare]]
*[[Franci Koncilija (fotograf)]]
*[[Klemen Korenjak]]
*[[Maša Kores]]
*[[Žiga Koritnik]]
*[[Ante Kornič]]
*[[Marko Korošec]]
*[[Primož Korošec]]
*[[Janez Korošin]]
*[[Gojmir Anton Kos]]
*[[Mateo Kos]]
*[[Nataša Kos]]
*[[Franc Kosi]]
*[[Tončka Kosi]]
*[[Alan Kosmač]]
*[[Peter Košenina]]
*[[Lovrenc Košir]]
*[[Matej Košir]]?
*[[Tit Košir]]
*[[Urška Košir]]
*[[Nataša Košmerl]]
*[[Peter Koštrun]]
*[[Ivan Kotar]] (1865-1908)
*[[Darija Kovačič]]
*[[Jože Kovačič]]
*[[Rok Kovačič]] (''podvodni'')
*[[Simon Kovačič]]
*[[Alenka Kozinc]]
*[[Emil Kozole]]
*[[Ivo Koželj]]
*[[Jure Krajc]]
*[[Borut Krajnc]]
*[[Damijan Krajnc]]
*Bogdan Kralj?
*[[Arven Šakti Kralj-Szomi]]
*[[Lado Kraljič]]
*[[Janez Kramar (fotograf)]]
*[[Vekoslav Kramarič]]
*[[Valter Kranjc]]
*[[Andreja Kranjec]]
*[[Mankica Kranjec]]
*[[Miško Kranjec (fotograf)]]
*[[Fran Krašovec]]
*[[Jure Kravanja]]
*[[Franjo Kravos]]
*[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni)
*[[Matic Kremžar]]
*[[Meta Krese]]
*[[France Kreuzer]]
*[[Matjaž Krivic]]
*[[Alojz Krivograd - Futy]]
*[[Andrej Križ]]
*[[Vladimir Kržišnik]]
*[[Marjan Kukec]]
*[[Jože Kunaver]]
*[[Klemen Kunaver]]
*[[Uroš Kunaver]]
*[[Maks Kunc]]
*[[Franjo Kunšek]]
*[[Jurij Kurillo]]
*[[Roberto Kusterle]] (Italija)
*Valentin Kušar (1904-84)
*[[Dino Kužnik]]
*[[Slavko Kvas]] 
*[[Rok Kvaternik]]

== L ==
*[[Peter Lampič]] (1899-2001)
*[[Andrej Lamut]]
*[[Franc Langerholc]]
*[[Tomaž Lanišek]]
*[[Marijan Lapajne]]
*[[Eva Lasič]]
*[[Tomaž Lauko]]
*[[Viljem Lavrenčič]]
*[[Stanko Lavrič]]
*[[Marjan Laznik]]
*[[Ivica Leban]]
*[[Tajda Lekše]]
*[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966)
*[[Branko Lenart]]
*[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910)
*[[Gašper Lešnik]]
*[[Peter Lešnik]]
*[[Vladka Likar Kobal]]
* [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916)
*[[Mirko Ličen]] 
*[[Davor Lipej]]
* [[Dušan Lipovec]]
*[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]]
*[[Milan Lipovec]]
*[[Rado Lipovec]]
* [[Marijan Lipovšek]]
*[[Janko Logar]]
*[[Ivo Lorenčič]] - Loren
*[[Marko Lipuš]] (Avstrija)
*[[Anton Ločnikar]] (1857)
*[[Tomi Lombar]]
*[[Teodor Lorenčič]]
* [[Primož Lukežič]]
*[[Urška Lukovnjak]]
*[[Nives Lunder]]
* [[Tomaž Lunder]]
*[[Ferdo Lupša]]

== M ==

*[[Jože Maček (fotograf)]]
*[[Lucija Magajna]]
*[[Mario Magajna]]
*[[Ante Mahkota]]
*[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski)
*[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni)
*[[Davorin Majkus]]
*[[Andrej Malenšek]]
*[[Miha Maleš]]
*[[Jože Mally]]
*[[Ivan Malovrh]]
*[[Tone Marčan]]
*[[Janez Marenčič]] (1914-2007)
*[[Marjeta Marinčič]]
*[[Apolonija Marolt]]
*[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]]
*[[Ljubo Maroša]]
*[[Jožef Martini]]
*[[Milan Matko]]
*[[Nina Medved]]
*[[Drago Mehara]]
*[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]]
*[[Nino Mihalek]]
*[[Jože A. Mihelič]] 
*Tomaž Mikolaj 
*[[Iztok Medja]]
*[[Janez Medvešek]]
*[[Lujo Michieli]]
*[[Rado Miklavčič]]
*[[Dušan Gorast Miška]]
*[[Darinka Mladenovič]]
*[[Marko Mladovan]]
*[[Polona Mlakar Baldasin]]
*[[Tone Mlakar]]
*[[Lado Mlekuž]]
*[[Ciril Mlinar Cic]]
*[[France Modic]]
*[[Igor Modic]]
*[[Marko Modic]]
*[[Urban Modic]]
*[[Dragiša Modrinjak]]
*[[Maja Modrinjak]]
*[[Srdan Mohorič]]
*[[Oscar Molek]]
*([[Inge Morath]])
*[[Andrej Morovič]] 
*[[Flavio Mosseti]]
*[[Matjaž Motaln]]
*[[Ljubo Motore]]
*[[Peter Mrhar]]
*[[Tilyen Mucik]]
*[[Jože Mušič]]
*[[Niko Mušič]]
*[[Mare Mutić]]

==N==
*[[Peter Naglič]]
*[[Matej Nahtigal]]
*[[Valter Nanut]]
*[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]]
*[[Carmen Narobe]]
*[[Nik Erik Neubauer]]
*[[Dejan Nikolić]]
*[[Sašo Niskač]]
*[[Ivan Noč]] ?
*[[Danica Novak]]
*[[Jani Novak (1967)]]
*[[Jaro Novak]]
*[[Sandi Novak]]
*[[Boris Novković]]

== O ==

*[[Alojz Ojsteršek]]
*[[Mojca Opresnik]]
*[[Alojz Orel]]
*[[Miran Orožim]]
*[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]]
*[[Štefan Oštir]]
*[[Aleksander Ota]]
*[[Tomaž Ovčak]]
*[[Alen Ožbolt]]?

==P==
*[[Hermina Pacek]]
*[[Vladimir Pajek]]
*[[Kristijan Pajer]]
*[[Milan Pajk]]
*[[Volbenk Pajk]] 
*[[Domen Pal]] 
*[[Milan Papež]] 
*[[Marjan Paternoster]]?
*[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'')
*[[Gregor Pavlin]]
*[[Fran Pavlin]]
*[[Miran Pavlin (fotograf)]]
*[[Matija Pavlovec]]
*[[Alojz Pavšič]]
*[[Gianni Pečar]]
*[[Milenko Pegan]]
*[[Andreja Peklaj]]
*[[Josip Pelikan]]
*[[Matej Peljhan]]
*[[Janez Pelko]]
*[[Zvone Pelko]]
*[[Andrej Perko]]
*[[France Peršak]]?
*[[Borut Peršolja]]?
*[[Jože Petek]]
*[[Matej Petelin]]
*[[Borut Peterlin]]
*[[Jani Peternelj]]
*[[Marjan Pfeifer]]
*[[Miran Pflaum]]
*[[Marko Pigac]]?
*[[Veno Pilon]]
*[[Luka Pintar (zdravnik)]]
*[[Tihomir Pinter]]
*[[Dušan Pirih Hup]]
*[[Silvan Pittoli]]
*[[Herman Pivk]]
*[[Mateja Pivk]]
*[[Jurij Pivka]]
*(Libero Pizzarello : Koper&gt;Italija)
*[[Tomaž Planina]]
*[[Boža Pleničar]]
*[[Zora Plešnar]] (1925-2021)
*[[Valentina Počkaj]]
*[[Alja Podgornik]] 
*[[Dušan Podgornik]]
*[[Rafael Podobnik]]
*[[Matej Podrekar]] (naravoslovni)
*[[Ana Pogačar]]
*[[Kaja Pogačar]]?
*[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978)
*[[Marko Pogačnik]]
*[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]]
*[[Gregor Pohleven]]
*[[Peter Pokorn]] (st.)
*[[Peter Pokorn ml.]]
*[[Marko Polutnik]]
*[[Vid Ponikvar]]
*[[Stane Potrč]]
*[[Matej Povše]]
*[[Sandra Požun]]
*[[Gregor Preac]]
*[[Primož Predalič]]
*[[Urša Premik]]
*[[Nina Premk]]
*[[Ferdo Premru]] 
*[[Andrej Prešeren]]
*[[Matjaž Prešeren]]
*[[Jakob Prešern]]
*[[Vitomir Pretnar]]
*[[Pia Prezelj]]
*[[Marko Prezelj]]
*[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]]
*[[Nada Primožič]]
*[[Boris Prinčič]]
*[[Josko Prinčič]]
*[[Martin Prosen]]
*[[Jurij Puc]]
*[[Boštjan Pucelj]]
*[[Janez Avguštin Puhar]]
*[[Mitja Puhar]]
*[[Janez Pukšič]]
*[[Benka Pulko]]
*[[Nastja Pungračič]]
*[[Igor Pustovrh]]

==R==
*[[Gregor Radonjič]]
*[[Sandi Radovan]]
*[[Bojan Radovič]]
*[[Uroš Ravbar]]
*[[Janko Ravnik]]
*[[Klemen Razinger]]
*[[Aljoša Rebolj]]
*[[Aleksander Remec]]
*[[Jela Repič]]
*[[Marjan Richter]] (podvodni)
*[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]]
*[[Branimir Ritonja]]
*[[Tatjana Rodošek]]
*[[Ana Roj]]
*[[Uroš Rojc]]
*[[Daniel Rojšek]] Danč
*[[Peter Rombo]]
*[[Matic Romih]]
*[[Aleš Rosa]]
*[[Lucija Rosc]]
*[[Martin Rotovnik]]
*[[Goran Rovan]]
*[[Nik Rovan]]
*[[Samo Rovan]]
*[[Davorin Rovšek]]
*[https://valentinrozman.si Valentin Rozman]
*[[Zoran Rožič]]
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]]
*[[Matej Rupel]]
*[[Jože Rupnik]]
*[[Matjaž Rus]]
*[[Matjaž Rušt]]

== S ==

*[[Oton Sadar]]
*[[Katarina Sadovski]]
*[[Eva Sajovic]]
*[[Bojan Salaj]]
*[[Blaž Samec]]
*[[Denis Sarkić]]
*[[Ajda Schmidt]]
*[[Gregor Sečen]]
*[[Damijan Sedevčič]] 
*[[Nataša Segulin]]
*[[Boštjan Selinšek]]
*[[Bojan Senjur]]
*[[Janez Sever]] 
*[[Nina Sever]]
*[[Jelka Simončič]]
*[[Vlastja Simončič]]
*[[Janko Simonič]] 
*[[Veseljko Simonović]]
*[[Tomaž Skale]]
*[[Vinko Skale]]
*[[Janko Skerlep]]
*[[Vili Skok]]
*[[Niko Sladič]]
*[[Bor Slana]]
*[[Boštjan Slatenšek]]
*[[Maja Slavec]]
*[[Alenka Slavinec]]
*[[Klavdij Sluban]]
*[[Ana Sluga]]
*Borut Sluga
*Dejan Sluga (galerist)
*[[Marjan Smerke]]
*[[Katja Smolar]]
*[[Slavko Smolej]]
*[[Tina Smrekar]]
*[[Nina Sotelšek]]
*France Stele (1934-2011)
*France Stele (*1955)
*[[Bojan Stepančič]]
*[[Nicefor Stepančič]]
*[[Marjan Stojko]]

*[[Tone Stojko]]
*[[Simon Stojko Falk]]
*[[Fran Stres]]
*[[Boris Strmšek]]
*[[Simon Strnad]]
*[[Jože Suhadolnik]]

==Š==

*[[Maks Šeber]]
*[[Edi Šelhaus]]
*[[Julijana Šelhaus]]
*[[Zvone Šeruga]]
*[[Vinko Šeško]]
*[[Smiljan Šiška]]
*[[Maja Šivec]]
*[[Igor Škafar]]
*[[Tone Škarja]]
*[[Miha Škerlep]]
*[[Čoro Škodlar]]
*[[Primož Škof]]
*[[Špela Škulj]]
*[[Josip Šlajmer]]
*(Iztok Šmajs - Muni) 
*[[Viktor Šmid]]
*[[Bojan Šnut]]
*[[Božo Štajer]]
*[[Matej Štalcer]]
*[[Tone Štamcar]]
*[[Urban Štebljaj]]
*[[Dominik Šteiner]]
*[[Jendo Štoviček]]
*[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]]
*[[Jane Štravs]]
*[[Darja Štravs Tisu]]
*[[Jože Štucin]]
*[[Andrej Štular]]?
*[[Milan Štupar]]
*[[Anton Šušteršič]]
*[[Jernej Šušteršič]]
*[[Miloš Švabić]] ?

==T==
*[[Matjaž Tančič]]
*[[Teotim Logar Zorn]]
*[[Tjaša Gnezda]]
*[[Boštjan Tacol]]
*[[Bogo Tavčar]]
*[[Darjo Tavčar]]
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Vinko Tavčar]]
*[[Franc Temelj]]
*[[Alenka Teran Košir]]?
*[[Simon Tihec]]
*[[Robert Tisnikar]]
*[[Blaž Tišler]]
*[[Matej Tomažin]]
*[[Tomaž Tomažin]]
*[[Nika Tomažinčič]]
*[[Matija Tomc (fotograf)]]
*[[Bojana Tomše]]
*[[Sanja Tošić]]
*[[Anton Tratnik]]
*[[Jernej Trnkoczy]]
*[[Ubald Trnkoczy]]
*[[Vera Terstenjak Jovičić]]
*[[Rok Tržan]]
*[[Brane Tuma]]

==U==

* [[Aleksander Uderman]]
* [[Peter Uhan]]
*[[Nejc Urankar]]
*[[Gorazd Uršič]]
*[[Brane Usenik]]

==V==

*[[Aleksandra Vajd]]
*[[Lovro Vakselj]]
*[[Boris Valenčič]]
*Ivan Varl
*[[Maja Vauda]]
*[[Živa Vaukan]]
*[[Tadej Vaukman]]
*[[Alenka Veber]]
*[[Vinko Vedlin]]
*[[Tomaž Velechovsky]]
*[[Bojan Velikonja]]
*[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ?
*[[Ciril Velkovrh]]
*[[Petra Vencelj]]
*[[Slavko Vengar]]
*[[Tanja Verlak]]
*[[Fran Vesel]]
*[[Žare Veselič]]
*[[Franjo Veselko]]
*[[Viktor Vičič]]
*[[Leon Vidic]]?
*[[Damijan Vidic]]
*[[Stane Vidmar (fotograf)]]
*[[Alenka Vidrgar]]
*[[Borut Vild]]
*[[Gorazd Vilhar]]
*[[Franci Virant]]
*[[Zdenka Vetrovec]]
*[[Samo Vidic]]
*[[Zoran Vidrih]]
*[[Žiga Virc]]
*[[Andrej Viršček]]
*[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]]
*[[Janez Vlachy]]
*[[Andrej Vodopivec]]
*[[Voranc Vogel]]
*[[Boris Voglar]]
*[[Marko Vogrič]]
*[[Zdenko Vogrič]]
*[[Zoran Vogrinčič]]
*[[Andrej Voje]]
*[[Tomaž Vojvoda]]
*[[Davorin Volavšek]]
*
*[[Karl Vouk]]
*[[Stanislav Vovk]]
*[[Sašo Vrabič]]
*[[Tomaž Vrabič]]
*[[Matej Vranič]]
*[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'')
*[[Matjaž Vrečko]]
*[[Franjo Vršič]]

==W==
*[[Dunja Wedam]]

==Z==
*[[Jožica Zafred]]
*[[Uroš Zagožen]]
*[[Brane Zalar]]
*[[Jožef Zalar]]
*[[Petra Zalokar]]
*[[Simon Zamar]]
*[[Marko Zaplatil]]
*[[Ana Zavadlav]]
*[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]]
*[[Viljem Zavadlav]]
*[[Danijel Zavratnik]]
*[[Smiljan Zavrtanik]]
*[[Jožef Zazula]]
*[[Aleš Zdešar]]
*[[Miro Zdovc]]
*[[Stanko Zidar]]?
*[[Manja Zore]]
*[[Janez Zrnec]]
*[[Bogdan Zupan]]
*[[Dani Zupan]]
*[[Viljem Zupanc]]
*[[Blaž Zorko]]
*[[Primož Zorko]]
*[[Blaž Zupančič]]
*[[Andreja Zupanec Bajželj]]
*[[Žiga Zwitter]]

==Ž==
*[[Špela Žabkar]]
*[[Janez Žalig]]
*[[Anton Žbogar]]
*[[Rajko Žbogar]]
*[[Katja Žerko]]
*[[Nada Žgank]]
*[[Aleš Žiberna]]
*[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]]
*[[Damjan Žibert]]
*[[Antonio Živkovič]]
*[[Srdjan Živulović]]
*[[Žiga Živulović]]
*[[Ivan Žnidarčič]]
*[[Aljaž Žnidaršič]]
*[[Tadej Žnidarčič]]
*[[Joco Žnidaršič]]
*[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?)
*[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021)
*[[Matjaž Žnidaršič]]
*[[Nina Žnideršič]]
*[[Metka Žulič]]
*[[Rebeka Žvagen]]
*[[Anton Žvanut]]

{{seznami narodov po poklicu|fotografov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi|*]]</text>
      <sha1>g40yqa5kbc154jn5sy6si2rv709h5bt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga psalmov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>61258</id>
    <revision>
      <id>5736483</id>
      <parentid>5370736</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:51:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1986" xml:space="preserve">[[Slika:Chludov david.jpg|sličica|desno|309px|&lt;center&gt; IX ]]
'''Psalm''' je značilna [[Biblija|biblijska]] [[poezija|pesniška]] vrsta izrazito [[vera|verskega]], včasih tudi domovinskega značaja. Razkriva posameznikovo razmerje do [[Bog]]a; izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Psalme odlikuje bogat figurativni slog z izraznimi sredstvi, kot so [[metafora|metafore]], [[metonimija]] in razne [[retorične figure]] (ogovor, vzklik, retorično vprašanje, antiteza, stopnjevanje, paralelizem členov).

V Svetem pismu je 150 psalmov, razdeljenih na pet knjig. Pri številčenju psalmov se uporabljata dva načina štetja. Prvi je [[Hebrejci|hebrejski]] način štetja, ki ga danes uporablja tudi ''slovenski standardni prevod Svetega pisma'', drugi pa je grško-latinski način štetja.

Preslikava iz grško-latinskega načina štetja v hebrejskega se vrši tako, da se grško-latinskemu prišteje ena. Pri tem se upošteva naslednje izjeme:

* Za psalme 1–8 ter 148–150 je preslikava enaka,
* 9 (vrstice 1–21) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 9,
* 9 (vrstice 22–39) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 10,
* 113 (vrstice 1–8) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 114,
* 113 (vrstice 9–26) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 115,
* 114 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 116 (vrstice 1–9),
* 115 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 116 (vrstice 10–19),
* 146 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 147 (vrstice 1–11),
* 147 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 147 (vrstice 12–20).

Psalme lahko beremo v drugih slovenskih [[narečje|narečjih]]. [[Aleksander Terplan]] je prevedel psalme v [[prekmurščina|prekmurščino]] [[1848]] ([[Knige 'zoltárszke]]).

== Uglasbitve psalmov ==
{{glavni|slovenske uglasbitve psalmov}}

{{sect-stub}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Psalters}}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps Psalmi v Bibliji]

{{psalmi}}
{{Sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
{{književna škrbina}}
{{reli-stub}}

[[Kategorija:Pesništvo]]
[[Kategorija:Sveto pismo]]
[[Kategorija:Stara zaveza]]</text>
      <sha1>036sffnidxvbm93cot67cbe9kporw1p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736485</id>
      <parentid>5736483</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:53:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>−[[Kategorija:Sveto pismo]]; +[[Kategorija:Psalmi]]; ±[[Kategorija:Pesništvo]]→[[Kategorija:Pesniške oblike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1987" xml:space="preserve">[[Slika:Chludov david.jpg|sličica|desno|309px|&lt;center&gt; IX ]]
'''Psalm''' je značilna [[Biblija|biblijska]] [[poezija|pesniška]] vrsta izrazito [[vera|verskega]], včasih tudi domovinskega značaja. Razkriva posameznikovo razmerje do [[Bog]]a; izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Psalme odlikuje bogat figurativni slog z izraznimi sredstvi, kot so [[metafora|metafore]], [[metonimija]] in razne [[retorične figure]] (ogovor, vzklik, retorično vprašanje, antiteza, stopnjevanje, paralelizem členov).

V Svetem pismu je 150 psalmov, razdeljenih na pet knjig. Pri številčenju psalmov se uporabljata dva načina štetja. Prvi je [[Hebrejci|hebrejski]] način štetja, ki ga danes uporablja tudi ''slovenski standardni prevod Svetega pisma'', drugi pa je grško-latinski način štetja.

Preslikava iz grško-latinskega načina štetja v hebrejskega se vrši tako, da se grško-latinskemu prišteje ena. Pri tem se upošteva naslednje izjeme:

* Za psalme 1–8 ter 148–150 je preslikava enaka,
* 9 (vrstice 1–21) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 9,
* 9 (vrstice 22–39) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 10,
* 113 (vrstice 1–8) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 114,
* 113 (vrstice 9–26) &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 115,
* 114 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 116 (vrstice 1–9),
* 115 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 116 (vrstice 10–19),
* 146 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 147 (vrstice 1–11),
* 147 &lt;math&gt;\Rightarrow&lt;/math&gt; 147 (vrstice 12–20).

Psalme lahko beremo v drugih slovenskih [[narečje|narečjih]]. [[Aleksander Terplan]] je prevedel psalme v [[prekmurščina|prekmurščino]] [[1848]] ([[Knige 'zoltárszke]]).

== Uglasbitve psalmov ==
{{glavni|slovenske uglasbitve psalmov}}

{{sect-stub}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Psalters}}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps Psalmi v Bibliji]

{{psalmi}}
{{Sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
{{književna škrbina}}
{{reli-stub}}

[[Kategorija:Pesniške oblike]]
[[Kategorija:Stara zaveza]]
[[Kategorija:Psalmi]]</text>
      <sha1>f67qpzqtm3x8lx4l7t0vmyj9jf9wimm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih zborovodij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>63665</id>
    <revision>
      <id>5736514</id>
      <parentid>5719624</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:29:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* F */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13200" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zborovodja|zborovodij]]'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

==A==

*[[Anton Acman]]
*[[Emil Adamič]]
*[[Fran Adamič]]
*[[Karlo Adamič]]
*[[Franc Ahačič]]
*[[Joža Ambrož]]
* [[Vinko (Cena) Ambrožič]]
*[[Herman Antonič]]
*[[Arnod Arčon]]
*[[Ivan Arh]]
*[[Mihael Arko]]
*[[Barbara Arlič Kerstein]]
*[[Janko Avsenak]]

==B==

*[[Katja Bajec Felc]] (MePZ dr. Frančišek Lampe, Črni Vrh nad Idrijo, [[ŽPZ Ivan Rijavec Črni Vrh nad Idrijo]])
*[[Božidar Bajuk]]
*[[Marko Bajuk]]
*[[Anton Baloh (zborovodja)]]
*[[Janko Ban]]
*[[David Bandelj]] ([[Goriški mešani mladinski pevski zbor Primož Trubar]])
*[[Gašper Banovec]]
*[[Matjaž Barbo]]
*[[Ivan Bartl]]
*[[Franc Baškovič]]
* [[Martina Batič]] (Zbor Slovenske filharmonije)
* [[Tanja Benedik]] (ŽePZ Generacija '57, MePZ KUD Jevnica)
*[[Emerik Beran]]
* [[Davorin Beranič]]
*[[Viktor Berce]]
*[[Filip Bernard]]?
*[[Dario Bertinazzi]]
*[[Matija Bervar]]
*[[Dalila Beus]]
*[[Jana Bezjak]]
*[[Kaja Bicskey]] (Pegazove muze)
*[[Tina Bohak]] Adam
*[[Ivo Bolčina]]
*Ivan (Kapistran) [[Bole]]
*[[Janez Bole]]
*[[Karel Boštjančič]]
*[[Darijan Božič]]?
*[[Damijana Božič Močnik]]
*[[Lojze Bratuž]]
*[[Lojzka Bratuž]]
*[[Tone Brčko]]
*[[Bogomil Brecelj]]
*[[Ivan Brezovšek]]
*[[Franc Bricelj]]
*[[Josip Brnobić]] (hrv.-slov...)
* [[Alenka Brulc - Šiplič]] (MePZ Štefana Kovača)
*[[Zsuzsa Budavari Novak]]
*[[Venčeslav Budin]]
*[[Helena Buhvald Gorenšek]]
*[[Pavle Bukovac]]
*[[Jerica Bukovec]] (=J. Gregorc Bukovec)
*[[Andreja Martinjak]] (r. [[Burger]]) (Ljubljanski madrigalisti)
* [[Matej Burger]] (KUD Hugolin Sattner Novo mesto, MePZ DU Novo mesto, MPZ Šmihel - Novo mesto)

==C==
* [[Pia Cah]]
*[[Peregrin Capuder]]
*[[Ivan Carli]]
*[[Srečko Carli]]
*[[Jakob Čenčur]]
*[[Sandi Cej]]
*[[Rudi Cerc]]
*[[Iztok Cergol]]
*[[Karel Just Cibic]]
*[[Milko Cibic]]
*[[France Cigan]]
*[[Marjan Ciglič (zborovodja)]]
*[[Tjaša Cigut]]
*[[Kristina Cotič]]
*[[Mirko Cuderman]]

== Č ==
* [[Danilo Čadež]]
* [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]]
* [[Fani Čampa]] (1854-?)
* [[Martin Čebulj]]
* [[Jakob Čenčur]]
* [[Cecilija Čermelj Merljak]]
* [[Ana Černe Gregorič]]
* [[Franc Černelič]]
* [[Anka Černic]]
* [[Mateja Černic]]
* [[Matjaž Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Mirko Černigoj]]
* [[Oto Čeru]]
* [[Silva Česnik]]
* [[Damijana Čevdek Jug]]
* [[Sonja Čibej]]
* [[Josip Čižek]]
* [[Lidija Čop]] (r. Pečnik)
* [[Ambrož Čopi]]
*[[Boža Čotar]]
* [[Karel Črnigoj]]
* [[Rado Čuk]]

==D==
*[[Maks Dachs]]
*[[Urška Damiš Burger|Urška Damiš]] ([[MePZ Krka Novo mesto]])
* [[Aldo Daneu]]
* [[Danilo Daneu]]
*[[Maks Debenjak]]
* [[Franjo Ivan Delak]]
*[[Jože Dernikovič]]
* [[Marija Detela Perko]]
*[[Oskar Dev]]
*[[Gabrijel Devetak (glasbenik)|Gabrijel Devetak]]
*[[Jure Dobravec]]
*[[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar]] ml.
*[[Stanko Dolšina]]
* [[Janja Dragan]]
* [[Hinko Druzovič]]
*[[Nace Duh]]

==E==

* [[Ana Erčulj]]

==F==

*[[Matevž Fabijan]]
*[[Franc Fabris]]
*[[Tomaž Faganel]]
*[[Maksimiljan Feguš]]
* [[Robert Feguš]]
*[[Monika Fele]]
*Štefan Ferenčak?
*[[Martina Feri]]
*[[Fran Ferjančič]]
*[[Mirko Ferlan]]
*[[Štefan Ferluga]] 
*[[Mirko Filej]]
*[[Vinko Filli]]
*[[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]])
*[[Alenka Flere Pavlič]]
*[[Ivan Florjanc]]
*[[Anton Foerster]]
*[[Helena Fojkar Zupančič]]
*[[Zorko Fon]]
*[[Lovro Frelih]]
*[[Jože Fürst]]

== G ==

*[[Marijan Gabrijelčič]]
*[[Lea Gačnik]]
*[[Janez Evangelist Gašparič]]
* [[Tone Gašper]]  (MeKZ CARINTHIA CANTAT)
*[[Egidij Gašperšič]]
*[[Jože Gašperšič]]
*[[Fran Gerbič]]
*[[Jarmila Lily Gerbič]]
*[[Marijan Gerdej]]
*[[Mitja Gobec]]
*[[Radovan Gobec]]
*[[Stanko Golob]]
*[[Hedvika Gorenšek]]
*[[Julij Gorič]]
*[[Aleš Gorjanc]]
*[[Franc Gornik]]
*[[Edvard Goršič]]
*[[Matevž Goršič]]
* [[Manja Gošnik Vovk]]
*[[Franc Govekar]]
*[[Petra Grassi]]
*[[Ivan Grbec]]
*[[Marjan Grdadolnik]]
*[[Jerica Gregorc Bukovec]] (''Komorni zbor Ave'')
*[[Jože Gregorc]]
*[[Svetko Grgič]]
*[[Adolf Groebming]]
*[[Dimitrij Grlj]]
* [[Katja Kovač|Katja Gruber (nekoč Katja Kovač)]] ([[PZ Gorenje Velenje]])
*[[Nanda Guček]]
*[[Mita Gustinčič]]

==H==
*[[Marta Habe]]
*[[Stane Habe]]
*[[Tomaž Habe]]?
*[[Jernej Habjanič]]
*[[Anton Hajdrih]]
*[[Jože Hanc]]
*[[Zorko Harej]]
*[[Adolf Harmel]]
*[[Andraž Hauptman]] (Komorni zbor AVE)
* [[Majda Hauptman]]
*[[Ignacij Hladnik]]
*[[Anton Höller]]
*[[Matej Holmar]]
*[[Tomaž Holmar]] (st./ml.)
*[[Anton Hribar (1839)]]
*[[Ludovik Hudovernik]]
*[[Janez Jurij Hundtersinger]]
*[[Vojteh Hybášek]]

== I ==

*[[Ema Igličar]]
*[[Avgust Ipavec]]
*[[Tone Ivartnik]]

== J ==

*[[Cveto Jagrič]]
*[[Mihaela Jagodic]]
*[[Dušan Jakomin]]
*[[Jožko Jakončič]]
*[[Andrej Jan]] (Argentina)
*[[Branko Jan]]
*[[Gorazd Jan]]
*[[Anka Jazbec]]
*[[Ciril Jekše|Ciril Jerše]]
*[[Ivo Jelerčič]]
*[[Davorin Jenko]]
*[[Franc Jereb]]
*[[Peter Jereb]]
*[[Stanko Jericijo]]
*[[Ciril Jerše]]
*[[Milan Jevnikar]]
*[[Jože Jezeršek]]
*[[Anton Jobst]]
*[[Ferdo Juvanec]]

== K ==

*[[Ciril Kafol]]
*[[Mateja Kališnik]]
*[[Josip Kamnikar]]
*[[Janez Kampuš]]
*Ped/er Karlsson (švedsko-slov.)
*[[Josip Kenda (skladatelj)|Josip Kenda]] 
*[[Franc Kene]]
*[[Pavel Kernjak]]
*[[Primož Kerštanj]]
*[[Jožko Kert]] 
*[[Franc Kimovec]]? 
*[[Bernarda Kink]]
*[[Oskar Kjuder]]
*[[Ludvik Klakočer]]
*[[Gregor Klančič]]
*[[Zdravko Klanjšček]]
*[[Franja Kmetec]]
*[[Lojze Kobal]]
* [[Iztok Kocen]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]])
*[[Miro Kokol]]
*[[Ernest Kokot]]
*[[Franc Koler]]
* [[Janez Kolerič]]
*[[Emil Komel]]
*[[Pavlina Komel]]
*[[David Končan]]
*[[Janja Konestabo]]
*[[Srečko Koporc]]
*[[Klara Koradin]]
*[[Marjeta (Julijana) Korbun]]
*[[Karmen (Valerija) Koren]]
*[[Jože Kores]] ?
*[[Drago Korošec]]
*[[Anton Kosovel]] 
* [[Valentin Kosovel]]
*[[Metka Kotnik]] 
*[[Katja Kovač]]
*[[Alenka Kovačič]]
*[[Jelka B. Kovačič]]
*[[Jožko Kovačič]]
*[[Maks Kovačič]]
*[[Nadja Kovic]]
*[[Lojze Kozar]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Tomaž Kozlevčar]] ([[Perpetuum Jazzile]])
*[[Ignac Kožlin]]
*[[Izidor Kožlin]]
*[[Albert Krajger]]
* [[Bogdan Kralj]] ([[MePZ Lojze Bratuž]], [[MoVS Sraka]])
*[[Ivo Kralj]]
*[[Lučka Kralj Jerman]]
*[[Luka Kramolc]]
*[[Ciril Kren]]
*[[Viktor Krenčič]]
*[[Jože Kreslin]]
*[[Terezija Križnik]]
* [[Dominik Krt]] ([[Cerkveni MePZ France Gačnik]], [[Kvartet Krt]])
*[[Janez Kuhar]]
*[[Janez Kukovica]]
*[[Srečko Kumar]]
*Kunaver?
*[[Egon Kunej]]
*[[Vilko Kuntara]]
*[[Ivan Kuret]]
* [[Stojan Kuret]]
*[[Barbara Kušar]]
*[[Božena Kutnar]]

==L==
*[[Franc Lačen]]
*[[Urša Lah]] ([[APZ Tone Tomšič]])
*[[Radislav Lakovič]]
*[[Ivan Lapuh]]
*[[Jožica Lasič]] (por. Cefarin)
*[[Andrej Lenarčič|Andrej Marija Lenarčič]]
*[[Hilarij Lavrenčič]]
*[[Jože Leskovar]]
*[[Primož Leskovec]]
*[[Peter Lipar]]
*[[Rudi Loborec]]
*[[Monika Lojen]] 
*[[Valter Lo Nigro]]
*[[Barbara Lotrič]] (r. Vodnik)
*[[Vladimir Lovec]] ?

==M==
*[[Igor Majcen]]
*[[Primož Malavašič]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]])
*[[Klara Maljuga]]
*[[Humbert Mamolo]]
*[[Peregrin Manich]]
*[[Vid Marcen]]
*[[Ivan Marin]]
*[[France Marolt]]
* [[Andreja Martinjak]] (r. Burger) (Ljubljanski madrigalisti)
*[[Kamilo Mašek]]
*[[Štefan Mauri]]
*[[Alojzij Mav]]
*[[Ivan Mele]]
*[[Ivan Mercina]]
*[[Slavko Mežek]]
*[[Josip Michl]]
*[[Alojzij Mihelčič]]
*[[Slavko Mihelčič]]
*[[Viktor Mihelčič]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Metod M. Milač]]
*[[Vasilij Mirk]]
*[[Barbara Mirkac]]
*[[Andrej Misson]]
*[[Alenka Mlinšek]] 
*[[Damijan Močnik]]
*[[Irma Močnik]]
*[[Janez Močnik]]
*[[Jože Mulej]]
*[[Marko Munih]]
*[[Zdravko Munih]] 

== N ==

* [[Anton Nanut]]

== O ==

*[[Janko Obad]]
*[[Cecilija Oblonšek]]
*[[Janja Omejec]] (Zborallica)
*[[Eduard Oraže]]
*[[Josip Orel]]
*[[Rihard Orel]]
* [[Filip Oštir]]
*[[Ignacij Ota]]
*[[Jožefa Ovnič]]
*[[Marko Ozbič]]

== P ==
*[[Karol Pahor]]
*[[Leopold Pahor|Leopold (Lavoslav) Pahor]]
*[[Josip Pangerc]]
*[[Stane Peček]]
*[[France Pergar]]
*[[Alenka Peric]] (r. Cencič?)
* [[Adolf Pertot]] 
*[[Aleksandra Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]  
*[[Drago Petaros]]
*[[Jožef Petrovič (glasbenik)]]
*[[Jože Petrun]]
*[[Andrej Pihler]]
*[[Mihaela Pihler]] (Pegazove muze)
*[[Ferdo Pirc]]
*France Pirc (1883-1929)
* [[Danica Pirečnik]] 
*[[Vladimir Pirih]] (1922-2017)
* [[Tomaž Pirnat]] ([[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija|Mladinski PZ RTV Slovenija]])
*[[Makso Pirnik]]
*[[Boris Plantan]]
*[[Tereza Podlogar]]
*[[Brunoslav (Slavko) Podobnik]]
*[[Alenka Podpečan]]
*[[Andrej Pogačar Cevc]]
*[[Ivan Pogačnik]]
*[[Franc Pohajač]]
* [[Leopold Polenec]] 
*[[Janez Ponikvar]] 
*[[Matjaž Ponikvar]] 
*[[Stane Ponikvar]] 
* [[Ambrož Poniž]] 
*[[Alojzij Potočnik (učitelj)]]
*[[Blaž Potočnik (1925)]]
*[[Branka Potočnik Krajnik]]
*[[Marijan Potočnik]]
* [[Tone Potočnik]]
* [[Franc Požun]]
*[[Drago Predan]]
*[[Ciril Pregelj]]
*[[Zorko Prelovec]]
*[[Janko Pribošič]]
*[[Vito Primožič]]
*[[Mojca Prus]]
*[[Ludvik Puš]]

== R ==
*[[Sergej Radovič|Sergej(-ij) Radovič]] (1937-1980)
*[[Branko Rajšter]] (1930-89) (Mladinski pevski zbor Maribor, zdaj [[Carmina Slovenica]])
*[[Fran Rakuša]]
*[[Gustav Rakuša]]
*[[Franc Rapotec]]
*[[Romana Rek]]
*[[Mirko Rener]]
*[[Marjan Ribič]] 
*[[Ivan Rijavec]]
*[[Franc Robnik]]
*[[Almira Rogina]] (MoPZ VRES)
* [[Blaž Rojko]] (&quot;Cluster&quot;)
*[[Jože Ropitz]]
* [[Barbara Rošer]] (MoPZ Adoramus)
* [[Branka Rotar Pance]]?
*[[Tjaša Rotar]]
*[[Brigita Rovšek]]
*[[Simona Rožman Strnad]] (MePZ Viva)
*[[Andrej Rupnik]] (Ansambel A)
*[[Ivan Rupnik]] 
*[[Franc Rus]]
*[[Vilko Rus]]
* [[Andreja Rustja]]
* [[Miran Rustja]]

==S==
*[[Tadej Sadar]]
*[[Uroš Sagadin]]
*[[Alenka Saksida]]
*[[Aljoša Saksida]]
*[[Jožef Samec]]
*[[Hugolin Sattner]]
*[[Julij Savelli]]
*[[Anka Savelli-Gaser]]
*[[Jakob Savinšek (skladatelj)]]
*[[Anton Schwab]]
*[[Elena Sedmak]]
*[[Peter Selčan]]
*[[Anton Sever]]
*[[Paul John Sifler]]
*[[Rajko Sikošek]]
*[[Ciril Silič]] 
*[[Ivan Silič]]
*[[Roman Silič]]
*[[Ivan Simončič]]
*[[Janko Simoneta]] 
*[[Rado Simoniti]]
*[[Tone Simoniti]]
*[[Franc Sivec (orglavec)|Franc Sivec]] 
*Ivan Sivec (r. 1892) ?
*[[Jože Skrinar]]
*[[Mirko Slosar]]
*[[Lovro Sodja]] (1938-)
*[[Marjeta Sojar]]
*[[Sonja Sojer]]
*[[Herman Srebrnič]]
*[[Edvard Stanič]]
*[[Fran Stanič]]
*[[Franci Steban]]
*[[Srečko Stegnar]]
*[[France Stele (glasbenik)|France Stele]]
*[[Anton Svetek]]
*[[Heribert Svetel]]

==Š==
*[[Alenka Šalamon]]
*[[Franci Šarabon]]
*[[Ivan Šček]]
*[[Breda Šček]]
*[[Matjaž Šček]]
*[[Josip Šegula]]-''Pec''
*[[Bojana Šekoranja]]
*[[Alojz Šeme|Alojz (Luis) Šeme]]
* [[Karmina Šilec]] ([[Carmina Slovenica]])
*[[Barbara Šinigoj]]
*[[Pavel Šivic]]?
*[[Erik Šmid]]
*[[Peter Šorli]]
*[[Milko Škoberne]]
*[[Edo Škulj]]
*[[Bogomir Špacapan]]
*[[Mirko Špacapan]]
* [[Gregor Špajzer]]
*[[Rožana Špeh]]
*[[Nino Špehonja]]
*[[Vendelin Špendov]]
*[[Urška Štampe]]
*[[Josip Šterbenc]]
*[[Ciril Štrukelj]] (1909-2000)
*[[France Štukl]]
*[[Avgust Šuligoj]] (Trboveljski slavček)
*[[Marinka Šuštar]]
*[[Ernest Švara]]
*[[Igor Švara]]
*[[Vinko Švara]]
*[[Vladimir Švara]]
*[[Zdravko Švikaršič]] (1885-1986)

==T==
*[[Ingrid Tavčar]]
*[[Ivan Tavčar (1940)]]
*[[Marko Tiran]]
*[[Andreja Tomažič Hrvatin]]
*[[Ivan Tavčar (zborovodja)]]
*[[Tomaž Tozon]]
*[[Urban Tozon]]
*[[Katarina Trček Marušič]]
*[[Franc Treiber]]
*[[Justina Trobina]]
*[[Stanko Trobina]]
*[[Franc Trop]]
*[[Franc Trost]]
*[[Jože Trošt]]

== U ==

* [[Avgust Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
*[[Željka Ulčnik Remic]]
* [[Jožef Urbanek]]

==V==
*[[Mihael Vahen]]
*[[Jerneja Vakselj]], [[Natalija Vakselj]]
*[[Rafko Valenčič]]
*[[Emil Valentinčič]]
*[[Lucija Valentinčič]]
*[[Marko Vatovec]]
*[[Andrej Vavken]]
*[[Franc Venturini|Fran Venturini]]
* [[Vojko Veršnik]] ([[Pevsko društvo Alenčice Mežica]], Lovski oktet LD Peca Mežica)
*[[Ciril Vertačnik]]
*[[Anton Vilar]]
*[[Fran Serafin Vilhar]]
*[[Valens Vodušek]]
*[[Hrabroslav Vogrič]]?
*[[Hrabroslav Volarič]]
* [[Damjana Vončina]] ([[Dekliški pevski zbor Radost Godovič]])
*[[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]]
*[[Slavko Vovk]]
*[[Ubald Vrabec]]
*[[Ivan Vrbančič]]
*[[Alojzij Vremšak]]
*[[Ciril Vremšak]]
*[[Samo Vremšak]]
*[[Jurče Vreže]]
*[[Jure Vrhovnik]]
* [[Sebastjan Vrhovnik]] ([[Akademski pevski zbor Tone Tomšič|APZ Tone Tomšič]])
* [[Špela Vrtačnik]] (MePZ Glasbena matica Ljubljana)
*[[Tadeja Vulc]]

==W==

*[[Albin Weingerl]]
*[[Otto Wutte]]

==Z==

*[[Venčeslav Zadravec]] 
*[[Minka Zaherl]]
*[[Slavica Zanin]]
*[[Srečko Zavec]]
*[[Gertruda Zigmund]]
*[[Emil Zonta]]
*[[Marta Zore]]
*[[Jože Zrimšek]]
*[[Ciril Zrnec]]
*[[Marija Zupan]]
*[[Albert Zupanc]]
*[[Ivan Zupanc]] (1911-1986)
*[[Janez Zupančič]]
*[[Marica Zupančič]]

== Ž ==
* [[Andrej Žagar]]
* [[Pavle Žagar]]
* [[Martin Železnik]]
* [[David Žerjal]]
* [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal]]
* [[Nada Žerjal Zaghet]]
* [[Drago Žerjav]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Franc Žižmond]]
* [[Marija Župančič]]
* [[Tone Žuraj]]
* [[Dragica Žvar]]
* [[Bernarda Žvikart]]

{{stublist}}
[[Kategorija:Pevski zbori]]</text>
      <sha1>dmq008o2xrpt9pi12qgnqh2y3yzmd5p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736515</id>
      <parentid>5736514</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:30:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13237" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zborovodja|zborovodij]]'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

==A==

*[[Anton Acman]]
*[[Emil Adamič]]
*[[Fran Adamič]]
*[[Karlo Adamič]]
*[[Franc Ahačič]]
*[[Joža Ambrož]]
* [[Vinko (Cena) Ambrožič]]
*[[Herman Antonič]]
*[[Arnod Arčon]]
*[[Ivan Arh]]
*[[Mihael Arko]]
*[[Barbara Arlič Kerstein]]
*[[Janko Avsenak]]

==B==

*[[Katja Bajec Felc]] (MePZ dr. Frančišek Lampe, Črni Vrh nad Idrijo, [[ŽPZ Ivan Rijavec Črni Vrh nad Idrijo]])
*[[Božidar Bajuk]]
*[[Marko Bajuk]]
*[[Anton Baloh (zborovodja)]]
*[[Janko Ban]]
*[[David Bandelj]] ([[Goriški mešani mladinski pevski zbor Primož Trubar]])
*[[Gašper Banovec]]
*[[Matjaž Barbo]]
*[[Ivan Bartl]]
*[[Franc Baškovič]]
* [[Martina Batič]] (Zbor Slovenske filharmonije)
* [[Tanja Benedik]] (ŽePZ Generacija '57, MePZ KUD Jevnica)
*[[Emerik Beran]]
* [[Davorin Beranič]]
*[[Viktor Berce]]
*[[Filip Bernard]]?
*[[Dario Bertinazzi]]
*[[Matija Bervar]]
*[[Dalila Beus]]
*[[Jana Bezjak]]
*[[Kaja Bicskey]] (Pegazove muze)
*[[Tina Bohak]] Adam
*[[Ivo Bolčina]]
*Ivan (Kapistran) [[Bole]]
*[[Janez Bole]]
*[[Karel Boštjančič]]
*[[Darijan Božič]]?
*[[Damijana Božič Močnik]]
*[[Lojze Bratuž]]
*[[Lojzka Bratuž]]
*[[Tone Brčko]]
*[[Bogomil Brecelj]]
*[[Ivan Brezovšek]]
*[[Franc Bricelj]]
*[[Josip Brnobić]] (hrv.-slov...)
* [[Alenka Brulc - Šiplič]] (MePZ Štefana Kovača)
*[[Zsuzsa Budavari Novak]]
*[[Venčeslav Budin]]
*[[Helena Buhvald Gorenšek]]
*[[Pavle Bukovac]]
*[[Jerica Bukovec]] (=J. Gregorc Bukovec)
*[[Andreja Martinjak]] (r. [[Burger]]) (Ljubljanski madrigalisti)
* [[Matej Burger]] (KUD Hugolin Sattner Novo mesto, MePZ DU Novo mesto, MPZ Šmihel - Novo mesto)

==C==
* [[Pia Cah]]
*[[Peregrin Capuder]]
*[[Ivan Carli]]
*[[Srečko Carli]]
*[[Jakob Čenčur]]
*[[Sandi Cej]]
*[[Rudi Cerc]]
*[[Iztok Cergol]]
*[[Karel Just Cibic]]
*[[Milko Cibic]]
*[[France Cigan]]
*[[Marjan Ciglič (zborovodja)]]
*[[Tjaša Cigut]]
*[[Kristina Cotič]]
*[[Mirko Cuderman]]

== Č ==
* [[Danilo Čadež]]
* [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]]
* [[Fani Čampa]] (1854-?)
* [[Martin Čebulj]]
* [[Jakob Čenčur]]
* [[Cecilija Čermelj Merljak]]
* [[Ana Černe Gregorič]]
* [[Franc Černelič]]
* [[Anka Černic]]
* [[Mateja Černic]]
* [[Matjaž Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Mirko Černigoj]]
* [[Oto Čeru]]
* [[Silva Česnik]]
* [[Damijana Čevdek Jug]]
* [[Sonja Čibej]]
* [[Josip Čižek]]
* [[Lidija Čop]] (r. Pečnik)
* [[Ambrož Čopi]]
*[[Boža Čotar]]
* [[Karel Črnigoj]]
* [[Rado Čuk]]

==D==
*[[Maks Dachs]]
*[[Urška Damiš Burger|Urška Damiš]] ([[MePZ Krka Novo mesto]])
* [[Aldo Daneu]]
* [[Danilo Daneu]]
*[[Maks Debenjak]]
* [[Franjo Ivan Delak]]
*[[Jože Dernikovič]]
* [[Marija Detela Perko]]
*[[Oskar Dev]]
*[[Gabrijel Devetak (glasbenik)|Gabrijel Devetak]]
*[[Jure Dobravec]]
*[[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar]] ml.
*[[Stanko Dolšina]]
* [[Janja Dragan]]
* [[Hinko Druzovič]]
*[[Nace Duh]]

==E==

* [[Ana Erčulj]]

==F==

*[[Matevž Fabijan]]
*[[Franc Fabris]]
*[[Tomaž Faganel]]
*[[Maksimiljan Feguš]]
* [[Robert Feguš]]
*[[Monika Fele]]
*Štefan Ferenčak?
*[[Martina Feri]]
*[[Fran Ferjančič]]
*[[Mirko Ferlan]]
*[[Štefan Ferluga]] 
*[[Mirko Filej]]
*[[Vinko Filli]]
*[[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]])
*[[Alenka Flere Pavlič]]
*[[Ivan Florjanc]]
*[[Anton Foerster]]
*[[Helena Fojkar Zupančič]]
*[[Zorko Fon]]
*[[Lovro Frelih]]
*[[Jože Fürst]]

== G ==

*[[Marijan Gabrijelčič]]
*[[Lea Gačnik]]
*[[Janez Evangelist Gašparič]]
* [[Tone Gašper]]  (MeKZ CARINTHIA CANTAT)
*[[Egidij Gašperšič]]
*[[Jože Gašperšič]]
*[[Fran Gerbič]]
*[[Jarmila Lily Gerbič]]
*[[Marijan Gerdej]]
*[[Marija Geržinič]] (r. [[Fink]])
*[[Mitja Gobec]]
*[[Radovan Gobec]]
*[[Stanko Golob]]
*[[Hedvika Gorenšek]]
*[[Julij Gorič]]
*[[Aleš Gorjanc]]
*[[Franc Gornik]]
*[[Edvard Goršič]]
*[[Matevž Goršič]]
* [[Manja Gošnik Vovk]]
*[[Franc Govekar]]
*[[Petra Grassi]]
*[[Ivan Grbec]]
*[[Marjan Grdadolnik]]
*[[Jerica Gregorc Bukovec]] (''Komorni zbor Ave'')
*[[Jože Gregorc]]
*[[Svetko Grgič]]
*[[Adolf Groebming]]
*[[Dimitrij Grlj]]
* [[Katja Kovač|Katja Gruber (nekoč Katja Kovač)]] ([[PZ Gorenje Velenje]])
*[[Nanda Guček]]
*[[Mita Gustinčič]]

==H==
*[[Marta Habe]]
*[[Stane Habe]]
*[[Tomaž Habe]]?
*[[Jernej Habjanič]]
*[[Anton Hajdrih]]
*[[Jože Hanc]]
*[[Zorko Harej]]
*[[Adolf Harmel]]
*[[Andraž Hauptman]] (Komorni zbor AVE)
* [[Majda Hauptman]]
*[[Ignacij Hladnik]]
*[[Anton Höller]]
*[[Matej Holmar]]
*[[Tomaž Holmar]] (st./ml.)
*[[Anton Hribar (1839)]]
*[[Ludovik Hudovernik]]
*[[Janez Jurij Hundtersinger]]
*[[Vojteh Hybášek]]

== I ==

*[[Ema Igličar]]
*[[Avgust Ipavec]]
*[[Tone Ivartnik]]

== J ==

*[[Cveto Jagrič]]
*[[Mihaela Jagodic]]
*[[Dušan Jakomin]]
*[[Jožko Jakončič]]
*[[Andrej Jan]] (Argentina)
*[[Branko Jan]]
*[[Gorazd Jan]]
*[[Anka Jazbec]]
*[[Ciril Jekše|Ciril Jerše]]
*[[Ivo Jelerčič]]
*[[Davorin Jenko]]
*[[Franc Jereb]]
*[[Peter Jereb]]
*[[Stanko Jericijo]]
*[[Ciril Jerše]]
*[[Milan Jevnikar]]
*[[Jože Jezeršek]]
*[[Anton Jobst]]
*[[Ferdo Juvanec]]

== K ==

*[[Ciril Kafol]]
*[[Mateja Kališnik]]
*[[Josip Kamnikar]]
*[[Janez Kampuš]]
*Ped/er Karlsson (švedsko-slov.)
*[[Josip Kenda (skladatelj)|Josip Kenda]] 
*[[Franc Kene]]
*[[Pavel Kernjak]]
*[[Primož Kerštanj]]
*[[Jožko Kert]] 
*[[Franc Kimovec]]? 
*[[Bernarda Kink]]
*[[Oskar Kjuder]]
*[[Ludvik Klakočer]]
*[[Gregor Klančič]]
*[[Zdravko Klanjšček]]
*[[Franja Kmetec]]
*[[Lojze Kobal]]
* [[Iztok Kocen]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]])
*[[Miro Kokol]]
*[[Ernest Kokot]]
*[[Franc Koler]]
* [[Janez Kolerič]]
*[[Emil Komel]]
*[[Pavlina Komel]]
*[[David Končan]]
*[[Janja Konestabo]]
*[[Srečko Koporc]]
*[[Klara Koradin]]
*[[Marjeta (Julijana) Korbun]]
*[[Karmen (Valerija) Koren]]
*[[Jože Kores]] ?
*[[Drago Korošec]]
*[[Anton Kosovel]] 
* [[Valentin Kosovel]]
*[[Metka Kotnik]] 
*[[Katja Kovač]]
*[[Alenka Kovačič]]
*[[Jelka B. Kovačič]]
*[[Jožko Kovačič]]
*[[Maks Kovačič]]
*[[Nadja Kovic]]
*[[Lojze Kozar]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Tomaž Kozlevčar]] ([[Perpetuum Jazzile]])
*[[Ignac Kožlin]]
*[[Izidor Kožlin]]
*[[Albert Krajger]]
* [[Bogdan Kralj]] ([[MePZ Lojze Bratuž]], [[MoVS Sraka]])
*[[Ivo Kralj]]
*[[Lučka Kralj Jerman]]
*[[Luka Kramolc]]
*[[Ciril Kren]]
*[[Viktor Krenčič]]
*[[Jože Kreslin]]
*[[Terezija Križnik]]
* [[Dominik Krt]] ([[Cerkveni MePZ France Gačnik]], [[Kvartet Krt]])
*[[Janez Kuhar]]
*[[Janez Kukovica]]
*[[Srečko Kumar]]
*Kunaver?
*[[Egon Kunej]]
*[[Vilko Kuntara]]
*[[Ivan Kuret]]
* [[Stojan Kuret]]
*[[Barbara Kušar]]
*[[Božena Kutnar]]

==L==
*[[Franc Lačen]]
*[[Urša Lah]] ([[APZ Tone Tomšič]])
*[[Radislav Lakovič]]
*[[Ivan Lapuh]]
*[[Jožica Lasič]] (por. Cefarin)
*[[Andrej Lenarčič|Andrej Marija Lenarčič]]
*[[Hilarij Lavrenčič]]
*[[Jože Leskovar]]
*[[Primož Leskovec]]
*[[Peter Lipar]]
*[[Rudi Loborec]]
*[[Monika Lojen]] 
*[[Valter Lo Nigro]]
*[[Barbara Lotrič]] (r. Vodnik)
*[[Vladimir Lovec]] ?

==M==
*[[Igor Majcen]]
*[[Primož Malavašič]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]])
*[[Klara Maljuga]]
*[[Humbert Mamolo]]
*[[Peregrin Manich]]
*[[Vid Marcen]]
*[[Ivan Marin]]
*[[France Marolt]]
* [[Andreja Martinjak]] (r. Burger) (Ljubljanski madrigalisti)
*[[Kamilo Mašek]]
*[[Štefan Mauri]]
*[[Alojzij Mav]]
*[[Ivan Mele]]
*[[Ivan Mercina]]
*[[Slavko Mežek]]
*[[Josip Michl]]
*[[Alojzij Mihelčič]]
*[[Slavko Mihelčič]]
*[[Viktor Mihelčič]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Metod M. Milač]]
*[[Vasilij Mirk]]
*[[Barbara Mirkac]]
*[[Andrej Misson]]
*[[Alenka Mlinšek]] 
*[[Damijan Močnik]]
*[[Irma Močnik]]
*[[Janez Močnik]]
*[[Jože Mulej]]
*[[Marko Munih]]
*[[Zdravko Munih]] 

== N ==

* [[Anton Nanut]]

== O ==

*[[Janko Obad]]
*[[Cecilija Oblonšek]]
*[[Janja Omejec]] (Zborallica)
*[[Eduard Oraže]]
*[[Josip Orel]]
*[[Rihard Orel]]
* [[Filip Oštir]]
*[[Ignacij Ota]]
*[[Jožefa Ovnič]]
*[[Marko Ozbič]]

== P ==
*[[Karol Pahor]]
*[[Leopold Pahor|Leopold (Lavoslav) Pahor]]
*[[Josip Pangerc]]
*[[Stane Peček]]
*[[France Pergar]]
*[[Alenka Peric]] (r. Cencič?)
* [[Adolf Pertot]] 
*[[Aleksandra Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]  
*[[Drago Petaros]]
*[[Jožef Petrovič (glasbenik)]]
*[[Jože Petrun]]
*[[Andrej Pihler]]
*[[Mihaela Pihler]] (Pegazove muze)
*[[Ferdo Pirc]]
*France Pirc (1883-1929)
* [[Danica Pirečnik]] 
*[[Vladimir Pirih]] (1922-2017)
* [[Tomaž Pirnat]] ([[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija|Mladinski PZ RTV Slovenija]])
*[[Makso Pirnik]]
*[[Boris Plantan]]
*[[Tereza Podlogar]]
*[[Brunoslav (Slavko) Podobnik]]
*[[Alenka Podpečan]]
*[[Andrej Pogačar Cevc]]
*[[Ivan Pogačnik]]
*[[Franc Pohajač]]
* [[Leopold Polenec]] 
*[[Janez Ponikvar]] 
*[[Matjaž Ponikvar]] 
*[[Stane Ponikvar]] 
* [[Ambrož Poniž]] 
*[[Alojzij Potočnik (učitelj)]]
*[[Blaž Potočnik (1925)]]
*[[Branka Potočnik Krajnik]]
*[[Marijan Potočnik]]
* [[Tone Potočnik]]
* [[Franc Požun]]
*[[Drago Predan]]
*[[Ciril Pregelj]]
*[[Zorko Prelovec]]
*[[Janko Pribošič]]
*[[Vito Primožič]]
*[[Mojca Prus]]
*[[Ludvik Puš]]

== R ==
*[[Sergej Radovič|Sergej(-ij) Radovič]] (1937-1980)
*[[Branko Rajšter]] (1930-89) (Mladinski pevski zbor Maribor, zdaj [[Carmina Slovenica]])
*[[Fran Rakuša]]
*[[Gustav Rakuša]]
*[[Franc Rapotec]]
*[[Romana Rek]]
*[[Mirko Rener]]
*[[Marjan Ribič]] 
*[[Ivan Rijavec]]
*[[Franc Robnik]]
*[[Almira Rogina]] (MoPZ VRES)
* [[Blaž Rojko]] (&quot;Cluster&quot;)
*[[Jože Ropitz]]
* [[Barbara Rošer]] (MoPZ Adoramus)
* [[Branka Rotar Pance]]?
*[[Tjaša Rotar]]
*[[Brigita Rovšek]]
*[[Simona Rožman Strnad]] (MePZ Viva)
*[[Andrej Rupnik]] (Ansambel A)
*[[Ivan Rupnik]] 
*[[Franc Rus]]
*[[Vilko Rus]]
* [[Andreja Rustja]]
* [[Miran Rustja]]

==S==
*[[Tadej Sadar]]
*[[Uroš Sagadin]]
*[[Alenka Saksida]]
*[[Aljoša Saksida]]
*[[Jožef Samec]]
*[[Hugolin Sattner]]
*[[Julij Savelli]]
*[[Anka Savelli-Gaser]]
*[[Jakob Savinšek (skladatelj)]]
*[[Anton Schwab]]
*[[Elena Sedmak]]
*[[Peter Selčan]]
*[[Anton Sever]]
*[[Paul John Sifler]]
*[[Rajko Sikošek]]
*[[Ciril Silič]] 
*[[Ivan Silič]]
*[[Roman Silič]]
*[[Ivan Simončič]]
*[[Janko Simoneta]] 
*[[Rado Simoniti]]
*[[Tone Simoniti]]
*[[Franc Sivec (orglavec)|Franc Sivec]] 
*Ivan Sivec (r. 1892) ?
*[[Jože Skrinar]]
*[[Mirko Slosar]]
*[[Lovro Sodja]] (1938-)
*[[Marjeta Sojar]]
*[[Sonja Sojer]]
*[[Herman Srebrnič]]
*[[Edvard Stanič]]
*[[Fran Stanič]]
*[[Franci Steban]]
*[[Srečko Stegnar]]
*[[France Stele (glasbenik)|France Stele]]
*[[Anton Svetek]]
*[[Heribert Svetel]]

==Š==
*[[Alenka Šalamon]]
*[[Franci Šarabon]]
*[[Ivan Šček]]
*[[Breda Šček]]
*[[Matjaž Šček]]
*[[Josip Šegula]]-''Pec''
*[[Bojana Šekoranja]]
*[[Alojz Šeme|Alojz (Luis) Šeme]]
* [[Karmina Šilec]] ([[Carmina Slovenica]])
*[[Barbara Šinigoj]]
*[[Pavel Šivic]]?
*[[Erik Šmid]]
*[[Peter Šorli]]
*[[Milko Škoberne]]
*[[Edo Škulj]]
*[[Bogomir Špacapan]]
*[[Mirko Špacapan]]
* [[Gregor Špajzer]]
*[[Rožana Špeh]]
*[[Nino Špehonja]]
*[[Vendelin Špendov]]
*[[Urška Štampe]]
*[[Josip Šterbenc]]
*[[Ciril Štrukelj]] (1909-2000)
*[[France Štukl]]
*[[Avgust Šuligoj]] (Trboveljski slavček)
*[[Marinka Šuštar]]
*[[Ernest Švara]]
*[[Igor Švara]]
*[[Vinko Švara]]
*[[Vladimir Švara]]
*[[Zdravko Švikaršič]] (1885-1986)

==T==
*[[Ingrid Tavčar]]
*[[Ivan Tavčar (1940)]]
*[[Marko Tiran]]
*[[Andreja Tomažič Hrvatin]]
*[[Ivan Tavčar (zborovodja)]]
*[[Tomaž Tozon]]
*[[Urban Tozon]]
*[[Katarina Trček Marušič]]
*[[Franc Treiber]]
*[[Justina Trobina]]
*[[Stanko Trobina]]
*[[Franc Trop]]
*[[Franc Trost]]
*[[Jože Trošt]]

== U ==

* [[Avgust Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
*[[Željka Ulčnik Remic]]
* [[Jožef Urbanek]]

==V==
*[[Mihael Vahen]]
*[[Jerneja Vakselj]], [[Natalija Vakselj]]
*[[Rafko Valenčič]]
*[[Emil Valentinčič]]
*[[Lucija Valentinčič]]
*[[Marko Vatovec]]
*[[Andrej Vavken]]
*[[Franc Venturini|Fran Venturini]]
* [[Vojko Veršnik]] ([[Pevsko društvo Alenčice Mežica]], Lovski oktet LD Peca Mežica)
*[[Ciril Vertačnik]]
*[[Anton Vilar]]
*[[Fran Serafin Vilhar]]
*[[Valens Vodušek]]
*[[Hrabroslav Vogrič]]?
*[[Hrabroslav Volarič]]
* [[Damjana Vončina]] ([[Dekliški pevski zbor Radost Godovič]])
*[[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]]
*[[Slavko Vovk]]
*[[Ubald Vrabec]]
*[[Ivan Vrbančič]]
*[[Alojzij Vremšak]]
*[[Ciril Vremšak]]
*[[Samo Vremšak]]
*[[Jurče Vreže]]
*[[Jure Vrhovnik]]
* [[Sebastjan Vrhovnik]] ([[Akademski pevski zbor Tone Tomšič|APZ Tone Tomšič]])
* [[Špela Vrtačnik]] (MePZ Glasbena matica Ljubljana)
*[[Tadeja Vulc]]

==W==

*[[Albin Weingerl]]
*[[Otto Wutte]]

==Z==

*[[Venčeslav Zadravec]] 
*[[Minka Zaherl]]
*[[Slavica Zanin]]
*[[Srečko Zavec]]
*[[Gertruda Zigmund]]
*[[Emil Zonta]]
*[[Marta Zore]]
*[[Jože Zrimšek]]
*[[Ciril Zrnec]]
*[[Marija Zupan]]
*[[Albert Zupanc]]
*[[Ivan Zupanc]] (1911-1986)
*[[Janez Zupančič]]
*[[Marica Zupančič]]

== Ž ==
* [[Andrej Žagar]]
* [[Pavle Žagar]]
* [[Martin Železnik]]
* [[David Žerjal]]
* [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal]]
* [[Nada Žerjal Zaghet]]
* [[Drago Žerjav]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Franc Žižmond]]
* [[Marija Župančič]]
* [[Tone Žuraj]]
* [[Dragica Žvar]]
* [[Bernarda Žvikart]]

{{stublist}}
[[Kategorija:Pevski zbori]]</text>
      <sha1>5u7nnsiaj4wdkh3x2q4fpk8dwrf8awp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veronika Deseniška (opera)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>63705</id>
    <revision>
      <id>5736158</id>
      <parentid>5713448</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:17:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2636" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Veronika Deseniška}}{{Infopolje Opera|composer=[[Danilo Švara|Danila Švare]]|language=[[slovenščina]]|librettist=[[Oton Župančič]]|premiere_date=29. december 1946|premiere_location=Ljubljana|based_on=[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]}}
'''Veronika Deseniška''' je [[opera]] v štirih [[dejanje|dejanjih]] [[Slovenski skladatelji|slovenskega skladatelja]] [[Danilo Švara|Danila Švare]].

Skladatelj je priredil [[Oton Župančič|Župančičevo]] [[Dramsko delo|dramsko]] besedilo in po njem v letu 1939 napisal prvi del, v letih 1942-1943 pa še drugi del opere (po Tomićevem besedilu), za katero je značilno melodično izražanje, ki ga le tu in tam prekinejo [[recitativ]]i. [[Krstna predstava]] je bila v [[Ljubljanska opera|ljubljanski operi]] 29. decembra leta 1946.

== Osebe ==
*''Deseničan, graščak na Desenicah'' - [[bas]]
*''Sida, njegova sestra'' - [[alt]]
*''Veronika, njegova hči'' - [[sopran]]
*''Herman, stari grof Celjski'' - bas
*''Friderik, njegov sin'' - [[tenor]]
*''Jelisava Frankopanska, Friderikova žena'' - alt
*''Knez Blagaj'' - [[Bariton (glas)|bariton]]
*''Jošt, vitez Soteški'' - bariton
*''Predsednik sodišča'' - bariton
*''Katica, služkinja na Desenicah'' - sopran
*''Brigita, Jelisavina dvornica'' - sopran
*''Geta, Jelisavina dvornica'' - [[mezzosopran]]
*''Erazem, Friderikov poveljnik'' - bas
*''Komornik'' 
*''Klicar'' - bas
*''Vojaki, ljudstvo, sodniki, rabelj, starke''

== Vsebina ==
Dogaja se v 16. stoletju na Desenicah, v [[Krško|Krškem]], na [[Ostrvica|Ostrvici]] in v [[Celje|Celju]].

=== Prvo dejanje ===
Mladi [[grof]] [[Friderik III. Celjski|Friderik]] se zaljubi v lepo [[Veronika Deseniška|Veroniko]], ki ji izpove ljubezen in jo pošlje v [[krški grad]] kot pomočnico svoji ženi, da bi mu bila bliže.

=== Drugo dejanje ===
Friderikova žena Jelisava kmalu spozna, da je med njenim možem in Veroniko ljubezensko razmerje. Friderik v tem dejanju [[umor]]i svojo soprogo, da bi se lahko poročil z mlado Veroniko.

=== Tretje dejanje ===
Friderik in Veronika se [[poroka|poročita]], česar ne odobrava stari grof [[Herman Celjski|Herman]], ki da Friderika zapreti, Veronika pa zbeži.

=== Četrto dejanje ===
Herman obtoži Veroniko [[čarovnistvo|čarovništva]], sodišče pa jo spozna za nedolžno in jo osvobodi. Herman jo da kljub temu umoriti, kar sproži val negodovanja med ljudstvom, ki kliče maščevanje nad morilca.

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih skladateljev]]
* [[Seznam slovenskih opernih skladateljev]]

[[Kategorija:Slovenske opere]]
[[Kategorija:Opere]]
[[Kategorija:Veronika Deseniška]]</text>
      <sha1>e3wbteboulpbdclcqjx4bobkjok316a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Haruki Murakami</title>
    <ns>0</ns>
    <id>64906</id>
    <revision>
      <id>5736202</id>
      <parentid>5723737</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:59:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje */ [[Aum Šinrikjo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7498" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Haruki Murakami''' ([[japonščina|japonsko]]村上 春樹/[[Hepburnovo prečrkovanje|hepburn]] isto), [[Japonci|japonski]] [[pisatelj]], * [[12. januar]] [[1949]], [[Kjoto]], Japonska.

Haruki Murakami je eden najpomebnejših sodobnih japonskih pisateljev in v [[slovenija|Sloveniji]] trenutno največ prevajani še živeči japonski pisatelj.

== Življenje ==
Haruki Murakami se je rodil leta [[1949]] v [[Kjoto|Kjotu]], večino mladosti pa je preživel v pristaniškem [[Kobe]]ju. Njegova starša sta bila učitelja [[japonska literatura|japonske literature]], Murakami pa se je že od mladosti bolj kot za japonsko zanimal za [[ameriška literatura|ameriško literaturo]].
Leta [[1968]] se je vpisal na univerzo [[Waseda]] v [[Tokio|Tokiu]], kjer je študiral [[Dramatika|dramatiko]]. Študija ni zaključil v štirih letih, kot je to običajno na japonskih [[univerza]]h, ampak je s študijem končal šele leta [[1975]]. V tem času se je poročil ([[1971]]) in odprl lastno [[jazz]] kavarno ([[1974]]). Kavarno je vodil do leta [[1981]], ko jo je prodal in se posvetil izključno pisanju. Bil je na daljših potovanjih po [[Italija|Italiji]] in [[Grčija|Grčiji]] in nekaj časa živel v [[Amerika|Ameriki]], kjer je bil univerzitetni [[profesor]]. Po [[Potres v Kobeju|potresu v Kobeju]] se je vrnil na Japonsko, kjer živi še danes.
Prvi roman je napisal in objavil leta [[1979]], od takrat pa je objavil še trinajst romanov, nekaj zbirk [[kratka zgodba|kratkih zgodb]], [[potopis]]ov, [[esej]]ev, [[dokumentarno delo]] o napadu [[sekta|sekte]] [[Aum Šinrikjo]] s [[sarin]]om na tokijski sistem [[podzemna železnica|podzemne železnice]] in vrsto [[prevod]]ov del [[seznam ameriških pisateljev|ameriških avtorjev]] v [[japonščina|japonščino]].

== Murakamijevo delo ==
V Murakamijevih delih se pogosto pojavlja motiv osamljenosti in osamelosti, odtujenosti od sveta. Te teme obdeluje v svojem specifičnem svetu, kjer je meja med realnim in imaginarnim redko ostro potegnjena in kjer elementi magičnega ali imaginarnega pogosto prehajajo v »naš« realni svet ali obratno. Protagonisti njegovih del so pogosto [[antijunak]]i, moški srednjih let, ki zase menijo, da so dolgočasni. Ti protagonisti so proti svoji volji potegnjeni v zaplete, ki pogosto mejijo na absurdne in iz katerih so se prisiljeni reševati. Med tem reševanjem izgubijo ljudi, ki so jim pomembni, ali pa se naučijo živeti brez njih.
V Murakamijevih delih je po navadi bolj ali manj očitno prisotna komunikacija med »to stranjo« (realnim) in »ono stranjo« ([[podzavestno|podzavestnim]]). Simboli »one strani« so po navadi prisotni nekje v njegovih delih in so lahko: vodnjaki, morsko ali jezersko dno, gozdovi, potovanja ali drugi. S temi simboli avtor po navadi namiguje, da stvari, ki jih opisuje, niso nujno realne, ampak so lahko del podzavestnega.

== Bibliografija ==
Dela, ki niso prevedena v slovenščino, so navedena z angleškimi naslovi. Prečrkovanja naslovov so v [[Hepburnovo prečrkovanje|hepburnu]].

* ''Hear the Wind Sing'' (1979)
*: 風の歌を聴け (''Kaze no uta o kike'')
* ''Pinball, 1973'' (1980)
*: 1973年のピンボール (''1973-nen no pinbōru'')
* ''[[Divja jaga za ovco]]'' (1982) ([[Založba Blodnjak]], prevod iz angleščine Sabina Lodrant, 2004)
*: 羊をめぐる冒険 (''Hitsuji o meguru bōken'') {{COBISS|id=214614016}}
* ''Hard-Boiled Wonderland and the End of the World'' (1985)
*: 世界の終わりとハードボイルド・ワンダーランド (''Sekai no owari to hâdoboirudo wandārando'')
* ''[[Norveški gozd]]'' (1987) ([[Založba Sanje]], prevod iz japonščine [[Nika Cejan]], 2005)
*: ノルウェイの森 (''Noruwei no mori'') {{COBISS|id=218859008}}
* ''Dance, Dance, Dance'' (1988)
*: ダンス・ダンス・ダンス (''Dansu dansu dansu'')
* ''[[Južno od meje, zahodno od sonca]]'' (1992) ([[Založba Mladinska knjiga]], prevod iz angleščine Majda Kompare, 2005)  {{COBISS|id=217691392}}
*: 国境の南、太陽の西 (''Kokkyō no minami, taiyō no nishi'')
* ''Kronika ptiča navijalca'' (1994/5) ([[Založba Mladinska knjiga]], prevod iz japonščine [[Iztok Ilc]], 2014)  {{COBISS|id=274995712}}, elektronski vir {{COBISS|id= 275413248}}
*: ねじまき鳥クロニクル (''Nejimaki-dori kuronikuru'')
* ''Underground'' (1997/8) (dokumetarno delo o napadu s sarinom)
*: アンダーグラウンド (''Andāguraundo'')
* ''[[Ljubi moj sputnik]]'' (1999) ([[Založba Mladinska knjiga]], prevod iz angleščine Majda Kompare, 2004) {{COBISS|id=212880128}}
*: スプートニクの恋人 (''Spūtoniku no koibito'')
* ''After the quake'' (2000) (kratke zgodbe)
*: 神の子どもたちはみな踊る (''Kami no kodomo-tachi wa mina odoru'')
* ''[[Kafka na obali]]'' (2002) ([[Založba Mladinska knjiga]], prevod iz japonščine [[Aleksander Mermal]], 2012)  {{COBISS|id=256894208}}
*: 海辺のカフカ (''Umibe no Kafuka'')
* ''After Dark'' (2004) (roman, nemški prevod 2005, angleški prevod 2007)
*: アフターダーク (''Afutādāku'')
* ''O čem govorim, ko govorim o teku'' (2007) ([[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], prevod iz japonščine [[Aleksander Mermal]], 2011)
*: 走ることについて語るときに僕の語ること (''Hashiru koto ni tsuite kataru tokini boku no kataru koto'') {{COBISS|id=256288768}}
* ''1Q84'' (2009-2010) ([[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], prevod iz japonščine [[Aleksander Mermal]], 2012-2013)
*: 1Q84 (''Ichi kyū hachi yon'') {{COBISS|id=263842304}}
* ''Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja'' (2013) (roman, [[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], prevod iz japonščine [[Aleksander Mermal]], 2015)) {{COBISS|id=279004928}}
*: 色彩を持たない多崎つくると、彼の巡礼の年 - Colorless Tsukuru Tazaki and His Years of Pilgrimage (''Shikisai o motanai Tazaki Tsukuru to, kare no junrei no toshi'')
* &quot;Men Without Women&quot; (2014) (zbirka kratkih zgodb, angleški prevod 2017)
*ː 女のいない男たち (Onna no inai otokotachi)

Poleg tega je v zbirki kratkih zgodb [[Najdeno v Tokiu]] [[založba Litera|založbe Litera]] (2005) objavljena kratka zgodba [[Slon izginja]], ki je kasneje izšla tudi kot elektronska knjiga {{COBISS|id=264288512}}, prevod iz japonščine [[Aleksander Mermal]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
=== Strani v angleščini ===
*[http://www.network54.com/Forum/15537/ Forum o avtorju]
*[http://groups.msn.com/TheDolphinHotel MSN skupina, osredotočena na avtorja]
*[http://www.harukimurakami.com Uradna spletna stran]
*[http://www.geocities.jp/yoshio_osakabe Ljubiteljska stran, veliko podatkov, uradnih in ljubiteljskih prevodov]
=== Angleški prevodi kratkih zgodb ===
*[http://www.hanamiweb.com/murakami_haruki.html Hanami Web - Haruki Murakami] (English)
*[https://archive.is/20130630001916/www.newyorker.com/fiction/content/articles/050502fi_fiction Where I'm Likely to Find It]
*[https://archive.is/20130630004013/www.newyorker.com/fiction/content/articles/050926fi_fiction The Kidney-shaped Stone That Moves Every Day]
*[https://archive.is/20130630004333/www.newyorker.com/fiction/content/articles/051121fi_fiction The Year of Spaghetti]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Murakami, Haruki}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1949]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Japonski pisatelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Tufts]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Princeton]]
[[Kategorija:Japonski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>l7oixruez23qfrgx7mfdcl1qa13cqrs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Belorepec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71054</id>
    <revision>
      <id>5736371</id>
      <parentid>5274811</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:25:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>brez pretiravanja s slikami</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3454" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Belorepec
| status = LC
| image = Eagle In Flight 2004-09-01.jpeg
| image_width = 250px
| image_caption = Odrasla žival v letu
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Ptiči|Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Ujede|Accipitriformes]] (ujede)
| familia = [[Accipitridae]] (kragulji)
| genus = ''[[Haliaeetus]]''
| species = '''''H. albicilla'''''
| binomial = ''Haliaeetus albicilla''
| binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| range_map = Haliaeetus albicilla distribution map.png
| range_map_width = 250px
| range_map_caption = svetlozelena: območje gnezdenja&lt;br /&gt;modra: območje prezimovanja&lt;br /&gt;sivozelena: skozi vse leto
| synonyms =
''Falco albicilla'' {{Taxobox_authority | author = Linnaeus | date = 1758}}&lt;br /&gt;
''Haliaeetus albicilla albicilla''&lt;br /&gt;
''Haliaeetus albicilla groenlandicus''
}}

'''Belorèpec''' ali '''postójna''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Haliaeetus albicilla''''') je [[ujede|ujeda]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kragulji|kraguljev]] (Accipitridae).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=[[Boris Sket|Sket, Boris]] s sod. |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=533}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Haliaeetus albicilla MHNT.ZOO.2010.11.96.1.jpg|thumb|left|Jajce]]
Belorepec je velika, čokata ujeda, ki zraste od 69 do 91 [[centimeter|cm]] in ima razpon [[perut]]i med 200 in 240&amp;nbsp;cm. Pri teh pticah, kot pri večini ujed, je [[samica]] večja od [[samec|samca]]. Značilnost tega orla so široke peruti, zelo kratek klinast [[rep]] bele barve (pri odraslih pticah, medtem ko je rep pri mladih pticah enake barve kot telo) in močan rumen [[kljun]]. V letu je videti kot deska, saj so krila pa vsej dolžini enako široka, [[dlanska peresa]] pa ima, kot veliko orlov, široko razprta. [[Glava|Glavo]] drži iztegnjeno naprej, tako, da sta dolžina glave in repa približno enaki.

Oglaša se podobno kot [[sivi galeb]], z lajajočim, hripavim ''»krau«''.

== Razširjenost ==
Razširjen je od severne, vzhodne in južne [[Evropa|Evrope]] proti vzhodu do [[Kamčatka|Kamčatke]] in [[Japonska|Japonske]] ter v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Njegovo življenjsko okolje so [[morje|morske]] obale ter bregovi [[reka|rek]] in [[jezero|jezer]], kjer se [[hrana|hrani]] pretežno z [[ribe|ribami]] do teže 8 [[kilogram|kg]] ter vodnimi pticami ([[race]], [[gosi]], [[labodi]], [[ponirki]], [[čaplje]], [[štorklje]], [[žerjavi]], ...). Poleg tega so postojnina hrana tudi razni [[sesalci]] ([[pravi zajec|zajci]], [[navadna lisica|lisice]], ...). Pogosto se hrani tudi z [[mrhovina|mrhovino]].

Gnezdi v [[gnezdo|gnezdih]], ki jih zgradi na drevesih ali na tleh in sicer februarja in marca.

== Zanimivosti ==
Belorepec naj bi bil, po splošnem prepričanju, ptica, upodobljena v [[grb]]u [[Poljska|Poljske]]. Sinonim za belorepca, postojna, je stara slovenska beseda za orla, po kateri je dobilo ime mesto [[Postojna]] in se kot motiv pojavi v mestnem grbu.

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Haliaeetus albicilla|Belorepec}}

{{taxonbar|from=Q25438}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kragulji]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>rs29psja2te8dq702a7rg8vkaw00euj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih zdravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73092</id>
    <revision>
      <id>5736524</id>
      <parentid>5726654</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:44:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52368" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Bojan Accetto]]
* [[Rok Accetto]]
* [[Ruža Ačimović Janežič]]
* [[Martin Ačko]]
* [[Milan Adamčič]]
* [[Metka Adamič]]
* [[Anton Adamlje]]*
* [[Makso Adrian]] (Maks Moric)
* [[Janja Ahačič]]
* [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968)
* [[Janja Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]])
* [[Giovanni de Albertis]]
* [[Tit Albreht]]
* [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić)
* [[Karl Altmann]]
* [[Franc Ambrož]]
* [[Aleš Ambrožič]]
* [[Bogdan Ambrožič]]
* [[Franc Ambrožič]]
* [[Matija Ambrožič]]
* [[Ivan Amon]]
* [[Ivan Amruš]]
* [[Milan Amruš]]
* [[Dimitar Anakiev]]
* [[Amalija Anderluh]]
*[[Marija Anderluh]]
* [[Jože Andlovic]]
* [[Dušan Andoljšek]]
* [[Matej Andoljšek]]?
* [[Lidija Andolšek Jeras]]
* [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]])
* [[Nikica Andromako]]
* [[Sašo Aničin]]
* [[Erik Ankerst]]
* [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]]
* [[Gorazd Antolič]]
* [[Ivo Antolič]]
* [[Vane Antolič]] (1957)
* [[Jože Antonič]]
* [[Miha Antonič]]*
* [[Primož Aplenc]]
* [[Rihard Aplenc]]?
* [[Carlo Apollonio]]
*Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017)
* [[Anton Arko]]
* [[Darja Arko]]
* [[Lojze Arko]]
* [[Venčeslav Arko]]
* [[Ciril Armeni]]
* [[Maja Arnež]]
* [[Zoran Arnež (stomatolog)]]
* [[Zoran Marij Arnež]]
* [[Miha Arnol]]
* [[Andrej Arnšek]]?
* [[Nuhi Arslani]]
* [[Jože Arzenšek]]
* [[Marija Auersperg]]
* [[Jurij Avčin]]
* [[Marij Avčin]]
* [[Tadej Avčin]]
* [[Marija Avguštin Čavić]]
* [[Pavle Avramović]]
* [[Danica Avsec-Letonja|Danica Avsec(-Letonja]])
* [[Mira Ažman]]
* [[Peter Ažman]]
* [[Tomaž Ažman]]
*[[Katja Ažman Juvan]]

== B ==

* [[Janez Babnik]]
* [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]]
* [[Just Bačar]]
* [[Urška Bačovnik Janša]]
*[[Boštjan Baebler]]
* [[Oton Bajc]]
* [[Janez Bajec]]
* [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]]
* [[Zvonko Baklan]]
* [[Jože Balažic]]
* [[Helena Ban Frangež]]
* [[Tatjana Ban Zlatev]]
* [[Andrej Boris Banič]]
* [[Stanko Banič]]
* [[Andrej Baraga]]
* [[Lojze Baraga]]?
* [[Jože Baričevič]]
* [[Sašo Baričevič]]
* [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]]
* [[Igor Bartenjev]]
* [[Dragica Bartenjev]]
* [[Rajner Bassin]]
*[[Denis Baš]]
* [[Lovrenc Batič]]
* [[Saba Battelino]] (Birk)
* [[Tadej Battelino]]
* [[Hugo Baumgarten]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Damjana Bebler-Brecelj]]
* [[Klemen Bedenčič]]*
* [[Jože Bedernjak]]
*[[Nataša Bedernjak Bajuk]]
* [[Milko Bedjanič]]
* [[Franc Behofer]]
* [[Darinka Belič]]*
* [[Matej Beltram]]
* [[Drago Benedik]]
* [[Janez Benedik]]*
* [[Janko Benedik]]
* [[Majda Benedik]]
* [[Majda Benedik Dolničar]]
* [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]]
* [[Jože Beniger]]
* [[Helena Benko]]?
* [[Ivo Benkovič]]
* [[Bojana Beović]]
* [[Vojko Berce]]
* [[France Bergelj]] (1903-46)
* [[Vladimir Berglez]]
* [[Mihael Bergmann]]
* [[Ernest Berke]]
* [[Anton Bernik]]
* [[Jernej Bernik]]
* [[Karel Bernik]]
* [[Sabina Bertoncelj Pustišek]]
* [[Ana Berus]]
* [[Marijan Bervar]]
* [[Danijel Bešič Loredan]]
* [[Milan Betetto]]
* [[Marija Bevčar Bernik]]
*[[Jože Bežek]]
* [[Janez Nepomuk Biatzovszky]]
* [[Martin Bigec]]
* [[Slavko Bijelić]] 
* [[Marjan Bilban]]
* [[Mirko Birsa]]
* [[Marko Bitenc]]
* [[Andrej Ludvik Bizjak]] 
* [[Jože Blaznik]]  
* [[Demeter Bleiweis]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
* [[Leander Bleiweis]]
* [[Tanja Blejec]]*
* [[Aleš Blinc]]
* [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]])
* [[Ruža Blumauer Urbančič]]
* [[Radivoj Bobič]]
* [[Emil Bock|Emil Böck]]
* [[Alojz Boh]] (1913-2010)
* [[Lojze Boh]] (1927)
*[[Marko Boh]]
* [[Franja Bojc Bidovec]]
* [[Jože Bohinjec]] (1923-2021)
* [[Mateja Bohinjec]]
* [[Alena Bok Friedlova]]
* [[Eda Bokal Vrtačnik]]*
*([[Cita Bole]])
* [[Ivan Bonač]]
* [[Urša Bonnevier]]
* [[Peter Borisov]]
* [[Elko Borko]]
* [[Marijan Borštnar]]
* [[Peter Bossman]]
* [[Roman Bošnjak]]
* [[Albert Botteri]] 
* [[Ernst Bouvier]]
* [[Cveto Božič]] (1920-2017)
* [[Marjeta Hren Božič]]
* [[Marija Bračko]]
* [[Borut Bratanič]]
* [[Andrej Brataševič]]
* [[Aleš Brecelj (kirurg)]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Bogdan Brecelj]]
* [[Erik Brecelj]]
* [[Filip Jakob Brecelj]]
* [[Janez Brecelj]]
* [[Konrad Adam Breckerfeld]]
* [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]]
* [[Dimitrij Bregant]]
* [[Marij Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Andrej Bren]]
* [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019)
* [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]])
* [[Leopold Brenčič]]
* [[Lojze Brenčič]]   
* [[Vinko Brenčič]]
* [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]]
* [[Robert Breščak]]
* [[Anamarija Brezigar]]
* [[Svetozar Breznik]]
* [[Brane Breznikar]]
* [[Vladimir Brezovnik]]
* [[Ivan Brežan]] (Bressan)
* [[Simon Brežan]]
* [[Nataša Brglez Jurečič]]
* [[Vlado Brinovec]]
* [[Janez Brložnik]]
* [[Brane Brodnik]]
* [[Irena Brovet Zupančič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Viljem Brumec]] (1925-2014)
* [[Marija Brumec Ješe]]
* [[Fran Brumen]]
* [[Monika Brumen]]
* [[Aleksander Brunčko]]
* [[Valentin Brusati]] (Bružat)
* [[Miran Brvar]]
* [[Štefan Brvar]]*
* [[Bronka Brzin]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Sonja Budič]]
* [[Marjan Budihna]]
* [[Nataša Budihna]]
* [[Marjan Bukovec]]
* [[Mateja Bulc]]
* [[Gorazd Bunc]]
* [[Matjaž Bunc]]
* [[Stjepan Bunta]]
* [[Helena Burger]]
* [[Igor But]]
* [[Dušan Butinar]]
* [[Jadranka Buturović Ponikvar]]

== C ==

* [[Luka Camlek]]*
* [[Ksenija Cankar]]
* [[Veronika Cankar Aplenc]]?
* [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska)
* [[Robert Carotta]]
* [[Bogomir Celcer]]
* [[Jurij Cepuder]]
* [[Milan Cepuder]]
* [[Anton Cerar (zdravnik)]]
* [[Matko Vasilij Cerar]]
* [[Rok Cesar]]
* [[Boris Cergolj]]
* [[Ivan Cestnik]]
* [[Matija Cevc]]
* [[Primož Cevc]]
* [[Josip Cholewa]]
* [[Janez Krstnik Christian]]
* [[Boris Cibic]]
* [[Ivan Cibic]]
* [[Iza Ciglenčki]]
* [[Andrej Cijan]] (1937-2020)
* [[Matej Cimerman]]
* [[Ajda Cimperman]]
* [[Lada Cindro]]
* [[Zoltan Cipot]]
* [[Anton Cizelj]]
* [[Tošo Cizelj]] (1926-2021)
* [[Ivan Cof]]
* [[France Cokan]]
* [[Franc Copf]]
* [[Franz Copf]]
* [[Peter Copf]]
* [[Franc Coppini]]
* [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]]                
* [[Andrej Cör]]
* [[Karel del Cott]]
*[[Mitja del Cott]]
* [[Rudolf del Cott]]
* [[Anton Crnjac]]
* [[France Cukjati]]
* [[Milan Cunder]] (1908–1970)
* [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994)
* [[France Cundrič]] ([[1946]])
* [[Saša Cvahte]]
* [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97)
* [[Mirjam Cvelbar]]
* [[Erika Cvetko]]
* [[Branislav Cvetko]]
* [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]]

== Č ==

* [[Gvido Čadež]]*
* [[Rudi Čajavec]]*
* [[Jože Čakš]]
* [[Tomaž Čakš]]
* [[Meta Čampa]]
* [[Ferdinand Čandek]]
* [[Anton Čas]]
* [[Milan Čavić]]
* [[Zdenka Čebašek Travnik]]
* [[Ljudevit Čebohin]] 
* [[Anton Čede]]
* [[Franc Čeh]]
* [[Robert Čeh]]
* [[Branka Čelan Lucu]]
* [[Franc Čelešnik]]
* [[Lucija Čemažar]]
*([[Maja Čemažar]])
*[[Andreja Čerček]]
* [[Bojan Čerček]]
* [[Andreja Černe Čerček]]
* [[Draga Černelč]]
* [[Milan Černelč]]
* [[Peter Černelč]]
* [[Stanko Černelč]]
* [[Igor Černi]]
* [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]])
* [[Mirko Černič]]
* [[Stanislav Černič]] 
* [[Nataša Černič Šuligoj]]
* [[Rafael Černuta]]  *
* [[Jožica (Josipina Ana) Červek]]
* [[Milan Žiga Červinka]] 
* [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]]
* [[Ignacij Česnik]] *
*[[Jože Četina]] (1927-2017)
* [[Rudolf Čik]]
* [[Bogdan Čizmarevič]]*
* [[Milan Čižman]]
* [[Božidar Čolakovič]]
* [[Andrej Čretnik]]
* [[Božena Čretnik]], r. Kaffou
* [[Tjaša Čretnik Žohar]]
* [[Tanja Čufer]]
* [[Jože Čuk]]*
* [[Jasna Čuk Rupnik]]

== D ==
* [[Hermina Damjan]]
* [[Marija Damjanovska]]
* [[Andrej Debeljak]]
* [[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]] (1898-1978)
* [[Franc Debevec]] (1915-2002)
* [[Marija Debevec]]
* [[Miha Debevec (zdravnik)]]
* [[Peter Defranceschi]]
* [[Dušan Deisinger]]*
* [[Alenka Dekleva]]
* [[Dušan Dekleva]] (1896-1980)
* [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006)
* [[Franjo Ivan Delak]] 
* [[Jelena De Miranda]]
* [[Aleš Demšar]]
* [[Jernej Demšar (zdravnik)]]
* [[Marko Demšar]]
* [[Miro Denišlič]]
* [[Bogdan Derč]]
* [[Ernest Dereani]]
* [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]])
* [[Franc Derganc (1877-1939)]]
* [[Franc Derganc (1911-1973)]]
* [[Kristijan Derganc]]
* [[Metka Derganc]]
* [[Mirko Derganc]]
* [[Jani Dernič]]
* [[Janko Dernovšek]]
* [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]]
* [[Vojko Didanovič]]
* [[Zoran Dietz]]
* [[Milan Dimitrijević]]
* [[Miran Dintinjana]] 
* [[Veronika Dintinjana]]
* [[Uroš Dobnikar]] *
* [[Jurij Dobovišek]]
* [[Metoda Dodič Fikfak]]
* [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]]
* [[Primož Dolenc]]
* [[Vinko Dolenc]]
*[[Leja Dolenc Grošelj]]
*[[Tatjana Dolenc Veličković]]
* [[Zvezdana Dolenc Stražar]]
* [[Alojz Dolhar]]
* [[Rafko Dolhar]]
* [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]]
* [[Jurij Dolinar (zdravnik)]]
* [[Jožef Dolničar]] (1801-1883)
* [[Jernej Dolinšek]]
* [[Rafael Dolinšek]]
* [[Janez Dolničar]] 
* [[Fran Dolšak]]
* [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022)
* [[Jožef Dornig]]
* [[Klemen Dovč]]*
* [[Rozalija Dovč]]*
* [[Peter Dovšak]]
* [[Tadej Dovšak]]
* [[Ana Zlata Dragaš]]
* [[Bogo Dragaš]]
* [[Cvetka Dragoš]]
* [[Martina Drevenšek]]
* [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]*
* [[Brigita Drnovšek Olup]]
*[[Ivan Drobnič]]
*[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004)
* [[Matej Drobnič]]
* [[Mirko Drobnič]] (1920-2000)
* [[Adolf Drolc]]
* [[Peter Držaj]] (1913-1944)
* [[Janko Držečnik]]
*[[Benjamin Dvoršak]]
* [[Mirko Đurić]]?

== E ==

* [[Dejan Ebenšpanger]]
* [[Maja Ebert Moltara]]
* [[Gabrijela Ehrlich]]
* [[Robert Ekart]]
* [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]]
* [[Jelka Erjavec]]*
* [[Marijan Erjavec]]
* [[Zoran Erjavec]]
* [[Branko Ermenc]]
* [[Darja Eržen]] *
* [[Ivan Eržen]]
*[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]]
* [[Janez Eržen (kirurg)]]
* [[Nada Eržen]]
* [[Mladen Est]]

== F ==
* [[Marjan Fabjan]]
* [[Mario Fafangel (ml.)]]
* [[Janez Faganel]]
* [[Božidar Fajdiga]]
*[[Darja Fajdiga]], por. Fettich
*[[Igor Fajdiga]]
*[[Nadja Fajdiga]]
*[[Ana Fajmut]]
* [[Božo Fakin]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Jožef Ignacij]] (1754-1795)
* [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]]
* [[Ivan Farkaš]]*
* [[Anton Fazarinc]]
* [[Franc Fazarinc]]
* [[Jože Felc]]
* [[Luciano Ferfoglia]] ?
* [[Ksaverija Ferlan Marolt]]
* [[Dušan Ferluga]]
* [[Alenka Fetih]]
* [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]]
* [[Janez Fettich]]
* [[Jure Fettich]] *
* [[Aleš Fidler]]*
* [[Franc Fidler]]
* [[Matjaž Figelj]]
* [[Alojz Fijavž]]
* [[Žare Finderle]]
* [[Leon Fink]]
* [[Mira Fink]]
* [[Jože Flajs]] 
*[[Matjaž Fležar]] 
* [[Vojko Flis]]
* [[Ivica Flis Smaka]]
*[[Jakob Folter]] (ok. 1500)
* [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] 
*[[Alenka Forte]] 
* [[Bojan Fortič]]
* [[Majda Fortič]]
* [[Marjan Fortuna]]
* [[Igor Frangež]]*
* [[Aleksander Frank]]
* [[Hinko Franken]]
* [[Igor Franko]]
* [[Jelka Franzot Zor]]
* [[Albert Peter Fras]]
* [[Tamara Fras Stefan]]
* [[Zlatko Fras]]
* [[Adela Fratnik Steyer]]?
* [[Urša Fratnik Florijančič]]
* [[Ernest Hilarij Fröhlich]]
* [[Janez Fröhlich]]
* [[Erika Fuchs]]
* [[Nenad Funduk]]
* [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]]
* [[Jana Furlan]]
* [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]]
* [[Majda Furlan]]
* [[Tomaž Furlan]]
* [[Jasna Furlan Hrabar]]
* [[Marta Furman Jakopič]]
* [[Fran Fux|Franc Fux]]

== G ==

* [[Viktor Gaberšek]]
* [[Tone Gabrijelčič]]
* [[Peter Gabrovec]]*
*[[Miran Gabruč]]
* [[Eldar M. Gadžijev]]
* [[Aleksander Gala]]
* [[Danica Gala Bem]]
* [[Stojan Gala]]
* [[Nina Gale]]
* [[Jožica Gamse]] (* [[1955]])
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Mario Gasparini]] 
* [[Mladen Gasparini]]*
* [[Dominik Gašperšič]]
* [[Rok Gašperšič]]*
* [[Mavricij Gauster]]
* [[Marko Gerbec]]
* [[Vida Gerbec]]
* [[Franjo Gerlovič]]
* [[Borut Geršak]]
* [[Ksenija Geršak]]
* [[Harold Delf Gillies]] 
* [[Edvard Glaser]]
* [[Marjana Glaser Kraševac]]
* [[Damjan Glavač]]
* [[Edvard Globočnik]]
* [[Mojca Globočnik Petrovič]]
* [[Ljerka Glonar]]
*[[Barbara Gnidovec Stražišar]]
* [[Ciril Godec]]
* [[Romana Godeša]]
* [[Marko Godina]]
* [[Stevan Goldman]]
*[[Jože Golmajer]]*
* [[Rajko Golobinek]]
* [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]]
* [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020)
* [[Borut Gorišek]] *
* [[Drina Gorišek]]*
* [[Nina Gorišek Miksić]]*
* [[Janez Gorjanc (kirurg)]]
* [[Jurij Gorjanc]]*
*[[Matija Gorjanc]]
*[[Vojka Gorjup]]
* [[Ivan Gostiša]]
*[[Daniel Grabar]]
*[[Klemen Grabljevec]]?
* [[Franjo Gračanin]]
* [[Bojan Gračner]] 
* [[Anton Grad]]
* [[Tomaž Grad]]
* [[Cveto Gradišar]]?
* [[Ivan Gradišar]] (ZDA)
* [[Primož Gradišek]]
* [[Simona Gradišek]]*
* [[Peter Gradišnik]]
* [[Anton Janez Grbec]]
* [[Jožef Grbec]] 
* [[Ludvik Bernard Grbec]]
* [[Milan Gregorčič]]
* [[Andrej Gregorič]] (st./ml.)
* [[Igor Gregorič]]
* [[Milan Roman Gregorič]]
* [[Milica Gregorič Kramberger]]
* [[Minja Gregorič]]*
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Štefek Grmec]]
* [[Marko Grmek]]
* [[Tatjana Grmek Martinjaš]]
* [[Irena Grobelnik]]
* [[Slobodan Grobelnik]]
* [[Katja Groleger Sršen]]
* [[Anton Gros]]
* [[Nuša Gros]]?
* [[Štefan Grosek]]
* [[Božena Grosman]]
* [[Dušan Grošelj]]
* [[Igor Grošelj]]*
* [[Mojca Grošelj Grenc]]
* [[Zoran Grubič]]
* [[Nevenka Gruden]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Janez Benedikt Gründel]]
* [[Štefan Gruškovnjak]]
* [[Andrej Gubenšek]]
* [[Tadej Guna]]
* [[Alojz Gunde]]
* [[Vladimir Guzelj]]

== H ==

* [[Baltazar Hacquet]]
* [[Vedran Hadžić]]
* [[Alenka Hafner]]
* [[Blaž Hafner]]
* [[Janko Hafner]] (1899-1956)
* [[Jože Hafner]]?
*[[Matevž Harlander]] **
* [[Otto Haus]]
* [[Stojan Havliček]]
* [[Ana Hawlina]]
* [[Gregor Hawlina]]
* [[Herbert Hawlina]]
* [[Marko Hawlina]]
*[[Simon Hawlina]]
* [[Josip Hebein]]
* [[Franc Heber]]
* [[Janko Heberle]]
* [[Henrik Heferle]]
* [[Srečko Herman]]
* [[Stanko Hernja]]
* [[Polde Hladnik]]  
* [[Robert Hlavaty]]
* [[Drago Hočevar]]
* [[Marko Hočevar (kirurg)]]
* [[Miran Hočevar]]
* [[Tone Hočevar (zdravnik)]]
* [[Zvonko Hočevar]]
* [[Irena Hočevar Boltežar]]
* [[Milan Hodalič]]
* [[Harold Hofman]]*
* [[Alenka Höfferle Felc]]
* [[Sergej Hojker]]
* [[Viktor Hojker]]?
* [[Radovan Hojs]]
*[[Tanja Hojs Fabjan]] *
*[[Franc Jožef Holzer]]
* [[Alojzij Homan]]
* [[Alenka Horvat Ledinek]]
* [[Martin Horvat]]
* [[Matija Horvat]]
* [[Matjaž Horvat]]
* [[Tomaž Nikolaj Host]]
* [[Miroslav Houška]]
* [[Bogomir Hrabar]]
* [[Franci Hrastar]]
* [[Franc Hrastnik]]
* [[Bogomil Hrašovec]]?
* [[Marjeta Hren Božič]]
*[[Helena Hren-Vencelj]]?
* [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]]
* [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]]
* [[Ivan Hribernik]]
* [[Tomaž Hribernik]]
* [[Tone Hrovat (zdravnik)]]
* [[Borut Hrovatin]]
* [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar
* [[Ivan Hubad (zdravnik)]]
* [[Zdenka Humar-Ralca]]
* [[Zdenka Humer]] ̈
* [[Rafael Ferdinand Huzijan]]

== I ==

* [[Alojz Ihan]]
* [[Nataša Ihan Hren]]
* [[Alojz Ipavec]]
* [[Benjamin Ipavec]] 
* [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962)
* [[Franc Ipavec]]
* [[Gustav Ipavec]]
* [[Josip Ipavec]]
* [[Jurij Ipavec]]
* [[Maksimilijan Ipavec]]
* [[Matija Ipavec]]
*[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] 
* [[Arpad Ivanecz]]
* [[Urška Ivanuš]]
* [[Marijan Ivanuša]]

==J==
* [[Anton Jagodic]]
* [[Tomaž Jagrič]]
*[[Polona Jaki Mekjavić]]
*([[Japec Jakopin]])
* [[Iztok Jakša]]
* [[Jože Jakša]] (1895-1954)
* [[Tone Jamar]]
* [[Davorin Jamnik]]?
* [[Helena Jamnik]]
* [[Janja Jan]]
* [[Janez Jančar (patolog)]]
* [[Jože Jančar]]
* [[Andrej Janež]]
* [[Janez Janež]] (1913-1990)
* [[Janez Janež ml.]] (1945-1992)
*[[Janko Janež]]
* [[Aleksander Janežič]]
*Slavko (Vekoslav) Janežič
* [[Valentin Janežič]]
* [[Martin Janko]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Rado Janša]]
* [[Zora Janžekovič]]
* [[Igor Japelj]]
* [[Darko Jazbec]]
* [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]]
* [[Željko Jedlička]]
* [[Franc Jelenc]]
* [[Roman Jelovčan]]
* [[Anton Jelovšek]]
* [[Ignacij Jelovšek]]
* [[Andrej Jenko]]
* [[Eleonora Jenko Groyer]]
* [[Ivan Jenko (zdravnik)]]
* [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]]
* [[Jože Jensterle]]?
* [[Nada Jensterle]]
* [[Mojca Jenstrle Sever]]*
* [[Janez Jenšterle]]
* [[Jože Jeras]]
* [[Marija Jeras]]
* [[Berta Jereb]]
* [[Boris Jereb]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Matjaž Jereb]]*
* [[Slobodan Jeremić]]
* [[Stojan Jeretin]]
* [[Božidar Jerič]]
* [[Pavla Jerina Lah]]
*Franc (Radko) [[Jerkič]]
* [[Marjan Jerše]]
* [[Jera Jeruc]] 
* [[Milena Jeruc]] 
* [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940)
*[[Gregor Jesenko ml.]]
* [[Breda Jesenšek Papež]]*
* [[Leopold Ješe]]
* [[Peter Ješe]] *
* [[Anton Jeuniker]]
* [[Nataša Jevnikar]]
*[[Peter Jevnikar]]
* [[Vladimir Jevtič]]
* [[Jolanda Jezernik Leskovšek]]
* [[Barbara Jezeršek Novaković]]
* [[Pavle Jezeršek]]
* [[Marija Jež]]
* [[Milan Jež]]
* [[Marko Jug]]*
* [[Rihard Jug]]
* [[Franc Ksaver Jugovic]]
* [[Stevo Julius]]
*[[Mirko Jung]]
* [[Marijan Jurca]]
* [[Miroslav Jurca]]
*[[Tomaž Jurca]]
* [[Ivan Jurečko]]
* [[Matej Justin]] (1886-1974)
* [[Albert Juteršek]]
* [[Ajda Juvanec]]
* [[Gojmir Južnič]]
* [[Marijan - Niko Južnič]]

== K ==

* [[Leon Kac]]
* [[Rudolf Kac|Rudolf Kac - Mitja]] (1905-1944)
* [[Peter Kadiš]] (*1968)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]]
*[[Vladimir Kajzelj]]
*[[Katja Kalan Uštar]]*
* [[Ivan Kalinšek]]
* [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009)
* [[Mojca Kambič Bukovič]]
* [[Vinko Kambič]]
* [[Borut Kamenik]] *
* [[Mirt Kamenik]]
*Miha Kamin?
*[[Karin Kanc]]
*[[Pavel Kanc]]
* [[Kurt Kancler]]
* [[Aljoša Kandus]]
* [[Drago Kanič]]
*[[Vojko Kanič]]
*Zlatka Kanič*
* [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977)
* [[Aleksej Kansky]] (1925-2015)
* [[Andrej Kansky]]
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977)
*[[Josip Kapler]]
*Jože Kapler
*[[Peter Kapš]]
*[[Rafael Kapš]] 
*[[Nataša Karas Kuželički]] 
* [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]]
* [[Peter Kartin]]
* [[Anton Kastelic (zdravnik)]]
* Anton Kastelic
* [[Boris Kastelic]]?*
* [[Cvetka Kastelic Klasinc]] *
* [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001)
* [[Dušan Keber]]
* [[Irena Keber]]
* [[Friderik Keesbacher]]
* [[Miran F. Kenda]]
* [[Rajko Kenda]]
* [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]]
* [[Aleksandra Kern]]
*[[Frank J. Kern]] (Javh)
*[[Maksimiljan Kern]]
* [[Vincenc Kern]] (1760-1829)
*Janko Kersnik (zdravnik; 1960-2015)
* [[Jože Kerstein]]
* [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'')
* [[Dimitri P. Khailidis]]
*[[Tomaž Kiauta]] *
* [[Adolf Kinkela]]
* [[Nikolaj Kinkela]]?
* [[Janez Kirbiš]]
* [[Lidija Kitanovski]]
*[[Dimitrij Klančič]]
* [[Jurij Klančnik]]
* [[Gojmir Klanjšček]]
*[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]]
*[[Maksimiljan Klasinc]]*
* [[Vasja Klavora]]
*[[Irena Klavs]]
* [[Martina Klemenak]]*
* [[Karel Andrej Kleimond]]
* [[Franek Klemenc]]
* [[Matjaž Klemenc]]
* [[Eva Klemenčič]]
* [[Herbert Klemenčič]](-ć; slov.-hrv.)
* [[Metka Klevišar]]
* [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija &quot;Biba&quot; Klinar Vister]]
* [[Ladislav Klinc]]?
* [[Janez Klobučar]]
* [[Tomislav Klokočovnik]]
* [[Branko Klun]]
* [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003)
* [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]])
* [[Andrej Kmetec]]
* [[Rihard Knafelj]]
* [[Bojan Knap]]
*[[Lea Knez]] 
* [[Ivan Kneževič]]
* [[Jožef Janez Knolc]]
* [[Alfred Bogomir Kobal]]
* [[Anton Kobal]]?
* [[Borut Kobal]]
* [[Miloš Kobal]]
* [[Rudolf Kobal]]
* [[Valentina Kobe]] (1905-1998)
* [[Pavel Kobler]] (na Hrv.)
* [[Andrej Kocijan]]
* [[Andreja Kocijančič]]
* [[Borut Kocijančič]]
* [[Igor Kocijančič]]
* [[Krista Kocijančič]] (1916-2011)
* [[Mario Kocijančič]]
* [[Milena Kocijančič]] (1948-1996)
* [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944)
* [[Tomaž Kocjan]]
*[[Marta Kocjan Anžič]]  *
* [[Ervin Kocjančič]]
* [[Miha Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]]
* [[Urban Koder]]
* [[Igor Kodrič]]
* [[Mirela Kogej-Rode]]
* [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.)
* [[Franci Koglot]]
* [[Aleš Kogoj]]
* [[Franjo Kogoj]] (1894-1983)
* [[Janez Kokalj]]
*[[Franc Kokol]]
* [[Gorazd Kolar]]
* [[Tadeja Kolar]]
* [[Ado Kolenc]]
* [[Marko Kolenc]]
* [[Martin Kolenc]]
*[[Štefan Kološa]]
* [[Borut Kolšek]]
* [[Radko Komadina]]
* [[Ivo Komjanc]]
* [[Janez Nepomuk Kömm]]
* [[Oskar Končan]]
* [[Zora Konjajev]]
* [[Bojan Kontestabile]]
* [[Anča Konvalinka Tavčar]]
* [[Konstantin Konvalinka]]
* [[Igor Kopač]]*
* [[Ivan Kopač]] - ''Pavček''
* [[Nena Kopčavar Guček]]
* [[Josip Koporc]]
* [[Ivan Kopřiva]]
* [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014)
* [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944)
* [[Petra Koprivnik]]
* [[Ivo Koražija]]
*([[Ivo Kordaš]])
* [[Marjan Kordaš]]
* [[Anton Koren]]
*[[Igor Koren]]
* [[Srečko Koren]] (st./ml.?)
* [[Ladislav Korenčan]] ?
* [[Blaž Koritnik]]?
* [[Lilijana Kornhauser Cerar]]
* [[Pavle Kornhauser]]
* [[Blaž N. Korošec]] 1921 -
* [[Bojan Korošec]]
* [[Branko Korošec (zdravnik)]] 
* [[Ladko Korošec ml.]]
* [[Marko Korošec]]
*[[Simon Korošec]]
* [[Lojze Korsika]]
* [[Marjan Koršič]] 
* [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]]
* [[Marko Koršič]]
* [[Borut Korun]]
* [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]]
* [[Edvard Kos]] (*1957)
* [[Fran Kos (zdravnik)]]
* [[Jožef Kos]]
* [[Leon Kos]]
* [[Mojca Kos Golja]]
* Nataša Kos
*[[Feliks Kosec]] ?
*[[Miha Koselj]]
* [[Miro Kosin]] /Milodar K.?
*Ivan Kosirnik (zdravnik)
* [[Janko Kostnapfel]]
* [[Miro Košak]] (1919-2010)
* [[Robert Košak]]
* [[Alija Košir]]
* [[Gorazd Košir]]*
* [[Narcisa Košir]]
* [[Roman Košir]]
* [[Tone Košir]]
* [[Fran Košmelj]]
* [[Vida Košmelj Beravs]] 
* [[Mitja Košnik]]
* [[Pavle Košorok]]
* [[Majda Košuta]]*
* [[Srečko Košuta]]
* [[Tadeja Kotar]]*
* [[Milan Kotnik]]
* [[Primož Kotnik]]
* [[Vladimir Kotnik]]
* [[Božena Kotnik Kevorkijan]]*
* [[Franc Kous]]
*[[Štefan Kous]]
*Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber)
* [[Maksimilijan Kovač]] 
* [[Mila Kovač]]
*[[Viljem Kovač]] (1830-1888)
* [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] 
* [[Marija Kovač-Kavčič]]
* [[Viljem Kovač]] (1830–1888)
* [[Anton Kovačič]]
* [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]]
* [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958)
* [[Mitja Kovič]] (1929-1987)
*[[Matija Kozak]]
* [[Miklavž Kozak]]
* [[Jože Kozar]]
* [[Ninna Kozorog]]
* [[Miran Koželj]]
* [[Mirta Koželj]]
* [[Tomaž Koželj]]
* [[Vesna Koželj Oblak]]
* [[David Kožuh]]
* [[Primož Kožuh]]
* [[Mateja Kožuh-Novak]]
* [[Majda Kragelj Zbačnik]]
* [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]])
* [[Alojz Kraigher]] (1877–1959)
* [[Dimitri Krainc]]
* [[Otmar Krajec]]
* [[Pavel Krajec]]
* [[Ivan Krajnc]]
* [[Stanka Krajnc Simoneti]]
* [[Ana Kraker Starman]]
* [[Angel Kralj]]
* [[Boris Kralj]] (*1956)
* [[Božo Kralj]]
* [[Jakob Kralj]]
* [[Miloš Kralj]]
* [[Janez Kramar (zdravnik)]]
* [[Lojze Kramarič]]
* [[Ludvik Kramberger]]
* [[Neva Kramberger]]
* [[Ivan Krampač]]
* [[Igor Kranjec]]
* [[Tadeja Krapež]]
* [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]*
* [[Virgil Krasnik]] (1909–1968)
* [[Janez Kraševec]]
* [[Gregor Kraškovic]]?
*[[Aleksandra Kraut]]
* [[Matjaž Kraut]]-''Deko''?
* [[Alenka Kravos]]*
* [[Andrej Kravos]]*
* [[Vladimir Kravos]] ml.
* [[Bojan Krebs]]
* [[Fedor Krejči]]
* [[Maksimiljan Kremžar]]
* [[Vladimir Kresnik]]
* [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]]
* [[Živan Krevel]]*
* [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek]
* [[Jurij Krisch]]
*Anton Krisper
*Anže Kristan
*[[Oroslav Kristan]] (1867-1912)
*[[Špela Kristan]]*
*[[Tomaž Kristan]] (Christian)
*[[Slava Lunaček|Slava Kristan-Lunaček]]
* [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]]
* [[Vinko Kristl]]
*[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] 
* [[Franc Krištofelc]]
* [[David Križaj]]
* [[Matija Križaj]]
* [[Igor Križman]]
* [[Jože Križnič]]
* [[Vasja Kruh]]
* [[Vekoslav Krumpestar]]
* [[Valter Krušič]]
* [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]]
* [[Matevž Kržan]]
* [[Mojca Kržan]]?
* [[Ciril Kržišnik]]
* [[Marjan Kržišnik]]
* [[Urška Kšela]]*
* [[Aleksander Kuhar]] 
*Marijana Kuhar
* [[Dimitrij Kuhelj]]
* [[Janez Kuhelj]] 
* [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979)
* [[Robert Kukovec]] (1910-45)
*[[Avgust Kulovic]] (1836-97)
*Kumbatovič?
* [[Matej Kunaver]]
* [[Vlasta Kunaver]]
* [[Boris Kunc]] 
* [[Alfonz Kunst]]
* [[Alojz Kunst]]
* [[Grega Kunst]]
* [[Tone Kunstelj]]
* A. Kuralt  
* [[Jurij Kurillo]]
* [[Polonca Küssel]]
* [[Valentin Kušar (zdravnik)]]
* [[Miro Kušej]]
* [[Konrad Kuštrin]]
* [[Majda Kuštrin Marolt]]
* [[Marjan Kveder]] (1918-1988)
* [[Radislava Kveder]]
* [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]]
* [[Rado Kveder]] (st./ml.)
* [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]]

== L ==

* [[Lovro Lackner]]
* [[Tone Lah]]
* [[Mitja Lainščak]]
* [[Stanko Lajevec]]
* [[Jaro Lajovic]]
* [[Edo Lakner]]
* [[Miša Lakner]]*
* [[Ivan Lalangue]]
* [[Janez Lamovec]]
* [[Zvonimir Lamovec]]
* [[Boštjan Lanišnik]]*
* [[Nikolaj Lanščak*]]
* [[Živko Lapajne]]
* [[Milan Lapornik]]
* [[Jurij Ignacij Laschan]]
* [[Matija Laschan]]
* [[Janez Lavre]]
* [[Miha Lavre]]
* [[Anton Lavrič (zdravnik)]]
* [[Božidar Lavrič]]
* [[Dušana Lavrič]]
* [[Marko Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Janez Krstnik Lavrin]]
* [[Milan Lazar]]
* [[Vlasta Leban Lenart]]
* [[Josip Lebar]] (1849 - 1920)
* [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]]
*Jožica Ledinek Paddle 
* [[Tatjana Lejko Zupanc]]
* [[Ivan Lenart]]
* [[Ladislav Lenart]]
* [[Vera Lenart]]
* [[Eva Lenassi]]
* [[Peter Lenče]]
*[[Mojca Lenče-Kastelic]]
* [[Matjaž Lesjak]]
* [[Tatjana Leskošek Denišlič]]
* [[Boštjan Leskovar]]*
* [[Rudolf Leskovar]]
* [[Janez Leskovec]]
* [[Bogdan Leskovic]]
* [[Dinko Leskovšek]]
* [[Evita Leskovšek]]
* [[Roman Lesnika]]
* [[Gorazd Lešničar]]
* [[Hotimir Lešničar]]
* [[Janko Lešničar]]
* [[Andrej Levanič]]
* [[Avgust Levičnik]]
* [[Milan Ličina]]
* [[Miha Likar]]
* [[Jurij Lindtner]] (1939-2013)
* [[Luka Lipar]]
* [[Fran Viljem Lipič]]
* [[Matej Lipovšek]]
* [[Silvo Lipovšek]]
* [[Andrej Lisjak]] 
* [[Anton Logar (stomatolog)]]
*[[Dušan Logar]] 
* [[Ivan Logar]]
* [[Mateja Logar]]
* [[Primož Logar]]
* [[Anton Lojk]]
* [[Danilo Lokar]]
* [[Jože Lokar]]
* [[Mateja Lopuh]]
* [[Bogdan Lorber]]
*[[Petra Lorber]]
* [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]]
*[[Luca Lovrečič]]
*([[Cita Lovrenčič Bole]])
*[[Benjamin Lovše]]
* [[Jože Lovšin]]
* [[Marko Lovšin]]
* [[Miroslav Luci]]
* [[Adolf Lukanovič]]
* [[Franc Lukič]] 
* [[Ljubiša Lukić]]
* [[Marij Lunaček]]
* [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]])
* [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]])
* [[Majda Lunder]] 
* [[Marko Lunder]] 
* [[Mojca Lunder]]*
* [[Urška Lunder]] (1959)
* Neva Lupinc (Trst)
* [[Karel Lušicky]]
*[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela
* [[Stanko Lutman]]
* [[Boštjan Luzar]]*
* [[Miloš Lužnik]]

== M ==

* [[Metka Macarol Hiti]]* ?
* [[Marta Macedoni Lukšič]]
*[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig]
* [[Miloš Macura]]
* [[Slobodan Macura]]
* [[Breda Maček Paternu]]
* [[Rok Maček]]
* [[Majda Mačkovšek - Peršič]]
* [[Bogomir Magajna]]
*[[Marija Magajne]]
* [[Anton Magdič]]
* [[Jože Magdič]]
* [[Vera Maher]] *
* [[Stanislav Mahkota]]
*[[Stanislav Mahne]]
* [[Maja Majal]]*
* Jožko (Josip) Majcen
* Vidojka Majcen Vuga
* [[Živa Majcen]]
* [[Otmar Majerič]]
* [[Anton Makovic]]
*[[Jana Makuc]]
* [[France Malešič]] (1921-2020)
* [[Mateja Maležič Blažič]]
*Senja Mali Brajovič
* [[Ignacij Mally]]
* [[Judita Mandelc Kunčič]]
* [[Aleksander Manohin]] (1946-2021)
* [[Radoslav Marčan]]
* [[Majda Marčič Smerdu]]
* [[Viktor Marčič]]
* [[Nataša Marčun Varda]]
* [[Zlatko Marin]]*
* [[Črt Marinček]]
* [[Ivan Marinčič]]
* [[Ljubo Marion]]
* [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]]
* [[Jasmina Markovič Božič]]
*[[Apolon Marolt]]
* [[Janko Marolt]]
* [[Marica Marolt-Gomišček]] 
* [[Maja Marolt-Mušič]]
* [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]]
* [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]])
* [[Dorjan Marušič]]
* [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]]
* [[Sonja Masle]]
* [[Andrej Mašera]]
* [[Sonja Mašera]]
* [[Leo Matajc]]
* [[Mojca Matičič]]
* [[Marko Matjašič]]
*Ivan Matko (1885–1945)
*Ivan Matko (1919–1997)
* [[Jan Matoušek]]
*[[Jožica Maučec Zakotnik]]
* [[Danilo Maurič]]
* [[Blaž Mavčič]]
*[[Majda Mazovec]] (1920-2015)
* [[Ernest Mayer (zdravnik)]]
*[[Majda Mazovec]] ̈
* [[Helena Meden Vrtovec]]
* [[Ana Medved|Ana Medved*]]
* [[Lojze Medved]]
* [[Meta Medved Kus]]
* [[Marko Medvešček]]
* [[Adolf Medvešek]]
* [[Bernard Meglič]]
*[[Duška Meh]]
* [[Dušan Mekiš]]
* [[Živa Melik]]
* [[Anton Melzer]]
* [[Franc Melzer]]
* [[Janez Melzer]]?
* [[Jožef Andrej Melzer]]
* [[Raimund Melzer]]
* [[Avguštin Mencinger]]
* [[Bogdan Menih]]
* [[Matjaž Merc]]
*[[Ljudevit Merčun]]
*[[Bogo Merljak]]
*[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]])
*[[Aleksander Merlo]]
* [[Milivoj Mermolja]]
* [[Valentin Meršol]]
* [[Anton Mesec]]
* Judita Mešič
* [[Damjan Meško]]
*Marija Meznarič-Petruša
*[[Dušanka Mičetić Turk]]
* [[Robert Miglar]]
* [[Alojz Mihelčič]]
* [[Anton Mihelič]]
* [[Anže Mihelič]]
* [[Miro Mihelič]]
* [[Nasta Mihevc Srakar]]
* [[Lili Mikecin]]
* [[Danica Miklič Škrabar]]
* [[Kazimir Miksić]]
*Rudolf Mikulič
* [[Anica Mikuš Kos]]
* [[Dimitrij Mikuš]]
* [[Karel Milavec]]
* [[Vladimir Milavec]]
*Joseph/[[Josip Milič Emili]]
* [[Janez Milčinski]]
* [[Lev Milčinski]]
* [[Metka Milčinski]]
* [[Anže Militarov]]
* [[Zoran Miloševič]]
* [[Franc Minař]]
* [[Tomislav Mirković]]
* [[Dušan Mis]]
* [[Franta Mis]]
* [[Jožef Peter Alkantara Mislej]]
* [[Ema Mivšek Mušič]]
* [[Dimitrij Mlekuš]]
* [[Monika Mlinar Agrež]]
* [[Vlado Mlinarič]]
* [[Samo Modic]]
* [[Metka Moharić]]*?
* [[Alojzija Mohorič|Alojzija Mohorič?]]
*Marija Mojse-Miličev
*Andrej Moličnik
*[[Leopold Morela]]
* [[Vesna Morela]]
* [[Marjan Morelj]]
*(Maks Moric)
* [[Igor Movrin]]
* [[Andrej Mozetič]]
* [[Ivan Mozetič]]
* [[Vinko Mozetič]]
* [[Andrej Možina]]
* [[Dušan Možina]]
* [[Hugon Možina]]
* [[Martin Možina]]
* [[Marjan Mramor]]
* [[Dušan Mravljak]] - Mrož
* [[Blaž Mrevlje]]
* [[Franc Mrevlje]]
* [[Matko Mrgole]]
* [[Mitja Mrgole]]
* [[Zdenko Mrmolja]]
* [[Faris Mujezinović]]
* [[Janko Müller]]
*[[Jasna Müller]]
*[[Manica Müller Premru]]?
* [[Fortunat Müllner]]
* [[Anton Štefan Munda]] *
* [[Anton Murgel]]
* [[Ervin Murgel]]
* [[Jurij Murgelj]]
* [[Boris Mušič]] (1930-2016)
* [[Drago Mušič]]
*[[Mark Mušič]] *
* [[Igor Muzlovič]]
* [[Anton Muznik]]
* Mužič
* [[Danilo Mužina]]

== N ==
* [[Marjan Naglas]]
* [[Ludvik Nagy]]
* [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]]
* [[Ivan Napret]]
* [[Aleksander Nardin]]
* [[Leopold Nathan]]
*Jožef/Josef Neckermann
* [[Lidija Nemeth]]
* [[David Neubauer]]
*([[Henrik Neubauer]])
* [[Robert Neubauer]]
* [[Mavricij Neuberger]]
* [[Jože Neudauer]]
* [[Ljuba Neudauer]]
* [[Jakob Anton Neuner]]
* [[Marko Noč]]
* [[Dušan Nolimal]]
* [[Andrej Novak (stomatolog)]]
* [[Boris Novak (zdravnik)]]
* [[Gregor Novak]]
* [[Jože Novak]]
* [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]]
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak]
* [[Rajko Novak]]
* [[Stane Novak|Stane (Stanko) Novak]]
* [[Neva Novak Modrijan]] 
* [[Vesna Novak Jankovič]]
* [[Zmago Novak]]*
*([[Željka Novak Rukavina]])
* [[Živa Novak Antolič]]
* [[Janez Novosel]]

== O ==
* [[Dunja Obersnel Kveder]]
* [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]]
* [[Irena Oblak]]
* [[Jožica Oblak-Berce]]
* [[Peter Oblak]] 
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Ivo Obrez]]
*Karin Obrez Oblak
*[[Janja Ocvirk]]
* [[Jožef Ivan Ocvirk]]
* [[Zdravko Ograjenšek]]
* [[Andrej Omahen]]
* [[Mirko Omejc]]
* [[Simo Opačić]]
* [[Janez Oražem]]
* [[Vida Oražem]]
* [[Ivan Oražen]]
* [[Janez Orel]]
* [[Rok Orel, zdravnik]]
* [[Jerko Oršič]]
* [[Damjan Osredkar]]
* [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]]
* [[Andreja Osterc Koprivšek]]
*[[Željko Ostojić]]
* [[Josip Otahal]]
* [[Peter Otorepec]]
* [[Zdenka Ovčak]]
* [[Radivoj Ozvald]]

== P ==

* [[Bernard Pachner]]
*[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle
* [[Natalis Pagliaruzzi]]
* [[Artur Pahor]]
* [[Dušica Pahor]]
* [[Vladimir Pahor]]
* [[Marjan Pajntar]]
* [[Maja Pakiž]]
* [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71)
* [[Mara Paljk Pečenko]]
* [[Franc Papež]]
* [[Milan Papež]]
* [[Petar Papuga]]
* [[Aleš Paulin]]
* [[Dušan Pavčnik]]
* [[Stanislav Pavlica]]
* [[Franjo Pavlič]]
* [[Ignac Pavlič]]
* [[Rudolf Pavlin]]
* [[Vinko Pavlovčič]]
* [[Ivan Pavšič]]
* [[Ivo Pavšič]]
* [[Fedor Pečak]]
* [[Jože Pečan]]
* [[Marija Pečan]]
* [[Albin Pečavar]]
* [[Milko Peče]]
* [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92)
*[[Karel Pečnik]]
*[[Breda Pečovnik Balon]]
*[[Boris Pegan]] 
* [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008)
*([[Hubert Pehani]] 1900-95)
* [[Pavel Pehani]] (1899-1964)
*Ksenija Pelkič-Ogrizek *
* [[Maks Pen]]
*Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]])
*[[Anton Perc]] 
* [[Vladimir Perkič]]
* [[Milivoj Perko]] 
* [[Slavko Perko]]
* [[Tatjana Perkovič]]
* [[Meta Perme]]
*Cvetka Pernat Drobež
* [[Damijan Perne]]
* [[Ivan Peršič]] 
* [[Eman Pertl]]
* [[Just Pertot]]
* [[Simon Pertot]]  
* [[Vojteh Pertot]] 
* [[Milan Perušek]]
* [[Franc Pestotnik]]
* [[Vlado Pešec]]*
* [[Davorina Petek]]
* [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]]
* [[Marija Petek Šter]]
*([[Miklavž Petelin]])
*([[Boris Matija Peterlin]])
*[[Borut Peterlin (1963)]]
* [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]]
* [[Alenka Petkovšek]]*
* [[Ivo Petkovšek]]
* [[Drago Petrič]]
* [[Karel Petrič]]
* [[Lidija Petrič-Ozvald]]
* [[Jurij Petrin]]
* [[Miroslav Petrovec]]
* [[Jože Petrovčič]]
*[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]]
*[[Marija Petrun Ulaga]]*
*[[Janez Pevc]] *
* [[Teodor Pevec]] *
* [[Jože Pfeifer]]
* [[Marija Pfeifer]]
* [[Vladimir Pfeifer]] 
* [[Franjo Pikelj]]
* [[Milivoj Piletič]]
* [[Ignacij Pintar]]
* [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]
* [[Luka Pintar (zdravnik)]]
* [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]]
* [[Bojana Pinter]]
* [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991)
* [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006)
* [[Borut Pirc]] 
* [[Ivo Pirc]] (1891-1967)
*[[Nastja Pirc Delak]]
*[[Tomaž Pirc]] (1813-1880)
* [[Bojan Pirkmajer]]
* [[Sergej Pirkmajer]]
* [[Nina Pirnat]]
* [[Vladimir Pirnat]]
* [[Zvezdan Pirtošek]]
* [[Andrej Pišec]] (* [[1956]])
* [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] 
* [[Vaclav Pišot]]
* [[Venčeslav Pišot]]
* [[Tomo Pitamic]]
* [[Gregor Pivec]]
* [[Jože Pižem]] ?
*[[Albin Plahuta]] 
* [[Franci Planinšek]]
* [[Tanja Planinšek Ručigaj]]
* [[Ivo Planinšič]]
* [[Janez Plečnik]]
* [[Josip Plenčič]]
* [[Marko Anton Plenčič]]
* [[Alojz Pleskovič]]
* [[Stojan Plesničar]]
*Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]])
* [[Drago Plešivčnik]]
* [[Franc Pleško]]
* [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]])
* [[Štefan Plut]] (1928-2016)
*James Raymond Pluth
*[[Bojan Pochyla]]
* [[Janez Podboj]]
* [[Jernej Podboj]]
* [[Tomaž Podnar]]
* [[Janez Podobnik]]
* [[Rafael Podobnik]]?
*[[Božana Podrumac]]
* [[Anton Pogačnik]] (1829-1900)
* [[Bogica Pogačnik]]
* [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]]
* [[Jurij Žiga Pogačnik]]
* [[Tomaž Pogačnik]]
* [[Edvard Pohar]]
* [[Maks Pohar]]
* [[Janez Poklukar]]
* [[Dražigost Pokorn]]
* [[Marko Pokorn]]
* [[Mirko Pokorn]]
* [[Vilma Pokorn]]
* [[Janja Polanec Černoša]]
* [[Janez Poles]]*
* [[Mario Poljak]] 
* [[Rado Poljanšek]]
* [[Silva Poljšak]] *
*Zoran Poljšak
* [[Borut Pompe]]
* [[Janko Pompe]]
* [[Marja Pompe]]
* [[Vera Pompe Kirn]]
* [[Draženka Pongrac Barlovič]]
* [[Mario Ponikvar]]
*[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.)
* [[Antonija Poplas Susič]]
* [[Janko Popovič]]
* [[Mara Popović]]
* [[Pavel Poredoš]]
* [[Peter Poredoš]]
*[[Ciril Porekar]] - Humski
* [[Miran Porenta]]
* [[Teodor Posteli]]
*[[Sandi Poteko]] *
* [[Igor Potočnik (stomatolog)]]
* [[Iztok Potočnik]]
*[[Marko Potočnik]]
* [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]]
* [[Jože Potrč]]
* [[Stojan Potrč]] 
* [[Aleksander Poznik]]
* [[Jože Požun]]
* [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986)
* [[Alojzij Praunseis]]
* [[Igor Praznik]]
* [[Andreja Pražnikar]]*
* [[Janko Predan]]
* [[Marjan Predan]]
* [[Peter Pregelj]]
* ([[Friderik Pregl]])
* [[Matija Prelog]]
*[[Irena Preložnik Zupan]] *
* [[Marjan Premik]]
* [[Tanja Premru Sršen]]
* [[Borut Prestor]]
* [[Metka Prešern Štrukelj]]
*[[Janja Pretnar Oblak]]
* [[Slavko Prevec]]
* [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]]
* [[Franc Prezelj]]
* [[Janez Preželj]]
* [[Anton Prijatelj]]
* [[Maja Primic Žakelj]] 
* [[Janez Primožič]]
* [[Janez Prinčič]]
* [[Josip Prodan]]
* [[Marjan Prodan]]
* [[Luka Prodnik]]*
* [[Matija Pucher]]
* [[Pavla Pukl]]
*[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]]
* [[Borut Pust]]
* [[Stanko Pušenjak]]*
* [[Friderik Pušnik]]*

== Q ==
* [[Janez Pavel Qualiza]]

== R ==

* [[Alenka Radšel Medvešček]]
*[[Anja Radše|Anja Radšel]]
* [[Franjo Radšel]]
* [[Peter Radšel]]
*[[Zora Radšel Burger]]
*[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]])
* [[Srečko Rainer]]
*Ivan Raišp
* [[Ivo Raišp]]
*[[Amand Rak]]
* [[Stelio Rakar]]
* [[Jožef Rakež]]
* [[Peter Rakovec]]
* [[Slavko Rakovec]] (st./ml.)
* [[Ana Ramovš]]
* [[Adolf Ramšak]]
* [[Marija Ramšak]]
* [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]]
* [[Josip Rapotec]]
* [[Božena Ravnihar]]
* [[Čedomir Ravnik]]
* [[Igor M. Ravnik]]
* [[Janez Ravnik]]*
* [[Ludvik Ravnik]]
* [[Tone Ravnikar]]
* [[Adolf Razlag]]
*[[Martin Razpet]] (1826-1888)
* [[Jakob Rebernik]]
* [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]?
* [[Janez Rebol]]*
* [[Franc Rebula]]
* [[Dušan Reja]]
* [[Izidor Reja]]
* [[Jana Rejc Marko]]*
*[[Metoda Rejc Novak]] *
* [[Milan Reljič]] *
* [[Miran Rems]]
* [[Janez Remškar]]
* [[Zlata Remškar]]*
* [[Zvonka Rener Primec]]
* [[Dušan Repovš (1928)]]
* [[Stane Repše]]
*[[Samo Ribarič]] 
* [[Martina Ribič Pucelj]]
* [[Marko Rifel]] *
* [[Leopold Rijavec]]?
*[[Aleksander Rjazancev]]
* [[Hugon Robič]]
* [[Andrej Robida]]
* [[Ivan Robida]]
* [[Jože Robida]]
* [[Matjaž Rode]]
* [[Mirela Rode]]
* [[Primož Rode]]
*[[Mirjam Rogl Butina]]*
* [[Alojz Rojc]]
*[[Vida Rojc]] (s. Justina)
* [[Alojz Rojnik]]
* [[Barbara Rojnik]]
* [[Bojan Rok]]
* [[Zlatko Roškar]]*
* [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič]
* [[Ana Rotdajč]]
* [[Lojze Rot]]?
* [[Uroš Rot]]
* [[Nada Rotovnik Kozjek]]
* [[Tomaž Rott]]
* [[Aleksander Rotter]]
* [[Aleš Rozman]]
* [[Blaž Rozman]]
* [[Ciril Rozman]]
* [[Marjan Rozman]]
* [[Sanja Rozman]]
* [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]]
* [[Primož Rožman]]
*[[Ivo I. Rudolf]]
* [[Zvonimir Rudolf]]
* [[Dean Rumpf]]
* [[Petra Rupar]]
* [[Marjan Rupnik]]
* [[Borut Rus]]
* [[Igor Rus]]
* [[Mavricij Rus]] (1879–1977)
* [[Stanislava Rus]] (1916-1963)
* [[Vika Rus Vaupot]]
* [[Branko Rustja]]
* [[Karel Rutar]]
* [[Srečko Rutar]] (*1940)
* [[Veronika Rutar Gorišek]]
* //[[Bogomir Rajh]]// (*1945)

== S ==
* [[Franc Sadar]]
*[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]]
* [[Julij Saje]]
* [[Alemka Saks]]?
*[[Bogdan Saksida]]
* [[Santorio Santorio]]
* [[Jože Satler]]
* [[Vasa Savić]]
* [[Baldomir Savinšek]]
* [[Luka Savnik]]
* [[Dunja Savnik Winkler]]
* [[Roman Scagnetti]]?
* [[Karin Schara]]
* [[Franc Schiffer]]
* [[Ulrik Schmidt]]
* [[Jernej Schober]]
* [[Konstantin Jožef Schrott]]
* [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]]
* [[Giovanni Antonio Scopoli]]
* [[Franc Nikolaj Sedej]] 
* [[Rajko Sedej]]
* [[Tomaž Franc Sedej]]
* [[Mileva Sedlaček Novak]]
* [[Danuška Sedlar]]
*[[Vladimir Sekavčnik]] ?
* [[Jože Sekolec]] 
* [[Majda Selevšek]]* 
* [[Katja Seme]]
*[[Miljan Senčar]]
* [[Mojca Senčar]]
*[[Sabina Senčar]]
* [[Vladimir Senekovič]]
* [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]]
* [[Jurij Sernec]]
*[[Dalja Sever Jurca]]
*[[Ecijo Sever]]*
*[[Matjaž Sever]]
* [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]]
* [[Gabrijela Simetinger]]
*[[Jožica Simonič Kunej]]
* [[Filip Simoniti]]
* [[Jurij Simoniti]]
* [[Lojze Simoniti]]
* [[Andreja Sinkovič]]
* [[Uroš Skalerič]]
* [[Bogo Skalicky]]
*[[Marjan Skalicky]]?
* [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]]
* [[Meta Skerget]]
* [[Dušan Sket]]
*[[Alenka Sketelj]]*
*[[Janez Sketelj]]
* [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide)
* [[Pavel Skok]] (* [[1959]])
* [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern
* [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]]
* [[Mario Slokan]] *
* [[Janez Sluga]]
* [[Franjo Smerdu]]
*[[Ludvik Smrekar]] 
*[[Nataša Smerkar]]
* [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]])
* [[Špela Smrkolj]]
*[[Tomaž Smrkolj]]*
* [[Vladimir Smrkolj]]
* [[Erika Snoj Cvetko]]
* [[Darinka Soban]]
* [[Maja Sočan]]
* [[Valentin Sojar]]
*[[Mihael Sok]]
* [[Borut Sotošek]]
* [[Sonja Sovdat Banič]]
* [[Borut Spacal]] 
* [[Janez Spindler]]
* [[Alenka Spindler Vesel]]
* [[Matjaž Splichal]]
* [[Franc Srakar]]
*[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]])
* [[Lovro Stanovnik]]?
* [[Franc Starc]] 
* [[Milan Starc]]
* [[Šarolta Starc]]
* [[Radovan Starc]]
* [[Tone Starc]]
* [[Vito Starc]]
* [[Andrej Stare]]
* [[Jože Stare]]
* [[Zlatan Stare]]
* [[Jurij Starovašnik]]
* [[Marjan Stegnar]]
*Franc Steinfelser
*Apolonija (Polonca) Steinmann (+ 2022)
*Jurij Stekar
*[[Alojz Stepančič]]
*[[Stane Stergar]]
* [[Marko Sterle]]
* [[Branka Stirn Kranjc]]
* [[Josip Stojc]]
* [[Rasto Stok]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
* [[Tatjana Stopar Pintarič]]
*Darija Mateja Stah
* [[Jurij Stojan]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
*[[Rok Stopar]]
* [[Josip Strašek]]
* [[Alenka Strdin Košir]]
* [[Klemen Stražar]]*
* [[Branka Stražišar]]*
* [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]]
* [[Alenka Strdin Košir]]*
*[[Albin Stritar]] 
* [[Franc Strle]]
* [[Stane Strnad]]
* [[Stanko Strnad]]
* [[Valerija Strnad]] (1880–1961)
* [[Primož Strojan]]
* [[Margareta Strojan Fležar]]
* [[Tadej Strojnik]]*
* [[Jože Stropnik]]
* [[Zlata Stropnik Črepinko]]
* [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]])
* [[Tadej Strojnik]]
* [[Marija Stucin]]
* [[Alojzij Slavko Sušin]]
* [[Janko Sušnik]]
* [[Nina Suvorov Gregorič]]
* [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]]
* [[Franc Svete]]
*([[Saša Svetina]])
* [[Lea Svetlič Pleiweis]]
* [[Marjan Svetlič]]

==Š==
* [[Rafael Šabec]]
* [[Branko Šalamun]]
* [[Jože Šamu]]
* [[Tomislav Šarenac]] *
* [[Marta Šavelj]]
* [[Tone Šavelj]]
*[[Edvard Šavnik]]
*[[Karel Šavnik starejši]]?
* [[Leo Šavnik]]
* [[Pavel Šavnik]] (1882-1924)
* [[Rajmond Šavrin]]
* [[Viljem Ščuka]]
* [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) 
* [[Alojzij Šef]]
*[[Marjan Šef]]
* [[Saša Šega Jazbec]]
* [[Ruža Šegedin]]
* [[Vekoslav Šekoranja]]
* [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]])
* ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]])
* [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]])
* [[Darja Šervicl Kuchler]]
*[[Andrej Šikovec]]
*[[Milan Šilc]]
*[[Tatjana Šilc]]
* [[Tomaž Šiler]]
*[[Sonja Šinigoj Cijan]]
* [[Amalija Šimec]] (1893-1960)
* [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955)
* [[Anton Širca]] (1925-1996)
* [[Dušan Šircelj]]
*[[Albin Šivic]]
* [[Zina Šivic]] *
* [[Meta Škarja-Skerget]]
* [[Olga Škerbic]] Kerstein
* [[Vladimir Škerlak]] 
* [[Alenka Šket Kontestabile]] 
* [[Boga Škrinjar Neřima]]
* [[Edo Šlajmer]]
* [[Vesna Šlajpah]]**
* [[Alojz Šmid]]*
* [[Janez Šmid]]
* [[Lojze Šmid]]
* [[Tomaž Šmigoc]]*
* [[Jože Šnajder]]*
* [[Štefan Šobar]]
* [[Matjaž Šolinc]]*
* [[Jurij Šorli]]
* [[Maja Šoštarič]]
* [[Mirko Špacapan]]
* [[Jurij Matija Šporer]]
* [[Borut Štabuc]]
* [[Dušan Štajer]]
* [[Iztok Štamfelj]]
*([[Andrija Štampar]]- Hrvat)
* [[Branko Štangl]]
* [[Martin Štefančič]]
* [[Borut Štefanič]]
*[[Andreja Štelcar]]
* [[Srečko Štepec]]
* [[Draga Štiblar Martinčič]]
* [[Andreja Štolfa Gruntar]]
* [[Zdravko Štor]]
* [[Stana Štraus]]*
* [[Martin Štrucl]]
* [[Bojan Štrus]]*
* [[Alojz Štrukelj]] 
* [[Milan Štrukelj]]*
* [[Tadeja Štrumbelj]]
* [[Marija Štucin]]
*[[Dominik Štular]] *
*[[Peter Štular]] *
* [[Tomaž Štupnik]] *
* [[Maja Šturm]]
* [[Branko Šubic]]
* [[Ciril Šubic]]
* [[Tjaša Šubic]]
*[[Hinko Šuklje]]
* [[Dušan Šuput]]
* [[Miloš Šurlan]]
* [[Zvonimir Šusteršič]]
* [[Stanislav Šuškovič]]
* [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab]
* [[Matija Švagan]]*
* [[Drago Švajger]]
* [[Viktor Švigelj]]

== T ==

* [[Ludvik Tabor]]
* [[Špela Tadel Kocjančič]]
*[[Iztok Takač]]*
* [[Lea Talanyi Pfeifer]] 
* [[Danilo Tavčar]]
* [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]]
*[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] 
* [[Ivan Tavčar (zdravnik)]]
* [[Stanko Tavčar]]
* [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Igor?) Tekavčič]]
*[[Manca Tekavčič Pompe]]
* [[Bojan Tepeš]]
* [[Filip Terč]]
* [[Marjeta Terčelj Zorman]]
* [[Nenad Terzić]]*
* [[Metka Teržan]]
* [[Janez Testen]]
* [[Erih Tetičkovič]]
* [[Josip Tičar]] (1875-1946)
* [[Štefan Tisel]]
* [[Vesna Tlaker]]
* [[Mirjana Todorović Guid]]
* [[Peter Tomanovič]]
* [[Iztok Tomazin]]
* [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije)
* [[Tomaž Tomaževič]]
* [[Danilo Tomažič]]
* [[Dušan Tomažič]]
* [[Janez Tomažič]]
*[[Lija Tomažič Novak]]
*[[Viktorija Tomič]]
* [[Viktor Tominšek]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Pavel Tomšič]]
*[[Martin Tonin]]
* [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]]
* [[Ljubo Toš]]
* [[Lučka Toš]]
* [[Mirko Toš]] (1931-2018)
* [[Martin Toth]]
* [[Andrej Trampuž]]
* [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]]
* [[Vladimir Trampuž]]
* [[Ludvik Travnik]]
* [[Alenka Trček]]
*Anton Trček
* [[Rihard Trebše]]
* [[Nadja Triller]]
* [[Jože Trontelj]] (1939-2013)
* [[Alenka Trop Skaza]]
* [[Maja Trošt]]
* [[Blaž Trotovšek]]
*[[Jože Trstenjak]]
* [[Uroš Tršan]]
* [[Bojan Tršinar]] (1946-2022)
* [[Primož Trunk]]*
* [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954)
* [[Nataša Tul]] Manđić
* [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]])
* [[Matjaž Turel]]
* [[Alojz Turk, zdravnik]]
* [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] 
* [[Rajko Turk]]
* [[Rudi Turk]]
* [[Zmago Turk]]
*Anton Tušar
*Janez Tušar 
*[[Mihael Tušek]] (1803-1843)

== U ==

* [[Sibila Unuk]]*
* [[Mojca Urbančič]]
* [[Ruža Urbančič]]
* [[Stane Urbančič]]
* [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju)
* [[Franc Urlep]]
* [[Branko Uršič]]*
* [[Metka Uršič Gostinčar]]
* [[Marjetka Uršič Vrščaj]]
* [[Tomaž Uršič]] *
* [[Jurij Us]] *
* [[Marija Us Krašovec]]

==V==
* [[Franc Vajd]] ?
* [[Serafin Vakselj]]
* [[Alfred Valenta]]
* [[Alojzij Valenta]]
* [[Jožef Valentinčič]]
* [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965)
* [[Ivo Valič]]
* [[Viktor Valič]]
* [[Valerija Valjevec]] (1889–?)
*[[Marlenka Vardjan]]
* [[Štefan Varga]]
* [[Bogomil Vargazon]]
* [[Nevenka Vargazon Knaflič]]
* [[Bojan Varl]]
* [[Evgen Vavken]] (1927–2007)
* [[Marija Vegelj Pirc]]
* [[Marija Velepič]] (1928-2021)
* [[Milivoj Veličković Perat]]
* [[Tine Velikonja]]
* [[Emil Vengust]]
* [[Rok Vengust]]
* [[Vilibald Vengust]]
* [[Mirko Vengušt]]
* [[Nikolaj Venier]]
* [[Gregor Veninšek]]
*([[David Verbec]])
*([[Janez Verbic]])
*([[Hieronim Vergerij]])
* [[Jože Verlič]]
*[[Karel Vesel]] (1808-1863)
*([[Borut Veselko]])
* [[Matjaž Veselko]]
* [[Jelka Vesenjak Hirjan]]
*[[Aleš Vesnaver]]*
* [[Viktor Videčnik]]
* [[Jože Videnšek]]
*[[Dušan Vidmar]]
* [[Ivan Vidmar (zdravnik)]]
* [[Jerneja Vidmar]]*
*Jože Vidmar
* [[Ludvik Vidmar]] 
* [[Vinko Vidmar (stomatolog)]]
* [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]])
*[[Nataša Vidovič Valentinčič]]
* [[Franc Vindišar]]
* [[Franc Virant]]*
* [[Zlata Visenjak]]*
* [[Draško Vilfan]] 
* [[Neli Vintar]]
* [[Veljko Vlaisavljević]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[Brane Vladikovič]]
* [[Vilma Vlaj]]
* Miha Vodičar
* [[Nado Vodopija]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]]
* [[Gorazd Voga]]
* [[Gregor Voglar]]
* [[Andrej Vogler]]
* [[Matjaž Vogrin]]
* [[Vladimir Vojska]]
* [[Branko Volavšek]]
* [[Josip Volavšek]]
* [[Metka Volavšek]]
* [[Viktor Volčjak]]
* [[Božidar Voljč]]
* [[Vladimir Volovšek]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Jasna Vončina]]
* [[Marija Vončina Kuralt]]*
* [[Niko Vončina]]*
* [[Matjaž Voršič]]*
* Irina Vostrueva
* [[Josip Vošnjak]]
* [[Tomaž Vovko]]
* [[Marjan Vozelj]]
* [[Erik Vrabič]]
* [[Mira Vrabič]]
* [[Andrej Vranič]]
* [[Olga Vraspir-Porenta]]
* [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]]
* [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]]
* [[Viljem Vrbošek]]
* [[Ciril Vreča]]
* [[Bojan Vrečer]]*
* [[Jožica Vrečko*]]
* [[France Vrevc]]
* [[Janez Vrhovec (zdravnik)]]
* [[Janko Vrhovec]]
*[[Dušan Vrščaj]]
* [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]]
* [[Bojan Vrtovec]]
* [[Bojan Vrtovec ml.]]
* [[Dominik Vrtovec]]
* [[Josip Vrtovec]]
* [[Jože Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec ml.]]
* [[Vesna Vrtovec]]
*[[Štefan Vučak]] 
* [[Ljubica Vučetić Zavrnik]]
* [[Marko Vudrag]]
* [[Miroslav Vuga]]
*[[Radojka Vuga]]
* [[Vanja Vuga]]
* [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen)
* [[Velimir Vulikić]]
* [[Mira Vurnik Žumer]]

==W==
* [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]])
* [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj)
*Emil Watzke
*[[Barbara Weibl]]
*[[Vlado Weingerl]]
*[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts)
*([[Anton Wernig]])
*[[Ivana Wostner Kološa]]

== Z ==

* [[Vesna Zadnik]]
* [[Zvezda Zadnik]]
* [[Jože Zadravec]]
*[[Lorna Zadravec Zaletel]]
*[[Jana Zajc]]
* [[Jadranka Zajc-Satler]]
* [[Stane Zajc]]
*[[Janez (Ivan) Zajec]]
*[[Tine Zajec]]
* [[Jožef Zajiček]]
*[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]]
* [[Lijana Zaletel Kragelj]]
* [[Jelka Zaletel]]
* [[Alojz Zalokar]]
* [[Ana Zalokar]]
* [[Jurij Zalokar]]
*[[Nataša Zalokar]]
*[[Tatjana Zalokar]]
* [[Maks Zalta]]
* [[Tomo Zarnik]]
* [[Herbert Zaveršnik]]
* [[Dušan Zavrnik]]
* [[Gorazd Zavrnik]]
* [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]]
* [[Vesna Zavrnik]]
* [[Jernej Završnik]]
* [[Franjo Zdravič]]
* [[Mario Zdravlič]]
* [[Krištof Zevnik]] 
* [[Janez Zidar]]* 
*[[Nina Zidar]]?
* [[Ivo Zidarič]]
* [[Gregor Ziherl]]*
* [[Kristina Ziherl]] *
* [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]])
* [[Ruda Zorc Pleskovič]]
* [[Peter Zorčič]] 
* [[Majda Zorec Karlovšek]]
* [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]]
* [[Martin Zorko]]
* [[Alojz Zorn]] *
*[[Branko Zorn]] *
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan]
* [[Ciril Zupan]] 
* [[Igor Zupan]]
* [[Jelka Zupan]]
* [[Rudi Zupan]]
* [[Franc Zupanc]]
* [[Oskar Zupanc]]
*[[Tomaž Zupanc]]
* [[Stane Zupančič]]*
* [[Živa Zupančič]]
* [[Sanja Zupanič Mali]]*
* [[Zvonka Zupanič Slavec]]
* [[Emerik Zver]]?
* [[Samo Zver]]
* [[Matjaž Zwitter]]

== Ž ==

* [[Janez Mihael Žagar]]
* [[Alenka Žagar Slana]]
* [[Anton Žajdela]]
* [[France Žajdela]]
* [[Janko Žajdela]]
* [[Zvone Žajdela]]
*[[Bojan Žakelj]]
*[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]]
* [[Vladimir Žakelj]]
* [[Jurij Žargi]]*
* [[Miha Žargi]]
* [[Radoslav Žargi]]
* [[Aleksij Žbona]]
*[[Ivan Žebeljan]]
*[[Zoltan Žekš]]
* [[Tone Žel]]
* [[Vinko Železnikar]]
* [[Aleš Žemva]]
* [[Božena Žen Boh]]
*[[Danijel Žeronder]]
* [[Božo Žerovec]]
* [[Janez Žgajnar (zdravnik)]]
*[[Darko Žiberna]]
* [[Jože Žitnik]]
* [[Gordana Živčec Kalan]]
* [[Maja Živec Turk]]
* [[Stanko Živec]]
* [[Marko Živin]]?
* [[Felice Žiža]]
* [[Peter Žiža]]
* [[Franc Žižek]]* (1839-1926)
* [[Marko Žličar]]
* [[Andrej Žmavc (zdravnik)]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Tjaša Žohar Čretnik]]
* [[Milan Žumer]]
*Alojz Žuntar ?
*Ivan Žuntar ?
* [[Milan Žuntar]]
* [[Anton Žunter]]
* [[Anka Župan Prelesnik]]*
* [[Andrej O. Župančič]]
* [[Jasna Župančič-Kmet]]
*[[Avgust Župevc]]
* [[Vladimir Žura]]
*[[Ivan Žuran]]
* [[Silva Žužek]]
* [[Terezija Žužek]]
* [[Bojana Žvan]]
* [[Franc Žvanut]]
* [[Stanko Žvokelj]]

{{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]]
[[kategorija:Slovenski zdravniki|*]]</text>
      <sha1>25xxj6lyjskeh7co6zfhq8h90ybhevn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških novinarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73111</id>
    <revision>
      <id>5736149</id>
      <parentid>5728322</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:04:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4793" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[novinar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]]
* [[Anto Adžamić]]
*[[Stjepan Andrašić]]
* [[Ljerka Antonić]]

== B ==
* [[Milka Babović]]
* [[Mislav Bago]]
*[[Ivo Baljkas]]
* [[Mate Balota]]
* [[Mario Barak]]
* [[Frane Barbieri]]
* [[Renato Baretić]]
* [[Stanislav Bašić]]
*[[Boris Beck]]
* [[Mario Bertok]]
* [[Branimir Bilić]]
* [[Ivo Bojanić]]
* [[Marinko Bojić]]
* [[Mirko Bolfek]]
* [[Stela Kolar Borovčak]]
* [[Vjekoslav Bosnar]]
* [[Slavoljub Bosnić]]
* [[Mirko Bošnjak]]
* [[Vinko Brajević]]
* [[Ivo Braut]]
* [[Aldo Bressan]]
* [[Željko Brihta]]
* [[Božica Brkan]]
* [[Božidar Domagoj Burić]]
*[[Tomislav Butorac]]

== C ==

* [[Vjenceslav Cenčić]]

== Č ==
*[[Ljudevit Čermak]]
*[[Vinko Česi]]
*[[Enes Čengić]] (bosansko-hrvaški)
*[[Andrija Čolak]]
*[[Berto Črnja]]
*([[Zvane Črnja]])

== D ==
*[[Joso Defrančeski]]
*[[Mladen Delić]]
*[[Dimitrija Demeter]]
*[[Josip Depolo]]
*[[Veljko Despot]]
*[[Boris Dežulović]]
* [[Dragutin Dimc]]
* [[Zora Dirnbach]] (1929–2019)
* [[Radoslav Dodig]]
* [[Zvonko Dragić]]
* [[Milena Dragišić]]
* [[Rade Dragojević]]

== Đ ==

* [[Ivica Đikić]]
*[[Krešimir Džeba]]

*

== E ==
* [[Romana Eibl]]
* [[Hani Erceg]]

== F ==

* [[Željka Fattorini]]
* [[Jakša Fiamengo]] 

== G ==
* [[Ljudevit Gaj]]
*[[Zlatko Gall]]
* [[Davor Gjenero]] ?
*[[Siniša Glavašević]]
*[[Slavko Goldstein]]
*[[Lazo Goluža]]
*[[Marko Grčić]]
*[[Zvonimir Grčman]]
*[[Damira Gregoret]]
*[[Jug Grizelj]]
*[[Niko Gršković]]
*[[Damir Grubiša]]
*[[Mira Gumhalter]]

== H ==

*[[Mladen Hanzlovsky]]
*[[Zlatko Hećej]]
*[[Drago Hedl]]
*[[Ivan Hetrich]]
*[[Vladimir Horvat]]
*[[Zdenko Hudec]]
*[[Darko Hudelist]]

== I ==
* [[Janko Ibler]]
*[[Viktor Ivančić]]
* [[Željko Ivanković]]
*[[Just Ivetac]]

== J ==
*[[Ljubo Jelčić]]
*[[Danijel Den Jelinić]]
*[[Miljenko Jergović]]
*[[Marija Jurić Zagorka]]

== K ==
*[[Pajo Kanižaj]]
*[[Sina Karli]]
*[[Drago Kastratović]]
*[[Otokar Keršovani]]
*[[Vinko Kisić]]
* [[Robert Knjaz]]
* [[Vladimir Kolar]] (u. pri Radovljici 1981)
* [[Mahmud Konjhodžić]]
*[[Josip Kortšek]]
*Branko Kostelnik ?
*[[Ivan (Ivo) Košutić]]
*[[Ante Kovač]]
*[[Krešimir Kovačić]]
*[[Ado Kožul]]
*[[Fredi Kramer]]
*[[Robert Kramer]]
*[[Josip Kregar]]
*[[Ivan Kreuz]]
*[[Andrinko Krile]]
*[[Davor Krile]]
*[[Dejan Kršić]]  
*[[Mesud Kulenović]]
*[[Denis Kuljiš]]
*[[Zvonimir Kulundžić]]
*[[Joško Kulušić]]
*[[Živko Kustić]]
*[[Jakša Kušan]]
*[[Mladen Kušec]]
*[[Sibe Kvesić]]

== L ==
* [[Bogoljub Lacmanović]]
* [[Tomislav Ladan]]
* [[Denis Latin]]
*[[Branko Lentić]]
*[[Zvonko Letica]]
* [[Goran Lisica]] - Fox
* [[Hrvoje Lisinski]]
* [[Zvonimir Lisinski]]
*[[Ivan Lovrenović]]
*[[Jelena Lovrić]]
*[[Predrag Lucić]]
*[[Silvija Luks]] 
*[[Vladimir Lunaček]]

== M ==
*Hrvoje Macanović
*Zvonimir Magdić - Amigo (1930 - 2018)
*[[Vlado Majer]]
*[[Željko Malnar]] (1944 - 2013)
*[[Robert Mareković]]
*[[Vladimir Matijanić]] (1972 - 2022)
*[[Antun Gustav Matoš]]
*[[Mate Meštrović]]
* [[Branko Mihaljević]]
* [[Ive Mihovilović]]
*[[Goran Milić]]
*[[Krešimir Mišak]]
*([[Oliver Mlakar]])
*Ivan Molek
*[[Tatjana Munižaba]]

== N ==
* [[Milutin Cihlar Nehajev]]
*[[Božidar (Božo) Novak]]
*[[Božidar Novak (1925)]]
*[[Hloverka Novak Srzić]]
*[[Vladimir Novotny]]

== O ==

* [[Drago Orlić]]
*[[Ivan Ott]] (&quot;''otrok s Petrička''&quot;)

== P ==

*[[Boris Pavelić]]
*[[Jurica Pavičić]]
*[[Mladen Pavković]]
*[[Zdravko Pečar (1922)]]
* [[Ante Perković]]
*[[Damir Pilić]]
*[[Drago Pilsel]]
*[[Mladen Pleše]]
*[[Danko Plevnik]]
*[[Branimir Pofuk]]
*[[Edo Pozzi]]
* [[Ivo Pukanić]]

== R ==
* [[Miroslav Rede]]
* [[Aljoša Rehar]]
* [[Orlando Rivetti]]
* [[Denis Romac]]
*[[Rudimir Rudolf Roter]]
* [[Vedrana Rudan]]

== S ==
* [[Sead Saračević]]
*[[Giacomo Scotti]]
* [[Đermano Ćićo Senjanović]]
*[[Maja Sever (novinarka)]]
* [[Miljenko Smoje]]
*[[Vesna Spinčić-Prelog]]
*[[Aleksandar Stanković]]
*[[Marko Stričević]]
*[[Frano Supilo]]
* [[Žarko Susić]]
* [[Inja Svetl]]

== Š ==
* [[Ćiro Čičin Šain]]
* [[August Šenoa]]
* [[Vojo Šiljak]]
*[[Vlado Škarica]]
* [[Tena Šojer]]
* [[Ivica Šola]]

== T ==
*[[Darko Tironi]]
*[[Silvije Tomašević]]
*[[Ante Tomić]]
*[[Tanja Torbarina]]
* [[Branko Tuđen]]

== V ==
*[[Robert Valdec]]
*[[Reno Vinek]]
*[[Joža Vlahović]]
*[[Helga Vlahović]]
*[[Blaško Vojnić Hajduk]]
* [[Vinko Vošicki]]
*[[Dražen Vrdoljak]]
*[[Josip Vrhovec]] 
*[[Stojan Vučićević]] 
*[[Bože Vukušić]]

== Z ==
* [[Marija Jurić Zagorka]]
*[[Hrvoje Zovko]]

{{seznami narodov po poklicu|novinarjev}}

[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Novinarji]]
[[kategorija:Hrvaški novinarji|*]]</text>
      <sha1>il3ejpltflhnc1rkhrwid8ykidhyrmi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih izumiteljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73566</id>
    <revision>
      <id>5736331</id>
      <parentid>5713867</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:20:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4257" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[izumitelj]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[France Avčin]]

== B ==

* [[Ivan Bajde]] (1855 – 1920)
* [[Ludovik Bajde]]?
*[[Milko Bambič]]
* [[Jožko Battestin]]
* [[Julij Bertoncelj]] (1939 –)
* [[Jože Bevk]]
*[[Jože Bider]]
*[[Oki Blatnik]] (1980 – 2012)
* [[Stanko Bloudek]] (1890 – 1959)
*[[Maruša Bradač]]
* [[Franjo Bratina]] (1886 – 1977)
*[[Edo Bregar-Don]]
* [[Bojan Breznik]]
* [[Franc Brglez]]
* [[Jože Brilej (učitelj)|Jože Brilej]] (1924 – 2015)
* [[Bogdan Butkovič]]

== C ==
* [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]] (1875 – 1954)
* [[Jovo Cvjetkovic (izumitelj)|Cvjetkovic Jovo (profesor) ]] (1948 -    )

== Č ==

* [[Lado Černoš]]

== D ==
* [[Boštjan Debelak]]
* [[Alojz Derling]]
*[[Andrej Detela]]
*[[Matija Doberšek]]
*[[Roman Drole]]

== F ==
* [[Peter Florjančič]] (1919 – 2020)
* [[Jože Furlan (izumitelj)|Jože Furlan]] (1904 – 1986)

== G ==

*[[Jože Germek]] (1915 – ?)
*[[Božo Glavič]]
*
*[[Marko Gliha]] (1932 – 2015)
*[[Edvard Golob]] (&quot;Edigs&quot;)
*[[Boris Gregorka]] in [[Peter Pavšič]]
*[[Tomaž Grom]] (jadrnica z bočnim stabilizatorjem in dvokrako gibljivo kobilico)
*[[Gabrijel Gruber|Gabriel Gruber]] (1740 – 1805)
*[[Franc Grum]] (1922 – 1985)

== J ==

* [[Jože Jan]] (1914 – 2009)
*[[Anton Janša]] (1734 – 1773)
*[[Vlado Jezovšek]]
*[[Tone Jež]]

== K ==
*[[Anton Kampuš]]
*[[Fridolin Kaučič]] (1860 – 1922)
*[[Pavel Kerže]] 
*[[Ivan Klančar]] (*1943) 
*[[Vladimir Kosi]]
*[[Aleksander Kostnapfel]] (1922 – 1987)
*[[Ivan Kramberger]] (1936 – 1992)
*[[Ivan Kučan]] (1892 – 1975)
*[[Anton Kuhelj]] (1902 – 1980) 
*[[Matjaž Kunaver]]
*[[Franc Kuzma]]

== L ==
* [[Pavel Ledinek]] ([[1939]] – [[2020]])
* [[Peter Leskovar]] ([[1945]] – [[1999]])
*[[Jožef Lorbek]] - Jošt

== M ==

*[[Gorazd Malačič]]
*[[Božo Matičič]]
*[[Anton Mavretič]] (1934 – 2019)
*[[Matjaž Mihelčič]]
*[[Ivan Munda]] (1931 – 2009)
*[[Miran Mozetič]] (1925 –)
*[[Vladimir Murko]] (1942 – 2007)
*[[Miroslav Muršič]] (*1960)
*Nataša Muševič 
*[[Pavel Munih]] (*1941)

== N ==

* [[Julij Nardin]] (1877 – 1959)
* [[Andrej Novak (izumitelj)|Andrej Novak]]  (1821 – 1901)

== O ==
* [[Anton Oister]] (1867 – 1944)
*[[Valentin Osredkar]] (1896 – 1970)

== P ==
*[[Rudi Pangerc]]
*[[Danijel Papler]]
*[[Andrej Pečjak]]
*[[France Peršak]]?
*[[Franc Pervanje]] (1904 – 1971)
*[[Dušan Petrač]]
*[[Janko Petrovčič]]
*[[Tomaž Planina]] (1934 – 2014)
*[[Vladimir Polič]]
*[[Herman Potočnik]] (1892 – 1929)
*[[Vili Poznik]]
*[[Miro Preisinger]] (1948 –)
*[[Franc Pretnar]] (1912 – 1988)
*[[Dušan C. Prevoršek|Dušan Prevoršek]] (1922 – 2004)
*[[Edvard Prodan]] (1909 – 1980)
*[[Boris Pšeničnik]]
*[[Janez Puh]] (1862 – 1914)
* [[Janez Avguštin Puhar]] (1814 – 1964)

== R ==

* [[Savo Rakčević]]
*[[Ivan Renčelj]] (1871 – 1955)
*[[Janez Repar]] ([[John Repar]])
*[[Josef Ressel]]  (1793 – 1857) (češkega rodu)
*[[France Rode]] (1934 – 2017)
*[[Dejan Rojko]]
*[[Ladislav Ropas]] (1883 – 1958)
*Alenka Rovan
*[[Franc Rozman (fizik)|Franc Rozman]] (1949 –)
*[[Bruno Rusjan]] (1927 – 2009)
* [[Edvard Rusjan]] (1886 – 1911)
* [[Josip Rusjan]]

== S ==

*[[Igo Sajovic]] (1925 – 2020)
*[[Filip Sedmak]]
*[[Ludvik Simonič]] 
*[[Edvard Sitar]] 
*[[Peter Starič]] (1924 – 2020)
*[[Konrad Steblovnik]] (1951 –)
*[[Aleš Strojnik]] (1921 – 1995)

== Š ==

* [[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011)
*[[Mitja Šipek]] (1926 – 2015)
*[[Miroslav Štumberger]] (1892 – 1983)
*[[Arsen Šurlan]] (1927 – 2009)

== T ==
*[[Ciril Tavčar]]
*[[Marjan Trbižan]]

== V ==

* [[Matjaž Valant]] (1967 –)
*[[Hilarij Vodopivec]] (1868 – 1930)

== Z ==

* [[Frank A. Ziherl]] (1912 – ?)
*[[Tomaž Zore]]
* [[Ivan Zrimšek]] (1952 –)
* [[Viktor Zupančič (1929]] – 1991)

== Ž ==

*[[Janko Žakelj]]
*[[Jože Žakelj]]
*[[Valentin Matija Živic]] (1828 – 1917)
*[[Adolf Žižek]] (1942 – 2016)
*[[Viljem Žižek]] (1935 –)
*[[Anton Žnideršič]] (1874 – 1947)

{{seznami narodov po poklicu|izumiteljev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Izumitelji]]
[[Kategorija:Slovenski izumitelji|*]]</text>
      <sha1>t0f7n9y5539ljocoi9bovgan2nze88i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih ilustratorjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73612</id>
    <revision>
      <id>5736083</id>
      <parentid>5729905</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:10:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7562" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]).

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Peter Abram]]
*[[Andrej Adamek]]
*[[Ana Ambrož]]
*[[Zvest Apollonio]] (1935–2009)

== B ==
*[[Milko Bambič]] (1905–1991)
*[[Marta Bartolj]]
*[[Vesna Benedetič]]
*[[Jože Beranek]] (1913–1945)
*[[Milan Bizovičar]] (1927–2006)
* [[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971)
* [[Andreja Borin]] (*1969)
* [[Mitja Bokun]] (*1978)
*[[Marjan Bregar]] (1928–2009)
* [[Suzana Bricelj]] (*1971)
*[[Tina Brinovar]]
*[[Marko Butina]] (1950-2008)
*[[Peter Butkovič]] (1888-1953)

== C ==
*[[Danilo Cedilnik]] (*1947)
*[[Ciril Cej]]
*[[Mojca Cerjak]] (*1959)
*[[Jure Cihlař]] (1944–2018)
*[[Jože Ciuha]] (1924–2015)
*[[Peter Ciuha]] (*1968)
*[[Viktor Cotič]]  (1885–1955)
* [[Igor Cvetko]] (*1949)
*[[Marjeta Cvetko]] (*1953)

== Č ==
* [[Ivan Čargo]] (1898–1958)
*[[Boris Čeh]]
*[[Darinka Čehovin]] (Argentina)
* [[Zvonko Čoh]] (*1956)

== D ==
* [[Matjaž Dekleva]]
* [[Danijel Demšar]] (*1954)
*[[Marko Derganc]] (*1950)
*[[Bojana Dimitrovski]]
*[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901)
*[[Tina Dobrajc]] (*1984)
*[[Saša Dobrila]] (1922–1992)
*[[Jana Dolenc]] (*1964)
*[[Veno Dolenc]] (*1951)
* [[Julia Doria]]
* [[Živa Viviana Doria]]

== E ==
*[[Jure Engelsberger]]
*[[Miha Erič]] (*1991)
*[[Milan Erič]] (*1956)

== F ==

* [[Milanka Fabjančič]] (*1981)

== G ==

* [[Irena Gašperšič]] Meško
* [[Kostja Gatnik]] (1945–2022)
*[[Draga Gelt]] (*1948) ?
*[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961)
* [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958)
*[[Zdenka Golob]] (1928–2019)
* [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927)
*[[Božidar Grabnar]] (1946–2004)
*[[Milena Gregorčič]]?
*[[Nevenka Gregorčič]]
*Alenka Gregorič?

== H ==

*[[Srečko Habič]]
*[[Miha Hančič]]
*[[Andrej Herman]] (1931–2006)
*[[Robert Hlavaty]]
*[[Viktor Höchtl]]
*[[Nana Homovec]] (*1990)
*[[Ciril Horjak - Dr. Horowitz]] (*1975)
*[[Alja Horvat]] (*1996)

== J ==

* [[Matija Jama]] (1872–1947)
*[[Maja B. Jančič]]
* [[Adriano Janežič]] (*1972)
* [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928)
* [[Samo Jenčič]] (*1958)
*[[Hana Jesih]]
*[[Dunja Jogan]] 
* [[Bojan Jurc]] (*1950)
*[[Barbara Jurkovšek]] (*1981)
*[[Elko Justin]]

== K ==
*[[Silva Karim]] (Kobal)
*[[Maja Kastelic]] (*1981)
*[[Samira Kentrić]]
* [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974)
*[[Radovan Klopčič]] (1898–1992)
*[[Boris Kobe]] (1905–1981)
* [[Marko Kociper]] (*1969)
*[[Jana Kocjan]]
*[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978)
*[[Anka Kočevar]]
*[[Miran Kohek]] (*1954)
*[[Tanja Komadina]] (*1976)
* [[Danila Komjanc]] (*1963)  
*[[Vlasto Kopač]] (1913–2006)
*[[Leon Koporc]] (1926–2003)
* [[Božo Kos]] (1931–2009)
* [[Ana Košir]] (*1970)
*[[Boštjan Košir]] (*1948)
*[[Pšena Kovačič]]
*[[Katja Kovše]]
* [[Maša Kozjek]] (*1974)
*[[Peter Krivec]] (*1938)
* [[Milovan Krajnc]] (1920–2009)
*[[Mojca Krajnc]] (*197#?)
*[[France Kralj]]
* [[Mara Kralj]] (1909–2010)
*[[Tone Kralj]]
*[[David Krančan]] (*1984)
* [[Kristina Krhin]] (*1974)
*[[Tomaž Kržišnik]] (*1943)
*[[Stane Kumar]] (1910–1997)
*[[France Kunaver]] (1909–2005)

== L ==
* [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970)
* [[Tomaž Lavrič]] (*1964)
*[[Vladimir Leben]] (*1971)
* [[Uroš Lehner]] (*1975)
* [[Lilijana Levstik]]
*[[Barbara Lipičnik]]
*[[Erik Lovko]]
* [[Polona Lovšin]] (*1973)
* [[Maja Lubi]] (*1980)
*[[Anka Luger Peroci]] (*1953)

== M ==
* [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948)
*([[Svetlana Makarovič]])
* [[Marijan Manček]] (*1948)
*[[Aco Mavec]] (1929-1982)
*[[Matija Medved]]
*[[Jasna Merku]] (*1958)
*[[Eva Mlinar]]
*[[Jaka Modic]] (*1962)
* [[Dušan Muc]] (*1952)
* [[Miki Muster]] (1925–2018)

== N ==

*[[Franci Nemec]] (*1950)
*[[Vinko Novak]]

== O ==
*[[Radko Okretič]]
*[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981)
*[[Silvan Omerzu]] (*1955)
*[[Miroslav Oražem]] (1900-1975)
*[[Donald Orehek]] (*1928) (ZDA)
* [[Mojca Osojnik]] (*1970)
*[[Lidija Osterc]] (1929–2006)

== P ==
* [[Polona Pačnik]]
*[[Klavdij Palčič]]
*[[Zdravko Papič]] (1953–2013)
*[[Darinka Pavletič Lorenčak]]
*[[Mirna Pavlovec]] (*1963)
*[[Marijan Pečar]] (*1971)
*[[Roman Peklaj]]
* [[Andreja Peklar]] (*1962)
* [[Lojze Perko]] (1909–1980)
*[[Dušan Petrič]] (1916–1964)                                            
* [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948)
* [[Vladimir Pirnat]] 
*[[Anka Luger Peroci]] (*1953)
*[[Roža Piščanec]] (1923–2006)
* [[Edo Podreka]] (1955–2004)
*[[France Podrekar]] (1887–1964) 
*[[Maja Poljanc]]
*Marko Por
*Blaž Porenta (rač.)
*[[Aleksander Potočnik]] (*1961)
* [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955)
* [[Arjan Pregl]] (*1973)
* [[Marija Prelog]] (*1954)
*[[Petra Preželj]] (*1975)
*[[Ksenija Prunk]] (1905–1994)
*[[Zoran Pungerčar]]  
*[[Gregor Purgaj]] (*1981)
*[[Maša Pušnik]]

== R ==
*[[Sandi Radovan]] (*1963)
*[[Judita Rajnar]] (*1959)
*[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943)
*[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978)
* [[Aljoša Rebolj]] (*1967)
* [[Jelka Reichman]] (*1939)
*[[Tjaša Rener]] (*1986)
* [[Lucijan Reščič]] (*1946)
*[[Igor Ribič]] (*1962)
*[[Ivan Romih]]
* [[Nina Rupel]]
* [[Marko Rop]]

== S ==
* [[Suzana Sabalič]] (*1969)
*[[Simon Sanda]] (*1974)
*[[Jakob Savinšek]]?
*[[Ajda Schmidt]]
* [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010)
* [[Aleš Sedmak]] (*1952)
*[[Jan Sedmak]]
*[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969)
*[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990)
* [[Tanja Semion]]
* [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001)
* [[Branko Simčič]] (1912–2011)
*[[Daša Simčič]] (*1963)
*[[Albert Sirk]]
*[[Iztok Sitar]] (*1962)
*[[Rudi Skočir]] (*1951)
*[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959)
*[[France Slana]]
*[[Pavel Smolej]] (*1940)
*[[Hinko Smrekar]] (1883–1942)
* [[Alenka Sottler]] (*1958)
* [[Alenka Spacal]] (*1975)
*[[Magda Starec Tavčar]] (*1946)
*[[Tinca Stegovec]] (1927–2019)
* [[Damijan Stepančič]] (*1969)
* [[Barbara Stupica]] (*1962)
*[[Hana Stupica]] (*1988)
* [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002)
* [[Marlenka Stupica]] (1927–2022)
*[[Matej Stupica]] (*1987)
*[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]]

== Š ==
* [[Peter Škerl]] (*1973)
*[[Nina Štajner]]
*[[Andrej Štular]]
*[[Maja Šubic]]
*[[Vital Šuligoj]] ?
*[[Miroslav Šuput]] (*1948)
*[[Nataša Šušteršič Plotajs]]

== T ==
*[[Janko Testen]] (*1950)
*[[Jože Tisnikar]] (1928–1998)
*[[Luisa Tomasetig]]
*[[Tinka Tomazin]]
*[[Jože Trobec]]
*[[Vinko Turk]] (1920–1946)
* [[Klavdij Tutta]] (*1958)

== V ==
* [[Gorazd Vahen]] (*1969)
*[[Petra Varl]] (*1965)
* [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943)
* [[Vesna Veberič]]
*[[Janez Vidic]] (1923–1996)
*[[Matjaž Vidic]] (1947–1998)
*[[Rok Vilar]]
*[[Jana Vizjak]] (*1956)
* [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (*1946)
* [[Marija Vogelnik]] (1914–2008)
*[[Marjan Vojska]]
*[[Tinka Volarič]]
*[[Zlata Volarič]] (1930–2008)
* [[Kamila Volčanšek]] (*1950)
*[[Jure Vombergar]] (Argentina)
* [[Melita Vovk]] (1928–2020)
* [[Žarko Vrezec]] (*1950)
* [[Alenka Vuk ]](*1970)
*[[Jaka Vukotič]]

== W ==

* [[Meta Wraber]] (*1977)

== Z ==

*[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka)
*[[Miljutin Zarnik]]
*[[Ana Zavadlav]] (*1970)
*[[Karel Zelenko]]
* [[Rok Zelenko]] (*1951)
* [[Marko Zorović]]
*Fulvia Zudič
*[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949)
* [[Dunja Zupančič]] (*1963)

== Ž ==
* [[Stanley Žele]] (1895–1966)
*[[Maša P. Žmitek]]
*Tone Žnidaršič (1923–2007)

{{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]]</text>
      <sha1>ck3e3l8umdwb6kbwr67wg6ssxkfra83</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih kajakašev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73655</id>
    <revision>
      <id>5736131</id>
      <parentid>5702672</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:24:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2268" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kajakaš]]ev.''' (glej tudi: [[seznam slovenskih kanuistov]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Jernej Abramič]]
* [[Simon Artelj]]
*[[Alenka Artnik]] (kasneje potapljačica)

== B ==
* [[Jakob Bajt]]
* [[Nina Bizjak]]
* [[Pavel Bone]]

== C ==
 
* [[Živa Cankar]]

== Č ==

* [[Marko Černe]]
* [[Albin Čižman starejši]] (1937-2020)
* [[Albin Čižman]] (ml.)
* [[Luka Čižman]]

== D ==

* [[Vid Debeljak]]
* [[Helena Domajnko]]
* [[Branko Drovenik]] - Funa

== F ==

* [[Dejan Fabčič]] (parakajakaš)

== G ==
* [[Robert Golob]]
* [[Andrej Grobiša]]

== H ==

* [[Eva Alina Hočevar]]
* [[Andrej Humar]]

== J ==

* [[Anže Janežič]]
* [[Jure Janežič]]
* 
* [[Tomaž Javornik]]
* [[Jaka Jazbec]]
* [[Andrej Jelenc]]?

== K ==
*[[Tine Kancler]]
*[[Peter Kauzer]]
*[[Matic Klobučar]]
* [[Uroš Kodelja]]
* [[Tim Kolar]]
* [[Jernej Korenjak]]
*[[Urša Kragelj]]
* [[Dejan Kralj]]
* [[Vid Kuder Marušič]]

== L ==

* [[Lovro Leban]]
*[[Jan Ločnikar]]

== M ==
* [[Nada Mali]] Vene
*[[Rok Markočič]]
* [[Fedja Marušič]]
*[[Ines Matuc]]
* [[Marin Medak]]
* [[Jure Meglič]]
* [[Igor Mlekuž]]?
* [[Cveto Močnik]]
* [[Miran Mozetič]] 
*

== N ==
* [[Andrej Nolimal]]
* [[Ajda Novak]] 

== O ==

* [[Anja Osterman]]
*[[Bojan Ovčak]]
* [[Mato Ovčak]]

== P ==

* [[Jure Pellegrini]]
*[[Marko Petek]]
* [[Janez Polajnar]]
* [[Špela Ponomarenko Janić]]
*[[Toni Prijon]] (starejši)
* [[Toni Prijon]] (ml.)

== R ==

* [[Jože Ropret]]
* [[Rok Rozman]]

== S ==

* [[Benjamin Savšek]] (prvotno)
* [[Janež Skok|Janez Skok]]
* [[Martin Srabotnik]]
* [[Jože Srebrnič (kajakaš)]]

== Š ==
* [[Ana Šteblaj]]
*[[Miha Štricelj]]
* [[Marjan Štrukelj]]

== T ==

* [[Eva Terčelj]]
*[[Matic Terčelj]]
*[[Miha Terdič]]
*[[Dejan Testen]]
*[[Niko Testen]]

== U ==

* [[Anže Urankar]]
* [[Jure Urbanc]]

== V ==

* [[Aleš Vest]]
* [[Viktor Vest]]
*[[Aleš Vrabič]]

== Z ==
* [[Milan Zadel]] ?
* [[Jošt Zakrajšek]]

==Ž==
* [[Luka Žgajnar]]
* [[Nejc Žnidarčič]]
*[[Peter Žnidarčič]] 
* [[Jernej Župančič Regent]]

{{seznami narodov po poklicu|kajakašev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Kajakaši]]
[[Kategorija:Slovenski kajakaši|*]]</text>
      <sha1>jyh71vp0rho27niq02wgroyb60785t6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kučan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73848</id>
    <revision>
      <id>5736332</id>
      <parentid>5671017</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:21:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="857" xml:space="preserve">'''Kučan''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Ana Kučan]] (*1964), krajinska arhitektka, univ. prof.
* [[Ivan Kučan]] (1892 - 1975), strojni mehanik, inovator
* [[Milan Kučan]] (*1941), politik in državnik
* [[Franc Küčan|Franc (Feri) Küčan]], kmečki sindikalist
*[[Nejc Kučan]], judoist


'''in [[Hrvati|Hrvatov]]'''  
*[[Bruno Kučan]], hrvaški slikar in oblikovalec
*[[Ivan Kučan]], hrvaški košarkar
*[[Ninoslav Kučan]] (1927 - 1994), hrvaški arhitekt
* [[Stanko Kučan (Kućan)]] (*1936), hrvaški športni novinar 
* [[Viktor Kučan]] (1917 - 1999), hrvaško-jugoslovanski vojaškozgodovinski pisec

== Glej tudi ==

* priimek [[Kućan]] (hrvaški, tudi toponim)
* priimek [[Kočan]], [[Kušan]] in [[Kočar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kučan}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>7miq4oga98k54dbkd3leqso5mr9f8yz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736333</id>
      <parentid>5736332</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:22:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="862" xml:space="preserve">'''Kučan''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Ana Kučan]] (*1964), krajinska arhitektka, univ. prof.
* [[Ivan Kučan]] (1892 - 1975), strojni mehanik, inovator
* [[Milan Kučan]] (*1941), politik in državnik
* [[Franc Küčan|Franc (Feri) Küčan]], kmečki sindikalist
*[[Nejc Kučan]], judoist


'''in [[Hrvati|Hrvatov]]'''  
*[[Bruno Kučan]], hrvaški slikar in oblikovalec
*[[Ivan Kučan]], hrvaški košarkar
*[[Ninoslav Kučan]] (1927 - 1994), hrvaški arhitekt
* [[Stanko Kučan (Kućan)]] (1936 - 2014), hrvaški športni novinar
* [[Viktor Kučan]] (1917 - 1999), hrvaško-jugoslovanski vojaškozgodovinski pisec

== Glej tudi ==

* priimek [[Kućan]] (hrvaški, tudi toponim)
* priimek [[Kočan]], [[Kušan]] in [[Kočar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kučan}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>fqlfd5mflmjshgjod9oj34tc2c7pli5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih odvetnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>77604</id>
    <revision>
      <id>5736429</id>
      <parentid>5718289</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:33:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2929" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[odvetnik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{compactTOC2}}&lt;br /&gt;

== B ==

*[[Dino Bauk]]
*[[Vlado Began]]
*[[Rihard Braniselj]]
*[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964)
*[[Peter Breznik]] (1928-2020)

== C ==

*[[Miroslav Cerar st.|Miro Cerar]]
*[[Urša Chitrakar]]
*[[Blaž Crobath]]
*[[Velimir Cugmas]]

== Č ==

*[[Tomaž Čad]]
*[[Aleksander Čeferin]]
*[[Peter Čeferin]]
*[[Rok Čeferin]]
*[[Ivo Česnik]] 
*[[Uroš Čop]] 

== D ==
*[[Drago Demšar]]
*[[Irena Dobravc Tatalovič]]
*[[Matija Dolenc]]
*[[Živa Drol Novak]]

== F ==
* [[Marjan Feguš]]
*[[Ludvik Filipič]]
*[[Gorazd Fišer]]

== G ==
*Ivan Gorjup (Mb)
*[[Alenka Grad Pečnik]]
*[[Matevž Grilc]]
*[[Roland Grilc]] 
*[[Davorin Gros]]
*[[Vladimir Grosman]]
*[[Igor Grošelj]]

== H ==

* [[Jože Hribernik]]

== J ==
* [[Aleksandra Janežič]]
* [[Andrej Jarkovič]]
* [[Celestin Jelenc]]
*[[Mitja Jelenič Novak]]
*[[Dušan Jelušič]]
*[[Mihael Jenčič]]
*[[Samo Jeras]]
* [[Franci Ježek]]
* [[Alojzij Juvan]]

== K ==
*[[Igor Karlovšek]] 
*[[Samo Mirt Kavšek]]
*[[Stanislav Klep]]
* [[Dragica Kuhelj]]
* [[Žiga Klun]]
*[[Rok Koren]] 
* [[Milan Korun]]
*[[Matej Kovačič]]
*[[Blaž Kovačič Mlinar]]
*[[Viljem Krejči]] 
*[[Katarina Kresal]]
*[[Ivan Kukar]]
*[[Miha Kunič]] 

== L ==
* [[Ksaver Logar]]
*Leskovar
*[[Lenard Lotrič]] (1882 - 1941)
* [[Ivan Lovrenčič]]
*[[Jure Lukančič]]

== M ==
* [[Mateja Maček]]
*[[Tadej Mihelčič]]
* [[Franci Matoz]]
*[[Ervin Mejak]]
* [[Peter Mele]]
*[[Maja Menard]] 
* [[Janez Mencinger]]
*[[Franc Miklavčič]]
* [[Dragutin Mikša]]
* [[Borut Mihurko]]

== N ==
* [[Matjaž Nanut]]
*[[Rastislav Novačan]]
*[[Jožef Klavdij Novak]]

== P ==
*[[Ingo Paš]] ([[Ingo Pasch]])
*[[Tanja Pečar]]
*[[Alenka Pečnik]]
*[[Boštjan Penko]]
*[[Pavle Pensa]]
*[[Nataša Pirc Musar]]
*[[Andrej Pitako]]
*[[Konrad Plauštajner]]
*[[Žiga Podobnik]]
*[[Ferdinand Pogačnik]]
*[[Anton Pregelj]]
* [[Ljuba Prenner]]
* [[France Prešeren]]

== R ==

*
*
*[[Jernej Radež]]
*[[Andrej Razdrih]]
*[[Igor Rosina]]
* [[Jožef Rosina]]
*[[Anton Rudolph]]

== S ==
*[[Dušan Senčar]]
* [[Miro Senica]]
*[[Teofil Simčič]]
*[[Damijan Sitar]]
*[[Edvard Slavik]]
*[[Slavoj Slavik]]
*[[Danijel Starman]]
*Janez Starman
*[[David Sluga]]
*[[Matej Sršen]]

== Š ==
*[[Janko Šavnik]]
*[[Rudi Šelih]]
*[[Lucija Šikovec Ušaj]]
*[[Bojan Šrot]]
*[[Vladimir Šuklje]]
*[[Ivan Šušteršič]]

== T ==
* [[Fran Tekavčič]] 
* [[Ivan Tavčar]]
* [[Tomaž Toldi]]
* [[Henrik Tuma]]

== U ==

* [[Matija Urankar]]

== V ==

* [[Maruša Varl]]
*[[Gregor Velkaverh]] 
*[[Slavko Vesenjak]]
*[[Rudi Vouk]]
*[[Andej Vovšek]]
*[[Urban Vrtačnik]]

== Z ==
*[[Roman Završek]]
*[[Stojan Zdolšek]]
*[[Nina Zidar Klemenčič]]

{{seznami narodov po poklicu|odvetnikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Odvetniki]]
[[Kategorija:Slovenski odvetniki|*]]</text>
      <sha1>qrl9r91d5kkmccuzz0y3hu8jukbucgq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih novinarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78059</id>
    <revision>
      <id>5736211</id>
      <parentid>5734264</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* E */ Aleš Ernecl</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25832" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Lojze Abram]]
*[[Mario Abram]]
*[[Louis Adamič]]
*[[Ivan Ahčin]]?
*[[Bojan Ajdič]]
*[[Vladimir Ajdič]] - [[Panda]]
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]]
*[[Matjaž Albreht]]
*[[Roman Albreht]]
*[[Miran Ališič]]
*[[Oton Ambrož]]
*[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947)
*[[Leon Andrejka]]
*[[Anita Andrenšek]]
*[[Ivanka Anžič Klemenčič]]
*[[Boštjan Anžin]]
*[[Jure Apih]]
*[[Robert Apollonio]]
*[[Valentin Areh]]
*[[Albin Arko]]
*[[Alenka Arko]]
*[[Jelena Aščič]]
*[[Alenka Auersperger]]
*[[Vito Avguštin]]
*[[Branko Avsenak]]

==B==

*[[Mateja Babič Stermecki]]
*[[Ria Bačer]]
*[[Ivo Bajec]]
*[[Adrijan Bakič]]
*([[Zorana Baković]])
*[[Drago Balažič]]
*[[Nenad Baloh]]
*[[Bogdan Barovič]]
*[[Lovro Baš]]
*[[Elen Batista Štader]]
*[[Marjan Bauer]]
*[[Rado Bednařik]]
*[[Boštjan Belčič]]
*[[Niko Belopavlovič]]
*[[Dušan Benko]]
*[[Irma Benko]]
*[[Lojze Berce]] (1898-1995)
*[[Boris Bergant]] - Piki
*[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki
*[[Igor E. Bergant]]
*[[Metod Berlec]]
*[[Vlasta Bernard]]
*[[Dušan Berne]] 
*[[Mateja Bertoncelj]] 
*[[Gojko Bervar]]
*[[Slavko Beznik]]
*[[Jože Biščak]]
*[[Ljerka Bizilj]]
*[[France Blatnik]]
*[[Mitja Blažič]]
*[[Viktor Blažič]]
*[[Janez Bleiweis]]
*[[Slavko Bobovnik]]
*[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]]
*[[Leopoldina Bogataj]]
*[[Mirko Bogataj (novinar)]]
*[[Robert Bogataj]]
*[[Franc Bole]]
*[[Tanja Borčić Bernard]]
*[[Božidar Borko]]
*[[Božo Borštnik]]
*[[Pavle Borštnik]]
*[[Dragica Bošnjak]]
*[[Bogdan Božič]]
*[[Franci Božič]]
*[[Kristina Božič]]
*[[Milan Božič]]
*[[Rastko Bradaškja]]
*[[Ciril Brajer]]
*[[Katarina Braniselj]]
*[[Vasja Bratina]]
*[[Karel Bratuša]]
*[[Marija Brecelj]]
*[[Martin Brecelj]]
*[[Marjan Bregar]]
*[[Irena Brejc]]
*[[Aldo Bressan]]
*[[Peter Breščak]]
*[[Bojan Brezigar]]
*[[Nataša Briški]]
*[[Matjaž Brojan]]
*[[Andrej Brstovšek]]
*[[Miha Brun]]
*[[Albin Bubnič]]
*[[Alojz Budin]]
*[[Bojan Budja]]
*[[Drago Bulc]]
*[[Vesna Burnik]]

==C==

*[[Eugenija Carl]]
*[[Danijel Cek]]
*[[Tomaž Celestina]]
*[[Miro Cencič]]
*[[Viktor Cenčič]]
*[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]]
*[[Marja Cerkovnik]]
*[[Edita Cetinski Malnar]]
*[[Rado Cilenšek]]
*[[Boris Cipot]]
*[[Tina Cipot]]
*[[Primož Cirman]]
*[[Vekoslav Cizel]]
*[[Mitja Cjuha]]
*[[Peter Colnar]]
*[[Sekumady Conde]]
*[[Makso Cotič]]
*[[Marko Crnkovič]]
*[[Janez Cundrič]]
*[[France Cvenkel]]

==Č==

*[[Marko Čadež]]
*[[Rok Čakš]]
*[[Marica Čepe]]
*[[Mirko Čepič]]
*[[Dušan Černe]] 
*[[Vojko Černelč]]
*[[Boris Černi]]
*[[Boris Čibej]]
*[[Jure Čokl]]
*[[Vanessa Čokl]]
*[[Sandi Čolnik]]
*[[Drago Čop]]
*[[Marko Čubej]]
*[[Janez Čuček]]
*[[Jože Čuješ]]
*[[Marij Čuk]]
*[[Jože Čurin]]

==D==

*[[Renata Dacinger]]
*[[Josip Debeljak]]
*[[Boštjan Debevec]]
*[[Janez Debevec]]
*[[Jim Debevec]]
*[[Borko De Corti]]
*[[Luka Dekleva]]
*[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]]
*[[Mojca Delač]]
*[[Anuška Delić]]
*[[Jernej Demšar (novinar)]]
*[[Matija Dermastia]]
*[[Daniel Devetak]]
*[[Igor Devetak]]
*[[Mario Dežman]]
*[[Vito Divac]]
*[[Lilijana Djerić]]
*[[Blanka Doberšek]]
*[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]]
*[[Nevenka Dobljekar]]
*[[Romana Dobnikar Šeruga]]
*[[Alojz Dobravec]]
*[[Mira Dobravec]]
*[[Slavko Dokl]]
*[[Žan Dolajš]]
*[[Ivan Dolenc]] 
*[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]]
*[[Erik Dolhar]]
*[[Poljanka Dolhar]]
*[[Dušan Dolinar]]
*[[Rajko Dolinšek]]
*[[Boris Dolničar]]
*[[Marjan Dora]]
*[[Peter Dornik]]
*[[Jožica Dorniž]]
*[[Franci Dovč]]
*[[Mojca Drčar Murko]]
*[[Meta Dragolič]]
*[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]]
*[[Franc Drenovec]]
*[[Borut Drinovec]]
*[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]]
*[[Gregor Drnovšek]]
*[[Marijan Drobež]]
*[[Mojca Dumančič]]
*[[Andrej Dvoršak]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

==E==

*[[Vili Einspieler]]
*[[Anton Ekar]]
*[[Nuša Ekar]]
*[[Jaka Elikan]]
*[[Živa Emeršič]]
*[[Sergej Epih]]
*[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]
*[[Aleš Ernecl]]
*[[Matjaž Erznožnik]]
*[[Uroš Esih]]
*[[Zdravko Erjavec]]

==F==

*[[France Fajdiga]]
*[[Zdenko Fajdiga]]
*[[Simona Fajfar]]
*[[Bogdan Fajon]]
*[[Tanja Fajon]]
*[[Damir Feigel]]
*[[Vlasta Felc]]
*[[Duša Ferjančič]]
*[[Zdenko Ferletič]]
*[[Irena Ferluga]]
*[[Katarina Fidermuc]]
*[[Franc Fideršek]]
*[[Polona Fijavž]]
*[[Milan Filipčič]]
*[[France Filipič]]
*
*[[Vlado Firm]]
*[[Vojko Flegar]]
*[[Irma Flis]]
*[[Dragan Flisar]]
*[[Helena Florenin Pasinato]]
*[[Tone Fornezzi Tof]]
*[[France Forstnerič]]
*[[Melita Forstnerič Hajnšek]]
*[[Dušan Fortič]]
*[[Marja (Gabrijela) Fortič]]
*[[Marjan Fortin]]
*[[Peter Frankl]]
*[[Slavko Fras]]
*[[Damjan Franz]]
*[[Karel Franz]]
*[[Polona Frelih]]
*[[Sandi Frelih]]
*[[Marinka Fritz Kunc]]
*[[Stane Fugina]]
*[[Aljoša Furlan]]
*[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]]
*[[Dušan Furlan]]

== G ==

*[[Ante Gaber]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Andrej Gabršček]]
*[[Siniša Gačić]]
*[[Jelo Gašperšič]]
*[[Jožica Gerden]]
*[[Tomaž Gerden]]
*[[Ivan Gerenčer]]
*[[Rajko Gerič]]
*[[Slavko Gerič]]
*[[France Gerželj]]
*[[Oto Giacomelli]]
*[[Edo Glavič]]
*[[Nenad Glücks]]
*[[Tanja Gobec]]
*[[Stanka Godnič]]
*[[Roger Gogala]]
*[[Viljem Gogala]]
*[[Januš Golec]]
*[[Jože (Jojo) Golec]]
*[[Rudolf Golouh]]
*[[Marko Golja]]
*[[Srečko Golob]]
*[[Tadej Golob]]
*[[Žarko Golob]]
*[[Marsel Gomboc]]
*[[Barbara Goričar]]
*[[Ada Gorjup]]
*[[Mitja Gorjup]]
*[[Natalija Gorščak]]
*[[Tone Gošnik]]
*[[Karel Grabeljšek]]
*[[Boris Grabnar]]
*[[Barbara Gradič Oset]]
*[[Matija Grah]]
*[[Stane Grah]]
*[[Helena Grandovec]]
*[[Dušan Grča]]
*[[Marko Gregorc]]
*[[Lavoslav Gregoréc]]
*[[Jožica Grgič]]
*[[Janez Gril]]
*[[Sonja Grizila]]
*[[Bojan Grobovšek]]
*[[Nace Grom]]
*[[Izidor Grošelj]]
*[[Darja Groznik]]
*[[Barbara Gruden]]
*[[Igor Gruden]]
*[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]]
*[[Aleš Gulič]]
*[[Andrej Gustinčič]]
*[[Jurij Gustinčič]]
*[[Gustav Guzej]]
*[[Tine Guzej]]
*[[Igor Guzelj]]

==H==

*[[Lipe Haderlap]]
*[[Janko Hafner]]
*[[Primož Hieng]]
*[[Ervin Hladnik Milharčič]]
*[[Albert Hlebec]]
*[[Pavla Hočevar]]
*[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]]
*[[Arne Hodalič]]
*[[Karel Holec]]
*[[Jože Horvat]]
*[[Ksenija Horvat]]
*[[Marjan Horvat (novinar)]]
*[[Urban Horvat]]
*[[Majda Hostnik]]
*
*[[Danila Hradil Kuplen]]
*[[Mateja Hrastar]]
*[[Lidija Hren]]
*[[Dušan Hreščak]]
*[[Vida Hreščak]]
*[[Drago Hribar]]
*[[Jožica Hribar]]
*[[Jože Hudeček]]
*[[Beno Hvala]]

==I==

*[[Dejan Ipavec]]
*[[Janja Intihar]]
*[[Ivo Ivačič]]
*[[Stane Ivanc]]
*[[Jaka Ivančič]]
*[[Miloš Ivančič]]
*[[Just Ivanovič]]
*[[Andrej Ivanuša]]
*[[Milena Ivanuša]]
*[[Ranka Ivelja]]
*[[Tomislav Ivič]]

==J==

*[[Zdenka Jagarinec]]
*[[Vasja Jager]]
*[[Vili Jager]]
*[[Jože Jagodnik]]
*[[Tanja Jaklič]]
*[[Miloš Jakopec]]
*[[Kaja Jakopič]]
*[[Lojze Jakopič]]
*[[Pavle Jakopič]] 
*[[Ljuban Jakše]]
*[[Jasmina Jamnik]]
*[[Milica Jan]]
*[[Peter Jančič]]
*([[Zlatko Jančič]])
*[[Boštjan Janežič]]
*[[Diana Janežič]]
*[[Manica Janežič Ambrožič]]
*[[Rado Janežič]]
*[[Tone Janežič]]
*[[Rudi Janhuba]]
*[[Petra Janša]]
*[[Venčeslav Japelj]]
*[[Vlado Jarc]]
*[[Franček Jauk]]
*[[Boris Jaušovec]]
*[[Aleksander Javornik]]
*[[Lojze Javornik]]
*[[Marjan Javornik]]
*[[Mirko Javornik]]
*[[Sonja Javornik]]
*[[Erika Jazbar]]
*[[Ezio Jazbec]]
*[[Bernarda Jeklin]]
*[[Iztok Jelačin]]
*[[Adolf Jelen]]
*[[Amalija Jelen Mikša]]
*[[Dušan Jelinčič]]
*[[Nejc Jemec]]
*[[Miha Jenko]]
*[[Marko Jenšterle]]
*[[France Jeras]]
*[[Gregor Jereb]]
*[[Brigita Jeretina]]
*[[Zoran Jerin]]
*[[Saša Jerkovič]]
*[[Marjan Jerman]]
*[[Matic Jerman]]
*[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]]
*[[Dragotin Jesenko]]
*[[Vlasta Jeseničnik]]
*[[Gabrijel Jesenšek]]
*[[Ivo Jevnikar]]
*[[Jerneja Jevševar]]
*[[Franc Jeza]]
*[[Boris Jež]]
*[[Jedrt Jež Furlan]]
*[[Slavko Jež]]?
*[[Mateja Jordan]]
*[[Irena Joveva]]
*[[Ana Jud]]
*[[Urša Jurak Kuzman]]
*[[Iztok Jurančič]]
*[[Boštjan Jurečič]]
*[[Ruda Jurčec]]
*[[Josip Jurčič]]
*[[Matjaž Juren]]
*[[Aurelio Juri]]
*[[Evgen Jurič]]
*[[Igor Jurič]]
*[[Majda Juvan]]

==K==

*[[Alexandre Kadunc]]
*[[Janez Kajzer]]
*[[Rok Kajzer]]
*[[Mija Kalan]]
*[[Dušan Kalc]]
*[[Grega Kališnik]]
*[[Primož Kališnik]]
*[[Štefan Kališnik]]
*[[Peter Kancler]]
*[[Črt Kanoni]]
*[[Lojze Kante]]
*[[Dejan Karba]]
*[[Aleš Kardelj]]
*[[Bojan Kardelj]]
*[[Alex Kardoš]]
*[[Andrej Karoli]]
*[[Brane Kastelic]]
*[[Jože Kaučič]]
*[[Peter Kavalar]]
*[[Ciril Kavčič]] 
*[[Lucija Kavčič]]
*[[Srečko Kavčič]]
*[[Leopold Kemperle]]
*[[Marjan Kemperle]]
*[[Vladimir Kenda]]
*[[Damjana Kenda Hussu]]
*[[Petra Kerčmar]]
*[[Maruša Kerec]]
*[[Ivo Kermavner]]
*[[Marjeta Keršič Svetel]]
*[[Ladislav Kiauta]]
*[[Darinka Kladnik]]
*[[Rok Klančnik]]
*[[Darko Klarič]]
*[[Rudi Klarič]]
*[[Janja Klasinc]]
*[[Tugo Klasinc]]
*[[Marjeta Klemenc]]
*[[Drago Klemenčič]]
*[[Aleksandra Klinar]]
*[[Miha Klinar]]
*[[Slavko Klinar]]
*[[Otmar Klipšteter]]
*[[Jože Kloboves]]
*[[Gregor Knafelc]]
*[[Majda Knap]]
*[[Bojana Knez]]
*[[Andrew Kobal]]
*[[Jana Kobal]]
*[[Diana Kobler Škoberne]]
*[[Darja Kocbek]]
*[[Aleš Kocjan]]
*[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]]
*[[Vida Kocjan]]
*[[Karlo Kocjančič]]
*[[Vladimir Kocjančič]]
*[[Helena Kocmur]]
*[[Stane Kocutar]]
*[[Helena Koder]]
*[[Petra Kodra]]
*[[Zdenko Kodrič]]
*[[Ida Kogej]]
*[[Vojko Kogej]]
*[[Karmen Kogoj Ogris]]
*[[Boštjan Kogovšek]]
*[[Peter Kolšek]]
*[[Nina Komparič]]
*[[Jan Konečnik]]
*[[Jan Konečnik]]
*[[Viktor Konjar]]
*[[Jasna Kontler Salomon]]
*[[Jak Koprivc]]
*[[Dragica Korade]]
*[[Ignac Koprivec]]
*[[Aleksander Koren]]
*[[France Koren]]
*[[Janja Koren]]
*[[Jože Koren]]
*[[Miran Koren]]
*[[Vinko Korent]]
*[[Ivo Kores]]
*[[Darja Korez-Korenčan]]
*[[Antiša Korljan]]
*[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]]
*[[Janez Korošec (novinar)]]
*[[Lojze Kos]]
*[[Marjan Kos]]
*[[Marta Kos]]
*[[Petra Kos Gnamuš]]
*[[Suzana Kos]]
*[[Tjaša Kos]]
*[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
*[[Darijan Košir]]
*[[Fani Košir]]
*[[Jože Košir]]
*[[Maks Košir]]
*[[Manca Košir]]
*[[Mitja Košir]]
*[[Drago Košmrlj]]
*[[Jože Košnjek]]
*[[Božo Kovač]]
*[[Dejan Kovač]]
*[[Ludvik Kovač]]
*[[Stanislav Kovač]]
*[[Hermina Kovačič]]
*[[Janez Kovačič]]
*[[Breda Kovič]]
*[[Luka Kovič]]
*[[Petra Kovič]]
*[[Željko Kozinc]]
*[[Radovan Kozmos]]
*[[Lojze Kožar]]
*[[Špela Kožar]]
*[[Boris Kralj (novinar)]]
*[[Drago Kralj]]
*[[Dušan Kralj]]
*[[Marjan Kralj]]
*[[Tina Kralj]]
*[[Bojan Krajnc]]
*Ivan Krajnc
*[[Cene Kranjc]] 
*[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]]
*[[Janez Kramberger]]
*[[Nataša Kramberger]]
*[[Albert Kramer]]
*[[Barbara Kramžar]]
*[[Cene Kranjc]]
*[[Janez Kranjec]]
*[[Miško Kranjec]]
*[[Milan Krapež]]
*[[Jure Krašovec]]
*[[Zlata Krašovec]]
*[[Egon Kraus]]
*[[Jela Krečič]]
*[[Mitja Kreft]]
*[[Nejc Krevs]]
*[[Vlado Krejač]]
*[[France Kremžar]]
*[[Leo Kremžar]]
*[[Tanja Kremžar]]
*[[Rudolf Kresal]]
*[[Meta Krese]]
*[[Tina Kristan]]
*[[Marijan Krišelj]]
*[[Urška Krišelj Grubar]]
*[[Franjo Krivec]]
*[[Vlajko Krivokapić]]
*[[Mirjana Križman]]
*[[Jožko Krošelj]]
*[[Jasna Krljić Vreg]]
*[[Marta Krpič]]
*[[Milan Krsnik]]
*[[Igor Kršinar]]
*[[Slavko Krušnik]]
*[[Zvone Kržišnik]]
*[[Tomaž Kšela]]
*[[Lenart J. Kučić]]
*[[Alojzij Kuhar]]
*[[Avgust Kuhar]]
*[[Peter Kuhar]]
*[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] 
*[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]]
*[[Roman Kukovič]]
*[[Ivo Kuljaj]]
*[[Franc Saleški Kulovec]]
*[[Ines Kumalić]]
*[[Mojca Kumerdej]]
*([[Boris Kuret]]?)
*[[Dušan Kuret]]
*[[Naim Kurt]]
*Ivan Kušar
*[[Jože Kušar]]
*[[Rok Kušlan]]
*[[Boris Kutin]]
*[[Štefan Kutoš]]
*[[Rok Kužel]]
*[[Slavko Kvas]]

==L==

*[[Tadej Labernik]]
*[[Dejan Ladika]]
*[[Duška Lah]]
*[[Marjan Lah]]
*[[Florijan Laimiš]]
*[[Boštjan Lajovic]]
*[[Miha Lampreht]]
*[[Lojze Lampret]]
*[[Tadeja Lampret]]
*[[Ivo Lapajne]]
*[[Niko Lapajne]]
*[[Drago Lavrenčič]]
*[[Blaž Lavrič]]
*[[Nada Lavrič]]
*[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]]
*[[Dragomir Legiša]]
*[[Ženja Leiler]]
*[[Marjan Lekše]]
*[[Stane Lenardič]]
*[[Katja Lenart]]
*[[Ladislav Lesar]] 
*[[Miran Lesjak]]
*[[Petra Lesjak Tušek]]
*[[Bojana Leskovar]]
*[[Pavel Leskovec]]
*[[Alenka Leskovic]]
*[[Tanja Lesničar Pučko]]
*[[Andreja Lešnik]]
*[[Zoran Lešnik]]
*[[Robert Levstek]]
*[[Vladimir Levstik]]
*[[Peter Likar]]
*[[Teo Lipicer]]
*[[Margita Lipnik]]
*[[Milan Lipovec]]
*[[Vinko Lipovec]]
*[[Uroš Lipušček]]
*[[Boris Ljubič]]
*[[Srečko Logar (novinar)]]
*[[Janez Lombergar]]
*[[Jure Longyka]]
*[[Glorija Lorenci]]
*[[Janko Lorenci]]
*[[Mirko Lorenci]] - Loj
*[[Suzana Lovec]]
*[[Zdenka Lovec]] 
*[[Kristina Lovrenčič]] 
*[[Aleksander Lucu]]
*[[Jaka Lucu]] 
*[[Tina Lucu]]
*[[Neva Lukeš]]

==M==

*[[Miloš Macarol]]
*[[France Magajna]]
*[[Leon Magdalenc]]
*[[Marjan Maher]] 
*[[Ante Mahkota]]
*[[Uroš Mahkovec]]
*[[Metka Majer]]
*[[Branko Maksimovič]]
*[[Dorica Makuc]] 
*[[Domen Mal]]  
*[[Nela Malečkar]]
*[[Aleš Malerič]]
*[[Patricija Maličev]]
*[[Boris Maljevac]]
*[[Miroslav Malovrh]]
*[[Tino Mamić]]
*[[Darko Marin]]
*[[Marko Marion]]
*[[Vesna Marinčič]]
*[[Milan Markelj]]
*[[Janez Markeš]]
*[[Urša Marn]]
*[[Saša Martelanc]]
*[[Tomo Martelanc]]
*[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]]
*[[Zvezdan Martič]]
*[[Mitja Marussig]]
*[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]]
*[[Brane Maselj]]
*[[Božo Mašanovič]]
*[[Katarina Matejčič]]
*[[Silvo Matelič]]
*[[Zdenko Matoz]]
*[[Mojca Mavec]]
*[[Milan Maver]]
*[[Franjo Mavrič]]
*[[Robert Mecilošek]]
*[[Milan Meden]]
*[[Drago Medved]]
*[[Rudi Medved]]
*[[Zoran Medved]]
*[[Marko Medvešek]]
*[[Maja Megla]]
*[[Borut Mekina]]
*[[Igor Mekina]]
*[[Milan Merčun]] (1926-2019)
*[[Franc Merkač]]
*[[Ivan Merlak]]
*[[Ivan Merljak]]
*[[Sonja Merljak Zdovc]]
*[[Mitja Meršol]]
*[[Borut Meško]]
*[[Maruša Mihelčič]]
*[[Andrej Miholič]]
*[[Miloš Mikeln]]
*[[Vesna Milek]]
*[[Dare Milič]]
*[[Danilo Milič]]
*[[Helena Milinković]]
*[[Franc Milošič]]
*[[Drago Mislej - Mef]]
*[[Tone Mizerit]]
*[[Jelka Mlakar]]
*[[Lev Modic]]
*[[Georg Mohr]]
*[[Fanči Moljk]]
*[[Miša Molk]]
*[[Miha Moškerc]]
*[[Marjan Moškon]] 
*[[Jože Možina]]
*[[Andrej Mrak]] 
*[[Jani Muhič]]
*[[Francek Mukič]]
*[[Ivanka Mulec-Ploj]]
*[[Ana Müllner]]
*[[Mirko Munda]]
*[[Natalija Muršič]]
*[[Mirjam Muženič]]

==N==

*[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]]
*[[Marija Namorš]]
*[[Bernard Nežmah]]
*[[Srečko Niedorfer]]
*[[Svetislav Nikolić]]
*[[Bogdan Novak]]
*[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]]
*[[Jan Novak]]
*[[Jaro Novak]]
*[[Maja Novak]]
*[[Marjeta Novak Kajzer]]
*[[Vilko Novak ml.]] - Čipči
*[[Nace Novak]]
*[[Stanislav Novak]]
*[[Vojko Novak]]
*[[Janja Novoselec]]
*[[France Novšak]]

==O==

*[[Miha Obit]]
*[[Sabina Obolnar]]
*[[Blaž Ogorevc]]
*[[Miran Ogrin]]
*[[Horst Ogris]]
*[[Meta Ornik]]
*[[Bogdan Osolnik]]
*[[Vlado Ostrouška]], Irena O.
*[[Denis Oštir]]
*[[Breda Ozim]]
*[[Rudolf Ozim]]

==P==

*[[Andrej Pagon]] - Ogarev
*[[Božidar Pahor]]
*[[Breda Pahor]]
*[[Zarja Pahor]]
*[[Janko Pajk]]
*[[Lidija Pak Horvat]]
*[[Rossana Paliaga]]
*[[Srečko Panič]]
*[[Slava Partlič]]
*[[Aco Pasternjak]]
*[[Darko Pašek]]
*[[Irena Pavlič]]
*[[Martin Pavlič]]
*[[Mile Pavlin]]
*Miran Pavlin (1920-2008)
*[[Franci Pavšer]] (st./ml.)
*[[Vladimir Pavšič]]
*[[Bojan Peček]]
*[[Marko Pečauer]]
*[[Drago Pečko]]
*[[Otmar Pečko]]
*[[Rade Pečnik]]
*[[Daša Pelhan]]
*[[Aljaž Pengov Bitenc]]
*[[Jure Pengov]]
*[[Nadja Pengov]]
*[[Just Perat]]
*[[Franci Perčič]]
*[[Suzana Perman]]
*[[Tomaž Perovič]]
*[[Ivo Peršuh]]
*[[Aljuš Pertinač]]
*[[Rosvita Pesek]]
*[[Samo Petančič]]
*[[Saša Petejan]]
*[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]]
*[[Miro Petek]]
*[[Franci Petrič]]
*[[Jožef Petrič]]
*[[Ernest Petrin]]
*[[Jože Petrovčič (novinar)]] 
*[[Vida Petrovčič]]
*[[Janko Petrovec]]
*[[Danica Petrovič]]
*[[Slavko Pezdir]]
*[[Brane Piano]]
*[[Renata Picej]] 
*[[Rok Pintar]]
*[[Ciril Pirc]] 
*[[Franjo Pirc]]
*[[Louis Pirc]]
*[[Tatjana Pirc]]
*[[Vanja Pirc]]
*[[Nataša Pirc Musar]]
*[[Joško Pirnar]]
*[[Igor Pirkovič]]
*[[Janez Pirš]]
*[[Aleksandra Pivec]] ?
*[[Polona Pivec]]
*[[Franja Pižmoht]]
*[[Bogdan Pleša]]
*[[Jože Plešnar]]
*[[Tom Pleterski]]
*[[Vojko Plevelj]]
*[[Milan Plut]]
*[[Miro Poč]]
*[[Franc Podgornik]]
*[[Giuseppe Podgornik]]
*[[Božo Podkrajšek]]
*[[Mimi Podkrižnik]]
*[[Branko Podobnik]] 
*[[Nejko Podobnik]]
*[[Bogdan Pogačnik]]
*[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998)
*[[Milan Pogačnik (novinar)]]
*[[Rok Pogelšek]]
*[[Jože Poglajen]]
*[[Lado Pohar]]
*[[Jože Pojbič]]
*[[Nikolaj Polak]]
*[[Melita Poler Kovačič]]
*[[Veda Ponikvar]]
*[[Ilja Popit]]
*[[Jurij Popov]]
*[[Robert Poredoš]]
*[[Pia Porenta]]
*[[Zoran Potič]]
*[[Alenka Potočnik]]
*[[Peter Potočnik]]
*[[Lidija Potrč]]
*[[Marko Potrč]]
*[[Matej Povše]]
*[[Andrej Poznič]]
*[[Bojan Požar]]
*[[Matej Praprotnik]]
*[[Rok Praprotnik]]
*[[Gregor Preac]]
*[[Izidor Predan]]
*[[Milan Predan]]
*[[Špela Predan]]
*([[Vasja Predan]])
*[[Helena Premrl]]
*[[Sergij Premru]] 
*[[Iztok Presl]]
*[[Brane Prestor]]
*[[Jože Prešeren (1939)]]
*[[Milica Prešeren]]
*[[Igor Prešern]]
*[[Mitja Prešern]]
*[[Bogi Pretnar]] Kozinc
*[[Edi Pucer]]
*[[Stane Pučko]]
*[[Avgust Pudgar]]
*[[Alenka Puhar]]
*[[Helena Puhar]]
*[[Ivko Pustišek]]
*[[Rasto Pustoslemšek]]
*[[Dejan Pušenjak]]

==R==

*[[Rado Radešček]] (&quot;Borko Furlan&quot;)
*[[Klemen Radetič]]
*[[Aleksander Rant]]
*[[Maja Ratej]]
*[[Olga Ratej]]
*[[Davorin Ravljen]]
*[[Nada Ravter]]
*[[Marta Razboršek]]
*[[Marjan Raztresen]]
*[[Jadranka Rebernik]]
*[[Aljoša Rehar]]
*[[Radivoj Rehar]]
*[[Miha Remec]]
*[[Marjan Remic]]
*[[Mišo Renko]]
*[[Grega Repovž]]
*[[Mija Repovž]]
*[[Nataša Repovž]]
*[[Nika Repovž]]
*[[Laura Resnik]]
*[[Ante Ribič]]
*[[Adolf Ribnikar]]
*[[Bojan Ribnikar]]
*[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.)
*[[Nataša Rijavec Bartha]]
*[[Niko Robavs]]
*[[Dušan Rogelj]]
*[[Marjan Rogelj]]
*[[Silvestra Rogelj Petrič]]
*[[Meta Roglič]]
*[[Boris Rosina]]
*[[Andrej Rot]]
*[[Roman Rozina]]
*[[Branko Rozman]]
*[[Andraž Rožman]]
*[[Marko Rožman]]
*[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]]
*[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]]
*[[Bruno Rupel]]
*[[Anton Rupnik]]
*[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]]
*[[Drago Rustja]]
*[[Ernest Ružič]]
*[[Dušan Rybář]]

== S ==

*[[Bogdan Sajovic|Bogo (in Bogdan) Sajovic]]
*[[Kaja Sajovic]]
*[[Bogo Samsa]]
*[[Kristijan Sande]]
*[[Miran Sattler]]
*[[Silvano Sau]]
*[[Domen Savič]]
*[[Sašo Schrott]]
*[[Stane Sedlak]]
*[[Alma Sedlar]]
*[[Marjan Sedmak]]
*[[Franjo Sekolec]]
*[[Drago Seliger]]
*[[Branko Senica]] - Bonči
*[[Zoran Senković]]
*[[France Seunig]]
*[[Jani Sever]]
*[[Miro Simčič]]
*[[Veseljko Simonović]]
*[[Danica Simšič]]
*[[Sandi Sitar]]
*[[Ivan Sivec]]
*[[Alenka Sivka]]
*[[Bogomir Skaberne]]
*[[Dušan Skok]]
*[[Petra Skrivarnik]]
*[[Marjan Skumavc]]
*[[Damijan Slabe]]
*[[Niko Slana]] 
*[[Karel Slanc]]
*[[Danilo Slivnik]]
*[[France Slokan]]
*[[Jaka Slokan]]
*[[Marjan Slokar]]
*[[Tjaša Slokar Kos]]
*[[Lojze Smasek]]?
*[[Štefan Smej]]
*[[Rudolf Smersu]] 
*[[Jože Smole]]
*[[Marjeta Smolnikar]] 
*[[Tone Smolnikar]]
*[[Aleš Smrekar (novinar)]]
*[[Dušan Snoj]]
*[[Jože Snoj]]
*[[Branko Soban]]
*[[Maja Sodja]]
*[[Jože Splichal]]
*[[Urša Splichal]]
*[[Tomaž Sršen]]
*[[Ciril Stani]]
*
*[[Janez Stanič]]
*[[Stane Stanič]]
*[[Aca Stanovnik Semič]]
*[[Vid Stanovnik]]
*Vida Stanovnik-Škodnik
*[[Vilma Stanovnik]]
*[[Tanja Starič]]
*[[Dejan Steinbuch]]
*[[Matija Stepišnik]]
*[[Jadran Sterle]]
*[[Veso Stojanov]]
*[[Andrej Stopar]]
*[[Mirko Strehovec]]
*[[Franci Stres]]
*[[Franci Strle]]
*[[David Stropnik]]
*[[Lavoslav Struna]]
*[[Gorazd Suhadolnik]]
*[[Jožef Sušnik]]
*[[Stane Sušnik]]
*[[Janko Svetina]]
*[[Luka Svetina]]

== Š ==

*[[Zmagoslav Šalamun]]
*[[Miha Šalehar]]
*[[Franc Šebjanič]]
*[[Pavle Šegula (novinar)]]
*[[Vladimir Baltazar Šenk]]
*[[Željko Šepetavc]]
*[[Katja Šeruga]]
*[[Zvone Šeruga]]
*[[Franc Šetinc]]
*[[Lenart Šetinc]]
*[[Mile Šetinc]]
*[[Mojca P. Šetinc]]
*[[Zlatko Šetinc]]
*[[Črtomir Šinkovec]]
*[[Ivan Šinkovec]]
*[[Špela Šipek]]
*[[Jože Šircelj]]
*[[Mojca Širok]]
*[[Metka Šišernik]]
*[[Robert Škrjanc]]
*[[Uroš Škerl Kramberger]]
*[[Boža Škoberne]] 
*[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]]
*[[Valerija Škof]] (gluha)
*[[Stane Škrabar]]
*[[Mija Škrabec Arbanas]]
*[[Robert Škrlj]]
*[[Vlado Šlamberger]]
*[[Jernej Šmajdek]]
*[[Djuro Šmicberger]]
*[[Sonja Šmuc]]  
*[[Milenko Šober]]
*[[Branko Šömen]]
*[[Janko Šopar]]
*[[Uroš Šoštarič]]
*[[Jelki Šprogar]]
*[[Franc Šrimpf]]
*[[Aleks Štakul]]
*[[Miha Štamcar]]
*[[Ivo Štandeker]]
*[[Irena Štaudohar]]
*[[Marcel Štefančič]]
*[[Ivan Štefe]]
*[[Breda Štivan Bonča]]
*[[Katja Štok]]
*[[Zora Štok]]
*[[Slavoljub Štoka]]
*[[Ivo Štrakl]]
*[[Anka Štrukelj Fras]]
*[[Barbara Štrukelj]]
*[[Ciril Štukelj]]
*[[Erika Štular]]
*[[Jaka Štular]]
*[[Mirko Štular]]
*[[Borut Šuklje]]?
*[[Rapa Šuklje]]
*[[Boris Šuligoj]]
*[[Matej Šurc]]
*[[Barbara Šurk]]
*[[Silvester Šurla]]
*[[Miran Šuštar]]
*[[France Šušteršič]]
*Franšišek Šušteršič
*[[Mario Šušteršič]]
*[[Mitja Švab]]
*[[Miloš Švabić]]
*[[Tomaž Švagelj]]
*[[Janez J. Švajncer]]
*[[Miha Švalj]]
*[[Karmen Švegl]]
*[[Mladen A. Švarc]]

== T ==

*[[Matjaž Tanko]]
*[[David Tasić]]
*[[Jana Taškar]]
*[[Borut Tavčar]]
*[[Igor Tavčar (novinar)]]
*[[Ivo Tavčar]] (1924-2005)
*[[Marko Tavčar]]
*[[Sergio Tavčar]]
*[[Vojmir Tavčar]]
*[[Simon Tecco]]
*[[Janko Tedeško]]
*[[Vojmir Tedoldi]]
*[[Sandor Tence]]
*[[Goran Tenze]]
*[[Jasna Tepina]]
*[[Tomaž Terček]]
*[[Alenka Terlep]]
*[[France Terseglav]] 
*[[Silvo Teršek]]
*[[Slavko Tiran]]
*[[Tanja Tiselj]]
*[[Miran Tišič]]
*[[Blaž Tišler]]
*[[Ilinka Todorovski]]
*[[Taiji Tokuhisa]]
*[[Aleksander Toman]]
*[[Boris Tomašič]]
*[[Agata Tomažič]]
*[[Bojan Tomažič]]
*[[Dušan Tomažič, novinar]]
*[[Hanzi Tomažič]]
*[[Egon Tomc]]
*[[Bogdan Tome]]
*[[Anton Tomšič]]
*[[Rajko Topolovec]]
*[[Bojan Traven]]
*[[Simona Toplak]]
*[[Rajko Topolovec]]
*[[Jure Trampuš]]
*[[Sonja Tramšek]]
*[[Ivica Tratnik Prinčič]] 
*[[Bojan Traven]] 
*[[Stane Trbovc]]
*[[Srečko Trglec]]
*[[Milan Trobič]]
*[[Matjaž Trošt]]
*[[Lojze Trstenjak]]
*[[Toni Tršar]]
*[[Juš Turk]]

==U==

*[[Bogdan Učakar]]
*[[Dušan Udovič]]
*[[Frane Udovič]]
*[[Rudolf Udovič]] 
*[[Jana Ujčič]]
*[[Janez Ujčič]]
*[[Miroslav Ulčar]]
*[[Irena Ulčar Cvelbar]]
*[[Iztok Umer]]
*[[Stane Urek]]
*[[Mitja Urbančič]]
*[[Uroš Urbanija]]
*[[Uroš Urbas]]
*[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]]
*[[Marica Uršič Zupan]]

==V==

*[[Rudi Vahen]]
*[[Tone Vahen]]
*[[Julka Vahen Sever]]
*Marko Valadžija
*[[Erik Valenčič]]
*[[Rok Valenčič]]
*[[Slobodan Valentinčič]]
*[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]]
*[[Aleš Varoga]]
*[[Mirko Vasle]]
*[[Vinko Vasle]]
*[[Fran Vatovec]]
*[[Jadran Vatovec]]
*[[Bojan Velikonja]]
*[[Dušan Vendramin]]
*[[Matej Venier]]
*[[Meta Verbič]]
*([[Dejan Verčič]])
*[[Barbara Verdnik]]
*[[Gorazd Vesel]]
*[[Sergij Vesel]] 
*[[Boštjan Veselič Golob]] 
*[[Bojan Veselinovič]]
*[[Jože Vetrovec]]
*[[Ariana Vetrovec]]
*[[Petra Vidali]]
*[[Ivan Vidic]]
*[[Jana Vidic]]
*[[Milan Vidic]]
*[[Saša Vidmajer]]
*[[Igor Vidmar]] (&amp; ''soimenjak v Nm'', r. 1963)
*[[Tit Vidmar]]
*[[Rajka Vignjević Pupovac]]
*[[Jože Vild]]
*[[Jože Vilfan]] (1947)
*[[Vinko Vilfan]]
*[[Marija Vilfan]]
*[[Stanko Virant]]
*[[Boris Višnovec]]?
*[[Mojca Vizjak Pavšič]]
*[[Slavko Vizovišek]]
*[[Livijo Vižintin]]
*([[Igor Vobič]])
*[[Nina Vobič Arlič]]
*[[Emil Vodeb]] (1880-1921)
*[[Valentin Vodnik]]
*[[Dejan Vodovnik]]
*[[Vladimir Vodušek]]
*[[Anže Voh Boštic]]
*[[Jože Volfand]]
*[[Gita Vončina]]
*[[Tamara Vonta]]
*[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]]
*[[Sergej Vošnjak]]
*[[Stanislav Vovk]]
*[[Tone Vrabl]]
*[[Jule Vrbič]]
*[[Branko Vrčon]]
*[[Franjo Vrčon]]
*[[Aljoša Vrečar]]
*[[France Vrečar]]
*[[France Vreg]]
*[[Mile Vreg]]
*[[Drago Vresnik]]
*[[Vili Vuk]]
*[[Katarina Vukovič]]
*[[France Vurnik]] 
*[[Vili Vybihal]]

==W==

*[[Marko Waltritsch]]
*[[Monika Weiss]]
*[[Rado Wuttej]]

==Z==

*[[Janez Zadnikar]]
*[[Miha Zadnikar]]
*[[Jože Zadravec|Jože Zadravec?]]
*[[Nina Zagoričnik]]
*[[Melita Zajc]]
*[[Srečo Zajc]]
*[[Rado Zakonjšek]] 
*[[Miro Zakrajšek]]
*[[Vojko Zakrajšek]]
*[[Viktor Zalar]]
*[[Uršula Zaletelj]]
*[[Nataša Zanuttini]] 
*[[Cveto Zaplotnik]]
*[[Bojan Zavašnik]]
*[[Franci Zavrl]]
*[[Braco Zavrnik]]?
*[[Lada Zei]]
*[[Vida Zei]]
*[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]]
*[[Blaž Zgaga]]
*[[Darja Zgonc]]
*[[Marijan Zlobec]]
*[[Ivan Zoran]]
*[[Alenka Zor-Simoniti]]
*[[Marko Zorko]]
*[[Anton Zorko|Zvone Zorko]]
*[[Barbara Zrimšek]]
*[[Pavle Zrimšek]]
*[[Primož Zrnec]]
*[[Florjan Zupan]]
*[[Tadeja Zupan Arsov]]
*[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]]
*[[Jelka Zupanič]]
*[[Tadej Zupančič]]
*[[Darka Zvonar Predan]]
*[[Matej Zwitter]]

==Ž==

*[[Boštjan Žagar]]
*[[Ivo Žajdela]]
*[[Štefan Žargi]]
*[[Franjo Žebot]]
*[[Dora Žebot Lavrenčič]]
*[[Alfred Železnik]]
*[[Neva Železnik]]
*[[Aleksander Železnikar]]
*[[Ivan Železnikar]]
*[[Dušan Željeznov]]
*[[Ali Žerdin]]
*[[Feri Žerdin]]
*[[Ivan Žerjal]]
*[[Borut Žerjav]]
*[[Peter Žerjavič]]
*[[Marjan Žiberna]] 
*[[Miha Žibrat]]
*[[Damjana Žišt]]
*[[Stojan Žitko]]
*[[Edvard Žitnik]]
*[[Ignacij Žitnik]]
*[[Anita Žmahar]] 
*[[Breda Žnidarič]]
*[[Erika Žnidaršič]]
*[[Miha Žorž]]
*[[Bojana Žukov-Gregorič]]
*[[Branko Žunec]]

{{seznami narodov po poklicu|novinarjev}}
{{stublist}}

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenski novinarji| ]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]]</text>
      <sha1>rlpw3rzhlr1ky3qzpw2imm0nb77yo7p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eure (departma)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>86725</id>
    <revision>
      <id>5736216</id>
      <parentid>5288167</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:42:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1580" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{drugipomeni3|Eure}}

{{Tableau dépt fr |
logo=[[Slika:Blason département fr Eure-et-Loir.svg|100px]] |
département=Eure (27) |
région=[[Normandija]] |
Préfecture=[[Évreux]] |
Sous-préfectures=[[Les Andelys]]&lt;br /&gt;[[Bernay]] |
population=541 054 |
DatePop=1999 |
densité=90 |
sup=6 040 |
arr=3 |
canton=43 |
comm=675 |
président=[[Jean-Louis Destans]] |
loc=[[Slika:Eure-Position.png|Lega Eure v Franciji]]
}}

'''Eure''' (oznaka '''27''') je [[departma]] v severni [[Francija|Franciji]], imenovan po [[reka|reki]] [[Eure (reka)|Eure]], ki teče skozenj. Leži v [[regija|regiji]] [[Normandija]].

== Zgodovina ==
Departma je bil ustanovljen v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] [[4. marec|4. marca]] [[1790]] iz dela nekdanje pokrajine [[Normandija|Normandije]].

== Geografija ==
Eure leži v južnem delu Zgornje Normandije. Na severu meji na departma [[Seine-Maritime]], na vzhodu na [[Pikardija|pikardijski]] [[Oise (departma)|Oise]] in departmaja regije [[Île-de-France]] [[Val-d'Oise]] ter [[Yvelines]], na jugu na [[Eure-et-Loir]] (regija [[Center (Francija)|Center]]), na zahodu pa meji na departmaja [[Orne (departma)|Orne]] in [[Calvados (departma)|Calvados]] (regija [[Spodnja Normandija]]). Skrajni severozahod leži ob [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]].

== Upravna delitev ==
{{glavni|Seznam občin departmaja Eure}}

{{francoskiDep}}

{{normativna kontrola}}

{{fr-geo-stub}}

[[Kategorija:Zgornja Normandija]]
[[Kategorija:Departmaji Francije|Eure]]
[[Kategorija:Departma Eure|*]]</text>
      <sha1>rnw6o67d99z4cy41zok0773ig5wtdp7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orne (departma)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87823</id>
    <revision>
      <id>5736217</id>
      <parentid>5288170</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:42:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Geografija */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1491" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{Tableau dépt fr |
logo=[[Slika:Blason département fr Orne.svg|100px]] |
département=Orne (61) |
région=[[Normandija]] |
Préfecture=[[Alençon]] |
Sous-préfectures=[[Argentan]]&lt;br /&gt;[[Mortagne-au-Perche]] |
population=292 337 |
DatePop=1999 |
densité=48 |
sup=6 103 |
arr=3 |
canton=40 |
comm=505 |
président=[[Gérard Burel]] |
loc=[[Slika:Orne-Position.png|Lega Orne v Franciji]]
}}

'''Orne''' (oznaka '''61''') je [[Francija|francoski]] [[seznam departmajev Francije|departma]], imenovan po [[reka|reki]] [[Orne (reka)|Orne]], ki teče skozenj. Leži v [[francoske regije|regiji]] [[Normandija]].

== Zgodovina ==
Departma je bil ustanovljen v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] [[4. marec|4. marca]] [[1790]] iz delov nekdanjih provinc [[Normandija|Normandije]] in [[Perche]].

== Upravna delitev ==
{{glavni|Seznam občin departmaja Orne}}

== Geografija ==
Orne leži v južnem delu regije Spodnje Normandije. Na zahodu meji na departma [[Manche]], na severu na [[Calvados (departma)|Calvados]], na vzhodu na departmaja [[Eure (departma)|Eure]] (regija [[Zgornja Normandija]]) in [[Eure-et-Loir]] (regija [[Center, Francija|Center]]), na jugu pa na [[Sarthe (departma)|Sarthe]] in [[Mayenne (departma)|Mayenne]] (regija [[Loire (regija)|Loire]]).

{{francoskiDep}}

{{normativna kontrola}}

{{fr-geo-stub}}

[[Kategorija:Spodnja Normandija]]
[[Kategorija:Departmaji Francije]]
[[Kategorija:Departma Orne|*]]</text>
      <sha1>p3zdixi9hcjdm24fmcau1q1snollfqc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivančna Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88036</id>
    <revision>
      <id>5736100</id>
      <parentid>5735480</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:54:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3073" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10094267_b4
| latd = 45 |latm = 56 |lats = 14.59 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 10.58 |longEW = E
|najdisi=Ivančna+Gorica
|image=Ivančna Gorica.jpg
|povrsina=1,8
|prebivalstvo=2249
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=326,1
|postna=1295
|posta=Ivančna Gorica
|obcina=Ivančna Gorica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
{{drugipomeni2|Gorica}}
'''Ivančna Gorica''' je večje prehodno [[urbanizacija|urbanizirano]] središčno [[naselje]] z okoli 2.250 prebivalci in središče [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]. Nahaja se v [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]] leži vzhodno od sotočja potoka [[Višnjica]] in [[Stiški potok|Stiškega potoka]] ter severno od [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|železnice Ljubljana - Novo mesto]] in glavne ceste [[Ljubljana]] - [[Zagreb]]. Dolini se tu razširita v [[kotlina|kotlinico]], sredi katere se dviga nizka, s smrekovim gozdom porasla vzpetina [[Gorica (razločitev)|Gorica]]. Naselje se je v zadnjem času razširilo ob stari cesti Ljubljana - [[Novo mesto]] in na južno pobočje Gorice. Sprva je bilo le majhen zaselek [[Stična|Stične]] in [[Mleščevo|Mleščevega]]. V življenje so ga obudili razvoj prometa po letu [[1945]], postavitev lesnih in kovinskih tovarn ter [[zdravstveni dom|zdravstvenega doma]] in dodelitev nekaterih upravnih funkcij, tako da danes skupaj s sosednjima naseljma [[Stična]] in [[Šentvid pri Stični]] tvori naselbinsko jedro občine.

Med Ivančno gorico in Stično je šolski center ([[Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica|Srednja šola (in gimnazija) Josipa Jurčiča Ivančna Gorica]]), ki nadaljuje tracdicijo nekdanje [[Gimnazija Stična|Gimnazije Stična]].

Tradicionalno pomembno podjetje v naselju je [[livarstvo|livarsko]] podjetje [[Livar]], nekoliko mlajše, a prav tako uspešno podjetje pa je [[Akrapovič]]. V južnem delu naselja je nova župnijska [[Cerkev svetega Jožefa, Ivančna Gorica|cerkev sv. Jožefa]]. K naselju spada tudi predel Studenec.

== Izvor imena == 
Ime Ivančna Gorica naj bi nastalo, ko je plemkinja Virida imenovala pogozden grič ob poti v [[Cistercijanski samostan Stična|stiški samostan]] po svoji prijateljici, naselje pa se je tako imenovalo tradicionalno kot »''Pod Ivankino gorico''«, nato pa se je prevzelo imenovanje »''Pod Ivančno''«{{cn}}. Naselje se zdaj imenuje zgolj Ivančna Gorica.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.ivancna-gorica.si/Obcina-Ivancna-Gorica/

{{kategorija v Zbirki}}
{{Ivančna Gorica}}
[[Kategorija:Ivančna Gorica| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ivančna Gorica]]
{{SloNaselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2u6cj5x87vi67q858id2e8t7cfw35af</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koper</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88092</id>
    <revision>
      <id>5736334</id>
      <parentid>5710923</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:27:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kultura in šolstvo */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36569" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 45 |latm = 32 |lats = 47.6 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 43 |longs = 45.98 |longEW = E
|geopedia=#L410_T13_F10101743_b4
|najdisi=Koper
| drugo ime= Capodistria
|osm={{openstreetmap|lat=45.54396|lon=13.73418|zoom=15}}
|image=Koperlandmarks.jpg
|povrsina=13
|povrsina_footnotes=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah  |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=25753
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;

|nadmorska=9,8
|posta=Koper
|postna=6000
|obcina=Koper
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Koper - Mestno jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp  &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 27. oktober 2007
 | refšt=235
 | občina = Koper
}} 
|Demonim=Koprčan, Koprčanka|Omrežna skupina=05|Avtomobilska oznaka=KP|Spletna stran=http://www.koper.si/|grb=Coa Koper.grb.svg|ikonazastave=Flag of Koper.svg}}


'''Koper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|'''Capodistria'''}}) je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}&lt;/ref&gt;, drugo največje na [[Istra|istrskem polotoku]] (za hrvaškim [[Pulj|Puljem]]). Z malo manj kot 26.000 prebivalci je peto največje mesto v [[Slovenija|Sloveniji]] (primerljivo z [[Velenje|Velenjem]]).

Koper je eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, središče [[Mestna občina Koper|istoimenske mestne občine]], ima pa tudi edino slovensko tovorno [[pristanišče]] [[Luka Koper|Luko Koper]], locirano sredi [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]] severno od mesta. Mesto leži na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}&lt;/ref&gt;

==Institucije in javne ustanove==
V mestu je sedež [[Škofija Koper|rimskokatoliške škofije]], ene izmed treh slovenskih javnih univerz - [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], [[Znanstvenoraziskovalno središče|Znanstvenoraziskovalnega središča]] (ZRS), dvojezične radijske in televizijske postaje ''Koper-Capodistria'', ki je regionalna izpostava [[RTV Slovenija]], [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja]], pokrajinskega in škofijskega arhiva, [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|Osrednje knjižnice Srečka Vilharja]], [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[Pristaniška kapitanija|Pristaniške kapitanije]] in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda, sedež [[Uprava za pomorstvo|Uprave za pomorstvo RS]], Upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. V Kopru je [[Športni park Bonifika]] in manjša [[Marina (pristanišče)|marina]], tudi privez za večje turistične ladje, [[Železniška postaja Koper|avtobusna in železniška postaja]] ter [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorna železniška postaja]] v Serminu.

== Zgodovina ==
=== Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje ===
Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji [[paleolitik]] in [[neolitik]]. O tem pričajo številna jamska najdišča na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Prva poselitev koprskega otoka sega v [[Rimljani|rimsko]] republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. š. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena [[antika|antična]] [[Grška mitologija|grška]] naselbina Palada nato [[Aegida]]. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje [[Atena|Atene]] z glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]], drugem pa [[Zevs|Zevsa]] z znakom [[Sonce|sonc]]&lt;nowiki/&gt;a. Proti koncu [[rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V času [[preseljevanje narodov|preseljevanja narodov]] se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli [[Bizantinci]], so [[Capris]] dobro utrdili in ga preimenovali v [[Iustinopolis]] (po cesarju [[Justin II.|Justinu II.]]). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti [[Gradež (Italija)|Gradež]]u, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo [[slovani|slovansko]] prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest.

=== Srednji vek ===
Koper se je leta 932 povezal z [[Beneška republika|Benečani]]. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186&lt;ref&gt;Zgodovina Kopra[https://www.koper.si/sl/obcina/predstavitev/zgodovina-kopra/]&lt;/ref&gt; je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi [[oglejski patriarhi]]. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v [[Istra|Istri]] in ga poimenovali ''Caput Histriae'' (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v ''Capo d'Istria''. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali [[oglej]]sko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre.

[[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|250px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim (1827)]]

=== Beneška republika ===
Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod [[Beneška republika|Benečane]]. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V obrobje mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s [[solinarstvo]]m, z [[ribištvo]]m in s [[kmetijstvo]]m. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim [[Trst]]om, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij ter pristojnosti tudi za naselja v zaledju severne Istre. [[Turški vpadi]] so bili prek Istre in [[Kras]]a usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje.
[[Slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|right|250px|Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja]]

V času spopadov med Benečani in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] je trgovina z zaledjem, predvsem s [[Kranjska|Kranjsko]], upadla. Mesto je prizadela [[kuga]], v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s [[sol]]jo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in [[Reka, Hrvaška|Reka]] proglašena za svobodni pristanišči.

=== Napoleon in stoletna avstrijska prevlada ===
[[Slika:Capodistria 1900.jpg|thumb|250px|Koper okoli leta 1900]]
Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa so s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključili [[Avstrija|Avstriji]], ter z dograditvijo [[Južna železnica|železnice Dunaj]]–[[Južna železnica|Trst]] (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče [[avstro-ogrska monarhija|Avstro-ogrske monarhije]] je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu [[1819]] se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čimer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili [[soline]], vendar so jih v [[20. stoletje|20. stoletju]] opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu. 

V Kopru je delovala gimnazija in po letu 1870 tudi učiteljišče, na katerem so deloma poučevali tudi v slovenskem jeziku.

=== Kraljevina Italija===
Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000) iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli.

=== Osvoboditev Kopra in povojni razvoj ===
Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina [[Vojska državne varnosti|VDV]] pod vodstvom [[Danilo Perinja|Danila Perinje]] s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|last=Miloš.|first=Ivančič,|date=2015|publisher=Sophia|year=|isbn=9789616768924|edition=1. natis|location=Ljubljana|page=171|cobiss=|oclc=945420322}}&lt;/ref&gt;. 

Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem [[Fašizem|fašistične milice]] izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] ter Okraja Koper znotraj njega, ki je bil(a) dejansko pod upravo Jugoslavije oz. Slovenije.
 
Po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31&amp;nbsp;km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem.

Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega kot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja. 

Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]].

== Mestna občina Koper ==
Koper je upravno središče [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene [[Občina|občine]] v Sloveniji. Župan mestne občine Koper je [[Aleš Bržan]] (2018-).
{{glavni|Mestna občina Koper}}

== Luka Koper ==
Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče [[Luka Koper]], edino tovrstno v Sloveniji.
{{glavni|Luka Koper}}

==Demografija==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&amp;ti=&amp;path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&amp;lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}&lt;/ref&gt;. Po [[popis]]u leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jezik je [[italijanščina]] (2,2 %), jeziki tujih rezidenčnih skupin so [[hrvaščina]] (8,0 %),  [[srbohrvaščina]] (4,0 %),  [[bosanščina]] (2,8 %) in [[srbščina]] (2,7 %).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&amp;ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+Popis+2002&amp;path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&amp;lang=2 Popis]&lt;/ref&gt;

== Podnebje ==
[[Podnebje]] v Kopru je [[Geografija Slovenije|Submediteransko]], podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – [[burja]], [[jugo]] in [[maestral]]. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8&amp;nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&amp;nbsp;°C). Največ [[padavine|padavin]] pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200&amp;nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]], ki je značilna za to področje Slovenije.

{{Weather box|location=Koper (postaja Portorož)
|metric first=Yes
|single line=Yes
|Jan record high C=
|Feb record high C=
|Mar record high C=
|Apr record high C=
|May record high C=
|Jun record high C=
|Jul record high C=
|Aug record high C= 
|Sep record high C=
|Oct record high C=
|Nov record high C=
|Dec record high C=
|year record high C=
|Jan high C=8,9
|Feb high C=9,9
|Mar high C=13,4
|Apr high C=17,3
|May high C=22,3
|Jun high C=25,9
|Jul high C=28,8
|Aug high C=28,7
|Sep high C=24,2
|Oct high C=19,4
|Nov high C=13,8
|Dec high C=10,0
|year high C=18,5
|Jan mean C=4,3
|Feb mean C=4,6
|Mar mean C=7,9
|Apr mean C=11,9
|May mean C=16,9
|Jun mean C=20,5
|Jul mean C=22,9
|Aug mean C=22,3
|Sep mean C=18,1
|Oct mean C=10.1
|Nov mean C=9,3
|Dec mean C=5,6
|year mean C=13,2
|Jan low C=0,7
|Feb low C=0,4
|Mar low C=3,4
|Apr low C=7,1
|May low C=11,4
|Jun low C=14,7
|Jul low C=16,9
|Aug low C=16,8
|Sep low C=13,4
|Oct low C=10,0
|Nov low C=5,7
|Dec low C=2,1
|year low C=8,5
|Jan record low C=
|Feb record low C=
|Mar record low C=
|Apr record low C=
|May record low C=
|Jun record low C=
|Jul record low C=
|Aug record low C=
|Sep record low C=
|Oct record low C=
|Nov record low C=
|Dec record low C=
|year record low C=
|precipitation colour = green
|Jan precipitation mm=60
|Feb precipitation mm=54
|Mar precipitation mm=62
|Apr precipitation mm=66
|May precipitation mm=75
|Jun precipitation mm=86
|Jul precipitation mm=56
|Aug precipitation mm=86
|Sep precipitation mm=118
|Oct precipitation mm=112
|Nov precipitation mm=106
|Dec precipitation mm=
|year precipitation mm=1113
|snow colour = green
|Jan snow cm = 
|Feb snow cm = 
|Mar snow cm = 
|Apr snow cm = 
|May snow cm = 
|Jun snow cm = 
|Jul snow cm = 
|Aug snow cm = 
|Sep snow cm = 
|Oct snow cm = 
|Nov snow cm = 
|Dec snow cm = 
|year snow cm = 
|Jan humidity = 
|Feb humidity = 
|Mar humidity = 
|Apr humidity = 
|May humidity = 
|Jun humidity = 
|Jul humidity = 
|Aug humidity = 
|Sep humidity = 
|Oct humidity = 
|Nov humidity = 
|Dec humidity = 
|year humidity = 
|unit precipitation days=0.1 mm
|Jan precipitation days=
|Feb precipitation days=
|Mar precipitation days=
|Apr precipitation days=
|May precipitation days=
|Jun precipitation days=
|Jul precipitation days=
|Aug precipitation days=
|Sep precipitation days=
|Oct precipitation days=
|Nov precipitation days=
|Dec precipitation days=
|year precipitation days=140
|Jan sun=109
|Feb sun=134
|Mar sun=178
|Apr sun=205
|May sun=261
|Jun sun=280
|Jul sun=330
|Aug sun=306
|Sep sun=227
|Oct sun=167
|Nov sun=105
|Dec sun=97
|year sun=2399
|Jan percentsun =  14,7
|Feb percentsun = 19,8
|Mar percentsun = 23,9
|Apr percentsun = 28,5
|May percentsun = 35,1
|Jun percentsun = 38,9
|Jul percentsun = 44,4
|Aug percentsun = 41,1
|Sep percentsun = 31,5
|Oct percentsun = 22,4
|Nov percentsun = 14,6
|Dec percentsun = 13,0
|year percentsun = 27,4
|source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) &lt;ref name= SEA&gt;{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/portoroz/climate-normals_81-10_Letalisce-Portoroz.pdf
|title = Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož)
|publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]]
|accessdate = 2012-09-20|language= }}&lt;/ref&gt; (podatki za 1981-2010)
|date = 201}}

== Prst ==
Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in [[fliš]]no gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna [[kamnina]], vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. 
Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih.

Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice).

== Rastlinstvo ==
V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom v Istri zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti [[hrast]]. Za submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. V zaščitenih legah uspevajo tudi [[agrumi]], drugod pa [[oljka|oljke]], [[smokva|fige]] ter različne aromatične rastline. Kmetijsko neprimerne ali neobdelane površine večinoma zarašča [[makija]], za katero sta v Istri značilni [[navadna žuka]] (brnistra) (''Spartium junceum'') in [[navadni trstikovec]] ali (kanela) (''Arundo donax'').

== Mestne četrti ==
[[Slika:Mestne četrti.png|sličica|prikaz koprskih mestnih četrti|400x400px|brez]]
Mesto Koper ima osem četrti. Te so:
* Bonifika/Bonifica
* Center/Centro (staro mestno jedro Kopra, nekdanji otok)
* Markovec/Monte San Marco oziroma Podmarkovec
* Olmo/Olmo
* Prisoje/Prisoje 
* Semedela/Semedella (z raztresenim zaselkom Pastoran v zaledju) 
* Šalara/Salara (in Karbonar)
* Žusterna/Giusterna

Pomemben del mestnega ozemlja na severu zavzema območje [[Luka Koper|Luke Koper]], ki si ga Koper deli z [[Občina Ankaran|Občino Ankaran]], na vzhodnem delu Bonifike je Potniški terminal (avtobusna in železniška postaja), vzhodno od nje Naravni rezervat [[Škocjanski zatok]] (''Stramarski zaliv'') ter na severovzhodu pri [[Bertoki|Bertokih]] tudi [[gospodarsko-obrtna cona Sermin]], kar vse sodi v širše urbano oz. poselitveno območje mesta Koper, skupaj z okoliškimi vasmi [[Šalara]], [[Bošamarin]], [[Gažon]], [[Srgaši]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Grinjan]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Vanganel]], itd.

=== Bonifika ===
Bonifika, znana predvsem po [[Športni park Bonifika|Športnem parku Bonifika]], je koprska športna četrt na meji med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano [[Arena Bonifika]], fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka [[Badaševica]], ki se izliva v morje s [[Semedelski kanal|Semedelskim kanalom]]. V neposredni bližini je tudi [[Osnovna šola Koper]], ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wc-ji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi kolesarski in skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|title=VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper|last=UR|date=2018-09-11|newspaper=Ekoper|accessdate=2018-10-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Blizu obalne promenade med Semedelo in starim Koprom je urejen tudi koprski mestni park s spreminjajočimi se vodometi.

== Kulturna dediščina Kopra ==
=== Trgi ===
[[File:Koper (Titov trg) - loža in stolnica.jpg|thumb|right|Titov trg]]
* [[Titov trg, Koper|Titov trg]] – Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: Pretorska palača, [[loža]], Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]].
* [[Prešernov trg, Koper|Prešernov trg]] – na njem stoji [[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] iz leta 1666.
* Trg Brolo – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje [[barok]]a.
* Ribiški trg – nekoč se je odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja.
* Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo.
* [[Carpacciov trg, Koper|Carpacciov trg]] – svoje ime nosi po slikarju [[Vittore Carpaccio|Vittoreju Carpacciu]]. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja.

=== Palače ===
[[File:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|thumb|right|Palazzo Pretorio (Capodistria)|Pretorska palača]]
V Kopru stojijo naslednje palače: 
* [[Pretorska palača]] – je na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških [[podesta|podestov]] in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena [[renesansa|renesančna]] okna. Vrhnji del palače so dopolnili z [[gibelini|gibelinskim]] [[Cina (arhitektura)|zobčastim nadzidkom]]. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi.
* [[Palača Carli]] – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima [[gotika|gotske]] poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož koprske zgodovine, enciklopedist [[Gian Rinaldo Carli]]. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež organizacij: Italijanska unija, Obalna samoupravna italijanska skupnost, Obalna samoupravna skupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa ''La voce del popolo''.
* [[Palača Almerigogna]] – med strnjenimi fasadami [[Čevljarska ulica, Koper|Čevljarske ulice]] je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja.
* [[Palača Gravisi-Buttorai|Palača Gravisi - Buttorai]] – iz druge polovice 17. stoletja, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije. 
* [[Palača Gravisi-Barbabianca|Palača Gravisi - Barbabianca]] – spada med najvidnejše koprske [[baročna arhitektura|baročne]] stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo [[zatrep]], razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež [[Glasbena šola Koper|Glasbene šole Koper]].
* [[Palača Belgramoni – Tacco|Palača Belgramoni – Tacco]] – iz začetka 17. stoletja, sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej ima sedež [[Pokrajinski muzej Koper]]. Hrani bogate zbirke.
* [[Palača Brutti]] – iz prve četrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]].

=== Cerkve in samostani ===
[[Slika:Koper-Kathedrale-(280711).jpg|200px|thumb|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]

* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil [[gotska arhitektura|gotski slog]], više je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe pridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. [[Zvonik]] stolnice je bil nekoč utrjen objekt.
* [[Cerkev sv. Bassa]] – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v [[zakristija|zakristiji]] hranijo tudi kip [[sveti Bassa|svetega Bassa]] iz druge polovice 15. stoletja.
* Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare – omejujeta vzhodni del trga. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja.
* [[Cerkev sv. Jakoba, Koper|Cerkvica sv. Jakoba]] – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe.
* Rotunda Janeza Krstnika (Karmelske Matere božje) – nekdanja [[krstilnica]] ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Ta in rotunda sv. Elije na Cankarjevi ulici, sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi objekti.

=== Ostale znamenitosti ===
[[File:Koper Da-Ponte-Brunnen (280711).jpg|thumb|right|Da Pontejev vodnjak]]
*[[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] – iz leta 1666 je na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen [[Lorenzo de Ponte]]. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih [[pilaster|pilastrov]] z znaki koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898.
* [[Vrata Muda|Mestna vrata Muda]] – z [[obzidje]]m jih je dal leta 1516 postaviti pretor [[Sebastiano Contarini]]. So edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč vodila na most, ki je povezoval otok s kopnim.
[[Slika:Koper Loggia.jpg|thumb|right|Loža]]
* [[Loža, Koper|Loža]]/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. [[Terakota|Terakotna]] plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo [[kuga|kuge]] iz let 1554 in 1555.
* [[Fontico]] – najstarejša stavba na Trgu Brolo. Zgradili so jo leta 1392, da so v njej hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna.
[[File:Koper-Taverne-(280711).jpg|thumb|right|Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga]]
* [[Taverna, Koper|Taverna]] – nekdanje skladišče soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki.

== Kultura in šolstvo ==
Kulturne ustanove, ki preraščajo lokalni pomen, so: bogata študijska [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|knjižnica Srečka Vilharja]], pokrajinski in škofijski arhiv, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) z dislocirano etnološko zbirko, ter poklicno [[Gledališče Koper|Gledališče Koper.]] Na področju kulture so to trije osrednji javni zavodi, ki delujejo v Mestni občini Koper.

Na področju medijev je najpomembnejši regionalni RTV center Koper/Capodistria z radijsko ([[Radio Koper-Capodistria|Radio Koper - Capodistria]]) in televizijsko ([[Tele Capodistria]]) postajo, v Kopru ima sedež tudi regionalni dnevnik/časnik [[Primorske novice]] in komercialni [[Radio Capris]]. 

[[Protokolarno-prireditvena dvorana Sv. Frančiška Asiškega]] v Kopru od obnove leta 2014 deluje kot prostor, kjer se redno odvijajo različni koncerti, predstave in drugi protokolarni dogodki pod okriljem Mestne občine.  

Pod [[Obalne galerije Piran]] (skupaj s kustodiatom in knjižnjico) spadata koprski galeriji [[Galerija Meduza|Meduza]] in [[Loža, Koper|Loža]] z [[Mala loža|Malo ložo]], v sklopu [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja Koper]] deluje [[Galerija moderne in sodobne umetnosti]], ki je namenjena občasnim razstavam, manjši zasebni galeriji sta še [[Galerija Žbona|Žbona]] in [[Re:Gallery]]. Daleč naokoli je slovel MKC oz. ''Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center ([[MKSMC Koper]])'' ki ga je dolga leta vodil [[Marko Brecelj]]. 

Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol ([[Gimnazija Koper]] z umetniškimi in športnimi oddelki, ''Srednja tehniška šola'', ''Srednja ekonomsko-poslovna'' ''šola s programom Ekonomske gimnazije)'' ter [[Glasbena šola Koper]] s podružnicami v Izoli in Piranu ter Avditorijem Portorož, sta v mestu tudi italijanska [[Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper|Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio]] in [[gimnazija]] (''[[Ginnasio Gian Rinaldo Carli]]''), pa tudi zasebni srednje- in višješolski ''Izobraževalni center Memory'' ''z Višjo strokovno šolo'' in [[Ljudska univerza Koper]]. 

Osrednja izobraževalna in znanstvena ustanova je javna [[Univerza na Primorskem]] z več fakultetami, v Kopru pa sta tudi podružnici zasebne univerze [[Alma Mater Europaea|Alma mater europaea]] in Ruske državne univerze M. V. Lomonosova, ki je v sodelovanju s [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteto za management]] ustanovila njeno edino podružnico v Evropski uniji pod imenom [[Zavod Lomonosov]].

Na področju založniške dejavnosti v Kopru delujejo [[Založba Lipa]], [[Založba Annales]] ''Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru'' in [[Založba Univerze na Primorskem]], zadnji dve izdajata poleg knjižnih zbirk tudi znanstvene revije. 

== Znane osebnosti ==
=== Rojeni v Kopruː ===
* [[Santorio Santorio]] – zdravnik, inovator, izumitelj [[termometer|termometra]]
* [[Francesco Trevisani]] – slikar
*[[Janja Klasinc]] - novinarka, političarka
* [[Danilo Kocjančič]] – glasbenik
*[[Jan Koprivec]] - nogometaš
* [[Igor Gregorič]] – kardiokirurg
* [[Jaka Ivančič]] – fotograf
*[[Svetlana Visintin]] – kostumografka
* [[Robert Zorec]] – biolog, akademik
*[[Klavdij Zornik]] - slikar
*[[Sergio Gobbo]] – oblikovalec in galerist (zasebni muzealec)

=== S Koprom so povezaniː ===
* [[Viktor Bežek]] – šolnik
*[[Gian Rinaldo Carli]] – italijanski zgodovinar, polihistor
*[[Monald Koprski]] – duhovnik, [[Frančiškani|frančiškan]], cerkveni pravnik, svetniški kandidat
* [[Vittore Carpaccio]] – slikar
* [[Sveti Nazarij]] – prvi koprski škof in zavetnik Kopra
* Peter Pavel Vergerij, starejši – predhodnik humanizma, gledališčnik, pedagog in filozof
* [[Peter Pavel Vergerij]], mlajši – koprski škof, reformator, protestant
* [[Paolo Naldini]] – koprski škof, pisatelj, ustanovitelj [[glagolica|glagolskega]] semenišča
* [[Tomaž Šalamun]] – pesnik
*[[Marko Brecelj]] – kantavtor in aktivist
*

== Pobratena mesta ==

* {{Ikonazastave|GRE}} [[Krf (mesto)|Krf]], [[Grčija]]
* {{Ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]], [[Italija]]
* {{Ikonazastave|ITA}} [[Milje, Italija|Milje]], [[Italija]]
* {{Ikonazastave|ITA}} [[San Dorligo della Valle|Dolina]], [[Italija]]
* {{Ikonazastave|CRO}} [[Buzet]], [[Hrvaška]]
* {{Ikonazastave|RUS}} [[Samara]], [[Rusija]]
* {{Ikonazastave|SVK}} [[Žilina]], [[Slovaška]]
* {{Ikonazastave|KIT}} [[Jiujiang]], [[Kitajska]]

== Glej tudi ==
* [[Školjčna sipina (Ankaran)]]
* [[Koprski glavar Slovanov]]
*[[Železniška postaja Koper]]
* [[Luka Koper]]
*[[Tovorna železniška postaja Koper]]
* [[Železniška postaja Koper luka|Železniška postaja Koper Luka]]
* [[Mestni promet Koper]]
* [[Nogometni klub Koper]]
* [[Seznam mest v Sloveniji]]
* [[Seznam otokov v Sloveniji]]
*[[Koprski zaliv]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Žitko, Salvator |year=1992 |title=Koper |publisher=Skupščina občine Koper, Izvršni svet, Koper|isbn= |cobiss= 30103552|pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Koper}}
{{Wikipotovanje|Koper}}
* [http://www.koper.si Uradna stran občine Koper]
* [http://maps.google.com/maps?q=&amp;ll=46.702708,16.144933&amp;spn=0.1,0.1&amp;t=k Google Maps]
* [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm Gov.si]
* [http://maps.google.com/?ie=UTF8&amp;om=1&amp;t=k&amp;ll=45.547897,13.730893&amp;spn=0.008415,0.017338&amp;z=16 Satelitska slika]
* [http://www.ksok.si Klub študentov občine Koper]
 
{{Mesta v Sloveniji}}
{{Obalna naselja v Slovenski Istri}}
{{Istra}}
{{Mestna občina Koper}}
{{Otoki v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Koper|*]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>nhferg5r9u35ayed03grw88desy09sz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnovna šola Stična</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88825</id>
    <revision>
      <id>5736132</id>
      <parentid>4958497</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:28:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1785" xml:space="preserve">{{Infopolje Šola
| city = [[Stičn]]
| country = {{SLO}}
| schooltype = [[osnovna šola]]
| image = Šolski center Ivančna Gorica.JPG
| caption = OŠ Stična s Šolskim centrom Ivančna Gorica (levo)
| principal = Marjan Potokar
| website = https://www.os-sticna.si
| founder = [[Občina Ivančna Gorica]]&lt;br/&gt;[[Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za šolstvo in šport]]
}}[[Slika:Visnja Gora-sola.jpg|thumb|200px|Pročelje podružnične šole v [[Višnja Gora|Višnji Gori]]]]
'''Osnovna šola Stična''' je [[osnovna šola]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Osnovno šolo je v šolskem letu 2006/2007 obiskovalo 1030 učencev in učenk. Njena ustanovitelja sta [[Občina Ivančna Gorica]] in [[Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije]]. Ravnatelj Osnovne šole Stična je [[Marjan Potokar]].

Konec leta 2010 je bila na strehi telovadnice zgrajena 2. največja [[sončna elektrarna]] na izobraževalnih ustanovah v [[Slovenija|Sloveniji]].&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.dolenjskilist.si/2010/12/31/37091/novice/dolenjska/Na_strehi_sole_postavili_soncno_elektrarno/ | title=Na strehi šole postavili sončno elektrarno | accessdate=3. marec 2011 | work=Dolenjski list}}&lt;/ref&gt;

== Podružnične šole ==
Osnovno šolo Stična sestavljajo matična šola in 6 podružničnih šol:
* Podružnična šola Ambrus
* Podružnična šola Krka
* Podružnična šola Muljava
* Podružnična šola Stična
* Podružnična šola Višnja Gora
* Podružnična šola Zagradec

== Glej tudi ==
* [[seznam osnovnih šol v Sloveniji]]

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.os-sticna.si Domača stran Osnovne šole Stična]


{{school-stub}}

[[Kategorija:Osnovne šole v Sloveniji|Stična]]
[[Kategorija:Stična]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>0g90a13eq7zxz7o0h8wkc7ubm02pmq6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evangelij po Janezu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97249</id>
    <revision>
      <id>5736490</id>
      <parentid>5368398</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:57:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1755" xml:space="preserve">'''Evangelij po Janezu'''&lt;ref&gt;Grško: Εὐαγγέλιον κατὰ Ἰωάννην, ''Euangélion katà Iōánnēn''&lt;/ref&gt; spada poleg [[Evangelij po Mateju|Matejevega]], [[Evangelij po Marku|Markovega]] in [[Evangelij po Luku|Lukovega]] med štiri [[Sveto pismo|svetopisemske]] [[Evangelij|evangelije]].

Začne se z uvodom v ritmizirani prozi, pričevanjem [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], nadaljuje s poklicem prvih učencev in Jezusovim delovanjem v javnosti in med učenci, konča pa s pripovedjo o [[Jezusovo trpljenje|trpljenju]] in [[Jezusovo vstajenje|vstajenju]].

Za razliko od [[Sinopsa|sinoptičnih evangelijev]] je Janezov napisan v literarnem slogu in osredotočen na posredovanje Jezusovega nauka ter zato bolj duhoven. Razlike so tudi v vsebini: omenja na primer spremenitev vode v vino na [[Svatba v Kani galilejski|svatbi v Kani]] in [[obuditev Lazarja]], odsotna pa so čudežna ozdravljenja obsedenih. Značilni so govori in pogovori, v katerih se Jezus razodeva kot pravi božji poslanec.

== Viri ==
* Povzeto po: [[France Rozman]], [[Sveto pismo|Svetopisemske osnove]], DZS, [[Ljubljana]], [[1992]].
* &quot;Uvod v Evangelij po Janezu in Janezova pisma.&quot; ''Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi: jeruzalemska izdaja.'' Družina, Teološka fakulteta. Ljubljana, 2010. {{COBISS|ID=250199552}}, {{ISBN|978-961-222-789-0}}, {{ISBN|978-961-92694-3-5}}

== Glej tudi ==
* [[Sveto pismo]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn&amp;id0=1&amp;pos=0&amp;set=2&amp;lang=sl Evangelij po Janezu v slovenščini]
* [http://www.sticna.com/vrtnice/jezus_prinasalec_zivljenja_evangelij_po_janezu.html Evangelij po Janezu - Vrtnice]

{{biblija}}
{{normativna kontrola}}
{{christ-stub}}

[[Kategorija:Evangeliji]]
[[Kategorija:Nova zaveza]]</text>
      <sha1>jzf8jjo6ixuzi9zetbhjg07rf2031w2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736491</id>
      <parentid>5736490</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */ pp uv</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1763" xml:space="preserve">'''Evangelij po Janezu''' ({{jezik-gr|Εὐαγγέλιον κατὰ Ἰωάννην}} latinizirano ''Euangélion katà Iōánnēn'')spada poleg [[Evangelij po Mateju|Matejevega]], [[Evangelij po Marku|Markovega]] in [[Evangelij po Luku|Lukovega]] med štiri [[Sveto pismo|svetopisemske]] [[Evangelij|evangelije]].

Začne se z uvodom v ritmizirani prozi, pričevanjem [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], nadaljuje s poklicem prvih učencev in Jezusovim delovanjem v javnosti in med učenci, konča pa s pripovedjo o [[Jezusovo trpljenje|trpljenju]] in [[Jezusovo vstajenje|vstajenju]].

Za razliko od [[Sinopsa|sinoptičnih evangelijev]] je Janezov napisan v literarnem slogu in osredotočen na posredovanje Jezusovega nauka ter zato bolj duhoven. Razlike so tudi v vsebini: omenja na primer spremenitev vode v vino na [[Svatba v Kani galilejski|svatbi v Kani]] in [[obuditev Lazarja]], odsotna pa so čudežna ozdravljenja obsedenih. Značilni so govori in pogovori, v katerih se Jezus razodeva kot pravi božji poslanec.

== Viri ==
* Povzeto po: [[France Rozman]], [[Sveto pismo|Svetopisemske osnove]], DZS, [[Ljubljana]], [[1992]].
* &quot;Uvod v Evangelij po Janezu in Janezova pisma.&quot; ''Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi: jeruzalemska izdaja.'' Družina, Teološka fakulteta. Ljubljana, 2010. {{COBISS|ID=250199552}}, {{ISBN|978-961-222-789-0}}, {{ISBN|978-961-92694-3-5}}

== Glej tudi ==
* [[Sveto pismo]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn&amp;id0=1&amp;pos=0&amp;set=2&amp;lang=sl Evangelij po Janezu v slovenščini]
* [http://www.sticna.com/vrtnice/jezus_prinasalec_zivljenja_evangelij_po_janezu.html Evangelij po Janezu - Vrtnice]

{{biblija}}
{{normativna kontrola}}
{{christ-stub}}

[[Kategorija:Evangeliji]]
[[Kategorija:Nova zaveza]]</text>
      <sha1>5akk5sqfhpjwhwioyys2wx1olfcdq8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ditiramb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>98472</id>
    <revision>
      <id>5736123</id>
      <parentid>5631632</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:29:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Cjajnik</username>
        <id>194448</id>
      </contributor>
      <comment>korekcija zatipka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1145" xml:space="preserve">'''Ditiramb''' je vrsta [[Grčija|starogrške]] [[zbor]]ovske pesmi, ki je bila spremljana z instrumentom [[avlos]], in so jo peli kot obredno pesem pred oltarjem boga [[Dioniz]]a. Sprva je bilo 50 pevcev, po letu [[465 pr. n. št.]] pa 60. Oblečeni so bili v [[satir]]e in razdeljeni v štiri skupine (po 12 oziroma 15). V začetnem obdobju ditirambov je imel poleg [[enoglasje|enoglasnega]] zborovskega petja vodilno, virtuozno pevsko vlogo solist. Najpomembnejši pesnik ditirambov je bil [[Filoksen]] ([[435 pr. n. št.]]–[[380 pr. n. št.]]), zboru je namenil lirsko, solistu pa epsko besedilo. Leta [[536 pr. n. št.]] se je izvajalcem pridružil še [[igralec (umetnik)|igralec]]. V tem času se je v [[Atene|Atenah]] iz ditiramba razvila [[tragedija]].

Sodobni skladatelji kot ditiramb občasno označujejo skladbe, napisane v svobodnem slogu (npr. [[Lucijan Marija Škerjanc]]: 4 ditirambični plesi za violino in orkester).

[[Kategorija:Starogrška kultura]]
[[Kategorija:Književnost]]
[[Kategorija:Glasbene oblike]]
[[Kategorija:Gledališče]]
[[Kategorija:Verz]]
[[Kategorija:Verzologija]]
[[Kategoriaj:Grško gledališče|* ]]</text>
      <sha1>lpjpwry5t5y6azvriljh8h5v24tfq4f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736128</id>
      <parentid>5736123</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:19:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>− 5 kategorije; +[[Kategorija:Pesniške oblike]]; ±[[Kategorija:Književnost]]→[[Kategorija:Starogrška književnost]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1048" xml:space="preserve">'''Ditiramb''' je vrsta [[Grčija|starogrške]] [[zbor]]ovske pesmi, ki je bila spremljana z instrumentom [[avlos]], in so jo peli kot obredno pesem pred oltarjem boga [[Dioniz]]a. Sprva je bilo 50 pevcev, po letu [[465 pr. n. št.]] pa 60. Oblečeni so bili v [[satir]]e in razdeljeni v štiri skupine (po 12 oziroma 15). V začetnem obdobju ditirambov je imel poleg [[enoglasje|enoglasnega]] zborovskega petja vodilno, virtuozno pevsko vlogo solist. Najpomembnejši pesnik ditirambov je bil [[Filoksen]] ([[435 pr. n. št.]]–[[380 pr. n. št.]]), zboru je namenil lirsko, solistu pa epsko besedilo. Leta [[536 pr. n. št.]] se je izvajalcem pridružil še [[igralec (umetnik)|igralec]]. V tem času se je v [[Atene|Atenah]] iz ditiramba razvila [[tragedija]].

Sodobni skladatelji kot ditiramb občasno označujejo skladbe, napisane v svobodnem slogu (npr. [[Lucijan Marija Škerjanc]]: 4 ditirambični plesi za violino in orkester).

[[Kategorija:Starogrška književnost]]
[[Kategorija:Pesniške oblike]]
[[Kategoriaj:Grško gledališče|* ]]</text>
      <sha1>cgxtpa7aookwxepx9uscis6ddlylrq9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736129</id>
      <parentid>5736128</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:19:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="993" xml:space="preserve">'''Ditiramb''' je vrsta [[Grčija|starogrške]] [[zbor]]ovske pesmi, ki je bila spremljana z instrumentom [[avlos]], in so jo peli kot obredno pesem pred oltarjem boga [[Dioniz]]a. Sprva je bilo 50 pevcev, po letu 465 pr. n. št. pa 60. Oblečeni so bili v [[satir]]e in razdeljeni v štiri skupine (po 12 oziroma 15). V začetnem obdobju ditirambov je imel poleg [[enoglasje|enoglasnega]] zborovskega petja vodilno, virtuozno pevsko vlogo solist. Najpomembnejši pesnik ditirambov je bil [[Filoksen]] (435 pr. n. št.–380 pr. n. št.), zboru je namenil lirsko, solistu pa epsko besedilo. Leta 536 pr. n. št. se je izvajalcem pridružil še [[igralec (umetnik)|igralec]]. V tem času se je v [[Atene|Atenah]] iz ditiramba razvila [[tragedija]].

Sodobni skladatelji kot ditiramb občasno označujejo skladbe, napisane v svobodnem slogu (npr. [[Lucijan Marija Škerjanc]]: 4 ditirambični plesi za violino in orkester).
[[Kategorija:Starogrška književnost]]
[[Kategorija:Pesniške oblike]]</text>
      <sha1>8hq7t20ov3fmffgmad9mlos8qliw76b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potres v Ilirski Bistrici 1995</title>
    <ns>0</ns>
    <id>99391</id>
    <revision>
      <id>5736293</id>
      <parentid>4742283</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:09:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1294" xml:space="preserve">{{Infopolje Potres
| timestamp = 1995-05-22 10:16
| local-date = 22. maj 1995
| local-time = 11:16
| magnitude = 4,4
| affected = [[Ilirska Bistrica]]
| intensity = IV po [[evropska makroseizmična lestvica|EMS]]
| depth = 17 km
| aftershocks = 80
| fault = [[Ilirskobistrški-vinodolski prelom]]
}}

'''Potres v Ilirski Bistrici''' leta 1995 je bil sestavljen iz dveh močnejših [[potres]]ov.

Potresa sta nastala 22. maja 1995 in bila sta med najmočnejšimi v zadnjih desetletjih na Slovenskem. Za [[seizmologija|seizmologe]] nista bila presenečenje, saj na tem območju lahko pričakujemo potrese do VIII. stopnje po [[Evropska makroseizmična lestvica|EMS]].

Prvi potres je nastal ob 11. uri in 16 minut po svetovnem času in je imel [[magnituda|magnitudo]] 4,4. Njegova intenziteta je bila VI. stopnje po EMS, [[žarišče]] pa 17 km globoko, kar je za slovenski prostor razmeroma globok potres. Ob 12. uri in 50 minut po svetovnem času pa je nastal še močnejši potres z magnitudo 4,7 in največjimi učinki VI. stopnje. Žarišče drugega je bilo v globini 10 km. V naslednjih dneh jima je sledilo še okoli 80 popotresov (22).

[[Kategorija:Potresi v Sloveniji|Ilirska Bistrica]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Ilirska Bistrica]]
[[Kategorija:1995 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ft408o8smh0rpgdtadpbu8a5g12xa89</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zoran Janković</title>
    <ns>0</ns>
    <id>99407</id>
    <revision>
      <id>5736236</id>
      <parentid>5690969</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:20:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>178.58.74.34</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Mercator */Dodatna vsebina</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30595" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Funkcionar
| name           = Zoran Janković
| office         = [[Župan Mestne občine Ljubljana]]
| term_start     = 17. november 2006
| term_end       =
| predecessor    = [[Danica Simšič]]
| successor      = 
| religion       = 
| signature      =
| signature_size =
| office1        = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
| term_start1    = 21. december 2011
| term_end1      = 25. marec 2012
| party          = [[Pozitivna Slovenija]] (2011)
}}

'''Zoran Janković''' (znan tudi pod vzdevkom '''Zoki'''), [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[poslovnež]] in [[politik]], * [[1. januar]] [[1953]], [[Saraorci]] pri [[Smederevo|Smederevu]], [[Srbija]].&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;&gt;[http://www.ljubljana.si/si/mol/zupan/ Ljubljana.si - Župan]&lt;/ref&gt;

Od leta 2006 je [[župan Mestne občine Ljubljana]]. V otroštvu se je iz Srbije preselil v Slovenijo. Po letu 1978 je začel delovati v gospodarstvu in upravljanju, leta 1997 pa bil imenovan na mesto direktorja uprave [[Mercator|Mercatorja]]. Leta 1990 ustanovi lastno podjetje [[Electa Inženiring]], ki sta ga kasneje prevzela njegova sinova. Leta 2006 je bil prvič izvoljen na mesto župana Mestne občine Ljubljana in nato na vsakih volitvah. 

Leta 2011 je z lastno novo ustanovljeno stranko [[Pozitivna Slovenija]] nastopil na državnozborskih volitvah in zmagal. Od [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika države]] je sprejel mandat za oblikovanje nove slovenske vlade, na glasovanju v državnem zboru pa ni prejel zadostne podpore, Janković je nato zamrznil svoj položaj predsednika stranke, vrnil poslanski mandat in se vrnil na županski položaj.

== Življenjepis ==
=== Zgodnje življenje ===
Zoran Janković se je rodil 1. januarja 1953 srbskemu očetu in slovenski materi v Saraorcih pri Smederevu v Srbiji, kjer je preživel otroštvo.&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;&gt;[http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina.si - Zoran Janković]&lt;/ref&gt; Njegova starša sta se preselila v Slovenijo in ga do konca četrtega razreda pustila pri starih starših, nakar se je preselil k njima v Slovenijo. Osnovno šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Osnovna šola Valentina Vodnika|Osnovni šoli Valentina Vodnika]] in na [[Osnovna šola Ketteja in Murna|Osnovni šoli Ketteja in Murna]], kjer je dokončal osmi razred.&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;/&gt; Šolanje je nadaljeval na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]] in leta 1980 diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] z diplomsko nalogo ''Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas''&lt;ref&gt;{{COBISS|ID=677862}}&lt;/ref&gt; pod mentorstvom [[Tea Petrin|Tee Petrin]].&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;/&gt;

=== Poslovna kariera ===
Janković se je leta 1978 zaposlil v [[Pošta Slovenije|PTT podjetju]] kot pripravnik v službi za investicije.&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;&gt;[http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina.si - Zoran Janković]&lt;/ref&gt; Med 1979 in 1984 je kot predstavnik in komercialist delal za podjetje [[Grič Zagreb]]. Leta 1984 je bil v poslovnem sistemu [[Mercator]] imenovan za v. d. direktorja [[Mercator Invest]]a. Na tem položaju je ostal do leta 1988, ko je postal podpredsednik [[SOZD]] [[Emona (podjetje)|Emona]] in v. d. generalnega direktorja Emona-VS.&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;/&gt; Ker ni bil imenovan za direktorja Emone, je 1990 ustanovil in postal direktor podjetja [[Electa|Electa Inženiring]], ki se ukvarja s projektiranjem, gradnjo objektov ter notranjo opremo.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/zgodba-o-najbogatejsem-slovenskem-politiku/268900 RTVSLO.si - Zgodba o najbogatejšem slovenskem politiku]&lt;/ref&gt;

==== Mercator ====
[[File:Mercator Brežice - plošča temeljni kamen.jpg|thumb|left|Plošča ob vhodu v nakupovalno središče Mercator v [[Brežice|Brežicah]]: »Temeljni kamen je dne 28. 10. 1999 položil predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator d.d. Zoran Janković.«]]
2. oktobra 1997 je bil s položaja člana nadzornega sveta izvoljen za [[predsednik uprave|predsednika uprave]] [[Poslovni sistem Mercator|Poslovnega sistema Mercator]].&lt;ref name=&quot;mladina.si&quot;&gt;[http://www.mladina.si/tednik/200548/clanek/slo--mercatorgate-vanja_pirc/ Mladina.si - Politično imenovanje ali razrešitev?]&lt;/ref&gt;

Leta 2006 so ga novi lastniki družbe nekrivdno razrešili s te funkcije&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;/&gt; s sedmimi glasovi za in šestimi proti.&lt;ref&gt;[http://www.finance.si/137172/Jankovi_je_zgodovina Finance.si - Janković je zgodovina]&lt;/ref&gt; Zamenjava naj bi bila izvedena iz političnih razlogov.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/jankovic-nic-vec-ikona-mercatorja/45954 RTVSLO.si - Janković nič več ikona Mercatorja]&lt;/ref&gt;

==== Priznanja in premoženje ====
Zaradi dela v podjetništvu (predvsem vodenja Mercatorja) je Zoran Janković medijsko zaslovel in prejel več nagrad: Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki mu jo je 2001 podelila Gospodarska zbornica Slovenije,&lt;ref&gt;[http://www.gzs.si/slo/o_gzs/nagrade_in_priznanja_gzs/nagrada_gzs_za_izjemne_gospodarske_in_podjetniske_dosezke/11402 GZS.si - Zoran Janković: Nagrajenec GZS za leto 2001 v skupini velikih in srednjih gospodarskih družb]&lt;/ref&gt; naslov ''Manager leta 2002'', ki mu ga je 2002 podelilo [[združenje Manager]]&lt;ref&gt;[http://www.zdruzenje-manager.si/si/nagrade/manager-leta/zoran-jankovic/ Zdruzenje-manager.si - Zoran Janković]&lt;/ref&gt; in nagrado Primus, ki mu jo je 2003 v sodelovanju z Združenjem Manager in GZS podelilo [[Slovensko društvo za odnose z javnostmi]] za izjemno odličnost v komuniciranju.&lt;ref&gt;[http://www.zdruzenje-manager.si/si/nagrade/druge/primus/ Zdruzenje-manager.si - Primus]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.piar.si/nagrade/primus/pretekli-nagrajenci-3746/ Pretekli nagrajenci Primusa - piar.si]&lt;/ref&gt; Oktobra 2021 je postal častni meščan [[Sarajevo|Sarajeva]].

Zoran Janković je eden najbogatejših slovenskih politikov in Slovencev nasploh, imel naj bi najmanj 12-13 milijonov [[evro]]v premoženja.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://www.najbogatejsi-slovenci.si/galerije/53/47/ Najbogatejsi-slovenci.si - 47. Zoran Janković]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://najbogatejsislovenci.finance.si/211363/Galerija-Kako-premo%C5%BEni-so-politiki Najbogatejsislovenci.finance.si - Kako premožni so politiki]&lt;/ref&gt; 1998 ga je časopis ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' kot enega prvih Slovencev označil za [[tajkun]]a.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;

=== Športna kariera ===
Janković je od 1984 do 1990 bil podpredsednik [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]].{{navedi vir}}

Kot predsednik uprave Mercatorja je poskrbel, da je Mercator sponzoriral nogometno društvo iz njegovega rojstnega kraja.&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;&gt;[http://www.zurnal24.si/mladi-zoki-je-najraje-nabijal-zogo-clanek-138060 Zurnal24.si - Mladi &quot;Zoki&quot; je najraje nabijal žogo]&lt;/ref&gt;

==== Rokomet ====
Janković je od 1992 do 1997 predsedoval [[Rokometni klub Krim|Rokometnemu klubu Krim Electa]], od 1996 do 2004 pa [[Rokometna zveza Slovenije|Rokometni zvezi Slovenije]], katere častni predsednik je od 2005.&lt;ref&gt;[http://www.rokometna-zveza.si/info/10 Rokometna-zveza.si - Zgodovina]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;/&gt; Leta 2004 je kandidiral za predsednika [[Evropska rokometna zveza|Evropske rokometne zveze]], a je bil s prejetimi šestimi glasovi izločen v prvem krogu volitev.&lt;ref&gt;[http://24ur.com/sport/jankovic-ne-bo-predsednik-efh.html 24ur.com - Jankovič ne bo predsednik EFH]&lt;/ref&gt;

Leta 2004, v času njegovega predsedovanja, je Slovenija gostila [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|evropsko rokometno prvenstvo]].&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;

=== Politična kariera ===
==== Županovanje v Ljubljani ====
Prva politična omemba Jankovića izhaja iz leta 1994, ko je bil naveden na razpredelnici Poslovno-razvojnega sveta [[LDS]].&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;/&gt;

Politično se je najprej angažiral kot eden izmed ustanovnih članov kontroverznega [[Forum 21|Foruma 21]].&lt;ref&gt;[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]&lt;/ref&gt; Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|volitvah]] za [[Župan Mestne občine Ljubljana|župana Mestne občine Ljubljana]] je 22. oktobra 2006 zmagal v prvem krogu z 62,99 % glasov (njegov glavni nasprotnik, [[France Arhar]], jih je prejel 20,85 %),&lt;ref&gt;[http://archive.is/20120805232745/www.volitve.gov.si/lv2006/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Ljubljana]&lt;/ref&gt; [[Lista Zorana Jankovića|njegova lista]] pa je dobila 23 od 45 sedežev (oz. 52.702 glasov, 41,37 %) v ljubljanskem mestnem svetu.&lt;ref&gt;[http://archive.is/20120805232745/www.volitve.gov.si/lv2006/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Mestna občina Ljubljana]&lt;/ref&gt; 17. novembra istega leta je z dotedanjo županjo [[Danica Simšič|Danico Simšič]] opravil primopredajo poslov,&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/lokalne-volitve-06/jankovic-prevzel-zupanske-posle/63068 RTVSLO.si - Janković prevzel županske posle]&lt;/ref&gt; 20. novembra pa je predstavil svojo vodstveno ekipo; za podžupane je predlagal [[Jadranka Dakič|Jadranko Dakič]], [[Aleš Čerin|Aleša Čerina]], [[Janez Koželj|Janeza Koželja]] in [[Jani Möderndorfer|Janka Möderndorferja]].&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/lokalne-volitve-06/jankoviceva-ekipa-brez-presenecenj/63200 RTVSLO.si - Jankovićeva ekipa brez presenečenj]&lt;/ref&gt;

Kot poglavitno usmeritev svojega županovanja je Janković že v predvolilnem času skoncentriral na izvedbo 22 projektov:&lt;ref name=&quot;dnevnik.si&quot;&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042325531 Dnevnik.si - Jankovićevo izpolnjevanje obljub: Od 22 projektov jih 10 v mandatu ne bo dokončanih]&lt;/ref&gt; [[Barjanska vpadnica]], [[notranji cestni obroč, Ljubljana|notranji cestni obroč]], [[garažna hiša Ljubljanska tržnica]], [[garažna hiša Kongresni trg]], oživitev promenade med Tivolijem in Ljubljanskim gradom, [[Potniški center Ljubljana]] ([[Emonika City Center|Emonika]]), [[Center Ilirija]], obnova [[Stadion Bežigrad|Plečnikovega stadiona]], [[Športni park Stožice]], oživitev nabrežja Ljubljanice, oživitev bregov Save, obnova kanalizacijskega sistema, regijski center za ravnanje z odpadki, [[Negovalna bolnišnica Ljubljana|Mestna negovalna bolnišnica Ljubljana]], 3000 stanovanj v Stanežičah, obnova [[Rog (tovarna)|Roga]], dodatni domovi za starejše občane, dodatni vrtci, [[Študentski kampus Vojkova]], več [[Tehnološki park|tehnoloških parkov]], kulturni kare na Metelkovi in akademije na Roški in [[Center urbane kulture Kino Šiška]].

Janković je v predvolilnem času [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitev leta 2008]] podprl levo koalicijo ([[LDS]], [[SD]] in [[Zares]]) in pozval državljane, naj volijo njih.&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042207501 Dnevnik.si - Janković podprl levosredinski trojček]&lt;/ref&gt;
[[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (08).jpg|sličica|Janković kot ljubljanski župan ob obisku [[Angela Merkel|Angele Merkel]] v Sloveniji avgusta 2011]]
Do [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|naslednjih volitev leta 2010]] je Janković zaključil 12 od 22 projektov.&lt;ref name=&quot;dnevnik.si&quot;&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042325531 Dnevnik.si - Jankovićevo izpolnjevanje obljub: Od 22 projektov jih 10 v mandatu ne bo dokončanih]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042383727 Dnevnik.si - Župan Janković pravi, da zamujajo le štirje predvolilni projekti, na osem še neuresničenih pozablja]&lt;/ref&gt; S svojo listo se je udeležil [[lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitev leta 2010]], na katerih je prejel 64.178 glasov (oz. 64,79%), medtem ko je njegova lista dobila 45.965 glasov (47,36%) ter zasedla 25 mest v [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnem svetu MOL]].&lt;ref&gt;[http://archive.is/20120529205748/volitve.gov.si/lv2010/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Mestna občina Ljubljana (2010)]&lt;/ref&gt;

Za novi mandat je napovedal izboljšanje kakovosti življenja v mestu, ureditev prometa, infrastrukture, kulture, športa in sociale.&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042383769 Dnevnik.si - Zoran Janković na lokalnih volitvah za še višjo kakovost življenja v Ljubljani]&lt;/ref&gt; 25. marca 2012 je bil s 60,99% glasov v tretje izvoljen za župana Mestne občine Ljubljana.&lt;ref&gt;[http://www.ljubljana.si/si/mol/zupan/ Ljubljana.si - župan]&lt;/ref&gt; 

Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 5. oktobra 2014]] je z 57,53% glasov že v prvem krogu ohranil župansko mesto v Ljubljani. Njegova lista pa ni ohranila večine v mestnem svetu, saj je prejela le 41,50% glasov.&lt;ref name=&quot;DVK&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html |title=Lokalne volitve 2014 |accessdate=5.10.2014 |date= |format= |work=[[Državna volilna komisija]] }}&lt;/ref&gt;

Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 18. novembra 2018]] je dobil županski mandat še za nadaljnja štiri leta. Njegova stranka je dosegla absolutno večino tudi v mestnem svetu. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/lokalne-volitve/bo-jankovic-ze-petic-zmagal-v-prvem-krogu-vzivo-483271 |title=Janković pometel s konkurenco, v mestnem svetu ima absolutno večino  |accessdate= |date=18.11.2018 |format= |work=SiOL.net, Vid Libnik }}&lt;/ref&gt;

==== Vodja stranke Pozitivna Slovenija ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}}
10. oktobra 2011 je Jankovića, ki je pred tem večkrat dejal, da ne bo kandidiral na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah]],&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042466718 Dnevnik.si - Zoran Janković: Zmagati ne moreta ne Janša ne Pahor]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/znamenite-izjave-zorana-jankovica.html Delo.si - Znamenite izjave Zorana Jankovića]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-ni-sans-da-bi-kdaj-kandidiral.html Delo.si - Janković: Ni šans, da bi kdaj kandidiral]&lt;/ref&gt; v ljubljanski mestni hiši 26 znanih Slovencev (med njimi nekdanji predsednik države [[Milan Kučan]], politik [[France Bučar]], igralka in političarka [[Jerca Mrzel]], športnik [[Iztok Čop]], pisateljica [[Svetlana Makarović]], glasbenika [[Magnifico]] in [[Zoran Predin]], igralec [[Branko Đurić – Đuro]]&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-jaz-se-res-ne-vidim-v-parlamentu/268095 RTVSLO.si - Janković: Jaz se res ne vidim v parlamentu]&lt;/ref&gt; in predsednik [[ZZB NOB]] [[Janez Stanovnik]]&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-bo-odlocitev-o-kandidaturi-sporocil-jutri.html Delo.si - Janković bo odločitev o kandidaturi sporočil jutri ]&lt;/ref&gt;) pozvalo, da kandidira na prihajajočih volitvah.&lt;ref&gt;[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042479157 Dnevnik.si - Janković: Ne izzivam Janše, on ni moj motiv]&lt;/ref&gt; 11. oktobra 2011 je na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] napovedal, da se bo udeležil državnozborskih volitev leta 2011 in se potegoval za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|nove vlade]];&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/da-zoran-jankovic-gre-na-volitve.html Delo.si - Da, Zoran Janković gre na volitve ]&lt;/ref&gt; njegova stranka naj bi se imenovala [[Pozitivna Slovenija]].&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/jankoviceva_stranka_naj_bi_se_imenovala_pozitivna_slovenija.aspx Siol.net - Jankovićeva stranka naj bi se imenovala Pozitivna Slovenija]&lt;/ref&gt;

22. oktobra 2011 je bila v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]] ustanovljena [[Pozitivna Slovenija|Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija]],&lt;ref&gt;[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042482430 Dnevnik.si - Jankovićev cilj je v petih letih iz Slovenije narediti najboljšo državo na svetu]&lt;/ref&gt; pri čemer je bil Janković izvoljen za njenega predsednika.&lt;ref&gt;[http://delo.si/novice/volitve/za-predsednika-stranke-pozitivna-slovenija-izvolili-jankovica.html Delo.si - Za predsednika stranke Pozitivna Slovenija izvolili Jankovića]&lt;/ref&gt; Na volitvah 4. decembra 2011 je stranka [[Pozitivna Slovenija|Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija]] prejela 28,51 % glasov in postala zmagovalka predčasnih volitev v državni zbor. S to zmago je Zoran Janković postal pretendent za mandatarja za sestavo vlade. 5. januarja 2012 ga je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Danilo Türk]] imenoval za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/tuerk-za-mandatarja-predlagal-jankovica/274127 RTVSLO.si - Türk za mandatarja predlagal Jankovića]&lt;/ref&gt; Na glasovanju v državnem zboru ni prejel zadostne podpore, zato je nato vlado sestavil [[Janez Janša]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janković ni dobil zadostne podpore|url=https://siol.net/novice/slovenija/jankovic-ni-dobil-zadostne-podpore-134041|website=siol.net|accessdate=2021-03-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; 17. januarja 2013 ga je, zaradi obremenilnega poročila s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]], na mestu predsednika stranke zamenjala [[Alenka Bratušek]].&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17 January 2013&lt;/ref&gt;

Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil ponovno izvoljen za predsednika stranke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije-|title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}&lt;/ref&gt; To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}&lt;/ref&gt;

== Kritike in kontroverznosti ==
Zoran Janković je kot znana osebnost deležen tudi kritik in izjav o nekaterih njegovih kontroverznostih, tako v podjetniški kot v politični karieri. Te gredo predvsem na račun nekaterih njegovih poslovnih dejanj, ki naj bi bile včasih sporne.

=== Electa ===
V času, ko je bil direktor Electe, je bilo to podjetje poimenovano za »podjetje z ruskimi poslovnimi metodami«, saj ni plačevalo uslug podizvajalcem, zaradi česar so številni propadli, šli v stečaj ali pa se znašli v poslovnih težavah.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt;
	
Prav tako v času Electe, ko je Janković postal športni funkcionar, je vzpostavil sistem financiranja njegovih športnih projektov. Od svojih strank naj bi po nekaterih izjavah zahteval prostovoljni prispevek za športni klub ali pa jim zanj pošiljal račune.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;
	
Očitki glede Electe so se prenesli tudi v Mercatorjevo obdobje, saj je Janković uradno prodal podjetje obema sinovoma, ki nista poravnala kupnine,&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/jankovic-o-ocitkih-komisije-to-ni-res.html Delo.si - Janković: Očitki Jerajeve so neutemeljeni]&lt;/ref&gt; hkrati pa je podjetje pričelo skoraj ekskluzivno delovati z Mercatorjem.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/pogledi-slovenije-druzina-jankovic-se-bori-za-prezivetje-za-svoj-obstoj-a-le-za-zdaj/268862 RTVSLO.si - Pogledi Slovenije: Družina Janković se bori za preživetje. Za svoj obstoj. A le za zdaj.]&lt;/ref&gt;

=== Mercator ===
Kot glavni direktor Mercatorja je spremenil tudi tržno politiko iz mnogih sosedskih, manjših prodajaln v večje centre po podobi zahodnih modelov. Posledično so številne manjše Mercatorjeve prodajalne zaprli ali prodali in povzročili propad drugih manjših samostojnih podjetij. Zaradi gradnje novih, večjih nakupovalnih centrov na obrobju mest, ki povzročijo stagnacijo in propad trgovin v centrih mest, je prišlo do kritik, češ da naj bi se zato v Sloveniji povečale cene hrane. Potrošniki naj bi s plačevanjem višjih cen odplačevali bančna posojila, najeta za gradnjo teh centrov.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt; V tem obdobju je Janković z drugimi vodilnimi v podjetju hotel izvršiti menedžerski prevzem Mercatorja; neposredno po njegovem drugem poskusu so ga tedanji lastniki odstranili s položaja direktorja.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt;

=== Stožice ===

=== Odstranitev vrtičkov ===
Med drugimi očitki so tudi nasilno odstranjevanje vrtičkov v različnih mestnih predelih na občinski zemlji,&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-odprl-rano-crnuskih-vrtickarjev-objekti-le-do-12-4/227387 RTVSLO.si - Janković odprl rano (črnuških) vrtičkarjev: Objekti le do 12. 4.]&lt;/ref&gt; načrtovana gradnja garažne hiše pod osrednjo mestno tržnico&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/235828 Dnevnik.si - Janković: Tržnica bo zaprta manj kot eno leto],&lt;/ref&gt; gradnja stadiona v Stožicah (Grepovo neplačevanje podizvajalcev, neposredna finančna udeležba MOL kljub drugačnim obljubam,&lt;ref&gt;[http://www.rsi.si/slovenija/kako-smo-gradili-stozice-a-jih-ne-zgradili/267910 RTVSLO.si - Kako smo gradili Stožice, a jih ne zgradili]&lt;/ref&gt; predlaganje donacij od podjetij, ki sodelujejo z MOL ali delujejo na področju MOL-a,&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042349616 Dnevnik.si - Župan Zoran Janković priznava, da je podjetjem predlagal donacije]&lt;/ref&gt; spreminjanje prostorskih načrtov, s katerimi se je povišala cena zemljišč, ki naj bi bili v posredni lasti članov družine Janković,&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/pirnat-v-pogledih-slovenije-bolj-kot-ucinkovitost-je-pomembna-postenost/268841 RTVSLO.si - Pirnat v Pogledih Slovenije: Bolj kot učinkovitost je pomembna poštenost]&lt;/ref&gt; neprimeren odnos do mestne opozicije ter avtoritativno vodenje mestnega sveta&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042478720 Dnevnik.si - Koalicijska kupčkanja za Jankovića neznanka]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/slovenija/zupanu-jankovicu-v-mestnem-svetu-dovoljeno-vse.html Delo.si - »Županu Jankoviću v mestnem svetu dovoljeno vse«]&lt;/ref&gt; in zadolževanje MOL (leta 2007 je MOL imela 32,5 milijona presežka, leta 2009 pa 26,7 milijona primanjkljaja.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;

=== Sum zlorabe položaja ===
Sodelovanje med MOL in podjetji, povezanimi z družino Janković, je bilo tudi predmet preiskave Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana.&lt;ref&gt;[http://www.dz-rs.si/index.php?id=90&amp;type=98&amp;docid=DT049 DZ-RS.si - Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana]&lt;/ref&gt; Komisija je 18. oktobra 2011 podala končno poročilo, v katerim so zapisali, da obstaja utemeljen sum zlorabe javnega položaja - da so župan Zoran Janković in člani njegove družine vpleteni v spremembe namembnosti zemljišč, nakupov in vsega drugega, pri čemer so bili uspešni izključno zato, ker se je uporabilo javna pooblastila župana Zorana Jankovića.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/jerajeva-nemogoce-je-da-bi-jure-jankovic-kupil-ravno-ta-zemljisca-brez-ocetovih-informacij/268660 RTVSLo.si - Jerajeva: Nemogoče je, da bi Jure Janković kupil ravno ta zemljišča brez očetovih informacij]&lt;/ref&gt;

=== Premoženje nepojasnjenega izvora ===
[[Slika:Četrta vseslovenska vstaja SAM 2222.JPG|sličica|Plakat s sporočilom, uperjenim proti Jankoviću, na četrti vseslovenski vstaji (9. marca 2013)]]
Komisija za preprečevanje korupcije je v poročilu, izdanem januarja 2013, Jankovića bremenila, da je kršil protikorupcijsko zakonodajo s tem, ko ni prijavil za najmanj 2,4 milijone € premoženja. Janković je tedaj vodil največjo opozicijsko stranko, KPK pa je sočasno iste kršitve bremenila predsednika vlade Janeza Janšo.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=KPK: Janković ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši se je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042570895|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-28}}&lt;/ref&gt; Te ugotovitve KPK so bile predmet [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protestov v Sloveniji (2012–2014)]].

KPK je Jankovića bremenila, da ni poročal o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji, in spremembami finančnih sredstev na bančnih računih. KPK je tudi ugotovil, da je 208.000€ na Jankovićev osebni bančni račun leta 2011 v obdobju 4 mesecev prispelo prek verižnih transakcij, ki so izvirale v podjetju, ki posluje z MOL.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Afera farmacevtka ===
Jankovića je septembra 2016 na specializiranem državnem tožilstvu ovadil Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma, da je v zameno za spolne usluge priskrbel zaposlitev (farmacevtke za nedoločen čas) za določeno osebo tako, da je (med drugim) vplival na direktorja Lekarne Ljubljana.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Policijska ovadba: kako naj bi župan Janković uredil zaposlitev za seks • Pod črto|url=https://podcrto.si/policijska-ovadba-kako-naj-bi-zupan-jankovic-uredil-zaposlitev-za-seks/|website=Pod črto|date=2017-08-09|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Junija 2014 je oseba, ki je bila v osebni in finančni stiski (v postopku ločitve in pred izgubo stanovanja, hkrati pa je skrbela za dva otroka in bila pred pred izgubo službe farmacevtke zaradi delovnega razmerja za določen čas), kontaktirala Jankovića in ga zaprosila za sestanek. Po prihodu v njegovo pisarno je oseba Jankoviću razložila svoje težave in ga zaprosila za posredovanje pri zagotovitvi zaposlitve za nedoločen čas, ki ga je potrebovala za pridobitev posojila za nakup stanovanja. Janković je osebi obljubil zagotovitev zaposlitve (farmacevtke v Lekarni Ljubljana) in pomoč pri nabavi stanovanja v zameno za spolne usluge. O tem sta nato večkrat govorila tudi po telefonu, pri čemer je Janković večkrat omenil zahtevo po spolnih uslugah kot plačilu za njegovo pomoč. Vpletena oseba je policiji kasneje tudi potrdila izvršitev spolnih uslug. Po prejetju spolnih uslug je Janković uredil soglasje občine za zaposlitev in nato zaposlitev tudi zagotovil pri direktorju Lekarne Ljubljana. Za tem je Janković v pogovoru z osebo verjetno ponovno zahteval spolne usluge kot plačilo za izpolnjeno obljubo, ni pa jasno, da je do tega ponovno prišlo. Janković je tako prejel najmanj dva spolna odnosa od osebe.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Informacije, ki so privedle do ovadbe, so bile pridobljene s prisluhi Jankovićevih pogovorov in pa z razgovorom s &quot;farmacevtko&quot;. Prisluhi so nastali ob prisluškovanju Jankoviću zaradi suma jemanja podkupnine v ločeni zadevi. Julija leta 2017 je okrožno sodišče v Ljubljani ugodilo zahtevi Jankovičevih zagovornikov za izločitev prisluhov iz postopka, saj naj bi tožilka prepozno naznanila namen uporabe prisluhov v kazenskem postopku. Tožilstvo se je zato pritožilo na višje sodišče.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Marca 2018 je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožilke in prisluhe izločilo iz postopka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Afera farmacevtka dobila sodni epilog: prisluhi dokončno izločeni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/afera-farmacevtka-dobila-sodni-epilog-prisluhi-dokoncno-izloceni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Istega meseca je Janković vložil ovadbe zoper tožilko in pooblaščenca za posredovanje informacij javnega značaja na tožilstvu, ki posredoval ovadbo novinarskemu portalu Pod črto, ki je o zadevi nato prvi poročal. Janković jih je bremenil kaznivega dejanja kršitve člena KZ, ki oredeljuje zlorabe zbranih osebnih podatkov. Pod črto je ovadbo pridobil na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Afera Farmacevtka: policija ovadila pooblaščenca na tožilstvu|url=https://siol.net/novice/slovenija/afera-farmacevtka-policija-ovadila-pooblascenca-na-tozilstvu-462980|website=siol.net|accessdate=2020-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Ostalo ===
V času županovanja je večkrat prišel v spor s [[8. vlada Republike Slovenije|prvo Janševo vlado]]: sprva zaradi spremembe zakona o financiranju občin (s katerim je MOL izgubila 60 milijonov evrov), nato pa, ker Janković na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] ni hotel gostiti razstave ''Enotni v zmagi''.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt;

== Zasebno ==
Janković se je leta 1974 poročil z Mijo Virant,&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt; sestrično [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]].&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/hopla/1042226996 Dnevnik.si - Gregor pa nič]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/virant-na-volitve-z-resetiranci-a-brez-pezdirja/268119 RTVSLO.si - Virant na volitve z resetiranci, a brez Pezdirja]&lt;/ref&gt; Imata dva sinova: [[Damijan Janković|Damijana]] in [[Jure Janković|Jureta]].&lt;ref&gt;.[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042423297 Dnevnik.si - &quot;Šport in kultura povezujeta mesta&quot;]&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih poslovnežev]]
*[[seznam slovenskih politikov]]
*[[seznam županov Ljubljane]]
*[[Župan Ljubljane]]

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://zoranjankovic.si/ Uradna kampanjska stran Zorana Jankovića]
* [http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina: Kdo je kdaj]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/zoran-jankovic/ RTV Slovenija oddaja Intervju: Zoran Janković]

{{-}}
{{ZupaniLjubljane}}
{{6DZRS}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Janković, Zoran}}
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]]
[[Kategorija:Župani Ljubljane]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Srbski Slovenci]]
[[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zoran Janković|*]]
[[Kategorija:Člani Foruma 21]]</text>
      <sha1>t5lbeko6ymtnipdfqxm4s8ymrimn11h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736295</id>
      <parentid>5736236</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:14:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Redakcija 5736236 uporabnika [[Special:Contributions/178.58.74.34|178.58.74.34]] ([[User talk:178.58.74.34|pogovor]]) razveljavljena -prazno poglavje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30577" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Funkcionar
| name           = Zoran Janković
| office         = [[Župan Mestne občine Ljubljana]]
| term_start     = 17. november 2006
| term_end       =
| predecessor    = [[Danica Simšič]]
| successor      = 
| religion       = 
| signature      =
| signature_size =
| office1        = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
| term_start1    = 21. december 2011
| term_end1      = 25. marec 2012
| party          = [[Pozitivna Slovenija]] (2011)
}}

'''Zoran Janković''' (znan tudi pod vzdevkom '''Zoki'''), [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[poslovnež]] in [[politik]], * [[1. januar]] [[1953]], [[Saraorci]] pri [[Smederevo|Smederevu]], [[Srbija]].&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;&gt;[http://www.ljubljana.si/si/mol/zupan/ Ljubljana.si - Župan]&lt;/ref&gt;

Od leta 2006 je [[župan Mestne občine Ljubljana]]. V otroštvu se je iz Srbije preselil v Slovenijo. Po letu 1978 je začel delovati v gospodarstvu in upravljanju, leta 1997 pa bil imenovan na mesto direktorja uprave [[Mercator|Mercatorja]]. Leta 1990 ustanovi lastno podjetje [[Electa Inženiring]], ki sta ga kasneje prevzela njegova sinova. Leta 2006 je bil prvič izvoljen na mesto župana Mestne občine Ljubljana in nato na vsakih volitvah. 

Leta 2011 je z lastno novo ustanovljeno stranko [[Pozitivna Slovenija]] nastopil na državnozborskih volitvah in zmagal. Od [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika države]] je sprejel mandat za oblikovanje nove slovenske vlade, na glasovanju v državnem zboru pa ni prejel zadostne podpore, Janković je nato zamrznil svoj položaj predsednika stranke, vrnil poslanski mandat in se vrnil na županski položaj.

== Življenjepis ==
=== Zgodnje življenje ===
Zoran Janković se je rodil 1. januarja 1953 srbskemu očetu in slovenski materi v Saraorcih pri Smederevu v Srbiji, kjer je preživel otroštvo.&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;&gt;[http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina.si - Zoran Janković]&lt;/ref&gt; Njegova starša sta se preselila v Slovenijo in ga do konca četrtega razreda pustila pri starih starših, nakar se je preselil k njima v Slovenijo. Osnovno šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Osnovna šola Valentina Vodnika|Osnovni šoli Valentina Vodnika]] in na [[Osnovna šola Ketteja in Murna|Osnovni šoli Ketteja in Murna]], kjer je dokončal osmi razred.&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;/&gt; Šolanje je nadaljeval na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]] in leta 1980 diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] z diplomsko nalogo ''Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas''&lt;ref&gt;{{COBISS|ID=677862}}&lt;/ref&gt; pod mentorstvom [[Tea Petrin|Tee Petrin]].&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;/&gt;

=== Poslovna kariera ===
Janković se je leta 1978 zaposlil v [[Pošta Slovenije|PTT podjetju]] kot pripravnik v službi za investicije.&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;&gt;[http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina.si - Zoran Janković]&lt;/ref&gt; Med 1979 in 1984 je kot predstavnik in komercialist delal za podjetje [[Grič Zagreb]]. Leta 1984 je bil v poslovnem sistemu [[Mercator]] imenovan za v. d. direktorja [[Mercator Invest]]a. Na tem položaju je ostal do leta 1988, ko je postal podpredsednik [[SOZD]] [[Emona (podjetje)|Emona]] in v. d. generalnega direktorja Emona-VS.&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;/&gt; Ker ni bil imenovan za direktorja Emone, je 1990 ustanovil in postal direktor podjetja [[Electa|Electa Inženiring]], ki se ukvarja s projektiranjem, gradnjo objektov ter notranjo opremo.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/zgodba-o-najbogatejsem-slovenskem-politiku/268900 RTVSLO.si - Zgodba o najbogatejšem slovenskem politiku]&lt;/ref&gt;

==== Mercator ====
[[File:Mercator Brežice - plošča temeljni kamen.jpg|thumb|left|Plošča ob vhodu v nakupovalno središče Mercator v [[Brežice|Brežicah]]: »Temeljni kamen je dne 28. 10. 1999 položil predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator d.d. Zoran Janković.«]]
2. oktobra 1997 je bil s položaja člana nadzornega sveta izvoljen za [[predsednik uprave|predsednika uprave]] [[Poslovni sistem Mercator|Poslovnega sistema Mercator]].&lt;ref name=&quot;mladina.si&quot;&gt;[http://www.mladina.si/tednik/200548/clanek/slo--mercatorgate-vanja_pirc/ Mladina.si - Politično imenovanje ali razrešitev?]&lt;/ref&gt;

Leta 2006 so ga novi lastniki družbe nekrivdno razrešili s te funkcije&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;/&gt; s sedmimi glasovi za in šestimi proti.&lt;ref&gt;[http://www.finance.si/137172/Jankovi_je_zgodovina Finance.si - Janković je zgodovina]&lt;/ref&gt; Zamenjava naj bi bila izvedena iz političnih razlogov.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/jankovic-nic-vec-ikona-mercatorja/45954 RTVSLO.si - Janković nič več ikona Mercatorja]&lt;/ref&gt;

==== Priznanja in premoženje ====
Zaradi dela v podjetništvu (predvsem vodenja Mercatorja) je Zoran Janković medijsko zaslovel in prejel več nagrad: Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki mu jo je 2001 podelila Gospodarska zbornica Slovenije,&lt;ref&gt;[http://www.gzs.si/slo/o_gzs/nagrade_in_priznanja_gzs/nagrada_gzs_za_izjemne_gospodarske_in_podjetniske_dosezke/11402 GZS.si - Zoran Janković: Nagrajenec GZS za leto 2001 v skupini velikih in srednjih gospodarskih družb]&lt;/ref&gt; naslov ''Manager leta 2002'', ki mu ga je 2002 podelilo [[združenje Manager]]&lt;ref&gt;[http://www.zdruzenje-manager.si/si/nagrade/manager-leta/zoran-jankovic/ Zdruzenje-manager.si - Zoran Janković]&lt;/ref&gt; in nagrado Primus, ki mu jo je 2003 v sodelovanju z Združenjem Manager in GZS podelilo [[Slovensko društvo za odnose z javnostmi]] za izjemno odličnost v komuniciranju.&lt;ref&gt;[http://www.zdruzenje-manager.si/si/nagrade/druge/primus/ Zdruzenje-manager.si - Primus]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.piar.si/nagrade/primus/pretekli-nagrajenci-3746/ Pretekli nagrajenci Primusa - piar.si]&lt;/ref&gt; Oktobra 2021 je postal častni meščan [[Sarajevo|Sarajeva]].

Zoran Janković je eden najbogatejših slovenskih politikov in Slovencev nasploh, imel naj bi najmanj 12-13 milijonov [[evro]]v premoženja.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://www.najbogatejsi-slovenci.si/galerije/53/47/ Najbogatejsi-slovenci.si - 47. Zoran Janković]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://najbogatejsislovenci.finance.si/211363/Galerija-Kako-premo%C5%BEni-so-politiki Najbogatejsislovenci.finance.si - Kako premožni so politiki]&lt;/ref&gt; 1998 ga je časopis ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' kot enega prvih Slovencev označil za [[tajkun]]a.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;

=== Športna kariera ===
Janković je od 1984 do 1990 bil podpredsednik [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]].{{navedi vir}}

Kot predsednik uprave Mercatorja je poskrbel, da je Mercator sponzoriral nogometno društvo iz njegovega rojstnega kraja.&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;&gt;[http://www.zurnal24.si/mladi-zoki-je-najraje-nabijal-zogo-clanek-138060 Zurnal24.si - Mladi &quot;Zoki&quot; je najraje nabijal žogo]&lt;/ref&gt;

==== Rokomet ====
Janković je od 1992 do 1997 predsedoval [[Rokometni klub Krim|Rokometnemu klubu Krim Electa]], od 1996 do 2004 pa [[Rokometna zveza Slovenije|Rokometni zvezi Slovenije]], katere častni predsednik je od 2005.&lt;ref&gt;[http://www.rokometna-zveza.si/info/10 Rokometna-zveza.si - Zgodovina]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ljubljana.si - Župan&quot;/&gt; Leta 2004 je kandidiral za predsednika [[Evropska rokometna zveza|Evropske rokometne zveze]], a je bil s prejetimi šestimi glasovi izločen v prvem krogu volitev.&lt;ref&gt;[http://24ur.com/sport/jankovic-ne-bo-predsednik-efh.html 24ur.com - Jankovič ne bo predsednik EFH]&lt;/ref&gt;

Leta 2004, v času njegovega predsedovanja, je Slovenija gostila [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|evropsko rokometno prvenstvo]].&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;

=== Politična kariera ===
==== Županovanje v Ljubljani ====
Prva politična omemba Jankovića izhaja iz leta 1994, ko je bil naveden na razpredelnici Poslovno-razvojnega sveta [[LDS]].&lt;ref name=&quot;Mladina.si - Zoran Janković&quot;/&gt;

Politično se je najprej angažiral kot eden izmed ustanovnih članov kontroverznega [[Forum 21|Foruma 21]].&lt;ref&gt;[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]&lt;/ref&gt; Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|volitvah]] za [[Župan Mestne občine Ljubljana|župana Mestne občine Ljubljana]] je 22. oktobra 2006 zmagal v prvem krogu z 62,99 % glasov (njegov glavni nasprotnik, [[France Arhar]], jih je prejel 20,85 %),&lt;ref&gt;[http://archive.is/20120805232745/www.volitve.gov.si/lv2006/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Ljubljana]&lt;/ref&gt; [[Lista Zorana Jankovića|njegova lista]] pa je dobila 23 od 45 sedežev (oz. 52.702 glasov, 41,37 %) v ljubljanskem mestnem svetu.&lt;ref&gt;[http://archive.is/20120805232745/www.volitve.gov.si/lv2006/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Mestna občina Ljubljana]&lt;/ref&gt; 17. novembra istega leta je z dotedanjo županjo [[Danica Simšič|Danico Simšič]] opravil primopredajo poslov,&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/lokalne-volitve-06/jankovic-prevzel-zupanske-posle/63068 RTVSLO.si - Janković prevzel županske posle]&lt;/ref&gt; 20. novembra pa je predstavil svojo vodstveno ekipo; za podžupane je predlagal [[Jadranka Dakič|Jadranko Dakič]], [[Aleš Čerin|Aleša Čerina]], [[Janez Koželj|Janeza Koželja]] in [[Jani Möderndorfer|Janka Möderndorferja]].&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/lokalne-volitve-06/jankoviceva-ekipa-brez-presenecenj/63200 RTVSLO.si - Jankovićeva ekipa brez presenečenj]&lt;/ref&gt;

Kot poglavitno usmeritev svojega županovanja je Janković že v predvolilnem času skoncentriral na izvedbo 22 projektov:&lt;ref name=&quot;dnevnik.si&quot;&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042325531 Dnevnik.si - Jankovićevo izpolnjevanje obljub: Od 22 projektov jih 10 v mandatu ne bo dokončanih]&lt;/ref&gt; [[Barjanska vpadnica]], [[notranji cestni obroč, Ljubljana|notranji cestni obroč]], [[garažna hiša Ljubljanska tržnica]], [[garažna hiša Kongresni trg]], oživitev promenade med Tivolijem in Ljubljanskim gradom, [[Potniški center Ljubljana]] ([[Emonika City Center|Emonika]]), [[Center Ilirija]], obnova [[Stadion Bežigrad|Plečnikovega stadiona]], [[Športni park Stožice]], oživitev nabrežja Ljubljanice, oživitev bregov Save, obnova kanalizacijskega sistema, regijski center za ravnanje z odpadki, [[Negovalna bolnišnica Ljubljana|Mestna negovalna bolnišnica Ljubljana]], 3000 stanovanj v Stanežičah, obnova [[Rog (tovarna)|Roga]], dodatni domovi za starejše občane, dodatni vrtci, [[Študentski kampus Vojkova]], več [[Tehnološki park|tehnoloških parkov]], kulturni kare na Metelkovi in akademije na Roški in [[Center urbane kulture Kino Šiška]].

Janković je v predvolilnem času [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitev leta 2008]] podprl levo koalicijo ([[LDS]], [[SD]] in [[Zares]]) in pozval državljane, naj volijo njih.&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042207501 Dnevnik.si - Janković podprl levosredinski trojček]&lt;/ref&gt;
[[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (08).jpg|sličica|Janković kot ljubljanski župan ob obisku [[Angela Merkel|Angele Merkel]] v Sloveniji avgusta 2011]]
Do [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|naslednjih volitev leta 2010]] je Janković zaključil 12 od 22 projektov.&lt;ref name=&quot;dnevnik.si&quot;&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042325531 Dnevnik.si - Jankovićevo izpolnjevanje obljub: Od 22 projektov jih 10 v mandatu ne bo dokončanih]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042383727 Dnevnik.si - Župan Janković pravi, da zamujajo le štirje predvolilni projekti, na osem še neuresničenih pozablja]&lt;/ref&gt; S svojo listo se je udeležil [[lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitev leta 2010]], na katerih je prejel 64.178 glasov (oz. 64,79%), medtem ko je njegova lista dobila 45.965 glasov (47,36%) ter zasedla 25 mest v [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnem svetu MOL]].&lt;ref&gt;[http://archive.is/20120529205748/volitve.gov.si/lv2010/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Mestna občina Ljubljana (2010)]&lt;/ref&gt;

Za novi mandat je napovedal izboljšanje kakovosti življenja v mestu, ureditev prometa, infrastrukture, kulture, športa in sociale.&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042383769 Dnevnik.si - Zoran Janković na lokalnih volitvah za še višjo kakovost življenja v Ljubljani]&lt;/ref&gt; 25. marca 2012 je bil s 60,99% glasov v tretje izvoljen za župana Mestne občine Ljubljana.&lt;ref&gt;[http://www.ljubljana.si/si/mol/zupan/ Ljubljana.si - župan]&lt;/ref&gt; 

Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 5. oktobra 2014]] je z 57,53% glasov že v prvem krogu ohranil župansko mesto v Ljubljani. Njegova lista pa ni ohranila večine v mestnem svetu, saj je prejela le 41,50% glasov.&lt;ref name=&quot;DVK&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html |title=Lokalne volitve 2014 |accessdate=5.10.2014 |date= |format= |work=[[Državna volilna komisija]] }}&lt;/ref&gt;

Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 18. novembra 2018]] je dobil županski mandat še za nadaljnja štiri leta. Njegova stranka je dosegla absolutno večino tudi v mestnem svetu. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/lokalne-volitve/bo-jankovic-ze-petic-zmagal-v-prvem-krogu-vzivo-483271 |title=Janković pometel s konkurenco, v mestnem svetu ima absolutno večino  |accessdate= |date=18.11.2018 |format= |work=SiOL.net, Vid Libnik }}&lt;/ref&gt;

==== Vodja stranke Pozitivna Slovenija ====
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}}
10. oktobra 2011 je Jankovića, ki je pred tem večkrat dejal, da ne bo kandidiral na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah]],&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042466718 Dnevnik.si - Zoran Janković: Zmagati ne moreta ne Janša ne Pahor]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/znamenite-izjave-zorana-jankovica.html Delo.si - Znamenite izjave Zorana Jankovića]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-ni-sans-da-bi-kdaj-kandidiral.html Delo.si - Janković: Ni šans, da bi kdaj kandidiral]&lt;/ref&gt; v ljubljanski mestni hiši 26 znanih Slovencev (med njimi nekdanji predsednik države [[Milan Kučan]], politik [[France Bučar]], igralka in političarka [[Jerca Mrzel]], športnik [[Iztok Čop]], pisateljica [[Svetlana Makarović]], glasbenika [[Magnifico]] in [[Zoran Predin]], igralec [[Branko Đurić – Đuro]]&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-jaz-se-res-ne-vidim-v-parlamentu/268095 RTVSLO.si - Janković: Jaz se res ne vidim v parlamentu]&lt;/ref&gt; in predsednik [[ZZB NOB]] [[Janez Stanovnik]]&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-bo-odlocitev-o-kandidaturi-sporocil-jutri.html Delo.si - Janković bo odločitev o kandidaturi sporočil jutri ]&lt;/ref&gt;) pozvalo, da kandidira na prihajajočih volitvah.&lt;ref&gt;[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042479157 Dnevnik.si - Janković: Ne izzivam Janše, on ni moj motiv]&lt;/ref&gt; 11. oktobra 2011 je na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] napovedal, da se bo udeležil državnozborskih volitev leta 2011 in se potegoval za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|nove vlade]];&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/da-zoran-jankovic-gre-na-volitve.html Delo.si - Da, Zoran Janković gre na volitve ]&lt;/ref&gt; njegova stranka naj bi se imenovala [[Pozitivna Slovenija]].&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/jankoviceva_stranka_naj_bi_se_imenovala_pozitivna_slovenija.aspx Siol.net - Jankovićeva stranka naj bi se imenovala Pozitivna Slovenija]&lt;/ref&gt;

22. oktobra 2011 je bila v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]] ustanovljena [[Pozitivna Slovenija|Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija]],&lt;ref&gt;[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042482430 Dnevnik.si - Jankovićev cilj je v petih letih iz Slovenije narediti najboljšo državo na svetu]&lt;/ref&gt; pri čemer je bil Janković izvoljen za njenega predsednika.&lt;ref&gt;[http://delo.si/novice/volitve/za-predsednika-stranke-pozitivna-slovenija-izvolili-jankovica.html Delo.si - Za predsednika stranke Pozitivna Slovenija izvolili Jankovića]&lt;/ref&gt; Na volitvah 4. decembra 2011 je stranka [[Pozitivna Slovenija|Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija]] prejela 28,51 % glasov in postala zmagovalka predčasnih volitev v državni zbor. S to zmago je Zoran Janković postal pretendent za mandatarja za sestavo vlade. 5. januarja 2012 ga je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Danilo Türk]] imenoval za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/tuerk-za-mandatarja-predlagal-jankovica/274127 RTVSLO.si - Türk za mandatarja predlagal Jankovića]&lt;/ref&gt; Na glasovanju v državnem zboru ni prejel zadostne podpore, zato je nato vlado sestavil [[Janez Janša]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janković ni dobil zadostne podpore|url=https://siol.net/novice/slovenija/jankovic-ni-dobil-zadostne-podpore-134041|website=siol.net|accessdate=2021-03-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; 17. januarja 2013 ga je, zaradi obremenilnega poročila s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]], na mestu predsednika stranke zamenjala [[Alenka Bratušek]].&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17 January 2013&lt;/ref&gt;

Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil ponovno izvoljen za predsednika stranke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije-|title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}&lt;/ref&gt; To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}&lt;/ref&gt;

== Kritike in kontroverznosti ==
Zoran Janković je kot znana osebnost deležen tudi kritik in izjav o nekaterih njegovih kontroverznostih, tako v podjetniški kot v politični karieri. Te gredo predvsem na račun nekaterih njegovih poslovnih dejanj, ki naj bi bile včasih sporne.

=== Electa ===
V času, ko je bil direktor Electe, je bilo to podjetje poimenovano za »podjetje z ruskimi poslovnimi metodami«, saj ni plačevalo uslug podizvajalcem, zaradi česar so številni propadli, šli v stečaj ali pa se znašli v poslovnih težavah.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt;
	
Prav tako v času Electe, ko je Janković postal športni funkcionar, je vzpostavil sistem financiranja njegovih športnih projektov. Od svojih strank naj bi po nekaterih izjavah zahteval prostovoljni prispevek za športni klub ali pa jim zanj pošiljal račune.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;
	
Očitki glede Electe so se prenesli tudi v Mercatorjevo obdobje, saj je Janković uradno prodal podjetje obema sinovoma, ki nista poravnala kupnine,&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/jankovic-o-ocitkih-komisije-to-ni-res.html Delo.si - Janković: Očitki Jerajeve so neutemeljeni]&lt;/ref&gt; hkrati pa je podjetje pričelo skoraj ekskluzivno delovati z Mercatorjem.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/pogledi-slovenije-druzina-jankovic-se-bori-za-prezivetje-za-svoj-obstoj-a-le-za-zdaj/268862 RTVSLO.si - Pogledi Slovenije: Družina Janković se bori za preživetje. Za svoj obstoj. A le za zdaj.]&lt;/ref&gt;

=== Mercator ===
Kot glavni direktor Mercatorja je spremenil tudi tržno politiko iz mnogih sosedskih, manjših prodajaln v večje centre po podobi zahodnih modelov. Posledično so številne manjše Mercatorjeve prodajalne zaprli ali prodali in povzročili propad drugih manjših samostojnih podjetij. Zaradi gradnje novih, večjih nakupovalnih centrov na obrobju mest, ki povzročijo stagnacijo in propad trgovin v centrih mest, je prišlo do kritik, češ da naj bi se zato v Sloveniji povečale cene hrane. Potrošniki naj bi s plačevanjem višjih cen odplačevali bančna posojila, najeta za gradnjo teh centrov.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt; V tem obdobju je Janković z drugimi vodilnimi v podjetju hotel izvršiti menedžerski prevzem Mercatorja; neposredno po njegovem drugem poskusu so ga tedanji lastniki odstranili s položaja direktorja.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt;

=== Odstranitev vrtičkov ===
Med drugimi očitki so tudi nasilno odstranjevanje vrtičkov v različnih mestnih predelih na občinski zemlji,&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-odprl-rano-crnuskih-vrtickarjev-objekti-le-do-12-4/227387 RTVSLO.si - Janković odprl rano (črnuških) vrtičkarjev: Objekti le do 12. 4.]&lt;/ref&gt; načrtovana gradnja garažne hiše pod osrednjo mestno tržnico&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/235828 Dnevnik.si - Janković: Tržnica bo zaprta manj kot eno leto],&lt;/ref&gt; gradnja stadiona v Stožicah (Grepovo neplačevanje podizvajalcev, neposredna finančna udeležba MOL kljub drugačnim obljubam,&lt;ref&gt;[http://www.rsi.si/slovenija/kako-smo-gradili-stozice-a-jih-ne-zgradili/267910 RTVSLO.si - Kako smo gradili Stožice, a jih ne zgradili]&lt;/ref&gt; predlaganje donacij od podjetij, ki sodelujejo z MOL ali delujejo na področju MOL-a,&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042349616 Dnevnik.si - Župan Zoran Janković priznava, da je podjetjem predlagal donacije]&lt;/ref&gt; spreminjanje prostorskih načrtov, s katerimi se je povišala cena zemljišč, ki naj bi bili v posredni lasti članov družine Janković,&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/pirnat-v-pogledih-slovenije-bolj-kot-ucinkovitost-je-pomembna-postenost/268841 RTVSLO.si - Pirnat v Pogledih Slovenije: Bolj kot učinkovitost je pomembna poštenost]&lt;/ref&gt; neprimeren odnos do mestne opozicije ter avtoritativno vodenje mestnega sveta&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042478720 Dnevnik.si - Koalicijska kupčkanja za Jankovića neznanka]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/slovenija/zupanu-jankovicu-v-mestnem-svetu-dovoljeno-vse.html Delo.si - »Županu Jankoviću v mestnem svetu dovoljeno vse«]&lt;/ref&gt; in zadolževanje MOL (leta 2007 je MOL imela 32,5 milijona presežka, leta 2009 pa 26,7 milijona primanjkljaja.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt;

=== Sum zlorabe položaja ===
Sodelovanje med MOL in podjetji, povezanimi z družino Janković, je bilo tudi predmet preiskave Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana.&lt;ref&gt;[http://www.dz-rs.si/index.php?id=90&amp;type=98&amp;docid=DT049 DZ-RS.si - Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana]&lt;/ref&gt; Komisija je 18. oktobra 2011 podala končno poročilo, v katerim so zapisali, da obstaja utemeljen sum zlorabe javnega položaja - da so župan Zoran Janković in člani njegove družine vpleteni v spremembe namembnosti zemljišč, nakupov in vsega drugega, pri čemer so bili uspešni izključno zato, ker se je uporabilo javna pooblastila župana Zorana Jankovića.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/jerajeva-nemogoce-je-da-bi-jure-jankovic-kupil-ravno-ta-zemljisca-brez-ocetovih-informacij/268660 RTVSLo.si - Jerajeva: Nemogoče je, da bi Jure Janković kupil ravno ta zemljišča brez očetovih informacij]&lt;/ref&gt;

=== Premoženje nepojasnjenega izvora ===
[[Slika:Četrta vseslovenska vstaja SAM 2222.JPG|sličica|Plakat s sporočilom, uperjenim proti Jankoviću, na četrti vseslovenski vstaji (9. marca 2013)]]
Komisija za preprečevanje korupcije je v poročilu, izdanem januarja 2013, Jankovića bremenila, da je kršil protikorupcijsko zakonodajo s tem, ko ni prijavil za najmanj 2,4 milijone € premoženja. Janković je tedaj vodil največjo opozicijsko stranko, KPK pa je sočasno iste kršitve bremenila predsednika vlade Janeza Janšo.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=KPK: Janković ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši se je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042570895|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-28}}&lt;/ref&gt; Te ugotovitve KPK so bile predmet [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protestov v Sloveniji (2012–2014)]].

KPK je Jankovića bremenila, da ni poročal o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji, in spremembami finančnih sredstev na bančnih računih. KPK je tudi ugotovil, da je 208.000€ na Jankovićev osebni bančni račun leta 2011 v obdobju 4 mesecev prispelo prek verižnih transakcij, ki so izvirale v podjetju, ki posluje z MOL.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Afera farmacevtka ===
Jankovića je septembra 2016 na specializiranem državnem tožilstvu ovadil Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma, da je v zameno za spolne usluge priskrbel zaposlitev (farmacevtke za nedoločen čas) za določeno osebo tako, da je (med drugim) vplival na direktorja Lekarne Ljubljana.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Policijska ovadba: kako naj bi župan Janković uredil zaposlitev za seks • Pod črto|url=https://podcrto.si/policijska-ovadba-kako-naj-bi-zupan-jankovic-uredil-zaposlitev-za-seks/|website=Pod črto|date=2017-08-09|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Junija 2014 je oseba, ki je bila v osebni in finančni stiski (v postopku ločitve in pred izgubo stanovanja, hkrati pa je skrbela za dva otroka in bila pred pred izgubo službe farmacevtke zaradi delovnega razmerja za določen čas), kontaktirala Jankovića in ga zaprosila za sestanek. Po prihodu v njegovo pisarno je oseba Jankoviću razložila svoje težave in ga zaprosila za posredovanje pri zagotovitvi zaposlitve za nedoločen čas, ki ga je potrebovala za pridobitev posojila za nakup stanovanja. Janković je osebi obljubil zagotovitev zaposlitve (farmacevtke v Lekarni Ljubljana) in pomoč pri nabavi stanovanja v zameno za spolne usluge. O tem sta nato večkrat govorila tudi po telefonu, pri čemer je Janković večkrat omenil zahtevo po spolnih uslugah kot plačilu za njegovo pomoč. Vpletena oseba je policiji kasneje tudi potrdila izvršitev spolnih uslug. Po prejetju spolnih uslug je Janković uredil soglasje občine za zaposlitev in nato zaposlitev tudi zagotovil pri direktorju Lekarne Ljubljana. Za tem je Janković v pogovoru z osebo verjetno ponovno zahteval spolne usluge kot plačilo za izpolnjeno obljubo, ni pa jasno, da je do tega ponovno prišlo. Janković je tako prejel najmanj dva spolna odnosa od osebe.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Informacije, ki so privedle do ovadbe, so bile pridobljene s prisluhi Jankovićevih pogovorov in pa z razgovorom s &quot;farmacevtko&quot;. Prisluhi so nastali ob prisluškovanju Jankoviću zaradi suma jemanja podkupnine v ločeni zadevi. Julija leta 2017 je okrožno sodišče v Ljubljani ugodilo zahtevi Jankovičevih zagovornikov za izločitev prisluhov iz postopka, saj naj bi tožilka prepozno naznanila namen uporabe prisluhov v kazenskem postopku. Tožilstvo se je zato pritožilo na višje sodišče.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Marca 2018 je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožilke in prisluhe izločilo iz postopka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Afera farmacevtka dobila sodni epilog: prisluhi dokončno izločeni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/afera-farmacevtka-dobila-sodni-epilog-prisluhi-dokoncno-izloceni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Istega meseca je Janković vložil ovadbe zoper tožilko in pooblaščenca za posredovanje informacij javnega značaja na tožilstvu, ki posredoval ovadbo novinarskemu portalu Pod črto, ki je o zadevi nato prvi poročal. Janković jih je bremenil kaznivega dejanja kršitve člena KZ, ki oredeljuje zlorabe zbranih osebnih podatkov. Pod črto je ovadbo pridobil na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Afera Farmacevtka: policija ovadila pooblaščenca na tožilstvu|url=https://siol.net/novice/slovenija/afera-farmacevtka-policija-ovadila-pooblascenca-na-tozilstvu-462980|website=siol.net|accessdate=2020-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Ostalo ===
V času županovanja je večkrat prišel v spor s [[8. vlada Republike Slovenije|prvo Janševo vlado]]: sprva zaradi spremembe zakona o financiranju občin (s katerim je MOL izgubila 60 milijonov evrov), nato pa, ker Janković na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] ni hotel gostiti razstave ''Enotni v zmagi''.&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot; /&gt;

== Zasebno ==
Janković se je leta 1974 poročil z Mijo Virant,&lt;ref name=&quot;rtvslo.si&quot;/&gt; sestrično [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]].&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/hopla/1042226996 Dnevnik.si - Gregor pa nič]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/virant-na-volitve-z-resetiranci-a-brez-pezdirja/268119 RTVSLO.si - Virant na volitve z resetiranci, a brez Pezdirja]&lt;/ref&gt; Imata dva sinova: [[Damijan Janković|Damijana]] in [[Jure Janković|Jureta]].&lt;ref&gt;.[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042423297 Dnevnik.si - &quot;Šport in kultura povezujeta mesta&quot;]&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih poslovnežev]]
*[[seznam slovenskih politikov]]
*[[seznam županov Ljubljane]]
*[[Župan Ljubljane]]

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://zoranjankovic.si/ Uradna kampanjska stran Zorana Jankovića]
* [http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina: Kdo je kdaj]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/zoran-jankovic/ RTV Slovenija oddaja Intervju: Zoran Janković]

{{-}}
{{ZupaniLjubljane}}
{{6DZRS}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Janković, Zoran}}
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]]
[[Kategorija:Župani Ljubljane]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Srbski Slovenci]]
[[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zoran Janković|*]]
[[Kategorija:Člani Foruma 21]]</text>
      <sha1>7ndl6hfojtywp619upfgyj91pj914jg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orne (reka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>100336</id>
    <revision>
      <id>5736218</id>
      <parentid>5148427</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:42:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Departmaji in kraji */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1410" xml:space="preserve">{{zapomen|reko Orne v [[Lorena|Loreni]]|Orne (Moselle)}}
{{Infopolje Reka 
  | name = Orne
  | image = Orne in Caen.jpg 
  | image_caption = reka Orne, pri Caenu
  | source1 = [[Perche]], [[Orne (departma)|dep. Orne]] 
  | mouth = [[Senski zaliv]] ([[Ouistreham]])
  | basin_countries = [[Francija]]
  | length = 152 km 
  | source1_elevation = 210 m
  | discharge1 = 5 m³/s
  | basin_size = 1 270 km²
}}
'''Orne''' je [[reka]] v severozahodni [[Francija|francoski]] [[seznam regij Francije|regiji]] [[Spodnja Normandija|Spodnji Normandiji]], dolga 152&amp;nbsp;km. Izvira v gričevju pokrajine [[Perche]], teče sprva proti severozahodu, nato pa proti severu, kjer se izliva v [[Rokavski preliv]].

== Geografija ==
=== Porečje ===
* [[Odon (reka)|Odon]] ([[Caen]])
* Laize ([[Clinchamps-sur-Orne]])
* [[Noireau (reka)|Noireau]] ([[Pont-d'Ouilly]])
* [[Rouvre (reka)|Rouvre]] ([[Le Mesnil-Villement]])
* Maire ([[Ecouché]])
* Udon ([[Ecouché]])
* Cance ([[Ecouché]])
* Baize ([[Argentan]])
* Ure ([[Argentan]])
* Don ([[Médavy]])
* Sennevière ([[Mortrée]])

=== Departmaji in kraji ===
Reka Orne teče skozi naslednja [[seznam departmajev Francije|departmaja]] in kraja:
* [[Orne (departma)]]: [[Argentan]],
* [[Calvados (departma)|Calvados]]: [[Caen]].

== Glej tudi ==
* [[seznam rek v Franciji]]

{{normativna kontrola}}

{{reka-stub}}

[[Kategorija:Reke v Franciji]]
[[Kategorija:Spodnja Normandija]]</text>
      <sha1>351icrktey614fgen3kcbvl6to8uflq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vienne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>100547</id>
    <revision>
      <id>5736219</id>
      <parentid>3874351</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:42:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="815" xml:space="preserve">'''Vienne''' je lahko:
* francoski [[departma]], glej [[Vienne (departma)]].
* francosko [[mesto]], glej [[Vienne (naselje)]].
* francoska [[reka]], glej [[Vienne (reka)]],

=== Glej tudi ===
* [[Haute-Vienne]], francoski departma,
* [[Vienne-en-Arthies]], francosko naselje in občina v departmaju [[Val-d'Oise]],
* [[Vienne-en-Bessin]], francosko naselje in občina v departmaju [[Calvados (departma)|Calvados]],
* [[Vienne-en-Val]], francosko naselje in občina v departmaju [[Loiret (departma)|Loiret]],
* [[Vienne-la-Ville]], francosko naselje in občina v departmaju [[Marne]],
* [[Vienne-le-Château]], francosko naselje in občina v departmaju Marne. 
* [[Viennski koncil]] (1311-1312), rimokatoliški [[Koncil|shod]],
* [[Jean de Vienne]] ([[1341]]-[[1396]]), francoski general in admiral.

{{razločitev}}</text>
      <sha1>68y60o2toqr5qzz6e4q6i8dmcj87pyh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Univerza v Novi Gorici</title>
    <ns>0</ns>
    <id>103592</id>
    <revision>
      <id>5736377</id>
      <parentid>5644536</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:38:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>UNG PR</username>
        <id>191226</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4374" xml:space="preserve">{{KOI}}
{{brez virov}}
{{Infopolje_univerza
|name = Univerza v Novi Gorici
|latin_name = Universitas Novogoritiensis
|established = [[2006]]
|rector = [[Boštjan Golob]]
|vice_chancellor = [[Matjaž Valant]]&lt;br /&gt;[[Penka Stateva]]
|students = 500
|city = [[Nova Gorica]]
|country = [[Slovenija]]
|website = {{url|http://www.ung.si}}
|motto=Scientia Vinces|image=[[File:Univerza-v-NG-Logo-SLO.jpg|270px]]|image_size=150|former_names=Politehnika Nova Gorica}}
'''Univerza v Novi Gorici''' je zasebna [[univerza|univerzitetna ustanova]] s sedežem v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] oziroma [[Dvorec Lanthieri|Dvorcu Lanthieri]] v [[Vipava|Vipavi]], ki se ukvarja z visokošolskim izobraževanjem na dodiplomski in podiplomski ravni ter z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo. Danes se pedagoška dejavnost izvaja v okviru šestih fakultet in akademije, raziskovalna dejavnost pa poteka v šestih centrih in štirih laboratorijih.

Od leta 2022 je [[rektor]] univerze fizik [[Boštjan Golob]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2996489/novogoriska-univerza-bo-v-prihodnje-ponujala-se-kakovostnejsi-studij-in-nove-studijske-programe |title=Novogoriška univerza bo v prihodnje ponujala še kakovostnejši študij in nove študijske programe |date=2022-02-02 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-02-02}}&lt;/ref&gt;

== Ustanovitev ==
Začetki Univerze v Novi Gorici segajo v leto 1995, ko je bila ustanovljena ''Fakulteta za znanosti o okolju'' – prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji, ki sta jo ustanovila [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;]]. Po treh letih se je zaradi uvedbe novih študijskih programov in širitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti leta 1998 reorganizirala in preimenovala v ''Politehniko Nova Gorica''. Leta 2005 pa je Senat Politehnike sprejel sklep, da Politehnika Nova Gorica spremeni status in se preimenuje v Univerzo v Novi Gorici. 17. marca 2006 jo je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo potrdil kot četrto slovensko univerzo.

== Članice ==

*[[Fakulteta za aplikativno naravoslovje v Novi Gorici|Fakulteta za naravoslovje]]
*[[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakulteta za humanistiko]]
*[[Fakulteta za znanosti o okolju v Novi Gorici|Fakulteta za znanosti o okolju]]
*[[Poslovno-tehniška fakulteta v Novi Gorici|Poslovno-tehniška fakulteta]]
*[[Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo v Novi Gorici|Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo]]
*[[Visoka šola za umetnost|Akademija umetnosti]]
*[[Fakulteta za podiplomski študij v Novi Gorici|Fakulteta za podiplomski študij]]

== Druge enote ==

*Center za astrofiziko in kozmologijo
*Center za raziskave atmosfere
*Center za raziskave vina
*Center za informacijske tehnologije in uporabno matematiko
*Raziskovalni center za humanistiko
*Center za kognitivna znanosti jezika
*Laboratorij za fiziko organskih snovi
*Laboratorij za raziskave materialov
*Laboratorij za vede o okolju in življenju
*Laboratorij za kvantno optiko

=== Univerzitetna knjižnica ===

Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici je javnosti dostopna, namenjena pa je predvsem študentom in sodelavcem Univerze v Novi Gorici. Knjižnična zbirka obsega okrog 22.300 monografskih publikacij, 70 naslovov tiskanih serijskih publikacij, 600 enot neknjižnega gradiva, ter e-izdaje znanstvenih publikacij, dosegljivih preko servisov kot so ScienceDirect, Springer Link, APS Journals, EIFL Direct-podatkovne zbirke EBSCOhost, ACS Publications,  JSTOR, ORP-index, CREDO online, “Window of Shanghai” e-book service. 

=== Založba ===

Založniška dejavnostjo na Univerzi v Novi Gorici poteka od leta 2001. Dejavnost zajema izdajo, zalaganje in organiziranje tiskanja učbenikov in drugih študijskih gradiv, ki so namenjena pedagoškemu procesu ter strokovnih in znanstvenih del, ki se nanašajo oz. vključujejo v dejavnost Univerze v Novi Gorici

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Univerza na Primorskem]]
* [[Univerza v Trstu]]
* [[Univerza v Vidmu]]

== Zunanje povezave ==
* {{official}}

{{Uni_NG}}
{{Uni SLO}}
{{normativna kontrola}}
{{school-stub}}
[[Kategorija:Institut &quot;Jožef Stefan&quot;]]
[[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Nova Gorica]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2006]]
[[Kategorija:Univerza v Novi Gorici| ]]</text>
      <sha1>rlvkeg68v0f3zrrlj81feel0h6qk7dp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736382</id>
      <parentid>5736377</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:47:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>UNG PR</username>
        <id>191226</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4298" xml:space="preserve">{{KOI}}
{{brez virov}}
{{Infopolje_univerza
|name = Univerza v Novi Gorici
|latin_name = Universitas Novogoritiensis
|established = [[2006]]
|rector = [[Boštjan Golob]]
|vice_chancellor = [[Matjaž Valant]]&lt;br /&gt;[[Penka Stateva]]
|students = 500
|city = [[Nova Gorica]]
|country = [[Slovenija]]
|website = {{url|http://www.ung.si}}
|motto=Scientia Vinces|image=[[File:Univerza-v-NG-Logo-SLO.jpg|270px]]|image_size=150|former_names=Politehnika Nova Gorica}}
'''Univerza v Novi Gorici''' je zasebna [[univerza|univerzitetna ustanova]] s sedežem v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] oziroma [[Dvorec Lanthieri|Dvorcu Lanthieri]] v [[Vipava|Vipavi]], ki se ukvarja z visokošolskim izobraževanjem na dodiplomski in podiplomski ravni ter z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo. Danes se pedagoška dejavnost izvaja v okviru šestih fakultet in akademije, raziskovalna dejavnost pa poteka v šestih centrih in štirih laboratorijih.

Od leta 2022 je [[rektor]] univerze fizik [[Boštjan Golob]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2996489/novogoriska-univerza-bo-v-prihodnje-ponujala-se-kakovostnejsi-studij-in-nove-studijske-programe |title=Novogoriška univerza bo v prihodnje ponujala še kakovostnejši študij in nove študijske programe |date=2022-02-02 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-02-02}}&lt;/ref&gt;

== Ustanovitev ==
Začetki Univerze v Novi Gorici segajo v leto 1995, ko je bila ustanovljena ''Fakulteta za znanosti o okolju'' – prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji, ki sta jo ustanovila [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;]]. Po treh letih se je zaradi uvedbe novih študijskih programov in širitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti leta 1998 reorganizirala in preimenovala v ''Politehniko Nova Gorica''. Leta 2005 pa je Senat Politehnike sprejel sklep, da Politehnika Nova Gorica spremeni status in se preimenuje v Univerzo v Novi Gorici. 17. marca 2006 jo je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo potrdil kot četrto slovensko univerzo.

== Članice ==

*[[Fakulteta za aplikativno naravoslovje v Novi Gorici|Fakulteta za naravoslovje]]
*[[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakulteta za humanistiko]]
*[[Fakulteta za znanosti o okolju v Novi Gorici|Fakulteta za znanosti o okolju]]
*[[Poslovno-tehniška fakulteta v Novi Gorici|Poslovno-tehniška fakulteta]]
*[[Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo v Novi Gorici|Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo]]
*[[Visoka šola za umetnost|Akademija umetnosti]]
*[[Fakulteta za podiplomski študij v Novi Gorici|Fakulteta za podiplomski študij]]

== Druge enote ==

*Center za astrofiziko in kozmologijo
*Center za raziskave atmosfere
*Center za raziskave vina
*Center za informacijske tehnologije in uporabno matematiko
*Raziskovalni center za humanistiko
*Center za kognitivna znanosti jezika
*Laboratorij za fiziko organskih snovi
*Laboratorij za raziskave materialov
*Laboratorij za vede o okolju in življenju
*Laboratorij za kvantno optiko

=== Univerzitetna knjižnica ===

Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici je javnosti dostopna, namenjena pa je predvsem študentom in sodelavcem Univerze v Novi Gorici. Knjižnična zbirka obsega okrog 22.300 monografskih publikacij, 70 naslovov tiskanih serijskih publikacij, 600 enot neknjižnega gradiva, ter e-izdaje znanstvenih publikacij, dosegljivih preko servisov kot so ScienceDirect, Springer Link, APS Journals, EIFL Direct-podatkovne zbirke EBSCOhost, ACS Publications,  JSTOR, ORP-index, CREDO online, “Window of Shanghai” e-book service. 

=== Založba ===

Založniška dejavnostjo na Univerzi v Novi Gorici poteka od leta 2001. Dejavnost zajema izdajo, zalaganje in organiziranje tiskanja učbenikov in drugih študijskih gradiv, ki so namenjena pedagoškemu procesu ter strokovnih in znanstvenih del, ki se nanašajo oz. vključujejo v dejavnost Univerze v Novi Gorici

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
== Zunanje povezave ==
* {{official}}

{{Uni_NG}}
{{Uni SLO}}
{{normativna kontrola}}
{{school-stub}}
[[Kategorija:Institut &quot;Jožef Stefan&quot;]]
[[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Nova Gorica]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2006]]
[[Kategorija:Univerza v Novi Gorici| ]]</text>
      <sha1>hbmuug503yqi2vcqxoiy4yjrearff8z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivo Vajgl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>105299</id>
    <revision>
      <id>5736093</id>
      <parentid>5736030</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:39:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>kartica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7317" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]&lt;br/&gt;Demokratična unija&lt;br/&gt;[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)&lt;br/&gt;[[Zares]] (do 2014)&lt;br/&gt;[[DeSUS]] (do novembra 2019)|
| awards              = [[Creu de Sant Jordi]]
| office              = [[Evropski poslanec]]
| term_start          = 1. julij 2009
| term_end            = 15. julij 2019
| constituency        = [[Seznam evropskih poslancev iz Slovenije|Slovenija]]
| office1             = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve]]
| termstart1          = 6. julij 2004
| termend1            = 3. december 2004
| primeminister1      = [[Anton Rop]]
| preceded1           = [[Dimitrij Rupel]]
| succeeded1          = [[Dimitrij Rupel]]}}
'''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. 

== Življenjepis ==
Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]].

Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.  

Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[4. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata.

Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS-a]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. 

Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Evropski poslanec ===
Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen [[Volitve v Evropski parlament 2009|junija 2009]] na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu.

Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}&lt;/ref&gt;. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[Križ sv. Jurija|Križ sv. Jurija (»Creu de Sant Jordi«)]], za svoj prispevek k politiki miru in varnosti je prejel nagrado italijanskega laboratorija [[Giovanni Losardo Zlati Galeb (»Gabbiano d'Oro«)]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premio Giovanni Losardo 2013: i premiati – CiRNews.it|url=https://www.cetraroinrete.it/premio-giovanni-losardo-i-premiati/|accessdate=2022-08-18|language=it-IT}}&lt;/ref&gt; in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[Mohamed Abdelaziz (saharski politik)|Mohameda Abdelaziza]].

==== Član: ====

*[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET)
* Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS)

==== Nadomestni član: ====

* Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL)
* Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC)
* Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS)
* Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED)

V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019).

=== Zasebno ===
Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov.

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
*[[seznam slovenskih politikov]]
*[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{-}}
{{7VladaSLO}}
{{MzZZRS}}
{{5DZRS}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati]]
[[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Konzuli SFRJ]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]]</text>
      <sha1>7nd8g0k5xgv6zlv1jk9g1caux067jhc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736140</id>
      <parentid>5736093</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:43:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Syn1917</username>
        <id>207157</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek, ne 4. ampak 7. vlada</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7317" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Ivo Vajgl|image=|alma_mater=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]|children=|party=[[Komunistična partija Slovenije|ZKS]]&lt;br/&gt;Demokratična unija&lt;br/&gt;[[Liberalna demokracija Slovenije]] (''neznano''-2007)&lt;br/&gt;[[Zares]] (do 2014)&lt;br/&gt;[[DeSUS]] (do novembra 2019)|
| awards              = [[Creu de Sant Jordi]]
| office              = [[Evropski poslanec]]
| term_start          = 1. julij 2009
| term_end            = 15. julij 2019
| constituency        = [[Seznam evropskih poslancev iz Slovenije|Slovenija]]
| office1             = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve]]
| termstart1          = 6. julij 2004
| termend1            = 3. december 2004
| primeminister1      = [[Anton Rop]]
| preceded1           = [[Dimitrij Rupel]]
| succeeded1          = [[Dimitrij Rupel]]}}
'''Ivo Vajgl''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1943]], [[Maribor]]. 

== Življenjepis ==
Ivo Vajgl je [[Diplomiranec|diplomiral]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Kot študent se je ukvarjal z [[Novinarstvo|novinarstvom]], bil je urednik študentskih časopisov [[Katedra (časopis)|Katedra]] in [[Tribuna (časopis)|Tribuna]].

Svojo poklicno novinarsko pot je začel kot dopisnik agencije [[Tanjug]] za Slovenijo, nadaljeval kot dopisnik [[RTV Ljubljana]] in [[Delo (časopis)|Dela]] v [[Trst|Trstu]] ter kot dopisnik Tanjuga v [[Bonn|Bonnu]], kjer je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenja tujega tiska.  

Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], nato pa je bil slovenski [[veleposlanik]] na [[Švedska|Švedskem]] ter vseh [[Nordijske države|nordijskih]] in [[Baltske države|baltskih državah]], v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je bil tudi vodja slovenske misije [[OVSE]] na [[Dunaj|Dunaju]], nazadnje pa je bil veleposlanik v [[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v [[7. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Anton Rop|Toneta Ropa]], nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] do konca njegovega mandata.

Trikrat je bil izvoljen za [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanca]], najprej leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] na listi stranke [[Zares]], nato pa še dvakrat v [[Evropski parlament]], [[Volitve v Evropski parlament 2009|2009]] na listi Zares in [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS-a]].  Kot poslanec državnega zbora je vodil [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zunanjo politiko]], kot [[evropski poslanec]] pa je bil član odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. 

Napovedal je kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah za predsednika republike 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl naj bi vstopil v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivo-vajgl-naj-bi-vstopil-v-predsednisko-tekmo/636045|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Evropski poslanec ===
Deloval je v [[Liberalizem|liberalni]] parlamentarni skupini [[ALDE]], bil pa je član [[Evropska demokratska stranka|Evropske Demokratske Stranke]]. Prvič je bil v [[Evropski parlament]] izvoljen [[Volitve v Evropski parlament 2009|junija 2009]] na listi stranke [[Zares]], za drugi mandat funkcije [[evroposlanec|evropskega poslanca]] pa je bil [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014]] izvoljen na listi stranke DeSUS. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] ni kandidiral. V mandatu 2014-2019 je bil član politične skupine [[ALDE|ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] v Evropskem parlamentu.

Med drugim je bil poročevalec Evropskega parlamenta za [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], poročevalec svoje politične skupine za [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter vodja platforme za dialog EU-[[Katalonija]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.eucatplatform.eu/|website=EU-Catalonia Dialogue Platform|accessdate=2022-08-17|language=en-US}}&lt;/ref&gt;. Bil je tudi namestnik predsednika parlamentarne skupine za vprašanja starejših in invalidov, ter aktivni član skupin za sodelovanje s [[Palestinska država|Palestino]] in [[Izrael|Izraelom]] ter vodja skupine prijateljstva z [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. Za svoje delo na mednarodnem področju je prejel eno najvišjih odlikovanj [[Katalonija|Katalonske vlade]] [[Križ sv. Jurija|Križ sv. Jurija (»Creu de Sant Jordi«)]], za svoj prispevek k politiki miru in varnosti je prejel nagrado italijanskega laboratorija [[Giovanni Losardo Zlati Galeb (»Gabbiano d'Oro«)]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premio Giovanni Losardo 2013: i premiati – CiRNews.it|url=https://www.cetraroinrete.it/premio-giovanni-losardo-i-premiati/|accessdate=2022-08-18|language=it-IT}}&lt;/ref&gt; in posebno priznanje predsednika [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]] [[Mohamed Abdelaziz (saharski politik)|Mohameda Abdelaziza]].

==== Član: ====

*[[Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta|Odbora za zunanje zadeve]] (AFET)
* Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (D-RS)

==== Nadomestni član: ====

* Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL)
* Delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom (DPLC)
* Delegacije za odnose z državami Mašreka (DMAS)
* Delegacije v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED)

V času svojega političnega delovanja bil je član več političnih strank: [[Komunistična partija Slovenije|ZKS]], Demokratične unije, [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (do 2007), [[Zares]] (do januarja 2014), [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (do novembra 2019).

=== Zasebno ===
Ivo Vajgl je ljubitelj umetnosti, govori angleško, nemško, italijansko, francosko in jezike narodov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Poročen je z redno [[Profesorica|profesorico]] [[Harfa|harfe]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Mojca Zlobko Vajgl|Mojco Zlobko Vajgl]] in je oče treh sinov.

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
*[[seznam slovenskih politikov]]
*[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{-}}
{{7VladaSLO}}
{{MzZZRS}}
{{5DZRS}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vajgl, Ivo}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati]]
[[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Svetovalci predsednika Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Konzuli SFRJ]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004-2009)]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstriji]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014-2019)]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]]</text>
      <sha1>thw0hv5zcp3kdmcw6mya2fpar21284n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Zadravec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109787</id>
    <revision>
      <id>5736430</id>
      <parentid>5735683</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:35:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Izbrana bibliografija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6145" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Franc Zadravec}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Franc Zadravec''' [fránc zádravec], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], * [[27. september]] [[1925]], [[Stročja vas]], † [[24. julij]] [[2016]], [[Gornji Grad]].

== Življenje ==
Po končani murskosoboški gimnaziji se je leta 1947 vpisal na študij [[slovenistika|slovenistike]] in [[rusistika|rusistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in leta 1952 diplomiral. Deset let pozneje pa tam tudi doktoriral s tezo ''[[Miško Kranjec]] 1908–1935''. Med letoma 1952 in 1957 je poučeval slovenščino na gimnaziji v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], kjer je ustanovil in prvi vodil Študijsko knjižnico, nato pa zasedel mesto asistenta za novejšo slovensko literarno zgodovino na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti. Leta 1973 je postal [[redni profesor]], ob upokojitvi leta 1993 pa [[zaslužni profesor]]. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega in 1985 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Kot gostujoči profesor je predaval na tujih univerzah v [[Novi Sad|Novem Sadu]], [[Celovec|Celovcu]], [[Trst|Trstu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Regensburg|Regensburgu]], [[Berlin]]u. Opravljal je delo urednika oziroma sourednika revij ''[[Svet ob Muri]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', ''[[Panonski zbornik]]'', ''[[Slavistična revija]]'' (odgovorni urednik 1981-97) ter knjižnih zbirk ''[[Naša beseda]]'' in ''Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev''. 

Za svoje delo je dobil leta 1984 [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]], leta 1980 je bil odlikovan z redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki in 1996 s srebrnim častnim znakom RS.

== Znanstveno delo == 

Zadravec se je ukvarjal z zgodovino novejše [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] od [[naturalizem|naturalizma]] in [[simbolizem|simbolizma]] dalje. Z vidika pisateljevega odnosa do družbene stvarnosti je obravnaval dela [[Ivan Cankar|Cankarja]]. Zanimali sta ga [[Josip Murn|Murnova]] in [[Oton Župančič|Župančičeva]] [[lirika]], [[Alojz Gradnik|Gradnik]] in [[Slavko Grum|Grum]], osrednja tema njegovih obravnav je [[Miško Kranjec|Kranjec]]. Pisal je o delih [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] (monografija), [[Ivan Pregelj|Ivana Preglja]], [[France Bevk|Franceta Bevka]], slovenski koroški književnosti ([[Prežihov Voranc|Voranc]]) in [[slovenski roman|slovenskem romanu]] [[20. stoletje|20. stoletja]].

== Izbrana bibliografija == 
 
*''Miško Kranjec (1908–1935) (1963) {{COBISS|ID=3225601}}
*''Literarna esejistika in kritika (v: Slovenska književnost 1945–1965 II'', 1967)
*''Zgodovina slovenskega slovstva V–VII '' (soavtor Jože Pogačnik, 1970, 1972) {{COBISS|ID=15954487}}
*''Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja'' (1974) {{COBISS|ID=8452609}}
*''Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar'' (1976) {{COBISS|ID=1705224}}
*''Elementi slovenske moderne književnosti'' (1980) {{COBISS|ID=1705224}}
*''Umetnikov »črni piruh«. Slovstvene razlage in primerjave'' (1981) {{COBISS|ID=12118273}}
*''Alojz Gradnik'' (1981) {{COBISS|ID=12531201}}
*''Srečko Kosovel. 1904–1926'' (1986) {{COBISS|ID=16722945}}
*''Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec 1908–1983'' (1988) {{COBISS|ID=6861568}}
*''Cankarjeva ironija'' (1991) {{COBISS|ID=28545281}}
*''Slovenska ekspresionistična literatura'' (1993) {{COBISS|ID=32827905}}
*''Slovenski roman dvajsetega stoletja, 1&amp;ndash;3'' (1997, 2003, 2005) {{COBISS|ID=41861121}} {{COBISS|ID=222195712}}
*''Pesnik Alojz Gradnik (1882–1967)'' (1999) {{COBISS|ID=100746240}}
*''Slovenska književnost II (Moderna – Ekspresionizem – Socialni realizem)'' (1999) {{COBISS|ID=97882624}}
*''Slovenska književnost III'' (soavtor), 2001
*''Sto slovenskih pesnikov'' (soavtor Igor Grdina, 2004) {{COBISS|ID=215821056}}
*''Miško Kranjec 1908–1983: monografija'' (2007) {{COBISS|ID=234335488}}
*''Pesništvo in prostost: izbor člankov in razprav'' (2008) {{COBISS|ID=61785345}}
*''Zvezde kresnih večerov: Razgledi po nagrajenih romanih'' (2010) {{COBISS|ID=251452928}}
*''Satira in groteska v slovenski literaturi'' '': študije o slovenski književnosti'' (2010)
*''Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman'' (2011) {{COBISS|ID=67823105}}
*''Pesem, ki te pomni: Utrinki iz slovenske domovinske poezije 20. stoletja'' (2013) {{COBISS|ID=74804737}}

== Literatura o Francu Zadravcu ==

* Miran Hladnik. Bibliografija znanstvenega in strokovnega dela Franca Zadravca: (ob šestdesetletnici). ''Slavistična revija 33, št. 4'' (1985). 
* Dr. Franc Zadravec. ''Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. 
* Miran Hladnik. Zadravčeva monografija. ''Slavistična revija 38, št. 2'' (1990).
* ''Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev''. Ljubljana: Univerza, 1995.
* ''Zadravčev zbornik'' (ur.? Franc Zadravec; Matjaž Kmecl; Aleksander Skaza; Vojko Gorjanc), ''Ljubljana,'' Slavistično društvo Slovenije, 1997 (Slavistična revija, letn. 45, št. 1-2)

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=850229|avtor=Bernik France|ime=Zadravec Franc|vir=SBL}}

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zadravec, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>cw32kd88hcoxzo019xpaalzjfkf0kz7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736431</id>
      <parentid>5736430</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:36:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura o Francu Zadravcu */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6144" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Franc Zadravec}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Franc Zadravec''' [fránc zádravec], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], * [[27. september]] [[1925]], [[Stročja vas]], † [[24. julij]] [[2016]], [[Gornji Grad]].

== Življenje ==
Po končani murskosoboški gimnaziji se je leta 1947 vpisal na študij [[slovenistika|slovenistike]] in [[rusistika|rusistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in leta 1952 diplomiral. Deset let pozneje pa tam tudi doktoriral s tezo ''[[Miško Kranjec]] 1908–1935''. Med letoma 1952 in 1957 je poučeval slovenščino na gimnaziji v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], kjer je ustanovil in prvi vodil Študijsko knjižnico, nato pa zasedel mesto asistenta za novejšo slovensko literarno zgodovino na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti. Leta 1973 je postal [[redni profesor]], ob upokojitvi leta 1993 pa [[zaslužni profesor]]. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega in 1985 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Kot gostujoči profesor je predaval na tujih univerzah v [[Novi Sad|Novem Sadu]], [[Celovec|Celovcu]], [[Trst|Trstu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Regensburg|Regensburgu]], [[Berlin]]u. Opravljal je delo urednika oziroma sourednika revij ''[[Svet ob Muri]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', ''[[Panonski zbornik]]'', ''[[Slavistična revija]]'' (odgovorni urednik 1981-97) ter knjižnih zbirk ''[[Naša beseda]]'' in ''Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev''. 

Za svoje delo je dobil leta 1984 [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]], leta 1980 je bil odlikovan z redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki in 1996 s srebrnim častnim znakom RS.

== Znanstveno delo == 

Zadravec se je ukvarjal z zgodovino novejše [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] od [[naturalizem|naturalizma]] in [[simbolizem|simbolizma]] dalje. Z vidika pisateljevega odnosa do družbene stvarnosti je obravnaval dela [[Ivan Cankar|Cankarja]]. Zanimali sta ga [[Josip Murn|Murnova]] in [[Oton Župančič|Župančičeva]] [[lirika]], [[Alojz Gradnik|Gradnik]] in [[Slavko Grum|Grum]], osrednja tema njegovih obravnav je [[Miško Kranjec|Kranjec]]. Pisal je o delih [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] (monografija), [[Ivan Pregelj|Ivana Preglja]], [[France Bevk|Franceta Bevka]], slovenski koroški književnosti ([[Prežihov Voranc|Voranc]]) in [[slovenski roman|slovenskem romanu]] [[20. stoletje|20. stoletja]].

== Izbrana bibliografija == 
 
*''Miško Kranjec (1908–1935) (1963) {{COBISS|ID=3225601}}
*''Literarna esejistika in kritika (v: Slovenska književnost 1945–1965 II'', 1967)
*''Zgodovina slovenskega slovstva V–VII '' (soavtor Jože Pogačnik, 1970, 1972) {{COBISS|ID=15954487}}
*''Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja'' (1974) {{COBISS|ID=8452609}}
*''Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar'' (1976) {{COBISS|ID=1705224}}
*''Elementi slovenske moderne književnosti'' (1980) {{COBISS|ID=1705224}}
*''Umetnikov »črni piruh«. Slovstvene razlage in primerjave'' (1981) {{COBISS|ID=12118273}}
*''Alojz Gradnik'' (1981) {{COBISS|ID=12531201}}
*''Srečko Kosovel. 1904–1926'' (1986) {{COBISS|ID=16722945}}
*''Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec 1908–1983'' (1988) {{COBISS|ID=6861568}}
*''Cankarjeva ironija'' (1991) {{COBISS|ID=28545281}}
*''Slovenska ekspresionistična literatura'' (1993) {{COBISS|ID=32827905}}
*''Slovenski roman dvajsetega stoletja, 1&amp;ndash;3'' (1997, 2003, 2005) {{COBISS|ID=41861121}} {{COBISS|ID=222195712}}
*''Pesnik Alojz Gradnik (1882–1967)'' (1999) {{COBISS|ID=100746240}}
*''Slovenska književnost II (Moderna – Ekspresionizem – Socialni realizem)'' (1999) {{COBISS|ID=97882624}}
*''Slovenska književnost III'' (soavtor), 2001
*''Sto slovenskih pesnikov'' (soavtor Igor Grdina, 2004) {{COBISS|ID=215821056}}
*''Miško Kranjec 1908–1983: monografija'' (2007) {{COBISS|ID=234335488}}
*''Pesništvo in prostost: izbor študij in razprav'' (2008) {{COBISS|ID=61785345}}
*''Zvezde kresnih večerov: Razgledi po nagrajenih romanih'' (2010) {{COBISS|ID=251452928}}
*''Satira in groteska v slovenski literaturi'' '': študije o slovenski književnosti'' (2010)
*''Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman'' (2011) {{COBISS|ID=67823105}}
*''Pesem, ki te pomni: Utrinki iz slovenske domovinske poezije 20. stoletja'' (2013) {{COBISS|ID=74804737}}

== Literatura o Francu Zadravcu ==

* Miran Hladnik. Bibliografija znanstvenega in strokovnega dela Franca Zadravca: (ob šestdesetletnici). ''Slavistična revija 33, št. 4'' (1985). 
* Dr. Franc Zadravec. ''Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. 
* Miran Hladnik. Zadravčeva monografija. ''Slavistična revija 38, št. 2'' (1990).
* ''Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev''. Ljubljana: Univerza, 1995.
* ''Zadravčev zbornik'' (ur.? Franc Zadravec; Matjaž Kmecl; Aleksander Skaza; Vojko Gorjanc), ''Ljubljana,'' Slavistično društvo Slovenije, 1997 (Slavistična revija, letn. 45, št. 1-2)

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=850229|avtor=Bernik France|ime=Zadravec Franc|vir=SBL}}

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zadravec, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>b56z5yrtntqitbol2sxsgdjsnszojvq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736474</id>
      <parentid>5736431</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:41:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znanstveno delo */ -np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6127" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Franc Zadravec}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Franc Zadravec''' [fránc zádravec], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], * [[27. september]] [[1925]], [[Stročja vas]], † [[24. julij]] [[2016]], [[Gornji Grad]].

== Življenje ==
Po končani murskosoboški gimnaziji se je leta 1947 vpisal na študij [[slovenistika|slovenistike]] in [[rusistika|rusistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in leta 1952 diplomiral. Deset let pozneje pa tam tudi doktoriral s tezo ''[[Miško Kranjec]] 1908–1935''. Med letoma 1952 in 1957 je poučeval slovenščino na gimnaziji v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], kjer je ustanovil in prvi vodil Študijsko knjižnico, nato pa zasedel mesto asistenta za novejšo slovensko literarno zgodovino na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti. Leta 1973 je postal [[redni profesor]], ob upokojitvi leta 1993 pa [[zaslužni profesor]]. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega in 1985 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Kot gostujoči profesor je predaval na tujih univerzah v [[Novi Sad|Novem Sadu]], [[Celovec|Celovcu]], [[Trst|Trstu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Regensburg|Regensburgu]], [[Berlin]]u. Opravljal je delo urednika oziroma sourednika revij ''[[Svet ob Muri]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', ''[[Panonski zbornik]]'', ''[[Slavistična revija]]'' (odgovorni urednik 1981-97) ter knjižnih zbirk ''[[Naša beseda]]'' in ''Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev''. 

Za svoje delo je dobil leta 1984 [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]], leta 1980 je bil odlikovan z redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki in 1996 s srebrnim častnim znakom RS.

== Znanstveno delo == 

Zadravec se je ukvarjal z zgodovino novejše [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] od [[naturalizem|naturalizma]] in [[simbolizem|simbolizma]] dalje. Z vidika pisateljevega odnosa do družbene stvarnosti je obravnaval dela [[Ivan Cankar|Cankarja]]. Zanimali sta ga [[Josip Murn|Murnova]] in [[Oton Župančič|Župančičeva]] [[lirika]], [[Alojz Gradnik|Gradnik]] in [[Slavko Grum|Grum]], osrednja tema njegovih obravnav je [[Miško Kranjec|Kranjec]]. Pisal je o delih [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] (monografija), [[Ivan Pregelj|Ivana Preglja]], [[France Bevk|Franceta Bevka]], slovenski koroški književnosti ([[Prežihov Voranc|Voranc]]) in [[slovenski roman|slovenskem romanu]] 20. stoletja.

== Izbrana bibliografija == 
 
*''Miško Kranjec (1908–1935) (1963) {{COBISS|ID=3225601}}
*''Literarna esejistika in kritika (v: Slovenska književnost 1945–1965 II'', 1967)
*''Zgodovina slovenskega slovstva V–VII '' (soavtor Jože Pogačnik, 1970, 1972) {{COBISS|ID=15954487}}
*''Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja'' (1974) {{COBISS|ID=8452609}}
*''Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar'' (1976) {{COBISS|ID=1705224}}
*''Elementi slovenske moderne književnosti'' (1980) {{COBISS|ID=1705224}}
*''Umetnikov »črni piruh«. Slovstvene razlage in primerjave'' (1981) {{COBISS|ID=12118273}}
*''Alojz Gradnik'' (1981) {{COBISS|ID=12531201}}
*''Srečko Kosovel. 1904–1926'' (1986) {{COBISS|ID=16722945}}
*''Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec 1908–1983'' (1988) {{COBISS|ID=6861568}}
*''Cankarjeva ironija'' (1991) {{COBISS|ID=28545281}}
*''Slovenska ekspresionistična literatura'' (1993) {{COBISS|ID=32827905}}
*''Slovenski roman dvajsetega stoletja, 1&amp;ndash;3'' (1997, 2003, 2005) {{COBISS|ID=41861121}} {{COBISS|ID=222195712}}
*''Pesnik Alojz Gradnik (1882–1967)'' (1999) {{COBISS|ID=100746240}}
*''Slovenska književnost II (Moderna – Ekspresionizem – Socialni realizem)'' (1999) {{COBISS|ID=97882624}}
*''Slovenska književnost III'' (soavtor), 2001
*''Sto slovenskih pesnikov'' (soavtor Igor Grdina, 2004) {{COBISS|ID=215821056}}
*''Miško Kranjec 1908–1983: monografija'' (2007) {{COBISS|ID=234335488}}
*''Pesništvo in prostost: izbor študij in razprav'' (2008) {{COBISS|ID=61785345}}
*''Zvezde kresnih večerov: Razgledi po nagrajenih romanih'' (2010) {{COBISS|ID=251452928}}
*''Satira in groteska v slovenski literaturi'' '': študije o slovenski književnosti'' (2010)
*''Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman'' (2011) {{COBISS|ID=67823105}}
*''Pesem, ki te pomni: Utrinki iz slovenske domovinske poezije 20. stoletja'' (2013) {{COBISS|ID=74804737}}

== Literatura o Francu Zadravcu ==

* Miran Hladnik. Bibliografija znanstvenega in strokovnega dela Franca Zadravca: (ob šestdesetletnici). ''Slavistična revija 33, št. 4'' (1985). 
* Dr. Franc Zadravec. ''Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. 
* Miran Hladnik. Zadravčeva monografija. ''Slavistična revija 38, št. 2'' (1990).
* ''Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev''. Ljubljana: Univerza, 1995.
* ''Zadravčev zbornik'' (ur.? Franc Zadravec; Matjaž Kmecl; Aleksander Skaza; Vojko Gorjanc), ''Ljubljana,'' Slavistično društvo Slovenije, 1997 (Slavistična revija, letn. 45, št. 1-2)

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=850229|avtor=Bernik France|ime=Zadravec Franc|vir=SBL}}

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zadravec, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>2si95gxcyd0x73s3zva40c3mek8drox</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odbor za varstvo človekovih pravic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>111780</id>
    <revision>
      <id>5736519</id>
      <parentid>5717762</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:36:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3291" xml:space="preserve">'''Odbór za várstvo človékovih pravíc''' je bila organizacija [[civilna družba|civilne družbe]], ki je delovala v času [[zgodovina Slovenije#Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve Slovenije]]. 

Odbor je bil ustanovljen 3. junija 1988, nekaj dni po [[aretacija|aretaciji]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] in [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] [[31. maj]]a [[1988]]. Prvotno se je odbor imenoval ''Odbor za varstvo pravic Janeza Janše'', preimenoval se je po aretacijah drugih obtoženih v [[proces proti četverici|procesu proti četverici]], ki jim je sledil. Deloval je kot organizacija za varstvo pravic obtoženih v t. i. [[Proces proti četverici|Procesu proti četverici]], med katerim je zahteval, da se obtoženim omogoči obramba s prostosti in s civilnim zagovornikom, da proces poteka v slovenskem jeziku in javno, po njem pa opozarjal na neskladnost ustave in zakonov s standardi varovanja človekovih pravic. Odboru se je pridružilo več kot 1000 kolektivnih članov in približno 111.000 individualnih (doseglo je številčnost tedanjega članstva v [[ZKS]], ki je že počasi upadalo). V Kolegiju Odbora, ki je bil poleg (ožjega) predsedstva vodil njegovo delo, so bili vključeni predstavniki vseh poglavitnih segmentov civilne družbe, od različnih alternativnih gibanj in institucij ter skupin intelektualcev oz. &quot;disidentov&quot;, posameznih društev (pisatelji, igralci), vse do Katoliške cerkve. Odbor je deloval do volitev leta 1990 in je objavil nad 100 sporočil za javnost, organiziral demonstracije med sojenjem ter več množičnih zborovanj (prvo je bilo na Kongresnem trgu junija 1988, na najodmevnejšem, 8. maja 1989, ki je kot javna seja predsedstva RK [[ZSMS]] potekala na istem mestu, pa je bila mdr. predstavljena [[Majniška deklaracija (1989)]]. Kljub množičnosti in vplivnosti v javnosti, Odbor ni postavljal neposrednih političnih zahtev, imel pa je pomembno vlogo v procesih demokratizacije in pluralizacije slovenske družbe in politike konec 80. let 20. stoletja.

Predsednik odbora je bil [[Igor Bavčar]], medtem ko so [[kolegij]] Odbora sestavljali: Igor Bavčar, [[Bojan Korsika]], [[Igor Omerza]], [[Alenka Puhar]], [[Gregor Tomc]], [[Spomenka Hribar]], [[Tine Hribar]], [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]], [[Dušan Keber]], [[Franc Zagožen]], [[Ali Žerdin]], [[Slavoj Žižek]], [[Srečo Kirn]], [[Pavel Gantar|Pavle Gantar]], [[France Bučar]], [[Mile Šetinc]], [[Matevž Krivic]], [[Anton Stres]], [[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]], [[Dare Valič]], [[Marko Hren]], [[Boris Cavazza]], [[Alojz Križman]], [[Viktor Blažič]], [[Rado Riha]], [[Braco Rotar]], [[Tomaž Mastnak]], [[Drago Demšar]], [[Veno Taufer]], [[Igor Vidmar]], [[Tone Remc]], [[Franco Juri]], [[Bojan Fink]] (tajnik), [[Roman Lavtar]]/[[Milan Balažic]]; [[Vlasta Jalušič]]?/''[[Tonči Kuzmanić]]-samo v začetku'' (obenem največ okoli 35 članov).

== Zunanje povezave ==
* [http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=218&amp;artikelid=3950 Znamke leta 1998] - priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 10. obletnici ustanovitve in članek [[Ali Žerdin|Alija H. Žerdina]]

{{slo-stub}}

[[Kategorija:Proces proti četverici]]
[[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije]]
[[Kategorija:1988 v politiki]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1988]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d23zolp7vxsttl8dxs925m6m2eoy5p6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Jožef</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112539</id>
    <revision>
      <id>5736498</id>
      <parentid>5541444</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:04:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>{{bibl}}, slog, pp ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4351" xml:space="preserve">{{Infopolje Svetnik
|name=Sveti Jožef
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|death_date=&lt;!-- WD --&gt;
|feast_day=[[19. marec]] - [[Jožef]], [[mož]] [[devica Marija|device Marije]], ([[1. maj]] - [[delavec]], [[Rimokatoliška cerkev]])
|venerated_in= [[Anglikanska cerkev]] &lt;br /&gt; [[Pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt; [[Luteranstvo|Luteranci]] &lt;br /&gt; [[Rimokatoliška cerkev]]
|image= &lt;!-- WD --&gt;
|imagesize=230px
|caption=
|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
|death_place=&lt;!-- WD --&gt;
|titles=[[mož]] [[devica Marija|device Marije]]
|beatified_date=
|beatified_place=
|beatified_by=
|canonized_date=
|canonized_place=
|canonized_by=[[sveto pismo|svetopisemski]] [[mož]]
|attributes=[[Aron]]ova [[palica]] z [[lilija|lilijo]], [[delavec|delavska]] [[obleka]], [[mizar]]sko [[orodje]], spremlja ga [[Jezus]] [[otrok]] ali [[mladenič]]
|patronage= [[Rimokatoliška cerkev]], nerojeni [[otrok|otroci]], [[oče]]tje, [[begunec|begunci]], [[izseljnec|izseljenci]], [[delavec|delavci]], zavetnik srečne [[smrt]]i, [[dežela Kranjska|Kranjska]], [[Novo mesto|novomeška škofija]], [[Avstrija|avstrijske dežele]], [[Hrvaška]], [[Vietnam]]  idr.
|major_shrine= [[Poljane]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Sveti Jožef]] nad [[Celje]]m
|suppressed_date=
|issues=
}}

: ''Za druge pomene glej [[Sveti Jožef (razločitev)]]''

'''Svéti Jóžef''' je bil po [[Sveto pismo|Svetem pismu]] mož [[Devica Marija|device Marije]], ki je rodila [[Jezus Kristus|Jezusa]]. Podatki o Jožefom rojstvu in smrti niso znani, domnevno je umrl preden je [[Jezus]] dopolnil 18 let, saj se v poznejših poglavjih [[Sveto pismo|Svetega pisma]] ne pojavlja več.

V skladu z verovanjem večine [[kristjani|kristjanov]] je bil [[Jezus]] sin [[Bog]]a in je bil spočet brez  prisotnosti moškega, zato se šteje, da je bil Jožef [[Jezus]]ov ''krušni oče'' ali ''rednik'' (maloštevilni [[kristjani]] to tolmačijo drugače in trdijo, da je bil [[Jezus]] Jožefov pravi biološki sin, Božji sin je bil le v duhovnem smislu).

Jožef je z družino stanoval v [[Nazaret]]u v [[Galileja|Galileji]]. [[Sveto pismo]] navaja, da so bili njegovi predniki iz rodu [[kralj David|kralja Davida]]. Jožef je bil po poklicu obrtnik, po vsej verjetnosti tesar (nekateri trdijo tudi, da gre za napako v prevodu in da je bil v resnici kamnosek). Gotovo je [[Jezus]] v mladih letih pomagal Jožefu v delavnici.

[[Pravoslavje|Pravoslavni kristjani]] trdijo, da je bil Jožef ob poroki z [[Devica Marija|Marijo]] vdovec z več otroki. Te otroke potem [[Sveto pismo]] imenuje [[Jezus]]ovi bratje in sestre (glej [[Jezus Kristus#Jezusov življenjepis|Jezusov življenjepis]]). Iz pojmovanja, da je bil Jožef vdovec, izhaja tudi prepričanje, da je bil ob poroki z [[Devica Marija|Marijo]] precej starejši od nje.
 
[[Katolištvo|Katoliki]] Jožefu raje pripisujejo ''čistost'' - namreč, da nikoli ni imel [[spolni odnos|spolnih odnosov]].

[[Protestanti]] o tem nimajo popolnoma izoblikovanega mnenja, poudarjajo pa [[Sveto pismo]], ki navaja, da Jožef in 
[[Devica Marija|Marija]] nista imela spolnih odnosov ''pred [[Jezus]]ovim rojstvom'' (glej {{Bibl|Mt 1,25}}).

== Češčenje ==

Svetega Jožefa imenujemo tudi '''Jožef Delavec''' in velja za zaščitnika vseh ročnih delavcev in obrtnikov, pa tudi kot 
priprošnjik za lahko smrt.

[[Rimskokatoliška cerkev]] praznuje [[god]] svetega Jožefa 19. marca, praznik Jožefa Delavca pa 1. maja. [[pravoslavje|Pravoslavne Cerkve]] se spominjajo svetega Jožefa na prvo nedeljo po [[božič]]u - ta nedelja je v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] znana kot nedelja [[Sveta družina|Svete družine]].

V Sloveniji je sv. Jožefu posvečeno veliko [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)|cerkva]]. Največja je [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|narodno svetišče sv. Jožefa]] na Poljanah v Ljubljani, ki je zgrajena in opremljena po načrtih [[Slovenija|slovenskega]] arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Jezus Kristus]]
* [[Devica Marija]]
* [[Jezusov rodovnik]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Saint Joseph}}
{{Wikinavedek}}
* [http://www.kapitelj.com/sveti_jozef.html Kapitelj.com]
* [http://svetniki.org/sveti-jozef-delavec/ Svetniki.org]


{{Jezus Kristus}}
{{Svetniški zakonci}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Jožef}}
[[Kategorija:Osebnosti Nove zaveze]]
[[Kategorija:Svetniki]]</text>
      <sha1>30td73j53d2jh5596qy5jbjfty8q6ok</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nova zaveza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>119612</id>
    <revision>
      <id>5736481</id>
      <parentid>5719606</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:50:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{sveto pismo}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3722" xml:space="preserve">{{krščanstvo}}
'''Nova zaveza''' (hebrejsko {{jezik-he2|ברית חדשה}} [berit hadašah] , grško {{jezik-el2|διαθήκη καινή}}) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju [[kristjan]]ov [[Sveta Trojica (troedini Bog)|Bog]] sklenil z ljudmi po posredovanju [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in je dopolnitev že prej sklenjene [[stara zaveza|stare zaveze]]. Po drugi strani izraz '''Nova zaveza''' označuje tiste knjige [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki opisujejo ustanovitev te zaveze - torej opisujejo javno delovanje Jezusa Kristusa in njegovih učencev. Poleg tega lahko izraz '''nova zaveza''' (točneje '''novozavezni čas''') označuje tudi zgodovinsko obdobje, ki se je začelo z utelešenjem Jezusa Kristusa in traja še zdaj.

[[Jurij Dalmatin]] je [[1584]] prevedel celo Sveto pismo. Na [[Madžarska|Ogrskem]] je [[Štefan Küzmič]] objavil prevod Nove zaveze v [[prekmurščina|prekmurskoslovenskem jeziku]] [[1771]] ''([[Nouvi Zákon]]).'' [[Mikloš Küzmič]] je prevel odlomke iz Nove zaveze [[1780]] ([[Szvéti evangyeliomi]]).

== Zaveza med Bogom in ljudmi ==
[[Judovstvo|Judovska vera]] je govorila o stari zavezi, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom preko izraelskih očakov in prerokov (2 MZ 19). V knjigi preroka Jeremija pa lahko že beremo napoved nove zaveze:

&lt;blockquote&gt; 
Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele; to zavezo z menoj so prelomili, čeprav sem bil njihov gospodar, govori Gospod. To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte Gospod!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori Gospod. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal. (Jer 31,31-34)
&lt;/blockquote&gt;

Jezusovi učenci so v Jezusovem javnem delovanju videli uresničitev te prerokbe, saj je ravno Jezus učil o odpuščanju grehov in krivde. Za trenutek ustanovitve nove zaveze pa se po navadi šteje [[zadnja večerja|zadnjo večerjo]].

== Novozavezne knjige ==
Z izrazom Nova zaveza (po navadi z veliko začetnico - kot naslov) označujemo tudi del Svetega pisma: točneje tisti del, ki opisuje Jezusovo javno delovanje, zavezo z Bogom in delovanje njegovih prvih učencev. Novo zavezo v tem pomenu besede sestavlja naslednjih 27 knjig:

* [[Evangelij po Mateju]] (Mt)
* [[Evangelij po Marku]] (Mr)
* [[Evangelij po Luku]] (Lk)
* [[Evangelij po Janezu]] (Jn)
* [[Apostolska dela]] (Apd)

* [[Pismo Rimljanom]] (Rim)
* [[1. pismo Korinčanom]] (1 Kor)
* [[2. pismo Korinčanom]] (2 Kor)
* [[Pismo Galačanom]] (Gal)
* [[Pismo Efežanom]] (Ef)
* [[Pismo Filipljanom]] (Flp)
* [[Pismo Kološanom]] (Kol)
* [[1. pismo Tesaloničanom]] (1 Tes)
* [[2. pismo Tesaloničanom]] (2 Tes)
* [[1. pismo Timoteju]] (1 Tim)
* [[2. pismo Timoteju]] (2 Tim)
* [[Pismo Titu]] (Tit)
* [[Pismo Filemonu]] (Flm)
* [[Pismo Hebrejcem]] (Heb)
* [[Jakobovo pismo]] (Jak)
* [[1. Petrovo pismo]] (1 Pt)
* [[2. Petrovo pismo]] (2 Pt)
* [[1. Janezovo pismo]] (1 Jn)
* [[2. Janezovo pismo]] (2 Jn)
* [[3. Janezovo pismo]] (3 Jn)
* [[Judovo pismo]] (Jud)
* [[Razodetje (Apokalipsa)]] (Raz)

== Zunanje povezave ==
* [http://www.biblija.net Biblija.net] - celotno Sveto pismo na internetu (v slovenščini, v različnih izdajah)
{{sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nova zaveza| ]]
[[Kategorija:Krščanska besedila]]</text>
      <sha1>6r5sr66yk6gnxo8udns8yzam2hjwulx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736496</id>
      <parentid>5736481</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:01:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np, slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3708" xml:space="preserve">{{krščanstvo}}
'''Nova zaveza''' (hebrejsko {{jezik-he2|ברית חדשה}} [berit hadašah] , grško {{jezik-el2|διαθήκη καινή}}) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju [[kristjan]]ov [[Sveta Trojica (troedini Bog)|Bog]] sklenil z ljudmi po posredovanju [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in je dopolnitev že prej sklenjene [[stara zaveza|stare zaveze]]. Po drugi strani izraz '''Nova zaveza''' označuje tiste knjige [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki opisujejo ustanovitev te zaveze - torej opisujejo javno delovanje Jezusa Kristusa in njegovih učencev. Poleg tega lahko izraz '''nova zaveza''' (točneje '''novozavezni čas''') označuje tudi zgodovinsko obdobje, ki se je začelo z utelešenjem Jezusa Kristusa in traja še zdaj.

[[Jurij Dalmatin]] je 1584 prevedel celo Sveto pismo. Na [[Madžarska|Ogrskem]] je [[Štefan Küzmič]] leta 1771 objavil prevod Nove zaveze v [[prekmurščina|prekmurskem narečju]] ''([[Nouvi Zákon]]).'' [[Mikloš Küzmič]] je prevel odlomke iz Nove zaveze 1780 ([[Szvéti evangyeliomi]]).

== Zaveza med Bogom in ljudmi ==
[[Judovstvo|Judovska vera]] je govorila o stari zavezi, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom preko izraelskih očakov in prerokov (2 Mz 19). V knjigi preroka Jeremija pa lahko že beremo napoved nove zaveze:

&lt;blockquote&gt; 
Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele; to zavezo z menoj so prelomili, čeprav sem bil njihov gospodar, govori Gospod. To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte Gospod!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori Gospod. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal. (Jer 31,31-34)
&lt;/blockquote&gt;

Jezusovi učenci so v Jezusovem javnem delovanju videli uresničitev te prerokbe, saj je ravno Jezus učil o odpuščanju grehov in krivde. Za trenutek ustanovitve nove zaveze pa se po navadi šteje [[zadnja večerja|zadnjo večerjo]].

== Novozavezne knjige ==
Z izrazom Nova zaveza (po navadi z veliko začetnico - kot naslov) označujemo tudi del Svetega pisma: točneje tisti del, ki opisuje Jezusovo javno delovanje, zavezo z Bogom in delovanje njegovih prvih učencev. Novo zavezo v tem pomenu besede sestavlja naslednjih 27 knjig:

* [[Evangelij po Mateju]] (Mt)
* [[Evangelij po Marku]] (Mr)
* [[Evangelij po Luku]] (Lk)
* [[Evangelij po Janezu]] (Jn)
* [[Apostolska dela]] (Apd)

* [[Pismo Rimljanom]] (Rim)
* [[1. pismo Korinčanom]] (1 Kor)
* [[2. pismo Korinčanom]] (2 Kor)
* [[Pismo Galačanom]] (Gal)
* [[Pismo Efežanom]] (Ef)
* [[Pismo Filipljanom]] (Flp)
* [[Pismo Kološanom]] (Kol)
* [[1. pismo Tesaloničanom]] (1 Tes)
* [[2. pismo Tesaloničanom]] (2 Tes)
* [[1. pismo Timoteju]] (1 Tim)
* [[2. pismo Timoteju]] (2 Tim)
* [[Pismo Titu]] (Tit)
* [[Pismo Filemonu]] (Flm)
* [[Pismo Hebrejcem]] (Heb)
* [[Jakobovo pismo]] (Jak)
* [[1. Petrovo pismo]] (1 Pt)
* [[2. Petrovo pismo]] (2 Pt)
* [[1. Janezovo pismo]] (1 Jn)
* [[2. Janezovo pismo]] (2 Jn)
* [[3. Janezovo pismo]] (3 Jn)
* [[Judovo pismo]] (Jud)
* [[Razodetje (Apokalipsa)]] (Raz)

== Zunanje povezave ==
* [http://www.biblija.net Biblija.net] - celotno Sveto pismo na internetu (v slovenščini, v različnih izdajah)
{{sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nova zaveza| ]]
[[Kategorija:Krščanska besedila]]</text>
      <sha1>natqtcsfaqpuk9jxn7x81xpqiq541qf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Torinski prt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>120116</id>
    <revision>
      <id>5736511</id>
      <parentid>5626378</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:28:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{Jezus Kristus}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7981" xml:space="preserve">[[Slika:Shroudofturin.jpg|thumb|right|Celoten Torinski prt]]
[[Slika:OntstaanLijkwade GiovanniBattista.png|right|250px|thumb|Snemanje s križa, Giovanni Battista della Rovere, Galleria Sabauda, Torino]]

'''Torinski prt''' (ali '''sveti prt,''' v angleščini tudi '''sveti sindon''') je kos blaga, na katerem se poznajo poteze moškega telesa. Prt je v novejšem času shranjen v katedrali svetega Janeza Krstnika v [[Torino|Torinu]], [[Italija]]. Po prepričanju številnih vernikov je to prt, v katerega so zavili umrlega [[Jezus Kristus|Jezusa]], po smrti na križu. S tem prepričanjem se strinjajo tudi nekateri znanstveniki, ki so prt analizirali, obstajajo pa tudi resni razlogi za nasprotno prepričanje.

== Opis prta ==

Torinski prt je kos lanene tkanine dimenzij 437x117cm. Na prtu je slabo viden dvojni odtis človeške (moške) postave - na eni polovici prta sprednji, na drugi polovici zadnji del. Dosti bolje kot odtisi telesa so vidni sledovi požara iz leta 1532. Ker se odtis telesa zelo slabo razloči, prt dolga stoletja ni veljal za posebej zanimivo relikvijo. Do preobrata je prišlo leta [[1898]], ko je [[Secondo Pia]] prt [[fotografija|fotografiral]] po klasičnem fotografskem postopku. Pri razvijanju negativov je prišel do osupljive ugotovitve, da je podoba obraza in telesa na negativu dosti razločnejša in izrazitejša kot na prtu samem. To je pripeljalo do domneve, da je podoba na prtu nejasna zato, ker je pravzaprav neke vrste negativ in zato je šele negativ te negativne podobe pravi pozitiv.

== Opis podobe in raziskave pristnosti ==

Podoba na prtu prikazuje bradatega moškega srednjih let, ki so ga pred smrtjo očitno zelo [[mučenje|mučili]]. Po celem telesu so vidne številne rane od bičanja s posebnim bičem, ki je imel med jermene vpletene koščke kovine, da bi bolj ranil kožo. Po obrazu so vidne otekline, kakršne nastanejo ob boksanju ali brcanju v obraz. Okoli zgornjega dela glave je videti sledove venca iz bodic ali trnov - rane so globoke in lasje moža so precej okrvavljeni. Analiza krvavih madežev potrjuje, da gre res za pravo človeško kri [[krvna skupina|skupine AB]]. Desna stran prsnega koša je prebodena z ostrim predmetom ([[sulica|sulico]]). Na rokah in nogah je videti sledove žebljev: moža so križali tako, da so mu pribili po en žebelj skozi vsako zapestje (ne skozi dlan!) in en skupni žebelj skozi obe stopali.

Opisane podrobnosti so s prostim očesom na samem prtu zelo slabo vidne. Bolje se vidijo na fotografskem negativu, še podrobnejše raziskave pa so opravili strokovnjaki za sodno medicino s sodobnimi tehničnimi pripomočki. Med strokovnjaki, ki so preučevali biokemične lastnosti prta, velja omeniti zlasti naslednje: J. H. Heller in A. D. Adler (1980/81), Pier Baima Bollone (1981).

Jackson, Jumper in Stephenson pa so preučevali lastnosti podobe - pri tem so si pomagali s posebnim programom za izboljšanje kakovosti digitalnih slik. Program je razvila [[NASA]] pri obdelavi fotografij z drugih planetov. Omenjeni raziskovalci so s tem programom obdelali nekoliko nejasni del podobe v področju oči in ugotovili, da je imel pokojnik na vsakem očesu kovanec. Kovanec na desnem očesu so kovali samo v Jeruzalemu v letih 29 in 30. Po digitalni obdelavi slik so na prtu našli tudi nekaj črk, v katerih nekateri raziskovalci prepoznavajo posamezne besede, vendar napis ni jasno berljiv.

Več raziskovalcev je iskalo tudi sledove [[cvetni prah|cvetnega prahu]] na prtu. Med različnimi vrstami cvetnega prahu so odkrili tudi rastlinske vrste, ki so značilne za okolico Jeruzalema in cvetijo marca in aprila. S tem se je ukvarjal najprej švicarski kriminalistični polenolog (izvedenec za cvetni prah) Max Fleisch, pozneje pa neodvisno še strokovnjaki [[izrael]]ske univerze. Žal se je v dolgih stoletjih na prtu nabralo še zelo veliko drugih vrst cvetnega prahu in številne nečistoče, kar zelo otežuje raziskave.

Leta 1988 so vzeli tudi nekaj vzorcev z roba (vogala) prta za testiranje starosti z [[Radiometrično datiranje|radiokarbonsko analizo]]. Analizo so opravili na Oxfordski univerzi, Arizonski univerzi in na Švicarskem tehnološkem inštitutu. Rezultati vseh treh analiz kažejo, da je bil prt izdelan med letoma 1260 in 1390. S tem je bila za veliko število znanstvenikov debata končana: prt ne more biti pristen. Vendar pa so takoj sledili tudi resni 
ugovori: 
* Prva skupina ugovorov zadeva radiokarbonsko datiranje: vzorci so bili vzeti z vogala, ki so ga ljudje pogosto držali v rokah, tako da bi ostanki pota in kože lahko bistveno vplivali na datiranje. Poleg tega je bil prt po požaru leta 1532 restavriran - nekateri trdijo, da je bilo datiranje pravilno, a da vzorec ne predstavlja originalnega prta, pač pa poznejši dodatek.
* Druga skupina ugovorov je bolj filozofska: zakaj sploh bi se srednjeveški ponarejevalec trudil in naredil ponaredek, ki je bil dolga stoletja nezanimiv, saj se na njem s prostim očesom ne vidi skoraj nič. Večino zanimivih podrobnosti so razkrile šele raziskave v 20. stoletju. Poleg tega bi srednjeveški ponarejevalec skoraj zagotovo prikazal križanje s pribijanjem skozi dlani in ne skozi zapestja (to je še zdaj najbolj pogost način upodabljanja križanega Jezusa v likovni umetnosti, a je zgodovinsko napačen - Rimljani so križali ljudi s pribijanjem skozi zapestja, saj dlani sploh ne zdržijo teže celega telesa; glej članek [[križanje (mučenje)|križanje]]).

Najbolj ekstremno mnenje zagovarja Holger Kersten, ki v svoji knjigi Zarota proti Jezusu trdi, da je prt pristen in da je Cerkev namenoma ponaredila rezultate radiokarbonskega datiranja, zato da bi prikrila pristnost. Po Kerstenovem mnenju se namreč iz sledov krvi na prtu vidi, da Jezus na križu ni umrl in da torej tudi ni zares [[Jezusovo vstajenje|vstal]] od mrtvih - šlo naj bi za prevaro že v času križanja.

Večina znanstvenikov v današnjem času zagovarja bolj ''mehko'' mnenje - da bi prt utegnil biti pristen.

== Druge povezave ==

Torinski prt je povezan tudi z dvema drugima zanimivima relikvijama.

Prvi od njiju je '''prtič iz Ovieda''' (ali '''sudarij'''). To je manjši prtič, prekrit s krvavimi madeži. Po verovanju številnih kristjanov gre za prtič, s katerim so pokrili Jezusovo glavo, ko je umiral na križu. To naj bi bil tudi prtič, ki je omenjen v Janezovem evangliju ([[Evangelij po Janezu|Jn]] 20,7).

Druga od njiju je '''Mandilion'''. Med pravoslavnimi kristjani je razširjena legenda o ''Gospodovi podobi, ki je ni narisala človeška roka'' in je bila vzor za vse poznejše pravoslavne [[ikona|ikone]]. To podobo imenujejo Mandilion (grško {{jezik-el2|Μανδύλιον}}). Po legendi je [[apostol Juda Tadej]] v prvem stoletju prinesel Mandilion kralju Apgarju v Edeso. V 10. stoletju naj bi to podobo prenesli v [[Konstantinopolis]], kjer je bil Mandilion shranjen do leta 1204, ko so mesto oplenili zahodnoevropski križarji.

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Shroud of Turin}}
* [http://www.sindone.org/ Torinski prt - uradna spletna stran] (v več jezikih)
* [http://shroud.wikispaces.com/ Raziskovanje prta (WIKI)] (v angleščini)
* [http://www.pozitivke.net/article.php?story=JeTorinskiPrtPonaredek Je Torinski prt ponaredek?]  (v slovenščini)
* [http://news.nationalgeographic.com/news/2004/04/0409_040409_TVJesusshroud.html Nova debata o pristnosti, National Geographic] (v angleščini)
* [http://www.innoval.com/C14/ Največja napaka pri radiokarbonskem datiranju?] (v angleščini)
* [http://www.shroudstory.com/slides/ Zgodba o prtu] (v angleščini)
* [http://e-forensicmedicine.net/Washed.htm Forenzična raziskava prta] (v angleščini)
* [http://www.museumofhoaxes.com/turin.html Muzej ponaredkov - Torinski prt]  (v angleščini)
* [http://www.skeptic.ws/shroud/as/schafersman.html Razkritje Torinskega prta] (v angleščini)

{{Jezus Kristus}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Krščanstvo]]
[[Kategorija:Relikvije]]
[[Kategorija:Torino]]</text>
      <sha1>0skihun9txopt2iz37e5naxapbo5z95</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Križev pot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122579</id>
    <revision>
      <id>5736509</id>
      <parentid>5186060</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:27:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{Jezus Kristus}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5979" xml:space="preserve">{{krščanstvo}}
'''Krížev pót''' ({{jezik-la|Via crucis}}) je likovna upodobitev [[Jezus]]ovega [[Jezusovo trpljenje|trpljenja]] od trenutka, ko ga je [[Poncij Pilat]] obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v [[grob]]. '''Križev pot''' je poleg tega tudi molitev, ki jo verniki molijo, ko se spominjajo tega trpljenja. Križev pot poznajo [[Rimskokatoliška cerkev]], [[Evangeličanska cerkev]] in še nekatere druge [[protestantizem|protestantske Cerkve]].

Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v [[Jeruzalem]]u sledili Jezusovi poti od mesta proti [[Golgota|Golgoti]]. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Križev pot se je razširil po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobožnosti [[Sveti Frančišek Asiški|svetega Frančiška Asiškega]] in njegovih učencev.

== Likovna upodobitev ==
Križev pot sodi med standardno opremo [[katolištvo|katoliških]] cerkva. Sestavljen je iz 14 slik, ki imajo standardizirano vsebino in jih imenujemo tudi '''postaje''' (po starem '''štacijoni''') križevega pota. Postaje, kot jih poznamo danes, so nastale v 17. stoletju. Povzete so po [[Sveto pismo|Svetem pismu]] in po izročilu:

&lt;gallery&gt;
Image:1._Station0311.JPG|1. postaja:&lt;br /&gt; Pilat obsodi Jezusa na smrt
Image:2._Station0312.JPG|2. postaja:&lt;br /&gt; Jezus vzame križ na svoje rame
Image:3._Station0313.JPG|3. postaja:&lt;br /&gt; Jezus prvič pade pod križem
Image:4._Station0314.JPG|4. postaja:&lt;br /&gt; Jezus sreča svojo žalostno mater
Image:5._Station0315.JPG|5. postaja:&lt;br /&gt; Simon iz Kirene pomaga Jezusu nositi križ
Image:6._Station0316.JPG|6. postaja:&lt;br /&gt; Veronika poda Jezusu potni prt
Image:7._Station0317.JPG|7. postaja:&lt;br /&gt; Jezus drugič pade pod križem
Image:8._Station0318.JPG|8. postaja:&lt;br /&gt; Jezus tolaži jeruzalemske žene
Image:9._Station0319.JPG|9. postaja:&lt;br /&gt; Jezus tretjič pade pod križem
Image:10._Station03110.JPG|10. postaja:&lt;br /&gt; Jezusa slečejo in mu dajo piti kis pomešan z žolčem 
Image:11._Station03111.JPG|11. postaja:&lt;br /&gt; Jezusa pribijejo na križ
Image:12._Station03112.JPG|12. postaja:&lt;br /&gt; Jezus umre na križu
Image:13._Station03113.JPG|13. postaja:&lt;br /&gt; Jezusa snamejo s križa in ga izročijo materi
Image:14._Station03114.JPG|14. postaja:&lt;br /&gt; Jezusa položijo v grob
&lt;/gallery&gt;


Nekatere cerkve v Sloveniji imajo postavljen tudi zunanji križev pot v obliki 14 [[kapelica|kapelic]] (ali [[znamenje|znamenj]]), od katerih vsaka predstavlja po eno postajo. Take kapelice so pogosto postavljene po pobočju hriba, ki se potem imenuje [[Kalvarija]], ker predstavlja hrib, na katerem je bil Jezus križan.  


== Molitev ==

Molitev križevega pota vernikom pomaga, da v duhu spremljajo Jezusa od Pilatove hiše do [[Golgota|Golgote]]. Pri molitvi se verniki v mislih ustavijo pri vsaki od postaj. Molitev vsake od postaj se začne z verzom
:&quot;Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.&quot; 
Sledi premišljevalna molitev, ki ni standardizirana. Njena lepota je ravno v odkrivanju novih in novih poudarkov. 

Molitev križevega pota je najbolj v navadi v [[postni čas|postnem času]], še zlasti na [[veliki petek]], ki predstavlja obletnico Jezusove smrti.

== Papežev križev pot ==

Papež vsako leto na veliki petek tradicionalno vodi posebej svečano molitev križevega pota v rimskem [[Kolosej]]u. Ta oblika molitve je postala posebej popularna v času, ko je katoliško Cerkev vodil [[papež Janez Pavel II.]] Dokler je bil še pri močeh, je papež sam nosil križ od postaje do postaje, pozneje pa so to vlogo prevzeli drugi, papež pa je opazoval procesijo s Palatinskega griča. Papež Janez Pavel II. je v križev pot večkrat uvedel tudi svobodnejšo interpretacijo in uvajanje postaj, ki niso čisto identične tradicionalnim štirinajstim.

Leta [[1991]] je bil papežev križev pot sestavljen iz naslednjih postaj: 
# Jezus na vrtu Getsemani
# Jezus izdan in aretiran
# Veliki zbor obsodi Jezusa
# Peter zataji Jezusa
# Pilat obsodi Jezusa na smrt
# Jezusa bičajo in s trnjem okronajo
# Jezusu naložijo križ
# Simon iz Kirene pomaga Jezusu nositi križ
# Jezus sreča jeruzalemske žene
# Jezusa križajo
# Jezus obljubi skesanemu razbojniku nebesa
# Mati in učenec pri križanem Jezusu
# Jezus umre na križu
# Jezusa položijo v grob

Tudi [[papež Benedikt XVI.]] se je na veliki petek leta [[2007]] odločil za križev pot s tako izbranimi postajami (glej: [http://www.vatican.va/news_services/liturgy/2007/documents/ns_lit_doc_20070406_via-crucis_en.html Papežev križev pot 2007]).

== V slovenskih narečjih in pokrajinskih jezikih ==
'''[[Prekmurščina]]'''&lt;br /&gt;
'''Svéta Križna Pot'''
# Jezuša na smrt osodijo
# Jezuš vzeme Križ na svoje rame
# Jezuš odprvim spádne pod Križom
# Jezuš sréča svojo žalostno mater
# Šimon Cirenéuš pomága Jezuši križ nesti
# Veronika Jezuši robec ponüdi
# Jezuš obdrügim spádne pod križom
# Jezuš toláži jeruzálemske žene
# Jezuš obtrétjim spádne pod Križom
# Jezuša slečéjo i njemi žuč piti dávajo
# Jezuša na križ pribijejo
# Jezuš na križi vmerjé
# Jezuša z Križa vzemejo i žalostnoj Materi v nároče položijo
# Jezuša v grob položijo
&lt;small&gt;'''Molitvena Kniga,''' Zalozso Zvér János kniga v muraszombati; '''Trétja izdaja,''' ODOBRENA OD CÉRKVENE OBLÁSZTI, [[1942]].&lt;/small&gt;

== Glej tudi ==
* [[Katoliški koledar]]
* [[Jezusovo trpljenje]]
* [[Szvéta krizsna pót]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.via-crucis.net História a prax Krížovej cesty, 14 čiernobielych vodových farieb]
* [http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html Križev pot, Stolna župnija Novo mesto - Kapitelj]
* [http://klaretinci.net/krizevpot/index.htm Križev pot, Klaretinci]
* [http://franciskani.rkc.si/via-crucis/index.html Modernejši križev pot, Frančiškani]
{{Jezus Kristus}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Liturgija]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške molitve]]</text>
      <sha1>scv93l80alky0kcxxwde304ohojphzd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Caen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123915</id>
    <revision>
      <id>5736220</id>
      <parentid>5287101</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:42:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* top */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15153" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina
|arrondissement=Caen
|canton=sedež devetih kantonov: [[Canton de Caen-1|1]], [[Canton de Caen-2|2]], [[Canton de Caen-3|3]], [[Canton de Caen-4|4]], [[Canton d'Hérouville-Saint-Clair (Caen-5)|5]], [[Canton de Caen-6|6]], [[Canton de Caen-7|7]], [[Canton de Caen-8|8]], [[Canton de Caen-9|9]], [[Canton de Caen-10|10]]
|INSEE=14118
|postal code=14000, 14300 &lt;ref&gt;[http://www.laposte.fr/sna/rubrique.php3?id_rubrique=59&amp;recalcul=oui La poste en ligne]&lt;/ref&gt;
|mayor=Philippe Duron
|party=Konservativna stranka
|term=2014-2020
|intercommunality=Aglomeracijska skupnost&lt;br/&gt;Caen la Mer
|elevation m=8 
|elevation min m=2 
|elevation max m=73 
|area km2=25,70 
|website  = [http://www.caen.fr www.caen.fr]
|coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;
|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
}}

'''Caen''' je [[glavno mesto]] in [[Občine Francije|občina]] severozahodne [[Francija|francoske]] [[Seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]], [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[seznam francoskih departmajev|departmaja]] [[Calvados (departma)|Calvados]]. Leta 2009 je mesto imelo 109.312 prebivalcev.

== Zgodovina ==
Ime mesta naj bi bilo [[Kelti|starokeltskega porekla]] v pomenu bojnega polja (''catu mago'').

V srednjem veku je bil glavno mesto [[Normandija|Normanskega vojvodstva]]. Angleški kralj [[Viljem Osvajalec]] je dal v Caenu zgraditi grad in opatiji ''Abbaye aux Dames'' in ''Abbaye aux Hommes'', v katerem je bil tudi pokopan. V obdobju [[Francoske verske vojne|verskih vojn]] je bil njegov grob uničen, kosti pa izgubljene.

Leta [[1346]] je angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] z vojsko udaril na mesto v upanju na bogat vojni plen, v tistem času je bil Caen namreč najbogatejše mesto v Normandiji. [[26. julij]]a so angleške enote v naskoku [[Bitka za Caen (1364)|zasedle mesto]], pri tem pobile 3.000 meščanov, večino trgovske četrti pa požgale. Med plenjenjem je bila v njem najdena tudi kopija francosko-normanskega načrta o invaziji Anglije iz leta 1339, s katero so kasneje v propagandne namene želeli upravičiti nadaljevanje [[Stoletna vojna|vojne]].

=== Druga svetovna vojna ===
[[File:Canadian bulldozer in Caen.jpg|thumb|left|Ruševine Caena]]
V bitki za Normandijo v drugi svetovni vojni, je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po [[Operacija Overlord|zavezniškem izkrcanju v Normandiji]], še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70% mesta in ubil 2000 francoskih civilistov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |title=Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie |publisher=Crhq.cnrs.fr |date= |accessdate=12 March 2013}}&lt;/ref&gt; Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal [[Bernard Montgomery|Montgomery]]. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v ''Abbaye aux Hommes'' (&quot;Moško opatijo&quot;), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju.

=== Povojni Caen ===
Po drugi svetovni vojni je potekala rekonstrukcija celotnih okrožjih mesta in univerzitetnega kampusa. Trajalo je 14 let (1948-1962) in nastala je sedanja urbanizacija Caena. Izgubil je veliko svojih zgodovinskih četrti, zato mesto nima vzdušja tradicionalne Normandije kot jo imajo mesta kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville in Bayeux.

== Geografija ==
Mesto leži v [[Normandija|Normandiji]] ob reki [[Orne (reka)|Orne]] in njenem levem pritoku ''Odon''. Vzporedno z reko Orne teče vodni kanal, zgrajen v obdobju vladavine [[Napoleon III.|Napoleona III.]] z namenom povezave mesta z [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]], od katerega je oddaljen dobrih 10&amp;nbsp;km, v vseh letnih časih.

== Uprava ==
[[Slika:Arrondissement de Caen.PNG|thumb|200px|Lega okrožja v regiji]]
Caen je sedež devetih kantonov. Kanton Caen-5 ima sedež v [[Hérouville-Saint-Clair]]u in ni del Caena:
* ''Kanton Caen-1'' (občini [[Bretteville-sur-Odon]], Caen (del): 16.076 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-2'' (občine [[Authie]], Caen (del), [[Carpiquet]], [[Saint-Contest]], [[Saint-Germain-la-Blanche-Herbe]]: 25.873 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-3'' (del občine Caen: 18.496 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-4'' (občini Caen (del), [[Épron]]:14.693 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-5'' oz. ''Kanton Hérouville-Saint-Clair'' (občina [[Hérouville-Saint-Clair]])
* ''Kanton Caen-Hérouville'' oz. ''Caen-6'' (del občin Caen in Hérouville-Saint-Clair: 14.726 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-7'' (občini Caen (del), [[Mondeville]]: 14.029 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-8'' (občine Caen (del), [[Fleury-sur-Orne]], [[Louvigny]]: 19.228 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-9'' (del občine Caen: 14.450 prebivalcev),
* ''Kanton Caen-10'' (občine Caen (del), [[Cormelles-le-Royal]], [[Ifs]]: 22.409 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni [[Bourguébus]], [[Bretteville-sur-Laize]], [[Cabourg]], [[Creully]], [[Douvres-la-Délivrande]], [[Évrecy]], [[Falaise, Calvados|Falaise-Jug/Sever]], [[Morteaux-Coulibœuf]], [[Ouistreham]], [[Thury-Harcourt]], [[Tilly-sur-Seulles]], [[Troarn]] in [[Villers-Bocage, Calvados|Villers-Bocage]] s 409.556 prebivalci.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Chevet abbHommes.JPG|thumb|right|280 px|Opatija sv. Štefana]]

=== Grad ===
'''[[Grad Caen|Grad]]''', ''Château de Caen'', je zgradil okoli leta 1060 [[Viljem Osvajalec]], ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali [[Henrik II. Angleški]] in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje ''Musée des Beaux-Arts de Caen'' (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in ''Musée de Normandie'' (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini.

=== Opatije ===
Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji:

'''[[Opatija Saint-Étienne, Caen|Opatijo St-Etienne]],''' znano tudi kot ''Abbaye aux Hommes'' (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji ''Hôtel de Ville'' ([[mestna hiša]]) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji.

'''[[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatijo Sainte-Trinité]]''', tudi ''Abbaye aux Dames'' (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (''conseil conseil régional'') Spodnje Normandie je v bližini.

=== Drugo ===
* ''Jardin Botanique de Caen'', zgodovinski botanični vrt
* cerkev Saint-Pierre
* [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial pour la Paix]] (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: &quot;Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe&quot;. Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah.
* ''Parc Festyland'', zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto.
* ''Mondeville 2'' je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu.
* ''Université de Caen''; univerzo je ustanovil leta [[1432]] angleški kralj [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]] in je ena najstarejših v Franciji.

===Slike===
&lt;gallery&gt;
File:Escoville Angle.jpg|Hôtel d'Escoville, 16. st., Caen
File:PlanCaenFortification.jpg|Risba fortifikacije Caena, avtor neznan, Bibliothèque Nationale, Pariz
File:Chateau_Caen.jpg|Južno grajsko obzidje, ogromna trdnjava v centru mesta
File:Caen gare bv.jpg|Gare de Caen, železniška postaja
File:Tramway de Caen Station.jpg|Mestni tramvaj
File:Normandie Calvados Caen6 tango7174.jpg|Cerkev Saint-Étienne-le-Vieux
File:Caen-1.JPG|Notranjost cerkve Saint-Pierre
File:Caen-2.JPG|Trdnjava
File:Caen-3.JPG|Opatija St. Étienne
&lt;/gallery&gt;

=== Pomembni krajani ===
Caen je rojstni kraj:
* Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega;
* Jean Bertaut (1552–1611), pesnik;
* François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik;
* François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec;
* Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak;
* [[Jean Regnault de Segrais]] (1624–1701), pesnik in romanopisec;
* Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak;
* René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj;
* [[Pierre Varignon]] (1654–1722), matematik;
* Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; ([[Jean-Paul Marat]] (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije);
* François Henri Turpin (1709–1799), literat;
* Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik;
* Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj;
* Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni;
* Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar;
* Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik;
* [[Daniel François Esprit Auber]] (1782–1871), skladatelj;
* Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog;
* Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar;
* Jules Danbé (1840–1905) dirigent;
* [[André-Louis Danjon]] (1890–1967), astronom;
* Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France.

== Pobratena mesta ==
Caen je pobraten z:&lt;ref name=&quot;Caen twinnings&quot;&gt;{{cite web | url =http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&amp;id=4#tabs3 | title = National Commission for Decentralised cooperation | accessdate = 26 December 2013|work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères) | language = fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|title=Caen, terre d'échanges|author=Mairie de Caen|accessdate=28 September 2009 }}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
* {{flagicon|BUL}} [[Pernik]], [[Bolgarija]]
* {{flagicon|USA}} [[Nashville, Tennessee]], [[ZDA]] (11. april 1991)&lt;ref name=&quot;Caen twinnings&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Nashville sisters&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.scnashville.org/ |title=Sister Cities of Nashville |work=SCNashville.org|accessdate=3 August 2011}}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|USA}} [[Alexandria, Virginia]], ZDA (28. oktober 1991)&lt;ref name=&quot;Caen twinnings&quot;/&gt;
* {{flagicon|USA}} [[Stevens Point, Wisconsin]], ZDA
||
* {{flagicon|UK}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;ref name=&quot;Coventry twinnings&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605|title=Coventry's twin towns|accessdate=6 August 2013|last=Griffin|first=Mary|date=2 August 2011|work=Coventry Telegraph}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Coventry twins&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|title=Coventry - Twin towns and cities|accessdate = 6 August 2013|work = Coventry City Council.|archiveurl=http://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|archivedate =14 April 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Archant twinning&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|UK}} [[Portsmouth]], Velika Britanija&lt;ref name=&quot;Caen twinnings&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Archant twinning&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Hampshire&quot;&gt;(6 June 1987){{cite web |url=http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |title=Twin Towns in Hampshire |publisher=www3.hants.gov.uk |accessdate=6 November 2009 }}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|GER}} [[Würzburg]], [[Nemčija]] (maj 1962)&lt;ref name=&quot;Caen twinnings&quot;/&gt;
* {{flagicon|SEN}} [[Thiès]], [[Senegal]] (2. junij 1992)&lt;ref name=&quot;Caen twinnings&quot;/&gt;
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Franciji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |url = http://openlibrary.org/books/OL24627024M/A_handbook_for_travellers_in_France |title = A handbook for travellers in France |publication-date = 1861 |chapterurl= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n536/mode/2up |chapter= Caen }}
* {{Citation |publisher = Adam and Charles Black |publication-place = Edinburgh |title = Guide to the north of France |publication-date = 1876 |author = C. B. Black |chapterurl= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n312/mode/2up |chapter= Caen }}
* {{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipsic |title = Northern France |url = http://openlibrary.org/books/OL24872324M/Northern_France |publication-date = 1899 |oclc = 2229516 |chapterurl= http://www26.us.archive.org/stream/northernfrance00karl#page/166/mode/2up |chapter= Caen }}
* {{Citation |publisher = Encyclopaedia Britannica |publication-place = New York |title = The Encyclopaedia Britannica |chapterurl = http://archive.org/stream/encyclopaediabri04chisrich#page/936/mode/2up |chapter= Caen |publication-date = 1910 |oclc = 14782424 |edition=11th }}
* Joseph Decaëns and Adrien Dubois (ed.), ''Caen Castle. A ten Centuries Old Fortress within the Town'', Publications du CRAHM, 2010, ISBN 978-2-902685-75-2, [http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 Publications du CRAHM]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Caen}}
* [http://www.ville-caen.fr/ Uradna stran] {{fr}}
* {{Wayback |date=20071212181143 |url=http://www.agglo-caen.fr/  |title=Caen Borough Council }} {{Fr icon}}
* [http://www.britannica.com/eb/article-9018515/Caen Encyclopaedia Britannica Caen]
* [http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp Mémorial pour la Paix museum]
* [http://www.informationfrance.com/caen.php Caen, vodič po mestu]

{{Prefectures of regions of France}}
{{Préfectures of departments of France}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Prefekture Francije]]
[[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]]
[[Kategorija:Pristanišča v Franciji]]
[[Kategorija:Caen]]</text>
      <sha1>eqs2ip1uby7mtfbi5am017bpycnp49s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lisieux</title>
    <ns>0</ns>
    <id>124810</id>
    <revision>
      <id>5736221</id>
      <parentid>5283224</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:43:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4442" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=sedež treh kantonov|
INSEE=14366|
postal code=14100|
mayor=Bernard Aubril|
term=2001-2008|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Lisieux Pays d'Auge|
elevation m=49|
elevation min m=32|
elevation max m=152|
area km2= 13,07 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Lisieux''' je [[mesto]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodni [[Francija|francoski]] [[Seznam francoskih regij|regiji]] [[Spodnja Normandija|Spodnji Normandiji]], [[Prefektura (Francija)|podprefektura]] [[seznam francoskih departmajev|departmaja]] [[Calvados (departma)|Calvados]]. Leta 2006 je mesto imelo 23.343 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj leži v severozahodni francoski pokrajini [[Pays d'Auge]] ([[Normandija]]), na dnu doline reke [[Touques (reka)|Touques]], na cesti med [[Pariz]]om in [[Caen]]om.

== Uprava ==
[[Slika:Arrondissement de Lisieux.PNG|thumb|left|200px|Lega okrožja v regiji]]

V ''Skupnost občin Lisieux Pays d'Auge'' je vključeno 24 občin in šteje 36.085 prebivalcev (v letu 2004).

Lisieux se je leta 1960 združil z občino ''Saint Jacques''. Kraj je sedež treh kantonov:
* ''Kanton Lisieux-1'' (del Lisieuxa, občine [[Beuvillers]], [[Cordebugle]], [[Courtonne la Meurdrac]], [[Fauguernon]], [[Firfol]], [[Fumichon]], [[Glos]], [[Hermival les Vaux]], [[L'Hôtellerie]], [[Marolles]], [[Le Mesnil Guillaume]], [[Moyaux]], [[Ouilly du Houley]], [[Ouilly le Vicomte]], [[Le Pin]], [[Rocques]]: 12.011 prebivalcev),
* ''Kanton Lisieux-2'' (del Lisieuxa, občina [[Saint Martin de la Lieue]]: 13.362 prebivalcev),
* ''Kanton of Lisieux-3'' (del Lisieuxa, občine [[La Boissière]], [[La Houblonnière]], [[Lessard-et-le-Chêne]], [[Le Mesnil Eudes]], [[Le Mesnil Simon]], [[Les Monceaux]], [[Le Pré d'Auge]], [[Prêtreville]], [[Saint Désir]], [[Saint-Germain de Livet]], [[Saint Jean de Livet]] in [[Saint Pierre des Ifs]]: 12.419 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Blangy-le-Château]], [[Cambremer]], [[Dozulé]], [[Honfleur]], [[Livarot]], [[Mézidon-Canon]], [[Orbec]], [[Pont-l'Évêque, Calvados|Pont-l'Évêque]], [[Saint-Pierre-sur-Dives]] in [[Trouville-sur-Mer]] s 140.504 prebivalci.

== Zgodovina ==
Kraju je dalo ime [[Kelti|keltsko pleme]] [[Lexovii]]. V antiki je bil poznan kot ''Noviomagus'' oz. ''Noviomagus Lexoviorum''.

Prvi znani škof v Lisieuxu je bil ''Theodibandes'', omenjen v povezavi s Koncilom leta 538. Med njegovimi nasledniki je bil najbolj znan ''Freculfus'' (umrl 850), učenec šole, ustanovljene od [[Karel Veliki|Karla Velikega]], in avtor splošne zgodovine. Na [[Konkordat]]u [[1862]] je bila starodavna škofija Lisieux združena s sosednjo v [[Bayeux]]u.

Katoliška vdanost [[Sv. Terezija deteta Jezusa|sv. Tereziji iz Lisieuxa]]
(1873-97), ki je živela v kraju ''Carmel de Lisieux'', je naredila za najpomembnejši romarski kraj v Franciji za [[Lourdes]]om.

* [[1906]]: prvi vzlet [[helikopter]]ja, ki ga je skonstruiral [[Paul Cornu]].
* [[Operacija Overlord|6. junij 1944]]: bombardiranje Lisieuxa (več kot 800 žrtev), kraj je bil delno uničen.
* [[23. avgust]] [[1944]]: osvoboditev kraja s strani zavezniških vojakov

== Zanimivosti ==
* [[Katedrala sv. Petra, Lisieux|Katedrala sv. Petra]], grajena med 1170 in sredino 13. stoletja;
* [[Bazilika sv. Terezije, Lisieux|Bazilika sv. Terezije]] je bila posvečena 11. julija 1954. Sam zvonik je bil dokončan leta 1975 in je visok 45 metrov.
* ''Carmel'';
* škofijski vrt ''Jardin de l'Evêché'' je bil postavljen  v drugi četrtini 19. stoletja in meji na ''Cour Matignon'', ''rue Condorcet'' in ''Boulevard Carnot''.

== Pobratena mesta ==
* [[Saint-Georges, Quebec|Saint-Georges]] ([[Quebec]], [[Kanada]]),
* [[Taunton]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Franciji]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Lisieux}}
* [http://www.ville-lisieux.fr Uradna stran] {{fr}}
* [http://en.lisieux-tourisme.com Turizem]

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Podprefekture Francije]]
[[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>7w5bzclstau3q387vqp3tf3sdsh65ym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenske uglasbitve psalmov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126724</id>
    <revision>
      <id>5736484</id>
      <parentid>4711010</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:52:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>−[[Kategorija:Glasba]]; −[[Kategorija:Liturgija]]; +[[Kategorija:Slovenska glasba]]; +[[Kategorija:Psalmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17236" xml:space="preserve">{{slog}}


== Seznam psalmov in njihovih uglasbitev ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Št. :
! Uglasbitev:
! Besedilo odpeva:
|-
| 1 || [5], str. 120  || Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda.
|-
| 2 || ||
|-
| 3 || ||
|-
| 4 || ||
|-
| 5 || ||
|-
| 6 || ||
|-
| 7 || ||
|-
| 8 || ||
|-
| 9 || ||
|-
| 10 || ||
|-
| 11 || ||
|-
| 12 || [7], str. 15  || Vriskajte in radujte se, velik je Bog med nami.
|-
| 13 || [1], str. 39  || Veseli boste zajemali iz studencev odrešenja.
|-
| 13 || [5], str. 130  || V Gospodu se bom veselila.
|-
| 14 || || 
|-
| 15 || || 
|-
| 16 || [1], str. 53  || Gospod, ti si delež moje dediščine. 
|-
| 17 || || 
|-
| 18 || || 
|-
| 19 || [1], str. 23  || Gospod ima besede večnega življenja. 
|-
| 19 || [1], str. 55  || Po vsej zemlji se razlega njihov glas. 
|-
| 19 || [2], str. 152  || Gospod, tvoje besede so duh in življenje. 
|-
| 19 || [2], str. 153  || Gospod ima besede večnega življenja. 
|-
| 19 || [3], str. 33  || Gospod ima besede večnega življenja. 
|-
| 19 || [3], str. 33  || Gospod, čudovita so tvoja dela. 
|-
| 19 || [3], str. 33  || Hvalite Gospoda, ker je dober. 
|-
| 19 || [4], str. 384  || Gospod ima besede večnega življenja. 
|-
| 19 || [5], str. 127  || Po vsej zemlji se razlega njih glas.
|-
| 19 || [7], str. 7  || Gospod, tvoje besede so duh in življenje. 
|-
| 20 || || 
|-
| 21 || || 
|-
| 22 || [2], str. 155  || Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? 
|-
| 22 || [3], str. 34  || Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? 
|-
| 22 || [3], str. 34  || Gospod, spomni se svojega usmiljenja. 
|-
| 22 || [3], str. 34  || Bodi z menoj v stiski, Gospod. 
|-
| 22 || [4], str. 367  || Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? 
|-
| 22 || [5], str. 91  || Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?
|-
| 22 || [5], str. 100  || Gospod, ti si moja slava.
|-
| 23 || [1], str. 25  || Svojo mizo pogrinjaš pred nami. 
|-
| 23 || [2], str. 156  || Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. 
|-
| 23 || [3], str. 35  || Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. 
|-
| 23 || [4], str. 377  || Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. 
|-
| 23 || [5], str. 128  || Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
|-
| 24 || [1], str. 45  || To je rod tistih, ki iščejo Boga. 
|-
| 24 || [5], str. 85  || Gospod Bog je Kralj veličastva.
|-
| 24 || [5], str. 131  || To je rod tistih, ki iščejo Boga.
|-
| 25 || [1], str. 28  || Svoja pota, Gospod, mi pokaži. 
|-
| 25 || [3], str. 36  || Gospod, k tebi dvigam svojo dušo. 
|-
| 25 || [3], str. 36  || Gospod, pridi in nas reši. 
|-
| 25 || [4], str. 350  || Pridi, Gospod, in odreši nas. 
|-
| 26 || || 
|-
| 27 || [2], str. 159  || Gospod je moja luč in moja rešitev. 
|-
| 27 || [3], str. 37  || Gospod je moja luč in moja rešitev. 
|-
| 27 || [3], str. 37  || Blizu je Gospod njim, ki ga iščejo. 
|-
| 27 || [3], str. 37  || Usliši nas, Gospod in nas reši. 
|-
| 27 || [4], str. 378  || Gospod je moja luč in moja rešitev. 
|-
| 27 || [5], str. 109  || Gospod je moja luč in moja rešitev.
|-
| 28 || || 
|-
| 29 || [5], str. 84  || Gospod bo blagoslovil svoje ljudstvo. 
|-
| 29 || [6], str. 19  || Gospod bo blagoslovil svoje ljudstvo.
|-
| 29 || [7], str. 11  || Gospod bo blagoslovil,Gospod bo blagoslovil svoje, svoje ljudstvo.
|-
| 30 || || 
|-
| 31 || [5], str. 93  || Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo. 
|-
| 32 || || 
|-
| 33 || [1], str. 29  || Tvoje usmiljenje, Gospod, bo nad nami. 
|-
| 33 || [5], str. 88  || Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi med nami.
|-
| 33 || [5], str. 105  || Blagor ljudstvu, ki si ga je Gospod izvolil v dediščino.
|-
| 34 || [1], str. 19  || Okusite in spoznajte, kako dober je Gospod. 
|-
| 34 || [3], str. 38  || Slavil bom Gospoda vekomaj. 
|-
| 34 || [3], str. 38  || Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober. 
|-
| 34 || [3], str. 38  || Hvalite Gospoda, ker je dober. 
|-
| 34 || [4], str. 372  || Pristopimo in okusimo, kako dober je Gospod. 
|-
| 34 || [5], str. 117  || Slavil bom Gospoda vekomaj.
|-
| 34 || [5], str. 119  || Slavil bom Gospoda vekomaj.
|-
| 35 || || 
|-
| 36 || || 
|-
| 37 || || 
|-
| 38 || || 
|-
| 39 || || 
|-
| 40 || [1], str. 41  || Glej, dekla sem Gospodova. 
|-
| 40 || [5], str. 125  || Glej prihajam, da spolnim tvojo voljo Gospod.
|-
| 40 || [7], str. 13  || Glej prihajam, da spolnim tvojo voljo Gospod.
|-
| 41 || || 
|-
| 42 || [1], str. 26  || Mojo dušo žeja po živem Bogu. 
|-
| 42 || [5], str. 95  || Kakor jelen hrepeni po potokih voda, tako hrepenim po tebi, Gospod.
|-
| 42 || [5], str. 132  || Moja duša hrepeni po tebi, moj Bog.
|-
| 44 || || 
|-
| 45 || [3], str. 39  || Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj. 
|-
| 45 || [4], str. 374  || Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho. 
|-
| 45 || [5], str. 129  || Kraljica stoji na tvoji desnici.
|-
| 46 || || 
|-
| 47 || [3], str. 40  || Bog se dviga med radostnim petjem. 
|-
| 47 || [3], str. 40  || Aleluja. 
|-
| 47 || [5], str. 103  || Bog se dviga med radostnimi vzkliki.
|-
| 48 || || 
|-
| 49 || || 
|-
| 50 || [5], str. 89  || Usmili se nas, Gospod, ker smo grešili.
|-
| 50 || [7], str. 20  || Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili, usmili, usmili se nas.
|-
| 51 || [1], str. 10  || Čisto srce, o Bog, mi ustvari. 
|-
| 51 || [2], str. 161  || Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili. 
|-
| 51 || [3], str. 41  || Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili. 
|-
| 51 || [3], str. 41  || Gospod, spomni se svojega usmiljenja. 
|-
| 51 || [3], str. 41  || Tvoje usmiljeje bodi med nami, Gospod. 
|-
| 51 || [4], str. 364  || Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili
|-
| 52 || || 
|-
| 53 || || 
|-
| 54 || || 
|-
| 55 || || 
|-
| 56 || || 
|-
| 57 || || 
|-
| 58 || || 
|-
| 59 || || 
|-
| 60 || || 
|-
| 61 || || 
|-
| 62 || || 
|-
| 63 || [3], str. 42  || Po tebi žeja mojo dušo, moj Bog. 
|-
| 63 || [3], str. 42  || Gospod, čudovita so tvoja dela. 
|-
| 63 || [3], str. 42  || Hvali moja duša Gospoda. 
|-
| 63 || [4], str. 380  || Hvali moja duša, hvali Gospoda. 
|-
| 63 || [5], str. 114  || Po tebi žeja mojo dušo, Gospod, moj Bog.
|-
| 63 || [7], str. 1  || Po tebi žeja mojo dušo, Gospod, moj Bog.
|-
| 64 || || 
|-
| 65 || || 
|-
| 66 || [3], str. 43  || Pojte Bogu vse dežele, aleluja. 
|-
| 66 || [3], str. 43  || Aleluja. 
|-
| 66 || [4], str. 370  || Pojte Bogu vse dežele, aleluja. 
|-
| 67 || [5], str. 81  || Bog se nas usmili in nas blagoslovi. 
|-
| 67 || [5], str. 102  || Slavijo naj te, o Bog, vsa ljudstva.
|-
| 67 || [7], str. 26  || Bog se nas usmili in nas blagoslovi... 
|-
| 68 || || 
|-
| 69 || || 
|-
| 70 || || 
|-
| 71 || || 
|-
| 72 || [1], str. 7  || Vsi narodi ti bodo služili. 
|-
| 72 || [3], str. 44  || Vsi narodi ti bodo služili. 
|-
| 72 || [3], str. 44  || Videli smo tvojo slavo. 
|-
| 72 || [4], str. 363  || Vsi narodi ti bodo služili. 
|-
| 72 || [5], str. 83  || Naj zasije slava Gospodova.
|-
| 72 || [6], str. 15  || Vsi narodi ti bodo služili.
|-
| 73 || || 
|-
| 74 || || 
|-
| 75 || || 
|-
| 76 || || 
|-
| 77 || || 
|-
| 78 || || 
|-
| 79 || || 
|-
| 80 || [1], str. 1  || Gospod, naš Bog, razjasni svoj obraz, ... 
|-
| 80 || [5], str. 75  || Vriskajte in radujte se, velik je Bog med vami
|-
| 81 || || 
|-
| 82 || || 
|-
| 83 || || 
|-
| 84 || [1], str. 47  || Glej, prebivališče Boga med ljudmi, ... 
|-
| 85 || [1], str. 2  || Gospod, usmili se nas. 
|-
| 85 || [3], str. 45  || Gospod, usmili se nas. 
|-
| 85 || [3], str. 45  || Gospod, pridi in nas reši. 
|-
| 85 || [3], str. 45  || V njegovih dneh bo mir in pravičnost. 
|-
| 85 || [4], str. 349  || Gospod, pridi in nas reši. 
|-
| 85 || [5], str. 73  || K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.
|-
| 86 || [1], str. 27  || Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto! 
|-
| 87 || || 
|-
| 88 || || 
|-
| 89 || [1], str. 3  || Gospodove milosti bom na veke opeval. 
|-
| 89 || [5], str. 124  || Jaz mu bom oče, on mi bo sin, njegov rod ostane na veke.
|-
| 90 || [1], str. 21  || Tvoja beseda, Gospod, ostane na veke. 
|-
| 91 || [3], str. 46  || Bodi z menoj v stiski, Gospod. 
|-
| 91 || [3], str. 46  || Gospod, spomni se svojega usmiljenja. 
|-
| 91 || [4], str. 366  || Usmili se me, o moj Bog, očisti me greha. 
|-
| 91 || [5], str. 86  || V stiski bodi z menoj, Gospod.
|-
| 92 || || 
|-
| 93 || [1], str. 44  || Gospod je kralj veličastva. 
|-
| 94 || [1], str. 34  || Odprite srca božji milosti. 
|-
| 95 || [1], str. 17  || Pridite, molimo, Kristusa, Gospoda, ..a. 
|-
| 95 || [3], str. 47  || Odprite srca božji milosti. 
|-
| 95 || [3], str. 47  || Hvalite Gospoda, ker je dober. 
|-
| 95 || [3], str. 47  || Pojte Gospodu. ker je dober. 
|-
| 95 || [4], str. 379  || Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod. 
|-
| 95 || [5], str. 87  || Božjemu klicu ne zaprite svojih src.
|-
| 95 || [5], str. 113  || Odprite srca božji milosti.
|-
| 95 || [7], str. 9  || Oznanjajte, oznanjajte, oznanjajte Gospodova, čudovita, čudovita dela.
|-
| 96 || [1], str. 4  || Danes nam je rojen Kristus, zveličar. 
|-
| 96 || [1], str. 9  || Veselijo naj se nebesa in zemlja, aleluja. 
|-
| 96 || [4], str. 361  || Danes nam je rojen Zveličar, Kristus, Gospod. 
|-
| 96 || [5], str. 77  || Danes nam je rojen Zveličar, Kristus, Gospod.
|-
| 96 || [6], str. 1  || Danes nam je rojen Kristus, danes nam je rojen.
|-
| 96 || [7], str. 18  || Danes nam je rojen Kristus, Kristus Zveličar.
|-
| 97 || [1], str. 5  || Luč bo svetila nad nami, Gospod je rojen. 
|-
| 97 || [5], str. 78  || Luč je zasvetila nad nami, rojen je Gospod.
|-
| 97 || [7], str. 27  || Pojte Gospodu, pojte Gospodu novo pesem,  novo pesem, pojte Gospodu.
|-
| 98 || [1], str. 6  || Vsa zemlja bo videla božjo zmago. 
|-
| 98 || [3], str. 48  || Vsa zemlja bo videla božjo zmago. 
|-
| 98 || [3], str. 48  || Videli smo tvojo slavo. 
|-
| 98 || [4], str. 362  || Vsa zemlja bo videla božjo zmago. 
|-
| 98 || [5], str. 79  || Vsa zemlja bo videla Gospodovo zmago.
|-
| 98 || [6], str. 4  || Vsa zemlja bo videla Gospodovo zmago.
|-
| 99 || [5], str. 101  || Vsa zemlja bo videla božjo zmago.
|-
| 99  || || 
|-
| 100 || [1], str. 37  || Pojte Gospodu novo pesem. 
|-
| 100 || [3], str. 49  || Hvalite gospoda, ker je dober. 
|-
| 100 || [3], str. 49  || Pojte Gospodu novo pesem. 
|-
| 100 || [3], str. 49  || Mi smo božje ljudstvo. 
|-
| 100 || [4], str. 381  || Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil ... 
|-
| 100 || [5], str. 99  || Mi smo božje ljudstvo in ovce njegove paše.
|-
| 101 || [1], str. 22  || Mi smo njegovo ljudstvo, čreda njegove paše. 
|-
| 102 || || 
|-
| 103 || [2], str. 162  || Usmiljen in milostljiv je Gospod. 
|-
| 103 || [3], str. 50  || Usmiljen in milostljiv je Gospod, naš Bog. 
|-
| 103 || [3], str. 50  || Hvalite Gospoda, ker je dober. 
|-
| 103 || [3], str. 50  || Pojte Gospodu, ker je dober. 
|-
| 103 || [4], str. 382  || Usmiljen in milostljiv je Gospod. 
|-
| 103 || [5], str. 107  || Gospod je milostljiv in usmiljen.
|-
| 104 || [1], str. 16  || Pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje. 
|-
| 104 || [2], str. 163  || Pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje. 
|-
| 104 || [3], str. 51  || Pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje. 
|-
| 104 || [3], str. 51  || Aleluja. 
|-
| 104 || [4], str. 372  || Pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje.  
|-
| 104 || [5], str. 104  || Pošlji svojega Duha, Gospod, prenovi obličje zemlje.
|-
| 105 || || 
|-
| 106 || || 
|-
| 107 || [1], str. 32  || Slavite Gospoda, ker je dober. 
|-
| 108 || || 
|-
| 109 || || 
|-
| 110 || [1], str. 110  || Ti si duhovnik vekomaj. 
|-
| 111 || || 
|-
| 112 || || 
|-
| 113 || [1], str. 33  || Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite. 
|-
| 114 || || 
|-
| 115 || || 
|-
| 116 || [1], str. 11  || Hodil bom pred Gospodom v deželi živih. 
|-
| 116 || [1], str. 18  || Z odrešilnim kelihom bom hvalil Gospoda. 
|-
| 116 || [5], str. 92  || Kelih zveličanja bom vzel in opeval Gospodovo ime.
|-
| 116 || [5], str. 106  || Kelih zveličanja bom vzel in opeval Gospodovo ime.
|-
| 117 || [5], str. 112  || Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij.
|-
| 118 || [1], str. 14  || To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo ... 
|-
| 118 || [1], str. 15  || Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober. 
|-
| 118 || [3], str. 52  || To je dan, ki ga je naredil Gospod. 
|-
| 118 || [3], str. 52  || Aleluja. 
|-
| 118 || [4], str. 368  || Aleluja.  
|-
| 118 || [4], str. 371  || Gospod nas je otel, njegovi smo vekomaj. 
|-
| 118 || [5], str. 96  || Toje dan, ki ga je naredil Gospod.
|-
| 118 || [5], str. 98  || Zahvalujte se Gospodu, ker je dober.
|-
| 118 || [7], str. 23  || Aleluja. 
|-
| 119 || || 
|-
| 120 || || 
|-
| 121 || || 
|-
| 122 || [1], str. 38  || V Gospodo hišo pojdemo pojdemo veseli. 
|-
| 122 || [3], str. 53  || V Gospodovo hišo pojdemo veseli. 
|-
| 122 || [3], str. 53  || Hvalite Gospoda, ker je dober. 
|-
| 122 || [3], str. 53  || Hvali moja duša, hvali Gospoda. 
|-
| 122 || [4], str. 383  || V Gospodovo hišo pojdemo veseli. 
|-
| 122 || [5], str. 121  || Veseli pojdemo v Gospodovo hišo.
|-
| 123 || || 
|-
| 124 || || 
|-
| 125 || || 
|-
| 126 || [5], str. 74  || Velike reči je storil za nas Gospod. 
|-
| 127 || || 
|-
| 128 || [1], str. 49  || Gospod govori: Moja hiša naj bo hiša molitve ... 
|-
| 128 || [1], str. 58  || Gospod, blagoslavljaj nas in varuj. 
|-
| 128 || [5], str. 80  || Blagor vsem, ki se boje Gospoda.
|-
| 128 || [6], str. 7  || Blagor vsem, ki se boje Gospoda.
|-
| 128 || [7], str. 3  || Blagor vsem, blagor vsem, ki se boje Gospoda.
|-
| 129 || [6], str. 14  || Iz globočine kličem k tebi Gospod.
|-
| 129 || [7], str. 25  || Iz globočine kličem k tebi, Gospod.
|-
| 130 || [1], str. 12  || Pri Gospodu je usmiljenje in obilno rešenje. 
|-
| 130 || [1], str. 20  || Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja. 
|-
| 130 || [1], str. 24  || Pri Gospodu je usmiljenje in oblino rešenje. 
|-
| 130 || [3], str. 54  || Pri Gospodu je usmiljenje in obilno rešenje. 
|-
| 130 || [3], str. 54  || Gospod, spomni se svojega usmiljenja. 
|-
| 130 || [4], str. 365  || Zvesti križ, edino ti si plemenito res drevo. 
|-
| 130 || [4], str. 375  || Gospod, da jim večni pokoj. 
|-
| 130 || [5], str. 90  || Pri Gospodu je usmiljenje in odpuščanje.
|-
| 131 || || 
|-
| 132 || || 
|-
| 133 || || 
|-
| 134 || || 
|-
| 135 || || 
|-
| 136 || [3], str. 55  || Vekomaj traja njegovo usmiljeje. 
|-
| 136 || [3], str. 55  || Aleluja. 
|-
| 136 || [4], str. 369  || Vekomaj traja njegovo usmiljenje. 
|-
| 137 || || 
|-
| 138 || [1], str. 43  || Angel je stal pri oltarju svetišča ... 
|-
| 138 || [5], str. 111  || Ko sem te klical, si me uslišal, Gospod.
|-
| 139 || [5], str. 126  || Hvalim te, ker sem tako čudovito ustavrjen. 
|-
| 140 || || 
|-
| 141 || || 
|-
| 142 || || 
|-
| 143 || || 
|-
| 144 || || 
|-
| 145 || [3], str. 56  || Poveličeval te bom, božji moj kralj. 
|-
| 145 || [3], str. 56  || Pojte Gospodu novo pesem 
|-
| 145 || [3], str. 56  || Pojte Bogu vse dežele 
|-
| 145 || [4], str. 376  || Poveličeval te bom, o Bog, moj Kralj. 
|-
| 145 || [5], str. 115  || Poveličeval te bom, o Bog, moj Kralj.
|-
| 145 || [7], str. 5  || Poveličeval te bom,o božji, božji, božji moj kralj.
|-
| 146 || [1], str. 36  || Hvali moja duša, Gospoda. 
|-
| 147 || [1], str. 8  || Beseda človek je postala in med nami prebivala. 
|-
| 147 || [2], str. 164  || Hvali Gospoda, Jeruzalem, hvali svojega Boga ... 
|-
| 147 || [4], str. 385  || Hvali Gospoda, Jeruzalem, hvali svojega Boga ... 
|-
| 147 || [5], str. 82  || Beseda je meso postala in med nami prebivala.
|-
| 147 || [6], str. 12  || Beseda je meso postala in med nami prebivala.
|-
| 147 || [7], str. 24  || Hvali Jeruzalem, Gospoda...
|-
| 148 || || 
|-
| 149 || [1], str. 35  || Hvalimo in slavimo Gospoda, aleluja. 
|-
| 150 || [1], str. 30  || Aleluja. 
|-
| 150 || [1], str. 31  || Vse, kar diha, naj hvali Gospoda. 
|-
| Iz  || [4], str. 36 || Veselite se, nebesa, in raduj se, zemlja, ... 
|-
| 2 Mz 15 || [1], str. 13 || Pojmo Gospodu, ker je mogočen. 
|-
| 2 Mz 15 || [5], str. 94 || Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen.
|-
| Jdt 13 || [1], str. 40 || Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljeni ... 
|-
| Lk 1 || [1], str. 42 || Moja duša se raduje v Bogu. 
|-
| Lk 1 || [5], str. 76 || Gospod, razjasni svoj obraz in reši nas.
|-
| Iz 60 || [1], str. 56 || Prišla je tvoja luč, Jeruzalem ... 
|-
|}

== Viri uglasbenih [[psalm]]ov ==
* [1] [[Jože Trošt|TROŠT, Jože]]. 2004. Spevi med berili. Ljubljana : samozaložba. {{COBISS|ID=219549184}}
* [2] CERKVENE ljudske pesmi : priročnik za organiste k pesmarici Hvalimo Gospoda. 1978. Ljubljana : Nadškofijski ordinariat. {{COBISS|ID=228099}}
* [3] MAŠNI spevi in odpevi. 1981. Ljubljana : Družina, Cerkveni glasbenik. {{COBISS|ID=5679879}}
* [4] SLAVIMO Gospoda : bogoslužna pesmarica za organiste. 1988. Celje : Mohorjeva družba. {{COBISS|ID=3683842}}
* [5] [[Gregor Zafošnik|ZAFOŠNIK, Gregor]]. 1992. Cerkvene pesmi in spevi. Maribor : Škofijski ordinariat
* [6] dr.p. [[Vendelin Špendov|ŠPENDOV Vendelin]]. 1979. Spevi med berili in aleluje z vrstico za mešani zbor in orgle. Ljubljana: ˝Naše Tromostovje˝. {{COBISS|ID=10634806}}
* [7] dr.p. ŠPENDOV Vendelin. 1985. Spevi med berili. Ljubljana:samozaložba

{{Glasbena škrbina}}

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Psalmi]]</text>
      <sha1>o0aa40eyq91qc5m2rv0ke45ljm1mtnn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Yerpo</title>
    <ns>3</ns>
    <id>126800</id>
    <revision>
      <id>5736252</id>
      <parentid>5732800</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:51:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dodajanje kategorije v Commons */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49286" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)

== Izbris strani ==

Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST)

:Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST)
:::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST)

== Dodajanje kategorije v Commons ==

Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>1a413w2nn5eszu7gumyg3qwsulzh1mq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736255</id>
      <parentid>5736252</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dodajanje kategorije v Commons */ ?</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49654" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)

== Izbris strani ==

Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST)

:Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST)
:::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST)

== Dodajanje kategorije v Commons ==

Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST)

:Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:56, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>fa5l31yra6062x0u12xtcswrnnn96q6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736294</id>
      <parentid>5736255</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:11:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dodajanje kategorije v Commons */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49861" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)

== Izbris strani ==

Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST)

:Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST)
:::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST)

== Dodajanje kategorije v Commons ==

Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST)

:Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:56, 18. avgust 2022 (CEST)
::Gre za predsedniške kandidate, za katere nameravam oblikovati strani, za začetek Aleša Ernecla. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>rrhxfi8nhcvek0dsfto9stnhnag4urz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736303</id>
      <parentid>5736294</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:27:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dodajanje kategorije v Commons */ odg</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50024" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)

== Izbris strani ==

Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST)

:Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST)
:::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST)

== Dodajanje kategorije v Commons ==

Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST)

:Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:56, 18. avgust 2022 (CEST)
::Gre za predsedniške kandidate, za katere nameravam oblikovati strani, za začetek Aleša Ernecla. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. avgust 2022 (CEST)
:::Ni ravno smiselno ustvarjati kategorije za eno sliko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:27, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>i8cpdo2atkt60uq7ykyglu7gl8xz2h3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736304</id>
      <parentid>5736303</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:27:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dodajanje kategorije v Commons */ dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50069" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)

== Izbris strani ==

Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST)

:Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST)
:::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST)

== Dodajanje kategorije v Commons ==

Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST)

:Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:56, 18. avgust 2022 (CEST)
::Gre za predsedniške kandidate, za katere nameravam oblikovati strani, za začetek Aleša Ernecla. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. avgust 2022 (CEST)
:::Ni ravno smiselno ustvarjati kategorije za eno sliko, pa še tisto sporno zaradi avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:27, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>5fi1hzta4byzd2suqoyo6yn7v7qyzmm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736366</id>
      <parentid>5736304</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:03:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dodajanje kategorije v Commons */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50301" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)

== Izbris strani ==

Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST)

:Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST)
:::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST)

== Dodajanje kategorije v Commons ==

Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST)

:Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:56, 18. avgust 2022 (CEST)
::Gre za predsedniške kandidate, za katere nameravam oblikovati strani, za začetek Aleša Ernecla. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. avgust 2022 (CEST)
:::Ni ravno smiselno ustvarjati kategorije za eno sliko, pa še tisto sporno zaradi avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:27, 18. avgust 2022 (CEST)
::::Glede kategorij razumem, kar se tiče slik pa mi je Aleš Ernecl osebno potrdil, da lahko slike uporabim na Wiki straneh. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:03, 19. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>42uyglxjz44wvsnto26bb2u4uj7r4ko</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736369</id>
      <parentid>5736366</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:07:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dodajanje kategorije v Commons */ odg</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50538" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)

== Izbris strani ==

Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST)

:Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST)
:::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST)

== Dodajanje kategorije v Commons ==

Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST)

:Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:56, 18. avgust 2022 (CEST)
::Gre za predsedniške kandidate, za katere nameravam oblikovati strani, za začetek Aleša Ernecla. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. avgust 2022 (CEST)
:::Ni ravno smiselno ustvarjati kategorije za eno sliko, pa še tisto sporno zaradi avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:27, 18. avgust 2022 (CEST)
::::Glede kategorij razumem, kar se tiče slik pa mi je Aleš Ernecl osebno potrdil, da lahko slike uporabim na Wiki straneh. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:03, 19. avgust 2022 (CEST)
:::::Dovoljenje &quot;za uporabo na Wiki straneh&quot; ni dovolj. Če se strinja, naj prosim pošlje soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:06, 19. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>s1v4erpkmsq48f22a1i2m3souuel2s8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ljudskih univerz v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130875</id>
    <revision>
      <id>5736328</id>
      <parentid>5724277</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:56:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1339" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[ljudska univerza|ljudskih univerz]] v [[Slovenija|Sloveniji]].'''

== Seznam ==
* [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]]
* [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]
* [[Ljudska univerza Ajdovščina]]
* [[Ljudska univerza Celje]]
* [[Ljudska univerza Gornja Radgona]]
* [[Ljudska univerza Jesenice]]
* [[Ljudska univerza Kočevje]]
* [[Ljudska univerza Koper]]
* [[Ljudska univerza Kranj]]
* [[Ljudska univerza Krško]]
* [[Ljudska univerza Lenart]]
* [[Ljudska univerza Lendava]]
* [[Ljudska univerza Litija]]
* [[Ljudska univerza Murska Sobota]]
* [[Ljudska univerza Nova Gorica]]
* [https://www.ric-nm.si/si/ Ljudska univerza Novo mesto]
* [[Ljudska univerza Ormož]]
* [[Ljudska univerza Postojna]]
* [[Ljudska univerza Ptuj]]
* [[Ljudska univerza Radovljica]]
* [[Ljudska univerza Radlje ob Dravi]]
* [[Ljudska univerza Ravne na Koroškem]]
* [[Ljudska univerza Rogaška Slatina]]
* [[Ljudska univerza Sežana]]
* [[Ljudska univerza Slovenska Bistrica]]
*[[Ljudska univerza Šentjur]]
* [[Ljudska univerza Škofja Loka]]
* [[Ljudska univerza Tržič]]
* [[Ljudska univerza Velenje]]
* [[Zasavska ljudska univerza]]

== Glej tudi ==
* [[seznam šolskih ustanov v Sloveniji]]

[[Kategorija:Seznami organizacij|Ljudske univerze v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ljudske univerze v Sloveniji|*]]</text>
      <sha1>q9853bklpsd55y4yyv86as6k3hkv82t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potres na Salomonovih otokih (2007)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>132560</id>
    <revision>
      <id>5736380</id>
      <parentid>5687268</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:40:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Cunamiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5971" xml:space="preserve">{{Infopolje Potres
| title= Potres na Salomonovih otokih 2007
| date= 2. april 2007
| map = April 2 2007 earthquake (2).png
| image name = 
| magnitude = 8,1 [[momentna magnitudna lestvica|M&lt;sub&gt;w&lt;/sub&gt;]]
| countries affected = [[Salomonovi otoki]], [[Papua Nova Gvineja]]
| casualties = 39
}}

'''Potres na Salomonovih otokih leta 2007''' se je zgodil na [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] [[2. april]]a [[2007]] blizu otoka [[Gizo]]. Po izračunih [[Geološka služba Združenih držav Amerike|Geološke službe Združenih držav Amerike]] (USGS) je dosegel [[magnituda|magnitudo]] 8,1 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]].

USGS je [[potres]] zabeležila okrog 7:39:56 zjutraj po lokalnem času ([[UTC+11]], 6:40 zjutraj EST v Avstraliji). [[Žarišče (potres)|Žarišče]] je bilo 10 km globoko  in 40 km jugojugovzhodno od mesta [[Gizo]] na [[Otočje Nova Georgia]] v [[Zahodna pokrajina (Salomonovi otoki)|Zahodni pokrajini]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://earthquake.usgs.gov/eqcenter/eqinthenews/2007/us2007aqbk/ |title=Magnitude 8.1 - SOLOMON ISLANDS |publisher=USGS |work=USGS Earthquake Hazards Program |language=en| accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;. Prvemu potresu so sledili še številni popotresni sunki, med katerimi je najmočnejši dosegel magnitudo 6,2 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]].

== Posledice ==
[[Cunami]], ki naj bi ga sprožil potres, je na Salomonovih otokoih ubil vsaj devetintrideset ljudi&lt;ref&gt;[http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,,21522340-663,00.html Solomons tsunami death toll rises to 39] {{ikona en}}, [[Melbourne Herald Sun]], Apr. 8, 2007&lt;/ref&gt;, sto pa jih je pogrešanih, in izbrisal vsaj trinajst vasi. &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21492663-2,00.html|title=Report: Tsunami leaves thousands homeless in the hills|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-03}}&lt;/ref&gt;. Tisoči so ostali brez domov, škoda pa naj bi znašala več milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]]. V Južnem Choiseulu so valovi višine 10 metrov odnesli vasi, vrtove in bolnišnico.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21489658-1702,00.html|title=Report: Death toll in Solomons at 15|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;
Uničenih je bilo okrog 900 domov, brez strehe pa je ostalo okrog 5000 ljudi. &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6520461.stm|title=Report: Solomons tsunami aid stepped up|publisher=[[BBC News]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;.

Cunami je dosegel [[Papua Nova Gvineja|Papuo Novo Gvinejo]]. Na svoji poti naj bi odnesel tudi pet ljudi z nekega oddaljenega otoka.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21497866-2,00.html|title=Houses float in sea of devastation|publisher=[[News limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
[[Slika:2007 Solomon Islands earthquake impact map.jpg|thumb|Območja, ki so jih prizadeli glavni potres in popotresni sunki]]
Ustrezne službe so objavile opozorilo na možnost cunamijev na [[Južni Tihi ocean|Južnem Tihem oceanu]], poleg tega pa tudi za [[Japonska|Japonsko]] in [[Havaji|Havaje]]. [[Urad za meteorologijo (Avstralija)|Avstralski urad za meteorologijo]] je izdal opozorilo za vzhodno obalo Avstralije od [[Queensland]]skega pregradnega grebena do [[Tasmanija|Tasmanije]]. Zaprli so plaže ob obali, mnogi pa so pobegnili na višja območja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21488375-2,00.html|title=Deadly tsunami strikes Solomons|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en| accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21488959-1702,00.html|title=Towns evacuated amid tsunami panic|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt; Ker pa je bil epicenter blizu Salomonovih otokov, je cunami udaril, še predno je [[Havaji|havajski]] [[Pacifiški opozorilni center za cunamije]] uspel objaviti opozorilo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=9293448 |title=Tsunami Moved Too Quickly for Warning System |accessdate=2007-04-03 |date=2 April 2007 |author=Christopher Joyce |publisher=National Public Radio|language=en }}&lt;/ref&gt;

Visokomagnitudni oceanski valovi potujejo s hitrostjo blizu 25 metrov na sekundo, kar pomeni, da 25-kilometrsko razdaljo od epicentra do Gava prepotujejo v 1000 sekundah, tj. manj kot 20 minutah. Na srečo so potresni [[val S|valovi S]] stresli tla in opozorili prebivalstvo, še preden je val udaril.

=== Pomoč ===
[[Avstralija]] je ponudila 2 milijona [[avstralski dolar|avstralskih dolarjev]], [[Nova Zelandija]] pa 500.000 [[novozelandski dolar|novozelandskih dolarjev]] pomoči, z vojaškim letalom pa je poslala tudi materialno pomoč.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Viri in opombe ==
{{refsez|2}}

== Zunanje povezave ==
; v angleščini:
* [http://www.stuff.co.nz/4013314a12.html Stuff.co.nz:Tsunami fears after massive Solomons quake]
* [http://apnews.myway.com/article/20070401/D8O846L00.html Associated Press: Tsunami hits Solomons]
* [http://www.bom.gov.au/tsunami/ Australian Bureau of Meteorology Tsunami Warnings summary]
* [http://web.archive.org/web/20070616124812/http://wcatwc.arh.noaa.gov/closevu209039-08.gif NOAA - Solomon Islands - Historic Quakes]
* [http://www.alertnet.org/thefacts/satelliteimages/UNOSAT/9f8a371121cd94916847005583e169ba.htm Reuters - Solom Islands Tsunami Damage]
* [http://web.archive.org/web/20070616124813/http://unosat.web.cern.ch/unosat/freeproducts/solomon_islands/UNOSAT_Solomon_EQ_elevation_lowres_v1.0.jpg UNOSAT - Potential Tsunami Affected Areas]
* [http://www.pmc.gov.sb/ Solomon Islands Government]

[[Kategorija:Salomonovi otoki]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2007]]
[[Kategorija:Potresi|Salomonovi otoki]]
[[Kategorija:Cunamiji]]</text>
      <sha1>4vbtme069lqv3ug6kkaojoc9auuqz9h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736521</id>
      <parentid>5736380</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:39:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp inf, -np, slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5919" xml:space="preserve">{{Infopolje Potres
| title = Potres na Salomonovih otokih 2007
| date = 2. april 2007
| map = April 2 2007 earthquake (2).png
| image name = 
| magnitude = 8,1 [[momentna magnitudna lestvica|M&lt;sub&gt;w&lt;/sub&gt;]]
| countries affected = [[Salomonovi otoki]], [[Papua Nova Gvineja]]
| casualties = 39
| timestamp = 2007-04-02 07:39:56
| image = 2007 Solomon Islands earthquake impact map.jpg
| caption = Potresno prizadeto območje
}}

'''Potres na Salomonovih otokih leta 2007''' se je zgodil na [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] 2. aprila 2007 blizu otoka [[Gizo]]. Po izračunih [[Geološka služba Združenih držav Amerike|Geološke službe Združenih držav Amerike]] (USGS) je dosegel [[magnituda|magnitudo]] 8,1 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]].

USGS je [[potres]] zabeležila okrog 7:39:56 zjutraj po lokalnem času ([[UTC+11]], 6:40 zjutraj EST v Avstraliji). [[Žarišče (potres)|Žarišče]] je bilo 10 km globoko  in 40 km jugojugovzhodno od mesta [[Gizo]] na [[Otočje Nova Georgia]] v [[Zahodna pokrajina (Salomonovi otoki)|Zahodni pokrajini]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://earthquake.usgs.gov/eqcenter/eqinthenews/2007/us2007aqbk/ |title=Magnitude 8.1 - SOLOMON ISLANDS |publisher=USGS |work=USGS Earthquake Hazards Program |language=en| accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt; Prvemu potresu so sledili še številni popotresni sunki, med katerimi je najmočnejši dosegel magnitudo 6,2 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]].

== Posledice ==
[[Cunami]], ki naj bi ga sprožil potres, je na Salomonovih otokoih ubil vsaj devetintrideset ljudi,&lt;ref&gt;[http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,,21522340-663,00.html Solomons tsunami death toll rises to 39] {{ikona en}}, [[Melbourne Herald Sun]], Apr. 8, 2007&lt;/ref&gt; sto pa jih je pogrešanih, in izbrisal vsaj trinajst vasi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21492663-2,00.html|title=Report: Tsunami leaves thousands homeless in the hills|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-03}}&lt;/ref&gt; Tisoči so ostali brez domov, škoda pa naj bi znašala več milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]]. V Južnem Choiseulu so valovi višine 10 metrov odnesli vasi, vrtove in bolnišnico.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21489658-1702,00.html|title=Report: Death toll in Solomons at 15|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt; Uničenih je bilo okrog 900 domov, brez strehe pa je ostalo okrog 5000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6520461.stm|title=Report: Solomons tsunami aid stepped up|publisher=[[BBC News]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;

Cunami je dosegel [[Papua Nova Gvineja|Papuo Novo Gvinejo]]. Na svoji poti naj bi odnesel tudi pet ljudi z nekega oddaljenega otoka.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21497866-2,00.html|title=Houses float in sea of devastation|publisher=[[News limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
Ustrezne službe so objavile opozorilo na možnost cunamijev na [[Južni Tihi ocean|Južnem Tihem oceanu]], poleg tega pa tudi za [[Japonska|Japonsko]] in [[Havaji|Havaje]]. [[Urad za meteorologijo (Avstralija)|Avstralski urad za meteorologijo]] je izdal opozorilo za vzhodno obalo Avstralije od [[Queensland]]skega pregradnega grebena do [[Tasmanija|Tasmanije]]. Zaprli so plaže ob obali, mnogi pa so pobegnili na višja območja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21488375-2,00.html|title=Deadly tsunami strikes Solomons|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en| accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,21488959-1702,00.html|title=Towns evacuated amid tsunami panic|publisher=[[News Limited]]|date=2007-04-02|language=en|accessdate=2007-04-02}}&lt;/ref&gt; Ker pa je bil epicenter blizu Salomonovih otokov, je cunami udaril, še predno je [[Havaji|havajski]] [[Pacifiški opozorilni center za cunamije]] uspel objaviti opozorilo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=9293448 |title=Tsunami Moved Too Quickly for Warning System |accessdate=2007-04-03 |date=2 April 2007 |author=Christopher Joyce |publisher=National Public Radio|language=en }}&lt;/ref&gt;

Visokomagnitudni oceanski valovi potujejo s hitrostjo blizu 25 metrov na sekundo, kar pomeni, da 25-kilometrsko razdaljo od epicentra do Gava prepotujejo v 1000 sekundah, tj. manj kot 20 minutah. Na srečo so potresni [[val S|valovi S]] stresli tla in opozorili prebivalstvo, še preden je val udaril.

=== Pomoč ===
[[Avstralija]] je ponudila 2 milijona avstralskih dolarjev, [[Nova Zelandija]] pa 500.000 novozelandskih dolarjev pomoči, z vojaškim letalom pa je poslala tudi materialno pomoč.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Viri in opombe ==
{{refsez|2}}

== Zunanje povezave ==
; v angleščini:
* [http://www.stuff.co.nz/4013314a12.html Stuff.co.nz:Tsunami fears after massive Solomons quake]
* [http://apnews.myway.com/article/20070401/D8O846L00.html Associated Press: Tsunami hits Solomons]
* [http://www.bom.gov.au/tsunami/ Australian Bureau of Meteorology Tsunami Warnings summary]
* [http://web.archive.org/web/20070616124812/http://wcatwc.arh.noaa.gov/closevu209039-08.gif NOAA - Solomon Islands - Historic Quakes]
* [http://www.alertnet.org/thefacts/satelliteimages/UNOSAT/9f8a371121cd94916847005583e169ba.htm Reuters - Solom Islands Tsunami Damage]
* [http://web.archive.org/web/20070616124813/http://unosat.web.cern.ch/unosat/freeproducts/solomon_islands/UNOSAT_Solomon_EQ_elevation_lowres_v1.0.jpg UNOSAT - Potential Tsunami Affected Areas]
* [http://www.pmc.gov.sb/ Solomon Islands Government]

[[Kategorija:Salomonovi otoki]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2007]]
[[Kategorija:Potresi|Salomonovi otoki]]
[[Kategorija:Cunamiji]]</text>
      <sha1>cebkw02oc45nnr9akata1icj9owakta</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čuki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135093</id>
    <revision>
      <id>5736144</id>
      <parentid>5719101</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:51:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Timdog13</username>
        <id>114514</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delovanje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13978" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Čuki
| Img                 = Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti (52192668139).jpg
| Img_capt            = Zasedba leta 2021
| Img_size            = 
| Background          = group_or_band
| Birth_name          = 
| Alias               = 
| Origin              = 
| Instrument          = 
| Genre               = [[narodnozabavna glasba]]&lt;br /&gt;[[zabavna glasba]]
| Occupation          = 
| Years_active        = 1989−danes
| Label               = 
| Associated_acts     = 
| URL                 = 
| Current_members     = [[Jože Potrebuješ]]&lt;br&gt;[[Matjaž Končan]]&lt;br&gt;[[Jernej Tozon]]&lt;br&gt;[[Miha Novak]]
| Past_members        = [[Marko Vozelj]]&lt;br&gt;[[Marjan Malovrh]]&lt;br&gt;[[Vinko Cankar]]
| Notable_instruments = [[harmonika]]&lt;br&gt;[[kitara]]&lt;br&gt;[[kontrabas]]&lt;br&gt;[[bas kitara]]&lt;br&gt;[[Sintetizator|klaviature]]&lt;br&gt;[[bobni]]&lt;br&gt;[[trobenta]]&lt;br&gt;[[orglice]]
}}
'''Čuki''' so slovenska [[zabavna glasba|zabavna]] in [[narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] glasbena skupina. Ustanovljena je bila leta 1989.

==Delovanje ==
Skupina Čuki je z delovanjem začela leta [[1989]]. Ustanovila sta jo [[Jože Potrebuješ]] in [[Marko Vozelj]], ki sta se spoznala med služenjem vojaškega roka, ter [[Vinko Cankar]] in [[Marjan Malovrh]], ki sta že prej občasno nastopala skupaj. Prvi nastop so izvedli 11. novembra 1988 v gostilni Vrtnar v Podlipi&lt;ref&gt;https://siol.net/planet-tv/pri-crnem-petru/tako-so-bili-videti-cuki-na-njihovem-cisto-prvem-nastopu-foto-550605&lt;/ref&gt;. Nastopili so kot trio brez Marka Vozlja, ki se je pridružil leto kasneje. Leta 1990 so izdali svojo prvo kaseto z naslovom ''[[Na licu bela solza]]'', leto pozneje pa kaseto ''Rdeča mašna''. Obe sta izšli v zlati nakladi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://radio.ognjisce.si/sl/177/utrip/20503/|title=Čuki: Bodimo ponosni na slovensko glasbo!|date=22. 4. 2016|accessdate=16. 12. 2017|website=Radio Ognjišče|publisher=|last=Mihevc|first=Rok}}&lt;/ref&gt;

Leta 1992 je bilo za Čuke prelomno. Ustvarili so skladbo ''Krokodilčki'' in za njo posneli svoj prvi videospot. Kasneje so posneli še skladbe ''Vsepovsod ljubezen'', ''Ta vlak'', ''Poletna'' in ''Hugo''. Leta 1994 so ustvarili spot za pesem ''Zanzibar''. Šlo je za tisti čas enega najdražjih slovenskih videospotov. Posnet je bil v treh dneh v studiu Viba film. Glavni vlogi sta odigrala Jože Potrebuješ (kot zapeljivec iz parka) in Marko Vozelj (kot zapeljivec iz Zanzibarja). V vlogi statistov so pomagali tudi prijatelji in sorodniki članov skupine. Skupno je nastalo za 15 minut materiala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/iz-naftalina-cuki-zanzibar-128885|title=Iz naftalina: Čuki – Zanzibar|date=16. 11. 2011|accessdate=19. 12. 2017|website=Siol.net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Leta 1995 so Čuki posneli hit ''Kavbojci in Indijanci'', videospot za katerega je režiral [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] in je nastal v enem kadru na stružnici v tovarni [[Litostroj]]. V prvem desetletju so dvakrat prejeli [[Viktor (nagrada)|viktorja]] popularnosti za najbolj priljubljeno glasbeno osebnost oziroma skupino - prvič za leto 1993, drugič pa za leto 1995. Bili so nominirani tudi za leto 1996, a ga je takrat osvojil [[Adi Smolar]]. Prvi osvojen viktor je člane presenetil, saj niso imeli pripravljenega govora, a ga je Jože Potrebuješ v zadnji minuti uspel sestaviti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/film/med-dobitniki-viktorja-tudi-nekdanja-ministrica-359510?image=5|title=Med dobitniki viktorja tudi nekdanja ministrica|date=20. 2. 2013|accessdate=18. 12. 2017|website=Siol.net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; V letu 1997 je sledila izdaja albuma ''Zobar''.

Leta 1998 je skupino zapustil klaviaturist [[Marjan Malovrh]]. Kot nadomestek je Jože Potrebuješ k skupini povabil svojega bratranca [[Matjaž Končan|Matjaža Končana]]. Istega leta so Čuki posneli svojo prvo oddajo ''Čuk TV'' - veliki šov, ki je vseboval vse dotedanje lastne videospote in igrani program v lastni režiji. Sledili sta še pesmi ''Štorklje'' in ''Hozntregarji''. Naslednje leto so bili Čuki s strani radia Ognjišče povabljeni, da bi nastopili na obisku [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] v [[Maribor|Mariboru]] in ustvarili pesem o [[Anton Martin Slomšek|Slomšku]]. Sprva so sprejeli le nastop, ustvarjanje nove skladbe pa zaradi pomanjkanja časa zavrnili. Kasneje so uspeli ustvariti skladbo ''Slomšek je naš patron''. Leta 2000 so posneli kaseto z narodnozabavno vsebino, naslovljeno ''Narodni Čuki'', s pesmimi, kot so ''Kraljestvo naše sreče'', ''S kitaro po stari Ljubljani'' in ''Ta sosedov Francelj'' ter pesem ''Ferrari polka'', pri kateri je sodeloval športni komentator [[Miran Ališič]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V letu 2002 so posneli kompilacijo dotedanjih hitov ''Čuki – Za podnevi in ponoči: uspešnice 1989 - 1999''.

Leta 2003 je sledila pesem ''Komar'', pri kateri je sodelovala [[Pika Božič]]. Prav tako so istega leta posneli muzikal ''Božič s Čuki''. Leta 2004 je nastala uspešnica ''Hubba Bubba'' in njen istoimenski videospot. Leta 2005 so posneli narodnozabavno uspešnico ''Ena po domače'', leta 2006 skladbo in videospot ''Pancer Tanc'', pozneje pa poletni hit ''Mi gremo pa na morje''. V oddaji [[Spet doma]] na Televiziji Slovenija pa so se predstavili s pesmijo ''Greva gor v hribe''.

Leta 2008 je skupino zapustil Marko Vozelj, ki se je podal na samostojno glasbeno pot. Nadomestil ga je Jernej Tozon. Leta 2011 so Čuki posneli kompilacijski album s pesmimi iz otroške oddaje [[Ribič Pepe]] na TV Slovenija. Za tem so sledile uspešnice, kot na primer napitnica ''Zdaj pa kozarce vsi v zrak'', ki je nastala ob 25-letnici samostojnosti Slovenije. Februarja 2017 je zasedbo zaradi upokojitve zapustil basist [[Vinko Cankar]]. Namesto njega se je pridružil [[Miha Novak]], dotedanji član [[Ansambel Štajerski fakini|Ansambla Štajerski fakini]]. Kmalu po njegovem prihodu so Čuki posneli videospot za novo skladbo ''Ruzak'', v katerem je nastopila tudi profesionalna plesalka Jagoda Batagelj, soplesalka Jerneja Tozona v televizijskem šovu [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-po-skoraj-30-letih-se-od-cukov-poslavlja-basist-vinko-pokoja-se-ne-bojim.html|title=VIDEO: Po skoraj 30 letih se od Čukov poslavlja basist Vinko – pokoja se ne bojim|date=6. 2. 2017|accessdate=16. 12. 2017|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/presenecenja-cukov-se-kar-vrstijo.html|title=Presenečenja Čukov se kar vrstijo|date=24. 5. 2017|accessdate=17. 12. 2017|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://veseljak.si/novice/59106696ea363/predstavljamo-novega-clana-skupine-cuki|title=Predstavljamo novega člana skupine Čuki!|date=8. 5. 2017|accessdate=19. 12. 2017|website=Veseljak.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 so Čuki nastopili na jubilejnem koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob svoji 30-letnici delovanja. Na koncertu so nastopili znani glasbeni gostje (med drugimi Modrijani, Jan Plestenjak, Alfi Nipič, Ribič Pepe, Mama Manka, Tilen Artač, Prifarski muzikanti, Vili Resnik in Boris Kopitar) ter bivši člani zasedbe: Marjan Malovrh, Vinko Cankar in Marko Vozelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: Čuki so 30 let praznovali v velikem slogu!|url=https://veseljak.si/novice/5be93615ea9c1/cuki-so-30-let-praznovali-v-velikem-slogu|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;. V 2019 je sledila izdaja albuma ''Punca, drž' se stran od mene!''&lt;ref&gt;{{Citat|title=Čuki - Punca, Drž' Se Stran Od Mene!|url=https://www.discogs.com/release/15896164-Čuki-Punca-Drž-Se-Stran-Od-Mene|accessdate=2022-03-24|language=en}}&lt;/ref&gt;, na katerem se poleg istoimenske naslovne skladbe najdejo tudi skladbe, kot so leto prej predstavljena ''Če se od spominov da živet''', pri kateri so sodelovali [[Kvatropirci]] ter ''Gremo na morje''. V letu 2022 so na zadnji dan predvajanja 14. sezone oddaje Ribič Pepe na svojem uradnem YouTube kanalu izdali novo pesem Avtobus, pri snemanju katere so sodelovali otroški program RTV Slovenija, Ribič Pepe in plesalci Plesnega Mesta&lt;ref&gt;{{Citat|title=AVTOBUS - Čuki in Ribič Pepe|url=https://www.youtube.com/watch?v=G1nWvWSCVfo|accessdate=2022-04-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, obenem pa so se v zabavno-glasbeni oddaji Pri Črnem Petru na [[Planet TV]] predstavili z novo izvedbo skladbe Krokodilčki&lt;ref&gt;{{Citat|title=Čuki - Krokodilčki|url=https://www.youtube.com/watch?v=khJsCO8djdk|accessdate=2022-04-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. S pevko [[Alya|Alyo]] pa so še posneli uspešnico Ma ni da ni&lt;ref&gt;{{Citat|title=ČUKI in ALYA - MA NI DA NI (Official video)|url=https://www.youtube.com/watch?v=nvFDraKZHh4|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;.

== Zasedba ==
[[File:Časovnica Čuki.jpg|1200px]]
[[File:Cuki-SloPop.JPG|thumb|270px|right|Zasedba leta 2007: Vozelj, Cankar, Končan in Potrebuješ]]
Trenutna zasedba skupine Čuki je od leta 2017 sledeča:
* [[Jože Potrebuješ]]: vokal, kitara, vodja skupine
* [[Jernej Tozon]]: vokal, ritem kitara, ustna harmonika
* [[Matjaž Končan]]: klaviature, harmonika
* [[Miha Novak]]: bas kitara, kontrabas, bariton

Skozi čas od ustanovitve zasedbe so se zvrstili tudi naslednji člani:
* [[Marjan Malovrh]]: harmonika, klaviature, trobenta (1989 – 1998)
* [[Marko Vozelj]]: vokal, ritem kitara (1989 – 2008)
* [[Vincencij Cankar]]: pihala, kontrabas, bas kitara, bariton, ustna harmonika (1989 – 2017)

== Diskografija ==
[[File:Čuki 02.jpg|thumb|300px|right|Čuki med nastopom na Noči Modrijanov 2013.]]Skupina Čuki je do sedaj izdala naslednje kasete in CD-je:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/artist/2047265-%C4%8Cuki|title=Čuki|date=|accessdate=17. 12. 2017|website=Discogs.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
# ''[[Na licu bela solza]]'' (ZKP RTV Slovenija, 1990)
# ''Rdeča mašna'' (ZKP RTV Slovenija, 1991)
# ''Krokodilčki'' (ZKP RTV Slovenija, 1992) (82 000 prodanih nosilcev zvoka)&lt;ref&gt;Požareport - Jože Potrebuješ 29.01.2015, TV3 Medias&lt;/ref&gt;
# ''Zanzibar'' (ZKP RTV Slovenija, 1993) (50 000 - 60 000 prodanih nosilcev zvoka)
# ''Vsepovsod ljubezen'' (ZKP RTV Slovenija, 1994)
# ''Kavbojci in Indijanci'' (ZKP RTV Slovenija, 1995) (50 000 - 60 000 prodanih nosilcev zvoka)
# Promo izdaja (promocijska vinilna plošča, 1996)&lt;ref&gt;{{Citat|title=Čuki - Promo izdaja|url=https://www.discogs.com/release/16877958-Čuki-Promo-izdaja|accessdate=2022-03-24|language=en}}&lt;/ref&gt;
# ''Zobar'' (ZKP RTV Slovenija, 1997)
# ''Hozntregarji in ta hitri hiti'' (ZKP RTV Slovenija, 1997)
# ''Čuki in štorklje'' (Dallas Records, 1999)
# ''Kraljestvo naše sreče'' (Dallas Records, 2000)
# ''Ferrari polka'' (Dallas Records, 2001)
# ''Za podnevi in ponoči: Uspešnice 1989 – 1999'' (Dallas Records, 2002)
# ''Komar: Slovenija pleše Vol. 1'' (Dallas Records, 2003)
# ''Hubba Bubba'' (Dallas Records, 2005)
# ''Ena po domače'' (Dallas Records, 2005)
# ''Mi gremo pa na morje'' (Dallas Records, 2006)
# ''Pancer Tanc'' (Dallas Records, 2007)
# ''Mal' naprej pa mal' nazaj'' (Dallas Records, 2009)
# ''Ribič Pepe'' (Plesno mesto, PTB, 2011)
# ''Bam bam bam'' (PTB, 2014)
# ''Punca, 'drž se stran od mene'' (PTB, 2019)

== Uspešnice ==
Skupina Čuki je znana po skladbah, kot so:{{stolpci|2|
* ''Rdeča mašna''
* ''Vso srečo ti želim''
* ''Krokodilčki''
* ''Poletna''
* ''Ta vlak''
* ''Zanzibar''
* ''Črne oči''
* ''Hugo''
* ''Na zdravje''
* ''Ko se zaljubiš''
* ''Liter vode in en poljub''
* ''Kavboljci in indijanci''
* ''Na licu bela solza''
* ''Sreča me je zapustila''
* ''Sonce''
* ''Zobar''
* ''Vsepovsod ljubezen''
* ''Štorklje''
* ''Esmeralda''
* ''Komar''
* ''Ferrari polka''
* ''Ta sosedov Francelj''
* ''Sankaška polka''
* ''Ena po domače''
* ''Poslednji rod''
* ''Raketa pod kozolcem''
* ''Hubba bubba''
* ''Mi gremo pa na morje''
* ''Pancer Tanc''
* ''Greva gor v hribe''
* ''Mal' naprej pa mal' nazaj''
* ''Ša la la''
* ''Zvočnik na pločnik''
* ''Sto na uro''
* ''S kitaro po stari Ljubljani''
* ''S kitaro po galaksiji'' (z Matjažem Javšnikom)
* ''Zgodba o prijateljstvu''
* ''Zdaj pa kozarce vsi v zrak''
* ''Marilyn Monroe''
* ''Gremo okrog sveta''
* ''Z nogo ob tla''
* ''Ko-ko-ko''
* ''Pod krošnjo starega bora''
* ''U U U''
* ''Punca, drž' se stran od mene''
* ''Če se od spominov da živet'''
* ''Živela ženin in nevesta''
* ''Cel svet imaš na dlani''
* ''Kam se želvica je skrila''
* ''Ruzak''
* ''Avtobus''
* ''Ma ni da ni''}}

==Udeležba na festivalih==

Skupina Čuki je skozi čas delovanja poleg ustvarjanja uspešnic nastopila in se predstavila tudi na več pomembnejših slovenskih glasbenih festivalih:

;Melodije morja in sonca

* ''Svetilnik ljubezni'' (1991) – nagrada za najboljšega debitanta
* ''Pesem o kraljestvu, ki ga vzel je čas'' (1992)
* ''Črne oči'' (1993) – 1. mesto

;Pop delavnica

* ''Vso srečo ti želim'' (1990) – nagrada strokovne žirije
* ''Prišel bo spet dan'' (1991)

;Slovenska polka in valček

* ''Kraljestvo naše sreče'' (2000) – 1. mesto 
* ''Lahko noč'' (2016) – 2. mesto med valčki

;EMA

* ''Mal' naprej pa mal' nazaj'' (2009) – 7. mesto (Jože Potrebuješ je bil povabljen kot avtor s strani strokovne žirije)

== Viri ==
{{Sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.cuki.si Domača spletna stran]
* [http://www.siol.net/trendi/glasba/videospoti/2007/12/cuki.aspx Čuki video]

[[Kategorija:Čuki| ]]
[[Kategorija:Slovenske pop skupine]]
[[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Čuki]]
[[Kategorija:Dobitniki viktorja]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1989]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]
[[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2ad0njx5d71zexzdtodrpdvom2cyddh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stara zaveza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>137877</id>
    <revision>
      <id>5736480</id>
      <parentid>5678040</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:50:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{sveto pismo}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6770" xml:space="preserve">{{krščanstvo}}
[[Slika:Torah (The S.S. Teacher's Edition-The Holy Bible - Plate X).jpg|thumb|Stara zaveza v obliki zvitka]]
'''Stara zaveza''' pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z [[Judje|Judi]]. Poleg tega izraz '''Stara zaveza''' pomeni tudi tisti del [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki opisuje dogodke, povezane s to zavezo. '''Stara zaveza''' (ali '''starozavezni čas''') pomeni tudi zgodovinsko obdobje, ki je povezano s to zavezo. Stari zavezi je sledila [[Nova zaveza]], ki je povezana z delovanjem [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], zato starozavezni čas pomeni preprosto čas pred Kristusom.

== Zaveza med Bogom in Judi ==

[[Sveto pismo]] na več mestih poroča o tem, kako je Bog dal pobudo za ustanovitev in potrditev zaveze z ljudmi:
* Po [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]] je Bog sklenil zavezo z [[Noe]]tom in z njegovo družino. Bog je obljubil, da nikoli več ne bo uničil sveta s potopom, kot vidno  znamenje zaveze pa je postavil mavrico (glej {{biblverz|1Mz|9,8-17}}). Zaveza se nanaša na vse ljudi in tudi druga živa bitja.
* Zaveza z [[Abraham]]om je bila omejena na ožji krog ljudi: Bog je sklenil zavezo z Abrahamom in njegovimi potomci in jim obljubil, da bo posebej skrbel za njih in jih imel za svoje izbrano ljudstvo. Moški pripadniki izbranega ljudstva morajo zavezo potrditi s svoje strani z [[obrezovanje moških|obrezovanjem]] (glej {{biblverz|1Mz|17}}).
* Nosilec tretje zaveze je [[Mojzes]]. Bog je rešil izraelsko ljudstvo iz egiptovske sužnosti, Izraelci pa se morajo v zameno zavezati, da bodo uravnali svoje življenje po Božjih zapovedih in [[Postava|Postavi]], ki jo je Bog razodel po Mojzesu (glej {{biblverz|2Mz|19-24}}).

== Starozavezne knjige ==
Z izrazom Stara zaveza (z veliko začetnico — kot naslov) označujemo tisti del Svetega pisma, ki govori o Judovski zgodovini pred nastopom Jezusa Kristusa. Staro zavezo sestavljajo naslednje knjige:

=== [[Protokanonične knjige]] ===
* ''[[Postava]]'' (''Tora, Pentatevh - Peteroknjižje'')
** [[1. Mojzesova knjiga]] (Geneza)
** [[2. Mojzesova knjiga]] (Eksodus)
** [[3. Mojzesova knjiga]] (Levitik)
** [[4. Mojzesova knjiga]] (Numeri)
** [[5. Mojzesova knjiga]] (Devteronomij)
* ''[[Preroki]]''
** Zgodnji preroki
*** [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]]
*** [[Sodniki]]
*** [[1. Samuelova knjiga]]
*** [[2. Samuelova knjiga]]
*** [[1. knjiga kraljev]]
*** [[2. knjiga kraljev]]
** Poznejši preroki
*** Veliki
**** [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]]
**** [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]]
**** [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]]
*** Mali
**** [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]]
**** [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]]
**** [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]]
**** [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]]
**** [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]]
**** [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]]
**** [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]]
**** [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]]
**** [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]]
**** [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]]
**** [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]]
**** [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]]
* ''[[Spisi]]'' (''Hagiografi - sveti pisatelji'')
** Veliki
*** [[Psalmi]]
*** [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]]
*** [[Pregovori]]
** Mali
*** [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]]
*** [[Visoka pesem]]
*** [[Pridigar (Kohelet)]]
*** [[Žalostinke]]
*** [[Estera (svetopisemska knjiga)|Estera]]
*** [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]]
*** [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]]
*** [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]]
*** [[1. kroniška knjiga]]
*** [[2. kroniška knjiga]]

=== [[Devterokanonične knjige]] ===
* Zgodovinske
** [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]]
** [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]] (ponekod Tobija)
** [[1. knjiga Makabejcev]]
** [[2. knjiga Makabejcev]]
* Modrostne
** [[Knjiga modrosti]]
** [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]]
* Preroške
** [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]]
*** [[Jeremijevo pismo]] (6. poglavje Baruhove knjige)
* Dodatka protokanoničnima knjigama
** [[Estera (grška)]]
** [[Dodatki (grški) k Danielu]]

Nekatere [[protestanti|protestantske]] krščanske skupnosti devterokanoničnih knjig ne štejejo za sestavni del Svetega pisma — imenujejo jih tudi ''apokrifne knjige'' ali ''[[apokrif]]i''. Tudi sodobna Judovska Biblija vsebuje samo protokanonične knjige.

== Jezik Stare zaveze ==

Izvirne knjige Stare zaveze so bile zapisane v [[hebrejščina|hebrejščini]]. Med Judi v [[diaspora|diaspori]] se je že zgodaj uveljavil [[grščina|grški jezik]], zato so Staro zavezo kmalu prevedli v grščino. Najbolj znan grški prevod Stare zaveze se imenuje [[Septuaginta]] (oznaka '''LXX''') in je nastal ob prehodu iz 3. v 2. stoletje pr. n. št. Septuaginto so pozneje uporabljali [[kristjani]] kot osnovo za krščansko Sveto pismo.

Eden od najbolj znanih prevodov Svetega pisma v latinščino se imenuje [[Vulgata]] in je nastal v začetku 5. stoletja n. št. Prevod je delo [[sveti Hieronim|svetega Hieronima]] in vsebuje protokanonične, devterokanonične knjige in Novo zavezo.


== Biblija in njeno okolje ==
* Svetopisemske dežele
* Podoba sveta
* Rastline
* Koledar
* Denar
** 1 šekel (srebrn kovanec iz ≈11,5 gramov srebra)
** 1 mina (srebrna) = 50 šeklov (571 g srebra)
** 1 talent (zlat) = 60 min ali ≈ 34 kg zlata
* Uteži
** 1 gera ≈ 0,6 gramov
** 1 beka = 10 ger ≈ 6 g
** 2 beki = 1 šekel ≈ 11,5 g
** 1 mina = 50 šeklov = 571 g
** 1 talent = 60 min ali ≈ 34 kg
* Dolžinske mere
** 1 palec ≈ 1,9 cm (širina palca)
** 1 dlan ≈ 7,5 cm (širina dlani ob začetku prstov)
** 1 ped ≈ 22,5 cm (širina roke z razkrečenimi prsti od palca do mezinca)
** 1 komolec ≈ 45 cm (dolžina od komolca do konca sredinca)
** 1 palica = 6 komolcev = 12 pedi = 36 dlani = 144 palcev
* Votle mere
V času stare zaveze so bile votle mere za tekočine (olje, vino) in suhe snovi (pšenica, ječmen) različne. Imenovale so se po posodah, ki so držale določeno količino.
* Mere za tekočine
** 1 hin = 1/6 bata ≈ 6,5 litrov
** 1 bat ≈ 40 l
** 1 kor = 10 batov ≈ 400
* Mere za suhe snovi
** 1 sea (mernik) = 1/3 efe ≈ 13,3 litra
** 1 efa ≈ 40 l
** 5 ef = 1 letek ≈ 200 l
** 10 ef = 1 homer ≈ 400 l (tudi 1 oslovski tovor)
Vsi navedeni podatki v razdelku ''Biblija in njeno okolje'' so povzeti po &lt;ref&gt;Svet Biblije-Stara zaveza, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Nova zaveza]]
* [[Sveto pismo]]

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.biblija.net Biblija.net] celotno Sveto pismo na internetu
{{sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Stara zaveza|*]]
[[Kategorija:Verska besedila]]
[[Kategorija:Krščanska besedila]]
[[Kategorija:Krščanstvo]]
[[Kategorija:Judovstvo]]</text>
      <sha1>6clee76tpbkveslp4ktor2mdcac5kx2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Devterokanonične knjige</title>
    <ns>0</ns>
    <id>137901</id>
    <revision>
      <id>5736489</id>
      <parentid>4517782</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:56:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */ {{sveto pismo}}, nk</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2271" xml:space="preserve">'''Devterokanonične knjige''' so tiste knjige [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Stara zaveza|stare zaveze]], ki jih [[Judje]] in nekateri [[kristjani]] (zlasti [[protestanti]]) ne štejejo za svete. Devterokanonične knjige so bile v svetopisemski kánon (izbor) uvrščene kot druge ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|δευτερος}} [devteros] = ''drugi'') - tj. pozneje kot [[protokanonične knjige]]. Protestanti pravijo devterokanoničnim knjigam [[apokrifi]] in jim ne priznavajo Božjega navdiha.

Med devterokanonične (oziroma apokrifne) knjige [[Stara zaveza|Stare zaveze]] v slovenskem prostoru uvrščamo sedem knjig (ena od njih ima še dodatno [[poglavje]]) in dva dodatka k protokanoničnima knjigama:
* [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]]
* [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]] (ponekod Tobija)
* [[1. knjiga Makabejcev]]
* [[2. knjiga Makabejcev]]
* [[Knjiga modrosti]]
* [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]]
* [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]]
** [[Jeremijevo pismo]] - dodatno 6. poglavje Baruhove knjige
* [[Estera (grška)]] - dodatek k protokanonični [[Estera (svetopisemska knjiga)|Esterini knjigi]]
* [[Dodatki (grški) k Danielu]] - dodatek k protokanonični [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Danielovi knjigi]]
V [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] izdajah Svetega pisma najdemo še nekatere druge knjige oziroma odlomke, ki jih ni v judovskem kánonu:
* [[3. knjiga Makabejcev]]
* [[1. Ezdrova knjiga]]
* [[Psalm 151]] (dodan na konec knjige [[Psalmi|Psalmov]])
* [[Manasejeva molitev]] (dodana na konec [[2. kroniška knjiga|2. kroniške knjige]])

[[Nova zaveza|Novo zavezo]] sestavlja 27 knjig, ki jih sprejemajo (skoraj) vse različne krščanske skupnosti. Nekatere od knjig so bile uvrščene v svetopisemski kánon nekoliko pozneje oziroma so v nekaterih krogih zbujale določene pomisleke – tem knjigam včasih pravijo tudi '''devterokanonične knjige Nove zaveze'''. To so:
* [[Pismo Hebrejcem]] (Heb)
* [[2. Petrovo pismo]] (2 Pt)
* [[2. Janezovo pismo]] (2 Jn)
* [[3. Janezovo pismo]] (3 Jn)
* [[Jakobovo pismo]] (Jak)
* [[Judovo pismo]] (Jud)
* [[Razodetje (Apokalipsa)]] (Raz)

== Glej tudi ==
* [[Protokanonične knjige]]
* [[Sveto pismo]]
{{sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sveto pismo]]</text>
      <sha1>1vvrlcmqdgc7b3ifqm26oaxsic773l9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Asnières</title>
    <ns>0</ns>
    <id>140785</id>
    <revision>
      <id>5736222</id>
      <parentid>4054435</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:43:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* top */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="448" xml:space="preserve">'''Asnières''' je ime več [[Francija|francoskih]] [[občine Francije|občin]]:

* [[Asnières, Eure|Asnières]], [[Eure (departma)|departma Eure]],
* [[Asnières-en-Bessin]], [[Calvados (departma)|Calvados]],
* [[Asnières-en-Montagne]], [[Côte-d'Or]],
* [[Asnières-la-Giraud]], [[Charente-Maritime]],
* [[Asnières-sur-Oise]], [[Val-d'Oise]],
* [[Asnières-sur-Saône]], [[Ain]],
* [[Asnières-sur-Seine]], [[Hauts-de-Seine]].

{{razločitev}}</text>
      <sha1>m1fu951i1id24kdk413ek4lg5tptrll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ruše</title>
    <ns>0</ns>
    <id>149220</id>
    <revision>
      <id>5736248</id>
      <parentid>5671458</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:42:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.123.13.76</ip>
      </contributor>
      <comment>uredil se je pravilen zapis metropole</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9653" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name            = Ruše
|nickname                 = 
|motto                    = 
|image_skyline            = Ruse1.jpg
|imagesize                = 290px
|image_caption            = 
|image_flag               =
|image_seal               = 
|image_shield             = Ruše.png
|image_map                = 
|mapsize                  = 
|map_caption              =
| pushpin_map             = Slovenia
| pushpin_label_position  = left
| pushpin_map_alt         =
| pushpin_map_caption     = Geografski položaj v Sloveniji
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{SLO}}
|subdivision_type1        = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1        = [[Štajerska]]
|subdivision_type2        = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]]
|subdivision_name2        = 
|subdivision_type3        = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3        = [[Podravska regija]]
|subdivision_type4        = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4        = [[Občina Ruše|Ruše]]
|government_type          = 
|population_demonym       = Rušan / Rušanka / Rušani
|leader_title             = [[župan]]
|leader_name              = Urška Repolusk (2018)
|leader_title1            = [[občinski svet]]
|leader_name1             = 
|leader_title2            = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2             = 
|leader_title3            =
|leader_name3             = 
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = 
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 
|area_magnitude           = 
|area_total_km2           = 97,8
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           = 
|area_water_percent       = 
|area_urban_km2           = 
|area_metro_km2           = 
| population_footnotes    = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
| population_total        = 4208
| population_as_of        = 2020
| population_density_km2  = auto
|timezone                 = CET
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
| latd = 46 |latm = 32 |lats = 18.87 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 30 |longs = 55.44 |longEW = E
|coordinates_display     = yes
| elevation_m             = [[M.n.m.|307,7]] 
|postal_code_type         = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code              = 2342
|area_code                = 02
|blank_name               = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info               = MB
|website                  = {{URL| https://ruse.si/}}
}}

'''Ruše''' ({{Audio|Sl-Ruse.oga|izgovorjava}}) so [[Metropolis]] z okoli 4.200 prebivalci in središče [[občina Ruše|istoimenske občine]] v [[Dravska dolina|Dravski dolini]]. 

Mestno naselje se nahaja pod severnimi obronki [[Pohorje|Pohorja]], v zahodnem delu Ruškega polja, približno 15 km zahodno od [[Maribor]]a. 

Naselje je razpršeno, z več jedri, glavno središče pa je trikotni [[trg]] pred [[Župnijska cerkev|župnijsko]]  [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|cerkvijo Marijinega imena]]&lt;ref name=&quot;krajevni leksikon&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=333–334}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina==
O poselitvi v [[Kelti|keltski]] in [[Iliri|ilirski]] dobi, okoli 400 let p.n.š. pričajo bogate izkopanine na lokaciji pod gasilskim domom v Rušah. Na keltskem grobišču je bilo najdeno kar okoli 600 večjih in manjših glinastih žar s pepelom pokojnikov. Iz [[Rimski imperij|rimske]] dobe so bili v gozdu pred [[Železniška postaja Ruše|železniško postajo]] izkopani ostanki stare rimske trdnjave in [[Mitraizem|mitreja]]. Večina teh najdb je danes v [[Graz|Gradcu]], v Joanneumu, le manjši del hrani [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinski muzej v Mariboru]].
 
Okoli l. 905 je bila v središču majhnega naselja pozidana kapela, ki je po mnogih pozidavah postala cerkev. Sedanja [[Gotska arhitektura|gotska]] župnijska cerkev Imena Marijinega je bila zgrajena v 14. stoletju, koncem 17. in v začetku 18. stoletja pa delno prezidana v [[Baročna arhitektura|baročnem]] slogu. 

Prvič se Ruše z imenom Rouste omenjajo v darilni listini grofov [[Spanheimi|Spanheimov]] s katero so le-ti cerkev in velika zemljišča v Rušah in na Smolniku leta 1091 darovali [[Benediktinski samostan svetega Pavla|samostanu iz Šentpavla v Labotski dolini]]. Tamkajšnji menihi so v Rušah imeli tudi sodišče.
Najstarejši del naselja je nastal ob [[Vršaj|vršaju]], kjer Ruški potok s pobočij [[Pohorje|Pohorja]] priteče na Ruško polje, ob cesti [[Maribor]]-[[Fala]]-[[Lovrenc na Pohorju]].

V drugi polovici 14. stol. so Ruše prišle pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. V župnijski kroniki je zapisano, da je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] obiskal Ruše, kjer so ga Rušani sprejeli s petjem in glasbo v kulturnem domu Odeum (v stavbi nekdanje galerije Rulik). 
Leta 1453 so Ruše dobile letni sejem, na začetku 18. stoletja pa so se zaradi davkov odpovedale trškim pravicam. V velikem požaru 19. decembra 1779 so Ruše skoraj v celoti pogorele. 

Avgusta 1909 sta na travniku pri Rušah z balonom z imenom Salzburg pristala nadvojvodi Jožef Ferdinand in Peter Ferdinand, brat in bratranec cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], ki sta vzletela v [[Celovec|Celovcu]]. O tem prvem dokumentiranem pristanku balona s posadko na tleh Slovenije je 12. avgusta 1909 poročal mariborski [[Marburger Zeitung]].

Ob atentatu na prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je v Rušah ravno potekal veliki zlet [[Južni Sokol|sokolskega gibanja]] in številne narodnoprebudne slovesnosti.

V letih fašistične okupacije med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] je bila med prvimi na slovenskem formirana Ruška partizanska četa, ki se pozneje vključila v legendarni [[Pohorski bataljon]]. Ta je junaško padel 8. januarja 1943 pri [[Osankarica|Osankarici]] na Pohorju. Tudi sicer so Ruše veliko prispevale v narodnoosvobodilnem boju, o čemer priča impozanten spomenik žrtvam druge svetovne vojne v centru naselja, kje so hranjeni posmrtni ostanki 114 borcev za svobodo.

==Šolstvo in kultura==

Že leta 1187 so Rušani ob župnijski cerkvi zgradili osnovno šolo, najstarejšo izobraževalno ustanovo na Štajerskem. V njej so učili štirje duhovniki, ki so bili po rodu Slovenci in so poleg v nemškem poučevali tudi v slovenskem jeziku. V [[Fala, Ruše|Falski]] kroniki je zapisano, da je med leti 1620 in 1628 na falskem gradu delovala visoka šola za verski, filozofski in ekonomski študij. Dobila je status univerze in je bila tako prva visokošolska ustanova na slovenskih tleh.
Leta 1645 je bila svečana otvoritev ruške šestletne latinske šole ([[Gimnazija|gimnazije]]), ki je delovala dobrih 100 let, do leta 1763 in je bila takrat edina tovrstna šola na spodnjem Štajerskem. V ruški cerkveni kroniki Notata Rastenzia je kot ustanovitelj in prvi ravnatelj gimnazije zapisan ruški župnik Jurij Kozina. Kronika dalje navaja, da je v času obstoja gimnazijo vodilo enajst ravnateljev, od teh je bilo kar osem ruških rojakov, vsi pa so bili Slovenci. 

Meščanska revolucija v Avstriji je prinesla tudi Rušanom kulturno pomlad. V novih razmerah je v Rušah nastalo bralno društvo. Poleg bralnega društva je treba omeniti tukajšnjo  podružnico Družbe Cirila in Metoda, ki jo je ustanovil učitelj Davorin Lesjak.

== Gospodarstvo==
V 20. stoletju je bila gonilo gospodarstva Ruš in širše spodnje dravske doline [[Tovarna dušika Ruše]], ki je bila zgrajena med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] za proizvodnjo [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]], takrat strateške surovine. Do slovenske osamosvojitve je tovarna zaposlovala 2200 ljudi, po krizi zaradi izgube jugoslovanskih trgov je bila razdeljena na več enot in delno odprodana, po dokončni privatizaciji leta 2006 pa je podjetje naglo propadlo. Od leta 2008 so tako tovarniška poslopja večidel zapuščena.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/clanek/320247 |title=Na pogrebu matere Ruš |date=19.5.2008 |last=Klipšteter |first=Tomaž |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=24.9.2014}}&lt;/ref&gt; Status mesta so Ruše dobile leta 2006.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Znani ljudje, povezani s krajem ==
{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ruše}}

* [[Janko Glazer]], pesnik
* [[Igor Ozim]], violinist
* [[Mia Žnidarič]], vokalistka
* [[Miroslav Vovšek]], ravnatelj, kulturnik
* Alenka Glazer, pesnica

== Glej tudi ==
* [[Župnija Ruše]]
* [[Železniška postaja Ruše]]

== Zunanje povezave ==

* https://ruse.si/
* 

{{Zbirka|Ruše}}

{{Mesta-Slovenija}}

{{Ruše}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ruše]]
[[Kategorija:Ruše|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e8ep2qkt7cqxd8ibnofeupy4gt8jq4o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736249</id>
      <parentid>5736248</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:46:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/109.123.13.76|109.123.13.76]] ([[User talk:109.123.13.76|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:109.123.18.15|109.123.18.15]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9663" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name            = Ruše
|nickname                 = 
|motto                    = 
|image_skyline            = Ruse1.jpg
|imagesize                = 290px
|image_caption            = 
|image_flag               =
|image_seal               = 
|image_shield             = Ruše.png
|image_map                = 
|mapsize                  = 
|map_caption              =
| pushpin_map             = Slovenia
| pushpin_label_position  = left
| pushpin_map_alt         =
| pushpin_map_caption     = Geografski položaj v Sloveniji
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{SLO}}
|subdivision_type1        = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1        = [[Štajerska]]
|subdivision_type2        = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]]
|subdivision_name2        = 
|subdivision_type3        = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3        = [[Podravska regija]]
|subdivision_type4        = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4        = [[Občina Ruše|Ruše]]
|government_type          = 
|population_demonym       = Rušan / Rušanka / Rušani
|leader_title             = [[župan]]
|leader_name              = Urška Repolusk (2018)
|leader_title1            = [[občinski svet]]
|leader_name1             = 
|leader_title2            = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2             = 
|leader_title3            =
|leader_name3             = 
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = 
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 
|area_magnitude           = 
|area_total_km2           = 97,8
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           = 
|area_water_percent       = 
|area_urban_km2           = 
|area_metro_km2           = 
| population_footnotes    = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
| population_total        = 4208
| population_as_of        = 2020
| population_density_km2  = auto
|timezone                 = CET
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
| latd = 46 |latm = 32 |lats = 18.87 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 30 |longs = 55.44 |longEW = E
|coordinates_display     = yes
| elevation_m             = [[M.n.m.|307,7]] 
|postal_code_type         = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code              = 2342
|area_code                = 02
|blank_name               = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info               = MB
|website                  = {{URL| https://ruse.si/}}
}}

'''Ruše''' ({{Audio|Sl-Ruse.oga|izgovorjava}}) so [[mesto|mestno naselje]] z okoli 4.200 prebivalci in središče [[občina Ruše|istoimenske občine]] v [[Dravska dolina|Dravski dolini]]. 

Mestno naselje se nahaja pod severnimi obronki [[Pohorje|Pohorja]], v zahodnem delu Ruškega polja, približno 15 km zahodno od [[Maribor]]a. 

Naselje je razpršeno, z več jedri, glavno središče pa je trikotni [[trg]] pred [[Župnijska cerkev|župnijsko]]  [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|cerkvijo Marijinega imena]]&lt;ref name=&quot;krajevni leksikon&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=333–334}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina==
O poselitvi v [[Kelti|keltski]] in [[Iliri|ilirski]] dobi, okoli 400 let p.n.š. pričajo bogate izkopanine na lokaciji pod gasilskim domom v Rušah. Na keltskem grobišču je bilo najdeno kar okoli 600 večjih in manjših glinastih žar s pepelom pokojnikov. Iz [[Rimski imperij|rimske]] dobe so bili v gozdu pred [[Železniška postaja Ruše|železniško postajo]] izkopani ostanki stare rimske trdnjave in [[Mitraizem|mitreja]]. Večina teh najdb je danes v [[Graz|Gradcu]], v Joanneumu, le manjši del hrani [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinski muzej v Mariboru]].
 
Okoli l. 905 je bila v središču majhnega naselja pozidana kapela, ki je po mnogih pozidavah postala cerkev. Sedanja [[Gotska arhitektura|gotska]] župnijska cerkev Imena Marijinega je bila zgrajena v 14. stoletju, koncem 17. in v začetku 18. stoletja pa delno prezidana v [[Baročna arhitektura|baročnem]] slogu. 

Prvič se Ruše z imenom Rouste omenjajo v darilni listini grofov [[Spanheimi|Spanheimov]] s katero so le-ti cerkev in velika zemljišča v Rušah in na Smolniku leta 1091 darovali [[Benediktinski samostan svetega Pavla|samostanu iz Šentpavla v Labotski dolini]]. Tamkajšnji menihi so v Rušah imeli tudi sodišče.
Najstarejši del naselja je nastal ob [[Vršaj|vršaju]], kjer Ruški potok s pobočij [[Pohorje|Pohorja]] priteče na Ruško polje, ob cesti [[Maribor]]-[[Fala]]-[[Lovrenc na Pohorju]].

V drugi polovici 14. stol. so Ruše prišle pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. V župnijski kroniki je zapisano, da je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] obiskal Ruše, kjer so ga Rušani sprejeli s petjem in glasbo v kulturnem domu Odeum (v stavbi nekdanje galerije Rulik). 
Leta 1453 so Ruše dobile letni sejem, na začetku 18. stoletja pa so se zaradi davkov odpovedale trškim pravicam. V velikem požaru 19. decembra 1779 so Ruše skoraj v celoti pogorele. 

Avgusta 1909 sta na travniku pri Rušah z balonom z imenom Salzburg pristala nadvojvodi Jožef Ferdinand in Peter Ferdinand, brat in bratranec cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], ki sta vzletela v [[Celovec|Celovcu]]. O tem prvem dokumentiranem pristanku balona s posadko na tleh Slovenije je 12. avgusta 1909 poročal mariborski [[Marburger Zeitung]].

Ob atentatu na prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je v Rušah ravno potekal veliki zlet [[Južni Sokol|sokolskega gibanja]] in številne narodnoprebudne slovesnosti.

V letih fašistične okupacije med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] je bila med prvimi na slovenskem formirana Ruška partizanska četa, ki se pozneje vključila v legendarni [[Pohorski bataljon]]. Ta je junaško padel 8. januarja 1943 pri [[Osankarica|Osankarici]] na Pohorju. Tudi sicer so Ruše veliko prispevale v narodnoosvobodilnem boju, o čemer priča impozanten spomenik žrtvam druge svetovne vojne v centru naselja, kje so hranjeni posmrtni ostanki 114 borcev za svobodo.

==Šolstvo in kultura==

Že leta 1187 so Rušani ob župnijski cerkvi zgradili osnovno šolo, najstarejšo izobraževalno ustanovo na Štajerskem. V njej so učili štirje duhovniki, ki so bili po rodu Slovenci in so poleg v nemškem poučevali tudi v slovenskem jeziku. V [[Fala, Ruše|Falski]] kroniki je zapisano, da je med leti 1620 in 1628 na falskem gradu delovala visoka šola za verski, filozofski in ekonomski študij. Dobila je status univerze in je bila tako prva visokošolska ustanova na slovenskih tleh.
Leta 1645 je bila svečana otvoritev ruške šestletne latinske šole ([[Gimnazija|gimnazije]]), ki je delovala dobrih 100 let, do leta 1763 in je bila takrat edina tovrstna šola na spodnjem Štajerskem. V ruški cerkveni kroniki Notata Rastenzia je kot ustanovitelj in prvi ravnatelj gimnazije zapisan ruški župnik Jurij Kozina. Kronika dalje navaja, da je v času obstoja gimnazijo vodilo enajst ravnateljev, od teh je bilo kar osem ruških rojakov, vsi pa so bili Slovenci. 

Meščanska revolucija v Avstriji je prinesla tudi Rušanom kulturno pomlad. V novih razmerah je v Rušah nastalo bralno društvo. Poleg bralnega društva je treba omeniti tukajšnjo  podružnico Družbe Cirila in Metoda, ki jo je ustanovil učitelj Davorin Lesjak.

== Gospodarstvo==
V 20. stoletju je bila gonilo gospodarstva Ruš in širše spodnje dravske doline [[Tovarna dušika Ruše]], ki je bila zgrajena med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] za proizvodnjo [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]], takrat strateške surovine. Do slovenske osamosvojitve je tovarna zaposlovala 2200 ljudi, po krizi zaradi izgube jugoslovanskih trgov je bila razdeljena na več enot in delno odprodana, po dokončni privatizaciji leta 2006 pa je podjetje naglo propadlo. Od leta 2008 so tako tovarniška poslopja večidel zapuščena.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/clanek/320247 |title=Na pogrebu matere Ruš |date=19.5.2008 |last=Klipšteter |first=Tomaž |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=24.9.2014}}&lt;/ref&gt; Status mesta so Ruše dobile leta 2006.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Znani ljudje, povezani s krajem ==
{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ruše}}

* [[Janko Glazer]], pesnik
* [[Igor Ozim]], violinist
* [[Mia Žnidarič]], vokalistka
* [[Miroslav Vovšek]], ravnatelj, kulturnik
* Alenka Glazer, pesnica

== Glej tudi ==
* [[Župnija Ruše]]
* [[Železniška postaja Ruše]]

== Zunanje povezave ==

* https://ruse.si/
* 

{{Zbirka|Ruše}}

{{Mesta-Slovenija}}

{{Ruše}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ruše]]
[[Kategorija:Ruše|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>sb6fomgelstysll8zqhmle1qegqcfhx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fresnes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>149384</id>
    <revision>
      <id>5736224</id>
      <parentid>3890234</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:43:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2809" xml:space="preserve">'''Fresnes''' je lahko ime več [[Francija|francoskih]] krajev:
* [[Fresnes, Aisne|Fresnes]], kraj in [[francoska občina|občina]] v [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Aisne (departma)|Aisne]],
* [[Fresnes, Côte-d'Or|Fresnes]], kraj in občina v departmaju [[Côte-d'Or]],
* [[Fresnes, Loir-et-Cher|Fresnes]], kraj in občina v departmaju [[Loir-et-Cher]],
* [[Fresnes, Mazancourt|Fresnes]], kraj in nekdanja občina v departmaju [[Somme (departma)|Somme]], sedanji [[Fresnes-Mazancourt]],
* [[Fresnes, Tilloloy|Fresnes]], kraj in nekdanja občina v departmaju [[Somme (departma)|Somme]], sedanji [[Fresnes-Tilloloy]],
* [[Fresnes, Yonne|Fresnes]], kraj in občina v departmaju [[Yonne (departma)|Yonne]],
* [[Fresnes, Val-de-Marne|Fresnes]], kraj in občina v departmaju [[Val-de-Marne]].

=== Glej tudi ===
:[[Fresnes-au-Mont]], kraj in občina v departmaju [[Meuse (departma)|Meuse]],
:[[Fresnes-en-Saulnois]], kraj in občina v departmaju [[Moselle]],
:[[Fresnes-en-Tardenois]], kraj in občina v departmaju [[Aisne (departma)|Aisne]],
:[[Fresnes-en-Woëvre]], kraj in občina v departmaju [[Meuse (departma)|Meuse]],
:[[Fresnes-lès-Montauban]], kraj in občina v departmaju [[Pas-de-Calais]],
:[[Fresnes-Mazancourt]], kraj in občina v departmaju [[Somme (departma)|Somme]],
:[[Fresnes-sur-Apance]], kraj in občina v departmaju [[Haute-Marne]],
:[[Fresnes-sur-Escaut]], kraj in občina v departmaju [[Nord (departma)|Nord]],
:[[Fresnes-sur-Marne]], kraj in občina v departmaju [[Seine-et-Marne]],
:[[Fresnes-Tilloloy]], kraj in občina v departmaju [[Somme (departma)|Somme]],
:Fresne, nekdanji kraj in občina v departmaju [[Somme (departma)|Somme]], danes del [[Nampont]]a,
:Fresne, nekdanje ime občine [[Ecquevilly]] v departmaju [[Yvelines]],
:[[Fresne-Cauverville]], kraj in občina v departmaju [[Eure (departma)|Eure]],
:[[Fresne-l'Archevêque]], kraj in občina v departmaju [[Eure (departma)|Eure]],
:[[Fresne-Léguillon]], kraj in občina v departmaju [[Oise (departma)|Oise]],
:[[Fresne-le-Plan]], kraj in občina v departmaju [[Seine-Maritime]],
:[[Fresne-lès-Reims]], kraj in občina v departmaju [[Marne]],
:[[Fresne-Saint-Mamès]], kraj in občina v departmaju [[Haute-Saône]],
:Le Fresne, nekdanji kraj in občina v departmaju [[Aisne (departma)|Aisne]], danes del [[Camelin]]a,
:[[Le Fresne, Eure|Le Fresne]], kraj in občina v departmaju [[Eure (departma)|Eure]],
:[[Le Fresne, Marne|Le Fresne]], kraj in občina v departmaju [[Marne]],
:[[Le Fresne-Camilly]], kraj in občina v departmaju [[Calvados (departma)|Calvados]],
:[[Le Fresne-Poret]], kraj in občina v departmaju [[Manche]],
:[[Le Fresne-sur-Loire]], kraj in občina v departmaju [[Loire-Atlantique]],
:[[Fresné-la-Mère]], kraj in občina v departmaju [[Calvados (departma)|Calvados]].

{{razločitev}}</text>
      <sha1>ovusg897fgg1s5rzd2tvfjxjvg48d2e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Montreuil (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>149958</id>
    <revision>
      <id>5736225</id>
      <parentid>3890555</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:43:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1784" xml:space="preserve">'''Montreuil''' je ime več [[Francija|francoskih]] krajev:

* [[Montreuil, Eure-et-Loir|Montreuil]], [[Francoska občina|občina]] v [[Seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Eure-et-Loir]],
* [[Montreuil, Pas-de-Calais|Montreuil]], [[Pas-de-Calais]],
* [[Montreuil]], tudi ''Montreuil-sous-Bois'', [[Seine-Saint-Denis]],
* [[Montreuil, Vendée|Montreuil]], [[Vendée]],
* Montreuil, nekdanja občina v departmaju [[Yvelines]], danes sestavni del [[Versailles]]a.

=== Glej tudi ===
:[[Montreuil-au-Houlme]], [[Orne (departma)|Orne]],
:[[Montreuil-aux-Lions]], [[Aisne (departma)|Aisne]],
:[[Montreuil-Bellay]], [[Maine-et-Loire]],
:[[Montreuil-Bonnin]], [[Vienne (departma)|Vienne]],
:[[Montreuil-des-Landes]], [[Ille-et-Vilaine]],
:[[Montreuil-en-Auge]], [[Calvados (departma)|Calvados]],
:[[Montreuil-en-Caux]], [[Seine-Maritime]],
:[[Montreuil-en-Touraine]], [[Indre-et-Loire]],
:[[Montreuil-Juigné]], [[Maine-et-Loire]],
:[[Montreuil-la-Cambe]], [[Orne (departma)|Orne]],
:[[Montreuil-l'Argillé]], [[Eure (departma)|Eure]],
:[[Montreuil-le-Chétif]], [[Sarthe (departma)|Sarthe]],
:[[Montreuil-le-Gast]], [[Ille-et-Vilaine]],
:[[Montreuil-le-Henri]], [[Sarthe (departma)|Sarthe]],
:[[Montreuil-Poulay]], [[Mayenne (departma)|Mayenne]],
:[[Montreuil-sous-Pérouse]], [[Ille-et-Vilaine]],
:[[Montreuil-sur-Barse]], [[Aube (departma)|Aube]],
:[[Montreuil-sur-Blaise]], [[Haute-Marne]],
:[[Montreuil-sur-Brêche]], [[Oise (departma)|Oise]],
:[[Montreuil-sur-Epte]], [[Val-d'Oise]],
:[[Montreuil-sur-Ille]], [[Ille-et-Vilaine]],
:[[Montreuil-sur-Loir]], [[Maine-et-Loire]],
:[[Montreuil-sur-Lozon]], [[Manche]],
:[[Montreuil-sur-Maine]], [[Maine-et-Loire]],
:[[Montreuil-sur-Thérain]], [[Oise (departma)|Oise]],
:[[Montreuil-sur-Thonnance]], [[Haute-Marne]].

{{razločitev}}</text>
      <sha1>98llmq3srqwlb37wtwua4t335gdnajm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saint-Ouen (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>150496</id>
    <revision>
      <id>5736226</id>
      <parentid>3891090</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:43:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2442" xml:space="preserve">'''Saint-Ouen''' je ime več [[Francija|francoskih]] krajev, imenovanih po [[rouen]]skem škofu [[Audoin Rouenski|sv. Audoinu]] (francosko ''Saint Ouen''):

* [[Saint-Ouen, Charente-Maritime)|Saint-Ouen]], kraj in [[Francoska občina|občina]] v [[Seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Charente-Maritime]],
* [[Saint-Ouen, Loir-et-Cher|Saint-Ouen]] ([[Loir-et-Cher]]),
* [[Saint-Ouen]] ([[Seine-Saint-Denis]]),
* [[Saint-Ouen, Somme|Saint-Ouen]] ([[Somme]]),
* [[Saint-Ouen, Jersey|Saint-Ouen]] (otok [[Jersey]]),

=== Glej tudi ===
:[[Saint-Ouen-d'Attez]], kraj in občina v departmaju [[Eure (departma)|Eure]],
:[[Saint-Ouen-d'Aunis]] ([[Charente-Maritime]]),
:[[Saint-Ouen-de-la-Cour]] ([[Orne (departma)|Orne]]),
:[[Saint-Ouen-de-Mimbré]] ([[Sarthe (departma)|Sarthe]]),
:[[Saint-Ouen-de-Pontcheuil]] ([[Eure (departma)|Eure]]),
:[[Saint-Ouen-des-Alleux]] ([[Ille-et-Vilaine]]),
:[[Saint-Ouen-des-Besaces]] ([[Calvados (departma)|Calvados]]),
:[[Saint-Ouen-des-Champs]] ([[Eure (departma)|Eure]]),
:[[Saint-Ouen-de-Sécherouvre]] ([[Orne (departma)|Orne]]),
:[[Saint-Ouën-des-Toits]] ([[Mayenne (departma)|Mayenne]]),
:[[Saint-Ouën-des-Vallons]] ([[Mayenne (departma)|Mayenne]]),
:[[Saint-Ouen-de-Thouberville]] ([[Eure (departma)|Eure]]),
:[[Saint-Ouen-Domprot]] ([[Marne]]),
:[[Saint-Ouen-du-Breuil]] ([[Seine-Maritime]]),
:[[Saint-Ouen-du-Mesnil-Oger]] ([[Calvados (departma)|Calvados]]),
:[[Saint-Ouen-du-Tilleul]] ([[Eure (departma)|Eure]]),
:[[Saint-Ouen-en-Belin]] ([[Sarthe (departma)|Sarthe]]),
:[[Saint-Ouen-en-Brie]] ([[Seine-et-Marne]]),
:[[Saint-Ouen-en-Champagne]] ([[Sarthe (departma)|Sarthe]]),
:[[Saint-Ouen-la-Rouërie]] ([[Ille-et-Vilaine]]),
:[[Saint-Ouen-l'Aumône]] ([[Val-d'Oise]]),
:[[Saint-Ouen-le-Brisoult]] ([[Orne (departma)|Orne]]),
:[[Saint-Ouen-le-Houx]] ([[Calvados (departma)|Calvados]]),
:[[Saint-Ouen-le-Mauger]] ([[Seine-Maritime]]),
:[[Saint-Ouen-le-Pin]] ([[Calvados]]),
:[[Saint-Ouen-lès-Parey]] ([[Vosges]]),
:[[Saint-Ouen-les-Vignes]] ([[Indre-et-Loire]]),
:[[Saint-Ouen-Marchefroy]] ([[Eure-et-Loir]]),
:[[Saint-Ouen-sous-Bailly]] ([[Seine-Maritime]]),
:[[Saint-Ouen-sur-Gartempe]] ([[Haute-Vienne]]),
:[[Saint-Ouen-sur-Iton]] ([[Orne (departma)|Orne]]),
:[[Saint-Ouen-sur-Loire]] ([[Nièvre (departma)|Nièvre]]),
:[[Saint-Ouen-sur-Maire]] ([[Orne (departma)|Orne]]),
:[[Saint-Ouen-sur-Morin]] ([[Seine-et-Marne]]),
:[[La Croix-Saint-Ouen]] ([[Oise (departma)|Oise]].

{{razločitev}}</text>
      <sha1>7yirt9anfe11iwfjuuwrlv54qccbw9s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sirah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>152115</id>
    <revision>
      <id>5736487</id>
      <parentid>5718678</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:55:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1821" xml:space="preserve">'''Sirah''' (tudi '''Jezus Sirah''' ali '''Sirahova knjiga''', latinsko: '''Ecclesiasticus''') je [[devterokanonične knjige|devterokanonična knjiga]] [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Stara zaveza|stare zaveze]]. Oznaka knjige je '''Sir'''.

Knjigo je okoli leta 180-175 pr. n. št. napisal '''Ješua ben Eleazar ben Sira''' (latinizirano in skrajšano '''Jezus ([[sin|ben]]) Sirah'''), jeruzalemski Jud, ki je pozneje živel v Aleksandriji. Avtorjev vnuk je pozneje v Egiptu knjigo prevedel iz hebrejščine v grščino in dodal tudi kratek uvod.

Avtor je sestavil knjigo kot zbirko naukov in izrekov o pravičnem in pobožnem življenju. Knjigo uvrščamo svetopisemsko modrostno literaturo.

Knjigo priznavajo katoliki, pravoslavci in manjše število protestantov. Ne nahaja se v židovskem biblijskem kanonu, vendar se citira v Talmudu in rabinski literaturi.

V prvih krščanskih skupnostihje bila knjiga zelo priljubljena. Skupaj z ostalimi devterokanoničnimi knjigami je bila uvrščena v Sveto pismo na cerkveni sinodi v Hiponu l. 393 in v Kartagi l. 397.
Knjiga ima 51 poglavij. V knjigi je mogoče razlikovati tri dele: Sir 1–23,27; Sir 24–42,14 i Sir 42,15–51,30 .
Sestavljena je iz modrih izrekov, nasvetov, hvalospevov, molitev in navodil, ki se navezujejo na situacije iz vsakdanjega življenja. Avtor je želel ohraniti duhovno dediščino svojega naroda. V tem času je prišlo do spoznavanja helenistične kulture pri Judih, do katere je avtor odprt in opominja na pozitivne primere te kulture. Opozarja na negativne pojave v družbi in spodbuja vernike naj spoštujejo zakon Najvišjega in naj se ne sramujejo vere.

== Zunanje povezave ==
* Biblija.net - {{biblverz|Sir|1,1-52,15}}

{{Sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-stub}}

[[Kategorija:Sveto pismo]]
[[Kategorija:Stara zaveza]]</text>
      <sha1>2vsmo3au9wi7jh7ebml80ktpyjndsfd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gonneville-en-Auge</title>
    <ns>0</ns>
    <id>152584</id>
    <revision>
      <id>5736227</id>
      <parentid>5283493</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:43:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1402" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Cabourg|
INSEE=14306|
postal code=14810|
mayor=Viviane Follezou|
term=2007-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Campagne et Baie de l'Orne|
elevation m=10|
elevation min m=3|
elevation max m=30|
area km2=4,32|
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Gonneville-en-Auge''', do 9. januarja 1965 ''Gonneville-sur-Merville'', je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta [[2006]] je naselje imelo 401 prebivalca.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] v bližini izliva [[Orne|reke Orne]] v [[Rokavski preliv]], 17&amp;nbsp;km severovzhodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Občina Gonneville-en-Auge je sestavni del kantona [[Cabourg]], vključenega v okrožje Caen.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Gonneville-en-Auge}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>tqswiw4waho2040cbticsm0d7qfrmzj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vire (naselje)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>153289</id>
    <revision>
      <id>5736228</id>
      <parentid>5283503</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:44:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2701" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Vire|
canton=Vire|
INSEE=14762|
postal code=14500|
mayor=Jean Yves Cousin|
party=[[Zveza za ljudsko gibanje]]|
term=1989-2014|
intercommunality=Skupnost občin Vire|
elevation m=134|
elevation min m=85|
elevation max m=225|
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Vire''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodni [[Francija|francoski]] [[Seznam francoskih regij|regiji]] [[Spodnja Normandija|Spodnji Normandiji]], [[Prefektura (Francija)|podprefektura]] [[seznam francoskih departmajev|departmaja]] [[Calvados (departma)|Calvados]]. Leta 2006 je naselje imelo 12.347 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj leži v pokrajini [[Bessin]] ([[Normandija]]) ob izlivu reke ''Virène'' v [[Vire (reka)|Vire]], 60&amp;nbsp;km jugozahodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
[[Slika:Arrondissement de Vire.PNG|thumb|left|200px|Lega okrožja v regiji]]

Vire se je leta 1953 združil z občino ''Neuville'', leta 1972 pa še z občino ''Saint-Martin-de-Tallevende''. Kraj je sedež istoimenskega kantona, v katerem se nahajajo poleg njegove še občine [[Coulonces, Calvados|Coulonces]], [[Maisoncelles-la-Jourdan]], [[Roullours]], [[Saint-Germain-de-Tallevende-la-Lande-Vaumont]], [[Truttemer-le-Grand]], [[Truttemer-le-Petit]] in [[Vaudry]] z 18.564 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni [[Aunay-sur-Odon]], [[Condé-sur-Noireau]], [[Le Bény-Bocage|Bény-Bocage]], [[Saint-Sever-Calvados]], [[Vassy, Calvados|Vassy]] in Vire s 54.886 prebivalci.

== Zanimivosti ==
[[Slika:FranceNormandieVirePorteHorloge.jpg|thumb|left|175px|Porte Horloge, Vire]]
* ''Porte Horloge'', [[mestna vrata]] z urnim zvonikom iz 13. stoletja, od 1886 francoski zgodovinski spomenik,
* gotska cerkev Notre-Dame de Vire iz 13. stoletja, obnovljena po drugi svetovni vojni.

== Pobratena mesta ==
* [[Atlacomulco]] ([[Mexico (zvezna država)|Mexico]], [[Mehika]]),
* [[Baunatal]] ([[Hessen]], [[Nemčija]]),
* [[Sâcele]] ([[Transilvanija]], [[Romunija]]),
* [[Santa Fe, Granada]] ([[Andaluzija]], [[Španija]]),
* [[Totnes]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Vire}}
* [http://www.vire.com/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Podprefekture Francije]]
[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>pbb8vquuuyrqfs4i64j4u68kjcl7562</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hérouville-Saint-Clair</title>
    <ns>0</ns>
    <id>153357</id>
    <revision>
      <id>5736229</id>
      <parentid>5290378</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:44:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2136" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Hérouville-Saint-Clair (Caen-5)&lt;br&gt;&lt;small&gt;+ Caen-Hérouville (Caen-6)&lt;/small&gt;|
INSEE=14327|
postal code=14200|
mayor=Rodolphe Thomas|
party=[[Demokratično gibanje (Francija)|Demokratično gibanje]]|
term=2001-2014|
intercommunality=Aglomeracijska skupnost&lt;br&gt;Caen la Mer|
elevation m=20|
elevation min m=1|
elevation max m=70|
area km2=10,64 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Hérouville-Saint-Clair''' je severovzhodno predmestje [[Caen]]a in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[Seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 22.766 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj leži v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob zahodnem bregu kanala ''Caen à la Mer''.

== Uprava ==
Hérouville-Saint-Clair, do 1957 le Hérouville, je sedež istoimenskega kantona (tudi Caen-5), v katerem se nahaja večina ozemlja njegove občine. Preostanek občine pripada kantonu Caen-Hérouville (Caen-6).

Kanton Hérouville-Saint-Clair je sestavni del okrožja Caen.

== Zgodovina ==
Hérouville-Saint-Clair je v drugi polovici 20. stoletja doživel nagel razvoj, ko je v manj kot petnajstih letih iz preproste vasi z manj kot 2.000 prebivalci narasel v največje predmestje Caena z nekaj manj kot 25.000 prebivalci.

== Pobratena mesta ==
* [[Agnam-Goly]] ([[Senegal]]),
* [[Ahfir]] ([[Maroko]]),
* [[Garbsen]] ([[Spodnja Saška]], [[Nemčija]]),
* [[Tihvin]] ([[Severozahodno zvezno okrožje]], [[Rusija]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Franciji]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Hérouville-Saint-Clair}}
* [http://www.herouville.net/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>nr90sdiovd3354qiqnjfptk6vc8lstm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Kastelic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>154243</id>
    <revision>
      <id>5736090</id>
      <parentid>5405707</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:36:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9446" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Kastelic.jpg |caption=Jože Kastelic}}

'''Jožef Kastelic''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]], antični [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[univerzitetni profesor]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[likovni kritik]], * [[18. avgust]] [[1913]], [[Šentvid pri Stični]], † [[20. maj]] [[2003]]. Ljubljana.

== Življenje ==

Rodil se je v Šentvidu pri Stični. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, maturiral pa je leta [[1932]] na ljubljanski [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Tu se je tudi začel učiti [[klasični jezik|klasičnih jezikov]] ([[grščina|grščino]] pri [[Anton Sovre|Antonu Sovretu]] in [[latinščina|latinščino]] pri [[Josip Osana|Josipu Osani]]) ter se navdušil za [[klasična filologija|klasično filologijo]].  Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] se je leta 1932 vpisal na študij klasičnih jezikov, a ga je kmalu bolj pritegnila [[arheologija]] antičnih [[realij]]. Diplomiral je leta 1939. [[Doktorat|Doktoriral]] je leta [[1943]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu'', vendar njegovo delo ni bilo ne arheološko ne epigrafsko, ampak [[filološko]] – nastal je prvi člen v verigi razprav in esejev na temo [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Od leta 1940 je služboval kot tajnik najprej na realni, potem pa na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Leta [[1942]] je prišel v [[Narodni muzej Slovenije]], kjer je bil najprej [[kustos]], leta [[1945]] pa je postal direktor. [[1947]]–[[1958]]/[[1959]] je bil član uredniškega odbora ''[[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]'', v katerem je objavil vrsto prispevkov. Bil je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in član slovenske sekcije [[PEN]]. Njegovo široko tematsko delovanje se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta [[1926]] dalje. Svoje pesmi je objavljal v revijah ''[[Mladika]]'', ''[[Dom in svet]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Svoje pesniško ustvarjanje je zaključil s pesniško zbirko ''Ode'' (2003), ki je izšla mesec pred njegovo smrtjo.

== Delo ==

Kastelčevo več kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicistično delovanje na področju antičnih študij lahko delimo v tri daljša obdobja:
V triindvajsetletno obdobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno [[profesura|profesuro]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi (1983–2003), ko je zaključil več svojih raziskovalnih in publicističnih načrtov. Poleg dolžnosti muzejskega [[ravnatelj]]a je Kastelic prevzel vrsto drugih zadolžitev v arheološki in muzeološki [[stroka|stroki]] v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven kot [[kulturni delavec]], [[kritik]] in [[publicist]]. Zasnoval je tri serijske [[publikacija|publikacije]], ki še danes veljajo za temeljne publikacije Narodnega muzeja Slovenije:  leta [[1955]] so začeli izhajati ''[[Arheološki katalogi Slovenije]]'' (kasneje ''[[Katalogi in monografije]]''), leta [[1957]] ''[[Situla]]'' (razprave Narodnega muzeja v Ljubljani) in leta [[1962]] informativna in predvsem muzeološkim vprašanjem namenjena revija ''[[Argo]]. '' Kot raziskovalec je v tem času dosegel največje uspehe na področju [[prazgodovinska arheologija| prazgodovinske arheologije]] in umetnosti in v arheoloških raziskavah [[zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]].  Velik mednarodni uspeh pomenijo njegove študije o umetnosti situl. V to obdobje spadajo tudi njegova prazgodovinska [[izkopavanje|izkopavanja]] v [[Stična|Stični]] in na [[Bled]]u. Jeseni [[1968]] je nastopil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je kot izredni (od 1979 redni) profesor prevzel zadolžitve na treh oddelkih. Poleg [[arheologija|arheologije]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija|klasične filologije]], je na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]] predaval [[grška in rimska zgodovina|grško in rimsko zgodovino]], po odhodu v pokoj pa je še nekaj let predaval kot [[pogodbeni profesor]] (1985-89 tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru). Leta 1994 mu je ljubljanska univerza podelila naziv [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]].

Leta [[1985]] je postal [[honorarni redni profesor]] za zgodovino [[Stari vek|starega veka]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Poleg znanja klasičnih jezikov je obvladoval še tista področja [[arheološka znanost|arheoloških znanosti]], ki so pomembna za raziskovanje antične zgodovine: klasično in [[rimska provincialna arheologija|rimsko provincialno arheologijo]], [[epigrafika|epigrafiko]] in [[numizmatika|numizmatiko]]. Njegovo poglavitno delo je prevod obširnega izbora iz [[Theodor Mommsen|Mommsenove]] ''[[Rimska zgodovina|Rimske zgodovine]]'' s spremno besedo o avtorju. Po upokojitvi leta [[1983]] je še nekaj let opravljal svoje pedagoške obveznosti. Ukvarjal se je z [[literatura|literaturo]], posebej [[poezija|poezijo]], [[kritika|kritiko]], [[prevajanje]]m, [[kulturna zgodovina|kulturno zgodovino]], [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]]. Za [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedijo Slovenije]] je napisal okrog sedemdeset gesel, ki se nanašajo na izbrane antične teme. Vrh Kastelčevega znanstvenega dela pomeni velika [[monografija]] z naslovom ''[[Simbolika]] [[mit|mitov]] na rimskih nagrobnih spomenikih: [[Šempeter v Savinjski dolini]]'' (725 strani). 

Po njem se imenuje [[knjižnica]] v Šentvidu pri Stični.

== Bibliografija ==
=== Strokovna literatura ===

* ''Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini''. Ljubljana:  Slovenska matica, 1998. {{COBISS|ID=77162496}} 
* ''Slovanska nekropola na Bledu: poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951''. Ljubljana: SAZU, 1960. {{COBISS|ID=5389056}}
* ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu: odlomki iz inauguralne disertacije''. Ljubljana: [samozal.], 1943. {{COBISS|ID=5121888}}
* Antična zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji.
* ''Umreti ni mogla stara Sibila: Prešeren in antika''. Ljubljana: Modrijan, 2000. {{cobiss|ID=108350976}}
* Soavtor z Jožetom Dularjem. ''Literarni klub: 1939–1941''. Metlika, Ljubljana: samozal., 1999. {{cobiss|ID=105601536}}
* Soavtor s Cenetom Vipotnikom in Dragom Šego.  ''Živi Orfej: velika antologija slovenske poezije''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. {{COBISS|ID=17540353}}
* ''Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata''. Ljubljana: Narodni muzej, 1974. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Soavtor z Božom Škerljem. ''Slovanska nekropola na Bledu: arheološko in antropološko poročilo za leto 1948''. Ljubljana: SAZU, 1950. {{cobiss|ID=5392896}}
*  ''Ob štiridesetletnici arheoloških izkopavanj na Bledu (Bled-Pristava) 1948/1951''. A-bhi, 1989. 5–11. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Gemma Augustea. ''A-bhi'', 1989. 187.
* ''Situla z Vač''. Beograd: 1956. {{cobiss|ID=6694969}}
* Ur.: Jože Kastelic. ''Umetnost alpskih Ilirov in Venetov: situle od Pada do Donave'': razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, odprta 14. aprila 1962. Ljubljana: Narodni muzej, 1962. {{cobiss|ID=7256633}}
* ''Herakles v Hadu: relief Herakla s psom Kerberom v samostanu Stična''. Grosuplje: 1998. 169–181. {{cobiss|ID=14041698}}

=== Pesniške zbirke ===

* ''Prve podobe'', 1940.
* ''Barve''. Novo Mesto: Dolenjska založba, 1991.  {{cobiss|www.cobiss4.izum.si/scripts/cobiss|ID=23192832}}
* ''Ode''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. {{cobiss|ID=122617600}}

== Dela o Jožetu Kastelicu ==

* Milček Komelj. Jože Kastelic. Uvod v intervju. ''A-bhi'', 1993. 3. {{COBISS|ID=127228672}}
* Rajko Bratož. Jože Kastelic – petinsedemdesetletnik. ''Zgodovinski časopis'',  1988. 241, 242. {{COBISS|ID=14800640}}
* Bojan Djurić. In memoriam Jože Kastelic: 18. avgust 1913–20. maj 2003. ''Arheo'', 2002. 11–14. {{COBISS|ID=24174690}}
* Rajko Bratož. Prof. dr. Jože Kastelic (1913–2003). ''Zgodovinski časopis'', 2003. 463–470. {{COBISS|ID=23952482}}
* Milček Komelj. Življenjsko izročilo pesniškega polihistorja Jožeta Kastelca. ''Nova revija'', jun./jul. 2003. 284–296. {{COBISS|ID=127228672}}

== Viri == 

* Rajko Bratož. In memoriam Jože Kastelic: (18. 8. 1913–20. 5. 2003). ''Keria V/2'', 2003. 9–19 {{cobiss|ID=21603117}}
* Marko Marinčič: Jože Kastelic (1913–2003). Keria V/2, 2003. 21, 22. {{cobiss|ID=21615149}}
* Stanko Kokole. Prof. dr. Jože Kastelic: (18. avgust 1913-20. maj 2003). ''Acta historiae artis Slovenica 8'', Ljubljana, 2003. 227–232.  {{cobiss|ID=21571373}}
* [http://www.klasje.net/default-100,380.html Klasje]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih arheologov]]
* [[seznam slovenskih likovnih kritikov]]
* [[seznam slovenskih muzealcev]]
* [[seznam slovenskih univerzitetnih profesorjev]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kastelic, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski slovaropisci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>aiichi7yilb7n7hiulpjrdw8rkn5u90</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736091</id>
      <parentid>5736090</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:37:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9446" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Kastelic.jpg |caption=Jože Kastelic}}

'''Jožef Kastelic''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]], antični [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[univerzitetni profesor]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[likovni kritik]], * [[18. avgust]] [[1913]], [[Šentvid pri Stični]], † [[20. maj]] [[2003]]. Ljubljana.

== Življenje ==

Rodil se je v Šentvidu pri Stični. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, maturiral pa je leta [[1932]] na ljubljanski [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Tu se je tudi začel učiti [[klasični jezik|klasičnih jezikov]] ([[grščina|grščino]] pri [[Anton Sovre|Antonu Sovretu]] in [[latinščina|latinščino]] pri [[Josip Osana|Josipu Osani]]) ter se navdušil za [[klasična filologija|klasično filologijo]].  Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] se je leta 1932 vpisal na študij klasičnih jezikov, a ga je kmalu bolj pritegnila [[arheologija]] antičnih [[realij]]. Diplomiral je leta 1939. [[Doktorat|Doktoriral]] je leta [[1943]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu'', vendar njegovo delo ni bilo ne arheološko ne epigrafsko, ampak [[filološko]] – nastal je prvi člen v verigi razprav in esejev na temo [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Od leta 1940 je služboval kot tajnik najprej na realni, potem pa na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Leta [[1942]] je prišel v [[Narodni muzej Slovenije]], kjer je bil najprej [[kustos]], leta [[1945]] pa je postal direktor. [[1947]]–[[1958]]/[[1959]] je bil član uredniškega odbora ''[[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]'', v katerem je objavil vrsto prispevkov. Bil je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in član slovenske sekcije [[PEN]]. Njegovo široko tematsko delovanje se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta [[1926]] dalje. Svoje pesmi je objavljal v revijah ''[[Mladika]]'', ''[[Dom in svet]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Svoje pesniško ustvarjanje je zaključil s pesniško zbirko ''Ode'' (2003), ki je izšla mesec pred njegovo smrtjo.

Po njem se imenuje [[knjižnica]] v Šentvidu pri Stični.

== Delo ==

Kastelčevo več kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicistično delovanje na področju antičnih študij lahko delimo v tri daljša obdobja:
V triindvajsetletno obdobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno [[profesura|profesuro]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi (1983–2003), ko je zaključil več svojih raziskovalnih in publicističnih načrtov. Poleg dolžnosti muzejskega [[ravnatelj]]a je Kastelic prevzel vrsto drugih zadolžitev v arheološki in muzeološki [[stroka|stroki]] v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven kot [[kulturni delavec]], [[kritik]] in [[publicist]]. Zasnoval je tri serijske [[publikacija|publikacije]], ki še danes veljajo za temeljne publikacije Narodnega muzeja Slovenije:  leta [[1955]] so začeli izhajati ''[[Arheološki katalogi Slovenije]]'' (kasneje ''[[Katalogi in monografije]]''), leta [[1957]] ''[[Situla]]'' (razprave Narodnega muzeja v Ljubljani) in leta [[1962]] informativna in predvsem muzeološkim vprašanjem namenjena revija ''[[Argo]]. '' Kot raziskovalec je v tem času dosegel največje uspehe na področju [[prazgodovinska arheologija| prazgodovinske arheologije]] in umetnosti in v arheoloških raziskavah [[zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]].  Velik mednarodni uspeh pomenijo njegove študije o umetnosti situl. V to obdobje spadajo tudi njegova prazgodovinska [[izkopavanje|izkopavanja]] v [[Stična|Stični]] in na [[Bled]]u. Jeseni [[1968]] je nastopil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je kot izredni (od 1979 redni) profesor prevzel zadolžitve na treh oddelkih. Poleg [[arheologija|arheologije]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija|klasične filologije]], je na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]] predaval [[grška in rimska zgodovina|grško in rimsko zgodovino]], po odhodu v pokoj pa je še nekaj let predaval kot [[pogodbeni profesor]] (1985-89 tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru). Leta 1994 mu je ljubljanska univerza podelila naziv [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]].

Leta [[1985]] je postal [[honorarni redni profesor]] za zgodovino [[Stari vek|starega veka]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Poleg znanja klasičnih jezikov je obvladoval še tista področja [[arheološka znanost|arheoloških znanosti]], ki so pomembna za raziskovanje antične zgodovine: klasično in [[rimska provincialna arheologija|rimsko provincialno arheologijo]], [[epigrafika|epigrafiko]] in [[numizmatika|numizmatiko]]. Njegovo poglavitno delo je prevod obširnega izbora iz [[Theodor Mommsen|Mommsenove]] ''[[Rimska zgodovina|Rimske zgodovine]]'' s spremno besedo o avtorju. Po upokojitvi leta [[1983]] je še nekaj let opravljal svoje pedagoške obveznosti. Ukvarjal se je z [[literatura|literaturo]], posebej [[poezija|poezijo]], [[kritika|kritiko]], [[prevajanje]]m, [[kulturna zgodovina|kulturno zgodovino]], [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]]. Za [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedijo Slovenije]] je napisal okrog sedemdeset gesel, ki se nanašajo na izbrane antične teme. Vrh Kastelčevega znanstvenega dela pomeni velika [[monografija]] z naslovom ''[[Simbolika]] [[mit|mitov]] na rimskih nagrobnih spomenikih: [[Šempeter v Savinjski dolini]]'' (725 strani). 

== Bibliografija ==
=== Strokovna literatura ===

* ''Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini''. Ljubljana:  Slovenska matica, 1998. {{COBISS|ID=77162496}} 
* ''Slovanska nekropola na Bledu: poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951''. Ljubljana: SAZU, 1960. {{COBISS|ID=5389056}}
* ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu: odlomki iz inauguralne disertacije''. Ljubljana: [samozal.], 1943. {{COBISS|ID=5121888}}
* Antična zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji.
* ''Umreti ni mogla stara Sibila: Prešeren in antika''. Ljubljana: Modrijan, 2000. {{cobiss|ID=108350976}}
* Soavtor z Jožetom Dularjem. ''Literarni klub: 1939–1941''. Metlika, Ljubljana: samozal., 1999. {{cobiss|ID=105601536}}
* Soavtor s Cenetom Vipotnikom in Dragom Šego.  ''Živi Orfej: velika antologija slovenske poezije''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. {{COBISS|ID=17540353}}
* ''Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata''. Ljubljana: Narodni muzej, 1974. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Soavtor z Božom Škerljem. ''Slovanska nekropola na Bledu: arheološko in antropološko poročilo za leto 1948''. Ljubljana: SAZU, 1950. {{cobiss|ID=5392896}}
*  ''Ob štiridesetletnici arheoloških izkopavanj na Bledu (Bled-Pristava) 1948/1951''. A-bhi, 1989. 5–11. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Gemma Augustea. ''A-bhi'', 1989. 187.
* ''Situla z Vač''. Beograd: 1956. {{cobiss|ID=6694969}}
* Ur.: Jože Kastelic. ''Umetnost alpskih Ilirov in Venetov: situle od Pada do Donave'': razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, odprta 14. aprila 1962. Ljubljana: Narodni muzej, 1962. {{cobiss|ID=7256633}}
* ''Herakles v Hadu: relief Herakla s psom Kerberom v samostanu Stična''. Grosuplje: 1998. 169–181. {{cobiss|ID=14041698}}

=== Pesniške zbirke ===

* ''Prve podobe'', 1940.
* ''Barve''. Novo Mesto: Dolenjska založba, 1991.  {{cobiss|www.cobiss4.izum.si/scripts/cobiss|ID=23192832}}
* ''Ode''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. {{cobiss|ID=122617600}}

== Dela o Jožetu Kastelicu ==

* Milček Komelj. Jože Kastelic. Uvod v intervju. ''A-bhi'', 1993. 3. {{COBISS|ID=127228672}}
* Rajko Bratož. Jože Kastelic – petinsedemdesetletnik. ''Zgodovinski časopis'',  1988. 241, 242. {{COBISS|ID=14800640}}
* Bojan Djurić. In memoriam Jože Kastelic: 18. avgust 1913–20. maj 2003. ''Arheo'', 2002. 11–14. {{COBISS|ID=24174690}}
* Rajko Bratož. Prof. dr. Jože Kastelic (1913–2003). ''Zgodovinski časopis'', 2003. 463–470. {{COBISS|ID=23952482}}
* Milček Komelj. Življenjsko izročilo pesniškega polihistorja Jožeta Kastelca. ''Nova revija'', jun./jul. 2003. 284–296. {{COBISS|ID=127228672}}

== Viri == 

* Rajko Bratož. In memoriam Jože Kastelic: (18. 8. 1913–20. 5. 2003). ''Keria V/2'', 2003. 9–19 {{cobiss|ID=21603117}}
* Marko Marinčič: Jože Kastelic (1913–2003). Keria V/2, 2003. 21, 22. {{cobiss|ID=21615149}}
* Stanko Kokole. Prof. dr. Jože Kastelic: (18. avgust 1913-20. maj 2003). ''Acta historiae artis Slovenica 8'', Ljubljana, 2003. 227–232.  {{cobiss|ID=21571373}}
* [http://www.klasje.net/default-100,380.html Klasje]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih arheologov]]
* [[seznam slovenskih likovnih kritikov]]
* [[seznam slovenskih muzealcev]]
* [[seznam slovenskih univerzitetnih profesorjev]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kastelic, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski slovaropisci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>bksb3vjjllaf85yr1cusda6td8lh48t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736092</id>
      <parentid>5736091</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:39:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Delo */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9457" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Kastelic.jpg |caption=Jože Kastelic}}

'''Jožef Kastelic''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]], antični [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[univerzitetni profesor]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[likovni kritik]], * [[18. avgust]] [[1913]], [[Šentvid pri Stični]], † [[20. maj]] [[2003]]. Ljubljana.

== Življenje ==

Rodil se je v Šentvidu pri Stični. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, maturiral pa je leta [[1932]] na ljubljanski [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Tu se je tudi začel učiti [[klasični jezik|klasičnih jezikov]] ([[grščina|grščino]] pri [[Anton Sovre|Antonu Sovretu]] in [[latinščina|latinščino]] pri [[Josip Osana|Josipu Osani]]) ter se navdušil za [[klasična filologija|klasično filologijo]].  Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] se je leta 1932 vpisal na študij klasičnih jezikov, a ga je kmalu bolj pritegnila [[arheologija]] antičnih [[realij]]. Diplomiral je leta 1939. [[Doktorat|Doktoriral]] je leta [[1943]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu'', vendar njegovo delo ni bilo ne arheološko ne epigrafsko, ampak [[filološko]] – nastal je prvi člen v verigi razprav in esejev na temo [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Od leta 1940 je služboval kot tajnik najprej na realni, potem pa na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Leta [[1942]] je prišel v [[Narodni muzej Slovenije]], kjer je bil najprej [[kustos]], leta [[1945]] pa je postal direktor (do 1968).

Jeseni [[1968]] je nastopil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je kot izredni (od 1979 redni) profesor prevzel zadolžitve na treh oddelkih. Poleg [[arheologija|arheologije]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija|klasične filologije]], je na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]] predaval [[grška in rimska zgodovina|grško in rimsko zgodovino]], po odhodu v pokoj pa je še nekaj let predaval kot [[pogodbeni profesor]] (1985-89 tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru). Leta 1994 mu je ljubljanska univerza podelila naziv [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]]. 

Leta [[1985]] je postal [[honorarni redni profesor]] za zgodovino [[Stari vek|starega veka]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. [[1947]]–[[1958]]/[[1959]] je bil član uredniškega odbora ''[[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]'', v katerem je objavil vrsto prispevkov. Bil je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in član slovenske sekcije [[PEN]]. Njegovo široko tematsko delovanje se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta [[1926]] dalje. Svoje pesmi je objavljal v revijah ''[[Mladika]]'', ''[[Dom in svet]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Svoje pesniško ustvarjanje je zaključil s pesniško zbirko ''Ode'' (2003), ki je izšla mesec pred njegovo smrtjo. 

Po njem se imenuje [[knjižnica]] v Šentvidu pri Stični.

== Delo ==

Kastelčevo več kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicistično delovanje na področju antičnih študij lahko delimo v tri daljša obdobja:
V triindvajsetletno obdobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno [[profesura|profesuro]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi (1983–2003), ko je zaključil več svojih raziskovalnih in publicističnih načrtov. Poleg dolžnosti muzejskega [[ravnatelj]]a je Kastelic prevzel vrsto drugih zadolžitev v arheološki in muzeološki [[stroka|stroki]] v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven kot [[kulturni delavec]], [[kritik]] in [[publicist]]. Zasnoval je tri serijske [[publikacija|publikacije]], ki še danes veljajo za temeljne publikacije Narodnega muzeja Slovenije:  leta [[1955]] so začeli izhajati ''[[Arheološki katalogi Slovenije]]'' (kasneje ''[[Katalogi in monografije]]''), leta [[1957]] ''[[Situla]]'' (razprave Narodnega muzeja v Ljubljani) in leta [[1962]] informativna in predvsem muzeološkim vprašanjem namenjena revija ''[[Argo]]. '' Kot raziskovalec je v tem času dosegel največje uspehe na področju [[prazgodovinska arheologija| prazgodovinske arheologije]] in umetnosti in v arheoloških raziskavah [[zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]]. Velik mednarodni uspeh pomenijo njegove študije o umetnosti situl. V to obdobje spadajo tudi njegova prazgodovinska [[izkopavanje|izkopavanja]] v [[Stična|Stični]] in na [[Bled]]u. Poleg znanja klasičnih jezikov je obvladoval še tista področja [[arheološka znanost|arheoloških znanosti]], ki so pomembna za raziskovanje antične zgodovine: klasično in [[rimska provincialna arheologija|rimsko provincialno arheologijo]], [[epigrafika|epigrafiko]] in [[numizmatika|numizmatiko]]. Njegovo poglavitno delo je prevod obširnega izbora iz [[Theodor Mommsen|Mommsenove]] ''[[Rimska zgodovina|Rimske zgodovine]]'' s spremno besedo o avtorju. Po upokojitvi leta [[1983]] je še nekaj let opravljal svoje pedagoške obveznosti. Ukvarjal se je z [[literatura|literaturo]], posebej [[poezija|poezijo]], [[kritika|kritiko]], [[prevajanje]]m, [[kulturna zgodovina|kulturno zgodovino]], [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]]. Za [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedijo Slovenije]] je napisal okrog sedemdeset gesel, ki se nanašajo na izbrane antične teme. Vrh Kastelčevega znanstvenega dela pomeni velika [[monografija]] z naslovom ''[[Simbolika]] [[mit|mitov]] na rimskih nagrobnih spomenikih: [[Šempeter v Savinjski dolini]]'' (725 strani).

== Bibliografija ==
=== Strokovna literatura ===

* ''Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini''. Ljubljana:  Slovenska matica, 1998. {{COBISS|ID=77162496}} 
* ''Slovanska nekropola na Bledu: poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951''. Ljubljana: SAZU, 1960. {{COBISS|ID=5389056}}
* ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu: odlomki iz inauguralne disertacije''. Ljubljana: [samozal.], 1943. {{COBISS|ID=5121888}}
* Antična zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji.
* ''Umreti ni mogla stara Sibila: Prešeren in antika''. Ljubljana: Modrijan, 2000. {{cobiss|ID=108350976}}
* Soavtor z Jožetom Dularjem. ''Literarni klub: 1939–1941''. Metlika, Ljubljana: samozal., 1999. {{cobiss|ID=105601536}}
* Soavtor s Cenetom Vipotnikom in Dragom Šego.  ''Živi Orfej: velika antologija slovenske poezije''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. {{COBISS|ID=17540353}}
* ''Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata''. Ljubljana: Narodni muzej, 1974. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Soavtor z Božom Škerljem. ''Slovanska nekropola na Bledu: arheološko in antropološko poročilo za leto 1948''. Ljubljana: SAZU, 1950. {{cobiss|ID=5392896}}
*  ''Ob štiridesetletnici arheoloških izkopavanj na Bledu (Bled-Pristava) 1948/1951''. A-bhi, 1989. 5–11. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Gemma Augustea. ''A-bhi'', 1989. 187.
* ''Situla z Vač''. Beograd: 1956. {{cobiss|ID=6694969}}
* Ur.: Jože Kastelic. ''Umetnost alpskih Ilirov in Venetov: situle od Pada do Donave'': razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, odprta 14. aprila 1962. Ljubljana: Narodni muzej, 1962. {{cobiss|ID=7256633}}
* ''Herakles v Hadu: relief Herakla s psom Kerberom v samostanu Stična''. Grosuplje: 1998. 169–181. {{cobiss|ID=14041698}}

=== Pesniške zbirke ===

* ''Prve podobe'', 1940.
* ''Barve''. Novo Mesto: Dolenjska založba, 1991.  {{cobiss|www.cobiss4.izum.si/scripts/cobiss|ID=23192832}}
* ''Ode''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. {{cobiss|ID=122617600}}

== Dela o Jožetu Kastelicu ==

* Milček Komelj. Jože Kastelic. Uvod v intervju. ''A-bhi'', 1993. 3. {{COBISS|ID=127228672}}
* Rajko Bratož. Jože Kastelic – petinsedemdesetletnik. ''Zgodovinski časopis'',  1988. 241, 242. {{COBISS|ID=14800640}}
* Bojan Djurić. In memoriam Jože Kastelic: 18. avgust 1913–20. maj 2003. ''Arheo'', 2002. 11–14. {{COBISS|ID=24174690}}
* Rajko Bratož. Prof. dr. Jože Kastelic (1913–2003). ''Zgodovinski časopis'', 2003. 463–470. {{COBISS|ID=23952482}}
* Milček Komelj. Življenjsko izročilo pesniškega polihistorja Jožeta Kastelca. ''Nova revija'', jun./jul. 2003. 284–296. {{COBISS|ID=127228672}}

== Viri == 

* Rajko Bratož. In memoriam Jože Kastelic: (18. 8. 1913–20. 5. 2003). ''Keria V/2'', 2003. 9–19 {{cobiss|ID=21603117}}
* Marko Marinčič: Jože Kastelic (1913–2003). Keria V/2, 2003. 21, 22. {{cobiss|ID=21615149}}
* Stanko Kokole. Prof. dr. Jože Kastelic: (18. avgust 1913-20. maj 2003). ''Acta historiae artis Slovenica 8'', Ljubljana, 2003. 227–232.  {{cobiss|ID=21571373}}
* [http://www.klasje.net/default-100,380.html Klasje]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih arheologov]]
* [[seznam slovenskih likovnih kritikov]]
* [[seznam slovenskih muzealcev]]
* [[seznam slovenskih univerzitetnih profesorjev]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kastelic, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski slovaropisci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>sg44wc4arklzt0hcdsdtfw7y1swe72x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736094</id>
      <parentid>5736092</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:39:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9466" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Kastelic.jpg |caption=Jože Kastelic}}

'''Jožef Kastelic''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]], filolog, antični [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[univerzitetni profesor]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[likovni kritik]], * [[18. avgust]] [[1913]], [[Šentvid pri Stični]], † [[20. maj]] [[2003]]. Ljubljana.

== Življenje ==

Rodil se je v Šentvidu pri Stični. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, maturiral pa je leta [[1932]] na ljubljanski [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Tu se je tudi začel učiti [[klasični jezik|klasičnih jezikov]] ([[grščina|grščino]] pri [[Anton Sovre|Antonu Sovretu]] in [[latinščina|latinščino]] pri [[Josip Osana|Josipu Osani]]) ter se navdušil za [[klasična filologija|klasično filologijo]].  Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] se je leta 1932 vpisal na študij klasičnih jezikov, a ga je kmalu bolj pritegnila [[arheologija]] antičnih [[realij]]. Diplomiral je leta 1939. [[Doktorat|Doktoriral]] je leta [[1943]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu'', vendar njegovo delo ni bilo ne arheološko ne epigrafsko, ampak [[filološko]] – nastal je prvi člen v verigi razprav in esejev na temo [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Od leta 1940 je služboval kot tajnik najprej na realni, potem pa na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Leta [[1942]] je prišel v [[Narodni muzej Slovenije]], kjer je bil najprej [[kustos]], leta [[1945]] pa je postal direktor (do 1968).

Jeseni [[1968]] je nastopil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je kot izredni (od 1979 redni) profesor prevzel zadolžitve na treh oddelkih. Poleg [[arheologija|arheologije]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija|klasične filologije]], je na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]] predaval [[grška in rimska zgodovina|grško in rimsko zgodovino]], po odhodu v pokoj pa je še nekaj let predaval kot [[pogodbeni profesor]] (1985-89 tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru). Leta 1994 mu je ljubljanska univerza podelila naziv [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]]. 

Leta [[1985]] je postal [[honorarni redni profesor]] za zgodovino [[Stari vek|starega veka]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. [[1947]]–[[1958]]/[[1959]] je bil član uredniškega odbora ''[[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]'', v katerem je objavil vrsto prispevkov. Bil je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in član slovenske sekcije [[PEN]]. Njegovo široko tematsko delovanje se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta [[1926]] dalje. Svoje pesmi je objavljal v revijah ''[[Mladika]]'', ''[[Dom in svet]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Svoje pesniško ustvarjanje je zaključil s pesniško zbirko ''Ode'' (2003), ki je izšla mesec pred njegovo smrtjo. 

Po njem se imenuje [[knjižnica]] v Šentvidu pri Stični.

== Delo ==

Kastelčevo več kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicistično delovanje na področju antičnih študij lahko delimo v tri daljša obdobja:
V triindvajsetletno obdobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno [[profesura|profesuro]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi (1983–2003), ko je zaključil več svojih raziskovalnih in publicističnih načrtov. Poleg dolžnosti muzejskega [[ravnatelj]]a je Kastelic prevzel vrsto drugih zadolžitev v arheološki in muzeološki [[stroka|stroki]] v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven kot [[kulturni delavec]], [[kritik]] in [[publicist]]. Zasnoval je tri serijske [[publikacija|publikacije]], ki še danes veljajo za temeljne publikacije Narodnega muzeja Slovenije:  leta [[1955]] so začeli izhajati ''[[Arheološki katalogi Slovenije]]'' (kasneje ''[[Katalogi in monografije]]''), leta [[1957]] ''[[Situla]]'' (razprave Narodnega muzeja v Ljubljani) in leta [[1962]] informativna in predvsem muzeološkim vprašanjem namenjena revija ''[[Argo]]. '' Kot raziskovalec je v tem času dosegel največje uspehe na področju [[prazgodovinska arheologija| prazgodovinske arheologije]] in umetnosti in v arheoloških raziskavah [[zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]]. Velik mednarodni uspeh pomenijo njegove študije o umetnosti situl. V to obdobje spadajo tudi njegova prazgodovinska [[izkopavanje|izkopavanja]] v [[Stična|Stični]] in na [[Bled]]u. Poleg znanja klasičnih jezikov je obvladoval še tista področja [[arheološka znanost|arheoloških znanosti]], ki so pomembna za raziskovanje antične zgodovine: klasično in [[rimska provincialna arheologija|rimsko provincialno arheologijo]], [[epigrafika|epigrafiko]] in [[numizmatika|numizmatiko]]. Njegovo poglavitno delo je prevod obširnega izbora iz [[Theodor Mommsen|Mommsenove]] ''[[Rimska zgodovina|Rimske zgodovine]]'' s spremno besedo o avtorju. Po upokojitvi leta [[1983]] je še nekaj let opravljal svoje pedagoške obveznosti. Ukvarjal se je z [[literatura|literaturo]], posebej [[poezija|poezijo]], [[kritika|kritiko]], [[prevajanje]]m, [[kulturna zgodovina|kulturno zgodovino]], [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]]. Za [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedijo Slovenije]] je napisal okrog sedemdeset gesel, ki se nanašajo na izbrane antične teme. Vrh Kastelčevega znanstvenega dela pomeni velika [[monografija]] z naslovom ''[[Simbolika]] [[mit|mitov]] na rimskih nagrobnih spomenikih: [[Šempeter v Savinjski dolini]]'' (725 strani).

== Bibliografija ==
=== Strokovna literatura ===

* ''Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini''. Ljubljana:  Slovenska matica, 1998. {{COBISS|ID=77162496}} 
* ''Slovanska nekropola na Bledu: poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951''. Ljubljana: SAZU, 1960. {{COBISS|ID=5389056}}
* ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu: odlomki iz inauguralne disertacije''. Ljubljana: [samozal.], 1943. {{COBISS|ID=5121888}}
* Antična zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji.
* ''Umreti ni mogla stara Sibila: Prešeren in antika''. Ljubljana: Modrijan, 2000. {{cobiss|ID=108350976}}
* Soavtor z Jožetom Dularjem. ''Literarni klub: 1939–1941''. Metlika, Ljubljana: samozal., 1999. {{cobiss|ID=105601536}}
* Soavtor s Cenetom Vipotnikom in Dragom Šego.  ''Živi Orfej: velika antologija slovenske poezije''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. {{COBISS|ID=17540353}}
* ''Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata''. Ljubljana: Narodni muzej, 1974. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Soavtor z Božom Škerljem. ''Slovanska nekropola na Bledu: arheološko in antropološko poročilo za leto 1948''. Ljubljana: SAZU, 1950. {{cobiss|ID=5392896}}
*  ''Ob štiridesetletnici arheoloških izkopavanj na Bledu (Bled-Pristava) 1948/1951''. A-bhi, 1989. 5–11. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Gemma Augustea. ''A-bhi'', 1989. 187.
* ''Situla z Vač''. Beograd: 1956. {{cobiss|ID=6694969}}
* Ur.: Jože Kastelic. ''Umetnost alpskih Ilirov in Venetov: situle od Pada do Donave'': razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, odprta 14. aprila 1962. Ljubljana: Narodni muzej, 1962. {{cobiss|ID=7256633}}
* ''Herakles v Hadu: relief Herakla s psom Kerberom v samostanu Stična''. Grosuplje: 1998. 169–181. {{cobiss|ID=14041698}}

=== Pesniške zbirke ===

* ''Prve podobe'', 1940.
* ''Barve''. Novo Mesto: Dolenjska založba, 1991.  {{cobiss|www.cobiss4.izum.si/scripts/cobiss|ID=23192832}}
* ''Ode''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. {{cobiss|ID=122617600}}

== Dela o Jožetu Kastelicu ==

* Milček Komelj. Jože Kastelic. Uvod v intervju. ''A-bhi'', 1993. 3. {{COBISS|ID=127228672}}
* Rajko Bratož. Jože Kastelic – petinsedemdesetletnik. ''Zgodovinski časopis'',  1988. 241, 242. {{COBISS|ID=14800640}}
* Bojan Djurić. In memoriam Jože Kastelic: 18. avgust 1913–20. maj 2003. ''Arheo'', 2002. 11–14. {{COBISS|ID=24174690}}
* Rajko Bratož. Prof. dr. Jože Kastelic (1913–2003). ''Zgodovinski časopis'', 2003. 463–470. {{COBISS|ID=23952482}}
* Milček Komelj. Življenjsko izročilo pesniškega polihistorja Jožeta Kastelca. ''Nova revija'', jun./jul. 2003. 284–296. {{COBISS|ID=127228672}}

== Viri == 

* Rajko Bratož. In memoriam Jože Kastelic: (18. 8. 1913–20. 5. 2003). ''Keria V/2'', 2003. 9–19 {{cobiss|ID=21603117}}
* Marko Marinčič: Jože Kastelic (1913–2003). Keria V/2, 2003. 21, 22. {{cobiss|ID=21615149}}
* Stanko Kokole. Prof. dr. Jože Kastelic: (18. avgust 1913-20. maj 2003). ''Acta historiae artis Slovenica 8'', Ljubljana, 2003. 227–232.  {{cobiss|ID=21571373}}
* [http://www.klasje.net/default-100,380.html Klasje]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih arheologov]]
* [[seznam slovenskih likovnih kritikov]]
* [[seznam slovenskih muzealcev]]
* [[seznam slovenskih univerzitetnih profesorjev]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kastelic, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski slovaropisci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>hn4jt52axo5zmqmyl38fbhg4gjz785z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736096</id>
      <parentid>5736094</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:40:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9481" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Kastelic.jpg |caption=Jože Kastelic}}

'''Jožef Kastelic''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]], [[Filologija|filolog]], antični [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[univerzitetni profesor]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[likovni kritik]], * [[18. avgust]] [[1913]], [[Šentvid pri Stični]], † [[20. maj]] [[2003]]. Ljubljana.

== Življenje ==

Rodil se je v Šentvidu pri Stični. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, maturiral pa je leta [[1932]] na ljubljanski [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Tu se je tudi začel učiti [[klasični jezik|klasičnih jezikov]] ([[grščina|grščino]] pri [[Anton Sovre|Antonu Sovretu]] in [[latinščina|latinščino]] pri [[Josip Osana|Josipu Osani]]) ter se navdušil za [[klasična filologija|klasično filologijo]].  Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] se je leta 1932 vpisal na študij klasičnih jezikov, a ga je kmalu bolj pritegnila [[arheologija]] antičnih [[realij]]. Diplomiral je leta 1939. [[Doktorat|Doktoriral]] je leta [[1943]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu'', vendar njegovo delo ni bilo ne arheološko ne epigrafsko, ampak [[filološko]] – nastal je prvi člen v verigi razprav in esejev na temo [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Od leta 1940 je služboval kot tajnik najprej na realni, potem pa na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Leta [[1942]] je prišel v [[Narodni muzej Slovenije]], kjer je bil najprej [[kustos]], leta [[1945]] pa je postal direktor (do 1968).

Jeseni [[1968]] je nastopil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je kot izredni (od 1979 redni) profesor prevzel zadolžitve na treh oddelkih. Poleg [[arheologija|arheologije]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija|klasične filologije]], je na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]] predaval [[grška in rimska zgodovina|grško in rimsko zgodovino]], po odhodu v pokoj pa je še nekaj let predaval kot [[pogodbeni profesor]] (1985-89 tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru). Leta 1994 mu je ljubljanska univerza podelila naziv [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]]. 

Leta [[1985]] je postal [[honorarni redni profesor]] za zgodovino [[Stari vek|starega veka]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. [[1947]]–[[1958]]/[[1959]] je bil član uredniškega odbora ''[[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]'', v katerem je objavil vrsto prispevkov. Bil je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in član slovenske sekcije [[PEN]]. Njegovo široko tematsko delovanje se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta [[1926]] dalje. Svoje pesmi je objavljal v revijah ''[[Mladika]]'', ''[[Dom in svet]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Svoje pesniško ustvarjanje je zaključil s pesniško zbirko ''Ode'' (2003), ki je izšla mesec pred njegovo smrtjo. 

Po njem se imenuje [[knjižnica]] v Šentvidu pri Stični.

== Delo ==

Kastelčevo več kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicistično delovanje na področju antičnih študij lahko delimo v tri daljša obdobja:
V triindvajsetletno obdobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno [[profesura|profesuro]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi (1983–2003), ko je zaključil več svojih raziskovalnih in publicističnih načrtov. Poleg dolžnosti muzejskega [[ravnatelj]]a je Kastelic prevzel vrsto drugih zadolžitev v arheološki in muzeološki [[stroka|stroki]] v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven kot [[kulturni delavec]], [[kritik]] in [[publicist]]. Zasnoval je tri serijske [[publikacija|publikacije]], ki še danes veljajo za temeljne publikacije Narodnega muzeja Slovenije:  leta [[1955]] so začeli izhajati ''[[Arheološki katalogi Slovenije]]'' (kasneje ''[[Katalogi in monografije]]''), leta [[1957]] ''[[Situla]]'' (razprave Narodnega muzeja v Ljubljani) in leta [[1962]] informativna in predvsem muzeološkim vprašanjem namenjena revija ''[[Argo]]. '' Kot raziskovalec je v tem času dosegel največje uspehe na področju [[prazgodovinska arheologija| prazgodovinske arheologije]] in umetnosti in v arheoloških raziskavah [[zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]]. Velik mednarodni uspeh pomenijo njegove študije o umetnosti situl. V to obdobje spadajo tudi njegova prazgodovinska [[izkopavanje|izkopavanja]] v [[Stična|Stični]] in na [[Bled]]u. Poleg znanja klasičnih jezikov je obvladoval še tista področja [[arheološka znanost|arheoloških znanosti]], ki so pomembna za raziskovanje antične zgodovine: klasično in [[rimska provincialna arheologija|rimsko provincialno arheologijo]], [[epigrafika|epigrafiko]] in [[numizmatika|numizmatiko]]. Njegovo poglavitno delo je prevod obširnega izbora iz [[Theodor Mommsen|Mommsenove]] ''[[Rimska zgodovina|Rimske zgodovine]]'' s spremno besedo o avtorju. Po upokojitvi leta [[1983]] je še nekaj let opravljal svoje pedagoške obveznosti. Ukvarjal se je z [[literatura|literaturo]], posebej [[poezija|poezijo]], [[kritika|kritiko]], [[prevajanje]]m, [[kulturna zgodovina|kulturno zgodovino]], [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]]. Za [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedijo Slovenije]] je napisal okrog sedemdeset gesel, ki se nanašajo na izbrane antične teme. Vrh Kastelčevega znanstvenega dela pomeni velika [[monografija]] z naslovom ''[[Simbolika]] [[mit|mitov]] na rimskih nagrobnih spomenikih: [[Šempeter v Savinjski dolini]]'' (725 strani).

== Bibliografija ==
=== Strokovna literatura ===

* ''Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini''. Ljubljana:  Slovenska matica, 1998. {{COBISS|ID=77162496}} 
* ''Slovanska nekropola na Bledu: poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951''. Ljubljana: SAZU, 1960. {{COBISS|ID=5389056}}
* ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu: odlomki iz inauguralne disertacije''. Ljubljana: [samozal.], 1943. {{COBISS|ID=5121888}}
* Antična zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji.
* ''Umreti ni mogla stara Sibila: Prešeren in antika''. Ljubljana: Modrijan, 2000. {{cobiss|ID=108350976}}
* Soavtor z Jožetom Dularjem. ''Literarni klub: 1939–1941''. Metlika, Ljubljana: samozal., 1999. {{cobiss|ID=105601536}}
* Soavtor s Cenetom Vipotnikom in Dragom Šego.  ''Živi Orfej: velika antologija slovenske poezije''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. {{COBISS|ID=17540353}}
* ''Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata''. Ljubljana: Narodni muzej, 1974. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Soavtor z Božom Škerljem. ''Slovanska nekropola na Bledu: arheološko in antropološko poročilo za leto 1948''. Ljubljana: SAZU, 1950. {{cobiss|ID=5392896}}
*  ''Ob štiridesetletnici arheoloških izkopavanj na Bledu (Bled-Pristava) 1948/1951''. A-bhi, 1989. 5–11. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Gemma Augustea. ''A-bhi'', 1989. 187.
* ''Situla z Vač''. Beograd: 1956. {{cobiss|ID=6694969}}
* Ur.: Jože Kastelic. ''Umetnost alpskih Ilirov in Venetov: situle od Pada do Donave'': razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, odprta 14. aprila 1962. Ljubljana: Narodni muzej, 1962. {{cobiss|ID=7256633}}
* ''Herakles v Hadu: relief Herakla s psom Kerberom v samostanu Stična''. Grosuplje: 1998. 169–181. {{cobiss|ID=14041698}}

=== Pesniške zbirke ===

* ''Prve podobe'', 1940.
* ''Barve''. Novo Mesto: Dolenjska založba, 1991.  {{cobiss|www.cobiss4.izum.si/scripts/cobiss|ID=23192832}}
* ''Ode''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. {{cobiss|ID=122617600}}

== Dela o Jožetu Kastelicu ==

* Milček Komelj. Jože Kastelic. Uvod v intervju. ''A-bhi'', 1993. 3. {{COBISS|ID=127228672}}
* Rajko Bratož. Jože Kastelic – petinsedemdesetletnik. ''Zgodovinski časopis'',  1988. 241, 242. {{COBISS|ID=14800640}}
* Bojan Djurić. In memoriam Jože Kastelic: 18. avgust 1913–20. maj 2003. ''Arheo'', 2002. 11–14. {{COBISS|ID=24174690}}
* Rajko Bratož. Prof. dr. Jože Kastelic (1913–2003). ''Zgodovinski časopis'', 2003. 463–470. {{COBISS|ID=23952482}}
* Milček Komelj. Življenjsko izročilo pesniškega polihistorja Jožeta Kastelca. ''Nova revija'', jun./jul. 2003. 284–296. {{COBISS|ID=127228672}}

== Viri == 

* Rajko Bratož. In memoriam Jože Kastelic: (18. 8. 1913–20. 5. 2003). ''Keria V/2'', 2003. 9–19 {{cobiss|ID=21603117}}
* Marko Marinčič: Jože Kastelic (1913–2003). Keria V/2, 2003. 21, 22. {{cobiss|ID=21615149}}
* Stanko Kokole. Prof. dr. Jože Kastelic: (18. avgust 1913-20. maj 2003). ''Acta historiae artis Slovenica 8'', Ljubljana, 2003. 227–232.  {{cobiss|ID=21571373}}
* [http://www.klasje.net/default-100,380.html Klasje]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih arheologov]]
* [[seznam slovenskih likovnih kritikov]]
* [[seznam slovenskih muzealcev]]
* [[seznam slovenskih univerzitetnih profesorjev]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kastelic, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski slovaropisci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>3b9ppndiln5s6lvhjar0219nxs19gmq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736111</id>
      <parentid>5736096</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:06:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali knjižnico]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9541" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Kastelic.jpg |caption=Jože Kastelic}}

'''Jožef Kastelic''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]], [[Filologija|filolog]], antični [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[univerzitetni profesor]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[likovni kritik]], * [[18. avgust]] [[1913]], [[Šentvid pri Stični]], † [[20. maj]] [[2003]]. Ljubljana.

== Življenje ==

Rodil se je v Šentvidu pri Stični. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, maturiral pa je leta [[1932]] na ljubljanski [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Tu se je tudi začel učiti [[klasični jezik|klasičnih jezikov]] ([[grščina|grščino]] pri [[Anton Sovre|Antonu Sovretu]] in [[latinščina|latinščino]] pri [[Josip Osana|Josipu Osani]]) ter se navdušil za [[klasična filologija|klasično filologijo]].  Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] se je leta 1932 vpisal na študij klasičnih jezikov, a ga je kmalu bolj pritegnila [[arheologija]] antičnih [[realij]]. Diplomiral je leta 1939. [[Doktorat|Doktoriral]] je leta [[1943]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu'', vendar njegovo delo ni bilo ne arheološko ne epigrafsko, ampak [[filološko]] – nastal je prvi člen v verigi razprav in esejev na temo [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Od leta 1940 je služboval kot tajnik najprej na realni, potem pa na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Leta [[1942]] je prišel v [[Narodni muzej Slovenije]], kjer je bil najprej [[kustos]], leta [[1945]] pa je postal direktor (do 1968).

Jeseni [[1968]] je nastopil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je kot izredni (od 1979 redni) profesor prevzel zadolžitve na treh oddelkih. Poleg [[arheologija|arheologije]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija|klasične filologije]], je na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]] predaval [[grška in rimska zgodovina|grško in rimsko zgodovino]], po odhodu v pokoj pa je še nekaj let predaval kot [[pogodbeni profesor]] (1985-89 tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru). Leta 1994 mu je ljubljanska univerza podelila naziv [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]]. 

Leta [[1985]] je postal [[honorarni redni profesor]] za zgodovino [[Stari vek|starega veka]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. [[1947]]–[[1958]]/[[1959]] je bil član uredniškega odbora ''[[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]'', v katerem je objavil vrsto prispevkov. Bil je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in član slovenske sekcije [[PEN]]. Njegovo široko tematsko delovanje se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta [[1926]] dalje. Svoje pesmi je objavljal v revijah ''[[Mladika]]'', ''[[Dom in svet]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Svoje pesniško ustvarjanje je zaključil s pesniško zbirko ''Ode'' (2003), ki je izšla mesec pred njegovo smrtjo. 

Po njem se imenuje [[knjižnica]] v Šentvidu pri Stični.

== Delo ==

Kastelčevo več kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicistično delovanje na področju antičnih študij lahko delimo v tri daljša obdobja:
V triindvajsetletno obdobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno [[profesura|profesuro]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi (1983–2003), ko je zaključil več svojih raziskovalnih in publicističnih načrtov. Poleg dolžnosti muzejskega [[ravnatelj]]a je Kastelic prevzel vrsto drugih zadolžitev v arheološki in muzeološki [[stroka|stroki]] v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven kot [[kulturni delavec]], [[kritik]] in [[publicist]]. Zasnoval je tri serijske [[publikacija|publikacije]], ki še danes veljajo za temeljne publikacije Narodnega muzeja Slovenije:  leta [[1955]] so začeli izhajati ''[[Arheološki katalogi Slovenije]]'' (kasneje ''[[Katalogi in monografije]]''), leta [[1957]] ''[[Situla]]'' (razprave Narodnega muzeja v Ljubljani) in leta [[1962]] informativna in predvsem muzeološkim vprašanjem namenjena revija ''[[Argo]]. '' Kot raziskovalec je v tem času dosegel največje uspehe na področju [[prazgodovinska arheologija| prazgodovinske arheologije]] in umetnosti in v arheoloških raziskavah [[zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]]. Velik mednarodni uspeh pomenijo njegove študije o umetnosti situl. V to obdobje spadajo tudi njegova prazgodovinska [[izkopavanje|izkopavanja]] v [[Stična|Stični]] in na [[Bled]]u. Poleg znanja klasičnih jezikov je obvladoval še tista področja [[arheološka znanost|arheoloških znanosti]], ki so pomembna za raziskovanje antične zgodovine: klasično in [[rimska provincialna arheologija|rimsko provincialno arheologijo]], [[epigrafika|epigrafiko]] in [[numizmatika|numizmatiko]]. Njegovo poglavitno delo je prevod obširnega izbora iz [[Theodor Mommsen|Mommsenove]] ''[[Rimska zgodovina|Rimske zgodovine]]'' s spremno besedo o avtorju. Po upokojitvi leta [[1983]] je še nekaj let opravljal svoje pedagoške obveznosti. Ukvarjal se je z [[literatura|literaturo]], posebej [[poezija|poezijo]], [[kritika|kritiko]], [[prevajanje]]m, [[kulturna zgodovina|kulturno zgodovino]], [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]]. Za [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedijo Slovenije]] je napisal okrog sedemdeset gesel, ki se nanašajo na izbrane antične teme. Vrh Kastelčevega znanstvenega dela pomeni velika [[monografija]] z naslovom ''[[Simbolika]] [[mit|mitov]] na rimskih nagrobnih spomenikih: [[Šempeter v Savinjski dolini]]'' (725 strani).

== Bibliografija ==
=== Strokovna literatura ===

* ''Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini''. Ljubljana:  Slovenska matica, 1998. {{COBISS|ID=77162496}} 
* ''Slovanska nekropola na Bledu: poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951''. Ljubljana: SAZU, 1960. {{COBISS|ID=5389056}}
* ''Antični snovni elementi v Prešernovem delu: odlomki iz inauguralne disertacije''. Ljubljana: [samozal.], 1943. {{COBISS|ID=5121888}}
* Antična zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji.
* ''Umreti ni mogla stara Sibila: Prešeren in antika''. Ljubljana: Modrijan, 2000. {{cobiss|ID=108350976}}
* Soavtor z Jožetom Dularjem. ''Literarni klub: 1939–1941''. Metlika, Ljubljana: samozal., 1999. {{cobiss|ID=105601536}}
* Soavtor s Cenetom Vipotnikom in Dragom Šego.  ''Živi Orfej: velika antologija slovenske poezije''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. {{COBISS|ID=17540353}}
* ''Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata''. Ljubljana: Narodni muzej, 1974. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Soavtor z Božom Škerljem. ''Slovanska nekropola na Bledu: arheološko in antropološko poročilo za leto 1948''. Ljubljana: SAZU, 1950. {{cobiss|ID=5392896}}
*  ''Ob štiridesetletnici arheoloških izkopavanj na Bledu (Bled-Pristava) 1948/1951''. A-bhi, 1989. 5–11. {{cobiss|ID=1835515555103865}}
* Gemma Augustea. ''A-bhi'', 1989. 187.
* ''Situla z Vač''. Beograd: 1956. {{cobiss|ID=6694969}}
* Ur.: Jože Kastelic. ''Umetnost alpskih Ilirov in Venetov: situle od Pada do Donave'': razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani, odprta 14. aprila 1962. Ljubljana: Narodni muzej, 1962. {{cobiss|ID=7256633}}
* ''Herakles v Hadu: relief Herakla s psom Kerberom v samostanu Stična''. Grosuplje: 1998. 169–181. {{cobiss|ID=14041698}}

=== Pesniške zbirke ===

* ''Prve podobe'', 1940.
* ''Barve''. Novo Mesto: Dolenjska založba, 1991.  {{cobiss|www.cobiss4.izum.si/scripts/cobiss|ID=23192832}}
* ''Ode''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. {{cobiss|ID=122617600}}

== Dela o Jožetu Kastelicu ==

* Milček Komelj. Jože Kastelic. Uvod v intervju. ''A-bhi'', 1993. 3. {{COBISS|ID=127228672}}
* Rajko Bratož. Jože Kastelic – petinsedemdesetletnik. ''Zgodovinski časopis'',  1988. 241, 242. {{COBISS|ID=14800640}}
* Bojan Djurić. In memoriam Jože Kastelic: 18. avgust 1913–20. maj 2003. ''Arheo'', 2002. 11–14. {{COBISS|ID=24174690}}
* Rajko Bratož. Prof. dr. Jože Kastelic (1913–2003). ''Zgodovinski časopis'', 2003. 463–470. {{COBISS|ID=23952482}}
* Milček Komelj. Življenjsko izročilo pesniškega polihistorja Jožeta Kastelca. ''Nova revija'', jun./jul. 2003. 284–296. {{COBISS|ID=127228672}}

== Viri == 

* Rajko Bratož. In memoriam Jože Kastelic: (18. 8. 1913–20. 5. 2003). ''Keria V/2'', 2003. 9–19 {{cobiss|ID=21603117}}
* Marko Marinčič: Jože Kastelic (1913–2003). Keria V/2, 2003. 21, 22. {{cobiss|ID=21615149}}
* Stanko Kokole. Prof. dr. Jože Kastelic: (18. avgust 1913-20. maj 2003). ''Acta historiae artis Slovenica 8'', Ljubljana, 2003. 227–232.  {{cobiss|ID=21571373}}
* [http://www.klasje.net/default-100,380.html Klasje]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih arheologov]]
* [[seznam slovenskih likovnih kritikov]]
* [[seznam slovenskih muzealcev]]
* [[seznam slovenskih univerzitetnih profesorjev]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kastelic, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski slovaropisci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali knjižnico]]</text>
      <sha1>f0txk6d34evbu9howosfaycb65tw4wd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrej Magajna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>160697</id>
    <revision>
      <id>5736150</id>
      <parentid>5736038</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:07:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pospr.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3007" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=''Andrej Magajna na Shodu za ohranitev javnega zdravstva junija 2013 v Ljubljani''}}
'''Andrej Magajna''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[4. maj]] [[1952]], [[Ljubljana]].

V sredini julija 2022 je napovedal, da bo kandidiral za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Andrej Magajna se vključuje v boj za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/andrej-magajna-se-vkljucuje-v-boj-za-predsednika-republike/ |website=n1info.si|accessdate=2022-07-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; a je v začetku avgusta 2022 odstopil od te namere.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/ |website=n1info.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nato si je znova premislil in 18. avgusta v Ljubljani na tiskovni konferenci predstavil svojo kandidaturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;
== Življenjepis ==
V času pred letom 1990 se je ukvarjal s [[Sindikat|sindikalno]] dejavnostjo; aktiven je bil na področju reforme volilne zakonodaje. Zagovarjal je odprte kadrovske liste ter strokovno mišljenje utemeljil v številnih člankih in prispevkih.

Leta 1989 je skupaj s [[France Tomšič (politik)|Francetom Tomšičem]] in Gorazdom Drevenškom soustanovil SDZS. Leta 1990 je soustanovil koalicijo [[DEMOS]] ter bil član [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] (SDSS). Bil je izvoljen v 1. državni zbor RS, po sporu z Jožetom Pučnikom pa je mandat nadaljeval kot samostojni podjetnik. Leta 1991 je bil soustanovitelj Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, prav tako pa je ustanovil [[Stranka krščanskih socialistov|Stranko krščanskih socialistov]]. Je član in predsednik Društva za nezaposlene Slovenije

Od 12. septembra 2007 je predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je s stranko kandidiral na listi koalicije [[Povežimo Slovenijo]], vendar se stranka ni uvrstila v parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2022-06-01|website=DVK.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;{{5DZRS}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Magajna, Andrej}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]</text>
      <sha1>n5ofkwji0cd4tw7hidw562m9zmyie0s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Križnar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>161673</id>
    <revision>
      <id>5736438</id>
      <parentid>5579581</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:01:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Slovenski novinarji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1205" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Križnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[muzikolog]], * [[20. november]] [[1947]], [[Ljubljana]]. 

Križnar je študiral muzikologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta [[1989]] magistriral, leta [[1999]] pa na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] tudi [[doktorat|doktoriral]]. Je avtor številnih muzikoloških člankov in monografskih publikacij v zvezi s slovenskim glasbenim okoljem. Med letoma 1992 in 2007 je bil zaposlen kot glasbeni urednik-[[novinar]] na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Od svojega rojstva živi v Retečah 127 pri Škofji Loki.

==Zunanje povezave==
*[http://www.cimrs.si/osebje-detajl.php?id=B8EB05C2-EA68-BE37-E749BD87755D13F4_1&amp;pid=74B6BE1A-EA68-BE37-E12B7138CEF61053 Življenjepis na spletni strani CIMRS] 

{{normativna kontrola}}
{{novinar-stub}}
{{DEFAULTSORT:Križnar, Franc}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski muzikologi]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>s2verquj4rz19cum7hpr0eaoj3rdf5r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bloodhound Gang</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163599</id>
    <revision>
      <id>5736155</id>
      <parentid>5735999</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:12:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Punk rock skupine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2562" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
 | Name                = Bloodhound Gang
 | Background          = group_or_band
 | Origin              = [[Trappe, Pensilvanija]]
 | Genre               = [[Alternativni rock]]&lt;br/&gt; [[Punk|Punk rock]]&lt;br/&gt;[[Rapcore]]
 | Years_active        = 1992 – 2015
 | Label               = [[Universal Music]]/[[Geffen Records]]
 | Associated_acts     = [[Bloodhound Gang|Bang Chamber 8]], [[Wolfpac]]
 | Current_members     = [[Jimmy Pop]]&lt;br/&gt;[[DJ Q-Ball]]&lt;br/&gt;[[Jared Hasselhoff]]&lt;br/&gt;[[Lüpüs Thünder]]&lt;br/&gt;[[Adam Perry (drummer)|Adam Perry]]}}
'''Bloodhound Gang''' je ameriška [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]] iz [[Quakertown]]a ([[Pensilvanija]]), ustanovljena leta 1992, poznana predvsem po komičnih, pogosto [[satira|satiričnih]] besedilih.

==Zgodovina==
Bloodhound Gang so začeli kot majhna [[alternativni rock|alternativna rock]] skupina leta 1992. Imenovali so se »Bang Chamber 8«. Skupino sta sestavila Jimmy Pop in Daddy Long Legs, ki sta se spoznala na srednji šoli [[Perkiomen Valley]]. Iz časa prve skupine je uspeh dosegla samo ena pesem z imenom ''Bang chamber 8''.

Kmalu so ime skupine spremenili v Bloodhound Gang, hkrati pa so spremenili tudi zvrst glasbe, ki so jo igrali. Ime The Bloodhound Gang izhaja iz segmenta v otroški seriji iz osemdesetih »3-2-1 Contact«, ki je pripovedoval zgodbo treh otrok [[detektiv]]ov, ki so reševali skrivnostne [[zločin]]e.

Skupina se je po dolgotrajnem iskanju [[klub]]a, ki bi jih gostil znašla v situaciji, ko je morala vaditi in igrati za [[pivo]] in [[cigareti|cigarete]] v sobi [[Evil Jared Hasselhoff|Evila Jareda Hasselhoffa]]. Njihov prvi [[demo]] [[glasbeni singl|singel]], z naslovom »Just Another Demo« je nastal prav tam. 

Aprila leta 1994, je skupina izdala svoj drugi demo singel poimenovan »The Original Motion Picture Soundtrack to Hitler's Handicapped Helpers«. To jim je prineslo [[pogodba|pogodbo]] s [[Cheese Factory Records]]. V novembru leta 1994 so izdali prvi EP imenovan »Dingleberry Haze«. 

V poletju 1994 je imel Jimmy Pop majhno vlogo v kratkem [[film]]u ''The Chick That Was Naked'' neodvisnega režiserja [[Kurt Fitzpatrick|Kurta Fitzpatricka]], v filmu pa je bil uporabljena tudi ena od pesmi skupine.

== Studijski albumi ==
* Use Your Fingers (1995)
* One Fierce Beer Coaster (1996)
* Hooray for Boobies (2000)
* Hefty Fine (2005)
* Hard-Off (2015)

{{band-stub}}

[[Kategorija:Ameriške rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Punk rock skupine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3nqz7um00f9swccfwlywosy9br55kb1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jozue (svetopisemska knjiga)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>171615</id>
    <revision>
      <id>5736482</id>
      <parentid>4764378</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:51:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="619" xml:space="preserve">'''Jozue''' je ena izmed knjig [[Sveto pismo|Svetega pisma]] in spada v [[Stara zaveza|Staro zavezo]]. Jozue, ki je osrednja osebnost zgodbe, je bil [[Mojzes]]ov služabnik in pomočnik, po čigar smrti je prevzel vodstvo Izraelcev, da jih popelje v obljubljeno deželo. Knjiga torej opisuje dogajanje za tem, kar pripovedujejo [[Postava|Mojzesove knjige]]. Pokazati hoče, da je bil Bog zvest zavezi, ki jo je sklenil z Izraelci in da je obljube, ki jih je dal, tudi izpolnil - Izraelci so posedli deželo. Jozue je umrl star 110 let.

{{Sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-stub}}

[[Kategorija:Stara zaveza]]</text>
      <sha1>4nhlm7cboqec5vd1u1koyt2zi61yo5c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lev (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179347</id>
    <revision>
      <id>5736341</id>
      <parentid>5710316</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:50:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="537" xml:space="preserve">'''Lev''' je lahko:
* '''[[lev]]''', žival
* '''lev''', odvržen zunanji skelet členonožca, ki ostane po '''[[levitev|levitvi]]'''
* '''[[bolgarski lev]]''', [[Bolgarija|bolgarska]] valuta, koda BGN po [[ISO 4217]]
* zlati, častni [[lev (nagrada)|lev]], nagrada na beneškem filmskem festivalu
* '''[[Lev (ozvezdje)]]''', ozvezdje v Zodiaku
* '''[[Lev (ime)]]''', moško osebno ime

'''Glej tudi''':
* [[beneški lev]], simbol [[Benetke|Benetk]]
* [[Hotel Lev]] v Ljubljani
* [[Lions Clubs International|Lions club]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>s3bt0ehobsg4pfp7yzxavd9jnk3ifto</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Varnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180024</id>
    <revision>
      <id>5736104</id>
      <parentid>4773827</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:57:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>176.83.42.73</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7928" xml:space="preserve">

Zic As Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaas 

== Sunsuneo Minecraft Java Edition ==
 
Selecciona cualquier comando para escribirlo fácilmente
 
== Agricunchjjj Minecraft Playstation Edition ==
Puedes seleccionar el comando pero luego tienes que escribir las coordenadas del /tp o material del /give @s etc
 
== Afanisilestain Minecraft Bedrock Edition ==
Estás obligado a escribir el comando entero menos /tp /time set /weather o /setworldspawn
 
== vanilla vanilla trotrotro Minecraft Pocket Edition ==
 
Al igual que en bedrock pero se necesita poner / después el comando que quieras usar y después estás obligado a poner todos los detalles del comando y todo el texto en letra minúscula
 
Zic As
 
 
== Estropajon ==
Me invento películas mentales en el As
 
== Sunsuneo Minecraft Java Edition ==
 
Selecciona cualquier comando para escribirlo fácilmente
 
== Agricunchjjj Minecraft Playstation Edition ==
Puedes seleccionar el comando pero luego tienes que escribir las coordenadas del /tp o material del /give @s etc
 
== Afanisilestain Minecraft Bedrock Edition ==
Estás obligado a escribir el comando entero menos /tp /time set /weather o /setworldspawn
 
== vanilla vanilla trotrotro Minecraft Pocket Edition ==
 
Al igual que en bedrock pero se necesita poner / después el comando que quieras usar y después estás obligado a poner todos los detalles del comando y todo el texto en letra minúscula
 
== Estropajon == 
 
Descucacualorenzo
 
== Sunsuneo Minecraft Java Edition ==
 
Selecciona cualquier comando para escribirlo fácilmente
 
== Agricunchjjj Minecraft Playstation Edition ==
Puedes seleccionar el comando pero luego tienes que escribir las coordenadas del /tp o material del /give @s etc
 
== Afanisilestain Minecraft Bedrock Edition ==
Estás obligado a escribir el comando entero menos /tp /time set /weather o /setworldspawn
 
== vanilla vanilla trotrotro Minecraft Pocket Edition ==
 
Al igual que en bedrock pero se necesita poner / después el comando que quieras usar y después estás obligado a poner todos los detalles del comando y todo el texto en letra minúscula
 
== Estropajon == 


{{slog}}
'''Varnost''' je stanje, ko smo zavarovani oz. obvarovani pred nevarnostjo ali izgubo.

== Psihična varnost ==
Trije elementi psihične varnosti:
#	»ovire«, ki zadržujejo in omejujejo napadalca;
#	alarmi, varnostne luči, varnostniki, kamere, ki omogočajo, da bodo napadalci opaženi in prepoznavni
#	varnostni ukrep; ujamejo napadalca, ko zaznajo napad

V dobro organiziranem sistemu se ti trije elementi med seboj povezujejo. Obstajajo štirje nivoji psihične varnosti: 
# pregledno okolje
# elektronska kontrola
# zaznavanje vsiljivcev
# video nadzor

== Varnost na letališčih ==

Poleg tehničnih varnosti, je na letališčih preskrbljeno tudi za varnost proti terorizmu in drugim oblikam kriminala.
Vsak dan se ogromna množica ljudi giblje po letališčih.  Za teroriste ali druge ljudi, ki želijo izvajati kriminal, je ravno zato to idealna lokacija – ogromno ljudi na relativno majhni lokaciji. Zelo velika letališča so tarča teroristov, saj zlahka pride do ugrabitve letal in drugih oblik groženj ljudem.

Prva oblika varovanj na letališčih je, da poskušajo preprečiti kakršenkoli vstop ljudem z orožjem, bombami ali drugimi topimi predmeti. Če jim to uspe, potem za veliko verjetnost zmanjšajo možnost napadov. 
Torej, varnost na letališčih ima dva cilja:
#	preprečiti možnost napadov in kriminala na letališču
#	zaščititi letalsko posadko pred možnostjo napada.

'''Avtoriteta na letališčih'''

Večina držav ima zagotovljeno enotno varnost na letališčih, kar pa ne velja za Veliko Britanijo. Oni imajo zagotovljeno varnost na lokalni in državni ravno posebej.  Imajo lahko različno osebje:
*	policijo, ki je najeta da skrbi za varnost na letališču
*	'pomožno postajo' policije, ki je locirana na letališču
*	Člani lokalne policijske postaje, ki služijo kot nekakšna obhodna straža
*	člani državne vojske
*	državna letališka zaščita
*	policijski psi, ki so trenirani za iskanje drog, eksploziva in drugih substanc

Kadar letališče potrebuje katerega od naštetih, ti priskočijo na pomoč.

'''Postopek in oprema'''

Mnogo nesreč se je v preteklosti zgodilo, ker so potniki lahko prenesli na letalo orožje, ki jim je omogočilo, da so lahko ugrabili letalo. Vsak potnik mora, preden gre na letalo, skozi detektor kovin. S tem osebje preveri ali posameznik skriva pri sebi sumljive predmete, ki bi znali predstavljati nevarnost na letalu. Naprave, ki omogočajo rentgenske preglede še bolj pospešijo ta proces pregledovanja potnikov. 
Potniki morajo iti tudi skozi tako imenovano varovano območje, kjer imajo potem izhod do letala. Za varnost so poskrbeli tudi tako, da ni možno uporabljati steklenih kozarcev in krožnikov, ampak morajo biti ti iz plastike, saj kot taki ne morejo služiti morebitnemu napadalcu kot orožje.
Večina potnikov, ki se vkrcajo na letalo ima po navadi nekoga, ki jih pospremi do letališča in se od njih poslovi. Včasih je bilo omogočeno, da so ti lahko pospremili svoje domače ali prijatelje, vse do vrat. To je danes prepovedano zaradi varnosti drugih potnikov, saj se nikoli ne ve kdaj bi znal kdo izkoristiti položaj za napad. Nihče, ki ni potnik, ne sme vstopiti v varovano območje. Izjeme veljajo le kadar je treba pospremiti otroke ali pa starejše ljudi do vrat ali pa kadar se v varovanem območju odvijajo kakšni poslovni sestanki. V Ameriki imajo pravilo, da mora biti tak sestanek najavljen vsaj 24 ur prej.

V nekaterih državah pa imajo zaposlene posameznike, ki so posebej izobraženi da preko pogovora in komuniciranja z drugimi potniki, poskušajo odkriti morebitne grožnje. Včasih sama tehnologija ni dovolj. 
V Združenih državah Amerike so na večjih letališčih delali preizkuse in raziskovali koliko bomb odkrijejo. V letu 2002 so poročali da so detektorji spregledali okoli 60% ponarejenih bomb oz.sestavnih delov za bombe. Leta 2007 je številka narasla na 75%. Test je bil opravljen tako da so poslali na letališča agente pod krinko, ki so imeli pri sebi ponarejene bombe in šteli koliko jih je prišlo čez carino. Tisti, ki padejo na izpitu, so takoj poslani na ponovno usposabljanje.
Povsod po svetu, so na veliko letališčih uvedli podoben program. Zagovorniki se pritožujejo, da bi bili varnostni pregled bolj učinkovit, če bi pregledali ljudi, ki se nam zdijo sumljivi, ne pa da se izgublja čas na vsakem potniku. 

== Varnost na internetu ==

Varnost na internetu pridobiva na svojem pomenu, saj nepridipravi dnevno ustvarjajo nove prijeme za ogrožanje osebnih podatkov in premoženja posameznika. Med najpogostejše nevarnosti na internetu štejemo [[računalniški virus|viruse]], [[phishing| phishing ali ribarjenje gesel]], vohunske programe in [[trojanski konj (računalništvo)|trojanske konje]]. Za varnost na internetu je v največji meri odgovoren uporabnik sam. Da uporabnik ne bi postal tarča napada na spletu, se mora zaščititi z [[protivirusni program|antivirusnim programom]], [[požarni zid|požarnim zidom]] in redno posodabljati [[programska oprema|programsko opremo]]. Pomembno je tudi, da uporabnik interneta kritično presoja informacije in ne zaupa slepo vsakemu sporočilu, ki ga prejme od neznanega vira.

==Okoljska varnost==

Okoljska varnost pomeni zagotovilo, da določen predmet, dejanje ali področje ne predstavlja nevarnosti za [[okolje]]. Izraz se uporablja predvsem pri oznaki ozemelj, ki so bila testirana in dokazana kot biotsko neoporečna, na primer za kemične industrije, ki ne predstavljajo nevarnosti za človeka in naravo, ali za pristanišča in zatoke, ki so bili mehansko prečiščeni in zaščiteni. V teh primerih pravimo, da so ''okoljsko varni''.

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{wikinavedek}}
{{commons}}

[[Kategorija:Varnost|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qpvo9mm8z2mr40tkhe69o512mtjp8w6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736106</id>
      <parentid>5736104</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:00:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/176.83.42.73|176.83.42.73]] ([[User talk:176.83.42.73|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5786" xml:space="preserve">{{slog}}
'''Varnost''' je stanje, ko smo zavarovani oz. obvarovani pred nevarnostjo ali izgubo. 

== Psihična varnost ==
Trije elementi psihične varnosti:
#	»ovire«, ki zadržujejo in omejujejo napadalca;
#	alarmi, varnostne luči, varnostniki, kamere, ki omogočajo, da bodo napadalci opaženi in prepoznavni
#	varnostni ukrep; ujamejo napadalca, ko zaznajo napad

V dobro organiziranem sistemu se ti trije elementi med seboj povezujejo. Obstajajo štirje nivoji psihične varnosti: 
# pregledno okolje
# elektronska kontrola
# zaznavanje vsiljivcev
# video nadzor

== Varnost na letališčih ==

Poleg tehničnih varnosti, je na letališčih preskrbljeno tudi za varnost proti terorizmu in drugim oblikam kriminala.
Vsak dan se ogromna množica ljudi giblje po letališčih.  Za teroriste ali druge ljudi, ki želijo izvajati kriminal, je ravno zato to idealna lokacija – ogromno ljudi na relativno majhni lokaciji. Zelo velika letališča so tarča teroristov, saj zlahka pride do ugrabitve letal in drugih oblik groženj ljudem.

Prva oblika varovanj na letališčih je, da poskušajo preprečiti kakršenkoli vstop ljudem z orožjem, bombami ali drugimi topimi predmeti. Če jim to uspe, potem za veliko verjetnost zmanjšajo možnost napadov. 
Torej, varnost na letališčih ima dva cilja:
#	preprečiti možnost napadov in kriminala na letališču
#	zaščititi letalsko posadko pred možnostjo napada.

'''Avtoriteta na letališčih'''

Večina držav ima zagotovljeno enotno varnost na letališčih, kar pa ne velja za Veliko Britanijo. Oni imajo zagotovljeno varnost na lokalni in državni ravno posebej.  Imajo lahko različno osebje:
*	policijo, ki je najeta da skrbi za varnost na letališču
*	'pomožno postajo' policije, ki je locirana na letališču
*	Člani lokalne policijske postaje, ki služijo kot nekakšna obhodna straža
*	člani državne vojske
*	državna letališka zaščita
*	policijski psi, ki so trenirani za iskanje drog, eksploziva in drugih substanc

Kadar letališče potrebuje katerega od naštetih, ti priskočijo na pomoč.

'''Postopek in oprema'''

Mnogo nesreč se je v preteklosti zgodilo, ker so potniki lahko prenesli na letalo orožje, ki jim je omogočilo, da so lahko ugrabili letalo. Vsak potnik mora, preden gre na letalo, skozi detektor kovin. S tem osebje preveri ali posameznik skriva pri sebi sumljive predmete, ki bi znali predstavljati nevarnost na letalu. Naprave, ki omogočajo rentgenske preglede še bolj pospešijo ta proces pregledovanja potnikov. 
Potniki morajo iti tudi skozi tako imenovano varovano območje, kjer imajo potem izhod do letala. Za varnost so poskrbeli tudi tako, da ni možno uporabljati steklenih kozarcev in krožnikov, ampak morajo biti ti iz plastike, saj kot taki ne morejo služiti morebitnemu napadalcu kot orožje.
Večina potnikov, ki se vkrcajo na letalo ima po navadi nekoga, ki jih pospremi do letališča in se od njih poslovi. Včasih je bilo omogočeno, da so ti lahko pospremili svoje domače ali prijatelje, vse do vrat. To je danes prepovedano zaradi varnosti drugih potnikov, saj se nikoli ne ve kdaj bi znal kdo izkoristiti položaj za napad. Nihče, ki ni potnik, ne sme vstopiti v varovano območje. Izjeme veljajo le kadar je treba pospremiti otroke ali pa starejše ljudi do vrat ali pa kadar se v varovanem območju odvijajo kakšni poslovni sestanki. V Ameriki imajo pravilo, da mora biti tak sestanek najavljen vsaj 24 ur prej.

V nekaterih državah pa imajo zaposlene posameznike, ki so posebej izobraženi da preko pogovora in komuniciranja z drugimi potniki, poskušajo odkriti morebitne grožnje. Včasih sama tehnologija ni dovolj. 
V Združenih državah Amerike so na večjih letališčih delali preizkuse in raziskovali koliko bomb odkrijejo. V letu 2002 so poročali da so detektorji spregledali okoli 60% ponarejenih bomb oz.sestavnih delov za bombe. Leta 2007 je številka narasla na 75%. Test je bil opravljen tako da so poslali na letališča agente pod krinko, ki so imeli pri sebi ponarejene bombe in šteli koliko jih je prišlo čez carino. Tisti, ki padejo na izpitu, so takoj poslani na ponovno usposabljanje.
Povsod po svetu, so na veliko letališčih uvedli podoben program. Zagovorniki se pritožujejo, da bi bili varnostni pregled bolj učinkovit, če bi pregledali ljudi, ki se nam zdijo sumljivi, ne pa da se izgublja čas na vsakem potniku. 

== Varnost na internetu ==

Varnost na internetu pridobiva na svojem pomenu, saj nepridipravi dnevno ustvarjajo nove prijeme za ogrožanje osebnih podatkov in premoženja posameznika. Med najpogostejše nevarnosti na internetu štejemo [[računalniški virus|viruse]], [[phishing| phishing ali ribarjenje gesel]], vohunske programe in [[trojanski konj (računalništvo)|trojanske konje]]. Za varnost na internetu je v največji meri odgovoren uporabnik sam. Da uporabnik ne bi postal tarča napada na spletu, se mora zaščititi z [[protivirusni program|antivirusnim programom]], [[požarni zid|požarnim zidom]] in redno posodabljati [[programska oprema|programsko opremo]]. Pomembno je tudi, da uporabnik interneta kritično presoja informacije in ne zaupa slepo vsakemu sporočilu, ki ga prejme od neznanega vira.

==Okoljska varnost==

Okoljska varnost pomeni zagotovilo, da določen predmet, dejanje ali področje ne predstavlja nevarnosti za [[okolje]]. Izraz se uporablja predvsem pri oznaki ozemelj, ki so bila testirana in dokazana kot biotsko neoporečna, na primer za kemične industrije, ki ne predstavljajo nevarnosti za človeka in naravo, ali za pristanišča in zatoke, ki so bili mehansko prečiščeni in zaščiteni. V teh primerih pravimo, da so ''okoljsko varni''.

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{wikinavedek}}
{{commons}}

[[Kategorija:Varnost|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nsiltnxbzbt7vssxzob37pgbk8bma4d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomažič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182561</id>
    <revision>
      <id>5736194</id>
      <parentid>5661068</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:20:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2685" xml:space="preserve">'''Tomažič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|47. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.810 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.813 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 44. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Agata Tomažič]] (*1977), novinarka, prevajalka, pisateljica
* [[Anica Tomažič]] (*1963), medicinska sestra in laična misijonarka
* [[Anton Tomažič]] (*1950), pravnik, računalnikar, publicist, politik
* [[Bogomir Tomažič]], mornariški častnik SV 
* [[Bojan Tomažič]] (*1958), novinar, ured., pisatelj, slikar, glasbenik ([[CZD]])
* [[Boris Tomažič]] (1913—1994), klasični filolog, partizan, zamejski šolnik, publicist, prevajalec
* [[Danica Tomažič]] (por. [[Vuk]]), sestra Pinka Tomažiča, žena Stanka Vuka (umorjena 1944 skupaj z njim)
* [[Danilo Tomažič]] (1909—1979), zdravnik nevrolog
* [[Dušan Tomažič]] (1922—2004), zdravnik epidemiolog
* [[Dušan Tomažič, novinar|Dušan Tomažič]], novinar, urednik TVS (Mb)
* [[Ema Tomažič]] (1897—1981), zavedna tržaška Slovenka
* [[Emil Tomažič (1892)|Emil Tomažič]] (1892—1945), gradbenik
* [[Emil Tomažič]] (1927—2009), politik, gospodarstvenik
* [[France Tomažič]] (1899—1968), arhitekt in urbanist
* [[Franci Tomažič]] (*1953), spidvejist in publicist
* [[Gabrijel Tomažič]] (1899—1977), botanik, fitocenolog
* [[Hanzi Tomažič]], urednik, časnikar, medijski podjetnik na Koroškem
* [[Ivan Tomažič (venetolog)|Ivan Tomažič]] (1919—2014), duhovnik klaretinec, organizator, mecen, publicist (venetolog)
* [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan (Ivo) Tomažič]] (1919—1982), gospodarstvenik
* [[Ivan Jožef Tomažič]] (1876—1949), teolog in lavantinski (mariborski) škof
*[[Iztok Tomažič]], biolog, botanik-dendrolog?, pedagog
* [[Jadranka Tomažič]] (*1942), gledališka igralka
* [[Janez Tomažič]] (*1954), zdravnik infektolog
* [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] (1906—1970), pisatelj, gledališčnik (dramatik, režiser in igralec)
* [[Luka Martin Tomažič]], pravnik
* [[Peter Tomažič]], generalni sekretar [[Karitas]] Slovenije
* [[Pinko Tomažič|Pinko (Josip) Tomažič]] (1915—1941), protifašist, narodni heroj
* [[Sašo Tomažič]] (*1955), elektrotehnik (telekomunikacije), univ. prof.
* [[Tanja Tomažič]] (*1939), etnologinja, muzealka

== Glej tudi ==

* priimke [[Tomaž]], [[Tomaževič]], [[Tomažin]], [[Tomažinčič]], [[Tomašič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tomažič}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>pu91nhpdm63619jhobqxkjgmdjh0t5g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rajh (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183152</id>
    <revision>
      <id>5736346</id>
      <parentid>5596101</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T00:58:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="858" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Rajh}}  
'''Rajh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|159. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.046 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.032 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na zasedal 162. mesto.  

* [[Bernard Rajh]] (*1953), jezikoslovec in bibliotekar
*[[Helena Rajh Snoj]] (1893—1970), gledališka igralka, koncertna pevka
*[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] Kunaver (*1963), lutkarica
* [[Leopold Rajh]] (1930—2011), gospodarstvenik
* [[Mirko Rajh]] (1887—1941), brigadni general

== Glej tudi ==

* priimke [[Reich]], [[Raich]], [[Rajhman]] in [[Reichman]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Rajh}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>9lyjm6zlahe3unari7xj6mxdmno2667</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736348</id>
      <parentid>5736346</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T01:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="884" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Rajh}}  
'''Rajh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|159. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.046 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.032 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na zasedal 162. mesto.  

* [[Andreja Rajh]], pevka
* [[Bernard Rajh]] (*1953), jezikoslovec in bibliotekar
*[[Helena Rajh Snoj]] (1893—1970), gledališka igralka, koncertna pevka
*[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] Kunaver (*1963), lutkarica
* [[Leopold Rajh]] (1930—2011), gospodarstvenik
* [[Mirko Rajh]] (1887—1941), brigadni general

== Glej tudi ==

* priimke [[Reich]], [[Raich]], [[Rajhman]] in [[Reichman]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Rajh}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>4hggx1duuywvj5tgns88r42g31brzbq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736349</id>
      <parentid>5736348</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T01:01:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="891" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Rajh}}  
'''Rajh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|159. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.046 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.032 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na zasedal 162. mesto.  

* [[Andreja Rajh]], pevka
* [[Bernard Rajh]] (*1953), jezikoslovec in bibliotekar
*[[Helena Rajh Snoj]] (1893—1970), gledališka igralka, koncertna pevka
*[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] (-[[Kunaver]]) (*1963), lutkarica
* [[Leopold Rajh]] (1930—2011), gospodarstvenik
* [[Mirko Rajh]] (1887—1941), brigadni general

== Glej tudi ==

* priimke [[Reich]], [[Raich]], [[Rajhman]] in [[Reichman]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Rajh}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>5223vkmk0ohzb6im14attcbizsoh6mj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736467</id>
      <parentid>5736349</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1242" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Rajh}}  
'''Rajh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|159. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.046 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.032 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na zasedal 162. mesto.  

* [[Andreja Rajh]], pevka
* [[Bernard Rajh]] (*1953), jezikoslovec in bibliotekar
* [[Breda Rajh Divjak]], pianistka ([[PORL]])
* [[Eva Rajh]] (*1985), bohemistka; prevajalka 
*[[Helena Rajh Snoj]] (1893—1970), gledališka igralka, koncertna pevka
*[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] (-[[Kunaver]]) (*1963), lutkarica
*[[Jakob Rajh]] (?—1926?), dr., narodni delavec (brat Štefana)
*[[Jurij Rajh]], zbiralec narodnega blaga
* [[Leopold Rajh]] (1930—2011), gospodarstvenik, inovator
* [[Mirko Rajh]] (1887—1941), brigadni general VKJ
* [[Sonja Rajh]], gospodarstvenica
* [[Špela Rajh]], tenisačica
* [[Štefan Rajh]] (1876—?), odvetnik, narodni delavec

== Glej tudi ==

* priimke [[Reich]], [[Raich]], [[Rajher]], [[Rajhman]] in [[Reichman]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Rajh}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>gelg5zosy3uiivyj1f9h5nfo1ck01m5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736486</id>
      <parentid>5736467</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:53:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1414" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Rajh}}  
'''Rajh''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|159. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.046 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.032 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na zasedal 162. mesto.  

* [[Andreja Rajh]], pevka
* [[Bernard Rajh]] (*1953), jezikoslovec in bibliotekar
* [[Breda Rajh Divjak]], pianistka ([[PORL]])
* [[Eva Rajh]] (*1985), bohemistka; prevajalka 
*[[Helena Rajh Snoj]] (1893—1970), gledališka igralka, koncertna pevka
*[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] (-[[Kunaver]]) (*1963), lutkarica
*[[Jakob Rajh]] (?—1926?), dr., narodni delavec (brat Štefana)
*[[Jurij Rajh]], zbiralec narodnega blaga
* [[Leopold Rajh]] (1930—2011), gospodarstvenik, inovator
* [[Miha Rajh]], podjetnik (PharSol), inovator - biotehnolog
* [[Mirko Rajh]] (1887—1941), brigadni general VKJ
* [[Robi Rajh]], jiu-jitsu športnik (mednarodni memorial v Mariboru)
* [[Slavko Rajh]], glasbenik saksofonist
* [[Sonja Rajh]], gospodarstvenica
* [[Špela Rajh]], tenisačica
* [[Štefan Rajh]] (1876—?), odvetnik, narodni delavec

== Glej tudi ==

* priimke [[Reich]], [[Raich]], [[Rajher]], [[Rajhman]] in [[Reichman]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Rajh}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>5e5gj3pxqm79dw1f0vkttzvh86tyggf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kanonsko pravo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183604</id>
    <revision>
      <id>5736494</id>
      <parentid>5722384</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{sveto pismo}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6509" xml:space="preserve">[[Slika:Treegratian.jpg|250px|thumb|right|''Decretum Gratiani'']] 
'''Kanonsko pravo''' je zbirka cerkvenih [[zakon]]ov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva. Osnova kanonskega prava [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] so predpisi, ki so bili sprejeti na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]]. Ti predpisi se imenujejo ''kánoni '' (grško: κανών, pravilo, določilo ali ukrep). V [[Pravoslavje|Pravoslavni cerkvi]] spadajo v kanonsko pravo v ožjem smislu samo predpisi, ki so bili sprejeti na cerkvenih zborih od 4. do 9. stoletja, vsa druga določila pa se običajno imenujejo pravila. 

== Katoliška cerkev ==
V Rimskokatoliški Cerkvi je kanonsko pravo zbirka predpisov, ki jih je sprejela Cerkev in se nanašajo na življenje vernikov, medcerkvene odnose in odnose z javnostjo. 

Predpisi določajo 

* pravne kanonske odnose glede na pravni položaj vernikov znotraj Cerkve,
* način izvajanja teh odnosov,
* hierarhijo sastavnih delov Cerkve in njihove dejavnosti in
* obnašanje vernikov.

Glede na to, da Cerkev zase trdi, da je božja in človeška stvaritev, vsebuje tudi kanonsko pravo predpise božjega porekla (božje pravo) in predpise človeškega porekla (civilno pravo). Predpisov božjega porekla se s predpisom, ki bi ga sprejeli ljudje, ne da spremeniti, medtem ko civilni del prava izhaja iz zakonite cerkvene oblasti, ki jo predstavljajo, na primer, rimski [[papež]] in [[ekumenski koncil|ekumenski zbor]].

=== Zgodovina katoliškega kanonskega prava ===
Katoliška cerkev ima eno najstarejših še živih pravnih tradicij, ki se začenjajo z zapovedmi v [[Stara zaveza|Stari]] in [[Nova zaveza|Novi zavezi]], v katero so vključena tudi dela [[apostol]]ov. V zakonske predpise Cerkve so se postopoma vnašala tudi določila ekumenskih koncilov ter pravo in običaji rimskega, vizigotskega, saksonskega in keltskega porekla ter izkušnje iz kasnejšega razvoja Cerkve.

Predpisi ekumenskih koncilov, ki so jih tudi na Vzhodu sprejeli kot kanonske, so se na Zahodu kasneje dopolnjevali s predpisi, ki so se sprejeli na lokalnih cerkvenih zborih in predpisi, ki jih je določil rimski škof ([[papež]]). Ko je šlo na Zahodu za disiplinska vprašanja ali vprašanja nauka vere, je imel odločilno besedo vedno rimski škof. 

Prvi, ki je poskušal kanonske zakone sistematično urediti, je bil v [[11. stoletje|11. stoletju]] [[puščavnik|menih-puščavnik]] Gracijan v ''Decretum Gratiani'', prvi uradni zbornik kanonov, imenovan ''Liber extra'', pa je leta 1234 izdal [[papež Gregor IX.|Gregor IX.]] Za njim je [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] objavil ''Liber sextus'' (1298), [[papež Klemen V.|Klemen V.]] pa tako imenovane ''Clementines'' (1317).

Do leta 1917 je število kanonov naraslo na okrog 10.000. Zaradi spremenjenih zgodovinskih okoliščin mnogi od njih niso bili več niti življenjski niti izvedljivi. To je vzpodbudilo papeža [[Papež Pij X.|Pija X.]] da je ukazal pripravo Zakonika kanonskega prava v eni sami knjigi z jasno določenimi zakoni. Komisija, ki je izdelovala novi zakonik, je delo končala v času [[Papež Benedikt XV.|Benedikta XV.]] ki je zakonik tudi objavil. Zakonik ''Codex juris canonici'' je bil uradno izdan leta 1917, veljati pa je začel šele naslednje leto. V Zakonik so poskušali vnesti vse predpise, ki jih je Cerkev sprejela v svoji zgodovini.

=== Sodobno katoliško kanonsko pravo ===
Po Drugem vatikanskem koncilu (1962–1965), ki ga je sklical papež [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] je postalo jasno, da bo v novonastalih pogojih potreben tudi nov Zakonik. Po skoraj dveh desetletij razprav in številnih osnutkih novega Zakonika je papež [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 25. januarja 1983 objavil nov Zakonik kanonskega prava (Codex juris canonici). Vzhodne katoliške Cerkve so priprave Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva zaključile leta 1990.
 
V Katoliški Cerkvi so poleg Zakonika kanonskega prava v veljavi tudi drugi predpisi, ki v Zakoniku niso posebj zapisani, in odredbe [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], ki jih je objavil papež ali katera druga cerkvena ustanova. Del kanonskega prava so zato tudi liturgijski predpisi.

== Pravoslavne Cerkve ==
=== Kanoni prvih ekumenskih in lokalnih cerkvenih koncilov ===
Kanonsko pravo [[Pravoslavje|Pravoslavne Cerkve]] sestavljajo cerkveni zakoni, pravila in določila krščanske etike, bogoslužja, discipline klerikov in redovnikov ter cerkvene organizacije in jurisdikcije, ki so jih izglasovali na ekumenskih ali na lokalnih cerkvenih zborih. V Pravoslavni Cerkvi se teh zakonov ne držijo tako strogo kot v Katoliški Cerkvi. Zakoni se uporabljajo bolj svobodno in skladno z zgodovinskim in družbenim okoljem vsake posamezne lokalne Cerkve. 
 
Grško govoreči pravoslavni verniki so kanone zbrali v zborniku z naslovom ''Pedalion'' (Πεδαλιον), ki nikakor ni primerljiv s katoliškim Zakonikom kanonskega prava, ampak je bolj podoben zborniku tolmačenj.

=== Ostali kanoni ===
Nekatere Pravoslavne Cerkve sprejemajo svoje lastne kanone oziroma pravila. Ti kanoni se nanašajo na disciplino posta, spoštovanje ikon, zakona, razveze, posvečanje župnikov, disciplino klerikov in redovnikov, sodelovanju laikov v delovanju Cerkve, hierarhične stopnje, častni vrstni red eparhij, medcerkvene odnose, odnose z javnostjo itd.

==Zunanje povezave==
* [http://www.intratext.com/X/LAT0010.HTM Codex Iuris Canonici (1983)], izvirni tekst v latinščini
* [http://www.vatican.va/archive/ENG1104/_INDEX.HTM Zakonik kanonskega prava (1983)] z modificiranima kanonoma 750 in 1371 (1998), angleški prevod Canon Law Society of America
* [http://www.intratext.com/IXT/ENG0017/_INDEX.HTM Zakonik kanonskega prava (1983)], angleški prevod Canon Law Society of Great Britain and Ireland, Canon Law Society of Australia and New Zealand in Canadian Canon Law Society
* [http://www.intratext.com/X/LAT0758.HTM ''Codex canonum ecclesiarum orientalium'' (1990)], izvirni tekst v latinščini
* [http://www.intratext.com/X/ENG1199.HTM »Kanonsko pravo Vzhodnih Cerkva« (1990)], pomanjkljiv prevod v angleščini
* [http://www.intratext.com/X/LAT0813.HTM ''Codex Iuris Canonici'' (1917)], izvirnik v latinščini
* [http://www.newadvent.org/cathen/09056a.htm Catholic Encyclopedia: Kanonsko pravo], zasterelo, vendar uporabno

{{sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Področja prava]]
[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]]
[[Kategorija:Pravoslavje]]
[[Kategorija:Kanonsko pravo|*]]</text>
      <sha1>4m9mfy1mjrsbd0cgwhrnkoh1olwh6dk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lev (ime)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>187991</id>
    <revision>
      <id>5736342</id>
      <parentid>5250060</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:51:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvor imena */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1083" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lev}}
{{Osebno ime
|name = Lev
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = 
|region = latinsko ime 
|origin = Leonis
|name day = 19. april, 10. november, 20.februar
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. 

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na L]]

== Viri ==
{{opombe}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>bjhefmxy37jg7ri2rf0xqmeimcitjfp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rok Vilčnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>196470</id>
    <revision>
      <id>5736345</id>
      <parentid>5553748</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T00:55:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Proza */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4727" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Rok Vilčnik''' ([[psevdonim]] '''rokgre'''), [[slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[režiser]], [[scenarist]], [[dramaturg]] in [[kostumograf]], * [[18. april]] [[1968]], [[Maribor]].

Vilčnik je leta 1998 je [[diploma|diplomiral]] z [[diplomska naloga|diplomsko nalogo]] ''Avtorski pristop k povezovanju književnosti in likovne umetnosti: Vesoljne pravljice''. Že v času študija je začel delovati kot svobodni umetnik in se s pisateljevanjem in dramatiko ukvarja vse do danes.

Znan je tudi kot idejni vodja in avtor besedil glasbenih skupin [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]], [[Papir (glasbena skupina)|Papir]] in Pliš, piše pa tudi besedila za [[Neisha|Neisho]], [[Maja Pihler Stermecki|Bilbi]] in [[Severa Gjurin|Severo Gjurin]].

==Nagrade==
* [[Grumova nagrada]] (2000, 2008 in 2016)
* Žlahtno komedijsko pero (2004 in 2020)
* Glazerjeva listina (2014)

==Bibliografija==

=== Poezija ===

* ''Sanje: zbirka pesmi'' (1994) 
* ''Pogrešanke: zbirka pesmi'' (2004) {{COBISS|ID=53407233}} 
* ''Zdravilo za Ano: zbirka pesmi'' (2015) {{COBISS|ID=81650689}}
*''Šrapneli: poetični logaritmi'' (2021) {{COBISS|ID=63830019}}

=== Proza ===

* ''Mali ali kdo si je živlenje zmislo? : roman'' (2001) {{COBISS|ID=46607361}}
* ''Vesoljne pravljice: zbirka pravljic'' (2003) {{COBISS|ID=52069121}}
* ''Deset let razmišljanja: roman'' (2005) {{COBISS|ID=55700225}}
* ''Človek s pogledom: roman'' (2016) {{COBISS|ID=86495745}} 
* ''Sveti gozd: roman'' (2022) 

=== Dramatika ===

==== Knjižne izdaje dramskih del ====

* ''Čombo – sončni kralj: lutkovna igra'' (2001) {{COBISS|ID=46199297}} 
* ''Kleščar: monodrama'' (2003) {{COBISS|ID=52066561}} 
* ''Babica marmelada: lutkovna igra'' (2006) {{COBISS|ID=57660417}} 
* ''Ameriška trilogija: zbirka dram'' (2013) {{COBISS|ID=73838593}} 
*''Vsakomur nekaj manjka: otroška gledališka igra'' (2018) {{COBISS|ID=95315201}}
*''Drame: Tarzan'', ''Ljudski demokratični cirkus Sakešvili'', ''Naše gledališče'' (2019) {{COBISS|ID=298962432}}

==== Uprizorjene gledališke igre ====

* ''Zvezda: atmosferska drama'' (1998) 
* ''Kleščar (Dule Vaupotič): monodrama'' (1999)
* ''To: drama'' (1999)
* ''Leticija in Silvester: drama'' (2001)
* ''Mravljinčar ali Gozd rdečih sadežev: drama'' (2001)
* ''Enajsto čudo: drama'' (2002) 
* ''Zvezda II: atmosferska drama'' (2002) 
* ''Blok: drama'' (2003)
* ''Milan: drama'' (2003)
* ''Pavlek: monodrama'' (2004)
* ''Ljubezen v času pouka: mladinska drama'' (2004)
* ''Znižano, znižano! Kupite, kupite!: komedija'' (prir.) (2004)
* ''Othella: znanstvenofantastični mjuzikl'' (2005)
* ''Kokolorek: gledališka risanka'' (2006)
* ''Sirup sreče: mali krošnjarski kabaret'' (2006)
* ''O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni: kabaret'' (2006)
* ''Micka: komedija'' (prir.) (2006)
* ''La strada: drama'' (prir.) (2007)
* ''Bonton: komedija o obnašanju'' (2008)
* ''Smeti na luni: drama'' (2008)
* ''Pika, kje je tvoja nogavica: monodrama'' (2009)
* ''Dan žena: burkaški kabaret'' (2009)
* ''Učitelj: monodrama'' (2009)
* ''Nevarno razmerje: virtualna komedija'' (2010)
* ''Maribor safari tour: gledališko-turistična pustolovščina'' (2012)
* ''Razstava src: tragedija'' (2012)
* ''Impulz: avdiovizualni rekviem'' (2012)
* ''Samohranilec: monodrama'' (2013)
* ''Mulc vas gleda: monokomedija'' (2014)
* ''Spake: lutkovni mjuzikl'' (2014)
* ''Mali priročnik biznisa: celovečerna monokomedija'' (2014)
* ''Poslušaš srce ali glasbo? : mladinska drama'' (2015)
* ''Tarzan: eksotična drama'' (2016)
* ''[[Ljudski demokratični cirkus Sakešvili]]'' (2017)
*''Učinek kobilice: melodrama'' (2017)
*''Gušto gre na romanje: monokomedija'' (2018)
*''Tako ti je, mala: stand up muzikal'' (2019)
*''Večja od vseh: monodrama'' (2020)
*''Pošta: drama'' (2020)
*''Pravi heroji: komedija'' (2021)

==== Scenariji za TV oddaje ====

* ''[[Naša mala klinika]]''
* ''Za zadnjim vogalom''
* ''[[Lepo je biti sosed]]''
* ''[[Trdoglavci]]''
* ''[[Ena žlahtna štorija]]'' (dialogi)
* ''Srečo kuha cmok''
*''Gorske sanje'' (dialogi)
*''Črni Peter''
*''Ja, Chef!'' (priredba)

==Zunanje povezave==
* [http://www.sigledal.org/geslo/Rokgre Rokgre] - geslo na portalu sigledal.org

{{GrumoviNagrajenci}}
{{GlazerjeviNagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}
{{artist-stub}}
{{DEFAULTSORT:Vilčnik, Rok}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski tekstopisci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski kostumografi]]
[[Kategorija:Grumovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]]</text>
      <sha1>jgyg572fad9w3zs4jzatjl7bnignrcr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thury</title>
    <ns>0</ns>
    <id>198034</id>
    <revision>
      <id>5736254</id>
      <parentid>4085104</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:53:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kraji */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="589" xml:space="preserve">'''Thury''' ima več pomenov.

== Osebnosti ==

* [[Fredrick H. Thury]] (1945—2006), ameriški režiser in pisatelj.
* [[René Thury]] (1860—1938), švicarski elektroinženir in izumitelj.
== Kraji ==
* [[Thury, Côte-d'Or|Thury]], občina v francoskem departmaju [[Côte-d'Or ]]. 
* [[Thury, Yonne|Thury]], občina v francoskem departmaju [[Yonne]].
* [[Thury-en-Valois]], občina v francoskem departmaju [[Oise]].
* [[Thury-Harcourt]], občina v francoskem departmaju [[Calvados (departma)|Calvados]].
* [[Thury-sous-Clermont]], občina v francoskem departmaju [[Oise]].

{{priimek}}</text>
      <sha1>pjfqu5lwtlqcayn0k2f79z8xeskw7mx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eric Leslie Booth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>206534</id>
    <revision>
      <id>5736147</id>
      <parentid>5736053</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:56:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp uv</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1418" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Eric Leslie Booth
|lived=[[1906]] - [[1944]]
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=[[Calvados (departma)|Calvados]]
|allegiance={{CAN}}
|branch=[[Kanadska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|nationality=[[Kanadčani|kanadska]]
|rank=[[Brigadni general (Kanada)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=[[12. kanadski oklepni polk]]&lt;br&gt;[[4. kanadska oklepna brigada]]
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Eric Leslie Booth''' [[Distinguished Service Order|DSO]]&lt;ref&gt;[https://www.tracesofwar.com/persons/44310 TracesOfWar.com]&lt;/ref&gt; [[MiD|ploščica MiD]], [[Kanadčani|kanadski]] [[general]], * [[1906]], † [[1944]].

== Življenjepis ==
Med drugo svetovno vojno je bil poveljnik [[12. kanadski oklepni polk|12. kanadskega oklepnega polka]] (1943-44) in [[4. kanadska oklepna brigada|4. kanadske oklepne brigade]] (1944).&lt;ref&gt;[http://www.generals.dk/general/Booth/Eric_Leslie/Canada.html Generals.dk]&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam kanadskih generalov]]

{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Booth, Eric Leslie}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1906]]
[[Kategorija:Umrli leta 1944]]
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Kanadski generali]]
[[Kategorija:Generali Kanadske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]</text>
      <sha1>ptl71ta7kvaxpn7472loxz8yav4myah</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slapišče Kosce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>208014</id>
    <revision>
      <id>5736247</id>
      <parentid>5659532</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:42:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1454" xml:space="preserve">{{Lokacijska karta|Slovenija|float=right|label=Slapišče Kosce|lat=45.97|long=14.75|position=left|caption=Položaj v Sloveniji}}
[[Slika:Kosca1.jpg|thumb|right|250px |Slapišče Kosce]]
'''Slapišče Kosce''' (tudi [[Koški slapovi]]) je skupina [[Slapovi|slapov]] na [[potok|potoku]] [[Kosca]].

==Opis slapa==
Slapišče Kosce je nastalo z nalaganjem [[lehnjak|lehnjaka]] iz katerega je sestavljena 15 metrov visoka in 25 metrov široka pregrada preko katere teče voda v številnih pramenih. Gre za največjo znano pregrado iz tovrstne kamnine v Sloveniji.&lt;ref&gt;Kušlan, Rok: Slapovi. Sidarta, 2008&lt;/ref&gt;

==Dostop==
Iz [[Višnja Gora|Višnje Gore]] se peljemo proti [[Stari trg, Ivančna Gorica|Staremu trgu]] in zavijemo v dolino, ki je pred nami, ko se pripeljemo izpod avtoceste. Avto pustimo pri zadnjih hišah. Od tam do slapišča prbližno 30 minut hoje po dobro urejeni in vidni poti.

==Podatki==
*'''Skupna višina''': 20 metrov
*'''Navišja posamezna stopnja''': 15 metrov
*'''Stopenj''': 2
*'''Tip slapa''': 'večpramensko slapišče'
*'''Vodotok''': potok Kosca
*'''Ime slapa''': Slapišče Kosce, Koški slapovi
*'''Lega''' ([[GPS]] [[WGS 84]]): 45°58'28&quot; [[geografska širina|severno]], 14°45'33&quot; [[geografska dolžina|vzhodno]]
*'''[[Nadmorska višina]]''': ~ 418 m

== Reference ==
{{opombe}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.burger.si/Slapovi/Dolenjska/Kosca/KoskiSlapovi.htm Koški slapovi]

[[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]]</text>
      <sha1>r1jr2ejmio9il0gq0qx89vlfby6vy0q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736251</id>
      <parentid>5736247</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:49:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--rdeča povezava, ki bi, če bi obstajala, preusmerjala sama nase; par vejic</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1434" xml:space="preserve">{{Lokacijska karta|Slovenija|float=right|label=Slapišče Kosce|lat=45.97|long=14.75|position=left|caption=Položaj v Sloveniji}}
[[Slika:Kosca1.jpg|thumb|right|250px |Slapišče Kosce]]
'''Slapišče Kosce''' (tudi ''Koški slapovi'') je skupina [[slap]]ov na [[potok]]u [[Kosca]].

==Opis slapa==
Slapišče Kosce je nastalo z nalaganjem [[lehnjak]]a, iz katerega je sestavljena 15 metrov visoka in 25 metrov široka pregrada, preko katere teče voda v številnih pramenih. Gre za največjo znano pregrado iz tovrstne kamnine v Sloveniji.&lt;ref&gt;Kušlan, Rok: Slapovi. Sidarta, 2008&lt;/ref&gt;

==Dostop==
Iz [[Višnja Gora|Višnje Gore]] se peljemo proti [[Stari trg, Ivančna Gorica|Staremu trgu]] in zavijemo v dolino, ki je pred nami, ko se pripeljemo izpod avtoceste. Avto pustimo pri zadnjih hišah. Od tam do slapišča prbližno 30 minut hoje po dobro urejeni in vidni poti.

==Podatki==
*'''Skupna višina''': 20 metrov
*'''Navišja posamezna stopnja''': 15 metrov
*'''Stopenj''': 2
*'''Tip slapa''': 'večpramensko slapišče'
*'''Vodotok''': potok Kosca
*'''Ime slapa''': Slapišče Kosce, Koški slapovi
*'''Lega''' ([[GPS]] [[WGS 84]]): 45°58'28&quot; [[geografska širina|severno]], 14°45'33&quot; [[geografska dolžina|vzhodno]]
*'''[[Nadmorska višina]]''': ~ 418 m

== Reference ==
{{opombe}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.burger.si/Slapovi/Dolenjska/Kosca/KoskiSlapovi.htm Koški slapovi]

[[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]]</text>
      <sha1>tebzjd9xhm905j2jvh2qtehl10kk98i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Sancin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>211278</id>
    <revision>
      <id>5736139</id>
      <parentid>5409842</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:42:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1867" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}}
'''Ivan - Gianni Sancin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Opera|operni]] [[pevec]] [[bas]]ist, * [[29. julij]] [[1938]], [[Trst]].

== Življenje ==
Preden je začel s solistično kariero, je dirigiral moško skupino zbora “Jacobus Gallus”, zbor Srbske pravoslavne cerkve in najbolj uspešno zasedbo Tržaškega okteta, katere je bil mentor kar sedem let.  

Po devetletnem študiju klavirja se je preusmeril v petje in leta [[1973]] z odliko diplomiral na tržaškem konservatoriju; dve leti prej pa je v Ljubljani, kjer je več kot deset let bil zaposlen v stalnem opernem ansamblu, debitiral v vlogi ''Monterona'' v [[Verdi]]jevem [[Rigoletto (opera)|Rigolettu]]. 

Večkrat je bil gost festivala “Dei due mondi” v Spoletu in Charlestonu, neštetokrat pa je nastopil na turnejah po celi Evropi ([[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Makedonija]], Bosna, [[Češka]], [[Slovaška]], [[Švica]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Belgija]]), v [[Združene države Amerike|ZDA]] in seveda na najpomembnejših italijanskih odrih.  

Njegove najuspešnejše interpretacije obsegajo izredno široko paleto vlog in stilov: od Monteverdija preko Bacha, Beethovna, Verdija, Masseneta, Straussa, Berga, Bartoka in Šoštakoviča. 

V njegovem repertoarju so tudi basovske vloge iz slovenskih oper:
*Herman Celjski v [[Danilo Švara|Švarovi]] [[Veronika Deseniška (opera)|Veroniki Deseniški]],
*Vlaho v [[Marjan Kozina|Kozinovem]] [[Ekvinokcij (opera)|Ekvinokciju]],
*Cortez v [[Pavel Šivic|Šivicevi]] [[Cortesova vrnitev (opera)|Cortesovi vrnitvi]]. 

Skupno je pel več kot '''50''' različnih basovskih vlog, katerim je treba prišteti še koncertne interpretacije.

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Sancin, Ivan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski basisti]]</text>
      <sha1>fiicvj6r1dq1d9w8mtz1k627up0eaht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mathieu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217879</id>
    <revision>
      <id>5736256</id>
      <parentid>5395942</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:58:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kraji */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1448" xml:space="preserve">'''Mathieu''' ima več pomenov.

== Osebnosti ==

Priimek več osebnosti.

* [[André Mathieu]] (1929—1968), kanadski pianist in skladatelj.
* [[Claude-Louis Mathieu]] (1783—1875), francoski matematik in astronom.
* [[Émile Léonard Mathieu]] (1835—1890), francoski matematik.
* [[Émile Mathieu (skladatelj)|Émile Mathieu]] (1844—1932), belgijski skladatelj.
* [[David Mathieu]], (1768—1833), francoski general.
* [[François-Désiré Mathieu]] (1839—1908), francoski duhovnik, škof in kardinal.
* [[Georges Mathieu]] (1921—2012), francoski slikar.
* [[Jérémy Mathieu]] (*1983), francoski nogometaš.
* [[Marc-Antoine Mathieu]], stripar
* [[Michel Mathieu]] (*1944), francoski politik.
* [[Michel Mathieu (skladatelj|Michel Mathieu]] (1689—1768), francoski skladatelj.
* [[Michel Mathieu (politik|Michel Mathieu]] (1838—1916), kanadski politik.
* [[Mireille Mathieu]] (*1946), francoska pevka, šansonjerka, avtorica besedil in igralka.
* [[Paul-Henri Mathieu]] (*1982), francoski tenisač.
* [[Rhéal Mathieu]] (*1947), francosko-kanadski obsojeni morilec.
* [[Simone Mathieu]] (1908—1980), francoska tenisačica.
* [[William Allaudin Mathieu]] (*1937), ameriški skladatelj, glasbenik, pianist, zborovodja, glasbeni pedagog in pisatelj.

== Kraji ==
* [[Mathieu, Calvados]], občina v departmaju [[Calvados (departma)|Calvados]], Francija.
== Glej tudi ==
* [[Matieu]]
* [[Matthieu]]

{{priimek}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>t2zltn697kxk57keq8rpokmbyl2wz9s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran</title>
    <ns>0</ns>
    <id>219324</id>
    <revision>
      <id>5736115</id>
      <parentid>5736077</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:10:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]]; dodal [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1954]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4562" xml:space="preserve">{{Infopolje Muzej 
| name                = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran
| logo                = 
| native_name         =  
| native_name_lang    = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano
| image               = Piran maritime museum.jpg
| caption             = 
| alt                 = 
| map_type            = Slovenija 
| coordinates         =  
| map_size            =  
| map_caption         =  
| architect = 
| established         =  1954
| location            =palača Gabrielli&lt;br&gt;Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran - Pirano

| type                = javni muzej 
| accreditation       = 
| key_holdings        = 
| collections         = 
| collection_size     = 
| visitors            = 
| founder             = 
| director            = [[Franco Juri]]
| president           = 
| curator             = [[Flavio Bonin]] [[Snježana Karinja]] [[Bogdana Marinac]]  [[Duška Žitko]] [[Nadja Terčon]] [[Uroš Hribar]] [[Veronika Bjelica]] 
| owner               = 
| publictransit       = 
| car_park            = 
| parking             =
| network             = 
| website             = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/]
}}

'''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967.

== Muzejske zbirke ==
Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. 

*Pomorska zbirka
V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje.

* Arheološka zbirka
[[arheologija|arheološka]] zbirka obsega artefakte o pomorskih poteh od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] ter zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. V okviru muzeja deluje [[trgovina| muzejska trgovina]].
* Etnološka solinarska zbirka
Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. 
* Etnološka zbirka ribištva
Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib.

== Muzejska knjižnica ==
Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo.

== Dislocirane enote ==
[[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]]
Muzej upravlja tri dislocirane enote: 
* Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], 
* etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in 
* [[Izola|Ulični muzej Izola]].

== Tehniška pomorska dediščina==
* jadrnica Galeb
Na privezu pred vhodom v muzej se nahaja muzejsko plovilo [[Galeb (jadrnica)|jadrnica Galeb]], ki sta ga muzeju podarila znana baletnika [[Pia Mlakar]] in [[Pino Mlakar]].

== Viri ==
* Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}}
* [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran]
* [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva]

{{MurkoviNagrajenci}}
{{Pomorstvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanove v Piranu]]
[[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1954]]</text>
      <sha1>ix2tnpzdpgd4blzefnw40m094aojick</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736116</id>
      <parentid>5736115</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:11:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>hlist</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4570" xml:space="preserve">{{Infopolje Muzej 
| name                = Pokrajinski muzej »Sergej Mašera« Piran
| logo                = 
| native_name         =  
| native_name_lang    = Pomorski muzej - Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano
| image               = Piran maritime museum.jpg
| caption             = 
| alt                 = 
| map_type            = Slovenija 
| coordinates         =  
| map_size            =  
| map_caption         =  
| architect = 
| established         =  1954
| location            =palača Gabrielli&lt;br&gt;Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran - Pirano

| type                = javni muzej 
| accreditation       = 
| key_holdings        = 
| collections         = 
| collection_size     = 
| visitors            = 
| founder             = 
| director            = [[Franco Juri]]
| president           = 
| curator             = {{hlist|[[Flavio Bonin]]|[[Snježana Karinja]]|[[Bogdana Marinac]]|[[Duška Žitko]]|[[Nadja Terčon]]|[[Uroš Hribar]]|[[Veronika Bjelica]]}}
| owner               = 
| publictransit       = 
| car_park            = 
| parking             =
| network             = 
| website             = [https://pomorskimuzej.si/ https://pomorskimuzej.si/]
}}

'''Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran''' je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih [[klasicizem|klasicistične]] palače [[Palača Gabrielli|Gabrielli-De Castro]] na [[Cankarjevo nabrežje, Piran|Cankarjevem nabrežju]]. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju [[Sergej Mašera|Sergeju Mašera]] je dobil leta 1967.

== Muzejske zbirke ==
Muzej zbira in preučuje slovensko pomorsko preteklost in na [[pomorstvo]] vezane gospodarske panoge. 

*Pomorska zbirka
V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od [[Srednji vek|srednjega veka]] do konca [[2. svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so razstavljeni [[Gabrijel Gruber|Gruber]]jevi [[modelarstvo|ladijski modeli]], ladijski modeli različnih tipov [[ladja|ladij]] od [[Galeja|galej]] do velikih [[jadrnica|jadrnic]], instrumenti z ladij, [[mornarske uniforma|uniforme]], likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo. Poleg [[Trgovska mornarica|trgovske mornarice]] se zbirke deloma nanašajo tudi na [[Vojna mornarica|vojne mornarice]] tistih držav, katerih del je bilo slovensko etnično ozemlje.

* Arheološka zbirka
[[arheologija|arheološka]] zbirka obsega artefakte o pomorskih poteh od prazgodovine do [[Srednji vek|srednjega veka]] ter zbirko naselbinskih ostankov s kopnega in iz [[morje|morja]]. V okviru muzeja deluje [[trgovina| muzejska trgovina]].
* Etnološka solinarska zbirka
Etnološka [[Sečoveljske soline|solinarska]] zbirka prikazuje postopek pridobivanja [[sol]]i s pomočjo starih [[fotografija|fotografij]], maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. 
* Etnološka zbirka ribištva
Etnološko [[ribištvo|ribiško]] zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski [[ribolov]] ter prikazi različnih načinov predelave rib.

== Muzejska knjižnica ==
Knjižnica muzeja hrani okoli 14000 enot iz stare mestne knjižnice Biblioteca civica in jo dopolnjuje z novo strokovno literaturo.

== Dislocirane enote ==
[[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|right|250px|Sečoveljske soline z muzejem solinarstva]]
Muzej upravlja tri dislocirane enote: 
* Muzej solinarstva v [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskem parku Sečoveljske soline]], 
* etnološki spomenik [[Tonina hiša]] v [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] in 
* [[Izola|Ulični muzej Izola]].

== Tehniška pomorska dediščina==
* jadrnica Galeb
Na privezu pred vhodom v muzej se nahaja muzejsko plovilo [[Galeb (jadrnica)|jadrnica Galeb]], ki sta ga muzeju podarila znana baletnika [[Pia Mlakar]] in [[Pino Mlakar]].

== Viri ==
* Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Sergej Mašera Maritime Museum|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran}}
* [http://www.pomorskimuzej.si/ Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran]
* [http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva]

{{MurkoviNagrajenci}}
{{Pomorstvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanove v Piranu]]
[[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1954]]</text>
      <sha1>my09mi2kgtkfipbvg7hp0xe63ungd48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tine Kos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>220727</id>
    <revision>
      <id>5736532</id>
      <parentid>5649083</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:54:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4260" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Tine (Valentin) Kos''', [[slovenski]] [[kipar]], * [[29. januar]] [[1894]], [[Planina]] pri [[Češnjice pri Moravčah|Češnjicah]], † [[1979]], [[Ljubljana]].

==Življenje==
Rodil se je kot eden izmed 13 otrok, vaščani so ga poznali pod imenom ''Planinski Tine''. [[Ljudska šola|Ljudsko šolo]] je obiskoval v [[Moravče|Moravčah]]. Ravnatelj šole Janko Toman, ki je zaznal njegovo nadarjenost za risanje, je posredoval pri očetu, da ga je leta 1906 dal v ''šolo za umetno obrt'' v Ljubljani (kiparski odd. [[Alojzij Repič|A. Repiča]]), in mu pri Moravški posojilnici priskrbel trimesečno podporo, ko ga oče samo s svojimi sredstvi ni več mogel šolati. S pomočjo ravnatelja Šubica je nato dobil štipendijo za nadaljnje šolanje. Po končanem šolanju se je za dve leti zaposlil kot risar. Delal je pri kamnoseku mojstru Tomanu, nato pa pri podobarju [[Ivan Pengov (kipar)|Ivanu Pengovu]] v Ljubljani. 

Leta 1913 je odšel na Dunaj študirat na umetnostno akademijo. Šolanje je prekinila [[prva svetovna vojna]], zato je študij zaključil šele leta 1920. Ko se je kot absolvent vrnil, je pet let ustvarjal v domačem kraju, v prostorih Češnjiškega gradu. Leta 1923 je dobil večje delo v Beogradu. Kasneje je v Ljubljani odprl atelje. Leta 1922 je bil med ustanovitelji »Kluba mladih«. Razstavljal je v Ljubljani, [[Maribor]]u, [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Zagreb]]u, [[Hodonín|Hodoninu]], na 5. jugoslovanski umetnostni razstavi v [[Beograd]]u, v Pragi, [[Berlin]]u in na Dunaju.&lt;ref&gt;''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU&lt;/ref&gt;

Njegovi sinovi so [[Marko Kos]], slovenski promotor tehniške inteligence, [[Janko Kos]], literarni zgodovinar in Branko Kos

== Delo ==
Veliko je razstavljal ter prejemal za svoja dela priznanja in nagrade. Na številnih natečajih je dosegel prvo mesto, čeprav vsi njegovi projekti niso bili realizirani. Izjemni figuralik je padel v pozabo, ko so po drugi svetovni vojni opustili stilne usmeritve patetičnega realizma. Med najbolj cenjenimi Kosovimi umetninami so kipi: 
* ''Kajn'' (1913)
* ''Portret kiparja Cota'' (1919)
* ''Plevnica'' (Narodni muzej v Beogradu, 1921)
* ''Nagrobnik Tomanove družine v Moravčah'' (1922)
* ''12 bronastih svečnikov'', za Jadransko-podunavsko banko v Beogradu
* ''Kentavr'', senčnik iz alabastra, doprsna podoba kralja Petra I.
* ''Samaritanka'', za Narodno skupščino v Beogradu
* ''Žanjica'', plaketa,  banska uprava v Ljubljani
* ''Spomenik kralja Petra v Kranju'' (1926)
* ''Portret Ivana Cankarja''
* Osnutki za razne spomenike'' (padlim vojakom, 1925), vojvodi Radomirju Putniku (1927), Ivanu Cankarju (1930)
* Miklošičeva glava'' za spomenik v Ljubljani (1927)

Leta 1937 je bil postavljen pred sodišče v Ljubljani njegov ''&quot;Miklošičev spomenik&quot;'' skupaj s kipom ''&quot;Pravice&quot;'' v portalu. V skupščini nekdanje skupne države Jugoslavije je postavljen kip &quot;[[Knez Kocelj|kneza Koclja]]&quot; v velikosti treh metrov, izdelan iz makedonskega marmorja. V Ljubljani je v [[Tivoli]]ju stal kip ''&quot;Zmage&quot; (ukraden)''. Upodobil pa je tudi pisatelja [[Josip Stritar|Stritarja]] in [[Ivan Cankar|Cankarja]].  Na [[Jurkova hiša|Jurkovi hiši]] v Moravčah je marmornat portret pisatelja [[Fran Detela|Frana Detele]]. Na Brdu pri Kranju sta v parku stala dva njegova kipa delavcev (Udarnik, Sekač). 

=== Razstavljanje in hramba del ===
Leta 1937 je na razstavi v [[Pariz]]u prejel zlato odlikovanje za &quot;Mati z otrokom&quot;. 

Več njegovih dej je v zasebnih zbirkah, veliko jih je med vojno propadlo, nekaj jih hrani [[Narodna galerija v Ljubljani]]. Osnovna šola Jurija Vege v Moravčah hrani njegovo plastiko ''Sejalec'', ki jo je ob odprtju leta 1967 poklonil šoli. V [[Cerkev sv. Terezije deteta Jezusa, Ljubljana-Kodeljevo|cerkvi svete Terezije]] na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] je postavljen njegov 3 metre visok kip farne zavetnice.

== Sklici ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.spletna-galerija.net/ShowObject.aspx?ID=1562 Spletna galerija]

{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{normativna kontrola}}
{{likovnik-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kos, Tine}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]</text>
      <sha1>aq9qmpdza1jjxcu3se60i82yu01dilb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edinost (časnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>222419</id>
    <revision>
      <id>5736176</id>
      <parentid>4542089</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:46:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4330" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Edinost
| image = Edinost1876.jpg
| caption = Prva številka časopisa
| language = [[slovenščina]]
| foundation = 1876
| ceased publication = 1928
| type = društveno politično glasilo [[Slovenci v Italiji|tržaških Slovencev]]
}}

'''Edinost''' je bilo v obdobju med 1876 in 1928 [[politika|politično]] [[časopis|glasilo]] [[Trst|tržaških]] [[Slovenci|Slovencev]].

V dobi delovanja [[čitalnica|čitalnic]] v mestu in obmestju Trsta, izdajanja časopisov in knjig ter prirejanja [[Taborsko gibanje|taborov]] je vodstvo Političnega društva Edinost sklenilo ustanoviti lastno politično glasilo. 8. januarja 1876 je začelo izdajati časnik ''Edinost''. Prikazoval je situacijo Slovencev predvsem v Trstu, pa tudi na širšem področju Primorske in Istre. V Programu, ki je objavljen v 1. številki, je zapisano, da bo časnik popolnoma neodvisen, svobodoljuben, miroljuben (priporočal bo slogo), naroden (odbijal bo napade na slovenski narod, zavzemal se bo za slovenski jezik v šolah, pisarnah in javnih zavodih), vzgajal bo slovensko rodoljubje, z verskimi zadevami pa se ne bo ukvarjal. Hrvaški liberalski politik Vjekoslav Spinčić je v jubilejni številki ''Edinosti'' januarja 1926 zapisal, da je bil Trst središče širjenja narodne zavesti med istrskimi Hrvati in Slovenci. Med istrskimi Hrvati je to vlogo opravljal časopis ''Naša sloga'', med tržaškimi in istrskimi Slovenci, do neke mere pa tudi na Goriškem, pa ''Edinost''. Po drugi svetovni vojni to vlogo opravlja ''Primorski dnevnik''.  Že v startu se je pojavil problem tiskanja. Tako so prva štiri leta časnik tiskali v tiskarni Avstrijskega Lloyda, naslednja štiri leta pa v tiskarni Franca Hvale. Podjetnik, časnikar in politik Viktor Dolenc je leta 1884 ustanovil slovensko podjetje, tiskarno Dolenc, kar je rešilo problem tiskanja vse do leta 1898.  Nato je politično društvo Edinost ustanovilo lastno zadružno tiskarno pod imenom Tiskarna Edinost. Najprej je delovala v ulici Torrebianca, nato v Narodnem domu v Trstu, nato se je leta 1914 vselila v lastno stavbo v Ulici sv. Frančiška, kjer so tiskali časnik vse do njegove nasilne ukinitve, ko je fašistična oblast v Italiji Edinost prepovedala. Časnik je prenehal izhajati zaradi sistematičnega [[fašizem|fašističnega]] pritiska na slovensko manjšino. Fašisti so večkrat napadli tiskarno, posamezne številke zaplenili in končno septembra 1928 glasilo prepovedali.

Edinost je začela izhajati leta 8. januarja 1876 kot štirinajstdnevnik, 1880 je postala tednik; od druge polovice 1882 je izhajala dvakrat, od začetka 1894 pa trikrat na teden v jutranji in večerni izdaji. Od aprila 1898 je izhajala dvakrat dnevno, od 1900 pa enkrat dnevno. Leta 1893 je izhajal ''Novičar'' kot večerna izdaja Edinosti; 1914 in deloma 1915 je izhajala ''Večerna Edinost''.  V začetku je bila naklada 700 izvodov, največja pa okoli 12.000. Kot dnevnik je Edinost svojo pomembno informativno nalogo opravljala zlasti v prvem desetletju, ko je bila [[Primorska]] pod [[Italija|Italijo]]. 

Prvi izdajatelj in [[urednik|odgovorni urednik]] je bil [[Ivan Dolinar]]. Poznejši uredniki so bili Ivan Tosti, Anton Šlunder, Josip Milanič, Fran Hvala, Avgust Bremic, Viktor Dolenc, Fran Žitko, Julij Mikota, Lovro Žvab, Maks Cotič, Fran Godnik, Štefan Godina, Anton Gerbenc, Filip Peric.  Leta 1879 je Edinost prvič dobila tudi podnaslov, ki se je glasil Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Leta 1898 se je preimenoval v Glasilo političnega društva Edinost za Primorsko, z začetkom prve svetovne vojne pa je časnik Edinost ostal brez podnaslova.

== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988.
* Milan Pahor: Slavjanska sloga. Trst: ZTT EST, 2004.
* Mario Šušteršič: Sledovi. Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu. Trst: ZTT EST, 2008.

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih časopisov]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=20&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Edinost+%28Trst%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Edinost'' v Digitalni knjižnici Slovenije dLib]

{{wikivir|Edinost}}

{{newspaper-stub}}

[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1876]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1928]]
[[Kategorija:Edinost]]</text>
      <sha1>5k0k7b38tb09dd57mif67zaroaa2uzu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spomenka Hribar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>224297</id>
    <revision>
      <id>5736242</id>
      <parentid>5698184</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:30:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.142.63.54</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6559" xml:space="preserve">{{Ton}}{{Infopolje Oseba}}

'''Spomenka Hribar''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozof|filozofinja]], [[sociologija|sociologinja]] in [[publicist]]ka, * [[25. januar]] [[1941]], [[Beograd]].

==Življenje==
Njen oče je bil Radenko Diklić, mati pa Jelica Diklić (rojstno ime: Marija Mravlje). Oče je zaradi posledic mučenja umrl 2. maja 1942 v gestapovskem zaporu Glavnjača. Ob angleškem bombardiranju Beograda aprila 1944 so pod ruševinami umrli vsi njeni sorodniki po očetovi strani; mati je bila hudo ranjena, vendar sta obe preživeli. V času, ko se je mati zdravila v bolnišnici, je bila v varstvu pravoslavnih redovnic v Manastiru sv. Petke pri Zaječarju. V Slovenijo sta prišli leta 1947, v Žiri, materin rojstni kraj.

V Žireh je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo pa v Škofji Loki. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] Univerze v Ljubljani se je vpisala jeseni 1960 (A filozofija, A sociologija), diplomirala leta 1965, magistrirala leta 1968, doktorirala pa leta 1996 na [[FDV]] v Ljubljani s temo ''Svetotvornost poezije (hermenevtična analiza Kocbekove poezije in drugih njegovih tekstov)''.

S študijskim kolegom Valentinom ([[Tine Hribar]]) sta se poročila 1963; rodili sta se jima hčerki Daša (1964), poročena Koprivec (umrla 9. decembra 2015) in Valentina (1969), poročena Sorčan.

== Dejavnosti ==
Prelomni dogodek v njenem intelektualnem (in političnem) smislu je njen esej ''Krivda in greh'', v katerem je na podlagi intervjuja, ki ga je [[Edvard Kocbek]] dal [[Boris Pahor|Borisu Pahorju]] (objavljen v tržaški reviji [[Zaliv (revija)|Zaliv]], ponatisnjen pa je bil v [[Naši razgledi|Naših razgledih]] 9. maja 1975), problematizirala ravnanje revolucije med vojno in po njej, posebej [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojne likvidacije]] iz Avstrije vrnjenih kolaborantov z okupatorji med vojno in civilistov. Zaradi njenega eseja je bil ''Kocbekov zbornik'' več kot dve leti v »bunkerju« in je lahko izšel šele l. 1987. Esej je vzbudil veliko nasprotovanje takratne oblasti, zaradi njega je bila tudi izključena iz [[ZKS|Zveze komunistov]]. V eseju je namreč zahtevala pietetno obravnavo vseh mrtvih, tudi po vojni likvidiranih domobrancev in drugih kolaborantov ter civilistov, postavitev skupnega spomenika vsem vojnim in povojnim žrtvam (oliki obeliska z napisom: »Umrli za domovino«). V slovenski politični in družbeni prostor je zasadila idejo [[narodna sprava|narodne sprave]], saj je nesmisel, da se še naprej obnašamo po načelu »Kdor ni z nami, je proti nam!« - in s tem še kar nadaljujemo medsebojno sovraštvo iz druge svetovne vojne.

Bila je med pobudniki ustanovitve [[Nova revija|Nove revije]] in od leta 1988 do 1990 njena odgovorna urednica.

Prav tako je bila med pobudniki ustanovitve in aktivna članica ''Odbora za varstvo človekovih pravic'', ki je nastal ob aretaciji [[Janez Janša|Janeza Janše]] oziroma [[proces proti četverici|četverice]], sojene pred vojaškim sodiščem v Ljubljani.

Na prvih (demokratičnih) volitvah je bila izvoljena na listi [[SDZ|Slovenske demokratične zveze]] in bila vodja njenega poslanskega kluba. Aktivno je sodelovala pri slovenskih osamosvojitvenih dejanjih. Na naslednjih volitvah, 1992 ni več kandidirala za poslanko ter tako zapustila področje neposredne praktične politike.

Ker se je po prvih volitvah, posebej pa po osamosvojitvi, potencirano uveljavljala desnica z vse večjimi zahtevami po rehabilitaciji medvojne kolaboracije desnice, je takratno stanje duha in politična razmerja problematizirala v članku ''Zaustaviti desnico'', zaradi katerega jo desnica šteje med (komunistično) levico, čeprav problematizira tako levico kot desnico, njuno sporno ravnanje med vojno in danes.

Za svoje zasluge jo je predsednik RS odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem (zlati red za zasluge R. Slovenije). Prejela je tudi priznanje SEEMO; leta 2014 priznanje »državljan/ka Evrope«, leta 2021 pa je postala častna meščanka Ljubljane.

Zdaj je upokojenka, stanujoča v Tomišlju pri Igu. Oglaša se v revijah in dnevnem časopisu s članki in analizami pojavov, za katere meni, da škodijo družbeni skupnosti in jemljejo prepotrebne energije za današnje probleme in za utiranje poti v prihodnost nacije.

== Knjižna dela ==
* ''Vrednote mladih in resnica časa'', CZ, Ljubljana 1970;
* ''Meje sociologije'', Obzorja Maribor, Maribor 1972;
* ''Ubiti očeta'', Obzorja Maribor, Maribor 1983;
* ''Edvard Kocbek in križarsko gibanje'', Obzorja Maribor, Maribor 1990;
* ''Krivda in greh'' (Kocbekov zbornik), Obzorja Maribor, Maribor 1987;
* ''Dolomitska izjava'', Nova revija, Ljubljana 1991;
* ''Svitanja, Založba ČZP Enotnost'', Ljubljana 1994;
* ''Svet kot zarota, Enotnost'', Ljubljana 1996;
* ''Svetotvornost poezije'', Nova revija, Ljubljana 2002;
* ''Škof Rožman v zgodovini'' (soavtorica), 2008;
* ''Razkrižja'', Mladinska knjiga, Ljubljana 2009;
*''Slovenski razkoli in slovenska sprava: Usodni trk 'valjhunstva' in boljševizma'' (soavtor [[Tine Hribar]]), Ciceron, 2021

== Viri ==
&lt;references/&gt;
* Hribar, A. [[intervju]]. [[25.|11. 2016]].

* Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
* Miha Naglič: ''Spomenka Hribar, pred njeno sedemdesetletnico'', &quot;Še vedno sem malo tudi Žirovka&quot; (Intervju), Žirovski občasnik,št. 40, oktober 2010; s. 16-36. (Pričakovana je spletna objava v [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='udc%3DCivilizacija'&amp;pageSize=20&amp;flocation=Muzejsko+dru%C5%A1tvo+%C5%BDiri&amp;frelation=%C5%BDirovski+ob%C4%8Dasnik dLib])

== Nekatere objave ==
* Spomenka Hribar: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIIVJT44&amp;id=1b487daa-3653-4450-aa2a-e253901add34&amp;type=PDF 'Morala in revolucija'], Sodobnost, letnik 43, številka 5 (1995)  
* Spomenka Hribar: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMZEX3DM&amp;id=d809ff7b-9f9a-40ba-87b2-5518a14f4111&amp;type=PDF Uvodnik], Žirovski občasnik,št. 39, Žiri 2009; s. 5 - 13.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hribar, Spomenka}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofinje]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Srbski Slovenci]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]</text>
      <sha1>0nkjjvqvbdvan4z43ctnzn6j7zbad9s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bourguébus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225226</id>
    <revision>
      <id>5736257</id>
      <parentid>5284126</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:58:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1814" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Bourguébus|
INSEE=14092|
postal code=14540|
mayor=Michel Aubey|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Plaine Sud de Caen|
elevation m=50|
elevation min m=40|
elevation max m=73|
area km2=5,52 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Bourguébus''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2009 je naselje imelo 1.399 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] 10&amp;nbsp;km južno od samega središča [[Caen]]a.

== Uprava ==
Bourguébus je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Airan]], [[Bellengreville, Calvados|Bellengreville]], [[Billy, Calvados|Billy]], [[Cesny-aux-Vignes]], [[Chicheboville]], [[Clinchamps-sur-Orne]], [[Conteville, Calvados|Conteville]], [[Fontenay-le-Marmion]], [[Frénouville]], [[Garcelles-Secqueville]], [[Grentheville]], [[Hubert-Folie]], [[Laize-la-Ville]], [[May-sur-Orne]], [[Moult]], [[Ouézy]], [[Poussy-la-Campagne]], [[Rocquancourt]], [[Saint-Aignan-de-Cramesnil]], [[Saint-André-sur-Orne]], [[Saint-Martin-de-Fontenay]], [[Soliers]] in [[Tilly-la-Campagne]] z 23.721 prebivalci.

Kanton Bourguébus je sestavni del okrožja [[Caen]].

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bourguebus}}
[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>933c69r2ehp9gd5oydr6w4cxrvq58hw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bretteville-sur-Laize</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225232</id>
    <revision>
      <id>5736258</id>
      <parentid>5284127</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:58:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2709" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Bretteville-sur-Laize|
INSEE=14100|
postal code=14680|
mayor=Bruno François|
party=[[Socialistična stranka (Francija)|Socilaistična stranka]]|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin Cingal|
elevation m=54|
elevation min m=38|
elevation max m=130|
area km2=9,68 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Bretteville-sur-Laize''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2009 je naselje imelo 1.617 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob reki ''Laize'', 18&amp;nbsp;km južno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Bretteville-sur-Laize je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Barbery, Calvados|Barbery]], [[Boulon, Calvados|Boulon]], [[Bretteville-le-Rabet]], [[Le Bû-sur-Rouvres]], [[Cauvicourt]], [[Cintheaux]], [[Condé-sur-Ifs]], [[Estrées-la-Campagne]], [[Fierville-Bray]], [[Fontaine-le-Pin]], [[Fresney-le-Puceux]], [[Fresney-le-Vieux]], [[Gouvix]], [[Grainville-Langannerie]], [[Grimbosq]], [[Magny-la-Campagne]], [[Maizières, Calvados|Maizières]], [[Moulines, Calvados|Moulines]], [[Les Moutiers-en-Cinglais]], [[Mutrécy]], [[Ouilly-le-Tesson]], [[Rouvres, Calvados|Rouvres]], [[Saint-Germain-le-Vasson]], [[Saint-Laurent-de-Condel]], [[Saint-Sylvain, Calvados|Saint-Sylvain]], [[Soignolles]], [[Urville, Calvados|Urville]] in [[Vieux-Fumé]] s 14.560 prebivalci.

Kanton Bretteville-sur-Laize je sestavni del okrožja Caen.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Bretteville-sur-Laize Cemetery Cross of Sacrifice.jpg|thumb|left|175px]]
* kanadsko vojaško pokopališče iz časa po drugi svetovni vojni; ozemlje Brettevilla je bilo avgusta 1944 prizorišče hudih bojev ([[operacija Totalize]]) po [[operacija Overlord|zavezniškem izkrcanju]] na obalah Normandije.

== Pobratena mesta ==
* [[Chagford]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Maßbach]] ([[Bavarska]], [[Nemčija]]).

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Bretteville-sur-Laize}}
* [http://bretteville-sur-laize.a3w.fr/ Uradna spletna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>pogeyehfvz8glkul5rbsb8fvytbqww3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cabourg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225260</id>
    <revision>
      <id>5736259</id>
      <parentid>5284128</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:58:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2627" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Cabourg|
INSEE=14117|
postal code=14390|
mayor=Jean-Paul Henriet|
party=[[Zveza za ljudsko gibanje]]|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Estuaire de la Dives|
elevation m=5|
elevation min m=0|
elevation max m=15|
area km2=5,52 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Cabourg''' je [[turizem|letoviško]] [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam departmajev Francije|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam regij Francije|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2009 je naselje imelo 4.005 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob izlivu reke ''Dives'' v [[Rokavski preliv]], 32&amp;nbsp;km severovzhodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Cabourg je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Amfreville, Calvados|Amfreville]], [[Bavent]], [[Bréville-les-Monts]], [[Colombelles]], [[Escoville]], [[Gonneville-en-Auge]], [[Hérouvillette]], [[Merville-Franceville-Plage]], [[Petiville, Calvados|Petiville]], [[Ranville]], [[Sallenelles]] in [[Varaville]] z 20.857 prebivalci.

Kanton Cabourg je sestavni del okrožja Caen.

== Šport ==
Cabourg je leta [[International Lawn Tennis Challenge 1926|1926]] gostil evropski finale teniškega turnirja, predhodnika [[Davisov pokal|Davisovega pokala]].

== Pobratena mesta ==
* [[Atlantic City, New Jersey|Atlantic City]] ([[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]]),
* [[Bad Homburg vor der Höhe]] ([[Hessen]], [[Nemčija]]),
* [[Bromont]] ([[Québec]], [[Kanada]]),
* [[Castro-Urdiales]] ([[Kantabrija]], [[Španija]]),
* [[Chur]] ([[Graubünden]], [[Švica]]),
* [[Jūrmala|Jurmala]] ([[Latvija]]),
* [[Mayrhofen]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]], [[Avstrija]]),
* [[Mondorf-les-Bains]] ([[Luksemburg]]),
* [[Oussouye]] ([[Senegal]]),
* [[Salcombe]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Spa]] ([[Valonija]], [[Belgija]]),
* [[Terracina]] ([[Lacij]], [[Italija]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cabourg}}
* [http://www.cabourg.net Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]
[[Kategorija:Letovišča v Franciji]]</text>
      <sha1>460mgmu1gxj32zg48lkq5pk723ds1us</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Creully</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225400</id>
    <revision>
      <id>5736260</id>
      <parentid>5631871</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:58:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1909" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Creully|
INSEE=14200|
postal code=14480|
mayor=Roger Levert|
term=2001-2014|
intercommunality=Skupnost občin Orival|
elevation m=40|
elevation min m=7|
elevation max m=61|
area km2=8,56 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Creully''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta [[2006]] je naselje imelo 1.512 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob reki ''Seulles'' 19&amp;nbsp;km severozahodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Creully je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Amblie]], [[Anguerny]], [[Anisy]], [[Basly]], [[Bény-sur-Mer]], [[Cairon]], [[Cambes-en-Plaine]], [[Colomby-sur-Thaon]], [[Coulombs, Calvados|Coulombs]], [[Courseulles-sur-Mer]], [[Cully, Calvados|Cully]], [[Fontaine-Henry]], [[Le Fresne-Camilly]], [[Lantheuil]], [[Lasson, Calvados|Lasson]], [[Martragny]], [[Reviers]], [[Rosel]], [[Rucqueville]], [[Saint-Gabriel-Brécy]], [[Secqueville-en-Bessin]], [[Thaon]], [[Vaux-sur-Seulles]] in [[Villons-les-Buissons]] z 19.635 prebivalci.

Kanton Creully je sestavni del okrožja [[Caen]].

== Zanimivosti ==
* srednjeveška utrdba iz 11. do 12. stoletja ''Château de Creully'',
* cerkev sv. Martina iz 12. stoletja,

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Creully}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>qxdfs1k1p316k02x5tyu09nkgjolcc5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Douvres-la-Délivrande</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225409</id>
    <revision>
      <id>5736261</id>
      <parentid>5284130</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:58:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2266" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Douvres-la-Délivrande|
INSEE=14228|
postal code=14440|
mayor=Thierry Lefort|
term=2001-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Cœur de Nacre|
elevation m=19|
elevation min m=17|
elevation max m=58|
area km2=10,71 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Douvres-la-Délivrande''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 4.877 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] 13&amp;nbsp;km severno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Douvres-la-Délivrande je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Bernières-sur-Mer]], [[Cresserons]], [[Hermanville-sur-Mer]], [[Langrune-sur-Mer]], [[Lion-sur-Mer]], [[Luc-sur-Mer]], [[Mathieu, Calvados|Mathieu]], [[Plumetot]] in [[Saint-Aubin-sur-Mer, Calvados|Saint-Aubin-sur-Mer]] z 22.641 prebivalci.

Kanton Douvres-la-Délivrande je sestavni del okrožja [[Caen]].

== Zanimivosti ==
* neogotska bazilika Notre-Dame de la Délivrande iz druge polovice 19. stoletja, od 1975 francoski zgodovinski spomenik,
* ozemlje s poslopji baronstva Douvres-la-Délivrande nekdanje škofije Bayeux, iz 11. stoletja,
* radarska postaja iz obdobja druge svetovne vojne, del nemškega obrambnega sistema, imenovanega [[Atlantski zid]], danes muzej,
* vojaško pokopališče iz obdobja druge svetovne vojne

== Pobratena mesta ==
* [[Axminster]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Oerlenbach]] ([[Bavarska]], [[Nemčija]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Douvres-la-Délivrande}}
* [http://www.douvres-la-delivrande.fr Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>f8iyb9jufjewoejpkeaxk8lk06un3ci</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Évrecy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225411</id>
    <revision>
      <id>5736262</id>
      <parentid>5284131</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:58:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2014" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Évrecy|
INSEE=14257|
postal code=14210|
mayor=Henri Girard|
term=1977-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Évrecy-Orne-Odon|
elevation m=110|
elevation min m=58|
elevation max m=122|
area km2=8,31 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Évrecy''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 1.492 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] 15&amp;nbsp;km jugozahodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Évrecy je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Amayé-sur-Orne]], [[Avenay]], [[Baron-sur-Odon]], [[Bougy]], [[La Caine]], [[Curcy-sur-Orne]], [[Esquay-Notre-Dame]], [[Éterville]], [[Feuguerolles-Bully]], [[Fontaine-Étoupefour]], [[Gavrus]], [[Goupillières, Calvados|Goupillières]], [[Hamars]], [[Maizet]], [[Maltot]], [[Montigny, Calvados|Montigny]], [[Ouffières]], [[Préaux-Bocage]], [[Sainte-Honorine-du-Fay]], [[Saint-Martin-de-Sallen]], [[Tourville-sur-Odon]], [[Trois-Monts]], [[Vacognes-Neuilly]], [[Verson]] in [[Vieux, Calvados|Vieux]] z 20.661 prebivalci.

Kanton Évrecy je sestavni del okrožja [[Caen]].

== Zanimivosti ==
* Cerkev Notre-Dame de Évrecy, zgrajena v obdobju od 13. do 16. stoletja, francoski zgodovinski spomenik:

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Évrecy}}
* [http://www.ville-evrecy.fr/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Evrecy}}
[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>amm3o5yo6lqxkqacioj70ekukw4atcn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morteaux-Coulibœuf</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225506</id>
    <revision>
      <id>5736263</id>
      <parentid>5284132</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:59:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1688" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Morteaux-Coulibœuf|
INSEE=14452|
postal code=14620|
mayor=Christian Bacheley|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Pays de Falaise|
elevation m=64|
elevation min m=41|
elevation max m=106|
area km2=11,76 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Morteaux-Coulibœuf''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 507 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob reki ''Dives'' in njenem levem pritoku ''Ante'', 42&amp;nbsp;km jugovzhodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Morteaux-Coulibœuf je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Barou-en-Auge]], [[Beaumais]], [[Bernières-d'Ailly]], [[Courcy, Calvados|Courcy]], [[Crocy]], [[Épaney]], [[Ernes]], [[Fourches]], [[Jort]], [[Louvagny]], [[Le Marais-la-Chapelle]], [[Les Moutiers-en-Auge]], [[Norrey-en-Auge]], [[Olendon]], [[Perrières]], [[Sassy]], [[Vendeuvre]], [[Vicques, Calvados|Vicques]] in [[Vignats]] s 4.619 prebivalci.

Kanton Morteaux-Coulibœuf je sestavni del okrožja [[Caen]].

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>7brze4u74lspfngsduo2eefic5cmuux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ouistreham</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225511</id>
    <revision>
      <id>5736264</id>
      <parentid>5284133</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:59:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2887" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Ouistreham|
INSEE=14488|
postal code=14150|
mayor=André Ledran|
party=[[Socialistična stranka (Francija)|Socialistična stranka]]|
term=1983-2014|
intercommunality=|
elevation m=12|
elevation min m=0|
elevation max m=32|
area km2=9,95 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Ouistreham''' je [[pristanišče|pristaniško]] in [[turizem|letoviško]] [[naselje]] ter [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam departmajev Francije|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam regij Francije|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 9.252 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob izlivu [[Orne (reka)|reke Orne]] v [[Rokavski preliv]], 14&amp;nbsp;km severno od središča regije [[Caen]]a. S trajektom je povezan z angleškim pristaniškim mestom [[Portsmouth]].

== Uprava ==
Ouistreham je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Bénouville, Calvados|Bénouville]], [[Biéville-Beuville]], [[Blainville-sur-Orne]], [[Colleville-Montgomery]], [[Périers-sur-le-Dan]] in [[Saint-Aubin-d'Arquenay]] z 22.617 prebivalci.

Kanton Ouistreham je sestavni del okrožja [[Caen]].

== Zgodovina ==
Ouistreham, omenjen leta 1086 kot ''Oistreham'', je vse od srednjega veka pomembno trgovsko pristanišče, po izgradnji kanala ''Caen à la mer'' sredi 19. stoletja služi tudi kot pristanišče mesta Caen.

Med drugo svetovno vojno 6. junija 1944 so se na obali Ouistrehama ([[Sword Beach]]) [[Operacija Overlord|izkrcale]] [[Francoske svobodne sile]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:Muratlantiq.jpg|thumb|left|175px|Muzej Atlantskega zidu]]

* župnijska cerkev ''église Saint-Samson'' iz 12. stoletja,
* ''Phare de Ouistreham'', 38 m visoki svetilnik, postavljen iz granita leta 1905,
* Muzej [[Atlantski zid|Atlantskega zidu]],
** der Grosse Bunker, nemški bunker iz druge svetovne vojne, zajet med zavezniškim izkrcanjem v Normandiji,
* slikarska galerija z zbirko sodobnih lokalnih umetnikov.

== Pobratena mesta ==
* [[Angmering]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Braine-l'Alleud]] ([[Valonija]], [[Belgija]]),
* [[Lohr am Main]] ([[Bavarska]], [[Nemčija]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Ouistreham}}
* [http://www.ville-ouistreham.fr/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]
[[Kategorija:Letovišča v Franciji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Franciji]]</text>
      <sha1>a3x5cq6xxjjs4xh2gxdl2uaonh4xihn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Falaise, Calvados</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225542</id>
    <revision>
      <id>5736265</id>
      <parentid>5284134</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:59:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3853" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Falaise-jug&lt;br&gt;Falaise-sever|
INSEE=14258|
postal code=14700|
mayor=Éric Macé|
term=2005-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Pays de Falaise|
elevation m=132|
elevation min m=89|
elevation max m=188|
area km2=11,84 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Falaise''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 8.475 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob reki ''Ante'', 42&amp;nbsp;km jugovzhodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Falaise je sedež dveh kantonov:
* ''Kanton Falaise-jug'' (del občine Falaise, občine [[Damblainville]], [[Eraines]], [[Fresné-la-Mère]], [[La Hoguette]], [[Pertheville-Ners]], [[Versainville]] in [[Villy-lez-Falaise]]: 9.854 prebivalcev),
* ''Kanton Falaise-sever'' (del občine Falaise, občine [[Aubigny, Calvados|Aubigny]], [[Bonnœil]], [[Bons-Tassilly]], [[Cordey]], [[Le Détroit]], [[Fourneaux-le-Val]], [[Les Isles-Bardel]], [[Leffard]], [[Les Loges-Saulces]], [[Martigny-sur-l'Ante]], [[Le Mesnil-Villement]], [[Noron-l'Abbaye]], [[Pierrefitte-en-Cinglais]], [[Pierrepont, Calvados|Pierrepont]], [[Pont-d'Ouilly]], [[Potigny]], [[Rapilly]], [[Saint-Germain-Langot]], [[Saint-Martin-de-Mieux]], [[Saint-Pierre-Canivet]], [[Saint-Pierre-du-Bû]], [[Soulangy]], [[Soumont-Saint-Quentin]], [[Tréprel]], [[Ussy]] in [[Villers-Canivet]]: 10.520 prebivalcev).

Oba kantona sta sestavna dela okrožja [[Caen]].

== Zgodovina ==
Falaise je rojstni kraj [[Normani|normanskega]] vojskovodje in angleškega kralja [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] (1027-1087).

Leta [[1174]] je bil v Falaisu dosežen [[Falaiški mir|sporazum]] med angleškim kraljem [[Henrik II. Angleški|Henrikom II.]] in škotskim kraljem [[Viljem I. Škotski|Viljemom I.]], v katerem je moral slednji kot ujetnik v zameno za svojo prostost zapriseči zvestobo angleški kroni.

V času [[Operacija Overlord|zavezniškega izkrcanja]] v Normandiji med drugo svetovno vojno se je v Falaiškem žepu odigrala odločilna [[bitka za Falaise|bitka]], s katero si je zavezniška vojska dokončno utrdila položaje za prevlado nad ozemljem Normandije. Pred samo osvojitvijo sta bili med zavezniškim bombardiranjem uničeni dve tretjini kraja, večinoma obnovljenega po vojni.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Chateau-falaise-calvados.jpg|thumb|left|175px|Château de Falaise]]

* ''Château de Falaise'', srednjeveški grad iz 12. do 13. stoletja, zgrajen na temeljih njegovega predhodnika, sedež normanskih vojvodov, od 1840 francoski zgodovinski spomenik,
* cerkev sv. Servacija, grajena v obdobju od 11. do 16. stoletja,
* romanski cerkvi sv. Lovrenca in Notre-Dame de Guibray iz 11. stoletja,
* cerkev sv. Trojice iz 13. stoletja,
* Muzej ''avgust 1944'',
* Muzej [[André Lemaître]], z zbirko 90 del francoskega slikarja.

== Pobratena mesta ==
* [[Alma, Quebec|Alma]] ([[Quebec]], [[Kanada]]),
* [[Bad Neustadt an der Saale]] ([[Bavarska]], [[Nemčija]]),
* [[Cassino]] ([[Lacij]], [[Italija]]),
* [[Henley-on-Thames]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Falaise}}
* [http://www.falaise.fr Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]</text>
      <sha1>jxvh4ldglmw2zj0s9zizy2726ji6dbm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thury-Harcourt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225548</id>
    <revision>
      <id>5736266</id>
      <parentid>5284135</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:59:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3257" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Thury-Harcourt|
INSEE=14689|
postal code=14220|
mayor=Paul Chandelier|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Suisse Normande|
elevation m=100|
elevation min m=18|
elevation max m=156|
area km2=4,90 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Thury-Harcourt''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2011 je naselje imelo 2.032 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob [[Orne (reka)|reki Orne]], 14&amp;nbsp;km južno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Thury-Harcourt je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Acqueville, Calvados|Acqueville]], [[Angoville]], [[Le Bô]], [[Caumont-sur-Orne]], [[Cauville]], [[Cesny-Bois-Halbout]], [[Clécy]], [[Combray]], [[Cossesseville]], [[Croisilles, Calvados|Croisilles]], [[Culey-le-Patry]], [[Donnay]], [[Espins]], [[Esson]], [[Martainville, Calvados|Martainville]], [[Meslay, Calvados|Meslay]], [[Placy]], [[La Pommeraye, Calvados|La Pommeraye]], [[Saint-Denis-de-Méré]], [[Saint-Lambert, Calvados|Saint-Lambert]], [[Saint-Omer, Calvados|Saint-Omer]], [[Saint-Rémy, Calvados|Saint-Rémy]], [[Tournebu]], [[Le Vey]] in [[La Villette, Calvados|La Villette]] z 10.038 prebivalci.

Kanton Thury-Harcourt je sestavni del okrožja Caen.

== Zgodovina ==
Kraj se je prvotno imenoval Thury, po povišanju markizata Thury v vojvodstvo v korist francoskega maršala [[Henri d'Harcourt|vojvoda d'Harcourta]] (1654-1718) pa se je leta 1709 preimenoval v Thury-Harcourt.
  
V 17. stoletju se je v Kanado izselilo več družin vključno z župnikom Lesueurom, ki je v Quebecu ustanovil župnijo [[Saint-Sauveur, Quebec|Saint-Sauveur]], in generalom flote za [[Nova Francija|Novo Francijo]] Pierrom Legardeurom, ki je poimenoval mesti Le Gardeur in [[Repentigny, Quebec|Repentigny]].

V času [[Operacija Overlord|zavezniškega izkrcanja]] med drugo svetovno vojno avgusta 1944 je bilo tri četrtine mesta uničenega.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Thury-Harcourt-calvados-eglise.jpg|thumb|left|175px|Cerkev presvetega Odrešenika, Thury-Harcourt]]

* dvorec ''Château de Thury-Harcourt'' s parkom in vrtovi, zgrajen v 17. stoletju na mestu nekdanjega srednjeveškega gradu, povečan v prvi polovici 18. stoletja,
* romanska cerkev presvetega Odrešenika iz 12. stoletja, močno poškodovana med zavezniškim bombardiranjem v času druge svetovne vojne, obnovljena po vojni,
* vasica Saint-Benin z lokalno cerkvijo iz 16. do 18. stoletja, leta 1858 vključena v občino Thury-Harcourt,

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Thury-Harcourt}}
* [http://www.thury-harcourt.fr/ Uradna spletna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>cepwsdlwnufmcr4eb2fznoe0yt9usdp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tilly-sur-Seulles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225560</id>
    <revision>
      <id>5736267</id>
      <parentid>5284136</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:00:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2343" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Tilly-sur-Seulles|
INSEE=14692|
postal code=14250|
mayor=Olivier Quesnot|
term=1995-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Val de Seulles|
elevation m=75|
elevation min m=44|
elevation max m=122|
area km2=8,98 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Tilly-sur-Seulles''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 1.325 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob reki ''Seulles'' 15&amp;nbsp;km zahodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Tilly-sur-Seulles je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Audrieu]], [[Bretteville-l'Orgueilleuse]], [[Brouay]], [[Carcagny]], [[Cheux]], [[Cristot]], [[Ducy-Sainte-Marguerite]], [[Fontenay-le-Pesnel]], [[Grainville-sur-Odon]], [[Juvigny-sur-Seulles]], [[Loucelles]], [[Le Mesnil-Patry]], [[Mondrainville]], [[Mouen]], [[Putot-en-Bessin]], [[Rots]], [[Sainte-Croix-Grand-Tonne]], [[Saint-Manvieu-Norrey]], [[Saint-Vaast-sur-Seulles]], [[Tessel]] in [[Vendes]] s 15.513 prebivalci.

Kanton Tilly-sur-Seulles je sestavni del okrožja [[Caen]].

== Zgodovina ==
[[Slika:TillyBUC.jpg|thumb|left|175px|19. junij 1944]]

Prvotni Tilly-Orceau se je leta 1793 v času francoske revolucije preimenoval v Tilly-sur-Seule, leta 1801 pa je oprevzel sedanje ime Tilly-sur-Seulles.

Med [[Operacija Overlord|zavezniškim izkrcanjem]] v Normandiji je bilo v času [[bitka za Caen|bitke za Caen]] uničenega 70% mesta.

== Zanimivosti ==
* romanska cerkev sv. Petra,
* srednjeveški most,
* ruševine gradu ''Château de Tilly-sur-Seulles''.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Tilly-sur-Seulles}}
* [http://www.mairie-tillysurseulles.fr/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>oj3aqixudc1d9rlv9yd3upzjyc9e4is</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Troarn</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225567</id>
    <revision>
      <id>5736269</id>
      <parentid>5284137</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:00:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1915" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Troarn|
INSEE=14712|
postal code=14670|
mayor=Dominique Lefrançois|
term=2001-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Entre bois et marais|
elevation m=36|
elevation min m=2|
elevation max m=61|
area km2=11,53 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Troarn''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 3.645 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] 14&amp;nbsp;km vzhodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Troarn je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Argences]], [[Banneville-la-Campagne]], [[Cagny, Calvados|Cagny]], [[Canteloup, Calvados|Canteloup]], [[Cléville, Calvados|Cléville]], [[Cuverville, Calvados|Cuverville]], [[Démouville]], [[Émiéville]], [[Giberville]], [[Janville, Calvados|Janville]], [[Saint-Ouen-du-Mesnil-Oger]], [[Saint-Pair]], [[Saint-Pierre-du-Jonquet]], [[Sannerville]], [[Touffréville]] in [[Vimont, Calvados|Vimont]] z 22.844 prebivalci.

Kanton Troarn je sestavni del okrožja [[Caen]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:FranceNormandieTroarnEglise.jpg|thumb|left|175px|Cerkev Saint-Ouen, Troarn]]

* opatija sv. Martina, ustanovljena leta 1059;

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Troarn}}
* [http://www.ville-troarn.fr/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>3ekyzgwlns7biszw7qb0jjb0tfyx70s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Villers-Bocage, Calvados</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225570</id>
    <revision>
      <id>5736270</id>
      <parentid>5284138</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:00:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2376" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Caen|
canton=Villers-Bocage|
INSEE=14752|
postal code=14310|
mayor=Xavier Lebrun|
term=2001-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Villers-Bocage Intercom|
elevation m=170|
elevation min m=95|
elevation max m=217|
area km2=5,76 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Villers-Bocage''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 2.868 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] 25&amp;nbsp;km jugozahodno od središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Villers-Bocage je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Amayé-sur-Seulles]], [[Banneville-sur-Ajon]], [[Bonnemaison]], [[Campandré-Valcongrain]], [[Courvaudon]], [[Épinay-sur-Odon]], [[Landes-sur-Ajon]], [[Le Locheur]], [[Longvillers]], [[Maisoncelles-Pelvey]], [[Maisoncelles-sur-Ajon]], [[Le Mesnil-au-Grain]], [[Missy, Calvados|Missy]], [[Monts-en-Bessin]], [[Noyers-Bocage]], [[Parfouru-sur-Odon]], [[Saint-Agnan-le-Malherbe]], [[Saint-Louet-sur-Seulles]], [[Tournay-sur-Odon]], [[Tracy-Bocage]] in [[Villy-Bocage]] z 10.068 prebivalci.

Kanton Villers-Bocage je sestavni del okrožja [[Caen]].

== Zgodovina ==
V času [[Operacija Overlord|zavezniške invazije]] v Normandiji med drugo svetovno vojno se je 13. junija 1944 na ozemlju Villers-Bocage odvijala [[bitka za Villers-Bocage|bitka]] med britanskimi enotami in nemško vojaško silo; slednja je uspela zaustaviti in odbiti napad Britancev. Dva tedna kasneje je bil Villers-Bocage med [[Operacija Epsom|operacijo Epsom]] porušen do tal.

== Zanimivosti ==
* dvorec iz 17. stoletja,
* cerkev sv. Martina, obnovljena leta 1955,

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Villers-Bocage, Calvados}}
* [http://www.villers-bocage.info/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>k02tpvo2o188oup7vkxibnfagolp8hr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Balleroy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225571</id>
    <revision>
      <id>5736271</id>
      <parentid>5284140</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:00:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2330" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Bayeux|
canton=Balleroy|
INSEE=14035|
postal code=14490|
mayor=Denis Legrand|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Intercom Balleroy Le Molay-Littry|
elevation m=110|
elevation min m=49|
elevation max m=131|
area km2=4,23 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Balleroy''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam departmajev Francije|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam regij Francije|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2008 je naselje imelo 770 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob reki ''Drôme'', 16&amp;nbsp;km jugozahodno od [[Bayeux]]a.

== Uprava ==
Balleroy je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[La Bazoque, Calvados|La Bazoque]], [[Bucéels]], [[Cahagnolles]], [[Campigny, Calvados|Campigny]], [[Castillon, Calvados|Castillon]], [[Chouain]], [[Condé-sur-Seulles]], [[Ellon]], [[Juaye-Mondaye]], [[Lingèvres]], [[Litteau]], [[Le Molay-Littry]], [[Montfiquet]], [[Noron-la-Poterie]], [[Planquery]], [[Saint-Martin-de-Blagny]], [[Saint-Paul-du-Vernay]], [[Tournières]], [[Le Tronquay, Calvados|Le Tronquay]], [[Trungy]] in [[Vaubadon]] z 10.345 prebivalci.

Kanton Balleroy je sestavni del okrožja [[Bayeux]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:FranceNormandieBalleroyEglise.jpg|thumb|left|175px|Cerkev sv. Martina, Balleroy]]

* dvorec ''Château de Balleroy'', zgrajen v letih 1631-1637;

== Pobratena mesta ==
* [[Fo, Burkina Faso|Fo]] ([[Burkina Faso]]),
* [[Kijev]] ([[Ukrajina]]),
* [[Ribe, Danska|Ribe]] ([[Danska]]),
* [[Shebbear, Devon|Shebbear]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]],
* [[Tirana]] ([[Albanija]]),
* [[Vilna]] ([[Litva]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Balleroy}}
* [http://www.mairie-balleroy.fr/ Uradna spletna stran] {{ikona fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>kaphtrg8o29ghogmqjv7agfn10614w4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Caumont-l'Éventé</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225613</id>
    <revision>
      <id>5736273</id>
      <parentid>5284141</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:01:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2011" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Bayeux|
canton=Caumont-l'Éventé|
INSEE=14143|
postal code=14240|
mayor=Christian Gabriel|
term=2001-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Aunay-Caumont-Intercom|
elevation m=245|
elevation min m=125|
elevation max m=247|
area km2=6,27 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Caumont-l'Éventé''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2009 je naselje imelo 1.348 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] 21&amp;nbsp;km južno od [[Bayeux]]a.

== Uprava ==
Caumont-l'Éventé je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Anctoville]], [[Cormolain]], [[Foulognes]], [[Hottot-les-Bagues]], [[La Lande-sur-Drôme]], [[Livry, Calvados|Livry]], [[Longraye]], [[Saint-Germain-d'Ectot]], [[Sainte-Honorine-de-Ducy]], [[Sallen]], [[Sept-Vents]], [[Torteval-Quesnay]] in [[La Vacquerie]] s 6.563 prebivalci.

Kanton Caumont-l'Éventé je sestavni del okrožja Bayeux.

== Zanimivosti ==
[[Slika:FranceNormandieCaumontLEventeEglise.jpg|thumb|left|175px|Cerkev Saint-Clair-et-Saint-Martin]]

* cerkev ''Saint-Clair-et-Saint-Martin'' (1850).
* ''Souterroscope'', podzemni muzej, nekdanji rudnik skrilavca.
* ''Château de la Ferrière'' (1906).

== Vir ==
* [http://www.insee.fr/fr/bases-de-donnees/esl/comparateur.asp?codgeo=COM-14143 Insee] {{fr}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Caumont-l'Éventé}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>fwfw7knp6c8og3wwrprhd416zm4lw5n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Isigny-sur-Mer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225631</id>
    <revision>
      <id>5736274</id>
      <parentid>5284142</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:01:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2230" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Bayeux|
canton=Isigny-sur-Mer|
INSEE=14342|
postal code=14230|
mayor=Gérard Quesnel|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Isigny Grandcamp Intercom|
elevation m=30|
elevation min m=0|
elevation max m=37|
area km2=17,44 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Isigny-sur-Mer''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 2.755 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] ob [[Vire (reka)|reki Vire]] in njenem desnem pritoku ''Aure'' 3&amp;nbsp;km pred izlivom v [[Rokavski preliv]], 32&amp;nbsp;km zahodno od [[Bayeux]]a.

== Uprava ==
Isigny-sur-Mer je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Asnières-en-Bessin]], [[La Cambe]], [[Canchy, Calvados|Canchy]], [[Cardonville]], [[Cartigny-l'Épinay]], [[Castilly]], [[Cricqueville-en-Bessin]], [[Deux-Jumeaux]], [[Englesqueville-la-Percée]], [[La Folie, Calvados|La Folie]], [[Géfosse-Fontenay]], [[Grandcamp-Maisy]], [[Lison]], [[Longueville, Calvados|Longueville]], [[Monfréville]], [[Neuilly-la-Forêt]], [[Osmanville]], [[Les Oubeaux]], [[Saint-Germain-du-Pert]], [[Saint-Marcouf, Calvados|Saint-Marcouf]], [[Sainte-Marguerite-d'Elle]], [[Saint-Pierre-du-Mont, Calvados|Saint-Pierre-du-Mont]] in [[Vouilly]] z 9.992 prebivalci.

Kanton Isigny-sur-Mer je sestavni del okrožja [[Bayeux]].

== Pobratena mesta ==
* [[Kingsbridge]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Weilerbach]] ([[Porenje - Pfalška]], [[Nemčija]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Isigny-sur-Mer}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>is5l4gykuzgpyhtfp8htpb8mdmj18rj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ryes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225661</id>
    <revision>
      <id>5736275</id>
      <parentid>5284143</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1967" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Bayeux|
canton=Ryes|
INSEE=14552|
postal code=14400|
mayor=Françoise Marie|
term=2014-2020|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Bayeux Intercom|
elevation m=20|
elevation min m=15|
elevation max m=59|
area km2=9,59 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Ryes''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2011 je naselje imelo 494 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Normandija|Normandiji]] 8&amp;nbsp;km severovzhodno od [[Bayeux]]a.

== Uprava ==
Ryes je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Arromanches-les-Bains]], [[Asnelles]], [[Banville]], [[Bazenville]], [[Colombiers-sur-Seulles]], [[Commes]], [[Crépon, Calvados|Crépon]], [[Esquay-sur-Seulles]], [[Graye-sur-Mer]], [[Longues-sur-Mer]], [[Magny-en-Bessin]], [[Le Manoir, Calvados|Le Manoir]], [[Manvieux]], [[Meuvaines]], [[Port-en-Bessin-Huppain]], [[Saint-Côme-de-Fresné]], [[Sainte-Croix-sur-Mer]], [[Sommervieu]], [[Tierceville]], [[Tracy-sur-Mer]], [[Vaux-sur-Aure]], [[Ver-sur-Mer]], [[Vienne-en-Bessin]] in [[Villiers-le-Sec, Calvados|Villiers-le-Sec]] z 12.108 prebivalci.

Kanton Ryes je sestavni del okrožja Bayeux.

== Zanimivosti ==
* cerkev sv. Martina iz 12. in 13. stoletja, od 1840 francoski zgodovinski spomenik,
* britansko vojaško pokopališče.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Ryes}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>e1m46frvv4r2enokr0qkmuxjyxnh5s2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trévières</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225664</id>
    <revision>
      <id>5736277</id>
      <parentid>5284144</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:01:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2045" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Bayeux|
canton=Trévières|
INSEE=14711|
postal code=14710|
mayor=Jean-Pierre Richard|
term=1995-2014|
intercommunality=Skupnost občin Trévières|
elevation m=14|
elevation min m=0|
elevation max m=46|
area km2=11,70 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Trévières''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 947 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Bessin]] ([[Normandija]]) ob reki ''Aure'', 15&amp;nbsp;km severozahodno od [[Bayeux]]a.

== Uprava ==
Trévières je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Aignerville]], [[Bernesq]], [[Blay]], [[Le Breuil-en-Bessin]], [[Bricqueville]], [[Colleville-sur-Mer]], [[Colombières]], [[Crouay]], [[Écrammeville]], [[Étréham]], [[Formigny]], [[Louvières, Calvados|Louvières]], [[Maisons, Calvados|Maisons]], [[Mandeville-en-Bessin]], [[Mosles]], [[Rubercy]], [[Russy, Calvados|Russy]], [[Sainte-Honorine-des-Pertes]], [[Saint-Laurent-sur-Mer]], [[Saon]], [[Saonnet]], [[Surrain]], [[Tour-en-Bessin]] in [[Vierville-sur-Mer]] s 7.082 prebivalci.

Kanton Trévières je sestavni del okrožja [[Bayeux]].

== Zanimivosti ==
* lokalna cerkev z vitražem v spomin na častnike in vojake ameriške 95-e pehotne divizije,
* spomenik padlim v prvi svetovni vojni ''Plaque de la Libération''.

== Osebnosti ==
* [[Octave Mirbeau]], francoski pisatelj (1848-1917);

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

{{DEFAULTSORT:Trevieres}}
[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>lgaxwrcj6l173ag0j0nahbanmr7kg4h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Blangy-le-Château</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225699</id>
    <revision>
      <id>5736278</id>
      <parentid>5288182</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:01:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1859" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Blangy-le-Château|
INSEE=14077|
postal code=14130|
mayor=Denis Favril|
term=2001-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Blangy Pont-l'Évêque Intercom|
elevation m=78|
elevation min m=38|
elevation max m=162|
area km2=10,62 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Blangy-le-Château''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam departmajev Francije|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[francoske regije|regije]] [[Normandija]]. Leta 2006 je naselje imelo 664 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ob reki ''Chaussey'', 11&amp;nbsp;km severno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Blangy-le-Château je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Les Authieux-sur-Calonne]], [[Bonneville-la-Louvet]], [[Le Breuil-en-Auge]], [[Le Brévedent]], [[Coquainvilliers]], [[Le Faulq]], [[Fierville-les-Parcs]], [[Manerbe]], [[Manneville-la-Pipard]], [[Le Mesnil-sur-Blangy]], [[Norolles]], [[Saint-André-d'Hébertot]], [[Saint-Philbert-des-Champs]] in [[Le Torquesne]] s 6.878 prebivalci.

Kanton Blangy-le-Château je sestavni del okrožja [[Lisieux]].

== Zanimivosti ==
* Notredamska cerkev, zgrajena v 15. stoletju na mestu nekdanje romanske cerkve, uničene med stoletno vojno;

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Blangy-le-Château}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>4r7runk88ku6i0by4v7910t08a1ph6k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cambremer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225723</id>
    <revision>
      <id>5736279</id>
      <parentid>5284146</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:02:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2211" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Cambremer|
INSEE=14126|
postal code=14340|
mayor=Christian Bosshard|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin Cambremer|
elevation m=96|
elevation min m=34|
elevation max m=162|
area km2=23,57 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Cambremer''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2009 je naselje imelo 1.105 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ([[Normandija]]) 14&amp;nbsp;km zahodno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Cambremer je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Auvillars]], [[Beaufour-Druval]], [[Beuvron-en-Auge]], [[Bonnebosq]], [[Corbon, Calvados|Corbon]], [[Formentin]], [[Le Fournet]], [[Gerrots]], [[Hotot-en-Auge]], [[Léaupartie]], [[Montreuil-en-Auge]], [[Notre-Dame-d'Estrées]], [[Repentigny, Calvados|Repentigny]], [[La Roque-Baignard]], [[Rumesnil]], [[Saint-Ouen-le-Pin]], [[Valsemé]] in [[Victot-Pontfol]] s 4.686 prebivalci.

Kanton Cambremer je sestavni del okrožja Lisieux.

== Zgodovina ==
Naselbina se prvikrat omenja v 7. stoletju v latinizirani obliki ''Cambrimaro''.

== Zanimivosti ==
* cerkev sv. Lovrenca iz 11.in 12. stoletja, od 1921 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
* cerkev ''Saint-Germain et Saint-Sébastien de Grandouet'', zgodovinski spomenik od 1977,
* vila ''Manoir de Montargis'', zgodovinski spomenik od 1977,
* poslopje z okolico ''Manoir du Bais'', zgodovinski spomenik od 2001,
* dvorec Château-les-Bruyeres.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cambremer}}
* [http://www.cambremer.fr/ Uradna stran] {{fr}}
{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>oikfpzqmfmm90tmfo0g7f44p5nz9ocr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dozulé</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225737</id>
    <revision>
      <id>5736280</id>
      <parentid>5288179</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:02:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1871" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Dozulé|
INSEE=14229|
postal code=14430|
mayor=Sophie Gaugain|
term=2014-2020|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;pays d'Auge dozuléen|
elevation m=22|
elevation min m=8|
elevation max m=139|
area km2=5,23 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Dozulé''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[francoske regije|regije]] [[Normandija]]. Leta 2012 je naselje imelo 2.022 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]], 14&amp;nbsp;km severozahodno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Dozulé je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Angerville, Calvados|Angerville]], [[Annebault]], [[Auberville]], [[Basseneville]], [[Bourgeauville]], [[Branville]], [[Brucourt]], [[Cresseveuille]], [[Cricqueville-en-Auge]], [[Danestal]], [[Dives-sur-Mer]], [[Douville-en-Auge]], [[Gonneville-sur-Mer]], [[Goustranville]], [[Grangues]], [[Heuland]], [[Houlgate]], [[Périers-en-Auge]], [[Putot-en-Auge]], [[Saint-Jouin]], [[Saint-Léger-Dubosq]], [[Saint-Pierre-Azif]], [[Saint-Samson, Calvados|Saint-Samson]] in [[Saint-Vaast-en-Auge]] s 15.245 prebivalci.

Kanton Dozulé je sestavni del okrožja Lisieux.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Dozulé}}
* [http://www.dozule.fr/ Uradna spletna stran] {{fr}}
{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>5nku92j17eqcyzgrdtxut1u2g5gr8e1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Honfleur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225914</id>
    <revision>
      <id>5736281</id>
      <parentid>5284148</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:02:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8172" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Honfleur|
INSEE=14333|
postal code=14600|
mayor=Michel Lamarre|
term=1995-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Pays de Honfleur|
elevation m=5|
elevation min m=0|
elevation max m=187|
area km2=13,67 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Honfleur''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 8.177 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ([[Normandija]]) ob izlivu [[Sena|reke Sene]] v [[Rokavski preliv]] (nasproti [[Le Havre|Le Havra]]).

== Uprava ==
Honfleur je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Ablon]], [[Barneville-la-Bertran]], [[Cricquebœuf]], [[Équemauville]], [[Fourneville]], [[Genneville]], [[Gonneville-sur-Honfleur]], [[Pennedepie]], [[Quetteville]], [[La Rivière-Saint-Sauveur]], [[Saint-Gatien-des-Bois]] in [[Le Theil-en-Auge]] s 16.715 prebivalci.

Kanton Honfleur je sestavni del okrožja [[Lisieux]]. Prebivalstvo se je gibalo med 8000 in 9000 od leta 1793 in je imel leta 2006 (po INSEE&lt;ref&gt;[http://cassini.ehess.fr/cassini/fr/html/6_index.htm http://cassini.ehess.fr/ Population par commune avant 1962 (résultats publiés au journal officiel ou conservés aux archives départementales)]&lt;/ref&gt; according to [[Institut national de la statistique et des études économiques|INSEE]]&lt;ref&gt;[http://www.insee.fr/fr/ffc/docs_ffc/psdc.htm INSEE : Population depuis le recensement de 1962]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.insee.fr/fr/ppp/bases-de-donnees/recensement/populations-legales/pages2008/pdf/dep14.pdf Recensement de 2006 des communes du Calvados]&lt;/ref&gt;) 8177 prebivalcev, ki se imenujejo Honfleurais.

== Zgodovina ==
Naselbina se prvikrat omenja v viru normanskega vojvoda [[Rihard III. Normanski|Riharda III.]] iz leta 1027. V sredini 12. stoletja je Honfleur predstavljal pomembno vmesno trgovsko postajo med [[Rouen]]om in [[Anglija|Anglijo]]. Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] ga je dvakrat zasedla angleška vojska, leta 1357 in v letih 1419-1450. V začetku 16. stoletja je postal pomembno izhodišče prekomorskih odprav: 1503 [[Binot Paulmier de Gonneville|de Gonnevilla]] na obale [[Brazilija|Brazilije]], 1506 [[Jean Denis|Jeana Denisa]] na otoke [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] in ustje [[Reka svetega Lovrenca|Reke svetega Lovrenca]], 1608 ekspedicija [[Samuel de Champlain|de Champlaina]], ustanovitelja mesta [[Quebec]]. V tem času je postal tudi eno od petih glavnih pristanišč trgovine s sužnji v Franciji. Njegov zaton se je začel konec 18. stoletja z vojnami [[francoska revolucija|francoske revolucije]] in [[Prvo Francosko cesarstvo|Prvega Francoskega cesarstva]] ter preselitvijo trgovskega pristanišča v [[Le Havre]].

V 19. stoletju je v kraju delovala slikarska šola ''école de Honfleur''. V njej so delovali poleg drugih tudi [[Gustave Courbet]], [[Eugène Boudin]], [[Claude Monet]] in [[Johan Jongkind]], ki so prispevali k nastanku [[impresionizem|impresionističnega gibanja]].
 
== Zanimivosti ==
=== Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske ===
Cerkev je posvečena [[Sveta Katarina|sv. Katarini]] iz Aleksandrije, kot je razvidno iz lesene skulpture nad verando [[zvonik]]a, ki ločuje dve [[cerkvena ladja|cerkveni ladji]]. V roki drži kolo in meč. Prva ladja je najstarejši del stavbe, ki datira v drugo polovico 15. stoletja, zgrajena takoj po stoletni vojni. Zgrajena je bila po vzoru na tržnico, z uporabo ladjedelniške tehnike, ki daje vtis narobe navzdol obrnjenega ladijskega trupa. Zvonik je bil zgrajen na razdalji, ki onemogoča da bi zgorel v primeru požara. Dejansko pa zvonik prestreza strele zaradi svoje višine in položaja na hribu. V 16. stoletju, je bila dodana druga ladja, katere obok je bil lesen, kot oboki skromnih gotskih cerkva. Ta drugi del je bil precej vsestranski, in ni videti kot ladijski trup. Kasneje so dodali kapele v obeh ladjah. Cerkev je v celoti lesena.

Slavni &quot;Axe mojstri&quot; iz mestne ladjedelnice so ustvaril to lepo stavbo brez uporabe žage, prav tako kot njihovi [[Normani|normanski]] predniki (ki jih je mogoče videti v akciji v [[Tapiserija iz Bayeuxa|tapiseriji iz Bayeuxa]]).

Žarki, ki se uporabljajo za ustvarjanje stebrov ladje in stranskih sten so neenake dolžine, ker ni bilo dovolj hrastov enako dolgih za gradnjo. Nekateri imajo oporo iz kamna raznih višin, nekateri te opore nimajo. Cerkev je delno prekrita s kostanjevimi [[skodla]]mi, ki se v lokalnem narečju imenujejo ''essentes''.

Neonormanska veranda je bila zgrajena po vzoru podeželskih normandijskih cerkva na začetku 20. stoletja in je nadomestila monumentalno vežo v neoklasicističnem slogu iz prejšnjega stoletja.

Treba je omeniti, da klasične [[orgle]] prihajajo iz župnije St. Vincent iz [[Rouen]]a, renesančni balkon je okrašen z glasbeniki. [[Vitraj]]i iz 19. stoletja krasijo okna na vzhodnem [[prezbiterij|kor]]u.

Stavba nima [[transept]]a, stranske stene kapele so enolično okrašene s kipi zadnjih [[svetnik]]ov, vključno z dvema lokalnima: Saint Marcouf in Sainte Thérèse de Lisieux.

=== Drugo===
* cerkev sv. Štefana (''Église Saint-Étienne ''), stara župnijska cerkev v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu, ki datira v delu v 14. in 15. stoletju. Je najstarejša v mestu. Izdelana je iz apnenca in caenskega kamna, saj se mesto Honfleur nahaja na meji teh dveh apnenčastih kamnin. Zvonik je pokrit s skodlami iz kostanjevega lesa. Danes je zraven Pomorski muzej.
* cerkev sv. Leonarda (''Église Saint-Léonard '') s fasado v razposajenem gotskem slogu. Preostali del stavbe je bil obnovljena v 17. in 18. stoletju, kar pojasnjuje nenavadno obliko zvonika, ki predstavlja nekakšno kupolo.
* muzeja Eugèna Boudina, Erika Satieja, muzej stari Honfleur, pomorski muzej.

&lt;gallery&gt;
Slika:Eglise Honfleur France.jpg|Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske
File:EgliseHonfleur.jpg|Zvonik cerkve sv. Katarine
File:BefroiHonfleurs.jpg|Zvonik z uro cerkve sv. Katarine
File:La ferme Saint-Siméon à Honfleur, en France.jpg|Kmetija Saint-Siméon, ki so jo radi slikali slikarji
File:Maisons Satie 2007.jpg|Hiša Satie
File:Honfleur France pier.JPG|Stari pomol v Honfleurju
&lt;/gallery&gt;

== Osebnosti ==
* [[Erik Alfred Leslie Satie|Erik Satie]], francoski skladatelj in pianist (1866-1925).

== Partnerska mesta ==
Honfleur je pobraten z:&lt;ref name=&quot;Honfleur twinnings&quot;&gt;{{cite web | url =http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&amp;id=4#tabs3 | title = National Commission for Decentralised cooperation | accessdate = 2013-12-26|work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères) | language = fr}}{{dead link|date=May 2015}} {{dead link|date=May 2015}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|UK}} Sandwich (Kent),  Anglija&lt;ref name=&quot;Honfleur twinnings&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Archant twinning 3&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|archiveurl=http://web.archive.org/web/20130705094933/http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns ''[via WaybackMachine.com]''|accessdate=2013-07-20|archivedate=5 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|GER}} [[Wörth am Main]], Nemčija&lt;ref name=&quot;Honfleur twinnings&quot;/&gt;{{dead link|date=May 2015}}

in partnersko mesto z:
*{{flagicon|CAN}} [[Honfleur, Quebec]], Kanada
*{{flagicon|JPN}} Onomichi (Hirošima), Japonska

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Honfleur}}
* [http://www.ville-honfleur.fr Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]
[[Kategorija:Pristanišča v Franciji]]</text>
      <sha1>btq35ssm1eu4i53tnl1i74ha31318eu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Livarot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226109</id>
    <revision>
      <id>5736282</id>
      <parentid>5288188</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:02:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1828" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Livarot|
INSEE=14371|
postal code=14140|
mayor=Sébastien Leclerc|
term=1995-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Pays de Livarot|
elevation m=64|
elevation min m=52|
elevation max m=184|
area km2=12,09 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Livarot''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[francoske regije|regije]] [[Normandija]]. Leta 2006 je naselje imelo 2.356 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ob reki ''Vie'' 18&amp;nbsp;km južno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Livarot je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Auquainville]], [[Les Autels-Saint-Bazile]], [[Bellou]], [[La Brévière]], [[La Chapelle-Haute-Grue]], [[Cheffreville-Tonnencourt]], [[Fervaques]], [[Heurtevent]], [[Lisores]], [[Le Mesnil-Bacley]], [[Le Mesnil-Durand]], [[Le Mesnil-Germain]], [[Les Moutiers-Hubert]], [[Notre-Dame-de-Courson]], [[Sainte-Foy-de-Montgommery]], [[Saint-Germain-de-Montgommery]], [[Sainte-Marguerite-des-Loges]], [[Saint-Martin-du-Mesnil-Oury]], [[Saint-Michel-de-Livet]], [[Saint-Ouen-le-Houx]] in [[Tortisambert]] s 6.602 prebivalcema.

Kanton Livarot je sestavni del okrožja [[Lisieux]].

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>irwxhjbuu2j2kxsttt1dpnpwuihtetl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mézidon-Canon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226162</id>
    <revision>
      <id>5736283</id>
      <parentid>5284150</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:02:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2594" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Honfleur|
INSEE=14431|
postal code=14270|
mayor=François Aubey|
term=1995-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Vallée d'Auge|
elevation m=20|
elevation min m=9|
elevation max m=72|
area km2=10,92 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Mézidon-Canon''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 4.688 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ([[Normandija]]) ob [[Dives (reka)|reki Dives]], 27&amp;nbsp;km jugovzhodno od samega središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Mézidon-Canon je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Les Authieux-Papion]], [[Biéville-Quétiéville]], [[Bissières]], [[Castillon-en-Auge]], [[Coupesarte]], [[Crèvecœur-en-Auge]], [[Croissanville]], [[Grandchamp-le-Château]], [[Lécaude]], [[Magny-le-Freule]], [[Méry-Corbon]], [[Le Mesnil-Mauger]], [[Monteille]], [[Notre-Dame-de-Livaye]], [[Percy-en-Auge]], [[Saint-Julien-le-Faucon]], [[Saint-Laurent-du-Mont]] in [[Saint-Loup-de-Fribois]] z 10.326 prebivalci.

Kanton Mézidon-Canon je sestavni del okrožja [[Lisieux]].

== Zgodovina ==
Občina Mézidon-Canon, prvotno Mézidon, je nastala z združitvijo več nekdanjih občin: ''Mirbel'' v letu 1831, ''Le Breuil'' leta 1848 in ''Canon'' leta 1972.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Chateau_du_Breuil_-_Mézidon.JPG|thumb|left|175px|Château du Breuil, Mézidon-Canon]]

* ''Château du Breuil'' iz 17. stoletja,
* ''Château de Canon'' iz 17. stoletja,
* ruševine ''Château de Béranger'' (17. stoletje),

== Šport ==
Mézidon-Canon je 1. in 2. maja 1999 gostil svetovno prvenstvo v [[hitra hoja|hitri hoji]].

== Pobratena mesta ==
* [[Gronau, Vestfalija|Gronau]] ([[Severno Porenje-Vestfalija]], [[Nemčija]]),
* [[Honiton]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Mézidon-Canon}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

{{DEFAULTSORT:Mezidon-Canon}}
[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>ny5hol3qz2ha1m1x6dm182yv8615nfv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orbec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226187</id>
    <revision>
      <id>5736284</id>
      <parentid>5284151</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:03:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2013" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Orbec|
INSEE=14478|
postal code=14290|
mayor=Étienne Cool|
term=2001-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Pays de l'Orbiquet|
elevation m=|
elevation min m=90|
elevation max m=193|
area km2=10,14 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Orbec''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam departmajev Francije|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam regij Francije|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 2.422 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ([[Normandija]]) ob reki ''Orbiquet'', 20&amp;nbsp;km jugovzhodno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Orbec je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Cernay, Calvados|Cernay]], [[Cerqueux]], [[La Chapelle-Yvon]], [[Courtonne-les-Deux-Églises]], [[La Croupte]], [[Familly]], [[La Folletière-Abenon]], [[Friardel]], [[Meulles]], [[Préaux-Saint-Sébastien]], [[Saint-Cyr-du-Ronceray]], [[Saint-Denis-de-Mailloc]], [[Saint-Julien-de-Mailloc]], [[Saint-Martin-de-Bienfaite-la-Cressonnière]], [[Saint-Martin-de-Mailloc]], [[Saint-Pierre-de-Mailloc]], [[Tordouet]] in [[La Vespière]] z 9.189 prebivalci.

Kanton Orbec je sestavni del okrožja [[Lisieux]].

== Pobratena mesta ==
* [[Frammersbach]] ([[Bavarska]], [[Nemčija]]),
* [[Kingsteignton]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Orbec}}
* [http://www.mairie-orbec.fr Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>t81hqq5nlbbighz7h1vkxog64yln8k9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pont-l'Évêque, Calvados</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226227</id>
    <revision>
      <id>5736285</id>
      <parentid>5284152</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:03:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2439" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Pont-l'Évêque|
INSEE=14514|
postal code=14130|
mayor=André Desperrois|
term=1995-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Blangy Pont-l'Évêque Intercom|
elevation m=16|
elevation min m=7|
elevation max m=118|
area km2=8,07 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Pont-l'Évêque''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 4.158 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ([[Normandija]]) ob [[Touques (reka)|reki Touques]] in njenem desnem pritoku ''Calonne'', 18&amp;nbsp;km severno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Pont-l'Évêque je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Beaumont-en-Auge]], [[Bonneville-sur-Touques]], [[Canapville, Calvados|Canapville]], [[Clarbec]], [[Coudray-Rabut]], [[Drubec]], [[Englesqueville-en-Auge]], [[Glanville]], [[Pierrefitte-en-Auge]], [[Reux]], [[Saint-Benoît-d'Hébertot]], [[Saint-Étienne-la-Thillaye]], [[Saint-Hymer]], [[Saint-Julien-sur-Calonne]], [[Saint-Martin-aux-Chartrains]], [[Surville, Calvados|Surville]], [[Tourville-en-Auge]], [[Vauville, Calvados|Vauville]] in [[Vieux-Bourg]] z 9.820 prebivalci.

Kanton Pont-l'Évêque je sestavni del okrožja [[Lisieux]].

== Zgodovina ==
V času francoske revolucije se je kraj imenoval ''Pont-Chaslier'', od 1790 do 1800 sedež distrikta, nato vse do leta 1926 sedež [[prefektura (Francija)|podprefekture]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:Eglise-saint-michel-pont-leveque.jpg|thumb|left|175px|Cerkev sv. Mihaela, Pont-l'Évêque]]

* cerkev sv. Mihaela,
* nekdanji dominikanski samostan,
* samostan ''Notre Dame de Protection'',
* mestna hiša ''Hôtel de Brilly'',
* knjižnica ''Hôtel Montpensier''.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Pont-l'Évêque (Calvados)}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>2edsmadlht0j8tws963qxhjkt8chkn0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saint-Pierre-sur-Dives</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226235</id>
    <revision>
      <id>5736286</id>
      <parentid>5284153</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:03:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2272" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Saint-Pierre-sur-Dives|
INSEE=14654|
postal code=14170|
mayor=Alain Herbeth|
term=2009-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Trois Rivières|
elevation m=32|
elevation min m=23|
elevation max m=74|
area km2=9,68 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Saint-Pierre-sur-Dives''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2011 je naselje imelo 3.651 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ([[Normandija]]) ob [[Dives|reki Dives]], 29&amp;nbsp;km jugozahodno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Saint-Pierre-sur-Dives je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Boissey, Calvados|Boissey]], [[Bretteville-sur-Dives]], [[Hiéville]], [[Mittois]], [[Montviette]], [[Ouville-la-Bien-Tournée]], [[Saint-Georges-en-Auge]], [[Sainte-Marguerite-de-Viette]], [[Thiéville]], [[L'Oudon]], [[Vaudeloges]] in [[Vieux-Pont-en-Auge]] s 7.853 prebivalci.

Kanton Saint-Pierre-sur-Dives je sestavni del okrožja Lisieux.

== Zgodovina ==
Leta 1845 je bil k občini priključen zaselek ''Carel'', dotedaj samostojna občina.
  
== Zanimivosti ==
[[Slika:Abb-st-pierre2.jpg|thumb|left|175px|Opatija Saint-Pierre-sur-Dives]]

* benediktinska opatija, ustanovljena v 11. stoletju; francoski zgodovinski spomenik,

== Pobratena mesta ==
* [[Ivybridge]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Jodoigne]] ([[Valonija]], [[Belgija]]),
* [[Kleinwallstadt]] ([[Bavarska]], [[Nemčija]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Saint-Pierre-sur-Dives}}
* [http://www.mairie-saint-pierre-sur-dives.fr/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>150tv3lk83k44xt80voyb2ubrhwoqs6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trouville-sur-Mer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226239</id>
    <revision>
      <id>5736287</id>
      <parentid>5288178</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:03:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1994" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Lisieux|
canton=Trouville-sur-Mer|
INSEE=14715|
postal code=14360|
mayor=Christian Cardon|
term=2014-2020|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Cœur Côte Fleurie|
elevation m=5|
elevation min m=0|
elevation max m=148|
area km2=6,79 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Trouville-sur-Mer''' je ribiško [[pristanišče]], [[letovišče|letoviško]] [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[francoske regije|regije]] [[Normandija]]. Leta 2011 je naselje imelo 4.789 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj leži v pokrajini [[Pays d'Auge|Auge]] ob izlivu [[Touques (reka)|reke Touques]] v [[Rokavski preliv]] (nasproti [[Deauville|Deauvilla]]), 30&amp;nbsp;km severno od [[Lisieux]]a.

== Uprava ==
Trouville-sur-Mer je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Benerville-sur-Mer]], [[Blonville-sur-Mer]], [[Deauville]], [[Saint-Arnoult, Calvados|Saint-Arnoult]], [[Touques]], [[Tourgéville]], [[Villers-sur-Mer]] in [[Villerville]] z 20.173 prebivalci.

Kanton Trouville-sur-Mer je sestavni del okrožja Lisieux.

== Pobratena mesta ==
* [[Barnstaple]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Vrchlabí]] ([[Češka]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Trouville-sur-Mer}}
* [http://www.trouville.fr Uradna stran] {{fr}}
{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]
[[Kategorija:Letovišča v Franciji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Franciji]]</text>
      <sha1>dxuj1ssfn9yas19zxy42pwnfz2rjhwc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aunay-sur-Odon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226302</id>
    <revision>
      <id>5736288</id>
      <parentid>5288185</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:03:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2033" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Vire|
canton=Aunay-sur-Odon|
INSEE=14027|
postal code=14260|
mayor=Daniel Burtin|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Aunay-Caumont-Intercom|
elevation m=|
elevation min m=98|
elevation max m=307|
area km2=12,74 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Aunay-sur-Odon''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam departmajev Francije|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[francoske regije|regije]] [[Normandija]]. Leta 2008 je naselje imelo 2.949 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Bessin]] ([[Normandija]]) ob reki ''Odon'', 30&amp;nbsp;km jugozahodno od samega središča regije [[Caen]]a.

== Uprava ==
Aunay-sur-Odon je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Bauquay]], [[La Bigne]], [[Brémoy]], [[Cahagnes]], [[Coulvain]], [[Dampierre, Calvados|Dampierre]], [[Danvou-la-Ferrière]], [[Jurques]], [[Les Loges, Calvados|Les Loges]], [[Le Mesnil-Auzouf]], [[Ondefontaine]], [[Le Plessis-Grimoult]], [[Roucamps]], [[Saint-Georges-d'Aunay]], [[Saint-Jean-des-Essartiers]] in [[Saint-Pierre-du-Fresne]] z 8.563 prebivalci.

Kanton Aunay-sur-Odon je sestavni del okrožja [[Vire (naselje)|Vire]].

== Zanimivosti ==
* ostanki cistercijanske opatije iz 12. stoletja;

== Pobratena mesta ==
* [[Holsworthy, Devon|Holsworthy]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
* [[Mömbris]] ([[Bavarska]], [[Nemčija]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Aunay-sur-Odon}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>cg7fyyzuuubuy64lboi4h5x5aknonwp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Condé-sur-Noireau</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226319</id>
    <revision>
      <id>5736289</id>
      <parentid>5284156</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:03:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2343" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Vire|
canton=Condé-sur-Noireau|
INSEE=14174|
postal code=14110|
mayor=Pascal Allizard|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Condé Intercom|
elevation m=84|
elevation min m=72|
elevation max m=173|
area km2=12,53 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Condé-sur-Noireau''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2010 je naselje imelo 5.422 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Bessin]] ([[Normandija]]) ob reki ''Noireau'' in njenem levem pritoku ''Druance'', 26&amp;nbsp;km vzhodno od [[Vire (naselje)|Vira]].

== Uprava ==
Condé-sur-Noireau je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[La Chapelle-Engerbold]], [[Lassy, Calvados|Lassy]], [[Lénault]], [[Périgny, Calvados|Périgny]], [[Pontécoulant]], [[Proussy]], [[Saint-Germain-du-Crioult]], [[Saint-Jean-le-Blanc, Calvados|Saint-Jean-le-Blanc]], [[Saint-Pierre-la-Vieille]] in [[Saint-Vigor-des-Mézerets]] z 8.490 prebivalci.

Kanton Condé-sur-Noireau je sestavni del okrožja Vire.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Condé-sur-Noireau - St. Martin (2).jpg|thumb|left|175px|Cerkev sv. Martina, Condé-sur-Noireau]]

* cerkev sv. Martina iz 11. stoletja,
* kalvarija, v spomin na žrtve epidemije črne kuge v letih 1626-27;
* muzej ''Musée Charles Léandre''.

== Osebnosti ==
* [[Jules Dumont d'Urville]], francoski častnik in raziskovalec (1790-1842);

== Pobratena mesta ==
* [[Poggio Rusco]] ([[Lombardija]], [[Italija]]),
* [[Ross-on-Wye|Ross-on-Wye/Rhosan ar Wy]] ([[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]).

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Condé-sur-Noireau}}
* [http://www.conde-sur-noireau.com/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>1w5vz9f8yexyyqxwz644v24gwcipcb6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Le Bény-Bocage</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226500</id>
    <revision>
      <id>5736290</id>
      <parentid>5288180</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:03:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2159" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=novo upravna delitev Francije}}

{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Vire|
canton=Bény-Bocage|
INSEE=14061|
postal code=14350|
mayor=Jean-Pierre Raoult|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Bény-Bocage|
elevation m=|
elevation min m=84|
elevation max m=262|
area km2=8,91 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Le Bény-Bocage''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[francoske regije|regije]] [[Normandija]]. Leta 2006 je naselje imelo 941 prebivalce.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Bessin]] ob rečici Ruisseau des Haises, 13&amp;nbsp;km severovzhodno od [[Vire (naselje)|Vira]].

== Uprava ==
Le Bény-Bocage je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Beaulieu, Calvados|Beaulieu]], [[Bures-les-Monts]], [[Campeaux, Calvados|Campeaux]], [[Carville, Calvados|Carville]], [[Étouvy]], [[La Ferrière-Harang]], [[La Graverie]], [[Malloué]], [[Montamy]], [[Mont-Bertrand]], [[Montchauvet, Calvados|Montchauvet]], [[Le Reculey]], [[Saint-Denis-Maisoncelles]], [[Sainte-Marie-Laumont]], [[Saint-Martin-des-Besaces]], [[Saint-Martin-Don]], [[Saint-Ouen-des-Besaces]], [[Saint-Pierre-Tarentaine]] in [[Le Tourneur]] s 7.979 prebivalci.

Kanton Bény-Bocage je sestavni del okrožja [[Vire (naselje)|Vire]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:FranceNormandieLeBenyBocageEglise.jpg|thumb|left|175px|Cerkev sv. Honorine, Le Bény-Bocage]]

* cerkev sv. Honorine iz 17. stoletja;

== Pobratena mesta ==
* [[Krzywin, Gryfino|Krzywin]] ([[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]], [[Poljska]]);

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Le Bény-Bocage}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

{{DEFAULTSORT:Beny-Bocage, Le}}
[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>98b3772ycsvkar42py26acxf8k3bow3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saint-Sever-Calvados</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226568</id>
    <revision>
      <id>5736291</id>
      <parentid>5284159</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:04:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2219" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Vire|
canton=Saint-Sever-Calvados|
INSEE=14658|
postal code=14380|
mayor=Jean-Pierre Nourry|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Intercom Séverine|
elevation m=243|
elevation min m=144|
elevation max m=350|
area km2=27,92 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Saint-Sever-Calvados''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 1.370 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Bessin]] ([[Normandija]]) 12&amp;nbsp;km zahodno od [[Vire (naselje)|Vira]].

== Uprava ==
Saint-Sever-Calvados je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Beaumesnil, Calvados|Beaumesnil]], [[Campagnolles]], [[Champ-du-Boult]], [[Courson]], [[Fontenermont]], [[Le Gast]], [[Landelles-et-Coupigny]], [[Le Mesnil-Benoist]], [[Le Mesnil-Caussois]], [[Mesnil-Clinchamps]], [[Le Mesnil-Robert]], [[Pont-Bellanger]], [[Pont-Farcy]], [[Saint-Aubin-des-Bois, Calvados|Saint-Aubin-des-Bois]], [[Saint-Manvieu-Bocage]], [[Sainte-Marie-Outre-l'Eau]] in [[Sept-Frères]] s 7.117 prebivalci.

Kanton Saint-Sever-Calvados je sestavni del okrožja [[Vire (naselje)|Vire]].

== Zanimivosti ==
* cerkev ''Notre-Dame de Saint-Sever'', nekdanja benediktinska opatijska iz 13. stoletja, sama opatija ''Sainte-Marie et Saint-Sever'' ustanovljena v 10. stoletju,
* ''Hôtel de ville'', mestna hiša iz 17. stoletja,
* gozd ''Forêt de Saint-Sever''.

== Pobratena mesta ==
* [[Niederdorfelden]] ([[Hessen]], [[Nemčija]]);

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Saint-Sever-Calvados}}
* [http://www.saint-sever-calvados.fr/ Uradna stran] {{fr}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>p9gtbcq9zrvqjw8acbt0tni512rpxq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vassy, Calvados</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226569</id>
    <revision>
      <id>5736292</id>
      <parentid>5284160</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:04:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2248" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina|
commune status = [[Občine Francije|Občina]]|
arrondissement=Vire|
canton=Vassy|
INSEE=14726|
postal code=14410|
mayor=Michel Roca|
term=2008-2014|
intercommunality=Skupnost občin&lt;br&gt;Canton de Vassy|
elevation m=|
elevation min m=103|
elevation max m=260|
area km2=31,01 |
coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;|
population = {{France metadata Wikidata|population_total}}|
population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}|
population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}|
}}
'''Vassy''' je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Calvados (departma)|Calvados]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Spodnja Normandija|Spodnje Normandije]]. Leta 2006 je naselje imelo 1.718 prebivalcev.

== Geografija ==
Kraj se nahaja v pokrajini [[Bessin]] ([[Normandija]]) ob reki ''Tortillon'', 16&amp;nbsp;km vzhodno od [[Vire (naselje)|Vira]].

== Uprava ==
Vassy je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine [[Bernières-le-Patry]], [[Burcy, Calvados|Burcy]], [[Chênedollé]], [[Le Désert]], [[Estry]], [[Montchamp, Calvados|Montchamp]], [[Pierres, Calvados|Pierres]], [[Presles, Calvados|Presles]], [[La Rocque]], [[Rully, Calvados|Rully]], [[Saint-Charles-de-Percy]], [[Le Theil-Bocage]] in [[Viessoix]] s 5.716 prebivalci.

Kanton Vassy je sestavni del okrožja [[Vire (naselje)|Vire]].

== Zgodovina ==
1. marca 1562 je vojska francoskega vojvoda Franca Guiškega v Vassyju pobila hugenote in njihove privržence, kar je bil sploh prvi pomembnejši dogodek v času [[Francoske verske vojne|verskih vojn]] v Franciji. Sledile so številne bitke, ki so se prenehale s podpisom [[Amboiški edikt|edikta]] na gradu [[Amboise|Château d'Amboise]] 19. marca 1563.

== Zanimivosti ==
* cerkev ''Saint-Martin-Notre-Dame-et-Saint-André'',
* kapela templarjev, od 1993 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
* ostanki dvorca iz 17. stoletja, uničenega med drugo svetovno vojno.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Vassy (Calvados)}}

{{-}}
{{Calvados communes}}

{{normativna kontrola}}

{{Fr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Calvados]]</text>
      <sha1>a2q8rgivgs1jcr7geer49nn7ublwpkn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anna Netrebko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226675</id>
    <revision>
      <id>5736161</id>
      <parentid>5371819</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:20:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Mladost, zasebno</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13045" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Anna Jurjevna Netrebko''' ({{jezik-ru|А́нна Ю́рьевна Нетре́бко}}), [[Rusi|ruska]] [[sopran]]istka, * [[18. september]] [[1971]], [[Krasnodar]], [[Rusija]].

Anna Netrebko velja za eno največjih opernih div našega časa. Redno nastopa po vseh najelitnejših prizoriščih in opernih hišah, med njimi v [[Dunajska državna opera|Dunajski državni operi]], [[Metropolitanska opera|Metropolitanski operi]], [[Milano|milanski]] [[La Scala|Scali]] ipd. Večkrat je nastopila tudi v Sloveniji; prvič 30. oktobra 2012 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (z okrestrom Slovenske filharmonije, ki jo je nato spremljal tudi na novembrski turneji po [[Evropa|Evropi]]),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=OPERA JOLANTA: ANA NETREBKO, SLOVENSKA FILHARMONIJA, Cankarjev dom, Gallusova dvorana, Ljubljana - 30.10.12 ob 19.30|url=https://www.napovednik.com/dogodek221787_opera_jolanta_ana_netrebko_slovenska_filharmonija|website=www.napovednik.com|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; trikrat pa z možem [[Yusif Eyvazov|Yusifom Eyvazovom]] v sklopu [[Festival Ljubljana|Festivala Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Operne arije v izvedbi zvezdniškega para Ane Netrebko in Jusifa Ejvazova|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/operne-arije-v-izvedbi-zvezdniskega-para-ane-netrebko-in-jusifa-ejvazova/533612|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Darko Brlek: Nastop Ane Netrebko ostaja na programu Ljubljana Festivala|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/darko-brlek-nastop-ane-netrebko-ostaja-na-programu-ljubljana-festivala/637482|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Pred koncertom poleti 2022 je ukrajinska skupnost v Sloveniji s peticijo zahtevala odpoved koncerta Ane Netrebko, in sicer zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Živi na [[Dunaj|Dunaju]] in v [[New York|New Yorku]], od leta 2006 ima tudi avstrijsko [[državljanstvo]].  Njen trenutni partner je azerbajdžanski tenorist [[Jusif Ejvazov]], s katerim se je poročila 29. decembra [[2015]] na Dunaju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Foto: Poroka leta v opernem svetu - Netrebkova poročena z Ejvazovim|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/foto-poroka-leta-v-opernem-svetu-netrebkova-porocena-z-ejvazovim/382376|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Z bivšim možem, urugvajskim bas-baritonistom [[Erwin Schrott|Erwinom Schrottom]] ima sina [[Tiago Netrebko|Tiaga Netrebka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Če je tvoja mati operna diva, ne moreš spati|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/ce-je-tvoja-mati-operna-diva-ne-mores-spati/227688|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Večkrat je bila uvrščena na [[Time|Timesovo]] lestvico 100 najvplivnejših zemljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The 2007 TIME 100 - TIME|url=http://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1615983,00.html|newspaper=Time|date=2007-05-03|accessdate=2020-08-19|issn=0040-781X|language=en-US|first=Christopher|last=Porterfield}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The 2010 TIME 100 - TIME|url=http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1984685_1985123_1985087,00.html|newspaper=Time|date=2010-04-29|accessdate=2020-08-19|issn=0040-781X|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Mladost ==
Rodila se je rodil v [[Krasnodar|Krasnodarju]], v družini [[Kubanski kozaki|kubanskih kozakov]].&lt;ref&gt;[http://www.rg.ru/2006/05/19/netrebko.html Интервью с Анной Нетребко-Анна Нетребко: Я никогда не ходила по струнке. Татьяна Павловская, Краснодар.] in ''[[Rossiyskaya Gazeta]]'' (in Russian), issue no. 4070 dated 19 May 2006.&lt;/ref&gt; Med študijem na konservatoriju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] je delala kot hišnica v [[Mariinsko gledališče|Mariinskem gledališču]].&lt;ref name=&quot;telegraph&quot;&gt;{{cite news|author=Melissa Whitworth|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/3650296/Cinderella-Soprano.html|title=Cinderella Soprano|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|date=2006-02-19|access-date=2013-09-11}}&lt;/ref&gt; Kasneje jo je odkril dirigent [[Valerij Gergijev]] in postal njen vokalni mentor.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/people/profiles/anna-netrebko-a-rare-jewel-from-the-east-423103.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220507/https://www.independent.co.uk/news/people/profiles/anna-netrebko-a-rare-jewel-from-the-east-423103.html|archive-date=7 May 2022|url-access=subscription|url-status=live|author=Jessica Duchen|title=Anna Netrebko: A rare jewel from the East|work=[[The Independent]]|date=2006-11-06|access-date=2013-09-11}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

=== Državljanstvo ===
Netrebkova je marca 2006 na [[Dunaj|Dunaju]] zaprosila za [[Avstrija|avstrijsko]] državljanstvo, kar je v njeni domovini vzbudilo različne odzive.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://wiev1.orf.at/stories/96241|date=2006-03-16|title=Anna Netrebko wird Österreicherin|publisher=ORF.at|language=de|access-date=2020-12-19}}&lt;/ref&gt; Kot odgovor nanje je navedla okoren in ponižujoč postopek pridobivanja vizumov kot ruska državljanka zaradi številnih nastopov v tujini.&lt;ref&gt;{{cite news|date=2006-05-26|url=http://www.themoscowtimes.com/arts_n_ideas/article/national-treasure/357122.html|first=Galina|last=Stolyarova|title=National Treasure|work=[[The Moscow Times]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20160112052340/http://www.themoscowtimes.com/arts_n_ideas/article/national-treasure/357122.html|archive-date=2016-01-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://wiev1.orf.at/stories/110090|title=Netrebko will weiterhin Staatsbürgerschaft|date=2006-05-18|publisher=ORF.at|language=de|access-date=2021-02-01}}&lt;/ref&gt; Konec julija je ministrski svet odobril prošnjo zaradi njenih &quot;posebnih zaslug&quot;, kljub temu, da ni govorila [[Nemščina|nemško]] in ni živela v Avstriji.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://wien.orf.at/stories/125089/|publisher=ORF.at|date=2006-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725175329/http://wien.orf.at/stories/125089/|archive-date=2011-07-25|title=Opernstar Anna Netrebko: &quot;Ich liebe Österreich&quot;|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://orf.at/v2/stories/2216889|title=Staatsbürgerschaft: Neue Kriterien für Promi-Einbürgerungen|date=2014-02-04|publisher=ORF.at|access-date=2021-02-01}}&lt;/ref&gt;

=== Razmerja ===
[[Slika:İlham Əliyev ümummilli lider Heydər Əliyevin anadan olmasının 96-cı ildönümünə və Heydər Əliyev Fondunun yaradılmasının 15 illiyinə həsr olunmuş təntənəli mərasimdə iştirak edib.jpg|sličica|Anna Netrebko z možem Jusifom Ejvazovim in azerbajdžanskim predsednikom [[Ilham Alijev|Ilhamom Alijevim]] maja 2019]]
Netrebko je imela razmerje z italijanskim basbaritonistom [[Simone Alberghini|Simonejem Alberghinijem]], s katerim sta se leta 1999 spoznala med predstavami ''[[Rigoletto (opera)|Rigoletta]]'' v Washingtonski nacionalni operi.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2004-09-12-0409110045-story.html|title=That voice! That face! That cursing! It's Anna Netrebko|date=2004-09-12|work=[[The Baltimore Sun]]|first=Tim|last=Smith}}&lt;/ref&gt; Oznanila je njuno zaroko, a o poroki zaradi natrpanega urnika ni razmišljala.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.n-tv.de/archiv/Keine-Zeit-zum-Heiraten-article148268.html|date=2005-04-19|title=Opernstar Anna Netrebko: Keine Zeit zum Heiraten|publisher=n-tv|language=de}}&lt;/ref&gt; Maja 2007 je bilo potrjeno, da je njuno razmerje končano.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.wienerzeitung.at/meinung/glossen/102410_Das-Buehnentraumpaar-in-Zeiten-der-Krise.html|title=Das Bühnentraumpaar in Zeiten der Krise|date=2007-05-09|work=Wiener Zeitung|first=Edwin|last=Baumgartner|trans-title=The Stage Dream Couple in Times of Crisis}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2007 se je Netrebkova zaročila z [[Urugvaj|urugvajskim]] basbaritonistom [[Erwin Schrott|Erwinom Schrottom]], ki ga je prvič spoznala med sodelovanjem leta 2003.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.stern.de/lifestyle/leute/anna-netrebko-liebe-am-arbeitsplatz-3219678.html|date=2007-12-17|title=Anna Netrebko: Liebe am Arbeitsplatz|work=Stern|language=de}}&lt;/ref&gt; Aprila 2008 je naznanila njuno poroko,&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.theguardian.com/music/2008/apr/26/classicalmusicandopera.russia|last=Jeffries|first=Stuart|title=I conquered the critics|work=[[The Guardian]]|date=2008-04-26|access-date=2009-02-09}}&lt;/ref&gt; vendar do nje ni prišlo.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/01/16/nyregion/16routine.html|last=Finn|first=Robin|title=Breakfast Eggs (15 Ways) by a Soprano|work=[[The New York Times]]|date=2011-01-14|access-date=2012-08-24}}&lt;/ref&gt; Njun sin Tiago Aruã se je rodil 5. septembra 2008 na Dunaju.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://people.com/parents/anna-netrebko/|title=Opera Singer Anna Netrebko and Erwin Schrott Welcome a Son|date=2008-09-05|work=People Magazine}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.focus.de/panorama/boulevard/anna-netrebko-sohn-heisst-friedlicher-jakob_aid_331972.html|date=2008-09-08|work=Focus|title=Anna Netrebko: Sohn heißt &quot;friedlicher Jakob&quot;}}&lt;/ref&gt; 25. novembra 2013 je par naznanil, da se ločujeta, po več mesecih večinoma ločenih življenj.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://news.yahoo.com/netrebko-says-she-split-schrott-203817038.html|title=Netrebko says she has split with Schrott|work=Yahoo! News|date=2013-11-25|agency=Associated Press|access-date=2019-09-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.welt.de/newsticker/dpa_nt/infoline_nt/boulevard_nt/article122238273/Anna-Netrebko-und-Erwin-Schrott-haben-sich-getrennt.html|title=Anna Netrebko und Erwin Schrott haben sich getrennt|date=2013-11-25|work=Die Welt|agency=dpa|access-date=2019-09-29}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2014 je med vajami za uprizoritev ''[[Manon Lescaut]]'' v [[Rim|Rimu]] Netrebko začela razmerje z [[Azerbajdžan|azerbajdžanskim]] tenoristom [[Jusif Ejvazovom|Yusifom Eyvazovom]], ki je prav tako nastopal v tej operi. Pet mesecev pozneje je par naznanil zaroko.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/annanetrebko/photos/a.170799047626.155509.10480012626/10153038884137627/ Netrebko/Eyvazov announcement]. Facebook. 10 July 2014. Retrieved 12 November 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|first=Susanne|last=Zobl|url=http://www.news.at/a/anna-netrebko-freund-yusif-eyvazov|title=Das ist Anna Netrebkos Freund Yusif Eyvazov|website=News|date=2015-07-10|access-date=2016-11-14}}&lt;/ref&gt; Poročila sta se 29. decembra 2015 na [[Dunaj|Dunaju]]. Njuna uradna poročna slovesnost je potekala v Palais Coburg, slavje v [[Gartenpalais Liechtenstein]] pa je sprejelo 180 prisotnih gostov, med njimi je bil tudi [[Placido Domingo|Plácido Domingo]].&lt;ref&gt;[http://dw.com/p/1HVmL &quot;Opera star Anna Netrebko marries in splendor&quot;]. DW. 29 December 2015. Retrieved 11 January 2016.&lt;/ref&gt;

=== Bivališča ===
Anna Netrebko ima stanovanja v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], na [[Dunaj|Dunaju]] in v [[New York|New Yorku]]. Že od nosečnosti je iskala novo bivališče na Dunaju.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.oe24.at/leute/anna-netrebko-sucht-neue-villa-in-wien/285321|title=Anna Netrebko sucht neue Villa in Wien|date=2008-04-07|work=Österreich}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 ga je kupila in prenovila [[penthouse]] stanovanje na [[Franziskanerplatz|Franziskanerplatzu]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Netrebko kauft Wohnung in Wien|date=2008-05-03|work=profil|via=OTS.at|url=https://www.ots.at/presseaussendung/OTS_20080503_OTS0004/profil-netrebko-kauft-wohnung-in-wien}}&lt;/ref&gt; Ker prenova ni bila končana pravočasno, je do leta 2010 še vedno živela v svojem prvotnem stanovanju. Februarja 2010 so stavbo evakuirali zaradi akutne nevarnosti porušitve in jo ponovno odprli šele dva meseca pozneje.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.oe24.at/oesterreich/chronik/netrebko-haus-in-city-evakuiert/737177|title=Netrebko-Haus in City evakuiert|date=2010-02-10|work=Österreich}} {{cite news|url=https://wiev1.orf.at/stories/436119|title=Haus auf Franziskanerplatz wieder offen|date=2010-04-14|publisher=ORF.at}}&lt;/ref&gt; Novembra 2009 se je preselila v novo stanovanje nad [[Lincoln Square|Lincoln Squareom]] na [[Manhattan|Manhattnu]], kjer je združila dve bivanjski enoti.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Anna Netrebko's New York Home: A Diva's Domain|url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424052748703734504575125992221920162|date=2010-03-26|first=Juliet|last=Chung|work=The Wall Street Journal}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2014/01/26/realestate/anna-netrebko-decorates.html &quot;Anna Netrebko Decorates&quot;] by Joanne Kaufman. ''The New York Times''. 24 January 2014.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

{{commonscat|Anna Netrebko}}
*[[Rusalka (opera)]]
*[[ruski pevci resne glasbe]]
*[[seznam ruskih pevcev resne glasbe]]

== Sklici ==

{{sklici|4}}

== Zunanje povezave ==

* [https://annanetrebko.com/ Uradna spletna stran]{{artist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Netrebko, Anna}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ruski operni pevci]]</text>
      <sha1>8b5ihqk9vo9gjzwiwpj5cu7srsbp9ja</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736162</id>
      <parentid>5736161</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:48:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Kariera</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24642" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Anna Jurjevna Netrebko''' ({{jezik-ru|А́нна Ю́рьевна Нетре́бко}}), [[Rusi|ruska]] [[sopran]]istka, * [[18. september]] [[1971]], [[Krasnodar]], [[Rusija]].

Anna Netrebko velja za eno največjih opernih div našega časa. Redno nastopa po vseh najelitnejših prizoriščih in opernih hišah, med njimi v [[Dunajska državna opera|Dunajski državni operi]], [[Metropolitanska opera|Metropolitanski operi]], [[Milano|milanski]] [[La Scala|Scali]] ipd. Večkrat je nastopila tudi v Sloveniji; prvič 30. oktobra 2012 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (z okrestrom Slovenske filharmonije, ki jo je nato spremljal tudi na novembrski turneji po [[Evropa|Evropi]]),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=OPERA JOLANTA: ANA NETREBKO, SLOVENSKA FILHARMONIJA, Cankarjev dom, Gallusova dvorana, Ljubljana - 30.10.12 ob 19.30|url=https://www.napovednik.com/dogodek221787_opera_jolanta_ana_netrebko_slovenska_filharmonija|website=www.napovednik.com|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; trikrat pa z možem [[Yusif Eyvazov|Yusifom Eyvazovom]] v sklopu [[Festival Ljubljana|Festivala Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Operne arije v izvedbi zvezdniškega para Ane Netrebko in Jusifa Ejvazova|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/operne-arije-v-izvedbi-zvezdniskega-para-ane-netrebko-in-jusifa-ejvazova/533612|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Darko Brlek: Nastop Ane Netrebko ostaja na programu Ljubljana Festivala|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/darko-brlek-nastop-ane-netrebko-ostaja-na-programu-ljubljana-festivala/637482|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Pred koncertom poleti 2022 je ukrajinska skupnost v Sloveniji s peticijo zahtevala odpoved koncerta Ane Netrebko, in sicer zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Živi na [[Dunaj|Dunaju]] in v [[New York|New Yorku]], od leta 2006 ima tudi avstrijsko [[državljanstvo]].  Njen trenutni partner je azerbajdžanski tenorist [[Jusif Ejvazov]], s katerim se je poročila 29. decembra [[2015]] na Dunaju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Foto: Poroka leta v opernem svetu - Netrebkova poročena z Ejvazovim|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/foto-poroka-leta-v-opernem-svetu-netrebkova-porocena-z-ejvazovim/382376|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Z bivšim možem, urugvajskim bas-baritonistom [[Erwin Schrott|Erwinom Schrottom]] ima sina [[Tiago Netrebko|Tiaga Netrebka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Če je tvoja mati operna diva, ne moreš spati|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/ce-je-tvoja-mati-operna-diva-ne-mores-spati/227688|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Večkrat je bila uvrščena na [[Time|Timesovo]] lestvico 100 najvplivnejših zemljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The 2007 TIME 100 - TIME|url=http://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1615983,00.html|newspaper=Time|date=2007-05-03|accessdate=2020-08-19|issn=0040-781X|language=en-US|first=Christopher|last=Porterfield}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The 2010 TIME 100 - TIME|url=http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1984685_1985123_1985087,00.html|newspaper=Time|date=2010-04-29|accessdate=2020-08-19|issn=0040-781X|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Mladost ==
Rodila se je rodil v [[Krasnodar|Krasnodarju]], v družini [[Kubanski kozaki|kubanskih kozakov]].&lt;ref&gt;[http://www.rg.ru/2006/05/19/netrebko.html Интервью с Анной Нетребко-Анна Нетребко: Я никогда не ходила по струнке. Татьяна Павловская, Краснодар.] in ''[[Rossiyskaya Gazeta]]'' (in Russian), issue no. 4070 dated 19 May 2006.&lt;/ref&gt; Med študijem na konservatoriju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] je delala kot hišnica v [[Mariinsko gledališče|Mariinskem gledališču]].&lt;ref name=&quot;telegraph&quot;&gt;{{cite news|author=Melissa Whitworth|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/3650296/Cinderella-Soprano.html|title=Cinderella Soprano|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|date=2006-02-19|access-date=2013-09-11}}&lt;/ref&gt; Kasneje jo je odkril dirigent [[Valerij Gergijev]] in postal njen vokalni mentor.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/people/profiles/anna-netrebko-a-rare-jewel-from-the-east-423103.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220507/https://www.independent.co.uk/news/people/profiles/anna-netrebko-a-rare-jewel-from-the-east-423103.html|archive-date=7 May 2022|url-access=subscription|url-status=live|author=Jessica Duchen|title=Anna Netrebko: A rare jewel from the East|work=[[The Independent]]|date=2006-11-06|access-date=2013-09-11}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Pod Gergijevim vodstvom je leta 1994 pri 22. letih Anna Netrebkova debitirala na opernem odru Mariinskega kot Suzana v ''[[Figarova svatba|Figarovi svatbi]]'', čeprav so jo sprva predstavljali kot Barbarino. Istega leta je nastopila tudi kot Kraljica noči v ''[[Čarobna piščal|Čarobni piščali]]'' z Riško neodvisno opero Avangarda Akadēmija pod vodstvom dirigenta [[David Milnesom|Davida Milnesoma]]. Kasneje se je povezala z Mariinskim gledališčem.

Jeseni 1995 je debitirala v Ameriki z Ljudmilo v operni hiši v San Franciscu. Po tem uspešnem nastopu je bila poleti 1996 vključena v Merola Opera Program in v naslednjih sezonah postala pogosta gostujoča pevka v [[San Francisco|San Franciscu]], kjer je nastopila v [[Ljubezenski napoj (opera)|L'elisir d'amore]] (Adina), Betrothal in a Monastery, Idomeneo (Ilia), [[La bohème]] (Musetta), Carjeva nevesta (Marfa), [[Don Giovanni]] (Zerlina), Falstaff (Nannetta). Leta 1998 je nastopila z uprizoritvijo Ljudmile, ko je bila uprizoritev opere Mariinskega v [[Metropolitanska opera|Metropolitanski operni hiši]], in debitirala na Salzburškem festivalu v [[Parsifal (opera)|''Parsifalu'']] pod dirigentskim vodstvom Gergijeva. Istega leta je v Sankt Peterburgu zapela svojo prvo Violetto v Verdijevi ''[[Traviata (opera)|La traviati]]'', naslednje leto pa svojo prvo Amino v ''La sonnambula''. Oktobra 1999 je nastopila z Gildo v Rigolettu v Washingtonski nacionalni operi.

Njena kariera se je po prelomu tisočletja strmo vzpenjala, nastopala je po številnih elitnih opernih hišah po svetu. Decembra 2007 je bila povabljen, da počasti [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]] na 30. letni podelitvi priznanj Kennedyjevega centra, kjer je odpela arijo &quot;[[O mio babbino caro]]&quot;.

Leta 2018 je na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] in v [[Bolšoj teatr|Bolšoj teatru]] nastopila na koncertih v počastitev oodprtja in zaprtja [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]. 8. septembra 2018 se je udeležila inavguracijskega gala koncerta koncertne dvorane Zarjadje v Moskvi, ki je bil predvajan na [[Medici.TV|Medici.tv]]. Februarja 2019 je odprla [[dunajski operni ples]] 2019. Bila je predstavljena na otvoritveni slovesnosti Evropskih iger 2019 v [[Minsk|Minsku]] 21. junija in je 30. avgusta 2019 slovesno odprla prvo koncertno sezono Kongresne dvorane na Ekaterinburg Expo.

=== Posledice vojne v Ukrajini ===
26. februarja 2022, po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] leta 2022, je Anna Netrebko podala izjavo, v kateri je izrazila svoje nasprotovanje vojskovanju in dejala, da ima veliko prijateljev v [[Ukrajina|Ukrajini]] ter da ji bolečina in trpljenje parata srce, da želi, da se vojna konča, &quot;da bi ljudje lahko živeli v miru&quot;, izrazila pa je tudi nestrinjanje s siljenjem umetnikov k izražanju političnega mnenja.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-26|title=Original statement on Facebook|url=https://www.facebook.com/annanetrebko/posts/492832715544458/|access-date=2022-06-25|website=[[Facebook]]}}&lt;/ref&gt; Kljub svoji izjavi se je soočila s pritiskom institucij, ker se ni distancirala od ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]]. 1. marca 2022 je povedala, da se bo &quot;do nadaljnjega umaknila iz koncertnega življenja&quot; ter dodala, da ni primeren čas za njene nastope in da upa, da jo bo občinstvo razumelo.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-03-01|title=Russian opera singer Anna Netrebko suspends performances|url=https://www.euronews.com/culture/2022/03/01/russian-opera-singer-anna-netrebko-suspends-performances-until-further-notice|access-date=2022-08-17|website=euronews|language=en}}&lt;/ref&gt; Umaknila se je iz opernih produkcij v [[Milano|Milanu]] in [[Zürich|Zürichu]].&lt;ref&gt;{{Cite web|last=www.update.ch|first=update AG|title=Statement from the Opernhaus Zürich and intendant Andreas Homoki on the attack on Ukraine and Anna Netrebko's scheduled appearances|url=https://www.opernhaus.ch/en/ukraine/|access-date=2022-08-17|website=www.opernhaus.ch|language=en}}&lt;/ref&gt; Dominique Meyer, intendant [[La Scala|La Scale]], je izjavil, da se je Netrebkova z obsodbo vojne in priznanjem, da je trenutno bolje, da ne nastopa, obnašala zgledno.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-03-03|title=Scala-Chef Meyer: &quot;Netrebko hat sich vorbildlich verhalten&quot;|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/scala-chef-meyer-netrebko-hat-sich-vorbildlich-verhalten,Sz3ZHR9|access-date=2022-08-17|website=BR24|language=de}}&lt;/ref&gt;

Kljub temu je [[Bavarska deželna opera]] odpovedala obstoječe angažmaje tako z njo kot z [[Valerij Gergijev|Valerijem Gergijevim]].&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-03-01|title=Anna Netrebko Withdraws From Performances Around Europe|url=https://operawire.com/anna-netrebko-withdraws-from-performances-around-europe/|access-date=2022-08-17|website=OperaWire|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Dva dni kasneje jo je [[Metropolitanska opera]] odstranila iz prihajajoče predstave [[Turandot (opera)|Turandot]] in jo nadomestila z ukrajinsko sopranistko [[Ljudmila Monastirska|Ljudmilo Monastirsko]],&lt;ref&gt;{{Cite news|last=Hernández|first=Javier C.|date=2022-04-28|title=Dropping Anna Netrebko, the Met Turns to a Ukrainian Diva|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/04/28/arts/music/liudmyla-monastyrska-met-opera-turandot.html|access-date=2022-08-17|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; prav tako pa je odpovedala njen nastop v ''[[Don Carlos (opera)|Don Carlu]]'' v naslednji sezoni.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-03-24|title=Metropolitan Opera Cancels 2022-23 HD of 'Don Carlo'|url=https://operawire.com/metropolitan-opera-cancels-2022-23-hd-of-don-carlo/|access-date=2022-08-17|website=OperaWire|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Finn McRedmond iz časopisa ''[[The Irish Times]]'' je komentiral, da bi bil tak &quot;veleprodajni bojkot Rusije&quot; v zvezi z izključitvijo Netrebkove &quot;nevaren odmik od zahodnih vrednot&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Finn McRedmond: Wholesale boycott of Russia a dangerous departure from Western values|url=https://www.irishtimes.com/opinion/finn-mcredmond-wholesale-boycott-of-russia-a-dangerous-departure-from-western-values-1.4840350|access-date=2022-08-17|website=The Irish Times|language=en}}&lt;/ref&gt;

S pomočjo Ameriškega ceha glasbenih umetnikov, sindikata, ki zastopa operne pevce, je Netrebkova &quot;vložila delovno pritožbo&quot; proti Metu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-06-22|title=Anna Netrebko Files Labor Grievance Against the Metropolitan Opera|url=https://operawire.com/anna-netrebko-files-labor-grievance-against-the-metropolitan-opera/|access-date=2022-08-17|website=OperaWire|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Opera star Anna Netrebko files grievance against the Metropolitan Opera|url=https://www.wsws.org/en/articles/2022/07/04/srlx-j04.html|access-date=2022-08-17|website=World Socialist Web Site|language=en}}&lt;/ref&gt;

[[Berlinska državna opera]] in Festspielhaus Baden-Baden sta po dogovoru z Anno Netrevko odpovedala njene nastope. Baden-Baden je izrecno omenil možnost prihodnjega sodelovanja,&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Rédaction|first=La|date=2022-03-08|title=Anna Netrebko ne chantera pas à Baden-Baden|url=https://www.resmusica.com/2022/03/08/anna-netrebko-ne-chantera-pas-a-baden-baden/|access-date=2022-08-17|website=ResMusica|language=fr-FR}}&lt;/ref&gt; medtem ko je Mathias Schulz, intendant Berlinske opere, pojasnil, da se želi z Netrebkovo osebno pogovoriti o njenem stališču, da bi preučila prihodnost. Končno je Mathias Schulz sporočil, da je res imel zasebni videoklic z Netrebkovo o situaciji in njenem stališču do vojne ter da naj bi se leta 2023 vrnila v Berlin.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-06-03|title=Anna Netrebko Set to Return to the Berlin State Opera in 2023|url=https://operawire.com/anna-netrebko-set-to-return-to-the-berlin-state-opera-in-2023/|access-date=2022-08-17|website=OperaWire|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

30. marca 2022 je Netrebkova napovedala, da namerava z majem 2022 nadaljevati svoje javne nastope, in ponovila svojo obsodbo vojne (uporablja to besedo, čeprav je njena uporaba v tem kontekstu v [[Rusija|Rusiji]] prepovedana&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Russian law bans journalists from calling Ukraine conflict a 'war' or an 'invasion'|language=en|work=NPR.org|url=https://www.npr.org/2022/03/05/1084729579/russian-law-bans-journalists-from-calling-ukraine-conflict-a-war-or-an-invasion|access-date=2022-08-17}}&lt;/ref&gt;) v Ukrajini, pri čemer se distancira. od Putina.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-03-30|title=Anna Netrebko Releases Statement Distancing Herself from Vladimir Putin|url=https://operawire.com/anna-netrebko-releases-statement-distancing-herself-from-vladimir-putin/|access-date=2022-08-17|website=OperaWire|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-03-30|title=Russian soprano Anna Netrebko to resume performing in May|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-entertainment-anna-netrebko-arts-and-entertainment-e7d2e749f523967a60dc13588de24eb8|access-date=2022-08-17|website=AP NEWS|language=en}}&lt;/ref&gt; Po tej izjavi so v domovini Netrebkovo obsodili kot izdajalko ruske države. Njeni nastopi v [[Rusija|Rusiji]] so bili odpovedani in eden od poslancev [[Državna duma|dume]] je predlagal, naj se odpove svojim ruskim odlikovanjem.&lt;ref&gt;{{Cite news|last=Hernández|first=Javier C.|date=2022-04-01|title=Netrebko Loses Work in Russia After Seeking Distance From Putin|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/04/01/arts/music/anna-netrebko-putin-ukraine-backlash.html|access-date=2022-08-17|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-04-01|title=Russian Opera House Cancels Anna Netrebko's Concert After Condemnation of War|url=https://operawire.com/russian-opera-house-cancels-anna-netrebkos-concert-after-condemnation-of-war/|access-date=2022-08-17|website=OperaWire|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-04-01|title=Russian Politician Asks For Anna Netrebko to Resign From Russian Titles|url=https://operawire.com/russian-politician-asks-for-anna-netrebko-to-resign-from-russian-titles/|access-date=2022-08-17|website=OperaWire|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Festival Ljubljana]] je za 26. avgust 2022 napovedal ponovni nastop Anne Netrebko in Jusifa Ejvazova v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Ukrajinska skupnost v Sloveniji je pred tem začela s kampanjo “Ni treba, Netrebko” in zbirala podpise v peticijo proti njenemu nastopu v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V njej so zapisali: ''“Kultura je najmočnejše orožje v vojni proti Rusiji. Več stoletij je Rusija izkoriščala ravno kulturo za prikrivanje svojih imperialističnih zločinov. In dokler Rusija načrtno izvaja genocid nad ukrajinskim narodom in njegovo kulturo, obstreljuje z raketami otroške zdravstvene domove, porodnišnice, univerze, šole, muzeje, cerkve, knjižnice, je kakršnokoli sodelovanje s tistimi, ki podpirajo vojne zločine, nesprejemljivo.”''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Ni treba, Netrebko&quot;: Ukrajinci nasprotujejo nastopu sopranistke v Ljubljani|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ni-treba-netrebko-ukrajinci-nasprotujejo-nastopu-sopranistke-v-ljubljani/|website=N1|date=2022-08-12|accessdate=2022-08-18|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Peticija 'Ni treba Netrebko' nabira glasove, Festival Ljubljana brez odziva|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62f6261149768/peticija-ni-treba-netrebko-nabira-glasove-festival-ljubljana-zaenkrat-se-brez-odziva|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Direktor Festivala Ljubljana [[Darko Brlek]] se je odzval, da koncert bo, saj da je glasba tista, ki postavlja mostove.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Zasebno ==

=== Državljanstvo ===
Netrebkova je marca 2006 na [[Dunaj|Dunaju]] zaprosila za [[Avstrija|avstrijsko]] državljanstvo, kar je v njeni domovini vzbudilo različne odzive.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://wiev1.orf.at/stories/96241|date=2006-03-16|title=Anna Netrebko wird Österreicherin|publisher=ORF.at|language=de|access-date=2020-12-19}}&lt;/ref&gt; Kot odgovor nanje je navedla okoren in ponižujoč postopek pridobivanja vizumov kot ruska državljanka zaradi številnih nastopov v tujini.&lt;ref&gt;{{cite news|date=2006-05-26|url=http://www.themoscowtimes.com/arts_n_ideas/article/national-treasure/357122.html|first=Galina|last=Stolyarova|title=National Treasure|work=[[The Moscow Times]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20160112052340/http://www.themoscowtimes.com/arts_n_ideas/article/national-treasure/357122.html|archive-date=2016-01-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://wiev1.orf.at/stories/110090|title=Netrebko will weiterhin Staatsbürgerschaft|date=2006-05-18|publisher=ORF.at|language=de|access-date=2021-02-01}}&lt;/ref&gt; Konec julija je ministrski svet odobril prošnjo zaradi njenih &quot;posebnih zaslug&quot;, kljub temu, da ni govorila [[Nemščina|nemško]] in ni živela v Avstriji.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://wien.orf.at/stories/125089/|publisher=ORF.at|date=2006-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725175329/http://wien.orf.at/stories/125089/|archive-date=2011-07-25|title=Opernstar Anna Netrebko: &quot;Ich liebe Österreich&quot;|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://orf.at/v2/stories/2216889|title=Staatsbürgerschaft: Neue Kriterien für Promi-Einbürgerungen|date=2014-02-04|publisher=ORF.at|access-date=2021-02-01}}&lt;/ref&gt;

=== Razmerja ===
[[Slika:İlham Əliyev ümummilli lider Heydər Əliyevin anadan olmasının 96-cı ildönümünə və Heydər Əliyev Fondunun yaradılmasının 15 illiyinə həsr olunmuş təntənəli mərasimdə iştirak edib.jpg|sličica|Anna Netrebko z možem Jusifom Ejvazovim in azerbajdžanskim predsednikom [[Ilham Alijev|Ilhamom Alijevim]] maja 2019]]
Netrebko je imela razmerje z italijanskim basbaritonistom [[Simone Alberghini|Simonejem Alberghinijem]], s katerim sta se leta 1999 spoznala med predstavami ''[[Rigoletto (opera)|Rigoletta]]'' v Washingtonski nacionalni operi.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2004-09-12-0409110045-story.html|title=That voice! That face! That cursing! It's Anna Netrebko|date=2004-09-12|work=[[The Baltimore Sun]]|first=Tim|last=Smith}}&lt;/ref&gt; Oznanila je njuno zaroko, a o poroki zaradi natrpanega urnika ni razmišljala.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.n-tv.de/archiv/Keine-Zeit-zum-Heiraten-article148268.html|date=2005-04-19|title=Opernstar Anna Netrebko: Keine Zeit zum Heiraten|publisher=n-tv|language=de}}&lt;/ref&gt; Maja 2007 je bilo potrjeno, da je njuno razmerje končano.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.wienerzeitung.at/meinung/glossen/102410_Das-Buehnentraumpaar-in-Zeiten-der-Krise.html|title=Das Bühnentraumpaar in Zeiten der Krise|date=2007-05-09|work=Wiener Zeitung|first=Edwin|last=Baumgartner|trans-title=The Stage Dream Couple in Times of Crisis}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2007 se je Netrebkova zaročila z [[Urugvaj|urugvajskim]] basbaritonistom [[Erwin Schrott|Erwinom Schrottom]], ki ga je prvič spoznala med sodelovanjem leta 2003.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.stern.de/lifestyle/leute/anna-netrebko-liebe-am-arbeitsplatz-3219678.html|date=2007-12-17|title=Anna Netrebko: Liebe am Arbeitsplatz|work=Stern|language=de}}&lt;/ref&gt; Aprila 2008 je naznanila njuno poroko,&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.theguardian.com/music/2008/apr/26/classicalmusicandopera.russia|last=Jeffries|first=Stuart|title=I conquered the critics|work=[[The Guardian]]|date=2008-04-26|access-date=2009-02-09}}&lt;/ref&gt; vendar do nje ni prišlo.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/01/16/nyregion/16routine.html|last=Finn|first=Robin|title=Breakfast Eggs (15 Ways) by a Soprano|work=[[The New York Times]]|date=2011-01-14|access-date=2012-08-24}}&lt;/ref&gt; Njun sin Tiago Aruã se je rodil 5. septembra 2008 na Dunaju.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://people.com/parents/anna-netrebko/|title=Opera Singer Anna Netrebko and Erwin Schrott Welcome a Son|date=2008-09-05|work=People Magazine}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.focus.de/panorama/boulevard/anna-netrebko-sohn-heisst-friedlicher-jakob_aid_331972.html|date=2008-09-08|work=Focus|title=Anna Netrebko: Sohn heißt &quot;friedlicher Jakob&quot;}}&lt;/ref&gt; 25. novembra 2013 je par naznanil, da se ločujeta, po več mesecih večinoma ločenih življenj.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://news.yahoo.com/netrebko-says-she-split-schrott-203817038.html|title=Netrebko says she has split with Schrott|work=Yahoo! News|date=2013-11-25|agency=Associated Press|access-date=2019-09-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.welt.de/newsticker/dpa_nt/infoline_nt/boulevard_nt/article122238273/Anna-Netrebko-und-Erwin-Schrott-haben-sich-getrennt.html|title=Anna Netrebko und Erwin Schrott haben sich getrennt|date=2013-11-25|work=Die Welt|agency=dpa|access-date=2019-09-29}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2014 je med vajami za uprizoritev ''[[Manon Lescaut]]'' v [[Rim|Rimu]] Netrebko začela razmerje z [[Azerbajdžan|azerbajdžanskim]] tenoristom [[Jusif Ejvazovom|Yusifom Eyvazovom]], ki je prav tako nastopal v tej operi. Pet mesecev pozneje je par naznanil zaroko.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/annanetrebko/photos/a.170799047626.155509.10480012626/10153038884137627/ Netrebko/Eyvazov announcement]. Facebook. 10 July 2014. Retrieved 12 November 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|first=Susanne|last=Zobl|url=http://www.news.at/a/anna-netrebko-freund-yusif-eyvazov|title=Das ist Anna Netrebkos Freund Yusif Eyvazov|website=News|date=2015-07-10|access-date=2016-11-14}}&lt;/ref&gt; Poročila sta se 29. decembra 2015 na [[Dunaj|Dunaju]]. Njuna uradna poročna slovesnost je potekala v Palais Coburg, slavje v [[Gartenpalais Liechtenstein]] pa je sprejelo 180 prisotnih gostov, med njimi je bil tudi [[Placido Domingo|Plácido Domingo]].&lt;ref&gt;[http://dw.com/p/1HVmL &quot;Opera star Anna Netrebko marries in splendor&quot;]. DW. 29 December 2015. Retrieved 11 January 2016.&lt;/ref&gt;

=== Bivališča ===
Anna Netrebko ima stanovanja v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], na [[Dunaj|Dunaju]] in v [[New York|New Yorku]]. Že od nosečnosti je iskala novo bivališče na Dunaju.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.oe24.at/leute/anna-netrebko-sucht-neue-villa-in-wien/285321|title=Anna Netrebko sucht neue Villa in Wien|date=2008-04-07|work=Österreich}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 ga je kupila in prenovila [[penthouse]] stanovanje na [[Franziskanerplatz|Franziskanerplatzu]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Netrebko kauft Wohnung in Wien|date=2008-05-03|work=profil|via=OTS.at|url=https://www.ots.at/presseaussendung/OTS_20080503_OTS0004/profil-netrebko-kauft-wohnung-in-wien}}&lt;/ref&gt; Ker prenova ni bila končana pravočasno, je do leta 2010 še vedno živela v svojem prvotnem stanovanju. Februarja 2010 so stavbo evakuirali zaradi akutne nevarnosti porušitve in jo ponovno odprli šele dva meseca pozneje.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.oe24.at/oesterreich/chronik/netrebko-haus-in-city-evakuiert/737177|title=Netrebko-Haus in City evakuiert|date=2010-02-10|work=Österreich}} {{cite news|url=https://wiev1.orf.at/stories/436119|title=Haus auf Franziskanerplatz wieder offen|date=2010-04-14|publisher=ORF.at}}&lt;/ref&gt; Novembra 2009 se je preselila v novo stanovanje nad [[Lincoln Square|Lincoln Squareom]] na [[Manhattan|Manhattnu]], kjer je združila dve bivanjski enoti.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Anna Netrebko's New York Home: A Diva's Domain|url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424052748703734504575125992221920162|date=2010-03-26|first=Juliet|last=Chung|work=The Wall Street Journal}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2014/01/26/realestate/anna-netrebko-decorates.html &quot;Anna Netrebko Decorates&quot;] by Joanne Kaufman. ''The New York Times''. 24 January 2014.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

{{commonscat|Anna Netrebko}}
*[[Rusalka (opera)]]
*[[ruski pevci resne glasbe]]
*[[seznam ruskih pevcev resne glasbe]]

== Sklici ==

{{sklici|4}}

== Zunanje povezave ==

* [https://annanetrebko.com/ Uradna spletna stran]{{artist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Netrebko, Anna}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ruski operni pevci]]</text>
      <sha1>1d1uj3kfdif93gi57hqjrjitd9i520w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čas (revija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>231394</id>
    <revision>
      <id>5736174</id>
      <parentid>5523580</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:37:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1848" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Čas}}{{Infopolje Revija|title=Čas|publisher=[[Leonova družba]], Ljubljana|cobiss=4675843|frequency=mesečnik|language=[[slovenščina]]|firstdate=1907|finalnumber=1942|editor={{hlist|[[Josip Srebrnič|Srebrnič]]|[[Franc Ksaver Lukman|Lukman]]|[[Josip Mal|Mal]]|[[Janez Fabijan|Fabijan]]|[[Ivan Ahčin]]|[[Stanko Gogala|Gogala]]}}|editor_title=Uredniki}}
'''Čas: znanstvena revija Leonove družbe''' je bila [[katolištvo|katoliška]] [[revija]] za [[kultura|kulturno]]-[[sociologija|sociološka]] vprašanja. Izhajala je med letoma 1907 in 1942.

Bila je naslednik [[Anton Mahnič|Mahničevega]] [[Rimski katolik (časopis)|Rimskega katolika]] in [[Aleš Ušeničnik|Ušeničnikovega]] [[Katoliški obzornik|Katoliškega obzornika]]. ''Čas'' je izhajal največkrat v 10 št. na leto. Uredniki so bili A. Ušeničnik (13 letnikov), [[Josip Srebrnič|J. Srebrnič]] (1920-1924), [[Franc Ksaver Lukman|F.K. Lukman]], [[Josip Mal|J. Mal]], [[France Stele|F. Stele]] (1924-1931), [[Janez Fabijan|J. Fabijan]], [[Ivan Ahčin|I. Ahčin]] in [[Stanko Gogala|S. Gogala]].

Pri reviji so sodelovali vsi vidnejši predstavniki katoliškega razumništva. Revija je bila [[znanost|znanstvena]] tribuna slovenskega katolicizma za vsa področja življenja. V drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja je revija postala dokaj odprta in strpna, kljub temu pa je odločno nastopala proti [[liberalizem|liberalizmu]], katoliškemu modernizmu, krščanskemu socializmu ter brezpogojno zavračala [[socializem]] in [[marksizem]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==

* http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-VVFWIGLN
{{Newspaper-stub}}
[[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1907]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1942]]</text>
      <sha1>3guwueii83pu3v42y2whwbh2f4446al</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter Novak (strojnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239597</id>
    <revision>
      <id>5736080</id>
      <parentid>5667412</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:05:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodan dan</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4301" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Peter Novak}}{{Nedavno umrli}}{{Infopolje Oseba
| name        = Peter Novak
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  =21. marec 2022 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = strokovnjak za toplotno tehniko
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}

'''Peter Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni inženir]] strokovnjak za toplotno tehniko in [[Energetika|energetiko]], [[urednik]], * [[27. april]] [[1937]], [[Novo mesto]], † [[21. marec]] [[2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je energetik Peter Novak|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-energetik-peter-novak-575530|website=siol.net|accessdate=2022-03-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Novak je leta 1961 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS]] in 1975 [[doktorat|doktoriral]] na FS v [[Beograd]]u. Od 1961 je bil predavatelj na ljubljanski FS, od 1984 [[redni profesor]]; predaval je tudi v Mariboru in Sarajevu. Novak je pripravil osnovne [[gradbeništvo|gradbeniške]] [[Standardizacija|standarde]] za toplotno zaščito zgradb za Slovenijo (1985) in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] (1987). Bil je med organizatorji vseslovenske konference o [[energija|energiji]], [[ekologija|ekologiji]] in varčevanju, ki je leta 1987 uveljavila politiko ničelne rasti primarne energije v Sloveniji. Uredil je [[zbornik]] ''Strategija varstva okolja v Sloveniji'' (1990), leta 1991 pa je postal glavni urednik ''Strojniškega vestnika''. V raziskovalnem delu se je Novak posvečal prenosu toplote in snovi v stavbah ter tehničnim napravam v njih, uvajal uporabo [[Sončna energija|sončne energije]] v Sloveniji in Jugoslaviji ter sodeloval pri načrtovanju razvoja energetike. Njegovi predmeti so bili: ogrevanje, hlajenje in klimatizacija, obnovljivi viri energije in varstvo okolja. Bil je tudi dekan FS [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1991-95) ter ustanovitelj, organizator in prvi dekan [[Visoka šola za tehnologije in sisteme|Visoke šole za tehnologije in sisteme]] (zdaj FS) v Novem mestu. Bil je mentor 20 doktorandom in več kot 300 inženirjem strojništva. Imenovan je bil za [[Zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]].  

Inovativni sta njegovi krivulja in formula v pravilniku o dopustnih toplotnih izgubah zgradb iz leta 1979, v katerega je vključil – in jih definiral – bistvene elemente za porabo energije v stavbah: faktor oblike, stopnjo izolacije in velikost ter vrsto zasteklitve.in  gradbeniške standarde za toplotno zaščito stavb.

Tudi v pokoju je profesor Novak nadaljeval s promocijo varstva okolja, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije doma in v tujini, slovenskim podjetjem je ponudil inovativne rešitve na področju učinkovite rabe energije v stavbah. Na podlagi njegove rešitve je Mercator v svojih trgovskih centrih kot prvi v Evropi uporabil izpodrivno prezračevanje, MIK iz Celja pa v svoja okna vgrajuje njegovo rešitev lokalnega sistema prezračevanja. Do konca življenja je komentiral aktualno energetsko problematiko v različnih medijih.

Bil je častni predsednik Slovenskega društva za sončno energijo. Zveza strojnih inženirjev Slovenije mu je 2011 podelila nagrado za življenjsko delo. Več kot dvanajst let je bil član sveta za varstvo okolja, bil je predsednik komisije za klimatizacijo in član znanstvenega sveta na Mednarodnem inštitutu za hlajenje IIR, podpredsednik znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje in podpredsednik Zveze evropskih združenj za gretje, prezračevanje in klimatizacijo REHVA. Bil je tudi častni član Ameriškega združenja za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ASHRAE.

== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.

{{scientist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Novak, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Strojni fakulteti v Beogradu]]</text>
      <sha1>aff3y2aye3tehof7ec725hf6elu8274</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736112</id>
      <parentid>5736080</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:07:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-{{nedavno umrli}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4284" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Peter Novak}}{{Infopolje Oseba
| name        = Peter Novak
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  =21. marec 2022 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = strokovnjak za toplotno tehniko
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}

'''Peter Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni inženir]] strokovnjak za toplotno tehniko in [[Energetika|energetiko]], [[urednik]], * [[27. april]] [[1937]], [[Novo mesto]], † [[21. marec]] [[2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je energetik Peter Novak|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-energetik-peter-novak-575530|website=siol.net|accessdate=2022-03-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Novak je leta 1961 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS]] in 1975 [[doktorat|doktoriral]] na FS v [[Beograd]]u. Od 1961 je bil predavatelj na ljubljanski FS, od 1984 [[redni profesor]]; predaval je tudi v Mariboru in Sarajevu. Novak je pripravil osnovne [[gradbeništvo|gradbeniške]] [[Standardizacija|standarde]] za toplotno zaščito zgradb za Slovenijo (1985) in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] (1987). Bil je med organizatorji vseslovenske konference o [[energija|energiji]], [[ekologija|ekologiji]] in varčevanju, ki je leta 1987 uveljavila politiko ničelne rasti primarne energije v Sloveniji. Uredil je [[zbornik]] ''Strategija varstva okolja v Sloveniji'' (1990), leta 1991 pa je postal glavni urednik ''Strojniškega vestnika''. V raziskovalnem delu se je Novak posvečal prenosu toplote in snovi v stavbah ter tehničnim napravam v njih, uvajal uporabo [[Sončna energija|sončne energije]] v Sloveniji in Jugoslaviji ter sodeloval pri načrtovanju razvoja energetike. Njegovi predmeti so bili: ogrevanje, hlajenje in klimatizacija, obnovljivi viri energije in varstvo okolja. Bil je tudi dekan FS [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1991-95) ter ustanovitelj, organizator in prvi dekan [[Visoka šola za tehnologije in sisteme|Visoke šole za tehnologije in sisteme]] (zdaj FS) v Novem mestu. Bil je mentor 20 doktorandom in več kot 300 inženirjem strojništva. Imenovan je bil za [[Zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]].  

Inovativni sta njegovi krivulja in formula v pravilniku o dopustnih toplotnih izgubah zgradb iz leta 1979, v katerega je vključil – in jih definiral – bistvene elemente za porabo energije v stavbah: faktor oblike, stopnjo izolacije in velikost ter vrsto zasteklitve.in  gradbeniške standarde za toplotno zaščito stavb.

Tudi v pokoju je profesor Novak nadaljeval s promocijo varstva okolja, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije doma in v tujini, slovenskim podjetjem je ponudil inovativne rešitve na področju učinkovite rabe energije v stavbah. Na podlagi njegove rešitve je Mercator v svojih trgovskih centrih kot prvi v Evropi uporabil izpodrivno prezračevanje, MIK iz Celja pa v svoja okna vgrajuje njegovo rešitev lokalnega sistema prezračevanja. Do konca življenja je komentiral aktualno energetsko problematiko v različnih medijih.

Bil je častni predsednik Slovenskega društva za sončno energijo. Zveza strojnih inženirjev Slovenije mu je 2011 podelila nagrado za življenjsko delo. Več kot dvanajst let je bil član sveta za varstvo okolja, bil je predsednik komisije za klimatizacijo in član znanstvenega sveta na Mednarodnem inštitutu za hlajenje IIR, podpredsednik znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje in podpredsednik Zveze evropskih združenj za gretje, prezračevanje in klimatizacijo REHVA. Bil je tudi častni član Ameriškega združenja za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ASHRAE.

== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.

{{scientist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Novak, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Strojni fakulteti v Beogradu]]</text>
      <sha1>bamddz7othe5o7nsw20w9nc3yf0f4n4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736114</id>
      <parentid>5736112</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:08:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>wd</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4270" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Peter Novak}}{{Infopolje Oseba
| name        = Peter Novak
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = strokovnjak za toplotno tehniko
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}

'''Peter Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni inženir]] strokovnjak za toplotno tehniko in [[Energetika|energetiko]], [[urednik]], * [[27. april]] [[1937]], [[Novo mesto]], † [[21. marec]] [[2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je energetik Peter Novak|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-energetik-peter-novak-575530|website=siol.net|accessdate=2022-03-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Novak je leta 1961 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS]] in 1975 [[doktorat|doktoriral]] na FS v [[Beograd]]u. Od 1961 je bil predavatelj na ljubljanski FS, od 1984 [[redni profesor]]; predaval je tudi v Mariboru in Sarajevu. Novak je pripravil osnovne [[gradbeništvo|gradbeniške]] [[Standardizacija|standarde]] za toplotno zaščito zgradb za Slovenijo (1985) in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] (1987). Bil je med organizatorji vseslovenske konference o [[energija|energiji]], [[ekologija|ekologiji]] in varčevanju, ki je leta 1987 uveljavila politiko ničelne rasti primarne energije v Sloveniji. Uredil je [[zbornik]] ''Strategija varstva okolja v Sloveniji'' (1990), leta 1991 pa je postal glavni urednik ''Strojniškega vestnika''. V raziskovalnem delu se je Novak posvečal prenosu toplote in snovi v stavbah ter tehničnim napravam v njih, uvajal uporabo [[Sončna energija|sončne energije]] v Sloveniji in Jugoslaviji ter sodeloval pri načrtovanju razvoja energetike. Njegovi predmeti so bili: ogrevanje, hlajenje in klimatizacija, obnovljivi viri energije in varstvo okolja. Bil je tudi dekan FS [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1991-95) ter ustanovitelj, organizator in prvi dekan [[Visoka šola za tehnologije in sisteme|Visoke šole za tehnologije in sisteme]] (zdaj FS) v Novem mestu. Bil je mentor 20 doktorandom in več kot 300 inženirjem strojništva. Imenovan je bil za [[Zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]].  

Inovativni sta njegovi krivulja in formula v pravilniku o dopustnih toplotnih izgubah zgradb iz leta 1979, v katerega je vključil – in jih definiral – bistvene elemente za porabo energije v stavbah: faktor oblike, stopnjo izolacije in velikost ter vrsto zasteklitve.in  gradbeniške standarde za toplotno zaščito stavb.

Tudi v pokoju je profesor Novak nadaljeval s promocijo varstva okolja, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije doma in v tujini, slovenskim podjetjem je ponudil inovativne rešitve na področju učinkovite rabe energije v stavbah. Na podlagi njegove rešitve je Mercator v svojih trgovskih centrih kot prvi v Evropi uporabil izpodrivno prezračevanje, MIK iz Celja pa v svoja okna vgrajuje njegovo rešitev lokalnega sistema prezračevanja. Do konca življenja je komentiral aktualno energetsko problematiko v različnih medijih.

Bil je častni predsednik Slovenskega društva za sončno energijo. Zveza strojnih inženirjev Slovenije mu je 2011 podelila nagrado za življenjsko delo. Več kot dvanajst let je bil član sveta za varstvo okolja, bil je predsednik komisije za klimatizacijo in član znanstvenega sveta na Mednarodnem inštitutu za hlajenje IIR, podpredsednik znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje in podpredsednik Zveze evropskih združenj za gretje, prezračevanje in klimatizacijo REHVA. Bil je tudi častni član Ameriškega združenja za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ASHRAE.

== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.

{{scientist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Novak, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Strojni fakulteti v Beogradu]]</text>
      <sha1>2bf2zaqpjhkz07t9n7t27qung12n4tl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Višnjica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>247303</id>
    <revision>
      <id>5736243</id>
      <parentid>5735481</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:34:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="374" xml:space="preserve">'''Višnjica''' je lahko:
* [[Višnjica i Medovići]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Višnjica, Vrgorac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Jasenovac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Sopje]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Črna gora]]
* [[Višnjica (reka)|Višnjica]], potok, ki se izliva v [[Krka|Krko]] (pri Ivančni Gorici se zlije s [[Stiški potok|Stiškim potokom]]) 


{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>m9f0e8w52olzt85kn040aldqpwxyqh7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736245</id>
      <parentid>5736243</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:37:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="416" xml:space="preserve">'''Višnjica''' je lahko:
* [[Višnjica i Medovići]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Višnjica, Vrgorac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Jasenovac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Sopje]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Črna gora]]
* [[Višnjica (reka)|Višnjica]], potok, ki teče iz [[Višnja Gora|Višnja Gore]] in se izliva v [[Krka|Krko]] (pri Ivančni Gorici se zlije s [[Stiški potok|Stiškim potokom]]) 


{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>nts6bdnkh8dmik838j9t9yu684caqtf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736246</id>
      <parentid>5736245</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:40:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="452" xml:space="preserve">'''Višnjica''' je lahko:
* [[Višnjica i Medovići]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Višnjica, Vrgorac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Jasenovac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Sopje]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Črna gora]]
* [[Gornja Višnjica]] (Hrvaška)
* [[Višnjica (reka)|Višnjica]], potok, ki teče skozi [[Višnja Gora|Višnjo Goro]] in se izliva v [[Krka|Krko]] (pri Ivančni Gorici se zlije s [[Stiški potok|Stiškim potokom]])


{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>edm21mkkv1x1fxvo9pu0xftpxccza2m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736250</id>
      <parentid>5736246</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:48:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>čiščenje - za podatke je prostor v članku, ne v razločitvi</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="257" xml:space="preserve">'''Višnjica''' je lahko:
* [[Višnjica i Medovići]] (Bosna in Hercegovina)
* [[Višnjica, Vrgorac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Jasenovac]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Sopje]] (Hrvaška)
* [[Višnjica, Črna gora]]
* [[Višnjica (reka)]]

{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>hw22r3ngbl4uu3cjy62dl8aagqba6hz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Škarnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249105</id>
    <revision>
      <id>5736340</id>
      <parentid>5225980</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:48:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1290" xml:space="preserve">''za drug pomen glej: [[Rjavi škarnik]] in [[Črni škarnik]]''{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=89
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=173
|postna=42223
|posta=Varaždinske Toplice
|mesto=[[Varaždinske Toplice]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava varazdinske zupanije.gif|25px|Varaždinska županija]] [[Varaždinska županija]]
}}

'''Škarnik''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Varaždinske Toplice|mesto Varaždinske Toplice]] [[Varaždinska županija|Varaždinske županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 103 || 132 || 99 || 105 || 122 || 161 || 176 || 192 || 179 || 172 || 167 || 135 || 97 || 85 || 89
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Varaždinske županije]]</text>
      <sha1>3wnjc9jekl9tvmxln7xtirulhhq1g92</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Majda Šlajmer Japelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>255038</id>
    <revision>
      <id>5736326</id>
      <parentid>5735995</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:53:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1420" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|death_date=avgust 2022}}
'''Majda Šlajmer Japelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[medicinska sestra]], [[sociologinja]] in [[političarka]], * [[6. februar]] [[1933]] - avgust 2022&lt;ref&gt;Delo, 18. 8. 2022 (osmrtnica) &lt;/ref&gt;, Mb?

Med letoma 1992 in 1997 je bila članica [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]].

[[Univerza v Mariboru]] ji je podelila naslov [[Častni doktor|častne doktorice]].

== Odlikovanja ==
* [[medalja Svetovne zdravstvene organizacije]] (1988)
* [[Častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{politician-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Šlajmer - Japelj, Majda}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1933]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenske medicinske sestre]]
[[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (1992-1997)]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Salzburgu]]
[[Kategorija:Prejemniki Medalje Svetovne zdravstvene organizacije]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Dekani Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija: Žagarjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>ouiwt3iodoz7qfyt2310262tavl0ikr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josip Agneletto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>259457</id>
    <revision>
      <id>5736322</id>
      <parentid>5651235</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:29:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2197" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Josip Agneletto
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = politik, odvetnik in gospodarstvenik
| occupation  = 
}}

'''Josip''' (Giuseppe) '''Agneletto''' (anjeléto), [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[odvetnik]], [[politik]] in [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], * [[8. november]] [[1884]], [[Trsek]], † [[14. julij]] [[1960]], [[Trst]].

== Življenje in delo ==
[[Doktorat|Doktoriral]] je 1910 na [[Dunaj|dunajski]] [[pravo|pravni]] [[fakulteta|fakulteti]] in končal študij gospodarskih [[veda|ved]] na dunajski eksportni akademiji. V letih 1918−1960 je imel v Trstu odvetniško pisarno. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je ustanovil in vodil  Zadružno zvezo (1921-1929) ter bil predsednik Tržaške hranilnice in posojilnice (1929-1941), ki so jo [[fašizem|fašisti]] ukinili kot zadnji slovenski denarni zavod. [[Članek|Članke]] in razprave je objavljal v ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]]'', ''[[Naši zapiski|Naših zapiskih]]'' in drugih [[časopis|listih]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bil večkrat zaprt in konfiniran. Leta 1943 je odšel v [[Egipt]] in se 1945 vrnil v Trst, kjer je bil 1947 soustanovitelj in do smrti predsednik Slovenske demokratske zveze. Sodeloval je pri tedniku ''Demokracija'', pri ustanovitvi Slovenske prosvetne matice in Slovenskega prosvetnega društva. Bil je konservativni politik, ki se je zavzemal za ohranitev [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], vendar je realistično sprejel [[Spomenica o soglasju (1954)|Spomenico o soglasju]] (t. i. ''londonski sporazum''), ko je Svobodno tržaško ozemlje prenehalo obstajati, cona A pa je bila priključena [[Italija|Italiji]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{law-bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Angeletto, Josip}}
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]]
[[Kategorija:Slovenski odvetniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>jylaqv9rjnivv343olq6ok4l9a1kc1b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270396</id>
    <revision>
      <id>5736141</id>
      <parentid>5618620</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:44:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1206" xml:space="preserve">{{Infopolje Dogodek|title=Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični|image=Tabor-sticna-IMG 9059.jpg|caption=40. Tabor slovenskih pevskih zborov leta 2009|place=[[Šentvid pri Stični]], {{SLO}}|type=zborovski koncert|duration=celodnevni dogodek}}

'''Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični''' je tradicionalna [[glasbena prireditev]], ki poteka v [[Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]].

Leta 1994 je tabor prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za četrtstoletno širjenje pevske kulture in ljubiteljske kulturnoumetniške dejavnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru«.&lt;ref&gt;[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{music-stub}}
[[Kategorija:Glasbene prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Šentvid pri Stični]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]]</text>
      <sha1>lol40wlmeyvxc9qmoyhwjtmld0ztq9y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fink</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279801</id>
    <revision>
      <id>5736510</id>
      <parentid>5709369</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:28:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1674" xml:space="preserve">'''Fink''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 738 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 289. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Andrej Fink]] (*1947), slovensko-argentinski pravnik in politolog, univ. profesor   
* [[Bernarda Fink]] [[Inzko]] (*1955), slovensko-argentinska pevka resne glasbe
* [[Bogdan Fink]] (1927—2011), arhitekt
* [[Bogdan Fink (kolesar)|Bogdan Fink]] (*1972), kolesar in organizator
* [[Božidar Fink]] (1920—2013), pravnik, domobranec, publicist, povojni emigrant v Argentini
* [[Danica Fink-Hafner]] (*1959), politologinja, univ. profesorica 
* [[Fran Fink]] (1885—1972), pedagoški pisec   
* [[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]]) (1922—?), pevka sopranistka, zborovodkinja   
* [[Marko Fink]] (*1950), slovensko-argentinski pevec klasične glasbe
* [[Marta Fink]] (*1924—?), pevka altistka
* [[Mateja Fink]] (*1985), igralka badmintona   
* [[Neda Fink]] (*1925), pevka (kontra-)altistka   
* [[Robert Fink]], veteran vojne za Slovenijo  
* [[Rok Fink]] (*1954), glasbenik, pevec (tanga)  
* [[Tatjana Fink]] (*1957), gospodarstvenica
* [[Veronika Fink Menvielle]] (*1963), operna pevka sopranistka 
== Znani tuji nosilci priimka ==
* Fink ([[Fin Greenall]]) (*1972), angleški pevec in popularni glasbenik
*[[Eugen Fink]] (1905—1975), nemški filozof
* [[Gavin Fink]], ameriški igralec
* [[Nikola Fink]] (1894—1968), hrvaški zoolog
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Fink}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>7cgn3hw0c3gnz12n3jptm07hy18youn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736517</id>
      <parentid>5736510</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:33:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1740" xml:space="preserve">'''Fink''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 738 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 289. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Adi Fink|&lt;s&gt;Adi&lt;/s&gt; Fink]] (&lt;s&gt;1925—2018&lt;/s&gt;), &lt;s&gt;fotograf&lt;/s&gt;
* [[Andrej Fink]] (*1947), slovensko-argentinski pravnik in politolog, univ. profesor
* [[Bernarda Fink]] [[Inzko]] (*1955), slovensko-argentinska pevka resne glasbe
* [[Bogdan Fink]] (1927—2011), arhitekt
* [[Bogdan Fink (kolesar)|Bogdan Fink]] (*1972), kolesar in organizator
* [[Božidar Fink]] (1920—2013), pravnik, domobranec, publicist, povojni emigrant v Argentini
* [[Danica Fink-Hafner]] (*1959), politologinja, univ. profesorica 
* [[Fran Fink]] (1885—1972), pedagoški pisec   
* [[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]]) (1922—?), pevka sopranistka, zborovodkinja   
* [[Marko Fink]] (*1950), slovensko-argentinski pevec klasične glasbe
* [[Marta Fink]] (1924—?), pevka altistka
* [[Mateja Fink]] (*1985), igralka badmintona   
* [[Neda Fink]] (1925—?),  pevka (kontra-)altistka
* [[Robert Fink]], veteran vojne za Slovenijo  
* [[Rok Fink]] (*1954), glasbenik, pevec (tanga)  
* [[Tatjana Fink]] (*1957), gospodarstvenica
* [[Veronika Fink Menvielle]] (*1963), operna pevka sopranistka 
== Znani tuji nosilci priimka ==
* Fink ([[Fin Greenall]]) (*1972), angleški pevec in popularni glasbenik
*[[Eugen Fink]] (1905—1975), nemški filozof
* [[Gavin Fink]], ameriški igralec
* [[Nikola Fink]] (1894—1968), hrvaški zoolog
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Fink}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>cd2ky3iqhwf64vw3t7t406hvjbzyrqh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736527</id>
      <parentid>5736517</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:47:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani tuji nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1881" xml:space="preserve">'''Fink''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 738 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 289. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Adi Fink|&lt;s&gt;Adi&lt;/s&gt; Fink]] (&lt;s&gt;1925—2018&lt;/s&gt;), &lt;s&gt;fotograf&lt;/s&gt;
* [[Andrej Fink]] (*1947), slovensko-argentinski pravnik in politolog, univ. profesor
* [[Bernarda Fink]] [[Inzko]] (*1955), slovensko-argentinska pevka resne glasbe
* [[Bogdan Fink]] (1927—2011), arhitekt
* [[Bogdan Fink (kolesar)|Bogdan Fink]] (*1972), kolesar in organizator
* [[Bojan Fink]], tajnik [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]]
* [[Božidar Fink]] (1920—2013), pravnik, domobranec, publicist, povojni emigrant v Argentini
* [[Danica Fink-Hafner]] (*1959), politologinja, univ. profesorica 
* [[Fran Fink]] (1885—1972), pedagoški pisec   
* [[Josip Fink]]/Fing, kipar, pozlatar   
* [[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]]) (1922—?), pevka sopranistka, zborovodkinja   
* [[Marko Fink]] (*1950), slovensko-argentinski pevec klasične glasbe
* [[Marta Fink]] (1924—?), pevka altistka
* [[Mateja Fink]] (*1985), igralka badmintona   
* [[Neda Fink]] (1925—?), pevka (kontra-)altistka
* [[Robert Fink]], veteran vojne za Slovenijo  
* [[Rok Fink]] (*1954), glasbenik, pevec (tanga)  
* [[Tatjana Fink]] (*1957), gospodarstvenica
* [[Veronika Fink Menvielle]] (*1963), operna pevka sopranistka 
== Znani tuji nosilci ==
* '''Fink''' ([[Fin Greenall]]) (*1972), angleški pevec in popularni glasbenik
*[[Eugen Fink]] (1905—1975), nemški filozof
* [[Gavin Fink]], ameriški igralec
* [[Nikola Fink]] (1894—1968), hrvaški zoolog
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Fink}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>fn8f3wac01xpjgl7xln32e81405d4ec</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736531</id>
      <parentid>5736527</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:51:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1967" xml:space="preserve">'''Fink''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 738 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 289. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Adi Fink|&lt;s&gt;Adi&lt;/s&gt; Fink]] (&lt;s&gt;1925—2018&lt;/s&gt;), &lt;s&gt;fotograf&lt;/s&gt;
* [[Andrej Fink]] (*1947), slovensko-argentinski pravnik in politolog, univ. profesor
* [[Bernarda Fink]] [[Inzko]] (*1955), slovensko-argentinska pevka resne glasbe
* [[Bogdan Fink]] (1927—2011), arhitekt
* [[Bogdan Fink (kolesar)|Bogdan Fink]] (*1972), kolesar in organizator
* [[Bojan Fink]], tajnik [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]]
* [[Božidar Fink]] (1920—2013), pravnik, domobranec, publicist, povojni emigrant v Argentini
* [[Danica Fink-Hafner]] (*1959), politologinja, univ. profesorica 
* [[Fran Fink]] (1885—1972), pedagoški pisec   
* [[Ivan Fink]], elektrotehnik   
* [[Josip Fink]]/Fing, slikar in pozlatar v Ljubljani (18.stol.)
* [[Leon Fink]], zdravnik   
* [[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]]) (1922—?), pevka sopranistka, zborovodkinja   
* [[Marko Fink]] (*1950), slovensko-argentinski pevec klasične glasbe
* [[Marta Fink]] (1924—?), pevka altistka
* [[Mateja Fink]] (*1985), igralka badmintona   
* [[Neda Fink]] (1925—?), pevka (kontra-)altistka
* [[Robert Fink]], veteran vojne za Slovenijo  
* [[Rok Fink]] (*1954), glasbenik, pevec (tanga)  
* [[Tatjana Fink]] (*1957), gospodarstvenica
* [[Veronika Fink Menvielle]] (*1963), operna pevka sopranistka 
== Znani tuji nosilci ==
* '''Fink''' ([[Fin Greenall]]) (*1972), angleški pevec in popularni glasbenik
*[[Eugen Fink]] (1905—1975), nemški filozof
* [[Gavin Fink]], ameriški igralec
* [[Nikola Fink]] (1894—1968), hrvaški zoolog
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Fink}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>k54pqbyfs5vigm5arhqgxxhpxtkhxzd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Divjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280593</id>
    <revision>
      <id>5736468</id>
      <parentid>5708394</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:32:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1697" xml:space="preserve">'''Divjak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 623 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 420. mesto.

== Znani slovenski nosilci priimka ==
*[[Breda Rajh Divjak]], pianistka ([[PORL]]) 
*[[Franci Divjak - Štef]], lutkar (v partizanih)
* [[Igor Divjak]], literarni kritik in prevajalec, urednik
* [[Marjan Divjak]], meteorolog 
* [[Milan Divjak]] (* 1931), pedagog, psiholog, prof.
* [[Mojca Divjak]] (* 1956), fizioterapevtka, predstojnica oddelka za protetiko in pred. Zdravstvene fakultete
* [[Ratko Divjak]] (* 1947), glasbenik, bobnar (hrv.-slov.)
* [[Saša Divjak]] (* 1946), računalničar, univ. profesor
* [[Stevo Divjak|Stevo (Štefan) Divjak]] (1868 - 1938), zdravnik psihiater
* [[Viljem Divjak]], španski borec 
* [[Zdenka Zalokar Divjak]] (* 1954), logoterapevtka, izr. profesorica
* [[Žiga Divjak]] (* 1993), režiser
== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Blaženka Divjak]] (*1967), hrvaška matematičarka  in političarka
*[[Jovan Divjak]] (1937 - 2021),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/umrl-je-jovan-divjak-srb-ki-je-vodil-obrambo-sarajeva.html|title=Umrl je Jovan Divjak, Srb, ki je vodil obrambo Sarajeva|date=8.4.2021|accessdate=8.4.2021|website=24ur.com|publication-place=Sarajevo}}&lt;/ref&gt; bosansko-hercegovski provladni general in poveljnik vojske BiH, branitelj [[Sarajevo|Sarajeva]] (po poreklu krajiški Srb) 
* [[Marko Divjak]], makedonski nogometaš 
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Divjak}}

== Sklici ==
{{Sklici}}{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>7u1j1qkqyazds33bs5tgpg7fillm6ki</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geržinič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>288256</id>
    <revision>
      <id>5736504</id>
      <parentid>4880409</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:21:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="709" xml:space="preserve">'''Geržinič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 11 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 17.803. mesto.

== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Alojz Geržinič|Alojzij Geržinič]] (1915—2008), skladatelj, publicist, prof. in kritik 
* [[Lev Geržinič]] (1916—2012), pravnik, ekonomist
* [[Marija Geržinič]] (r. [[Fink]]) (1922—?), pevka, dirigentka (zborovodkinja)
* [[Neda Geržinič]] (1918—1945), organizatorka OF

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Geržinič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>cddd3t8qynz43if9on4wb2tihu0y2kh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736508</id>
      <parentid>5736504</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:27:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="823" xml:space="preserve">'''Geržinič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 11 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 17.803. mesto.

== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Alojz Geržinič|Alojzij Geržinič]] (1915—2008), skladatelj, publicist, prof. in kritik 
* [[Lev Geržinič]] (1916—2012), pravnik, ekonomist
* [[Marija Geržinič]] (r. [[Fink]]) (1922—?), pevka, dirigentka (zborovodkinja)
* [[Neda Geržinič]] (1918—1945), organizatorka OF

== Glej tudi ==

* priimek [[Gržinić]] ([[Marina Gržinić]])
* priimek [[Gržinčič]]
* priimek [[Grdinič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Geržinič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>8ldr25xzytnibslg2jez8ah5wwb2jvq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Muzej krščanstva na Slovenskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>290530</id>
    <revision>
      <id>5736133</id>
      <parentid>4821049</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:33:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3867" xml:space="preserve">{{Infopolje Muzej
| name = Muzej krščanstva na Slovenskem
| image = Sticna6.JPG
| map_type = Slovenija
| established = 1991
| location = [[Cistercijanski samostan Stična]], {{SLO}}
| collections = premična sakralna kulturna dediščina
}}[[Slika:Fortunat Bergant - Marija Tolažnica žalostnih.jpg|thumb|250px|Slika ''Marija Tolažnica žalostnih'' [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]] (1760-ta leta)]]
'''Muzej krščanstva na Slovenskem''' je državni [[muzej]] in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične [[cerkvena umetnost|sakralne kulturne dediščine]]. Muzej, ki deluje v prostorih stare prelature v [[Samostan Stična|Cistercijanskem samostanu v Stični]], sledi prek 1700 let staremu verskemu izročilu na območju [[Slovenija|Slovenije]]. 

==Zgodovina==
Muzejska dejavnost se je v [[Stična|Stični]] začela na pobudo tedanjega stiškega [[opat]]a p. Antona Nadraha po letu 1980, ko sta se iz dela samostanskih stavb izselili osnovna šola in gimnazija. V prvem desetletju je muzej deloval na ljubiteljski osnovi zbiranja in razstavljanja. Ob podpori samostana in pod nadzorom spomeniškega varstva ter ob pomoči različnih donatorjev iz Slovenije in tujine so se uredili razstavni prostori. Leta 1991 je muzej začel delovati v okviru Društva prijateljev Slovenskega verskega muzeja, ki je s pomočjo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstva za kulturo]] zaposlilo prvega [[kustos]]a. Z leti je muzej pridobil še druge strokovne sodelavce. Leta 2003 je bil ustanovljen Slovenski verski muzej. Leta 2006 je bil ustanovljen [[javni zavod]] Muzej krščanstva na Slovenskem.

Leta 2003 je Slovensko muzejsko društvo za stalno razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem muzej nagradilo z [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevim priznanjem]]. Za isto razstavo je [[Občina Ivančna Gorica]] muzeju podelila tudi nagrado Josipa Jurčiča.

Od leta 2004 je muzej član organizacije »The Best in Heritage - Excellence Club«.

==Stalne razstave==
V Muzeju krščanstva na Slovenskem sta na ogled dve stalni razstavi:
* Na razstavi ''Življenje za samostanskimi zidovi'' je predstavljena bogata zgodovina stiške opatije, najstarejšega še delujočega samostana na Slovenskem. V skoraj 900 letni zgodovini je s svojim vplivom versko, gospodarsko in kulturno zaznamoval širši prostor današnje Slovenije. V prvem nadstropju muzeja so na ogled meniške delavnice, spominska soba p. [[Simon Ašič|Simona Ašiča]] in p. [[Gabrijel Humek|Gabrijela Humka]], umetnostnozgodovinska zbirka 20. stoletja, kulturnozgodovinska zbirka [[Leopold Kozlevčar|Leopolda Kozlevčarja]], zbirka nabožnih predmetov, soba svetnikov, zbirka cerkvenega tekstila, rekonstrukcija stiškega skriptorija, zbirka liturgičnega posodja, zbirka voščenih figur in zbirka relikviarijev.

* Stalna razstava ''Zgodovina krščanstva na Slovenskem'', ki se nahaja v drugem nadstropju muzeja, je prva taka razstava pri nas. Postavljena je kronološko, v dvanajstih razstavnih prostorih. Obiskovalca seznani z začetki krščanstva na naših tleh v 3. stoletju in ga popelje skozi zgodovino, dolgo približno 1700 let, vse do jubilejnega leta 2000.

==Arhiv misijonarja in škofa Friderika I. Barage==
Muzej hrani zbirko originalnih knjižnih del, predmetov in korespodenco misijonarja in škofa [[Irenej Friderik Baraga|Friderika Ireneja Barage]] (1797–1868) ter knjižni fond slovenske izseljeniške literature iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije, ki jo je zbral in uredil salezijanski duhovnik [[Karel Ceglar]] (1912–1999), ki je živel po drugi svetovni vojni v Kanadi.

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Museum of Christianity in Slovenia}}
*[http://www.mks-sticna.si Muzej krščanstva na Slovenskem]

[[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Stična]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d6b3cziqvsio3zybq1uevwi6ip9y54l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736134</id>
      <parentid>5736133</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:33:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>dp inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3942" xml:space="preserve">{{Infopolje Muzej
| name = Muzej krščanstva na Slovenskem
| image = Sticna6.JPG
| map_type = Slovenija
| map_dot_label = Muzej krščanstva na Slovenskem
| established = 1991
| location = [[Cistercijanski samostan Stična]], {{SLO}}
| type = kulturni muzej
| collections = premična sakralna kulturna dediščina
}}[[Slika:Fortunat Bergant - Marija Tolažnica žalostnih.jpg|thumb|250px|Slika ''Marija Tolažnica žalostnih'' [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]] (1760-ta leta)]]
'''Muzej krščanstva na Slovenskem''' je državni [[muzej]] in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične [[cerkvena umetnost|sakralne kulturne dediščine]]. Muzej, ki deluje v prostorih stare prelature v [[Samostan Stična|Cistercijanskem samostanu v Stični]], sledi prek 1700 let staremu verskemu izročilu na območju [[Slovenija|Slovenije]]. 

==Zgodovina==
Muzejska dejavnost se je v [[Stična|Stični]] začela na pobudo tedanjega stiškega [[opat]]a p. Antona Nadraha po letu 1980, ko sta se iz dela samostanskih stavb izselili osnovna šola in gimnazija. V prvem desetletju je muzej deloval na ljubiteljski osnovi zbiranja in razstavljanja. Ob podpori samostana in pod nadzorom spomeniškega varstva ter ob pomoči različnih donatorjev iz Slovenije in tujine so se uredili razstavni prostori. Leta 1991 je muzej začel delovati v okviru Društva prijateljev Slovenskega verskega muzeja, ki je s pomočjo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstva za kulturo]] zaposlilo prvega [[kustos]]a. Z leti je muzej pridobil še druge strokovne sodelavce. Leta 2003 je bil ustanovljen Slovenski verski muzej. Leta 2006 je bil ustanovljen [[javni zavod]] Muzej krščanstva na Slovenskem.

Leta 2003 je Slovensko muzejsko društvo za stalno razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem muzej nagradilo z [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevim priznanjem]]. Za isto razstavo je [[Občina Ivančna Gorica]] muzeju podelila tudi nagrado Josipa Jurčiča.

Od leta 2004 je muzej član organizacije »The Best in Heritage - Excellence Club«.

==Stalne razstave==
V Muzeju krščanstva na Slovenskem sta na ogled dve stalni razstavi:
* Na razstavi ''Življenje za samostanskimi zidovi'' je predstavljena bogata zgodovina stiške opatije, najstarejšega še delujočega samostana na Slovenskem. V skoraj 900 letni zgodovini je s svojim vplivom versko, gospodarsko in kulturno zaznamoval širši prostor današnje Slovenije. V prvem nadstropju muzeja so na ogled meniške delavnice, spominska soba p. [[Simon Ašič|Simona Ašiča]] in p. [[Gabrijel Humek|Gabrijela Humka]], umetnostnozgodovinska zbirka 20. stoletja, kulturnozgodovinska zbirka [[Leopold Kozlevčar|Leopolda Kozlevčarja]], zbirka nabožnih predmetov, soba svetnikov, zbirka cerkvenega tekstila, rekonstrukcija stiškega skriptorija, zbirka liturgičnega posodja, zbirka voščenih figur in zbirka relikviarijev.

* Stalna razstava ''Zgodovina krščanstva na Slovenskem'', ki se nahaja v drugem nadstropju muzeja, je prva taka razstava pri nas. Postavljena je kronološko, v dvanajstih razstavnih prostorih. Obiskovalca seznani z začetki krščanstva na naših tleh v 3. stoletju in ga popelje skozi zgodovino, dolgo približno 1700 let, vse do jubilejnega leta 2000.

==Arhiv misijonarja in škofa Friderika I. Barage==
Muzej hrani zbirko originalnih knjižnih del, predmetov in korespodenco misijonarja in škofa [[Irenej Friderik Baraga|Friderika Ireneja Barage]] (1797–1868) ter knjižni fond slovenske izseljeniške literature iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije, ki jo je zbral in uredil salezijanski duhovnik [[Karel Ceglar]] (1912–1999), ki je živel po drugi svetovni vojni v Kanadi.

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Museum of Christianity in Slovenia}}
*[http://www.mks-sticna.si Muzej krščanstva na Slovenskem]

[[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Stična]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6gfj5a2wqkqr0oc4zaom29bf3i7re9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kozmus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>293675</id>
    <revision>
      <id>5736084</id>
      <parentid>5718684</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:12:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="516" xml:space="preserve">'''Kozmus''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Jože Kozmus]] (*1952), gospodarstvenik
* [[Klemen Kozmus Trajkovski]], geodet, kartograf, doc. FGG
* [[Peter Kozmus]], biolog, entomolog, čebelarski strokovnjak
* [[Primož Kozmus]] (*1979), atlet, metalec kladiva
* [[Simona Kozmus]] (*1978), atletinja, metalka kladiva

== Glej tudi ==

* priimka [[Kozmos]], [[Kosmos]]
* priimek [[Kozmik]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kozmus}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>8selcf825jz3zcz49t9kcsjxk83l5gj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kunaver</title>
    <ns>0</ns>
    <id>296084</id>
    <revision>
      <id>5736347</id>
      <parentid>5597606</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T00:59:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1773" xml:space="preserve">'''Kunaver'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Aleš Kunaver]] (1935—1984), alpinist, himalajist in gorski vodnik
* [[Bojan Kunaver]] (*1938), kipar
* [[Dušica Kunaver]] (*1937), kulturna (etnološka) publicistka, anglistka, pedagoginja
* [[France Kunaver]] (1909—2005), slikar in ilustrator
*[[Franci Kunaver]] (1932—2017), pevec narodnih pesmi - basist
* [[Gordana Kunaver]] (1947—1992), pesnica, pisateljica
* [[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] Kunaver (*1963), lutkarica
* [[Jelka Kunaver]] (*1936), geografinja
* [[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882—1967), planinec, gornik (brat Pavla)
* [[Jurij Kunaver]] (*1933), geograf, speleolog, univ. profesor
*[[Klemen Kunaver]], grafični oblikovalec, fotograf
* [[Marjan Kunaver]] (*1969), igralec, lutkar
* [[Marta Jakopič Kunaver]] (*1942), arhitektka, slikarka
*[[Matej Kunaver]], zdravnik, slikar
* [[Matjaž Kunaver]] (*195#), kemik in izumitelj, prejemnik [[Puhovo priznanje|Puhovega priznanja]] 2012
* [[Mihael Kunaver]], elektrotehnik
* [[Pavel Kunaver]] (1889—1988), pedagog in poljudnoznanstveni pisec, astronom, naravoslovec, [[Zveza tabornikov Slovenije|tabornik]], [[Alpinizem|alpinist]], [[Jamarstvo|jamar]] 
*[[Peter Kunaver]], pop pevec ([[Prah (glasbena skupina)|Prah]], Renesansa) 
*[[Polona Kunaver Ličen]] (*1975), animatorka lutk, galeristka, grafičarka, ilustratorka 
* [[Primož Kunaver]], alpinist 
* [[Rok Kunaver]] (*1980), igralec
* [[Tone Kunaver]], kolesar 
*[[Uroš Kunaver]], jamar, fotograf 
* [[Vlasta Kunaver]] (*1963), alpinistka, jadralna padalka, zdravnica 

== Glej tudi ==

* priimke [[Kunovar]], [[Kunc]], [[Kunič]], [[Kunčič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kunaver}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>aawi72j8rsooglpfanq02e2dmu3ge49</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lipar (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297111</id>
    <revision>
      <id>5736124</id>
      <parentid>5712836</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:54:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="955" xml:space="preserve">'''Lipar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
  
== Znani nosilci priimka ==
* [[Andrej Lipar]] (*1956), brigadir SV
* [[Anton Lipar]], salezijanec, župnik v Celju
*[[Lea Lipar]] (r. [[Caharija]]) (*1946), romanistka, strok. za italijansko književnost
*[[Luka Lipar]], zdravnik interventni kardiolog
* [[Marjan Lipar]] (1922—2007), športni novinar, urednik; športni delavec (smučarski skoki)
* [[Matej Lipar]], dr. geoloških ved, fizični geograf, krasoslovec ...
* [[Matija Lipar]], alpinist 
* [[Peter Lipar]] (1912—1980), zborovodja, skladatelj in pedagog
* [[Peter Lipar (*1955|Peter Lipar]] (*1955), gradbenik, prometni strokovnjak 
* [[Suzana Lipar]], slikarka in likovna ustvarjalka mdr. iz jeansa
==Glej tudi==
* priimke [[Lipanje]], [[Lipec]], [[Lipnik]], [[Lipec]], [[Lipič]], [[Lipovec (priimek)|Lipovec]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Lipar}}
{{priimek|Lipar}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>q4e5pddlfse4fj6m2niu3seyi3zy4z8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Perc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>301250</id>
    <revision>
      <id>5736523</id>
      <parentid>5577264</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:43:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="738" xml:space="preserve">'''Perc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Anton Perc]] (*1943), zdravnik anesteziolog
* [[Bernarda Perc]] (1929—1983), arheologinja
*[[Drago Perc]] (1913—1983), politik, gospodarstvenik
* [[Drago Perc (modelar)|Drago Perc]] (*1967), raketni modelar
* [[Jerneja Perc]] (1971—2009), atletinja
* [[Martin Perc]] (1913—1977), redovnik iz reda manjših bratov
* [[Miroslav Perc|Miroslav-Maks Perc]] (1912—1945), VOS-ovec, podpolkovnik NOV in narodni heroj
* [[Nives Perc]] (*1984), judoistka

== Glej tudi ==

* priimek [[Pirc]]
*priimek [[Peric]]
*priimke [[Perčič]], [[Perič]], [[Perko]], [[Pertot]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Perc}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>5mimquwzqyzpxpygdmxg2iwawjaz04y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pičman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>302352</id>
    <revision>
      <id>5736392</id>
      <parentid>4818256</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:37:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="871" xml:space="preserve">'''Pičman''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 33 oseb.  
== Znani nosilci priimka ==
* [[Alenka Kham Pičman]] (*1932), slikarka in pedagoginja
* [[Josip Pičman]] (1904—1936), hrvaški arhitekt
* [[Lovro Pičman|Lovro (Lovrenc) Pičman]] (1929—2022), fizik
* [[Nataša Pičman]] ([[Nora de Saint Picman]]) (*1963), slikarka, grafičarka, intermedijska umetnica
* [[Viktorija Pičman]] (1890—1983), šolnica - ravnateljica šole za otroške negovalke

== Glej tudi ==
* priimke [[Pičulin]], [[Piculin]], [[Žolne|Piciga]], [[Pihler]], [[Picelj]], [[Pick]], [[Piko]], [[Pignar]], [[Dečman]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Pičman}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>lq7qkdia64uha089ioaeb19fju0csw6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ravbar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305334</id>
    <revision>
      <id>5736165</id>
      <parentid>5596450</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:59:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1546" xml:space="preserve">'''Ravbar''' je [[kranjska]] plemiška rodbina, pobaronjena v 16.stoletju. Prvi v listinah tega rodu je bil Matija Englschalk (* ok. 1370)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rodbina Ravbar - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi488119/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-06-26}}&lt;/ref&gt;

'''Ravbar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Adam Ravbar (vitez)|Adam Ravbar]], vitez iz 16. stoletja
* [[Nikolaj Ravbar]], vitez iz 15. - 16. stoletja
* [[Alojz Ravbar|Alojz (-Egon) Ravbar]] (1912—1972), pisatelj
* [[Bojan Ravbar]] (*1936), rimskokatoliški duhovnik, teolog in prevajalec
* [[Ciril Ravbar]], policist in veteran vojne za Slovenijo
* [[Franc Ravbar]] - Vitez (1913—1943), partizan, narodni heroj 
*[[Igor Ravbar]], konservator-restavrator Narodnega muzeja, eksperimentalni arheolog
* [[Krištof Ravbar]] (1478—1536), drugi ljubljanski škof, diplomat in vojaški strateg
* [[Lovro Ravbar]] (*1977), saksofonist
* [[Marjan Ravbar]] (*1947), geograf
* [[Matjaž Ravbar]], vojaški zgodovinar
* [[Miroslav Ravbar]] (1911—2009), šolnik, literarni zgodovinar in prevajalec
* [[Nada Morato|Nada (Ravbar) Morato]] (*1927), učiteljica, domoznanka, folkloristka (zbiralka ljudskega izročila)
* [[Nataša Viršek Ravbar]], geografinja, krasoslovka
* [[Uroš Ravbar]] (*1973), popotnik in fotograf
* [[Vojka Ravbar]] (*1954), ekonomistka, bančnica

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Ravbar}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>qn1emkmg4odn78ael6gwg14i3rv2exi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sancin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307716</id>
    <revision>
      <id>5736138</id>
      <parentid>5735733</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:40:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1524" xml:space="preserve">'''Sancin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alojzij Sancin]], skladatelj 
* [[Avrelija Sancin]] (1888—1961), učiteljica in koncertna pevka 
* [[Belizar Sancin]] (1904—1962), igralec in pevec
* [[Boris Sancin]] (1912—1989), ekonomist, publicist v zamejstvu 
* [[Danilo Sancin]] (1899—?), bančni uradnik in športni delavec
* [[Dimitrij Sancin]] (1921—1990?), šolnik, balinar
* [[Dušan Sancin]] (1902—1973), violinist in dirigent
* [[Franc Sancin]] (1887—1947), agronom/sadjar?
* [[Igor Sancin]] (*1954), gledališki igralec
* [[Ivan Sancin]] (*1938), operni pevec, basist  
* [[Ivan Karlo Sancin]] (1893—1974), violinist, skladatelj in glasbeni pedagog
* [[Ivan Sancin Jovo]] (1913—1942), prvoborec za svobodo
* [[Ivanka Sancin]] (1877—?), prosvetna delavka
* [[Ivo Sancin]] (1872—1954), kmetijski strokovnjak
* [[Josip Sancin]] (1859—1891), prosvetni delavec
* [[Karel Sancin]] (1900—1953), učitelj in prosvetni delavec
* [[Kazimir Sancin]] (1888—1976), skladatelj
* [[Lejla Sancin]] (r. [[Rehar]]) (1922—2017), igralka, prevajalka, publicistka
* [[Ljubomir Sancin]] - Stojan, NOB
* [[Mařenka Sancin]], pianistka, pedagoginja
* [[Mirca Sancin]] (1901—1970), pianistka in skladateljica
* [[Modest Sancin]] (1902—1964), igralec, operetni pevec 
* [[Stojan Sancin]] (1947—2021), šolnik in jamar
* [[Vasilka Sancin]] (*1979), mednarodna pravnica
* [[Vitjan Sancin]] (*1952), agronom, sadjar
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Sancin}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>6m4z4ia0li26h31104lxp0pgchsncuc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736164</id>
      <parentid>5736138</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:54:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1578" xml:space="preserve">'''Sancin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alojzij Sancin]], skladatelj 
* [[Avrelija Sancin]] (1888—1961), učiteljica in koncertna pevka 
* [[Belizar Sancin]] (1904—1962), igralec in pevec
* [[Boris Sancin]] (1912—1989), ekonomist, publicist v zamejstvu 
* [[Danilo Sancin]] (1899—?), bančni uradnik in športni delavec
* [[Dimitrij Sancin]] (1921—1990?), šolnik, balinar
* [[Dušan Sancin]] (1902—1973), violinist in dirigent
* [[Franc Sancin]] (1887—1947), učitelj, gospodarstvenik, sadjar
* [[Igor Sancin]] (*1954), gledališki igralec
* [[Ivan Sancin]] (*1938), operni pevec, basist  
* [[Ivan Karlo Sancin]] (1893—1974), violinist, skladatelj in glasbeni pedagog
* [[Ivan Sancin Jovo]] (1913—1942), prvoborec za svobodo
* [[Ivanka Sancin]] (1877—?), prosvetna delavka
* [[Ivo Sancin]] (1872—1954), kmetijski strokovnjak
* [[Josip Sancin]] (1859—1891), prosvetni delavec
* [[Karel Sancin]] (1900—1953), učitelj in prosvetni delavec
* [[Kazimir Sancin|Kazimir (Miroslav) Sancin]] (1888—1976), skladatelj
* [[Lejla Sancin]] (r. [[Rehar]]) (1922—2017), igralka, prevajalka, publicistka
* [[Ljubomir Sancin]] - Stojan, NOB
* [[Mařenka Sancin]] (?—1985) pianistka, pedagoginja
* [[Mirca Sancin]] (1901—1970), pianistka in skladateljica
* [[Modest Sancin]] (1902—1964), igralec, operetni pevec 
* [[Stojan Sancin]] (1947—2021), šolnik in jamar
* [[Vasilka Sancin]] (*1979), mednarodna pravnica
* [[Vitjan Sancin]] (*1952), agronom, sadjar
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Sancin}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>brq7ko9uj6o0qjenmze814a3u7nt1r2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Belin (opera)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329501</id>
    <revision>
      <id>5736171</id>
      <parentid>5328624</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:26:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Opere]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1316" xml:space="preserve">'''Belin''' je prva [[opera]] v [[slovenščina|slovenskem]] jeziku, ki jo je uglasbil [[Jakob Frančišek Zupan]] po [[libreto|libretu]] [[Feliks Dev|Antona Feliksa Deva]]. Opera je nastala leta [[1780]] v času [[Slovenski narodni preporod|narodnostnega prebujanja]]. Libreto je bil natisnjen v zborniku »[[Pisanice od lepeh umetnosti]]«. [[Alegorija|Alegorično]] sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri boginje ([[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]], [[Pomona]] in [[Flora]]) v prispodobi slovenskega naroda, častijo [[Belibog|Belina]] (staroslovanski bog svetlobe - sonca) in se postavijo po robu »trinogu« Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti. Opera je napisana v treh dejanjih. Vsako dejanje vsebuje po dve baročni [[arija|ariji]], recitative ter igrane vložke. Delo je bilo posvečeno umestitvi novega glavarja [[Kranjska|Dežele Kranjske]] [[Franc Adam|Franca Adama]] plemenitega Lamberga, na kar kaže [[kronogram]] ob koncu libreta z letnico 1780. Glasba opere je vse do leta 2008 veljala za izgubljeno, ko je njen rokopis odkril [[Milko Bizjak]].

== Zunanje povezave ==
*[http://milko-bizjak.page.tl/Zupanova-opera-Belin.htm Prva opera v slovenskem jeziku]
[[Kategorija:Slovenske opere]]
[[Kategorija:1780 v glasbi]]</text>
      <sha1>d76y9o87ty3hwqkz6ooe09l8hksnpgi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736172</id>
      <parentid>5736171</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:31:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1453" xml:space="preserve">{{Infopolje Opera|language=[[slovenščina]]|librettist=[[Feliks Dev]]|composer=[[Jakob Frančišek Zupan]]|name=Belin|premiere_date=1780}}

'''Belin''' je prva [[opera]] v [[slovenščina|slovenskem]] jeziku, ki jo je uglasbil [[Jakob Frančišek Zupan]] po [[libreto|libretu]] [[Feliks Dev|Antona Feliksa Deva]]. Opera je nastala leta 1780 v času [[Slovenski narodni preporod|narodnostnega prebujanja]]. Libreto je bil natisnjen v zborniku »[[Pisanice od lepeh umetnosti]]«. [[Alegorija|Alegorično]] sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri boginje ([[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]], [[Pomona]] in [[Flora]]) v prispodobi slovenskega naroda, častijo [[Belibog|Belina]] (staroslovanski bog svetlobe - sonca) in se postavijo po robu »trinogu« Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti. Opera je napisana v treh dejanjih. Vsako dejanje vsebuje po dve baročni [[arija|ariji]], recitative ter igrane vložke. Delo je bilo posvečeno umestitvi novega glavarja [[Kranjska|Dežele Kranjske]] [[Franc Adam|Franca Adama]] plemenitega Lamberga, na kar kaže [[kronogram]] ob koncu libreta z letnico 1780. Glasba opere je vse do leta 2008 veljala za izgubljeno, ko je njen rokopis odkril [[Milko Bizjak]].

== Zunanje povezave ==
*[http://milko-bizjak.page.tl/Zupanova-opera-Belin.htm Prva opera v slovenskem jeziku]
[[Kategorija:Slovenske opere]]
[[Kategorija:1780 v glasbi]]</text>
      <sha1>45gp76pdgo8pw31k4j4me50dvvdzhp6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žiga Gombač</title>
    <ns>0</ns>
    <id>335587</id>
    <revision>
      <id>5736439</id>
      <parentid>5689995</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:02:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3179" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=ZigaXGombac.jpg}}

'''Žiga Gombač''', [[slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[28. april]] [[1976]], [[Ljubljana]].

==Življenjepis==
Gombač je [[osnovna šola|osnovno šolo]] obiskoval v centru Ljubljane, na [[OŠ Prežihov Voranc, Ljubljana|OŠ Prežihov Voranc]], nato pa se je vpisal na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazijo Jožeta Plečnika]] v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteto za družbene vede]], kjer je najprej študiral politologijo, kasneje pa je ta študij opustil in se posvetil študiju novinarstva.

Kariero je nadaljeval kot glasbeni [[novinar]] za številne tiskane medije, kasneje je delal v agenciji, ki je organizirala dogodke in [[koncert]]e, bil je tudi tekstopisec in svetovalec za odnose z javnostjo v oglaševalski agenciji. Ko je v slovenski medijski prostor vstopila glasbena televizija [[MTV Adria]], je na njej najprej deloval kot urednik spletne strani in piarovec, kasneje pa kot glasbeni urednik ter vodja produkcije in programa.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/ziga-x-gombac-ce-ustvarjas-za-otroke-in-mladino-mora-biti-buden-otrok-v-tebi/276812|title=Žiga X Gombač: Če ustvarjaš za otroke in mladino, mora biti buden otrok v tebi|last=Klun|first=Alenka|accessdate=2012-06-06}}&lt;/ref&gt; Zadnjih nekaj let je zaposlen na [[Radio Center|Radiu Center]] kot predstavnik za stike z javnostjo in kreativni [[producent]].

==Delo==
Gombač se kot avtor mladinskih del podpisuje z imenom Žiga X Gombač.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.lisa.si/intervju/intervju-ziga-gombac/|title=Intervju: Žiga Gombač|last=Golubov|first=Suzana|accessdate=2012-06-06}}&lt;/ref&gt;

==Bibliografija==

=== Za otroke ===

=== Mladinska dela ===
* [[Jastrebov let]] (2008) (knjižna zbirka Kompanjoni)                                                        
* [[Polnočna zajeda]] (2009) (knjižna zbirka Kompanjoni)
* [[Risova bratovščina]] (2010) (knjižna zbirka Kompanjoni)
* [[Štrk viki odkrije pogum]] (2010) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji)
* [[Veverička Muki najde svoj dom]] (2010) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji)
* [[Gusar Edi reši prijatelje]] (2011) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji)
* [[Dnevnik legionarja Primusa ali kako je nastalo mesto Ptuj]] (2011)
* [[Vitez Miha iz Lendave]] (2011) (knjižna zbirka Gusar Edi in njegovi prijatelji)
* [[Skrivnost stoletnega vetra]] (2011) (knjižna zbirka Kompanjoni)
* [[Živa in praBled]] (2012) (knjižna zbirka Živa iz muzeja)
* [[Kompanjoni in bojevniki časa]]  (2012) ISBN 978-961-205-184-6 {{COBISS|ID= 264427008}}
* [[Živa in skrivnost mumije]] (2014)

=== Strip ===
* Tisa reši svet ali Kako deluje radio (2012)
* Primer Gala Matrice ali Kako deluje televizija (2012)

=== Za odrasle ===

==== Roman ====
* [[Ultrablues]] (2014) ([[Boštjan Videmšek]], [[Samo Rugelj]])

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.zigaxgombac.si/}}

==Opombe==
{{opombe|1}}

{{literat-stub}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gombač, Žiga X.}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]]</text>
      <sha1>j465ko5psippg5ytggfrbc4wz3usazk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337268</id>
    <revision>
      <id>5736195</id>
      <parentid>5735665</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:20:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34738" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–)
*[[Filip Abram]] (1835–1903)
*[[Josip Abram]] (1832–1907)
*Josip Abram (1865–1952)
*[[Matej Accetto]] (1974–)
*[[Zdenka Adamič]] (1910–1997)
*[[Juro Adlešič]] (1884–1968)
*[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–)
*[[Matjaž Ambrož]] (1977–)
*[[Mihael Ambrož]] (1808–1864)
*[[Borut Ambrožič]]?
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984)
*[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–)
*[[Pavel Apovnik]] (1935–)
* [[France Arhar]] (1948–)
*[[Andrej Auersperger Matić]]
*[[Matej Avbelj]] (1980–)

== B ==

* [[Janko Babnik]] (1861–1927)
*?? [[Bajec]] - zvezni sodnik?
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974)
*[[Vlado Balažic]]
*[[Vilko Baltič]] (1878–1959)                               
*[[Andrej Baraga]]
*[[Samo Bardutzky]]
* [[Lovro Baš]] (1849–1924)
* [[Fran Baša]] (1901–1972)
*[[Milan Baškovič]]
* [[Tone Batagelj]] (1894–1974)
* [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021)
* [[Aleš Bebler]] (1907–1981)
*[[Ivan Bele]] (1902–1983)
*[[Ivan Bele]] (1937–2019)
*[[Marjan Bele]] (1906–?)
*[[Nataša Belopavlovič]] (1949–)
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943)
*[[Jaromir Beran]] (1909–2002)
*[[Andrej Berden]] (1949–)
*[[Katarina Bergant]]
*[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–)
*[[Jože Bernik]] (1924–2011)
*[[Katarina Bervar Sternad]]
*[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968)
*[[Nina Betetto]]
* [[Božidar Bežek]] (1866–1935) 
*[[Rupert Bežek]] (1858–1903)
*([[Adolf Bibič]] 1933–1996)
* [[Josip Bitežnik]] (1891–1960)
*[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008)
*Dušan Blaganje?
*[[Matej Blatnik]]
*[[Ivan Blažir]] (1820–1866)
*[[Lovro Bogataj]] (1889–1967)
*[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–)
* [[Rado Bohinc]] (1949–)
* [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) 
*[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) 
* [[Borut Bohte]] (1932–)
*[[Jožica Boljte Brus]] (1953–)
* [[Jože Boncelj]] (1911–1986)
* [[Rado Bordon]] (1915–1992)
*[[Marko Bošnjak]] (1974–)
*[[Ana Božič Penko]]
* [[Anton Božič]] (1876–1933)
* [[Mirko Božič]] (1884–?)
* [[Erika Braniselj]] (?—2013)
*[[Borut Bratina]] (1957–)
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989)
*[[Janko Brejc]] (1869–1934)
*[[Mihael Brejc]] (1947–)
*[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964)
*[[Stana Brezar]] (1916–1994)
*[[Barbara Brezigar]] (1953–)
*[[Jaka Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]] (1886–1958)
*[[Igor Breznik]] (1917–1945)
*[[Janez Breznik]] (1942–)
*[[Borut Brezovar]]
*[[Nejc Brezovar]] (1983–)
*[[Boštjan Brezovnik]]  (1976–)
*([[Milan Brglez]] 1967–)
* [[Arnošt Brilej]] (1891–1953)
*[[Jože Brilej]] (1910–1981)
*[[Franci Brinc]] (1935–)
*[[Maja Brkan]]
*[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984)
* [[Anton Brumen]] (1857–1930)
*[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–)
*([[Bojko Bučar]] 1951–)
* [[France Bučar]] (1923–2015)
*[[Janez Bučar]] (1822–1859)
* [[Julij Bučar]] (1857–1919)
* [[Pavel Budin]] (1952–2000)
*[[Bojan Bugarič]] (1965–)

== C ==
*[[Pavle Car]]
*[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943)
*[[Bernard Cek]]
*[[Edvard Centrih]] (1933–1998)
*[[Božo Cerar]] (1949–)
*[[Miroslav Cerar]] (1939–)
*[[Miro Cerar ml.]] (1963–)
*[[Zdenka Cerar]] (1941–2013)
*[[Matej Cigale]] (1819–1889)
*[[Stojan Cigoj]] (1920–1989)
*[[Rafael Cijan]] (1935–)
* [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717)
*[[Dušan Cotič]] (1922–2015)
*[[Blaž Crobath]] (1797–1848)
*[[Katica Cukjati]] (1949–2016)
*[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017)

== Č ==
*([[Tomaž Čas]])
*[[Janez Čebulj]] (1957–)
*[[Aleksander Čeferin]] (1967–)
*[[Emil Čeferin]] (1912–1997)
*[[Peter Čeferin]] (1938–)
*[[Rok Čeferin]] (1964–)
*[[Darko Černej]] (1906–1990)
*[[Samo Červek]] (1969–)
*[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022)
*[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894)
* [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948)
* [[Vida Čok]] (1931–)
* [[Anton Čop]] (1786–1865)
*[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845)
*[[Uroš Čop]]

== D ==
*[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.)
*[[Viktor Damjan]] (1915–1981)
*[[Janko Debelak]] (1868–1925)
*[[Slavko Debelak]] (1947—2013)
*[[Mitja Deisinger]] (1942–) 
* [[Jože Dekleva]] (1899–1969)
*[[Drago Demšar]] (1942–2017)
*[[Jožef Anton Demšar]] (? –1770)
* [[Josip Dermastia]] (1879–1952)
* [[Marijan Dermastia]] (1911–1971)
*[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914)
*[[Edvard Dev]] (1834–1917)
*[[Miroslav Dev]]
* [[Oskar Dev]] (1868–1932)
*[[Silvo Devetak]] (1938–)
*[[Aljoša Dežman]]
*[[Zlatan Dežman]] (1951–)
*[[Avgust Dimitz]] (1827–1886)    
*[[Karel Dobida]] (1896–1964)
*[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977)
*([[Bojan Dobovšek]] 1962–)
*[[Albin Dobrajc]] (1908–1980)
*[[Polonca Dobrajc]]
*[[Alojz Dobravec]] (1811–1871)
*[[Tone Dolčič]]
*[[Bojan Dolenc]] (1949–)
*[[Jurij Dolenc]] (–)
*[[Matija Dolenc]] (1810–1876)
* [[Metod Dolenc]] (1875–1941)
*[[Mile Dolenc]]
*[[Pavel Dolenc]] (1942–2018)
*[[Ščitomir Dolenc]]
*[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858)
*[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839)
*[[Josip Doljak]] (1820–1861)
*[[Matej Dolničar]] (1908–?)
*[[Janko Dolžan]] (1883–1949)
*[[Silvester Domicelj]] (1868–1938)
*[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961)
*Fran Dominko (1870–1921)
*[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851)
*[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) 
*[[Brigita Domjan Pavlin]] 
*[[Danilo Dougan]] (1909–1993)
*[[Gašper Dovžan]] (1976–)
*[[Mojca Drčar Murko]] (1942–)
*[[Simona Drenik]]
*[[Anton Drobnič]] (1928–2018)
*[[Živa Drol Novak]]
*[[Gregor Dugar]]
*[[Jana Dular]]
*[[Marijan Dular]] (1910–2005)
*[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980)
*[[Uroš Dular]] (1941–)

== E ==
*[[Erik Eberl]] (1885–1947)
*[[Stevo Eberl]] (1938–1985)
*[[Andrej Ekart]]
*[[Fran Eller]] (1873–1956)
*[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756)
*[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690)
*[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723)
*[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759)
*[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847)
*[[Anže Erbežnik]] (1976–)
*[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?)
*[[Karl Erjavec]] (1960–)
*[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987)

== F ==

*[[Mohor Fajdiga]]
*[[Peter Falatov]] (1939–2020)
*[[Aleksander Fatur]] (1878–1946)
*[[Julij Felaher]] (1895–1969)
*[[Aleš Ferčič]]
*[[Josip Ferfolja]] (1880–1958)
*[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927)
*[[Boštjan Ferk]] (1979–)
*[[Petra Ferk]]
*[[Andrej Ferlinc]]
*[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945)
*[[Ludvik Filipič]] (1850–1911)
*[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–)
*[[Božidar Fink]] (1920–2013)
*[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994)
*[[Peter Fister]] (1759–1800)
* [[Zvonko Fišer]] (1949–)
*[[Benjamin Flander]]
*[[Janvid Flere]] (1914–1996)
*[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709)
*[[Vladimir Foerster]] (1868–1942)
*[[Tanja Frank Eler]]  
*[[Katja Franko]] Aas
*[[Franc Friškovec]] (? –1993)
*Anton Furlan (1867 - ?)
*[[Boris Furlan]] (1894–1957)
*[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973)
*[[Harij Furlan]] (1965–)

== G ==
*[[Aleš Galič]] (1968–)
*[[Damjan Gantar]]
*[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002)
*[[Josip Gerdešič]] (1834–1914)
*[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908)
*[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]])
*[[Vladimir Glaser]] (1894–1975)
*[[Franc Glavan]] (1927–)
*[[Anton Globočnik]] (1825–1912)
*[[Viktor Globočnik]] (1852–1898)
*[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939)
*[[Rupko Godec]] (1925–2022)
*[[Franc Godeša]] (1934–)
*[[Adolf Golia]] (1889–1976)
*[[Gustav Golia]] (1879–1947)
*[[Ludvik Golia]] (1846–?)
*[[Vladimir Golia]] (? –1966)
*[[Matija Golob]] (1922–[[1995]])
*Peter Golob (1964–)
*[[Alojz Goričan]] (1888–1968)
*[[Jože Goričar]] (1907–1985)
*[[Anton Gorjup]] (1812–1883)
*[[Mitja Gorjup]] (1943–1977)
*[[Miloš Gorkič]] (1922–2020)
*[[Primož Gorkič]]
*[[France Goršič]] (1877–1967)
* [[Andrej Gosar]] (1887–1970)
*[[Andrej Gostiša]] (1821–1875)
*[[Franc Grad]] (1948–)
*[[Alojz Gradnik]] (1882–1967)
*[[Božo Grafenauer]] (1950–)
*[[Mirko Grasselli]] (1874–1950)
*[[Peter Grasselli]] (1841–1933)
*[[Mateja Grašek]]
*[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886)
*[[Florijan Gregorič]] (1883–1963)
*[[Matevž Grilc]] (1946–)
*[[Peter Grilc]] (1961–)
*[[Roland Grilc]]
*[[Vatroslav Grill]] (1899–1976)
*[[Davorin Gros]] (1897–1989)
*[[Jurij Groznik]]
*[[Ludvik Gruden]] (1903–1974)
*[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922)

== H ==
* [[Miha Hafner]]
*[[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848)
*[[France Hočevar]] (1913–1992)
* [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714)
*[[Ivan Hojnik]] (1884–1939)
*[[Janja Hojnik]] (1979–)
*[[Danijela Horvat]]
*[[Mitja Horvat]] (1961–)
*[[Vladimir Horvat]] (1958–)
*[[Stane Hribar]] (1907–2003)?
*[[Jože Hribernik]] (*1938)
*[[Tone Hribovšek]] (1935–)
* [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931)
*[[Jožko Humar]] (1914–2008)

== I ==

* [[Albin Igličar]] (1947–)
*[[Marko Ilešič]] (1947–)
*[[Mirko Ilešič]] (1950–1999)
*[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012)
*[[Larisa Istenič]]
*[[Blaž Ivanc]]
*[[Tjaša Ivanc]]
*[[Šime Ivanjko]] (1938–)

== J ==
*[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–)
*[[Irena Jager Agius]]
*[[Matjaž Jager]]
*[[Klemen Jaklič]] (1975–)
*[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924)
*[[Jožef Jakopič]] (1841–1894)
*[[Vid Jakulin]] (1960–)
*[[Peter Jambrek]] (1940–)
*[[Jernej Jan]] (1935–2010)
*[[Martin Jančar]]
*[[Franc Jančigaj]] (1878–1945)
*[[Breda Janežič]] (1948–1995)
*[[Alojz Janko]] (1943–2019)
*[[Frančišek Jarc]] (1891–1978)
*[[Mihail Jasinski]] (1862–1935)
*[[Andraž Jeglič]] (1865–1937)
*[[Celestin Jelenc]] (1884–1968)
*[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805)
*[[Alenka Jelenc Puklavec]]
*[[Dušan Jelušič]] (1920–1998)
*[[Mihael Jenčič]] (1946–)
*[[Marjan Jenko]] (1913–2006)
*[[Hinko Jenull]] (1952–)
*[[Janko Jeri]] (1927–2002)
*[[Maks Jerič]] (1885–1949)
*[[Tone Jerovšek]] (1941–)
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981)
*[[Rok Jesenko]] (1880–?)
*[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015)
*[[Jože Juhart]] (1906–1967)
*[[Miha Juhart]] (1963–)
*[[Ilja Jurančič]] (1929–2006)
*[[Vladimir Jurančič]] (1927–)
*[[Josip Jurca]] (1884–1963)
*[[Peter Juren]] (1930–2021)
*[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik)
* [[Joso Jurkovič]] (1888–1940)
*[[Margerita Jurkovič]]
*[[Franc Jurtela]] (1853–1926)
*[[Ivan Justin]] (1930–)
*[[Friderik Juvančič]] (1873–1947)

== K ==

*[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705)
*[[Zdravko Kalan]] (1906–1992)
*[[Marko Kambič]] (1963–)
*[[Miha Kambič]] (1888–1981)
*[[Mitja Kamušič]] (1924–1994)
*[[Zoran Kanduč]] (1962–)
*[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806)
*[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) 
*[[Igor Kaučič]] (1954–)
*[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–)
*[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923)
*[[Jožef Kavčič]] (1821–1903)
*[[Matija Kavčič]] (1802–1863)
*[[Ivan Kavčnik]] (1858–1922)
*[[Janko Kersnik]] (1852–1897)
*[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937)
*[[Jožef Kersnik]] (1823–1877)
*[[Erik Kerševan]] (1974–)
*[[Ciril Keršmanc]]
*[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–)
*[[Ksenija Klampfer]] (1976–)
*[[Marta Klampfer]] (1953–2016)
*[[Goran Klemenčič]] (1972–)
*[[Nada Klemenčič]] (1939–)
*[[Tone Klemenčič]] (1913–2001)
*[[Josip Klepec]] (1887?–1938)
*[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994)
*[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–)
*([[Klemen Klun]] 1971–)
*[[Bojana Kmetec Rošic]]
*[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?)
*[[Rajko Knez]] (1969–)
*[[Aleš Kobal]]
*[[Miloš Kobal]] (1926–2018)
* [[Božo Kobe]] (1913–1951)
*[[Peter Kobe]] (1916–1995)
*[[Gorazd Kobler]]
*[[Marijan Kocbek]] (1957–)
*[[Boris Kocijančič]] (1909–1968)
* [[Janez Kocijančič]] (1941–2020)
*[[Rudi Kocijančič]] (1939–?)
*[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–)
*[[Lidija Koman Perenič]] (1945–)
*[[Milan Komar]] (1921–2006)
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897)
*[[Polonca Končar]] (1947–)
*[[Mateja Končina Peternel]] (1966–)
*[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988)
* [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872)
*[[Rok Koren]] (1962–2021)
* [[Boštjan Koritnik]] (1979–)
*[[Damjan Korošec]] (1968–)
*[[Ivan Korošec]] (1913–1942)
* [[Viktor Korošec]] (1899–1985) 
*[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–)
*[[Albert Kos]] (1913–1947)
*[[Drago Kos]] (1961–)
*[[Marjan Kos]]
* [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884)
* [[Vida Kosi]] (1921–2021)
* [[Alenka Košir]] (1975–)
* [[Borut Košir]] (1954–)
*[[Fedor Košir]] (1908–1972)
*[[Mitja Kovač]]
*[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–)
* [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996)
*[[Blaž Kovačič Mlinar]]
*[[Maša Kovič Dine]]
*[[Boris Kovšca]] (1932–)
*[[Jože Kozina]] (1960–)
*[[Peter Kozler]] (1824–1879)
*[[Andreja Krabonja]]
*[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943)
*[[Vito Kraigher]] (1911–1945)
*[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–)
*[[Jožef Krajnc]] (1821–1875)
*[[Suzana Kraljič]]
*[[Jerca Kramberger Škerl]]
*[[Albert Kramer]] (1882–1943)
*[[Irena Kranjc]]
*[[Janez Kranjc]] (1949–)
*[[Vesna Kranjc]] (1956–)
*[[Ivan Kranjec]]
*[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978)
*[[Viljem Krejči]] (1890–1962)
* [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942)
*[[Miha Krek]] (1897–1969)
*[[Anton Kremžar]] (1867–1927)
*[[France Kremžar]] (1883–1954)
*[[Barbara Kresal]] (1969–)
*[[Katarina Kresal Šoltes]]
*[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931)
*[[Marija Krisper Kramberger]] (1946–)
*[[Andrej Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–)
* [[Matevž Krivic]] (1942–)
*[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) 
*[[Vladimir Krivic]] (1914–1996)
*[[Anton Kržišnik]] (1890–1973)
*[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999)
*[[Milan Kučan]] (1941–)
*[[Anton Kuder]] (1870–1944)
*[[Alenka Kuhelj]]
*[[Angelo Kukanja]] (1905–1977)
*[[Vladimir Kukman]] (1902–1982)
*[[Damjan Kukovec]]
*[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951)
*[[Janko Kuster]] (1925–1998)
* [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) 
* [[Radoslav Kušej]] (1875–1941)
* [[Bojana Kvas]]

== L ==
*[[Peter Laharnar]] (1858–1932),
*[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977)
*[[Vid Lajovic]] (1917–1977)
*[[Rok Lampe]] (1973–)
*[[Ivan Lamut]] (1879–1937)
*[[Stanko Lapajne]] (1878–1941)
*[[Štefan Lapajne]] (1855–1912)
*[[Fran Lasič]] (1864?–1944)
*[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944)
*[[Stojan Lasič]]
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karel Lavrič]] (1818–1876)
*[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–)
*[[Milan Lemež]] (1891–1971)
*[[Janez Lenarčič]] (1967–)
*[[Stane Lenardič]] (1918–2008)
*[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926)
*[[Tina Lesar]]
*[[Josip Leskovar]] (1875–1965)
*[[Jernej Letnar Černič]]
*[[Vladimir Levec]] (1877–1904)
*[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34)
*[[Jože Levstik]] (1908–1987) 
*[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817)
*[[Martina Lippai]]
*[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926)
*[[Tomaž Longyka]]
*[[Martin Lorbar]] (1922–2004)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952)
*[[Franc Lubej]] (1898–1985)
*[[Marjana Lubej]] (1945-2021)
*[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Miroslav Lukan]] (1875–1939)
*[[Ivan Lulik]] (1888–1947)
*[[Arnold Luschin]] (1841–1932)
*[[Karmen Lutman]]

== M ==
* [[Danilo Majaron]] (1859–1931)
*[[Ferdinand Majaron]] (1903–1996)
*[[Stanko Majcen]] (1888–1970)
*[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948)
*[[Tadeja Marinič]]
*([[Boštjan Markič]] 1934–1994)
*[[Stane Markič]] (1928–2013)
*[[Rudolf Marn]] (1875–1947)
*[[Robert Marolt]] (1969–)
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945)
*[[Ivan Martelanc (1938)]]
*[[Benjamin Marušič]] (1914–1981)
* [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964)
*[[Tomaž Marušič]] (1932–2011)
*[[Kornelija Marzel]]
*[[Branko Masleša]]
*[[Martin Matek]] (1860–1930)
*[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–)
*[[Anton Mažgon]] (1812–1849)
*[[Ervin Mejak]] (1899–1989)
*[[Karel Mejak]] (1910–1994)
*[[Vera Mejak]] (1943–)
*[[Jelka Melik]] (1951–)
*[[Maja Menard]] 
* [[Jože Mencinger]] (1941–)
*[[Arne Mavčič]] (1948–)
*[[Božidar Merc]] (1951–)
*[[Peter Merc]]
*[[Špelca Mežnar]] (1976–)
*[[Franc Miklavčič]] (1921–2008)
*[[Tomaž Miklavčič]]
*([[Franc Miklošič]])
*[[Fran Milčinski]] (1867–1932)
* [[Janez Milčinski]] (1913–1993)
* [[Henrik Mislej]] (1801–1863)
*[[Jernej Mlakar]] (1924–1982)
*([[Zdravko Mlinar]] 1933–)
*[[Heli Modic]] (1906–1985)
*[[Milojka Modrijan]] (1945–)
*[[Fran Mohorič]] (1866–1928)
*[[Jakob Mohorič]] (1888–1976)
*[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901)
*[[Miroslav Mozetič]] (1950–)
*[[Damjan Možina]]
*[[Anton Mrak]] (1883–1961)
*[[Miroslav Muha]] (1878– ?)
* [[Avgust Munda]] (1886–1971)
*[[Franc Munda]] (1831–1914)
*[[Jakob Munda]] (1849–1926)
*[[Ivo Murko]] (1909–1984)
*[[Vladimir Murko]] (1906–1986)
*[[Viktor Murnik]] (1874–1964)
*[[Aleksij Mužina]]

== N ==

* [[Andrej Naglič]] (1978–)
*[[Matjaž Nahtigal]] (1968–)
*[[Matjaž Nanut]] (1969–)
*[[Marko Natlačen]] (1886–1942)
*[[Janez Nemec]] (1912–2001)
*[[Sebastian Nerad]] (197?–)
*[[Aleš Novak]] (1974–)
*[[Anton Novak]] (1956–)
*[[Barbara Novak]] (1969–)
*[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011)
*[[Darja Novak Krajšek]]
*[[Fran Novak]] (1877–1944)
*[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–)
*[[Janže Novak]] (1893–1934)
*[[Marko Novak]] (1967–)
*[[Mitja Novak]] (1947–)
*[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–)

== O ==

*[[France Oblak]] (1845–po?1917)
*[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858)
*[[Josip Oblak]] (1883–1956)
*[[Marjan Oblak]] (1926–2008)
* [[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951)
* [[Janez Obreza]]
*[[Miran Ocepek]] (1950–)
*[[Fran Ogrin]] (1880–1958)
*[[Albin Ogris]] (1885–1959)
*[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883)
*[[Stanko Ojnik]] (1932–2012)
*[[Ivan Okretič]] (1860–1931)
*[[Jožef Orel]] (1797–1874)
*[[Stanko Osterc]] (1909–1983)
*[[Matej Oštir]]
*[[Kristina Ožbolt]]

== P ==

* [[Anton Pace]] (1851–1923)
*[[Josip Pajk]]
*[[Anton Panjan]]
*[[Franc Papež]] (1838–1929)
*[[Oton Papež]] (1867–1940)
*[[Viktor Papež]] (1943–)
*Andrej Parma (1973-)
*[[Ingo Paš]] (1941–2021)
* [[Marijan Pavčnik]] (1946–)
*[[Tomaž Pavčnik]]
*[[Miloš Pavlica]] (1950–)
*[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995)
*[[Martin Pavlič]] (1894–1979)
*[[Peter Pavlič]] (1912–1991) ?
*[[Stane Pavlič]] (1914–1996)
*[[Jože Pavličič]] (1916–2001)
* [[Marko Pavliha]] (1962–)
*[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]])
*[[Janez Pečar]] (1924–2021)
*[[Mirko Pečarič]]
*[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955)
*[[Martin Pegius]] (~1523–1592)
*[[Igo Pehani]] (1886–1942)
*[[Jerneja Penca]]
*[[Boštjan Penko]]
*[[Anton Perenič]] (1941–)
*[[Ljudevit Perič]] (1884–1926)
* [[Ivan Perne]] (1889–1933)
*[[Franc Pernek]] (1938–)
*[[Jože Pernuš]] (1916–1997)
*[[Milan Peroci]] (1922–2006)
*[[Nina Peršak]]
*[[Stanko Peterin]] (1913–1998)
*[[Ernest Petrič]] (1936–)
*[[Dragan Petrovec]] (1952–)
*[[Nataša Pirc Musar]] (1968–)
*[[Jakob Pirnat]] (1847–1924)
*[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996)
*[[Rajko Pirnat]] (1951–)
*[[Andrej Pirš]] (1941–)
*[[Lojze Piškur]] (1908–1982)
* [[Leonid Pitamic]] (1885–1971)
*[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000)
*[[Konrad Plauštajner]] (1941–)
*[[Nina Plavšak]]
*[[Leopold Plenčič]] (1749–1830)
*[[Ivan Ples]] (1886–1958)
*[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]])
*[[Karel Pleško]] (1834–1899)
*[[Senko Pličanič]] (1963–)
*[[Jakob Ploj]] (1830–1899)
* [[Miroslav Ploj]] (1862–1944)
* [[Oton Ploj]] (1861–1947)
*[[Tanja Poberžnik]]
*[[Peter Podgorelec]]
*[[Karel Podgornik]] (1878–1962)
*[[Jernej Podlipnik]]
*[[Klemen Podobnik]]
*[[Jasna Pogačar]] (1953–)
*[[Peter Pogačar]] (1973–)
*[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991)
*[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888)
*[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919)
*[[Marjan Pogačnik (sodnik)]]
*[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979)
*[[Miha Pogačnik]] (1970–)
*[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]]
*[[Janez Pogorelec]]
*[[Klemen Pohar]]
*[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–)
*[[Ana Polak Petrič]] (1978–)
*[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975)
* [[Janko Polec]] (1880–1956)
*[[Julij Polec]] (1852–1941)
*[[Svetozar Polič]] (1916–2011)
*[[Vasilij Polič]] (1940–)
* [[Zoran Polič]] (1912–1997)
* [[Andra Pollak]] (vrhovna sodnica v Kanadi)
*[[Jernej Potočar]]
*[[Jožef Potočnik]] (1753–1808)
*[[Miha Potočnik]] (1907–1995)
*[[Ivo Potokar]] (1899–1945)
*[[Miran Potrč]] (1938–)
*[[Anton Požar]] (1861–1933)
*[[Danilo Požar]] (1914–2005)
*[[Dušan Požar]] (1928–?)
*[[Saša Prelič]] (
*[[Janez Premk]] (1939–2017)
*[[Dragan Premrov]] (1912–1989)
*[[Branko Premrou]] (1909–1986)
*[[Miroslav Premrou]] (1871–1944)
*[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957)
*[[Ljuba Prenner]] (1906–1977)
*[[Ivan Presker]] (1857–?)
*[[France Prešeren]] (1800–1849)
*[[Jakob Prešern]] (1888–1975)
*[[Stojan Pretnar]] (1909–1999)
*[[Matej Pretner]] (1858–1944)
*[[Valentin Prevec]] (19.stol.)
*[[Marko Prijatelj]] (1952–) 
*[[Karlo Primožič]] (1939–2020)
*[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976)
*[[Jerneja Prostor]]
*[[Boris Puc]] (1907–1975)
*[[Dinko Puc]] (1879–1945)
*[[Janko Pučnik]] (1957–)
*[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001)
*[[August B. Pust]] (1938–)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936)
*Mirko Ploj (1956-)

== R ==
*[[Zvezdan Radonjić]] (1961–)
*[[Aleksander Radovan]] (1926–1993)
*[[David Raišp]] 
*[[Barbara Rajgelj]] (1975–)
*[[Anton Rak]] (1803–1864)
*[[Iztok Rakar]] (1974–)
*[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758)
*[[Marko Rakovec]]
*[[Mojca Ramšak Pešec]]
*[[Marko Rančigaj]]
*[[Andraž Rangus]]
*[[Franc Rapoc]] (1842–1882)
*[[Franc Rapotec]] (1887–1976) 
*[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949)
*[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928)
*[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954)
*[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009)
*[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901)
*[[Andrej Razdrih]] (1952–)
*[[Anton Rebek]] (1857–1934)
*[[Josip Regali]] (1880–1960)
* [[Franc Regally]] (1870–1924)
* [[Katja Rejec Longar]]
*[[Franc Rekar]] (1866–1950)
*[[Alojzij Remec]] (1886–1952)
*[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020)
*[[Anton Remic]] (1748–1801)
*[[Anton Rems]] (1932–2019)
*[[Martina Repas]] 
*[[Franc Repič]] (1758–1812) 
*[[Borut Režek]] (1922–1971)
*[[Josip Režek]] (1883–1966)
*[[Miha Ribarič]] (1934–)
*[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874)
* [[Ciril Ribičič]] (1947–)
*[[Nevenka Rihar]]
*[[Vesna Rijavec]] (1958–)
*[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–)
*[[Anton Rogina]] (1862–1944)
*[[Anton Rojc]] (1820–1876)
*[[Aleš Rosina]] (1937–2010)
*[[Franjo Rosina]] (1863–1924)
*[[Igor Rosina]] (1900–1969)
*[[Jožef Rosina]] (1810–1889)
*[[Anton Rous]] (1939–)
*[[Jože Rovan]] (1923–2009)
*[[Jernej Rovšek]] (1951–)
*[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–)
*[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837)
*[[Vilko Rozman]] (1912–2006)
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970)
*[[Matija Rulitz]] (1805–1880)
*[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?)
*[[Slavko Rupel]] (1921–2002)
*[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003)
*[[Vlado Rupnik]] (1899–1970)
*[[Josip Rus]] (1893–1985)
*[[Luka Rus]] (1767–1836)
*[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941)
*[[Miloš Rybář]] (1928–1995)
*[[Otokar Rybář]] (1865–1927)
*[[Vladimir Rybář]] (1894–1946)

== S ==
*[[Štefan Sagadin]] (1878–1947)
*[[Andrej Saje]] (1966–)
*[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008)
*[[Ivan Sajovic]] (1884–1954)
*[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961)
*[[Nataša Samec Berghaus]]
*[[Ana Samobor]]
*[[Vasilka Sancin]] (1979–)
*[[Jožef Savinšek]] (1831–1920)
*[[Franc Schaubach]] (1881–1954)
*[[Dolfe Schauer]] (1902–1953)
*[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884)
*[[Nina Scortegagna Kavčnik]]
*[[Josip Sedej]] (1899–1977)
*[[Jernej Sekolec]] (1948–)
*[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866)
*[[Polona Selič Zupančič]]
*[[Liljana Selinšek]]
*[[Simon Seljak]] (1815–?)
*[[Darja Senčur Peček]] (1965–)
*[[Davorin Senjor]] (1882–1960)
*[[Janko Sernec]] (1834–1909)
*[[Josip Sernec]] (1844–1925)
*[[France Sever]] (1897–1985)
*[[Tina Sever]]
*[[Teofil Simčič]] (1902–1997)
*[[Ivan Simič]] (1959–)
*[[Vladimir Simič]] (1950–)
*([[Iztok Simoniti]] 1948–)
*[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977)
*[[Franc Skaberne]] (1877–1951)
*[[Artur Skedl]] (1860–1923)
*[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868)
*[[Anton Skobir]] (1923–) 
*[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) 
* [[Anton Skumovič]] (1864–1952)
*[[Franc Slabe]] (1931–2005)
*[[Leon Slak]]
*[[Karel Slanc]] (1851–1916)
* [[Stanislav Slatinek]] (1958–)
*[[Edvard Slavik]] (1865–1931)
*[[Ivan Slokar]] (1884–1970)
*[[Rudolf Smersu]] (1905–1998)
*[[Albin Smole]] (1883–1968)
*[[Alojz Snoj]] (1946–)
*[[Janez Snoj]] (1934–2005)
*[[Franc Sok]] (1905–1978)
*[[Guido Soklič]] (1894–1970)
*[[Jadranka Sovdat]] (1960–)
*[[Evgen Spektorski]] (1875–1951)
*[[Ana Srovin Coralli]]
*[[Ana Stanič]]
*[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942)
*[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978)
*[[Jože Stanovnik]] (1898–1983)
*[[Jernej Stante]] (1900–1966)
*[[Egon Stare]] (1882–1959)
*(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969)
*[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922)
*[[Miloš Stare]] (1905–1984)
*[[Marko Starman]] (1969–)
*[[Franc Stegenšek]] (1889–1969)
*[[Henrik Stepančič]] (1864–1940)
*[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) 
*[[Henrik Steska]] (1880–1960)
* [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884)
* [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929)
*[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–)
*[[Grega Strban]] (1972?–)
*[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–)
*[[Majda Strobl]] (1920–1997)
*[[Boris Strohsack]] (1929–1997)
*[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016)
*[[Anja Strojin Štampar]] (1973–)
*[[Gregor Strojin]]
*[[Josip Suchy]] (1869–1941)
*[[Jože Suhadolc]] (1914–1987)
*[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999)
*[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902)
*[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873)
*[[Pavle Svete]] (1933–2021)
*[[Luka Svetec]] (1826–1921)
* [[Lev Svetek]] (1914–2005)
*[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987)
*[[Rok Svetlič]] (1973–)
*[[Andrej Svetličič]] (1974–) 

== Š ==

*[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928)
*[[Jasna Šegan]]
*[[Jože Šegedin]] (1911–1973)
*[[Alenka Šelih]] (1933–)
*[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969)
*[[Miha Šepec]] (1955?/1974–)
*[[Marija Šeruga Trplan]]
*[[Vida Šibenik]] (1944–2020)
*[[Senka Šifkovič Vrbica]]
*[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999)
*[[Janez Šinkovec]] (1928–2016)
*[[Ludvik Šivic]] (1859–1939)
*[[Silvo Šivic]] (1909–1982)
*[[Ivan Škarja]] (1879–1941)
*[[Milan Škerlj]] (1875–1947)
*[[Drago Šketa]] (1969–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Bojan Škrk]] (1924–2003)
*[[Mirjam Škrk]] (1947–)
*[[Boštjan Škrlec]] (1971–)
*[[Katja Škrubej]] (1971–)
*[[Albin Šmajd]] (1904–1946)
*[[Konrad Šmid]] (1886–1954)
*Lojze Šmid (1902–1969)
*[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016)
*[[Boris Šnuderl]] (1926–2020)
* [[Makso Šnuderl]] (1895–1979)
*[[Štefan Šoba]] (1913–?)
*[[Igor Šoltes]] (1964–)
*[[Ivan Šorli]] (1853–1932)
*[[Ivo Šorli]] (1877–1958)
*[[Marko Šorli]] (1946–)
*[[Tomo Šorli]] (1881–1923)
*[[Bojan Špicar]] (1914–2008)
*[[Tilen Štajnpihler Božič]]
*[[Boris Štefanec]] (1954–) 
*[[Katja Štemberger]]
*[[Ivo Štempihar]] (1898–1955)
*[[Juri Štempihar]] (1891–1978)
*[[Franjo Štiblar]] (1947–)
*[[Stanko Štor]] (1890–1967)
*[[Rudi Štravs]] (1953–)
*[[Milan Štrukelj]]
*[[Anton Štuhec]] (1884–1948)
*[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885)
*[[Leon Štukelj]] (1898–1999)
*[[Lovro Šturm]] (1938–2021)
*[[Milica Šturm]] (1939–)
*[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016)
*[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–)
*[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984)
*[[Staša Šuster]] (1920—2021)
*[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925)
*[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–)
*[[Anton Švigelj]] (1868–1954)

== T ==
*[[Vlado Tance]]
*[[Tjaša Tanko]]
*[[Đorđe Tasić]] (1892–1943)
*[[Ivan Tavčar]] (1851–1923)
*[[Maruša Tekavčič Veber]]
*[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913)
*[[Andraž Teršek]] (1975–)
*[[Franc Testen]] (1948–)
*[[Bojan Tičar]] (1965–)
*[[Luka Tičar]]
*[[Luka Martin Tomažič]]
*[[Matej Tominc]] (1790–1832)
*[[Janez Tominec]] (1914–1980)
*[[Anka Tominšek]] (1935–)
*[[Fran Tominšek]] (1868–1943)
*[[Stanko Tominšek]] (1895–1961)
*[[Teodor Tominšek]] (1902–1996)
*[[Anton Tomšič]] (1842–1871)
*[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976)
*[[Stanko Tomšič]] (1901–1945)
*([[Tone Tomšič]] 1910–1942)
*[[Vida Tomšič]] (1913–1998)
*[[Frane Tončič]] (1893–1978)
*[[Jurij Toplak]] (1977–)
*[[Ludvik Toplak]] (1942–)
*[[Janez Toplišek]] (1941–2019)
*[[Albin Torelli]] (1898–1973)
*([[Niko Toš]] 1934–)
*[[Peter Toš]] (1939–)
*[[Miha Trampuž]] (1950–)
* [[Boštjan Tratar]] (1973–)
*[[Jože Tratnik]] (1941–)
*[[Maja Tratnik]]
*[[Matjaž Tratnik]] (1957–)
*[[Vladimir Travner]] (1886–1940)
*[[Drago Tribnik]] (1912–2009)
*[[Duša Trobec Bučan]] (1958–)
*[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991)
*[[Gorazd Trpin]] (1951–)
*[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964)
*[[Verica Trstenjak]] (1962–)
*[[Boris Tuma]] (1909–1945)
*[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961)
* [[Henrik Tuma]] (1858–1935)
*[[Boštjan J. Turk]]
*[[Robert Turk]]
*[[Danilo Türk]] (1952–)
*[[Mirko Tušek]] (1918–2007)

== U ==

* [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982)
*[[Lojze Ude]] (1936–)
*[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012)
*[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862)
*[[Matija Urankar]]
*Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku)
*[[Anton Urbanc]] (1895–1956)
*[[Peter Urbanc]] (1924–2016)
*[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926)

== V ==
*[[Boštjan Valenčič]]
*[[Vlado Valenčič]] (1903–1999)
*[[Luigi Varanelli]]
*[[Ivan Vasič]] (1882–1967)
*[[Lado Vavpetič]] (1902–1982)
*[[Bojan Vavtar]] (1958-)
*[[Andrej Veble]] (1887–1979)
*[[Urška Velikonja]] (1978–)
*[[Gregor Velkaverh]] (1952–)
*[[Ivan Vencajz]] (1844–1913)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)
*[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884)
*[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)   
*[[Tomaž Vesel]] (1967–)
*[[Oton Vidic]] (1867–1944)
*[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021)
*[[Jure Vidmar]] - Maastricht - prof. Medn. prava
*[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996)
*[[Fran Vidovič]] (1879–1951)
*[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908–1987)
*[[Sergij Vilfan]] (1919–1996)
*[[Gregor Virant]] (1969–)
*[[Franc Višnikar]] (1848–1914)
*[[Ana Vlahek]]
*[[Patrick Vlačič]] (1970–)
*[[Janez Vlaj]]
*[[Stane Vlaj]] (1946–2014)
*[[Fran Vodopivec]] (1879–1930)
*[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930)
* [[Katja Vodopivec]] (1917–2012)
* [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982)
*[[Zvone Vodovnik]] (1952–)
*[[Valens Vodušek]] (1912–1989)
*[[Žiga Vodušek]] (1913–2014)
*[[Lojze Vogrič]] (1902–1987)
*[[Andrej Vojska]] (1828–1903)
*[[Edvard Volčič]] (1858–1911)
*[[Andrej Volkar]] &quot;Hrabroslav&quot; (1847–1930)
*[[Rudi Vouk]] (1965–)
*[[Viktor Vovk]] (1893–1968)
*[[Edvard Vračko]] (1898–1984)
*[[Janko Vrančič]] (1889–1959)
* [[Branko Vrčon]] (1907–1990)
*[[Renato Vrenčur]] 
*[[Ivan Vrtačnik]] (? –1947)
*[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018)
*[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981)
*[[Martina Vuk]] (1979–)

== W ==

* [[Nana Weber]]
*[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–)
* [[Petra Weingerl]]
*[[Fran Windischer]] (1877–1955)
*[[Andrej Winkler]] (1825–1916)
*[[Janez Winkler]] (1927–)
*Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684)
*[[Miha Wohinz]] (1930–2011)

== Z ==
*[[Bojan Zabel]] (1930–)
*[[Mojca Zadravec]]
*[[Saša Zagorc]] (1977–)
*Drago Zajc (star.) (? - 1944)
*([[Drago Zajc]] ml. 1938 -)
*[[Katarina Zajc]] (1967–)
*[[Marjan Zajec]] (1905–1985)
*[[Aleš Zalar]] (1961–)
*[[Boštjan Zalar]]
*[[Drago Zalar]] (1909–2000)
*[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]])
*[[Roman Završek]]
*[[Aleš Završnik]]
*[[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
*[[Josip Zdolšek]] (1876–1932)
*[[Ksenija Zeilhofer Orehek]]
*[[Sabina Zgaga Markelj]]
*[[Miša Zgonec Rožej]]
*[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman)
*[[Andraž Zidar]]  (197#–)
*[[Barbara Zobec]] (1955–)
*[[Ivan Zobec]] (1890–1979)
*[[Jan Zobec]] (195#–)
*[[Živko Zobec]] (1926–1988)
*[[Vinko Zorc]] (1893–1971)
*[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986)
*[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–)
* [[Karel Zupančič]] (1934–)
*[[Mihael Zupančič]] (197#–)

== Ž ==
*[[Mitja Žagar]] (1961–)
*[[Ciril Žakelj]] (1914–1979)
*[[Martin Žalik]] (1914–1969)
*[[Vesna Žalik]]
*[[Vid Žepič]]
*[[Gregor Žerjav]] (1882–1929)
*[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002)
*[[Alojz Žigon]] (?–1964)
*[[Janko Žirovnik]] (1880–1960)
* [[Stanislav Žitko]] (1896–1970)
*[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585)
*[[Ciril Žižek]] (1890–1974)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938)
*[[Otokar Žlindra]] (?–1977)
*[[Josip Žmavec]] (1874–?)
*[[Boris Žnidarič]]
*[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–)
*[[Ivan Žolger]] (1867–1925)
*[[Josip Žontar]] (1895–1982)
*[[Bruna Žuber]] (1989–)
*[[Anton Žun]] (1907–1978)
*[[Valentin Žun]] (1873–1918)
*[[Jurij Žurej]] 
*[[Ivan Žužek]] (1924–2004) 
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995)
*[[Leopold Žužek]] (1877–1927)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih odvetnikov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pravnikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki|*]]</text>
      <sha1>8g66icdsgrie86p15vlgthj915d0mck</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736427</id>
      <parentid>5736195</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:30:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34771" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–)
*[[Filip Abram]] (1835–1903)
*[[Josip Abram]] (1832–1907)
*Josip Abram (1865–1952)
*[[Matej Accetto]] (1974–)
*[[Zdenka Adamič]] (1910–1997)
*[[Juro Adlešič]] (1884–1968)
*[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–)
*[[Matjaž Ambrož]] (1977–)
*[[Mihael Ambrož]] (1808–1864)
*[[Borut Ambrožič]]?
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984)
*[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–)
*[[Pavel Apovnik]] (1935–)
* [[France Arhar]] (1948–)
*[[Andrej Auersperger Matić]]
*[[Matej Avbelj]] (1980–)

== B ==

* [[Janko Babnik]] (1861–1927)
*?? [[Bajec]] - zvezni sodnik?
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974)
*[[Vlado Balažic]]
*[[Vilko Baltič]] (1878–1959)                               
*[[Andrej Baraga]]
*[[Samo Bardutzky]]
* [[Lovro Baš]] (1849–1924)
* [[Fran Baša]] (1901–1972)
*[[Milan Baškovič]]
* [[Tone Batagelj]] (1894–1974)
* [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021)
* [[Aleš Bebler]] (1907–1981)
*[[Ivan Bele]] (1902–1983)
*[[Ivan Bele]] (1937–2019)
*[[Marjan Bele]] (1906–?)
*[[Nataša Belopavlovič]] (1949–)
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943)
*[[Jaromir Beran]] (1909–2002)
*[[Andrej Berden]] (1949–)
*[[Katarina Bergant]]
*[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–)
*[[Jože Bernik]] (1924–2011)
*[[Katarina Bervar Sternad]]
*[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968)
*[[Nina Betetto]]
* [[Božidar Bežek]] (1866–1935) 
*[[Rupert Bežek]] (1858–1903)
*([[Adolf Bibič]] 1933–1996)
* [[Josip Bitežnik]] (1891–1960)
*[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008)
*Dušan Blaganje?
*[[Matej Blatnik]]
*[[Ivan Blažir]] (1820–1866)
*[[Lovro Bogataj]] (1889–1967)
*[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–)
* [[Rado Bohinc]] (1949–)
* [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) 
*[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) 
* [[Borut Bohte]] (1932–)
*[[Jožica Boljte Brus]] (1953–)
* [[Jože Boncelj]] (1911–1986)
* [[Rado Bordon]] (1915–1992)
*[[Marko Bošnjak]] (1974–)
*[[Ana Božič Penko]]
* [[Anton Božič]] (1876–1933)
* [[Mirko Božič]] (1884–?)
* [[Erika Braniselj]] (?—2013)
*[[Borut Bratina]] (1957–)
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989)
*[[Janko Brejc]] (1869–1934)
*[[Mihael Brejc]] (1947–)
*[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964)
*[[Stana Brezar]] (1916–1994)
*[[Barbara Brezigar]] (1953–)
*[[Jaka Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]] (1886–1958)
*[[Igor Breznik]] (1917–1945)
*[[Janez Breznik]] (1942–)
*[[Borut Brezovar]]
*[[Nejc Brezovar]] (1983–)
*[[Boštjan Brezovnik]]  (1976–)
*([[Milan Brglez]] 1967–)
* [[Arnošt Brilej]] (1891–1953)
*[[Jože Brilej]] (1910–1981)
*[[Franci Brinc]] (1935–)
*[[Maja Brkan]]
*[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984)
* [[Anton Brumen]] (1857–1930)
*[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–)
*([[Bojko Bučar]] 1951–)
* [[France Bučar]] (1923–2015)
*[[Janez Bučar]] (1822–1859)
* [[Julij Bučar]] (1857–1919)
* [[Pavel Budin]] (1952–2000)
*[[Bojan Bugarič]] (1965–)

== C ==
*[[Pavle Car]]
*[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943)
*[[Bernard Cek]]
*[[Edvard Centrih]] (1933–1998)
*[[Božo Cerar]] (1949–)
*[[Miroslav Cerar]] (1939–)
*[[Miro Cerar ml.]] (1963–)
*[[Zdenka Cerar]] (1941–2013)
*[[Matej Cigale]] (1819–1889)
*[[Stojan Cigoj]] (1920–1989)
*[[Rafael Cijan]] (1935–)
* [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717)
*[[Dušan Cotič]] (1922–2015)
*[[Blaž Crobath]] (1797–1848)
*[[Katica Cukjati]] (1949–2016)
*[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017)

== Č ==
*([[Tomaž Čas]])
*[[Janez Čebulj]] (1957–)
*[[Aleksander Čeferin]] (1967–)
*[[Emil Čeferin]] (1912–1997)
*[[Peter Čeferin]] (1938–)
*[[Rok Čeferin]] (1964–)
*[[Darko Černej]] (1906–1990)
*[[Samo Červek]] (1969–)
*[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022)
*[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894)
* [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948)
* [[Vida Čok]] (1931–)
* [[Anton Čop]] (1786–1865)
*[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845)
*[[Uroš Čop]]

== D ==
*[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.)
*[[Viktor Damjan]] (1915–1981)
*[[Janko Debelak]] (1868–1925)
*[[Slavko Debelak]] (1947—2013)
*[[Mitja Deisinger]] (1942–) 
* [[Jože Dekleva]] (1899–1969)
*[[Drago Demšar]] (1942–2017)
*[[Jožef Anton Demšar]] (? –1770)
* [[Josip Dermastia]] (1879–1952)
* [[Marijan Dermastia]] (1911–1971)
*[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914)
*[[Edvard Dev]] (1834–1917)
*[[Miroslav Dev]]
* [[Oskar Dev]] (1868–1932)
*[[Silvo Devetak]] (1938–)
*[[Aljoša Dežman]]
*[[Zlatan Dežman]] (1951–)
*[[Avgust Dimitz]] (1827–1886)    
*[[Karel Dobida]] (1896–1964)
*[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977)
*([[Bojan Dobovšek]] 1962–)
*[[Albin Dobrajc]] (1908–1980)
*[[Polonca Dobrajc]]
*[[Alojz Dobravec]] (1811–1871)
*[[Tone Dolčič]]
*[[Bojan Dolenc]] (1949–)
*[[Jurij Dolenc]] (–)
*[[Matija Dolenc]] (1810–1876)
* [[Metod Dolenc]] (1875–1941)
*[[Mile Dolenc]]
*[[Pavel Dolenc]] (1942–2018)
*[[Ščitomir Dolenc]]
*[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858)
*[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839)
*[[Josip Doljak]] (1820–1861)
*[[Matej Dolničar]] (1908–?)
*[[Janko Dolžan]] (1883–1949)
*[[Silvester Domicelj]] (1868–1938)
*[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961)
*Fran Dominko (1870–1921)
*[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851)
*[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) 
*[[Brigita Domjan Pavlin]] 
*[[Danilo Dougan]] (1909–1993)
*[[Gašper Dovžan]] (1976–)
*[[Mojca Drčar Murko]] (1942–)
*[[Simona Drenik]]
*[[Anton Drobnič]] (1928–2018)
*[[Živa Drol Novak]]
*[[Gregor Dugar]]
*[[Jana Dular]]
*[[Marijan Dular]] (1910–2005)
*[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980)
*[[Uroš Dular]] (1941–)

== E ==
*[[Erik Eberl]] (1885–1947)
*[[Stevo Eberl]] (1938–1985)
*[[Andrej Ekart]]
*[[Fran Eller]] (1873–1956)
*[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756)
*[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690)
*[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723)
*[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759)
*[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847)
*[[Anže Erbežnik]] (1976–)
*[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?)
*[[Karl Erjavec]] (1960–)
*[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987)

== F ==

*[[Mohor Fajdiga]]
*[[Peter Falatov]] (1939–2020)
*[[Aleksander Fatur]] (1878–1946)
*[[Julij Felaher]] (1895–1969)
*[[Aleš Ferčič]]
*[[Josip Ferfolja]] (1880–1958)
*[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927)
*[[Boštjan Ferk]] (1979–)
*[[Petra Ferk]]
*[[Andrej Ferlinc]]
*[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945)
*[[Ludvik Filipič]] (1850–1911)
*[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–)
*[[Božidar Fink]] (1920–2013)
*[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994)
*[[Peter Fister]] (1759–1800)
* [[Zvonko Fišer]] (1949–)
*[[Benjamin Flander]]
*[[Janvid Flere]] (1914–1996)
*[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709)
*[[Vladimir Foerster]] (1868–1942)
*[[Tanja Frank Eler]]  
*[[Katja Franko]] Aas
*[[Franc Friškovec]] (? –1993)
*Anton Furlan (1867 - ?)
*[[Boris Furlan]] (1894–1957)
*[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973)
*[[Harij Furlan]] (1965–)

== G ==
*[[Aleš Galič]] (1968–)
*[[Damjan Gantar]]
*[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002)
*[[Josip Gerdešič]] (1834–1914)
*[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908)
*[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]])
*[[Vladimir Glaser]] (1894–1975)
*[[Franc Glavan]] (1927–)
*[[Anton Globočnik]] (1825–1912)
*[[Viktor Globočnik]] (1852–1898)
*[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939)
*[[Rupko Godec]] (1925–2022)
*[[Franc Godeša]] (1934–)
*[[Adolf Golia]] (1889–1976)
*[[Gustav Golia]] (1879–1947)
*[[Ludvik Golia]] (1846–?)
*[[Vladimir Golia]] (? –1966)
*[[Matija Golob]] (1922–[[1995]])
*Peter Golob (1964–)
*[[Alojz Goričan]] (1888–1968)
*[[Jože Goričar]] (1907–1985)
*[[Anton Gorjup]] (1812–1883)
*[[Mitja Gorjup]] (1943–1977)
*[[Miloš Gorkič]] (1922–2020)
*[[Primož Gorkič]]
*[[France Goršič]] (1877–1967)
* [[Andrej Gosar]] (1887–1970)
*[[Andrej Gostiša]] (1821–1875)
*[[Franc Grad]] (1948–)
*[[Alojz Gradnik]] (1882–1967)
*[[Božo Grafenauer]] (1950–)
*[[Mirko Grasselli]] (1874–1950)
*[[Peter Grasselli]] (1841–1933)
*[[Mateja Grašek]]
*[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886)
*[[Florijan Gregorič]] (1883–1963)
*[[Matevž Grilc]] (1946–)
*[[Peter Grilc]] (1961–)
*[[Roland Grilc]]
*[[Vatroslav Grill]] (1899–1976)
*[[Davorin Gros]] (1897–1989)
*[[Jurij Groznik]]
*[[Ludvik Gruden]] (1903–1974)
*[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922)

== H ==
* [[Miha Hafner]]
*[[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848)
*[[France Hočevar]] (1913–1992)
* [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714)
*[[Ivan Hojnik]] (1884–1939)
*[[Janja Hojnik]] (1979–)
*[[Danijela Horvat]]
*[[Mitja Horvat]] (1961–)
*[[Vladimir Horvat]] (1958–)
*[[Stane Hribar]] (1907–2003)?
*[[Jože Hribernik]] (*1938)
*[[Tone Hribovšek]] (1935–)
* [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931)
*[[Jožko Humar]] (1914–2008)

== I ==

* [[Albin Igličar]] (1947–)
*[[Marko Ilešič]] (1947–)
*[[Mirko Ilešič]] (1950–1999)
*[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012)
*[[Larisa Istenič]]
*[[Blaž Ivanc]]
*[[Tjaša Ivanc]]
*[[Šime Ivanjko]] (1938–)

== J ==
*[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–)
*[[Irena Jager Agius]]
*[[Matjaž Jager]]
*[[Klemen Jaklič]] (1975–)
*[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924)
*[[Jožef Jakopič]] (1841–1894)
*[[Vid Jakulin]] (1960–)
*[[Peter Jambrek]] (1940–)
*[[Jernej Jan]] (1935–2010)
*[[Martin Jančar]]
*[[Franc Jančigaj]] (1878–1945)
*[[Breda Janežič]] (1948–1995)
*[[Alojz Janko]] (1943–2019)
*[[Frančišek Jarc]] (1891–1978)
*[[Mihail Jasinski]] (1862–1935)
*[[Andraž Jeglič]] (1865–1937)
*[[Celestin Jelenc]] (1884–1968)
*[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805)
*[[Alenka Jelenc Puklavec]]
*[[Dušan Jelušič]] (1920–1998)
*[[Mihael Jenčič]] (1946–)
*[[Marjan Jenko]] (1913–2006)
*[[Hinko Jenull]] (1952–)
*[[Janko Jeri]] (1927–2002)
*[[Maks Jerič]] (1885–1949)
*[[Tone Jerovšek]] (1941–)
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981)
*[[Rok Jesenko]] (1880–?)
*[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015)
*[[Jože Juhart]] (1906–1967)
*[[Miha Juhart]] (1963–)
*[[Ilja Jurančič]] (1929–2006)
*[[Vladimir Jurančič]] (1927–)
*[[Josip Jurca]] (1884–1963)
*[[Peter Juren]] (1930–2021)
*[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik)
* [[Joso Jurkovič]] (1888–1940)
*[[Margerita Jurkovič]]
*[[Franc Jurtela]] (1853–1926)
*[[Ivan Justin]] (1930–)
*[[Friderik Juvančič]] (1873–1947)

== K ==

*[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705)
*[[Zdravko Kalan]] (1906–1992)
*[[Marko Kambič]] (1963–)
*[[Miha Kambič]] (1888–1981)
*[[Mitja Kamušič]] (1924–1994)
*[[Zoran Kanduč]] (1962–)
*[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806)
*[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) 
*[[Igor Kaučič]] (1954–)
*[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–)
*[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923)
*[[Jožef Kavčič]] (1821–1903)
*[[Matija Kavčič]] (1802–1863)
*[[Ivan Kavčnik]] (1858–1922)
*[[Janko Kersnik]] (1852–1897)
*[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937)
*[[Jožef Kersnik]] (1823–1877)
*[[Erik Kerševan]] (1974–)
*[[Ciril Keršmanc]]
*[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–)
*[[Ksenija Klampfer]] (1976–)
*[[Marta Klampfer]] (1953–2016)
*[[Goran Klemenčič]] (1972–)
*[[Nada Klemenčič]] (1939–)
*[[Tone Klemenčič]] (1913–2001)
*[[Josip Klepec]] (1887?–1938)
*[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994)
*[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–)
*([[Klemen Klun]] 1971–)
*[[Bojana Kmetec Rošic]]
*[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?)
*[[Rajko Knez]] (1969–)
*[[Aleš Kobal]]
*[[Miloš Kobal]] (1926–2018)
* [[Božo Kobe]] (1913–1951)
*[[Peter Kobe]] (1916–1995)
*[[Gorazd Kobler]]
*[[Marijan Kocbek]] (1957–)
*[[Boris Kocijančič]] (1909–1968)
* [[Janez Kocijančič]] (1941–2020)
*[[Rudi Kocijančič]] (1939–?)
*[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–)
*[[Lidija Koman Perenič]] (1945–)
*[[Milan Komar]] (1921–2006)
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897)
*[[Polonca Končar]] (1947–)
*[[Mateja Končina Peternel]] (1966–)
*[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988)
* [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872)
*[[Rok Koren]] (1962–2021)
* [[Boštjan Koritnik]] (1979–)
*[[Damjan Korošec]] (1968–)
*[[Ivan Korošec]] (1913–1942)
* [[Viktor Korošec]] (1899–1985) 
*[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–)
*[[Albert Kos]] (1913–1947)
*[[Drago Kos]] (1961–)
*[[Marjan Kos]]
* [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884)
* [[Vida Kosi]] (1921–2021)
* [[Alenka Košir]] (1975–)
* [[Borut Košir]] (1954–)
*[[Fedor Košir]] (1908–1972)
*[[Mitja Kovač]]
*[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–)
* [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996)
*[[Blaž Kovačič Mlinar]]
*[[Maša Kovič Dine]]
*[[Boris Kovšca]] (1932–)
*[[Jože Kozina]] (1960–)
*[[Peter Kozler]] (1824–1879)
*[[Andreja Krabonja]]
*[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943)
*[[Vito Kraigher]] (1911–1945)
*[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–)
*[[Jožef Krajnc]] (1821–1875)
*[[Suzana Kraljič]]
*[[Jerca Kramberger Škerl]]
*[[Albert Kramer]] (1882–1943)
*[[Irena Kranjc]]
*[[Janez Kranjc]] (1949–)
*[[Vesna Kranjc]] (1956–)
*[[Ivan Kranjec]]
*[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978)
*[[Viljem Krejči]] (1890–1962)
* [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942)
*[[Miha Krek]] (1897–1969)
*[[Anton Kremžar]] (1867–1927)
*[[France Kremžar]] (1883–1954)
*[[Barbara Kresal]] (1969–)
*[[Katarina Kresal Šoltes]]
*[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931)
*[[Marija Krisper Kramberger]] (1946–)
*[[Andrej Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–)
* [[Matevž Krivic]] (1942–)
*[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) 
*[[Vladimir Krivic]] (1914–1996)
*[[Anton Kržišnik]] (1890–1973)
*[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999)
*[[Milan Kučan]] (1941–)
*[[Anton Kuder]] (1870–1944)
*[[Alenka Kuhelj]]
*[[Angelo Kukanja]] (1905–1977)
*[[Vladimir Kukman]] (1902–1982)
*[[Damjan Kukovec]]
*[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951)
*[[Janko Kuster]] (1925–1998)
* [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) 
* [[Radoslav Kušej]] (1875–1941)
* [[Bojana Kvas]]

== L ==
*[[Peter Laharnar]] (1858–1932),
*[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977)
*[[Vid Lajovic]] (1917–1977)
*[[Rok Lampe]] (1973–)
*[[Ivan Lamut]] (1879–1937)
*[[Stanko Lapajne]] (1878–1941)
*[[Štefan Lapajne]] (1855–1912)
*[[Fran Lasič]] (1864?–1944)
*[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944)
*[[Stojan Lasič]]
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karel Lavrič]] (1818–1876)
*[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–)
*[[Milan Lemež]] (1891–1971)
*[[Janez Lenarčič]] (1967–)
*[[Stane Lenardič]] (1918–2008)
*[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926)
*[[Tina Lesar]]
*[[Josip Leskovar]] (1875–1965)
*[[Jernej Letnar Černič]]
*[[Vladimir Levec]] (1877–1904)
*[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34)
*[[Jože Levstik]] (1908–1987) 
*[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817)
*[[Martina Lippai]]
*[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926)
*[[Tomaž Longyka]]
*[[Martin Lorbar]] (1922–2004)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952)
*[[Franc Lubej]] (1898–1985)
*[[Marjana Lubej]] (1945-2021)
*[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Miroslav Lukan]] (1875–1939)
*[[Ivan Lulik]] (1888–1947)
*[[Arnold Luschin]] (1841–1932)
*[[Karmen Lutman]]

== M ==
* [[Danilo Majaron]] (1859–1931)
*[[Ferdinand Majaron]] (1903–1996)
*[[Stanko Majcen]] (1888–1970)
*[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948)
*[[Tadeja Marinič]]
*([[Boštjan Markič]] 1934–1994)
*[[Stane Markič]] (1928–2013)
*[[Rudolf Marn]] (1875–1947)
*[[Robert Marolt]] (1969–)
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945)
*[[Ivan Martelanc (1938)]]
*[[Benjamin Marušič]] (1914–1981)
* [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964)
*[[Tomaž Marušič]] (1932–2011)
*[[Kornelija Marzel]]
*[[Branko Masleša]]
*[[Martin Matek]] (1860–1930)
*[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–)
*[[Anton Mažgon]] (1812–1849)
*[[Ervin Mejak]] (1899–1989)
*[[Karel Mejak]] (1910–1994)
*[[Vera Mejak]] (1943–)
*[[Jelka Melik]] (1951–)
*[[Maja Menard]] 
* [[Jože Mencinger]] (1941–)
*[[Arne Mavčič]] (1948–)
*[[Božidar Merc]] (1951–)
*[[Peter Merc]]
*[[Špelca Mežnar]] (1976–)
*[[Franc Miklavčič]] (1921–2008)
*[[Tomaž Miklavčič]]
*([[Franc Miklošič]])
*[[Fran Milčinski]] (1867–1932)
* [[Janez Milčinski]] (1913–1993)
* [[Henrik Mislej]] (1801–1863)
*[[Jernej Mlakar]] (1924–1982)
*([[Zdravko Mlinar]] 1933–)
*[[Heli Modic]] (1906–1985)
*[[Milojka Modrijan]] (1945–)
*[[Fran Mohorič]] (1866–1928)
*[[Jakob Mohorič]] (1888–1976)
*[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901)
*[[Miroslav Mozetič]] (1950–)
*[[Damjan Možina]]
*[[Anton Mrak]] (1883–1961)
*[[Miroslav Muha]] (1878– ?)
* [[Avgust Munda]] (1886–1971)
*[[Franc Munda]] (1831–1914)
*[[Jakob Munda]] (1849–1926)
*[[Ivo Murko]] (1909–1984)
*[[Vladimir Murko]] (1906–1986)
*[[Viktor Murnik]] (1874–1964)
*[[Aleksij Mužina]]

== N ==

* [[Andrej Naglič]] (1978–)
*[[Matjaž Nahtigal]] (1968–)
*[[Matjaž Nanut]] (1969–)
*[[Marko Natlačen]] (1886–1942)
*[[Janez Nemec]] (1912–2001)
*[[Sebastian Nerad]] (197?–)
*[[Aleš Novak]] (1974–)
*[[Anton Novak]] (1956–)
*[[Barbara Novak]] (1969–)
*[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011)
*[[Darja Novak Krajšek]]
*[[Fran Novak]] (1877–1944)
*[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–)
*[[Janže Novak]] (1893–1934)
*[[Marko Novak]] (1967–)
*[[Mitja Novak]] (1947–)
*[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–)

== O ==

*[[France Oblak]] (1845–po?1917)
*[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858)
*[[Josip Oblak]] (1883–1956)
*[[Marjan Oblak]] (1926–2008)
* [[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951)
* [[Janez Obreza]]
*[[Miran Ocepek]] (1950–)
*[[Fran Ogrin]] (1880–1958)
*[[Albin Ogris]] (1885–1959)
*[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883)
*[[Stanko Ojnik]] (1932–2012)
*[[Ivan Okretič]] (1860–1931)
*[[Jožef Orel]] (1797–1874)
*[[Stanko Osterc]] (1909–1983)
*[[Matej Oštir]]
*[[Kristina Ožbolt]]

== P ==

* [[Anton Pace]] (1851–1923)
*[[Josip Pajk]]
*[[Anton Panjan]]
*[[Franc Papež]] (1838–1929)
*[[Oton Papež]] (1867–1940)
*[[Viktor Papež]] (1943–)
*Andrej Parma (1973-)
*[[Ingo Paš]] (1941–2021)
* [[Marijan Pavčnik]] (1946–)
*[[Tomaž Pavčnik]]
*[[Miloš Pavlica]] (1950–)
*[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995)
*[[Martin Pavlič]] (1894–1979)
*[[Peter Pavlič]] (1912–1991) ?
*[[Stane Pavlič]] (1914–1996)
*[[Jože Pavličič]] (1916–2001)
* [[Marko Pavliha]] (1962–)
*[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]])
*[[Janez Pečar]] (1924–2021)
*[[Mirko Pečarič]]
*[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955)
*[[Martin Pegius]] (~1523–1592)
*[[Igo Pehani]] (1886–1942)
*[[Jerneja Penca]]
*[[Boštjan Penko]]
*[[Anton Perenič]] (1941–)
*[[Ljudevit Perič]] (1884–1926)
* [[Ivan Perne]] (1889–1933)
*[[Franc Pernek]] (1938–)
*[[Jože Pernuš]] (1916–1997)
*[[Milan Peroci]] (1922–2006)
*[[Nina Peršak]]
*[[Stanko Peterin]] (1913–1998)
*[[Ernest Petrič]] (1936–)
*[[Dragan Petrovec]] (1952–)
*[[Nataša Pirc Musar]] (1968–)
*[[Jakob Pirnat]] (1847–1924)
*[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996)
*[[Rajko Pirnat]] (1951–)
*[[Andrej Pirš]] (1941–)
*[[Lojze Piškur]] (1908–1982)
* [[Leonid Pitamic]] (1885–1971)
*[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000)
*[[Konrad Plauštajner]] (1941–)
*[[Nina Plavšak]]
*[[Leopold Plenčič]] (1749–1830)
*[[Ivan Ples]] (1886–1958)
*[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]])
*[[Karel Pleško]] (1834–1899)
*[[Senko Pličanič]] (1963–)
*[[Jakob Ploj]] (1830–1899)
* [[Miroslav Ploj]] (1862–1944)
* [[Oton Ploj]] (1861–1947)
*[[Tanja Poberžnik]]
*[[Peter Podgorelec]]
*[[Karel Podgornik]] (1878–1962)
*[[Jernej Podlipnik]]
*[[Klemen Podobnik]]
*[[Jasna Pogačar]] (1953–)
*[[Peter Pogačar]] (1973–)
*[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991)
*[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888)
*[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919)
*[[Marjan Pogačnik (sodnik)]]
*[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979)
*[[Miha Pogačnik]] (1970–)
*[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]]
*[[Janez Pogorelec]]
*[[Klemen Pohar]]
*[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–)
*[[Ana Polak Petrič]] (1978–)
*[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975)
* [[Janko Polec]] (1880–1956)
*[[Julij Polec]] (1852–1941)
*[[Svetozar Polič]] (1916–2011)
*[[Vasilij Polič]] (1940–)
* [[Zoran Polič]] (1912–1997)
* [[Andra Pollak]] (vrhovna sodnica v Kanadi)
*[[Jernej Potočar]]
*[[Jožef Potočnik]] (1753–1808)
*[[Miha Potočnik]] (1907–1995)
*[[Ivo Potokar]] (1899–1945)
*[[Miran Potrč]] (1938–)
*[[Anton Požar]] (1861–1933)
*[[Danilo Požar]] (1914–2005)
*[[Dušan Požar]] (1928–?)
*[[Saša Prelič]] (
*[[Janez Premk]] (1939–2017)
*[[Dragan Premrov]] (1912–1989)
*[[Branko Premrou]] (1909–1986)
*[[Miroslav Premrou]] (1871–1944)
*[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957)
*[[Ljuba Prenner]] (1906–1977)
*[[Ivan Presker]] (1857–?)
*[[France Prešeren]] (1800–1849)
*[[Jakob Prešern]] (1888–1975)
*[[Stojan Pretnar]] (1909–1999)
*[[Matej Pretner]] (1858–1944)
*[[Valentin Prevec]] (19.stol.)
*[[Marko Prijatelj]] (1952–) 
*[[Karlo Primožič]] (1939–2020)
*[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976)
*[[Jerneja Prostor]]
*[[Boris Puc]] (1907–1975)
*[[Dinko Puc]] (1879–1945)
*[[Janko Pučnik]] (1957–)
*[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001)
*[[August B. Pust]] (1938–)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936)
*Mirko Ploj (1956-)

== R ==
*[[Zvezdan Radonjić]] (1961–)
*[[Aleksander Radovan]] (1926–1993)
*[[David Raišp]] 
*[[Barbara Rajgelj]] (1975–)
*[[Anton Rak]] (1803–1864)
*[[Iztok Rakar]] (1974–)
*[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758)
*[[Marko Rakovec]]
*[[Mojca Ramšak Pešec]]
*[[Marko Rančigaj]]
*[[Andraž Rangus]]
*[[Franc Rapoc]] (1842–1882)
*[[Franc Rapotec]] (1887–1976) 
*[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949)
*[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928)
*[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954)
*[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009)
*[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901)
*[[Andrej Razdrih]] (1952–)
*[[Anton Rebek]] (1857–1934)
*[[Josip Regali]] (1880–1960)
* [[Franc Regally]] (1870–1924)
* [[Katja Rejec Longar]]
*[[Franc Rekar]] (1866–1950)
*[[Alojzij Remec]] (1886–1952)
*[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020)
*[[Anton Remic]] (1748–1801)
*[[Anton Rems]] (1932–2019)
*[[Martina Repas]] 
*[[Franc Repič]] (1758–1812) 
*[[Borut Režek]] (1922–1971)
*[[Josip Režek]] (1883–1966)
*[[Miha Ribarič]] (1934–)
*[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874)
* [[Ciril Ribičič]] (1947–)
*[[Nevenka Rihar]]
*[[Vesna Rijavec]] (1958–)
*[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–)
*[[Anton Rogina]] (1862–1944)
*[[Anton Rojc]] (1820–1876)
*[[Aleš Rosina]] (1937–2010)
*[[Franjo Rosina]] (1863–1924)
*[[Igor Rosina]] (1900–1969)
*[[Jožef Rosina]] (1810–1889)
*[[Anton Rous]] (1939–)
*[[Jože Rovan]] (1923–2009)
*[[Jernej Rovšek]] (1951–)
*[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–)
*[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837)
*[[Vilko Rozman]] (1912–2006)
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970)
*[[Matija Rulitz]] (1805–1880)
*[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?)
*[[Slavko Rupel]] (1921–2002)
*[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003)
*[[Vlado Rupnik]] (1899–1970)
*[[Josip Rus]] (1893–1985)
*[[Luka Rus]] (1767–1836)
*[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941)
*[[Miloš Rybář]] (1928–1995)
*[[Otokar Rybář]] (1865–1927)
*[[Vladimir Rybář]] (1894–1946)

== S ==
*[[Štefan Sagadin]] (1878–1947)
*[[Andrej Saje]] (1966–)
*[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008)
*[[Ivan Sajovic]] (1884–1954)
*[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961)
*[[Nataša Samec Berghaus]]
*[[Ana Samobor]]
*[[Vasilka Sancin]] (1979–)
*[[Jožef Savinšek]] (1831–1920)
*[[Franc Schaubach]] (1881–1954)
*[[Dolfe Schauer]] (1902–1953)
*[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884)
*[[Nina Scortegagna Kavčnik]]
*[[Josip Sedej]] (1899–1977)
*[[Jernej Sekolec]] (1948–)
*[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866)
*[[Polona Selič Zupančič]]
*[[Liljana Selinšek]]
*[[Simon Seljak]] (1815–?)
*[[Darja Senčur Peček]] (1965–)
*[[Davorin Senjor]] (1882–1960)
*[[Janko Sernec]] (1834–1909)
*[[Josip Sernec]] (1844–1925)
*[[France Sever]] (1897–1985)
*[[Tina Sever]]
*[[Teofil Simčič]] (1902–1997)
*[[Ivan Simič]] (1959–)
*[[Vladimir Simič]] (1950–)
*([[Iztok Simoniti]] 1948–)
*[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977)
*[[Franc Skaberne]] (1877–1951)
*[[Artur Skedl]] (1860–1923)
*[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868)
*[[Anton Skobir]] (1923–) 
*[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) 
* [[Anton Skumovič]] (1864–1952)
*[[Franc Slabe]] (1931–2005)
*[[Leon Slak]]
*[[Karel Slanc]] (1851–1916)
* [[Stanislav Slatinek]] (1958–)
*[[Edvard Slavik]] (1865–1931)
*[[Slavoj Slavik]] (1896–1945)
*[[Ivan Slokar]] (1884–1970)
*[[Rudolf Smersu]] (1905–1998)
*[[Albin Smole]] (1883–1968)
*[[Alojz Snoj]] (1946–)
*[[Janez Snoj]] (1934–2005)
*[[Franc Sok]] (1905–1978)
*[[Guido Soklič]] (1894–1970)
*[[Jadranka Sovdat]] (1960–)
*[[Evgen Spektorski]] (1875–1951)
*[[Ana Srovin Coralli]]
*[[Ana Stanič]]
*[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942)
*[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978)
*[[Jože Stanovnik]] (1898–1983)
*[[Jernej Stante]] (1900–1966)
*[[Egon Stare]] (1882–1959)
*(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969)
*[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922)
*[[Miloš Stare]] (1905–1984)
*[[Marko Starman]] (1969–)
*[[Franc Stegenšek]] (1889–1969)
*[[Henrik Stepančič]] (1864–1940)
*[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) 
*[[Henrik Steska]] (1880–1960)
* [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884)
* [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929)
*[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–)
*[[Grega Strban]] (1972?–)
*[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–)
*[[Majda Strobl]] (1920–1997)
*[[Boris Strohsack]] (1929–1997)
*[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016)
*[[Anja Strojin Štampar]] (1973–)
*[[Gregor Strojin]]
*[[Josip Suchy]] (1869–1941)
*[[Jože Suhadolc]] (1914–1987)
*[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999)
*[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902)
*[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873)
*[[Pavle Svete]] (1933–2021)
*[[Luka Svetec]] (1826–1921)
* [[Lev Svetek]] (1914–2005)
*[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987)
*[[Rok Svetlič]] (1973–)
*[[Andrej Svetličič]] (1974–) 

== Š ==

*[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928)
*[[Jasna Šegan]]
*[[Jože Šegedin]] (1911–1973)
*[[Alenka Šelih]] (1933–)
*[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969)
*[[Miha Šepec]] (1955?/1974–)
*[[Marija Šeruga Trplan]]
*[[Vida Šibenik]] (1944–2020)
*[[Senka Šifkovič Vrbica]]
*[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999)
*[[Janez Šinkovec]] (1928–2016)
*[[Ludvik Šivic]] (1859–1939)
*[[Silvo Šivic]] (1909–1982)
*[[Ivan Škarja]] (1879–1941)
*[[Milan Škerlj]] (1875–1947)
*[[Drago Šketa]] (1969–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Bojan Škrk]] (1924–2003)
*[[Mirjam Škrk]] (1947–)
*[[Boštjan Škrlec]] (1971–)
*[[Katja Škrubej]] (1971–)
*[[Albin Šmajd]] (1904–1946)
*[[Konrad Šmid]] (1886–1954)
*Lojze Šmid (1902–1969)
*[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016)
*[[Boris Šnuderl]] (1926–2020)
* [[Makso Šnuderl]] (1895–1979)
*[[Štefan Šoba]] (1913–?)
*[[Igor Šoltes]] (1964–)
*[[Ivan Šorli]] (1853–1932)
*[[Ivo Šorli]] (1877–1958)
*[[Marko Šorli]] (1946–)
*[[Tomo Šorli]] (1881–1923)
*[[Bojan Špicar]] (1914–2008)
*[[Tilen Štajnpihler Božič]]
*[[Boris Štefanec]] (1954–) 
*[[Katja Štemberger]]
*[[Ivo Štempihar]] (1898–1955)
*[[Juri Štempihar]] (1891–1978)
*[[Franjo Štiblar]] (1947–)
*[[Stanko Štor]] (1890–1967)
*[[Rudi Štravs]] (1953–)
*[[Milan Štrukelj]]
*[[Anton Štuhec]] (1884–1948)
*[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885)
*[[Leon Štukelj]] (1898–1999)
*[[Lovro Šturm]] (1938–2021)
*[[Milica Šturm]] (1939–)
*[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016)
*[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–)
*[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984)
*[[Staša Šuster]] (1920—2021)
*[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925)
*[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–)
*[[Anton Švigelj]] (1868–1954)

== T ==
*[[Vlado Tance]]
*[[Tjaša Tanko]]
*[[Đorđe Tasić]] (1892–1943)
*[[Ivan Tavčar]] (1851–1923)
*[[Maruša Tekavčič Veber]]
*[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913)
*[[Andraž Teršek]] (1975–)
*[[Franc Testen]] (1948–)
*[[Bojan Tičar]] (1965–)
*[[Luka Tičar]]
*[[Luka Martin Tomažič]]
*[[Matej Tominc]] (1790–1832)
*[[Janez Tominec]] (1914–1980)
*[[Anka Tominšek]] (1935–)
*[[Fran Tominšek]] (1868–1943)
*[[Stanko Tominšek]] (1895–1961)
*[[Teodor Tominšek]] (1902–1996)
*[[Anton Tomšič]] (1842–1871)
*[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976)
*[[Stanko Tomšič]] (1901–1945)
*([[Tone Tomšič]] 1910–1942)
*[[Vida Tomšič]] (1913–1998)
*[[Frane Tončič]] (1893–1978)
*[[Jurij Toplak]] (1977–)
*[[Ludvik Toplak]] (1942–)
*[[Janez Toplišek]] (1941–2019)
*[[Albin Torelli]] (1898–1973)
*([[Niko Toš]] 1934–)
*[[Peter Toš]] (1939–)
*[[Miha Trampuž]] (1950–)
* [[Boštjan Tratar]] (1973–)
*[[Jože Tratnik]] (1941–)
*[[Maja Tratnik]]
*[[Matjaž Tratnik]] (1957–)
*[[Vladimir Travner]] (1886–1940)
*[[Drago Tribnik]] (1912–2009)
*[[Duša Trobec Bučan]] (1958–)
*[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991)
*[[Gorazd Trpin]] (1951–)
*[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964)
*[[Verica Trstenjak]] (1962–)
*[[Boris Tuma]] (1909–1945)
*[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961)
* [[Henrik Tuma]] (1858–1935)
*[[Boštjan J. Turk]]
*[[Robert Turk]]
*[[Danilo Türk]] (1952–)
*[[Mirko Tušek]] (1918–2007)

== U ==

* [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982)
*[[Lojze Ude]] (1936–)
*[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012)
*[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862)
*[[Matija Urankar]]
*Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku)
*[[Anton Urbanc]] (1895–1956)
*[[Peter Urbanc]] (1924–2016)
*[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926)

== V ==
*[[Boštjan Valenčič]]
*[[Vlado Valenčič]] (1903–1999)
*[[Luigi Varanelli]]
*[[Ivan Vasič]] (1882–1967)
*[[Lado Vavpetič]] (1902–1982)
*[[Bojan Vavtar]] (1958-)
*[[Andrej Veble]] (1887–1979)
*[[Urška Velikonja]] (1978–)
*[[Gregor Velkaverh]] (1952–)
*[[Ivan Vencajz]] (1844–1913)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)
*[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884)
*[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)   
*[[Tomaž Vesel]] (1967–)
*[[Oton Vidic]] (1867–1944)
*[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021)
*[[Jure Vidmar]] - Maastricht - prof. Medn. prava
*[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996)
*[[Fran Vidovič]] (1879–1951)
*[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908–1987)
*[[Sergij Vilfan]] (1919–1996)
*[[Gregor Virant]] (1969–)
*[[Franc Višnikar]] (1848–1914)
*[[Ana Vlahek]]
*[[Patrick Vlačič]] (1970–)
*[[Janez Vlaj]]
*[[Stane Vlaj]] (1946–2014)
*[[Fran Vodopivec]] (1879–1930)
*[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930)
* [[Katja Vodopivec]] (1917–2012)
* [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982)
*[[Zvone Vodovnik]] (1952–)
*[[Valens Vodušek]] (1912–1989)
*[[Žiga Vodušek]] (1913–2014)
*[[Lojze Vogrič]] (1902–1987)
*[[Andrej Vojska]] (1828–1903)
*[[Edvard Volčič]] (1858–1911)
*[[Andrej Volkar]] &quot;Hrabroslav&quot; (1847–1930)
*[[Rudi Vouk]] (1965–)
*[[Viktor Vovk]] (1893–1968)
*[[Edvard Vračko]] (1898–1984)
*[[Janko Vrančič]] (1889–1959)
* [[Branko Vrčon]] (1907–1990)
*[[Renato Vrenčur]] 
*[[Ivan Vrtačnik]] (? –1947)
*[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018)
*[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981)
*[[Martina Vuk]] (1979–)

== W ==

* [[Nana Weber]]
*[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–)
* [[Petra Weingerl]]
*[[Fran Windischer]] (1877–1955)
*[[Andrej Winkler]] (1825–1916)
*[[Janez Winkler]] (1927–)
*Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684)
*[[Miha Wohinz]] (1930–2011)

== Z ==
*[[Bojan Zabel]] (1930–)
*[[Mojca Zadravec]]
*[[Saša Zagorc]] (1977–)
*Drago Zajc (star.) (? - 1944)
*([[Drago Zajc]] ml. 1938 -)
*[[Katarina Zajc]] (1967–)
*[[Marjan Zajec]] (1905–1985)
*[[Aleš Zalar]] (1961–)
*[[Boštjan Zalar]]
*[[Drago Zalar]] (1909–2000)
*[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]])
*[[Roman Završek]]
*[[Aleš Završnik]]
*[[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
*[[Josip Zdolšek]] (1876–1932)
*[[Ksenija Zeilhofer Orehek]]
*[[Sabina Zgaga Markelj]]
*[[Miša Zgonec Rožej]]
*[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman)
*[[Andraž Zidar]]  (197#–)
*[[Barbara Zobec]] (1955–)
*[[Ivan Zobec]] (1890–1979)
*[[Jan Zobec]] (195#–)
*[[Živko Zobec]] (1926–1988)
*[[Vinko Zorc]] (1893–1971)
*[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986)
*[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–)
* [[Karel Zupančič]] (1934–)
*[[Mihael Zupančič]] (197#–)

== Ž ==
*[[Mitja Žagar]] (1961–)
*[[Ciril Žakelj]] (1914–1979)
*[[Martin Žalik]] (1914–1969)
*[[Vesna Žalik]]
*[[Vid Žepič]]
*[[Gregor Žerjav]] (1882–1929)
*[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002)
*[[Alojz Žigon]] (?–1964)
*[[Janko Žirovnik]] (1880–1960)
* [[Stanislav Žitko]] (1896–1970)
*[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585)
*[[Ciril Žižek]] (1890–1974)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938)
*[[Otokar Žlindra]] (?–1977)
*[[Josip Žmavec]] (1874–?)
*[[Boris Žnidarič]]
*[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–)
*[[Ivan Žolger]] (1867–1925)
*[[Josip Žontar]] (1895–1982)
*[[Bruna Žuber]] (1989–)
*[[Anton Žun]] (1907–1978)
*[[Valentin Žun]] (1873–1918)
*[[Jurij Žurej]] 
*[[Ivan Žužek]] (1924–2004) 
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995)
*[[Leopold Žužek]] (1877–1927)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih odvetnikov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pravnikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki|*]]</text>
      <sha1>apt4caj5z3tahnbjnh9suudtn4eq1p7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736507</id>
      <parentid>5736427</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:25:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34805" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–)
*[[Filip Abram]] (1835–1903)
*[[Josip Abram]] (1832–1907)
*Josip Abram (1865–1952)
*[[Matej Accetto]] (1974–)
*[[Zdenka Adamič]] (1910–1997)
*[[Juro Adlešič]] (1884–1968)
*[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–)
*[[Matjaž Ambrož]] (1977–)
*[[Mihael Ambrož]] (1808–1864)
*[[Borut Ambrožič]]?
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984)
*[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–)
*[[Pavel Apovnik]] (1935–)
* [[France Arhar]] (1948–)
*[[Andrej Auersperger Matić]]
*[[Matej Avbelj]] (1980–)

== B ==

* [[Janko Babnik]] (1861–1927)
*?? [[Bajec]] - zvezni sodnik?
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974)
*[[Vlado Balažic]]
*[[Vilko Baltič]] (1878–1959)                               
*[[Andrej Baraga]]
*[[Samo Bardutzky]]
* [[Lovro Baš]] (1849–1924)
* [[Fran Baša]] (1901–1972)
*[[Milan Baškovič]]
* [[Tone Batagelj]] (1894–1974)
* [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021)
* [[Aleš Bebler]] (1907–1981)
*[[Ivan Bele]] (1902–1983)
*[[Ivan Bele]] (1937–2019)
*[[Marjan Bele]] (1906–?)
*[[Nataša Belopavlovič]] (1949–)
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943)
*[[Jaromir Beran]] (1909–2002)
*[[Andrej Berden]] (1949–)
*[[Katarina Bergant]]
*[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–)
*[[Jože Bernik]] (1924–2011)
*[[Katarina Bervar Sternad]]
*[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968)
*[[Nina Betetto]]
* [[Božidar Bežek]] (1866–1935) 
*[[Rupert Bežek]] (1858–1903)
*([[Adolf Bibič]] 1933–1996)
* [[Josip Bitežnik]] (1891–1960)
*[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008)
*Dušan Blaganje?
*[[Matej Blatnik]]
*[[Ivan Blažir]] (1820–1866)
*[[Lovro Bogataj]] (1889–1967)
*[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–)
* [[Rado Bohinc]] (1949–)
* [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) 
*[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) 
* [[Borut Bohte]] (1932–)
*[[Jožica Boljte Brus]] (1953–)
* [[Jože Boncelj]] (1911–1986)
* [[Rado Bordon]] (1915–1992)
*[[Marko Bošnjak]] (1974–)
*[[Ana Božič Penko]]
* [[Anton Božič]] (1876–1933)
* [[Mirko Božič]] (1884–?)
* [[Erika Braniselj]] (?—2013)
*[[Borut Bratina]] (1957–)
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989)
*[[Janko Brejc]] (1869–1934)
*[[Mihael Brejc]] (1947–)
*[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964)
*[[Stana Brezar]] (1916–1994)
*[[Barbara Brezigar]] (1953–)
*[[Jaka Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]] (1886–1958)
*[[Igor Breznik]] (1917–1945)
*[[Janez Breznik]] (1942–)
*[[Borut Brezovar]]
*[[Nejc Brezovar]] (1983–)
*[[Boštjan Brezovnik]]  (1976–)
*([[Milan Brglez]] 1967–)
* [[Arnošt Brilej]] (1891–1953)
*[[Jože Brilej]] (1910–1981)
*[[Franci Brinc]] (1935–)
*[[Maja Brkan]]
*[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984)
* [[Anton Brumen]] (1857–1930)
*[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–)
*([[Bojko Bučar]] 1951–)
* [[France Bučar]] (1923–2015)
*[[Janez Bučar]] (1822–1859)
* [[Julij Bučar]] (1857–1919)
* [[Pavel Budin]] (1952–2000)
*[[Bojan Bugarič]] (1965–)

== C ==
*[[Pavle Car]]
*[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943)
*[[Bernard Cek]]
*[[Edvard Centrih]] (1933–1998)
*[[Božo Cerar]] (1949–)
*[[Miroslav Cerar]] (1939–)
*[[Miro Cerar ml.]] (1963–)
*[[Zdenka Cerar]] (1941–2013)
*[[Matej Cigale]] (1819–1889)
*[[Stojan Cigoj]] (1920–1989)
*[[Rafael Cijan]] (1935–)
* [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717)
*[[Dušan Cotič]] (1922–2015)
*[[Blaž Crobath]] (1797–1848)
*[[Katica Cukjati]] (1949–2016)
*[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017)

== Č ==
*([[Tomaž Čas]])
*[[Janez Čebulj]] (1957–)
*[[Aleksander Čeferin]] (1967–)
*[[Emil Čeferin]] (1912–1997)
*[[Peter Čeferin]] (1938–)
*[[Rok Čeferin]] (1964–)
*[[Darko Černej]] (1906–1990)
*[[Samo Červek]] (1969–)
*[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022)
*[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894)
* [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948)
* [[Vida Čok]] (1931–)
* [[Anton Čop]] (1786–1865)
*[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845)
*[[Uroš Čop]]

== D ==
*[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.)
*[[Viktor Damjan]] (1915–1981)
*[[Janko Debelak]] (1868–1925)
*[[Slavko Debelak]] (1947—2013)
*[[Mitja Deisinger]] (1942–) 
* [[Jože Dekleva]] (1899–1969)
*[[Drago Demšar]] (1942–2017)
*[[Jožef Anton Demšar]] (? –1770)
* [[Josip Dermastia]] (1879–1952)
* [[Marijan Dermastia]] (1911–1971)
*[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914)
*[[Edvard Dev]] (1834–1917)
*[[Miroslav Dev]]
* [[Oskar Dev]] (1868–1932)
*[[Silvo Devetak]] (1938–)
*[[Aljoša Dežman]]
*[[Zlatan Dežman]] (1951–)
*[[Avgust Dimitz]] (1827–1886)    
*[[Karel Dobida]] (1896–1964)
*[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977)
*([[Bojan Dobovšek]] 1962–)
*[[Albin Dobrajc]] (1908–1980)
*[[Polonca Dobrajc]]
*[[Alojz Dobravec]] (1811–1871)
*[[Tone Dolčič]]
*[[Bojan Dolenc]] (1949–)
*[[Jurij Dolenc]] (–)
*[[Matija Dolenc]] (1810–1876)
* [[Metod Dolenc]] (1875–1941)
*[[Mile Dolenc]]
*[[Pavel Dolenc]] (1942–2018)
*[[Ščitomir Dolenc]]
*[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858)
*[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839)
*[[Josip Doljak]] (1820–1861)
*[[Matej Dolničar]] (1908–?)
*[[Janko Dolžan]] (1883–1949)
*[[Silvester Domicelj]] (1868–1938)
*[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961)
*Fran Dominko (1870–1921)
*[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851)
*[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) 
*[[Brigita Domjan Pavlin]] 
*[[Danilo Dougan]] (1909–1993)
*[[Gašper Dovžan]] (1976–)
*[[Mojca Drčar Murko]] (1942–)
*[[Simona Drenik]]
*[[Anton Drobnič]] (1928–2018)
*[[Živa Drol Novak]]
*[[Gregor Dugar]]
*[[Jana Dular]]
*[[Marijan Dular]] (1910–2005)
*[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980)
*[[Uroš Dular]] (1941–)

== E ==
*[[Erik Eberl]] (1885–1947)
*[[Stevo Eberl]] (1938–1985)
*[[Andrej Ekart]]
*[[Fran Eller]] (1873–1956)
*[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756)
*[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690)
*[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723)
*[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759)
*[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847)
*[[Anže Erbežnik]] (1976–)
*[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?)
*[[Karl Erjavec]] (1960–)
*[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987)

== F ==

*[[Mohor Fajdiga]]
*[[Peter Falatov]] (1939–2020)
*[[Aleksander Fatur]] (1878–1946)
*[[Julij Felaher]] (1895–1969)
*[[Aleš Ferčič]]
*[[Josip Ferfolja]] (1880–1958)
*[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927)
*[[Boštjan Ferk]] (1979–)
*[[Petra Ferk]]
*[[Andrej Ferlinc]]
*[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945)
*[[Ludvik Filipič]] (1850–1911)
*[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–)
*[[Božidar Fink]] (1920–2013)
*[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994)
*[[Peter Fister]] (1759–1800)
* [[Zvonko Fišer]] (1949–)
*[[Benjamin Flander]]
*[[Janvid Flere]] (1914–1996)
*[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709)
*[[Vladimir Foerster]] (1868–1942)
*[[Tanja Frank Eler]]  
*[[Katja Franko]] Aas
*[[Franc Friškovec]] (? –1993)
*Anton Furlan (1867 - ?)
*[[Boris Furlan]] (1894–1957)
*[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973)
*[[Harij Furlan]] (1965–)

== G ==
*[[Aleš Galič]] (1968–)
*[[Damjan Gantar]]
*[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002)
*[[Josip Gerdešič]] (1834–1914)
*[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908)
*[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]])
*[[Lev Geržinič]] (1916–2012)
*[[Vladimir Glaser]] (1894–1975)
*[[Franc Glavan]] (1927–)
*[[Anton Globočnik]] (1825–1912)
*[[Viktor Globočnik]] (1852–1898)
*[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939)
*[[Rupko Godec]] (1925–2022)
*[[Franc Godeša]] (1934–)
*[[Adolf Golia]] (1889–1976)
*[[Gustav Golia]] (1879–1947)
*[[Ludvik Golia]] (1846–?)
*[[Vladimir Golia]] (? –1966)
*[[Matija Golob]] (1922–[[1995]])
*Peter Golob (1964–)
*[[Alojz Goričan]] (1888–1968)
*[[Jože Goričar]] (1907–1985)
*[[Anton Gorjup]] (1812–1883)
*[[Mitja Gorjup]] (1943–1977)
*[[Miloš Gorkič]] (1922–2020)
*[[Primož Gorkič]]
*[[France Goršič]] (1877–1967)
* [[Andrej Gosar]] (1887–1970)
*[[Andrej Gostiša]] (1821–1875)
*[[Franc Grad]] (1948–)
*[[Alojz Gradnik]] (1882–1967)
*[[Božo Grafenauer]] (1950–)
*[[Mirko Grasselli]] (1874–1950)
*[[Peter Grasselli]] (1841–1933)
*[[Mateja Grašek]]
*[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886)
*[[Florijan Gregorič]] (1883–1963)
*[[Matevž Grilc]] (1946–)
*[[Peter Grilc]] (1961–)
*[[Roland Grilc]]
*[[Vatroslav Grill]] (1899–1976)
*[[Davorin Gros]] (1897–1989)
*[[Jurij Groznik]]
*[[Ludvik Gruden]] (1903–1974)
*[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922)

== H ==
* [[Miha Hafner]]
*[[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848)
*[[France Hočevar]] (1913–1992)
* [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714)
*[[Ivan Hojnik]] (1884–1939)
*[[Janja Hojnik]] (1979–)
*[[Danijela Horvat]]
*[[Mitja Horvat]] (1961–)
*[[Vladimir Horvat]] (1958–)
*[[Stane Hribar]] (1907–2003)?
*[[Jože Hribernik]] (*1938)
*[[Tone Hribovšek]] (1935–)
* [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931)
*[[Jožko Humar]] (1914–2008)

== I ==

* [[Albin Igličar]] (1947–)
*[[Marko Ilešič]] (1947–)
*[[Mirko Ilešič]] (1950–1999)
*[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012)
*[[Larisa Istenič]]
*[[Blaž Ivanc]]
*[[Tjaša Ivanc]]
*[[Šime Ivanjko]] (1938–)

== J ==
*[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–)
*[[Irena Jager Agius]]
*[[Matjaž Jager]]
*[[Klemen Jaklič]] (1975–)
*[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924)
*[[Jožef Jakopič]] (1841–1894)
*[[Vid Jakulin]] (1960–)
*[[Peter Jambrek]] (1940–)
*[[Jernej Jan]] (1935–2010)
*[[Martin Jančar]]
*[[Franc Jančigaj]] (1878–1945)
*[[Breda Janežič]] (1948–1995)
*[[Alojz Janko]] (1943–2019)
*[[Frančišek Jarc]] (1891–1978)
*[[Mihail Jasinski]] (1862–1935)
*[[Andraž Jeglič]] (1865–1937)
*[[Celestin Jelenc]] (1884–1968)
*[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805)
*[[Alenka Jelenc Puklavec]]
*[[Dušan Jelušič]] (1920–1998)
*[[Mihael Jenčič]] (1946–)
*[[Marjan Jenko]] (1913–2006)
*[[Hinko Jenull]] (1952–)
*[[Janko Jeri]] (1927–2002)
*[[Maks Jerič]] (1885–1949)
*[[Tone Jerovšek]] (1941–)
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981)
*[[Rok Jesenko]] (1880–?)
*[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015)
*[[Jože Juhart]] (1906–1967)
*[[Miha Juhart]] (1963–)
*[[Ilja Jurančič]] (1929–2006)
*[[Vladimir Jurančič]] (1927–)
*[[Josip Jurca]] (1884–1963)
*[[Peter Juren]] (1930–2021)
*[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik)
* [[Joso Jurkovič]] (1888–1940)
*[[Margerita Jurkovič]]
*[[Franc Jurtela]] (1853–1926)
*[[Ivan Justin]] (1930–)
*[[Friderik Juvančič]] (1873–1947)

== K ==

*[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705)
*[[Zdravko Kalan]] (1906–1992)
*[[Marko Kambič]] (1963–)
*[[Miha Kambič]] (1888–1981)
*[[Mitja Kamušič]] (1924–1994)
*[[Zoran Kanduč]] (1962–)
*[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806)
*[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) 
*[[Igor Kaučič]] (1954–)
*[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–)
*[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923)
*[[Jožef Kavčič]] (1821–1903)
*[[Matija Kavčič]] (1802–1863)
*[[Ivan Kavčnik]] (1858–1922)
*[[Janko Kersnik]] (1852–1897)
*[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937)
*[[Jožef Kersnik]] (1823–1877)
*[[Erik Kerševan]] (1974–)
*[[Ciril Keršmanc]]
*[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–)
*[[Ksenija Klampfer]] (1976–)
*[[Marta Klampfer]] (1953–2016)
*[[Goran Klemenčič]] (1972–)
*[[Nada Klemenčič]] (1939–)
*[[Tone Klemenčič]] (1913–2001)
*[[Josip Klepec]] (1887?–1938)
*[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994)
*[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–)
*([[Klemen Klun]] 1971–)
*[[Bojana Kmetec Rošic]]
*[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?)
*[[Rajko Knez]] (1969–)
*[[Aleš Kobal]]
*[[Miloš Kobal]] (1926–2018)
* [[Božo Kobe]] (1913–1951)
*[[Peter Kobe]] (1916–1995)
*[[Gorazd Kobler]]
*[[Marijan Kocbek]] (1957–)
*[[Boris Kocijančič]] (1909–1968)
* [[Janez Kocijančič]] (1941–2020)
*[[Rudi Kocijančič]] (1939–?)
*[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–)
*[[Lidija Koman Perenič]] (1945–)
*[[Milan Komar]] (1921–2006)
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897)
*[[Polonca Končar]] (1947–)
*[[Mateja Končina Peternel]] (1966–)
*[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988)
* [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872)
*[[Rok Koren]] (1962–2021)
* [[Boštjan Koritnik]] (1979–)
*[[Damjan Korošec]] (1968–)
*[[Ivan Korošec]] (1913–1942)
* [[Viktor Korošec]] (1899–1985) 
*[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–)
*[[Albert Kos]] (1913–1947)
*[[Drago Kos]] (1961–)
*[[Marjan Kos]]
* [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884)
* [[Vida Kosi]] (1921–2021)
* [[Alenka Košir]] (1975–)
* [[Borut Košir]] (1954–)
*[[Fedor Košir]] (1908–1972)
*[[Mitja Kovač]]
*[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–)
* [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996)
*[[Blaž Kovačič Mlinar]]
*[[Maša Kovič Dine]]
*[[Boris Kovšca]] (1932–)
*[[Jože Kozina]] (1960–)
*[[Peter Kozler]] (1824–1879)
*[[Andreja Krabonja]]
*[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943)
*[[Vito Kraigher]] (1911–1945)
*[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–)
*[[Jožef Krajnc]] (1821–1875)
*[[Suzana Kraljič]]
*[[Jerca Kramberger Škerl]]
*[[Albert Kramer]] (1882–1943)
*[[Irena Kranjc]]
*[[Janez Kranjc]] (1949–)
*[[Vesna Kranjc]] (1956–)
*[[Ivan Kranjec]]
*[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978)
*[[Viljem Krejči]] (1890–1962)
* [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942)
*[[Miha Krek]] (1897–1969)
*[[Anton Kremžar]] (1867–1927)
*[[France Kremžar]] (1883–1954)
*[[Barbara Kresal]] (1969–)
*[[Katarina Kresal Šoltes]]
*[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931)
*[[Marija Krisper Kramberger]] (1946–)
*[[Andrej Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–)
* [[Matevž Krivic]] (1942–)
*[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) 
*[[Vladimir Krivic]] (1914–1996)
*[[Anton Kržišnik]] (1890–1973)
*[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999)
*[[Milan Kučan]] (1941–)
*[[Anton Kuder]] (1870–1944)
*[[Alenka Kuhelj]]
*[[Angelo Kukanja]] (1905–1977)
*[[Vladimir Kukman]] (1902–1982)
*[[Damjan Kukovec]]
*[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951)
*[[Janko Kuster]] (1925–1998)
* [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) 
* [[Radoslav Kušej]] (1875–1941)
* [[Bojana Kvas]]

== L ==
*[[Peter Laharnar]] (1858–1932),
*[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977)
*[[Vid Lajovic]] (1917–1977)
*[[Rok Lampe]] (1973–)
*[[Ivan Lamut]] (1879–1937)
*[[Stanko Lapajne]] (1878–1941)
*[[Štefan Lapajne]] (1855–1912)
*[[Fran Lasič]] (1864?–1944)
*[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944)
*[[Stojan Lasič]]
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karel Lavrič]] (1818–1876)
*[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–)
*[[Milan Lemež]] (1891–1971)
*[[Janez Lenarčič]] (1967–)
*[[Stane Lenardič]] (1918–2008)
*[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926)
*[[Tina Lesar]]
*[[Josip Leskovar]] (1875–1965)
*[[Jernej Letnar Černič]]
*[[Vladimir Levec]] (1877–1904)
*[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34)
*[[Jože Levstik]] (1908–1987) 
*[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817)
*[[Martina Lippai]]
*[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926)
*[[Tomaž Longyka]]
*[[Martin Lorbar]] (1922–2004)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952)
*[[Franc Lubej]] (1898–1985)
*[[Marjana Lubej]] (1945-2021)
*[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Miroslav Lukan]] (1875–1939)
*[[Ivan Lulik]] (1888–1947)
*[[Arnold Luschin]] (1841–1932)
*[[Karmen Lutman]]

== M ==
* [[Danilo Majaron]] (1859–1931)
*[[Ferdinand Majaron]] (1903–1996)
*[[Stanko Majcen]] (1888–1970)
*[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948)
*[[Tadeja Marinič]]
*([[Boštjan Markič]] 1934–1994)
*[[Stane Markič]] (1928–2013)
*[[Rudolf Marn]] (1875–1947)
*[[Robert Marolt]] (1969–)
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945)
*[[Ivan Martelanc (1938)]]
*[[Benjamin Marušič]] (1914–1981)
* [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964)
*[[Tomaž Marušič]] (1932–2011)
*[[Kornelija Marzel]]
*[[Branko Masleša]]
*[[Martin Matek]] (1860–1930)
*[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–)
*[[Anton Mažgon]] (1812–1849)
*[[Ervin Mejak]] (1899–1989)
*[[Karel Mejak]] (1910–1994)
*[[Vera Mejak]] (1943–)
*[[Jelka Melik]] (1951–)
*[[Maja Menard]] 
* [[Jože Mencinger]] (1941–)
*[[Arne Mavčič]] (1948–)
*[[Božidar Merc]] (1951–)
*[[Peter Merc]]
*[[Špelca Mežnar]] (1976–)
*[[Franc Miklavčič]] (1921–2008)
*[[Tomaž Miklavčič]]
*([[Franc Miklošič]])
*[[Fran Milčinski]] (1867–1932)
* [[Janez Milčinski]] (1913–1993)
* [[Henrik Mislej]] (1801–1863)
*[[Jernej Mlakar]] (1924–1982)
*([[Zdravko Mlinar]] 1933–)
*[[Heli Modic]] (1906–1985)
*[[Milojka Modrijan]] (1945–)
*[[Fran Mohorič]] (1866–1928)
*[[Jakob Mohorič]] (1888–1976)
*[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901)
*[[Miroslav Mozetič]] (1950–)
*[[Damjan Možina]]
*[[Anton Mrak]] (1883–1961)
*[[Miroslav Muha]] (1878– ?)
* [[Avgust Munda]] (1886–1971)
*[[Franc Munda]] (1831–1914)
*[[Jakob Munda]] (1849–1926)
*[[Ivo Murko]] (1909–1984)
*[[Vladimir Murko]] (1906–1986)
*[[Viktor Murnik]] (1874–1964)
*[[Aleksij Mužina]]

== N ==

* [[Andrej Naglič]] (1978–)
*[[Matjaž Nahtigal]] (1968–)
*[[Matjaž Nanut]] (1969–)
*[[Marko Natlačen]] (1886–1942)
*[[Janez Nemec]] (1912–2001)
*[[Sebastian Nerad]] (197?–)
*[[Aleš Novak]] (1974–)
*[[Anton Novak]] (1956–)
*[[Barbara Novak]] (1969–)
*[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011)
*[[Darja Novak Krajšek]]
*[[Fran Novak]] (1877–1944)
*[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–)
*[[Janže Novak]] (1893–1934)
*[[Marko Novak]] (1967–)
*[[Mitja Novak]] (1947–)
*[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–)

== O ==

*[[France Oblak]] (1845–po?1917)
*[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858)
*[[Josip Oblak]] (1883–1956)
*[[Marjan Oblak]] (1926–2008)
* [[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951)
* [[Janez Obreza]]
*[[Miran Ocepek]] (1950–)
*[[Fran Ogrin]] (1880–1958)
*[[Albin Ogris]] (1885–1959)
*[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883)
*[[Stanko Ojnik]] (1932–2012)
*[[Ivan Okretič]] (1860–1931)
*[[Jožef Orel]] (1797–1874)
*[[Stanko Osterc]] (1909–1983)
*[[Matej Oštir]]
*[[Kristina Ožbolt]]

== P ==

* [[Anton Pace]] (1851–1923)
*[[Josip Pajk]]
*[[Anton Panjan]]
*[[Franc Papež]] (1838–1929)
*[[Oton Papež]] (1867–1940)
*[[Viktor Papež]] (1943–)
*Andrej Parma (1973-)
*[[Ingo Paš]] (1941–2021)
* [[Marijan Pavčnik]] (1946–)
*[[Tomaž Pavčnik]]
*[[Miloš Pavlica]] (1950–)
*[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995)
*[[Martin Pavlič]] (1894–1979)
*[[Peter Pavlič]] (1912–1991) ?
*[[Stane Pavlič]] (1914–1996)
*[[Jože Pavličič]] (1916–2001)
* [[Marko Pavliha]] (1962–)
*[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]])
*[[Janez Pečar]] (1924–2021)
*[[Mirko Pečarič]]
*[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955)
*[[Martin Pegius]] (~1523–1592)
*[[Igo Pehani]] (1886–1942)
*[[Jerneja Penca]]
*[[Boštjan Penko]]
*[[Anton Perenič]] (1941–)
*[[Ljudevit Perič]] (1884–1926)
* [[Ivan Perne]] (1889–1933)
*[[Franc Pernek]] (1938–)
*[[Jože Pernuš]] (1916–1997)
*[[Milan Peroci]] (1922–2006)
*[[Nina Peršak]]
*[[Stanko Peterin]] (1913–1998)
*[[Ernest Petrič]] (1936–)
*[[Dragan Petrovec]] (1952–)
*[[Nataša Pirc Musar]] (1968–)
*[[Jakob Pirnat]] (1847–1924)
*[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996)
*[[Rajko Pirnat]] (1951–)
*[[Andrej Pirš]] (1941–)
*[[Lojze Piškur]] (1908–1982)
* [[Leonid Pitamic]] (1885–1971)
*[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000)
*[[Konrad Plauštajner]] (1941–)
*[[Nina Plavšak]]
*[[Leopold Plenčič]] (1749–1830)
*[[Ivan Ples]] (1886–1958)
*[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]])
*[[Karel Pleško]] (1834–1899)
*[[Senko Pličanič]] (1963–)
*[[Jakob Ploj]] (1830–1899)
* [[Miroslav Ploj]] (1862–1944)
* [[Oton Ploj]] (1861–1947)
*[[Tanja Poberžnik]]
*[[Peter Podgorelec]]
*[[Karel Podgornik]] (1878–1962)
*[[Jernej Podlipnik]]
*[[Klemen Podobnik]]
*[[Jasna Pogačar]] (1953–)
*[[Peter Pogačar]] (1973–)
*[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991)
*[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888)
*[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919)
*[[Marjan Pogačnik (sodnik)]]
*[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979)
*[[Miha Pogačnik]] (1970–)
*[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]]
*[[Janez Pogorelec]]
*[[Klemen Pohar]]
*[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–)
*[[Ana Polak Petrič]] (1978–)
*[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975)
* [[Janko Polec]] (1880–1956)
*[[Julij Polec]] (1852–1941)
*[[Svetozar Polič]] (1916–2011)
*[[Vasilij Polič]] (1940–)
* [[Zoran Polič]] (1912–1997)
* [[Andra Pollak]] (vrhovna sodnica v Kanadi)
*[[Jernej Potočar]]
*[[Jožef Potočnik]] (1753–1808)
*[[Miha Potočnik]] (1907–1995)
*[[Ivo Potokar]] (1899–1945)
*[[Miran Potrč]] (1938–)
*[[Anton Požar]] (1861–1933)
*[[Danilo Požar]] (1914–2005)
*[[Dušan Požar]] (1928–?)
*[[Saša Prelič]] (
*[[Janez Premk]] (1939–2017)
*[[Dragan Premrov]] (1912–1989)
*[[Branko Premrou]] (1909–1986)
*[[Miroslav Premrou]] (1871–1944)
*[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957)
*[[Ljuba Prenner]] (1906–1977)
*[[Ivan Presker]] (1857–?)
*[[France Prešeren]] (1800–1849)
*[[Jakob Prešern]] (1888–1975)
*[[Stojan Pretnar]] (1909–1999)
*[[Matej Pretner]] (1858–1944)
*[[Valentin Prevec]] (19.stol.)
*[[Marko Prijatelj]] (1952–) 
*[[Karlo Primožič]] (1939–2020)
*[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976)
*[[Jerneja Prostor]]
*[[Boris Puc]] (1907–1975)
*[[Dinko Puc]] (1879–1945)
*[[Janko Pučnik]] (1957–)
*[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001)
*[[August B. Pust]] (1938–)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936)
*Mirko Ploj (1956-)

== R ==
*[[Zvezdan Radonjić]] (1961–)
*[[Aleksander Radovan]] (1926–1993)
*[[David Raišp]] 
*[[Barbara Rajgelj]] (1975–)
*[[Anton Rak]] (1803–1864)
*[[Iztok Rakar]] (1974–)
*[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758)
*[[Marko Rakovec]]
*[[Mojca Ramšak Pešec]]
*[[Marko Rančigaj]]
*[[Andraž Rangus]]
*[[Franc Rapoc]] (1842–1882)
*[[Franc Rapotec]] (1887–1976) 
*[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949)
*[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928)
*[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954)
*[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009)
*[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901)
*[[Andrej Razdrih]] (1952–)
*[[Anton Rebek]] (1857–1934)
*[[Josip Regali]] (1880–1960)
* [[Franc Regally]] (1870–1924)
* [[Katja Rejec Longar]]
*[[Franc Rekar]] (1866–1950)
*[[Alojzij Remec]] (1886–1952)
*[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020)
*[[Anton Remic]] (1748–1801)
*[[Anton Rems]] (1932–2019)
*[[Martina Repas]] 
*[[Franc Repič]] (1758–1812) 
*[[Borut Režek]] (1922–1971)
*[[Josip Režek]] (1883–1966)
*[[Miha Ribarič]] (1934–)
*[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874)
* [[Ciril Ribičič]] (1947–)
*[[Nevenka Rihar]]
*[[Vesna Rijavec]] (1958–)
*[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–)
*[[Anton Rogina]] (1862–1944)
*[[Anton Rojc]] (1820–1876)
*[[Aleš Rosina]] (1937–2010)
*[[Franjo Rosina]] (1863–1924)
*[[Igor Rosina]] (1900–1969)
*[[Jožef Rosina]] (1810–1889)
*[[Anton Rous]] (1939–)
*[[Jože Rovan]] (1923–2009)
*[[Jernej Rovšek]] (1951–)
*[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–)
*[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837)
*[[Vilko Rozman]] (1912–2006)
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970)
*[[Matija Rulitz]] (1805–1880)
*[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?)
*[[Slavko Rupel]] (1921–2002)
*[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003)
*[[Vlado Rupnik]] (1899–1970)
*[[Josip Rus]] (1893–1985)
*[[Luka Rus]] (1767–1836)
*[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941)
*[[Miloš Rybář]] (1928–1995)
*[[Otokar Rybář]] (1865–1927)
*[[Vladimir Rybář]] (1894–1946)

== S ==
*[[Štefan Sagadin]] (1878–1947)
*[[Andrej Saje]] (1966–)
*[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008)
*[[Ivan Sajovic]] (1884–1954)
*[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961)
*[[Nataša Samec Berghaus]]
*[[Ana Samobor]]
*[[Vasilka Sancin]] (1979–)
*[[Jožef Savinšek]] (1831–1920)
*[[Franc Schaubach]] (1881–1954)
*[[Dolfe Schauer]] (1902–1953)
*[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884)
*[[Nina Scortegagna Kavčnik]]
*[[Josip Sedej]] (1899–1977)
*[[Jernej Sekolec]] (1948–)
*[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866)
*[[Polona Selič Zupančič]]
*[[Liljana Selinšek]]
*[[Simon Seljak]] (1815–?)
*[[Darja Senčur Peček]] (1965–)
*[[Davorin Senjor]] (1882–1960)
*[[Janko Sernec]] (1834–1909)
*[[Josip Sernec]] (1844–1925)
*[[France Sever]] (1897–1985)
*[[Tina Sever]]
*[[Teofil Simčič]] (1902–1997)
*[[Ivan Simič]] (1959–)
*[[Vladimir Simič]] (1950–)
*([[Iztok Simoniti]] 1948–)
*[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977)
*[[Franc Skaberne]] (1877–1951)
*[[Artur Skedl]] (1860–1923)
*[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868)
*[[Anton Skobir]] (1923–) 
*[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) 
* [[Anton Skumovič]] (1864–1952)
*[[Franc Slabe]] (1931–2005)
*[[Leon Slak]]
*[[Karel Slanc]] (1851–1916)
* [[Stanislav Slatinek]] (1958–)
*[[Edvard Slavik]] (1865–1931)
*[[Slavoj Slavik]] (1896–1945)
*[[Ivan Slokar]] (1884–1970)
*[[Rudolf Smersu]] (1905–1998)
*[[Albin Smole]] (1883–1968)
*[[Alojz Snoj]] (1946–)
*[[Janez Snoj]] (1934–2005)
*[[Franc Sok]] (1905–1978)
*[[Guido Soklič]] (1894–1970)
*[[Jadranka Sovdat]] (1960–)
*[[Evgen Spektorski]] (1875–1951)
*[[Ana Srovin Coralli]]
*[[Ana Stanič]]
*[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942)
*[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978)
*[[Jože Stanovnik]] (1898–1983)
*[[Jernej Stante]] (1900–1966)
*[[Egon Stare]] (1882–1959)
*(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969)
*[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922)
*[[Miloš Stare]] (1905–1984)
*[[Marko Starman]] (1969–)
*[[Franc Stegenšek]] (1889–1969)
*[[Henrik Stepančič]] (1864–1940)
*[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) 
*[[Henrik Steska]] (1880–1960)
* [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884)
* [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929)
*[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–)
*[[Grega Strban]] (1972?–)
*[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–)
*[[Majda Strobl]] (1920–1997)
*[[Boris Strohsack]] (1929–1997)
*[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016)
*[[Anja Strojin Štampar]] (1973–)
*[[Gregor Strojin]]
*[[Josip Suchy]] (1869–1941)
*[[Jože Suhadolc]] (1914–1987)
*[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999)
*[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902)
*[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873)
*[[Pavle Svete]] (1933–2021)
*[[Luka Svetec]] (1826–1921)
* [[Lev Svetek]] (1914–2005)
*[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987)
*[[Rok Svetlič]] (1973–)
*[[Andrej Svetličič]] (1974–) 

== Š ==

*[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928)
*[[Jasna Šegan]]
*[[Jože Šegedin]] (1911–1973)
*[[Alenka Šelih]] (1933–)
*[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969)
*[[Miha Šepec]] (1955?/1974–)
*[[Marija Šeruga Trplan]]
*[[Vida Šibenik]] (1944–2020)
*[[Senka Šifkovič Vrbica]]
*[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999)
*[[Janez Šinkovec]] (1928–2016)
*[[Ludvik Šivic]] (1859–1939)
*[[Silvo Šivic]] (1909–1982)
*[[Ivan Škarja]] (1879–1941)
*[[Milan Škerlj]] (1875–1947)
*[[Drago Šketa]] (1969–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Bojan Škrk]] (1924–2003)
*[[Mirjam Škrk]] (1947–)
*[[Boštjan Škrlec]] (1971–)
*[[Katja Škrubej]] (1971–)
*[[Albin Šmajd]] (1904–1946)
*[[Konrad Šmid]] (1886–1954)
*Lojze Šmid (1902–1969)
*[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016)
*[[Boris Šnuderl]] (1926–2020)
* [[Makso Šnuderl]] (1895–1979)
*[[Štefan Šoba]] (1913–?)
*[[Igor Šoltes]] (1964–)
*[[Ivan Šorli]] (1853–1932)
*[[Ivo Šorli]] (1877–1958)
*[[Marko Šorli]] (1946–)
*[[Tomo Šorli]] (1881–1923)
*[[Bojan Špicar]] (1914–2008)
*[[Tilen Štajnpihler Božič]]
*[[Boris Štefanec]] (1954–) 
*[[Katja Štemberger]]
*[[Ivo Štempihar]] (1898–1955)
*[[Juri Štempihar]] (1891–1978)
*[[Franjo Štiblar]] (1947–)
*[[Stanko Štor]] (1890–1967)
*[[Rudi Štravs]] (1953–)
*[[Milan Štrukelj]]
*[[Anton Štuhec]] (1884–1948)
*[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885)
*[[Leon Štukelj]] (1898–1999)
*[[Lovro Šturm]] (1938–2021)
*[[Milica Šturm]] (1939–)
*[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016)
*[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–)
*[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984)
*[[Staša Šuster]] (1920—2021)
*[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925)
*[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–)
*[[Anton Švigelj]] (1868–1954)

== T ==
*[[Vlado Tance]]
*[[Tjaša Tanko]]
*[[Đorđe Tasić]] (1892–1943)
*[[Ivan Tavčar]] (1851–1923)
*[[Maruša Tekavčič Veber]]
*[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913)
*[[Andraž Teršek]] (1975–)
*[[Franc Testen]] (1948–)
*[[Bojan Tičar]] (1965–)
*[[Luka Tičar]]
*[[Luka Martin Tomažič]]
*[[Matej Tominc]] (1790–1832)
*[[Janez Tominec]] (1914–1980)
*[[Anka Tominšek]] (1935–)
*[[Fran Tominšek]] (1868–1943)
*[[Stanko Tominšek]] (1895–1961)
*[[Teodor Tominšek]] (1902–1996)
*[[Anton Tomšič]] (1842–1871)
*[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976)
*[[Stanko Tomšič]] (1901–1945)
*([[Tone Tomšič]] 1910–1942)
*[[Vida Tomšič]] (1913–1998)
*[[Frane Tončič]] (1893–1978)
*[[Jurij Toplak]] (1977–)
*[[Ludvik Toplak]] (1942–)
*[[Janez Toplišek]] (1941–2019)
*[[Albin Torelli]] (1898–1973)
*([[Niko Toš]] 1934–)
*[[Peter Toš]] (1939–)
*[[Miha Trampuž]] (1950–)
* [[Boštjan Tratar]] (1973–)
*[[Jože Tratnik]] (1941–)
*[[Maja Tratnik]]
*[[Matjaž Tratnik]] (1957–)
*[[Vladimir Travner]] (1886–1940)
*[[Drago Tribnik]] (1912–2009)
*[[Duša Trobec Bučan]] (1958–)
*[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991)
*[[Gorazd Trpin]] (1951–)
*[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964)
*[[Verica Trstenjak]] (1962–)
*[[Boris Tuma]] (1909–1945)
*[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961)
* [[Henrik Tuma]] (1858–1935)
*[[Boštjan J. Turk]]
*[[Robert Turk]]
*[[Danilo Türk]] (1952–)
*[[Mirko Tušek]] (1918–2007)

== U ==

* [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982)
*[[Lojze Ude]] (1936–)
*[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012)
*[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862)
*[[Matija Urankar]]
*Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku)
*[[Anton Urbanc]] (1895–1956)
*[[Peter Urbanc]] (1924–2016)
*[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926)

== V ==
*[[Boštjan Valenčič]]
*[[Vlado Valenčič]] (1903–1999)
*[[Luigi Varanelli]]
*[[Ivan Vasič]] (1882–1967)
*[[Lado Vavpetič]] (1902–1982)
*[[Bojan Vavtar]] (1958-)
*[[Andrej Veble]] (1887–1979)
*[[Urška Velikonja]] (1978–)
*[[Gregor Velkaverh]] (1952–)
*[[Ivan Vencajz]] (1844–1913)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)
*[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884)
*[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)   
*[[Tomaž Vesel]] (1967–)
*[[Oton Vidic]] (1867–1944)
*[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021)
*[[Jure Vidmar]] - Maastricht - prof. Medn. prava
*[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996)
*[[Fran Vidovič]] (1879–1951)
*[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908–1987)
*[[Sergij Vilfan]] (1919–1996)
*[[Gregor Virant]] (1969–)
*[[Franc Višnikar]] (1848–1914)
*[[Ana Vlahek]]
*[[Patrick Vlačič]] (1970–)
*[[Janez Vlaj]]
*[[Stane Vlaj]] (1946–2014)
*[[Fran Vodopivec]] (1879–1930)
*[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930)
* [[Katja Vodopivec]] (1917–2012)
* [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982)
*[[Zvone Vodovnik]] (1952–)
*[[Valens Vodušek]] (1912–1989)
*[[Žiga Vodušek]] (1913–2014)
*[[Lojze Vogrič]] (1902–1987)
*[[Andrej Vojska]] (1828–1903)
*[[Edvard Volčič]] (1858–1911)
*[[Andrej Volkar]] &quot;Hrabroslav&quot; (1847–1930)
*[[Rudi Vouk]] (1965–)
*[[Viktor Vovk]] (1893–1968)
*[[Edvard Vračko]] (1898–1984)
*[[Janko Vrančič]] (1889–1959)
* [[Branko Vrčon]] (1907–1990)
*[[Renato Vrenčur]] 
*[[Ivan Vrtačnik]] (? –1947)
*[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018)
*[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981)
*[[Martina Vuk]] (1979–)

== W ==

* [[Nana Weber]]
*[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–)
* [[Petra Weingerl]]
*[[Fran Windischer]] (1877–1955)
*[[Andrej Winkler]] (1825–1916)
*[[Janez Winkler]] (1927–)
*Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684)
*[[Miha Wohinz]] (1930–2011)

== Z ==
*[[Bojan Zabel]] (1930–)
*[[Mojca Zadravec]]
*[[Saša Zagorc]] (1977–)
*Drago Zajc (star.) (? - 1944)
*([[Drago Zajc]] ml. 1938 -)
*[[Katarina Zajc]] (1967–)
*[[Marjan Zajec]] (1905–1985)
*[[Aleš Zalar]] (1961–)
*[[Boštjan Zalar]]
*[[Drago Zalar]] (1909–2000)
*[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]])
*[[Roman Završek]]
*[[Aleš Završnik]]
*[[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
*[[Josip Zdolšek]] (1876–1932)
*[[Ksenija Zeilhofer Orehek]]
*[[Sabina Zgaga Markelj]]
*[[Miša Zgonec Rožej]]
*[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman)
*[[Andraž Zidar]]  (197#–)
*[[Barbara Zobec]] (1955–)
*[[Ivan Zobec]] (1890–1979)
*[[Jan Zobec]] (195#–)
*[[Živko Zobec]] (1926–1988)
*[[Vinko Zorc]] (1893–1971)
*[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986)
*[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–)
* [[Karel Zupančič]] (1934–)
*[[Mihael Zupančič]] (197#–)

== Ž ==
*[[Mitja Žagar]] (1961–)
*[[Ciril Žakelj]] (1914–1979)
*[[Martin Žalik]] (1914–1969)
*[[Vesna Žalik]]
*[[Vid Žepič]]
*[[Gregor Žerjav]] (1882–1929)
*[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002)
*[[Alojz Žigon]] (?–1964)
*[[Janko Žirovnik]] (1880–1960)
* [[Stanislav Žitko]] (1896–1970)
*[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585)
*[[Ciril Žižek]] (1890–1974)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938)
*[[Otokar Žlindra]] (?–1977)
*[[Josip Žmavec]] (1874–?)
*[[Boris Žnidarič]]
*[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–)
*[[Ivan Žolger]] (1867–1925)
*[[Josip Žontar]] (1895–1982)
*[[Bruna Žuber]] (1989–)
*[[Anton Žun]] (1907–1978)
*[[Valentin Žun]] (1873–1918)
*[[Jurij Žurej]] 
*[[Ivan Žužek]] (1924–2004) 
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995)
*[[Leopold Žužek]] (1877–1927)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih odvetnikov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pravnikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki|*]]</text>
      <sha1>5hp8ax5o3azf30tiipdhn0t3lcn0prh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožef Valiček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>348729</id>
    <revision>
      <id>5736159</id>
      <parentid>5259582</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:19:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1365" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jožef Valiček''', [[Italija|italijanski]] izdelovalec [[Orgle|orgel]], * [[20. marec]] [[1911]], [[Ljubljana]], † [[4. julij]] [[1973]], [[Jamlje]] pri [[Tržič, Italija|Tržiču]], [[Italija]].

Rodil se v družini [[Orglar|orglárja]] [[Josip Valiček|Josipa Valička]]. Poklica se je učil že v delavnici mojstra [[Ivan Kacin|Ivana Kacina]] in potem nadaljeval v očetovem podjetju Caecilia v [[Gorica|Gorici]]. Skupaj z očetom in bratom [[Bogomil Valiček|Bogomilom]] so v Gorici delovali do  [[20. stoletje|sredine 50. let 20. stoletja]], ko je delavnico prevzel brat. Viri navajajo, da so vsi trije gradili orgle v kraju Treppo Carnico  ([[Seznam naselij v Videmski pokrajini|občina Treppo Carnico]]).&lt;ref name =&quot;Leksikon&quot;&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt;

Leta 1964 sta bratom zgradila orgle z manualoma in pedalom v [[Šempolaj|Šempolaju]]. Enake orgle sta 1969 zgradila tudi v [[Boršt, Trst|Borštu]]. Na Katinari v Trstu sta popravila mehaniko ter spremenila foniko in nomenklaturo registrov. Leta 1970 pa zgradila orgle v Rojanu v Trstu. Umrl je leta 1973 v Jamljah.&lt;ref name =&quot;Leksikon&quot;/&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Valiček, Jožef}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1921]]
[[Kategorija:Umrli leta 1973]]
[[Kategorija:Izdelovalci glasbil]]</text>
      <sha1>3wvx0l5kxe116yhbigjjhg0vfz3rst0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albin Henrik Špacapan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>348971</id>
    <revision>
      <id>5736157</id>
      <parentid>5646972</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:15:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2428" xml:space="preserve">{{Infopolje  Oseba
| name        = Albin Henrik Špacapan
| image       = 
| image_size  = 
| caption     =
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt; 
| nationality = slovenska
| other_names = 
| known_for   = trgovec in politik
| occupation  = 
| spouse      = Hilarija Špacapan (rojena Štanta)
| parents     = Mihael Špacapan &lt;br /&gt; Frančiška Špacapan (rojena Pavletič)
| relatives   = [[Bogomir Špacapan]] (sin) &lt;br /&gt; [[Bernard Špacapan]] (vnuk) &lt;br /&gt; [[Mirko Špacapan]] (vnuk)   
}}
'''Albin Henrik Špacapan''', [[Slovenci|slovenski]] [[kamnosek]], [[trgovec]] in [[politik]], * [[8. januar]] [[1878]], [[Miren]], † [[18. marec]] [[1956]], [[Podgora, Gorica|Podgora]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini strojarskega delovodje Mihaela in gospodinje Frančiške Špacapan rojene Pavletič. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju ter se nato v [[Nabrežina|Nabrežini]] izučil za kamnoseka. Z ženo sta pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] uspešno vodila trgovino, večjo gospodarsko rast pa jima je vojna preprečila. Težki povojni časi so prinesli tudi brezposelnost, zato je zadnje obdobje življenja preživel pri sinu Bernardu, [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliškemu]] [[duhovnik]]u, najprej v [[Brestovica pri Komnu|Brestovici]], nato v [[Jamlje|Jamljah]] pri [[Tržič, Italija|Tržiču]] in nazadnje v [[Podgora, Gorica|Podgori]] pri [[Gorica|Gorici]].&lt;ref name =Leksikon&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt;

Špacapana so že v mladosti zanimala javna, zlasti socialna vprašanja. Leta 1921 je bil v Mirnu izvoljen za zadnjega slovenskega [[župan]]a v času [[Fašizem|fašistične]] zasedbe [[Primorska|Primorske]] v tem kraju. Vedno je rad pisal in občasno tudi objavljal [[članek|članke]] v [[časopis|listih]] in [[revija]]h Delo (Trst, 1922),
''[[Čas (revija)|Čas]], [[Edinost (časnik)|Edinost]]'' in goriškem ''Katoliškem glasu''. Leta 1955 je ''Katoliški glas'' v šestih nadaljevanjih objavil njegovo socialno razpravo ''Svetloba in senca demokracije'', v kateri razmišlja o poti v pravični svet.&lt;ref name =Leksikon/&gt;
 
== Viri ==
{{opombe}}

{{DEFAULTSORT:Špacapan, Albin Henrik}}
[[Kategorija:Goriški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Kamnoseki]]</text>
      <sha1>j3tlhbryp38obsf094yexdqu1ff4cwg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:NK Maribor squad</title>
    <ns>10</ns>
    <id>356228</id>
    <revision>
      <id>5736473</id>
      <parentid>5728947</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:39:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pos.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2027" xml:space="preserve">{{football squad
| name         = NK Maribor squad
| teamname     = NK Maribor
| bgcolor      = purple
| textcolor    = yellow
| bordercolor  = yellow
| list=&lt;div&gt;
{{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}}
{{football squad2 player|no=6|name=[[Aleks Pihler|Pihler]]}}
{{football squad2 player|no=7|name=[[Rok Kronaveter|Kronaveter]]}}
{{football squad2 player|no=8|name=[[Marko Božić (nogometaš)|Božić]]}}
{{football squad2 player|no=11|name=[[Danijel Šturm|Šturm]]}}
{{football squad2 player|no=12|name=[[Gregor Sikošek|Sikošek]]}}
{{football squad2 player|no=13|name=[[Rok Sirk|Sirk]]}}
{{football squad2 player|no=14|name=[[Vladan Vidaković|Vidaković]]}}
{{football squad2 player|no=15|name=[[Jan Repas|Repas]]}}
{{football squad2 player|no=16|name=[[Aljaž Antolin|Antolin]]}}
{{football squad2 player|no=17|name=[[Ivan Brnić|Brnić]]}}
{{football squad2 player|no=18|name=[[Roko Baturina|Baturina]]}}
{{football squad2 player|no=20|name=[[Max Watson|Watson]]}}
{{football squad2 player|no=21|name=Božičković}}
{{football squad2 player|no=22|name=[[Martin Milec|Milec]]}}
{{football squad2 player|no=23|name=[[Luka Uskoković|Uskoković]]}}
{{football squad2 player|no=24|name=[[Rok Maher|Maher]]}}
{{football squad2 player|no=25|name=[[Sven Karič|Karič]]}}
{{football squad2 player|no=29|name=[[Andraž Žinič|Žinič]]}}
{{football squad2 player|no=30|name=Laušić}}
{{football squad2 player|no=32|name=[[Nemanja Mitrović|Mitrović]]}}
{{football squad2 player|no=40|name=[[Ignacio Guerrico|Guerrico]]}}
{{football squad2 player|no=42|name=[[Vid Koderman|Koderman]]}}
{{football squad2 player|no=52|name=[[Marko Zalokar|Zalokar]]}}
{{football squad2 player|no=59|name=Pridgar}}
{{football squad2 player|no=77|name=[[Žan Vipotnik|Vipotnik]]}}
{{football squad2 player|no=81|name=[[Menno Bergsen|Bergsen]]}}
{{football squad manager|name=[[Damir Krznar|Krznar]]}}
&lt;/div&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]]
[[Kategorija:Nogometni klub Maribor|ž]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>f86vg92ciql9q7vngi3e9nwf2sx3u9a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Igor Vidmar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>357813</id>
    <revision>
      <id>5736520</id>
      <parentid>5713721</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:38:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7845" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Igor Vidmar''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], glasbeni promotor, manager, producent, [[politični aktivist|politični aktivist]] in komentator, * [[10. december]] [[1950]], [[Ljubljana]].

== Življenje ==

Vidmar se je rodil v Ljubljani, toda odraščal je v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], kjer je obiskoval tudi [[Gimnazija Nova Gorica|gimnazijo]]. Leta 1969 se je vrnil v Ljubljano, kjer je študiral na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 1970 ga je povabil urednik [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent]] [[Luka Škoberne]] in po dveh mesecih je postal novi urednik aktualnopolitične redakcije. Maja istega leta je prebral protestni govor na demonstracijah proti ameriški zasedbi [[Kambodža|Kambodže]], aprila 1971 pa je za radio poročal s študentskih demonstracij na [[Aškerčeva ulica, Ljubljana|Aškerčevi ulici]]. Leta 1974 je sodeloval na zadnji novolevičarski poletni šoli na [[Korčula|Korčuli]], ki jo je [[Stane Dolanc]] želel prepovedati, kot delegat študentske organizacije je nasprotoval tudi njeni pripojitvi k [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zvezi socialistične mladine Slovenije]]. Posledično je bil vse bolj na očeh oblasti, zato so ga tedaj izključili iz [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov]] (ZKS). 

Leta 1975 se je pojavila skupina [[Buldožer (glasbena skupina)|Buldožer]], ob kateri je Vidmar zaslutil družbeni potencial glasbe. Začel je pisati glasbene in filmske kritike, pisal je tudi o imperializmu in protiimperializmu v stripih. Obiskoval je striparski festival v [[Lucca|Lucci]] in uredil strip ''[[Magna Purga]]'' [[Kostja Gatnik|Kostje Gatnika]]. Leta 1977 se je udeležil prvega koncerta [[Pankrti|Pankrtov]] na [[Gimnazija Moste|Gimnaziji Moste]], ob katerem je spoznal [[punk]]. Na Radiu Študent je začel voditi odmevno oddajo ''[[Bodi tukaj zdaj]]'' (kasenje [[Rock fronta|''Rock fronta'']]). Novembra 1978 je organiziral svoj prvi večji koncert na predvečer proslave [[Dan republike (SFRJ)|dneva republike]] v menzi študentskega naselja – nastopile so skupine Pankrti, [[Paraf]] in [[Prljavo kazalište]]. Janurja 1979 je [[Dimitrij Rupel]] ob izdaji prve mali plošče Pankrtov ''[[Lublana je bulana]]'' svojo rubriko v ''[[Teleks (revija)|Teleksu]]'' preimenoval v »To morate preslišati«, Vidmar, ki je ploščo produciral, pa je napisal oster odgovor in ga preimenoval v »Dimitrija Trupla«. 4. novembra 1979 je na Radiu Študent uvedel odmevno ''Rock fronto'', katere zasnova je bila združitev glasbe in politike oz. družbene kritike. 8. februarja naslednjega leta je izšla prva velika plošča Pankrtov ''[[Dolgcajt]]'', ki jo je Vidmar prav tako produciral. Leta 1981 je organiziral prvi večji koncert tuje skupine [[Siouxsie and the Banshees]] ter prvo prireditev [[Novi rock]], ki se je kasneje uveljavil kot osrednji rock dogodek na Slovenskem (do leta 2000); ob (dvodnevnem) koncertu so potekale tudi okrogle mize o kulturnih in političnih temah. 

Jeseni leta 1981 je izbruhnila [[nazi punk afera]], ob kateri je bil primoran v Rock fronti braniti svojo zvrst glasbe pred obtožbami partijskih odredov. Z [[Gorazd Suhadolnik|Gorazdom Suhadolnikom]] in [[Peter Mlakar|Petrom Mlakarjem]] so kot novinarji raziskovali povojne poboje, posneli intervju z Andrejem Bohincem, žrtvijo [[Dachauski procesi (Slovenija)|dachavskih procesov]], in reportažo z domobranskega grobišča na [[Crngrob]]u. Leta 1982 je organiziral koncert Solidarnosti skupaj z [[Uroš Mahkovec|Urošem Mahkovcem]], [[Igor Bavčar|Igorjem Bavčarjem]], [[Srečo Kirn|Srečom Kirnom]] in [[Vika Potočnik|Viko Potočnik]]. Na drugi izvedbi Novega rocka so nastopili  tudi [[Laibach|Laibach,]] s katerimi se je leta 1983 prvič odpravil na turnejo po (vzhodni in zahodni) okupirani Evropi in ki jim je s svojimi mednarodnimi zvezami kasneje pomagal k mednarodni uveljavitvi. Na [[Borštnikovo srečanje]] je prišel z napisom ''[[Nazi Punks Fuck Off]]'', ki je sicer ime [[singl]]a skupine [[Dead Kennedys]], vendar so ga vseeno ovadili in leta 1983 so ga obsodili na 30-dnevno zaporno kazen. Leta 1984 pa še na dvajsetdnevno zaporno kazen, ko je na Radiu Študent (13. maja, na dan varnostnih organov) izvedel »samozaščitni test« s predvajanjem pesmi »[[Lied der Deutschen|Das Lied Der Deutschen]] « v izvedbi [[Nico]]. Leta 1985 je izdal premierno domačo ploščo skupine Laibach kot urednik glasbene sekcije [[Društvo ŠKUC|ŠKUC-a]]. (ŠKUC-Ro.p.o.t). Okoli tistega časa je soproduciral, miksal ali sodeloval z vokalom na [[LP plošča]]h Parafov ''[[Lepo je...]]'', kompilaciji ''[[Novi punk Val]]'', ''[[84-48]]'', [[Scraping Foetus]], [[Benjamin Zephaniah]] in [[Pixies]]. V Ljubljani je organiziral koncerte svetovno znanih rock skupin in glasbenikov: [[23 Skidoo (glasbena skupina)|23 Skidoo]], [[Amebix]], [[Angelic Upstarts]], [[Anti-Nowhere League]], [[Christian Death]], [[DOA (glasbena skupina)|DOA]], [[Dinosaur Jr.]], [[Discharge (glasbena skupina)|Discharge]], [[Dubliners]], [[Einstürzende Neubauten]], [[The Fall (glasbena skupina)|The Fall]], [[GBH (glasbena skupina)|GBH]], [[Henry Rollins]], [[Iggy Pop]], [[Jane's Addiction]], [[The Jesus &amp; Mary Chain]], [[Killing Joke]], [[The Mission (glasbena skupina)|The Mission]], [[Nick Cave]], [[Pere Ubu]], [[Pixies]], [[Ramones]], [[Siouxsie and the Banshees]], [[The Sisters of Mercy]], [[Sonic Youth]], [[UK Subs]], [[Youth Brigade]] in [[Swans (glasbena skupina)|Swans]]. Pankrti so odigrali svoj poslovilni koncert v Ljubljani na Vidmarjev rojstni dan leta 1987. Zaigral je za priložnostni nogometni klub ''M PUNK United Team'' skupaj z [[Gregor Tomc|Gregorjem Tomcem]], [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in [[Peter Lovšin|Petrom Lovšinom]]. Leta 1988 je ob izbruhu [[Afera JBTZ|afere JBTZ]] postal član kolegija [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] in zanj junija organiziral veliko protestno zborovanje s kulturnim programom na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]], ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, zborovanje je organiziral tudi novembra 1988 in maja 1989. Na volitvah leta 1990 je sodeloval na listi [[ZSMS-LS]], toda nikoli se ni včlanil v stranko, nekaj let kasneje pa na listi Demokratske stranke. Odtlej se ni več aktivno politično udejstvoval. Od začetkov (1989) sodeluje v oddaji [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] [[Studio City]], večinoma kot aktualnopolitični komentator. Bil je tudi dolgoletni (od 1980 do pomladi 2018, ko je bila oddaja zaradi varčevanja ukinjena) urednik in voditelj oddaje [[Drugi val]] na [[Val 202|Valu 202]] Radia Slovenija  (sprva jo je vodil izmenično z [[Marjan Ogrinc|Marjanom Ogrincem]], nato pa od leta 1988 sam (zaradi tega je moral prenehati s svojo, prav tako že tradicionalno nedeljsko večerno oddajo ''Rock fronta'' na Radiu Študent) in s sodelavci v nedeljskem večernem terminu, ki je bil sprva dolg več ur, nazadnje pa le uro in pol, od katere je sam vodil oddajo le še pol ure.

Leta 2020 je [[Jurij Hudolin]] po motivih iz njegovega življenja napisal »biografski« roman ''Samohodec''.

== Viri ==

* [http://web.archive.org/web/20150404162157/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=19 Življenjepis] na portalu Slovenska pomlad
* [http://www.mladina.si/52644/ Intervju] v [[Mladina (revija)|Mladini]]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.radiostudent.si/ljudje/igor-vidmar Profil] na [[Radio Študent Ljubljana|Radiu Študent]]
* [http://www.discogs.com/artist/Igor+Vidmar Profil] na discogs.com

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vidmar, Igor}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]</text>
      <sha1>1j4pl1gmuz11annypocmv880kl1te6x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Športno letalo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>362137</id>
    <revision>
      <id>5736101</id>
      <parentid>4488113</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:55:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1864" xml:space="preserve">[[File:Rockwell Commander 112TC Private N4578W, LUX Luxembourg (Findel), Luxembourg PP1352652203.jpg|thumb|Primer letala splošnega letalstva [[Rockwell Commander 112]]]]
[[File:Piper PA-30-160 Twin Comanche (VH-DHC) taxiing at Wagga Wagga Airport (1).jpg|thumb|Dvomotorno športno letalo [[Piper PA-30 Twin Comanche]]]]
[[Image:Gardu1.JPG|thumb|right|Terminal splošnega letalstva]]

'''Športno ''' ali privatno letalo je manjše letalo, ki se uporablja kot hobi za rekreacijo, klubsko letenje, šolanje pilotov, zasebne lete, škropljenje polj in drugo. Športno letalo je del ''splošnega [[Letalstvo|letalstva]]'' (angl. ''General Aviation''), ki pokriva vsa letala, ki si ne ukvarjajo z rednimi linijskim letalskimi prevozi in vojaškimi dejavnostmi. Sološno letalstvo vključuje tudi poslovna letala. Izraz splošno letalstvo se običajno uporablja za letala z do 19 sedeži oz. z do 4,5 ton teže.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/pripone/1746/GAC_SLO.pdf |title=Aerodrom Ljubljana, Center splošnega letalstva |accessdate=4.11.2013 |date= |format=pdf |work=Aerodrom Ljubljana }}&lt;/ref&gt; 

Športna letala so običajno manjših dimenzij in jih največkrat poganja batni motor, za razliko od velikih in poslovnih letal, kjer se uporabljajo turbinski motorji (turboventilatorski in turbopropelerski). 

== Sklici ==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.pipistrel.si Pipistrel]
* [http://www.iaopa.org International Aircraft Owners and Pilots Associations]
* [http://easa.europa.eu/essi/webapp/essi/www/index.php?page=egast&amp;lang= European General Aviation Safety Team (EGAST)]
* [http://noplanenogain.org/ &quot;No Plane No Gain&quot;] 
* [http://www.aopa.org/ Aircraft Owners and Pilots Association]
* [http://www.eaa.org/ Experimental Aircraft Association]

{{aero-stub}}
[[Kategorija:Zrakoplovi]]
[[Kategorija:Letala]]
{{Športna letala}}</text>
      <sha1>7ytr92bl61ohl5u5urvwz4kixxe4sn6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam bosansko-hercegovskih pevcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365990</id>
    <revision>
      <id>5736499</id>
      <parentid>5692874</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:05:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3035" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[pevec|pevcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Ismet Alajbegović Šerbo]] ?
*([[Sinan Alimanović]])
*[[Donna Ares]]
*[[Silvana Armenulić]] (r. ''Zilha Bajraktarević'')
*[[Damir Avdić]] (&quot;''Bosanski psiho''&quot;) (bosansko-slovenski &quot;''anti-kantavtor''&quot;)

== B ==
*[[Milivoj Bačanović]] (klasični pevec)
*[[Dina Bajraktarević]] - Nikolić
*[[Mirjana Bajraktarević|Mirjana (Mirsada) Bajraktarević]]
*[[Selma Bajrami]]
*[[Željko Bebek]] (bosansko-hrvaški)
*[[Zoran Begić]]
*[[Halid Bešlić]]
*[[Vukašin Brajić]]
*[[Jala Brat]]
*[[Goran Bregović]]
*[[Lepa Brena]] (''Fahreta Jahić'')
*[[Mate Bulić]]

== C ==

* [[Emir Cerić]]
* [[Buba Corelli]]

== Ć ==

* [[Zdravko Čolić]]

== D ==

*[[Deen]] (''Fuad Backović'')
*[[Zahra Deović]]
*[[Ismeta Dervoz]]
*[[Donna Ares]]
*[[Boro Drljača]] /[[Bora Harrow|Bora Drljača]]
*[[Ali Fehmi Džabić]] (1853-1918)
*[[Haris Džinović]]

== E ==

* [[Edo Maajka]] (''Edin Osmić'')

== G ==
*[[Ado Gegaj]]

== H ==
*[[Alan Hajduk]]
*[[Hakala]]
*[[Almir Hasanbegović]]

== I ==

*[[Damir Imamović]] (sevdalinke)
*[[Zaim Imamović]]
*[[Alen Islamović]]
*[[Safet Isović]]

== J ==
* [[Amar Jašarspahić]]

== K ==
*Nele Karajlić?
*[[Ismeta Krvavac]]
*[[Slobodan Kovačević|Slobodan &quot;Bodo&quot; Kovačević]]
*[[Sandra Kulier]] (bos.-hrv.)
*[[Sabahudin Kurt]]
*[[Elvis J. Kurtović]]

== L ==
*[[Elvir Laković Laka|Elvir Laković - Laka]]
*[[Mirela Laković]]
*[[Saša Lošić]] - Loša

== M ==

*[[Kemal Malovčić]]
*[[Srđan Marjanović]]
*[[Amira Medunjanin]] (bos.-hrv.?)
*[[Seid Memić]] - Vajta
*[[Dino Merlin]] (''Edin Dervišhalidović'')
*[[Dalal Midhat-Talakić]]
*[[Mitar Mirić]]
*[[Kemal Monteno]]

== N ==

* [[Boris Novković]]

== P ==
*[[Hanka Paldum]]
*[[Mahir Paloš]]
*[[Jozo Penava]] ?
*[[Ljiljana Petrović]] (bosansko-srbski)
*[[Vesna Pisarović]] (bosansko-hrvaška)
*[[Esad Plavi]]
*[[Himzo Polovina]] (sevdalinke)
*([[Daniel Popović]])
*[[Davorin Popović]]
*[[Miroslav Pržulj]] - ''Lepi Mića'' (bos.-srbski)
*[[Mahir Purivatra]]
*[[Meho Puzić]]

== R ==

*[[Indira Radić]]
*Zoran Redžić?
*[[Dražen Ričl]] - Zijo; Para

== S ==

*[[Nedžad Salković]]
*[[Željko Samardžić]] (bosansko-srbski)
*[[Maya Sar]]
*[[Vladimir Savčić - Čobi]]
*[[Beba Selimović]]
*[[Muharem Serbezovski]]
*Sejo Sexon (Davor Sučić)
*[[Jadranka Stojaković]]
*[[Milan Minja Subota]] (bos.-srb.)
*[[Šemsa Suljaković]]

== Š ==
*[[Fadil Šabović]]
*[[Šaban Šaulić]]
*[[Marija Šestić]]

== T ==

*[[Nermin Tulić]]?
*[[Zrinko Tutić]] (bosansko-hrv.)

== U ==
*[[Neda Ukraden]]

== V ==
*Vajta (''[[Seid Memić]]'')
*[[Hari Varešanović]]
*Bisera Veletanlić?
*[[Senka Veletanlić]] 
*[[Mladen Vojičić]] - Tifa
*[[Božo Vrećo]]
*Milić Vukašinović ?

== Z ==
*[[Emina Zečaj]]
*[[Adis Zvekić]]

== Ž ==

*[[Dražen Žerić]]
{{seznami narodov po poklicu|pevcev}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski pevci|*]]</text>
      <sha1>eef4dsnfdoew7ju94b4otfuh3ko28cf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jastreb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>371101</id>
    <revision>
      <id>5736315</id>
      <parentid>5733264</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:23:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Klasifikacija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5456" xml:space="preserve">''za druge pomene glej [[Jastreb (razločitev)]]''{{Taksonomka
|name = '''Jastreb'''
|image = Vulture beak sideview A.jpg
|image_caption = [[Beloglavi jastreb|Beloglavi jastreb]], ''Gyps fulvus'', jastreb starega sveta
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Ptiči|Aves]] (ptiči)
|subdivision_ranks = [[Družina (biologija)|Družine]]
|subdivision =
[[Accipitridae]] ([[Aegypiinae]])&lt;br/&gt;
[[Cathartidae]]
}}

'''Jastreb''' je skupno ime dveh [[Konvergenca|konvergentno]] razvitih skupin, večinoma mrhovinarskih [[ujede|ptic ujed]]. Poznamo [[Jastrebi Novega sveta|jastrebe Novega sveta]], kamor sta vključena tudi kalifornijski in [[andski kondor]], ter jastrebe starega sveta, vključno s pticami, ki se hranijo z mrhovino na afriških planjavah. Raziskave kažejo, da nekatere tradicionalne vrste [[Jastrebi starega sveta|jastrebov starega sveta]] (vključno z [[Bradati jastreb|bradatim jastrebom]]) niso v bližnjem sorodstvu z drugimi, zato jih tudi delimo na tri [[takson]]e namesto dveh. 

Jastrebe novega sveta najdemo v Severni in Južni Ameriki, jastrebe starega sveta pa v Evropi, Afriki in Aziji. Najdemo jih torej na vseh kontinentih, razen v Avstraliji in na Antarktiki.

Zlasti prepoznavna značilnost mnogih jastrebov je gola glava brez običajnih peres. Čeprav je včasih veljalo, da naj bi gola koža na glavi pripomogla pri ohranjanju čistoče ob hranjenju, so raziskave pokazale, da gola koža igra pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature (termoregulacija).&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Why do vultures have bald heads? The role of postural adjustment and bare skin areas in thermoregulation|journal=Journal of Thermal Biology|doi=10.1016/j.jtherbio.2008.01.002|author1=Ward, J. |author2=McCafferty, D.J. |author3=Houston, D.C. |author4=Ruxton, G.D. |volume=33 |issue=3 |date=April 2008 |pages=168–173 }}&lt;/ref&gt; Pri jastrebih je opaženo, da v mrazu sključijo telo in glavo, v vročini pa iztegujejo krila in vrat in na ta način uravnavajo telesno temperaturo.

== Klasifikacija ==
Jastrebi so razvrščeni v dve ne tesno sorodni skupini: jastrebi starega sveta in [[jastrebi Novega sveta]]. Podobnosti med različnima skupinama so posledica konvergentne [[Evolucija ptic|evolucije]].

== Prehranjevanje ==
Jastrebi redko napadejo zdrave živali, lahko pa ubijejo poškodovane ali bolne. Želodčna kislina teh ptic je izjemno korozivna,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.madsci.org/posts/archives/2000-09/968529176.Bc.r.html |title=Re: How come that vultures can resist dangerous toxins when feeding on carcass |last1=Caryl |first1=Jim |date=September 7, 2000 |publisher=MadSci Network |accessdate=February 15, 2013}}&lt;/ref&gt; kar jim omogoča, da varno prebavijo z nevrotoksini, virusi in bakterijami okužene stare in razpadujoče ostanke živali. V toplejših območjih na Zemlji so za druge mrhovinarje ti ostanki lahko usodni, zato je prisotnost jastrebov pomembna in koristna. Ravno zaradi teh sposobnosti je prebavni sistem jastrebov tema raziskav, ki bi lahko bile koristne tudi za ljudi. Ena izmed teh je sposobnost dezinficiranja trupel glodavcev, ki prenašajo hantavirus, za katerega pa ni ne protivirusne terapije in ne cepiva.

== Ogroženost ==
Število jastrebov v Južni Aziji, predvsem v Indiji in v Nepalu, se je v zadnjih 10-15 letih drastično zmanjšalo. Do leta 2003 se je njihovo število zmanjšalo za 95 %,&lt;ref name=&quot;Oaks2004&quot;&gt;{{cite journal | author1=Oaks JL |author2=Gilbert M |author3=Virani MZ |author4=Watson RT |author5=Meteyer CU |author6=Rideout BA |author7=Shivaprasad HL |author8=Ahmed S |author9=Chaudhry MJ |author10=Arshad M |author11=Mahmood S |author12=Ali A |author13=Khan AA |display-authors=5 | title=Diclofenac residues as the cause of vulture population decline in Pakistan | journal=[[Nature]] | year=2004 | pages=630–3 | volume=427 | issue=6975 | pmid=14745453 | doi=10.1038/nature02317}}&lt;/ref&gt; v letu 2008 pa je bil upad populacije jastrebov že 99,9%,&lt;ref&gt;[http://www.birdlife.org/datazone/sowb/casestudy/113 BirdLife International (2008): ''Asian vulture populations have declined precipitously in less than a decade.'']&lt;/ref&gt; za kar naj bi bila kriva uporaba veterinarskega zdravila Diclofenac&lt;ref name=&quot;BBC3&quot;&gt;{{cite news |title=Vet drug 'killing Asian vultures' |work=BBC News |date=2004-02-28 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/3437583.stm}}&lt;/ref&gt; v živinoreji. Ker se jastrebi hranijo tudi z ostanki poginulih živali, zdravljenih s tem zdravilom, se ta prične [[Biološko kopičenje|nabirati]] v njihovem telesu, ki pa nima potrebnega encima za razgradnjo zdravila. Zastrupitev tako vodi v odpoved ledvic in pogin.

Indijska vlada se je pozno pričela zavedati dejstev in vendarle prepovedala uporabo zdravila pri živalih, kljub prepovedi pa lahko traja desetletja, preden si bo populacija jastrebov popolnoma opomogla. Z istim problemom so se srečali tudi v Nepalu, kjer se trudijo zaščititi preostale jastrebe.

&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;160px&quot;&gt;
File:Gyps fulvus feeding.jpg| ''[[Beloglavi jastreb]]'' med prehranjevanjem.
File:Condor02_ST_98.jpg| Mladi [[andski kondor]].
File:Coragyps_atratus.jpg| [[Črni jastreb]] na smetišču.
File:Vultures in the nest, Orchha, MP, India edit.jpg| Skrajno ogroženi indijski jastreb.
Slika:Gyps_fulvus_(Ljubljana_Zoo).jpg| Beloglavi jastreb v ZOO Ljubljana.
&lt;/gallery&gt;

==Viri==
{{Opombe}}

[[Kategorija:Ujede]]
[[Kategorija:Mrhovinarji]]</text>
      <sha1>l91j61urz0x38a40yyjs1qjj45zzn8y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prefektura Osaka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>371318</id>
    <revision>
      <id>5736208</id>
      <parentid>5672163</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:31:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14893" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Osaka}}
{{Infobox settlement
| name                    = Prefektura Osaka
| native_name             = {{nobold|{{lang|ja|大阪府}}}}
| settlement_type         = [[Prefekture Japonske|Prefektura]]
{{Photomontage
| photo1a = Osaka Castle 03bs3200.jpg{{!}}[[大阪城]]と[[大阪ビジネスパーク]]
| photo2a = Dotombori neon signs at 3rd November 2014.JPG{{!}}[[道頓堀]]
| photo2b = Kishiwada-Danjiri-Matsuri Osaka Japan.jpg{{!}}[[岸和田だんじり祭]]
| photo3a = Tondabayashi-Jinaimachi-Nakaike-20080127.jpg{{!}}[[富田林寺内町]]
| photo3b = Mozu Kofun Group zenkei-2.jpg{{!}}[[百舌鳥古墳群]]
| spacing = 2
| color_border = white
| color = white
| size = 280
| position = center 
|space = 2
}}

| translit_lang1          = Japonščina
| translit_lang1_type     = [[japonščina]]
| translit_lang1_info     = {{lang|ja|大阪府}}
| translit_lang1_type1    = Romadži
| translit_lang1_info1    = {{lang|ja-Latn|Ōsaka-fu}}
| image_flag              = Flag of Osaka.svg
| flag_size               = 100px
| image_blank_emblem      = Emblem of Osaka Prefecture.svg
| blank_emblem_size       = 80px
| blank_emblem_type       = Simbol
| image_map               = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-width=265|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=8}}
| image_map1               = Map of Japan with highlight on 27 Osaka prefecture.svg
| coordinates             = {{coord|34|41|11|N|135|31|12|E|display=inline,title}}
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{flag|Japan}}
| subdivision_type1       = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]]
| subdivision_name1       = [[Kansai]]
| subdivision_type2       = [[Japonsko otočje|Otok]]
| subdivision_name2       = [[Honšu]]
| seat_type               = glavno mesto
| seat                    = [[Osaka]]
| parts_type              = Poddelki
| parts_style             = para
| p1                      = okrožje: 5 
| p2                      = občine: 43
| leader_title            = Guverner
| leader_name             = Hirofumi Jošimura
| area_total_km2          = 1905,14
| area_water_percent      = 17,9
| area_rank               = 46.
| population_footnotes    = 
| population_total        = 8.778.035
| population_as_of        = 1. april 2022
| population_rank         = 3.
| population_density_km2  = auto
| iso_code                = JP-27
| website                 = [https://www.pref.osaka.lg.jp.e.agb.hp.transer.com/jp/introduction/index.html Uradna spletna stran]
}}

'''Prefektura Osaka''' (大阪府, ''Ōsaka-fu'', izgovorjeno [oːsaka ɸɯ]) je japonska prefektura, ki je v regiji [[Kansai]] na otoku [[Honšu]].&lt;ref&gt;Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). &quot;Osaka-fu&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 759|page=759}}; &quot;Kansai&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 477|page=477}}&lt;/ref&gt; Prefektura Osaka ima 8.778.035 prebivalcev (od 1. aprila 2022) in ima geografsko območje 1905 kvadratnih kilometrov. Prefektura Osaka na severozahodu meji na prefekturo Hjogo, na severu na prefekturo Kjoto, na jugovzhodu na prefekturo Nara in na jugu na prefekturo Vakajama.

[[Osaka]] je glavno in največje mesto prefekture Osaka ter tretje največje mesto na Japonskem, z drugimi večjimi mesti, vključno s Sakai, Higašiōsaka in Hirakata.&lt;ref&gt;Nussbaum, &quot;Osaka&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 759|page=759}}&lt;/ref&gt; Prefektura Osaka je tretja najbolj naseljena prefektura, a po geografskem območju druga najmanjša; s 4600 prebivalci na kvadratni kilometer je drugo najgosteje naseljeno mesto, takoj za [[Tokio]]m. Je ena od dveh japonskih &quot;urbanih prefektur&quot;, ki uporabljata oznako ''fu'' (府) namesto standardnega ''ken'' za prefekture, skupaj s prefekturo [[Prefektura  Kjoto|Kjoto]]. Je središče [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]] [[Keihanšin]], druge najbolj naseljene urbane regije na Japonskem za širšim območjem Tokia in ene najbolj produktivnih regij na svetu glede na BDP.

== Zgodovina ==
Pred [[obnova Meidži|obnovo Meidži]] je bilo današnje območje prefekture Osaka razdeljeno med province Kavači, Izumi&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/5073|title=岸和田城跡|last=大阪府教育委員会|date=2002-03-29|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/5094|title=海会寺|last=泉南市教育委員会|date=1987-09-21|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}&lt;/ref&gt; in Setcu.&lt;ref&gt;Nussbaum, &quot;Provinces and prefectures&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 780|page=780}}&lt;/ref&gt;

Prefektura Osaka je bila ustanovljena 21. junija 1868, na samem začetku obdobja Meidži.&lt;ref name=&quot;osakapref&quot;&gt;{{cite web|title=大阪のあゆみ (History of Osaka)|language=ja|url=http://www.pref.osaka.jp/j_intro/ayumi/ayumi1.html|access-date = 2007-03-12}}Ustanovitev prefekture Osaka je potekala nekoliko prej kot mnoge druge prefekture, ki so morale počakati na odpravo sistema han leta 1871.&lt;/ref&gt; Na pobudo Fuhanken Sančisei leta 1868 je prefektura dobila pripono ''fu'', ki jo je označevala kot prefekturo.

1. septembra 1956 je bilo mesto Osaka z vladnim odlokom povišano v [[mesto]], ki je bilo tako razdeljeno na 24 okrajev. Sakai je postal drugo mesto v prefekturi, ki je bilo z vladnim odlokom 1. aprila 2006 povišano v mesto in je bilo razdeljeno na sedem okrajev.

Leta 2000 je Fusae Ota postala prva japonska guvernerka, ko je zamenjala Knock Jokojama, ki je odstopil po sodnem pregonu zaradi spolnega nadlegovanja.&lt;ref&gt;Tolbert, Kathryn. [https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/08/062r-020800-idx.html &quot;Election of First Female Governor Boosts Japan's Ruling Party&quot;], ''The Washington Post'', February 8, 2000.&lt;/ref&gt; Tōru Hašimoto, prej znan kot svetovalec na televiziji, je bil izvoljen leta 2008 pri 38 letih in je tako postal najmlajši guverner na Japonskem.&lt;ref name=&quot;FT&quot;&gt;{{cite news |last=Harding |first=Robin |date=June 11, 2018 |title=Battle to remodel Osaka is legacy of Japan's Trump |url=https://www.ft.com/content/1d7c89e4-5dec-11e8-ab47-8fd33f423c09 |work=The Financial Times |accessdate=October 5, 2021}}&lt;/ref&gt;

18. junija 2018 je severno regijo prefekture prizadel [[potres]]. Ubil je 4 ljudi in povzročil manjšo škodo po širšem delu Osake.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Kaneko |first1=Kaori |last2=Foster |first2=Malcolm |date=June 18, 2018 |title=Magnitude 6.1 quake in Japan's Osaka area kills four, halts factories |url=https://www.reuters.com/article/us-japan-quake/magnitude-6-1-quake-in-japans-osaka-area-kills-four-halts-factories-idUSKBN1JD13F |publisher=Reuters |accessdate=October 5, 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Predlagana reorganizacija ===
Leta 2010 je bilo ustanovljeno Združenje za obnovo Osake s podporo guvernerja Tōruja Hašimota, z upanjem na reformo prefekture Osaka v metropolo Osaka in združitev z mestom Osaka. Na lokalnih volitvah leta 2011 je združenju uspelo osvojiti večino prefekturnih sedežev in Hašimoto je bil izvoljen za župana Osake.

Referendum o tem vprašanju je bil izveden leta 2015 in je bil poražen, saj je načrtu nasprotovalo 50,38 % volivcev. Drugi referendum leta 2020 je zavrnilo 50,6 % volivcev.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Johnston |first=Eric |date=November 2, 2020 |title=Osaka referendum defeat raises questions about future of city's politics |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2020/11/02/national/politics-diplomacy/osaka-referendum-future/ |work=The Japan Times |url-access=registration |accessdate=October 5, 2021}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Prefektura Osaka meji na prefekturi Hjogo in Kjoto na severu, Nara na vzhodu in Vakajama na jugu. Zahod je odprt do [[Osaški zaliv|Osaškemu zalivu]]. Skozi prefekturo tečeta reki [[jodo (reka)|Jodo]] in Jamato.

Pred izgradnjo [[mednarodno letališče Kansai|mednarodnega letališča Kansai]] je bila Osaka najmanjša prefektura na Japonskem. Umetni otok, na katerem je bilo zgrajeno letališče, je dodal dovolj površine, da je nekoliko večja od prefekture Kagava.&lt;ref&gt;[http://www.alpsmap.co.jp/column/column017.html &quot;コラム Vol.017 全国都道府県市区町村面積調 (Column: &quot;National Area Investigation&quot; vol.017)&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928104256/http://www.alpsmap.co.jp/column/column017.html |date=2007-09-28 }}, ''Alps Mapping K.K.'', March 8, 2001.&lt;/ref&gt;

Od 1. aprila 2012 je bilo 11 % celotne površine prefekture označenih kot naravni parki, in sicer kvazinacionalna parka Kongō-Ikoma-Kisen in Meidži no Mori Minō ter naravna parka prefekture Hokusecu in Hannan-Misaki.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |access-date=9 August 2012}}&lt;/ref&gt;

== Občine ==
[[File:Map of Osaka Prefecture Ja.svg|thumb|Karta prefekture Osaka&lt;br /&gt;{{legend0|#D8E|Z vladnim odlokom določeno mesto}} {{legend0|#EAB|Mesto}} {{legend0|#ED9|manjše mesto}} {{legend0|#BFE|vas}}]]

Od leta 2005 Osako sestavlja 43 občin: 33 mest, 9 manjših mest in ena vas. Od leta 2021 33 mest vključuje dve določeni večji mesti, 7 osrednjih mest in dve (prehodni) mesti za posebne primere (po pravni ukinitvi leta 2015, ki ju bo v 2020-ih nadomestil sistem osrednjih mest).
&lt;galleryf&gt;
File:Osaka-Pref-Office-01.jpg|Urad prefekture Osaka
File:Daisenryo Kofun zenkei-2.jpg|Grobnica Sakai in Daisenrjo Kofun Mozu
File:View of Takatsuki city 2.jpg|Takacuki
Image:Osaka umeda06s3200.jpg|Diamantno okrožje v Umedi
Image:Osaka Garden City Osaka Japan01-r.jpg|Osaka Garden City
Image:Osaka Castle.jpg|Grad Osaka
&lt;/gallery&gt;

=== Združitve ===
Po moderni ponovni aktivaciji okrožij v letih 1878/79 je Osako, vključno s Sakaijem, ki je bil združen v Osako šele leta 1881, sestavljalo 5 mestnih okrožij (''-ku'') in 27 podeželskih okrožij (''-gun''), razen 15 okrožij v provinci Jamato, ki je bila pozneje ločena od Osake kot [[prefektura Nara]] leta 1887. Ko so bile prefekture razdeljene na sodobne občine leta 1889, je bilo pet mestnih okrožij spremenjenih v dve neodvisni mesti: mesto Osaka in mesto Sakai, [podeželska] okrožja Osake pa so bila razdeljena na 12 mest in 310 vasi. Potem ko je mesto Osaka prevzelo številne okoliške občine v obdobju med vojnama/Taišō, je število občin do leta 1953 v Osaki že padlo na 149. Velike združitve ''Šōva'' v 1950-ih so do leta 1961 zmanjšale skupno število na 47, vključno s 26 mesti do takrat. Trenutna skupna številka 43 je bila dosežena med združitvami Veliki Heisei leta 2005.

== Gospodarstvo ==
Zasenčeno s tako svetovno znanimi elektronskimi velikani, kot sta Panasonic in Sharp, lahko drugo stran gospodarstva Osake označimo z dejavnostmi malih in srednjih podjetij (MSP). Število MSP s sedežem v Osaki je bilo leta 2006 330.737, kar je predstavljalo 99,6 % celotnega števila podjetij v prefekturi.

Eden od modelov iz Osake za služenje javnemu interesu in ponovno spodbujanje regionalnega gospodarstva, skupaj s prizadevanji za sodelovanje med industrijo in izobraževanjem, je Astro-Technology SOHLA s svojim projektom umetnih satelitov. Astro-Technology SOHLA, ki je prvotno začela z zbiranjem malih in srednjih podjetij s sedežem v Higašiosaki, ni le prerasla v skupino za celotno regijo Kansai, temveč je pridobila tudi podporo vlade s tehnološko in materialno podporo Japonske agencije za raziskovanje vesolja (JAXA)&lt;ref name=&quot;JAXA&quot;&gt;{{cite web|title=&quot;Smaller firms build a satellite&quot; ''City of Osaka, Chicago Office''|url=http://www.osakacity.org/news/newsItem.aspx?news=244|access-date=2007-03-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929124433/http://www.osakacity.org/news/newsItem.aspx?news=244|archive-date=2007-09-29}}&lt;/ref&gt; in finančno podporo NEDO.&lt;ref&gt;The New Energy and Industrial Technology Development Organization&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NEDO&quot;&gt;{{cite web|title=&quot;Study of PETSAT&quot; ''NEDO, 2005''|language=ja, en|url=http://www.nedo.go.jp/kibanbu/saitaku/15h/houkokusho/16higasiosaka.pdf|access-date=2007-03-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070614232331/http://www.nedo.go.jp/kibanbu/saitaku/15h/houkokusho/16higasiosaka.pdf|archive-date=2007-06-14}}&lt;/ref&gt;

Osaška borza vrednostnih papirjev, specializirana za izvedene finančne instrumente, kot je Nikkei 225 Futures, ima sedež v Osaki.

V prefekturi Osaka je veliko električnih, kemičnih, farmacevtskih, težkih industrijskih, živilskih in stanovanjskih podjetij.

== Demografija ==
Po popisu prebivalstva na Japonskem leta 2005 ima prefektura Osaka 8.817.166 prebivalcev, kar je povečanje za 12.085 ali 0,14 % od popisa leta 2000.

Od leta 2020 je imela ta prefektura približno 99.000 etničnih Korejcev, kar je največ med vsemi prefekturami na Japonskem.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=大阪府の国籍・地域（出身地）別 在留外国人数|url=https://www.pref.osaka.lg.jp/attach/33027/00000000/2020_kokuseki_betsu.pdf|url-status=live|access-date=2020-09-08}}&lt;/ref&gt; Od leta 2013 večina etničnih korejskih otrok obiskuje običajne japonske javne šole, čeprav so se v prefekturi odprle nekatere korejske šole, ki jih upravlja Čongrjon in razredi za etnične Korejce. Med japonsko vladavino Koreji je veliko etničnih Korejcev prišlo na območje Osake, da bi poiskali delo. Veliko ljudi iz Džedžuja je prišlo na območje Osake po odprtju trajektne linije leta 1922 med Osako in Džedžujem. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so japonske oblasti prisilile dodatne etnične Korejce, da so se preselili na območje Osake.&lt;ref name=AokiKoreansp166&gt;Aoki, Eriko. &quot;Korean children, textbooks, and educational practices in Japanese primary schools&quot; (Chapter 8). In: Ryang, Sonia. ''Koreans in Japan: Critical Voices from the Margin'' (Routledge Studies in Asia's Transformations). Routledge, October 8, 2013. {{ISBN|1136353054}}, 9781136353055. Start: p. [https://books.google.com/books?id=OXBHAQAAQBAJ&amp;pg=PA157 157]. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=OXBHAQAAQBAJ&amp;pg=PA166 166].&lt;/ref&gt;

== Simbol prefekture ==
Simbol prefekture Osaka, imenovan ''sennari byōtan'' ali &quot;tisoč buč&quot;, je bil prvotno grb Tojotomija Hidejošija, fevdalnega gospodarja [[grad Osaka|gradu Osaka]].

==Sklici==
{{Sklici}}

== Reference ==
*Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth. (2005). Japan encyclopedia. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5; OCLC 58053128

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Osaka prefecture}}
* [http://www.pref.osaka.jp/en/index.html Official Osaka Prefecture homepage]
* [https://web.archive.org/web/20030416054845/http://www.octb.jp/english/ Osaka Tourism &amp; Convention Guidance homepage]
* [http://sitereports.nabunken.go.jp/en Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Prefekture Japonske]]</text>
      <sha1>r5qoo6sprb3d5qq33o3foykj49d20xc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mandilion</title>
    <ns>0</ns>
    <id>377641</id>
    <revision>
      <id>5736512</id>
      <parentid>4929192</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Krščanstvo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1802" xml:space="preserve">[[Slika:Abgarwithimageofedessa10thcentury.jpg|right|250px|thumb|Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja]]

'''Mandilion''', znan tudi kot '''Sveti Mandilion''' ({{jezik-grc|Άγιον Μανδύλιον}}: Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni [[Şanlıurfa|Edesi]] čudežno pojavila [[Jezus]]ova podoba. Prt je prva oziroma najbolj avtevtična [[ikona]] v zgodovini [[Krščanstvo|krščanstva]] in hkrati zgled za kasnejše upodabljanje Jezusa. 

Legenda je povezana z edeškim kraljem [[Abgar V. Edeški|Abgarjem]], ki je zbolel in poslal Jezusu pismo, naj ga pride ozdravit. Jezus mu je odgovoril, da sam ne bo mogel priti in da ga bo namesto njega obiskal eden od njegovih učencev. Po [[Evzebij Cezarejski|Evzebiju Cezarejskemu]] ga je obiskal [[apostol Juda Tadej]], ki je s seboj prinesel Jezusova zdravila in Abgar je čudežno ozdravel. V sirski knjigi ''Nauk Addajev'', ki je bila napisana verjetno okoli leta 400, se namesto Tadeja pojavlja kraljev glasnik Ananija, ki je na prtu naslikal Jezusovo podobo.

Okoli leta 600 je bizantinski učenjak [[Evgarij Sholastik]] omenjal Jezusovo podobo na božanskem platnu, ki so jo meščani Edese uspešno izkoristili za obrambo pred [[Sasanidi|Perzijci]] med obleganjem leta 544. V 10. stoletju so Mandilion prenesli v [[Konstantinopel]], kjer so ga leta 1204 v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] ukradli križarji. Mandilion se je kasneje pojavil v zbirki relikvij francoskega kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]]. Med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] je za njim izginila vsaka sled. 

[[Pravoslavje|Pravoslavne cerkve]] slavijo ikono 16. avgusta. 

Nekateri povezujejo Mandalion s [[Torinski prt|Torinskim prtom]].

[[Kategorija:Relikvije]]</text>
      <sha1>owpyt5tu6k5aed2u7h711g180m83yzb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736513</id>
      <parentid>5736512</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:28:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>{{Jezus Kristus}}, nk</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1844" xml:space="preserve">[[Slika:Abgarwithimageofedessa10thcentury.jpg|right|250px|thumb|Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja]]

'''Mandilion''', znan tudi kot '''Sveti Mandilion''' ({{jezik-grc|Άγιον Μανδύλιον}}: Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni [[Şanlıurfa|Edesi]] čudežno pojavila [[Jezus]]ova podoba. Prt je prva oziroma najbolj avtevtična [[ikona]] v zgodovini [[Krščanstvo|krščanstva]] in hkrati zgled za kasnejše upodabljanje Jezusa. 

Legenda je povezana z edeškim kraljem [[Abgar V. Edeški|Abgarjem]], ki je zbolel in poslal Jezusu pismo, naj ga pride ozdravit. Jezus mu je odgovoril, da sam ne bo mogel priti in da ga bo namesto njega obiskal eden od njegovih učencev. Po [[Evzebij Cezarejski|Evzebiju Cezarejskemu]] ga je obiskal [[apostol Juda Tadej]], ki je s seboj prinesel Jezusova zdravila in Abgar je čudežno ozdravel. V sirski knjigi ''Nauk Addajev'', ki je bila napisana verjetno okoli leta 400, se namesto Tadeja pojavlja kraljev glasnik Ananija, ki je na prtu naslikal Jezusovo podobo.

Okoli leta 600 je bizantinski učenjak [[Evgarij Sholastik]] omenjal Jezusovo podobo na božanskem platnu, ki so jo meščani Edese uspešno izkoristili za obrambo pred [[Sasanidi|Perzijci]] med obleganjem leta 544. V 10. stoletju so Mandilion prenesli v [[Konstantinopel]], kjer so ga leta 1204 v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] ukradli križarji. Mandilion se je kasneje pojavil v zbirki relikvij francoskega kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]]. Med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] je za njim izginila vsaka sled. 

[[Pravoslavje|Pravoslavne cerkve]] slavijo ikono 16. avgusta. 

Nekateri povezujejo Mandalion s [[Torinski prt|Torinskim prtom]].

{{Jezus Kristus}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Relikvije]]</text>
      <sha1>ahn6w630j49ohe148nsoc31ka4ijxpe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trojiški samostan sv. Sergija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>381353</id>
    <revision>
      <id>5736330</id>
      <parentid>5672111</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:17:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Geo Swan</username>
        <id>119434</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:TSL11.jpg]] → [[File:Refectory. Sergiev Posad, Russia (2234016285).jpg]] more descriptive name</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15644" xml:space="preserve">{{Infobox monastery
| name           = Trojiški samostan sv. Sergija
| image          = Сергиев Посад. Троице-Сергиева лавра. 1.jpg
| caption        = Današnji pogled na Trojiško lavro
| full           = 
| other_names    = 
| order          = [[Ruska pravoslavna Cerkev]]
| established    = 1345
| disestablished = 
| mother         =
| diocese        = 
| churches       =
| founder        = Sergij Radonež
| dedication     = 
| people         = 
| location       = [[Sergijev Posad]], [[Rusija]]
| coord          = 
| oscoor         =
| embedded       = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
| child         = yes
| official_name = Architectural Ensemble of the Trinity Sergius Lavra in Sergiev Posad
| criteria      = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv)}}(ii), (iv)
| ID            = 657
| year          = 1993
| area          = 22,75 ha
| buffer_zone   = 15,57 ha
| website       = {{url|www.stsl.ru/languages/en/}}
| locmapin      = European Russia#Europe
| map_caption   = 
}}
| public_access  = 
}}


'''Trojiška lavra sv. Sergija''' (rusko: Свято-Троицкая Сергиева лавра ali Троице-Сергиева лавра), eden najpomembnejših duhovnih centrov [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].

Samostan je ustanovil [[Sergij Radoneški]] v 14. stoletju na lokaciji sedanjega mesta [[Sergijev Posad]]. V zgodovini je imel pomembno vlogo pri združevanju ruskih kneževin. Bil je središče ruske duhovnosti in kulture in sedež [[metropolit]]a. Iz njega so izšli ustanovitelji in predstojniki številnih ruskih [[samostan]]ov. Danes je pomemben spomenik [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]] in ruske kulturne dediščine]]. V njem sta duhovna [[akademija]] in [[semenišče]]. Od leta 1993 je vključen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].&lt;ref&gt;Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/657]&lt;/ref&gt;

==Zgodovina samostana==
[[Sergij Radoneški]] je v 1330-ih na griču v samoti gozda postavil leseno cerkvico, ki jo je posvetil [[Sveta Trojica|sveti Trojici]]. Ko se je razvedelo za njegovo pobožnost, so se mu pridružili še drugi menihi, ki so si zgradili okrog cerkvice bivališča. Nastal je [[samostan]]. Leta 1355 je Sergij vpeljal stroga pravila življenja meniške skupnosti, ki je tedaj potrebovala še nove zgradbe, kot so jedilnica, kuhinja, pekarna. Območje samostana so obdali z leseno obrambno [[palisada|palisado]].

Sergij si je z umirjenostjo, razumom in doslednostjo hitro pridobil ugled tudi zunaj samostana. Uspelo mu je pobotati med seboj sprte ruske [[knez]]e, tako da so združili svoje vojske in dosegli odločilno zmago nad [[Mongoli]] [[Kulikovska bitka|v bitki pri Kulikovem]] (1380). Vseeno pa so [[Tatari]] še naprej vpadali na rusko ozemlje in ob vdoru leta 1408 požgali samostan. Sergijev učenec in naslednik Nikon je samostan v nekaj letih obnovil.

Odtlej je samostan z darili in [[nadarbina]]mi hitro bogatel in po Rusiji so se začele pojavljati njegove podružnice. Leta 1422-23, ob [[Kanonizacija|kanonizaciji]] svetega Sergija, so nad njegovim grobom zgradili novo cerkev sv. Trojice, prvo kamnito zgradbo v samostanu. Leta 1476 je moskovski veliki knez [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] naročil mojstrom iz [[Pskov]]a, da so zgradili cerkev [[Sveti Duh|sv. Duha]].

[[slika: %D0%A1%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE-%D0%A2%D1%80%D0%BE%D0%B8%D1%86%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%A1%D0%B5%D1%80%D0%B3%D0%B8%D0%B5%D0%B2%D0%B0_%D0%9B%D0%B0%D0%B2%D1%80%D0%B0.JPG|thumb|Trojiška lavra pozimi.]]
Samostan je v letih 1540-60 dobil visoko, 1,5 km dolgo, kamnito [[obzidje]] z obrambnimi [[stolp]]i in je bil vključen v sistem utrdb okrog [[Moskva|Moskve]]. Ob tej priložnosti je bilo območje samostana razširjeno in zgrajene so bile nove stavbe, vključno majhna cerkev nad Nikonovim grobom, bolnišnica, meniške celice in prebivališče za carja. Leta 1559 je car [[Ivan Grozni]] v spomin na zavzetje [[Kazan]]a (1552) naročil gradnjo cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]]. Cerkev so gradili 26 let. Okrog samostana je zrasla vas, v kateri so prebivali delavci, zaposleni pri gradnji.

V [[Mihael Ruski#Nemirno obdobje (1598-1613)|letih nemirov]] po smrti carja [[Boris Godunov|Borisa Godunova]] je samostan 16 mesecev kljuboval obleganju [[Republika obeh narodov|litovsko-poljskih]] čet vojvode Jana Sapjehe (1608-10) in leta 1618 uspešno prestal obleganje poljskega princa [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava]]. Po ponovni stabilizaciji Ruskega carstva (1613) so darovi v samostan prihajali še obilneje, kar jo omogočilo, da so že itak močno obzidje dodatno povišali in okrepili. Koncem 17. stoletja je mladi [[Peter Veliki|Peter I.]] za obzidjem dvakrat našel zavetje pred samovoljnimi in nevarnimi ''strelci'' (1682 , 1689). Potem ko se je utrdil na oblasti, je dal zgraditi v samostanu vrsto novih zgradb v [[moskovski barok|baročnem]] slogu, med njimi nov [[refektorij]] s cerkvijo sv. Sergija, novo carsko palačo, cerkev nad vodnjakom Marijinega vnebovzetja; cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]] nad glavnim vhodom v samostan je plačal veletrgovec Stroganov.

Leta 1744 je carica [[Elizabeta Ruska|Elizabeta]], ki je vsako leto peš romala iz [[Moskva|Moskve]] do samostana, povzdignila samostan v ''lavro'' (pravoslavni samostan najvišjega reda). Spremljal jo je njen neuradni mož Aleksej Razumovski, ki je leta 1745 naročil gradnjo cerkve [[Ikona|ikone]] [[Mati Božja|Matere Božje]] [[Smolensk]]e.

Po uničujočem požaru leta 1746, v katerem je bila uničena večina lesenih konstrukcij, je bilo mnogo stavb obnovljenih v bogatejši, bolj monumentalni izvedbi in z na novo dodanimi elementi. Zgradili so petnadstropni [[zvonik]], palača [[metropolit]]a je dobila sedanjo obliko. Samostan je živel svoje zlato obdobje in se je s [[posest]]mi in gospodarskimi enotami po vsej Rusiji razvil v mogočno gospodarsko podjetje.

[[slika:Zagorsk_Juli_1968.jpg|thumb| Cerkev Marijinega vnebovzetja leta 1968; pred njo cerkev ''Nad vodnjakom''.]]
V poznem 18. in v 19. stoletju so s politiko [[Sekularizacija|sekularizacije]] cerkvenih posesti, ki jo je vpeljala [[Katarina Velika]], začele tudi posesti lavre prehajati v lastništvo države. Leta 1782 so naselja okrog samostana dobila status mesta, ki se je [[Sergijev Posad|imenovalo po Sergiju]]. Železnica iz Moskve je povečala pritok obiskovalcev in romarjev, kar je potegnilo za seboj razcvet mesta. Leta 1814 je bila prenesena v Trojiški samostan moskovska duhovna [[akademija]].

Po [[Oktobrska revolucija|revoluciji]] je [[Sovjetska zveza|sovjetska]] oblast samostan [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] in zaprla (1918). Stavbe so služile različnim posvetnim institucijam ali pa so bile proglašene za [[muzej]]e. Leta 1930 so bili uničeni [[zvon]]ovi, vključno 65 tonski ''car zvonov''. Mnoge dragocenosti so izginile ali pa so bile prenesene v druge zbirke.

Leta 1945, potem ko je [[Josip Stalin|Stalinova]] netolerantnost do duhovščine v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] nekoliko popustila, je bila lavra vrnjena [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski pravoslavni Cerkvi]]. Leta 1946 se je v obnovljeni cerkve Marijinega vnebovzetja spet začela služba božja. Lavra je spet postala sedež moskovskega [[patriarhat]]a in bila to do leta 1983, ko so dovolili patriarhu, da se je preselil v Moskvo, v prenovljeni [[Danilov samostan]]. Odtlej nadaljuje lavra svoje poslanstvo kot najpomembnejši center duhovne vzgoje.

V 1960-ih in 1970-ih so potekala v lavri obsežna restavratorska dela. Obnovljeni samostan je prvovrstna turistična privlačnost. Leta 1993 je bil vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

==Arhitekturne znamenitosti==

[[slika:Lavra-map-RUS.png|thumb|350px|Prostorski načrt arhitekturnih znamenitosti Trojiške lavre.]]
Prostorski načrt lavre je podan na sliki desno. V zunanji povezavi je prikazana tudi [[http://www.musobl.divo.ru/archit_e.html aksonometrična skica lavre]], kakor jo je naslikal arhitekt njene obnove V. I. Baldin.

*Cerkev sv. Trojice (št. 1 na prostorskem načrtu lavre) je bila zgrajena nad grobom sv. Sergija v letih 1422-23 kot prva kamnita cerkev v samostanu. Posmrtni ostanki sv. Sergija so sedaj shranjeni v srebrni skrinji znotraj cerkve in so še vedno glavni cilj romarjev. -- Beli zidovi so na zunanji strani okrašeni s trivrstnimi frizi in z značilnimi ruskimi zatrepi (''[[kokošnik (arhitektura)|kokošniki]]''). Notranjost je bila originalno poslikana s freskami [[Andrej Rubljov|Andreja Rubljova]] in Danila Čjornija, ki pa so danes večinoma preslikane. Ohranil se je njun [[ikonostas]] z znamenito ikono Rubljova ''Trojico'' v središču; original ikone je danes v [[Tretjakovska galerija|Tretjakovski galeriji]] v Moskvi; ikonostas vključuje tudi dve ikoni poznanega ruskega slikarja Simona Ušakova: ''Sveti obraz'' (1674) in ''Kristus na prestolu'' (1684).

*Nikonova cerkev (št. 2). Prečastiti Nikon Radoneški, ki je kot trojiški iguman nasledil Sergija Radoneškega, je bil pokopan južno od cerkve sv. Trojice. Leta 1458 je dal car [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] nad njegovim grobom zgraditi cerkev, ki je bila leta 1623 predelana v današnje obliko; cerkev je prislonjena ob cerkev sv. Trojice in ravno tako okrašena s kokošniki; njeni beli zidovi so okrašeni z vzorcem slepih arkad.

*Cerkev sv. Duha iz leta 1476 (št. 3); štiristebrna zgradba z eno kupolo in tremi [[apsida]]mi je zgrajena iz belega [[apnenec|apnenca]]. Stene so v notranjosti okrašene z glaziranimi keramičnimi ploščicami, kar je eden prvih takih primerov v Rusiji. 

*Cerkev Marijinega vnebovzetja (št. 4), zgrajena v letih 1559-85, zavzema osrednje mesto v samostanu. Zgrajena je bila po vzoru istoimenske cerkve v moskovskem [[Moskovski kremelj|Kremlju]]. Šeststebrna zgradba je pokrita z osrednjo zlato [[Kupola|kupolo]] in štirimi modrimi kupolami, posutimi z zvezdami. [[Pilaster|Pilastri]] in dve vrsti ozkih oken na fasadi poudarjajo vitkost zgradbe. Notranjost je poslikana s [[freska]]mi priznane [[Jaroslavelj]]ske šole slikarjev pod vodstvom Dimitrija Grigoreva; njihova imena so napisana pod fresko ''Poslednje sodbe'' na zahodni steni. Prelep ikonostas iz 16-18 stoletja vključuje tudi ikono S. Ušakova ''Zadnja večerja''.

*Nekdanja bolnišnica in cerkev svetih Zosima in Savatija (št. 5), zgrajena v letih 1635-38. Cerkev ima piramidast zvonik in šotorasto ostrešje, kar je redkost v Rusiji.

*[[Refektorij]] in cerkev sv. Sergija (št. 6), zgrajena v letih 1686-92. V pritličnem delu zgradbe, oblikovanem kot nekak visoki podstavek, so bili nekoč številni delovni prostori kot so kuhinja, pekarna, pomivalnica, jedilnica za romarje itn. Fasada je neobičajno bogato okrašena s stebri in [[relief (umetnost)|relief]]i ter poslikana s svetlo-temnimi vzorci. Še posebej dekorativna je odprta galerija ob vhodu. Veliko dvorano, ob zgraditvi s 510 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; največjo v Rusiji, pokriva obok brez vmesnih podpornih stebrov. Izjemno poslikavo oboka in sten je naročila [[Katarina Velika]]. -- Jedilnica menihov je v manjši dvorani, ki je na južni strani prislonjena ob glavno stavbo. Proti vzhodu se stavba nadaljuje v dvonadstropno cerkev sv. Sergija. Zgornje nadstropje se uporablja za hranjenje samostanskih rokopisov. Stavba je lep primer moskovskega baroka.

*Cerkvica, posvečena igumanu Mihevu (št. 7) ob severozahodnem vogalu refektorija je bila zgrajena leta 1734, njena fasada pa poslikana v 19. stoletju.

*'Nadvratno' cerkev Rojstva Janeza Krstnika (št. 8) je v letih 1693-99 zgradila družina veletrgovcev [[Stroganovi|Stroganov]] za (in deloma nad) glavnimi vrati obzidja. Rdeča opečnata stavba s petimi kupolami je okrašena s stebri in okraski iz belega kamna. Spodnji del cerkve predira obok, ki je podaljšek oboka vhodnih vrat. Na obeh straneh oboka vodijo stopnice v kockasto oblikovan masiv zgornjega dela cerkve. Cerkev je obkrožena z galerijo.

*Cerkev Smolenske ikone Matere Božje (št. 9) iz leta 1734 je centralno zasnovana opečna cerkev, baročno bogato okrašena z elementi iz belega kamna. Obkroža jo dvojno stopnišče. Notranjost je lahka in prostorna; originalna okrasitev prostora ni ohranjena.

*Cerkev Nad vodnjakom (št. 10) iz poznega 17. stoletja z rotundo nad izvirom Marijinega vnebovzetja ob njej, dodano v 19. stoletju.

*Zvonik (št. 11), zgrajen v letih 1741-69. Petnadstropni [[zvonik]] je zgrajen iz opeke in ometan. Za okrasne okvire in stebre je uporabljen beli kamen. V zvoniku je obešenih 42 [[zvon]]ov, najtežjega, 64 tonskega, so vlili kar v lavri.

*Grobnica carja [[Boris Godunov|Borisa Godunova]] in njegove družine (št. 12). Grobnica je bila prvotno v cerkvi Marijinega vnebovzetja, leta 1780 pa so jo iz cerkve preselili na njen severozahodni vogal.

*Palača metropolita (št. 13) je dobila današnji baročni izgled leta 1778.

*Carjeva palača (št.14), zgrajena koncem 17. stoletja za carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]] in predelana leta 1814 ob vselitvi moskovske duhovne akademije. Podobnost stavbe z refektorijem kaže, da so jo verjetno gradili isti mojstri. Fasada je poslikana s svetlo-temnim geometrijskim vzorcem. Okna v zgornji etaži so obdana z vzorci iz keramičnih ploščic. Slavnostni stopnišči so leta 1814 odstranili. Leta 1896 je bil vzhodni del palače spremenjen v cerkev.

*Zakristija ali zakladnica (št. 15) je bila zgrajena leta 1782 v zgodnje-klasicističnem slogu; hrani dragocenosti, knjige in rokopise, ki jih je samostan zbral od 14. do 18. stoletja.

*Obzidje, večinoma iz zgodnjega 17. stoletja. 1500 m dolgo in 12 m visoko obzidje vključuje 11 ohranjenih obrambnih stolpov; trije med njimi ima vgrajena vrata v samostan. Glavna vrata, imenovana tudi ''Sveta vrata'', so v Rdečem stolpu (št. 16), ki je v zgornjem delu oblikovan kot cerkveni zvonik. Notranji obok vhoda je poslikan s freskami, ki prikazujejo prizore iz življenja sv. Sergija. Vrata so vgrajena tudi v ''Vodni stolp'' (št. 19), ki je v preteklosti služil kot rezervoar za vodo, in v ''Stolp z vratci'' (št. 23). Zelo je popularen ''Račji stolp'' (št. 25), ki je dobil svoje ime po pripovedi, da je [[Peter Veliki|Peter I.]] v mladosti z oken streljal race v bližnjem ribniku. Na to zgodbo spominja lik race na konici stolpa.

&lt;gallery&gt;
slika: The_Trinity_Cathedral_Troitse_Sergiyeva_Lavra.jpg|Cerkev sv. Trojice in na njeni levi Nikonova cerkev.
slika:Angelsatmamre-trinity-rublev-1410.jpg|Ikona A. Rubljova ''Trojica'' prikazuje tri angele (Gospoda), ki so obiskali [[Abraham#Abrahamovi trije obiskovalci|Abrahama pri Mamrejevih hrastih]] (glej Geneza 18,1-15); simbol je starozavezna napoved svete Trojice. Tretjakovska galerija, Moskva.
slika:TSL12.jpg|Cerkev sv. Duha.
slika:Refectory. Sergiev Posad, Russia (2234016285).jpg|Cerkev sv. Sergija in refektorij (s severne strani).
slika:Lavra-john-church.jpg|Zgornji del cerkev Rojstva Janeza Krstnika.
slika:Trinity_Lavra_of_St._Sergius_08.03.2014_%282%29.jpg|Cerkev Smolenske ikone Matere Božje; levo zadaj sta poslopje nekdanje bolnišnice in zvonik cerkve sv. Zosima in Savatija ter desno Stolp z vratci.
slika:TSL04.jpg|Rdeči stolp s Svetimi vrati.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* {{cite book |title= DK Eyewitness Travel Guide: Moscow |last= |first= |authorlink= Christopher and Melanie Rice |coauthors= |year=2013 |publisher= |location= |isbn= |cobiss= |page= |pages= |accessdate=}}

==Zunanje povezave==
* [http://whc.unesco.org/en/list/657 UN World Heritage Site]

[[kategorija:Samostani v Rusiji]]
[[kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hobaj47uj6r7clg1vgwqvbkezmcd3ia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik</title>
    <ns>4</ns>
    <id>383658</id>
    <revision>
      <id>5736299</id>
      <parentid>5735496</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:22:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Zamenjava strani s/z '201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem glej drugi peskovnik'</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92" xml:space="preserve">201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem glej drugi peskovnik</text>
      <sha1>ixfatme1onqg8zrhkdz2o5nbwj8986w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mednarodno letališče Kansai</title>
    <ns>0</ns>
    <id>383898</id>
    <revision>
      <id>5736232</id>
      <parentid>5177890</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:55:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>tp, np, infopolje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7632" xml:space="preserve">{{Infobox airport
| name                = Kansai International Airport
| nativename-a        = {{nobold|{{nihongo2|関西国際空港}}}}
| nativename-r        = ''Kansai Kokusai Kūkō''
| IATA                = KIX
| ICAO                = RJBB
| image               = Logo of KIX.svg
| image-width         = 250
| image2              = Kix aerial photo.jpg
| image2-width        = 250
| location            = &lt;!--Use municipality--&gt;Izumisano, Sennan, &amp; Tajiri&lt;br /&gt; [[prefektura Osaka]]
| hub                 = {{ubl|All Nippon Airways|FedEx Express&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.newswit.com/.gen/2014-07-03/444426a161d48e1a8d2b3551e982e060/|title=FedEx Opens North Pacific Regional Hub at Kansai International Airport|publisher=newswit.com|date=3 July 2014|access-date=3 July 2014}}&lt;/ref&gt;|Japan Airlines|Jetstar Japan|Nippon Cargo Airlines|Peach Aviation}}
| focus_city          = 
* [[Singapore Airlines]]&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.straitstimes.com/singapore/transport/sia-ana-ink-pact-paving-way-for-more-flights-japan-destinations-for-singapore|title=SIA-ANA pact will pave way for more flights, Japan destinations for Singapore consumers|date=31 January 2020|last=Heng|first=Melissa|location=Singapore|newspaper=The Straits Times|access-date=31 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| elevation-m         = 5
| metric-elev         = yes
| pushpin_label       = RJBB
| r1-surface          = asfaltbeton
| metric-rwy          = Y
| WMO                 = 47774
| type                = javno
| opened              = {{start date|1994|09|04|df=yes}}
| owner-oper          = Kansai Airports&lt;ref&gt;{{cite web|title=New Management Setup of Kansai Airport|url=http://www.kansai-airports.co.jp/en/news/news-releases/file/newmanagementset-upofkansaiairports.pdf|website=Kansai Airports|publisher=Kansai Airports|access-date=24 April 2016|date=1 April 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(Orix in Vinci Airports)
| city-served         = [[Keihanšin]]
| elevation-f         = 17
| website             = {{URL|www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp }}
| coordinates         = {{coord|34|26|03|N|135|13|58|E|region:JP-27|display=it}}
| pushpin_map         = Japonska
| pushpin_map_caption = Lega na Japonskem
| r1-number           = 06R/24L
| r1-length-m         = 3500
| r2-number           = 06L/24R
| r2-length-m         = 4000
| r2-surface          = asfaltbeton
| stat-year           = 2017
| stat1-header        = Premiki potnikov
| stat1-data          = 27.987.564 &lt;br /&gt; (porast 11 %)
| stat2-header        = Mednarodni potniški promet
| stat2-data          = 21.138.928 &lt;br /&gt; (porast 13 %)
| stat3-header        = Premiki letal
| stat3-data          = 185.174 &lt;br /&gt; (porast 5 %)
| stat4-header        = Količina tovora v tonah
| stat4-data          = 824.485 &lt;br /&gt; (porast}}4 %)
| stat5-header        = Obseg mednarodnega tovora v tonah
| stat5-data          = 814.704 &lt;br /&gt; (porast 15 %)
}}

'''Mednarodno letališče Kansai''' (japonsko: 関西国際空港, romanizirano: ''Kansai Kokusai Kūkō''), splošno znano kot 関空 (''Kankū'') (IATA: KIX, ICAO: RJBB) je glavno mednarodno letališče v širšem območju [[Osaka|Osake]] na [[Japonska|Japonskem]] in najbližje mednarodno letališče mesta Osaka, [[Kjoto]] in [[Kobe]]. Je na umetnem otoku (''Kankūdžima'' (関空島)) sredi [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva ]] ob obali otoka [[Honšu]], 38 km jugozahodno od postaje Ōsaka&lt;ref name=&quot;AIP&quot;&gt;{{cite web|url=https://aisjapan.mlit.go.jp/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722105350/https://aisjapan.mlit.go.jp/ |url-status=dead |archive-date=22 July 2011 |title=AIS Japan |date=22 July 2011 |access-date=15 July 2018}}&lt;/ref&gt;, ki je znotraj treh občin, vključno z Izumisano (severno), Sennan (južno) in Tadžiri (osrednje) v [[prefektura Osaka|prefekturi Osaka]].

''Kansai'' so odprli 4. septembra 1994, da bi zmanjšali prenatrpanost na prvotnem mednarodnem letališču Osaka, imenovanem letališče Itami, ki je bližje mestu Osaka in zdaj obravnava samo domače lete. Sestavljata ga dva terminala: terminal 1 in terminal 2. Terminal 1, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], je najdaljši letališki terminal na svetu z dolžino 1,7 km. Letališče služi kot mednarodno vozlišče za ''All Nippon Airways'', ''Japan Airlines'' in ''Nippon Cargo Airlines'' ter služi tudi kot vozlišče za ''Peach'', prvega mednarodnega nizkocenovnega prevoznika na Japonskem.

Druga vzletno-pristajalna steza s 4000 m × 60 m je bila odprta 2. avgusta 2007. Od junija 2014 je letališče Kansai postalo azijsko vozlišče s 780 tedenskimi leti v Azijo in Avstralijo (vključno s tovornim 119), 59 tedenski leti v Evropo in na Bližnji vzhod (tovorni promet 5) in 80 tedenskih letov v Severno Ameriko (tovorni promet 42).

Leta 2020 je Kansai prejel nagrade ''Skytraxa'' za najboljše letališko osebje v Aziji, najboljše letališko osebje na svetu in najboljše letališče na svetu za dostavo prtljage.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The World's Best Airports in 2020 are announced|url=https://www.worldairportawards.com/the-worlds-best-airports-in-2020-are-announced/|date=11 May 2020|website=SKYTRAX|language=en|access-date=15 May 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The world's best airports for 2020, according to Skytrax|url=https://www.cnn.com/travel/article/skytrax-world-best-airports-2020/index.html|first= Karla |last=Cripps|website=CNN|language=en|access-date=15 May 2020}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Kansai closeup.jpg|Letališče Kansai
Slika:Wfm kansai overview.jpg|Letališče Kansai v spodnjem delu, nedokončano [[mednarodno letališče Kobe|letališče Kobe]] (prav tako na umetnem otoku) v sredini slike
Slika:Finnair MD-11 (OH-LGF) taxiing at Kansai International Airport.jpg|Terminal
&lt;/gallery&gt;

== Opis ==
Letališče velja za eno izmed čudes modernega sveta in je bil en najdražjih civilnih gradbenih projektov v zgodovini. 

Gradnja se je začela leta 1987. Leta 1989 so dokončali vodno pregrado s 48.000 betonskimi [[Tetraeder|tetraedri]]. Potem so na morsko dno nanosili 30 metrov debelo plast zemlje in skal. Za to so potrebovali 80 milijonov kubičnih metrov materiala, ki so ga pridobili iz hribov ob obali. Pri tem je sodelovalo 80 transportnih ladij. Za gradnjo so potrebovali okrog 10 milijonov delovnih ur.

Na začetku se je umetni otok hitro ugrezal, kar je povzročalo številne nevšečnosti. Na srečo se je pozneje ugrezanje precej upočasnilo. Leta 2003 so se odločili za gradnjo dodatne steze, ki je bila dokončana leta 2007.

Zaradi dobrega načrtovanja je brez poškodb prestal hujši potres z epicentrom 20 km stran in [[tajfun]] s hitrostjo vetra 200 km/h.

Pristajalne takse ne tem letališču so druge najdražje na svetu, dražje je samo še tokijsko letališče Narita.

Izkušnje pri gradnji letališča so pozneje uporabili na podobnem letališču v [[Hong Kong|Hong Kongu]].

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Kansai International Airport}}
{{wikivoyage|Kansai International Airport}}
* [http://www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp KIX operations website in English]
* [http://www.kiac.co.jp/en/ KIX corporate website]
* [http://www.kald.co.jp/english/eindexframe.html KIX development website]
* [http://www.nkiac.co.jp/en/company/history/kix/index.html History of KIX]
* [http://www.focchi.it/projects/kansai-international-airport/ About the project of Kansai International Airport]
* [http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ed20070810a1.html &quot;Kansai airport faces competition&quot;]—''The Japan Times|Japan Times'' editorial, 10 August 2007

[[Kategorija:Letališča na Japonskem]]
[[Kategorija:Megaprojekti]]
[[Kategorija:Umetni otoki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nifl7dx387q7sv3bpagtd50tk912ebo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736237</id>
      <parentid>5736232</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:21:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17974" xml:space="preserve">{{Infobox airport
| name                = Kansai International Airport
| nativename-a        = {{nobold|{{nihongo2|関西国際空港}}}}
| nativename-r        = ''Kansai Kokusai Kūkō''
| IATA                = KIX
| ICAO                = RJBB
| image               = Logo of KIX.svg
| image-width         = 250
| image2              = Kix aerial photo.jpg
| image2-width        = 250
| location            = &lt;!--Use municipality--&gt;Izumisano, Sennan, &amp; Tajiri&lt;br /&gt; [[prefektura Osaka]]
| hub                 = {{ubl|All Nippon Airways|FedEx Express&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.newswit.com/.gen/2014-07-03/444426a161d48e1a8d2b3551e982e060/|title=FedEx Opens North Pacific Regional Hub at Kansai International Airport|publisher=newswit.com|date=3 July 2014|access-date=3 July 2014}}&lt;/ref&gt;|Japan Airlines|Jetstar Japan|Nippon Cargo Airlines|Peach Aviation}}
| focus_city          = 
* [[Singapore Airlines]]&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.straitstimes.com/singapore/transport/sia-ana-ink-pact-paving-way-for-more-flights-japan-destinations-for-singapore|title=SIA-ANA pact will pave way for more flights, Japan destinations for Singapore consumers|date=31 January 2020|last=Heng|first=Melissa|location=Singapore|newspaper=The Straits Times|access-date=31 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| elevation-m         = 5
| metric-elev         = yes
| pushpin_label       = RJBB
| r1-surface          = asfaltbeton
| metric-rwy          = Y
| WMO                 = 47774
| type                = javno
| opened              = {{start date|1994|09|04|df=yes}}
| owner-oper          = Kansai Airports&lt;ref&gt;{{cite web|title=New Management Setup of Kansai Airport|url=http://www.kansai-airports.co.jp/en/news/news-releases/file/newmanagementset-upofkansaiairports.pdf|website=Kansai Airports|publisher=Kansai Airports|access-date=24 April 2016|date=1 April 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(Orix in Vinci Airports)
| city-served         = [[Keihanšin]]
| elevation-f         = 17
| website             = {{URL|www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp }}
| coordinates         = {{coord|34|26|03|N|135|13|58|E|region:JP-27|display=it}}
| pushpin_map         = Japonska
| pushpin_map_caption = Lega na Japonskem
| r1-number           = 06R/24L
| r1-length-m         = 3500
| r2-number           = 06L/24R
| r2-length-m         = 4000
| r2-surface          = asfaltbeton
| stat-year           = 2017
| stat1-header        = Premiki potnikov
| stat1-data          = 27.987.564 &lt;br /&gt; (porast 11 %)
| stat2-header        = Mednarodni potniški promet
| stat2-data          = 21.138.928 &lt;br /&gt; (porast 13 %)
| stat3-header        = Premiki letal
| stat3-data          = 185.174 &lt;br /&gt; (porast 5 %)
| stat4-header        = Količina tovora v tonah
| stat4-data          = 824.485 &lt;br /&gt; (porast 4 %)
| stat5-header        = Obseg mednarodnega tovora v tonah
| stat5-data          = 814.704 &lt;br /&gt; (porast 15 %)
}}

'''Mednarodno letališče Kansai''' (japonsko: 関西国際空港, romanizirano: ''Kansai Kokusai Kūkō''), splošno znano kot 関空 (''Kankū'') (IATA: KIX, ICAO: RJBB) je glavno mednarodno letališče v širšem območju [[Osaka|Osake]] na [[Japonska|Japonskem]] in najbližje mednarodno letališče mesta Osaka, [[Kjoto]] in [[Kobe]]. Je na umetnem otoku (''Kankūdžima'' (関空島)) sredi [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva ]] ob obali otoka [[Honšu]], 38 km jugozahodno od postaje Ōsaka&lt;ref name=&quot;AIP&quot;&gt;{{cite web|url=https://aisjapan.mlit.go.jp/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722105350/https://aisjapan.mlit.go.jp/ |url-status=dead |archive-date=22 July 2011 |title=AIS Japan |date=22 July 2011 |access-date=15 July 2018}}&lt;/ref&gt;, ki je znotraj treh občin, vključno z Izumisano (severno), Sennan (južno) in Tadžiri (osrednje) v [[prefektura Osaka|prefekturi Osaka]].

''Kansai'' so odprli 4. septembra 1994, da bi zmanjšali prenatrpanost na prvotnem mednarodnem letališču Osaka, imenovanem letališče Itami, ki je bližje mestu Osaka in zdaj obravnava samo domače lete. Sestavljata ga dva terminala: terminal 1 in terminal 2. Terminal 1, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], je najdaljši letališki terminal na svetu z dolžino 1,7 km. Letališče služi kot mednarodno vozlišče za ''All Nippon Airways'', ''Japan Airlines'' in ''Nippon Cargo Airlines'' ter služi tudi kot vozlišče za ''Peach'', prvega mednarodnega nizkocenovnega prevoznika na Japonskem.

Druga vzletno-pristajalna steza s 4000 m × 60 m je bila odprta 2. avgusta 2007. Od junija 2014 je letališče Kansai postalo azijsko vozlišče s 780 tedenskimi leti v Azijo in Avstralijo (vključno s tovornim 119), 59 tedenski leti v Evropo in na Bližnji vzhod (tovorni promet 5) in 80 tedenskih letov v Severno Ameriko (tovorni promet 42).

Leta 2020 je Kansai prejel nagrade ''Skytraxa'' za najboljše letališko osebje v Aziji, najboljše letališko osebje na svetu in najboljše letališče na svetu za dostavo prtljage.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The World's Best Airports in 2020 are announced|url=https://www.worldairportawards.com/the-worlds-best-airports-in-2020-are-announced/|date=11 May 2020|website=SKYTRAX|language=en|access-date=15 May 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The world's best airports for 2020, according to Skytrax|url=https://www.cnn.com/travel/article/skytrax-world-best-airports-2020/index.html|first= Karla |last=Cripps|website=CNN|language=en|access-date=15 May 2020}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Kansai closeup.jpg|Letališče Kansai
Slika:Wfm kansai overview.jpg|Letališče Kansai v spodnjem delu, nedokončano [[mednarodno letališče Kobe|letališče Kobe]] (prav tako na umetnem otoku) v sredini slike
Slika:Finnair MD-11 (OH-LGF) taxiing at Kansai International Airport.jpg|Terminal
&lt;/gallery&gt;

== Zgodovina ==
V 1960-ih, ko je regija [[Kansai]] hitro izgubljala trgovino s [[Tokio]]m, so načrtovalci predlagali novo letališče v bližini Kobeja in Osake. Prvotno mednarodno letališče v mestu, letališče Itami, ki je v gosto poseljenih predmestjih Itamija in Tojonake, je bilo obdano s stavbami; ni ga bilo mogoče razširiti in številni njegovi sosedi so vložili pritožbe zaradi težav s hrupom.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Shigeto Tsuru |title=The Political Economy of the Environment: The Case of Japan |url=https://books.google.com/books?id=9NyBm3e2ZsUC&amp;pg=PA107 |year=1999 |publisher=UBC Press |isbn=978-0-7748-0763-0 |page=107 |access-date=19 April 2020}}&lt;/ref&gt;

Po protestih okoli novega tokijskega mednarodnega letališča (zdaj [[mednarodno letališče Narita]]), ki je bilo zgrajeno z razlaščeno zemljo v podeželskem delu prefekture Čiba, so se načrtovalci odločili, da bodo letališče zgradili na morju. Novo letališče je bilo del številnih novih dogodkov za oživitev Osake, ki je večji del stoletja izgubljala gospodarsko in kulturno oporo v korist Tokia.

Sprva je bilo letališče načrtovano za izgradnjo blizu Kobeja, vendar je mesto Kobe načrt zavrnilo, zato so letališče preselili na bolj južno lokacijo v Osaški zaliv. Tam bi lahko bil odprt 24 ur na dan, za razliko od svojega predhodnika v mestu.

== Gradnja ==
Predlagan je bil umetni otok, dolg 4 km in širok 2,5 km. Inženirji so morali premagati izjemno visoka tveganja [[potres]]ov in [[tajfun]]ov (z nevihtnimi sunki do 3 m ali 10 ft). Globina vode je 18 metrov  na vrhu 20 metrov mehke [[holocen]]ske [[glina|gline]], ki zadržuje 70 % vode. Milijon odtokov za pesek je bilo vgrajenih v glino, da bi odstranili vodo in utrdili glino.&lt;ref name=rice&gt;{{cite web |url= http://www.engineering-timelines.com/scripts/engineeringItem.asp?id=1280 |title=Kansai International Airport terminal building |first=Peter |last=Rice |publisher=Engineering Timelines / Arup Group |date=4 September 1994 |access-date=24 March 2017}}&lt;/ref&gt;

Gradnja se je začela leta 1987. Morski zid je bil dokončan leta 1989 (iz kamna in 48.000 tetrapodov). Tri gore so bile izkopane za 21 milijonov kubičnih metrov in 180 milijonov kubičnih metrov je bilo uporabljenih za gradnjo otoka 1. V treh letih je 10.000 delavcev z 80 ladjami porabilo 10 milijonov delovnih ur, da so dokončali 30- ali 40-metrsko plast zemlje nad morskim dnom in znotraj morske stene. Leta 1990 je bil dokončan trikilometrski most za povezavo otoka s celino v mestu Rinku, kar je stalo 1 milijardo dolarjev. Dokončanje umetnega otoka je povečalo površino prefekture Osaka ravno toliko, da da ni več najmanjša prefektura na Japonskem (prefektura Kagava je zdaj najmanjša).

Ponudba in gradnja letališča sta bili v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih vir mednarodnih trgovinskih trenj. Premier Jasuhiro Nakasone se je odzval na ameriške pomisleke, zlasti senatorja Franka Murkowskega, da bodo ponudbe prirejene v korist japonskih podjetij z zagotavljanjem posebnih pisarn za morebitne mednarodne izvajalce,&lt;ref&gt;[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE7DD143DF931A35756C0A961948260 Some Minor Gains on Trade Conflicts], ''New York Times'', 2 May 1987.&lt;/ref&gt; kar je na koncu le malo olajšalo sodelovanje tujih izvajalcev v zbiranje ponudb. Kasneje so se tuje letalske družbe pritožile, da sta bili dve tretjini prostora na okencih odhodnih dvoran dodeljeni japonskim prevoznikom, kar je nesorazmerno z dejanskim prevozom potnikov skozi letališče.&lt;ref&gt;[http://www.iht.com/articles/1992/08/24/nobo.php Osaka Notebook], ''International Herald Tribune'', 24 August 1992.&lt;/ref&gt;

Najbolj optimistična ocena je predvidevala, da se bo otok potopil za 5,7 m, saj je teža materiala, uporabljenega za gradnjo, stisnila mulj morskega dna. Vendar pa je do leta 1999 otok potonil za 8,2 m – veliko več, kot je bilo predvideno. Projekt je postal najdražji gradbeni projekt v sodobni zgodovini po dvajsetih letih načrtovanja, treh letih gradnje in 15 milijard ameriških dolarjev naložb. Veliko tega, kar so se naučili, je šlo v uspešne umetne otoke v usedlinah mulja za letališče New Kitakjušu, letališče Kobe in mednarodno letališče Čūbu Centrair. Izkušnje letališča Kansai so bile uporabljene tudi pri gradnji mednarodnega letališča Hong Kong.&lt;ref&gt;[http://www.iht.com/articles/1992/01/22/hang.php Sinking Feeling at Hong Kong Airport], ''International Herald Tribune'', 22 January 1982.&lt;/ref&gt;

Leta 1991 se je začela gradnja terminala. Da bi nadomestili ugrezanje otoka, so bili zasnovani nastavljivi stebri, ki podpirajo stavbo terminala. Ti se podaljšajo tako, da se na njihovem dnu vstavijo debele kovinske plošče. Vladni uradniki so predlagali zmanjšanje dolžine terminala, da bi zmanjšali stroške, vendar je arhitekt Renzo Piano vztrajal pri ohranitvi celotne načrtovane dolžine terminala. Letališče je bilo odprto 4. septembra 1994.

17. januarja 1995 je Japonsko prizadel [[ Veliki potres v Hanšinu]], katerega epicenter je bil približno 20 km stran od KIX-a in je na glavnem japonskem otoku Honšu ubil 6434 ljudi. Zaradi potresnega inženirstva je letališče ostalo nepoškodovano, predvsem zaradi uporabe drsnih spojev. Celo steklo v oknih je ostalo nedotaknjeno. 22. septembra 1998 je letališče preživelo tajfun s hitrostjo vetra nad 60 m/s .&lt;ref&gt;{{cite AV media | people = Steven R. Talley | title = Super Structures of the World: Kansai International Airport | medium = documentary | publisher = Learning Channel Productions | date = 14 March 2000}}&lt;/ref&gt;

19. aprila 2001 je bilo letališče ena izmed desetih zgradb, ki jim je Ameriško združenje gradbenih inženirjev podelilo nagrado »Spomenik gradbeništva tisočletja«.&lt;ref&gt;[http://www.asce.org/pressroom/news/pr041901_kansai.cfm U.S. Engineering Society names Kansai International Airport a Civil Engineering Monument of the Millennium] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091013131334/http://www.asce.org/pressroom/news/pr041901_kansai.cfm |date=13 October 2009}} – Press release from American Society of Civil Engineers&lt;/ref&gt;

Od leta 2008 so skupni stroški letališča Kansai znašali 20 milijard dolarjev, vključno z melioracijo zemlje, dvema vzletno-pristajalnima stezama, terminali in objekti. Večina dodatnih stroškov je bila sprva posledica pogrezanja otoka, pričakovanega zaradi mehkih tal v zalivu. Po izgradnji je stopnja pogrezanja veljala za tako hudo, da je bilo letališče na široko kritizirano kot geotehnična katastrofa. Hitrost pogrezanja je padla s 50 cm na leto v letu 1994 na 7 cm na leto v letu 2008.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kiac.co.jp/en/tech/sink/sink3/index.html|title=Kansai International Airport Land Co., Ltd - Technical Information - Approach to Settlement - Condition of the Settlement|access-date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;
[[File:Curved Airfoil Roof of KIX.jpg|thumb|right|Streha Kansai International Airport]]

== Razširitev ==
Letališče je bilo v konicah na meji, zlasti zaradi tovornih letov, zato je bil del širitve II. faze – druga vzletno-pristajalna steza – prednostna naloga. Leta 2003 so upravljavci letališča v prepričanju, da je problem pogrezanja skoraj odpravljen, začeli graditi 4000 m druge vzletno-pristajalne steze in terminala.

Druga vzletno-pristajalna steza je bila odprta 2. avgusta 2007, vendar je bil prvotno načrtovan del terminala prestavljen. To je znižalo stroške projekta na 910 milijard JPY (približno 8 milijard ameriških dolarjev), kar je prihranilo 650 milijard JPY glede na prvo oceno. Dodatna ureditev vzletno-pristajalne steze, ki je bila odprta pravočasno za svetovno prvenstvo v atletiki IAAF v Osaki, je povečalo velikost letališča na 10,5 kvadratnih kilometrov. Druga vzletno-pristajalna steza se uporablja za pristanke in ob incidentih, ki prepovedujejo vzlet z vzletno-pristajalne steze A. Nova vzletno-pristajalna steza je omogočila, da je letališče septembra 2007 začelo delovati 24 ur na dan.&lt;ref&gt;&quot;Kansai opens its Second Runway&quot;, Airports – September/October 2007 (Key Publishing), P7&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;24 hours operation from 1 September 2007&quot; from Sankei Newspaper (Japanese) on 24 August 2007.&lt;/ref&gt;

Nova stavba terminala je bila odprta konec leta 2012.&lt;ref&gt;[http://www.kansai-airport.or.jp/t2/en/ KIX Terminal2] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116132108/http://www.kansai-airport.or.jp/t2/en/ |date=16 January 2013 }}. Kansai-airport.or.jp (28 October 2012). Retrieved on 16 August 2013.&lt;/ref&gt; Obstajajo dodatni načrti za več novih ploščadi, tretjo vzletno-pristajalno stezo (06C/24C) v dolžini 3500 m, nov tovorni terminal in razširitev velikosti letališča na 13 km². Vendar je japonska vlada trenutno preložila te načrte iz ekonomskih razlogov.

== Tajfun Džebi ==
4. septembra 2018 je letališče prizadel tajfun Džebi. Letališče je moralo prekiniti delovanje, potem ko je otok preplavil val morske vode; pristajalne steze so bile zadete, voda pa je segala do motorjev nekaterih letal.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-45417035|title=Typhoon damage shuts key Japan airport|date=5 September 2018|access-date=2 January 2020|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Razmere so se še poslabšale, ko je velik tanker trčil v most, ki povezuje letališče s celino in dejansko obtičal ljudi, ki so ostali na letališču.&lt;ref&gt;{{cite news|author=The Mainichi|title=Ship smashes into Kansai airport bridge as typhoon hits Japan|url=https://mainichi.jp/english/articles/20180904/p2g/00m/0dm/065000c|date=4 September 2018|access-date=4 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904153956/https://mainichi.jp/english/articles/20180904/p2g/00m/0dm/065000c|archive-date=4 September 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vsi leti na letališču so bili odpovedani do 6. septembra, ko je premier [[Šinzo Abe]] napovedal, da bo letališče delno obnovilo domače operacije.
[[File:Sky gate bridge01s3200.jpg|thumb|Most ''Sky Gate Bridge-R'' in Izumisano, Osaka]]

Železniške storitve do letališča so se ponovno vzpostavile 18. septembra 2018, potem ko so bila zaključena popravila na letališki liniji Kansai in Nankai Airport Line, letališče pa je 1. oktobra 2018 ponovno začelo redno obratovati. Popravila poškodovanega odseka mostu Sky Gate Bridge R so bila končno zaključena 8. aprila 2019, s čimer se bo v celoti vzpostavil promet na in s celine.

== Povezava letališča s kopnim ==
'''Most Sky Gate Bridge R''' (スカイゲートブリッジR ''Sukaigētoburidžji R''), znan tudi kot '''most za dostop do mednarodnega letališča Kansai''' (関西国際空港連絡橋), služi kot povezava med celino Osake in umetnim otokom v zalivu, na katerem je Kansai Mednarodno letališče je zgrajeno. Je najdaljši dvonadstropni most na svetu. Most nosi šest pasov za avtomobilski promet na vrhu in dva železniška spodaj, čez devet razponov nosilcev. Most meri 3750 metrov v dolžino, 29,5 metrov v širino (6 pasov) in 25 metrov na najvišji točki v središču.&lt;ref name=&quot;about&quot;&gt;{{cite web|title=About Kansai International Airport|url=http://www.kansai-airports.co.jp/en/company-profile/about-airports/kix.html|publisher=Kansai Airports|accessdate=27 February 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LONG SPAN &amp; NEWER STEEL BRIDGES IN JAPAN&quot;&gt;{{cite web|title=LONG SPAN &amp; NEWER STEEL BRIDGES IN JAPAN|url=http://www.daido-it.ac.jp/~doboku/miki/inxjb3.html|publisher=Daido University|accessdate=6 September 2018}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Kansai International Airport}}
{{wikivoyage|Kansai International Airport}}
* [http://www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp KIX operations website in English]
* [http://www.kiac.co.jp/en/ KIX corporate website]
* [http://www.kald.co.jp/english/eindexframe.html KIX development website]
* [http://www.nkiac.co.jp/en/company/history/kix/index.html History of KIX]
* [http://www.focchi.it/projects/kansai-international-airport/ About the project of Kansai International Airport]
* [http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ed20070810a1.html &quot;Kansai airport faces competition&quot;]—''The Japan Times|Japan Times'' editorial, 10 August 2007

[[Kategorija:Letališča na Japonskem]]
[[Kategorija:Megaprojekti]]
[[Kategorija:Umetni otoki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>opb2uylwz5uhinoz5ndfsw2pkka7h3p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736238</id>
      <parentid>5736237</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:22:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17975" xml:space="preserve">{{Infobox airport
| name                = Kansai International Airport
| nativename-a        = {{nobold|{{nihongo2|関西国際空港}}}}
| nativename-r        = ''Kansai Kokusai Kūkō''
| IATA                = KIX
| ICAO                = RJBB
| image               = Logo of KIX.svg
| image-width         = 250
| image2              = Kix aerial photo.jpg
| image2-width        = 250
| location            = &lt;!--Use municipality--&gt;Izumisano, Sennan, &amp; Tajiri&lt;br /&gt; [[prefektura Osaka]]
| hub                 = {{ubl|All Nippon Airways|FedEx Express&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.newswit.com/.gen/2014-07-03/444426a161d48e1a8d2b3551e982e060/|title=FedEx Opens North Pacific Regional Hub at Kansai International Airport|publisher=newswit.com|date=3 July 2014|access-date=3 July 2014}}&lt;/ref&gt;|Japan Airlines|Jetstar Japan|Nippon Cargo Airlines|Peach Aviation}}
| focus_city          = 
* [[Singapore Airlines]]&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.straitstimes.com/singapore/transport/sia-ana-ink-pact-paving-way-for-more-flights-japan-destinations-for-singapore|title=SIA-ANA pact will pave way for more flights, Japan destinations for Singapore consumers|date=31 January 2020|last=Heng|first=Melissa|location=Singapore|newspaper=The Straits Times|access-date=31 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| elevation-m         = 5
| metric-elev         = yes
| pushpin_label       = RJBB
| r1-surface          = asfaltbeton
| metric-rwy          = Y
| WMO                 = 47774
| type                = javno
| opened              = {{start date|1994|09|04|df=yes}}
| owner-oper          = Kansai Airports&lt;ref&gt;{{cite web|title=New Management Setup of Kansai Airport|url=http://www.kansai-airports.co.jp/en/news/news-releases/file/newmanagementset-upofkansaiairports.pdf|website=Kansai Airports|publisher=Kansai Airports|access-date=24 April 2016|date=1 April 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(Orix in Vinci Airports)
| city-served         = [[Keihanšin]]
| elevation-f         = 17
| website             = {{URL|www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp }}
| coordinates         = {{coord|34|26|03|N|135|13|58|E|region:JP-27|display=it}}
| pushpin_map         = Japonska
| pushpin_map_caption = Lega na Japonskem
| r1-number           = 06R/24L
| r1-length-m         = 3500
| r2-number           = 06L/24R
| r2-length-m         = 4000
| r2-surface          = asfaltbeton
| stat-year           = 2017
| stat1-header        = Premiki potnikov
| stat1-data          = 27.987.564 &lt;br /&gt; (porast 11 %)
| stat2-header        = Mednarodni potniški promet
| stat2-data          = 21.138.928 &lt;br /&gt; (porast 13 %)
| stat3-header        = Premiki letal
| stat3-data          = 185.174 &lt;br /&gt; (porast 5 %)
| stat4-header        = Količina tovora v tonah
| stat4-data          = 824.485 &lt;br /&gt; (porast 4 %)
| stat5-header        = Obseg mednarodnega tovora v tonah
| stat5-data          = 814.704 &lt;br /&gt; (porast 15 %)
}}

'''Mednarodno letališče Kansai''' (japonsko: 関西国際空港, romanizirano: ''Kansai Kokusai Kūkō''), splošno znano kot 関空 (''Kankū'') (IATA: KIX, ICAO: RJBB) je glavno mednarodno letališče v širšem območju [[Osaka|Osake]] na [[Japonska|Japonskem]] in najbližje mednarodno letališče mesta Osaka, [[Kjoto]] in [[Kobe]]. Je na umetnem otoku (''Kankūdžima'' (関空島)) sredi [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva ]] ob obali otoka [[Honšu]], 38 km jugozahodno od postaje Ōsaka&lt;ref name=&quot;AIP&quot;&gt;{{cite web|url=https://aisjapan.mlit.go.jp/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722105350/https://aisjapan.mlit.go.jp/ |url-status=dead |archive-date=22 July 2011 |title=AIS Japan |date=22 July 2011 |access-date=15 July 2018}}&lt;/ref&gt;, ki je znotraj treh občin, vključno z Izumisano (severno), Sennan (južno) in Tadžiri (osrednje) v [[prefektura Osaka|prefekturi Osaka]].

''Kansai'' so odprli 4. septembra 1994, da bi zmanjšali prenatrpanost na prvotnem mednarodnem letališču Osaka, imenovanem letališče Itami, ki je bližje mestu Osaka in zdaj obravnava samo domače lete. Sestavljata ga dva terminala: terminal 1 in terminal 2. Terminal 1, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], je najdaljši letališki terminal na svetu z dolžino 1,7 km. Letališče služi kot mednarodno vozlišče za ''All Nippon Airways'', ''Japan Airlines'' in ''Nippon Cargo Airlines'' ter služi tudi kot vozlišče za ''Peach'', prvega mednarodnega nizkocenovnega prevoznika na Japonskem.

Druga vzletno-pristajalna steza s 4000 m × 60 m je bila odprta 2. avgusta 2007. Od junija 2014 je letališče Kansai postalo azijsko vozlišče s 780 tedenskimi leti v Azijo in Avstralijo (vključno s tovornim 119), 59 tedenski leti v Evropo in na Bližnji vzhod (tovorni promet 5) in 80 tedenskih letov v Severno Ameriko (tovorni promet 42).

Leta 2020 je Kansai prejel nagrade ''Skytraxa'' za najboljše letališko osebje v Aziji, najboljše letališko osebje na svetu in najboljše letališče na svetu za dostavo prtljage.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The World's Best Airports in 2020 are announced|url=https://www.worldairportawards.com/the-worlds-best-airports-in-2020-are-announced/|date=11 May 2020|website=SKYTRAX|language=en|access-date=15 May 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The world's best airports for 2020, according to Skytrax|url=https://www.cnn.com/travel/article/skytrax-world-best-airports-2020/index.html|first= Karla |last=Cripps|website=CNN|language=en|access-date=15 May 2020}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V 1960-ih, ko je regija [[Kansai]] hitro izgubljala trgovino s [[Tokio]]m, so načrtovalci predlagali novo letališče v bližini Kobeja in Osake. Prvotno mednarodno letališče v mestu, letališče Itami, ki je v gosto poseljenih predmestjih Itamija in Tojonake, je bilo obdano s stavbami; ni ga bilo mogoče razširiti in številni njegovi sosedi so vložili pritožbe zaradi težav s hrupom.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Shigeto Tsuru |title=The Political Economy of the Environment: The Case of Japan |url=https://books.google.com/books?id=9NyBm3e2ZsUC&amp;pg=PA107 |year=1999 |publisher=UBC Press |isbn=978-0-7748-0763-0 |page=107 |access-date=19 April 2020}}&lt;/ref&gt;

Po protestih okoli novega tokijskega mednarodnega letališča (zdaj [[mednarodno letališče Narita]]), ki je bilo zgrajeno z razlaščeno zemljo v podeželskem delu prefekture Čiba, so se načrtovalci odločili, da bodo letališče zgradili na morju. Novo letališče je bilo del številnih novih dogodkov za oživitev Osake, ki je večji del stoletja izgubljala gospodarsko in kulturno oporo v korist Tokia.

Sprva je bilo letališče načrtovano za izgradnjo blizu Kobeja, vendar je mesto Kobe načrt zavrnilo, zato so letališče preselili na bolj južno lokacijo v Osaški zaliv. Tam bi lahko bil odprt 24 ur na dan, za razliko od svojega predhodnika v mestu.

== Gradnja ==
Predlagan je bil umetni otok, dolg 4 km in širok 2,5 km. Inženirji so morali premagati izjemno visoka tveganja [[potres]]ov in [[tajfun]]ov (z nevihtnimi sunki do 3 m ali 10 ft). Globina vode je 18 metrov  na vrhu 20 metrov mehke [[holocen]]ske [[glina|gline]], ki zadržuje 70 % vode. Milijon odtokov za pesek je bilo vgrajenih v glino, da bi odstranili vodo in utrdili glino.&lt;ref name=rice&gt;{{cite web |url= http://www.engineering-timelines.com/scripts/engineeringItem.asp?id=1280 |title=Kansai International Airport terminal building |first=Peter |last=Rice |publisher=Engineering Timelines / Arup Group |date=4 September 1994 |access-date=24 March 2017}}&lt;/ref&gt;

Gradnja se je začela leta 1987. Morski zid je bil dokončan leta 1989 (iz kamna in 48.000 tetrapodov). Tri gore so bile izkopane za 21 milijonov kubičnih metrov in 180 milijonov kubičnih metrov je bilo uporabljenih za gradnjo otoka 1. V treh letih je 10.000 delavcev z 80 ladjami porabilo 10 milijonov delovnih ur, da so dokončali 30- ali 40-metrsko plast zemlje nad morskim dnom in znotraj morske stene. Leta 1990 je bil dokončan trikilometrski most za povezavo otoka s celino v mestu Rinku, kar je stalo 1 milijardo dolarjev. Dokončanje umetnega otoka je povečalo površino prefekture Osaka ravno toliko, da da ni več najmanjša prefektura na Japonskem (prefektura Kagava je zdaj najmanjša).

Ponudba in gradnja letališča sta bili v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih vir mednarodnih trgovinskih trenj. Premier Jasuhiro Nakasone se je odzval na ameriške pomisleke, zlasti senatorja Franka Murkowskega, da bodo ponudbe prirejene v korist japonskih podjetij z zagotavljanjem posebnih pisarn za morebitne mednarodne izvajalce,&lt;ref&gt;[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE7DD143DF931A35756C0A961948260 Some Minor Gains on Trade Conflicts], ''New York Times'', 2 May 1987.&lt;/ref&gt; kar je na koncu le malo olajšalo sodelovanje tujih izvajalcev v zbiranje ponudb. Kasneje so se tuje letalske družbe pritožile, da sta bili dve tretjini prostora na okencih odhodnih dvoran dodeljeni japonskim prevoznikom, kar je nesorazmerno z dejanskim prevozom potnikov skozi letališče.&lt;ref&gt;[http://www.iht.com/articles/1992/08/24/nobo.php Osaka Notebook], ''International Herald Tribune'', 24 August 1992.&lt;/ref&gt;


&lt;gallery&gt;
Slika:Kansai closeup.jpg|Letališče Kansai
Slika:Wfm kansai overview.jpg|Letališče Kansai v spodnjem delu, nedokončano [[mednarodno letališče Kobe|letališče Kobe]] (prav tako na umetnem otoku) v sredini slike
Slika:Finnair MD-11 (OH-LGF) taxiing at Kansai International Airport.jpg|Terminal
&lt;/gallery&gt;

Najbolj optimistična ocena je predvidevala, da se bo otok potopil za 5,7 m, saj je teža materiala, uporabljenega za gradnjo, stisnila mulj morskega dna. Vendar pa je do leta 1999 otok potonil za 8,2 m – veliko več, kot je bilo predvideno. Projekt je postal najdražji gradbeni projekt v sodobni zgodovini po dvajsetih letih načrtovanja, treh letih gradnje in 15 milijard ameriških dolarjev naložb. Veliko tega, kar so se naučili, je šlo v uspešne umetne otoke v usedlinah mulja za letališče New Kitakjušu, letališče Kobe in mednarodno letališče Čūbu Centrair. Izkušnje letališča Kansai so bile uporabljene tudi pri gradnji mednarodnega letališča Hong Kong.&lt;ref&gt;[http://www.iht.com/articles/1992/01/22/hang.php Sinking Feeling at Hong Kong Airport], ''International Herald Tribune'', 22 January 1982.&lt;/ref&gt;

Leta 1991 se je začela gradnja terminala. Da bi nadomestili ugrezanje otoka, so bili zasnovani nastavljivi stebri, ki podpirajo stavbo terminala. Ti se podaljšajo tako, da se na njihovem dnu vstavijo debele kovinske plošče. Vladni uradniki so predlagali zmanjšanje dolžine terminala, da bi zmanjšali stroške, vendar je arhitekt Renzo Piano vztrajal pri ohranitvi celotne načrtovane dolžine terminala. Letališče je bilo odprto 4. septembra 1994.

17. januarja 1995 je Japonsko prizadel [[ Veliki potres v Hanšinu]], katerega epicenter je bil približno 20 km stran od KIX-a in je na glavnem japonskem otoku Honšu ubil 6434 ljudi. Zaradi potresnega inženirstva je letališče ostalo nepoškodovano, predvsem zaradi uporabe drsnih spojev. Celo steklo v oknih je ostalo nedotaknjeno. 22. septembra 1998 je letališče preživelo tajfun s hitrostjo vetra nad 60 m/s .&lt;ref&gt;{{cite AV media | people = Steven R. Talley | title = Super Structures of the World: Kansai International Airport | medium = documentary | publisher = Learning Channel Productions | date = 14 March 2000}}&lt;/ref&gt;

19. aprila 2001 je bilo letališče ena izmed desetih zgradb, ki jim je Ameriško združenje gradbenih inženirjev podelilo nagrado »Spomenik gradbeništva tisočletja«.&lt;ref&gt;[http://www.asce.org/pressroom/news/pr041901_kansai.cfm U.S. Engineering Society names Kansai International Airport a Civil Engineering Monument of the Millennium] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091013131334/http://www.asce.org/pressroom/news/pr041901_kansai.cfm |date=13 October 2009}} – Press release from American Society of Civil Engineers&lt;/ref&gt;

Od leta 2008 so skupni stroški letališča Kansai znašali 20 milijard dolarjev, vključno z melioracijo zemlje, dvema vzletno-pristajalnima stezama, terminali in objekti. Večina dodatnih stroškov je bila sprva posledica pogrezanja otoka, pričakovanega zaradi mehkih tal v zalivu. Po izgradnji je stopnja pogrezanja veljala za tako hudo, da je bilo letališče na široko kritizirano kot geotehnična katastrofa. Hitrost pogrezanja je padla s 50 cm na leto v letu 1994 na 7 cm na leto v letu 2008.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kiac.co.jp/en/tech/sink/sink3/index.html|title=Kansai International Airport Land Co., Ltd - Technical Information - Approach to Settlement - Condition of the Settlement|access-date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;
[[File:Curved Airfoil Roof of KIX.jpg|thumb|right|Streha Kansai International Airport]]

== Razširitev ==
Letališče je bilo v konicah na meji, zlasti zaradi tovornih letov, zato je bil del širitve II. faze – druga vzletno-pristajalna steza – prednostna naloga. Leta 2003 so upravljavci letališča v prepričanju, da je problem pogrezanja skoraj odpravljen, začeli graditi 4000 m druge vzletno-pristajalne steze in terminala.

Druga vzletno-pristajalna steza je bila odprta 2. avgusta 2007, vendar je bil prvotno načrtovan del terminala prestavljen. To je znižalo stroške projekta na 910 milijard JPY (približno 8 milijard ameriških dolarjev), kar je prihranilo 650 milijard JPY glede na prvo oceno. Dodatna ureditev vzletno-pristajalne steze, ki je bila odprta pravočasno za svetovno prvenstvo v atletiki IAAF v Osaki, je povečalo velikost letališča na 10,5 kvadratnih kilometrov. Druga vzletno-pristajalna steza se uporablja za pristanke in ob incidentih, ki prepovedujejo vzlet z vzletno-pristajalne steze A. Nova vzletno-pristajalna steza je omogočila, da je letališče septembra 2007 začelo delovati 24 ur na dan.&lt;ref&gt;&quot;Kansai opens its Second Runway&quot;, Airports – September/October 2007 (Key Publishing), P7&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;24 hours operation from 1 September 2007&quot; from Sankei Newspaper (Japanese) on 24 August 2007.&lt;/ref&gt;

Nova stavba terminala je bila odprta konec leta 2012.&lt;ref&gt;[http://www.kansai-airport.or.jp/t2/en/ KIX Terminal2] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116132108/http://www.kansai-airport.or.jp/t2/en/ |date=16 January 2013 }}. Kansai-airport.or.jp (28 October 2012). Retrieved on 16 August 2013.&lt;/ref&gt; Obstajajo dodatni načrti za več novih ploščadi, tretjo vzletno-pristajalno stezo (06C/24C) v dolžini 3500 m, nov tovorni terminal in razširitev velikosti letališča na 13 km². Vendar je japonska vlada trenutno preložila te načrte iz ekonomskih razlogov.

== Tajfun Džebi ==
4. septembra 2018 je letališče prizadel tajfun Džebi. Letališče je moralo prekiniti delovanje, potem ko je otok preplavil val morske vode; pristajalne steze so bile zadete, voda pa je segala do motorjev nekaterih letal.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-45417035|title=Typhoon damage shuts key Japan airport|date=5 September 2018|access-date=2 January 2020|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Razmere so se še poslabšale, ko je velik tanker trčil v most, ki povezuje letališče s celino in dejansko obtičal ljudi, ki so ostali na letališču.&lt;ref&gt;{{cite news|author=The Mainichi|title=Ship smashes into Kansai airport bridge as typhoon hits Japan|url=https://mainichi.jp/english/articles/20180904/p2g/00m/0dm/065000c|date=4 September 2018|access-date=4 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904153956/https://mainichi.jp/english/articles/20180904/p2g/00m/0dm/065000c|archive-date=4 September 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vsi leti na letališču so bili odpovedani do 6. septembra, ko je premier [[Šinzo Abe]] napovedal, da bo letališče delno obnovilo domače operacije.
[[File:Sky gate bridge01s3200.jpg|thumb|Most ''Sky Gate Bridge-R'' in Izumisano, Osaka]]

Železniške storitve do letališča so se ponovno vzpostavile 18. septembra 2018, potem ko so bila zaključena popravila na letališki liniji Kansai in Nankai Airport Line, letališče pa je 1. oktobra 2018 ponovno začelo redno obratovati. Popravila poškodovanega odseka mostu Sky Gate Bridge R so bila končno zaključena 8. aprila 2019, s čimer se bo v celoti vzpostavil promet na in s celine.

== Povezava letališča s kopnim ==
'''Most Sky Gate Bridge R''' (スカイゲートブリッジR ''Sukaigētoburidžji R''), znan tudi kot '''most za dostop do mednarodnega letališča Kansai''' (関西国際空港連絡橋), služi kot povezava med celino Osake in umetnim otokom v zalivu, na katerem je Kansai Mednarodno letališče je zgrajeno. Je najdaljši dvonadstropni most na svetu. Most nosi šest pasov za avtomobilski promet na vrhu in dva železniška spodaj, čez devet razponov nosilcev. Most meri 3750 metrov v dolžino, 29,5 metrov v širino (6 pasov) in 25 metrov na najvišji točki v središču.&lt;ref name=&quot;about&quot;&gt;{{cite web|title=About Kansai International Airport|url=http://www.kansai-airports.co.jp/en/company-profile/about-airports/kix.html|publisher=Kansai Airports|accessdate=27 February 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LONG SPAN &amp; NEWER STEEL BRIDGES IN JAPAN&quot;&gt;{{cite web|title=LONG SPAN &amp; NEWER STEEL BRIDGES IN JAPAN|url=http://www.daido-it.ac.jp/~doboku/miki/inxjb3.html|publisher=Daido University|accessdate=6 September 2018}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Kansai International Airport}}
{{wikivoyage|Kansai International Airport}}
* [http://www.kansai-airport.or.jp/en/index.asp KIX operations website in English]
* [http://www.kiac.co.jp/en/ KIX corporate website]
* [http://www.kald.co.jp/english/eindexframe.html KIX development website]
* [http://www.nkiac.co.jp/en/company/history/kix/index.html History of KIX]
* [http://www.focchi.it/projects/kansai-international-airport/ About the project of Kansai International Airport]
* [http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ed20070810a1.html &quot;Kansai airport faces competition&quot;]—''The Japan Times|Japan Times'' editorial, 10 August 2007

[[Kategorija:Letališča na Japonskem]]
[[Kategorija:Megaprojekti]]
[[Kategorija:Umetni otoki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>72dkv8728c2ci3ybj3in5tpyuh6gcg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Shabicht/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>386841</id>
    <revision>
      <id>5736309</id>
      <parentid>5735853</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:49:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4302" xml:space="preserve">
Pomoč:Infopolje


{{Infopolje Vladna agencija
| name                 = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja
| native_name          = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae
| native_name_a        = 
| native_name_r        = 
| type                 = 
| seal                 = Emblem of the Papacy SE.svg
| seal_size            = 50px
| seal_caption         = 
| seal_alt             = 
| logo                 = 
| logo_size            = 
| logo_caption         = 
| logo_alt             = 
| image                = Via della Conciliazione din Roma1.jpg
| image_size           = 
| image_caption        = sedež dikasterija
| image_alt            = 
| formed               = 19.marec 2022
| preceding1           = Kongregacija za redovne in podobne družbe
| preceding2           = 
| preceding3           = 
| dissolved            = 
| superseding1         = 
| superseding2         = &lt;!-- up to |superseding6= --&gt;
| agency_type          = dikasterij Rimske kurije
| jurisdiction         = 
| status               = aktiven
| headquarters         = Piazza Pio XII 10&lt;br&gt;00193 Rim, Italija
| coordinates          = 
| motto                = 
| employees            = 
| budget               = 
| minister_type        = prefekt
| minister1_name       = kardinal [[João Bráz de Aviz]]
| minister1_pfo        = 
| minister2_name       = 
| minister2_pfo        = &lt;!-- up to |minister8_name= --&gt;
| deputyminister_type  = 
| deputyminister1_name = 
| deputyminister1_pfo  = 
| deputyminister2_name = 
| deputyminister2_pfo  = &lt;!-- up to |deputyminister8_name= --&gt;
| chief1_name          = 
| chief1_position      = 
| chief2_name          = 
| chief2_position      = &lt;!-- up to |chief9_name= --&gt;
| parent_department    = 
| parent_agency        = 
| parent_agency_type   = &lt;!-- defaults to |type if left blank --&gt;
| child1_agency        = 
| child2_agency        = &lt;!-- up to |child25_agency= --&gt;
| keydocument1         = &lt;!-- up to |keydocument6= --&gt;
| website              = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran]
| agency_id            = 
| map                  = 
| map_size             = 
| map_caption          = 
| map_alt              = 
| footnotes            = 
| embed                = 
}}


'''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. 

Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]].

== Zgodovina==
Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==


== Viri==


== Zunanje povezave ==


{{RKC-stub}}


[[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]]
[[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]]
[[Kategorija:Rimska kurija]]</text>
      <sha1>me8tif44rxt27tnn4mlo8gy1si7l5iz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesem Evrovizije 2016</title>
    <ns>0</ns>
    <id>403667</id>
    <revision>
      <id>5736192</id>
      <parentid>5724763</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:05:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22455" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije 2016
| theme = ''Come Together (&lt;small&gt;&quot;Pridite skupaj!&quot;&lt;/small&gt;)''
| image = [[Slika:Eurovision_2016_Official_Logo.jpg|305px]]
&lt;small&gt;Evrovizija 2016 je potekala v Stockholmu&lt;/small&gt;
| semi1      = 10. maj 2016
| semi2      = 12. maj 2016
| final      = 14. maj 2016
| logo       =
| slovaksemi = 
| presenters ={{unbulleted list|[[Petra Mede]]|[[Måns Zelmerlöw]]}} 
| conductor = 
| exsupervisor = [[Jon Ola Sand]]
| exproducer = {{unbulleted list|Martin Österdahl|Johan Bernhagen}}
| director   = [[Sven Stojanović]]
Sveriges Television (SVT)
| host = {{esc|Švedska}}, [[Stockholm]]
| venue = [[Globe arena]]
| winner = {{Esc|Ukraine}} Jamala − »1944«
| windance = 
| svk =
| vote = 50 % prispevajo gledalci s svojimi telefonskimi glasovi 
50 % prispevajo strokovne žirije
| entries = 42
| debut =
| return = {{esc|Bosna in Hercegovina}}&lt;br /&gt;{{esc|Bolgarija}}&lt;br /&gt;{{esc|Hrvaška}}&lt;br /&gt;{{esc|Ukrajina}}
| withdraw = {{esc|Portugalska}}&lt;br&gt;{{esc|Romunija}}
| null =
| opening =
| openingl =
| interval =
| intervall =
| con =  Pesem Evrovizije
| pre = [[Pesem Evrovizije 2015|◄2015]]
| nex = [[Pesem evrovizije 2017|2017►]]
}}
{{location map+ |Sweden |float=right |width=190 |caption=Švedska, lokacije šestih mestnih kandidatov. Izbrano gostiteljsko mesto označena z modro piko in krepko pisavo, preostala mesta z rdečimi pikami.|places=
&lt;small&gt;{{location map~ |Sweden |lat=59.329444 |long=18.068611 |label=&lt;big&gt;'''[[Stockholm]]'''&lt;/big&gt;|mark=Blue pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=57.7     |long=11.966667 |label=[[Göteborg]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=58.4158     |long=15.6253 |label=[[Linköping]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=60.616667     |long=16.783333 |label=[[Sandviken]] in [[Gävle]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=63.290833     |long=18.715556 |label=[[Örnsköldsvik]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~ |Sweden |lat=55.583333 |long=13.033333 |label=[[Malmö]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
}}

'''61. [[Pesem Evrovizije]]''' je potekala 10. (prvi polfinale), 12. (drugi polfinale) in 14. maja 2016 (veliki finale). Tekmovanje je že šestič potekalo na Švedskem, natančneje v areni [[Globe arena|Ericsson Globe]] v [[Stockholm]]u, in to po zaslugi [[Måns Zelmerlöw|Månsa Zelmerlöwa]], ki je leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] zmagal s pesmijo »Heroes«. Måns je vodil vse tri večere prireditve skupaj s komičarko Petro Mede, ki je Evrosong vodila že leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmöju]]. Datume za posamezni večer so določili 16. marca 2015 na Dunaju.

Drugo leto zapored je sodelovala Avstralija, ki se je morala za razliko od leta prej, ko je bila neposredno uvrščena v finale, prebiti skozi polfinale. Na koncu je zasedla 2. mesto. Leto 2016 je prineslo eno največjih sprememb glasovanja po letu 1975: vsaka država je namreč podelila dva seta glasov, enega po mnenju strokovne žirije&lt;ref&gt;Slovensko strokovno žirijo so sestavljali: Marjetka Vovk ([[Maraaya]]), [[Eva Hren]], [[Clemens]], Tadej Košir ([[Muff]]) in Urša Vlašič.&lt;/ref&gt; in enega po mnenju občinstva. Leto je zaznamovala tudi izločitev Romunije, ki je že bila izbrala svojega predstavnika, nekaj tednov pred začetkom tekmovanja zaradi dolga njihove televizije do EBU-ja. V finalu je v spremljevalnem programu nastopil poseben gost − [[Justin Timberlake]], ki je predstavil svoj novi singel »Can't Stop The Feeling« in staro uspešnico »Rock Your Body«.

Slavila je ukrajinska pevka Jamala s pesmijo »1944«, ki govori o izgonu Tatarov s Krima leta 1944. Ukrajina ni bila ne zmagovalka žirij (to je bila Avstralija) ne občinstva (to je bila Rusija), zmagala pa je v skupnem seštevku.

== Države ==

[[File:ESC 2016 Map.svg|thumb|center|370px|{{legend|#22b14c|Sodelujoče države}}{{legend|#D00000|Izpadle države}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so nastopale v preteklosti, a niso nastopile v letu 2016}}]]

===1. polfinale===
V prvem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Švedska, Španija in Francija.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! &lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt; !! &lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|-
|01|| {{Esc|Finland}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;||[[Sandhja Kuivalainen|Sandhja]]||&quot;Sing It Away&quot;||&lt;small&gt;Odženi s petjem&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|15. || style=&quot;text-align:center&quot;|51
|-
|02|| {{Esc|Greece}} ||&lt;small&gt;gršk./angl.&lt;/small&gt;|| Argo||&quot;Utopian Land&quot;||&lt;small&gt;Utopična dežela&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|16. || style=&quot;text-align:center&quot;|44
|-
|03|| {{Esc|Moldova}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Lidia Isac||&quot;Falling Stars&quot;||&lt;small&gt;Padajoče zvezde&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|17. || style=&quot;text-align:center&quot;|33
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|04|| {{Esc|Hungary}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gábor Alfréd Fehérvári|Freddie]]||&quot;Pioneer&quot;||&lt;small&gt;Pionir&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|4. || style=&quot;text-align:center&quot;|197
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|05|| {{Esc|Croatia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Nina Kraljić||&quot;Lighthouse&quot;||&lt;small&gt;Svetilnik&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|10. || style=&quot;text-align:center&quot;|133
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|06|| {{Esc|Netherlands}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Douwe Bob ||&quot;Slow Down&quot;||&lt;small&gt;Iti počasneje&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|5. || style=&quot;text-align:center&quot;|197
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|07|| {{Esc|Armenia}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Iveta Mukučjan ||&quot;LoveWave&quot;||&lt;small&gt;Ljubezenski val&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|2. || style=&quot;text-align:center&quot;|243
|-
|08|| {{Esc|San Marino}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Serhat ||&quot;I Didn't Know&quot;||&lt;small&gt;Nisem vedel&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|12. || style=&quot;text-align:center&quot;|68
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|09|| {{Esc|Russia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||&quot;You Are the Only One&quot;||&lt;small&gt;Ti si edina&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|1. || style=&quot;text-align:center&quot;|342
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|10|| {{Esc|Czech Republic}}  ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gabriela Gunčíková]]||&quot;I Stand&quot;||&lt;small&gt;Stojim&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|9. || style=&quot;text-align:center&quot;|161
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|11|| {{Esc|Cyprus}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Minus One ||&quot;Alter Ego&quot;||&lt;small&gt;Drugi jaz&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|8. || style=&quot;text-align:center&quot;|164
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|12|| {{Esc|Austria}} ||&lt;small&gt;francoščina&lt;/small&gt;||ZOË||&quot;Loin d'ici&quot;|| &lt;small&gt;Daleč od tod&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|7. || style=&quot;text-align:center&quot;|170
|-
|13|| {{Esc|Estonia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Jüri Pootsmann||&quot;Play&quot;||&lt;small&gt;»Play«&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|18. || style=&quot;text-align:center&quot;|24
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|14|| {{Esc|Azerbaijan}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Samra||&quot;Miracle&quot;||&lt;small&gt;Čudež&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|6. || style=&quot;text-align:center&quot;|185
|-
|15|| {{Esc|Montenegro}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Highway ||&quot;Real Thing&quot;||&lt;small&gt;Prava stvar&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|13. || style=&quot;text-align:center&quot;|60
|-
|16|| {{Esc|Iceland}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Greta Salóme|| &quot;Hear Them Calling&quot;||&lt;small&gt;Prisluhnite njihovim klicem&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|14. || style=&quot;text-align:center&quot;|51
|-
|17|| {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || &lt;small&gt;bosanščina&lt;/small&gt;||Dalal &amp; Deen ft. Ana Rucner &amp; Jala||&quot;Ljubav je&quot;||&lt;small&gt;Ljubezen je&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|11. || style=&quot;text-align:center&quot;|104
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|18|| {{Esc|Malta}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; ||[[Ira Losco]] ||&quot;Walk on Water&quot;||&lt;small&gt;Hoditi po vodi&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|3. || style=&quot;text-align:center&quot;|209
|-
|}

=== 2. polfinale ===
V drugem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Nemčija, Velika Britanija in Italija.

{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! &lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt; !! &lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|01|| {{Esc|Latvia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Justs Sirmais|Justs]]||&quot;Heartbeat&quot;||&lt;small&gt;Srčni utrip&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|8. || style=&quot;text-align:center&quot;|132
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|02|| {{Esc|Poland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Michał Szpak]]||&quot;Color Of Your Life&quot;||&lt;small&gt;Barva tvojega življenja&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|6. || style=&quot;text-align:center&quot;|151
|-
|03|| {{Esc|Switzerland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Rykka|| &quot;The Last Of Our Kind&quot;||&lt;small&gt;Zadnja svoje vrste&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|18. || style=&quot;text-align:center&quot;|28
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|04|| {{Esc|Israel}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Hovi Star||&quot;Made Of Stars&quot;|||&lt;small&gt;Iz zvezd&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|7. || style=&quot;text-align:center&quot;|147
|-
|05|| {{Esc|Belarus}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || IVAN || &quot;Help You Fly&quot;|| &lt;small&gt;Pomagal ti bom leteti&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|12. || style=&quot;text-align:center&quot;|84
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|06|| {{Esc|Serbia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Sanja Vučić]] ZAA||&quot;Goodbye (Shelter)&quot;||&lt;small&gt;Nasvidenje (Zavetje)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|10. || style=&quot;text-align:center&quot;|105
|-
|07|| {{Esc|Ireland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || Nicky Byrne || &quot;Sunlight&quot; || &lt;small&gt;Sončna svetloba&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|15. || style=&quot;text-align:center&quot;|46
|-
|08|| {{Esc|Macedonia}} || &lt;small&gt;makedonščina&lt;/small&gt;|| Kaliopi || &quot;Dona&quot;||&lt;small&gt;Dona&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|11. || style=&quot;text-align:center&quot;|88
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|09|| {{Esc|Lithuania}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Donny Montell]]||&quot;I've Been Waiting For This Night&quot;||&lt;small&gt;Čakal sem na to noč&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|4. || style=&quot;text-align:center&quot;|222
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|10|| {{Esc|Australia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Dami Im||&quot;Sound Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Zvok tišine&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|1. || style=&quot;text-align:center&quot;|330
|-
|11|| {{Esc|Slovenia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Manuella Brečko|ManuElla]]||&quot;[[Blue and Red|Blue And Red]]&quot;||&lt;small&gt;Modra in rdeča&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|14. || style=&quot;text-align:center&quot;|57
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|12|| {{Esc|Bulgaria}} ||&lt;small&gt;angl./bolg.&lt;/small&gt;|| Poli Genova||&quot;If Love Was A Crime&quot;||&lt;small&gt;Če bi ljubezen bila zločin&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|5. || style=&quot;text-align:center&quot;|220
|-
|13|| {{Esc|Denmark}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Lighthouse X|| &quot;Soldiers Of Love&quot;||&lt;small&gt;Vojaki ljubezni&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|17. || style=&quot;text-align:center&quot;|34
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|14|| {{Esc|Ukraine}} || &lt;small&gt;angl./krim. Tatar&lt;/small&gt;|| [[Džamala]]||&quot;1944&quot;||&lt;small&gt;1944&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|2. || style=&quot;text-align:center&quot;|287
|-
|15||{{Esc|Norway}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Agnete||&quot;Icebreaker&quot;||&lt;small&gt;Ledolomilec&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|13. || style=&quot;text-align:center&quot;|63
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|16|| {{Esc|Georgia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Nika Kocharov]] &amp; Young Georgian Lolitaz ||&quot;Midnight Gold&quot;||&lt;small&gt;Polnočno zlato&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|9. || style=&quot;text-align:center&quot;|123
|-
|17|| {{Esc|Albania}} || &lt;small&gt;albanščina&lt;/small&gt; || Eneda Tarifa || &quot;Fairytale&quot;||&lt;small&gt;Pravljica&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|16. || style=&quot;text-align:center&quot;|45
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|18|| {{Esc|Belgium}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Laura Tesoro]]|| &quot;What's The Pressure&quot; || &lt;small&gt;Čemu pritisk&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|3. || style=&quot;text-align:center&quot;|274
|-
|}

===Finale===
{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
!#!!Država!!&lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt;!!Izvajalec!!Skladba!!Prevod!!&lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt;!!&lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|-
| 01 || {{Esc|Belgium}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Laura Tesoro]]|| &quot;What's The Pressure&quot; || &lt;small&gt;Čemu pritisk&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|10.||style=&quot;text-align:center&quot;|181
|-
| 02 || {{Esc|Czech Republic}}  ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gabriela Gunčíková]]||&quot;I Stand&quot;||&lt;small&gt;Stojim&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|25.||style=&quot;text-align:center&quot;|41
|-
| 03 || {{Esc|Netherlands}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Douwe Bob ||&quot;Slow Down&quot;||&lt;small&gt;Iti počasneje&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|11.||style=&quot;text-align:center&quot;|153
|-
| 04 || {{Esc|Azerbaijan}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Samra||&quot;Miracle&quot;||&lt;small&gt;Čudež&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|17.||style=&quot;text-align:center&quot;|117
|-
| 05 || {{Esc|Hungary}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Freddie||&quot;Pioneer&quot;||&lt;small&gt;Pionir&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|19.||style=&quot;text-align:center&quot;|108
|-
| 06 || {{Esc|Italy}} ||&lt;small&gt;ita./angl.&lt;/small&gt;||Francesca Michielin||&quot;No Degree Of Separation&quot;||&lt;small&gt;Ni stopenj ločevanja&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|16.||style=&quot;text-align:center&quot;|124
|-
| 07 || {{Esc|Israel}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Hovi Star||&quot;Made Of Stars&quot;|||&lt;small&gt;Iz zvezd&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|14.||style=&quot;text-align:center&quot;|135
|-
| 08 || {{Esc|Bulgaria}} ||&lt;small&gt;angl./bolg.&lt;/small&gt;|| Poli Genova||&quot;If Love Was A Crime&quot;||&lt;small&gt;Če bi ljubezen bila zločin&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|4.||style=&quot;text-align:center&quot;|307
|-
| 09 || {{Esc|Sweden}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Frans Jeppsson Wall|Frans]]||&quot;If I Were Sorry&quot;||&lt;small&gt;Če bi mi bilo žal&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|5.||style=&quot;text-align:center&quot;|261
|-
| 10 || {{Esc|Germany}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Jamie-Lee Kriewitz||&quot;Ghost&quot;||&lt;small&gt;Duh&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|26.||style=&quot;text-align:center&quot;|11
|-
| 11 || {{Esc|France}} ||&lt;small&gt;fran./angl.&lt;/small&gt;||Amir||&quot;J'ai cherché&quot;||&lt;small&gt;Iskal sem&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|6.||style=&quot;text-align:center&quot;|257
|-
| 12 || {{Esc|Poland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Michał Szpak]]||&quot;Color Of Your Life&quot;||&lt;small&gt;Barva tvojega življenja&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|8.||style=&quot;text-align:center&quot;|229
|-
| 13 || {{Esc|Australia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Dami Im||&quot;Sound Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Zvok tišine&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|2.||style=&quot;text-align:center&quot;|511
|-
| 14 || {{Esc|Cyprus}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Minus One ||&quot;Alter Ego&quot;||&lt;small&gt;Drugi jaz&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|21.||style=&quot;text-align:center&quot;|96
|-
| 15 || {{Esc|Serbia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Sanja Vučić]] ZAA||&quot;Goodbye (Shelter)&quot;||&lt;small&gt;Nasvidenje (Zavetje)&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|18.||style=&quot;text-align:center&quot;|115
|-
| 16 || {{Esc|Lithuania}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Donny Montell]]||&quot;I've Been Waiting For This Night&quot;||&lt;small&gt;Čakal sem na to noč&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|9.||style=&quot;text-align:center&quot;|200
|-
| 17 || {{Esc|Croatia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Nina Kraljić||&quot;Lighthouse&quot;||&lt;small&gt;Svetilnik&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|23.||style=&quot;text-align:center&quot;|73
|-
| 18 || {{Esc|Russia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||&quot;You Are the Only One&quot;||&lt;small&gt;Ti si edina&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|3.||style=&quot;text-align:center&quot;|491
|-
| 19 || {{Esc|Spain}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Barei||&quot;Say Yay!&quot;||&lt;small&gt;Reci jej&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|22.||style=&quot;text-align:center&quot;|77
|-
| 20 || {{Esc|Latvia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Justs Sirmais|Justs]]||&quot;Heartbeat&quot;||&lt;small&gt;Srčni utrip&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|15.||style=&quot;text-align:center&quot;|132
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
|'''21''' || '''{{Esc|Ukraine}}''' || &lt;small&gt;'''angleščina&lt;ref&gt;refren je pet v [[Krimski Tatar|krimskemu tataru]]&lt;/ref&gt;'''&lt;/small&gt;|| '''[[Džamala|Jamala]]'''||&quot;'''1944'''&quot;||&lt;small&gt;'''1944'''&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|'''1.'''||style=&quot;text-align:center&quot;|'''534'''
|-
| 22 || {{Esc|Malta}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Ira Losco]]||&quot;Walk on Water&quot;||&lt;small&gt;Hoditi po vodi&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|12.||style=&quot;text-align:center&quot;|153
|-
| 23 || {{Esc|Georgia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Nika Kocharov]] &amp; Young Georgian Lolitaz ||&quot;Midnight Gold&quot;||&lt;small&gt;Polnočno zlato&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|20.||style=&quot;text-align:center&quot;|104
|-
| 24 || {{Esc|Austria}} ||&lt;small&gt;francoščina&lt;/small&gt;||ZOË||&quot;Loin d'ici&quot;|| &lt;small&gt;Daleč od tod&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|13.||style=&quot;text-align:center&quot;|151
|-
| 25 || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; ||Joe and Jake ||&quot;You're not alone&quot;|| &lt;small&gt;Nisi sam&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|24.||style=&quot;text-align:center&quot;|62
|-
| 26 || {{Esc|Armenia}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Iveta Mukučjan ||&quot;LoveWave&quot;||&lt;small&gt;Ljubezenski val&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|7.||style=&quot;text-align:center&quot;|249
|}

=== Skupina ===
Države, ki si največkrat izmenjajo glasove, so letos razdelili v šest skupin. Države v teh skupinah so enakomerno razdelili med oba polfinala, v vsakega približno polovico teh držav. Tako nameravajo preprečiti tako imenovano &quot;prijateljsko glasovanje&quot;, kjer prijatelske države glasujejo druga za drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
!1
!2
!3
!4
!5
!6
|-
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Albania|y = 2016}}
* {{Esc|Bosnia and Herzegovina|y = 2016}}
* {{Esc|Croatia|y = 2016}}
* {{Esc|Macedonia|y = 2016}}
* {{Esc|Montenegro|y = 2016}}
* {{Esc|Serbia|y = 2016}}
* {{Esc|Slovenia|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Denmark|y = 2016}}
* {{Esc|Estonia|y = 2016}}
* {{Esc|Finland|y = 2016}}
* {{Esc|Iceland|y = 2016}}
* {{Esc|Latvia|y = 2016}}
* {{Esc|Norway|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Armenia|y = 2016}}
* {{Esc|Azerbaijan|y = 2016}}
* {{Esc|Belarus|y = 2016}}
* {{Esc|Georgia|y = 2016}}
* {{Esc|Russia|y = 2016}}
* {{Esc|Ukraine|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Australia|y = 2016}}
* {{Esc|Belgium|y = 2016}}
* {{Esc|Bulgaria|y = 2016}}
* {{Esc|Cyprus|y = 2016}}
* {{Esc|Greece|y = 2016}}
* {{Esc|Netherlands|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Czech Republic|y = 2016}}
* {{Esc|Ireland|y = 2016}}
* {{Esc|Lithuania|y = 2016}}
* {{Esc|Malta|y = 2016}}
* {{Esc|Poland|y = 2016}}
* {{Esc|San Marino|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Austria|y = 2016}}
* {{Esc|Hungary|y = 2016}}
* {{Esc|Moldova|y = 2016}}
* {{Esc|Romania|y = 2016}}
* {{Esc|Switzerland|y = 2016}}
|}

== Ostale države ==

=== Izključitev ===
*{{Esc|Romania}} - Romunija je letos izključena s strani Evropske radiofuzne zveze EBU, ker javna televizija TVR ni poravnala dolga, ki je znašal več kot 10 milijonov evrov. Če ne bi bila Romunija izključena, bi Romunijo predstavljal Ovidiu Anton - &quot;Moment of Silence&quot; (&lt;small&gt;Trenutek tišine&lt;/small&gt;) pod zaporedno številko 12 v drugem polfinalnem večeru, pesem pa bi bila v angleščini.
{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod
|-
|12|| {{Esc|Romania}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Ovidiu Anton||&quot;Moment Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Trenutek tišine&lt;/small&gt;
|-
|}

=== Izvenevropsko sodelovanje ===
*{{esc|Avstralija}} - Zaradi 60. obletnice je Avstralija prvič nastopila leta 2015, ko jo je EBU (Evropska radiodifuzna zveza) potrdila, da bo Avstralija v letu 2015 na evrovizijski oder stopila kot država tekmovalka, ki bo obravnavana enakopravno kot vse države sotekmovalke. Avstralija Pesem Evrovizije prenaša od leta 1983, ko so prvič svoje komentatorje pripeljali v Baku, leta 2012, leta 2013 so v Evropo poslali svojo »razglednico«, v Kobenhavnu leta 2014 pa je avstralske barve v spremljevalnem programu zastopala Jessica Mauboy. Lansko leto so Avstralci v enakovreden boj poslali Guya Sebastiena. Avstralija se tudi letos vrača na Evrovizijski oder (Pesem Evrovizije 2016).

=== Uradno odstopile ===

*{{Esc|Andorra}}  - Andora se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder.
*{{Esc|Lebanon}}  - Libanon ne izključuje sodelovanja na Pesmi Evroviziji v Stockholmu, ki navaja v elektronski pošti &quot;Nismo še prepričani, delamo na tem in boste obveščeni o spremembah&quot;.
* {{esc|Lihtenštajn}} - Lihtenštajn se želi pridružiti Evroviziji, vendar ni član EBU
*{{Esc|Luxembourg}}  - Kljub petim zmagam je Luksemburg odpovedal povratek na ESC.
* {{esc|Maroko}} - Maroko se ne udeležuje Evrovizije od leta 1980.
*{{Esc|Monaco}} - Monako se ne namerava vrniti na Evrovizijo.
*{{Esc|Portugal}} – Čeprav so se odločili, da sodelujejo v tekmovanju, je Portugalska zaradi spremenjenega sistema v izbirnem postopku za Pesem Evrovizije nepričakovano odpovedala  nastop v Stockholmu.
*{{Esc|Slovakia}} - Slovaška se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder zaradi premajhne gledanosti.
*{{Esc|Turkey}} - Turčija na Evroviziji ne bo sodelovala, dokler se žirija in velikih 5 ne ukine, čeprav so napovedali, da se bodo ponovno pridružili  v letu 2016

=== Pridružitveni člani EBU ===
*{{Esc|Kazahstan}} је pridružitvena članica, vendar je za upravičenost udeležbe potrebeno nacionalno radijsko in televizijsko članstvo pred aktivnim članstvom EBU.

=== Niso člani EBU ===
*{{Esc|China}} - Hunan televizija je napovedala, da ima interes za sodelovanje na Evroviziji, vendar se je EBU odzval in zanikal, da bi Kitajska lahko nastopila svoj prvi nastop na tekmovanju kot gost ali kot polnopravne udeleženke. 
*{{Esc|Faroe Islands}} Ferski otoki želijo biti del EBU članstva. Ker pa nimajo pogoja za članstvo EBU, so zaradi članstva otoške danskega kraljestva, zavrnjena.
*{{Esc|Kosovo}} Ker je Kosovo delno priznana država, ne more biti član EBU, ki bi lahko sodelovala na Pesmi Evrovizije. Vendar ne morejo potrditi, kako bi to bilo doseženo in s tem uresničili članstvo v EBU. Po pričakovanjih je EBU v celoti zavrnil nedovoljeno zahtevo za udeležbo Kosova, saj enostransko prijavljene države na ozemlju Republike Srbije  lahko doseže le sama republika Srbija.
*{{Esc|Liechtenstein}} se ne more udeležiti zaradi nezadostnih sredstev za članstvo v EBU

==Opombe==
{{Reflist}}

== Viri ==

* {{official|http://www.eurovision.tv/}}
{{Pesem Evrovizije}}
{{music-stub}}
[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2016 v glasbi]]</text>
      <sha1>5gx1fdjnyd6fqlj4iagzsb1j5tdllxx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736193</id>
      <parentid>5736192</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:19:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Finale */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22486" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije 2016
| theme = ''Come Together (&lt;small&gt;&quot;Pridite skupaj!&quot;&lt;/small&gt;)''
| image = [[Slika:Eurovision_2016_Official_Logo.jpg|305px]]
&lt;small&gt;Evrovizija 2016 je potekala v Stockholmu&lt;/small&gt;
| semi1      = 10. maj 2016
| semi2      = 12. maj 2016
| final      = 14. maj 2016
| logo       =
| slovaksemi = 
| presenters ={{unbulleted list|[[Petra Mede]]|[[Måns Zelmerlöw]]}} 
| conductor = 
| exsupervisor = [[Jon Ola Sand]]
| exproducer = {{unbulleted list|Martin Österdahl|Johan Bernhagen}}
| director   = [[Sven Stojanović]]
Sveriges Television (SVT)
| host = {{esc|Švedska}}, [[Stockholm]]
| venue = [[Globe arena]]
| winner = {{Esc|Ukraine}} Jamala − »1944«
| windance = 
| svk =
| vote = 50 % prispevajo gledalci s svojimi telefonskimi glasovi 
50 % prispevajo strokovne žirije
| entries = 42
| debut =
| return = {{esc|Bosna in Hercegovina}}&lt;br /&gt;{{esc|Bolgarija}}&lt;br /&gt;{{esc|Hrvaška}}&lt;br /&gt;{{esc|Ukrajina}}
| withdraw = {{esc|Portugalska}}&lt;br&gt;{{esc|Romunija}}
| null =
| opening =
| openingl =
| interval =
| intervall =
| con =  Pesem Evrovizije
| pre = [[Pesem Evrovizije 2015|◄2015]]
| nex = [[Pesem evrovizije 2017|2017►]]
}}
{{location map+ |Sweden |float=right |width=190 |caption=Švedska, lokacije šestih mestnih kandidatov. Izbrano gostiteljsko mesto označena z modro piko in krepko pisavo, preostala mesta z rdečimi pikami.|places=
&lt;small&gt;{{location map~ |Sweden |lat=59.329444 |long=18.068611 |label=&lt;big&gt;'''[[Stockholm]]'''&lt;/big&gt;|mark=Blue pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=57.7     |long=11.966667 |label=[[Göteborg]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=58.4158     |long=15.6253 |label=[[Linköping]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=60.616667     |long=16.783333 |label=[[Sandviken]] in [[Gävle]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=63.290833     |long=18.715556 |label=[[Örnsköldsvik]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~ |Sweden |lat=55.583333 |long=13.033333 |label=[[Malmö]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
}}

'''61. [[Pesem Evrovizije]]''' je potekala 10. (prvi polfinale), 12. (drugi polfinale) in 14. maja 2016 (veliki finale). Tekmovanje je že šestič potekalo na Švedskem, natančneje v areni [[Globe arena|Ericsson Globe]] v [[Stockholm]]u, in to po zaslugi [[Måns Zelmerlöw|Månsa Zelmerlöwa]], ki je leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] zmagal s pesmijo »Heroes«. Måns je vodil vse tri večere prireditve skupaj s komičarko Petro Mede, ki je Evrosong vodila že leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmöju]]. Datume za posamezni večer so določili 16. marca 2015 na Dunaju.

Drugo leto zapored je sodelovala Avstralija, ki se je morala za razliko od leta prej, ko je bila neposredno uvrščena v finale, prebiti skozi polfinale. Na koncu je zasedla 2. mesto. Leto 2016 je prineslo eno največjih sprememb glasovanja po letu 1975: vsaka država je namreč podelila dva seta glasov, enega po mnenju strokovne žirije&lt;ref&gt;Slovensko strokovno žirijo so sestavljali: Marjetka Vovk ([[Maraaya]]), [[Eva Hren]], [[Clemens]], Tadej Košir ([[Muff]]) in Urša Vlašič.&lt;/ref&gt; in enega po mnenju občinstva. Leto je zaznamovala tudi izločitev Romunije, ki je že bila izbrala svojega predstavnika, nekaj tednov pred začetkom tekmovanja zaradi dolga njihove televizije do EBU-ja. V finalu je v spremljevalnem programu nastopil poseben gost − [[Justin Timberlake]], ki je predstavil svoj novi singel »Can't Stop The Feeling« in staro uspešnico »Rock Your Body«.

Slavila je ukrajinska pevka Jamala s pesmijo »1944«, ki govori o izgonu Tatarov s Krima leta 1944. Ukrajina ni bila ne zmagovalka žirij (to je bila Avstralija) ne občinstva (to je bila Rusija), zmagala pa je v skupnem seštevku.

== Države ==

[[File:ESC 2016 Map.svg|thumb|center|370px|{{legend|#22b14c|Sodelujoče države}}{{legend|#D00000|Izpadle države}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so nastopale v preteklosti, a niso nastopile v letu 2016}}]]

===1. polfinale===
V prvem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Švedska, Španija in Francija.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! &lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt; !! &lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|-
|01|| {{Esc|Finland}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;||[[Sandhja Kuivalainen|Sandhja]]||&quot;Sing It Away&quot;||&lt;small&gt;Odženi s petjem&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|15. || style=&quot;text-align:center&quot;|51
|-
|02|| {{Esc|Greece}} ||&lt;small&gt;gršk./angl.&lt;/small&gt;|| Argo||&quot;Utopian Land&quot;||&lt;small&gt;Utopična dežela&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|16. || style=&quot;text-align:center&quot;|44
|-
|03|| {{Esc|Moldova}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Lidia Isac||&quot;Falling Stars&quot;||&lt;small&gt;Padajoče zvezde&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|17. || style=&quot;text-align:center&quot;|33
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|04|| {{Esc|Hungary}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gábor Alfréd Fehérvári|Freddie]]||&quot;Pioneer&quot;||&lt;small&gt;Pionir&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|4. || style=&quot;text-align:center&quot;|197
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|05|| {{Esc|Croatia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Nina Kraljić||&quot;Lighthouse&quot;||&lt;small&gt;Svetilnik&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|10. || style=&quot;text-align:center&quot;|133
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|06|| {{Esc|Netherlands}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Douwe Bob ||&quot;Slow Down&quot;||&lt;small&gt;Iti počasneje&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|5. || style=&quot;text-align:center&quot;|197
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|07|| {{Esc|Armenia}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Iveta Mukučjan ||&quot;LoveWave&quot;||&lt;small&gt;Ljubezenski val&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|2. || style=&quot;text-align:center&quot;|243
|-
|08|| {{Esc|San Marino}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Serhat ||&quot;I Didn't Know&quot;||&lt;small&gt;Nisem vedel&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|12. || style=&quot;text-align:center&quot;|68
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|09|| {{Esc|Russia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||&quot;You Are the Only One&quot;||&lt;small&gt;Ti si edina&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|1. || style=&quot;text-align:center&quot;|342
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|10|| {{Esc|Czech Republic}}  ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gabriela Gunčíková]]||&quot;I Stand&quot;||&lt;small&gt;Stojim&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|9. || style=&quot;text-align:center&quot;|161
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|11|| {{Esc|Cyprus}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Minus One ||&quot;Alter Ego&quot;||&lt;small&gt;Drugi jaz&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|8. || style=&quot;text-align:center&quot;|164
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|12|| {{Esc|Austria}} ||&lt;small&gt;francoščina&lt;/small&gt;||ZOË||&quot;Loin d'ici&quot;|| &lt;small&gt;Daleč od tod&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|7. || style=&quot;text-align:center&quot;|170
|-
|13|| {{Esc|Estonia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Jüri Pootsmann||&quot;Play&quot;||&lt;small&gt;»Play«&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|18. || style=&quot;text-align:center&quot;|24
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|14|| {{Esc|Azerbaijan}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Samra||&quot;Miracle&quot;||&lt;small&gt;Čudež&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|6. || style=&quot;text-align:center&quot;|185
|-
|15|| {{Esc|Montenegro}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Highway ||&quot;Real Thing&quot;||&lt;small&gt;Prava stvar&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|13. || style=&quot;text-align:center&quot;|60
|-
|16|| {{Esc|Iceland}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Greta Salóme|| &quot;Hear Them Calling&quot;||&lt;small&gt;Prisluhnite njihovim klicem&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|14. || style=&quot;text-align:center&quot;|51
|-
|17|| {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || &lt;small&gt;bosanščina&lt;/small&gt;||Dalal &amp; Deen ft. Ana Rucner &amp; Jala||&quot;Ljubav je&quot;||&lt;small&gt;Ljubezen je&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|11. || style=&quot;text-align:center&quot;|104
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|18|| {{Esc|Malta}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; ||[[Ira Losco]] ||&quot;Walk on Water&quot;||&lt;small&gt;Hoditi po vodi&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|3. || style=&quot;text-align:center&quot;|209
|-
|}

=== 2. polfinale ===
V drugem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Nemčija, Velika Britanija in Italija.

{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! &lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt; !! &lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|01|| {{Esc|Latvia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Justs Sirmais|Justs]]||&quot;Heartbeat&quot;||&lt;small&gt;Srčni utrip&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|8. || style=&quot;text-align:center&quot;|132
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|02|| {{Esc|Poland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Michał Szpak]]||&quot;Color Of Your Life&quot;||&lt;small&gt;Barva tvojega življenja&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|6. || style=&quot;text-align:center&quot;|151
|-
|03|| {{Esc|Switzerland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Rykka|| &quot;The Last Of Our Kind&quot;||&lt;small&gt;Zadnja svoje vrste&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|18. || style=&quot;text-align:center&quot;|28
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|04|| {{Esc|Israel}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Hovi Star||&quot;Made Of Stars&quot;|||&lt;small&gt;Iz zvezd&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|7. || style=&quot;text-align:center&quot;|147
|-
|05|| {{Esc|Belarus}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || IVAN || &quot;Help You Fly&quot;|| &lt;small&gt;Pomagal ti bom leteti&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|12. || style=&quot;text-align:center&quot;|84
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|06|| {{Esc|Serbia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Sanja Vučić]] ZAA||&quot;Goodbye (Shelter)&quot;||&lt;small&gt;Nasvidenje (Zavetje)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|10. || style=&quot;text-align:center&quot;|105
|-
|07|| {{Esc|Ireland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || Nicky Byrne || &quot;Sunlight&quot; || &lt;small&gt;Sončna svetloba&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|15. || style=&quot;text-align:center&quot;|46
|-
|08|| {{Esc|Macedonia}} || &lt;small&gt;makedonščina&lt;/small&gt;|| Kaliopi || &quot;Dona&quot;||&lt;small&gt;Dona&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|11. || style=&quot;text-align:center&quot;|88
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|09|| {{Esc|Lithuania}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Donny Montell]]||&quot;I've Been Waiting For This Night&quot;||&lt;small&gt;Čakal sem na to noč&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|4. || style=&quot;text-align:center&quot;|222
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|10|| {{Esc|Australia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Dami Im||&quot;Sound Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Zvok tišine&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|1. || style=&quot;text-align:center&quot;|330
|-
|11|| {{Esc|Slovenia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Manuella Brečko|ManuElla]]||&quot;[[Blue and Red|Blue And Red]]&quot;||&lt;small&gt;Modra in rdeča&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|14. || style=&quot;text-align:center&quot;|57
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|12|| {{Esc|Bulgaria}} ||&lt;small&gt;angl./bolg.&lt;/small&gt;|| Poli Genova||&quot;If Love Was A Crime&quot;||&lt;small&gt;Če bi ljubezen bila zločin&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|5. || style=&quot;text-align:center&quot;|220
|-
|13|| {{Esc|Denmark}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Lighthouse X|| &quot;Soldiers Of Love&quot;||&lt;small&gt;Vojaki ljubezni&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|17. || style=&quot;text-align:center&quot;|34
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|14|| {{Esc|Ukraine}} || &lt;small&gt;angl./krim. Tatar&lt;/small&gt;|| [[Džamala]]||&quot;1944&quot;||&lt;small&gt;1944&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|2. || style=&quot;text-align:center&quot;|287
|-
|15||{{Esc|Norway}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Agnete||&quot;Icebreaker&quot;||&lt;small&gt;Ledolomilec&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|13. || style=&quot;text-align:center&quot;|63
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|16|| {{Esc|Georgia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Nika Kocharov]] &amp; Young Georgian Lolitaz ||&quot;Midnight Gold&quot;||&lt;small&gt;Polnočno zlato&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|9. || style=&quot;text-align:center&quot;|123
|-
|17|| {{Esc|Albania}} || &lt;small&gt;albanščina&lt;/small&gt; || Eneda Tarifa || &quot;Fairytale&quot;||&lt;small&gt;Pravljica&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|16. || style=&quot;text-align:center&quot;|45
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|18|| {{Esc|Belgium}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Laura Tesoro]]|| &quot;What's The Pressure&quot; || &lt;small&gt;Čemu pritisk&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|3. || style=&quot;text-align:center&quot;|274
|-
|}

===Finale===
{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
!#!!Država!!&lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt;!!Izvajalec!!Skladba!!Prevod!!&lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt;!!&lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|-
| 01 || {{Esc|Belgium}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Laura Tesoro]]|| &quot;What's The Pressure&quot; || &lt;small&gt;Čemu pritisk&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|10.||style=&quot;text-align:center&quot;|181
|-
| 02 || {{Esc|Czech Republic}}  ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gabriela Gunčíková]]||&quot;I Stand&quot;||&lt;small&gt;Stojim&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|25.||style=&quot;text-align:center&quot;|41
|-
| 03 || {{Esc|Netherlands}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Douwe Bob ||&quot;Slow Down&quot;||&lt;small&gt;Iti počasneje&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|11.||style=&quot;text-align:center&quot;|153
|-
| 04 || {{Esc|Azerbaijan}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Samra||&quot;Miracle&quot;||&lt;small&gt;Čudež&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|17.||style=&quot;text-align:center&quot;|117
|-
| 05 || {{Esc|Hungary}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gábor Alfréd Fehérvári|Freddie]]||&quot;Pioneer&quot;||&lt;small&gt;Pionir&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|19.||style=&quot;text-align:center&quot;|108
|-
| 06 || {{Esc|Italy}} ||&lt;small&gt;ita./angl.&lt;/small&gt;||Francesca Michielin||&quot;No Degree Of Separation&quot;||&lt;small&gt;Ni stopenj ločevanja&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|16.||style=&quot;text-align:center&quot;|124
|-
| 07 || {{Esc|Israel}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Hovi Star||&quot;Made Of Stars&quot;|||&lt;small&gt;Iz zvezd&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|14.||style=&quot;text-align:center&quot;|135
|-
| 08 || {{Esc|Bulgaria}} ||&lt;small&gt;angl./bolg.&lt;/small&gt;|| Poli Genova||&quot;If Love Was A Crime&quot;||&lt;small&gt;Če bi ljubezen bila zločin&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|4.||style=&quot;text-align:center&quot;|307
|-
| 09 || {{Esc|Sweden}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Frans Jeppsson Wall|Frans]]||&quot;If I Were Sorry&quot;||&lt;small&gt;Če bi mi bilo žal&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|5.||style=&quot;text-align:center&quot;|261
|-
| 10 || {{Esc|Germany}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Jamie-Lee Kriewitz||&quot;Ghost&quot;||&lt;small&gt;Duh&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|26.||style=&quot;text-align:center&quot;|11
|-
| 11 || {{Esc|France}} ||&lt;small&gt;fran./angl.&lt;/small&gt;||Amir||&quot;J'ai cherché&quot;||&lt;small&gt;Iskal sem&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|6.||style=&quot;text-align:center&quot;|257
|-
| 12 || {{Esc|Poland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Michał Szpak]]||&quot;Color Of Your Life&quot;||&lt;small&gt;Barva tvojega življenja&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|8.||style=&quot;text-align:center&quot;|229
|-
| 13 || {{Esc|Australia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Dami Im||&quot;Sound Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Zvok tišine&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|2.||style=&quot;text-align:center&quot;|511
|-
| 14 || {{Esc|Cyprus}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Minus One ||&quot;Alter Ego&quot;||&lt;small&gt;Drugi jaz&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|21.||style=&quot;text-align:center&quot;|96
|-
| 15 || {{Esc|Serbia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Sanja Vučić]] ZAA||&quot;Goodbye (Shelter)&quot;||&lt;small&gt;Nasvidenje (Zavetje)&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|18.||style=&quot;text-align:center&quot;|115
|-
| 16 || {{Esc|Lithuania}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Donny Montell]]||&quot;I've Been Waiting For This Night&quot;||&lt;small&gt;Čakal sem na to noč&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|9.||style=&quot;text-align:center&quot;|200
|-
| 17 || {{Esc|Croatia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Nina Kraljić||&quot;Lighthouse&quot;||&lt;small&gt;Svetilnik&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|23.||style=&quot;text-align:center&quot;|73
|-
| 18 || {{Esc|Russia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||&quot;You Are the Only One&quot;||&lt;small&gt;Ti si edina&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|3.||style=&quot;text-align:center&quot;|491
|-
| 19 || {{Esc|Spain}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Barei||&quot;Say Yay!&quot;||&lt;small&gt;Reci jej&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|22.||style=&quot;text-align:center&quot;|77
|-
| 20 || {{Esc|Latvia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Justs Sirmais|Justs]]||&quot;Heartbeat&quot;||&lt;small&gt;Srčni utrip&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|15.||style=&quot;text-align:center&quot;|132
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
|'''21''' || '''{{Esc|Ukraine}}''' || &lt;small&gt;'''angleščina&lt;ref&gt;refren je pet v [[Krimski Tatar|krimskemu tataru]]&lt;/ref&gt;'''&lt;/small&gt;|| '''[[Džamala|Jamala]]'''||&quot;'''1944'''&quot;||&lt;small&gt;'''1944'''&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|'''1.'''||style=&quot;text-align:center&quot;|'''534'''
|-
| 22 || {{Esc|Malta}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Ira Losco]]||&quot;Walk on Water&quot;||&lt;small&gt;Hoditi po vodi&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|12.||style=&quot;text-align:center&quot;|153
|-
| 23 || {{Esc|Georgia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Nika Kocharov]] &amp; Young Georgian Lolitaz ||&quot;Midnight Gold&quot;||&lt;small&gt;Polnočno zlato&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|20.||style=&quot;text-align:center&quot;|104
|-
| 24 || {{Esc|Austria}} ||&lt;small&gt;francoščina&lt;/small&gt;||ZOË||&quot;Loin d'ici&quot;|| &lt;small&gt;Daleč od tod&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|13.||style=&quot;text-align:center&quot;|151
|-
| 25 || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; ||Joe and Jake ||&quot;You're not alone&quot;|| &lt;small&gt;Nisi sam&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|24.||style=&quot;text-align:center&quot;|62
|-
| 26 || {{Esc|Armenia}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Iveta Mukučjan ||&quot;LoveWave&quot;||&lt;small&gt;Ljubezenski val&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|7.||style=&quot;text-align:center&quot;|249
|}

=== Skupina ===
Države, ki si največkrat izmenjajo glasove, so letos razdelili v šest skupin. Države v teh skupinah so enakomerno razdelili med oba polfinala, v vsakega približno polovico teh držav. Tako nameravajo preprečiti tako imenovano &quot;prijateljsko glasovanje&quot;, kjer prijatelske države glasujejo druga za drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
!1
!2
!3
!4
!5
!6
|-
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Albania|y = 2016}}
* {{Esc|Bosnia and Herzegovina|y = 2016}}
* {{Esc|Croatia|y = 2016}}
* {{Esc|Macedonia|y = 2016}}
* {{Esc|Montenegro|y = 2016}}
* {{Esc|Serbia|y = 2016}}
* {{Esc|Slovenia|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Denmark|y = 2016}}
* {{Esc|Estonia|y = 2016}}
* {{Esc|Finland|y = 2016}}
* {{Esc|Iceland|y = 2016}}
* {{Esc|Latvia|y = 2016}}
* {{Esc|Norway|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Armenia|y = 2016}}
* {{Esc|Azerbaijan|y = 2016}}
* {{Esc|Belarus|y = 2016}}
* {{Esc|Georgia|y = 2016}}
* {{Esc|Russia|y = 2016}}
* {{Esc|Ukraine|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Australia|y = 2016}}
* {{Esc|Belgium|y = 2016}}
* {{Esc|Bulgaria|y = 2016}}
* {{Esc|Cyprus|y = 2016}}
* {{Esc|Greece|y = 2016}}
* {{Esc|Netherlands|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Czech Republic|y = 2016}}
* {{Esc|Ireland|y = 2016}}
* {{Esc|Lithuania|y = 2016}}
* {{Esc|Malta|y = 2016}}
* {{Esc|Poland|y = 2016}}
* {{Esc|San Marino|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Austria|y = 2016}}
* {{Esc|Hungary|y = 2016}}
* {{Esc|Moldova|y = 2016}}
* {{Esc|Romania|y = 2016}}
* {{Esc|Switzerland|y = 2016}}
|}

== Ostale države ==

=== Izključitev ===
*{{Esc|Romania}} - Romunija je letos izključena s strani Evropske radiofuzne zveze EBU, ker javna televizija TVR ni poravnala dolga, ki je znašal več kot 10 milijonov evrov. Če ne bi bila Romunija izključena, bi Romunijo predstavljal Ovidiu Anton - &quot;Moment of Silence&quot; (&lt;small&gt;Trenutek tišine&lt;/small&gt;) pod zaporedno številko 12 v drugem polfinalnem večeru, pesem pa bi bila v angleščini.
{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod
|-
|12|| {{Esc|Romania}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Ovidiu Anton||&quot;Moment Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Trenutek tišine&lt;/small&gt;
|-
|}

=== Izvenevropsko sodelovanje ===
*{{esc|Avstralija}} - Zaradi 60. obletnice je Avstralija prvič nastopila leta 2015, ko jo je EBU (Evropska radiodifuzna zveza) potrdila, da bo Avstralija v letu 2015 na evrovizijski oder stopila kot država tekmovalka, ki bo obravnavana enakopravno kot vse države sotekmovalke. Avstralija Pesem Evrovizije prenaša od leta 1983, ko so prvič svoje komentatorje pripeljali v Baku, leta 2012, leta 2013 so v Evropo poslali svojo »razglednico«, v Kobenhavnu leta 2014 pa je avstralske barve v spremljevalnem programu zastopala Jessica Mauboy. Lansko leto so Avstralci v enakovreden boj poslali Guya Sebastiena. Avstralija se tudi letos vrača na Evrovizijski oder (Pesem Evrovizije 2016).

=== Uradno odstopile ===

*{{Esc|Andorra}}  - Andora se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder.
*{{Esc|Lebanon}}  - Libanon ne izključuje sodelovanja na Pesmi Evroviziji v Stockholmu, ki navaja v elektronski pošti &quot;Nismo še prepričani, delamo na tem in boste obveščeni o spremembah&quot;.
* {{esc|Lihtenštajn}} - Lihtenštajn se želi pridružiti Evroviziji, vendar ni član EBU
*{{Esc|Luxembourg}}  - Kljub petim zmagam je Luksemburg odpovedal povratek na ESC.
* {{esc|Maroko}} - Maroko se ne udeležuje Evrovizije od leta 1980.
*{{Esc|Monaco}} - Monako se ne namerava vrniti na Evrovizijo.
*{{Esc|Portugal}} – Čeprav so se odločili, da sodelujejo v tekmovanju, je Portugalska zaradi spremenjenega sistema v izbirnem postopku za Pesem Evrovizije nepričakovano odpovedala  nastop v Stockholmu.
*{{Esc|Slovakia}} - Slovaška se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder zaradi premajhne gledanosti.
*{{Esc|Turkey}} - Turčija na Evroviziji ne bo sodelovala, dokler se žirija in velikih 5 ne ukine, čeprav so napovedali, da se bodo ponovno pridružili  v letu 2016

=== Pridružitveni člani EBU ===
*{{Esc|Kazahstan}} је pridružitvena članica, vendar je za upravičenost udeležbe potrebeno nacionalno radijsko in televizijsko članstvo pred aktivnim članstvom EBU.

=== Niso člani EBU ===
*{{Esc|China}} - Hunan televizija je napovedala, da ima interes za sodelovanje na Evroviziji, vendar se je EBU odzval in zanikal, da bi Kitajska lahko nastopila svoj prvi nastop na tekmovanju kot gost ali kot polnopravne udeleženke. 
*{{Esc|Faroe Islands}} Ferski otoki želijo biti del EBU članstva. Ker pa nimajo pogoja za članstvo EBU, so zaradi članstva otoške danskega kraljestva, zavrnjena.
*{{Esc|Kosovo}} Ker je Kosovo delno priznana država, ne more biti član EBU, ki bi lahko sodelovala na Pesmi Evrovizije. Vendar ne morejo potrditi, kako bi to bilo doseženo in s tem uresničili članstvo v EBU. Po pričakovanjih je EBU v celoti zavrnil nedovoljeno zahtevo za udeležbo Kosova, saj enostransko prijavljene države na ozemlju Republike Srbije  lahko doseže le sama republika Srbija.
*{{Esc|Liechtenstein}} se ne more udeležiti zaradi nezadostnih sredstev za članstvo v EBU

==Opombe==
{{Reflist}}

== Viri ==

* {{official|http://www.eurovision.tv/}}
{{Pesem Evrovizije}}
{{music-stub}}
[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2016 v glasbi]]</text>
      <sha1>6otvbw8xl5yizhn1t1p8loqqodic2oq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam indijskih matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>404580</id>
    <revision>
      <id>5736343</id>
      <parentid>5401806</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T23:54:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Š */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1732" xml:space="preserve">'''Seznam [[Indijci|indijskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Krishnaswami Alladi]] (1955 -)
*[[Aryabhata I.]] (476 – 550)

== B ==
* [[Bhaskara]] (1114 – 1185)
* [[Radž Čandra Bose]] (1901 – 1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] (1894 – 1974)
* [[Brahmagupta]] (598 – 668)

== C ==
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910 – 1995)

== Č ==
* [[Sarvadaman Čovla]] (1907 – 1995)

== H ==

* [[Harish-Chandra]] (1923 – 1983) (indijsko-amer.)

== K ==

* [[Kamalakara]] (1616 – 1700)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] (1905 – 1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]]
* [[Narendra Karmarkar]] (1957 –)
* [[Jaẏanta Kumāra Ghosha]] (Jayanta Kumar Ghosh) (1937 – 2017) (ind.-amer. statistik)

== M ==
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] (1866 – 1937)

== N ==

* [[M. S. Narasimhan]] (1932 – )

== R ==
* [[Alladi Ramakrishnan]] (ind.-amer. fizik 1923 – 2008)
*[[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] (1887 – 1920)
* Samarendra Nath Roy (1906 – 1964) (ind.-amer.) 
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] (1933 – )

== S ==
* [[K. Saradha]] (???? – )
* [[Natarajan Saradha]] (???? – )
* [[Vashishtha Narayan Singh]] (1942 – )
* [[Nilakanta Somajadži]] (Kelallur Comatiri) (1444 – 1502)

== Š ==
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] (1917 – 2020)

== V ==
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] (1918 – 2010)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] (1937 – ) ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] (1902 – 1955)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Indijcev|Matematiki]]
[[Kategorija:Indijski matematiki| ]]</text>
      <sha1>elvdmnmy1vnqyl35mybnpjpsukeby13</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ted Bundy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405544</id>
    <revision>
      <id>5736198</id>
      <parentid>5269373</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9701" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
{{wikificiraj}}
'''Theodore Robert Bundy''' (rojen '''Cowell'''), bolj znan kot '''Ted Bundy''', [[Američani|ameriški]] [[serijski morilec]] *[[24. november]] [[1946]], †[[24. januar]] [[1989]]

== Otroštvo ==
Ted Bundy se je rodil kot Theodore Robert Cowell, dne 24. novembra 1946, mami Eleanor Louise Cowell v [[Burlington|Burlingtonu]] v [[Vermont|Vermontu]] v domu Elizabeth Lund za neporočene matere. &lt;ref&gt;[http://www.lundvt.org/ Lund Family Center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170307150638/https://lundvt.org/|date=March 7, 2017}}, retrieved September 30, 2015.&lt;/ref&gt; Identiteta očeta ni bila nikoli potrjena po nekaterih navedbah pa slutijo, da bi to lahko bil Lloyd Marshall, ki je bil prodajalec in veteran [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškega letalstva Združenih držav]], vendar je po mnogih trditvah njegov oče neznan. {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1999|p=62}} Mama Louise je trdila, da je bila v zvezi z vojnim veteranom po imenu Jack Worthington, ki pa jo je zapustil kmalu po tem ko je zanosila. {{Sfn|Barth|2020|p=291}} Nekateri družinski člani so izrazili mišljenje, da je Bundyjev oče morda [[Incest|oče Louisein oče]], Samuel Cowell. V ameriškem [[Dokumentarni film|dokumentarnem filmu]] ''[[Noro, ne noro|Crazy, Not Insane]]'' iz leta 2020 je psihiatrinja [[Dorothy Otnow Lewis]] trdila, da ji je uspelo urediti test DNK, ki je pokazal, da Bundyju ni oče njegov lastni dedek. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2020-11-20|title=What Did A Doctor Learn About Ted Bundy That Made Her Think He Isn't 'Pure Evil'?|url=https://www.oxygen.com/true-crime-buzz/crazy-not-insane-what-ted-bundy-secret-did-dorothy-lewis-learn|accessdate=2022-06-13|website=[[Oxygen (TV channel)|Oxygen Official Site]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Prva tri leta svojega življenja je Bundy živel pri svojih starih staršev po materini strani, dedku Samuelu in babici Eleanor Cowell v [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]]. Družini, prijateljem in Tedu so govorili, da so njegovi stari starši njegovi starši in da je njegova mati njegova starejša sestra, da bi se izognili stigmi, da je rojen kot zunaj zakonski otrok. Ted je sčasoma odkril resnico, ko je videl kopijo svojega rojstnega lista. {{Sfn|Kendall|1981|pp=40–41}} Ko je videl rosjstni list je vse življenje izražal zamero do svoje matere, ker nikoli ni govorila z njim o njegovem pravem očetu in, da ga je pustila, da sam odkrije svoje pravo poreklo. {{Sfn|Rule|2009|pp=51–52}}

V nekaterih intervjujih je Bundy toplo govoril o svojih starih starših {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1989|pp=17–18}} in povedal, da se je »poistovetil« z dedkom ter, da ga je »spoštoval« in se »oklepal«. {{Sfn|Rule|2009|p=9}} Dedek je umrl leta 1983. Leta 1987 pa so Ted in drugi družinski člani povedali odvetnikom, da je bil Samuel tiranski nasilnež in fanatik, ki je sovražil črnce, Italijane, katoličane in Jude ter, da je pretepel ženo in družinskega psa. Bundy pa je svojo babico opisal kot plaho in ubogljivo žensko, ki je bila občasno podvržena terapiji za depresijo ter, da se je proti koncu svojega življenja bala zapustuti njihovo hišo. {{Sfn|Nelson|1994|p=154}} Ti opisi Bundyjevih starih staršev so bili postavljeni pod vprašaj v novejših preiskavah. {{Sfn|Barth|2020|p=296–299}} 

Leta 1950 je Louise spremenila svoj priimek iz Cowell v Nelson in na prigovarjanje številnih družinskih članov zapustila Filadelfijo s Tedom, da bi živela pri bratrancema Alanu in Jane Scott v [[Tacoma|Tacomi]] v [[Washington (zvezna država)|Washingtonu]]. {{Sfn|Nelson|1994|p=155}} Leta 1951 je Louise spoznala Johnnyja Culpepperja Bundyja, bolnišničnega kuharja, na večeru samskih odraslih v cerkvi v Tacomi. {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1999|p=57}} Pozneje istega leta sta se poročila in Johnny je uradno posvojil Teda. {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1999|p=57}} Johnny in Louise sta skupaj spočela še štiri otroke, in čeprav je Johnny poskušal svojega posvojenega sina vključiti v družinske dejavnosti se je Ted tega uperal. &lt;ref&gt;&quot;40 Disturbing Ted Bundy Facts That Will Make Your Skin Crawl&quot;. (2022, February 7). Facts.net. https://facts.net/ted-bundy-facts/&lt;/ref&gt; Kasneje se je pritoževal, da Johnny ni njegov pravi oče, ter da »ni bil preveč pameten« in »ni zaslužil veliko denarja«. {{sfn|Rule|2009|p=51}} Bundy je v kasnejših letih spreminjal svoje spomine na Tacomo. V intervjuju z Stephen Michaud in Hugh Aynesworthje je opisoval potepanje po svoji soseski ter kako je brskal po smeteh v iskanju slik golih žensk. {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1989|p=22}} Odvetnici Polly Nelson pa je rekel, da je brskal po detektivskih revijah, kriminalističnih romanih in dokumentarnih filmih o resničnih zločinih, da bi iskal zgodbe, ki so vključevale [[spolno nasilje]]. {{Sfn|Nelson|1994|pp=277–278}} V enem izmed pisem pa je zatrdil, da »nikoli ni bral detektivskih revij in da se je zgrozil ob misli, da bi jih kdorkoli«. {{Sfn|Rule|2009|p=612}} V intervjuju je Michaudu povedal, da je užival velike količine alkohola in, da je pozno ponoči »preiskoval skupnost« v iskanju nezagrnjenih oken, kjer bi lahko opazoval ženske, ki se slačijo, ali »karkoli drugega je mogoče videti.« {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1989|pp=74–77}} 

Tudi opisi njegovega družabnega življenja so bili različni. Michaudu in Aynesworthu je povedal, da se je kot mladostnik držal bolj zase. Ted je trdil, da nima občutka za razvijanje prijateljstev. {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1999|p=64}} Šport ga ni zanimal edino športno zanimanje je kazal pri smučanju. Smučarsko opremo je ukradel, vozovnice za žičnico pa ponaredil. {{Sfn|Michaud|Aynesworth|1999|p=62}} Med srednjo šolo je bil tudi dvakrat aretiran zaradi suma vloma in kraje avtomobila. {{Sfn|Rule|2009|pp=13–14}}

==Modus operandi in profil žrtev== 

Ted Bundy je bil organiziran in preračunljiv kriminalec ter veljal za zelo karizmatično osebo s čimer si je pridobil zaupanje svojih žrtev. Zaradi svojega specialnega znanja se je leta in leta uspešno izogibal [[identifikacija|identifikaciji]] in prijetju. Njegova prizorišča zločina so bila razkropljena po geografsko obsežnem območju. Žrtvam se je približal na javnih mestih, pri čemer se je pretvarjal, da je poškodovan ali pa se je predstavljal za drugo osebo. Njegove žrtve so bile ženske, ki jih je pretel ter odpeljal na druge lokacije, kjer jih je posilil in zadavil. Pogosto pa se je Bundy na te kraje tudi vračal, da bi obiskoval svoje žrtve, jih negoval in [[Nekrofilija|izvajal spolne odnose s trupli]], vse dokler razkroj in uničenje s strani divjih živali tega ni več omogočalo. Obglavil je najmanj dvanajst žrtev in njihove glave hranil kot spomin v svojem stanovanju. Mnogokrat pa je vlomil v stanovanja in svoje žrtve pretepal med spanjem. {{Sfn|Foreman|1992|p=43}} Preden so organi za pregon spoznali, da je storilec [[Umor|umorov]] eden, je Bundy zagrešil že 20 umorov. Za svoje metode napada je izbral [[pretep|pretepanje]] in [[davljenje]] [[žrtev]], dve dokaj tihi tehniki, ki ju je mogoče izpeljati z gospodinjskim orodjem. Bundy se je strogo izogibal [[Strelno orožje|strelnemu orožju]], povzročanju [[Hrup|hrupa]] in ostalim prijemom, ki  puščajo kakršnekoli dokaze. Bil je zelo moder in v zelo kratkem času je pregledal okolico in našel varne točke, kjer se je lahko skril in tam mučil žrtve. Prav tako je bil zelo spreten pri zakrivanju [[materialni dokaz|materialnih dokazov]]. Na nobenem kraju dejanja niso našli njegovih [[Prstni odtis|prstnih odtisov]] ali katerih drugih sledi. Pri svoji obrambi je poudaril dejstvo pomanjkanja materialnih dokazov za obsodbo. Zagovarjal se je kot nedolžen skozi celoten proces sojenja.

==Žrtve==
Po več kot desetletju zanikovanj je vseeno priznal trideset umorov, ki jih je zagrešil v sedmih državah med letoma 1974 in 1978. Dejansko skupno število Bundyjevih žrtev ni znano in je verjetno bistveno višje. Različni uredniki špekulirajo, da je Bundy umoril okoli 100 [[Ženska|žensk]] nekateri med njimi omenjajo tudi večje številke. Leta 1975 je bil Bundy aretiran in zaprt v [[Utah|Utahu]] zaradi ugrabitve in poskusa kaznivega napada. Nato je postal osumljenec na daljšem seznamu nerešenih umorov v več državah. V [[Kolorado|Koloradu]] mu je uspelo pobegniti iz pridržanja  in se zatekel na [[Florida|Florido]], kjer je zagrešil še tri umore, vse dokler ga niso leta 1978 dokončno ponovno ujeli. Zaradi umorov na Floridi je v dveh sojenjih prejel tri smrtne kazni. Bundy je bil usmrčen v floridskem državnem zaporu v [[Raiford, Florida|Raifordu]], dne 24. januarja 1989. &lt;ref&gt;Douglas, CR (May 23, 2012). Ted Bundy's lawyer: Bundy killed more than 100 women -- and a man. [http://articles.orlandosentinel.com/2012-05-23/news/kcpq-bundys-lawyer-he-killed-over-100-women--and-a-man-20120523_1_ted-bundy-serial-killers-murder Orlando ''Sentinel'' archive]. Retrieved 2013-11-11.&lt;/ref&gt;

Na predvečer svoje usmrtitve je Ted Bundy naredil pregled svojih žrtev z Billom Haigmaierjem po državah:
* 11 umorov v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] (vključujoče Parks, ugrabitve v Oregonu in umor v Washingtonu), 3 od žrtev so neidentificirane,
* 8 umorov v [[Utah|Utahu]] (3 žrtve neidentificirane),
* 3 umori v [[Kolorado|Koloradu]],
* 3 umori na [[Florida|Floridi]],
* 2 umora v [[Oregon|Oregonu]] (oba neidentificirana),
* 2 umora v [[Idaho|Idahu]] (eden neidentificiran),
* 1 umor v [[Kalifornija|Kaliforniji]] (neidentificiran).

==Viri==
{{Opombe}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ted Bundy}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bundy, Ted}}
[[Kategorija:Ameriški serijski morilci]]
[[Kategorija:Usmrčeni ljudje]]</text>
      <sha1>icpmrkg7zxt1dvzpb5omzdszomkbdiq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Popevka tedna na Valu 202</title>
    <ns>0</ns>
    <id>413700</id>
    <revision>
      <id>5736469</id>
      <parentid>5731727</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:36:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="135189" xml:space="preserve">Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].

===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || &lt;ref&gt;http://www.ratoncrack.si/?cat=1&lt;/ref&gt;
|-
| Age of Ants || || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&amp;id=56028017052&lt;/ref&gt;
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/anavrin/|title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[BHC]] || Manifest || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/bhc/|title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}&lt;/ref&gt;
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma &lt;small&gt;(ft. Zlatko)&lt;/small&gt;, Morfij || 
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || 
|-
| Blu.Sine || Začetki || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055&lt;/ref&gt;
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || &lt;ref&gt;http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Division]] || Jokala sem || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eva Moškon]] &amp; Črnobelo || Ljubim se || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}&lt;/ref&gt;
|-
| Firefly || Lalalai || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/&lt;/ref&gt;
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || &lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc&lt;/ref&gt;
|-
| Grimmski || || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title=&quot;V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock&quot; |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || &lt;ref&gt;http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje &lt;small&gt;(ft. Deja Mušič)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305|title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline }}&lt;/ref&gt;
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza &lt;small&gt;(s Sausages)&lt;/small&gt;, Roke gor || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&amp;id=6171&amp;i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel &lt;small&gt;(dec 05)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/|title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175&lt;/ref&gt;
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html|title=&quot;Krila&quot; skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf&lt;/ref&gt;
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || &lt;ref&gt;http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114&lt;/ref&gt;
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike&lt;/ref&gt;
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || &lt;ref&gt;https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html|title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/|title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || 
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || &lt;ref&gt;http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html&lt;/ref&gt;
|-
| The Tide || Decline || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0|title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/|title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike&lt;/ref&gt;
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/|title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| &lt;center&gt;20. 08.&lt;br&gt;2010&lt;/center&gt; || Papir&lt;br&gt;Pero Lovšin&lt;br&gt;Heavenix || Smashing Pumkins&lt;br&gt;Die Fantastischen 4&lt;br&gt;Linkin Park&lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848&lt;/ref&gt;
|}

===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]&lt;br&gt;Kronika betona – Mirko&lt;br&gt;'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys&lt;br&gt;'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''&lt;br&gt;La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]&lt;br&gt;Na drugem bregu – [[Bohem]]&lt;br&gt;'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z &amp; Kanye West&lt;br&gt;You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''&lt;br&gt;Hoću, neću – [[Gušti]]&lt;br&gt;Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''&lt;br&gt;It Will Rain – Bruno Mars&lt;br&gt;We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''&lt;br&gt;Najin ples – [[Neisha]] &amp; Tokac&lt;br&gt;Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers&lt;br&gt;'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''&lt;br&gt;My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''&lt;br&gt;Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]&lt;br&gt;A vid'š, da me ni – Mitja &amp; Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;br&gt;Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus&lt;br&gt;Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]&lt;br&gt;'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia&lt;br&gt;Benvenuto – Laura Pausini&lt;br&gt;'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''&lt;br&gt;Rit pa srajca – L.S.D.&lt;br&gt;Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''&lt;br&gt;Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS&lt;br&gt;1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''&lt;br&gt;Trbowska – Red Five Point Star&lt;br&gt;Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian&lt;br&gt;'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh&lt;br&gt;Travnik in drevo – Gorazd Lampe&lt;br&gt;'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys&lt;br&gt;'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''&lt;br&gt;Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Ta čas – Maja Keuc&lt;br&gt;Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''&lt;br&gt;Hurt – Leona Lewis&lt;br&gt;Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement&lt;br&gt;Kje si lubi – Manouche&lt;br&gt;'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''&lt;br&gt;Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]&lt;br&gt;Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}

===2012===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ&lt;br&gt;'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Romanje – Tabu &amp; [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran&lt;br&gt;Somebody That I Used To Know – Gotye &amp; Kimbra&lt;br&gt;'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''&lt;br&gt;Naše leto, naš glas – Zlatko&lt;br&gt;Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor&lt;br&gt;The Daily Mail – Radiohead
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero&lt;br&gt;'''Kaj naj naredim – Sell Out'''&lt;br&gt;Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''&lt;br&gt;My Valentine – Paul McCartney&lt;br&gt;Tattoo – Van Halen
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič &amp; Dejan Lapanja&lt;br&gt;'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''&lt;br&gt;Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Towers – Bon Iver
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''&lt;br&gt;Balada – Katja Koren&lt;br&gt;Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Love Interruption – Jack White'''&lt;br&gt;Pelican – The Maccabees
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;1000 mest – Coma Stereo&lt;br&gt;Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj &amp; M.I.A.&lt;br&gt;'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''&lt;br&gt;Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt&lt;br&gt;Jst bom tle – Maya&lt;br&gt;'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran&lt;br&gt;Gold On The Ceiling – The Black Keys&lt;br&gt;'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''&lt;br&gt;Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin&lt;br&gt;Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry&lt;br&gt;After Midnight – Blink 182&lt;br&gt;'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy&lt;br&gt;'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''&lt;br&gt;Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi&lt;br&gt;'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''&lt;br&gt;Morda – Panda&lt;br&gt;Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters&lt;br&gt;Endless Love – Lionel Richie &amp; Shania Twain&lt;br&gt;'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Get to know me – LeeLoojamais&lt;br&gt;Čarovnija – Peter Lovšin &amp; Španski Borci || Ill Manors – Plan B&lt;br&gt;'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''&lt;br&gt;Čudež − Papir&lt;br&gt;? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude&lt;br&gt;Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]&lt;br&gt;'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence &amp; The Machine ft. Josh Homme&lt;br&gt;'''Hit Or Miss – Tom Jones'''&lt;br&gt;Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc&lt;br&gt;Tistega dne – Hiša&lt;br&gt;'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White&lt;br&gt;'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Tvoje moje – [[Muff]]&lt;br&gt;Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''&lt;br&gt;Varud – Sigur Ros&lt;br&gt;Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie&lt;br&gt;Kaj naj – Emkej &amp; Polona&lt;br&gt;'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue&lt;br&gt;'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''&lt;br&gt;Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]&lt;br&gt;Led s severa – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''&lt;br&gt;Like A Prayer – Madonna&lt;br&gt;Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]&lt;br&gt;Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage&lt;br&gt;Disconnected – Keane&lt;br&gt;'''Spectrum – Florence &amp; The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees&lt;br&gt;'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''&lt;br&gt;Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West &amp; Jay-Z&lt;br&gt;'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''&lt;br&gt;Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona&lt;br&gt;There Will Be Boys – Katja Šulc&lt;br&gt;'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink&lt;br&gt;Winner – Pet Shop Boys&lt;br&gt;'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;Te čakam – [[In &amp; Out (glasbena skupina)|In &amp; Out]]&lt;br&gt;'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''&lt;br&gt;Whistle – Flo Rida&lt;br&gt;Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Texarcana – Vlado Kreslin &amp; Bambi Molesters&lt;br&gt;Drive – Polona Kasal || &lt;small&gt;Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] &amp; Mike Rutheford&lt;/small&gt;
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox&lt;br&gt;'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes&lt;br&gt;Madness – Muse&lt;br&gt;'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran &amp; Janez Lamovšek&lt;br&gt;'''Hudič – [[Zoran Predin]] &amp; Coverlover'''&lt;br&gt;Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys&lt;br&gt;Teenage Icon – The Vaccines&lt;br&gt;'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''&lt;br&gt;Kaj si hotel – Avtomobili&lt;br&gt;Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''&lt;br&gt;We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift&lt;br&gt;Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''&lt;br&gt;Užitek na Replay – Big Foot Mama&lt;br&gt;Grem – Drago Mislej Mef &amp; NOB || Ride – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''&lt;br&gt;Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''&lt;br&gt;Skrivnost – Nikka&lt;br&gt;Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''&lt;br&gt;Anna Sun – Walk the Moon&lt;br&gt;Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;Believe – Tide&lt;br&gt;'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin&lt;br&gt;'''Skyfall – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Remember – Trash Candy&lt;br&gt;Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''&lt;br&gt;Looking Hot – No Doubt&lt;br&gt;Rock &amp; Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Lion's Throat – Barely Modern&lt;br&gt;Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''&lt;br&gt;Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti&lt;br&gt;Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford &amp; Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn &amp; Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin&lt;br&gt;Nisva sama – Electrix&lt;br&gt;'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana&lt;br&gt;Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford &amp; Sons
|}

===2013===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan&lt;br&gt;DNK – Heavenix&lt;br&gt;'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro&lt;br&gt;Street Jesus – Aerosmith&lt;br&gt;'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''&lt;br&gt;Viva La Revolucion – Mirko Brass Band&lt;br&gt;You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend&lt;br&gt;'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus&lt;br&gt;Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]&lt;br&gt;'''Samota – Sell Out''' || Suit &amp; Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z&lt;br&gt;Don't Save Me – Haim&lt;br&gt;'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] &amp; Adam Levine'''
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''&lt;br&gt;Ti greš – Nina Pušlar&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Always Allright – Alabama Shakes&lt;br&gt;If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] &amp; The Bad Seeds
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford &amp; Sons
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Tvoja sreča – 2B&lt;br&gt;Kisik – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''&lt;br&gt;Mirrors – Justin Timberlake&lt;br&gt;Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''&lt;br&gt;Jutranja rosa – Flora &amp; Paris&lt;br&gt;Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons&lt;br&gt;Kasno je za ljubav – Urban &amp; 4&lt;br&gt;'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo &amp; Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''&lt;br&gt;Sanje – Nula Kelvina&lt;br&gt;Zaplezali smo se – Zoran Predin &amp; Coverlover || '''Blind – Hurts'''&lt;br&gt;Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams&lt;br&gt;It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''&lt;br&gt;December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]&lt;br&gt;Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Alive – Empire Of The Sun&lt;br&gt;#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave &amp; The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''&lt;br&gt;Goalless Confessions – Dandelion Children&lt;br&gt;Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''&lt;br&gt;Fiction – The XX&lt;br&gt;Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh&lt;br&gt;'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] &amp; Gaby Moreno'''&lt;br&gt;Home Again – Elton John&lt;br&gt;Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''&lt;br&gt;En od naju – D'Neeb&lt;br&gt;Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend&lt;br&gt;Lovesick – Peace&lt;br&gt;'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin &amp; Nina Pušlar&lt;br&gt;Mars in Venera – Tinkara Kovač&lt;br&gt;'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon&lt;br&gt;Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake&lt;br&gt;'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''&lt;br&gt;Objem &lt;small&gt;(rmx)&lt;/small&gt; − Papir&lt;br&gt;? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;Ura je 8 – [[Lea Sirk]]&lt;br&gt;Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''&lt;br&gt;Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams&lt;br&gt;Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''&lt;br&gt;Pod staro jablano – Niet in Severa&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Burn – Ellie Goulding&lt;br&gt;Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew &amp; Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''&lt;br&gt;Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]&lt;br&gt;Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''&lt;br&gt;The Perfect Life – Moby &amp; Wayne Coyne&lt;br&gt;New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] &amp; Friends'''&lt;br&gt;I Guess – Balladero&lt;br&gt;S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé&lt;br&gt;You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur&lt;br&gt;'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin&lt;br&gt;'''Hodim naprej – Eskobars'''&lt;br&gt;Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;NYC – Dido&lt;br&gt;Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''&lt;br&gt;Love Is Gone – Tide&lt;br&gt;Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''&lt;br&gt;I Belong To You – Caro Emerald&lt;br&gt;Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''&lt;br&gt;Sanjska – [[Billysi]]&lt;br&gt;Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''&lt;br&gt;Losing Sleep – John Newman&lt;br&gt;Forever – Haim
|}

===2014===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]&lt;br&gt;Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''&lt;br&gt;Black Skinhead – Kanye West&lt;br&gt;Adore You – Miley Cyrus
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''&lt;br&gt;Vzem' si čas – Anu&lt;br&gt;Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''&lt;br&gt;Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna&lt;br&gt;Demons – Imagine Dragons
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz&lt;br&gt;Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina&lt;br&gt;'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2&lt;br&gt;Tu sei lei – Ligabue&lt;br&gt;'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''&lt;br&gt;Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara&lt;br&gt;Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''&lt;br&gt;Cambia-menti – Vasco Rossi&lt;br&gt;Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]&lt;br&gt;'''Zadnja noč – Foršus'''&lt;br&gt;Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Can't Rely On It – Paloma Faith&lt;br&gt;PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC&lt;br&gt;'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''&lt;br&gt;Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''&lt;br&gt;Let Her Down Easy – George Michael&lt;br&gt;Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB&lt;br&gt;'''Shotgun Seat – EightBomb'''&lt;br&gt;Sijoča kulisa – Robert Jukič &amp; [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''&lt;br&gt;Liar, Liar – Chris Cab&lt;br&gt;There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]&lt;br&gt;I Believe In ... – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc&lt;br&gt;'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''&lt;br&gt;Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars&lt;br&gt;'''1000-e luči – [[BO!]]'''&lt;br&gt;Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn&lt;br&gt;'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''&lt;br&gt;Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''&lt;br&gt;Burning – Thomas March &amp; The Snail Collective&lt;br&gt;Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''&lt;br&gt;Ti penso raramente – Biagio Antonacci&lt;br&gt;Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Jutranji striptis (2014) – Flirrt&lt;br&gt;Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza&lt;br&gt;'''West Coast – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] &amp; Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk&lt;br&gt;'''Eurovision – Laibach'''&lt;br&gt;Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''&lt;br&gt;Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin&lt;br&gt;Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''&lt;br&gt;Imidiwan – Bombino&lt;br&gt;Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Čas za sanje – Polona Leben &amp; Electric Boogie&lt;br&gt;Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian&lt;br&gt;'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''&lt;br&gt;?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In &amp; Out ft. Trkaj&lt;br&gt;'''Hot Air – Alice Blue'''&lt;br&gt;Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh&lt;br&gt;'''Tough Love – Jessie Ware'''&lt;br&gt;?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''&lt;br&gt;Roll The Dice – The Tide&lt;br&gt;Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg&lt;br&gt;'''Pretty Hurts – Beyonce'''&lt;br&gt;Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti&lt;br&gt;'''En knc wade – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia&lt;br&gt;'''Am I Wrong – Nico &amp; Winz'''&lt;br&gt;?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp &amp; Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar&lt;br&gt;Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] &amp; Mike Vale ft. Chris The Voice&lt;br&gt;'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille&lt;br&gt;Down the Wrong Way − Chrissie Hynde &amp; Neil Young&lt;br&gt;'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''&lt;br&gt;Muza – Denis Ali&lt;br&gt;Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini&lt;br&gt;'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''&lt;br&gt;Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] &amp; TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''&lt;br&gt;Ujeta − Jamirko &amp; Maya&lt;br&gt;Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson&lt;br&gt;'''Clouds – Prince'''&lt;br&gt;?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''&lt;br&gt;Go disco go – Koala Voice&lt;br&gt;Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry&lt;br&gt;Yellow Flicker Beat − Lorde&lt;br&gt;'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu&lt;br&gt;Sladka svetloba – Avtomobili&lt;br&gt;'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''&lt;br&gt;The Days – Avicii ft. Robbie Williams&lt;br&gt;?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13&lt;br&gt;Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band&lt;br&gt;'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters&lt;br&gt;'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''&lt;br&gt;?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''&lt;br&gt;Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]&lt;br&gt;All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani&lt;br&gt;These Days − Take That&lt;br&gt;'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''&lt;br&gt;Kličem te − [[Alenka Godec]]&lt;br&gt;Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo &amp; Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''&lt;br&gt;Aha − Muff&lt;br&gt;Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''&lt;br&gt;Guirrero − Marco Mengoni&lt;br&gt;Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko &amp; [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''&lt;br&gt;Kitara leti v nebo – Bilbi&lt;br&gt;Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''&lt;br&gt;Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel&lt;br&gt;?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}

===2015===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2&lt;br&gt;Alles Klar – Lei'yh&lt;br&gt;'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence&lt;br&gt;'''Living for Love – [[Madonna]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]&lt;br&gt;'''Popoln dan – Sell Out'''&lt;br&gt;Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor&lt;br&gt;Sabato – Jovanotti&lt;br&gt;'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Hands – Fed Horses&lt;br&gt;Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd&lt;br&gt;Only One − Kanye West ft. Paul McCartney&lt;br&gt;'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''&lt;br&gt;Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding&lt;br&gt;'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''&lt;br&gt;Nothing – Koala Voice&lt;br&gt;Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''&lt;br&gt;Incanto – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Handsome – The Vaccines
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars&lt;br&gt;Tell Me What U want – Can Of Bees&lt;br&gt;'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra&lt;br&gt;'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West &amp; [[Paul McCartney]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]&lt;br&gt;Live in Hope – NoAir&lt;br&gt;'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb&lt;br&gt;'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''&lt;br&gt;Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;Fatti avanti amore – Nek&lt;br&gt;King – Years and Years
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''&lt;br&gt;Fall In Love – Arsov&lt;br&gt;Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''&lt;br&gt;Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens&lt;br&gt;'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''&lt;br&gt;I'm a Ruin – Marina and the Diamonds&lt;br&gt;Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber&lt;br&gt;'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''&lt;br&gt;Z roko v roki – Kevin Koradin &amp; [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier&lt;br&gt;Mi verdad – Mana ft. Shakira&lt;br&gt;'''Believe – Mumford &amp; Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band&lt;br&gt;'''Gli immortali – Jovanotti'''&lt;br&gt;?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak&lt;br&gt;Slow Down (Remix) − LastDayHere&lt;br&gt;'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D&lt;br&gt;Hollywood kitsch – Daša Gradišek&lt;br&gt;'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers&lt;br&gt;Instant Crush − Natalie Imbruglia&lt;br&gt;'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''&lt;br&gt;Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz&lt;br&gt;Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy&lt;br&gt;Hold My Hand − Jess Glynne&lt;br&gt;'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]&lt;br&gt;'''Julija – San di ego'''&lt;br&gt;Native Son – Gramatik ft. Raekwon &amp; Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''&lt;br&gt;Musicus – Mit&lt;br&gt;Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth&lt;br&gt;The Wolf − ?&lt;br&gt;'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]&lt;br&gt;[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]&lt;br&gt;'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!&lt;br&gt;'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''&lt;br&gt;Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur&lt;br&gt;Z mano greš – Alma&lt;br&gt;'''Tiho – Hamo &amp; Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura&lt;br&gt;Rimani tu – Raf&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač&lt;br&gt;Ko sama boš – Anej Piletič&lt;br&gt;'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy &amp; Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald&lt;br&gt;'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover&lt;br&gt;'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''&lt;br&gt;Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''&lt;br&gt;Did You Hear The Rain – George Ezra&lt;br&gt;New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall&lt;br&gt;Rider – John F. Doe&lt;br&gt;'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont&lt;br&gt;'''Sunny Side Up – Faith No More'''&lt;br&gt;Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''&lt;br&gt;Brez skrbi − Samo Budna&lt;br&gt;Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj &amp; Afrojack'''&lt;br&gt;Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar&lt;br&gt;Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi&lt;br&gt;'''Se ti laže – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Guai – Vasco Rossi&lt;br&gt;Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''&lt;br&gt;Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet&lt;br&gt;Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers&lt;br&gt;Today, Today, Today – James Taylor&lt;br&gt;'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D&lt;br&gt;'''Mending Fences – Alice Blue'''&lt;br&gt;Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck&lt;br&gt;Buon viaggio – Cesare Cremonini&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke&lt;br&gt;Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla&lt;br&gt;'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay&lt;br&gt;'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae &amp; Nile Rodgers'''&lt;br&gt;No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]&lt;br&gt;'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''&lt;br&gt;Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years &amp; Years&lt;br&gt;'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''&lt;br&gt;Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars&lt;br&gt;'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Najine barve – Jernej Zoran &amp; Lara || Coffee – Miguel&lt;br&gt;'''L'estate addòsso – Jovanotti'''&lt;br&gt;Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;All - Torul&lt;br&gt;Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''&lt;br&gt;#SundayFunday – Magic!&lt;br&gt;Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''&lt;br&gt;Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]&lt;br&gt;Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico &amp; Winz&lt;br&gt;'''Eventually – Tame Impala'''&lt;br&gt;Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova &amp; Eva Beus&lt;br&gt;'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''&lt;br&gt;To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''&lt;br&gt;The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan&lt;br&gt;Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''&lt;br&gt;Kdo sploh sva – Lea Sirk&lt;br&gt;Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''&lt;br&gt;1998 – Banks ft. Chet Faker&lt;br&gt;The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko&lt;br&gt;'''Piknik – Siddharta'''&lt;br&gt;Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith&lt;br&gt;'''High by the Beach – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Sama je – Bort Ross &amp; Nina Radkovič'''&lt;br&gt;Gospa magister – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj&lt;br&gt;Lo stadio – Tiziano Ferro&lt;br&gt;'''Growing Up – Macklemore &amp; Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]&lt;br&gt;Zato, ker smem – Demolition Group&lt;br&gt;'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne&lt;br&gt;'''From Eden – Hozier'''&lt;br&gt;Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš&lt;br&gt;'''Ogledalo – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford &amp; Sons'''&lt;br&gt;Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti&lt;br&gt;What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''The French Say – Koala Voice'''&lt;br&gt;Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten&lt;br&gt;'''Mountain at My Gates – Foals'''&lt;br&gt;Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane&lt;br&gt;'''Nekineki – [[Murat &amp; Jose]] X JAMirko'''&lt;br&gt;Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell&lt;br&gt;'''Demons – James Morrison'''&lt;br&gt;Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce &amp; Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank&lt;br&gt;Morebit − Mrigo &amp; Ghet&lt;br&gt;'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad Blood – Ryan Adams&lt;br&gt;Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Living Again – Maraaya&lt;br&gt;Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party&lt;br&gt;Hotline Bling − Drake&lt;br&gt;'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D&lt;br&gt;Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding&lt;br&gt;'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats'''&lt;br&gt;Locked Away - R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''&lt;br&gt;Dlani – Okttober&lt;br&gt;Bežim – Raiven || Dominique – Anouk&lt;br&gt;'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''&lt;br&gt;Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec&lt;br&gt;Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele&lt;br&gt;Breathe Life – Jack Garratt&lt;br&gt;'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses&lt;br&gt;Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]&lt;br&gt;'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''&lt;br&gt;If You Ever Want To Be In Love – James Bay&lt;br&gt;Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik&lt;br&gt;'''Beli grad – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson&lt;br&gt;'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''&lt;br&gt;Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''&lt;br&gt;Najina slika in ti – Neisha&lt;br&gt;Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede&lt;br&gt;Ex's and Oh's – Elle King&lt;br&gt;'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Sanjaj me – Anette&lt;br&gt;Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni&lt;br&gt;Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''&lt;br&gt;Nastalo bo – Siddharta&lt;br&gt;Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Hotline Bling – Drake&lt;br&gt;Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew&lt;br&gt;'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''&lt;br&gt;Palms &amp; Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''&lt;br&gt;21 grammi – Fedez&lt;br&gt;You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Rdeči plašč – Bilbi&lt;br&gt;Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''&lt;br&gt;Stitches – Shawn Mendes&lt;br&gt;Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;Veselega decembra – 30 stopinj v senci&lt;br&gt;Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''&lt;br&gt;Sweet Lovin’ – Sigala&lt;br&gt;The Girl Is Mine – 99 Souls
|}

===2016===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''&lt;br&gt;Stoletni ples – Panda&lt;br&gt;V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''&lt;br&gt;'Cause I'm A Man – Tame Impala&lt;br&gt;Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''&lt;br&gt;BSM (Bod sam moja) – Zlatko&lt;br&gt;Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''&lt;br&gt;Here – Alessia Cara&lt;br&gt;Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen&lt;br&gt;Sunrise – Gašper ft. Vanesa&lt;br&gt;'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Reapers – Sia&lt;br&gt;'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Čakam – [[Žan Serčič]]&lt;br&gt;Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer&lt;br&gt;'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Remiss – Karmakoma&lt;br&gt;Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede&lt;br&gt;'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''&lt;br&gt;Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''&lt;br&gt;Lokomotiva – Kill Kenny&lt;br&gt;Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''&lt;br&gt;Io di te non ho paura – Emma&lt;br&gt;Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose&lt;br&gt;To mi je všeč – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''&lt;br&gt;Pillowtalk – Zayn&lt;br&gt;Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko&lt;br&gt;Čas je zdaj – Anja Kotar&lt;br&gt;'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham&lt;br&gt;Un giorno mi dirai – Stadio&lt;br&gt;'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ladja norcev – Lačni Franz&lt;br&gt;Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals&lt;br&gt;Crier tout bas – Cœur de pirate&lt;br&gt;'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan &amp; Matevž Šalehar - Hamo&lt;br&gt;Zlati časi – Balladero&lt;br&gt;'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''&lt;br&gt;Volevo te – Giusy Ferreri&lt;br&gt;The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart&lt;br&gt;'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''&lt;br&gt;Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey&lt;br&gt;'''J'sais pas – Brigitte'''&lt;br&gt;Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D&lt;br&gt;Greva naprej – Rudi Bučar&lt;br&gt;'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches&lt;br&gt;'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''&lt;br&gt;Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Home – Mistermarsh&lt;br&gt;Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''&lt;br&gt;Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran&lt;br&gt;Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz&lt;br&gt;Do kosti – Tabu&lt;br&gt;'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef &amp; NOB''' || One Strike – All Saints&lt;br&gt;'''Partigano reggiano – Zucchero'''&lt;br&gt;The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla &amp; Neisha&lt;br&gt;Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence&lt;br&gt;'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen&lt;br&gt;'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''&lt;br&gt;Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora&lt;br&gt;'''Rad imam dež – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau &amp; Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''&lt;br&gt;New Romantics – Taylor Swift&lt;br&gt;Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''&lt;br&gt;Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac&lt;br&gt;Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets&lt;br&gt;'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''&lt;br&gt;What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;One – Hyu ft. Eva Štirn&lt;br&gt;Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah&lt;br&gt;A Love Song – LadyHawke&lt;br&gt;'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh&lt;br&gt;'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell&lt;br&gt;Hold Up – Beyonce&lt;br&gt;'''Up &amp; Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''&lt;br&gt;Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]&lt;br&gt;Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej &amp; Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''&lt;br&gt;Hoter Than Hell – Dua Lipa&lt;br&gt;This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose&lt;br&gt;Rain – Lina Rahne&lt;br&gt;'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses&lt;br&gt;'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Frida Nipl – Koala Voice&lt;br&gt;Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele&lt;br&gt;'''Ragazza magica – Jovanotti'''&lt;br&gt;Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''&lt;br&gt;Until Then – [[Haiku Garden]]&lt;br&gt;Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani&lt;br&gt;'''Vorrei ma non posto – J-AX &amp; Fedez'''&lt;br&gt;Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Where You Left Me – Muff&lt;br&gt;Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura&lt;br&gt;'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''&lt;br&gt;Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Silence – Ditka&lt;br&gt;Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''&lt;br&gt;Siberian Nights – The Kills&lt;br&gt;Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''&lt;br&gt;Poletna – Sausages &amp; Marko Hatlak&lt;br&gt;Why You Keep Sayin' – Thomas March &amp; The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''&lt;br&gt;Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne&lt;br&gt;Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''&lt;br&gt;Way Away – Sweven&lt;br&gt;Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara&lt;br&gt;The Getaway – Red Hot Chili Peppers&lt;br&gt;'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''&lt;br&gt;Noben me ne razume − Nipke&lt;br&gt;Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac &amp; Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''&lt;br&gt;Sledgehammer − Rihanna&lt;br&gt;Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Tension – Jardier&lt;br&gt;Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke &amp; Erik || Better Love – Hozier&lt;br&gt;'''Red Dress – Magic!'''&lt;br&gt;Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven&lt;br&gt;Suzanna Smiling – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears&lt;br&gt;La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira&lt;br&gt;'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo&lt;br&gt;'''Soulseller – Stray Train'''&lt;br&gt;Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners&lt;br&gt;'''Toi et moi – Paradis'''&lt;br&gt;Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu&lt;br&gt;Chasing You – Benjamin Shock&lt;br&gt;'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry&lt;br&gt;'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''&lt;br&gt;Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber &amp; MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar&lt;br&gt;'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay &lt;br&gt;Uno di questi giorni – Nek&lt;br&gt;'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh&lt;br&gt;'''Drugi breg želja – Ditka'''&lt;br&gt;Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval&lt;br&gt;Howl – Biffy Clyro&lt;br&gt;'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL&lt;br&gt;'''Lepa – Adijo kultura'''&lt;br&gt;Divination – Werefox || Kids – OneRepublic&lt;br&gt;'''Bang Bang – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''&lt;br&gt;Gifts – Fed Horses&lt;br&gt;Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''&lt;br&gt;Ho creduto a me – Laura Pausini&lt;br&gt;Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''&lt;br&gt;Saviour of Love – Torul&lt;br&gt;Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World&lt;br&gt;Eterni – Zero Assoluto&lt;br&gt;'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant&lt;br&gt;Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai&lt;br&gt;'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''&lt;br&gt;White Tiger – Izzy Bizu&lt;br&gt;The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''&lt;br&gt;Fingertips – Sweven&lt;br&gt;Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''&lt;br&gt;Unici – Nek&lt;br&gt;Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver &amp; Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] &amp; Borut Marolt'''&lt;br&gt;All Is Gone – Tidal Waves&lt;br&gt;Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den&lt;br&gt;'''Still Breathing – Green Day'''&lt;br&gt;Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Player – Ina Shai&lt;br&gt;Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell&lt;br&gt;Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk&lt;br&gt;'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz&lt;br&gt;Should Have Listened – Trash Candy&lt;br&gt;'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur&lt;br&gt;La Risposta – Samuel&lt;br&gt;'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat&lt;br&gt;Forgive the Weather – Toxine&lt;br&gt;'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars&lt;br&gt;Un mondo migliore – Vasco Rossi&lt;br&gt;'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri&lt;br&gt;Holly G – NoAir&lt;br&gt;'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga&lt;br&gt;Sexual – Neiked&lt;br&gt;'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Kristal – King Foo&lt;br&gt;Glasovi – Gora || '''Love &amp; Hate – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Potremmo ritornare – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP&lt;br&gt;'''Vrhovi – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''&lt;br&gt;All Goes Wrong – Chase &amp; Status ft. Tom Grennan&lt;br&gt;Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke&lt;br&gt;'''Dva za mene – Katarina Mala'''&lt;br&gt;With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX&lt;br&gt;'''Oronero – Giorgia'''&lt;br&gt;True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B&lt;br&gt;Moč jeseni – Gal Gjurin&lt;br&gt;'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae&lt;br&gt;'''Water Under the Bridge – Adele'''&lt;br&gt;Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu&lt;br&gt;Something to Be Free – Sweetsology&lt;br&gt;'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''&lt;br&gt;I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk&lt;br&gt;Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''&lt;br&gt;Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar&lt;br&gt;Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;All Night – Beyoncé&lt;br&gt;Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos&lt;br&gt;'''Led – Bort Ross'''&lt;br&gt;Ideal – Simon || Everglow – Coldplay&lt;br&gt;'''One Fine Day – Sting'''&lt;br&gt;Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''&lt;br&gt;Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence&lt;br&gt;Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake &amp; Anna Kendrick&lt;br&gt;'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''&lt;br&gt;I don't Wanna Live Forever – Zayn &amp; Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March &amp; We'll Be Naked Collective&lt;br&gt;'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''&lt;br&gt;Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''&lt;br&gt;Completamente – Thegiornalisti&lt;br&gt;Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}

===2017===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''&lt;br&gt;Pada – Lean Kozlar Luigi&lt;br&gt;Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille&lt;br&gt;'''Suženi snovi – Repetitor'''&lt;br&gt;Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''&lt;br&gt;Lebdenje – King Foo&lt;br&gt;Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Neuanfang – Clueso&lt;br&gt;In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David&lt;br&gt;Old Memory – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers&lt;br&gt;'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank&lt;br&gt;We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič&lt;br&gt;'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime &amp; Silence – Julien Dore&lt;br&gt;Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso&lt;br&gt;'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Milijon in ena – Klara Jazbec&lt;br&gt;Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Automaton – Jamiroquai'''&lt;br&gt;Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem&lt;br&gt;'''Poišči navdih – Sweetsology'''&lt;br&gt;Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''&lt;br&gt;Il Conforto –Tiziano Ferro &amp; Carmen Consoli&lt;br&gt;Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko&lt;br&gt;Dihava isti zrak – Moya&lt;br&gt;'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''&lt;br&gt;Moving On the Getting Over – John Mayer&lt;br&gt;Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt&lt;br&gt;Hešteg – Icotovi zobi&lt;br&gt;'''Ti lahko – Peter Lovšin &amp; Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks&lt;br&gt;'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''&lt;br&gt;(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Heavy – Linkin Park feat. Kiiara&lt;br&gt;Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Če si rojen – Avtomobili&lt;br&gt;Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''&lt;br&gt;Ora mai – Lele&lt;br&gt;Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar &amp; Istrabend'''&lt;br&gt;On My Way – Omar Naber&lt;br&gt;Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''&lt;br&gt;You Look Good – Lady Antebellum&lt;br&gt;So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven&lt;br&gt;Rabim samo tebe – Žiga Rustja&lt;br&gt;'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man&lt;br&gt;'''Dirigent – Urban &amp; 4'''&lt;br&gt;Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček&lt;br&gt;Kozmonavt – Gora&lt;br&gt;'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer&lt;br&gt;Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar&lt;br&gt;'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo &amp; Tina Marinšek&lt;br&gt;'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''&lt;br&gt;Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''&lt;br&gt;Passionfruit – Drake&lt;br&gt;Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon&lt;br&gt;Resetiraj me – Bilbi&lt;br&gt;'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''&lt;br&gt;Ultralife – Oh Wonder&lt;br&gt;Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''&lt;br&gt;Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood&lt;br&gt;Sign of the Times – Harry Styles&lt;br&gt;'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored&lt;br&gt;Ob kavi – Anabel&lt;br&gt;'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''&lt;br&gt;Hard Times – Paramore&lt;br&gt;Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''&lt;br&gt;Useless – Trash Candy&lt;br&gt;Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''&lt;br&gt;Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom&lt;br&gt;Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''&lt;br&gt;Nazaj – 2B&lt;br&gt;Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim&lt;br&gt;Slow Hands – Niall Horan&lt;br&gt;'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''&lt;br&gt;Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen &amp; White Moods&lt;br&gt;Red – The Margins || J-Boy – Phoenix&lt;br&gt;'''City Lights – Blanche'''&lt;br&gt;Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''&lt;br&gt;Affordable Amphetamines – persons from porlock&lt;br&gt;Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid&lt;br&gt;The Night We Met – Lord Huron&lt;br&gt;'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel&lt;br&gt;'''Zabluzu – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''&lt;br&gt;Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel&lt;br&gt;The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek &amp; Proper&lt;br&gt;Chase Me – Maja Keuc - Amaya&lt;br&gt;'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar&lt;br&gt;'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''&lt;br&gt;Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera&lt;br&gt;It's Complicated – Maraaya ft. BQL&lt;br&gt;'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''&lt;br&gt;Secrets – The Weeknd&lt;br&gt;Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica&lt;br&gt;Skozi vitrino – Alex Volasko&lt;br&gt;'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''&lt;br&gt;Don't Matter Now – George Ezra&lt;br&gt;Young Dumb &amp; Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''&lt;br&gt;Modro sonce – Gušti&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''&lt;br&gt;Fontaine de lait – Camille&lt;br&gt;Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''&lt;br&gt;Mana – MATTER/persons from porlock&lt;br&gt;Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx&lt;br&gt;Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti&lt;br&gt;'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec&lt;br&gt;'''Valentina − Erik Platon'''&lt;br&gt;Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''&lt;br&gt;Thunder − Imagine Dragons&lt;br&gt;There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec &amp; Grabber Remix) – Pliš'''&lt;br&gt;Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple&lt;br&gt;Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson&lt;br&gt;New York – St. Vincent&lt;br&gt;'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh&lt;br&gt;Tisoč besed – King Foo&lt;br&gt;'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix&lt;br&gt;'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''&lt;br&gt;Zvezde v mlaju – Bordo&lt;br&gt;Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People&lt;br&gt;'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''&lt;br&gt;Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya&lt;br&gt;Zdaj vem − Jackson&lt;br&gt;'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean&lt;br&gt;New Rules − Dua Lipa&lt;br&gt;'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''&lt;br&gt;Dej se ustav − Nipke&lt;br&gt;Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''&lt;br&gt;If We Were Vampires – Jason Isbell&lt;br&gt;Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''&lt;br&gt;It's a Shame – Benjamin Shock &amp; Marina Martensson&lt;br&gt;Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg&lt;br&gt;Coco Caline – Julien Dore&lt;br&gt;'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni&lt;br&gt;Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''&lt;br&gt;Look What You Made Me Do – Taylor Swift&lt;br&gt;Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura&lt;br&gt;'''Zapleši z mano – Taša'''&lt;br&gt;Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad at Love – Halsey&lt;br&gt;Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''Proklete vijolice − Mi2'''&lt;br&gt;Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''&lt;br&gt;Keine Angst − Casper feat. Dransal&lt;br&gt;Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''&lt;br&gt;Ulice – Emkej feat. Anina&lt;br&gt;Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus &amp; Julia Stone&lt;br&gt;'''Fenomenale – Gianna Nannini'''&lt;br&gt;Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj&lt;br&gt;'''Vreme za lubezen – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers&lt;br&gt;'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''&lt;br&gt;Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart&lt;br&gt;'''Shanti Shanti – Bilbi'''&lt;br&gt;Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks&lt;br&gt;Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage&lt;br&gt;'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''&lt;br&gt;Jump in the Water − July Jones&lt;br&gt;Za zmeraj − David &amp; Anja Baš || Winter − PVRIS&lt;br&gt;Younger Now − Miley Cyrus&lt;br&gt;'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur&lt;br&gt;'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''&lt;br&gt;Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware&lt;br&gt;'''Un' altra storia – Zucchero'''&lt;br&gt;Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''&lt;br&gt;Anakin – MRFY&lt;br&gt;Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''&lt;br&gt;Unknown (To You) – Jacob Banks&lt;br&gt;Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu&lt;br&gt;Maska – BO!&lt;br&gt;'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''&lt;br&gt;Porto vecchio – Julien Dore&lt;br&gt;Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''&lt;br&gt;Utrip noči – King Foo&lt;br&gt;Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles&lt;br&gt;Taste – Rhye&lt;br&gt;'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem&lt;br&gt;'''Šuolni − Iztok Mlakar'''&lt;br&gt;Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello&lt;br&gt;'''Oh, vita − Jovanotti'''&lt;br&gt;Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff&lt;br&gt;'''Talk About It – Koala Voice'''&lt;br&gt;Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce&lt;br&gt;'''Strangers – Sigrid'''&lt;br&gt;World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk&lt;br&gt;Window – Seven Days in May&lt;br&gt;'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''&lt;br&gt;Poetica – Cesare Cremonini&lt;br&gt;Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili&lt;br&gt;'''Dust of Time – Jardier'''&lt;br&gt;Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''&lt;br&gt;Tell Me You Love Me – Demi Lovato&lt;br&gt;One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''&lt;br&gt;Lepa si – Nina Pušlar&lt;br&gt;Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Saved – Khalid&lt;br&gt;Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik&lt;br&gt;'''Božična − Neisha'''&lt;br&gt;Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''&lt;br&gt;Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man&lt;br&gt;Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo &amp; Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''&lt;br&gt;Gentle Storm – Elbow&lt;br&gt;Feel It Still – Portugal. The Man
|}

===2018===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon &amp; Problemi − Odveč'''&lt;br&gt;Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop&lt;br&gt;Flirrt − Nič od nič || Francis &amp; The Lights − Just for Us&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''&lt;br&gt;The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Back to Being Me'''&lt;br&gt;BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy&lt;br&gt;Kendrick Lamar &amp; SZA – All the Stars&lt;br&gt;'''Bruno Mars &amp; Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sierra'''&lt;br&gt;Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats – You Worry Me&lt;br&gt;Troye Sivan – My, My, My&lt;br&gt;'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Spomni se&lt;br&gt;Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''&lt;br&gt;Emma – L'Isola&lt;br&gt;Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''&lt;br&gt;Mito – Bratstvo in estradstvo&lt;br&gt;Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'&lt;br&gt;Detour – Bez tebe&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''&lt;br&gt;Ketrin Nera – Morje je tam na levi&lt;br&gt;Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''&lt;br&gt;First Aid Kit – Fireworks&lt;br&gt;Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''&lt;br&gt;MRFY – Tretje oko&lt;br&gt;Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out&lt;br&gt;Drake – God's Plan&lt;br&gt;'''Rudimental &lt;small&gt;ft. Jess Glynne, Macklemore &amp; Dan Caplen&lt;/small&gt; – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''&lt;br&gt;Liamere – Manitoba&lt;br&gt;Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''&lt;br&gt;James Bay – Wild Love&lt;br&gt;The Weeknd &amp; Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu&lt;br&gt;'''Raiven – Daleč stran'''&lt;br&gt;Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''&lt;br&gt;Ermal Meta &amp; Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente&lt;br&gt;Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver&lt;br&gt;'''Deadly Smile – Inside My Head'''&lt;br&gt;Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna&lt;br&gt;The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Ona gre'''&lt;br&gt;Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''&lt;br&gt;Camille – Je ne mâche pas me mots&lt;br&gt;Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg&lt;br&gt;'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''&lt;br&gt;El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''&lt;br&gt;Madame Monsieur – Mercy&lt;br&gt;Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna&lt;br&gt;'''Tabu – Hodi sam'''&lt;br&gt;Fed Horses – Love Tree || George Ezra &amp; First Aid Kit – Hold My Girl&lt;br&gt;Emma – Effetto domino&lt;br&gt;'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog&lt;br&gt;Hyu ft. Saša Lešnjek &amp; Heiwa – What It Means&lt;br&gt;'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''&lt;br&gt;Bausa – Was du Liebe nennst&lt;br&gt;James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede&lt;br&gt;'''Neisha – Prihaja maj'''&lt;br&gt;John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Frasi a metà'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''&lt;br&gt;Bordo – Lai lai svet&lt;br&gt;Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss&lt;br&gt;Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony &amp; Sunny – Pridi na Goričko'''&lt;br&gt;Amaya – Concrete&lt;br&gt;Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name&lt;br&gt;'''Hoshi – Ta marinière'''&lt;br&gt;Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''&lt;br&gt;Demolition Group – Nostalgija&lt;br&gt;Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia&lt;br&gt;'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''&lt;br&gt;Duhovi – A boš zraven?&lt;br&gt;Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''&lt;br&gt;James Bay – Us&lt;br&gt;Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par&lt;br&gt;'''MRFY – Ti dam'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''&lt;br&gt;Motta – La nostra ultima canzone&lt;br&gt;Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''&lt;br&gt;Buh – Mesto&lt;br&gt;Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love&lt;br&gt;Lykke Li – Utopia&lt;br&gt;'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;'''Junema – Odčarana'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Alice in Chains – The One You Know&lt;br&gt;'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso&lt;br&gt;'''Siddharta – Medrevesa'''&lt;br&gt;Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Damn, dis-moi&lt;br&gt;Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov&lt;br&gt;Thomas March &amp; The Red Attic Collective – Last Chance&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind&lt;br&gt;Carl Brave ft. Francesca Michielin &amp; Fabri Fibra – Fotografia&lt;br&gt;'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''&lt;br&gt;HYU feat. Saša Lešnjek &amp; C.T.B.M. – Worst&lt;br&gt;Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights&lt;br&gt;Boomdabash &amp; Loredana Bertè - Non ti dico no&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''&lt;br&gt;K.A.T. – Secret Messiah&lt;br&gt;Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time&lt;br&gt;Detour – Vikend&lt;br&gt;'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram&lt;br&gt;Indigo – Tih deževen dan&lt;br&gt;'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun&lt;br&gt;Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me&lt;br&gt;'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen&lt;br&gt;'''Seven Days in May – Kate Moss'''&lt;br&gt;Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate&lt;br&gt;Calogero – 1987&lt;br&gt;'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Although&lt;br&gt;Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me&lt;br&gt;'''Jovanotti - Viva la libertà'''&lt;br&gt;Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo&lt;br&gt;'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''&lt;br&gt;Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni&lt;br&gt;'''Muse – Something Human'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Moj profil'''&lt;br&gt;El Kachon – Peti greh || Diplo &amp; MǾ  – Sun in Our Eyes&lt;br&gt;'''Hooverphonic – Romantic'''&lt;br&gt;Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej&lt;br&gt;'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''&lt;br&gt;Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Jumpsuit&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex - Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon &amp; Problemi – Enako drugačna'''&lt;br&gt;Katja Koren – How Do I Do&lt;br&gt;Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman&lt;br&gt;'''Imagine Dragons – Natural'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Mestno kolo&lt;br&gt;Thomas March &amp; Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up&lt;br&gt;Robyn – Missing U&lt;br&gt;'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''&lt;br&gt;Nipke – Če ne boš probu&lt;br&gt;Žiga Rustja &amp; Anika – Nov list || Calvin Harris &amp; Sam Smith – Promises&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mantra&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta&lt;br&gt;'''Siddharta – A.M.L.P.'''&lt;br&gt;Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This&lt;br&gt;Christine and the Queens – 5 Dollars&lt;br&gt;'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek &amp; Proper – Mladost&lt;br&gt;'''MRFY – Umru zate'''&lt;br&gt;SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power&lt;br&gt;Malika Ayane – Stracciabudella&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''&lt;br&gt;Billie Marten – Mice&lt;br&gt;Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat&lt;br&gt;Liamere – Dakota&lt;br&gt;'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford &amp; Sons – Guiding Light'''&lt;br&gt;Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity&lt;br&gt;Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko&lt;br&gt;Zala Kralj &amp; Gašper Šantl – S teboi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims - Le Pire&lt;br&gt;'''Tom Walker – Angels'''&lt;br&gt;Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart &amp; Bilbi – Daleč stran'''&lt;br&gt;Domen Don Holc – Getting High With You&lt;br&gt;Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga &amp; Bradley Cooper – Shallow'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – La marcheuse&lt;br&gt;Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''&lt;br&gt;Nipke – Ina&lt;br&gt;Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''&lt;br&gt;Young the Giant – Superposition&lt;br&gt;Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes&lt;br&gt;Zmelkoow – Ljubezen&lt;br&gt;'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime&lt;br&gt;Friendly Fires – Heaven Let Me In&lt;br&gt;'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''&lt;br&gt;Hana Mačkovšek – Zdaj&lt;br&gt;Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good&lt;br&gt;Sidecars – Amasijo de huesos&lt;br&gt;'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt&lt;br&gt;'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''&lt;br&gt;Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me&lt;br&gt;Rosalía – Pienso en tu mirá&lt;br&gt;'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Umakni se&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – If I Say'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''&lt;br&gt;Werefox – Pretty Girl Needs a Bath&lt;br&gt;Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip&lt;br&gt;'''Zaz – Qué vendrá'''&lt;br&gt;Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''&lt;br&gt;Mirko Grozny – Svet je slep&lt;br&gt;Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''&lt;br&gt;Hedoneast – Putujem&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''&lt;br&gt;Vazz – Individum&lt;br&gt;Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)&lt;br&gt;Marco Mengoni – Voglio&lt;br&gt;'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Skalca&lt;br&gt;White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!&lt;br&gt;Sido – Tausend Tattoos&lt;br&gt;'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''&lt;br&gt;Gaja Prestor – Decembra&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here&lt;br&gt;'''Michael Bublé – Love You Anymore'''&lt;br&gt;John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži&lt;br&gt;BQL – Peru&lt;br&gt;'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Anyways&lt;br&gt;Razorlight – Carry Yourself
|}

===2019===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi&lt;br&gt;'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz&lt;br&gt;'''Bo! – Padava'''&lt;br&gt;Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo&lt;br&gt;'''Dermot Kennedy – Young &amp; Free'''&lt;br&gt;Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle&lt;br&gt;'''DMP – Padalo za strah'''&lt;br&gt;Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Medicine&lt;br&gt;'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''&lt;br&gt;Brutalna romantika – Clumsy Man&lt;br&gt;Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger&lt;br&gt;Ariana Grande – 7 Rings&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''&lt;br&gt;Žiga – Not Knowing You&lt;br&gt;Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris &amp; Rag'n'Bone Man – Giant'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – Mind Your Manners&lt;br&gt;James Blake ft. Travis Scott &amp; Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Vse ali nič&lt;br&gt;Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence &amp; The Machine  – Moderation'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Swan Song&lt;br&gt;Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)&lt;br&gt;Samantha Maya – Do neba&lt;br&gt;'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''&lt;br&gt;Mahmood – Soldi&lt;br&gt;Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Lepe stvari'''&lt;br&gt;Okustični – Metulji plešejo&lt;br&gt;Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''&lt;br&gt;Bille Eilish – Bury a Friend&lt;br&gt;White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''&lt;br&gt;Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored&lt;br&gt;Einar – Parole nuove&lt;br&gt;'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.&lt;br&gt;'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''&lt;br&gt;Mrfy – Recall || Leon – You and I&lt;br&gt;'''Anna of the North – Leaning on Myself'''&lt;br&gt;Cardi B &amp; Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov&lt;br&gt;Siddharta – Jaz&lt;br&gt;'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – Beloved&lt;br&gt;'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj&lt;br&gt;Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon&lt;br&gt;'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''&lt;br&gt;Marshmello ft. Chvrches – Here With Me&lt;br&gt;Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet ft. Drill – Fonkdat&lt;br&gt;Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''&lt;br&gt;Dave – Black&lt;br&gt;Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava&lt;br&gt;Werefox – This In-Sync-Thing&lt;br&gt;'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy&lt;br&gt;'''Tame Impala – Patience'''&lt;br&gt;Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj&lt;br&gt;Raiven – Širni ocean&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''&lt;br&gt;The Kolors &amp; Elodie – Pensare male&lt;br&gt;The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''&lt;br&gt;Lola in Red – Torn&lt;br&gt;Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''&lt;br&gt;BTS ft. Halsey – Boy With Luv&lt;br&gt;Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man&lt;br&gt;'''Lumberjack – Čist vse'''&lt;br&gt;Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice&lt;br&gt;'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''&lt;br&gt;Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''&lt;br&gt;Zala – A J&lt;br&gt;Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''&lt;br&gt;The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Kadilka'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds&lt;br&gt;'''Rammstein – Radio'''&lt;br&gt;Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''&lt;br&gt;Indigo – Ajdovska&lt;br&gt;Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford &amp; Sons – Woman'''&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Iskra&lt;br&gt;Ed Sheeran &amp; Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones&lt;br&gt;Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''&lt;br&gt;Nek – La storia del mondo&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh&lt;br&gt;Futurski – Bad Dreams&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''&lt;br&gt;Taron Egerton – Rocket Man&lt;br&gt;Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''&lt;br&gt;Persons from Porlock – Carnal Error&lt;br&gt;Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger&lt;br&gt;Hozier – Almost (Sweet Music)&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo&lt;br&gt;zalagasper – Come to Me&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''&lt;br&gt;Sufjan Stevens – Love Yourself&lt;br&gt;Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March &amp; Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Se ne vdam'''&lt;br&gt;Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down&lt;br&gt;Jovanotti – Nuova era&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje&lt;br&gt;Rudolf Gas – Svet planet&lt;br&gt;'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun&lt;br&gt;'''Ligabue – Polvere di stelle'''&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov&lt;br&gt;Indigo – Škržati&lt;br&gt;'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes &amp; Camila Cabello – Señorita&lt;br&gt;Madonna – God Control&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pomlad'''&lt;br&gt;Orlek – Bouncer Štefi || Angèle - Balance ton quoi&lt;br&gt;'''The Black Keys – Go'''&lt;br&gt;Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)&lt;br&gt;Xequtifz – Iconic&lt;br&gt;'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''&lt;br&gt;Coez – Domenica&lt;br&gt;The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi&lt;br&gt;Ortox &amp; Ina Shai – Feel the Love&lt;br&gt;'''Kevin Koradin &amp; Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep&lt;br&gt;'''Blink 182 – Happy Days'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem&lt;br&gt;Fabricca – Predobro&lt;br&gt;'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Western Stars'''&lt;br&gt;Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led&lt;br&gt;Seven Days in May – Ready to Fight&lt;br&gt;'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles&lt;br&gt;'''Of Monsters and Men – Wars'''&lt;br&gt;Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd&lt;br&gt;'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''&lt;br&gt;John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend&lt;br&gt;'''Foals – Black Bull'''&lt;br&gt;HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''&lt;br&gt;Posebni gostje – S teboj&lt;br&gt;Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You&lt;br&gt;Michael Kiwanuka &amp; Tom Misch – Money&lt;br&gt;'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''&lt;br&gt;Stella – Ocean&lt;br&gt;Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''&lt;br&gt;Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out&lt;br&gt;Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna&lt;br&gt;'''By the Books – Še enkrat'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;Levante &amp; Carmen Consoli – Lo stretto necesario&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice&lt;br&gt;Gušti – Še zorijo jagode&lt;br&gt;'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away&lt;br&gt;'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''&lt;br&gt;Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet – Naprvemmestu&lt;br&gt;Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''&lt;br&gt;Halsey – Graveyard&lt;br&gt;Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani&lt;br&gt;'''Dan D – Malo pekla'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims &amp; Sting – Reste'''&lt;br&gt;Blink 182 – I Really Wish I Hated You&lt;br&gt;Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči&lt;br&gt;Raiven – Kralj Babilona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan &amp; Sara – I'll Be Back Someday&lt;br&gt;Foals – The Runner&lt;br&gt;'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''&lt;br&gt;Koala Voice – Brainstorm&lt;br&gt;Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises&lt;br&gt;'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''&lt;br&gt;Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši&lt;br&gt;Neomi – Family&lt;br&gt;'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up&lt;br&gt;Elisa – Tua per sempre&lt;br&gt;'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet&lt;br&gt;Otrok osemdesetih – Neon&lt;br&gt;'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Waiting for You'''&lt;br&gt;Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek&lt;br&gt;Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom&lt;br&gt;zalagasper – Signals&lt;br&gt;'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Duemila volte&lt;br&gt;James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''&lt;br&gt;K.A.T. – Un bacio di luna&lt;br&gt;Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together&lt;br&gt;Mumford and Sons – Blind Leading the Blind&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga&lt;br&gt;'''Lumberjack – Eden tistih'''&lt;br&gt;Mrfy – Heaven &amp; Hell ||'''George Michael – This Is How'''&lt;br&gt;Emma – Io sono bella&lt;br&gt;Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba&lt;br&gt;Lea Sirk – V dvoje&lt;br&gt;'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''&lt;br&gt;Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat&lt;br&gt;Fed Horses – Jaz in nebo&lt;br&gt;'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 &amp; A.R. Rahman – Ahimsa'''&lt;br&gt;Clara Luciani – Nue&lt;br&gt;Mark Ronson &amp; Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me&lt;br&gt;Leonart – Vrh sveta&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark&lt;br&gt;'''Jovanotti – La Luna Piena'''&lt;br&gt;Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)&lt;br&gt;Jakob Kobal – Mother&lt;br&gt;'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''&lt;br&gt;Weeknd – Heartless&lt;br&gt;Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar&lt;br&gt;Adrijana Lorber – Kdo ve&lt;br&gt;'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Before You Go&lt;br&gt;'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama&lt;br&gt;'''Wckd Nation – The Swan King'''&lt;br&gt;Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You&lt;br&gt;'''Billie Eilish – xanny'''&lt;br&gt;Sam Fender – All Is On My Side
|}

===2020===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Bort Ross – Do takrat'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles&lt;br&gt;Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;'''Urban&amp;4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''&lt;br&gt;Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams&lt;br&gt;'''Raiven – Ti (živo)'''&lt;br&gt;Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''&lt;br&gt;Justin Bieber – Yummy&lt;br&gt;Gabrielle Aplin &amp; Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Prva vrsta'''&lt;br&gt;Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''&lt;br&gt;Mahmood – Rapide&lt;br&gt;Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''&lt;br&gt;Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature&lt;br&gt;Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''&lt;br&gt;Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper &amp; Ezra – Ubijalci sanj'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Zima&lt;br&gt;Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Underdog'''&lt;br&gt;Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''&lt;br&gt;Pia Nina – Tukaj in zdaj&lt;br&gt;Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill &amp; Justin Timberlake – Believe&lt;br&gt;'''Diodato – Fai rumore'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''&lt;br&gt;Balladero – Ponesi me&lt;br&gt;Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame&lt;br&gt;'''The Weeknd – Blinding Lights'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni&lt;br&gt;NoAir – Igrá&lt;br&gt;'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''&lt;br&gt;Asgeir – Pictures&lt;br&gt;The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''&lt;br&gt;zalagasper – Box&lt;br&gt;Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History&lt;br&gt;Jessie Ware – Spotlight&lt;br&gt;'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''&lt;br&gt;Petra Ambrož – Lažje je vse&lt;br&gt;Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps&lt;br&gt;Harry Styles – Falling&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam&lt;br&gt;Darka – Sonce, zemlja, zvezde&lt;br&gt;'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution&lt;br&gt;Róisín Murphy – Murphy's Law&lt;br&gt;'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Kaj nam fali?&lt;br&gt;Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''&lt;br&gt;BTS ft. Sia – On&lt;br&gt;Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo&lt;br&gt;Ana Soklič – Voda&lt;br&gt;'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''&lt;br&gt;Levante – Tikibombom&lt;br&gt;Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10&lt;br&gt;Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)&lt;br&gt;'''Martín &amp; Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''&lt;br&gt;Alessia Cara – I Choose&lt;br&gt;Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''&lt;br&gt;Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do&lt;br&gt;Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''&lt;br&gt;Black Pumas – Colors&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''&lt;br&gt;Seven Days in May – Norway&lt;br&gt;Dovč &amp; Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter&lt;br&gt;Drake – Tootsie Slide&lt;br&gt;'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet&lt;br&gt;'''Generator – Sonce'''&lt;br&gt;Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''&lt;br&gt;Clueso – Tanzen&lt;br&gt;Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello&lt;br&gt;'''Dan D – Ne naredi mi tega'''&lt;br&gt;Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''&lt;br&gt;Chvrches – Forever&lt;br&gt;Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''&lt;br&gt;Stray Train – Worked It Out Wrong&lt;br&gt;El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas&lt;br&gt;'''Ariana Grande &amp; Justin Bieber – Stuck with U'''&lt;br&gt;Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Naprej (akustična)'''&lt;br&gt;Stalker – Ona&lt;br&gt;Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Forever (Garage version)'''&lt;br&gt;Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti&lt;br&gt;Amaya – Trust Issues&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks&lt;br&gt;Haim – Don't Wanna&lt;br&gt;'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''&lt;br&gt;By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7&lt;br&gt;T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith &amp; Demi Lovato – I'm Ready&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''&lt;br&gt;Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''&lt;br&gt;Zala – Balance&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss&lt;br&gt;Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''&lt;br&gt;freekind. – This Too Shall Pass&lt;br&gt;Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''&lt;br&gt;Sigma ft. John Newman – High on You&lt;br&gt;Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop&lt;br&gt;'''Jacuzzy Krall &amp; Monstrumental – Pozabu sm nate'''&lt;br&gt;Murat &amp; Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter&lt;br&gt;Honne – No Song Without You&lt;br&gt;'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe&lt;br&gt;'''Hauptman – Waste Time'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way&lt;br&gt;'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''&lt;br&gt;Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''&lt;br&gt;zalagasper – Origami&lt;br&gt;Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''&lt;br&gt;Blackpink – How You Like That&lt;br&gt;Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Kam da dam &lt;small&gt;(Povej mi stvari)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;AKA Neomi – The View&lt;br&gt;Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come &amp; Go&lt;br&gt;Levante – Sirene&lt;br&gt;'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''&lt;br&gt;Bordo – Ghosts&lt;br&gt;Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Criss Cross'''&lt;br&gt;Katy Perry - Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef &amp; NOB – Bel papir&lt;br&gt;'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''&lt;br&gt;Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart&lt;br&gt;Kylie Minogue – Say Something&lt;br&gt;'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube&lt;br&gt;Miró – Ne razumem&lt;br&gt;'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan&lt;br&gt;Bad Bunny, Dua Lipa &amp; Tainy – Un dia (One Day)&lt;br&gt;'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love &amp; Sky – Greva en gir&lt;br&gt;Younite – Dvajseta&lt;br&gt;'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''&lt;br&gt;Tom Walker – Wait for You&lt;br&gt;Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero&lt;br&gt;Sladica ft. Ghet – Se smejim&lt;br&gt;'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky&lt;br&gt;The Killers – My Own Soul's Warning&lt;br&gt;'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''&lt;br&gt;Grizl – Pod pritiskom&lt;br&gt;Gedore – Glej || The 1975 – Guys&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – Space'''&lt;br&gt;LANY - you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''&lt;br&gt;Dagi – In srce spet poleti&lt;br&gt;Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''&lt;br&gt;BTS – Dynamite&lt;br&gt;Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''&lt;br&gt;Infected – Bejbi&lt;br&gt;Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr&lt;br&gt;The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days&lt;br&gt;'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost&lt;br&gt;Andraž Hribar – Jaz se ne dam&lt;br&gt;'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – Rimmel'''&lt;br&gt;Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch &amp; Tomi M. – Bomo'''&lt;br&gt;Triiiple ft. Emkej &amp; Neisha – Slika&lt;br&gt;Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''&lt;br&gt;Celeste – Little Runaway&lt;br&gt;Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''&lt;br&gt;Jadranka Juras – Tih deževen dan&lt;br&gt;Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''&lt;br&gt;Marshmello &amp; Demi Lovato – OK Not to Be OK&lt;br&gt;Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš&lt;br&gt;Tretji kanu – Čuvaji rek&lt;br&gt;'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You&lt;br&gt;'''Kylie Minogue – Magic'''&lt;br&gt;Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo&lt;br&gt;'''Mi2 – Midva'''&lt;br&gt;[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil&lt;br&gt;'''AC/DC – Shot in the Dark'''&lt;br&gt;Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''&lt;br&gt;Stalker ft. Cherie – Think It Over&lt;br&gt;KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron&lt;br&gt;Stevie Nicks – Show Them The Way&lt;br&gt;'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''&lt;br&gt;Orlek – Adijo, klape&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human&lt;br&gt;'''Harry Styles – Golden'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Nestwy&lt;br&gt;Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage&lt;br&gt;Nothing but Thieves – Impossible&lt;br&gt;'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Disko ljubav'''&lt;br&gt;Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''&lt;br&gt;Dua Lipa ft. Angèle – Fever&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet&lt;br&gt;'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight&lt;br&gt;Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja&lt;br&gt;Anu – Priznajva si&lt;br&gt;'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Therefore I Am'''&lt;br&gt;The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo &amp; Tribute2Love – Srce ne more več'''&lt;br&gt;The Crossroads – Eye of Lie&lt;br&gt;Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On&lt;br&gt;Levante ft. Altarboy – Vertigine&lt;br&gt;'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati&lt;br&gt;'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex&lt;br&gt;Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare&lt;br&gt;'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi&lt;br&gt;Taja – Ko rabiš&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''&lt;br&gt;Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice&lt;br&gt;Shawn Mendes &amp; Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej&lt;br&gt;Okustični – Novoletna&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow&lt;br&gt;'''Paul McCarney – Find My Way'''&lt;br&gt;Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.&lt;br&gt;&lt;small&gt;(četrtek)&lt;/small&gt; || Okttober – Obljube&lt;br&gt;'''Fed Horses – Zahodno dekle'''&lt;br&gt;Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps&lt;br&gt;'''Chris Stapleton – Starting Over'''&lt;br&gt;Miley Cyrus – Midnight Sky
|}

===2021===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''&lt;br&gt;Bombyx Lori – Zaspiš&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''&lt;br&gt;Celeste – Love Is Back&lt;br&gt;Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo &amp; Ghet ft. Mito – Bratu&lt;br&gt;'''Amaya – Goodbye'''&lt;br&gt;Gedore – S tabo || Ligabue &amp; Elisa – Volente o nolente&lt;br&gt;'''Kings of Leon – The Bandit'''&lt;br&gt;London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus&lt;br&gt;Anu – Modre luči&lt;br&gt;'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''&lt;br&gt;Selena Gomez – De una vez&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''&lt;br&gt;Vesna &amp; Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)&lt;br&gt;Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''&lt;br&gt;Zucchero – Facile&lt;br&gt;Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi &amp; Monika Avsenik – Tisoč polnoči&lt;br&gt;'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''&lt;br&gt;Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Waiting on a War'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''&lt;br&gt;Pavlov – Odboj&lt;br&gt;Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight&lt;br&gt;The Kolors – Mal di gola&lt;br&gt;'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''&lt;br&gt;Amaya – Sleep Alone&lt;br&gt;Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''&lt;br&gt;The Splitters – Barbara&lt;br&gt;Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči&lt;br&gt;Jernej Zoran – All They Say, All They Do&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Echoing'''&lt;br&gt;Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''&lt;br&gt;Corti Collective – Stone Child&lt;br&gt;Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above&lt;br&gt;Wolf Alice – The Last Man on Earth&lt;br&gt;'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Himna&lt;br&gt;'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars &amp; Anderson Paak – Leave the Door Open'''&lt;br&gt;Måneskin – Zitti e buoni&lt;br&gt;Leon Bridges &amp; Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože&lt;br&gt;'''Regen – Wine'''&lt;br&gt;Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Stormy Weather'''&lt;br&gt;Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''&lt;br&gt;Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh&lt;br&gt;Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel&lt;br&gt;Jacob Banks – Found&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti&lt;br&gt;'''Koala Voice – Vukovi'''&lt;br&gt;Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You&lt;br&gt;'''Imelda May – Made to Love'''&lt;br&gt;Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama&lt;br&gt;'''Mi2 – Joj, joj, joj'''&lt;br&gt;Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''&lt;br&gt;Evanescence – Broken Pieces Shine&lt;br&gt;Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi&lt;br&gt;Eva Pavli – Mižim&lt;br&gt;'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu&lt;br&gt;'''Pink &amp; Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''&lt;br&gt;Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca&lt;br&gt;Hauptman – Sunlight&lt;br&gt;'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Addicted&lt;br&gt;Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping&lt;br&gt;'''Mrfy – Zaljubila'''&lt;br&gt;Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''&lt;br&gt;Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears&lt;br&gt;The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo&lt;br&gt;'''Klon – Dlan v dlan'''&lt;br&gt;2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline&lt;br&gt;Lord Huron – Mine Forever&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Lažnivec&lt;br&gt;Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile&lt;br&gt;'''Coldplay – Higher Power'''&lt;br&gt;Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz &amp; Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''&lt;br&gt;KingFoo – The Numbers R Weird&lt;br&gt;Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono &amp; The Edge – We Are the People'''&lt;br&gt;Gibonni – Kiša (Z'naab)&lt;br&gt;Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''&lt;br&gt;Urban3some – So Long&lt;br&gt;Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down&lt;br&gt;BTS – Butter&lt;br&gt;'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov&lt;br&gt;Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Good 4 U&lt;br&gt;Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš&lt;br&gt;XSKULL8 – Leaves Are Falling&lt;br&gt;'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''&lt;br&gt;Måneskin – Vent'anni&lt;br&gt;Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama&lt;br&gt;'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''&lt;br&gt;freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Love Again'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''&lt;br&gt;Legende – Zelena dežela&lt;br&gt;Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power&lt;br&gt;'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''&lt;br&gt;Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče&lt;br&gt;'''Koala Voice – Spaghettification'''&lt;br&gt;Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam&lt;br&gt;'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''&lt;br&gt;Balladero – Potujem&lt;br&gt;Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion&lt;br&gt;Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Zmagali smo&lt;br&gt;Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin - Beggin''''&lt;br&gt;Big Red Machine &amp; Taylor Swift – Renegade&lt;br&gt;AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Normalen (Akustika)&lt;br&gt;2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''&lt;br&gt;Pocket Palma – More&lt;br&gt;John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is&lt;br&gt;'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''&lt;br&gt;By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance&lt;br&gt;'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''&lt;br&gt;Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim&lt;br&gt;Nipke – Kako se počutiš&lt;br&gt;'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo&lt;br&gt;'''Jack Savoretti – Too Much History'''&lt;br&gt;Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga&lt;br&gt;'''Andraž Hribar – Barčica'''&lt;br&gt;Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''&lt;br&gt;Jungle – Truth&lt;br&gt;The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''&lt;br&gt;Peron – Norcev čas&lt;br&gt;Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''&lt;br&gt;Lizzo ft. Cardi B. – Rumors&lt;br&gt;Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj&lt;br&gt;'''Čedahuči – Odprta knjiga'''&lt;br&gt;White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring&lt;br&gt;Jake Bugg – About Last Night&lt;br&gt;'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje&lt;br&gt;Anu – Profite de la vie&lt;br&gt;'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey - I'm Not a Woman, I'm a God&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – Alone&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen&lt;br&gt;'''Bo! – Dišiš po morju'''&lt;br&gt;Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''&lt;br&gt;Charli XCX – Good Ones&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči&lt;br&gt;Mistermarsh – Udomačeni primati&lt;br&gt;'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Sama&lt;br&gt;'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Self Service&lt;br&gt;Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''&lt;br&gt;Papa Roach – Kill the Noise&lt;br&gt;James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone&lt;br&gt;'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''&lt;br&gt;Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James&lt;br&gt;'''Guns n' Roses – Hard Skool'''&lt;br&gt;The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''&lt;br&gt;Rok Predin – Malo pepela&lt;br&gt;2B – Vzemi me || '''Elton John &amp; Stevie Wonder – Finish Line'''&lt;br&gt;White Lies – As I Try Not to Fall Apart&lt;br&gt;BTS &amp; Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost&lt;br&gt;'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''&lt;br&gt;Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want&lt;br&gt;Dave Gahan &amp; Soulsavers – Metal Heart&lt;br&gt;'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca&lt;br&gt;'''Gušti – Še je dobro'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses&lt;br&gt;'''Adele – Easy on Me'''&lt;br&gt;Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi&lt;br&gt;Torul – Resonate&lt;br&gt;'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor&lt;br&gt;'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''&lt;br&gt;Swedish House Mafia &amp; The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs&lt;br&gt;Simpatico – Spremembe&lt;br&gt;'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America&lt;br&gt;Ed Sheeran – Overpass Graffiti&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup&lt;br&gt;freekind. – R.F.T.S.&lt;br&gt;'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''&lt;br&gt;Stromae – Sante&lt;br&gt;Post Malone &amp; The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''&lt;br&gt;Jon Vitezič – Utrip&lt;br&gt;Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lorde – Hold No Grudge&lt;br&gt;Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''&lt;br&gt;Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good&lt;br&gt;'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''&lt;br&gt;Rosalia &amp; The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu&lt;br&gt;Argo – Introspekcija&lt;br&gt;'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave &amp; Warren Ellis – We Are Not Alone'''&lt;br&gt;Self Esteem – I Do This All the Time&lt;br&gt;Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''&lt;br&gt;Lusterdam – Barve premoga so njene oči&lt;br&gt;Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow&lt;br&gt;White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Vse lepo za vse'''&lt;br&gt;Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater&lt;br&gt;Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)&lt;br&gt;'''Ed Sheeran &amp; Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl&lt;br&gt;'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''Balladero – Najina'''&lt;br&gt;Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heat Above'''&lt;br&gt;Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}

===2022===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)&lt;br&gt;Monolits – Prej in potem&lt;br&gt;'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things&lt;br&gt;The War on Drugs – Change&lt;br&gt;'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''&lt;br&gt;Hoffman – Preproste stvari&lt;br&gt;Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love&lt;br&gt;'''Adele – Oh My God'''&lt;br&gt;The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno&lt;br&gt;Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)&lt;br&gt;'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer&lt;br&gt;'''Muse – Won't Stand Down'''&lt;br&gt;Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''&lt;br&gt;Vazz – Luna&lt;br&gt;Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU&lt;br&gt;Laura Pausini – Scatola&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Tukaj sva'''&lt;br&gt;Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long&lt;br&gt;Elisa – A tempo perso&lt;br&gt;'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''&lt;br&gt;Suburbian – Tvoji lasje&lt;br&gt;De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''&lt;br&gt;Holly Humberstone – London Is Lonely&lt;br&gt;Mahmood &amp; Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Ostani'''&lt;br&gt;2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly&lt;br&gt;PVRIS – My Way&lt;br&gt;'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''&lt;br&gt;Gušti ft. Leyre – Nova romantika&lt;br&gt;zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Porta&lt;br&gt;Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin &amp; Zarja – 100 strganih strun&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Zato ker je mraz'''&lt;br&gt;K.A.T. &amp; Dacho – Ti || '''Florence &amp; The Machine – King'''&lt;br&gt;Tears for Fears – Break the Man&lt;br&gt;Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''&lt;br&gt;Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me&lt;br&gt;'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''&lt;br&gt;Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal&lt;br&gt;Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love&lt;br&gt;'''Stromae – Fils de joie'''&lt;br&gt;Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife&lt;br&gt;Elodie – Bagno a mezzanotte&lt;br&gt;'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored&lt;br&gt;Bowrain &amp; Brina – Čas je&lt;br&gt;'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance&lt;br&gt;Lykke Li – No Hotel&lt;br&gt;'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love &amp; Sky – O naju&lt;br&gt;zalagasper – oblike oblakov&lt;br&gt;'''Folk Idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was&lt;br&gt;Maren Morris – Humble Quest&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata&lt;br&gt;'''Joker Out – Barve oceana'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''&lt;br&gt;Florence and the Machine – My Love&lt;br&gt;Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je&lt;br&gt;Ditka – Cold Heart&lt;br&gt;'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls&lt;br&gt;'''Interpol – Toni'''&lt;br&gt;The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona&lt;br&gt;Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones&lt;br&gt;'''Lizzo – About Damn Time'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija&lt;br&gt;'''I.C.E. – Kar te dela živega'''&lt;br&gt;NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – 2Step'''&lt;br&gt;Sigrid &amp; Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Growing Old&lt;br&gt;Kevin Koradin &amp; 2B – Še včeraj || Maro - Saudade, saudade&lt;br&gt;Arcade Fire – The Lightning I, II&lt;br&gt;'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Gdč. Blond&lt;br&gt;Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Free'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Večvredne romance&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking&lt;br&gt;'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''&lt;br&gt;freekind. – Visualize&lt;br&gt;Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion&lt;br&gt;Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino - Propaganda&lt;br&gt;'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi&lt;br&gt;Drone Society – Ellie&lt;br&gt;'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Sixpm – I Love You Baby&lt;br&gt;Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve&lt;br&gt;'''Mrfy – San Francisco'''&lt;br&gt;Dr Um &amp; Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate&lt;br&gt;Samantha Maya – Adrenalin&lt;br&gt;'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''&lt;br&gt;Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona&lt;br&gt;Lusterdam – Pikice&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul&lt;br&gt;'''Pixies – There's a Moon On'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves - Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo&lt;br&gt;'''Balladero – Marelice'''&lt;br&gt;Dimek in Davor Klarić &amp; Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''&lt;br&gt;Bilderbuch – Baby, dass du es weißt&lt;br&gt;Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''&lt;br&gt;King Foo – Sometimes I Talk with Myself&lt;br&gt;Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks&lt;br&gt;'''James Bay – Save Your Love'''&lt;br&gt;Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''&lt;br&gt;Eva Pavli – Tuki zdej&lt;br&gt;Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' &lt;br&gt;Lola Marsh – Love Me on the Phone
|-
| 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Morje'''&lt;br&gt;Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)&lt;br&gt;Maggie Rogers – Horses&lt;br&gt;'''Pink – Irrelevant'''
|-
| 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo&lt;br&gt;Tschimy ft. LAV – Molokai&lt;br&gt;'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me&lt;br&gt;'''Billie Eilish – TV'''&lt;br&gt;Marcus Mumford – Grace
|-
| 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''&lt;br&gt;Peron – Prepih&lt;br&gt;NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe &amp; Offset – New to You&lt;br&gt;The Killers – Boy&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Lost'''
|-
| 33. || 19. 08. || Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik&lt;br&gt;Astrid – Hey, Julie&lt;br&gt;Bas in Glas – Politični (u)boj || The 1975 – Happiness&lt;br&gt;Jamie T. – The Old Style Raiders&lt;br&gt;Years &amp; Years – American Boy
|}

===Izvajalci z vsaj 7 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|20 || {{Nowrap|[[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho &lt;small&gt;(ft. Vlado Kreslin)&lt;/small&gt;, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(ft. Rudi Bučar)&lt;/small&gt;, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|11 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco
|-
| rowspan=5 style=&quot;text-align:center&quot;|10 || [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju &lt;small&gt;(ft. Urban)&lt;/small&gt;, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu
|-
| [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj
|-
| Los Ventilos || Ne gledam nazaj &lt;small&gt;(ft. Tokac)&lt;/small&gt;, Punca, Odpri ventile &lt;small&gt;(ft. Grega Skočir)&lt;/small&gt;, Med vdihom in izdihom &lt;small&gt;(ft. Omar Naber)&lt;/small&gt;, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|-
| [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete &lt;small&gt;(X Roots in Session)&lt;/small&gt;, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno &lt;small&gt;(Eva Pavli ft.)&lt;/small&gt;, Ljujezen
|-
| [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup &lt;small&gt;(ft. Zoran Čalić)&lt;/small&gt;, Dvigam jadra
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|9 || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje &lt;small&gt;(2×)&lt;/small&gt;, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji
|-
| rowspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade &lt;small&gt;(ft. Small Tokk)&lt;/small&gt;
|-
| [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits
|-
| [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši &lt;small&gt;(ft. Vlatko Stefanovski)&lt;/small&gt;, Tiho &lt;small&gt;(Hamo &amp; Tribute 2 Love ft.)&lt;/small&gt;, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan &lt;small&gt;(s Kombinatkami)&lt;/small&gt;
|-
| [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran &lt;small&gt;(z Leonart)&lt;/small&gt;
|-
| [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti &lt;small&gt;(&amp; Istrabend)&lt;/small&gt;, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(s Hamo &amp; Tribute2Love)&lt;/small&gt;, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase
|-
| [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina
|-
| [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==

* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna]

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]</text>
      <sha1>8h6jjwy50t9nyisg0l7pktg4ruivsox</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>The Watercolors</title>
    <ns>0</ns>
    <id>414108</id>
    <revision>
      <id>5736416</id>
      <parentid>5088507</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:23:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6173" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = The Watercolors |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[Your Gay Thoughts]] |
 Cover = ygt_album_thewatercolors.jpg |
 Released = 18. september 2015 &lt;small&gt;(digitalna oblika)&lt;/small&gt;&lt;/br&gt;29. januar 2016 &lt;small&gt;(fizična oblika)&lt;/small&gt; |
 Recorded = |
 Studio = |
 Genre = [[indie dance]], [[nu disco]] |
 Length = 40:23 |
 Label = King Deluxe |
 Producer = Your Gay Thoughts |
 Last album = |
 This album = '''''The Watercolors'''''&lt;br /&gt;(2015) |
 Next album = ''[[Exotic Moods]]''&lt;br /&gt;(2016) |
{{Singles
|Name = The Watercolors
|Type = studio
|single 1 = Among the Lull
|Single 1 date = 7. oktober 2015&lt;ref&gt;{{YouTube|dk2JTkDnV2c}}&lt;/ref&gt;
|single 2 = Spitting Image
|Single 2 date = 1. februar 2016
|single 3 = To Disappear
|Single 3 date = 15. marec 2016
}}}} 

'''''The Watercolors''''' je debitantski [[studijski album]] [[Slovenci|slovenske]] [[elektronska glasba|elektronske]] zasedbe [[Your Gay Thoughts]]. V digitalni obliki je izšel 18. septembra 2015 pri založbi [[Kino Šiška|Kina Šiška]], v obliki [[CD|CD-ja]] in [[vinilna plošča|vinilne plošče]] pa 29. januarja 2016 pri [[Kanadčani|kanadski]] založbi King Deluxe.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://store.kingdeluxe.ca/album/the-watercolors |title=The Watercolors |work=Kingdeluxe.ca |accessdate=1. februar 2016}}&lt;/ref&gt; Album so 18. septembra 2015 tudi uradno predstavili na koncertu v Kinu Šiška.&lt;ref&gt; {{cite web |url=http://www.mladina.si/169474/your-gay-thoughts-kino-siska-ljubljana/ |work=Mladina |title=Your Gay Thoughts, Kino Šiška, Ljubljana |author=Tihole, Petra |date=18. september 2015 |accessdate=21. september 2015}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Za album so Your Gay Thoughts kot prva skupina prejeli prispevek upravljavca Kina Šiška, ki ga je ta začel pobirati kot »kulturni evro« od prejemnikov brezplačnih vstopnic.&lt;ref&gt;{{navedi novice| last=Kompoš |first=Goran |title=Parada domačih posebnežev |url=http://www.mladina.si/169651/parada-domacih-posebnezev/?utm_content=buffer89804 |work=Mladina |date=25 september 2015 |accessdate=26. september 2015}}&lt;/ref&gt; Kot zmagovalci projekta Kulturni evro za leto 2014 so s Prostorom urbane kulture Kino Šiška podpisali zavezujočo pogodbo, da bodo sredstva porabili za snemanje albuma. Predstavitvi albuma v Ljubljani je sledila manjša evropska turneja ([[München]], [[Hamburg]] – Reeperbahn Festival, [[Škofja Loka]], [[Zagreb]], [[Praga]], [[Beograd]], [[Izola]], [[Budimpešta]]).

==Kritični odziv==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{Rating|4|5}}&lt;ref name =&quot;ml&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.mladina.si/169482/your-gay-thoughts-watercolours/ |title=Your Gay Thoughts: Watercolours |author=Borka |date=18. september 2015 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=1. februar 2016}}&lt;/ref&gt;
}}
Kritični odziv na album je bil pozitiven. Za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Borka za album rekla, da je »zasanjana in elegantna pobarvanka številnih zvočnih nians in je lagana elektronska, a topla glavozibnica z mehkimi, skoraj jazzovskimi miniaturami in s produkcijo, ki letvico prestavlja precej više«, a dodala, da vsebuje tudi »dikcijo besedil, ki se ji bodo nekateri le stežka privadili«.&lt;ref name =&quot;ml&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
Za [[MMC RTV-SLO]] je Miroslav Akrapović rekel: »Your Gay Thoughts se ne slišijo kot nekdo, ki bi zlepil posamezne glasbene okuse ali okuse posameznikov. Zato morda njihov prvenec v celoti najbolj oddaja ambientalna čustva.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/poslusamo/your-gay-thoughts-the-watercolors/375005 |title=Your Gay Thoughts: The Watercolors |date=28. september 2015 |accessdate=1. februar 2016 |author=Akrapović, Miroslav |work=[[MMC RTV-SLO]]}}&lt;/ref&gt;

V recenziji za ''[[Radio Študent]]'' je Matej Mihevc napisal: »Vsej žanrski raznolikosti in vsesplošni fragmentiranosti navkljub plošča deluje kot kohezivna in lepo zaokrožena celota, ob kateri se lahko vedno znova prepustimo številnim detajlom in analiziramo nekatere subtilne progresije in druge nenadne preskoke.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/your-gay-thoughts-the-watercolors |title=Your Gay Thoughts: The Watercolors |date=17. september 2015 |accessdate=1. februar 2016 |author=Mihevc, Matej |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;
Ob koncu leta 2015 je bil album uvrščen na 4. mesto seznama Naj domača tolpa bumov 2015.&lt;ref name =&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/comment/36194#comment-36194 |title=Pimpati leto 2015 |date=26. december 2015 |accessdate=27. december 2015 |author=C. Jumic, Michael |work=Radio Študent}}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| ''[[Radio Študent]]''
| align=center| 4.
| Naj domača tolpa bumov 2015&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vso glasbo je napisal Gregor Kocijančič, razen kjer je to navedeno. Vsa besedila je napisal Michael Thomas Taren.
{{track listing
|title1=Claude Monet Acapella 
|length1=0:16
|title2=Wet Vexing Rose
|length2=3:25  
|title3=To Disappear
|length3=3:17
|note3=Kocijančič, Luka Uršič
|title4=Dybbuk
|length4=3:16
|title5=Thats Past
|length5=3:49
|title6=Spitting Image
|length6=3:05
|title7=Cup of Smoke
|length7=3:43
|title8=Among the Lull
|length8=3:47
|title9=Gastrolith Pt. 2
|length9=4:44
|title10=Transit of Venus
|length10=3:22 
|title11=Claude Monet 
|length11=7:38
|note11=intro: Kocijančič, Uršič
|total_length=40:23
}}

== Zasedba ==
{| width=100%
| width=50% valign=top|
;Your Gay Thoughts
* [[Gregor Kocijančič]] — vokal, [[klaviature]], [[sintesajzer]], [[bas kitara]]
* Aljaž &quot;Fejzo&quot; Košir — [[bobni]], beati
* Luka Uršič — vokal, klaviature
* Mina Fina — videoprojekcije (v živo), oblikovanje
* Michael Thomas Taren — besedila
| width=50% valign=top|
;Ostali
* Erik Banhalmi — mastering, dodatno programiranje
* Lajos Nadhazi — koproducent, mastering, dodatno programiranje
* Kristóf Ambrózy — koproducent
* Jernej Kržič — snemanje vokalov
|}

==Sklici==
{{Reflist}}

{{DEFAULTSORT:Watercolors, The}}
[[Kategorija:Albumi leta 2015]]
[[Kategorija:Albumi skupine YGT]]
[[Kategorija:Debitantski albumi]]
{{italic title}}</text>
      <sha1>pf5wh120brw3ap5ksfgq9h645uhuwos</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Amphibios</title>
    <ns>0</ns>
    <id>419809</id>
    <revision>
      <id>5736424</id>
      <parentid>5400922</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:27:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5213" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Amphibios |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[Matter]] |
 Cover = matter_album_amphibios.jpg |
 Released = 20. maj 2016 |
 Recorded = 2015–16 |
 Studio = |
 Genre = [[downtempo]], [[cloud rap]] |
 Length = |
 Label = [[rx:tx]] |
 Producer = Matter |
 Last album = ''[[Predjed (EP)|Predjed]]''&lt;br /&gt;(2016) |
 This album = '''''Amphibios'''''&lt;br /&gt;(2016) |
 Next album = ''[[Mrk (album)|Mrk]]''&lt;br /&gt;(2017)
{{Singles
|Name = Amphibios
|Type = studio
|Background = #E5AA70
|single 1 = Safari | 
|single 1 date = 11. februar 2016&lt;ref&gt;{{YouTube|VdQvhQg1nkY}}&lt;/ref&gt; |
|single 2 = Dizeldorf |
|single 2 date = 24. maj 2016&lt;ref&gt;{{YouTube|lQU0rFL6YJo}}&lt;/ref&gt;
|single 3 = Skit, ki bo hit |
|single 3 date = 6. junij 2016&lt;ref&gt;{{YouTube|ePF9xGeubks}}&lt;/ref&gt; |
|single 4 = Anakonda (feat. [[КУКЛА]]) |
|single 4 date= 27. julij 2016&lt;ref name=&quot;anakonda&quot;&gt;{{YouTube|Ih15eTm7-8M}}&lt;/ref&gt; |
}}}}

'''''Amphibios''''' je debitantski [[studijski album]] [[Kamnik|kamniške]] [[hip hop]] zasedbe [[Matter]], izdan maja 2016 pri založbi rx:tx.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rx-tx.org/?slides=matter-amphibios |title=Amphibios |work=rxtx.bandcamp.com |accessdate=5. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Februarja 2016 je izšel videspot za pesem &quot;Safari&quot;, štiri dni po izdaji pa še pesem &quot;Dizeldorf&quot;. V začetku junija je izšel še videospot za pesem &quot;Skit, ki bo hit&quot;, konec julija pa za pesem &quot;Anakonda&quot;, ki se navezuje na film ''[[Peklenska pomaranča (film)|Peklenska pomaranča]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/matter-amphibios |title=Matter: Amphibios |work=[[Radio Študent]] |first=Michael C. |last=Jumic |date=18. maj 2016 |accessdate=5. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Predstavljen je bil 19. maja v [[KUD France Prešeren]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/174452/mrki-kamniski-flow/ |title=Mrki kamniški flow |accessdate=5. junij 2016 |work=Mladina |date=27. maj 2016 |first=Goran |last=Kompoš}}&lt;/ref&gt;

Na pesmi &quot;1000 kristalov&quot; kot vokalist gostuje Fejzo Košir (naslovljen kot &quot;Your Gay Thought&quot;), član skupine [[Your Gay Thoughts]], na pesmi &quot;Anakonda&quot; pa glasbenica [[КУКЛА]].&lt;ref name=&quot;anakonda&quot;/&gt;

== Kritični odziv ==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{Rating|5|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.mladina.si/174339/matter-amphibios/ |title=Matter: Amphibios |first=Goran |last=Kompoš |date=20. maj 2016 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=5. junij 2016}}&lt;/ref&gt;
}}

Za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je o fenomenu skupine Goran Kompoš v recenziji albuma napisal: &quot;Zgodbe, v katerih se v zadimljenih, stripovskih oblačkih prosto-asociativno prepletata kamniška ulična stvarnost in literarno-filmska fikcija, ne ponuja klasičnega raperskega »storytellinga«. Tudi rapanje je vse prej kot »pravilno«. Toda trojec iz teh nepravilnosti oblikuje svoj stil, v katerem ločnica med genialnostjo in banalnostjo ni vedno zacementirana, je pa v povezavi s hipnotičnimi, mojstrsko izoblikovanimi, trendovskimi beati svojstveno privlačna.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

Ob koncu leta je bil s strani spletne revije ''Beehype'' album izbran za 2. najboljši domači album leta.&lt;ref name =&quot;hm&quot;&gt;{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2016/slovenia-3/ |title = Best of 2016 |accessdate = 7. januar 2017 |work = Beehype}}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| ''[[Radio Študent]]''
| align=center| 2.
| Naj tolpa bumov 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/naj-doma%C4%8De-tolpe-bumov-2016 |title=Naj (domače) tolpe bumov 2016 |date=27. december 2016 |accessdate=28. december 2016 |author= |work=Radio Študent}}&lt;/ref&gt;
|-Ad
| ''Beehype''
| align=center| 2.
| Best of 2016&lt;ref name=&quot;hm&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vsa besedila sta napisala Dario Nožič Serini in Matej Tunja, razen pri &quot;Anakonda&quot; (Nožič Serini, Tunja in [[Katarina Rešek]]). Vso glasbo sta napisala Nožič Serini in Luka Lah, razen pri &quot;1000 kristalov&quot; (Nožič Serini, Lah, [[Gregor Kocijančič]] in Aljaž &quot;Fejzo&quot; Košir).
{{track listing
|title1=Tri sonca
|length1=3:30
|title2=Anakonda
|note2=feat. [[КУКЛА]]
|length2=4:39
|title3=Bomboni
|length3=3:46
|title4=Skit, ki bo hit
|length4=2:12
|title5=Dizeldorf
|length5=3:32
|title6=Pimpin' Piaf
|length6=3:25
|title7=Ladje
|length7=4:01
|title8=1000 kristalov
|length8=3:35
|note8=feat. [[Fejzo Košir|Your Gay Thought]]
|title9=Bambi
|length9=3:58
|title10=Safari
|length10=4:21
|title11=Velik njega
|length11=3:06
|title12=Mrki flow
|length12=6:03
|total_length=
}}

== Zasedba ==
{{div col}}
;Matter
*Dario Nožić Serini - Dacho
*Luka Lah - Levanael
*Matej Tunja - Tunja

;Ostali glasbeniki
* [[КУКЛА]]
* [[Your Gay Thoughts]]

;Tehnično osebje
* Štefan Cerjak — miksanje (v Friteza Studio)
* Gregor Zemljič — mastering
* Nina Vrhovec, Miha Brodarič, Tilen Sepič — fotografiranje
* Marko Peljhan — urednik
{{div col end}}

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Albumi leta 2016]]
[[Kategorija:Albumi skupine Matter]]
[[Kategorija:Debitantski albumi]]
[[Kategorija:Slovenski hip-hop albumi]]
[[Kategorija:Albumi založbe rx:tx]]
{{album-stub}}
{{italic title}}</text>
      <sha1>rhu8c4y3vjjrudixhztgtydhjsm3x07</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Nanut</title>
    <ns>0</ns>
    <id>421003</id>
    <revision>
      <id>5736415</id>
      <parentid>5604319</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:23:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Janez Nanut v bogoslovju in začetek duhovniške poti - Maribor - Prihova - Šoštanj */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22423" xml:space="preserve">{{pristransko}}
{{ton}}

{{infopolje Duhovnik |
name = Janez Nanut |
image = [[Slika:Janez Nanut.jpg|270 px]] |
|imagesize    = |
religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] |
See = [[Župnija Senovo|Senovo]] |
Title = [[župnik|župnijski duhovnik]] |
Period =  1964 - 2011| 
Successor = [[Marko Magdič]] 2010-2012, [[Janez Turinek]] 2012-2021 in [[Ivan Šelih]] 2021- | |
ordination = [[29. oktober|29. oktobra]] [[1950]] |
post =  | 
next post = kpl 1951 (14 dni) [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] in nato [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]; dhp 1951-1953 Slovenske Konjice; kpl 1953-1956 [[Župnija Prihova|Prihova]] in župr. 1953-56 Slovenske Konjice; kpl. 1956-1959 [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]]; kpl. 1959-1963 [[Župnija Brestanica|Brestanica]]; '''župr. 1964-1984 [[Župnija Senovo|Senovo]]'''; soupr 1965-66; 1967-1972; 1973-1974 [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]]; '''žpk 1984-2010 Senovo''' | 
date of birth = [[16. maj]] [[1925]] |
place of birth = [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]] |
date of death =  [[13. januar]] [[2011]]|
place of death = [[Senovo]] |
}}

'''Janez Nanut''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[16. maj]] [[1925]], [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]], † [[13. januar]] [[2011]], [[Senovo]].

== Novomašno geslo ==

'''Prav rad bom vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše.'''   (prim. 2 Kor 12,15)

=Življenjepis=
==Nanutov rod - Stari trg pri Ložu==
Rodbina Nanut  oz. oče Anton Nanut (*25.12. 1884 + 3.11. 1934) izhaja iz Notranjske – iz Starega trga pri Ložu.  Mama Marija Nanut, roj. Rak (*17.1. 1894 + 4.1. 1972) je bila doma iz [[Brdo, Slovenske Konjice|Brda pri Slovenskih Konjicah]]. Zakoncema Nanut se je rodilo deset otrok, od katerih je ostalo 8 živih, dva pa sta umrla takoj po rojstvu. Otroci so: Frančiška, Marija (*23.1. 1922), '''Janez''' (*16.5.1925 +13.1.2011), Alojzij, Jožef, Franc, Ljudmila, Ivanka (*27.3. 1934); 

Oče Anton Nanut je bil 13 let v Združenih državah Amerike, v zvezni državi Minnesoti, kjer je delal v rudnikih železa. Njegov tretjerojenec Janez je kasneje kot duhovnik večkrat dejal: »Tudi jaz sem rudarjev sin!« V začetku leta 1918 se je Anton Nanut želel vrniti nazaj v Evropo. Ameriški prijatelji so mu prigovarjali, naj vendar ostane v ZDA, pa jih Anton zavrnil, češ da je ponosen na Avstroogrsko, ki je njegova urejena domovina. Ta mu je žal v letu vrnitve razpadla. Na ruševinah donavske monarhije je ob Antonovi vrnitvi nastala [[država SHS]], sestavljena iz južnoslovanskih narodov, v kateri se je pričela v Sloveniji trajna gospodarska stagnacija, z vedno manj ekonomske svobode. Svoje ameriške dolarske prihranke je Anton ob nastanku nove države lahko zamenjal le v [[Beograd|Beogradu]], kjer je že pri sami menjavi skoraj tretjina premoženja splahnela in tam je bil tudi okraden. 
Preko časopisnega oglasa si je nato kmalu kupil hišo in dva travnika ter gozd pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Tako je Nanutov rod prišel na Štajersko. Očeta Antona se je ob nakupu posestva prijel vzdevek »amerikanc«. Kmalu si je v bližnji vasici Brdo našel nevesto in se priženil na kmetijo Rak, po domače »Pri Štefeki«. Pridne roke obeh zakoncev Nanut so zgradile topel dom številnim otrokom. Oče se je dosledno držal svetopisemskega povabila za človekov ritem zdravega duha: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj!« Spoštovanje do nedelje si je pridobil v ZDA, kjer je neki slovenski izseljeniški duhovnik stalno opazoval tiste rudarje, ki so tudi ob nedeljah delali in jih glasno karal: »Le delajte, le delajte ob nedeljah, pa ne boste nič imeli!« In mnogi so zaradi njegovih opozoril opustili nedeljsko delo, med njimi je bil tudi Anton Nanut. V okolici Slovenskih Konjic je Nanutov oče veljal za domačega živinozdravnika, zdravil je z zelišči krave in svinje. Ob zimskih večerih je Anton na krušni peči ponosno pripovedoval svojim otrokom zgodbice iz svojega bogatega življenja po svetu. Pri Nanutovi družini so od otrok poklicno šolo obiskovali le trije: Milka, Micka in Janez. Starejša Micka je imela tudi talent za igro oz. gledališče. Sama je spisala tridejanko in v njej z veseljem sprejela sanjsko vlogo »primorske učiteljice«, ki pomaga v času med obema vojnama ohranjati slovenski jezik. Najmlajša Ivanka je ob svojih osnovnošolskih odličnih spričevalih dejala: »Ko bi bila le pri Bogu odlična!« Kot Janez, je tudi njegova najmlajša sestra predano služila cerkvi: polnih 48 let je vodila gospodinjstvo bratu duhovniku Janezu Nanutu na [[Senovo|Senovem]].
[[Slika:Janez Nanut otrok.jpg|sličica]]

==Otroštvo in mladost Janeza Nanuta - Slovenske Konjice==
Ko je bil Janez star dve leti, je potrgal na domači vrtni gredi vse narcise. In čeprav jih namenil za okrasitev domačega znamenja križa okoli Velike Noči, je bil od tete Neže grdo kaznovan. Krivična kazen ga je gnala proč od hiše. Zatekel se je pod neko oddaljeno jablano, saj tako majhen otrok ni razumel tetine reakcije, ko se mu je pa vendar zdelo, da je storil nekaj dobrega in plemenitega. Utrujen je pod tisto jablano zaspal. Tam so ga domači našli vsega prezeblega, načela ga pljučnica. Oče ga je v naglici odpeljal do konjiškega zdravnika, ki je staršem vzel vsako upanje. Temu otroku so štete ure. Zdravnik je Janeza poslal domov umreti. Pri večerni molitvi je bogaboječi oče Anton takole roteče prosil: »Nebeški Oče, pusti mi tega otroka pri življenju! Če bo postal duhovnik, bom dal zadnji rep iz štale in zadnje drevo iz gozda za njegovo novo mašo.« Čez nekaj dni se je čudežno mali Janez predramil. Vstal je iz zibelke in začel iz vžigalic, ki jih je družina že imela pripravljena za sveče za mrtvaški oder, sestavljati cerkev, zvonik se mu je pa vedno podrl. Sestra Micka je to dogajanje prva opazila in vsa presenečena stekla na polje, kjer so domači bili sredi največjih pomladanskih kmečkih opravil. Ko so jo od daleč zagledali, so vsi pomislili, da jim prihaja povedati, da je Janez mrtev. Pa je njeno veselje na obrazu sporočalo veselo novico, da njen brat živi, da se celo že igra. Čudežno ozdravljenje je očeta Antona spodbudilo, da je sina, Bogu v zahvalo, čez nekaj dni odnesel v Marijino cerkev na Brinjevo goro nad Zrečami. Janez je romal ob očetu v krilcu, kot vsi takratni majhni otroci. Kasneje pa, ko je Janez oblekel prve hlače, je doživel še težjo preizkušnjo, ko ga je tik pred utopitvijo sestra Micka rešila iz jame, v katero je po nesreči padel, potem ko se je v mraku vračal iz bolnišnice, koder je Nanutova mama Marija ravno izgubila prezgodaj rojenega otroka. Prelomni dogodek za družino Nanut pa je bila prerana smrt očeta, najmlajša hči Ivanka je bila takrat komaj položena v zibelko. Oče je umrl za posledicami meningitisa, ki ga je staknil v ameriških rudnikih železa.  Po očetovi smrti je za otroke skrbela tudi teta Neža. Ona se je nekako tudi zaobljubila, da je dolžna skrbeti za Janeza, ker ga je nekoč zaradi tistih narcis tako kaznovala, da si je vse dni svojega življenja to tudi sama sebi očitala in v sebi zaradi tega tudi trpela. Janez je osnovno šolo obiskoval v Slovenskih Konjicah. Nato ga je sestra Micka pripravila za sprejemne izpite in mu pomagala vstopiti v mariborsko gimnazijo. Šolanje mu je prekinila druga svetovna vojna. Da je lahko družina preživela, je bil primoran Janez se zaposliti v nemškem gradbenem podjetju, ki je gradilo cesto na Brdo. Prej je do Nanutove kmetije vodil le kolovoz. Veleposestnik Klemen, ki je podaril zemljo za novo cesto na Brdo, je ves čas vojne skrbel in materialno podpiral partizane. Le-ti pa so ga v zahvalo po koncu vojne še do danes iz neznanih razlogov ubili. Po 9. maju 1945 je veleposestnika Klemena čuval celo Janezov mlajši, takrat še mladoleten brat Jože v nekem partizanskem zasilnem priporu. Jože mu je predlagal, da naj vendar zbeži. Klemen pa mu je odvrnil, da ima čisto vest in da ni razlogov, da bi se bal za svoje življenje. »Saj sem za te ljudi, ki so me aretirali, zbiral ves čas vojne pakete, zato da so lahko oni preživeli«. Žal je naivno verjel v iskrene namene tistih, ki so po vojni prevzemali sodno oblast. Vseeno so ga partizani zverinsko umorili. 
Nemci so na Brdo zgradili cesto. Kraj je končno zaživel in se je zaradi nove ceste začel hitro razvijati. Bližnja graščina Dolič je med vojno nenadoma zagorela, in sestra Ivanka je takrat poslala Janeza, naj pogleda, kaj se dogaja. Stopal je brez strahu mimo pogorišča, dokler ga niso ustavili nemški vojaki, pri katerih se je hotel izgovoriti, da je študent, in da namerava postati duhovnik. Janeza so vseeno odpeljali. Teta Neža je okarala najmlajšo Ivanko, češ brata si dala ubiti, ko si ga poslala v izvidnico. Naslednji dan so izvedeli, da je Janez v mariborskih zaporih. Nemško poveljstvo mu je očitalo, da je vselej zavračal mobilizacijo v nemško vojsko. Sestra Micka je namreč ob vsakem vpoklicu spisala prošnjo, da je Janez edini skrbnik družine, potem ko več niso imeli očeta. V konjiški cerkvi so tisti dan, ko je Janez pristal v nemškem zaporu trepetali in jokali. Čez nekaj dni je učitelj Hren spisal prošnjo za izpustitev in jo tudi dosegel. Pri Nanutovih je z Janezovo vrnitvijo zavladalo veliko veselje. Spet je hodil v službo na cesto, da je preživljal družino. Kot zanimivost pa se iz Senovega v tistem vojnem času prikradel v konjiške gozdove nečak od kanonika Mirta, partizan Slavko Mirt, ki je bil glavni krivec za tragedijo frankolovskih žrtev. Kot nekakšen Gavrilo Princip je umoril med Slovenskimi Konjicami in Celjem mladoporočenca: pomembnega nemškega vojaka in njegovo ženo, ki je bila Slovenka, hči takratnega konjiškega župana Radiča. Nemci so ob vse večjem partizanskem izzivanju grozili z maščevanjem nad civilnim prebivalstvom. Za vsakega nemškega vojaka so zagrozili, da bodo obesili sto slovenskih civilistov. Po umoru tega Nemca so držali besedo in partizani žal nisi niti z enim samim strelom tega krutega dejanja Nemcev preprečili. Varno so bili skriti pod vznožjem Konjiške gore. Nemci so obesili sto Slovencev, ki so bili zaprti v zaporu Stari Pisker v Celju in so bili po večini tudi na spisku nezaželenih oseb tudi na partizanski strani, zato v nobenem primeru smrti niso mogli uiti. Hoteli so obesiti še sto ljudi za umorjeno ženo nemškega vojaka, kar pa je preprečil njen oče, konjiški župan Radej, češ, ne morete se maščevati za njo, saj je bila Slovenka, in s tem preprečil še sto novih žrtev. Tudi tega župana so v zahvalo partizani zverinsko umorili. Radejeva umorjena hči je bila kot otrok Mickina sošolka. Med frankolovskimi žrtvami je bila tudi oseba iz Malega Kamna. Slavko Mirt je leta kasneje pomagal pri selitvi iz Brestanice na Senovo novopečenemu senovskemu župniku Janezu Nanutu, ki ga je v zahvalo čez mnogo let tudi cerkveno pokopal, čeprav se pogreba ni udeležil niti eden od njegovih partizanskih tovarišev.  
[[Slika:Nanutovi.jpg|sličica]]

==Janez Nanut v bogoslovju in začetek duhovniške poti - Maribor - Prihova - Šoštanj==
Gimnazijo je Janez po letu 1945 uspešno zaključil in se vpisal v bogoslovje. Po vojna komunistična oblast se je trudila Janeza pridobiti za udbovsko ovajanje v bogoslovju. Ker se je temu odrekel, mu je bilo prepovedano obiskovanje semenišča, in je imel povsod zaprta vrata. Konjiški arhidiakon Tovornik je posredoval pri škofu Držečniku, ki je naredil za Janez izjemo. Štiri leta je lahko študiral teologijo kar v domači zidanici, v Maribor pa je hodil le na izpite. Zadnji dve leti pa je bil v bogoslovnem semenišču, za oblast pa je bil čedalje bolj nezaželen. Mariborski škof Držečnik ga je posvetil v duhovnika na misijonsko nedeljo, skupaj še z Zalesnikom iz Savinske doline. In takoj po prazniku Vseh svetih je imel na nedeljo Kristusa Kralja Vesoljstva novo mašo v domači župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah. Po posvečenju je bil Janez Nanut poslan najprej za kaplana v župnijo Lovrenc na Pohorju. V tistem času, so v sosednji župniji Puščava komunistični fanatiki s sekiro umorili župnika Nadraha, strica kasnejšega stiškega opata. Tudi Janezu so zagrozili s smrtjo, če takoj ne odide iz tistih krajev, zato se je že po 14 dneh vrnil domov v [[Slovenske Konjice|Konjice]], kjer je postal najprej kaplan in nato duhovni pomočnik, in bil tam do leta 1956. Konjiški arhidiakon Tovornik mu je zaupal poučevanje verouka po pohorskih župnijah in vodil je molitvene shode vednega češčenja. Nato je postal kaplan na [[Župnija Prihova|Prihovi]] 1956. Takrat je bil na Prihovi ostareli župnik Kocijančič. Janez, njegov brat Jože in Doberško Tonček so napeljali prvo elektriko v cerkev, odstranili so iz vlažnih sten ves star omet in nanesli novega in stene prepleskali. Tudi dotrajano streho so prekrili. Vsak teden je moral na »duhovno obnovo« na [[UDBA|UDBO]] v Maribor na zaslišanja. Vsakič je še je prej stopil v frančiškansko cerkev, kjer se je takrat še nahajal Slomškov grob in se je priporočal svetniku za pomoč v sili. Iz Oplotnice je hodil na Prihovo špicelj udbe. Ko ga je Janez po neki pridigi opazil, je dejal svojim faranom: »Ljubi Prihovčani, imam vam nekaj zelo važnega za povedati…imamo poslušalca pridige…« Vso zbrano občestvo se je ozrlo za zlonamernim gostom, ki je že bil pri odhodu na glavnih vratih cerkve. Tri leta je po lukšičevo špijoniral v prihovški cerkvi in pridno hodil poslušat Janezove iskrive pridige. 
Leta 1956 je postal šoštanjski kaplan pri legendarnem župniku Jožetu Vesenjaku. Janez ga je izredno spoštoval in cenil. Vesenjaka je udba zaprla in ga tako ustrahovala in mučila, da je živčno zbolel. Vesenjak je prisilno vstopil v ciril-metodovsko društvo, ki ga je povojna komunistična oblast ustanovila zato, da bi duhovnike imela pod popolnim nadzorom. Janez je odločno zavračal vsako sodelovanje s tem društvom, ki je povzročalo velik razdor med duhovniki.

==Posavje in Janez Nanut - Rajhenburg/Brestanica==
Kot kaplan je služboval v Šoštanju tri leta, nato je bil leta 1959 prestavljen za kaplana v Posavje, ki ga je s svojim duhovniškim delovanjem v naslednjih 62 letih neizbrisno zaznamoval. Ko so njegovi domači slišali, da odhaja v Rajhenburg, so najprej pomislili, da odhaja v Nemčijo. Šoštanjčani so še dolgo jokali za priljubljenim duhovnikom, ki ga je odlikoval izjemen glasbeni talent. Nanut pa je še lep čas žaloval za »živim« Šoštanjem, saj je bila Brestanica v primerjavi s Šoštanjem pravo mrtvilo. Edino zadoščenje mu je ob prihodu pomenilo to, da je brestaniško baziliko Lurške Marije gradil njegov konjiški rojak Cerjak. V župniji Brestanica je Nanut poučeval verouk na petih mestih: pri sv. Kancijanu, pri sv. Antonu, v Brestanici, na Senovem in v Koprivnici. Vselej je imel seboj klavirsko harmoniko, ki se jo je naučil sam igrati v času bogoslovja, ko je hodil v glasbeno šolo klavirja k vaškemu učitelju Hrenu. S hohnerjevo harmoniko veljal za nekakšnega cerkvenega Avsenika, še posebej, ko je zaigral pesem »Povsod Boga!« Na udbovskem zaslišanju v Novem mestu so mu očitali, da harmonika ne spada v cerkev. Odgovoril jim je: »Moje harmonike so zelo pobožne, igrajo le nabožne pesmi. Če ne bilo tako, bi me gospe, ki obiskujejo bogoslužje, že zdavnaj tožile na škofijo.« Kraje, kjer je poučeval verouk je obiskoval z mopedom po prašnih makadamskih cestah. Senovski knapi so mu dali vzdevek »rukzaker«. Na Blanci je nekoč imel prometno nesrečo. Zavarovalnica mu je za poškodbo izplačala znesek 800 tisoč dinarjev, kar je bilo takrat ravno vsota za novega fička. Namesto avtomobila je daroval ta znesek odškodnine za obnovo podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je stala na Senovem pred osnovno šolo. Kupil je tudi nove klopi. Brat Jože jo je na novo ometal…Župnik Kolenko ga je dražil: »Jaz sem ustanovil že dve župniji, ti boš pa tretjo in boš njen župnik.« Kolenko je pokopan v Slovenskih Konjicah.  
[[Slika:Prvo obhajilo.jpg|sličica]]

=Ustanovitelj župnije Senovo=
Rudarski kraj Senovo se je v 20. stoletju naglo razvijal. Nobena vojna ni prekinila razvoja. Rastle so delavske kolonije kot gobe po dežju. Neka pobožna žena, Sinkučeva Pepa, ki je zaradi ene nedolžne šale o Titu preživela 6 mesecev v zloglasnem komunističnem ženskem zaporu v rajhenburškem gradu, je zelo zgodaj napovedala, da se bo nekoč ustanovila samostojna župnija Senovo. S to idejo se ukvarjal župnik Kolenko, v kaplanu Janezu Nanutu pa je videl človeka, ki bo to sposoben uresničiti in škofijo je o tem sproti obveščal.
1.1.1964 je mariborski škof Maksimiljan Držečnik ustanovil novo župnijo Senovo in za prvega upravitelja postavil Janeza Nanuta. Potreboval je gospodinjo, ki jo je našel doma med svojimi sestrami. Najprej je prosil najstarejšo sestro Micko. Mama pa je predlagala najmlajšo Ivanko, ki do 4 leta starosti ni niti shodila. Janez pa je rekel, da te noče, ker se mu bo še v fari poročila, in bo spet brez. Po nekem času je le pristal na to, vendar s pogojem, da Ivanka opravi gospodinjski tečaj oz. kuharsko šolo. Na jesen 1963 je prišla na Senovo za gospodinjo sestra Ivanka. Janez Nanut je v začetku stanoval v cerkvici, v čisto majhni sobi na vrhu zakristije, njegova sestra Ivanka pa pri družini Žlender. Za potrebe župnije je Nanut odkupil Lipovškovo hišo blizu cerkve, ki je bila nato spremenjena v župnišče. Sestra Ivanka je začela skrbeti za gredice, sama izkopala jarke za vodovod, začela urejati stezice, obrezovati živo mejo, posadila je vrtnice in je cvetelo kot v arboretumu Vovčji Potok. Iz šole so nemo opazovali to veličanstno urejeno okolico cerkve. Iz Radeč so prišli ocenjevalci kraja, ki so laskavi naziv za najbolj urejeno gredico želeli nameniti župnijski gospodinji Ivanki, toda ker je bila gredica cerkvena, se to žal ni zgodilo. Namesto tega so senovske žene gospodinji Ivanki kupile novo kolo. Zgodilo se je, preden so napeljali javni vodovod, da je gospodinja Ivanka prosila hišnika šole za vode za umivanje, ki bi jo drugače morala prinesti iz potoka. Prijazen hišnik ji je odvrnil: »Kaj vendar prosiš, vzami si jo!« Pa jo je zalotila ravnateljica Urbančičeva in jo grdo nahrulila, češ nič ne bo z vodo zate: »Cerkev je vendar ločena od države!« Ivanka je šla v cerkev in se v njej zjokala, nad nesprejetostjo, ki sta jo v začetku doživljala s svojim  bratom duhovnikom. &lt;ref&gt;[http://posavje.info/novice/v-brestaniski-baziliki-posebna-slovesnost.html Nanut v Posavju]&lt;/ref&gt;
Tisto leto so napeljali javni vodovod na Senovo. Nadzorni delavec je sporočil, da bo voda takoj, ko bo skopana razdalja 80m, globine 90 cm. Pogumno se je Ivanka Nanut sama lotila izkopa z motiko in lopato, in je od štirih zjutraj do desete zvečer uspela izkopati zahtevano razdaljo in globino. Kot edinega pomočnika ji je Bog nasproti poslal Draga Avsenaka, ki je edini duhovni poklic iz senovske župnije do danes, novomašnik leta 1975. Ko je pričakovala, da bo naslednji dan že voda v hiši, je nadzornik povedal, da se mora še skopati enaka razdalja do novega naselja, ki je rastlo poleg šole. Štirje možakarji so za enako razdalje v novo naselje potrebovali teden dni, da so jo izkopali. Tako je poleg krstne vode leta 1964 bil na Senovem napeljan tudi vodovod. 
[[Slika:Posvetitev temeljenega kamna.jpg|sličica]]
Na Senovem je bil dve leti kaplan Vlado Zupančič, ki rodom izhaja iz Brežic. Nanut je bil trikrat tudi upravitelj župnije Koprivnica (1965-1966; 1967-1972; 1973-1974). 
Nato je prišlo do velikanskega cerkvenega projekta: izgradnje nove cerkve Vstalega Odrešenika na Senovem. Lokalno oblast in takratne šolnike je zelo motila cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je stala ob šoli. Nanut je želel to cerkev širiti, pa so mu vedno zavrnili prošnjo za gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Zato je bil pripravljen skleniti kravjo kupčijo z lokalnimi oblastniki, ki so imeli do njega rešpekt. Ponudili so mu naslednje: »Če podereš staro cerkev izpred šole, smo ti pripravljeni urediti vsa dovoljenja na novi lokaciji.« Lokacija se je ponujala ob rudniški železnici, na zapuščenem, močvirnatem zemljišču, ki ga je imel v lasti gostinec Miha Senica, bratranec kasnejšega premiera in finančnega ministra Andreja Bajuka. Njegov brat Jože Senica je bil proti prodaji zemljišča Cerkvi, medtem ko Miha je končno pristal na prodajo. Mati od obeh bratov bi celo podarila zemljišče, saj je veliko trpela pod komunizmom. Miha Senica je prejel pošteno plačilo za celotno zemljišče, kjer stoji danes cerkev, župnišče in parkirni prostori. Začela se je intenzivno gradnja nadomestne cerkve, za katero si je Janez prizadeval, da bi bila posvečena sv. Jožefu. Nanut je imel pomisleke zaradi škofa Grmiča, ki bi verjetno tega božjega ženina vedno izkoriščal za promocijo svoje mešanice med komunizmom in krščanstvom. 
Zato je duhovnik Janez, preden se je odločil za zavetnika cerkve, odšel na duhovne vaje in po vrnitvi naznanil, da bo nova cerkev imenovana po Vstalem Odrešeniku. Glede dovoljenj je imel kasneje večje težave na škofiji kot pa na občini, saj je škofija zahtevala, da preden se prične gradnja, da je izdelana podrobna finančna konstrukcija. Vse mu je uspelo v rokih, saj je abrahamovsko zaupal v božjo previdnost. Po vsej Sloveniji je z duhovnikom Paničem iz Sv. Petra pod Sv. Gorami vodil ljudske misijone. Ob nedeljah pa je leta zbiral denar tako, da je nagovarjal in prosil za darove po Slovenije. Okrajni komunistični oblastniki so naredili vse, da bi proces izgradnje nove cerkve ustaviti že na samem začetku, toda Nanut je lokalne veljake držal za besedo, pa četudi so ga gledali morda s figo v žepu. Cerkev je bila zgrajena leta 1975. In ko je bila v njej bila prva maša, so se daleč daleč slišale znamenite Nanutove besede: »Kristus, zmagal si, cerkev stoji!« Te besede so postale pregovorne za nekoč rudarski kraj Senovo. &lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html O ustanovitvi Župnije Senovo]&lt;/ref&gt;
[[Slika:Nagrobni spomenik.jpg|sličica]]
   

== Sklici ==
{{reflist|1}}

==Viri ==


{{DEFAULTSORT:Nanut, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Senovo]]</text>
      <sha1>kgbp4pxlvnyg6pcy78w52mb293x0e5u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736423</id>
      <parentid>5736415</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:27:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posavje in Janez Nanut - Rajhenburg/Brestanica */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22443" xml:space="preserve">{{pristransko}}
{{ton}}

{{infopolje Duhovnik |
name = Janez Nanut |
image = [[Slika:Janez Nanut.jpg|270 px]] |
|imagesize    = |
religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] |
See = [[Župnija Senovo|Senovo]] |
Title = [[župnik|župnijski duhovnik]] |
Period =  1964 - 2011| 
Successor = [[Marko Magdič]] 2010-2012, [[Janez Turinek]] 2012-2021 in [[Ivan Šelih]] 2021- | |
ordination = [[29. oktober|29. oktobra]] [[1950]] |
post =  | 
next post = kpl 1951 (14 dni) [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] in nato [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]; dhp 1951-1953 Slovenske Konjice; kpl 1953-1956 [[Župnija Prihova|Prihova]] in župr. 1953-56 Slovenske Konjice; kpl. 1956-1959 [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]]; kpl. 1959-1963 [[Župnija Brestanica|Brestanica]]; '''župr. 1964-1984 [[Župnija Senovo|Senovo]]'''; soupr 1965-66; 1967-1972; 1973-1974 [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]]; '''žpk 1984-2010 Senovo''' | 
date of birth = [[16. maj]] [[1925]] |
place of birth = [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]] |
date of death =  [[13. januar]] [[2011]]|
place of death = [[Senovo]] |
}}

'''Janez Nanut''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[16. maj]] [[1925]], [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]], † [[13. januar]] [[2011]], [[Senovo]].

== Novomašno geslo ==

'''Prav rad bom vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše.'''   (prim. 2 Kor 12,15)

=Življenjepis=
==Nanutov rod - Stari trg pri Ložu==
Rodbina Nanut  oz. oče Anton Nanut (*25.12. 1884 + 3.11. 1934) izhaja iz Notranjske – iz Starega trga pri Ložu.  Mama Marija Nanut, roj. Rak (*17.1. 1894 + 4.1. 1972) je bila doma iz [[Brdo, Slovenske Konjice|Brda pri Slovenskih Konjicah]]. Zakoncema Nanut se je rodilo deset otrok, od katerih je ostalo 8 živih, dva pa sta umrla takoj po rojstvu. Otroci so: Frančiška, Marija (*23.1. 1922), '''Janez''' (*16.5.1925 +13.1.2011), Alojzij, Jožef, Franc, Ljudmila, Ivanka (*27.3. 1934); 

Oče Anton Nanut je bil 13 let v Združenih državah Amerike, v zvezni državi Minnesoti, kjer je delal v rudnikih železa. Njegov tretjerojenec Janez je kasneje kot duhovnik večkrat dejal: »Tudi jaz sem rudarjev sin!« V začetku leta 1918 se je Anton Nanut želel vrniti nazaj v Evropo. Ameriški prijatelji so mu prigovarjali, naj vendar ostane v ZDA, pa jih Anton zavrnil, češ da je ponosen na Avstroogrsko, ki je njegova urejena domovina. Ta mu je žal v letu vrnitve razpadla. Na ruševinah donavske monarhije je ob Antonovi vrnitvi nastala [[država SHS]], sestavljena iz južnoslovanskih narodov, v kateri se je pričela v Sloveniji trajna gospodarska stagnacija, z vedno manj ekonomske svobode. Svoje ameriške dolarske prihranke je Anton ob nastanku nove države lahko zamenjal le v [[Beograd|Beogradu]], kjer je že pri sami menjavi skoraj tretjina premoženja splahnela in tam je bil tudi okraden. 
Preko časopisnega oglasa si je nato kmalu kupil hišo in dva travnika ter gozd pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Tako je Nanutov rod prišel na Štajersko. Očeta Antona se je ob nakupu posestva prijel vzdevek »amerikanc«. Kmalu si je v bližnji vasici Brdo našel nevesto in se priženil na kmetijo Rak, po domače »Pri Štefeki«. Pridne roke obeh zakoncev Nanut so zgradile topel dom številnim otrokom. Oče se je dosledno držal svetopisemskega povabila za človekov ritem zdravega duha: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj!« Spoštovanje do nedelje si je pridobil v ZDA, kjer je neki slovenski izseljeniški duhovnik stalno opazoval tiste rudarje, ki so tudi ob nedeljah delali in jih glasno karal: »Le delajte, le delajte ob nedeljah, pa ne boste nič imeli!« In mnogi so zaradi njegovih opozoril opustili nedeljsko delo, med njimi je bil tudi Anton Nanut. V okolici Slovenskih Konjic je Nanutov oče veljal za domačega živinozdravnika, zdravil je z zelišči krave in svinje. Ob zimskih večerih je Anton na krušni peči ponosno pripovedoval svojim otrokom zgodbice iz svojega bogatega življenja po svetu. Pri Nanutovi družini so od otrok poklicno šolo obiskovali le trije: Milka, Micka in Janez. Starejša Micka je imela tudi talent za igro oz. gledališče. Sama je spisala tridejanko in v njej z veseljem sprejela sanjsko vlogo »primorske učiteljice«, ki pomaga v času med obema vojnama ohranjati slovenski jezik. Najmlajša Ivanka je ob svojih osnovnošolskih odličnih spričevalih dejala: »Ko bi bila le pri Bogu odlična!« Kot Janez, je tudi njegova najmlajša sestra predano služila cerkvi: polnih 48 let je vodila gospodinjstvo bratu duhovniku Janezu Nanutu na [[Senovo|Senovem]].
[[Slika:Janez Nanut otrok.jpg|sličica]]

==Otroštvo in mladost Janeza Nanuta - Slovenske Konjice==
Ko je bil Janez star dve leti, je potrgal na domači vrtni gredi vse narcise. In čeprav jih namenil za okrasitev domačega znamenja križa okoli Velike Noči, je bil od tete Neže grdo kaznovan. Krivična kazen ga je gnala proč od hiše. Zatekel se je pod neko oddaljeno jablano, saj tako majhen otrok ni razumel tetine reakcije, ko se mu je pa vendar zdelo, da je storil nekaj dobrega in plemenitega. Utrujen je pod tisto jablano zaspal. Tam so ga domači našli vsega prezeblega, načela ga pljučnica. Oče ga je v naglici odpeljal do konjiškega zdravnika, ki je staršem vzel vsako upanje. Temu otroku so štete ure. Zdravnik je Janeza poslal domov umreti. Pri večerni molitvi je bogaboječi oče Anton takole roteče prosil: »Nebeški Oče, pusti mi tega otroka pri življenju! Če bo postal duhovnik, bom dal zadnji rep iz štale in zadnje drevo iz gozda za njegovo novo mašo.« Čez nekaj dni se je čudežno mali Janez predramil. Vstal je iz zibelke in začel iz vžigalic, ki jih je družina že imela pripravljena za sveče za mrtvaški oder, sestavljati cerkev, zvonik se mu je pa vedno podrl. Sestra Micka je to dogajanje prva opazila in vsa presenečena stekla na polje, kjer so domači bili sredi največjih pomladanskih kmečkih opravil. Ko so jo od daleč zagledali, so vsi pomislili, da jim prihaja povedati, da je Janez mrtev. Pa je njeno veselje na obrazu sporočalo veselo novico, da njen brat živi, da se celo že igra. Čudežno ozdravljenje je očeta Antona spodbudilo, da je sina, Bogu v zahvalo, čez nekaj dni odnesel v Marijino cerkev na Brinjevo goro nad Zrečami. Janez je romal ob očetu v krilcu, kot vsi takratni majhni otroci. Kasneje pa, ko je Janez oblekel prve hlače, je doživel še težjo preizkušnjo, ko ga je tik pred utopitvijo sestra Micka rešila iz jame, v katero je po nesreči padel, potem ko se je v mraku vračal iz bolnišnice, koder je Nanutova mama Marija ravno izgubila prezgodaj rojenega otroka. Prelomni dogodek za družino Nanut pa je bila prerana smrt očeta, najmlajša hči Ivanka je bila takrat komaj položena v zibelko. Oče je umrl za posledicami meningitisa, ki ga je staknil v ameriških rudnikih železa.  Po očetovi smrti je za otroke skrbela tudi teta Neža. Ona se je nekako tudi zaobljubila, da je dolžna skrbeti za Janeza, ker ga je nekoč zaradi tistih narcis tako kaznovala, da si je vse dni svojega življenja to tudi sama sebi očitala in v sebi zaradi tega tudi trpela. Janez je osnovno šolo obiskoval v Slovenskih Konjicah. Nato ga je sestra Micka pripravila za sprejemne izpite in mu pomagala vstopiti v mariborsko gimnazijo. Šolanje mu je prekinila druga svetovna vojna. Da je lahko družina preživela, je bil primoran Janez se zaposliti v nemškem gradbenem podjetju, ki je gradilo cesto na Brdo. Prej je do Nanutove kmetije vodil le kolovoz. Veleposestnik Klemen, ki je podaril zemljo za novo cesto na Brdo, je ves čas vojne skrbel in materialno podpiral partizane. Le-ti pa so ga v zahvalo po koncu vojne še do danes iz neznanih razlogov ubili. Po 9. maju 1945 je veleposestnika Klemena čuval celo Janezov mlajši, takrat še mladoleten brat Jože v nekem partizanskem zasilnem priporu. Jože mu je predlagal, da naj vendar zbeži. Klemen pa mu je odvrnil, da ima čisto vest in da ni razlogov, da bi se bal za svoje življenje. »Saj sem za te ljudi, ki so me aretirali, zbiral ves čas vojne pakete, zato da so lahko oni preživeli«. Žal je naivno verjel v iskrene namene tistih, ki so po vojni prevzemali sodno oblast. Vseeno so ga partizani zverinsko umorili. 
Nemci so na Brdo zgradili cesto. Kraj je končno zaživel in se je zaradi nove ceste začel hitro razvijati. Bližnja graščina Dolič je med vojno nenadoma zagorela, in sestra Ivanka je takrat poslala Janeza, naj pogleda, kaj se dogaja. Stopal je brez strahu mimo pogorišča, dokler ga niso ustavili nemški vojaki, pri katerih se je hotel izgovoriti, da je študent, in da namerava postati duhovnik. Janeza so vseeno odpeljali. Teta Neža je okarala najmlajšo Ivanko, češ brata si dala ubiti, ko si ga poslala v izvidnico. Naslednji dan so izvedeli, da je Janez v mariborskih zaporih. Nemško poveljstvo mu je očitalo, da je vselej zavračal mobilizacijo v nemško vojsko. Sestra Micka je namreč ob vsakem vpoklicu spisala prošnjo, da je Janez edini skrbnik družine, potem ko več niso imeli očeta. V konjiški cerkvi so tisti dan, ko je Janez pristal v nemškem zaporu trepetali in jokali. Čez nekaj dni je učitelj Hren spisal prošnjo za izpustitev in jo tudi dosegel. Pri Nanutovih je z Janezovo vrnitvijo zavladalo veliko veselje. Spet je hodil v službo na cesto, da je preživljal družino. Kot zanimivost pa se iz Senovega v tistem vojnem času prikradel v konjiške gozdove nečak od kanonika Mirta, partizan Slavko Mirt, ki je bil glavni krivec za tragedijo frankolovskih žrtev. Kot nekakšen Gavrilo Princip je umoril med Slovenskimi Konjicami in Celjem mladoporočenca: pomembnega nemškega vojaka in njegovo ženo, ki je bila Slovenka, hči takratnega konjiškega župana Radiča. Nemci so ob vse večjem partizanskem izzivanju grozili z maščevanjem nad civilnim prebivalstvom. Za vsakega nemškega vojaka so zagrozili, da bodo obesili sto slovenskih civilistov. Po umoru tega Nemca so držali besedo in partizani žal nisi niti z enim samim strelom tega krutega dejanja Nemcev preprečili. Varno so bili skriti pod vznožjem Konjiške gore. Nemci so obesili sto Slovencev, ki so bili zaprti v zaporu Stari Pisker v Celju in so bili po večini tudi na spisku nezaželenih oseb tudi na partizanski strani, zato v nobenem primeru smrti niso mogli uiti. Hoteli so obesiti še sto ljudi za umorjeno ženo nemškega vojaka, kar pa je preprečil njen oče, konjiški župan Radej, češ, ne morete se maščevati za njo, saj je bila Slovenka, in s tem preprečil še sto novih žrtev. Tudi tega župana so v zahvalo partizani zverinsko umorili. Radejeva umorjena hči je bila kot otrok Mickina sošolka. Med frankolovskimi žrtvami je bila tudi oseba iz Malega Kamna. Slavko Mirt je leta kasneje pomagal pri selitvi iz Brestanice na Senovo novopečenemu senovskemu župniku Janezu Nanutu, ki ga je v zahvalo čez mnogo let tudi cerkveno pokopal, čeprav se pogreba ni udeležil niti eden od njegovih partizanskih tovarišev.  
[[Slika:Nanutovi.jpg|sličica]]

==Janez Nanut v bogoslovju in začetek duhovniške poti - Maribor - Prihova - Šoštanj==
Gimnazijo je Janez po letu 1945 uspešno zaključil in se vpisal v bogoslovje. Po vojna komunistična oblast se je trudila Janeza pridobiti za udbovsko ovajanje v bogoslovju. Ker se je temu odrekel, mu je bilo prepovedano obiskovanje semenišča, in je imel povsod zaprta vrata. Konjiški arhidiakon Tovornik je posredoval pri škofu Držečniku, ki je naredil za Janez izjemo. Štiri leta je lahko študiral teologijo kar v domači zidanici, v Maribor pa je hodil le na izpite. Zadnji dve leti pa je bil v bogoslovnem semenišču, za oblast pa je bil čedalje bolj nezaželen. Mariborski škof Držečnik ga je posvetil v duhovnika na misijonsko nedeljo, skupaj še z Zalesnikom iz Savinske doline. In takoj po prazniku Vseh svetih je imel na nedeljo Kristusa Kralja Vesoljstva novo mašo v domači župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah. Po posvečenju je bil Janez Nanut poslan najprej za kaplana v župnijo Lovrenc na Pohorju. V tistem času, so v sosednji župniji Puščava komunistični fanatiki s sekiro umorili župnika Nadraha, strica kasnejšega stiškega opata. Tudi Janezu so zagrozili s smrtjo, če takoj ne odide iz tistih krajev, zato se je že po 14 dneh vrnil domov v [[Slovenske Konjice|Konjice]], kjer je postal najprej kaplan in nato duhovni pomočnik, in bil tam do leta 1956. Konjiški arhidiakon Tovornik mu je zaupal poučevanje verouka po pohorskih župnijah in vodil je molitvene shode vednega češčenja. Nato je postal kaplan na [[Župnija Prihova|Prihovi]] 1956. Takrat je bil na Prihovi ostareli župnik Kocijančič. Janez, njegov brat Jože in Doberško Tonček so napeljali prvo elektriko v cerkev, odstranili so iz vlažnih sten ves star omet in nanesli novega in stene prepleskali. Tudi dotrajano streho so prekrili. Vsak teden je moral na »duhovno obnovo« na [[UDBA|UDBO]] v Maribor na zaslišanja. Vsakič je še je prej stopil v frančiškansko cerkev, kjer se je takrat še nahajal Slomškov grob in se je priporočal svetniku za pomoč v sili. Iz Oplotnice je hodil na Prihovo špicelj udbe. Ko ga je Janez po neki pridigi opazil, je dejal svojim faranom: »Ljubi Prihovčani, imam vam nekaj zelo važnega za povedati…imamo poslušalca pridige…« Vso zbrano občestvo se je ozrlo za zlonamernim gostom, ki je že bil pri odhodu na glavnih vratih cerkve. Tri leta je po lukšičevo špijoniral v prihovški cerkvi in pridno hodil poslušat Janezove iskrive pridige. 
Leta 1956 je postal šoštanjski kaplan pri legendarnem župniku Jožetu Vesenjaku. Janez ga je izredno spoštoval in cenil. Vesenjaka je udba zaprla in ga tako ustrahovala in mučila, da je živčno zbolel. Vesenjak je prisilno vstopil v ciril-metodovsko društvo, ki ga je povojna komunistična oblast ustanovila zato, da bi duhovnike imela pod popolnim nadzorom. Janez je odločno zavračal vsako sodelovanje s tem društvom, ki je povzročalo velik razdor med duhovniki.

==Posavje in Janez Nanut - Rajhenburg/Brestanica==
Kot kaplan je služboval v Šoštanju tri leta, nato je bil leta 1959 prestavljen za kaplana v Posavje, ki ga je s svojim duhovniškim delovanjem v naslednjih 62 letih neizbrisno zaznamoval. Ko so njegovi domači slišali, da odhaja v [[Brestanica|Rajhenburg]], so najprej pomislili, da odhaja v Nemčijo. Šoštanjčani so še dolgo jokali za priljubljenim duhovnikom, ki ga je odlikoval tudi izjemen glasbeni talent. Nanut pa je še lep čas žaloval za »živim« Šoštanjem, saj je bila Brestanica v primerjavi s Šoštanjem pravo mrtvilo. Edino zadoščenje mu je ob prihodu pomenilo to, da je brestaniško baziliko Lurške Marije gradil njegov konjiški rojak Cerjak. V župniji Brestanica je Nanut poučeval verouk na petih mestih: pri sv. Kancijanu, pri sv. Antonu, v Brestanici, na Senovem in v Koprivnici. Vselej je imel seboj klavirsko harmoniko, ki se jo je naučil sam igrati v času bogoslovja, ko je hodil v glasbeno šolo klavirja k vaškemu učitelju Hrenu. S Hohnerjevo harmoniko veljal za nekakšnega cerkvenega Avsenika, še posebej, ko je zaigral pesem »Povsod Boga!« Na udbovskem zaslišanju v Novem mestu so mu očitali, da harmonika ne spada v cerkev. Odgovoril jim je: »Moje harmonike so zelo pobožne, igrajo le nabožne pesmi. Če ne bilo tako, bi me gospe, ki obiskujejo bogoslužje, že zdavnaj tožile na škofijo.« Kraje, kjer je poučeval verouk je obiskoval z mopedom po prašnih makadamskih cestah. Senovski knapi so mu dali vzdevek »rukzaker«. Na Blanci je nekoč imel prometno nesrečo. Zavarovalnica mu je za poškodbo izplačala znesek 800 tisoč dinarjev, kar je bilo takrat ravno vsota za novega fička. Namesto avtomobila je daroval ta znesek odškodnine za obnovo podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je stala na Senovem pred osnovno šolo. Kupil je tudi nove klopi. Brat Jože jo je na novo ometal…Župnik Kolenko ga je dražil: »Jaz sem ustanovil že dve župniji, ti boš pa tretjo in boš njen župnik.« Kolenko je pokopan v Slovenskih Konjicah.  
[[Slika:Prvo obhajilo.jpg|sličica]]

=Ustanovitelj župnije Senovo=
Rudarski kraj Senovo se je v 20. stoletju naglo razvijal. Nobena vojna ni prekinila razvoja. Rastle so delavske kolonije kot gobe po dežju. Neka pobožna žena, Sinkučeva Pepa, ki je zaradi ene nedolžne šale o Titu preživela 6 mesecev v zloglasnem komunističnem ženskem zaporu v rajhenburškem gradu, je zelo zgodaj napovedala, da se bo nekoč ustanovila samostojna župnija Senovo. S to idejo se ukvarjal župnik Kolenko, v kaplanu Janezu Nanutu pa je videl človeka, ki bo to sposoben uresničiti in škofijo je o tem sproti obveščal.
1.1.1964 je mariborski škof Maksimiljan Držečnik ustanovil novo župnijo Senovo in za prvega upravitelja postavil Janeza Nanuta. Potreboval je gospodinjo, ki jo je našel doma med svojimi sestrami. Najprej je prosil najstarejšo sestro Micko. Mama pa je predlagala najmlajšo Ivanko, ki do 4 leta starosti ni niti shodila. Janez pa je rekel, da te noče, ker se mu bo še v fari poročila, in bo spet brez. Po nekem času je le pristal na to, vendar s pogojem, da Ivanka opravi gospodinjski tečaj oz. kuharsko šolo. Na jesen 1963 je prišla na Senovo za gospodinjo sestra Ivanka. Janez Nanut je v začetku stanoval v cerkvici, v čisto majhni sobi na vrhu zakristije, njegova sestra Ivanka pa pri družini Žlender. Za potrebe župnije je Nanut odkupil Lipovškovo hišo blizu cerkve, ki je bila nato spremenjena v župnišče. Sestra Ivanka je začela skrbeti za gredice, sama izkopala jarke za vodovod, začela urejati stezice, obrezovati živo mejo, posadila je vrtnice in je cvetelo kot v arboretumu Vovčji Potok. Iz šole so nemo opazovali to veličanstno urejeno okolico cerkve. Iz Radeč so prišli ocenjevalci kraja, ki so laskavi naziv za najbolj urejeno gredico želeli nameniti župnijski gospodinji Ivanki, toda ker je bila gredica cerkvena, se to žal ni zgodilo. Namesto tega so senovske žene gospodinji Ivanki kupile novo kolo. Zgodilo se je, preden so napeljali javni vodovod, da je gospodinja Ivanka prosila hišnika šole za vode za umivanje, ki bi jo drugače morala prinesti iz potoka. Prijazen hišnik ji je odvrnil: »Kaj vendar prosiš, vzami si jo!« Pa jo je zalotila ravnateljica Urbančičeva in jo grdo nahrulila, češ nič ne bo z vodo zate: »Cerkev je vendar ločena od države!« Ivanka je šla v cerkev in se v njej zjokala, nad nesprejetostjo, ki sta jo v začetku doživljala s svojim  bratom duhovnikom. &lt;ref&gt;[http://posavje.info/novice/v-brestaniski-baziliki-posebna-slovesnost.html Nanut v Posavju]&lt;/ref&gt;
Tisto leto so napeljali javni vodovod na Senovo. Nadzorni delavec je sporočil, da bo voda takoj, ko bo skopana razdalja 80m, globine 90 cm. Pogumno se je Ivanka Nanut sama lotila izkopa z motiko in lopato, in je od štirih zjutraj do desete zvečer uspela izkopati zahtevano razdaljo in globino. Kot edinega pomočnika ji je Bog nasproti poslal Draga Avsenaka, ki je edini duhovni poklic iz senovske župnije do danes, novomašnik leta 1975. Ko je pričakovala, da bo naslednji dan že voda v hiši, je nadzornik povedal, da se mora še skopati enaka razdalja do novega naselja, ki je rastlo poleg šole. Štirje možakarji so za enako razdalje v novo naselje potrebovali teden dni, da so jo izkopali. Tako je poleg krstne vode leta 1964 bil na Senovem napeljan tudi vodovod. 
[[Slika:Posvetitev temeljenega kamna.jpg|sličica]]
Na Senovem je bil dve leti kaplan Vlado Zupančič, ki rodom izhaja iz Brežic. Nanut je bil trikrat tudi upravitelj župnije Koprivnica (1965-1966; 1967-1972; 1973-1974). 
Nato je prišlo do velikanskega cerkvenega projekta: izgradnje nove cerkve Vstalega Odrešenika na Senovem. Lokalno oblast in takratne šolnike je zelo motila cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je stala ob šoli. Nanut je želel to cerkev širiti, pa so mu vedno zavrnili prošnjo za gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Zato je bil pripravljen skleniti kravjo kupčijo z lokalnimi oblastniki, ki so imeli do njega rešpekt. Ponudili so mu naslednje: »Če podereš staro cerkev izpred šole, smo ti pripravljeni urediti vsa dovoljenja na novi lokaciji.« Lokacija se je ponujala ob rudniški železnici, na zapuščenem, močvirnatem zemljišču, ki ga je imel v lasti gostinec Miha Senica, bratranec kasnejšega premiera in finančnega ministra Andreja Bajuka. Njegov brat Jože Senica je bil proti prodaji zemljišča Cerkvi, medtem ko Miha je končno pristal na prodajo. Mati od obeh bratov bi celo podarila zemljišče, saj je veliko trpela pod komunizmom. Miha Senica je prejel pošteno plačilo za celotno zemljišče, kjer stoji danes cerkev, župnišče in parkirni prostori. Začela se je intenzivno gradnja nadomestne cerkve, za katero si je Janez prizadeval, da bi bila posvečena sv. Jožefu. Nanut je imel pomisleke zaradi škofa Grmiča, ki bi verjetno tega božjega ženina vedno izkoriščal za promocijo svoje mešanice med komunizmom in krščanstvom. 
Zato je duhovnik Janez, preden se je odločil za zavetnika cerkve, odšel na duhovne vaje in po vrnitvi naznanil, da bo nova cerkev imenovana po Vstalem Odrešeniku. Glede dovoljenj je imel kasneje večje težave na škofiji kot pa na občini, saj je škofija zahtevala, da preden se prične gradnja, da je izdelana podrobna finančna konstrukcija. Vse mu je uspelo v rokih, saj je abrahamovsko zaupal v božjo previdnost. Po vsej Sloveniji je z duhovnikom Paničem iz Sv. Petra pod Sv. Gorami vodil ljudske misijone. Ob nedeljah pa je leta zbiral denar tako, da je nagovarjal in prosil za darove po Slovenije. Okrajni komunistični oblastniki so naredili vse, da bi proces izgradnje nove cerkve ustaviti že na samem začetku, toda Nanut je lokalne veljake držal za besedo, pa četudi so ga gledali morda s figo v žepu. Cerkev je bila zgrajena leta 1975. In ko je bila v njej bila prva maša, so se daleč daleč slišale znamenite Nanutove besede: »Kristus, zmagal si, cerkev stoji!« Te besede so postale pregovorne za nekoč rudarski kraj Senovo. &lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html O ustanovitvi Župnije Senovo]&lt;/ref&gt;
[[Slika:Nagrobni spomenik.jpg|sličica]]
   

== Sklici ==
{{reflist|1}}

==Viri ==


{{DEFAULTSORT:Nanut, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Senovo]]</text>
      <sha1>kjjqkbw1h7yy3r5m6qfp3t968vbbhrp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Trenerji NK Maribora</title>
    <ns>10</ns>
    <id>421723</id>
    <revision>
      <id>5736472</id>
      <parentid>5552405</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:38:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1939" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Trenerji NK Maribora
| title = Trenerji NK Maribora
| titlestyle = background:purple;color:yellow
| groupstyle = background:purple;color:yellow
| listclass = hlist
| list1 = 
* [[Andrija Pflander]] (1960–1661)
* [[Vladimir Šimunić]] (1961–?)
* [[Jože Kirbiš]] (?–?)
* [[Milorad Kašanin]] (?–?)
* [[Vladimir Šimunić]] (?–?)
* [[Kemal Omeragić]] (?–1970)
* [[Ivan Marković]] (1970)
* [[Šemso Kajtaz]] (?–?)
* [[Zorko Hlavač]] (?–?)
* [[Predrag Đekić]] (?–1976)
* [[Vojislav Simeunović]] (1976–?)
* [[Alfonz Horvatič]] (?–?)
* [[Rajko Raševič]] (?–1979)
* [[Ivan Marković]] (1979–1980)
* [[Zlatko Papec]] (1980–?)
* [[Tomislav Prosen]] (?–?)
* [[Vojislav Simeunović]] (?–?)
* [[Zorko Hlavač]] (?–?)
* [[Vinko Donko]] (?–?)
* [[Đorđe Grubišić]] (?–?)
* [[Vojislav Simeunović]] (?–?)
* [[Marin Bloudek]] (?–?)
* [[Branko Horjak]] (?–?)
* [[Marin Bloudek]] (?–?)
* [[Branko Horjak]] (?–?)
* [[Željko Fundak]] (?–?)
* [[Janez Zavrl (nogometni trener)|Janez Zavrl]] (?–1996)
* [[Zvonko Breber]] (1996)
* [[Bojan Prašnikar]] (1996–2000)
* [[Matjaž Kek]] (2000)
* [[Ivo Šušak]] (2000–2001)
* [[Matjaž Kek]] (2001)
* [[Bojan Prašnikar]] (2001–2002)
* [[Matjaž Kek]] (2002–04)
* [[Branko Horjak]] (2004–2005)
* [[Vojislav Simeunović]] (2005)
* [[Milan Đuričić]] (2005–2006)
* [[Marijan Pušnik]] (2006–2007)
* [[Milko Gjurovski]] (2007)
* [[Branko Horjak]] (2007–2008)
* [[Darko Milanič]] (2008–2013)
* [[Ante Čačić]] (2013)
* [[Ante Šimundža]] (2013–2015)
* [[Saša Gajser]] (2015)
* [[Krunoslav Jurčić]] (2015–2016)
* [[Darko Milanič]] (2016–2020)
* [[Sergej Jakirović]] (2020)
* [[Mauro Camoranesi]] (2020)
* [[Simon Rožman]] (2021)
* [[Radovan Karanović]] (2021–2022)
* [[Damir Krznar]] (2022–)
}}&lt;noinclude&gt;

[[Category:Nogometne predloge|Maribor]]
[[Category:Trenerji NK Maribora|*]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>94uuk5rbmv8upeccy00ck4gz6hd9rad</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Festival Stična mladih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>424821</id>
    <revision>
      <id>5736135</id>
      <parentid>5406703</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:35:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>2022</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12954" xml:space="preserve">{{Infopolje Tradicionalni dogodek
| name         = Festival Stična mladih
| native_name  = 
| native_name_lang = 
| logo         = 
| logo_alt     =
| logo_caption = 
| logo_size    =
| image        = Stična of the Youth 2014.jpg
| image_size   = 
| alt          =
| caption      = Zaključno praznovanje na Stični mladih 2014, osrednji oder pred [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|stiško baziliko]]
| status       = aktivno
| genre        = vseslovenski shod mladine in katoliške mladine
| date         = tretja sobota v septembru
| begins       = 
| ends         = 
| frequency    = letno
| venue        = [[Cistercijanski samostan Stična]]
| location = [[Stična]]
| coordinates  = 
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| years_active = [[1981]]–danes
| first        = 
| founder_name = 
| last         = 
| prev         = 2019
| next         = 2022
| participants = 
| attendance   = do 5000&lt;br&gt;(zadnja leta)
| capacity     =
| area         = 
| budget       = 
| activity     = delavnice, molitev, maša, spovedovanje, predavanja, koncert, stojnice, krožki, debatne skupine
| leader_name  =
| patron       = 
| organised    = [[Katoliška mladina]]
| filing       = 
| people       = slovenski škofje,&lt;br&gt;nuncij v Sloveniji
| member       = 
| sponsor      = [[Slovenska škofovska konferenca]],&lt;br&gt;[[Urad za mladino Republike Slovenije]]
| website      = [http://www.sticna.net/ Sticna.net]
| footnotes    = 
}}
[[Slika:Stična mladih 2011, 7.JPG|thumb|right|250px|Stična mladih 2011]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 11.JPG|thumb|right|250px|Stična band skrbi za ves glasbeni program]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 5.JPG|thumb|right|200px|[[Cistercijani|Cistercijanski pater]] na [[Križni hodnik|križnem hodniku]] uči petje [[Gregorijanski koral|gregorijanskega korala]]]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 10.JPG|thumb|right|250px|Maša s slovenskimi škofi in [[Apostolski nuncij v Sloveniji|apostolskim nuncijem]]]]

'''Festival Stična mladih''' je vsakoletno srečanje mladih iz vse [[Slovenija|Slovenije]], organizirano v neposredni okolici [[Cistercijanski samostan Stična|stiškega samostana]]. 

Gre za najstarejši in hkrati največji festival mladine v Sloveniji. Vsako leto poteka tretjo soboto v mesecu septembru. Organizator je Katoliška mladina, festival se izvaja pod okriljem Medškofijskega odbora za mladino, sofinancirata pa ga Urad za mladino Republike Slovenije in [[Slovenska škofovska konferenca]]. Prvi festival je potekal leta 1981 in bil od takrat izveden vsako leto, z izjemo leta 1999, ko je prav tisto soboto papež [[Papež Janez Pavel II.|sveti Janez Pavel II.]] drugič obiskal Slovenijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/organizator/|title=Organizator|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; in leta 2020, zaradi prepovedi združevanja, zaradi izvajanja zdravstvenih ukrepov med epidemijo [[Covid 19|Covid 19]].

Na festivalu se v zadnjih letih vedno zbere med 5000 in 9000 mladih iz vse Slovenije. Festival v [[Stična|Stični]] ni festival mladih samo v smislu, da je program namenjen mladim in so zato udeleženci predvsem mladi, ampak tudi zato, ker ga ti sami pripravljajo in vodijo: sami sestavijo program, pripravijo prostor, likovno in glasbeno opremo, vodijo delavnice, ipd. Pri organizaciji vsako leto sodeluje več kot 200 prostovoljcev, ki v izvedbo vložijo veliko prostovoljnih ur, saj se pripravljajo skozi celo leto. Prostovoljci so mladi z vseh koncev Slovenije, različnih starosti in delujejo v različnih ekipah (ekipa animatorjev, ulična ekipa, ekipa za tehniko, ekipa projektne pisarne, Stična band, …).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/predstavitev/|title=Predstavitev|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Stična mladih je tesno povezana tudi s [[Svetovni dan mladih|svetovnim dnevom mladih]]. Geslo Festivala Stična mladih je enako geslu svetovnega dneva mladih, pripravljalna ekipa pa črpa tudi iz poslanice, ki jo mladim za to praznovanje zapiše [[papež]]. Eden od glavnih namenov Stične je povezovanje mladosti in vere. Festival želi mladim predstaviti pozitivne vrednote, pokazati, da se je možno zabavati tudi brez alkohola in drog ter da je krščanska vera nekaj zelo aktualnega. Čeprav ga oblikujejo mladi, ki so kristjani, pa je namenjen vsem mladim mladim, ne glede na [[Veroizpoved|versko prepričanje]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Srečanje ima najdaljšo zgodovino med množičnimi srečanji mladih v Sloveniji. Od prvega festivala leta 1981 do danes se je srečanje mladih v Stični spreminjalo, nekatere stvari pa so ostale enake. V 90-ih letih oziroma po osamosvojitvi se je Stična začela odpirati svetu, dobila je mednarodno dimenzijo, saj so vsakič medse povabili kakšnega gosta iz tujine. Dobila je tudi bolj festivalski značaj, še posebno je bilo to opazno po prvem obisku svetega [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] v Sloveniji leta 1996. Mladi so to leto množično prišli v Stično, število udeležencev je naraslo na deset tisoč. Iz “srečanja slovenske verne mladine” je Stična postala “vseslovensko srečanje mladih”, nato pa je postala preprosto “Stična mladih”.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/60-39-CerkevDoma-1|title=30 let Stične mladih|date=25. 9. 2011|accessdate=29. 9. 2016|website=Družina.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

=== 1981: 1. srečanje ===
Do prvega srečanja je prišlo zaradi obiska brata [[Roger Schutz|Rogerja Schutza]] iz Taizeja 19. septembra 1981. Priprave na ta dan so potekale že od velike noči. Ob razmišljanju na temo »sprava« pa je po župnijah romal tudi taizéjski križ s sporočilom »Z ljubeznijo previhariti trpljenje in zlo in doseči zmago«. Na dan srečanja se je po zbiranju mladih ob 10.00 v stiški baziliki pričela sveta maša, ki jo je daroval tedanji ljubljanski nadškof [[Alojzij Šuštar]] ob sodelovanju mariborskega škofa [[Franc Kramberger|Franca Krambergerja]] in ljubljanskega pomožnega škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] ter prisotnosti okoli 240-ih duhovnikov. Po maši so se mladi, ki jih je bilo okoli 4000, zbrali v male skupine, skupaj obedovali in se pogovarjali o pripravljenih vprašanjih. Ob 17. uri se je pričelo bogoslužje božje besede z govorom brata Rogerja. Nagovoril jih je, naj se dejavno vključijo v svoje župnijske skupnosti. Sledilo je še češčenje križa in odhod domov. Že na prvem srečanju je bil za udeležence do [[Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]] organiziran poseben [[vlak]], ki v ta namen vozi še danes.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1982–1990: Prvo desetletje – širjenje Stične ===
Po prvem zelo uspešnem srečanju so z njimi nadaljevali vsako leto ob istem času. Število mladih se je gibalo med 4000 in 5000. V tem obdobju so glavni del (mašo) prestavili na popoldanski čas, dopoldan pa so po manjših skupinah potekali pogovori in druge delavnice na različne teme. 3. srečanje leta 1983 je zaznamoval obisk 15-ih škofov iz vse Evrope. S 4. srečanjem leta 1984 so pričeli s tradicijo nagovorov povabljenih gostov iz različnih držav (Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije), na 8. srečanju leta 1988 je bil gost kanadski katoliški filozof [[Jean Vanier]], ustanovitelj gibanja [[Vera in Luč]]. Na 10. srečanju leta 1990 je kot gost mlade nagovoril in z njimi tudi zapel slovenski glasbenik [[Aleksander Mežek]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1991–2001: Drugo desetletje – samostojna Slovenija ===
Na 11. srečanju leta 1991, prvič v samostojni državi, so mlade nagovorili različni slovenski misijonarji, skupaj pa so tudi molili za mir na Hrvaškem. Na naslednjih srečanjih v drugem desetletju Stične mladih so mlade kot gostje med drugim nagovorili slovenski alpski smučarki [[Mateja Svet]] in [[Majda Ankele]], alpinist [[Viki Grošelj]], glasbeniki [[Vlado Kreslin]], [[Adi Smolar]] in [[Vili Resnik]] ter glasbena skupina [[Čuki]]. Na 17. srečanju leta 1997 je več kot 9000 mladih navdušil francoski duhovnik [[Guy Gilbert]], ki je spregovoril tudi o svojem delu na ulicah. Na 18. srečanju leta 1998 je število mladih preseglo številko 10000. Leta 1999 je srečanje zaradi papeževega obiska v Sloveniji odpadlo. Leta 2001, ko je jubilejno 20. srečanje potekalo le 4 dni po terorističnih napadih v New Yorku, so se mladi z dolgim trenutkom molitve v tišini spomnili žrtev napadov. Na tem srečanju je prvič potekalo »uvodno ogrevanje« - Festival vere in upanja (danes podobno programu za dijake).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2002–2011: Tretje desetletje – dobivanje današnje podobe ===
V tretjem desetletju je Stična mladih počasi pridobila današnjo festivalsko podobo. Za animacijo v dopoldanskem delu je skrbela skupina animatorjev, zbrana pod imenom Hitri polži. V tem času je svoje delovanje začel tudi Stična bend, ki še danes skrbi za glasbeno spremljavo pri maši in na zaključnem praznovanju po njej.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2012–danes: Četrto desetletje – Festival Stična mladih ===
V tem desetletju se je oblikovala tudi Stična diha. Gre za krajšo različico Stične mladih, ki se odvija na lokalni ravni. Z njo želijo Stično in njene vsebine približati mladim v njihovem domačem okolju. Gost na 35. festivalu leta 2016 je bil tudi predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]], ki je po maši nagovoril mlade in izrazil upanje, da bo [[papež Frančišek]] sprejel njegovo povabilo na 36. festival, ki se bo odvil septembra 2017. Organizatorjem je kot priznanje njihovem delu podaril slovensko zastavo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/sticna-diha/|title=Stična diha|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vec-kot-6-000-mladih-v-sticni/402996|title=Več kot 6000 mladih v Stični|date=17. 9. 2016|accessdate=29. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Program ==
Program, kakršen velja za festival zadnja leta:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/sticna-mladih-2016/program/|title=Program|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* Dogajanje v Stični se na dan festivala začne ob 9.00. Od takrat pa do 9.30 poteka zbiranje, ko mladi prihajajo in si najprej ustvarjajo vtis na »ulici« po vsem prireditvenem prostoru.
* Ob 9.30 se festival dejansko začne. Na osrednjem prireditvenem prostoru se odvija program za dijake. Skupina animatorjev in Stična bend predstavijo program, ki so ga pripravljali vso leto, na največjem odru. Ta program se zaključi ob 11.00.
* Istočasno kot program za dijake se začne (in tudi konča) program za študente in mlade v poklicih (program 19+) pod šotorom na samostanskem travniku.
* Za tiste, ki jih programa ne pritegneta, se ob 9.30 na samostanskem travniku prične nogometni turnir, ki traja do 13.00.
* Prav tako od 9.30 naprej potekata adoracija in sveta spoved v opatovi kapeli in po celotnem prireditvenem prostoru. Mladi imajo za to čas do 13.30.
* Med 9.30 in 14.00 se odvija tudi tržnica na osrednjem prireditvenem prostoru. Mladi si lahko ogledajo razne ponudbe in predstavitve na stojnicah.
* Ob 11.30 se na celotnem prireditvenem prostoru pričnejo delavnice. Udeleženci lahko izbirajo med več kot 20 različnimi delavnicami.
* Od 13.00 do 14.00 je čas za kosilo na celotnem prireditvenem prostoru.
* Vrhunec festivala je sveta maša, ki poteka med 14.00 in 16.00 na osrednjem prireditvenem prostoru.
* Po maši, ki se konča približno ob 16.00, se odvija še praznovanje in zaključni koncert na osrednjem prireditvenem prostoru. Dogajanje se zaključi približno ob 17.30.

== Gesla ==
Gesla Stične mladih od leta 2006 naprej:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 
* 2006: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč na moji stezi …«
* 2007: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.«
* 2008: »Prejeli boste moč, ko bo prišel Sveti Duh nad vas, in boste moje priče!«
* 2009: »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.«
* 2010: »Ozrl se je vame in me vzljubil.«
* 2011: »Ne bi me iskal, če me ne bi že našel.«
* 2012: »Veselite se v Gospodu zmeraj.«
* 2013: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.«
* 2014: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
* 2015: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
* 2016: »Sem orodje Božjega usmiljenja.«
* 2017: »Velike reči mi je storil Mogočni.«
*2018: »Ne boj se.«
*2019: »Tukaj sem, zgodi se!«

== Viri ==

{{Sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Cistercijanski samostan Stična]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Stična of the Youth}}
* http://www.sticna.net/, uradna stran festivala


{{DEFAULTSORT:Stična mladih}}
[[Kategorija:Festivali v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1981]]
[[Kategorija:Stična]]</text>
      <sha1>sempcju8agt59hkvawl6ww6q310i60j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736142</id>
      <parentid>5736135</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:48:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>slog uv, -npov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12525" xml:space="preserve">{{Infopolje Tradicionalni dogodek
| name         = Festival Stična mladih
| native_name  = 
| native_name_lang = 
| logo         = 
| logo_alt     =
| logo_caption = 
| logo_size    =
| image        = Stična of the Youth 2014.jpg
| image_size   = 
| alt          =
| caption      = Zaključno praznovanje na Stični mladih 2014, osrednji oder pred [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|stiško baziliko]]
| status       = aktivno
| genre        = vseslovenski shod mladine in katoliške mladine
| date         = tretja sobota v septembru
| begins       = 
| ends         = 
| frequency    = letno
| venue        = [[Cistercijanski samostan Stična]]
| location = [[Stična]]
| coordinates  = 
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| years_active = [[1981]]–danes
| first        = 
| founder_name = 
| last         = 
| prev         = 2019
| next         = 2022
| participants = 
| attendance   = do 5000&lt;br&gt;(zadnja leta)
| capacity     =
| area         = 
| budget       = 
| activity     = delavnice, molitev, maša, spovedovanje, predavanja, koncert, stojnice, krožki, debatne skupine
| leader_name  =
| patron       = 
| organised    = [[Katoliška mladina]]
| filing       = 
| people       = slovenski škofje,&lt;br&gt;nuncij v Sloveniji
| member       = 
| sponsor      = [[Slovenska škofovska konferenca]],&lt;br&gt;[[Urad za mladino Republike Slovenije]]
| website      = [http://www.sticna.net/ Sticna.net]
| footnotes    = 
}}
[[Slika:Stična mladih 2011, 7.JPG|thumb|right|250px|Stična mladih 2011]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 11.JPG|thumb|right|250px|Stična band skrbi za ves glasbeni program]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 5.JPG|thumb|right|200px|[[Cistercijani|Cistercijanski pater]] na [[Križni hodnik|križnem hodniku]] uči petje [[Gregorijanski koral|gregorijanskega korala]]]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 10.JPG|thumb|right|250px|Maša s slovenskimi škofi in [[Apostolski nuncij v Sloveniji|apostolskim nuncijem]]]]

'''Festival Stična mladih''' je vsakoletno srečanje mladih iz vse [[Slovenija|Slovenije]], organizirano v neposredni okolici [[Cistercijanski samostan Stična|stiškega samostana]]. 

Gre za najstarejši in hkrati največji festival mladine v Sloveniji. Vsako leto poteka tretjo soboto v mesecu septembru. Organizator je Katoliška mladina, festival se izvaja pod okriljem Medškofijskega odbora za mladino, sofinancirata pa ga Urad za mladino Republike Slovenije in [[Slovenska škofovska konferenca]]. Prvi festival je potekal leta 1981 in bil od takrat izveden vsako leto, z izjemo leta 1999, ko je tisto soboto papež [[Papež Janez Pavel II.|sveti Janez Pavel II.]] drugič obiskal Slovenijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/organizator/|title=Organizator|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; in leta 2020, zaradi prepovedi združevanja, zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|izvajanja zdravstvenih ukrepov med epidemijo COVID 19]].

Na festivalu se v zadnjih letih vedno zbere med 5000 in 9000 mladih iz vse Slovenije. Festival v [[Stična|Stični]] organizirajo mladi. Pri organizaciji vsako leto sodeluje več kot 200 prostovoljcev. Prostovoljci so mladi z vseh koncev Slovenije, različnih starosti in delujejo v različnih ekipah (ekipa animatorjev, ulična ekipa, ekipa za tehniko, ekipa projektne pisarne, Stična band, …).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/predstavitev/|title=Predstavitev|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Stična mladih je tesno povezana tudi s [[Svetovni dan mladih|svetovnim dnevom mladih]]. Geslo Festivala Stična mladih je enako geslu svetovnega dneva mladih, pripravljalna ekipa pa črpa tudi iz poslanice, ki jo mladim za to praznovanje napiše [[papež]]. Eden od glavnih namenov Stične je povezovanje mladosti in vere. Festival želi mladim predstaviti pozitivne vrednote ter da je krščanska vera nekaj zelo aktualnega. Čeprav ga oblikujejo mladi, ki so kristjani, pa je namenjen vsem mladim mladim ne glede na [[Veroizpoved|versko prepričanje]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Srečanje ima najdaljšo zgodovino med množičnimi srečanji mladih v Sloveniji.{{Cn}} Od prvega festivala leta 1981 do danes se je srečanje mladih v Stični spreminjalo, nekatere stvari pa so ostale enake. V 90. letih oziroma letih po osamosvojitvi je Stična dobila tudi tuje goste. Dobila je tudi bolj festivalski značaj, še posebno je bilo to opazno po prvem obisku svetega [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] v Sloveniji leta 1996. Mladi so to leto množično prišli v Stično, število udeležencev je naraslo na deset tisoč. Iz “srečanja slovenske verne mladine” je Stična postala “vseslovensko srečanje mladih”, nato pa je postala preprosto “Stična mladih”.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/60-39-CerkevDoma-1|title=30 let Stične mladih|date=25. 9. 2011|accessdate=29. 9. 2016|website=Družina.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

=== 1981: 1. srečanje ===
Do prvega srečanja je prišlo zaradi obiska brata [[Roger Schutz|Rogerja Schutza]] iz Taizeja 19. septembra 1981. Priprave na ta dan so potekale že od velike noči. Ob razmišljanju na temo »sprava« pa je po župnijah romal tudi taizéjski križ s sporočilom »Z ljubeznijo previhariti trpljenje in zlo in doseči zmago«. Na dan srečanja se je po zbiranju mladih ob 10.00 v stiški baziliki pričela sveta maša, ki jo je daroval tedanji ljubljanski nadškof [[Alojzij Šuštar]] ob sodelovanju mariborskega škofa [[Franc Kramberger|Franca Krambergerja]] in ljubljanskega pomožnega škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] ter prisotnosti okoli 240-ih duhovnikov. Po maši so se mladi, ki jih je bilo okoli 4000, zbrali v male skupine, skupaj obedovali in se pogovarjali o pripravljenih vprašanjih. Ob 17. uri se je pričelo bogoslužje božje besede z govorom brata Rogerja. Nagovoril jih je, naj se dejavno vključijo v svoje župnijske skupnosti. Sledilo je še češčenje križa in odhod domov. Že na prvem srečanju je bil za udeležence do [[Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]] organiziran poseben [[vlak]], ki v ta namen vozi še danes.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1982–1990: Prvo desetletje – širjenje Stične ===
Po prvem zelo uspešnem srečanju so z njimi nadaljevali vsako leto ob istem času. Število mladih se je gibalo med 4000 in 5000. V tem obdobju so glavni del (mašo) prestavili na popoldanski čas, dopoldan pa so po manjših skupinah potekali pogovori in druge delavnice na različne teme. 3. srečanje leta 1983 je zaznamoval obisk 15-ih škofov iz vse Evrope. S 4. srečanjem leta 1984 so pričeli s tradicijo nagovorov povabljenih gostov iz različnih držav (Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije), na 8. srečanju leta 1988 je bil gost kanadski katoliški filozof [[Jean Vanier]], ustanovitelj gibanja [[Vera in Luč]]. Na 10. srečanju leta 1990 je kot gost mlade nagovoril in z njimi tudi zapel slovenski glasbenik [[Aleksander Mežek]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1991–2001: Drugo desetletje – samostojna Slovenija ===
Na 11. srečanju leta 1991, prvič v samostojni državi, so mlade nagovorili različni slovenski misijonarji, skupaj pa so tudi molili za mir na Hrvaškem. Na naslednjih srečanjih v drugem desetletju Stične mladih so mlade kot gostje med drugim nagovorili slovenski alpski smučarki [[Mateja Svet]] in [[Majda Ankele]], alpinist [[Viki Grošelj]], glasbeniki [[Vlado Kreslin]], [[Adi Smolar]] in [[Vili Resnik]] ter glasbena skupina [[Čuki]]. Na 17. srečanju leta 1997 je več kot 9000 mladih navdušil francoski duhovnik [[Guy Gilbert]], ki je spregovoril tudi o svojem delu na ulicah. Na 18. srečanju leta 1998 je število mladih preseglo številko 10000. Leta 1999 je srečanje zaradi papeževega obiska v Sloveniji odpadlo. Leta 2001, ko je jubilejno 20. srečanje potekalo le 4 dni po terorističnih napadih v New Yorku, so se mladi z dolgim trenutkom molitve v tišini spomnili žrtev napadov. Na tem srečanju je prvič potekalo »uvodno ogrevanje« - Festival vere in upanja (danes podobno programu za dijake).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2002–2011: Tretje desetletje – dobivanje današnje podobe ===
V tretjem desetletju je Stična mladih počasi pridobila današnjo festivalsko podobo. Za animacijo v dopoldanskem delu je skrbela skupina animatorjev, zbrana pod imenom Hitri polži. V tem času je svoje delovanje začel tudi Stična bend, ki še danes skrbi za glasbeno spremljavo pri maši in na zaključnem praznovanju po njej.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2012–danes: Četrto desetletje – Festival Stična mladih ===
V tem desetletju se je oblikovala tudi Stična diha. Gre za krajšo različico Stične mladih, ki se odvija na lokalni ravni. Z njo želijo Stično in njene vsebine približati mladim v njihovem domačem okolju. Gost na 35. festivalu leta 2016 je bil tudi predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]], ki je po maši nagovoril mlade in izrazil upanje, da bo [[papež Frančišek]] sprejel njegovo povabilo na 36. festival, ki se bo odvil septembra 2017. Organizatorjem je kot priznanje njihovem delu podaril slovensko zastavo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/sticna-diha/|title=Stična diha|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vec-kot-6-000-mladih-v-sticni/402996|title=Več kot 6000 mladih v Stični|date=17. 9. 2016|accessdate=29. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Program ==
Program, kakršen velja za festival zadnja leta:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/sticna-mladih-2016/program/|title=Program|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* Dogajanje v Stični se na dan festivala začne ob 9.00. Od takrat pa do 9.30 poteka zbiranje, ko mladi prihajajo in si najprej ustvarjajo vtis na »ulici« po vsem prireditvenem prostoru.
* Ob 9.30 se festival dejansko začne. Na osrednjem prireditvenem prostoru se odvija program za dijake. Skupina animatorjev in Stična bend predstavijo program, ki so ga pripravljali vso leto, na največjem odru. Ta program se zaključi ob 11.00.
* Istočasno kot program za dijake se začne (in tudi konča) program za študente in mlade v poklicih (program 19+) pod šotorom na samostanskem travniku.
* Za tiste, ki jih programa ne pritegneta, se ob 9.30 na samostanskem travniku prične nogometni turnir, ki traja do 13.00.
* Prav tako od 9.30 naprej potekata adoracija in sveta spoved v opatovi kapeli in po celotnem prireditvenem prostoru. Mladi imajo za to čas do 13.30.
* Med 9.30 in 14.00 se odvija tudi tržnica na osrednjem prireditvenem prostoru. Mladi si lahko ogledajo razne ponudbe in predstavitve na stojnicah.
* Ob 11.30 se na celotnem prireditvenem prostoru pričnejo delavnice. Udeleženci lahko izbirajo med več kot 20 različnimi delavnicami.
* Od 13.00 do 14.00 je čas za kosilo na celotnem prireditvenem prostoru.
* Vrhunec festivala je sveta maša, ki poteka med 14.00 in 16.00 na osrednjem prireditvenem prostoru.
* Po maši, ki se konča približno ob 16.00, se odvija še praznovanje in zaključni koncert na osrednjem prireditvenem prostoru. Dogajanje se zaključi približno ob 17.30.

== Gesla ==
Gesla Stične mladih od leta 2006 naprej:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 
* 2006: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč na moji stezi …«
* 2007: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.«
* 2008: »Prejeli boste moč, ko bo prišel Sveti Duh nad vas, in boste moje priče!«
* 2009: »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.«
* 2010: »Ozrl se je vame in me vzljubil.«
* 2011: »Ne bi me iskal, če me ne bi že našel.«
* 2012: »Veselite se v Gospodu zmeraj.«
* 2013: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.«
* 2014: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
* 2015: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
* 2016: »Sem orodje Božjega usmiljenja.«
* 2017: »Velike reči mi je storil Mogočni.«
*2018: »Ne boj se.«
*2019: »Tukaj sem, zgodi se!«

== Viri ==

{{Sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Cistercijanski samostan Stična]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Stična of the Youth}}
* http://www.sticna.net/, uradna stran festivala


{{DEFAULTSORT:Stična mladih}}
[[Kategorija:Festivali v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1981]]
[[Kategorija:Stična]]</text>
      <sha1>jrqq7tbcfujqrtwaa40liwwa75x1gaf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736143</id>
      <parentid>5736142</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:49:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Program */ [[WP:NI]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10784" xml:space="preserve">{{Infopolje Tradicionalni dogodek
| name         = Festival Stična mladih
| native_name  = 
| native_name_lang = 
| logo         = 
| logo_alt     =
| logo_caption = 
| logo_size    =
| image        = Stična of the Youth 2014.jpg
| image_size   = 
| alt          =
| caption      = Zaključno praznovanje na Stični mladih 2014, osrednji oder pred [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|stiško baziliko]]
| status       = aktivno
| genre        = vseslovenski shod mladine in katoliške mladine
| date         = tretja sobota v septembru
| begins       = 
| ends         = 
| frequency    = letno
| venue        = [[Cistercijanski samostan Stična]]
| location = [[Stična]]
| coordinates  = 
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| years_active = [[1981]]–danes
| first        = 
| founder_name = 
| last         = 
| prev         = 2019
| next         = 2022
| participants = 
| attendance   = do 5000&lt;br&gt;(zadnja leta)
| capacity     =
| area         = 
| budget       = 
| activity     = delavnice, molitev, maša, spovedovanje, predavanja, koncert, stojnice, krožki, debatne skupine
| leader_name  =
| patron       = 
| organised    = [[Katoliška mladina]]
| filing       = 
| people       = slovenski škofje,&lt;br&gt;nuncij v Sloveniji
| member       = 
| sponsor      = [[Slovenska škofovska konferenca]],&lt;br&gt;[[Urad za mladino Republike Slovenije]]
| website      = [http://www.sticna.net/ Sticna.net]
| footnotes    = 
}}
[[Slika:Stična mladih 2011, 7.JPG|thumb|right|250px|Stična mladih 2011]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 11.JPG|thumb|right|250px|Stična band skrbi za ves glasbeni program]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 5.JPG|thumb|right|200px|[[Cistercijani|Cistercijanski pater]] na [[Križni hodnik|križnem hodniku]] uči petje [[Gregorijanski koral|gregorijanskega korala]]]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 10.JPG|thumb|right|250px|Maša s slovenskimi škofi in [[Apostolski nuncij v Sloveniji|apostolskim nuncijem]]]]

'''Festival Stična mladih''' je vsakoletno srečanje mladih iz vse [[Slovenija|Slovenije]], organizirano v neposredni okolici [[Cistercijanski samostan Stična|stiškega samostana]]. 

Gre za najstarejši in hkrati največji festival mladine v Sloveniji. Vsako leto poteka tretjo soboto v mesecu septembru. Organizator je Katoliška mladina, festival se izvaja pod okriljem Medškofijskega odbora za mladino, sofinancirata pa ga Urad za mladino Republike Slovenije in [[Slovenska škofovska konferenca]]. Prvi festival je potekal leta 1981 in bil od takrat izveden vsako leto, z izjemo leta 1999, ko je tisto soboto papež [[Papež Janez Pavel II.|sveti Janez Pavel II.]] drugič obiskal Slovenijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/organizator/|title=Organizator|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; in leta 2020, zaradi prepovedi združevanja, zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|izvajanja zdravstvenih ukrepov med epidemijo COVID 19]].

Na festivalu se v zadnjih letih vedno zbere med 5000 in 9000 mladih iz vse Slovenije. Festival v [[Stična|Stični]] organizirajo mladi. Pri organizaciji vsako leto sodeluje več kot 200 prostovoljcev. Prostovoljci so mladi z vseh koncev Slovenije, različnih starosti in delujejo v različnih ekipah (ekipa animatorjev, ulična ekipa, ekipa za tehniko, ekipa projektne pisarne, Stična band, …).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/predstavitev/|title=Predstavitev|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Stična mladih je tesno povezana tudi s [[Svetovni dan mladih|svetovnim dnevom mladih]]. Geslo Festivala Stična mladih je enako geslu svetovnega dneva mladih, pripravljalna ekipa pa črpa tudi iz poslanice, ki jo mladim za to praznovanje napiše [[papež]]. Eden od glavnih namenov Stične je povezovanje mladosti in vere. Festival želi mladim predstaviti pozitivne vrednote ter da je krščanska vera nekaj zelo aktualnega. Čeprav ga oblikujejo mladi, ki so kristjani, pa je namenjen vsem mladim mladim ne glede na [[Veroizpoved|versko prepričanje]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Srečanje ima najdaljšo zgodovino med množičnimi srečanji mladih v Sloveniji.{{Cn}} Od prvega festivala leta 1981 do danes se je srečanje mladih v Stični spreminjalo, nekatere stvari pa so ostale enake. V 90. letih oziroma letih po osamosvojitvi je Stična dobila tudi tuje goste. Dobila je tudi bolj festivalski značaj, še posebno je bilo to opazno po prvem obisku svetega [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] v Sloveniji leta 1996. Mladi so to leto množično prišli v Stično, število udeležencev je naraslo na deset tisoč. Iz “srečanja slovenske verne mladine” je Stična postala “vseslovensko srečanje mladih”, nato pa je postala preprosto “Stična mladih”.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/60-39-CerkevDoma-1|title=30 let Stične mladih|date=25. 9. 2011|accessdate=29. 9. 2016|website=Družina.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

=== 1981: 1. srečanje ===
Do prvega srečanja je prišlo zaradi obiska brata [[Roger Schutz|Rogerja Schutza]] iz Taizeja 19. septembra 1981. Priprave na ta dan so potekale že od velike noči. Ob razmišljanju na temo »sprava« pa je po župnijah romal tudi taizéjski križ s sporočilom »Z ljubeznijo previhariti trpljenje in zlo in doseči zmago«. Na dan srečanja se je po zbiranju mladih ob 10.00 v stiški baziliki pričela sveta maša, ki jo je daroval tedanji ljubljanski nadškof [[Alojzij Šuštar]] ob sodelovanju mariborskega škofa [[Franc Kramberger|Franca Krambergerja]] in ljubljanskega pomožnega škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] ter prisotnosti okoli 240-ih duhovnikov. Po maši so se mladi, ki jih je bilo okoli 4000, zbrali v male skupine, skupaj obedovali in se pogovarjali o pripravljenih vprašanjih. Ob 17. uri se je pričelo bogoslužje božje besede z govorom brata Rogerja. Nagovoril jih je, naj se dejavno vključijo v svoje župnijske skupnosti. Sledilo je še češčenje križa in odhod domov. Že na prvem srečanju je bil za udeležence do [[Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]] organiziran poseben [[vlak]], ki v ta namen vozi še danes.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1982–1990: Prvo desetletje – širjenje Stične ===
Po prvem zelo uspešnem srečanju so z njimi nadaljevali vsako leto ob istem času. Število mladih se je gibalo med 4000 in 5000. V tem obdobju so glavni del (mašo) prestavili na popoldanski čas, dopoldan pa so po manjših skupinah potekali pogovori in druge delavnice na različne teme. 3. srečanje leta 1983 je zaznamoval obisk 15-ih škofov iz vse Evrope. S 4. srečanjem leta 1984 so pričeli s tradicijo nagovorov povabljenih gostov iz različnih držav (Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije), na 8. srečanju leta 1988 je bil gost kanadski katoliški filozof [[Jean Vanier]], ustanovitelj gibanja [[Vera in Luč]]. Na 10. srečanju leta 1990 je kot gost mlade nagovoril in z njimi tudi zapel slovenski glasbenik [[Aleksander Mežek]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1991–2001: Drugo desetletje – samostojna Slovenija ===
Na 11. srečanju leta 1991, prvič v samostojni državi, so mlade nagovorili različni slovenski misijonarji, skupaj pa so tudi molili za mir na Hrvaškem. Na naslednjih srečanjih v drugem desetletju Stične mladih so mlade kot gostje med drugim nagovorili slovenski alpski smučarki [[Mateja Svet]] in [[Majda Ankele]], alpinist [[Viki Grošelj]], glasbeniki [[Vlado Kreslin]], [[Adi Smolar]] in [[Vili Resnik]] ter glasbena skupina [[Čuki]]. Na 17. srečanju leta 1997 je več kot 9000 mladih navdušil francoski duhovnik [[Guy Gilbert]], ki je spregovoril tudi o svojem delu na ulicah. Na 18. srečanju leta 1998 je število mladih preseglo številko 10000. Leta 1999 je srečanje zaradi papeževega obiska v Sloveniji odpadlo. Leta 2001, ko je jubilejno 20. srečanje potekalo le 4 dni po terorističnih napadih v New Yorku, so se mladi z dolgim trenutkom molitve v tišini spomnili žrtev napadov. Na tem srečanju je prvič potekalo »uvodno ogrevanje« - Festival vere in upanja (danes podobno programu za dijake).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2002–2011: Tretje desetletje – dobivanje današnje podobe ===
V tretjem desetletju je Stična mladih počasi pridobila današnjo festivalsko podobo. Za animacijo v dopoldanskem delu je skrbela skupina animatorjev, zbrana pod imenom Hitri polži. V tem času je svoje delovanje začel tudi Stična bend, ki še danes skrbi za glasbeno spremljavo pri maši in na zaključnem praznovanju po njej.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2012–danes: Četrto desetletje – Festival Stična mladih ===
V tem desetletju se je oblikovala tudi Stična diha. Gre za krajšo različico Stične mladih, ki se odvija na lokalni ravni. Z njo želijo Stično in njene vsebine približati mladim v njihovem domačem okolju. Gost na 35. festivalu leta 2016 je bil tudi predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]], ki je po maši nagovoril mlade in izrazil upanje, da bo [[papež Frančišek]] sprejel njegovo povabilo na 36. festival, ki se bo odvil septembra 2017. Organizatorjem je kot priznanje njihovem delu podaril slovensko zastavo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/sticna-diha/|title=Stična diha|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vec-kot-6-000-mladih-v-sticni/402996|title=Več kot 6000 mladih v Stični|date=17. 9. 2016|accessdate=29. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Gesla ==
Gesla Stične mladih od leta 2006 naprej:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 
* 2006: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč na moji stezi …«
* 2007: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.«
* 2008: »Prejeli boste moč, ko bo prišel Sveti Duh nad vas, in boste moje priče!«
* 2009: »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.«
* 2010: »Ozrl se je vame in me vzljubil.«
* 2011: »Ne bi me iskal, če me ne bi že našel.«
* 2012: »Veselite se v Gospodu zmeraj.«
* 2013: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.«
* 2014: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
* 2015: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
* 2016: »Sem orodje Božjega usmiljenja.«
* 2017: »Velike reči mi je storil Mogočni.«
*2018: »Ne boj se.«
*2019: »Tukaj sem, zgodi se!«

== Viri ==

{{Sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Cistercijanski samostan Stična]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Stična of the Youth}}
* http://www.sticna.net/, uradna stran festivala


{{DEFAULTSORT:Stična mladih}}
[[Kategorija:Festivali v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1981]]
[[Kategorija:Stična]]</text>
      <sha1>tj0d4bzz6cfe677kumt8c23uedxvxu7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736146</id>
      <parentid>5736143</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:54:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ slog, -npov, +{{posodobi}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10508" xml:space="preserve">{{Infopolje Tradicionalni dogodek
| name         = Festival Stična mladih
| native_name  = 
| native_name_lang = 
| logo         = 
| logo_alt     =
| logo_caption = 
| logo_size    =
| image        = Stična of the Youth 2014.jpg
| image_size   = 
| alt          =
| caption      = Zaključno praznovanje na Stični mladih 2014, osrednji oder pred [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|stiško baziliko]]
| status       = aktivno
| genre        = vseslovenski shod mladine in katoliške mladine
| date         = tretja sobota v septembru
| begins       = 
| ends         = 
| frequency    = letno
| venue        = [[Cistercijanski samostan Stična]]
| location = [[Stična]]
| coordinates  = 
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| years_active = [[1981]]–danes
| first        = 
| founder_name = 
| last         = 
| prev         = 2019
| next         = 2022
| participants = 
| attendance   = do 5000&lt;br&gt;(zadnja leta)
| capacity     =
| area         = 
| budget       = 
| activity     = delavnice, molitev, maša, spovedovanje, predavanja, koncert, stojnice, krožki, debatne skupine
| leader_name  =
| patron       = 
| organised    = [[Katoliška mladina]]
| filing       = 
| people       = slovenski škofje,&lt;br&gt;nuncij v Sloveniji
| member       = 
| sponsor      = [[Slovenska škofovska konferenca]],&lt;br&gt;[[Urad za mladino Republike Slovenije]]
| website      = [http://www.sticna.net/ Sticna.net]
| footnotes    = 
}}
[[Slika:Stična mladih 2011, 7.JPG|thumb|right|250px|Stična mladih 2011]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 11.JPG|thumb|right|250px|Stična band skrbi za ves glasbeni program]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 5.JPG|thumb|right|200px|[[Cistercijani|Cistercijanski pater]] na [[Križni hodnik|križnem hodniku]] uči petje [[Gregorijanski koral|gregorijanskega korala]]]]
[[Slika:Stična mladih 2011, 10.JPG|thumb|right|250px|Maša s slovenskimi škofi in [[Apostolski nuncij v Sloveniji|apostolskim nuncijem]]]]

'''Festival Stična mladih''' je vsakoletno srečanje mladih iz vse [[Slovenija|Slovenije]], organizirano v neposredni okolici [[Cistercijanski samostan Stična|stiškega samostana]]. 

Gre za najstarejši in hkrati največji festival mladine v Sloveniji. Vsako leto poteka tretjo soboto v mesecu septembru. Organizator je Katoliška mladina, festival se izvaja pod okriljem Medškofijskega odbora za mladino, sofinancirata pa ga Urad za mladino Republike Slovenije in [[Slovenska škofovska konferenca]]. Prvi festival je potekal leta 1981 in bil od takrat izveden vsako leto, z izjemo leta 1999, ko je tisto soboto papež [[Papež Janez Pavel II.|sveti Janez Pavel II.]] drugič obiskal Slovenijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/organizator/|title=Organizator|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; in leta 2020, zaradi prepovedi združevanja, zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|izvajanja zdravstvenih ukrepov med epidemijo COVID 19]].

Na festivalu se v zadnjih letih vedno zbere med 5000 in 9000 mladih iz vse Slovenije. Festival v [[Stična|Stični]] organizirajo mladi. Pri organizaciji vsako leto sodeluje več kot 200 prostovoljcev. Prostovoljci so mladi z vseh koncev Slovenije, različnih starosti in delujejo v različnih ekipah (ekipa animatorjev, ulična ekipa, ekipa za tehniko, ekipa projektne pisarne, Stična band, …).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/o-nas/predstavitev/|title=Predstavitev|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Stična mladih je tesno povezana tudi s [[Svetovni dan mladih|svetovnim dnevom mladih]]. Geslo Festivala Stična mladih je enako geslu svetovnega dneva mladih, pripravljalna ekipa pa črpa tudi iz poslanice, ki jo mladim za to praznovanje napiše [[papež]]. Eden od glavnih namenov Stične je povezovanje mladosti in vere. Festival želi mladim predstaviti pozitivne vrednote ter da je krščanska vera nekaj zelo aktualnega. Čeprav ga oblikujejo mladi, ki so kristjani, pa je namenjen vsem mladim mladim ne glede na [[Veroizpoved|versko prepričanje]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Srečanje ima najdaljšo zgodovino med množičnimi srečanji mladih v Sloveniji.{{Cn}} Od prvega festivala leta 1981 do danes se je srečanje mladih v Stični spreminjalo, nekatere stvari pa so ostale enake. V 90. letih oziroma letih po osamosvojitvi je Stična dobila tudi tuje goste. Dobila je tudi bolj festivalski značaj, še posebno je bilo to opazno po prvem obisku svetega [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] v Sloveniji leta 1996. Mladi so to leto množično prišli v Stično, število udeležencev je naraslo na deset tisoč. Iz “srečanja slovenske verne mladine” je Stična postala “vseslovensko srečanje mladih”, nato pa je postala preprosto “Stična mladih”.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/60-39-CerkevDoma-1|title=30 let Stične mladih|date=25. 9. 2011|accessdate=29. 9. 2016|website=Družina.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

=== 1981: 1. srečanje ===
Do prvega srečanja je prišlo zaradi obiska brata [[Roger Schutz|Rogerja Schutza]] iz Taizeja 19. septembra 1981. Ob razmišljanju na temo sprave je po župnijah romal tudi taizéjski križ s sporočilom »Z ljubeznijo previhariti trpljenje in zlo in doseči zmago«. Na dan srečanja se je po zbiranju mladih ob 10.00 v stiški baziliki pričela sveta maša, ki jo je daroval tedanji ljubljanski nadškof [[Alojzij Šuštar]] ob sodelovanju mariborskega škofa [[Franc Kramberger|Franca Krambergerja]] in ljubljanskega pomožnega škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] ter prisotnosti okoli 240 duhovnikov. Po maši so se mladi, ki jih je bilo okoli 4000, zbrali v male skupine, skupaj obedovali in se pogovarjali o pripravljenih vprašanjih. Ob 17. uri se je pričelo bogoslužje božje besede z govorom brata Rogerja. Nagovoril jih je, naj se dejavno vključijo v svoje župnijske skupnosti. Sledilo je še češčenje križa in odhod domov. Že na prvem srečanju je bil za udeležence do [[Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]] organiziran poseben [[vlak]], ki v ta namen vozi še danes.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1982–1990: Prvo desetletje – širjenje Stične ===
Po prvem srečanju so z njimi nadaljevali vsako leto ob istem času. Število mladih se je gibalo med 4000 in 5000. V tem obdobju so glavni del (mašo) prestavili na popoldanski čas, dopoldan pa so po manjših skupinah potekali pogovori in druge delavnice na različne teme. 3. srečanje leta 1983 je zaznamoval obisk 15 škofov iz vse Evrope. S 4. srečanjem leta 1984 so pričeli s tradicijo nagovorov povabljenih gostov iz različnih držav (Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije), na 8. srečanju leta 1988 je bil gost kanadski katoliški filozof [[Jean Vanier]], ustanovitelj gibanja [[Vera in Luč]]. Na 10. srečanju leta 1990 je kot gost mlade nagovoril in z njimi tudi zapel slovenski glasbenik [[Aleksander Mežek]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 1991–2001: Drugo desetletje – samostojna Slovenija ===
Na 11. srečanju leta 1991, prvič v samostojni državi, so mlade nagovorili različni slovenski misijonarji, skupaj pa so tudi molili za mir na Hrvaškem. Na naslednjih srečanjih v drugem desetletju Stične mladih so mlade kot gostje med drugim nagovorili slovenski alpski smučarki [[Mateja Svet]] in [[Majda Ankele]], alpinist [[Viki Grošelj]], glasbeniki [[Vlado Kreslin]], [[Adi Smolar]] in [[Vili Resnik]] ter glasbena skupina [[Čuki]]. Na 17. srečanju leta 1997 je več kot 9000 mladih nagovoril francoski duhovnik [[Guy Gilbert]], ki je spregovoril tudi o svojem delu na ulicah. Na 18. srečanju leta 1998 je število mladih preseglo številko 10000. Leta 1999 je srečanje zaradi papeževega obiska v Sloveniji odpadlo. Leta 2001 so se mladi z dolgim trenutkom molitve v tišini spomnili žrtev napadov 11. septembra. Na tem srečanju je prvič potekal Festival vere in upanja (danes podobno programu za dijake).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2002–2011: Tretje desetletje – dobivanje današnje podobe ===
V tretjem desetletju je Stična mladih počasi pridobila današnjo festivalsko podobo. Za animacijo v dopoldanskem delu je skrbela skupina animatorjev, zbrana pod imenom Hitri polži. V tem času je svoje delovanje začel tudi Stična bend, ki še danes skrbi za glasbeno spremljavo pri maši in na zaključnem praznovanju po njej.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2012–danes: Četrto desetletje – Festival Stična mladih ===
{{Posodobi|razdelek}}
V tem desetletju se je oblikovala tudi Stična diha. Gre za krajšo različico Stične mladih, ki se odvija na lokalni ravni. Z njo želijo Stično in njene vsebine približati mladim v njihovem domačem okolju. Gost na 35. festivalu leta 2016 je bil tudi predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]], ki je po maši nagovoril mlade. Organizatorjem je kot priznanje njihovem delu podaril slovensko zastavo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sticna.net/sticna-diha/|title=Stična diha|date=|accessdate=29. 9. 2016|website=Stična mladih|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vec-kot-6-000-mladih-v-sticni/402996|title=Več kot 6000 mladih v Stični|date=17. 9. 2016|accessdate=29. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Gesla ==
Gesla Stične mladih od leta 2006 naprej:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 
* 2006: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč na moji stezi …«
* 2007: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.«
* 2008: »Prejeli boste moč, ko bo prišel Sveti Duh nad vas, in boste moje priče!«
* 2009: »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.«
* 2010: »Ozrl se je vame in me vzljubil.«
* 2011: »Ne bi me iskal, če me ne bi že našel.«
* 2012: »Veselite se v Gospodu zmeraj.«
* 2013: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.«
* 2014: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
* 2015: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
* 2016: »Sem orodje Božjega usmiljenja.«
* 2017: »Velike reči mi je storil Mogočni.«
*2018: »Ne boj se.«
*2019: »Tukaj sem, zgodi se!«

== Viri ==

{{Sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Cistercijanski samostan Stična]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Stična of the Youth}}
* http://www.sticna.net/, uradna stran festivala


{{DEFAULTSORT:Stična mladih}}
[[Kategorija:Festivali v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1981]]
[[Kategorija:Stična]]</text>
      <sha1>iq87dd4i49uafusxxfmjnyo02ecy2yw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erekcija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434075</id>
    <revision>
      <id>5736445</id>
      <parentid>4852845</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:11:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Storylinne</username>
        <id>214264</id>
      </contributor>
      <comment>Erect penis.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="463" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
[[Slika:Healthy human erect penis.jpg|sličica]]
Erekcija je izraz, povzet iz latinskega jezika, ki opisuje nabreklo, aktivirano, vzdraženo ali vzburjeno stanje. Najbolj pogosto se uporablja za označevanja vzburjenega stanja človeških spolnih organov: penisa, klitorisa ali bradavic. Erekcija teh telesnih tkiv je povzročena s  strani fizičnih in psihičnih spolnih stimulacij.

{{anat-stub}}

[[Kategorija:Spolnost]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3onqq9lvxjtrdhcxgvkb49w04zllelx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alen Steržaj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434892</id>
    <revision>
      <id>5736437</id>
      <parentid>5660139</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:01:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Slovenski novinarji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1929" xml:space="preserve">{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}}
'''Alen Steržaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[novinar]], * [[5. junij]] [[1972]], [[Postojna]]. 

Rodil se je v Postojni in zgodnje otroštvo preživel na Rakeku. Od leta 1981 živi v Ljubljani, kjer je obiskoval OŠ Milana Šuštaršiča, za tem pa je leta 1991 maturiral na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]], leta 1997 pa diplomiral iz novinarstva na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]].

Od leta 1991 je basist pri skupini [[Big Foot Mama]] in avtor številnih skladb, kot so Užitek na replay, Normalen, Neki sladkega, Sam prjatla, Slab spomin, Vrn se k men, Oklep ... Med letoma 1993-1997 je bil član spremljevalne skupine [[Peter Lovšin|Petra Lovšina]] Vitezi obložene mize, od leta 2007 pa vodi tribute skupino Iron Median. Kot avtor glasbe in/ali besedil je sodeloval tudi z drugimi slovenskimi glasbeniki, med njimi z [[Lojze Slak|Ansamblom Lojzeta Slaka]], [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]], [[Alya|Alyo]] in [[Siddharta|Siddharto]].

Novinarsko pot je začel pri Slovenskih novicah in reviji Stop, kjer je bil od leta 1999-2003 tudi glasbeni urednik, vmes je pisal tudi scenarije za TV oddajo [[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]. Od leta 2003-2019 je bil glasbeni novinar na [[Delo (časopis)|Delu]], v raznih revijah in časopisih je objavil številne reportaže s potovanj po Afriki, Aziji, Ameriki in Evropi, leta 2015 pa je pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] izdal še knjižni prvenec ''Pa ste vi normalni?!'' {{cobiss|ID=280671488}}.

== Zunanje povezave ==

* {{Uradno spletno mesto|https://www.alensterzaj.si/}}
{{normativna kontrola}}{{Musician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Steržaj, Alen}}
[[Kategorija:Slovenski bas kitaristi]]
[[Kategorija:Slovenski tekstopisci]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Big Foot Mama]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>cebsebeos7khjdoab4q2rsfdgoiwepp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letalski center Maribor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>436486</id>
    <revision>
      <id>5736296</id>
      <parentid>5717098</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:14:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49306" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
|name             = [[Letalski center Maribor]] 
|logo             = 
|type             = Športno društvo
|foundation       = {{Start date|1927|12|20}}
|location_city    = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] &lt;br&gt; Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]]
|location_country = [[Slovenija]]
|industry         = [[Letalstvo]]
|services         = Panoramski poleti, PPL(A)-Licenca pilota zasebnega letala, SPL-Licenca pilota jadralnega letala, Licenca padalca, ULN-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, NVFR-Pooblastilo za nočno letenje, FI(A)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih, TOW(S)-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, TOW(B)-Pooblastilo za vleko oglasnih trakov, FI(S)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, ACRO(S)-Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih, TW-Vpis za letala z repnim kolesom, VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, Tandemski skoki
|owner            = Člani kluba
|homepage         = www.lcm.si
|subsid=}}

'''Letalski center Maribor''' krajše '''LCM''' je najstarejši motorni slovenski aeroklub, ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila«. Temeljna dejavnost LCM je letalska šola. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. &lt;ref name=&quot;Letalski center Maribor&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021}}&lt;/ref&gt;

==Organizacija==
[[File:Organization chart wide01.svg|thumb|LCM ima več sekcij in poslovnih enot ter organizacij]]
[[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]]]
LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij.
 
Sekcije v LCM so:
* '''Motorna sekcija''', temelji na letalih generalne aviacije certificiranih po '''EASA CS-23''' do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj evropske letalske šole in letalskih operacij.
* '''Ultralahka sekcija''', temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL.
* '''Jadralna sekcija''', temelji na jadralnih letalih certificiranih po '''EASA CS-22'''. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL.
* '''Padalska sekcija''', temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL.

Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. 

Organizacije LCM so:
* ''' EASA ATO Letalski center Maribor''', EASA Approved Training Organisation '''SI.ATO.014''', Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc.&lt;ref name=&quot;Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje|work= caa.si|date=20.12.2020 |accessdate=10.1.2021}}&lt;/ref&gt;
* '''EASA AMO Aero center Maribor d.o.o.''', EASA Approved Maintenance Organization '''Part 145''' '''SI.145.15''', Evropsko akreditiran letalski servis.
* '''Nacionalna letalska in padalska šola''', deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo.
* '''Obramba Proti Toči''', OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.

==EASA Letalska šola==
[[File:EASA Logo.png|thumb|EASA Approved Training Organisation, temelji na mednarodnih [[Evropska unija|evropskih]] predpisih|243x243px]]
[[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|204x204px|E6B Flight Computer - računalo]]
[[File:Adf mdi.svg|thumb|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]] KR87|204x204px]]
Letalska šola v svoji sodobni obliki neposredno nadaljuje tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Prva predavanja so se izvedla 3. marca 1928.

LCM ima programe usposabljanja z evropsko akridetacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole '''SI.ATO.014''' (Approved Training Organisation) po EASA (European Aviation Safety Agency) - Evropskih predpisih:&lt;ref name=&quot;Letalska šola&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}&lt;/ref&gt;

'''Licence'''
* '''PPL(A)''' - Licenca pilota zasebnega letala
* '''SPL''' - Licenca pilota jadralnega letala

'''Ratingi'''
* '''NVFR''' - Pooblastilo za nočno letenje
* '''TOW(S)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih letal
* '''TOW(B)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov
* '''FI(A)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih
* '''FI(S)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih
* '''ACRO(S)''' - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih

'''Vpisi'''
* '''TW''' - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem
* '''VP''' - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev
* '''T''' - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja
* '''RU''' - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem

==EASA Letalski servis==
[[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |199x199px]]
LCM ima v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. '''AMO''' (Approved Maintenance Organization) '''SI.145.15''', je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: '''EASA''' (European Aviation Safety Agency) '''Part 145''' za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov. 

Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče.

==Nacionalna Letalska šola==
Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja:
[[File:Coat of arms of Slovenia.svg|thumb|Nacionalna letalska šola temelji na [[Slovenija|državnih]] predpisih|209x209_pik]]
'''Dovoljenja'''
* '''ULN(A)''' - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo)
* '''PL(A,B,C,D)''' - Dovoljenje padalca
'''Pooblastila'''
* '''CVFR(ULN)''' - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru 
* '''TOW(ULN)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav
* '''BAN(ULN)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov
* '''FI(ULN)''' - Pooblastilo za učitelja letenja naprave
* '''TP(ULN)''' - Pooblastilo za testnega pilota naprave
* '''PI(PL)''' - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF
* '''TP(PL)''' - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom

==Flota danes==

[[Slika:Cessna_Logo.svg|sličica|280x280px|[[Cessna]] predstavlja bazično floto motornih letal]]
[[Slika:Logo_Lycoming_Schriftzug.svg|sličica|280x280px|[[Lycoming Engines|Lycoming]]  poganja več kot polovico flote]]
[[File:Textron Aviation logo 2018.svg|thumb|Skupina Textron Aviation je glavni dobavitelj |280x280_pik]]
[[File:Aero Commander Logo (1962).png|thumb|Aero Commander predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela 114B|280x280px]]
[[Slika:Rockwell_Logo.svg|sličica|279x279px|[[Rockwell International|Rockwell]] predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]]]
[[Slika:Garmin_logo_2006.svg|sličica|Garmin [[avionika]]|190x190px]]
[[Slika:Honeywell.png|sličica|BendixKing [[Honeywell]] [[avionika]]|190x190_pik]]
[[File:McCauley Propeller Systems Logo 2012.png|thumb|[[McCauley Propeller Systems|Propelerji McCauley]] Textron|190x190px]]
[[Slika:Piper_Aircraft_logo.svg|sličica|190x190px|[[Piper Aircraft|Piper]] [[Piper PA-18 Super Cub|Super Cub]]]]

=== Motorna letala - Generalna Aviacija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
Letalo
!
[[Registracija zrakoplova|reg. št.]]
!
Izvor
!
Vloga
|-
| [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}}|| šolanje in IFR 
|-
| Cessna 152 long range|| S5-DMI || {{USA}}|| šolanje
|-
| Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}}|| šolanje
|-
| [[Cessna 172]] || S5-DLM || {{USA}}|| obleti
|-
| [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}}|| padalstvo
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}}|| protitoči in IFR
|-
| [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} || rute in IFR
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}}|| vleka
|-
| [[UTVA 75]] || S5-DCI|| {{YUG}} || starodobnik
|}

=== Ultralahke letalne naprave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Naprava
!
[[Registracija zrakoplova|reg. št.]]
!
Izvor
!
Vloga
|-
| [[Pipistrel Virus|Pipistrel Virus 912]] || S5-PEW || {{SLO}}|| šolanje 
|-
| [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} || šolanje 
|}
[[File:Mcdonnelldouglas.png|thumb|[[McDonnell Douglas]] nekoč priljubljena letala prometnih pilotov, danes je eksponat|240x240px]]

=== Razstavni eksponat ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
Letalo
!
[[Registracija zrakoplova|reg. št.]]
!
Izvor
|-
| [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] || S5-ACC|| {{USA}}
|-
| [[LIBIS 180]] || YU-CVR || {{YUG}}
|}[[File:S5-ACC (2723463860).jpg|thumb|239x239px|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|brez]]
=== Jadralna letala ===

[[Slika:Schempp-Hirth_logo.svg|sličica|240x240px|Schempp-Hirth dvosed Duo Discus ]]
[[Slika:Grob_Luft-_und_Raumfahrt_Logo.svg|sličica|241x241px|Grob šolski dvosedi G-103 ]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
Jadrilica
!
[[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]]
!
Izvor
!
Vloga
|-
| Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}}||šolanje
|-
| Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}}||šolanje
|-
| Duo Discus ||  S5-7525, MD||{{DEU}}||šolanje in preleti
|-
| DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}}||preleti
|-
| DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}}||preleti
|-
| DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}}||preleti
|-
| DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}}||preleti
|}


=== Podporna tehnika ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
Stroj
!
Namen
!
Izvor
|-
| Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 [[Dizelski motor|diesel]] 8424cc 130 kW 11.5 ton, &lt;br&gt;nadgradnja Mercedes V8 avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}}
|-
| Kamion Gasilec  - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, &lt;br&gt;nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}}
|-
|Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton,
priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana
|Kosilnica
|{{YUG}}
|-
|Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel
nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart
|Follow-Me za 
vleko pletenic
|{{DEU}}
|-
|Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007,
nadgradnja z rezervoarjem 300 l
|Avto za
prevoz goriva
|{{FRA}}
|}

==Zgodovina==

===Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927===

Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju.
[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier]]
'''Prvi polet balona 1889'''
se je v Mariboru ustavil potujoč češki artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. Ljudski vrt je bil takrat še park. V njem je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov. 

'''Prvi polet jadralnega letala 1910'''
natančneje 22. marca je športnik češkega rodu - Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.

'''Prvi polet motornega letala 1911'''
dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Teznem z motornim letalom. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.

'''Prvi komercialni dvig z balonom 1912'''
v tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom &quot;Erzherzogin Margareta&quot; nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.

'''Prvi padalski skok in letalski miting 1913'''
v Mariboru se je vršil 27. oktobra letalski miting, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.

'''Prvi pristanek letala na Teznu 1913'''
se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot poročnik Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Stojsavijevič.

[[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: Aviatik (Berg)]]
[[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: Ufag C I]]

'''Avstro-Ogrska letalska stotinja 1915-1918'''
Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo enote ob Soči. Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in šest lesenih hangarjev (25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice Flep 1 pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.  Žal informacije o floti letal niso znane.

'''Mariborska letalska stotinja 1918-1919'''
mariborčan [[Poročnik]] '''Emil Grizold''' si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne '''25. Novembra 1918''' je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek. Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.
*Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci

=== Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19===
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Tip Letala
!
Število
!
Izvor
!
Vloga
!
Obrožitev
!
Motor
!
Potovalna hitrost
|-
| Hansa-Brandenburg C.I || 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h
|-
| [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h
|-
| Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h
|}

===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945===
[[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek|Dr.Josip Tominšek]], ustanovni predsednik]] 
[[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb||Letalo tipa Hansa-Brandenburg B.I, je bilo namenjeno šolanju]]
[[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| Raab-Katzenstein KL.1 (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]]
[[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa Raab-Katzenstein RK.2, Mariborski je imel napis Zlatorog]]
[[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan|Dr.Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]]
[[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo Raab-Katzenstein RK.9, Mariborski je imel napis Persil]]


'''Aeroklub »Naša krila«''' je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom '''20. decembra 1927''', z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale. Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli željo, da bi imeli letalsko linijo Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Posebno zanimanje za letalstvo se je razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov.

3. in 4. marca 1928 je aeroklub pripravil za civiliste in vojaštvo tri predavanja o letalstvu, ki so bila dobro obiskana. Oblastni odbor aerokluba je 27. maja 1928 priredil na Tezenskem letališču letalski miting, na katerem je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalskega dne se je udeležilo 30 000 gledalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor. 

Leta 1929 sta Vojko Humek in [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Miting 3. novembra 1929, si je ogledalo 15.000 gledalcev. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929 se je zrušilo letalo Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Leta 1929, je trgovec Josip Moravec kupil motorno letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke. Drugo letalo proizvajalca Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan UN-PAF je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT.
Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. 

Letalska šola je leta 1933 dobila v uporabo od kraljevih letalskih sil jugoslavije dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I.. Brandenburg je bilo glavno letalo za šolanje in tudi letenje. 
Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]].
Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I YU-PCF.
Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). 
Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega letališča Tezno ter ga registriral kot sekundarno mednarodno civilno letališče. 
Leta 1938 je bilo v Mariboru prav tako organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal testni pilot za prevzem lovcev.
Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je Žarko Majcen pomagal neizkušenemu Maksu Medvedu in Valterju Muhovecu iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v Šoštanju na območju Lajš. 
Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča in Cijan je izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo. &lt;ref name=&quot;LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča 17.11.1929 ||akrobacije
|-
| [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929 || šolanje
|-
| [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929 || šolanje
|-
| [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60, 1933 || šolanje
|}

===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953===
[[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: Utva Trojka, je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]]
[[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski Stscherbakow Stsche-2]]
[[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa Yakovlev UT-2]]
[[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]]

V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev '''Aerokluba Maribor'''. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni Fizir FN, proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še rusko motorno letalo Polikarpov PO-2, ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo Shcherbakov Shche-2 za padalce. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime '''Aeroklub Žarko Majcen''' (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja po rodu Primorcu, ki se je naselil v Mariboru in se je na prvem jadralnem tekmovanju osvoboditvi smrtno ponesrečil v Cerkljah pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v Šoštanju.&lt;ref name=&quot;Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}&lt;/ref&gt; 

Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Letalska šola je največ uporabljala letala Utva Trojka za šolanje. 

Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega letališča Tezno in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor Aerokluba Maribor je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu Maribor, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo letališče v Skokah.

[[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958|thumb|220px]]

{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šlep in šolanje
|-
| [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||||šolanje
|-
| [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 &quot;Kukuruznik&quot;]] || {{RUS}}||||šlep in padalci
|-
| [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}||||šolanje 
|}

===III. Novo letališče Skoke 1953-1976===
[[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]]
[[File:Beechcraft Logo.png|thumb|[[Beechcraft]] prvi klubski štirised]]
[[File:Advertisement for Beechcraft Model 35 Bonanza, May, 1947.jpg|thumb|[[Beechcraft]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] model 35]]
[[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]]
[[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]]
[[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]]
[[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]]
[[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]]
[[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960]]
[[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|Ju-52 št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]]
[[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]]
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] 
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] 
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]]
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]]

Dokončno je bilo letališče v Skokah zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. 

Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: Utva Aero 3, ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in Utva Trojka. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi formacijsko. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja, največ je bilo dijakov strokovnih šol. 

V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v '''“Letalski center Maribor”''' - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, Yakovlev UT-2, [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat padalstvo. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala Junkers Ju-52 med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali Douglas C-47 Dakota. V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala (Beechcraft in Champion), ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z evropskimi (Libis, Utva, Ikarus) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali (Jakovljev, Polikarpov, Antonov). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo Bonanza 35 z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih letal. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. 

V tem obdobju je aeroklub dobi prvi profesionalni ameriški simulator inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE). Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje
|-
| Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje
|-
| [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CWG (40121), YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe, &lt;br&gt; YU-CXY (40163), YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin, YU-CZK (40205) ||šolanje
|-
| Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS, YU-DAM ||padalci
|-
|  [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti
|-
| UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci
|-
| [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 &quot;Kukuruznik&quot;]] || {{RUS}}|| YU-CFB, YU-CMA||šlep in padalci
|-
| [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje
|-
| [[Antonov An-14|Antonov An-14 &quot;Pchelka&quot;]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi
|-
| [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep
|-
| [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR
|-
| [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR
|}

===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991===
Po odprtju Aerodroma in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. 

Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali Aero 3 in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi Piper Tomahawki, zadnja leta je dobila tudi Utvo 75, kar je šolanje precej zakompliciralo in ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo za šolanje. 

Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir, Utva-60. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji. Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT. Namensko se je kupilo letalo Cessna C-206 Turbo Stationar s 310 konjskimi močmi, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Arzenal ameriških letal se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. V tem obdobju je LCM imel motorna letala: PA-18, PA-38, Citabiria, U-60, U-66, U-75, Aero 3, Ikarus Kurir, DR400-180R, C-206, PA-32 Cherokee Six in IFR simulator.

{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci
|-
| [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121), YU-CXY (40163),  YU-CZK (40205)||šolanje
|-
| UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982||padalci
|-
| [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci
|-
| [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje
|-
| [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec||šlep in rute
|-
| [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 &amp; 1988||šlep
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep
|-
| [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM||rute in IFR
|-
| [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL,YU-DDK||šolanje
|-
| [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR
|}

===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013===
Vojna za osamosvojitev Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri problemi odražali v ekonomsko neprimerni sestavi članstva, ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM za plačevanje motornega naleta. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku.  

Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom stare generacije na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v Slovenskih Konjicah se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma Cessna 152 dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben simulator za IFR letenje: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje.  

[[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]

Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. 
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Namen
|-
| [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) nesreča 09.09.2011 ||starodobnik
|-
| [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]]
|-
| [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik
|-
| [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep
|-
| [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci
|-
| [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje
|-
|[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI||šolanje
|-
| [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči
|-
| [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR
|-
| Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR
|}

===VI. Čas uveljavitve reform EU 2013-===
[[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]]
LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov,  programov šolanja in plačila odgovornih oseb. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge.
[[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje]]
[[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|ILS markerji]]
Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri pridobil programe šolanja po predpisih EASA in vzpostavil svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Struktura vodenja je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko mladih inštruktorjev letenja in so naredili izjemen porast naleta. Cessne 152 so bazična šolska letala, ki so z retrofitiranimi novimi inštrumenti tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odletijo preko 1000 ur letno.

Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2019 se je od Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]] z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]], da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja in rutnega letenja izven meja Slovenije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T,  SZD-41A Jantar Standard, Standard Cirrus 75, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala.  
[[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]
Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. Poenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so finančno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. 

V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice in Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je v zadnjem času pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. Aktivnih je okoli 200 članov in število se povečuje.

{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI||starodobnik
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep
|-
| [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] ||  {{USA}} ||S5-DMG, S5-DMI, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019||šolanje in IFR
|-
| [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT), S5-DEB prodana 2019 ||obleti
|-
| [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR
|-
| [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR
|-
| [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje
|}


==Glej tudi==
*[[Cessna]]
*[[Tecnam]]
*[[Beechcraft]]
*[[Piper Aircraft]]
*[[Cirrus Aircraft]]
*[[Lycoming Engines]]
*[[Continental Motors]]
*[[ULPower UL260i]]
*[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor]]
*[[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov]]
*[[Letališče Tezno]]

==Sklici==
{{reflist}}
{{Commons category}}

== Viri ==
* Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}}

==Zunanje povezave==
* [https://www.facebook.com/lcm.si/ Letalski center Maribor-Facebook]
* [http://www.lcm.si/ LCM]

[[Kategorija:Ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]]
[[Kategorija:Šport v Mariboru]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]]
[[Kategorija:Slovenski športni klubi]]
[[Kategorija:1927 v športu]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]]
[[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zgodovina letalstva]]
[[Kategorija:Letalska industrija]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]]
[[Kategorija:Promet]]
[[Kategorija:Aeronavtika]]
[[Kategorija:Letalci]]</text>
      <sha1>pq3v6e67orllh8bay8435gn8mc8ykb7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Ivančna Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>441961</id>
    <revision>
      <id>5736089</id>
      <parentid>5735510</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:34:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Šentvid pri Stični */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8190" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz občine Ivančna Gorica''' vsebuje osebnosti, ki so kakorkoli prispevale h kulturni podobi občine Ivančna Gorica.
== Ambrus ==
* [[Jožef Žemlja]] (10. februar 1805, [[Selo pri Žirovnici]] - 15. september 1843, [[Ovsiše]]), duhovnik, pisatelj, pesnik, prevajalec
* [[Jože Hočevar]] (13. september 1929, [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]), urednik, literarni kritik, prevajalec

== Ivančna Gorica ==
* [[Miha Kastelic]] (1. september 1795, [[Gorenja vas]] – 22. oktober 1868, [[Ljubljana]]), urednik, pesnik
* [[Janez Eržen]] (7. maj 1929, [[Ivančna Gorica]] – 10. februar 2009), gledališki igralec
* [[Leopold Sever]] (3. januar 1939, [[Ljubljana]] – 8. september 2019, [[Male Lipljene]]), učitelj, pisatelj publicist
* [[Jana Zupančič]] (7. maj 1997, [[Ljubljana]]), igralka

== Krka ==
* [[Avgust Musić]] (3. avgust 1856, [[Krka]] – 26. julij 1938, [[Zagreb]]), klasični filolog
* [[Lojze Uršič]] (20. oktober 1908, [[Krška vas]] – 4. oktober 1995, [[Krška vas]]), prevajalec
* [[Saša Pavlin Stošić]] (28. september 1988, [[Novi Sad, Srbija]]), igralka

== Muljava ==
* [[Josip Jurčič]] (4. marec 1844, [[Muljava]] – 3. maj 1881, [[Ljubljana]]), pisatelj
* [[Pavel Perko]] (22. januar 1877, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 10. marec 1970, [[Muljava]]), pisatelj, duhovnik
* [[Jože Sever]] (20. junij 1928, [[Novo mesto]] – 23. februar 2005), jezikoslovec, rusist, prevajalec, slovaropisec, živel na Bojanjem Vrhu

== Stična ==
* [[Virida Visconti]] (1352, [[Italija]] – 1414, [[Stična]]), plemkinja
*[[Volbenk Neff]] (okoli 1500, [[Stična]] – 1566, [[Stična]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, opat
*[[Peter Puzel]] (10. junij 1669, [[Hrušica]] – 20. avgust 1721, [[Stična]]), stiški kronist, duhovnik, redovnik, cistercijan
*[[Jožef Novak]] (okoli 1742, [[Gorica]] – 25. april 1788, [[Stična]]), filozof, pedagoški delavec, duhovnik, redovnik, cistercijan
*[[Karel Jožef Prenner]] (3. november 1780, [[Škofja Loka]] – 13. maj 1721, [[Stična]]), zgodovinopisec
*[[Jožef Kek]] (29. januar 1796, [[Stična]] – 6. junij 1855, [[Ljubljana]]), duhovnik, nabožni pisec, prevajalec
*[[Anton Leban]] (30. november 1849, [[Kanal]] – 12. marec 1925, [[Stična]]), pedagoški pisec, učitelj
*[[Anton Bonaventura Jeglič]] (29. maj 1850, [[Begunje na Gorenjskem]] – 2. julij 1937, [[Stična]]), duhovnik, škof, politik, publicist
*[[Anton Lesjak]] (18. januar 1857, [[Stična]] – 11. april 1942, [[Šentjernej]]), duhovnik
*[[Ludovik Hudovernik]] (15. avgust 1859, [[Stična]] – 16. maj 1901, [[Maribor]]), glasbenik, skladatelj, pianist, zborovodja, duhovnik
*[[Aleksander Hudovernik]] (21. februar 1861, [[Stična]] – 20. avgust 1931, [[Ljubljana]]), pravnik, notar, narodni delavec
*[[Avguštin Kostelec]] (5. avgust 1879, [[Drašiči]] – 22. februar 1963, [[Stična]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, opat
* [[Ivan Zorec]] (25. julij 1880, [[Mali Gaber]] – 30. julij 1952, [[Ljubljana]]), pisatelj, prevajalec
*[[Jernej Pavlin]] (20. avgust 1881, [[Naklo]] – 15. januar 1963, [[Stična]]), stenograf, nabožni pisatelj, duhovnik
*[[Simon Ašič]] (30. november 1906, [[Gorica pri Raztezu]] – 25. avgust 1992, [[Stična]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, zeliščar
*[[Črtomir Zorec]] (14. oktober 1907, [[Stična]] – 13. september 1991, [[Zgornja Besnica]]), tekstilski strokovnjak, prešernoslovec
* [[Karel Ceglar]] (19. september 1912, [[Stična]] – 13. junij 1998 [[Ljubljana]]), duhovnik, salezijanec, bibliograf
* [[Stane Gabrovec]] (18. april 1920, [[Kamnik]] – 12. januar 2015), arheolog, predavatelj, akademik
* [[Mihael Glavan]] (1945, [[Stična]]), bibliotekar, publicist, urednik, pisatelj
* [[Lado Amrožič]] (1. marec 1948, [[Ljubljana]]), novinar, urednik
* [[Klemen Janežič]] (16. september 1989, [[Stična]]), igralec

== Šentvid pri Stični ==
* [[Evstahij Ozimek]] (24. januar 1817, [[Šentvid pri Stični]] – 20. februar 1898, [[Ljubljana]]), duhovnik, redovnik, frančiškan
* [[Janez Stritar]] (1. avgust 1818, [[Posmreka pri Velikih Laščah]] – 21. maj 1882, [[Šentvid pri Stični]]), nabožni pisec, duhovnik
* [[Ivan Janežič]] (4. julij 1855, [[Šentvid pri Stični]] – 2. maj 1966, [[Ljubljana]]), mladinski pisatelj
* [[Jože Kastelic]] (18. avgust 1913, [[Šentvid pri Stični]] – 20. maj 2003, Ljubljana), pesnik, arheolog, muzealec, univ. profesor 
* [[Janko Vencajz]] (1. marec 1872, [[Ljubljana]] – 2. september 1895, [[Šentvid pri Stični]]), publicist
* [[Stanko Vurnik]] (11. april 1898, [[Šentvid pri Stični]] – 23. marec 1932, [[Ljubljana]]), umetnostni zgodovinar, etnolog, muzikolog

== Višnja Gora ==
* [[Baltazar Radlič]] (1533, [[Višnja Gora]] – 15. maj 1579, [[Ljubljana]]), duhovnik, škof, pridigar, nabožni pisec
* [[Janez Čandik]] (okoli 1581, [[Višnja Gora]] – 8. oktober 1624, [[Gradec]]), nabožni pisatelj, duhovnik, redovnik, jezuit
* [[Jurij Florjančič]] (15. januar 1613, [[Višnja Gora]] – 20. januar 1654, [[Dunaj]]), nabožni pisatelj, duhovnik, jezuit
* [[Franc Anton Niernberger]] (okoli 1712, [[Višnja Gora]] – 27. julij 1784, [[Višnja Gora]]), slikar
* [[Inocenc plemeniti Taufferer]] (19. januar 1722, [[Višnja Gora]] – 14. januar 1794), šolnik, bibliotekar, duhovnik, redovnik, jezuit
* [[Franc Ksaver plemeniti Taufferer]] (22. marec 1733, [[Višnja Gora]] – 23. maj 1789, [[Ljubljana]]), duhovnik, redovnik, cistercijan, opat
* [[Pashal Skerbinc]] (1. oktober 1780, [[Višnja Gora]] – 28. januar 1824, [[Dunaj]]), nabožni pisatelj, duhovnik, redovnik, frančiškan
* [[Janez Cigler]] (7. maj 1792, [[Ljubljana]] – 11. april 1867, [[Višnja Gora]]), pisatelj, duhovnik
* [[Janez Mandlin]] (18. avgust 1818, [[Ljubljana]] – 29. oktober 1897, [[Stari trg]]), izdelovalec orgel
* [[Janko Skerbinc]] (27. maj 1841, [[Stranje]] – 31. marec 1928, [[Višnja Gora]]), skladatelj, društveni delavec, učitelj, organist
* [[Anton Tomšič]] (26. maj 1842, [[Dedni Dol]] – 26. maj 1871, [[Maribor]]), časnikar
* [[Julij plemeniti Kleinmayr]] (9. maj 1847, [[Višnja Gora]] – 28. december 1913, [[Trst]]), literarni zgodovinar
* [[Jožef Rome]] (14. november 1848, [[Višnja Gora]] – 20. december 1933, [[Novo mesto]]), časnikar, duhovnik
* [[Konrad Črnologar]] (21. november 1860, [[Peščenik]] – 8. april 1904, [[Šmarje - Sap]]), umtenostni topograf, konservator
* [[Janez Evangelist Mauring]] (25. december 1864, [[Višnja Gora]] – 7. november 1927, [[Višnja Gora]]), pisatelj, duhovnik
* [[Matej Holmar L.]] (14. september 1869, [[Vodice nad Kamnikom]] – 9. december 1945, [[Višnja Gora]]), glasbenik, organist, zborovodja
* [[Janko Polak]] (2. maj 1878, [[Višnja Gora]] – 1971), pesnik, šolnik, pedagoški pisec
* [[Jože Zupančič]] (1. marec 1894, [[Zavrtače]] – 29. julij 1969, [[Mali Lošinj]]), prevajalec, časnikar
*[[Edo Turnher]]&lt;ref&gt;[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi737411/ SBL]&lt;/ref&gt; (1896–1969), šahist in učitelj, po njem se je imenovala šola v Višnji Gori
* [[Mihaela Zajc-Jarc]] (12. 8. 1916 [[Ljubljana]] – 2010), pesnica, pisateljica, zbirateljica ljudskega izročila
* [[Emil Rotschütz]], čebelarski strokovnjak, sredi kraja je njegov kip
*rodbina [[Groznik]]:

== Zagradec ==
* [[Jakob Krašna]] (17. julij 1810, [[Črni Vrh]] – 28. september 1878, [[Zagradec]]), pratikar, duhovnik
* [[Janez Parapat]] (9.december 1838, [[Ljubljana]] – 7. april 1879, [[Zagradec]]), zgodovinar, numizmatik, nabožni pisatelj, duhovnik
* [[Ignacij Žitnik]] (24. november 1857, [[Fužina]] – 28. december 1913, [[Ljubljana]]), politik, časnikar, duhovnik, kanonik
* [[Jože Perko]], režiser
* [[Janez Vrečko]] (9. april 1946, [[Ljubljana]]), komparativist, literarni zgodovinar, teoretik

== Literatura ==
* [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon].
* [[Nataša Polajnar Frelih]] ''Sit hic museum!'' [[Stična]]: Muzej krščanstva na Slovenskem, 2016.
* Zborniki občin Grosuplje - Ivančna Gorica - Dobrepolje 1–29.

{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Občina Ivančna Gorica]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Ivančna Gorica]]</text>
      <sha1>037cczhs6n6jicg9164zauhhwzhcc88</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Liza Marijina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>443785</id>
    <revision>
      <id>5736385</id>
      <parentid>5727440</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:01:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2001:15C0:2110:3900:90AC:BBDE:73E7:C0C7</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4320" xml:space="preserve">'''Liza Marijina,''' [[Slovenci|slovenska]] [[igralka]], [[7. september]] [[1989]], [[Ljubljana]]

Končala je osnovno šolo in srednjo šolo v Ljubljani. Leta 2009 se je vpisala [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Diplomirala je leta 2013 z vlogo Solange v igri Služkinji, Leta 2013 je postala članica SLG Celje, po krajši svobodni poti pa se je zaposlila v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drami SNG Maribor]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Liza Marijina - Igralski ansambel {{!}} Slovensko narodno gledališče Maribor|url=https://www.sng-mb.si/person/liza-marijina/|website=www.sng-mb.si|accessdate=2019-05-14}}&lt;/ref&gt; Pod nekatera dela je podpisana še kot Liza Marija Grašič, a ga je leta 2019 uradno spremenila v Liza Marijina. Liza Marijina je torej njeno pravo, uradno ime in ne le umetniško, kot zmotno mislijo nekateri. 

== Nagrade ==
* 2016: [[Borštnikova nagrada]] za mlado igralko za vlogi '''Rose Bernd''' (''Rose Bernd'', SLG Celje) in '''Henriete''' (''Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk'', SLG Celje in MGP)
* 2016: ''Večerova'' nagrada za igralske dosežke v sezoni 2015/16 za vloge '''Rose Bernd''' (''Rose Bernd''), '''Henriete''' (''Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk'') in '''Dekleta''' (''Nostalgična komedija'')
* 2019: vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na [[Festival slovenskega filma 2019|22. Festivalu slovenskega filma]] za vlogo Neže v filmu ''Polsestra''
* 2021: vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na [[Festival slovenskega filma 2021|24. Festivalu slovenskega filma]] za vlogo Eve v filmu ''Prasica, slabšalni izraz za žensko''

==Filmografija==
===Filmi===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov
|-
| 2019 || ''Polsestra''
|-
| 2022 || ''[[Prasica, slabšalni izraz za žensko]]''
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe
|-
| 2017–18 || ''[[Reka ljubezni]]'' || Sara Kovač || prve tri sezone
|}

==Gledališče==
* 2017 ''IMPROVIZIJA'', [[Cankarjev dom]], Zunajinstitucionalni projekti
* 2017 Julija; ''ROMEO IN JULIJA'', r. Matjaž Zupančič, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
* 2016 ''CHAGALL'', r. Ivan Peternelj, Zunajinstitucionalni projekti, Mini teater Ljubljana, ŠKUC gledališče
* 2016 Danica; Branislav Nušić ''ŽALUJOČA DRUŽINA'', r. Igor Vuk Torbica, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prešernovo gledališče Kranj
* 2016 Rose Bernd; Gerhart Hauptmann ''ROSE BERND'', r. Mateja Koležnik, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2015 Dekle; Vinko Möderndorfer ''NOSTALGIČNA KOMEDIJA'', r. Boris Kobal,Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2015 Henrieta; Jean-Baptiste Poquelin Molière ''UČENE ŽENSKE PO MOTIVIH MOLIÈROVIH UČENIH ŽENSK'', r. Jernej Lorenci, Slovensko ljudsko gledališče Celje,Mestno gledališče Ptuj
* 2015 Nevesta; Paul Dooley, Winnie Holzman, William Mastrosimone, David Auburn, Nina shengold, Lauren Wilson ''IZGUBLJENE LJUBEZNI'', r. Nikola Zavišić, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2015 Muza, Alma Souvan, Kettejeva duša; Luka Martin Škof, Blaž Rejec ''VEŠ, POET SVOJ DOLG?'', r. Luka Martin Škof, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2014 Anika; Felizia Zeller ''KASPAR HAUSER MORJE HIŠ'', r. Janez Pipan, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2014 Emily Webb; Thornton Wilder ''NAŠE MESTO'', r. Matjaž Zupančič, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2013 Pika Nogavička; Astrid Lindgren ''PIKA NOGAVIČKA'', r. Anđelka Nikolić, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2013 ''TULKUDREAM'', r. Ema Kugler, Plesni teater Ljubljana
* 2013 Naso Ovidij Publij ''METAMORFOZE'', r. Daniel Day Škufca, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]
* 2012 Audrey; Ken Ludwig ''SLEPARJA V KRILU'', r. Boris Kobal, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2012 Porcija; William Shakespeare ''JULIJ CEZAR'', r. Mateja Kokol, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Cankarjev dom

== Sklici ==
{{opombe}}

{{Normativna kontrola}}{{Actor-stub}}
{{DEFAULTSORT:Grašič, Liza Marija}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]]</text>
      <sha1>46efkn1x3ba3g4xv6wi11vre5mlqznn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736518</id>
      <parentid>5736385</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:34:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4380" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|awards=[[Borštnikova nagrada]] (2016)}}

'''Liza Marijina,''' [[Slovenci|slovenska]] [[igralka]], [[7. september]] [[1989]], [[Ljubljana]]

Končala je osnovno šolo in srednjo šolo v Ljubljani. Leta 2009 se je vpisala [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Diplomirala je leta 2013 z vlogo Solange v igri Služkinji, Leta 2013 je postala članica SLG Celje, po krajši svobodni poti pa se je zaposlila v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drami SNG Maribor]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Liza Marijina - Igralski ansambel {{!}} Slovensko narodno gledališče Maribor|url=https://www.sng-mb.si/person/liza-marijina/|website=www.sng-mb.si|accessdate=2019-05-14}}&lt;/ref&gt; Pod nekatera dela je podpisana še kot Liza Marija Grašič, a ga je leta 2019 uradno spremenila v Liza Marijina. Liza Marijina je torej njeno pravo, uradno ime in ne le umetniško, kot zmotno mislijo nekateri. 

== Nagrade ==
* 2016: [[Borštnikova nagrada]] za mlado igralko za vlogi '''Rose Bernd''' (''Rose Bernd'', SLG Celje) in '''Henriete''' (''Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk'', SLG Celje in MGP)
* 2016: ''Večerova'' nagrada za igralske dosežke v sezoni 2015/16 za vloge '''Rose Bernd''' (''Rose Bernd''), '''Henriete''' (''Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk'') in '''Dekleta''' (''Nostalgična komedija'')
* 2019: vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na [[Festival slovenskega filma 2019|22. Festivalu slovenskega filma]] za vlogo Neže v filmu ''Polsestra''
* 2021: vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na [[Festival slovenskega filma 2021|24. Festivalu slovenskega filma]] za vlogo Eve v filmu ''Prasica, slabšalni izraz za žensko''

==Filmografija==
===Filmi===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov
|-
| 2019 || ''Polsestra''
|-
| 2022 || ''[[Prasica, slabšalni izraz za žensko]]''
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe
|-
| 2017–18 || ''[[Reka ljubezni]]'' || Sara Kovač || prve tri sezone
|}

==Gledališče==
* 2017 ''IMPROVIZIJA'', [[Cankarjev dom]], Zunajinstitucionalni projekti
* 2017 Julija; ''ROMEO IN JULIJA'', r. Matjaž Zupančič, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
* 2016 ''CHAGALL'', r. Ivan Peternelj, Zunajinstitucionalni projekti, Mini teater Ljubljana, ŠKUC gledališče
* 2016 Danica; Branislav Nušić ''ŽALUJOČA DRUŽINA'', r. Igor Vuk Torbica, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prešernovo gledališče Kranj
* 2016 Rose Bernd; Gerhart Hauptmann ''ROSE BERND'', r. Mateja Koležnik, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2015 Dekle; Vinko Möderndorfer ''NOSTALGIČNA KOMEDIJA'', r. Boris Kobal,Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2015 Henrieta; Jean-Baptiste Poquelin Molière ''UČENE ŽENSKE PO MOTIVIH MOLIÈROVIH UČENIH ŽENSK'', r. Jernej Lorenci, Slovensko ljudsko gledališče Celje,Mestno gledališče Ptuj
* 2015 Nevesta; Paul Dooley, Winnie Holzman, William Mastrosimone, David Auburn, Nina shengold, Lauren Wilson ''IZGUBLJENE LJUBEZNI'', r. Nikola Zavišić, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2015 Muza, Alma Souvan, Kettejeva duša; Luka Martin Škof, Blaž Rejec ''VEŠ, POET SVOJ DOLG?'', r. Luka Martin Škof, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2014 Anika; Felizia Zeller ''KASPAR HAUSER MORJE HIŠ'', r. Janez Pipan, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2014 Emily Webb; Thornton Wilder ''NAŠE MESTO'', r. Matjaž Zupančič, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2013 Pika Nogavička; Astrid Lindgren ''PIKA NOGAVIČKA'', r. Anđelka Nikolić, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2013 ''TULKUDREAM'', r. Ema Kugler, Plesni teater Ljubljana
* 2013 Naso Ovidij Publij ''METAMORFOZE'', r. Daniel Day Škufca, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]
* 2012 Audrey; Ken Ludwig ''SLEPARJA V KRILU'', r. Boris Kobal, Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2012 Porcija; William Shakespeare ''JULIJ CEZAR'', r. Mateja Kokol, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Cankarjev dom

== Sklici ==
{{opombe}}

{{Normativna kontrola}}{{Actor-stub}}
{{DEFAULTSORT:Grašič, Liza Marija}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]]</text>
      <sha1>8tyadtjz3i46z1cydu6qnutc88j2a3n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonsko otočje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445026</id>
    <revision>
      <id>5736199</id>
      <parentid>5730346</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:52:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Otoki in prefekture */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3931" xml:space="preserve">
{| class=&quot;infobox geography&quot; style=&quot;width: 256px; padding: 0px; font-size: 89%; margin-bottom: 618px;&quot; tabindex=&quot;0&quot;
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; font-weight: bold; font-size: 1.25em; background-color: ;&quot; |  Japonsko otočje 
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot; title=&quot;Kategorija&quot;
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; background-color: ;&quot; |  Otočje  
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.5em;&quot; | &lt;div&gt;[[Slika:Japan (orthographic projection).svg|250x250_pik]]&lt;/div&gt;[[Slika:Map of Russia - Sakhalin Oblast edited (2008-03).svg|brezokvirja]]&lt;div style=&quot;padding-top:0.4em&quot;&gt; Japonski otoki v temnozeleni, Sahalin v rdeči (kot deli otočja) &lt;/div&gt;         
|}
[[Slika:Japan_topo_en.jpg|sličica|257x257_pik|Topografija japonske]]
[[Slika:Satellite_View_of_Japan_1999.jpg|sličica|Satelitska slika Japonske]]

'''Japonsko otočje '''(日本列島 ''Nihon Retto'') je skupina otokov, ki tvori državo [[Japonska|Japonsko]]. Razteza se v smeri severovzhod-jugozahod ob vzhodni obali [[Evrazija|Evrazije]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Sestavljajo ga otoki iz Sahalinskega otoškega loka in Severovzhodnega japonskega loka.

Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so uporabljali izraz &quot;Domači otoki&quot;, da so omejili območje, kjer ima [[japonski cesar]] ustavno oblast. S tem so tudi ločili Japonsko otočje od kolonij in drugih teritorijev v prvi polovici 20. stoletja.&lt;ref&gt;Milton W. Meyer, ''Japan: A Concise History'', 4th ed. Lanham, Maryland: Rowman &amp; Littlefield, 2012, {{ISBN|9780742541184}}, [https://books.google.com/books?id=d11lJ2JKN4wC&amp;pg=PA2&amp;dq=Japan+archipelago+Home+Islands&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=Wa_IUZGgFKSviALPqoG4DA&amp;ved=0CDkQ6AEwAQ#v=onepage&amp;q=Japan%20archipelago%20Home%20Islands&amp;f=false p. 2].&lt;/ref&gt;

== Paleogeografija ==
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Sea of Japan Early Miocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v zgodnjem miocenu (23-18 Ma)
Slika:Sea of Japan Pliocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v srednjem in poznem miocenu (3,5-2 Ma)
Slika:Japan glaciation.gif|Japonsko otočje v času zadnjega ledeniškega maksimuma pred 20.000 leti, tanka črna črta predsatvlja današnje kopno (oranžna - poraščeno kopno, bela  neporaščeno kopno, modra - morje)
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
Otočje sestavlja 6.853 otokov (definicija otoka obseg nad 100 metrov), od katerih je 430 poseljenih.&lt;ref&gt;&quot;Islands in Abundance&quot;, ''Look Japan''
Volume 43, Issues 493–504, [https://books.google.com/books?id=NHi6AAAAIAAJ&amp;q=%226%2C852+islands%22 p. 37].&lt;/ref&gt; Pet glavnih otokov od severa so [[Sahalin]], [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]].&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/Japanese+Archipelago &quot;Japanese Archipelago&quot;], [//en.wikipedia.org/wiki/TheFreeDictionary.com TheFreeDictionary.com], retrieved 24 June 2013.&lt;/ref&gt;

=== Otoki in prefekture ===
* '''[[Sahalin]]''' – Drugi največji otok Japonskega otočja in najsevernejši, danes del Rusije (oblast Sahalin)
* '''[[Hokaido]]''' –Drugi največji otok na Japonskem in najsevernejša prefektura in regija
** Regija Hokaido
*** [[Prefektura Hokaido]]
* '''[[Honšu]]''' – Največji in najbolj naseljen otok, sestavljen iz petih regij
** [[Tohoku]] sestavlja šest prefektur
** [[Kanto]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čubu]] sestavlja devet prefektur
** [[Kansai]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čugoku]] sestavlja pet prefektur
* '''[[Šikoku]] '''- najmanjši in najmanj poseljen otok, sestavljen iz štirih prefektur.
** Šikoku
* '''[[Kjušu]]''' - Tretji največji otok na otočju je sestavljen iz osmih prefektur, vključno z Otočjema Rjukju in Okinava
** Kjušu
* '''[[Otočje Rjukju]]''' in '''[[Otočje Okinava]]'''

== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
* {{Koord|37.514444|137.712222|type:isle_region:JP_scale:10000000|display=inline,title|format=dms}}, center mase
[[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9tolp75sm63oaot95zawm9bly828vfb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736395</id>
      <parentid>5736199</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:41:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Otoki Japonske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3961" xml:space="preserve">
{| class=&quot;infobox geography&quot; style=&quot;width: 256px; padding: 0px; font-size: 89%; margin-bottom: 618px;&quot; tabindex=&quot;0&quot;
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; font-weight: bold; font-size: 1.25em; background-color: ;&quot; |  Japonsko otočje 
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot; title=&quot;Kategorija&quot;
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; background-color: ;&quot; |  Otočje  
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.5em;&quot; | &lt;div&gt;[[Slika:Japan (orthographic projection).svg|250x250_pik]]&lt;/div&gt;[[Slika:Map of Russia - Sakhalin Oblast edited (2008-03).svg|brezokvirja]]&lt;div style=&quot;padding-top:0.4em&quot;&gt; Japonski otoki v temnozeleni, Sahalin v rdeči (kot deli otočja) &lt;/div&gt;         
|}
[[Slika:Japan_topo_en.jpg|sličica|257x257_pik|Topografija japonske]]
[[Slika:Satellite_View_of_Japan_1999.jpg|sličica|Satelitska slika Japonske]]

'''Japonsko otočje '''(日本列島 ''Nihon Retto'') je skupina otokov, ki tvori državo [[Japonska|Japonsko]]. Razteza se v smeri severovzhod-jugozahod ob vzhodni obali [[Evrazija|Evrazije]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Sestavljajo ga otoki iz Sahalinskega otoškega loka in Severovzhodnega japonskega loka.

Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so uporabljali izraz &quot;Domači otoki&quot;, da so omejili območje, kjer ima [[japonski cesar]] ustavno oblast. S tem so tudi ločili Japonsko otočje od kolonij in drugih teritorijev v prvi polovici 20. stoletja.&lt;ref&gt;Milton W. Meyer, ''Japan: A Concise History'', 4th ed. Lanham, Maryland: Rowman &amp; Littlefield, 2012, {{ISBN|9780742541184}}, [https://books.google.com/books?id=d11lJ2JKN4wC&amp;pg=PA2&amp;dq=Japan+archipelago+Home+Islands&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=Wa_IUZGgFKSviALPqoG4DA&amp;ved=0CDkQ6AEwAQ#v=onepage&amp;q=Japan%20archipelago%20Home%20Islands&amp;f=false p. 2].&lt;/ref&gt;

== Paleogeografija ==
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Sea of Japan Early Miocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v zgodnjem miocenu (23-18 Ma)
Slika:Sea of Japan Pliocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v srednjem in poznem miocenu (3,5-2 Ma)
Slika:Japan glaciation.gif|Japonsko otočje v času zadnjega ledeniškega maksimuma pred 20.000 leti, tanka črna črta predsatvlja današnje kopno (oranžna - poraščeno kopno, bela  neporaščeno kopno, modra - morje)
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
Otočje sestavlja 6.853 otokov (definicija otoka obseg nad 100 metrov), od katerih je 430 poseljenih.&lt;ref&gt;&quot;Islands in Abundance&quot;, ''Look Japan''
Volume 43, Issues 493–504, [https://books.google.com/books?id=NHi6AAAAIAAJ&amp;q=%226%2C852+islands%22 p. 37].&lt;/ref&gt; Pet glavnih otokov od severa so [[Sahalin]], [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]].&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/Japanese+Archipelago &quot;Japanese Archipelago&quot;], [//en.wikipedia.org/wiki/TheFreeDictionary.com TheFreeDictionary.com], retrieved 24 June 2013.&lt;/ref&gt;

=== Otoki in prefekture ===
* '''[[Sahalin]]''' – Drugi največji otok Japonskega otočja in najsevernejši, danes del Rusije (oblast Sahalin)
* '''[[Hokaido]]''' –Drugi največji otok na Japonskem in najsevernejša prefektura in regija
** Regija Hokaido
*** [[Prefektura Hokaido]]
* '''[[Honšu]]''' – Največji in najbolj naseljen otok, sestavljen iz petih regij
** [[Tohoku]] sestavlja šest prefektur
** [[Kanto]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čubu]] sestavlja devet prefektur
** [[Kansai]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čugoku]] sestavlja pet prefektur
* '''[[Šikoku]] '''- najmanjši in najmanj poseljen otok, sestavljen iz štirih prefektur.
** Šikoku
* '''[[Kjušu]]''' - Tretji največji otok na otočju je sestavljen iz osmih prefektur, vključno z Otočjema Rjukju in Okinava
** Kjušu
* '''[[Otočje Rjukju]]''' in '''[[Otočje Okinava]]'''

== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
* {{Koord|37.514444|137.712222|type:isle_region:JP_scale:10000000|display=inline,title|format=dms}}, center mase
[[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]]
[[Kategorija:Otoki Japonske]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6vo1ooj6mhcyharkalhz4sq13mzszec</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736522</id>
      <parentid>5736395</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:40:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Otoki Japonske]]: &quot;*&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3963" xml:space="preserve">
{| class=&quot;infobox geography&quot; style=&quot;width: 256px; padding: 0px; font-size: 89%; margin-bottom: 618px;&quot; tabindex=&quot;0&quot;
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; font-weight: bold; font-size: 1.25em; background-color: ;&quot; |  Japonsko otočje 
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot; title=&quot;Kategorija&quot;
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; background-color: ;&quot; |  Otočje  
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.5em;&quot; | &lt;div&gt;[[Slika:Japan (orthographic projection).svg|250x250_pik]]&lt;/div&gt;[[Slika:Map of Russia - Sakhalin Oblast edited (2008-03).svg|brezokvirja]]&lt;div style=&quot;padding-top:0.4em&quot;&gt; Japonski otoki v temnozeleni, Sahalin v rdeči (kot deli otočja) &lt;/div&gt;         
|}
[[Slika:Japan_topo_en.jpg|sličica|257x257_pik|Topografija japonske]]
[[Slika:Satellite_View_of_Japan_1999.jpg|sličica|Satelitska slika Japonske]]

'''Japonsko otočje '''(日本列島 ''Nihon Retto'') je skupina otokov, ki tvori državo [[Japonska|Japonsko]]. Razteza se v smeri severovzhod-jugozahod ob vzhodni obali [[Evrazija|Evrazije]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Sestavljajo ga otoki iz Sahalinskega otoškega loka in Severovzhodnega japonskega loka.

Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so uporabljali izraz &quot;Domači otoki&quot;, da so omejili območje, kjer ima [[japonski cesar]] ustavno oblast. S tem so tudi ločili Japonsko otočje od kolonij in drugih teritorijev v prvi polovici 20. stoletja.&lt;ref&gt;Milton W. Meyer, ''Japan: A Concise History'', 4th ed. Lanham, Maryland: Rowman &amp; Littlefield, 2012, {{ISBN|9780742541184}}, [https://books.google.com/books?id=d11lJ2JKN4wC&amp;pg=PA2&amp;dq=Japan+archipelago+Home+Islands&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=Wa_IUZGgFKSviALPqoG4DA&amp;ved=0CDkQ6AEwAQ#v=onepage&amp;q=Japan%20archipelago%20Home%20Islands&amp;f=false p. 2].&lt;/ref&gt;

== Paleogeografija ==
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Sea of Japan Early Miocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v zgodnjem miocenu (23-18 Ma)
Slika:Sea of Japan Pliocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v srednjem in poznem miocenu (3,5-2 Ma)
Slika:Japan glaciation.gif|Japonsko otočje v času zadnjega ledeniškega maksimuma pred 20.000 leti, tanka črna črta predsatvlja današnje kopno (oranžna - poraščeno kopno, bela  neporaščeno kopno, modra - morje)
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
Otočje sestavlja 6.853 otokov (definicija otoka obseg nad 100 metrov), od katerih je 430 poseljenih.&lt;ref&gt;&quot;Islands in Abundance&quot;, ''Look Japan''
Volume 43, Issues 493–504, [https://books.google.com/books?id=NHi6AAAAIAAJ&amp;q=%226%2C852+islands%22 p. 37].&lt;/ref&gt; Pet glavnih otokov od severa so [[Sahalin]], [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]].&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/Japanese+Archipelago &quot;Japanese Archipelago&quot;], [//en.wikipedia.org/wiki/TheFreeDictionary.com TheFreeDictionary.com], retrieved 24 June 2013.&lt;/ref&gt;

=== Otoki in prefekture ===
* '''[[Sahalin]]''' – Drugi največji otok Japonskega otočja in najsevernejši, danes del Rusije (oblast Sahalin)
* '''[[Hokaido]]''' –Drugi največji otok na Japonskem in najsevernejša prefektura in regija
** Regija Hokaido
*** [[Prefektura Hokaido]]
* '''[[Honšu]]''' – Največji in najbolj naseljen otok, sestavljen iz petih regij
** [[Tohoku]] sestavlja šest prefektur
** [[Kanto]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čubu]] sestavlja devet prefektur
** [[Kansai]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čugoku]] sestavlja pet prefektur
* '''[[Šikoku]] '''- najmanjši in najmanj poseljen otok, sestavljen iz štirih prefektur.
** Šikoku
* '''[[Kjušu]]''' - Tretji največji otok na otočju je sestavljen iz osmih prefektur, vključno z Otočjema Rjukju in Okinava
** Kjušu
* '''[[Otočje Rjukju]]''' in '''[[Otočje Okinava]]'''

== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
* {{Koord|37.514444|137.712222|type:isle_region:JP_scale:10000000|display=inline,title|format=dms}}, center mase
[[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]]
[[Kategorija:Otoki Japonske|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>tm73f4c9vxiboi06kc2itlecq7rfpuf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736529</id>
      <parentid>5736522</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:48:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+inf.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3683" xml:space="preserve">{{Infopolje Otoki|name=Japonsko otočje|native_name=日本列島|native_name_lang=japonščina|native_name_link=japonščina|image_map=Japan topo en.jpg|image_map_caption=Topografski zemljevid Japonskega otočja (brez otoka Sahalin)|image=Satellite View of Japan 1999.jpg|image_caption=Satelitska slika|country={{JAP}}|country1={{RUS}}|total islands=6853|location=[[Tihi ocean]]|region=[[Vzhodna Azija]]|major islands=(od severa proti jugu): {{hlist|[[Sahalin]]|[[Hokaido]]|[[Honšu]]|[[Šikoku]]|[[Kjušu]]}}|coordinates wikidata=1}}

'''Japonsko otočje '''({{Jezik-ja|日本列島}}, ''Nihon Retto'') je skupina otokov, ki tvori državo [[Japonska|Japonsko]]. Razteza se v smeri severovzhod-jugozahod ob vzhodni obali [[Evrazija|Evrazije]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Sestavljajo ga otoki iz Sahalinskega otoškega loka in Severovzhodnega japonskega loka.

Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so uporabljali izraz &quot;Domači otoki&quot;, da so omejili območje, kjer ima [[japonski cesar]] ustavno oblast. S tem so tudi ločili Japonsko otočje od kolonij in drugih teritorijev v prvi polovici 20. stoletja.&lt;ref&gt;Milton W. Meyer, ''Japan: A Concise History'', 4th ed. Lanham, Maryland: Rowman &amp; Littlefield, 2012, {{ISBN|9780742541184}}, [https://books.google.com/books?id=d11lJ2JKN4wC&amp;pg=PA2&amp;dq=Japan+archipelago+Home+Islands&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=Wa_IUZGgFKSviALPqoG4DA&amp;ved=0CDkQ6AEwAQ#v=onepage&amp;q=Japan%20archipelago%20Home%20Islands&amp;f=false p. 2].&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Otočje sestavlja 6.853 otokov (definicija otoka obseg nad 100 metrov), od katerih je 430 poseljenih.&lt;ref&gt;&quot;Islands in Abundance&quot;, ''Look Japan''
Volume 43, Issues 493–504, [https://books.google.com/books?id=NHi6AAAAIAAJ&amp;q=%226%2C852+islands%22 p. 37].&lt;/ref&gt; Pet glavnih otokov od severa so [[Sahalin]], [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]].&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/Japanese+Archipelago &quot;Japanese Archipelago&quot;], [//en.wikipedia.org/wiki/TheFreeDictionary.com TheFreeDictionary.com], retrieved 24 June 2013.&lt;/ref&gt;

=== Otoki in prefekture ===
* '''[[Sahalin]]''' – Drugi največji otok Japonskega otočja in najsevernejši, danes del Rusije (oblast Sahalin)
* '''[[Hokaido]]''' –Drugi največji otok na Japonskem in najsevernejša prefektura in regija
** Regija Hokaido
*** [[Prefektura Hokaido]]
* '''[[Honšu]]''' – Največji in najbolj naseljen otok, sestavljen iz petih regij
** [[Tohoku]] sestavlja šest prefektur
** [[Kanto]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čubu]] sestavlja devet prefektur
** [[Kansai]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čugoku]] sestavlja pet prefektur
* '''[[Šikoku]] '''- najmanjši in najmanj poseljen otok, sestavljen iz štirih prefektur.
** Šikoku
* '''[[Kjušu]]''' - Tretji največji otok na otočju je sestavljen iz osmih prefektur, vključno z Otočjema Rjukju in Okinava
** Kjušu
* '''[[Otočje Rjukju]]''' in '''[[Otočje Okinava]]'''

== Paleogeografija ==
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Sea of Japan Early Miocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v zgodnjem miocenu (23-18 Ma)
Slika:Sea of Japan Pliocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v srednjem in poznem miocenu (3,5-2 Ma)
Slika:Japan glaciation.gif|Japonsko otočje v času zadnjega ledeniškega maksimuma pred 20.000 leti, tanka črna črta predsatvlja današnje kopno (oranžna - poraščeno kopno, bela  neporaščeno kopno, modra - morje)
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
* {{Koord|37.514444|137.712222|type:isle_region:JP_scale:10000000|display=inline,title|format=dms}}, center mase
[[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]]
[[Kategorija:Otoki Japonske|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bg042j9zsieyrmcivw8wg1lkk0rbri2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736530</id>
      <parentid>5736529</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:49:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3614" xml:space="preserve">{{Infopolje Otoki|name=Japonsko otočje|native_name=日本列島|native_name_lang=japonščina|native_name_link=japonščina|image_map=Japan topo en.jpg|image_map_caption=Topografski zemljevid Japonskega otočja (brez otoka Sahalin)|image=Satellite View of Japan 1999.jpg|image_caption=Satelitska slika|country={{JAP}}|country1={{RUS}}|total islands=6853|location=[[Tihi ocean]]|region=[[Vzhodna Azija]]|major islands=(od severa proti jugu): {{hlist|[[Sahalin]]|[[Hokaido]]|[[Honšu]]|[[Šikoku]]|[[Kjušu]]}}|coordinates wikidata=1}}

'''Japonsko otočje '''({{Jezik-ja|日本列島}}, ''Nihon Retto'') je skupina otokov, ki tvori državo [[Japonska|Japonsko]]. Razteza se v smeri severovzhod-jugozahod ob vzhodni obali [[Evrazija|Evrazije]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Sestavljajo ga otoki iz Sahalinskega otoškega loka in Severovzhodnega japonskega loka.

Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so uporabljali izraz &quot;Domači otoki&quot;, da so omejili območje, kjer ima [[japonski cesar]] ustavno oblast. S tem so tudi ločili Japonsko otočje od kolonij in drugih teritorijev v prvi polovici 20. stoletja.&lt;ref&gt;Milton W. Meyer, ''Japan: A Concise History'', 4th ed. Lanham, Maryland: Rowman &amp; Littlefield, 2012, {{ISBN|9780742541184}}, [https://books.google.com/books?id=d11lJ2JKN4wC&amp;pg=PA2&amp;dq=Japan+archipelago+Home+Islands&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=Wa_IUZGgFKSviALPqoG4DA&amp;ved=0CDkQ6AEwAQ#v=onepage&amp;q=Japan%20archipelago%20Home%20Islands&amp;f=false p. 2].&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Otočje sestavlja 6.853 otokov (definicija otoka obseg nad 100 metrov), od katerih je 430 poseljenih.&lt;ref&gt;&quot;Islands in Abundance&quot;, ''Look Japan''
Volume 43, Issues 493–504, [https://books.google.com/books?id=NHi6AAAAIAAJ&amp;q=%226%2C852+islands%22 p. 37].&lt;/ref&gt; Pet glavnih otokov od severa so [[Sahalin]], [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]].&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/Japanese+Archipelago &quot;Japanese Archipelago&quot;], [//en.wikipedia.org/wiki/TheFreeDictionary.com TheFreeDictionary.com], retrieved 24 June 2013.&lt;/ref&gt;

=== Otoki in prefekture ===
* '''[[Sahalin]]''' – Drugi največji otok Japonskega otočja in najsevernejši, danes del Rusije (oblast Sahalin)
* '''[[Hokaido]]''' –Drugi največji otok na Japonskem in najsevernejša prefektura in regija
** Regija Hokaido
*** [[Prefektura Hokaido]]
* '''[[Honšu]]''' – Največji in najbolj naseljen otok, sestavljen iz petih regij
** [[Tohoku]] sestavlja šest prefektur
** [[Kanto]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čubu]] sestavlja devet prefektur
** [[Kansai]] sestavlja sedem prefektur
** [[Čugoku]] sestavlja pet prefektur
* '''[[Šikoku]] '''- najmanjši in najmanj poseljen otok, sestavljen iz štirih prefektur.
** Šikoku
* '''[[Kjušu]]''' - Tretji največji otok na otočju je sestavljen iz osmih prefektur, vključno z Otočjema Rjukju in Okinava
** Kjušu
* '''[[Otočje Rjukju]]''' in '''[[Otočje Okinava]]'''

== Paleogeografija ==
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Sea of Japan Early Miocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v zgodnjem miocenu (23-18 Ma)
Slika:Sea of Japan Pliocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in okolica v srednjem in poznem miocenu (3,5-2 Ma)
Slika:Japan glaciation.gif|Japonsko otočje v času zadnjega ledeniškega maksimuma pred 20.000 leti, tanka črna črta predsatvlja današnje kopno (oranžna - poraščeno kopno, bela  neporaščeno kopno, modra - morje)
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
* {{zbirka-medvrstično||Japonsko otočje}}
[[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]]
[[Kategorija:Otoki Japonske|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nxqcy452nb9kf0i6i6r0w4xqoolqorg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Where If Not Now</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452657</id>
    <revision>
      <id>5736422</id>
      <parentid>5400118</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:27:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6135" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Where If Not Now |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[Haiku Garden]] |
 Cover = haiku-garden_album_where-if-not-now.jpg |
 Released = 25. oktober 2018 |
 Recorded = januar–avgust 2018 |
 Studio = Baraka, Metelkova in razni domači studii |
 Genre = [[shoegazing]] |
 Length = 38:08 |
 Language = |
 Label = [[Kapa Records]] |
 Producer = Vitja Balžalorsky |
 Last album = ''[[Waver]]''&lt;br /&gt;(2016) |
 This album = '''''Where If Not Now'''''&lt;br /&gt;(2018) |
 Next album = ''[[Loose Contacts / Tense Present]]''&lt;br /&gt;(2022)
{{Singles
|Name = Story
|Type = studio
|Single 1 = Hazel
|Single 1 date = 26. september 2018 &lt;small&gt;(promocijski)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{YouTube|qUm8Kju8j1Q}}&lt;/ref&gt;
|Single 2 = Catch My Breath
|Single 2 date = 11. oktober 2018&lt;ref&gt;{{YouTube|tXY0Qhf0Hgw}}&lt;/ref&gt;
|Single 3 = What Lies Within
|Single 3 date = 24. oktober 2018&lt;ref&gt;{{YouTube|AcEyZaBtRKM}}&lt;/ref&gt;
}}}}

'''''Where If Not Now''''' je debitantski [[studijski album]] [[Slovenci|slovenske]] [[shoegazing]] skupine [[Haiku Garden]], ki je izšel 25. oktobra 2018 pri založbi [[Kapa Records]]. Izid albuma je skupina napovedala 26. septembra ob hkratnem izidu singla &quot;Hazel&quot;. Album je bil uradno predstavljen na dan izida v Gala hali na [[AKC Metelkova mesto|Metelkovi]].&lt;ref name=&quot;bc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://kaparecords.bandcamp.com/album/where-if-not-now-2 |title=Where If Not Now |work=Bandcamp |accessdate=16.10.2018}}&lt;/ref&gt;

==Kritični odziv==
{{Ocene albuma
|rev1=''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score={{stars|5|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/187826/haiku-garden-where-if-not-now/ |title=Haiku Garden: Where If Not Now |author=Kocijančič, Gregor |accessdate=19.10.2018 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=19.10.2018}}&lt;/ref&gt;
|rev2=''[[Rockline]]''
|rev2score=9,0/10&lt;ref name=&quot;rl&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockline.si/haiku-garden-where-if-not-now/ |title=Haiku Garden: Where If Not Now |accessdate=25.11.2018 |work=[[Rockline]] |date=21.11.2018 |author=Podbrežnik, Aleš}}&lt;/ref&gt;
|rev3=''Terapija.net''
|rev3score=10/10&lt;ref name=&quot;ter&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://terapija.net/mjuzik.asp?ID=28562 |title=HAIKU GARDEN: Where If Not Now (KAPA Records, 2018) |accessdate=25.10.2018 |work=terapija.net |language=hrvaščina |date=25.10.2018}}&lt;/ref&gt;
|rev4=''Muzika.hr''
|rev4score={{stars|4.5|5}}&lt;ref name=&quot;muzika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.muzika.hr/albumi/haiku-garden-where-if-not-now/ |title=Haiku Garden: Sad i samo sad uspjeti s ovom ljepotom |accessdate=25.10.2018 |work=muzika.hr |language=hrvaščina |author=Miklaužić, Siniša |date=23.10.2018}}&lt;/ref&gt;
}}
Album je bil izjemno dobro ocenjen. Za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je [[Gregor Kocijančič]] v recenziji, v kateri je dal albumu popolnih pet zvezdic, napisal: &quot;Že po turneji [[Klubski maraton|Klubskega maratona]] so izjemen potencial pokazali z malo ploščo ''[[Waver]]'', z ravnokar izdanim dolgometražnim prvencem ''Where If Not Now'' – nespornim kandidatom za domačo ploščo leta – pa so se suvereno zacementirali kot ena najprivlačnejših domačih glasbenih skupin.&quot; Na portalu ''[[Rockline]]'' je album prejel oceno 9,0/10, recenzent Aleš Podbrežnik pa je o albumu zapisal: &quot;Ne odkriva [[Albert Einstein|Einstein]]a, ne prinaša glasbene revolucije, a vse kar prihaja skozi izpovedno poslanstvo njegovih »milozvočnih prostranstev«, odraža izreden fokus, neverjetno osredotočenost, predanost, angažiranost ter je tako posledično derivat izrednega entuzijazma mlade skupine.&quot;&lt;ref name=&quot;rl&quot;/&gt;

Na hrvaških glasbenih portalih ''Terapija.net'' je album prav tako prejel popolno oceno 10/10, na ''Muzika.hr'' pa 4,5/5.&lt;ref name=&quot;ter&quot;/&gt;

Na ''[[Radio Študent|Radiu Študent]]'' je bil album uvrščen na 8. mesto na seznam Naj tolpe bumov 2018, seznam najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/Glasba/DJ-Grafiti/Naj-Tolpe-bumov-2018 |title=Naj Tolpe bumov leta 2018 |date=29.12.2018 |accessdate=31.12.2018 |author= |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt; Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen na 6. mesto najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;bee&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-of-2018/slovenia/ |title=Best of 2018 |date=13.2.2019 |accessdate=13.2.2019 |author= |work=Beehype}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega je bil album nominiran za nagrado združenja neodvisnih glasbenih družb Impala za najboljši evropski neodvisni album leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://runda.online/18-nominees-unveiled-for-the-impala-european-independent-album-of-the-year-award/ |title=18 Nominees Unveiled For The IMPALA European Independent Album Of The Year Award |accessdate=7. 2. 2019 |date=7. 2. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| ''[[Radio Študent]]''
| align=center| 8.
| Naj tolpe bumov 2018&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|-Ad
| ''Beehype''
| align=center| 6.
| Best of 2018&lt;ref name=&quot;bee&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|}

==Seznam pesmi==
Vso glasbo je napisala skupina Haiku Garden (Luka Flegar, Klemen Tehovnik, Matevž Bitenc in Anže Knez). Vsa besedila sta napisala Flegar in Tehovnik.&lt;ref name=&quot;bc&quot;/&gt;
{{track listing
|title1=Catch My Breath
|length1=2:58	
|title2=What Lies Within
|length2=3:55
|title3=Barriers
|length3=4:47
|title4=Dawn Chorus
|length4=1:12
|title5=Days, Dripping Away
|length5=5:23
|title6=Hazel
|length6=5:13	
|title7=Idle Abyss
|length7=2:15
|title8=Drifter
|length8=8:37
|title9=Caving
|length9=3:48
|total_length=38:08
}}

==Zasedba==
;Haiku Garden
*Luka Flegar — vokal, kitara, akustična kitara, sitar
*Klemen Tehovnik — vokal, kitara, sintesajzer, sampli bobnov
*Matevž Bitenc — bas kitara, vokal
*Anže Knez — bobni

;Dodatni glasbeniki
*Vitja Balžalorsky — sintesajzer, drum machine, tolkala, 12-strunska električna kitara

;Tehnično osebje
*Vitja Balžalorsky — miks, produkcija, snemanje
*Matej Gobec — mastering

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Albumi leta 2018]]
[[Kategorija:Debitantski albumi]]
[[Kategorija:Albumi skupine Haiku Garden]]
[[Kategorija:Albumi založbe Kapa Records]]
{{album-stub}}
{{italic title}}</text>
      <sha1>a8mupuiwda371mo7irz8gxju1zvpkl2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Antonov An-14</title>
    <ns>0</ns>
    <id>453950</id>
    <revision>
      <id>5736103</id>
      <parentid>5061386</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:55:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3085" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A DNR
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letlo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z vplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 (CCCP-48104).jpg|thumb|Antonov An-14 Cockpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivchenko AI-14R]]
[[File:Ан-14, Музей Литовской авиации.jpg|thumb|An-14 Музей Литовской авиации]]

==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991.
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
;{{MNG}}
*Operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=
|span main=22,00 m
|span alt=
|height main=4,63 m
|height alt=
|area main=39,7 m²
|area alt=
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=
|useful load main=
|useful load alt=
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=
|cruise speed main=
|cruise speed alt=
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|range main=650 km
|range alt=
|ceiling mai=
|ceiling alt=
|climb rate main=
|climb rate alt=
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>ib3hfgedq9mmtvx5gu7buceonx21gkv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736108</id>
      <parentid>5736103</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:03:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3100" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A DNR
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letlo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z vplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 Pcholka, Aeroflot AN1226046.jpg|thumb|Antonov An-14 Cockpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivchenko AI-14R]]
[[File:Ан-14, Музей Литовской авиации.jpg|thumb|An-14 Музей Литовской авиации]]

==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991.
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
;{{MNG}}
*Operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=
|span main=22,00 m
|span alt=
|height main=4,63 m
|height alt=
|area main=39,7 m²
|area alt=
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=
|useful load main=
|useful load alt=
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=
|cruise speed main=
|cruise speed alt=
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|range main=650 km
|range alt=
|ceiling mai=
|ceiling alt=
|climb rate main=
|climb rate alt=
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>r9l7sxr4bipw9o06bm605llxs1pi7a9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736117</id>
      <parentid>5736108</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:17:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3128" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A DNR
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» oz. slovensko: «čebela» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letalo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z uplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 Pcholka, Aeroflot AN1226046.jpg|thumb|Antonov An-14 Cockpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivchenko AI-14R]]
[[File:Ан-14, Музей Литовской авиации.jpg|thumb|An-14 Музей Литовской авиации]]

==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991.
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
;{{MNG}}
*Operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=
|span main=22,00 m
|span alt=
|height main=4,63 m
|height alt=
|area main=39,7 m²
|area alt=
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=
|useful load main=
|useful load alt=
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=
|cruise speed main=
|cruise speed alt=
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|range main=650 km
|range alt=
|ceiling mai=
|ceiling alt=
|climb rate main=
|climb rate alt=
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>9y6pd91fdrimibwvolf4jfzjpt5u93y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736120</id>
      <parentid>5736117</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:19:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3160" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A [[Nemška demokratična republika]]
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» oz. slovensko: «čebela» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letalo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z uplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 Pcholka, Aeroflot AN1226046.jpg|thumb|Antonov An-14 Cockpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivchenko AI-14R]]
[[File:Ан-14, Музей Литовской авиации.jpg|thumb|An-14 Музей Литовской авиации]]

==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991.
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
;{{MNG}}
*Operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=
|span main=22,00 m
|span alt=
|height main=4,63 m
|height alt=
|area main=39,7 m²
|area alt=
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=
|useful load main=
|useful load alt=
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=
|cruise speed main=
|cruise speed alt=
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|range main=650 km
|range alt=
|ceiling mai=
|ceiling alt=
|climb rate main=
|climb rate alt=
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>3y1mfpzjo6azb5qbp3iwzq7atv6f7xg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736121</id>
      <parentid>5736120</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporabniki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3209" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A [[Nemška demokratična republika]]
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» oz. slovensko: «čebela» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letalo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z uplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 Pcholka, Aeroflot AN1226046.jpg|thumb|Antonov An-14 Cockpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivchenko AI-14R]]
[[File:Ан-14, Музей Литовской авиации.jpg|thumb|An-14 Музей Литовской авиации]]

==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991.
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
*Vojno letalstvo Nemške demokratične republike
;{{MNG}}
*Operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=
|span main=22,00 m
|span alt=
|height main=4,63 m
|height alt=
|area main=39,7 m²
|area alt=
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=
|useful load main=
|useful load alt=
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=
|cruise speed main=
|cruise speed alt=
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|range main=650 km
|range alt=
|ceiling mai=
|ceiling alt=
|climb rate main=
|climb rate alt=
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>jxspidd4pex26pisnd4028tgdyqi1lw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736122</id>
      <parentid>5736121</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:24:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3236" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A [[Nemška demokratična republika]]
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» oz. slovensko: «čebela» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letalo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z uplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 Pcholka, Aeroflot AN1226046.jpg|thumb|Antonov An-14 Cockpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivchenko AI-14R]]
[[File:Ан-14, Музей Литовской авиации.jpg|thumb|An-14 Музей Литовской авиации]]

==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
*Vojno letalstvo Nemške demokratične republike
;{{MNG}}
*Vojno letalstvo Mongolije - operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=
|span main=22,00 m
|span alt=
|height main=4,63 m
|height alt=
|area main=39,7 m²
|area alt=
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=
|useful load main=
|useful load alt=
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=
|cruise speed main=
|cruise speed alt=
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|range main=650 km
|range alt=
|ceiling mai=
|ceiling alt=
|climb rate main=
|climb rate alt=
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>o90r4o71uxsh29w9xeybr93egh92e03</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736130</id>
      <parentid>5736122</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:22:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp img</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3128" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]]
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» oz. slovensko: «čebela» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letalo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z uplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 Pcholka, Aeroflot AN1226046.jpg|thumb|Kokpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivčenko AI-14R]]
==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
*Vojno letalstvo Nemške demokratične republike
;{{MNG}}
*Vojno letalstvo Mongolije - operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=
|span main=22,00 m
|span alt=
|height main=4,63 m
|height alt=
|area main=39,7 m²
|area alt=
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=
|useful load main=
|useful load alt=
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=
|cruise speed main=
|cruise speed alt=
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=
|stall speed alt=
|range main=650 km
|range alt=
|ceiling mai=
|ceiling alt=
|climb rate main=
|climb rate alt=
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>hyjbjcgkd5rorijyjdxghyw9dvvbs2r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736253</id>
      <parentid>5736130</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:52:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Specifikacije(An-14) */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3395" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=An-14 &quot;Čebela&quot;
 |image=An-14A East Germany (23246031732).jpg
 |caption=An-14A [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]]
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Dvomotorno [[športno letalo]]
 |national origin = {{USSR}}
 |manufacturer=[[Antonov]]
 |designer= 
 |first flight=15 Marec 1958
 |introduced=1966
 |retired=
 |status= Upokojen
 |primary user= Soviet Air Force
 |more users=Aeroflot &lt;br&gt; East German Air Force &lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1965–1972
 |number built=332
 |unit cost= 
 |developed into = [[Antonov An-28]]}}
|}
'''Antonov An-14 Pchelka''' ([[NATO oznaka]] '''Clod''') Rusko: «Пчелка» oz. slovensko: «čebela» je dvomotorno 8-sedežno [[potniško letalo]]. Letalo je STOL utility kategorije in je zelo robustno. Prvi polet je opravil leta 1958 v serijski proizvodnji je bil med 1966–1972. Iz letala An-14 je bil kasneje razvit An-28, ki je še vednno v proizvodni. Letalo je bilo zelo preprosto za pilotiranje in so ga lahko leteli piloti po le parih urah brez težav. Letalo ima dvakrat Ivchenko AI-14RF kompresorsko polnjena radialna motorja z uplinjači z 300 konjskimi močmi vsak. Poleti lahko na 100 metrih pristane pa na 110 metrih.
[[File:An-14 (СССР-81550).jpg|thumb|Antonov An-14 ZSSR]]
[[File:Antonov An-14 Pcholka, Aeroflot AN1226046.jpg|thumb|Kokpit]]
[[File:AI-14R.JPG|thumb|Motor letala Ivčenko AI-14R]]
==Uporabniki==
;{{AFG}}
* Operater 12ih letal 1985-1991
;{{BUL}}
*Vojno letalstvo Bolgarije
;{{DDR}}
*Vojno letalstvo Nemške demokratične republike
;{{MNG}}
*Vojno letalstvo Mongolije - operater 2 letal med 1970timi do 1980
;{{GUI}}
*Vojno letalstvo Gvineje
;{{YUG}}
*[[Letalski center Maribor]] -  civilni operator (za EM hidromontaža) strmoglavil 1967 YU-BCD
;{{USSR}}
*Vojno letalstvo Sovjetske Zveze
*[[Aeroflot]]

==Specifikacije(An-14)==
{{aircraft specifications

&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop

|crew=1–2
|capacity=8 potnikov
|length main=11,36 m
|length alt=37 ft 3 in
|span main=22,00 m
|span alt=72 ft 2 in
|height main=4,63 m
|height alt=15 ft 2 in
|area main=39,7 m²
|area alt=427.5 sq ft
|airfoil=
|empty weight main=2600 kg
|empty weight alt=5,732 lb
|loaded weight main=3450 kg
|loaded weight alt=7,606 lb
|useful load main=720 kg 
|useful load alt=1,587 lb
|max takeoff weight main=3600 kg
|max takeoff weight alt=7,937 lb
|engine (prop)=
|type of prop=
|number of props=2
|power main=300 KM
|power alt=220 kW
|max speed main=210 km/h
|max speed alt=130 mph, 110 kn
|cruise speed main=180 km/h 
|cruise speed alt=110 mph, 97 kn
|cruise speed note=&lt;br/&gt;*'''Pristajalna hitrost:''' {{cvt|80|km/h|mph kn}}
|never exceed speed main=
|never exceed speed alt=
|stall speed main=56-70 km/h
|stall speed alt= 30-38 kn 
|range main=650 km
|range alt=400 mi, 350 nmi
|ceiling main=5,000 m 
|ceiling alt=16,000 ft
|climb rate main=5,3 m/s
|climb rate alt=1043 fpm
|loading main=
|loading alt=
|power/mass main=
|power/mass alt=

}}

==Glej tudi==
* [[Antonov An-38]]
* [[PZL M28 Skytruck]]
* [[De Havilland Canada DHC-6 Twin Otter]]
* [[Dornier 228]]
* [[GAF Nomad]]
* [[Harbin Y-12]]
* [[IAI Arava]]
* [[L-410|LET L-410 Turbolet]]


{{aero-stub}}

{{Antonov aircraft}}
{{Potniška letala}}

[[Kategorija:Letala Antonov]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{Transportna letala}}</text>
      <sha1>9116pdhafqumljv40ea6fqxdsjlord9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sinking Ship</title>
    <ns>0</ns>
    <id>455216</id>
    <revision>
      <id>5736417</id>
      <parentid>5368227</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:24:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3998" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Sinking Ship |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[YGT]] |
 Cover = ygt_album_sinking.ship.jpg |
 Released = 15. februar 2019 |
 Recorded = |
 Studio = |
 Genre = [[downtempo]], [[trip hop]], [[indie electronic]] |
 Length = 37:23 |
 Label = King Deluxe, Youngblood Records |
 Producer = Your Gay Thoughts, Peter Krahn &lt;small&gt;(izvrš.)&lt;/small&gt;, Nicholas Concklin &lt;small&gt;(izvrš.)&lt;/small&gt;, John Moses &lt;small&gt;(izvrš.)&lt;/small&gt; |
 Last album = ''[[Exotic Moods]]''&lt;br /&gt;(2016) |
 This album = '''''Sinking Ship'''''&lt;br /&gt;(2019) |
 Next album = 
{{Singles
|Name = Sinking Ship
|Type = studio
|Background = #E5AA70
|single 1 = Sinking Ship | 
|single 1 date = 17. januar 2019&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://vimeo.com/311945364 |title=YGT - Sinking Ship |work=Vimeo |accessdate=9.2.2019}}&lt;/ref&gt; |
}}}}

'''''Sinking Ship''''' je drugi [[studijski album]] [[Slovenci|slovenske]] [[elektronska glasba|elektronske]] zasedbe [[YGT]]. Izšel je 15. februarja 2019 pri založbah King Deluxe in Youngblood Records.

== Glasba ==
Pesem &quot;Zvezde&quot; je uporablja sample pesmi &quot;Zvezde padajo v noč&quot; v izvedbi ansambla Bratje Boštjančič; glasbo sta napisala [[Vilko Ovsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]], besedilo [[Ciril Zlobec]], avtor aranžmaja pa je [[Jože Privšek]]. Pesem je leta 1962 zaslovela kot [[popevka]] v izvedbi [[Marjana Deržaj|Marjane Deržaj]].

==Kritični odziv==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{cite web |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/yngfirefly-ignorant |title=YNGFirefly: Ignorant |author=Pucelj, Žiga |date=28.3.2019 |work=[[Radio Študent]] |accessdate=30.12.2019}}&lt;/ref&gt;
}}
Za ''[[Radio Študent]]'' je Jakob Mraz v recenziji albuma rekel: &quot;[A]lbum ''Sinking Ship'' je celosten in izpopolnjen izdelek, s sicer nekoliko zmanjšano količino mladostniške zvedavosti, a z občutno uravnovešenostjo in modrostnim obrazom odraslosti. Morda bi lahko rekli, da predstavlja iniciacijo skupine, katere rast smo na ljubljanskih odrih lahko spremljali prav od njenih prvih korakov.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ygt-sinking-ship |title=YGT: Sinking Ship |author=Mraz, Jakob |date=28.2.2019 |work=[[Radio Študent]] |accessdate=30.12.2019}}&lt;/ref&gt;

Ob koncu leta je bil album uvrščen na 15. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019, seznam najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019 |title=Naj Tolpe bumov 2019 |date=28.12.2019 |accessdate=30.12.2019 |author= |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| ''[[Radio Študent]]''
| align=center| 15.
| Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vse pesmi sta napisala Gregor Kocijančič in Fejzo Košir, razen pesmi 4 in 10, ki so ju napisali Kocijančič, Košir in Luka Uršič.
{{track listing
|title1=Sinking Ship
|length1=3:40
|title2=Cast Away
|length2=2:37
|title3=Eleventh Century
|length3=4:52
|title4=New Heart
|length4=5:10
|note4=feat. [[Kalu]]
|title5=Paradoxical Relaxation
|length5=3:09
|title6=Mothertongue
|length6=3:22
|title7=The Disciple
|length7=3:30
|title8=Moscow Nights
|length8=2:48
|title9=Zvezde
|length9=3:39
|title10=Sign
|length10=4:52
|note10=feat. Kalu
|total_length=37:23 
}}

== Zasedba ==
;YGT
* [[Gregor Kocijančič]] — vokal, [[klaviature]], [[sintesajzer]], [[bas kitara]]
* Aljaž &quot;Fejzo&quot; Košir — [[bobni]], beati
* Mina Fina — videoprojekcije (v živo)

;Gostujoči glasbeniki
* Kalu (Luka Uršič) — vokal, klaviature

;Tehnično osebje
* Sam Mason — oblikovanje
* Persian Empire — miks
* Lajos Nádházi in Kristóf Ambrózy — miks
* Steve Kitch — mastering
* Peter Krahn, Nicholas Concklin, John Moses — izvršna produkcija

==Sklici==
{{Reflist}}

[[Kategorija:Albumi leta 2019]]
[[Kategorija:Albumi skupine YGT]]
{{italic title}}</text>
      <sha1>o54nm9l3b79i9uaqac8e5tef47dvqbs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736418</id>
      <parentid>5736417</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:24:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3995" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Sinking Ship |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[YGT]] |
 Cover = ygt_album_sinking.ship.jpg |
 Released = 15. februar 2019 |
 Recorded = |
 Studio = |
 Genre = [[downtempo]], [[trip hop]], [[indie electronic]] |
 Length = 37:23 |
 Label = King Deluxe, Youngblood Records |
 Producer = Your Gay Thoughts, Peter Krahn &lt;small&gt;(izvrš.)&lt;/small&gt;, Nicholas Concklin &lt;small&gt;(izvrš.)&lt;/small&gt;, John Moses &lt;small&gt;(izvrš.)&lt;/small&gt; |
 Last album = ''[[Exotic Moods]]''&lt;br /&gt;(2016) |
 This album = '''''Sinking Ship'''''&lt;br /&gt;(2019) |
 Next album = 
{{Singles
|Name = Sinking Ship
|Type = studio
|Background = #E5AA70
|single 1 = Sinking Ship | 
|single 1 date = 17. januar 2019&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://vimeo.com/311945364 |title=YGT - Sinking Ship |work=Vimeo |accessdate=9.2.2019}}&lt;/ref&gt; |
}}}}

'''''Sinking Ship''''' je drugi [[studijski album]] [[Slovenci|slovenske]] [[elektronska glasba|elektronske]] zasedbe [[YGT]]. Izšel je 15. februarja 2019 pri založbah King Deluxe in Youngblood Records.

== Glasba ==
Pesem &quot;Zvezde&quot; uporablja sample pesmi &quot;Zvezde padajo v noč&quot; v izvedbi ansambla Bratje Boštjančič; glasbo sta napisala [[Vilko Ovsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]], besedilo [[Ciril Zlobec]], avtor aranžmaja pa je [[Jože Privšek]]. Pesem je leta 1962 zaslovela kot [[popevka]] v izvedbi [[Marjana Deržaj|Marjane Deržaj]].

==Kritični odziv==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{cite web |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/yngfirefly-ignorant |title=YNGFirefly: Ignorant |author=Pucelj, Žiga |date=28.3.2019 |work=[[Radio Študent]] |accessdate=30.12.2019}}&lt;/ref&gt;
}}
Za ''[[Radio Študent]]'' je Jakob Mraz v recenziji albuma rekel: &quot;[A]lbum ''Sinking Ship'' je celosten in izpopolnjen izdelek, s sicer nekoliko zmanjšano količino mladostniške zvedavosti, a z občutno uravnovešenostjo in modrostnim obrazom odraslosti. Morda bi lahko rekli, da predstavlja iniciacijo skupine, katere rast smo na ljubljanskih odrih lahko spremljali prav od njenih prvih korakov.&quot;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ygt-sinking-ship |title=YGT: Sinking Ship |author=Mraz, Jakob |date=28.2.2019 |work=[[Radio Študent]] |accessdate=30.12.2019}}&lt;/ref&gt;

Ob koncu leta je bil album uvrščen na 15. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019, seznam najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019 |title=Naj Tolpe bumov 2019 |date=28.12.2019 |accessdate=30.12.2019 |author= |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| ''[[Radio Študent]]''
| align=center| 15.
| Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vse pesmi sta napisala Gregor Kocijančič in Fejzo Košir, razen pesmi 4 in 10, ki so ju napisali Kocijančič, Košir in Luka Uršič.
{{track listing
|title1=Sinking Ship
|length1=3:40
|title2=Cast Away
|length2=2:37
|title3=Eleventh Century
|length3=4:52
|title4=New Heart
|length4=5:10
|note4=feat. [[Kalu]]
|title5=Paradoxical Relaxation
|length5=3:09
|title6=Mothertongue
|length6=3:22
|title7=The Disciple
|length7=3:30
|title8=Moscow Nights
|length8=2:48
|title9=Zvezde
|length9=3:39
|title10=Sign
|length10=4:52
|note10=feat. Kalu
|total_length=37:23 
}}

== Zasedba ==
;YGT
* [[Gregor Kocijančič]] — vokal, [[klaviature]], [[sintesajzer]], [[bas kitara]]
* Aljaž &quot;Fejzo&quot; Košir — [[bobni]], beati
* Mina Fina — videoprojekcije (v živo)

;Gostujoči glasbeniki
* Kalu (Luka Uršič) — vokal, klaviature

;Tehnično osebje
* Sam Mason — oblikovanje
* Persian Empire — miks
* Lajos Nádházi in Kristóf Ambrózy — miks
* Steve Kitch — mastering
* Peter Krahn, Nicholas Concklin, John Moses — izvršna produkcija

==Sklici==
{{Reflist}}

[[Kategorija:Albumi leta 2019]]
[[Kategorija:Albumi skupine YGT]]
{{italic title}}</text>
      <sha1>0nqn3v9fc88hb98zl06hwn9bfayssok</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nouvi sad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>456336</id>
    <revision>
      <id>5736421</id>
      <parentid>5400125</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4135" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = nouvi sad |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[ŠKM banda]] |
 Cover = SKMbanda_album_nouvi-sad.jpg |
 Caption = |
 Released = 17. januar 2019 |
 Recorded = julij 2014 |
 Studio = Studio Metro, [[Ljubljana]] in LifeTripStudio, [[Gornja Radgona]] |
 Genre = [[progresivni rock]] |
 Length = 36:48 |
 Label = [[Kapa Records]], God Bless This Mess Records |
 Producer =  Jure Vlahovič, Dario Solenicki&lt;ref name=&quot;rl&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.rockline.si/skm-banda-nouvi-sad/?fbclid=IwAR3LgsscdTrUIsXtK9vaZHixnhEkJRXyWYwgBn5JSlK9JOuwIemsmAZY5rk |title=ŠKM Banda : Nouvi Sad |author= |date=20.3.2019 |work=[[Rockline]] |accessdate=24.3.2019}}&lt;/ref&gt; |
 Last album = ''[[Panontikon]]''&lt;br /&gt;(2014) |
 This album = '''''nouvi sad'''''&lt;br /&gt;(2019) |
 Next album = 
}}

'''''nouvi sad''''' (stilizirano z malimi začetnicami) je peti [[studijski album]] [[Prekmurje|prekmurske]] [[progresivni rock|progresivne rock]] skupine [[ŠKM banda]], izdan 17. januarja 2019 pri založbah [[Kapa Records]] in God Bless This Mess Records. V fizični obliki je izšel 24. januarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://skmbanda.bandcamp.com/album/nouvi-sad |title=nouvi sad by ŠKM banda |accessdate=18.1.2018 |work=Bandcamp}}&lt;/ref&gt;

Skupina je album uradno predstavila 24. januarja v Gali hali na [[AKC Metelkova mesto|Metelkovi]] v Ljubljani in 26. januarja v klubu MIKK v [[Murska Sobota|Murski Soboti]].

==Kritični odziv==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.mladina.si/189154/skm-banda-nouvi-sad/ |title=ŠKM banda: nouvi sad |author=Kocijančič, Gregor |date=18.1.2019 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=18.1.2019}}&lt;/ref&gt;
|rev2 = ''[[Rockline]]''
|rev2score = 10/10&lt;ref name=&quot;rl&quot;/&gt;
|rev3 = ''Muzika.hr''
|rev3score =  {{stars|4|5}}&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.muzika.hr/albumi/skm-banda-post-math-jazz-rock/ |title=ŠKM banda: Post math jazz rock |author=Miklaužić, Siniša |date=12.8.2019 |work=Muzika.hr |accessdate=11.9.2019}}&lt;/ref&gt;
}}
Album je [[Gregor Kocijančič]] za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' ocenil s 4 zvezdicami in o albumu rekel: &quot;Zaradi dosedanjega opusa in še posebej zaradi prejšnje plošče ''Panontikon'', enega najpomembnejših slovenskih glasbenih presežkov iztekajočega se desetletja, je bilo od nove plošče pričakovati veliko. Samooklicani postjazzerji niso razočarali.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt; Na portalu ''[[Rockline]]'' je bil album ocenjen s popolno oceno 10/10, recenzent Aleš Podbrežnik je v recenziji zapisal: &quot;ŠKM Banda so se torej z albumom »Nouvi sad« zavihteli v sam zenit svoje ustvarjalnosti in tako ponudili album, ki ga lahko že sedaj razglasimo za enega najboljših slovenskih rockovskih izdelkov, kar jih je in bo dalo leto 2019!&quot;&lt;ref name=&quot;rl&quot;/&gt;

Na ''[[Radio Študent|Radiu Študent]]'' je bil album uvrščen na 39. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019, seznam najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019 |title=Naj Tolpe bumov 2019 |date=28.12.2019 |accessdate=30.12.2019 |author= |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| ''[[Radio Študent]]''
| align=center| 39.
| Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vso glasbo je napisala skupina ŠKM banda.
{{track listing
|title1=Puščava
|length1=6:08
|title2=Romantični
|length2=7:58
|title3=Brina
|length3=4:49
|title4=Avgust
|length4=6:24
|title5=Bejli
|length5=11:29
|total_length = 36:48
}}

== Zasedba ==
;ŠKM banda
* Mitja Sušec — kitare
* Iztok Koren — kitare 
* Jernej Koren — bas kitara, klaviature
* Jernej Sobočan — bobni

;Tehnično osebje
* Jure Vlahovič
* Dario Solenicki
* Jure Vlahovič — miks
* Gregor Zemljič — mastering
* Urška Alič — oblikovanje

==Sklici==
{{Reflist}}

[[Kategorija:Albumi leta 2019]]
[[Kategorija:Albumi skupine ŠKM banda]]
[[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Metro]]
[[Kategorija:Albumi založbe Kapa Records]]
{{italic title}}</text>
      <sha1>dkpcqsa0tpi58bad2mnvi8wa4jo10xe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bez tebe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>460741</id>
    <revision>
      <id>5736425</id>
      <parentid>5403163</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7847" xml:space="preserve">{{Infopolje Album|
Name=Bez tebe|
Type=Studio|
Artist=[[Senidah]]|
Cover=Bez_tebe_cover.jpeg|
Alt=|
Released=25. marec 2019|
Recorded=2018–19|
Venue=|
Studio=[[Beograd]], [[Srbija]]|
Genre=[[alternativni R&amp;B]], [[trap]]|
Length=34:03|
Language=[[srbščina]] |
Label= Bassivity Digital |
Producer=Anže Kacafura - Cazzafura, Slobodan Veljković - Coby|
 Last album = |
 This album = '''''Bez tebe'''''&lt;br /&gt;(2019) |
 Next album = 
{{Singles
| name         = Bez tebe
| type         = studio
| single 1      = Slađana
| single 1 date  = 19. marec 2018
| single 2      = Belo
| single 2 date  = 3. junij 2018
| single 3      = Bez tebe
| single 3 date  = 28. december 2018
| single 4      = Nisi bio tu
| single 4 date  = 28. december 2018
| single 5      = Crno srce
| single 5 date  = 25. marec 2019
}}}}
'''''Bez tebe''''' (slovensko: ''Brez tebe)'' je debitantski [[studijski album]] slovenske pevke [[Senidah]]. Izšel je 25. marca 2019 pri [[Beograd|beograjski]] založbi Bassivity Digital. Pesmi sta napisala avtorica in Anže Kacafura, ki je tudi izvršni producent albuma, z izjemo pesmi &quot;Crno srce&quot;, ki jo je napisal in produciral Slobodan Veljković - Coby. Album, ki obsega deset pesmi, je predvsem urbana glasba, ki vključuje [[Elektronska glasba|elektronsko]], [[soul]] in indie glasbo. Besedila pesmi govorijo o iskanju ljubezni. 

== Ozadje ==
Senidah je svojo kariero začela leta 2010 kot pevka v slovenskem [[Pop glasba|pop]] in [[blues]] bandu [[Muff]]. Marca 2018 je izdala trap singl &quot;Slađana&quot; za beograjsko založbo Bassivity Digital, ki je hitro pridobila veliko popularnost na zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vice.com/rs/article/8xk8kk/senidah-za-vice-otkriva-ko-je-sladana-i-da-li-planira-selidbu-u-srbiju|title=Senidah za Vice otkriva ko je Slađana i da li planira da se preseli u Srbiju|date=marec 2018|publisher=Vice.com|language=sr}}&lt;/ref&gt; Drugi singl &quot;Belo&quot; je bil izdan 3. junija. Naslovna pesem in &quot;Nisi bio tu&quot; sta bili objavljeni 28. decembra z videoma z besedilom. &quot;Slađana&quot; je prejela nagrado za najboljšo hip-hop pesem leta na podelitvi glasbenih nagrad Music Awards Ceremony 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spektakl je završen! Ovo su dobitnici MAC muzičkih nagrada|url=https://www.prva.rs/show-biz/vesti/312936/ovo-su-dobitnici-mac-muzickih-nagrada-uzivo|website=prva.rs|language=sr}}&lt;/ref&gt; 

Po izidu prvega samostojnega singla v [[Angleščina|angleščini]] &quot;Ride&quot; pri založbi Universal Serbia 19. marca 2019 je Senidah preko [[Instagram|Instagrama]] napovedala izdajo prvega studijskega albuma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.rts.rs/page/magazine/sr/story/431/muzika/3460150/balkanska-muzicka-zvezda-senidah-objavljuje-prvi-album.html|title=Balkanska muzička zvezda Senidah objavljuje prvi album|date=marec 2019|publisher=RTS|language=sr}}&lt;/ref&gt; Na dan izida je potekala promocija za medije in njene prijatelje ter sodelavce, predstavila pa je tudi videospot za &quot;Crno srce&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3045197-harizmaticna-senidah-odrzala-promociju-prvog-albuma-i-objasnila-zasto-je-pantalone-zamenila-haljinom-video-foto|title=Harizmatična Senidah održala promociju prvog albuma|date=25. marec 2019|publisher=Telegraf|language=sr}}&lt;/ref&gt; 

== Glasba in besedila ==
''Bez tebe'' je R&amp;B in trap album, vsebuje pa tudi elemente elektronske, soul in indie glasbe. Pesmi je napisala Senidah poleg producenta Anže Kacafura, besedila pa je napisal Benjamin Krnetić. 

Otvoritvena pesem z albuma, &quot;Soba&quot;, ima počasen trap beat, ki ga dopolnjuje čustveno besedilo, in določi atmosfero albuma. Za naslov vodilnega singla »Slađana«, ki je [[Slađana|običajno žensko ime]], je pevka rekla, da gre za predstavitev naključnega dekleta, ki išče ljubezen in s katero se ljudje lahko povežejo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mondo.rs/a1097424/Mondo-TV/Mondo-TV/Senidah-Sta-znace-reci-pesme-Sladjana.html|title=Šta znače reči pesme Sladjana|website=Mondo|language=sr}}&lt;/ref&gt; Nekateri verjamejo, da se naslov nanaša na ulični slengovski izraz za [[amfetamin]] in njegov vpliv kot pobeg iz resničnosti, razočaranja in osamljenosti. Drugi mislijo, da se to nanaša na srbsko [[rock]] glasbenico Slađano Milošević, ki je znana po svojem edinstvenem videzu in glasbenem slogu.&lt;ref name=&quot;mhr&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.muzika.hr/albumi/senidah-bez-tebe/|title=Senidah: Ponos u ranjivosti na najiščekivanijem R&amp;B izdanju godine|website=Muzika.hr|language=hr}}&lt;/ref&gt; Tretja pesem, &quot;Crno srce&quot;, poglablja temno vzdušje. Vendar pa &quot;Aman&quot; prinaša svetlejši ton, čeprav besedilo govori o končanem razmerju. Pesem vključuje tudi več [[Turščina|turških]] izrazov, ki se pogosto uporabljajo na zahodnem Balkanu. Naslovna pesem &quot;Bez tebe&quot; je melanholična trap [[balada]]. Šesta pesem, &quot;Treći svet&quot; ''(Tretji svet)'', je opisan kot &quot;poletni jam&quot;. &quot;Vatra&quot; (''Ogenj'') ima tudi poletne motive, vendar s temnejšim prizvokom. Tudi &quot;Belo&quot; se navezuje na droge, le da tokrat z eksplicitnimi aluzijami skozi celotno pesem. &quot;Strava&quot; (''Groza'') je bila opisana kot [[rave]] ljubezenska pesem, na katero je vplivala glasba iz 80-ih . Končna skladba, &quot;Nisi bio tu&quot; je bila napisala po nesrečnih dogodkih iz avtoričinega življenja in z akustično kitaro in močnimi vokali na iskren način zaključi album.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://noizz.rs/kultura/senidah-za-noizz-o-prvom-albumu-ovo-je-tek-pocetak/cgvv2tx|title=Senidah za Noizz o prvom albumu: Ovo je tek početak|website=Noizz|language=sr}}&lt;/ref&gt; 

==Kritični odziv==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.mladina.si/190522/senidah-bez-tebe/ |title=Senidah: Bez tebe |author=Kocijančič, Gregor |date=12.4.2019 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=27.4.2019}}&lt;/ref&gt;
|rev2 = ''Muzika.hr''
|rev2score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;mhr&quot;/&gt;
}}
[[Gregor Kocijančič]] je v recenziji za revijo ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' albumu dodelil oceno 4 zvezdice in napisal: &quot;Plošča ''Bez tebe'' je prepričljiva zgolj takrat, ko se oklepa formule, ki je Senido ponesla med balkanske zvezde: sveže kombinacije trapa in pompoznosti balkanskih narodnjakov. Žal je album zastavljen bolj raznoliko in se kar nekajkrat razbremeni ogrodja trendi R&amp;B-produkcije: v teh pasusih zazveni kot povprečen, cenen [[turbofolk]], kakršnega slišimo denimo na Pink TV ali na študentskih balkan zabavah. Takšen je na primer novi singel &quot;Crno srce&quot;, ki ga je sproduciral srbski pop zvezdnik Coby. Grenek priokus pusti tudi zadnja skladba na plošči, saj zavije v vode cenenih [[Dalmacija|dalmatinskih]] jeremijad.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

== Seznam pesmi ==  
{{Track listing|
|extra_column=Producent(i)|title1=Soba|note1=Intro|writer1=[[Senidah|Senida Hajdarpašić]], Benjamin Krnetić, Anže Kacafura|length1=3:20|extra1=Cazzafura|title2=Slađana|writer2=Hajdarpašić, Krnetić, Kacafura|length2=2:56|extra2=Cazzafura|title3=Crno srce|writer3=Hajdarpašić, Krnetić, Slobodan Veljković |length3=3:14|extra3=Coby|title4=Aman|writer4=Hajdarpašić, Krnetić, Kacafura|length4=3:52|extra4=Cazzafura|title5=Bez tebe|writer5=Hajdarpašić, Krnetić, Kacafura|length5=3:33|extra5=Cazzafura|title6=Treći svet|writer6=Hajdarpašić, Krnetić, Kacafura|length6=3:20|extra6=Cazzafura|title7=Vatra|writer7=Hajdarpašić, Krnetić, Kacafura|length7=3:13|extra7=Cazzafura|title8=Belo|writer8=Hajdarpašić, Krnetić, Kacafura|length8=3:21|extra8=Cazzafura|title9=Strava|writer9=Hajdarpašić, Krnetić, Kacafura|length9=2:54|extra9=Cazzafura|title10=Nisi bio tu|note10=Outro|writer10=Hajdarpašić, Krnetić, Tadej Košir|length10=4:20|extra10=Cazzafura|total_length=34:03
}}

==Sklici==
&lt;references group=&quot;&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;
[[Kategorija:Albumi leta 2019]]
[[Kategorija:Debitantski albumi]]</text>
      <sha1>k7s7s2ttxfd66ru5rgcbdu69p30ba49</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emotional Tourist</title>
    <ns>0</ns>
    <id>463163</id>
    <revision>
      <id>5736420</id>
      <parentid>5367836</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:25:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2540" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Emotional Tourist |
 Type = [[EP]] |
 Artist = [[Futurski]] |
 Cover = futurski_ep_emotional-tourist.jpg |
 Released = 24. junij 2019 |
 Recorded = |
 Studio = |
 Genre = [[chillwave]], [[synthpop]] |
 Length = 21:03 |
 Language = |
 Label = samozaložba |
 Producer = Simon Penšek, Futurski |
 Last album = ''[[Synthetic Happiness]]''&lt;br /&gt;(2017) |
 This album = '''''Emotional Tourist'''''&lt;br /&gt;(2019) |
 Next album = 
{{Singles
|Name = Emotional Tourist
|Type = ep
|Single 1 = Bad Dreams
|Single 1 date = april 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://futurski.bandcamp.com/track/bad-dreams-single |title=Bad Dreams (Single) |work=Bandcamp |accessdate=28.6.2019}}&lt;/ref&gt;
}}}} 

'''''Emotional Tourist''''' je drugi [[EP]] [[Slovenci|slovenske]] [[elektronska glasba|elektronske]] skupine [[Futurski]]. Izšel je 26. junija 2019 v samozaložbi.&lt;ref name=&quot;bc&quot;&gt;{{cite web |url=https://futurski.bandcamp.com/album/emotional-tourist |title=Emotional Tourist by FUTURSKI |work=Bandcamp |accessdate=28.6.2017}}&lt;/ref&gt;

== Kritiški odziv ==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.mladina.si/191981/futurski-emotional-tourist/ |title=Futurski: Emotional Tourist  |author=Kocijančič, Gregor |date=12.7.2019 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=1.8.2019}}&lt;/ref&gt;
}}
Album je [[Gregor Kocijančič]] za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' ocenil s 4 zvezdicami in v recenziji zapisal: &quot;Ta [plošča] je v primerjavi s prvo – ki je bila prav tako precej prepričljiva – na številnih ravneh bolj dodelana, najočitnejše pa je napredovanje v produkciji beatov. Futurski ponovno pričara melanholično, epsko in izrazito nostalgično razpoloženje, ki ga tokrat nadgradi z drznejšimi basovskimi linijami.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

== Seznam pesmi ==
Vse pesmi je napisala skupina Futurski.&lt;ref name=&quot;bc&quot;/&gt;
{{track listing
|title1=Badass
|length1=4:12
|title2=Weird
|length2=4:30
|title3=Nothing Is Never an Option
|length3=4:13
|title4=Bad Dreams
|length4=3:39
|title5=Better Self
|length5=4:34
}}

==Zasedba==
;Futurski
* Jan Vihar — vokal, perkusija
* Žiga Petkovšek — vokal, kitara, sintesajzer
* Evita Drvarič — sintesajzer
* Dominika Maša Kozar — sintesajzer

;Tehnično osebje
* Simon Penšek — produkcija, mastering
* Jure Brglez — oblikovanje

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Albumi leta 2019]]
[[Kategorija:Albumi skupine Futurski]]
[[Kategorija:Albumi, izdani v samozaložbi]]
{{album-stub}}
{{italic title}}</text>
      <sha1>qqix1lvvq6jiqiku6fk4xne3i6tqykw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mahnovščina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482579</id>
    <revision>
      <id>5736151</id>
      <parentid>5736066</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:11:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je premaknil stran [[Svobodni teritorij]] na [[Mahnovščina]]: glej pogovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4170" xml:space="preserve">{{Infobox Former Country||government_type=avtonomna psevdo-anarhistična cona (minarhizem)|stat_area1=|stat_pop1=7000000|image_coat=|image_flag=Махновское знамя.svg|era=obdobje med svetovnima vojnama, ruska državljanska vojna|native_name=Махновщина|conventional_long_name=|common_name=Mahnovščina|continent=Evropa|region=Vzhodna Evropa|country=Mahnovia|flag_s1=|year_deputy2=|status=brezdržavni teritorij|status_text=brezdržavna minarhistična cona|empire=|event_start=|year_start=1918|date_start=27. november|event_ent=|year_end=1921|date_end=10. april|p1=Začasna vlada južne Rusije|flag_p1=|s1=Ukrajinska SFSR, RSFSR|stat_year1=|deputy2=||latNS=|
|currency=|symbol=|image_map=
|capital=[[Guljajpole]]|latd=18|latm=21|longd=|year_deputy1=1918-1921|longm=|longEW=|common_languages=[[ukrajinščina]], [[ruščina]]|religion=|title_leader=|flag=|leader1=[[Nestor Ivanovič Mahno|Nestor Mahno]] (vojaški poveljnik)|year_leader1=1918-1921|leader2=|year_leader2=|title_deputy=|deputy1=|footnotes=}}

'''Mahnovščina''' (rusko ''Махновщина'') je bila [[Avtonomija|avtonomna]] cona [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine|Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine]] v južni [[Ukrajina|Ukrajini]], pogosto imenovana za prvo [[anarhizem|anarhistično]] območje v zgodovini. Nastala je kot poskus ustvariti brezdržavno, brezrazredno in nemonetarno družbo med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], kot del [[Ukrajinska revolucija|Ukrajinske revolucije]]

Po vrnitvi iz zapora v Moskvi, kjer je prejel amnestijo v vrsti izpustov po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]], je [[Nestor Ivanovič Mahno]] podpiral [[Boljševiki|boljševike]]. Ko so ti v [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast, je območje njegovega rojstnega kraja v obliki »Začasne vlade južne Rusije« zasedla proti-revolucionarna [[Car|pro-caristična]] bela garda (koalicija caristov, reformistov, desnih kautskyistov in drugih anti-boljševističnih frakcij v sodelovanju z ZDA, VB, Francijo in Češkoslovaško). Mahno je proti temu 27. novembra 1918 organiziral upor.

V naslednjih letih se je v območju južne Ukrajine, severno od [[Krim (polotok)|Krima]], oblikovala svobodna cona. Kmečko prebivalstvo je nemoteno upravljalo s kolektivnimi posestvi. Avtonomijo mest je motila le skupna vojska, ki je imela ''de facto oblast'' (v kolikor je o tej mogoče govoriti). Ukinjena je bila [[cenzura]] in vladni vpliv na normative na vseh področjih.

Spričo državljanske vojne so bile šole po vsej nekdanji Rusiji zaprte. Šele nekaj mesecev po ustanovitvi Mahnovščine je uspelo sovjetu Mahnovščine ustanoviti osnovni izobraževalni sistem, ki naj bi bil »prostovoljen«, »demokratičen« in »sekularen«. Spričo tega truda in izobraževanj za nepismene ter delno pismene po Mahnoviji je stopnja [[pismenost]]i v območju poskočila.

V bojih proti generalu Bele garde [[Anton Ivanovič Denikin|Denikinu]] so bile Mahnove sile uspešne. Leta 1920 jim je uspelo izsiliti evakuacijo belogardističnih sil s Krima, kar je Mahnovščini prineslo začasen mir. V času bojev z Denikinovo gardo na Južni fronti je Mahnovščina sodelovala izmenično z Ukrajinskim diktatorijem in z Boljševiki.

Leta 1921 je RSFSR (boljševiki) izvedla atentat na več Mahnovih generalov na strateškem srečanju obeh strani. Razlog naj bi bila »anarhistična grožnja boljševizmu«. [[Lev Trocki]] je nato vodji Ruske SFSR [[Vladimir Lenin|Vladimirju Leninu]] predal lažno informacijo, da so v odgovor Mahnovisti začeli z ofenzivo. Lenin je sprožil zasedbo ozemelj Mahnovščine, vodstvo le-tega je ob tem zbežalo prek ukrajinsko-romunske meje. Mahnovščina je bila razpuščena 10. aprila 1921.

Ostanki Mahnove vojske so gverilsko vojno nadaljevali vsaj do leta 1922, možen je vpliv nekdanjih Mahnovih vojakov na partizansko delovanje v Ukrajini v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mahno in nekateri njegovi privrženci so iz Romunije kasneje pobegnili v Pariz, kjer je Nestor Ivanovič umrl leta 1934 za [[tuberkuloza|tuberkulozo]].

[[Kategorija:Anarhizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]]</text>
      <sha1>8ywphxn1ns32xuo49hz55hq68ofrebo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Apostolska dela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483572</id>
    <revision>
      <id>5736488</id>
      <parentid>5368438</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:56:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2096" xml:space="preserve">'''Apostolska dela''' so peta knjiga [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki govori o nastanku [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] na [[binkošti]] in njenem širjenju po [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] in svetu. Poroča o delovanju [[Apostol|apostolov]] in tistih, ki so se jim pridružili, ter se zaključi s [[Sveti Pavel|Pavlovim]] jetništvom v [[Rim|Rimu]]. Knjiga je bila verjetno napisana okoli leta 80 ali 90 po Kristusu.

Avtorstvo Apostolskih del je soglasno pripisano [[Sveti Luka|evangelistu Luki]]. O povezanosti z njegovim evangelijem pričujeta posvetili, vsebinsko nadaljevanje in jezik, ki knjigama daje enotno literarno podobo.

==Vsebina==

Apostolska dela se začnejo s posvetilom Teofilu in obsežnim poročilom o [[Jezusov vnebohod|Jezusovem vnebohodu]]. Nato opisujejo nastanek Cerkve v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] na binkošti s prihodom [[Sveti Duh|Svetega Duha]]. Knjiga se nadaljuje z opisom duhovnega življenja prvih kristjanov okoli Petra in širjenja v svet. Prikazuje preganjanje, ogroženost in [[mučeništvo]], ki pa je Cerkev ob znamenitih govorih le še bolj razširilo in utrdilo.

Po spreobrnitvi v ospredje pripovedi stopi Pavel in njegova misijonska potovanja, ki ga ob vračanju v Jeruzalem vodijo v [[Mala Azija|Malo Azijo]], [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonijo]] in [[Rimska Grčija|Grčijo]] in [[Efez]]. Kot jetnika ga odpeljejo v Rim, kjer se knjiga konča.

Glavni namen Apostolskih del je prikazati duhovno moč in univerzalnost krščanstva, hkrati pa podobo življenja prvih krščanskih skupnosti, ki jo vodi in usmerja Sveti Duh.

== Viri ==
* Povzeto po: &quot;Uvod v Apostolska dela.&quot; ''Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi: jeruzalemska izdaja.'' Družina, Teološka fakulteta. Ljubljana, 2010. {{COBISS|ID=250199552}}, {{ISBN|978-961-222-789-0}}, {{ISBN|978-961-92694-3-5}}

== Glej tudi ==
{{wikinavedek}}
* [[Sveto pismo]]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Apd+1%2C1-28%2C31&amp;id0=1&amp;pos=0&amp;set=2&amp;l=sl Apostolska dela v slovenščini]

{{biblija}}
{{normativna kontrola}}
{{christ-stub}}

[[Kategorija:Nova zaveza]]</text>
      <sha1>i5vunqby0ynekqzc6e7sniw9tml0jly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Divača</title>
    <ns>0</ns>
    <id>485427</id>
    <revision>
      <id>5736145</id>
      <parentid>5727500</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:54:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>82.132.218.233</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6419" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz [[Občina Divača|občine Divača]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Občina ima 31 naselij: [[Barka, Divača|Barka]], [[Betanja]], [[Brežec pri Divači]], [[Dane pri Divači]], [[Divača]], [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]], [[Dolnje Ležeče]], [[Dolnje Vreme]], [[Famlje]], [[Gabrče]], [[Goriče pri Famljah]], [[Gornje Ležeče]], [[Gornje Vreme]], [[Gradišče pri Divači]], [[Kačiče - Pared]], [[Kozjane]], [[Laže]], [[Matavun]], [[Misliče]], [[Naklo, Divača|Naklo]], [[Otošče]], [[Podgrad pri Vremah]], [[Potoče, Divača|Potoče]], [[Senadole]], [[Senožeče]], [[Vareje]], [[Vatovlje]], [[Vremski Britof]], [[Zavrhek]], [[Škocjan, Divača|Škocjan]], [[Škoflje, Divača|Škoflje]]. 

== Gospodarstvo ==
*[[Stanko Dekleva]], narodni delavec (1899, [[Divača]] – 1975, [[Rim]])
*[[Albin Dujc]], družbenopolitični delavec in turistični delavec (1911, [[Divača]] – 1966, [[Koper]])
*[[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]], ladjar, poslovnež, ekonomist, podjetnik (1798, [[Gornje Vreme]] – 1897, [[Dunaj]])
*[[Viktor Dolenc]], trgovec, politik (1841, [[Senožeče]] – 1887, [[Trst]])
*[[Rudi Dujc]], ekonomist, gospodarstvenik, direktor [[Luka Koper|Luke Koper]] (1939, [[Škoflje]] – 1993, [[Izola]])
*[[Ivo Jelačin]], gospodarstvenik (1926, [[Senožeče]])
*[[Ivan Jelačin st.]], veletrgovec, tovarnar (1866, [[Senožeče]] – 1932, [[Laßnitzhöhe]])

== Humanistika in znanost ==
*[[Rafael Bačar]], biolog in ornitolog (1902, [[Divača]] – 1975, [[Ljubljana]])
*[[Alojzij Vadnal]], matematik (1910, [[Divača]] – 1987, [[Ljubljana]])
*[[Gregor Žiberna]], jamar (1855, [[Divača]] – 1929, [[Divača]])
*[[Drago Čepar]], matematik in družbenopolitični delavec (1946, [[Barka]] –)
*[[Carlo Antoni]], filozof, časnikar (1896, [[Senožeče]] – 1959, [[Rim]])
*[[Maks Dekleva]], gradbeni inženir (1893, [[Vremski Britof]] – 1968, [[Ljubljana]])
*[[Lino Legiša|Lino (Vendelin) Legiša]], slavist, doktor znanosti, profesor slovenskega jezika in književnosti, literarni kritik (1908, [[Škoflje]] – 1980, [[Ljubljana]])
*[[Ivan Sbrizaj]], inženir, hidrotehnik (1866, [[Senožeče]] – 1946, [[Ljubljana]])

== Kultura ==
=== Glasba ===
*[[Fran Serafin Vilhar|Franjo Serafin Vilhar]], glasbenik, skladatelj, pianist (1852, [[Senožeče]] – 1928, [[Zagreb]])
*[[Ida Krzyzanowski-Doxat]], avstrijska operna pevka (1867, [[Senožeče]] – 1947, [[Gradec]])
*[[Jakob Krebelj]], zborovodja (1901, [[Senožeče]] – 1977, [[Buenos Aires]])

=== Gledališče in film ===
*[[Metka Bučar]], igralka (1903, [[Divača]] – 1988, [[Ljubljana]])
*[[Ida Kravanja]] (tudi [[Ita Rina]]), igralka, (1907, [[Divača]] – 1979, [[Budva]])
*[[Albert Wilhelm]], gledališki igralec (1906, [[Senožeče]] – 1944, [[Borince]])
*[[Andrej Jelačin]], igralec, režiser, humorist, dramatik, gledališki organizator (1932, [[Senožeče]])

=== Književnost ===
*[[Lučka Čehovin]], knjižničarka (1940, [[Barka]] – 2019, [[Sežana]])
*
*[[Bogomir Magajna]], pripovednik, zdravnik (1904, [[Gornje Vreme]] – 1963, [[Ljubljana]])

=== Slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in fotografija ===
*[[Ivan Varl]], slikar, grafik, fotograf, pedagog, risar, ilustrator (1923, [[Kamna Gorica]] – 1979, [[Sežana]])
*[[Dragotin Fatur]], arhitekt (1895, [[Divača]] – 1973, [[Ljubljana]])
*[[Stojan Zafred]], slikar (1951, [[Postojna]] – 2002, [[Divača]])

== Politika, uprava in pravo ==
*[[Rudolf Sterle]], sodnik, pravni pisec in prevajalec (1873, [[Divača]] – 1948, [[Ljubljana]]) 
*[[Jožko Žiberna]], pravnik (1910, [[Divača]] – 2002, [[Ljubljana]])
*[[Franc Mahorčič]], župan in deželni poslanec (1817, [[Matavun]] – 1883, [[Matavun]]) 
*[[Jože Zelen]], politik (1830, [[Senožeče]] – 1919, [[Senožeče]])
*[[Rajmund Mahorčič]] (tudi Frančišek Karel Mahorčič), politik (1840, [[Brežec pri Divači]] – 1895, [[Sežana]])
*[[Edvard Volčič]], pravnik, sodnik (1858, [[Senožeče]] – 1911, [[Novo mesto]])
*[[Franjo Ferfila]], uradnik, narodni, politični in gospodarstveni delavec (1845, [[Senožeče]] – 1915, [[Gorica]])

== Šolstvo ==
*[[Ferdinand Ferluga]], šolnik, narečni pesnik, javni delavec (1901, [[Trst]] – 1972, [[Trst]])
*[[Ivan Bano]], šolnik, publicist (?)
*[[Angela Sadar]], učiteljica, gledališka igralka, režiserka, partizanka (1897, [[Divača]] – 1992)
*[[Pavel Kavčič]], učitelj, naravoslovec (1852, [[Godešič]] – 1895, [[Senožeče]])

== Šport ==
*[[Francesco Cergoli]], italijanski nogometaš (1921, [[Divača]] – 2000)
*[[Tullio Zuppet]], italijanski nogometaš (1926, [[Divača]])

== Vojska ==
*[[Valerija Kocjančič]] (roj. Krainer), aktivistka NOB (1898, [[Divača]] – 1982, [[Sežana]])
*[[Dušan Bole]], partizan, prvoborec, urednik, univerzitetni profesor (1908, [[Misliče]] – 2002)
*[[Stanislav Vouk]], pilot (1911, [[Divača]] – 1944, [[Slano]])

== Zdravstvo ==
*[[Boris Cergolj]], zdravnik (1920, [[Vatovlje]] – 1998, [[Izola]])
*[[Anton Skala]], defektolog (1889, [[Vremski Britof]] – 1968, [[Beograd]])

== Drugo ==
*[[Amalija Mahorčič]], žena [[Franc Mahorčič|Franca Mahorčiča]] (1817, [[Sežana]] – 1896, [[Matavun]])
*[[Danilo Zelen]], tigrovec, antifašist, vodja odporniškega gibanja (1907, [[Senožeče]]  – 1941, [[Mala gora nad Ribnico]]) 
*[[France Magajna]], novinar, pisatelj, urednik (1895, [[Gornje Vreme]] – 1971, [[Gornje Vreme]])
*[[Vladimir Štolfa]], pomorski častnik, kapitan dolge plovbe, učitelj (1904, [[Divača]] – 1956, [[Piran]])
*[[Ivan Piano]], časnikar, učitelj, zborovodja (ok. 1830, [[Senožeče]] – 1880, [[Stara Gradiška]])
*[[Slavko Kavšek]], organizator slovenskega pomorskega šolstva (1912, [[Divača]] – 1997)
*[[France Gustinčič]], čebelarski strokovnjak (1908, [[Škocjan, Divača|Škocjan]] – ?)
*[[Anton Družina]], prosvetni delavec (1900, [[Kozjane]] – ?)
*[[Boris Čok]], predavatelj, proučevalec kulturne krajine, graditelj suhih zidov in pastirskih hišic (1951, [[Bazovica]] –)

== Viri in literatura ==
*Wikipodatki
*[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon]
*[http://www.primorci.si/ Primorski biografski leksikon]
*[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin]


{{Občine v Sloveniji}}
[[Kategorija:Občina Divača]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Divača]]</text>
      <sha1>hhvwynsugmxiher95zb7rubmz7u6ru2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Galeb (jadrnica)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>489301</id>
    <revision>
      <id>5736078</id>
      <parentid>5437115</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:03:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gradnja in prenove */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3379" xml:space="preserve">{|{{Infopolje Ladja Začetek &lt;!-- doba jadrnic --&gt;
| infobox caption = &lt;!-- ključne besede: yes, nodab; ali opisno besedilo --&gt;
| display title = &lt;!-- ključne besede: none, ital; ali naslov članka z wikioznačevalci --&gt;
}}
{{Infopolje Ladja Slika
| Ship image = Pleasure boats in Piran - panoramio.jpg
| Ship image size = 250px
| Ship caption = 
| image alt = 
}}
{{Infopolje Ladja Kariera
| Hide header = 
| Ship country = Slovenija
| Ship flag = [[Slika:Flag of Slovenia.svg|48px]]
| Ship name = Galeb
| Ship owner = [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran]]
| Ship ordered = 
| Ship builder = Zadruga brodograditelja Trogir
| Ship original cost = 
| Ship laid down = 1936
| Ship launched = 1936
| Ship acquired = 1936
| Ship decommissioned = 
| Ship in service = 1994 [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran|Pomorski muzej Sergej Mašera]]
| Ship out of service = 
| Ship renamed = 
| Ship stricken = 
| Ship reinstated = 
| Ship honours = 
| Ship honors = 
| Ship captured = 
| Ship fate = v uporabi
| Ship status = muzejsko plovilo PI - 314
| Ship notes = zgodovinsko plovilo iz lesa
}}
{{Infopolje Ladja Značilnosti
| Hide header = 
| Header caption = 
| Ship class = M6 kuter
| Ship tons burthen = 0,32 [[Tona|t]]
| Ship length = 9,70 m
| Ship draught = 
| Ship beam = 2,15 m
| Ship draft = 
| Ship hold depth = 
| Ship propulsion = jadra
| Ship sail plan = 
| Ship complement = 
| Ship armament = 
| Ship notes = 
}}
|}
'''Jadrnica Galeb''' je nekdanji jadralni kuter razreda M6. 
==Zgodovina==
Koreografa in [[Baletnik|baletnika]] svetovnega slovesa [[Pia Mlakar|Pia]] in [[Pino Mlakar]] sta v letih 1934-38 vodila [[Zurich|zuriško]] baletno hišo, dopuste pa preživljala v [[Dalmacija|Dalmaciji]], kjer sta tudi [[Jadranje|jadrala]] med obalami in otoki.

Leta 1936 sta ob rojstvu hčerke Veronike pri [[Trogir|trogirski]] ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico, tipa kuter, znano kot razred M6, med jadralci pa kot »one-design«.

Z Galebom, edino ohranjeno [[jadrnica|jadrnico]] te vrste na [[Jadransko morje|Jadranu]], sta sodelovala na številnih [[regata|regatah]] in več kot petdeset poletij je z njo družina aktivno jadrala.
Jadrnica je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila [[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Pomorskemu muzeju Sergej Mašera v Piranu]].

== Gradnja in prenove==
Po ohranjenih podatkih trogirske ladjedelniške zadruge so bila rebra, kobilica in grodnica na [[Premec|premcu]] in [[Krma (ladja)|krmi]] izdelani iz [[Hrast|hrastovega]] lesa, zunanja oplata iz [[Rdeči bor|borovine]], paluba pa iz lesa [[Macesen|macesna]]. Notranjost in oprema sta bila izdelana iz [[Tikovec|tikovine]], posamezni originalni deli plovila so hranjeni tudi v depojih [[Muzej|muzeja]].

Ker je bila jadrnica prenizka za uporabo štiričlanske družine, so jo leta 1958 prenovili in povišali za dobrih 10 cm. Leta 2016 je jadrnica dobila nov [[jambor]], saj je bil prejšnji v preteklosti poškodovan in ni več opravljal svoje funkcije.

V letu 2020 so jadrnico prepeljali v [[Monfalcone|Tržič]], na generalno strokovno prenovo lesenih delov plovila, od koder se je v Piran vrnila leta 2022.

== Sklici ==
{{opombe}}
==Zunanje povezave==
* [https://pomorskimuzej.si/sl/jadrnica-galeb Pomorski muzej Piran, Jadrnica Galeb] pridobljeno 10.1.2021
{{ship-stub}}

[[Kategorija:Čolni]]
[[Kategorija:Jadrnice]]</text>
      <sha1>m2ozsyxhpvt7qlimugdxbkuvz4ecvv4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736079</id>
      <parentid>5736078</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:05:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3398" xml:space="preserve">{|{{Infopolje Ladja Začetek &lt;!-- doba jadrnic --&gt;
| infobox caption = &lt;!-- ključne besede: yes, nodab; ali opisno besedilo --&gt;
| display title = &lt;!-- ključne besede: none, ital; ali naslov članka z wikioznačevalci --&gt;
}}
{{Infopolje Ladja Slika
| Ship image = Pleasure boats in Piran - panoramio.jpg
| Ship image size = 250px
| Ship caption = 
| image alt = 
}}
{{Infopolje Ladja Kariera
| Hide header = 
| Ship country = Slovenija
| Ship flag = [[Slika:Flag of Slovenia.svg|48px]]
| Ship name = Galeb
| Ship owner = [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran]]
| Ship ordered = 
| Ship builder = Zadruga brodograditelja Trogir
| Ship original cost = 
| Ship laid down = 1936
| Ship launched = 1936
| Ship acquired = 1936
| Ship decommissioned = 
| Ship in service = 1994 [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran|Pomorski muzej Sergej Mašera]]
| Ship out of service = 
| Ship renamed = 
| Ship stricken = 
| Ship reinstated = 
| Ship honours = 
| Ship honors = 
| Ship captured = 
| Ship fate = v uporabi
| Ship status = muzejsko plovilo PI - 314
| Ship notes = zgodovinsko [[regata|regatno]] plovilo iz lesa
}}
{{Infopolje Ladja Značilnosti
| Hide header = 
| Header caption = 
| Ship class = M6 kuter
| Ship tons burthen = 0,32 [[Tona|t]]
| Ship length = 9,70 m
| Ship draught = 
| Ship beam = 2,15 m
| Ship draft = 
| Ship hold depth = 
| Ship propulsion = jadra
| Ship sail plan = 
| Ship complement = 
| Ship armament = 
| Ship notes = 
}}
|}
'''Jadrnica Galeb''' je nekdanji jadralni kuter razreda M6. 
==Zgodovina==
Koreografa in [[Baletnik|baletnika]] svetovnega slovesa [[Pia Mlakar|Pia]] in [[Pino Mlakar]] sta v letih 1934-38 vodila [[Zurich|zuriško]] baletno hišo, dopuste pa preživljala v [[Dalmacija|Dalmaciji]], kjer sta tudi [[Jadranje|jadrala]] med obalami in otoki.

Leta 1936 sta ob rojstvu hčerke Veronike pri [[Trogir|trogirski]] ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico, tipa kuter, znano kot razred M6, med jadralci pa kot »one-design«.

Z Galebom, edino ohranjeno [[jadrnica|jadrnico]] te vrste na [[Jadransko morje|Jadranu]], sta sodelovala na številnih [[regata|regatah]] in več kot petdeset poletij je z njo družina aktivno jadrala.
Jadrnica je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila [[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Pomorskemu muzeju Sergej Mašera v Piranu]].

== Gradnja in prenove==
Po ohranjenih podatkih trogirske ladjedelniške zadruge so bila rebra, kobilica in grodnica na [[Premec|premcu]] in [[Krma (ladja)|krmi]] izdelani iz [[Hrast|hrastovega]] lesa, zunanja oplata iz [[Rdeči bor|borovine]], paluba pa iz lesa [[Macesen|macesna]]. Notranjost in oprema sta bila izdelana iz [[Tikovec|tikovine]], posamezni originalni deli plovila so hranjeni tudi v depojih [[Muzej|muzeja]].

Ker je bila jadrnica prenizka za uporabo štiričlanske družine, so jo leta 1958 prenovili in povišali za dobrih 10 cm. Leta 2016 je jadrnica dobila nov [[jambor]], saj je bil prejšnji v preteklosti poškodovan in ni več opravljal svoje funkcije.

V letu 2020 so jadrnico prepeljali v [[Monfalcone|Tržič]], na generalno strokovno prenovo lesenih delov plovila, od koder se je v Piran vrnila leta 2022.

== Sklici ==
{{opombe}}
==Zunanje povezave==
* [https://pomorskimuzej.si/sl/jadrnica-galeb Pomorski muzej Piran, Jadrnica Galeb] pridobljeno 10.1.2021
{{ship-stub}}

[[Kategorija:Čolni]]
[[Kategorija:Jadrnice]]</text>
      <sha1>frrhfpniicvzqtnud8dqlcyejpj432j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736081</id>
      <parentid>5736079</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:06:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gradnja in prenove */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3409" xml:space="preserve">{|{{Infopolje Ladja Začetek &lt;!-- doba jadrnic --&gt;
| infobox caption = &lt;!-- ključne besede: yes, nodab; ali opisno besedilo --&gt;
| display title = &lt;!-- ključne besede: none, ital; ali naslov članka z wikioznačevalci --&gt;
}}
{{Infopolje Ladja Slika
| Ship image = Pleasure boats in Piran - panoramio.jpg
| Ship image size = 250px
| Ship caption = 
| image alt = 
}}
{{Infopolje Ladja Kariera
| Hide header = 
| Ship country = Slovenija
| Ship flag = [[Slika:Flag of Slovenia.svg|48px]]
| Ship name = Galeb
| Ship owner = [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran]]
| Ship ordered = 
| Ship builder = Zadruga brodograditelja Trogir
| Ship original cost = 
| Ship laid down = 1936
| Ship launched = 1936
| Ship acquired = 1936
| Ship decommissioned = 
| Ship in service = 1994 [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran|Pomorski muzej Sergej Mašera]]
| Ship out of service = 
| Ship renamed = 
| Ship stricken = 
| Ship reinstated = 
| Ship honours = 
| Ship honors = 
| Ship captured = 
| Ship fate = v uporabi
| Ship status = muzejsko plovilo PI - 314
| Ship notes = zgodovinsko [[regata|regatno]] plovilo iz lesa
}}
{{Infopolje Ladja Značilnosti
| Hide header = 
| Header caption = 
| Ship class = M6 kuter
| Ship tons burthen = 0,32 [[Tona|t]]
| Ship length = 9,70 m
| Ship draught = 
| Ship beam = 2,15 m
| Ship draft = 
| Ship hold depth = 
| Ship propulsion = jadra
| Ship sail plan = 
| Ship complement = 
| Ship armament = 
| Ship notes = 
}}
|}
'''Jadrnica Galeb''' je nekdanji jadralni kuter razreda M6. 
==Zgodovina==
Koreografa in [[Baletnik|baletnika]] svetovnega slovesa [[Pia Mlakar|Pia]] in [[Pino Mlakar]] sta v letih 1934-38 vodila [[Zurich|zuriško]] baletno hišo, dopuste pa preživljala v [[Dalmacija|Dalmaciji]], kjer sta tudi [[Jadranje|jadrala]] med obalami in otoki.

Leta 1936 sta ob rojstvu hčerke Veronike pri [[Trogir|trogirski]] ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico, tipa kuter, znano kot razred M6, med jadralci pa kot »one-design«.

Z Galebom, edino ohranjeno [[jadrnica|jadrnico]] te vrste na [[Jadransko morje|Jadranu]], sta sodelovala na številnih [[regata|regatah]] in več kot petdeset poletij je z njo družina aktivno jadrala.
Jadrnica je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila [[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Pomorskemu muzeju Sergej Mašera v Piranu]].

== Gradnja in prenove==
Po ohranjenih podatkih [[Trogir|trogirske]] ladjedelniške zadruge so bila rebra, kobilica in grodnica na [[Premec|premcu]] in [[Krma (ladja)|krmi]] izdelani iz [[Hrast|hrastovega]] lesa, zunanja oplata iz [[Rdeči bor|borovine]], paluba pa iz lesa [[Macesen|macesna]]. Notranjost in oprema sta bila izdelana iz [[Tikovec|tikovine]], posamezni originalni deli plovila so hranjeni tudi v depojih [[Muzej|muzeja]].

Ker je bila jadrnica prenizka za uporabo štiričlanske družine, so jo leta 1958 prenovili in povišali za dobrih 10 cm. Leta 2016 je jadrnica dobila nov [[jambor]], saj je bil prejšnji v preteklosti poškodovan in ni več opravljal svoje funkcije.

V letu 2020 so jadrnico prepeljali v [[Monfalcone|Tržič]], na generalno strokovno prenovo lesenih delov plovila, od koder se je v Piran vrnila leta 2022.

== Sklici ==
{{opombe}}
==Zunanje povezave==
* [https://pomorskimuzej.si/sl/jadrnica-galeb Pomorski muzej Piran, Jadrnica Galeb] pridobljeno 10.1.2021
{{ship-stub}}

[[Kategorija:Čolni]]
[[Kategorija:Jadrnice]]</text>
      <sha1>bmsqioj9fr05248m315e6et5akbr6v5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736085</id>
      <parentid>5736081</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:16:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3510" xml:space="preserve">{|{{Infopolje Ladja Začetek &lt;!-- doba jadrnic --&gt;
| infobox caption = &lt;!-- ključne besede: yes, nodab; ali opisno besedilo --&gt;
| display title = &lt;!-- ključne besede: none, ital; ali naslov članka z wikioznačevalci --&gt;
}}
{{Infopolje Ladja Slika
| Ship image = Pleasure boats in Piran - panoramio.jpg
| Ship image size = 250px
| Ship caption = 
| image alt = 
}}
{{Infopolje Ladja Kariera
| Hide header = 
| Ship country = Slovenija
| Ship flag = [[Slika:Flag of Slovenia.svg|48px]]
| Ship name = Galeb
| Ship owner = [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran]]
| Ship ordered = 
| Ship builder = Zadruga brodograditelja Trogir
| Ship original cost = 
| Ship laid down = 1936
| Ship launched = 1936
| Ship acquired = 1936
| Ship decommissioned = 
| Ship in service = 1994 [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran|Pomorski muzej Sergej Mašera]]
| Ship out of service = 
| Ship renamed = 
| Ship stricken = 
| Ship reinstated = 
| Ship honours = 
| Ship honors = 
| Ship captured = 
| Ship fate = v uporabi
| Ship status = muzejsko plovilo PI - 314
| Ship notes = zgodovinsko [[regata|regatno]] plovilo iz lesa
}}
{{Infopolje Ladja Značilnosti
| Hide header = 
| Header caption = 
| Ship class = M6 kuter
| Ship tons burthen = 0,32 [[Tona|t]]
| Ship length = 9,70 m
| Ship draught = 
| Ship beam = 2,15 m
| Ship draft = 
| Ship hold depth = 
| Ship propulsion = jadra
| Ship sail plan = 
| Ship complement = 
| Ship armament = 
| Ship notes = 
}}
|}
'''Jadrnica Galeb''' je nekdanji jadralni kuter razreda M6. 
==Zgodovina==
Koreografa in [[Baletnik|baletnika]] svetovnega slovesa [[Pia Mlakar|Pia]] in [[Pino Mlakar]] sta v letih 1934-38 vodila [[Zurich|zuriško]] baletno hišo, dopuste pa preživljala v [[Dalmacija|Dalmaciji]], kjer sta tudi [[Jadranje|jadrala]] med obalami in otoki.

Leta 1936 sta ob rojstvu hčerke Veronike pri [[Trogir|trogirski]] ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico, tipa kuter, znano kot razred M6, med jadralci pa kot »one-design«.

Z Galebom, edino ohranjeno [[jadrnica|jadrnico]] te vrste na [[Jadransko morje|Jadranu]], sta sodelovala na številnih [[regata|regatah]] in več kot petdeset poletij je z njo družina aktivno jadrala.
Jadrnica je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila [[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Pomorskemu muzeju Sergej Mašera v Piranu]].

== Gradnja in prenove==
Po ohranjenih podatkih [[Trogir|trogirske]] ladjedelniške zadruge so bila rebra, kobilica in grodnica na [[Premec|premcu]] in [[Krma (ladja)|krmi]] izdelani iz [[Hrast|hrastovega]] lesa, zunanja oplata iz [[Rdeči bor|borovine]], paluba pa iz lesa [[Macesen|macesna]]. Notranjost in oprema sta bila izdelana iz [[Tikovec|tikovine]], posamezni originalni deli plovila so hranjeni tudi v depojih [[Muzej|muzeja]].

Ker je bila jadrnica prenizka za uporabo štiričlanske družine, so jo leta 1958 prenovili in povišali za dobrih 10 cm. Leta 2016 je jadrnica dobila nov [[jambor]], saj je bil prejšnji v preteklosti poškodovan in ni več opravljal svoje funkcije.

V letu 2020 so jadrnico prepeljali v [[Monfalcone|Tržič]], na generalno strokovno prenovo lesenih delov plovila, od koder se je v Piran vrnila leta 2022.

== Sklici ==
{{opombe}}

==Glej tudi==
*[[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran]]

==Zunanje povezave==
* [https://pomorskimuzej.si/sl/jadrnica-galeb Pomorski muzej Piran, Jadrnica Galeb] pridobljeno 10.1.2021
{{ship-stub}}

[[Kategorija:Čolni]]
[[Kategorija:Jadrnice]]</text>
      <sha1>1llukgvc2a5hojsv7deyz2d51gv8j7m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736086</id>
      <parentid>5736085</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:18:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gradnja in prenove */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3545" xml:space="preserve">{|{{Infopolje Ladja Začetek &lt;!-- doba jadrnic --&gt;
| infobox caption = &lt;!-- ključne besede: yes, nodab; ali opisno besedilo --&gt;
| display title = &lt;!-- ključne besede: none, ital; ali naslov članka z wikioznačevalci --&gt;
}}
{{Infopolje Ladja Slika
| Ship image = Pleasure boats in Piran - panoramio.jpg
| Ship image size = 250px
| Ship caption = 
| image alt = 
}}
{{Infopolje Ladja Kariera
| Hide header = 
| Ship country = Slovenija
| Ship flag = [[Slika:Flag of Slovenia.svg|48px]]
| Ship name = Galeb
| Ship owner = [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran]]
| Ship ordered = 
| Ship builder = Zadruga brodograditelja Trogir
| Ship original cost = 
| Ship laid down = 1936
| Ship launched = 1936
| Ship acquired = 1936
| Ship decommissioned = 
| Ship in service = 1994 [[Pomorski muzej Sergej Mašera Piran|Pomorski muzej Sergej Mašera]]
| Ship out of service = 
| Ship renamed = 
| Ship stricken = 
| Ship reinstated = 
| Ship honours = 
| Ship honors = 
| Ship captured = 
| Ship fate = v uporabi
| Ship status = muzejsko plovilo PI - 314
| Ship notes = zgodovinsko [[regata|regatno]] plovilo iz lesa
}}
{{Infopolje Ladja Značilnosti
| Hide header = 
| Header caption = 
| Ship class = M6 kuter
| Ship tons burthen = 0,32 [[Tona|t]]
| Ship length = 9,70 m
| Ship draught = 
| Ship beam = 2,15 m
| Ship draft = 
| Ship hold depth = 
| Ship propulsion = jadra
| Ship sail plan = 
| Ship complement = 
| Ship armament = 
| Ship notes = 
}}
|}
'''Jadrnica Galeb''' je nekdanji jadralni kuter razreda M6. 
==Zgodovina==
Koreografa in [[Baletnik|baletnika]] svetovnega slovesa [[Pia Mlakar|Pia]] in [[Pino Mlakar]] sta v letih 1934-38 vodila [[Zurich|zuriško]] baletno hišo, dopuste pa preživljala v [[Dalmacija|Dalmaciji]], kjer sta tudi [[Jadranje|jadrala]] med obalami in otoki.

Leta 1936 sta ob rojstvu hčerke Veronike pri [[Trogir|trogirski]] ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico, tipa kuter, znano kot razred M6, med jadralci pa kot »one-design«.

Z Galebom, edino ohranjeno [[jadrnica|jadrnico]] te vrste na [[Jadransko morje|Jadranu]], sta sodelovala na številnih [[regata|regatah]] in več kot petdeset poletij je z njo družina aktivno jadrala.
Jadrnica je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila [[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Pomorskemu muzeju Sergej Mašera v Piranu]].

== Gradnja in prenove==
Po ohranjenih podatkih [[Trogir|trogirske]] ladjedelniške zadruge so bila rebra, kobilica in grodnica na [[Premec|premcu]] in [[Krma (ladja)|krmi]] izdelani iz [[Hrast|hrastovega]] lesa, zunanja oplata iz [[Rdeči bor|borovine]], paluba pa iz lesa [[Macesen|macesna]]. Notranjost in oprema sta bila izdelana iz [[Tikovec|tikovine]], posamezni originalni deli plovila so hranjeni tudi v depojih [[Muzej|muzeja]].

Ker je bila jadrnica prenizka za uporabo štiričlanske družine, so jo leta 1958 prenovili in povišali za dobrih 10 cm. Leta 2016 je jadrnica dobila nov [[jambor]], saj je bil prejšnji v preteklosti poškodovan in ni več opravljal svoje funkcije.

=== Generalna prenova 2020-2022===
V letu 2020 so jadrnico prepeljali v [[Monfalcone|Tržič]], na generalno strokovno prenovo lesenih delov plovila, od koder se je v Piran vrnila leta 2022.

== Sklici ==
{{opombe}}

==Glej tudi==
*[[Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran|Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran]]

==Zunanje povezave==
* [https://pomorskimuzej.si/sl/jadrnica-galeb Pomorski muzej Piran, Jadrnica Galeb] pridobljeno 10.1.2021
{{ship-stub}}

[[Kategorija:Čolni]]
[[Kategorija:Jadrnice]]</text>
      <sha1>dvszemqdcl3h2o6crwy9m23poio3pq3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nacionalna tiskovna agencija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>492813</id>
    <revision>
      <id>5736386</id>
      <parentid>5720608</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:03:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ustanovitev */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47058" xml:space="preserve">{{Infopolje Spletišče
| name = Nacionalna tiskovna agencija
| logo = 
| type = spletna stran
| language = [[slovenščina]]
| editor = Urban Purgar
| launch_date = januar 2021
| url = [https://nacionalnata.com/ nacionalnata.com]
}}

'''Nacionalna tiskovna agencija (NTA)''' je slovenski spletni medij, ustanovljena januarja 2021.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=Svet24.si|accessdate=2021-02-24|language=sl|date=24. februar 2021|last=Korsika|first=Mihael}}&lt;/ref&gt; Izdajatelj NTA je [[Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot]]. Kot glavni in odgovorni urednik NTA služi Urban Purgar, kot zastopnik pa Maj Šuklje.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://nacionalnata.si/|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt;

== Pregled ==
Izdajatelj NTA je [[Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot]].&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Glavni in odgovorni urednik NTA&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; je Urban Purgar, vidni pripadnik skupine [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]],&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Status nevladne organizacije tudi društvu, povezanemu z Rumenimi jopiči?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60c1f9b705a2b/status-nevladne-organizacije-v-interesu-katere-javnosti|website=Svet24.si|accessdate=2021-06-11|language=sl|date=10. junij 2021|last=Katalenić|first=Antun}}&lt;/ref&gt; ki deluje tudi kot novinar NTA.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Zastopnik NTA je Maj Šuklje.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Tako Purgar in Šuklje kot tudi društvo, ki NTA izdaja, so po poročanju [[Mladina (revija)|Mladine]] povezani z neonacizmom;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-03|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}&lt;/ref&gt; Purgar se je leta 2022 v majici z napisom neonacistične skupine [[Skrajna desnica v Sloveniji#Blood &amp; Honour|Blood &amp; Honour]] udeležil javnega shoda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na shodu 'Za otroke gre' tudi podporniki neonacističnih skupin|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-shodu-za-otroke-gre-tudi-podporniki-neonacisticnih-skupin.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-16}}&lt;/ref&gt;

Za časa avgusta 2021 so bili kolumnisti NTA Janez Novak, Rok Radovan, Ana Zagožen (ljubljanska mestna svetnica SDS),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hčerka pokojnega Jožeta Zagožna ponosno razkazuje svoje čare in luksuzno življenje. Od kod ji denar?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/enigma-janseve-kraljice-instagrama-hcerka-pokojnega-jozeta-zagozna-ponosno-razkazuje-svoje-care-in-luksuzno-zivljenje-od-kod-ji-denar-730536|website=Reporter|accessdate=2021-08-03|date=15. september 2019|last=Kršinar|first=Igor}}&lt;/ref&gt; Andrej Sekulović (urednik spletnega portala Rodoljub in avtor prispevkov v medijih blizu SDS,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Propagandna mreža SDS čaka na državni denar|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/propagandna-mreza-sds-caka-na-drzavni-denar-874483|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-08-03|language=sl|date=19. maj 2021|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vukovi|first3=Vesna}}&lt;/ref&gt; po navedbah [[Mladina|Mladine]] privrženec neonacizma&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream  |website=Bellingcat}}&lt;/ref&gt;),&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Iva Svaguša (hrvaška belska nacionalistka),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Iva Svaguša (@Edelweiss2804)|url=https://twitter.com/edelweiss2804|website=Twitter|accessdate=2021-09-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210803023455/https://twitter.com/edelweiss2804|archivedate=3. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; Robert Janec, [[Jiri Kočica|Jiři Kočica (slovenski kipar)]], Maj Šuklje (po navedbah [[Mladina|Mladine]] privrženec neonacizma),&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Aleksandar Vorkapić (soustanovitelj srbske podružnice gibanja Generacija identitete&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=„Mlade patriote“: uloga Srbije u obnovi evropske ekstremne desnice|url=https://balkaninsight.com/2019/11/19/mlade-patriote-uloga-srbije-u-obnovi-evropske-ekstremne-desnice/?lang=sr|website=Balkan Insight|date=2019-11-19|accessdate=2021-08-03|language=sr-RS|last=Vio|first=Eleonora}}&lt;/ref&gt; in srbske neonacistične skupine Zentropa Srbija),&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Alen Koman (pobudnik tradicionalno-katoliškega medija Scutum Fidei&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nerazumljeni &quot;tradicionalisti&quot; v Katoliški cerkvi|url=https://www.domovina.je/nerazumljeni-tradicionalisti-v-katoliski-cerkvi/|website=Domovina|date=2021-03-23|accessdate=2021-08-03|language=sl-SI|first=Urban|last=Šifrar}}&lt;/ref&gt; in bivši kandidat NSi na državnozborskih volitvah leta 2014&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;), Bernard Brščič (vodja stranke [[Domovinska liga]]),&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; E. Michael Jones (tradicionalo-katoliški avtor, ki ga Anti-Defamation League prepoznava za antisemita)&lt;ref&gt;[https://www.adl.org/sites/default/files/documents/assets/pdf/combating-hate/E-Michael-Jones.pdf E. MICHAEL JONES]. Anti-Defamation League. 2012. (angleščina). pridobljeno 29. septembra 2021&lt;/ref&gt; in Tomaž Štih (komentator&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štih: Virantova stranka je razpadla iz istega razloga kot SMC in kot bo Lista Marjana Šarca|url=https://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/stih-virantova-stranka-je-razpadla-iz-istega-razloga-kot-smc-in-kot-bo-lista-marjana-sarca/452604|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-03|language=sl|date=22. april 2018|last=Možina|first=Jože}}&lt;/ref&gt; in publicist&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=''Stanovanj si gospodinjstva s povprečnimi plačami ne morejo več kupiti''|url=https://www.finance.si/337727/Stanovanj-si-gospodinjstva-s-povprecnimi-placami-ne-morejo-vec-kupiti?cctest&amp;|website=finance.si|accessdate=2021-08-03|date=22. januar 2021|last=Špiler|first=Špela}}&lt;/ref&gt;).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ekipa NTA|url=https://nacionalnata.si/ekipa-nta/|accessdate=2021-08-03|language=sl-SI|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt;

=== Vsebina ===
Po navedbah iz junija 2022 ima NTA minimalno vidnost v medijski krajini in nove vsebine objavlja le še občasno, vsebine pa pretežno predstavljajo poobjave objav [[Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot|Tradicije proti tiraniji]] (ki prav tako deluje pod okriljem Društva za promocijo tradicionalnih vrednot&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Rumene svastike|url=https://www.mladina.si/208452/rumene-svastike/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-18|date=18. junij 2021|last=Volk|first=Luka}}&lt;/ref&gt;), prispevki novinarskega sodelavca [[Demokracija (revija)|Demokracije]] in [[Nova24TV]] Andreja Sekuloviča in pa kolumne poslanca [[Branko Grims|Branka Grimsa]].&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Kolumnistka Iva Svaguša se je v eni izmed svojih kolumn na NTA izrekla proti mešanju &quot;evropske rase [...] Arijcev&quot; z &quot;nižjimi vrstami&quot;, vzrok za takšno rasno mešanje prepoznala v judovski zaroti in z odobravanjem implicitno citirala Adolfa Hitlerja in Mein Kampf (kolumna je nosila ime poglavja Mein Kampfa, kolumno pa zaključi s citatom iz Mein Kampfa, ki opozarja na nevarnosti rasnega mešanja).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20220121133916/https://nacionalnata.si/narod-in-rasa/|title=Narod in rasa}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NTA, vpisana v register medijev, širi rasistične ideje iz Hitlerjevega Mein Kampfa|url=https://www.mladina.si/216450/nta-vpisana-v-register-medijev-siri-rasisticne-ideje-iz-hitlerjevega-mein-kampfa/|website=Mladina.si|accessdate=2022-06-16}}&lt;/ref&gt;{{Navedi vir}}

== Zgodovina ==

=== Ustanovitev ===
Ob ustanovitvi NTA je glavni urednik postal filozof&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija dobiva Nacionalno tiskovno agencijo|url=https://www.druzina.si/ICD/SPLETNASTRAN.NSF/clanek/slovenija-dobiva-nacionalno-tiskovno-agencijo?Open|website=Družina.si|accessdate=2021-02-25|date=23. februar 2021|last=Porenta|first=Janez}}&lt;/ref&gt; in kolumnist [[Nova24TV]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-25|date=25. februar 2021|last=Košir|first=Izak}}&lt;/ref&gt; [[Aleš Ernecl]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ernecl je v preteklosti deloval tudi kot urednik spletnega portala [[Politikis]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-10|date=14. september 2018}}&lt;/ref&gt; in kolumnist tednika [[Demokracija (revija)|Demokracija]].&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Sedež NTA je bil registriran na Erneclovem domačem naslovu, prav tako pa je poslovanje NTA potekalo prek Erneclovega osebnega poslovnega računa.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ernecl je ob ustanovitvi dejal, da je poslanstvo NTA »zamenjati ugrabljeno [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]« in »postati nacionalna tiskovna agencija globalnih razsežnosti«.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; NTA naj bi vsebine objavljala tako v slovenščini kot v tujih jezikih.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

NTA je sprva izdajal zavod&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zasebni medijski projekt Aleša Ernecla je že v primežu inšpektorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nacionalna-tiskovna-agencija-je-ze-v-primezu-inspektorja/|website=delo.si|accessdate=2021-03-24|language=sl-si|date=24. marec 2021|last=Esih|first=Uroš}}&lt;/ref&gt; Phronesis - Inštitut za demokratizacijo govora Maribor, registriran februarja 2021, ki je kot poglavitno poslovno dejavnost navedel dejavnost tiskovne agencije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po otroški body na spletno stran Nacionalna tiskovna agencija?|url=https://videosvet.si/otroski-body-nacionalna-tiskovna-agencija/|website=VideoSvet.si|date=2021-03-04|accessdate=2021-07-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Do druge polovice marca 2021 naj bi imel NTA prek 1.300 naročnikov.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

'''Razprava o morebitnih političnih povezavah NTA'''

Več medijev je ob ustanovitvi NTA poročalo, da je Ernecl član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]],&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=STA dobiva strankarsko konkurenco|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sta-dobiva-strankarsko-konkurenco/|website=delo.si|accessdate=2021-03-03|language=sl-si|date=26. februar 2021|last=Esih|first=Uroš}}&lt;/ref&gt; po navedbah drugih pa da je bivši član te stranke.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kako kolumnist spletnega medija SDS razlaga »mite« o Adolfu Hitlerju in kakšne dokaze o holokavstu želi videti?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/odzivi-na-dvom-o-holokavstu-812363|website=Reporter|accessdate=2021-03-03|date=24. september 2020|last=Glücks|first=Nenad}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Garažni medij, pred katerim trepeta dominantna medijska scena|url=https://www.domovina.je/garazni-medij-pred-katerim-se-trese-dominantna-medijska-scena/|website=Domovina|date=2021-02-27|accessdate=2021-03-03|language=sl-SI|first=Peter|last=Merše}}&lt;/ref&gt; Da je iz SDS že pred ustanovitvijo medija izstopil, je marca 2021 navedel tudi Ernecl.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/alesernecl/status/1375043595892355074|url=https://twitter.com/alesernecl/status/1375043595892355074|website=Twitter|accessdate=2021-03-25|date=25. marec 2021|last=Ernecl|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Po navedbah več medijev naj bi NTA nastala pod okriljem stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] v kontekstu konflikta SDS s STA.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; V odzivu na navedbe je odgovorni urednik Ernecl očitke o strankarskemu ozadju označil za neresnične in zanikal kakršnokoli povezanost medija z SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Škandalozno, ne pa presenetljivo] Prijatelj popravil laži na Wikipediji, odkril, da je uzurpirana s strani levičarskih pamfletarjev in cenzorjev!|url=https://nacionalnata.si/novice/skandalozno-ne-pa-presenetljivo-prijatelj-popravil-lazi-na-wikipediji-odkril-da-je-uzurpirana-s-strani-levicarskih-pamfletarjev-in-cenzorjev/|accessdate=2021-03-25|language=sl-SI|first=Aleš|last=Ernecl|date=25. marec 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt;

Ernecl je kasneje navedel, da je v dopisu [[Janez Janša|Janezu Janši]] ponudil ustanovitev štirih spletnih portalov, »[...] ki so samo čakali na uredniško politiko, s katerimi bi se lažje spravil v totalno vojno zoper [...] leve medije [...]«, a da nikoli ni prejel odziva.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI|time=20:47|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; Povedal je tudi, da je bilo uredniško stališče NTA v prid vlade Janeza Janše zavzeto zaradi volje ostalih sodelujočih pri NTA in poslovnih interesov, in da sam naklonjenosti vladi sicer ne bi podpiral.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|accessdate=2021-07-10|language=sl-SI|time=18:04|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt;

'''Napovedani sodelavci NTA'''

Pri projektu NTA naj bi po prvotnih napovedih sodelovali [[Vinko Gorenak]], [[Alojz Kovšca]], [[Roman Vodeb]], [[Bernard Brščič]], Boštjan M. Turk, Tomaž Štih, Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Edvard Kadič,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Kristjan Šarec,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Jiři Kočica,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Ana Zagožen, Andrej Sekulović, Tomislav Sunić, Michael Jones, Janez Novak in Boštjan Turk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Januar-junij 2021: Pod vodstvom Aleša Ernecla ===
23. februarja 2021 je inšpektorat za kulturo in medije proti NTA na podlagi prijave sprožil inšpekcijski postopek, saj je NTA obratovala, ne da bi se vpisala v razvid medijev kulturnega ministrstva; izdajatelj namreč brez vpisa v razvid ne sme pričeti razširjanja vsebin, inšpektorat pa lahko kršiteljem prepove delovanje in zaseže opremo za opravljanje dejavnosti.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral dostop do računa agenciji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: &quot;Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba&quot;|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=vecer.com|date=2021-03-03|accessdate=2021-03-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Po navedbah NTA je bil njihov Twitter račun nato izbrisan, zaradi česar so ustvarili vsakič nove, ki so bili nato prav tako izbrisani, po izbrisu še šestega Twitter profila pa so odnehali in NTA tako nima več uradnega Twitter profila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vzponi in padci Nacionalne tiskovne agencije, ki je nujno potrebna za pluralizacijo medijskega prostora v Sloveniji. - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/vzponi-in-padci-nacionalne-tiskovne-agencije-ki-je-nujno-potrebna-za-pluralizacijo-medijskega-prostora-v-sloveniji/|accessdate=2022-06-16|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=NTA}}&lt;/ref&gt;

5. marca je NTA v javni objavi navedla, da je spletna stran NTA utrpela hekerski napad, zaradi česar je bil dostop do spletne strani začasno onemogočen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prijava v Facebook|url=https://www.facebook.com/login/?next=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FNTAslo%2Fposts%2F123602809767172|website=Facebook|accessdate=2021-03-07}}{{dead link}}&lt;/ref&gt; NTA je bila zaradi spletnega napada primorana vzpostaviti novo spletno stran.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Junij 2021-: Pod vodstvom Društva za promocijo tradicionalnih vrednot ===
V začetku avgusta 2021 je izdajatelj NTA postalo Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot,&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|title=NTA je dolgoročni projekt pluralizacije medijske krajine v Sloveniji. Predstavljamo vam novega odgovornega urednika in nov studio.|url=https://nacionalnata.si/nta-je-dolgorocni-projekt-pluralizacije-medijske-krajine-v-sloveniji-predstavljamo-vam-novega-odgovornega-urednika-in-nov-studio/|accessdate=2021-08-02|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=26. julij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt; ki ga vodi Urban Purgar, vidni pripadnik gibanja Rumenih jopičev.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

25. junija 2021 sta bila po navedbah NTA zaradi sodelovanja pri proti-protestu Rumenih jopičev pridržana kolumnist NTA&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Robert Janec&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; (kot tudi še član Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki NTA izdaja).&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/glavniurednik1/status/1409064417355079680|url=https://twitter.com/glavniurednik1/status/1409064417355079680|website=Twitter|accessdate=2021-07-01|language=|date=27. junij 2021|last=Glavni urednik NTA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210709182803/https://twitter.com/glavniurednik1/status/1409064417355079680|archivedate=9. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Janec je v pismu, ki ga je naslovil na notranjega ministra, navedel, da ni član Rumenih jopičev in da se je k ekipi NTA pridružil po povabilu dveh posameznikov, ki jih je [[Mladina]] v kasnejšem članku identificirala kot neonacista.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

29. junija 2021 je Ernecl sporočil, da je odstopil s položaja odgovornega urednika NTA in da z NTA tudi ne bo več sodeloval, upravljanje pa da bo prepustil sodelavcem. Kot razlog za odhod je Ernecl navedel neodobravanje težnje njegovih sodelavcev na NTA po zbliževanju s SDS in [[Nova24TV]], s katerimi da ima sam nezdružljiva svetovnonazorska razhajanja.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI|first=Aleš|last=Ernecl|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; Ernecla je na mestu odgovornega urednika junija nasledil Urban Purgar.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

2. junija 2021 so novinarji NTA na protivladnem protestu v spremstvu varnostnikov izvajali intervjuje s protestniki v sočasni vlogi predstavnikov Rumenih jopičev. Intervjuje so izvajali odeti v rumene reflektivne jopiče, na katerih je bil natisnjen logotip NTA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na shodu zoper vlado: Rumeni jopiči bi bili zdaj še novinarji|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-shodu-zoper-vlado-rumeni-jopici-bi-zdaj-bili-se-novinarji-10246896|website=vecer.com|date=2021-07-04|accessdate=2021-07-11|language=sl-si|last=Jaušovec|first=Boris}}&lt;/ref&gt; Ekipo novinarjev NTA in varnostnikov sta na protestu spremljala tudi dva posameznika z znanimi povezavami z neonacizmom.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

20. julija 2021 inšpekcijski postopek medijskega inšpektorata zoper NTA še ni bil zaključen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=vecer.com|date=2021-07-20|accessdate=2021-07-22|language=sl-si|last=Simič|first=Matej}}&lt;/ref&gt; V odzivu so na NTA zapisali, da so v postopku vpisa v razvid medijev, da inšpektorat ni ugotovil nobenih nepravilnosti in da je prišlo do zakasnitve vpisa v razvid medijev in špektorskega postopka zaradi vršitve »formalnih in neformalnih pritiskov« kritikov NTA na ministrstvo za kulturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odziv glavnega urednika Nacionalne tiskovne agencije Urbana Purgarja na novinarske zmazke v Večeru|url=https://nacionalnata.si/odziv-glavnega-urednika-nacionalne-tiskovne-agencije-urbana-purgarja-na-novinarske-zmazke-v-veceru/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=20. julij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt;

20. julija 2021 so na NTA sporočili, da je [[PayPal]] društvu, ki izdaja NTA, trajno onemogočil možnost nakazil in donacij z obrazložitvijo, da so v zvezi z računom zaznali obnašanje z visoko stopnjo tveganja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paypal je blokiral NVO v javnem interesu Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot! Odločitev je dokončna, možnosti za pritožbo ni.|url=https://nacionalnata.si/paypal-je-blokiral-nvo-v-javnem-interesu-drustvo-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot-odlocitev-je-dokoncna-moznosti-za-pritozbo-ni/|accessdate=2021-07-22|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=20. julij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt;

Po poročanja Dela iz dne 3. septembra 2021 je ministrstvo za kulturo zavrnilo prošnjo NTA za vpis v razvid medijev s pojasnilom, da je bila vloga nepopolna in je izdajatelj ni pravočasno dopolnil kljub pozivu ministrstva. Izdajatelj NTA ima možnost pritožbe na odločitev na upravnem sodišču.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-03|language=sl|date=3. september 2021}}&lt;/ref&gt;

20. septembra 2021 je Purgar po navedbah NTA pričel s prestajanjem enoletne zaporne kazni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=EKSKLUZIVNO: Rdeča sodnija je glavnemu in odgovornemu uredniku NTA podaljšala prestajanje zaporne kazni za dodatnih 7 mesecev. - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-rdeca-sodnija-je-glavnemu-in-odgovornemu-uredniku-nta-podaljsala-prestajanje-zaporne-kazni-za-dodatnih-7-mesecev/|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=NTA}}&lt;/ref&gt; NTA je sporočila, da Purgar kljub prestajanju zaporne kazni ostaja glavni in odgovorni urednik. 7. oktobra se je v vlogi programskega direktorja na NTA vrnil Aleš Ernecl,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja! - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=NTA}}&lt;/ref&gt; ki je novico pospremil s komentarjem: &quot;Dokler je Urban odsoten, fantje potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ALEŠ ERNECL on Twitter: &quot;Dokler je Urban odsoten, fantje potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo.… &quot;|url=https://web.archive.org/web/20211007153949/https://twitter.com/alesernecl/status/1446135864770191360|website=web.archive.org|date=2021-10-07|accessdate=2021-10-15}}&lt;/ref&gt;

21. marca 2022 je NTA navedla, da je bil inšpekcijski nadzor nad NTA z dnem 11. marca ustavljen.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Inšpekcijski nadzor nad NTA je ustavljen! Po vseh prijavah in ovadbah se je skristaliziralo: delovanje NTA in Društva za promocijo tradicionalnih vrednost je skladno z zakonodajo in ustavo! - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/inspekcijski-nadzor-nad-nta-je-ustavljen-po-vseh-prijavah-in-ovadbah-se-je-skristaliziralo-delovanje-nta-in-drustva-za-promocijo-tradicionalnih-vrednost-je-skladno-z-zakonodajo-in-ustavo/|accessdate=2022-06-16|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=NTA}}&lt;/ref&gt;

12. maja 2022 je NTA javnost obvestila, da je bila na ta dan vpisana v razvid medijev ministrstva za kulturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=EKSKLUZIVNO! Nacionalna tiskovna agencija je vpisana v razvid medijev. - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-nacionalna-tiskovna-agencija-je-vpisana-v-razvid-medijev/|accessdate=2022-06-16|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=NTA}}&lt;/ref&gt; Po navedbah NTA je bil proces vpisa v razvid medijev tako dolgotrajen zaradi več zapletov s postopkom vpisa, ki jih je bilo potrebno odpraviti (zahteve pristojnega organa za razjasnitev in dopolnitev vloge, neskladnost statuta društva z medijsko zakonodajo, nepopolno izpolnjena vloga za vpis v razvid, zamenjava pristojne osebe na ministrstvu).&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Zakasnitev vpisa v razvid medijev pa je po navedbah NTA botrovala tudi inšpekcijskemu postopku,&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nacionalni tiskovni agenciji zaradi nevpisa v medijski razvid nastaja poslovna škoda, ki je iz dneva v dan večja. - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/nacionalni-tiskovni-agenciji-zaradi-nevpisa-v-medijski-razvid-nastaja-poslovna-skoda-ki-je-iz-dneva-v-dan-vecja/|accessdate=2022-06-16|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=NTA}}&lt;/ref&gt; prav tako pa so iz tega razloga utrpeli tudi poslovno škodo (saj so s poslovnimi partnerji sklenili oglaševalno pogodbo z določbo, da bodo z oglaševanjem pričeli šele po vpisu NTA v razvid medijev), nekateri državni organi pa niso želeli odgovarjati na njihova novinarska vprašanja.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;

14. julija 2022 je NTA objavila vest, da se ustanovitelj NTA Aleš Ernecl želi v celoti distancirati od NTA; kot vzrok za razhod je Ernecl navedel zbliževanje NTA z Slovensko demokratsko stranko in z [[Nova24TV]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: &quot;Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.&quot; - NTA {{!}} Nacionalna Tiskovna Agencija|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=NTA}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverze ==

=== Erneclova izjava o fašističnem mediju ===
21. marca 2021 je odgovorni urednik Aleš Ernecl v svoji spletni pogovorni oddaji gostil&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 Stefan Molyneux|url=https://www.youtube.com/watch?v=nyI6RLMe3n0|accessdate=2021-03-23|language=sl-SI|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=21. marec 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; kanadskega skrajno desnega komentatorja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prominent far-right commentator has been banned from sending his own newsletter|url=https://www.indy100.com/news/stefan-molyneux-newsletter-mailchimp-ban-far-right-9284346|website=www.indy100.com|date=2020-01-15|accessdate=2021-03-24|language=en|last=Evans|first=Greg}}&lt;/ref&gt; in belega supremacista&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=YouTube Bans More White Supremacist Channels for Hate Speech|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-06-29/youtube-bans-more-white-supremacist-channels-for-hate-speech|newspaper=Bloomberg.com|date=2020-06-29|accessdate=2021-03-24|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210420112603/https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-06-29/youtube-bans-more-white-supremacist-channels-for-hate-speech|archivedate=20. april 2021|first=Lucas|last=Shaw}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=YouTube Bans White Supremacists Stefan Molyneux, Richard Spencer, David Duke|url=https://www.forbes.com/sites/mattperez/2020/06/29/youtube-bans-white-supremacists-stefan-molyneux-richard-spencer-david-duke/|website=Forbes|accessdate=2021-03-24|language=en|first=Matt|last=Perez|date=29. junij 2020}}&lt;/ref&gt; Stefana Molyneuxa.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; V uvodnem delu je Ernecl svojo agencijo predstavil kot »nov slovenski fašistični medij«.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Ernecl je kasneje izjavo označil za sarkazem; norčeval naj bi se iz kritikov, ki so NTA označevali za fašističen medij.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil &quot;fašistični medij&quot;, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|accessdate=2021-03-24|date=23. marec 2021|last=Glücks|first=Nenad}}&lt;/ref&gt;

Ernecl je bil zaradi izjave deležen kritik, več zunanjih sodelavcev agencije (vključno z [[Boštjan M. Turk|Boštjanom M. Turkom]], [[Vinko Gorenak|Vinkom Gorenakom]], [[Alojz Kovšca|Alojzom Kovšco]]&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: 'Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|accessdate=2021-03-23|language=sl|date=23. marec 2021}}&lt;/ref&gt; in [[Aljuš Pertinač|Aljušem Pertinačem]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(VIDEO) Afera NTA: Glavni in odgovorni urednik NTA Aleš Ernecl obračunal z “desničarji” Vinkom Gorenakom, Boštjanom M. Turkom in Aljušem Pertinačem, ki so mu, kot pravi “zarili nož v hrbet”, ker je v zadnjem intervjuju sarkastično dejal, da gre pri NTA “za nov slovenski fašistični medij”|url=http://topnews.si/2021/03/23/video-afera-nta-glavni-in-odgovorni-urednik-nta-ales-ernecl-obracunal-z-desnicarji-vinkom-gorenakom-bostjanom-m-turkom-in-aljusem-pertinacem-ki-so-mu-kot-pravi-zarili-noz-v-hrbet-ker-j/|website=TOPNEWS.si|date=2021-03-23|accessdate=2021-07-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;) pa je oznanilo prekinitev sodelovanja in zahtevalo odstranitev s seznama sodelavcev.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skrajni odklon v slovenski medijski krajini|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skrajni-odklon-v-slovenski-medijski-krajini/|website=delo.si|accessdate=2021-03-23|language=sl-si|date=23. marec 2021|last=Esih|first=Uroš}}&lt;/ref&gt; Ernecl je z nekaterimi bivšimi sodelavci nato na spletu javno obračunal in jih zaničeval.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/alesernecl/status/1374087516899409920|url=https://twitter.com/alesernecl/status/1374087516899409920|website=Twitter|accessdate=2021-03-23|language=|date=22. marec 2021|last=Ernecl|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Urednikova kratka izjava za javnost|url=https://www.youtube.com/watch?v=gIZK7ruBbws|accessdate=2021-03-24|language=sl-SI|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=22. marec 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; Po incidentu je z Erneclom prenehal sodelovati tudi spletni portal [[Nova24TV]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Ernecl je o incidentu kasneje povedal »[...] mene ni sram in ne bom se opravičeval, če rečem, da je kak fašistični mehanizem dober [...]«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|quote=&quot;Seveda je bila šala. Šala je-. Ali naj razložim to šalo, ker mnogi ne razumejo te šale? Šala je bila zato, ker v našem prostoru ni, na svetu sploh ni normalnega diskurza o fašizmu, ni normalnega diskurza, samo kričanje in histerija. In ko nekdo reče fašist nekomu drugemu, to pomeni po navadi pejorativ, ki je poistoveten absolutnemu zlu. Se pravi če mene nekdo imenuje absolutno zlo - veste kaj to pomeni? Absolutno zlo je upravičeno ubiti, umoriti - se potem lahko jaz z njegove strani počutim ogroženega, užaljenega, defamiranega. In tako naprej. In tako naprej. In tako naprej. Ampak tukaj sploh še ni bilo nikakršne razprave o fašizmu. O zgodovinskem fašizmu, o fašizmu če ga iz zgodovinskega konteksta potegneš, in tako dalje. Ker mene ni sram in ne bom se opravičeval, če rečem, da je kak fašistični mehanizem dober. Veste zakaj me ni sram? Med drugim tudi zaradi tega, ker večina današnjih držav deluje na podlagi ekonomskega fašizma. Ekonomski fašizem je korporativizem. [...]&quot;|date=29. junij 2021|website=YouTube|last=Ernecl|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; navedel, da sam sicer v javnosti ne želi biti označen za fašista in enako obsoja vse totalitarizme zgolj zato, ker ima v danem družbenem kontekstu beseda fašist tako negativno konotacijo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|quote=&quot;[...] vsi -izmi so isti in podobne floskule, ki jih lahko slišite od SDS-a in Nove24TV, ne. Ki jih od mene ne boste nikoli slišali. Vsi izmi niso bili isti. En -izem je vse skupaj začel, en -izem je zagrešil največ zločinov na svetu, in en -izem je na koncu bil nagrajen s tem, da je lahko še pisal še zgodovino, zaradi česar ne moremo verjeti nečemer, kar kot da vemo o drugemu -izmu. Kdo je ta -izem, ki sem ga opisal? Komunizem. In kdo je drugi -izem, ki sem ga opisal? Fašizem [...] Imeli so prevod [[Marko Perković - Thompson|Thompsonove]], slavne Thompsonove izjave, ne. Ki je bila nekaj v tem smislu ... Da nas napadajo kot fašiste, da branijo svoj komunizem, ne. Ta Thompsonova izjava sodi, sodi v področje, na področje tistega o čemer sem prej govoril, vsi -izmi so isti, ne. Se pravi, Thompson ne reče - razen če to reče zaradi tega in v tem smislu kot jaz rečem, se pravi ker v okolju, v katerem živi, te lahko defamirajo, ti lahko vzamejo službo, ti lahko vzamejo preživetje, ti lahko ubijejo družino samo s tem, ko ti rečejo, da si fašist, ne - razen če zaradi tega. Ampak če ne zaradi tega, predvidevam, da Thompson zanika, da bi bil fašist, ne. Ker da so vsi -izmi isti ali pa ker da je fašizem absolutno zlo. Jaz se z ničemer od tega ne strinjam, ne.&quot;|date=29. junij 2021|website=YouTube|last=Ernecl|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; in da sicer meni, da so komunisti oz. »mednarodna židovska skupnost prek svojih medijev in svojih [...] lokalnih pomagačev komunistov« z lažmi oz. neresnicami potvorili prevladujoči zgodovinski narativ o nacizmu, fašizmu in ustaštvu; da se o njihovih hudodelstvih pretirava in da se jim »[...] popolnoma neobjektivno gleda pod prste, kar se tiče zločinov, in kar se tiče spodbujanja, sprožanja, in kar se tiče estimacije glavnih vzrokov [...] [fašizma, nacizma in ustaštva] [...]«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Kzux4on0cN4&amp;t=4017s|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom|quote=&quot;[...] O čemer pa razpravljamo pa je to, da je mnogo tega o čemer so nas učile tovarišice, kar so napisali komunisti, o čemer govori mednarodna židovska skupnost prek svojih medijev in prek svojih pomagačev, lokalnih pomagačev komunistov - da je laž, da je neresnica. Da se je pretiravalo o tem, kaj so počeli fašisti. Da se je pretiravalo o tem, kaj so počeli ustaši. Da se je pretiravalo o tem, kaj so počeli nacisti. In pa da se popolnoma neobjektivno gleda pod prste, kar se tiče zločinov, in kar se tiče spodbujanja, sprožanja, in kar se tiče estimacije glavnih vzrokov samo fašistom, nacistom in ustašem. [...]&quot;|date=10. junij 2021|website=YouTube|last=Ernecl|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ernecl je sicer tudi izrazil mnenje, da je »[...] leta 45 zmagala napačna stran«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=FmqTQPGF56Q|title=Ernecl: Kaj se dogaja z mojim odnosom do SDS? Q&amp;A|quote=(1:25:00) &quot;Zakaj smo tako tesno povezani z ZDA? Zato ker smo leta 45 bili na napačni strani. In zato ker je leta 45 zmagala napačna stran. Zato.&quot;|date=2. julij 2021|website=YouTube|last=Ernecl|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;

Ernecl je junija 2021 v dvorani Državnega sveta poziral z majico, na kateri je bila prikazana podoba [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Fotografijo je Ernecl ob objavi pospremil z zapisom &quot;Leon spet doma.&quot; Ernecl je bil v prostorih parlamenta na povabilo [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]], do dvorane DS pa je lahko dostopal, ker je prostor v času, ko ni v uporabi, prosto dostopen gostom. Dejanje je bilo deležno kritik, saj je nakazovalo poveličevanje kolaboracije z nacizmom in fašizmom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-20|date=8. junij 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Purgarjeva izjava o Adolfu Hitlerju ===
1. avgusta 2021 je predsednik Društva in odgovorni urednik NTA Urban Purgar v razpravi na Twitterju objavil zapis, v katerem je poveličeval [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] (»Hitler je #heroj«).&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik društva za promocijo tradicionalnih vrednot: Hitler je heroj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rumeni-jopici_3.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-02|language=sl|date=2. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

'''Državni in politični odziv'''

Do Purgarjeve izjave sta se kritično odzvale stranke LMŠ, SD, SAB in Levica in predsednik stranke NSi.&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Je poveličevanje Hitlerja v javnem interesu?|url=https://www.dnevnik.si/1042970432|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-04|date=3. avgust 2021|last=Lebinger|first=Anže}}&lt;/ref&gt; Izjavo so obsodili slovenski poslanci EP iz strank LMŠ, NSi, SD in SLS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi slovenski evroposlanci obsodili zapis o Hitlerju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/evropska-poslanca-povelicevanje-zlocinca-nesprejemljivo-za-drzavo-clanico-eu/|website=N1 Slo|date=2021-08-06|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI|last=Musić|first=Irma}}&lt;/ref&gt;

Predsednik države Borut Pahor je izjavo obsodil. Premier Janša je v času po incidentu na svojem Facebook profilu zapisal: »Vsem, ki se klanjajo fašizmu, nacional socializmu (nacizmu), komunizmu ali njihovim liderjem in eksekutorjem [...] sporočamo: &quot;Vsi ste isti. Demokrati nočemo imeti nobenega opravka z vami.«&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor o Purgarju, ki je Hitlerja označil za heroja: To je nesprejemljivo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-o-predsedniku-nta-ki-je-hitlerja-oznacil-za-heroja-to-je-nesprejemljivo.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-07|date=5. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

Izjavo je obsodilo tudi ministrstvo za kulturo. Izjavo je v obravnavo vzelo državno tožilstvo.&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Objavo, ki poveličuje Hitlerja, obsodilo tudi ministrstvo za kulturo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-tozilstvo-bo-obravnavalo-objavo-ki-povelicuje-hitlerja.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-04|language=sl|date=4. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; Oster odziv slovenske politike in družbe na Purgarjevo izjavo je pohvalilo nemško veleposlaništvo.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

'''Odziv Purgarja in Društva za promocijo tradicionalnih vrednot'''

V odzivu na medijsko poročanje o svoji izjavi je Purgar nato navedel, da naj bi šlo za »provokativni zapis, katerega namen je bil razgaliti vso bedo slovenskega “levičarstva” in novinarstva«; z zapisom naj bi želel izpostaviti neskladje med (ne)sprejemljivostjo poveličevanja Hitlerja in pa poveličevanjem komunističnih voditeljev in žvižganje slovenski himni na dan državnosti ter petje [[Internacionala|Internacionale]] ob dnevu državnosti (pri čemer bi moralo biti slednje po njegovem mnenju primerljivo (ne)sprejemljivo kot prvo).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odziv predsednika Društva za promocijo tradicionalnih vrednot: &quot;Namen izjave je bil razgaliti vso bedo slovenskega levičarstva in novinarstva&quot;|url=https://nacionalnata.si/odziv-predsednika-drustva-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot-namen-izjave-je-bil-razgaliti-vso-bedo-slovenskega-levicarstva-in-novinarstva/|accessdate=2021-08-02|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=2. avgust 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt; Purgar je tudi navedel, da je bila izjava vzeta iz konteksta: »govora je bilo o Hitlerju kot enemu prvih antikomunistov, noben ne opravičuje/zagovarja nacističnih pobojev«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1422815272923193347|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1422815272923193347|website=Twitter|accessdate=2021-08-04|language=|date=4. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt; Purgar je sicer pred tem že objavil tudi rojstnodnevno voščilo Hitlerju in objavo pospremil z geslom &quot;#heroj&quot; in fotografijo Hitlerja kot otroka ter sliko (neo)nacističnega simbola (črnega sonca).&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Purgar je kasneje dodatno pojasnil, da naj bi »provokacije« izvajal že dlje časa v upanju, da pritegnejo medijsko pozornost, in da bi lahko zato »[...] teh mojih zapisov, takih in podobnih provokacij, našli še ful [...]«.&lt;ref&gt;Ernecl, Aleš (7. avgust 2021). [https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler]. čas: 43:56. YouTube&lt;/ref&gt;

Glede svojih prepričanj o Hitlerju in nacizmu je Purgar v kasnejšem pogovoru (7. avgusta) z Alešem Erneclom navedel, da sicer ne poveličuje Hitlerja ali nacizma in da ne zagovarja nacističnih pobojev v koncentracijskih taboriščih, a da meni, da so &quot;veliko bližje [...] naše vrednote Hitlerjevim kot drugim&quot;. Purgar je izrazil stališče, da so se nacisti upravičeno borili za združitev vseh teritorijev z nemškim prebivalstvom v eno državo in proti judovski zaroti zoper nemški narod, ki naj bi jo zoper Nemčijo od časa [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] dalje iz lastnega koristoljubja vršili Judi in judovski komunisti znotraj in zunaj Nemčije. Purgar je prav tako navedel, da se v predvojni Nemčiji zoper Jude ni vršilo nobenega nasilja, temveč da so jih Nemci &quot;kot vsak normalen narod&quot; zgolj lustrirali iz javnih funkcij, da so tudi med drugo svetovno vojno v koncentracijska taborišča zapirali izključno komuniste (ki pa da so bili pretežno Judi),&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl in Urban Purgar o Koaliciji sovraštva II in aferi &quot;Hitler&quot;|url=https://nacionalnata.si/ales-ernecl-in-urban-purgar-o-koaliciji-sovrastva-ii-in-aferi-hitler/|accessdate=2021-08-09|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=7. avgust 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt; da so v koncentracijskih taboriščih sprva vladale dobre razmere,&lt;ref&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler|url=https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q|accessdate=2021-08-09|language=sl-SI|quote=[...] niti enega nasilja. Se pravi oni so se lahko in izobraževali in hrano imeli kero so hoteli, bazene celo v nekaterih taboriščih. Se pravi oni so bili zgolj odstranjeni iz javnega diskurza oziroma življenja in so jih dali v taborišča. Nobenega nasilja, nobeden jih ni stradal, nobeden ni delal z njimi ničesar. To se je začelo dogajati v 30-ih letih. [...]|first=Aleš|last=Ernecl|publication-date=7. avgust 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; navedel, da o obsegu [[holokavst]]a ni materialnih dokazov,&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; in podvomil v pristojnost in odgovornost Hitlerja in vodstva nacistične Nemčije za zločine proti človeštvu v koncentracijskih taboriščih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler|url=https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q|accessdate=2021-08-09|language=sl-SI|quote=[...] se je pa spet treba vprašat koliko je tukaj Hitler imel zraven, koliko je vedel, ane. Vemo da je - to je bila vojna [...] Mislite, da je imel Hitler zdej pa nadzor nad vsakim manjakom v taborišču kaj je delal? Lepo vas prosim, no. [...]|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=7. avgust 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; Druga svetovna vojna naj bi navkljub Hitlerjevim željam in zavzemanjem za mir pričel Churchill, ki naj bi bil lutka Judov. Hitler naj bi bil tedaj tudi zadnji branik krščanske Evrope proti prevladi komunizma. Purgar je tudi zanikal, da bi bil Hitler nastrojen proti slovanskim narodom, in pritrdil tezi, da je Hitler okupiral Jugoslavijo zgolj zaradi &quot;srbsko-židovskega puča v Beogradu&quot;. Purgar je tudi navedel, da je za prevladujočo zmotno predstavo o Hitlerju krivo judovsko zgodovinopisje in da bo trajalo še več desetletji, preden bo javnost uvidela resnico o Hitlerju. Ernecl je ob tem izpostavil, da če njuno pojmovanje zgodovinskih dejstev pravilno, je jasno, zakaj bi bilo Hitlerja celo vredno častiti in mu reči heroj.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Purgar je prav tako že julija 2021 v spletnem pogovoru povedal, da nasprotuje demokraciji in da meni, da bi bilo dobro, če bi oblast v državi za več desetletji prevzeti diktator, ki bi izvedel očiščenje.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Kulturni boj - Desnica, ki je ni in tradicija, ki mora biti {{!}} gosta: Urba in Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=hk3GEo4uAYQ|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=32:00}}&lt;/ref&gt;

3. avgusta je Društvo - sklicujoč na javno razpravo o Purgarjevi izjavi - objavilo peticijo za prepoved simbolov vseh totalitarizmov (komunizma, socializma, marksizma, nacizma in fašizma).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Peticija za prepoved vseh totalitarnih simbolov|url=https://nacionalnata.si/peticija-za-prepoved-vseh-totalitarnih-simbolov/|accessdate=2021-08-03|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=3. avgust 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}&lt;/ref&gt;

Purgar je v zapisu na Twitterju zoper kritike in &quot;predvsem&quot; politike, ki zahtevajo odvzem statusa posebnega pomena Društvu, napovedal &quot;medijski lihč [sic]&quot; in pripisal &quot;[...] O vsakem, čisto vsakem imamo zgodbo/nečednosti na zalogi. Pazite mal kaj govorite. (Gledam tebe @MatejTonin)&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423935920567422978|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423935920567422978|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=7. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt; V odziv na kritičen zapis bivšega direktorja SOVE [[Damir Črnčec|Damirja Črnčeca]] o svoji izjavi&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/damircrncec/status/1422952983965351942|url=https://twitter.com/damircrncec/status/1422952983965351942|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=4. avgust 2021|last=Črnčec|first=Damir}}&lt;/ref&gt; se je Purgar odzval z navedbo, da v uredništvu NTA razpolagajo s tajnimi dokumenti SOVE, ki da jih je pred leti neonacistom posredoval Črnčec (tedaj v vlogi direktorja SOVE) in s katerimi so neonacisti od represivnega organa izsilili neukrepanje zoper same sebe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423190212100956162|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423190212100956162|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=5. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradno: Janša naj bi naročil hišne preiskave zoper svoje domnevne največje politične nasprotnike|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/neuradno-jansa-naj-bi-narocil-hisne-preiskave-zoper-svoje-domnevne-najvecje-politicne-nasprotnike-895333|website=Reporter|accessdate=2021-08-09|date=8. avgust 2021|last=Kršinar|first=Igor}}&lt;/ref&gt; Purgar je napovedal, da bo dokumente objavljal postopno,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423932576000090114|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423932576000090114|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=7. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt; in objavil fotografijo domnevne interne korespondence agentov SOVE prek spletne pošte, ki se je nanašala na neonaciste.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423922951431278595|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423922951431278595|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=7. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2021]]</text>
      <sha1>sbusowolz2e78w2y1k9tr8oooziafkv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gibanje Svoboda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>498712</id>
    <revision>
      <id>5736495</id>
      <parentid>5733263</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:00:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33186" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| logo = Gibanje_Svoboda_logo.svg
| logo_size = 300px
| colorcode = #005DA4
| president = [[Robert Golob]]
| leader1_title    = Podpredsednik
| leader1_name     = [[Urška Klakočar Zupančič]]&lt;br&gt;[[Marta Kos]]&lt;br&gt;[[Matej Arčon]]
| leader2_title = Predsednik sveta stranke
| leader2_name = [[Mirta Koželj]]
| general_secretary = [[Tamara Kozlovič]]
| foundation = [[26. januar]] [[2022]]
| ideology = [[zelena politika]]&lt;br&gt;[[liberalizem]]&lt;br&gt;[[socialni liberalizem]]
| headquarters = Miklošičeva ulica 7, 1000 [[Ljubljana]]
| country = {{SLV}}
| founder = [[Robert Golob]]
| predecessor = [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]]
| position = [[Politična sredina|sredina]] do [[leva sredina]]
| colours = [[modra]]
| seats1 = {{Infobox political party/seats|41|90|hex=#005da4}}
| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats2 = {{Infobox political party/seats|2|8|hex=#005da4}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats3 = {{Infobox political party/seats|3|212|hex=#005da4}}
| seats3_title = [[Župan|Župani]]
| seats4 = {{Infobox political party/seats|0|2750|hex=#005da4}}
| seats4_title = Občinski svetniki
| website = {{URL|gibanjesvoboda.si}}
}}

'''Gibanje Svoboda''' (kratica '''GS''', skrajšano '''Svoboda''') je [[Politika Slovenije|slovenska]] [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot [[Politična sredina|sredinska]] do [[leva sredina|levosredinska]] in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma. Ustanovljena je bila 26. januarja 2022 kot naslednica Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ). Na januarskem kongresu je bil kot prvi predsednik nove stranke v nastanku izvoljen [[Robert Golob]], ki je stranki nadel novo identiteto ter ime Gibanje Svoboda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Z.Dej preimenovan v Gibanje Svoboda, za predsednika izvoljen Robert Golob|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-dej-preimenovan-v-gibanje-svoboda-za-predsednika-izvoljen-robert-golob/610134|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ta v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, zeleni prehod, ljudi, odprto družbo, zaupanje, spoštovanje, skupnost, kulturo dialoga ter odgovorno sodelovanje.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://gibanjesvoboda.si/program/|title=Program - Gibanje Svoboda|accessdate=5.4.2022}}&lt;/ref&gt;

Stranka je zmagala na prvih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]] po ustanovitvi, aprila 2022. Osvojili so 41 poslanskih mest, kar je rekord v zgodovini samostojne Slovenije.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Predsednik stranke [[Robert Golob]] je od predsednika republike je nato prejel mandat za sestavo [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]], ki je prisegla 1. junija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili novo vladno ekipo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-nova-vlada-janez-jansa/|website=N1|date=2022-06-01|accessdate=2022-06-08|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; K stranki sta se kmalu po volitvah pripojili tudi stranki [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], že pred tem pa je Golob vidnim članom stranke podelil položaje v svoji vladi.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda podprlo pripojitev LMŠ-ja in SAB-a, o kandidaturi Marte Kos še organi stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-podprlo-pripojitev-lms-ja-in-sab-a-o-kandidaturi-marte-kos-se-organi-stranke/632346|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Z.DEJ (2021–2022) ===
[[Slika:Stranka zelenih dejanja - logotip.png|sličica|147x147_pik|Logotip Z.DEJ]]
[[Jure Leben]], nekdanji [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]], je namen ustanovitve stranke napovedal januarja 2021 v oddaji [[Studio City]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Jure Leben napovedal novo zeleno stranko|url=https://www.domovina.je/jure-leben-napovedal-novo-zeleno-stranko/|website=Domovina|date=2021-01-11|accessdate=2021-01-23|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; Stranka je bila ustanovljena 8. maja 2021, za njenega prvega in zadnjega predsednika je bil izbran ustanovitelj stranke [[Jure Leben]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;  Stranka naj bi kot zelena z okoljskimi ukrepi iskala ravnovesje med industrijskim napredkom in ohranitvijo okolja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jure Leben, podpredsednik pa je postal Gregor Erbežnik. Vodstvo je volilo 119 delegatov.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Jure Leben: V politiki je čas za menjavo generacij|url=https://siol.net/novice/slovenija/jure-leben-v-politiki-je-cas-za-menjavo-generacij-551761|website=siol.net|accessdate=2021-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Stranka v sledečih mesecih ni beležila večje podpore v javnomnenjskih raziskavah.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-24}}&lt;/ref&gt; Januarja 2022 je Leben napovedal umik iz vrha stranke in politike, saj se bo posvetil zasebnemu življenju.

=== Nastanek Gibanja Svoboda (januar 2022) ===
24. januarja 2022 je [[Robert Golob]], takrat še predsednik uprave podjetja GEN-I, napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke v zatonu, preobrazbo le-te in preimenovanje v Gibanje Svoboda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Kongres je potekal 26. januarja 2022, za predsednika je bil izvoljen Robert Golob, za podpredsednico pa [[Urška Klakočar Zupančič]]. Predsednica sveta stranke je postala [[Mirta Koželj]]. generalni sekretar stranke pa [[Matej Arčon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Da bi se stranka obranila podtaknjenih članov in poskusov sovražnega prevzema stranke je bilo kot predpogoj za včlanitev v stranko določeno jamstvo dveh obstoječih članov stranke,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kakšne pogoje postavljajo stranke kandidatom za poslance|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pogoje-postavljajo-stranke-kandidatom-za-poslance/|website=N1|date=2022-02-28|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; z vsemi poslanskimi kandidati pa naj bi Golob predhodno opravil osebni razgovor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koga snubi Robert Golob|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koga-snubi-robert-golob/|website=N1|date=2022-03-08|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V stranko sta vstopila tudi nepovezana poslanca [[Janja Sluga]] (prej [[SMC]]) in [[Jurij Lep]] (prej [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Golob je po izvolitvi dejal, da so se pripravljeni povezovati s [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]] (kratica KUL), ki je njihov »naravni zaveznik«. 1. februarja se je odzval na skupni sestanek s strankami [[Koalicija ustavnega loka|KUL]].&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Golob po sestanku s KUL-om: Skupen cilj odhod aktualne vlade in spremembe v državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-sestanku-s-kul-om-skupen-cilj-odhod-aktualne-vlade-in-spremembe-v-drzavi/610789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

17. februarja sta se sestala predsednika strank Gibanje Svoboda in [[LIDE]]; voditelja strank sta se odločila, da njuni stranki ne bosta oblikovali skupne liste, a da ostaja možnost, da bo na kandidatni listi stranke Gibanje Svoboda nastopil kdo iz stranke Lide.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob in Zorčič na volitvah ne bosta sodelovala|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-stranka-lide.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|alt=Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022|sličica|270x270px|Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022]]
V soboto, 19. marca 2022 je potekala volilna konvencija stranke, na kateri je stranka predstavila svoj program za volitve ter kandidatno listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje svoboda bo predstavila svoj program|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2022-03-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Med njimi so tudi nekatera znana imena, in sicer nekdanji boksar [[Dejan Zavec]], novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek, župan Tržiča [[Borut Sajovic]], strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani [[Igor Papič]] ter ortoped [[Danijel Bešič Loredan]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V primeru Golobove zmage minister za zdravje Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-in-kandidate-za-volitve/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

=== Zmaga na volitvah (april 2022) ===
Svoboda se je na javnomnenjskih raziskavah na vrhu izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko, bližje volitvam pa je nekoliko povedla. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka zmagala s preko 34 % glasov in osvojili 41 poslanskih mest, kar je rekordno število poslancev ene stranke v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je Gibanje Svoboda postalo prva stranka, ki je osvojilo več kot 400.000 glasov.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}&lt;/ref&gt; Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}&lt;/ref&gt; Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=B. R., Al. Ma., M. Z.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

Ob konstituiranju državnega zbora, 13. maja 2022, je bila za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]] izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]]. Vodenje poslanske skupine Svoboda je prevzel predsednik stranke Robert Golob in se tudi udeležil posvetovanj pri [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku republike]] o kandidatih za mandatarja. 25. maja 2022 je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}&lt;/ref&gt; Vodenje poslanske skupine je ob tem prevzel [[Borut Sajovic]], za namestnici pa sta bili izbrani [[Tamara Kozlovič]] in [[Tereza Novak]].&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

=== Združitev s SAB in LMŠ (junij 2022) ===
Po dobljenih volitvah je predsednik vlade [[Robert Golob]] kot posledico sodelovanja s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] za ministra med drugim predlagal predsednika zunajparlamentarnih strank [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Nekaj dni kasneje so razglasili namero o združitvi levosredinskega prostora, s čimer bi se stranki [[Stranka Alenke Bratušek]] (SAB) in [[Lista Marjana Šarca]] (LMŠ) združili z Gibanjem Svoboda zaradi skupnih ciljev ter neuspeha razdrobljenih strank SAB in LMŠ na volitvah. Stranki sta ločeno pripojitev h Gibanju Svoboda izglasovali v mesecu juniju.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

28. junija 2022 je Marta Kos ob podpori stranke uradno napovedala kandidaturo za predsednico države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Istega dne so mediji sporočilo, da naj bi sodelavka za stike z javnostjo Gibanja Svoboda postala [[Vesna Vuković]], novinarka in soustanoviteljica portala [[Necenzurirano.si]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novinarka Necenzurirano bo tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/novinarka-necenzurirano-bo-tiskovna-predstavnica-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-08-09|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna Vuković zapušča necenzurirano.si, postala naj bi piarovka Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-vukovic-zapusca-necenzurirano-si-postala-naj-bi-piarovka-gibanja-svoboda/636786|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nekaj dni prej je ''Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine'', ki jo vodi [[Mojca Šetinc Pašek]], na mesto strokovnega sodelavca imenovala tudi [[Tomaž Modic|Tomaža Modica]], novinarja portala [[Necenzurirano.si]]. [[Slovenska demokratska stranka]] je zahtevala njegovo izločitev, saj se preiskava loteva tudi poslovanja na portalu [[Siol.net]], ki je v lasti [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenija]], ki je prav tako del problema, ki ga naslavlja preiskovalna komisija. SDS je dodal tudi, da je portal Necenzurirano.si, kjer je takrat deloval Modic, medij pod okriljem medijskega [[Tajkun|tajkuna]] [[Martin Odlazek|Martina Odlazka]], prav tako je v preteklosti prihajalo do finančnih povezav s podjetjem [[GEN-I]], katerega upravo je dolga leta vodil predsednik vlade [[Robert Golob]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SDS zahteva izločitev Modica. Šetinc Pašek: Gre za poskus diskreditacije preiskave.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-izlocitev-modica-setinc-pasek-gre-za-poskus-diskreditacije-preiskave/636646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da želi SDS že pred začetkom dela diskreditirati preiskovalno komisijo.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

11. julija 2022 je Golob sporočil, da na mestu [[Župan Ljubljane|župana Ljubljana]] v novem mandatu vidi tedanjega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Sam vidim župana Jankovića kot tistega, ki je najprimernejši, da nadaljuje še en mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sam-vidim-zupana-jankovica-kot-tistega-ki-je-najprimernejsi-da-nadaljuje-se-en-mandat/636949|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ideologija in stališča ==

=== Z.DEJ (2021–2022) ===
Stranka Z.DEJ je kot svoje vrednote navajala demokracijo, strpnost in spoštovanje. V uvodnem govoru je Jure Leben omenil zaprtje Kemisa, [[Eternit Slovenija|Eternita]], Termita, Ekosistemov, ureditev pitne vode v [[Anhovo|Anhovem]], zaprtje [[Premogovnik Velenje|premogovnika Velenje]], zaščito gozdov in razglasitev ekološke krize.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V politiko se s stranko Z.DEJ vrača Jure Leben: &quot;Dovolj je bilo besed, čas je za zelena dejanja&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-politiko-se-s-stranko-z-dej-vraca-jure-leben-dovolj-je-bilo-besed-cas-je-za-zelena-dejanja/579463|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Uvedli bi tudi davek na sladkane pijače in nereciklirano [[Plastika|plastiko]], trajnostne oblike prometa, decentralizacijo in razogljičenje Slovenije. Slovenija naj bi se bila po njegovih besedah zmožna uvrstiti med 20 globalno najkonkurenčnejših držav kriterija Svetovnega gospodarskega foruma.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Stranka je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o zakonu o vodah]] sodelovala na strani nasprotnikov spremembe zakona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov sprememb zakona o vodah|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-sprememb-zakona-o-vodah/586933|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Z.Dej: Odločanje se spušča na lokalni nivo, kjer investitorji lažje pritiskajo|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/z-dej-odlocanje-se-spusca-na-lokalni-nivo-kjer-investitorji-lazje-pritiskajo/586257|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=13. 12. 2021|website=Državna volilna komisija.}}&lt;/ref&gt; 

Kot socialne ukrepe stranka izpostavlja javno dostopno zdravstvo in povečanje števila delavcev, reformo izobraževalnega sistema in digitalizacijo šol.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leben se vrača v politiko: 'Dovolj je bilo besed, zavajanj in umetnih delitev'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/leben-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-bilo-besed-zavajanj-in-umetnih-delitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Gibanje Svoboda (2022–danes) ===
Ko je stranko prevzel Robert Golob, je svoje delovanje razširila iz primarno zelene agende na področje [[liberalizem|liberalizma]] ter [[socialni liberalizem|socialnega liberalizma]], tj. na položaj [[Politična sredina|sredine]] do [[leva sredina|leve sredine]].{{Navedi vir}} Obsežen program stranke z naslovom ''Zaslužimo si'' je bil objavljen marca 2022.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Še pred njegovo objavo se je Golob glede vojne v Ukrajini izrekel za splošno odprte meje za vse in odstranitev ograje na meji s Hrvaško, za posvečanje zagotavljanju obnovljivih virov energije, približevanju [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] ter za ponovno vzpostavitev pravne države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|title=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|date=2022-03-01|accessdate=2022-03-01|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

Program ''Zaslužimo si'' je bil predstavljen na volilni konvenciji marca 2022 v Ljubljani. Glavni stebri programa so zeleni preboj, moderna [[socialna država]] ter svobodna in odprta družba. Med prioritetnimi področji program naslavlja izzive na področju zelenih politik, [[Gospodarstvo Slovenije|gospodarstva]] in [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstva]]. V programu je pomemben del namenjen tudi okrepitvi institutov pravne države, ter povrnitve zaupanja vanjo. Program obljublja bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije, cenovno dostopno energijo in zmanjšanje odvisnosti od zemeljskega plina ter sistemski pristop do rešitev krožnega gospodarstva, na ta način naj bi Slovenija dosegla varno energetsko prihodnost in opustila rabo fosilnih goriv. V sklopu podjetništva program naslavlja tudi razvoj tehnoloških parkov za preprost začetek podjetniškega delovanja, večjo privlačnost vlaganj v razvoj digitalnih in zelenih zagonskih podjetij, spodbuja naložbe v tehnologije prihodnosti in naslavlja sofinanciranje ciljno usmerjenih programov zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega [[Ogljični odtis|ogljičnega odtisa]]. Na področju zdravstva program predvideva kratkoročno rešitev v obliki interventnega zakona, v okviru tega pa takojšnje skrajšanje čakalnih dob, debirokratizacijo in digitalizacijo zdravstvenih storitev, nadzor nad plačili javnih storitev, nadalje pa program obljublja dolgoročno rešitev v obliki sodobnega zakona o zdravstvenem sistemu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda s programom za zeleni preboj, moderno socialno državo ter svobodno in odprto družbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-s-programom-za-zeleni-preboj-moderno-socialno-drzavo-ter-svobodno-in-odprto-druzbo/616324|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Državnozborske volitve ==
&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:250 height:200
PlotArea   = width:150 height:170 left:50 bottom:20
AlignBars  = justify

DateFormat = yyyy
Period     = from:0 till:50
TimeAxis   = orientation:vertical
ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0

PlotData=
  bar:Sedežev color:blue width:30   mark:(line,white) align:left fontsize:S
  bar:2022 color:blue from:start till:41 text:41
&lt;/timeline&gt;

=== Volitve v državni zbor 2022 ===
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}}

Stranka se je prvič udeležila državnozborskih volitev aprila 2022. Raziskave javnega mnenja so napovedovale stranki boj za prvo mesto s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko Demokratsko stranko.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preobrat na vrhu: Svobodnjaki prvič prehiteli SDS|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/preobrat-na-vrhu-svoboda-prvic-prehitela-sds-577459|website=siol.net|accessdate=2022-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anketa: teden dni pred volitvami kaže na zmago Goloba, parlamentarni prag bi prestopilo osem strank|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/anketa-teden-dni-pred-volitvami-kaze-na-zmago-goloba-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-osem-strank-959942|website=Revija Reporter|accessdate=2022-04-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/gibanje-svoboda-vodi-a-na-volitvah-mogoca-presenec|title=Gibanje Svoboda vodi, a na volitvah mogoča presenečenja|date=09.4.2022|accessdate=17.4.2022|website=Primorske novice}}&lt;/ref&gt;

Na volitvah v nedeljo, 24.4.2022 je stranka zmagala s 34,53% glasov, s čimer je dobila 41 od 88 mandatov v parlamentu, ter možnost tvorbe koalicije s partnericama [[Socialni Demokrati|SD]] s 7 mandati, ter [[Levica|Levico]] s 5 mandati. Dosežen je bil cilj premagati drugouvrščeno [[SDS]], ki je dobila 23,52% glasov.

=== Konstituiranje državnega zbora ===
[[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] se je konstituiral 13. maja 2022. Za predsednico [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je bila izvoljena podpredsednica stranke Gibanje svoboda [[Urška Klakočar Zupančič]].

=== Poslanska skupina ===
''Glej stran: [[Poslanska skupina Svoboda]]''

== Kontroverze ==

=== Podpora Zorana Jankovića ===
Na predvolilnem kongresu Gibanja Svoboda je delegate kot častni gost pozdravil in nagovoril tudi župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] [[Zoran Janković]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=N1 SOOČENJE: Se Golobovi zaradi afere farmacevtka distancirajo od Jankovića?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ali-se-gibanje-svoboda-zaradi-afere-farmacevtka-distancira-od-jankovica/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Dogodek je potekal v dneh, ko je v javnost prišlo policijski zapisnik izjave farmacevtke, ki je bila domnevna žrtev spolnega nasilja, ko je Janković njeno službo pogojeval s spolnimi uslugami. V Gibanju Svoboda so se odzvali, da je bil Zoran Janković povabljen župan mesta Ljubljana, kjer je potekal kongres.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Robert Golob je bil sicer tudi med podpredsedniki Jankovićeve stranke [[Pozitivna Slovenija]]. Zoran Janković je kasneje Golobu izrazil tudi podporo na volitvah in mu javno čestital po zmagi.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Kdo vse je bil na Golobovem nedeljskem plesu v Cvetličarni - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8999372/(FOTO)-Kdo-vse-je-bil-na-Golobovem-nedeljskem-plesu-v-Cvetlicarni|website=www.finance.si|accessdate=2022-05-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda čestital tudi ljubljanski župan|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/gibanju-svoboda-cestital-tudi-ljubljanski-zupan/|website=Metropolitan.si|date=2022-04-24|accessdate=2022-05-03|language=en}}&lt;/ref&gt; Napovedal je tudi, da bo Golob vlado vodil dva mandata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.dnevnik.si/1042987871|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.sta.si/3029984/ljubljanski-zupan-zoran-jankovic-za-goloba-napovedal-da-bo-vladal-dva-mandata|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-03}}&lt;/ref&gt; Na zabavi ob zmagi Gibanja Svoboda sta bila opažena tudi Jankovićev sin [[Jure Janković]] in nekdanji poslanec [[Ciril Pucko]].&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ciril Pucko na zabavi Gibanja Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/ciril-pucko-na-zabavi-gibanja-svoboda-578106|website=siol.net|accessdate=2022-05-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Organi stranke ==
[[Slika:Dr Robert Golob Predsednik Gibanja Svoboda foto Barbara Jakse Jersic IMG 2606.jpg|alt=Robert Golob, predsednik stranke|sličica|232x232px|Robert Golob, predsednik stranke]]

=== Vodstvo stranke ===

* '''Predsednik:''' [[Robert Golob]]
* '''Podpredsednici:''' [[Urška Klakočar Zupančič]] in [[Marta Kos]]
* '''Generalni sekretar:''' [[Matej Arčon]]
* '''Predsednica sveta stranke:''' [[Mirta Koželj]]

=== Izvršni svet ===
Sestavljajo ga: [[Robert Golob]], [[Urška Klakočar Zupančič]], [[Mirta Koželj]], [[Matej Arčon]] in Gregor Šubic.

=== Svet stranke ===
Sestavljajo ga:

* '''člani Izvršnega odbora''', 
* '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (do 20):'''  Mirta Koželj, Sanja Ajanović Hovnik, Damjan Dragman, Gregor Erbežnik, Jana Jerman, Mojca Kert, Jurij Kočar, Daška Levstik, Sandra Pahić, Simona Pirnat Skeledžija, Gorazd Plevnik, Maksimilijana Polak, Peter Premk, Andrej Ribič in Nataša Sax
* '''poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije in Evropskem Parlamentu:''' Janja Sluga in Jurij Lep
* '''člani Vlade republike Slovenije, izvoljeni na predlog stranke'''

== Seznam predsednikov ==

* [[Jure Leben]] ('''Z.DEJ'''); 8. maj 2021 – 26. januar 2022
* [[Robert Golob]] ('''Gibanje Svoboda'''); 26. januar 2022 – danes

== Vidnejši člani stranke ==

* [[Robert Golob]], predsednik stranke
* [[Urška Klakočar Zupančič]], pravnica, nekdanja sodnica, pisateljica in podpredsednica stranke
* [[Marta Kos]], veleposlanica, pisateljica, novinarka in podpredsednica stranke
* [[Matej Arčon]], generalni sekretar stranke
* [[Mirta Koželj]], predsednica sveta stranke
* [[Alenka Bratušek]], političarka, nekdanja ministrica in predsednica vlade
* [[Marjan Šarec]], komik, politik, nekdanji župan in predsednik vlade
* [[Dejan Zavec]], nekdanji boksar in kandidat za poslanca
* [[Borut Sajovic]], župan Tržiča
* [[Uroš Brežan]], župan Tolmina
* [[Bojan Čebela]], župan Borovnice
* [[Dimitrij Zadel]], nekdanji predsednik uprave Luke Koper
* [[Danijel Bešič Loredan]], ortoped in borec proti korupciji&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/znani-slovenski-zdravnik-razkril-kdo-od-politikov-ga-je-hotel-utisati-za-vsako-ceno/|title=Znani slovenski zdravnik razkril, kdo od politikov ga je hotel utišati za vsako ceno|date=17.1.2022|accessdate=5.4.2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Igor Papič]], elektroinženir, rektor [[Univerza v Ljubljani|UL]] 2017–2021
* [[Mojca Pašek Šetinc]], novinarka
* [[Alenka Sivka]], novinarka
* [[Mirjam Bon Klanjšček]], poslanka 2014–2018
* [[Janja Sluga]], poslanka 2014–danes
* [[Gašper Ovnik]], košarkar
* [[Darko Krajnc]], politik

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{Slovenske_politične_stranke}}

[[Kategorija:Gibanje Svoboda| ]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]]</text>
      <sha1>nugy8jnzdpl7r7mrwfu6jhxm2isjmyu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736497</id>
      <parentid>5736495</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:01:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vodstvo stranke */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33208" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| logo = Gibanje_Svoboda_logo.svg
| logo_size = 300px
| colorcode = #005DA4
| president = [[Robert Golob]]
| leader1_title    = Podpredsednik
| leader1_name     = [[Urška Klakočar Zupančič]]&lt;br&gt;[[Marta Kos]]&lt;br&gt;[[Matej Arčon]]
| leader2_title = Predsednik sveta stranke
| leader2_name = [[Mirta Koželj]]
| general_secretary = [[Tamara Kozlovič]]
| foundation = [[26. januar]] [[2022]]
| ideology = [[zelena politika]]&lt;br&gt;[[liberalizem]]&lt;br&gt;[[socialni liberalizem]]
| headquarters = Miklošičeva ulica 7, 1000 [[Ljubljana]]
| country = {{SLV}}
| founder = [[Robert Golob]]
| predecessor = [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]]
| position = [[Politična sredina|sredina]] do [[leva sredina]]
| colours = [[modra]]
| seats1 = {{Infobox political party/seats|41|90|hex=#005da4}}
| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats2 = {{Infobox political party/seats|2|8|hex=#005da4}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats3 = {{Infobox political party/seats|3|212|hex=#005da4}}
| seats3_title = [[Župan|Župani]]
| seats4 = {{Infobox political party/seats|0|2750|hex=#005da4}}
| seats4_title = Občinski svetniki
| website = {{URL|gibanjesvoboda.si}}
}}

'''Gibanje Svoboda''' (kratica '''GS''', skrajšano '''Svoboda''') je [[Politika Slovenije|slovenska]] [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot [[Politična sredina|sredinska]] do [[leva sredina|levosredinska]] in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma. Ustanovljena je bila 26. januarja 2022 kot naslednica Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ). Na januarskem kongresu je bil kot prvi predsednik nove stranke v nastanku izvoljen [[Robert Golob]], ki je stranki nadel novo identiteto ter ime Gibanje Svoboda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Z.Dej preimenovan v Gibanje Svoboda, za predsednika izvoljen Robert Golob|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-dej-preimenovan-v-gibanje-svoboda-za-predsednika-izvoljen-robert-golob/610134|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ta v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, zeleni prehod, ljudi, odprto družbo, zaupanje, spoštovanje, skupnost, kulturo dialoga ter odgovorno sodelovanje.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://gibanjesvoboda.si/program/|title=Program - Gibanje Svoboda|accessdate=5.4.2022}}&lt;/ref&gt;

Stranka je zmagala na prvih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]] po ustanovitvi, aprila 2022. Osvojili so 41 poslanskih mest, kar je rekord v zgodovini samostojne Slovenije.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Predsednik stranke [[Robert Golob]] je od predsednika republike je nato prejel mandat za sestavo [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]], ki je prisegla 1. junija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili novo vladno ekipo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-nova-vlada-janez-jansa/|website=N1|date=2022-06-01|accessdate=2022-06-08|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; K stranki sta se kmalu po volitvah pripojili tudi stranki [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], že pred tem pa je Golob vidnim članom stranke podelil položaje v svoji vladi.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda podprlo pripojitev LMŠ-ja in SAB-a, o kandidaturi Marte Kos še organi stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-podprlo-pripojitev-lms-ja-in-sab-a-o-kandidaturi-marte-kos-se-organi-stranke/632346|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Z.DEJ (2021–2022) ===
[[Slika:Stranka zelenih dejanja - logotip.png|sličica|147x147_pik|Logotip Z.DEJ]]
[[Jure Leben]], nekdanji [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]], je namen ustanovitve stranke napovedal januarja 2021 v oddaji [[Studio City]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Jure Leben napovedal novo zeleno stranko|url=https://www.domovina.je/jure-leben-napovedal-novo-zeleno-stranko/|website=Domovina|date=2021-01-11|accessdate=2021-01-23|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; Stranka je bila ustanovljena 8. maja 2021, za njenega prvega in zadnjega predsednika je bil izbran ustanovitelj stranke [[Jure Leben]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;  Stranka naj bi kot zelena z okoljskimi ukrepi iskala ravnovesje med industrijskim napredkom in ohranitvijo okolja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jure Leben, podpredsednik pa je postal Gregor Erbežnik. Vodstvo je volilo 119 delegatov.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Jure Leben: V politiki je čas za menjavo generacij|url=https://siol.net/novice/slovenija/jure-leben-v-politiki-je-cas-za-menjavo-generacij-551761|website=siol.net|accessdate=2021-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Stranka v sledečih mesecih ni beležila večje podpore v javnomnenjskih raziskavah.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-24}}&lt;/ref&gt; Januarja 2022 je Leben napovedal umik iz vrha stranke in politike, saj se bo posvetil zasebnemu življenju.

=== Nastanek Gibanja Svoboda (januar 2022) ===
24. januarja 2022 je [[Robert Golob]], takrat še predsednik uprave podjetja GEN-I, napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke v zatonu, preobrazbo le-te in preimenovanje v Gibanje Svoboda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Kongres je potekal 26. januarja 2022, za predsednika je bil izvoljen Robert Golob, za podpredsednico pa [[Urška Klakočar Zupančič]]. Predsednica sveta stranke je postala [[Mirta Koželj]]. generalni sekretar stranke pa [[Matej Arčon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Da bi se stranka obranila podtaknjenih članov in poskusov sovražnega prevzema stranke je bilo kot predpogoj za včlanitev v stranko določeno jamstvo dveh obstoječih članov stranke,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kakšne pogoje postavljajo stranke kandidatom za poslance|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pogoje-postavljajo-stranke-kandidatom-za-poslance/|website=N1|date=2022-02-28|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; z vsemi poslanskimi kandidati pa naj bi Golob predhodno opravil osebni razgovor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koga snubi Robert Golob|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koga-snubi-robert-golob/|website=N1|date=2022-03-08|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V stranko sta vstopila tudi nepovezana poslanca [[Janja Sluga]] (prej [[SMC]]) in [[Jurij Lep]] (prej [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Golob je po izvolitvi dejal, da so se pripravljeni povezovati s [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]] (kratica KUL), ki je njihov »naravni zaveznik«. 1. februarja se je odzval na skupni sestanek s strankami [[Koalicija ustavnega loka|KUL]].&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Golob po sestanku s KUL-om: Skupen cilj odhod aktualne vlade in spremembe v državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-sestanku-s-kul-om-skupen-cilj-odhod-aktualne-vlade-in-spremembe-v-drzavi/610789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

17. februarja sta se sestala predsednika strank Gibanje Svoboda in [[LIDE]]; voditelja strank sta se odločila, da njuni stranki ne bosta oblikovali skupne liste, a da ostaja možnost, da bo na kandidatni listi stranke Gibanje Svoboda nastopil kdo iz stranke Lide.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob in Zorčič na volitvah ne bosta sodelovala|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-stranka-lide.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|alt=Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022|sličica|270x270px|Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022]]
V soboto, 19. marca 2022 je potekala volilna konvencija stranke, na kateri je stranka predstavila svoj program za volitve ter kandidatno listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje svoboda bo predstavila svoj program|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2022-03-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Med njimi so tudi nekatera znana imena, in sicer nekdanji boksar [[Dejan Zavec]], novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek, župan Tržiča [[Borut Sajovic]], strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani [[Igor Papič]] ter ortoped [[Danijel Bešič Loredan]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V primeru Golobove zmage minister za zdravje Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-in-kandidate-za-volitve/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

=== Zmaga na volitvah (april 2022) ===
Svoboda se je na javnomnenjskih raziskavah na vrhu izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko, bližje volitvam pa je nekoliko povedla. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka zmagala s preko 34 % glasov in osvojili 41 poslanskih mest, kar je rekordno število poslancev ene stranke v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je Gibanje Svoboda postalo prva stranka, ki je osvojilo več kot 400.000 glasov.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}&lt;/ref&gt; Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}&lt;/ref&gt; Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=B. R., Al. Ma., M. Z.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

Ob konstituiranju državnega zbora, 13. maja 2022, je bila za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]] izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]]. Vodenje poslanske skupine Svoboda je prevzel predsednik stranke Robert Golob in se tudi udeležil posvetovanj pri [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku republike]] o kandidatih za mandatarja. 25. maja 2022 je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}&lt;/ref&gt; Vodenje poslanske skupine je ob tem prevzel [[Borut Sajovic]], za namestnici pa sta bili izbrani [[Tamara Kozlovič]] in [[Tereza Novak]].&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

=== Združitev s SAB in LMŠ (junij 2022) ===
Po dobljenih volitvah je predsednik vlade [[Robert Golob]] kot posledico sodelovanja s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] za ministra med drugim predlagal predsednika zunajparlamentarnih strank [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Nekaj dni kasneje so razglasili namero o združitvi levosredinskega prostora, s čimer bi se stranki [[Stranka Alenke Bratušek]] (SAB) in [[Lista Marjana Šarca]] (LMŠ) združili z Gibanjem Svoboda zaradi skupnih ciljev ter neuspeha razdrobljenih strank SAB in LMŠ na volitvah. Stranki sta ločeno pripojitev h Gibanju Svoboda izglasovali v mesecu juniju.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

28. junija 2022 je Marta Kos ob podpori stranke uradno napovedala kandidaturo za predsednico države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Istega dne so mediji sporočilo, da naj bi sodelavka za stike z javnostjo Gibanja Svoboda postala [[Vesna Vuković]], novinarka in soustanoviteljica portala [[Necenzurirano.si]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novinarka Necenzurirano bo tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/novinarka-necenzurirano-bo-tiskovna-predstavnica-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-08-09|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna Vuković zapušča necenzurirano.si, postala naj bi piarovka Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-vukovic-zapusca-necenzurirano-si-postala-naj-bi-piarovka-gibanja-svoboda/636786|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nekaj dni prej je ''Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine'', ki jo vodi [[Mojca Šetinc Pašek]], na mesto strokovnega sodelavca imenovala tudi [[Tomaž Modic|Tomaža Modica]], novinarja portala [[Necenzurirano.si]]. [[Slovenska demokratska stranka]] je zahtevala njegovo izločitev, saj se preiskava loteva tudi poslovanja na portalu [[Siol.net]], ki je v lasti [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenija]], ki je prav tako del problema, ki ga naslavlja preiskovalna komisija. SDS je dodal tudi, da je portal Necenzurirano.si, kjer je takrat deloval Modic, medij pod okriljem medijskega [[Tajkun|tajkuna]] [[Martin Odlazek|Martina Odlazka]], prav tako je v preteklosti prihajalo do finančnih povezav s podjetjem [[GEN-I]], katerega upravo je dolga leta vodil predsednik vlade [[Robert Golob]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SDS zahteva izločitev Modica. Šetinc Pašek: Gre za poskus diskreditacije preiskave.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-izlocitev-modica-setinc-pasek-gre-za-poskus-diskreditacije-preiskave/636646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da želi SDS že pred začetkom dela diskreditirati preiskovalno komisijo.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

11. julija 2022 je Golob sporočil, da na mestu [[Župan Ljubljane|župana Ljubljana]] v novem mandatu vidi tedanjega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Sam vidim župana Jankovića kot tistega, ki je najprimernejši, da nadaljuje še en mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sam-vidim-zupana-jankovica-kot-tistega-ki-je-najprimernejsi-da-nadaljuje-se-en-mandat/636949|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ideologija in stališča ==

=== Z.DEJ (2021–2022) ===
Stranka Z.DEJ je kot svoje vrednote navajala demokracijo, strpnost in spoštovanje. V uvodnem govoru je Jure Leben omenil zaprtje Kemisa, [[Eternit Slovenija|Eternita]], Termita, Ekosistemov, ureditev pitne vode v [[Anhovo|Anhovem]], zaprtje [[Premogovnik Velenje|premogovnika Velenje]], zaščito gozdov in razglasitev ekološke krize.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V politiko se s stranko Z.DEJ vrača Jure Leben: &quot;Dovolj je bilo besed, čas je za zelena dejanja&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-politiko-se-s-stranko-z-dej-vraca-jure-leben-dovolj-je-bilo-besed-cas-je-za-zelena-dejanja/579463|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Uvedli bi tudi davek na sladkane pijače in nereciklirano [[Plastika|plastiko]], trajnostne oblike prometa, decentralizacijo in razogljičenje Slovenije. Slovenija naj bi se bila po njegovih besedah zmožna uvrstiti med 20 globalno najkonkurenčnejših držav kriterija Svetovnega gospodarskega foruma.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Stranka je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o zakonu o vodah]] sodelovala na strani nasprotnikov spremembe zakona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov sprememb zakona o vodah|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-sprememb-zakona-o-vodah/586933|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Z.Dej: Odločanje se spušča na lokalni nivo, kjer investitorji lažje pritiskajo|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/z-dej-odlocanje-se-spusca-na-lokalni-nivo-kjer-investitorji-lazje-pritiskajo/586257|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=13. 12. 2021|website=Državna volilna komisija.}}&lt;/ref&gt; 

Kot socialne ukrepe stranka izpostavlja javno dostopno zdravstvo in povečanje števila delavcev, reformo izobraževalnega sistema in digitalizacijo šol.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leben se vrača v politiko: 'Dovolj je bilo besed, zavajanj in umetnih delitev'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/leben-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-bilo-besed-zavajanj-in-umetnih-delitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Gibanje Svoboda (2022–danes) ===
Ko je stranko prevzel Robert Golob, je svoje delovanje razširila iz primarno zelene agende na področje [[liberalizem|liberalizma]] ter [[socialni liberalizem|socialnega liberalizma]], tj. na položaj [[Politična sredina|sredine]] do [[leva sredina|leve sredine]].{{Navedi vir}} Obsežen program stranke z naslovom ''Zaslužimo si'' je bil objavljen marca 2022.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Še pred njegovo objavo se je Golob glede vojne v Ukrajini izrekel za splošno odprte meje za vse in odstranitev ograje na meji s Hrvaško, za posvečanje zagotavljanju obnovljivih virov energije, približevanju [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] ter za ponovno vzpostavitev pravne države.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|title=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|date=2022-03-01|accessdate=2022-03-01|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

Program ''Zaslužimo si'' je bil predstavljen na volilni konvenciji marca 2022 v Ljubljani. Glavni stebri programa so zeleni preboj, moderna [[socialna država]] ter svobodna in odprta družba. Med prioritetnimi področji program naslavlja izzive na področju zelenih politik, [[Gospodarstvo Slovenije|gospodarstva]] in [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstva]]. V programu je pomemben del namenjen tudi okrepitvi institutov pravne države, ter povrnitve zaupanja vanjo. Program obljublja bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije, cenovno dostopno energijo in zmanjšanje odvisnosti od zemeljskega plina ter sistemski pristop do rešitev krožnega gospodarstva, na ta način naj bi Slovenija dosegla varno energetsko prihodnost in opustila rabo fosilnih goriv. V sklopu podjetništva program naslavlja tudi razvoj tehnoloških parkov za preprost začetek podjetniškega delovanja, večjo privlačnost vlaganj v razvoj digitalnih in zelenih zagonskih podjetij, spodbuja naložbe v tehnologije prihodnosti in naslavlja sofinanciranje ciljno usmerjenih programov zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega [[Ogljični odtis|ogljičnega odtisa]]. Na področju zdravstva program predvideva kratkoročno rešitev v obliki interventnega zakona, v okviru tega pa takojšnje skrajšanje čakalnih dob, debirokratizacijo in digitalizacijo zdravstvenih storitev, nadzor nad plačili javnih storitev, nadalje pa program obljublja dolgoročno rešitev v obliki sodobnega zakona o zdravstvenem sistemu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda s programom za zeleni preboj, moderno socialno državo ter svobodno in odprto družbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-s-programom-za-zeleni-preboj-moderno-socialno-drzavo-ter-svobodno-in-odprto-druzbo/616324|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Državnozborske volitve ==
&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:250 height:200
PlotArea   = width:150 height:170 left:50 bottom:20
AlignBars  = justify

DateFormat = yyyy
Period     = from:0 till:50
TimeAxis   = orientation:vertical
ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0

PlotData=
  bar:Sedežev color:blue width:30   mark:(line,white) align:left fontsize:S
  bar:2022 color:blue from:start till:41 text:41
&lt;/timeline&gt;

=== Volitve v državni zbor 2022 ===
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}}

Stranka se je prvič udeležila državnozborskih volitev aprila 2022. Raziskave javnega mnenja so napovedovale stranki boj za prvo mesto s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko Demokratsko stranko.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preobrat na vrhu: Svobodnjaki prvič prehiteli SDS|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/preobrat-na-vrhu-svoboda-prvic-prehitela-sds-577459|website=siol.net|accessdate=2022-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anketa: teden dni pred volitvami kaže na zmago Goloba, parlamentarni prag bi prestopilo osem strank|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/anketa-teden-dni-pred-volitvami-kaze-na-zmago-goloba-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-osem-strank-959942|website=Revija Reporter|accessdate=2022-04-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/gibanje-svoboda-vodi-a-na-volitvah-mogoca-presenec|title=Gibanje Svoboda vodi, a na volitvah mogoča presenečenja|date=09.4.2022|accessdate=17.4.2022|website=Primorske novice}}&lt;/ref&gt;

Na volitvah v nedeljo, 24.4.2022 je stranka zmagala s 34,53% glasov, s čimer je dobila 41 od 88 mandatov v parlamentu, ter možnost tvorbe koalicije s partnericama [[Socialni Demokrati|SD]] s 7 mandati, ter [[Levica|Levico]] s 5 mandati. Dosežen je bil cilj premagati drugouvrščeno [[SDS]], ki je dobila 23,52% glasov.

=== Konstituiranje državnega zbora ===
[[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] se je konstituiral 13. maja 2022. Za predsednico [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je bila izvoljena podpredsednica stranke Gibanje svoboda [[Urška Klakočar Zupančič]].

=== Poslanska skupina ===
''Glej stran: [[Poslanska skupina Svoboda]]''

== Kontroverze ==

=== Podpora Zorana Jankovića ===
Na predvolilnem kongresu Gibanja Svoboda je delegate kot častni gost pozdravil in nagovoril tudi župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] [[Zoran Janković]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=N1 SOOČENJE: Se Golobovi zaradi afere farmacevtka distancirajo od Jankovića?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ali-se-gibanje-svoboda-zaradi-afere-farmacevtka-distancira-od-jankovica/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Dogodek je potekal v dneh, ko je v javnost prišlo policijski zapisnik izjave farmacevtke, ki je bila domnevna žrtev spolnega nasilja, ko je Janković njeno službo pogojeval s spolnimi uslugami. V Gibanju Svoboda so se odzvali, da je bil Zoran Janković povabljen župan mesta Ljubljana, kjer je potekal kongres.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Robert Golob je bil sicer tudi med podpredsedniki Jankovićeve stranke [[Pozitivna Slovenija]]. Zoran Janković je kasneje Golobu izrazil tudi podporo na volitvah in mu javno čestital po zmagi.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Kdo vse je bil na Golobovem nedeljskem plesu v Cvetličarni - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8999372/(FOTO)-Kdo-vse-je-bil-na-Golobovem-nedeljskem-plesu-v-Cvetlicarni|website=www.finance.si|accessdate=2022-05-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda čestital tudi ljubljanski župan|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/gibanju-svoboda-cestital-tudi-ljubljanski-zupan/|website=Metropolitan.si|date=2022-04-24|accessdate=2022-05-03|language=en}}&lt;/ref&gt; Napovedal je tudi, da bo Golob vlado vodil dva mandata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.dnevnik.si/1042987871|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.sta.si/3029984/ljubljanski-zupan-zoran-jankovic-za-goloba-napovedal-da-bo-vladal-dva-mandata|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-03}}&lt;/ref&gt; Na zabavi ob zmagi Gibanja Svoboda sta bila opažena tudi Jankovićev sin [[Jure Janković]] in nekdanji poslanec [[Ciril Pucko]].&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ciril Pucko na zabavi Gibanja Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/ciril-pucko-na-zabavi-gibanja-svoboda-578106|website=siol.net|accessdate=2022-05-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Organi stranke ==
[[Slika:Dr Robert Golob Predsednik Gibanja Svoboda foto Barbara Jakse Jersic IMG 2606.jpg|alt=Robert Golob, predsednik stranke|sličica|232x232px|Robert Golob, predsednik stranke]]

=== Vodstvo stranke ===

* '''Predsednik:''' [[Robert Golob]]
* '''Podpredsednici:''' [[Urška Klakočar Zupančič]], [[Marta Kos]] in [[Matej Arčon]]
* '''Generalni sekretar:''' [[Tamara Kozlovič]]
* '''Predsednica sveta stranke:''' [[Mirta Koželj]]

=== Izvršni svet ===
Sestavljajo ga: [[Robert Golob]], [[Urška Klakočar Zupančič]], [[Mirta Koželj]], [[Matej Arčon]] in Gregor Šubic.

=== Svet stranke ===
Sestavljajo ga:

* '''člani Izvršnega odbora''', 
* '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (do 20):'''  Mirta Koželj, Sanja Ajanović Hovnik, Damjan Dragman, Gregor Erbežnik, Jana Jerman, Mojca Kert, Jurij Kočar, Daška Levstik, Sandra Pahić, Simona Pirnat Skeledžija, Gorazd Plevnik, Maksimilijana Polak, Peter Premk, Andrej Ribič in Nataša Sax
* '''poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije in Evropskem Parlamentu:''' Janja Sluga in Jurij Lep
* '''člani Vlade republike Slovenije, izvoljeni na predlog stranke'''

== Seznam predsednikov ==

* [[Jure Leben]] ('''Z.DEJ'''); 8. maj 2021 – 26. januar 2022
* [[Robert Golob]] ('''Gibanje Svoboda'''); 26. januar 2022 – danes

== Vidnejši člani stranke ==

* [[Robert Golob]], predsednik stranke
* [[Urška Klakočar Zupančič]], pravnica, nekdanja sodnica, pisateljica in podpredsednica stranke
* [[Marta Kos]], veleposlanica, pisateljica, novinarka in podpredsednica stranke
* [[Matej Arčon]], generalni sekretar stranke
* [[Mirta Koželj]], predsednica sveta stranke
* [[Alenka Bratušek]], političarka, nekdanja ministrica in predsednica vlade
* [[Marjan Šarec]], komik, politik, nekdanji župan in predsednik vlade
* [[Dejan Zavec]], nekdanji boksar in kandidat za poslanca
* [[Borut Sajovic]], župan Tržiča
* [[Uroš Brežan]], župan Tolmina
* [[Bojan Čebela]], župan Borovnice
* [[Dimitrij Zadel]], nekdanji predsednik uprave Luke Koper
* [[Danijel Bešič Loredan]], ortoped in borec proti korupciji&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/znani-slovenski-zdravnik-razkril-kdo-od-politikov-ga-je-hotel-utisati-za-vsako-ceno/|title=Znani slovenski zdravnik razkril, kdo od politikov ga je hotel utišati za vsako ceno|date=17.1.2022|accessdate=5.4.2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Igor Papič]], elektroinženir, rektor [[Univerza v Ljubljani|UL]] 2017–2021
* [[Mojca Pašek Šetinc]], novinarka
* [[Alenka Sivka]], novinarka
* [[Mirjam Bon Klanjšček]], poslanka 2014–2018
* [[Janja Sluga]], poslanka 2014–danes
* [[Gašper Ovnik]], košarkar
* [[Darko Krajnc]], politik

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{Slovenske_politične_stranke}}

[[Kategorija:Gibanje Svoboda| ]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]]</text>
      <sha1>5aw8w1vwe191ioptagb26iudqx1jgqt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Radek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>500964</id>
    <revision>
      <id>5736118</id>
      <parentid>5736015</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:18:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4734" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik}}
&lt;!-- Urejajte pod to vrstico --&gt;
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles  = &lt;div&gt;
1943&lt;br /&gt;[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &amp;ndash; [[Operacija Achse]] &amp;ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &amp;ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &amp;ndash; [[Operacija Hrast]] &amp;ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &amp;ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &amp;ndash; [[Linija Volturno]] &amp;ndash; [[Linija Barbara]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Barija]] &amp;ndash; [[Linija Bernhardt]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &amp;ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&amp;ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]]  &amp;ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &amp;ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &amp;ndash; [[Linija Gustav]]
----
1944&lt;br /&gt;[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &amp;ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &amp;ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &amp;ndash; [[Linija Albert]] &amp;ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &amp;ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &amp;ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &amp;ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &amp;ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &amp;ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &amp;ndash; [[Gotska linija]] &amp;ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945&lt;br /&gt;[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &amp;ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &amp;ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &amp;ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &amp;ndash; [[Predaja v Caserti]] &amp;ndash; [[Tržaška operacija]] &amp;ndash; [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi&lt;br /&gt;[[Italijansko odporniško gibanje]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Italije]] &amp;ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &amp;ndash; [[Italijanska socialna republika]]
|}}&lt;noinclude&gt;
&lt;/noinclude&gt;
-----------------------------------------------
----------------------------------------------------------
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Zavezniška invazija na Italijo
| place             = [[Apeninski polotok]]
| image             = Invasionofitaly1943.jpg
| caption           = Zemljevid poteka invazije 
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Zmaga Zaveznikov
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;Sobojevniki:&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]
| casualties1       = Med 203.000&lt;ref&gt;Zuehlke, stran 137&lt;/ref&gt; in 376.637&lt;ref&gt;Liddel Hart, stran 627&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Med 8000 in 8911 letal + 3377 oklepnikov&lt;ref&gt;Zaloga, stran 44&lt;/ref&gt;
| casualties2       = Med 335.000&lt;ref&gt;Axelrod, stran 208&lt;/ref&gt; in 1.793.570&lt;ref&gt;Marshall, stran202&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Okoli 4.500 letal&lt;ref&gt;Jackson, stran 400&lt;/ref&gt;
| casualties3       = '''Civilne žrtve in izgube'''&lt;br /&gt;Med 87.000&lt;ref&gt;Baldoli Knapp, stran 262&lt;/ref&gt; in 152.940&lt;ref&gt;Marshall, stran 202&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Popolno uničenje industrij in infrastruktur&lt;br /&gt;+Neizračunljive poškodbe umetnostnih objektov
| partof            = druge svetovne vojne
}}</text>
      <sha1>euyseyo1myfcooh4fc1kzmcvtmdjb8n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736125</id>
      <parentid>5736118</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:00:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8154" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik}}
&lt;!-- Urejajte pod to vrstico --&gt;
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles  = &lt;div&gt;
1943&lt;br /&gt;[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &amp;ndash; [[Operacija Achse]] &amp;ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &amp;ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &amp;ndash; [[Operacija Hrast]] &amp;ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &amp;ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &amp;ndash; [[Linija Volturno]] &amp;ndash; [[Linija Barbara]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Barija]] &amp;ndash; [[Linija Bernhardt]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &amp;ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&amp;ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]]  &amp;ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &amp;ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &amp;ndash; [[Linija Gustav]]
----
1944&lt;br /&gt;[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &amp;ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &amp;ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &amp;ndash; [[Linija Albert]] &amp;ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &amp;ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &amp;ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &amp;ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &amp;ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &amp;ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &amp;ndash; [[Gotska linija]] &amp;ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945&lt;br /&gt;[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &amp;ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &amp;ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &amp;ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &amp;ndash; [[Predaja v Caserti]] &amp;ndash; [[Tržaška operacija]] &amp;ndash; [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi&lt;br /&gt;[[Italijansko odporniško gibanje]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Italije]] &amp;ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &amp;ndash; [[Italijanska socialna republika]]
|}}&lt;noinclude&gt;
&lt;/noinclude&gt;
-----------------------------------------------
----------------------------------------------------------
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Zavezniška invazija na Italijo
| place             = [[Apeninski polotok]]
| image             = Invasionofitaly1943.jpg
| caption           = Zemljevid poteka invazije 
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Zmaga Zaveznikov
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;Sobojevniki:&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]
| casualties1       = Med 203.000&lt;ref&gt;Zuehlke, stran 137&lt;/ref&gt; in 376.637&lt;ref&gt;Liddel Hart, stran 627&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Med 8000 in 8911 letal + 3377 oklepnikov&lt;ref&gt;Zaloga, stran 44&lt;/ref&gt;
| casualties2       = Med 335.000&lt;ref&gt;Axelrod, stran 208&lt;/ref&gt; in 1.793.570&lt;ref&gt;Marshall, stran202&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Okoli 4.500 letal&lt;ref&gt;Jackson, stran 400&lt;/ref&gt;
| casualties3       = '''Civilne žrtve in izgube'''&lt;br /&gt;Med 87.000&lt;ref&gt;Baldoli Knapp, stran 262&lt;/ref&gt; in 152.940&lt;ref&gt;Marshall, stran 202&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Popolno uničenje industrij in infrastruktur&lt;br /&gt;+Neizračunljive poškodbe umetnostnih objektov
| partof            = druge svetovne vojne
}}
------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------
* {{navedi knjigo |last= Atkinson |first= Rick |title= Il giorno della battaglia |year=2008 |publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-58396-7 }}
* {{navedi knjigo |last= Axelrod |first= Alan |title= Real History Of World War II: A New Look at the Past |year= 2008|publisher= |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last1= Baldoli |first1=  Claudia |last2 = Knapp |first2= Andrew|title= Forgotten Blitzes: France and Italy Under Allied Air Attack 1940-1945|year= 2012|publisher= |location= Bloomsbury |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Blumenson |first= Martin  |title= United States Army in World War 2, Mediterranean Theater of Operations, Salerno to Cassino |year=1969|publisher= Defense Department Army, Government Printing Office |location= Washington D.C.}}
* {{navedi knjigo |last= d'Este |first= Carlo |title= Decisione fatale: Anzio e la battaglia per Roma |year= 1991|publisher= Harper |location= New York |isbn=0-06-015890-5 }}
* {{navedi knjigo |last1= Jackson |first1= W.G.F|last2= Gleave |first2=  T.P. |title= Storia della seconda guerra mondiale - Il Mediterraneo e il Medio Oriente Volume VI: Parte III – novembre 1944 - maggio 1945, |year1988= |publisher= Naval &amp; Military Press |location= Uckfield |isbn=1-84574-072-6 }}
* {{navedi knjigo |last= Keegan |first= John |title=  |year=2005 |publisher=Penguin Books |location= |isbn=0143035738 }}
* {{navedi knjigo |last1= Lamson |first1=  Roy |last2= Conn |first2= Stetson |title= Anzio Beachhead (22 gennaio-25 maggio 1944), |year= 1948|publisher= Centro di storia militare dell'esercito americano. American Forces in Action Series |location= Washington |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H.  |title= Storia militare della seconda guerra mondiale. |year=2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-42151-1 }}
* {{navedi knjigo |last= Marshall |first= George C |title= Rapporti biennali del Capo di Stato Maggiore dell'Esercito degli Stati Uniti al Segretario della Guerra : 1 luglio 1939-30 giugno 1945|year=1996 |publisher= Centro di storia militare |location= Washington, DC |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45|year= 1993|publisher= Longanesi |location= Milano |isbn=978-88-304-1154-8 }}
* {{navedi knjigo |last= Overy |first= Richard |title= Der Bombenkrieg. Europa 1939-1945|year= 2014|publisher= Rowohlt |location=Hamburg |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Peli |first= Santo |title= La Resistenza in Italia |year=2004 |publisher= Einaudi |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Petacco |first= Arrigo |title= La nostra guerra 1940-1945 |year=1995 |publisher=Mondadori |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Strazza |first= Michele |title= Senza via di scampo - Gli stupri nelle guerre mondiali  |year= 2010|publisher= Consiglio Regionale della Basilicata |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Zaloga |first= Steve |title= Unità corazzate statunitensi nelle campagne nordafricane e italiane 1942-45|year=2006 |publisher= Falco pescatore |location= |isbn= 978-1-84176-966-0 }}
* {{navedi knjigo |last= Zuehlke |first= Mark |title= Ortona Street Fight |year= 2011|publisher= Raven Books |location=Victoria (Columbia Britannica) |isbn=978-1-55469-398-6 }}</text>
      <sha1>885kkfm9v0x7k9lchil8kjnf11bza91</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736361</id>
      <parentid>5736125</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T06:16:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4875" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik}}
&lt;!-- Urejajte pod to vrstico --&gt;
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles  = &lt;div&gt;
1943&lt;br /&gt;[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &amp;ndash; [[Operacija Achse]] &amp;ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &amp;ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &amp;ndash; [[Operacija Hrast]] &amp;ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &amp;ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &amp;ndash; [[Linija Volturno]] &amp;ndash; [[Linija Barbara]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Barija]] &amp;ndash; [[Linija Bernhardt]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &amp;ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&amp;ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]]  &amp;ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &amp;ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &amp;ndash; [[Linija Gustav]]
----
1944&lt;br /&gt;[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &amp;ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &amp;ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &amp;ndash; [[Linija Albert]] &amp;ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &amp;ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &amp;ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &amp;ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &amp;ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &amp;ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &amp;ndash; [[Gotska linija]] &amp;ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945&lt;br /&gt;[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &amp;ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &amp;ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &amp;ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &amp;ndash; [[Predaja v Caserti]] &amp;ndash; [[Tržaška operacija]] &amp;ndash; [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi&lt;br /&gt;[[Italijansko odporniško gibanje]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Italije]] &amp;ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &amp;ndash; [[Italijanska socialna republika]]
|}}&lt;noinclude&gt;
&lt;/noinclude&gt;
-----------------------------------------------
----------------------------------------------------------
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Zavezniška invazija na Italijo
| place             = [[Apeninski polotok]]
| image             = Invasionofitaly1943.jpg
| caption           = Zemljevid poteka invazije 
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Zmaga Zaveznikov
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;Sobojevniki:&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]
| casualties1       = Med 203.000&lt;ref&gt;Zuehlke, stran 137&lt;/ref&gt; in 376.637&lt;ref&gt;Liddel Hart, stran 627&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Med 8000 in 8911 letal + 3377 oklepnikov&lt;ref&gt;Zaloga, stran 44&lt;/ref&gt;
| casualties2       = Med 335.000&lt;ref&gt;Axelrod, stran 208&lt;/ref&gt; in 1.793.570&lt;ref&gt;Marshall, stran202&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Okoli 4.500 letal&lt;ref&gt;Jackson, stran 400&lt;/ref&gt;
| casualties3       = '''Civilne žrtve in izgube'''&lt;br /&gt;Med 87.000&lt;ref&gt;Baldoli Knapp, stran 262&lt;/ref&gt; in 152.940&lt;ref&gt;Marshall, stran 202&lt;/ref&gt; žrtev&lt;br /&gt;+Popolno uničenje industrij in infrastruktur&lt;br /&gt;+Neizračunljive poškodbe umetnostnih objektov
| partof            = druge svetovne vojne
}}
------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------</text>
      <sha1>oi3q95x1htlsh4ajzbrx7jn5urq4eg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>The best of Ceca (turneja)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>501627</id>
    <revision>
      <id>5736113</id>
      <parentid>5732458</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:07:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Darkopet</username>
        <id>88858</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam koncertov */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28074" xml:space="preserve">[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. 

Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt; To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. 

Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. 

==Seznam koncertov==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:130px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:180px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:160px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:240px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:200px;&quot;| Štev. obiskovalcev
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|15. maj 2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150*&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. junij 2021
|[[Slatina]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300*&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. julij 2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina 
|20.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. julij 2021
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. julij 2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. avgust 2021
|[[Smederevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|8. avgust 2021
|[[Svrljig]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. avgust 2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion Podina 
|4.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. avgust 2021
|[[Ohrid]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Egoist bar (na prostem)
|2.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. avgust 2021
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|23. avgust 2021
|[[Leskovac]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|28. avgust 2021
|[[Slivnica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. september 2021
|[[Nikšić]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. september 2021
|[[Kikinda]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&amp;page=fb_vesti&amp;id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. november 2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. november 2021
|[[Norrköping]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. december 2021
|[[Podgorica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. februar 2022
|[[Sofija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. februar 2022
|[[Zürich]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]*
|Restavracija Volkshaus*
|200+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. februar 2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. marec 2022
|[[Zurich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|
# april 2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. april 2022
|[[Velenje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. april 2022
|[[Paraćin]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. april 2022
|[[London]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair* 
|200&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. maj 2022
|[[Essen]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. junij 2022
|[[Probištip]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. junij 2022
|[[Varna]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. julij 2022
|[[Jahorina]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. julij 2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel 
|15.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. julij 2022
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. julij 2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Trg oslobođenja
|20.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. julij 2022
|[[Trebinje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|10.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|
# avgust 2022
|[[Ohrid]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|1.500 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. avgust 2022
|[[Loznica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Koncert na prostem 
|7.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. avgust 2022
|Slanchev Bryag
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Sunny Beach
|1.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. avgust 2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|10.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. september 2022
|[[Kranj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|Parkirišče pred Planetom Kranj
|{{n/a}}
|-
|8. oktober 2022
|[[Linz]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15. oktober 2022
|[[Augsburg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5. november 2022
|[[Dunaj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12. november 2022
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26. november 2022
|[[Hamburg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17. december 2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8. avgust 2023
|[[Teslić]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Konoba Kastel 
|{{n/a}}
|-
|}
&lt;small&gt;*Opomba: VIP koncert&lt;/small&gt;

==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:130px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:180px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:160px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:240px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:300px;&quot;| Vzrok odpovedi
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|21. avgust 2021
|[[Probištip]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|31. december 2021
|[[Tivat]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. februar 2022
|[[Ptuj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. julij 2022
|[[Strumica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Avatar club
|Okužba s koronavirusom &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. avgust 2022
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|Tridnevno žalovanje v Črni gori &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevnik.si/1042994851 |title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote=&quot;Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno&quot;.
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;}}

* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;

==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&amp;t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;

Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;

==Kontroverznosti==

Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. 

*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za &quot;provokacijo&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;  

*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

==Ostale informacije==

*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''

==Sklici==

{{sklici|3}}

{{Svetlana Ražnatović}}

[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]</text>
      <sha1>90tqtmvzza58fpithsiykuasaw5yznq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>503146</id>
    <revision>
      <id>5736387</id>
      <parentid>5720606</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:04:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Purgarjeva izjava o Adolfu Hitlerju */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37530" xml:space="preserve">'''Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot''' je slovenska [[nevladna organizacija]], ustanovljeno marca 2019,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Status nevladne organizacije tudi društvu, povezanemu z Rumenimi jopiči?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60c1f9b705a2b/status-nevladne-organizacije-v-interesu-katere-javnosti|website=Svet24.si|accessdate=2021-06-11|language=sl|date=10. junij 2021|last=Katalenić|first=Antun}}&lt;/ref&gt; ki jo vodi Urban Purgar.

Društvo kot svoje poslanstvo navaja »širjenje pomena tradicionalnih vrednot in kulturne dediščine Slovencev; ustvarjanje, organiziranje in prirejanje javnih predavanj in multimedijskih predstavitev na tematiko kulturne dediščine Slovencev«. Društvo je izdajatelj spletnega portala [[Nacionalna tiskovna agencija]] in avtor knjig slovenskega identitarnega gibanja, ukvarja pa se tudi s pripravo predavanj in delavnic. V okviru Društva deluje tudi slovenska etnonacionalistična in belska nacionalistična organizacija Tradicija proti tiraniji.

Društvo je povezano s slovensko desničarsko skupino [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Društvo je bilo v javnosti deležno kritik zaradi razširjanja skrajno desnih idej in vsebin ter zaradi povezav s skrajno desnimi skupinami in gibanji.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=S kakšnimi argumenti je ministrstvo domnevnim podpornikom rumenih jopičev podelilo status nevladnikov? Cnvos jih medse ne želi sprejeti|url=https://www.vecer.com/slovenija/ministrstvo-domnevnim-podpornikom-rumenih-jopicev-podelilo-status-nvo-mreza-nevladnikov-jih-medse-ne-zeli-sprejeti-10247065|website=vecer.com|date=2021-07-07|accessdate=2021-07-23|language=sl-si|last=Simič|first=Matej}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Več osrednjih članov Društva je bilo identificiranih kot privržencev gibanja [[Skrajna desnica v Sloveniji#Generation Identity Slovenija|Generacija identitete]] in/ali [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumenih jopičev]] in/ali [[Skrajna desnica v Sloveniji#Neonacizem in neonacistične skupine|neonacizma]].

== Pregled ==

=== Dejavnost ===
Društvo je izdajatelj spletnega portala [[Nacionalna tiskovna agencija]] in si pripisuje avtorstvo knjig slovenskega identitarnega gibanja ''Manifest za domovino&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Domoljubni interesi|url=https://www.mladina.si/208776/domoljubni-interesi/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23|date=2. julij 2021|last=Weiss|first=Monika}}&lt;/ref&gt;'' in ''Evropa narodov'' (pri čemer ni jasno, ali je društvo istovetno s slovensko vejo gibanja [[Skrajna desnica v Sloveniji#Generation Identity Slovenija|Generacija identiteta]], saj je bilo društvo ustanovljeno leta 2019, prva od knjig pa je izšla že leta 2018, hkrati pa je kot avtor knjig navedeno zgolj gibanje Generacija identiteta).&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;

Društvo naj bi v prihodnosti izdalo še več knjig in pripravljalo delavnice.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Purgar je navedel, da društvo izvaja tudi »[...] predavanja in delavnice o pomenu kulturne identitete Slovenije in o zgodovini Slovenije, se pravi o pravi zgodovini Slovenije. Vodimo te vodene oglede po Sloveniji, znamenitosti slovenske si pogledamo ob programu, spet zgodovinskem, kjer razlagamo pravo zgodovino, ne to židovsko, oziroma našo še z vidikom komunizma«.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom|url=https://www.youtube.com/watch?v=Kzux4on0cN4|accessdate=2021-06-12|language=sl-SI|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=10. junij 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; Purgar je tudi napovedal, da bo Društvo leta 2021 ali najkasneje leta 2022 izdalo zgodovinsko revizionistično knjigo, katere namen bo služiti kot &quot;protiutež uradni [judovski] zgodovini&quot; in predstaviti resnično zgodovino Adolfa Hitlerja.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler|url=https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q|accessdate=2021-08-09|language=sl-SI|at=1:43:05-1:44:25|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=7. avgust 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt;

==== Tradicija proti tiraniji ====
Tradicija proti tiraniji je [[Politična desnica|desničarska]] [[Etnonacionalizem|etnonacionalistična]] in [[Belski nacionalizem|belska]] [[Rasni nacionalizem|rasna nacionalistična]] metapolitična organizacija,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki deluje v okviru društva.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Organizacija se po lastnih navedbah zavzema za »ohranitev naše rasne in kulturne identitete«, »spodbujanje rasne in nacionalne zavesti« in »ohranitev biološke integritete naše rase«. Organizacija po lastnih navedban deluje »v sklopu idej evropskega nacionalizma in identitarne desnice« in poskuša »razbiti liberalno in levičarsko kulturno hegemonijo«.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=TRADICIJA PROTI TIRANIJI – O NAS|url=https://tradicijaprotitiraniji.org/o-nas/|website=TRADICIJA PROTI TIRANIJI|date=2020-03-22|accessdate=2021-08-02}}&lt;/ref&gt; Po navedbah [[Mladina (revija)|Mladine]] organizacija na svoji spletni strani promovira rasistične in neonacistične ideje. Organizacija ob objavi slik privržencev obraze prikriva oz. zamegljuje.&lt;ref name=&quot;:142&quot; /&gt;

Tradicija proti tiraniji kot svojo dejavnost izpostavlja metapolitični kulturni boj proti zunanjim in notranjim sovražnikom (predvsem levičarstvu in liberalizmu), ki ga vrši prek zapisov in publikacij, javnega diskurza, razobešanja transparentov in razširjanja nalepk. Organizacija se z namenom promocije mozaika interesov evropskih nacionalizmov in skupnih interesov belske rase (ter »biološke integritete« belske rase) prav tako zavzema za povezovanje z »rasno osveščenimi nacionalisti in identitarnimi aktivisti iz vseh evropskih dežel«. Organizacija se zavzema za vzpostavljanje oz. ohranjanje rasno homogenih družb. Organizacija prav tako z namenom utrjevanja svojih idej med somišljeniki in ustvarjanja metapolitične skupnosti organizira druženja, razprave in izlete. Organizacija izpostavlja tudi pomen ohranjanja naravnega bogastva. Organizacija o svojih idejah in dejavnostih javnost obvešča prek lastne spletne strani. Organizacija izpostavlja, da pri zagovarjanju svojih idej ne želi spodbujati nasilja in da cilj ni širjenje sovraštva.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Tradicija proti tiraniji je organizirala obisk Kočevskega roga, ki so se ga poleg Purgarja udeležili tudi eden izmed ustanoviteljev Društva ter en kolumnist NTA. Ob objavi fotografij obiska so obraze udeležencev na slikah zameglili. Purgar je med obiskom pred spominsko ploščo v Kočevskem rogu na eni od fotografij obiska poziral ob izkazovanju nacističnega pozdrava.&lt;ref name=&quot;:142&quot; /&gt;

Prispevke, ki jih pripravlja Tradicija proti tiraniji, poobjavlja [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja za niz &quot;tradicijaprotitiraniji&quot;|url=https://nacionalnata.si/?s=tradicijaprotitiraniji|accessdate=2021-09-02|language=sl-SI|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream  |website=Bellingcat}}&lt;/ref&gt;

=== Vodstvo ===
Društvo vodi Urban Purgar, ki velja za vidnega pripadnika [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumenih jopičev]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; oz. voditelja [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumenih jopičev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kontroverzni Purgar ni več na čelu Društva za promocijo tradicionalnih vrednot|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61399d8c003dc/rumeni-jopic-ki-misli-da-je-hitler-heroj-izstopil-iz-drustva-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-07-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po poročanju [[Mladina (revija)|Mladine]] je Purgar simpatizer neonacizma;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Purgar se je leta 2022 v majici z napisom neonacistične skupine [[Skrajna desnica v Sloveniji#Blood &amp; Honour|Blood &amp; Honour]] udeležil javnega shoda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na shodu 'Za otroke gre' tudi podporniki neonacističnih skupin|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-shodu-za-otroke-gre-tudi-podporniki-neonacisticnih-skupin.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-16}}&lt;/ref&gt;

Društvo ima tri ustanovitelje. Dva od ustanoviteljev sta osrednja člana slovenske izpostave gibanja Generacija identitete (eden ustanovitelj gibanja, drugi pa eden izmed voditeljev gibanja). Eden od njiju je po poročanju [[Mladina (revija)|Mladine]] prav tako simpatizer neonacizma.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Naslov sedeža in poštni nabiralnik si društvo deli s še enim vidnim pripadnikom Rumenih jopičev (ki je sicer znan kot javni govorec Rumenih jopičev in kot nekdanji vodja skupine [[Skrajna desnica v Sloveniji#Tukaj je Slovenija|Tukaj je Slovenija]]) ter njegovimi podjetji.&lt;ref name=&quot;:142&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}&lt;/ref&gt; Omenjeno osebo več virov označuje za simpatizerja neonacizma.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neonacisti med rumenimi jopiči|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/neonacisti-med-rumenimi-jopici-790471|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-23|language=sl|date=1. julij 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Blood &amp; Honour Slovenija v rumenih jopičih|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/blood-honour-slovenija-v-rumenih-jopicih|website=Oštro|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|date=3. julij 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: 'domoljubi', ki so v resnici neonacisti?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rumeni-jopici.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-23|date=1. julij 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Podelitev statusa NVO v javnem interesu na področju kulture ===
Maja 2021 je društvu ministrstvo za kulturo podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture.{{Efn |Splošna merila za dodelitev statusa določajo, da mora biti društvo na področju delovanja splošno koristno in družbena korist dejavnosti presega interese ustanoviteljev oz. članov. Društvo mora prav tako aktivnosti na relevantnem področju izvajati že vsaj 2 leti, izdelati pa mora tudi najmanj 2-letni program za nadaljnje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu. Pridobitev statusa društvom nudi prednosti pri pridobivanju proračunskih sredstev in druge ugodnosti in pravice (vključno z donacijami do 1 % dohodnine društvu,''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;'' opravičilo plačevanja upravnih taks, pravico rabe naziva »nevladna organizacija v javnem interesu«, pravico do brezplačne pravne pomoči v sporih v vzezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu ali uveljavljanjem poslanstva društva, brezplačna uporaba državnih ali občinskih nepremičnin za izvajanje dejavnosti ali oddaja takšnih nepremičnin v najem društvu za izvajanje dejavnosti v javnem interesu, višje kvote občasnega ali začasnega dela upokojencev, pravica prirejanja potovanj in izletov brez posebne licence, in pa upravičenost do prejemanja prispevkov osumljencev pri odlogu kaznivega dejanja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spletni vodiči|url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/spletni-vodici/korak/352/346/349/|website=www.cnvos.si|accessdate=2021-08-02|first=Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij|last=CNVOS}}&lt;/ref&gt;).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;}}&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Je poveličevanje Hitlerja v javnem interesu?|url=https://www.dnevnik.si/1042970432|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-04|date=3. avgust 2021|last=Lebinger|first=Anže}}&lt;/ref&gt; Zakon o društvih prepoveduje ustanavljanje društev, ki spodbujajo narodno, rasno, versko ali drugo neenakopravnost, nestrpnost ali sovraštvo.&lt;ref name=&quot;:142&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o društvih (ZDru-1)|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4242|website=Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije|accessdate=2021-08-02}}&lt;/ref&gt;

'''Zahteva za podelitev statusa'''

Navedeno poslanstvo društva v zahtevi je bilo »širjenje pomena tradicionalnih vrednot in kulturne dediščine Slovencev; ustvarjanje, organiziranje in prirejanje javnih predavanj in multimedijskih predstavitev na tematiko kulturne dediščine Slovencev«. Ob podelitvi statusa je imelo društvo po lastnih navedbah 4 člane. Društvo je kot razlog za željo po pridobitvi statusa navedlo željo podpornikov po donaciji dohodnine društvu. Kot relevantne projekte v javnem interesu na področju kulture je Društvo v vlogi navedlo objavo dveh knjig identitarnega gibanja, prireditev dogodkov (prireditve »Domoljubni večer in predstavitev knjige [...]«, delavnica »Pomen SLO kulturne dediščine in zgodovine Slovencev«, projekt »Promocija izdelkov vezenine«). Kot priporočila je Društvo v vlogi navedlo potrdilo založbe Nova obzorja, da je Društvo res izdalo omenjeni knjigi, potrdilo predsednika društva rokodelcev o sodelovanju dveh članov pri izdelavi in promociji izdelkov vezenine, potrdilo zastopnika Športnega društva za študente Fakultete za upravo in Študentskega društva Utrip o izvedbi delavnic o pomenu kulturne dediščine, in pa potrdilo podjetnika, da so člani društva strankam med drugim večkrat razkazali Ljubljano.&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;

Aprila 2021 je ministrstvo za kulturo zahtevalo dopolnitev vloge. Maja 2021 je strokovna komisija za področje knjige ministrstva izdala pozitivno mnenje o dodelitvi statusa Društvu. Ministrstvo za kulturo je Društvu priznalo izpolnjevanje 5 kriterijev za podelitev statusa (za podelitev so je bilo potrebno izpolnjevanje vsaj 3).&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;

'''Odzivi'''

Kmalu po novici o podelitvi statusa društvu je neznanec v noči pročelje stavbe kulturnega ministrstva vandaliziral z grafiti rumenih kljukastih križev; dejanje naj bi bilo povezano z dodelitvijo statusa danemu društvu.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Rumene svastike|url=https://www.mladina.si/208452/rumene-svastike/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-18|date=18. junij 2021|last=Volk|first=Luka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister Simoniti prepričan, da vandalizem napoveduje fizično nasilje|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/minister-simoniti-preprican-da-vandalizem-napoveduje-fizicno-nasilje/583851|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-12|language=sl|date=11. junij 2021}}&lt;/ref&gt;

Minister za kulturo Vasko Simoniti je v odzivu na medijsko poročanje o podelitvi statusa društvu v javni izjavi navedel, da je bila podelitev statusa izvedena ustrezno, in zanikal, da bi šlo pri podelitvi statusa društvu za podporo neonacizmu s strani ministra ali ministrstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister za kulturo odločno zavrača očitke glede podpore neonacizmu|url=https://www.gov.si/novice/2021-06-15-minister-za-kulturo-odlocno-zavraca-ocitke-glede-podpore-neonacizmu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-15|language=sl|date=15. junij 2021}}&lt;/ref&gt; Predstavnik službe za odnose z javnostjo kulturnega ministrstva Mitja Iršič&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Služba za odnose z javnostmi|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/sluzba-za-odnose-z-javnostmi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; je v dodatnem pojasnilu na Twitterju ob tem navedel »[...] Nič v statutu niti v delovanju ne nakazuje, da ima društvo karkoli z »neonacizmom« ali rumenimi jopiči [...] rumeni jopiči so se sami jasno distancirali od vseh treh sodobnih totalitarizmov [...]« in društvu svetoval, naj »[...] iztožijo prav vse posameznike in organizacije, ki jih omalovažujejo za neonaciste. [...]«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/mitjairsic/status/1404851271610376197|url=https://twitter.com/mitjairsic/status/1404851271610376197|website=Twitter|accessdate=2021-06-18|language=|date=15. junij 2021|last=Iršič|first=Mitja}}&lt;/ref&gt;

=== Zavrnitev članstva v CNVOS ===
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je društvu zavrnil vlogo za članstvo ker da delovanje in načrti društva niso združljivi s temeljnimi nameni in vrednotami ter statutom CNVOS.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; V obrazložitvi so kot vzroke za zavrnitev navedli Purgarjevo izjavo o tem, da društvo ne poučuje neprave »židovske« zgodovine, povezave društva z gibanjem Generacija identitete (ker naj bi se to smatralo za desničarsko ekstremistično gibanje, ki širi nestrpnost in spodbuja sovraštvo) in zapise NTA o superiornosti belske zahodne civilizacije in povezanosti [[Judje|Judov]] z njenim zatonom, o sramotnosti [[Feminizem|feminističnih]] lezbijk in poženščenih [[Homoseksualnost|homoseksualcev]] ter psihiatrični motenosti [[LGBT|LGBTQ]] skupnosti, o poskusih globalistov za uničenje evropske rasne identitete in homogenosti (s ciljem preprečitve gibanja »ki bi se [...] lahko dvignilo proti njim in proti njihovem parazitskem izkoriščanju naših narodov«) in o potrebi po zgledovanju po zgodovinskih junaških vojaških zmagah Evropejcev nad muslimanskimi vojskami pri soočanju z islamizacijo Evrope ob pomoči domačih izdajalcev in mednarodnih globalistov slednjim. Takšne vsebine namreč po mnenju CNVOS »širijo nestrpnost do določenih skupnosti, bodisi LGBTQ, priseljencev, muslimanov ali judov«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1411332076129947665/photo/3|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1411332076129947665/photo/3|website=Twitter|accessdate=2021-07-23|language=|date=3. julij 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt;

Društvo se je zoper odločitev CNVOS pritožilo, saj je odločitev prepoznalo kot kršitve zakona o varstvu pred diskriminacijo, kršitev zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja in kot kršitev zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v slednjem primeru ker CNVOS navaja, da lahko član postane vsaka NVO). Glede očitkov o spornih navedbah na NTA je društvo navedlo, da je NTA uredniško neodvisna, glede očitkov o ostalih izjavah in zapisih pa se je sklicevalo na svobodo govora in zatrdilo, da nihče od članov še ni bil obsojen zaradi spodbujanja sovraštva in širjenja nestrpnosti. Društvo je izpostavilo, da je zaradi odločitve utrpelo poslovno škodo in napovedalo koriščenje pravnega varstva in sprožitev postopkov zoper CNVOS zaradi omenjenih prekrškov. Društvo pa je prav tako napovedalo, da bo nad CNVOS (v primeru vztrajanja CNVOS pri ododločitvi) izvajalo politični in medijski pritisk: »[...] [primorani bomo poskrbeti] da bodo za škandalozni dogodek izvedeli vsi najvišji odločevalci na tistih ministrstvih, ki so največji plačniki programov katerih izvajalci ste in nam jih odrekate [...] [in] da bo o tem škandaloznem dogodku poročalo kar se da veliko medijev (imamo direktne prijateljske kontakte z uredniki polovice slovenskih medijev). [...]«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1411332594776657920|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1411332594776657920|website=Twitter|accessdate=2021-07-23|language=|date=3. julij 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V začetku aprila 2021 je Društvo prevzelo izdajanje spletnega medija [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA je do tedaj izdajal zavod Phronesis&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zasebni medijski projekt Aleša Ernecla je že v primežu inšpektorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nacionalna-tiskovna-agencija-je-ze-v-primezu-inspektorja/|website=delo.si|accessdate=2021-08-02|language=sl-si|date=24. marec 2021|last=Esih|first=Uroš}}&lt;/ref&gt;). Julija 2021 je predsednik Društva Urban Purgar prevzel vlogo odgovornega urednika NTA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NTA je dolgoročni projekt pluralizacije medijske krajine v Sloveniji. Predstavljamo vam novega odgovornega urednika in nov studio.|url=https://nacionalnata.si/nta-je-dolgorocni-projekt-pluralizacije-medijske-krajine-v-sloveniji-predstavljamo-vam-novega-odgovornega-urednika-in-nov-studio/|accessdate=2021-08-02|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=26. julij 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt;

25. junija sta bila po navedbah [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Uradno poročilo iz včerajšnjega nezakonitega pridržanja Rumenih jopičev! Domoljubju pravite fašizem, s tem branite vaš komunizem!|url=https://nacionalnata.si/uradno-porocilo-iz-vcerajsnjega-nezakonitega-pridrzanja-rumenih-jopicev-domoljubju-pravite-fasizem-s-tem-branite-vas-komunizem/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=26. junij 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt; med 13 [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]], ki so bili aretirani zaradi motenja protivladnega protestniškega shoda,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pridržanje rumenih jopičev: Olaj seznanjen s poročilom nadzora na PU Ljubljana|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rumeni-jopici_2.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-23|date=5. julij 2021}}&lt;/ref&gt; pridržana tudi novinar NTA in član Društva za promocijo tradicionalnih vrednot.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Rumeni jopiči so podpornike pozvali, da jim donacije za pomoč pri plačilu sodnih in odvetniških stroškov nakažejo na bančni račun Društva za promocijo tradicionalnih vrednot.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: &quot;Vse podpornike prosimo za finančne donacije. Vsa prejeta sredstva bodo namenjena za odvetniške storitve v boju proti drugorazrednosti!&quot;|url=https://nacionalnata.si/rumeni-jopici-vse-podpornike-prosimo-za-financne-donacije-vsa-prejeta-sredstva-bodo-namenjena-za-odvetniske-storitve-v-boju-proti-drugorazrednosti/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=18. julij 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt;

Julija 2021 je PayPal društvu trajno onemogočil možnost nakazil in donacij z obrazložitvijo, da so v zvezi z računom zaznali obnašanje z visoko stopnjo tveganja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paypal je blokiral NVO v javnem interesu Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot! Odločitev je dokončna, možnosti za pritožbo ni.|url=https://nacionalnata.si/paypal-je-blokiral-nvo-v-javnem-interesu-drustvo-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot-odlocitev-je-dokoncna-moznosti-za-pritozbo-ni/|accessdate=2021-07-22|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=20. julij 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Še en primer sistemske diskriminacije: PayPal blokiral možnost nakazil na račun Društva za promocijo tradicionalnih vrednot|url=https://demokracija.si/fokus/se-en-primer-sistemske-diskriminacije-paypal-blokiral-moznost-nakazil-na-racun-drustva-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot/|website=Demokracija|date=2021-07-20|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pravna mreža za varstvo demokracije je 3. septembra 2021 na vrhovno tožilstvo vložila predlog za prepoved delovanja Društva, sklicujoč se na izjave Urbana Purgarja na socialnih omrežjih, ki naj bi predstavljali spodbujanje neenakopravnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Pravna mreža za varstvo demokracije predlaga izbris Društva za promocijo tradicionalnih vrednot|url=https://www.sta.si/2939986/pravna-mreza-za-varstvo-demokracije-predlaga-izbris-drustva-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot|website=www.sta.si|accessdate=2022-06-16}}&lt;/ref&gt; Vrhovno državno tožilstvo je presodilo, da je bil predlog za prepoved delovanja Društva neutemeljen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tožilstvo ne bo zahtevalo prepovedi delovanja Društva za promocijo tradicionalnih vrednot|url=https://demokracija.si/fokus/tozilstvo-ne-bo-zahtevalo-prepovedi-delovanja-drustva-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot/|website=Demokracija|date=2021-09-20|accessdate=2022-06-16|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Purgarjeva izjava o Adolfu Hitlerju ===
1. avgusta 2021 je predsednik Društva in odgovorni urednik NTA Urban Purgar v razpravi na Twitterju objavil zapis, v katerem je poveličeval [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] (»Hitler je #heroj«).&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik društva za promocijo tradicionalnih vrednot: Hitler je heroj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rumeni-jopici_3.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-02|language=sl|date=2. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

'''Državni in politični odziv'''

Do Purgarjeve izjave sta se kritično odzvale stranke LMŠ, SD, SAB in Levica in predsednik stranke NSi.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Poslanec SD je zaradi izjave podal poslansko pobudo, da se Društvu razveljavi status NVO v javnem interesu na področju kulture.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Pričakujemo, da bodo jasno obsodili tovrstno poveličevanje Hitlerja in ukrepali'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-rs-in-pristojni-organi-pregona-naj-zacnejo-ustrezne-postopke-po-uradni-dolznosti.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-03|language=sl|date=3. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; Izjavo so obsodili slovenski poslanci EP iz strank LMŠ, NSi, SD in SLS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi slovenski evroposlanci obsodili zapis o Hitlerju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/evropska-poslanca-povelicevanje-zlocinca-nesprejemljivo-za-drzavo-clanico-eu/|website=N1 Slo|date=2021-08-06|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Predsednik države Borut Pahor je izjavo obsodil in pozval pristojne državne organe k ponovni presoji podelitve statusa NVO posebnega pomena Društvu. Premier Janša je v času po incidentu na svojem Facebook profilu zapisal: &quot;Vsem, ki se klanjajo fašizmu, nacional socializmu (nacizmu), komunizmu ali njihovim liderjem in eksekutorjem [...] sporočamo: &quot;Vsi ste isti. Demokrati nočemo imeti nobenega opravka z vami.&quot;&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor o Purgarju, ki je Hitlerja označil za heroja: To je nesprejemljivo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-o-predsedniku-nta-ki-je-hitlerja-oznacil-za-heroja-to-je-nesprejemljivo.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-07|date=5. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 

Izjavo je obsodilo tudi ministrstvo za kulturo, a morebitnega odvzema statusa NVO v javnem interesu ni komentiralo. Izjavo je v obravnavo vzelo tudi državno tožilstvo.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

Oster odziv slovenske politike in družbe na Purgarjevo izjavo je pohvalilo nemško veleposlaništvo.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Objavo, ki poveličuje Hitlerja, obsodilo tudi ministrstvo za kulturo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-tozilstvo-bo-obravnavalo-objavo-ki-povelicuje-hitlerja.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-04|language=sl|date=4. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

'''Odziv Purgarja in Društva za promocijo tradicionalnih vrednot'''

V odzivu na medijsko poročanje o svoji izjavi je Purgar nato navedel, da naj bi šlo za »provokativni zapis, katerega namen je bil razgaliti vso bedo slovenskega “levičarstva” in novinarstva«; z zapisom naj bi želel izpostaviti neskladje med (ne)sprejemljivostjo poveličevanja Hitlerja in pa poveličevanjem komunističnih voditeljev in žvižganje slovenski himni na dan državnosti ter petje [[Internacionala|Internacionale]] ob dnevu državnosti (pri čemer bi moralo biti slednje po njegovem mnenju primerljivo (ne)sprejemljivo kot prvo).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odziv predsednika Društva za promocijo tradicionalnih vrednot: &quot;Namen izjave je bil razgaliti vso bedo slovenskega levičarstva in novinarstva&quot;|url=https://nacionalnata.si/odziv-predsednika-drustva-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot-namen-izjave-je-bil-razgaliti-vso-bedo-slovenskega-levicarstva-in-novinarstva/|accessdate=2021-08-02|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=2. avgust 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt; Purgar je tudi navedel, da je bila izjava vzeta iz konteksta: »govora je bilo o Hitlerju kot enemu prvih antikomunistov, noben ne opravičuje/zagovarja nacističnih pobojev«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1422815272923193347|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1422815272923193347|website=Twitter|accessdate=2021-08-04|language=en|date=4. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt; Purgar je sicer pred tem že objavil tudi rojstnodnevno voščilo Hitlerju in objavo pospremil z geslom &quot;#heroj&quot; in fotografijo Hitlerja kot otroka ter sliko (neo)nacističnega simbola (črnega sonca).&lt;ref name=&quot;:142&quot; /&gt; Purgar je kasneje dodatno pojasnil, da naj bi »provokacije« izvajal že dlje časa v upanju, da pritegnejo medijsko pozornost, in da bi lahko zato »[...] teh mojih zapisov, takih in podobnih provokacij, našli še ful [...]«.&lt;ref&gt;{{Citat|at=43:56|last=Ernecl|first=Aleš|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler|url=https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q|publication-date=7. avgust 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt;

Glede svojih prepričanj o Hitlerju in nacizmu je Purgar v kasnejšem pogovoru (7. avgusta) z [[Aleš Ernecl|Alešem Erneclom]] navedel, da sicer ne poveličuje Hitlerja ali nacizma in da ne zagovarja nacističnih pobojev v koncentracijskih taboriščih, a da meni, da so &quot;veliko bližje [...] naše vrednote Hitlerjevim kot drugim&quot;. Purgar je izrazil stališče, da so se nacisti upravičeno borili za združitev vseh teritorijev z nemškim prebivalstvom v eno državo in proti judovski zaroti zoper nemški narod, ki naj bi jo zoper Nemčijo od časa [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] dalje iz lastnega koristoljubja vršili Judi in judovski komunisti znotraj in zunaj Nemčije. Purgar je prav tako navedel, da se v predvojni Nemčiji zoper Jude ni vršilo nobenega nasilja, temveč da so jih Nemci &quot;kot vsak normalen narod&quot; zgolj lustrirali iz javnih funkcij, da so tudi med drugo svetovno vojno v koncentracijska taborišča zapirali izključno komuniste (ki pa da so bili pretežno Judi),&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler|url=https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=7. avgust 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; da so v koncentracijskih taboriščih sprva vladale dobre razmere,&lt;ref&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler|url=https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q|accessdate=2021-08-09|language=sl-SI|quote=[...] niti enega nasilja. Se pravi oni so se lahko in izobraževali in hrano imeli kero so hoteli, bazene celo v nekaterih taboriščih. Se pravi oni so bili zgolj odstranjeni iz javnega diskurza oziroma življenja in so jih dali v taborišča. Nobenega nasilja, nobeden jih ni stradal, nobeden ni delal z njimi ničesar. To se je začelo dogajati v 30-ih letih. [...]|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=7. avgust 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; navedel, da o obsegu [[Holokavst|holokavsta]] ni materialnih dokazov,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; in podvomil v pristojnost in odgovornost Hitlerja in vodstva nacistične Nemčije za zločine proti človeštvu v koncentracijskih taboriščih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Ernecl 1 na 1 z Urbanom o Dosjeju Hitler|url=https://www.youtube.com/watch?v=_lBFqJgpg3Q|accessdate=2021-08-09|language=sl-SI|quote=[...] se je pa spet treba vprašat koliko je tukaj Hitler imel zraven, koliko je vedel, ane. Vemo da je - to je bila vojna [...] Mislite, da je imel Hitler zdej pa nadzor nad vsakim manjakom v taborišču kaj je delal? Lepo vas prosim, no. [...]|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=7. avgust 2021|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; Druga svetovna vojna naj bi navkljub Hitlerjevim željam in zavzemanjem za mir pričel Churchill, ki naj bi bil lutka Judov. Hitler naj bi bil tedaj tudi zadnji branik krščanske Evrope proti prevladi komunizma. Purgar je tudi zanikal, da bi bil Hitler nastrojen proti slovanskim narodom, in pritrdil tezi, da je Hitler okupiral Jugoslavijo zgolj zaradi &quot;srbsko-židovskega puča v Beogradu&quot;. Purgar je tudi navedel, da je za prevladujočo zmotno predstavo o Hitlerju krivo judovsko zgodovinopisje, in napovedal, da bo Društvo v prihodnosti izdalo knjigo, ki bo glede te teme služila kot &quot;protiutež uradni zgodovini&quot;, a da bo trajalo še več desetletji, preden bo javnost uvidela resnico o Hitlerju. Ernecl je ob tem izpostavil, da če njuno pojmovanje zgodovinskih dejstev pravilno, je jasno, zakaj bi bilo Hitlerja celo vredno častiti in mu reči heroj.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

3. avgusta je Društvo - sklicujoč na javno razpravo o Purgarjevi izjavi - objavilo peticijo za prepoved simbolov vseh totalitarizmov (komunizma, socializma, marksizma, nacizma in fašizma).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Peticija za prepoved vseh totalitarnih simbolov|url=https://nacionalnata.si/peticija-za-prepoved-vseh-totalitarnih-simbolov/|accessdate=2021-08-03|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=3. avgust 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt;

5. avgusta je Društvo v izjavi obsodilo pozive k odvzemu njihovega statusa društva posebnega pomena, saj da zanj izpolnjuje vse pogoje in bi bil odvzem zatorej protipraven, in zapisalo, da bodo v primeru vkljubšnih poskusov odvzemov statusa uporabili vsa pravna sredstva, da zavarujejo svoje pravice, v primeru odvzema statusa pa da bodo opravili &quot;  revizijo vseh postopkov pridobitve javnega interesa, za vseh 27.000 NVO-jev v Sloveniji&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot demantira vse laži MSM: &quot;Iz proračuna nismo prejeli niti evra. Status NVO v javnem interesu nam zakonsko ne morejo odvzeti.&quot;|url=https://nacionalnata.si/drustvo-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot-demantira-vse-lazi-msm-iz-proracuna-nismo-prejeli-niti-evra-status-nvo-v-javnem-interesu-nam-zakonsko-ne-morejo-odvzeti/|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=5. avgust 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt;

Purgar je v zapisu na Twitterju zoper kritike in &quot;predvsem&quot; politike, ki zahtevajo odvzem statusa posebnega pomena Društvu, napovedal &quot;medijski lihč [sic]&quot; in pripisal &quot;[...] O vsakem, čisto vsakem imamo zgodbo/nečednosti na zalogi. Pazite mal kaj govorite. (Gledam tebe @MatejTonin)&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423935920567422978|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423935920567422978|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=7. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt; V odziv na kritičen zapis bivšega direktorja SOVE [[Damir Črnčec|Damirja Črnčeca]] o svoji izjavi&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/damircrncec/status/1422952983965351942|url=https://twitter.com/damircrncec/status/1422952983965351942|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=4. avgust 2021|last=Črnčec|first=Damir}}&lt;/ref&gt; se je Purgar odzval z navedbo, da v uredništvu NTA razpolagajo s tajnimi dokumenti SOVE, ki da jih je pred leti neonacistom posredoval Črnčec (tedaj v vlogi direktorja SOVE) in s katerimi so neonacisti od represivnega organa izsilili neukrepanje zoper same sebe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423190212100956162|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423190212100956162|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=5. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradno: Janša naj bi naročil hišne preiskave zoper svoje domnevne največje politične nasprotnike|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/neuradno-jansa-naj-bi-narocil-hisne-preiskave-zoper-svoje-domnevne-najvecje-politicne-nasprotnike-895333|website=Reporter|accessdate=2021-08-09|date=8. avgust 2021|last=Kršinar|first=Igor}}&lt;/ref&gt; Purgar je napovedal, da bo dokumente objavljal postopno,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423932576000090114|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423932576000090114|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=7. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt; in objavil fotografijo domnevne interne korespondence agentov SOVE prek spletne pošte, ki se je nanašala na neonaciste.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1423922951431278595|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1423922951431278595|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=7. avgust 2021|last=Urba #AR}}&lt;/ref&gt;

1. septembra je Aktiv delavk in delavcev v kulturi v znak protesta zoper podelitev statusa društva posebnega pomena na okna stavbe ministrstva za kulturo nalepil plakate, na katerih so bile prikazane različne sporne izjave, ki jih je Purgar objavil na družbenih omrežjih, in ob tem pozvali k odvzemu statusa društva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aktiv kulturnikov za odvzem statusa Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktiv-kulturnikov-za-odvzem-statusa-drustvu-za-promocijo-tradicionalnih-vrednot/|website=delo.si|accessdate=2021-09-02|language=sl-si|date=31. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 2. septembra je kulturno ministrstvo za [[N1 Slovenija]] potrdilo, da Društvu ne nameravajo odvzema statusa društva posebnega pomena in da Purgarjeva izjava ne more biti podlaga za odvzem statusa. Direktor Centra nevladnih organizacij je ob tem navedel, da zakonodaja omogoča prej kvečemu prepoved samega delovanja društva v celoti kot pa odvzem že podeljenega statusa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo društvu po objavi tvita o Hitlerju ne bo odvzelo statusa|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrstvo-drustvu-po-objavi-tvita-o-hitlerju-ne-bo-odvzelo-statusa/|website=N1 Slo|date=2021-09-02|accessdate=2021-09-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{reflist}}

[[Kategorija:Organizacije v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2019]]</text>
      <sha1>0dgw8lzy83huwlnq0if7z5v1zn068lo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kobe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>505500</id>
    <revision>
      <id>5736119</id>
      <parentid>5735819</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T13:18:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31833" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Kobe}}
{{Infobox settlement
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;
|name                            = Kobe
|native_name                     = {{nobold|神戸市}}
|official_name                   = Kobe mesto
|settlement_type                 = Določeno mesto
|image_skyline                   = {{Multiple image
|border                          = infobox
|total_width                     = 280 
|image_style                     = border:1;
|perrow                          = 1/2/2/1/2
|image1                          = Kobe Port Tower and Maritime Museum, November 2016.jpg
|alt1                            = Port of Kobe
|image2                          = The old settlement hall of no15 01 1920.jpg
|alt2                            = Old Kobe Residency 15th Hall (The Former American Consulate in Kobe)
|image3                          = Hyogo prefectural museum of art08s3200.jpg
|alt3                            = Hyogo Prefectural Museum of Art
|image4                          = Chang'an gate (Nankinmachi, Kobe).jpg
|alt4                            = Nankin-machi
|image5                          = Ikuta Shrine 201208.JPG
|alt5                            = Ikuta Shrine
|image6                          = Kobe kitano thomas house07 2816.jpg
|alt6                            = The Former Thomas House
}}
|imagesize                       =
|image_alt                       =
|image_caption                   = Od zgoraj levo: Kobe Port Tower in Pomorski muzej v Meriken parku, 15. dvorana Stare rezidence Kobe (nekdanji ameriški konzulat v Kobeju) tujskega naselja Kobe, muzej umetnosti prefekture Hjogo, kitajska četrt Nankin-mači, svetišče Ikuta in pogled iz nekdanje Thomasove hiše Kitano-čo
|image_flag                      = Flag of Kobe.svg
|image_seal                      = Emblem of Kobe, Hyogo.svg
|image_shield                    = 
|image_blank_emblem              = 
|nickname                        = 
|motto                           = &lt;!-- maps and coordinates ------&gt;
|image_map                       = 
|pushpin_map                     = Japonska
|pushpin_label_position          = &lt;!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|pushpin_map_alt                 = 
|pushpin_map_caption             = &amp;nbsp;
|pushpin_relief                  = 1
|coordinates                     = {{coord|34|41|24|N|135|11|44|E|type:city(1545410)_region:JP-28|display=it}}
|coordinates_footnotes           = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
&lt;!-- location ------------------&gt;
|subdivision_type                = Država
|subdivision_name                = [[Japonska]]
|subdivision_type1               = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]]
|subdivision_name1               = [[Kansai]]
|subdivision_type2               = [[Prefekture Japonske|Prefekture]]
|subdivision_name2               = [[Prefektura Hjogo|Hjogo]]
|subdivision_type3               = 
|subdivision_name3               = &lt;!-- established ---------------&gt;
|established_title               = Prvi uradni zapis
|established_date                = 201 n. št.
|established_title2              = status mesta
|established_date2               = 1. april 1889
|founder                         = 
|government_footnotes            = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
|leader_party                    = 
|leader_title                    = župan
|leader_name                     = Kizō Hisamoto
&lt;!-- area ----------------------&gt;
|area_total_km2                  = 557,02
|area_land_km2                   = 
|area_water_km2                  = 
|area_water_percent              = 
|area_note                       = &lt;!-- elevation -----------------&gt;
|elevation_footnotes             = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
|elevation_m                     = 
|elevation_ft                    = &lt;!-- population ----------------&gt;
|population_footnotes            = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
|population_total                = 1.522.188 (7.)
|population_as_of                = 1. junij 2021
|population_density_km2          = auto
|population_demonym              = &lt;!-- demonym, ie. Liverpudlian for someone from Liverpool --&gt;
|population_metro_footnotes      = &lt;ref&gt;{{Cite web |title=UEA Code Tables |url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/uea_code_e.htm |publisher=Center for Spatial Information Science, University of Tokyo |access-date=January 26, 2019}}&lt;/ref&gt; (2015)
|population_metro                = 2.419.973 (6.)
&lt;!-- time zone(s) --------------&gt;
|timezone1                       = [[Japan Standard Time]]
|utc_offset1                     = +9
&lt;!-- postal codes, area code ---&gt;
|postal_code_type                = &lt;!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --&gt;
|postal_code                     = 
|area_code_type                  = &lt;!-- defaults to: Area code(s) --&gt;
|area_code                       = &lt;!-- blank fields (section 1) --&gt;
|blank_name_sec1                 = Phone&amp;nbsp;number
|blank_info_sec1                 = 078-331-8181
|blank1_name_sec1                = Address
|blank1_info_sec1                = 6-5-1 Kano-chō, Chūō-ku, Kōbe-shi, Hyōgo-ken&lt;br/&gt;650-8570
&lt;!-- blank fields (section 2) --&gt;
|blank_name_sec2                 = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]]
|blank_info_sec2                 = Vlažno subtropsko podnebje (Cfa)
&lt;!-- website, footnotes --------&gt;
|website                         = [https://www.city.kobe.lg.jp/foreignlanguage/index.html mesto Kobe]
|footnotes                       = 
}}
{{Infobox Chinese
|headercolor                     = #008000
|pic                             = Kobe (Chinese characters).svg
|piccap                          = &quot;Kobe&quot; v novem slogu (''šindžitai'') ''[[kandži]]''
|picupright                      = 0.425
|shinjitai                       = 神戸
|kyujitai                        = 神戶
|hiragana                        = こうべ
|katakana                        = コーベ
|romaji                          = Kōbe
}}
'''Kobe''' (japonsko: [koꜜːbe]; uradno 神戸市, ''Kōbe-ši'') je sedmo največje mesto na [[Japonska|Japonskem]], tretje največje pristaniško mesto za [[Jokohama|Jokohamo]] in glavno mesto prefekture [[prefektura Hjogo|Hjogo]]. Leži na južni strani glavnega otoka [[Honšu]], na severni obali [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva]] in približno 30 km zahodno od [[Osaka|Osake]]. Z okoli 1,5 milijona prebivalcev je mesto del metropolitanskega območja [[Keihanšin]] skupaj z Osako in [[Kjoto]]m.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2016/04/13/kobe48.html|title=Kobe|author=Gabriele Zanatta|newspaper=la Repubblica|date=April 13, 2016|page=48|language=it}}&lt;/ref&gt;

Najzgodnejši pisni zapisi o regiji izvirajo iz ''[[Nihon Šoki]]'', ki opisuje ustanovitev svetišča Ikuta s strani [[Cesarica Džingu|cesarice Džingu]] leta 201 n. št.&lt;ref name=&quot;ikutahistory&quot;&gt;[http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html Ikuta Shrine official website] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080404125132/http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html |date=2008-04-04 }} – &quot;History of Ikuta Shrine&quot; (Japanese)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kobecityinfo&quot;&gt;[http://www.kobecityinfo.com/history.html Kobe City Info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080616060627/http://www.kobecityinfo.com/history.html |date=2008-06-16 }} – &quot;History&quot;. Retrieved February 2, 2007.&lt;/ref&gt; Večino svoje zgodovine območje nikoli ni bilo enotna politična enota, niti v [[obdobje Edo|obdobju Edo]], ko je pristanišče neposredno nadzoroval [[šogunat Tokugava]]. Kobe v svoji sedanji obliki ni obstajal do ustanovitve leta 1889. Njegovo ime izhaja iz ''Kanbe'' (神戸, arhaični naziv za privržence mestnega svetišča Ikuta).&lt;ref name=&quot;nagasakiu&quot;&gt;[http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 Nagasaki University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070516202402/http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 |date=2007-05-16 }} – &quot;Ikuta Shrine&quot;. Retrieved February 3, 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kojien_kanbe&quot;&gt;Entry for {{lang|ja-Hani|「神戸（かんべ）」}}. Kōjien, fifth edition, 1998, {{ISBN|4-00-080111-2}}&lt;/ref&gt; Kobe je postal eno od japonskih mest leta 1956.

Kobe je bil eno od mest, ki se je po koncu politike osamitve leta 1853 odprlo za trgovino z Zahodom, in je od takrat znan kot svetovljansko pristaniško mesto v območju brez jedrske energije. Medtem ko je [[veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 močno zmanjšal pomen Kobeja kot pristaniškega mesta, ostaja četrto najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče na Japonskem. Podjetja s sedežem v Kobeju so ASICS, Kawasaki Heavy Industries in Kobe Steel ter več kot 100 mednarodnih korporacij z azijskimi ali japonskimi sedeži v mestu, kot so Eli Lilly and Company, Procter &amp; Gamble, Boehringer Ingelheim in Nestlé. Mesto je izvor in soimenjak [[govedina Kobe|govedine Kobe]], sedež univerze Kobe, pa tudi kraj enega najbolj znanih japonskih letovišč z vročimi izviri, [[Arima Onsen]].

== Zgodovina ==
=== Izvor ===
Predmeti, najdeni v zahodnem Kobeju, kažejo, da je bilo območje poseljeno vsaj od [[obdobje Džomon|obdobja Džomon]].&lt;ref name=&quot;oldkobehistory&quot;&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/15/020/youran/rekishi.html City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070918145414/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/15/020/youran/rekishi.html |date=2007-09-18 }} – &quot;Kobe's History&quot; (Japanese). Retrieved October 22, 2007.&lt;/ref&gt;

Naravna geografija območja, zlasti rta Vada v Hjōgo-ku, je pripeljala do razvoja pristanišča, ki je ostalo gospodarsko središče mesta.&lt;ref name=&quot;hyogotsu&quot;&gt;[http://www.hyogo-tourism.jp/english/hyogotsu/index.html Hyogo International Tourism Guide] – &quot;Hyogo-tsu&quot;. Retrieved February 2, 2007.&lt;/ref&gt; Nekateri najzgodnejši pisni dokumenti, ki omenjajo to regijo, so v ''Nihon Šoki'', ki opisuje ustanovitev svetišča Ikuta s strani cesarice Džingū leta 201.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; heights=&quot;110&quot; perrow=&quot;3&quot; caption=&quot;Galerija&quot;&gt;
File:Ikuta Shrine, Kobe City; April 2017 (04).jpg| Svetišče Ikuta
File:Nagata Jinja Kobe Torii.jpg| Svetišče Nagata
File:Taisanji31s3872.jpg| Taisan-dži. Glavna dvorana je nacionalni zaklad Japonske (zgrajena leta 716).
&lt;/gallery&gt;

=== Nara in obdobje Heian ===
V obdobjih [[obdobje Nara|Nara]] in [[obdobje Heian| Heian]] je bilo pristanišče znano po imenu sidrišče Ōvada (''Ōvada-no-tomari'') in je bilo eno od pristanišč, iz katerih so bila poslana cesarska veleposlaništva na Kitajsko. Mesto je bilo na kratko prestolnica Japonske leta 1180, ko je Taira no Kijomori preselil svojega vnuka, [[cesar Antoku|cesarja Antokuja]], v Fukuhara-kjō v današnjem Hjōgo-ku. Cesar se je po približno petih mesecih vrnil v Kjoto. Kmalu zatem leta 1184 sta trdnjava Taira in bližnje svetišče Ikuta postala prizorišča bitke Genpei vojne pri Iči-no-Tani med klanoma Taira in Minamoto. Minamoto je prevladal in potisnil Taira naprej.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; heights=&quot;110&quot; perrow=&quot;3&quot; caption=&quot;Galerija&quot;&gt;
File:Taira no Kiyomori,TenshiSekkanMiei.jpg|Taira no Kijomori
File:Yukimi-no-gosho.jpg| Oznaka, ki označuje nekdanjo lokacijo Fukuhara-kjō
File:Genpei kassen.jpg| Bitka pri Iči-no-Tani（vojna Genpei)
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Kamakura  ===
Ko je v [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] pristanišče raslo, je postalo pomembno središče za trgovino s Kitajsko in drugimi državami. V 13. stoletju je mesto postalo znano pod imenom pristanišče Hjōgo (兵庫津, Hjōgo-cu). V tem času je pristanišče Hjōgo skupaj s severno Osako sestavljalo provinco Setcu (večina današnjega Kobeja je pripadala Setcuju, razen okrožja Niši in Tarumi, ki sta pripadala Harimi).

=== Obdobje Edo ===
Kasneje, v obdobju Edo, so vzhodni deli današnjega Kobeja prišli pod jurisdikcijo domene Amagasaki, zahodni deli pa pod oblast domene Akaši, medtem ko je središče neposredno nadzoroval šogunat Tokugava &lt;ref&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/014/year/year.html#3 City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420204218/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/014/year/year.html#3 |date=2008-04-20 }} – &quot;Old Kobe&quot; (Japanese). Retrieved February 16, 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.city.ashiya.hyogo.jp/english/history.html City of Ashiya] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080617011231/http://www.city.ashiya.hyogo.jp/english/history.html |date=2008-06-17 }} – &quot;An Outline History of Ashiya&quot;. Retrieved February 16, 2007.&lt;/ref&gt; 

Šele z ukinitvijo sistema ''han'' leta 1871 in vzpostavitvijo sedanjega sistema prefektur je območje postalo politično ločeno.
&lt;gallery&gt;
File:Minatogawa-jinja shinmon.jpg| Svetišče Minatogava
File:Hanakuma castle01s3200.jpg| Grad Hanakuma
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Meidži  ===
Pristanišče Hjōgo je šogunska vlada odprla za zunanjo trgovino istočasno kot Osako, 1. januarja 1868, tik pred začetkom vojne Bošin in [[obnova Meidži|obnove Meidži]].&lt;ref&gt;{{cite book|author1=John Whitney Hall|author2=Marius B. Jansen|title=The Cambridge History of Japan|url=https://books.google.com/books?id=7OFYajIf9QgC&amp;pg=PA304|year=1988|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-22356-0|page=304}}&lt;/ref&gt; V času odprtja mesta za zunanjo trgovino so na tem območju potekali intenzivni boji, ki so bili posledica državljanske vojne. Kmalu po odprtju Kobeja za trgovanje je prišlo do incidenta, kjer je več zahodnih vojakov utrpelo strelne rane zaradi ognja, ki so ga odprle enote iz Bizena. Regija je bila od takrat identificirana z Zahodom in številna tuja prebivališča iz tega obdobja ostajajo na območju Kitano v Kobeju.
&lt;gallery&gt;
File:Kobe Bund 1979.94.6P01B.jpg| Tujsko naselje v Kobeju, Avenija Kaigan-dōri okoli leta 1885
File:Shinkaichi.jpg| Gledališka ulica Šinkaiči v Kobeju (doba Taišo)
File:Viewofkobe.PNG| Pristanišče Hjōgo v 19. stoletju&lt;ref&gt;From the [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/id?110089 NYPL Digital Library]&lt;/ref&gt;
File:Kobe kaigan street01 1920.jpg| Bund, zgrajen v letih 1860–1930
File:Choueke house02 1920.jpg| Območje Kitano, zgrajeno v letih 1880–1910
File:Old hyogo prefectural office bld03 1920.jpg| Nekdanji urad prefekture Hjogo, zgrajen leta 1902
File:Sesshu Kobe coast prosperity view.jpg| Ta ''nišiki-e'' (barvni lesorez) prikazuje tuji parnik, ki vpluje v pristanišče Hjōgo kmalu po njegovem odprtju proti zahodu v poznem 19. stoletju. 
&lt;/gallery&gt;

=== Sodobnost ===
Kobe, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen 1. aprila 1889 in je bil imenovan 1. septembra 1956 z vladnim odlokom. Zgodovina mesta je tesno povezana z zgodovino svetišča Ikuta, ime ''Kobe'' pa izhaja iz ''kamube'' (神戸, pozneje ''kanbe''), arhaičnega imena za tiste, ki so podpirali svetišče.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Kobe bombardiran v ''napadu  Doolittle'' 18. aprila 1942, skupaj s Tokiom in nekaj drugimi mesti. Bombniki B-29 so ga  17. marca 1945 znova bombardirali z zažigalnimi bombami, kar je povzročilo smrt 8841 prebivalcev in uničilo 21 % mestnega območja Kobeja. Ta incident je navdihnil znani film Studia Ghibli ''Grave of the Fireflies'' in knjigo Akijukija Nosake, na kateri je film temeljil. Pojavlja se tudi v filmu ''A Boy Called H''.

Po nenehnem pritisku državljanov je mestni svet Kobeja je ta 18. marca 1975 sprejel odlok o prepovedi plovil z jedrskim orožjem iz pristanišča Kobe. To je dejansko preprečilo vsem ameriškim vojaškim ladjam vstop v pristanišče, politika pa je bila, da se ne razkrije ali katera vojaška ladja prevaža jedrsko orožje. To politiko neširjenja orožja so poimenovali »formula Kobe«.&lt;ref&gt;[http://www.prop1.org/prop1/jkobef.htm Kobe City Council] – &quot;Resolution on the Rejection of the Visit of Nuclear-Armed Warships into Kobe Port&quot;, 18 March 1975. Retrieved February 16, 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kamimura, Naoki. &quot;Japanese Civil Society and U.S.-Japan Security Relations in the 1990s&quot;. retrieved from [http://www.ippnw.org/MGS/V7N1Kamimura.html International Physicians for the Prevention of Nuclear War] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060516075014/http://www.ippnw.org/MGS/V7N1Kamimura.html |date=2006-05-16 }} on February 2, 2007&lt;/ref&gt;

17. januarja 1995 se je ob 5.46 po JST v bližini mesta zgodil [[potres]] z magnitudo 6,9. Približno 6434 ljudi v mestu je bilo ubitih, 212.443 jih je ostalo brez domov, veliki deli pristaniških objektov in drugi deli mesta pa so bili uničeni.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080625151141/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/report/january.2008.pdf The Great Hanshin-Awaji Earthquake Statistics and Restoration Progress] (Jan. 2008). Retrieved April 14, 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake Restoration]. Retrieved April 14, 2008.&lt;/ref&gt; Potres je uničil dele hitre ceste Hanšin, dvignjene avtoceste, ki se je dramatično prevrnila. Na Japonskem je potres znan kot [[veliki potres v Hanšinu]] (ali potres Hanšin-Avadži). V spomin na okrevanje Kobeja po potresu leta 1995 mesto vsako leto decembra organizira dogodek, imenovan ''Luminarie'', kjer je središče mesta okrašeno z osvetljenimi kovinskimi loki.

Pristanišče Kobe je bilo najbolj obremenjeno japonsko pristanišče in eno najboljših azijskih pristanišč do velikega potresa Hanšin.&lt;ref name=&quot;maruhon&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20010303054315/http://maruhon.com/business/port.htm Maruhon Business News] – Port Conditions in Japan. Retrieved January 23, 2007.&lt;/ref&gt; Od takrat padel na četrto mesto na Japonskem in 49. najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče na svetu (od leta 2012).
&lt;gallery&gt;
File:KobeFormerSettelment Map JapDirectory (1905).tif|Karta tujskega naselja
File:Kobe after the 1945 air raid.JPG|Pogled na Kobe po bombardiranju leta 1945
File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|oškodbe v Sannomiyi med potresom Great Hanshin leta 1995
File:Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg|Spominski park potresa 
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
[[File:151229_Kobe_Port_Japan01bs.jpg|thumb|260px|Pogled na Kobe z letala]]
Zagozdeno med obalo in gorami je mesto Kobe dolgo in ozko. Na vzhodu je mesto Ašija, mesto Akaši pa na zahodu. Druga sosednja mesta so Takarazuka in Nišinomija na vzhodu ter Sanda in Miki na severu.

Znamenitost pristaniškega območja je [[Pristaniški stolp, Kobe| Pristaniški stolp]] iz rdečega jekla. V bližnjem Harborlandu, znamenitem turističnem sprehajališču, stoji panoramsko kolo. Dva umetna otoka, Port (ポートアイランド, ''Pōto Airando'') in Rokkō (六甲アイランド, ''Rokkō Airando'') , sta bila zgrajena, da bi mestu omogočila širitev.

Proč od morja v osrčju Kobeja ležita okrožji Motomači in Sannomija, pa tudi kitajska četrt Kobeja, Nankin-mači, vse dobro znane maloprodajne cone. Množica železniških linij prečka mesto od vzhoda proti zahodu. Glavno prometno središče je postaja Sannomija, z istoimensko postajo Kobe na zahodu in postajo [[Šinkansen]] Šin-Kobe na severu.

Gora Rokkō gleda na Kobe iz nadmorske višine 931 m. V jesenskem času slovi po bogati barvi svojih gozdov.
{{wide image|Panoramic view of Kobe and Kobe Harbor from the Kobe Port Tower.png|1000px|align-cap=center|Panorama Kobeja, njegovega pristanišča in pristaniškega otoka iz pristaniškega stolpa.}}

=== ''Ku'' ===
Kobe ima devet ''ku'', pododdelkov mesta, ki so dovolj velika, da so bila določena z vladnim odlokom:
# Niši-ku: Najzahodnejše območje Kobeja, Niši-ku, gleda na mesto Akaši in je mesto univerze Kobe Gakuin. Ta oddelek ima največ prebivalcev, 247.000.&lt;ref&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/kubetusihyo.html City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014182029/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/kubetusihyo.html |date=2007-10-14 }}, &quot;Population by Ward&quot; (Japanese). Retrieved July 25, 2007.&lt;/ref&gt;
# Kita-ku je največji oddelek po območju in obsega gorovje Rokko, vključno z gorama Rokkō in goro Maja. Območje je znano po razgibani pokrajini in pohodniških poteh. Letoviško mesto [[Arima Onsen]] leži tudi znotraj Kita-kuja.
# Tarumi-ku je večinoma stanovanjsko območje. Najdaljši viseči most na svetu, [[Most Akaši-Kaikjo]], se razteza od Maiko v Tarumi-ku do otoka Avadži na jugu. Relativno nov dodatek Kobeju, Tarumi-ku, ni bil del mesta do leta 1946.
# Suma-ku je plaža Suma, ki privablja obiskovalce v poletnih mesecih.
# Nagata-ku je svetišče Nagata, eno od treh »velikih svetišč« v Kobeju.
# Hjogo-ku: to območje je bilo nekoč znano kot sidrišče Ōvada ali pristanišče Hjogo, zgodovinsko srce mesta. Šinkaiči v Hjogo-ku je bil nekoč komercialno središče Kobeja, vendar je bil med drugo svetovno vojno močno poškodovan, od takrat pa je Hjogo-ku izgubil veliko svojega nekdanjega pomena.
# Čūō-ku: Čūō (中央) dobesedno pomeni »osrednji« in kot tak je Čūō-ku trgovsko in zabaviščno središče Kobeja. Sannomija, Motomači in Harborland sestavljajo glavna zabaviščna območja v Kobeju. Čūō-ku vključuje mestno hišo in vladne urade prefekture Hjōgo. Otok Port in letališče Kobe ležita v južnem delu tega oddelka.
# Nada-ku: mesto živalskega vrta Odži in univerze Kobe, Nada je znana prav zaradi tega. Skupaj s Fušimijem v Kjotu predstavlja 45 % japonske proizvodnje [[sake]]ja.&lt;ref&gt;[http://www.kippo.or.jp/culture_e/syoku/sakejijo/sakejijo1.html Kansai Window] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060619122900/http://www.kippo.or.jp/culture_e/syoku/sakejijo/sakejijo1.html |date=2006-06-19 }}, &quot;Japan's number one sake production&quot;. Retrieved February 6, 2007.&lt;/ref&gt;
# Higašinada-ku: najbolj vzhodno območje Kobeja, Higašinada-ku, meji na mesto Ašija. Umetni otok Rokko sestavlja južni del tega oddelka.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto;&quot; width=&quot;810px&quot;
! colspan=&quot;7&quot; | ''Ku'' Kobeja
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;2&quot; | Ime
!
!
!
!Karta Kobeja
|-
! style=&quot;width: 190px;&quot; |[[ Romadži]]
! style=&quot;width: 190px;&quot; |[[Kandži]]
!Štev. prebivalcev
!Površina&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
!Gostota preb.
na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
!
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; &quot;width: 20px;&quot; | 1
|Niši-ku
|西区
|240.386
|138,01
|1742
| rowspan=&quot;9&quot; |[[File:Wards of Kobe Ja.svg|alt=|border|center|399x399px|karta Kobejevih ''ku'']]
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 2
|Kita-ku
| 北区
|212.211
|240,29
|883
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 3
|Tarumi-ku
| 垂水区
|216.337
|28,11
|7696
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 4
|Suma-ku
| 須磨区
|158.196
|28,93
|5468
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 5
|Nagata-ku
| 長田区
|95.155
|11,36
|8376
|-
|6
|Hyōgo-ku
|兵庫区
|107.307
|14,68
|7310
|-
|7
|Čūō-ku
|中央区
|142.232
|28,97
|4910
|-
|8
|Nada-ku
|灘区
|136.865
|32,66
|4191
|-
|9
|Higašinada-ku
|東灘区
|214.255
|34,02
|6298
|}

===Mestna krajina===
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; heights=&quot;130&quot; perrow=&quot;3&quot; caption=&quot;Gallery&quot;&gt;
File:Kobe unterwegs in Kobe 3.jpg|Meriken park (2018)
File:151003 Port of Kobe Japan01s3.jpg|Kobe iz mostu Kobe (2015)
File:Twilight view of Kobe, from a point near Shin-Kobe station.jpg|Pogled na Sannomijo s postaje Šin-Kobe (2009)
File:121208 Nunobiki Herb Garden Kobe Hyogo pref Japan09s3.jpg|Zeliščni vrt Nunobiki (2012）
File:Kobe Kobe Port Tower Panoaramablick 03.jpg|Osrednje poslovno okrožje Kobe (2018)
File:Kobe Meriken Park area at night 2016-06-14.jpg|Osrednje poslovno okrožje Kobeja ponoči (2016)
File:Kobe Chuo and Suma at night.jpeg|Središče mesta ponoči
File:View of Kikuseidai from Mount Maya Kobe.jpg|Nočni pogled iz Kikuseidai
File:Views from Venus Bridge in Kobe 001.jpg|alt=|Sončni zahod z razgledne ploščadi Mt. Suva
&lt;/gallery&gt;

=== Podnebje ===
Kobe ima vlažno subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa'') z vročimi poletji in hladnimi do hladnimi zimami. Padavin je znatno več poleti kot pozimi, čeprav na splošno manj kot v večini delov Honšuja, in ni znatnega snega. Povprečna letna temperatura v Kobeju je 17,0 °C. Povprečna letna količina padavin je 1277,8 mm, julij pa je najbolj deževen mesec. Temperature so v povprečju najvišje avgusta, okoli 28,6 °C, najnižje pa januarja, okoli 6,2 °C. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Kobeju, je bila 5. avgusta 1994 38,8 °C; najnižja zabeležena temperatura je bila -7,2 °C 27. februarja 1981.

== Demografija ==
Septembra 2007 je imel Kobe ocenjenih 1.530.295 prebivalcev, ki so sestavljali 658.876 gospodinjstev. To je bilo za 1347 oseb ali približno 0,1 % več kot leto prej. Gostota prebivalstva je bila približno 2768 oseb na kvadratni kilometer, medtem ko je na vsakih 100 žensk približno 90,2 moškega.&lt;ref name=&quot;population statistics&quot;&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/suikeijinkou.html City of Kobe] – &quot;Estimated Population of Kobe&quot;. Retrieved October 2, 2007.&lt;/ref&gt;

V Kobeju živi približno 44.000 registriranih tujih državljanov. Štiri najpogostejše narodnosti so Korejci (22.237), Kitajci (12.516), Vietnamci (1301) in Američani (1280).&lt;ref name=&quot;pocket statistics&quot;&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/pocket.html City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070808061701/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/pocket.html |date=2007-08-08 }} – &quot;Statistical Summary of Kobe&quot;. Retrieved July 25, 2007.&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Pristanišče Kobe je pomembno pristanišče in proizvodno središče v industrijski regiji Hanšin. Kobe je najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče v regiji, ki presega celo Osako in četrto najbolj obremenjeno na Japonskem.&lt;ref name=&quot;busyport2005&quot;&gt;[http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%202005.xls American Association of Port Authorities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927223354/http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%202005.xls |date=2007-09-27 }} – &quot;World Port Rankings 2005&quot;. Retrieved July 3, 2007.&lt;/ref&gt;

V primarnem sektorju (kmetijstvo, ribištvo in rudarstvo) dela približno en odstotek zaposlenih, v sekundarnem (proizvodnja in industrija) enaindvajset odstotkov, v storitvenem sektorju pa oseminsedemdeset odstotkov.

Štirje največji sektorji v smislu vrednosti proizvedenega blaga so mali aparati, prehrambeni izdelki, transportna oprema in komunikacijska oprema, ki predstavljajo več kot petdeset odstotkov proizvedenega blaga Kobeja. Po številu zaposlenih živila, mali aparati in transportna oprema sestavljajo tri največje sektorje.

== Kultura ==
[[File:Kobe kitano thomas house07 2816.jpg|thumb|Weathercockova hiša, ena od številnih tujih rezidenc v predelu Kitano v Kobeju]]
Kobe je najbolj znan po svoji [[govedina Kobe|govedini Kobe]] (ki jo gojijo v okoliški prefekturi Hjōgo) in Arima Onsen (vroči vrelci). Pomembne stavbe so svetišče Ikuta in pristaniški stolp Kobe. Bližnje gore, kot sta Rokkō in Maya, gledajo na mesto.

Mesto je na široko povezano s svetovljanstvom in modo, ki je zajeta v japonski stavek: »Če ne moreš v Pariz, pojdi v Kobe«.&lt;ref name=&quot;nytimes&quot;&gt;Hassan, Sally. (April 9, 1989). &quot;Where Japan Opened a Door To the West&quot;. ''The New York Times'', retrieved from [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DEED6173FF93AA35757C0A96F948260&amp;sec=travel&amp;spon=&amp;partner=permalink&amp;exprod=permalink New York Times website] on February 7, 2007.&lt;/ref&gt; Modni dogodek ''Kobe Fashion Week'', ki predstavlja kolekcijo Kobe, poteka dvakrat letno. Jazz festival ''Kobe Jazz Street'' poteka vsako leto oktobra v jazz klubih in hotelih od leta 1981. Prav tako gosti tako festival kot tudi kip [[Elvis Presley|Elvisa Presleyja]], katerega odkritje je naznanil nekdanji japonski premier Juničiro Koizumi.

Kobe je mesto prvega japonskega igrišča za [[golf]g, ''Kobe Golf Club'', ki ga je leta 1903 ustanovil Arthur Hesketh Groom,&lt;ref name=&quot;golfclubatlas&quot;&gt;[http://www.golfclubatlas.com/alison1.html Golf Club Atlas] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070218222750/http://www.golfclubatlas.com/alison1.html |date=2007-02-18 }} – &quot;Gliding Past Fuji – C.H. Alison in Japan&quot;. Retrieved February 7, 2007.&lt;/ref&gt; in prve japonske [[mošeja|mošeje]], mošeja Kobe, zgrajene leta 1935.&lt;ref&gt;Penn, M. &quot;Islam in Japan,&quot; ''[http://www.asiaquarterly.com/content/view/168/ Harvard Asia Quarterly] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070202212653/http://www.asiaquarterly.com/content/view/168/ |date=2007-02-02 }}'' Vol. 10, No. 1, Winter 2006. Retrieved February 15, 2007.&lt;/ref&gt; Mesto gosti Kobe Regatta &amp; Athletic Club, ki ga je leta 1870 ustanovil Alexander Cameron Sim in ugledno tuje pokopališče. V Kitanu in drugod po Kobeju še vedno stojijo številne rezidence v zahodnem slogu – ''idžinkan'' (異人館) – iz 19. stoletja. Muzeja sta mestni muzej Kobe in muzej literature.

Narečje, ki se govori v Kobeju, se imenuje ''Kobe-ben'', podnarečje kansajskega narečja

== Pobratena mesta ==
Kobe je pobraten z:&lt;ref name=sisters&gt;{{cite web |title=About Kobe|url=https://global.kobe-investment.jp/english/info-kobe.php|publisher=Global Kobe Investment|access-date=2022-03-10}}&lt;/ref&gt;
{{div col|colwidth=20em}}
*{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]], [[Katalonija]], Španija (1993)
*{{flagicon|AUS}} [[Brisbane]], [[Queensland]], Avstralija (1985)
*{{flagicon|KOR}} Incheon, Južna Koreja (2010)
*{{flagicon|FRA}} [[Marseille]], Francija (1961)
*{{flagicon|LVA}} [[Riga]], Latvija (1974)
*{{flagicon|BRA}} [[Rio de Janeiro]], Brazilija (1969)
*{{flagicon|USA}} [[Seattle]], ZDA (1957)
*{{flagicon|CHN}} Tjandžin, Kitajska (1973)
{{div col end}}

=== Mesta prijateljstva in sodelovanja ===
Kobe sodeluje tudi z:&lt;ref name=sisters/&gt;
*{{flagicon|KOR}} Daegu, Južna Koreja (2010)
*{{flagicon|USA}} [[Filadelfija]], ZDA (1986)

Memorandum o soglasju o možni vzpostavitvi odnosov s pobratenimi mesti v prihodnosti je bil sklenjen leta 2019 z [[Ahmedabad]]om, Indija &lt;ref&gt;{{cite news |title=Kobe, Ahmedabad to be sister cities|url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/ahmedabad/kobe-ahmedabad-to-be-sister-cities/articleshow/69980264.cms|access-date=10 March 2022|publisher=Times of India|date=27 June 2019}}&lt;/ref&gt;

===Sestrska pristanišča===
Kobejeva sestrska pristanišča so:&lt;ref name=sisters/&gt;
*{{flagicon|NED}} Port of Rotterdam, Nizozemska (1967)
*{{flagicon|USA}} Port of Seattle, ZDA (1967)
*{{flagicon|CHN}} Port of Tiandžin, Kitajska

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Anyoin03 1024.jpg|An'jō-in. Njegov ''karesansui'' je eden od japonskih krajev slikovite lepote.
File:140517 Kobe Municipal Arboretum Japan02bs.jpg|Mestni arboretum Kobe
File:Kobe port tower11s3200.jpg|[[Pristaniški stolp Kobe]]
File:Mosaic04s3200.jpg|Harborland
File:Kobe Nankinmachi at night.jpg|Nankin-mači, Motomachi
File:Giant panda01 960.jpg|Kobe Odži Zoo je dom velikih in rdečih pand
File:171125 Kobe Municipal| Pokopališče tujcev na pobočju Futatabijame
File:Notre Dame Kobe Japan01-r.jpg|Poročna dvorana Notre Dame Kobe
File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|[[Arima Onsen]] je severno od Kobeja
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Kobe}}
{{Wikivoyage}}
* [http://www.city.kobe.lg.jp Kobe Uradna spletna stran] {{in lang|ja}}
* [https://web.archive.org/web/20120922041935/http://www.city.kobe.lg.jp/foreign/english/index.html Kobe City official website] 
* [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/dgkeysearchresult.cfm?word=Kobe%2Dshi%20%28Japan%29&amp;s=3&amp;notword=&amp;f=2 New York Public Library Digital Gallery] – late 19th-century photographs of Kobe
* {{osmrelation-inline|900329|Kobe}}
* {{YouTube|u=kobecitychannel|Kobe City}} {{in lang|ja}}

{{Normativna kontrola}}
{{Jp-naselje-stub}}
[[Kategorija:Kobe]]
[[Kategorija:Mesta na Japonskem]]</text>
      <sha1>4y2lhzird09ugvhy8ky3a6gdlsl8ov7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736197</id>
      <parentid>5736119</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T17:43:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31813" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Kobe}}
{{Infobox settlement
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;
|name                            = Kobe
|native_name                     = {{nobold|神戸市}}
|official_name                   = Kobe mesto
|settlement_type                 = Določeno mesto
|image_skyline                   = {{Multiple image
|border                          = infobox
|total_width                     = 280 
|image_style                     = border:1;
|perrow                          = 1/2/2/1/2
|image1                          = Kobe Port Tower and Maritime Museum, November 2016.jpg
|alt1                            = Port of Kobe
|image2                          = The old settlement hall of no15 01 1920.jpg
|alt2                            = Old Kobe Residency 15th Hall (The Former American Consulate in Kobe)
|image3                          = Hyogo prefectural museum of art08s3200.jpg
|alt3                            = Hyogo Prefectural Museum of Art
|image4                          = Chang'an gate (Nankinmachi, Kobe).jpg
|alt4                            = Nankin-machi
|image5                          = Ikuta Shrine 201208.JPG
|alt5                            = Ikuta Shrine
|image6                          = Kobe kitano thomas house07 2816.jpg
|alt6                            = The Former Thomas House
}}
|imagesize                       =
|image_alt                       =
|image_caption                   = Od zgoraj levo: Kobe Port Tower in Pomorski muzej v Meriken parku, 15. dvorana Stare rezidence Kobe (nekdanji ameriški konzulat v Kobeju) tujskega naselja Kobe, muzej umetnosti prefekture Hjogo, kitajska četrt Nankin-mači, svetišče Ikuta in pogled iz nekdanje Thomasove hiše Kitano-čo
|image_flag                      = Flag of Kobe.svg
|image_seal                      = Emblem of Kobe, Hyogo.svg
|image_shield                    = 
|image_blank_emblem              = 
|nickname                        = 
|motto                           = &lt;!-- maps and coordinates ------&gt;
|image_map                       = 
|pushpin_map                     = Japonska
|pushpin_label_position          = &lt;!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|pushpin_map_alt                 = 
|pushpin_map_caption             = &amp;nbsp;
|pushpin_relief                  = 1
|coordinates                     = {{coord|34|41|24|N|135|11|44|E|type:city(1545410)_region:JP-28|display=it}}
|coordinates_footnotes           = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
&lt;!-- location ------------------&gt;
|subdivision_type                = Država
|subdivision_name                = [[Japonska]]
|subdivision_type1               = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]]
|subdivision_name1               = [[Kansai]]
|subdivision_type2               = [[Prefekture Japonske|Prefekture]]
|subdivision_name2               = [[Prefektura Hjogo|Hjogo]]
|subdivision_type3               = 
|subdivision_name3               = &lt;!-- established ---------------&gt;
|established_title               = Prvi uradni zapis
|established_date                = 201 n. št.
|established_title2              = status mesta
|established_date2               = 1. april 1889
|founder                         = 
|government_footnotes            = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
|leader_party                    = 
|leader_title                    = župan
|leader_name                     = Kizō Hisamoto
&lt;!-- area ----------------------&gt;
|area_total_km2                  = 557,02
|area_land_km2                   = 
|area_water_km2                  = 
|area_water_percent              = 
|area_note                       = &lt;!-- elevation -----------------&gt;
|elevation_footnotes             = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
|elevation_m                     = 
|elevation_ft                    = &lt;!-- population ----------------&gt;
|population_footnotes            = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
|population_total                = 1.522.188 (7.)
|population_as_of                = 1. junij 2021
|population_density_km2          = auto
|population_demonym              = &lt;!-- demonym, ie. Liverpudlian for someone from Liverpool --&gt;
|population_metro_footnotes      = &lt;ref&gt;{{Cite web |title=UEA Code Tables |url=http://www.csis.u-tokyo.ac.jp/UEA/uea_code_e.htm |publisher=Center for Spatial Information Science, University of Tokyo |access-date=January 26, 2019}}&lt;/ref&gt; (2015)
|population_metro                = 2.419.973 (6.)
&lt;!-- time zone(s) --------------&gt;
|timezone1                       = [[Japan Standard Time]]
|utc_offset1                     = +9
&lt;!-- postal codes, area code ---&gt;
|postal_code_type                = &lt;!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --&gt;
|postal_code                     = 
|area_code_type                  = &lt;!-- defaults to: Area code(s) --&gt;
|area_code                       = &lt;!-- blank fields (section 1) --&gt;
|blank_name_sec1                 = Phone&amp;nbsp;number
|blank_info_sec1                 = 078-331-8181
|blank1_name_sec1                = Address
|blank1_info_sec1                = 6-5-1 Kano-chō, Chūō-ku, Kōbe-shi, Hyōgo-ken&lt;br/&gt;650-8570
&lt;!-- blank fields (section 2) --&gt;
|blank_name_sec2                 = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]]
|blank_info_sec2                 = Vlažno subtropsko podnebje (Cfa)
&lt;!-- website, footnotes --------&gt;
|website                         = [https://www.city.kobe.lg.jp/foreignlanguage/index.html mesto Kobe]
|footnotes                       = 
}}
{{Infobox Chinese
|headercolor                     = #008000
|pic                             = Kobe (Chinese characters).svg
|piccap                          = &quot;Kobe&quot; v novem slogu (''šindžitai'') ''[[kandži]]''
|picupright                      = 0.425
|shinjitai                       = 神戸
|kyujitai                        = 神戶
|hiragana                        = こうべ
|katakana                        = コーベ
|romaji                          = Kōbe
}}
'''Kobe''' (japonsko: [koꜜːbe]; uradno 神戸市, ''Kōbe-ši'') je sedmo največje mesto na [[Japonska|Japonskem]], tretje največje pristaniško mesto za [[Jokohama|Jokohamo]] in glavno mesto prefekture [[prefektura Hjogo|Hjogo]]. Leži na južni strani glavnega otoka [[Honšu]], na severni obali [[Osaški zaliv|Osaškega zaliva]] in približno 30 km zahodno od [[Osaka|Osake]]. Z okoli 1,5 milijona prebivalcev je mesto del metropolitanskega območja [[Keihanšin]] skupaj z Osako in [[Kjoto]]m.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2016/04/13/kobe48.html|title=Kobe|author=Gabriele Zanatta|newspaper=la Repubblica|date=April 13, 2016|page=48|language=it}}&lt;/ref&gt;

Najzgodnejši pisni zapisi o regiji izvirajo iz ''[[Nihon Šoki]]'', ki opisuje ustanovitev svetišča Ikuta s strani [[Cesarica Džingu|cesarice Džingu]] leta 201 n. št.&lt;ref name=&quot;ikutahistory&quot;&gt;[http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html Ikuta Shrine official website] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080404125132/http://www.ikutajinja.or.jp/index1.html |date=2008-04-04 }} – &quot;History of Ikuta Shrine&quot; (Japanese)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kobecityinfo&quot;&gt;[http://www.kobecityinfo.com/history.html Kobe City Info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080616060627/http://www.kobecityinfo.com/history.html |date=2008-06-16 }} – &quot;History&quot;. Retrieved February 2, 2007.&lt;/ref&gt; Večino svoje zgodovine območje nikoli ni bilo enotna politična enota, niti v [[obdobje Edo|obdobju Edo]], ko je pristanišče neposredno nadzoroval [[šogunat Tokugava]]. Kobe v svoji sedanji obliki ni obstajal do ustanovitve leta 1889. Njegovo ime izhaja iz ''Kanbe'' (神戸, arhaični naziv za privržence mestnega svetišča Ikuta).&lt;ref name=&quot;nagasakiu&quot;&gt;[http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 Nagasaki University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070516202402/http://hikoma.lb.nagasaki-u.ac.jp/en/target.php?id=5363 |date=2007-05-16 }} – &quot;Ikuta Shrine&quot;. Retrieved February 3, 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kojien_kanbe&quot;&gt;Entry for {{lang|ja-Hani|「神戸（かんべ）」}}. Kōjien, fifth edition, 1998, {{ISBN|4-00-080111-2}}&lt;/ref&gt; Kobe je postal eno od japonskih mest leta 1956.

Kobe je bil eno od mest, ki se je po koncu politike osamitve leta 1853 odprlo za trgovino z Zahodom, in je od takrat znan kot svetovljansko pristaniško mesto v območju brez jedrske energije. Medtem ko je [[veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 močno zmanjšal pomen Kobeja kot pristaniškega mesta, ostaja četrto najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče na Japonskem. Podjetja s sedežem v Kobeju so ASICS, Kawasaki Heavy Industries in Kobe Steel ter več kot 100 mednarodnih korporacij z azijskimi ali japonskimi sedeži v mestu, kot so Eli Lilly and Company, Procter &amp; Gamble, Boehringer Ingelheim in Nestlé. Mesto je izvor in soimenjak [[govedina Kobe|govedine Kobe]], sedež univerze Kobe, pa tudi kraj enega najbolj znanih japonskih letovišč z vročimi izviri, [[Arima Onsen]].

== Zgodovina ==
=== Izvor ===
Predmeti, najdeni v zahodnem Kobeju, kažejo, da je bilo območje poseljeno vsaj od [[obdobje Džomon|obdobja Džomon]].&lt;ref name=&quot;oldkobehistory&quot;&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/15/020/youran/rekishi.html City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070918145414/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/15/020/youran/rekishi.html |date=2007-09-18 }} – &quot;Kobe's History&quot; (Japanese). Retrieved October 22, 2007.&lt;/ref&gt;

Naravna geografija območja, zlasti rta Vada v Hjōgo-ku, je pripeljala do razvoja pristanišča, ki je ostalo gospodarsko središče mesta.&lt;ref name=&quot;hyogotsu&quot;&gt;[http://www.hyogo-tourism.jp/english/hyogotsu/index.html Hyogo International Tourism Guide] – &quot;Hyogo-tsu&quot;. Retrieved February 2, 2007.&lt;/ref&gt; Nekateri najzgodnejši pisni dokumenti, ki omenjajo to regijo, so v ''Nihon Šoki'', ki opisuje ustanovitev svetišča Ikuta s strani cesarice Džingū leta 201.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; heights=&quot;110&quot; perrow=&quot;3&quot; caption=&quot;Galerija&quot;&gt;
File:Ikuta Shrine, Kobe City; April 2017 (04).jpg| Svetišče Ikuta
File:Nagata Jinja Kobe Torii.jpg| Svetišče Nagata
File:Taisanji31s3872.jpg| Taisan-dži. Glavna dvorana je nacionalni zaklad Japonske (zgrajena leta 716).
&lt;/gallery&gt;

=== Nara in obdobje Heian ===
V obdobjih [[obdobje Nara|Nara]] in [[obdobje Heian| Heian]] je bilo pristanišče znano po imenu sidrišče Ōvada (''Ōvada-no-tomari'') in je bilo eno od pristanišč, iz katerih so bila poslana cesarska veleposlaništva na Kitajsko. Mesto je bilo na kratko prestolnica Japonske leta 1180, ko je Taira no Kijomori preselil svojega vnuka, [[cesar Antoku|cesarja Antokuja]], v Fukuhara-kjō v današnjem Hjōgo-ku. Cesar se je po približno petih mesecih vrnil v Kjoto. Kmalu zatem leta 1184 sta trdnjava Taira in bližnje svetišče Ikuta postala prizorišča bitke Genpei vojne pri Iči-no-Tani med klanoma Taira in Minamoto. Minamoto je prevladal in potisnil Taira naprej.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; heights=&quot;110&quot; perrow=&quot;3&quot; caption=&quot;Galerija&quot;&gt;
File:Taira no Kiyomori,TenshiSekkanMiei.jpg|Taira no Kijomori
File:Yukimi-no-gosho.jpg| Oznaka, ki označuje nekdanjo lokacijo Fukuhara-kjō
File:Genpei kassen.jpg| Bitka pri Iči-no-Tani（vojna Genpei)
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Kamakura  ===
Ko je v [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] pristanišče raslo, je postalo pomembno središče za trgovino s Kitajsko in drugimi državami. V 13. stoletju je mesto postalo znano pod imenom pristanišče Hjōgo (兵庫津, Hjōgo-cu). V tem času je pristanišče Hjōgo skupaj s severno Osako sestavljalo provinco Setcu (večina današnjega Kobeja je pripadala Setcuju, razen okrožja Niši in Tarumi, ki sta pripadala Harimi).

=== Obdobje Edo ===
Kasneje, v obdobju Edo, so vzhodni deli današnjega Kobeja prišli pod jurisdikcijo domene Amagasaki, zahodni deli pa pod oblast domene Akaši, medtem ko je središče neposredno nadzoroval šogunat Tokugava &lt;ref&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/014/year/year.html#3 City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420204218/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/014/year/year.html#3 |date=2008-04-20 }} – &quot;Old Kobe&quot; (Japanese). Retrieved February 16, 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.city.ashiya.hyogo.jp/english/history.html City of Ashiya] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080617011231/http://www.city.ashiya.hyogo.jp/english/history.html |date=2008-06-17 }} – &quot;An Outline History of Ashiya&quot;. Retrieved February 16, 2007.&lt;/ref&gt; 

Šele z ukinitvijo sistema ''han'' leta 1871 in vzpostavitvijo sedanjega sistema prefektur je območje postalo politično ločeno.
&lt;gallery&gt;
File:Minatogawa-jinja shinmon.jpg| Svetišče Minatogava
File:Hanakuma castle01s3200.jpg| Grad Hanakuma
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Meidži  ===
Pristanišče Hjōgo je šogunska vlada odprla za zunanjo trgovino istočasno kot Osako, 1. januarja 1868, tik pred začetkom vojne Bošin in [[obnova Meidži|obnove Meidži]].&lt;ref&gt;{{cite book|author1=John Whitney Hall|author2=Marius B. Jansen|title=The Cambridge History of Japan|url=https://books.google.com/books?id=7OFYajIf9QgC&amp;pg=PA304|year=1988|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-22356-0|page=304}}&lt;/ref&gt; V času odprtja mesta za zunanjo trgovino so na tem območju potekali intenzivni boji, ki so bili posledica državljanske vojne. Kmalu po odprtju Kobeja za trgovanje je prišlo do incidenta, kjer je več zahodnih vojakov utrpelo strelne rane zaradi ognja, ki so ga odprle enote iz Bizena. Regija je bila od takrat identificirana z Zahodom in številna tuja prebivališča iz tega obdobja ostajajo na območju Kitano v Kobeju.
&lt;gallery&gt;
File:Kobe Bund 1979.94.6P01B.jpg| Tujsko naselje v Kobeju, Avenija Kaigan-dōri okoli leta 1885
File:Shinkaichi.jpg| Gledališka ulica Šinkaiči v Kobeju (doba Taišo)
File:Viewofkobe.PNG| Pristanišče Hjōgo v 19. stoletju&lt;ref&gt;From the [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/id?110089 NYPL Digital Library]&lt;/ref&gt;
File:Kobe kaigan street01 1920.jpg| Bund, zgrajen v letih 1860–1930
File:Choueke house02 1920.jpg| Območje Kitano, zgrajeno v letih 1880–1910
File:Old hyogo prefectural office bld03 1920.jpg| Nekdanji urad prefekture Hjogo, zgrajen leta 1902
File:Sesshu Kobe coast prosperity view.jpg| Ta ''nišiki-e'' (barvni lesorez) prikazuje tuji parnik, ki vpluje v pristanišče Hjōgo kmalu po njegovem odprtju proti zahodu v poznem 19. stoletju. 
&lt;/gallery&gt;

=== Sodobnost ===
Kobe, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen 1. aprila 1889 in je bil imenovan 1. septembra 1956 z vladnim odlokom. Zgodovina mesta je tesno povezana z zgodovino svetišča Ikuta, ime ''Kobe'' pa izhaja iz ''kamube'' (神戸, pozneje ''kanbe''), arhaičnega imena za tiste, ki so podpirali svetišče.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Kobe bombardiran v ''napadu  Doolittle'' 18. aprila 1942, skupaj s Tokiom in nekaj drugimi mesti. Bombniki B-29 so ga  17. marca 1945 znova bombardirali z zažigalnimi bombami, kar je povzročilo smrt 8841 prebivalcev in uničilo 21 % mestnega območja Kobeja. Ta incident je navdihnil znani film Studia Ghibli ''Grave of the Fireflies'' in knjigo Akijukija Nosake, na kateri je film temeljil. Pojavlja se tudi v filmu ''A Boy Called H''.

Po nenehnem pritisku državljanov je mestni svet Kobeja je ta 18. marca 1975 sprejel odlok o prepovedi plovil z jedrskim orožjem iz pristanišča Kobe. To je dejansko preprečilo vsem ameriškim vojaškim ladjam vstop v pristanišče, politika pa je bila, da se ne razkrije ali katera vojaška ladja prevaža jedrsko orožje. To politiko neširjenja orožja so poimenovali »formula Kobe«.&lt;ref&gt;[http://www.prop1.org/prop1/jkobef.htm Kobe City Council] – &quot;Resolution on the Rejection of the Visit of Nuclear-Armed Warships into Kobe Port&quot;, 18 March 1975. Retrieved February 16, 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kamimura, Naoki. &quot;Japanese Civil Society and U.S.-Japan Security Relations in the 1990s&quot;. retrieved from [http://www.ippnw.org/MGS/V7N1Kamimura.html International Physicians for the Prevention of Nuclear War] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060516075014/http://www.ippnw.org/MGS/V7N1Kamimura.html |date=2006-05-16 }} on February 2, 2007&lt;/ref&gt;

17. januarja 1995 se je ob 5.46 po JST v bližini mesta zgodil [[potres]] z magnitudo 6,9. Približno 6434 ljudi v mestu je bilo ubitih, 212.443 jih je ostalo brez domov, veliki deli pristaniških objektov in drugi deli mesta pa so bili uničeni.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080625151141/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/report/january.2008.pdf The Great Hanshin-Awaji Earthquake Statistics and Restoration Progress] (Jan. 2008). Retrieved April 14, 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake Restoration]. Retrieved April 14, 2008.&lt;/ref&gt; Potres je uničil dele hitre ceste Hanšin, dvignjene avtoceste, ki se je dramatično prevrnila. Na Japonskem je potres znan kot [[veliki potres v Hanšinu]] (ali potres Hanšin-Avadži). V spomin na okrevanje Kobeja po potresu leta 1995 mesto vsako leto decembra organizira dogodek, imenovan ''Luminarie'', kjer je središče mesta okrašeno z osvetljenimi kovinskimi loki.

Pristanišče Kobe je bilo najbolj obremenjeno japonsko pristanišče in eno najboljših azijskih pristanišč do velikega potresa Hanšin.&lt;ref name=&quot;maruhon&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20010303054315/http://maruhon.com/business/port.htm Maruhon Business News] – Port Conditions in Japan. Retrieved January 23, 2007.&lt;/ref&gt; Od takrat padel na četrto mesto na Japonskem in 49. najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče na svetu (od leta 2012).
&lt;gallery&gt;
File:KobeFormerSettelment Map JapDirectory (1905).tif|Karta tujskega naselja
File:Kobe after the 1945 air raid.JPG|Pogled na Kobe po bombardiranju leta 1945
File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|oškodbe v Sannomiyi med potresom Great Hanshin leta 1995
File:Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg|Spominski park potresa 
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
[[File:151229_Kobe_Port_Japan01bs.jpg|thumb|260px|Pogled na Kobe z letala]]
Zagozdeno med obalo in gorami je mesto Kobe dolgo in ozko. Na vzhodu je mesto Ašija, mesto Akaši pa na zahodu. Druga sosednja mesta so Takarazuka in Nišinomija na vzhodu ter Sanda in Miki na severu.

Znamenitost pristaniškega območja je [[Pristaniški stolp, Kobe| Pristaniški stolp]] iz rdečega jekla. V bližnjem Harborlandu, znamenitem turističnem sprehajališču, stoji panoramsko kolo. Dva umetna otoka, Port (ポートアイランド, ''Pōto Airando'') in Rokkō (六甲アイランド, ''Rokkō Airando'') , sta bila zgrajena, da bi mestu omogočila širitev.

Proč od morja v osrčju Kobeja ležita okrožji Motomači in Sannomija, pa tudi kitajska četrt Kobeja, Nankin-mači, vse dobro znane maloprodajne cone. Množica železniških linij prečka mesto od vzhoda proti zahodu. Glavno prometno središče je postaja Sannomija, z istoimensko postajo Kobe na zahodu in postajo [[Šinkansen]] Šin-Kobe na severu.

Gora Rokkō gleda na Kobe iz nadmorske višine 931 m. V jesenskem času slovi po bogati barvi svojih gozdov.
{{wide image|Panoramic view of Kobe and Kobe Harbor from the Kobe Port Tower.png|1000px|align-cap=center|Panorama Kobeja, njegovega pristanišča in pristaniškega otoka iz pristaniškega stolpa.}}

=== ''Ku'' ===
Kobe ima devet ''ku'', pododdelkov mesta, ki so dovolj velika, da so bila določena z vladnim odlokom:
# Niši-ku: Najzahodnejše območje Kobeja, Niši-ku, gleda na mesto Akaši in je mesto univerze Kobe Gakuin. Ta oddelek ima največ prebivalcev, 247.000.&lt;ref&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/kubetusihyo.html City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014182029/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/kubetusihyo.html |date=2007-10-14 }}, &quot;Population by Ward&quot; (Japanese). Retrieved July 25, 2007.&lt;/ref&gt;
# Kita-ku je največji oddelek po območju in obsega gorovje Rokko, vključno z gorama Rokkō in goro Maja. Območje je znano po razgibani pokrajini in pohodniških poteh. Letoviško mesto [[Arima Onsen]] leži tudi znotraj Kita-kuja.
# Tarumi-ku je večinoma stanovanjsko območje. Najdaljši viseči most na svetu, [[Most Akaši-Kaikjo]], se razteza od Maiko v Tarumi-ku do otoka Avadži na jugu. Relativno nov dodatek Kobeju, Tarumi-ku, ni bil del mesta do leta 1946.
# Suma-ku je plaža Suma, ki privablja obiskovalce v poletnih mesecih.
# Nagata-ku je svetišče Nagata, eno od treh »velikih svetišč« v Kobeju.
# Hjogo-ku: to območje je bilo nekoč znano kot sidrišče Ōvada ali pristanišče Hjogo, zgodovinsko srce mesta. Šinkaiči v Hjogo-ku je bil nekoč komercialno središče Kobeja, vendar je bil med drugo svetovno vojno močno poškodovan, od takrat pa je Hjogo-ku izgubil veliko svojega nekdanjega pomena.
# Čūō-ku: Čūō (中央) dobesedno pomeni »osrednji« in kot tak je Čūō-ku trgovsko in zabaviščno središče Kobeja. Sannomija, Motomači in Harborland sestavljajo glavna zabaviščna območja v Kobeju. Čūō-ku vključuje mestno hišo in vladne urade prefekture Hjōgo. Otok Port in letališče Kobe ležita v južnem delu tega oddelka.
# Nada-ku: mesto živalskega vrta Odži in univerze Kobe, Nada je znana prav zaradi tega. Skupaj s Fušimijem v Kjotu predstavlja 45 % japonske proizvodnje [[sake]]ja.&lt;ref&gt;[http://www.kippo.or.jp/culture_e/syoku/sakejijo/sakejijo1.html Kansai Window] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060619122900/http://www.kippo.or.jp/culture_e/syoku/sakejijo/sakejijo1.html |date=2006-06-19 }}, &quot;Japan's number one sake production&quot;. Retrieved February 6, 2007.&lt;/ref&gt;
# Higašinada-ku: najbolj vzhodno območje Kobeja, Higašinada-ku, meji na mesto Ašija. Umetni otok Rokko sestavlja južni del tega oddelka.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto;&quot; width=&quot;810px&quot;
! colspan=&quot;7&quot; | ''Ku'' Kobeja
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;2&quot; | Ime
!
!
!
!Karta Kobeja
|-
! style=&quot;width: 190px;&quot; |[[ Romadži]]
! style=&quot;width: 190px;&quot; |[[Kandži]]
!Štev. prebivalcev
!Površina&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
!Gostota preb.
na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
!
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; &quot;width: 20px;&quot; | 1
|Niši-ku
|西区
|240.386
|138,01
|1742
| rowspan=&quot;9&quot; |[[File:Wards of Kobe Ja.svg|alt=|border|center|399x399px|karta Kobejevih ''ku'']]
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 2
|Kita-ku
| 北区
|212.211
|240,29
|883
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 3
|Tarumi-ku
| 垂水区
|216.337
|28,11
|7696
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 4
|Suma-ku
| 須磨区
|158.196
|28,93
|5468
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | 5
|Nagata-ku
| 長田区
|95.155
|11,36
|8376
|-
|6
|Hyōgo-ku
|兵庫区
|107.307
|14,68
|7310
|-
|7
|Čūō-ku
|中央区
|142.232
|28,97
|4910
|-
|8
|Nada-ku
|灘区
|136.865
|32,66
|4191
|-
|9
|Higašinada-ku
|東灘区
|214.255
|34,02
|6298
|}

===Mestna krajina===
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; heights=&quot;130&quot; perrow=&quot;3&quot; caption=&quot;Gallery&quot;&gt;
File:Kobe unterwegs in Kobe 3.jpg|Meriken park (2018)
File:151003 Port of Kobe Japan01s3.jpg|Kobe iz mostu Kobe (2015)
File:Twilight view of Kobe, from a point near Shin-Kobe station.jpg|Pogled na Sannomijo s postaje Šin-Kobe (2009)
File:121208 Nunobiki Herb Garden Kobe Hyogo pref Japan09s3.jpg|Zeliščni vrt Nunobiki (2012）
File:Kobe Kobe Port Tower Panoaramablick 03.jpg|Osrednje poslovno okrožje Kobe (2018)
File:Kobe Meriken Park area at night 2016-06-14.jpg|Osrednje poslovno okrožje Kobeja ponoči (2016)
File:Kobe Chuo and Suma at night.jpeg|Središče mesta ponoči
File:View of Kikuseidai from Mount Maya Kobe.jpg|Nočni pogled iz Kikuseidai
File:Views from Venus Bridge in Kobe 001.jpg|alt=|Sončni zahod z razgledne ploščadi Mt. Suva
&lt;/gallery&gt;

=== Podnebje ===
Kobe ima vlažno subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa'') z vročimi poletji in hladnimi do hladnimi zimami. Padavin je znatno več poleti kot pozimi, čeprav na splošno manj kot v večini delov Honšuja, in ni znatnega snega. Povprečna letna temperatura v Kobeju je 17,0 °C. Povprečna letna količina padavin je 1277,8 mm, julij pa je najbolj deževen mesec. Temperature so v povprečju najvišje avgusta, okoli 28,6 °C, najnižje pa januarja, okoli 6,2 °C. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Kobeju, je bila 5. avgusta 1994 38,8 °C; najnižja zabeležena temperatura je bila -7,2 °C 27. februarja 1981.

== Demografija ==
Septembra 2007 je imel Kobe ocenjenih 1.530.295 prebivalcev, ki so sestavljali 658.876 gospodinjstev. To je bilo za 1347 oseb ali približno 0,1 % več kot leto prej. Gostota prebivalstva je bila približno 2768 oseb na kvadratni kilometer, medtem ko je na vsakih 100 žensk približno 90,2 moškega.&lt;ref name=&quot;population statistics&quot;&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/suikeijinkou.html City of Kobe] – &quot;Estimated Population of Kobe&quot;. Retrieved October 2, 2007.&lt;/ref&gt;

V Kobeju živi približno 44.000 registriranih tujih državljanov. Štiri najpogostejše narodnosti so Korejci (22.237), Kitajci (12.516), Vietnamci (1301) in Američani (1280).&lt;ref name=&quot;pocket statistics&quot;&gt;[http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/pocket.html City of Kobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070808061701/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/06/013/toukei/contents/pocket.html |date=2007-08-08 }} – &quot;Statistical Summary of Kobe&quot;. Retrieved July 25, 2007.&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Pristanišče Kobe je pomembno pristanišče in proizvodno središče v industrijski regiji Hanšin. Kobe je najbolj obremenjeno kontejnersko pristanišče v regiji, ki presega celo Osako in četrto najbolj obremenjeno na Japonskem.&lt;ref name=&quot;busyport2005&quot;&gt;[http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%202005.xls American Association of Port Authorities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927223354/http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%202005.xls |date=2007-09-27 }} – &quot;World Port Rankings 2005&quot;. Retrieved July 3, 2007.&lt;/ref&gt;

V primarnem sektorju (kmetijstvo, ribištvo in rudarstvo) dela približno en odstotek zaposlenih, v sekundarnem (proizvodnja in industrija) enaindvajset odstotkov, v storitvenem sektorju pa oseminsedemdeset odstotkov.

Štirje največji sektorji v smislu vrednosti proizvedenega blaga so mali aparati, prehrambeni izdelki, transportna oprema in komunikacijska oprema, ki predstavljajo več kot petdeset odstotkov proizvedenega blaga Kobeja. Po številu zaposlenih živila, mali aparati in transportna oprema sestavljajo tri največje sektorje.

== Kultura ==
[[File:Kobe kitano thomas house07 2816.jpg|thumb|Weathercockova hiša, ena od številnih tujih rezidenc v predelu Kitano v Kobeju]]
Kobe je najbolj znan po svoji [[govedina Kobe|govedini Kobe]] (ki jo gojijo v okoliški prefekturi Hjōgo) in Arima Onsen (vroči vrelci). Pomembne stavbe so svetišče Ikuta in pristaniški stolp Kobe. Bližnje gore, kot sta Rokkō in Maya, gledajo na mesto.

Mesto je na široko povezano s svetovljanstvom in modo, ki je zajeta v japonski stavek: »Če ne moreš v Pariz, pojdi v Kobe«.&lt;ref name=&quot;nytimes&quot;&gt;Hassan, Sally. (April 9, 1989). &quot;Where Japan Opened a Door To the West&quot;. ''The New York Times'', retrieved from [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DEED6173FF93AA35757C0A96F948260&amp;sec=travel&amp;spon=&amp;partner=permalink&amp;exprod=permalink New York Times website] on February 7, 2007.&lt;/ref&gt; Modni dogodek ''Kobe Fashion Week'', ki predstavlja kolekcijo Kobe, poteka dvakrat letno. Jazz festival ''Kobe Jazz Street'' poteka vsako leto oktobra v jazz klubih in hotelih od leta 1981. Prav tako gosti tako festival kot tudi kip [[Elvis Presley|Elvisa Presleyja]], katerega odkritje je naznanil nekdanji japonski premier Juničiro Koizumi.

Kobe je mesto prvega japonskega igrišča za [[golf]g, ''Kobe Golf Club'', ki ga je leta 1903 ustanovil Arthur Hesketh Groom,&lt;ref name=&quot;golfclubatlas&quot;&gt;[http://www.golfclubatlas.com/alison1.html Golf Club Atlas] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070218222750/http://www.golfclubatlas.com/alison1.html |date=2007-02-18 }} – &quot;Gliding Past Fuji – C.H. Alison in Japan&quot;. Retrieved February 7, 2007.&lt;/ref&gt; in prve japonske [[mošeja|mošeje]], mošeja Kobe, zgrajene leta 1935.&lt;ref&gt;Penn, M. &quot;Islam in Japan,&quot; ''[http://www.asiaquarterly.com/content/view/168/ Harvard Asia Quarterly] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070202212653/http://www.asiaquarterly.com/content/view/168/ |date=2007-02-02 }}'' Vol. 10, No. 1, Winter 2006. Retrieved February 15, 2007.&lt;/ref&gt; Mesto gosti Kobe Regatta &amp; Athletic Club, ki ga je leta 1870 ustanovil Alexander Cameron Sim in ugledno tuje pokopališče. V Kitanu in drugod po Kobeju še vedno stojijo številne rezidence v zahodnem slogu – ''idžinkan'' (異人館) – iz 19. stoletja. Muzeja sta mestni muzej Kobe in muzej literature.

Narečje, ki se govori v Kobeju, se imenuje ''Kobe-ben'', podnarečje kansajskega narečja

== Pobratena mesta ==
Kobe je pobraten z:&lt;ref name=sisters&gt;{{cite web |title=About Kobe|url=https://global.kobe-investment.jp/english/info-kobe.php|publisher=Global Kobe Investment|access-date=2022-03-10}}&lt;/ref&gt;
{{div col|colwidth=20em}}
*{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]], [[Katalonija]], Španija (1993)
*{{flagicon|AUS}} [[Brisbane]], [[Queensland]], Avstralija (1985)
*{{flagicon|KOR}} Incheon, Južna Koreja (2010)
*{{flagicon|FRA}} [[Marseille]], Francija (1961)
*{{flagicon|LVA}} [[Riga]], Latvija (1974)
*{{flagicon|BRA}} [[Rio de Janeiro]], Brazilija (1969)
*{{flagicon|USA}} [[Seattle]], ZDA (1957)
*{{flagicon|CHN}} Tjandžin, Kitajska (1973)
{{div col end}}

=== Mesta prijateljstva in sodelovanja ===
Kobe sodeluje tudi z:&lt;ref name=sisters/&gt;
*{{flagicon|KOR}} Daegu, Južna Koreja (2010)
*{{flagicon|USA}} [[Filadelfija]], ZDA (1986)

Memorandum o soglasju o možni vzpostavitvi odnosov s pobratenimi mesti v prihodnosti je bil sklenjen leta 2019 z [[Ahmedabad]]om, Indija &lt;ref&gt;{{cite news |title=Kobe, Ahmedabad to be sister cities|url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/ahmedabad/kobe-ahmedabad-to-be-sister-cities/articleshow/69980264.cms|access-date=10 March 2022|publisher=Times of India|date=27 June 2019}}&lt;/ref&gt;

===Sestrska pristanišča===
Kobejeva sestrska pristanišča so:&lt;ref name=sisters/&gt;
*{{flagicon|NED}} Port of Rotterdam, Nizozemska (1967)
*{{flagicon|USA}} Port of Seattle, ZDA (1967)
*{{flagicon|CHN}} Port of Tiandžin, Kitajska

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Anyoin03 1024.jpg|An'jō-in. Njegov ''karesansui'' je eden od japonskih krajev slikovite lepote.
File:140517 Kobe Municipal Arboretum Japan02bs.jpg|Mestni arboretum Kobe
File:Kobe port tower11s3200.jpg|[[Pristaniški stolp Kobe]]
File:Mosaic04s3200.jpg|Harborland
File:Kobe Nankinmachi at night.jpg|Nankin-mači, Motomachi
File:Giant panda01 960.jpg|Kobe Odži Zoo je dom velikih in rdečih pand
File:171125 Kobe Municipal| Pokopališče tujcev na pobočju Futatabijame
File:Notre Dame Kobe Japan01-r.jpg|Poročna dvorana Notre Dame Kobe
File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|[[Arima Onsen]] je severno od Kobeja
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Kobe}}
{{Wikivoyage}}
* [http://www.city.kobe.lg.jp Kobe Uradna spletna stran] {{in lang|ja}}
* [https://web.archive.org/web/20120922041935/http://www.city.kobe.lg.jp/foreign/english/index.html Kobe City official website] 
* [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/dgkeysearchresult.cfm?word=Kobe%2Dshi%20%28Japan%29&amp;s=3&amp;notword=&amp;f=2 New York Public Library Digital Gallery] – late 19th-century photographs of Kobe
* {{osmrelation-inline|900329|Kobe}}
* {{YouTube|u=kobecitychannel|Kobe City}} {{in lang|ja}}

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kobe]]
[[Kategorija:Mesta na Japonskem]]</text>
      <sha1>jn5f0rcvm0unf5nqg3xkilgpzrtorxq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ansambel Krt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>508134</id>
    <revision>
      <id>5736501</id>
      <parentid>5711716</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:08:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:20A:9C00:641D:B73D:D739:6E0D</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Člani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3521" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Ansambel Krt|Occupation=|Past_members={{Bulleted list|Jože Per|Tomaž Grajzar|Dare Podbevšek|Cene Matičič|Marinka Rozmanič}}|Current_members={{Bulleted list|Dominik Krt|Janez Krt|Emil Krt|Milan Zobavnik|Marjan Spruk|Zoran Križman|Rok Spruk}}|URL=|Associated_acts=|Label=|Years_active=1980|Genre=[[Narodnozabavna glasba]], duhovna glasba|Img=|Instrument=Trobenta, klarinet (saksofon), bariton (bas kitara), kitara, harmonika, klaviature|Origin=[[Zgornje Stranje]]|Alias=&lt;small&gt;Alpen Adria Original&lt;/small&gt;&lt;br&gt;&lt;small&gt;Ansambel bratov Krt&lt;/small&gt;|Birth_name=|Background=group_or_band|Img_size=|Img_capt=|Notable_instruments=}}
'''Ansambel Krt''' ({{lang-de|Orig. Alpen Adria Musikanten}}) je slovenska [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki je bila ustanovljena leta 1985 v [[Zgornje Stranje|Zgornjih Stranjah]] in deluje pogojno še danes.

V svoji dosedanji karieri je ansambel Krt na trg ponudil skupno 6.000 audio kaset in 500 video VHS kaset. Na YouTubu so vsi njegovi videospoti, pripravlja pa še arhivsko zgoščenko.

== Člani ==
Ustanovni člani zasedbe (1985) so bili Dominik Krt, Janez Krt, Milan Zobavnik in Marjan Spruk

* Trobenta: Janez Krt
* Klarinet in saksofon: Emil Krt. Po dveh letih ga je zaradi odhoda na igranje v tujino zamenjal Rok Spruk
* Bariton in bas kitara: Marjan Spruk
* Kitara in solo kitara: Milan Zobavnik
* Harmonika, klaviature in ritem: Dominik Krt - vodja ansambla
* Pevci: poleg Zorana Križmana in Dominika Krta so pevsko podlago nudili tudi ostali člani ansambla.
* Drugi: Med letoma 1986 in 1995 je z Ansamblom Krt sodeloval tudi domači humorist Franc Pestotnik - Slovenski podokničar in z njim so zapeli tudi na več podoknicah v Sloveniji.

== Delovanje ==
Kmalu po ustanovitvi in prvem nastopu na gasilski veselici v Stranjah leta 1986 so dobili prvo ponudbo tudi iz tujine (Celovec) in po uspešnem nastopu tam še na Selah in Globasnici. Po prvem nastopu v Bazovici pa so si priigrali stalni aganžma na šagrah od Trsta do Devina od 1. maja do konca septembra tekočega leta.

Leta 1995 je ansambel slavil 10. obletnico delovanja. S tem jubilejem je ob odhodu Janeza Krta v Švico zaključil svojo dejavno glasbeno pot.  Ansambel &quot;v senci&quot; deluje še naprej.

Ansamblu je uspelo razviti poseben stil igranja, &quot;Krtov&quot; ali &quot;Domincev&quot; stil, ki je postal konec 80 let zelo priljubljen in posneman pri številnih tovrstnih glasbenih kolegih.

V letu 2021 so praznovali 35-letnico delovanja. Med redkimi nastopi doma so večino svojih nastopov imeli na Tržaškem, saj so jih na svoje šagre od maja do septembra vabili vsi organizatorji slovenskih športnih in kulturnih društev. Odmeven nastop za tiste čase so imeli tudi na trgu v Trstu!

Glavni avtor melodij in aranžer je vodja ansambla Dominik Krt, tekste pa so poleg Dominika prispevali še brata Jože in Franci Smrekar, pa znana Slovenska klekljarica Julka Fortuna Gantar in drugi.

== Diskografija ==
Ansambel Krt je izdal dve kaseti v slovenščini in eno v nemščini.

=== Slovenski projekti ===

# Pesmi zvestobe
# Pesmi najdaljše noči

=== Nemški projekti ===

# A tolle Partie (kot Orig. Alpen Adria Musikanten mit Jodlerkönigin &quot;Karin&quot; und &quot;Sepp&quot;)

== Največje uspešnice ==

Ansambel Krt je najbolj poznan po naslednjih skladbah:
* Slovenija, dežela moja
* Sanjaj z menoj
* Ohcet
* Zdravica slavljencu
* Pozdrav s Triglava

[[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]]</text>
      <sha1>5678i8fhe1k15ne8rur59hsktpwsvnm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velimir Bujanec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509066</id>
    <revision>
      <id>5736388</id>
      <parentid>5612692</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:05:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje v medijih */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6293" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Velimir Bujanec}}
[[Slika:Velimir_Bujanec_while_young.jpg|sličica|Bujanec leta 1994 s svastiko.]]
'''Velimir Bujanec''', [[hrvaški]] televizijski voditelj in [[Novinarstvo|novinar]], * [[1974]], [[Varaždin]] &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=TOTALNI IZVJEŠTAJ S POLITIČKE SVADBE DESETLJEĆA Još prije par godina Bujanec je bio marginalac, danas njegova svadba nudi dijagnozu našeg društva|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/totalni-izvjestaj-s-politicke-svadbe-desetljeca-jos-prije-par-godina-bujanec-je-bio-marginalac-danas-njegova-svadba-nudi-dijagnozu-naseg-drustva-6535137|website=www.jutarnji.hr|date=2017-09-10|accessdate=2021-11-30|language=hr-hr}}&lt;/ref&gt; 

Vodi oddajo ''Bujica'' na hrvaškem TV kanalu Z1. [[Kolinda Grabar Kitarović]] je leta 2015 v njej dala prvi intervju v svoji predsedniški kampanji. Povabljen je bil na njeno inavguracijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;  

Leta 1994 je za ''Globus'' posnel serijo črnobelih fotografij, na katerih izraža podporo [[Ustaštvo|ustaštvu]] in [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klanu]]. [[Boris Dežulović]] ga je v nekaj zapisih označil za neinteligentnega, majhnega in obskurnega. [[Janez Janša]] se je z Bujancem leta 2015 slikal na komemorativni slovesnosti v [[Barbara rov|Hudi Jami]] in bil gost njegove oddaje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Boris Dežulović: Mladina &amp; jugend|url=https://www.dnevnik.si/1042716579|website=Dnevnik|accessdate=2021-11-30|date=11. julij 2015|last=Dežulović|first=Boris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša in ustaš|url=http://www.mladina.si/167477/jansa-in-ustas/|website=Mladina.si|accessdate=2021-11-30|date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DEŽULOVIĆ Kako je mladi nacist njegovane frizure izrastao u TV zvijezdu. I baš mu je krenulo u Kolindinoj kampanji!|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/dezulovic-kako-je-mladi-nacist-njegovane-frizure-izrastao-u-tv-zvijezdu.-i-bas-mu-je-krenulo-u-kolindinoj-kampanji-479731|website=www.jutarnji.hr|date=2015-02-24|accessdate=2021-11-30|language=hr-hr|last=Dežulović|first=Boris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=LOPOV: Roman Leljak Napisao knjigu i snimio film &quot;Mit o Jasenovcu&quot;|url=https://svemirac.com/lopov-roman-leljak-napisao-knjigu-i-snimio-film-mit-o-jasenovcu/|website=Svemirac Novosti|date=2018-09-28|accessdate=2021-11-30|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ko Kain Klan|url=https://www.portalnovosti.com/ko-kain-klan|website=Portal Novosti|accessdate=2021-11-30|date=19. januar 2018|last=Dežulović|first=Boris|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je bil Bujanec po priznanju obsojen na zaporno kazen, ker je prostitutki plačal s [[Kokain|kokainom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TV VODITELJ VELIMIR BUJANEC PRIZNAO 'Istina je, kokainom sam joj plaćao seks'|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/crna-kronika/tv-voditelj-velimir-bujanec-priznao-istina-je-kokainom-sam-joj-placao-seks-805522|website=www.jutarnji.hr|date=2014-05-31|accessdate=2021-11-30|language=hr-hr}}&lt;/ref&gt; Uspešno je tožil hrvaški satirični spletni portal ''News Bar'' za 12.000 kun odškodnine, potem ko je Domagoj Zovak napisal, da je Bujanca zadela srčna kap, ko je izvedel, da so zaplenili 44 milijonov vreden kokain.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Bujanec je dobio presudu protiv News Bara. Moraju mu platiti odštetu zbog satire|url=https://www.telegram.hr/politika-kriminal/ekskluzivno-bujanec-je-dobio-presudu-protiv-news-bara-moraju-mu-platiti-odstetu-zbog-satire/|website=Telegram.hr|accessdate=2021-11-30|language=hr|last=Telegram.hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bujanec dobio odštetu zbog pisanja NewsBara: “Tko se zadnji smije, najslađe se smije”|url=https://www.nacional.hr/bujanec-dobio-odstetu-zbog-pisanja-newsbara-tko-se-zadnji-smije-najslade-se-smije/|website=NACIONAL.HR|accessdate=2021-11-30|language=hr|date=23. april 2021}}&lt;/ref&gt; 

== Mladost, študij in udeležba v vojni ==
Bil je predsednik podmladka strank [[HDZ]] in HSP. Udeležil se je [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaške osamosvojitvene vojne]] v operacijah Blisk in Nevihta.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Študiral je politologijo. Leta 1996 je v intervjuju za ''Nacional'' dejal, da si je uspel najti dekle, ki gre z njim na mašo za [[Ante Pavelić|Anteja Pavelića]] in [[NDH]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Našli smo intervju Bujanca iz '96. &quot;Teško mi je naći curu koja će ići na mise za NDH&quot;|url=https://www.index.hr/clanak.aspx?id=2211542|website=www.index.hr|accessdate=2021-11-30|language=hr|date=9. september 2020}}&lt;/ref&gt; 

== Delovanje v medijih ==
Urejal je tabloid ''Imperijal'' in bil dopisnik slovenskega ''Direkta''. Z oddajo ''Bujica'' je začel leta 2009. Najprej je bila na OTV, ki se je preimenoval v Jabuka, nato je bila na Mreža TV. Od leta 2016 se predvaja na Z1.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Gostoval je v oddaji ''Drugorazredni'' na [[Nova24TV]]&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Drugorazredni] 27.11.2018 Nova24TV (gost Venimir Bujanec &quot;BUJICA&quot;): Medijska cenzura v Sloveniji|url=https://www.youtube.com/watch?v=wII0CxDPt_g|accessdate=2021-11-30|language=sl-SI|publication-date=28. november 2018|last=Nova24TV Slovenija|work=YouTube}}&lt;/ref&gt; in v ''Ena na ena'', [[YouTube]] oddaji [[Aleš Ernecl|Aleša Ernecla]].&lt;ref&gt;{{Citat|title=Velimir Bujanec - Bujica|url=https://www.youtube.com/watch?v=nr6f4YLt_eI|accessdate=2021-11-30|language=sl-SI|first=Aleš|last=Ernecl|work=YouTube|publication-date=25. februar 2021}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2021 je bilo objavljeno, da je šlo njegovo podjetje Bujica media j.d.o.o v stečaj zaradi 180.000 kun dolga. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2017.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Firma neonacista Bujanca pred stečajem, objavljeno koliko je dužan|url=https://www.index.hr/clanak.aspx?id=2316647|website=www.index.hr|accessdate=2021-11-30|language=hr|date=8. november 2021}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

=== Poroka ===
Leta 2017 se je poročil s Karolino Šego. Goste sta zabavala tudi [[Miroslav Škoro]] in [[Marko Perković - Thompson|Thompson]], med povabljenimi pa sta bila [[Zlatko Hasanbegović]] in [[Zdravko Mamić]]. Iz Slovenije sta prišla [[Roman Leljak]] in [[Boštjan M. Turk]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Hrvaški uredniki]]
[[Kategorija:Hrvaški novinarji]]
{{DEFAULTSORT:Bujanec_Velimir}}</text>
      <sha1>kk0jnvcb3p1zpzcz5xfvdf2tw5cc0hz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Imena Srednjega sveta in slovenski prevodi Tolkienovih del</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509548</id>
    <revision>
      <id>5736223</id>
      <parentid>5706435</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:43:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.240.98</ip>
      </contributor>
      <comment>dodal imena, prevode in opombe</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16778" xml:space="preserve">Fantazijska dela Johna Ronalda Tolkiena je v [[Slovenščina|slovenščino]] prevajalo več prevajalcev. Kot prvi ga je prevajal [[Dušan Ogrizek]], ki je leta 1986 izdal 1. prevod [[Hobit (roman)|Hobita]] (''[[Mladinska knjiga]]'' v Ljubljani, prva izdaja 1986 in ponatis 2000, 2002 in 2003; prevedeno po angleški izdaji ''Allena &amp; Unwina'' iz leta 1978). Prevod [[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]] je izšel leta 1995 v soavtorstvu [[Polona Mertelj|Polone Mertelj]], [[Primož Pečovnik|Primoža Pečovnika]] in [[Zoran Obradovič|Zorana Obradoviča]] (založba ''Gnosis - Quatro'', 1995). Vnovični prevod je izdal [[Branko Gradišnik]] v letih 2002 in 2003. Prenovljen prevod Hobita je izšel v letu 2021, avtor je Dušan Ogrizek.

=== Seznam in primerjava prevodov nekaterih imen v Tolkienovih delih: ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Izvirnik
![[Dušan Ogrizek|Ogrizkov]] prvi prevod

([[Hobit (roman)|Hobit]])
!prvi prevod
[[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]]
![[Branko Gradišnik|Gradišnikov]] prevod
([[Gospodar prstanov]])
![[Branko Gradišnik|Gradišnikov]] prevod[[Silmarillion|Silmarilliona]]
![[Dušan Ogrizek|Ogrizkov]]
prenovljeni prevod [[Hobit (roman)|Hobita]]
!''[[Vilini|vilinsko]] poimenovanje''
!''[[Škratje (Tolkienova mitologija)|škratovsko]] poimenovanje''
!''jezikovna opomba''
!opomba o geslu
|-
|Middle earth (Hither Shores, _, _, _, _)
|
|[[Srednji svet]] (tudi ''Oddaljene obale'', _, _, _, _)
|Srednji svet (tudi ''Tuobalje'', ''Velike dežele'', ''tukajšnji svet'', ''širni svet'', ''Svet'')
|
|
|
|
|''middle earth''→''middel-erde'' (srednjeveško)→''middan-geard'' (staroangleško), ''mittin-'' ali ''mittil-gart'' (starovisokonemško '''''dežele, ki jih poseljuje človek'''''), ''mid-gardr'' (staronorveško)
|kartografirane dežele na celini vzhodno od ''Morja''
|-
|Bilbo Baggins
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bogataj]]
|
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bisagín]]
|
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bogatin]]
|
|
|''bag'' - ang. ''vreča''→'''''bisága'''''
''baggins'' - ang. ''delavska malica''
|
|-
|Sackville-Bagginses
|Razkošnik-Bogatajevi
|
|Žakelj-Bisagini
|
|Razkošnik-Bogatinovi
|
|
|
|
|-
|Took
|Jemec
|Jemec
|Tuk
|
|Tuk
|
|
|Took→''tuck'' - ang. ''basati se'', ''pospraviti jed'', ''z užitkom papcati''; ''uživaški obed'', ''žretje'', ''sladkarije'', ''apetit''
|ime pomembne šajerske hobitske rodovine
|-
|Tuckborough
|
|Zavihje
|Tukošta
&lt;s&gt;Dobrakošta&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|beseda ''tuck'' naj bi po Tolkienovem izvirala iz priimka ''Took''
''tuck'' - ang. ''basati se'', ''pospraviti jed'', ''z užitkom papcati''; ''uživaški obed'', ''žretje'', ''sladkarije'', ''apetit''
|naselje na Zelenem Goričkem (Zahodni kvartin)
|-
|Isengar Took
|
|
|Ajzengar Tuk
|
|
|
|
|
|šajerski hobit, najmlajši (in torej 12.) sin Geroncija Tuka;
še mlad je šel na morje
|-
|Bag End
|Mošnjičkov kot
|Premožni kot
|Bisagin konec
|
|Bogati breg
|
|
|
|
|-
|Hobbiton
|Hobiton
|Hobiton
|Hobitovo
|
|Hobitovo
|
|
|
|
|-
|Shire
|
|[[Šajerska|Grofija]]
|[[Šajerska]]
|
|
|
|
|
|
|-
|The Hill
|Grič
|
|Hrib
|
|Grič
|
|
|
|
|-
|Rivendell
|[[Razendel|Dvojni vintgar]]
|[[Dvojni vintgar]]
|[[Razendel]]
|
|[[Razendel|Globoki dol]]
|
|
|
|
|-
|Mirkwood
|[[Mrkolesje|Mračni les]]
|
|[[Mrkolesje]]
|
|[[Mrkolesje|Mračni les]]
|''[[Rhovanion]]''
|
|
|
|-
|Troll
|Ajd
|Trol
|Trol
|
|Trol
|
|
|
|
|-
|Elf
|[[Vilini|Vilinec]]
|
|[[Vilini|Vilin]]
|
|[[Vilini|Vilinec]]
|
|
|
|
|-
|Dwarf
|[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škrat]]→[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škratje]]→škratji
|
|[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škrat]]→[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škratje]]
|
|
|
|''Khazad''
|
|
|-
|Mount Gram
|gora Gram
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|''Golfimbul''
|''[[Golfimbul]]''
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Bandobras Took (Bullroarer)
|[[Bandobras Tuk|Bandobras Jemec (Rjoveči)]]
|[[Bandobras Tuk|Bandobras Jemec (Rjoveči)]]
|[[Bandobras _ Tuk|Bandobras Tuk (Bikov Rik)]]
|
|
|
|
|
|znamenit in bojevit hobit
|-
|wizard
|čarovnik
|čarovnik
|vešč (vedomec)
|
|čarovnik
|
|
|
|
|-
|sorcerer
|
|
|coprnik
|
|
|
|
|
|
|-
|sorceress
|
|
|čarovnica
|
|
|
|
|
|
|-
|witch
|
|
|čarovnik
|
|
|
|
|
|
|-
|magician
|
|
|čarodelec
|
|
|
|
|
|
|-
|Necromancer
|Čarodej / veliki mojster črne magije
|Črnomagijec
|Nekromant
|
|
|
|
|
|
|-
|Cunning Mind
|—
|Pretkani um
|Nekromant
|
|
|
|
|
|
|-
|Orc (Goblin)
|ork (goblin)
|ork
|ork
|
|
|
|
|
|
|-
|Azog the Defiler
|Azog
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Precious(s)
|[[Prstan Mogote|Krasotec]]
|
|[[Prstan Mogote|Ponos(s)]]
|
|[[Prstan Mogote|Kras(ss)otec]]
|
|
|
|
|-
|Carrock
|Rogelj
|
|Školj
|
|Rogelj
|
|
|
|
|-
|Longbottom
|
|Dolgi dol
|Dolgoritje
|
|
|
|
|''Tobold Hornblower of Longbottom in Southfarthing'' - po Gradišnikovim mnenju aluzija na prdenje
Tobold→''too bold'' - ang. '''''preveč'''''; →''bolt'' - ang. '''''grom'''''
hornblower→''horn blower'' - ang. '''''prdonja'''''; →''to blow horn'' - ang. '''''pihati v rog''''' - '''''prdeti'''''

longbottom→''long bottom'' - ang. '''''dolga zadnjica'''''
Farthing→''farting'' - ang. '''''prdenje'''''?
|
|-
|Old Ford
|Stari brod
|Stari brod
|Stari pregaz
|
|Stari brod
|
|
|
|
|-
|Grey Mountains
|Sivo gorovje
|
|Sive planine
|
|Sivo gorovje
|''Ered Mithrin''
|
|
|
|-
|Esgaroth
|[[Esgaroth]]
|
|''[[Esgaroth]]''
|
|''[[Esgaroth]]''
|''[[Esgaroth]]''
|
|
|
|-
|Long Lake
|Dolgo jezero
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Ford
|Brod
|Plitvina
|Pregaz
|
|Brod
|
|
|
|
|-
|River Running
|[[Celduin|Reka Tok]]
|
|[[Celduin|Reka Tok]]
|
|[[Celduin|Divja reka]]
|''Celduin''
|
|
|
|-
|Great Worms
|Strašni zmaji
|
|
|
|kačje-zmaji
|
|
|
|
|-
|Withered Heath
|Pusta goljava
|
|Sahla goljava
|
|Pusta goljava
|
|
|
|
|-
|Weather Hills
|
|Vremensko hribovje
|Vremski hribi
|
|
|
|
|
|
|-
|Isengard
| —
|[[Ajzengart|Isengard]]
|[[Ajzengart]]
|
|
|''Angrenost''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
''gard''  - germ. '''''ograda'''''; angleška ''court,'' staronemška ''gart'' - '''''krog'''''
|utrdba z močnim stolpom ''Orthanc'', postavili [[Gondor|Gondorci]], kasneje [[Saruman|Sarumanova]] last
|-
|Isenmouthe
|
|Isenmouthe
|Ajzenske žnablje
|
|
|''Cara(c)h Angren''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
''mouthe''→''mouth'' (st. ang. ''müda'' iz ''müd'') - '''''ustje''''' (posebej za rečno ustje)
|prehod v Mordorju med planoto Gorgoroth in ravnico Udûn, utrjen z železno ograjo
|-
|Beorningi
|
|
|[[Beorningi]]
|
|
|
|
|končnica ''-ing'' nakazuje na potomstveno razmerje (potomci Beorna)
|ljudstvo iz Anduinskih dolin, nastanjeno v krajih okrog Školja
|-
|Bardingi
|
|Bardingi
|Bardingi
|
|
|
|
|končnica ''-ing'' nakazuje na potomstveno razmerje (potomci Barda)
|Dolinjani, človeški prebivalci Dolinja
|-
|White Company
|
|Bela druščina
|Bela četa
|
|
|
|
|
|garda ithilienskih knezov
|-
|Blue Mountains
|
|[[Sinje pogorje]]
|[[Modro gorovje]]
|
|
|''Ered Luin''
|
|
|
|-
|White Mountains
|
|Belo gorovje
|Bele gore
|
|
|''Ered Nimrais''
|
|
|
|-
|North Downs
|
|Severne vesine
|Severne sipine
|
|
|
|
|
|
|-
|Tower Hills
|
|Stolpni hribi
|Stolpičasto hribovje
|
|
|
|
|
|
|-
|Loudwater
|
|Hrupna voda
|Šumvoda
|
|
|''Brunien''
|
|
|
|-
|Lune
|
|Lune
|Lehun
|
|
|''Lhûn''
|
|
|
|-
|Lake Evendim
|
|jezero Evendim
|Jezero Podvečernik
|
|
|''Nenuial''
|
|
|
|-
|''Khazad-dûm; Môria''
|
|_; ''Moria''
|[[Khazad-dûm|''Khazad-dûm; Môria'']]
|
|
|''Hadhodrond''
|''Khazad-dûm; Môria''
|
|
|-
|South Downs
|
|Južne sipine
|Južne vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Far Downs
|
|Oddaljene sipine
|Daljne vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Barrow Downs
|
|Sipine gomil
|Gomilne vesine
|
|
|
|
|vesina - viseč, nagnjen svet
|vesine v Zahodnem kvartinu Šajerske, na katerih stoji in v katerih leži ''Velko Prekopansko''
|-
|White-socks
|
|Bela nogavička
|Belobinc
|
|
|
|
|
|eden od konjičkov, ki jih je Frodu in njegovim priskrbel Merjadok za pot iz Škrbanje v Razendel
|-
|silver pennies
|
|
|beliči
|
|
|
|
|
|srebrni kovanci, s katerimi se je plačevalo v Brešah
|-
|Whitfoot
|
|Belonožec
|Belnart
&lt;s&gt;Vitnog&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|nakazuje hobita »belih« (neporaslih?) nartov
|šajerski priimek
|-
|White Downs
|
|Bele sipine
|Bele vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Brandywine Bridge
|
|Branduinski most
|Brendivinski most
|
|
|
|
|
|
|-
|Brandybuck
|
|
|Bušek Brendivinski
|
|
|
|
|''brandy'' - '''''žgana pijača'''''
''buck'' - ang. '''''vamp'''''; →''bucc'' - staroangleško '''''srnjak''''' / ''bucca'' - s.ang. '''''kozel'''''
''bušek'' - star. za '''''kozel''''' (tudi ''bušak''), otr. ljubk. za '''''trebuh'''''
|
|-
|Mountains of Angmar
|
|Angmarsko gorovje
|Angmarske planote
|
|
|
|
|
|skrajni SZ odcep ''Meglenega gorovja''
|-
|Witch-lord of Angmar
|
|
|angmarski Kralj-čarovnik
|
|
|
|
|
|vladar Nazgûlov
|-
|Arkenstone
|Svetinja
|
|Arhkamen
|
|
|
|
|
|dragulj, ki ga je v ''Ereborju'' izkopal škrat ''Thráin I.'';
predpona ''Arh-'' nakazuje, da gre za '''''Nad-kamen''''';
tudi '''''Srce Gore'''''
|-
|Archet
|
|Ločje
|Aržet
|
|
|
|
|
|naselje na Breškem na severnem koncu Žetboršta
|-
|Rushey
|
|Ločje
|Bičkova loka
|
|
|
|
|''Rush-isle'' - ang. ''ločje-otok'', izvirno ''sušava''
končnica ''-ey'', ''-y'' nakazuje ''otoček''
|hobitska vas na Šajerskem Marostu ob nasipni cesti
|-
|athelas
|
|
|athelas (zahodsko ''kraljevo perje'')
|
|
|''asëa aranion''
|
|
|zdravilna rastlina, ki so jo v ''Srednji svet'' prinesli ''Númenorci''
|-
|Azanulbizar (Drimrill Dale)
|
|Dimrilska dolina
|Azanulbizar (zahodsko ''Dolina Senčnih tokav'' / ''Senčne tokave'')
|
|
|''Nanduhirion''
|
|
|dolina na V strani ''Khazad-dûma'', stisnjena med dvema krakoma ''Meglenega gorovja''
|-
|Giadden River
|
|reka Iris
|Žafranka
|
|
|
|
|
|
|-
|''Sir Ninglor''
|
|Sir Ninglor
|Potok ''Ninglor''
|
|
|''Sir Ninglor''
|
|
|
|-
|Dunlad
|
|''Dunland''
|Mrkonija
|
|
|
|
|
|
|-
|Greenway
|
|Zelena pot
|Zelenpot
|
|
|''Andrath''
|
|
|
|-
|Midgewater
|
|Močvirje vodnih mušic
|Mušjevodna bara
|
|
|
|
|
|
|-
|Weathertop
|
|Vremenski vrh
|Vremski vrh
|
|
|''Amon sûl''
|
|
|
|-
|Andy
|
|Andi
|Ando
|
|
|
|
|
|''Vandroglav Motvozar''
|-
|Anson Roper
|
|
|Andraž Motvozar
|
|
|
|
|
|šajerski hobit, sin ''Vandroglava Motvozarja''
|-
|Limlight
| —
|Svetla reka
|Limbelica
|
|
|
|
|
|
|-
|Ettendales
|
|dolina Etena
|Ajdole
|
|
|
|
|''eten'' = staroangleško ''troll'', ''ogre'' - ang. '''''ober'''''
''ajd'' (strn. ''heiden'') - '''''velikan''''', '''''pogan''''' (''heaten'' - sod. ang. ''pogan'')
''troll'' — ''ajd''

''ogre'' — ''ober'' 
|pokrajina S od ''[[Razendel|Razendela]]'', kjer je izvirala reka ''Mitheithel;''
Ajdole mejijo na Ajdovske goljave
|-
|Ettenmoors
|
|močvirja Etena
|Ajdovske goljave
|
|
|
|
|''eten'' = staroangleško ''troll'', ''ogre'' - ang. '''''ober'''''
''ajd'' (strn. ''heiden'') - '''''velikan''''', '''''pogan''''' (''heaten'' - sod. ang. ''pogan'')
''troll'' — ''ajd''

''ogre'' — ''ober'' 
''moor'' - ang. '''''pusto višavje''''', '''''goljave'''''
|
|-
|Grey Havens
|
|Sivi pristani
|[[Sivi pristani]]
|
|
|''Mithlond''
|
|
|
|-
|Misty Mountains
|Megleno gorovje
|Megleno gorovje
|[[Megleno gorovje]]
|
|
|''Hithaeglir''
|
|
|
|-
|Gladden Fields
|
|Poljane ''Irisa''
|Žafranove poljane
|
|
|''Loeg Ningloron''
|
|
|
|-
|Langstrand
|
|Langstrand
|Dolžbrežje
|
|
|''Anfalas''
|
|
|
|-
|Helm's Deep
|
|Helmova soteska
|Helmova tesen
|
|
|
|
|
|
|-
|Westfold
|
|Zahodni prevoj
|Zahodna sušava
|
|
|
|
|
|
|-
|Gap of Rohan
|
|Rohanska vrata
|Rohanska vrzel
|
|
|
|
|
|
|-
|Fords of Isen / Crossings of Isen
| —
|Isenske plitvine / _
|Ajzenska pregaza
|
|
|
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
|
|-
|Isen
| —
|Isen
|Ajzen
|
|
|''Angren''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
|
|-
|Elfhelm
|
|
|Alfhelm
|
|
|
|
|
|rohanski Jezdec in konjušnik
|-
|Amon Lhaw
|
|
|Amon Lhav
&lt;s&gt;Amon Lhau&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|glas ''w'' (ki ga ang. zapisuje, zato je tako tudi zapisan) v slovenščini pišemo z '''''v'''''
''h'' v ''lh'' je nemi → /l&lt;sup&gt;h&lt;/sup&gt;aw/
|eden od treh vrhov na južnem koncu jezera ''Nen Hithoel''
|-
|Greyflood
|
|Sivo vodovje
|''Gwathló''
|
|
|''Gwathló''
|
|
|
|-
|Eastfold
| —
|Vzhodni prevoj
|Vzhodna sušava
|
|
|
|
|
|
|-
|Entwash
| —
|reka Ent
|Entok
|
|
|''Onedlo''
|
|
|
|-
|Field of Celebrant
|
|Celebrantsko polje
|Celenrantovo polje
|
|
|
|
|
|
|-
|High Pass
|
|Visoki prelaz
|Visoki prelaz
|
|
|
|
|
|
|-
|Bree
|
|Brdo
|[[Breše]]
|
|
|
|
|bree - keltsko '''''hrib'''''; st. ang. ''močnik'' (tudi ''barley-bree'' - ang. ''ječmenovo žganje''); škotsko/keltsko ''žganje''
|
|-
|Hoarwell
|
|Bučalnica
|Belovir
|
|
|''Mitheithel''
|
|''hoar'' - ang. '''''svetlo siv'''''
''well'' - ang. '''''izvir''''' (običajno pri krajevnih imenih)
prevod imena ''Mitheithel''
|
|-
|''Glanduin''
|
|''Glanduin''
|Labodnica
|
|
|''Glanduin''
|
|
|
|-
|Last Bridge
|
|Zadnji most
|Zadnji most
|
|
|
|
|
|
|-
|Swanfleet
|
|''Nin in Eilph''
|''Nîn in Eilph''
|
|
|''Nîn in Eilph''
|
|
|
|-
|Frogmorton
|
|Žabnica
|Žabjak
|
|
|
|
|
|
|-
|Overhill
|
|Čezhrib
|Zahribec
|
|
|
|
|
|
|-
|Brokenborings
|
|Škrbine
|Jazbinje
|
|
|
|
|
|
|-
|Scary
|
|Plašnica
|Stršenk
|
|
|
|
|
|
|-
|Quarry
|
|Kamnolom
|Lom
|
|
|
|
|
|
|-
|Whitfurrows
|
|Bele brazde
|Beložlebje
|
|
|
|
|
|vas ob Veliki vzhodni cesti v Vzhodnem kvartinu Šajerske
|-
|Bridgefields
|
|Mostne poljane
|Mostopolje
|
|
|
|
|
|
|-
|Stockbrook
|
|Štorski potok
|Štorjevka
|
|
|
|
|
|
|-
|The Green Hills Country
|
|Zeleno hribovje
|Zeleno goričko
|
|
|
|
|
|
|-
|Tuckburrow
|
|Zavihje
|Dobrakošta
|
|
|
|
|
|
|-
|Waymoot
|
|Križišče
|Razpotje
|
|
|
|
|
|
|-
|The Old Forest
|
|Stari gozd
|Stara hosta
|
|
|
|
|
|
|-
|Deephallow
|
|Debela vrtača
|Globodol
|
|
|
|
|
|
|-
|River Shirebourn
|
|reka Grofičnica
|Šajerščica
|
|
|
|
|
|
|-
|Overbourn Marshes
|
|Južna močvirja
|Preplavne grezi
|
|
|
|
|
|
|-
|Three Farthing Stone
|
|Kamen Treh okrajev
|Tromejnik
|
|
|
|
|
|
|-
|Bywater
|Sovodenj
|Privodje
|Pervodje
|
|
|
|
|
|
|-
|Tookbank
|
|Jemčevo obrežje
|Tukov breg
|
|
|
|
|
|naselje v Zahodnem kvartinu
|-
|Tookland
|
|Jemčevina
|Tukovina
|
|
|
|
|
|rodina ''Tukov'', njihova klanska deželica v Zahodnem in deloma Južnem kvartinu
|-
|The Took
|
|
|Tukovóst
&lt;s&gt;tukstvo&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|
|naziv glavarja rodovine Tukov
|-
|Michel Delving
|
|Mihova jama
|Velko Prekopansko
|
|
|
|
|''michel'' - ang. '''''velik''''',
''delving'' - ang. '''''prekopano'''''
|
|-
|Little Delving
|
|Male jame
|Malko Prekopansko
|
|
|
|
|
|
|-
|Stock
|
|Štorje
|Štorje
|
|
|
|
|
|
|-
|Willowbottom
|
|Vrbina kotanja
|Vrbov dol
|
|
|
|
|
|
|-
|Woody End
|
|Lesni kot
|Gozdnati konec
|
|
|
|
|
|
|-
|Holy Mountain; Hill of Ilmarin
| —
| —
| —
|
|
|''Taniquetil'' ([[Kvenja|K]]), ''Oiolossë''; ''Amon Uilos'' ([[Sindarščina|S]]); ''Elerrína'', ''Dâhan-igwiš-telgûn'' / ''Dahanigwishtilgûn'' ([[Valinorščina|V]]; formalno/neformalno)
|
|
|
|-
|Fang
|
|Čekan
|Šavs
|
|
|
|
|''fang'' - ang. '''''podočnjak''''', '''''čekan''''' (staroangleško ''fengtop'', nemško ''fangzahn''); zgubljen glagol '''''prijeti''''', '''''ugrizniti'''''
|eden od treh volčjakov kmeta ''Magota''
|}
[[John Ronald Reuel Tolkien|J. R. R. Tolkien]] je napisal seznam imen pod naslovom ''[[Vodnik po imenih v Gospodarju prstanov]]'' (''[http://tolkiengateway.net/wiki/Guide_to_the_Names_in_The_Lord_of_the_Rings?msclkid=166d8d90b35c11ec9102ea66a32bd0c4 Guide to the Names in The Lord of the Rings]'').

==== Glej tudi: ====

* ''[http://tolkien.ro/text/JRR%20Tolkien%20-%20Guide%20to%20the%20Names%20in%20The%20Lord%20of%20the%20Rings.pdf?msclkid=166d63e4b35c11ecbf713d893a09478e Guide to the Names in The Lord of the Rings]''
* [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/gkr+skmed/127624960 Branko Gradišnik: ''Gospodar prstanov od A do Ž : imenopis in podatkovnik oseb, krajev, predmetov in pojmov iz Srednjega sveta in okolice'']
* [https://dk.um.si/Dokument.php?id=128237&amp;dn=&amp;msclkid=54c623d3b35c11ecaa391516cbdaae6a Jernej Gal: ''Primerjalna analiza geografskih imen v slovenskih prevodih romana Gospodar prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena'']
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Translations_of_The_Lord_of_the_Rings#:~:text=The%20Guide%20to%20the%20Names%20in%20The%20Lord,of%20translators%2C%20especially%20for%20translations%20into%20Germanic%20languages.?msclkid=166cecc6b35c11ecb36555b744de16e4 Wikipedia: ''Translations of The Lord of the Rings'']
* [https://lotrminecraftmod.fandom.com/wiki/Pronunciation_Guide?msclkid=166ec88ab35c11ec8ce1be20b35c0dbc The Lord of the Rings Minecraft Mod Wiki: ''Pronunciation Guide'']

[[Kategorija:Tolkienova mitologija]]
[[Kategorija:Prevodi]]</text>
      <sha1>i8bsx5o1n33n9ifgdgzq1pm0znfqqgn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736239</id>
      <parentid>5736223</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:23:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.240.98</ip>
      </contributor>
      <comment>dodal imena in prevode</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18835" xml:space="preserve">Fantazijska dela Johna Ronalda Tolkiena je v [[Slovenščina|slovenščino]] prevajalo več prevajalcev. Kot prvi ga je prevajal [[Dušan Ogrizek]], ki je leta 1986 izdal 1. prevod [[Hobit (roman)|Hobita]] (''[[Mladinska knjiga]]'' v Ljubljani, prva izdaja 1986 in ponatis 2000, 2002 in 2003; prevedeno po angleški izdaji ''Allena &amp; Unwina'' iz leta 1978). Prevod [[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]] je izšel leta 1995 v soavtorstvu [[Polona Mertelj|Polone Mertelj]], [[Primož Pečovnik|Primoža Pečovnika]] in [[Zoran Obradovič|Zorana Obradoviča]] (založba ''Gnosis - Quatro'', 1995). Vnovični prevod je izdal [[Branko Gradišnik]] v letih 2002 in 2003. Prenovljen prevod Hobita je izšel v letu 2021, avtor je Dušan Ogrizek.

=== Seznam in primerjava prevodov nekaterih imen v Tolkienovih delih: ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Izvirnik
![[Dušan Ogrizek|Ogrizkov]] prvi prevod

([[Hobit (roman)|Hobit]])
!prvi prevod
[[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]]
![[Branko Gradišnik|Gradišnikov]] prevod
([[Gospodar prstanov]])
![[Branko Gradišnik|Gradišnikov]] prevod[[Silmarillion|Silmarilliona]]
![[Dušan Ogrizek|Ogrizkov]]
prenovljeni prevod [[Hobit (roman)|Hobita]]
!''[[Vilini|vilinsko]] poimenovanje''
!''[[Škratje (Tolkienova mitologija)|škratovsko]] poimenovanje''
!''jezikovna opomba''
!opomba o geslu
|-
|Middle earth (Hither Shores, _, _, _, _)
|
|[[Srednji svet]] (tudi ''Oddaljene obale'', _, _, _, _)
|Srednji svet (tudi ''Tuobalje'', ''Velike dežele'', ''tukajšnji svet'', ''širni svet'', ''Svet'')
|
|
|
|
|''middle earth''→''middel-erde'' (srednjeveško)→''middan-geard'' (staroangleško), ''mittin-'' ali ''mittil-gart'' (starovisokonemško '''''dežele, ki jih poseljuje človek'''''), ''mid-gardr'' (staronorveško)
|kartografirane dežele na celini vzhodno od ''Morja''
|-
|Bilbo Baggins
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bogataj]]
|
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bisagín]]
|
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bogatin]]
|
|
|''bag'' - ang. ''vreča''→'''''bisága'''''
''baggins'' - ang. ''delavska malica''
|
|-
|Fellowship (of the Ring)
|
|Prstanova druščina
|Bratovščina (Prstana)
|
|
|
|
|
|
|-
|Woodmen
|Gozdarji
|
|Borštniki
|
|
|
|
|
|človeški prebivalci Mrkolesja, poznejšega ''Eryn Lasgalena''
|-
|Dimholt
|
|Dimholt
|Borštov zakot
|
|
|
|
|''dim'' - st. ang. '''''zakoten''''', '''''skriven'''''
''holt''→''holz'' - nem. ''les''→'''''boršt''''' - '''''gozd'''''
|temačen gozd ob dostopu k Temnim vratom
|-
|Treebeard
|
|Drevobradec
|Bradodrev
|
|
|
|
|''tree'' - ang. '''''drevo'''''
''beard'' - ang. '''''brada'''''
|Fangorn, varuh Fangornovega gozda in najstarejši ''ent''
|-
|Banks
|
|Obrežnik
|Bregar
|
|
|
|
|
|hobitski priimek, ki se pojavlja na Šajerskem in na Breškem
|-
|Sackville-Bagginses
|Razkošnik-Bogatajevi
|
|Žakelj-Bisagini
|
|Razkošnik-Bogatinovi
|
|
|
|
|-
|Took
|Jemec
|Jemec
|Tuk
|
|Tuk
|
|
|Took→''tuck'' - ang. ''basati se'', ''pospraviti jed'', ''z užitkom papcati''; ''uživaški obed'', ''žretje'', ''sladkarije'', ''apetit''
|ime pomembne šajerske hobitske rodovine
|-
|Tuckborough
|
|Zavihje
|Tukošta
&lt;s&gt;Dobrakošta&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|beseda ''tuck'' naj bi po Tolkienovem izvirala iz priimka ''Took''
''tuck'' - ang. ''basati se'', ''pospraviti jed'', ''z užitkom papcati''; ''uživaški obed'', ''žretje'', ''sladkarije'', ''apetit''
|naselje na Zelenem Goričkem (Zahodni kvartin)
|-
|Isengar Took
|
|
|Ajzengar Tuk
|
|
|
|
|
|šajerski hobit, najmlajši (in torej 12.) sin Geroncija Tuka;
še mlad je šel na morje
|-
|Bag End
|Mošnjičkov kot
|Premožni kot
|Bisagin konec
|
|Bogati breg
|
|
|
|
|-
|Hobbiton
|Hobiton
|Hobiton
|Hobitovo
|
|Hobitovo
|
|
|
|
|-
|Shire
|
|[[Šajerska|Grofija]]
|[[Šajerska]]
|
|
|
|
|
|
|-
|The Hill
|Grič
|
|Hrib
|
|Grič
|
|
|
|
|-
|Rivendell
|[[Razendel|Dvojni vintgar]]
|[[Dvojni vintgar]]
|[[Razendel]]
|
|[[Razendel|Globoki dol]]
|
|
|
|
|-
|Mirkwood
|[[Mrkolesje|Mračni les]]
|
|[[Mrkolesje]]
|
|[[Mrkolesje|Mračni les]]
|''[[Rhovanion]]''
|
|
|
|-
|Troll
|Ajd
|Trol
|Trol
|
|Trol
|
|
|
|
|-
|Elf
|[[Vilini|Vilinec]]
|
|[[Vilini|Vilin]]
|
|[[Vilini|Vilinec]]
|
|
|
|
|-
|Dwarf
|[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škrat]]→[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škratje]]→škratji
|
|[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škrat]]→[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škratje]]
|
|
|
|''Khazad''
|
|
|-
|Mount Gram
|gora Gram
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|''Golfimbul''
|''[[Golfimbul]]''
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Bandobras Took (Bullroarer)
|[[Bandobras Tuk|Bandobras Jemec (Rjoveči)]]
|[[Bandobras Tuk|Bandobras Jemec (Rjoveči)]]
|[[Bandobras _ Tuk|Bandobras Tuk (Bikov Rik)]]
|
|
|
|
|
|znamenit in bojevit hobit
|-
|wizard
|čarovnik
|čarovnik
|vešč (vedomec)
|
|čarovnik
|
|
|
|
|-
|sorcerer
|
|
|coprnik
|
|
|
|
|
|
|-
|sorceress
|
|
|čarovnica
|
|
|
|
|
|
|-
|witch
|
|
|čarovnik
|
|
|
|
|
|
|-
|magician
|
|
|čarodelec
|
|
|
|
|
|
|-
|Necromancer
|Čarodej / veliki mojster črne magije
|Črnomagijec
|Nekromant
|
|
|
|
|
|
|-
|Cunning Mind
|—
|Pretkani um
|Nekromant
|
|
|
|
|
|
|-
|Orc (Goblin)
|ork (goblin)
|ork
|ork
|
|
|
|
|
|
|-
|Azog the Defiler
|Azog
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Precious(s)
|[[Prstan Mogote|Krasotec]]
|
|[[Prstan Mogote|Ponos(s)]]
|
|[[Prstan Mogote|Kras(ss)otec]]
|
|
|
|
|-
|Carrock
|Rogelj
|
|Školj
|
|Rogelj
|
|
|
|
|-
|Longbottom
|
|Dolgi dol
|Dolgoritje
|
|
|
|
|''Tobold Hornblower of Longbottom in Southfarthing'' - po Gradišnikovim mnenju aluzija na prdenje
Tobold→''too bold'' - ang. '''''preveč'''''; →''bolt'' - ang. '''''grom'''''
hornblower→''horn blower'' - ang. '''''prdonja'''''; →''to blow horn'' - ang. '''''pihati v rog''''' - '''''prdeti'''''

longbottom→''long bottom'' - ang. '''''dolga zadnjica'''''
Farthing→''farting'' - ang. '''''prdenje'''''?
|
|-
|Old Ford
|Stari brod
|Stari brod
|Stari pregaz
|
|Stari brod
|
|
|
|
|-
|Grey Mountains
|Sivo gorovje
|
|Sive planine
|
|Sivo gorovje
|''Ered Mithrin''
|
|
|
|-
|Esgaroth
|[[Esgaroth]]
|
|''[[Esgaroth]]''
|
|''[[Esgaroth]]''
|''[[Esgaroth]]''
|
|
|
|-
|Long Lake
|Dolgo jezero
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Ford
|Brod
|Plitvina
|Pregaz
|
|Brod
|
|
|
|
|-
|River Running
|[[Celduin|Reka Tok]]
|
|[[Celduin|Reka Tok]]
|
|[[Celduin|Divja reka]]
|''Celduin''
|
|
|
|-
|Great Worms
|Strašni zmaji
|
|
|
|kačje-zmaji
|
|
|
|
|-
|Withered Heath
|Pusta goljava
|
|Sahla goljava
|
|Pusta goljava
|
|
|
|
|-
|Weather Hills
|
|Vremensko hribovje
|Vremski hribi
|
|
|
|
|
|
|-
|Isengard
| —
|[[Ajzengart|Isengard]]
|[[Ajzengart]]
|
|
|''Angrenost''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
''gard''  - germ. '''''ograda'''''; angleška ''court,'' staronemška ''gart'' - '''''krog'''''
|utrdba z močnim stolpom ''Orthanc'', postavili [[Gondor|Gondorci]], kasneje [[Saruman|Sarumanova]] last
|-
|Isenmouthe
|
|Isenmouthe
|Ajzenske žnablje
|
|
|''Cara(c)h Angren''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
''mouthe''→''mouth'' (st. ang. ''müda'' iz ''müd'') - '''''ustje''''' (posebej za rečno ustje)
|prehod v Mordorju med planoto Gorgoroth in ravnico Udûn, utrjen z železno ograjo
|-
|Beorningi
|
|
|[[Beorningi]]
|
|
|
|
|končnica ''-ing'' nakazuje na potomstveno razmerje (potomci Beorna)
|ljudstvo iz Anduinskih dolin, nastanjeno v krajih okrog Školja
|-
|Bardingi
|
|Bardingi
|Bardingi
|
|
|
|
|končnica ''-ing'' nakazuje na potomstveno razmerje (potomci Barda)
|Dolinjani, človeški prebivalci Dolinja
|-
|White Company
|
|Bela druščina
|Bela četa
|
|
|
|
|
|garda ithilienskih knezov
|-
|Blue Mountains
|
|[[Sinje pogorje]]
|[[Modro gorovje]]
|
|
|''Ered Luin''
|
|
|
|-
|White Mountains
|
|Belo gorovje
|Bele gore
|
|
|''Ered Nimrais''
|
|
|
|-
|North Downs
|
|Severne vesine
|Severne sipine
|
|
|
|
|
|
|-
|Tower Hills
|
|Stolpni hribi
|Stolpičasto hribovje
|
|
|
|
|
|
|-
|Loudwater
|
|Hrupna voda
|Šumvoda
|
|
|''Brunien''
|
|
|
|-
|Lune
|
|Lune
|Lehun
|
|
|''Lhûn''
|
|
|
|-
|Lake Evendim
|
|jezero Evendim
|Jezero Podvečernik
|
|
|''Nenuial''
|
|
|
|-
|''Khazad-dûm; Môria''
|
|_; ''Moria''
|[[Khazad-dûm|''Khazad-dûm; Môria'']]
|
|
|''Hadhodrond''
|''Khazad-dûm; Môria''
|
|
|-
|South Downs
|
|Južne sipine
|Južne vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Far Downs
|
|Oddaljene sipine
|Daljne vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Barrow Downs
|
|Sipine gomil
|Gomilne vesine
|
|
|
|
|vesina - viseč, nagnjen svet
|vesine v Zahodnem kvartinu Šajerske, na katerih stoji in v katerih leži ''Velko Prekopansko''
|-
|White-socks
|
|Bela nogavička
|Belobinc
|
|
|
|
|
|eden od konjičkov, ki jih je Frodu in njegovim priskrbel Merjadok za pot iz Škrbanje v Razendel
|-
|silver pennies
|
|
|beliči
|
|
|
|
|
|srebrni kovanci, s katerimi se je plačevalo v Brešah
|-
|Whitfoot
|
|Belonožec
|Belnart
&lt;s&gt;Vitnog&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|nakazuje hobita »belih« (neporaslih?) nartov
|šajerski priimek
|-
|White Downs
|
|Bele sipine
|Bele vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Brandywine Bridge
|
|Branduinski most
|Brendivinski most
|
|
|
|
|
|
|-
|Brandywine
|
|Branduin
|Brendivina
|
|
|
|
|tako se imenuje po svoji zlato-tjavi barvi;
gre za spačenko iz vilinskega (sindarskega) ''Baránduin''
v Dodatkih piše, da je prišlo iz izvirnega hobitskega imena ''Bralda-nîn'' (- ''mejna voda'')→''Bralda-hîm'' (- ''pivo, ki gre v glavo'' / ''težkoglavo pivo'')
|velika reka, ki teče od jezera Nenuial na jug v Morje
|-
|Brandybuck
|
|
|Bušek Brendivinski
|
|
|
|
|''brandy'' - '''''žgana pijača'''''
''buck'' - ang. '''''vamp'''''; →''bucc'' - staroangleško '''''srnjak''''' / ''bucca'' - s.ang. '''''kozel'''''
''bušek'' - star. za '''''kozel''''' (tudi ''bušak''), otr. ljubk. za '''''trebuh'''''
|
|-
|Mountains of Angmar
|
|Angmarsko gorovje
|Angmarske planote
|
|
|
|
|
|skrajni SZ odcep ''Meglenega gorovja''
|-
|Witch-lord of Angmar
|
|
|angmarski Kralj-čarovnik
|
|
|
|
|
|vladar Nazgûlov
|-
|Arkenstone
|Svetinja
|
|Arhkamen
|
|
|
|
|
|dragulj, ki ga je v ''Ereborju'' izkopal škrat ''Thráin I.'';
predpona ''Arh-'' nakazuje, da gre za '''''Nad-kamen''''';
tudi '''''Srce Gore'''''
|-
|Archet
|
|Ločje
|Aržet
|
|
|
|
|
|naselje na Breškem na severnem koncu Žetboršta
|-
|Rushey
|
|Ločje
|Bičkova loka
|
|
|
|
|''Rush-isle'' - ang. ''ločje-otok'', izvirno ''sušava''
končnica ''-ey'', ''-y'' nakazuje ''otoček''
|hobitska vas na Šajerskem Marostu ob nasipni cesti
|-
|athelas
|
|
|athelas (zahodsko ''kraljevo perje'')
|
|
|''asëa aranion''
|
|
|zdravilna rastlina, ki so jo v ''Srednji svet'' prinesli ''Númenorci''
|-
|Azanulbizar (Drimrill Dale)
|
|Dimrilska dolina
|Azanulbizar (zahodsko ''Dolina Senčnih tokav'' / ''Senčne tokave'')
|
|
|''Nanduhirion''
|
|
|dolina na V strani ''Khazad-dûma'', stisnjena med dvema krakoma ''Meglenega gorovja''
|-
|Giadden River
|
|reka Iris
|Žafranka
|
|
|
|
|
|
|-
|''Sir Ninglor''
|
|Sir Ninglor
|Potok ''Ninglor''
|
|
|''Sir Ninglor''
|
|
|
|-
|Dunlad
|
|''Dunland''
|Mrkonija
|
|
|
|
|
|
|-
|Greenway
|
|Zelena pot
|Zelenpot
|
|
|''Andrath''
|
|
|
|-
|Midgewater
|
|Močvirje vodnih mušic
|Mušjevodna bara
|
|
|
|
|
|
|-
|Weathertop
|
|Vremenski vrh
|Vremski vrh
|
|
|''Amon sûl''
|
|
|
|-
|Andy
|
|Andi
|Ando
|
|
|
|
|
|''Vandroglav Motvozar''
|-
|Anson Roper
|
|
|Andraž Motvozar
|
|
|
|
|
|šajerski hobit, sin ''Vandroglava Motvozarja''
|-
|Limlight
| —
|Svetla reka
|Limbelica
|
|
|
|
|
|
|-
|Ettendales
|
|dolina Etena
|Ajdole
|
|
|
|
|''eten'' = staroangleško ''troll'', ''ogre'' - ang. '''''ober'''''
''ajd'' (strn. ''heiden'') - '''''velikan''''', '''''pogan''''' (''heaten'' - sod. ang. ''pogan'')
''troll'' — ''ajd''

''ogre'' — ''ober'' 
|pokrajina S od ''[[Razendel|Razendela]]'', kjer je izvirala reka ''Mitheithel;''
Ajdole mejijo na Ajdovske goljave
|-
|Ettenmoors
|
|močvirja Etena
|Ajdovske goljave
|
|
|
|
|''eten'' = staroangleško ''troll'', ''ogre'' - ang. '''''ober'''''
''ajd'' (strn. ''heiden'') - '''''velikan''''', '''''pogan''''' (''heaten'' - sod. ang. ''pogan'')
''troll'' — ''ajd''

''ogre'' — ''ober'' 
''moor'' - ang. '''''pusto višavje''''', '''''goljave'''''
|
|-
|Grey Havens
|
|Sivi pristani
|[[Sivi pristani]]
|
|
|''Mithlond''
|
|
|
|-
|Misty Mountains
|Megleno gorovje
|Megleno gorovje
|[[Megleno gorovje]]
|
|
|''Hithaeglir''
|
|
|
|-
|Gladden Fields
|
|Poljane ''Irisa''
|Žafranove poljane
|
|
|''Loeg Ningloron''
|
|
|
|-
|Langstrand
|
|Langstrand
|Dolžbrežje
|
|
|''Anfalas''
|
|
|
|-
|Helm's Deep
|
|Helmova soteska
|Helmova tesen
|
|
|
|
|
|
|-
|Westfold
|
|Zahodni prevoj
|Zahodna sušava
|
|
|
|
|
|
|-
|Gap of Rohan
|
|Rohanska vrata
|Rohanska vrzel
|
|
|
|
|
|
|-
|Fords of Isen / Crossings of Isen
| —
|Isenske plitvine / _
|Ajzenska pregaza
|
|
|
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
|
|-
|Isen
| —
|Isen
|Ajzen
|
|
|''Angren''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
|
|-
|Elfhelm
|
|
|Alfhelm
|
|
|
|
|
|rohanski Jezdec in konjušnik
|-
|Amon Lhaw
|
|
|Amon Lhav
&lt;s&gt;Amon Lhau&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|glas ''w'' (ki ga ang. zapisuje, zato je tako tudi zapisan) v slovenščini pišemo z '''''v'''''
''h'' v ''lh'' je nemi → /l&lt;sup&gt;h&lt;/sup&gt;aw/
|eden od treh vrhov na južnem koncu jezera ''Nen Hithoel''
|-
|Greyflood
|
|Sivo vodovje
|''Gwathló''
|
|
|''Gwathló''
|
|
|
|-
|Eastfold
| —
|Vzhodni prevoj
|Vzhodna sušava
|
|
|
|
|
|
|-
|Entwash
| —
|reka Ent
|Entok
|
|
|''Onedlo''
|
|
|
|-
|Field of Celebrant
|
|Celebrantsko polje
|Celenrantovo polje
|
|
|
|
|
|
|-
|High Pass
|
|Visoki prelaz
|Visoki prelaz
|
|
|
|
|
|
|-
|Bree
|
|Brdo
|[[Breše]]
|
|
|
|
|bree - keltsko '''''hrib'''''; st. ang. ''močnik'' (tudi ''barley-bree'' - ang. ''ječmenovo žganje''); škotsko/keltsko ''žganje''
|naselje z mešanim človeško-hobitskim prebivalstvom, najpomembnejše na Breškem
|-
|Hoarwell
|
|Bučalnica
|Belovir
|
|
|''Mitheithel''
|
|''hoar'' - ang. '''''svetlo siv'''''
''well'' - ang. '''''izvir''''' (običajno pri krajevnih imenih)
prevod imena ''Mitheithel''
|
|-
|''Glanduin''
|
|''Glanduin''
|Labodnica
|
|
|''Glanduin''
|
|
|
|-
|Last Bridge
|
|Zadnji most
|Zadnji most
|
|
|
|
|
|
|-
|Swanfleet
|
|''Nin in Eilph''
|''Nîn in Eilph''
|
|
|''Nîn in Eilph''
|
|
|
|-
|Frogmorton
|
|Žabnica
|Žabjak
|
|
|
|
|
|
|-
|Overhill
|
|Čezhrib
|Zahribec
|
|
|
|
|
|
|-
|Brokenborings
|
|Škrbine
|Jazbinje
|
|
|
|
|
|
|-
|Scary
|
|Plašnica
|Stršenk
|
|
|
|
|
|
|-
|Quarry
|
|Kamnolom
|Lom
|
|
|
|
|
|
|-
|Whitfurrows
|
|Bele brazde
|Beložlebje
|
|
|
|
|
|vas ob Veliki vzhodni cesti v Vzhodnem kvartinu Šajerske
|-
|Bridgefields
|
|Mostne poljane
|Mostopolje
|
|
|
|
|
|
|-
|Stockbrook
|
|Štorski potok
|Štorjevka
|
|
|
|
|
|
|-
|The Green Hills Country
|
|Zeleno hribovje
|Zeleno goričko
|
|
|
|
|
|
|-
|Tuckburrow
|
|Zavihje
|Dobrakošta
|
|
|
|
|
|
|-
|Waymoot
|
|Križišče
|Razpotje
|
|
|
|
|
|
|-
|The Old Forest
|
|Stari gozd
|Stara hosta
|
|
|
|
|
|
|-
|Deephallow
|
|Debela vrtača
|Globodol
|
|
|
|
|
|
|-
|River Shirebourn
|
|reka Grofičnica
|Šajerščica
|
|
|
|
|
|
|-
|Overbourn Marshes
|
|Južna močvirja
|Preplavne grezi
|
|
|
|
|
|
|-
|Three Farthing Stone
|
|Kamen Treh okrajev
|Tromejnik
|
|
|
|
|
|
|-
|Bywater
|Sovodenj
|Privodje
|Pervodje
|
|
|
|
|
|
|-
|Tookbank
|
|Jemčevo obrežje
|Tukov breg
|
|
|
|
|
|naselje v Zahodnem kvartinu
|-
|Tookland
|
|Jemčevina
|Tukovina
|
|
|
|
|
|rodina ''Tukov'', njihova klanska deželica v Zahodnem in deloma Južnem kvartinu
|-
|The Took
|
|
|Tukovóst
&lt;s&gt;tukstvo&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|
|naziv glavarja rodovine Tukov
|-
|Michel Delving
|
|Mihova jama
|Velko Prekopansko
|
|
|
|
|''michel'' - ang. '''''velik''''',
''delving'' - ang. '''''prekopano'''''
|
|-
|Little Delving
|
|Male jame
|Malko Prekopansko
|
|
|
|
|
|
|-
|Stock
|
|Štorje
|Štorje
|
|
|
|
|
|
|-
|Willowbottom
|
|Vrbina kotanja
|Vrbov dol
|
|
|
|
|
|
|-
|Woody End
|
|Lesni kot
|Gozdnati konec
|
|
|
|
|
|
|-
|Holy Mountain; Hill of Ilmarin
| —
| —
| —
|
|
|''Taniquetil'' ([[Kvenja|K]]), ''Oiolossë''; ''Amon Uilos'' ([[Sindarščina|S]]); ''Elerrína'', ''Dâhan-igwiš-telgûn ([[Valinorščina|V]]; formalno)'' ''Dahanigwishtilgûn'' ([[Valinorščina|V]]; neformalno)
|
|
|
|-
|fighting-orc (Uruk-hai)
|
|
|bojni ork (Uruk-hai(ji))
|
|
|
|
|
|pasma orkov, ki jih je vzredil Sauron v Mordorju v Tretjem veku
|-
|Battle Plain (Dagorlad)
|
|
|Bojna planjava
|
|
|
|
|
|
|-
|Boffin
|
|Znalec
|Bofin
|
|
|
|
|po Tolkienovo: ''Bophin''→''Boffin'' (podomačeno), prvotni pomen pa naj se bi izgubil
''boffin'' - ang. ''šaljiv vzdevek za znanstvenike ali učenjake, ki se v kabinetu ukvarjajo s svojimi nedoumljivimi projekti''
|šajerski priimek
|-
|Hollin
|
|Holin
|Bodičeja
|
|
|Eregion
|
|skrajšano za Hollin-land - ang. Bodika-dežela→Bodičeja
|
|-
|Rumble
|
|Rumble
|Bobnač
|
|
|
|
|
|šajerski priimek
|-
|Whiteskins
|
|Belokožec
|bledokožniki
|
|
|
|
|
|orkovski vzdevek za ''Rohirrime''
|-
|Battle of Five armies
|Bitka petih vojská
|Bitka petih armad
|Bitka petih vojsk
|
|
|
|
|
|velika bitka, podrobno opisana v zgodbi ''Hobit'' (2941 T. v.)
|-
|Fang
|
|Čekan
|Šavs
|
|
|
|
|''fang'' - ang. '''''podočnjak''''', '''''čekan''''' (staroangleško ''fengtop'', nemško ''fangzahn''); zgubljen glagol '''''prijeti''''', '''''ugrizniti'''''
|eden od treh volčjakov kmeta ''Magota''
|}
[[John Ronald Reuel Tolkien|J. R. R. Tolkien]] je napisal seznam imen pod naslovom ''[[Vodnik po imenih v Gospodarju prstanov]]'' (''[http://tolkiengateway.net/wiki/Guide_to_the_Names_in_The_Lord_of_the_Rings?msclkid=166d8d90b35c11ec9102ea66a32bd0c4 Guide to the Names in The Lord of the Rings]'').

==== Glej tudi: ====

* ''[http://tolkien.ro/text/JRR%20Tolkien%20-%20Guide%20to%20the%20Names%20in%20The%20Lord%20of%20the%20Rings.pdf?msclkid=166d63e4b35c11ecbf713d893a09478e Guide to the Names in The Lord of the Rings]''
* [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/gkr+skmed/127624960 Branko Gradišnik: ''Gospodar prstanov od A do Ž : imenopis in podatkovnik oseb, krajev, predmetov in pojmov iz Srednjega sveta in okolice'']
* [https://dk.um.si/Dokument.php?id=128237&amp;dn=&amp;msclkid=54c623d3b35c11ecaa391516cbdaae6a Jernej Gal: ''Primerjalna analiza geografskih imen v slovenskih prevodih romana Gospodar prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena'']
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Translations_of_The_Lord_of_the_Rings#:~:text=The%20Guide%20to%20the%20Names%20in%20The%20Lord,of%20translators%2C%20especially%20for%20translations%20into%20Germanic%20languages.?msclkid=166cecc6b35c11ecb36555b744de16e4 Wikipedia: ''Translations of The Lord of the Rings'']
* [https://lotrminecraftmod.fandom.com/wiki/Pronunciation_Guide?msclkid=166ec88ab35c11ec8ce1be20b35c0dbc The Lord of the Rings Minecraft Mod Wiki: ''Pronunciation Guide'']

[[Kategorija:Tolkienova mitologija]]
[[Kategorija:Prevodi]]</text>
      <sha1>pywhdjg935fsx336sq7m30kjwfk0dvp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736506</id>
      <parentid>5736239</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:25:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.240.98</ip>
      </contributor>
      <comment>dodal prevode in opombe prevodom</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20093" xml:space="preserve">Fantazijska dela Johna Ronalda Tolkiena je v [[Slovenščina|slovenščino]] prevajalo več prevajalcev. Kot prvi ga je prevajal [[Dušan Ogrizek]], ki je leta 1986 izdal 1. prevod [[Hobit (roman)|Hobita]] (''[[Mladinska knjiga]]'' v Ljubljani, prva izdaja 1986 in ponatis 2000, 2002 in 2003; prevedeno po angleški izdaji ''Allena &amp; Unwina'' iz leta 1978). Prevod [[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]] je izšel leta 1995 v soavtorstvu [[Polona Mertelj|Polone Mertelj]], [[Primož Pečovnik|Primoža Pečovnika]] in [[Zoran Obradovič|Zorana Obradoviča]] (založba ''Gnosis - Quatro'', 1995). Vnovični prevod je izdal [[Branko Gradišnik]] v letih 2002 in 2003. Prenovljen prevod Hobita je izšel v letu 2021, avtor je Dušan Ogrizek.

=== Seznam in primerjava prevodov nekaterih imen v Tolkienovih delih: ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Izvirnik
![[Dušan Ogrizek|Ogrizkov]] prvi prevod

([[Hobit (roman)|Hobit]])
!prvi prevod
[[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]]
![[Branko Gradišnik|Gradišnikov]] prevod
([[Gospodar prstanov]])
![[Branko Gradišnik|Gradišnikov]] prevod[[Silmarillion|Silmarilliona]]
![[Dušan Ogrizek|Ogrizkov]]
prenovljeni prevod [[Hobit (roman)|Hobita]]
!''[[Vilini|vilinsko]] poimenovanje''
!''[[Škratje (Tolkienova mitologija)|škratovsko]] poimenovanje''
!''jezikovna opomba''
!opomba o geslu
|-
|Middle earth (Hither Shores, _, _, _, _)
|
|[[Srednji svet]] (tudi ''Oddaljene obale'', _, _, _, _)
|Srednji svet (tudi ''Tuobalje'', ''Velike dežele'', ''tukajšnji svet'', ''širni svet'', ''Svet'')
|
|
|
|
|''middle earth''→''middel-erde'' (srednjeveško)→''middan-geard'' (staroangleško), ''mittin-'' ali ''mittil-gart'' (starovisokonemško '''''dežele, ki jih poseljuje človek'''''), ''mid-gardr'' (staronorveško)
|kartografirane dežele na celini vzhodno od ''Morja''
|-
|Bilbo Baggins
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bogataj]]
|
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bisagín]]
|
|[[Bilbo Bisagin|Bilbo Bogatin]]
|
|
|''bag'' - ang. ''vreča''→'''''bisága'''''
''baggins'' - ang. ''delavska malica''
|
|-
|There and Back Again
|Tja in spet nazaj
|Tja in spet nazaj
|Tja in še nazaj
&lt;s&gt;Tja in spet nazaj&lt;/s&gt; (v 1. izd.
|
|
|
|
|Gradišnik je v 2. izd. prevedel v ''Tja in še nazaj'', ker Bilbo naj ne bi šel dvakrat nazaj
|tako naj bi Bilbo Bisagin naslovil tista poglavja ''Rdeče knjige'', iz katerih izhaja sedanji ''Hobit''
|-
|Fellowship (of the Ring)
|
|Prstanova druščina
|Bratovščina (Prstana)
|
|
|
|
|
|
|-
|Woodmen
|Gozdarji
|
|Borštniki
|
|
|
|
|
|človeški prebivalci Mrkolesja, poznejšega ''Eryn Lasgalena''
|-
|Dimholt
|
|Dimholt
|Borštov zakot
|
|
|
|
|''dim'' - st. ang. '''''zakoten''''', '''''skriven'''''
''holt''→''holz'' - nem. ''les''→'''''boršt''''' - '''''gozd'''''
|temačen gozd ob dostopu k Temnim vratom
|-
|Treebeard
|
|Drevobradec
|Bradodrev
|
|
|
|
|''tree'' - ang. '''''drevo'''''
''beard'' - ang. '''''brada'''''
|Fangorn, varuh Fangornovega gozda in najstarejši ''ent''
|-
|Banks
|
|Obrežnik
|Bregar
|
|
|
|
|
|hobitski priimek, ki se pojavlja na Šajerskem in na Breškem
|-
|Sackville-Bagginses
|Razkošnik-Bogatajevi
|Razkošnik-Bogatajevi
|Žakelj-Bisagini
|
|Razkošnik-Bogatinovi
|
|
|''bag'' - ang. ''vreča, torba''→'''''bisága'''''
''sack'' - ang. ''vreča, torba''→'''''žakelj'''''

* [[Vodnik po imenih v Gospodarju Prstanov|VpIGP]]: ''Sackville'' je ang. ime bolj aristokratskih asociacij kakor ''Baggins''. V zgodbi se z Baggins združi zaradi podobnega pomena besed in zato rahlo komičnega učinkovanja te kombinacije

''baggins'' - ang. ''delavska malica''
|šajerska rodovina
|-
|Took
|Jemec
|Jemec
|Tuk
|
|Tuk
|
|
|Took→''tuck'' - ang. ''basati se'', ''pospraviti jed'', ''z užitkom papcati''; ''uživaški obed'', ''žretje'', ''sladkarije'', ''apetit''
|ime pomembne šajerske hobitske rodovine
|-
|Tuckborough
|
|Zavihje
|Tukošta
&lt;s&gt;Dobrakošta&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|beseda ''tuck'' naj bi po Tolkienovem izvirala iz priimka ''Took''
''tuck'' - ang. ''basati se'', ''pospraviti jed'', ''z užitkom papcati''; ''uživaški obed'', ''žretje'', ''sladkarije'', ''apetit''
|naselje na Zelenem Goričkem (Zahodni kvartin)
|-
|Isengar Took
|
|
|Ajzengar Tuk
|
|
|
|
|
|šajerski hobit, najmlajši (in torej 12.) sin Geroncija Tuka;
še mlad je šel na morje
|-
|Bag End
|Mošnjičkov kot
|Premožni kot
|Bisagin konec
|
|Bogati breg
|
|
|
|
|-
|Hobbiton
|Hobiton
|Hobiton
|Hobitovo
|
|Hobitovo
|
|
|
|
|-
|Shire
|
|[[Šajerska|Grofija]]
|[[Šajerska]]
|
|
|
|
|[[Vodnik po imenih v Gospodarju Prstanov|VpIGP]]: ''shire''→''scír'' (st. ang.)→''district'' (- prast. ger. '''''okraj''''', '''''okrožje''''') →''Surrey'' (od ''Suder-ge'') - ang. '''''južni okraj'''''
|
|-
|The Hill
|Grič
|
|Hrib
|
|Grič
|
|
|
|
|-
|Rivendell
|[[Razendel|Dvojni vintgar]]
|[[Dvojni vintgar]]
|[[Razendel]]
|
|[[Razendel|Globoki dol]]
|
|
|
|
|-
|Mirkwood
|[[Mrkolesje|Mračni les]]
|
|[[Mrkolesje]]
|
|[[Mrkolesje|Mračni les]]
|''[[Rhovanion]]''
|
|
|
|-
|Troll
|Ajd
|Trol
|Trol
|
|Trol
|
|
|
|
|-
|Elf
|[[Vilini|Vilinec]]
|
|[[Vilini|Vilin]]
|
|[[Vilini|Vilinec]]
|
|
|
|
|-
|Dwarf
|[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škrat]]→[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škratje]]→škratji
|
|[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škrat]]→[[Škratje (Tolkienova mitologija)|Škratje]]
|
|
|
|''Khazad''
|
|
|-
|Mount Gram
|gora Gram
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|''Golfimbul''
|''[[Golfimbul]]''
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Bandobras Took (Bullroarer)
|[[Bandobras Tuk|Bandobras Jemec (Rjoveči)]]
|[[Bandobras Tuk|Bandobras Jemec (Rjoveči)]]
|[[Bandobras _ Tuk|Bandobras Tuk (Bikov Rik)]]
|
|
|
|
|
|znamenit in bojevit hobit
|-
|wizard
|čarovnik
|čarovnik
|vešč (vedomec)
|
|čarovnik
|
|
|
|
|-
|sorcerer
|
|
|coprnik
|
|
|
|
|
|
|-
|sorceress
|
|
|čarovnica
|
|
|
|
|
|
|-
|witch
|
|
|čarovnik
|
|
|
|
|
|
|-
|magician
|
|
|čarodelec
|
|
|
|
|
|
|-
|Necromancer
|Čarodej / veliki mojster črne magije
|Črnomagijec
|Nekromant
|
|
|
|
|
|
|-
|Cunning Mind
|—
|Pretkani um
|Nekromant
|
|
|
|
|
|
|-
|Orc (Goblin)
|ork (goblin)
|ork
|ork
|
|
|
|
|
|
|-
|Azog the Defiler
|Azog
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|Precious(s)
|[[Prstan Mogote|Krasotec]]
|
|[[Prstan Mogote|Ponos(s)]]
|
|[[Prstan Mogote|Kras(ss)otec]]
|
|
|
|
|-
|Carrock
|Rogelj
|
|Školj
|
|Rogelj
|
|
|
|
|-
|Longbottom
|
|Dolgi dol
|Dolgoritje
|
|
|
|
|''Tobold Hornblower of Longbottom in Southfarthing'' - po Gradišnikovim mnenju aluzija na prdenje
Tobold→''too bold'' - ang. '''''preveč'''''; →''bolt'' - ang. '''''grom'''''
hornblower→''horn blower'' - ang. '''''prdonja'''''; →''to blow horn'' - ang. '''''pihati v rog''''' - '''''prdeti'''''

longbottom→''long bottom'' - ang. '''''dolga zadnjica'''''
Farthing→''farting'' - ang. '''''prdenje'''''?
|
|-
|Old Ford
|Stari brod
|Stari brod
|Stari pregaz
|
|Stari brod
|
|
|
|
|-
|Grey Mountains
|Sivo gorovje
|
|Sive planine
|
|Sivo gorovje
|''Ered Mithrin''
|
|
|
|-
|Esgaroth
|[[Esgaroth]]
|Ezgarot
|''[[Esgaroth]]''
|
|''[[Esgaroth]]''
|''[[Esgaroth]]''
|
|
|človeško mesto ob ''Dolgem jezeru'', trgovsko središče
|-
|Long Lake
|Dolgo jezero
|Dolgo jezero
|Dolgo jezero
|
|
|
|
|
|jezero vzhodno od Mrkolesja
|-
|Ford
|Brod
|Plitvina
|Pregaz
|
|Brod
|
|
|
|
|-
|River Running
|[[Celduin|Reka Tok]]
|
|[[Celduin|Reka Tok]]
|
|[[Celduin|Divja reka]]
|''Celduin''
|
|
|
|-
|Great Worms
|Strašni zmaji
|
|
|
|kačje-zmaji
|
|
|
|
|-
|Withered Heath
|Pusta goljava
|
|Sahla goljava
|
|Pusta goljava
|
|
|''sahel'' - ''suh''
|
|-
|Weather Hills
|
|Vremensko hribovje
|Vremski hribi
|
|
|
|
|
|
|-
|Isengard
| —
|[[Ajzengart|Isengard]]
|[[Ajzengart]]
|
|
|''Angrenost''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
''gard''  - germ. '''''ograda'''''; angleška ''court,'' staronemška ''gart'' - '''''krog'''''
|utrdba z močnim stolpom ''Orthanc'', postavili [[Gondor|Gondorci]], kasneje [[Saruman|Sarumanova]] last
|-
|Isenmouthe
|
|Isenmouthe
|Ajzenske žnablje
|
|
|''Cara(c)h Angren''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
''mouthe''→''mouth'' (st. ang. ''müda'' iz ''müd'') - '''''ustje''''' (posebej za rečno ustje)
|prehod v Mordorju med planoto Gorgoroth in ravnico Udûn, utrjen z železno ograjo
|-
|Beorningi
|
|
|[[Beorningi]]
|
|
|
|
|končnica ''-ing'' nakazuje na potomstveno razmerje (potomci Beorna)
|ljudstvo iz Anduinskih dolin, nastanjeno v krajih okrog Školja
|-
|Bardingi
|
|Bardingi
|Bardingi
|
|
|
|
|končnica ''-ing'' nakazuje na potomstveno razmerje (potomci Barda)
|Dolinjani, človeški prebivalci Dolinja
|-
|White Company
|
|Bela druščina
|Bela četa
|
|
|
|
|
|garda ithilienskih knezov
|-
|Blue Mountains
|
|[[Sinje pogorje]]
|[[Modro gorovje]]
|
|
|''Ered Luin''
|
|
|
|-
|White Mountains
|
|Belo gorovje
|Bele gore
|
|
|''Ered Nimrais''
|
|
|
|-
|Iron Hills
|Železno hribovje
|Železno hribovje
|Železno hribovje
|
|
|
|
|
|hribovje vzhodno od ''Ereborja''
|-
|North Downs
|
|Severne vesine
|Severne sipine
|
|
|
|
|
|
|-
|Tower Hills
|
|Stolpni hribi
|Stolpičasto hribovje
|
|
|
|
|
|
|-
|Loudwater
|
|Hrupna voda
|Šumvoda
|
|
|''Brunien''
|
|
|
|-
|Lune
|
|Lune
|Lehun
|
|
|''Lhûn''
|
|
|
|-
|Lake Evendim
|
|jezero Evendim
|Jezero Podvečernik
|
|
|''Nenuial''
|
|
|
|-
|''Khazad-dûm; Môria''
|
|_; ''Moria''
|[[Khazad-dûm|''Khazad-dûm; Môria'']]
|
|
|''Hadhodrond''
|''Khazad-dûm; Môria''
|
|
|-
|South Downs
|
|Južne sipine
|Južne vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Far Downs
|
|Oddaljene sipine
|Daljne vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Barrow Downs
|
|Sipine gomil
|Gomilne vesine
|
|
|
|
|vesina - viseč, nagnjen svet
|vesine v Zahodnem kvartinu Šajerske, na katerih stoji in v katerih leži ''Velko Prekopansko''
|-
|White-socks
|
|Bela nogavička
|Belobinc
|
|
|
|
|
|eden od konjičkov, ki jih je Frodu in njegovim priskrbel Merjadok za pot iz Škrbanje v Razendel
|-
|silver pennies
|
|
|beliči
|
|
|
|
|
|srebrni kovanci, s katerimi se je plačevalo v Brešah
|-
|Whitfoot
|
|Belonožec
|Belnart
&lt;s&gt;Vitnog&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|nakazuje hobita »belih« (neporaslih?) nartov
|šajerski priimek
|-
|White Downs
|
|Bele sipine
|Bele vesine
|
|
|
|
|
|
|-
|Brandywine Bridge
|
|Branduinski most
|Brendivinski most
|
|
|
|
|
|
|-
|Brandywine
|
|Branduin
|Brendivina
|
|
|
|
|tako se imenuje po svoji zlato-tjavi barvi;
gre za spačenko iz vilinskega (sindarskega) ''Baránduin''

v Dodatkih piše, da je prišlo iz izvirnega hobitskega imena ''Bralda-nîn'' (- ''mejna voda'')→''Bralda-hîm'' (- ''pivo, ki gre v glavo'' / ''težkoglavo pivo'')
|velika reka, ki teče od jezera Nenuial na jug v Morje
|-
|Brandybuck
|
|
|Bušek Brendivinski
|
|
|
|
|''brandy'' - '''''žgana pijača'''''
''buck'' - ang. '''''vamp'''''; →''bucc'' - staroangleško '''''srnjak''''' / ''bucca'' - s.ang. '''''kozel'''''
''bušek'' - star. za '''''kozel''''' (tudi ''bušak''), otr. ljubk. za '''''trebuh'''''
|
|-
|Mountains of Angmar
|
|Angmarsko gorovje
|Angmarske planote
|
|
|
|
|
|skrajni SZ odcep ''Meglenega gorovja''
|-
|Witch-lord of Angmar
|
|
|angmarski Kralj-čarovnik
|
|
|
|
|
|vladar Nazgûlov
|-
|Arkenstone
|Svetinja
|
|Arhkamen
|
|
|
|
|
|dragulj, ki ga je v ''Ereborju'' izkopal škrat ''Thráin I.'';
predpona ''Arh-'' nakazuje, da gre za '''''Nad-kamen''''';
tudi '''''Srce Gore'''''
|-
|Archet
|
|Ločje
|Aržet
|
|
|
|
|
|naselje na Breškem na severnem koncu Žetboršta
|-
|Rushey
|
|Ločje
|Bičkova loka
|
|
|
|
|''Rush-isle'' - ang. ''ločje-otok'', izvirno ''sušava''
končnica ''-ey'', ''-y'' nakazuje ''otoček''
|hobitska vas na Šajerskem Marostu ob nasipni cesti
|-
|athelas
|
|
|athelas (zahodsko ''kraljevo perje'')
|
|
|''asëa aranion''
|
|
|zdravilna rastlina, ki so jo v ''Srednji svet'' prinesli ''Númenorci''
|-
|Azanulbizar (Drimrill Dale)
|
|Dimrilska dolina
|Azanulbizar (zahodsko ''Dolina Senčnih tokav'' / ''Senčne tokave'')
|
|
|''Nanduhirion''
|
|
|dolina na V strani ''Khazad-dûma'', stisnjena med dvema krakoma ''Meglenega gorovja''
|-
|Giadden River
|
|reka Iris
|Žafranka
|
|
|
|
|
|
|-
|''Sir Ninglor''
|
|Sir Ninglor
|Potok ''Ninglor''
|
|
|''Sir Ninglor''
|
|
|
|-
|Dunlad
|
|''Dunland''
|Mrkonija
|
|
|
|
|
|
|-
|Greenway
|
|Zelena pot
|Zelenpot
|
|
|''Andrath''
|
|
|
|-
|Midgewater
|
|Močvirje vodnih mušic
|Mušjevodna bara
|
|
|
|
|
|
|-
|Weathertop
|
|Vremenski vrh
|Vremski vrh
|
|
|''Amon sûl''
|
|
|
|-
|Andy
|
|Andi
|Ando
|
|
|
|
|
|''Vandroglav Motvozar''
|-
|Anson Roper
|
|
|Andraž Motvozar
|
|
|
|
|
|šajerski hobit, sin ''Vandroglava Motvozarja''
|-
|Limlight
| —
|Svetla reka
|Limbelica
|
|
|
|
|
|
|-
|Ettendales
|
|dolina Etena
|Ajdole
|
|
|
|
|''eten'' = staroangleško ''troll'', ''ogre'' - ang. '''''ober'''''
''ajd'' (strn. ''heiden'') - '''''velikan''''', '''''pogan''''' (''heaten'' - sod. ang. ''pogan'')
''troll'' — ''ajd''

''ogre'' — ''ober'' 
|pokrajina S od ''[[Razendel|Razendela]]'', kjer je izvirala reka ''Mitheithel;''
Ajdole mejijo na Ajdovske goljave
|-
|Ettenmoors
|
|močvirja Etena
|Ajdovske goljave
|
|
|
|
|''eten'' = staroangleško ''troll'', ''ogre'' - ang. '''''ober'''''
''ajd'' (strn. ''heiden'') - '''''velikan''''', '''''pogan''''' (''heaten'' - sod. ang. ''pogan'')
''troll'' — ''ajd''

''ogre'' — ''ober'' 
''moor'' - ang. '''''pusto višavje''''', '''''goljave'''''
|
|-
|Grey Havens
|
|Sivi pristani
|[[Sivi pristani]]
|
|
|''Mithlond''
|
|
|
|-
|Misty Mountains
|Megleno gorovje
|Megleno gorovje
|[[Megleno gorovje]] (tudi ''Meglene gore'', ''Gorovje'')
|
|
|''Hithaeglir''
|
|
|
|-
|Gladden Fields
|
|Poljane ''Irisa''
|Žafranove poljane
|
|
|''Loeg Ningloron''
|
|
|
|-
|Langstrand
|
|Langstrand
|Dolžbrežje
|
|
|''Anfalas''
|
|
|
|-
|Helm's Deep
|
|Helmova soteska
|Helmova tesen
|
|
|
|
|
|
|-
|Westfold
|
|Zahodni prevoj
|Zahodna sušava
|
|
|
|
|
|
|-
|Gap of Rohan
|
|Rohanska vrata
|Rohanska vrzel
|
|
|
|
|
|
|-
|Fords of Isen / Crossings of Isen
| —
|Isenske plitvine / _
|Ajzenska pregaza
|
|
|
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
|
|-
|Isen
| —
|Isen
|Ajzen
|
|
|''Angren''
|
|''isen'' (stara različica ang. besede ''iron''; nemška ''eisen'', izgovori ''ajzen'') - '''''železo''''',
|
|-
|Elfhelm
|
|
|Alfhelm
|
|
|
|
|
|rohanski Jezdec in konjušnik
|-
|Amon Lhaw
|
|
|Amon Lhav
&lt;s&gt;Amon Lhau&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|glas ''w'' (ki ga ang. zapisuje, zato je tako tudi zapisan) v slovenščini pišemo z '''''v'''''
''h'' v ''lh'' je nemi → /l&lt;sup&gt;h&lt;/sup&gt;aw/
|eden od treh vrhov na južnem koncu jezera ''Nen Hithoel''
|-
|Greyflood
|
|Sivo vodovje
|''Gwathló''
|
|
|''Gwathló''
|
|
|
|-
|Eastfold
| —
|Vzhodni prevoj
|Vzhodna sušava
|
|
|
|
|
|
|-
|Entwash
| —
|reka Ent
|Entok
|
|
|''Onedlo''
|
|
|
|-
|Field of Celebrant
|
|Celebrantsko polje
|Celenrantovo polje
|
|
|
|
|
|
|-
|High Pass
|
|Visoki prelaz
|Visoki prelaz
|
|
|
|
|
|
|-
|Bree
|
|Brdo
|[[Breše]]
|
|
|
|
|bree - keltsko '''''hrib'''''; st. ang. ''močnik'' (tudi ''barley-bree'' - ang. ''ječmenovo žganje''); škotsko/keltsko ''žganje''
|naselje z mešanim človeško-hobitskim prebivalstvom, najpomembnejše na Breškem
|-
|Hoarwell
|
|Bučalnica
|Belovir
|
|
|''Mitheithel''
|
|''hoar'' - ang. '''''svetlo siv'''''
''well'' - ang. '''''izvir''''' (običajno pri krajevnih imenih)
prevod imena ''Mitheithel''
|
|-
|''Glanduin''
|
|''Glanduin''
|Labodnica
|
|
|''Glanduin''
|
|
|
|-
|Last Bridge
|
|Zadnji most
|Zadnji most
|
|
|
|
|
|
|-
|Swanfleet
|
|''Nin in Eilph''
|''Nîn in Eilph''
|
|
|''Nîn in Eilph''
|
|
|
|-
|Frogmorton
|
|Žabnica
|Žabjak
|
|
|
|
|
|
|-
|Overhill
|
|Čezhrib
|Zahribec
|
|
|
|
|
|
|-
|Brokenborings
|
|Škrbine
|Jazbinje
|
|
|
|
|
|
|-
|Scary
|
|Plašnica
|Stršenk
|
|
|
|
|
|
|-
|Quarry
|
|Kamnolom
|Lom
|
|
|
|
|
|
|-
|Whitfurrows
|
|Bele brazde
|Beložlebje
|
|
|
|
|
|vas ob Veliki vzhodni cesti v Vzhodnem kvartinu Šajerske
|-
|Bridgefields
|
|Mostne poljane
|Mostopolje
|
|
|
|
|
|
|-
|Stockbrook
|
|Štorski potok
|Štorjevka
|
|
|
|
|
|
|-
|The Green Hills Country
|
|Zeleno hribovje
|Zeleno goričko
|
|
|
|
|
|
|-
|Tuckburrow
|
|Zavihje
|Dobrakošta
|
|
|
|
|
|
|-
|Waymoot
|
|Križišče
|Razpotje
|
|
|
|
|
|
|-
|The Old Forest
|
|Stari gozd
|Stara hosta
|
|
|
|
|
|
|-
|Deephallow
|
|Debela vrtača
|Globodol
|
|
|
|
|
|
|-
|River Shirebourn
|
|reka Grofičnica
|Šajerščica
|
|
|
|
|
|
|-
|Overbourn Marshes
|
|Južna močvirja
|Preplavne grezi
|
|
|
|
|
|
|-
|Three Farthing Stone
|
|Kamen Treh okrajev
|Tromejnik
|
|
|
|
|
|
|-
|Bywater
|Sovodenj
|Privodje
|Pervodje
|
|
|
|
|
|
|-
|Tookbank
|
|Jemčevo obrežje
|Tukov breg
|
|
|
|
|
|naselje v Zahodnem kvartinu
|-
|Tookland
|
|Jemčevina
|Tukovina
|
|
|
|
|
|rodina ''Tukov'', njihova klanska deželica v Zahodnem in deloma Južnem kvartinu
|-
|The Took
|
|
|Tukovóst
&lt;s&gt;tukstvo&lt;/s&gt; (v 1. izd.)
|
|
|
|
|
|naziv glavarja rodovine Tukov
|-
|Michel Delving
|
|Mihova jama
|Velko Prekopansko
|
|
|
|
|''michel'' - ang. '''''velik''''',
''delving'' - ang. '''''prekopano'''''
|
|-
|Little Delving
|
|Male jame
|Malko Prekopansko
|
|
|
|
|
|
|-
|Stock
|
|Štorje
|Štorje
|
|
|
|
|
|
|-
|Willowbottom
|
|Vrbina kotanja
|Vrbov dol
|
|
|
|
|
|
|-
|Woody End
|
|Lesni kot
|Gozdnati konec
|
|
|
|
|
|
|-
|Holy Mountain; Hill of Ilmarin
| —
| —
| —
|
|
|''Taniquetil'' ([[Kvenja|K]]), ''Oiolossë''; ''Amon Uilos'' ([[Sindarščina|S]]); ''Elerrína'', ''Dâhan-igwiš-telgûn ([[Valinorščina|V]]; formalno)'' ''Dahanigwishtilgûn'' ([[Valinorščina|V]]; neformalno)
|
|
|
|-
|fighting-orc (Uruk-hai)
|
|
|bojni ork (Uruk-hai(ji))
|
|
|
|
|
|pasma orkov, ki jih je vzredil Sauron v Mordorju v Tretjem veku
|-
|Battle Plain (Dagorlad)
|
|
|Bojna planjava
|
|
|
|
|
|
|-
|Boffin
|
|Znalec
|Bofin
|
|
|
|
|po Tolkienovo: ''Bophin''→''Boffin'' (podomačeno), prvotni pomen pa naj se bi izgubil
''boffin'' - ang. ''šaljiv vzdevek za znanstvenike ali učenjake, ki se v kabinetu ukvarjajo s svojimi nedoumljivimi projekti''
|šajerski priimek
|-
|Hollin
|
|Holin
|Bodičeja
|
|
|''Eregion''
|
|skrajšano za Hollin-land - ang. Bodika-dežela→Bodičeja
|
|-
|Rumble
|
|Rumble
|Bobnač
|
|
|
|
|
|šajerski priimek
|-
|Whiteskins
|
|Belokožec
|bledokožniki
|
|
|
|
|
|orkovski vzdevek za ''Rohirrime''
|-
|Battle of Five armies
|Bitka petih vojská
|Bitka petih armad
|Bitka petih vojsk
|
|
|
|
|
|velika bitka, podrobno opisana v zgodbi ''Hobit'' (2941 T. v.)
|-
|Fang
|
|Čekan
|Šavs
|
|
|
|
|''fang'' - ang. '''''podočnjak''''', '''''čekan''''' (staroangleško ''fengtop'', nemško ''fangzahn''); zgubljen glagol '''''prijeti''''', '''''ugrizniti'''''
|eden od treh volčjakov kmeta ''Magota''
|}
[[John Ronald Reuel Tolkien|J. R. R. Tolkien]] je napisal seznam imen pod naslovom ''[[Vodnik po imenih v Gospodarju prstanov]]'' (''[http://tolkiengateway.net/wiki/Guide_to_the_Names_in_The_Lord_of_the_Rings?msclkid=166d8d90b35c11ec9102ea66a32bd0c4 Guide to the Names in The Lord of the Rings]'').

==== Glej tudi: ====

* ''[http://tolkien.ro/text/JRR%20Tolkien%20-%20Guide%20to%20the%20Names%20in%20The%20Lord%20of%20the%20Rings.pdf?msclkid=166d63e4b35c11ecbf713d893a09478e Guide to the Names in The Lord of the Rings]''
* [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/gkr+skmed/127624960 Branko Gradišnik: ''Gospodar prstanov od A do Ž : imenopis in podatkovnik oseb, krajev, predmetov in pojmov iz Srednjega sveta in okolice'']
* [https://dk.um.si/Dokument.php?id=128237&amp;dn=&amp;msclkid=54c623d3b35c11ecaa391516cbdaae6a Jernej Gal: ''Primerjalna analiza geografskih imen v slovenskih prevodih romana Gospodar prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena'']
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Translations_of_The_Lord_of_the_Rings#:~:text=The%20Guide%20to%20the%20Names%20in%20The%20Lord,of%20translators%2C%20especially%20for%20translations%20into%20Germanic%20languages.?msclkid=166cecc6b35c11ecb36555b744de16e4 Wikipedia: ''Translations of The Lord of the Rings'']
* [https://lotrminecraftmod.fandom.com/wiki/Pronunciation_Guide?msclkid=166ec88ab35c11ec8ce1be20b35c0dbc The Lord of the Rings Minecraft Mod Wiki: ''Pronunciation Guide'']

[[Kategorija:Tolkienova mitologija]]
[[Kategorija:Prevodi]]</text>
      <sha1>ko4vc32asxpi9ae09k1mb4jzumoevoj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miša Čermak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510678</id>
    <revision>
      <id>5736440</id>
      <parentid>5694504</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:07:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; ±[[Kategorija:Slovenski novinarji]]→[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9674" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

== Življenje in kariera ==
Delala je kot glasbena novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' - pele so Alenka Godec, Marta Zore, Mojca Vižentin. 

Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=6. 5. 2022 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* ''Besede ljubezni'' (2003)
* ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014)

== Dela ==
* [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' &lt;small&gt;(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)&lt;/small&gt; (1995)
* [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)&lt;/small&gt; (2010)
* [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Barbara Čokl - ''Druga ženska'' &lt;small&gt;(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)&lt;/small&gt; (1989)
* [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' &lt;small&gt;(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)&lt;/small&gt;
* Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' &lt;small&gt;(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)&lt;/small&gt; (1991)
* [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' &lt;small&gt;([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt; (2006, 2010)
* [[Faraoni]] - ''Drugačen'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Hrepenenje'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (2007)
* Faraoni - ''Lahko bi ostal'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ne vdaj se'' &lt;small&gt;(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)&lt;/small&gt; (2002)
* Faraoni - ''Noč vina'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Pozabljen dan'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ti in jaz'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ti nisi sam'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Vse, kar imam'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' &lt;small&gt;(Gašper Rifelj/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Helena Blagne]] - ''Zaljubljena'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' &lt;small&gt;(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt; (1991)
* [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Ne bom'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' &lt;small&gt;(Tomaž Borsan/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Ni mi žal'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1998)
* Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1998)
* Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' &lt;small&gt;(Martin Štibernik/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2013)
* [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' &lt;small&gt;([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt; (2005, 2006)
* [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (2003)
* Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt; (2007)
* [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil ==
=== [[Melodije morja in sonca]] ===
* [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko
* [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko
* [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada občinstva
* '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada občinstva
* [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' &lt;small&gt;(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' &lt;small&gt;(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti
* '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' &lt;small&gt;(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada

=== [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] ===
* [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)&lt;/small&gt;
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)&lt;/small&gt; 
** 8. mesto &lt;small&gt;(49 točk)&lt;/small&gt;
* 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)&lt;/small&gt;
** 3. mesto &lt;small&gt;(81 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 4. mesto &lt;small&gt;(102 točki)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' &lt;small&gt;(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
** 11. mesto &lt;small&gt;(3 točke)&lt;/small&gt;
* 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
** 3. mesto &lt;small&gt;(74 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' &lt;small&gt;(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(6103 točke)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec &amp; Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' &lt;small&gt;(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 8. mesto &lt;small&gt;(21 točk)&lt;/small&gt;

=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič &amp; Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 13. mesto &lt;small&gt;(557 glasov)&lt;/small&gt;
* 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(5328 glasov)&lt;/small&gt;, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma
* [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 12. mesto &lt;small&gt;(714 glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** 14. mesto &lt;small&gt;(304 glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' &lt;small&gt;(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(1499 glasov)&lt;/small&gt;, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' &lt;small&gt;(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)&lt;/small&gt;
** 3. mesto

=== [[Hit festival]] ===
* [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' &lt;small&gt;(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)&lt;/small&gt;
=== Festival slovenskega šansona ===
* 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' &lt;small&gt;([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt;
* 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' &lt;small&gt;([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{škrbina-glasbenik}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}}
[[Kategorija:Slovenski tekstopisci]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]]</text>
      <sha1>bbd3bpulk6apglqh0i9xt8i6lmcvcpo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Južnotirolska ljudska stranka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512627</id>
    <revision>
      <id>5736156</id>
      <parentid>5730948</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:14:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6841" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| name = Južnotirolska ljudska stranka
| native_name = Südtiroler Volkspartei
| logo = 
| leader = [[Arno Kompatscher]]
| president = [[Philipp Achammer]]
| secretary = [[Stefan Premstaller]]
| foundation = [[8. maj]] [[1945]]
| ideology = [[avtonomizem]]&lt;br&gt;[[krščanska demokracija]]&lt;br&gt;[[socialna demokracija]]
| headquarters = [[Bolzano|Bolzano/Bozen]], via Brennero/Brennerstraße 7
| website = www.svp.eu
| abbreviation = SVP
| newspaper = Volksbote (1945-1993; tednik)&lt;br&gt;ZIS - Zukunft in Südtirol, Prihodnost na Južnem Tirolskem (mesečnik)
| youth_wing = [[Mlada generacija]]
| membership = 38.000
| membership_year = 2018
| european = [[Evropska ljudska stranka]]
| europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke]]
}}

'''Južnotirolska ljudska stranka''' ([[Nemščina|nemško]] ''Südtiroler Volkspartei'', '''SVP''', ''es fau pe'') je stranka, ki predstavlja interese nemške in ladinske jezikovne skupine na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]]. Občasno je znana kot ''[[Planika]]'' (''Edelweiß'').

== Rezultati ==

=== Pokrajinske volitve - Bolzano/Bozen ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Volitve
!Glasovi
!%
!Sedeži
|-
!1948
|107.249
|67,60%
|13 / 20
|-
!1952
|112.602
|64,76%
|15 / 22
|-
!1956
|124.165
|64,40%
|15 / 22
|-
!1960
|132.351
|63,86%
|15 / 22
|-
!1964
|134.188
|61,27%
|16 / 25
|-
!1968
|137.982
|60,69%
|16 / 25
|-
!1973
|132.186
|56,42%
|20 / 34
|-
!1978
|163.502
|61,3%
|21 / 34
|-
!1983
|170.125
|59,4%
|22 / 35
|-
!1988
|184.717
|60,4%
|22 / 35
|-
!1993
|160.186
|52,0%
|19 / 35
|-
!1998
|171.820
|56,6%
|21 / 35
|-
!2003
|167.353
|55,6%
|21 / 35
|-
!2008
|146.545
|48,1%
|18 / 35
|-
!2013
|131.236
|45,7%
|17 / 35
|-
!2018
|119.108
|41,9%
|15 / 35
|}

=== Politične in evropske volitve ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |Volitve
!Glasovi
!%
!Sedeži
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1948
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|124.385
|0,47%
|3 / 574
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|95.406
|0,42%
|2 / 237
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1953
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|122.792
|0,45%
|3 / 590
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|107.139
|0,44%
|2 / 237
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1958
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|135.495
|0,46%
|3 / 596
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|120.086
|0,46%
|2 / 246
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1963
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|135.458
|0,44%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|112.023
|0,41%
|2 / 315
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1968
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|152.954
|0,48%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|131.080
|0,46%
|2 / 315
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1972
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|153.764
|0,46%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|102.018
|0,34%
|2 / 315
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1976
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|184.390
|0,50%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|158.659
|0,51%
|2 / 315
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1979
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|204.899
|0,56%
|4 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|172.577
|0,55%
|3 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 1979
|196.277
|0,56%
|1 / 81
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1983
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|184.940
|0,50%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|157.478
|0,51%
|3 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 1984
|198.168
|0,56%
|1 / 81
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1987
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|202.022
|0,52%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|171.539
|0,53%
|2 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 1989
|172.488
|0,50%
|1 / 81
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1992
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|198.447
|0,51%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|168.153
|0,51%
|3 / 315
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1994
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|231.842
|0,60%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|217.250
|0,66%
|3 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 1994
|197.972
|0,60%
|1 / 87
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1996
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;V Ljudskih za Prodija&lt;/small&gt;
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|178.425
|0,55%
|3 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 1999
|156.005
|0,50%
|1 / 87
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2001
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|200.059
|0,54%
|4 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;V Oljki&lt;/small&gt;
|3 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 2004
|146.357
|0,45%
|1 / 78
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2006
&lt;small&gt;s [[Trentinsko-tirolska avtonomistična stranka|PATT-om]]&lt;/small&gt;
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|182.703
|0,48%
|4 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;V Oljki&lt;/small&gt;
|3 / 315
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2008
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|147.666
|0,41%
|2 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;Odpor z [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratsko stranko]]&lt;/small&gt;
|2 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 2009
|143.027
|0,46%
|1 / 72
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2013
&lt;small&gt;s [[Trentinsko-tirolska avtonomistična stranka|PATT-om]]&lt;/small&gt;
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|146.804
|0,43%
|5 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;V koaliciji s [[Demokratska stranka (Italija)|PD]]-[[Trentinsko-tirolska avtonomistična stranka|PATT]]-[[Zveza za Trentino|UpT]]&lt;/small&gt;
|3 / 315
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 2014
|138.037
|0,48%
|1 / 73
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2018
&lt;small&gt;s [[Trentinsko-tirolska avtonomistična stranka|PATT-om]]&lt;/small&gt;
!&lt;small&gt;[[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]&lt;/small&gt;
|134.651
|0,41%
|3 / 630
|-
!&lt;small&gt;[[Senat Italijanske republike|Senat]]&lt;/small&gt;
|128.282
|0,42%
|3 / 630
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Evropske volitve 2019
|142 185
|0,53
|1 / 76
|}
{{Nanoškrbina}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1945]]
[[Kategorija:Politične stranke v Italiji]]</text>
      <sha1>njbr2r8tek4dofarc9yfj5fe7wk1rjj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Sovjetske zveze</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517774</id>
    <revision>
      <id>5736493</id>
      <parentid>5693585</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:59:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>46.123.249.242</ip>
      </contributor>
      <comment>Dodal sem odstavek o hruščovem tajnem govoru</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19503" xml:space="preserve">[[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|sličica|377x377_pik|Zastava Sovjetske zveze]]
'''Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze''' vključuje obdobje sprememb tako za [[Rusija|Rusijo]] kot za celoten svet. Čeprav sta izraza »Sovjetska Rusija« in »Sovjetska zveza« pogosto sopomenki v vsakdanjem govoru (bodisi za priznavanje prevlade Rusije nad [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ali sklicevanje na Rusijo v času Sovjetske zveze), se nanaša   »Sovjetska Rusija« pogosto posebej na nekaj let med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] leta 1917 in ustanovitvijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1922.

Pred letom 1922 so obstajale štiri neodvisne sovjetske republike: Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Beloruska SSR in Zakavkaška SFSR. Te štiri republike so postale prve zvezne republike Sovjetske zveze, kasneje pa sta se jim pridružili Ljudska sovjetska republika Buharan in Ljudska sovjetska republika Horezm leta 1924. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in takoj po njej so različne sovjetske republike priključile dele držav v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] in Ruska SFSR je priključila Ljudsko republiko Tuvan, [[Japonska|Japonskemu cesarstvu]] pa je odvzela [[Južni Sahalin]] in [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. ZSSR je priključila tudi tri države ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in tako ustvarila tri nove republike: Litovsko SSR, Latvijsko SSR in Estonsko SSR. Sčasoma je nacionalna razmejitev v Sovjetski zvezi povzročila nastanek več novih republik na ravni države po etničnih linijah, pa tudi organizacijo avtonomnih etničnih regij znotraj Rusije.

ZSSR je v naslednjem obdobju pridobivala in izgubljala vpliv na druge komunistične države. Okupacijska sovjetska vojska je omogočila ustanovitev komunističnih satelitskih držav po drugi svetovni vojni v srednji in vzhodni Evropi. Te so bile vključene v [[Varšavski pakt]] in so vključevale [[Albanija|Ljudsko socialistično republiko Albanijo]], [[Bolgarija|Ljudsko republiko Bolgarijo]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško socialistično republiko]], [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], [[Madžarska|Madžarsko ljudsko republiko]], [[Poljska|Poljsko ljudsko republiko]] in [[Romunija|Socialistično republiko Romunijo]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do sovjetsko-albanskega spora, kitajsko-sovjetskega spora in desatelizacije komunistične Romunije; invazija Varšavskega pakta leta 1968 na Češkoslovaško je zlomila komunistično gibanje. [[Padec komunizma|Revolucije leta 1989]] so končale komunistično vladavino v satelitskih državah.  

Napetosti z osrednjo vlado so vodile do tega, da so konstitutivne republike od leta 1988 razglasile neodvisnost, kar je vodilo do popolnega [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]], ki se je zgodil leta 1991.

== 1917–1927 ==
Prvotna filozofija države je temeljila predvsem na delih nemških filozofov [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]]. V svojem bistvu je Marxova teorija navajala, da so gospodarski in politični sistemi šli skozi neizogibno evolucijo v obliki, po kateri bi sedanji [[Kapitalizem|kapitalistični]] sistem nadomestila [[Socializem|socialistična]] država, preden bi dosegli mednarodno sodelovanje in mir v »delavskem raju«, kar bi ustvarilo sistem, kar je Marx imenoval »čisti [[komunizem]]«. 

Prevladujoča socialistična stranka, Ruska socialdemokratska laburistična stranka (RSDLP), je bila ustanovljena po [[Marksizem|marksistični ideologiji]]. Od leta 1903 se je stopnjevala vrsta razcepov v stranki med dvema glavnima voditeljema: boljševiki (kar pomeni »večina«) na čelu z [[Vladimir Lenin|Vladimirjem Leninom]] in menjševiki (kar pomeni manjšina) pod vodstvom [[Julij Martov|Julija Martova]]. Vse do leta 1912 sta obe skupini ostali združeni pod imenom &quot;RSDLP&quot;, vendar so velike razlike med Leninovimi in Martovovimi nazori pripeljali do dokončnega razkola. Ne samo, da sta se ti skupini borili med seboj, ampak sta imeli tudi skupne sovražnike, zlasti tiste, ki so poskušali vrniti carja na oblast. Po februarski revoluciji leta 1917 so menjševiki prevzeli nadzor nad Rusijo in ustanovili začasno vlado, vendar je to trajalo le nekaj mesecev, dokler niso boljševiki prevzeli oblast v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] istega leta, znani tudi kot velika oktobrska socialistična revolucija. 

Pod partijskim nadzorom je bila zatrta vsa politika in stališča, ki niso bili v skladu z Rusko komunistično partijo, pod predpostavko, da je RCP predstavljala proletariat in da so bile vse dejavnosti v nasprotju s prepričanjem stranke &quot;kontrarevolucionarne&quot; ali &quot;antisocialistične&quot;. Leta 1917 je Sovjetska zveza dosegla mir z osrednjimi silami, njihovimi sovražniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], a se je borila tudi v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] proti [[Bela armada|Beli armadi]] in tujim vojskam iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]]. To je povzročilo velike teritorialne spremembe, čeprav začasne za nekatere od teh. Ruska komunistična partija je sčasoma zatrla vse nasprotnike in je hitro razširila sovjetsko pravilo in se uveljavila po vsej Rusiji. Lenin je v tem času uvedel množične poboje za politične nasprotnike in uvedel koncentracijska taborišča za prisilno delo, kamor so bili poslani vsi nasprotniki režima. 30. decembra 1922 je bila razglašena ustanovitev Sovjetske zveze, prve komunistične države. Po Leninovi smrti leta 1924 je [[Josif Stalin]], generalni sekretar RCP, postal Leninov naslednik in prevzel vodenje Sovjetske zveze.

== 1927–1953 ==
Zgodovina Sovjetske zveze med letoma 1927 in 1953 zajema obdobje druge svetovne vojne in zmage proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]], medtem ko je ZSSR ostala pod nadzorom Josifa Stalina. Stalin je poskušal uničiti svoje politične tekmece, medtem ko je s centralnim načrtovanjem preoblikoval sovjetsko družbo, zlasti s kolektivizacijo kmetijstva in razvojem težke industrije. Stalinova moč v partiji in državi je bila vzpostavljena in se je sčasoma razvila v Stalinov kult osebnosti, sovjetsko tajno policijo in množično mobilizacijo. Komunistična partija je bila eno glavnih Stalinovih orodij pri oblikovanju sovjetske družbe. Stalinove metode pri doseganju njegovih ciljev, ki so vključevale partijske čistke, politično represijo nad splošnim prebivalstvom in prisilno kolektivizacijo, so privedle do milijonov smrtnih žrtev: v delovnih taboriščih [[Gulag]], med [[Sovjetska lakota 1932–1933|lakoto]], ki so jo leta 1932 povzročili sovjetski komunisti, in med prisilnimi preselitvami prebivalstva. 

[[Druga svetovna vojna]], v Sovjetski zvezi znana kot &quot;velika domovinska vojna&quot;, je opustošila velik del ZSSR, pri čemer je približno ena od treh smrti v drugi svetovni vojni predstavljala državljana Sovjetske zveze. Po drugi svetovni vojni so vojske Sovjetske zveze zasedle srednjo in vzhodno Evropo, kjer so oblast prevzele socialistične vlade. Do leta 1949 se je začela [[hladna vojna]] med zahodnim blokom in vzhodnim (sovjetskim) blokom, pri čemer je [[Varšavski pakt]] v Evropi postavil proti [[NATO|Natu]]. Po letu 1945 Stalin ni neposredno sodeloval v nobeni vojni. Stalin je z svojo [[Totalitarizem|totalitarno]] vladavino nadaljeval do svoje smrti leta 1953.

== 1953–1964 ==
V Sovjetski zvezi je v enajstletnem obdobju od smrti Josifa Stalina (1953) do politične odstavitve [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] (1964) v nacionalni politiki prevladovala hladna vojna; ideološki boj ZDA in ZSSR za planetarno prevlado svojih družbeno-ekonomskih sistemov in obrambo hegemoničnih sfer vpliva. Kljub temu se je od sredine petdesetih let prejšnjega stoletja, kljub temu, da se je Komunistična partija Sovjetske zveze (CPSU) odrekla stalinizmu, politični kulturi stalinizma – vsemogočnemu generalnemu sekretarju, protitrockizmu, petletnemu načrtnemu gospodarstvu (post-nova ekonomska politika) in zavračanje tajnih protokolov pakta Molotov-Ribbentrop – je ostala značaj sovjetske družbe vse do pristopa Mihaila Gorbačova kot vodje CPSU leta 1985. Leto 1953 je bilo za Sovjetsko zvezo tudi prelomno leto, ko je Hruščov po svojem prihodu na oblast uvedel v veliki meri manj zatiralsko politiko, ki sta jo prej izvajala Stalin in Lenin. Tri leta pozneje je Hruščov opravil [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|tajni govor]], v katerem je razkril Stalinove zločine in obsodil [[stalinizem]]. 

== 1964–1982 ==
Zgodovina Sovjetske zveze od 1964 do 1982, imenovana Brežnjevska doba, zajema obdobje vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] v Zvezi sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). To obdobje se je začelo z visoko gospodarsko rastjo in hitro blaginjo, končalo pa se je z veliko šibkejšo Sovjetsko zvezo, ki se je soočala z družbeno, politično in gospodarsko stagnacijo. Povprečni letni dohodek je stagniral, ker potrebne gospodarske reforme niso bile nikoli v celoti izvedene.

Nikita Hruščov je bil 14. oktobra 1964 odstavljen z mesta prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (CPSU) in predsednika Sveta ministrov zaradi neuspešnih reform in neupoštevanja partijskih in vladnih institucij. Brežnjev je zamenjal Hruščova kot prvi sekretar, [[Aleksej Kosigin]] pa ga je zamenjal kot predsednik Sveta ministrov. [[Anastas Mikojan|Anastas Mikoyan]] in pozneje [[Nikolaj Podgorni]] sta postala predsednika predsedstva vrhovnega sovjeta. Skupaj z [[Andrej Kirilenk|Andrejem Kirilenkom]] kot organizacijskim sekretarjem in Mihailom Suslovom kot glavnim ideologom sta sestavljala oživljeno kolektivno vodstvo, ki je bilo po obliki v nasprotju z avtokracijo, ki je bila značilna za Hruščovovo vladavino. 

Kolektivno vodstvo si je najprej prizadevalo stabilizirati Sovjetsko zvezo in umiriti sovjetsko družbo, kar jim je uspelo izpolniti. Poleg tega so poskušali pospešiti gospodarsko rast, ki se je v zadnjih letih Hruščovega vladanja močno upočasnila. Leta 1965 je Kosygin sprožil več reform za decentralizacijo sovjetskega gospodarstva. Po začetnem uspehu pri ustvarjanju gospodarske rasti so privrženci v stranki zaustavili reforme, saj so se bali, da bi oslabili prestiž in moč stranke. V času Brežnjeva niso bile izvedene nobene druge radikalne gospodarske reforme, gospodarska rast pa je začela stagnirati v začetku do sredine sedemdesetih let. Po Brežnjevovi smrti leta 1982 se je sovjetska gospodarska rast po mnenju več zgodovinarjev skoraj ustavila.

Politika stabilizacije, ki je nastala po odstavitvi Hruščova, je vzpostavila vladajočo gerontokracijo, politična korupcija pa je postala normalen pojav. Brežnjev pa nikoli ni sprožil obsežnih protikorupcijskih kampanj. Zaradi velike vojaške kopičenja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je Sovjetska zveza v času Brežnjevove vladavine lahko utrdila kot velesila. Obdobje se je končalo z Brežnjevovo smrtjo 10. novembra 1982.&lt;ref&gt;James W. Cortada, &quot;Public Policies and the Development of National Computer Industries in Britain, France, and the Soviet Union, 1940—80.&quot; ''Journal of Contemporary History'' (2009) 44#3 pp: 493-512, especially page 509-10.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Frank Cain, &quot;Computers and the Cold War: United States restrictions on the export of computers to the Soviet Union and Communist China.&quot; ''Journal of Contemporary History'' (2005) 40#1 pp: 131-147. [https://www.jstor.org/stable/30036313 in JSTOR]&lt;/ref&gt; 

Medtem ko so se vsa modernizirana gospodarstva po letu 1965 hitro premikala k informatizaciji, je ZSSR vedno bolj zaostajala. Odločitev [[Moskva|Moskve]], da se zgleduje po IBM/360 iz leta 1965, se je izkazala za odločilno napako, saj je znanstvenike zaklenila v sistem, ki ga niso mogli izboljšati, tako da je postopoma postal zastarel. Imeli so ogromne težave pri zanesljivi in ​​količinski izdelavi potrebnih čipov, pri programiranju delujočih in učinkovitih programov, pri usklajevanju povsem ločenih operacij in pri zagotavljanju podpore uporabnikom računalnikov.&lt;ref&gt;Yergin, ''The Quest'' (2011) p 23&lt;/ref&gt;

Ena največjih prednosti sovjetskega gospodarstva so bile njene ogromne zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Plin|plina]];  Svetovne cene nafte so se med naftno krizo 1973–1974 po štirikrat povečale in v letih 1979–1981 ponovno narasle, zaradi česar je energetski sektor postal glavno gonilo sovjetskega gospodarstva in je bil uporabljen za pokrivanje številnih slabosti. Na neki točki je sovjetski premier Aleksej Kosygin povedal vodji proizvodnje nafte in plina: &quot;S kruhom so stvari slabe. Dajte mi 3 milijone ton [nafte] več kot načrt.&quot;  pred tremi desetletji, leta 2007 je napisal:

Trda valuta iz izvoza nafte je zaustavila naraščajočo krizo oskrbe s hrano, povečala uvoz opreme in potrošniškega blaga, zagotovila finančno osnovo za oboroževalno tekmo in doseganje jedrske paritete z [[Združene države Amerike|ZDA]] ter omogočila realizacijo tako tveganih tujih držav politične akcije, kot je vojna v [[Afganistan|Afganistanu]].

== 1982–1991 ==
Zgodovina Sovjetske zveze od 1982 do 1991 zajema obdobje od smrti in pogreba Leonida Brežnjeva do razpada Sovjetske zveze. Zaradi let krepitve sovjetske vojaške sile na račun domačega razvoja je gospodarska rast upadla. Neuspešni poskusi reform, mirovanje gospodarstva in uspeh Združenih držav Amerike proti silam Sovjetske zveze v vojni v Afganistanu so vodili k splošnemu občutku nezadovoljstva, zlasti v baltskih republikah in vzhodni Evropi.&lt;ref&gt;WorldBook online&lt;/ref&gt;

Večje politične in družbene svoboščine, ki jih je uvedel zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], so ustvarile vzdušje odprte kritike sovjetske vlade. Dramatični padec cene nafte v letih 1985 in 1986 je močno vplival na dejanja sovjetskega vodstva.&lt;ref name=&quot;AEI-Gaidar-Grain and Oil&quot;&gt;{{cite web|last=Gaidar|first=Yegor|author-link=Yegor Gaidar|title=The Soviet Collapse: Grain and Oil|work=On the Issues: AEI online|publisher=American Enterprise Institute|url=http://www.aei.org/issue/25991|access-date=2009-07-09|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090722091512/http://www.aei.org/issue/25991|archive-date=2009-07-22}} (Edited version of a speech given  November **, **** at the American Enterprise Institute.)&lt;/ref&gt; 

[[Nikolaj Tihonov|Nikolaja Tihonova]], predsednika Sveta ministrov, je nasledil [[Nikolaj Rižkov]], [[Vasilij Kuznjecov|Vasilija Kuznjecova]], vršilca ​​dolžnosti predsednika predsedstva vrhovnega sovjeta, pa je nasledil [[Andrej Gromiko]], nekdanji minister za zunanje zadeve. 

Več sovjetskih socialističnih republik se je začelo upirati centralnemu nadzoru in vse večja demokratizacija je vodila v oslabitev centralne vlade. Trgovinska vrzel ZSSR je postopoma praznila blagajno unije, kar je vodilo v končni bankrot. 25. decembra 1991 je Mihail Gorbačov odstopil z mesta voditelja države in s tem razglasil [[razpad Sovjetske zveze]]. Ustanovljena je bila [[Rusija|Ruska federacija]], katere predsednik je postal [[Boris Jelcin]].

== Glej tudi ==

* [[Razpad Sovjetske zveze]]
* [[Politična represija v Sovjetski zvezi]]
* [[Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi]]
* [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Literatura ==

* Conquest, Robert. ''The Great Terror: Stalin's Purge of the Thirties'' (1973).
* Daly, Jonathan and Leonid Trofimov, eds. &quot;[http://www.hackettpublishing.com/russia-in-war-and-revolution-1914-1922 Russia in War and Revolution, 1914–1922: A Documentary History].&quot; (Indianapolis and Cambridge, MA: Hackett Publishing Company, 2009). {{ISBN|978-0-87220-987-9}}.
* Feis, Herbert. ''Churchill-Roosevelt-Stalin: The War they waged and the Peace they sought'' (1953).
* {{Cite book|last=Figes|first=Orlando|title=A People's Tragedy: The Russian Revolution: 1891-1924|publisher=Pimlico|url=https://books.google.com/books?id=p6LzAgAAQBAJ|year=1996|isbn=9780805091311}} [[iarchive:peoplestragedyhi00fige|online no charge to borrow]]
* Fenby, Jonathan. ''Alliance: the inside story of how Roosevelt, Stalin and Churchill won one war and began another'' (2015).
* Firestone, Thomas. &quot;Four Sovietologists: A Primer.&quot; ''National Interest'' No. 14 (Winter 1988/9), pp. 102-107 [https://www.jstor.org/stable/24027135 on the ideas of]  [[:en:Zbigniew_Brzezinski|Zbigniew Brzezinski]], [[:en:Stephen_F._Cohen|Stephen F. Cohen]] [[:en:Jerry_F._Hough|Jerry F. Hough]], and [[:en:Richard_Pipes|Richard Pipes]].
* Fitzpatrick, Sheila. ''The Russian Revolution''. 199 pages. Oxford University Press; (2nd ed. 2001). {{ISBN|0-19-280204-6}}.
* Fleron, F.J. ed. ''Soviet Foreign Policy 1917–1991: Classic and Contemporary Issues'' (1991)
* Gorodetsky, Gabriel, ed. ''Soviet foreign policy, 1917–1991: a retrospective'' (Routledge, 2014).
* Haslam, Jonathan. ''Russia's Cold War: From the October Revolution to the Fall of the Wall'' (Yale UP, 2011) 512 pages
* Hosking, Geoffrey. ''History of the Soviet Union'' (2017).
* Keep, John L.H. ''Last of the Empires: A History of the Soviet Union, 1945–1991'' (Oxford UP, 1995).
* [[:en:Stephen_Kotkin|Kotkin, Stephen]]. ''Stalin: Vol. 1: Paradoxes of Power, 1878–1928'' (2014), 976pp
** Kotkin, Stephen. ''Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941'' (2017) vol 2
* Lincoln, W. Bruce. ''Passage Through Armageddon: The Russians in War and Revolution, 1914–1918''. (New York, 1986). [[iarchive:passagethroughar00linc|online]]
* McCauley, Martin. ''The Soviet Union 1917–1991'' (2nd ed. 1993) [[iarchive:sovietunion1917100mcca|online]]
* McCauley, Martin. ''Origins of the Cold War 1941–1949.'' (Routledge, 2015).
* McCauley, Martin. ''Russia, America, and the Cold War, 1949–1991'' (1998)
* McCauley, Martin. ''The Khrushchev Era 1953–1964'' (2014).
* Millar, James R. ed. ''Encyclopedia of Russian History'' (4 vol, 2004), 1700pp; 1500 articles by experts.
* [[:en:Alec_Nove|Nove, Alec]]. ''An Economic History of the USSR, 1917–1991''. (3rd ed. 1993) [[iarchive:economichistoryo00nove|online w]]
* Paxton, John. ''Encyclopedia of Russian History: From the Christianization of Kiev to the Break-up of the USSR'' (Abc-Clio Inc, 1993).
* Pipes, Richard. ''Russia under the Bolshevik regime'' (1981). [[iarchive:russiaunderbolsh00rich|online]]
* Reynolds, David, and Vladimir Pechatnov, eds.  ''The Kremlin Letters: Stalin's Wartime Correspondence with Churchill and Roosevelt'' (2019)
* Service, Robert. ''Stalin: a Biography'' (2004).
* Shaw, Warren, and David Pryce-Jones. ''Encyclopedia of the USSR: From 1905 to the Present: Lenin to Gorbachev'' (Cassell, 1990).
* Shlapentokh, Vladimir. ''Public and private life of the Soviet people: changing values in post-Stalin Russia'' (Oxford UP, 1989).
* Taubman, William. ''Khrushchev: the man and his era'' (2003).
* Taubman, William. ''Gorbachev'' (2017)
* Tucker, Robert C., ed. ''Stalinism: Essays in Historical Interpretation'' (Routledge, 2017).
* [[:en:Odd_Arne_Westad|Westad, Odd Arne]]. ''[[:en:The_Cold_War:_A_World_History|The Cold War: A World History]]''  (2017)
* Wieczynski, Joseph L., and Bruce F. Adams. ''The modern encyclopedia of Russian, Soviet and Eurasian history'' (Academic International Press, 2000).

[[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]]</text>
      <sha1>b8dzq0zrwgou4lgnpu50cy54trvkqgx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volitve predsednika Republike Slovenije 2022</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517891</id>
    <revision>
      <id>5736389</id>
      <parentid>5736039</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:07:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uradni */ Aleš Ernecl fotografija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19622" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Pomembnejši datumi ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Datum
!Volilno opravilo
|-
|20. julij 2022
|predsednica DZ uradno razpiše volitve
|-
|22. avgust 2022
|dan s katerim začnejo teči volilna opravila
|-
|22. september 2022
|začetek uradne volilne kampanje
|-
|28. september 2022
|rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom&lt;br&gt;zadnji dan za vložitev kandidatur
|-
|3. oktober 2022
|zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature
|-
|21. oktober 2022
|začetek volilnega molka ob polnoči
|-
|23. oktober 2022
|volitve predsednika Republike Slovenije
|-
|13. november 2022
|morebitni drugi krog volitev
|}

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej je uradno kandidaturo napovedalo enajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral osebni motivator Boris Vene. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}&lt;/ref&gt; nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}&lt;/ref&gt;

V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]]
| [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Boris Vene]]
| osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast
| colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]]
|Ponedeljek,&lt;br&gt;18. julij 2022
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Ludvik Poljanec]]
| zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda
| colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava
| Sreda,&lt;br&gt;3. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]]
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Sabina Senčar]]
| družinska zdravnica in ginekologinja
| colspan=2 align=center|[[Resni.ca]]
| Sreda,&lt;br&gt;10. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Andrej Magajna]]
| predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist
| colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]]
| Četrtek,&lt;br&gt;18. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| sredina&lt;br&gt;avgusta 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=90|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=90|[[Nina Krajnik]]
| width=90|[[Marta Kos]]
| width=90|[[Anže Logar]]
| width=90|Gregor Bezenšek
| width=90|[[Vladimir Prebilič]]
| width=90|Leo Trojar
| width=90|Ludvik Poljanec
| width=90|Aleš Ernecl
| width=90|Boris Vene
| width=90|Sabina Senčar
| width=90|[[Ivo Vajgl]]
|Drugi kandidati
| width=50|Ne vem
| width=50|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|/
|/
|/
|/
|/
|1,2
|9,1
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''AVGUST 2022'''
|-
|8. - 10. avgust 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |27,5
|0,6
|16,3
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,2
|1,0
|4,5
|0,0
|0,0
|0,3
|0,2
|/
|5,2
|/
|4,2
|9,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>jgoccm593mxdoxk69k3ybd90cuay5zj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736432</id>
      <parentid>5736389</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:48:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uradni */ datum napovedi: Ivo Vajgl</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19621" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Pomembnejši datumi ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Datum
!Volilno opravilo
|-
|20. julij 2022
|predsednica DZ uradno razpiše volitve
|-
|22. avgust 2022
|dan s katerim začnejo teči volilna opravila
|-
|22. september 2022
|začetek uradne volilne kampanje
|-
|28. september 2022
|rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom&lt;br&gt;zadnji dan za vložitev kandidatur
|-
|3. oktober 2022
|zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature
|-
|21. oktober 2022
|začetek volilnega molka ob polnoči
|-
|23. oktober 2022
|volitve predsednika Republike Slovenije
|-
|13. november 2022
|morebitni drugi krog volitev
|}

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej je uradno kandidaturo napovedalo enajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral osebni motivator Boris Vene. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}&lt;/ref&gt; nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}&lt;/ref&gt;

V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]]
| [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Boris Vene]]
| osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast
| colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]]
|Ponedeljek,&lt;br&gt;18. julij 2022
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Ludvik Poljanec]]
| zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda
| colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava
| Sreda,&lt;br&gt;3. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]]
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Sabina Senčar]]
| družinska zdravnica in ginekologinja
| colspan=2 align=center|[[Resni.ca]]
| Sreda,&lt;br&gt;10. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Andrej Magajna]]
| predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist
| colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]]
| Četrtek,&lt;br&gt;18. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| Torek, 23. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=90|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=90|[[Nina Krajnik]]
| width=90|[[Marta Kos]]
| width=90|[[Anže Logar]]
| width=90|Gregor Bezenšek
| width=90|[[Vladimir Prebilič]]
| width=90|Leo Trojar
| width=90|Ludvik Poljanec
| width=90|Aleš Ernecl
| width=90|Boris Vene
| width=90|Sabina Senčar
| width=90|[[Ivo Vajgl]]
|Drugi kandidati
| width=50|Ne vem
| width=50|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|/
|/
|/
|/
|/
|1,2
|9,1
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''AVGUST 2022'''
|-
|8. - 10. avgust 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |27,5
|0,6
|16,3
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,2
|1,0
|4,5
|0,0
|0,0
|0,3
|0,2
|/
|5,2
|/
|4,2
|9,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>pdocug3wfz4ivmdhyhe3w61rts710yk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736433</id>
      <parentid>5736432</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:49:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uradni */ sklic</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19860" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Pomembnejši datumi ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Datum
!Volilno opravilo
|-
|20. julij 2022
|predsednica DZ uradno razpiše volitve
|-
|22. avgust 2022
|dan s katerim začnejo teči volilna opravila
|-
|22. september 2022
|začetek uradne volilne kampanje
|-
|28. september 2022
|rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom&lt;br&gt;zadnji dan za vložitev kandidatur
|-
|3. oktober 2022
|zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature
|-
|21. oktober 2022
|začetek volilnega molka ob polnoči
|-
|23. oktober 2022
|volitve predsednika Republike Slovenije
|-
|13. november 2022
|morebitni drugi krog volitev
|}

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej je uradno kandidaturo napovedalo enajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V sredini avgusta naj bi kandidaturo napovedal nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako naj bi prek nestrankarske liste kandidiral osebni motivator Boris Vene. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}&lt;/ref&gt; nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}&lt;/ref&gt;

V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]]
| [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Boris Vene]]
| osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast
| colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]]
|Ponedeljek,&lt;br&gt;18. julij 2022
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Ludvik Poljanec]]
| zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda
| colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava
| Sreda,&lt;br&gt;3. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]]
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Sabina Senčar]]
| družinska zdravnica in ginekologinja
| colspan=2 align=center|[[Resni.ca]]
| Sreda,&lt;br&gt;10. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Andrej Magajna]]
| predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist
| colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]]
| Četrtek,&lt;br&gt;18. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| Torek,&lt;br&gt;23. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=90|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=90|[[Nina Krajnik]]
| width=90|[[Marta Kos]]
| width=90|[[Anže Logar]]
| width=90|Gregor Bezenšek
| width=90|[[Vladimir Prebilič]]
| width=90|Leo Trojar
| width=90|Ludvik Poljanec
| width=90|Aleš Ernecl
| width=90|Boris Vene
| width=90|Sabina Senčar
| width=90|[[Ivo Vajgl]]
|Drugi kandidati
| width=50|Ne vem
| width=50|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|/
|/
|/
|/
|/
|1,2
|9,1
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''AVGUST 2022'''
|-
|8. - 10. avgust 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |27,5
|0,6
|16,3
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,2
|1,0
|4,5
|0,0
|0,0
|0,3
|0,2
|/
|5,2
|/
|4,2
|9,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>hqwb0zlhtlkjy7fyz05mr1b5jynca6n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736434</id>
      <parentid>5736433</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:52:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kandidati */ dvanajst kandidatov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19810" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Pomembnejši datumi ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Datum
!Volilno opravilo
|-
|20. julij 2022
|predsednica DZ uradno razpiše volitve
|-
|22. avgust 2022
|dan s katerim začnejo teči volilna opravila
|-
|22. september 2022
|začetek uradne volilne kampanje
|-
|28. september 2022
|rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom&lt;br&gt;zadnji dan za vložitev kandidatur
|-
|3. oktober 2022
|zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature
|-
|21. oktober 2022
|začetek volilnega molka ob polnoči
|-
|23. oktober 2022
|volitve predsednika Republike Slovenije
|-
|13. november 2022
|morebitni drugi krog volitev
|}

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej je uradno kandidaturo napovedalo dvanajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V torek, 23. avgusta jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}&lt;/ref&gt; nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}&lt;/ref&gt;

V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Gregor Bezenšek ml.jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]]
| [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Boris Vene]]
| osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast
| colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]]
|Ponedeljek,&lt;br&gt;18. julij 2022
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Ludvik Poljanec]]
| zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda
| colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava
| Sreda,&lt;br&gt;3. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]]
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Sabina Senčar]]
| družinska zdravnica in ginekologinja
| colspan=2 align=center|[[Resni.ca]]
| Sreda,&lt;br&gt;10. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Andrej Magajna]]
| predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist
| colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]]
| Četrtek,&lt;br&gt;18. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| Torek,&lt;br&gt;23. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=90|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=90|[[Nina Krajnik]]
| width=90|[[Marta Kos]]
| width=90|[[Anže Logar]]
| width=90|Gregor Bezenšek
| width=90|[[Vladimir Prebilič]]
| width=90|Leo Trojar
| width=90|Ludvik Poljanec
| width=90|Aleš Ernecl
| width=90|Boris Vene
| width=90|Sabina Senčar
| width=90|[[Ivo Vajgl]]
|Drugi kandidati
| width=50|Ne vem
| width=50|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|/
|/
|/
|/
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|/
|/
|/
|/
|/
|1,2
|9,1
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;19&quot; align=&quot;center&quot; |'''AVGUST 2022'''
|-
|8. - 10. avgust 2022
|Ninamedia&lt;br&gt;Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |27,5
|0,6
|16,3
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,2
|1,0
|4,5
|0,0
|0,0
|0,3
|0,2
|/
|5,2
|/
|4,2
|9,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>7sfw4c4dxspfyxu17vkoc0o3e15rwtb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cessna 340</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520259</id>
    <revision>
      <id>5736301</id>
      <parentid>5729723</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:25:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6722" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=Cessna 340
 |image=Cessna 340A N61DD FDK MD2.jpg|Cessna 340A
 |caption=Cessna 340A
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Šestsedežno kompleksno [[športno letalo]]
 |manufacturer=   [[Cessna]] 1972-84
 |designer=  Cessna
 |first flight=1970
 |introduced=1971 model 340 &lt;br&gt; 1975 model 340A &lt;br&gt;  1979 model 335 
 |retired=
 |status= Izven proizvodnje
 |primary user= Zasebniki, aeroklubi in letalske šole
 |more users=&lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1971-1984 
 |number built= Cessna 340: 350 &lt;br&gt; Cessna 340A: 948  &lt;br&gt; Cessna 335: 65 
 |unit cost= Cessna 340A 1975 &lt;br&gt; $365,000&lt;ref name=&quot;Cessna 340 all the details&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340|work= Pilotmail|date= |accessdate=13.7.2022}}&lt;/ref&gt; ($2 miljona v 2022)
 |developed from=[[Cessna 310]]}}
|}
[[File:N340AJ instrument panel.jpg|thumb|Inštrumentalni panel]]
[[File:N340AJ InteriorF.JPG|thumb|Potniška kabina]]
[[File:N340AJ Interior2.JPG|thumb|Potniška sedeža]]
[[File:Cessna 340A Private C-FEPA, YCM St. Catharines, ON (St. Catharines Airport), Canada PP1381570930.jpg|thumb|Zasebna Cessna 340A]]
[[File:Cessna 335 AN0645381.jpg|thumb|Cessna 335]]

'''Cessna 340'''  - '''C340''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] šestsedežno visoko zmogljivo nizkokrilno batno dvomotorno [[letalo]] kabinskega razreda, ki ima kabino pod pritiskom in ga je razvila družba [[Cessna]]. Velja za udobno in luksuzno potovalno športno letalo v konkurenci: [[Aero Commander 500]], [[Beechcraft Duke]], [[Beechcraft Queen Air]], [[Piper PA-31 Navajo]] in Piper Aerostar. Cessna 340 je bila razvita iz popularne predhodnice [[Cessna 310]], ki je bila množično uporabljena kot trenažer. Glavna prodajna točka C340 je bila njena prostornina, potniška kabina pod tlakom in prvo preprosto dvomotorno udobno letalo. Razvoj se je pričel leta 1969, prvo letalo pa je bilo dobavljeno leta 1971.

Zgodnji modeli imajo dva Continental TSIO-520-K turbomotorja s po 285 KM. Izkazalo se je, da je bila nekoliko podhranjena, zato so naslednico – C340A – opremili z močnejšimi motorji. Od leta 1976 so motorje nadgradili na zmogljivejše motorje Continental TSIO-520-NB s 310 KM. Ta različica je znana kot C340A in vsebuje tudi manjše propelerje s premerom 75,5 palcev (1920 mm) za zmanjšanje hrupa. Rep letala in podvozje je narejeno na osnovi letala [[Cessna 310|Cessna C310]], medtem ko so krila iz letala Cessna C414.

'''Cessna 335 - C335''' je bila tržena kot cenena različica brez pritiska, ki jo poganjajo motorji Continental TSIO-520-EB s 300 KM, prototip 335 je prvi let opravil 5. decembra 1978, prvo serijsko letalo je poletelo 1979. Cessna C335 ni bila tržni uspeh, saj so jih izdelali le 64 in proizvodnjo prekinili leta 1980 zaradi pomankanja interesa, njena glavna pomanjkljivost je bila, da je na nizkih višinah bila počasna za višje pa je bilo potrebno nositi maske, kar je oteževalo delo pilotov in ni ustrezalo potnikom. 

Cessna 340 je bila uspešna in je ostala v proizvodnji do leta 1984 s 1287 zgrajenimi primerki, kar je velika številka za dvomotorno letalo.

Prodajna cena v Nemčiji je leta 1976 z opremo za instrumentalno letenje znašala 681.000 DEM. Do konca leta 2015 je bilo v Nemčiji skupno registriranih Cessen varianta C340 34 letal in varianta C340A 95 letal.

V potniški kabini, namenjeni štirim osebam, so na voljo individualni sedeži z nastavljivimi nasloni. V kabino se vstopi skozi zadnja leva vrata. Prtljažni prostor v nosu trupa ima nosilnost 159 kg, dva prtljažna prostora sta v krilih za 54 kg in eden v zadnjem delu kabine za 154 kg.

Gorivo je shranjeno v sistemu osmih rezervoarjev: šestih krilnih rezervoarjev in dva vizualno vpadljiva krilna rezervoarja v konici krila. Skupna prostornina rezervoarjev je 783 litrov, od tega je uporabnih 768 litrov, letalo uporablja gorivo Avgas 100LL.

==Tehnične specifikacije (Cessna 340A)==

{{aircraft specifications
&lt;!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --&gt;
&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop
&lt;!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis &quot;)&quot; and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk &quot;*&quot; --&gt;
|ref=''Pilot's Operating Handbook''

|crew=1 pilot
|capacity= 5 potnik
|length main= 10,46 m 
|length alt= 34 ft 4 in
|span main= 11,61 m
|span alt= 38 ft 1 in 
|height main= 3,84 m
|height alt= 12 ft 7 in
|area main= 17,1 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 
|area alt= 184 sq ft 
|empty weight main= 3,921 lb 
|empty weight alt= 1779 kg
|loaded weight main=&lt;!-- lb--&gt;
|loaded weight alt=&lt;!-- kg--&gt;
|max takeoff weight main=5990 lb 
|max takeoff weight alt=2717 kg
|engine (prop)= 2 × Continental TSIO-520-NB 
|type of prop= McCauley Full Feathering 3 bladed 76.5'' props
|number of props=2
|power main=  310 BHP
|power alt= 230 kW
|power more=  
|never exceed speed main= 234 vozlov IAS
|never exceed speed alt= 
|max speed main= 244 vozlov TAS FL200
|max speed alt= 
|cruise speed main= 145-229 vozlov
|cruise speed alt= 
|cruise speed more= 
|stall speed main= 82 vozlov
|stall speed alt= 152 km/h
|stall speed more=
|more performance=
*'''Vzletna razdalja do 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1620 ft (494 m)
*'''Pristajalna razdalja iz 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1870 ft (570 m)
*'''Pospeševalno-ustavitvena razdalja pri 91 vozlih: asfalt ISA MSL:''' 3000 ft (915 m)
*'''Vzletna razdalja do 15 m z odpovedjo motorja: asfalt ISA MSL:''' 3900 ft (1200 m)
*'''Minimum Control Speed Air Vmca:''' 84 vozlov
*'''Max hitrost zakrilc:''' 160,140 vozlov
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 140 vozlov
*'''Max diferecialni tlak:''' 4.2 PSI (290 hpa) višina kabine 8000 ft na FL200

|more general=
'''Maks. teža za voženje:''' {{convert|6025|lb|kg|abbr=on}}
*'''Maks. pristajalna teža:''' {{convert|5990|lb|kg|abbr=on}}
*'''Maks. teža brez goriva MZFW:''' {{convert|5630|lb|kg|abbr=on}}
|range main= 1,406 NM
|range alt= 2,604 km &lt;sub&gt;&lt;/sub&gt;
|range more= 
|ceiling main=  30 000 ft (15 800 ft SE)
|ceiling alt= 9150 m (4800 m SE)
|climb rate main= 1,650 ft/min (315 ft/min SE)
|climb rate alt= 8,4 m/s (1,6 m/s SE)
|max loading main=
|max loading alt=
|max power/mass main=
|max power/mass alt=
}}

==Glej tudi==
* [[Beechcraft Duke]]
* [[Beechcraft Queen Air]]
* [[Cessna 310]]
* [[Cessna 421]]
* [[Aero Commander 500]]
* [[Piper PA-31 Navajo]]
[[Kategorija:Športna letala]]
[[Kategorija:Letala Cessna]]
==Viri==</text>
      <sha1>6zkx54g64bsldwzviol7kydmqe8smc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Davčna hiša, Memmingen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520372</id>
    <revision>
      <id>5736383</id>
      <parentid>5709327</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:51:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nemčiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4033" xml:space="preserve">[[Slika:Plaza del Mercado, Memmingen, Alemania, 2019-06-21, DD 88.jpg|thumb|Steuerhaus auf dem Marktplatz]]
[[Slika:Steuerhaus, Memmingen, Alemania, 2019-06-21, DD 90.jpg|thumb|Fassade]]
'''Davčna hiša''' je srednjeveška upravna stavba v [[Zgornja Švabska|zgornješvabskem]] neodvisnem mestu [[Memmingen]] na [[Bavarska|Bavarskem]].

== Lega ==
Davčna hiša stoji v središču Marktplatza (hiša št. 16) in zavzema skoraj celotno severno stran. Levo je nekdanja ribarnica, desno [[Mestna hiša v Memmingenu|mestna hiša]] in za njo nekdanji avguštinski [[samostan]] z notranjim dvoriščem današnje župnije sv. Janeza Krstnika.

== Zgodovina ==
Davčna hiša je bila zgrajena med letoma 1494/95 kot upravna stavba takratnega [[svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]] Memmingen. V zgornjih nadstropjih je bil tajni svet in finančna uprava. Trgovine so bile v pritličju. Štirinadstropni kovniški stolp, ki je bil leta 1863 preurejen v stopnišče in delno porušen, je bil prizidan na Davčno hišo. Stavba je bila do konca cesarskega mesta uporabljena kot Davčna hiša. Od leta 1805 je v njej veliko različnih pisarn. Danes je v pritličju kavarna in zlatarna. V prvem in drugem nadstropju je mestni urad za socialno varstvo.

== Gradnja ==
Ob postavitvi je bila stavba enonadstropna in je imela 20 [[križni obok|križnih obokov]]. V letih 1522/63 so bili podrti trije oboki na desni strani hiše, da je dobila bolj dostojanstven okvir mestna hiša. Leta 1708 so jo povišali za eno nadstropje. V času izgradnje je bila to profana, neometana opečna stavba. Današnja neobaročna poslikava je bila dokončana leta 1909 po zapuščini županove vdove Rose von Zoller in &lt;ref&gt;Julius Miedel: ''Führer durch Memmingen und Umgebung.'' Band 1. 3., neubearbeitete Auflage. Verlags- und Druckereigenossenschaft Memmingen, Memmingen 1929, S. 81.&lt;/ref&gt; je bil sredi stavbe dodan poslikan neobaročni ''Pogled na mesto''. Povezuje preddverje mestne hiše z zahodno ribjo tržnico.

== Opis ==
[[Slika:MemmingenSteuerhausGemaelde.jpg|thumb|Slika mesta na fasadi Davčne hiše]]
Stavba na severni strani tržnice ima arkado z okroglimi oboki in je večinoma poslikana v oker barvi. Na sredini pročelja v nadstropju je ''Pogled na mesto'' s konca 19. stoletja, sicer pa prevladujejo baročni vzorci z školjkami in ''rocailles''. Številna okna so poleti okrašena z rdečimi cvetočimi geranijami. Zadnji del je viden le z vrta nekdanjega avguštinskega samostana in nima oken. Sprednje stranice so okrašene z baročno ukrivljenimi dvokapnicami; Okna so samo poslikana. Vhod v Davčno hišo je nekdanji stolp kovnice.

V dve nadstropji se pride po stopnišču v stolpu nekdanje kovnice. Ozek hodnik se razprostira po celotni dolžini hiše. Pisarne so na desni v smeri tržnice. Prva vrata v prvem nadstropju so bogato okrašena z rezbarijami. Ostala vrata pisarn so večinoma novejša in brez dekoracije.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Steuerhaus}}
*[http://geodaten.bayern.de/tomcat/viewerServlets/mpsAndDbQuery?data=2279e7e5667e782ea4d5385d60c709c29f6f830447fdf7176b7894c140e5af2bb023365662eaf1e9f55625d3be9d7dbb4ca1d4a73170257c024f0a840a396d8e2f51a772f5449246c35aae9092f9a9158c2c4f5958dc038a43b394b71b7794c16ddba7d9f513ad61ea57f0c946566e0031c60f70959063566ddba7d9f513ad61d4d3161654fe356544c9976cf1d397062c8caca9ebc5d5ac16a4bd9dcb3291c0c4ef3ecc156fe0c302a7718b29048ebce091133590225ab7a3d162929bddb677601aa0fbcab29ec93569fdb7dfc24ef0445515e0e8d581b4c81b26d4cec4a245d39d02d3b6551c3ac2355ee603526df24bc5206451c9e62923ce2d5f63deb2202c56b8bb9397c23c23a29f2914532f43188cfa5774622ef897b25c5f3efd16b840a5491fcb94aaa712debef68e70f9bcc1843b63e6796ab100c0a3b2876b32c65abd2f5ff98e8449410e48c5b0a780abf883625a36327a49 Fachinformationen des bayerischen Landesamtes für Denkmalpflege]
{{coord|47|59|11|N|10|10|51|E|region:DE-SH_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}}

[[Kategorija:Memmingen]]
[[Kategorija:Arhitektura v 15. stoletju]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nemčiji]]</text>
      <sha1>5c46n1vpm0olkoo8u154m16albpwy70</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736516</id>
      <parentid>5736383</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4032" xml:space="preserve">[[Slika:Plaza del Mercado, Memmingen, Alemania, 2019-06-21, DD 88.jpg|thumb|Steuerhaus auf dem Marktplatz]]
[[Slika:Steuerhaus, Memmingen, Alemania, 2019-06-21, DD 90.jpg|thumb|Fasade]]
'''Davčna hiša''' je srednjeveška upravna stavba v [[Zgornja Švabska|zgornješvabskem]] neodvisnem mestu [[Memmingen]] na [[Bavarska|Bavarskem]].

== Lega ==
Davčna hiša stoji v središču Marktplatza (hiša št. 16) in zavzema skoraj celotno severno stran. Levo je nekdanja ribarnica, desno [[Mestna hiša v Memmingenu|mestna hiša]] in za njo nekdanji avguštinski [[samostan]] z notranjim dvoriščem današnje župnije sv. Janeza Krstnika.

== Zgodovina ==
Davčna hiša je bila zgrajena med letoma 1494/95 kot upravna stavba takratnega [[svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]] Memmingen. V zgornjih nadstropjih je bil tajni svet in finančna uprava. Trgovine so bile v pritličju. Štirinadstropni kovniški stolp, ki je bil leta 1863 preurejen v stopnišče in delno porušen, je bil prizidan na Davčno hišo. Stavba je bila do konca cesarskega mesta uporabljena kot Davčna hiša. Od leta 1805 je v njej veliko različnih pisarn. Danes je v pritličju kavarna in zlatarna. V prvem in drugem nadstropju je mestni urad za socialno varstvo.

== Gradnja ==
Ob postavitvi je bila stavba enonadstropna in je imela 20 [[križni obok|križnih obokov]]. V letih 1522/63 so bili podrti trije oboki na desni strani hiše, da je dobila bolj dostojanstven okvir mestna hiša. Leta 1708 so jo povišali za eno nadstropje. V času izgradnje je bila to profana, neometana opečna stavba. Današnja neobaročna poslikava je bila dokončana leta 1909 po zapuščini županove vdove Rose von Zoller in &lt;ref&gt;Julius Miedel: ''Führer durch Memmingen und Umgebung.'' Band 1. 3., neubearbeitete Auflage. Verlags- und Druckereigenossenschaft Memmingen, Memmingen 1929, S. 81.&lt;/ref&gt; je bil sredi stavbe dodan poslikan neobaročni ''Pogled na mesto''. Povezuje preddverje mestne hiše z zahodno ribjo tržnico.

== Opis ==
[[Slika:MemmingenSteuerhausGemaelde.jpg|thumb|Slika mesta na fasadi Davčne hiše]]
Stavba na severni strani tržnice ima arkado z okroglimi oboki in je večinoma poslikana v oker barvi. Na sredini pročelja v nadstropju je ''Pogled na mesto'' s konca 19. stoletja, sicer pa prevladujejo baročni vzorci z školjkami in ''rocailles''. Številna okna so poleti okrašena z rdečimi cvetočimi geranijami. Zadnji del je viden le z vrta nekdanjega avguštinskega samostana in nima oken. Sprednje stranice so okrašene z baročno ukrivljenimi dvokapnicami; Okna so samo poslikana. Vhod v Davčno hišo je nekdanji stolp kovnice.

V dve nadstropji se pride po stopnišču v stolpu nekdanje kovnice. Ozek hodnik se razprostira po celotni dolžini hiše. Pisarne so na desni v smeri tržnice. Prva vrata v prvem nadstropju so bogato okrašena z rezbarijami. Ostala vrata pisarn so večinoma novejša in brez dekoracije.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Steuerhaus}}
*[http://geodaten.bayern.de/tomcat/viewerServlets/mpsAndDbQuery?data=2279e7e5667e782ea4d5385d60c709c29f6f830447fdf7176b7894c140e5af2bb023365662eaf1e9f55625d3be9d7dbb4ca1d4a73170257c024f0a840a396d8e2f51a772f5449246c35aae9092f9a9158c2c4f5958dc038a43b394b71b7794c16ddba7d9f513ad61ea57f0c946566e0031c60f70959063566ddba7d9f513ad61d4d3161654fe356544c9976cf1d397062c8caca9ebc5d5ac16a4bd9dcb3291c0c4ef3ecc156fe0c302a7718b29048ebce091133590225ab7a3d162929bddb677601aa0fbcab29ec93569fdb7dfc24ef0445515e0e8d581b4c81b26d4cec4a245d39d02d3b6551c3ac2355ee603526df24bc5206451c9e62923ce2d5f63deb2202c56b8bb9397c23c23a29f2914532f43188cfa5774622ef897b25c5f3efd16b840a5491fcb94aaa712debef68e70f9bcc1843b63e6796ab100c0a3b2876b32c65abd2f5ff98e8449410e48c5b0a780abf883625a36327a49 Fachinformationen des bayerischen Landesamtes für Denkmalpflege]
{{coord|47|59|11|N|10|10|51|E|region:DE-SH_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}}

[[Kategorija:Memmingen]]
[[Kategorija:Arhitektura v 15. stoletju]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nemčiji]]</text>
      <sha1>koti02r5rtxerv94adzwb1pi3d24xeu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojna napoved</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520812</id>
    <revision>
      <id>5736446</id>
      <parentid>5713888</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:12:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Vojna napoved]]; ±[[Kategorija:Vojna]]→[[Kategorija:Vojno pravo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3847" xml:space="preserve">[[Slika:Franklin Roosevelt signing declaration of war against Germany.jpg|sličica|300x300_pik|Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] med podpisovanjem dokumenta 11. decembra 1941, s čimer je napovedal vojno [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]].]]
'''Vojna napoved''' je formalno dejanje, s katerim ena država napove obstoječo ali bližajočo se [[Vojna|vojno]] dejavnost proti drugi državi. Vojna napoved se ponavadi napove z javnim govorom ali podpisom dokumenta, ki razglasi vojno stanje med dvema ali več državami.    

Zakonitost tega, kdo lahko napove vojno, se razlikuje med državami in oblikami vlade. V mnogih državah velja pravilo, da lahko vojno drugi državi napove predsednik vlade. V drugih primerih lahko vojno napove podpisnik pisma ali tajna operacija, ki odobri vojni podobna dejanja zasebnikov ali plačancev. Uradni mednarodni protokol za napoved vojne je bil opredeljen v [[Haaški konvenciji leta 1899 in leta 1907|Haaški konvenciji]] (III) leta 1907 o napovedi vojnega stanja.   

Od leta 1945 so zaradi ustanovitve mednarodnega prava, kot je [[Ustanovna listina Združenih narodov]], ki prepoveduje grožnjo in uporabo sile v mednarodnih konfliktih, vojne napovedi v mednarodnih odnosih večinoma neuporabne in zastarele,&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://publications.parliament.uk/pa/ld200506/ldselect/ldconst/236/236i.pdf|title=Waging war: Parliament's role and responsibility|date=27 July 2006|publisher=[[House of Lords]]|access-date=21 April 2008|quote=Developments in international law since 1945, notably the United Nations (UN) Charter, including its prohibition on the threat or use of force in international relations, may well have made the declaration of war redundant as a formal international legal instrument (unlawful recourse to force does not sit happily with an idea of legal equality).}}&lt;/ref&gt; čeprav so takšna dejanja morda pomembna v notranjem pravu sprtih držav. [[Varnostni svet ZN]] lahko na podlagi pooblastil, podeljenih v 24. in 25. členu ter 3. poglavju Listine dovoli kolektivne ukrepe za ohranjanje ali uveljavljanje mednarodnega miru in varnosti. V 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov je tudi navedeno: »Nič v tej listini ne škoduje neločljivi pravici do individualne ali kolektivne samoobrambe, če pride do oboroženega napada na državo.«&lt;ref name=&quot;UN_Charter&quot;&gt;{{cite web|title=Charter of the United Nations|url=https://en.wikisource.org/wiki/Charter_of_the_United_Nations|website=Wikisource|access-date=April 1, 2019}}&lt;/ref&gt; 

Nekaj ​​držav je od takrat uradno napovedalo vojno drugi državi.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Irajpanah|first1=Katherine|last2=Schultz|first2=Kenneth A.|date=2021|title=Off the Menu: Post-1945 Norms and the End of War Declarations|url=https://doi.org/10.1080/09636412.2021.1979842|journal=Security Studies|volume=30|issue=4|pages=485–516|doi=10.1080/09636412.2021.1979842|issn=0963-6412|s2cid=239546101}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Fazal|first=Tanisha M.|date=2012|title=Why States No Longer Declare War|url=https://doi.org/10.1080/09636412.2012.734227|journal=Security Studies|volume=21|issue=4|pages=557–593|doi=10.1080/09636412.2012.734227|issn=0963-6412|s2cid=143983917}}&lt;/ref&gt; Poleg tega lahko nedržavne ali teroristične organizacije trdijo, da napovedujejo vojno kadar sodelujejo v nasilnih dejanjih.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Basque raid 'declaration of war'|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7031815.stm|work=BBC News|date=6 October 2007|access-date=21 April 2008}}&lt;/ref&gt; Te izjave morda nimajo pravnega statusa same po sebi, lahko pa vseeno delujejo kot poziv k uporabi orožja za podpornike teh organizacij. 

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Glej tudi ==
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Vojne napovedi v prvi svetovni vojni]]

[[Kategorija:Vojno pravo]]
[[Kategorija:Vojna napoved|*]]</text>
      <sha1>srkhkh5a1mcq2uhb7ia06be7yndmgx4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736447</id>
      <parentid>5736446</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:12:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Vojna napoved]]; dodal [[Kategorija:Vojne napovedi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3848" xml:space="preserve">[[Slika:Franklin Roosevelt signing declaration of war against Germany.jpg|sličica|300x300_pik|Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] med podpisovanjem dokumenta 11. decembra 1941, s čimer je napovedal vojno [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]].]]
'''Vojna napoved''' je formalno dejanje, s katerim ena država napove obstoječo ali bližajočo se [[Vojna|vojno]] dejavnost proti drugi državi. Vojna napoved se ponavadi napove z javnim govorom ali podpisom dokumenta, ki razglasi vojno stanje med dvema ali več državami.    

Zakonitost tega, kdo lahko napove vojno, se razlikuje med državami in oblikami vlade. V mnogih državah velja pravilo, da lahko vojno drugi državi napove predsednik vlade. V drugih primerih lahko vojno napove podpisnik pisma ali tajna operacija, ki odobri vojni podobna dejanja zasebnikov ali plačancev. Uradni mednarodni protokol za napoved vojne je bil opredeljen v [[Haaški konvenciji leta 1899 in leta 1907|Haaški konvenciji]] (III) leta 1907 o napovedi vojnega stanja.   

Od leta 1945 so zaradi ustanovitve mednarodnega prava, kot je [[Ustanovna listina Združenih narodov]], ki prepoveduje grožnjo in uporabo sile v mednarodnih konfliktih, vojne napovedi v mednarodnih odnosih večinoma neuporabne in zastarele,&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://publications.parliament.uk/pa/ld200506/ldselect/ldconst/236/236i.pdf|title=Waging war: Parliament's role and responsibility|date=27 July 2006|publisher=[[House of Lords]]|access-date=21 April 2008|quote=Developments in international law since 1945, notably the United Nations (UN) Charter, including its prohibition on the threat or use of force in international relations, may well have made the declaration of war redundant as a formal international legal instrument (unlawful recourse to force does not sit happily with an idea of legal equality).}}&lt;/ref&gt; čeprav so takšna dejanja morda pomembna v notranjem pravu sprtih držav. [[Varnostni svet ZN]] lahko na podlagi pooblastil, podeljenih v 24. in 25. členu ter 3. poglavju Listine dovoli kolektivne ukrepe za ohranjanje ali uveljavljanje mednarodnega miru in varnosti. V 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov je tudi navedeno: »Nič v tej listini ne škoduje neločljivi pravici do individualne ali kolektivne samoobrambe, če pride do oboroženega napada na državo.«&lt;ref name=&quot;UN_Charter&quot;&gt;{{cite web|title=Charter of the United Nations|url=https://en.wikisource.org/wiki/Charter_of_the_United_Nations|website=Wikisource|access-date=April 1, 2019}}&lt;/ref&gt; 

Nekaj ​​držav je od takrat uradno napovedalo vojno drugi državi.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Irajpanah|first1=Katherine|last2=Schultz|first2=Kenneth A.|date=2021|title=Off the Menu: Post-1945 Norms and the End of War Declarations|url=https://doi.org/10.1080/09636412.2021.1979842|journal=Security Studies|volume=30|issue=4|pages=485–516|doi=10.1080/09636412.2021.1979842|issn=0963-6412|s2cid=239546101}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Fazal|first=Tanisha M.|date=2012|title=Why States No Longer Declare War|url=https://doi.org/10.1080/09636412.2012.734227|journal=Security Studies|volume=21|issue=4|pages=557–593|doi=10.1080/09636412.2012.734227|issn=0963-6412|s2cid=143983917}}&lt;/ref&gt; Poleg tega lahko nedržavne ali teroristične organizacije trdijo, da napovedujejo vojno kadar sodelujejo v nasilnih dejanjih.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Basque raid 'declaration of war'|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7031815.stm|work=BBC News|date=6 October 2007|access-date=21 April 2008}}&lt;/ref&gt; Te izjave morda nimajo pravnega statusa same po sebi, lahko pa vseeno delujejo kot poziv k uporabi orožja za podpornike teh organizacij. 

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Glej tudi ==
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Vojne napovedi v prvi svetovni vojni]]

[[Kategorija:Vojno pravo]]
[[Kategorija:Vojne napovedi|*]]</text>
      <sha1>lz8umxgokge8jd1n17okw9otuhzhugz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pismo Titu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520955</id>
    <revision>
      <id>5736492</id>
      <parentid>5731230</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:58:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam virov */ {{sveto pismo}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17136" xml:space="preserve">'''Pismo Titu''' skupaj s [[1. pismo Timoteju|prvim]] in [[2. pismo Timoteju|drugim pismom Timoteju]] označujemo kot enega izmed treh pastoralnih pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki so zgodovinsko pripisana [[Apostol|apostolu]] [[Sveti Pavel|Pavlu]].&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;&gt;{{cite EB1911|wstitle=Titus, The Epistle to|volume=26|pages=1031–1032|first=James|last=Moffatt|author-link=James Moffatt}}&lt;/ref&gt; Mnogi tri pisma omenjajo tudi kot »poslanice«, sicer pa se jim ime pastoralna pisma pripisuje od začetka 18. stoletja zaradi njihove glavne teme, ki ni več [[Misijon|misijonarsko]] širjenje, temveč oznanjevanje [[Evangelij|evangelija]] skupnostim, potem ko so misijonarji odšli bodisi v krajevnem smislu ali zaradi smrti (Brown 2008, 634).

V pismu Pavel izpostavi [[Vrlina|vrline]] in razvade, ki bi morale biti za [[Kristjani|kristjana]] same po sebi razvidne. Dejstvo, da mora nekatere izmed njih izrecno pohvaliti ali obsoditi, je dokaz brezpravnega in perverznega značaja [[Kreta|kretske]] družbe. Opisi pregreh in vrlin niso namenjeni samo tistim, ki si prizadevajo oz. so izbrani za vodstvo cerkve, temveč vsem vernikom. Krepostim naj bi sledili vsi in jih trudili dosegati, pregreh pa naj bi se branili. Pavel obenem opisuje učinke slabega in dobrega vodstva: dobro vodstvo vodi v cerkve, polne zdravih in angažiranih vernikov, ki živijo tisto, kar govorijo, medtem ko slabo vodstvo vodi v cerkve z ljudmi, ki so med sabo razdvojeni, se zatikajo v malenkosti in prazno retoriko. Življenje slednjih je na videz pravično, a njihova notranjost ne pozna ljubezni, milosti ali svetosti. Avtor na koncu pisma Titu poda še merila za določanje vodstva v cerkvi in prepoznavanje lažnih učiteljev: zvesti voditelji so skrbniki svoje hiše, brezhibni v svojem ugledu, ne iščejo nepoštene koristi, so zmerni in se držijo resnice, ki izhaja iz evangelija, lažni učitelji pa uničujejo družine, imajo umazano vest, um in ugled in so motivirani iz lastne koristi. Vodijo jih strasti in nagoni, lažejo sebi v prid ter v svoj nauk sprejemajo napake, ki jih poučujejo naprej (Gloer, Stepp 2015).

== '''Nastanek''' ==

=== Avtorstvo ===
Pismo je nastalo okrog leta 66, 67, če ga je napisal Pavel. Če pa je pismo [[Psevdonim|psevdonimno]], kar trdi od 80 do 90 odstotkov kritičnih razlagalcev, pa je domnevno nastalo proti koncu 1. stoletja ali manj verjetno v začetku 2. stoletja. Glede avtorstva pisem obstaja več razlag in pogledov. Strokovnjaki se delijo na dve strani – tiste, ki so proti avtentičnosti in te, ki jo zagovarjajo. S strani mnogih raziskovalcev se pastoralna pisma štejejo za psevdonimna. Glede avtorstva se na podlagi jezika in vsebine, ki je v pastoralnih pismih uporabljen, ne strinjajo s trditvijo, da jih je napisal Pavel, ampak, da jih je napisal anonimni avtor po Pavlovi smrti. Zagovorniki tega stališča na podlagi bibliografskih informacij trdijo, da besedišče in slog pisanja pastoralnih pisem ne ustrezajo pisanju Pavla, temveč da v večji meri odražajo čas in poglede nastajajoče Cerkve in ne časa [[Apostol|apostolov]]. Ti učenjaki postavljajo nastanek pisma Titu med letom 80. po Kr. in koncem 2. stoletja, večina pa meni, da je pismo nastalo do konca 1. stoletja. Pismo Titu ima veliko sorodnosti s prvim pismom Timoteju, s katerim si delita podobne fraze, izraze in vsebinske poudarke, kar je mnoge [[Eksegeza|eksegete]] prepričalo, da so vsa tri pisma, vključno z drugim pismom Timoteju, napisana od istega avtorja (Brown 2008, 633–635). 

Razlagalci, ki zagovarjajo avtentičnost pastoralnih pisem, datirajo njihov nastanek po Pavlovem obisku na Kreti. Vendar ta obisk ni mogoče enačiti z obiskom, omenjenim v [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] (Apd 27,7), kjer Pavel kot ujetnik potuje v [[Rim]] in kjer dve leti preživi v hišnem priporu. Zato tradicionalna eksegeza sklepa, da je po izpustitvi Pavel odplul iz Rima proti [[Azija|Aziji]] in mimogrede obšel Kreto, kjer je pustil Tita, da bi v Cerkvi vzpostavil red. Nato je odpotoval naprej v [[Efez]], kjer je pustil Timoteja in od tam v [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonijo]], kjer je napisal prvo pismo Timoteju in po besedah tega pisma odpotoval naprej v [[Nicopolis ad Istrum|Nikopolis]] v Makedoniji, kjer je napisal pismo Titu okoli leta 66 ali 67. 

Beseda ''pastoralen'' izvira iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni pastir. Ta je tisti, ki pridobljeno ljudstvo vodi in hrani. Ker so omenjena pastoralna pisma med sabo podobna, jih je dobro preučevati v medsebojnem odnosu. Z vidika vrstnega reda so na splošno v slogu in vzdušju zelo homogena. Iz tega lahko izpeljemo, da jih je bodisi napisal isti pisec ali pa je prvi pisec napisal eno, drugi pisec pa drugi dve, pri čemer se je trudil čim bolj posnemati prvega. Vseeno so med pismi razlike, zato razlagalci opozarjajo, da bi lahko z enačenjem avtorstva pisma izgubila na individualnih razlikah med njimi. Pismo Titu nekateri primerjajo s priročnikom prve Cerkve, v katerem se tudi pojavljajo svarila pred lažnimi učitelji in preroki. Toda natančnih navodil, kako naj bi Cerkvena ureditev delovala v pastoralnih pismih, ne najdemo, dotakne se jih le bežno pismo Titu. Vprašanje vrstnega reda še vedno ostaja neodgovorjeno. Po zdajšnjem kanoničnem redu pastoralnih pisem tega ne moremo izvedeti, saj so postavljena zgolj od najdaljšega do najkrajšega. Obstaja nekaj teorij, med drugimi tudi ta, da je drugo pismo Timoteju napisal Pavel, po njegovi smrti pa je naslednik napisal pismo Titu in prvo pismo Timoteju, saj je vprašanje o cerkveni ureditvi postalo aktualno, pri tem pa se je trudil posnemati slog in besedišče prvega. Žal pa vrstnega reda zagotovo ne moremo spoznati. Glede na kriterij vsebine lahko pisma razporedimo glede na različno razvito cerkveno ureditev. Pismo Titu – manj razvita cerkvena ureditev, Prvo pismo Timoteju – bolj razvita cerkvena ureditev in Drugo pismo Timoteju – umirajoči Pavel (Gloer, Stepp 2015).

=== Zgodovinske okoliščine ===
O dogodkih, ki jih opisujejo pastoralna pisma, ne najdemo opisov v drugih dokumentih Nove zaveze ali Apostolskih del. Niti ne najdemo omembe Pavlovega potovanja na Kreto in prav tako ne Titovega postanka. Nikjer ne najdemo posebne omembe kraja, kjer bi se Pavel v času nastajanja pisma nahajal. Sklepa se, da sta maloazijska obala in Grčija področji, ki bi ustrezali prezimitvi, ki jo je Pavel načrtoval v Nikopoli (Brown 2008, 636).

=== Naslovnik ===
Naslovnik pisma je Tit, ki je bil eden izmed Pavlovih najbolj zaupanja vrednih sodelavcev. Čeprav v Apostolskih delih ni omenjen, je pomemben za Pavlovo delo, kot je opisano v [[Pismo Galačanom|Pismu Galačanom]] in [[2. pismo Korinčanom|Drugem Pismu Korinčanom]]. Na začetku Pavlovega misijonskega dela je Tit ([[Poganstvo|pogan]], neobrezan) spremljal Pavla v [[Jeruzalem]] kot »preizkusni kamen«, da bi videl, ali ga bo jeruzalemska Cerkev sprejela kot zakonitega spreobrnjenca h Kristusu (Gal 2,1–3) kljub temu, da bi moral biti po postavi [[Obrezovanje moških|obrezan]]. Tit je bil kasneje Pavlova desna roka, in sicer v zapletu s  [[Korint|korintsko]] Cerkvijo, kjer so Pavla v javnosti spravili v težave in je bil »z žalostjo« pri njih. Tit jim je predal Pavlovo pismo, napisano »v mnogih solzah«, in ga iz Efeza prinesel v Korint in Pavlu vrnil novico o njihovem [[Kesanje|kesanju]] in pripravljenosti, da ponovno pozdravijo njegovo službo (2 Kor 2,1; 7,6–16). Pozneje so ga poslali v Korint, da bi zbral nabirko, ki naj bi jo Pavel v letu 58 odnesel v Jeruzalem (2 Kor 8,6.16.23; 12,17–18). (Brown 2008, 635–636)
Pismo Titu predpostavlja, da sta bila Pavel in Tit skupaj na Kreti. Tita je Pavel pustil tam, da bi popravil, kar je še pomanjkljivega, še posebej pa, da vsaki krščanski skupnosti dodeli [[Prezbiterij|prezbiterije]]. Njegova naloga je bila organizirati Cerkev po Pavlovih navodilih. Kasneje se je ponovno srečal s Pavlom v Nikopolu in odšel v [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]]. Na podlagi knjige ''Zgodovina Cerkve'', ki jo je napisal [[Evzebij Cezarejski]], naj bi Tit Cerkvi služil kot prvi škof na Kreti. Pokopan je bil v Korintu, njegovo glavo pa so kasneje, ko je bila Kreta napadena s strani  [[Saraceni|Saracenov]], premaknili v [[Benetke]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=sveti Tit – škof {{!}} svetniki.org|url=https://svetniki.org/sveti-tit-skof/|date=2013-01-25|accessdate=2022-07-05|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== '''Vsebina''' ==

=== Struktura ===
''Razdelitev po obliki:''
* A. Uvodni obrazec: 1,1–4
* B. Zahvale: jih ni
* C. Glavno besedilo: 1,5–3,11
* D. Sklepni obrazec: 3,12–15

''Razdelitev po vsebini:''
* 1,1–4: Naslov/pozdravi Titu
* 1,5–9: Cerkvena ureditev in postavitev prezbiterijev/škofov
* 1,10–16: Zmotni nauk, ki ogroža skupnost
* 2,1–3,11: Obnašanje v skupnosti in verovanje, družinska pravila, kaj je Kristus storil in kaj to pomeni
* 3,12–15: Sklepni pozdravi in blagoslov
        
(Brown 2008, 633)

=== Splošna analiza sporočila ===
Sporočilo v Pismo Titu lahko razdelimo pod tri naslove: cerkvena ureditev, zmotni nauk in odnosi ter verovanje v skupnosti. Uvodni obrazec (1,1–4) je hkrati dolg in formalen. Daljši je le v [[Pismo Rimljanom|Pismu Rimljanom]], ki je napisan skupnostim, ki jih ni nikoli obiskal. Mnogi strokovnjaki se zato sprašujejo, če se je moral Pavel na tak način predstaviti svojemu učencu, ki ga je že tako dolgo poznal. Večina jih to zanika. Domnevajo, da to ni Pavlov spis ampak, da gre za uvod v tri pastoralna pisma. Drugi so mnenja, da je Pismo mišljeno kot javna podpora Titu in je začetek zato tako formalen, ker ga bo bral širši javnosti, v polnih Cerkvah, ko se bo ukvarjal z težavami njene ureditve.

Prva oz. glavna tema je cerkvena ureditev ali red (1,5–9). Ta je glavna v vseh treh pastoralnih pismih, še posebej v Prvem Pismu Timoteju in Pismu Titu. Tak red je treba vzpostaviti zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo predvsem lažni učitelji. Ker Pavlu med njegovim postankom na Kreti ni uspelo vzpostaviti trdne strukture, to nalogo prepusti Titu, ki je ostal po Pavlovem odhodu (Tit 1,5). Omenja mu službo prezbiterijev/škofov. Ti naj bi bili zvesti Pavlovemu nauku in usposobljeni za vodstveno službo, ki bo vernike ščitila pred [[Herezija|krivimi nauki]] ter novotarijam. Njegova naloga je, da že obstoječo cerkveno strukturo, ki je že uveljavljena, uvede in zavaruje ter jo naredi učinkovito.

Druga tema so zmotni nauki (1,10–16). Pismo Titu jasno opredeli grozečo nevarnost. Z veliko ostrino je naravnan opis učiteljev. Za te težko ugotovimo, ali so za svoje poučevanje plačani, saj v besedilu težko razločimo med zanesljivimi podatki in posploševanjem. Zato je težko razbrati nauk iz zahtev, ki se jim nasprotniki ne pokoravajo, blebetači, ki bi jim bilo treba zapreti usta, sleparji, ki spodkopavajo cele družine zaradi dobička, z omadeževanim umom in vestjo. Ljudje, ki zanikajo Boga z dejanji in so gnusni, neposlušni in nezmožni za dobra dela. Navedek v Tit 1,12 iz pesnitve [[Epimenid|Epimenida]] s [[Knosos|Knososa]] (6. stoletje pred Kr.) očrni Krečane kot lažnivce in lene požeruhe in daje slutiti, da so lažni učitelji domačini s Krete.

V Tit 1,10 pridejo pod udar tudi »tisti iz obreze« – kristjani judovskega izvora. Namig, da se držijo človeško obarvanih predpisov, ki razglašajo stvari za nečiste (1,15), je v prid razlagi, da so se strogo držali Mojzesove postave in njenega izročila (gl. Mr 7,8). Pomen judovskih [[Mitologija|bajk]] v Tit 1,14 ni znan. Ena od možnih razlag je obsodba [[Gnosticizem|gnosticizma]].

Tretja tema je poučevanje zdravega nauka (2,1 – 3,11). Ta obsega približno dve tretjini Pisma Titu. Prvi del (2,1–10) je družinsko pravilo, katerih primere najdemo tudi v drugih Pavlovih pismih (npr. Kol 3,18–4,1 in Ef 5,21–6,9). Omenjena odlomka sta razdeljena na nasvete za tri pare, v katerih so najprej naslovljeni podrejeni v paru: žene/možje, otroci/očetje, sužnji/gospodarji. V Pismu Titu ta red ni izpostavljen glede na podrejenost, temveč na vzorno obnašanje in vzgajanje mlajših.

V 2,4–5 se Pismo Titu bolj približa [[Pismo Kološanom|Pismu Kološanom]] in [[Pismo Efežanom|Pismu Efežanom]]. Naroča, naj mlade žene ljubijo in ubogajo svoje može in naj se [[Suženjstvo|sužnji]] podrejajo svojim gospodarjem. Ta zahteva po spodobnem obnašanju, ki jo najdemo tudi za prezbiterije v 1,7–9, dojemamo kot izraz nauka, da bi olepšali nauk Boga, odrešenika (2,10), tako da bi krščansko verovanje in način življenja bila kot službena obleka.

V 2,11 – 3,11 avtor podaja pastoralna navodila z namenom spreobračanja, zasnovana na tem, kar je storil Kristus. Pred spreobrnjenjem so bili kristjani neumni, nepokorni, sužnji poželenja (3,3); toda »veliki Bog in naš odrešenik Jezus Kristus« je daroval samega sebe, da bi nas odkupil in rešil lastno ljudstvo, ki je vneto za dobra dela (2,13–14) – zaradi odrešenja vseh (2,11).

Tako kot da Pavel samega sebe za zgled posnemanja v nespornih pismih, to ponovi v pastoralnih pismih. Hoče, da bi bili kristjani na Kreti za zgled (Tit 2,7), da bi še druge pritegnili k veri. Ta zgled v dobrih delih je tudi podrejenost oblastem in vladarjem (3,1). Nespametne razprave in pričkanje med kristjani samimi je škodljivo za takšno javno podobo (3,9–10).

V sklepnem obrazcu 3,12–15, tako kot v drugih pismih, Pavel opiše načrte za svoje potovanje in potovanja njegovih sodelavcev. Titu omeni svoj načrt za prezimitev v Nikopolu, kamor ga tudi povabi, naj čimprej pride (3,12). Še prej pa mu omeni, da bo k njemu poslal sodelavca, saj sam ne more priti. Ta naj bi Tita zamenjala na Kreti, da se mu bo ta lahko pridružil v Nikopolu. Pismo se konča s pozdravi, ki kažejo na več poslušalstva, ne le na Tita, kar je značilno tudi za druga Pavlova pisma (Brown 2008, 637–639).

=== Slogovne posebnosti ===
Strokovnjaki, ki trdijo da Pismo Titu ni avtentično, izpostavljajo velik delež besed v pastoralnih pismih, ki jih ne najdemo drugje v Novi zavezi. Ta delež je do trikrat večji kot v pismih, ki so avtentična. Prav tako izpostavljajo pomankanje veznikov, značilnih za avtentična pisma. Pomankanje teh dajo pastoralnim pismom drugačen slog in stil. Besedišče v pastoralnih pismih se od avtentičnih razlikuje tudi v tem, da ima več skupnega z besediščem piscev 2. stoletja kot s pisci 1. stoletja. Stil pisanja se razlikuje tudi v odnosu avtorja pastoralnih pisem do nasprotnikov, s katerimi se ta ne pogovarja, tako kot se Pavel v drugih pristnih pismih. Pavel uporablja različne retorične strategije in vzpostavlja odnos, ki predpostavlja prisotnost sogovornika. Avtor pastoralnih pisem pa pokaže malo zanimanja za dialog z nasprotniki. Uporablja predvsem monolog, v katerem uporablja nauk vere in obnašanja na podlagi tradicije in s tem ne pusti prostora za dialog. V tem pogledu je slog pisanja pokazatelj, da Pavel ni avtor pastoralnih pisem. Po drugi strani so pastoralna pisma, tako kot druga Pavlova pisma, napisana z določenim namenom. Zato lahko dopuščamo uporabo drugačnega sloga in besedišča glede na zgodovinsko ozadje in namen. Pastoralna pisma se ukvarjajo predvsem z kvalifikacijo in določitvijo cerkvenega reda in zato potrebujejo drugačno besedišče kot ostala Pavlova pisma, ki se dotikajo drugih vprašanj (Gloer, Stepp 2015).

=== Glavne teme (teološki poudarki na podlagi ključnih besed): ===
Kriva vera, ki so ji »pastirska pisma« vztrajno nasprotovala, takó da so pozivala k trdnosti v nauku, je le na splošno opredeljena. Krivi učitelji, za katere se zdi, da so delovali v Cerkvi, so bili predvsem pod vplivom judovstva. To so bili predvsem Judje (Tit 1,10), ki so hoteli biti učitelji postave (1 Tim 1,7) in so načenjali prepire o njeni vsebini (Tit 3,9) ter se zatekali k judovskim bajkam (mitom) (Tit 1,14), k legendam in rodovnikom (1 Tim 1,4). Velik poudarek Pisma Titu je skrb za cerkveno ureditev, določitev prezbiterijev in pa kakšni naj bi ti bili. Vendar ne bi bilo prav, če bi v pastoralnih pismih poudarjali samo organizacijska vprašanja in nevšečnosti, ki so jih povzročale herezije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo in Drugo pismo Timoteju in uvod v Pismo Titu|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Tit+0&amp;id0=1&amp;pos=0&amp;set=6&amp;l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-07-05|first=|last=}}&lt;/ref&gt; Pastoralna pisma poudarjajo tudi zdrav nauk (Tit, 1,1; 2,1) in spoznanje resnice (Tit 1,1), kakor tudi zdravo vero (Tit 1,13; 2,2) (Brown 2008, 640).

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Seznam virov ==
* Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba.   
* W. Hulitt Gloer, Perry L. Stepp. 2015. &quot;The Letters to Titus and Timothy&quot;, &quot;Titus: The Necessity of Order&quot; in: ''Reading Paul’s Letters to Individuals''. Smyth &amp; Helwys.
* Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. 
{{sveto pismo}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sveto pismo]]
[[Kategorija:Nova zaveza]]</text>
      <sha1>5n4uo8oht7ptfxlflmopd97d4pa7nzd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Nik1178</title>
    <ns>3</ns>
    <id>520996</id>
    <revision>
      <id>5736307</id>
      <parentid>5716250</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:38:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>vpr.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8985" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt; v omrežju [[Freenode]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se obrni kar name.

&lt;br /&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:03, 6. julij 2022 (CEST)

:Zivjo @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]. Najprej naj se Vam zahvalim za vaš trud pri urejanju strani. Prav zato upam na konstruktiven dialog z Vami. Imam slike g. Prebiliča, za katere imam avtorske pravice, a jih odmikate s pojasnilom, da nimam VRT prispevka. Če lahko bi Vas prosil, da mi pojasnete zakaj je ne morem objavit, ali pa ce bi bili tako prijazni in mi povedali kaj točno naj naredim, da bo objava na wikidata popolnoma pravilna. 
:Ze vnaprej hvala za odgovor. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:22, 6. julij 2022 (CEST)
::Prosim brez zamere, a glede avtorskih pravic smo zaradi slabih izkušenj v preteklosti malo občutljivejši. Za začetek, kaj pomeni &quot;imam avtorske pravice&quot;? Ali si slike sam posnel ali kako? Mimogrede, na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi nas administratorjev ali katerihkoli drugih uporabnikov ni treba vikati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:30, 6. julij 2022 (CEST)
:::Nikakor ti ne zamerim sem vesel vskae debate. Kot sem napisal odspodaj, ima avtorske pravice oseba o kateri govori stran. Oseba je tudi seznanjena z mojim delom, saj sem material dobil od nje direktno. LP [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:42, 6. julij 2022 (CEST)
::Pozdravljen, hvala za odgovor. Tu se med sourejevalci tikamo, zato upam, da te ne moti, &quot;če sva tudi midva na ti&quot;. Stvar je precej kompleksna za začetnike. Zbirka (oz. Commons) zbira prosto gradivo (torej slike, videoposnetke), ki so zaščiteni pod licenco CC (0,1,2,3,4) ali so PD (javna last). Avtorske pravice pa morajo biti ob nalaganju jasne in kakor sem ti že napisal, mi je tvoj povzetek urejanja dal indice, da temu morda ni tako. Velikokrat se zgodi, da PR osebje pač naloži sliko naročnika, čeprav si avtorskih pravic ne lasti niti lastnik niti PR ekipa. Avtorske pravice si lahko lastiš le, če si avtor sam ali si z avtorjem podpisal pogodbo o prenosu avtorskih pravic. 
::Na VRT ([[:commons:COM:VRT]]) pa se pošlje soglasje imetnika '''avtorskih pravic''', da se strinja z objavo pod licenco, ki je izbereta. Vsa navodila so na dani povezavi. Kot sem pa dejal v povzetku urejanja s samo sliko ni nič narobe, bi pa radi kot skupnost imeli radi čiste račune glede avtorskih pravic in to mislimo striktno upoštevati tudi v prihodnje.
::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:35, 6. julij 2022 (CEST)
:::Seveda in se absolutno strinjam. Kot sem ze napisal je slike posnel fotograf, ki je bil tudi plačan za to delo. Takrat so se avtorske pravice prenesle na osebo o kateri stran govori (VP), ki mi jih je potem posredovala z namenom, da bi uredil to stran. Seveda razumem zeljo po VRT dopisu, a si čakalne dobe za odgovarjanje dolge po več dni, v mojem interesu pa je imeti novo sliko še danes.  [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:38, 6. julij 2022 (CEST)
::::Slika je lahko že danes nazaj (jo bom ob tem tudi obrezal). Ko bosta z g. Prebiličem poslala VRT zahtevek, bi moral bot na stran slike namestiti [[:commons:Template:VRT pending]]; v tem ni popolnoma nobenega problema. Zahtevek bo najverjetneje potrdil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:43, 6. julij 2022 (CEST)
:::::Najlepša hvala za vse. Res bi bilo super in sam zahtevek bo poslan v roku 3 ur. Mi je pa g. Prebilič poslal novo sliko, ki se mi zdi primernejša. Pravice za to sliko ima prav tako g,Prebilic. Kot sem rekel bo izjava poslana v najkrajšem možnem času. Še enkrat hvala za razumevanje in vso pomoč...:) [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:50, 6. julij 2022 (CEST)

::::Jaz ne bi prehiteval. Načeloma verjamemo ljudem na besedo, ampak pri nalaganju avtorskega dela tretjih oseb smo vseeno previdni. Priročnejši naslov za izjave je sicer opisan na naši strani [[WP:VRTIZJ|Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]], tam jo bom jaz takoj dobil in tudi ne bo čakala, če se res tako mudi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:48, 6. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala za odgovor. Kot sem rekel imam novo sliko, ki jo bom naložil na wikidata. Pravice ima pravtako g. Prebilič. Dokazilo o dovoljenju za objavo bom poslal čim hitreje (upam da še v roku naslednjih dveh ur). Hvala za sodelovanje in vso pomoč. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:53, 6. julij 2022 (CEST)
:::::samo zanima me če mi je sedaj vse jasno. Pošljeva VRT zahtevek ali Dokazilo o dovoljenju za objavo...? Hvala za odgovor in vso pomoč... [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:55, 6. julij 2022 (CEST)

::::::To je načeloma isto, samo v različnih jezikih. Kar po navodilih na linku, ki sem ga jaz dal, naj g. Prebilič pošlje izjavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:24, 6. julij 2022 (CEST)
:::::::Seveda. Izjava bo poslana še danes. Hvala ti za vso pomoč. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 19:29, 6. julij 2022 (CEST)
:{{u|Yerpo}}, ali je bilo dovoljenje za sliko [[:c:File:Dr. Vladimir Prebilič.jpg]] sploh poslano? V Zbirki ni nič označeno. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:38, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>l2s5wmdl4bo3rqblsbijhjxkwxxq9yg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736308</id>
      <parentid>5736307</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:41:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>odg</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9134" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt; v omrežju [[Freenode]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se obrni kar name.

&lt;br /&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:03, 6. julij 2022 (CEST)

:Zivjo @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]. Najprej naj se Vam zahvalim za vaš trud pri urejanju strani. Prav zato upam na konstruktiven dialog z Vami. Imam slike g. Prebiliča, za katere imam avtorske pravice, a jih odmikate s pojasnilom, da nimam VRT prispevka. Če lahko bi Vas prosil, da mi pojasnete zakaj je ne morem objavit, ali pa ce bi bili tako prijazni in mi povedali kaj točno naj naredim, da bo objava na wikidata popolnoma pravilna. 
:Ze vnaprej hvala za odgovor. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:22, 6. julij 2022 (CEST)
::Prosim brez zamere, a glede avtorskih pravic smo zaradi slabih izkušenj v preteklosti malo občutljivejši. Za začetek, kaj pomeni &quot;imam avtorske pravice&quot;? Ali si slike sam posnel ali kako? Mimogrede, na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi nas administratorjev ali katerihkoli drugih uporabnikov ni treba vikati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:30, 6. julij 2022 (CEST)
:::Nikakor ti ne zamerim sem vesel vskae debate. Kot sem napisal odspodaj, ima avtorske pravice oseba o kateri govori stran. Oseba je tudi seznanjena z mojim delom, saj sem material dobil od nje direktno. LP [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:42, 6. julij 2022 (CEST)
::Pozdravljen, hvala za odgovor. Tu se med sourejevalci tikamo, zato upam, da te ne moti, &quot;če sva tudi midva na ti&quot;. Stvar je precej kompleksna za začetnike. Zbirka (oz. Commons) zbira prosto gradivo (torej slike, videoposnetke), ki so zaščiteni pod licenco CC (0,1,2,3,4) ali so PD (javna last). Avtorske pravice pa morajo biti ob nalaganju jasne in kakor sem ti že napisal, mi je tvoj povzetek urejanja dal indice, da temu morda ni tako. Velikokrat se zgodi, da PR osebje pač naloži sliko naročnika, čeprav si avtorskih pravic ne lasti niti lastnik niti PR ekipa. Avtorske pravice si lahko lastiš le, če si avtor sam ali si z avtorjem podpisal pogodbo o prenosu avtorskih pravic. 
::Na VRT ([[:commons:COM:VRT]]) pa se pošlje soglasje imetnika '''avtorskih pravic''', da se strinja z objavo pod licenco, ki je izbereta. Vsa navodila so na dani povezavi. Kot sem pa dejal v povzetku urejanja s samo sliko ni nič narobe, bi pa radi kot skupnost imeli radi čiste račune glede avtorskih pravic in to mislimo striktno upoštevati tudi v prihodnje.
::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:35, 6. julij 2022 (CEST)
:::Seveda in se absolutno strinjam. Kot sem ze napisal je slike posnel fotograf, ki je bil tudi plačan za to delo. Takrat so se avtorske pravice prenesle na osebo o kateri stran govori (VP), ki mi jih je potem posredovala z namenom, da bi uredil to stran. Seveda razumem zeljo po VRT dopisu, a si čakalne dobe za odgovarjanje dolge po več dni, v mojem interesu pa je imeti novo sliko še danes.  [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:38, 6. julij 2022 (CEST)
::::Slika je lahko že danes nazaj (jo bom ob tem tudi obrezal). Ko bosta z g. Prebiličem poslala VRT zahtevek, bi moral bot na stran slike namestiti [[:commons:Template:VRT pending]]; v tem ni popolnoma nobenega problema. Zahtevek bo najverjetneje potrdil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:43, 6. julij 2022 (CEST)
:::::Najlepša hvala za vse. Res bi bilo super in sam zahtevek bo poslan v roku 3 ur. Mi je pa g. Prebilič poslal novo sliko, ki se mi zdi primernejša. Pravice za to sliko ima prav tako g,Prebilic. Kot sem rekel bo izjava poslana v najkrajšem možnem času. Še enkrat hvala za razumevanje in vso pomoč...:) [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:50, 6. julij 2022 (CEST)

::::Jaz ne bi prehiteval. Načeloma verjamemo ljudem na besedo, ampak pri nalaganju avtorskega dela tretjih oseb smo vseeno previdni. Priročnejši naslov za izjave je sicer opisan na naši strani [[WP:VRTIZJ|Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]], tam jo bom jaz takoj dobil in tudi ne bo čakala, če se res tako mudi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:48, 6. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala za odgovor. Kot sem rekel imam novo sliko, ki jo bom naložil na wikidata. Pravice ima pravtako g. Prebilič. Dokazilo o dovoljenju za objavo bom poslal čim hitreje (upam da še v roku naslednjih dveh ur). Hvala za sodelovanje in vso pomoč. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:53, 6. julij 2022 (CEST)
:::::samo zanima me če mi je sedaj vse jasno. Pošljeva VRT zahtevek ali Dokazilo o dovoljenju za objavo...? Hvala za odgovor in vso pomoč... [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:55, 6. julij 2022 (CEST)

::::::To je načeloma isto, samo v različnih jezikih. Kar po navodilih na linku, ki sem ga jaz dal, naj g. Prebilič pošlje izjavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:24, 6. julij 2022 (CEST)
:::::::Seveda. Izjava bo poslana še danes. Hvala ti za vso pomoč. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 19:29, 6. julij 2022 (CEST)
:{{u|Yerpo}}, ali je bilo dovoljenje za sliko [[:c:File:Dr. Vladimir Prebilič.jpg]] sploh poslano? V Zbirki ni nič označeno. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:38, 18. avgust 2022 (CEST)
::{{ping|MZaplotnik}} ne, nič ni prišlo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:41, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>jqv48eb2sjprxrhkav55cr249zfvi6g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonska napoved vojne Združenim državam Amerike in Združenemu kraljestvu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521363</id>
    <revision>
      <id>5736240</id>
      <parentid>5720569</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T19:27:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Hirohito_wartime.jpg z [[:commons:Image:Emperor_Shōwa_official_portrait_1_(cropped2).jpg|Emperor_Shōwa_official_portrait_1_(cropped2).jpg]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5181" xml:space="preserve">[[Slika:Emperor Shōwa official portrait 1 (cropped2).jpg|sličica|338x338_pik|Japonski cesar [[Hirohito]], kateri je napovedal vojno ZDA in Združenemu kraljestvu.]]
[[Slika:Tojo2.jpg|sličica|307x307_pik|Predsednik japonske vlade [[Hideki Todžo]], kateri je ukazal napasti Pearl Harbour]]
7. decembra 1941 je [[Japonska]], 7,5 ure po [[Napad na Pearl Harbor|napadu njenih obroženih sil na ameriško ladijsko oporišče v Pearl Harborju]], napovedala vojno [[Združene države Amerike|Združenim državam Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu Kraljestvu]]. Vojna napoved je bila natisnjena na sprednji strani večernih izdaj vseh japonskih časopisov 8. decembra. Dokument je bil nato ponovno natisnjen na osmi dan vsakega meseca v vseh letih vojne, vse do japonske predaje septembra 1945.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gilderlehrman.org/history-resources/spotlight-primary-source/japan-declares-war-1941|title=Japan declares war, 1941 &amp;#124; Gilder Lehrman Institute of American History|website=www.gilderlehrman.org|access-date=2021-12-08|archive-date=2017-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20171004150917/http://gilderlehrman.org/history-by-era/world-war-ii/resources/japan-declares-war-1941|url-status=live}}&lt;/ref&gt;       

== Besedilo vojne napovedi ==
&lt;blockquote&gt;CESARJEVA IZJAVA

MI, po milosti nebes, cesarja Japonske, ki sedi na prestolu, ki ga je od nekdaj zasedala ista dinastija, zapovedujemo vam, našim zvestim in pogumnim podložnikom:

Napovedujemo vojno Združenim državam Amerike in Združenemu Kraljestvu. Moški in častniki naše vojske in mornarice se po svojih najboljših močeh trudijo za kazenski pregon vojne. Naši javni uslužbenci različnih oddelkov se vestno in pridno držijo svojih nalog; celoten narod z združeno voljo je naša skupna moč, tako da ne bo nobenih težav pri doseganju naših vojnih ciljev.

Za zagotovitev stabilnosti vzhodni Aziji in prispevanju k svetovnemu miru, je daljnovidna politika, ki se je oblikovala za našega velikega slavnega cesarskega Grandsireja [cesar Meiji] in našega velikega Sire, [cesar Taishō], bo to uspeh, ki nenehno obdaja srce. Ohranjamo prijateljstvo med narodi in uživamo blaginje v skupno, z vsemi narodi, kar je bilo vedno vodilno načelo zunanje politike našega cesarstva. To je bilo resnično neizogibno in daleč od naše želje, da je naš imperij prišel v navzkriž z Ameriko in Veliko Britanijo. Več kot štiri leta je minilo od kar Kitajska ni znala razumeti resnične namere našega cesarstva, in nepremišljeno povzročanje težav, težav z mirom v vzhodni Aziji, kar je prisililo naš imperij, da primemo v roke orožje. Čeprav je bilo tam ponovno mogoče vzpostaviti državne vlade Kitajske, s katero je Japonska vzpostavila sosedske odnose in sodelovanje, pa se režim, ki je bil uveljavljen v Chungkingu, ki se je nanašal na ameriške in britanske zaščite, še vedno nadaljuje svoje veliko nasprotovanje. V želji po uresničitvi svoje neizmerne želje, da nadzoruje Orient. Tako Amerika kot tudi Velika Britanija, ki dajeta podporo Chungkingovemu režimu, sta poslabšali in povečali težave v vzhodni Aziji. Poleg teh dveh sil, kar je sprožilo tudi drugim državam, da jim sledijo, je to povečalo vojaške napetosti na vseh straneh našega cesarstva, kar nas je presenetilo. Pred nami je ovira z vsemi sredstvi Našega mirnega poslovanja, ki se je končno zatekla k neposredni odcepitvi gospodarskih odnosov, kar je povzročilo grozeči resni obstoj našega cesarstva. Potrpežljivo smo čakali, dokler nismo pretrpeli upanja, da bi lahko Naša vlada rešila razmere v mirnem stanju. Toda naši nasprotniki, ki kažejo nenazadnje duh sprave, ki so neupravičeni do zamudne poravnave; in v tem času so se povečali gospodarski in politični pritiski, da so s tem prisili Naše cesarstvo v vojno. Ta trend zadeve, bi, ne le izničili prizadevanja našega cesarstva v mnogih letih z zagotavljanjem stabilizacije vzhodne Azije, ampak tudi ogrožal sam obstoj našega naroda. Situacija je takšna kot je, Naš imperij pa, za njegov obstoj in samoobrambo, nima druge izbire kot da ukrepa z orožjem, da bi s tem zatrl vse ovire na svoji poti.

Posvečeno duhovom našega imperija, predniki, ko so nas varovali od zgoraj, smo se zanašali na zvestobo in pogum naših prednikov v našem samozavestnem pričakovanju, da se bodo naloge, ki so jih naši predniki zapustili, prenesle na nas in da se bodo viri zla hitro izkoreninili ter da bo dosežen trajen mir v vzhodni Aziji, s čimer naj se ohrani slavo našega cesarstva. 

V potrditev tega, da smo podpisali ta sporazum Naša roka in povzročili veliki pečat cesarstvu, ki se je pritrdilo na cesarske palače v Tokiu, s tem sedmi dan v 12. mesecu, 15. leta Showa, ki ustreza 2,602 letu od pristopa k prestolu cesarja Jimmu.

(Izdano s strani odbora za informiranje, 8. decembra 1941. Japonska tiskovna agencija in oglaševalnica)&lt;/blockquote&gt;

== Glej tudi ==

* [[Ameriška napoved vojne Japonski]]
* [[Britanska napoved vojne Japonski]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Leto 1941]]
[[Kategorija:Vojne napovedi]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>dsh56s77qdjxrw7wn1dzgmn43ck5x9q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Italijanska kampanja (1943–1945)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521406</id>
    <revision>
      <id>5736126</id>
      <parentid>5735567</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:02:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19222" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Italijanska kampanja
| place             = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]]
| image             = The British Army in Italy 1944 NA15496.jpg
| caption           = Mesto Pontecorvo v ruševinah, 20. maj 1944.
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Odločilna zmaga zaveznikov.
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943-1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]]
| casualties1       = '''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 8.000 letal&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;
| casualties2       = '''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 140.000 ujetih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;, od teh 5.500 nemških&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;.
| casualties3       = '''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;&lt;br /&gt;+ okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;&lt;br /&gt;+ med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;&lt;br /&gt;+ opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja.
}}

'''Italijanska kampanja''' je ime za glavni del [[Zavezniška invazija na Italijo|invazije na Italijo]] med letoma 1943-45: gre za vojaško operacijo [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zaveznikov]], ki je v bistvu predpostavljala nevtralizacijo [[Kraljevina Italija|Italije]] kot prvo fazo napada na [[Nemčija|Nemčijo]]. Kot je razvidno iz [[angleščina|angleške]] sopomenke za to kampanjo, to je ''osvoboditev Italije'', so Zavezniki upoštevali operacijo predvsem kot rešitev [[Italijani|Italijanov]] izpod fašističnega režima.

Kampanja se je začela 10. junija 1943 in se je zaključila po propadu Gotske linije 27. aprila 1945, ko se je predala glavnina nemške vojske. Uradni zaključek operacije se postavlja na 2. maj 1945, ko je začela uradno veljati predaja. Zaradi sovpadanja datumov se zato večkrat istoveti italijansko kampanjo z invazijo na Italijo, kar je pa samo prikrivanje dejstva, da ni šlo samo za vojaško kampanjo proti nacifašističnim silam, temveč predvsem za invazijo, ki je dovolila zavezniško hegemonijo v Sredozemlju.

== Zavzetje Sicilije ==
[[Slika:The British Army in Sicily 1943 NA4561.jpg|levo|sličica|228x228_pik|Britanska vojska med prihodom v [[Noto]] na Siciliji, 11. julija 1943.]]
{{Glavni | Zavezniška invazija na Sicilijo}}   
Izkrcanje na [[Sicilija|Siciliji]] je bilo organizirano z operacijami [[Operacija Corkscrew|Corkscrew]], [[Zavezniška invazija na Sicilijo|Husky]] in [[Operacija Ladbroke|Ladbroke]]. Corkscrew je pomenila zavzetje sicilskih otokov [[Pantelleria]], [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Husky je predvidevala izkrcanje Sedme ameriške armade in Osme britanske armade na jugovzhodnih obalah Sicilije, od koder bi [[Američani]] napredovali proti severozahodu do zavzetja [[Palermo|Palerma]], medtem ko bi [[Britanci]] prodrli na sever do [[Messina|Messine]]. Operacija Ladbroke je bil zračni napad Britancev za zavzetje mesta [[Sirakuze]]. Pri vseh treh operacijah so se [[Italijani]] več ali manj uspešno zoperstavili invaziji, kmalu pa so tudi [[Nemci]] poslali izdatno pomoč. Kljub temu so bili Zavezniki v premoči: po 38 dneh bojev in umiku nemških čet so se Italijani predali.

==Zavzetje Apeninskega polotoka==
{{Glavni | Zavezniška invazija na Italijo}} 
Po osvojitvi Sicilije so se Britanci 3. septembra 1943 izkrcali v [[Reggio Calabria]] ([[Operacija Baytown]]) in dne 9. septembra v [[Taranto|Tarantu]] ([[Operacija Slapstick]]), Američani pa 9. septembra v [[Salerno|Salernu]] ([[Operacija Avalanche]]). S temi operacijami se je začelo prodiranje proti severu, ki je proti predvidevanjem zahtevalo še poldrugo leto bojev.
=== Prve operacije na polotoku ===
3. septembra 1943 se je začela operacija Baytown, to je izkrcanje čet na polotoku kljub neuporabnosti mesinskega terminala, ki so ga Nemci ob svojem umiku onesposobili. General Montgomery je s svojo vojsko odplul iz raznih manjših obalnih krajev in po bombardiranju obale med Reggio Calabria in [[Villa San Giovanni]] brez problemov pristal na celinskih obalah. Ni naletel na večji odpor, saj so umikajoči se Nemci raje uporabili taktiko požgane zemlje, preostale lokalne sile pa so končale pod bombami.

8. septembra sta po pogajanjih med italijansko vlado in zavezniki Eisenhower in Badoglio skoraj istočasno napovedala podpis premirja. V odgovor so Nemci hitro prevzeli nadzor nad situacijo v Italiji in se pripravili, da ustavijo zavezniško napredovanje južno od [[Lacij|Lacija]].

Po dogovoru z Badogliom se je ameriška peta armada pod poveljstvom generala [[Mark Clark|Marka Clarka]] 8. in 9. septembra izkrcala v [[Salerno|Salernu]]. Operacija Avalanche je predvidevala izkrcanje v Salernskem zalivu in napredovanje proti Neaplju, a so jih Nemci zaustavili že na obali. Zavezniške sile so ostale deset dni na svojih položajih in tako dosegle Neapelj šele 1. oktobra, dan po odhodu zadnjih nemških čet.&lt;ref&gt;Atkinson, stran 283&lt;/ref&gt; 

Istočasno je potekala operacija Slapstick: 9. septembra je zavezniška mornarica pod poveljstvom admirala Cunninghama neposredno izkrcala prvo britansko zračno divizijo v pristanišču [[Taranto]]. Operacija je potekala s sodelovanjem italijanskih sil, ki so pospremile zavezniške ladje skozi minirani zaliv do obale. Umikajoči se Nemci so le malo vplivali na napredovanje Zaveznikov, ki so tako že v naslednjih dneh zasegli Bari in Brindisi.&lt;ref&gt;Blumenson, stran 114&lt;/ref&gt;

=== Padec Mussolinija ===

Medtem ko so se boji na jugu Italije nadaljevali, je 24. julija 1943 italijanski parlament na izrednem zasedanju izglasoval nezaupnico [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]], zaradi česar je bil ta odstavljen z mesta voditelja države, po ukazu kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] pa so ga zaprli v pripor. Maršal Badoglio je ob sestavljanju nove vlade izjavil, da namerava nadaljevati vojno, čeprav je v resnici že iskal način, kako Italijo popeljati iz vojne. 
Mussolini je bil zaprt v hišnem priporu v hotelu v Abrucih, a so ga 12. septembra Nemci pod poveljstvom [[Otto Skorzeny|Otta Skorzenyja]] rešili in odpeljali na sever Italije. 

Mesec kasneje, 13. oktobra, je Italija napovedala vojno Nemčiji.&lt;ref&gt;Petacco, stran 45&lt;/ref&gt; Začela so se pogajanja z Zavezniki glede predaje. 

=== Napredovanje proti severu ===
{{Glavni | Nemške obrambne linije v Italiji}}

V italijanski kampanji se je konstantno ponavljala taktika nemškega umika in zabarikadiranja za prej pripravljenimi obrambnimi linijami, katere so nato Zavezniki napadali do uničenja. Tako napredovanje je bilo zelo počasno in težavno, predvsem pa je zahtevalo veliko žrtev in je povzročilo ogromno materialno škodo. Nemci so očitno zelo dobro poznali geografske značilnosti Apeninskega polotoka in so izrabili vsako naravno zapreko pri načrtovanju obrambe. V ta namen so po vsej Italiji pripravili kar [[Nemške obrambne linije v Italiji|12 sistemov]], in sicer: Albert, Barbara, Bernhardt, Caesar, Etna, Goten, Gustav, Halla, Hitler, Theoderich, Vallo Ligure, Volturno. Najdlje je zdržala zadnja pregrada, Gotska linija, pred katero bi morali napadalci prečkati reko [[Pad]] in vso [[Padska nižina|Padsko nižino]], kar pa je zaradi obilnega deževja in močvirnatih tal za šest mesecev ustavilo vsako napredovanje. Ko so Zavezniki predrli to zadnjo nemško obrambo, je Mussolini uvidel poraz in se je hotel umakniti v [[Švica|Švico]], a so ga pripadniki [[Italijansko odporniško gibanje|italijanskega odporniškega gibanja]] prestregli in ga usmrtili.

2. maja 1945 so Nemci v [[Caserta|Caserti]] podpisali brezpogojno predajo.&lt;ref name=&quot;DQE3CW&quot;&gt;L'Armée d'Afrique [http://delamarejean.free.fr/Service_Militaire_Obligatroire/html/la_deuxieme_guerre_mondiale10.html L'Armée d'Afrique] delamarejean.free.fr&lt;/ref&gt; 

==Posledice in izgube==

Zavezniška invazija je privedla do padca Mussolinija in nastanka nove vlade pod vodstvom maršala Badoglia, ki je 8. septembra 1943 podpisala premirje z Zavezniki, s čimer je Kraljevina Italija postala “sobojevnik” na strani Zaveznikov. V odgovor so nemške sile okupirale celotno Italijo; za upravljanje okupiranega ozemlja je Mussolini ustanovil kolaboracionistično marionetno državo, [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]] (RSI), ki se je še naprej borila ob Nemcih. Medtem se je naglo večalo vseitalijansko odporniško gibanje tako proti nemškemu okupatorju kot proti fašističnemu režimu; to obdobje je znano kot italijanska državljanska vojna.&lt;ref&gt;Peli, stran 229&lt;/ref&gt; Aprila 1945 so Mussolinija ujeli italijanski partizani in ga po hitrem postopku usmrtili.

Italijanska kampanja je bila prvi in najdaljši del invazije Zaveznikov na Italijo, ki se je nato nadaljevala proti vzhodu do zasedbe [[Trst]]a. Od vseh kampanj na zahodni fronti druge svetovne vojne je bila tista, ki je zahtevala največ smrtnih žrtev na obeh straneh konflikta.&lt;ref&gt;Keegan, stran 368&lt;/ref&gt; Med spopadom sta utrpeli veliko škodo tudi neodvisni državi [[San Marino]] in [[Vatikan]], obe obdani z italijanskim ozemljem.

Glavni udeleženci kampanje so bili [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]], [[Tretji Rajh|Nemci]], [[Kraljevina Italija]], [[Italijanska socialna republika]] in [[italijansko odporniško gibanje]]. Za vsakega od teh akterjev so bile posledice drugačne, pa tudi vsak od njih drugače ocenjuje izgube v dolgotrajnem spopadu.

Zavezniške ocene so: na zavezniški strani med 358.295 in 376.637 žrtev&lt;ref&gt;Liddel Hart, stran 627&lt;/ref&gt;, 8911 uničenih letal in 3377 uničenih oklepnikov&lt;ref&gt;Zaloga, stran 44&lt;/ref&gt;; na nemško-italijanski strani med 1.549.590 in 1.793.570 žrtev&lt;ref&gt;Jackson, stran 400&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Marshall, stran 202&lt;/ref&gt;, 4500 uničenih letal, 152.940 civilnih žrtev.

Nemške ocene so: na zavezniški strani okoli 203.000 žrtev, na nemško-italijanski strani okoli 335.000 žrtev, vsaj 87.000 civilnih žrtev vsled bombardiranja.&lt;ref&gt;Zuehlke, stran 137&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Axelrod, stran 208&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Baldoli Knapp, stran 262&lt;/ref&gt;

Današnje italijanske ocene, ki se pa večinoma sklicujejo na zavezniške vire, so: na zavezniški strani okoli 313.000 žrtev in okoli 8000 uničenih letal; na strani osi okoli 506.000 žrtev na bojiščih&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;; na italijanski strani okoli 64.000 civilnih žrtev vsled bombardiranja, okoli 10.000 civilnih žrtev nemških in fašističnih represalij, okoli 35.000 žrtev med partizani,&lt;ref&gt;Atkinson, stran 680&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;, okoli 3100 civilnih smrtnih žrtev vsled posilstva&lt;ref&gt;Strazza, stran 126-127&lt;/ref&gt;. 

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
{{refbegin|1}} 
* {{navedi knjigo |last= Atkinson |first= Rick |title= Il giorno della battaglia |year=2008 |publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-58396-7 }}
* {{navedi knjigo |last= Axelrod |first= Alan |title= Real History Of World War II: A New Look at the Past |year= 2008|publisher= |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last1= Baldoli |first1=  Claudia |last2 = Knapp |first2= Andrew|title= Forgotten Blitzes: France and Italy Under Allied Air Attack 1940-1945|year= 2012|publisher= |location= Bloomsbury |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Blumenson |first= Martin  |title= United States Army in World War 2, Mediterranean Theater of Operations, Salerno to Cassino |year=1969|publisher= Defense Department Army, Government Printing Office |location= Washington D.C.}}
* {{navedi knjigo |last= d'Este |first= Carlo |title= Decisione fatale: Anzio e la battaglia per Roma |year= 1991|publisher= Harper |location= New York |isbn=0-06-015890-5 }}
* {{navedi knjigo |last1= Jackson |first1= W.G.F|last2= Gleave |first2=  T.P. |title= Storia della seconda guerra mondiale - Il Mediterraneo e il Medio Oriente Volume VI: Parte III – novembre 1944 - maggio 1945, |year1988= |publisher= Naval &amp; Military Press |location= Uckfield |isbn=1-84574-072-6 }}
* {{navedi knjigo |last= Keegan |first= John |title=  |year=2005 |publisher=Penguin Books |location= |isbn=0143035738 }}
* {{navedi knjigo |last1= Lamson |first1=  Roy |last2= Conn |first2= Stetson |title= Anzio Beachhead (22 gennaio-25 maggio 1944), |year= 1948|publisher= Centro di storia militare dell'esercito americano. American Forces in Action Series |location= Washington |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H.  |title= Storia militare della seconda guerra mondiale. |year=2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-42151-1 }}
* {{navedi knjigo |last= Marshall |first= George C |title= Rapporti biennali del Capo di Stato Maggiore dell'Esercito degli Stati Uniti al Segretario della Guerra : 1 luglio 1939-30 giugno 1945|year=1996 |publisher= Centro di storia militare |location= Washington, DC |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45|year= 1993|publisher= Longanesi |location= Milano |isbn=978-88-304-1154-8 }}
* {{navedi knjigo |last= Overy |first= Richard |title= Der Bombenkrieg. Europa 1939-1945|year= 2014|publisher= Rowohlt |location=Hamburg |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Peli |first= Santo |title= La Resistenza in Italia |year=2004 |publisher= Einaudi |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Petacco |first= Arrigo |title= La nostra guerra 1940-1945 |year=1995 |publisher=Mondadori |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Strazza |first= Michele |title= Senza via di scampo - Gli stupri nelle guerre mondiali  |year= 2010|publisher= Consiglio Regionale della Basilicata |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Zaloga |first= Steve |title= Unità corazzate statunitensi nelle campagne nordafricane e italiane 1942-45|year=2006 |publisher= Falco pescatore |location= |isbn= 978-1-84176-966-0 }}
* {{navedi knjigo |last= Zuehlke |first= Mark |title= Ortona Street Fight |year= 2011|publisher= Raven Books |location=Victoria (Columbia Britannica) |isbn=978-1-55469-398-6 }}

== Glej tudi ==

* [[Zavezniška invazija na Italijo]]

== Zunanje povezave ==

* {{cite web|url=http://www.gothicline.org|title=Gothic Line|access-date=2011-07-03}}
* [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss''
* [http://www.museohistoriale.org/ World War II]
* [https://web.archive.org/web/20080314131038/http://www.italiancampaign.ca/ Ortona and the Italian campaign – 65th Anniversary]
* [http://wwii.ca/page24.html Canadians in Italy, 1943–1945]  Media, photos and information on Canadians in the Italian theatre.
* [http://www.anvfeb.com.br/ Brazilian WWII Veterans website] {{in lang|pt}}
* [http://portalfeb.com.br/ Brazilian Expeditionary Force Website] {{in lang|pt}} with histories, biographies, photos, and videos on the Italian campaign.
* ''New Zealand Official War History'' [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-1Ita.html Italy volume I: From The Sangro to Cassino], [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-2Ita.html Italy Volume II: From Cassino to Trieste]
* [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-HadInPe.html Memoirs of Lt-Col Donald, NZEF (Italy, Chapters 8–15)]
* [http://www.dalvolturnoacassino.it/asp/n_main.asp Dal Volturno a Cassino, website (in Italian) covering the autumn /winter of 1943 – 44]
* [http://members.home.nl/ww2propaganda/italy/ World War II propaganda leaflets – use in Italy]: A website about [[:en:Airdrop|airdropped]], artillery-delivered or rocket-fired propaganda leaflets. Italian campaign.
* [https://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/launch_ani_italy_campaign.shtml BBC's flash video of the Italian campaign]
* [https://web.archive.org/web/20080415030258/http://www.warmuseum.ca/cwm/newspapers/operations/sicilianitalian_e.html Canadian Newspapers and the Second World War – The Sicilian and Italian Campaigns, 1943–1945]
* [http://www.history-online.com/Liberatori Liberatori]: A website on the Po river breakout and the liberation of the small town of Cornuda.
* [https://web.archive.org/web/20060520190343/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italian Campaign)
* [http://www.cbc.ca/archives/categories/war-conflict/second-world-war/the-italian-campaign/topic-the-italian-campaign.html CBC Digital Archives – The Italian Campaign]
* {{in lang|it}} [http://www.lacittainvisibile.it/ La Città Invisibile] Collection of signs, stories and memories during the Gothic Line age.
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20090412003036/http://www.anpi.rimini.it/video.php Italian Partisan] Collection of stories and memories from Italian partisan.
* [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-1Ita.html ''Italy Volume I, The Sangro to Cassino'' the New Zealand Official War History]
* [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-2Ita.html ''Italy Volume II, From Cassino to Trieste'' the New Zealand Official War History]

[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>rm8cbv1w53mufjef7lj3mw40s9ghayo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736127</id>
      <parentid>5736126</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:09:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19243" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Italijanska kampanja
| place             = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]]
| image             = The British Army in Italy 1944 NA15496.jpg
| caption           = Mesto Pontecorvo v ruševinah, 20. maj 1944.
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Odločilna zmaga zaveznikov.
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943-1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]]
| casualties1       = '''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 8.000 letal&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;
| casualties2       = '''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 140.000 ujetih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;, od teh 5.500 nemških&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;.
| casualties3       = '''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;&lt;br /&gt;+ okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;&lt;br /&gt;+ med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;&lt;br /&gt;+ opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja.
}}

'''Italijanska kampanja''' je ime za glavni del [[Zavezniška invazija na Italijo|invazije na Italijo]] med letoma 1943-45: gre za vojaško operacijo [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zaveznikov]], ki je v bistvu predpostavljala nevtralizacijo [[Kraljevina Italija|Italije]] kot prvo fazo napada na [[Nemčija|Nemčijo]]. Kot je razvidno iz [[angleščina|angleške]] sopomenke za to kampanjo, to je ''osvoboditev Italije'', so Zavezniki upoštevali operacijo predvsem kot rešitev [[Italijani|Italijanov]] izpod fašističnega režima.

Kampanja se je začela 10. junija 1943 in se je zaključila po propadu Gotske linije 27. aprila 1945, ko se je predala glavnina nemške vojske. Uradni zaključek operacije se postavlja na 2. maj 1945, ko je začela uradno veljati predaja. Zaradi sovpadanja datumov se zato večkrat istoveti italijansko kampanjo z invazijo na Italijo, kar je pa samo prikrivanje dejstva, da ni šlo samo za vojaško kampanjo proti nacifašističnim silam, temveč predvsem za invazijo, ki je dovolila zavezniško hegemonijo v Sredozemlju.

== Zavzetje Sicilije ==
[[Slika:The British Army in Sicily 1943 NA4561.jpg|levo|sličica|228x228_pik|Britanska vojska med prihodom v [[Noto]] na Siciliji, 11. julija 1943.]]
{{Glavni | Zavezniška invazija na Sicilijo}}   
Izkrcanje na [[Sicilija|Siciliji]] je bilo organizirano z operacijami [[Operacija Corkscrew|Corkscrew]], [[Zavezniška invazija na Sicilijo|Husky]] in [[Operacija Ladbroke|Ladbroke]]. Corkscrew je pomenila zavzetje sicilskih otokov [[Pantelleria]], [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Husky je predvidevala izkrcanje Sedme ameriške armade in Osme britanske armade na jugovzhodnih obalah Sicilije, od koder bi [[Američani]] napredovali proti severozahodu do zavzetja [[Palermo|Palerma]], medtem ko bi [[Britanci]] prodrli na sever do [[Messina|Messine]]. Operacija Ladbroke je bil zračni napad Britancev za zavzetje mesta [[Sirakuze]]. Pri vseh treh operacijah so se [[Italijani]] več ali manj uspešno zoperstavili invaziji, kmalu pa so tudi [[Nemci]] poslali izdatno pomoč. Kljub temu so bili Zavezniki v premoči: po 38 dneh bojev in umiku nemških čet so se Italijani predali.

==Zavzetje Apeninskega polotoka==
{{Glavni | Zavezniška invazija na Italijo}} 
Po osvojitvi Sicilije so se Britanci 3. septembra 1943 izkrcali v [[Reggio Calabria]] ([[Operacija Baytown]]) in dne 9. septembra v [[Taranto|Tarantu]] ([[Operacija Slapstick]]), Američani pa 9. septembra v [[Salerno|Salernu]] ([[Operacija Avalanche]]). S temi operacijami se je začelo prodiranje proti severu, ki je proti predvidevanjem zahtevalo še poldrugo leto bojev.
=== Prve operacije na polotoku ===
3. septembra 1943 se je začela operacija Baytown, to je izkrcanje čet na polotoku kljub neuporabnosti mesinskega terminala, ki so ga Nemci ob svojem umiku onesposobili. General Montgomery je s svojo vojsko odplul iz raznih manjših obalnih krajev in po bombardiranju obale med Reggio Calabria in [[Villa San Giovanni]] brez problemov pristal na celinskih obalah. Ni naletel na večji odpor, saj so umikajoči se Nemci raje uporabili taktiko požgane zemlje, preostale lokalne sile pa so končale pod bombami.

8. septembra sta po pogajanjih med italijansko vlado in zavezniki Eisenhower in Badoglio skoraj istočasno napovedala podpis premirja. V odgovor so Nemci hitro prevzeli nadzor nad situacijo v Italiji in se pripravili, da ustavijo zavezniško napredovanje južno od [[Lacij|Lacija]].

Po dogovoru z Badogliom se je ameriška peta armada pod poveljstvom generala [[Mark Clark|Marka Clarka]] 8. in 9. septembra izkrcala v [[Salerno|Salernu]]. Operacija Avalanche je predvidevala izkrcanje v Salernskem zalivu in napredovanje proti Neaplju, a so jih Nemci zaustavili že na obali. Zavezniške sile so ostale deset dni na svojih položajih in tako dosegle Neapelj šele 1. oktobra, dan po odhodu zadnjih nemških čet.&lt;ref&gt;Atkinson, stran 283&lt;/ref&gt; 

Istočasno je potekala operacija Slapstick: 9. septembra je zavezniška mornarica pod poveljstvom admirala Cunninghama neposredno izkrcala prvo britansko zračno divizijo v pristanišču [[Taranto]]. Operacija je potekala s sodelovanjem italijanskih sil, ki so pospremile zavezniške ladje skozi minirani zaliv do obale. Umikajoči se Nemci so le malo vplivali na napredovanje Zaveznikov, ki so tako že v naslednjih dneh zasegli Bari in Brindisi.&lt;ref&gt;Blumenson, stran 114&lt;/ref&gt;

=== Padec Mussolinija ===

Medtem ko so se boji na jugu Italije nadaljevali, je 24. julija 1943 italijanski parlament na izrednem zasedanju izglasoval nezaupnico [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]], zaradi česar je bil ta odstavljen z mesta voditelja države, po ukazu kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] pa so ga zaprli v pripor. Maršal Badoglio je ob sestavljanju nove vlade izjavil, da namerava nadaljevati vojno, čeprav je v resnici že iskal način, kako Italijo popeljati iz vojne. 
Mussolini je bil zaprt v hišnem priporu v hotelu v Abrucih, a so ga 12. septembra Nemci pod poveljstvom [[Otto Skorzeny|Otta Skorzenyja]] rešili in odpeljali na sever Italije. 

Mesec kasneje, 13. oktobra, je Italija napovedala vojno Nemčiji.&lt;ref&gt;Petacco, stran 45&lt;/ref&gt; Začela so se pogajanja z Zavezniki glede predaje. 

=== Napredovanje proti severu ===
{{Glavni | Nemške obrambne linije v Italiji}}

V italijanski kampanji se je konstantno ponavljala taktika nemškega umika in zabarikadiranja za prej pripravljenimi obrambnimi linijami, katere so nato Zavezniki napadali do uničenja. Tako napredovanje je bilo zelo počasno in težavno, predvsem pa je zahtevalo veliko žrtev in je povzročilo ogromno materialno škodo. Nemci so očitno zelo dobro poznali geografske značilnosti Apeninskega polotoka in so izrabili vsako naravno zapreko pri načrtovanju obrambe. V ta namen so po vsej Italiji pripravili kar [[Nemške obrambne linije v Italiji|12 sistemov]], in sicer: Albert, Barbara, Bernhardt, Caesar, Etna, Goten, Gustav, Halla, Hitler, Theoderich, Vallo Ligure, Volturno. Najdlje je zdržala zadnja pregrada, Gotska linija, pred katero bi morali napadalci prečkati reko [[Pad]] in vso [[Padska nižina|Padsko nižino]], kar pa je zaradi obilnega deževja in močvirnatih tal za šest mesecev ustavilo vsako napredovanje. Ko so Zavezniki predrli to zadnjo nemško obrambo, je Mussolini uvidel poraz in se je hotel umakniti v [[Švica|Švico]], a so ga pripadniki [[Italijansko odporniško gibanje|italijanskega odporniškega gibanja]] prestregli in ga usmrtili.

2. maja 1945 so Nemci v [[Caserta|Caserti]] podpisali brezpogojno predajo.&lt;ref name=&quot;DQE3CW&quot;&gt;L'Armée d'Afrique [http://delamarejean.free.fr/Service_Militaire_Obligatroire/html/la_deuxieme_guerre_mondiale10.html L'Armée d'Afrique] delamarejean.free.fr&lt;/ref&gt; 

==Posledice in izgube==

Zavezniška invazija je privedla do padca Mussolinija in nastanka nove vlade pod vodstvom maršala Badoglia, ki je 8. septembra 1943 podpisala premirje z Zavezniki, s čimer je Kraljevina Italija postala “sobojevnik” na strani Zaveznikov. V odgovor so nemške sile okupirale celotno Italijo; za upravljanje okupiranega ozemlja je Mussolini ustanovil kolaboracionistično marionetno državo, [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]] (RSI), ki se je še naprej borila ob Nemcih. Medtem se je naglo večalo vseitalijansko odporniško gibanje tako proti nemškemu okupatorju kot proti fašističnemu režimu; to obdobje je znano kot italijanska državljanska vojna.&lt;ref&gt;Peli, stran 229&lt;/ref&gt; Aprila 1945 so Mussolinija ujeli italijanski partizani in ga po hitrem postopku usmrtili.

Italijanska kampanja je bila prvi in najdaljši del invazije Zaveznikov na Italijo, ki se je nato nadaljevala proti vzhodu do zasedbe [[Trst]]a. Od vseh kampanj na zahodni fronti druge svetovne vojne je bila tista, ki je zahtevala največ smrtnih žrtev na obeh straneh konflikta.&lt;ref&gt;Keegan, stran 368&lt;/ref&gt; Med spopadom sta utrpeli veliko škodo tudi neodvisni državi [[San Marino]] in [[Vatikan]], obe obdani z italijanskim ozemljem.

Glavni udeleženci kampanje so bili [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]], [[Tretji Rajh|Nemci]], [[Kraljevina Italija]], [[Italijanska socialna republika]] in [[italijansko odporniško gibanje]]. Za vsakega od teh akterjev so bile posledice drugačne, pa tudi vsak od njih drugače ocenjuje izgube v dolgotrajnem spopadu.

Zavezniške ocene so: na zavezniški strani med 358.295 in 376.637 žrtev&lt;ref&gt;Liddel Hart, stran 627&lt;/ref&gt;, 8911 uničenih letal in 3377 uničenih oklepnikov&lt;ref&gt;Zaloga, stran 44&lt;/ref&gt;; na nemško-italijanski strani med 1.549.590 in 1.793.570 žrtev&lt;ref&gt;Jackson, stran 400&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Marshall, stran 202&lt;/ref&gt;, 4500 uničenih letal, 152.940 civilnih žrtev.

Nemške ocene so: na zavezniški strani okoli 203.000 žrtev, na nemško-italijanski strani okoli 335.000 žrtev, vsaj 87.000 civilnih žrtev vsled bombardiranja.&lt;ref&gt;Zuehlke, stran 137&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Axelrod, stran 208&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Baldoli Knapp, stran 262&lt;/ref&gt;

Današnje italijanske ocene, ki se pa večinoma sklicujejo na zavezniške vire, so: na zavezniški strani okoli 313.000 žrtev in okoli 8000 uničenih letal; na strani osi okoli 506.000 žrtev na bojiščih&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;; na italijanski strani okoli 64.000 civilnih žrtev vsled bombardiranja, okoli 10.000 civilnih žrtev nemških in fašističnih represalij, okoli 35.000 žrtev med partizani,&lt;ref&gt;Atkinson, stran 680&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;, okoli 3100 civilnih smrtnih žrtev vsled posilstva&lt;ref&gt;Strazza, stran 126-127&lt;/ref&gt;. 

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
{{refbegin|1}} 
* {{navedi knjigo |last= Atkinson |first= Rick |title= Il giorno della battaglia |year=2008 |publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-58396-7 }}
* {{navedi knjigo |last= Axelrod |first= Alan |title= Real History Of World War II: A New Look at the Past |year= 2008|publisher= |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last1= Baldoli |first1=  Claudia |last2 = Knapp |first2= Andrew|title= Forgotten Blitzes: France and Italy Under Allied Air Attack 1940-1945|year= 2012|publisher= |location= Bloomsbury |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Blumenson |first= Martin  |title= United States Army in World War 2, Mediterranean Theater of Operations, Salerno to Cassino |year=1969|publisher= Defense Department Army, Government Printing Office |location= Washington D.C.}}
* {{navedi knjigo |last= d'Este |first= Carlo |title= Decisione fatale: Anzio e la battaglia per Roma |year= 1991|publisher= Harper |location= New York |isbn=0-06-015890-5 }}
* {{navedi knjigo |last1= Jackson |first1= W.G.F|last2= Gleave |first2=  T.P. |title= Storia della seconda guerra mondiale - Il Mediterraneo e il Medio Oriente Volume VI: Parte III – novembre 1944 - maggio 1945, |year1988= |publisher= Naval &amp; Military Press |location= Uckfield |isbn=1-84574-072-6 }}
* {{navedi knjigo |last= Keegan |first= John |title= The Second World War  |year=2005 |publisher=Penguin Books |location= |isbn=0143035738 }}
* {{navedi knjigo |last1= Lamson |first1=  Roy |last2= Conn |first2= Stetson |title= Anzio Beachhead (22 gennaio-25 maggio 1944), |year= 1948|publisher= Centro di storia militare dell'esercito americano. American Forces in Action Series |location= Washington |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H.  |title= Storia militare della seconda guerra mondiale. |year=2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn=978-88-04-42151-1 }}
* {{navedi knjigo |last= Marshall |first= George C |title= Rapporti biennali del Capo di Stato Maggiore dell'Esercito degli Stati Uniti al Segretario della Guerra : 1 luglio 1939-30 giugno 1945|year=1996 |publisher= Centro di storia militare |location= Washington, DC |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45|year= 1993|publisher= Longanesi |location= Milano |isbn=978-88-304-1154-8 }}
* {{navedi knjigo |last= Overy |first= Richard |title= Der Bombenkrieg. Europa 1939-1945|year= 2014|publisher= Rowohlt |location=Hamburg |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Peli |first= Santo |title= La Resistenza in Italia |year=2004 |publisher= Einaudi |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Petacco |first= Arrigo |title= La nostra guerra 1940-1945 |year=1995 |publisher=Mondadori |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Strazza |first= Michele |title= Senza via di scampo - Gli stupri nelle guerre mondiali  |year= 2010|publisher= Consiglio Regionale della Basilicata |location= |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Zaloga |first= Steve |title= Unità corazzate statunitensi nelle campagne nordafricane e italiane 1942-45|year=2006 |publisher= Falco pescatore |location= |isbn= 978-1-84176-966-0 }}
* {{navedi knjigo |last= Zuehlke |first= Mark |title= Ortona Street Fight |year= 2011|publisher= Raven Books |location=Victoria (Columbia Britannica) |isbn=978-1-55469-398-6 }}

== Glej tudi ==

* [[Zavezniška invazija na Italijo]]

== Zunanje povezave ==

* {{cite web|url=http://www.gothicline.org|title=Gothic Line|access-date=2011-07-03}}
* [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss''
* [http://www.museohistoriale.org/ World War II]
* [https://web.archive.org/web/20080314131038/http://www.italiancampaign.ca/ Ortona and the Italian campaign – 65th Anniversary]
* [http://wwii.ca/page24.html Canadians in Italy, 1943–1945]  Media, photos and information on Canadians in the Italian theatre.
* [http://www.anvfeb.com.br/ Brazilian WWII Veterans website] {{in lang|pt}}
* [http://portalfeb.com.br/ Brazilian Expeditionary Force Website] {{in lang|pt}} with histories, biographies, photos, and videos on the Italian campaign.
* ''New Zealand Official War History'' [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-1Ita.html Italy volume I: From The Sangro to Cassino], [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-2Ita.html Italy Volume II: From Cassino to Trieste]
* [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-HadInPe.html Memoirs of Lt-Col Donald, NZEF (Italy, Chapters 8–15)]
* [http://www.dalvolturnoacassino.it/asp/n_main.asp Dal Volturno a Cassino, website (in Italian) covering the autumn /winter of 1943 – 44]
* [http://members.home.nl/ww2propaganda/italy/ World War II propaganda leaflets – use in Italy]: A website about [[:en:Airdrop|airdropped]], artillery-delivered or rocket-fired propaganda leaflets. Italian campaign.
* [https://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/launch_ani_italy_campaign.shtml BBC's flash video of the Italian campaign]
* [https://web.archive.org/web/20080415030258/http://www.warmuseum.ca/cwm/newspapers/operations/sicilianitalian_e.html Canadian Newspapers and the Second World War – The Sicilian and Italian Campaigns, 1943–1945]
* [http://www.history-online.com/Liberatori Liberatori]: A website on the Po river breakout and the liberation of the small town of Cornuda.
* [https://web.archive.org/web/20060520190343/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italian Campaign)
* [http://www.cbc.ca/archives/categories/war-conflict/second-world-war/the-italian-campaign/topic-the-italian-campaign.html CBC Digital Archives – The Italian Campaign]
* {{in lang|it}} [http://www.lacittainvisibile.it/ La Città Invisibile] Collection of signs, stories and memories during the Gothic Line age.
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20090412003036/http://www.anpi.rimini.it/video.php Italian Partisan] Collection of stories and memories from Italian partisan.
* [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-1Ita.html ''Italy Volume I, The Sangro to Cassino'' the New Zealand Official War History]
* [http://www.nzetc.org/tm/scholarly/tei-WH2-2Ita.html ''Italy Volume II, From Cassino to Trieste'' the New Zealand Official War History]

[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>r9w0glyya0cwn2smzaw2huiqwoc20ir</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geografija Japonske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521943</id>
    <revision>
      <id>5736476</id>
      <parentid>5732548</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:44:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Planote in ravnice */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="108723" xml:space="preserve">{{ Country geography
| name = Japonska
| map = Satellite View of Japan 1999.jpg
| continent = Azija
| region = [[Vzhodna Azija]]
| coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}}
| area ranking = 62.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}&lt;/ref&gt;
| km area = 377.973,89&lt;ref&gt;&quot;Geospatial Information Authority of Japan 2022&quot;[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]&lt;/ref&gt;
| percent land = 87,93099
| km coastline = 29.751
|exclusive economic zone=4.470.000 km²
| borders = Nima
&lt;!--unknown params:
| northernmost point = Benten-džima (Wakkanai)
| southernmost point = Okinotorišima
| easternmost point = Minami-Tori-šima
| westernmost point = Rt Irizaki--&gt;
| geographic center =
| highest point = [[Fudži]] &lt;br /&gt; 3776 m&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;&gt;{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}&lt;/ref&gt;
| lowest point = [[Hačirōgata]] &lt;br /&gt; -4 m&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] &lt;br /&gt; 367 km&lt;ref&gt;{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}&lt;/ref&gt;
| largest lake = [[Jezero Biva]] &lt;br /&gt; 671 km²&lt;ref&gt;{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}&lt;/ref&gt;
| climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.&lt;ref&gt; &quot;What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?&quot;.[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. &lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;&quot;World review of fisheries and aquaculture&quot;[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni
| environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov
}}

'''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].&lt;ref name=&quot;water-supply&quot;&gt;{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}&lt;/ref&gt; Sestavlja ga 6852 otokov.&lt;ref name=&quot;離島&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}&lt;/ref&gt; Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.&lt;ref name=&quot;main-islands-japan&quot;&gt;{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website  |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands)  |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}&lt;/ref&gt; [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov.

Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.&lt;ref name=&quot;kaiho&quot;&gt;{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}&lt;/ref&gt;

Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}&lt;/ref&gt; Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].&lt;ref name=&quot;revel&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}&lt;/ref&gt; Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let.

Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara.

Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]].

[[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]]
[[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]]
Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.&lt;ref name=&quot;water-supply&quot;&gt;{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}&lt;/ref&gt; Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.&lt;ref name=&quot;離島&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}&lt;/ref&gt; To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in  [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.&lt;ref name=&quot;world-atlas&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}&lt;/ref&gt;

Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km²  in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.&lt;ref name=&quot;kaiho&quot;&gt;{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}&lt;/ref&gt; Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima.

Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō.

== Zemljevid Japonske ==
[[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]]
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):&lt;ref&gt;[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]&lt;/ref&gt;
* [[Hokaido|Hokaidō]]
* [[Tohoku|Tōhoku]]
* [[Kanto|Kantō]]
* [[Čubu|Čūbu]]
* [[Kansai]] (ali Kinki).
* [[Čugoku|Čūgoku]]
* [[Šikoku]]
* [[Kjušu|Kjūšū]]

Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido.

Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami.

== Sestava, topografija in geografija ==
[[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]]
Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska.

Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa.

Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna.

Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.&lt;ref name=&quot;mlit-2011&quot;&gt;{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;  style=&quot;margin:auto; width:50%;&quot;
|-
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Gozd
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Kmetijske površine
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Pozidana območja
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| vodne površine, reke, plovne poti
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Ceste
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Divjina
! style=&quot;width:16%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Drugo
|- class=&quot;vcard&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
| 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3%
|- class=&quot;vcard&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
| 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2
|}

=== Lega ===
Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena.

Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.&lt;ref name=Japan&gt;{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S  |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}&lt;/ref&gt;

Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.&lt;ref&gt;Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.&lt;/ref&gt;] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj.

Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine.

=== Gore in vulkani ===
Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.&lt;ref name=loc&gt;{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}&lt;/ref&gt; Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču.

Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami.

Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov.

=== Planote in ravnice ===
[[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]]
V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je [[planota Kanto]], ki pokriva 17.000 km² v regiji [[Kanto]]. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je planota Nōbi s 1800 km² s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Planota Osaka je povezana s [[Kjoto]]m in [[Nara (mesto)|Naro]]. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju reke Nara 300 km².

Planote Kanto, Osaka in Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te planote so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Planota Kanto je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. [[Šogunat Tokugava]] je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.&lt;ref&gt;Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.&lt;/ref&gt; To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio.

Hokaido ima več nižin, kot so planota Išikari 3800 km², planota Tokači 3600 km², planota Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km² in planota Sarobecu 200 km². Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.&lt;ref name=&quot;Agriculture Hokkaido&quot;&gt;{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}&lt;/ref&gt; Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.&lt;ref name=&quot;business-env&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}&lt;/ref&gt;

Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh planot so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo (tudi širitvijo v morje).

=== Reke ===
[[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Nigata]]
Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Nigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).&lt;ref name=&quot;longest-rivers&quot;&gt;{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}&lt;/ref&gt;

To je 10 najdaljših rek na Japonskem.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot;
! class=&quot;unsortable&quot;|Rang
!Ime
!Regija
!Prefektura
!Dolžina
(km)
|-
|1
|[[Šinano (reka)|Šinano]]
|[[Honšu]]&lt;br/&gt; Hokuriku
|[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Nigata|Nigata]]
|367
|-
|2
|[[Tone (reka)|Tone]]
|[[Kanto]]
|[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]]
|322
|-
|3
|[[Išikari (reka)|Išikari]]
|[[Hokaido]]
|[[Hokaido]]
|268
|-
|4
|[[Tešio (reka)|Tešio]]
|[[Hokaido]]
|[[Hokaido]]
|256
|-
|5
|[[Kitakami (reka)|Kitakami]]
|[[Tohoku]]
|[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]]
|249
|-
|6
|[[Abukuma (reka)|Abukuma]]
|[[Tohoku]]
|[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]]
|239
|-
|7
|[[Mogami (reka)|Mogami]]
|[[Tohoku]]
|[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]]
|229
|-
|8
|[[Tenrju (reka)|Tenrju]]
|[[Čubu]]
|[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]]
|212
|-
|9
|[[Agano (reka)|Agano]]
|[[Honšu]]&lt;br/&gt; Hokuriku
|[[Prefektura Nigata|Nigata]]
|210
|-
|10
|[[Šimanto (reka)|Šimanto]]
|[[Šikoku]]
|[[ Prefektura Koči |Koči]]
|196
|}

=== Jezera in obala ===
[[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]]
Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.&lt;ref name=Tabata2016&gt;{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}&lt;/ref&gt; Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.&lt;ref name=&quot;marine-rutgers&quot;&gt;{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}&lt;/ref&gt; Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,&lt;ref name=fish&gt;Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}&lt;/ref&gt; vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic.

Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.&lt;ref name=&quot;GSI-20172&quot;&gt;国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! class=&quot;unsortable&quot;|Rang
! Ime
! Regija
! Prefektura¹
! class=&quot;unsortable&quot;|Občine
!Type
! class=&quot;unsortable&quot;|[[Slanost|Voda]]
! Površina&lt;br /&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! Max globina&lt;br /&gt;(m)
! Nadm. višina&lt;br /&gt;(m)
! Volumen&lt;br /&gt;(km³)
|-
| 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara
|[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5
|-
| 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho
|Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85
|-
| 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu
|[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3
|-
| 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo
|Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40
|-
| 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]&lt;br /&gt;[[Prefektura Totori |Totori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higaši-Izumo
|Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47
|-
| 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga
|Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25
|-
| 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],&lt;br/&gt; San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava
|Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34
|-
| 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose
|kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9
|-
| 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu
|Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19
|-
| 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai
|Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35
|}

[[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]]
Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči.

Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}&lt;/ref&gt;

=== Pridobivanje zemlje ===
[[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]]
Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}&lt;/ref&gt;

Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &amp;#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}&lt;/ref&gt;

Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so:
* Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori
* Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592
* Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci.
* Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov&lt;ref&gt;{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}&lt;/ref&gt; umetni otok (2007).
** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853).
* Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995).
* Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018).
* Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025).
* Centralni valobran – 989 hektarjev

Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potresa in cunamija Tōhoku leta 2011]]. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923.

Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.&lt;ref name=&quot;historic-tsukiji&quot;&gt;{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters  |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}&lt;/ref&gt; Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, &lt;ref&gt;{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}&lt;/ref&gt; vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}&lt;/ref&gt; Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}&lt;/ref&gt;

== Oceanografija in morsko dno Japonske ==
[[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]]
Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m).

V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča.

== Geologija ==
[[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]]
[[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]]
{{glavni|Geologija Japonske}}

=== Tektonske plošče ===
Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km  oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok.

Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč:
* Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.&lt;ref&gt;Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full&lt;/ref&gt; Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.&lt;ref&gt;http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}&lt;/ref&gt;
* Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči.
* Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči.
* Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči.

Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.&lt;ref name=&quot;Barnes&quot;&gt;{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New &quot;Big Picture&quot;|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido.

Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}&lt;/ref&gt; Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.&lt;ref name=&quot;atlas&quot;&gt;{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, &quot;Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Srednja tektonska linija ===
[[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]]
Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.&lt;ref name=&quot;d&quot;&gt;{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;n&quot;&gt;{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}&lt;/ref&gt; MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja.

MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.&lt;ref&gt;Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.&lt;/ref&gt; Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.&lt;ref&gt;Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.&lt;/ref&gt;

=== Oceanski jarki ===
[[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]]
Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki.

*[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.&lt;ref name=USGS&gt;Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/&lt;/ref&gt;
*[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}&lt;/ref&gt; Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011]]. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.&lt;ref name=&quot;revel&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}&lt;/ref&gt;
*Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).&lt;ref&gt;{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}&lt;/ref&gt; Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].&lt;ref&gt;[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]&lt;/ref&gt; Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.&lt;ref name=&quot;izu-ogasawara-arc&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Sestava ===
Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.&lt;ref name=&quot;gsj&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}&lt;/ref&gt;

Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}&lt;/ref&gt; Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}&lt;/ref&gt;

== Rastoči arhipelag ==
Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču.

Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.&lt;ref&gt;{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}&lt;/ref&gt; Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.&lt;ref name=&quot;Hokkaido&quot;&gt;{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}&lt;/ref&gt; Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m.

Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.&lt;ref name=DW&gt;{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}&lt;/ref&gt; Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.&lt;ref&gt;[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&amp;nbsp;metres after March quake &amp;#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}&lt;/ref&gt; Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju.

== Naravni viri ==

=== Viri na kopnem ===
Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;&gt;{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}&lt;/ref&gt; Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}&lt;/ref&gt; Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza.

=== Morski viri ===
[[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]]
[[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu.

Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.&lt;ref name=&quot;天然ガスの本&quot;&gt;藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}&lt;/ref&gt; Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta.

Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.&lt;ref&gt;{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Življenje v morju ====
Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.&lt;ref name=&quot;Fish capture by country&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}&lt;/ref&gt; Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce.

=== Energija ===
Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}&lt;/ref&gt; Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}&lt;/ref&gt;  Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo.

Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja.

Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}&lt;/ref&gt;

3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}&lt;/ref&gt;

== Narodni parki in slikovita pokrajina ==
=== Narodni parki ===
[[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]]
{{glavni|Narodni parki Japonske}}
Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}&lt;/ref&gt; Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje.

Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami.

=== Druga zavarovana območja ===
*[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.&lt;ref&gt; Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]&lt;/ref&gt;
*[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme.

Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地).
*[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov.
*[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51.

=== Slikovita pokrajina ===
[[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]]
Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について  |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}&lt;/ref&gt; Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō'').

=== Trije pogledi na Japonsko ===
Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局).

&lt;gallery&gt;
Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima
Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate
20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]]
&lt;/gallery&gt;

== Podnebje ==
[[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]]
Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima.

=== Podnebne cone ===
[[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava  v marcu]]
[[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]]
[[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]]
Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov.
* Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Saporo in Asahikava.
* V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]].
* Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali.
* Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto.
* Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče.
* Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni.

=== Padavine ===
Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska  različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom.

Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov.

=== Poletje ===
Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,&lt;ref&gt;{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}&lt;/ref&gt; letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}&lt;/ref&gt;

Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto.

Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami.

=== Zima ===
[[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Nigata januarja]]
Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku.

Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro.

=== Sončno obsevanje ===
Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu.

=== Ekstremne temperature ===
Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984.

Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Prebivalstvo ==
[[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]]
Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.&lt;ref name=&quot;SBJ-Population-June-2019&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}&lt;/ref&gt; Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}&lt;/ref&gt; Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja.

81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}&lt;/ref&gt;

=== Honšu ===
[[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).&lt;ref name=&quot;JPCensus&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}&lt;/ref&gt; Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu.

Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).&lt;ref name=&quot;japan1&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}&lt;/ref&gt; Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2.

=== Kjušu ===
[[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.&lt;ref&gt;Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). &quot;Kyūshū&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}&lt;/ref&gt; Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}&lt;/ref&gt; Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016).

=== Šikoku ===
[[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) &lt;ref name=tourism&gt;{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}&lt;/ref&gt; in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2.

=== Hokaido ===
[[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.&lt;ref name=&quot;nussbaum343&quot;&gt;Louis Frédéric. (2005). &quot;Hokkaido&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}&lt;/ref&gt; Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu.

=== Prefektura Okinava ===
[[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.&lt;ref&gt;Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). &quot;Okinawa-shi&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}&lt;/ref&gt; Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2.

=== Otočje Nanpō  ===
Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od polotoka Izu zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpō upravlja Tokijska metropola.

=== Taiheijō koridor ===
[[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]]
[[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016).
*Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) &lt;ref&gt;{{cite web|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) &lt;ref&gt;United Nations (March 12, 2017). &quot;[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]&quot; (PDF). United Nations&lt;/ref&gt;
** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) &lt;ref&gt;[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – &quot;2010 Census&quot;, retrieved August 23, 2015&lt;/ref&gt;

=== Podvodni habitati ===
Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}&lt;/ref&gt;

== Ekstremne točke ==
[[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]]
[[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja toča Japonske]]
Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:65%;&quot;
|-
! style=&quot;width:10%;&quot;| Naslov
! style=&quot;width:15%;&quot;| Lokacija
! style=&quot;width:10%;&quot;| Prefektura
! style=&quot;width:15%;&quot;| Mejni subjekt
! style=&quot;width:20%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Koordinate{{ref|coord|†}}
! style=&quot;width:5%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Ref
|- class=&quot;vcard&quot;
| Sever &lt;br /&gt;(izpodbijano)
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Kamoivaka na Etorofu
| [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}}
| [[Ohotsko morje]]
| {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}}
| &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&amp;q=45.557187,148.752367&amp;t=h&amp;z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Sever &lt;br /&gt;(nesporno)
| class=&quot;fn org&quot; | Benten-džima
| [[Hokaido]]
| [[Preliv La Pérouse]]
| {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}}
| &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&amp;q=45.527336,141.918211&amp;t=h&amp;z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Jug
| class=&quot;fn org&quot; | Okinotorišima
| Tokio
| [[Filipinsko morje]]
| {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Vzhod
| class=&quot;fn org&quot; | Minami Torišima
| Tokio
| Tihi ocean
| {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Zahod
| class=&quot;fn org&quot; | Jonaguni
| [[prefektura Okinava |Okinava]]
| [[Vzhodnokitajsko morje]]
| {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name=  (Westernmost)}}
| Najbolj zahodni spomenik Japonske
|}

=== Glavni japonski otoki ===
Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:65%;&quot;
|-
! style=&quot;width:10%;&quot;| Naslov
! style=&quot;width:15%;&quot;| Lokacija
! style=&quot;width:10%;&quot;| Prefektura
! style=&quot;width:15%;&quot;| Mejni subjekt
! style=&quot;width:20%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Koordinate{{ref|coord|†}}
! style=&quot;width:5%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Ref
|- class=&quot;vcard&quot;
| Sever
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Sōja
| [[Hokaidō]]
| Preliv La Pérouse
| {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Jug
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Arasaki
|Okinava
| Vzhodnokitajsko morje
| {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Vzhod
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Nosappu
| Hokaidō
| Tihi ocean
| {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Zahod
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Oominezaki
|Okinava
| Vzhodnokitajsko morje
| {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}}
|
|}

=== Ekstremne nadmorske višine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:65%;&quot;
|-
! style=&quot;width:12%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Ekstremnost
! style=&quot;width:15%;&quot;| Ime
! style=&quot;width:10%;&quot;| Višina
! style=&quot;width:7%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Prefektura
! style=&quot;width:20%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Koordinate{{ref|coord|†}}
! style=&quot;width:5%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Ref
|- class=&quot;vcard&quot;
| Najvišja
| class=&quot;fn org&quot; | gora [[Fudži]]
| 3776 m
| [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]]
| {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}}
| &lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Najnižja&lt;br /&gt;(umetno izdelano)
| class=&quot;fn org&quot; | Rudnik Hačinohe
| −170&amp;nbsp;m
| [[prefektura Aomori |Aomori]]
| {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hachinohe mine (Lowest – man-made)}}
| &lt;ref name=&quot;mine&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Najnižja&lt;br /&gt;(naravna)
| class=&quot;fn org&quot; | [[Hačirōgata]]
| −4&amp;nbsp;m
| [[Prefektura Akita |Akita]]
| {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirōgata (Lowest – natural)}}
| &lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
|}

== Naravne nevarnosti ==
=== Potresi in cunamiji ===
[[File:SH-60B helicopter flies over Sendai.jpg|thumb|Posledice potresa in cunamija Tōhoku leta 2011]]
Japonska je zaradi svoje lege vzdolž [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]] precej nagnjena k [[potres]]om, [[cunami]]jem in [[vulkan]]om.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.livescience.com/30226-japan-tectonics-explosive-geology-ring-of-fire-110314.html |title=Japan's Explosive Geology Explained |publisher=Live Science |last=Israel |first=Brett |date=March 14, 2011 |access-date=June 17, 2016}}&lt;/ref&gt; Ima 15. največje tveganje za naravne nesreče, kot je bilo izmerjeno v svetovnem indeksu tveganja za leto 2013.&lt;ref name=&quot;2013 World Risk Report&quot;&gt;[http://www.worldriskreport.com/uploads/media/WorldRiskReport_2013_online_01.pdf 2013 World Risk Report] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140816173655/http://www.worldriskreport.com/uploads/media/WorldRiskReport_2013_online_01.pdf |date=August 16, 2014 }}&lt;/ref&gt;

Letno je zabeleženih kar 1500 potresov, pogoste pa so magnitude od 4 do 6. Manjši potresi se pojavljajo skoraj vsak dan v enem ali drugem delu države in povzročajo rahlo tresenje zgradb. Podmorski potresi tudi izpostavljajo japonsko obalo nevarnosti cunamijev (津波).

Uničujoči potresi, ki pogosto povzročijo cunami, se zgodijo večkrat v vsakem stoletju. [[Veliki potres v Kantu (1923)|Potres v Tokiu leta 1923]] je ubil več kot 140.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |access-date=January 16, 2011 |year=2002 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=March 16, 2007 }}&lt;/ref&gt; Novejša večja potresa sta [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in [[potres Tōhoku 2011]], potres z magnitudo 9,1,&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{cite web |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=July 11, 2016 |access-date=August 29, 2017 }}&lt;/ref&gt; ki je Japonsko prizadel 11. marca 2011. Sprožil je velik cunami in [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko katastrofo Fukušima Daiči]], eno najhujših nesreč. v zgodovini jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{cite news|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|access-date=March 11, 2011|work=The New York Times|date=March 11, 2011}}&lt;/ref&gt;

Potres v regiji Tōhoku leta 2011 je bil največji doslej zabeležen na Japonskem in je četrti največji potres na svetu od leta 1900, poroča Geološka služba ZDA. Udarilo je v morje okoli 371 kilometrov severovzhodno od Tokia in 130 kilometrov vzhodno od mesta [[Sendai, Mijagi|Sendai]] in povzročilo ogromen cunami, ki je opustošil severovzhodna obalna območja Japonske. Glavnemu sunku je sledilo vsaj 100 popotresnih sunkov z magnitudo 6,0 ali več. Zaradi tega je umrlo najmanj 15.000 ljudi.

Raziskovalci so našli vir močnih sunkov potresov in povezanih cunamijev na širšem območju Tokia v jarku Izu-Ogasavara. Obstaja »trojno stičišče jarek-jarek« oceanske Filipinske morske plošče, ki sega pod celinsko ploščo in jo subducira Pacifiško ploščo.&lt;ref name=&quot;phys1&quot;&gt;{{cite web |author= Simon Fraser University |website=Phys.org |title=New source for earthquakes and tsunamis in the Greater Tokyo Region identified |url=https://phys.org/news/2021-09-source-earthquakes-tsunamis-greater-tokyo.html |access-date=September 12, 2021 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904134332/https://phys.org/news/2021-09-source-earthquakes-tsunamis-greater-tokyo.html |archive-date=September 4, 2021}}&lt;/ref&gt;

Pridobljena zemlja in umetni otoki so še posebej dovzetni za [[utekočinjenje tal]] med potresom. Posledično obstajajo posebni standardi odpornosti proti potresom in reforma tal, ki veljajo za vse gradnje na teh območjih. Na območju, ki je bilo v preteklosti morda predelano, se preverijo stari zemljevidi in skice stanja zemljišča ter izvede vrtanje, da se ugotovi trdnost tal. Vendar je to lahko zelo drago, zato je za zasebne stanovanjske bloke pogostejši švedski test sondiranja teže.

Japonska je postala vodilna v svetu pri raziskavah vzrokov in napovedovanju potresov. Razvoj napredne tehnologije je omogočil gradnjo nebotičnikov tudi na potresno ogroženih območjih. Obsežna prizadevanja civilne zaščite so usmerjena v usposabljanje za zaščito pred potresi, predvsem pred spremljajočim požarom, ki predstavlja največjo nevarnost.

=== Vulkanizem ===
[[File:Sakurajima_20091003.jpg|thumb|upright|Izbruh Sakuradžima 3. oktobra 2009]]
{{glej|Seznam vulkanov na Japonskem}}
Na Japonskem je 108 aktivnih [[ognjenik|vulkanov]]. To je 10 % vseh aktivnih vulkanov na svetu. Japonska ima [[stratovulkan]]e v bližini subdukcijskih območij tektonskih plošč. V 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōva-šinzan na Hokaidu in Mjōjin-šō pri Bayonnaise Rocks v Pacifiku. Leta 1991 se je japonski vulkan [[Unzen (gora)|Unzen]] na otoku Kjušu, približno 40 km vzhodno od [[Nagasaki]]ja, prebudil iz 200-letnega spanca in na svojem vrhu ustvaril novo kupolo lave. Začetek junija je ponavljajoča se zrušitev te erupcijske kupole povzročila tokove pepela, ki so se po pobočjih gore spustili s hitrostjo do 200 km/h (120 mph). Unzen je izbruhnil leta 1792 in ubil več kot 15.000 ljudi. To je najhujša vulkanska katastrofa v zgodovini države.&lt;ref name=&quot;dynearth&quot;&gt;Plate tectonics and people|last1=Kious|first1=W. Jacquelyne|last2=Tilling|first2=Robert I.|url=http://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/tectonics.html}}&lt;/ref&gt;

Gora Fudži je mirujoči stratovulkan, ki je zadnjič izbruhnil 16. decembra 1707 do približno 1. januarja 1708.&lt;ref name=GSJ_active&gt;{{cite web | title=Active Volcanoes of Japan | url=https://gbank.gsj.jp/volcano/Quat_Vol/act_map_e.html | publisher=Geological Survey of Japan |work = AIST | access-date=March 7, 2016}}&lt;/ref&gt; Izbruh Hōei na gori Fudži ni imel toka lave, vendar je sprostil približno 800 milijonov kubičnih metrov vulkanskega pepela. Razširil se je na velika območja okoli vulkana in dosegel Edo, oddaljen skoraj 100 kilometrov. Žlindra in pepel sta padala kot dež v provincah Izu, Kai, Sagami in Musaši.&lt;ref&gt;{{cite book|language = fr |last1 =Titsingh |first1 = Isaac|last2=von Klaproth|first2= Julius |author3= Siyun-zai Rin-siyo|date =1834|url = https://archive.org/details/niponodaitsiran01ringoog |oclc =63259938|title = Nipon o daï itsi ran; ou, Annales des empereurs du Japon|page =416|publisher =Paris, Printed for the Oriental Translation Fund; [etc., etc.] }}&lt;/ref&gt; V Edu je bil vulkanski pepel debel več centimetrov. Izbruh je ocenjen s 5 na indeksu vulkanske eksplozivnosti.&lt;ref name=&quot;Fuji — Eruption History&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=283030 |title=Fuji — Eruption History |website=Global Volcanism Program |publisher=Smithsonian Institution |access-date=10 August 2013}}&lt;/ref&gt;
[[File:Aso-4_tephra_90-85ka.svg|thumb| Piroklastični tok gore Aso 4 in širjenje tefre Aso 4 (pred 90.000 do 85.000 leti). Piroklastični tok je dosegel skoraj celotno območje Kjušuja, 15 cm sloj vulkanskega pepela pa se je odložil za na širokem območju od Kjušuja do južnega Hokaida.]]

Na Japonskem so trije vulkani VEI-7. To so kaldera Aira, kaldera Kikai in kaldera Aso. Te velikanske [[kaldera|kaldere]] so ostanki preteklih izbruhov. Gora Aso je največji aktivni vulkan na Japonskem. Pred 300.000 do 90.000 leti so bili štirje izbruhi gore Aso, ki so izpustili ogromne količine vulkanskega pepela, ki je pokril ves Kjušu do prefekture Jamaguči.
* Kaldera Aira je dolga 17 kilometrov in široka 23 kilometrov in je v južnem Kjušuju. Mesto Kagošima in vulkan Sakuradžima sta znotraj kaldere Aira. Sakuradžima je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
* Kaldera Aso se razteza 25 kilometrov od severa proti jugu in 18 kilometrov od vzhoda proti zahodu v prefekturi Kumamoto, Kjušu. Izbruhnil je 4-krat: pred 266.000 in pred 141.000 leti s 32 DRE km³ (ekvivalent gostih kamnin); pred 130.000 leti s 96 DRE km³; in pred 90.000 leti s 384 DRE km³.&lt;ref name=&quot;52Aso&quot;&gt;[https://www.gsj.jp/data/openfile/no0613/52Aso.pdf 阿蘇カルデラ] 産総研&lt;/ref&gt;
* Kaldera Kikai je ogromna, večinoma potopljena kaldera s premerom do 19 kilometrov na otokih Ōsumi v prefekturi Kagošima na Japonskem. Gre za ostanke starodavnega izbruha ogromnega vulkana. Kaldera Kikai je bila vir izbruha Akahoja, enega največjih izbruhov v [[holocen]]u (pred 10.000 leti do danes). Približno leta 4300 pred našim štetjem so piroklastični tokovi iz tega izbruha dosegli obalo južnega Kjušuja do 100 km stran, pepel pa je padel vse do Hokaida. Izbruh je proizvedel približno 150 km³ tefre, &lt;ref&gt;[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0802-06=&amp;volpage=erupt Kikai – Eruptive history], Global Volcanism Program. Smithsonian Institution.&lt;/ref&gt; kar mu je dalo indeks vulkanske eksplozivnosti 7.&lt;ref&gt;Johnston, Eric, &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110301i1.html Latest volcano show: Shinmoe]&quot;, ''The Japan Times'', 1 March 2011, p. 3.&lt;/ref&gt; Kultura Džomon vsaj južnega Kjušuja je bila uničena in trajalo je skoraj 1000 let, da si je opomogla.

Raziskave KOBEC (Kobe Ocean-Bottom Exploration Center) potrjujejo, da je velikanska kupola lave s 23 kubičnimi kilometri nastala po izbruhu kaldere Kikai leta 4300 pr. n. št. Obstaja 1-odstotna možnost izbruha velikanske kaldere na japonskem otočju v naslednjih 100 letih. V enem izbruhu bi se sprostilo približno 40 kubičnih kilometrov magme in povzročilo ogromno škodo.&lt;ref name = &quot;Japan's Kikai Caldera&quot;&gt;{{cite web |title = Giant lava dome confirmed in Japan's Kikai Caldera |format=website |url = http://www.kobe-u.ac.jp/research_at_kobe_en/NEWS/news/2018_02_09_01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727045127/http://www.kobe-u.ac.jp/research_at_kobe_en/NEWS/news/2018_02_09_01.html |archive-date = July 27, 2018 | publisher = Kobe Ocean Bottom Exploration Center (KOBEC) | access-date = 31 March 2019 }}&lt;/ref&gt;

Glede na študijo KOBEC z univerze Kobe iz leta 2014 bi v najslabšem primeru, če pride do izbruha VEI-7 kaldere Aso in če vulkanski pepel prenašajo zahodni vetrovi, potem piroklastični tokovi zajeli 7 milijonov prebivalcev v bližini kaldere Aso v dveh urah. Piroklastični tokovi bi lahko dosegli večji del Kjušuja. Onkraj piroklastičnega območja je vulkanski pepel, ki pada z neba. Če vulkanski pepel neprekinjeno teče proti severu, bi padanje pepela onemogočilo normalno življenje na velikih delih glavnih japonskih otokov zaradi paralize prometa in reševalnih povezav za omejeno obdobje (nekaj dni do 2 tedna), dokler se izbruh ne umiri. V tem scenariju bi bila izjema vzhodni in severni Hokaido (izvzeto bi bili tudi otočje Rjukju in južni otoki Nanpo). Profesor Yoshiyuki Tatsumi, vodja KOBEC, je za ''Mainichi Shimbun'' povedal, da je »verjetnost, da bo velikanski izbruh kaldere zadel japonski arhipelag, v naslednjih 100 letih 1 odstotek«, pri čemer bo umrlo več deset milijonov ljudi in divjih živali.&lt;ref name = &quot;KOBEC Caldera Eruption&quot;&gt;{{cite web |title = 巨大カルデラ噴火のメカニズムとリスクを発表 (Announce the mechanism and risk of a huge caldera eruption) |format=website |url = http://www.kobe-u.ac.jp/NEWS/info/2014_10_22_01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330103442/http://www.kobe-u.ac.jp/NEWS/info/2014_10_22_01.html |archive-date = March 30, 2019 | publisher = Kobe University | access-date = 31 March 2019 }}&lt;/ref&gt; Obstaja možnost, da na desetine milijonov ljudi in drugih živih bitij umre med vulkanskim izbruhom VEI-7 s pomembnimi kratkoročnimi učinki na globalno podnebje. Največ žrtev bi bilo na Kjušuju zaradi piroklastičnih tokov. Potencialna škoda vulkanskega pepela je odvisna od smeri vetra. Če po drugem scenariju veter piha v zahodni ali južni smeri, bi lahko vulkanski pepel prizadel vzhodnoazijsko celino ali jugovzhodno Azijo. Če pepel teče proti vzhodu, se bo razširil čez Tihi ocean. Ker je kaldera Kikai potopljena, ni jasno, koliko škode bi oblaki vročega pepela povzročili, če bi velike količine vulkanskega pepela ostale pod gladino oceana. Podvodni pepel bi odnesli oceanski tokovi.

Gora Paektu na kitajsko-severnokorejski meji je imela izbruh VEI-7 leta 946. Gora Paektu je predvsem grožnja za okolico v Severni Koreji in Mandžuriji. Zahodna obala Hokaida je oddaljena približno 971,62 km. Vendar pa je tempelj na Japonskem poročal, da je 3. novembra 946 n. št. »bel pepel padal kot sneg«.&lt;ref name=&quot;paektu-sd&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170129111657.htm#|title=Fossilized tree and ice cores help date huge volcanic eruption 1,000 years ago to within three months|website= Science Daily.com |access-date=8 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112013611/https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170129111657.htm |archive-date=November 12, 2020}}&lt;/ref&gt; Tako so močni vetrovi odnesli vulkanski pepel proti vzhodu čez Japonsko morje. Povprečno 5 cm padavin pepela je pokrilo približno 1.500.000 km² Japonskega morja in severne Japonske (prefektura Hokaido in Aomori). Oblaki pepela so potrebovali približno 1 dan, da so dosegli Hokaido. Skupno trajanje izbruha je bilo 4 in pol do 14 dni (111–333 ur).&lt;ref name=&quot;changbaishan&quot;&gt;{{Cite book|title = Modern eruption of Changbaishan Tianchi volcano|last = L'iu|first = RX|publisher = China Science Publishing|year = 1998}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2021 so velike količine kamenčkov plovca iz podmorskega vulkana Fukutoku-Okanoba poškodovale ribištvo, turizem, okolje, 11 pristanišč na Okinavi in 19 pristanišč v prefekturi Kagošima. Čiščenje je trajalo 2–3 tedne.&lt;ref name=&quot;pumice&quot;&gt;{{cite web |date=October 30, 2021 |title=Japan ports swamped by pumice spewed from undersea volcano |website=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/30/japan-ports-swamped-by-pumice-spewed-from-undersea-volcano |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030070901/https://www.theguardian.com/world/2021/oct/30/japan-ports-swamped-by-pumice-spewed-from-undersea-volcano |archive-date=October 30, 2021}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable mw-collapsible&quot;
|+ Izbruhi VEI 7 so se zgodili na naslednjih lokacijah na Japonskem..
!Imw
!Cona
!Lokacija
!Dogodek / opombe
!Pred letom 1950 (približno)
! Izmetna prostornina (približno)
|- valign=&quot;top&quot;
| '''Kikai Caldera'''
|
| Japonska, [[Otočje Rjukju]]
| [[Akahoja izbruh]] 5.300&amp;nbsp;pr. n. št.
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7300&lt;ref name=&quot;Smith2013&quot;&gt;{{Cite journal |date=2013 |title=Identification and correlation of visible tephras in the Lake Suigetsu SG06 sedimentary archive, Japan: chronostratigraphic markers for synchronising of east Asian/west Pacific palaeoclimatic records across the last 150 ka |author=Smith|display-authors=etal |journal=Quaternary Science Reviews |volume=67 |pages=121–137 |doi=10.1016/j.quascirev.2013.01.026 |bibcode=2013QSRv...67..121S }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 170&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|- valign=&quot;top&quot;
| '''[[Kaldera Aira]]'''
|
| Japonska, [[Kjušu]]
|  Aira-Tanzava pepel
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 30.000&lt;ref name=&quot;Smith2013&quot;/&gt;
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 450&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|- valign=&quot;top&quot;
| '''[[Kaldera Aso]]'''
|
| Japonska, Kjušu
|  Aso-4 piroklastični tok
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 90.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 600&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|- valign=&quot;top&quot;
| '''[[Aso (gora)|Aso]]'''
|
| Japonska, Kjušu
| Štirje veliki izbruhi med 300.000 in 90.000 let nazaj.
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 300.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 600&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|}
Izboljšanje tehnologije in metod za napovedovanje izbruhov vulkanov in velikanskih kalder bi pripomoglo k zgodnejši pripravi in evakuaciji ljudi. Potrebna je tehnologija za natančno zajemanje stanja magmatske komore, ki se tanko razprostira z debelino manj kot nekaj kilometrov okoli sredine skorje. Podzemno območje Kjušuja je treba spremljati, ker je nevarno območje s potencialnim izbruhom kaldere. Najbolj zaščitni ukrep je preprečiti širjenje vročih oblakov pepela in uničenje območij v bližini izbruha, tako da ljudi ni treba evakuirati. Trenutno ni zaščitnih ukrepov za zmanjšanje širjenja milijonov ton smrtonosnega vročega pepela med izbruhom VEI-7.

Leta 2018 je NASA objavila teoretični načrt za preprečevanje vulkanskega izbruha s črpanjem velikih količin hladne vode skozi vrtino v hidrotermalni sistem supervulkana. Voda bi ohladila ogromno telo magme v komorah pod vulkanom, tako da tekoča magma postane poltrdna. Tako bi lahko pridobili dovolj toplote, da bi preprečili izbruh. Toploto bi lahko uporabila geotermalna elektrarna za pridobivanje geotermalne energije in električne energije.&lt;ref name=NASA-supervolcano&gt;{{cite news|url=https://www.businessinsider.com/nasa-is-looking-at-how-to-contain-a-volcano-that-may-wipe-out-humanity-2018-10|title=NASA is trying to figure out how to contain a supervolcano that could destroy humanity|work=Business Insider|date=October 6, 2018|access-date=January 31, 2019 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190111060313/https://www.businessinsider.com/nasa-is-looking-at-how-to-contain-a-volcano-that-may-wipe-out-humanity-2018-10/ |archive-date=2019-01-11 }}&lt;/ref&gt;

=== Tajfuni ===
Od začetka snemanja leta 1951 je glavne otoke Kjušu, Šikoku, Honšu in Hokaido doseglo povprečno 2,6 tajfuna na leto. Približno 10,3 tajfuni se približajo v območju 300 kilometrov blizu Japonske obale. Okinava je zaradi svoje geografske lege najbolj ranljiva za tajfune s povprečno 7 nevihtami na leto. Najbolj uničujoč je bil tajfun Isewan s 5000 žrtvami v regiji Tokai septembra 1959. Oktobra 2004 je tajfun Tokage povzročil močno deževje v Kjušuju in osrednji Japonski z 98 žrtvami. Do leta 1960 je bilo število smrtnih žrtev na stotine ljudi na tajfun. Od leta 1960 so izboljšave v gradnji, preprečevanju poplav, zaznavanju visokih plim in zgodnjih opozorilih znatno zmanjšale število smrtnih žrtev, ki le redko preseže ducat ljudi na tajfun. Japonska ima tudi posebne enote za iskanje in reševanje, ki rešujejo ljudi v stiski.&lt;ref name=&quot;typhoondetails&quot;&gt;{{cite web| url=http://factsanddetails.com/japan/cat26/sub160/item856.html |website=Factsanddetails.com | title=Typhoons in Japan |archive-date=January 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200129143927/http://factsanddetails.com/japan/cat26/sub160/item856.html}}&lt;/ref&gt;

Močno sneženje pozimi v snežnih regijah povzroča zemeljske plazove, poplave in snežne plazove.

== Okoljska vprašanja ==
V okoljskem letnem poročilu za leto 2006&lt;ref&gt;[http://www.env.go.jp/en/wpaper/2006/02.pdf Annual Report on the Environment in Japan 2006], Ministry of the Environment&lt;/ref&gt; Ministrstvo za okolje poroča, da so aktualna glavna vprašanja: globalno segrevanje in ohranjanje ozonske plasti, ohranjanje atmosferskega okolja, vode in tal, ravnanje z odpadki in recikliranje, ukrepi za kemične snovi, ohranjanje naravnega okolja in sodelovanje v mednarodnem sodelovanju.

== Sklici ==
{{sklici|2}}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency.

==Zunanje povezave==
{{commons category|Geography of Japan}}
* [http://www.wdl.org/en/item/75 &quot;Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles&quot;] a map from 1855
*[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&amp;z=5&amp;base=english&amp;ls=lake2%7Crelief&amp;disp=11&amp;vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan)

[[Kategorija:Geografija Japonske]]</text>
      <sha1>9efgeej7c22vt5amd73ksdu09liubn3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonska arhitektura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522004</id>
    <revision>
      <id>5736167</id>
      <parentid>5735948</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:14:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Asuka in Nara arhitektura */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66067" xml:space="preserve">[[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]]
Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata/stena (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji.

Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor.

Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]].

Leta 894 v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj.

Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šodži]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji.

Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.&lt;ref name =&quot;sukiya&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}&lt;/ref&gt; Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

== Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture ==
V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.&lt;ref name=&quot;hozintro&quot;&gt;(Hozumi (1996:9-11)&lt;/ref&gt;

Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]].

Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena.
[[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]]

Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori.

Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem.

Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo.

Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture.

Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo.

== Prazgodovina ==
Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št.

V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011  }}&lt;/ref&gt;

V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.&lt;ref&gt;Itoh (1973), p.&amp;nbsp;10&lt;/ref&gt; Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.&lt;ref name=&quot;Arbi2013&quot;&gt;{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Robbeets2017&quot;&gt;{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.&lt;ref&gt;Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013  }}&lt;/ref&gt; Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''.

Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja.
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje
File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju
File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka
File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju
File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje
&lt;/gallery&gt;

== Asuka in Nara arhitektura ==
K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka.

Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''Kon-dō'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.&lt;ref&gt;Bussagli (1989), pp.&amp;nbsp;163-165&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Parent, Mary Neighbour. &quot;Irimoyazukuri&quot;[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.&lt;/ref&gt;

Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.&lt;ref&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;165&lt;/ref&gt; Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Todai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.&lt;ref&gt;Sickman &amp; Soper (1956), pp.&amp;nbsp;237–238&lt;/ref&gt; Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.&lt;ref&gt;Itoh (1973), p.&amp;nbsp;21&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju
File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706
File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730
File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743
File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju
File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Heian ==
{{glavni|Obdobje Heian}}
Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Heian-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa.

Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.&lt;ref&gt;Zwerger (2000), pp.&amp;nbsp;34 &amp; 35&lt;/ref&gt;  Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe.

Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta [[japonski vrt|vrt]] je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.&lt;ref name=&quot;Bussagli 166&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;166&lt;/ref&gt;
[[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]]

Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.&lt;ref name =&quot;kokufu&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.&lt;ref name=&quot;Bussagli 168&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;168&lt;/ref&gt;

V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo.

V kasnejšem delu obdobja Heian so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.&lt;ref&gt;Parent, Mary Neighbour. &quot;Minka&quot;.[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053
File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060
File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168
File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171
File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Totori
File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke''
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Kamakura in Muromači ==
V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture&lt;ref name=&quot;bowring-kornicki&quot;&gt;{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}&lt;/ref&gt; in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.&lt;ref name=&quot;coaldrake&quot;&gt;{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}&lt;/ref&gt; Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.&lt;ref name=&quot;Bussagli 1989 p172&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;172&lt;/ref&gt;

Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Heian, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Heian so pogosto postali vadbena igrišča.

Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja.
[[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šodži'' na desni.]]

V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šodži'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.&lt;ref name=&quot;shoin&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.&lt;/ref&gt;&lt;ref name =&quot;tatami&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija.

V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].&lt;ref name=&quot;Bussagli 177&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;177&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194
File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197.
File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266
File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320
File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407
File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st.
File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547.
File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu
File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Azuči-Momojama ==
V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''.

Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov).

V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''.

[[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij.
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618
File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600.
File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600.
File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto
File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Edo ==
[[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]]
[[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]]
Šogunat Tokugava je mesto [[Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokija) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih.

Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Heian, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011  }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.&lt;/ref&gt; Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki.

Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.&lt;ref&gt;Itoh (1973), pp.&amp;nbsp;71, 72, 75 &amp; 76&lt;/ref&gt; Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.&lt;ref&gt;Itoh (1973), p.&amp;nbsp;82&lt;/ref&gt; ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011  }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.&lt;/ref&gt;

Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.&lt;ref&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;178&lt;/ref&gt; Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence.

V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.&lt;ref&gt;Stewart (2002), p.&amp;nbsp;13&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607
File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611
File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622
File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633
File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641
File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi
File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju
File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748
File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju
File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja
&lt;/gallery&gt;

== Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje ==
Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel h karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.&lt;ref&gt;Stewart (2002), p.&amp;nbsp;19-20&lt;/ref&gt;

V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. &quot;Bricktown&quot; v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih.
[[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]]

Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}&lt;/ref&gt;
[[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]]

V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.&lt;ref&gt;Bognar (1995), p.&amp;nbsp;164&lt;/ref&gt; Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}&lt;/ref&gt;
[[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]]

Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kjoto (1895).&lt;ref&gt;Stewart (2002), pp.&amp;nbsp;55–58&lt;/ref&gt;

Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.&lt;ref name=&quot;Bognar 1995, p 14&quot;&gt;Bognar (1995), p.&amp;nbsp;14&lt;/ref&gt;
[[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]]

V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.&lt;ref&gt;Tanigawa (2008), p.&amp;nbsp;53&lt;/ref&gt; Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien.

Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu.

Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]].

Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939).
[[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937]

V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).&lt;ref&gt;Japan Architect (2005), p.&amp;nbsp;56&lt;/ref&gt;

Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]].

== Pozno obdobje Šova ==
[[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb| Spominski muzej miru v Hirošimi, zgrajen leta 1955]]
Po vojni in pod vplivom vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] se je japonsko politično in versko življenje reformiralo, da bi ustvarili demilitarizirano in demokratično državo. Čeprav je bila leta 1947 sprejeta nova ustava, je Japonska (kot zaveznica Združenih držav Amerike) šele na začetku [[Korejska vojna|korejske vojne]] opazila gospodarsko rast, ki jo je povzročila proizvodnja industrijskega blaga. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Združenje montažnih stanovanj, da bi poskušali obravnavati kronično pomanjkanje stanovanj in arhitekti, kot je Kunio Maekawa, so predložili načrte. Vendar pa je vlada zakonsko podprla stanovanja, ki jih je zgradil zasebni sektor, šele s sprejetjem Zakona o javnih stanovanjih leta 1951. Tudi leta 1946 je Odbor za sanacijo vojne škode predstavil ideje za obnovo trinajstih japonskih mest. Arhitekt [[Kenzō Tange]] je predložil predloge za [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Maebaši]].&lt;ref&gt;Hein, Diefendorf &amp; Yorifusa (2003), p.&amp;nbsp;25-29&lt;/ref&gt;

Leta 1949 je Tange z zmagovalnim natečajem za načrtovanje [[Spominski muzej miru v Hirošimi|Spominskega muzeja miru v Hirošimi]] prinesel mednarodno priznanje. Projekt (dokončan leta 1955) je vodil do vrste naročil, vključno s poslovno stavbo prefekture Kagava v Takamacu (1958) in staro mestno hišo Kurašiki (1960). V tem času sta se Tange in Maekava zanimala za tradicijo japonske arhitekture in vpliv lokalnega značaja. To je bilo ponazorjeno v Kagavi z elementi oblikovanja iz obdobja Heian, zlitega z mednarodnim slogom.&lt;ref&gt;Frampton (1985), p.&amp;nbsp;260&lt;/ref&gt;
[[File:National museum of western art05s3200.jpg|thumb|left| Narodni muzej zahodne umetnosti, Tōkiō, zgrajen leta 1955]]

Leta 1955 je japonska vlada pozvala Le Corbusierja, naj načrtuje Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiju. Pomagali so mu njegovi trije bivši učenci: Maekawa, Sakakura in Takamasa Jošizaka. Zasnova je temeljila na Le Corbusierjevem muzeju v Ahmedabadu, oba muzeja pa sta kvadratna in dvignjena na pilote.&lt;ref&gt;Reynolds (2001), pp.&amp;nbsp;177 &amp; 178&lt;/ref&gt;

V veliki meri zaradi Tangejevega vpliva je Svetovna oblikovalska konferenca leta 1960 potekala v Tōkiu. Majhna skupina japonskih oblikovalcev, ki so prišli predstavljati ''Metabolist Movement'', so predstavili svoj manifest in vrsto projektov. V skupini so bili arhitekti Kijonori Kikutake, Masato Ōtaka, Kišo Kurokava in Fumihiko Maki. Prvotno znani kot »šola zgorelega pepela« so se metabolisti povezovali z idejo prenove in regeneracije, zavračali vizualne predstavitve preteklosti in spodbujali idejo, da so posameznik, hiša in mesto deli enega samega organizma. Čeprav so posamezni člani skupine po nekaj letih šli v svojo smer, je trajna narava njihovih publikacij pomenila, da so bili v tujini dalj časa prisotni. Mednarodni simbol Metabolistov, kapsula, se je pojavila kot ideja v poznih 1960-ih in je bila leta 1972 predstavljena v Kurokavinem stolpu ''Nakagin Capsule Tower'' v Tōkiu.&lt;ref&gt;Goldhagen &amp; Legault (2000), pp.&amp;nbsp;279–297&lt;/ref&gt;

V 1960-ih je na Japonskem prišlo do vzpona in širitve velikih gradbenih podjetij, vključno s Šimizu Corporation in Kadžima. Nikken Sekkei se je pojavil kot celovito podjetje, ki je v svoje stavbe pogosto vključevalo elemente oblikovanja Metabolist.
In the 1960s Japan saw both the rise and the expansion of large construction firms, 
[[File:Kokuritsu Yoyogi Kyōgijō 1.jpg|thumb| '' Jojogi National Gymnasium'', zgrajena za poletne olimpijske igre 1964]] 

[[Poletne olimpijske igre 1964]] v Tokiu so dale velik zagon novega dizajna. Zgrajena so bila prizorišča in Jojogi National Gymnasium, ki ga je med letoma 1961 in 1964 zgradil Kenzo Tange in je postal znamenita stavba, znana po zasnovi viseče strehe, ki spominja na tradicionalne elemente šintoističnih svetišč. Druge strukture so Nippon Budokan, Komazawa Gymnasium in številne druge. Olimpijske igre so simbolizirale ponovni vzpon Japonske po uničenju v drugi svetovni vojni in odražale novo zaupanje v njeno arhitekturo.

V 1960-ih so bili tudi arhitekti, ki na svet arhitekture niso gledali z vidika metabolizma. Na primer, Kazuo Šinohara se je specializiral za majhne stanovanjske projekte, v katerih je raziskoval tradicionalno arhitekturo s preprostimi elementi v smislu prostora, abstrakcije in simbolike. V ''Hiši dežnik'' (1961) je raziskoval prostorsko razmerje med ''doma'' (z zemljo tlakovana notranja tla) in dvignjenim tatamijem v dnevni in spalni sobi. To razmerje je bilo nadalje raziskano s ''Hišo z zemeljskim podom'' (1963), kjer so bila v kuhinjski prostor vključena zbita zemeljska tla. Njegovo uporabo strehe za zasidranje svojega načrta za ''Hišo v belem'' (1966) primerjajo s prerijskimi hišami Franka Lloyda Wrighta. Šinohara je te abstrakcije raziskoval kot »tri sloge«, ki so bila obdobja oblikovanja, ki so segala od zgodnjih šestdesetih do sredine sedemdesetih let.&lt;ref&gt;Stewart (2002), pp.&amp;nbsp;198–205, 268 &amp; 269&lt;/ref&gt;

Nekdanji uslužbenec Kenza Tangea je bil Arata Isozaki, ki se je sprva zanimal za ''Metabolist Movement'' in je ustvaril inovativne teoretične projekte za City in the Air (1961) in Future City (1962). Vendar se je kmalu oddaljil od tega v smeri bolj manierističnega pristopa, podobnega delu Jamesa Stirlinga. To je bilo še posebej presenetljivo v podružnici Oita za Fukuoka Mutual (1967) s svojimi matematičnimi mrežami, betonsko konstrukcijo in izpostavljenimi servisi. V prefekturnem muzeju Gunma (1971–74) je eksperimentiral s kubičnimi elementi (nekateri med njimi dvanajst metrov na stran), prekritimi s sekundarno mrežo, izraženo z zunanjimi stenskimi ploščami in okni. Na ta ritem opaževanja so morda vplivale Corbusierjeve podrobnosti o Muzeju zahodne umetnosti v Tokiju.

Japonska mesta, kjer nimajo evropskih trgov, pogosto poudarjajo odnos ljudi do vsakdanjega delovanja ulice. Fumihiko Maki je bil eden izmed številnih arhitektov, ki jih je zanimal odnos med arhitekturo in mestom, kar je razvidno iz del, kot sta Prefekturni športni center Ōsaka (1972) in Spiral in Tōkyō (1985). Podobno je Takefumi Aidaja: 相田武文 (član skupine, znane kot ArchiteXt) zavrnil ideje gibanja metabolistov in raziskoval urbano semiologijo.&lt;ref&gt;Bognar (1995), pp.&amp;nbsp;21&amp;22&lt;/ref&gt;
[[File:Rokko Housing Tadao Ando.jpg|thumb|left| Rokkō stanovanje 1, Kōbe, zgrajeno leta 1985]]

V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je Tadao Ando v arhitekturi in teoretičnih spisih raziskoval idejo kritičnega regionalizma – idejo spodbujanja lokalne ali nacionalne kulture v arhitekturi. Andovo interpretacijo tega je pokazal njegova ideja o ponovnem seznanjanju japonske hiše z naravo, odnos, za katerega je menil, da je bil izgubljen z modernistično arhitekturo. Njegovi prvi projekti so bili za majhne mestne hiše z zaprtimi dvorišči (kot je hiša Azuma v Osaki leta 1976). Za njegovo arhitekturo je značilna uporaba betona, vendar je bilo zanj pomembno, da je v svojem delu uporabil prepletanje svetlobe skozi čas s tem in drugimi materiali.&lt;ref&gt;Frampton (1985), p.&amp;nbsp;324&lt;/ref&gt; Njegove zamisli o integraciji narave so se dobro pretvorile v večje projekte, kot sta Rokkō Housing 1 (1983) (na strmem mestu na gori Rokkō) in Cerkev na vodi (1988) v Tomamuju na Hokaidoju.

Pozna 1980-ta so bila prva dela arhitektov tako imenovane šole ''Šinohara''. To je vključevalo Toyō Itō in Icuko Hasegava, ki ju je zanimalo urbano življenje in sodobno mesto. Itō se je osredotočil na dinamičnost in mobilnost mestnih »urbanih nomadov« s projekti, kot je Tower of Winds (1986), ki je združil naravne elemente, kot sta svetloba in veter, s tehnologijami. Hasegava se je osredotočila na to, kar je poimenovala »arhitektura kot druga narava«. Njen kulturni center Shōnandai v Fudžisavi (1991) je združil naravno okolje z novimi visokotehnološkimi materiali.

Visoko individualistični arhitekti poznih 1980-ih so vključevali monumentalne stavbe Shin Takamacuja in »kozmično« delo Masaharuja Takasakija. Takasaki, ki je v 1970-ih sodeloval z avstrijskim arhitektom Güntherjem Domenigom, deli Domenigovo organsko arhitekturo. Njegova ničelna kozmološka hiša iz leta 1991 v prefekturi Kagošima, zgrajena iz betona, ima v središču kontemplativni »ničelni prostor« v obliki jajca.&lt;ref&gt;Takasaki (1998), p.&amp;nbsp;29–43&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Kanagawa Concert Hall 2009.jpg| Prefekturna knjižnica in glasbena dvorana Kanagave v Jokohami, zgrajena leta 1954
File:26 martyrs museum.jpg| Muzej in spomenik šestindvajsetih mučencev, Nagasaki, zgrajen leta 1962
File:Kobe port tower11s3200.jpg| Pristaniški stolp Kobe, Kōbe, zgrajen leta 1963
File:Azuma house.JPG| Hiša Azuma, Osaka, zgrajena leta 1976
File:Kirin Plaza.JPG| Kirin Plaza, Ōsaka, zgrajena leta 1987 (zdaj porušena)
File:ゼロのいえ - Zero House - ZERO COSMOLOGY.jpg| ''Zero House'', Kagošima, zgrajena leta 1991
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Heisei ==
[[File:Sendai Mediatheque 2009.jpg|thumb|right|Sendai Mediatheque, Sendai, 2001]]
[[File:Rolex Learning Center 07-2009.jpg|thumb|right| Učni center Rolex, Lozana, 2010]]
Obdobje Heisei se je začelo s propadom tako imenovanega &quot;ekonomije mehurčkov&quot;, ki je prej spodbudilo japonsko gospodarstvo. Naročila za komercialna arhitekturna dela so praktično usahnila in arhitekti so se pri zagotavljanju projektov zanašali na vladne in prefekturne organizacije.

Na podlagi elementov iz kulturnega centra Šōnandai je Icuko Hasegava zgradil številne kulturne in skupnostne centre po vsej Japonski. To sta vključevala kulturni center Sumida (1995) in skupnostni center Fukuroi (2001), kjer je vključila javnost v proces oblikovanja, medtem ko je raziskovala lastne zamisli o filtraciji svetlobe skozi zunanje stene v notranjost. V svoji zmagi na natečaju za ''Sendai Mediatheque'' leta 1995 je Toyō Itō nadaljeval svoje prejšnje misli o dinamiki tekočin v sodobnem mestu s »morskim algam podobnim« stebrom, ki podpirajo sedemnadstropno stavbo, ovito v steklo. Njegovo delo pozneje v tem obdobju, na primer knjižnica na umetniški univerzi Tama v Tokiu leta 2007, prikazuje bolj ekspresivne oblike namesto oblikovane estetike njegovih prejšnjih del.

Čeprav je Tadao Ando postal znan po svoji uporabi betona, je začel desetletje z načrtovanjem japonskega paviljona na razstavi v Sevilji leta 1992, s stavbo, ki je bila razglašena za »največjo leseno konstrukcijo na svetu«. S tem medijem je nadaljeval v projektih za Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjōgo (1994) in svetišče Komjo-dži v Saidžu (2001).&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20041224215751/http://www.famusoa.net/achin/courses/ando/walker.pdf Essay by Keith H. Walker for the Hyatt Foundation, Chicago, sponsors of the Pritzker Architecture Prize]. Retrieved on May 21, 2011&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&amp;lang=1&amp;s_typ=31 The History of the World Expostions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527174311/http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&amp;lang=1&amp;s_typ=31 |date=May 27, 2011 }}, Retrieved on May 21, 2011&lt;/ref&gt;

Praksa Združenega kraljestva, Foreign Office Architects je leta 1994 zmagala na mednarodnem natečaju za načrtovanje Mednarodnega pristaniškega terminala Jokohama. To je valovita struktura, ki izhaja iz okoliškega mesta in oblikuje stavbo, po kateri se lahko sprehodite in vanjo. Klein Dytham Architecture je eden od peščice tujih arhitektov, ki se jim je uspelo močno uveljaviti na Japonskem. Njihova zasnova za Moku Moku Yu (dobesedno »lesna lesna para«), skupno kopališče v Kobučizavi v prefekturi Jamanaši leta 2004, je niz medsebojno povezanih okroglih bazenov in garderob, z ravno streho in oblečenih v barvne navpične lesene elemente.&lt;ref&gt;Sumner &amp; Pollock (2010), p.&amp;nbsp;112&lt;/ref&gt;

Po [[Potres v Kobeju (1995)|potresu v Kobeju]] leta 1995 je Shigeru Ban razvil kartonske cevi, ki bi jih lahko uporabili za hitro gradnjo zavetišč za begunce, ki so jih poimenovali »papirnate hiše«. Tudi kot del tega prizadevanja za pomoč je zasnoval cerkev z uporabo 58 kartonskih cevi, ki so bile visoke 5 m in so imele natezno streho, ki se je odpirala kot dežnik. Cerkev so rimskokatoliški prostovoljci postavili v petih tednih.&lt;ref&gt;Thompson (2000), pp.&amp;nbsp;93–101&lt;/ref&gt; Za Nomadski muzej je Ban uporabil stene iz ladijskih zabojnikov, ki so bili zloženi po štiri visoko in na vogalih združeni z zasukanimi spojniki, ki so ustvarili učinek šahovnice trdnega in praznega. Pomožni prostori so bili izdelani iz papirnatih cevi in plošč iz satja. Muzej je bil zasnovan za razstavljanje in se je nato preselil iz New Yorka v Santa Monico, Tōkio in Mehiko.

Študije zgodovinarja in arhitekta Terunobuja Fudžimorija v 1980-ih o tako imenovanih arhitekturnih zanimivostih, ki jih najdemo v mestu, so navdihnile delo mlajše generacije arhitektov, kot so ustanovitelji Atelierja Bow-Wow. Jošiharu Csukamoto in Momojo Kadžima sta za svojo knjigo ''Made in Tokyo'' leta 2001 raziskala mesto glede »neprimerne« arhitekture. Njuno delo skuša zajeti njegov kontekst, namesto da bi ga blokiralo. Čeprav je njihova pisarna v Tōkiō na tesnem mestu, so mesto sprejeli z ogromnimi okni in prostornimi verandami.&lt;ref&gt;Sumner &amp; Pollock (2010), pp.&amp;nbsp;16, 17 &amp; 23&lt;/ref&gt;

Arhitektura Souja Fudžimota se opira na manipulacijo osnovnih gradnikov za ustvarjanje geometrijskega primitivizma. Njegove stavbe so zelo občutljive na topografsko obliko svojega konteksta in vključujejo niz hiš ter otroški dom na Hokaidu.

Dva nekdanja zaposlena pri Toyō Itō, Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, sta leta 1995 ustanovila partnerstvo, imenovano ''SANAA''. Znana sta po ustvarjanju lahkih, preglednih prostorov, ki izpostavljajo fluidnost in gibanje svojih stanovalcev. Njihova trgovina Dior v Šibuju, Tōkiō, leta 2001 je spominjala na Itō's Mediatheque, s hladnimi belimi akrilnimi ploščami na zunanji fasadi, ki filtrirajo svetlobo in delno razkrivajo vsebino trgovine.&lt;ref&gt;Sumner &amp; Pollock (2010), pp.&amp;nbsp;14, 15, 236, 237&lt;/ref&gt; Njihovo dinamiko pretočnosti dokazuje izobraževalni center Rolex na École Polytechnique Fédérale de Lausanne, dokončan leta 2010. Ta stavba ima valovito talno ravnino, postavljeno pod neprekinjeno streho iz betonske lupine, ki je bila zlita naenkrat v dveh dneh. Načrt je kot biološka celica, prekinjena z mizami in dvorišči.&lt;ref&gt;Payne (2010), pp.&amp;nbsp;10 &amp; 11&lt;/ref&gt; Leta 2009 so zasnovali Paviljon galerije Serpentine v Londonu, ki je obsegal odsevno, lebdečo aluminijasto streho, podprto z vitkimi stebri.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |title=Gallery |access-date=2011-05-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141136/http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |archive-date=May 19, 2011  }}. The Serpentine Gallery 2009 Pavilion. Retrieved on May 21, 2011.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Church of Light.JPG|[[Church of the Light| Cerkev luči, Ibaraki, Osaka, zgrajena leta 1989
File:Pabellon de japon expo 92.jpg| Japonski paviljon na razstavi v Sevilji leta 1992, zgrajen leta 1992
File:Ki-no-dendo04s3200.jpg| Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjogo, zgrajen leta 1994
File:Osanbashi Pier2.jpg| Mednarodni pristaniški terminal Jokohama, zgrajen med letoma 1994 in 2002
File:Takatori Catholic Church.JPG| Cerkev iz papirja, Kōbe Zgrajena leta 1995
File:Within the dome structure, Yamanashi Fruit Museum and Garden, Japan.jpg| Muzej sadja Jamanaši, zgrajen leta 1996
File:Tama Art University Library.JPG| Univerzitetna knjižnica Tama Art, Tōkiō, zgrajena leta 2007
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Literatura==
* {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}}
* {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}}
* Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&amp;nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}.
* Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}}
* Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}}
* {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }}
* Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve &amp; Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}.
* Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}.
* Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}}
* {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}}
* {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}}
* Gregory, Rob, August 2007, &quot;Reading Matter&quot;, ''Architectural Review''
* Gregory, Rob, August 2007, &quot;Rock Solid&quot;, ''Architectural Review''
* {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}}
*{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power &amp; Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}}
* {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&amp;q=shinto+architecture
|access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}}
* Payne, James, March 2010, &quot;Lausanne&quot;, ''Architecture Today''
* {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}}
* {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman &amp; Soper|first=Laurence &amp; Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}}
* Slessor, Catherine, October 2001, &quot;Comment&quot;, ''Architectural Review''
* Slessor, Catherine, October 2001, &quot;Common Ground&quot;, ''Architectural Review''
* {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}}
* {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }}
* {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }}
* {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}}
* {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}}
* {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }}
* Webb, Michael, October 2001, &quot;Layered Media&quot;, ''Architectural Review''
* Webb, Michael, May 2006, &quot;Container Art&quot;, ''Architectural Review''
* Spring 2005, &quot;Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection&quot;, ''The Japan Architect'', No. 57
* Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&amp;printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25
* Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture
* [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology

[[Kategorija:Japonska arhitektura]]</text>
      <sha1>oclueyjj1e5jkwch54delhw2v2mtdcm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736168</id>
      <parentid>5736167</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:17:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Obdobje Edo */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66082" xml:space="preserve">[[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]]
Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata/stena (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji.

Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor.

Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]].

Leta 894 v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj.

Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šodži]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji.

Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.&lt;ref name =&quot;sukiya&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}&lt;/ref&gt; Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

== Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture ==
V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.&lt;ref name=&quot;hozintro&quot;&gt;(Hozumi (1996:9-11)&lt;/ref&gt;

Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]].

Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena.
[[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]]

Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori.

Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem.

Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo.

Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture.

Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo.

== Prazgodovina ==
Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št.

V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011  }}&lt;/ref&gt;

V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.&lt;ref&gt;Itoh (1973), p.&amp;nbsp;10&lt;/ref&gt; Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.&lt;ref name=&quot;Arbi2013&quot;&gt;{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Robbeets2017&quot;&gt;{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.&lt;ref&gt;Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013  }}&lt;/ref&gt; Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''.

Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja.
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje
File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju
File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka
File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju
File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje
&lt;/gallery&gt;

== Asuka in Nara arhitektura ==
K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka.

Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''Kon-dō'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.&lt;ref&gt;Bussagli (1989), pp.&amp;nbsp;163-165&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Parent, Mary Neighbour. &quot;Irimoyazukuri&quot;[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.&lt;/ref&gt;

Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.&lt;ref&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;165&lt;/ref&gt; Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Todai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.&lt;ref&gt;Sickman &amp; Soper (1956), pp.&amp;nbsp;237–238&lt;/ref&gt; Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.&lt;ref&gt;Itoh (1973), p.&amp;nbsp;21&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju
File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706
File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730
File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743
File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju
File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Heian ==
{{glavni|Obdobje Heian}}
Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Heian-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa.

Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.&lt;ref&gt;Zwerger (2000), pp.&amp;nbsp;34 &amp; 35&lt;/ref&gt;  Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe.

Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta [[japonski vrt|vrt]] je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.&lt;ref name=&quot;Bussagli 166&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;166&lt;/ref&gt;
[[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]]

Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.&lt;ref name =&quot;kokufu&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.&lt;ref name=&quot;Bussagli 168&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;168&lt;/ref&gt;

V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo.

V kasnejšem delu obdobja Heian so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.&lt;ref&gt;Parent, Mary Neighbour. &quot;Minka&quot;.[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053
File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060
File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168
File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171
File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Totori
File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke''
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Kamakura in Muromači ==
V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture&lt;ref name=&quot;bowring-kornicki&quot;&gt;{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}&lt;/ref&gt; in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.&lt;ref name=&quot;coaldrake&quot;&gt;{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}&lt;/ref&gt; Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.&lt;ref name=&quot;Bussagli 1989 p172&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;172&lt;/ref&gt;

Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Heian, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Heian so pogosto postali vadbena igrišča.

Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja.
[[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šodži'' na desni.]]

V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šodži'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.&lt;ref name=&quot;shoin&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.&lt;/ref&gt;&lt;ref name =&quot;tatami&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.&lt;/ref&gt;

Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija.

V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].&lt;ref name=&quot;Bussagli 177&quot;&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;177&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194
File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197.
File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266
File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320
File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407
File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st.
File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547.
File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu
File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Azuči-Momojama ==
V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''.

Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov).

V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''.

[[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij.
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618
File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600.
File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600.
File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto
File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Edo ==
[[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]]
[[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]]
[[Šogunat Tokugava]] je mesto [[Edo (mesto)|Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokia) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih.

Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Heian, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011  }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.&lt;/ref&gt; Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki.

Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.&lt;ref&gt;Itoh (1973), pp.&amp;nbsp;71, 72, 75 &amp; 76&lt;/ref&gt; Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.&lt;ref&gt;Itoh (1973), p.&amp;nbsp;82&lt;/ref&gt; ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011  }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.&lt;/ref&gt;

Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.&lt;ref&gt;Bussagli (1989), p.&amp;nbsp;178&lt;/ref&gt; Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence.

V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.&lt;ref&gt;Stewart (2002), p.&amp;nbsp;13&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607
File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611
File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622
File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633
File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641
File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi
File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju
File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748
File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju
File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja
&lt;/gallery&gt;

== Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje ==
Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel h karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.&lt;ref&gt;Stewart (2002), p.&amp;nbsp;19-20&lt;/ref&gt;

V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. &quot;Bricktown&quot; v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih.
[[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]]

Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}&lt;/ref&gt;
[[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]]

V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.&lt;ref&gt;Bognar (1995), p.&amp;nbsp;164&lt;/ref&gt; Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}&lt;/ref&gt;
[[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]]

Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kjoto (1895).&lt;ref&gt;Stewart (2002), pp.&amp;nbsp;55–58&lt;/ref&gt;

Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.&lt;ref name=&quot;Bognar 1995, p 14&quot;&gt;Bognar (1995), p.&amp;nbsp;14&lt;/ref&gt;
[[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]]

V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.&lt;ref&gt;Tanigawa (2008), p.&amp;nbsp;53&lt;/ref&gt; Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien.

Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu.

Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]].

Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939).
[[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937]

V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).&lt;ref&gt;Japan Architect (2005), p.&amp;nbsp;56&lt;/ref&gt;

Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]].

== Pozno obdobje Šova ==
[[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb| Spominski muzej miru v Hirošimi, zgrajen leta 1955]]
Po vojni in pod vplivom vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] se je japonsko politično in versko življenje reformiralo, da bi ustvarili demilitarizirano in demokratično državo. Čeprav je bila leta 1947 sprejeta nova ustava, je Japonska (kot zaveznica Združenih držav Amerike) šele na začetku [[Korejska vojna|korejske vojne]] opazila gospodarsko rast, ki jo je povzročila proizvodnja industrijskega blaga. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Združenje montažnih stanovanj, da bi poskušali obravnavati kronično pomanjkanje stanovanj in arhitekti, kot je Kunio Maekawa, so predložili načrte. Vendar pa je vlada zakonsko podprla stanovanja, ki jih je zgradil zasebni sektor, šele s sprejetjem Zakona o javnih stanovanjih leta 1951. Tudi leta 1946 je Odbor za sanacijo vojne škode predstavil ideje za obnovo trinajstih japonskih mest. Arhitekt [[Kenzō Tange]] je predložil predloge za [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Maebaši]].&lt;ref&gt;Hein, Diefendorf &amp; Yorifusa (2003), p.&amp;nbsp;25-29&lt;/ref&gt;

Leta 1949 je Tange z zmagovalnim natečajem za načrtovanje [[Spominski muzej miru v Hirošimi|Spominskega muzeja miru v Hirošimi]] prinesel mednarodno priznanje. Projekt (dokončan leta 1955) je vodil do vrste naročil, vključno s poslovno stavbo prefekture Kagava v Takamacu (1958) in staro mestno hišo Kurašiki (1960). V tem času sta se Tange in Maekava zanimala za tradicijo japonske arhitekture in vpliv lokalnega značaja. To je bilo ponazorjeno v Kagavi z elementi oblikovanja iz obdobja Heian, zlitega z mednarodnim slogom.&lt;ref&gt;Frampton (1985), p.&amp;nbsp;260&lt;/ref&gt;
[[File:National museum of western art05s3200.jpg|thumb|left| Narodni muzej zahodne umetnosti, Tōkiō, zgrajen leta 1955]]

Leta 1955 je japonska vlada pozvala Le Corbusierja, naj načrtuje Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiju. Pomagali so mu njegovi trije bivši učenci: Maekawa, Sakakura in Takamasa Jošizaka. Zasnova je temeljila na Le Corbusierjevem muzeju v Ahmedabadu, oba muzeja pa sta kvadratna in dvignjena na pilote.&lt;ref&gt;Reynolds (2001), pp.&amp;nbsp;177 &amp; 178&lt;/ref&gt;

V veliki meri zaradi Tangejevega vpliva je Svetovna oblikovalska konferenca leta 1960 potekala v Tōkiu. Majhna skupina japonskih oblikovalcev, ki so prišli predstavljati ''Metabolist Movement'', so predstavili svoj manifest in vrsto projektov. V skupini so bili arhitekti Kijonori Kikutake, Masato Ōtaka, Kišo Kurokava in Fumihiko Maki. Prvotno znani kot »šola zgorelega pepela« so se metabolisti povezovali z idejo prenove in regeneracije, zavračali vizualne predstavitve preteklosti in spodbujali idejo, da so posameznik, hiša in mesto deli enega samega organizma. Čeprav so posamezni člani skupine po nekaj letih šli v svojo smer, je trajna narava njihovih publikacij pomenila, da so bili v tujini dalj časa prisotni. Mednarodni simbol Metabolistov, kapsula, se je pojavila kot ideja v poznih 1960-ih in je bila leta 1972 predstavljena v Kurokavinem stolpu ''Nakagin Capsule Tower'' v Tōkiu.&lt;ref&gt;Goldhagen &amp; Legault (2000), pp.&amp;nbsp;279–297&lt;/ref&gt;

V 1960-ih je na Japonskem prišlo do vzpona in širitve velikih gradbenih podjetij, vključno s Šimizu Corporation in Kadžima. Nikken Sekkei se je pojavil kot celovito podjetje, ki je v svoje stavbe pogosto vključevalo elemente oblikovanja Metabolist.
In the 1960s Japan saw both the rise and the expansion of large construction firms, 
[[File:Kokuritsu Yoyogi Kyōgijō 1.jpg|thumb| '' Jojogi National Gymnasium'', zgrajena za poletne olimpijske igre 1964]] 

[[Poletne olimpijske igre 1964]] v Tokiu so dale velik zagon novega dizajna. Zgrajena so bila prizorišča in Jojogi National Gymnasium, ki ga je med letoma 1961 in 1964 zgradil Kenzo Tange in je postal znamenita stavba, znana po zasnovi viseče strehe, ki spominja na tradicionalne elemente šintoističnih svetišč. Druge strukture so Nippon Budokan, Komazawa Gymnasium in številne druge. Olimpijske igre so simbolizirale ponovni vzpon Japonske po uničenju v drugi svetovni vojni in odražale novo zaupanje v njeno arhitekturo.

V 1960-ih so bili tudi arhitekti, ki na svet arhitekture niso gledali z vidika metabolizma. Na primer, Kazuo Šinohara se je specializiral za majhne stanovanjske projekte, v katerih je raziskoval tradicionalno arhitekturo s preprostimi elementi v smislu prostora, abstrakcije in simbolike. V ''Hiši dežnik'' (1961) je raziskoval prostorsko razmerje med ''doma'' (z zemljo tlakovana notranja tla) in dvignjenim tatamijem v dnevni in spalni sobi. To razmerje je bilo nadalje raziskano s ''Hišo z zemeljskim podom'' (1963), kjer so bila v kuhinjski prostor vključena zbita zemeljska tla. Njegovo uporabo strehe za zasidranje svojega načrta za ''Hišo v belem'' (1966) primerjajo s prerijskimi hišami Franka Lloyda Wrighta. Šinohara je te abstrakcije raziskoval kot »tri sloge«, ki so bila obdobja oblikovanja, ki so segala od zgodnjih šestdesetih do sredine sedemdesetih let.&lt;ref&gt;Stewart (2002), pp.&amp;nbsp;198–205, 268 &amp; 269&lt;/ref&gt;

Nekdanji uslužbenec Kenza Tangea je bil Arata Isozaki, ki se je sprva zanimal za ''Metabolist Movement'' in je ustvaril inovativne teoretične projekte za City in the Air (1961) in Future City (1962). Vendar se je kmalu oddaljil od tega v smeri bolj manierističnega pristopa, podobnega delu Jamesa Stirlinga. To je bilo še posebej presenetljivo v podružnici Oita za Fukuoka Mutual (1967) s svojimi matematičnimi mrežami, betonsko konstrukcijo in izpostavljenimi servisi. V prefekturnem muzeju Gunma (1971–74) je eksperimentiral s kubičnimi elementi (nekateri med njimi dvanajst metrov na stran), prekritimi s sekundarno mrežo, izraženo z zunanjimi stenskimi ploščami in okni. Na ta ritem opaževanja so morda vplivale Corbusierjeve podrobnosti o Muzeju zahodne umetnosti v Tokiju.

Japonska mesta, kjer nimajo evropskih trgov, pogosto poudarjajo odnos ljudi do vsakdanjega delovanja ulice. Fumihiko Maki je bil eden izmed številnih arhitektov, ki jih je zanimal odnos med arhitekturo in mestom, kar je razvidno iz del, kot sta Prefekturni športni center Ōsaka (1972) in Spiral in Tōkyō (1985). Podobno je Takefumi Aidaja: 相田武文 (član skupine, znane kot ArchiteXt) zavrnil ideje gibanja metabolistov in raziskoval urbano semiologijo.&lt;ref&gt;Bognar (1995), pp.&amp;nbsp;21&amp;22&lt;/ref&gt;
[[File:Rokko Housing Tadao Ando.jpg|thumb|left| Rokkō stanovanje 1, Kōbe, zgrajeno leta 1985]]

V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je Tadao Ando v arhitekturi in teoretičnih spisih raziskoval idejo kritičnega regionalizma – idejo spodbujanja lokalne ali nacionalne kulture v arhitekturi. Andovo interpretacijo tega je pokazal njegova ideja o ponovnem seznanjanju japonske hiše z naravo, odnos, za katerega je menil, da je bil izgubljen z modernistično arhitekturo. Njegovi prvi projekti so bili za majhne mestne hiše z zaprtimi dvorišči (kot je hiša Azuma v Osaki leta 1976). Za njegovo arhitekturo je značilna uporaba betona, vendar je bilo zanj pomembno, da je v svojem delu uporabil prepletanje svetlobe skozi čas s tem in drugimi materiali.&lt;ref&gt;Frampton (1985), p.&amp;nbsp;324&lt;/ref&gt; Njegove zamisli o integraciji narave so se dobro pretvorile v večje projekte, kot sta Rokkō Housing 1 (1983) (na strmem mestu na gori Rokkō) in Cerkev na vodi (1988) v Tomamuju na Hokaidoju.

Pozna 1980-ta so bila prva dela arhitektov tako imenovane šole ''Šinohara''. To je vključevalo Toyō Itō in Icuko Hasegava, ki ju je zanimalo urbano življenje in sodobno mesto. Itō se je osredotočil na dinamičnost in mobilnost mestnih »urbanih nomadov« s projekti, kot je Tower of Winds (1986), ki je združil naravne elemente, kot sta svetloba in veter, s tehnologijami. Hasegava se je osredotočila na to, kar je poimenovala »arhitektura kot druga narava«. Njen kulturni center Shōnandai v Fudžisavi (1991) je združil naravno okolje z novimi visokotehnološkimi materiali.

Visoko individualistični arhitekti poznih 1980-ih so vključevali monumentalne stavbe Shin Takamacuja in »kozmično« delo Masaharuja Takasakija. Takasaki, ki je v 1970-ih sodeloval z avstrijskim arhitektom Güntherjem Domenigom, deli Domenigovo organsko arhitekturo. Njegova ničelna kozmološka hiša iz leta 1991 v prefekturi Kagošima, zgrajena iz betona, ima v središču kontemplativni »ničelni prostor« v obliki jajca.&lt;ref&gt;Takasaki (1998), p.&amp;nbsp;29–43&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Kanagawa Concert Hall 2009.jpg| Prefekturna knjižnica in glasbena dvorana Kanagave v Jokohami, zgrajena leta 1954
File:26 martyrs museum.jpg| Muzej in spomenik šestindvajsetih mučencev, Nagasaki, zgrajen leta 1962
File:Kobe port tower11s3200.jpg| Pristaniški stolp Kobe, Kōbe, zgrajen leta 1963
File:Azuma house.JPG| Hiša Azuma, Osaka, zgrajena leta 1976
File:Kirin Plaza.JPG| Kirin Plaza, Ōsaka, zgrajena leta 1987 (zdaj porušena)
File:ゼロのいえ - Zero House - ZERO COSMOLOGY.jpg| ''Zero House'', Kagošima, zgrajena leta 1991
&lt;/gallery&gt;

== Obdobje Heisei ==
[[File:Sendai Mediatheque 2009.jpg|thumb|right|Sendai Mediatheque, Sendai, 2001]]
[[File:Rolex Learning Center 07-2009.jpg|thumb|right| Učni center Rolex, Lozana, 2010]]
Obdobje Heisei se je začelo s propadom tako imenovanega &quot;ekonomije mehurčkov&quot;, ki je prej spodbudilo japonsko gospodarstvo. Naročila za komercialna arhitekturna dela so praktično usahnila in arhitekti so se pri zagotavljanju projektov zanašali na vladne in prefekturne organizacije.

Na podlagi elementov iz kulturnega centra Šōnandai je Icuko Hasegava zgradil številne kulturne in skupnostne centre po vsej Japonski. To sta vključevala kulturni center Sumida (1995) in skupnostni center Fukuroi (2001), kjer je vključila javnost v proces oblikovanja, medtem ko je raziskovala lastne zamisli o filtraciji svetlobe skozi zunanje stene v notranjost. V svoji zmagi na natečaju za ''Sendai Mediatheque'' leta 1995 je Toyō Itō nadaljeval svoje prejšnje misli o dinamiki tekočin v sodobnem mestu s »morskim algam podobnim« stebrom, ki podpirajo sedemnadstropno stavbo, ovito v steklo. Njegovo delo pozneje v tem obdobju, na primer knjižnica na umetniški univerzi Tama v Tokiu leta 2007, prikazuje bolj ekspresivne oblike namesto oblikovane estetike njegovih prejšnjih del.

Čeprav je Tadao Ando postal znan po svoji uporabi betona, je začel desetletje z načrtovanjem japonskega paviljona na razstavi v Sevilji leta 1992, s stavbo, ki je bila razglašena za »največjo leseno konstrukcijo na svetu«. S tem medijem je nadaljeval v projektih za Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjōgo (1994) in svetišče Komjo-dži v Saidžu (2001).&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20041224215751/http://www.famusoa.net/achin/courses/ando/walker.pdf Essay by Keith H. Walker for the Hyatt Foundation, Chicago, sponsors of the Pritzker Architecture Prize]. Retrieved on May 21, 2011&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&amp;lang=1&amp;s_typ=31 The History of the World Expostions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527174311/http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&amp;lang=1&amp;s_typ=31 |date=May 27, 2011 }}, Retrieved on May 21, 2011&lt;/ref&gt;

Praksa Združenega kraljestva, Foreign Office Architects je leta 1994 zmagala na mednarodnem natečaju za načrtovanje Mednarodnega pristaniškega terminala Jokohama. To je valovita struktura, ki izhaja iz okoliškega mesta in oblikuje stavbo, po kateri se lahko sprehodite in vanjo. Klein Dytham Architecture je eden od peščice tujih arhitektov, ki se jim je uspelo močno uveljaviti na Japonskem. Njihova zasnova za Moku Moku Yu (dobesedno »lesna lesna para«), skupno kopališče v Kobučizavi v prefekturi Jamanaši leta 2004, je niz medsebojno povezanih okroglih bazenov in garderob, z ravno streho in oblečenih v barvne navpične lesene elemente.&lt;ref&gt;Sumner &amp; Pollock (2010), p.&amp;nbsp;112&lt;/ref&gt;

Po [[Potres v Kobeju (1995)|potresu v Kobeju]] leta 1995 je Shigeru Ban razvil kartonske cevi, ki bi jih lahko uporabili za hitro gradnjo zavetišč za begunce, ki so jih poimenovali »papirnate hiše«. Tudi kot del tega prizadevanja za pomoč je zasnoval cerkev z uporabo 58 kartonskih cevi, ki so bile visoke 5 m in so imele natezno streho, ki se je odpirala kot dežnik. Cerkev so rimskokatoliški prostovoljci postavili v petih tednih.&lt;ref&gt;Thompson (2000), pp.&amp;nbsp;93–101&lt;/ref&gt; Za Nomadski muzej je Ban uporabil stene iz ladijskih zabojnikov, ki so bili zloženi po štiri visoko in na vogalih združeni z zasukanimi spojniki, ki so ustvarili učinek šahovnice trdnega in praznega. Pomožni prostori so bili izdelani iz papirnatih cevi in plošč iz satja. Muzej je bil zasnovan za razstavljanje in se je nato preselil iz New Yorka v Santa Monico, Tōkio in Mehiko.

Študije zgodovinarja in arhitekta Terunobuja Fudžimorija v 1980-ih o tako imenovanih arhitekturnih zanimivostih, ki jih najdemo v mestu, so navdihnile delo mlajše generacije arhitektov, kot so ustanovitelji Atelierja Bow-Wow. Jošiharu Csukamoto in Momojo Kadžima sta za svojo knjigo ''Made in Tokyo'' leta 2001 raziskala mesto glede »neprimerne« arhitekture. Njuno delo skuša zajeti njegov kontekst, namesto da bi ga blokiralo. Čeprav je njihova pisarna v Tōkiō na tesnem mestu, so mesto sprejeli z ogromnimi okni in prostornimi verandami.&lt;ref&gt;Sumner &amp; Pollock (2010), pp.&amp;nbsp;16, 17 &amp; 23&lt;/ref&gt;

Arhitektura Souja Fudžimota se opira na manipulacijo osnovnih gradnikov za ustvarjanje geometrijskega primitivizma. Njegove stavbe so zelo občutljive na topografsko obliko svojega konteksta in vključujejo niz hiš ter otroški dom na Hokaidu.

Dva nekdanja zaposlena pri Toyō Itō, Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, sta leta 1995 ustanovila partnerstvo, imenovano ''SANAA''. Znana sta po ustvarjanju lahkih, preglednih prostorov, ki izpostavljajo fluidnost in gibanje svojih stanovalcev. Njihova trgovina Dior v Šibuju, Tōkiō, leta 2001 je spominjala na Itō's Mediatheque, s hladnimi belimi akrilnimi ploščami na zunanji fasadi, ki filtrirajo svetlobo in delno razkrivajo vsebino trgovine.&lt;ref&gt;Sumner &amp; Pollock (2010), pp.&amp;nbsp;14, 15, 236, 237&lt;/ref&gt; Njihovo dinamiko pretočnosti dokazuje izobraževalni center Rolex na École Polytechnique Fédérale de Lausanne, dokončan leta 2010. Ta stavba ima valovito talno ravnino, postavljeno pod neprekinjeno streho iz betonske lupine, ki je bila zlita naenkrat v dveh dneh. Načrt je kot biološka celica, prekinjena z mizami in dvorišči.&lt;ref&gt;Payne (2010), pp.&amp;nbsp;10 &amp; 11&lt;/ref&gt; Leta 2009 so zasnovali Paviljon galerije Serpentine v Londonu, ki je obsegal odsevno, lebdečo aluminijasto streho, podprto z vitkimi stebri.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |title=Gallery |access-date=2011-05-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141136/http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |archive-date=May 19, 2011  }}. The Serpentine Gallery 2009 Pavilion. Retrieved on May 21, 2011.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Church of Light.JPG|[[Church of the Light| Cerkev luči, Ibaraki, Osaka, zgrajena leta 1989
File:Pabellon de japon expo 92.jpg| Japonski paviljon na razstavi v Sevilji leta 1992, zgrajen leta 1992
File:Ki-no-dendo04s3200.jpg| Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjogo, zgrajen leta 1994
File:Osanbashi Pier2.jpg| Mednarodni pristaniški terminal Jokohama, zgrajen med letoma 1994 in 2002
File:Takatori Catholic Church.JPG| Cerkev iz papirja, Kōbe Zgrajena leta 1995
File:Within the dome structure, Yamanashi Fruit Museum and Garden, Japan.jpg| Muzej sadja Jamanaši, zgrajen leta 1996
File:Tama Art University Library.JPG| Univerzitetna knjižnica Tama Art, Tōkiō, zgrajena leta 2007
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Literatura==
* {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}}
* {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}}
* Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&amp;nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}.
* Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}}
* Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}}
* {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }}
* Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve &amp; Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}.
* Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}.
* Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}}
* {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}}
* {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}}
* Gregory, Rob, August 2007, &quot;Reading Matter&quot;, ''Architectural Review''
* Gregory, Rob, August 2007, &quot;Rock Solid&quot;, ''Architectural Review''
* {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}}
*{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power &amp; Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}}
* {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&amp;q=shinto+architecture
|access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}}
* Payne, James, March 2010, &quot;Lausanne&quot;, ''Architecture Today''
* {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}}
* {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman &amp; Soper|first=Laurence &amp; Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}}
* Slessor, Catherine, October 2001, &quot;Comment&quot;, ''Architectural Review''
* Slessor, Catherine, October 2001, &quot;Common Ground&quot;, ''Architectural Review''
* {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}}
* {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }}
* {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }}
* {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}}
* {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}}
* {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }}
* Webb, Michael, October 2001, &quot;Layered Media&quot;, ''Architectural Review''
* Webb, Michael, May 2006, &quot;Container Art&quot;, ''Architectural Review''
* Spring 2005, &quot;Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection&quot;, ''The Japan Architect'', No. 57
* Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&amp;printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25
* Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture
* [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology

[[Kategorija:Japonska arhitektura]]</text>
      <sha1>gsylvi8rk7l8mojlwzqqqtv67tecw36</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Mahnovščina</title>
    <ns>1</ns>
    <id>522091</id>
    <revision>
      <id>5736153</id>
      <parentid>5736061</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:11:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je premaknil stran [[Pogovor:Svobodni teritorij]] na [[Pogovor:Mahnovščina]]: glej pogovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2697" xml:space="preserve">== Naslov ==

Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST)

:'''Mahnovšina''' ima smisel. Uporabil sem samo &quot;Mahnovia&quot;, ker je že v članku. Glavna stvar je, da [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina|viri ne podpirajo]] &quot;Svobodni teritorij&quot;. [[Uporabnik:Czar|Czar]] ([[Uporabniški pogovor:Czar|pogovor]]) 15:50, 8. avgust 2022 (CEST)
::Slovenščina ne podpira dvojnih samoglasnikov (diftongov) oz. so ti zelo redki. Pri slovanskih jezikih je ta vzorec še manjši, zato bi edina opcija (priredba) angleške Mahnovie bila 'Mahnovija'. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:39, 8. avgust 2022 (CEST)
:::Hvala vam. Možnost, ki ste jo priporočili, zveni dobro. Ali naj bo »Mahnovščina« ali »Mahnovšina«? Ali želite pustiti razpravo odprto ali bi bilo v redu, če bi to spremenili? &lt;span style=&quot;background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px&quot;&gt;[[User talk:Czar|&lt;span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'&gt;czar&lt;/span&gt;]]&lt;/span&gt; 23:49, 8. avgust 2022 (CEST)
::::Predlagam Mahnovšino. Morda počakaj še na kakšno mnenje drugih urejevalcev. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:24, 9. avgust 2022 (CEST)
:::::Ker drugi ne sodelujejo, bomo članek preimenovali v '''Mahnovšino'''? &lt;span style=&quot;background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px&quot;&gt;[[User talk:Czar|&lt;span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'&gt;czar&lt;/span&gt;]]&lt;/span&gt; 04:35, 18. avgust 2022 (CEST)
::::::Črka '''щ''' v ruščini pomeni ''šč''. Ne spreglejta kljukice na desni, ki jo loči od '''ш''' - ''š''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:17, 18. avgust 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Potem '''Mahnovščina'''? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:14, 18. avgust 2022 (CEST)
::::::::Za tole ozemlje slišim prvič, tako da se ne znam opredeliti glede vprašanja &quot;Svobodni teritorij&quot;/&quot;Mahnovščina&quot;/&quot;Guljajpolščina&quot;/..., ampak Махновщина = Mahnovščina, ja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:31, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>3n7yc35lwbkfk5zvk4w8c0pvj17nyk5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potres in cunami v Tohokuju (2011)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522104</id>
    <revision>
      <id>5736374</id>
      <parentid>5730439</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:35:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Potresi]]; dodal [[Kategorija:Potresi na Japonskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44262" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| title              = {{Unbulleted list|Potres in cunami|v Tohokuju (2011)}}
| image              = SH-60B helicopter flies over Sendai.jpg
| image alt          =
| caption            = Ameriški helikopterji [[Sikorsky SH-60 Seahawk|SH-60F]] s humanitarno pomočjo letijo proti [[Sendai, Mijagi|Sendaiju]]
| map                = 2011 Japan shakemap.jpg
| map alt            =
| map_caption        =
| map2               = {{Location map+|Japan|relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan|lat=38.322|long=142.369|mark=Bullseye1.png|marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=35.7|long=139.715|label=Tokio|position=left|mark=Green pog.svg}}
{{Location map~|Japan|lat=38.26|long=140.87|label=Sendai|position=left|mark=Green pog.svg}}}}
| local-date         = {{Start date|2011|03|11|df=y}}
| local-time         = 14.46 [[japonski standardni čas|JST]]
| timestamp          = 2011-03-11 05:46:24
| anss-url           = official20110311054624120_30
| isc-event          = 16461282
| duration           = 6&amp;nbsp;minut
| magnitude          = 9,0–9,1 {{M|w|link=y}}
| depth              = 29 km
| location           = {{Coord|38.322|N|142.369|E|type:event_scale:50000000|display=inline,title}}
| type               = [[Tektonski potres|tektonski]]
| countries affected = {{ubl|Japonska (tresenje, cunami)|[[Tihooceanski lok]] (cunami)}}
| damage             = 360 milijard [[USD]]
| intensity          = {{ubl|IX ([[Mercallijeva lestvica|rušilen]])|JMA 7&lt;ref name=&quot;JMA_Earthquake_summary&quot;&gt;{{cite web |publisher=Japonska meteorološka agencija |title=Information on the 2011 Great East Japan Earthquake |url=https://www.jma.go.jp/jma/en/2011_Earthquake/Information_on_2011_Earthquake.html |access-date=2021-02-22}}&lt;/ref&gt;}}
| pga                = 2,99 ''g''&lt;ref name=&quot;kyoshin-bosai&quot;&gt;{{cite web | url= https://www.kyoshin.bosai.go.jp/kyoshin/topics/html20110311144626/main_20110311144626.html | title=平成23年(2011年)東北地方太平洋沖地震による強震動| trans-title=O močnem premikanju tal pred pacifiško obalo, ki ga je povzročil potres v Tohokuju leta 2011 |language=ja |publisher=Kjošin Bosaj | access-date=2021-11-03}}&lt;/ref&gt;
| pgv                = 117,41&amp;nbsp;cm/s
| tsunami            = do 40,5 m v kraju [[Mijako, Ivate|Mijako]], [[Ivate (prefektura)|Ivate]], [[Tohoku]]
| landslide          = da
| foreshocks         =
| aftershocks        = 13.386 ({{as of|2018|3|6|lc=y}})&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/jma/press/1803/08d/1802offtohokueq.pdf |title=「平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震」について～７年間の地震活動～ |publisher=Japonska meteorološka agencija |trans-title=O potresu v Tohokuju leta 2011 – sedemletna seizmična aktivnost |access-date=2018-06-18}} na dan 6. marca 2018.&lt;/ref&gt;&lt;!-- Navedeno skupno število (計) na koncu 5. strani vključuje glavni sunek. --&gt;
| casualties         = {{ubl|19.747 mrtvih|6242 ranjenih|2556 pogrešanih}}&lt;ref name=&quot;uradne_stevilke&quot;/&gt;
| citations          = &lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Asahi-ERI-Takashi&quot;/&gt;&lt;ref name=15wcee/&gt;&lt;ref name=&quot;balance&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Jakarta Globe&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;AP Oregon&quot;/&gt;
| native_name        = 東北地方太平洋沖地震&lt;br/&gt;東日本大震災
| native_name_lang   = ja
}}


'''Potres in cunami v Tohokuju''' ({{jezik-ja|東北地方太平洋沖地震}}) sta se zgodila 11. marca 2011, ko je [[potres]]ni sunek z magnitudo 9,0–9,1 {{M|w|link=y}} ob 14.46 po lokalnem času (05.46 [[UTC]]) stresel oceansko dno 72 km vzhodno od polotoka [[Ošika]] v [[japonska|japonski]] regiji [[Tohoku]] na severu otoka [[Honšu]]. Trajal je šest minut in sprožil močan [[cunami]], ki je prizadel zlasti vzhodno obalo Japonske, nekaj škode pa je povzročil tudi na drugi strani [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Na Japonskem dogodek imenujejo tudi '''veliki vzhodnojaponski potres''' (東日本大震災, Higaši nihon dajšinsaj) ali še preprosteje '''3.11'''.

Šlo je za za najmočnejši potres, kdajkoli zabeležen na Japonskem in četrti najmočnejši potres na svetu od začetka meritev leta 1900. Močan val cunamija je v prefekturi [[Ivate (prefektura)|Ivate]] dosegel višino preko 40 m,&lt;ref name=&quot;yomiuri&quot;&gt;[http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm 大震災の津波、宮古で38.9 m…明治三陸上回る] by okayasu Akio (岡安 章夫) {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110418144715/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm |date=2011-04-18}}&lt;/ref&gt; na območju mesta [[Sendai, Mijagi|Sendai]] pa so izmerili, da je potoval s hitrostjo 700 km/h,&lt;ref name=w&gt;{{cite book |page=77 | title=Warnings: Finding Cassandras to stop catastrophe |first1=Richard A. |last1=Clarke |author2=Eddy, R.P. |publisher=Harper Collins |year=2017}}&lt;/ref&gt; pri čemer je voda prodrla do 10 km v notranjost celine.&lt;ref name=&quot;roland buerk&quot;&gt;{{cite news|author=Roland Buerk |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |title=Japan earthquake: Tsunami hits north-east |publisher=BBC |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312003317/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Prebivalci so bili opozorjeni samo osem do deset minut vnaprej in smernice za primer cunamija niso predvidevale tako velikega vala.&lt;ref name=w /&gt; Stanje so poslabšale nizke temperature s sneženjem, ki so močno ovirale reševanje;&lt;ref name=&quot;GQ Okawa school&quot;&gt;{{cite news|title=Graduation Day|newspaper=[[GQ (revija)|GQ]]|date=2012-03-12 |last=Heath|first=Chris|url=https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310125134/https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster |archive-date=2021-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;asahi 20110316&quot;&gt;{{navedi novice |title=無情の雪 増す疲労 沿岸真冬並み寒さ 「とにかく燃料必要」 |trans-title=Neusmiljen sneg, vedno večja utrujenost, obalni kraji zmrzujejo kot pozimi |language=ja |newspaper=Ivate Nippo |date=2011-03-17 |url=http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011年 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170912091457/http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011%E5%B9%B4 |archive-date=2017-09-12 |access-date=2021-08-08 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po uradnih podatkih je zaradi posledic potresa umrlo 19.747 ljudi, 6242 je bilo ranjenih, 2556 pa je bilo leta 2021 še vedno pogrešanih.&lt;ref name=&quot;uradne_stevilke&quot;/&gt; Ob četrti obletnici, spomladi 2015, je bilo preseljenih še skoraj četrt milijona ljudi, bodisi stalno, bodisi so še vedno živeli v začasnih namestitvah.&lt;ref&gt;{{cite news|title=4th Anniversary today|publisher=Kobe Shinbun|date=2015-03-11 |page=1}}&lt;/ref&gt; Cunami je povzročil tudi [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|katastrofo v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči]], kjer je zaradi izpada elektrike za hladilni sistem prišlo do taljenja sredice treh [[jedrski reaktor|reaktorjev]]; zaradi evakuacije in izpusta radioaktivno kontaminirane vode je bilo prizadetih več sto tisoč prebivalcev okoliškega območja.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html |title=3 nuclear reactors melted down after quake, Japan confirms |publisher=CNN |access-date=2011-06-07 |date=2011-06-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120725071232/http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html| archive-date=25 July 2012| url-status= live}}&lt;/ref&gt;

Po zgodnjih ocenah je zavarovana škoda potresa znašala 14,5 do 34,6 milijarde [[ameriški dolar|USD]].&lt;ref&gt;{{cite news |first=Molly |last=Hennessy-Fiske |work=Los Angeles Times |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |title=Japan earthquake: Insurance cost for quake alone pegged at $35&amp;nbsp;billion, AIR says |url=https://latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://www.latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Banka Japonske]] je ponudila 15 bilijonov [[japonski jen|jenov]] (183 milijard USD) injekcije v bančni sistem, da bi stabilizirala trg.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake |title=New explosion shakes stricken Japanese nuclear plant |last=Uranaka |first=Taiga |last2=Kwon |first2=Ki Joon |date=2011-03-14 |agency=Reuters |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002638/http://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake/print |archive-date=2011-03-17 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Gospodarska škoda je po kasnejši oceni [[Svetovna banka|Svetovne banke]] znašala 235 milijard USD, s čemer je bil potres s cunamijem v Tohokuju najdražja [[naravna katastrofa]] v zgodovini.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Zhang |first=Bo |title=Top 5 Most Expensive Natural Disasters in History |url=http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |website=AccuWeather.com |publisher=News &amp; Video |access-date=2011-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005015/http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |archive-date=2011-03-31 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Victoria |last=Kim |work=Los Angeles Times |date=2011-03-21 |access-date=2011-03-21 |title=Japan damage could reach $235&amp;nbsp;billion, World Bank estimates |url=https://latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005023/http://www.latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-date=2011-03-31 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po eni od študij naj bi posledice potresa povzročile 0,47 odstotne točke nižji prirast [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] Japonske v letu po katastrofi.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Carvalho|first1=Vasco M. |last2=Nirei |first2=Makoto |last3=Saito |first3=Yukiko U. |last4=Tahbaz-Salehi |first4=Alireza |date=2020|title=Supply Chain Disruptions: Evidence from the Great East Japan Earthquake* |journal=The Quarterly Journal of Economics |volume=136 |issue=2 |pages=1255–1321|doi=10.1093/qje/qjaa044 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Osnovne značilnosti potresa ==
[[File:A seismogram of 2011 Tōhoku earthquake and tsunami.jpg|thumb|left|[[Seizmogram]], zabeležen v [[Massachusetts]]u na vzhodni obali Združenih držav Amerike]]

Podmorski [[tektonski potres]] z magnitudo 9,1 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] se je zgodil 11. marca 2011 ob 14.46 po lokalnem času ([[japonski standardni čas|JST]]) v severozahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] na razmeroma majhni globini 32 km&lt;ref name=USGS9.0 /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |title=Japan earthquake and tsunami: what happened and why |work=[[The Guardian]] |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110314184000/http://www.guardian.co.uk/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |archivedate=2011-03-14}}&lt;/ref&gt; z [[epicenter|epicentrom]] približno 72 km vzhodno od polotoka Ošika v japonski regiji Tohoku; trajal je približno šest minut.&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Asahi-ERI-Takashi&quot;/&gt; Najbližje velemesto, Sendai, stoji približno 130 km zahodno od epicentra, glavno mesto [[Tokio]] pa nekoliko južneje, 373 km jugozahodno od epicentra.&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot; /&gt;

Glavni sunek je napovedovalo več močnejših [[predpotresni sunek|predpotresnih sunkov]], sledilo pa mu je na stotine [[popotresni sunek|popotresnih]]. Med prvimi je bil sunek 9. marca stopnje 7,2 {{M|w}} približno 40 km od epicentra glavnega sunka, še isti dan so mu sledili trije z magnitudo nad 6,0 {{M|w}}.&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |title=Japan Earthquake Not the 'Big One'? |last=Lovett |first=Richard A. |date=2011-03-14 |work=[[National Geographic News]] |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |archive-date=2011-03-16 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; Glavnemu sunku 11. marca je sledil popotresni sunek z magnitudo 7,4 {{M|w}} ob 15.08 JST, nato popotresni sunek z magnitudo 7,9 {{M|w}} ob 15.15 JST in še en z magnitudo 7,7 {{M|w}} ob 15.26 JST.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |title=地震情報 – 2011年3月10日 15時6分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=2011-04-18 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3616.html |title=地震情報 – 2011年3月11日 15時15分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=18 April 2011 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}&lt;/ref&gt; Skupno je glavnemu sunku sledilo še več kot 800 popotresnih sunkov z magnitudo vsaj 4,5 {{M|w}},&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |title=Earthquake Information |access-date=2011-03-11 |publisher=Japan Meteorological Agency |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324003148/http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |archive-date=2011-03-24 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; vključno z enim 7,1 {{M|w}} 26. oktobra 2013.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |title=Earthquake strikes near Japan's Fukushima nuclear plant; no reports of damage |agency=Associated Press |date=2013-10-25 |access-date=2013-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131025232609/http://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |archive-date=2013-10-25 |quote=A 7.3-magnitude earthquake struck early Saturday morning off Japan's east coast [...] Japan's meteorological agency said the quake was an aftershock of the magnitude-9.0 earthquake and tsunami that struck the same area in 2011. |location=Toronto |work=The Star}}&lt;/ref&gt; Vzorec popotresnih sunkov je bil skladen z Omorijevim zakonom, po katerem povprečna pogostost in jakost upadata s časom po potresu.&lt;ref name=CBSMcNutt&gt;{{Cite video|people=Marcia McNutt |title=Energy from quake: if harnessed, could power L.A. for a year |url=https://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |date=2011-03-12 |publisher=CBS News |via=YouTube |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005304/http://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |archive-date=2011-04-07 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt;

Potres je prestavil del otoka Honšu 2,4 m proti vzhodu, premaknil Zemljino vrtilno os za 10 do 25 cm,&lt;ref name=&quot;DW&quot;&gt;{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2011-03-14 |access-date=2011-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=2011-03-15 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes-Chang2011-03-13&quot;&gt;{{Cite news |first=Kenneth|last=Chang|title=Quake Moves Japan Closer to U.S. and Alters Earth's Spin |url=https://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html |work=The New York Times |date=2011-03-13 |access-date=2011-03-14 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110316002603/http://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html| archive-date= 2011-03-16 | url-status= live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chai&quot;&gt;{{Cite news |url=https://montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |title=Japan's quake shifts earth's axis by 25 centimetres |last=Chai |first=Carmen |date=2011-03-11 |work=Montreal Gazette |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314015814/http://www.montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |archive-date=2011-03-14 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; pospešil [[Gibanje Zemlje|vrtenje Zemlje]] za 1,8 [[Mikrosekunda|µs]] na dan,&lt;ref&gt;{{navedi revijo |language = ja|url = http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&amp;expand&amp;source=gnews|title = 大地震で一日が短縮、軸の振動も変化|magazine = [[National Geographic]]|date = 2011-03-17 |access-date = 2011-03-19 |url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20130513233043/http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&amp;expand&amp;source=gnews|archive-date = 2013-05-13}}&lt;/ref&gt; in vzbudil [[Infrazvok|infrazvočno valovanje]], ki ga je zaznal tudi satelit [[Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer]] (GOCE) v nizki orbiti.&lt;ref name=&quot;esa.int&quot;&gt;{{cite web |url= http://www.esa.int/Our_Activities/Observing_the_Earth/GOCE/GOCE_the_first_seismometer_in_orbit | date=2013-03-08 |title=GOCE: The First Seismometer in Orbit |access-date= 21 August 2016 |publisher=[[Evropska vesoljska agencija]]}}&lt;/ref&gt; Sprva se je pacifiška obala Honšuja zaradi potresa znižala za en meter, po približno treh letih pa se je pričela dvigovati in presegla prvotno višino.&lt;ref&gt;[http://imakawa.net/wp/wp-content/uploads/9f13afd3f43e4db8a55e43ae8294c9fe.pdf 未来を考える力を 気仙沼復興レポート㉘ 地盤の沈下と隆起] 11 June 2016 今川 悟&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci |title= 震災で沈下の地盤が隆起、高すぎる岸壁に漁師困惑 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://archive.today/20141011180532/http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci|access-date=2017-11-02 |date=2014-10-11 |publisher=TBS Newsi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nikkei.com/article/DGKKASDG20HAE_Y5A300C1CR8000/ 地盤が隆起 漁業者困惑 最大40センチ、積み荷に影響 三陸沿岸で地殻変動か] Nikkei 9. marec 2015&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nikkei.com/article/DGXLZO13400150W7A220C1TJM000/ 東北沿岸、地震で沈んだ地盤が謎の隆起 マントル影響か] Nikkei 2017-02-27&lt;/ref&gt;

== Cunami ==
Navpičen sunek 180 km širokega pasu morskega dna v višini 6 do 8 m je povzročil močan cunami, ki je povzročil razdejanje na pacifiških obalah severnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]], saj je val tako blizu epicentra presegel višino 40 m.&lt;ref name=&quot;yomiuri&quot;/&gt; Nato se je širil čez ves Tihi ocean do vzhodnih obal od [[Aljaska|Aljaske]] na severu [[Severna Amerika|Severne Amerike]] do [[Čile|Čila]] na jugu [[Južne Amerike]]. Do tam je val močno upadel, a je vseeno imel posledice.&lt;ref name=&quot;a2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |title=Tsunami bulletin number 3 |publisher=Pacific Tsunami Warning Center/NOAA/NWS |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314183704/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |archive-date=2011-03-14 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;a3&quot;&gt;{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |title=Tsunami warnings issued for at least 20 countries after quake |publisher=CNN |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312101731/http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;a4&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |title=PTWC warnings complete list |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://archive.today/20120530060546/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |archive-date=30 May 2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Čilu, najdlje od Japonske (17.000 km stran), so valovi dosegli 2 m.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Attwood |first=James |url=https://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |title=Chile Lifts Tsunami Alerts After Japan Quake Spawns Waves |publisher=Bloomberg |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312162618/http://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live |date=2011-03-12 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |title=Chilean site: (Tsunami) waves penetrated 70–100&amp;nbsp;m in different parts of the country |work=Publimetro.cl |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002503/http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |archive-date=2011-03-17 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Japonska ===
[[Japonska meteorološka agencija]] je takoj po zaznanem potresu izdala opozorilo pred cunamijem najvišje stopnje, kar je pomenilo val, višji od 3 m.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |title=Tsunami Warning / Advisory and Tsunami Information |access-date=2011-04-18 |archive-date=2011-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Konkretne napovedi so se razlikovale, najvišja za prefekturo [[Mijagi]] je znašala 6 m.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |title=Tsunami Information (Estimated Tsunami arrival time and Height) |date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110414005043/http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |archive-date=2011-04-14 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; Dejanski val je bil mnogo višji in je poplavil približno 561 km² veliko območje Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf | script-title=ja:津波による浸水範囲の面積（概略値）について（第5報）|publisher=Geospatial Information Authority in Japan(国土地理院) |language=ja|date=2011-04-18 |access-date=2011-06-20 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110623011856/http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf| archive-date=2011-06-23 | url-status= live}}&lt;/ref&gt;

Potres se je zgodil ob 14.46 po lokalnem času in ob 15.55 so nadzorne kamere pokazale poplavljanje letališča v Sendaiju, ki leži blizu obale prefekture Mijagi najbližje epicentru.&lt;ref name=&quot;AVH1&quot;&gt;{{cite web|url=http://avherald.com/h?article=43928907&amp;opt=0 |title=News: Tsunami rolls through Pacific, Sendai Airport under water, Tokyo Narita closed, Pacific region airports endangered |publisher=Avherald.com |date=6 July 2001 |access-date=2011-03-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;10m&quot;&gt;{{Cite news|agency=Kyodo News |url=http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20111026194858/http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-date=26 October 2011|title=10-meter tsunami observed in area near Sendai in Miyagi Pref.|date=2011-03-11 |work=The Japan Times |access-date=2012-03-12}}&lt;/ref&gt; Naraščajoča voda je na poti proti notranjosti odnašala avtomobile in letala ter poplavljala okoliške zgradbe.&lt;ref name=&quot;nhk-english-stream&quot;&gt;{{cite web|url=http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |title=World English |access-date=2011-03-12 |date=2011-03-12 |publisher=NHK |archive-url=https://web.archive.org/web/20110330155724/http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |archive-date=2011-03-30 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;heraldsun1&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.heraldsun.com.au/news/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-e6frf7jo-1226019884379 |title=Japan 8.9-magnitude earthquake sparks massive tsunami |work=Herald Sun |location=Australia |agency=Associated Press |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20110316002517/http://www.heraldsun.com.au/news/special-reports/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-fn7zkbgs-1226019884379 |archive-date=2011-03-16 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; Helikopter japonske javne televizije, ki je bil ravno takrat v zraku, je snemal voznike na lokalnih cestah, ki so poskušali ubežati, a jih je voda ujela in odplavila.&lt;ref&gt;NHK News, ~16:00 JST.&lt;/ref&gt;

Podobno kot v primeru [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potresa v Indijskem oceanu leta 2004]] je bil cunami mnogo bolj uničujoč in smrtonosen kot sam potres, čeprav občutno bolj lokaliziran. V najbolj prizadetih območjih vzhodnih obal Japonske so bila uničena celotna naselja, v kraju [[Minamisanriku, Mijagi|Minamisanriku]] je tako odplavilo 9500 ljudi,&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |title=9,500 unaccounted for in Miyagi's Minamisanriku: local gov't |agency=Kyodo News |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110313081758/http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |archive-date=2011-03-13 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; od katerih so jih nato približno tisoč našli mrtvih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |title=2,000 more added to death toll in Miyagi |work=The Japan Times 2011-03-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |archivedate=2011-03-16 }}&lt;/ref&gt;

Med razlogi za tako veliko število žrtev je nepričakovano visok val. [[Morski zid]]ovi so bili zgrajeni proti mnogo manjšim cunamijem, mnogi, ki jih je ujela naraščajoča voda, pa so mislili, da so dovolj visoko.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Watts |first=Jonathan |title=Quake survivors search for hope and shelter |work=The Japan Times |date=2011-03-26 |pages=13}}&lt;/ref&gt; Samo v Tohokuju je voda dosegla in poplavila več kot 100 zatočišč, kamor so bili ljudje napoteni za evakuacijo pred cunamijem.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |title=Tsunami hit more than 100 designated evacuation sites |work=The Japan Times |date=2011-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110415044929/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |archivedate=2011-04-15 |accessdate=2022-08-09}}&lt;/ref&gt; Komite japonske vlade za preprečevanje katastrof je v svojem poročilu izpostavil, da so bile takratne smernice namenjene varstvu pred takimi cunamiji, ki jih je možo realno pričakovati na krajši rok. Priporočil je preoblikovanje smernic za predvidevanje najvišjih možnih cunamijev; to bi vključevalo gradnjo višjih morskih zidov in navodila prebivalcem za evakuacijo v primeru zelo velikih valov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm|title = 津波、最大想定に対処…防災会議・中間報告骨子 |work = Jomiuri Šimbun |date = 2011-06-20 |access-date = 2011-08-11 |archive-url=https://archive.today/20130501062216/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm |archive-date=2013-05-01 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chousakai/tohokukyokun/pdf/tyuukan.pdf|title = 東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会中間とりまとめ|publisher = 中央防災会議 「東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会」|date = 2011-06-26 |access-date = 2011-08-11}}&lt;/ref&gt;

=== Drugi deli Pacifika ===
Pacifiški center za opozarjanje pred cunamiji (PTWC) na [[Havaji]]h je ob 7.30 UTC izdal splošno opozorilo za ves Pacifik&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117783848.html |title=Evacuate all coastal areas immediately, Hawaii Civil Defense says |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117783848.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.prh.noaa.gov/hnl/tsunami_msgs/HEBTSUPAC.201103110932 |title=Text of PTWC Pacific-wide tsunami warning |access-date=2011-03-13 |date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002511/http://www.prh.noaa.gov/hnl/tsunami_msgs/HEBTSUPAC.201103110932 |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Rusija]] je odredila evakuacijo 11.000 prebivalcev obalnih predelov [[Kurilsko otočje|Kurilskega otočja]],&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Tsunami from Japanese quake prompts evacuation of 11,000 residents on Russia's Pacific islands |url=http://www.1310news.com/news/world/article/195950--tsunami-from-japanese-quake-prompts-evacuation-of-11-000-residents-on-russia-s-pacific-islands |access-date=2012-03-13 |agency=Associated Press |publisher=1310News.com |date=2011-03-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314063455/http://www.1310news.com/news/world/article/195950--tsunami-from-japanese-quake-prompts-evacuation-of-11-000-residents-on-russia-s-pacific-islands |archive-date=2012-03-14 }}&lt;/ref&gt; ameriški Nacionalni center za opozorila pred cunamiji pa je izdal opozorilo za obalne predele večine [[Kalifornija|Kalifornije]], celotnega [[Oregon]]a in zahoda [[Aljaska|Aljaske]] ter nasvet za preostale obale.&lt;ref name=&quot;noaa6&quot;&gt;{{cite web |title=Tsunami Warning and Advisory No.&amp;nbsp;7 issued 03/11/2011 at 3:39&amp;nbsp;am PST |url=http://ntwc.arh.noaa.gov/2011/03/11/lhvpd9/07/messagelhvpd9-07.htm |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://wcatwc.arh.noaa.gov/2011/03/11/lhvpd9/07/messagelhvpd9-07.htm |archive-date=2011-03-16 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bctsunami&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2011/03/11/tsunami-warnings-bc.html?ref=rss |title=B.C. tsunami threat passes |publisher=Canadian Broadcasting Corporation |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2011/03/11/tsunami-warnings-bc.html?ref=rss |archive-date=2011-04-07 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; V Kaliforniji in Oregonu so nekatere predele obale dosegli 2,4 m visoki valovi in poškodovali doke ter pristanišča, skupno je bilo 10 milijonov USD škode.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Helen |last1=Jung |first2=Jeff |last2=Manning |title=Waves bring destruction to Oregon's south coast |work=The Oregonian |date=2011-03-12 |pages=1+}}&lt;/ref&gt; V okolici [[Vancouvrov otok|Vancouvrovega otoka]] je morje naraslo do 1 m, zaradi česar so se nekateri evakuirali, lokalne oblasti pa so prepovedale tudi vodni promet v vodah okrog otoka za 12 ur po tem, zaradi česar mnogi niso mogli na delo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.couriermail.com.au/ipad/twilight-tsunami-evacuattion/story-fn6cc53j-1226021294350 |title=Twilight tsunami evacuation |work=Courier Mail |date=2011-03-14 |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005104/http://www.couriermail.com.au/ipad/twilight-tsunami-evacuattion/story-fn6cc53j-1226021294350 |archivedate=2011-04-07}}&lt;/ref&gt;
[[File:Boats left nearby the 'costanera' for safety in Pichilemu, March 11, 2011.jpg|thumb|left|Ribiške barke, ki so jih ljudje umaknilli na suho v pričakovanju cunamija, v Čilu]]
Na Havajih je bila škoda na javni infrastrukturi ocenjena na 3 milijone USD, zasebniki in podjetja, vključno z velikimi letovišči, pa so utrpeli na desetine milijonov USD škode.&lt;ref name=&quot;Hawaii Star 1&quot;&gt;{{navedi novice |last=Nakaso |first=Dan |date=2011-03-14 |url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117965429.html |title=Tsunami damage estimate for Hawaii now tens of millions |work=Star Advertiser |accessdate=2011-03-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110315014511/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117965429.html |archivedate=2011-03-15}}&lt;/ref&gt; Do 1,5 m visoki valovi so preplavili dele obale in otoček Spit v [[Midwayski atol|Midwayskem atolu]] in pomoril več kot 110.000 mladičev gnezdečih morskih ptic v zavarovanem območju.&lt;ref name=cnnmarch19&gt;{{navedi novice |title=Tsunami washes away feathered victims west of Hawaii |url=http://www.cnn.com/2011/US/03/18/tsunami.birds.deaths/?hpt=C2 |publisher=CNN |date=2011-03-19 |access-date=2022-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120725071238/http://www.cnn.com/2011/US/03/18/tsunami.birds.deaths/?hpt=C2 |archive-date=2012-07-25 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Z nekaterih drugih ozemelj južnega Tihega oceana, kot so [[Tonga]], [[Nova Zelandija]], [[Ameriška Samoa]] in [[Gvam]], so poročali o valovih, višjih od običajnega, vendar večje škode tam ni bilo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117828543.html# |title=South Pacific islands hit by tsunami swells |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005108/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117828543.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Gvamu so kljub temu zaprli nekatere ceste in evakuirali prebivalce nižje ležečih predelov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.pacificnewscenter.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=12303:tsunami-warning-for-guam-pushed-back-to-11-pm&amp;catid=45:guam-news&amp;Itemid=156 |title=Tsunami Warning For Guam Extended Until 11 p.m |work=Pacificnewscenter.com |date=2011-03-11 |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.pacificnewscenter.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=12303:tsunami-warning-for-guam-pushed-back-to-11-pm&amp;catid=45:guam-news&amp;Itemid=156 |archivedate=2011-04-07}}&lt;/ref&gt; Do pol metra visoki valovi so dosegli vzhodne obale [[Filipini|Filipinov]] in uničili nekaj priobalnih hiš na območju [[Jayapura|Jayapure]] ob severni obali [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]],&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.thejakartapost.com/news/2011/03/12/tsunami-destroys-houses-jayapura.html |title=Tsunami destroys houses in Jayapura |website=The Jakarta Post |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315013946/http://www.thejakartapost.com/news/2011/03/12/tsunami-destroys-houses-jayapura.html |archive-date=2011-03-15 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v [[Wewak]]u nekoliko bolj vzhodno pa je narasla voda poškodovala lokalno bolnišnico.&lt;ref name=&quot;abcaus&quot;&gt;{{navedi novice |title=PNG's Wewak hospital damaged by tsunami waves |url=http://www.radioaustralianews.net.au/story.htm?id=38078 |publisher=Australian Broadcasting Corporation |date=2011-03-16 |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005103/http://www.radioaustralianews.net.au/story.htm?id=38078 |archive-date=2011-04-07 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na [[Galapaški otoki|Galapaških otokih]] je več sto družin zaprosilo za pomoč zaradi 3 m visokega vala, ki je dosegel otočje 20 ur po potresu, ko je bilo opozorilo že preklicano.&lt;ref name=&quot;NBR_88155&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nbr.co.nz/article/gareth-morgans-galapagos-hotel-destroyed-tsunami-ck-88155 |title=Gareth Morgan's Galapagos hotel destroyed by tsunami |last=Keall |first=Chris |date=2011-03-13 |website=National Business Review |access-date=2011-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314173029/http://www.nbr.co.nz/article/gareth-morgans-galapagos-hotel-destroyed-tsunami-ck-88155 |archive-date=2011-03-14 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ecuador Sends Aid To Galapagos After Islands Hit By Tsunami From Japan |url=http://latindispatch.com/2011/03/15/ecuador-sends-aid-to-galapagos-after-islands-hit-by-tsunami-from-japan/ |access-date=2011-03-17 |newspaper=Latin American News Dispatch |date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://latindispatch.com/2011/03/15/ecuador-sends-aid-to-galapagos-after-islands-hit-by-tsunami-from-japan/ |archive-date=2011-04-07 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Povzročil je precej škode in poškodoval enega človeka, smrtnih žrtev pa ni bilo.&lt;ref name=&quot;NBR_88155&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.galapagos.org/2008/index.php?id=287 |title=Tsunami Aftermath in Galapagos: Update from CDRS' Director Dr. J. Gabriel Lopez |publisher=Galapagos Conservancy |accessdate=2022-08-10 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110331005038/http://www.galapagos.org/2008/index.php?id=287 |archivedate=2011-03-31 |date=2011-03-14}}&lt;/ref&gt;

Naraščanje vode so opazili na pacifiških obalah [[Mehika|Mehike]] in Južne Amerike, kjer v večinoma ni bilo omembe vredne škode.&lt;ref name=&quot;channelnewsasia1&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.channelnewsasia.com/stories/afp_asiapacific/view/1116127/1/.html |title=Minor damage in Latin America by Japan's tsunami |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316002508/http://www.channelnewsasia.com/stories/afp_asiapacific/view/1116127/1/.html |archivedate=2011-03-16 |publisher=Channel NewsAsia |date=2011-03-13}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so denimo v [[Peru]]ju zabeležili 1,5 m visoke valove in poškodbe na več kot 300 hišah.&lt;ref name=&quot;channelnewsasia1&quot; /&gt; Tudi v Čilu so dosegli 3 m&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.biobiochile.cl/2011/03/12/caldera-80-viviendas-resultaron-destruidas-en-puerto-viejo-tras-subida-de-mar.shtml |title=Caldera: 80 viviendas resultaron destruidas en Puerto Viejo por efecto de las olas |publisher=Radio Bio-Bio |date=2011-12-03 |language=es |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.biobiochile.cl/2011/03/12/caldera-80-viviendas-resultaron-destruidas-en-puerto-viejo-tras-subida-de-mar.shtml |archivedate=2011-04-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://diario.latercera.com/2011/03/13/01/contenido/otros/12-62305-9-mas-de-200-casas-danadas-dejo-seguidilla-de-olas-que-azotaron-las-costas.shtml |title=Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas que azotaron las costas chilenas |work=La Tercera |date=2011-12-03 |language=es |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110317002508/http://diario.latercera.com/2011/03/13/01/contenido/otros/12-62305-9-mas-de-200-casas-danadas-dejo-seguidilla-de-olas-que-azotaron-las-costas.shtml |archivedate=2011-03-17}}&lt;/ref&gt; in poškodoval več kot 200 hiš.&lt;ref&gt;(Spanish) [https://web.archive.org/web/20110317002502/http://www.ansa.it/ansalatina/notizie/notiziari/chile/20110313183235232122.html Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas]. ANSA Latina. 13 March 2011.&lt;/ref&gt; Na Japonskem je 47 do 48 ur po potresu več merilnikov višine vode zaznalo 30–60 m visok val, ki se je odbil od obale Čila in še enkrat prepotoval Tihi ocean.&lt;ref&gt;「津波 太平洋を往復」Nikkei 2 May 2014 Morning News&lt;/ref&gt;

Na [[Antarktika|Antarktiki]] je cunami odlomil več [[ledena gora|ledenih gor]] z roba Sulzbergerjeve ledene police 13.000 km stran, največja je merila 9,5 × 6,5 km.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.esa.int/esaCP/SEMV87JTPQG_index_0.html|title=Japan tsunami caused icebergs to break off in Antarctica|publisher=Evropska vesoljska agencija |date=2011-08-09 |accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Brunt|first=Kelly M.|first2=Emile A. |last2=Okal |first3=Douglas R. |last3=MacAyeal |title=Antarctic ice-shelf calving triggered by the Honshu (Japan) earthquake and tsunami, March 2011|journal=Journal of Glaciology |year=2011|volume=57|issue=205|pages=785–788|bibcode = 2011JGlac..57..785B |doi = 10.3189/002214311798043681}}&lt;/ref&gt;

Tekom naslednjega leta je morje naplavilo razbitine po različnih delih sveta, med njimi [[Nogometna žoga|nogometno žogo]], ki so jo našli na [[Middletonov otok|Middletonovem otoku]] pred obalo Aljaske, in japonski motocikel, najden na obali kanadske [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nbcnews.com/news/world/japanese-teen-traced-owner-tsunami-soccer-ball-found-alaska-flna729374 |title=Japanese teen traced as owner of tsunami soccer ball found in Alaska |date=2011-04-23 |work=NBC News |accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2012/05/01/bc-tsunami-motorcycle-owner.html |title=Tsunami motorcycle owner located in Japan |publisher=Canadian Broadcasting Corporation |date=2012-05-01 |access-date=2013-08-22}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;uradne_stevilke&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf |title=平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震（東日本大震災）について（第161報）（令和3年3月9日）|trans-title=Izjava za tisk št. 161 o potresu v Tohokuju 2011 |language=ja |publisher=Agencija za upravljanje s požari in katastrofami |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210309040708/https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf|archivedate=2021-03-09|accessdate=2021-03-10 |pages=31}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot;&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=[[United States Geological Survey]] (USGS) |access-date=2016-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005101/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eqinthenews/2011/usc0001xgp/ |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Asahi-ERI-Takashi&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |title=震災の揺れは６分間 キラーパルス少なく 東大地震研 |website=Asahi Šimbun |date=2011-03-17 |access-date=2011-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005044/http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=15wcee&gt;{{cite conference|title=Source rupture process of the 2011 Tohoku-Oki earthquake derived from strong-motion records|url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_1650.pdf|first1=W.|last1=Suzuki|first2=S.|last2=Aoi|first3=H.|last3=Sekiguchi|first4=T.|last4=Kunugi|conference=Proceedings of the fifteenth world conference on earthquake engineering|year=2012|location=Lizbona|page=1}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;balance&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|title=How the 2011 Earthquake in Japan Affected the Global Economy|first=Kimberly|last=Amadeo|website=The Balance|access-date=2017-10-08 |archive-date=2019-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190513143622/https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Jakarta Globe&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |title=Japan Tsunami Strikes Indonesia, One Confirmed Dead |date=2011-03-12 |work=Jakarta Globe |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315085530/http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |archive-date=2011-03-15 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;AP Oregon&quot;&gt;{{cite news |agency=Associated Press |date=2011-04-12 |title=Body of Calif. man killed by tsunami washes up |url=https://www.cbsnews.com/news/body-of-calif-man-killed-by-tsunami-washes-up/ |publisher=CBS News |access-date=2018-07-03 }}&lt;/ref&gt;

}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|2011 Tōhoku earthquake|potres in cunami v Tohokuju (2011)}}
* [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/web-db-v4?event_id=16461282&amp;out_format=IMS1.0&amp;request=COMPREHENSIVE Izčrpni podatki] in [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/FormatBibprint.pl?evid=16461282 bibliografija] o potresu (Mednarodni seizmološki center)
* [https://www.science.org/action/doSearch?AllField=Tohoku-Oki Special: The Tōhoku-Oki Earthquake, Japan] – zbirka člankov znanstvene revije ''[[Science]]'', povezanih s potresom

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Katastrofe leta 2011]]
[[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tohoku]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]</text>
      <sha1>m05osnf7xbvv29goh9psnw3e6h1m13m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736375</id>
      <parentid>5736374</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:36:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Zgodovina Japonske]]; dodal [[Kategorija:Cunamiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44252" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| title              = {{Unbulleted list|Potres in cunami|v Tohokuju (2011)}}
| image              = SH-60B helicopter flies over Sendai.jpg
| image alt          =
| caption            = Ameriški helikopterji [[Sikorsky SH-60 Seahawk|SH-60F]] s humanitarno pomočjo letijo proti [[Sendai, Mijagi|Sendaiju]]
| map                = 2011 Japan shakemap.jpg
| map alt            =
| map_caption        =
| map2               = {{Location map+|Japan|relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan|lat=38.322|long=142.369|mark=Bullseye1.png|marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=35.7|long=139.715|label=Tokio|position=left|mark=Green pog.svg}}
{{Location map~|Japan|lat=38.26|long=140.87|label=Sendai|position=left|mark=Green pog.svg}}}}
| local-date         = {{Start date|2011|03|11|df=y}}
| local-time         = 14.46 [[japonski standardni čas|JST]]
| timestamp          = 2011-03-11 05:46:24
| anss-url           = official20110311054624120_30
| isc-event          = 16461282
| duration           = 6&amp;nbsp;minut
| magnitude          = 9,0–9,1 {{M|w|link=y}}
| depth              = 29 km
| location           = {{Coord|38.322|N|142.369|E|type:event_scale:50000000|display=inline,title}}
| type               = [[Tektonski potres|tektonski]]
| countries affected = {{ubl|Japonska (tresenje, cunami)|[[Tihooceanski lok]] (cunami)}}
| damage             = 360 milijard [[USD]]
| intensity          = {{ubl|IX ([[Mercallijeva lestvica|rušilen]])|JMA 7&lt;ref name=&quot;JMA_Earthquake_summary&quot;&gt;{{cite web |publisher=Japonska meteorološka agencija |title=Information on the 2011 Great East Japan Earthquake |url=https://www.jma.go.jp/jma/en/2011_Earthquake/Information_on_2011_Earthquake.html |access-date=2021-02-22}}&lt;/ref&gt;}}
| pga                = 2,99 ''g''&lt;ref name=&quot;kyoshin-bosai&quot;&gt;{{cite web | url= https://www.kyoshin.bosai.go.jp/kyoshin/topics/html20110311144626/main_20110311144626.html | title=平成23年(2011年)東北地方太平洋沖地震による強震動| trans-title=O močnem premikanju tal pred pacifiško obalo, ki ga je povzročil potres v Tohokuju leta 2011 |language=ja |publisher=Kjošin Bosaj | access-date=2021-11-03}}&lt;/ref&gt;
| pgv                = 117,41&amp;nbsp;cm/s
| tsunami            = do 40,5 m v kraju [[Mijako, Ivate|Mijako]], [[Ivate (prefektura)|Ivate]], [[Tohoku]]
| landslide          = da
| foreshocks         =
| aftershocks        = 13.386 ({{as of|2018|3|6|lc=y}})&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/jma/press/1803/08d/1802offtohokueq.pdf |title=「平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震」について～７年間の地震活動～ |publisher=Japonska meteorološka agencija |trans-title=O potresu v Tohokuju leta 2011 – sedemletna seizmična aktivnost |access-date=2018-06-18}} na dan 6. marca 2018.&lt;/ref&gt;&lt;!-- Navedeno skupno število (計) na koncu 5. strani vključuje glavni sunek. --&gt;
| casualties         = {{ubl|19.747 mrtvih|6242 ranjenih|2556 pogrešanih}}&lt;ref name=&quot;uradne_stevilke&quot;/&gt;
| citations          = &lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Asahi-ERI-Takashi&quot;/&gt;&lt;ref name=15wcee/&gt;&lt;ref name=&quot;balance&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Jakarta Globe&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;AP Oregon&quot;/&gt;
| native_name        = 東北地方太平洋沖地震&lt;br/&gt;東日本大震災
| native_name_lang   = ja
}}


'''Potres in cunami v Tohokuju''' ({{jezik-ja|東北地方太平洋沖地震}}) sta se zgodila 11. marca 2011, ko je [[potres]]ni sunek z magnitudo 9,0–9,1 {{M|w|link=y}} ob 14.46 po lokalnem času (05.46 [[UTC]]) stresel oceansko dno 72 km vzhodno od polotoka [[Ošika]] v [[japonska|japonski]] regiji [[Tohoku]] na severu otoka [[Honšu]]. Trajal je šest minut in sprožil močan [[cunami]], ki je prizadel zlasti vzhodno obalo Japonske, nekaj škode pa je povzročil tudi na drugi strani [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Na Japonskem dogodek imenujejo tudi '''veliki vzhodnojaponski potres''' (東日本大震災, Higaši nihon dajšinsaj) ali še preprosteje '''3.11'''.

Šlo je za za najmočnejši potres, kdajkoli zabeležen na Japonskem in četrti najmočnejši potres na svetu od začetka meritev leta 1900. Močan val cunamija je v prefekturi [[Ivate (prefektura)|Ivate]] dosegel višino preko 40 m,&lt;ref name=&quot;yomiuri&quot;&gt;[http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm 大震災の津波、宮古で38.9 m…明治三陸上回る] by okayasu Akio (岡安 章夫) {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110418144715/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm |date=2011-04-18}}&lt;/ref&gt; na območju mesta [[Sendai, Mijagi|Sendai]] pa so izmerili, da je potoval s hitrostjo 700 km/h,&lt;ref name=w&gt;{{cite book |page=77 | title=Warnings: Finding Cassandras to stop catastrophe |first1=Richard A. |last1=Clarke |author2=Eddy, R.P. |publisher=Harper Collins |year=2017}}&lt;/ref&gt; pri čemer je voda prodrla do 10 km v notranjost celine.&lt;ref name=&quot;roland buerk&quot;&gt;{{cite news|author=Roland Buerk |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |title=Japan earthquake: Tsunami hits north-east |publisher=BBC |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312003317/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Prebivalci so bili opozorjeni samo osem do deset minut vnaprej in smernice za primer cunamija niso predvidevale tako velikega vala.&lt;ref name=w /&gt; Stanje so poslabšale nizke temperature s sneženjem, ki so močno ovirale reševanje;&lt;ref name=&quot;GQ Okawa school&quot;&gt;{{cite news|title=Graduation Day|newspaper=[[GQ (revija)|GQ]]|date=2012-03-12 |last=Heath|first=Chris|url=https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310125134/https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster |archive-date=2021-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;asahi 20110316&quot;&gt;{{navedi novice |title=無情の雪 増す疲労 沿岸真冬並み寒さ 「とにかく燃料必要」 |trans-title=Neusmiljen sneg, vedno večja utrujenost, obalni kraji zmrzujejo kot pozimi |language=ja |newspaper=Ivate Nippo |date=2011-03-17 |url=http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011年 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170912091457/http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011%E5%B9%B4 |archive-date=2017-09-12 |access-date=2021-08-08 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po uradnih podatkih je zaradi posledic potresa umrlo 19.747 ljudi, 6242 je bilo ranjenih, 2556 pa je bilo leta 2021 še vedno pogrešanih.&lt;ref name=&quot;uradne_stevilke&quot;/&gt; Ob četrti obletnici, spomladi 2015, je bilo preseljenih še skoraj četrt milijona ljudi, bodisi stalno, bodisi so še vedno živeli v začasnih namestitvah.&lt;ref&gt;{{cite news|title=4th Anniversary today|publisher=Kobe Shinbun|date=2015-03-11 |page=1}}&lt;/ref&gt; Cunami je povzročil tudi [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|katastrofo v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči]], kjer je zaradi izpada elektrike za hladilni sistem prišlo do taljenja sredice treh [[jedrski reaktor|reaktorjev]]; zaradi evakuacije in izpusta radioaktivno kontaminirane vode je bilo prizadetih več sto tisoč prebivalcev okoliškega območja.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html |title=3 nuclear reactors melted down after quake, Japan confirms |publisher=CNN |access-date=2011-06-07 |date=2011-06-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120725071232/http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html| archive-date=25 July 2012| url-status= live}}&lt;/ref&gt;

Po zgodnjih ocenah je zavarovana škoda potresa znašala 14,5 do 34,6 milijarde [[ameriški dolar|USD]].&lt;ref&gt;{{cite news |first=Molly |last=Hennessy-Fiske |work=Los Angeles Times |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |title=Japan earthquake: Insurance cost for quake alone pegged at $35&amp;nbsp;billion, AIR says |url=https://latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://www.latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Banka Japonske]] je ponudila 15 bilijonov [[japonski jen|jenov]] (183 milijard USD) injekcije v bančni sistem, da bi stabilizirala trg.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake |title=New explosion shakes stricken Japanese nuclear plant |last=Uranaka |first=Taiga |last2=Kwon |first2=Ki Joon |date=2011-03-14 |agency=Reuters |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002638/http://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake/print |archive-date=2011-03-17 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Gospodarska škoda je po kasnejši oceni [[Svetovna banka|Svetovne banke]] znašala 235 milijard USD, s čemer je bil potres s cunamijem v Tohokuju najdražja [[naravna katastrofa]] v zgodovini.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Zhang |first=Bo |title=Top 5 Most Expensive Natural Disasters in History |url=http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |website=AccuWeather.com |publisher=News &amp; Video |access-date=2011-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005015/http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |archive-date=2011-03-31 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Victoria |last=Kim |work=Los Angeles Times |date=2011-03-21 |access-date=2011-03-21 |title=Japan damage could reach $235&amp;nbsp;billion, World Bank estimates |url=https://latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005023/http://www.latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-date=2011-03-31 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po eni od študij naj bi posledice potresa povzročile 0,47 odstotne točke nižji prirast [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] Japonske v letu po katastrofi.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Carvalho|first1=Vasco M. |last2=Nirei |first2=Makoto |last3=Saito |first3=Yukiko U. |last4=Tahbaz-Salehi |first4=Alireza |date=2020|title=Supply Chain Disruptions: Evidence from the Great East Japan Earthquake* |journal=The Quarterly Journal of Economics |volume=136 |issue=2 |pages=1255–1321|doi=10.1093/qje/qjaa044 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Osnovne značilnosti potresa ==
[[File:A seismogram of 2011 Tōhoku earthquake and tsunami.jpg|thumb|left|[[Seizmogram]], zabeležen v [[Massachusetts]]u na vzhodni obali Združenih držav Amerike]]

Podmorski [[tektonski potres]] z magnitudo 9,1 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] se je zgodil 11. marca 2011 ob 14.46 po lokalnem času ([[japonski standardni čas|JST]]) v severozahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] na razmeroma majhni globini 32 km&lt;ref name=USGS9.0 /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |title=Japan earthquake and tsunami: what happened and why |work=[[The Guardian]] |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110314184000/http://www.guardian.co.uk/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |archivedate=2011-03-14}}&lt;/ref&gt; z [[epicenter|epicentrom]] približno 72 km vzhodno od polotoka Ošika v japonski regiji Tohoku; trajal je približno šest minut.&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Asahi-ERI-Takashi&quot;/&gt; Najbližje velemesto, Sendai, stoji približno 130 km zahodno od epicentra, glavno mesto [[Tokio]] pa nekoliko južneje, 373 km jugozahodno od epicentra.&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot; /&gt;

Glavni sunek je napovedovalo več močnejših [[predpotresni sunek|predpotresnih sunkov]], sledilo pa mu je na stotine [[popotresni sunek|popotresnih]]. Med prvimi je bil sunek 9. marca stopnje 7,2 {{M|w}} približno 40 km od epicentra glavnega sunka, še isti dan so mu sledili trije z magnitudo nad 6,0 {{M|w}}.&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |title=Japan Earthquake Not the 'Big One'? |last=Lovett |first=Richard A. |date=2011-03-14 |work=[[National Geographic News]] |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |archive-date=2011-03-16 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; Glavnemu sunku 11. marca je sledil popotresni sunek z magnitudo 7,4 {{M|w}} ob 15.08 JST, nato popotresni sunek z magnitudo 7,9 {{M|w}} ob 15.15 JST in še en z magnitudo 7,7 {{M|w}} ob 15.26 JST.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |title=地震情報 – 2011年3月10日 15時6分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=2011-04-18 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3616.html |title=地震情報 – 2011年3月11日 15時15分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=18 April 2011 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}&lt;/ref&gt; Skupno je glavnemu sunku sledilo še več kot 800 popotresnih sunkov z magnitudo vsaj 4,5 {{M|w}},&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |title=Earthquake Information |access-date=2011-03-11 |publisher=Japan Meteorological Agency |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324003148/http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |archive-date=2011-03-24 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; vključno z enim 7,1 {{M|w}} 26. oktobra 2013.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |title=Earthquake strikes near Japan's Fukushima nuclear plant; no reports of damage |agency=Associated Press |date=2013-10-25 |access-date=2013-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131025232609/http://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |archive-date=2013-10-25 |quote=A 7.3-magnitude earthquake struck early Saturday morning off Japan's east coast [...] Japan's meteorological agency said the quake was an aftershock of the magnitude-9.0 earthquake and tsunami that struck the same area in 2011. |location=Toronto |work=The Star}}&lt;/ref&gt; Vzorec popotresnih sunkov je bil skladen z Omorijevim zakonom, po katerem povprečna pogostost in jakost upadata s časom po potresu.&lt;ref name=CBSMcNutt&gt;{{Cite video|people=Marcia McNutt |title=Energy from quake: if harnessed, could power L.A. for a year |url=https://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |date=2011-03-12 |publisher=CBS News |via=YouTube |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005304/http://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |archive-date=2011-04-07 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt;

Potres je prestavil del otoka Honšu 2,4 m proti vzhodu, premaknil Zemljino vrtilno os za 10 do 25 cm,&lt;ref name=&quot;DW&quot;&gt;{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2011-03-14 |access-date=2011-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=2011-03-15 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes-Chang2011-03-13&quot;&gt;{{Cite news |first=Kenneth|last=Chang|title=Quake Moves Japan Closer to U.S. and Alters Earth's Spin |url=https://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html |work=The New York Times |date=2011-03-13 |access-date=2011-03-14 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110316002603/http://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html| archive-date= 2011-03-16 | url-status= live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chai&quot;&gt;{{Cite news |url=https://montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |title=Japan's quake shifts earth's axis by 25 centimetres |last=Chai |first=Carmen |date=2011-03-11 |work=Montreal Gazette |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314015814/http://www.montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |archive-date=2011-03-14 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; pospešil [[Gibanje Zemlje|vrtenje Zemlje]] za 1,8 [[Mikrosekunda|µs]] na dan,&lt;ref&gt;{{navedi revijo |language = ja|url = http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&amp;expand&amp;source=gnews|title = 大地震で一日が短縮、軸の振動も変化|magazine = [[National Geographic]]|date = 2011-03-17 |access-date = 2011-03-19 |url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20130513233043/http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&amp;expand&amp;source=gnews|archive-date = 2013-05-13}}&lt;/ref&gt; in vzbudil [[Infrazvok|infrazvočno valovanje]], ki ga je zaznal tudi satelit [[Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer]] (GOCE) v nizki orbiti.&lt;ref name=&quot;esa.int&quot;&gt;{{cite web |url= http://www.esa.int/Our_Activities/Observing_the_Earth/GOCE/GOCE_the_first_seismometer_in_orbit | date=2013-03-08 |title=GOCE: The First Seismometer in Orbit |access-date= 21 August 2016 |publisher=[[Evropska vesoljska agencija]]}}&lt;/ref&gt; Sprva se je pacifiška obala Honšuja zaradi potresa znižala za en meter, po približno treh letih pa se je pričela dvigovati in presegla prvotno višino.&lt;ref&gt;[http://imakawa.net/wp/wp-content/uploads/9f13afd3f43e4db8a55e43ae8294c9fe.pdf 未来を考える力を 気仙沼復興レポート㉘ 地盤の沈下と隆起] 11 June 2016 今川 悟&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci |title= 震災で沈下の地盤が隆起、高すぎる岸壁に漁師困惑 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://archive.today/20141011180532/http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci|access-date=2017-11-02 |date=2014-10-11 |publisher=TBS Newsi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nikkei.com/article/DGKKASDG20HAE_Y5A300C1CR8000/ 地盤が隆起 漁業者困惑 最大40センチ、積み荷に影響 三陸沿岸で地殻変動か] Nikkei 9. marec 2015&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nikkei.com/article/DGXLZO13400150W7A220C1TJM000/ 東北沿岸、地震で沈んだ地盤が謎の隆起 マントル影響か] Nikkei 2017-02-27&lt;/ref&gt;

== Cunami ==
Navpičen sunek 180 km širokega pasu morskega dna v višini 6 do 8 m je povzročil močan cunami, ki je povzročil razdejanje na pacifiških obalah severnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]], saj je val tako blizu epicentra presegel višino 40 m.&lt;ref name=&quot;yomiuri&quot;/&gt; Nato se je širil čez ves Tihi ocean do vzhodnih obal od [[Aljaska|Aljaske]] na severu [[Severna Amerika|Severne Amerike]] do [[Čile|Čila]] na jugu [[Južne Amerike]]. Do tam je val močno upadel, a je vseeno imel posledice.&lt;ref name=&quot;a2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |title=Tsunami bulletin number 3 |publisher=Pacific Tsunami Warning Center/NOAA/NWS |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314183704/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |archive-date=2011-03-14 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;a3&quot;&gt;{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |title=Tsunami warnings issued for at least 20 countries after quake |publisher=CNN |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312101731/http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;a4&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |title=PTWC warnings complete list |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://archive.today/20120530060546/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |archive-date=30 May 2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Čilu, najdlje od Japonske (17.000 km stran), so valovi dosegli 2 m.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Attwood |first=James |url=https://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |title=Chile Lifts Tsunami Alerts After Japan Quake Spawns Waves |publisher=Bloomberg |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312162618/http://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live |date=2011-03-12 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |title=Chilean site: (Tsunami) waves penetrated 70–100&amp;nbsp;m in different parts of the country |work=Publimetro.cl |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002503/http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |archive-date=2011-03-17 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Japonska ===
[[Japonska meteorološka agencija]] je takoj po zaznanem potresu izdala opozorilo pred cunamijem najvišje stopnje, kar je pomenilo val, višji od 3 m.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |title=Tsunami Warning / Advisory and Tsunami Information |access-date=2011-04-18 |archive-date=2011-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Konkretne napovedi so se razlikovale, najvišja za prefekturo [[Mijagi]] je znašala 6 m.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |title=Tsunami Information (Estimated Tsunami arrival time and Height) |date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110414005043/http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |archive-date=2011-04-14 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; Dejanski val je bil mnogo višji in je poplavil približno 561 km² veliko območje Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf | script-title=ja:津波による浸水範囲の面積（概略値）について（第5報）|publisher=Geospatial Information Authority in Japan(国土地理院) |language=ja|date=2011-04-18 |access-date=2011-06-20 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110623011856/http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf| archive-date=2011-06-23 | url-status= live}}&lt;/ref&gt;

Potres se je zgodil ob 14.46 po lokalnem času in ob 15.55 so nadzorne kamere pokazale poplavljanje letališča v Sendaiju, ki leži blizu obale prefekture Mijagi najbližje epicentru.&lt;ref name=&quot;AVH1&quot;&gt;{{cite web|url=http://avherald.com/h?article=43928907&amp;opt=0 |title=News: Tsunami rolls through Pacific, Sendai Airport under water, Tokyo Narita closed, Pacific region airports endangered |publisher=Avherald.com |date=6 July 2001 |access-date=2011-03-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;10m&quot;&gt;{{Cite news|agency=Kyodo News |url=http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20111026194858/http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-date=26 October 2011|title=10-meter tsunami observed in area near Sendai in Miyagi Pref.|date=2011-03-11 |work=The Japan Times |access-date=2012-03-12}}&lt;/ref&gt; Naraščajoča voda je na poti proti notranjosti odnašala avtomobile in letala ter poplavljala okoliške zgradbe.&lt;ref name=&quot;nhk-english-stream&quot;&gt;{{cite web|url=http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |title=World English |access-date=2011-03-12 |date=2011-03-12 |publisher=NHK |archive-url=https://web.archive.org/web/20110330155724/http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |archive-date=2011-03-30 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;heraldsun1&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.heraldsun.com.au/news/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-e6frf7jo-1226019884379 |title=Japan 8.9-magnitude earthquake sparks massive tsunami |work=Herald Sun |location=Australia |agency=Associated Press |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20110316002517/http://www.heraldsun.com.au/news/special-reports/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-fn7zkbgs-1226019884379 |archive-date=2011-03-16 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; Helikopter japonske javne televizije, ki je bil ravno takrat v zraku, je snemal voznike na lokalnih cestah, ki so poskušali ubežati, a jih je voda ujela in odplavila.&lt;ref&gt;NHK News, ~16:00 JST.&lt;/ref&gt;

Podobno kot v primeru [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potresa v Indijskem oceanu leta 2004]] je bil cunami mnogo bolj uničujoč in smrtonosen kot sam potres, čeprav občutno bolj lokaliziran. V najbolj prizadetih območjih vzhodnih obal Japonske so bila uničena celotna naselja, v kraju [[Minamisanriku, Mijagi|Minamisanriku]] je tako odplavilo 9500 ljudi,&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |title=9,500 unaccounted for in Miyagi's Minamisanriku: local gov't |agency=Kyodo News |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110313081758/http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |archive-date=2011-03-13 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; od katerih so jih nato približno tisoč našli mrtvih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |title=2,000 more added to death toll in Miyagi |work=The Japan Times 2011-03-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |archivedate=2011-03-16 }}&lt;/ref&gt;

Med razlogi za tako veliko število žrtev je nepričakovano visok val. [[Morski zid]]ovi so bili zgrajeni proti mnogo manjšim cunamijem, mnogi, ki jih je ujela naraščajoča voda, pa so mislili, da so dovolj visoko.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Watts |first=Jonathan |title=Quake survivors search for hope and shelter |work=The Japan Times |date=2011-03-26 |pages=13}}&lt;/ref&gt; Samo v Tohokuju je voda dosegla in poplavila več kot 100 zatočišč, kamor so bili ljudje napoteni za evakuacijo pred cunamijem.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |title=Tsunami hit more than 100 designated evacuation sites |work=The Japan Times |date=2011-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110415044929/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |archivedate=2011-04-15 |accessdate=2022-08-09}}&lt;/ref&gt; Komite japonske vlade za preprečevanje katastrof je v svojem poročilu izpostavil, da so bile takratne smernice namenjene varstvu pred takimi cunamiji, ki jih je možo realno pričakovati na krajši rok. Priporočil je preoblikovanje smernic za predvidevanje najvišjih možnih cunamijev; to bi vključevalo gradnjo višjih morskih zidov in navodila prebivalcem za evakuacijo v primeru zelo velikih valov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm|title = 津波、最大想定に対処…防災会議・中間報告骨子 |work = Jomiuri Šimbun |date = 2011-06-20 |access-date = 2011-08-11 |archive-url=https://archive.today/20130501062216/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm |archive-date=2013-05-01 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chousakai/tohokukyokun/pdf/tyuukan.pdf|title = 東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会中間とりまとめ|publisher = 中央防災会議 「東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会」|date = 2011-06-26 |access-date = 2011-08-11}}&lt;/ref&gt;

=== Drugi deli Pacifika ===
Pacifiški center za opozarjanje pred cunamiji (PTWC) na [[Havaji]]h je ob 7.30 UTC izdal splošno opozorilo za ves Pacifik&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117783848.html |title=Evacuate all coastal areas immediately, Hawaii Civil Defense says |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117783848.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.prh.noaa.gov/hnl/tsunami_msgs/HEBTSUPAC.201103110932 |title=Text of PTWC Pacific-wide tsunami warning |access-date=2011-03-13 |date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002511/http://www.prh.noaa.gov/hnl/tsunami_msgs/HEBTSUPAC.201103110932 |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Rusija]] je odredila evakuacijo 11.000 prebivalcev obalnih predelov [[Kurilsko otočje|Kurilskega otočja]],&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Tsunami from Japanese quake prompts evacuation of 11,000 residents on Russia's Pacific islands |url=http://www.1310news.com/news/world/article/195950--tsunami-from-japanese-quake-prompts-evacuation-of-11-000-residents-on-russia-s-pacific-islands |access-date=2012-03-13 |agency=Associated Press |publisher=1310News.com |date=2011-03-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314063455/http://www.1310news.com/news/world/article/195950--tsunami-from-japanese-quake-prompts-evacuation-of-11-000-residents-on-russia-s-pacific-islands |archive-date=2012-03-14 }}&lt;/ref&gt; ameriški Nacionalni center za opozorila pred cunamiji pa je izdal opozorilo za obalne predele večine [[Kalifornija|Kalifornije]], celotnega [[Oregon]]a in zahoda [[Aljaska|Aljaske]] ter nasvet za preostale obale.&lt;ref name=&quot;noaa6&quot;&gt;{{cite web |title=Tsunami Warning and Advisory No.&amp;nbsp;7 issued 03/11/2011 at 3:39&amp;nbsp;am PST |url=http://ntwc.arh.noaa.gov/2011/03/11/lhvpd9/07/messagelhvpd9-07.htm |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://wcatwc.arh.noaa.gov/2011/03/11/lhvpd9/07/messagelhvpd9-07.htm |archive-date=2011-03-16 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bctsunami&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2011/03/11/tsunami-warnings-bc.html?ref=rss |title=B.C. tsunami threat passes |publisher=Canadian Broadcasting Corporation |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2011/03/11/tsunami-warnings-bc.html?ref=rss |archive-date=2011-04-07 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; V Kaliforniji in Oregonu so nekatere predele obale dosegli 2,4 m visoki valovi in poškodovali doke ter pristanišča, skupno je bilo 10 milijonov USD škode.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Helen |last1=Jung |first2=Jeff |last2=Manning |title=Waves bring destruction to Oregon's south coast |work=The Oregonian |date=2011-03-12 |pages=1+}}&lt;/ref&gt; V okolici [[Vancouvrov otok|Vancouvrovega otoka]] je morje naraslo do 1 m, zaradi česar so se nekateri evakuirali, lokalne oblasti pa so prepovedale tudi vodni promet v vodah okrog otoka za 12 ur po tem, zaradi česar mnogi niso mogli na delo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.couriermail.com.au/ipad/twilight-tsunami-evacuattion/story-fn6cc53j-1226021294350 |title=Twilight tsunami evacuation |work=Courier Mail |date=2011-03-14 |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005104/http://www.couriermail.com.au/ipad/twilight-tsunami-evacuattion/story-fn6cc53j-1226021294350 |archivedate=2011-04-07}}&lt;/ref&gt;
[[File:Boats left nearby the 'costanera' for safety in Pichilemu, March 11, 2011.jpg|thumb|left|Ribiške barke, ki so jih ljudje umaknilli na suho v pričakovanju cunamija, v Čilu]]
Na Havajih je bila škoda na javni infrastrukturi ocenjena na 3 milijone USD, zasebniki in podjetja, vključno z velikimi letovišči, pa so utrpeli na desetine milijonov USD škode.&lt;ref name=&quot;Hawaii Star 1&quot;&gt;{{navedi novice |last=Nakaso |first=Dan |date=2011-03-14 |url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117965429.html |title=Tsunami damage estimate for Hawaii now tens of millions |work=Star Advertiser |accessdate=2011-03-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110315014511/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117965429.html |archivedate=2011-03-15}}&lt;/ref&gt; Do 1,5 m visoki valovi so preplavili dele obale in otoček Spit v [[Midwayski atol|Midwayskem atolu]] in pomoril več kot 110.000 mladičev gnezdečih morskih ptic v zavarovanem območju.&lt;ref name=cnnmarch19&gt;{{navedi novice |title=Tsunami washes away feathered victims west of Hawaii |url=http://www.cnn.com/2011/US/03/18/tsunami.birds.deaths/?hpt=C2 |publisher=CNN |date=2011-03-19 |access-date=2022-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120725071238/http://www.cnn.com/2011/US/03/18/tsunami.birds.deaths/?hpt=C2 |archive-date=2012-07-25 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Z nekaterih drugih ozemelj južnega Tihega oceana, kot so [[Tonga]], [[Nova Zelandija]], [[Ameriška Samoa]] in [[Gvam]], so poročali o valovih, višjih od običajnega, vendar večje škode tam ni bilo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117828543.html# |title=South Pacific islands hit by tsunami swells |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005108/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117828543.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Gvamu so kljub temu zaprli nekatere ceste in evakuirali prebivalce nižje ležečih predelov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.pacificnewscenter.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=12303:tsunami-warning-for-guam-pushed-back-to-11-pm&amp;catid=45:guam-news&amp;Itemid=156 |title=Tsunami Warning For Guam Extended Until 11 p.m |work=Pacificnewscenter.com |date=2011-03-11 |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.pacificnewscenter.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=12303:tsunami-warning-for-guam-pushed-back-to-11-pm&amp;catid=45:guam-news&amp;Itemid=156 |archivedate=2011-04-07}}&lt;/ref&gt; Do pol metra visoki valovi so dosegli vzhodne obale [[Filipini|Filipinov]] in uničili nekaj priobalnih hiš na območju [[Jayapura|Jayapure]] ob severni obali [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]],&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.thejakartapost.com/news/2011/03/12/tsunami-destroys-houses-jayapura.html |title=Tsunami destroys houses in Jayapura |website=The Jakarta Post |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315013946/http://www.thejakartapost.com/news/2011/03/12/tsunami-destroys-houses-jayapura.html |archive-date=2011-03-15 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v [[Wewak]]u nekoliko bolj vzhodno pa je narasla voda poškodovala lokalno bolnišnico.&lt;ref name=&quot;abcaus&quot;&gt;{{navedi novice |title=PNG's Wewak hospital damaged by tsunami waves |url=http://www.radioaustralianews.net.au/story.htm?id=38078 |publisher=Australian Broadcasting Corporation |date=2011-03-16 |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005103/http://www.radioaustralianews.net.au/story.htm?id=38078 |archive-date=2011-04-07 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na [[Galapaški otoki|Galapaških otokih]] je več sto družin zaprosilo za pomoč zaradi 3 m visokega vala, ki je dosegel otočje 20 ur po potresu, ko je bilo opozorilo že preklicano.&lt;ref name=&quot;NBR_88155&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nbr.co.nz/article/gareth-morgans-galapagos-hotel-destroyed-tsunami-ck-88155 |title=Gareth Morgan's Galapagos hotel destroyed by tsunami |last=Keall |first=Chris |date=2011-03-13 |website=National Business Review |access-date=2011-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314173029/http://www.nbr.co.nz/article/gareth-morgans-galapagos-hotel-destroyed-tsunami-ck-88155 |archive-date=2011-03-14 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ecuador Sends Aid To Galapagos After Islands Hit By Tsunami From Japan |url=http://latindispatch.com/2011/03/15/ecuador-sends-aid-to-galapagos-after-islands-hit-by-tsunami-from-japan/ |access-date=2011-03-17 |newspaper=Latin American News Dispatch |date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://latindispatch.com/2011/03/15/ecuador-sends-aid-to-galapagos-after-islands-hit-by-tsunami-from-japan/ |archive-date=2011-04-07 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Povzročil je precej škode in poškodoval enega človeka, smrtnih žrtev pa ni bilo.&lt;ref name=&quot;NBR_88155&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.galapagos.org/2008/index.php?id=287 |title=Tsunami Aftermath in Galapagos: Update from CDRS' Director Dr. J. Gabriel Lopez |publisher=Galapagos Conservancy |accessdate=2022-08-10 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110331005038/http://www.galapagos.org/2008/index.php?id=287 |archivedate=2011-03-31 |date=2011-03-14}}&lt;/ref&gt;

Naraščanje vode so opazili na pacifiških obalah [[Mehika|Mehike]] in Južne Amerike, kjer v večinoma ni bilo omembe vredne škode.&lt;ref name=&quot;channelnewsasia1&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.channelnewsasia.com/stories/afp_asiapacific/view/1116127/1/.html |title=Minor damage in Latin America by Japan's tsunami |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316002508/http://www.channelnewsasia.com/stories/afp_asiapacific/view/1116127/1/.html |archivedate=2011-03-16 |publisher=Channel NewsAsia |date=2011-03-13}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so denimo v [[Peru]]ju zabeležili 1,5 m visoke valove in poškodbe na več kot 300 hišah.&lt;ref name=&quot;channelnewsasia1&quot; /&gt; Tudi v Čilu so dosegli 3 m&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.biobiochile.cl/2011/03/12/caldera-80-viviendas-resultaron-destruidas-en-puerto-viejo-tras-subida-de-mar.shtml |title=Caldera: 80 viviendas resultaron destruidas en Puerto Viejo por efecto de las olas |publisher=Radio Bio-Bio |date=2011-12-03 |language=es |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.biobiochile.cl/2011/03/12/caldera-80-viviendas-resultaron-destruidas-en-puerto-viejo-tras-subida-de-mar.shtml |archivedate=2011-04-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://diario.latercera.com/2011/03/13/01/contenido/otros/12-62305-9-mas-de-200-casas-danadas-dejo-seguidilla-de-olas-que-azotaron-las-costas.shtml |title=Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas que azotaron las costas chilenas |work=La Tercera |date=2011-12-03 |language=es |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110317002508/http://diario.latercera.com/2011/03/13/01/contenido/otros/12-62305-9-mas-de-200-casas-danadas-dejo-seguidilla-de-olas-que-azotaron-las-costas.shtml |archivedate=2011-03-17}}&lt;/ref&gt; in poškodoval več kot 200 hiš.&lt;ref&gt;(Spanish) [https://web.archive.org/web/20110317002502/http://www.ansa.it/ansalatina/notizie/notiziari/chile/20110313183235232122.html Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas]. ANSA Latina. 13 March 2011.&lt;/ref&gt; Na Japonskem je 47 do 48 ur po potresu več merilnikov višine vode zaznalo 30–60 m visok val, ki se je odbil od obale Čila in še enkrat prepotoval Tihi ocean.&lt;ref&gt;「津波 太平洋を往復」Nikkei 2 May 2014 Morning News&lt;/ref&gt;

Na [[Antarktika|Antarktiki]] je cunami odlomil več [[ledena gora|ledenih gor]] z roba Sulzbergerjeve ledene police 13.000 km stran, največja je merila 9,5 × 6,5 km.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.esa.int/esaCP/SEMV87JTPQG_index_0.html|title=Japan tsunami caused icebergs to break off in Antarctica|publisher=Evropska vesoljska agencija |date=2011-08-09 |accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Brunt|first=Kelly M.|first2=Emile A. |last2=Okal |first3=Douglas R. |last3=MacAyeal |title=Antarctic ice-shelf calving triggered by the Honshu (Japan) earthquake and tsunami, March 2011|journal=Journal of Glaciology |year=2011|volume=57|issue=205|pages=785–788|bibcode = 2011JGlac..57..785B |doi = 10.3189/002214311798043681}}&lt;/ref&gt;

Tekom naslednjega leta je morje naplavilo razbitine po različnih delih sveta, med njimi [[Nogometna žoga|nogometno žogo]], ki so jo našli na [[Middletonov otok|Middletonovem otoku]] pred obalo Aljaske, in japonski motocikel, najden na obali kanadske [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nbcnews.com/news/world/japanese-teen-traced-owner-tsunami-soccer-ball-found-alaska-flna729374 |title=Japanese teen traced as owner of tsunami soccer ball found in Alaska |date=2011-04-23 |work=NBC News |accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2012/05/01/bc-tsunami-motorcycle-owner.html |title=Tsunami motorcycle owner located in Japan |publisher=Canadian Broadcasting Corporation |date=2012-05-01 |access-date=2013-08-22}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;uradne_stevilke&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf |title=平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震（東日本大震災）について（第161報）（令和3年3月9日）|trans-title=Izjava za tisk št. 161 o potresu v Tohokuju 2011 |language=ja |publisher=Agencija za upravljanje s požari in katastrofami |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210309040708/https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf|archivedate=2021-03-09|accessdate=2021-03-10 |pages=31}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;USGS9.0&quot;&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=[[United States Geological Survey]] (USGS) |access-date=2016-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005101/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eqinthenews/2011/usc0001xgp/ |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Asahi-ERI-Takashi&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |title=震災の揺れは６分間 キラーパルス少なく 東大地震研 |website=Asahi Šimbun |date=2011-03-17 |access-date=2011-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005044/http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=15wcee&gt;{{cite conference|title=Source rupture process of the 2011 Tohoku-Oki earthquake derived from strong-motion records|url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_1650.pdf|first1=W.|last1=Suzuki|first2=S.|last2=Aoi|first3=H.|last3=Sekiguchi|first4=T.|last4=Kunugi|conference=Proceedings of the fifteenth world conference on earthquake engineering|year=2012|location=Lizbona|page=1}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;balance&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|title=How the 2011 Earthquake in Japan Affected the Global Economy|first=Kimberly|last=Amadeo|website=The Balance|access-date=2017-10-08 |archive-date=2019-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190513143622/https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Jakarta Globe&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |title=Japan Tsunami Strikes Indonesia, One Confirmed Dead |date=2011-03-12 |work=Jakarta Globe |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315085530/http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |archive-date=2011-03-15 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;AP Oregon&quot;&gt;{{cite news |agency=Associated Press |date=2011-04-12 |title=Body of Calif. man killed by tsunami washes up |url=https://www.cbsnews.com/news/body-of-calif-man-killed-by-tsunami-washes-up/ |publisher=CBS News |access-date=2018-07-03 }}&lt;/ref&gt;

}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|2011 Tōhoku earthquake|potres in cunami v Tohokuju (2011)}}
* [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/web-db-v4?event_id=16461282&amp;out_format=IMS1.0&amp;request=COMPREHENSIVE Izčrpni podatki] in [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/FormatBibprint.pl?evid=16461282 bibliografija] o potresu (Mednarodni seizmološki center)
* [https://www.science.org/action/doSearch?AllField=Tohoku-Oki Special: The Tōhoku-Oki Earthquake, Japan] – zbirka člankov znanstvene revije ''[[Science]]'', povezanih s potresom

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Katastrofe leta 2011]]
[[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tohoku]]
[[Kategorija:Cunamiji]]</text>
      <sha1>cqkscn93fem15enlezrcgzppb8k8f81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Religija v Tretjem rajhu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522139</id>
    <revision>
      <id>5736475</id>
      <parentid>5729474</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:43:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>46.123.249.242</ip>
      </contributor>
      <comment>popravil sem napačno notranjo povezavo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10133" xml:space="preserve">[[Slika:Hitler with Catholic dignitaries.jpg|sličica|311x311_pik|Hitler se rokuje s škofom [[Ludwig Müller (škof)|Ludwigom Müllerjem]] v Nemčiji v tridesetih letih.]]
Popis maja 1939, šest let po nastopu [[Nacionalsocializem|nacističnega obdobja]] ter po priključitvi [[Avstrija|Avstrije]] in večinoma [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] k Nemčiji, kaže, da je bilo 54 % prebivalstva protestantov, 40 % 3,5 % katoličanov in 1,5 % ateistov. Protestanti so glasovali za [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistično stranko]] in predstavljali njeno članstvo več kot katoličani.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ajps.org/2017/08/10/who-voted-and-didnt-for-hitler-and-why/|title=Who voted (And didn't) for Hitler, and why?|date=10 August 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite magazine|last1=Simon|first1=Dan|date=15 January 2021|title=Who Voted for Hitler?|url=https://www.thenation.com/article/politics/trump-hitler-nazi-fascism/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.johndclare.net/Weimar6_Geary.htm&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.wilsonquarterly.com/quarterly/summer-2009-thrift-the-double-edged-virtue/who-voted-for-hitler/|title=Who Voted for Hitler?}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://www.google.com/books/edition/Germany_and_the_Confessional_Divide/gx0rEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;bsq=%22Protestant%20tradition%22|isbn=9781800730885|title=Germany and the Confessional Divide: Religious Tensions and Political Culture, 1871-1989|date=10 December 2021|publisher=Berghahn Books}}&lt;/ref&gt; 

Manjše verske manjšine, kot so [[Jehovove priče]] in [[bahajstvo]], so bile v Nemčiji prepovedane, medtem ko so nacisti poskušali izkoreniniti [[judovstvo]] in so zato izvedli [[Holokavst|genocid nad njegovimi pripadniki]]. Cerkev adventistov sedmega dne je bila izgnana iz Nemčije. Nekatere verske manjšinske skupine so imele bolj zapleten odnos z novo državo, na primer [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]] (LDS) je leta 1938 umaknila svoje voditelje iz Nemčije in Češkoslovaške, vendar je bilo podružnicam nemške cerkve LDS dovoljeno še naprej delovati, ves čas vojne pa so bili prisiljeni nekaj spremeniti v svoji strukturi in naukih.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Chapter Forty: The Saints during World War II|url=https://www.churchofjesuschrist.org/manual/church-history-in-the-fulness-of-times/chapter-forty?lang=eng|access-date=2021-03-26|website=www.churchofjesuschrist.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Minert|first=Roger P.|date=2010|title=German and Austrian Latter-day Saints in World War II: An Analysis of the Casualties and Losses|url=https://ensignpeakfoundation.org/wp-content/uploads/2013/03/German-and-Austrian-Latter-day-Saints-in-World-War-II-An-Analysis-of-the-Casualties-and-Losses.pdf|journal=Mormon Historical Studies|volume=11|issue=2|pages=1–21}}&lt;/ref&gt;

V nacistični stranki so bili ljudje različnih verskih izpovedi. Bili so privrženci [[Krščanstvo|krščanstva]], vendar so bili pogosto v nasprotju s papežem, ki je stranko obsodil s trditvijo, da ima protikatoliški pečat. Bili so tudi antisemiti in druge oblike heterodoksnih verskih prepričanj za [[Herezija|herezijo]].

Poleg tega je bilo osebnih pogledov nacističnih voditeljev na prihodnost vere v Nemčiji različnih. Proticerkveni radikalci so bili Hitlerjev osebni tajnik [[Martin Bormann]], poganistični nacistični filozof [[Alfred Rosenberg]] in poganistični okultist Reichsführer-SS [[Heinrich Himmler]]. Nekateri nacisti, kot je [[Hans Kerrl]], ki je bil Hitlerjev minister za cerkvene zadeve, so zagovarjali &quot;pozitivno krščanstvo&quot;, edinstveno nacistično obliko krščanstva, ki je zavračalo judovski izvor krščanstva in Staro zavezo ter prikazovalo &quot;pravo&quot; krščanstvo kot boj proti [[Judje|Judom]], z Jezusom upodobljenim kot arijec.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Steigmann-Gall|first=Richard|year=2003|title=The Holy Reich|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=RreXLeUG_AIC&amp;pg=PA13|pages=13–51|isbn=9780521823715}}&lt;/ref&gt;

Nacizem je hotel spremeniti subjektivno zavest nemškega ljudstva – njegova stališča, vrednote in miselnost – v enoumno, poslušno »narodno skupnost«. Nacisti so verjeli, da bodo zato morali nadomestiti razredne, verske in regionalne pripadnosti. V procesu Gleichschaltung (nacifikacije) je Hitler poskušal ustvariti enotno protestantsko cerkev rajha iz 28 obstoječih protestantskih cerkva v Nemčiji. Načrt je propadel in Cerkev, ki se je izpovedovala, se mu je uprla. Preganjanje katoliške cerkve v Nemčiji je sledilo nacističnemu prevzemu oblasti. Hitler je hitro odpravil politični katolicizem. Med nadlegovanjem Cerkve je bil leta 1933 podpisan konkordat rajha z [[Vatikan|Vatikanom]], ki je obljubljal spoštovanje avtonomije Cerkve. Hitler je redno zanemarjal konkordat in je zaprl vse katoliške ustanove, katerih funkcije niso bile preveč verske. Tarče so bili duhovniki, nune in laični voditelji, v naslednjih letih pa je bilo aretiranih na tisoče kristjanov. Cerkev je režim obtožila &quot;temeljne sovražnosti do Kristusa in njegove Cerkve&quot;. Vendar se zgodovinarji upirajo preprosti enačbi nacističnega nasprotovanja tako judovstvu kot krščanstvu.&lt;ref&gt;Antisemitism, Christian Ambivalence and the Holocaust, p. xx Indiana University Press&lt;/ref&gt; Nacizem je bil očitno pripravljen uporabiti podporo kristjanov, ki so sprejeli njegovo ideologijo, in nacistično nasprotovanje tako judovstvu kot krščanstvu v mislih nacistov ni bilo povsem podobno. Mnogi zgodovinarji so verjeli, da so Hitler in nacisti, če bi zmagali v [[Druga svetovna vojna|vojni]], nameravali izkoreniniti krščanstvo v Nemčiji.&lt;ref name=&quot;Bundle&quot;&gt;* Sharkey, [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE0DB1F39F930A25752C0A9649C8B63 Word for Word/The Case Against the Nazis; How Hitler's Forces Planned To Destroy German Christianity]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090304051048/http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE0DB1F39F930A25752C0A9649C8B63|date=4 March 2009}}, ''The New York Times'', 13 January 2002
* [http://org.law.rutgers.edu/publications/law-religion/nurinst1.shtml The Nazi Master Plan: The Persecution of the Christian Churches]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130926204151/http://org.law.rutgers.edu/publications/law-religion/nurinst1.shtml|date=26 September 2013}}, Rutgers Journal of Law and Religion, Winter 2001, publishing evidence compiled by the O.S.S. for the Nuremberg war-crimes trials of 1945 and 1946
* [[Roger Griffin|Griffin, Roger]] ''Fascism's relation to religion'' in Blamires, Cyprian, [https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&amp;dq World fascism: a historical encyclopedia, Volume 1], p.&amp;nbsp;10, ABC-CLIO, 2006: “There is no doubt that in the long run Nazi leaders such as Hitler and Himmler intended to eradicate Christianity just as ruthlessly as any other rival ideology, even if in the short term they had to be content to make compromises with it.”
* [[George Lachmann Mosse|Mosse, George Lachmann]], [https://books.google.com/books?id=_cyR3QyuSdIC&amp;dq Nazi culture: intellectual, cultural and social life in the Third Reich], p.&amp;nbsp;240, Univ of Wisconsin Press, 2003: &quot;Had the Nazis won the war their ecclesiastical policies would have gone beyond those of the German Christians, to the utter destruction of both the Protestant and the Catholic Church.&quot;
* [[William L. Shirer|Shirer, William L.]], [https://books.google.com/books?id=sY8svb-MNUwC&amp;dq Rise and Fall of the Third Reich: A History of Nazi Germany], pp.&amp;nbsp;240, Simon and Schuster, 1990: “And even fewer paused to reflect that under the leadership of Rosenberg, Bormann and Himmler, who were backed by Hitler, the Nazi regime intended eventually to destroy Christianity in Germany, if it could, and substitute the old paganism of the early tribal Germanic gods and the new paganism of the Nazi extremists.”
* [[Jack Fischel|Fischel, Jack R.]], [https://books.google.com/books?id=T4LQDwAAQBAJ&amp;pg=PA161 Historical Dictionary of the Holocaust, p.&amp;nbsp;161], Rowman &amp; Littlefield, 2020: “The objective was to either destroy Christianity and restore the German gods of antiquity or to turn Jesus into an Aryan.”
* Dill, Marshall, [https://books.google.com/books?id=xRrGP7L9_hEC&amp;dq Germany: a modern history], p.&amp;nbsp;365, University of Michigan Press, 1970: “It seems no exaggeration to insist that the greatest challenge the Nazis had to face was their effort to eradicate Christianity in Germany or at least to subjugate it to their general world outlook.”
* Wheaton, Eliot Barculo [https://books.google.com/books?id=Wi99AQAACAAJ&amp;focus=searchwithinvolume&amp;q=%22to+eradicate+Christianity+in+Germany+root+and+branch%22 The Nazi revolution, 1933–1935: prelude to calamity:with a background survey of the Weimar era], pp.&amp;nbsp;290, 363, Doubleday 1968: The Nazis sought &quot;to eradicate Christianity in Germany root and branch.&quot;
* Bendersky, Joseph W., [https://books.google.com/books?id=mdEdAAAAQBAJ&amp;pg=PA143&amp;dq=Consequently A concise history of Nazi Germany, p.&amp;nbsp;147], Rowman &amp; Littlefield, 2007: “Consequently, it was Hitler's long range goal to eliminate the churches once he had consolidated control over his European empire.”&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/the-german-churches-and-the-nazi-state The German Churches and the Nazi State in the Holocaust Encyclopedia]
* [https://web.archive.org/web/20060920021914/http://www.h-net.msu.edu/reviews/showrev.cgi?path=55161057430311 Review of Richard Steigmann-Gall's ''Holy Reich''] - by [[:en:John_S._Conway_(historian)|John S. Conway]]
* [https://web.archive.org/web/20131013212900/http://www.kent.edu/CAS/History/upload/Christianity_and_the_Nazi_Movement_Response.pdf Christianity and the Nazi Movement] - by [[:en:Richard_Steigmann-Gall|Richard Steigmann-Gall]]
* [https://web.archive.org/web/20120927235733/http://www.savageleft.com/poli/watw-five.html Faith And Thought] - [[:en:Aurel_Kolnai|Kolnai, Aurel]], ''[[:en:The_War_Against_the_West|The War Against the West]]''

[[Kategorija:Religija v Nemčiji]]</text>
      <sha1>tfujqlg80ibdyu5o3lrp7fx4o6n3b4e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736477</id>
      <parentid>5736475</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:45:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Tretji rajh]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10160" xml:space="preserve">[[Slika:Hitler with Catholic dignitaries.jpg|sličica|311x311_pik|Hitler se rokuje s škofom [[Ludwig Müller (škof)|Ludwigom Müllerjem]] v Nemčiji v tridesetih letih.]]
Popis maja 1939, šest let po nastopu [[Nacionalsocializem|nacističnega obdobja]] ter po priključitvi [[Avstrija|Avstrije]] in večinoma [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] k Nemčiji, kaže, da je bilo 54 % prebivalstva protestantov, 40 % 3,5 % katoličanov in 1,5 % ateistov. Protestanti so glasovali za [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistično stranko]] in predstavljali njeno članstvo več kot katoličani.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ajps.org/2017/08/10/who-voted-and-didnt-for-hitler-and-why/|title=Who voted (And didn't) for Hitler, and why?|date=10 August 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite magazine|last1=Simon|first1=Dan|date=15 January 2021|title=Who Voted for Hitler?|url=https://www.thenation.com/article/politics/trump-hitler-nazi-fascism/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.johndclare.net/Weimar6_Geary.htm&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.wilsonquarterly.com/quarterly/summer-2009-thrift-the-double-edged-virtue/who-voted-for-hitler/|title=Who Voted for Hitler?}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://www.google.com/books/edition/Germany_and_the_Confessional_Divide/gx0rEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=1&amp;bsq=%22Protestant%20tradition%22|isbn=9781800730885|title=Germany and the Confessional Divide: Religious Tensions and Political Culture, 1871-1989|date=10 December 2021|publisher=Berghahn Books}}&lt;/ref&gt; 

Manjše verske manjšine, kot so [[Jehovove priče]] in [[bahajstvo]], so bile v Nemčiji prepovedane, medtem ko so nacisti poskušali izkoreniniti [[judovstvo]] in so zato izvedli [[Holokavst|genocid nad njegovimi pripadniki]]. Cerkev adventistov sedmega dne je bila izgnana iz Nemčije. Nekatere verske manjšinske skupine so imele bolj zapleten odnos z novo državo, na primer [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]] (LDS) je leta 1938 umaknila svoje voditelje iz Nemčije in Češkoslovaške, vendar je bilo podružnicam nemške cerkve LDS dovoljeno še naprej delovati, ves čas vojne pa so bili prisiljeni nekaj spremeniti v svoji strukturi in naukih.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Chapter Forty: The Saints during World War II|url=https://www.churchofjesuschrist.org/manual/church-history-in-the-fulness-of-times/chapter-forty?lang=eng|access-date=2021-03-26|website=www.churchofjesuschrist.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Minert|first=Roger P.|date=2010|title=German and Austrian Latter-day Saints in World War II: An Analysis of the Casualties and Losses|url=https://ensignpeakfoundation.org/wp-content/uploads/2013/03/German-and-Austrian-Latter-day-Saints-in-World-War-II-An-Analysis-of-the-Casualties-and-Losses.pdf|journal=Mormon Historical Studies|volume=11|issue=2|pages=1–21}}&lt;/ref&gt;

V nacistični stranki so bili ljudje različnih verskih izpovedi. Bili so privrženci [[Krščanstvo|krščanstva]], vendar so bili pogosto v nasprotju s papežem, ki je stranko obsodil s trditvijo, da ima protikatoliški pečat. Bili so tudi antisemiti in druge oblike heterodoksnih verskih prepričanj za [[Herezija|herezijo]].

Poleg tega je bilo osebnih pogledov nacističnih voditeljev na prihodnost vere v Nemčiji različnih. Proticerkveni radikalci so bili Hitlerjev osebni tajnik [[Martin Bormann]], poganistični nacistični filozof [[Alfred Rosenberg]] in poganistični okultist Reichsführer-SS [[Heinrich Himmler]]. Nekateri nacisti, kot je [[Hans Kerrl]], ki je bil Hitlerjev minister za cerkvene zadeve, so zagovarjali &quot;pozitivno krščanstvo&quot;, edinstveno nacistično obliko krščanstva, ki je zavračalo judovski izvor krščanstva in Staro zavezo ter prikazovalo &quot;pravo&quot; krščanstvo kot boj proti [[Judje|Judom]], z Jezusom upodobljenim kot arijec.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Steigmann-Gall|first=Richard|year=2003|title=The Holy Reich|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=RreXLeUG_AIC&amp;pg=PA13|pages=13–51|isbn=9780521823715}}&lt;/ref&gt;

Nacizem je hotel spremeniti subjektivno zavest nemškega ljudstva – njegova stališča, vrednote in miselnost – v enoumno, poslušno »narodno skupnost«. Nacisti so verjeli, da bodo zato morali nadomestiti razredne, verske in regionalne pripadnosti. V procesu Gleichschaltung (nacifikacije) je Hitler poskušal ustvariti enotno protestantsko cerkev rajha iz 28 obstoječih protestantskih cerkva v Nemčiji. Načrt je propadel in Cerkev, ki se je izpovedovala, se mu je uprla. Preganjanje katoliške cerkve v Nemčiji je sledilo nacističnemu prevzemu oblasti. Hitler je hitro odpravil politični katolicizem. Med nadlegovanjem Cerkve je bil leta 1933 podpisan konkordat rajha z [[Vatikan|Vatikanom]], ki je obljubljal spoštovanje avtonomije Cerkve. Hitler je redno zanemarjal konkordat in je zaprl vse katoliške ustanove, katerih funkcije niso bile preveč verske. Tarče so bili duhovniki, nune in laični voditelji, v naslednjih letih pa je bilo aretiranih na tisoče kristjanov. Cerkev je režim obtožila &quot;temeljne sovražnosti do Kristusa in njegove Cerkve&quot;. Vendar se zgodovinarji upirajo preprosti enačbi nacističnega nasprotovanja tako judovstvu kot krščanstvu.&lt;ref&gt;Antisemitism, Christian Ambivalence and the Holocaust, p. xx Indiana University Press&lt;/ref&gt; Nacizem je bil očitno pripravljen uporabiti podporo kristjanov, ki so sprejeli njegovo ideologijo, in nacistično nasprotovanje tako judovstvu kot krščanstvu v mislih nacistov ni bilo povsem podobno. Mnogi zgodovinarji so verjeli, da so Hitler in nacisti, če bi zmagali v [[Druga svetovna vojna|vojni]], nameravali izkoreniniti krščanstvo v Nemčiji.&lt;ref name=&quot;Bundle&quot;&gt;* Sharkey, [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE0DB1F39F930A25752C0A9649C8B63 Word for Word/The Case Against the Nazis; How Hitler's Forces Planned To Destroy German Christianity]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090304051048/http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE0DB1F39F930A25752C0A9649C8B63|date=4 March 2009}}, ''The New York Times'', 13 January 2002
* [http://org.law.rutgers.edu/publications/law-religion/nurinst1.shtml The Nazi Master Plan: The Persecution of the Christian Churches]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130926204151/http://org.law.rutgers.edu/publications/law-religion/nurinst1.shtml|date=26 September 2013}}, Rutgers Journal of Law and Religion, Winter 2001, publishing evidence compiled by the O.S.S. for the Nuremberg war-crimes trials of 1945 and 1946
* [[Roger Griffin|Griffin, Roger]] ''Fascism's relation to religion'' in Blamires, Cyprian, [https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&amp;dq World fascism: a historical encyclopedia, Volume 1], p.&amp;nbsp;10, ABC-CLIO, 2006: “There is no doubt that in the long run Nazi leaders such as Hitler and Himmler intended to eradicate Christianity just as ruthlessly as any other rival ideology, even if in the short term they had to be content to make compromises with it.”
* [[George Lachmann Mosse|Mosse, George Lachmann]], [https://books.google.com/books?id=_cyR3QyuSdIC&amp;dq Nazi culture: intellectual, cultural and social life in the Third Reich], p.&amp;nbsp;240, Univ of Wisconsin Press, 2003: &quot;Had the Nazis won the war their ecclesiastical policies would have gone beyond those of the German Christians, to the utter destruction of both the Protestant and the Catholic Church.&quot;
* [[William L. Shirer|Shirer, William L.]], [https://books.google.com/books?id=sY8svb-MNUwC&amp;dq Rise and Fall of the Third Reich: A History of Nazi Germany], pp.&amp;nbsp;240, Simon and Schuster, 1990: “And even fewer paused to reflect that under the leadership of Rosenberg, Bormann and Himmler, who were backed by Hitler, the Nazi regime intended eventually to destroy Christianity in Germany, if it could, and substitute the old paganism of the early tribal Germanic gods and the new paganism of the Nazi extremists.”
* [[Jack Fischel|Fischel, Jack R.]], [https://books.google.com/books?id=T4LQDwAAQBAJ&amp;pg=PA161 Historical Dictionary of the Holocaust, p.&amp;nbsp;161], Rowman &amp; Littlefield, 2020: “The objective was to either destroy Christianity and restore the German gods of antiquity or to turn Jesus into an Aryan.”
* Dill, Marshall, [https://books.google.com/books?id=xRrGP7L9_hEC&amp;dq Germany: a modern history], p.&amp;nbsp;365, University of Michigan Press, 1970: “It seems no exaggeration to insist that the greatest challenge the Nazis had to face was their effort to eradicate Christianity in Germany or at least to subjugate it to their general world outlook.”
* Wheaton, Eliot Barculo [https://books.google.com/books?id=Wi99AQAACAAJ&amp;focus=searchwithinvolume&amp;q=%22to+eradicate+Christianity+in+Germany+root+and+branch%22 The Nazi revolution, 1933–1935: prelude to calamity:with a background survey of the Weimar era], pp.&amp;nbsp;290, 363, Doubleday 1968: The Nazis sought &quot;to eradicate Christianity in Germany root and branch.&quot;
* Bendersky, Joseph W., [https://books.google.com/books?id=mdEdAAAAQBAJ&amp;pg=PA143&amp;dq=Consequently A concise history of Nazi Germany, p.&amp;nbsp;147], Rowman &amp; Littlefield, 2007: “Consequently, it was Hitler's long range goal to eliminate the churches once he had consolidated control over his European empire.”&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/the-german-churches-and-the-nazi-state The German Churches and the Nazi State in the Holocaust Encyclopedia]
* [https://web.archive.org/web/20060920021914/http://www.h-net.msu.edu/reviews/showrev.cgi?path=55161057430311 Review of Richard Steigmann-Gall's ''Holy Reich''] - by [[:en:John_S._Conway_(historian)|John S. Conway]]
* [https://web.archive.org/web/20131013212900/http://www.kent.edu/CAS/History/upload/Christianity_and_the_Nazi_Movement_Response.pdf Christianity and the Nazi Movement] - by [[:en:Richard_Steigmann-Gall|Richard Steigmann-Gall]]
* [https://web.archive.org/web/20120927235733/http://www.savageleft.com/poli/watw-five.html Faith And Thought] - [[:en:Aurel_Kolnai|Kolnai, Aurel]], ''[[:en:The_War_Against_the_West|The War Against the West]]''

[[Kategorija:Religija v Nemčiji]]
[[Kategorija:Tretji rajh]]</text>
      <sha1>frbqh4d1of1x763n7ronxt519zkz6oc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Malopoljska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522181</id>
    <revision>
      <id>5736358</id>
      <parentid>5736004</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T05:02:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delitve Poljske (1772-1918) */ nadaljevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52792" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| native_name      =''Małopolska''
| native_name_lang =pl
| settlement_type   = Zgodovinska regija 
| image_map        =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png
| image_shield     =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]&lt;hr&gt;[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]]
| mapsize          =240px
| seat             = [[Krakov]]
| map_caption      = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske
| subdivision_type =Država
| subdivision_name ={{flag|Poljska}}
| area_total_km2         = 60000 
| population_total       = ok. 9.000.000
| population_density_km2 = auto
| timezone         =[[Central European Time|CET]]
| utc_offset       =+1
| timezone_DST     =[[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST   =+2
}}

'''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata 
z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}&lt;/ref&gt; Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko.

Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&amp;q=malopolska%20nobles%20magnates&amp;pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}&lt;/ref&gt;

Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti.  Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}&lt;/ref&gt; Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,&lt;ref&gt;http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.&lt;/ref&gt; ima še vedno govorce malopoljskega narečja. 

Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani  in nekoč poljski Judje in Nemci.

==Ime==
Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko''  (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni  in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše  Poljske).&lt;ref&gt;Gloger 1903, str. 170.&lt;/ref&gt; Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],&lt;ref&gt;[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}&lt;/ref&gt; da bi jo razlikovali od Velike Poljske.
==Zgodovina==
===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska===
[[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]]
[[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]]

V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],&lt;ref name=ref25&gt;Lerski 1996, str. 309.&lt;/ref&gt; je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''&quot;Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel&quot;''.&lt;ref&gt;Cosmas of Prague 2006, str. 155.&lt;/ref&gt; Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.&lt;ref&gt;[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz,  temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.&lt;ref&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}&lt;/ref&gt; Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.&lt;ref&gt;Labuda 1988, str. 167–211.&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]&lt;ref&gt;[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 |date=23. novembra 2009}}.&lt;/ref&gt; 

Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,&lt;ref&gt;[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.&lt;/ref&gt; ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega.

V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]  in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. 

Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''&quot;Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka&quot;''.&lt;ref&gt;Davies 2005, str. 71.&lt;/ref&gt; Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.&lt;/ref&gt; Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],&lt;ref&gt;Bedford 2008, str. 224.&lt;/ref&gt; leta 1349 pa so ga požgali Litovci.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]]

Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.&lt;ref&gt;[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).&lt;/ref&gt;  Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov.

V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra  2011}}.&lt;/ref&gt; Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine  in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref name=ref25/&gt; Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów.  Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.&lt;ref&gt;[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.&lt;/ref&gt; Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so:

:{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:90%;&quot;
|-
! #
! Mesto
! Ustanovitev 
! Sedanje vojvodstvo
|-
| 1.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz'''
| 1334
| zdaj predmestje Krakova 
|-
| 2.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck'''
| 1339
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 3.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo 
|-
| 4.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 5.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 6.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów'''
| 1340
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 7.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice'''
| 1342
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 8.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]'''
| 1346
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 9.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 10.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 11.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 12.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno'''
| 1350
| Loško vojvodstvo
|-
| 13.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom'''
| 1350
| Mazovsko vojvodstvo 
|-
| 14.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark'''
| 1354
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 15.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno'''
| 1354
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 16.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny'''
| 1354
| Svetokriško vojvodstvo
|-
| 17.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice'''
| 1358
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 18.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin'''
| 1358
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 19.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica'''
| 1358
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 20.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica'''
| 1362
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 21.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce'''
| 1362
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 22.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 23.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 24.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 25.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 26.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz'''
| 1369
| Malopoljsko vojvodstvo
|}

[[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]]
[[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]]
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width = 219
 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG
 | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu
 | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg
 | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom
}}

V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.&lt;ref name=ref39&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt; Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kneževina  Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. 

Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu.

V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596.

V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo  [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij  2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}&lt;/ref&gt; [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva&lt;ref&gt;[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 |date=16. julija  2011}} &lt;/ref&gt; med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in  Poniatowski.

Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza,  [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski.

===Poljsko-litovska Republika obeh narodov===
V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].

Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v  malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in  Biecz. Kasneje v  16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah.

[[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]]

V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod,  prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]],  druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''.

Leta 1572 je [[Jagelonci  |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].&lt;ref&gt;[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;  iz Wilamowic&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]]

Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih.  Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi.

Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra  2011}}&lt;/ref&gt; Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Dariusz Milewski, &quot;Mówią wieki&quot;, nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;) Opoczno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}&lt;/ref&gt; Lublin,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kazimierz Dolny&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}&lt;/ref&gt; Pilzno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; Szydlow,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Szydłowiec,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Tarnów,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}&lt;/ref&gt; Kielce,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}&lt;/ref&gt; Kraśnik&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju,  njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu.  V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.&lt;ref&gt;Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.&lt;/ref&gt; Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]].

Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}&lt;/ref&gt;  Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]].

[[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]]

===Delitve Poljske (1772-1918)===
[[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce.

[[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]]
[[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]]
[[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]]

Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova&lt;ref name=&quot;1909 guide&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}&lt;/ref&gt; in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. 

Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka  pri Szczekocinyju.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]].  Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico  Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine.

[[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']]
[[Slika:Wappen Königreich Galizien &amp; Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]]

Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province  pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów.

Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863,  Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi.

[[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]]

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz  tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. 

Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański.

Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}&lt;/ref&gt; Razdeljenost  Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej.

[[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]]

Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za  Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne  je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske  je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg.

Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo&lt;ref&gt;[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}&lt;/ref&gt; z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom.

[[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Geografija Poljske]]</text>
      <sha1>88bq1mjnbmmwp88vxqgeydbnv2rxij7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736359</id>
      <parentid>5736358</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T05:07:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delitve Poljske (1772-1918) */ ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52803" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| native_name      =''Małopolska''
| native_name_lang =pl
| settlement_type   = Zgodovinska regija 
| image_map        =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png
| image_shield     =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]&lt;hr&gt;[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]]
| mapsize          =240px
| seat             = [[Krakov]]
| map_caption      = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske
| subdivision_type =Država
| subdivision_name ={{flag|Poljska}}
| area_total_km2         = 60000 
| population_total       = ok. 9.000.000
| population_density_km2 = auto
| timezone         =[[Central European Time|CET]]
| utc_offset       =+1
| timezone_DST     =[[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST   =+2
}}

'''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata 
z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}&lt;/ref&gt; Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko.

Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&amp;q=malopolska%20nobles%20magnates&amp;pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}&lt;/ref&gt;

Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti.  Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}&lt;/ref&gt; Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,&lt;ref&gt;http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.&lt;/ref&gt; ima še vedno govorce malopoljskega narečja. 

Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani  in nekoč poljski Judje in Nemci.

==Ime==
Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko''  (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni  in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše  Poljske).&lt;ref&gt;Gloger 1903, str. 170.&lt;/ref&gt; Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],&lt;ref&gt;[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}&lt;/ref&gt; da bi jo razlikovali od Velike Poljske.
==Zgodovina==
===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska===
[[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]]
[[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]]

V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],&lt;ref name=ref25&gt;Lerski 1996, str. 309.&lt;/ref&gt; je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''&quot;Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel&quot;''.&lt;ref&gt;Cosmas of Prague 2006, str. 155.&lt;/ref&gt; Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.&lt;ref&gt;[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz,  temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.&lt;ref&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}&lt;/ref&gt; Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.&lt;ref&gt;Labuda 1988, str. 167–211.&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]&lt;ref&gt;[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 |date=23. novembra 2009}}.&lt;/ref&gt; 

Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,&lt;ref&gt;[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.&lt;/ref&gt; ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega.

V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]  in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. 

Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''&quot;Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka&quot;''.&lt;ref&gt;Davies 2005, str. 71.&lt;/ref&gt; Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.&lt;/ref&gt; Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],&lt;ref&gt;Bedford 2008, str. 224.&lt;/ref&gt; leta 1349 pa so ga požgali Litovci.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]]

Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.&lt;ref&gt;[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).&lt;/ref&gt;  Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov.

V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra  2011}}.&lt;/ref&gt; Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine  in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref name=ref25/&gt; Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów.  Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.&lt;ref&gt;[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.&lt;/ref&gt; Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so:

:{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:90%;&quot;
|-
! #
! Mesto
! Ustanovitev 
! Sedanje vojvodstvo
|-
| 1.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz'''
| 1334
| zdaj predmestje Krakova 
|-
| 2.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck'''
| 1339
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 3.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo 
|-
| 4.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 5.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 6.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów'''
| 1340
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 7.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice'''
| 1342
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 8.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]'''
| 1346
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 9.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 10.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 11.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 12.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno'''
| 1350
| Loško vojvodstvo
|-
| 13.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom'''
| 1350
| Mazovsko vojvodstvo 
|-
| 14.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark'''
| 1354
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 15.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno'''
| 1354
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 16.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny'''
| 1354
| Svetokriško vojvodstvo
|-
| 17.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice'''
| 1358
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 18.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin'''
| 1358
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 19.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica'''
| 1358
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 20.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica'''
| 1362
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 21.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce'''
| 1362
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 22.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 23.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 24.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 25.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 26.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz'''
| 1369
| Malopoljsko vojvodstvo
|}

[[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]]
[[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]]
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width = 219
 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG
 | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu
 | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg
 | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom
}}

V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.&lt;ref name=ref39&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt; Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kneževina  Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. 

Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu.

V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596.

V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo  [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij  2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}&lt;/ref&gt; [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva&lt;ref&gt;[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 |date=16. julija  2011}} &lt;/ref&gt; med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in  Poniatowski.

Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza,  [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski.

===Poljsko-litovska Republika obeh narodov===
V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].

Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v  malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in  Biecz. Kasneje v  16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah.

[[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]]

V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod,  prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]],  druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''.

Leta 1572 je [[Jagelonci  |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].&lt;ref&gt;[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;  iz Wilamowic&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]]

Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih.  Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi.

Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra  2011}}&lt;/ref&gt; Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Dariusz Milewski, &quot;Mówią wieki&quot;, nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;) Opoczno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}&lt;/ref&gt; Lublin,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kazimierz Dolny&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}&lt;/ref&gt; Pilzno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; Szydlow,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Szydłowiec,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Tarnów,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}&lt;/ref&gt; Kielce,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}&lt;/ref&gt; Kraśnik&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju,  njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu.  V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.&lt;ref&gt;Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.&lt;/ref&gt; Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]].

Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}&lt;/ref&gt;  Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]].

[[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]]

===Delitve Poljske (1772-1918)===
[[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce.

[[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]]
[[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]]
[[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]]

Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova&lt;ref name=&quot;1909 guide&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}&lt;/ref&gt; in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. 

Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka  pri Szczekocinyju.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]].  Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico  Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine.

[[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']]
[[Slika:Wappen Königreich Galizien &amp; Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]]

Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province  pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów.

Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863,  Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi.

[[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]]

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz  tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. 

Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański.

Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}&lt;/ref&gt; Razdeljenost  Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej.

[[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]]

Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za  Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne  je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske  je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg.

Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo&lt;ref name=ref82&gt;[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}&lt;/ref&gt; z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom.

[[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Geografija Poljske]]</text>
      <sha1>963gbnm2pigme95t716nav8f25b6kkh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736360</id>
      <parentid>5736359</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T05:12:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delitve Poljske (1772-1918) */ ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52796" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| native_name      =''Małopolska''
| native_name_lang =pl
| settlement_type   = Zgodovinska regija 
| image_map        =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png
| image_shield     =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]&lt;hr&gt;[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]]
| mapsize          =240px
| seat             = [[Krakov]]
| map_caption      = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske
| subdivision_type =Država
| subdivision_name ={{flag|Poljska}}
| area_total_km2         = 60000 
| population_total       = ok. 9.000.000
| population_density_km2 = auto
| timezone         =[[Central European Time|CET]]
| utc_offset       =+1
| timezone_DST     =[[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST   =+2
}}

'''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata 
z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}&lt;/ref&gt; Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko.

Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&amp;q=malopolska%20nobles%20magnates&amp;pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}&lt;/ref&gt;

Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti.  Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}&lt;/ref&gt; Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,&lt;ref&gt;http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.&lt;/ref&gt; ima še vedno govorce malopoljskega narečja. 

Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani  in nekoč poljski Judje in Nemci.

==Ime==
Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko''  (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni  in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše  Poljske).&lt;ref&gt;Gloger 1903, str. 170.&lt;/ref&gt; Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],&lt;ref&gt;[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}&lt;/ref&gt; da bi jo razlikovali od Velike Poljske.
==Zgodovina==
===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska===
[[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]]
[[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]]

V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],&lt;ref name=ref25&gt;Lerski 1996, str. 309.&lt;/ref&gt; je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''&quot;Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel&quot;''.&lt;ref&gt;Cosmas of Prague 2006, str. 155.&lt;/ref&gt; Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.&lt;ref&gt;[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz,  temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.&lt;ref&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}&lt;/ref&gt; Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.&lt;ref&gt;Labuda 1988, str. 167–211.&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]&lt;ref&gt;[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 |date=23. novembra 2009}}.&lt;/ref&gt; 

Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,&lt;ref&gt;[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.&lt;/ref&gt; ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega.

V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]  in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. 

Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''&quot;Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka&quot;''.&lt;ref&gt;Davies 2005, str. 71.&lt;/ref&gt; Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.&lt;/ref&gt; Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],&lt;ref&gt;Bedford 2008, str. 224.&lt;/ref&gt; leta 1349 pa so ga požgali Litovci.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]]

Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.&lt;ref&gt;[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).&lt;/ref&gt;  Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov.

V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra  2011}}.&lt;/ref&gt; Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine  in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref name=ref25/&gt; Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów.  Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.&lt;ref&gt;[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.&lt;/ref&gt; Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so:

:{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:90%;&quot;
|-
! #
! Mesto
! Ustanovitev 
! Sedanje vojvodstvo
|-
| 1.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz'''
| 1334
| zdaj predmestje Krakova 
|-
| 2.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck'''
| 1339
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 3.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo 
|-
| 4.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 5.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 6.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów'''
| 1340
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 7.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice'''
| 1342
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 8.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]'''
| 1346
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 9.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 10.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 11.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 12.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno'''
| 1350
| Loško vojvodstvo
|-
| 13.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom'''
| 1350
| Mazovsko vojvodstvo 
|-
| 14.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark'''
| 1354
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 15.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno'''
| 1354
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 16.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny'''
| 1354
| Svetokriško vojvodstvo
|-
| 17.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice'''
| 1358
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 18.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin'''
| 1358
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 19.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica'''
| 1358
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 20.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica'''
| 1362
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 21.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce'''
| 1362
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 22.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 23.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 24.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 25.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 26.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz'''
| 1369
| Malopoljsko vojvodstvo
|}

[[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]]
[[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]]
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width = 219
 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG
 | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu
 | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg
 | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom
}}

V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.&lt;ref name=ref39&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt; Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kneževina  Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. 

Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu.

V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596.

V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo  [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij  2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}&lt;/ref&gt; [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva&lt;ref&gt;[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 |date=16. julija  2011}} &lt;/ref&gt; med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in  Poniatowski.

Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza,  [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski.

===Poljsko-litovska Republika obeh narodov===
V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].

Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v  malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in  Biecz. Kasneje v  16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah.

[[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]]

V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod,  prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]],  druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''.

Leta 1572 je [[Jagelonci  |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].&lt;ref&gt;[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;  iz Wilamowic&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]]

Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih.  Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi.

Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra  2011}}&lt;/ref&gt; Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Dariusz Milewski, &quot;Mówią wieki&quot;, nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;) Opoczno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}&lt;/ref&gt; Lublin,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kazimierz Dolny&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}&lt;/ref&gt; Pilzno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; Szydlow,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Szydłowiec,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Tarnów,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}&lt;/ref&gt; Kielce,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}&lt;/ref&gt; Kraśnik&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju,  njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu.  V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.&lt;ref&gt;Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.&lt;/ref&gt; Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]].

Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}&lt;/ref&gt;  Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]].

[[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]]

===Delitve Poljske (1772-1918)===
[[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce.

[[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]]
[[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]]
[[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]]

Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova&lt;ref name=ref82&gt;[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}&lt;/ref&gt; in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. 

Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka  pri Szczekocinyju.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]].  Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico  Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine.

[[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']]
[[Slika:Wappen Königreich Galizien &amp; Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]]

Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province  pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów.

Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863,  Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi.

[[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]]

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz  tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. 

Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański.

Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}&lt;/ref&gt; Razdeljenost  Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej.

[[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]]

Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za  Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne  je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske  je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg.

Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo&lt;ref name=ref82/&gt; z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom.

[[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Geografija Poljske]]</text>
      <sha1>199189i7jozjzww48uwetb5t6dfmdtf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736365</id>
      <parentid>5736360</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:00:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ nadaljevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60100" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| native_name      =''Małopolska''
| native_name_lang =pl
| settlement_type   = Zgodovinska regija 
| image_map        =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png
| image_shield     =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]&lt;hr&gt;[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]]
| mapsize          =240px
| seat             = [[Krakov]]
| map_caption      = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske
| subdivision_type =Država
| subdivision_name ={{flag|Poljska}}
| area_total_km2         = 60000 
| population_total       = ok. 9.000.000
| population_density_km2 = auto
| timezone         =[[Central European Time|CET]]
| utc_offset       =+1
| timezone_DST     =[[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST   =+2
}}

'''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata 
z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}&lt;/ref&gt; Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko.

Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&amp;q=malopolska%20nobles%20magnates&amp;pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}&lt;/ref&gt;

Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti.  Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}&lt;/ref&gt; Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,&lt;ref&gt;http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.&lt;/ref&gt; ima še vedno govorce malopoljskega narečja. 

Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani  in nekoč poljski Judje in Nemci.

==Ime==
Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko''  (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni  in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše  Poljske).&lt;ref&gt;Gloger 1903, str. 170.&lt;/ref&gt; Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],&lt;ref&gt;[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}&lt;/ref&gt; da bi jo razlikovali od Velike Poljske.
==Zgodovina==
===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska===
[[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]]
[[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]]

V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],&lt;ref name=ref25&gt;Lerski 1996, str. 309.&lt;/ref&gt; je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''&quot;Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel&quot;''.&lt;ref&gt;Cosmas of Prague 2006, str. 155.&lt;/ref&gt; Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.&lt;ref&gt;[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz,  temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.&lt;ref&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}&lt;/ref&gt; Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.&lt;ref&gt;Labuda 1988, str. 167–211.&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]&lt;ref&gt;[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 |date=23. novembra 2009}}.&lt;/ref&gt; 

Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,&lt;ref&gt;[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.&lt;/ref&gt; ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega.

V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]  in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. 

Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''&quot;Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka&quot;''.&lt;ref&gt;Davies 2005, str. 71.&lt;/ref&gt; Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.&lt;/ref&gt; Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],&lt;ref&gt;Bedford 2008, str. 224.&lt;/ref&gt; leta 1349 pa so ga požgali Litovci.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]]

Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.&lt;ref&gt;[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).&lt;/ref&gt;  Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov.

V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra  2011}}.&lt;/ref&gt; Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine  in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref name=ref25/&gt; Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów.  Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.&lt;ref&gt;[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.&lt;/ref&gt; Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so:

:{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:90%;&quot;
|-
! #
! Mesto
! Ustanovitev 
! Sedanje vojvodstvo
|-
| 1.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz'''
| 1334
| zdaj predmestje Krakova 
|-
| 2.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck'''
| 1339
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 3.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo 
|-
| 4.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 5.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 6.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów'''
| 1340
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 7.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice'''
| 1342
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 8.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]'''
| 1346
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 9.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 10.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 11.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 12.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno'''
| 1350
| Loško vojvodstvo
|-
| 13.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom'''
| 1350
| Mazovsko vojvodstvo 
|-
| 14.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark'''
| 1354
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 15.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno'''
| 1354
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 16.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny'''
| 1354
| Svetokriško vojvodstvo
|-
| 17.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice'''
| 1358
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 18.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin'''
| 1358
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 19.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica'''
| 1358
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 20.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica'''
| 1362
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 21.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce'''
| 1362
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 22.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 23.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 24.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 25.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 26.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz'''
| 1369
| Malopoljsko vojvodstvo
|}

[[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]]
[[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]]
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width = 219
 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG
 | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu
 | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg
 | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom
}}

V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.&lt;ref name=ref39&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt; Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kneževina  Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. 

Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu.

V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596.

V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo  [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij  2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}&lt;/ref&gt; [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva&lt;ref&gt;[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 |date=16. julija  2011}} &lt;/ref&gt; med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in  Poniatowski.

Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza,  [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski.

===Poljsko-litovska Republika obeh narodov===
V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].

Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v  malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in  Biecz. Kasneje v  16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah.

[[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]]

V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod,  prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]],  druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''.

Leta 1572 je [[Jagelonci  |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].&lt;ref&gt;[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;  iz Wilamowic&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]]

Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih.  Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi.

Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra  2011}}&lt;/ref&gt; Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Dariusz Milewski, &quot;Mówią wieki&quot;, nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;) Opoczno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}&lt;/ref&gt; Lublin,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kazimierz Dolny&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}&lt;/ref&gt; Pilzno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; Szydlow,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Szydłowiec,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Tarnów,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}&lt;/ref&gt; Kielce,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}&lt;/ref&gt; Kraśnik&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju,  njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu.  V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.&lt;ref&gt;Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.&lt;/ref&gt; Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]].

Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}&lt;/ref&gt;  Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]].

[[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]]

===Delitve Poljske (1772-1918)===
[[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce.

[[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]]
[[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]]
[[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]]

Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova&lt;ref name=ref82&gt;[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}&lt;/ref&gt; in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. 

Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka  pri Szczekocinyju.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]].  Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico  Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine.

[[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']]
[[Slika:Wappen Königreich Galizien &amp; Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]]

Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province  pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów.

Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863,  Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi.

[[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]]

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz  tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. 

Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański.

Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}&lt;/ref&gt; Razdeljenost  Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej.

[[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]]

Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za  Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne  je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske  je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg.

Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo&lt;ref name=ref82/&gt; z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom.

[[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]]

===Medvojna Poljska (1918-1939)===
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena  celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.&lt;ref name=&quot;nowamalopolska.pl&quot;/&gt; Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov  imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil  izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne  avtohtonosti poljščine v tej regiji.&lt;ref&gt;{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav.

[[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]]

Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako  v mestih kot  na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta  1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah.

Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu  31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu  32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin.

Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države.  Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala  možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala  Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],&lt;ref&gt;{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]].

[[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]]

Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je  bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi  Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Geografija Poljske]]</text>
      <sha1>bnm0i6dhac2m5xz2wg3yho5o90bxzus</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736367</id>
      <parentid>5736365</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:03:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Medvojna Poljska (1918-1939) */ ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60083" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| native_name      =''Małopolska''
| native_name_lang =pl
| settlement_type   = Zgodovinska regija 
| image_map        =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png
| image_shield     =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]&lt;hr&gt;[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]]
| mapsize          =240px
| seat             = [[Krakov]]
| map_caption      = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske
| subdivision_type =Država
| subdivision_name ={{flag|Poljska}}
| area_total_km2         = 60000 
| population_total       = ok. 9.000.000
| population_density_km2 = auto
| timezone         =[[Central European Time|CET]]
| utc_offset       =+1
| timezone_DST     =[[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST   =+2
}}

'''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata 
z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}&lt;/ref&gt; Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko.

Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&amp;q=malopolska%20nobles%20magnates&amp;pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}&lt;/ref&gt;

Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti.  Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}&lt;/ref&gt; Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,&lt;ref&gt;http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.&lt;/ref&gt; ima še vedno govorce malopoljskega narečja. 

Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani  in nekoč poljski Judje in Nemci.

==Ime==
Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko''  (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni  in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše  Poljske).&lt;ref&gt;Gloger 1903, str. 170.&lt;/ref&gt; Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],&lt;ref&gt;[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}&lt;/ref&gt; da bi jo razlikovali od Velike Poljske.
==Zgodovina==
===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska===
[[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]]
[[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]]

V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],&lt;ref name=ref25&gt;Lerski 1996, str. 309.&lt;/ref&gt; je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''&quot;Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel&quot;''.&lt;ref&gt;Cosmas of Prague 2006, str. 155.&lt;/ref&gt; Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.&lt;ref&gt;[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz,  temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.&lt;ref&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}&lt;/ref&gt; Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.&lt;ref&gt;Labuda 1988, str. 167–211.&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]&lt;ref&gt;[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 |date=23. novembra 2009}}.&lt;/ref&gt; 

Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,&lt;ref&gt;[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.&lt;/ref&gt; ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega.

V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]  in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. 

Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''&quot;Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka&quot;''.&lt;ref&gt;Davies 2005, str. 71.&lt;/ref&gt; Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.&lt;/ref&gt; Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],&lt;ref&gt;Bedford 2008, str. 224.&lt;/ref&gt; leta 1349 pa so ga požgali Litovci.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]]

Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.&lt;ref&gt;[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).&lt;/ref&gt;  Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov.

V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra  2011}}.&lt;/ref&gt; Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine  in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref name=ref25/&gt; Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów.  Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.&lt;ref&gt;[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.&lt;/ref&gt; Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so:

:{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:90%;&quot;
|-
! #
! Mesto
! Ustanovitev 
! Sedanje vojvodstvo
|-
| 1.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz'''
| 1334
| zdaj predmestje Krakova 
|-
| 2.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck'''
| 1339
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 3.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo 
|-
| 4.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 5.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 6.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów'''
| 1340
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 7.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice'''
| 1342
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 8.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]'''
| 1346
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 9.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 10.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 11.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 12.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno'''
| 1350
| Loško vojvodstvo
|-
| 13.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom'''
| 1350
| Mazovsko vojvodstvo 
|-
| 14.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark'''
| 1354
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 15.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno'''
| 1354
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 16.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny'''
| 1354
| Svetokriško vojvodstvo
|-
| 17.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice'''
| 1358
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 18.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin'''
| 1358
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 19.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica'''
| 1358
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 20.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica'''
| 1362
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 21.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce'''
| 1362
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 22.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 23.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 24.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 25.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 26.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz'''
| 1369
| Malopoljsko vojvodstvo
|}

[[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]]
[[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]]
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width = 219
 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG
 | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu
 | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg
 | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom
}}

V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.&lt;ref name=ref39&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt; Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kneževina  Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. 

Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu.

V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596.

V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo  [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij  2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}&lt;/ref&gt; [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva&lt;ref&gt;[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 |date=16. julija  2011}} &lt;/ref&gt; med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in  Poniatowski.

Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza,  [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski.

===Poljsko-litovska Republika obeh narodov===
V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].

Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v  malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in  Biecz. Kasneje v  16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah.

[[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]]

V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod,  prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]],  druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''.

Leta 1572 je [[Jagelonci  |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].&lt;ref&gt;[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;  iz Wilamowic&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]]

Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih.  Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi.

Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra  2011}}&lt;/ref&gt; Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Dariusz Milewski, &quot;Mówią wieki&quot;, nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;) Opoczno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}&lt;/ref&gt; Lublin,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kazimierz Dolny&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}&lt;/ref&gt; Pilzno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; Szydlow,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Szydłowiec,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Tarnów,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}&lt;/ref&gt; Kielce,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}&lt;/ref&gt; Kraśnik&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju,  njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu.  V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.&lt;ref&gt;Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.&lt;/ref&gt; Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]].

Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}&lt;/ref&gt;  Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]].

[[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]]

===Delitve Poljske (1772-1918)===
[[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce.

[[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]]
[[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]]
[[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]]

Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova&lt;ref name=ref82&gt;[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}&lt;/ref&gt; in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. 

Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka  pri Szczekocinyju.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]].  Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico  Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine.

[[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']]
[[Slika:Wappen Königreich Galizien &amp; Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]]

Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province  pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów.

Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863,  Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi.

[[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]]

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz  tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. 

Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański.

Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}&lt;/ref&gt; Razdeljenost  Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej.

[[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]]

Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za  Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne  je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske  je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg.

Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo&lt;ref name=ref82/&gt; z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom.

[[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]]

===Medvojna Poljska (1918-1939)===
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena  celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.&lt;ref name=39/&gt; Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov  imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil  izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne  avtohtonosti poljščine v tej regiji.&lt;ref&gt;{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav.

[[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]]

Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako  v mestih kot  na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta  1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah.

Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu  31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu  32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin.

Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države.  Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala  možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala  Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],&lt;ref&gt;{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]].

[[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]]

Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je  bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi  Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Geografija Poljske]]</text>
      <sha1>okvjx9lbf2np774atkv0cjqkojctohi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736368</id>
      <parentid>5736367</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:07:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Medvojna Poljska (1918-1939) */ ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60086" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| native_name      =''Małopolska''
| native_name_lang =pl
| settlement_type   = Zgodovinska regija 
| image_map        =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png
| image_shield     =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]&lt;hr&gt;[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]]
| mapsize          =240px
| seat             = [[Krakov]]
| map_caption      = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske
| subdivision_type =Država
| subdivision_name ={{flag|Poljska}}
| area_total_km2         = 60000 
| population_total       = ok. 9.000.000
| population_density_km2 = auto
| timezone         =[[Central European Time|CET]]
| utc_offset       =+1
| timezone_DST     =[[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST   =+2
}}

'''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata 
z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}&lt;/ref&gt; Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko.

Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&amp;q=malopolska%20nobles%20magnates&amp;pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}&lt;/ref&gt;

Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti.  Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}&lt;/ref&gt; Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,&lt;ref&gt;http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.&lt;/ref&gt; ima še vedno govorce malopoljskega narečja. 

Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani  in nekoč poljski Judje in Nemci.

==Ime==
Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko''  (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni  in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše  Poljske).&lt;ref&gt;Gloger 1903, str. 170.&lt;/ref&gt; Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],&lt;ref&gt;[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}&lt;/ref&gt; da bi jo razlikovali od Velike Poljske.
==Zgodovina==
===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska===
[[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]]
[[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]]

V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],&lt;ref name=ref25&gt;Lerski 1996, str. 309.&lt;/ref&gt; je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''&quot;Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel&quot;''.&lt;ref&gt;Cosmas of Prague 2006, str. 155.&lt;/ref&gt; Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.&lt;ref&gt;[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz,  temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.&lt;ref&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}&lt;/ref&gt; Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.&lt;ref&gt;Labuda 1988, str. 167–211.&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]&lt;ref&gt;[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 |date=23. novembra 2009}}.&lt;/ref&gt; 

Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,&lt;ref&gt;[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.&lt;/ref&gt; ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega.

V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]  in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. 

Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''&quot;Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka&quot;''.&lt;ref&gt;Davies 2005, str. 71.&lt;/ref&gt; Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.&lt;/ref&gt; Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],&lt;ref&gt;Bedford 2008, str. 224.&lt;/ref&gt; leta 1349 pa so ga požgali Litovci.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]]

Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.&lt;ref&gt;[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).&lt;/ref&gt;  Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov.

V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra  2011}}.&lt;/ref&gt; Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine  in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref name=ref25/&gt; Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów.  Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.&lt;ref&gt;[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.&lt;/ref&gt; Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so:

:{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:90%;&quot;
|-
! #
! Mesto
! Ustanovitev 
! Sedanje vojvodstvo
|-
| 1.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz'''
| 1334
| zdaj predmestje Krakova 
|-
| 2.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck'''
| 1339
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 3.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo 
|-
| 4.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 5.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 6.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów'''
| 1340
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 7.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice'''
| 1342
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 8.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]'''
| 1346
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 9.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 10.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 11.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 12.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno'''
| 1350
| Loško vojvodstvo
|-
| 13.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom'''
| 1350
| Mazovsko vojvodstvo 
|-
| 14.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark'''
| 1354
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 15.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno'''
| 1354
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 16.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny'''
| 1354
| Svetokriško vojvodstvo
|-
| 17.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice'''
| 1358
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 18.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin'''
| 1358
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 19.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica'''
| 1358
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 20.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica'''
| 1362
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 21.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce'''
| 1362
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 22.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 23.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 24.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 25.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 26.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz'''
| 1369
| Malopoljsko vojvodstvo
|}

[[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]]
[[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]]
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width = 219
 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG
 | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu
 | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg
 | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom
}}

V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.&lt;ref name=ref39&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt; Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kneževina  Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. 

Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu.

V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596.

V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo  [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij  2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}&lt;/ref&gt; [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva&lt;ref&gt;[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 |date=16. julija  2011}} &lt;/ref&gt; med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in  Poniatowski.

Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza,  [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski.

===Poljsko-litovska Republika obeh narodov===
V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].

Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v  malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in  Biecz. Kasneje v  16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah.

[[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]]

V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod,  prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]],  druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''.

Leta 1572 je [[Jagelonci  |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].&lt;ref&gt;[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;  iz Wilamowic&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]]

Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih.  Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi.

Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra  2011}}&lt;/ref&gt; Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Dariusz Milewski, &quot;Mówią wieki&quot;, nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;) Opoczno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}&lt;/ref&gt; Lublin,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kazimierz Dolny&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}&lt;/ref&gt; Pilzno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; Szydlow,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Szydłowiec,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Tarnów,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}&lt;/ref&gt; Kielce,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}&lt;/ref&gt; Kraśnik&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju,  njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu.  V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.&lt;ref&gt;Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.&lt;/ref&gt; Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]].

Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}&lt;/ref&gt;  Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]].

[[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]]

===Delitve Poljske (1772-1918)===
[[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce.

[[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]]
[[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]]
[[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]]

Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova&lt;ref name=ref82&gt;[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}&lt;/ref&gt; in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. 

Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka  pri Szczekocinyju.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]].  Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico  Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine.

[[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']]
[[Slika:Wappen Königreich Galizien &amp; Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]]

Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province  pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów.

Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863,  Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi.

[[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]]

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz  tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. 

Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański.

Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}&lt;/ref&gt; Razdeljenost  Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej.

[[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]]

Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za  Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne  je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske  je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg.

Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo&lt;ref name=ref82/&gt; z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom.

[[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]]

===Medvojna Poljska (1918-1939)===
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena  celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.&lt;ref name=ref39/&gt; Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov  imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil  izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne  avtohtonosti poljščine v tej regiji.&lt;ref&gt;{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav.

[[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]]

Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako  v mestih kot  na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta  1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah.

Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu  31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu  32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin.

Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države.  Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala  možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala  Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],&lt;ref&gt;{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]].

[[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]]

Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je  bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi  Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Geografija Poljske]]</text>
      <sha1>mg7b9reguj4806pofuwvtacwukx24oo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736390</id>
      <parentid>5736368</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:09:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ druga svetovna vojna</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64033" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| native_name      =''Małopolska''
| native_name_lang =pl
| settlement_type   = Zgodovinska regija 
| image_map        =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png
| image_shield     =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]&lt;hr&gt;[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]]
| mapsize          =240px
| seat             = [[Krakov]]
| map_caption      = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske
| subdivision_type =Država
| subdivision_name ={{flag|Poljska}}
| area_total_km2         = 60000 
| population_total       = ok. 9.000.000
| population_density_km2 = auto
| timezone         =[[Central European Time|CET]]
| utc_offset       =+1
| timezone_DST     =[[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST   =+2
}}

'''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata 
z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}&lt;/ref&gt; Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko.

Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&amp;q=malopolska%20nobles%20magnates&amp;pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}&lt;/ref&gt;

Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti.  Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}&lt;/ref&gt; Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,&lt;ref&gt;http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.&lt;/ref&gt; ima še vedno govorce malopoljskega narečja. 

Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani  in nekoč poljski Judje in Nemci.

==Ime==
Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko''  (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni  in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše  Poljske).&lt;ref&gt;Gloger 1903, str. 170.&lt;/ref&gt; Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],&lt;ref&gt;[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}&lt;/ref&gt; da bi jo razlikovali od Velike Poljske.
==Zgodovina==
===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska===
[[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]]
[[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]]

V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],&lt;ref name=ref25&gt;Lerski 1996, str. 309.&lt;/ref&gt; je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''&quot;Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel&quot;''.&lt;ref&gt;Cosmas of Prague 2006, str. 155.&lt;/ref&gt; Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.&lt;ref&gt;[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz,  temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.&lt;ref&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}&lt;/ref&gt; Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.&lt;ref&gt;Labuda 1988, str. 167–211.&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]&lt;ref&gt;[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&amp;location=f&amp;msg=1 |date=23. novembra 2009}}.&lt;/ref&gt; 

Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,&lt;ref&gt;[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.&lt;/ref&gt; ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega.

V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]]  in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. 

Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''&quot;Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka&quot;''.&lt;ref&gt;Davies 2005, str. 71.&lt;/ref&gt; Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.&lt;/ref&gt; Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],&lt;ref&gt;Bedford 2008, str. 224.&lt;/ref&gt; leta 1349 pa so ga požgali Litovci.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]]

Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.&lt;ref&gt;[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).&lt;/ref&gt;  Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov.

V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra  2011}}.&lt;/ref&gt; Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine  in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref name=ref25/&gt; Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów.  Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.&lt;ref&gt;[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.&lt;/ref&gt; Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so:

:{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:90%;&quot;
|-
! #
! Mesto
! Ustanovitev 
! Sedanje vojvodstvo
|-
| 1.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz'''
| 1334
| zdaj predmestje Krakova 
|-
| 2.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck'''
| 1339
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 3.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo 
|-
| 4.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 5.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów'''
| 1340
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 6.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów'''
| 1340
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 7.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice'''
| 1342
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 8.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]'''
| 1346
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 9.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 10.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 11.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój'''
| 1348
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 12.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno'''
| 1350
| Loško vojvodstvo
|-
| 13.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom'''
| 1350
| Mazovsko vojvodstvo 
|-
| 14.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark'''
| 1354
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 15.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno'''
| 1354
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 16.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny'''
| 1354
| Svetokriško vojvodstvo
|-
| 17.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice'''
| 1358
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 18.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin'''
| 1358
| Šlezijsko vojvodstvo
|-
| 19.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica'''
| 1358
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 20.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica'''
| 1362
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 21.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce'''
| 1362
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 22.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 23.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna'''
| 1364
| Malopoljsko vojvodstvo
|-
| 24.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 25.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek'''
| 1366
| Podkarpatsko vojvodstvo
|-
| 26.
| style=&quot;text-align:left;&quot;| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz'''
| 1369
| Malopoljsko vojvodstvo
|}

[[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]]
[[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]]
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width = 219
 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG
 | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu
 | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg
 | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom
}}

V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.&lt;ref name=ref39&gt;[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}&lt;/ref&gt; Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kneževina  Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. 

Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu.

V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596.

V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo  [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij  2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}&lt;/ref&gt; [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva&lt;ref&gt;[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&amp;func=viewpage&amp;pageid=615 |date=16. julija  2011}} &lt;/ref&gt; med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in  Poniatowski.

Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza,  [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski.

===Poljsko-litovska Republika obeh narodov===
V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].

Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v  malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in  Biecz. Kasneje v  16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah.

[[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]]

V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod,  prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]],  druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''.

Leta 1572 je [[Jagelonci  |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].&lt;ref&gt;[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;  iz Wilamowic&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca &quot;Cepelia Fil-Wilamowice&quot;|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v v južni Malopoljski]]

Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih.  Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi.

Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra  2011}}&lt;/ref&gt; Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Dariusz Milewski, &quot;Mówią wieki&quot;, nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt;) Opoczno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}&lt;/ref&gt; Lublin,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Kazimierz Dolny&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}&lt;/ref&gt; Pilzno,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; Szydlow,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}&lt;/ref&gt; Szydłowiec,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra  2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Tarnów,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}&lt;/ref&gt; Kielce,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&amp;action=view&amp;city_id=458&amp;cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}&lt;/ref&gt; Kraśnik&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju,  njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu.  V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.&lt;ref&gt;Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.&lt;/ref&gt; Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]].

Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}&lt;/ref&gt;

Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&amp;pa=showpage&amp;pid=258&amp;page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}&lt;/ref&gt;  Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]].

[[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]]

===Delitve Poljske (1772-1918)===
[[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce.

[[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]]
[[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]]
[[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]]

Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova&lt;ref name=ref82&gt;[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}&lt;/ref&gt; in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. 

Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka  pri Szczekocinyju.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]].  Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico  Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine.

[[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']]
[[Slika:Wappen Königreich Galizien &amp; Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]]

Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province  pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}&lt;/ref&gt; Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów.

Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863,  Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi.

[[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]]

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz  tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. 

Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański.

Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}&lt;/ref&gt; Razdeljenost  Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej.

[[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]]

Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za  Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne  je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske  je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}&lt;/ref&gt; V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg.

Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo&lt;ref name=ref82/&gt; z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom.

[[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]]

===Medvojna Poljska (1918-1939)===
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena  celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.&lt;ref name=ref39/&gt; Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov  imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil  izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne  avtohtonosti poljščine v tej regiji.&lt;ref&gt;{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav.

[[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]]

Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako  v mestih kot  na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta  1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah.

Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu  31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu  32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin.

Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države.  Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala  možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala  Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],&lt;ref&gt;{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}&lt;/ref&gt; pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]].

[[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]]

Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je  bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi  Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]]

===Druga svetovna vojna===
1. septembra 1939 je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] napadla Poljsko. V Malopoljski so se zaradi bližine nemške meje boji začeli že prvi dan vojne. Malopoljsko je branilo pet poljskih armad, a je bila bitka za mejo že v nekaj dneh izgubljena.
6. septembra je maršal Edward Rydz-Śmigły ukazal umil vseh vojašku enot na druugo obrambno črto na rekah Visla in San. V tednu dni je bila okupirana skoraj cela Malopoljska. Vzhodni del Poljske je skladno s sporazumom Molotov-Rbenntrop napadla Rdeća armada, ki se je 28. septembra umaknila.

[[Slika:Brygada Świętokrzyska 1945.jpg|right|250px|Vojaki poljske Gorske brigade Svetega križa na paradi leta 1945]]

12. oktobra  1939 je bila na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz kot del [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] ustanovljena Generalna gubernija z guvernerjem [[Hans Frank|Hansom Frankom]]. Glavno mesto gubernije, ki je obsegala večino zgodovinske Malopoljske, je bil Krakov. Zahodni deli Malopoljske so bili vključeni v nemško provinco Gornja Šlezija.

V cello okupirani Poljski so nacisti vladali z divjo brutalnostjo in pobili na stotisoče prebivalcev, tako Poljakov kot Judov. Na meji med Malopoljsko in Gornjo Šlezijo je bilo  14. junija 1940 ustanovljeno [[koncentracijsko taborišče Auschwitz]].  1. oktobra so Nemci na obrobju Lublina odprli še [[koncentracijsko taborišče Majdanek]]. Tretje koncentracijsko taborišče na Malopoljskem je bilo v krakovskem okrožju Płaszów. Konec leta 1939 in v začetku leta 1940 je v malopoljskem zdravilišču [[Zakopane]] in v Krakovu potekalo več konferenc [[Gestapo|Gestapa]] in [[NKVD]], na katerih so razpravljali o medsebojnem sodelovanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

Protinacistični odpor je bil še posebej močan na Malopoljskem in prav tam se je v okolici Opoczna konec leta 1939 in v začetku leta 1940 začel oboroženi boj proti okupatorju. Med Operacijo vihar sredi leta 1944 je bilo osvobojenih več malopoljskih mest. Pripravljala se je tudi vstaja v Krakovu, ki ni bila nikoli uresničena. Poleg domobranske vojske so bile v provinci močne tudi druge odporniške skupine, kot so bile prokomunistična Armia Ludowa, kmečki bataljon Chłopskie in desničarske nacionalistične oborožene sile s svojo brigado Svetega Križa.

V vseh večjih malopoljskih mestih so Nemci odprli judovske [[Geto|gete]], največja v Krakovu in Lublinu. Nacisti so sprva nameravali ustvariti tako imenovani &quot;rezervat&quot; za evropske Jude, ki bi se nahajal okoli malopoljskega mesta Nisko, vendar so načrt spremenili in se odločili pobiti vse Jude. Na smrt obsojeni Judje v Malopoljski so se začeli boriti, na primer v vstaji v Čenstohovi, vendar so njihova prizadevanja propadla. Zaradi [[holokavst]]a na Poljskem je bilo nekoč uspešno in številčno judovsko prebivalstvo Malopoljske skoraj v celoti pomorjeno.

Poleti 1944 je [[Rdeča armada]] v ofenzivi Lvov–Sandomierz izrinila [[Wehrmacht]] iz vzhodne Malopoljske. Mesto Lublin so Sovjeti zavzeli 22. julija 1944, Stalowo Wolo 1. avgusta in Sandomierz na levem bregu Visle 18. avgusta 944. Frontna črta se je za približno šest mesecev stabilizirala vzdolž Visle z nekaj mostišči na zahodnem bregu reke.  V začetku leta 1945 se je začela sovjetska ofenziva Visla–Odra, ki je Nemce potisnila pred vrata Berlina. Sovjeti so 15. januarja 1945 vstopili v Kielce, 17. januarja v Čenstohovo, 19. januarja  v Krakov in 27. januarja v Sosnowiec. Sovjeti so potrebovali veliko več časa za čiščenje goratega dela Malopoljske in v Żywiec vstopili šele 5. aprila 1945.&lt;ref name=&quot;nsik.com.pl&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |title=Wyzwolenie ziemi żywieckiej i realizacja planu AK &quot;Burza&quot; |publisher=Nsik.com.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322102040/http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |archive-date=22. marca 2012}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Geografija Poljske]]</text>
      <sha1>cdbwx3p4qjstrxi3hhs9zf3itfaar80</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Simon Rudmaš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522203</id>
    <revision>
      <id>5736354</id>
      <parentid>5731717</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T02:51:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>XJaM</username>
        <id>3</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje */dp/tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14583" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba
| name        = Simon Rudmaš
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]]
}}

'''Simon{{efn|Tudi '''Šimen'''{{r|klei_1881}}{{r|snoj_2020}} in '''Šimon'''.}} Rudmaš'''{{efn|Nemško ''Rudmasch''.{{r|blko_1874}}}} [símon rúdmaš], [[Slovenci|slovenski]] [[šolnik]], [[pedagogika|pedagoški]] [[pisec]], [[duhovnik]], [[redovnik]], [[benediktinec]], [[učitelj]], * [[21. oktober]] [[1795]], [[Šentvid v Podjuni]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (sedaj [[Avstrija]]), † [[30. junij]] [[1858]], [[Celovec]], [[Avstrijsko cesarstvo]] (sedaj Avstrija).

Rudmaš je bil cesarski kronski [[šolski svetnik]] in deželni nadzornik [[ljudska šola|ljudskih šol]] na [[avstrijska Koroška|avstrijskem Koroškem]].

== Življenje ==

Osnovno šolo je končal v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] leta 1808. Med letoma 1809 in 1815 je študiral na gimnaziji v Celovcu. Dve leti med 1815 in 1817 je študiral [[filozofija|modroslovje]] na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]]. Leta 1817 je kot [[novic]] vstopil v [[Benediktinci|benediktinski]] red v [[Šentpavel v Labotski dolini|Šentpavlu]] in po desetih mesecih izstopil. Leta 1818 je nadaljeval teološki študij v duhovniški hiši v Celovcu. Septembra 1821 je bil v [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]] posvečen za [[mašnik]]a. Med letom 1821 in februarjem 1827 je kot [[kaplan]] in [[beneficiar]] služil v Dobrli vasi, nekaj mesecev pa kot kaplan in [[katehet]] v Šentandražu. V obeh krajih je poučaval na tamkajšnjima osnovnima šolama.

Jeseni 1827 je postal nemški [[pridigar]] ter nato katehet in ravnatelj [[glavna šola|(okrajne) glavne šole]] v [[Celje|Celju]]. Tamkajšnjo šolo je leta 1828 iz trirazredne razširil na štirirazredno in je poleg [[deška šola|deške]] ustanovil še posebno [[dekliška šola|dekliško šolo]]. Ustanovil je glasbeno društvo kandidatov za učitelje. Z njim je veliko naredil za dvig in promocijo glasbe v deželi ter dal učiteljskim kandidatom sredstvo za izboljšanje materialnega položaja z glasbenim poukom. V Celju je ostal do leta 1839. 23. avgusta 1839 so ga izvolili za [[seznam častnih meščanov Celja|častnega meščana]].

Avgusta 1839 so ga postavili za predstojnika in pripravljalnega učitelja cesarske kronske [[normalna šola|normalne glavne šole]] v [[Trst]]u, kjer je bil do konca leta 1850. Leta 1851 je odšel v Celovec kjer so ga imenovali za cesarskega kronskega šolskega svetnika in deželnega nadzornika ljudskih šol na avstrijskem Koroškem. Poleg tega je bil tudi nadzornik cesarske kronske [[višja realka|višje realke]] v Celovcu, ki so jo ustanovili na njegovo pobudo in razširili v šestrazredno.{{r|loga_2013}}

== Šolniško in pedagoško delo ==

Že v Celju je začel razmišljati o pisanju učnih knjig za učence in učitelje. Leta 1830 je v sodelovanju z [[Anton Martin Slomšek|Antonom Martinom Slomškom]] napisal in izdal ''Navod za nedeljske šole. Kako je potreba učiti? V Gradci 1830'' (72 str.). To nepodpisano knjižico so pomotoma pripisovali [[Peter Musi|Petru Musiju]].

Še uspešneje je delal v tej smeri v Trstu. Tedanji tržaški guverner grof [[Franc Serafin Stadion]] (1806–1853) je bil naklonjen tudi razvoju nenemških avstrijskih narodov in tako se je Rudmašu posrečilo oskrbeti izdajo cele vrste dobrih slovenskih učnih knjig za osnovno šolstvo Trsta in [[Primorska|slovenskega primorja]]. Od njih je po vsej priliki spisal sam vsaj naslednje: ''Abecedna tabla'' (1846); ''Napeljevanje iz glave poštevati, za pervi klas ljudskih šol'' (1846); ''Napeljevanje v računstvo, za 2. in 3. klas farnih in glavnih šol'' (1848). V prizadevanju, da bi teoretični študij [[pedagogika|pedagogike]] in [[metodika|metodike]] izpopolnil tudi ob živih vzorih, je odšel jeseni 1849 s svojima sodelavcema, katehetom [[Mihael Švab|Mihaelom Švabom]] in učiteljem na normalki Janezom N. Knoblom, na študijsko potovanje v Švico in Nemčijo. V Švici se je seznanil z delom in nazori znanega pedagoga [[Johann Jacob Wehrli|Johanna Jacoba Wehrlija]] (1790–1855) in njegovim učiteljskim semeniščem v [[Kreuzlingen]]u ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]], nato pa si je ogledal še več šol po Nemčiji ([[München]], [[Augsburg]], [[Schwabach]], [[Bamberg]], [[Leipzig]]). Potovanje in ureditev švicarskega in nemškega šolstva je obširno opisal in opisu dodal svoje predloge za preureditev slovenskega šolstva (''Detovodsko{{efn|»Detovodstvo« je starejši izraz za [[pedagogika|pedagogiko]] – »detovod« (»detovodec«) pa izraz za pedagoga.{{r|plet_2014}}}} potovanje v Kraiclingo na Švajcerskim''){{r|rudm_1850}}. V Trstu je delal tudi na društvenem področju – kot podpredsednik (namestnik [[Janez Vesel|Ivana Vesela - Koseskega]]) in nato predsednik je poldrugo leto vodil [[Slavjansko društvo]], sodeloval v njegovem glasilu ''[[Slavjanski rodoljub]]'' s pedagoškimi članki, po smrti [[Ivan Nepomuk Cerar|Ivana Nepomuka Cerarja]] (1789–1849) je postavil na noge novo glasilo društva ''[[Jadranski Slavjan]], podučivni list v raznih ljudstvu koristnih rečeh'', leta 1850 je sam uredil vseh 6 številk in napisal zanj več obširnih poročil o delu društva, dve metodološki razpravi (''Osnova pripravivnice narodnih učivnic'', št. 2, str. 30–4; ''Slovenske šole. Njih učilno načinstvo ali osobita metodika'', št. 4, str. 76–8) in že omenjeni opis študijske poti v Švico in Nemčijo. Pred odhodom iz Trsta je skušal dobiti za urednika društvenega lista [[Lovro Toman|Lovra Tomana]], vendar se načrt zaradi gmotnih težav v društvu ni uresničil.

Kot nadzornik slovenskih in nemških šol v Celovcu je imel možnost še bolj razviti svojo delavnost. V njegovem času od leta 1851 do 1858 je imelo status slovenske šole približno dvajset koroških šol. Čeprav je veliko potoval, je v teh letih napisal in izdal: ''Kratko številoslovje alj navod: Kako učence iz glave rajtati učiti'' (SB 1851, ponatisnjeno Celovec, 1852{{r|rudm_1852a}}), ''Anleitung zum Leseunterrichte ...'' (Celovec, 1852{{r|rudm_1852b}}), ''Beiträge aus der allgemeinen Unterrichts- und Erziehungslehre zu dem in den k. k. oesterreichischen Schulen vorgeschriebenen Methodenbuche'' (Celovec, 1854{{r|rudm_1854}}). Leta 1854 je izšlo tudi Slomškovo ''Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih'', za katero je menda Rudmaš prispeval obširno poglavje ''Številoslovje'' (str. 373–423). S pedagoškimi članki je sodeloval tudi v ''[[Drobtinice|Drobtinicah]]'', ''[[Slovenski prijatelj|Slovenskem prijatelju]]'', ''Blätter für Erziehung und Unterricht'' (Salzburg) in ''Österreichischer Schulbote''. Na mestu nadzornika ga je leta 1858 nasledil [[Luigi Cesare Pavissich]] (1823–1905).{{r|dome_2003}}{{rp|156}}

Pospeševal je materialni razvoj osnovnega šolstva, skrbel za strokovno izobrazbo učiteljev in izboljšanje njihovega gmotnega položaja, podpiral je učiteljske pripravnike pri šolanju, v Celovcu je zanje ustanovil posebno ustanovo, kateri je poleg drugega naklonil dobiček od vseh svojih knjig, omogočil jim je študij glasbe ter kmetijstva in čebelarstva, ki ju je uvedel v osnovne šole na Koroškem. Strokovno se je ukvarjal največ z metodiko pouka branja in računstva. Delal je na jezikovno mešanem ozemlju in bil pravičen do vseh prebivalcev, a je ravno zato našel možnost in priliko, da je zelo podprl tudi razvoj slovenskega, do tedaj zapostavljenega [[šolstvo|šolstva]] na [[Štajerska|Štajerskem]], [[Tržaško|Tržaškem]] in Koroškem. Temeljita pedagoška izobrazba in razgledanost po svetu sta ga usposobili, da je tudi v strokovnem, zlasti metodološkem pogledu dosegel velike uspehe, čeprav se je sicer gibal strogo v okvirih cerkvenih pogledov na vsebino in namen šolstva.

V prvih letih svojega službovanja na avstrijskem Koroškem je uspešno pomagal uvajati [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti [[črne koze|črnim kozam]]. Med službovanjem v Celju se je trudil, da bi iz šolskih knjig odpravili [[dajnčica|dajnčico]]. Bil je med snovatelji [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] in eden njenih najbolj delavnih prvih odbornikov.

== Bibliografija ==

* {{citat|last1= Rudmaš|first1= S|author-mask1= 1|title= Detovodsko potovanje v Kraiclingo na Švajcerskim|date= julij 1850|journal= [[Jadranski Slavjan]]|volume= |issue= št. 5|pages= 97–100|url= https://books.google.si/books?id=48RfAAAAcAAJ&amp;pg=PA97|ref= harv}}; št. 6, 121–37, in ponatis v založbi [[Slavjansko društvo|Slavjanskega društva]] v Trstu
* {{citat|last1= Rudmaš|first1= S|author-mask1= 1|title= Kratko številoslovje alj navod: Kako učence iz glave rajtati učiti|date= 1852a|pages= 40|publisher= V' Celovci : ǂna prodaj ima ǂ[[Janez Leon|J. Leon]]|location= Celovec|cobiss= 512345397|oclc= 450249089|ref= harv}}
* {{citat|last1= Rudmaš|first1= S|author-mask1= 1|title= Anleitung zum Leseunterrichte mit Berücksichtigung der neuen Leserbücher|trans-title= Navodila za bralne ure z upoštevanjem novih bralnikov|date= 1852b|location= Celovec|ref= harv}}
* {{citat|last1= Rudmaš|first1= S|author-mask1= 1|title= Beiträge aus der allgemeinen Unterrichts- und Erziehungslehre zu dem in den k. k. oesterreichischen Schulen vorgeschriebenen Methodenbuche|trans-title= Prispevki iz splošnega poučevanja in vzgojne teorije v c. k. avstrijskih šolah, ki jih predpisuje knjiga metod|date= 1854|publisher= |location= Celovec|ref= harv}}

== Opombe ==

{{notelist}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;blko_1874&quot;&gt;{{navedi splet|title= [[:de:s:BLKÖ:Rudmasch,_Simon|Rudmasch, Simon]]|date= 1874|work= [[Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich]]}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dome_2003&quot;&gt;{{sktxt|Domej|2003}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;klei_1881&quot;&gt;{{sktxt|Kleinmayr|1881}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;loga_2013&quot;&gt;{{sktxt|Logar|2013}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;plet_2014&quot;&gt;{{sktxt|Pleteršnik|2014}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rudm_1850&quot;&gt;{{sktxt|Rudmaš|1850}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rudm_1852a&quot;&gt;{{sktxt|Rudmaš|1852a}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rudm_1852b&quot;&gt;{{sktxt|Rudmaš|1852b}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rudm_1854&quot;&gt;{{sktxt|Rudmaš|1854}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;snoj_2020&quot;&gt;{{sktxt|Snoj|2020}}.&lt;/ref&gt;
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
* {{citat|title= Glasnik iz domačih in tujih krajev : Iz Celovca|date= 15. julij 1858|journal= [[Slovenski glasnik|Glasnik slovenski]]|volume= 1|issue= št.2, 2. zv.|pages= 37|issn= 2350-5540|cobiss= 1102928990|oclc= 858737195|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9R3U4SA|accessdate= 22. junija 2022|ref= harv}}
* {{citat|title= Rudmaš, Simon (1795-1858), Lehrer|work= [[Österreichisches Biographisches Lexikon]]|date= 1987|url= https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_R/Rudmas_Simon_1795_1858.xml|doi= 10.1553/0X00283F7A|ref= harv}}
* {{citat|title= Rožice za mlade in odraščene ljudi|chapter= Simon Rudmaš, c. k. šolski svetovalec in nadzornik ljudskih šol na Koroškem|date= 1859|publisher= [[Mohorjeva družba|Društvo sv. Mohora]]|location= Celovec|pages= 110–116|chapter-url= https://books.google.si/books?id=6MsSAWvL4QcC&amp;pg=PA110|accessdate= 22. junija 2022|ref= harv}}
* {{citat|last1= Domej|first1= Teodor|authorlink1= Teodor Domej|chapter= Taborsko gibanje na Koroškem in šolstvo|title= Zbornik Janka Pleterskega|date= 2003|editor-last1= Luthar|editor-first1= Oto|editor-last2= Perovšek|editor-first2= Jurij|publisher= Založba ZRC, ZRC SAZU|location= Ljubljana|pages= 155–168|isbn= 978-961-6358-89-7|cobiss= 21041453|chapter-url= https://books.google.si/books?id=B0kAEAAAQBAJ&amp;pg=PA155|ref= harv}}
* {{citat|last1= Glaser|first1= Karol|authorlink1= Karol Glaser|title= [[Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva]]|date= 1894–1898|publisher= [[Slovenska matica|Slovenska Matica]]|location= Ljubljana|cobiss= 27802369|ref= harv}}
* {{citat|last1= Kleinmayr|first1= Julij|authorlink1= Julij Kleinmayr|title= [[:sl:s:Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]]|date= 1881|publisher= samozaložba|location= Koper|cobiss= 21594369|url= |ref= harv}}
* {{SloBio|id=524611|avtor=[[Janez Logar|Logar, Janez]]|ime=Rudmaš, Simon|vir=SBL}}
* {{citat|last1= Pivko|first1= Ljudevit|authorlink1= Ljudevit Pivko|title= Zgodovina Slovencev|date= 1909–1911|publisher= [[Slovenska Šolska matica]]|location= Ljubljana|cobiss= 72449|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XHESOLRY|ref= harv}}
* {{citat|last1= Pleteršnik|first1= Maks|authorlink1= Maks Pleteršnik|title= Slovensko-nemški slovar|date= 2014|work= [[Fran (jezikovni portal)|fran.si]]|cobiss= 275722240|url= https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=136&amp;View=1&amp;Query=detov*|accessdate= 28. junija 2022|ref= harv}}
* {{citat|last1= Potočnik|first1= Matko|authorlink1= Matko Potočnik|title= Vojvodina Koroška|date= 1909–1910|publisher= Matica Slovenska|location= Ljubljana|series= (Slovenska zemlja : opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem oziru ; ǂdel ǂ6)|cobiss= 4146947|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JROP6FQH|ref= harv}}
* {{citat|last1= Razlag|first1= Radoslav|authorlink1= Radoslav Razlag|title= Rudmaš, Simon|date= 1852|journal= Zora|pages= 149–150|url= http://opacplus.bsb-muenchen.de/title/4097351/ft/bsb10392699?page=155|ref= harv}}
* {{citat|last1= Snoj|first1= Marko|authorlink1= Marko Snoj|title= Slovar Pohlinovega jezika [Elektronski vir] : na osnovi njegovih jezikoslovnih del|date= 2020|work= fran.si|publisher= ZRC SAZU, Založba ZRC|location= Ljubljana|cobiss= 32112131|isbn= 978-961-05-0478-1|doi= 10.3986/9789610504771|url= https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=215&amp;View=1&amp;Query=%C5%A0imen|ref= harv}}
* {{citat|last1= Žitko|first1= Salvator|authorlink1= Salvator Žitko|title= Leto 1848 in proces formiranja nacionalne zavesti pri tržaških in istrskih Slovencih|date= 1999|journal= [[Anali za istrske in mediteranske študije]]|volume= 9|issue= 2 (18)|pages= 291–300|issn= 1408-5348|cobiss= 265939|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LAR3UHH|ref= harv}}
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Rudmaš, Simon}}

[[Kategorija:Slovenski šolniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisci]]
[[Kategorija:Slovenski duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski redovniki]]
[[Kategorija:Slovenski benediktinci]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Častni meščani Celja]]</text>
      <sha1>kxh7emjplly6ng8p695vthmq1wb7lfa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nafazolin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522209</id>
    <revision>
      <id>5736173</id>
      <parentid>5735931</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:31:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5584" xml:space="preserve">{{Drugbox
| Verifiedfields = changed
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 462258437
| IUPAC_name = 2-(naftalen-1-ilmetil)-4,5-dihidro-1''H''-imidazol
| image = Naphazoline.svg
| width = 175
| image2 = Naphazoline.png
| width2 = 175

&lt;!--Clinical data--&gt;
| tradename = Benil, Proalkalin;&lt;ref&gt; http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&amp;Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Nafazolin*)&amp;SearchOrder=4&amp;SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled:11. 8. 2022.&lt;/ref&gt; v tujini: Clear Eyes, Cleari, [[Naphcon-A]], [[Rohto]]
| Drugs.com = {{drugs.com|monograph|naphazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category =  
| legal_status =  brez recepta
| routes_of_administration =uporaba v [[oči|očeh]], [[nos]]u
&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;
| bioavailability =  
| metabolism =  
| excretion =

&lt;!--Identifiers--&gt;
| IUPHAR_ligand = 5509
| CAS_number_Ref = {{cascite|changed|??}}
| CAS_number = 835-31-4
| ATC_prefix = R01
| ATC_suffix = AA08
| ATC_supplemental = {{ATC|S01|GA01}}
| PubChem = 4436
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB06711
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 4283
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = H231GF11BV
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D08253
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 761

&lt;!--Chemical data--&gt;
| C=14 | H=14 | N=2 
| molecular_weight = 210,274
| smiles = N\1=C(\NCC/1)Cc2cccc3c2cccc3
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C14H14N2/c1-2-7-13-11(4-1)5-3-6-12(13)10-14-15-8-9-16-14/h1-7H,8-10H2,(H,15,16)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = CNIIGCLFLJGOGP-UHFFFAOYSA-N
}}
&lt;!-- Definicija in klinična uporaba --&gt;
'''Nafazolín''' je učinkovina, ki deluje kot [[vazokonstriktor]] (povzroči krčenje krvnih žil) in [[dekongestiv]] preko stimulacije alfaadrenergičnih receptorjev. Uporablja se za lokalno vazokonstrikcijo v nosu in očeh.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5528346/nafazolin?query=Nafazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 8. 2022.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Spc_proalkalin&gt;http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/D1EF5D00B630A717C12579C2003F5229/$File/s-024733.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila PROALKALIN 0,3 mg/ml kapljice za oko, vpogled: 11. 8. 2022.&lt;/ref&gt;
 
&lt;!-- Družba in kultura --&gt;
Patentirali so ga leta 1934, v klinično uporabo pa je prišel leta 1942.&lt;ref name=Fis2006&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Jnos |last2=Ganellin |first2=C. Robin  |title=Analogue-based Drug Discovery |date=2006 |publisher=John Wiley &amp; Sons |isbn=9783527607495 |page=552 |url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&amp;pg=PA552 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
V pripravkih za uporabo v očeh ([[kapljice za oči]]) se uporablja za lajšanje blažje srbečice in pordelosti oči, ki sta posledici draženja (na primer zaradi prahu, dima, megle …) ali očesne [[alergija|alergije]] (na [[cvetni prah]], trave, živalsko dlako).&lt;ref name=Spc_proalkalin/&gt;

V pripravkih za nos se uporablja za simptomatsko zdravljenje vseh oblik [[rinitis]]a in [[sinuzitis]]a, [[vnetje srednjega ušesa|vnetja srednjega ušesa]] (za dekongestijo [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]]) in [[krvavitev iz nosu|krvavitve iz nosu]] ter kot priprava na rinološke preglede in operacije pri odraslih.&lt;ref name= SPC_Benil&gt;http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/1175A43A2A15E99CC12579C2003F4E15/$File/s-010063.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Benil 1 mg/ml, kapljice za nos, vpogled: 11. 8. 2022.&lt;/ref&gt; Kot drugi nosni dekongestivi lahko ob dolgotrajni uporabi celo poslabša zamašenost nosu, zato se priporoča le občasna uporaba in pri [[samozdravljenje|samozdravljenju]] največ petdnevna neprekinjena uporaba.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}&lt;/ref&gt; 

== Mehanizem delovanja ==
Nafazolin je [[simpatomimetik]]&lt;ref name=Spc_proalkalin/&gt; in deluje kot mešani [[agonist]] na [[adrenergični receptor|adrenergičnih receptorjih]] α&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; in α&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;.&lt;ref name=&quot;pmid32801982&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Hosten LO, Snyder C | title = Over-the-Counter Ocular Decongestants in the United States - Mechanisms of Action and Clinical Utility for Management of Ocular Redness | journal =  Clinical Optometry| volume = 12 | issue = | pages = 95–105 | date = 2020 | pmid = 32801982 | pmc = 7399465 | doi = 10.2147/OPTO.S259398 | url = }}&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki ==
Ob uporabi v nosu lahko nafazolin povzroči prehoden pekoč občutek, draženje in suhost sluznice, izcedek iz nosu ter [[kihanje]].&lt;ref&gt;https://www.webmd.com/drugs/2/drug-77988-9214/naphazoline-nasal/decongestant-spray-nasal/details, vpogled: 12. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

Pri dolgotrajni uporabi kapljic za nos z nafazolinom lahko nastopi reaktivna hiperemija ([[medikamentozni rinitis]]) ali atrofični rinitis, lahko pa se razvije tudi [[odvisnost]].&lt;ref name= SPC_Benil/&gt;

Pri uporabi v očeh lahko nafazolin med drugim povzroči draženje, neprijeten občutek v očesu, pekočo bolečino, zamegljen vid, [[fotofobija|fotofobijo]], solzenje, zvišan očesni tlak, [[midriaza|razširjenost zenice]], še bolj pordelo oko (»rebound« fenomen) in točkovni [[keratitis]].&lt;ref name=Spc_proalkalin/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]
[[Kategorija:Vazokonstriktorji]]
[[Kategorija:Imidazolini]]</text>
      <sha1>q2f3dpk988dtvs67nq8whbv54e8abcp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henipavirus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522227</id>
    <revision>
      <id>5736175</id>
      <parentid>5735054</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:37:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ zbirka, taxon</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13230" xml:space="preserve">{{Taksonomka|colour=viruses|genus='''''Henipavirus'''''|subfamilia=''Orthoparamyxovirinae''|familia=''Paramyxoviridae''|ordo=''Mononegavirales''|classis=''Monjiviricetes''|phylum=''Negarnaviricota''|regnum=''Orthornavirae''|superregnum=''Riboviria''|image=CSIRO ScienceImage 1718 The Hendra Virus.jpg|image_caption=Elektronsko obarvana slika virusa ''Heandra henipavirus'' (300 nm)}}

'''''Henipavirus''''' je [[Rod (biologija)|rod]] virusov z negativno RNK verigo v družini ''[[Paramyxoviridae]]'' v redu ''[[Mononegavirales]].'' Rod vsebuje šest uveljavljenih vrst,&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Rima|first=B|last2=Balkema-Buschmann|first2=A|last3=Dundon|first3=WG|last4=Duprex|first4=WP|author-link4=William Paul Duprex|last5=Easton|first5=A|last6=Fouchier|first6=R|last7=Kurath|first7=G|last8=Lamb|first8=R|last9=Lee|first9=B|last10=Rota|first10=P|last11=Wang|first11=L|date=December 2019|title=ICTV Virus Taxonomy Profile: ''Paramyxoviridae''.|journal=The Journal of General Virology|volume=100|issue=12|pages=1593–1594|doi=10.1099/jgv.0.001328|pmc=7273325|pmid=31609197|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ICTV Report Paramyxoviridae|url=http://www.ictv.global/report/paramyxoviridae}}&lt;/ref&gt; in številne druge, ki jih še preučujejo.&lt;ref name=&quot;Wu-2014&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Wu|first=Zhiqiang|displayauthors=etal|year=2014|title=Novel Henipa-like Virus, Mojiang Paramyxovirus, in Rats, China, 2012|journal=Emerging Infectious Diseases|volume=20|issue=6|pages=1064–1066|doi=10.3201/eid2006.131022|pmc=4036791|pmid=24865545}}&lt;/ref&gt; Henipaviruse naravno hrani več vrst malih sesalcev, predvsem [[Pteropus|pteropidne]] [[leteče lisice]], [[mikronetopirji]] več vrst&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Li|first=Y|last2=Wang|first2=J|last3=Hickey|first3=AC|last4=Zhang|first4=Y|last5=Li|first5=Y|last6=Wu|first6=Y|last7=Zhang|first7=Huajun|last8=Han|first8=Zhenggang|last9=McEachern|first9=Jennifer|last10=Broder|first10=Christopher C.|last11=Wang|first11=Lin-Fa|displayauthors=7|date=December 2008|title=Antibodies to Nipah or Nipah-like viruses in bats, China [letter]|journal=Emerging Infectious Diseases|volume=14|issue=12|pages=1974–6|doi=10.3201/eid1412.080359|pmc=2634619|pmid=19046545}}&lt;/ref&gt; in [[Sranje|rovke]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Cheng|first=Amy|date=10 August 2022|title=New Langya virus that may have spilled over from animals infects dozens|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/health/2022/08/10/langya-virus-china-shrews-henipavirus/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zhang-2022&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zhang|first=Xiao-Ai|displayauthors=etal|year=2022|title=A Zoonotic Henipavirus in Febrile Patients in China|journal=The New England Journal of Medicine|volume=387|issue=5|pages=470–472|doi=10.1056/NEJMc2202705|pmid=35921459}}&lt;/ref&gt; Za henipaviruse so značilni dolgi [[Dednina|genomi]] in širok razpon gostiteljev. Njihov nedavni pojav v vlogi [[Zoonoza|zoonoznih]] patogenov, ki lahko povzročijo bolezni in smrt pri domačih živalih in ljudeh, je zaskrbljujoč.&lt;ref name=&quot;sobrino5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|chapterurl=http://www.horizonpress.com/avir|year=2008|chapter=Hendra and Nipah Virus|title=Animal Viruses: Molecular Biology|publisher=Caister Academic Press|url=http://www.horizonpress.com/avir|isbn=978-1-904455-22-6|last=Sawatsky}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.manoramaonline.com/news/kerala/2019/06/03/nipah-case-kochi-thodupuzha-kk-shilaja.html|title=Nipah yet to be confirmed, 86 under observation: Shailaja|website=OnManorama|language=en|accessdate=2019-06-04}}&lt;/ref&gt;

Leta 2009 so bila v afriških slamnatih sadnih netopirjih (''Eidolon helvum'') v [[Gana|Gani]] odkrita zaporedja RNA treh novih virusov v filogenetskem razmerju z znanimi henipavirusi. Odkritje novih henipavirusov zunaj Avstralije in Azije kaže, da je območje potencialne endemičnosti henipavirusov lahko po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|vauthors=Drexler JF, Corman VM, Gloza-Rausch F, Seebens A, Annan A|year=2009|editor-last=Markotter|editor-first=Wanda|title=Henipavirus RNA in African Bats|journal=PLOS ONE|volume=4|issue=7|page=e6367|bibcode=2009PLoSO...4.6367D|doi=10.1371/journal.pone.0006367|pmc=2712088|pmid=19636378|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Ti afriški henipavirusi se preučujejo počasi.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Drexler JF, Corman VM|displayauthors=etal|year=2012|title=Bats host major mammalian paramyxoviruses|journal=Nat Commun|volume=3|page=796|bibcode=2012NatCo...3..796D|doi=10.1038/ncomms1796|pmc=3343228|pmid=22531181|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Henipavirusa ''[[Nipah virus|Nipah]]'' in ''[[Virus Hendra|Hendra]]'' veljata za izbrana agenta kategorije C (prekrivanje USDA-HHS).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2021-01-08|title=Federal Select Agent Program|url=https://www.selectagents.gov/index.htm|accessdate=2021-01-15|website=www.selectagents.gov|language=en-us}}&lt;/ref&gt;

== Struktura ==
[[Slika:Henipavirus_structure.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/86/Henipavirus_structure.svg/220px-Henipavirus_structure.svg.png|sličica| Zgradba henipavirusov]]
[[Slika:Henipavirus_genome.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Henipavirus_genome.png/220px-Henipavirus_genome.png|sličica| Genom henipavirusa (usmerjenost od 3' do 5') in produkti gena P]]
Henipavirioni so pleomorfni (različnih oblik), v premeru veliki od 40 do 600&amp;nbsp;nm.&lt;ref name=&quot;hyatt&quot;&gt;{{Navedi časopis|vauthors=Hyatt AD, Zaki SR, Goldsmith CS, Wise TG, Hengstberger SG|year=2001|title=Ultrastructure of Hendra virus and Nipah virus within cultured cells and host animals|journal=Microbes and Infection|volume=3|issue=4|pages=297–306|doi=10.1016/S1286-4579(01)01383-1|pmid=11334747}}&lt;/ref&gt; Imajo [[Lipid|lipidno]] membrano, ki prekriva lupino virusnega matričnega proteina. V jedru je ena spiralna veriga genomske [[Ribonukleinska kislina|RNK]], ki je tesno vezana na protein N ([[Kapsida|nukleokapsid]]) in povezana s proteini L (veliki) in P (fosfoprotein), ki zagotavljajo aktivnost RNK polimeraze med replikacijo.

V lipidno membrano so vgrajeni izrastki trimerjev proteinov F (fuzije) in tetramerjev proteinov G (pritrjevanje). Funkcija proteina G (razen v primeru MojV-G) je pritrditev virusa na površino gostiteljske celice prek Ephrina B1, B2 ali B3, družine visoko ohranjenih proteinov sesalcev.&lt;ref name=&quot;bonaparte&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Bonaparte, M|last2=Dimitrov, A|last3=Bossart, K|year=2005|title=Ephrin-B2 ligand is a functional receptor for Hendra virus and Nipah virus|journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences]]|volume=102|issue=30|pages=10652–7|bibcode=2005PNAS..10210652B|doi=10.1073/pnas.0504887102|pmc=1169237|pmid=15998730|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;negrete&quot;&gt;{{Navedi časopis|vauthors=Negrete OA, Levroney EL, Aguilar HC|year=2005|title=EphrinB2 is the entry receptor for Nipah virus, an emergent deadly paramyxovirus|journal=Nature|volume=436|issue=7049|pages=401–5|bibcode=2005Natur.436..401N|doi=10.1038/nature03838|pmid=16007075}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Bowden|first=Thomas A.|last2=Crispin|first2=Max|last3=Jones|first3=E. Yvonne|last4=Stuart|first4=David I.|date=1 October 2010|title=Shared paramyxoviral glycoprotein architecture is adapted for diverse attachment strategies|journal=Biochemical Society Transactions|volume=38|issue=5|pages=1349–1355|doi=10.1042/BST0381349|pmc=3433257|pmid=20863312}}&lt;/ref&gt; Struktura pritrditvenega glikoproteina je bila določena z rentgensko kristalografijo.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Bowden|first=Thomas A.|last2=Crispin|first2=Max|last3=Harvey|first3=David J.|last4=Aricescu|first4=A. Radu|last5=Grimes|first5=Jonathan M.|last6=Jones|first6=E. Yvonne|last7=Stuart|first7=David I.|date=1 December 2008|title=Crystal Structure and Carbohydrate Analysis of Nipah Virus Attachment Glycoprotein: a Template for Antiviral and Vaccine Design|journal=Journal of Virology|volume=82|issue=23|pages=11628–11636|doi=10.1128/JVI.01344-08|pmc=2583688|pmid=18815311}}&lt;/ref&gt; Protein F spoji virusno membrano z membrano gostiteljske celice in vsebino viriona sprosti v celico. Povzroči tudi zlitje okuženih celic s sosednjimi celicami, ki tvorijo velike večjedrne sincicije.

== Genom ==
[[Slika:Journal.pone.0199534.g001.A.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Journal.pone.0199534.g001.A.png/220px-Journal.pone.0199534.g001.A.png|sličica| Replikacijski cikel virusa Nipah (NiV).]]
Kot vsi mononegavirusni genomi sta tudi genoma virusa Hendra in Nipah nesegmentirana, enoverižna negativna RNA. Oba genoma sta dolga 18,2 kb in vsebujeta šest [[Gen|genov,]] ki ustrezajo šestim strukturnim proteinom.&lt;ref name=&quot;wang&quot;&gt;{{Navedi časopis|vauthors=Wang L, Harcourt BH, Yu M|year=2001|title=Molecular biology of Hendra and Nipah viruses|journal=Microbes and Infection|volume=3|issue=4|pages=279–87|doi=10.1016/S1286-4579(01)01381-8|pmid=11334745}}&lt;/ref&gt;

Tako kot pri drugih članih družine ''[[Paramyxoviridae]]'' je število [[Nukleotid|nukleotidov]] v genomu henipavirusa večkratnik števila šest, kar je skladno s tako imenovanim &quot;pravilom šestih&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Kolakofsky|first=D|last2=Pelet, T|last3=Garcin, D|last4=Hausmann, S|last5=Curran, J|last6=Roux, L|date=February 1998|title=Paramyxovirus RNA synthesis and the requirement for hexamer genome length: the rule of six revisited|journal=Journal of Virology|volume=72|issue=2|pages=891–9|doi=10.1128/JVI.72.2.891-899.1998|pmc=124558|pmid=9444980}}&lt;/ref&gt; Odstopanje od pravila šestih z mutacijo ali nepopolno sintezo genoma vodi do neučinkovite replikacije virusa, verjetno zaradi strukturnih omejitev, ki jih nalaga vezava med RNA in proteinom N.

Henipavirusi uporabljajo nenavaden postopek urejanja RNA, v katerem ustvarijo več proteinov iz enega gena. Poseben proces pri henipavirusih vključuje vstavitev dodatnih ostankov gvanozina v [[Informacijska RNA|mRNA]] gena P pred translacijo. Število dodanih ostankov določa, ali se sintetizirajo proteini P, VC ali W. Funkcije proteinov V in W niso znane, vendar lahko sodelujejo pri motnjah protivirusnih mehanizmov gostitelja.

== Nastanek ==
Pojav henipavirusov je vzporeden s pojavom drugih [[Zoonoza|zoonoznih]] virusov v zadnjih desetletjih. Netopirji so prav tako prenašalci [[SARS koronavirus|koronavirusa SARS]], lisavirusa avstralskega netopirja, virusa Menangle, [[Virus Marburg|virusa Marburg]] in morda virusov [[Ebola|ebole]]. Pojav vsakega od teh virusov je bil povezan s povečanim stikom med netopirji in ljudmi, ki včasih vključuje vmesnega domačega živalskega gostitelja. Povečan stik je posledica človekovega vdora na ozemlje netopirjev (v primeru Nipaha, zlasti prašičjih kmetij na omenjenem ozemlju) in premikanja netopirjev proti človeški populaciji zaradi sprememb v porazdelitvi hrane in izgube življenjskega prostora.

Obstajajo dokazi, da izguba habitata za leteče lisice, tako v južni Aziji in Avstraliji (zlasti vzdolž vzhodne obale), kot tudi posegi človeških bivališč in kmetijstva v preostale habitate, povzroča večje prekrivanje porazdelitve ljudi in letečih lisic.

== Taksonomija ==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
|+Rod ''Henipavirus'' : vrste in njihovi virusi&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Amarasinghe|first=Gaya K.|last2=Bào|first2=Yīmíng|last3=Basler|first3=Christopher F.|last4=Bavari|first4=Sina|last5=Beer|first5=Martin|last6=Bejerman|first6=Nicolás|last7=Blasdell|first7=Kim R.|last8=Bochnowski|first8=Alisa|last9=Briese|first9=Thomas|date=7 April 2017|title=Taxonomy of the order Mononegavirales: update 2017|journal=Archives of Virology|volume=162|issue=8|pages=2493–2504|doi=10.1007/s00705-017-3311-7|issn=1432-8798|pmc=5831667|pmid=28389807}}&lt;/ref&gt;
| '''Rod'''
| '''Vrsta'''
| '''Virus (okrajšava)'''
|- valign=&quot;TOP&quot;
| rowspan=&quot;6&quot; | ''Henipavirus''
| rowspan=&quot;1&quot; | ''Cedar henipavirus''
| rowspan=&quot;1&quot; | Cedar virus (CedV)
|- valign=&quot;TOP&quot;
| rowspan=&quot;1&quot; | ''Henipavirus ganskega netopirja''
| rowspan=&quot;1&quot; | Virus Kumasi (KV)
|- valign=&quot;TOP&quot;
| ''[[Hendra henipavirus]]''
| rowspan=&quot;1&quot; | Hendra virus (HeV)
|-
| ''[[Mojiang henipavirus]]''
| rowspan=&quot;1&quot; | Virus Mòjiāng (MojV)&lt;ref name=&quot;Wu-2014&quot; /&gt;
|- valign=&quot;TOP&quot;
| rowspan=&quot;1&quot; | ''[[Nipah henipavirus]]''
| rowspan=&quot;1&quot; | Virus Nipah (NiV)
|- valign=&quot;TOP&quot;
| rowspan=&quot;1&quot; | ''[[Henipavirus Langja|Henipavirus Langya]]''
| rowspan=&quot;1&quot; | Virus Langya (LayV)&lt;ref name=&quot;Zhang-2022&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.taipeitimes.com/News/taiwan/archives/2022/08/09/2003783223|title=Zoonotic Langya virus found in China, CDC says - Taipei Times|date=9 August 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Henipavirus}}
* [http://www.ictv.global/report/paramyxoviridae '''Poročilo ICTV:''' ''Paramyxoviridae'']
* [http://www.oie.int/en/animal-health-in-the-world/technical-disease-cards/ Kartica bolezni]
* [http://www.expasy.org/viralzone/all_by_species/85.html Virusna cona: Henipavirus]
* [https://web.archive.org/web/20150801131243/http://henipavirus.net/ Henipavirus] – Henipavirus Ecology Research Group (HERG) INFO
* [http://www.viprbrc.org/brc/home.do?decorator=paramyxo Zbirka podatkov o patogenih virusih in vir analize (ViPR): Paramyxoviridae]
{{Taxonbar|from=Q1481398}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Paramiksovirusi]]</text>
      <sha1>ej06s7ln1uxnw463un5c3wj7cyygs6e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fenilefrin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522348</id>
    <revision>
      <id>5736311</id>
      <parentid>5735928</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:19:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Klinična uporaba */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9235" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 464201108
| type              = &lt;!-- empty --&gt;
| image              = Phenylephrine Structural Formula V1.svg
| alt                = Skeletna formula fenilefrina
| caption            = 
| image2             = (R)-Phenylephrine molecule ball.png
| alt2               = Model kroglic in paličic fenilefrina

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce          = 
| tradename          = Neo-synephrine, drugo&lt;ref name = DB/&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}}
| MedlinePlus        = 
| licence_EU         = yes
| DailyMedID        = Phenylephrine
| licence_US         = 
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category = 
| routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico
| class             = 
| ATCvet            = 
| ATC_prefix         = C01
| ATC_suffix         = CA06
| ATC_supplemental   = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}}

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU           = S2
| legal_AU_comment  = 
| legal_BR          = &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --&gt;
| legal_BR_comment  = 
| legal_CA          = &lt;!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --&gt;
| legal_CA_comment  = 
| legal_DE          = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --&gt;
| legal_DE_comment  = 
| legal_NZ          = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment  = 
| legal_UK           = GSL
| legal_UK_comment  = 
| legal_US           = OTC
| legal_US_comment  = /&amp;nbsp;Rx-only
| legal_EU          = 
| legal_EU_comment  = 
| legal_UN          = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --&gt;
| legal_UN_comment  = 
| legal_status      = &lt;!-- For countries not listed above --&gt;

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability    = 38 % skozi prebavila
| protein_bound      = 95 %
| metabolism         = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]])
| metabolites       = 
| onset              = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta&lt;ref name=AHFS2022/&gt;
| elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}}
| duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta&lt;ref name=AHFS2022/&gt;
| excretion         = 

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 59-42-7
| CAS_number2        = 61-76-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem            = 6041
| IUPHAR_ligand      = 485
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00388
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 5818
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 1WS297W6MV
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08365
| KEGG2              = D00511
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI              = 8093
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 1215
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = 

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name         = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol
| C                  = 9
| H                  = 13
| N                  = 1
| O                  = 2
| SMILES             = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],&lt;ref name=SMS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.&lt;/ref&gt; pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].&lt;ref name=AHFS2022/&gt;&lt;ref name=BNF76&gt;{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}&lt;/ref&gt; Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]],  v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].&lt;ref name=AHFS2022/&gt;

&lt;!-- Zgodovina in kultura --&gt; 
Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.&lt;ref name=Fis2006&gt;{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&amp;pg=PA541}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
=== Kot dekongestiv ===
Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.&lt;ref name=SMS/&gt; Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.&lt;ref&gt;https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].&lt;ref&gt;Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.&lt;/ref&gt; Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.&lt;ref&gt;Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.&lt;/ref&gt;

=== V oftalmologiji ===
V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].&lt;ref&gt;{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}&lt;/ref&gt;

=== Zvišanje krvnega tlaka ===
Fenilefrin se sistemsko zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]].
Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}&lt;/ref&gt; Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]</text>
      <sha1>eg91k6uebq22fs1i5ee268pawtb5qcp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736314</id>
      <parentid>5736311</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:20:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zvišanje krvnega tlaka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9235" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 464201108
| type              = &lt;!-- empty --&gt;
| image              = Phenylephrine Structural Formula V1.svg
| alt                = Skeletna formula fenilefrina
| caption            = 
| image2             = (R)-Phenylephrine molecule ball.png
| alt2               = Model kroglic in paličic fenilefrina

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce          = 
| tradename          = Neo-synephrine, drugo&lt;ref name = DB/&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}}
| MedlinePlus        = 
| licence_EU         = yes
| DailyMedID        = Phenylephrine
| licence_US         = 
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category = 
| routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico
| class             = 
| ATCvet            = 
| ATC_prefix         = C01
| ATC_suffix         = CA06
| ATC_supplemental   = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}}

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU           = S2
| legal_AU_comment  = 
| legal_BR          = &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --&gt;
| legal_BR_comment  = 
| legal_CA          = &lt;!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --&gt;
| legal_CA_comment  = 
| legal_DE          = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --&gt;
| legal_DE_comment  = 
| legal_NZ          = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment  = 
| legal_UK           = GSL
| legal_UK_comment  = 
| legal_US           = OTC
| legal_US_comment  = /&amp;nbsp;Rx-only
| legal_EU          = 
| legal_EU_comment  = 
| legal_UN          = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --&gt;
| legal_UN_comment  = 
| legal_status      = &lt;!-- For countries not listed above --&gt;

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability    = 38 % skozi prebavila
| protein_bound      = 95 %
| metabolism         = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]])
| metabolites       = 
| onset              = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta&lt;ref name=AHFS2022/&gt;
| elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}}
| duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta&lt;ref name=AHFS2022/&gt;
| excretion         = 

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 59-42-7
| CAS_number2        = 61-76-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem            = 6041
| IUPHAR_ligand      = 485
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00388
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 5818
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 1WS297W6MV
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08365
| KEGG2              = D00511
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI              = 8093
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 1215
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = 

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name         = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol
| C                  = 9
| H                  = 13
| N                  = 1
| O                  = 2
| SMILES             = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],&lt;ref name=SMS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.&lt;/ref&gt; pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].&lt;ref name=AHFS2022/&gt;&lt;ref name=BNF76&gt;{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}&lt;/ref&gt; Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]],  v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].&lt;ref name=AHFS2022/&gt;

&lt;!-- Zgodovina in kultura --&gt; 
Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.&lt;ref name=Fis2006&gt;{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&amp;pg=PA541}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
=== Kot dekongestiv ===
Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.&lt;ref name=SMS/&gt; Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.&lt;ref&gt;https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].&lt;ref&gt;Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.&lt;/ref&gt; Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.&lt;ref&gt;Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.&lt;/ref&gt;

=== V oftalmologiji ===
V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].&lt;ref&gt;{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}&lt;/ref&gt;

=== Zvišanje krvnega tlaka ===
Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]].
Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}&lt;/ref&gt; Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]</text>
      <sha1>s04ytn5bjuq7qy65oll3obts4l3njab</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736316</id>
      <parentid>5736314</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:25:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9712" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox drug
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 464201108
| type              = &lt;!-- empty --&gt;
| image              = Phenylephrine Structural Formula V1.svg
| alt                = Skeletna formula fenilefrina
| caption            = 
| image2             = (R)-Phenylephrine molecule ball.png
| alt2               = Model kroglic in paličic fenilefrina

&lt;!-- Clinical data --&gt;
| pronounce          = 
| tradename          = Neo-synephrine, drugo&lt;ref name = DB/&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}}
| MedlinePlus        = 
| licence_EU         = yes
| DailyMedID        = Phenylephrine
| licence_US         = 
| pregnancy_AU      = &lt;!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --&gt;
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category = 
| routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico
| class             = 
| ATCvet            = 
| ATC_prefix         = C01
| ATC_suffix         = CA06
| ATC_supplemental   = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}}

&lt;!-- Legal status --&gt;
| legal_AU           = S2
| legal_AU_comment  = 
| legal_BR          = &lt;!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --&gt;
| legal_BR_comment  = 
| legal_CA          = &lt;!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --&gt;
| legal_CA_comment  = 
| legal_DE          = &lt;!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --&gt;
| legal_DE_comment  = 
| legal_NZ          = &lt;!-- Class A, B, C --&gt;
| legal_NZ_comment  = 
| legal_UK           = GSL
| legal_UK_comment  = 
| legal_US           = OTC
| legal_US_comment  = /&amp;nbsp;Rx-only
| legal_EU          = 
| legal_EU_comment  = 
| legal_UN          = &lt;!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --&gt;
| legal_UN_comment  = 
| legal_status      = &lt;!-- For countries not listed above --&gt;

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;
| bioavailability    = 38 % skozi prebavila
| protein_bound      = 95 %
| metabolism         = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]])
| metabolites       = 
| onset              = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta&lt;ref name=AHFS2022/&gt;
| elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}}
| duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta&lt;ref name=AHFS2022/&gt;
| excretion         = 

&lt;!-- Identifiers --&gt;
| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 59-42-7
| CAS_number2        = 61-76-7
| CAS_supplemental  = 
| PubChem            = 6041
| IUPHAR_ligand      = 485
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00388
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 5818
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 1WS297W6MV
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08365
| KEGG2              = D00511
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI              = 8093
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 1215
| NIAID_ChemDB      = 
| PDB_ligand        = 
| synonyms          = 

&lt;!-- Chemical and physical data --&gt;
| IUPAC_name         = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol
| C                  = 9
| H                  = 13
| N                  = 1
| O                  = 2
| SMILES             = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1
| StdInChI_comment  = 
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N
| density           = 
| density_notes     = 
| melting_point     = 
| melting_high      = 
| melting_notes     = 
| boiling_point     = 
| boiling_notes     = 
| solubility        = 
| sol_units         = 
| specific_rotation = 
}}
'''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],&lt;ref name=SMS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.&lt;/ref&gt; pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].&lt;ref name=AHFS2022/&gt;&lt;ref name=BNF76&gt;{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}&lt;/ref&gt; Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]],  v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].&lt;ref name=AHFS2022/&gt;

&lt;!-- Zgodovina in kultura --&gt; 
Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.&lt;ref name=Fis2006&gt;{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&amp;pg=PA541}}&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
=== Kot dekongestiv ===
Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.&lt;ref name=SMS/&gt; Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.&lt;ref&gt;https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].&lt;ref&gt;Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.&lt;/ref&gt; Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.&lt;ref&gt;Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.&lt;/ref&gt;

=== V oftalmologiji ===
V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].&lt;ref&gt;{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}&lt;/ref&gt;

=== Zvišanje krvnega tlaka ===
Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]].
Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}&lt;/ref&gt; Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut.

== Mehanizem delovanja ==
Fenilefrin svoje učinke dosega preko agonističnega delovanja na adrenergične receptorje. Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v bronhijih ali perifernih krvnih žilah. 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]</text>
      <sha1>hu738ev17m2ofw992a75ml6398t0rxy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522393</id>
    <revision>
      <id>5736356</id>
      <parentid>5735507</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T03:14:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>XJaM</username>
        <id>3</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Navier-Stokesove enačbe */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18791" xml:space="preserve">{{Short description|problemi tisočletne nagrade|problem tisočletne nagrade]]}}
[[slika:False color image of the far field of a submerged turbulent jet.jpg|thumb|right|Vizualizacija toka [[turbulentni tok|turbulentnega]] curka, narejena z [[ravninska lasersko inducirana fluorescenca|lasersko inducirano fluorescenco]]. [[Curek]] ima širok razpon [[dolžina|dolžinskih]] lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih [[tok]]ov.]]
'''Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb''' je [[matematični problem|problem]], ki obravnava [[matematika|matematične]] značilnosti rešitev [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]], sistema [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]], ki opisuje [[gibanje]] [[tekočina|tekočine]] v [[prostor]]u. Rešitve Navier-Stokesovih enačb se rabijo v mnogih praktičnih uporabah. Vendar je teoretično razumevanje rešitev teh enačb nepopolno. Rešitve Navier-Stolesovih enačb velikokrat še posebej vsebujejo [[turbulentni tok|turbulenco]], ki ostaja ena od največjih [[nerešeni problemi v fiziki|nerešenih problemov v fiziki]], navkljub njenemu izjemnemu pomenu v znanosti in tehniki.

Nikoli niso [[matematični dokaz|dokazali]] še bolj osnovne (in na videz intuitivne) značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Za [[trirazsežni prostor|trirazsežni]] sistem enačb in glede na nekatere [[začetni pogoj|začetne pogoje]] matematiki niso dokazali, da vedno obstajajo [[gladka funkcija|gladke rešitve]], niti niso našli [[protiprimer|nasprotnih primerov]]. To se imenuje problem ''obstoja in [[gladkost]]i rešitev Navier-Stokesovih enačb''.

Ker razumevanje Navier-Stokesovih enačb velja za prvi korak k razumevanju izmuzljivega [[fenomen]]a turbulence, je [[Clayjev matematični inštitut]] maja 2000 uvrstil ta problem med svojih sedem [[problemi tisočletne nagrade|problemov tisočletne nagrade]] v matematiki. Ponudil je nagrado v višini 1.000.000 ameriških dolarjev tistemu, ki bi prvi ponudil rešitev za določeno izjavo problema:{{r|spl0}}

{{citatni blok|
''Dokažite ali navedite nasprotni primer naslednje izjave:'' &lt;br /&gt;
V treh prostorskih razsežnostih in času, glede na začetno hitrostno polje, obstajata vektorska hitrost in skalarno tlačno polje, ki sta oba gladka in globalno definirana, ter rešujeta Navier-Stokesove enačbe.}}

== Navier-Stokesove enačbe ==
{{glavni|Navier-Stokesove enačbe}}

Navier-Stokesove enačbe so v matematiki sistem [[nelinearni sistem|nelinearnih]] [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] za abstraktna [[vektorsko polje|vektorska polja]] poljubne velikosti. V fiziki in tehniki so sistem enačb, ki modelirajo gibanje tekočin ali [[razredčenost|nerazredčenih]] [[plin]]ov (v katerih je [[srednja prosta pot]] dovolj kratka, da se jih lahko obravnava kot zvezne in ne kot zbirko delcev) s pomočjo [[mehanika kontinuumov|mehanike kontinuumov]]. Enačbe so izjava [[drugi Newtonov zakon|drugega Newtonovega zakona]] s [[sila]]mi, modeliranimi glede na sile v [[viskoznost|viskozni]] [[newtonska tekočina|newtonski tekočini]] – kot vsota prispevkov [[tlak]]a, viskozne [[mehanska napetost|napetosti]] in [[zunanja sila|zunanje]] telesne sile. Ker je postavitev problema, ki jo je predlagal Clayjev matematični inštitut, v treh razsežnostih za [[nestisljiva tekočina|nestisljivo]] in homogeno tekočino, je v nadaljevanju obravnavan le ta primer.

Naj je &lt;math&gt; \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt; trirazsežno vektorsko polje – [[hitrost]] tekočine, in naj je &lt;math&gt; p(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt; tlak tekočine.{{efn|Točneje, &lt;math&gt; p(\boldsymbol{x}, t) \!\, &lt;/math&gt; je tlak deljen z [[gostota|gostoto]] tekočine, gostota pa je za takšno nestisljivo in homogeno tekočino konstantna.}} Navier-Stokesove enačbe so:

: &lt;math&gt; \frac{\partial \mathbf{v}}{\partial t} + ( \mathbf{v}\cdot\nabla ) \mathbf{v} = -\frac{1}{\rho}\nabla p + \nu\Delta \mathbf{v} +\mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) \!\, , &lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt; \nu &gt; 0 \!\, &lt;/math&gt; [[kinematična viskoznost]], &lt;math&gt; \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) &lt;/math&gt; zunanja [[volumetrična sila]], &lt;math&gt; \nabla \!\, &lt;/math&gt; operator [[gradient]]a in &lt;math&gt; \displaystyle \Delta \!\, &lt;/math&gt; [[Laplaceov operator]], ki se označuje tudi kot &lt;math&gt; \nabla\cdot\nabla \!\, &lt;/math&gt; ali &lt;math&gt; \nabla^{2} \!\, &lt;/math&gt;. To je vektorska enačba – ima tri [[skalar]]ne enačbe. Če se zapišejo koordinate hitrosti in zunanje sile:

: &lt;math&gt; \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,v_1(\boldsymbol{x},t),\,v_2(\boldsymbol{x},t),\,v_3(\boldsymbol{x},t)\,\big)\,,\qquad \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,f_1(\boldsymbol{x},t),\,f_2(\boldsymbol{x},t),\,f_3(\boldsymbol{x},t)\,\big) \!\, , &lt;/math&gt;

potem za vsak &lt;math&gt; i=1,2,3 \!\, &lt;/math&gt; obstaja odgovarjajoča skalarna Navier-Stokesova enačba:

: &lt;math&gt; \frac{\partial v_i}{\partial t} +\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial v_i}{\partial x_j}v_j= -\frac{1}{\rho}\frac{\partial p}{\partial x_i} + \nu\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial^2 v_i}{\partial x_j^2} +f_i(\boldsymbol{x},t) \!\, . &lt;/math&gt;

Neznani količini sta hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt; in tlak &lt;math&gt; p(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt;. Ker gre za tri razsežnosti, obstajajo tri enačbe in štiri neznane količine (tri skalarne hitrosti in tlak), tako da je potrebna dodatna enačba. Ta dodatna enačba je [[kontinuitetna enačba]] za [[nestisljiva tekočina|nestisljive tekočine]], ki opisuje [[zakon o ohranitvi mase|ohranitev mase]] tekočine:

: &lt;math&gt; \nabla\cdot \mathbf{v} = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

Zaradi te zadnje značilnosti se rešitve za Navier-Stokesove enačbe iščejo v množici [[solenoidno vektorsko polje|solenoidnih]] (»[[divergenca|brezdivergenčnih]]«) funkcij. Za tak tok homogenega sredstva sta gostota in viskoznost konstantni.

Ker se pojavi le njegov gradient, se lahko tlak &lt;math&gt; p \!\, &lt;/math&gt; odpravi tako, da se vzame [[rotor]] obeh strani Navier-Stokesovih enačb. V tem primeru se Navier-Stokesove enačbe reducirajo na [[enačba vrtinčenja|enačbe vrtinčenja in transporta]].

== Dve postavitvi: neomejeni in periodični prostor ==

Obstajata dve različni postavitvi za enomilijonsko nagrado problema obstoja in gladkosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Izvirni problem je v celotnem prostoru &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;, ki potrebuje dodatne pogoje za obnašanje rasti začetnega pogoja in rešitve. Da bi se izključile težave v neskončnosti, se lahko Navier-Stokesove enačbe postavi v periodični okvir, kar pomeni, da ne delujejo več na celotnem prostoru &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt; ampak v trirazsežnem [[svitek|svitku]] &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} = \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, &lt;/math&gt;. Vsak primer bo obravnavan posebej.

== Izjava problema v celotnem prostoru ==

=== Domneve in pogoji rasti ===

Predpostavi se, da je začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; takšna [[gladka funkcija]] brez divergence, da za vsak multiindeks &lt;math&gt; \alpha \!\, &lt;/math&gt; (glej [[multiindeksni zapis]]) in vsak &lt;math&gt; K &gt; 0 \!\, &lt;/math&gt; obstaja takšna konstanta &lt;math&gt; C=C(\alpha,K) &gt; 0 \!\, &lt;/math&gt;, da velja:

: &lt;math&gt; \vert \partial^{\alpha} \mathbf{v}_{0}(x)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert)^{K}}\qquad \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; \qquad x\in\mathbb{R}^{3} \!\, . &lt;/math&gt;

Za zunanjo silo &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; se prav tako predpostavi, da je gladka funkcija in zanjo velja zelo podobna neenakost (zdaj multiindeks vključuje tudi [[časovni odvod|odvode po času]]):

: &lt;math&gt; \vert \partial^{\alpha} \mathbf{f}(x,t)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert + t)^{K}}\qquad \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; \qquad (x,t)\in\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, . &lt;/math&gt;

Za fizikalno sprejemljive pogoje so pričakovane vrste rešitev gladke funkcije, ki ne rastejo več kot &lt;math&gt; \vert x\vert\to\infty \!\, &lt;/math&gt;. Točneje, podane so naslednje predpostavke:

# &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)) \!\, &lt;/math&gt;
# obstaja takšna konstanta &lt;math&gt; E\in (0,\infty) \!\, &lt;/math&gt;, da velja &lt;math&gt; \int_{\mathbb{R}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x &lt; E \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; t\ge 0 \!\, &lt;/math&gt;.

Pogoj 1 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 2 pa pomeni, da je [[kinetična energija]] rešitve globalno omejena.

=== Domneve tisočletne nagrade v celotnem prostoru ===

'''(A) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Naj je &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, &lt;/math&gt;. Za kateri koli začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt;, ki zpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrosti &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in tlak &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2.

'''(B) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Obstajata takšen začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; in zunanja sila &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, da ne obstajata nobeni rešitvi &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2.

== Izjava periodičnega problema ==

=== Domneve ===

Zdaj iskane funkcije so periodične v prostorskih spremenljivkah s periodo 1. Točneje, naj bo &lt;math&gt; e_{i} \!\, &lt;/math&gt; [[enotski vektor]] v smeri &lt;math&gt; i \!\, &lt;/math&gt;:

: &lt;math&gt; e_{1}=(1,0,0)\,,\qquad e_{2}=(0,1,0)\,,\qquad e_{3}=(0,0,1) \!\, &lt;/math&gt;.

Potem je &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) &lt;/math&gt; periodična v prostorskih spremenljivkah, če za kateri koli &lt;math&gt; i=1,2,3 \!\, &lt;/math&gt; potem velja:

: &lt;math&gt; \mathbf{v}(x+e_{i},t)=\mathbf{v}(x,t) \qquad \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; \qquad (x,t) \in \mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, &lt;/math&gt;.

Pri tem se upoštevajo koordinate [[decimalni del|mod 1]]. To omogoča delo ne na celotnem prostoru &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;, ampak na [[kvocientni prostor (topologija)|kvocientnem prostoru]] &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, &lt;/math&gt;, ki se izkaže za trirazsežni svitek:

: &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} = \{(\theta_{1},\theta_{2},\theta_{3}): 0\le \theta_{i} &lt; 2\pi\,,\quad i=1,2,3\} \!\, &lt;/math&gt;.

Sedaj se lahko domneve pravilno postavijo. Predpostavi se, da je začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; gladka funkcija brez divergence, zunanja sila &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; pa se tudi predpostavi kot gladka funkcija. Vrsta rešitev, ki so fizikalno pomembne, so tiste za katere veljajo naslednji pogoji: {{ordered list|
| start=3
| &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)) \!\, &lt;/math&gt;
| obstaja takšna konstanta &lt;math&gt; E\in (0,\infty) \!\, &lt;/math&gt;, da velja &lt;math&gt; \int_{\mathbb{T}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x &lt;E \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; t\ge 0 \!\, &lt;/math&gt;.
}}

Tako kot v prejšnjem primeru pogoj 3 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 4 pa pomeni, da je kinetična energija rešitve globalno omejena.

=== Periodični izreki tisočletne nagrade ===

'''(C) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Naj je &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, &lt;/math&gt;. Za kateri koli začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in tlak &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki zpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4.

'''(D) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Obstajata takšen začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; in zunanja sila &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, da ne obstajata nobeni rešitvi &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4.

== Delni rezultati ==

# Navier–Stokesov problem v dveh razsežnostih je bil rešen v 1960-ih: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve.{{r|lady_1969}}
# če je začetna hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; dovolj majhna, potem velja izjava: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb.{{r|spl0}}
# glede na začetno hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; obstaja takšen končni čas &lt;math&gt; T \!\, &lt;/math&gt;, odvisen od &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt;  da imajo Navier-Stokesove enačbe na &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3}\times(0,T) \!\, &lt;/math&gt; gladke rešitve &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;. Ni znano, ali rešitve obstajajo po tistem »raznešenem času« &lt;math&gt;\!\, &lt;/math&gt;.{{r|spl0}}
# [[Jean Leray]] je leta 1934 dokazal obstoj takoimenovanih [[šibka rešitev|šibkih rešitev]] Navier-Stokesovih enačb, ki izpolnjujejo enačbe v [[srednja vrednost|srednji vrednosti]] in ne točkovno.{{r|lera_1934}}
# [[Terence Tao]] je leta 2016 objavil rezultat s končnim časom razstrelitve za povprečno različico trirazsežne Navier-Stokesove enačbe. Zapisal je, da rezultat formalizira »prepreko superkritičnosti« za problem globalne pravilnosti za prave Navier-Stokesove enačbe, in trdil, da metoda dokazovanja namiguje na možno pot do vzpostavitve razstrelitve za prave enačbe.{{r|tao__2016}}

== V popularni kulturi ==

Nerešene probleme so uporabili za prikaz redke matematične nadarjenosti v leposlovju. Navier-Stokesov problem je predstavljen v knjigi ''The Mathematician's Shiva'' iz leta 2014, o prestižni, pokojni, izmišljeni matematičarki po imenu Rachela Karnokovitch, ki v znak protesta proti akademski sferi odnese dokaz v svoj grob.{{r|detu_2017}}{{r|spl1}}

Ameriški film ''[[Nadarjena (film, 2017)|Nadarjena]]'' (''Gifted'') iz leta 2017 se je skliceval na probleme tisočletne nagrade in se ukvarjal z matematično nadarjenostjo sedemletne deklice Mary in njene pokojne matere matematičarke Diane Adler, ki je rešila Navier-Stokesov problem.{{r|chan_2017}}

== Glej tudi ==

* [[nerešeni matematični problemi]]
* [[nerešeni problemi v fiziki]]

== Opombe ==

{{notelist}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;chan_2017&quot;&gt;{{sktxt|Chang|2017}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;detu_2017&quot;&gt;{{sktxt|DeTurck|2017}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lady_1969&quot;&gt;{{sktxt|Ladyzhenskaya|1969}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lera_1934&quot;&gt;{{sktxt|Leray|1934}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl0&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://www.claymath.org/sites/default/files/navierstokes.pdf|title= Official statement of the problem|publisher= [[Clayjev matematični inštitut]]|language= en|ref= harv}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl1&quot;&gt;{{navedi splet|last1= Rojstaczer|first1= Stuart|title= MathFiction: The Mathematician's Shiva|website= kasmana.people.cofc.edu|url= http://kasmana.people.cofc.edu/MATHFICT/mfview.php?callnumber=mf1154|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tao__2016&quot;&gt;{{sktxt|Tao|2016}}.&lt;/ref&gt;
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Chang|first1= Justin|title= Chris Evans raises a young math prodigy in the clever but overly calculating 'Gifted'|website= [[Los Angeles Times]]|date= 6. april 2017|url= http://www.latimes.com/entertainment/movies/la-et-mn-gifted-review-20170406-story.html|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}}
* {{citat|last1= DeTurck|first1= Dennis|title= The Mathematician's Shiva|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= oktober 2017|volume= 64|issue= 9|pages= 1043–1045|url= https://www.ams.org/publications/journals/notices/201709/rnoti-p1043.pdf|ref= harv}}
* {{citat|last1= Kuščer|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Kuščer|last2= Kodre|first2= Alojz|authorlink2= Alojz Kodre|date= 1994|title= Matematika v fiziki in tehniki|id= |publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]]|location= Ljubljana|pages= |isbn= 961-212-033-1|cobiss= 41287936|ref= harv}}
* {{citat|last1= Ladyzhenskaya|first1= Olʹga Aleksandrovna|authorlink1= Olga Aleksandrovna Ladiženska|title= The Mathematical Theory of Viscous Incompressible Flows|date= 1969|edition= 2.|publisher= Gordon and Breach, Science Publishers|location= New York-London-Pariz|series= Mathematics and its Applications|volume= 2|mr= 0254401|others= Prevod iz ruščine Richard A. Silverman in John Chu|ref= harv}}
* {{citat|last1= Leray|first1= Jean|authorlink1= Jean Leray|title= Sur le mouvement d'un liquide visqueux emplissant l'espace|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1934|volume= 63|issue= 1|pages= 193–248|doi= 10.1007/BF02547354|language= fr|mr= 1555394|doi-access= free|ref= harv}}
* {{citat|last1= Tao|first1= Terence|authorlink1= Terence Tao|title= Finite time blowup for an averaged three-dimensional Navier–Stokes equation|journal= [[Journal of the American Mathematical Society]]|date= 2016|volume= 29|issue= 3|pages= 601–674|doi= 10.1090/jams/838|arxiv= 1402.0290|mr= 3486169|s2cid= 119650746|ref= harv}}
{{refend}}

== Nadaljnje branje ==

* {{citat|last1= Constantin|first1= Peter|title= Mathematics Unlimited — 2001 and Beyond|date= 2001|location= Berlin|publisher= Springer|isbn= 3-642-63114-2|pages= 353–360|chapter= Some Open Problems and Research Directions in the Mathematical Study of Fluid Dynamics|doi= 10.1007/978-3-642-56478-9_15}}

== Zunanje povezave ==

* {{cite web|last1=Aizenman|first1=Michael|author-link=Michael Aizenman|title=Navier Stokes equations global existence and uniqueness|url=https://web.math.princeton.edu/~aizenman/OpenProblems_MathPhys/9804.NavierStokes.html }} Contributed by: [[Yakov Sinai]]
* [https://www.claymath.org/millennium-problems/navier%E2%80%93stokes-equation The Clay Mathematics Institute's Navier–Stokes equation prize]
* [https://terrytao.wordpress.com/2007/03/18/why-global-regularity-for-navier-stokes-is-hard/ Why global regularity for Navier–Stokes is hard] — Possible routes to resolution are scrutinized by [[Terence Tao]].
* [https://vimeo.com/18185364 Navier–Stokes existence and smoothness (Millennium Prize Problem)] A lecture on the problem by [[Luis Caffarelli]].
* {{cite web |title=Navier Stokes Equation – A Million-Dollar Question in Fluid Mechanics |work=Aleph Zero |date=June 3, 2020 |via=[[YouTube]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=XoefjJdFq6k  |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211219/XoefjJdFq6k |archive-date=2021-12-19 |url-status=live}}{{cbignore}}

{{DEFAULTSORT:obstoj in gladkost Navier-Stokesovih enačb}}

[[Kategorija:Dinamika tekočin]]
[[Kategorija:Problemi tisočletne nagrade]]
[[Kategorija:Parcialne diferencialne enačbe]]
[[Kategorija:Nerešeni matematični problemi]]
[[Kategorija:Nerešeni fizikalni problemi]]</text>
      <sha1>cpsik3l9fkikdjssty6vugn465j3p51</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736357</id>
      <parentid>5736356</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T03:24:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>XJaM</username>
        <id>3</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delni rezultati */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18799" xml:space="preserve">{{Short description|problemi tisočletne nagrade|problem tisočletne nagrade]]}}
[[slika:False color image of the far field of a submerged turbulent jet.jpg|thumb|right|Vizualizacija toka [[turbulentni tok|turbulentnega]] curka, narejena z [[ravninska lasersko inducirana fluorescenca|lasersko inducirano fluorescenco]]. [[Curek]] ima širok razpon [[dolžina|dolžinskih]] lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih [[tok]]ov.]]
'''Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb''' je [[matematični problem|problem]], ki obravnava [[matematika|matematične]] značilnosti rešitev [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]], sistema [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]], ki opisuje [[gibanje]] [[tekočina|tekočine]] v [[prostor]]u. Rešitve Navier-Stokesovih enačb se rabijo v mnogih praktičnih uporabah. Vendar je teoretično razumevanje rešitev teh enačb nepopolno. Rešitve Navier-Stolesovih enačb velikokrat še posebej vsebujejo [[turbulentni tok|turbulenco]], ki ostaja ena od največjih [[nerešeni problemi v fiziki|nerešenih problemov v fiziki]], navkljub njenemu izjemnemu pomenu v znanosti in tehniki.

Nikoli niso [[matematični dokaz|dokazali]] še bolj osnovne (in na videz intuitivne) značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Za [[trirazsežni prostor|trirazsežni]] sistem enačb in glede na nekatere [[začetni pogoj|začetne pogoje]] matematiki niso dokazali, da vedno obstajajo [[gladka funkcija|gladke rešitve]], niti niso našli [[protiprimer|nasprotnih primerov]]. To se imenuje problem ''obstoja in [[gladkost]]i rešitev Navier-Stokesovih enačb''.

Ker razumevanje Navier-Stokesovih enačb velja za prvi korak k razumevanju izmuzljivega [[fenomen]]a turbulence, je [[Clayjev matematični inštitut]] maja 2000 uvrstil ta problem med svojih sedem [[problemi tisočletne nagrade|problemov tisočletne nagrade]] v matematiki. Ponudil je nagrado v višini 1.000.000 ameriških dolarjev tistemu, ki bi prvi ponudil rešitev za določeno izjavo problema:{{r|spl0}}

{{citatni blok|
''Dokažite ali navedite nasprotni primer naslednje izjave:'' &lt;br /&gt;
V treh prostorskih razsežnostih in času, glede na začetno hitrostno polje, obstajata vektorska hitrost in skalarno tlačno polje, ki sta oba gladka in globalno definirana, ter rešujeta Navier-Stokesove enačbe.}}

== Navier-Stokesove enačbe ==
{{glavni|Navier-Stokesove enačbe}}

Navier-Stokesove enačbe so v matematiki sistem [[nelinearni sistem|nelinearnih]] [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] za abstraktna [[vektorsko polje|vektorska polja]] poljubne velikosti. V fiziki in tehniki so sistem enačb, ki modelirajo gibanje tekočin ali [[razredčenost|nerazredčenih]] [[plin]]ov (v katerih je [[srednja prosta pot]] dovolj kratka, da se jih lahko obravnava kot zvezne in ne kot zbirko delcev) s pomočjo [[mehanika kontinuumov|mehanike kontinuumov]]. Enačbe so izjava [[drugi Newtonov zakon|drugega Newtonovega zakona]] s [[sila]]mi, modeliranimi glede na sile v [[viskoznost|viskozni]] [[newtonska tekočina|newtonski tekočini]] – kot vsota prispevkov [[tlak]]a, viskozne [[mehanska napetost|napetosti]] in [[zunanja sila|zunanje]] telesne sile. Ker je postavitev problema, ki jo je predlagal Clayjev matematični inštitut, v treh razsežnostih za [[nestisljiva tekočina|nestisljivo]] in homogeno tekočino, je v nadaljevanju obravnavan le ta primer.

Naj je &lt;math&gt; \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt; trirazsežno vektorsko polje – [[hitrost]] tekočine, in naj je &lt;math&gt; p(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt; tlak tekočine.{{efn|Točneje, &lt;math&gt; p(\boldsymbol{x}, t) \!\, &lt;/math&gt; je tlak deljen z [[gostota|gostoto]] tekočine, gostota pa je za takšno nestisljivo in homogeno tekočino konstantna.}} Navier-Stokesove enačbe so:

: &lt;math&gt; \frac{\partial \mathbf{v}}{\partial t} + ( \mathbf{v}\cdot\nabla ) \mathbf{v} = -\frac{1}{\rho}\nabla p + \nu\Delta \mathbf{v} +\mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) \!\, , &lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt; \nu &gt; 0 \!\, &lt;/math&gt; [[kinematična viskoznost]], &lt;math&gt; \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t) &lt;/math&gt; zunanja [[volumetrična sila]], &lt;math&gt; \nabla \!\, &lt;/math&gt; operator [[gradient]]a in &lt;math&gt; \displaystyle \Delta \!\, &lt;/math&gt; [[Laplaceov operator]], ki se označuje tudi kot &lt;math&gt; \nabla\cdot\nabla \!\, &lt;/math&gt; ali &lt;math&gt; \nabla^{2} \!\, &lt;/math&gt;. To je vektorska enačba – ima tri [[skalar]]ne enačbe. Če se zapišejo koordinate hitrosti in zunanje sile:

: &lt;math&gt; \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,v_1(\boldsymbol{x},t),\,v_2(\boldsymbol{x},t),\,v_3(\boldsymbol{x},t)\,\big)\,,\qquad \mathbf{f}(\boldsymbol{x},t)=\big(\,f_1(\boldsymbol{x},t),\,f_2(\boldsymbol{x},t),\,f_3(\boldsymbol{x},t)\,\big) \!\, , &lt;/math&gt;

potem za vsak &lt;math&gt; i=1,2,3 \!\, &lt;/math&gt; obstaja odgovarjajoča skalarna Navier-Stokesova enačba:

: &lt;math&gt; \frac{\partial v_i}{\partial t} +\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial v_i}{\partial x_j}v_j= -\frac{1}{\rho}\frac{\partial p}{\partial x_i} + \nu\sum_{j=1}^{3}\frac{\partial^2 v_i}{\partial x_j^2} +f_i(\boldsymbol{x},t) \!\, . &lt;/math&gt;

Neznani količini sta hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt; in tlak &lt;math&gt; p(\boldsymbol{x},t) \!\, &lt;/math&gt;. Ker gre za tri razsežnosti, obstajajo tri enačbe in štiri neznane količine (tri skalarne hitrosti in tlak), tako da je potrebna dodatna enačba. Ta dodatna enačba je [[kontinuitetna enačba]] za [[nestisljiva tekočina|nestisljive tekočine]], ki opisuje [[zakon o ohranitvi mase|ohranitev mase]] tekočine:

: &lt;math&gt; \nabla\cdot \mathbf{v} = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

Zaradi te zadnje značilnosti se rešitve za Navier-Stokesove enačbe iščejo v množici [[solenoidno vektorsko polje|solenoidnih]] (»[[divergenca|brezdivergenčnih]]«) funkcij. Za tak tok homogenega sredstva sta gostota in viskoznost konstantni.

Ker se pojavi le njegov gradient, se lahko tlak &lt;math&gt; p \!\, &lt;/math&gt; odpravi tako, da se vzame [[rotor]] obeh strani Navier-Stokesovih enačb. V tem primeru se Navier-Stokesove enačbe reducirajo na [[enačba vrtinčenja|enačbe vrtinčenja in transporta]].

== Dve postavitvi: neomejeni in periodični prostor ==

Obstajata dve različni postavitvi za enomilijonsko nagrado problema obstoja in gladkosti rešitev Navier-Stokesovih enačb. Izvirni problem je v celotnem prostoru &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;, ki potrebuje dodatne pogoje za obnašanje rasti začetnega pogoja in rešitve. Da bi se izključile težave v neskončnosti, se lahko Navier-Stokesove enačbe postavi v periodični okvir, kar pomeni, da ne delujejo več na celotnem prostoru &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt; ampak v trirazsežnem [[svitek|svitku]] &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} = \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, &lt;/math&gt;. Vsak primer bo obravnavan posebej.

== Izjava problema v celotnem prostoru ==

=== Domneve in pogoji rasti ===

Predpostavi se, da je začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; takšna [[gladka funkcija]] brez divergence, da za vsak multiindeks &lt;math&gt; \alpha \!\, &lt;/math&gt; (glej [[multiindeksni zapis]]) in vsak &lt;math&gt; K &gt; 0 \!\, &lt;/math&gt; obstaja takšna konstanta &lt;math&gt; C=C(\alpha,K) &gt; 0 \!\, &lt;/math&gt;, da velja:

: &lt;math&gt; \vert \partial^{\alpha} \mathbf{v}_{0}(x)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert)^{K}}\qquad \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; \qquad x\in\mathbb{R}^{3} \!\, . &lt;/math&gt;

Za zunanjo silo &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; se prav tako predpostavi, da je gladka funkcija in zanjo velja zelo podobna neenakost (zdaj multiindeks vključuje tudi [[časovni odvod|odvode po času]]):

: &lt;math&gt; \vert \partial^{\alpha} \mathbf{f}(x,t)\vert\le \frac{C}{(1+\vert x\vert + t)^{K}}\qquad \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; \qquad (x,t)\in\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, . &lt;/math&gt;

Za fizikalno sprejemljive pogoje so pričakovane vrste rešitev gladke funkcije, ki ne rastejo več kot &lt;math&gt; \vert x\vert\to\infty \!\, &lt;/math&gt;. Točneje, podane so naslednje predpostavke:

# &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{R}^{3}\times[0,\infty)) \!\, &lt;/math&gt;
# obstaja takšna konstanta &lt;math&gt; E\in (0,\infty) \!\, &lt;/math&gt;, da velja &lt;math&gt; \int_{\mathbb{R}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x &lt; E \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; t\ge 0 \!\, &lt;/math&gt;.

Pogoj 1 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 2 pa pomeni, da je [[kinetična energija]] rešitve globalno omejena.

=== Domneve tisočletne nagrade v celotnem prostoru ===

'''(A) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Naj je &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, &lt;/math&gt;. Za kateri koli začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt;, ki zpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrosti &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in tlak &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2.

'''(B) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Obstajata takšen začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; in zunanja sila &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, da ne obstajata nobeni rešitvi &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 1 in 2.

== Izjava periodičnega problema ==

=== Domneve ===

Zdaj iskane funkcije so periodične v prostorskih spremenljivkah s periodo 1. Točneje, naj bo &lt;math&gt; e_{i} \!\, &lt;/math&gt; [[enotski vektor]] v smeri &lt;math&gt; i \!\, &lt;/math&gt;:

: &lt;math&gt; e_{1}=(1,0,0)\,,\qquad e_{2}=(0,1,0)\,,\qquad e_{3}=(0,0,1) \!\, &lt;/math&gt;.

Potem je &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) &lt;/math&gt; periodična v prostorskih spremenljivkah, če za kateri koli &lt;math&gt; i=1,2,3 \!\, &lt;/math&gt; potem velja:

: &lt;math&gt; \mathbf{v}(x+e_{i},t)=\mathbf{v}(x,t) \qquad \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; \qquad (x,t) \in \mathbb{R}^{3}\times[0,\infty) \!\, &lt;/math&gt;.

Pri tem se upoštevajo koordinate [[decimalni del|mod 1]]. To omogoča delo ne na celotnem prostoru &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3} \!\, &lt;/math&gt;, ampak na [[kvocientni prostor (topologija)|kvocientnem prostoru]] &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3}/\mathbb{Z}^{3} \!\, &lt;/math&gt;, ki se izkaže za trirazsežni svitek:

: &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} = \{(\theta_{1},\theta_{2},\theta_{3}): 0\le \theta_{i} &lt; 2\pi\,,\quad i=1,2,3\} \!\, &lt;/math&gt;.

Sedaj se lahko domneve pravilno postavijo. Predpostavi se, da je začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; gladka funkcija brez divergence, zunanja sila &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; pa se tudi predpostavi kot gladka funkcija. Vrsta rešitev, ki so fizikalno pomembne, so tiste za katere veljajo naslednji pogoji: {{ordered list|
| start=3
| &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)),\qquad p(x,t)\in C^{\infty}(\mathbb{T}^{3}\times[0,\infty)) \!\, &lt;/math&gt;
| obstaja takšna konstanta &lt;math&gt; E\in (0,\infty) \!\, &lt;/math&gt;, da velja &lt;math&gt; \int_{\mathbb{T}^{3}} \vert \mathbf{v}(x,t)\vert^{2} \, \mathrm{d} x &lt;E \!\, &lt;/math&gt; za vse &lt;math&gt; t\ge 0 \!\, &lt;/math&gt;.
}}

Tako kot v prejšnjem primeru pogoj 3 pomeni, da so funkcije gladke in globalno definirane, pogoj 4 pa pomeni, da je kinetična energija rešitve globalno omejena.

=== Periodični izreki tisočletne nagrade ===

'''(C) Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Naj je &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t)\equiv 0 \!\, &lt;/math&gt;. Za kateri koli začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjuje zgornje domneve, obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb – obstajata vektor hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in tlak &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki zpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4.

'''(D) Zlom rešitev Navier-Stokesovih enačb v &lt;math&gt; \mathbb{T}^{3} \!\, &lt;/math&gt;'''

Obstajata takšen začetni pogoj &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; in zunanja sila &lt;math&gt; \mathbf{f}(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, da ne obstajata nobeni rešitvi &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;, ki izpolnjujeta zgornja pogoja 3 in 4.

== Delni rezultati ==

# Navier–Stokesov problem v dveh razsežnostih je bil rešen v 1960-ih: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve.{{r|lady_1969}}
# če je začetna hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; dovolj majhna, potem velja izjava: obstajajo gladke in globalno definirane rešitve Navier-Stokesovih enačb.{{r|spl0}}
# glede na začetno hitrost &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt; obstaja takšen končni čas &lt;math&gt; T \!\, &lt;/math&gt;, odvisen od &lt;math&gt; \mathbf{v}_{0}(x) \!\, &lt;/math&gt;  da imajo Navier-Stokesove enačbe na &lt;math&gt; \mathbb{R}^{3}\times(0,T) \!\, &lt;/math&gt; gladke rešitve &lt;math&gt; \mathbf{v}(x,t) \!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt; p(x,t) \!\, &lt;/math&gt;. Ni znano, ali rešitve obstajajo po tistem »razstrelitvenem  času« &lt;math&gt;\!\, &lt;/math&gt;.{{r|spl0}}
# [[Jean Leray]] je leta 1934 dokazal obstoj takoimenovanih [[šibka rešitev|šibkih rešitev]] Navier-Stokesovih enačb, ki izpolnjujejo enačbe v [[srednja vrednost|srednji vrednosti]] in ne točkovno.{{r|lera_1934}}
# [[Terence Tao]] je leta 2016 objavil rezultat s končnim razstrelitvenim časom za povprečno različico trirazsežne Navier-Stokesove enačbe. Zapisal je, da rezultat formalizira »prepreko superkritičnosti« za problem globalne pravilnosti za prave Navier-Stokesove enačbe, in trdil, da metoda dokazovanja namiguje na možno pot do vzpostavitve razstrelitve za prave enačbe.{{r|tao__2016}}

== V popularni kulturi ==

Nerešene probleme so uporabili za prikaz redke matematične nadarjenosti v leposlovju. Navier-Stokesov problem je predstavljen v knjigi ''The Mathematician's Shiva'' iz leta 2014, o prestižni, pokojni, izmišljeni matematičarki po imenu Rachela Karnokovitch, ki v znak protesta proti akademski sferi odnese dokaz v svoj grob.{{r|detu_2017}}{{r|spl1}}

Ameriški film ''[[Nadarjena (film, 2017)|Nadarjena]]'' (''Gifted'') iz leta 2017 se je skliceval na probleme tisočletne nagrade in se ukvarjal z matematično nadarjenostjo sedemletne deklice Mary in njene pokojne matere matematičarke Diane Adler, ki je rešila Navier-Stokesov problem.{{r|chan_2017}}

== Glej tudi ==

* [[nerešeni matematični problemi]]
* [[nerešeni problemi v fiziki]]

== Opombe ==

{{notelist}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;chan_2017&quot;&gt;{{sktxt|Chang|2017}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;detu_2017&quot;&gt;{{sktxt|DeTurck|2017}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lady_1969&quot;&gt;{{sktxt|Ladyzhenskaya|1969}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lera_1934&quot;&gt;{{sktxt|Leray|1934}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl0&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://www.claymath.org/sites/default/files/navierstokes.pdf|title= Official statement of the problem|publisher= [[Clayjev matematični inštitut]]|language= en|ref= harv}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl1&quot;&gt;{{navedi splet|last1= Rojstaczer|first1= Stuart|title= MathFiction: The Mathematician's Shiva|website= kasmana.people.cofc.edu|url= http://kasmana.people.cofc.edu/MATHFICT/mfview.php?callnumber=mf1154|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tao__2016&quot;&gt;{{sktxt|Tao|2016}}.&lt;/ref&gt;
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Chang|first1= Justin|title= Chris Evans raises a young math prodigy in the clever but overly calculating 'Gifted'|website= [[Los Angeles Times]]|date= 6. april 2017|url= http://www.latimes.com/entertainment/movies/la-et-mn-gifted-review-20170406-story.html|access-date= 11. septembra 2018|language= en|ref= harv}}
* {{citat|last1= DeTurck|first1= Dennis|title= The Mathematician's Shiva|journal= [[Notices of the American Mathematical Society|Notices of the AMS]]|date= oktober 2017|volume= 64|issue= 9|pages= 1043–1045|url= https://www.ams.org/publications/journals/notices/201709/rnoti-p1043.pdf|ref= harv}}
* {{citat|last1= Kuščer|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Kuščer|last2= Kodre|first2= Alojz|authorlink2= Alojz Kodre|date= 1994|title= Matematika v fiziki in tehniki|id= |publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]]|location= Ljubljana|pages= |isbn= 961-212-033-1|cobiss= 41287936|ref= harv}}
* {{citat|last1= Ladyzhenskaya|first1= Olʹga Aleksandrovna|authorlink1= Olga Aleksandrovna Ladiženska|title= The Mathematical Theory of Viscous Incompressible Flows|date= 1969|edition= 2.|publisher= Gordon and Breach, Science Publishers|location= New York-London-Pariz|series= Mathematics and its Applications|volume= 2|mr= 0254401|others= Prevod iz ruščine Richard A. Silverman in John Chu|ref= harv}}
* {{citat|last1= Leray|first1= Jean|authorlink1= Jean Leray|title= Sur le mouvement d'un liquide visqueux emplissant l'espace|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1934|volume= 63|issue= 1|pages= 193–248|doi= 10.1007/BF02547354|language= fr|mr= 1555394|doi-access= free|ref= harv}}
* {{citat|last1= Tao|first1= Terence|authorlink1= Terence Tao|title= Finite time blowup for an averaged three-dimensional Navier–Stokes equation|journal= [[Journal of the American Mathematical Society]]|date= 2016|volume= 29|issue= 3|pages= 601–674|doi= 10.1090/jams/838|arxiv= 1402.0290|mr= 3486169|s2cid= 119650746|ref= harv}}
{{refend}}

== Nadaljnje branje ==

* {{citat|last1= Constantin|first1= Peter|title= Mathematics Unlimited — 2001 and Beyond|date= 2001|location= Berlin|publisher= Springer|isbn= 3-642-63114-2|pages= 353–360|chapter= Some Open Problems and Research Directions in the Mathematical Study of Fluid Dynamics|doi= 10.1007/978-3-642-56478-9_15}}

== Zunanje povezave ==

* {{cite web|last1=Aizenman|first1=Michael|author-link=Michael Aizenman|title=Navier Stokes equations global existence and uniqueness|url=https://web.math.princeton.edu/~aizenman/OpenProblems_MathPhys/9804.NavierStokes.html }} Contributed by: [[Yakov Sinai]]
* [https://www.claymath.org/millennium-problems/navier%E2%80%93stokes-equation The Clay Mathematics Institute's Navier–Stokes equation prize]
* [https://terrytao.wordpress.com/2007/03/18/why-global-regularity-for-navier-stokes-is-hard/ Why global regularity for Navier–Stokes is hard] — Possible routes to resolution are scrutinized by [[Terence Tao]].
* [https://vimeo.com/18185364 Navier–Stokes existence and smoothness (Millennium Prize Problem)] A lecture on the problem by [[Luis Caffarelli]].
* {{cite web |title=Navier Stokes Equation – A Million-Dollar Question in Fluid Mechanics |work=Aleph Zero |date=June 3, 2020 |via=[[YouTube]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=XoefjJdFq6k  |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211219/XoefjJdFq6k |archive-date=2021-12-19 |url-status=live}}{{cbignore}}

{{DEFAULTSORT:obstoj in gladkost Navier-Stokesovih enačb}}

[[Kategorija:Dinamika tekočin]]
[[Kategorija:Problemi tisočletne nagrade]]
[[Kategorija:Parcialne diferencialne enačbe]]
[[Kategorija:Nerešeni matematični problemi]]
[[Kategorija:Nerešeni fizikalni problemi]]</text>
      <sha1>agt9jfuc4k9eglwwvtchdj5c5b2zkm6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matija Prelog</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522405</id>
    <revision>
      <id>5736204</id>
      <parentid>5735742</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:14:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SloStyria</username>
        <id>157005</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ Dopolnitev in ureditev virov.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12381" xml:space="preserve">{{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}}
{{infopolje oseba}}

'''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]].

Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja.

Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete.

Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. 

[[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 

28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne.

29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo.

A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih sodeluje ali pa je njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »[[Makrobiotika|Makrobiotike]]«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. 

Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. 

Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa.

Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 

16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je v čitalnico prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 

21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 

25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval.

V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino.

Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica.

1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik.

Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. 

Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne.

27. januarja 1872 umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.«

Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru.

== Viri ==
* Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja.
* Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23.
* Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. 
* Rihtarič, Ivan. ''Kapelski tabor leta 1870''. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1.–2. zvezek 2008. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 132-138. 
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474.
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502.
* Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473.
* Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1.
* Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1.
* Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2.
* Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]&lt;nowiki/&gt;[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l]
* {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]</text>
      <sha1>n5ilkvue0ay6j0cd5kug4h8ks1va0oz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736205</id>
      <parentid>5736204</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:15:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SloStyria</username>
        <id>157005</id>
      </contributor>
      <comment>Popravek v preteklik.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12389" xml:space="preserve">{{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}}
{{infopolje oseba}}

'''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]].

Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja.

Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete.

Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. 

[[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 

28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne.

29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo.

A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih je sodeloval ali pa je bil njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »[[Makrobiotika|Makrobiotike]]«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. 

Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. 

Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa.

Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 

16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je v čitalnico prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 

21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 

25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval.

V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino.

Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica.

1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik.

Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. 

Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne.

27. januarja 1872 umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.«

Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru.

== Viri ==
* Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja.
* Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23.
* Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. 
* Rihtarič, Ivan. ''Kapelski tabor leta 1870''. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1.–2. zvezek 2008. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 132-138. 
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474.
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502.
* Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473.
* Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1.
* Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1.
* Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2.
* Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm]&lt;nowiki/&gt;[https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l]
* {{SloBio| avtor=Baš, Franjo |ime=Prelog, Matija (1813–1872) |id=sbi458498 |vir=sbl}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]</text>
      <sha1>6fpnokgks77pk7oiyon1a198gwkn4dd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736206</id>
      <parentid>5736205</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:23:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SloStyria</username>
        <id>157005</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ Popravki virov.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12454" xml:space="preserve">{{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}}
{{infopolje oseba}}

'''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]].

Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja.

Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete.

Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. 

[[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 

28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne.

29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo.

A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih je sodeloval ali pa je bil njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »[[Makrobiotika|Makrobiotike]]«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. 

Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. 

Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa.

Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 

16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je v čitalnico prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 

21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 

25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval.

V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino.

Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica.

1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik.

Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. 

Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne.

27. januarja 1872 umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.«

Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru.

== Viri ==
* Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm][https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l]
* Baš, Franjo. Prelog, Matija (1813–1872) - Slovenska biografija (slovenska-biografija.si). Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani.
* Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja.
* Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23.
* Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. 
* Rihtarič, Ivan. ''Kapelski tabor leta 1870''. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1.–2. zvezek 2008. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 132-138. 
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474.
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502.
* Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473.
* Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1.
* Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1.
* Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]</text>
      <sha1>isl326lz8yuzpmka1ov54wvawpc03x5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736207</id>
      <parentid>5736206</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:25:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SloStyria</username>
        <id>157005</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ dodana hiperpovezava</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12509" xml:space="preserve">{{lektura|razlog=raba sedanjika za pretekle dogodke}}
{{infopolje oseba}}

'''Matija Prelog''', narodni buditelj, [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[politik]], časnikar, [[publicist]], * [[27. september]] [[1813]], [[Hrastje - Mota|Hrastje]], † [[27. januar]] [[1872]], [[Maribor]].

Matija Prelog se je rodil 27. septembra 1813 kmečkim staršem v Hrastju pod [[Kapela, Slovenske gorice|Kapelo]] (po izgradnji [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|tamkajšnje železnice]] leta 1890 nosi naselje ime [[Hrastje-Mota]]), danes [[občina Radenci]]. Leta 1821 je začel obiskovati ljudsko šolo v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih]] in jo 1822 nadaljeval pri Kapeli. Osnovno šolo je obiskoval sicer še v [[Radgona|Radgoni]], [[Cmurek|Cmureku]] in [[Gradec|Gradcu]]. V rani mladosti ni kazal posebnega veselja za šole in ga je bolj veselila vloga pastirja, a se vse spremeni, ko resneje zboli. Po tej življenjski izkušnji je prosil mater, da očeta pregovori, da se ga pošlje v »latinske šole«. Po priporočilu nekega očetovega znanca, trgovca z vinom, gre v šole v Gradec. A kljub vsem naporom Prelog ne uspe prestopiti v latinsko šolo, saj je bil s 14 leti za začetek uka po tedanjih graških šolskih merilih prestar. Rešitev je videl v gimnaziji v [[Varaždin|Varaždinu]], ki jo je leta 1833 kot dvajsetletnik končal s prav dobrim uspehom. V Varaždinu je pomagal [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] z zbiranjem narodnega blaga iz domačega kraja.

Na veselje domačih se je sprva vpisal na študij bogoslovja, a se kmalu odločil, da bo sledil svojim mladostnim sanjam postati zdravnik. Leta 1835 je tako postal študent medicine na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1841 je zaključil študij in postal zdravnik. Na Dunaju je odprl svojo zdravniško prakso ter delal v bolnišnici. Leta 1842 se je zaradi pomanjkanja zasebnih pacientov odločil, da se preseli  v [[Ljutomer]] in tam nadaljuje z zdravniško prakso. V Ljutomeru je bil tekmec zdravniku Rošiču, ki je proti Prelogu ščuval nemščutarske tržane in sprožal razne klevete.

Leta 1844 se je Prelog poročil z gospodično Grossinger; v prvih letih zakona so se jima rodili otroci Gabriela (1845), Viktor (1846) in Friderik (1847). Družil se je z ljutomersko družbeno elito kar ga je skupaj s tlečimi lokalnimi nacionalnimi antagonizmi kmalu domala potisnilo na mesto slovenskega političnega prvaka [[Mursko polje|Murskega polja]]. Njegova družba sta bila med drugimi duhovnika, narodna buditelja [[Davorin Trstenjak]] in [[Mihael Jaklin]] ter ljutomerski mecen, intelektualec in politik [[Ivan Gottweiss]]. Gottweis je prirejal v Ljutomeru gledališke predstave v nemškem jeziku v katerih je Prelog nastopal in jih tudi režiral. 

[[Revolucije leta 1848|Revolucionarno leto 1848]] je prineslo v maju volitve v [[frankfurtski parlament]], v katerem pa je velika večina slovenskih narodnih buditeljev videla predvsem velikonemški projekt. Matija Prelog bi naj bil s svojim vplivom eden najzaslužnejših, da so volilni možje ptujskega okraja odklonili izvolitev poslanca, ki bi odšel v parlament v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt na Majni]]. S tem si je nakopal srd vplivnih Nemcev od Ljutomera do [[Ptuj|Ptuja]]. 

28. avgusta v revolucionarnem letu 1848 pred njegovo hišo v Ljutomeru nemškutarji fizično napadejo slovenske dijake iz Križevcev, ki ga pridejo kot svojega narodnega vodjo pozdraviti s slovensko zastavo. Naščuvana drhal vdre tudi v Prelogovo hišo, da bi obračunala tudi z njim. Sam se reši z begom skozi okno in se v Ljutomer nikoli več ne vrne.

29. avgusta 1848 se naseli v [[Veržej|Veržeju]]. Med Veržejci je bil zdravnik dobro leto, saj se je 8. oktobra 1849 preselil v [[Maribor]]. Vse do konca [[Bachov absolutizem|Bachovega absolutizma]], leta 1859, ni zaznati njegovega narodnega javnega delovanja. Prelog je bil sicer leta 1848 eden izmed 255 ustanovnikov, posameznikov, ki so finančno podprli izgradnjo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske gledališke stavbe]] na odru katere pa vse do leta 1919 ni bilo prostora za slovenske igre in besedo.

A velika narodnobuditeljska dejanja pri katerih je sodeloval ali pa je bil njihov glavni akter si po tem obdobju kar sledijo. 17. julija 1861 ga najdemo med ustanovitelji in odborniki (kasneje je tudi njen predsednik) Slovanske čitalnice v Mariboru. Leta 1864 izda prirejen prevod Hufelandove »[[Makrobiotika|Makrobiotike]]«, ki ga postavlja med pionirje slovenske medicinske publicistike k [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]] na Kranjskem in Robidi na Koroškem. 

Medtem, ko so Nemci že leta 1852 zgradili svojo gledališko stavbo na današnjem [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]], so Slovenci začenjali s prvimi gledališkimi igrami v mariborski čitalnici. [[Karel Verstovšek]] je zatrjeval, da bi mu morali priznati mesto prvega in največjega pospeševalca slovenskega gledališča na  Štajerskem, še posebej pa izpostavlja njegove nastope v čitalniških komičnih vlogah, kjer mu naj ne bi bilo para. Prva slovenska predstava v Mariboru bi naj bila odigrana na občnem zboru Slovanske čitalnice, 22. januarja 1865. Šlo je za enodejanko »Domači prepir« (Der haüsliche Zwist) komediografa Augusta Kotzebueja, ki jo je prevedel [[Jakob Zabukovec]], v njej pa bi naj eno od treh vlog najverjetneje odigral tudi Prelog. 26. marca 1865 je doživela premiero še burka in narodna agitka [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]] v Prelogovi režiji »Župan«. Sam je prirejal igre za čitalnične prireditve, tako je prevedel in izdal igri Črni Peter (1866) in Zakonska sol (1867). Organizira tudi čitalniške izlete v mariborsko okolico – [[Občina Kungota|Kungoto]], [[Jareninski Dol|Jarenino]], [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]], [[Fram]], [[Slivnica pri Mariboru|Slivnico]], [[Limbuš]], [[Ruše]], [[Lovrenc na Pohorju]]… Izleti so združevali prijetno s koristnim -  tako je na primer ob priliki čitalniškega izleta v Jarenini Prelog razdelil 40 [[Radoslav Razlag|Razlagovih]] pesmaric. 

Sodeloval je pri ustanovitvi [[Slovenska matica|Slovenske matice]] leta 1864 ter pri redakciji mariborskega programa.

Politično najvažnejše Prelogovo delo je brez dvoma ustanovitev časopisa [[Slovenski gospodar]], leta 1867 s katero je uresničil želje rodoljubov na slovenskem Štajerskem. 

16. januarja 1867 so štajerski narodni buditelji nameravali na čitalniški »Slomškovi besedi« v mariborski čitalnici nadaljevati s pripravami na izdajo novega časopisa, ki so mu mesec dni prej na sestanku v [[Celje|Celju]] že začrtali prve poteze in izbrali ime. A je zbrane presenetil Prelog, ki je v čitalnico prinesel že natisnjeno prvo številko časopisa. 

21. januarja 1867 je bil izvoljen za poslanca v [[štajerski deželni zbor]]. 

25. junija 1868 v Slovenskem gospodarju se Prelog v imenu začasnega odbora  podpiše pod poziv na »Slovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)« kot je naslovljen članek in ki poziva k organizaciji velike javne manifestacije - [[Taborsko gibanje|tabora]], na katerem bi štajerski Slovenci javno predstavili svoje narodnostne zahteve v sedmih točkah glede povečanja slovenskega zastopstva v deželnem zboru, ustanovitve slovenskega urada za Štajersko ter enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah. Organizacija prvega tabora hitro steče in že 9. avgusta 1868 se ta zgodi v Ljutomeru. Tabori so se kmalu razširili na vse slovenske dežele – [[Štajerska|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]], [[Istra|Istro]], [[Trst]]. S tabori je ideja [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] in s tem slovenstva na sploh prodrla med najširše množice v naših deželah, saj je dosegla tudi branja in pisanje neuko kmetstvo (takih je bilo v tem času več kot polovica). Sam je nastopil na prvem ljutomerskem taboru, kakor tudi na taboru 19. junija 1870, nedaleč od svojega rojstnega kraja pri Kapeli (zgodil se je na prostoru Nove slatine, na mestu današnjega hotela Radin v [[Radenci|Radencih]]), ki mu je tudi predsedoval.

V svojem poslanskem mandatu 1867-1870 kjer je zastopal ormoško-ljutomersko-gornjeradgonski okraj je v govorih in interpelacijah terjal jezikovno enakopravnost Slovencev z Nemci. Med drugim je podal pobudo, da se prostori in posestva za novo deželno vinorejsko šolo v Mariboru zaradi ugodne lege kupijo na Račjem dvoru in se zavzemal za slovenski učni jezik na tej šoli. Potegoval se je za regulacijo [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]] in [[Pesnica (reka)|Pesnice]], ki so poplavljale ter kmetom uničevale letino.

Decembra 1868 je resneje zbolel, a kmalu okreval, toda zdravstvene težave postanejo njegova stalnica.

1. julija 1871 je prodal Slovenskega gospodarja [[Katoliško tiskovno društvo|Katoliškemu tiskovnemu društvu]] in s št. 34. dne 24. avgusta istega leta odstopil kot urednik.

Do svoje smrti je bil blagajnik odbora za [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] spomenik, med prvimi, ki so poizkušali leta 1868 ustanoviti mariborsko posojilnico ter 1871 med ustanovitelji mariborskega Katoliškega tiskovnega društva. 

Ob vsem ostalem delu je zbiral anekdote z namenom izdaje (400 bi jih naj bilo), izpod njegovega peresa pa bi naj pred smrtjo nastajal tudi izvirni roman »Šuntar«. V njegovi zapuščini se je resnično našlo 272 anekdot, omenjeni roman pa ne.

27. januarja 1872 umre za vnetjem potrebušnice doma, na naslovu Graško predmestje št. 2 (danes [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]) v Mariboru. Njegov sotrudnik Davorin Trstenjak je ob  njegovi smrti zapisal: »Vreden je, da se mu na grobu postavi dostojen spominek, in prosimo slavno uredništvo ,Slovenskega Gospodarja', naj pozove darežljive rodoljube, da se uživotvori naša upravičena želja.«

Danes ni več najti njegovega groba, je pa njegovo ime »in memoriam« na spominsko obeležje zapisalo [[Zdravniško društvo Maribor]] na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru.

== Viri ==
* Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage / Österreichisches Biographisches Lexikon. ''Prelog, Matija (1813-1872), Politiker und Mediziner.'' Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani: [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xm][https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Prelog_Matija_1813_1872.xml l]
* Baš, Franjo. [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458498/ Prelog, Matija (1813–1872) - Slovenska biografija (slovenska-biografija.si).] Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. Pridobljeno 17. 8. 2022 s spletne strani.
* Hartman, Bruno, 2001. ''Kultura v Mariboru: gibanja, zvrsti, osebnosti.'' Maribor: Založba Obzorja.
* Partlič, Matjaž. ''Dr. Matija Prelog – oče Slovenskega gospodarja: Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in podučljive knjige''. V soboto: priloga časopisa Večer. Maribor: 5. februar 2022, str. 20-23.
* Rajšp, Vincenc. ''Taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871. Ob stoletnici tabora pri Kapeli.'' Časopis za zgodovino in narodopisje, 2.–3. zvezek 2020. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 13-39. 
* Rihtarič, Ivan. ''Kapelski tabor leta 1870''. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1.–2. zvezek 2008. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru, str. 132-138. 
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, I. del.'' Dom in svet, številka 10, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 464 – 474.
* Verstovšek, Karel. ''Dr. Matija Prelog: življenjepisna in kulturnozgodovinska črtica, II. del.'' Dom in svet, številka 11, 1907. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, str. 493 – 502.
* Vrbnjak, Viktor, 1968. ''Prvi slovenski tabor v Ljutomeru.'' Svet med Muro in Dravo (zbornik). Maribor: Založba Obzorja, str. 382 – 473.
* Slovenski gospodar. ''Dragi rojaki!'' 16. 1. 1867, str. 1.
* Slovenski gospodar. S''lovenski tabor (ljudski zbor – Meeting)''. 25. 6. 1868, str. 1.
* Slovenski gospodar. ''Deželnemu poslancu in uredniku »Slov. Gosp.«, dr. Prelogu je odleglo.'' 17. 12. 1868, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog.''  30. 1. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Pogreb dr. Preloga''.  1. 2. 1872, str. 3.
* Slovenski narod. ''Dr. Matija Prelog'' (nekrolog).  6. 2. 1872, str. 1-2.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prelog, Matija}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]</text>
      <sha1>bqhu6mdgwpwfw42hu4ts081nt0qvqic</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milojka Bačovnik Komprej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522411</id>
    <revision>
      <id>5736298</id>
      <parentid>5736012</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:20:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2556" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Milojka Bačovnik Komprej''', slovenska književnica in kulturna delavka; [[11. junij]] [[1963]], [[Slovenj Gradec]].

Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem), nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na Osnovni šoli Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj.

Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. 

Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja.

V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)''.

V letu 2010 pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti.''

Leta 2012 je pri Založbi Pivec izdala zbirko poezije ''Dolina sem.''

Je tudi prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017.

V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''.

Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije 2018, Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. 

V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman. 

V letu 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''. 

Z družino živi v Skornem pri Šoštanju.

== Viri ==
{{refsez}}

=== Glej tudi ===
* http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=764
* https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558
* http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/
* https://www.novitednik.si/kultura/22532-kulturo-dozivljamo-z-vsemi-cutili
* https://www.vecer.com/literatura/festival-eroticne-poezije-kjer-dvojina-zmaguje-6414786

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bačovnik Komprej, Milojka}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]</text>
      <sha1>lz3e06uucvaaqqw5ndn4lnys90spq77</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736300</id>
      <parentid>5736298</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:23:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2595" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Milojka Bačovnik Komprej''', slovenska književnica in kulturna delavka; [[11. junij]] [[1963]], [[Slovenj Gradec]].

Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v Šmartnem ob Paki (podružnica v Skornem), nato v Šoštanju, kjer je zaključila šolanje na Osnovni šoli Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj.

Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. 

Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja.

Z družino živi v Skornem pri Šoštanju.

== Književna dela ==
V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)'', v letu 2010 pa pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti''. Leta 2012 je pri Založbi Pivec izšla njena pesniška zbirka ''Dolina sem.''

V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''.

Leta 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''.

== Nagrade ==
Je prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. 

Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije 2018, Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. 

V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman.  

== Viri ==
{{refsez}}

=== Glej tudi ===
* http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=764
* https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558
* http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/
* https://www.novitednik.si/kultura/22532-kulturo-dozivljamo-z-vsemi-cutili
* https://www.vecer.com/literatura/festival-eroticne-poezije-kjer-dvojina-zmaguje-6414786

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bačovnik Komprej, Milojka}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]</text>
      <sha1>20of3ewozo5c8664h36kshtzc0zmykm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736302</id>
      <parentid>5736300</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:25:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2621" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Milojka Bačovnik Komprej''', slovenska književnica in kulturna delavka; [[11. junij]] [[1963]], [[Slovenj Gradec]].

Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Pak]]i, v podružnici v Skornem, nato v [[Šoštanj]]u, kjer je zaključila šolanje na Osnovni šoli Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila Srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj.

Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. 

Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja.

Z družino živi v Skornem pri Šoštanju.

== Književna dela ==
V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)'', v letu 2010 pa pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti''. Leta 2012 je pri Založbi Pivec izšla njena pesniška zbirka ''Dolina sem.''

V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''.

Leta 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''.

== Nagrade ==
Je prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in Priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. 

Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv Muza erotične poezije 2018, Zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. 

V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman.  

== Viri ==
{{refsez}}

=== Glej tudi ===
* http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=764
* https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558
* http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/
* https://www.novitednik.si/kultura/22532-kulturo-dozivljamo-z-vsemi-cutili
* https://www.vecer.com/literatura/festival-eroticne-poezije-kjer-dvojina-zmaguje-6414786

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bačovnik Komprej, Milojka}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]</text>
      <sha1>0f11hpm8e3m72au7yyr6hjmsdaay44d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736306</id>
      <parentid>5736302</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T20:31:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nagrade */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2619" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Milojka Bačovnik Komprej''', slovenska književnica in kulturna delavka; [[11. junij]] [[1963]], [[Slovenj Gradec]].

Rojena je leta 1963 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskovala do četrtega razreda v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Pak]]i, v podružnici v Skornem, nato v [[Šoštanj]]u, kjer je zaključila šolanje na Osnovni šoli Biba Roeck. V letu 1982 je zaključila Srednjo ekonomsko šolo (takrat Ekonomska šola Edvarda Kardelja) v Slovenj Gradcu. Na Višji prometni šoli Portorož je diplomirala leta 1990 in leta 2005 na Visoki šoli za upravljanje v Novem mestu. Naziv magistrica znanosti je pridobila leta 2014 na podiplomskem študiju na Fakulteti za management Koper. Ves čas je zaposlena v javni upravi, od leta 2003 dalje na Zavodu za kulturo Šoštanj.

Deluje kot organizatorka in moderatorka razstav in prireditev, dopisnica in redaktorica in kot urednica ter članica več uredniških odborov. Je tudi sodnica porotnica, pooblaščenka za poroke, ambasadorka lahkega branja. 

Štirinajst let je bila predsednica Šaleško literarnega društva Hotenja. Objavlja v literarnih revijah, kot so Sodobnost, Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Z besedami, Hotenja, Vpogled in Vsesledja.

Z družino živi v Skornem pri Šoštanju.

== Književna dela ==
V letu 2006 je pri Mariborski literarni družbi izdala prozni prvenec ''Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe)'', v letu 2010 pa pri Založbi Ved zbirko kratke proze ''Kot žaba na avtocesti''. Leta 2012 je pri Založbi Pivec izšla njena pesniška zbirka ''Dolina sem.''

V letu 2018 so pri Zavodu za kulturo izšle njene štiri knjige intervjujev ''PreListani obrazi''.

Leta 2021 pri Mariborski literarni družbi izdala svojo prvo ilustrirano pravljico ''Kako se je svet dolgočasil''.

== Nagrade ==
Je prejemnica plakete Občine Šoštanj 2018 in priznanja Sveta JSKD OI Velenje v letu 2017. 

Poleg ostalih nagrad je prejela prvo mesto na natečaju Osvoji Julijo, naziv muza erotične poezije 2018, zlato plaketo JSKD na natečaju v Zavetju besede 2018. 

V letu 2020 je bila med nominiranci na natečaju za nagrado Fanny Hausman.

== Viri ==
{{refsez}}

=== Glej tudi ===
* http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=764
* https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=558
* http://worldcat.org/identities/viaf-812144647706470462776/
* https://www.novitednik.si/kultura/22532-kulturo-dozivljamo-z-vsemi-cutili
* https://www.vecer.com/literatura/festival-eroticne-poezije-kjer-dvojina-zmaguje-6414786

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bačovnik Komprej, Milojka}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]</text>
      <sha1>gz7k0g06dtloygckqwn90egerqhplh8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Syn1917</title>
    <ns>3</ns>
    <id>522427</id>
    <revision>
      <id>5736088</id>
      <parentid>5736035</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:30:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ivo Vajgl */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4554" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt; v omrežju [[Freenode]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se obrni kar name.

&lt;br /&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST)

== [[Ivo Vajgl]] ==

Pozdrav, po dogovoru v povezavah v tekočem besedilu ne ustvarjamo medjezikovnih povezav; kot si to storil pri Jurijevem križcu. Povezavo bom spremenil nazaj v slovensko. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 18. avgust 2022 (CEST)

:V redu, ni mi bilo sprva čisto jasno zakaj si izbrisal prvič ker je medjezikovna povezava za predsednika Sahrawske dem. rep. (Mohamed Abdelaziz) ostala. Lp [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 11:46, 18. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za opombo, sem popravil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:49, 18. avgust 2022 (CEST)
:::Še nekaj, zdi se mi smotrno, da zamenjamo infopolje v infopolje funkcionar. Samo zato, da bodo njegove pretekle funkcije bolj pregledne. Sem precej nov na Wikipediji, tako da bi vljudno prosil za pomoč pri tem. Hvala [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 12:24, 18. avgust 2022 (CEST)
::::Bom uredil, za drugič pa (ni pa potrebno) [[Predloga:Infopolje Funkcionar]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:30, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>f48846ejlximeoyllubueerg8vop9op</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736095</id>
      <parentid>5736088</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T12:40:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ivo Vajgl */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4741" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt; v omrežju [[Freenode]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se obrni kar name.

&lt;br /&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST)

== [[Ivo Vajgl]] ==

Pozdrav, po dogovoru v povezavah v tekočem besedilu ne ustvarjamo medjezikovnih povezav; kot si to storil pri Jurijevem križcu. Povezavo bom spremenil nazaj v slovensko. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 18. avgust 2022 (CEST)

:V redu, ni mi bilo sprva čisto jasno zakaj si izbrisal prvič ker je medjezikovna povezava za predsednika Sahrawske dem. rep. (Mohamed Abdelaziz) ostala. Lp [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 11:46, 18. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za opombo, sem popravil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:49, 18. avgust 2022 (CEST)
:::Še nekaj, zdi se mi smotrno, da zamenjamo infopolje v infopolje funkcionar. Samo zato, da bodo njegove pretekle funkcije bolj pregledne. Sem precej nov na Wikipediji, tako da bi vljudno prosil za pomoč pri tem. Hvala [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 12:24, 18. avgust 2022 (CEST)
::::Bom uredil, za drugič pa (ni pa potrebno) [[Predloga:Infopolje Funkcionar]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:30, 18. avgust 2022 (CEST)
:::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>56d8blegqorssy23lo76ygw9x6j6dhx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736137</id>
      <parentid>5736095</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T14:39:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Syn1917</username>
        <id>207157</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ivo Vajgl */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4867" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt; v omrežju [[Freenode]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se obrni kar name.

&lt;br /&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 18. avgust 2022 (CEST)

== [[Ivo Vajgl]] ==

Pozdrav, po dogovoru v povezavah v tekočem besedilu ne ustvarjamo medjezikovnih povezav; kot si to storil pri Jurijevem križcu. Povezavo bom spremenil nazaj v slovensko. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 18. avgust 2022 (CEST)

:V redu, ni mi bilo sprva čisto jasno zakaj si izbrisal prvič ker je medjezikovna povezava za predsednika Sahrawske dem. rep. (Mohamed Abdelaziz) ostala. Lp [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 11:46, 18. avgust 2022 (CEST)
::Hvala za opombo, sem popravil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:49, 18. avgust 2022 (CEST)
:::Še nekaj, zdi se mi smotrno, da zamenjamo infopolje v infopolje funkcionar. Samo zato, da bodo njegove pretekle funkcije bolj pregledne. Sem precej nov na Wikipediji, tako da bi vljudno prosil za pomoč pri tem. Hvala [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 12:24, 18. avgust 2022 (CEST)
::::Bom uredil, za drugič pa (ni pa potrebno) [[Predloga:Infopolje Funkcionar]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:30, 18. avgust 2022 (CEST)
:::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 18. avgust 2022 (CEST)
::::::Najlepša hvala! [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] ([[Uporabniški pogovor:Syn1917|pogovor]]) 16:39, 18. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>3t3yghe0czb7ivzj9lm4v9gtk2vrub9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veliki potres v Hanšinu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522428</id>
    <revision>
      <id>5736148</id>
      <timestamp>2022-08-18T14:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12290" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| name = Veliki potres v Hanšinu
| image = Hanshin Expressway Nada b059.jpg
| alt = 
| caption = Poškodovana hitra cesta v Hanšinu
| map = USGS Shakemap - 1995 Kobe earthquake.jpg
| map_alt = 
| map_caption = USGS ShakeMap
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan |lat=34.583|long=135.018|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=34.69|long=135.19|label=Kobe |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| timestamp = 1995-01-16 20:46:53
| isc-event = 124708
| anss-url = usp0006rew
| local-date = {{Start date|1995|1|17}}
| local-time = 05:46:53 [[japonski standardni čas|JST]]
| duration = ~20 sekund
| fault = prelom Nodžima
| magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}
| depth = {{convert|17.6|km|abbr=on}}
| location = {{coord|34.59|135.07|region:JP_type:event|display=inline,title}}
| type = [[prelom (geologija)# prelomi s premikom po vpadu]]
| affected = Japonska
| damage = 200 mrd [[USD]]
| intensity = 11 MMI&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Significant Earthquake Database|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-data?minIntensity=9&amp;minYear=1900&amp;maxIntensity=12&amp;minDeaths=0&amp;minEqMagnitude=6&amp;minDeathsTotal=0|author=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS)|publisher=National Geophysical Data Center, National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)|doi=10.7289/V5TD9V7K|year=1972|type=Data Set}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;7 JMA
| pga = 0,91 g &lt;br&gt;891 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = 
| landslide = 
| foreshocks = 
| aftershocks = 
| casualties = 5502–6434 mrtvih &lt;br /&gt; 36.896–43.792 ranjenih &lt;br /&gt; 251.301–310.000 razseljenih
| native_name = 兵庫県南部地震&lt;br&gt;阪神・淡路大震災
}}

'''Veliki potres v Hanšinu''' (阪神・淡路大震災, ''Hanšin Avadži daišinsai'') ali '''potres v Kobeju''' se je zgodil 17. januarja 1995 ob 05:46:53 JST (16. januarja ob 20:46:53 UTC) v južnem delu prefekture [[prefektura Hjogo| Hjogo]], [[Japonska]], vključno z regijo, znano kot Hanšin. Meril je 6,9 na [[Momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] in imel največjo intenziteto 7 na JMA (Japonska meteorološka agencija) lestvici seizmične jakosti (XI. na modificirani [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]] intenzivnosti).&lt;ref name=&quot;Kobe@en&quot;&gt;{{cite web|author=The City of Kobe|date=January 1, 2009|url=http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|title=STATISTICS|work=The Great Hanshin-Awaji Earthquake: Statistics and Restoration Progress|access-date=2009-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626234341/http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|archive-date=June 26, 2011 }}&lt;/ref&gt; Potresi so trajali približno 20 sekund. Žarišče potresa je bilo 17 km pod [[epicenter|epicentrom]], na severnem koncu otoka Avadži, 20 km stran od središča mesta Kobe.

Zaradi tega potresa je umrlo približno 6434 ljudi; približno 4600 jih je bilo iz Kobeja.&lt;ref name=&quot;casualties&quot;&gt;{{cite web|author=Kobe City FIRE Bureau|date=January 17, 2006|url=http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|title=被害の状況|work=阪神・淡路大震災|publisher=Kobe City Fire Bureau|access-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414163632/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|archive-date=April 14, 2008 }}&lt;/ref&gt; Med večjimi mesti je bilo najbližje epicentru Kobe z 1,5 milijona prebivalcev, ki so ga najbolj prizadeli potresi. To je bil najsmrtonosnejši potres na Japonskem v 20. stoletju po [[Veliki potres v Kantoju (1923) |velikem potresu v Kantoju leta 1923]], ki je terjal več kot 105.000 življenj.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Japan remembers more than 6,400 victims of Kobe earthquake after 22 years |url=https://www.efe.com/efe/english/life/japan-remembers-more-than-6-400-victims-of-kobe-earthquake-after-22-years/50000263-3150709 |access-date=17 October 2020 |agency=EFE |date=17 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
[[File:Map of Great Hanshin Awaji Earthquake Ja.svg|thumb| Rdeče črte so označevale najvišjo stopnjo 7 na lestvici intenzivnosti. Vijolično osenčeno območje je Kobe.]]
Večino največjih potresov na Japonskem povzroči subdukcija Filipinske morske plošče ali [[Pacifiška plošča|pacifiške plošče]], z mehanizmi, ki vključujejo bodisi energijo, ki se sprosti v plošči, ki se pogrezne, bodisi kopičenje in nenadno sprostitev napetosti v zgornji plošči. Potresi te vrste so še posebej pogosti v obalnih regijah severovzhodne Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|title=Earthquakes in Japan|language=ja|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|pages=5–6|access-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327101905/http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|archive-date=March 27, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Veliki potres Hanšin je pripadal tretji vrsti, imenovani »notranji plitvi potres«.&lt;ref&gt;&quot;(2) Shallow inland earthquakes&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Potresi te vrste se pojavljajo vzdolž aktivnih [[prelom (geologija)|prelomov]]. Tudi pri nižjih magnitudah so lahko zelo uničujoči, saj se pogosto pojavljajo v bližini naseljenih območij in ker so njihovi hipocentri manj kot 20 km pod površjem. Veliki potres Hanšin se je začel severno od otoka Avadži, ki leži južno od Kobeja. Razširil se je proti jugozahodu vzdolž preloma Nodžima na Avadži in proti severovzhodu vzdolž prelomov Suma in Suvajama, ki potekata skozi središče Kobeja.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|title=A fault model of the 1995 Kobe earthquake derived from the GPS data on the Akashi Kaikyo Bridge and other datasets|first1=Kazuki|last1=Koketsu|first2=Shingo|last2=Yoshida|first3=Hiromichi|last3=Higashihara|journal=Earth, Planets and Space|year=1998|volume=50|issue=10|page=803|bibcode=1998EP&amp;S...50..803K|doi=10.1186/BF03352173|s2cid=13561501|access-date=May 5, 2009|archive-date=February 22, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222211438/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazovanja deformacij v teh prelomih kažejo, da je bilo območje izpostavljeno stiskanju vzhod-zahod, kar je skladno s prej znanimi premiki skorje.&lt;ref&gt;&quot;7-2(2)The 1995 Southern Hyogo Prefecture Earthquake&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Tako kot drugi potresi, zabeleženi na zahodu Japonske med letoma 1891 in 1948, je imel potres leta 1995 mehanizem udarnega zdrsa, ki je prilagodil skrajšanje [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] v smeri vzhod-zahod zaradi njenega trka s Filipinsko morsko ploščo v osrednjem [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Somerville |first=Paul|url=http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|title=Kobe Earthquake: An Urban Disaster|access-date=2009-05-06|date=February 7, 1995|journal=Eos|volume=76 |issue=6|pages=49–51|archive-url=https://web.archive.org/web/19970501040412/http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|archive-date=May 1, 1997 |bibcode=1995EOSTr..76...49S|doi=10.1029/EO076i006p00049-02}}&lt;/ref&gt;

Potres z magnitudo 7,3 je prizadel ob 05:46 JST zjutraj 17. januarja 1995. Trajal je 20 sekund. V tem času se je južna stran preloma Nodžima premaknila za 1,5 metra v desno in 1,2 metra navzdol. Predpotresni sunki so bili štirje, začenši z največjim (Mj 3,7) prejšnji dan ob 18:28.


=== Intenziteta ===
To je bilo prvič, da je bil potres na Japonskem uradno izmerjen s potresno intenzivnostjo (''šindo'' v japonščini) najvišje stopnje 7 na lestvici Japonske meteorološke agencije (JMA). Po potresu je bilo opazovanje seizmične intenzivnosti na Japonskem v celoti mehanizirano (od aprila 1996) in JMA stopnji seizmične intenzivnosti 5 in 6 sta bili razdeljeni na 2 ravni (od oktobra 1996).

Preiskava na kraju samem, ki jo je izvedla JMA, je zaključila, da so bili tresljaji zaradi tega potresa s seizmično intenzivnostjo 7. stopnje na določenih območjih na severnem otoku Avadži (zdaj mesto Avadži) in v mestih Kobe, Ašija, Nišinomija in Takarazuka.

Tresenje je bilo ovrednoteno s seizmično intenzivnostjo stopenj 4 do 6 na opazovalnih točkah v regijah [[Kansai]], [[Čugoku]], [[Šikoku]] in [[Čubu]]:&lt;ref name=&quot;JMA-database&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 Search result] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020135117/http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 |date=October 20, 2017 }} on JMA database (in Japanese) of seismic intensity.&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost na točki za opazovanje potresne jakosti Japonske meteorološke agencije &lt;ref&gt;{{Cite web|title=震度データベース検索|url=https://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/index.html#19950117054651|access-date=2021-07-05|website=www.data.jma.go.jp}}&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Lega
|-
! style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
| mesti Sumoto (na otoku Avadži) in Kobe (obe v prefekturi Hjogo)
|-
! style=&quot;background-color: #FFE600;&quot; |5
| mesta Tojooka (v prefekturi Hjogo), Hikone (v prefekturi Šiga) in Kjoto
|-
! style=&quot;background-color: #FAE696;&quot; |4
| prefekture Hjogo, Šiga, Kjoto, Fukui, Gifu, Mie, Osaka, Nara, Vakajama, Totori, Okajama, Hirošima, Tokušima, Kagava in Kōči
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost, določena s terensko raziskavo &lt;ref name=&quot;Jma1997&quot;&gt;気象庁(1997): [https://www.data.jma.go.jp/svd/eqev/data/1995_01_17_hyogonanbu/tech/119_02_survey.pdf 第2章 現地調査], 気象庁技術報告, 第119号&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Prefektura
!Lega
!karta
|-
! style=&quot;background-color: #B40068; color: white;&quot; |7
|[[Hjogo]]
| Kobe (Higašinada, Nada, Čuo, Hjogo, Nagata, Suma), Nišinomija, Ašija, Takarazuka, Cuna, Hokudan, Ičinomija 
| rowspan=&quot;3&quot; |[[File:兵庫県南部地震_震度7の地域.png|frameless|250x250px]]&lt;br&gt; Območje seizmične intenzivnosti 7 ([[:ja:震度7|震度7]])
|-
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
|[[prefektura Osaka |Osaka]]
|[[Osaka]], Osaka (Nišijodogava), Tojonaka, Ikeda
|-
|Hjogo
| Kobe (Tarumi, Kita, Niši), Amagasaki, Akaši, Itami, Kavaniši, Avadži, Higašiura, Gošiki 
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Kitamura, R.; Yamamoto, T.; Fujii, S. (1998). &quot;Impacts of the Hanshin-Awaji Earthquake on Traffic and Travel – Where Did All the Traffic Go?&quot;. In Cairns, S.; Hass-Klau, C.; Goodwin, P. (eds.). Traffic Impact of Highway Capacity Reductions: Assessment of the Evidence. London: Landor Publishing. pp. 239–261.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1995 Great Hanshin-Awaji earthquake}}
* [http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake and the destruction of the infrastructure] – Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism
* Kunii et al., [http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf The Medical and Public Health Response to the Great Hanshin-Awaji Earthquake in Japan: A Case Study in Disaster Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181123121749/http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf |date=November 23, 2018 }}
* Sawada and Shimizutani, [http://econpapers.repec.org/paper/tkyfseres/2005cf314.htm Are People Insured Against Natural Disasters? Evidence from the Great Hanshin-Awaji (Kobe) Earthquake in 1995]
* [http://www.hp1039.jishin.go.jp/eqchreng/eqchrfrm.htm Seismic Activity in Japan] – Headquarters for Earthquake Research Promotion
* [https://web.archive.org/web/19961128190510/http://condor.stcloud.msus.edu:20020/index2.html Special Great Hanshin Earthquake Edition] - St. Cloud State University - Links to lists of the deceased and injured, including Japanese citizens and foreign students at Kobe University
* [https://web.archive.org/web/19980124000315/http://www.csl.sony.co.jp/earthquake/index.html Kansai Area Earthquake information] - {{ill|Sony Computer Science Laboratory Inc.|ja|ソニーコンピュータサイエンス研究所}} (ソニーコンピュータサイエンス研究所)

[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Potresi|Kobe]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Kobe]]</text>
      <sha1>c57glxsbo4jd4qb1tdtiro03yojx48o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736160</id>
      <parentid>5736148</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T15:20:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26931" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| name = Veliki potres v Hanšinu
| image = Hanshin Expressway Nada b059.jpg
| alt = 
| caption = Poškodovana hitra cesta v Hanšinu
| map = USGS Shakemap - 1995 Kobe earthquake.jpg
| map_alt = 
| map_caption = USGS ShakeMap
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan |lat=34.583|long=135.018|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=34.69|long=135.19|label=Kobe |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| timestamp = 1995-01-16 20:46:53
| isc-event = 124708
| anss-url = usp0006rew
| local-date = {{Start date|1995|1|17}}
| local-time = 05:46:53 [[japonski standardni čas|JST]]
| duration = ~20 sekund
| fault = prelom Nodžima
| magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}
| depth = {{convert|17.6|km|abbr=on}}
| location = {{coord|34.59|135.07|region:JP_type:event|display=inline,title}}
| type = [[prelom (geologija)# prelomi s premikom po vpadu]]
| affected = Japonska
| damage = 200 mrd [[USD]]
| intensity = 11 MMI&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Significant Earthquake Database|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-data?minIntensity=9&amp;minYear=1900&amp;maxIntensity=12&amp;minDeaths=0&amp;minEqMagnitude=6&amp;minDeathsTotal=0|author=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS)|publisher=National Geophysical Data Center, National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)|doi=10.7289/V5TD9V7K|year=1972|type=Data Set}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;7 JMA
| pga = 0,91 g &lt;br&gt;891 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = 
| landslide = 
| foreshocks = 
| aftershocks = 
| casualties = 5502–6434 mrtvih &lt;br /&gt; 36.896–43.792 ranjenih &lt;br /&gt; 251.301–310.000 razseljenih
| native_name = 兵庫県南部地震&lt;br&gt;阪神・淡路大震災
}}

'''Veliki potres v Hanšinu''' (阪神・淡路大震災, ''Hanšin Avadži daišinsai'') ali '''potres v Kobeju''' se je zgodil 17. januarja 1995 ob 05:46:53 JST (16. januarja ob 20:46:53 UTC) v južnem delu prefekture [[prefektura Hjogo| Hjogo]], [[Japonska]], vključno z regijo, znano kot Hanšin. Meril je 6,9 na [[Momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] in imel največjo intenziteto 7 na JMA (Japonska meteorološka agencija) lestvici seizmične jakosti (XI. na modificirani [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]] intenzivnosti).&lt;ref name=&quot;Kobe@en&quot;&gt;{{cite web|author=The City of Kobe|date=January 1, 2009|url=http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|title=STATISTICS|work=The Great Hanshin-Awaji Earthquake: Statistics and Restoration Progress|access-date=2009-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626234341/http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|archive-date=June 26, 2011 }}&lt;/ref&gt; Potresi so trajali približno 20 sekund. Žarišče potresa je bilo 17 km pod [[epicenter|epicentrom]], na severnem koncu otoka Avadži, 20 km stran od središča mesta Kobe.

Zaradi tega potresa je umrlo približno 6434 ljudi; približno 4600 jih je bilo iz Kobeja.&lt;ref name=&quot;casualties&quot;&gt;{{cite web|author=Kobe City FIRE Bureau|date=January 17, 2006|url=http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|title=被害の状況|work=阪神・淡路大震災|publisher=Kobe City Fire Bureau|access-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414163632/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|archive-date=April 14, 2008 }}&lt;/ref&gt; Med večjimi mesti je bilo najbližje epicentru Kobe z 1,5 milijona prebivalcev, ki so ga najbolj prizadeli potresi. To je bil najsmrtonosnejši potres na Japonskem v 20. stoletju po [[Veliki potres v Kantoju (1923) |velikem potresu v Kantoju leta 1923]], ki je terjal več kot 105.000 življenj.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Japan remembers more than 6,400 victims of Kobe earthquake after 22 years |url=https://www.efe.com/efe/english/life/japan-remembers-more-than-6-400-victims-of-kobe-earthquake-after-22-years/50000263-3150709 |access-date=17 October 2020 |agency=EFE |date=17 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
[[File:Map of Great Hanshin Awaji Earthquake Ja.svg|thumb| Rdeče črte so označevale najvišjo stopnjo 7 na lestvici intenzivnosti. Vijolično osenčeno območje je Kobe.]]
Večino največjih potresov na Japonskem povzroči subdukcija Filipinske morske plošče ali [[Pacifiška plošča|pacifiške plošče]], z mehanizmi, ki vključujejo bodisi energijo, ki se sprosti v plošči, ki se pogrezne, bodisi kopičenje in nenadno sprostitev napetosti v zgornji plošči. Potresi te vrste so še posebej pogosti v obalnih regijah severovzhodne Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|title=Earthquakes in Japan|language=ja|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|pages=5–6|access-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327101905/http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|archive-date=March 27, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Veliki potres Hanšin je pripadal tretji vrsti, imenovani »notranji plitvi potres«.&lt;ref&gt;&quot;(2) Shallow inland earthquakes&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Potresi te vrste se pojavljajo vzdolž aktivnih [[prelom (geologija)|prelomov]]. Tudi pri nižjih magnitudah so lahko zelo uničujoči, saj se pogosto pojavljajo v bližini naseljenih območij in ker so njihovi hipocentri manj kot 20 km pod površjem. Veliki potres Hanšin se je začel severno od otoka Avadži, ki leži južno od Kobeja. Razširil se je proti jugozahodu vzdolž preloma Nodžima na Avadži in proti severovzhodu vzdolž prelomov Suma in Suvajama, ki potekata skozi središče Kobeja.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|title=A fault model of the 1995 Kobe earthquake derived from the GPS data on the Akashi Kaikyo Bridge and other datasets|first1=Kazuki|last1=Koketsu|first2=Shingo|last2=Yoshida|first3=Hiromichi|last3=Higashihara|journal=Earth, Planets and Space|year=1998|volume=50|issue=10|page=803|bibcode=1998EP&amp;S...50..803K|doi=10.1186/BF03352173|s2cid=13561501|access-date=May 5, 2009|archive-date=February 22, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222211438/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazovanja deformacij v teh prelomih kažejo, da je bilo območje izpostavljeno stiskanju vzhod-zahod, kar je skladno s prej znanimi premiki skorje.&lt;ref&gt;&quot;7-2(2)The 1995 Southern Hyogo Prefecture Earthquake&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Tako kot drugi potresi, zabeleženi na zahodu Japonske med letoma 1891 in 1948, je imel potres leta 1995 mehanizem udarnega zdrsa, ki je prilagodil skrajšanje [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] v smeri vzhod-zahod zaradi njenega trka s Filipinsko morsko ploščo v osrednjem [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Somerville |first=Paul|url=http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|title=Kobe Earthquake: An Urban Disaster|access-date=2009-05-06|date=February 7, 1995|journal=Eos|volume=76 |issue=6|pages=49–51|archive-url=https://web.archive.org/web/19970501040412/http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|archive-date=May 1, 1997 |bibcode=1995EOSTr..76...49S|doi=10.1029/EO076i006p00049-02}}&lt;/ref&gt;

Potres z magnitudo 7,3 je prizadel ob 05:46 JST zjutraj 17. januarja 1995. Trajal je 20 sekund. V tem času se je južna stran preloma Nodžima premaknila za 1,5 metra v desno in 1,2 metra navzdol. Predpotresni sunki so bili štirje, začenši z največjim (Mj 3,7) prejšnji dan ob 18:28.

=== Intenziteta ===
To je bilo prvič, da je bil potres na Japonskem uradno izmerjen s potresno intenzivnostjo (''šindo'' v japonščini) najvišje stopnje 7 na lestvici Japonske meteorološke agencije (JMA). Po potresu je bilo opazovanje seizmične intenzivnosti na Japonskem v celoti mehanizirano (od aprila 1996) in JMA stopnji seizmične intenzivnosti 5 in 6 sta bili razdeljeni na 2 ravni (od oktobra 1996).

Preiskava na kraju samem, ki jo je izvedla JMA, je zaključila, da so bili tresljaji zaradi tega potresa s seizmično intenzivnostjo 7. stopnje na določenih območjih na severnem otoku Avadži (zdaj mesto Avadži) in v mestih Kobe, Ašija, Nišinomija in Takarazuka.

Tresenje je bilo ovrednoteno s seizmično intenzivnostjo stopenj 4 do 6 na opazovalnih točkah v regijah [[Kansai]], [[Čugoku]], [[Šikoku]] in [[Čubu]]:&lt;ref name=&quot;JMA-database&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 Search result] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020135117/http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 |date=October 20, 2017 }} on JMA database (in Japanese) of seismic intensity.&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost na točki za opazovanje potresne jakosti Japonske meteorološke agencije &lt;ref&gt;{{Cite web|title=震度データベース検索|url=https://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/index.html#19950117054651|access-date=2021-07-05|website=www.data.jma.go.jp}}&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Lega
|-
! style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
| mesti Sumoto (na otoku Avadži) in Kobe (obe v prefekturi Hjogo)
|-
! style=&quot;background-color: #FFE600;&quot; |5
| mesta Tojooka (v prefekturi Hjogo), Hikone (v prefekturi Šiga) in Kjoto
|-
! style=&quot;background-color: #FAE696;&quot; |4
| prefekture Hjogo, Šiga, Kjoto, Fukui, Gifu, Mie, Osaka, Nara, Vakajama, Totori, Okajama, Hirošima, Tokušima, Kagava in Kōči
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost, določena s terensko raziskavo &lt;ref name=&quot;Jma1997&quot;&gt;気象庁(1997): [https://www.data.jma.go.jp/svd/eqev/data/1995_01_17_hyogonanbu/tech/119_02_survey.pdf 第2章 現地調査], 気象庁技術報告, 第119号&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Prefektura
!Lega
!karta
|-
! style=&quot;background-color: #B40068; color: white;&quot; |7
|[[Hjogo]]
| Kobe (Higašinada, Nada, Čuo, Hjogo, Nagata, Suma), Nišinomija, Ašija, Takarazuka, Cuna, Hokudan, Ičinomija 
| rowspan=&quot;3&quot; |[[File:兵庫県南部地震_震度7の地域.png|frameless|250x250px]]&lt;br&gt; Območje seizmične intenzivnosti 7 ([[:ja:震度7|震度7]])
|-
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
|[[prefektura Osaka |Osaka]]
|[[Osaka]], Osaka (Nišijodogava), Tojonaka, Ikeda
|-
|Hjogo
| Kobe (Tarumi, Kita, Niši), Amagasaki, Akaši, Itami, Kavaniši, Avadži, Higašiura, Gošiki 
|}

=== Škoda ===
[[Image:Hanshin-Awaji earthquake 1995 343.jpg|thumb|left| Škoda v Minatogawi, Kobe]]
Škoda je bila obsežna in huda. Strukture, ki jih je potres nepopravljivo poškodoval, so vključevale skoraj 400.000 stavb,&lt;ref name=&quot;Comfort&quot;&gt;{{Cite book|title = Self Organization in Disaster Response: The Great Hanshin Earthquake of January 17, 1995|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Abril2006/CD2/pdf/eng/doc8691/doc8691-a.pdf|last = Comfort|first = Louise|year = 1995|page = 12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schiff&quot;&gt;{{cite book|title=Hyogoken-Nanbu (Kobe) Earthquake of January 17, 1995: Lifeline Performance|publisher=ASCE, TCLEE|location=Reston, VA|isbn=9780784404089|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|editor=Anshel J. Schiff|year=1999|access-date=July 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131218132458/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|archive-date=December 18, 2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; številne dvignjene cestne in železniške mostove ter 120 od 150 pomolov v pristanišču Kobe. Potres je sprožil približno 300 požarov, ki so divjali po velikih delih mesta.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=MoGZspzer7E ''Seconds from disaster – Kobe Earthquake,''] National Geographic video&lt;/ref&gt; Pogoste so bile motnje v oskrbi z vodo, elektriko in plinom. Prebivalci so se bali vrnitve domov zaradi popotresnih sunkov, ki so trajali več dni (74 jih je bilo dovolj močnih, da so jih čutili).

Večina smrti (več kot 4000) se je zgodila v mestih in predmestjih v prefekturi Hjogo. Skupno je osirotelo 68 otrok, mlajših od 18 let, 332 otrok pa je izgubilo enega od staršev.&lt;ref&gt;[[Kyodo News]], &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110402f2.html Hunt for tsunami orphans hampered, unprecedented]&quot;, ''Japan Times'', April 2, 2011, p. 4.&lt;/ref&gt;

Ena od petih stavb na najbolj prizadetih območjih je bila popolnoma uničena ali onemogočena za bivanje. Približno 22 % pisarn v osrednjem poslovnem okrožju Kobeja je postalo neuporabnih, več kot polovica hiš na tem območju pa je bila ocenjena kot neprimerna za bivanje. Čeprav so bile nekatere uničene, druge pa so utrpele veliko škodo, so bile visoke stavbe, zgrajene po gradbenem zakoniku iz leta 1981, prizadete v manjši meri.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=July 2013|title=Introduction to the Building Standard Law|url=BSLIntroduction201307_e.pdf}}&lt;/ref&gt; Tiste, ki niso bile izdelane v skladu s temi standardi, so utrpele resne strukturne poškodbe. Večina starejših tradicionalnih hiš je imela težke strehe iz ploščic, ki so tehtale približno dve toni, namenjene upiranju pogostim [[tajfun]]om, ki pestijo Kobe, vendar jih je podpiral le lahek lesen okvir. Ko so ti leseni nosilci popustili, je streha zdrobila neojačane stene in tla v palačinkasto zrušitev. Novejši domovi imajo ojačane stene in lažje strehe, da bi se temu izognili, vendar so bolj dovzetni za tajfune.

Škoda na avtocestah in podzemnih železnicah je bila najbolj nazorna podoba potresa, slike porušene dvignjene ceste na hitri cesti Hanšin pa so se pojavile na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Večina ljudi na Japonskem je verjela, da so te strukture razmeroma varne pred potresno škodo zaradi zasnove betona, ojačenega z jeklom. Čeprav je bilo prvotno prepričanje, da je bila gradnja malomarna, se je pozneje izkazalo, da je bila večina porušenih struktur pravilno zgrajena v skladu z gradbenimi predpisi, ki so veljali v 1960-ih. Specifikacije jeklene armature v predpisih iz 1960-ih so bile že ugotovljene kot neustrezne in večkrat revidirane, zadnja revizija je bila leta 1981, ki se je izkazala za učinkovito, vendar je veljala samo za nove strukture.
{{multiple image
 | align = left
 | image1 = Nojima fault top view.jpg
 | image2 = Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg
 | footer =  Del preloma Nodžima (levo) in ohranjena škoda v Spominskem parku potresov blizu pristanišča Kobe
 }}
Deset razponov dvignjene hitre ceste Kobe Route je bilo prevrnjenih na treh lokacijah v Kobeju in Nišinomiji, kar je blokiralo povezavo, po kateri je potekalo 40 % cestnega prometa Osaka-Kobe. Polovica dvignjenih stebrov hitre ceste je utrpela nekaj škode. Celotna trasa je bila ponovno odprta šele 30. septembra 1996. Trije mostovi na manj obremenjeni cesti 2 so bili poškodovani, vendar je bila avtocesta ponovno odprta precej pred cesto 3 in je nekaj časa služila kot ena glavnih medkrajevnih cestnih povezav. Hitra cesta Meišin je bila le rahlo poškodovana, vendar je bila čez dan zaprta do 17. februarja 1995, tako da so lahko vozila za nujne primere zlahka dostopala do najbolj prizadetih območij na zahodu. Šele 29. julija so na enem odseku za promet odprli vse štiri pasove.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=240}}&lt;/ref&gt; Številne površinske avtoceste so bile nekaj časa zamašene zaradi propada visoko zmogljivih avtocest.
[[File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|thumb| Škoda v Sanomiji]]

Večina železnic v regiji je bila poškodovanih. Po potresu je delovalo le 30 % železniških tirov Osaka-Kobe. Postaja Daikai na progi hitre železnice Kobe se je zrušila, zaradi česar je bil uničen del državne ceste 28 nad njo. Leseni nosilci so se zrušili znotraj domnevno trdnih betonskih pilotov pod tiri železniške proge za visoke hitrosti [[Šinkansen]], zaradi česar je bila celotna proga zaprta. Železnice so si po potresu hitro opomogle in v enem mesecu dosegle 80-odstotno operativnost. Mestna podzemna železnica Kobe je dan po potresu ponovno začela obratovati z omejeno storitvijo med postajama Seišin-Čuo in Itajado (skupaj z električno železnico Hokušin Kjuko med Tanigamijem in Šin-Kobejem). Storitev se je nadaljevala po celotni progi 16. februarja 1995, polna storitev pa se je nadaljevala mesec dni kasneje po zaključku popravil. Vlaki so z omejitvijo hitrosti vozili do 21. julija 1995.

Umetni otoki, kot sta sodobni otok Rokkō in zlasti otok Port v Kobeju, so utrpeli močno posedanje zaradi utekočinjanja. Sprva so verjeli, da je voda, ki je vdrla skozi površje in poplavila te otoke, prišla iz morja, v resnici pa se je dvignila iz utekočinjenih ostankov nekoč trdne prsti, uporabljene za gradnjo otokov. Novozgrajeni umetni otok, ki podpira [[mednarodno letališče Kansai]], ni bil bistveno prizadet, ker je oddaljen od epicentra in ker je bil zgrajen po najnovejših standardih. [[Most Akaši-Kaikjo]], ki so ga gradili blizu epicentra potresa, je bil nepoškodovan, vendar naj bi se zaradi vodoravnega premika vzdolž aktivirane tektonske prelomnice podaljšal za cel meter.

=== Izrazje ===
Zunaj Japonske je potres splošno znan kot ''potres v Kobeju''. Na Japonskem se katastrofa zaradi tega potresa uradno imenuje ''Velika potresna katastrofa Hanšin-Avadži'' (阪神・淡路大震災, Hanšin-Avadži Daišinsai), ki se pogosto skrajša na ''Velika potresna katastrofa Hanšin'' (阪神大震災, ''Hanšin Daišinsai''). Hanšin se nanaša na regijo med Osako in Kobejem. V znanstveni literaturi se pogosto imenuje ''potres v južni prefekturi Hjogo leta 1995'' (平成7年(1995年)兵庫県南部地震, ''Heisei 7 nen (1995 nen) Hjogo-ken Nanbu Džišin''), ime, ki ga je leta izbrala japonska meteorološka agencija teden po glavnem šoku.

== Drugi vidiki ==
Potres je opustošil številne objekte tedaj šestega največjega kontejnerskega pristanišča na svetu in vir skoraj 40 % industrijske proizvodnje Kobeja.&lt;ref name=&quot;Economist1&quot;&gt;{{Cite news|title=Economics Focus: The Cost of calamity|newspaper=The Economist|volume=398|issue=8725|page=68|publisher=The Economist Newspaper Limited|date=March 19–25, 2011|url=http://www.economist.com}}&lt;/ref&gt;

Že sama velikost potresa je povzročila velik padec na japonskih delniških trgih, pri čemer je indeks Nikkei 225 dan po potresu padel za 1025 točk. Ta finančna škoda je bila neposredni vzrok za propad banke Barings zaradi dejanj Nicka Leesona, ki je špekuliral z ogromnimi vsotami denarja na japonskih in singapurskih derivatih. Razprave o japonskem »izgubljenem desetletju« se nagibajo k zgolj ekonomski analizi in zanemarjajo vpliv potresa na japonsko gospodarstvo, ki je takrat že trpelo zaradi recesije.

Kljub temu opustošenju v velikem proizvodnem središču si je lokalno gospodarstvo zelo hitro opomoglo. Čeprav je bila do te stopnje obnovljena manj kot polovica pristaniških zmogljivosti, si je v enem letu obseg uvoza skozi pristanišče popolnoma opomogel, obseg izvoza pa se je skoraj vrnil na raven, na kateri bi bil brez katastrofe. Manj kot 15 mesecev po potresu, marca 1996, je bila proizvodna dejavnost v širšem Kobeju na 98 % predvidene ravni pred potresom.

=== Prostovoljstvo ===
Dejstvo, da so se prostovoljci iz vse Japonske zbrali v Kobeju, da bi pomagali žrtvam potresa, je bil pomemben dogodek v zgodovini prostovoljstva na Japonskem. Leto 1995 pogosto velja za prelomnico v nastanku prostovoljstva kot glavne oblike državljanskega udejstvovanja.

Decembra 1995 je vlada razglasila 17. januar za nacionalni »dan preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, teden od 15. do 21. januarja pa za nacionalni »teden preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, ki ga je treba obeležiti s predavanji, seminarji in drugimi dogodki, namenjenimi spodbujati prostovoljno pripravljenost na nesreče in prizadevanja za pomoč.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|title='Disaster Prevention and Volunteerism Day' and 'Disaster Prevention and Volunteerism Week'|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|language=ja|date=December 15, 1995|access-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090525125143/http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|archive-date=May 25, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Načrtovanje nesreč ===
Potres se je izkazal za veliko opozorilo za japonske oblasti za preprečevanje nesreč. Japonska je namestila gumijaste bloke pod mostove, da bi ublažili udarce, in obnovila stavbe bolj narazen, da bi preprečila kolateralno škodo. Nacionalna vlada je po potresu spremenila svojo politiko odzivanja na nesreče in njen odziv na potres Čūecu leta 2004 je bil bistveno hitrejši in učinkovitejši. Kopenske samoobrambne sile so dobile samodejno pooblastilo za odzivanje na potrese nad določeno magnitudo, kar jim je omogočilo, da so se v nekaj minutah napotili v regijo Nigata. Nadzor nad odzivom na požar je bil prav tako predan lokalnim gasilskim enotam na osrednjo poveljniško bazo v Tokiu in Kjotu.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Burritt Sabin|date=October 31, 2004|url=http://www.japaninc.com/jin295|title=The Great Hanshin Earthquake: Lessons for Niigata|work=J@pan Inc Newsletter (No. 295)|publisher=Japan Inc Communications|access-date=2008-05-25}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Fire char kobe 2005.0117.jpg|thumb| 1.17 v Kobeju januarja 2005, deset let pozneje]]

Kot odziv na obsežno škodo na prometni infrastrukturi in posledični učinek na odzivne čase v nujnih primerih na območju nesreče je Ministrstvo za zemljo, infrastrukturo in promet začelo določati posebne poti za preprečevanje nesreč ter krepiti ceste in okoliške stavbe, da bi jih ohranili kot nepoškodovana v primeru ponovnega potresa.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin2.html|title=Restoration from the earthquake disaster – City planning based on the lessons learned from the disaster|work=Great Hanshin Earthquake Restoration|publisher=Kinki Regional Development Bureau, Ministry of Land, Infrastructure and Transport|access-date=2006-11-23}}&lt;/ref&gt; Vlada prefekture Hjogo je v naslednjih letih vložila milijone jenov v gradnjo protipotresnih zaklonišč in zalog v javnih parkih.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Japan Echo Inc.|date=April 2, 1998|url=http://web-japan.org/trends98/honbun/ntj980403.html|title=Earthquake Readiness: From Underground Stores to Satellite Monitoring|work=Trends in JAPAN|publisher=Ministry of Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; 

=== Spominska obeležja ===
''Kobe Luminarie'' je dogodek, ki poteka približno dva tedna vsakega decembra. Ulica, ki vodi od trgovine Daimaru v Motomačiju do parka Higaši Juenči (zraven mestne hiše Kobe), je okrašena z loki raznobarvnih luči, ki jih je podarila italijanska vlada. Med spominskimi dogodki ob obletnici potresa so vsako leto v zgodnjih urah 17. januarja v parku osvetljene velike številke ''1,17''.

== Odziv ==
[[File:Japan Trip (2271).jpg|thumb|200px| Lokalni spomenik v Kobeju. &quot;Tokrat ne bomo pozabili&quot;]]
Približno 1,2 milijona prostovoljcev je bilo v prvih treh mesecih po potresu vključenih v pomoč. Trgovci na drobno, kot sta Daiei in 7-Eleven, so uporabili svoja obstoječa oskrbovalna omrežja za zagotavljanje potrebščin na prizadetih območjih, medtem ko sta NTT in Motorola nudila brezplačne telefonske storitve za žrtve. 

Sindikat organiziranega kriminala Jamaguči-gumi jakuza je bil dejavno vključen v prizadevanja za pomoč že od samega začetka, tako da je razdelil znatne količine hrane in zalog potrebnim žrtvam.&lt;ref&gt;{{citation|first=Glen S.|last=Fukushima|date=1995|url=http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|title=The Great Hanshin Earthquake|work=JPRI Occasional Paper (No. 2)|publisher=Japan Policy Research Institute|access-date=October 13, 2005|archive-date=December 18, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218213912/http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomoč, ki jo je zagotovil Jamaguči-gumi, je bila še posebej ključna takoj po potresu, ker japonska vlada na začetku ni organizirala učinkovite pomoči na območju.&lt;ref&gt;Sterngold, James (January 22, 1995). &quot;QUAKE IN JAPAN: GANGSTERS; Gang in Kobe Organizes Aid for People In Quake&quot; – via NYTimes.com. Retrieved January 24, 2021.&lt;/ref&gt;

Lokalne bolnišnice so s težavo sledile povpraševanju po zdravljenju, predvsem zaradi porušenih ali oviranih »rešilnih linij« (cest), ki so zalogam in osebju onemogočale dostop do prizadetih območij. Ljudje so bili zaradi gneče in prostorske stiske prisiljeni čakati na hodnikih. Nekatere ljudi so morali operirati v čakalnicah in na hodnikih.

Da bi pospešila prizadevanja za obnovo, je vlada zaprla večino omrežja hitre ceste Hanšin za zasebna vozila od 6:00 do 20:00 vsak dan in omejila promet na avtobuse, taksije in druga določena vozila.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=260}}&lt;/ref&gt;  Da bi sistem lahke železnice deloval, čeprav je imel zelo poškodovane odseke, so bili naročeni avtobusi za prevoz obiskovalcev do postaj okrog poškodovanih odsekov.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=256}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Kitamura, R.; Yamamoto, T.; Fujii, S. (1998). &quot;Impacts of the Hanshin-Awaji Earthquake on Traffic and Travel – Where Did All the Traffic Go?&quot;. In Cairns, S.; Hass-Klau, C.; Goodwin, P. (eds.). Traffic Impact of Highway Capacity Reductions: Assessment of the Evidence. London: Landor Publishing. pp. 239–261.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1995 Great Hanshin-Awaji earthquake}}
* [http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake and the destruction of the infrastructure] – Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism
* Kunii et al., [http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf The Medical and Public Health Response to the Great Hanshin-Awaji Earthquake in Japan: A Case Study in Disaster Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181123121749/http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf |date=November 23, 2018 }}
* Sawada and Shimizutani, [http://econpapers.repec.org/paper/tkyfseres/2005cf314.htm Are People Insured Against Natural Disasters? Evidence from the Great Hanshin-Awaji (Kobe) Earthquake in 1995]
* [http://www.hp1039.jishin.go.jp/eqchreng/eqchrfrm.htm Seismic Activity in Japan] – Headquarters for Earthquake Research Promotion
* [https://web.archive.org/web/19961128190510/http://condor.stcloud.msus.edu:20020/index2.html Special Great Hanshin Earthquake Edition] - St. Cloud State University - Links to lists of the deceased and injured, including Japanese citizens and foreign students at Kobe University
* [https://web.archive.org/web/19980124000315/http://www.csl.sony.co.jp/earthquake/index.html Kansai Area Earthquake information] - {{ill|Sony Computer Science Laboratory Inc.|ja|ソニーコンピュータサイエンス研究所}} (ソニーコンピュータサイエンス研究所)

[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Potresi|Kobe]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Kobe]]</text>
      <sha1>0cwj83p9k3v5j3ufnqicuqkvti5cu2e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736166</id>
      <parentid>5736160</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T16:06:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26935" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| name = Veliki potres v Hanšinu
| image = Hanshin Expressway Nada b059.jpg
| alt = 
| caption = Poškodovana hitra cesta v Hanšinu
| map = USGS Shakemap - 1995 Kobe earthquake.jpg
| map_alt = 
| map_caption = USGS ShakeMap
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan |lat=34.583|long=135.018|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=34.69|long=135.19|label=Kobe |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| timestamp = 1995-01-16 20:46:53
| isc-event = 124708
| anss-url = usp0006rew
| local-date = {{Start date|1995|1|17}}
| local-time = 05:46:53 [[japonski standardni čas|JST]]
| duration = ~20 sekund
| fault = prelom Nodžima
| magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}
| depth = {{convert|17.6|km|abbr=on}}
| location = {{coord|34.59|135.07|region:JP_type:event|display=inline,title}}
| type = [[prelom (geologija)# prelomi s premikom po vpadu]]
| affected = Japonska
| damage = 200 mrd [[USD]]
| intensity = 11 MMI&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Significant Earthquake Database|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-data?minIntensity=9&amp;minYear=1900&amp;maxIntensity=12&amp;minDeaths=0&amp;minEqMagnitude=6&amp;minDeathsTotal=0|author=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS)|publisher=National Geophysical Data Center, National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)|doi=10.7289/V5TD9V7K|year=1972|type=Data Set}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;7 JMA
| pga = 0,91 g &lt;br&gt;891 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = 
| landslide = 
| foreshocks = 
| aftershocks = 
| casualties = 5502–6434 mrtvih &lt;br /&gt; 36.896–43.792 ranjenih &lt;br /&gt; 251.301–310.000 razseljenih
| native_name = 兵庫県南部地震&lt;br&gt;阪神・淡路大震災
}}

'''Veliki potres v Hanšinu''' (阪神・淡路大震災, ''Hanšin Avadži daišinsai'') ali '''potres v Kobeju''' se je zgodil 17. januarja 1995 ob 05:46:53 JST (16. januarja ob 20:46:53 UTC) v južnem delu prefekture [[prefektura Hjogo| Hjogo]], [[Japonska]], vključno z regijo, znano kot Hanšin. Meril je 6,9 na [[Momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] in imel največjo intenziteto 7 na JMA (Japonska meteorološka agencija) lestvici seizmične jakosti (XI. na modificirani [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]] intenzivnosti).&lt;ref name=&quot;Kobe@en&quot;&gt;{{cite web|author=The City of Kobe|date=January 1, 2009|url=http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|title=STATISTICS|work=The Great Hanshin-Awaji Earthquake: Statistics and Restoration Progress|access-date=2009-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626234341/http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|archive-date=June 26, 2011 }}&lt;/ref&gt; Potresi so trajali približno 20 sekund. Žarišče potresa je bilo 17 km pod [[epicenter|epicentrom]], na severnem koncu otoka Avadži, 20 km stran od središča mesta Kobe.

Zaradi tega potresa je umrlo približno 6434 ljudi; približno 4600 jih je bilo iz [[Kobe]]ja.&lt;ref name=&quot;casualties&quot;&gt;{{cite web|author=Kobe City FIRE Bureau|date=January 17, 2006|url=http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|title=被害の状況|work=阪神・淡路大震災|publisher=Kobe City Fire Bureau|access-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414163632/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|archive-date=April 14, 2008 }}&lt;/ref&gt; Med večjimi mesti je bilo najbližje epicentru Kobe z 1,5 milijona prebivalcev, ki so ga najbolj prizadeli potresi. To je bil najsmrtonosnejši potres na Japonskem v 20. stoletju po [[Veliki potres v Kantoju (1923) |velikem potresu v Kantoju leta 1923]], ki je terjal več kot 105.000 življenj.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Japan remembers more than 6,400 victims of Kobe earthquake after 22 years |url=https://www.efe.com/efe/english/life/japan-remembers-more-than-6-400-victims-of-kobe-earthquake-after-22-years/50000263-3150709 |access-date=17 October 2020 |agency=EFE |date=17 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
[[File:Map of Great Hanshin Awaji Earthquake Ja.svg|thumb| Rdeče črte so označevale najvišjo stopnjo 7 na lestvici intenzivnosti. Vijolično osenčeno območje je Kobe.]]
Večino največjih potresov na Japonskem povzroči subdukcija Filipinske morske plošče ali [[Pacifiška plošča|pacifiške plošče]], z mehanizmi, ki vključujejo bodisi energijo, ki se sprosti v plošči, ki se pogrezne, bodisi kopičenje in nenadno sprostitev napetosti v zgornji plošči. Potresi te vrste so še posebej pogosti v obalnih regijah severovzhodne Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|title=Earthquakes in Japan|language=ja|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|pages=5–6|access-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327101905/http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|archive-date=March 27, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Veliki potres Hanšin je pripadal tretji vrsti, imenovani »notranji plitvi potres«.&lt;ref&gt;&quot;(2) Shallow inland earthquakes&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Potresi te vrste se pojavljajo vzdolž aktivnih [[prelom (geologija)|prelomov]]. Tudi pri nižjih magnitudah so lahko zelo uničujoči, saj se pogosto pojavljajo v bližini naseljenih območij in ker so njihovi hipocentri manj kot 20 km pod površjem. Veliki potres Hanšin se je začel severno od otoka Avadži, ki leži južno od Kobeja. Razširil se je proti jugozahodu vzdolž preloma Nodžima na Avadži in proti severovzhodu vzdolž prelomov Suma in Suvajama, ki potekata skozi središče Kobeja.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|title=A fault model of the 1995 Kobe earthquake derived from the GPS data on the Akashi Kaikyo Bridge and other datasets|first1=Kazuki|last1=Koketsu|first2=Shingo|last2=Yoshida|first3=Hiromichi|last3=Higashihara|journal=Earth, Planets and Space|year=1998|volume=50|issue=10|page=803|bibcode=1998EP&amp;S...50..803K|doi=10.1186/BF03352173|s2cid=13561501|access-date=May 5, 2009|archive-date=February 22, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222211438/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazovanja deformacij v teh prelomih kažejo, da je bilo območje izpostavljeno stiskanju vzhod-zahod, kar je skladno s prej znanimi premiki skorje.&lt;ref&gt;&quot;7-2(2)The 1995 Southern Hyogo Prefecture Earthquake&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Tako kot drugi potresi, zabeleženi na zahodu Japonske med letoma 1891 in 1948, je imel potres leta 1995 mehanizem udarnega zdrsa, ki je prilagodil skrajšanje [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] v smeri vzhod-zahod zaradi njenega trka s Filipinsko morsko ploščo v osrednjem [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Somerville |first=Paul|url=http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|title=Kobe Earthquake: An Urban Disaster|access-date=2009-05-06|date=February 7, 1995|journal=Eos|volume=76 |issue=6|pages=49–51|archive-url=https://web.archive.org/web/19970501040412/http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|archive-date=May 1, 1997 |bibcode=1995EOSTr..76...49S|doi=10.1029/EO076i006p00049-02}}&lt;/ref&gt;

Potres z magnitudo 7,3 je prizadel ob 05:46 JST zjutraj 17. januarja 1995. Trajal je 20 sekund. V tem času se je južna stran preloma Nodžima premaknila za 1,5 metra v desno in 1,2 metra navzdol. Predpotresni sunki so bili štirje, začenši z največjim (Mj 3,7) prejšnji dan ob 18:28.

=== Intenziteta ===
To je bilo prvič, da je bil potres na Japonskem uradno izmerjen s potresno intenzivnostjo (''šindo'' v japonščini) najvišje stopnje 7 na lestvici Japonske meteorološke agencije (JMA). Po potresu je bilo opazovanje seizmične intenzivnosti na Japonskem v celoti mehanizirano (od aprila 1996) in JMA stopnji seizmične intenzivnosti 5 in 6 sta bili razdeljeni na 2 ravni (od oktobra 1996).

Preiskava na kraju samem, ki jo je izvedla JMA, je zaključila, da so bili tresljaji zaradi tega potresa s seizmično intenzivnostjo 7. stopnje na določenih območjih na severnem otoku Avadži (zdaj mesto Avadži) in v mestih Kobe, Ašija, Nišinomija in Takarazuka.

Tresenje je bilo ovrednoteno s seizmično intenzivnostjo stopenj 4 do 6 na opazovalnih točkah v regijah [[Kansai]], [[Čugoku]], [[Šikoku]] in [[Čubu]]:&lt;ref name=&quot;JMA-database&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 Search result] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020135117/http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 |date=October 20, 2017 }} on JMA database (in Japanese) of seismic intensity.&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost na točki za opazovanje potresne jakosti Japonske meteorološke agencije &lt;ref&gt;{{Cite web|title=震度データベース検索|url=https://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/index.html#19950117054651|access-date=2021-07-05|website=www.data.jma.go.jp}}&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Lega
|-
! style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
| mesti Sumoto (na otoku Avadži) in Kobe (obe v prefekturi Hjogo)
|-
! style=&quot;background-color: #FFE600;&quot; |5
| mesta Tojooka (v prefekturi Hjogo), Hikone (v prefekturi Šiga) in Kjoto
|-
! style=&quot;background-color: #FAE696;&quot; |4
| prefekture Hjogo, Šiga, Kjoto, Fukui, Gifu, Mie, Osaka, Nara, Vakajama, Totori, Okajama, Hirošima, Tokušima, Kagava in Kōči
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost, določena s terensko raziskavo &lt;ref name=&quot;Jma1997&quot;&gt;気象庁(1997): [https://www.data.jma.go.jp/svd/eqev/data/1995_01_17_hyogonanbu/tech/119_02_survey.pdf 第2章 現地調査], 気象庁技術報告, 第119号&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Prefektura
!Lega
!karta
|-
! style=&quot;background-color: #B40068; color: white;&quot; |7
|[[Hjogo]]
| Kobe (Higašinada, Nada, Čuo, Hjogo, Nagata, Suma), Nišinomija, Ašija, Takarazuka, Cuna, Hokudan, Ičinomija 
| rowspan=&quot;3&quot; |[[File:兵庫県南部地震_震度7の地域.png|frameless|250x250px]]&lt;br&gt; Območje seizmične intenzivnosti 7 ([[:ja:震度7|震度7]])
|-
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
|[[prefektura Osaka |Osaka]]
|[[Osaka]], Osaka (Nišijodogava), Tojonaka, Ikeda
|-
|Hjogo
| Kobe (Tarumi, Kita, Niši), Amagasaki, Akaši, Itami, Kavaniši, Avadži, Higašiura, Gošiki 
|}

=== Škoda ===
[[Image:Hanshin-Awaji earthquake 1995 343.jpg|thumb|left| Škoda v Minatogawi, Kobe]]
Škoda je bila obsežna in huda. Strukture, ki jih je potres nepopravljivo poškodoval, so vključevale skoraj 400.000 stavb,&lt;ref name=&quot;Comfort&quot;&gt;{{Cite book|title = Self Organization in Disaster Response: The Great Hanshin Earthquake of January 17, 1995|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Abril2006/CD2/pdf/eng/doc8691/doc8691-a.pdf|last = Comfort|first = Louise|year = 1995|page = 12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schiff&quot;&gt;{{cite book|title=Hyogoken-Nanbu (Kobe) Earthquake of January 17, 1995: Lifeline Performance|publisher=ASCE, TCLEE|location=Reston, VA|isbn=9780784404089|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|editor=Anshel J. Schiff|year=1999|access-date=July 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131218132458/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|archive-date=December 18, 2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; številne dvignjene cestne in železniške mostove ter 120 od 150 pomolov v pristanišču Kobe. Potres je sprožil približno 300 požarov, ki so divjali po velikih delih mesta.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=MoGZspzer7E ''Seconds from disaster – Kobe Earthquake,''] National Geographic video&lt;/ref&gt; Pogoste so bile motnje v oskrbi z vodo, elektriko in plinom. Prebivalci so se bali vrnitve domov zaradi popotresnih sunkov, ki so trajali več dni (74 jih je bilo dovolj močnih, da so jih čutili).

Večina smrti (več kot 4000) se je zgodila v mestih in predmestjih v prefekturi Hjogo. Skupno je osirotelo 68 otrok, mlajših od 18 let, 332 otrok pa je izgubilo enega od staršev.&lt;ref&gt;[[Kyodo News]], &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110402f2.html Hunt for tsunami orphans hampered, unprecedented]&quot;, ''Japan Times'', April 2, 2011, p. 4.&lt;/ref&gt;

Ena od petih stavb na najbolj prizadetih območjih je bila popolnoma uničena ali onemogočena za bivanje. Približno 22 % pisarn v osrednjem poslovnem okrožju Kobeja je postalo neuporabnih, več kot polovica hiš na tem območju pa je bila ocenjena kot neprimerna za bivanje. Čeprav so bile nekatere uničene, druge pa so utrpele veliko škodo, so bile visoke stavbe, zgrajene po gradbenem zakoniku iz leta 1981, prizadete v manjši meri.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=July 2013|title=Introduction to the Building Standard Law|url=BSLIntroduction201307_e.pdf}}&lt;/ref&gt; Tiste, ki niso bile izdelane v skladu s temi standardi, so utrpele resne strukturne poškodbe. Večina starejših tradicionalnih hiš je imela težke strehe iz ploščic, ki so tehtale približno dve toni, namenjene upiranju pogostim [[tajfun]]om, ki pestijo Kobe, vendar jih je podpiral le lahek lesen okvir. Ko so ti leseni nosilci popustili, je streha zdrobila neojačane stene in tla v palačinkasto zrušitev. Novejši domovi imajo ojačane stene in lažje strehe, da bi se temu izognili, vendar so bolj dovzetni za tajfune.

Škoda na avtocestah in podzemnih železnicah je bila najbolj nazorna podoba potresa, slike porušene dvignjene ceste na hitri cesti Hanšin pa so se pojavile na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Večina ljudi na Japonskem je verjela, da so te strukture razmeroma varne pred potresno škodo zaradi zasnove betona, ojačenega z jeklom. Čeprav je bilo prvotno prepričanje, da je bila gradnja malomarna, se je pozneje izkazalo, da je bila večina porušenih struktur pravilno zgrajena v skladu z gradbenimi predpisi, ki so veljali v 1960-ih. Specifikacije jeklene armature v predpisih iz 1960-ih so bile že ugotovljene kot neustrezne in večkrat revidirane, zadnja revizija je bila leta 1981, ki se je izkazala za učinkovito, vendar je veljala samo za nove strukture.
{{multiple image
 | align = left
 | image1 = Nojima fault top view.jpg
 | image2 = Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg
 | footer =  Del preloma Nodžima (levo) in ohranjena škoda v Spominskem parku potresov blizu pristanišča Kobe
 }}
Deset razponov dvignjene hitre ceste Kobe Route je bilo prevrnjenih na treh lokacijah v Kobeju in Nišinomiji, kar je blokiralo povezavo, po kateri je potekalo 40 % cestnega prometa Osaka-Kobe. Polovica dvignjenih stebrov hitre ceste je utrpela nekaj škode. Celotna trasa je bila ponovno odprta šele 30. septembra 1996. Trije mostovi na manj obremenjeni cesti 2 so bili poškodovani, vendar je bila avtocesta ponovno odprta precej pred cesto 3 in je nekaj časa služila kot ena glavnih medkrajevnih cestnih povezav. Hitra cesta Meišin je bila le rahlo poškodovana, vendar je bila čez dan zaprta do 17. februarja 1995, tako da so lahko vozila za nujne primere zlahka dostopala do najbolj prizadetih območij na zahodu. Šele 29. julija so na enem odseku za promet odprli vse štiri pasove.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=240}}&lt;/ref&gt; Številne površinske avtoceste so bile nekaj časa zamašene zaradi propada visoko zmogljivih avtocest.
[[File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|thumb| Škoda v Sanomiji]]

Večina železnic v regiji je bila poškodovanih. Po potresu je delovalo le 30 % železniških tirov Osaka-Kobe. Postaja Daikai na progi hitre železnice Kobe se je zrušila, zaradi česar je bil uničen del državne ceste 28 nad njo. Leseni nosilci so se zrušili znotraj domnevno trdnih betonskih pilotov pod tiri železniške proge za visoke hitrosti [[Šinkansen]], zaradi česar je bila celotna proga zaprta. Železnice so si po potresu hitro opomogle in v enem mesecu dosegle 80-odstotno operativnost. Mestna podzemna železnica Kobe je dan po potresu ponovno začela obratovati z omejeno storitvijo med postajama Seišin-Čuo in Itajado (skupaj z električno železnico Hokušin Kjuko med Tanigamijem in Šin-Kobejem). Storitev se je nadaljevala po celotni progi 16. februarja 1995, polna storitev pa se je nadaljevala mesec dni kasneje po zaključku popravil. Vlaki so z omejitvijo hitrosti vozili do 21. julija 1995.

Umetni otoki, kot sta sodobni otok Rokkō in zlasti otok Port v Kobeju, so utrpeli močno posedanje zaradi utekočinjanja. Sprva so verjeli, da je voda, ki je vdrla skozi površje in poplavila te otoke, prišla iz morja, v resnici pa se je dvignila iz utekočinjenih ostankov nekoč trdne prsti, uporabljene za gradnjo otokov. Novozgrajeni umetni otok, ki podpira [[mednarodno letališče Kansai]], ni bil bistveno prizadet, ker je oddaljen od epicentra in ker je bil zgrajen po najnovejših standardih. [[Most Akaši-Kaikjo]], ki so ga gradili blizu epicentra potresa, je bil nepoškodovan, vendar naj bi se zaradi vodoravnega premika vzdolž aktivirane tektonske prelomnice podaljšal za cel meter.

=== Izrazje ===
Zunaj Japonske je potres splošno znan kot ''potres v Kobeju''. Na Japonskem se katastrofa zaradi tega potresa uradno imenuje ''Velika potresna katastrofa Hanšin-Avadži'' (阪神・淡路大震災, Hanšin-Avadži Daišinsai), ki se pogosto skrajša na ''Velika potresna katastrofa Hanšin'' (阪神大震災, ''Hanšin Daišinsai''). Hanšin se nanaša na regijo med Osako in Kobejem. V znanstveni literaturi se pogosto imenuje ''potres v južni prefekturi Hjogo leta 1995'' (平成7年(1995年)兵庫県南部地震, ''Heisei 7 nen (1995 nen) Hjogo-ken Nanbu Džišin''), ime, ki ga je leta izbrala japonska meteorološka agencija teden po glavnem šoku.

== Drugi vidiki ==
Potres je opustošil številne objekte tedaj šestega največjega kontejnerskega pristanišča na svetu in vir skoraj 40 % industrijske proizvodnje Kobeja.&lt;ref name=&quot;Economist1&quot;&gt;{{Cite news|title=Economics Focus: The Cost of calamity|newspaper=The Economist|volume=398|issue=8725|page=68|publisher=The Economist Newspaper Limited|date=March 19–25, 2011|url=http://www.economist.com}}&lt;/ref&gt;

Že sama velikost potresa je povzročila velik padec na japonskih delniških trgih, pri čemer je indeks Nikkei 225 dan po potresu padel za 1025 točk. Ta finančna škoda je bila neposredni vzrok za propad banke Barings zaradi dejanj Nicka Leesona, ki je špekuliral z ogromnimi vsotami denarja na japonskih in singapurskih derivatih. Razprave o japonskem »izgubljenem desetletju« se nagibajo k zgolj ekonomski analizi in zanemarjajo vpliv potresa na japonsko gospodarstvo, ki je takrat že trpelo zaradi recesije.

Kljub temu opustošenju v velikem proizvodnem središču si je lokalno gospodarstvo zelo hitro opomoglo. Čeprav je bila do te stopnje obnovljena manj kot polovica pristaniških zmogljivosti, si je v enem letu obseg uvoza skozi pristanišče popolnoma opomogel, obseg izvoza pa se je skoraj vrnil na raven, na kateri bi bil brez katastrofe. Manj kot 15 mesecev po potresu, marca 1996, je bila proizvodna dejavnost v širšem Kobeju na 98 % predvidene ravni pred potresom.

=== Prostovoljstvo ===
Dejstvo, da so se prostovoljci iz vse Japonske zbrali v Kobeju, da bi pomagali žrtvam potresa, je bil pomemben dogodek v zgodovini prostovoljstva na Japonskem. Leto 1995 pogosto velja za prelomnico v nastanku prostovoljstva kot glavne oblike državljanskega udejstvovanja.

Decembra 1995 je vlada razglasila 17. januar za nacionalni »dan preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, teden od 15. do 21. januarja pa za nacionalni »teden preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, ki ga je treba obeležiti s predavanji, seminarji in drugimi dogodki, namenjenimi spodbujati prostovoljno pripravljenost na nesreče in prizadevanja za pomoč.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|title='Disaster Prevention and Volunteerism Day' and 'Disaster Prevention and Volunteerism Week'|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|language=ja|date=December 15, 1995|access-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090525125143/http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|archive-date=May 25, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Načrtovanje nesreč ===
Potres se je izkazal za veliko opozorilo za japonske oblasti za preprečevanje nesreč. Japonska je namestila gumijaste bloke pod mostove, da bi ublažili udarce, in obnovila stavbe bolj narazen, da bi preprečila kolateralno škodo. Nacionalna vlada je po potresu spremenila svojo politiko odzivanja na nesreče in njen odziv na potres Čūecu leta 2004 je bil bistveno hitrejši in učinkovitejši. Kopenske samoobrambne sile so dobile samodejno pooblastilo za odzivanje na potrese nad določeno magnitudo, kar jim je omogočilo, da so se v nekaj minutah napotili v regijo Nigata. Nadzor nad odzivom na požar je bil prav tako predan lokalnim gasilskim enotam na osrednjo poveljniško bazo v Tokiu in Kjotu.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Burritt Sabin|date=October 31, 2004|url=http://www.japaninc.com/jin295|title=The Great Hanshin Earthquake: Lessons for Niigata|work=J@pan Inc Newsletter (No. 295)|publisher=Japan Inc Communications|access-date=2008-05-25}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Fire char kobe 2005.0117.jpg|thumb| 1.17 v Kobeju januarja 2005, deset let pozneje]]

Kot odziv na obsežno škodo na prometni infrastrukturi in posledični učinek na odzivne čase v nujnih primerih na območju nesreče je Ministrstvo za zemljo, infrastrukturo in promet začelo določati posebne poti za preprečevanje nesreč ter krepiti ceste in okoliške stavbe, da bi jih ohranili kot nepoškodovana v primeru ponovnega potresa.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin2.html|title=Restoration from the earthquake disaster – City planning based on the lessons learned from the disaster|work=Great Hanshin Earthquake Restoration|publisher=Kinki Regional Development Bureau, Ministry of Land, Infrastructure and Transport|access-date=2006-11-23}}&lt;/ref&gt; Vlada prefekture Hjogo je v naslednjih letih vložila milijone jenov v gradnjo protipotresnih zaklonišč in zalog v javnih parkih.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Japan Echo Inc.|date=April 2, 1998|url=http://web-japan.org/trends98/honbun/ntj980403.html|title=Earthquake Readiness: From Underground Stores to Satellite Monitoring|work=Trends in JAPAN|publisher=Ministry of Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; 

=== Spominska obeležja ===
''Kobe Luminarie'' je dogodek, ki poteka približno dva tedna vsakega decembra. Ulica, ki vodi od trgovine Daimaru v Motomačiju do parka Higaši Juenči (zraven mestne hiše Kobe), je okrašena z loki raznobarvnih luči, ki jih je podarila italijanska vlada. Med spominskimi dogodki ob obletnici potresa so vsako leto v zgodnjih urah 17. januarja v parku osvetljene velike številke ''1,17''.

== Odziv ==
[[File:Japan Trip (2271).jpg|thumb|200px| Lokalni spomenik v Kobeju. &quot;Tokrat ne bomo pozabili&quot;]]
Približno 1,2 milijona prostovoljcev je bilo v prvih treh mesecih po potresu vključenih v pomoč. Trgovci na drobno, kot sta Daiei in 7-Eleven, so uporabili svoja obstoječa oskrbovalna omrežja za zagotavljanje potrebščin na prizadetih območjih, medtem ko sta NTT in Motorola nudila brezplačne telefonske storitve za žrtve. 

Sindikat organiziranega kriminala Jamaguči-gumi jakuza je bil dejavno vključen v prizadevanja za pomoč že od samega začetka, tako da je razdelil znatne količine hrane in zalog potrebnim žrtvam.&lt;ref&gt;{{citation|first=Glen S.|last=Fukushima|date=1995|url=http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|title=The Great Hanshin Earthquake|work=JPRI Occasional Paper (No. 2)|publisher=Japan Policy Research Institute|access-date=October 13, 2005|archive-date=December 18, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218213912/http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomoč, ki jo je zagotovil Jamaguči-gumi, je bila še posebej ključna takoj po potresu, ker japonska vlada na začetku ni organizirala učinkovite pomoči na območju.&lt;ref&gt;Sterngold, James (January 22, 1995). &quot;QUAKE IN JAPAN: GANGSTERS; Gang in Kobe Organizes Aid for People In Quake&quot; – via NYTimes.com. Retrieved January 24, 2021.&lt;/ref&gt;

Lokalne bolnišnice so s težavo sledile povpraševanju po zdravljenju, predvsem zaradi porušenih ali oviranih »rešilnih linij« (cest), ki so zalogam in osebju onemogočale dostop do prizadetih območij. Ljudje so bili zaradi gneče in prostorske stiske prisiljeni čakati na hodnikih. Nekatere ljudi so morali operirati v čakalnicah in na hodnikih.

Da bi pospešila prizadevanja za obnovo, je vlada zaprla večino omrežja hitre ceste Hanšin za zasebna vozila od 6:00 do 20:00 vsak dan in omejila promet na avtobuse, taksije in druga določena vozila.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=260}}&lt;/ref&gt;  Da bi sistem lahke železnice deloval, čeprav je imel zelo poškodovane odseke, so bili naročeni avtobusi za prevoz obiskovalcev do postaj okrog poškodovanih odsekov.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=256}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Kitamura, R.; Yamamoto, T.; Fujii, S. (1998). &quot;Impacts of the Hanshin-Awaji Earthquake on Traffic and Travel – Where Did All the Traffic Go?&quot;. In Cairns, S.; Hass-Klau, C.; Goodwin, P. (eds.). Traffic Impact of Highway Capacity Reductions: Assessment of the Evidence. London: Landor Publishing. pp. 239–261.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1995 Great Hanshin-Awaji earthquake}}
* [http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake and the destruction of the infrastructure] – Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism
* Kunii et al., [http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf The Medical and Public Health Response to the Great Hanshin-Awaji Earthquake in Japan: A Case Study in Disaster Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181123121749/http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf |date=November 23, 2018 }}
* Sawada and Shimizutani, [http://econpapers.repec.org/paper/tkyfseres/2005cf314.htm Are People Insured Against Natural Disasters? Evidence from the Great Hanshin-Awaji (Kobe) Earthquake in 1995]
* [http://www.hp1039.jishin.go.jp/eqchreng/eqchrfrm.htm Seismic Activity in Japan] – Headquarters for Earthquake Research Promotion
* [https://web.archive.org/web/19961128190510/http://condor.stcloud.msus.edu:20020/index2.html Special Great Hanshin Earthquake Edition] - St. Cloud State University - Links to lists of the deceased and injured, including Japanese citizens and foreign students at Kobe University
* [https://web.archive.org/web/19980124000315/http://www.csl.sony.co.jp/earthquake/index.html Kansai Area Earthquake information] - {{ill|Sony Computer Science Laboratory Inc.|ja|ソニーコンピュータサイエンス研究所}} (ソニーコンピュータサイエンス研究所)

[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Potresi|Kobe]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Kobe]]</text>
      <sha1>3ape7t41nrnby7xvcovb2v7ucmz6yoi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736230</id>
      <parentid>5736166</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:54:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26959" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| name = Veliki potres v Hanšinu
| image = Hanshin Expressway Nada b059.jpg
| alt = 
| caption = Poškodovana hitra cesta v Hanšinu
| map = USGS Shakemap - 1995 Kobe earthquake.jpg
| map_alt = 
| map_caption = USGS ShakeMap
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan |lat=34.583|long=135.018|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=34.69|long=135.19|label=Kobe |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| timestamp = 1995-01-16 20:46:53
| isc-event = 124708
| anss-url = usp0006rew
| local-date = {{Start date|1995|1|17}}
| local-time = 05:46:53 [[japonski standardni čas|JST]]
| duration = ~ 20 sekund
| fault = prelom Nodžima
| magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}
| depth = {{convert|17.6|km|abbr=on}}
| location = {{coord|34.59|135.07|region:JP_type:event|display=inline,title}}
| type = [[prelom (geologija)# prelomi s premikom po vpadu]]
| affected = Japonska
| damage = 200 mrd [[USD]]
| intensity = 11 MMI&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Significant Earthquake Database|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-data?minIntensity=9&amp;minYear=1900&amp;maxIntensity=12&amp;minDeaths=0&amp;minEqMagnitude=6&amp;minDeathsTotal=0|author=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS)|publisher=National Geophysical Data Center, National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)|doi=10.7289/V5TD9V7K|year=1972|type=Data Set}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;7 JMA
| pga = 0,91 g &lt;br&gt;891 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = 
| landslide = 
| foreshocks = 
| aftershocks = 
| casualties = 5502–6434 mrtvih &lt;br /&gt; 36.896–43.792 ranjenih &lt;br /&gt; 251.301–310.000 razseljenih
| native_name = 兵庫県南部地震&lt;br&gt;阪神・淡路大震災
}}

'''Veliki potres v Hanšinu''' (阪神・淡路大震災, ''Hanšin Avadži daišinsai'') ali '''potres v Kobeju''' se je zgodil 17. januarja 1995 ob 05:46:53 JST (16. januarja ob 20:46:53 UTC) v južnem delu prefekture [[prefektura Hjogo| Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]], vključno z regijo, znano kot Hanšin. Imel je moč po 6,9 [[Momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] in imel največjo intenziteto 7 po lestvici seizmične jakosti JMA (Japonska meteorološka agencija) (XI. po modificirani [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]] intenzivnosti).&lt;ref name=&quot;Kobe@en&quot;&gt;{{cite web|author=The City of Kobe|date=January 1, 2009|url=http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|title=STATISTICS|work=The Great Hanshin-Awaji Earthquake: Statistics and Restoration Progress|access-date=2009-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626234341/http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|archive-date=June 26, 2011 }}&lt;/ref&gt; Potresni sunki so trajali približno 20 sekund. Žarišče potresa je bilo 17 km pod [[epicenter|epicentrom]], na severnem koncu otoka Avadži, 20 km stran od središča mesta Kobe.

Zaradi tega potresa je umrlo približno 6434 ljudi; približno 4600 jih je bilo iz [[Kobe]]ja.&lt;ref name=&quot;casualties&quot;&gt;{{cite web|author=Kobe City FIRE Bureau|date=January 17, 2006|url=http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|title=被害の状況|work=阪神・淡路大震災|publisher=Kobe City Fire Bureau|access-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414163632/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|archive-date=April 14, 2008 }}&lt;/ref&gt; Med večjimi mesti je bilo najbližje epicentru Kobe z 1,5 milijona prebivalcev, ki so ga najbolj prizadeli potresi. To je bil najsmrtonosnejši potres na Japonskem v 20. stoletju po [[Veliki potres v Kantoju (1923) |velikem potresu v Kantoju leta 1923]], ki je terjal več kot 105.000 življenj.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Japan remembers more than 6,400 victims of Kobe earthquake after 22 years |url=https://www.efe.com/efe/english/life/japan-remembers-more-than-6-400-victims-of-kobe-earthquake-after-22-years/50000263-3150709 |access-date=17 October 2020 |agency=EFE |date=17 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
[[File:Map of Great Hanshin Awaji Earthquake Ja.svg|thumb| Rdeče črte so označevale najvišjo stopnjo 7 na lestvici intenzivnosti. Vijolično osenčeno območje je Kobe.]]
Večino največjih potresov na Japonskem povzroči subdukcija Filipinske morske plošče ali [[Pacifiška plošča|pacifiške plošče]], z mehanizmi, ki vključujejo bodisi energijo, ki se sprosti v plošči, ki se pogrezne, bodisi kopičenje in nenadno sprostitev napetosti v zgornji plošči. Potresi te vrste so še posebej pogosti v obalnih regijah severovzhodne Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|title=Earthquakes in Japan|language=ja|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|pages=5–6|access-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327101905/http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|archive-date=March 27, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Veliki potres Hanšin je pripadal tretji vrsti, imenovani »notranji plitvi potres«.&lt;ref&gt;&quot;(2) Shallow inland earthquakes&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Potresi te vrste se pojavljajo vzdolž aktivnih [[prelom (geologija)|prelomov]]. Tudi pri nižjih magnitudah so lahko zelo uničujoči, saj se pogosto pojavljajo v bližini naseljenih območij in ker so njihovi hipocentri manj kot 20 km pod površjem. Veliki potres Hanšin se je začel severno od otoka Avadži, ki leži južno od Kobeja. Razširil se je proti jugozahodu vzdolž preloma Nodžima na Avadži in proti severovzhodu vzdolž prelomov Suma in Suvajama, ki potekata skozi središče Kobeja.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|title=A fault model of the 1995 Kobe earthquake derived from the GPS data on the Akashi Kaikyo Bridge and other datasets|first1=Kazuki|last1=Koketsu|first2=Shingo|last2=Yoshida|first3=Hiromichi|last3=Higashihara|journal=Earth, Planets and Space|year=1998|volume=50|issue=10|page=803|bibcode=1998EP&amp;S...50..803K|doi=10.1186/BF03352173|s2cid=13561501|access-date=May 5, 2009|archive-date=February 22, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222211438/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazovanja deformacij v teh prelomih kažejo, da je bilo območje izpostavljeno stiskanju vzhod-zahod, kar je skladno s prej znanimi premiki skorje.&lt;ref&gt;&quot;7-2(2)The 1995 Southern Hyogo Prefecture Earthquake&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Tako kot drugi potresi, zabeleženi na zahodu Japonske med letoma 1891 in 1948, je imel potres leta 1995 mehanizem udarnega zdrsa, ki je prilagodil skrajšanje [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] v smeri vzhod-zahod zaradi njenega trka s Filipinsko morsko ploščo v osrednjem [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Somerville |first=Paul|url=http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|title=Kobe Earthquake: An Urban Disaster|access-date=2009-05-06|date=February 7, 1995|journal=Eos|volume=76 |issue=6|pages=49–51|archive-url=https://web.archive.org/web/19970501040412/http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|archive-date=May 1, 1997 |bibcode=1995EOSTr..76...49S|doi=10.1029/EO076i006p00049-02}}&lt;/ref&gt;

Potres z magnitudo 7,3 je prizadel ob 05:46 JST zjutraj 17. januarja 1995. Trajal je 20 sekund. V tem času se je južna stran preloma Nodžima premaknila za 1,5 metra v desno in 1,2 metra navzdol. Predpotresni sunki so bili štirje, začenši z največjim (Mj 3,7) prejšnji dan ob 18:28.

=== Intenziteta ===
To je bilo prvič, da je bil potres na Japonskem uradno izmerjen s potresno intenzivnostjo (''šindo'' v japonščini) najvišje stopnje 7 na lestvici Japonske meteorološke agencije (JMA). Po potresu je bilo opazovanje seizmične intenzivnosti na Japonskem v celoti mehanizirano (od aprila 1996) in JMA stopnji seizmične intenzivnosti 5 in 6 sta bili razdeljeni na 2 ravni (od oktobra 1996).

Preiskava na kraju samem, ki jo je izvedla JMA, je zaključila, da so bili tresljaji zaradi tega potresa s seizmično intenzivnostjo 7. stopnje na določenih območjih na severnem otoku Avadži (zdaj mesto Avadži) in v mestih Kobe, Ašija, Nišinomija in Takarazuka.

Tresenje je bilo ovrednoteno s seizmično intenzivnostjo stopenj 4 do 6 na opazovalnih točkah v regijah [[Kansai]], [[Čugoku]], [[Šikoku]] in [[Čubu]]:&lt;ref name=&quot;JMA-database&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 Search result] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020135117/http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 |date=October 20, 2017 }} on JMA database (in Japanese) of seismic intensity.&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost na točki za opazovanje potresne jakosti Japonske meteorološke agencije &lt;ref&gt;{{Cite web|title=震度データベース検索|url=https://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/index.html#19950117054651|access-date=2021-07-05|website=www.data.jma.go.jp}}&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Lega
|-
! style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
| mesti Sumoto (na otoku Avadži) in Kobe (obe v prefekturi Hjogo)
|-
! style=&quot;background-color: #FFE600;&quot; |5
| mesta Tojooka (v prefekturi Hjogo), Hikone (v prefekturi Šiga) in Kjoto
|-
! style=&quot;background-color: #FAE696;&quot; |4
| prefekture Hjogo, Šiga, Kjoto, Fukui, Gifu, Mie, Osaka, Nara, Vakajama, Totori, Okajama, Hirošima, Tokušima, Kagava in Kōči
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost, določena s terensko raziskavo &lt;ref name=&quot;Jma1997&quot;&gt;気象庁(1997): [https://www.data.jma.go.jp/svd/eqev/data/1995_01_17_hyogonanbu/tech/119_02_survey.pdf 第2章 現地調査], 気象庁技術報告, 第119号&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Prefektura
!Lega
!karta
|-
! style=&quot;background-color: #B40068; color: white;&quot; |7
|[[Hjogo]]
| Kobe (Higašinada, Nada, Čuo, Hjogo, Nagata, Suma), Nišinomija, Ašija, Takarazuka, Cuna, Hokudan, Ičinomija 
| rowspan=&quot;3&quot; |[[File:兵庫県南部地震_震度7の地域.png|frameless|250x250px]]&lt;br&gt; Območje seizmične intenzivnosti 7 ([[:ja:震度7|震度7]])
|-
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
|[[prefektura Osaka |Osaka]]
|[[Osaka]], Osaka (Nišijodogava), Tojonaka, Ikeda
|-
|Hjogo
| Kobe (Tarumi, Kita, Niši), Amagasaki, Akaši, Itami, Kavaniši, Avadži, Higašiura, Gošiki 
|}

=== Škoda ===
[[Image:Hanshin-Awaji earthquake 1995 343.jpg|thumb|left| Škoda v Minatogawi, Kobe]]
Škoda je bila obsežna in huda. Strukture, ki jih je potres nepopravljivo poškodoval, so vključevale skoraj 400.000 stavb,&lt;ref name=&quot;Comfort&quot;&gt;{{Cite book|title = Self Organization in Disaster Response: The Great Hanshin Earthquake of January 17, 1995|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Abril2006/CD2/pdf/eng/doc8691/doc8691-a.pdf|last = Comfort|first = Louise|year = 1995|page = 12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schiff&quot;&gt;{{cite book|title=Hyogoken-Nanbu (Kobe) Earthquake of January 17, 1995: Lifeline Performance|publisher=ASCE, TCLEE|location=Reston, VA|isbn=9780784404089|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|editor=Anshel J. Schiff|year=1999|access-date=July 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131218132458/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|archive-date=December 18, 2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; številne dvignjene cestne in železniške mostove ter 120 od 150 pomolov v pristanišču Kobe. Potres je sprožil približno 300 požarov, ki so divjali po velikih delih mesta.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=MoGZspzer7E ''Seconds from disaster – Kobe Earthquake,''] National Geographic video&lt;/ref&gt; Pogoste so bile motnje v oskrbi z vodo, elektriko in plinom. Prebivalci so se bali vrnitve domov zaradi popotresnih sunkov, ki so trajali več dni (74 jih je bilo dovolj močnih, da so jih čutili).

Večina smrti (več kot 4000) se je zgodila v mestih in predmestjih v prefekturi Hjogo. Skupno je osirotelo 68 otrok, mlajših od 18 let, 332 otrok pa je izgubilo enega od staršev.&lt;ref&gt;[[Kyodo News]], &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110402f2.html Hunt for tsunami orphans hampered, unprecedented]&quot;, ''Japan Times'', April 2, 2011, p. 4.&lt;/ref&gt;

Ena od petih stavb na najbolj prizadetih območjih je bila popolnoma uničena ali onemogočena za bivanje. Približno 22 % pisarn v osrednjem poslovnem okrožju Kobeja je postalo neuporabnih, več kot polovica hiš na tem območju pa je bila ocenjena kot neprimerna za bivanje. Čeprav so bile nekatere uničene, druge pa so utrpele veliko škodo, so bile visoke stavbe, zgrajene po gradbenem zakoniku iz leta 1981, prizadete v manjši meri.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=July 2013|title=Introduction to the Building Standard Law|url=BSLIntroduction201307_e.pdf}}&lt;/ref&gt; Tiste, ki niso bile izdelane v skladu s temi standardi, so utrpele resne strukturne poškodbe. Večina starejših tradicionalnih hiš je imela težke strehe iz ploščic, ki so tehtale približno dve toni, namenjene upiranju pogostim [[tajfun]]om, ki pestijo Kobe, vendar jih je podpiral le lahek lesen okvir. Ko so ti leseni nosilci popustili, je streha zdrobila neojačane stene in tla v palačinkasto zrušitev. Novejši domovi imajo ojačane stene in lažje strehe, da bi se temu izognili, vendar so bolj dovzetni za tajfune.

Škoda na avtocestah in podzemnih železnicah je bila najbolj nazorna podoba potresa, slike porušene dvignjene ceste na hitri cesti Hanšin pa so se pojavile na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Večina ljudi na Japonskem je verjela, da so te strukture razmeroma varne pred potresno škodo zaradi zasnove betona, ojačenega z jeklom. Čeprav je bilo prvotno prepričanje, da je bila gradnja malomarna, se je pozneje izkazalo, da je bila večina porušenih struktur pravilno zgrajena v skladu z gradbenimi predpisi, ki so veljali v 1960-ih. Specifikacije jeklene armature v predpisih iz 1960-ih so bile že ugotovljene kot neustrezne in večkrat revidirane, zadnja revizija je bila leta 1981, ki se je izkazala za učinkovito, vendar je veljala samo za nove strukture.
{{multiple image
 | align = left
 | image1 = Nojima fault top view.jpg
 | image2 = Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg
 | footer =  Del preloma Nodžima (levo) in ohranjena škoda v Spominskem parku potresov blizu pristanišča Kobe
 }}
Deset razponov dvignjene hitre ceste Kobe Route je bilo prevrnjenih na treh lokacijah v Kobeju in Nišinomiji, kar je blokiralo povezavo, po kateri je potekalo 40 % cestnega prometa Osaka-Kobe. Polovica dvignjenih stebrov hitre ceste je utrpela nekaj škode. Celotna trasa je bila ponovno odprta šele 30. septembra 1996. Trije mostovi na manj obremenjeni cesti 2 so bili poškodovani, vendar je bila avtocesta ponovno odprta precej pred cesto 3 in je nekaj časa služila kot ena glavnih medkrajevnih cestnih povezav. Hitra cesta Meišin je bila le rahlo poškodovana, vendar je bila čez dan zaprta do 17. februarja 1995, tako da so lahko vozila za nujne primere zlahka dostopala do najbolj prizadetih območij na zahodu. Šele 29. julija so na enem odseku za promet odprli vse štiri pasove.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=240}}&lt;/ref&gt; Številne površinske avtoceste so bile nekaj časa zamašene zaradi propada visoko zmogljivih avtocest.
[[File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|thumb| Škoda v Sanomiji]]

Večina železnic v regiji je bila poškodovanih. Po potresu je delovalo le 30 % železniških tirov Osaka-Kobe. Postaja Daikai na progi hitre železnice Kobe se je zrušila, zaradi česar je bil uničen del državne ceste 28 nad njo. Leseni nosilci so se zrušili znotraj domnevno trdnih betonskih pilotov pod tiri železniške proge za visoke hitrosti [[Šinkansen]], zaradi česar je bila celotna proga zaprta. Železnice so si po potresu hitro opomogle in v enem mesecu dosegle 80-odstotno operativnost. Mestna podzemna železnica Kobe je dan po potresu ponovno začela obratovati z omejeno storitvijo med postajama Seišin-Čuo in Itajado (skupaj z električno železnico Hokušin Kjuko med Tanigamijem in Šin-Kobejem). Storitev se je nadaljevala po celotni progi 16. februarja 1995, polna storitev pa se je nadaljevala mesec dni kasneje po zaključku popravil. Vlaki so z omejitvijo hitrosti vozili do 21. julija 1995.

Umetni otoki, kot sta sodobni otok Rokkō in zlasti otok Port v Kobeju, so utrpeli močno posedanje zaradi utekočinjanja. Sprva so verjeli, da je voda, ki je vdrla skozi površje in poplavila te otoke, prišla iz morja, v resnici pa se je dvignila iz utekočinjenih ostankov nekoč trdne prsti, uporabljene za gradnjo otokov. Novozgrajeni umetni otok, ki podpira [[mednarodno letališče Kansai]], ni bil bistveno prizadet, ker je oddaljen od epicentra in ker je bil zgrajen po najnovejših standardih. [[Most Akaši-Kaikjo]], ki so ga gradili blizu epicentra potresa, je bil nepoškodovan, vendar naj bi se zaradi vodoravnega premika vzdolž aktivirane tektonske prelomnice podaljšal za cel meter.

=== Izrazje ===
Zunaj Japonske je potres splošno znan kot ''potres v Kobeju''. Na Japonskem se katastrofa zaradi tega potresa uradno imenuje ''Velika potresna katastrofa Hanšin-Avadži'' (阪神・淡路大震災, Hanšin-Avadži Daišinsai), ki se pogosto skrajša na ''Velika potresna katastrofa Hanšin'' (阪神大震災, ''Hanšin Daišinsai''). Hanšin se nanaša na regijo med Osako in Kobejem. V znanstveni literaturi se pogosto imenuje ''potres v južni prefekturi Hjogo leta 1995'' (平成7年(1995年)兵庫県南部地震, ''Heisei 7 nen (1995 nen) Hjogo-ken Nanbu Džišin''), ime, ki ga je leta izbrala japonska meteorološka agencija teden po glavnem šoku.

== Drugi vidiki ==
Potres je opustošil številne objekte tedaj šestega največjega kontejnerskega pristanišča na svetu in vir skoraj 40 % industrijske proizvodnje Kobeja.&lt;ref name=&quot;Economist1&quot;&gt;{{Cite news|title=Economics Focus: The Cost of calamity|newspaper=The Economist|volume=398|issue=8725|page=68|publisher=The Economist Newspaper Limited|date=March 19–25, 2011|url=http://www.economist.com}}&lt;/ref&gt;

Že sama velikost potresa je povzročila velik padec na japonskih delniških trgih, pri čemer je indeks Nikkei 225 dan po potresu padel za 1025 točk. Ta finančna škoda je bila neposredni vzrok za propad banke Barings zaradi dejanj Nicka Leesona, ki je špekuliral z ogromnimi vsotami denarja na japonskih in singapurskih derivatih. Razprave o japonskem »izgubljenem desetletju« se nagibajo k zgolj ekonomski analizi in zanemarjajo vpliv potresa na japonsko gospodarstvo, ki je takrat že trpelo zaradi recesije.

Kljub temu opustošenju v velikem proizvodnem središču si je lokalno gospodarstvo zelo hitro opomoglo. Čeprav je bila do te stopnje obnovljena manj kot polovica pristaniških zmogljivosti, si je v enem letu obseg uvoza skozi pristanišče popolnoma opomogel, obseg izvoza pa se je skoraj vrnil na raven, na kateri bi bil brez katastrofe. Manj kot 15 mesecev po potresu, marca 1996, je bila proizvodna dejavnost v širšem Kobeju na 98 % predvidene ravni pred potresom.

=== Prostovoljstvo ===
Dejstvo, da so se prostovoljci iz vse Japonske zbrali v Kobeju, da bi pomagali žrtvam potresa, je bil pomemben dogodek v zgodovini prostovoljstva na Japonskem. Leto 1995 pogosto velja za prelomnico v nastanku prostovoljstva kot glavne oblike državljanskega udejstvovanja.

Decembra 1995 je vlada razglasila 17. januar za nacionalni »dan preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, teden od 15. do 21. januarja pa za nacionalni »teden preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, ki ga je treba obeležiti s predavanji, seminarji in drugimi dogodki, namenjenimi spodbujati prostovoljno pripravljenost na nesreče in prizadevanja za pomoč.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|title='Disaster Prevention and Volunteerism Day' and 'Disaster Prevention and Volunteerism Week'|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|language=ja|date=December 15, 1995|access-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090525125143/http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|archive-date=May 25, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Načrtovanje nesreč ===
Potres se je izkazal za veliko opozorilo za japonske oblasti za preprečevanje nesreč. Japonska je namestila gumijaste bloke pod mostove, da bi ublažili udarce, in obnovila stavbe bolj narazen, da bi preprečila kolateralno škodo. Nacionalna vlada je po potresu spremenila svojo politiko odzivanja na nesreče in njen odziv na potres Čūecu leta 2004 je bil bistveno hitrejši in učinkovitejši. Kopenske samoobrambne sile so dobile samodejno pooblastilo za odzivanje na potrese nad določeno magnitudo, kar jim je omogočilo, da so se v nekaj minutah napotili v regijo Nigata. Nadzor nad odzivom na požar je bil prav tako predan lokalnim gasilskim enotam na osrednjo poveljniško bazo v Tokiu in Kjotu.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Burritt Sabin|date=October 31, 2004|url=http://www.japaninc.com/jin295|title=The Great Hanshin Earthquake: Lessons for Niigata|work=J@pan Inc Newsletter (No. 295)|publisher=Japan Inc Communications|access-date=2008-05-25}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Fire char kobe 2005.0117.jpg|thumb| 1.17 v Kobeju januarja 2005, deset let pozneje]]

Kot odziv na obsežno škodo na prometni infrastrukturi in posledični učinek na odzivne čase v nujnih primerih na območju nesreče je Ministrstvo za zemljo, infrastrukturo in promet začelo določati posebne poti za preprečevanje nesreč ter krepiti ceste in okoliške stavbe, da bi jih ohranili kot nepoškodovana v primeru ponovnega potresa.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin2.html|title=Restoration from the earthquake disaster – City planning based on the lessons learned from the disaster|work=Great Hanshin Earthquake Restoration|publisher=Kinki Regional Development Bureau, Ministry of Land, Infrastructure and Transport|access-date=2006-11-23}}&lt;/ref&gt; Vlada prefekture Hjogo je v naslednjih letih vložila milijone jenov v gradnjo protipotresnih zaklonišč in zalog v javnih parkih.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Japan Echo Inc.|date=April 2, 1998|url=http://web-japan.org/trends98/honbun/ntj980403.html|title=Earthquake Readiness: From Underground Stores to Satellite Monitoring|work=Trends in JAPAN|publisher=Ministry of Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; 

=== Spominska obeležja ===
''Kobe Luminarie'' je dogodek, ki poteka približno dva tedna vsakega decembra. Ulica, ki vodi od trgovine Daimaru v Motomačiju do parka Higaši Juenči (zraven mestne hiše Kobe), je okrašena z loki raznobarvnih luči, ki jih je podarila italijanska vlada. Med spominskimi dogodki ob obletnici potresa so vsako leto v zgodnjih urah 17. januarja v parku osvetljene velike številke ''1,17''.

== Odziv ==
[[File:Japan Trip (2271).jpg|thumb|200px| Lokalni spomenik v Kobeju. &quot;Tokrat ne bomo pozabili&quot;]]
Približno 1,2 milijona prostovoljcev je bilo v prvih treh mesecih po potresu vključenih v pomoč. Trgovci na drobno, kot sta Daiei in 7-Eleven, so uporabili svoja obstoječa oskrbovalna omrežja za zagotavljanje potrebščin na prizadetih območjih, medtem ko sta NTT in Motorola nudila brezplačne telefonske storitve za žrtve. 

Sindikat organiziranega kriminala Jamaguči-gumi jakuza je bil dejavno vključen v prizadevanja za pomoč že od samega začetka, tako da je razdelil znatne količine hrane in zalog potrebnim žrtvam.&lt;ref&gt;{{citation|first=Glen S.|last=Fukushima|date=1995|url=http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|title=The Great Hanshin Earthquake|work=JPRI Occasional Paper (No. 2)|publisher=Japan Policy Research Institute|access-date=October 13, 2005|archive-date=December 18, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218213912/http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomoč, ki jo je zagotovil Jamaguči-gumi, je bila še posebej ključna takoj po potresu, ker japonska vlada na začetku ni organizirala učinkovite pomoči na območju.&lt;ref&gt;Sterngold, James (January 22, 1995). &quot;QUAKE IN JAPAN: GANGSTERS; Gang in Kobe Organizes Aid for People In Quake&quot; – via NYTimes.com. Retrieved January 24, 2021.&lt;/ref&gt;

Lokalne bolnišnice so s težavo sledile povpraševanju po zdravljenju, predvsem zaradi porušenih ali oviranih »rešilnih linij« (cest), ki so zalogam in osebju onemogočale dostop do prizadetih območij. Ljudje so bili zaradi gneče in prostorske stiske prisiljeni čakati na hodnikih. Nekatere ljudi so morali operirati v čakalnicah in na hodnikih.

Da bi pospešila prizadevanja za obnovo, je vlada zaprla večino omrežja hitre ceste Hanšin za zasebna vozila od 6:00 do 20:00 vsak dan in omejila promet na avtobuse, taksije in druga določena vozila.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=260}}&lt;/ref&gt;  Da bi sistem lahke železnice deloval, čeprav je imel zelo poškodovane odseke, so bili naročeni avtobusi za prevoz obiskovalcev do postaj okrog poškodovanih odsekov.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=256}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Kitamura, R.; Yamamoto, T.; Fujii, S. (1998). &quot;Impacts of the Hanshin-Awaji Earthquake on Traffic and Travel – Where Did All the Traffic Go?&quot;. In Cairns, S.; Hass-Klau, C.; Goodwin, P. (eds.). Traffic Impact of Highway Capacity Reductions: Assessment of the Evidence. London: Landor Publishing. pp. 239–261.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1995 Great Hanshin-Awaji earthquake}}
* [http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake and the destruction of the infrastructure] – Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism
* Kunii et al., [http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf The Medical and Public Health Response to the Great Hanshin-Awaji Earthquake in Japan: A Case Study in Disaster Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181123121749/http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf |date=November 23, 2018 }}
* Sawada and Shimizutani, [http://econpapers.repec.org/paper/tkyfseres/2005cf314.htm Are People Insured Against Natural Disasters? Evidence from the Great Hanshin-Awaji (Kobe) Earthquake in 1995]
* [http://www.hp1039.jishin.go.jp/eqchreng/eqchrfrm.htm Seismic Activity in Japan] – Headquarters for Earthquake Research Promotion
* [https://web.archive.org/web/19961128190510/http://condor.stcloud.msus.edu:20020/index2.html Special Great Hanshin Earthquake Edition] - St. Cloud State University - Links to lists of the deceased and injured, including Japanese citizens and foreign students at Kobe University
* [https://web.archive.org/web/19980124000315/http://www.csl.sony.co.jp/earthquake/index.html Kansai Area Earthquake information] - {{ill|Sony Computer Science Laboratory Inc.|ja|ソニーコンピュータサイエンス研究所}} (ソニーコンピュータサイエンス研究所)

[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Potresi|Kobe]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Kobe]]</text>
      <sha1>dfvw8b6210bymv8za4ildevq4afp0gm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736231</id>
      <parentid>5736230</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:54:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26959" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| name = Veliki potres v Hanšinu
| image = Hanshin Expressway Nada b059.jpg
| alt = 
| caption = Poškodovana hitra cesta v Hanšinu
| map = USGS Shakemap - 1995 Kobe earthquake.jpg
| map_alt = 
| map_caption = USGS ShakeMap
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan |lat=34.583|long=135.018|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=34.69|long=135.19|label=Kobe |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| timestamp = 1995-01-16 20:46:53
| isc-event = 124708
| anss-url = usp0006rew
| local-date = {{Start date|1995|1|17}}
| local-time = 05:46:53 [[japonski standardni čas|JST]]
| duration = ~ 20 sekund
| fault = prelom Nodžima
| magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}
| depth = {{convert|17.6|km|abbr=on}}
| location = {{coord|34.59|135.07|region:JP_type:event|display=inline,title}}
| type = [[prelom (geologija)# prelomi s premikom po vpadu]]
| affected = Japonska
| damage = 200 mrd [[USD]]
| intensity = 11 MMI&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Significant Earthquake Database|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-data?minIntensity=9&amp;minYear=1900&amp;maxIntensity=12&amp;minDeaths=0&amp;minEqMagnitude=6&amp;minDeathsTotal=0|author=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS)|publisher=National Geophysical Data Center, National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)|doi=10.7289/V5TD9V7K|year=1972|type=Data Set}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;7 JMA
| pga = 0,91 g &lt;br&gt;891 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = 
| landslide = 
| foreshocks = 
| aftershocks = 
| casualties = 5502–6434 mrtvih &lt;br /&gt; 36.896–43.792 ranjenih &lt;br /&gt; 251.301–310.000 razseljenih
| native_name = 兵庫県南部地震&lt;br&gt;阪神・淡路大震災
}}

'''Veliki potres v Hanšinu''' (阪神・淡路大震災, ''Hanšin Avadži daišinsai'') ali '''potres v Kobeju''' se je zgodil 17. januarja 1995 ob 05:46:53 JST (16. januarja ob 20:46:53 UTC) v južnem delu prefekture [[prefektura Hjogo| Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]], vključno z regijo, znano kot Hanšin. Imel je moč 6,9 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] in imel največjo intenziteto 7 po lestvici seizmične jakosti JMA (Japonska meteorološka agencija) (XI. po modificirani [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]] intenzivnosti).&lt;ref name=&quot;Kobe@en&quot;&gt;{{cite web|author=The City of Kobe|date=January 1, 2009|url=http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|title=STATISTICS|work=The Great Hanshin-Awaji Earthquake: Statistics and Restoration Progress|access-date=2009-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626234341/http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|archive-date=June 26, 2011 }}&lt;/ref&gt; Potresni sunki so trajali približno 20 sekund. Žarišče potresa je bilo 17 km pod [[epicenter|epicentrom]], na severnem koncu otoka Avadži, 20 km stran od središča mesta Kobe.

Zaradi tega potresa je umrlo približno 6434 ljudi; približno 4600 jih je bilo iz [[Kobe]]ja.&lt;ref name=&quot;casualties&quot;&gt;{{cite web|author=Kobe City FIRE Bureau|date=January 17, 2006|url=http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|title=被害の状況|work=阪神・淡路大震災|publisher=Kobe City Fire Bureau|access-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414163632/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|archive-date=April 14, 2008 }}&lt;/ref&gt; Med večjimi mesti je bilo najbližje epicentru Kobe z 1,5 milijona prebivalcev, ki so ga najbolj prizadeli potresi. To je bil najsmrtonosnejši potres na Japonskem v 20. stoletju po [[Veliki potres v Kantoju (1923) |velikem potresu v Kantoju leta 1923]], ki je terjal več kot 105.000 življenj.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Japan remembers more than 6,400 victims of Kobe earthquake after 22 years |url=https://www.efe.com/efe/english/life/japan-remembers-more-than-6-400-victims-of-kobe-earthquake-after-22-years/50000263-3150709 |access-date=17 October 2020 |agency=EFE |date=17 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
[[File:Map of Great Hanshin Awaji Earthquake Ja.svg|thumb| Rdeče črte so označevale najvišjo stopnjo 7 na lestvici intenzivnosti. Vijolično osenčeno območje je Kobe.]]
Večino največjih potresov na Japonskem povzroči subdukcija Filipinske morske plošče ali [[Pacifiška plošča|pacifiške plošče]], z mehanizmi, ki vključujejo bodisi energijo, ki se sprosti v plošči, ki se pogrezne, bodisi kopičenje in nenadno sprostitev napetosti v zgornji plošči. Potresi te vrste so še posebej pogosti v obalnih regijah severovzhodne Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|title=Earthquakes in Japan|language=ja|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|pages=5–6|access-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327101905/http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|archive-date=March 27, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Veliki potres Hanšin je pripadal tretji vrsti, imenovani »notranji plitvi potres«.&lt;ref&gt;&quot;(2) Shallow inland earthquakes&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Potresi te vrste se pojavljajo vzdolž aktivnih [[prelom (geologija)|prelomov]]. Tudi pri nižjih magnitudah so lahko zelo uničujoči, saj se pogosto pojavljajo v bližini naseljenih območij in ker so njihovi hipocentri manj kot 20 km pod površjem. Veliki potres Hanšin se je začel severno od otoka Avadži, ki leži južno od Kobeja. Razširil se je proti jugozahodu vzdolž preloma Nodžima na Avadži in proti severovzhodu vzdolž prelomov Suma in Suvajama, ki potekata skozi središče Kobeja.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|title=A fault model of the 1995 Kobe earthquake derived from the GPS data on the Akashi Kaikyo Bridge and other datasets|first1=Kazuki|last1=Koketsu|first2=Shingo|last2=Yoshida|first3=Hiromichi|last3=Higashihara|journal=Earth, Planets and Space|year=1998|volume=50|issue=10|page=803|bibcode=1998EP&amp;S...50..803K|doi=10.1186/BF03352173|s2cid=13561501|access-date=May 5, 2009|archive-date=February 22, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222211438/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazovanja deformacij v teh prelomih kažejo, da je bilo območje izpostavljeno stiskanju vzhod-zahod, kar je skladno s prej znanimi premiki skorje.&lt;ref&gt;&quot;7-2(2)The 1995 Southern Hyogo Prefecture Earthquake&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Tako kot drugi potresi, zabeleženi na zahodu Japonske med letoma 1891 in 1948, je imel potres leta 1995 mehanizem udarnega zdrsa, ki je prilagodil skrajšanje [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] v smeri vzhod-zahod zaradi njenega trka s Filipinsko morsko ploščo v osrednjem [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Somerville |first=Paul|url=http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|title=Kobe Earthquake: An Urban Disaster|access-date=2009-05-06|date=February 7, 1995|journal=Eos|volume=76 |issue=6|pages=49–51|archive-url=https://web.archive.org/web/19970501040412/http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|archive-date=May 1, 1997 |bibcode=1995EOSTr..76...49S|doi=10.1029/EO076i006p00049-02}}&lt;/ref&gt;

Potres z magnitudo 7,3 je prizadel ob 05:46 JST zjutraj 17. januarja 1995. Trajal je 20 sekund. V tem času se je južna stran preloma Nodžima premaknila za 1,5 metra v desno in 1,2 metra navzdol. Predpotresni sunki so bili štirje, začenši z največjim (Mj 3,7) prejšnji dan ob 18:28.

=== Intenziteta ===
To je bilo prvič, da je bil potres na Japonskem uradno izmerjen s potresno intenzivnostjo (''šindo'' v japonščini) najvišje stopnje 7 na lestvici Japonske meteorološke agencije (JMA). Po potresu je bilo opazovanje seizmične intenzivnosti na Japonskem v celoti mehanizirano (od aprila 1996) in JMA stopnji seizmične intenzivnosti 5 in 6 sta bili razdeljeni na 2 ravni (od oktobra 1996).

Preiskava na kraju samem, ki jo je izvedla JMA, je zaključila, da so bili tresljaji zaradi tega potresa s seizmično intenzivnostjo 7. stopnje na določenih območjih na severnem otoku Avadži (zdaj mesto Avadži) in v mestih Kobe, Ašija, Nišinomija in Takarazuka.

Tresenje je bilo ovrednoteno s seizmično intenzivnostjo stopenj 4 do 6 na opazovalnih točkah v regijah [[Kansai]], [[Čugoku]], [[Šikoku]] in [[Čubu]]:&lt;ref name=&quot;JMA-database&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 Search result] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020135117/http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 |date=October 20, 2017 }} on JMA database (in Japanese) of seismic intensity.&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost na točki za opazovanje potresne jakosti Japonske meteorološke agencije &lt;ref&gt;{{Cite web|title=震度データベース検索|url=https://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/index.html#19950117054651|access-date=2021-07-05|website=www.data.jma.go.jp}}&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Lega
|-
! style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
| mesti Sumoto (na otoku Avadži) in Kobe (obe v prefekturi Hjogo)
|-
! style=&quot;background-color: #FFE600;&quot; |5
| mesta Tojooka (v prefekturi Hjogo), Hikone (v prefekturi Šiga) in Kjoto
|-
! style=&quot;background-color: #FAE696;&quot; |4
| prefekture Hjogo, Šiga, Kjoto, Fukui, Gifu, Mie, Osaka, Nara, Vakajama, Totori, Okajama, Hirošima, Tokušima, Kagava in Kōči
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost, določena s terensko raziskavo &lt;ref name=&quot;Jma1997&quot;&gt;気象庁(1997): [https://www.data.jma.go.jp/svd/eqev/data/1995_01_17_hyogonanbu/tech/119_02_survey.pdf 第2章 現地調査], 気象庁技術報告, 第119号&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Prefektura
!Lega
!karta
|-
! style=&quot;background-color: #B40068; color: white;&quot; |7
|[[Hjogo]]
| Kobe (Higašinada, Nada, Čuo, Hjogo, Nagata, Suma), Nišinomija, Ašija, Takarazuka, Cuna, Hokudan, Ičinomija 
| rowspan=&quot;3&quot; |[[File:兵庫県南部地震_震度7の地域.png|frameless|250x250px]]&lt;br&gt; Območje seizmične intenzivnosti 7 ([[:ja:震度7|震度7]])
|-
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
|[[prefektura Osaka |Osaka]]
|[[Osaka]], Osaka (Nišijodogava), Tojonaka, Ikeda
|-
|Hjogo
| Kobe (Tarumi, Kita, Niši), Amagasaki, Akaši, Itami, Kavaniši, Avadži, Higašiura, Gošiki 
|}

=== Škoda ===
[[Image:Hanshin-Awaji earthquake 1995 343.jpg|thumb|left| Škoda v Minatogawi, Kobe]]
Škoda je bila obsežna in huda. Strukture, ki jih je potres nepopravljivo poškodoval, so vključevale skoraj 400.000 stavb,&lt;ref name=&quot;Comfort&quot;&gt;{{Cite book|title = Self Organization in Disaster Response: The Great Hanshin Earthquake of January 17, 1995|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Abril2006/CD2/pdf/eng/doc8691/doc8691-a.pdf|last = Comfort|first = Louise|year = 1995|page = 12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schiff&quot;&gt;{{cite book|title=Hyogoken-Nanbu (Kobe) Earthquake of January 17, 1995: Lifeline Performance|publisher=ASCE, TCLEE|location=Reston, VA|isbn=9780784404089|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|editor=Anshel J. Schiff|year=1999|access-date=July 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131218132458/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|archive-date=December 18, 2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; številne dvignjene cestne in železniške mostove ter 120 od 150 pomolov v pristanišču Kobe. Potres je sprožil približno 300 požarov, ki so divjali po velikih delih mesta.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=MoGZspzer7E ''Seconds from disaster – Kobe Earthquake,''] National Geographic video&lt;/ref&gt; Pogoste so bile motnje v oskrbi z vodo, elektriko in plinom. Prebivalci so se bali vrnitve domov zaradi popotresnih sunkov, ki so trajali več dni (74 jih je bilo dovolj močnih, da so jih čutili).

Večina smrti (več kot 4000) se je zgodila v mestih in predmestjih v prefekturi Hjogo. Skupno je osirotelo 68 otrok, mlajših od 18 let, 332 otrok pa je izgubilo enega od staršev.&lt;ref&gt;[[Kyodo News]], &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110402f2.html Hunt for tsunami orphans hampered, unprecedented]&quot;, ''Japan Times'', April 2, 2011, p. 4.&lt;/ref&gt;

Ena od petih stavb na najbolj prizadetih območjih je bila popolnoma uničena ali onemogočena za bivanje. Približno 22 % pisarn v osrednjem poslovnem okrožju Kobeja je postalo neuporabnih, več kot polovica hiš na tem območju pa je bila ocenjena kot neprimerna za bivanje. Čeprav so bile nekatere uničene, druge pa so utrpele veliko škodo, so bile visoke stavbe, zgrajene po gradbenem zakoniku iz leta 1981, prizadete v manjši meri.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=July 2013|title=Introduction to the Building Standard Law|url=BSLIntroduction201307_e.pdf}}&lt;/ref&gt; Tiste, ki niso bile izdelane v skladu s temi standardi, so utrpele resne strukturne poškodbe. Večina starejših tradicionalnih hiš je imela težke strehe iz ploščic, ki so tehtale približno dve toni, namenjene upiranju pogostim [[tajfun]]om, ki pestijo Kobe, vendar jih je podpiral le lahek lesen okvir. Ko so ti leseni nosilci popustili, je streha zdrobila neojačane stene in tla v palačinkasto zrušitev. Novejši domovi imajo ojačane stene in lažje strehe, da bi se temu izognili, vendar so bolj dovzetni za tajfune.

Škoda na avtocestah in podzemnih železnicah je bila najbolj nazorna podoba potresa, slike porušene dvignjene ceste na hitri cesti Hanšin pa so se pojavile na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Večina ljudi na Japonskem je verjela, da so te strukture razmeroma varne pred potresno škodo zaradi zasnove betona, ojačenega z jeklom. Čeprav je bilo prvotno prepričanje, da je bila gradnja malomarna, se je pozneje izkazalo, da je bila večina porušenih struktur pravilno zgrajena v skladu z gradbenimi predpisi, ki so veljali v 1960-ih. Specifikacije jeklene armature v predpisih iz 1960-ih so bile že ugotovljene kot neustrezne in večkrat revidirane, zadnja revizija je bila leta 1981, ki se je izkazala za učinkovito, vendar je veljala samo za nove strukture.
{{multiple image
 | align = left
 | image1 = Nojima fault top view.jpg
 | image2 = Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg
 | footer =  Del preloma Nodžima (levo) in ohranjena škoda v Spominskem parku potresov blizu pristanišča Kobe
 }}
Deset razponov dvignjene hitre ceste Kobe Route je bilo prevrnjenih na treh lokacijah v Kobeju in Nišinomiji, kar je blokiralo povezavo, po kateri je potekalo 40 % cestnega prometa Osaka-Kobe. Polovica dvignjenih stebrov hitre ceste je utrpela nekaj škode. Celotna trasa je bila ponovno odprta šele 30. septembra 1996. Trije mostovi na manj obremenjeni cesti 2 so bili poškodovani, vendar je bila avtocesta ponovno odprta precej pred cesto 3 in je nekaj časa služila kot ena glavnih medkrajevnih cestnih povezav. Hitra cesta Meišin je bila le rahlo poškodovana, vendar je bila čez dan zaprta do 17. februarja 1995, tako da so lahko vozila za nujne primere zlahka dostopala do najbolj prizadetih območij na zahodu. Šele 29. julija so na enem odseku za promet odprli vse štiri pasove.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=240}}&lt;/ref&gt; Številne površinske avtoceste so bile nekaj časa zamašene zaradi propada visoko zmogljivih avtocest.
[[File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|thumb| Škoda v Sanomiji]]

Večina železnic v regiji je bila poškodovanih. Po potresu je delovalo le 30 % železniških tirov Osaka-Kobe. Postaja Daikai na progi hitre železnice Kobe se je zrušila, zaradi česar je bil uničen del državne ceste 28 nad njo. Leseni nosilci so se zrušili znotraj domnevno trdnih betonskih pilotov pod tiri železniške proge za visoke hitrosti [[Šinkansen]], zaradi česar je bila celotna proga zaprta. Železnice so si po potresu hitro opomogle in v enem mesecu dosegle 80-odstotno operativnost. Mestna podzemna železnica Kobe je dan po potresu ponovno začela obratovati z omejeno storitvijo med postajama Seišin-Čuo in Itajado (skupaj z električno železnico Hokušin Kjuko med Tanigamijem in Šin-Kobejem). Storitev se je nadaljevala po celotni progi 16. februarja 1995, polna storitev pa se je nadaljevala mesec dni kasneje po zaključku popravil. Vlaki so z omejitvijo hitrosti vozili do 21. julija 1995.

Umetni otoki, kot sta sodobni otok Rokkō in zlasti otok Port v Kobeju, so utrpeli močno posedanje zaradi utekočinjanja. Sprva so verjeli, da je voda, ki je vdrla skozi površje in poplavila te otoke, prišla iz morja, v resnici pa se je dvignila iz utekočinjenih ostankov nekoč trdne prsti, uporabljene za gradnjo otokov. Novozgrajeni umetni otok, ki podpira [[mednarodno letališče Kansai]], ni bil bistveno prizadet, ker je oddaljen od epicentra in ker je bil zgrajen po najnovejših standardih. [[Most Akaši-Kaikjo]], ki so ga gradili blizu epicentra potresa, je bil nepoškodovan, vendar naj bi se zaradi vodoravnega premika vzdolž aktivirane tektonske prelomnice podaljšal za cel meter.

=== Izrazje ===
Zunaj Japonske je potres splošno znan kot ''potres v Kobeju''. Na Japonskem se katastrofa zaradi tega potresa uradno imenuje ''Velika potresna katastrofa Hanšin-Avadži'' (阪神・淡路大震災, Hanšin-Avadži Daišinsai), ki se pogosto skrajša na ''Velika potresna katastrofa Hanšin'' (阪神大震災, ''Hanšin Daišinsai''). Hanšin se nanaša na regijo med Osako in Kobejem. V znanstveni literaturi se pogosto imenuje ''potres v južni prefekturi Hjogo leta 1995'' (平成7年(1995年)兵庫県南部地震, ''Heisei 7 nen (1995 nen) Hjogo-ken Nanbu Džišin''), ime, ki ga je leta izbrala japonska meteorološka agencija teden po glavnem šoku.

== Drugi vidiki ==
Potres je opustošil številne objekte tedaj šestega največjega kontejnerskega pristanišča na svetu in vir skoraj 40 % industrijske proizvodnje Kobeja.&lt;ref name=&quot;Economist1&quot;&gt;{{Cite news|title=Economics Focus: The Cost of calamity|newspaper=The Economist|volume=398|issue=8725|page=68|publisher=The Economist Newspaper Limited|date=March 19–25, 2011|url=http://www.economist.com}}&lt;/ref&gt;

Že sama velikost potresa je povzročila velik padec na japonskih delniških trgih, pri čemer je indeks Nikkei 225 dan po potresu padel za 1025 točk. Ta finančna škoda je bila neposredni vzrok za propad banke Barings zaradi dejanj Nicka Leesona, ki je špekuliral z ogromnimi vsotami denarja na japonskih in singapurskih derivatih. Razprave o japonskem »izgubljenem desetletju« se nagibajo k zgolj ekonomski analizi in zanemarjajo vpliv potresa na japonsko gospodarstvo, ki je takrat že trpelo zaradi recesije.

Kljub temu opustošenju v velikem proizvodnem središču si je lokalno gospodarstvo zelo hitro opomoglo. Čeprav je bila do te stopnje obnovljena manj kot polovica pristaniških zmogljivosti, si je v enem letu obseg uvoza skozi pristanišče popolnoma opomogel, obseg izvoza pa se je skoraj vrnil na raven, na kateri bi bil brez katastrofe. Manj kot 15 mesecev po potresu, marca 1996, je bila proizvodna dejavnost v širšem Kobeju na 98 % predvidene ravni pred potresom.

=== Prostovoljstvo ===
Dejstvo, da so se prostovoljci iz vse Japonske zbrali v Kobeju, da bi pomagali žrtvam potresa, je bil pomemben dogodek v zgodovini prostovoljstva na Japonskem. Leto 1995 pogosto velja za prelomnico v nastanku prostovoljstva kot glavne oblike državljanskega udejstvovanja.

Decembra 1995 je vlada razglasila 17. januar za nacionalni »dan preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, teden od 15. do 21. januarja pa za nacionalni »teden preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, ki ga je treba obeležiti s predavanji, seminarji in drugimi dogodki, namenjenimi spodbujati prostovoljno pripravljenost na nesreče in prizadevanja za pomoč.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|title='Disaster Prevention and Volunteerism Day' and 'Disaster Prevention and Volunteerism Week'|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|language=ja|date=December 15, 1995|access-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090525125143/http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|archive-date=May 25, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Načrtovanje nesreč ===
Potres se je izkazal za veliko opozorilo za japonske oblasti za preprečevanje nesreč. Japonska je namestila gumijaste bloke pod mostove, da bi ublažili udarce, in obnovila stavbe bolj narazen, da bi preprečila kolateralno škodo. Nacionalna vlada je po potresu spremenila svojo politiko odzivanja na nesreče in njen odziv na potres Čūecu leta 2004 je bil bistveno hitrejši in učinkovitejši. Kopenske samoobrambne sile so dobile samodejno pooblastilo za odzivanje na potrese nad določeno magnitudo, kar jim je omogočilo, da so se v nekaj minutah napotili v regijo Nigata. Nadzor nad odzivom na požar je bil prav tako predan lokalnim gasilskim enotam na osrednjo poveljniško bazo v Tokiu in Kjotu.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Burritt Sabin|date=October 31, 2004|url=http://www.japaninc.com/jin295|title=The Great Hanshin Earthquake: Lessons for Niigata|work=J@pan Inc Newsletter (No. 295)|publisher=Japan Inc Communications|access-date=2008-05-25}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Fire char kobe 2005.0117.jpg|thumb| 1.17 v Kobeju januarja 2005, deset let pozneje]]

Kot odziv na obsežno škodo na prometni infrastrukturi in posledični učinek na odzivne čase v nujnih primerih na območju nesreče je Ministrstvo za zemljo, infrastrukturo in promet začelo določati posebne poti za preprečevanje nesreč ter krepiti ceste in okoliške stavbe, da bi jih ohranili kot nepoškodovana v primeru ponovnega potresa.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin2.html|title=Restoration from the earthquake disaster – City planning based on the lessons learned from the disaster|work=Great Hanshin Earthquake Restoration|publisher=Kinki Regional Development Bureau, Ministry of Land, Infrastructure and Transport|access-date=2006-11-23}}&lt;/ref&gt; Vlada prefekture Hjogo je v naslednjih letih vložila milijone jenov v gradnjo protipotresnih zaklonišč in zalog v javnih parkih.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Japan Echo Inc.|date=April 2, 1998|url=http://web-japan.org/trends98/honbun/ntj980403.html|title=Earthquake Readiness: From Underground Stores to Satellite Monitoring|work=Trends in JAPAN|publisher=Ministry of Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; 

=== Spominska obeležja ===
''Kobe Luminarie'' je dogodek, ki poteka približno dva tedna vsakega decembra. Ulica, ki vodi od trgovine Daimaru v Motomačiju do parka Higaši Juenči (zraven mestne hiše Kobe), je okrašena z loki raznobarvnih luči, ki jih je podarila italijanska vlada. Med spominskimi dogodki ob obletnici potresa so vsako leto v zgodnjih urah 17. januarja v parku osvetljene velike številke ''1,17''.

== Odziv ==
[[File:Japan Trip (2271).jpg|thumb|200px| Lokalni spomenik v Kobeju. &quot;Tokrat ne bomo pozabili&quot;]]
Približno 1,2 milijona prostovoljcev je bilo v prvih treh mesecih po potresu vključenih v pomoč. Trgovci na drobno, kot sta Daiei in 7-Eleven, so uporabili svoja obstoječa oskrbovalna omrežja za zagotavljanje potrebščin na prizadetih območjih, medtem ko sta NTT in Motorola nudila brezplačne telefonske storitve za žrtve. 

Sindikat organiziranega kriminala Jamaguči-gumi jakuza je bil dejavno vključen v prizadevanja za pomoč že od samega začetka, tako da je razdelil znatne količine hrane in zalog potrebnim žrtvam.&lt;ref&gt;{{citation|first=Glen S.|last=Fukushima|date=1995|url=http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|title=The Great Hanshin Earthquake|work=JPRI Occasional Paper (No. 2)|publisher=Japan Policy Research Institute|access-date=October 13, 2005|archive-date=December 18, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218213912/http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomoč, ki jo je zagotovil Jamaguči-gumi, je bila še posebej ključna takoj po potresu, ker japonska vlada na začetku ni organizirala učinkovite pomoči na območju.&lt;ref&gt;Sterngold, James (January 22, 1995). &quot;QUAKE IN JAPAN: GANGSTERS; Gang in Kobe Organizes Aid for People In Quake&quot; – via NYTimes.com. Retrieved January 24, 2021.&lt;/ref&gt;

Lokalne bolnišnice so s težavo sledile povpraševanju po zdravljenju, predvsem zaradi porušenih ali oviranih »rešilnih linij« (cest), ki so zalogam in osebju onemogočale dostop do prizadetih območij. Ljudje so bili zaradi gneče in prostorske stiske prisiljeni čakati na hodnikih. Nekatere ljudi so morali operirati v čakalnicah in na hodnikih.

Da bi pospešila prizadevanja za obnovo, je vlada zaprla večino omrežja hitre ceste Hanšin za zasebna vozila od 6:00 do 20:00 vsak dan in omejila promet na avtobuse, taksije in druga določena vozila.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=260}}&lt;/ref&gt;  Da bi sistem lahke železnice deloval, čeprav je imel zelo poškodovane odseke, so bili naročeni avtobusi za prevoz obiskovalcev do postaj okrog poškodovanih odsekov.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=256}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Kitamura, R.; Yamamoto, T.; Fujii, S. (1998). &quot;Impacts of the Hanshin-Awaji Earthquake on Traffic and Travel – Where Did All the Traffic Go?&quot;. In Cairns, S.; Hass-Klau, C.; Goodwin, P. (eds.). Traffic Impact of Highway Capacity Reductions: Assessment of the Evidence. London: Landor Publishing. pp. 239–261.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1995 Great Hanshin-Awaji earthquake}}
* [http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake and the destruction of the infrastructure] – Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism
* Kunii et al., [http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf The Medical and Public Health Response to the Great Hanshin-Awaji Earthquake in Japan: A Case Study in Disaster Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181123121749/http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf |date=November 23, 2018 }}
* Sawada and Shimizutani, [http://econpapers.repec.org/paper/tkyfseres/2005cf314.htm Are People Insured Against Natural Disasters? Evidence from the Great Hanshin-Awaji (Kobe) Earthquake in 1995]
* [http://www.hp1039.jishin.go.jp/eqchreng/eqchrfrm.htm Seismic Activity in Japan] – Headquarters for Earthquake Research Promotion
* [https://web.archive.org/web/19961128190510/http://condor.stcloud.msus.edu:20020/index2.html Special Great Hanshin Earthquake Edition] - St. Cloud State University - Links to lists of the deceased and injured, including Japanese citizens and foreign students at Kobe University
* [https://web.archive.org/web/19980124000315/http://www.csl.sony.co.jp/earthquake/index.html Kansai Area Earthquake information] - {{ill|Sony Computer Science Laboratory Inc.|ja|ソニーコンピュータサイエンス研究所}} (ソニーコンピュータサイエンス研究所)

[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Potresi|Kobe]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Kobe]]</text>
      <sha1>oii9iby7l6xolikmxiu9qjhq8pc7n5m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736379</id>
      <parentid>5736231</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:39:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]; ±[[Kategorija:Potresi]]→[[Kategorija:Potresi na Japonskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26938" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| name = Veliki potres v Hanšinu
| image = Hanshin Expressway Nada b059.jpg
| alt = 
| caption = Poškodovana hitra cesta v Hanšinu
| map = USGS Shakemap - 1995 Kobe earthquake.jpg
| map_alt = 
| map_caption = USGS ShakeMap
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan |lat=34.583|long=135.018|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=34.69|long=135.19|label=Kobe |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| timestamp = 1995-01-16 20:46:53
| isc-event = 124708
| anss-url = usp0006rew
| local-date = {{Start date|1995|1|17}}
| local-time = 05:46:53 [[japonski standardni čas|JST]]
| duration = ~ 20 sekund
| fault = prelom Nodžima
| magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}
| depth = {{convert|17.6|km|abbr=on}}
| location = {{coord|34.59|135.07|region:JP_type:event|display=inline,title}}
| type = [[prelom (geologija)# prelomi s premikom po vpadu]]
| affected = Japonska
| damage = 200 mrd [[USD]]
| intensity = 11 MMI&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Significant Earthquake Database|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-data?minIntensity=9&amp;minYear=1900&amp;maxIntensity=12&amp;minDeaths=0&amp;minEqMagnitude=6&amp;minDeathsTotal=0|author=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS)|publisher=National Geophysical Data Center, National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)|doi=10.7289/V5TD9V7K|year=1972|type=Data Set}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;7 JMA
| pga = 0,91 g &lt;br&gt;891 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = 
| landslide = 
| foreshocks = 
| aftershocks = 
| casualties = 5502–6434 mrtvih &lt;br /&gt; 36.896–43.792 ranjenih &lt;br /&gt; 251.301–310.000 razseljenih
| native_name = 兵庫県南部地震&lt;br&gt;阪神・淡路大震災
}}

'''Veliki potres v Hanšinu''' (阪神・淡路大震災, ''Hanšin Avadži daišinsai'') ali '''potres v Kobeju''' se je zgodil 17. januarja 1995 ob 05:46:53 JST (16. januarja ob 20:46:53 UTC) v južnem delu prefekture [[prefektura Hjogo| Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]], vključno z regijo, znano kot Hanšin. Imel je moč 6,9 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] in imel največjo intenziteto 7 po lestvici seizmične jakosti JMA (Japonska meteorološka agencija) (XI. po modificirani [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]] intenzivnosti).&lt;ref name=&quot;Kobe@en&quot;&gt;{{cite web|author=The City of Kobe|date=January 1, 2009|url=http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|title=STATISTICS|work=The Great Hanshin-Awaji Earthquake: Statistics and Restoration Progress|access-date=2009-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626234341/http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|archive-date=June 26, 2011 }}&lt;/ref&gt; Potresni sunki so trajali približno 20 sekund. Žarišče potresa je bilo 17 km pod [[epicenter|epicentrom]], na severnem koncu otoka Avadži, 20 km stran od središča mesta Kobe.

Zaradi tega potresa je umrlo približno 6434 ljudi; približno 4600 jih je bilo iz [[Kobe]]ja.&lt;ref name=&quot;casualties&quot;&gt;{{cite web|author=Kobe City FIRE Bureau|date=January 17, 2006|url=http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|title=被害の状況|work=阪神・淡路大震災|publisher=Kobe City Fire Bureau|access-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414163632/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|archive-date=April 14, 2008 }}&lt;/ref&gt; Med večjimi mesti je bilo najbližje epicentru Kobe z 1,5 milijona prebivalcev, ki so ga najbolj prizadeli potresi. To je bil najsmrtonosnejši potres na Japonskem v 20. stoletju po [[Veliki potres v Kantoju (1923) |velikem potresu v Kantoju leta 1923]], ki je terjal več kot 105.000 življenj.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Japan remembers more than 6,400 victims of Kobe earthquake after 22 years |url=https://www.efe.com/efe/english/life/japan-remembers-more-than-6-400-victims-of-kobe-earthquake-after-22-years/50000263-3150709 |access-date=17 October 2020 |agency=EFE |date=17 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
[[File:Map of Great Hanshin Awaji Earthquake Ja.svg|thumb| Rdeče črte so označevale najvišjo stopnjo 7 na lestvici intenzivnosti. Vijolično osenčeno območje je Kobe.]]
Večino največjih potresov na Japonskem povzroči subdukcija Filipinske morske plošče ali [[Pacifiška plošča|pacifiške plošče]], z mehanizmi, ki vključujejo bodisi energijo, ki se sprosti v plošči, ki se pogrezne, bodisi kopičenje in nenadno sprostitev napetosti v zgornji plošči. Potresi te vrste so še posebej pogosti v obalnih regijah severovzhodne Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|title=Earthquakes in Japan|language=ja|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|pages=5–6|access-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327101905/http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|archive-date=March 27, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Veliki potres Hanšin je pripadal tretji vrsti, imenovani »notranji plitvi potres«.&lt;ref&gt;&quot;(2) Shallow inland earthquakes&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Potresi te vrste se pojavljajo vzdolž aktivnih [[prelom (geologija)|prelomov]]. Tudi pri nižjih magnitudah so lahko zelo uničujoči, saj se pogosto pojavljajo v bližini naseljenih območij in ker so njihovi hipocentri manj kot 20 km pod površjem. Veliki potres Hanšin se je začel severno od otoka Avadži, ki leži južno od Kobeja. Razširil se je proti jugozahodu vzdolž preloma Nodžima na Avadži in proti severovzhodu vzdolž prelomov Suma in Suvajama, ki potekata skozi središče Kobeja.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|title=A fault model of the 1995 Kobe earthquake derived from the GPS data on the Akashi Kaikyo Bridge and other datasets|first1=Kazuki|last1=Koketsu|first2=Shingo|last2=Yoshida|first3=Hiromichi|last3=Higashihara|journal=Earth, Planets and Space|year=1998|volume=50|issue=10|page=803|bibcode=1998EP&amp;S...50..803K|doi=10.1186/BF03352173|s2cid=13561501|access-date=May 5, 2009|archive-date=February 22, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222211438/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazovanja deformacij v teh prelomih kažejo, da je bilo območje izpostavljeno stiskanju vzhod-zahod, kar je skladno s prej znanimi premiki skorje.&lt;ref&gt;&quot;7-2(2)The 1995 Southern Hyogo Prefecture Earthquake&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Tako kot drugi potresi, zabeleženi na zahodu Japonske med letoma 1891 in 1948, je imel potres leta 1995 mehanizem udarnega zdrsa, ki je prilagodil skrajšanje [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] v smeri vzhod-zahod zaradi njenega trka s Filipinsko morsko ploščo v osrednjem [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Somerville |first=Paul|url=http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|title=Kobe Earthquake: An Urban Disaster|access-date=2009-05-06|date=February 7, 1995|journal=Eos|volume=76 |issue=6|pages=49–51|archive-url=https://web.archive.org/web/19970501040412/http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|archive-date=May 1, 1997 |bibcode=1995EOSTr..76...49S|doi=10.1029/EO076i006p00049-02}}&lt;/ref&gt;

Potres z magnitudo 7,3 je prizadel ob 05:46 JST zjutraj 17. januarja 1995. Trajal je 20 sekund. V tem času se je južna stran preloma Nodžima premaknila za 1,5 metra v desno in 1,2 metra navzdol. Predpotresni sunki so bili štirje, začenši z največjim (Mj 3,7) prejšnji dan ob 18:28.

=== Intenziteta ===
To je bilo prvič, da je bil potres na Japonskem uradno izmerjen s potresno intenzivnostjo (''šindo'' v japonščini) najvišje stopnje 7 na lestvici Japonske meteorološke agencije (JMA). Po potresu je bilo opazovanje seizmične intenzivnosti na Japonskem v celoti mehanizirano (od aprila 1996) in JMA stopnji seizmične intenzivnosti 5 in 6 sta bili razdeljeni na 2 ravni (od oktobra 1996).

Preiskava na kraju samem, ki jo je izvedla JMA, je zaključila, da so bili tresljaji zaradi tega potresa s seizmično intenzivnostjo 7. stopnje na določenih območjih na severnem otoku Avadži (zdaj mesto Avadži) in v mestih Kobe, Ašija, Nišinomija in Takarazuka.

Tresenje je bilo ovrednoteno s seizmično intenzivnostjo stopenj 4 do 6 na opazovalnih točkah v regijah [[Kansai]], [[Čugoku]], [[Šikoku]] in [[Čubu]]:&lt;ref name=&quot;JMA-database&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 Search result] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020135117/http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 |date=October 20, 2017 }} on JMA database (in Japanese) of seismic intensity.&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost na točki za opazovanje potresne jakosti Japonske meteorološke agencije &lt;ref&gt;{{Cite web|title=震度データベース検索|url=https://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/index.html#19950117054651|access-date=2021-07-05|website=www.data.jma.go.jp}}&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Lega
|-
! style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
| mesti Sumoto (na otoku Avadži) in Kobe (obe v prefekturi Hjogo)
|-
! style=&quot;background-color: #FFE600;&quot; |5
| mesta Tojooka (v prefekturi Hjogo), Hikone (v prefekturi Šiga) in Kjoto
|-
! style=&quot;background-color: #FAE696;&quot; |4
| prefekture Hjogo, Šiga, Kjoto, Fukui, Gifu, Mie, Osaka, Nara, Vakajama, Totori, Okajama, Hirošima, Tokušima, Kagava in Kōči
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost, določena s terensko raziskavo &lt;ref name=&quot;Jma1997&quot;&gt;気象庁(1997): [https://www.data.jma.go.jp/svd/eqev/data/1995_01_17_hyogonanbu/tech/119_02_survey.pdf 第2章 現地調査], 気象庁技術報告, 第119号&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Prefektura
!Lega
!karta
|-
! style=&quot;background-color: #B40068; color: white;&quot; |7
|[[Hjogo]]
| Kobe (Higašinada, Nada, Čuo, Hjogo, Nagata, Suma), Nišinomija, Ašija, Takarazuka, Cuna, Hokudan, Ičinomija 
| rowspan=&quot;3&quot; |[[File:兵庫県南部地震_震度7の地域.png|frameless|250x250px]]&lt;br&gt; Območje seizmične intenzivnosti 7 ([[:ja:震度7|震度7]])
|-
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
|[[prefektura Osaka |Osaka]]
|[[Osaka]], Osaka (Nišijodogava), Tojonaka, Ikeda
|-
|Hjogo
| Kobe (Tarumi, Kita, Niši), Amagasaki, Akaši, Itami, Kavaniši, Avadži, Higašiura, Gošiki 
|}

=== Škoda ===
[[Image:Hanshin-Awaji earthquake 1995 343.jpg|thumb|left| Škoda v Minatogawi, Kobe]]
Škoda je bila obsežna in huda. Strukture, ki jih je potres nepopravljivo poškodoval, so vključevale skoraj 400.000 stavb,&lt;ref name=&quot;Comfort&quot;&gt;{{Cite book|title = Self Organization in Disaster Response: The Great Hanshin Earthquake of January 17, 1995|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Abril2006/CD2/pdf/eng/doc8691/doc8691-a.pdf|last = Comfort|first = Louise|year = 1995|page = 12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schiff&quot;&gt;{{cite book|title=Hyogoken-Nanbu (Kobe) Earthquake of January 17, 1995: Lifeline Performance|publisher=ASCE, TCLEE|location=Reston, VA|isbn=9780784404089|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|editor=Anshel J. Schiff|year=1999|access-date=July 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131218132458/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|archive-date=December 18, 2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; številne dvignjene cestne in železniške mostove ter 120 od 150 pomolov v pristanišču Kobe. Potres je sprožil približno 300 požarov, ki so divjali po velikih delih mesta.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=MoGZspzer7E ''Seconds from disaster – Kobe Earthquake,''] National Geographic video&lt;/ref&gt; Pogoste so bile motnje v oskrbi z vodo, elektriko in plinom. Prebivalci so se bali vrnitve domov zaradi popotresnih sunkov, ki so trajali več dni (74 jih je bilo dovolj močnih, da so jih čutili).

Večina smrti (več kot 4000) se je zgodila v mestih in predmestjih v prefekturi Hjogo. Skupno je osirotelo 68 otrok, mlajših od 18 let, 332 otrok pa je izgubilo enega od staršev.&lt;ref&gt;[[Kyodo News]], &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110402f2.html Hunt for tsunami orphans hampered, unprecedented]&quot;, ''Japan Times'', April 2, 2011, p. 4.&lt;/ref&gt;

Ena od petih stavb na najbolj prizadetih območjih je bila popolnoma uničena ali onemogočena za bivanje. Približno 22 % pisarn v osrednjem poslovnem okrožju Kobeja je postalo neuporabnih, več kot polovica hiš na tem območju pa je bila ocenjena kot neprimerna za bivanje. Čeprav so bile nekatere uničene, druge pa so utrpele veliko škodo, so bile visoke stavbe, zgrajene po gradbenem zakoniku iz leta 1981, prizadete v manjši meri.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=July 2013|title=Introduction to the Building Standard Law|url=BSLIntroduction201307_e.pdf}}&lt;/ref&gt; Tiste, ki niso bile izdelane v skladu s temi standardi, so utrpele resne strukturne poškodbe. Večina starejših tradicionalnih hiš je imela težke strehe iz ploščic, ki so tehtale približno dve toni, namenjene upiranju pogostim [[tajfun]]om, ki pestijo Kobe, vendar jih je podpiral le lahek lesen okvir. Ko so ti leseni nosilci popustili, je streha zdrobila neojačane stene in tla v palačinkasto zrušitev. Novejši domovi imajo ojačane stene in lažje strehe, da bi se temu izognili, vendar so bolj dovzetni za tajfune.

Škoda na avtocestah in podzemnih železnicah je bila najbolj nazorna podoba potresa, slike porušene dvignjene ceste na hitri cesti Hanšin pa so se pojavile na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Večina ljudi na Japonskem je verjela, da so te strukture razmeroma varne pred potresno škodo zaradi zasnove betona, ojačenega z jeklom. Čeprav je bilo prvotno prepričanje, da je bila gradnja malomarna, se je pozneje izkazalo, da je bila večina porušenih struktur pravilno zgrajena v skladu z gradbenimi predpisi, ki so veljali v 1960-ih. Specifikacije jeklene armature v predpisih iz 1960-ih so bile že ugotovljene kot neustrezne in večkrat revidirane, zadnja revizija je bila leta 1981, ki se je izkazala za učinkovito, vendar je veljala samo za nove strukture.
{{multiple image
 | align = left
 | image1 = Nojima fault top view.jpg
 | image2 = Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg
 | footer =  Del preloma Nodžima (levo) in ohranjena škoda v Spominskem parku potresov blizu pristanišča Kobe
 }}
Deset razponov dvignjene hitre ceste Kobe Route je bilo prevrnjenih na treh lokacijah v Kobeju in Nišinomiji, kar je blokiralo povezavo, po kateri je potekalo 40 % cestnega prometa Osaka-Kobe. Polovica dvignjenih stebrov hitre ceste je utrpela nekaj škode. Celotna trasa je bila ponovno odprta šele 30. septembra 1996. Trije mostovi na manj obremenjeni cesti 2 so bili poškodovani, vendar je bila avtocesta ponovno odprta precej pred cesto 3 in je nekaj časa služila kot ena glavnih medkrajevnih cestnih povezav. Hitra cesta Meišin je bila le rahlo poškodovana, vendar je bila čez dan zaprta do 17. februarja 1995, tako da so lahko vozila za nujne primere zlahka dostopala do najbolj prizadetih območij na zahodu. Šele 29. julija so na enem odseku za promet odprli vse štiri pasove.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=240}}&lt;/ref&gt; Številne površinske avtoceste so bile nekaj časa zamašene zaradi propada visoko zmogljivih avtocest.
[[File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|thumb| Škoda v Sanomiji]]

Večina železnic v regiji je bila poškodovanih. Po potresu je delovalo le 30 % železniških tirov Osaka-Kobe. Postaja Daikai na progi hitre železnice Kobe se je zrušila, zaradi česar je bil uničen del državne ceste 28 nad njo. Leseni nosilci so se zrušili znotraj domnevno trdnih betonskih pilotov pod tiri železniške proge za visoke hitrosti [[Šinkansen]], zaradi česar je bila celotna proga zaprta. Železnice so si po potresu hitro opomogle in v enem mesecu dosegle 80-odstotno operativnost. Mestna podzemna železnica Kobe je dan po potresu ponovno začela obratovati z omejeno storitvijo med postajama Seišin-Čuo in Itajado (skupaj z električno železnico Hokušin Kjuko med Tanigamijem in Šin-Kobejem). Storitev se je nadaljevala po celotni progi 16. februarja 1995, polna storitev pa se je nadaljevala mesec dni kasneje po zaključku popravil. Vlaki so z omejitvijo hitrosti vozili do 21. julija 1995.

Umetni otoki, kot sta sodobni otok Rokkō in zlasti otok Port v Kobeju, so utrpeli močno posedanje zaradi utekočinjanja. Sprva so verjeli, da je voda, ki je vdrla skozi površje in poplavila te otoke, prišla iz morja, v resnici pa se je dvignila iz utekočinjenih ostankov nekoč trdne prsti, uporabljene za gradnjo otokov. Novozgrajeni umetni otok, ki podpira [[mednarodno letališče Kansai]], ni bil bistveno prizadet, ker je oddaljen od epicentra in ker je bil zgrajen po najnovejših standardih. [[Most Akaši-Kaikjo]], ki so ga gradili blizu epicentra potresa, je bil nepoškodovan, vendar naj bi se zaradi vodoravnega premika vzdolž aktivirane tektonske prelomnice podaljšal za cel meter.

=== Izrazje ===
Zunaj Japonske je potres splošno znan kot ''potres v Kobeju''. Na Japonskem se katastrofa zaradi tega potresa uradno imenuje ''Velika potresna katastrofa Hanšin-Avadži'' (阪神・淡路大震災, Hanšin-Avadži Daišinsai), ki se pogosto skrajša na ''Velika potresna katastrofa Hanšin'' (阪神大震災, ''Hanšin Daišinsai''). Hanšin se nanaša na regijo med Osako in Kobejem. V znanstveni literaturi se pogosto imenuje ''potres v južni prefekturi Hjogo leta 1995'' (平成7年(1995年)兵庫県南部地震, ''Heisei 7 nen (1995 nen) Hjogo-ken Nanbu Džišin''), ime, ki ga je leta izbrala japonska meteorološka agencija teden po glavnem šoku.

== Drugi vidiki ==
Potres je opustošil številne objekte tedaj šestega največjega kontejnerskega pristanišča na svetu in vir skoraj 40 % industrijske proizvodnje Kobeja.&lt;ref name=&quot;Economist1&quot;&gt;{{Cite news|title=Economics Focus: The Cost of calamity|newspaper=The Economist|volume=398|issue=8725|page=68|publisher=The Economist Newspaper Limited|date=March 19–25, 2011|url=http://www.economist.com}}&lt;/ref&gt;

Že sama velikost potresa je povzročila velik padec na japonskih delniških trgih, pri čemer je indeks Nikkei 225 dan po potresu padel za 1025 točk. Ta finančna škoda je bila neposredni vzrok za propad banke Barings zaradi dejanj Nicka Leesona, ki je špekuliral z ogromnimi vsotami denarja na japonskih in singapurskih derivatih. Razprave o japonskem »izgubljenem desetletju« se nagibajo k zgolj ekonomski analizi in zanemarjajo vpliv potresa na japonsko gospodarstvo, ki je takrat že trpelo zaradi recesije.

Kljub temu opustošenju v velikem proizvodnem središču si je lokalno gospodarstvo zelo hitro opomoglo. Čeprav je bila do te stopnje obnovljena manj kot polovica pristaniških zmogljivosti, si je v enem letu obseg uvoza skozi pristanišče popolnoma opomogel, obseg izvoza pa se je skoraj vrnil na raven, na kateri bi bil brez katastrofe. Manj kot 15 mesecev po potresu, marca 1996, je bila proizvodna dejavnost v širšem Kobeju na 98 % predvidene ravni pred potresom.

=== Prostovoljstvo ===
Dejstvo, da so se prostovoljci iz vse Japonske zbrali v Kobeju, da bi pomagali žrtvam potresa, je bil pomemben dogodek v zgodovini prostovoljstva na Japonskem. Leto 1995 pogosto velja za prelomnico v nastanku prostovoljstva kot glavne oblike državljanskega udejstvovanja.

Decembra 1995 je vlada razglasila 17. januar za nacionalni »dan preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, teden od 15. do 21. januarja pa za nacionalni »teden preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, ki ga je treba obeležiti s predavanji, seminarji in drugimi dogodki, namenjenimi spodbujati prostovoljno pripravljenost na nesreče in prizadevanja za pomoč.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|title='Disaster Prevention and Volunteerism Day' and 'Disaster Prevention and Volunteerism Week'|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|language=ja|date=December 15, 1995|access-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090525125143/http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|archive-date=May 25, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Načrtovanje nesreč ===
Potres se je izkazal za veliko opozorilo za japonske oblasti za preprečevanje nesreč. Japonska je namestila gumijaste bloke pod mostove, da bi ublažili udarce, in obnovila stavbe bolj narazen, da bi preprečila kolateralno škodo. Nacionalna vlada je po potresu spremenila svojo politiko odzivanja na nesreče in njen odziv na potres Čūecu leta 2004 je bil bistveno hitrejši in učinkovitejši. Kopenske samoobrambne sile so dobile samodejno pooblastilo za odzivanje na potrese nad določeno magnitudo, kar jim je omogočilo, da so se v nekaj minutah napotili v regijo Nigata. Nadzor nad odzivom na požar je bil prav tako predan lokalnim gasilskim enotam na osrednjo poveljniško bazo v Tokiu in Kjotu.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Burritt Sabin|date=October 31, 2004|url=http://www.japaninc.com/jin295|title=The Great Hanshin Earthquake: Lessons for Niigata|work=J@pan Inc Newsletter (No. 295)|publisher=Japan Inc Communications|access-date=2008-05-25}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Fire char kobe 2005.0117.jpg|thumb| 1.17 v Kobeju januarja 2005, deset let pozneje]]

Kot odziv na obsežno škodo na prometni infrastrukturi in posledični učinek na odzivne čase v nujnih primerih na območju nesreče je Ministrstvo za zemljo, infrastrukturo in promet začelo določati posebne poti za preprečevanje nesreč ter krepiti ceste in okoliške stavbe, da bi jih ohranili kot nepoškodovana v primeru ponovnega potresa.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin2.html|title=Restoration from the earthquake disaster – City planning based on the lessons learned from the disaster|work=Great Hanshin Earthquake Restoration|publisher=Kinki Regional Development Bureau, Ministry of Land, Infrastructure and Transport|access-date=2006-11-23}}&lt;/ref&gt; Vlada prefekture Hjogo je v naslednjih letih vložila milijone jenov v gradnjo protipotresnih zaklonišč in zalog v javnih parkih.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Japan Echo Inc.|date=April 2, 1998|url=http://web-japan.org/trends98/honbun/ntj980403.html|title=Earthquake Readiness: From Underground Stores to Satellite Monitoring|work=Trends in JAPAN|publisher=Ministry of Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; 

=== Spominska obeležja ===
''Kobe Luminarie'' je dogodek, ki poteka približno dva tedna vsakega decembra. Ulica, ki vodi od trgovine Daimaru v Motomačiju do parka Higaši Juenči (zraven mestne hiše Kobe), je okrašena z loki raznobarvnih luči, ki jih je podarila italijanska vlada. Med spominskimi dogodki ob obletnici potresa so vsako leto v zgodnjih urah 17. januarja v parku osvetljene velike številke ''1,17''.

== Odziv ==
[[File:Japan Trip (2271).jpg|thumb|200px| Lokalni spomenik v Kobeju. &quot;Tokrat ne bomo pozabili&quot;]]
Približno 1,2 milijona prostovoljcev je bilo v prvih treh mesecih po potresu vključenih v pomoč. Trgovci na drobno, kot sta Daiei in 7-Eleven, so uporabili svoja obstoječa oskrbovalna omrežja za zagotavljanje potrebščin na prizadetih območjih, medtem ko sta NTT in Motorola nudila brezplačne telefonske storitve za žrtve. 

Sindikat organiziranega kriminala Jamaguči-gumi jakuza je bil dejavno vključen v prizadevanja za pomoč že od samega začetka, tako da je razdelil znatne količine hrane in zalog potrebnim žrtvam.&lt;ref&gt;{{citation|first=Glen S.|last=Fukushima|date=1995|url=http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|title=The Great Hanshin Earthquake|work=JPRI Occasional Paper (No. 2)|publisher=Japan Policy Research Institute|access-date=October 13, 2005|archive-date=December 18, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218213912/http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomoč, ki jo je zagotovil Jamaguči-gumi, je bila še posebej ključna takoj po potresu, ker japonska vlada na začetku ni organizirala učinkovite pomoči na območju.&lt;ref&gt;Sterngold, James (January 22, 1995). &quot;QUAKE IN JAPAN: GANGSTERS; Gang in Kobe Organizes Aid for People In Quake&quot; – via NYTimes.com. Retrieved January 24, 2021.&lt;/ref&gt;

Lokalne bolnišnice so s težavo sledile povpraševanju po zdravljenju, predvsem zaradi porušenih ali oviranih »rešilnih linij« (cest), ki so zalogam in osebju onemogočale dostop do prizadetih območij. Ljudje so bili zaradi gneče in prostorske stiske prisiljeni čakati na hodnikih. Nekatere ljudi so morali operirati v čakalnicah in na hodnikih.

Da bi pospešila prizadevanja za obnovo, je vlada zaprla večino omrežja hitre ceste Hanšin za zasebna vozila od 6:00 do 20:00 vsak dan in omejila promet na avtobuse, taksije in druga določena vozila.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=260}}&lt;/ref&gt;  Da bi sistem lahke železnice deloval, čeprav je imel zelo poškodovane odseke, so bili naročeni avtobusi za prevoz obiskovalcev do postaj okrog poškodovanih odsekov.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=256}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Kitamura, R.; Yamamoto, T.; Fujii, S. (1998). &quot;Impacts of the Hanshin-Awaji Earthquake on Traffic and Travel – Where Did All the Traffic Go?&quot;. In Cairns, S.; Hass-Klau, C.; Goodwin, P. (eds.). Traffic Impact of Highway Capacity Reductions: Assessment of the Evidence. London: Landor Publishing. pp. 239–261.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1995 Great Hanshin-Awaji earthquake}}
* [http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake and the destruction of the infrastructure] – Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism
* Kunii et al., [http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf The Medical and Public Health Response to the Great Hanshin-Awaji Earthquake in Japan: A Case Study in Disaster Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181123121749/http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf |date=November 23, 2018 }}
* Sawada and Shimizutani, [http://econpapers.repec.org/paper/tkyfseres/2005cf314.htm Are People Insured Against Natural Disasters? Evidence from the Great Hanshin-Awaji (Kobe) Earthquake in 1995]
* [http://www.hp1039.jishin.go.jp/eqchreng/eqchrfrm.htm Seismic Activity in Japan] – Headquarters for Earthquake Research Promotion
* [https://web.archive.org/web/19961128190510/http://condor.stcloud.msus.edu:20020/index2.html Special Great Hanshin Earthquake Edition] - St. Cloud State University - Links to lists of the deceased and injured, including Japanese citizens and foreign students at Kobe University
* [https://web.archive.org/web/19980124000315/http://www.csl.sony.co.jp/earthquake/index.html Kansai Area Earthquake information] - {{ill|Sony Computer Science Laboratory Inc.|ja|ソニーコンピュータサイエンス研究所}} (ソニーコンピュータサイエンス研究所)

[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Potresi na Japonskem|Kobe]]
[[Kategorija:Kobe]]</text>
      <sha1>s82mbay1rk7uy0gacodbw7s8p47hnxi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736384</id>
      <parentid>5736379</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:59:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Potresi na Japonskem]]: &quot;Hanšin&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26941" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| name = Veliki potres v Hanšinu
| image = Hanshin Expressway Nada b059.jpg
| alt = 
| caption = Poškodovana hitra cesta v Hanšinu
| map = USGS Shakemap - 1995 Kobe earthquake.jpg
| map_alt = 
| map_caption = USGS ShakeMap
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan |lat=34.583|long=135.018|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=34.69|long=135.19|label=Kobe |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| timestamp = 1995-01-16 20:46:53
| isc-event = 124708
| anss-url = usp0006rew
| local-date = {{Start date|1995|1|17}}
| local-time = 05:46:53 [[japonski standardni čas|JST]]
| duration = ~ 20 sekund
| fault = prelom Nodžima
| magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}
| depth = {{convert|17.6|km|abbr=on}}
| location = {{coord|34.59|135.07|region:JP_type:event|display=inline,title}}
| type = [[prelom (geologija)# prelomi s premikom po vpadu]]
| affected = Japonska
| damage = 200 mrd [[USD]]
| intensity = 11 MMI&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Significant Earthquake Database|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-data?minIntensity=9&amp;minYear=1900&amp;maxIntensity=12&amp;minDeaths=0&amp;minEqMagnitude=6&amp;minDeathsTotal=0|author=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS)|publisher=National Geophysical Data Center, National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA)|doi=10.7289/V5TD9V7K|year=1972|type=Data Set}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;7 JMA
| pga = 0,91 g &lt;br&gt;891 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = 
| landslide = 
| foreshocks = 
| aftershocks = 
| casualties = 5502–6434 mrtvih &lt;br /&gt; 36.896–43.792 ranjenih &lt;br /&gt; 251.301–310.000 razseljenih
| native_name = 兵庫県南部地震&lt;br&gt;阪神・淡路大震災
}}

'''Veliki potres v Hanšinu''' (阪神・淡路大震災, ''Hanšin Avadži daišinsai'') ali '''potres v Kobeju''' se je zgodil 17. januarja 1995 ob 05:46:53 JST (16. januarja ob 20:46:53 UTC) v južnem delu prefekture [[prefektura Hjogo| Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]], vključno z regijo, znano kot Hanšin. Imel je moč 6,9 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] in imel največjo intenziteto 7 po lestvici seizmične jakosti JMA (Japonska meteorološka agencija) (XI. po modificirani [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevi lestvici]] intenzivnosti).&lt;ref name=&quot;Kobe@en&quot;&gt;{{cite web|author=The City of Kobe|date=January 1, 2009|url=http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|title=STATISTICS|work=The Great Hanshin-Awaji Earthquake: Statistics and Restoration Progress|access-date=2009-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626234341/http://www.city.kobe.lg.jp/safety/hanshinawaji/revival/promote/img/january.2009.pdf|archive-date=June 26, 2011 }}&lt;/ref&gt; Potresni sunki so trajali približno 20 sekund. Žarišče potresa je bilo 17 km pod [[epicenter|epicentrom]], na severnem koncu otoka Avadži, 20 km stran od središča mesta Kobe.

Zaradi tega potresa je umrlo približno 6434 ljudi; približno 4600 jih je bilo iz [[Kobe]]ja.&lt;ref name=&quot;casualties&quot;&gt;{{cite web|author=Kobe City FIRE Bureau|date=January 17, 2006|url=http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|title=被害の状況|work=阪神・淡路大震災|publisher=Kobe City Fire Bureau|access-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414163632/http://www.city.kobe.jp/cityoffice/48/quake/higai.html|archive-date=April 14, 2008 }}&lt;/ref&gt; Med večjimi mesti je bilo najbližje epicentru Kobe z 1,5 milijona prebivalcev, ki so ga najbolj prizadeli potresi. To je bil najsmrtonosnejši potres na Japonskem v 20. stoletju po [[Veliki potres v Kantoju (1923) |velikem potresu v Kantoju leta 1923]], ki je terjal več kot 105.000 življenj.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Japan remembers more than 6,400 victims of Kobe earthquake after 22 years |url=https://www.efe.com/efe/english/life/japan-remembers-more-than-6-400-victims-of-kobe-earthquake-after-22-years/50000263-3150709 |access-date=17 October 2020 |agency=EFE |date=17 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
[[File:Map of Great Hanshin Awaji Earthquake Ja.svg|thumb| Rdeče črte so označevale najvišjo stopnjo 7 na lestvici intenzivnosti. Vijolično osenčeno območje je Kobe.]]
Večino največjih potresov na Japonskem povzroči subdukcija Filipinske morske plošče ali [[Pacifiška plošča|pacifiške plošče]], z mehanizmi, ki vključujejo bodisi energijo, ki se sprosti v plošči, ki se pogrezne, bodisi kopičenje in nenadno sprostitev napetosti v zgornji plošči. Potresi te vrste so še posebej pogosti v obalnih regijah severovzhodne Japonske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|title=Earthquakes in Japan|language=ja|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|pages=5–6|access-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327101905/http://www.bousai.go.jp/jishin/chubou/taisaku_gaiyou/pdf/hassei-jishin.pdf|archive-date=March 27, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Veliki potres Hanšin je pripadal tretji vrsti, imenovani »notranji plitvi potres«.&lt;ref&gt;&quot;(2) Shallow inland earthquakes&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Potresi te vrste se pojavljajo vzdolž aktivnih [[prelom (geologija)|prelomov]]. Tudi pri nižjih magnitudah so lahko zelo uničujoči, saj se pogosto pojavljajo v bližini naseljenih območij in ker so njihovi hipocentri manj kot 20 km pod površjem. Veliki potres Hanšin se je začel severno od otoka Avadži, ki leži južno od Kobeja. Razširil se je proti jugozahodu vzdolž preloma Nodžima na Avadži in proti severovzhodu vzdolž prelomov Suma in Suvajama, ki potekata skozi središče Kobeja.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|title=A fault model of the 1995 Kobe earthquake derived from the GPS data on the Akashi Kaikyo Bridge and other datasets|first1=Kazuki|last1=Koketsu|first2=Shingo|last2=Yoshida|first3=Hiromichi|last3=Higashihara|journal=Earth, Planets and Space|year=1998|volume=50|issue=10|page=803|bibcode=1998EP&amp;S...50..803K|doi=10.1186/BF03352173|s2cid=13561501|access-date=May 5, 2009|archive-date=February 22, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222211438/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/5010/50100803.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazovanja deformacij v teh prelomih kažejo, da je bilo območje izpostavljeno stiskanju vzhod-zahod, kar je skladno s prej znanimi premiki skorje.&lt;ref&gt;&quot;7-2(2)The 1995 Southern Hyogo Prefecture Earthquake&quot;, ''Seismic Activity in Japan''.&lt;/ref&gt; Tako kot drugi potresi, zabeleženi na zahodu Japonske med letoma 1891 in 1948, je imel potres leta 1995 mehanizem udarnega zdrsa, ki je prilagodil skrajšanje [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] v smeri vzhod-zahod zaradi njenega trka s Filipinsko morsko ploščo v osrednjem [[Honšu]]ju.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Somerville |first=Paul|url=http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|title=Kobe Earthquake: An Urban Disaster|access-date=2009-05-06|date=February 7, 1995|journal=Eos|volume=76 |issue=6|pages=49–51|archive-url=https://web.archive.org/web/19970501040412/http://www.agu.org/sci_soc/kobe.html|archive-date=May 1, 1997 |bibcode=1995EOSTr..76...49S|doi=10.1029/EO076i006p00049-02}}&lt;/ref&gt;

Potres z magnitudo 7,3 je prizadel ob 05:46 JST zjutraj 17. januarja 1995. Trajal je 20 sekund. V tem času se je južna stran preloma Nodžima premaknila za 1,5 metra v desno in 1,2 metra navzdol. Predpotresni sunki so bili štirje, začenši z največjim (Mj 3,7) prejšnji dan ob 18:28.

=== Intenziteta ===
To je bilo prvič, da je bil potres na Japonskem uradno izmerjen s potresno intenzivnostjo (''šindo'' v japonščini) najvišje stopnje 7 na lestvici Japonske meteorološke agencije (JMA). Po potresu je bilo opazovanje seizmične intenzivnosti na Japonskem v celoti mehanizirano (od aprila 1996) in JMA stopnji seizmične intenzivnosti 5 in 6 sta bili razdeljeni na 2 ravni (od oktobra 1996).

Preiskava na kraju samem, ki jo je izvedla JMA, je zaključila, da so bili tresljaji zaradi tega potresa s seizmično intenzivnostjo 7. stopnje na določenih območjih na severnem otoku Avadži (zdaj mesto Avadži) in v mestih Kobe, Ašija, Nišinomija in Takarazuka.

Tresenje je bilo ovrednoteno s seizmično intenzivnostjo stopenj 4 do 6 na opazovalnih točkah v regijah [[Kansai]], [[Čugoku]], [[Šikoku]] in [[Čubu]]:&lt;ref name=&quot;JMA-database&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 Search result] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020135117/http://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/Event.php?ID=132682 |date=October 20, 2017 }} on JMA database (in Japanese) of seismic intensity.&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost na točki za opazovanje potresne jakosti Japonske meteorološke agencije &lt;ref&gt;{{Cite web|title=震度データベース検索|url=https://www.data.jma.go.jp/svd/eqdb/data/shindo/index.html#19950117054651|access-date=2021-07-05|website=www.data.jma.go.jp}}&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Lega
|-
! style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
| mesti Sumoto (na otoku Avadži) in Kobe (obe v prefekturi Hjogo)
|-
! style=&quot;background-color: #FFE600;&quot; |5
| mesta Tojooka (v prefekturi Hjogo), Hikone (v prefekturi Šiga) in Kjoto
|-
! style=&quot;background-color: #FAE696;&quot; |4
| prefekture Hjogo, Šiga, Kjoto, Fukui, Gifu, Mie, Osaka, Nara, Vakajama, Totori, Okajama, Hirošima, Tokušima, Kagava in Kōči
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Potresna intenzivnost, določena s terensko raziskavo &lt;ref name=&quot;Jma1997&quot;&gt;気象庁(1997): [https://www.data.jma.go.jp/svd/eqev/data/1995_01_17_hyogonanbu/tech/119_02_survey.pdf 第2章 現地調査], 気象庁技術報告, 第119号&lt;/ref&gt;
! Intenzivnost (JMA)
!Prefektura
!Lega
!karta
|-
! style=&quot;background-color: #B40068; color: white;&quot; |7
|[[Hjogo]]
| Kobe (Higašinada, Nada, Čuo, Hjogo, Nagata, Suma), Nišinomija, Ašija, Takarazuka, Cuna, Hokudan, Ičinomija 
| rowspan=&quot;3&quot; |[[File:兵庫県南部地震_震度7の地域.png|frameless|250x250px]]&lt;br&gt; Območje seizmične intenzivnosti 7 ([[:ja:震度7|震度7]])
|-
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#FF0000; color:#fff&quot; |6
|[[prefektura Osaka |Osaka]]
|[[Osaka]], Osaka (Nišijodogava), Tojonaka, Ikeda
|-
|Hjogo
| Kobe (Tarumi, Kita, Niši), Amagasaki, Akaši, Itami, Kavaniši, Avadži, Higašiura, Gošiki 
|}

=== Škoda ===
[[Image:Hanshin-Awaji earthquake 1995 343.jpg|thumb|left| Škoda v Minatogawi, Kobe]]
Škoda je bila obsežna in huda. Strukture, ki jih je potres nepopravljivo poškodoval, so vključevale skoraj 400.000 stavb,&lt;ref name=&quot;Comfort&quot;&gt;{{Cite book|title = Self Organization in Disaster Response: The Great Hanshin Earthquake of January 17, 1995|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Abril2006/CD2/pdf/eng/doc8691/doc8691-a.pdf|last = Comfort|first = Louise|year = 1995|page = 12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schiff&quot;&gt;{{cite book|title=Hyogoken-Nanbu (Kobe) Earthquake of January 17, 1995: Lifeline Performance|publisher=ASCE, TCLEE|location=Reston, VA|isbn=9780784404089|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|editor=Anshel J. Schiff|year=1999|access-date=July 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131218132458/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485861&amp;productid=5066|archive-date=December 18, 2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; številne dvignjene cestne in železniške mostove ter 120 od 150 pomolov v pristanišču Kobe. Potres je sprožil približno 300 požarov, ki so divjali po velikih delih mesta.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=MoGZspzer7E ''Seconds from disaster – Kobe Earthquake,''] National Geographic video&lt;/ref&gt; Pogoste so bile motnje v oskrbi z vodo, elektriko in plinom. Prebivalci so se bali vrnitve domov zaradi popotresnih sunkov, ki so trajali več dni (74 jih je bilo dovolj močnih, da so jih čutili).

Večina smrti (več kot 4000) se je zgodila v mestih in predmestjih v prefekturi Hjogo. Skupno je osirotelo 68 otrok, mlajših od 18 let, 332 otrok pa je izgubilo enega od staršev.&lt;ref&gt;[[Kyodo News]], &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110402f2.html Hunt for tsunami orphans hampered, unprecedented]&quot;, ''Japan Times'', April 2, 2011, p. 4.&lt;/ref&gt;

Ena od petih stavb na najbolj prizadetih območjih je bila popolnoma uničena ali onemogočena za bivanje. Približno 22 % pisarn v osrednjem poslovnem okrožju Kobeja je postalo neuporabnih, več kot polovica hiš na tem območju pa je bila ocenjena kot neprimerna za bivanje. Čeprav so bile nekatere uničene, druge pa so utrpele veliko škodo, so bile visoke stavbe, zgrajene po gradbenem zakoniku iz leta 1981, prizadete v manjši meri.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=July 2013|title=Introduction to the Building Standard Law|url=BSLIntroduction201307_e.pdf}}&lt;/ref&gt; Tiste, ki niso bile izdelane v skladu s temi standardi, so utrpele resne strukturne poškodbe. Večina starejših tradicionalnih hiš je imela težke strehe iz ploščic, ki so tehtale približno dve toni, namenjene upiranju pogostim [[tajfun]]om, ki pestijo Kobe, vendar jih je podpiral le lahek lesen okvir. Ko so ti leseni nosilci popustili, je streha zdrobila neojačane stene in tla v palačinkasto zrušitev. Novejši domovi imajo ojačane stene in lažje strehe, da bi se temu izognili, vendar so bolj dovzetni za tajfune.

Škoda na avtocestah in podzemnih železnicah je bila najbolj nazorna podoba potresa, slike porušene dvignjene ceste na hitri cesti Hanšin pa so se pojavile na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Večina ljudi na Japonskem je verjela, da so te strukture razmeroma varne pred potresno škodo zaradi zasnove betona, ojačenega z jeklom. Čeprav je bilo prvotno prepričanje, da je bila gradnja malomarna, se je pozneje izkazalo, da je bila večina porušenih struktur pravilno zgrajena v skladu z gradbenimi predpisi, ki so veljali v 1960-ih. Specifikacije jeklene armature v predpisih iz 1960-ih so bile že ugotovljene kot neustrezne in večkrat revidirane, zadnja revizija je bila leta 1981, ki se je izkazala za učinkovito, vendar je veljala samo za nove strukture.
{{multiple image
 | align = left
 | image1 = Nojima fault top view.jpg
 | image2 = Port of Kobe Earthquake Memorial Park2.jpg
 | footer =  Del preloma Nodžima (levo) in ohranjena škoda v Spominskem parku potresov blizu pristanišča Kobe
 }}
Deset razponov dvignjene hitre ceste Kobe Route je bilo prevrnjenih na treh lokacijah v Kobeju in Nišinomiji, kar je blokiralo povezavo, po kateri je potekalo 40 % cestnega prometa Osaka-Kobe. Polovica dvignjenih stebrov hitre ceste je utrpela nekaj škode. Celotna trasa je bila ponovno odprta šele 30. septembra 1996. Trije mostovi na manj obremenjeni cesti 2 so bili poškodovani, vendar je bila avtocesta ponovno odprta precej pred cesto 3 in je nekaj časa služila kot ena glavnih medkrajevnih cestnih povezav. Hitra cesta Meišin je bila le rahlo poškodovana, vendar je bila čez dan zaprta do 17. februarja 1995, tako da so lahko vozila za nujne primere zlahka dostopala do najbolj prizadetih območij na zahodu. Šele 29. julija so na enem odseku za promet odprli vse štiri pasove.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=240}}&lt;/ref&gt; Številne površinske avtoceste so bile nekaj časa zamašene zaradi propada visoko zmogljivih avtocest.
[[File:Hanshin-Awaji earthquake 1995 337.jpg|thumb| Škoda v Sanomiji]]

Večina železnic v regiji je bila poškodovanih. Po potresu je delovalo le 30 % železniških tirov Osaka-Kobe. Postaja Daikai na progi hitre železnice Kobe se je zrušila, zaradi česar je bil uničen del državne ceste 28 nad njo. Leseni nosilci so se zrušili znotraj domnevno trdnih betonskih pilotov pod tiri železniške proge za visoke hitrosti [[Šinkansen]], zaradi česar je bila celotna proga zaprta. Železnice so si po potresu hitro opomogle in v enem mesecu dosegle 80-odstotno operativnost. Mestna podzemna železnica Kobe je dan po potresu ponovno začela obratovati z omejeno storitvijo med postajama Seišin-Čuo in Itajado (skupaj z električno železnico Hokušin Kjuko med Tanigamijem in Šin-Kobejem). Storitev se je nadaljevala po celotni progi 16. februarja 1995, polna storitev pa se je nadaljevala mesec dni kasneje po zaključku popravil. Vlaki so z omejitvijo hitrosti vozili do 21. julija 1995.

Umetni otoki, kot sta sodobni otok Rokkō in zlasti otok Port v Kobeju, so utrpeli močno posedanje zaradi utekočinjanja. Sprva so verjeli, da je voda, ki je vdrla skozi površje in poplavila te otoke, prišla iz morja, v resnici pa se je dvignila iz utekočinjenih ostankov nekoč trdne prsti, uporabljene za gradnjo otokov. Novozgrajeni umetni otok, ki podpira [[mednarodno letališče Kansai]], ni bil bistveno prizadet, ker je oddaljen od epicentra in ker je bil zgrajen po najnovejših standardih. [[Most Akaši-Kaikjo]], ki so ga gradili blizu epicentra potresa, je bil nepoškodovan, vendar naj bi se zaradi vodoravnega premika vzdolž aktivirane tektonske prelomnice podaljšal za cel meter.

=== Izrazje ===
Zunaj Japonske je potres splošno znan kot ''potres v Kobeju''. Na Japonskem se katastrofa zaradi tega potresa uradno imenuje ''Velika potresna katastrofa Hanšin-Avadži'' (阪神・淡路大震災, Hanšin-Avadži Daišinsai), ki se pogosto skrajša na ''Velika potresna katastrofa Hanšin'' (阪神大震災, ''Hanšin Daišinsai''). Hanšin se nanaša na regijo med Osako in Kobejem. V znanstveni literaturi se pogosto imenuje ''potres v južni prefekturi Hjogo leta 1995'' (平成7年(1995年)兵庫県南部地震, ''Heisei 7 nen (1995 nen) Hjogo-ken Nanbu Džišin''), ime, ki ga je leta izbrala japonska meteorološka agencija teden po glavnem šoku.

== Drugi vidiki ==
Potres je opustošil številne objekte tedaj šestega največjega kontejnerskega pristanišča na svetu in vir skoraj 40 % industrijske proizvodnje Kobeja.&lt;ref name=&quot;Economist1&quot;&gt;{{Cite news|title=Economics Focus: The Cost of calamity|newspaper=The Economist|volume=398|issue=8725|page=68|publisher=The Economist Newspaper Limited|date=March 19–25, 2011|url=http://www.economist.com}}&lt;/ref&gt;

Že sama velikost potresa je povzročila velik padec na japonskih delniških trgih, pri čemer je indeks Nikkei 225 dan po potresu padel za 1025 točk. Ta finančna škoda je bila neposredni vzrok za propad banke Barings zaradi dejanj Nicka Leesona, ki je špekuliral z ogromnimi vsotami denarja na japonskih in singapurskih derivatih. Razprave o japonskem »izgubljenem desetletju« se nagibajo k zgolj ekonomski analizi in zanemarjajo vpliv potresa na japonsko gospodarstvo, ki je takrat že trpelo zaradi recesije.

Kljub temu opustošenju v velikem proizvodnem središču si je lokalno gospodarstvo zelo hitro opomoglo. Čeprav je bila do te stopnje obnovljena manj kot polovica pristaniških zmogljivosti, si je v enem letu obseg uvoza skozi pristanišče popolnoma opomogel, obseg izvoza pa se je skoraj vrnil na raven, na kateri bi bil brez katastrofe. Manj kot 15 mesecev po potresu, marca 1996, je bila proizvodna dejavnost v širšem Kobeju na 98 % predvidene ravni pred potresom.

=== Prostovoljstvo ===
Dejstvo, da so se prostovoljci iz vse Japonske zbrali v Kobeju, da bi pomagali žrtvam potresa, je bil pomemben dogodek v zgodovini prostovoljstva na Japonskem. Leto 1995 pogosto velja za prelomnico v nastanku prostovoljstva kot glavne oblike državljanskega udejstvovanja.

Decembra 1995 je vlada razglasila 17. januar za nacionalni »dan preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, teden od 15. do 21. januarja pa za nacionalni »teden preprečevanja nesreč in prostovoljstva«, ki ga je treba obeležiti s predavanji, seminarji in drugimi dogodki, namenjenimi spodbujati prostovoljno pripravljenost na nesreče in prizadevanja za pomoč.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|title='Disaster Prevention and Volunteerism Day' and 'Disaster Prevention and Volunteerism Week'|publisher=Cabinet Office, Government of Japan|language=ja|date=December 15, 1995|access-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090525125143/http://www.bousai.go.jp/volunteer/html/detail_kakugi.html|archive-date=May 25, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Načrtovanje nesreč ===
Potres se je izkazal za veliko opozorilo za japonske oblasti za preprečevanje nesreč. Japonska je namestila gumijaste bloke pod mostove, da bi ublažili udarce, in obnovila stavbe bolj narazen, da bi preprečila kolateralno škodo. Nacionalna vlada je po potresu spremenila svojo politiko odzivanja na nesreče in njen odziv na potres Čūecu leta 2004 je bil bistveno hitrejši in učinkovitejši. Kopenske samoobrambne sile so dobile samodejno pooblastilo za odzivanje na potrese nad določeno magnitudo, kar jim je omogočilo, da so se v nekaj minutah napotili v regijo Nigata. Nadzor nad odzivom na požar je bil prav tako predan lokalnim gasilskim enotam na osrednjo poveljniško bazo v Tokiu in Kjotu.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Burritt Sabin|date=October 31, 2004|url=http://www.japaninc.com/jin295|title=The Great Hanshin Earthquake: Lessons for Niigata|work=J@pan Inc Newsletter (No. 295)|publisher=Japan Inc Communications|access-date=2008-05-25}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Fire char kobe 2005.0117.jpg|thumb| 1.17 v Kobeju januarja 2005, deset let pozneje]]

Kot odziv na obsežno škodo na prometni infrastrukturi in posledični učinek na odzivne čase v nujnih primerih na območju nesreče je Ministrstvo za zemljo, infrastrukturo in promet začelo določati posebne poti za preprečevanje nesreč ter krepiti ceste in okoliške stavbe, da bi jih ohranili kot nepoškodovana v primeru ponovnega potresa.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin2.html|title=Restoration from the earthquake disaster – City planning based on the lessons learned from the disaster|work=Great Hanshin Earthquake Restoration|publisher=Kinki Regional Development Bureau, Ministry of Land, Infrastructure and Transport|access-date=2006-11-23}}&lt;/ref&gt; Vlada prefekture Hjogo je v naslednjih letih vložila milijone jenov v gradnjo protipotresnih zaklonišč in zalog v javnih parkih.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Japan Echo Inc.|date=April 2, 1998|url=http://web-japan.org/trends98/honbun/ntj980403.html|title=Earthquake Readiness: From Underground Stores to Satellite Monitoring|work=Trends in JAPAN|publisher=Ministry of Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; 

=== Spominska obeležja ===
''Kobe Luminarie'' je dogodek, ki poteka približno dva tedna vsakega decembra. Ulica, ki vodi od trgovine Daimaru v Motomačiju do parka Higaši Juenči (zraven mestne hiše Kobe), je okrašena z loki raznobarvnih luči, ki jih je podarila italijanska vlada. Med spominskimi dogodki ob obletnici potresa so vsako leto v zgodnjih urah 17. januarja v parku osvetljene velike številke ''1,17''.

== Odziv ==
[[File:Japan Trip (2271).jpg|thumb|200px| Lokalni spomenik v Kobeju. &quot;Tokrat ne bomo pozabili&quot;]]
Približno 1,2 milijona prostovoljcev je bilo v prvih treh mesecih po potresu vključenih v pomoč. Trgovci na drobno, kot sta Daiei in 7-Eleven, so uporabili svoja obstoječa oskrbovalna omrežja za zagotavljanje potrebščin na prizadetih območjih, medtem ko sta NTT in Motorola nudila brezplačne telefonske storitve za žrtve. 

Sindikat organiziranega kriminala Jamaguči-gumi jakuza je bil dejavno vključen v prizadevanja za pomoč že od samega začetka, tako da je razdelil znatne količine hrane in zalog potrebnim žrtvam.&lt;ref&gt;{{citation|first=Glen S.|last=Fukushima|date=1995|url=http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|title=The Great Hanshin Earthquake|work=JPRI Occasional Paper (No. 2)|publisher=Japan Policy Research Institute|access-date=October 13, 2005|archive-date=December 18, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218213912/http://www.jpri.org/publications/occasionalpapers/op2.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomoč, ki jo je zagotovil Jamaguči-gumi, je bila še posebej ključna takoj po potresu, ker japonska vlada na začetku ni organizirala učinkovite pomoči na območju.&lt;ref&gt;Sterngold, James (January 22, 1995). &quot;QUAKE IN JAPAN: GANGSTERS; Gang in Kobe Organizes Aid for People In Quake&quot; – via NYTimes.com. Retrieved January 24, 2021.&lt;/ref&gt;

Lokalne bolnišnice so s težavo sledile povpraševanju po zdravljenju, predvsem zaradi porušenih ali oviranih »rešilnih linij« (cest), ki so zalogam in osebju onemogočale dostop do prizadetih območij. Ljudje so bili zaradi gneče in prostorske stiske prisiljeni čakati na hodnikih. Nekatere ljudi so morali operirati v čakalnicah in na hodnikih.

Da bi pospešila prizadevanja za obnovo, je vlada zaprla večino omrežja hitre ceste Hanšin za zasebna vozila od 6:00 do 20:00 vsak dan in omejila promet na avtobuse, taksije in druga določena vozila.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=260}}&lt;/ref&gt;  Da bi sistem lahke železnice deloval, čeprav je imel zelo poškodovane odseke, so bili naročeni avtobusi za prevoz obiskovalcev do postaj okrog poškodovanih odsekov.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Kitamura|Yamamoto|Fujii|1998|p=256}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Kitamura, R.; Yamamoto, T.; Fujii, S. (1998). &quot;Impacts of the Hanshin-Awaji Earthquake on Traffic and Travel – Where Did All the Traffic Go?&quot;. In Cairns, S.; Hass-Klau, C.; Goodwin, P. (eds.). Traffic Impact of Highway Capacity Reductions: Assessment of the Evidence. London: Landor Publishing. pp. 239–261.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1995 Great Hanshin-Awaji earthquake}}
* [http://www.kkr.mlit.go.jp/en/topics_hanshin.html Great Hanshin Earthquake and the destruction of the infrastructure] – Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism
* Kunii et al., [http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf The Medical and Public Health Response to the Great Hanshin-Awaji Earthquake in Japan: A Case Study in Disaster Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181123121749/http://www.ippnw.org/pdf/mgs/2-4-kunii.pdf |date=November 23, 2018 }}
* Sawada and Shimizutani, [http://econpapers.repec.org/paper/tkyfseres/2005cf314.htm Are People Insured Against Natural Disasters? Evidence from the Great Hanshin-Awaji (Kobe) Earthquake in 1995]
* [http://www.hp1039.jishin.go.jp/eqchreng/eqchrfrm.htm Seismic Activity in Japan] – Headquarters for Earthquake Research Promotion
* [https://web.archive.org/web/19961128190510/http://condor.stcloud.msus.edu:20020/index2.html Special Great Hanshin Earthquake Edition] - St. Cloud State University - Links to lists of the deceased and injured, including Japanese citizens and foreign students at Kobe University
* [https://web.archive.org/web/19980124000315/http://www.csl.sony.co.jp/earthquake/index.html Kansai Area Earthquake information] - {{ill|Sony Computer Science Laboratory Inc.|ja|ソニーコンピュータサイエンス研究所}} (ソニーコンピュータサイエンス研究所)

[[Kategorija:Katastrofe leta 1995]]
[[Kategorija:Potresi na Japonskem|Hanšin]]
[[Kategorija:Kobe]]</text>
      <sha1>ncpmrb26dzpmbi5xilzpujs7aw66o2r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svobodni teritorij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522429</id>
    <redirect title="Mahnovščina" />
    <revision>
      <id>5736152</id>
      <timestamp>2022-08-18T15:11:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je premaknil stran [[Svobodni teritorij]] na [[Mahnovščina]]: glej pogovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mahnovščina]]</text>
      <sha1>0733h71e4h820jli5t4tdxnzghlnku2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Svobodni teritorij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>522430</id>
    <redirect title="Pogovor:Mahnovščina" />
    <revision>
      <id>5736154</id>
      <timestamp>2022-08-18T15:11:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je premaknil stran [[Pogovor:Svobodni teritorij]] na [[Pogovor:Mahnovščina]]: glej pogovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Mahnovščina]]</text>
      <sha1>5awlotyver0f28vzqqw0ydgvhr197e6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tupolev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522431</id>
    <redirect title="Tupoljev" />
    <revision>
      <id>5736163</id>
      <timestamp>2022-08-18T15:53:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Tupoljev]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Tupoljev]]</text>
      <sha1>qpsyxji5hg2t9svonjnad234a9uyr41</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potres v Kobeju (1995)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522432</id>
    <redirect title="Veliki potres v Hanšinu" />
    <revision>
      <id>5736170</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:22:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Veliki potres v Hanšinu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Veliki potres v Hanšinu]]</text>
      <sha1>p9m3p14x37prvs6iwa114m4pvk1m7zd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522433</id>
    <revision>
      <id>5736177</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:51:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>za začetek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5699" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;&quot; &gt;
&lt;div style=&quot;position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;position:absolute;left:0;margin-top:0px;
&lt;!-- The asterisk is necessary for some browsers --&gt;
* margin-top:0px;&quot;&gt;
[[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji]]
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;&quot;&gt; Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji
  &lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

{| class=&quot;plainlinks&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;&quot;
|-
|'''''Natečaj se še ni začel, prosimo, obiščite nas spet oktobra.'''''&lt;!-- &lt;center&gt;{{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&amp;campaign=wlm-si|text='''Naložite svojo fotografijo'''}}&lt;/center&gt; --&gt;
|-
! style=&quot;background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;&quot; | 
|-
| '''Povezave'''

* [[File:Facebook circle pictogram.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Twitter Logo.png|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]]
* '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|Wiki Loves Monuments 2022]]'''
* '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2022]]'''
* '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]'''

'''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|◄2020]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023►]]'''
|}


'''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo.

Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&amp;nbsp;2022 in tretjič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2022_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov.

== Seznami spomenikov ==
Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja).

Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše.

Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča.

----
[[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]]
;Seznami spomenikov po statističnih regijah
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]]

== Glej tudi ==

* [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]]

[[Kategorija:Wiki Loves Monuments]]</text>
      <sha1>2tqyqnzjqz6aknegdbky51bp2kmxysz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v pomurski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522434</id>
    <revision>
      <id>5736178</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:55:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v podravski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522435</id>
    <revision>
      <id>5736179</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:58:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v koroški regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522436</id>
    <revision>
      <id>5736180</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:58:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v savinjski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522437</id>
    <revision>
      <id>5736181</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:59:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v zasavski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522438</id>
    <revision>
      <id>5736182</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:59:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v posavski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522440</id>
    <revision>
      <id>5736183</id>
      <timestamp>2022-08-18T16:59:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522441</id>
    <revision>
      <id>5736184</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:00:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522442</id>
    <revision>
      <id>5736185</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:00:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522443</id>
    <revision>
      <id>5736186</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:00:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522444</id>
    <revision>
      <id>5736187</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:00:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v goriški regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522445</id>
    <revision>
      <id>5736188</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:00:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>522446</id>
    <revision>
      <id>5736189</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:00:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="466" xml:space="preserve">'''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb &quot;Naloži&quot; se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika.</text>
      <sha1>emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gábor Alfréd Fehérvári</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522448</id>
    <revision>
      <id>5736190</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:04:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2559" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Freddie
| image            = ESC2016 - Hungary Meet &amp; Greet 06.jpg
| image_size       = 
| alt              = 
| caption          = Freddie leta 2016
| birth_name       = Gábor Alfréd Fehérvári
| alias            = 
| birth_date       = {{birth date and age|1990|4|8|df=yes}}
| birth_place      = [[Győr]], [[Madžarska]]
| genre            = {{Hlist|[[Pop]]|[[pop rock]]|[[R&amp;B]]}}
| years_active     = 2010-danes
| label            = {{Hlist|Misztral Music}}
| website          = http://www.fehervarigaboralfred.hu/
}}
'''Gábor Alfréd Fehérvári''', znan pod umetniškim imenom '''Freddie''', [[Madžari|madžarski]] [[pevec]] *[[8. april]] [[1990]]

== Kariera ==
Freddiejev dedek je bil madžarski nogometni trener [[Alfréd Fehérvári]]. Freddie je pred glasbeno kariero študiral na komercialni fakulteti in delal kot asistent v [[Gjur|Győru]]. Freddie je prvič profesionalno nastopal v madžarski različici ''[[Vzhajajoča zvezda (TV serija)|Rising Star]]''. V finalu je končal na četrtem mestu.

Decembra 2015 je bilo objavljeno, da bo Freddie sodeloval na »''[[Madžarska na Pesmi Evrovizije 2016|A Dal 2016]]«'' s pesmijo »Pioneer«. Zmagal je na A Dal in zastopal svojo državo [[Pesem Evrovizije 2016|na Pesmi Evrovizije 2016]]. Nastopil je v prvem polfinalu in se prebil v finale v katerem je zasedel 19. mesto. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=freddie_wins_in_hungary|title=Freddie wins in Hungary!|accessdate=3 March 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=hungary_participants_of_a_dal_2016_announced|title=Hungary: Participants of A Dal 2016 announced|last=Brey|first=Marco|publisher=EBU|date=15 December 2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je tudi vodil madžarski nacionalni izbor je tudi s [[Krisztina Rátonyi|Krisztino Rátonyi]].
[[Slika:A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_(cropped).JPG|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7e/A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_%28cropped%29.JPG/220px-A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_%28cropped%29.JPG|sličica|Freddie po zmagi na izboru leta 2016.]]

== Diskografija ==

=== Pesmi ===

* »Mary Joe« &lt;small&gt;(2015)&lt;/small&gt;
* »Naked nem kell« &lt;small&gt;(2015)&lt;/small&gt;
* »Pioneer« &lt;small&gt;(2015)&lt;/small&gt;
* »Na jó, Hello« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Ez a vihar« &lt;small&gt;(2017)&lt;/small&gt;
* »Csodák« &lt;small&gt;(2017)&lt;/small&gt;
* »Nincsen holnap« &lt;small&gt;(2017)&lt;/small&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1990]]
[[Kategorija:Madžarski pevci]]</text>
      <sha1>royxgmrf8ampnfvijvh22w6rxqsx0gi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gabor Alfred Fehervari</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522449</id>
    <redirect title="Gábor Alfréd Fehérvári" />
    <revision>
      <id>5736200</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:56:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Gábor Alfréd Fehérvári]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Gábor Alfréd Fehérvári]]</text>
      <sha1>8enfrncouu0hg6ah2w1nnsc5q1kf9ou</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potres v Kobeju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522450</id>
    <redirect title="Veliki potres v Hanšinu" />
    <revision>
      <id>5736201</id>
      <timestamp>2022-08-18T17:58:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Veliki potres v Hanšinu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Veliki potres v Hanšinu]]</text>
      <sha1>p9m3p14x37prvs6iwa114m4pvk1m7zd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleš Ernecl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522451</id>
    <revision>
      <id>5736209</id>
      <timestamp>2022-08-18T18:37:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>začetek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1108" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Aleš Ernecl
|image=&lt;!--WD--&gt;
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|order=[[Nacionalna tiskovna agencija|Odgovorni urednik NTA]]
|successor=Urban Purgar
|nationality=[[Slovenci|slovenska]]
|term_start=
|term_end=
}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>9zzcxxqtgnzcuvfft3zigaw4vs4r1wn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736210</id>
      <parentid>5736209</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T18:37:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>začetek/konec</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1129" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Aleš Ernecl
|image=&lt;!--WD--&gt;
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|order=[[Nacionalna tiskovna agencija|Odgovorni urednik NTA]]
|successor=Urban Purgar
|nationality=[[Slovenci|slovenska]]
|term_start=januar 2021
|term_end=junij 2021
}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>5zqz2yr2guy0hr2edcfy1f7ujr6203n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736391</id>
      <parentid>5736210</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:37:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>vstop v politiko, izobraževanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2254" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Aleš Ernecl
|image=&lt;!--WD--&gt;
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|order=[[Nacionalna tiskovna agencija|Odgovorni urednik NTA]]
|successor=Urban Purgar
|nationality=[[Slovenci|slovenska]]
|term_start=januar 2021
|term_end=junij 2021
}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Ernecl ima za sabo že bogato poklicno kariero. Poleg dolgoletnega dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.

=== Mediji ===

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče|Evropskem sodišču]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>79pbxk2fn15l87q11m1pofg4dvnwvvi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736393</id>
      <parentid>5736391</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:38:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Politika */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2276" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Aleš Ernecl
|image=&lt;!--WD--&gt;
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|order=[[Nacionalna tiskovna agencija|Odgovorni urednik NTA]]
|successor=Urban Purgar
|nationality=[[Slovenci|slovenska]]
|term_start=januar 2021
|term_end=junij 2021
}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Ernecl ima za sabo že bogato poklicno kariero. Poleg dolgoletnega dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.

=== Mediji ===

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>eqjw68iamhnqurhsne5zpef0d7gub3e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736399</id>
      <parentid>5736393</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:50:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>urednikovanje bloga ni javna funkcija, ki bi upravičevala {{Infopolje Funkcionar}}; NPOV še pri karieri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2065" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known_for = urednik [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Poleg dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.

=== Mediji ===

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>4edhwxdhbj4zs6lcdtitolt0049s0c7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736403</id>
      <parentid>5736399</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:00:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kariera */ Nacionalna tiskovna agencija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3182" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known_for = urednik [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Poleg dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.

=== Mediji ===
Pisal je za številne spletne medije; eden prvih je bil portal [[Politikis]], kjer je bil nekaj časa tudi urednik. Članke je pisal tudi za [[Časnik]] in spletno stran revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]]. Kasneje je šel delat v Avstrijo in ob vrnitvi začel pisati za [[Nova24TV]] ter portal V fokusu.

==== Nacionalna tiskovna agencija ====
Januarja 2021 je ustanovil nov spletni medij, [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalno tiskovno agencijo]], krajše NTA. Z ustanovitvijo je postal glavni in odgovorni urednik, portal pa je začel objavljati različne članke in kolumne. Za portal so med drugim pisali [[Branko Grims]], Alen Koman, Ana Zagožen in [[Bernard Brščič]]. Pol leta kasneje je odstopil z mesta urednika, zamenjal ga je Urban Purgar. Oktobra 2021 se je na NTA vrnil, deloval naj bi kot programski direktor. Poleti 2022 se je v celoti distanciral od Nacionalne tiskovne agencije, kot razlog je navedel zbliževanje z [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in Novo24TV, kar je bilo v nasprotju z njegovimi izvornimi cilji. Ob tem je dodal, da do nekdanjih kolegov ne goji nobene zamere.

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>f0bc9mum3nos5rbxxb8f8fa7sy7i30b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736404</id>
      <parentid>5736403</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:00:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kariera */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3181" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known_for = urednik [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Poleg dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.
=== Mediji ===
Pisal je za številne spletne medije; eden prvih je bil portal [[Politikis]], kjer je bil nekaj časa tudi urednik. Članke je pisal tudi za [[Časnik]] in spletno stran revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]]. Kasneje je šel delat v Avstrijo in ob vrnitvi začel pisati za [[Nova24TV]] ter portal V fokusu.

==== Nacionalna tiskovna agencija ====
Januarja 2021 je ustanovil nov spletni medij, [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalno tiskovno agencijo]], krajše NTA. Z ustanovitvijo je postal glavni in odgovorni urednik, portal pa je začel objavljati različne članke in kolumne. Za portal so med drugim pisali [[Branko Grims]], Alen Koman, Ana Zagožen in [[Bernard Brščič]]. Pol leta kasneje je odstopil z mesta urednika, zamenjal ga je Urban Purgar. Oktobra 2021 se je na NTA vrnil, deloval naj bi kot programski direktor. Poleti 2022 se je v celoti distanciral od Nacionalne tiskovne agencije, kot razlog je navedel zbliževanje z [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in Novo24TV, kar je bilo v nasprotju z njegovimi izvornimi cilji. Ob tem je dodal, da do nekdanjih kolegov ne goji nobene zamere.

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>1vp5kz8nvqh5evyu38ndbp3oi2xtmvn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736407</id>
      <parentid>5736404</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:12:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>Sklici</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5132" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known_for = urednik [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Poleg dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.

=== Mediji ===
Pisal je za številne spletne medije; eden prvih je bil portal [[Politikis]], kjer je bil nekaj časa tudi urednik. Članke je pisal tudi za [[Časnik]] in spletno stran revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl: Qanon in teorije zarot|url=https://demokracija.si/komentar/ales-ernecl-qanon-in-teorije-zarot/|website=demokracija.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje je šel delat v Avstrijo in ob vrnitvi začel pisati za [[Nova24TV]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Video] Minister Aleš Hojs v Temi dneva: “Kritike policije s strani protestnikov so do policije žaljive!”|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-minister-ales-hojs-v-temi-dneva-kritike-policije-s-strani-protestnikov-so-do-policije-zaljive/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; ter portal V fokusu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[KULTURNI BOJ] Kar ni uspel krščanski “puritanizem”, je uspela nova puritanska velesila|url=https://vfokusu.com/kulturni-boj-kar-ni-uspel-krscanski-puritanizem-je-uspela-nova-puritanska-velesila/|website=vfokusu.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Nacionalna tiskovna agencija ====
Januarja 2021 je ustanovil nov spletni medij, [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalno tiskovno agencijo]], krajše NTA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Z ustanovitvijo je postal glavni in odgovorni urednik, portal pa je začel objavljati različne članke in kolumne. Za portal so med drugim pisali [[Branko Grims]], Alen Koman, Ana Zagožen in [[Bernard Brščič]]. Pol leta kasneje je odstopil z mesta urednika, zamenjal ga je Urban Purgar. Oktobra 2021 se je na NTA vrnil, deloval naj bi kot programski direktor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=nacionalnata.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Poleti 2022 se je v celoti distanciral od Nacionalne tiskovne agencije, kot razlog je navedel zbliževanje z [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in Novo24TV, kar je bilo v nasprotju z njegovimi izvornimi cilji. Ob tem je dodal, da do nekdanjih kolegov ne goji nobene zamere.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: “Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.”|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=nacionalnata.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>0rs2h2yhw9am56tqh7fi5afzuyjwoly</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736409</id>
      <parentid>5736407</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:14:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kariera */ sklic za kandidaturo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5376" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known_for = urednik [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Poleg dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.

=== Mediji ===
Pisal je za številne spletne medije; eden prvih je bil portal [[Politikis]], kjer je bil nekaj časa tudi urednik. Članke je pisal tudi za [[Časnik]] in spletno stran revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl: Qanon in teorije zarot|url=https://demokracija.si/komentar/ales-ernecl-qanon-in-teorije-zarot/|website=demokracija.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje je šel delat v Avstrijo in ob vrnitvi začel pisati za [[Nova24TV]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Video] Minister Aleš Hojs v Temi dneva: “Kritike policije s strani protestnikov so do policije žaljive!”|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-minister-ales-hojs-v-temi-dneva-kritike-policije-s-strani-protestnikov-so-do-policije-zaljive/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; ter portal V fokusu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[KULTURNI BOJ] Kar ni uspel krščanski “puritanizem”, je uspela nova puritanska velesila|url=https://vfokusu.com/kulturni-boj-kar-ni-uspel-krscanski-puritanizem-je-uspela-nova-puritanska-velesila/|website=vfokusu.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Nacionalna tiskovna agencija ====
Januarja 2021 je ustanovil nov spletni medij, [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalno tiskovno agencijo]], krajše NTA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Z ustanovitvijo je postal glavni in odgovorni urednik, portal pa je začel objavljati različne članke in kolumne. Za portal so med drugim pisali [[Branko Grims]], Alen Koman, Ana Zagožen in [[Bernard Brščič]]. Pol leta kasneje je odstopil z mesta urednika, zamenjal ga je Urban Purgar. Oktobra 2021 se je na NTA vrnil, deloval naj bi kot programski direktor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=nacionalnata.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Poleti 2022 se je v celoti distanciral od Nacionalne tiskovne agencije, kot razlog je navedel zbliževanje z [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in Novo24TV, kar je bilo v nasprotju z njegovimi izvornimi cilji. Ob tem je dodal, da do nekdanjih kolegov ne goji nobene zamere.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: “Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.”|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=nacionalnata.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>mfdreu5x72bejit55m9psa9j6fnortl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736414</id>
      <parentid>5736409</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:23:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{cn}} namesto primarnih virov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3740" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known_for = urednik [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}

'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski filozof]], [[Seznam slovenskih zgodovinarjev|zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]]; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].

Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Obiskoval je latinski oddelek [[Osnovna šola bratov Polančičev Maribor|OŠ bratov Polančičev]] v [[Maribor|Mariboru]], šolanje pa nato nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]], program klasična gimnazija. Študiral je pravo, kasneje pa dve leti filozofijo in zgodovino v [[Gradec|Gradcu]]. 

== Kariera ==
Poleg dela v medijih je med drugim delal za Wolt, vozil Taxi in bil zaposlen v avstrijski industriji.

=== Mediji ===
Pisal je za številne spletne medije; eden prvih je bil portal [[Politikis]], kjer je bil nekaj časa tudi urednik. Članke je pisal tudi za [[Časnik]] in spletno stran revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]]. Kasneje je šel delat v Avstrijo in ob vrnitvi začel pisati za [[Nova24TV]] ter portal V fokusu.{{cn}}

==== Nacionalna tiskovna agencija ====
Januarja 2021 je ustanovil nov spletni medij, [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalno tiskovno agencijo]], krajše NTA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Z ustanovitvijo je postal glavni in odgovorni urednik, portal pa je začel objavljati različne članke in kolumne. Za portal so med drugim pisali [[Branko Grims]], Alen Koman, Ana Zagožen in [[Bernard Brščič]]. Pol leta kasneje je odstopil z mesta urednika, zamenjal ga je Urban Purgar. Oktobra 2021 se je na NTA vrnil, deloval naj bi kot programski direktor. Poleti 2022 se je v celoti distanciral od Nacionalne tiskovne agencije, kot razlog je navedel zbliževanje z [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in Novo24TV, kar je bilo v nasprotju z njegovimi izvornimi cilji. Ob tem je dodal, da do nekdanjih kolegov »ne goji nobene zamere«.{{cn}}

=== Politika ===
V četrtek, 4. avgusta je Ernecl na tiskovni konferenci na portalu [[YouTube]] napovedal in predstavil kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]]. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Njegovo kandidaturo je poleg drugih posameznikov javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], pravnik in nekdanji sodnik na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>06wrjh4z9b2echrlutfo1g4xjtrtyr0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kragulji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522452</id>
    <revision>
      <id>5736305</id>
      <timestamp>2022-08-18T20:27:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.  * med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]: ** [[Kragulj (rod)|kragulje]] in [[Skobec|skobce]] ** [[Orel|orle]] ** [[Jastreb]]&lt;nowiki/&gt;e starega sveta ** [[Kanja|kanje]] ** škarnike ali škarnjeke ** lunje ** [[Egiptovski jastreb|egiptovske jastebe]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="426" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulje]] in [[Skobec|skobce]]
** [[Orel|orle]]
** [[Jastreb]]&lt;nowiki/&gt;e starega sveta
** [[Kanja|kanje]]
** škarnike ali škarnjeke
** lunje
** [[Egiptovski jastreb|egiptovske jastebe]]</text>
      <sha1>hfrcv8bua9xc94iu92zw77t3fywmm02</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736310</id>
      <parentid>5736305</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:19:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="525" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulje]] in [[Skobec|skobce]]
** [[Orel|orle]]
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|e]] starega sveta
** [[Belorepec|belorepce]] (tudi postójne)
** [[Kanja|kanje]]
** [[Škarniki|škarnike]] (ali [[Škarnjek|škarnjeke]])
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;e
** [[Egiptovski jastreb|egiptovske jastebe]]</text>
      <sha1>hii9dr4e6ebvpubralgrb1e3byg9qxa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736317</id>
      <parentid>5736310</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:31:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="823" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulje]] in [[Skobec|skobce]] (''Accipiter'')
** [[Orel|orle]] (''Aquila'')
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|e]] starega sveta (&lt;small&gt;''G''&lt;/small&gt;''yps'')
** [[Belorepec|belorepce]] (tudi postójne) (''Haliaeetus'')
** [[Kanja|kanje]] (''Buteo'')
** [[Škarniki|škarnike]] (ali [[Škarnjek|špkarnjeke]]) (''Milvus'') (''[[Rjavi škarnik]], [[Črni škarnik]]...)''
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;i (''Circus'') ([[Rjavi lunj]], [[Pepelasti lunj]], [[Močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
** [[Egiptovski jastreb|egip]]&lt;nowiki/&gt;[[Egiptovski jastreb|tovske jastebe]] (''Neophron'')</text>
      <sha1>el5857a9jw6ysi8yjifqdveimo7yy6t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736318</id>
      <parentid>5736317</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T21:44:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="878" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulje]] in [[Skobec|skobce]] (''Accipiter'')
** [[Orel|orle]] (''Aquila'')
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|e]] starega sveta (&lt;small&gt;''G''&lt;/small&gt;''yps'')
** [[Belorepec|belorepce]] (tudi postójne) (''Haliaeetus'')
** kanje (''Buteo'') ([[kanja]] ali mišar, [[koconoga kanja]]) 
** [[sršenar]] (''Pernis'')
** [[Škarniki|škarnike]] (ali [[Škarnjek|špkarnjeke]]) (''Milvus'') ([[Rjavi škarnik]], [[Črni škarnik]])
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;i (''Circus'') ([[Rjavi lunj]], [[Pepelasti lunj]], [[Močvirski lunj]], [[Stepni lunj|Stepski lunj]])
** [[Egiptovski jastreb|egip]]&lt;nowiki/&gt;[[Egiptovski jastreb|tovski jasteb]] (''Neophron'')</text>
      <sha1>7mlpgc8kxfanekys4mvzii6fd6cethb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736320</id>
      <parentid>5736318</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:08:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1267" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulje]] in [[Skobec|skobce]] (''Accipiter'') - 27 vrst
** [[Orel|orle]] (''Aquila'') - 11 vrst
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|e]] starega sveta (&lt;small&gt;''G''&lt;/small&gt;''yps'')
** [[Belorepec|belorepce]] (tudi postójne) (''Haliaeetus'')
** [[Klinkač|klinkače]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
** kanje (''Buteo'') ([[kanja]] ali [[mišar]], [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
** [[sršenar]] (''Pernis'')
** [[Škarniki|škarnike]] (ali [[Škarnjek|škarnjeke]]) (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;i (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
** [[Lebduh|lebd]]&lt;nowiki/&gt;[[Lebduh|uh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
** [[Kačar|kača]]&lt;nowiki/&gt;[[Kačar|r]] (''Circaetus'')
** [[Brkati ser|brka]]&lt;nowiki/&gt;[[Brkati ser|ti ser]] (''Gypaetus'')
** [[Egiptovski jastreb|egip]]&lt;nowiki/&gt;[[Egiptovski jastreb|tovski jasteb]] (''Neophron'')
** [[Mali orel|mali]]&lt;nowiki/&gt; [[Mali orel|orel]] (''Hieraaetus'')</text>
      <sha1>e6fyo7u99qi1nb3in36yjystg5qn5u3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736321</id>
      <parentid>5736320</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:12:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1392" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulje]] in [[Skobec|skobce]] (''Accipiter'') - 27 vrst
** [[Orel|orle]] (''Aquila'') - 11 vrst
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|e]] starega sveta (&lt;small&gt;''G''&lt;/small&gt;''yps''; prej [[Aegypiinae]]) ([[beloglavi jastreb]]...)
** [[Belorepec|belorepce]] (tudi postójne) (''Haliaeetus'')
** [[Klinkač|klinkače]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
** kanje (''Buteo'') ([[kanja]] ali [[mišar]], [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
** [[sršenar]] (''Pernis'')
** [[Škarniki|škarnike]] (ali [[Škarnjek|škarnjeke]]) (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;i (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
** [[Lebduh|lebd]]&lt;nowiki/&gt;[[Lebduh|uh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
** [[Kačar|kača]]&lt;nowiki/&gt;[[Kačar|r]] (''Circaetus'')
** [[Brkati ser|brka]]&lt;nowiki/&gt;[[Brkati ser|ti ser]] (''Gypaetus'')
** [[Egiptovski jastreb|egip]]&lt;nowiki/&gt;[[Egiptovski jastreb|tovski jasteb]] (''Neophron'')
** [[Mali orel|mali]]&lt;nowiki/&gt; [[Mali orel|orel]] (''Hieraaetus'')
** [[Rjavi jastreb|rjav]]&lt;nowiki/&gt;[[Rjavi jastreb|i jastreb]] (''Aegypius'')</text>
      <sha1>tnwqrxizsw6lxvdbv1yr7xjj1bjrv85</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736323</id>
      <parentid>5736321</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:31:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1391" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulji]] in [[Skobec|skobci]] (''Accipiter'') - 27 vrst
** [[Orel|orli]] (''Aquila'') - 11 vrst
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|i]] starega sveta (&lt;small&gt;''G''&lt;/small&gt;''yps''; prej [[Aegypiinae]]) ([[beloglavi jastreb]]...)
** [[Belorepec|belorepci]] (tudi postójne) (''Haliaeetus'')
** [[Klinkač|klinkači]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
** kanje (''Buteo'') ([[kanja]] ali [[mišar]], [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
** [[sršenar]] (''Pernis'')
** [[škarniki]] (ali [[Škarnjek|škarnjeki]]) (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;[[lunj|i]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
** [[Lebduh|lebd]]&lt;nowiki/&gt;[[Lebduh|uh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
** [[Kačar|kača]]&lt;nowiki/&gt;[[Kačar|r]] (''Circaetus'')
** [[Brkati ser|brka]]&lt;nowiki/&gt;[[Brkati ser|ti ser]] (''Gypaetus'')
** [[Egiptovski jastreb|egip]]&lt;nowiki/&gt;[[Egiptovski jastreb|tovski jasteb]] (''Neophron'')
** [[Mali orel|mali]]&lt;nowiki/&gt; [[Mali orel|orel]] (''Hieraaetus'')
** [[Rjavi jastreb|rjav]]&lt;nowiki/&gt;[[Rjavi jastreb|i jastreb]] (''Aegypius'')</text>
      <sha1>ph5ay2v50ctdq2snz4jyp3zasovpzqi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736324</id>
      <parentid>5736323</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:49:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1391" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo mdr. tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulji]] in [[Skobec|skobci]] (''Accipiter'') - 27 vrst
** [[Orel|orli]] (''Aquila'') - 11 vrst
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|i]] starega sveta (&lt;small&gt;''G''&lt;/small&gt;''yps''; prej [[Aegypiinae]]) ([[beloglavi jastreb]]...)
** [[Belorepec|belorepci]] (tudi postójne) (''Haliaeetus'')
** [[Klinkač|klinkači]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
** kanje (''Buteo'') ([[kanja]] ali [[mišar]], [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
** [[sršenar]] (''Pernis'')
** [[škarniki]] (ali [[Škarnjek|škarnjeki]]) (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;[[lunj|i]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
** [[Lebduh|lebd]]&lt;nowiki/&gt;[[Lebduh|uh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
** [[Kačar|kača]]&lt;nowiki/&gt;[[Kačar|r]] (''Circaetus'')
** [[Brkati ser|brka]]&lt;nowiki/&gt;[[Brkati ser|ti ser]] (''Gypaetus'')
** [[Mali orel|mali]]&lt;nowiki/&gt; [[Mali orel|orel]] (''Hieraaetus'')
** [[Egiptovski jastreb|egip]]&lt;nowiki/&gt;[[Egiptovski jastreb|tovski jasteb]] (''Neophron'')
** [[Rjavi jastreb|rjav]]&lt;nowiki/&gt;[[Rjavi jastreb|i jastreb]] (''Aegypius'')</text>
      <sha1>5fvvne8kbjdedvf9pekgws7c21s3pw4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736325</id>
      <parentid>5736324</parentid>
      <timestamp>2022-08-18T22:50:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1386" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

* med kragulje uvrščamo tele glavne [[Rod|rodove]]:
** [[Kragulj (rod)|kragulji]] in [[Skobec|skobci]] (''Accipiter'') - 27 vrst
** [[Orel|orli]] (''Aquila'') - 11 vrst
** [[jastreb]]&lt;nowiki/&gt;[[Jastreb|i]] starega sveta (&lt;small&gt;''G''&lt;/small&gt;''yps''; prej [[Aegypiinae]]) ([[beloglavi jastreb]]...)
** [[Belorepec|belorepci]] (tudi postójne) (''Haliaeetus'')
** [[Klinkač|klinkači]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
** kanje (''Buteo'') ([[kanja]] ali [[mišar]], [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
** [[sršenar]] (''Pernis'')
** [[škarniki]] (ali [[Škarnjek|škarnjeki]]) (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
** [[lunj]]&lt;nowiki/&gt;[[lunj|i]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
** [[Lebduh|lebd]]&lt;nowiki/&gt;[[Lebduh|uh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
** [[Kačar|kača]]&lt;nowiki/&gt;[[Kačar|r]] (''Circaetus'')
** [[Brkati ser|brka]]&lt;nowiki/&gt;[[Brkati ser|ti ser]] (''Gypaetus'')
** [[Mali orel|mali]]&lt;nowiki/&gt; [[Mali orel|orel]] (''Hieraaetus'')
** [[Egiptovski jastreb|egip]]&lt;nowiki/&gt;[[Egiptovski jastreb|tovski jasteb]] (''Neophron'')
** [[Rjavi jastreb|rjav]]&lt;nowiki/&gt;[[Rjavi jastreb|i jastreb]] (''Aegypius'')</text>
      <sha1>n4cer3nicjir9lgush8uvo0puasvvlc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736363</id>
      <parentid>5736325</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T06:32:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>za silo pospravljene povezave (kaj hudiča je bilo to?)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1056" xml:space="preserve">'''Kragulji''' (Accipitridae) so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena.

Med kragulje uvrščamo tele glavne [[Rod (biologija)|rodove]]:
* [[Kragulj (rod)|kragulji in skobci]] (''Accipiter'') - 27 vrst
* [[Orel]] (''Aquila'') - 11 vrst
* [[jastrebi]] starega sveta (''Gyps''; prej Aegypiinae) ([[beloglavi jastreb]]...)
* [[Belorepec]] (tudi postójna) (''Haliaeetus'')
* [[Klinkač]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
* kanje (''Buteo'') ([[kanja]] ali [[mišar]], [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
* [[sršenar]] (''Pernis'')
* [[škarniki]] (ali škarnjeki) (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
* [[lunj]]i (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
* [[Lebduh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
* [[Kačar]] (''Circaetus'')
* [[Brkati ser]] (''Gypaetus'')
* [[Mali orel]] (''Hieraaetus'')
* [[Egiptovski jastreb]] (''Neophron'')
* [[Rjavi jastreb]] (''Aegypius'')</text>
      <sha1>opy5jcxvgncirc4xowza5nj8azd9t5y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736364</id>
      <parentid>5736363</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T06:38:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>nekaj osnovne wikifikacije; ob priliki bo spremenjeno v članek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1608" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Kragulji
| image = Milvus milvus R(ThKraft).jpg
| image_width = 220px
| image_caption = [[rjavi škarnik]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Accipitriformes]] (ujede)
| familia = '''Accipitridae'''
| familia_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816
}}

'''Kragulji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitridae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena med ujedami.

Med kragulje uvrščamo naslednje glavne [[Rod (biologija)|rodove]]:
* [[Kragulj (rod)|kragulji in skobci]] (''Accipiter'') - 27 vrst
* [[orel]] (''Aquila'') - 11 vrst
* [[jastreb starega sveta]] (''Gyps''; prej Aegypiinae) ([[beloglavi jastreb]]...)
* [[belorepec]] (tudi postójna) (''Haliaeetus'')
* [[klinkač]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
* kanja (''Buteo'') ([[kanja]] ali mišar, [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
* [[sršenar]] (''Pernis'')
* [[škarnik]] ali škarnjek (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
* [[lunj]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
* [[lebduh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
* [[kačar]] (''Circaetus'')
* [[brkati ser]] (''Gypaetus'')
* [[mali orel]] (''Hieraaetus'')
* [[egiptovski jastreb]] (''Neophron'')
* [[rjavi jastreb]] (''Aegypius'')


{{Taxonbar|from=Q25510}}
[[Kategorija:Kragulji| ]]
[[Kategorija:Ujede]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]</text>
      <sha1>k11ncz3ig7utrzinw2b3qbw97n8222u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736381</id>
      <parentid>5736364</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T07:42:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>bolj jasno, da ne gre za družinico ptic, pač pa za znanstveno klasifikacijo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1616" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Kragulji
| image = Milvus milvus R(ThKraft).jpg
| image_width = 220px
| image_caption = [[rjavi škarnik]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Accipitriformes]] (ujede)
| familia = '''Accipitridae'''
| familia_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816
}}

'''Kragulji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitridae''') so [[Družina (biologija)|družina]] iz reda [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena med ujedami.

Med kragulje uvrščamo naslednje glavne [[Rod (biologija)|rodove]]:
* [[Kragulj (rod)|kragulji in skobci]] (''Accipiter'') - 27 vrst
* [[orel]] (''Aquila'') - 11 vrst
* [[jastreb starega sveta]] (''Gyps''; prej Aegypiinae) ([[beloglavi jastreb]]...)
* [[belorepec]] (tudi postójna) (''Haliaeetus'')
* [[klinkač]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
* kanja (''Buteo'') ([[kanja]] ali mišar, [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
* [[sršenar]] (''Pernis'')
* [[škarnik]] ali škarnjek (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
* [[lunj]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
* [[lebduh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]]...)
* [[kačar]] (''Circaetus'')
* [[brkati ser]] (''Gypaetus'')
* [[mali orel]] (''Hieraaetus'')
* [[egiptovski jastreb]] (''Neophron'')
* [[rjavi jastreb]] (''Aegypius'')


{{Taxonbar|from=Q25510}}
[[Kategorija:Kragulji| ]]
[[Kategorija:Ujede]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]</text>
      <sha1>9p48mshe05t8kx1l0sphk6d18wmaqu5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736471</id>
      <parentid>5736381</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:38:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1620" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Kragulji
| image = Milvus milvus R(ThKraft).jpg
| image_width = 220px
| image_caption = [[rjavi škarnik]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Accipitriformes]] (ujede)
| familia = '''Accipitridae'''
| familia_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816
}}

'''Kragulji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitridae''') so [[Družina (biologija)|družina]] iz reda [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena med ujedami.

Med kragulje uvrščamo naslednje glavne [[Rod (biologija)|rodove]]:
* [[Kragulj (rod)|kragulji in skobci]] (''Accipiter'') - 27 vrst
* [[orel]] (''Aquila'') - 11 vrst
* [[jastreb starega sveta]] (''Gyps''; prej Aegypiinae) ([[beloglavi jastreb]], ...)
* [[belorepec]] (tudi postójna) (''Haliaeetus'')
* [[klinkač]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]])
* kanja (''Buteo'') ([[kanja]] ali mišar, [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) 
* [[sršenar]] (''Pernis'')
* [[škarnik]] ali škarnjek (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]])
* [[lunj]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]])
* [[lebduh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]], ...)
* [[kačar]] (''Circaetus'')
* [[brkati ser]] (''Gypaetus'')
* [[mali orel]] (''Hieraaetus'')
* [[egiptovski jastreb]] (''Neophron'')
* [[rjavi jastreb]] (''Aegypius'')


{{Taxonbar|from=Q25510}}
[[Kategorija:Kragulji| ]]
[[Kategorija:Ujede]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]</text>
      <sha1>fk8p6d0hbfk8ylvrm6z0ij3v4z4upt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drugi Newtonov zakon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522453</id>
    <redirect title="Newtonovi zakoni gibanja" />
    <revision>
      <id>5736355</id>
      <timestamp>2022-08-19T03:08:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>XJaM</username>
        <id>3</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Newtonovi zakoni gibanja]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Newtonovi zakoni gibanja]]</text>
      <sha1>sc58upkgbf5yrt4cxlhps7u4vfhk8wx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Accipitridae</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522454</id>
    <redirect title="Kragulji" />
    <revision>
      <id>5736362</id>
      <timestamp>2022-08-19T06:26:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Kragulji]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Kragulji]]</text>
      <sha1>qdwht9405m5krfhumocobn0dc8ds5p8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Potresi na Japonskem</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522456</id>
    <revision>
      <id>5736373</id>
      <timestamp>2022-08-19T07:35:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" xml:space="preserve">{{ktgr|[[potres]]ih na [[Japonska|Japonskem]]}}

[[Kategorija:Potresi|Japonska]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Geografija Japonske]]</text>
      <sha1>fma4njdww7nikjuc642gckfvnogyowt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Cunamiji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522457</id>
    <revision>
      <id>5736378</id>
      <timestamp>2022-08-19T07:38:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="183" xml:space="preserve">{{članek ktgr|Cunami}}

[[Kategorija:Fizična oceanografija]]
[[Kategorija:Naravne katastrofe]]
[[Kategorija:Vodni valovi]]
[[Kategorija:Geološke nevarnosti]]
[[Kategorija:Poplava]]</text>
      <sha1>5dq5l7wvsw0ktyj76naqoe1ih467cdd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lestek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522458</id>
    <revision>
      <id>5736397</id>
      <timestamp>2022-08-19T08:46:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="724" xml:space="preserve">'''Lestek''', '''Lešek''' ali '''Lestko''' ([[poljsko]] Lestek,&lt;ref name=ref1p&gt;K. Jasiński. ''Rodowód pierwszych Piastów'', str. 48-50.&lt;/ref&gt; Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]], * okoli 870–880, † 930–950.

Bil je sin vojvode [[Sjemovit]]a, omenjen v najstarejši poljski kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' avtorja [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]]. Poljanski vojvode so bili ustanovitelji poljske dinastije [[Pjasti|Pjastov]], prve poljske zgodovinske vladarske dinastije.

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>2rs2u5x1k1sz4qk2dfq3pjpn2pop6f4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736398</id>
      <parentid>5736397</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T08:48:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1049" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| succession   = Vojvoda Poljske 
| predecessor  = [[Sjemovit]]
| successor    = [[Sjemomisl]]
| issue        = [[Sjemomisl]]
| house        = [[Pjasti]]
| father       = [[Sjemovit]]
| birth_date   = ok. 870–880
| birth_place  = 
| death_date   = 930–950
| religion     = [[slovansko poganstvo]]
}}

'''Lestek''', '''Lešek''' ali '''Lestko''' ([[poljsko]] Lestek,&lt;ref name=ref1p&gt;K. Jasiński. ''Rodowód pierwszych Piastów'', str. 48-50.&lt;/ref&gt; Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]], * okoli 870–880, † 930–950.

Bil je sin vojvode [[Sjemovit]]a, omenjen v najstarejši poljski kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' avtorja [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]]. Poljanski vojvode so bili ustanovitelji poljske dinastije [[Pjasti|Pjastov]], prve poljske zgodovinske vladarske dinastije.

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>5oj14yz9dmk3r8rmmoi5ssbw1kg9hfb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736408</id>
      <parentid>5736398</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:13:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nadaljevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2166" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| succession   = Vojvoda Poljske 
| predecessor  = [[Sjemovit]]
| successor    = [[Sjemomisl]]
| issue        = [[Sjemomisl]]
| house        = [[Pjasti]]
| father       = [[Sjemovit]]
| birth_date   = ok. 870–880
| birth_place  = 
| death_date   = 930–950
| religion     = [[slovansko poganstvo]]
}}

'''Lestek''', '''Lešek''' ali '''Lestko''' ([[poljsko]] Lestek,&lt;ref name=ref1p&gt;K. Jasiński. ''Rodowód pierwszych Piastów'', str. 48-50.&lt;/ref&gt; Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]], * okoli 870–880, † 930–950.

Bil je sin vojvode [[Sjemovit]]a, omenjen v najstarejši poljski kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' avtorja [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]]. Poljanski vojvode so bili ustanovitelji poljske dinastije [[Pjasti|Pjastov]], prve poljske zgodovinske vladarske dinastije.

Do druge polovice 19. stoletja Lestekova zgodovinskost ni bila sporna, potem pa so se začeli porajati dvomi. Dvome je odpravil članek Henryka Łowmiańskega ''Dynastia Piastów we wczesnym średniowieczu'' (''Dinastija Pjastov v zgodnjem srednjem veku''), v katerem se je zavzel za verodostojnost Gallusa Anonymusa in s tem za zgodovinskost treh neposrednih Mješkovih predhodnikov. Njegov pogled je v poljskem zgodovinopisju postal prevladujoč.

Izvor Lestkovega imena ni znan. Izhajal bi lahko iz stare poljske besede ''lście'', ki pomeni ''&quot;zvit&quot;''. Lahko bi bilo tudi pomanjševalnica pogostega slovanskega imena Lścimir ali Lścisław. 

Število in obstoj Lestekovih žena ali soprog nista znana. Teorija Stanisława Zakrzewskega trdi, da bi bil Lestek (ali Lestko) lahko poročen z [[Velikomoravska|moravsko]] princeso. Druga teorija, ki izhaja iz opisov belgijskega kronista iz 14. stoletja, pravi, da bi Lestekova žena lahko bila saška princesa, s katero sta imela sina Ewrakerja, kasnejšega škofa v [[Liège|Liègu]]. 

Lestkov naslednik in tretji vojvoda Poljanov je bil njegov sin [[Sjemomisl]].

==Sklic==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>t6jnc2bljybm0swa8s9x74j1wr6cvi7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736410</id>
      <parentid>5736408</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:17:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklic */ nazivi</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2408" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| succession   = Vojvoda Poljske 
| predecessor  = [[Sjemovit]]
| successor    = [[Sjemomisl]]
| issue        = [[Sjemomisl]]
| house        = [[Pjasti]]
| father       = [[Sjemovit]]
| birth_date   = ok. 870–880
| birth_place  = 
| death_date   = 930–950
| religion     = [[slovansko poganstvo]]
}}

'''Lestek''', '''Lešek''' ali '''Lestko''' ([[poljsko]] Lestek,&lt;ref name=ref1p&gt;K. Jasiński. ''Rodowód pierwszych Piastów'', str. 48-50.&lt;/ref&gt; Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]], * okoli 870–880, † 930–950.

Bil je sin vojvode [[Sjemovit]]a, omenjen v najstarejši poljski kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' avtorja [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]]. Poljanski vojvode so bili ustanovitelji poljske dinastije [[Pjasti|Pjastov]], prve poljske zgodovinske vladarske dinastije.

Do druge polovice 19. stoletja Lestekova zgodovinskost ni bila sporna, potem pa so se začeli porajati dvomi. Dvome je odpravil članek Henryka Łowmiańskega ''Dynastia Piastów we wczesnym średniowieczu'' (''Dinastija Pjastov v zgodnjem srednjem veku''), v katerem se je zavzel za verodostojnost Gallusa Anonymusa in s tem za zgodovinskost treh neposrednih Mješkovih predhodnikov. Njegov pogled je v poljskem zgodovinopisju postal prevladujoč.

Izvor Lestkovega imena ni znan. Izhajal bi lahko iz stare poljske besede ''lście'', ki pomeni ''&quot;zvit&quot;''. Lahko bi bilo tudi pomanjševalnica pogostega slovanskega imena Lścimir ali Lścisław. 

Število in obstoj Lestekovih žena ali soprog nista znana. Teorija Stanisława Zakrzewskega trdi, da bi bil Lestek (ali Lestko) lahko poročen z [[Velikomoravska|moravsko]] princeso. Druga teorija, ki izhaja iz opisov belgijskega kronista iz 14. stoletja, pravi, da bi Lestekova žena lahko bila saška princesa, s katero sta imela sina Ewrakerja, kasnejšega škofa v [[Liège|Liègu]]. 

Lestkov naslednik in tretji vojvoda Poljanov je bil njegov sin [[Sjemomisl]].

==Sklic==
{{sklici|2}}

{{s-start}}
{{s-hou|Dinastija [[Pjasti]]|okoli |870–880||930–950}}
{{s-reg}}
{{s-bef| before=[[Sjemovit]]}}
{{s-ttl| title=Vojvoda Zahodnih Poljanov
       | years=zgodnje 10. stoletje 
       | }}
{{s-aft| after=[[Sjemomisl]]}}
{{end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>5v5d9gynugxl1j2f9wgjb1ff6z11rdd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736419</id>
      <parentid>5736410</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:24:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklic */ viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3620" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| succession   = Vojvoda Poljske 
| predecessor  = [[Sjemovit]]
| successor    = [[Sjemomisl]]
| issue        = [[Sjemomisl]]
| house        = [[Pjasti]]
| father       = [[Sjemovit]]
| birth_date   = ok. 870–880
| birth_place  = 
| death_date   = 930–950
| religion     = [[slovansko poganstvo]]
}}

'''Lestek''', '''Lešek''' ali '''Lestko''' ([[poljsko]] Lestek,&lt;ref name=ref1p&gt;K. Jasiński. ''Rodowód pierwszych Piastów'', str. 48-50.&lt;/ref&gt; Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]], * okoli 870–880, † 930–950.

Bil je sin vojvode [[Sjemovit]]a, omenjen v najstarejši poljski kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' avtorja [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]]. Poljanski vojvode so bili ustanovitelji poljske dinastije [[Pjasti|Pjastov]], prve poljske zgodovinske vladarske dinastije.

Do druge polovice 19. stoletja Lestekova zgodovinskost ni bila sporna, potem pa so se začeli porajati dvomi. Dvome je odpravil članek Henryka Łowmiańskega ''Dynastia Piastów we wczesnym średniowieczu'' (''Dinastija Pjastov v zgodnjem srednjem veku''), v katerem se je zavzel za verodostojnost Gallusa Anonymusa in s tem za zgodovinskost treh neposrednih Mješkovih predhodnikov. Njegov pogled je v poljskem zgodovinopisju postal prevladujoč.

Izvor Lestkovega imena ni znan. Izhajal bi lahko iz stare poljske besede ''lście'', ki pomeni ''&quot;zvit&quot;''. Lahko bi bilo tudi pomanjševalnica pogostega slovanskega imena Lścimir ali Lścisław. 

Število in obstoj Lestekovih žena ali soprog nista znana. Teorija Stanisława Zakrzewskega trdi, da bi bil Lestek (ali Lestko) lahko poročen z [[Velikomoravska|moravsko]] princeso. Druga teorija, ki izhaja iz opisov belgijskega kronista iz 14. stoletja, pravi, da bi Lestekova žena lahko bila saška princesa, s katero sta imela sina Ewrakerja, kasnejšega škofa v [[Liège|Liègu]]. 

Lestkov naslednik in tretji vojvoda Poljanov je bil njegov sin [[Sjemomisl]].

==Sklic==
{{sklici|2}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* {{cite book |first=Kazimierz |last=Jasiński |author-link= |title=Rodowód pierwszych Piastów |lang=pl |trans-title=Rodoslovje prvih Pjastov |publisher=Oficyna Wydawnicza |location=Warszawa, Wrocław |date=1992 |isbn=9788370634094 |oclc=57711993}}
* {{cite book |first=Feliks |last=Koneczny |author-link=|title=Dzieje Polski za Piastów |lang=pl |trans-title= Dejanja poljskih Pjastov|publisher=(not available) |location=[[Kraków]] |date=1902 |page=28 |oclc=250489461}}
* {{cite book |first=Henryk |last=Łowmiański |author-link=|title=Dynastia Piastów we wczesnym średniowieczu |lang=pl |trans-title=Dinastija Pjastov v zgodnjem srednjem veku |publisher=Wydawnictwo PTPN |location=[[Poznań]] |date=1962 |oclc=749570930}}
* {{cite book |first=Henryk |last=Łowmiański |author-link= |title=Początki Polski |lang=pl |trans-title=Polish Origins |publisher=PWN |location=Warszawa |date=1973 |volume=5 |oclc=310478714}}
* {{cite book |first=Jerzy |last=Wyrozumski |title=Dzieje Polski piastowskiej: VIII w.-1370 |lang=pl |trans-title=Zgodovina poljskih Pjastov: 8. stoletje-1370 |publisher=Fogra |location=Kraków |date=1999 |page=70 |isbn=9788385719380 |oclc=45872048}}
{{refend}}

{{s-start}}
{{s-hou|Dinastija [[Pjasti]]|okoli |870–880||930–950}}
{{s-reg}}
{{s-bef| before=[[Sjemovit]]}}
{{s-ttl| title=Vojvoda Zahodnih Poljanov
       | years=zgodnje 10. stoletje 
       | }}
{{s-aft| after=[[Sjemomisl]]}}
{{end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>ijucqrmc9qvqpt4cfp143hmc61almpy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gregor Kocijančič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522461</id>
    <revision>
      <id>5736413</id>
      <timestamp>2022-08-19T09:23:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Background=solo_singer |Name=Gregor Kocijančič |image= |caption= |birth_name= |birth_date=6. marec 1992 |birth_place=Ljubljana |Origin= |Genre=[[cloud rap]], [[eksperimentalni pop]] |occupation=glasbenik, novinar, urednik |Instrument=vokal, sintesajzer |Years_active=2011– |Label=[[rx:tx]] |Associated_acts= [[Your Gay Thoughts]], [[Matter]], [[Travnik (glasbena skupina)|Travnik]] |website= }} '''Gregor Kocijančič''', nekoč znan p...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1760" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Background=solo_singer
|Name=Gregor Kocijančič
|image=
|caption=
|birth_name=
|birth_date=6. marec 1992
|birth_place=Ljubljana
|Origin=
|Genre=[[cloud rap]], [[eksperimentalni pop]]
|occupation=glasbenik, novinar, urednik
|Instrument=vokal, sintesajzer
|Years_active=2011–
|Label=[[rx:tx]]
|Associated_acts= [[Your Gay Thoughts]], [[Matter]], [[Travnik (glasbena skupina)|Travnik]]
|website=
}}
'''Gregor Kocijančič''', nekoč znan pod umetniškim imenom '''Gregij Felis Catus''', danes tudi '''Tsujigiri''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbeni producent]], [[pevec]] in [[glasbeni novinar]], * 6. marec 1992. Živi in deluje v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Kocijančič je sin filozofa [[Gorazd Kocijančič|Gorazda Kocijančiča]].&lt;ref name=&quot;sigic&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/testament-brez-dedicev.html |title=Testament brez dedičev |work=SIGIC |date=19. 9. 2020 |author=Bužinel, Jaša |accessdate=26. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; Od leta 2011 je član elektronske glasbene zasedbe [[YGT]] (nekoč Your Gay Thoughts), od leta 2019 pa ustvarja tudi kot samostojni glasbenik pod imenom Tsujigiri. S skupino [[Matter]] je ustanovil projekt, v katerem sodelujejo člani Matter in on; projekt nosi ime Better.

Zaposlen je kot glasbeni novinar pri tedniku [[Mladina]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |work=[[Mladina]] |accessdate=19. 8. 2022}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
;Kot član YGT
*''[[The Watercolors]]'' (2015)
*''[[Sinking Ship]]'' (2018)

;Kot član Better
*''Testament ljubezni'' (2020)

;Kot Tsujigiri
*''Harakiri'' (2021)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]</text>
      <sha1>c9j77mgxelal0exm25mwlslowddw8jh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736428</id>
      <parentid>5736413</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T09:31:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1772" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Background=solo_singer
|Name=Gregor Kocijančič
|image=
|caption=
|birth_name=
|birth_date=6. marec 1992
|birth_place=Ljubljana
|Origin=
|Genre=[[cloud rap]], [[eksperimentalni pop]]
|occupation=glasbenik, novinar, urednik
|Instrument=vokal, sintesajzer, bas kitara
|Years_active=2011–
|Label=[[rx:tx]]
|Associated_acts= [[Your Gay Thoughts]], [[Matter]], [[Travnik (glasbena skupina)|Travnik]]
|website=
}}
'''Gregor Kocijančič''', nekoč znan pod umetniškim imenom '''Gregij Felis Catus''', danes tudi '''Tsujigiri''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbeni producent]], [[pevec]] in [[glasbeni novinar]], * 6. marec 1992. Živi in deluje v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Kocijančič je sin filozofa [[Gorazd Kocijančič|Gorazda Kocijančiča]].&lt;ref name=&quot;sigic&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/testament-brez-dedicev.html |title=Testament brez dedičev |work=SIGIC |date=19. 9. 2020 |author=Bužinel, Jaša |accessdate=26. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; Od leta 2011 je član elektronske glasbene zasedbe [[YGT]] (nekoč Your Gay Thoughts), od leta 2019 pa ustvarja tudi kot samostojni glasbenik pod imenom Tsujigiri. S skupino [[Matter]] je ustanovil projekt, v katerem sodelujejo člani Matter in on; projekt nosi ime Better.

Zaposlen je kot glasbeni novinar pri tedniku [[Mladina]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |work=[[Mladina]] |accessdate=19. 8. 2022}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
;Kot član YGT
*''[[The Watercolors]]'' (2015)
*''[[Sinking Ship]]'' (2018)

;Kot član Better
*''Testament ljubezni'' (2020)

;Kot Tsujigiri
*''Harakiri'' (2021)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]</text>
      <sha1>edfl9ys1po7woqewuo2cljxue7mxeki</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736435</id>
      <parentid>5736428</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:00:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1862" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Background=solo_singer
|Name=Gregor Kocijančič
|image=
|caption=
|birth_name=
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
|Origin=
|Genre=[[cloud rap]], [[eksperimentalni pop]]
|occupation=glasbenik, novinar, urednik
|Instrument=vokal, sintesajzer, bas kitara
|Years_active=2011–
|Label=[[rx:tx]]
|Associated_acts= [[Your Gay Thoughts]], [[Matter]], [[Travnik (glasbena skupina)|Travnik]]
|website=
}}
'''Gregor Kocijančič''', nekoč znan pod umetniškim imenom '''Gregij Felis Catus''', danes tudi '''Tsujigiri''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbeni producent]], [[pevec]] in [[glasbeni novinar]], * 6. marec 1992. Živi in deluje v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Kocijančič je sin filozofa [[Gorazd Kocijančič|Gorazda Kocijančiča]].&lt;ref name=&quot;sigic&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/testament-brez-dedicev.html |title=Testament brez dedičev |work=SIGIC |date=19. 9. 2020 |author=Bužinel, Jaša |accessdate=26. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; Od leta 2011 je član elektronske glasbene zasedbe [[YGT]] (nekoč Your Gay Thoughts), od leta 2019 pa ustvarja tudi kot samostojni glasbenik pod imenom Tsujigiri. S skupino [[Matter]] je ustanovil projekt, v katerem sodelujejo člani Matter in on; projekt nosi ime Better.

Zaposlen je kot glasbeni novinar pri tedniku [[Mladina]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |work=[[Mladina]] |accessdate=19. 8. 2022}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
;Kot član YGT
*''[[The Watercolors]]'' (2015)
*''[[Sinking Ship]]'' (2018)

;Kot član Better
*''Testament ljubezni'' (2020)

;Kot Tsujigiri
*''Harakiri'' (2021)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kocijančič, Gregor}}
[[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]]
[[Kategorija:Slovenski pevci]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]</text>
      <sha1>n8ljp6xtcmrcgh2i92n6icruhvep593</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522463</id>
    <revision>
      <id>5736436</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:01:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="153" xml:space="preserve">{{ktgr|[[Slovenci|slovenskih]] [[glasbeni novinar|glasbenih novinarjih]]}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji|Glasbeni]]
[[Kategorija:Glasbeni novinarji]]</text>
      <sha1>pgj36cjuecyfhy0bnqfk9ots4uqkvc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Glasbeni novinarji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522464</id>
    <revision>
      <id>5736441</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:08:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="145" xml:space="preserve">{{članek ktgr|glasbeni novinar}}

[[Kategorija:Novinarji|Glasbeni]]
[[Kategorija:Ljudje, povezani z glasbo]]
[[Kategorija:Glasbeno novinarstvo]]</text>
      <sha1>qs0e3rum1y29qdomj2ptdeofy2ymwk9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Športni novinarji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522465</id>
    <revision>
      <id>5736442</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:10:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="147" xml:space="preserve">{{članek ktgr|športni novinar}}

[[Kategorija:Novinarji|Športni]]
[[Kategorija:Ljudje, povezani s športom]]
[[Kategorija:Športno novinarstvo]]</text>
      <sha1>4kaa7d47ger3q2hsw4orp8l8sxgf7aw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Vojne napovedi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522466</id>
    <revision>
      <id>5736444</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:11:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58" xml:space="preserve">{{članek ktgr|vojna napoved}}

[[Kategorija:Vojno pravo]]</text>
      <sha1>67hoebkxxtdgge25htc51cwsqr9q69l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Gediminoviči</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522467</id>
    <revision>
      <id>5736448</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:12:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Vladarske rodbine]]</text>
      <sha1>gppcxe7jx0u7qt591340jtmgoj28kjx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Přemyslidi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522468</id>
    <revision>
      <id>5736449</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:13:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Evropske dinastije]]</text>
      <sha1>7p8uhuki5zeyn917o9d5r06xhtww5lt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Mangart</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522469</id>
    <revision>
      <id>5736450</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:14:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="132" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]]</text>
      <sha1>t4hoh8rirt6fpfkzmqqehmr99o4etrx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sjemomisl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522470</id>
    <revision>
      <id>5736451</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:14:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1394" xml:space="preserve">'''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł&lt;ref name=ref1&gt;Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.&lt;/ref&gt; ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950-960.&lt;ref&gt;K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.&lt;/ref&gt;

V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a.  Sjemomisl je svoje ozemlje  Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovci|Mazovcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.&lt;ref&gt;{{Cite book  | last = Lukowski  | first = Jerzy
  | authorlink =   | author2 = Hubert Zawadzki  | title = A Concise History of Poland
  | publisher = Cambridge University Press  | year = 2006  | location =   | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4  | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko  | doi =   | id = 
  | isbn = 978-0-521-61857-1  | url-access = }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 900]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>lm2qoqchd7pp99mak3k92v91dd0squg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736452</id>
      <parentid>5736451</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:15:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1400" xml:space="preserve">'''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł&lt;ref name=ref1&gt;Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.&lt;/ref&gt; ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950-960.&lt;ref&gt;K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.&lt;/ref&gt;

V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a.  Sjemomisl je svoje ozemlje  Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovci|Mazovcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki je med svojim vladanjem ozemlje še razširil.&lt;ref&gt;{{Cite book  | last = Lukowski  | first = Jerzy
  | authorlink =   | author2 = Hubert Zawadzki  | title = A Concise History of Poland
  | publisher = Cambridge University Press  | year = 2006  | location =   | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4  | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko  | doi =   | id = 
  | isbn = 978-0-521-61857-1  | url-access = }}&lt;/ref&gt;


==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 900]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>2xemyr1kggcj9qbb1qoolm0fxgg2xbg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736453</id>
      <parentid>5736452</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:16:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1394" xml:space="preserve">'''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł&lt;ref name=ref1&gt;Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.&lt;/ref&gt; ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950-960.&lt;ref&gt;K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.&lt;/ref&gt;

V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a.  Sjemomisl je svoje ozemlje  Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovci|Mazovcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.&lt;ref&gt;{{Cite book  | last = Lukowski  | first = Jerzy
  | authorlink =   | author2 = Hubert Zawadzki  | title = A Concise History of Poland
  | publisher = Cambridge University Press  | year = 2006  | location =   | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4  | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko  | doi =   | id = 
  | isbn = 978-0-521-61857-1  | url-access = }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 900]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>lm2qoqchd7pp99mak3k92v91dd0squg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736466</id>
      <parentid>5736453</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T10:23:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1868" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name = Sjemomisl
| succession   = Vojvoda Poljenov
| reign        = ok. 930 - ok. 960
| reign-type   = Tenure
| predecessor  = [[Lestek]]
| pre-type     = Predhodnik
| successor    =[[Mješko I.]]
| suc-type     = Naslednik
| house = [[Pjasti]]
| father = [[Lestek]]
| mother = 
| spouse = 
| issue = [[Mješko I.]] &lt;br&gt; Czcibor
| birth_date = ok. 900
| birth_place = 
| death_date = 950–960
| death_place = 
| religion = [[slovansko poganstvo]]
}}

'''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł&lt;ref name=ref1&gt;Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.&lt;/ref&gt; ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950-960.&lt;ref&gt;K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.&lt;/ref&gt;

V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a.  Sjemomisl je svoje ozemlje  Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovci|Mazovcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.&lt;ref&gt;{{Cite book  | last = Lukowski  | first = Jerzy
  | authorlink =   | author2 = Hubert Zawadzki  | title = A Concise History of Poland
  | publisher = Cambridge University Press  | year = 2006  | location =   | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4  | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko  | doi =   | id = 
  | isbn = 978-0-521-61857-1  | url-access = }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 900]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji  v 10. stoletju]]</text>
      <sha1>e6p3kbxd4gz1yq1r6lbzygkw6y364st</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Ukinitve leta 1903</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522471</id>
    <revision>
      <id>5736454</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:20:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15" xml:space="preserve">{{ukkat|190|3}}</text>
      <sha1>5qtqoaiqjv8hjprnl5dlldjru3lr3o8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:1914 v politiki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522472</id>
    <revision>
      <id>5736455</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:20:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">{{politika po letih|191|4}}</text>
      <sha1>ljpeot43p1qmdp1monm80k13rvtt6li</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1927</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522473</id>
    <revision>
      <id>5736456</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:20:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">{{nagrade po letu ustanovitve|192|7}}</text>
      <sha1>2shw93v4usje7ev9owd4ctu38x9ysmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:1956 v politiki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522474</id>
    <revision>
      <id>5736457</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:21:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">{{politika po letih|195|6}}</text>
      <sha1>ki0vtpx8zrv9f2zgu63rmgegsycsh05</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:1966 v politiki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522475</id>
    <revision>
      <id>5736458</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:21:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">{{politika po letih|196|6}}</text>
      <sha1>r0w7ve07a5nrapq6xyjxonh2imqjvbn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:1996 v pravu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522476</id>
    <revision>
      <id>5736459</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:21:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" xml:space="preserve">{{pravo po letih|199|6}}</text>
      <sha1>t82mjddcqubb52ag0oftxux8m08vd56</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ukinjene leta 2016</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522477</id>
    <revision>
      <id>5736460</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:21:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" xml:space="preserve">{{Izobraževalno-raziskovalne ukinitve po letih|201|6}}</text>
      <sha1>tb70mfsk19ralfjvpbgz4ign4ua3mpr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:2021 v pravu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522478</id>
    <revision>
      <id>5736461</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:21:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" xml:space="preserve">{{pravo po letih|202|1}}</text>
      <sha1>rh4rciqqxrl1wrnejk7oaf6ar76g6yl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2021</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522479</id>
    <revision>
      <id>5736462</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:21:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">{{nagrade po letu ustanovitve|202|1}}</text>
      <sha1>d4ujhrb0b4nx4hhp1ans2of9z8rzty1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:2022 v pravu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522480</id>
    <revision>
      <id>5736463</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:21:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" xml:space="preserve">{{pravo po letih|202|2}}</text>
      <sha1>d7fvkvk8ozcnb38p8ghnjkmhapuv9p1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:2023 v glasbi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522481</id>
    <revision>
      <id>5736464</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:22:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">{{glasba po letih|202|3}}</text>
      <sha1>gco6vtey8bxds9irhk0ecoim08lpv1l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:2023 v umetnosti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522482</id>
    <revision>
      <id>5736465</id>
      <timestamp>2022-08-19T10:22:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>nova kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">{{umetnost po letih|202|3}}</text>
      <sha1>l9zv41njai8f3i2x1lvbpwhcokytows</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veliki potres v Kantoju (1923)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522483</id>
    <revision>
      <id>5736500</id>
      <timestamp>2022-08-19T11:08:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14263" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| title = Veliki potres v Kantoju (1923)
| timestamp = 1923-09-01 02:58:35
| anss-url = iscgem911526
| isc-event = 911526
| image = Ryounkaku.jpg
| image alt = 
| imagecaption = 
| map = 1923 Kanto earthquake intensity-2.png
| map alt = 
| image name = 
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=right|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan|lat=19.6|long=139.812|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=35.689|long=139.49|label=Tokio |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| mapsize = 
| caption = Rjounkaku v Asakusi, ki je na koncu propadel
| local-date = {{Start date|1923|9|1}}
| local-time = 11:58:32 [[Japonski standardni čas|JST]] ([[UTC+09:00]])
| duration = 48 s&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kobayashi|first1=Reiji|last2=Koketsu|first2=Kazuki|year=2005|title=Source process of the 1923 Kanto earthquake inferred from historical geodetic, teleseismic, and strong motion data|journal=Earth, Planets and Space|volume=57|issue=4|pages=261|doi=10.1186/BF03352562|bibcode=2005EP&amp;S...57..261K|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;  4 min&lt;ref&gt;{{cite web|last=Panda|first=Rajaram|title=Japan Coping with a National Calamity|url=http://www.idsa.in/idsacomments/JapanCopingwithaNationalCalamity_rpanda_160311|publisher=Institute for Defence Studies and Analyses (IDSA)|location=Delhi|access-date=21 December 2011}}&lt;/ref&gt;
| magnitude = 7,9–8,2 {{M|w|link=y}}&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Kanamori|first=Hiroo|year=1977|title=The energy release in great earthquakes|journal=J. Geophys. Res.|volume=82|issue=20|pages= 2981–2987|doi=10.1029/JB082i020p02981|bibcode=1977JGR....82.2981K|url=https://authors.library.caltech.edu/51386/1/jgr13796.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Namegaya|first1=Yuichi|last2=Satake|first2=Kenji|last3=Shishikura|first3=Masanobu|year=2011|title=Fault models of the 1703 Genroku and 1923 Taisho Kanto earthquakes inferred from coastal movements in the southern Kanto erea|url=https://www.gsj.jp/data/actfault-eq/h22seika/pdf/namegaya.pdf|access-date=27 September 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chuobou/senmon/shutochokkajishinmodel/pdf/dansoumodel_01.pdf |title=首都直下地震モデル検討会 }} 首都直下のM7クラスの地震及び相模トラフ沿いのM8クラスの地震等の震源断層モデルと震度分布・津波高等に関する報告書&lt;/ref&gt;
| depth = 23 km
| location = {{Coord|35|19.6|N|139|8.3|E|source:dewiki_region:JP-13_type:landmark|display=inline,title}}&lt;ref&gt;Usami, Tatsuo[[#Soran (2003)|『最新版 日本被害地震総覧』]] p272.&lt;/ref&gt;
| type = [[tektonski potres]]
| countries affected = Japonska
| damage = 
| intensity = 11 MMI &lt;br /&gt; &lt;br /&gt; 7 JMA
| PGA = ~ 0,41 g &lt;br&gt; ~ 400 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = Do 12 m&lt;br&gt;v Atami, Šizuoka, prefektura Šizuoka, južni [[Čubu]]&lt;ref&gt;{{cite web|last=Hatori|first=Tokutaro|title=Tsunami Behavior of the 1923 Kanto Earthquake at Atami and Hatsushima Island in Sagami Bay|url=http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|access-date=27 September 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929224549/http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|archive-date=29 September 2015}}&lt;/ref&gt;
| landslide = da
| aftershocks = 6 od 7,0 M ali več &lt;ref&gt;{{cite web|last=Takemura|first=Masayuki|year=1994|title=Aftershock Activities for Two Days after the 1923 Kanto Earthquake (M=7.9) Inferred from Seismograms at Gifu Observatory|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/zisin1948/46/4/46_4_439/_pdf|access-date=27 September 2015}}&lt;/ref&gt;
| casualties = 105.385–142.800 mrtvih&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Takemura|first1=Masayuki|last2=Moroi|first2=Takafumi|year=2004|title=Mortality Estimation by Causes of Death Due to the 1923 Kanto Earthquake|journal=Journal of Jaee|volume=4|issue=4|pages=21–45|doi=10.5610/jaee.4.4_21|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/today/index.php?month=9&amp;day=1&amp;submit=View+Date|title=Today in Earthquake History|access-date=15 April 2016}}&lt;/ref&gt;
| native_name = 関東大地震&lt;br /&gt;関東大震災
| native_name_lang = ja
| alt = Uničene trgovine, nanizane vzdolž ulice proti templju Sensō-dži v Asakusi, s sprehajajočimi ljudmi. Tako srednja vrata (na sredini) kot pagoda (levo, pozneje izgubljena) so prikazana stoječa.
}}

'''Veliki potres v Kantoju''' (関東大地震, ''Kantō dai-džišin''; ''Kantō ō-džšin'')&lt;ref&gt;{{cite book |last=Doboku Gakkai|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-juninen-kanto-ojishin-shingai-chosa-hokoku-report-on-investigation-of-damagescaused-by-the-great-kanto-earthquake-1923/oclc/68327364|title=Taishô jûninen Kantô ôjishin, shingai chôsa hôkoku. (Report on investigation of damages caused by the great Kantô earthquake, 1923.)|date=0000|publisher=Doboku gakkai (Civil engineer Society)|location=Tokyo|language=Japanese|oclc=68327364}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=田中|first1=哮義|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-daishinsai-daikasai/oclc/852120700?lang=en|title=大正大震災大火災／関東大震災と帝都復興事業 (Taishō dai-shinsai/dai-kasai: Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō)|last2=中村|first2=淸二|last3=Nakamura|first3=Seiji (narrated)|date=2013|publisher=Kodansha (大日本雄辯會講談社)|isbn=978-4-87733-759-9|editor-last=Tanaka|editor-first=Takeyoshi|language=Japanese|trans-title=Dai Nihon Yūbenkai Kōdansha hensan. Daijishin ni yoru daikasai / Rigaku Hakushi Nakamura Seiji jutsu. Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō / Tanaka Takeyoshi hen, kaisetsu.|oclc=852120700}}&lt;/ref&gt; je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku [[Honšu]] ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC). ) v soboto, 1. septembra 1923. Različni podatki kažejo, da je potres trajal med štirimi in desetimi minutami.&lt;ref name=&quot;James&quot;&gt;{{cite web|last=James |first=Charles |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California, Berkeley |access-date=21 December 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=16 March 2007 }}&lt;/ref&gt; Obsežne požarne nevihte in celo ognjeni vrtinec so povečali število smrtnih žrtev. Dokumentirani so bili državljanski nemiri po katastrofi (tj. pokol v Kantoju).

[[Potres]] je imel [[Momentna magnitudna lestvica|magnitudo]] 7,9 na trenutni lestvici (Mw),&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |title=Most Destructive Earthquakes|publisher=U.S. Geological Survey |access-date=2013-02-18 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091102112417/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |archive-date=2009-11-02 }}&lt;/ref&gt;  z žariščem globoko pod otokom Izu Ōšima v zalivu Sagami. Vzrok je bil pretrganje dela [[konvergentna meja|konvergentne meje]], kjer se Filipinska morska plošča pogreza pod Ohotsko ploščo vzdolž črte [[tektonski jarek|tektonskega jarka]] Sagami.&lt;ref name=&quot;Bakun&quot;&gt;{{cite journal|last=Bakun|first=W.H.|year=2005|title=Magnitude and location of historical earthquakes in Japan and implications for the 1855 Ansei Edo earthquake|journal=Journal of Geophysical Research|volume=110|issue=B02304|pages=B02304|doi=10.1029/2004JB003329|url=http://sicarius.wr.usgs.gov/tokyo/submitted/Bakun_JGR_revised8Nov2004.pdf|bibcode=2005JGRB..110.2304B|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1960 je japonska vlada 1. september razglasila za dan preprečevanja nesreč (防災の日, ''Bōsai no hi'') ali dan v spomin in priprave na velike naravne nesreče, vključno s [[cunami]]jem in [[tajfun]]om.&lt;ref&gt;{{cite web |title=東京消防庁＜消防マメ知識＞＜消防雑学事典＞|trans-title=Tokyo Fire Department &gt; Trivia around fire fighting|url=https://www.tfd.metro.tokyo.lg.jp/libr/qa/qa_59.htm|access-date=2021-07-17|website=tfd.metro.tokyo.lg.jp|publisher=Tokyo Fire Department|via=Sourced by Tokuo Fire Department, from &quot;新 消防雑学事典&quot; (Shin Shōbō Zatsugakujiten) 2nd ed., published by ''Tokyo Union of Fire Prevention Association'' (財)東京連合防火協会発行).}}&lt;/ref&gt; Vaje in dogodki za promocijo znanja so osredotočeni na ta datum, kot tudi podelitve nagrad za zasluge.&lt;ref&gt;{{cite web |date=10 December 2012|title=「防災の日」の創設について：昭和前半期閣議決定等凡例 {{!}} 政治・法律・行政|trans-title=The Disaster Prevention Date designated : Cabinet decisions {{!}} Politics, lawmaking, and administration|url=https://rnavi.ndl.go.jp/politics/entry/bib01341.php|access-date=2021-07-17|website=rnavi.ndl.go.jp|publisher=[[National Diet Library]]|language=Ja|publication-date=17 June 1960}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Reference in druga literatura==
{{refbegin}}
* Aldrich, Daniel P. &quot;Social, not physical, infrastructure: the critical role of civil society after the 1923 Tokyo earthquake.&quot; ''Disasters'' 36.3 (2012): 398–419 [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.660.7977&amp;rep=rep1&amp;type=pdf online].
* {{cite journal  | last = Borland | first = Janet | title = Capitalising on catastrophe: reinvigorating the Japanese state with moral values through education following the 1923 Great Kantō Earthquake | journal = Modern Asian Studies | volume = 40 | issue = 4 | pages =  875–907 | doi = 10.1017/S0026749X06002010 | jstor = 3876637 | date = October 2006 | s2cid = 145241763 }}
* {{cite journal  | last = Borland | first = Janet | title = Stories of ideal Japanese subjects from the great Kantō earthquake of 1923 | journal = Japanese Studies| volume = 25 | issue = 1 | pages =  21–34 | doi = 10.1080/10371390500067645 | date = May 2005 | s2cid = 145063880 }}
* Borland, Janet. &quot;Voices of vulnerability and resilience: children and their recollections in post-earthquake Tokyo.&quot; ''Japanese Studies'' 36.3 (2016): 299–317.
* Clancey, Gregory. &quot;The Changing Character of Disaster Victimhood: Evidence from Japan's 'Great Earthquakes'.&quot; ''Critical Asian Studies'' 48.3 (2016): 356–379.
* {{cite book  | last = Clancey | first = Gregory | title = Earthquake nation: the cultural politics of Japanese Seismicity | publisher = University of California Press | location = Berkeley | year = 2006 | isbn = 9780520246072 }}
* {{cite book |last=Gulick |first=Sidney L. |date=1923 |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, and Japan |chapter-url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |publisher=George H. Doran Company |chapter=The Great Earthquake and Fire in Japan: An Interpretation }}
* {{Citation | last = Hammer | first = Joshua | title = Yokohama burning: the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II | publisher = Simon &amp; Schuster | year = 2006 | isbn = 9780743264655 | url = https://archive.org/details/yokohamaburningd00hamm }}
* {{Cite news | last = Helibrun | first = Jacob | title = Aftershocks | work = The New York Times | url = https://www.nytimes.com/2006/09/17/books/review/Heilbrunn.t.html | date = September 17, 2006 }}
* Hunter, Janet. &quot;'Extreme confusion and disorder'? the Japanese economy in the Great Kantō earthquake of 1923.&quot; ''Journal of Asian Studies'' (2014): 753–773 [http://eprints.lse.ac.uk/57693/1/Hunter_Extreme%20Confusion.pdf online].
* Hunter, Janet, and Kota Ogasawara. &quot;Price shocks in regional markets: Japan's Great Kantō Earthquake of 1923.&quot; ''Economic History Review'' 72.4 (2019): 1335–1362.
* {{cite journal  | last = Lee | first = Eun-gyong | title = The Great Kantō Earthquake and &quot;life-rationalization&quot; by modern Japanese women | journal = Asian Journal of Women's Studies | volume = 21 | issue = 1 | pages =  2–18 | doi = 10.1080/12259276.2015.1029230 | date = January 2015 | s2cid = 143301950 }}
* {{cite journal  | last1 = Nyst | first1 = M. | last2 = Nishimura | first2 = T. | last3 = Pollitz | first3 = F. F. | last4 = Thatcher | first4 = W. | title = The 1923 Kantō earthquake reevaluated using a newly augmented geodetic data set | journal = Journal of Geophysical Research | volume = 111 | issue = B11306 | doi = 10.1029/2005JB003628 | date = November 2006 | pages = n/a |bibcode = 2006JGRB..11111306N | doi-access = free }} [http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2005JB003628/pdf Pdf.]
* {{cite book  | last1 = Scawthorn | first1 = Charles | last2 = Eidinger | first2 = John M. | last3 = Schiff | first3 = Anshel J. | title = Fire following earthquake | publisher = American Society of Civil Engineers | location = Reston, Virginia | year = 2006 | isbn = 9780784407394 }}
* {{cite journal  | last = Schencking | first = J. Charles | title = The Great Kantō Earthquake and the culture of catastrophe and reconstruction in 1920s Japan | journal = Journal of Japanese Studies | volume = 34 | issue = 2 | pages =  295–331 | doi = 10.1353/jjs.0.0021 | date = Summer 2008 | s2cid = 146673960 }}
* Weisenfeld, Gennifer. ''Imaging Disaster: Tokyo and the visual culture of Japan's Great Earthquake of 1923'' (Univ of California Press, 2012).
{{refend}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1923 Great Kantō earthquake}}
*[http://www.greatkantoearthquake.com/ The Great Kantō earthquake of 1923] – Great Kanto Earthquake.com
*[http://www.japan-guide.com/a/earthquake/ Great Kanto Earthquake 1923] – Photographs by August Kengelbacher
*[http://www.britishpathe.com/workspace.php?id=11103 Japan Earthquake 1923] – Pathé News
*[http://dl.lib.brown.edu/kanto The Great Kanto Earthquake of 1923] – Brown University Library Center for Digital Scholarship
*[http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&amp;no=320400&amp;rel_no=1 The Great Kanto Earthquake Massacre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317165553/http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&amp;no=320400&amp;rel_no=1 |date=2011-03-17 }} – OhmyNews
*[http://www.check123.com/videos/9520-1923-great-kanto-earthquake-fire-tornado 1923 Great Kanto Earthquake – Fire Tornado – Video] | Check123 – Video encyclopedia

[[Kategorija:Katastrofe leta 1923]]
[[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tokio]]
[[Kategorija:Tokio]]
[[Kategorija:Pokoli]]
[[Kategorija:Cunamiji]]</text>
      <sha1>gylr8embyy7trci1lczpuyu6dasoyle</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736525</id>
      <parentid>5736500</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:45:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Pokoli]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14241" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| title = Veliki potres v Kantoju (1923)
| timestamp = 1923-09-01 02:58:35
| anss-url = iscgem911526
| isc-event = 911526
| image = Ryounkaku.jpg
| image alt = 
| imagecaption = 
| map = 1923 Kanto earthquake intensity-2.png
| map alt = 
| image name = 
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=right|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan|lat=19.6|long=139.812|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=35.689|long=139.49|label=Tokio |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| mapsize = 
| caption = Rjounkaku v Asakusi, ki je na koncu propadel
| local-date = {{Start date|1923|9|1}}
| local-time = 11:58:32 [[Japonski standardni čas|JST]] ([[UTC+09:00]])
| duration = 48 s&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kobayashi|first1=Reiji|last2=Koketsu|first2=Kazuki|year=2005|title=Source process of the 1923 Kanto earthquake inferred from historical geodetic, teleseismic, and strong motion data|journal=Earth, Planets and Space|volume=57|issue=4|pages=261|doi=10.1186/BF03352562|bibcode=2005EP&amp;S...57..261K|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;  4 min&lt;ref&gt;{{cite web|last=Panda|first=Rajaram|title=Japan Coping with a National Calamity|url=http://www.idsa.in/idsacomments/JapanCopingwithaNationalCalamity_rpanda_160311|publisher=Institute for Defence Studies and Analyses (IDSA)|location=Delhi|access-date=21 December 2011}}&lt;/ref&gt;
| magnitude = 7,9–8,2 {{M|w|link=y}}&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Kanamori|first=Hiroo|year=1977|title=The energy release in great earthquakes|journal=J. Geophys. Res.|volume=82|issue=20|pages= 2981–2987|doi=10.1029/JB082i020p02981|bibcode=1977JGR....82.2981K|url=https://authors.library.caltech.edu/51386/1/jgr13796.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Namegaya|first1=Yuichi|last2=Satake|first2=Kenji|last3=Shishikura|first3=Masanobu|year=2011|title=Fault models of the 1703 Genroku and 1923 Taisho Kanto earthquakes inferred from coastal movements in the southern Kanto erea|url=https://www.gsj.jp/data/actfault-eq/h22seika/pdf/namegaya.pdf|access-date=27 September 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chuobou/senmon/shutochokkajishinmodel/pdf/dansoumodel_01.pdf |title=首都直下地震モデル検討会 }} 首都直下のM7クラスの地震及び相模トラフ沿いのM8クラスの地震等の震源断層モデルと震度分布・津波高等に関する報告書&lt;/ref&gt;
| depth = 23 km
| location = {{Coord|35|19.6|N|139|8.3|E|source:dewiki_region:JP-13_type:landmark|display=inline,title}}&lt;ref&gt;Usami, Tatsuo[[#Soran (2003)|『最新版 日本被害地震総覧』]] p272.&lt;/ref&gt;
| type = [[tektonski potres]]
| countries affected = Japonska
| damage = 
| intensity = 11 MMI &lt;br /&gt; &lt;br /&gt; 7 JMA
| PGA = ~ 0,41 g &lt;br&gt; ~ 400 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = Do 12 m&lt;br&gt;v Atami, Šizuoka, prefektura Šizuoka, južni [[Čubu]]&lt;ref&gt;{{cite web|last=Hatori|first=Tokutaro|title=Tsunami Behavior of the 1923 Kanto Earthquake at Atami and Hatsushima Island in Sagami Bay|url=http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|access-date=27 September 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929224549/http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|archive-date=29 September 2015}}&lt;/ref&gt;
| landslide = da
| aftershocks = 6 od 7,0 M ali več &lt;ref&gt;{{cite web|last=Takemura|first=Masayuki|year=1994|title=Aftershock Activities for Two Days after the 1923 Kanto Earthquake (M=7.9) Inferred from Seismograms at Gifu Observatory|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/zisin1948/46/4/46_4_439/_pdf|access-date=27 September 2015}}&lt;/ref&gt;
| casualties = 105.385–142.800 mrtvih&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Takemura|first1=Masayuki|last2=Moroi|first2=Takafumi|year=2004|title=Mortality Estimation by Causes of Death Due to the 1923 Kanto Earthquake|journal=Journal of Jaee|volume=4|issue=4|pages=21–45|doi=10.5610/jaee.4.4_21|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/today/index.php?month=9&amp;day=1&amp;submit=View+Date|title=Today in Earthquake History|access-date=15 April 2016}}&lt;/ref&gt;
| native_name = 関東大地震&lt;br /&gt;関東大震災
| native_name_lang = ja
| alt = Uničene trgovine, nanizane vzdolž ulice proti templju Sensō-dži v Asakusi, s sprehajajočimi ljudmi. Tako srednja vrata (na sredini) kot pagoda (levo, pozneje izgubljena) so prikazana stoječa.
}}

'''Veliki potres v Kantoju''' (関東大地震, ''Kantō dai-džišin''; ''Kantō ō-džšin'')&lt;ref&gt;{{cite book |last=Doboku Gakkai|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-juninen-kanto-ojishin-shingai-chosa-hokoku-report-on-investigation-of-damagescaused-by-the-great-kanto-earthquake-1923/oclc/68327364|title=Taishô jûninen Kantô ôjishin, shingai chôsa hôkoku. (Report on investigation of damages caused by the great Kantô earthquake, 1923.)|date=0000|publisher=Doboku gakkai (Civil engineer Society)|location=Tokyo|language=Japanese|oclc=68327364}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=田中|first1=哮義|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-daishinsai-daikasai/oclc/852120700?lang=en|title=大正大震災大火災／関東大震災と帝都復興事業 (Taishō dai-shinsai/dai-kasai: Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō)|last2=中村|first2=淸二|last3=Nakamura|first3=Seiji (narrated)|date=2013|publisher=Kodansha (大日本雄辯會講談社)|isbn=978-4-87733-759-9|editor-last=Tanaka|editor-first=Takeyoshi|language=Japanese|trans-title=Dai Nihon Yūbenkai Kōdansha hensan. Daijishin ni yoru daikasai / Rigaku Hakushi Nakamura Seiji jutsu. Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō / Tanaka Takeyoshi hen, kaisetsu.|oclc=852120700}}&lt;/ref&gt; je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku [[Honšu]] ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC). ) v soboto, 1. septembra 1923. Različni podatki kažejo, da je potres trajal med štirimi in desetimi minutami.&lt;ref name=&quot;James&quot;&gt;{{cite web|last=James |first=Charles |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California, Berkeley |access-date=21 December 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=16 March 2007 }}&lt;/ref&gt; Obsežne požarne nevihte in celo ognjeni vrtinec so povečali število smrtnih žrtev. Dokumentirani so bili državljanski nemiri po katastrofi (tj. pokol v Kantoju).

[[Potres]] je imel [[Momentna magnitudna lestvica|magnitudo]] 7,9 na trenutni lestvici (Mw),&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |title=Most Destructive Earthquakes|publisher=U.S. Geological Survey |access-date=2013-02-18 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091102112417/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |archive-date=2009-11-02 }}&lt;/ref&gt;  z žariščem globoko pod otokom Izu Ōšima v zalivu Sagami. Vzrok je bil pretrganje dela [[konvergentna meja|konvergentne meje]], kjer se Filipinska morska plošča pogreza pod Ohotsko ploščo vzdolž črte [[tektonski jarek|tektonskega jarka]] Sagami.&lt;ref name=&quot;Bakun&quot;&gt;{{cite journal|last=Bakun|first=W.H.|year=2005|title=Magnitude and location of historical earthquakes in Japan and implications for the 1855 Ansei Edo earthquake|journal=Journal of Geophysical Research|volume=110|issue=B02304|pages=B02304|doi=10.1029/2004JB003329|url=http://sicarius.wr.usgs.gov/tokyo/submitted/Bakun_JGR_revised8Nov2004.pdf|bibcode=2005JGRB..110.2304B|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1960 je japonska vlada 1. september razglasila za dan preprečevanja nesreč (防災の日, ''Bōsai no hi'') ali dan v spomin in priprave na velike naravne nesreče, vključno s [[cunami]]jem in [[tajfun]]om.&lt;ref&gt;{{cite web |title=東京消防庁＜消防マメ知識＞＜消防雑学事典＞|trans-title=Tokyo Fire Department &gt; Trivia around fire fighting|url=https://www.tfd.metro.tokyo.lg.jp/libr/qa/qa_59.htm|access-date=2021-07-17|website=tfd.metro.tokyo.lg.jp|publisher=Tokyo Fire Department|via=Sourced by Tokuo Fire Department, from &quot;新 消防雑学事典&quot; (Shin Shōbō Zatsugakujiten) 2nd ed., published by ''Tokyo Union of Fire Prevention Association'' (財)東京連合防火協会発行).}}&lt;/ref&gt; Vaje in dogodki za promocijo znanja so osredotočeni na ta datum, kot tudi podelitve nagrad za zasluge.&lt;ref&gt;{{cite web |date=10 December 2012|title=「防災の日」の創設について：昭和前半期閣議決定等凡例 {{!}} 政治・法律・行政|trans-title=The Disaster Prevention Date designated : Cabinet decisions {{!}} Politics, lawmaking, and administration|url=https://rnavi.ndl.go.jp/politics/entry/bib01341.php|access-date=2021-07-17|website=rnavi.ndl.go.jp|publisher=[[National Diet Library]]|language=Ja|publication-date=17 June 1960}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Reference in druga literatura==
{{refbegin}}
* Aldrich, Daniel P. &quot;Social, not physical, infrastructure: the critical role of civil society after the 1923 Tokyo earthquake.&quot; ''Disasters'' 36.3 (2012): 398–419 [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.660.7977&amp;rep=rep1&amp;type=pdf online].
* {{cite journal  | last = Borland | first = Janet | title = Capitalising on catastrophe: reinvigorating the Japanese state with moral values through education following the 1923 Great Kantō Earthquake | journal = Modern Asian Studies | volume = 40 | issue = 4 | pages =  875–907 | doi = 10.1017/S0026749X06002010 | jstor = 3876637 | date = October 2006 | s2cid = 145241763 }}
* {{cite journal  | last = Borland | first = Janet | title = Stories of ideal Japanese subjects from the great Kantō earthquake of 1923 | journal = Japanese Studies| volume = 25 | issue = 1 | pages =  21–34 | doi = 10.1080/10371390500067645 | date = May 2005 | s2cid = 145063880 }}
* Borland, Janet. &quot;Voices of vulnerability and resilience: children and their recollections in post-earthquake Tokyo.&quot; ''Japanese Studies'' 36.3 (2016): 299–317.
* Clancey, Gregory. &quot;The Changing Character of Disaster Victimhood: Evidence from Japan's 'Great Earthquakes'.&quot; ''Critical Asian Studies'' 48.3 (2016): 356–379.
* {{cite book  | last = Clancey | first = Gregory | title = Earthquake nation: the cultural politics of Japanese Seismicity | publisher = University of California Press | location = Berkeley | year = 2006 | isbn = 9780520246072 }}
* {{cite book |last=Gulick |first=Sidney L. |date=1923 |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, and Japan |chapter-url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |publisher=George H. Doran Company |chapter=The Great Earthquake and Fire in Japan: An Interpretation }}
* {{Citation | last = Hammer | first = Joshua | title = Yokohama burning: the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II | publisher = Simon &amp; Schuster | year = 2006 | isbn = 9780743264655 | url = https://archive.org/details/yokohamaburningd00hamm }}
* {{Cite news | last = Helibrun | first = Jacob | title = Aftershocks | work = The New York Times | url = https://www.nytimes.com/2006/09/17/books/review/Heilbrunn.t.html | date = September 17, 2006 }}
* Hunter, Janet. &quot;'Extreme confusion and disorder'? the Japanese economy in the Great Kantō earthquake of 1923.&quot; ''Journal of Asian Studies'' (2014): 753–773 [http://eprints.lse.ac.uk/57693/1/Hunter_Extreme%20Confusion.pdf online].
* Hunter, Janet, and Kota Ogasawara. &quot;Price shocks in regional markets: Japan's Great Kantō Earthquake of 1923.&quot; ''Economic History Review'' 72.4 (2019): 1335–1362.
* {{cite journal  | last = Lee | first = Eun-gyong | title = The Great Kantō Earthquake and &quot;life-rationalization&quot; by modern Japanese women | journal = Asian Journal of Women's Studies | volume = 21 | issue = 1 | pages =  2–18 | doi = 10.1080/12259276.2015.1029230 | date = January 2015 | s2cid = 143301950 }}
* {{cite journal  | last1 = Nyst | first1 = M. | last2 = Nishimura | first2 = T. | last3 = Pollitz | first3 = F. F. | last4 = Thatcher | first4 = W. | title = The 1923 Kantō earthquake reevaluated using a newly augmented geodetic data set | journal = Journal of Geophysical Research | volume = 111 | issue = B11306 | doi = 10.1029/2005JB003628 | date = November 2006 | pages = n/a |bibcode = 2006JGRB..11111306N | doi-access = free }} [http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2005JB003628/pdf Pdf.]
* {{cite book  | last1 = Scawthorn | first1 = Charles | last2 = Eidinger | first2 = John M. | last3 = Schiff | first3 = Anshel J. | title = Fire following earthquake | publisher = American Society of Civil Engineers | location = Reston, Virginia | year = 2006 | isbn = 9780784407394 }}
* {{cite journal  | last = Schencking | first = J. Charles | title = The Great Kantō Earthquake and the culture of catastrophe and reconstruction in 1920s Japan | journal = Journal of Japanese Studies | volume = 34 | issue = 2 | pages =  295–331 | doi = 10.1353/jjs.0.0021 | date = Summer 2008 | s2cid = 146673960 }}
* Weisenfeld, Gennifer. ''Imaging Disaster: Tokyo and the visual culture of Japan's Great Earthquake of 1923'' (Univ of California Press, 2012).
{{refend}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1923 Great Kantō earthquake}}
*[http://www.greatkantoearthquake.com/ The Great Kantō earthquake of 1923] – Great Kanto Earthquake.com
*[http://www.japan-guide.com/a/earthquake/ Great Kanto Earthquake 1923] – Photographs by August Kengelbacher
*[http://www.britishpathe.com/workspace.php?id=11103 Japan Earthquake 1923] – Pathé News
*[http://dl.lib.brown.edu/kanto The Great Kanto Earthquake of 1923] – Brown University Library Center for Digital Scholarship
*[http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&amp;no=320400&amp;rel_no=1 The Great Kanto Earthquake Massacre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317165553/http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&amp;no=320400&amp;rel_no=1 |date=2011-03-17 }} – OhmyNews
*[http://www.check123.com/videos/9520-1923-great-kanto-earthquake-fire-tornado 1923 Great Kanto Earthquake – Fire Tornado – Video] | Check123 – Video encyclopedia

[[Kategorija:Katastrofe leta 1923]]
[[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tokio]]
[[Kategorija:Tokio]]
[[Kategorija:Cunamiji]]</text>
      <sha1>lct24gyaedq5qju5cwwajvfqjntcgxd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5736528</id>
      <parentid>5736525</parentid>
      <timestamp>2022-08-19T11:48:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20723" xml:space="preserve">{{Infobox earthquake
| title = Veliki potres v Kantoju (1923)
| timestamp = 1923-09-01 02:58:35
| anss-url = iscgem911526
| isc-event = 911526
| image = Ryounkaku.jpg
| image alt = 
| imagecaption = 
| map = 1923 Kanto earthquake intensity-2.png
| map alt = 
| image name = 
| map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=right|border=yes|caption=|places=
{{Location map~|Japan|lat=19.6|long=139.812|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}}
{{Location map~|Japan|lat=35.689|long=139.49|label=Tokio |position=right|mark=Green pog.svg}}}}
| mapsize = 
| caption = Rjounkaku v Asakusi, ki je na koncu propadel
| local-date = {{Start date|1923|9|1}}
| local-time = 11:58:32 [[Japonski standardni čas|JST]] ([[UTC+09:00]])
| duration = 48 s&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kobayashi|first1=Reiji|last2=Koketsu|first2=Kazuki|year=2005|title=Source process of the 1923 Kanto earthquake inferred from historical geodetic, teleseismic, and strong motion data|journal=Earth, Planets and Space|volume=57|issue=4|pages=261|doi=10.1186/BF03352562|bibcode=2005EP&amp;S...57..261K|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;  4 min&lt;ref&gt;{{cite web|last=Panda|first=Rajaram|title=Japan Coping with a National Calamity|url=http://www.idsa.in/idsacomments/JapanCopingwithaNationalCalamity_rpanda_160311|publisher=Institute for Defence Studies and Analyses (IDSA)|location=Delhi|access-date=21 December 2011}}&lt;/ref&gt;
| magnitude = 7,9–8,2 {{M|w|link=y}}&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Kanamori|first=Hiroo|year=1977|title=The energy release in great earthquakes|journal=J. Geophys. Res.|volume=82|issue=20|pages= 2981–2987|doi=10.1029/JB082i020p02981|bibcode=1977JGR....82.2981K|url=https://authors.library.caltech.edu/51386/1/jgr13796.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Namegaya|first1=Yuichi|last2=Satake|first2=Kenji|last3=Shishikura|first3=Masanobu|year=2011|title=Fault models of the 1703 Genroku and 1923 Taisho Kanto earthquakes inferred from coastal movements in the southern Kanto erea|url=https://www.gsj.jp/data/actfault-eq/h22seika/pdf/namegaya.pdf|access-date=27 September 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chuobou/senmon/shutochokkajishinmodel/pdf/dansoumodel_01.pdf |title=首都直下地震モデル検討会 }} 首都直下のM7クラスの地震及び相模トラフ沿いのM8クラスの地震等の震源断層モデルと震度分布・津波高等に関する報告書&lt;/ref&gt;
| depth = 23 km
| location = {{Coord|35|19.6|N|139|8.3|E|source:dewiki_region:JP-13_type:landmark|display=inline,title}}&lt;ref&gt;Usami, Tatsuo[[#Soran (2003)|『最新版 日本被害地震総覧』]] p272.&lt;/ref&gt;
| type = [[tektonski potres]]
| countries affected = Japonska
| damage = 
| intensity = 11 MMI &lt;br /&gt; &lt;br /&gt; 7 JMA
| PGA = ~ 0,41 g &lt;br&gt; ~ 400 ''[[Gal_(enota)|gal]]''
| tsunami = Do 12 m&lt;br&gt;v Atami, Šizuoka, prefektura Šizuoka, južni [[Čubu]]&lt;ref&gt;{{cite web|last=Hatori|first=Tokutaro|title=Tsunami Behavior of the 1923 Kanto Earthquake at Atami and Hatsushima Island in Sagami Bay|url=http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|access-date=27 September 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929224549/http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|archive-date=29 September 2015}}&lt;/ref&gt;
| landslide = da
| aftershocks = 6 od 7,0 M ali več &lt;ref&gt;{{cite web|last=Takemura|first=Masayuki|year=1994|title=Aftershock Activities for Two Days after the 1923 Kanto Earthquake (M=7.9) Inferred from Seismograms at Gifu Observatory|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/zisin1948/46/4/46_4_439/_pdf|access-date=27 September 2015}}&lt;/ref&gt;
| casualties = 105.385–142.800 mrtvih&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Takemura|first1=Masayuki|last2=Moroi|first2=Takafumi|year=2004|title=Mortality Estimation by Causes of Death Due to the 1923 Kanto Earthquake|journal=Journal of Jaee|volume=4|issue=4|pages=21–45|doi=10.5610/jaee.4.4_21|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/today/index.php?month=9&amp;day=1&amp;submit=View+Date|title=Today in Earthquake History|access-date=15 April 2016}}&lt;/ref&gt;
| native_name = 関東大地震&lt;br /&gt;関東大震災
| native_name_lang = ja
| alt = Uničene trgovine, nanizane vzdolž ulice proti templju Sensō-dži v Asakusi, s sprehajajočimi ljudmi. Tako srednja vrata (na sredini) kot pagoda (levo, pozneje izgubljena) so prikazana stoječa.
}}

'''Veliki potres v Kantoju''' (関東大地震, ''Kantō dai-džišin''; ''Kantō ō-džšin'')&lt;ref&gt;{{cite book |last=Doboku Gakkai|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-juninen-kanto-ojishin-shingai-chosa-hokoku-report-on-investigation-of-damagescaused-by-the-great-kanto-earthquake-1923/oclc/68327364|title=Taishô jûninen Kantô ôjishin, shingai chôsa hôkoku. (Report on investigation of damages caused by the great Kantô earthquake, 1923.)|date=0000|publisher=Doboku gakkai (Civil engineer Society)|location=Tokyo|language=Japanese|oclc=68327364}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=田中|first1=哮義|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-daishinsai-daikasai/oclc/852120700?lang=en|title=大正大震災大火災／関東大震災と帝都復興事業 (Taishō dai-shinsai/dai-kasai: Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō)|last2=中村|first2=淸二|last3=Nakamura|first3=Seiji (narrated)|date=2013|publisher=Kodansha (大日本雄辯會講談社)|isbn=978-4-87733-759-9|editor-last=Tanaka|editor-first=Takeyoshi|language=Japanese|trans-title=Dai Nihon Yūbenkai Kōdansha hensan. Daijishin ni yoru daikasai / Rigaku Hakushi Nakamura Seiji jutsu. Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō / Tanaka Takeyoshi hen, kaisetsu.|oclc=852120700}}&lt;/ref&gt; je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku [[Honšu]] ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC). ) v soboto, 1. septembra 1923. Različni podatki kažejo, da je potres trajal med štirimi in desetimi minutami.&lt;ref name=&quot;James&quot;&gt;{{cite web|last=James |first=Charles |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California, Berkeley |access-date=21 December 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=16 March 2007 }}&lt;/ref&gt; Obsežne požarne nevihte in celo ognjeni vrtinec so povečali število smrtnih žrtev. Dokumentirani so bili državljanski nemiri po katastrofi (tj. pokol v Kantoju).

[[Potres]] je imel [[Momentna magnitudna lestvica|magnitudo]] 7,9 na trenutni lestvici (Mw),&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |title=Most Destructive Earthquakes|publisher=U.S. Geological Survey |access-date=2013-02-18 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091102112417/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |archive-date=2009-11-02 }}&lt;/ref&gt;  z žariščem globoko pod otokom Izu Ōšima v zalivu Sagami. Vzrok je bil pretrganje dela [[konvergentna meja|konvergentne meje]], kjer se Filipinska morska plošča pogreza pod Ohotsko ploščo vzdolž črte [[tektonski jarek|tektonskega jarka]] Sagami.&lt;ref name=&quot;Bakun&quot;&gt;{{cite journal|last=Bakun|first=W.H.|year=2005|title=Magnitude and location of historical earthquakes in Japan and implications for the 1855 Ansei Edo earthquake|journal=Journal of Geophysical Research|volume=110|issue=B02304|pages=B02304|doi=10.1029/2004JB003329|url=http://sicarius.wr.usgs.gov/tokyo/submitted/Bakun_JGR_revised8Nov2004.pdf|bibcode=2005JGRB..110.2304B|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1960 je japonska vlada 1. september razglasila za dan preprečevanja nesreč (防災の日, ''Bōsai no hi'') ali dan v spomin in priprave na velike naravne nesreče, vključno s [[cunami]]jem in [[tajfun]]om.&lt;ref&gt;{{cite web |title=東京消防庁＜消防マメ知識＞＜消防雑学事典＞|trans-title=Tokyo Fire Department &gt; Trivia around fire fighting|url=https://www.tfd.metro.tokyo.lg.jp/libr/qa/qa_59.htm|access-date=2021-07-17|website=tfd.metro.tokyo.lg.jp|publisher=Tokyo Fire Department|via=Sourced by Tokuo Fire Department, from &quot;新 消防雑学事典&quot; (Shin Shōbō Zatsugakujiten) 2nd ed., published by ''Tokyo Union of Fire Prevention Association'' (財)東京連合防火協会発行).}}&lt;/ref&gt; Vaje in dogodki za promocijo znanja so osredotočeni na ta datum, kot tudi podelitve nagrad za zasluge.&lt;ref&gt;{{cite web |date=10 December 2012|title=「防災の日」の創設について：昭和前半期閣議決定等凡例 {{!}} 政治・法律・行政|trans-title=The Disaster Prevention Date designated : Cabinet decisions {{!}} Politics, lawmaking, and administration|url=https://rnavi.ndl.go.jp/politics/entry/bib01341.php|access-date=2021-07-17|website=rnavi.ndl.go.jp|publisher=[[National Diet Library]]|language=Ja|publication-date=17 June 1960}}&lt;/ref&gt;

== Potres ==
Kapitan ladje ''SS Dongola'' je poročal, da je bil zasidran v notranjem pristanišču Jokohame:

{{blockquote|Ob 11.55 uri ladja se je začela močno tresti in vibrirati in ob pogledu proti obali je bilo videti, da se dogaja strašen potres, stavbe so se rušile na vse strani in v nekaj minutah ni bilo videti ničesar od oblakov prahu. Ko so ti odstranili, je bilo videti ogenj, ki se je širil v mnogih smereh in v pol ure je bilo vse mesto v plamenih.&lt;ref&gt;[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet: Dongola]&lt;/ref&gt;}}

Ta potres je opustošil [[Tokio]], pristaniško mesto [[Jokohama]] in okoliške prefekture [[prefektura Čiba|Čiba]], [[prefektura Kanagava|Kanagava]] in [[prefektura Šizuoka| Šizuoka]] ter povzročil obsežno škodo po vsej regiji [[Kanto]]. Moč potresa je bila tako velika, da se je v [[Kamakura|Kamakuri]], več kot 60 km od epicentra, kip [[Kotoku-in| Velikega Bude]], ki tehta približno 121 ton, premaknil za skoraj 60 centimetrov.

Ocenjenih je bilo približno 142.800 smrtnih žrtev, vključno s približno 40.000 pogrešanimi in domnevno mrtvimi. Po zaključnem poročilu japonskega gradbenega podjetja Kajima Kobori Research iz septembra 2004 je bilo v potresu leta 1923 potrjenih 105.385 smrtnih žrtev.&lt;ref name=&quot;eas&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.eas.slu.edu/Earthquake_Center/1923EQ/|title=The 1923 Tokyo Earthquake|access-date=2007-02-22| archive-url= http://webarchive.loc.gov/all/20011109225525/http%3A//www%2Eeas%2Eslu%2Eedu/earthquake_center/1923eq/| archive-date= November 9, 2001 | url-status= dead}}&lt;/ref&gt;

Škoda zaradi te naravne nesreče je bila ena največjih, ki jih je utrpela cesarska Japonska. Leta 1960, ob 37. obletnici potresa, je vlada 1. september razglasila za letni »dan preprečevanja nesreč«.

=== Škoda in smrti ===
Ker se je potres zgodil, ko so ljudje kuhali obroke, so mnogi umrli zaradi velikih požarov, ki so izbruhnili. Požari so izbruhnili takoj po potresu.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Gulick |first1=Sidney L. |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, Japan |url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |date=1923 |publisher=George H. Doran Company |location=New York |page=[https://archive.org/details/winningoffareast00guli/page/15 15]}}&lt;/ref&gt; Nekateri požari so se razvili v ognjene nevihte,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.greatkantoearthquake.com/earthquake.html|title=The Earthquake and Fires - The Great Kantō Earthquake.com|website=greatkantoearthquake.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://library.brown.edu/cds/kanto/ksmith.html|title=The Great Kanto Earthquake of 1923|website=library.brown.edu}}&lt;/ref&gt; ki so zajele mesto. Veliko ljudi je umrlo, ko so njihova stopala obtičala na talečem se asfaltu. Največjo posamezno izgubo življenj je povzročil ognjeni vrtinec, ki je zajel Rikugun Hondžo Hifukušo (prej skladišče vojaških oblačil) v središču Tokia, kjer je bilo sežganih okoli 38.000 ljudi, potem ko so se tja zatekli po potresu. Potres je prekinil vodovode po vsem mestu, gašenje požarov pa je trajalo skoraj dva polna dneva do poznega jutra 3. septembra.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Fire Following Earthquake|year=2005|publisher=ASCE, NFPA|location=Reston, Virginia|isbn=978-0-7844-0739-4|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&amp;productid=5362|editor-last=Scawthorn|editor2-last=Eidinger|editor3-last=Schiff|access-date=2012-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130928111244/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&amp;productid=5362|archive-date=2013-09-28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Desolation of Nihonbashi and Kanda after Kanto Earthquake.jpg|thumb|left|400x400px| Opustošenje Nihonbašija in Kande, videno s strehe stavbe Dai-iči Sogo]]

Močan [[tajfun]] s središčem ob obali polotoka Noto v prefekturi Išikava je približno istočasno kot potres v [[Tokijski zaliv]] prinesel močan veter. Ti vetrovi so povzročili hitro širjenje požarov.

Cesar in cesarica sta bivala v Nikku, ko je Tokio prizadel potres in nikoli nista bila v nevarnosti.&lt;ref name=&quot;nyt1&quot;&gt;{{cite news|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FB0F12FE3E5416738DDDAA0894D1405B838EF1D3|title=Yokohama is Practically Destroyed|newspaper=The New York Times|date= September 3, 1923}}&lt;/ref&gt; Ameriški vršilec dolžnosti generalnega konzula Max David Kirjassoff in njegova žena Alice Josephine Ballantine Kirjassoff sta umrla v potresu. Sam konzulat je v poznejših požarih izgubil celotno svojo evidenco.&lt;ref&gt;&quot;Brother Thinks Consul Kirjassoff May Be Alive&quot;[https://catalog.archives.gov/id/79322859|item-id=79322859] September 6, 1923.&lt;/ref&gt;

Številne domove so zasuli ali odnesli [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]] v gorskih in hribovitih obalnih območjih v zahodni prefekturi Kanagava; umrlo okoli 800 ljudi. Rušeče se gorsko pobočje v vasi Nebukava, zahodno od Odavara, je celotno vas in potniški vlak, na katerem je bilo več kot 100 potnikov, skupaj z železniško postajo, potisnilo v morje.

RMS ''Empress of Australia'' je bila na tem, da zapusti pristanišče Jokohama, ko je prizadel potres. Komaj je preživela in pomagala pri reševanju 2000 preživelih. V času nesreče je bila v pristanišču tudi linijska ladja P&amp;O ''Dongola'', ki je rešila 505 ljudi in jih odpeljala v [[Kobe]].&lt;ref&gt;[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet Dongola (1905)] at poheritage.com. Retrieved 9 May 2020&lt;/ref&gt;
[[File: Marunouchi after the Great Kanto Earthquake.JPG|thumb|Marunouči v plamenih]]

[[Cunami]] z valovi, visokimi do 10 m, je v nekaj minutah zadel obalo zaliva Sagami, polotoka Bōsō, otoke Izu in vzhodno obalo polotoka Izu. Cunami je povzročil številne smrti, vključno s približno 100 ljudmi ob plaži Jui-ga-hama v Kamakuri in približno 50 ljudi na nasipu Enošima. Več kot 570.000 domov je bilo uničenih, tako da je po ocenah 1,9 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Evakuirane so z ladjo prepeljali iz Kantoja do mesta Kobe v [[Kansai]]ju. Ocenjuje se, da je škoda presegla milijardo ameriških dolarjev (ali približno 16 milijard dolarjev danes).&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/46776002/the-miami-herald/|agency=Associated Press|title=Billion Dollars' Damage in Japan|date=September 26, 1923|newspaper=Miami Herald|page=1|access-date=March 16, 2020|via=Newspapers.com}} {{free access}}&lt;/ref&gt; Bilo je 57 popotresnih sunkov.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Reference in druga literatura==
{{refbegin}}
* Aldrich, Daniel P. &quot;Social, not physical, infrastructure: the critical role of civil society after the 1923 Tokyo earthquake.&quot; ''Disasters'' 36.3 (2012): 398–419 [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.660.7977&amp;rep=rep1&amp;type=pdf online].
* {{cite journal  | last = Borland | first = Janet | title = Capitalising on catastrophe: reinvigorating the Japanese state with moral values through education following the 1923 Great Kantō Earthquake | journal = Modern Asian Studies | volume = 40 | issue = 4 | pages =  875–907 | doi = 10.1017/S0026749X06002010 | jstor = 3876637 | date = October 2006 | s2cid = 145241763 }}
* {{cite journal  | last = Borland | first = Janet | title = Stories of ideal Japanese subjects from the great Kantō earthquake of 1923 | journal = Japanese Studies| volume = 25 | issue = 1 | pages =  21–34 | doi = 10.1080/10371390500067645 | date = May 2005 | s2cid = 145063880 }}
* Borland, Janet. &quot;Voices of vulnerability and resilience: children and their recollections in post-earthquake Tokyo.&quot; ''Japanese Studies'' 36.3 (2016): 299–317.
* Clancey, Gregory. &quot;The Changing Character of Disaster Victimhood: Evidence from Japan's 'Great Earthquakes'.&quot; ''Critical Asian Studies'' 48.3 (2016): 356–379.
* {{cite book  | last = Clancey | first = Gregory | title = Earthquake nation: the cultural politics of Japanese Seismicity | publisher = University of California Press | location = Berkeley | year = 2006 | isbn = 9780520246072 }}
* {{cite book |last=Gulick |first=Sidney L. |date=1923 |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, and Japan |chapter-url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |publisher=George H. Doran Company |chapter=The Great Earthquake and Fire in Japan: An Interpretation }}
* {{Citation | last = Hammer | first = Joshua | title = Yokohama burning: the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II | publisher = Simon &amp; Schuster | year = 2006 | isbn = 9780743264655 | url = https://archive.org/details/yokohamaburningd00hamm }}
* {{Cite news | last = Helibrun | first = Jacob | title = Aftershocks | work = The New York Times | url = https://www.nytimes.com/2006/09/17/books/review/Heilbrunn.t.html | date = September 17, 2006 }}
* Hunter, Janet. &quot;'Extreme confusion and disorder'? the Japanese economy in the Great Kantō earthquake of 1923.&quot; ''Journal of Asian Studies'' (2014): 753–773 [http://eprints.lse.ac.uk/57693/1/Hunter_Extreme%20Confusion.pdf online].
* Hunter, Janet, and Kota Ogasawara. &quot;Price shocks in regional markets: Japan's Great Kantō Earthquake of 1923.&quot; ''Economic History Review'' 72.4 (2019): 1335–1362.
* {{cite journal  | last = Lee | first = Eun-gyong | title = The Great Kantō Earthquake and &quot;life-rationalization&quot; by modern Japanese women | journal = Asian Journal of Women's Studies | volume = 21 | issue = 1 | pages =  2–18 | doi = 10.1080/12259276.2015.1029230 | date = January 2015 | s2cid = 143301950 }}
* {{cite journal  | last1 = Nyst | first1 = M. | last2 = Nishimura | first2 = T. | last3 = Pollitz | first3 = F. F. | last4 = Thatcher | first4 = W. | title = The 1923 Kantō earthquake reevaluated using a newly augmented geodetic data set | journal = Journal of Geophysical Research | volume = 111 | issue = B11306 | doi = 10.1029/2005JB003628 | date = November 2006 | pages = n/a |bibcode = 2006JGRB..11111306N | doi-access = free }} [http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2005JB003628/pdf Pdf.]
* {{cite book  | last1 = Scawthorn | first1 = Charles | last2 = Eidinger | first2 = John M. | last3 = Schiff | first3 = Anshel J. | title = Fire following earthquake | publisher = American Society of Civil Engineers | location = Reston, Virginia | year = 2006 | isbn = 9780784407394 }}
* {{cite journal  | last = Schencking | first = J. Charles | title = The Great Kantō Earthquake and the culture of catastrophe and reconstruction in 1920s Japan | journal = Journal of Japanese Studies | volume = 34 | issue = 2 | pages =  295–331 | doi = 10.1353/jjs.0.0021 | date = Summer 2008 | s2cid = 146673960 }}
* Weisenfeld, Gennifer. ''Imaging Disaster: Tokyo and the visual culture of Japan's Great Earthquake of 1923'' (Univ of California Press, 2012).
{{refend}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|1923 Great Kantō earthquake}}
*[http://www.greatkantoearthquake.com/ The Great Kantō earthquake of 1923] – Great Kanto Earthquake.com
*[http://www.japan-guide.com/a/earthquake/ Great Kanto Earthquake 1923] – Photographs by August Kengelbacher
*[http://www.britishpathe.com/workspace.php?id=11103 Japan Earthquake 1923] – Pathé News
*[http://dl.lib.brown.edu/kanto The Great Kanto Earthquake of 1923] – Brown University Library Center for Digital Scholarship
*[http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&amp;no=320400&amp;rel_no=1 The Great Kanto Earthquake Massacre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317165553/http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&amp;no=320400&amp;rel_no=1 |date=2011-03-17 }} – OhmyNews
*[http://www.check123.com/videos/9520-1923-great-kanto-earthquake-fire-tornado 1923 Great Kanto Earthquake – Fire Tornado – Video] | Check123 – Video encyclopedia

[[Kategorija:Katastrofe leta 1923]]
[[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tokio]]
[[Kategorija:Tokio]]
[[Kategorija:Cunamiji]]</text>
      <sha1>ttrc2rutkpzqvnqhco03qspzl9806f2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Katastrofe leta 1923</title>
    <ns>14</ns>
    <id>522484</id>
    <revision>
      <id>5736502</id>
      <timestamp>2022-08-19T11:09:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68" xml:space="preserve">{{Katastrofe po letih|192|3}}
{{Kategorija v Zbirki|1923 disasters}}</text>
      <sha1>8ztbvvihrtz6gar8qm8lego2qjao6jz</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>