Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.26 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk Temperatura 0 362 5747711 5675684 2022-08-27T08:42:18Z 2A01:261:34B:E200:6195:9F8F:47B9:8C6F /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{nereferencirani članek}} [[Slika:Translational motion.gif|thumb|right|300px|Temperatura plina je merilo povprečne kinetične energije njegovih atomov oziroma molekul pri gibanju in trkih. Na tej animaciji so ponazorjeni [[helij]]evi atomi pri tlaku 136 [[atmosfera (enota)|atmosfer]]. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni).]] '''Temperatúra''' je ena izmed osnovnih [[Fizikalna količina|fizikalnih veličin]] in [[termodinamika|termodinamičnih spremenljivk]], ki določa toplotno stanje [[telo (fizika)|teles]]. Merimo jo s [[termometer|termometrom]]. Temperaturo lahko vpeljemo kot količino, ki je sorazmerna [[prostornina|prostornini]] [[plin]]a pri stalnem [[tlak]]u, npr. v [[plinski termometer|plinskem termometru]]. Temperatura ne more prehajati iz telesa na telo, ampak prehaja [[toplota]], pri tem pa se temperaturi teles izenačujeta. Vpeljemo jo lahko tudi kot količino, s katero je sorazmerna prenesena [[toplota]] pri [[Carnotov toplotni stroj|Carnotovem toplotnem stroju]] - to je tako imenovana termodinamična definicija. == Merjenje temperature == [[Slika:Pakkanen.jpg|thumb|Voda zmrzne pri 0&nbsp;°C]] Pojem temperature iz vsakdanjega življenja dobro poznamo in zdi se nam, da imamo občutek zanjo. Do neke mere si pri določanju, kaj je topleje in kaj hladneje, res lahko pomagamo s svojimi čutili. Včasih pa nas ta zavedejo - ko stojimo na ploščicah v kopalnici, nas zebe v noge, če se prestopimo na preprogo, pa ne. V resnici so ploščice in preproga v toplotnem ravnovesju in imajo isto temperaturo, ploščice pa se nam zdijo hladnejše zato, ker hitreje odvajajo toploto iz naših nog. Za objektivno določanje temperature zato uporabljamo [[termometer|termometre]]. Ti za merjenje temperature uporabljajo temperaturno odvisnost neke lastnosti snovi (npr. [[prostornina|prostornine]], [[električna prevodnost|električne prevodnosti]] ipd.) Vrste termometrov: * [[plinski termometer]] * [[živosrebrni termometer]] * [[kovinski termometer]] * [[uporovni termometer]] == Zaznavanje temperature == Omenili smo že, da lahko vročino in mraz zaznavamo. Zaznavanje vročine in mraza je povezano s [[čutilni receptor|čutnicami]] v [[koža|koži]]. Raziskave so pokazale, da so za občutek vročega odgovorne druge čutnice kot za občutek hladnega. Zaznavanje temperature je povezano z zaznavanjem bolečine. Pri 34 [[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]], kolikor je srednja kožna temperatura, ne občutimo ne mraza ne vročine. Segrevanje ali ohlajevanje privede prek občutkov naraščajoče vročine oziroma mraza v obeh skrajnih primerih – meji sta pri okrog 15&nbsp;°C in 45&nbsp;°C – do občutka bolečine. Občutek vročega ali hladnega je razen od temperature same odvisen tudi od tega, kako hitro spreminjamo temperaturo, ter kako velik del telesa je izpostavljen temperaturni spremembi. Slednje je povezano z gostoto čutnic po telesu. Njihova površinska gostota je največja na ustnicah (15-20 čutnic za mraz na [[kvadratni centimeter]]), precej velika na obrazu, prsih in trebuhu, zelo majhna pa denimo po dlani (1-5 čutnic za mraz na kvadratni centimeter). Nasploh imamo čutnic za mraz 5-10 krat več kot čutnic za vročino. Zaznavanje vročine in mraza prenašajo tako »počasni« [[živčni končič]]i tipa C brez [[mielin]]ske ovojnice, kot tudi »hitri« živčni končiči tipa Aδ s tanko mielinsko ovojnico. Od leta [[1997]] dalje je zaznavanje vročine in mraza pojasnjeno tudi na molekularni ravni. Tega leta so določili zaporedje [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] za [[prekomembranski protein|prekomembranski]] [[receptor (biokemija)|receptor]] VR1, ki prične pri temperaturah nad 43&nbsp;°C prepuščati [[kalcij]]eve [[ion]]e. V naslednjih letih so določili zaporedji še za podobna receptorja VRL-1, ki se odziva na temperature nad 50&nbsp;°C, ter VRL-3, ki se odziva na temperature nad 33&nbsp;°C. Marca [[2002]] pa so izolirali še protein CMP1 oziroma TRPM8, ki se obnaša kot receptor za mrzlo. Zanimivo je, da se receptor za mraz obenem odziva tudi na [[mentol]], receptor za vročino pa na [[kapsaicin]], kar pojasni »hladen« oziroma »vroč« občutek, ki ga dajejo [[poprova meta]] in [[feferon]]i. == Temperaturne lestvice == Temperaturne lestvice se med seboj razlikujejo na dva načina: izbira točke 0 stopinj in obseg posamezne enote ali stopinje na lestvici. V večjem delu sveta se za meritve temperature uporablja Celizijeva temperaturna lestvica (°C). Poznamo več temperaturnih lestvic: * [[Celzijeva temperaturna lestvica]] - 0 °C ustreza [[tališče|tališču]] [[led]]u, 100 °C pa [[vrelišče|vrelišču]] [[voda|vode]] (pri [[standardni pogoji|standardnem atmosferskem tlaku]])<ref name="FI8">{{navedi splet |url=http://www.e-sola.mladinska.com/mod/scorm/player.php?a=102&currentorg=eXeemperatura44cd85b81b00873fd5a8&scoid=1039 |title=Temperaturne lestvice |accessdate=9.7.2015 |publisher=e-šola Mladinska.com}}</ref>. * [[kelvin|Kelvinova temperaturna lestvica]] (absolutna temperaturna lestvica) - ne pozna negativnih vrednosti; ničlo v tej lestvici sovpada z [[absolutna ničla|absolutno ničlo]]<ref name="FI8" />. * [[Fahrenheitova temperaturna lestvica]] - za ničlo svoje lestvice je Fahrenheit vzel najnižjo temperaturo, ki jo je lahko ponovljivo dosegel z mešanico ledu in soli (0 ºF) , kot drugo umeritveno točko pa je vzel temperaturo človeškega telesa (96 ºF). 96 pa je izbral najbrž zaradi tega, ker je deljivo z 2,3,4,6,8 in 12.<ref name="Presek">{{navedi revijo|journal=Presek||last1=Strnad |first1=Janez|url=http://www.presek.si/11/639-Strnad.pdf |title=O merjenju temperature in termometrih:Iz zgodovine fizike |volume=11|issue=1|year=1983-1984|accessdate=9.7.2015|pp = 37|publisher=Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|issn= 0351-6652}}</ref>. * [[Rankinova temperaturna lestvica]] * [[Réaumurjeva temperaturna lestvica]] - ničlo ima pri tališču ledu pri običajnem atmosferskem tlaku in 80º pri vrelišču vode pri enakih pogojih. Spodnja tabela prikazuje [[formule za pretvorbo temperature]] v Celzijevo lestvico in iz nje. {{temperature|C}} Seznam nekaterih pogosto uporabljanih temperatur z vrednostmi, ki so izražene z različnimi temperaturnimi lestvicami: {| class = wikitable |- bgcolor="#f0f0f0" ! Opis ! [[Kelvinova temperaturna lestvica|Kelvinova]] ! [[Celzijeva temperaturna lestvica|Celzijeva]] ! [[Fahrenheitova temperaturna lestvica|Fahrenheitova]] ! [[Rankinova temperaturna lestvica|Rankinova]] ! [[Delisleova temperaturna lestvica|Delisleova]] ! [[Newtonova temperaturna lestvica|Newtonova]] ! [[Réaumurjeva temperaturna lestvica|Réaumurjeva]] ! [[Rømerjeva temperaturna lestvica|Rømerjeva]] |- | Absolutna ničla | 0 | style="color:#800000;" | -273,15 | style="color:#800000;" | -459,67 | 0 | 559,725 | style="color:#800000;" | -90,14 | style="color:#800000;" | -218,52 | style="color:#800000;" | -135,90 |- | Fahrenheitova mešanica leda in soli | 255,37 | style="color:#800000;" | -17,78 | 0 | 459,67 | 176,67 | style="color:#800000;" | -5,87 | style="color:#800000;" | -14,22 | style="color:#800000;" | -1,83 |- | [[Tališče]] ledu/ledišče vode (pri normalnem tlaku) | 273,15 | 0 | 32 | 491,67 | 150 | 0 | 0 | 7,5 |- | Temperatura človeškega telesa | 310,15 | 37 | 98,6 | 558,27 | 94,5 | 12,21 | 29,6 | 26,925 |- | [[Vrelišče]] vode | 373,15 | 100 | 212 | 671,67 | 0 | 33 | 80 | 60 |- | Tališče [[Titan (element)|titana]] | 1941 | 1668 | 3034 | 3494 | style="color:#800000;" | -2352 | 550 | 1334 | 883 |} == Glej tudi == * [[Formule za pretvorbo temperature]] * [[Red velikosti (temperatura)]] ==Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temperature}} {{Wikislovar|temperatura|Temperatura}} [[Kategorija:Osnovni fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Toplota]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] [[Kategorija:Termodinamika]] [[Kategorija:Temperatura|*]] {{normativna kontrola}} kad6e1edr9fml61z7r4ofdpv9jtgbfk 1087 0 1889 5747654 4360003 2022-08-27T04:22:13Z Octopus 13285 /* Smrti */ Marija wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1087''' ('''[[rimske številke|MLXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == ===Investiturni boj=== * [[Papež Viktor III.]] obhaja Veliko noč v svoji opatiji [[Monte Cassino]], Rim zaseda [[protipapež Klemen III.]]. Medtem se v Capui organizira vojska glavnega papeževega vojaškega podpornika capuanskega kneza [[Jordan I. Capuanski|Jordana I.]]. Po Veliki noči se začene papežev "''pohod na Rim''", v katerem je protipapež pregnan iz Rima in ↓ * [[9. maj]]a → Viktor III. (končno) posvečen za papeža.↓ * → Položaj na Vatikanskem griču še zdaleč ni zavarovan, zato se Viktor III. še isti teden umakne nazaj na Monte Cassino. Da ga prepriča v varnost, [[Matilda Toskanska]] za Leonovo obzidje namesti svoj vojaški oddelek. Viktor III. se vrne nazaj v Rim, toda konec ↓ * junija → v Rim ponovno vkoraka zaščitna cesarska vojska protipapeža Klemena III.. Matilda Toskanska in Viktor III. se umakneta iz Rima na jug.↓ * avgusta → Poteka [[koncil v Benvenetu (1087)|koncil v Benvenetu]], ki se ga udeležijo Viktorjevi podporniki. Na koncilu papež Viktor III. obnovi izobčenja protipapeža in cesarja, obsodi laično investituro in razglasi križarsko vojno proti saracenskim piratom v Severni Afriki ([[Mahdijski križarski pohod]]). Koncil traja tri dni in medtem papež Viktor III. hudo zboli. Ponovno se umakne na Monte Cassino. ↓ * [[16. september|16. septembra]] → Umre papež Viktor III.. Šele naslednje leto ga nasledi "''križarski''" papež [[papež Urban II.|Urban II.]] ===Ostalo=== [[Slika:William1.jpg|thumb|desno|200px|Leto smrti angleškega kralja Viljema Osvajalca]] * pomlad - Mornarji iz Barija izkoristijo nered in brezbrižnost Seldžukov ter oplenijo grobnico [[Sveti Nikolaj|Sv. Nikolaja]] v Myri (danes mesto [[Demre]], provinca [[Antalya (provinca)|Antalaya]]). Polastijo se sarkofaga z ostanki tega svetnika. * jesen - '''[[Mahdijski križarski pohod]]: v odziv na razglastitev križarskega pohoda proti saracenskim piratom''' v severni Afriki združena flota mornaric [[Pisanska republika|Pise]], [[Genovska republika|Genove]] in [[Republika Amalfi|Amalfija]] ter z blagoslovom papeža Viktorja III. napade severno afriško prestolnico [[Ziridi|Ziridov]] [[Mahdija|Mahdijo]]. Pohod je uspešen in ti "''zgodnji''" križarji Mahdijo zasedejo za leto dni, preden se v zameno za bogat plen vrnejo domov. [[1088]] ↔ * [[9. september]] - Umrlega angleškega kralja [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] nasledi njegov drugi ali tretji (?) sin [[Vilijem II. Angleški|Viljem II.]]. Najstarejši sin [[Robert Curthose]] dobi v posest Normandijo, najmlajši [[Henrik I. Angleški|Henrik I.]] pa dobi kasneje od Roberta manjšo normandijsko grofijo. * [[26. september]] - Kronanje Viljema II. za angleškega kralja v [[Opatija Westminster|westminsterski]] opatiji. * [[Švedska]]: Glede na edini vir kronista [[Adam iz Bremna|Adama iz Bremna]] o skandinavskih kraljevinah švedski kralj [[Inge I. Švedski|Inge I.]] umori sokralja [[Blot-Sven]]a in s tem ponovno združi Švedsko. * Turško ljudstvo [[Pečenegi|Pečenegov]] po zadnjih porazih Bizantinskega cesarstva množično prehaja čez Donavo. S kritičnimi razmerami v cesarstvu so dobro seznanjeni, saj so številni njihovi vojščaki služili kot najemniki v bizantinski vojski. * Požar v [[Katedrala svetega Pavla, London|Katedrali sv. Pavla]] v Londonu. Še istega leta se začne obnova. == Rojstva == * [[13. september]] - [[Ivan II. Komnen]], bizantinski cesar († [[1143]]) * [[Ivan Aksuh]], bizantinski general seldžuškega rodu († [[1150]]) * [[Rihenza Northeimska]], saksonska vojvodinja, rimsko-nemška cesarica, soproga [[Lotar III. Nemški|Lotarja III.]] († [[1141]]) * [[Zengi]], mosulski atabeg, začetnik dinastije [[Zengidi|Zengidov]] († [[1146]]) == Smrti == * [[9. september]] - [[Viljem Osvajalec]], angleški kralj (* [[1028]]) * [[13. december]] - [[Marija Dobronega]], poljska vojvodinja (* [[1012]]) * [[27. december]] - [[Berta Savojska]], nemška kraljica, žena Henrika IV. (* [[1051]]) ; Neznan datum * [[Evstacij II. Boulognjski|Evstacij II.]], [[Boulogne-sur-Mer|boulognjski]] grof (* [[1020]]) * [[Morcar]], anglosaksonski northumbrijski grof * [[Salomon Ogrski]], madžarski kralj (* [[1053]]) * [[al-Zarkali]], španski muslimanski astronom, matematik (* [[1028]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1087|*]] ps43u9a7zeisfuszsqnfp28840gw9i0 5747655 5747654 2022-08-27T04:22:51Z Octopus 13285 /* Rojstva */ slog wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1087''' ('''[[rimske številke|MLXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == ===Investiturni boj=== * [[Papež Viktor III.]] obhaja Veliko noč v svoji opatiji [[Monte Cassino]], Rim zaseda [[protipapež Klemen III.]]. Medtem se v Capui organizira vojska glavnega papeževega vojaškega podpornika capuanskega kneza [[Jordan I. Capuanski|Jordana I.]]. Po Veliki noči se začene papežev "''pohod na Rim''", v katerem je protipapež pregnan iz Rima in ↓ * [[9. maj]]a → Viktor III. (končno) posvečen za papeža.↓ * → Položaj na Vatikanskem griču še zdaleč ni zavarovan, zato se Viktor III. še isti teden umakne nazaj na Monte Cassino. Da ga prepriča v varnost, [[Matilda Toskanska]] za Leonovo obzidje namesti svoj vojaški oddelek. Viktor III. se vrne nazaj v Rim, toda konec ↓ * junija → v Rim ponovno vkoraka zaščitna cesarska vojska protipapeža Klemena III.. Matilda Toskanska in Viktor III. se umakneta iz Rima na jug.↓ * avgusta → Poteka [[koncil v Benvenetu (1087)|koncil v Benvenetu]], ki se ga udeležijo Viktorjevi podporniki. Na koncilu papež Viktor III. obnovi izobčenja protipapeža in cesarja, obsodi laično investituro in razglasi križarsko vojno proti saracenskim piratom v Severni Afriki ([[Mahdijski križarski pohod]]). Koncil traja tri dni in medtem papež Viktor III. hudo zboli. Ponovno se umakne na Monte Cassino. ↓ * [[16. september|16. septembra]] → Umre papež Viktor III.. Šele naslednje leto ga nasledi "''križarski''" papež [[papež Urban II.|Urban II.]] ===Ostalo=== [[Slika:William1.jpg|thumb|desno|200px|Leto smrti angleškega kralja Viljema Osvajalca]] * pomlad - Mornarji iz Barija izkoristijo nered in brezbrižnost Seldžukov ter oplenijo grobnico [[Sveti Nikolaj|Sv. Nikolaja]] v Myri (danes mesto [[Demre]], provinca [[Antalya (provinca)|Antalaya]]). Polastijo se sarkofaga z ostanki tega svetnika. * jesen - '''[[Mahdijski križarski pohod]]: v odziv na razglastitev križarskega pohoda proti saracenskim piratom''' v severni Afriki združena flota mornaric [[Pisanska republika|Pise]], [[Genovska republika|Genove]] in [[Republika Amalfi|Amalfija]] ter z blagoslovom papeža Viktorja III. napade severno afriško prestolnico [[Ziridi|Ziridov]] [[Mahdija|Mahdijo]]. Pohod je uspešen in ti "''zgodnji''" križarji Mahdijo zasedejo za leto dni, preden se v zameno za bogat plen vrnejo domov. [[1088]] ↔ * [[9. september]] - Umrlega angleškega kralja [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] nasledi njegov drugi ali tretji (?) sin [[Vilijem II. Angleški|Viljem II.]]. Najstarejši sin [[Robert Curthose]] dobi v posest Normandijo, najmlajši [[Henrik I. Angleški|Henrik I.]] pa dobi kasneje od Roberta manjšo normandijsko grofijo. * [[26. september]] - Kronanje Viljema II. za angleškega kralja v [[Opatija Westminster|westminsterski]] opatiji. * [[Švedska]]: Glede na edini vir kronista [[Adam iz Bremna|Adama iz Bremna]] o skandinavskih kraljevinah švedski kralj [[Inge I. Švedski|Inge I.]] umori sokralja [[Blot-Sven]]a in s tem ponovno združi Švedsko. * Turško ljudstvo [[Pečenegi|Pečenegov]] po zadnjih porazih Bizantinskega cesarstva množično prehaja čez Donavo. S kritičnimi razmerami v cesarstvu so dobro seznanjeni, saj so številni njihovi vojščaki služili kot najemniki v bizantinski vojski. * Požar v [[Katedrala svetega Pavla, London|Katedrali sv. Pavla]] v Londonu. Še istega leta se začne obnova. == Rojstva == * [[13. september]] - [[Ivan II. Komnen]], bizantinski cesar († [[1143]]) ;Neznan datum * [[Ivan Aksuh]], bizantinski general seldžuškega rodu († [[1150]]) * [[Rihenza Northeimska]], saksonska vojvodinja, rimsko-nemška cesarica, soproga [[Lotar III. Nemški|Lotarja III.]] († [[1141]]) * [[Zengi]], mosulski atabeg, začetnik dinastije [[Zengidi|Zengidov]] († [[1146]]) == Smrti == * [[9. september]] - [[Viljem Osvajalec]], angleški kralj (* [[1028]]) * [[13. december]] - [[Marija Dobronega]], poljska vojvodinja (* [[1012]]) * [[27. december]] - [[Berta Savojska]], nemška kraljica, žena Henrika IV. (* [[1051]]) ; Neznan datum * [[Evstacij II. Boulognjski|Evstacij II.]], [[Boulogne-sur-Mer|boulognjski]] grof (* [[1020]]) * [[Morcar]], anglosaksonski northumbrijski grof * [[Salomon Ogrski]], madžarski kralj (* [[1053]]) * [[al-Zarkali]], španski muslimanski astronom, matematik (* [[1028]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1087|*]] ebo77vgii3laipur8nifrqjsoo92qmi 1047 0 1937 5747586 5738024 2022-08-26T16:27:19Z Octopus 13285 /* Smrti */ Miecław wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1047''' ('''[[rimske številke|MXLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[Slika:Harald III of Norway.jpg|thumb|right|200px|Norveški kralj Harald Hardrada]] ===Bizantinsko cesarstvo=== * [[14. september]] - Bizantinski general in vojskovodja [[Leon Tornikios]] se v [[Adrianopel|Adrianoplu]], kamor prebegne, razglasi za cesarja in skupaj s privrženci začne voditi upor proti cesarju [[Konstantin IX. Monomah|Konstantinu IX. Monomahu]]. Ker razen slabo izurjene milice med Adrianoplom in Konstantinoplom ni druge vojske, je pot do prestolnice odprta. ↓ * [[25. september]] → Leon Tronikos neuspešno oblega Konstantinopel. V treh dneh, kolikor je trajalo obleganje, cesarju Konstantinu IX. uspelo prepeljati vojsko, ki se je nahajala v Mali Aziji, čez Bospor. ↓ * [[25. december]] → Bizantinski nesojeni uzurpator Leon Tornikios je izdan in nato oslepljen. ===Ostalo=== * [[Velf III. Koroški]] prevzame od rimsko-nemškega cesarja [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]] v fevd Vojvodino Koroško in pa Mejno grofijo Verono. * [[Bitka pri Val-ès-Dunesu]]: normanski vojvoda [[Viljem Osvajalec|Vilijem Bastard]] (kasneje bolj znan kot Vilijem Osvajalec) skupaj s francoskim kraljem [[Henrik I. Francoski|Henrikom I.]] premaga uporne normandijske barone. Kljub zmagi je njegov položaj vojvode Normandije negotov. * [[Sveti sedež]]: po smrti papeža [[Papež Klemen II.|Klemena II.]], sicer cesarjevega spovednika izvoljenega slabo leto dni poprej, se za vrhovnega voditelja vseh kristjanov ob vojaški podpori toskanskega mejnega grofa [[Bonifacij III. Toskanski|Bonifacija III.]] z zasedbo [[Lateranska palača|Lateranske palače]] o'''kliče (tokrat tretjič!) problematični [[Papež Benedikt IX.|Benedikt IX.]].''' Na [[seznam papežev|vatikanski listi]] papežev je vseeno priznan kot 150. papež po vrsti. * Po smrti strica [[Magnus Dobri|Magnusa Dobrega]], sicer norveškega in danskega kralja, na Norveškem zasede prestol [[Harald III. Norveški|Harald Hardrada]], na Danskem pa [[Sven II. Danski|Sven II. Estridsson]]. == Rojstva == * [[28. december]] - [[Sundžong (Gorjeo)|Sundžong]], 12. korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1083]]) ; Neznan datum * [[Hugh d'Avranches]], angleški grof († [[1101]]) * [[Višeslava Kijevska]], poljska kraljica († po [[1089]]) == Smrti == * [[9. oktober]] - [[papež Klemen II.]] * [[10. oktober]] - [[Henrik VII. Bavarski|Henrik VII.]], bavarski vojvoda (* [[1005]]) * [[25. oktober]] - [[Magnus Dobri]], norveški kralj (* [[1024]]) * november - [[papež Gregor VI.]] ; Neznan datum * [[Miecław]], samozvani poljski vojvoda (* okoli [[1000]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1047|*]] ba9av7lqyozdnnips17t3sz75nahikd 1012 0 1972 5747652 4500263 2022-08-27T04:18:08Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Marija wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1012''' ('''[[rimske številke|MXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:Bamberger Dom BW 6.JPG|thumb|right|230px|Bamberška katedrala v končni, gotski podobi iz 13. stol.]] * [[18. maj]] - Umrlega papeža [[papež Sergej IV.|Sergeja IV.]] nasledi [[Papež Benedikt VIII.|Benedikt VIII.]], 143. papež po [[seznam papežev|seznamu]]. Benedikt VIII. izvira iz močne lacijske rodbine tuskulumskih grofov. Istega dne se nezadovoljen z izvolitvijo papeža da posvetiti '''protipapež''' [[Protipapež Gregor VI.|Gregor VI.]], ki ga poskušajo potisniti naprej rimski [[Crescenzi|Krescenciji]].<ref>Ti so nastavili zadnja papeža: Janeza XVIII. in Sergeja IV.</ref> Benedikt VIII. je prisiljen pobegniti iz Rima in poskuša svoj interes uveljaviti pred nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrikom II.]], ki mu izkaže vso podporo v zameno, da ga Benedikt krona za rimsko-nemškega cesarja. [[1014]] ↔ * [[Nemško-poljska vojna (1002-18)]]: s sklenitvijo začasnega (tokrat drugega) miru se zaključi druga faza vojne med nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] in poljskim vojvodo [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavom]], ki pa že istega leta prekrši mir s ponovno okupacijo Lužic. * Nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] preda po izumrtju plemiške rodbine [[Konradini|Konradinov]] v fevd [[Vojvodina Švabska|Vojvodino Švabsko]] rodbini [[Babenberg|Babenberžanov]]. * Mlajši brat [[Oldržih Pšemisl|Oldržih]] iz rodbine Pšemisl strmoglavi svojega brata [[Jaromir Pšemisl|Jaromirja]] in prevzame oblast v [[Vojvodina Češka|Vojvodini Češki]]. * [[Thietmar iz Merseburga]] začne sestavljati kroniko. Do smrti leta [[1018]] napiše osem knjig z zgodovino Nemčije od leta 908 naprej. Besedilo je pomemben dokument o zgodovini Slovanov in Madžarov vzhodno od mej nemške poselitve. * Irski kralj [[Leinster]]ja, pokrajine na JV Irske, [[Máelmórda mac Murchada|Mael Morda]] vzdigne upor proti združitvenim težnjam irskega (nad)kralja [[Brian Boru|Briana Boruja]]. [[1014]] ↔ * Škotski kralj [[Malcolm II. Škotski|Malcolm II.]] odvrne napad Dancev. * Angleški kralj [[Ethelred|Ethelred Nepripravljeni]] ponovno plača ''danegeld'' Dancem. * Danci umorijo canterburyjskega nadškofa [[Alfege|Aelfega]], ki so ga leto poprej vzeli za talca. * Fatimidski kalif [[Al-Hakim]] po uničenju [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|Cerkve Svetega Groba]] v letu [[1009]] nadaljuje z uničevanjem krščanskih in judovskih svetišč. * Posvetitev [[Bamberška katedrala|Bamberške katedrale]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Baldvin V. Flandrijski|Baldvin V.]], grof Flandrije († [[1067]]) * [[papež Benedikt IX.]] († [[1056]]) * [[Cai Xiang]], kitajski kaligraf pod dinastijo Song († [[1067]]) * [[Marija Dobronega]], poljska vojvodinja († [[1087]]) * [[Marpa Lotsawa]], tibetanski budistični jogi in prevajalec († [[1097]]) == Smrti == * [[1. april]] - [[Herman III. Konradin]], vojvoda Švabske (* [[995]]) * [[12. maj]] - [[papež Sergij IV.]] * [[18. oktober]] - [[Sveti Koloman]], irski misijonar in mučenik * [[Alfege]], canterburyjski nadškof (* [[954]]) * [[Ibn al-Faradi]], španski muslimanski zgodovinar (* [[962]]) ==Opombe== {{opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1012|*]] 6i9a54e3cjmhg060rgvox0l2njtxzlo 5747653 5747652 2022-08-27T04:18:52Z Octopus 13285 /* Smrti */ slog wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1012''' ('''[[rimske številke|MXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:Bamberger Dom BW 6.JPG|thumb|right|230px|Bamberška katedrala v končni, gotski podobi iz 13. stol.]] * [[18. maj]] - Umrlega papeža [[papež Sergej IV.|Sergeja IV.]] nasledi [[Papež Benedikt VIII.|Benedikt VIII.]], 143. papež po [[seznam papežev|seznamu]]. Benedikt VIII. izvira iz močne lacijske rodbine tuskulumskih grofov. Istega dne se nezadovoljen z izvolitvijo papeža da posvetiti '''protipapež''' [[Protipapež Gregor VI.|Gregor VI.]], ki ga poskušajo potisniti naprej rimski [[Crescenzi|Krescenciji]].<ref>Ti so nastavili zadnja papeža: Janeza XVIII. in Sergeja IV.</ref> Benedikt VIII. je prisiljen pobegniti iz Rima in poskuša svoj interes uveljaviti pred nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrikom II.]], ki mu izkaže vso podporo v zameno, da ga Benedikt krona za rimsko-nemškega cesarja. [[1014]] ↔ * [[Nemško-poljska vojna (1002-18)]]: s sklenitvijo začasnega (tokrat drugega) miru se zaključi druga faza vojne med nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] in poljskim vojvodo [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavom]], ki pa že istega leta prekrši mir s ponovno okupacijo Lužic. * Nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] preda po izumrtju plemiške rodbine [[Konradini|Konradinov]] v fevd [[Vojvodina Švabska|Vojvodino Švabsko]] rodbini [[Babenberg|Babenberžanov]]. * Mlajši brat [[Oldržih Pšemisl|Oldržih]] iz rodbine Pšemisl strmoglavi svojega brata [[Jaromir Pšemisl|Jaromirja]] in prevzame oblast v [[Vojvodina Češka|Vojvodini Češki]]. * [[Thietmar iz Merseburga]] začne sestavljati kroniko. Do smrti leta [[1018]] napiše osem knjig z zgodovino Nemčije od leta 908 naprej. Besedilo je pomemben dokument o zgodovini Slovanov in Madžarov vzhodno od mej nemške poselitve. * Irski kralj [[Leinster]]ja, pokrajine na JV Irske, [[Máelmórda mac Murchada|Mael Morda]] vzdigne upor proti združitvenim težnjam irskega (nad)kralja [[Brian Boru|Briana Boruja]]. [[1014]] ↔ * Škotski kralj [[Malcolm II. Škotski|Malcolm II.]] odvrne napad Dancev. * Angleški kralj [[Ethelred|Ethelred Nepripravljeni]] ponovno plača ''danegeld'' Dancem. * Danci umorijo canterburyjskega nadškofa [[Alfege|Aelfega]], ki so ga leto poprej vzeli za talca. * Fatimidski kalif [[Al-Hakim]] po uničenju [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|Cerkve Svetega Groba]] v letu [[1009]] nadaljuje z uničevanjem krščanskih in judovskih svetišč. * Posvetitev [[Bamberška katedrala|Bamberške katedrale]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Baldvin V. Flandrijski|Baldvin V.]], grof Flandrije († [[1067]]) * [[papež Benedikt IX.]] († [[1056]]) * [[Cai Xiang]], kitajski kaligraf pod dinastijo Song († [[1067]]) * [[Marija Dobronega]], poljska vojvodinja († [[1087]]) * [[Marpa Lotsawa]], tibetanski budistični jogi in prevajalec († [[1097]]) == Smrti == * [[1. april]] - [[Herman III. Konradin]], vojvoda Švabske (* [[995]]) * [[12. maj]] - [[papež Sergij IV.]] * [[18. oktober]] - [[Sveti Koloman]], irski misijonar in mučenik ; Neznan datum * [[Alfege]], canterburyjski nadškof (* [[954]]) * [[Ibn al-Faradi]], španski muslimanski zgodovinar (* [[962]]) ==Opombe== {{opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1012|*]] n0ckfqt8ecf00dwmav1xvfsvbnbq5in 13. december 0 2915 5747656 5619759 2022-08-27T04:24:06Z Octopus 13285 /* Smrti */ Marija wikitext text/x-wiki '''13. december''' je 347. [[dan]] [[leto|leta]] (348. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 18 dni. {{DecemberCalendar}} == Dogodki == * [[1294]] - odstopi [[papež]] [[papež Celestin IV.|Celestin IV.]] * [[1545]] - začetek [[tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] * [[1577]] - [[Francis Drake]] začne v [[Plymouth]]u plovbo okoli [[Zemlja|sveta]] * [[1897]] - [[Rusija|ruske]] [[vojaška enota|enote]] zasedejo [[Port Arthur]] * [[1903]] - [[patent]]iran [[kornet]] za [[sladoled]] * [[1918]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] prekorači [[Ren]] * [[1939]] - v [[zaliv]]u [[Le Plata]] pride do prve [[pomorska bitka|pomorske bitke]] v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] * [[1940]] - [[Henri Pétain|Pétain]] odstavi [[Pierre Laval|Lavala]] in ga da [[aretacija|aretirati]] * [[1944]] - [[Japonci|japonski]] [[kamikaze]] uničijo [[Združene države Amerike|ameriško]] [[križarka|križarko]] [[USS Nashville]] * [[1962]] - [[snežni plaz]] na [[Zelenica|Zelenici]] zasuje skupino graničarjev, dva graničarja umreta * [[1981]] - [[Wojciech Jaruzelski]] razglasi [[vojno stanje]] v [[Poljska|Poljski]] * [[1990]] - prvič se sestaneta [[Frederik Willem de Klerk]] in [[Nelson Mandela]] * [[2003]] - [[Sadam Husein]] je ujet v [[Tikrit]]u == Rojstva == * [[1272]] - [[Friderik III. Sicilski|Friderik III.]], sicilski kralj († [[1337]]) * [[1363]] - [[Jean Charlier de Gerson]], francoski teolog in mistik († [[1429]]) * [[1533]] - [[Erik XIV. Švedski|Erik XIV.]], švedski kralj († [[1577]]) * [[1553]] - [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]], francoski kralj († [[1610]]) * [[1662]] - [[Francesco Bianchini]], italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf, arheolog († [[1729]]) * [[1797]] - [[Heinrich Heine]], nemški pesnik († [[1856]]) * [[1816]] - [[Ernst Werner von Siemens]], nemški inženir, podjetnik († [[1892]]) * [[1838]] - [[Pierre-Marie-Alexis Millardet]], francoski botanik († [[1902]]) * [[1887]] - [[George Pólya]], madžarsko-ameriški matematik, fizik, metodolog († [[1985]]) * [[1903]] - [[Carlos Montoya]], špansko-ameriški kitarist († [[1993]]) * [[1915]] - [[Curd Jürgens]], nemški filmski igralec († [[1982]]) * [[1921]] - [[Janko Messner]], slovenski pisatelj († [[2011]]) * [[1922]] - [[Karel Destovnik - Kajuh]], slovenski pesnik († [[1944]]) * [[1929]] - [[Christopher Plummer]], kanadski filmski igralec († [[2021]]) * [[1945]] - [[Sašo Stevović]],slovensko-črnogorski kipar * [[1964]] - [[Arturs Krišjānis Kariņš]], [[Seznam latvijskih politikov|latvijski politik]], [[evroposlanec]] in jezikoslovec * [[1966]] - [[Jure Zdovc]], slovenski košarkar * [[1979]] - [[Matjaž Smodiš]], slovenski košarkar * [[1981]] - [[Amy Lee]], ameriška glasbenica * [[1989]] - [[Taylor Swift]], ameriška glasbenica, tekstopiska == Smrti == * [[558]] - [[Hildebert I.]], frankovski kralj (* okoli [[496]]) * [[838]] - [[Pipin I. Akvitanski]], kralj Akvitanije (* [[797]]) * [[1048]] - [[al-Biruni]], arabski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist, učitelj (* [[973]]) * [[1087]] - [[Marija Dobronega]], poljska vojvodinja (* [[1012]]) * [[1123]] - [[Henrik IV. Koroški]], vojvoda Koroške * [[1124]] - [[papež Kalist II.]] * [[1126]] - [[Henrik IX. Bavarski|Henrik IX. Črni]], bavarski vojvoda (* [[1075]]) * [[1204]] - [[Mojzes ben Majmon]], latinizirano [[Maimonides]], španski judovski teolog, pravnik, zdravnik, filozof (* [[1135]]) * [[1213]] - [[Vilijem Winchesterski]], nemški saksonski princ, baron Lüneburga (* [[1184]]) * [[1239]] - [[Albert III. Habsburški|Albert III.]], habsburški grof (* [[1188]]) * [[1250]] - [[Friderik II. Hohenstaufen]], rimsko-nemški cesar, sicilski kralj (* [[1194]]) * [[1277]] - [[Janez I. Braunschweigovski|Janez I.]], vojvoda Braunschweig-Lüneburga (* [[1242]]) * [[1313]] - [[Ivan Parricida]], nemški plemič iz hiše Habsburžanov, morilec kralja Albrehta I. (* [[1290]]) * [[1315]] - [[Gaston I. Foiški|Gaston I.]], grof Foixa, soknez Andore (* [[1287]]) * [[1404]] - [[Albert I. Bavarski|Albert I.]], bavarski vojvoda (* [[1336]]) * [[1466]] - [[Donatello]], italijanski kipar (* [[1386]]) * [[1521]] - [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]], portugalski kralj (* [[1469]]) * [[1557]] - [[Niccolo Fontana Tartaglia]], italijanski matematik, fizik, inženir, geometer (* [[1499]]/[[1500]]) * [[1729]] - [[Anthony Collins]], angleški teolog in religiolog (* [[1676]]) * [[1754]] - [[Mahmud I.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1669]]) * [[1784]] - [[Samuel Johnson]], angleški leksikograf, pisatelj, pesnik in kritik (* [[1709]]) * [[1863]] - [[Friedrich Hebbel|Christian Friedrich Hebbel]], nemški dramatik in lirik (* [[1813]]) * [[1881]] - [[August Šenoa]], hrvaški pisatelj (* [[1838]]) * [[1919]] - [[Woldemar Voigt]], nemški fizik (* [[1850]]) * [[1930]] - [[Friderik Pregl]], slovensko-avstrijski zdravnik, kemik, nobelovec 1923 (* [[1869]]) * [[1931]] - [[Gustave Le Bon]], francoski socialni psiholog (* [[1840]]) * [[1944]] - [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]], ruski slikar, grafik, umetnostni teoretik (* [[1866]]) * [[1953]] - [[Marjorie Kinnan Rawlings]], ameriška pisateljica (* [[1896]]) * [[1955]] - [[António Egas Moniz]], portugalski nevrolog, nobelovec 1949 (* [[1874]]) * [[1974]] - [[Yakup Kadri Karaosmanoglu]], turški pisatelj, prevajalec (* [[1889]]) *[[1995]] - [[Anatolij Djatlov]], ukrajinski jedrski inženir (* [[1931]]) * [[2020]] - [[Otto Barić]], hrvaški nogometni trener (* [[1933]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveta Lucija]] [[Kategorija:Dnevi v letu|C13]] dbco0skr5lfaes0xrapzr0f18qw96fc 100. pr. n. št. 0 6160 5747609 5082242 2022-08-26T19:45:44Z Globokivisoki 150891 wikitext text/x-wiki {{desetletje|-10}} '''100. pr. n. št.''' je deseto desetletje v [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletju pr. n. št.]] med letoma [[109 pr. n. št.]] in [[100 pr. n. št.]]. == Dogodki == * - [[Aravaki]] naselijo [[Deviški otoki Združenih držav|Deviške otoke]].<ref>{{Navedi splet|title=Our History {{!}} Government of the Virgin Islands|url=https://bvi.gov.vg/content/our-history|website=bvi.gov.vg|accessdate=2022-08-26}}</ref> {{nanoškrbina}} {{zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:2. stoletje pr. n. št.|D-0100.]] c4abcjt4kz8ijj7wuh16bl1qty8h354 Igra 0 6225 5747715 5698809 2022-08-27T08:56:59Z Sum564 182718 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Tug-of-war.jpg|thumb|Vlečenje vrvi]] [[Slika:Paul Cézanne, Les joueurs de carte (1892-95).jpg|thumb|[[Paul Cézanne]] - Igralca kart, [[1895]]]] '''Igra''' je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev in je določena: * po cilju, ki ga igralci poskušajo doseči, ali * po množici pravil, ki opredelijo, kako igralci igrajo. Igre vključujejo enega igralca, pogosteje pa pomenijo tekmovanje med dvema ali več igralci. Nekatere jezikovne skupnosti ločijo med igranjem in igro, a to ne velja za slovenski jezik. Igra le okvirno potrebuje pravila, da se izvaja neodvisno od nadzorstva, a je le tekmovanje v veščini, spretnosti ali sposobnosti, a brez resničnih posledic ali vsaj načrtovanih posledic onkraj igre. Igra je razvojna točka urjenja, osvajanje pravil pa poleg vsega tudi družbeno učenje. Igra je naravno vedenje in je celo predhodnica spolnega vedenja. Moške podgane, ki se v igri ne spopadajo oziroma so eksprimentalno bile prepuščene osami, imajo velike težave pri funkcionalni spolnosti. Igra je pomemben del učnega procesa, a tudi po sami definiciji, še posebej pri večji starosti, prostor pobega. Igra namreč deluje po poznanih pravilih, dobro uveljavljenem okolju, ki ni nujno resnično. Spoštovanje pravil igre in pri tem dosežen uspeh tako lahko pomeni uveljavitev, dvig samozavesti. Najbolj enostaven pojav igre je tek. Najbolj dolgotrajna igra brez tekmovalnega elementa je tek z obročem ali žogo. == Zgodovina in razvoj iger == === Egipt === [[Stari Egipčani]] so se radi zabavali. Nekatere njihove igre so se ohranile do danes. Primer je [[skok čez kozla]] (v [[staroegipčanski jezik|staroegipčanšičini]]: ''kuza laviza'') ali pa [[vlečenje vrvi]]. Številne ohranjene slike kažejo dečke, ki se igrajo vojake, in deklice se v nekakšnem plesu predic. Poznali so veliko [[igra na deski|iger na deskah]] ([[kača (igra)|kača]], igra [[senet]]a). Poznali so tudi [[žoganje]], lesene [[punčka|punčke]], [[vrtavka|vrtavke]]. Vrtavke so bile preproste in iz lesa, kar kaže da so lahko tudi v najrevnejših družinah otrokom naredili [[igrača|igrače]]. === Grčija === [[Antična Grčija|Stari Grki]] so poznali veliko iger na deski ([[šah]], [[kače (igra)|kače]], [[lestev (igra)|lestve]],...), radi so ciljali v tarčo ([[Kottabos]]). O tem pričajo predvsem poslikave na vazah. Otroci in ženske so se radi igrali z [[vrtavka]]mi. === Judeja === Otroci so imeli poleg šole in hišnih opravil dovolj časa za igro. Deklice so se igrale s punčkami in živalcami iz [[keramika|keramike]]. Dečki so se velikokrat [[žoganje|žogali]] in zlagali [[kocke]]. Mnogi zgodovinarji menijo, da so poznali igro podobno naši [[Človek ne jezi se]]. Znana judejska igra je bila [[mlin (igra)|mlin]]. === Razvoj v novi dobi === Ob igrah se pomembno razvijajo vsi športi in tekmovalne dejavnosti. Olimpijske igre so ponudile pomemben prestiž tekmovalnim posameznikom v njihovi mladosti, omejila pa se je tudi škodljivost spopadov. Še posebej je to vidno od 14.stoletja dalje, ko se celo vojskovanje v igri in boks s predpisanimi igralnimi pripomočki priredi v manj škodljivo dejavnost. Igre so vedno stremele k temu, da bi bile aktualne in poučne. Z igro se skupine spoznajo, naučijo se imena, cenijo sposobnosti sotekmovalcev, spoznajo svoje slabosti, želja po zmagi lahko dvigne vsej skupini motivacijo do sodelovanja. V 16.stoletju vidno porastejo v Evropi igre kakršen je šah in igre s kartami kakršen je whist, tarok in skat. Pomembno se spremeni odnos do iger z oživitvijo Olimpijskega gibanja in novimi modernimi Olimpijskimi igrami, zaradi katerih se po celem svetu prične razlikovanje med športom in igrami, kar ni bila prej uveljavljena tradicija. Večina tekmovanj in iger je bila namenjena ugotavljanju najsposobnejših in najbolj veščih, a je šlo za praviloma vaška tekmovanja brez evidenc, brez zapisanih pravil. Tudi spoštovanje tradicij na področju tekmovanj je velikokrat doživelo zlorabe pa tudi prilagoditve. A tekmovanja niso nikoli bila le vaškega značaja, sposobni športnik ali tekmovalec je praviloma iskal izzivalce, isto je veljalo za konje, pse in univerze. Uspešno izvedeno tekmovanje je praviloma prineslo veliko čast organizatorju, tekmovalcu in prizorišču. Zaradi visoke tekmovalnosti in boja za prestiž so omogočili najbolj sposobnim klubom in najbolj urejenimi sredinami, da so pridobili tudi v javnosti poseben pomen. Vzporedno s takšnimi tekmovanji se razvijajo tudi organizirane igre na srečo, kjer se ne zahteva istega truda in tekmovalnosti, pa tudi častitljivost praviloma ni nagrada. == Filozofski poskus definicije igre == Z avstrijskega filozofa [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Witgensteina]] igra ni predstavljala pojma, ki bi se ga dalo definirati na klasičen način. S postavljanjem homogenih definicij, kaj je igra, lahko mnoge prakse izvzamemo, čeprav jih udeleženci razumejo kot igro. Namesto homogene definicije je Wittgenstein igro vzel kot primer pojma, ki temelji na '''družinskih podobnostih'''. S tem je uvedel heterogeno definiranje igre, kjer za vse primere iger ne obstaja neka univerzalna lastnost, pač pa niz skupnih lastnosti, ki si jih posamezne igre delijo v različni meri. Z zgodovino igre in igrivo dimenzijo človeka se je ukvarjal nizozemski zgodovinar [[Johan Huizinga]] v delu ''Homo ludens''. V delu se pomembno naslanja na japonsko tradicijo, Olimpijsko gibanje, družbene običaje in vrsto zanimivih pojavov iger, kot jih doživljamo v športu. V slovenskem okolju se je ukvarjal z igro Janez Strehovec, ki je uredil prispevke filozofov na temo igre v delu ''Teorije igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku.'' == Videoigre == {{glavni|videoigra}} Videoigra je oblika sodobne igre s preprostimi zaprtimi pravili, ki jih nadzira računalnik. V veliko primerih, še posebej zgodnjih, je bil računalnik tudi primerni nasprotnik, oziroma je bila igra oblikovana kot serija ovir, ugank in preizkusov spretnosti pri katerih uspešna preizkušnja pomeni zmago. V nekaterih primerih je del igre prepuščen naključju ali kvalitetni grafiki. Igre so bile namenjene motiviranju igralcev/programerjev k optimalni izvedbi igre oziroma realistični udeležbi pri uporabi igre, saj so takšne igre bile najbolj obiskane. Kasneje pa so bile igre namenjene tudi lažji prilagoditvi igralcev na interakcijo z računalnikom. Tako so mladi igralci postali domači z miško, tipkovnico, joypadom in jih pričeli uporabljati samodejno. Videoigra je sprva bila priklopljena na televizor ali neko drugo predvajalno sredstvo namenjeno videopredvajanju, a obstoj igralnih konzol je to tradicijo nadaljeval, četudi so lahko določene igre bile domače že zgolj z uporabo računalnikov. Uporaba konzol je vseeno ponujala kvalitetnejšo in uporabnejšo izvedbo iger, pri tem pa ni ogrožala tedaj mnogokrat nestabilne operacijske sisteme. Največja privlačnost videoigre je v ponujanju ne le zaprtih, jasnih pravil, temveč ponujanju drugega sveta, kjer ta jasna pravila veljajo brezpogojno. Uspehi doseženi pri igrah so bili objektivni, jasni in so ponujali tudi zunanje tekmovanje s pomočjo rekordov, dosežkov in preseganju ovir, kakršne so bile določene od avtorja igre. === Spletne igre === Izraz spletne igre se nanaša na videoigre, ki se igrajo preko takšnega ali drugačnega [[računalniško omrežje|računalniškega omrežja]]. Dandanes to omrežje v večini primerov predstavlja [[internet]] ali ekvivalentna tehnologija. Igre so vedno uporabljale aktualno tehnologijo: [[modem]]e pred internetom, še pred modemi pa žične terminale. Razširitev spletnega igranja je v bistvu odraz vsesplošne razširitve uporabe računalniških omrežij, od lokalnih mrež do interneta in hkrati tudi odraža porast dostopa do interneta. Spletne igre so raznovrstne, segajo od preprostih igric, ki temeljijo na tekstu, pa tja do iger s kompleksno grafično predstavitvijo in virtualnimi svetovi z več hkratnimi igralci. Mnoge spletne igre so ustvarile spletne skupnosti, kar pomeni, da so spletne igre dejansko oblika družbene aktivnosti, pri čemer sama komunikacija ni obvezna. Ob pojavi vzporednih forumov in družbenih omrežij je komunikacija postala močnejša, uveljavlja pa se predvsem zmagovalec takšnih iger. Spletne igre se delijo na več zvrsti. Poznamo [[arkadna igra|arkadne igre]], ki sodijo tudi med najstarejše, športne igre, miselne igre, t. i. [[MMORPG]], kjer sodeluje mnogo igralcev hkrati ipd. Ob razvoju fantazijskih svetov z notranjimi pravili in tradicijami se pojavlja tudi pojav globalne fantazije. Spletna igra omogoča da v magičnem svetu onkraj meja in kulturnih razlik globalno različni igralci igrajo neresnične vloge, ki so izključno virtualni izsek osebne domišljije po pravilih proizvajalca igre. == Glej tudi == * [[igra na deski]] * [[igra s kartami]] * [[računalniška igra]] * [[teorija iger]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Games}} {{Wikislovar|igra|Igra}} * {{https://web.archive.org/web/20160115122605/https://www.dmoz.org/Games/ (archive.org)}} [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Igre|*]] {{normativna kontrola}} 8tdpdhykuamd9c9p53n1u1h81bqenvz 5747718 5747715 2022-08-27T08:59:11Z Sum564 182718 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Tug-of-war.jpg|thumb|Vlečenje vrvi]] [[Slika:Paul Cézanne, Les joueurs de carte (1892-95).jpg|thumb|[[Paul Cézanne]] - Igralca kart, [[1895]]]] '''Igra''' je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev in je določena: * po cilju, ki ga igralci poskušajo doseči, ali * po množici pravil, ki opredelijo, kako igralci igrajo. Igre vključujejo enega igralca, pogosteje pa pomenijo tekmovanje med dvema ali več igralci. Nekatere jezikovne skupnosti ločijo med igranjem in igro, a to ne velja za slovenski jezik. Igra le okvirno potrebuje pravila, da se izvaja neodvisno od nadzorstva, a je le tekmovanje v veščini, spretnosti ali sposobnosti, a brez resničnih posledic ali vsaj načrtovanih posledic onkraj igre. Igra je razvojna točka urjenja, osvajanje pravil pa poleg vsega tudi družbeno učenje. Igra je naravno vedenje in je celo predhodnica spolnega vedenja. Moške podgane, ki se v igri ne spopadajo oziroma so eksprimentalno bile prepuščene osami, imajo velike težave pri funkcionalni spolnosti. Igra je pomemben del učnega procesa, a tudi po sami definiciji, še posebej pri večji starosti, prostor pobega. Igra namreč deluje po poznanih pravilih, dobro uveljavljenem okolju, ki ni nujno resnično. Spoštovanje pravil igre in pri tem dosežen uspeh tako lahko pomeni uveljavitev, dvig samozavesti. Najbolj enostaven pojav igre je tek. Najbolj dolgotrajna igra brez tekmovalnega elementa je tek z obročem ali žogo. == Zgodovina in razvoj iger == === Egipt === [[Stari Egipčani]] so se radi zabavali. Nekatere njihove igre so se ohranile do danes. Primer je [[skok čez kozla]] (v [[staroegipčanski jezik|staroegipčanšičini]]: ''kuza laviza'') ali pa [[vlečenje vrvi]]. Številne ohranjene slike kažejo dečke, ki se igrajo vojake, in deklice se v nekakšnem plesu predic. Poznali so veliko [[igra na deski|iger na deskah]] ([[kača (igra)|kača]], igra [[senet]]a). Poznali so tudi [[žoganje]], lesene [[punčka|punčke]], [[vrtavka|vrtavke]]. Vrtavke so bile preproste in iz lesa, kar kaže da so lahko tudi v najrevnejših družinah otrokom naredili [[igrača|igrače]]. === Grčija === [[Antična Grčija|Stari Grki]] so poznali veliko iger na deski ([[šah]], [[kače (igra)|kače]], [[lestev (igra)|lestve]],...), radi so ciljali v tarčo ([[Kottabos]]). O tem pričajo predvsem poslikave na vazah. Otroci in ženske so se radi igrali z [[vrtavka]]mi. === Judeja === Otroci so imeli poleg šole in hišnih opravil dovolj časa za igro. Deklice so se igrale s punčkami in živalcami iz [[keramika|keramike]]. Dečki so se velikokrat [[žoganje|žogali]] in zlagali [[kocke]]. Mnogi zgodovinarji menijo, da so poznali igro podobno naši [[Človek ne jezi se]]. Znana judejska igra je bila [[mlin (igra)|mlin]]. === Razvoj v novi dobi === Ob igrah se pomembno razvijajo vsi športi in tekmovalne dejavnosti. Olimpijske igre so ponudile pomemben prestiž tekmovalnim posameznikom v njihovi mladosti, omejila pa se je tudi škodljivost spopadov. Še posebej je to vidno od 14.stoletja dalje, ko se celo vojskovanje v igri in boks s predpisanimi igralnimi pripomočki priredi v manj škodljivo dejavnost. Igre so vedno stremele k temu, da bi bile aktualne in poučne. Z igro se skupine spoznajo, naučijo se imena, cenijo sposobnosti sotekmovalcev, spoznajo svoje slabosti, želja po zmagi lahko dvigne vsej skupini motivacijo do sodelovanja. V 16.stoletju vidno porastejo v Evropi igre kakršen je šah in igre s kartami kakršen je whist, tarok in skat. Pomembno se spremeni odnos do iger z oživitvijo Olimpijskega gibanja in novimi modernimi Olimpijskimi igrami, zaradi katerih se po celem svetu prične razlikovanje med športom in igrami, kar ni bila prej uveljavljena tradicija. Večina tekmovanj in iger je bila namenjena ugotavljanju najsposobnejših in najbolj veščih, a je šlo za praviloma vaška tekmovanja brez evidenc, brez zapisanih pravil. Tudi spoštovanje tradicij na področju tekmovanj je velikokrat doživelo zlorabe pa tudi prilagoditve. A tekmovanja niso nikoli bila le vaškega značaja, sposobni športnik ali tekmovalec je praviloma iskal izzivalce, isto je veljalo za konje, pse in univerze. Uspešno izvedeno tekmovanje je praviloma prineslo veliko čast organizatorju, tekmovalcu in prizorišču. Zaradi visoke tekmovalnosti in boja za prestiž so omogočili najbolj sposobnim klubom in najbolj urejenimi sredinami, da so pridobili tudi v javnosti poseben pomen. Vzporedno s takšnimi tekmovanji se razvijajo tudi organizirane igre na srečo, kjer se ne zahteva istega truda in tekmovalnosti, pa tudi častitljivost praviloma ni nagrada. == Filozofski poskus definicije igre == Z avstrijskega filozofa [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Witgensteina]] igra ni predstavljala pojma, ki bi se ga dalo definirati na klasičen način. S postavljanjem homogenih definicij, kaj je igra, lahko mnoge prakse izvzamemo, čeprav jih udeleženci razumejo kot igro. Namesto homogene definicije je Wittgenstein igro vzel kot primer pojma, ki temelji na '''družinskih podobnostih'''. S tem je uvedel heterogeno definiranje igre, kjer za vse primere iger ne obstaja neka univerzalna lastnost, pač pa niz skupnih lastnosti, ki si jih posamezne igre delijo v različni meri. Z zgodovino igre in igrivo dimenzijo človeka se je ukvarjal nizozemski zgodovinar [[Johan Huizinga]] v delu ''Homo ludens''. V delu se pomembno naslanja na japonsko tradicijo, Olimpijsko gibanje, družbene običaje in vrsto zanimivih pojavov iger, kot jih doživljamo v športu. V slovenskem okolju se je ukvarjal z igro Janez Strehovec, ki je uredil prispevke filozofov na temo igre v delu ''Teorije igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku.'' == Videoigre == {{glavni|videoigra}} Videoigra je oblika sodobne igre s preprostimi zaprtimi pravili, ki jih nadzira računalnik. V veliko primerih, še posebej zgodnjih, je bil računalnik tudi primerni nasprotnik, oziroma je bila igra oblikovana kot serija ovir, ugank in preizkusov spretnosti pri katerih uspešna preizkušnja pomeni zmago. V nekaterih primerih je del igre prepuščen naključju ali kvalitetni grafiki. Igre so bile namenjene motiviranju igralcev/programerjev k optimalni izvedbi igre oziroma realistični udeležbi pri uporabi igre, saj so takšne igre bile najbolj obiskane. Kasneje pa so bile igre namenjene tudi lažji prilagoditvi igralcev na interakcijo z računalnikom. Tako so mladi igralci postali domači z miško, tipkovnico, joypadom in jih pričeli uporabljati samodejno. Videoigra je sprva bila priklopljena na televizor ali neko drugo predvajalno sredstvo namenjeno videopredvajanju, a obstoj igralnih konzol je to tradicijo nadaljeval, četudi so lahko določene igre bile domače že zgolj z uporabo računalnikov. Uporaba konzol je vseeno ponujala kvalitetnejšo in uporabnejšo izvedbo iger, pri tem pa ni ogrožala tedaj mnogokrat nestabilne operacijske sisteme. Največja privlačnost videoigre je v ponujanju ne le zaprtih, jasnih pravil, temveč ponujanju drugega sveta, kjer ta jasna pravila veljajo brezpogojno. Uspehi doseženi pri igrah so bili objektivni, jasni in so ponujali tudi zunanje tekmovanje s pomočjo rekordov, dosežkov in preseganju ovir, kakršne so bile določene od avtorja igre. === Spletne igre === Izraz spletne igre se nanaša na videoigre, ki se igrajo preko takšnega ali drugačnega [[računalniško omrežje|računalniškega omrežja]]. Dandanes to omrežje v večini primerov predstavlja [[internet]] ali ekvivalentna tehnologija. Igre so vedno uporabljale aktualno tehnologijo: [[modem]]e pred internetom, še pred modemi pa žične terminale. Razširitev spletnega igranja je v bistvu odraz vsesplošne razširitve uporabe računalniških omrežij, od lokalnih mrež do interneta in hkrati tudi odraža porast dostopa do interneta. Spletne igre so raznovrstne, segajo od preprostih igric, ki temeljijo na tekstu, pa tja do iger s kompleksno grafično predstavitvijo in virtualnimi svetovi z več hkratnimi igralci. Mnoge spletne igre so ustvarile spletne skupnosti, kar pomeni, da so spletne igre dejansko oblika družbene aktivnosti, pri čemer sama komunikacija ni obvezna. Ob pojavi vzporednih forumov in družbenih omrežij je komunikacija postala močnejša, uveljavlja pa se predvsem zmagovalec takšnih iger. Spletne igre se delijo na več zvrsti. Poznamo [[arkadna igra|arkadne igre]], ki sodijo tudi med najstarejše, športne igre, miselne igre, t. i. [[MMORPG]], kjer sodeluje mnogo igralcev hkrati ipd. Ob razvoju fantazijskih svetov z notranjimi pravili in tradicijami se pojavlja tudi pojav globalne fantazije. Spletna igra omogoča da v magičnem svetu onkraj meja in kulturnih razlik globalno različni igralci igrajo neresnične vloge, ki so izključno virtualni izsek osebne domišljije po pravilih proizvajalca igre. == Glej tudi == * [[igra na deski]] * [[igra s kartami]] * [[računalniška igra]] * [[teorija iger]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Games}} {{Wikislovar|igra|Igra}} * [https://web.archive.org/web/20160115122605/https://www.dmoz.org/Games/ (archive.org)] [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Igre|*]] {{normativna kontrola}} jqgma4flgvwxlaswug1xoiwkgz63a3x 5747719 5747718 2022-08-27T08:59:58Z Sum564 182718 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Tug-of-war.jpg|thumb|Vlečenje vrvi]] [[Slika:Paul Cézanne, Les joueurs de carte (1892-95).jpg|thumb|[[Paul Cézanne]] - Igralca kart, [[1895]]]] '''Igra''' je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev in je določena: * po cilju, ki ga igralci poskušajo doseči, ali * po množici pravil, ki opredelijo, kako igralci igrajo. Igre vključujejo enega igralca, pogosteje pa pomenijo tekmovanje med dvema ali več igralci. Nekatere jezikovne skupnosti ločijo med igranjem in igro, a to ne velja za slovenski jezik. Igra le okvirno potrebuje pravila, da se izvaja neodvisno od nadzorstva, a je le tekmovanje v veščini, spretnosti ali sposobnosti, a brez resničnih posledic ali vsaj načrtovanih posledic onkraj igre. Igra je razvojna točka urjenja, osvajanje pravil pa poleg vsega tudi družbeno učenje. Igra je naravno vedenje in je celo predhodnica spolnega vedenja. Moške podgane, ki se v igri ne spopadajo oziroma so eksprimentalno bile prepuščene osami, imajo velike težave pri funkcionalni spolnosti. Igra je pomemben del učnega procesa, a tudi po sami definiciji, še posebej pri večji starosti, prostor pobega. Igra namreč deluje po poznanih pravilih, dobro uveljavljenem okolju, ki ni nujno resnično. Spoštovanje pravil igre in pri tem dosežen uspeh tako lahko pomeni uveljavitev, dvig samozavesti. Najbolj enostaven pojav igre je tek. Najbolj dolgotrajna igra brez tekmovalnega elementa je tek z obročem ali žogo. == Zgodovina in razvoj iger == === Egipt === [[Stari Egipčani]] so se radi zabavali. Nekatere njihove igre so se ohranile do danes. Primer je [[skok čez kozla]] (v [[staroegipčanski jezik|staroegipčanšičini]]: ''kuza laviza'') ali pa [[vlečenje vrvi]]. Številne ohranjene slike kažejo dečke, ki se igrajo vojake, in deklice se v nekakšnem plesu predic. Poznali so veliko [[igra na deski|iger na deskah]] ([[kača (igra)|kača]], igra [[senet]]a). Poznali so tudi [[žoganje]], lesene [[punčka|punčke]], [[vrtavka|vrtavke]]. Vrtavke so bile preproste in iz lesa, kar kaže da so lahko tudi v najrevnejših družinah otrokom naredili [[igrača|igrače]]. === Grčija === [[Antična Grčija|Stari Grki]] so poznali veliko iger na deski ([[šah]], [[kače (igra)|kače]], [[lestev (igra)|lestve]],...), radi so ciljali v tarčo ([[Kottabos]]). O tem pričajo predvsem poslikave na vazah. Otroci in ženske so se radi igrali z [[vrtavka]]mi. === Judeja === Otroci so imeli poleg šole in hišnih opravil dovolj časa za igro. Deklice so se igrale s punčkami in živalcami iz [[keramika|keramike]]. Dečki so se velikokrat [[žoganje|žogali]] in zlagali [[kocke]]. Mnogi zgodovinarji menijo, da so poznali igro podobno naši [[Človek ne jezi se]]. Znana judejska igra je bila [[mlin (igra)|mlin]]. === Razvoj v novi dobi === Ob igrah se pomembno razvijajo vsi športi in tekmovalne dejavnosti. Olimpijske igre so ponudile pomemben prestiž tekmovalnim posameznikom v njihovi mladosti, omejila pa se je tudi škodljivost spopadov. Še posebej je to vidno od 14.stoletja dalje, ko se celo vojskovanje v igri in boks s predpisanimi igralnimi pripomočki priredi v manj škodljivo dejavnost. Igre so vedno stremele k temu, da bi bile aktualne in poučne. Z igro se skupine spoznajo, naučijo se imena, cenijo sposobnosti sotekmovalcev, spoznajo svoje slabosti, želja po zmagi lahko dvigne vsej skupini motivacijo do sodelovanja. V 16.stoletju vidno porastejo v Evropi igre kakršen je šah in igre s kartami kakršen je whist, tarok in skat. Pomembno se spremeni odnos do iger z oživitvijo Olimpijskega gibanja in novimi modernimi Olimpijskimi igrami, zaradi katerih se po celem svetu prične razlikovanje med športom in igrami, kar ni bila prej uveljavljena tradicija. Večina tekmovanj in iger je bila namenjena ugotavljanju najsposobnejših in najbolj veščih, a je šlo za praviloma vaška tekmovanja brez evidenc, brez zapisanih pravil. Tudi spoštovanje tradicij na področju tekmovanj je velikokrat doživelo zlorabe pa tudi prilagoditve. A tekmovanja niso nikoli bila le vaškega značaja, sposobni športnik ali tekmovalec je praviloma iskal izzivalce, isto je veljalo za konje, pse in univerze. Uspešno izvedeno tekmovanje je praviloma prineslo veliko čast organizatorju, tekmovalcu in prizorišču. Zaradi visoke tekmovalnosti in boja za prestiž so omogočili najbolj sposobnim klubom in najbolj urejenimi sredinami, da so pridobili tudi v javnosti poseben pomen. Vzporedno s takšnimi tekmovanji se razvijajo tudi organizirane igre na srečo, kjer se ne zahteva istega truda in tekmovalnosti, pa tudi častitljivost praviloma ni nagrada. == Filozofski poskus definicije igre == Z avstrijskega filozofa [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Witgensteina]] igra ni predstavljala pojma, ki bi se ga dalo definirati na klasičen način. S postavljanjem homogenih definicij, kaj je igra, lahko mnoge prakse izvzamemo, čeprav jih udeleženci razumejo kot igro. Namesto homogene definicije je Wittgenstein igro vzel kot primer pojma, ki temelji na '''družinskih podobnostih'''. S tem je uvedel heterogeno definiranje igre, kjer za vse primere iger ne obstaja neka univerzalna lastnost, pač pa niz skupnih lastnosti, ki si jih posamezne igre delijo v različni meri. Z zgodovino igre in igrivo dimenzijo človeka se je ukvarjal nizozemski zgodovinar [[Johan Huizinga]] v delu ''Homo ludens''. V delu se pomembno naslanja na japonsko tradicijo, Olimpijsko gibanje, družbene običaje in vrsto zanimivih pojavov iger, kot jih doživljamo v športu. V slovenskem okolju se je ukvarjal z igro Janez Strehovec, ki je uredil prispevke filozofov na temo igre v delu ''Teorije igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku.'' == Videoigre == {{glavni|videoigra}} Videoigra je oblika sodobne igre s preprostimi zaprtimi pravili, ki jih nadzira računalnik. V veliko primerih, še posebej zgodnjih, je bil računalnik tudi primerni nasprotnik, oziroma je bila igra oblikovana kot serija ovir, ugank in preizkusov spretnosti pri katerih uspešna preizkušnja pomeni zmago. V nekaterih primerih je del igre prepuščen naključju ali kvalitetni grafiki. Igre so bile namenjene motiviranju igralcev/programerjev k optimalni izvedbi igre oziroma realistični udeležbi pri uporabi igre, saj so takšne igre bile najbolj obiskane. Kasneje pa so bile igre namenjene tudi lažji prilagoditvi igralcev na interakcijo z računalnikom. Tako so mladi igralci postali domači z miško, tipkovnico, joypadom in jih pričeli uporabljati samodejno. Videoigra je sprva bila priklopljena na televizor ali neko drugo predvajalno sredstvo namenjeno videopredvajanju, a obstoj igralnih konzol je to tradicijo nadaljeval, četudi so lahko določene igre bile domače že zgolj z uporabo računalnikov. Uporaba konzol je vseeno ponujala kvalitetnejšo in uporabnejšo izvedbo iger, pri tem pa ni ogrožala tedaj mnogokrat nestabilne operacijske sisteme. Največja privlačnost videoigre je v ponujanju ne le zaprtih, jasnih pravil, temveč ponujanju drugega sveta, kjer ta jasna pravila veljajo brezpogojno. Uspehi doseženi pri igrah so bili objektivni, jasni in so ponujali tudi zunanje tekmovanje s pomočjo rekordov, dosežkov in preseganju ovir, kakršne so bile določene od avtorja igre. === Spletne igre === Izraz spletne igre se nanaša na videoigre, ki se igrajo preko takšnega ali drugačnega [[računalniško omrežje|računalniškega omrežja]]. Dandanes to omrežje v večini primerov predstavlja [[internet]] ali ekvivalentna tehnologija. Igre so vedno uporabljale aktualno tehnologijo: [[modem]]e pred internetom, še pred modemi pa žične terminale. Razširitev spletnega igranja je v bistvu odraz vsesplošne razširitve uporabe računalniških omrežij, od lokalnih mrež do interneta in hkrati tudi odraža porast dostopa do interneta. Spletne igre so raznovrstne, segajo od preprostih igric, ki temeljijo na tekstu, pa tja do iger s kompleksno grafično predstavitvijo in virtualnimi svetovi z več hkratnimi igralci. Mnoge spletne igre so ustvarile spletne skupnosti, kar pomeni, da so spletne igre dejansko oblika družbene aktivnosti, pri čemer sama komunikacija ni obvezna. Ob pojavi vzporednih forumov in družbenih omrežij je komunikacija postala močnejša, uveljavlja pa se predvsem zmagovalec takšnih iger. Spletne igre se delijo na več zvrsti. Poznamo [[arkadna igra|arkadne igre]], ki sodijo tudi med najstarejše, športne igre, miselne igre, t. i. [[MMORPG]], kjer sodeluje mnogo igralcev hkrati ipd. Ob razvoju fantazijskih svetov z notranjimi pravili in tradicijami se pojavlja tudi pojav globalne fantazije. Spletna igra omogoča da v magičnem svetu onkraj meja in kulturnih razlik globalno različni igralci igrajo neresnične vloge, ki so izključno virtualni izsek osebne domišljije po pravilih proizvajalca igre. == Glej tudi == * [[igra na deski]] * [[igra s kartami]] * [[računalniška igra]] * [[teorija iger]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Games}} {{Wikislovar|igra|Igra}} * [https://web.archive.org/web/20160115122605/https://www.dmoz.org/Games/ dmoz.org/Games/ (archive.org)] [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Igre|*]] {{normativna kontrola}} g0kj2odanwkksabvltvdmic9pxd29pm Josip Broz - Tito 0 7484 5747637 5716167 2022-08-26T21:34:46Z Zm05gamer 180058 slog wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Tito}} {{Infopolje Predsednik | name=Josip Broz Tito | image = <!-- Wikidata --> | caption = Josip Broz Tito leta 1961 | order=1. [[Predsednik Jugoslavije|predsednik SFRJ]]<br><small>do 1963 Ljudska federativna republika Jugoslavija<small> | term_start=[[14. januar]] [[1953]] | term_end=[[4. maj]] [[1980]] | predecessor=[[Ivan Ribar]]<br><small>(Predsednik Predsedništva Državnega zbora)<small> | successor=[[Lazar Koliševski]]<br><small>(Predsednik Predsedništva)<small> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]<br />{{flagicon|CRO}} [[Hrvati|Hrvat]] | religion= [[ateizem|ateist]] | spouse= [[Pelagija Broz]],<br />[[Johanna König]],{{sfn|Goldstein|2018|p=118-122}}<br /> [[Herta Haas]],<br /> [[Jovanka Broz]] | party=[[Komunistična partija Jugoslavije]] | order2=1. [[premier Jugoslavije|premier SFRJ]] | term_start2=[[29. december]] [[1945]] | term_end2=[[14. januar]] [[1953]] | predecessor2=[[Ivan Šubašić]]<br><small>([[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]])<small> | successor2=[[Petar Stambolić]]<br><small>(Predsednik Zveznega izvšnega sveta)<small> | signature = <!-- Wikidata --> ||Opis slike=Josip Broz Tito leta 1961|vicepresident=[[Aleksandar Ranković]]<br>[[Koča Popović]]|premier=[[Petar Stambolić]]<br>[[Mika Špiljak]]<br>[[Mitja Ribičič]]<br>[[Džemal Bijedić]]<br>[[Veselin Đuranović]]|president2=[[Ivan Ribar]] <small>(do 1953)</small> <br> ''on sam'' <small>(od 1953)</small>|order3=1. generalni sekretar [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]]|successor3=[[Gamal Abdel Naser]]|termstart3=1. september 1961|termend3=10. oktober 1964|predecessor3=''nihče''}} '''Josip Broz''' (partizansko ime '''Tito'''), [[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[maršal]], [[politik]] [[Hrvati|hrvaško]]-[[Slovenci|slovenskega]] rodu in voditelj Socialistične Jugoslavije, * [[7. maj]] [[1892]], [[Kumrovec]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[4. maj]] [[1980]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Tito je bil jugoslovanski komunistični revolucionar in državnik, opravljal je različne službe in zasedal najvišje položaje od leta 1943 do svoje smrti leta 1980. Med [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|drugo svetovno vojno]] je bil vodja [[Partizani|partizanov]], odporniških vojaških enot, katerih pripadniki so se borili proti okupatorjem (1941–1945). Bil je tudi predsednik [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] od 14. januarja 1953 do svoje smrti 4. maja 1980. Tito se je rodil hrvaškemu očetu in materi Slovenki v vasi [[Kumrovec]] v [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrski]] (danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Vpoklican v vojaško službo, se je odlikoval in postal najmlajši vodnik avstro-ogrske vojske tistega časa  {{Navedi vir}}. Potem ko so ga med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] cesarski Rusi hudo ranili in ujeli, so ga poslali v delovno taborišče na Uralu. Sodeloval je pri nekaterih dogodkih ruske revolucije leta 1917 in poznejše državljanske vojne. Po vrnitvi na [[Balkan]] leta 1918 je Broz vstopil v novoustanovljeno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer se je pridružil Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Kasneje je bil izvoljen za generalnega sekretarja, pozneje predsednika Zveze komunistov Jugoslavije (1939–1980). V povojnem obdobju je bil Tito vrhovni voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), bil je predsednik vlade (1944–1963), predsednik (kasneje dosmrtni predsednik) (1953–1980) in [[maršal]] Jugoslavije, hkrati pa vrhovni poveljnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in vrhovni vodja [[Generalštab|generalštaba]]. Kljub temu, da je bila Jugoslavija članica [[Kominterna|Kominterne]], je leta 1948 postal prvi izmed voditeljev, ki se je uprl sovjetski hegemoniji in v času vladavine [[Josip Stalin|Josipa Stalina]], po razkolu začel z lastnim [[Socializem|socialističnim programom]] svoje države, ki je delno vseboval elemente tržnega gospodarstva. Ekonomisti, ki so delovali v nekdanji Jugoslaviji, med njimi Jaroslav Vanek, rojen na [[Češka|Češkem]] in Branko Horvat, rojen v Jugoslaviji, so sooblikovali model tržnega socializma. Podjetja so bila v družbeni (državni) lasti, s teoretičnim vodstvom v njih zaposlenih delavcev in so temeljila na delavskem samoupravljanju, hkrati pa so delovala na skupnem jugoslovanskem trgu, nekatera pa tudi na odprtih in prostih trgih drugih držav in na mednarodnem trgu. Titu je še uspevalo v veliki meri (včasih tudi s silo) zatreti vsa trenja znotraj političnih povezav različnih jugoslovanskih narodov in narodnih skupnosti, kultur ter verstev, posebej tista med [[Srbi]] in [[Hrvati]] ter Srbi in [[Albanci]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Jugoslovanska ustava iz leta 1974 je SFR Jugoslavijo opredelila kot "zvezno republiko enakovrednih narodov in narodnosti, ki se svobodno združuje po načelu bratstva in enotnosti pri doseganju posebnih in skupnih interesov." Vsaka republika naj bi dobila tudi pravico do samoodločbe in odcepitve, če se to opravi po zakonitih poteh. Nazadnje naj bi Tito [[Kosovo|Kosovu]] in [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]], avtonomnima pokrajinama [[Srbija|Srbije]], znatno povečal avtonomijo, vključno z dejanskim vetom v srbskem parlamentu. {{Navedi vir}} Tito je okoli sebe zgradil zelo močan kult osebnosti, ki ga je po njegovi smrti vzdrževalo vodstvo [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]. Dvanajst let po njegovi smrti, ko je v vzhodni Evropi padel [[komunizem]], je Jugoslavija razpadla, večina novonastalih nacionalnih držav na njenem ozemlju pa se je po razpadu zapletla v medetnične spopade in v državljansko vojno. Medtem, ko nekateri Tita kritizirajo kot krutega avtoritarnega diktatorja in ga zaradi njegovih zločinov iz tega obdobja primerjajo s Stalinovo brutalnostjo,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.casnik.si/tito-zlocinec-stoletja/|title=Tito, zločinec stoletja|publisher=Časnik.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/titovi-komunisticki-zlocini-strasni-kao-i-hitlerovi-130022/|title=Titovi komunistički zločini strašni kao i Hitlerovi!}}</ref> pa nekateri Tita še danes vidijo zgolj kot dobrodušnega in karizmatičnega voditelja, ki je naj bi skrbel predvsem za skupno dobro. Bil je priljubljena javna osebnost, tako v Jugoslaviji kot v tujini. Njegova notranja politika, ki je bila videti kot povezovalni simbol, je ohranjala mirno sožitje narodov jugoslovanske federacije.<ref>Martha L. Cottam, Beth Dietz-Uhler, Elena Mastors, Thomas Preston, ''Introduction to political psychology'', Psychology Press, 2009 p. 243 {{ISBN|1-84872-881-6}} "''...Tito himself became a unifying symbol. He was charismatic and very popular among the citizens of Yugoslavia.''"</ref><ref>Melissa Katherine Bokovoy, Jill A. Irvine, Carol S. Lilly, ''State-society Relations in Yugoslavia, 1945–1992''; Palgrave Macmillan, 1997 p. 36 {{ISBN|0-312-12690-5}} "''...Of course, Tito was a popular figure, both in Yugoslavia and outside it.''"</ref> Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru|Jawaharlal Nehrujem]] iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt|Egipta]] in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]].<ref>Peter Willetts, ''The Non-aligned Movement: The Origins of a Third World Alliance'' (1978) p. xiv</ref> Z zelo ugodnim ugledom v tujini je v obeh nasprotnih političnih blokih, v obdobju hladne vojne, prejel približno 98 tujih odlikovanj, med njimi [[Častna legija|častno legijo]] in [[red kopeli]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Bosnia-Herzegovina: The End of a Legacy|page=39}}</ref>. == Zgodnje življenje == [[Slika:Tito hiša1.JPG|levo|sličica|284x284_pik|Titova rojstna hiša v Kumrovcu. Pred hišo je viden tudi njegov spomenik.]] Josip Broz, ki je v času vodenja partizanske enote začel uporabljati ime Tito, se je rodil 7. maja 1892 v [[Kumrovec|Kumrovcu]] v takratni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. V različnih dokumentih so navedeni različni datumi rojstva, zato je v enem dokumentu iz časa, ko je služil v avstrijski vojski, kot datum rojstva naveden 25. maj 1892. Ta datum so med vojno začeli praznovati kot Titov rojstni dan, zato je [[Adolf Hitler]] na ta dan leta 1944 odredil pristanek na Drvarju. Po vojni se je še naprej praznovalo Titov rojstni dan in t.i. [[Dan mladosti]]. Njegov oče je bil Hrvat Franjo Broz, mama pa Slovenka Marija Broz. Prednike družine Broz v Zagorju je mogoče izslediti v prvi polovici 16. stoletja. Josip Broz je bil sedmi od petnajstih otrok. Štiriletno osnovno šolo je končal v Kumrovcu (1901–1905). Naslednji dve leti je delal kot delavec na stričevem posestvu v Podsredi. V Sisak je prišel leta 1907 z namenom, da bi se izučil za natakarja, a se je kmalu odločil, da bo postal [[mehanik]]. V obdobju od leta 1907 do 1910 se je naučil ključavničarske obrti in obiskoval vajeniško šolo. Med letom 1910 so bili sindikati nezakonito ustanovljeni v Sisku, septembra pa je Josip Broz dokončal obrt in postal ključavničarski pomočnik. Odšel je v Zagreb, kjer je dva meseca delal v ključavničarski delavnici pri Haramini v Ilici. Vpisal se je v Zvezo kovinarjev in tako postal tudi član Socialdemokratske stranke Hrvaške in Slavonija. V iskanju službe se je odpravil v [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Trst]], nato pa spet v [[Zagreb]], kjer je svojo obrt izpopolnjeval pri znamenitem mojstru Avgustu Knausu. Maja in junija 1911 se je udeležil stavke ključavničarskih delavcev, ki je trajala šest tednov. Nato se je zaposlil v tovarni kovinskih izdelkov v [[Kamnik|Kamniku]], v današnji Sloveniji. Tam je kot dober telovadec postal član družbe Sokol. Nato je delal v Čenkovu na [[Češka|Češkem]], nato v Plzeňu v tovarni Škoda, kmalu pa je odpotoval v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] in občasno tam tudi delal. Oktobra 1912 je prispel na Dunaj in nato odšel v [[Novo mesto|Novo Mesto]], kjer je izvedel, da tam živi njegov starejši brat Martin (rojen leta 1884). Broz se je nato zaposlil v tovarni avtomobilov Daimler, kjer je delal tudi njegov brat Martin, in postal voznik testnega avtomobila. == Med prvo svetovno vojno == Septembra 1913 se je Broz prostovoljno vpisal v vojsko, najprej na [[Dunaj]], nato pa na lastno željo v 25. domobranski polk v [[Zagreb|Zagrebu]]. Konec leta 1913 so ga poslali v podoficirsko šolo in postal najmlajši vodnik v polku. Maja 1914 je v [[Budimpešta|Budimpešti]] osvojil srebrno medaljo na prvenstvu avstro-ogrske vojske v mečevanju. Bil je tudi dober smučar. Po izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] napovedi vojne [[Srbija|Srbiji]], se je Broz od avgusta do decembra 1914 boril na srbskem bojišču. Januarja 1915 je bil njegov polk premeščen v Karpate, na bojišče proti Rusom. Zaradi pogumnega dejanja so ga predlagali za naslednjo stopnjo, ki jo kasneje ni mogel izvesti, ker je bil v ujetništvu. Ko je Tito leta 1967 obiskal Dunaj, so mu hoteli podariti odlikovanje, a je to zavrnil. Na veliko noč, 25. marca 1915, so ga hudo poškodovale ruske čete. Ujet je bil in je naslednjih 13 mesecev preživel v bolnišnici v Svijažsku, majhnem mestecu blizu Kazana. Zbolel je tudi za [[Pljučnica|pljučnico]] in je komaj preživel. Študiral je [[Ruščina|ruščino]] in prebral številna dela ruskih klasikov, zlasti romane Tolstoja, Turgenjeva, Kuprina in drugih. Ko si je opomogel, so ga poslali na delo mehanika. Nato so ga poslali na prisilno delo v uralsko mesto Kungur, kjer so ga zaporniki izbrali za poveljnika taborišča. Februarja 1917 so delavci vdrli v ječo in izpustili zapornike. Broz se je nato pridružil boljševiški skupini. Kmalu so ga spet aretirali, zato je pobegnil. V [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], 16. in 17. julija, je sodeloval v velikih demonstracijah proti začasni vladi, ki so jih organizirali boljševiki. Poskušal je pobegniti na Poljsko, a so ga ujeli in zaprli v trdnjavo Petra in Pavla. Spet so ga izgnali v Kungur, a je mu je uspelo pobegniti v Sibirijo. Kmalu se je pridružil Mednarodni rdeči gardi v Omsku, kjer je bil več mesecev, vendar brez boja. Julija 1918 je Omsk osvojila češka legija. Mednarodna brigada je bila razpuščena, Broz pa je pobegnil v stepo in se zaposlil kot mehanik v vasi pri Omsku, kjer je ostal več kot eno leto. Jeseni 1919 so komunisti ponovno osvojili Omsk in okolico. V začetku januarja 1920 se je Broz odpravil na težko pot domov, kamor je končno prispel septembra istega leta.{{sfn|Ridley|1994|p=76}} == Aktivnost v medvojnem obdobju == Po vojni se je Broz zaposlil v Zagrebu kot mehaničar in se takoj vpisal v KPJ. Že 31. decembra 1920 je bila v Zagrebu organizirana splošna trajnost s komunisti, pri kateri je sodeloval tudi Broz. Vendar se je njihov odpor hitro zlomil. Avgusta 1921 so predstavniki vsem komunistom razveljavlili mandati. Broz se je odločil, da bo še naprej delal na črno. V začetku leta 1921 se je Broz preselil v [[Veliko Trojstvo|Veliki Trojst]] pri [[Bjelovar|Bjelovarju]], kjer je rad delal kot usnjar. Marca 1923 je Broz s skupino prijateljev iz Velike Trojice vzpostavil stik s komunistično organizacijo v Bjelovarju. V začetku leta 1924 je bil izvoljen za člana Okrajnega odbora v Križevcih. Sredi leta 1925 se je Broz preselil v [[Kraljevica|Kraljevico]], kjer je bil zaposlen v ladjedelnici. Izvoljen je bil za sindikalnega komisarja, s katerim se je ukvarjal prihodnje leto. Poleti 1926 je Broz vodil stavko v ladjedelnici, a je bil zato 2. oktobra odpuščen. Odšel je v [[Beograd]] in se zaposlil v tovarni vagonov v Smederevski Palanki. Izvoljen je bil za delavskega komisarja, marca 1927 pa je bil odpuščen. Kmalu zatem se je vrnil v Zagreb in z odlokom Mestnega odbora KPJ postal sekretar Območnega odbora Zveze kovinarjev za Hrvaško - njegova prva strankarska funkcija. V Ogulinu je zaradi komunistične agitacije preživel mesec in pol. Broz se je kmalu vrnil v Zagreb in prevzel svojo sindikalno dolžnost ter dolžnost sekretarja Združenja delavcev usnja in predelave. Privržencev v znotrajstrankarskih bojih je vse več, predvsem med delavci. Na konferenci Krajevnega odbora KPJ v Zagrebu 25. februarja 1928 je novo stranko vodil Broz kot generalni sekretar. [[Slika:Josip Broz Tito in prison 1928.jpg|sličica|265x265_pik|Tito po aretaciji leta 1928 zaradi komunistične dejavnosti]] Po atentatu na Stjepana Radića in hrvaške poslance pri atentatu v državnem zboru 20. junija 1928 je KPJ prek samostojnih sindikatov z letakom, ki ga je podpisal Josip Broz, delavce in državljane pozvala k množičnim protestom in ob tej priložnosti deželni odbor KPJ za Hrvaško razglasil kmečko skupnost z delavci. Broz je bil prisiljen iti v ilegalo, vendar je ostal v Zagrebu in opravljal različna dela za stranko in sindikate. Aretirali so ga 4. avgusta 1928 pred njegovim stanovanjem, kjer je bilo najdenih več bomb, po katerem se je sojenje Brozu in njegovim sodelavcem, ki je potekalo od 6. do 14. novembra 1928, poimenovalo Bombni proces. Broz je kazen prestajal v kaznilnicah v [[Lepoglava|Lepoglavi]] in ​​[[Maribor|Mariboru]], nato pa še 3,5 meseca prej v Ogulinu. V kaznilnici se je Broz zaposlil kot delovodja v elektrarni in se občasno na skrivaj sestal s komunisti iz Zagreba. Za njegovega pomočnika na sedežu je bil imenovan Moša Pijade, s katerim je organiziral partijsko celico. V začetku leta 1931 so zaradi strahu pred begom, Broza premestili v mariborsko kaznilnico. Po gladovni stavki so si politični zaporniki nekoliko olajšali organizacijo partijskega odbora in tedenska srečanja. [[Slika:Tito i Moša Pijade u zatvoru.jpg|levo|sličica|Tito skupaj z Mošo Pijado v zaporu.]] Medtem, ko je Broz preživljal svoj čas v ječi, je jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] 6. januarja 1929 izvedel državni udar in uvedel [[Šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]]. Pod udarcem režima je bila stranka skoraj uničena. Poleg tega je leta 1929 izbruhnila velika gospodarska kriza in bistveno poslabšale življenjske razmere, ki so jih izkoristili marksisti. V [[Evropa|Evropi]] diktature na splošno postajajo vse močnejše. Marca 1934 je bil Broz izpuščen iz zapora in bil premeščen v hišni pripor v Kumrovcu, a je kmalu odšel in začel živeti z lažnimi dokumenti in spremenjenim videzom - postal je "profesionalni revolucionar". Pri partijskem delu je začel uporabljati ime Tito. Kasneje bi bil zaradi dela v Kominterni znan kot Walter. Kmalu po izpustitvi iz zapora je bil izvoljen za člana Pokrajinskega odbora KPJ za Hrvaško. Stranka, ki je z dejanji režima v letih 1928-1932 bila skoraj uničena, je takrat začela okrevati. Centralni komite KPJ je od leta 1929 na Dunaju, kamor je Broz odšel julija 1934, in je bil kooptiran za člana Politbiroja CK KPJ. 25. decembra 1934 je Broz sodeloval na IV. partijski konferencj za vso Kraljevino Jugoslavijo. Čeprav je sodelovalo le 11 delegatov, je bil izvoljen nov osrednji odbor, Broz pa za člana Politbiroja. Januarja 1935 je odšel v [[Moskva|Moskvo]]. Tam je postal član balkanskega sekretariata Kominterne (BLS) in uradnik za Jugoslavijo ter spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], ki bo njegov najbližji sodelavec do Kardeljeve smrti leta 1979. Julija in avgusta 1935 je v Moskvi potekal sedmi kongres Kominterne, na katerem je bil Broz delegat. Konec leta 1936 se je vrnil v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer je prišlo do množičnih aretacij komunistov. Med redkimi, ki so ostali na prostosti, je bil Milovan Đilas, najprej eden od najbližjih Brozovih sodelavcev, nato pa eden najbolj znanih komunističnih disidentov na svetu. V Beogradu sta bila takrat izpuščena tudi Aleksandar Ranković in Ivo Lola Ribar, ki se bosta kmalu zbližala z Brozom. Hrvaška komunistična partija je bila ustanovljena pri Samoboru 1-2. Avgusta 1937.  V obdobju 1936-1940 je Broz večkrat potoval v Moskvo, na Dunaj in v [[Pariz]]. Takrat je bil Josip Broz vedno bolj znan kot 'Tito', v krogih njegovih 15-20 let mlajših neposrednih sodelavcev pa so ga imenovali "Stari". Med letom 1937 je Broz večkrat potoval med Kraljevino Jugoslavijo in Parizom, kjer je delal na premestitvi prostovoljcev v [[Španija|Španijo]]. Leta 1937 je bil generalni sekretar KPJ Milan Gorkić. Broz je prevzel odgovornost za KPJ, vendar sta bili leta 1938 proti njemu izvedeni dve preiskavi. Uspelo mu je upravičiti se in šele 5. januarja 1939 ga je Kominterna uradno imenovala za generalnega sekretarja (sekretarja) KPJ. Po vrnitvi v državo je Broz izvedel še močnejši boljševizem KPJ-ja, vztrajal je pri ideološki monolitnosti in vojaško-partijski poti, s obračunom z "revizionisti" okoli Miroslava Krleže. Odstranil je tudi vodstvo KPH, ker je na volitvah leta 1938 podprl listo HSS in Vlatka Mačka. Na 5. državni konferenci KPJ v Zagrebu oktobra 1940 je sestavil novo vodstvo KPJ in predstavil strategijo komunističnega delovanja, ki temelji na oboroženi vstaji kot načinu pridobivanja oblasti in sovjetski tip federacije kot model državno organizacijo.<ref>[[Josip Broz - Tito#refDedijer1952|Dedijer 1952]], str. 107.</ref><ref>[[Josip Broz - Tito#refBanac1988|Banac 1988]], str. 64.</ref> == Med drugo svetovno vojno == [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|levo|sličica|236x236_pik|Tito v [[Bihać|Bihaču]] leta 1942]] Po nemški invaziji na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 je Broz 10. aprila 1941 ustanovil Vojaški odbor za odpor sil osi. Na njegovo pobudo je Politbiro KPJ 4. julija 1941 v Beogradu sprejel odločitev o začetku oborožene vstaje. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Broz nesporni vodja komunističnega partizanskega gibanja in glavni organizator strategije in taktike bojevanja partizanskega tipa ter političnih odločitev, ki so oblikovale prihodnjo Jugoslavijo na ruševinah uničenih zaveznikov osi in preprečile obnova monarhistične Karađorđevićeve Jugoslavije. [[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|sličica|266x266_pik|Tito skupaj z njegovo partizansko skupino v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] leta 1944.]] S spretno politiko je Tito v svoje gibanje pritegnil del predstavnikov civilnih strank (s tem je ustvaril pročelje nadideološke narave svojega v bistvu komunistično-totalitarnega gibanja); pridobil je zaupanje [[Britanci|Britancev]] in delno tudi [[Američani|Američanov]], pa tudi spoštovanje do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (Titovi komunisti so Britancem lagali, da so pridobili njihovo podporo)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina|page=530}}</ref>, ki so zavrnili pomoč četnikom in zlomili odpor begunske rojalistične vlade v [[London|Londonu]], zaradi česar so neradi sodelovali (dejansko so se podredili) v Titovemu gibanju. S pridobitvijo zaupanja Američanov in Britancev se je Tito leta 1943 obrnil za pomoč na predsednika vlade Velike Britanije [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in mu pri tem obljubil, da če jim bodo Britanci pomagali, bodo bile po koncu vojne v Jugoslaviji demokratične volitve.<ref>{{Navedi splet|url=http://dev1.publishwall.si/damjan.likar1/post/346965/kako-je-tito-lagal-churchillu-da-ga-je-ta-podprl-in-pahnil-jugoslavijo-v-pol-stoletja-komunisticne-bede|title=Kako je Tito lagal Churchillu, da ga je ta podprl in pahnil Jugoslavijo v pol stoletja komunistične bede|publisher=PublishAll}}</ref> Jeseni 1944 je komunistično vodstvo sprejelo politično odločitev o izgonu etničnih Nemcev iz Jugoslavije. 21. novembra je bil izdan poseben odlok o odvzemu in nacionalizaciji etnične nemške lastnine. Za izvajanje sklepa je bilo na jugoslovanskem ozemlju ustanovljenih 70 taborišč. Med vojno so partizani, ki jih je vodil Tito, večinoma napadali vasi in naselja ter jih številne tudi požgali in porušili, pri tem pa so pobili tudi veliko število civilistov, katerim so pred usmrtitvijo pokradli in odvzeli vso dragocenost in dobrino. Že samo do poletja 1942 so Titovi partizani skupaj z komunisti pobili več kot 1000 Slovencev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora.|publisher=Jože Možina|page=532}}</ref> V zadnjih dneh druge svetovne vojne v Jugoslaviji so bile enote partizanov odgovorne za zločinska grozodejstva po Pilburški repatriaciji, obtožbe o krivdi pa so kasneje nastale pri Titovem jugoslovanskem vodstvu, ki je izdalo ukaz za poboje. Po mnenju nekaterih avtorjev je takrat Josip Broz Tito večkrat pozival k predaji umikajoči se koloni, ponujal amnestijo in se poskušal izogniti neurejeni predaji. 14. maja naj bi vrhovnemu štabu Slovenske partizanske vojske poslal brzojav, s katerim je prepovedal usmrtitev vojnih ujetnikov in ukazal premestitev morebitnih osumljencev na vojaško sodišče. Po mnenju in pričevanju drugih, pa je Tito prepovedal sojenje ter ukazal takojšnje usmrtitve. V povezavi z [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnimi poboji]] in njihovo opravičenostjo je še dandanes veliko razgrete polemike, ki razdvaja mnenja tako v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] kot tudi širom nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije == [[Slika:Tito Boris Kidrič hospital 1953.jpg|levo|sličica|230x230_pik|Tito na obisku pri [[Boris Kidrič|Borisu Kidriću]] v beograjski bolnišnici, aprila 1953.]] Josip Broz Tito je iz druge svetovne vojne prišel kot priznan državnik, vodja v antifašistični vojni. Po vojni so Tito in njegovi sodelavci leta 1945 ustanovili novo Jugoslavijo ter na oblasti ukinili [[Demokracija|demokratično volilno pravico]] in uvedli [[Socializem|socialistični režim]]. Po vojni je Broz Tito opravljal ključne državne in politične funkcije: predsednik začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije, vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske in obrambni minister, generalni sekretar KPJ. [[Slika:Eleanor Roosevelt and Josip Broz Tito 1953.jpg|sličica|300x300_pik|Tito skupaj z [[Eleanor Roosevelt]] julija 1953 ob njenem obisku Jugoslavije.]] V prvih letih Titovega vladavinja so bili značilni doktrinarna togost, radikalizem ter brutalnost (ki je včasih celo presegla Sovjetsko zvezo) in odstranjevanje ostankov civilne družbe, kar je menil za oviro pri uresničevanju popolne avtokracije. Titov odnos do Katoliške cerkve ni bil dober, saj je ukazal soditi nadškofu Alojziju Stepincu ter aretacijo Ivana Subašića in Milana Grola. Veliko nedolžnih nadškofov, duhovnikov, menihov in drugih vernikov je bilo obsojenih na smrtno kazen. Po vojni je v SFRJ prišlo do ljudskih volitev na katerih sicer dandanes še neznano verodostojnih volitvah prepričljivo zmaga Josip Broz in njegova ideja o razpustitvi monarhije ter uveljavitvi socializma. Ko je [[Winston Churchill]] izvedel, da se je v Jugoslaviji uveljavil socializem in, da je Tito odstranil monarhijo Karađorđević je ta prerezal stike z omenjenim in v nadaljnih pogovorih medvojno pomoč Jugoslaviji označil za manjše zlo. Kljub svoji krutosti do civilistov in nasprotnikov, je Tito s svojim samozavestnim nastopom in osebnimi političnimi projekti (podporo grškim komunističnim partizanom, pobudo za ustanovitev »balkanske federacije« Jugoslavije in [[Bolgarija|Bolgarije]], z možnim pristopom [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]]), predvsem pa vztrajanjem pri jugoslovanski državi neodvisnost - ki jo je Stalin nameraval, tako kot države Vzhodne Evrope, v katere je postavil komunistične poslušalce, spremeniti v običajno sovjetsko provinco - to je izzvalo ogorčenje in jezo vladarja Kremlja. V začetku leta 1948 je bila objavljena Resolucija informacijskega urada (naslednika vojne raztrgane Kominterne), v kateri so v slovarju, znanem iz moskovskih procesov in množičnih čistk tridesetih let prejšnjega stoletja, Tito in njegovo najbližje vodstvo bili razglašeni za tolpo demonskih zarotnikov, vohunov in ideoloških heretikov. Tito je v tistih trenutkih spora z Josifom Stalinom pokazal zavidljiv pogum (še posebej, če je znano, da v času spora ni mogel računati na podporo Zahoda in ZDA) in odločnost, ki si ni dovolil vpletati v ideološke spore in vztrajati o državni neodvisnosti kot načelu odnosov med suverenimi državami. Vendar pa je njegov spor z Stalinom spremljalo množično preganjanje resničnih in namišljenih oboževalcev Stalina pa tudi politični spopadi, katerih cilj je bil zatiranje neodvisnosti republik, zlasti na [[Goli otok|Golem Otoku]], kjer je Tito skupaj z svojimi sodelavci ustanovil zaporniška taborišča za usmrtitev ljudi, ki so hvalili Stalina. Ocenjuje se, da je bilo v času spora med Titom in Stalinom od leta 1948 do leta 1953 več kot 40.000 žrtev odpeljanih na Goli otok na Titov ukaz in usmrčenih. Stalin je zadevo spora z Titom vzel zelo resno, zato je začel pošiljati v Jugoslavijo ljudi z nalogo ubiti Tita, vendar noben atentat ni uspel. V eni korespondenci med njima je Tito odkrito zapisal: <blockquote>Nehaj pošiljati ljudi, da me ubijejo. Pet smo jih že ujeli, enega z bombo in drugega s puško. Če ne boš nehal pošiljati morilcev, bom enega poslal v Moskvo in drugega mi ne bo treba. </blockquote> [[Slika:Stevan Kragujevic, Ho Chi Minh, Josip Broz Tito and Edvard Kardelj, Beograd, avgust 1957.jpg|sličica|254x254_pik|Tito in Edvard Kardelj skupaj z [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minihom]] leta 1957]] Junija 1950 je imel Tito govor v parlamentu, kjer je uvedel delavske samouprave, uveden blagovni trg, razpustitev kmečkih delovnih zadrug ter decentralizacijo, povečanje pristojnosti republik, zmanjšanje represije, demokratizacija družbenega in političnega življenja. Januarja 1953 je bil izvoljen za predsednika republike. V tem obdobju je Jugoslavija začela prejemati vojaško in ekonomsko pomoč zahoda, kar je spodbudilo režim, da nadaljuje svojo vlogo ovire za nadaljnjo širitev sovjetskega vpliva. Leta 1953 je Tito po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] in mlačni sovjetski liberalizaciji pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] izboljšal odnose z Sovjetsko zvezo. === Kršitve človekovih pravic === [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je imel Tito kot vodja "zelo centraliziranega in zatiralskega" režima ogromno moč v Jugoslaviji, s svojo [[Totalitarizem|totalitarno vladavino]], ki jo je upravljala dodelana birokracija, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{cn}} Glavne žrtve Titovega režima so bili v prvih letih znani in domnevni stalinisti, kot sta [[Dragoslav Mihailović]] in [[Dragoljub Mićunović]], v naslednjih letih pa so bili aretirani celo nekateri najvidnejši med Titovimi sodelavci. 19. novembra 1956 je bil zaradi kritik Titovega režima aretiran in zaprt črnogorski politik in pesnik [[Milovan Đilas]], morda najbližji od Titovih sodelavcev, ki je bil splošno veljaven za njegovega možnega naslednika. Zgodovinar in avtor [[Victor Sebestyen]] je zapisal, da je bil Tito enako krut kot Stalin.<ref>{{cite book|last=Sebestyen|first=Victor|date=2014|title=1946: The Making of the Modern World|publisher=Macmillan|page=148|isbn=978-0230758001}} "Tito was as brutal as his one-time mentor Stalin, with whom he was later to fall out but with whom he shared a taste for bloody revenge against enemies, real or imagined. Churchill called Tito 'the great Balkan tentacle' but that did not prevent him from making a similar deal like the one he had made with the Soviets."</ref> Represija ni izključila intelektualcev in pisateljev, kot je [[Venko Markovski]], ki je bil januarja 1956 aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče zaradi pisanja pesmi, ki so veljale za antititoistične. Čeprav je Jugoslavija je uspela ostati neodvisna od Sovjetske zveze in njena blagovna znamka socializma je bila v marsičem zavisti Vzhodni Evropi, je Titova Jugoslavija ostala strogo nadzorovana policijska država. Po besedah publicista ​​[[David Matas|Davida Matasa]] je imela Jugoslavija v državi več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj. Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetske tajne policije KGB. Njeni člani so bili vedno prisotni in so pogosto delovali zunajsodno, z žrtvami, vključno z intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. Skupno je Titov režim ubil več kot 500.000 ljudi, večinoma sodelavcev, protikomunistov, rivalskih gverilcev, ustašev, kritikov, vernikov, meščanov, bogatih državljanov ter še veliko drugih ljudi.<ref />{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}}{{sfn|Cook|2001|p=1391}} Čeprav je Titova Jugoslavija je temeljila na spoštovanju narodnosti, je Tito neusmiljeno čistil vsak razcvet nacionalizma, ki je ogrožal jugoslovansko federacijo. Vendar je bil kontrast med spoštovanjem nekaterih etničnih skupin in hudim zatiranjem drugih oster. Jugoslovanska zakonodaja je državljankam zagotavljala uporabo svojega jezika, vendar je bilo za etnične [[Albanci|Albance]] uveljavljanje etnične identitete močno omejeno. Skoraj polovica političnih zapornikov v Jugoslaviji je bila etničnih Albancev, ki so bili zaprti zaradi uveljavljanja svoje etnične identitete. === Zunanja politika === [[Slika:Tito i Hrushchov.jpg|levo|sličica|186x186_pik|Tito skupaj z Hruščovom leta 1963 v [[Skopje|Skopju]] po potresu.]] [[Slika:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|sličica|235x235_pik|Tito med obiskom njegovega rojstnega kraja Kumrovec leta 1961.]] Najpomembnejša prelomnica je prišla v zunanji politiki: Tito je zaradi potovanj in vezi z voditelji na novo osvobojenih držav, kot sta [[Indija]] in [[Egipt]], postal eden od ustanoviteljev in najvplivnejši državnik gibanja neuvrščenih - skupine, ki ni izbirala strani med Vzhodnim in Zahodnim blokom med hladno vojno. Idejo mednarodne politike, imenovane aktivno mirno sobivanje, se razvija že od leta 1954. Prva konferenca neuvrščenih voditeljev držav in vlad je bila v [[Beograd|Beogradu]] leta 1961, Tito pa je sodeloval kot najpomembnejši oblikovalec globalne politike gibanja neuvrščenih (ki je vključevala veliko število azijskih, afriških in latinskoameriških držav) na vseh naslednjih konferencah. S politiko miru in mednarodnega sodelovanja je pridobil svetovni ugled in postal ena ključnih osebnosti v svetovni politiki. Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru|Jawaharlal Nehrujem]] iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt|Egipta]] in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]]. === Poznejša leta vladanja === [[Slika:Nixontito19712.jpg|levo|sličica|247x247_pik|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]], leta 1971.]] Leta 1970 in 1971 v času spopada s hrvaško pomladjo (1971) in »liberalci« v Srbiji (1972), je bil Tito še vedno močan in luciden. V kasnejših letih je zaradi biološke nujnosti vse manj obvladoval dogodke. Na sodišču okoli njega se je vnela bitka za dedovanje. V sedemdesetih letih je Tito opravil več dodatnih obiskov, med drugim je leta 1977 obiskal [[Severna Koreja|Severno Korejo]] in se srečal s takratnim voditeljem [[Kim Il-sung|Kimom il-sungom]], potem, ko je Kim že tri leta prej obiskal Jugoslavijo. Dara Janeković, ki je leta 1972, 1973 in 1976 z Titom opravila tri pomembne intervjuje, navaja, da je imel Tito v sedemdesetih letih vse manj vpliva na dogodke. Ljudje okoli njega so ga izolirali, ni več prejemal zanesljivih informacij niti ni mogel učinkovito upravljati. Navaja, da je bil leta 1972 še vedno optimističen, potem pa je - v času, ko je imel več kot 80 let - vedno bolj odstopil, zato ji je spomladi 1977 rekel: »Če vse poveš o razmerah v naši družbi, v državi in ​​v Zvezi komunistov, potem sem svoje življenje preživel za nič. Rekel je tudi, da se boji, da bo najprej kaj izbruhnilo na [[Kosovo|Kosovu]] in na Hrvaškem. Titov vnuk Josip Joška Broz (rojen leta 1947) v televizijskem intervjuju leta 2019 trdil, da mu je Josip Broz povedal, da nasprotuje ustavi SFRJ iz leta 1974, vendar se ne želi upreti željam svojih sodelavcev Edvarda Kardelja in Steva Krajačića, pripravil to ustavo. [[Slika:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|levo|sličica|216x216_pik|Tito z Edvardom Kardeljem pri odprtju [[Spomenik dražgoški bitki|spomenika v Dražgošah]], leta 1977.]] [[Slika:Josip Tito and Jimmy Carter visit in the Oval Office - NARA - 178240.tif|sličica|284x284_pik|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]], leta 1978.]] Miroslav Krleža je konec leta 1978 izrazil zaskrbljenost, ki so jo takrat čutili številni: "Dokler je Tito živ, tuje vojske ne bodo stopile na naša tla, pozneje pa bo vse odvisno od nas samih, od tistih, ki ostanejo ali ki prevzamejo oblast." „Zdelo se je, da gre avto navzdol. In to za dolgo časa. Tito je star, a vseeno nekako ohranja vse skupaj z močjo svoje osebnosti. In kaj se bo zgodilo, ko zapre oči? Kam, dragi moji! Možno je, da se bodo v tem balkanskem plemenskem viharju spet razplamtele vse strasti in da bodo znova izzvale medsebojne prepire, ker se v bistvu v zadnjih dvesto letih tukaj ni nič spremenilo." Leta 1979 je v [[Havana|Havani]] potekala konferenca neuvrščenih, na kateri je sodeloval Tito in bil priznan kot glavni protagonist gibanja neuvrščenih. Proti koncu leta 1979 je Tito okoli sebe v svoji rezidenci v Karađorđevu zbral člane jugoslovanskega vojaškega in političnega vodstva. Tito je sestanek nenadoma zaključil, potem ko ga je takratni predsednik Zveznega izvršnega sveta (vlade SFRJ) Veselin Đuranović zaprosil za odobritev nadaljnjega zadolževanja države pri Mednarodnem denarnem skladu, kar je Đuranović pričal leta 2011 v časopisnem intervjuju z Brankom Mamulo, takratnim načelnikom Generalštaba JNA. Istega leta je Tito opravil svoja zadnja potovanja ter s tem obiskoval [[Kuvajt]], [[Irak]], [[Sirija|Sirijo]], [[Jordanija|Jordanijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Alžirija|Alžirijo]], [[Libija|Libijo]], [[Malta|Malto]], [[Kuba|Kubo]] in [[Romunija|Romunijo]]. Na novoletni dan 1. januarja 1980 je Tito opravil svoj zadnji javni zbor, ko se je udeležil [[Novo leto|novoletnega]] kosila in pri tem voščil srečno novo leto ter željo bo dobrih poteh do novih zmag v novem letu 1980. === Smrt in pogreb === {{Seealso|Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita}} [[Slika:Grob Josipa Broza Tita.jpg|sličica|331x331_pik|Grob Tita v [[Hiša cvetja|Hiši Cvetja]] v Beogradu.]] Tito je imel [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]] za katero javnost ni smela vedeti. Močno je kadil [[Cigara|cigare]] in pil [[alkohol]]. Njegovo zdravje se je vse bolj poslabšalo leta 1979, ko je decembra tega leta utrpel embolijo leve noge in se je res opazilo, da je bolan. Po novoletnem kosilu 1980 je postalo očitno, da ima Tito težave pri hoji zato je bilo dogovorjeno, da se začne takojšnje zdravljenje. 3. januarja in spet 11. januarja 1980 je bil Tito sprejet v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|klinični center v Ljubljani]], kjer je bilo ugotovljeno, da ima zamašene žile na levi nogi. Iz [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so pripeljali najbolj izkušene zdravnike in kirurge, da bi pomagali pri zdravljenju Tita. Prvo operacijo so izvedli 12. januarja zvečer, a se je izkazalo, da je bila neuspešna, saj so ugotovili, da se je na nogi zaradi močne poškodbe [[Arterija|arterij]] razvila [[gangrena]]. Zaradi tega so morali 20. januarja Titu [[Amputacija|amputirati]] njegovo levo nogo. Tito se je nato močno upiral operaciji. Njegov adjutant je kasneje pričal, da je Tito grozil, da se bo ubil, če mu bodo kdaj koli amputirali nogo, in da je dejansko skril Titovo pištolo v strahu, da bo ta uresničil svoje grožnje. Po zasebnem pogovoru s sinovoma Žarkom in Mišom pa je Tito končno pristal na amputacijo noge. Po posegu se je Titovo zdravje za kratek čas izboljšalo, zato je februarja znova začel opravljati svoje predsedniške naloge. Konec meseca pa se je njegovo zdravje znova poslabšalo, saj se je okužba, ki jo je povzročila gangrena, razširila. Aprila je utrpel [[Možganska kap|možgansko kap]], en teden pozneje pa je padel v komo in zdravniki so ga komaj ohranjali pri življenju. 4. maja 1980 je Josip Broz Tito ob 15:05 umrl, v starosti 87 let. Njegovo smrt so mediji razglasili tri ure pozneje. Titov pogreb je bil 8. maja 1980 v Beogradu, njegovega pogreba pa se je udeležilo veliko število delegacij iz 129 držav z vsega sveta. Na pogrebu so bili prisotni štirje kralji, 31 predsednikov držav, šest knezov, 22 predsednikov vlad in 47 ministrov za zunanje zadeve, s tem pa njegov pogreb velja za enega največjih pogrebov v zgodovini. 8. maja je bil Tito ob 15:00 uri po njegovi želji pokopan v Mavzoleju oz. Hiši cvetja v Beogradu. Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal usmeritev »tudi po Titu - Tito«. Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let, in končno razpad Jugoslavije. == Zasebno življenje == [[Slika:Josip in Jovanka Broz v hotelu Slon bereta Delo 1969.jpg|sličica|284x284_pik|Tito s svojo tretjo ženo, [[Jovanka Broz|Jovanko Broz]].]] Tito je imel v svojem življenju več zvez. Ko je bil leta 1918 kot vojni ujetnik pripeljan v [[Rusija|Rusijo]], je tam spoznal takrat štirinajstletno Pelagijo Belousovo; z njo se je poročil leto kasneje, ona pa se je po vojni z njim preselila v Jugoslavijo. Imela sta pet otrok, preživel pa je le sin Žarko Leon (rojen 4. februarja 1924). Ko je bil Tito leta 1928 aretiran in zaprt, je Pelagija odšla v Sovjetsko zvezo. Leta 1936 sta se dokončno ločila. Njegova druga žena je bila Herta Haas, s katero se je poročil leta 1940. Tito je po nemški invaziji na Jugoslavijo odšel v Beograd, Haasova pa je ostala noseča. Maja 1941 jima je rodila sina Aleksandra "Miša" Broza. Tito je ves čas svojega razmerja s Haasovo živel promiskuitetno in imel vzporedno razmerje z Davorjanko Paunović, ki je pod kodnim imenom "Zdenka" služila kot kurirka v odporu in kasneje postala njegova osebna tajnica. Haas in Tito sta se nenadoma ločila leta 1943 med drugim sestankom Avnoja. Zadnjič je Haas Tita videla leta 1946. Davorjanka je nato istega leta umrla zaradi tuberkuloze in Tito je vztrajal, da jo pokopljejo na dvorišču Belega dvora, njegove beograjske rezidence. Titova tretja in najbolj znana žena je bila [[Jovanka Broz]]. Tito se je ravno dopolnil 60 let, medtem ko je imela ona 27 let, ko sta se aprila 1952 poročila s šefom državne varnosti Aleksandrom Rankovićem kot voditeljem poroke. Do njune končne poroke je prišlo nekoliko nepričakovano, saj jo je Tito dejansko zavrnil nekaj let prej, ko jo je prvotno pripeljal njegov zaupnik Ivan Krajačić. Takrat je bila stara okrog 25 let in Tito je nasprotoval njeni energični osebnosti. Jovanka, ki se ne bi zlahka odpovedala, je nadaljevala delo na Belem Dvoru, kjer je vodila kadre in na koncu dobila še eno priložnost. Vendar njun odnos ni bil srečen. Šlo je skozi številne, pogosto javne, vzpone in padce z deli nezvestobe in celo obtožbami o pripravah na državni udar s strani slednjega para. Nekatera neuradna poročila kažejo, da sta se Tito in Jovanka v poznih sedemdesetih letih, tik pred njegovo smrtjo, celo uradno ločila. Vendar je bila med Titovim pogrebom uradno prisotna kot njegova žena, kasneje pa je zahtevala pravice do dediščine. Skupaj nista imela nobenih otrok. Med Titovimi vnuki so tudi Saša Broz, gledališka režiserka na Hrvaškem; Svetlana Broz, kardiologinja in pisateljica v Bosni in Hercegovini, in Josip Broz – Joška, ​​Edvard Broz in Natali Klasevski, obrtnik iz Bosne in Hercegovine. == Odlikovanja in priznanja == ''Glavni članek: [[seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj]]''. Tito je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med najvidnejša sodijo: {| class="wikitable" |- ! Priznanje ali odlikovanje ! Država ! Datum prejema ! Opombe ! Ref. |- | [[Red Narodnega heroja]] | [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] | [[6. november]] [[1954]], [[15. maj]] [[1972]], [[16. maj]] [[1977]] | edina oseba, ki je priznanje prejela trikrat | <ref name="titoville-odlikovanja">[http://www.titoville.com/odlikovanja.html Seznam Titovih odlikovanj na titoville.com]</ref> |- | [[Red Leopolda (Belgija)]] | [[Belgija]] | [[6. oktober]] [[1970]] | najvišje vojaško priznanje kraljevine [[Belgija|Belgije]]. | <ref name="titoville-odlikovanja" /> |- | [[Red slona]] | [[Danska]] | [[29. oktober]] [[1974]] | najvišje priznanje kraljevine [[Danska|Danske]]. | <ref>[http://order.decoration.en.infofx.org/ Prejemniki odlikovanja Slonovega reda]</ref> |- | [[Médaille militaire]] | [[Francija]] | [[5. maj]] [[1956]] | prejemniki tudi [[Winston Churchill]], [[Franklin Delano Roosevelt]], in [[Dwight Eisenhower]]. | <ref>[http://www.france-phaleristique.com/medmil.htm Prejemniki Médaille militaire]</ref> |- | [[Red zmage]] | [[Sovjetska zveza]] | [[9. september]] [[1945]] | najvišje vojaško priznanje Sovjetske zveze<br />eden izmed 5 tujcev, ki so priznanje prejeli | <ref>[http://marshals.narod.ru/STAR/pobedaen.html Seznam prejemnikov Reda Zmage]</ref> |} == Opombe in sklici == {{opombe|2}} == Viri == * <cite id=refBanac1988>{{cite book|last=Banac|first=Ivo|title=With Stalin against Tito: Cominformist splits in Yugoslav Communism|year=1988|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-2186-1}}</cite> * Neil Barnett. ''Tito''. London, 2006. ISBN 1-904950-31-0 * <cite id=refDedijer1952>{{cite book |title=Tito |last=Dedijer |first=Vladimir |year=1952 |publisher=Simon and Schuster}}</cite> * [[Milovan Đilas]], ''Tito : The Story from Inside''. Nova izd. London, 2001. ISBN 1-84212-047-6 * Lorraine M. Lees. ''Keeping Tito Afloat : The United States, Yugoslavia, and the Cold War, 1945–1960''. Pennsylvania State University Press, 1993. ISBN 978-0-271-02650-3 * Stevan K. Pavlowitch. ''Tito : Yugoslavia's Great Dictator, A Reassessment''. Columbus, OH, 1992. ISBN 0-8142-0600-X * [[Jože Pirjevec]]. ''Tito in tovariši''. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4 * Jasper Ridley, ''Tito : a Biography''. London, 1994. * Richard West. ''Tito and the Rise and Fall of Yugoslavia''. London, 1994. ISBN 1-85619-437-X * {{cite book | last=Ridley | first =Jasper | title = Tito: A Biography | year = 1994 | publisher = Constable and Company | location = London, England | isbn = 0-09-475610-4 | ref = harv }} * {{cite book |ref=harv|last1= Goldstein|first1= Slavko|author-link1=Slavko Goldstein|last2= Goldstein| first2=Ivo|author-link2=Ivo Goldstein |date= 2018|title= Tito|url= |location= Novi Sad|publisher= Akademska knjiga|isbn=978-86-6263-218-0 |access-date= }} == Glej tudi == * [[Dan mladosti]] * [[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest|Kraji in mesta poimenovani po Titu]] * [[Rojstna hiša maršala Tita]] * [[Smrt in pogreb maršala Tita]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Josip Broz Tito|Josip Broz Tito}} * {{leksikon.si|77}} {{NAMSecretary-General}} {{CastniMescaniCelja}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Yugoslav President}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Broz Tito, Josip}} [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Jugoslovanski partizani]] [[Kategorija:Hrvaški komunisti]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski komunisti]] [[Kategorija:Slovenci na Hrvaškem]] [[Kategorija:Sovjetski generali]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Maršali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Častni meščani Celja]] [[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Častni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] okczurqklsplpwbo537kh27yyisf2dc 5747638 5747637 2022-08-26T21:35:23Z Zm05gamer 180058 np wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Tito}} {{Infopolje Predsednik | name=Josip Broz Tito | image = <!-- Wikidata --> | caption = Josip Broz Tito leta 1961 | order=1. [[Predsednik Jugoslavije|predsednik SFRJ]]<br><small>do 1963 Ljudska federativna republika Jugoslavija<small> | term_start=[[14. januar]] [[1953]] | term_end=[[4. maj]] [[1980]] | predecessor=[[Ivan Ribar]]<br><small>(Predsednik Predsedništva Državnega zbora)<small> | successor=[[Lazar Koliševski]]<br><small>(Predsednik Predsedništva)<small> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]<br />{{flagicon|CRO}} [[Hrvati|Hrvat]] | religion= [[ateizem|ateist]] | spouse= [[Pelagija Broz]],<br />[[Johanna König]],{{sfn|Goldstein|2018|p=118-122}}<br /> [[Herta Haas]],<br /> [[Jovanka Broz]] | party=[[Komunistična partija Jugoslavije]] | order2=1. [[premier Jugoslavije|premier SFRJ]] | term_start2=[[29. december]] [[1945]] | term_end2=[[14. januar]] [[1953]] | predecessor2=[[Ivan Šubašić]]<br><small>([[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]])<small> | successor2=[[Petar Stambolić]]<br><small>(Predsednik Zveznega izvšnega sveta)<small> | signature = <!-- Wikidata --> ||Opis slike=Josip Broz Tito leta 1961|vicepresident=[[Aleksandar Ranković]]<br>[[Koča Popović]]|premier=[[Petar Stambolić]]<br>[[Mika Špiljak]]<br>[[Mitja Ribičič]]<br>[[Džemal Bijedić]]<br>[[Veselin Đuranović]]|president2=[[Ivan Ribar]] <small>(do 1953)</small> <br> ''on sam'' <small>(od 1953)</small>|order3=1. generalni sekretar [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]]|successor3=[[Gamal Abdel Naser]]|termstart3=1. september 1961|termend3=10. oktober 1964|predecessor3=''nihče''}} '''Josip Broz''' (partizansko ime '''Tito'''), [[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[maršal]], [[politik]] [[Hrvati|hrvaško]]-[[Slovenci|slovenskega]] rodu in voditelj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične Jugoslavije]], * [[7. maj]] [[1892]], [[Kumrovec]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[4. maj]] [[1980]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Tito je bil jugoslovanski komunistični revolucionar in državnik, opravljal je različne službe in zasedal najvišje položaje od leta 1943 do svoje smrti leta 1980. Med [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|drugo svetovno vojno]] je bil vodja [[Partizani|partizanov]], odporniških vojaških enot, katerih pripadniki so se borili proti okupatorjem (1941–1945). Bil je tudi predsednik [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] od 14. januarja 1953 do svoje smrti 4. maja 1980. Tito se je rodil hrvaškemu očetu in materi Slovenki v vasi [[Kumrovec]] v [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrski]] (danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Vpoklican v vojaško službo, se je odlikoval in postal najmlajši vodnik avstro-ogrske vojske tistega časa  {{Navedi vir}}. Potem ko so ga med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] cesarski Rusi hudo ranili in ujeli, so ga poslali v delovno taborišče na Uralu. Sodeloval je pri nekaterih dogodkih ruske revolucije leta 1917 in poznejše državljanske vojne. Po vrnitvi na [[Balkan]] leta 1918 je Broz vstopil v novoustanovljeno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer se je pridružil Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Kasneje je bil izvoljen za generalnega sekretarja, pozneje predsednika Zveze komunistov Jugoslavije (1939–1980). V povojnem obdobju je bil Tito vrhovni voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), bil je predsednik vlade (1944–1963), predsednik (kasneje dosmrtni predsednik) (1953–1980) in [[maršal]] Jugoslavije, hkrati pa vrhovni poveljnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in vrhovni vodja [[Generalštab|generalštaba]]. Kljub temu, da je bila Jugoslavija članica [[Kominterna|Kominterne]], je leta 1948 postal prvi izmed voditeljev, ki se je uprl sovjetski hegemoniji in v času vladavine [[Josip Stalin|Josipa Stalina]], po razkolu začel z lastnim [[Socializem|socialističnim programom]] svoje države, ki je delno vseboval elemente tržnega gospodarstva. Ekonomisti, ki so delovali v nekdanji Jugoslaviji, med njimi Jaroslav Vanek, rojen na [[Češka|Češkem]] in Branko Horvat, rojen v Jugoslaviji, so sooblikovali model tržnega socializma. Podjetja so bila v družbeni (državni) lasti, s teoretičnim vodstvom v njih zaposlenih delavcev in so temeljila na delavskem samoupravljanju, hkrati pa so delovala na skupnem jugoslovanskem trgu, nekatera pa tudi na odprtih in prostih trgih drugih držav in na mednarodnem trgu. Titu je še uspevalo v veliki meri (včasih tudi s silo) zatreti vsa trenja znotraj političnih povezav različnih jugoslovanskih narodov in narodnih skupnosti, kultur ter verstev, posebej tista med [[Srbi]] in [[Hrvati]] ter Srbi in [[Albanci]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Jugoslovanska ustava iz leta 1974 je SFR Jugoslavijo opredelila kot "zvezno republiko enakovrednih narodov in narodnosti, ki se svobodno združuje po načelu bratstva in enotnosti pri doseganju posebnih in skupnih interesov." Vsaka republika naj bi dobila tudi pravico do samoodločbe in odcepitve, če se to opravi po zakonitih poteh. Nazadnje naj bi Tito [[Kosovo|Kosovu]] in [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]], avtonomnima pokrajinama [[Srbija|Srbije]], znatno povečal avtonomijo, vključno z dejanskim vetom v srbskem parlamentu. {{Navedi vir}} Tito je okoli sebe zgradil zelo močan kult osebnosti, ki ga je po njegovi smrti vzdrževalo vodstvo [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]. Dvanajst let po njegovi smrti, ko je v vzhodni Evropi padel [[komunizem]], je Jugoslavija razpadla, večina novonastalih nacionalnih držav na njenem ozemlju pa se je po razpadu zapletla v medetnične spopade in v državljansko vojno. Medtem, ko nekateri Tita kritizirajo kot krutega avtoritarnega diktatorja in ga zaradi njegovih zločinov iz tega obdobja primerjajo s Stalinovo brutalnostjo,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.casnik.si/tito-zlocinec-stoletja/|title=Tito, zločinec stoletja|publisher=Časnik.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/titovi-komunisticki-zlocini-strasni-kao-i-hitlerovi-130022/|title=Titovi komunistički zločini strašni kao i Hitlerovi!}}</ref> pa nekateri Tita še danes vidijo zgolj kot dobrodušnega in karizmatičnega voditelja, ki je naj bi skrbel predvsem za skupno dobro. Bil je priljubljena javna osebnost, tako v Jugoslaviji kot v tujini. Njegova notranja politika, ki je bila videti kot povezovalni simbol, je ohranjala mirno sožitje narodov jugoslovanske federacije.<ref>Martha L. Cottam, Beth Dietz-Uhler, Elena Mastors, Thomas Preston, ''Introduction to political psychology'', Psychology Press, 2009 p. 243 {{ISBN|1-84872-881-6}} "''...Tito himself became a unifying symbol. He was charismatic and very popular among the citizens of Yugoslavia.''"</ref><ref>Melissa Katherine Bokovoy, Jill A. Irvine, Carol S. Lilly, ''State-society Relations in Yugoslavia, 1945–1992''; Palgrave Macmillan, 1997 p. 36 {{ISBN|0-312-12690-5}} "''...Of course, Tito was a popular figure, both in Yugoslavia and outside it.''"</ref> Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru|Jawaharlal Nehrujem]] iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt|Egipta]] in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]].<ref>Peter Willetts, ''The Non-aligned Movement: The Origins of a Third World Alliance'' (1978) p. xiv</ref> Z zelo ugodnim ugledom v tujini je v obeh nasprotnih političnih blokih, v obdobju hladne vojne, prejel približno 98 tujih odlikovanj, med njimi [[Častna legija|častno legijo]] in [[red kopeli]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Bosnia-Herzegovina: The End of a Legacy|page=39}}</ref>. == Zgodnje življenje == [[Slika:Tito hiša1.JPG|levo|sličica|284x284_pik|Titova rojstna hiša v Kumrovcu. Pred hišo je viden tudi njegov spomenik.]] Josip Broz, ki je v času vodenja partizanske enote začel uporabljati ime Tito, se je rodil 7. maja 1892 v [[Kumrovec|Kumrovcu]] v takratni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. V različnih dokumentih so navedeni različni datumi rojstva, zato je v enem dokumentu iz časa, ko je služil v avstrijski vojski, kot datum rojstva naveden 25. maj 1892. Ta datum so med vojno začeli praznovati kot Titov rojstni dan, zato je [[Adolf Hitler]] na ta dan leta 1944 odredil pristanek na Drvarju. Po vojni se je še naprej praznovalo Titov rojstni dan in t.i. [[Dan mladosti]]. Njegov oče je bil Hrvat Franjo Broz, mama pa Slovenka Marija Broz. Prednike družine Broz v Zagorju je mogoče izslediti v prvi polovici 16. stoletja. Josip Broz je bil sedmi od petnajstih otrok. Štiriletno osnovno šolo je končal v Kumrovcu (1901–1905). Naslednji dve leti je delal kot delavec na stričevem posestvu v Podsredi. V Sisak je prišel leta 1907 z namenom, da bi se izučil za natakarja, a se je kmalu odločil, da bo postal [[mehanik]]. V obdobju od leta 1907 do 1910 se je naučil ključavničarske obrti in obiskoval vajeniško šolo. Med letom 1910 so bili sindikati nezakonito ustanovljeni v Sisku, septembra pa je Josip Broz dokončal obrt in postal ključavničarski pomočnik. Odšel je v Zagreb, kjer je dva meseca delal v ključavničarski delavnici pri Haramini v Ilici. Vpisal se je v Zvezo kovinarjev in tako postal tudi član Socialdemokratske stranke Hrvaške in Slavonija. V iskanju službe se je odpravil v [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Trst]], nato pa spet v [[Zagreb]], kjer je svojo obrt izpopolnjeval pri znamenitem mojstru Avgustu Knausu. Maja in junija 1911 se je udeležil stavke ključavničarskih delavcev, ki je trajala šest tednov. Nato se je zaposlil v tovarni kovinskih izdelkov v [[Kamnik|Kamniku]], v današnji Sloveniji. Tam je kot dober telovadec postal član družbe Sokol. Nato je delal v Čenkovu na [[Češka|Češkem]], nato v Plzeňu v tovarni Škoda, kmalu pa je odpotoval v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] in občasno tam tudi delal. Oktobra 1912 je prispel na Dunaj in nato odšel v [[Novo mesto|Novo Mesto]], kjer je izvedel, da tam živi njegov starejši brat Martin (rojen leta 1884). Broz se je nato zaposlil v tovarni avtomobilov Daimler, kjer je delal tudi njegov brat Martin, in postal voznik testnega avtomobila. == Med prvo svetovno vojno == Septembra 1913 se je Broz prostovoljno vpisal v vojsko, najprej na [[Dunaj]], nato pa na lastno željo v 25. domobranski polk v [[Zagreb|Zagrebu]]. Konec leta 1913 so ga poslali v podoficirsko šolo in postal najmlajši vodnik v polku. Maja 1914 je v [[Budimpešta|Budimpešti]] osvojil srebrno medaljo na prvenstvu avstro-ogrske vojske v mečevanju. Bil je tudi dober smučar. Po izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] napovedi vojne [[Srbija|Srbiji]], se je Broz od avgusta do decembra 1914 boril na srbskem bojišču. Januarja 1915 je bil njegov polk premeščen v Karpate, na bojišče proti Rusom. Zaradi pogumnega dejanja so ga predlagali za naslednjo stopnjo, ki jo kasneje ni mogel izvesti, ker je bil v ujetništvu. Ko je Tito leta 1967 obiskal Dunaj, so mu hoteli podariti odlikovanje, a je to zavrnil. Na veliko noč, 25. marca 1915, so ga hudo poškodovale ruske čete. Ujet je bil in je naslednjih 13 mesecev preživel v bolnišnici v Svijažsku, majhnem mestecu blizu Kazana. Zbolel je tudi za [[Pljučnica|pljučnico]] in je komaj preživel. Študiral je [[Ruščina|ruščino]] in prebral številna dela ruskih klasikov, zlasti romane Tolstoja, Turgenjeva, Kuprina in drugih. Ko si je opomogel, so ga poslali na delo mehanika. Nato so ga poslali na prisilno delo v uralsko mesto Kungur, kjer so ga zaporniki izbrali za poveljnika taborišča. Februarja 1917 so delavci vdrli v ječo in izpustili zapornike. Broz se je nato pridružil boljševiški skupini. Kmalu so ga spet aretirali, zato je pobegnil. V [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], 16. in 17. julija, je sodeloval v velikih demonstracijah proti začasni vladi, ki so jih organizirali boljševiki. Poskušal je pobegniti na Poljsko, a so ga ujeli in zaprli v trdnjavo Petra in Pavla. Spet so ga izgnali v Kungur, a je mu je uspelo pobegniti v Sibirijo. Kmalu se je pridružil Mednarodni rdeči gardi v Omsku, kjer je bil več mesecev, vendar brez boja. Julija 1918 je Omsk osvojila češka legija. Mednarodna brigada je bila razpuščena, Broz pa je pobegnil v stepo in se zaposlil kot mehanik v vasi pri Omsku, kjer je ostal več kot eno leto. Jeseni 1919 so komunisti ponovno osvojili Omsk in okolico. V začetku januarja 1920 se je Broz odpravil na težko pot domov, kamor je končno prispel septembra istega leta.{{sfn|Ridley|1994|p=76}} == Aktivnost v medvojnem obdobju == Po vojni se je Broz zaposlil v Zagrebu kot mehaničar in se takoj vpisal v KPJ. Že 31. decembra 1920 je bila v Zagrebu organizirana splošna trajnost s komunisti, pri kateri je sodeloval tudi Broz. Vendar se je njihov odpor hitro zlomil. Avgusta 1921 so predstavniki vsem komunistom razveljavlili mandati. Broz se je odločil, da bo še naprej delal na črno. V začetku leta 1921 se je Broz preselil v [[Veliko Trojstvo|Veliki Trojst]] pri [[Bjelovar|Bjelovarju]], kjer je rad delal kot usnjar. Marca 1923 je Broz s skupino prijateljev iz Velike Trojice vzpostavil stik s komunistično organizacijo v Bjelovarju. V začetku leta 1924 je bil izvoljen za člana Okrajnega odbora v Križevcih. Sredi leta 1925 se je Broz preselil v [[Kraljevica|Kraljevico]], kjer je bil zaposlen v ladjedelnici. Izvoljen je bil za sindikalnega komisarja, s katerim se je ukvarjal prihodnje leto. Poleti 1926 je Broz vodil stavko v ladjedelnici, a je bil zato 2. oktobra odpuščen. Odšel je v [[Beograd]] in se zaposlil v tovarni vagonov v Smederevski Palanki. Izvoljen je bil za delavskega komisarja, marca 1927 pa je bil odpuščen. Kmalu zatem se je vrnil v Zagreb in z odlokom Mestnega odbora KPJ postal sekretar Območnega odbora Zveze kovinarjev za Hrvaško - njegova prva strankarska funkcija. V Ogulinu je zaradi komunistične agitacije preživel mesec in pol. Broz se je kmalu vrnil v Zagreb in prevzel svojo sindikalno dolžnost ter dolžnost sekretarja Združenja delavcev usnja in predelave. Privržencev v znotrajstrankarskih bojih je vse več, predvsem med delavci. Na konferenci Krajevnega odbora KPJ v Zagrebu 25. februarja 1928 je novo stranko vodil Broz kot generalni sekretar. [[Slika:Josip Broz Tito in prison 1928.jpg|sličica|265x265_pik|Tito po aretaciji leta 1928 zaradi komunistične dejavnosti]] Po atentatu na Stjepana Radića in hrvaške poslance pri atentatu v državnem zboru 20. junija 1928 je KPJ prek samostojnih sindikatov z letakom, ki ga je podpisal Josip Broz, delavce in državljane pozvala k množičnim protestom in ob tej priložnosti deželni odbor KPJ za Hrvaško razglasil kmečko skupnost z delavci. Broz je bil prisiljen iti v ilegalo, vendar je ostal v Zagrebu in opravljal različna dela za stranko in sindikate. Aretirali so ga 4. avgusta 1928 pred njegovim stanovanjem, kjer je bilo najdenih več bomb, po katerem se je sojenje Brozu in njegovim sodelavcem, ki je potekalo od 6. do 14. novembra 1928, poimenovalo Bombni proces. Broz je kazen prestajal v kaznilnicah v [[Lepoglava|Lepoglavi]] in ​​[[Maribor|Mariboru]], nato pa še 3,5 meseca prej v Ogulinu. V kaznilnici se je Broz zaposlil kot delovodja v elektrarni in se občasno na skrivaj sestal s komunisti iz Zagreba. Za njegovega pomočnika na sedežu je bil imenovan Moša Pijade, s katerim je organiziral partijsko celico. V začetku leta 1931 so zaradi strahu pred begom, Broza premestili v mariborsko kaznilnico. Po gladovni stavki so si politični zaporniki nekoliko olajšali organizacijo partijskega odbora in tedenska srečanja. [[Slika:Tito i Moša Pijade u zatvoru.jpg|levo|sličica|Tito skupaj z Mošo Pijado v zaporu.]] Medtem, ko je Broz preživljal svoj čas v ječi, je jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] 6. januarja 1929 izvedel državni udar in uvedel [[Šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]]. Pod udarcem režima je bila stranka skoraj uničena. Poleg tega je leta 1929 izbruhnila velika gospodarska kriza in bistveno poslabšale življenjske razmere, ki so jih izkoristili marksisti. V [[Evropa|Evropi]] diktature na splošno postajajo vse močnejše. Marca 1934 je bil Broz izpuščen iz zapora in bil premeščen v hišni pripor v Kumrovcu, a je kmalu odšel in začel živeti z lažnimi dokumenti in spremenjenim videzom - postal je "profesionalni revolucionar". Pri partijskem delu je začel uporabljati ime Tito. Kasneje bi bil zaradi dela v Kominterni znan kot Walter. Kmalu po izpustitvi iz zapora je bil izvoljen za člana Pokrajinskega odbora KPJ za Hrvaško. Stranka, ki je z dejanji režima v letih 1928-1932 bila skoraj uničena, je takrat začela okrevati. Centralni komite KPJ je od leta 1929 na Dunaju, kamor je Broz odšel julija 1934, in je bil kooptiran za člana Politbiroja CK KPJ. 25. decembra 1934 je Broz sodeloval na IV. partijski konferencj za vso Kraljevino Jugoslavijo. Čeprav je sodelovalo le 11 delegatov, je bil izvoljen nov osrednji odbor, Broz pa za člana Politbiroja. Januarja 1935 je odšel v [[Moskva|Moskvo]]. Tam je postal član balkanskega sekretariata Kominterne (BLS) in uradnik za Jugoslavijo ter spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], ki bo njegov najbližji sodelavec do Kardeljeve smrti leta 1979. Julija in avgusta 1935 je v Moskvi potekal sedmi kongres Kominterne, na katerem je bil Broz delegat. Konec leta 1936 se je vrnil v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer je prišlo do množičnih aretacij komunistov. Med redkimi, ki so ostali na prostosti, je bil Milovan Đilas, najprej eden od najbližjih Brozovih sodelavcev, nato pa eden najbolj znanih komunističnih disidentov na svetu. V Beogradu sta bila takrat izpuščena tudi Aleksandar Ranković in Ivo Lola Ribar, ki se bosta kmalu zbližala z Brozom. Hrvaška komunistična partija je bila ustanovljena pri Samoboru 1-2. Avgusta 1937.  V obdobju 1936-1940 je Broz večkrat potoval v Moskvo, na Dunaj in v [[Pariz]]. Takrat je bil Josip Broz vedno bolj znan kot 'Tito', v krogih njegovih 15-20 let mlajših neposrednih sodelavcev pa so ga imenovali "Stari". Med letom 1937 je Broz večkrat potoval med Kraljevino Jugoslavijo in Parizom, kjer je delal na premestitvi prostovoljcev v [[Španija|Španijo]]. Leta 1937 je bil generalni sekretar KPJ Milan Gorkić. Broz je prevzel odgovornost za KPJ, vendar sta bili leta 1938 proti njemu izvedeni dve preiskavi. Uspelo mu je upravičiti se in šele 5. januarja 1939 ga je Kominterna uradno imenovala za generalnega sekretarja (sekretarja) KPJ. Po vrnitvi v državo je Broz izvedel še močnejši boljševizem KPJ-ja, vztrajal je pri ideološki monolitnosti in vojaško-partijski poti, s obračunom z "revizionisti" okoli Miroslava Krleže. Odstranil je tudi vodstvo KPH, ker je na volitvah leta 1938 podprl listo HSS in Vlatka Mačka. Na 5. državni konferenci KPJ v Zagrebu oktobra 1940 je sestavil novo vodstvo KPJ in predstavil strategijo komunističnega delovanja, ki temelji na oboroženi vstaji kot načinu pridobivanja oblasti in sovjetski tip federacije kot model državno organizacijo.<ref>[[Josip Broz - Tito#refDedijer1952|Dedijer 1952]], str. 107.</ref><ref>[[Josip Broz - Tito#refBanac1988|Banac 1988]], str. 64.</ref> == Med drugo svetovno vojno == [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|levo|sličica|236x236_pik|Tito v [[Bihać|Bihaču]] leta 1942]] Po nemški invaziji na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 je Broz 10. aprila 1941 ustanovil Vojaški odbor za odpor sil osi. Na njegovo pobudo je Politbiro KPJ 4. julija 1941 v Beogradu sprejel odločitev o začetku oborožene vstaje. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Broz nesporni vodja komunističnega partizanskega gibanja in glavni organizator strategije in taktike bojevanja partizanskega tipa ter političnih odločitev, ki so oblikovale prihodnjo Jugoslavijo na ruševinah uničenih zaveznikov osi in preprečile obnova monarhistične Karađorđevićeve Jugoslavije. [[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|sličica|266x266_pik|Tito skupaj z njegovo partizansko skupino v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] leta 1944.]] S spretno politiko je Tito v svoje gibanje pritegnil del predstavnikov civilnih strank (s tem je ustvaril pročelje nadideološke narave svojega v bistvu komunistično-totalitarnega gibanja); pridobil je zaupanje [[Britanci|Britancev]] in delno tudi [[Američani|Američanov]], pa tudi spoštovanje do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (Titovi komunisti so Britancem lagali, da so pridobili njihovo podporo)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina|page=530}}</ref>, ki so zavrnili pomoč četnikom in zlomili odpor begunske rojalistične vlade v [[London|Londonu]], zaradi česar so neradi sodelovali (dejansko so se podredili) v Titovemu gibanju. S pridobitvijo zaupanja Američanov in Britancev se je Tito leta 1943 obrnil za pomoč na predsednika vlade Velike Britanije [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in mu pri tem obljubil, da če jim bodo Britanci pomagali, bodo bile po koncu vojne v Jugoslaviji demokratične volitve.<ref>{{Navedi splet|url=http://dev1.publishwall.si/damjan.likar1/post/346965/kako-je-tito-lagal-churchillu-da-ga-je-ta-podprl-in-pahnil-jugoslavijo-v-pol-stoletja-komunisticne-bede|title=Kako je Tito lagal Churchillu, da ga je ta podprl in pahnil Jugoslavijo v pol stoletja komunistične bede|publisher=PublishAll}}</ref> Jeseni 1944 je komunistično vodstvo sprejelo politično odločitev o izgonu etničnih Nemcev iz Jugoslavije. 21. novembra je bil izdan poseben odlok o odvzemu in nacionalizaciji etnične nemške lastnine. Za izvajanje sklepa je bilo na jugoslovanskem ozemlju ustanovljenih 70 taborišč. Med vojno so partizani, ki jih je vodil Tito, večinoma napadali vasi in naselja ter jih številne tudi požgali in porušili, pri tem pa so pobili tudi veliko število civilistov, katerim so pred usmrtitvijo pokradli in odvzeli vso dragocenost in dobrino. Že samo do poletja 1942 so Titovi partizani skupaj z komunisti pobili več kot 1000 Slovencev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora.|publisher=Jože Možina|page=532}}</ref> V zadnjih dneh druge svetovne vojne v Jugoslaviji so bile enote partizanov odgovorne za zločinska grozodejstva po Pilburški repatriaciji, obtožbe o krivdi pa so kasneje nastale pri Titovem jugoslovanskem vodstvu, ki je izdalo ukaz za poboje. Po mnenju nekaterih avtorjev je takrat Josip Broz Tito večkrat pozival k predaji umikajoči se koloni, ponujal amnestijo in se poskušal izogniti neurejeni predaji. 14. maja naj bi vrhovnemu štabu Slovenske partizanske vojske poslal brzojav, s katerim je prepovedal usmrtitev vojnih ujetnikov in ukazal premestitev morebitnih osumljencev na vojaško sodišče. Po mnenju in pričevanju drugih, pa je Tito prepovedal sojenje ter ukazal takojšnje usmrtitve. V povezavi z [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnimi poboji]] in njihovo opravičenostjo je še dandanes veliko razgrete polemike, ki razdvaja mnenja tako v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] kot tudi širom nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije == [[Slika:Tito Boris Kidrič hospital 1953.jpg|levo|sličica|230x230_pik|Tito na obisku pri [[Boris Kidrič|Borisu Kidriću]] v beograjski bolnišnici, aprila 1953.]] Josip Broz Tito je iz druge svetovne vojne prišel kot priznan državnik, vodja v antifašistični vojni. Po vojni so Tito in njegovi sodelavci leta 1945 ustanovili novo Jugoslavijo ter na oblasti ukinili [[Demokracija|demokratično volilno pravico]] in uvedli [[Socializem|socialistični režim]]. Po vojni je Broz Tito opravljal ključne državne in politične funkcije: predsednik začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije, vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske in obrambni minister, generalni sekretar KPJ. [[Slika:Eleanor Roosevelt and Josip Broz Tito 1953.jpg|sličica|300x300_pik|Tito skupaj z [[Eleanor Roosevelt]] julija 1953 ob njenem obisku Jugoslavije.]] V prvih letih Titovega vladavinja so bili značilni doktrinarna togost, radikalizem ter brutalnost (ki je včasih celo presegla Sovjetsko zvezo) in odstranjevanje ostankov civilne družbe, kar je menil za oviro pri uresničevanju popolne avtokracije. Titov odnos do Katoliške cerkve ni bil dober, saj je ukazal soditi nadškofu Alojziju Stepincu ter aretacijo Ivana Subašića in Milana Grola. Veliko nedolžnih nadškofov, duhovnikov, menihov in drugih vernikov je bilo obsojenih na smrtno kazen. Po vojni je v SFRJ prišlo do ljudskih volitev na katerih sicer dandanes še neznano verodostojnih volitvah prepričljivo zmaga Josip Broz in njegova ideja o razpustitvi monarhije ter uveljavitvi socializma. Ko je [[Winston Churchill]] izvedel, da se je v Jugoslaviji uveljavil socializem in, da je Tito odstranil monarhijo Karađorđević je ta prerezal stike z omenjenim in v nadaljnih pogovorih medvojno pomoč Jugoslaviji označil za manjše zlo. Kljub svoji krutosti do civilistov in nasprotnikov, je Tito s svojim samozavestnim nastopom in osebnimi političnimi projekti (podporo grškim komunističnim partizanom, pobudo za ustanovitev »balkanske federacije« Jugoslavije in [[Bolgarija|Bolgarije]], z možnim pristopom [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]]), predvsem pa vztrajanjem pri jugoslovanski državi neodvisnost - ki jo je Stalin nameraval, tako kot države Vzhodne Evrope, v katere je postavil komunistične poslušalce, spremeniti v običajno sovjetsko provinco - to je izzvalo ogorčenje in jezo vladarja Kremlja. V začetku leta 1948 je bila objavljena Resolucija informacijskega urada (naslednika vojne raztrgane Kominterne), v kateri so v slovarju, znanem iz moskovskih procesov in množičnih čistk tridesetih let prejšnjega stoletja, Tito in njegovo najbližje vodstvo bili razglašeni za tolpo demonskih zarotnikov, vohunov in ideoloških heretikov. Tito je v tistih trenutkih spora z Josifom Stalinom pokazal zavidljiv pogum (še posebej, če je znano, da v času spora ni mogel računati na podporo Zahoda in ZDA) in odločnost, ki si ni dovolil vpletati v ideološke spore in vztrajati o državni neodvisnosti kot načelu odnosov med suverenimi državami. Vendar pa je njegov spor z Stalinom spremljalo množično preganjanje resničnih in namišljenih oboževalcev Stalina pa tudi politični spopadi, katerih cilj je bil zatiranje neodvisnosti republik, zlasti na [[Goli otok|Golem Otoku]], kjer je Tito skupaj z svojimi sodelavci ustanovil zaporniška taborišča za usmrtitev ljudi, ki so hvalili Stalina. Ocenjuje se, da je bilo v času spora med Titom in Stalinom od leta 1948 do leta 1953 več kot 40.000 žrtev odpeljanih na Goli otok na Titov ukaz in usmrčenih. Stalin je zadevo spora z Titom vzel zelo resno, zato je začel pošiljati v Jugoslavijo ljudi z nalogo ubiti Tita, vendar noben atentat ni uspel. V eni korespondenci med njima je Tito odkrito zapisal: <blockquote>Nehaj pošiljati ljudi, da me ubijejo. Pet smo jih že ujeli, enega z bombo in drugega s puško. Če ne boš nehal pošiljati morilcev, bom enega poslal v Moskvo in drugega mi ne bo treba. </blockquote> [[Slika:Stevan Kragujevic, Ho Chi Minh, Josip Broz Tito and Edvard Kardelj, Beograd, avgust 1957.jpg|sličica|254x254_pik|Tito in Edvard Kardelj skupaj z [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minihom]] leta 1957]] Junija 1950 je imel Tito govor v parlamentu, kjer je uvedel delavske samouprave, uveden blagovni trg, razpustitev kmečkih delovnih zadrug ter decentralizacijo, povečanje pristojnosti republik, zmanjšanje represije, demokratizacija družbenega in političnega življenja. Januarja 1953 je bil izvoljen za predsednika republike. V tem obdobju je Jugoslavija začela prejemati vojaško in ekonomsko pomoč zahoda, kar je spodbudilo režim, da nadaljuje svojo vlogo ovire za nadaljnjo širitev sovjetskega vpliva. Leta 1953 je Tito po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] in mlačni sovjetski liberalizaciji pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] izboljšal odnose z Sovjetsko zvezo. === Kršitve človekovih pravic === [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je imel Tito kot vodja "zelo centraliziranega in zatiralskega" režima ogromno moč v Jugoslaviji, s svojo [[Totalitarizem|totalitarno vladavino]], ki jo je upravljala dodelana birokracija, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{cn}} Glavne žrtve Titovega režima so bili v prvih letih znani in domnevni stalinisti, kot sta [[Dragoslav Mihailović]] in [[Dragoljub Mićunović]], v naslednjih letih pa so bili aretirani celo nekateri najvidnejši med Titovimi sodelavci. 19. novembra 1956 je bil zaradi kritik Titovega režima aretiran in zaprt črnogorski politik in pesnik [[Milovan Đilas]], morda najbližji od Titovih sodelavcev, ki je bil splošno veljaven za njegovega možnega naslednika. Zgodovinar in avtor [[Victor Sebestyen]] je zapisal, da je bil Tito enako krut kot Stalin.<ref>{{cite book|last=Sebestyen|first=Victor|date=2014|title=1946: The Making of the Modern World|publisher=Macmillan|page=148|isbn=978-0230758001}} "Tito was as brutal as his one-time mentor Stalin, with whom he was later to fall out but with whom he shared a taste for bloody revenge against enemies, real or imagined. Churchill called Tito 'the great Balkan tentacle' but that did not prevent him from making a similar deal like the one he had made with the Soviets."</ref> Represija ni izključila intelektualcev in pisateljev, kot je [[Venko Markovski]], ki je bil januarja 1956 aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče zaradi pisanja pesmi, ki so veljale za antititoistične. Čeprav je Jugoslavija je uspela ostati neodvisna od Sovjetske zveze in njena blagovna znamka socializma je bila v marsičem zavisti Vzhodni Evropi, je Titova Jugoslavija ostala strogo nadzorovana policijska država. Po besedah publicista ​​[[David Matas|Davida Matasa]] je imela Jugoslavija v državi več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj. Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetske tajne policije KGB. Njeni člani so bili vedno prisotni in so pogosto delovali zunajsodno, z žrtvami, vključno z intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. Skupno je Titov režim ubil več kot 500.000 ljudi, večinoma sodelavcev, protikomunistov, rivalskih gverilcev, ustašev, kritikov, vernikov, meščanov, bogatih državljanov ter še veliko drugih ljudi.<ref />{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}}{{sfn|Cook|2001|p=1391}} Čeprav je Titova Jugoslavija je temeljila na spoštovanju narodnosti, je Tito neusmiljeno čistil vsak razcvet nacionalizma, ki je ogrožal jugoslovansko federacijo. Vendar je bil kontrast med spoštovanjem nekaterih etničnih skupin in hudim zatiranjem drugih oster. Jugoslovanska zakonodaja je državljankam zagotavljala uporabo svojega jezika, vendar je bilo za etnične [[Albanci|Albance]] uveljavljanje etnične identitete močno omejeno. Skoraj polovica političnih zapornikov v Jugoslaviji je bila etničnih Albancev, ki so bili zaprti zaradi uveljavljanja svoje etnične identitete. === Zunanja politika === [[Slika:Tito i Hrushchov.jpg|levo|sličica|186x186_pik|Tito skupaj z Hruščovom leta 1963 v [[Skopje|Skopju]] po potresu.]] [[Slika:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|sličica|235x235_pik|Tito med obiskom njegovega rojstnega kraja Kumrovec leta 1961.]] Najpomembnejša prelomnica je prišla v zunanji politiki: Tito je zaradi potovanj in vezi z voditelji na novo osvobojenih držav, kot sta [[Indija]] in [[Egipt]], postal eden od ustanoviteljev in najvplivnejši državnik gibanja neuvrščenih - skupine, ki ni izbirala strani med Vzhodnim in Zahodnim blokom med hladno vojno. Idejo mednarodne politike, imenovane aktivno mirno sobivanje, se razvija že od leta 1954. Prva konferenca neuvrščenih voditeljev držav in vlad je bila v [[Beograd|Beogradu]] leta 1961, Tito pa je sodeloval kot najpomembnejši oblikovalec globalne politike gibanja neuvrščenih (ki je vključevala veliko število azijskih, afriških in latinskoameriških držav) na vseh naslednjih konferencah. S politiko miru in mednarodnega sodelovanja je pridobil svetovni ugled in postal ena ključnih osebnosti v svetovni politiki. Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru|Jawaharlal Nehrujem]] iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt|Egipta]] in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]]. === Poznejša leta vladanja === [[Slika:Nixontito19712.jpg|levo|sličica|247x247_pik|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]], leta 1971.]] Leta 1970 in 1971 v času spopada s hrvaško pomladjo (1971) in »liberalci« v Srbiji (1972), je bil Tito še vedno močan in luciden. V kasnejših letih je zaradi biološke nujnosti vse manj obvladoval dogodke. Na sodišču okoli njega se je vnela bitka za dedovanje. V sedemdesetih letih je Tito opravil več dodatnih obiskov, med drugim je leta 1977 obiskal [[Severna Koreja|Severno Korejo]] in se srečal s takratnim voditeljem [[Kim Il-sung|Kimom il-sungom]], potem, ko je Kim že tri leta prej obiskal Jugoslavijo. Dara Janeković, ki je leta 1972, 1973 in 1976 z Titom opravila tri pomembne intervjuje, navaja, da je imel Tito v sedemdesetih letih vse manj vpliva na dogodke. Ljudje okoli njega so ga izolirali, ni več prejemal zanesljivih informacij niti ni mogel učinkovito upravljati. Navaja, da je bil leta 1972 še vedno optimističen, potem pa je - v času, ko je imel več kot 80 let - vedno bolj odstopil, zato ji je spomladi 1977 rekel: »Če vse poveš o razmerah v naši družbi, v državi in ​​v Zvezi komunistov, potem sem svoje življenje preživel za nič. Rekel je tudi, da se boji, da bo najprej kaj izbruhnilo na [[Kosovo|Kosovu]] in na Hrvaškem. Titov vnuk Josip Joška Broz (rojen leta 1947) v televizijskem intervjuju leta 2019 trdil, da mu je Josip Broz povedal, da nasprotuje ustavi SFRJ iz leta 1974, vendar se ne želi upreti željam svojih sodelavcev Edvarda Kardelja in Steva Krajačića, pripravil to ustavo. [[Slika:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|levo|sličica|216x216_pik|Tito z Edvardom Kardeljem pri odprtju [[Spomenik dražgoški bitki|spomenika v Dražgošah]], leta 1977.]] [[Slika:Josip Tito and Jimmy Carter visit in the Oval Office - NARA - 178240.tif|sličica|284x284_pik|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]], leta 1978.]] Miroslav Krleža je konec leta 1978 izrazil zaskrbljenost, ki so jo takrat čutili številni: "Dokler je Tito živ, tuje vojske ne bodo stopile na naša tla, pozneje pa bo vse odvisno od nas samih, od tistih, ki ostanejo ali ki prevzamejo oblast." „Zdelo se je, da gre avto navzdol. In to za dolgo časa. Tito je star, a vseeno nekako ohranja vse skupaj z močjo svoje osebnosti. In kaj se bo zgodilo, ko zapre oči? Kam, dragi moji! Možno je, da se bodo v tem balkanskem plemenskem viharju spet razplamtele vse strasti in da bodo znova izzvale medsebojne prepire, ker se v bistvu v zadnjih dvesto letih tukaj ni nič spremenilo." Leta 1979 je v [[Havana|Havani]] potekala konferenca neuvrščenih, na kateri je sodeloval Tito in bil priznan kot glavni protagonist gibanja neuvrščenih. Proti koncu leta 1979 je Tito okoli sebe v svoji rezidenci v Karađorđevu zbral člane jugoslovanskega vojaškega in političnega vodstva. Tito je sestanek nenadoma zaključil, potem ko ga je takratni predsednik Zveznega izvršnega sveta (vlade SFRJ) Veselin Đuranović zaprosil za odobritev nadaljnjega zadolževanja države pri Mednarodnem denarnem skladu, kar je Đuranović pričal leta 2011 v časopisnem intervjuju z Brankom Mamulo, takratnim načelnikom Generalštaba JNA. Istega leta je Tito opravil svoja zadnja potovanja ter s tem obiskoval [[Kuvajt]], [[Irak]], [[Sirija|Sirijo]], [[Jordanija|Jordanijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Alžirija|Alžirijo]], [[Libija|Libijo]], [[Malta|Malto]], [[Kuba|Kubo]] in [[Romunija|Romunijo]]. Na novoletni dan 1. januarja 1980 je Tito opravil svoj zadnji javni zbor, ko se je udeležil [[Novo leto|novoletnega]] kosila in pri tem voščil srečno novo leto ter željo bo dobrih poteh do novih zmag v novem letu 1980. === Smrt in pogreb === {{Seealso|Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita}} [[Slika:Grob Josipa Broza Tita.jpg|sličica|331x331_pik|Grob Tita v [[Hiša cvetja|Hiši Cvetja]] v Beogradu.]] Tito je imel [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]] za katero javnost ni smela vedeti. Močno je kadil [[Cigara|cigare]] in pil [[alkohol]]. Njegovo zdravje se je vse bolj poslabšalo leta 1979, ko je decembra tega leta utrpel embolijo leve noge in se je res opazilo, da je bolan. Po novoletnem kosilu 1980 je postalo očitno, da ima Tito težave pri hoji zato je bilo dogovorjeno, da se začne takojšnje zdravljenje. 3. januarja in spet 11. januarja 1980 je bil Tito sprejet v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|klinični center v Ljubljani]], kjer je bilo ugotovljeno, da ima zamašene žile na levi nogi. Iz [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so pripeljali najbolj izkušene zdravnike in kirurge, da bi pomagali pri zdravljenju Tita. Prvo operacijo so izvedli 12. januarja zvečer, a se je izkazalo, da je bila neuspešna, saj so ugotovili, da se je na nogi zaradi močne poškodbe [[Arterija|arterij]] razvila [[gangrena]]. Zaradi tega so morali 20. januarja Titu [[Amputacija|amputirati]] njegovo levo nogo. Tito se je nato močno upiral operaciji. Njegov adjutant je kasneje pričal, da je Tito grozil, da se bo ubil, če mu bodo kdaj koli amputirali nogo, in da je dejansko skril Titovo pištolo v strahu, da bo ta uresničil svoje grožnje. Po zasebnem pogovoru s sinovoma Žarkom in Mišom pa je Tito končno pristal na amputacijo noge. Po posegu se je Titovo zdravje za kratek čas izboljšalo, zato je februarja znova začel opravljati svoje predsedniške naloge. Konec meseca pa se je njegovo zdravje znova poslabšalo, saj se je okužba, ki jo je povzročila gangrena, razširila. Aprila je utrpel [[Možganska kap|možgansko kap]], en teden pozneje pa je padel v komo in zdravniki so ga komaj ohranjali pri življenju. 4. maja 1980 je Josip Broz Tito ob 15:05 umrl, v starosti 87 let. Njegovo smrt so mediji razglasili tri ure pozneje. Titov pogreb je bil 8. maja 1980 v Beogradu, njegovega pogreba pa se je udeležilo veliko število delegacij iz 129 držav z vsega sveta. Na pogrebu so bili prisotni štirje kralji, 31 predsednikov držav, šest knezov, 22 predsednikov vlad in 47 ministrov za zunanje zadeve, s tem pa njegov pogreb velja za enega največjih pogrebov v zgodovini. 8. maja je bil Tito ob 15:00 uri po njegovi želji pokopan v Mavzoleju oz. Hiši cvetja v Beogradu. Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal usmeritev »tudi po Titu - Tito«. Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let, in končno razpad Jugoslavije. == Zasebno življenje == [[Slika:Josip in Jovanka Broz v hotelu Slon bereta Delo 1969.jpg|sličica|284x284_pik|Tito s svojo tretjo ženo, [[Jovanka Broz|Jovanko Broz]].]] Tito je imel v svojem življenju več zvez. Ko je bil leta 1918 kot vojni ujetnik pripeljan v [[Rusija|Rusijo]], je tam spoznal takrat štirinajstletno Pelagijo Belousovo; z njo se je poročil leto kasneje, ona pa se je po vojni z njim preselila v Jugoslavijo. Imela sta pet otrok, preživel pa je le sin Žarko Leon (rojen 4. februarja 1924). Ko je bil Tito leta 1928 aretiran in zaprt, je Pelagija odšla v Sovjetsko zvezo. Leta 1936 sta se dokončno ločila. Njegova druga žena je bila Herta Haas, s katero se je poročil leta 1940. Tito je po nemški invaziji na Jugoslavijo odšel v Beograd, Haasova pa je ostala noseča. Maja 1941 jima je rodila sina Aleksandra "Miša" Broza. Tito je ves čas svojega razmerja s Haasovo živel promiskuitetno in imel vzporedno razmerje z Davorjanko Paunović, ki je pod kodnim imenom "Zdenka" služila kot kurirka v odporu in kasneje postala njegova osebna tajnica. Haas in Tito sta se nenadoma ločila leta 1943 med drugim sestankom Avnoja. Zadnjič je Haas Tita videla leta 1946. Davorjanka je nato istega leta umrla zaradi tuberkuloze in Tito je vztrajal, da jo pokopljejo na dvorišču Belega dvora, njegove beograjske rezidence. Titova tretja in najbolj znana žena je bila [[Jovanka Broz]]. Tito se je ravno dopolnil 60 let, medtem ko je imela ona 27 let, ko sta se aprila 1952 poročila s šefom državne varnosti Aleksandrom Rankovićem kot voditeljem poroke. Do njune končne poroke je prišlo nekoliko nepričakovano, saj jo je Tito dejansko zavrnil nekaj let prej, ko jo je prvotno pripeljal njegov zaupnik Ivan Krajačić. Takrat je bila stara okrog 25 let in Tito je nasprotoval njeni energični osebnosti. Jovanka, ki se ne bi zlahka odpovedala, je nadaljevala delo na Belem Dvoru, kjer je vodila kadre in na koncu dobila še eno priložnost. Vendar njun odnos ni bil srečen. Šlo je skozi številne, pogosto javne, vzpone in padce z deli nezvestobe in celo obtožbami o pripravah na državni udar s strani slednjega para. Nekatera neuradna poročila kažejo, da sta se Tito in Jovanka v poznih sedemdesetih letih, tik pred njegovo smrtjo, celo uradno ločila. Vendar je bila med Titovim pogrebom uradno prisotna kot njegova žena, kasneje pa je zahtevala pravice do dediščine. Skupaj nista imela nobenih otrok. Med Titovimi vnuki so tudi Saša Broz, gledališka režiserka na Hrvaškem; Svetlana Broz, kardiologinja in pisateljica v Bosni in Hercegovini, in Josip Broz – Joška, ​​Edvard Broz in Natali Klasevski, obrtnik iz Bosne in Hercegovine. == Odlikovanja in priznanja == ''Glavni članek: [[seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj]]''. Tito je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med najvidnejša sodijo: {| class="wikitable" |- ! Priznanje ali odlikovanje ! Država ! Datum prejema ! Opombe ! Ref. |- | [[Red Narodnega heroja]] | [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] | [[6. november]] [[1954]], [[15. maj]] [[1972]], [[16. maj]] [[1977]] | edina oseba, ki je priznanje prejela trikrat | <ref name="titoville-odlikovanja">[http://www.titoville.com/odlikovanja.html Seznam Titovih odlikovanj na titoville.com]</ref> |- | [[Red Leopolda (Belgija)]] | [[Belgija]] | [[6. oktober]] [[1970]] | najvišje vojaško priznanje kraljevine [[Belgija|Belgije]]. | <ref name="titoville-odlikovanja" /> |- | [[Red slona]] | [[Danska]] | [[29. oktober]] [[1974]] | najvišje priznanje kraljevine [[Danska|Danske]]. | <ref>[http://order.decoration.en.infofx.org/ Prejemniki odlikovanja Slonovega reda]</ref> |- | [[Médaille militaire]] | [[Francija]] | [[5. maj]] [[1956]] | prejemniki tudi [[Winston Churchill]], [[Franklin Delano Roosevelt]], in [[Dwight Eisenhower]]. | <ref>[http://www.france-phaleristique.com/medmil.htm Prejemniki Médaille militaire]</ref> |- | [[Red zmage]] | [[Sovjetska zveza]] | [[9. september]] [[1945]] | najvišje vojaško priznanje Sovjetske zveze<br />eden izmed 5 tujcev, ki so priznanje prejeli | <ref>[http://marshals.narod.ru/STAR/pobedaen.html Seznam prejemnikov Reda Zmage]</ref> |} == Opombe in sklici == {{opombe|2}} == Viri == * <cite id=refBanac1988>{{cite book|last=Banac|first=Ivo|title=With Stalin against Tito: Cominformist splits in Yugoslav Communism|year=1988|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-2186-1}}</cite> * Neil Barnett. ''Tito''. London, 2006. ISBN 1-904950-31-0 * <cite id=refDedijer1952>{{cite book |title=Tito |last=Dedijer |first=Vladimir |year=1952 |publisher=Simon and Schuster}}</cite> * [[Milovan Đilas]], ''Tito : The Story from Inside''. Nova izd. London, 2001. ISBN 1-84212-047-6 * Lorraine M. Lees. ''Keeping Tito Afloat : The United States, Yugoslavia, and the Cold War, 1945–1960''. Pennsylvania State University Press, 1993. ISBN 978-0-271-02650-3 * Stevan K. Pavlowitch. ''Tito : Yugoslavia's Great Dictator, A Reassessment''. Columbus, OH, 1992. ISBN 0-8142-0600-X * [[Jože Pirjevec]]. ''Tito in tovariši''. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4 * Jasper Ridley, ''Tito : a Biography''. London, 1994. * Richard West. ''Tito and the Rise and Fall of Yugoslavia''. London, 1994. ISBN 1-85619-437-X * {{cite book | last=Ridley | first =Jasper | title = Tito: A Biography | year = 1994 | publisher = Constable and Company | location = London, England | isbn = 0-09-475610-4 | ref = harv }} * {{cite book |ref=harv|last1= Goldstein|first1= Slavko|author-link1=Slavko Goldstein|last2= Goldstein| first2=Ivo|author-link2=Ivo Goldstein |date= 2018|title= Tito|url= |location= Novi Sad|publisher= Akademska knjiga|isbn=978-86-6263-218-0 |access-date= }} == Glej tudi == * [[Dan mladosti]] * [[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest|Kraji in mesta poimenovani po Titu]] * [[Rojstna hiša maršala Tita]] * [[Smrt in pogreb maršala Tita]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Josip Broz Tito|Josip Broz Tito}} * {{leksikon.si|77}} {{NAMSecretary-General}} {{CastniMescaniCelja}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Yugoslav President}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Broz Tito, Josip}} [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Jugoslovanski partizani]] [[Kategorija:Hrvaški komunisti]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski komunisti]] [[Kategorija:Slovenci na Hrvaškem]] [[Kategorija:Sovjetski generali]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Maršali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Častni meščani Celja]] [[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Častni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] lkxt3b1uhs3zybx9qj3k7clst4cq9wx 5747663 5747638 2022-08-27T05:44:08Z Yerpo 8417 rv (uvodna vrstica je za poklice, ne funkcije) wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Tito}} {{Infopolje Predsednik | name=Josip Broz Tito | image = <!-- Wikidata --> | caption = Josip Broz Tito leta 1961 | order=1. [[Predsednik Jugoslavije|predsednik SFRJ]]<br><small>do 1963 Ljudska federativna republika Jugoslavija<small> | term_start=[[14. januar]] [[1953]] | term_end=[[4. maj]] [[1980]] | predecessor=[[Ivan Ribar]]<br><small>(Predsednik Predsedništva Državnega zbora)<small> | successor=[[Lazar Koliševski]]<br><small>(Predsednik Predsedništva)<small> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]<br />{{flagicon|CRO}} [[Hrvati|Hrvat]] | religion= [[ateizem|ateist]] | spouse= [[Pelagija Broz]],<br />[[Johanna König]],{{sfn|Goldstein|2018|p=118-122}}<br /> [[Herta Haas]],<br /> [[Jovanka Broz]] | party=[[Komunistična partija Jugoslavije]] | order2=1. [[premier Jugoslavije|premier SFRJ]] | term_start2=[[29. december]] [[1945]] | term_end2=[[14. januar]] [[1953]] | predecessor2=[[Ivan Šubašić]]<br><small>([[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]])<small> | successor2=[[Petar Stambolić]]<br><small>(Predsednik Zveznega izvšnega sveta)<small> | signature = <!-- Wikidata --> ||Opis slike=Josip Broz Tito leta 1961|vicepresident=[[Aleksandar Ranković]]<br>[[Koča Popović]]|premier=[[Petar Stambolić]]<br>[[Mika Špiljak]]<br>[[Mitja Ribičič]]<br>[[Džemal Bijedić]]<br>[[Veselin Đuranović]]|president2=[[Ivan Ribar]] <small>(do 1953)</small> <br> ''on sam'' <small>(od 1953)</small>|order3=1. generalni sekretar [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]]|successor3=[[Gamal Abdel Naser]]|termstart3=1. september 1961|termend3=10. oktober 1964|predecessor3=''nihče''}} '''Josip Broz''' (partizansko ime '''Tito'''), [[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[maršal]] in [[politik]] [[Hrvati|hrvaško]]-[[Slovenci|slovenskega]] rodu, * [[7. maj]] [[1892]], [[Kumrovec]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[4. maj]] [[1980]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Tito je bil jugoslovanski komunistični revolucionar in državnik, opravljal je različne službe in zasedal najvišje položaje od leta 1943 do svoje smrti leta 1980. Med [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|drugo svetovno vojno]] je bil vodja [[Partizani|partizanov]], odporniških vojaških enot, katerih pripadniki so se borili proti okupatorjem (1941–1945). Bil je tudi predsednik [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] od 14. januarja 1953 do svoje smrti 4. maja 1980. Tito se je rodil hrvaškemu očetu in materi Slovenki v vasi [[Kumrovec]] v [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrski]] (danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Vpoklican v vojaško službo, se je odlikoval in postal najmlajši vodnik avstro-ogrske vojske tistega časa  {{Navedi vir}}. Potem ko so ga med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] cesarski Rusi hudo ranili in ujeli, so ga poslali v delovno taborišče na Uralu. Sodeloval je pri nekaterih dogodkih ruske revolucije leta 1917 in poznejše državljanske vojne. Po vrnitvi na [[Balkan]] leta 1918 je Broz vstopil v novoustanovljeno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer se je pridružil Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Kasneje je bil izvoljen za generalnega sekretarja, pozneje predsednika Zveze komunistov Jugoslavije (1939–1980). V povojnem obdobju je bil Tito vrhovni voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), bil je predsednik vlade (1944–1963), predsednik (kasneje dosmrtni predsednik) (1953–1980) in [[maršal]] Jugoslavije, hkrati pa vrhovni poveljnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in vrhovni vodja [[Generalštab|generalštaba]]. Kljub temu, da je bila Jugoslavija članica [[Kominterna|Kominterne]], je leta 1948 postal prvi izmed voditeljev, ki se je uprl sovjetski hegemoniji in v času vladavine [[Josip Stalin|Josipa Stalina]], po razkolu začel z lastnim [[Socializem|socialističnim programom]] svoje države, ki je delno vseboval elemente tržnega gospodarstva. Ekonomisti, ki so delovali v nekdanji Jugoslaviji, med njimi Jaroslav Vanek, rojen na [[Češka|Češkem]] in Branko Horvat, rojen v Jugoslaviji, so sooblikovali model tržnega socializma. Podjetja so bila v družbeni (državni) lasti, s teoretičnim vodstvom v njih zaposlenih delavcev in so temeljila na delavskem samoupravljanju, hkrati pa so delovala na skupnem jugoslovanskem trgu, nekatera pa tudi na odprtih in prostih trgih drugih držav in na mednarodnem trgu. Titu je še uspevalo v veliki meri (včasih tudi s silo) zatreti vsa trenja znotraj političnih povezav različnih jugoslovanskih narodov in narodnih skupnosti, kultur ter verstev, posebej tista med [[Srbi]] in [[Hrvati]] ter Srbi in [[Albanci]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Jugoslovanska ustava iz leta 1974 je SFR Jugoslavijo opredelila kot "zvezno republiko enakovrednih narodov in narodnosti, ki se svobodno združuje po načelu bratstva in enotnosti pri doseganju posebnih in skupnih interesov." Vsaka republika naj bi dobila tudi pravico do samoodločbe in odcepitve, če se to opravi po zakonitih poteh. Nazadnje naj bi Tito [[Kosovo|Kosovu]] in [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]], avtonomnima pokrajinama [[Srbija|Srbije]], znatno povečal avtonomijo, vključno z dejanskim vetom v srbskem parlamentu. {{Navedi vir}} Tito je okoli sebe zgradil zelo močan kult osebnosti, ki ga je po njegovi smrti vzdrževalo vodstvo [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]. Dvanajst let po njegovi smrti, ko je v vzhodni Evropi padel [[komunizem]], je Jugoslavija razpadla, večina novonastalih nacionalnih držav na njenem ozemlju pa se je po razpadu zapletla v medetnične spopade in v državljansko vojno. Medtem, ko nekateri Tita kritizirajo kot krutega avtoritarnega diktatorja in ga zaradi njegovih zločinov iz tega obdobja primerjajo s Stalinovo brutalnostjo,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.casnik.si/tito-zlocinec-stoletja/|title=Tito, zločinec stoletja|publisher=Časnik.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/titovi-komunisticki-zlocini-strasni-kao-i-hitlerovi-130022/|title=Titovi komunistički zločini strašni kao i Hitlerovi!}}</ref> pa nekateri Tita še danes vidijo zgolj kot dobrodušnega in karizmatičnega voditelja, ki je naj bi skrbel predvsem za skupno dobro. Bil je priljubljena javna osebnost, tako v Jugoslaviji kot v tujini. Njegova notranja politika, ki je bila videti kot povezovalni simbol, je ohranjala mirno sožitje narodov jugoslovanske federacije.<ref>Martha L. Cottam, Beth Dietz-Uhler, Elena Mastors, Thomas Preston, ''Introduction to political psychology'', Psychology Press, 2009 p. 243 {{ISBN|1-84872-881-6}} "''...Tito himself became a unifying symbol. He was charismatic and very popular among the citizens of Yugoslavia.''"</ref><ref>Melissa Katherine Bokovoy, Jill A. Irvine, Carol S. Lilly, ''State-society Relations in Yugoslavia, 1945–1992''; Palgrave Macmillan, 1997 p. 36 {{ISBN|0-312-12690-5}} "''...Of course, Tito was a popular figure, both in Yugoslavia and outside it.''"</ref> Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru|Jawaharlal Nehrujem]] iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt|Egipta]] in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]].<ref>Peter Willetts, ''The Non-aligned Movement: The Origins of a Third World Alliance'' (1978) p. xiv</ref> Z zelo ugodnim ugledom v tujini je v obeh nasprotnih političnih blokih, v obdobju hladne vojne, prejel približno 98 tujih odlikovanj, med njimi [[Častna legija|častno legijo]] in [[red kopeli]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Bosnia-Herzegovina: The End of a Legacy|page=39}}</ref>. == Zgodnje življenje == [[Slika:Tito hiša1.JPG|levo|sličica|284x284_pik|Titova rojstna hiša v Kumrovcu. Pred hišo je viden tudi njegov spomenik.]] Josip Broz, ki je v času vodenja partizanske enote začel uporabljati ime Tito, se je rodil 7. maja 1892 v [[Kumrovec|Kumrovcu]] v takratni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. V različnih dokumentih so navedeni različni datumi rojstva, zato je v enem dokumentu iz časa, ko je služil v avstrijski vojski, kot datum rojstva naveden 25. maj 1892. Ta datum so med vojno začeli praznovati kot Titov rojstni dan, zato je [[Adolf Hitler]] na ta dan leta 1944 odredil pristanek na Drvarju. Po vojni se je še naprej praznovalo Titov rojstni dan in t.i. [[Dan mladosti]]. Njegov oče je bil Hrvat Franjo Broz, mama pa Slovenka Marija Broz. Prednike družine Broz v Zagorju je mogoče izslediti v prvi polovici 16. stoletja. Josip Broz je bil sedmi od petnajstih otrok. Štiriletno osnovno šolo je končal v Kumrovcu (1901–1905). Naslednji dve leti je delal kot delavec na stričevem posestvu v Podsredi. V Sisak je prišel leta 1907 z namenom, da bi se izučil za natakarja, a se je kmalu odločil, da bo postal [[mehanik]]. V obdobju od leta 1907 do 1910 se je naučil ključavničarske obrti in obiskoval vajeniško šolo. Med letom 1910 so bili sindikati nezakonito ustanovljeni v Sisku, septembra pa je Josip Broz dokončal obrt in postal ključavničarski pomočnik. Odšel je v Zagreb, kjer je dva meseca delal v ključavničarski delavnici pri Haramini v Ilici. Vpisal se je v Zvezo kovinarjev in tako postal tudi član Socialdemokratske stranke Hrvaške in Slavonija. V iskanju službe se je odpravil v [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Trst]], nato pa spet v [[Zagreb]], kjer je svojo obrt izpopolnjeval pri znamenitem mojstru Avgustu Knausu. Maja in junija 1911 se je udeležil stavke ključavničarskih delavcev, ki je trajala šest tednov. Nato se je zaposlil v tovarni kovinskih izdelkov v [[Kamnik|Kamniku]], v današnji Sloveniji. Tam je kot dober telovadec postal član družbe Sokol. Nato je delal v Čenkovu na [[Češka|Češkem]], nato v Plzeňu v tovarni Škoda, kmalu pa je odpotoval v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] in občasno tam tudi delal. Oktobra 1912 je prispel na Dunaj in nato odšel v [[Novo mesto|Novo Mesto]], kjer je izvedel, da tam živi njegov starejši brat Martin (rojen leta 1884). Broz se je nato zaposlil v tovarni avtomobilov Daimler, kjer je delal tudi njegov brat Martin, in postal voznik testnega avtomobila. == Med prvo svetovno vojno == Septembra 1913 se je Broz prostovoljno vpisal v vojsko, najprej na [[Dunaj]], nato pa na lastno željo v 25. domobranski polk v [[Zagreb|Zagrebu]]. Konec leta 1913 so ga poslali v podoficirsko šolo in postal najmlajši vodnik v polku. Maja 1914 je v [[Budimpešta|Budimpešti]] osvojil srebrno medaljo na prvenstvu avstro-ogrske vojske v mečevanju. Bil je tudi dober smučar. Po izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] napovedi vojne [[Srbija|Srbiji]], se je Broz od avgusta do decembra 1914 boril na srbskem bojišču. Januarja 1915 je bil njegov polk premeščen v Karpate, na bojišče proti Rusom. Zaradi pogumnega dejanja so ga predlagali za naslednjo stopnjo, ki jo kasneje ni mogel izvesti, ker je bil v ujetništvu. Ko je Tito leta 1967 obiskal Dunaj, so mu hoteli podariti odlikovanje, a je to zavrnil. Na veliko noč, 25. marca 1915, so ga hudo poškodovale ruske čete. Ujet je bil in je naslednjih 13 mesecev preživel v bolnišnici v Svijažsku, majhnem mestecu blizu Kazana. Zbolel je tudi za [[Pljučnica|pljučnico]] in je komaj preživel. Študiral je [[Ruščina|ruščino]] in prebral številna dela ruskih klasikov, zlasti romane Tolstoja, Turgenjeva, Kuprina in drugih. Ko si je opomogel, so ga poslali na delo mehanika. Nato so ga poslali na prisilno delo v uralsko mesto Kungur, kjer so ga zaporniki izbrali za poveljnika taborišča. Februarja 1917 so delavci vdrli v ječo in izpustili zapornike. Broz se je nato pridružil boljševiški skupini. Kmalu so ga spet aretirali, zato je pobegnil. V [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], 16. in 17. julija, je sodeloval v velikih demonstracijah proti začasni vladi, ki so jih organizirali boljševiki. Poskušal je pobegniti na Poljsko, a so ga ujeli in zaprli v trdnjavo Petra in Pavla. Spet so ga izgnali v Kungur, a je mu je uspelo pobegniti v Sibirijo. Kmalu se je pridružil Mednarodni rdeči gardi v Omsku, kjer je bil več mesecev, vendar brez boja. Julija 1918 je Omsk osvojila češka legija. Mednarodna brigada je bila razpuščena, Broz pa je pobegnil v stepo in se zaposlil kot mehanik v vasi pri Omsku, kjer je ostal več kot eno leto. Jeseni 1919 so komunisti ponovno osvojili Omsk in okolico. V začetku januarja 1920 se je Broz odpravil na težko pot domov, kamor je končno prispel septembra istega leta.{{sfn|Ridley|1994|p=76}} == Aktivnost v medvojnem obdobju == Po vojni se je Broz zaposlil v Zagrebu kot mehaničar in se takoj vpisal v KPJ. Že 31. decembra 1920 je bila v Zagrebu organizirana splošna trajnost s komunisti, pri kateri je sodeloval tudi Broz. Vendar se je njihov odpor hitro zlomil. Avgusta 1921 so predstavniki vsem komunistom razveljavlili mandati. Broz se je odločil, da bo še naprej delal na črno. V začetku leta 1921 se je Broz preselil v [[Veliko Trojstvo|Veliki Trojst]] pri [[Bjelovar|Bjelovarju]], kjer je rad delal kot usnjar. Marca 1923 je Broz s skupino prijateljev iz Velike Trojice vzpostavil stik s komunistično organizacijo v Bjelovarju. V začetku leta 1924 je bil izvoljen za člana Okrajnega odbora v Križevcih. Sredi leta 1925 se je Broz preselil v [[Kraljevica|Kraljevico]], kjer je bil zaposlen v ladjedelnici. Izvoljen je bil za sindikalnega komisarja, s katerim se je ukvarjal prihodnje leto. Poleti 1926 je Broz vodil stavko v ladjedelnici, a je bil zato 2. oktobra odpuščen. Odšel je v [[Beograd]] in se zaposlil v tovarni vagonov v Smederevski Palanki. Izvoljen je bil za delavskega komisarja, marca 1927 pa je bil odpuščen. Kmalu zatem se je vrnil v Zagreb in z odlokom Mestnega odbora KPJ postal sekretar Območnega odbora Zveze kovinarjev za Hrvaško - njegova prva strankarska funkcija. V Ogulinu je zaradi komunistične agitacije preživel mesec in pol. Broz se je kmalu vrnil v Zagreb in prevzel svojo sindikalno dolžnost ter dolžnost sekretarja Združenja delavcev usnja in predelave. Privržencev v znotrajstrankarskih bojih je vse več, predvsem med delavci. Na konferenci Krajevnega odbora KPJ v Zagrebu 25. februarja 1928 je novo stranko vodil Broz kot generalni sekretar. [[Slika:Josip Broz Tito in prison 1928.jpg|sličica|265x265_pik|Tito po aretaciji leta 1928 zaradi komunistične dejavnosti]] Po atentatu na Stjepana Radića in hrvaške poslance pri atentatu v državnem zboru 20. junija 1928 je KPJ prek samostojnih sindikatov z letakom, ki ga je podpisal Josip Broz, delavce in državljane pozvala k množičnim protestom in ob tej priložnosti deželni odbor KPJ za Hrvaško razglasil kmečko skupnost z delavci. Broz je bil prisiljen iti v ilegalo, vendar je ostal v Zagrebu in opravljal različna dela za stranko in sindikate. Aretirali so ga 4. avgusta 1928 pred njegovim stanovanjem, kjer je bilo najdenih več bomb, po katerem se je sojenje Brozu in njegovim sodelavcem, ki je potekalo od 6. do 14. novembra 1928, poimenovalo Bombni proces. Broz je kazen prestajal v kaznilnicah v [[Lepoglava|Lepoglavi]] in ​​[[Maribor|Mariboru]], nato pa še 3,5 meseca prej v Ogulinu. V kaznilnici se je Broz zaposlil kot delovodja v elektrarni in se občasno na skrivaj sestal s komunisti iz Zagreba. Za njegovega pomočnika na sedežu je bil imenovan Moša Pijade, s katerim je organiziral partijsko celico. V začetku leta 1931 so zaradi strahu pred begom, Broza premestili v mariborsko kaznilnico. Po gladovni stavki so si politični zaporniki nekoliko olajšali organizacijo partijskega odbora in tedenska srečanja. [[Slika:Tito i Moša Pijade u zatvoru.jpg|levo|sličica|Tito skupaj z Mošo Pijado v zaporu.]] Medtem, ko je Broz preživljal svoj čas v ječi, je jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] 6. januarja 1929 izvedel državni udar in uvedel [[Šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]]. Pod udarcem režima je bila stranka skoraj uničena. Poleg tega je leta 1929 izbruhnila velika gospodarska kriza in bistveno poslabšale življenjske razmere, ki so jih izkoristili marksisti. V [[Evropa|Evropi]] diktature na splošno postajajo vse močnejše. Marca 1934 je bil Broz izpuščen iz zapora in bil premeščen v hišni pripor v Kumrovcu, a je kmalu odšel in začel živeti z lažnimi dokumenti in spremenjenim videzom - postal je "profesionalni revolucionar". Pri partijskem delu je začel uporabljati ime Tito. Kasneje bi bil zaradi dela v Kominterni znan kot Walter. Kmalu po izpustitvi iz zapora je bil izvoljen za člana Pokrajinskega odbora KPJ za Hrvaško. Stranka, ki je z dejanji režima v letih 1928-1932 bila skoraj uničena, je takrat začela okrevati. Centralni komite KPJ je od leta 1929 na Dunaju, kamor je Broz odšel julija 1934, in je bil kooptiran za člana Politbiroja CK KPJ. 25. decembra 1934 je Broz sodeloval na IV. partijski konferencj za vso Kraljevino Jugoslavijo. Čeprav je sodelovalo le 11 delegatov, je bil izvoljen nov osrednji odbor, Broz pa za člana Politbiroja. Januarja 1935 je odšel v [[Moskva|Moskvo]]. Tam je postal član balkanskega sekretariata Kominterne (BLS) in uradnik za Jugoslavijo ter spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], ki bo njegov najbližji sodelavec do Kardeljeve smrti leta 1979. Julija in avgusta 1935 je v Moskvi potekal sedmi kongres Kominterne, na katerem je bil Broz delegat. Konec leta 1936 se je vrnil v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer je prišlo do množičnih aretacij komunistov. Med redkimi, ki so ostali na prostosti, je bil Milovan Đilas, najprej eden od najbližjih Brozovih sodelavcev, nato pa eden najbolj znanih komunističnih disidentov na svetu. V Beogradu sta bila takrat izpuščena tudi Aleksandar Ranković in Ivo Lola Ribar, ki se bosta kmalu zbližala z Brozom. Hrvaška komunistična partija je bila ustanovljena pri Samoboru 1-2. Avgusta 1937.  V obdobju 1936-1940 je Broz večkrat potoval v Moskvo, na Dunaj in v [[Pariz]]. Takrat je bil Josip Broz vedno bolj znan kot 'Tito', v krogih njegovih 15-20 let mlajših neposrednih sodelavcev pa so ga imenovali "Stari". Med letom 1937 je Broz večkrat potoval med Kraljevino Jugoslavijo in Parizom, kjer je delal na premestitvi prostovoljcev v [[Španija|Španijo]]. Leta 1937 je bil generalni sekretar KPJ Milan Gorkić. Broz je prevzel odgovornost za KPJ, vendar sta bili leta 1938 proti njemu izvedeni dve preiskavi. Uspelo mu je upravičiti se in šele 5. januarja 1939 ga je Kominterna uradno imenovala za generalnega sekretarja (sekretarja) KPJ. Po vrnitvi v državo je Broz izvedel še močnejši boljševizem KPJ-ja, vztrajal je pri ideološki monolitnosti in vojaško-partijski poti, s obračunom z "revizionisti" okoli Miroslava Krleže. Odstranil je tudi vodstvo KPH, ker je na volitvah leta 1938 podprl listo HSS in Vlatka Mačka. Na 5. državni konferenci KPJ v Zagrebu oktobra 1940 je sestavil novo vodstvo KPJ in predstavil strategijo komunističnega delovanja, ki temelji na oboroženi vstaji kot načinu pridobivanja oblasti in sovjetski tip federacije kot model državno organizacijo.<ref>[[Josip Broz - Tito#refDedijer1952|Dedijer 1952]], str. 107.</ref><ref>[[Josip Broz - Tito#refBanac1988|Banac 1988]], str. 64.</ref> == Med drugo svetovno vojno == [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|levo|sličica|236x236_pik|Tito v [[Bihać|Bihaču]] leta 1942]] Po nemški invaziji na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 je Broz 10. aprila 1941 ustanovil Vojaški odbor za odpor sil osi. Na njegovo pobudo je Politbiro KPJ 4. julija 1941 v Beogradu sprejel odločitev o začetku oborožene vstaje. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Broz nesporni vodja komunističnega partizanskega gibanja in glavni organizator strategije in taktike bojevanja partizanskega tipa ter političnih odločitev, ki so oblikovale prihodnjo Jugoslavijo na ruševinah uničenih zaveznikov osi in preprečile obnova monarhistične Karađorđevićeve Jugoslavije. [[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|sličica|266x266_pik|Tito skupaj z njegovo partizansko skupino v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] leta 1944.]] S spretno politiko je Tito v svoje gibanje pritegnil del predstavnikov civilnih strank (s tem je ustvaril pročelje nadideološke narave svojega v bistvu komunistično-totalitarnega gibanja); pridobil je zaupanje [[Britanci|Britancev]] in delno tudi [[Američani|Američanov]], pa tudi spoštovanje do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (Titovi komunisti so Britancem lagali, da so pridobili njihovo podporo)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina|page=530}}</ref>, ki so zavrnili pomoč četnikom in zlomili odpor begunske rojalistične vlade v [[London|Londonu]], zaradi česar so neradi sodelovali (dejansko so se podredili) v Titovemu gibanju. S pridobitvijo zaupanja Američanov in Britancev se je Tito leta 1943 obrnil za pomoč na predsednika vlade Velike Britanije [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in mu pri tem obljubil, da če jim bodo Britanci pomagali, bodo bile po koncu vojne v Jugoslaviji demokratične volitve.<ref>{{Navedi splet|url=http://dev1.publishwall.si/damjan.likar1/post/346965/kako-je-tito-lagal-churchillu-da-ga-je-ta-podprl-in-pahnil-jugoslavijo-v-pol-stoletja-komunisticne-bede|title=Kako je Tito lagal Churchillu, da ga je ta podprl in pahnil Jugoslavijo v pol stoletja komunistične bede|publisher=PublishAll}}</ref> Jeseni 1944 je komunistično vodstvo sprejelo politično odločitev o izgonu etničnih Nemcev iz Jugoslavije. 21. novembra je bil izdan poseben odlok o odvzemu in nacionalizaciji etnične nemške lastnine. Za izvajanje sklepa je bilo na jugoslovanskem ozemlju ustanovljenih 70 taborišč. Med vojno so partizani, ki jih je vodil Tito, večinoma napadali vasi in naselja ter jih številne tudi požgali in porušili, pri tem pa so pobili tudi veliko število civilistov, katerim so pred usmrtitvijo pokradli in odvzeli vso dragocenost in dobrino. Že samo do poletja 1942 so Titovi partizani skupaj z komunisti pobili več kot 1000 Slovencev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora.|publisher=Jože Možina|page=532}}</ref> V zadnjih dneh druge svetovne vojne v Jugoslaviji so bile enote partizanov odgovorne za zločinska grozodejstva po Pilburški repatriaciji, obtožbe o krivdi pa so kasneje nastale pri Titovem jugoslovanskem vodstvu, ki je izdalo ukaz za poboje. Po mnenju nekaterih avtorjev je takrat Josip Broz Tito večkrat pozival k predaji umikajoči se koloni, ponujal amnestijo in se poskušal izogniti neurejeni predaji. 14. maja naj bi vrhovnemu štabu Slovenske partizanske vojske poslal brzojav, s katerim je prepovedal usmrtitev vojnih ujetnikov in ukazal premestitev morebitnih osumljencev na vojaško sodišče. Po mnenju in pričevanju drugih, pa je Tito prepovedal sojenje ter ukazal takojšnje usmrtitve. V povezavi z [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnimi poboji]] in njihovo opravičenostjo je še dandanes veliko razgrete polemike, ki razdvaja mnenja tako v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] kot tudi širom nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije == [[Slika:Tito Boris Kidrič hospital 1953.jpg|levo|sličica|230x230_pik|Tito na obisku pri [[Boris Kidrič|Borisu Kidriću]] v beograjski bolnišnici, aprila 1953.]] Josip Broz Tito je iz druge svetovne vojne prišel kot priznan državnik, vodja v antifašistični vojni. Po vojni so Tito in njegovi sodelavci leta 1945 ustanovili novo Jugoslavijo ter na oblasti ukinili [[Demokracija|demokratično volilno pravico]] in uvedli [[Socializem|socialistični režim]]. Po vojni je Broz Tito opravljal ključne državne in politične funkcije: predsednik začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije, vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske in obrambni minister, generalni sekretar KPJ. [[Slika:Eleanor Roosevelt and Josip Broz Tito 1953.jpg|sličica|300x300_pik|Tito skupaj z [[Eleanor Roosevelt]] julija 1953 ob njenem obisku Jugoslavije.]] V prvih letih Titovega vladavinja so bili značilni doktrinarna togost, radikalizem ter brutalnost (ki je včasih celo presegla Sovjetsko zvezo) in odstranjevanje ostankov civilne družbe, kar je menil za oviro pri uresničevanju popolne avtokracije. Titov odnos do Katoliške cerkve ni bil dober, saj je ukazal soditi nadškofu Alojziju Stepincu ter aretacijo Ivana Subašića in Milana Grola. Veliko nedolžnih nadškofov, duhovnikov, menihov in drugih vernikov je bilo obsojenih na smrtno kazen. Po vojni je v SFRJ prišlo do ljudskih volitev na katerih sicer dandanes še neznano verodostojnih volitvah prepričljivo zmaga Josip Broz in njegova ideja o razpustitvi monarhije ter uveljavitvi socializma. Ko je [[Winston Churchill]] izvedel, da se je v Jugoslaviji uveljavil socializem in, da je Tito odstranil monarhijo Karađorđević je ta prerezal stike z omenjenim in v nadaljnih pogovorih medvojno pomoč Jugoslaviji označil za manjše zlo. Kljub svoji krutosti do civilistov in nasprotnikov, je Tito s svojim samozavestnim nastopom in osebnimi političnimi projekti (podporo grškim komunističnim partizanom, pobudo za ustanovitev »balkanske federacije« Jugoslavije in [[Bolgarija|Bolgarije]], z možnim pristopom [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]]), predvsem pa vztrajanjem pri jugoslovanski državi neodvisnost - ki jo je Stalin nameraval, tako kot države Vzhodne Evrope, v katere je postavil komunistične poslušalce, spremeniti v običajno sovjetsko provinco - to je izzvalo ogorčenje in jezo vladarja Kremlja. V začetku leta 1948 je bila objavljena Resolucija informacijskega urada (naslednika vojne raztrgane Kominterne), v kateri so v slovarju, znanem iz moskovskih procesov in množičnih čistk tridesetih let prejšnjega stoletja, Tito in njegovo najbližje vodstvo bili razglašeni za tolpo demonskih zarotnikov, vohunov in ideoloških heretikov. Tito je v tistih trenutkih spora z Josifom Stalinom pokazal zavidljiv pogum (še posebej, če je znano, da v času spora ni mogel računati na podporo Zahoda in ZDA) in odločnost, ki si ni dovolil vpletati v ideološke spore in vztrajati o državni neodvisnosti kot načelu odnosov med suverenimi državami. Vendar pa je njegov spor z Stalinom spremljalo množično preganjanje resničnih in namišljenih oboževalcev Stalina pa tudi politični spopadi, katerih cilj je bil zatiranje neodvisnosti republik, zlasti na [[Goli otok|Golem Otoku]], kjer je Tito skupaj z svojimi sodelavci ustanovil zaporniška taborišča za usmrtitev ljudi, ki so hvalili Stalina. Ocenjuje se, da je bilo v času spora med Titom in Stalinom od leta 1948 do leta 1953 več kot 40.000 žrtev odpeljanih na Goli otok na Titov ukaz in usmrčenih. Stalin je zadevo spora z Titom vzel zelo resno, zato je začel pošiljati v Jugoslavijo ljudi z nalogo ubiti Tita, vendar noben atentat ni uspel. V eni korespondenci med njima je Tito odkrito zapisal: <blockquote>Nehaj pošiljati ljudi, da me ubijejo. Pet smo jih že ujeli, enega z bombo in drugega s puško. Če ne boš nehal pošiljati morilcev, bom enega poslal v Moskvo in drugega mi ne bo treba. </blockquote> [[Slika:Stevan Kragujevic, Ho Chi Minh, Josip Broz Tito and Edvard Kardelj, Beograd, avgust 1957.jpg|sličica|254x254_pik|Tito in Edvard Kardelj skupaj z [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minihom]] leta 1957]] Junija 1950 je imel Tito govor v parlamentu, kjer je uvedel delavske samouprave, uveden blagovni trg, razpustitev kmečkih delovnih zadrug ter decentralizacijo, povečanje pristojnosti republik, zmanjšanje represije, demokratizacija družbenega in političnega življenja. Januarja 1953 je bil izvoljen za predsednika republike. V tem obdobju je Jugoslavija začela prejemati vojaško in ekonomsko pomoč zahoda, kar je spodbudilo režim, da nadaljuje svojo vlogo ovire za nadaljnjo širitev sovjetskega vpliva. Leta 1953 je Tito po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] in mlačni sovjetski liberalizaciji pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] izboljšal odnose z Sovjetsko zvezo. === Kršitve človekovih pravic === [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je imel Tito kot vodja "zelo centraliziranega in zatiralskega" režima ogromno moč v Jugoslaviji, s svojo [[Totalitarizem|totalitarno vladavino]], ki jo je upravljala dodelana birokracija, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{cn}} Glavne žrtve Titovega režima so bili v prvih letih znani in domnevni stalinisti, kot sta [[Dragoslav Mihailović]] in [[Dragoljub Mićunović]], v naslednjih letih pa so bili aretirani celo nekateri najvidnejši med Titovimi sodelavci. 19. novembra 1956 je bil zaradi kritik Titovega režima aretiran in zaprt črnogorski politik in pesnik [[Milovan Đilas]], morda najbližji od Titovih sodelavcev, ki je bil splošno veljaven za njegovega možnega naslednika. Zgodovinar in avtor [[Victor Sebestyen]] je zapisal, da je bil Tito enako krut kot Stalin.<ref>{{cite book|last=Sebestyen|first=Victor|date=2014|title=1946: The Making of the Modern World|publisher=Macmillan|page=148|isbn=978-0230758001}} "Tito was as brutal as his one-time mentor Stalin, with whom he was later to fall out but with whom he shared a taste for bloody revenge against enemies, real or imagined. Churchill called Tito 'the great Balkan tentacle' but that did not prevent him from making a similar deal like the one he had made with the Soviets."</ref> Represija ni izključila intelektualcev in pisateljev, kot je [[Venko Markovski]], ki je bil januarja 1956 aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče zaradi pisanja pesmi, ki so veljale za antititoistične. Čeprav je Jugoslavija je uspela ostati neodvisna od Sovjetske zveze in njena blagovna znamka socializma je bila v marsičem zavisti Vzhodni Evropi, je Titova Jugoslavija ostala strogo nadzorovana policijska država. Po besedah publicista ​​[[David Matas|Davida Matasa]] je imela Jugoslavija v državi več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj. Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetske tajne policije KGB. Njeni člani so bili vedno prisotni in so pogosto delovali zunajsodno, z žrtvami, vključno z intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. Skupno je Titov režim ubil več kot 500.000 ljudi, večinoma sodelavcev, protikomunistov, rivalskih gverilcev, ustašev, kritikov, vernikov, meščanov, bogatih državljanov ter še veliko drugih ljudi.<ref />{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}}{{sfn|Cook|2001|p=1391}} Čeprav je Titova Jugoslavija je temeljila na spoštovanju narodnosti, je Tito neusmiljeno čistil vsak razcvet nacionalizma, ki je ogrožal jugoslovansko federacijo. Vendar je bil kontrast med spoštovanjem nekaterih etničnih skupin in hudim zatiranjem drugih oster. Jugoslovanska zakonodaja je državljankam zagotavljala uporabo svojega jezika, vendar je bilo za etnične [[Albanci|Albance]] uveljavljanje etnične identitete močno omejeno. Skoraj polovica političnih zapornikov v Jugoslaviji je bila etničnih Albancev, ki so bili zaprti zaradi uveljavljanja svoje etnične identitete. === Zunanja politika === [[Slika:Tito i Hrushchov.jpg|levo|sličica|186x186_pik|Tito skupaj z Hruščovom leta 1963 v [[Skopje|Skopju]] po potresu.]] [[Slika:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|sličica|235x235_pik|Tito med obiskom njegovega rojstnega kraja Kumrovec leta 1961.]] Najpomembnejša prelomnica je prišla v zunanji politiki: Tito je zaradi potovanj in vezi z voditelji na novo osvobojenih držav, kot sta [[Indija]] in [[Egipt]], postal eden od ustanoviteljev in najvplivnejši državnik gibanja neuvrščenih - skupine, ki ni izbirala strani med Vzhodnim in Zahodnim blokom med hladno vojno. Idejo mednarodne politike, imenovane aktivno mirno sobivanje, se razvija že od leta 1954. Prva konferenca neuvrščenih voditeljev držav in vlad je bila v [[Beograd|Beogradu]] leta 1961, Tito pa je sodeloval kot najpomembnejši oblikovalec globalne politike gibanja neuvrščenih (ki je vključevala veliko število azijskih, afriških in latinskoameriških držav) na vseh naslednjih konferencah. S politiko miru in mednarodnega sodelovanja je pridobil svetovni ugled in postal ena ključnih osebnosti v svetovni politiki. Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru|Jawaharlal Nehrujem]] iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt|Egipta]] in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]]. === Poznejša leta vladanja === [[Slika:Nixontito19712.jpg|levo|sličica|247x247_pik|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]], leta 1971.]] Leta 1970 in 1971 v času spopada s hrvaško pomladjo (1971) in »liberalci« v Srbiji (1972), je bil Tito še vedno močan in luciden. V kasnejših letih je zaradi biološke nujnosti vse manj obvladoval dogodke. Na sodišču okoli njega se je vnela bitka za dedovanje. V sedemdesetih letih je Tito opravil več dodatnih obiskov, med drugim je leta 1977 obiskal [[Severna Koreja|Severno Korejo]] in se srečal s takratnim voditeljem [[Kim Il-sung|Kimom il-sungom]], potem, ko je Kim že tri leta prej obiskal Jugoslavijo. Dara Janeković, ki je leta 1972, 1973 in 1976 z Titom opravila tri pomembne intervjuje, navaja, da je imel Tito v sedemdesetih letih vse manj vpliva na dogodke. Ljudje okoli njega so ga izolirali, ni več prejemal zanesljivih informacij niti ni mogel učinkovito upravljati. Navaja, da je bil leta 1972 še vedno optimističen, potem pa je - v času, ko je imel več kot 80 let - vedno bolj odstopil, zato ji je spomladi 1977 rekel: »Če vse poveš o razmerah v naši družbi, v državi in ​​v Zvezi komunistov, potem sem svoje življenje preživel za nič. Rekel je tudi, da se boji, da bo najprej kaj izbruhnilo na [[Kosovo|Kosovu]] in na Hrvaškem. Titov vnuk Josip Joška Broz (rojen leta 1947) v televizijskem intervjuju leta 2019 trdil, da mu je Josip Broz povedal, da nasprotuje ustavi SFRJ iz leta 1974, vendar se ne želi upreti željam svojih sodelavcev Edvarda Kardelja in Steva Krajačića, pripravil to ustavo. [[Slika:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|levo|sličica|216x216_pik|Tito z Edvardom Kardeljem pri odprtju [[Spomenik dražgoški bitki|spomenika v Dražgošah]], leta 1977.]] [[Slika:Josip Tito and Jimmy Carter visit in the Oval Office - NARA - 178240.tif|sličica|284x284_pik|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]], leta 1978.]] Miroslav Krleža je konec leta 1978 izrazil zaskrbljenost, ki so jo takrat čutili številni: "Dokler je Tito živ, tuje vojske ne bodo stopile na naša tla, pozneje pa bo vse odvisno od nas samih, od tistih, ki ostanejo ali ki prevzamejo oblast." „Zdelo se je, da gre avto navzdol. In to za dolgo časa. Tito je star, a vseeno nekako ohranja vse skupaj z močjo svoje osebnosti. In kaj se bo zgodilo, ko zapre oči? Kam, dragi moji! Možno je, da se bodo v tem balkanskem plemenskem viharju spet razplamtele vse strasti in da bodo znova izzvale medsebojne prepire, ker se v bistvu v zadnjih dvesto letih tukaj ni nič spremenilo." Leta 1979 je v [[Havana|Havani]] potekala konferenca neuvrščenih, na kateri je sodeloval Tito in bil priznan kot glavni protagonist gibanja neuvrščenih. Proti koncu leta 1979 je Tito okoli sebe v svoji rezidenci v Karađorđevu zbral člane jugoslovanskega vojaškega in političnega vodstva. Tito je sestanek nenadoma zaključil, potem ko ga je takratni predsednik Zveznega izvršnega sveta (vlade SFRJ) Veselin Đuranović zaprosil za odobritev nadaljnjega zadolževanja države pri Mednarodnem denarnem skladu, kar je Đuranović pričal leta 2011 v časopisnem intervjuju z Brankom Mamulo, takratnim načelnikom Generalštaba JNA. Istega leta je Tito opravil svoja zadnja potovanja ter s tem obiskoval [[Kuvajt]], [[Irak]], [[Sirija|Sirijo]], [[Jordanija|Jordanijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Alžirija|Alžirijo]], [[Libija|Libijo]], [[Malta|Malto]], [[Kuba|Kubo]] in [[Romunija|Romunijo]]. Na novoletni dan 1. januarja 1980 je Tito opravil svoj zadnji javni zbor, ko se je udeležil [[Novo leto|novoletnega]] kosila in pri tem voščil srečno novo leto ter željo bo dobrih poteh do novih zmag v novem letu 1980. === Smrt in pogreb === {{Seealso|Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita}} [[Slika:Grob Josipa Broza Tita.jpg|sličica|331x331_pik|Grob Tita v [[Hiša cvetja|Hiši Cvetja]] v Beogradu.]] Tito je imel [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]] za katero javnost ni smela vedeti. Močno je kadil [[Cigara|cigare]] in pil [[alkohol]]. Njegovo zdravje se je vse bolj poslabšalo leta 1979, ko je decembra tega leta utrpel embolijo leve noge in se je res opazilo, da je bolan. Po novoletnem kosilu 1980 je postalo očitno, da ima Tito težave pri hoji zato je bilo dogovorjeno, da se začne takojšnje zdravljenje. 3. januarja in spet 11. januarja 1980 je bil Tito sprejet v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|klinični center v Ljubljani]], kjer je bilo ugotovljeno, da ima zamašene žile na levi nogi. Iz [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so pripeljali najbolj izkušene zdravnike in kirurge, da bi pomagali pri zdravljenju Tita. Prvo operacijo so izvedli 12. januarja zvečer, a se je izkazalo, da je bila neuspešna, saj so ugotovili, da se je na nogi zaradi močne poškodbe [[Arterija|arterij]] razvila [[gangrena]]. Zaradi tega so morali 20. januarja Titu [[Amputacija|amputirati]] njegovo levo nogo. Tito se je nato močno upiral operaciji. Njegov adjutant je kasneje pričal, da je Tito grozil, da se bo ubil, če mu bodo kdaj koli amputirali nogo, in da je dejansko skril Titovo pištolo v strahu, da bo ta uresničil svoje grožnje. Po zasebnem pogovoru s sinovoma Žarkom in Mišom pa je Tito končno pristal na amputacijo noge. Po posegu se je Titovo zdravje za kratek čas izboljšalo, zato je februarja znova začel opravljati svoje predsedniške naloge. Konec meseca pa se je njegovo zdravje znova poslabšalo, saj se je okužba, ki jo je povzročila gangrena, razširila. Aprila je utrpel [[Možganska kap|možgansko kap]], en teden pozneje pa je padel v komo in zdravniki so ga komaj ohranjali pri življenju. 4. maja 1980 je Josip Broz Tito ob 15:05 umrl, v starosti 87 let. Njegovo smrt so mediji razglasili tri ure pozneje. Titov pogreb je bil 8. maja 1980 v Beogradu, njegovega pogreba pa se je udeležilo veliko število delegacij iz 129 držav z vsega sveta. Na pogrebu so bili prisotni štirje kralji, 31 predsednikov držav, šest knezov, 22 predsednikov vlad in 47 ministrov za zunanje zadeve, s tem pa njegov pogreb velja za enega največjih pogrebov v zgodovini. 8. maja je bil Tito ob 15:00 uri po njegovi želji pokopan v Mavzoleju oz. Hiši cvetja v Beogradu. Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal usmeritev »tudi po Titu - Tito«. Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let, in končno razpad Jugoslavije. == Zasebno življenje == [[Slika:Josip in Jovanka Broz v hotelu Slon bereta Delo 1969.jpg|sličica|284x284_pik|Tito s svojo tretjo ženo, [[Jovanka Broz|Jovanko Broz]].]] Tito je imel v svojem življenju več zvez. Ko je bil leta 1918 kot vojni ujetnik pripeljan v [[Rusija|Rusijo]], je tam spoznal takrat štirinajstletno Pelagijo Belousovo; z njo se je poročil leto kasneje, ona pa se je po vojni z njim preselila v Jugoslavijo. Imela sta pet otrok, preživel pa je le sin Žarko Leon (rojen 4. februarja 1924). Ko je bil Tito leta 1928 aretiran in zaprt, je Pelagija odšla v Sovjetsko zvezo. Leta 1936 sta se dokončno ločila. Njegova druga žena je bila Herta Haas, s katero se je poročil leta 1940. Tito je po nemški invaziji na Jugoslavijo odšel v Beograd, Haasova pa je ostala noseča. Maja 1941 jima je rodila sina Aleksandra "Miša" Broza. Tito je ves čas svojega razmerja s Haasovo živel promiskuitetno in imel vzporedno razmerje z Davorjanko Paunović, ki je pod kodnim imenom "Zdenka" služila kot kurirka v odporu in kasneje postala njegova osebna tajnica. Haas in Tito sta se nenadoma ločila leta 1943 med drugim sestankom Avnoja. Zadnjič je Haas Tita videla leta 1946. Davorjanka je nato istega leta umrla zaradi tuberkuloze in Tito je vztrajal, da jo pokopljejo na dvorišču Belega dvora, njegove beograjske rezidence. Titova tretja in najbolj znana žena je bila [[Jovanka Broz]]. Tito se je ravno dopolnil 60 let, medtem ko je imela ona 27 let, ko sta se aprila 1952 poročila s šefom državne varnosti Aleksandrom Rankovićem kot voditeljem poroke. Do njune končne poroke je prišlo nekoliko nepričakovano, saj jo je Tito dejansko zavrnil nekaj let prej, ko jo je prvotno pripeljal njegov zaupnik Ivan Krajačić. Takrat je bila stara okrog 25 let in Tito je nasprotoval njeni energični osebnosti. Jovanka, ki se ne bi zlahka odpovedala, je nadaljevala delo na Belem Dvoru, kjer je vodila kadre in na koncu dobila še eno priložnost. Vendar njun odnos ni bil srečen. Šlo je skozi številne, pogosto javne, vzpone in padce z deli nezvestobe in celo obtožbami o pripravah na državni udar s strani slednjega para. Nekatera neuradna poročila kažejo, da sta se Tito in Jovanka v poznih sedemdesetih letih, tik pred njegovo smrtjo, celo uradno ločila. Vendar je bila med Titovim pogrebom uradno prisotna kot njegova žena, kasneje pa je zahtevala pravice do dediščine. Skupaj nista imela nobenih otrok. Med Titovimi vnuki so tudi Saša Broz, gledališka režiserka na Hrvaškem; Svetlana Broz, kardiologinja in pisateljica v Bosni in Hercegovini, in Josip Broz – Joška, ​​Edvard Broz in Natali Klasevski, obrtnik iz Bosne in Hercegovine. == Odlikovanja in priznanja == ''Glavni članek: [[seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj]]''. Tito je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med najvidnejša sodijo: {| class="wikitable" |- ! Priznanje ali odlikovanje ! Država ! Datum prejema ! Opombe ! Ref. |- | [[Red Narodnega heroja]] | [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] | [[6. november]] [[1954]], [[15. maj]] [[1972]], [[16. maj]] [[1977]] | edina oseba, ki je priznanje prejela trikrat | <ref name="titoville-odlikovanja">[http://www.titoville.com/odlikovanja.html Seznam Titovih odlikovanj na titoville.com]</ref> |- | [[Red Leopolda (Belgija)]] | [[Belgija]] | [[6. oktober]] [[1970]] | najvišje vojaško priznanje kraljevine [[Belgija|Belgije]]. | <ref name="titoville-odlikovanja" /> |- | [[Red slona]] | [[Danska]] | [[29. oktober]] [[1974]] | najvišje priznanje kraljevine [[Danska|Danske]]. | <ref>[http://order.decoration.en.infofx.org/ Prejemniki odlikovanja Slonovega reda]</ref> |- | [[Médaille militaire]] | [[Francija]] | [[5. maj]] [[1956]] | prejemniki tudi [[Winston Churchill]], [[Franklin Delano Roosevelt]], in [[Dwight Eisenhower]]. | <ref>[http://www.france-phaleristique.com/medmil.htm Prejemniki Médaille militaire]</ref> |- | [[Red zmage]] | [[Sovjetska zveza]] | [[9. september]] [[1945]] | najvišje vojaško priznanje Sovjetske zveze<br />eden izmed 5 tujcev, ki so priznanje prejeli | <ref>[http://marshals.narod.ru/STAR/pobedaen.html Seznam prejemnikov Reda Zmage]</ref> |} == Opombe in sklici == {{opombe|2}} == Viri == * <cite id=refBanac1988>{{cite book|last=Banac|first=Ivo|title=With Stalin against Tito: Cominformist splits in Yugoslav Communism|year=1988|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-2186-1}}</cite> * Neil Barnett. ''Tito''. London, 2006. ISBN 1-904950-31-0 * <cite id=refDedijer1952>{{cite book |title=Tito |last=Dedijer |first=Vladimir |year=1952 |publisher=Simon and Schuster}}</cite> * [[Milovan Đilas]], ''Tito : The Story from Inside''. Nova izd. London, 2001. ISBN 1-84212-047-6 * Lorraine M. Lees. ''Keeping Tito Afloat : The United States, Yugoslavia, and the Cold War, 1945–1960''. Pennsylvania State University Press, 1993. ISBN 978-0-271-02650-3 * Stevan K. Pavlowitch. ''Tito : Yugoslavia's Great Dictator, A Reassessment''. Columbus, OH, 1992. ISBN 0-8142-0600-X * [[Jože Pirjevec]]. ''Tito in tovariši''. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4 * Jasper Ridley, ''Tito : a Biography''. London, 1994. * Richard West. ''Tito and the Rise and Fall of Yugoslavia''. London, 1994. ISBN 1-85619-437-X * {{cite book | last=Ridley | first =Jasper | title = Tito: A Biography | year = 1994 | publisher = Constable and Company | location = London, England | isbn = 0-09-475610-4 | ref = harv }} * {{cite book |ref=harv|last1= Goldstein|first1= Slavko|author-link1=Slavko Goldstein|last2= Goldstein| first2=Ivo|author-link2=Ivo Goldstein |date= 2018|title= Tito|url= |location= Novi Sad|publisher= Akademska knjiga|isbn=978-86-6263-218-0 |access-date= }} == Glej tudi == * [[Dan mladosti]] * [[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest|Kraji in mesta poimenovani po Titu]] * [[Rojstna hiša maršala Tita]] * [[Smrt in pogreb maršala Tita]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Josip Broz Tito|Josip Broz Tito}} * {{leksikon.si|77}} {{NAMSecretary-General}} {{CastniMescaniCelja}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Yugoslav President}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Broz Tito, Josip}} [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Jugoslovanski partizani]] [[Kategorija:Hrvaški komunisti]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski komunisti]] [[Kategorija:Slovenci na Hrvaškem]] [[Kategorija:Sovjetski generali]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Maršali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Častni meščani Celja]] [[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Častni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] 4nxr1p9bce75jyy6mfwm8dbx1eh8lpy Prva svetovna vojna 0 9317 5747520 5747068 2022-08-26T12:24:22Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.196.82.191|188.196.82.191]] ([[User talk:188.196.82.191|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Zm05gamer|Zm05gamer]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict = Prva svetovna vojna |partof = |image =[[File:Collage Infobox WWI.jpg|300px]] |caption = ''Prizori iz prve svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: ruski uporniki na ulicah Sankt Peterburga; potop avstro-ogrske bojne ladje SMS Szent István; britanski vojaki v jarkih na Somi; avstro-ogrski mitraljezci na Tirolskem; Američani na tankih Renault FT-17; nemški bombnik Gotha G.IV namenjen proti Londonu. |date = [[28. julij]] [[1914]]–[[11. november]] [[1918]] |place = [[Evropa]], [[Afrika]] in [[Bližnji vzhod]] (kratek čas tudi na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Tihi ocean|tihomorskih otokih]] |casus = [[Gavrilo Princip#Sarajevski atentat|atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika v Sarajevu]] ([[28. junij]]), ki mu je sledil avstro-ogrski enomesečni ultimat [[Kraljevina Srbija|Srbiji]] ([[28. julij]]) in [[Rusija|ruska]] mobilizacija proti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] ([[29. julij]]). Tudi nacionalizem, militarizem in imperializem. |result = Zavezniki zmagajo. Konec [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Ruski imperij|Ruskega imperija]], [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Nastalo je veliko novih držav v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni]] in [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. |combatant1 = '''[[Antanta]]''':<br />{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruski imperij|Rusija]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Italija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike]]<br />{{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]]<br />{{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]]<br />{{ikonazastave|Grčija|old}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Črna gora|1910}} [[Kraljevina Črna Gora|Črna Gora]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonsko cesarstvo]]<br /> {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]<br /> {{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br /> {{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Južna Afrika}} [[JAR]]<br /> {{ikonazastave|Indija}} [[Indija]] |combatant2 = '''[[Centralne sile]]''':<br />{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]]<br />{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Bolgarija]] |commander1 = {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj II. Ruski]]<br />{{ikonazastave|Rusija}} [[Aleksej Aleksejevič Brusilov]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Georges Clemenceau]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Joseph Joffre]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Ferdinand Foch]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Robert Nivelle]] <br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Herbert Henry Asquith|Herbert H. Asquith]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Lloyd George|D. Lloyd George]] <br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Douglas Haig]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Jellicoe]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Viktor Emanuel III.]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Luigi Cadorna]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Armando Diaz]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Woodrow Wilson]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[John J. Pershing]] |commander2 = {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Franc Jožef I.]]<br />{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Franz Conrad von Hötzendorf]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Erich von Falkenhayn]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Paul von Hindenburg]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Reinhard Scheer]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Erich Ludendorff]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Mehmed V.]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[İsmail Enver]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Mustafa Kemal Atatürk]]<br />{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] |casualties1 = '''Mrtvi vojaki:''' <br /> 5,525,000 <br />'''Ranjeni vojaki:''' 12,831,500 <br />'''Pogrešani vojaki:''' 4,121,000<ref name=Evans>Evans, D. (2004). ''Teach yourself, the First World War''. Hodder Arnold, str. 188.</ref><br /> |casualties2 = '''Mrtvi vojaki: ''' <br /> 4,386,000 <br />'''Ranjeni vojaki:''' 8,388,000 <br />'''Pogrešani vojaki:''' 3,629,000<ref name=Evans/><br /> }} '''Prva svetovna vojna,''' znana tudi kot '''vélika vojna'''<ref>{{cite web|title=Were they always called World War I and World War II?|url=http://www.history.com/news/ask-history/were-they-always-called-world-war-i-and-world-war-ii|work=Ask History|accessdate=24 October 2013}}</ref><ref>{{cite book|last=Gail Braybon|title=Evidence, History, and the Great War: Historians and the Impact of 1914-18|url=http://books.google.com/books?id=hFqZcQmlOBsC&pg=PR8|date= 2004|publisher=Berghahn Books|page=8}}</ref>, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na [[Balkan]]u prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v [[Evropa|Evropi]] oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, [[antanta]] in [[centralne sile]], ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med [[Francija|Francijo]], [[Rusko cesarstvo|Ruskim cesarstvom]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], centralne sile pa zavezništvo med [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še [[Romunija]], [[Japonska]], Italija in [[ZDA]], centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in [[Bolgarija]]. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon [[Kraljevina Srbija|Srbije]] kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega [[nacionalizem|nacionalizma]] je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do [[atentat]]a na Avstro-Ogrskega [[prestolonaslednik]]a [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]]. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje [[fronta|fronte]] in [[bojišče|bojišča]]: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodna fronta]], [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodna fronta]], [[balkansko bojišče]], italijanska fronta, [[Vojna na Bližnjem vzhodu|bližnjevzhodno bojišče]], [[vojna v kolonijah]], [[vojna na morju]] ter popolnoma novo [[Vojna v zraku|bojišče v zraku]]. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do [[božič]]a 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili [[Strelski jarek|jarki]] in [[Kaverna|kaverne]]. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je [[Rokavski preliv]] na severu in [[švica]]rsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: [[tank]]ov, [[letalo|letal]], [[Cepelin|zračnih ladij]], [[Podmornica|podmornic]], [[Bojna ladja|bojnih ladij]], [[mitraljez]]ov, [[top]]ov, [[Bojni strupi|bojnih strupov]] …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in [[genocid]]. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila [[oktobrska revolucija]], zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli [[Komunizem|komunisti]], ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. [[Versajska mirovna pogodba|Versajska mirovna konferenca]], ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], [[Hladna vojna|hladno vojno]] ter nikoli končane [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojne na Balkanu]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju. == Vzroki in začetki prve svetovne vojne == [[Slika:Map Europe alliances 1914-en.svg|250px|sličica|desno|Zemljevid evropskih zavezništev, centralne sile (rjava), antanta (zelena) v predvojnem obdobju]] Po več kot stotih letih od njenega začetka si zgodovinarji še vedno niso enotni, kaj je povzročilo, da so se evropski imperiji podali v tako uničevalno vojno ter s tem na pot lastnega uničenja. [[Imperializem]], [[kolonializem]], nacionalizem, militarizem, boj za gospodarsko prevlado, sistem zavezništev, tajna diplomacija, napačne politične odločitve, [[propaganda]], nezaupanje med narodi, zgodovinske zamere in nepremišljene odločitve cesarskih dvorov v kritičnih trenutkih so samo eni od številnih vzrokov za nastanek velike vojne. Vzroke za vojno lahko iščemo v krvavi zgodovini Evrope, ki so jo stoletja pretresale [[Vojna|vojne]], [[Revolucija|revolucije]], boji za oblast, nemiri, politične spletke in vsesplošna družbena ter politična nestabilnost. Vendar pa so dogodki iz poletja 1914 neposredno povezani z dogajanjem v Evropi v drugi polovici 19. stoletja, ko je pod vodstvom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] nastajala nova nemška država. Bismarck, takrat pruski politik in diplomat, je želel nemške državice združiti v močno Nemško cesarstvo ter tako Nemcem zagotoviti »prostor pod soncem«''.'' S spretnimi političnimi odločitvami ter z vojno proti [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] in Franciji ([[avstrijsko-pruska vojna]] in [[francosko-pruska vojna]]) je januarja [[1871]] v zasedenem [[Versailles]]u dosegel združitev vseh nemških držav v enotno Nemško cesarstvo pod vodstvom nemškega cesarja [[Viljem I. Nemški|Viljema I.]], sam pa je zasedel mesto prvega kanclerja Nemškega cesarstva. Vendar pa s tem njegovo delo ni bilo končano. Nemčiji in Evropi je bilo treba zagotoviti mir in stabilnost, zato si je umislil zapleten sistem zavezništev, ki bi preprečeval vojne. Najbolj se je bal vojne na dveh frontah proti Franciji in Rusiji, zato je leta [[1873]] sklenil trojno zavezništvo med Nemčijo, Rusijo in Avstro-Ogrsko (liga treh cesarstev). Vendar pa trojno zavezništvo ni zdržalo dolgo − leta [[1878]] je Rusija iz njega izstopila, ohranilo se je le dualno zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, ki je trajalo do konca vojne 1918. Prav to zavezništvo je bilo ključno za začetek prve svetovne vojne, saj je bilo v sporazumu določeno, da državi ena drugo brezpogojno vojaško podpreta, če bo katera od njiju napadena, v najslabšem primeru pa naj bi eden izmed zaveznikov ostal nevtralen. Leta [[1881]] se je zavezništvu priključila še Italija, s čimer je nastalo trojno zavezništvo. To naj bi preprečevalo spopad Francije z Italijo, v primeru vojn med Nemčijo in Francijo pa bi Italija vojaško podprla Nemčijo. Zavezništvo naj bi tudi preprečevalo vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, saj je imela Italija do Avstro-Ogrske ozemeljske zahteve. To trojno zavezništvo je sestavljalo centralne sile. [[Slika:Balkan troubles1.jpg|200px|sličica|''"Balkanske težave"'', evropske velesile poizkušajo umiriti nemirne razmere na Balkanu. Pri prvi in drugi balkanski vojni jim je uspelo, leta 1914 ne.]] Francija med tem ni stala križem rok, zaradi strahu pred Nemčijo je sklenila zavezništvo z Rusijo, to zavezništvo je potrdila leta [[1892]] s t. i. francosko-rusko vojaško konvencijo<ref>http://www.britannica.com/EBchecked/topic/172569/Dual-Alliance</ref>. Zavezništvo je zagotavljalo brezpogojno vojaško podporo, če bi bila katera od njiju napadena s strani centralnih sil. Leta [[1904]] sta Velika Britanija in Francija podpisali ''Entente cordiale'' (Srčna zveza) − sporazum, s katerim sta rešili kolonialne spore ter vzpostavili tesnejše diplomatske in politične stike<ref>http://www.firstworldwar.com/source/ententecordiale1904.htm</ref>. Čeprav sporazum ni bil vojaške narave, saj ni jamčil vojaške pomoči v primeru vojne, je Franciji in Veliki Britaniji kljub temu predstavljal neko varnost pred vedno večjo gospodarsko in politično močjo Nemčije ter njenimi pomorskimi in kolonialnimi ambicijami, ki so že začele ogrožati britanske prekomorske interese. Leta [[1907]] se je zavezništvu pridružila še Rusija, s čimer je nastala trojna antanta<ref>http://dictionary.reference.com/browse/Triple%20Entente</ref>. Pet let kasneje se je zavezništvo med Francijo in Veliko Britanijo dopolnilo s t. i. Anglo-francosko pomorsko konvencijo, ki je predvidevala vojaško posredovanje britanske mornarice pri obrambi francoske obale v primeru nemškega napada ter francosko pomoč pri obrambi [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]]<ref>http://mentalfloss.com/article/31276/world-war-i-centennial-britain-and-france-team-sort</ref>. Poleg antante in centralnih sil so obstajala še druga zavezništva; taki sta bili zavezništvo med Srbijo in Rusijo ter zavezništvo med Belgijo in Veliko Britanijo, kjer je Velika Britanija jamčila za belgijsko nevtralnost. Obe zavezništvi sta bili ključni za začetek velike vojne. Pomembno vlogo pri razvoju dogodkov, ki so pripeljali Evropo leta 1914 na rob vojne, so bile vojne na začetku 20. stoletja. [[Rusko-japonska vojna]] 1904–[[1905]] je s porazom Rusije šokirala svet, s tem pa je bil tudi razbit mit o ruski nepremagljivosti, kar je Nemce deset let kasneje opogumilo, da so dosti lažje stopili v vojno proti Rusije, kot bi sicer. Zaradi vojne in poraza je v Rusiji prišlo do upora, ki pa je bil krvavo zatrt, vendar je nezadovoljstvo ostalo, leta 1917 je zaradi vojne krize izbruhnil nov upor, ki je pomenil konec Ruskega cesarstva. Agadirska kriza ter incident z nemško topnjačo ''SMS Panther'' je leta [[1911]] Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo pripeljal skoraj na rob vojne, kriza je bila nato zadnji trenutek rešena po diplomatski poti, pokazala je kako daleč so imperiji pripravljeni iti za dosego svojega cilja. Zaradi spora se je že tako globoko nezaupanje med Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo še poglobilo.<ref>http://www.historylearningsite.co.uk/agadir_crisis_1911.htm</ref> Leta [[1912]] je izbruhnila [[italijansko-turška vojna]] in posledično sprožila [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] ta pa [[druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]]. Prvi dve sta bili usmerjeni proti umirajočemu Otomanskemu cesarstvu (t.i. bolniku iz Bosporja) in sta rušili vse dogovore med velesilami o izogibanju spopadov in zasedbi ozemelj. To je kazalo, da se v Evropi in na Bližnjem vzhodu v bližnji prihodnosti obeta nova prerazporeditev ozemelj in interesnih območij. Izguba ozemelj in ponižanje sta Otomansko cesarstvo spodbudila, da je leta 1914 stopilo na stran centralnih sil. Iz obeh balkanskih vojn je Srbija izstopila kot zmagovalka in nova balkanska velesila, s tem pa je prišla v spor z Avstro-Ogrsko. === Julijska kriza === {{glavni|Julijska kriza}} ====Sarajevski atentat==== {{Glavni članek|Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda}}[[Slika:DC-1914-27-d-Sarajevo-cropped.jpg|200px|sličica|desno|Risba atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda]] Medtem ko je v Srednji Evropi mir zagotavljal zapleten sistem zavezništev, to ni veljalo za nestabilni Balkan, ki so ga desetletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Po umiku Otomanskega cesarstva z Balkana ter dveh [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] je Srbija postala nova balkanska velesila (v samo enem letu je podvojila površino svojega ozemlja). Zaradi rastočega srbskega in slovanskega nacionalizma, katerega cilj je bil uničiti Avstro-Ogrsko in združitev vseh balkanskih narodov v enotno južnoslovansko državo, je Srbija prišla v resen spor z Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje (Slovenija, Hrvaška, Bosna ter Hercegovina in deli Srbije so bili takrat del Avstro-Ogrske). V resen spor z Avstro-Ogrsko je prišla tudi Rusija, ki je vedno bolj odkrito kazala svoj vpliv na Balkanu. Ker je bila Avstro-Ogrska sestavljena iz več kot enajstih narodov, med katerimi so bili tudi Slovani, se je nacionalizma in odcepitvenih teženj najbolj bala. Da bi se zoperstavila Srbiji ter pokazala svojo moč in enotnost, je v okolici Sarajeva organizirala vojaške manevre, ki se jih je udeležil prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo ženo Sofijo. Po končanih manevrih se je par 28. junija 1914 odpravil v [[Sarajevo]] na prijateljski obisk. Tam ga je čakalo sedem atentatorjev srbske nacionalistične organizacije [[Mlada Bosna]]. Prvi napad na par se je zgodil ob 10:10, ko je eden izmed atentatorjev v kolono avtomobilov vrgel [[Ročna bomba|ročno bombo]]. V eksploziji je bilo ranjenih dvajset ljudi, med njimi ni bilo prestolonaslednika in njegove žene. Kolona je kljub temu nadaljevala pot proti mestni hiši, kjer je par že čakal sprejem. Po končanem sprejemu se je par odločil, da bo v bolnišnici obiskal ranjene v bombnem napadu. Vodja protokolarne skupine se je odločil, da bo zaradi varnosti spremenil načrtovano pot avtomobilov, o tem pa ni obvestil voznika avtomobila, v katerem se je vozil prestolonaslednik z ženo. Avtomobil je zato na enem izmed križišč zavil v napačno smer. Voznik je to ugotovil, se ustavil in z vzvratno vožnjo poskušal popraviti smer. Kratek postanek avtomobila je izkoristil [[Gavrilo Princip]], ki je ravno v tistem trenutku stal na križišču. Stopil je proti avtomobilu in večkrat ustrelil. Ena izmed krogel je zadela Sofio v trebuh, druga pa prestolonaslednika v zgornji del trupa. Principa so ujeli nekaj sekund po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu]]. Prestolonaslednik in njegova žena sta umrla na poti k zdravniku. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter v naslednjih dneh povzročil politično in diplomatsko krizo. Dogodek je kasneje postal povod za prvo svetovno vojno. ====Dogodki po atentatu==== Preiskava je pokazala, da je za umorom stala organizacija Črna roka, ki naj bi bila povezana s srbsko vojsko in z obveščevalno službo. Avstro-Ogrska je zato Srbiji začela groziti z vojno ter zoper njo zahtevala povračilne ukrepe. Vendar pa pri tem ni mogla ukrepati sama, za vojno proti Srbiji je potrebovala podporo Nemčije, svoje glavne zaveznice. Nemčija se o namerah Avstro-Ogrske zoper Srbijo ni posebej spraševala in je Avstro-Ogrski obljubila brezpogojno podporo. Ta dogodek je v zgodovini postal znan kot ''bianco ček''. Sredi julija 1914 je tako kazalo, da bo na Balkanu prišlo do manjše krize, morda celo vojne, ki pa ne bi smela imeti nobenih posledic na preostalo Evropo, zato se je nemški cesar odpravil na križarjenje. Podobno je bilo tudi v Franciji in Veliki Britaniji, kjer sta bili vladi na poletnem dopustu. Medtem pa so dogodki šli svojo smer. Avstro-Ogrska, opogumljena od brezpogojne nemške podpore, je začela snovati načrt za vojno proti Srbiji. Sestavila je [[Avstro-Ogrski ultimat Srbiji|seznam desetih zahtev]], ki jih mora Srbija izpolniti do 25. julija, sicer tvega vojno. Zahteve so bile napisane tako, da jih svobodna in suverena država nikakor ne bi mogla izpolniti. Srbski odgovor na zahteve je prišel pet minut pred iztekom roka. Na presenečenje vseh je bila Srbija pripravljena sprejeti vse zahteve, izjema je bila le zahteva št. 6, s katero naj bi se Srbija odrekla svoji suverenosti. To je bilo za Avstro-Ogrsko dovolj, da je tri dni kasneje, 28. julija 1914, napovedala vojno Srbiji. Vojna napoved pa ni presenetila samo Srbije in Rusije (obe sta bili prepričani, da se bosta z izpolnitvijo zahtev izognili vojni), ampak tudi Avstro-Ogrsko zaveznico Nemčijo, ki ni pričakovala takega razpleta dogodkov. Neodločni nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]], ki je sprva razpihoval vojno je v zadnjem trenutku poizkušal umiriti zadeve, vendar je bilo že prepozno, nadzor na dogodki so prevzeli nacionalisti, ekstremistični politiki, diplomati in vojska, poti nazaj ni bilo več. V naslednjih nekaj dneh se je med Rusijo, Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Francijo in Veliko Britanijo vnela prava diplomatska vojna. Z vsako tajno korespondenco je postajalo vedno bolj jasno, da so stvari začele uhajati izpod nadzora, pomagale niso več niti tesne sorodstvene vezi med nemškim, ruskim in britanskim kraljem, ki so bili bratranci. Miselnost kraljevih in cesarskih dvorov iz 19. stoletja o časti, dolžnosti in pogumu se niso več skladali s politično krizo 20. stoletja. Tridesetega julija je ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] naredil ključno napako, s katero se je vojna iz Balkana razširila na preostalo Evropo. Da bi pridobil prednost pred centralnimi silami, je dal mobilizirati svojo ogromno vojsko (mobilizacija naj bi trajala dva meseca, pri Nemcih mnogo manj), ter s tem nehote izzval Nemce. Za Ruse je bila mobilizacija tehnične narave in še ni pomenila vojne, Nemci niso bili takega mnenja - za njih je ruska mobilizacija predstavljala grožnjo in je pomenila le eno stvar, in sicer vojno. Dan pozneje, 1. avgusta, so Nemci v skladu s [[Schlieffnov načrt|Schlieffnovim načrtom]] mobilizirali svojo vojsko, nekaj ur zatem pa uradno napovedali vojno Rusiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev. Evropa se je znašla v vojni. Ob tem dogodku je britanski zunanji minister [[Edward Grey]], ki se si je skozi celoten julij prizadeval pomiriti sprte strani, izrekel znamenite besede: {{navedek|Luči po vsej Evropi ugašajo. Za časa našega življenja ne bomo več videli, kako se bodo prižgale.|||Edward Grey<ref>http://www.times.si/svet/prva-svetovna-vojna-kompendij-vsega-kar-gre-lahko-narobe--NONE-3d36a2431a.html</ref>}} [[Slika:Schlieffen Plan.jpg|250px|sličica|desno|Schlieffenov načrt napada na Francijo]] Poseben igralec v dneh pred vojno je bila Velika Britanija. Bila je edina prava evropska in svetovna velesila, imperij v katerem sonce nikoli ne zaide. Zaradi svoje izolacijske politike se dolga desetletja ni vmešavale v evropske celinske probleme, tako je bilo tudi konec junija in v začetku julija 1914. Atentat v Sarajevu ter kriza, ki mu je sledila, se Britancev in britanske vlade (izjema je bila zunanja politika) dolgo časa nista dotaknila. Skozi julij, ko so se stvari na celini začele zapletati, se je to nenadoma spremenilo. Velika Britanija ni bila v vojaškem zavezništvu s Francijo niti z Rusijo, zato ni bila dolžna posredovati v primeru vojne, se pa je bala vedno večje nemške politične, gospodarske in vojaške moči, ki bi lahko ogrozila njeno svetovno prevlado v primeru zmage. Da bi zaščitila svoje interese, se je konec julija 1914, ko je julijska kriza dosegla vrhunec, postavila na stran Francije in Rusije ter jima zagotovila vojaško pomoč. Za vojaško ukrepanje proti Nemčiji ji je zelo prav prišel [[londonski sporazum]] iz leta 1839, v katerem je pisalo, da Velika Britanija jamči za samostojnost in [[nevtralnost]] Belgije ([[Belgija]] je bila s svojim nastankom v 30 letih 19. stoletja nekakšen porok miru v Evropi, za njeno nevtralnost je ironično jamčila tudi Nemčija). Kršenje tega sporazuma, za katerega so Nemci pravili, da je navaden 75 let star "kos papirja",<ref>{{cite book|author=Larry Zuckerman|title=The Rape of Belgium: The Untold Story of World War I|url=http://books.google.com/books?id=7c-luyz-hdQC&pg=PA43|year=2004|publisher=New York University Press|page=43|isbn=9780814797044}}</ref> bi Britancem dal pravno podlago za vojno napoved Nemčiji. === Začetek vojne === {{glavni|Kronologija prve svetovne vojne}} [[Slika:World War 1 Headlines R01.jpg|250px|sličica|desno|Naslovnica belgijskega časopisa ''Le Soir'' na kateri piše da je Nemčija napadla Belgijo, 4. avgust 1914]] 28. julija 1914 je Avstro-Ogrska sprožila vojno, ko je napovedala vojno Srbiji. Kot rezultat tega se je Rusija kot največji zaveznik Srbije postavila na njeno stran ter 31. julija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Avstrijci so bili presenečeni nad tem, ker tega niso pričakovali in so Nemce prosili za pomoč. Celotna nemška vojna strategija je temeljila na Schlieffnovem načrtu, ki je predvideval vojno na zahodu proti Franciji, ne pa tudi istočasne vojne na vzhodu proti Rusiji. Če so želeli Nemci napasti in poraziti Ruse, ki so bili njihov glavni sovražnik, so morali najprej poraziti njihove zaveznike Francoze. Po Schlieffnov načrtu naj bi napad v obliki srpa s katerim bi obkolil Pariz ter tako Francoze izločili iz vojne, potekal preko nevtralnega Luksemburga in Belgije. 1. avgusta, ko je Italija razglasila nevtralnost, se je Nemčija kot največji zaveznik Avstro-Ogrske postavila na njeno stran in Rusiji napovedala vojno. Istega dne so Nemci z Osmanskim cesarstvom sklenili tajni sporazum o zavezništvu. 2. avgusta so Nemci brez boja zasedli Luksemburg, Belgijo pa zaprosili za neoviran prehod vojske. Od Francije zahtevajo strogo nevtralnost, vendar je ne dobijo, kot odgovor na nemške grožnje je Francija mobilizirala svojo vojsko. 3. avgusta Nemčija napove vojno Franciji, dan pozneje, 4. avgusta, napade Belgijo, potem ko je ta zavrnila neoviran prehod nemške vojske. S tem Nemčija pride navzkriž z Veliko Britanijo, ki s sporazumom iz leta 1839 jamči za belgijsko nevtralnost. Velika Britanija 4. avgusta 1914 napove vojno Nemčiji. 5. avgusta [[Črna gora]] napove vojno Avstro-Ogrski, Osmansko cesarstvo pa zapre [[Dardanele]] za ves ladijski promet. 6. avgusta Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji, Srbija pa napove vojno Nemčiji. 7. avgusta v Francijo pridejo prvi britanski vojaki, na zahodni fronti pride do prvih bitk, ki se večinoma končajo z zavezniškim umikom. 9. avgusta Črna gora napove vojno Nemčiji. 11. avgusta Francija napove vojno Avstro-Ogrski. 12. avgusta Velika Britanija napove vojno Avstro-Ogrski. V naslednjih dneh tednih in mesecih se po Evropi in svetu oblikujejo naslednja bojišča in fronte: zahodna fronta, vzhodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, pomorsko bojišče, vojna v kolonijah ter popolnoma novo bojišče v zraku. == Bojišča prve svetovne vojne == === Zahodna fronta === {{glavni|Zahodna fronta (prva svetovna vojna)}} [[Slika:Cheshire Regiment trench Somme 1916.jpg|left|250px|thumb|Strelski jarek na zahodni fronti, Somme 1916]] Zahodna fronta je bila ena izmed treh glavnih evropskih bojišč prve svetovne vojne. Potekala je od Ostendeja na belgijski obali, preko skrajnega zahoda Belgije, severnega dela Francije vse do francosko nemške meje ob reki [[Ren]] ter nato proti jugu do tromeje med Francijo, Nemčijo in [[Švica|Švico]] v maksimalni dolžini 740&nbsp;km. Do odprtja fronte je prišlo 4. avgusta 1914 z nemškim napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Temu je nato kmalu sledil še napad na Francijo, ki je bila tudi glavna tarča nemškega napada na zahodu. Nemški napad je potekal na podlagi schliffnovega načrta, ki je predvideval, s hitrim manevrom v obliki srpa, obkolitev Pariza ter tako izločitev Francije iz vojne. Sprva je nemški ofenzivi dobro kazalo, nemška vojska je pred sabo razbila večino francoskih in britanskih enot, tako da so bili Nemci v začetku septembra že 70&nbsp;km pred [[Pariz]]om. Med [[6. september|6.]] in [[12. september|12. septembrom]] je sledila odločilna [[Prva bitka na Marni|bitka na Marni]] (znana tudi kot čudež na Marni) v kateri je francoskim in britanskim vojakom v zadnjem trenutku uspelo odbiti nemški napad. Po tej bitki je zahodna fronta, zaradi izčrpanosti na obeh straneh, bolj ali manj obstala. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta terjala svoj krvavi davek. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914 se niso uresničile. Da bi obe strani zavarovali svoje položaje ter preprečili nove izgube sta se začeli okopavati. Tako se je razvil popolnoma nov način bojevanja v jarkih. V nekaj mesecih je na fronti nastal nepretrgan sistem jarkov, utrdb in ovir, ki je potekal od Rokavskega preliva na severu do Švicarske meje na jugu. Med letoma 1915 in 1917 so se na zahodni fronti zvrstile številni bitke s katerimi sta obe strani poizkušali prebiti fronto. Te bitke so vključevale večurno ali dnevno bombardiranje ter masovni napad [[pehota|pehote]]. Večina napadov se je zaradi uporabe strojnic, topov, bodeče žice in ostalih ovir končala z več tisoč mrtvimi in ranjenimi ter osvojitvijo nekaj sto metrov nasprotnikovega ozemlja, ki pa je bilo že po nekaj urah izgubljeno v nasprotnikovem protinapadu. Ker preboj ni bil možen je začela na fronti prevladovati strategija izčrpavanja, zmagovalec v vojni pa naj bi bil tisti, ki bi na bojišču žrtvoval čim več življenj in vojaškega materiala. Obdobje med letoma 1915 in 1917 so tako zaznamovale izredno krvave bitke: [[Tretja bitka pri Yepresu|bitke za Ypres]], [[bitka za Verdun]] in [[Bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]]. Vse so dobile oznako kot klavnice brez kraja in konca. Vsa vsaki bitki sta obe strani izgubili več kot pol milijona vojakov najbolj pa je bila krvava bitka na Somi kjer so samo Britanci prvi dan bitke izgubili 57.000 vojakov. Nov način bojevanja ter želja po preboju statične fronte sta vplivali na razvoj novih vojaških tehnologij kot so tanki, letala, bojni strupi, minometi, ročne bombe itd. Na začetku leta 1917 se je na obeh straneh fronte že začela kazati vojna utrujenost. Ta se je najbolj kazala pri Nemcih, ki so z umikom na [[Hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]] presli v obrambo. Izstop Rusije iz velike vojne ter priprave na vstop ZDA v vojno je Nemcem dal nov zalet. Sredi marca so izvedli t. i. spomladansko ofenzivo, zadnjo ofenzivo s katero so želeli poraziti zaveznike še pred prihodom ameriških čet na zahodno fronto. Ofenzivi je sprva dobro kazalo saj so zavzeli več ozemlja kot v vseh letih poprej. Nato pa se je konec aprila 1918 njihova ofenziva zaradi pomanjkanja vojakov in materiala nenadoma ustavila. Sledila je zavezniška stodnevna protiofenziva s katero so Nemce potisnili nazaj za Hindenburgovo linijo. Ta je bila ob pomoči ameriških čet prebita v začetku avgusta, do konca oktobra so bile nemške čete praktično poražene zato so 11. novembra ob 5:00 v Compiegnu sklenile [[Premirje 11. novembra 1918|premirje]]. Velike vojne je bilo konec 11. novembra 1918 točno ob 11:00, šest ur po uradnem podpisu premirja. === Vzhodna fronta === {{glavni|Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)}} [[Slika:Defenders NGM-v31-p369-A.jpg|thumb|right|250px|Ruski vojaki]] Vzhodna fronta je bila eno izmed glavnih bojišč prve svetovne vojne. Raztezala se je od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] na severu vse do [[Črno morje|Črnega morja]] na jugu s čimer je bila to najdaljša fronta prve svetovne vojne. V boje na vzhodni fronti so bile vpletene naslednje države: Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija, Bolgarija in Romunija. Fronta se je odprla [[17. avgust]]a 1914 z napadom 1. ruske armade na nemško Vzhodno Prusijo, temu je dva dni kasneje sledil še bočni napad 2. ruske armade. Ker je nemški vojski sprva kazalo, da ne bo kos dvema ruskima armadama sta poveljevanje nad nemško vojsko prevzela [[Paul von Hindenburg]] ter [[Erich Ludendorff]]. V naslednjih dneh sta izvedla obsežno protiofenzivo s katero sta v krvavi bitki pri Tannenbergu porazila drugo rusko armado. Nekaj tednov kasneje pa je bila v bitki pri Mazurskih jezerih poražena še prva ruska armada. Rusi so v obeh bitkah izgubili preko 200.000 mož. Preobremenjenost ruske vojske v vzhodni Prusiji ter njene težave z mobilizacijo in oskrbo je poizkušala izkoristiti Avstro-Ogrska. Ta je Ruse napadla [[23. avgust]]a 1914 v [[Galicija|Galiciji]]. Njihov napad ni bil tako uspešen kot nemški, pravzaprav se je njihov napad spremenil v katastrofo. Rusom se je zadnji trenutek uspelo reorganizirati tako, da so konec avgusta prešli v protiofenzivo v kateri so porazili celotno avstro-ogrsko armado. Ta se je bila prisiljena umakniti iz Galicije za karpatske prelaze, za seboj pa je pustila obkoljeno [[Trdnjava Przemyśl|trdnjavo Przemyśl]]. Medtem ko je fronta v vzhodni Prusiji v zimi 1914/1915 bolj ali manj mirovala, Avstro-Ogrski na jugu fronte ni dobro kazalo. Da bi preprečila ruski prodor preko [[Karpati|Karpatov]] na [[Madžarska|Madžarsko]] ter notranjost monarhije je za pomoč prosila Nemce. Ti so nato na severu fronte izvedli več manjših ofenziv s katerimi so malenkostno razbremenili avstrijski južni del fronte. Vendar to Avstrijcem ni kaj dosti pomagalo ker so izgubili strateško pomemben prelaz Dukal v Karpatih. Samo slabo vreme in ruske težave z oskrbo so Avstro-Ogrsko rešile pred popolnim porazom. Pomlad 1915 je na vzhodni fronti prinesla nove krvave boje. Poveljstvo nad celotno fronto so prevzeli Nemci. Ti so prvega maja na južnem delu fronte sprožili obsežno ofenzivo v kateri so ruske čete prisili k umiku, avgusta 1915 so zasedli [[Varšava|Varšavo]]. Uspešni ofenzivi na jugu je sledila še ofenziva na severu v kateri je Nemcem uspelo prodreti do [[Riga|Rige]].Do takrat je ruska fronta že popolnoma razpadla. Šele septembra so se ruske čete zadosti okrepile, da so lahko postavile novo obrambno linijo. Zaradi ruskega poraza je nadzor nad rusko vojsko prevzel [[Nikolaj II. Ruski|car Nikolaj]], kar je imelo v nadaljevanju vojne katastrofalne posledice. Izgube na obeh straneh so bile velike Rusi so izgubili 2 milijona vojakov, centralne sile 1 milijon. Poleti 1916 je vzhodno fronto zaznamovala velika ruska ofenziva pod vodstvom [[Aleksej Aleksejevič Brusilov|generala Brusilova]]. Za razliko od predhodnih ofenziv je ta vsebovala novo bojno taktiko ter ustrezne priprave na napad. Ofenziva je potekala na južnem delu fronte v Galiciji in je bila usmerjena predvsem proti avstrijskim četam. Začela se je kot slepilni manever vendar se je potem, ko je Brusilov videl njen potencial, razvila v obsežno ofenzivo. Že prvi dan bojev so Rusi zajeli 13.000 vojakov v naslednjih dneh pa je fronta centralnih sil popolnoma razpadla. Rusi so Avstro-Ogrske in nemške enote pregnali vse do Karpatov kjer je fronta jeseni 1916 ponovno obstala. Ponovno rusko zavzetje Galicije in Bukovine je imelo svoje posledice. izgubili so preko milijon vojakov ter ogromno vojaškega materiala, ki ga ni bilo mogoče nadomestiti. Zaradi visokih izgub ter pomanjkanja se je v vojaških vrstah in v zaledju začelo širiti nezadovoljstvo.Popuščati je začela tudi disciplina. [[17. avgust|Sedemnajstega avgusta]] 1916 je v vojno na strani antante vstopila [[Romunija]]. Na vojno je bila zelo slabo pripravljena, sprva je zasedla nekaj avstro-ogrskega ozemlja v Karpatih vendar je nato kmalu sledila nemška, avstrijska in bolgarska protiofenziva v kateri je bila romunska vojska premagana. Decembra 1916 je padla [[Bukarešta]] s čimer je bila Romunija praktično izločena iz vojne, njen popolni kolaps pa je morala reševati Rusija in zahodni zavezniki. Za razliko od zahodne fronte, kjer je prevladoval pozicijski način bojevanja, je na vzhodni fronti prevladoval odprt način bojevanja v katerem sta obe strani izvajali obsežne manevre. Po vsaki večji bitki se je frontna črta lahko tako premaknila tudi za več sto kilometrov medtem ko se je na zahodni fronti premaknila le za nekaj sto metrov. V začetku leta 1917 so se razmere v ruski vojski poslabšale do skrajnosti. Širiti so se začeli upori, vojaki in častniki so začeli zavračati ukaze. Upor se je razširil tudi med civilno prebivalstvo, iz ilegale so se pojavili boljševiki pod vodstvom [[Lenin]]a, ki so upore še dodatno podžigali. Marca so se razmere v Rusiji tako poslabšala, da je moral car Nikolaj odstopiti z oblasti. Vodenje Rusije je prevzela začasna vlada, ki pa se je na veliko razočaranje Rusov odločila nadaljevati vojno proti Nemčiji. Poleti 1917 je general Brusilov proti centralnim silam sprožil novo ofenzivo v Galiciji. Ofenzivi je sprva kazalo dobro, avstrijske čete so bile hitro poražene, ko pa so Rusi prišli do nemških čet se je njihova ofenziva nenadoma ustavila. Kmalu zatem je sledila nemška protiofenziva, v kateri je ruska vojska dobesedno razpadla. Ruski vojaki, siti vojne, so začeli množično zapuščati fronto. Po Rusiji se je začela širiti [[Ruska državljanska vojna|državljansko vojna]] med vladnimi enotami in [[boljševiki]], ki so želeli prevzeti oblast v državi. Medtem so Nemci neovirano prodirali v osrčje Rusije. [[7. oktober|Sedmega oktobra]] je v Peterburgu izbruhnila [[oktobrska revolucija]] v kateri so boljševiki zasedli [[Zimski dvorec]] in pod vodstvom Lenina prevzeli oblast v državi, s čimer je bila Rusija kot zaveznica izločena iz velike vojne. Državljanska vojna med boljševiki in [[Bela garda|belo gardo]] so izkoristili Nemci, ki so medtem bolj ali manj brez odpora zasedli [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Krim (polotok)|Krim]] in [[Kavkaz|Zakavkazje]]. Ker se boljševiki zaradi državljanske vojne in vojne izčrpanosti niso bili sposobni upreti centralnim silam so [[3. marec|3. marca]] 1918 v Brest-Litovsku podpisali mirovno pogodbo s katero je Rusija dokončno in uradno izstopila iz velike vojne. === Balkansko bojišče === {{glavni|Balkansko bojišče}} [[Slika:Vojska Ada Ciganlija.jpg|thumb|250px|Boji na otoku Ada Ciganlija v bližini [[Beograd]]a]] Balkansko bojišče je bilo prvo bojišče, ki se je odprlo v prvi svetovni vojni. Označuje vse vojaške operacije na [[Balkanski polotok|balkanskem polotoku]] med Avstro-Ogrsko, Nemčijo, [[Bolgarija|Bolgarijo]] in Osmanskim cesarstvom na eni strani ter [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], [[Črna gora|Črno goro]], [[Romunija|Romunijo]] in njenimi zavezniki na drugi strani. Kljub temu, da je bilo to stransko bojišče, je igralo v celotni vojni ključno vlogo, saj je nase vezalo velik del enot centralnih sil, tako da jih te niso mogle uporabiti na drugih bolj pomembnih bojiščih kot sta bili npr. zahodna in vzhodna fronta. Tako je to bojišče še najbolj bremenilo Avstro-Ogrsko, ki se je morala z vstopom Italije v vojno, leta 1915, boriti kar na treh frontah. Poleg tega je bil Balkan za obe strani pomemben zaradi svoje strateške lege, saj je predstavljal najkrajšo pot med zahodnimi zavezniki in Rusijo ter edino neposredno železniško povezavo med Nemčijo in Osmanskim cesarstvom. Bojišče se je odprlo 28. julija 1914 z bombardiranjem Beograda ter avstro-ogrskim napadom na Srbijo ter njeno zaveznico Črno goro. Avstrijski napad na Srbijo, ki je bil sprva mišljen kot hitra kazenska ekspedicija in maščevalni pohod za smrt avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, se je po prvih spopadih za Avstrijce končal katastrofalno. Bitke na Ceru, Kolubari in Drini so pokazale nemoč in nesposobnost nekdaj mogočne avstrijske armade proti majhni in slabo opremljeni srbski vojski. Razmerje sil na balkanskem bojišču se je korenito spremenilo šele poleti 1915, ko je v vojno na strani centralnih sil vstopila Bolgarija, ter ko je Avstro-Ogrski na pomoč priskočila Nemčija. Zaveznice so nato, oktobra 1915, skupaj napadle Srbijo in jo porazile. Srbska vojska se je bila prisiljena preko [[Kosovo|Kosova]] in [[Albanija|Albanije]] umakniti na [[Jadransko morje|jadransko obalo]], od tam pa so izčrpane srbske vojake zavezniške ladje pripeljale na otok [[Krf]]. Do avgusta 1916 si je srbska vojska zadosti opomogla, da so zavezniki v [[Grčija|Grčiji]], okoli mesta [[Solun]], odprli novo bojišče t. i. [[Solunska fronta|solunsko fronto]]. Tam je srbska vojska ob pomoči francoskih in britanskih vojakov v krvavi bitki zasedla [[Kajmakčalan]] in [[Bitola|Bitolo]] nato pa se je fronta za nekaj časa umirila. Vstop Romunije v vojno na strani antante razmerja sil na Balkanu ni bistveno spremenilo, saj se je izkazalo, da slabo vodena in opremljena romunska vojska ni kos združenim vojskam Avstrije, Nemčije in Bolgarije. Po padcu Bukarešte, decembra 1916, je bila Romunija bolj ali manj izločena iz boja. Junija 1917 je na stran antantnih sil po dolgem prepričevanju in grožnjah prestopila [[Grčija]], ki je bila do tedaj nevtralna. Medtem so se na fronti, vzdolž grške meje, odvijale številne ofenzive zavezniških enot, ki pa niso prinesle bistvenega uspeha. Leta 1918 so se odnosi med centralnimi silami na Balkanu poslabšali. Zaradi pomanjkanja in velikih izgub se je njihova obramba začela vidno krhati. Razmere so izkoristili zavezniki ter septembra 1918 pripravili novo ofenzivo, ki je porazila centralne sile na Balkanu. Te so se po porazu začele umikati proti severu, oktobra je kapitulirala [[Bolgarija]], novembra je bil osvobojen [[Niš]], kmalu nato pa še [[Beograd]], [[Cetinje]], [[Skadar]] in ostala mesta pod nadzorom centralnih sil. === Italijanska fronta === {{glavni|Soška fronta|Tirolska fronta}} [[Slika:Marcia nella valle dell'Isonzo.jpg|sličica|Po preboju pri Kobaridu nemški vojaki zasledujejo umikajočo se italijansko vojsko. Italijanske ujetnike vozijo v zaledje fronte.]] [[Slika:8 Sammlung Eybl Österreich. Anonym. Zeichnet die 7. oesterreich. Kriegsanleihe. 1917. 74 x 95 cm. (Slg.Nr. 78).jpg|sličica|[[Avstro-ogrska|Avstro-ogrski]] [[Propaganda|propagandni]] letak iz leta 1917, s katerim je oblast spodbujala prebivalce k nakupu vojnih [[Obveznica|obveznic]], prikazuje [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstrijskega vojaka]] na gorskem bojišču [[Soška fronta|soške fronte]], pod njim pa je [[Trst|tržaško pristanišče]], ki ga je AO uspešno branila pred Italijani.]] Tako kot Avstro-Ogrska je tudi [[Italija]] že dalj časa uveljavljala svoje ekspanzijske težnje na Balkanu in v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]], pri tem ji je na poti stala Avstro-Ogrska, s katero je imela sklenjeno zavezništvo. Ob izbruhu velike vojne je Italija nemudoma razglasila nevtralnost, vendar le začasno in navidezno, saj so v ozadju potekala intenzivna diplomatska pogajanja tako s silami osi kot tudi z zahodnimi zavezniki. Na katero stran v vojni bo Italija prestopila, je bilo močno odvisno od ozemlja, ki ga bo ta v zameno prejela. Ker je antanta obljubila več ozemlja (ponudila je ozemlje, ki ni bilo njeno) in veliko finančno pomoč, je Italija prestopila na njeno stran. Celotni dogovor je bil potrjen s tajnim [[Londonski sporazum|londonskim sporazumom]], ki je bil podpisan [[26. april]]a [[1915]]. [[23. maj|Triindvajsetega maja]] [[1915]] se je tako med Italijo in Avstro-Ogrsko odprla nova 600&nbsp;km dolga t. i. Italijanska fronta, ki je potekala od tromeje med [[Švica|Švico]], [[Italija|Italijo]] in Avstro-Ogrsko prek [[Tirolska|Tirolskih]] [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], ob reki [[Soča|Soči]] do njenega izliva v [[Jadransko morje]]. Visokogorski del fronte znaša okoli 450&nbsp;km, boji na tem odseku so potekali na višinah večjih od 3.000&nbsp;m, na [[ledenik]]ih, ozkih soteskah in grebenih. Zaradi zahtevnih gorskih razmer se je kmalu izkazalo, da je največji sovražnik vojakov kar narava sama. Ta del fronte postane znan kot t[[Tirolska fronta|irolska fronta]]. Od [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] naprej ob reki [[Soča|Soči]] pa se začne [[soška fronta]]. Boji na tej fronti sicer niso potekali na tako visoko kot na tirolski, je pa imelo to bojišče nekaj svojih specifičnih značilnosti, ki so onemogočale klasični način bojevanja. Italijanska vojska si je na začetku vojne zadala visoke cilje, osvojitev J[[Južna Tirolska|užne Tirolske]], [[Gorica|Gorice]], [[Trst]]a ter hitri preboj v [[Ljubljanska kotlina|ljubljansko kotlino]]. Vendar pa se je že v prvih dneh spopadov proti maloštevilni in slabo oboroženi Avstro-Ogrski armadi izkazalo, da so ti cilji popolnoma nedosegljivi, zato se je kmalu razvila pozicijska vojna. Na soški fronti je v dveh letih in pol ena za drugo sledilo enajst italijanskih ofenziv, ki niso bistveno spremenila položaja. Izjema je bila le šesta soška bitka, v kateri se Italijanom posreči zavzeti Gorico. Zaradi preobremenjenosti avstro-ogrske armade, ki se je borila na v[[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|zhodni fronti]] in s[[Solunska fronta|olunski fronti]], je ta izvajala le obrambne operacije. Izjema je bila majska ofenziva leta 1916 na Južnem Tirolskem, kjer se je Avstrijcem skoraj posrečilo prebiti italijansko fronto. Zaradi težav na vzhodni fronti pa so bili Avstrijci ofenzivo julija prisiljeni prekiniti. Medtem pa so se razmere v Avstro-Ogrski tako materialno kot tudi politično vidno poslabšale. V drugi polovici leta [[1917]] je kazalo, da se bo fronta vsak čas sesula, zato so Nemci in Avstrijci pripravili ofenzivo, ki bi Italijane pregnala do reke Tilment ter jih tako izločila iz velike vojne. [[24. oktober|Štiriindvajsetega oktobra]] [[1917]] so Nemci in Avstrijci sprožili 12. soško bitko, znano tudi kot "čudež pri Kobaridu", s katero so prebili italijanski pozicijski sistem med [[Bovec|Bovcem]] in [[Kobarid]]om. Po treh dneh bojev se je poražena italijanska vojska v paniki in neredu umaknila za reko [[Piava|Piavo]], kjer si je ob pomoči zahodnih zveznikov opomogla ter postavila novo obrambno črto. Fronta se je nato kljub številnim avstrijskim napadom ustalila na reki Piavi vse do bitke pri Vittorio Venetu, oktobra 1918, v kateri je bila avstro-ogrska vojska poražena. Premirje je bilo podpisano [[3. november|3. novembra]] 1918 v Villi Gusti v bližini Padove. === Vojna v kolonijah === {{glavni|Vojna v kolonijah}} [[Slika:Cameroonian troops in World War I.jpg|sličica|280px|levo|Nemške enote v [[Kamerun]]u]] Vojna v kolonijah v celotnem svetovnem spopadu ni odigrala pomembne vloge. Nemčija je imela pred vojno sedem kolonij: [[Nemška vzhodna Afrika|Nemško vzhodno Afriko]], [[Nemška jugozahodna Afrika|Nemško jugozahodno Afriko]], Nemški Kamerun, Nemški Togo, Nemški Tsingtao, [[Nemška Nova Gvineja|Nemško Novo Gvinejo]] in Nemško [[Samoa|Samoo]]. Kolonije so bile raztresene po celotnem svetu ter obdane s sovražnimi kolonijami antante, med seboj in z matično Nemčijo so bile slabo povezane. Obramba nemških kolonij je temeljila na malo številnih in slabo opremljenih zaščitnih enotah ''Schutztruppe'' ter policiji, katerih naloga je bila uveljavljanje nemških interesov ter boj proti upornim lokalnim plemenom. Kolonije so tako veliko vojno pričakale popolnoma nepripravljene, izjema je bila nemška kolonija Tsingtao na Kitajskem, ki jo je branilo prek 3.000 dobro opremljenih nemških vojakov s topovi in bojnimi ladjami. Ob začetku sovražnosti so nemške kolonije postale blokirane ter s tem odrezane od matične Nemčije. Za obrambo so morale poskrbeti same saj pomoči od zunaj ni bilo moč pričakovati. Najbolj ogrožene so bile manjše kolonije na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], ki so vojno dočakale brez obrambe. Japonske, avstralske in novozelandske enote so te kolonije zasedle brez boja. Nemci so se nekoliko upirali le na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] kjer so potekali manjši spopadi za strateško pomembno radijsko postajo Bita Paka na otoku [[Rabaul]]. V [[Azija|Aziji]] je do večjih spopadov prišlo le v nemški koloniji [[Tsingtao]], kjer je bilo poveljstvo nemškega azijskega ladjevja. Ta kolonija je bila na vojno dobro pripravljena. Nemške mornariške in kolonialne čete so se upirale japonskim napadom vse do sredine novembra 1914. Pri tem so Japoncem potopile več bojnih ladij ter povzročile velike izgube. V [[Afrika|Afriki]] je bila večina nemških kolonij ukleščenih med francoske, britanske, belgijske in portugalske kolonije. Na vojno je bila najmanj pripravljena kolonija [[Togo]], ki je bila s svojim dobro razvejanim železniškim, cestnim in telegrafskim sistemom ter novo radijsko postajo v Kamini najbolj razvita nemška kolonija. Kolonija je kapitulirala že konec avgusta 1914 po kratkem boju. Boji za nemški Kamerun so trajali dalj časa. Beg nemških enot v nevtralno Špansko Gvinejo ter divja in neraziskana notranjost Kameruna so zavezniškim enotam onemogočala hitro zasedbo kolonije. Boji za kolonijo so trajali vse do začetka leta 1916, ko je po več kot letu dni obleganja padla utrdba Mora. Puščavska kolonija Nemška jugozahodna Afrika se je upirala do avgusta 1915 potem ko so jo na pol presekale britanske in južnoafriške čete. Nemcem ni pomagal niti burski upor s katerim so želeli odvrniti pozornost Južne Afrike. Najdlje se je upirala Nemška vzhodna Afrika. V tej koloniji je bila nemška vojska relativno velika, domačini pa so bili Nemcem naklonjeni, kar za ostale nemške kolonije ni veljalo. V bojih za to kolonijo je Nemcem v različnih bojnih akcijah uspelo zajeti večje količine raznovrstnega zavezniškega vojaškega materiala, kar jim je omogočalo daljše upiranje francoskim, britanskim, belgijskim in portugalskim enotam. Zadnje nemške enote so se v koloniji predale šele konec novembra 1918, s čimer so bile to zadnje nemške enota ki so se predale v prvi svetovni vojni. Po vojni je Nemčija izgubila vse kolonije, te so prišle pod upravo društva narodov, z njimi pa so upravljale zmagovalke velike vojne Velika Britanija, Francija, Belgija, [[Portugalska]], Japonska, [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. === Vojna na Bližnjem vzhodu === {{glavni|Vojna na Bližnjem vzhodu}} [[Slika:Capture of Jerusalem 1917d.jpg|300px|thumb|Britansko topništvo med bitko za [[Jeruzalem]] leta 1917]] Na začetku dvajsetega stoletja je bilo Otomansko cesarstvo zaradi političnih spletk, nacionalnih trenj in številnih izgubljenih vojn na Balkanu in [[Severna Afrika|Severni Afriki]] tik pred razpadom. Zahodni politiki in mediji so takrat več kot 400 let stari imperij, slabšalno imenovali kar bolnik iz [[Bospor]]ja. Da bi se cesarstvo rešilo propada in moderniziralo je v Evropi začelo iskati strateškega zaveznika. Najprej je poizkušalo pri antanti vendar je ta cesarstvo zavrnila, zato se je obrnilo na centralne sile. Te so Osmansko cesarstvo zaradi njegovega strateškega položaja na bližnjem vzhodu sprejele z odprtimi rokami. [[2. avgust|Drugega avgusta]] 1914 sta Nemčija in Otomansko cesarstvo podpisala tajni sporazum s katerim je Otomansko cesarstvo prestopilo na stran centralnih sil ter posledično v prvo svetovno vojno čeprav ta stari imperij iz bližnjega vzhoda ni imel nič skupnega z evropskim konfliktom. Otomansko cesarstvo je bilo na vojno zelo slabo pripravljeno zato je z vstopom vanjo zavlačevalo kolikor se je le dalo. Sultanova vojska je bila vzdržljiva vendar zelo slabo oborožena in vodena, Nemci so to stanje v kratkem času poizkušala izboljšati z uvedbo sodobne nemške oborožitve ter nemškim častniškim kadrom in inštruktorji. Otomanski mornarici pa so predali celo dve sodobni križarki, ''SMS Goeben'' in ''Breslau. ''Do prvih bojev na bližnjem vzhodu je prišlo konec oktobra 1914 ko sta otomansko-nemški križarki napadli ruska pristanišča ob Črnem morju. Kmalu zatem so se odprla bojišča na [[Sinaj]]u in [[Palestina|Palestini]], [[Kavkaz]]u, [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]], [[Dardanele|Gallipoliju]] in [[Perzija|Perziji]]. Namen teh operacij, ki so bile večinoma delo nemških vojaških strategov, je bilo ogroziti vojaške in trgovske komunikacije antante med Evropo in Azijo ter preusmeritev pozornosti iz evropskih bojišč. Kljub njeni velikosti se zavezniki vstopa Turčije(kakor se he preimenovala po vojni) niso posebno bali. [[Sultan]]ov poziv na sveto vojno, prebivalci cesarstva niso jemali resno. Ob izbruhu vojne se je država že na samem začetku morala boriti na kar štirih frontah, kar je njeno vojsko obremenilo do skrajnosti. Na Kavkazu se je fronta odprla v začetku novembra 1914 s spodletelo rusko ofenzivo, ki ji je nato sledil napol samomorilski turški protinapad proti ruskemu mestu Kars. Napad turške kavkaške armade, ki je potekal v zimi 1914 v globokem snegu na preko 3.000 metrov visokih vrhovih Kavkaza, je bil že na samem začetku obsojen na neuspeh. Uničenju kavkaške armade se je uspelo izogniti le okoli 10% vojakov. Poraz ter katastrofalne razmere v Otomanski vojski so poizkušali izkoristiti Armenci, ki so v mestu Van sprožili upor. Ta je bil krvavo zatrt v izogib novim uporom pa so Turki preselili vse Armence v oddaljene dele Otomanskega cesarstva. Na poti je zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in krutosti stražarjev umrlo preko 1,5 milijona Armencev. V naslednjih letih je fronta bolj ali manj mirovala, zaznamovali so jo le manjši spopadi, ki pa niso bistveno spremenili položaja. Vojna sreča se je prevesila na otomansko stran šele po oktobrski revoluciji leta 1917, ko je Rusija izstopila iz velike vojne. Ob Suezu je 4. turška armada pod poveljstvom Džemal-paše in pomoči nemških častnikov februarja [[1915]] napadla [[Egipt]] in Sueški prekop. Napad je spodletel in čete [[ANZAC]] so turško vojsko pregnale proti [[Jeruzalem]]u, ki je padel decembra [[1917]]. Fronta pa se je nato ustalila v okolici življenjsko pomembne ozkotirne proge[[Damask]]-[[Medina]]. Do dokončnega preboja fronte je prišlo septembra 1918 v bitki pri Mogiddu, od tam so nato zavezniške čete napredovale v [[Bejrut]], [[Damask]] in [[Aleppo]]. Tretja fronta je bila v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]],Cilj odprtja te fronte je bil Britancem onemogočiti dostop do [[nafta|nafte]]. Na tej fronti so Britanci po izkrcanju v ustju reke Shatt-al-Arab doživeli nekaj uspehov zato so se odločili, da bodo napredovali proti [[Bagdad]]u in se nato severno od mesta združili z rusko kavkaško armado. Med napredovanjem so Turki britansko armado obkolili v [[Kut|Kut-el-Amara]] kjer se je ta vdala aprila [[1916]] po 143 dneh obleganja. Britancem je uspelo Bagdad zavzeti šele leta [[1917]]. Četrta fronta je bila izredno pomembna pomorska ožina [[Dardanele]] južno od [[Carigrad]]a. Načrt za zavzetje te ožine je skoval takratni prvi lord admiralitete [[Winston Churchill]]. Operacija je bila sprva zasnovana kot Britansko-Francoski pomorski napad na turške utrdbe, ki so varovale ožino med Sredozemskim morjem in Črnim morjem. Ker operacija ni uspela so se Britanci odločili za izkrcanje čet pri Galipoliju, operacija se je začela [[25. april]]a [[1915]] in se po hudih in krvavih bojih zaključila [[6. januar]]ja [[1916]], ko je bilo z obale Galipolija evakuiranih več tisoč britanskih, francoskih in ostalih zavezniških vojakov. Posledice tega umika he bil odstop Winstona Churchilla in dvig morale turške vojske, ki je proti antanti dosegla neponovljivo zmago. V boju proti Otomanskemu cesarstvu so pomembno vlogo odigrali tudi Arabci, ki so ob pomoči britanskih sil neprestano izvajali gverilske operacije v turškem zaledju. Njihova najpomembnejša tarča je bila ozkotirna proga Damask-Medina. Ob izdatni britanski pomoči pa jim je leta [[1916]] uspelo zavzeti Damask. Boji na [[Bližnji vzhod|bližnjem vzhodu]] so se končali [[30. oktober|30. oktobra]] [[1918]], dokončni mirovni sporazum pa je bil podpisan desetega avgusta [[1920]]. === Vojna na morju === {{glavni|Vojna na morju}} [[Slika:Hochseeflotte 2.jpg|thumb|300px|Nemške bojne ladje na odprtem morju]] Vojna na morju je skozi prvo svetovno vojno igrala izredno pomembno vlogo, saj so preko svetovnih morij, še posebej Atlantskega oceana, potekale življenjsko pomembne oskrbovalne poti tako za Antanto kot za centralne sile. Tega sta se zavedali obe strani, zato sta že pred vojno začeli razvijati mogočne bojne ladje, s katerimi bi pridobili prevlado nad svetovnimi morji. Zmaga ene ali druge strani na morju bi namreč lahko korenito vplivala na potek bojev na kopnem. V nasprotju z Veliko Britanijo, ki je otok, je bila Nemčija zaradi svojega geografskega položaja v bistveno slabšem položaju. Britanska mornarica je ob napovedi vojne Nemčiji nemudoma blokirala vse izhode iz [[Severno morje|Severnega morja]], tako da je nemška mornarica do konca vojne ostala ujeta v Severnem morju in svojih oporiščih. Podobno se je zgodilo z avstro-ogrsko mornarico, ki je zaradi zavezniške blokade pri [[Otrantska vrata|Otrantskih vratih]] ostala ujeta v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Osmanska mornarica pa je operacije izvajala le v Črnem morju in okolici Dardanel, v varnem zavetju svojih pristanišč in obale. Ker sta bili britanska in nemška vojna mornarica skoraj enako močni, nobena ni tvegala večjega spopada, saj bi se znalo zgoditi, da bi ena ali druga stran v boju izgubila večje število nenadomestljivih bojnih ladij, s tem pa bi bila vojna izgubljena. Tako da v letu 1914 ni prišlo do večjih spopadov. Izjema je bila le nemška daljnovzhodna eskadra pod poveljstvom admirala [[Maximilian von Spee|von Speeja]], ki se je iz Vzhodne Azije preko Tihega ocena in nato [[Južna Amerika|Južne Amerike]] poizkušala prebiti v domovino. Nemško ladjevje je ob [[Čile|čilski]] obali naletelo na britansko ladjevje in [[Bitka pri Coronelu|vnel se je boj]] v katerem so zmagali Nemci. Ti so nato pot nadaljevali proti Južnemu Atlantskemu oceanu kjer so jih ponovno prestregle britanske ladje. V [[Bitka pri Falklandskih otokih|bitki pri Falklandskih otokih]], decembra 1914, so bili Nemci poraženi. Izgubili so skoraj vse ladje razen [[križarka|križarke]] ''SMS Dresden'', ki je bila potopljena 15. marca 1915 v bitki pri otoku Masa a Fuera. Pomembno vlogo sta odigrali tudi t. i. nemški gusarski ladji ''SMS Emdem'' in ''SMS Karlsuhe'', ki sta v relativno kratkem času potopili več kot 150.000 ton trgovskih ladij ter povzročali zmedo na svetovnih morjih. Zavezniki so morali vložiti ogromno truda in časa do so ju ujeli in potopili. Ker ni prišlo do večjih bitk, so se začele vedno bolj uveljavljati [[Podmornica|podmornice]], saj so se te lahko neopazno izmuznile britanski blokadi in nato v okolici britanskega otočja prosto napadale britanske trgovske ladje. To pa je Nemčijo pripeljalo v spor z ZDA in drugimi nevtralnimi državami. Še posebej je odmevala [[Potop ladje RMS Lusitania|potopitev Lusitanie]] maja 1915, v kateri je umrlo 1.998 ljudi, med njimi 128 Američanov. To je bil eden glavnih povodov za vstop ZDA v vojno proti Nemčiji. Leto 1916 je zaznamovala velika pomorska [[bitka pri Jutlandiji]], ki se je začela 31. maja in trajala do 1. junija. Čeprav so Nemci v bitki potopili veliko britanskih ladij, je bil izid bitke neodločen, saj se razmere za nemško mornarico po tej bitki niso bistveno spremenile. Ta je namreč do konca vojne ostala v svojih oporiščih iz katerih je le občasno izvajala manjše vojaške operacije. Novembra 1916 je bila v Egejskem morju ob otoku Kea potopljena največja ladja med vojno, [[HMHS Britannic]] (sestrska ladja [[RMS Titanic|Titanica]]), potem, ko je zadela morsko mino in je v nesreči umrlo 30 ljudi. Prvega februarja 1917 je nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] ukazal [[Vojna na morju#Neomejena podmorniška vojna|neomejeno podmorniško]] vojno v okolici britanskega otočja. Uvedba neomejene podmorniške vojne je za zahodne zaveznike pomenila pravo katastrofo, saj so se nato njihove izgube trgovskih ladij skokovito povečale. Sredi leta 1917 je tako kazalo, da bo v Veliki Britaniji nastala lakota. Rešitev je bila uvedba [[konvoj]]ev in novih tehnologij, kot so bile naprave za sledenje podmornicam, [[Globinska bomba|globinske bombe]], letala, oborožene trgovske ladje, itd. Po uvedbi teh sprememb so se izgube trgovskih ladij zmanjšale. Najbolj učinkovito orožje proti podmornicam pa so bile [[Ladjedelnica|ladjedelnice]], kjer so izdelali več ladij kot pa so jih lahko nemške podmornice potopile. Nemški upi, da bi izstradali Veliko Britanijo so se tako razblinili. Do konca vojne so zgradili 343 podmornic, izgubili pa so jih 178. Poleg podmornic so je pojavilo še eno novo orožje, ki je v drugi svetovni vojni odigralo izredno pomembno vlogo. To so bile [[Letalonosilka|letalonosilke]]. Prvo uporabno letalonosilko so zgradili Britanci in z njo julija 1918 napadli hangar [[cepelin]]ov v Tondernu. Pomorska blokada Nemčije je državo v štirih letih močno izčrpala. Zaradi poraza na zahodni fronti, velikega števila mrtvih in ranjenih ter vsesplošnega pomanjkanja je konec oktobra 1918 prišlo do upora mornarjev v pristanišču Kiel. Upor se je hitro razširil po državi in je pomenil konec Nemškega cesarstva. S podpisom versajske mirovne pogodbe se je Nemčija morala odreči vsem večjim bojnim ladjam, te je 21. junija 1919 v skladu z mirovnim sporazumom pripeljala pred britansko pomorsko oporišče Scapa Flow in jih v znak protesta vse potopila. === Vojna v zraku === {{glavni|Vojna v zraku}} [[Slika:Nieuport 23 colour photo.jpg|250px|thumb|Barvna fotografija lovca Nieuport v okolici [[Aisne|Asina]], Francija 1917]] V prvi svetovni vojni se je uveljavilo popolnoma novo bojišče, ki je za vedno spremenilo način bojevanja. To je bilo bojevanje v zraku. Od prvega poleta [[Brata Wright|bratov Wright]], leta 1903, do začetka vojne je minilo dobrih deset let. V teh letih se je [[Letalo|letalstvo]] začelo izredno hitro razvijati. Sprva je bila to le draga igrača za bogate in tehnične navdušence, leta [[1909]] pa so v vojaških krogih prišli do ideje, da bi se letalstvo dalo uporabiti tudi za vojaške namene, kar se je tudi zgodilo leta [[1911]] v [[Italijansko-turška vojna|Italijansko-turški vojni]]. Na začetku prve svetovne vojne so bili mnogi skeptični o vlogi letala in ostalih zračnih ladij v vojni. Te so sprva uporabljali le za izvidniške naloge. Ko pa je vojna na tleh postala vedno bolj krvava je krvavo postajalo tudi nebo. Med nasprotnimi izvidniškimi letali je prišlo do izmenjave prvih strelov. Ti so najprej prišli iz osebnega orožja pilotov nekoliko pozneje pa iz strojnic, ki so jih namestili na zadnji konec letala. Zaradi nenehnega tresenja letala je bilo zadeti nasprotno letalo vse prej kot lahko. Rešitev je bila namestitev strojnice v nos letala. Pri tem pa se je pojavil problem pri streljanju skozi [[Letalski vijak|propeler]] saj je krogla lahko uničila propeler. Ena izmed francoskih rešitev je bila namestitev oklepa na propeler, ki je odbijal krogle. Rešitev ni bila ravno idealna zato so Nemci prišli do boljše ideje oz. je do ideje prišel Nizozemec [[Anthony Fokker]]. Rešitev problema je bila sinhronizacija strojnice in propelerja. Ta inovacija je zračne boje prinesla na višjo raven. V letu 1915 so se v zraku začeli srditi zračni boji, kar je pripeljalo do nastanka letalskih asov nekakšnih vitezov neba. Najbolj slavni so bili[[Manfred von Richthofen]] (Rdeči baron), [[Rene Fonck]] in [[Edward Mannock]]. Zaradi vse večjih zahtev in potreb vojske so se letala začela bliskovito razvijati. V samo nekaj letih vojne so se iz krhkih dvokrilnikov iz lesa in papirja razvili pravi ubijalski stroji, ki so bili z vsako naslednjo generacijo hitrejši, leteli so višje in nosili več orožja. S tem pa so postali tudi strah in trepet vojakov na tleh. Ker so letala praktično brez težav preletela sovražnikov obrambni sistem na tleh, so lahko tako v njegovem zaledju opravljala različne vojaške operacije. Ena izmed teh so bila tudi strateška bombardiranja. Ker so imela letala takrat omejeno nosilnost in doseg , so to nalogo opravljale zračne ladje oz. [[Cepelin]]i. Tako je Velika Britanija [[19. januar]]ja 1915 doživela prvi bombni napad. Ti so se vlekli do konca vojne, ko je bilo na Veliko Britanijo odvrženih 5.806 bomb, ki so povzročile 557 smrtnih žrtev 1.358 ljudi pa je bilo ranjenih. Leta 1917 so zračne ladje deloma nadomestili prvi dvo ali večmotorni strateški [[bombnik]]i. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so letala poletela z ladje ter napadla cilje na tleh in, da je letalo potopilo podmornico in bojno ladjo. == Orožje in tehnologija== {{glavni|Orožje in tehnologija prve svetovne vojne}} [[Slika:Fokker Dr1 on the ground.jpg|thumb|200px|[[Letalsko krilo|Trokrilec]] [[Fokker Dr.I]] [[Manfred von Richthofen|Manfreda von Richthofena]] (''»Rdeči Baron«'')]] [[Slika:Vickers IWW.jpg|thumb|200px|Eno glavnih vlog v bojih je odigrala tudi strojnica. Na fotografiji je britanska posadka pri strojnici [[Vickers (strojnica)|Vickers]].]] [[Slika:British Mark I male tank Somme 25 September 1916.jpg|200px|thumb|Prvi težki tank, [[Mark I]].]] [[Slika:Submarine U-14 (LOC) (6358166395).jpg|thumb|200px|Nemška podmornica ''U 14'']] Lahko bi rekli, da je v prvi svetovni vojni prišlo do trčenja tehnologije [[20. stoletje|20. stoletja]] in vojaške taktike iz [[19. stoletje|19. stoletja]]. Posledice, ki so pri tem nastale so bile katastrofalne. [[Industrijska revolucija]] je postregla z novimi orožji, pomena katerih vojaški strategi niso pravilno razumeli. Tako so napadi na sovražnikove položaje leta 1914 še vedno potekali po vzorcu iz 19. stoletja, v zgoščenih vrstah. S to taktiko ne bi bilo nič narobe, če na bojišču ne bi bilo novega orožja kot je [[mitraljez]], ki je v samo nekaj sekundah izstrelil toliko krogel kot cel [[bataljon]] vojakov. Pri takem načinu napada so v nekaj minutah izginili celi bataljoni. V pomoč jim niso bile niti živobarvne uniforme, kakršne so na začetku vojne uporabljali Francozi. Nekoliko bolje so bili na vojno pripravljeni Nemci. Izredno velik dejavnik v vojni je odigralo topništvo zato prvi svetovni vojni pravijo tudi bitka topov. Najboljše topove so imeli Nemci. Njihovi izredno gibljivo [[top]]ništvo v katerem so prevladovale [[Havbica|havbice]] 150-210mm so sejale strah in trepet med zavezniškimi vojskami, ki so premogle le havbice med 75&nbsp;mm in 105&nbsp;mm. Poleg tega so imeli Nemci še težke oblegovalne možnarje s katerimi so brez problemov razbijali Belgijske in Francoske [[Trdnjava|trdnjave]]. Zaradi novega načina bojevanja so se začeli razvijati [[minomet]]i. Ti so lahko mino izstrelili pod bolj strmim kotom, tako da je ta v sovražnikov rov padla skoraj navpično in tam povzročila večjo škodo. Razvijali so se tudi novi topniški izstrelki. Zaradi vseh teh novih orožij so se vojaki na bojišču morali zavarovati. Edina učinkovita rešitev je bila kopanje rovov. Tako je do leta 1914 fronta obtičala v jarkih, od koder se praktično ni več premaknila. Vojaki so bili v jarkih relativno varni pred sovražnimi izstrelki. Kljub temu so na obeh straneh fronte opazili, da narašča število poškodb glave zaradi [[šrapnel]]ov. Rešitev je bila uvedba kovinske [[Čelada|čelade]]. Leta 1915 so Francozi svoje enote prvič opremili s čeladami tipa [[Čelada Adrian|Adrian]], tem so sledili Britanci in njeni zavezniki s čeladami v obliki ponve poimenovane [[Čelada Brodie|Brodie]]. Leta 1916 so čelade ([[Stahlhelm]]) začeli uporabljati tudi Nemci. Kako učinkovito zaščitno sredstvo je bilo to je moč opaziti še danes, saj čelado uporabljajo skoraj vse svetovne vojske. Ker se fronta, kljub temu da je padlo ogromno število mož, ni premaknila za več kot nekaj sto metrov, so Nemci začeli iskati nove načine bojevanja. Eden izmed teh je bilo [[kemično bojevanje]], ki je doseglo le delne uspehe, saj je imelo bolj psihološki učinek. Posledice pa so bile tako strahotno, da ga niso uporabili več v nobeni vojni. Plini, kot so [[klor]], [[fosgen]], različni kihavci in dražljivi so povzročili ogromno žrtev, ki pa so se z uvedbo [[Plinska maska|plinske maske]] zelo zmanjšale. Medtem ko so Nemci poskušali fronto premakniti s plinskim napadom, so Britanci izdelali oklepno vozilo, ki bi lahko brez težav prečkalo sovražnikove jarke in žične ovire. Vozilo so poimenovali [[tank]]. To sprva zelo nerodno in nezanesljivo vozilo je v naslednjih desetletjih popolnoma spremenilo način bojevanja. Za vojaške potrebe se je začelo razvijati tudi [[letalstvo]]. Sprva je to izvajalo le izvidniške akcije, kmalu po začetku vojne pa je prišlo tudi do prvih zračnih bojev in nastanka letalskih asov. Letala so v sovražnikovem zaledju izvajala tudi različne bombne napade, ki pa po večini niso bile uspešni, saj so lahko nosila le omejeno količino bomb, ki so bile odvržene po občutku pilota. Nekoliko bolj učinkoviti so bili Cepelini, ki so nosili večje tovore in so lahko ogrožali tudi London. Na morju, kjer so do začetka prve svetovne vojne kraljevale velike [[Bojna ladja|bojne ladje]], so se pojavile [[Podmornica|podmornice]], ki so se izkazale kot zelo učinkovit bojni stroj, pred katerim sovražnik nima nobenega protiorožja. Šele [[Vojna na morju (prva svetovna vojna)#Neomejena podmorniška vojna|neomejena podmorniška vojna]] je zaveznike prisilila, da so začeli razvijati protipodmorniška orožja, kot so bile [[Globinska bomba|globinske bombe]], prisluškovalne naprave, [[sonar]]ji, lovci na podmornice in [[konvoj]]i. Novo orožje je prišlo tudi v pehoto. Proti koncu vojne so v enote začeli prihajati lažji puškomitraljezi in brzostrelke, s katerimi je lahko rokoval en sam vojak. Pojavile so se tudi [[Ročna bomba|ročne bombe]] in [[Plamenometalec|plamenometalci]]. Modernejše orožje so uporabljale predvsem naskočne ali [[jurišne enote]], kot so nemški in avstro-ogrski [[Stormtruppen]] in italijanski [[Arditi]]. == 11. ura 11. dan 11. mesec == [[Slika:Armisticetrain.jpg|200px|sličica|desno|General Foch (drugi iz desne) s svojo delegacijo pred znamenitim vagonom v katerem je bilo podpisano premirje, 11. november 1918.]] Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila več milijonov mrtvih ranjenih in pogrešanih ter povzročila ogromno gospodarsko škodo. Zaradi vedno večjega števila mrtvih in splošnega pomanjkanja na vseh ravneh se je začelo na fronti in v zaledju širiti nezadovoljstvo, ki je v letih 1917 in 1918 pripeljalo do družbenih in političnih sprememb. Te so spomladi 1918 že kazale prve obrise konca krvave vojna. Začelo se je v Rusiji z oktobrsko revolucijo ter strmoglavljenjem ruskega carja Nikolaja II. Oblast so prevzeli boljševiki pod vodstvom [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Iljiča Lenina]]. Rusija je iz velike vojne izstopila s podpisom sporazuma iz Brest-Litovska, 3. marca 1918. Zahodni zavezniki so s tem izgubili svojo glavno zaveznico v boju proti centralnim silam. Rusiji so kmalu zatem sledile centralne sile, [[29. september|29. septembra]] 1918 je v Solunu premirja podpisala Bolgarija. Tridesetega oktobra 1918 ji je sledilo Otomansko cesarstvo. Avstro-Ogrska je premirje podpisala 3. novembra 1918 v Villi Giusti blizu Padove, potem ko je izgubila bitko pri [[Vitorio Veneto|Vittoriu Venetu]] na reki [[Piava|Piavi]] ter so [[Madžarska]], [[Češkoslovaška]], [[Slovenija]] in [[Hrvaška]] razglasili samostojnost s čimer je Avstro-Ogrska kot enotna država razpadla in tako nehala obstajati. Nemčija je vztrajala do zadnjega. Štiri leta vojne in britanska pomorska blokada so državo popolnoma izčrpali tako, da je bila ta na začetku leta 1918 tik pred zlomom. Začelo je primanjkovati hrane, vojaškega materiala in za boj sposobnih ljudi. Zato je Nemčija [[21. marec|21. marca]] 1918 na zahodni fronti sprožila še zadnjo t. i. spomladansko ofenzivo s katero je želela dokončno poraziti britanske in francoske sile ter preprečiti prihod ameriških čet na zahodno fronto. Sprva je ofenzivi dobro kazalo konec aprila pa se je vojna sreča obrnila. Nemcem je enostavno zmanjkalo materiala in vojakov zaradi česar se je ofenziva ustavila. Avgusta 1918 so zavezniki sprožili protiofenzivo t. i. stodnevno ofenzivo v kateri so Nemce prisilili da so se umaknili iz zasedenih ozemelj, konec septembra in v začetku avgusta je padla hindenburgova obrambna linija zadnja obramba pred Nemčijo. V samo enem dnevu je bilo zajetih preko 100.000 nemških vojakov ker je bil najbolj črn dan za nemško vojsko. Novica o porazu se je hitro razširila med nemškimi oboroženimi silami, vojaki siti nesmiselne vojne so se začeli upirati. Najprej so se uprli mornarji v pristanišču [[Kiel]], zaradi upora je moral odstopiti poveljnik nemške vojske Ludendorff. Upor se je nato razširil še na civilno prebivalstvo, oblast v posameznih regijah in mestih so začeli prevzemati revolucionarji in oborožene skupine. Posredovati je morala vojska potem ko reda in miru ni bilo mogoče več nadzorovati. Nemška vlada je po zaostritvi razmer na fronti in doma uvidela, da so edina možnost za nadaljnji obstoj Nemčije mirovna pogajanja z zavezniki. Obrnila se je na [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškega predsednika]] [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] ter na njegovih štirinajst zahtev za končanje sovražnosti, ki so bile predstavljene januarja 1918. Sprejetje teh zahtev je bila za Nemce edina možnost, da končajo vojno in preživijo. [[9. november|Devetega novembra]] je moral Viljem II. abdicirati, istočasno je nastala [[Weimarska republika]]. [[Slika:US 64th regiment celebrate the Armistice.jpg|250px|sličica|Ameriški vojaki se veselijo konca vojne, 11. november 1918 ob 11:00]] [[7. november|Sedmega novembra]] so bili francoski vojaki v bližini vasi [[La Capelle]] priča nenavadnemu dogodku. Pred njihovo obrambno črto se je pojavil konvoj avtomobilov z belimi zastavami. V avtomobilih je bila nemška mirovna delegacija pod vodstvom nemškega politika Matthiasa Erzbergerja z namenom, da se z zavezniki pogaja o končanju vojne. Po prečkanju frontne črte se je delegacija vkrcala na poseben vlak, ki jo je odpeljal do gozda pri [[Compiegne]] kjer je imel [[maršal]] [[Ferdinand Foch]], vrhovni poveljnik zavezniški sil na zahodni fronti, svojo poveljstvo. Foch, ki je v vojni pred kratkim izgubil sina in zeta na isti dan, je nemško delegacijo sprejel hladno in ji že takoj na začetku dal vedeti, da ne bo nobenih pogajanj. Nemcem je posredoval 34 zahtev, ki jih morajo sprejeti v roku 72 ur, sicer se vojna nadaljuje z nezmanjšano močjo. Ker je bilo zahtev preveč ter so nekatera presegala pooblastila mirovne delegacije, se je ta morala posvetovati z [[Berlin]]om. Ta je delegaciji, zaradi kritičnih razmer v Nemčiji, dal dovoljenje da sprejme vse zavezniške zahteve. [[Premirje 11. novembra 1918|Premirje]] je bilo dokončno podpisano v poveljniškem vagonu generala Focha 11. novembra 1918 ob 5:10 (uradno je bila zabeležena ura 5:00) s pričetkom veljavnosti ob 11:00. V roku pol ure je novica o podpisu premirju obkrožila svet, ljudje v [[Pariz]]u, [[London]]u, [[New York]]u in drugih krajih po svetu so se pognali na ulice in začeli proslavljati konec vojne. Njihovo veselje je bilo prehitro, do konca vojne je bilo še šest krvavih ur. Novica o podpisu premirja je do vojakov v jarkih začela prihajati počasi, vendar tudi če je prišla zanje to ni pomenilo konca vojne. Nekateri zavezniški generali kot je bil npr. ameriški [[John J. Pershing]] so zahtevali, da se zavezniški napad nadaljuje do zadnje sekunde pritem pa so bili pripravljeni žrtvovati več tisoč življenj svojih vojakov tudi če so vedeli, da bodo lahko po enajsti uri nasprotnikovo ozemlje zasedli brez odpora. Tako so Američani v zadnjih šestih urah vojne pri prečkanju reke [[Meuse (reka)|Meuse]] utrpeli velike izgube. Velike izgube so utrpeli tudi Britanci na severu fronte pri zavzetju belgijskega mesta [[Mons]]. Zavezniški in nemški vojaki so tako po nepotrebnem umirali dobesedno do zadnje sekunde pred veljavnostjo premirja. Zadnji britanski vojak, ki je padel v vojni je bil George Edwin Ellson, padel je ob 9:30, zadnji francoski vojak Augustin Tebuchon je padel ob 10:45, zadnji ameriški vojak, Henry Gunther, je padel minuto pred začetkom premirja. Zadnji kanadski vojak, ki je padel v prvi svetovni vojni je bil George Lawrence Price, v kraju Ville-sur Haine ga je ob 10:57 pred neko hišo ustrelil nemški ostrostrelec, ob 10:58 je bil mrtev. Zadnjih šest ur vojne so vse strani skupaj utrpele 10.944 mrtvih, ranjenih in pogrešanih od tega je bilo na zavetniški strani 2.738 mrtvih. Točno ob 11:00 so topovi, puške in stojnice utihnile, po 1.568 krvavih dneh je bilo velike vojne konec. Njen konec je bil prav tako nenaden in nesmiseln kot njen začetek, 1. avgusta 1914. == Žrtve in škoda == [[Slika:British wounded Bernafay Wood 19 July 1916.jpg|250px|sličica|desno|Britanski in nemški ranjenci, 16. julij 1916]] Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, način bojevanja in nova orožja so povzročila, da so vojaki na fronti umirali na industrijski ravni, trpelo je tudi civilno prebivalstvo. Na konci vojne je bilo ocenjeno, da so vojaške in civilne izgube na obeh straneh znašale preko 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Od tega je bilo 16 milijonov mrtvih in 20 milijonov ranjenih. Umrlo je 10 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov. Antanta je izgubila 6 milijonov vojakov, centralne sile 4 milijone. Dva milijona jih je umrlo zaradi bolezni 6 milijonov je bilo pogrešanih in so jih kasneje razglasili za mrtve. V vojni je umrla cela generacija Evropejcev, samo v Franciji so izgube v populaciji med 18 in 30 letom znašale 25% mrtvih in ranjenih. Francija je med vojno izgubila 1.385.300 vojakov, po številu mrtvih je bila takoj za Rusijo, ki izgubila med 1,7 do 2 milijona vojakov. Britanski imperij je imel preko 900.000 mrtvih in preko 2 milijona ranjenih. Nemčija je imela preko 2 milijona mrtvih, Avstro-Ogrska 1.4 milijona, Otomansko cesarstvo 700.000 in Bolgarija 87.500. Na vsakega mrtvega vojaka so prišli še trije do štirje ranjeni. Ko te številke seštejemo, dobimo rezultat od nekaj nekaj tisoč do nekaj milijonov ranjenih na posamezno državo udeleženko. Pri tem niso šteti tisti, ki so zaradi ran umirali še mesece in leta po vojni. Vojna se ni dotaknila samo vojakov na fronti ampak tudi njihovih družin in znancev; leta 1918 v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstro-Ogrski ni bilo človeka, ki ne bi poznal nikogar, ki je umrl ali bil ranjen na fronti. Zaradi vojne je trpelo tudi civilno prebivalstvo splošno pomanjkanje - lakota, aretacije, zaplembe, taborišča, internacija in streljanje talcev so bila nekaj vsakdanjega na okupiranih ozemljih (Belgija, Rusija, Srbija, …). Vedno bolj je začela v ospredje prihajati zamisel večvrednost nekaterih ras nad ostalimi npr. večvrednost Nemcev nad Slovani. V Rusiji so bili pogromi nad Židi nekaj vsakdanjega. V Otomanskemu cesarstvi je prišlo do [[Armenski genocid|genocida nad Armenci]], Asirci in Grki, prvega v zgodovini. V naslednjih stotih letih je to postalo praksa. [[Slika:Morgenthau336.jpg|250px|sličica|desno|Armenski genocid]] Zaradi načina bojevanja so bile uničene celotne pokrajine, mesta in vasi. Po vojni je bilo ocenjeno, da je v Franciji postalo neuporabnega 1.600&nbsp;km² ozemlja. V Franciji je bilo uničenih tudi 410.000 objektov, topovi niso prizanesli niti kulturnim in zgodovinskim spomenikom kot je bila na primer katedrala v [[Reims]]u. Na podeželju so bile zaradi topniškega ognja dobesedno izbrisane celotne vasi, polja in gozdovi. Zaradi minskih vojn in nenehnega topniškega obstreljevanja so bili nekateri hribi nižji tudi za 50 m. Vojna je bila tudi velik strošek, stroški so se merili v milijardah današnjih dolarjev. Mnoge države so za vodenje vojne morale zadolžiti, svoj dolg pa so odplačevale še dolga desetletja po koncu vojne. Največ je za vojno porabila Nemčija - preko 37,7 milijard dolarjev, sledili sta ji Velika Britanija s 35,3 in Francija s 24,2 milijardami. Samo ZDA so v enem letu vojne porabile 22,6 milijarde dolarjev. Odpravljanje vojne škode je bilo dolgotrajno in drago. Še danes, po več kot sto letih od začetka vojne, je na nekdanjih bojiščih mogoče videti posledice vojne. Kmetje pri oranju svojih polj mnogokrat naletijo na neeksplodirane bombe (železna žetev) ter ostale ostanke vojne, med njimi so tudi posmrtni ostanki vojakov. Vojne ostaline so se najbolj ohranile visoko v gorah (italijanska fronta) kamor ljudje redkokdaj zaidejo. Jarki in kaverne visoko v gorah so še vedno taki kot so bili pred stotimi leti. Zaradi mrzlega podnebja so se v večnem ledu ledenikov ohranili tudi ostanki, ki pričajo o vsakdanjem življenju vojakov, uniforme, pisma časopisi in osebni predmeti. Ironično je, da po stotih letih prva svetovna vojna za sabo še vedno pušča ranjene in mrtve. Vsako leto na nekdanjih bojiščih zaradi nepravilnega ravnanja z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi umre ali je težko ranjenih nekaj ljudi. <center>'''Žrtve vojne'''</center> <center> {| class="wikitable" |- ! Stran !! Vojaške žrtve !! Civilne žrtve !! Ranjeni (vojaki) |- | Centralne sile || 3.386.200 do 4.390.544 || 3.611.720 do 3.951.720 || 8.419.533 |- | Antanta || 4.866.317 do 6.349.352 || 3.282.057 || 11.599.706 do 12.800.706 |- | Ostali || || 2.680 || |- | Skupaj || 8.252.517 do 10.739.896|| 6.893.777 do 7.233.777 || 20.019.239 do 21.220.239 |} </center> <center>'''Stroški vojne'''<ref>http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWcosts.htm</ref></center> <center> {| class="wikitable" |- ! Antanta !! Stroški v ameriških dolarjih<br />1914 do 1918 !! Centralne sile !! Stroški v ameriških dolarjih<br />1914 do 1918 |- | {{ikonazastave|ZDA}} || 22.625.253.000 || {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} || 37.775.000.000 |- | {{ikonazastave|Velika Britanija}} || 35.334.012.000 || {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} || 20,622,960,000 |- | {{ikonazastave|Francija}} || 24.265.583.000 || {{ikonazastave|Osmansko cesarstvo}} || 1.430.000.000 |- | {{ikonazastave|Rusija}} || 22.293.950.000 || {{ikonazastave|Bolgarija}} || 815.200.000 |- | {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} || 12.413.998.000 || || |- | {{ikonazastave|Belgija}} || 1.154.468.000 || || |- | {{ikonazastave|Romunija}} || 1.600.000.000|| || |- | {{ikonazastave|Srbija}} || 399.400.000 || || |- | {{ikonazastave|Grčija}} || 270.000.000 || || |- | {{ikonazastave|Kanada}} || 1.665.576.000 || || |- | {{ikonazastave|Avstralija}} || 1.423.208.000 || || |- | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} || 378.750.000 || || |- | {{ikonazastave|Indija}} || 601.279.000 || || |- | {{ikonazastave|Južna Afrika}} || 300.000.000 || || |- | Britanske kolonije || 125.000.000 || || |- | {{ikonazastave|Japonski imperij}} || 40.000.000 || || |- | Ostali || 500.000.000 || || |- | Stroški skupaj || 125.690.477.000 || Stroški skupaj || 60.643.160.000 |} </center> == Pariška mirovna konferenca == {{glavni|Versajska mirovna pogodba}} [[Slika:Big four.jpg|250px|sličica|''Veliki štirje'', Lloyd George, Vittorio Orlando, Georges Clemenceau in Woodrow Wilson]] Po podpisu premirja v Compiegnu, 11. novembra 1918, stare Evrope ni bilo več. Vojna je odnesla štiri velika cesarstva: Nemško, Avstro-Ogrsko, Rusko in Osmansko. Iz njihovih ozemelj so nastale številne nove države: [[Poljska]], [[Madžarska]], [[Češkoslovaška]], [[Avstrija]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]], [[Litva]], [[Latvija]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Turčija]], [[Gruzija]], [[Armenija]], [[Irak]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Nastanek novih držav je ustvaril probleme z nacionalnimi mejami. V nekaterih novih državah je vladalo brezvladje, v drugih se je prve svetovna vojne spremenila v državljanske vojne in revolucije. Do sporov je prišlo tudi med nekdanjimi zavezniki. Da bi zmagoviti zavezniki uredili napete razmere v Evropi in svetu ter Nemčiji določili mirovne pogoje za končanje velike vojne, so v Parizu dva meseca po podpisu premirja organizirali mirovno konferenco. Ta je bila uradno odprta [[18. januar]]ja 1919 na francoskem zunanjem ministrstvu v Parizu. Udeležilo so se jo delegati iz 32 držav in narodov ter številni opazovalci in novinarji (države poraženke velike vojne na konferenco niso bile povabljene). Zaradi tako velike zastopanosti različnih narodov se je konference kmalu prijel vzdevek svetovna vlada, Pariz pa je takrat postal začasna prestolnica sveta. Glavne osebnosti konference so bili ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]], francoski premier [[Georges Clemenceau]], angleški predsednik vlade [[David Lloyd George]] in italijanski predsednik vlade [[Vittorio Orlando]]. Četverici so pravili kar veliki štirje. Vsak izmed njih je bil predstavnik države zmagovalke velike vojne ter vsak izmed njih je imel na konferenci svoje interese, kar je bilo ključno pri razvoju dogodkov med samo konferenco ter kasneje v zgodovini. Georges Clemenceau, ki je v svojem življenju preživel že dve uničujoči vojni z Nemčijo, je Nemčijo želel ponižati ter popolnoma uničiti ter tako Franciji, Evropi in svetu zagotoviti, da do nove vojne v Evropi nikoli več ne bo prišlo. Podobnega mnenja je bil tudi David Lloyd George, sam je želel Nemčijo uničiti do te mere, da Veliki Britaniji v naslednjih desetletjih ne bi bilo potrebno ponovno posredovati na evropski celini. Vittorio Orlando je imel popolnoma druge načrte. Italiji je želel zagotoviti nova ozemlja v vzhodnem [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] (več kot je predvideval [[Londonski sporazum (1915)|londonski sporazum]]), vendar jih na koncu ni dobil, zato se je užaljen umaknil iz konference. Glavna osebnost konference je bil ameriški predsednik Woodrow Wilson, ki je zaradi svojih liberalnih idej požel tudi največ navdušenja med ljudmi, tako na strani zmagovalcev kot na strani poražencev. S svojimi idejami o samoodločbi narodov ter neposredni demokraciji je predstavljal odmik od starega evropskega reda. Novinarji so ga na konferenci opisovali "kot človeka, ki je na obračun prišel z Biblijo". Konferenca je bila zastavljena zelo optimistično, ljudje so od nje pričakovali, da bo v Evropi vzpostavila nov odprt demokratičen red, končala veliko vojno ter preprečila morebitne prihodnje morije. Kot odgovor na ta pričakovanja je Wilson predlagal ustanovitev posebne organizacije, ki bo po svetu preprečevala nove vojne (ideja je bila predstavljena že januarja 1918). Organizacijo je poimenoval, [[Liga narodov]]. Z njegovo idejo pa se nista popolnoma strinjali Francija in Velika Britanija, ki sta imeli lastne interese zaradi česar je na konferenci prišlo do prvih resnih trenj med zmagovalkami velike vojne. Trinajstega februarja 1919 je bil sprejet kompromis s katerim sta Velika Britanija in Francija podprli ustanovitev Lige narodov čeprav sami on njeni učinkovitost pri razreševanju bodočih sporov nista zares verjeli. ZDA nikoli niso potrdile Lige narodov, niti niso bile njena članica zato ker se njena ustanovna listina ni skladala z ustavo ZDA. Za Wilsona je bil to največji uspeh ter hkrati največji poraz. [[Slika:Map Europe 1923-en.svg|250px|sličica|desno|Evropa leta 1923, ''>>nove države, nove meje, novi problemi<<'']] Dogovor glede Lige narodov pa je bil šele začetek. Medtem ko je v Parizu potekala konferenca so po Evropi divjali nemiri, revolucije in brezvladje. Nastale so tudi številne nove države, kar je pripeljalo do težav z mejami. Da bi zavezniki rešili te težavi so ustanovili številne komisije, ki so se več mesecev ukvarjale s tem problemom ter ga po svojih najboljših močeh poizkušale rešiti. Te so se odločale na podlagi želj novonastalih držav, načelu samoodločbe narodov ter liberalnih načelih. Kljub temu pa je bilo njihovo delo težavno. Evropo so sestavljali (še vedno jo) številni narodi in kulture, ki so se skozi zgodovino mešale zaradi česar je bilo mejo nemogoče zarisati tako, da bi bili zadovoljni obe strani. Komisija si je zato na spornih ozemljih umislila pravice za manjšine ter plebiscit oz. referendum s katerimi naj bi se prebivalci sami odločili na kateri strani meje želijo živeti. Kot velik problem so se izkazali tajni dogovori nastali pred in med samo vojno, saj so sami po sebi kršili načelo samoodločbe. Dva izmed takih dogovor sta bila tajni londonski sporazum ter [[Sykes-Pickotov sporazum|dogovor Sykes–Picot]]. Prav zaradi takih dogovorov ter mešetarjenja z ozemlji tretjih je prišlo do resnih sporov med zavezniki, mirovna konferenca pa je začela izgubljati svojo legitimnost. Italija je na konferenci želela iztržiti več kot je določal londonski sporazum (želela je celotno vzhodno jadransko obalo), Wilson je temu ostro nasprotoval in prišlo je do ostrega spora, užaljeni italijanski premije Olando je v znak protesta konferenco v naglici zapustil. Z dogovorom Sykes – Picot (razdelitev bližnjega vzhoda med Veliko Britanijo in Francijo) so zavezniki izigrali princa Faisla, ki so mu med vojno obljubili lastno arabsko državo. Na konferenci ga je zastopal [[Thomas Edward Lawrence|T. E. Lawrence]]. Wilson je nasprotoval ideji, da bi Britanci in Francozi prevzeli arabske dežele, zato si je umislil sitem mandatov v okviru lige narodov. Mandate pa je nato podelil t. i. naprednim kolonialnim silam za čas dokler narodi v mandatih ne boji sami sposobni voditi države. Velika Britanija je tako dobila Palestino, Jordanijo in Irak, Francija pa Libanon in Sirijo. Zemlja so si razdelili seveda po lastnih željah in interesih. Podoben sistem mandatov je bil uveden tudi v nekdanjih nemških afriških kolonijah, le da so tam nekaj ozemlja dobili še Belgijci in Portugalci. Sistem mandatov pa ni veljal za novonastale evropske države. Po sporu z Italijo je do resnega spora med zavezniki prišlo še s peto zaveznico, Japonsko. Ta na konferenci ni zahtevala veliko, enakost ostalim zaveznikom, ozemlje nekdanje nemške kolonije Tsingtao z okolico, rasno enakost ter rešitev emigracijskih težav s katerimi so se srečali japonski emigranti v tujini. Kot odgovor, od ostalih zaveznikov, je dobila ostro nasprotovanje, ignoranco in prezir. Ko so Japonci zagrozili, da bojo zapustili konferenco in je kazalo, da se bo ta spremenila v farso je v zadnjem trenutku posredoval Wilson in Japonski obljubil nekaj nekdanjih nemških kolonij na Pacifiku ter del kitajskega ozemlja. Kitajsko je temu ostro nasprotovala saj ji seveda ni bilo všeč, da se trguje z njenim ozemljem, vendar s tem ni dosegla nič ker na konferenci ni imela pogajalske moči. Ob državi sta konferenco zapustili nezadovoljni ter s sovraštvom do zahoda kar je imelo dolgoročne posledici v naslednjih dvajsetih letih. Kitajska se je začela usmerjati vedno bolj proti komunizmu Japonska pa proti skrajnemu militarizmu. Med številnimi delegati v Parizu se je kot kuhinjski pomočnik znašel tudi [[Ho Ši Minh]], bodoči vietnamski revolucionar. Mirovni komisiji je poslal peticijo v kateri je zahteval, da Vietnam postane samostojna država, nikoli ni dobil odgovora. [[Slika:Orpen, William (Sir) (RA) - The Signing of Peace in the Hall of Mirrors, Versailles, 28th June 1919 - Google Art Project.jpg|250px|sličica|desno|Podpis premirja v zrcalni dvorani, Versailles, 28. junij 1919, William Orpen]] Glavno vprašanje skozi celotno mirovno konferenco je bilo, kaj storiti z Nemčijo. Ta je skozi vojno utrpela ogromne izgube in je bila leta 1918 na robu propada, nato pa se je po podpisu premirja zgodilo nekaj nepričakovanega. Po dogovoru je Nemčija iz fronte, brez enega samega strela umaknila vse vojake, s čimer se je ustvaril mit o tem, da Nemčija med vojno ni bila nikoli poražena, mit pa je bil še dodatno podkrepljen s tem, da na nemško ozemlje ni stopil noben zavezniški vojak. Tega so se zavezniški generali in politiki dobro zavedali zato so odločili, da bodo Nemčijo dokončno porazili za diplomatsko mizo. Mnenja kak to storiti so se med zavezniki razlikovala. Francozi, ki so mejili na Nemčijo in so se bali novih vojen, so želeli Nemčijo vojaško, gospodarsko in družbeno popolnoma uničiti. Britanci niso razmišljali tako ekstremno, želeli so uničiti le njeno vojaško industrijo saj so v prihodnosti želeli z njo trgovati. Najbolj so bili popustljivi Američani, Nemčijo so sicer želeli kaznovati vendar so bili hkrati mnenja, da bi lahko prestrogi ukrepi v prihodnje pripeljali do nove vojne. Vsi zavezniki so se strinjali, da je za začetek vojne kriva Nemčija (kar ni popolnoma res), ta odločitev je bila povezana predvsem s stroški vojne. Francija in Velika Britanija sta bili ob koncu vojne zelo zadolženi državi svoj dolg pa sta želeli prevaliti na Nemčijo, glavnega krivca za začetek vojne. V komisiji kjer so določili višino reparacij so se več mesecev kresale zahteve po skupni višini ter deležu ki pripada posameznemu zavezniku. Številke so dosegle neverjetne vrednosti (165 do 661 milijard dolarjev iz leta 2014), tako visoki odškodnini je nasprotoval britanski ekonomist John Maynard Keynes, ki je bil mnenja, da bodo zavezniki s tem nemško gospodarstvo popolnoma uničili. Na to je opozoril Wilsona, vendar se ta za to ni menil saj je vedel, da mora Francozom in Britancem vrniti uslugo za priznanje lige narodov. Poleg odškodnine so zavezniki želeli tudi dele nemškega ozemlje. Francozi so od Nemčije zahtevali območje [[Alzacija|Alzacije]] in [[Lorena|Lorene]], ki so ga izgubili med francosko-prusko vojno ter [[Posarje]], ki je nato prišlo pod petnajst letni zavezniški nadzor. Zaradi lastne varnosti so zahtevali še [[Porenje-Pfalška|Porenje]] vendar sta temu močno nasprotovala Wilson in Lloyd, bila sta mnenja da bi okupacija tega dela Nemčije v prihodnje povzročila novo vojno. Nemčija je prav tako izgubila vse kolonije, prišle so pod nadzor lige narodov. Odpovedati se je morala tudi vojaški industriji vojska pa je lahko obdržala le lahko oborožitev. Ko so se zavezniki dokončno dogovorili o mirovnih pogojih za končanje vojne so konec aprila 1919 na mirovna pogajanja povabili nemško mirovno delegacijo pod vodstvom nemškega diplomata Ulricha von Brockdorffa. Delegacijo so posadili na vlak ter jo na poti do Pariza namenoma peljali po, od vojne uničeni francoski pokrajini. Vendar to Nemcem ni vzelo poguma na pogajanja so se dobro pripravili z namenom, da predstavijo svoje videnje dogodkov med vojno ter izpogajajo boljše mirovne pogoje. Sedmega maja, so jim zavezniki na konferenci polni generalov, politikov, diplomatov in novinarjev predstavili mirovne pogoje, pogajanja in ugovori na zahteve niso bili možni. Nemci so na pogoje odgovorili le s kratkim in neprepričljivim govorom. Za primer, da bi Nemci zavrnili pogoje je general Foch pripravil več divizij, da vkorakajo v Nemčijo. Šestnajstega junija je bil v Berlin poslan zadnji ultimat, nemška vlada ga je zavrnila in takoj zatem odstopila. Teden dni pozneje so francoske oblasti v Parizu dobile obvestilo, da bo nova nemška vlada sprejela vse mirovne pogoje. Novica se je kmalu razširila, ljudje so se pognali na ulice in začeli proslavljati. Sledila je zaključna slovesnost polna simbolike, 28. junija 1919 v dvorani zrcal v dvorcu Versailles, kjer so Nemci in zavezniki dokončno podpisali [[Versajska mirovna pogodba|mirovno pogodbo]] s čimer je bilo prve svetovne vojne formalno konec. Ob tem dogodku je francoski maršal Ferdinand Foch izrekel preroške besede: {{navedek|To ni mir. To je le dvajsetletno premirje.|||Ferdinand Foch<ref>Ruth Henig, ''Versailles and After, 1919-33'' (Routledge, 1995), p. 52.</ref>}} Z ostalimi centralnimi državami so zavezniki sklenili ločene sporazume. Desetega septembra 1919 so podpisali mirovni sporazum z Avstrijo, 27. novembra 1919 z Bolgarijo, 4. junija 1920 z Madžarsko in 24. julija 1923 z novonastalo državo Turčijo. == Povojno obdobje in pot v drugo svetovno vojno == [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-00104, Inflation, Tapezieren mit Geldscheinen.jpg|200px|sličica|desno|Nemška povojna hiperinflacija, denar je izgubil vrednost zato so ga ljudje uporabljali za tapete.]] Ferdinand Foch se pri svojih besedah, ki jih je izrekel ob koncu vojne ni dosti zmotil. Kakor koli je bil versajski mirovni sporazum krivičen za Nemčijo in koristen za preostalo Evropo zavezniki z njim niso morali doseči miru kakršnega so želeli, kvečjemu še večji razdor. Glavna napaka zaveznikov je bila, da so Nemčijo po vojni pustili nedotaknjeno. Ta je sicer res izgubila kakih 30% ozemlja in 10% predvojne populacije vendar je bila kot državna in politična tvorba še vedno tam. Njena velika prednost je bila, da za razliko od prevojnega obdobja njene zunanje meje, predvsem na jugu in vzhodu niso nadzorovale več svetovne velesile (Avstro-Ogrske in Ruskega cesarstva ni bilo več). Tudi izplačilo reparacij ni potekalo po načrtih. Nemčija je bila po vojni gospodarsko uničena poleg tega jo je pestila [[hiperinflacija]] in zaveznikom ni bila sposobna odplačevati odškodnine, ki so jo ti določili na mirovni konferenci. Zato so ti skozi dvajseta leta znesek odškodnine neprestano nižali, Francija pa je kot odgovor na nemško neplačevanje v letih 1923 do [[1925]] celo okupirala [[Porurje]]. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je tako znesek iz 132 milijard zlatih mark znižal na 112 milijard. Leta [[1929]] je v [[Zlom newyorške borze 1929|New Yorku prišlo do zloma borze]] in [[Velika gospodarska kriza|gospodarske krize]], ki je s časovnim zamikom dosegla tudi Nemčijo. Ta je leta [[1931]] zaradi gospodarske krize za eno leta nehala plačevati odškodnino leta [[1932]] pa je s plačevanjem popolnoma prenehala kar je bilo povezano tudi z vzponom nacistov na oblast. Med letoma 1919 in 1932 je Nemčija plačala le 21 milijard zlatih mark kar je bilo 15% začetnega zneska. Lahko bi rekli, da se je Nemčija zaradi zavezniškega popuščanja izognila večjemu delu kazni. Veliko večji problem je bilo povojno nezadovoljstvo ter politične in družbene spremembe ki so se začele širiti po vojni. Leta 1922 so v Italiji, v vse splošnem strahu pred komunisti, na oblast prišli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ta je z idejo o velikem italijanskem imperiju prišel v spor s sosednjimi državami ter se zapletel v kolonialne vojne v Afriki. Leta 1923 se je v Rusiji končala [[Ruska državljanska vojna|državljanska vojna]], ki je državo v petih letih popolnoma uničila. Leto dni pozneje, [[1924]], po smrti [[Lenin]]a je na oblast v novi [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] prišel [[Stalin|Josip Stalin]], eden izmed treh velikih [[diktator]]jev dvajsetega stoletja. Med svojim vladanjem je dal pobiti več milijonov Rusov hkrati pa je bil največji nasprotnik fašizma in [[Nacizem|nacizma]]. Leta [[1929]] je v ZDA izbruhnila velika gospodarska kriza, ki je s časovnim zamikom dosegla tudi Evropo. Najbolj je prizadela Nemčijo, ki se je z gospodarskimi težavami ukvarjala že pred veliko krizo. Zaradi revščine, pomanjkanja in vsesplošnega nezadovoljstva ljudi so leta [[1933]] na oblast prišli nacisti pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]. Ti so v naslednjih sedmih letih s svojimi izkrivljenimi idejami o arijski rasi ter tisočletnem [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]] postali glavni krivci za zaostrovanje razmer v Evropi. [[Druga italijansko-abesinska vojna|Italijansko-abesinska vojna]], okupacija Albanije, [[španska državljanska vojna]], [[Anschluss|priključitev Avstrije k Tretjemu rajhu]], češkoslovaška kriza ter neprestano kršenje mednarodnih pravil in dogovorov so glavni dogodki, ki so v Evropi predstavljali uvod v drugo svetovno vojno. Podobno kot nacisti v Evropi so bili Japonci v Aziji. Japonci so po prvi svetovni vojni, čeprav so bili na zmagoviti strani, ostali prezrti. Zavezniška ignoranca in mednarodno ponižanje male azijske vzhajajoče velesile je v Japoncih vzbudila sovraštvo, do zahodnega sveta. Namesto zmerne je v dvajsetih in tridesetih letih začela v japonski politiki prevladovati militaristična struja, ki je še bolj kot po navadi poudarjala načelo, da Azija pripada Japonski. V želji po novih ozemlji in surovinah se je leta 1937 spustila v [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] vedno bolj agresivna pa je postajala tudi do britanskih, nizozemskih, francoskih in ameriških posesti v Aziji in Pacifiku s čimer je prišla v spor z glavnimi svetovnimi velesilami (Velika Britanija, ZDA). Stopnjevanje napetosti v Evropi in Aziji je leta [[1939]] pripeljalo, do nemškega [[Poljska kampanja (1939)|napada na Poljsko]] in začetka druge svetovne vojne v Evropi, decembra [[1941]] z [[Napad na Pearl Harbor|napadom japonske na ameriško oporišče Pearl Harbor]] pa še do začetka druge svetovne vojne v Aziji in na Pacifiku. [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-10541, Weimar, Aufmarsch der Nationalsozialisten.jpg|250px|sličica|desno|Adolf Hitler na shodu nacistov v Weimarju, oktober 1930]] Ob začetku druge svetovne vojne je prva svetovna vojna postala bolj ali manj pozabljena. Trditev, da so za začetek druge svetovne vojne krive nerešene zadeve iz prve svetovne vojne ne drži popolnoma. Lahko bi rekli, da so dogodki ob koncu prve vojne predstavljali le temelje za vso nadaljnjo dogajanje. Versajska mirovna pogodba, ki naj bi v Evropi zagotovila večni mir res ni bila popolna in tega so politiki dobro zavedali. Je pa bila sestavljena na kar najboljši možni način, ki je ustrezal liberalnim idejam tistega časa. Res je povzročila kar nekaj krivic poražencem in manjšinam vendar te krivice same po sebi niso bile tako velike, da bi vplivale na globalno dogajanje v Evropi in po svetu. Celo nasprotno, zavezniki so z mirovno pogodbo želeli vzpostaviti red, ki je nastal v po vojnem upostošenju, na žalost jim ni uspelo. Dosti večji vpliv na poti k drugi svetovni vojni so imeli dogodki, ki so se zvrstili skozi dvajseta in trideseta leta prejšnjega stoletja: hiperinflacija, revščina in pomanjkanje, gospodarska kriza ter vzpon fašizma in nacizma. Med letoma 1919 in 1939 se je tako zvrstilo enostavno preveč zgodovine, da bi lahko rekli, da sta vojni neposredno povezani, morda pa tudi ne. Leta [[1966]] umrli poljski [[pesnik]] [[Stanisław Jerzy Lec]] je zapisal: {{navedek|Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost.|||Stanisław Jerzy Lec<ref>http://www.mladina.si/156096/izsla-je-posebna-izdaja-tednika-mladina-prva-svetovna-vojna-1914-2014/</ref>}} == Glej tudi == * [[Vojne napovedi v prvi svetovni vojni]] == Sklici == {{opombe|2}} == Viri == '''Spletni viri:''' * http://www.firstworldwar.com/ '''Knjižni viri:''' * ''Stoletje svetovnih vojn'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 * ''Prva svetovna vojna'', DZS, Ljubljana, 1996 * ''The Great War'', Peter Hart, 2013 * ''The Sleepwalkers: How Europe went to war in 1914'', Christopher Clark, 2012 * ''The Origins of the World War'', Sidney Bradshaw Fay, 1928 * ''A Short History of the Great War'', Albert Frederick Pollard, 1920 '''Dokumentarne oddaje:''' * ''Seeds of War, Timewatch'', BBC, 1994 * ''The Last Day of World War One'', Timewatch, BBC, 2008 * ''The Last Day of World War One'', History Channel * ''The First World War'', TV miniserija, BBC, 2003 * ''World War 1 in Colour'', TV miniserija, 2003 * ''The Peacemakers'', BBC == Glej tudi == * [[Svetovna vojna]] * [[Druga svetovna vojna]] * [[Balkanski vojni]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|prva svetovna vojna|Prva svetovna vojna}} {{Kategorija v Zbirki|World War I}} V slovenščini: * [http://www.100letprve.si/ Slovenci in prva svetovna vojna] * [http://www.rtvslo.si/1sv Spletna stran RTV Slovenije posvečena prvi svetovni vojni] * [http://www.muzej-nz.si/sl/pages.php?id_meni=116&id=18 Muzej novejše zgodovine Slovenije, zbirka prva svetovna vojna] * [http://europeana1914-1918.eu/sl Europeana 1914-1918, zbirka gradiv iz obdobja prve svetovne vojne] V angleščini: * [http://www.firstworldwar.com/index.htm Obsežno angleško spletišče s članki in gradivom o prvi svetovni vojni] * [http://www.bbc.co.uk/ww1 Spletna stran BBC posvečena prvi svetovni vojni] * [http://www.nationalarchives.gov.uk/first-world-war/ Britanski nacionalni arhiv, zbirka gradiv iz prve svetovne vojne] * [http://www.worldwaronecolorphotos.com/ Barvne fotografije prve svetovne vojne] * [http://www.gwpda.org/photos/ Fotografije velike vojne] * [http://www.greatwar.co.uk/index.htm Velika vojna, vse kar je povezano s prvo svetovno vojno na zahodni fronti] * [http://www.1914-1918-online.net/ Mednarodna enciklopedija prve svetovne vojne (v izdelavi)] {{normativna kontrola}} bank [[Kategorija:Vojne 20. stoletja]] [[Kategorija:Rusko-turške vojne]] [[Kategorija:Prva svetovna vojna|*]] qqb62l8ieymvy7jx9dfurmwjdsqysar 5747521 5747520 2022-08-26T12:25:58Z Upwinxp 126544 np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict = Prva svetovna vojna |partof = |image =[[File:Collage Infobox WWI.jpg|300px]] |caption = ''Prizori iz prve svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: ruski uporniki na ulicah Sankt Peterburga; potop avstro-ogrske bojne ladje SMS Szent István; britanski vojaki v jarkih na Somi; avstro-ogrski mitraljezci na Tirolskem; Američani na tankih Renault FT-17; nemški bombnik Gotha G.IV namenjen proti Londonu. |date = [[28. julij]] [[1914]]–[[11. november]] [[1918]] |place = [[Evropa]], [[Afrika]] in [[Bližnji vzhod]] (kratek čas tudi na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Tihi ocean|tihomorskih otokih]] |casus = [[Gavrilo Princip#Sarajevski atentat|atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika v Sarajevu]] ([[28. junij]]), ki mu je sledil avstro-ogrski enomesečni ultimat [[Kraljevina Srbija|Srbiji]] ([[28. julij]]) in [[Rusija|ruska]] mobilizacija proti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] ([[29. julij]]). Tudi nacionalizem, militarizem in imperializem. |result = Zavezniki zmagajo. Konec [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Ruski imperij|Ruskega imperija]], [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Nastalo je veliko novih držav v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni]] in [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. |combatant1 = '''[[Antanta]]''':<br />{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruski imperij|Rusija]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Italija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike]]<br />{{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]]<br />{{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]]<br />{{ikonazastave|Grčija|old}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Črna gora|1910}} [[Kraljevina Črna Gora|Črna Gora]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonsko cesarstvo]]<br /> {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]<br /> {{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br /> {{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Južna Afrika}} [[JAR]]<br /> {{ikonazastave|Indija}} [[Indija]] |combatant2 = '''[[Centralne sile]]''':<br />{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]]<br />{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Bolgarija]] |commander1 = {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj II. Ruski]]<br />{{ikonazastave|Rusija}} [[Aleksej Aleksejevič Brusilov]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Georges Clemenceau]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Joseph Joffre]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Ferdinand Foch]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Robert Nivelle]] <br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Herbert Henry Asquith|Herbert H. Asquith]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Lloyd George|D. Lloyd George]] <br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Douglas Haig]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Jellicoe]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Viktor Emanuel III.]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Luigi Cadorna]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Armando Diaz]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Woodrow Wilson]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[John J. Pershing]] |commander2 = {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Franc Jožef I.]]<br />{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Franz Conrad von Hötzendorf]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Erich von Falkenhayn]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Paul von Hindenburg]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Reinhard Scheer]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Erich Ludendorff]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Mehmed V.]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[İsmail Enver]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Mustafa Kemal Atatürk]]<br />{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] |casualties1 = '''Mrtvi vojaki:''' <br /> 5,525,000 <br />'''Ranjeni vojaki:''' 12,831,500 <br />'''Pogrešani vojaki:''' 4,121,000<ref name=Evans>Evans, D. (2004). ''Teach yourself, the First World War''. Hodder Arnold, str. 188.</ref><br /> |casualties2 = '''Mrtvi vojaki: ''' <br /> 4,386,000 <br />'''Ranjeni vojaki:''' 8,388,000 <br />'''Pogrešani vojaki:''' 3,629,000<ref name=Evans/><br /> }} '''Prva svetovna vojna,''' znana tudi kot '''vélika vojna'''<ref>{{cite web|title=Were they always called World War I and World War II?|url=http://www.history.com/news/ask-history/were-they-always-called-world-war-i-and-world-war-ii|work=Ask History|accessdate=24 October 2013}}</ref><ref>{{cite book|last=Gail Braybon|title=Evidence, History, and the Great War: Historians and the Impact of 1914-18|url=http://books.google.com/books?id=hFqZcQmlOBsC&pg=PR8|date= 2004|publisher=Berghahn Books|page=8}}</ref>, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na [[Balkan]]u prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v [[Evropa|Evropi]] oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, [[antanta]] in [[centralne sile]], ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med [[Francija|Francijo]], [[Rusko cesarstvo|Ruskim cesarstvom]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], centralne sile pa zavezništvo med [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še [[Romunija]], [[Japonska]], Italija in [[ZDA]], centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in [[Bolgarija]]. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon [[Kraljevina Srbija|Srbije]] kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega [[nacionalizem|nacionalizma]] je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do [[atentat]]a na Avstro-Ogrskega [[prestolonaslednik]]a [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]]. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje [[fronta|fronte]] in [[bojišče|bojišča]]: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodna fronta]], [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodna fronta]], [[balkansko bojišče]], italijanska fronta, [[Vojna na Bližnjem vzhodu|bližnjevzhodno bojišče]], [[vojna v kolonijah]], [[vojna na morju]] ter popolnoma novo [[Vojna v zraku|bojišče v zraku]]. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do [[božič]]a 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili [[Strelski jarek|jarki]] in [[Kaverna|kaverne]]. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je [[Rokavski preliv]] na severu in [[švica]]rsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: [[tank]]ov, [[letalo|letal]], [[Cepelin|zračnih ladij]], [[Podmornica|podmornic]], [[Bojna ladja|bojnih ladij]], [[mitraljez]]ov, [[top]]ov, [[Bojni strupi|bojnih strupov]] …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in [[genocid]]. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila [[oktobrska revolucija]], zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli [[Komunizem|komunisti]], ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. [[Versajska mirovna pogodba|Versajska mirovna konferenca]], ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], [[Hladna vojna|hladno vojno]] ter nikoli končane [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojne na Balkanu]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju. == Vzroki in začetki prve svetovne vojne == [[Slika:Map Europe alliances 1914-en.svg|250px|sličica|desno|Zemljevid evropskih zavezništev, centralne sile (rjava), antanta (zelena) v predvojnem obdobju]] Po več kot stotih letih od njenega začetka si zgodovinarji še vedno niso enotni, kaj je povzročilo, da so se evropski imperiji podali v tako uničevalno vojno ter s tem na pot lastnega uničenja. [[Imperializem]], [[kolonializem]], nacionalizem, militarizem, boj za gospodarsko prevlado, sistem zavezništev, tajna diplomacija, napačne politične odločitve, [[propaganda]], nezaupanje med narodi, zgodovinske zamere in nepremišljene odločitve cesarskih dvorov v kritičnih trenutkih so samo eni od številnih vzrokov za nastanek velike vojne. Vzroke za vojno lahko iščemo v krvavi zgodovini Evrope, ki so jo stoletja pretresale [[Vojna|vojne]], [[Revolucija|revolucije]], boji za oblast, nemiri, politične spletke in vsesplošna družbena ter politična nestabilnost. Vendar pa so dogodki iz poletja 1914 neposredno povezani z dogajanjem v Evropi v drugi polovici 19. stoletja, ko je pod vodstvom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] nastajala nova nemška država. Bismarck, takrat pruski politik in diplomat, je želel nemške državice združiti v močno Nemško cesarstvo ter tako Nemcem zagotoviti »prostor pod soncem«''.'' S spretnimi političnimi odločitvami ter z vojno proti [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] in Franciji ([[avstrijsko-pruska vojna]] in [[francosko-pruska vojna]]) je januarja [[1871]] v zasedenem [[Versailles]]u dosegel združitev vseh nemških držav v enotno Nemško cesarstvo pod vodstvom nemškega cesarja [[Viljem I. Nemški|Viljema I.]], sam pa je zasedel mesto prvega kanclerja Nemškega cesarstva. Vendar pa s tem njegovo delo ni bilo končano. Nemčiji in Evropi je bilo treba zagotoviti mir in stabilnost, zato si je umislil zapleten sistem zavezništev, ki bi preprečeval vojne. Najbolj se je bal vojne na dveh frontah proti Franciji in Rusiji, zato je leta [[1873]] sklenil trojno zavezništvo med Nemčijo, Rusijo in Avstro-Ogrsko (liga treh cesarstev). Vendar pa trojno zavezništvo ni zdržalo dolgo − leta [[1878]] je Rusija iz njega izstopila, ohranilo se je le dualno zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, ki je trajalo do konca vojne 1918. Prav to zavezništvo je bilo ključno za začetek prve svetovne vojne, saj je bilo v sporazumu določeno, da državi ena drugo brezpogojno vojaško podpreta, če bo katera od njiju napadena, v najslabšem primeru pa naj bi eden izmed zaveznikov ostal nevtralen. Leta [[1881]] se je zavezništvu priključila še Italija, s čimer je nastalo trojno zavezništvo. To naj bi preprečevalo spopad Francije z Italijo, v primeru vojn med Nemčijo in Francijo pa bi Italija vojaško podprla Nemčijo. Zavezništvo naj bi tudi preprečevalo vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, saj je imela Italija do Avstro-Ogrske ozemeljske zahteve. To trojno zavezništvo je sestavljalo centralne sile. [[Slika:Balkan troubles1.jpg|200px|sličica|''"Balkanske težave"'', evropske velesile poizkušajo umiriti nemirne razmere na Balkanu. Pri prvi in drugi balkanski vojni jim je uspelo, leta 1914 ne.]] Francija med tem ni stala križem rok, zaradi strahu pred Nemčijo je sklenila zavezništvo z Rusijo, to zavezništvo je potrdila leta [[1892]] s t. i. francosko-rusko vojaško konvencijo<ref>http://www.britannica.com/EBchecked/topic/172569/Dual-Alliance</ref>. Zavezništvo je zagotavljalo brezpogojno vojaško podporo, če bi bila katera od njiju napadena s strani centralnih sil. Leta [[1904]] sta Velika Britanija in Francija podpisali ''Entente cordiale'' (Srčna zveza) − sporazum, s katerim sta rešili kolonialne spore ter vzpostavili tesnejše diplomatske in politične stike<ref>http://www.firstworldwar.com/source/ententecordiale1904.htm</ref>. Čeprav sporazum ni bil vojaške narave, saj ni jamčil vojaške pomoči v primeru vojne, je Franciji in Veliki Britaniji kljub temu predstavljal neko varnost pred vedno večjo gospodarsko in politično močjo Nemčije ter njenimi pomorskimi in kolonialnimi ambicijami, ki so že začele ogrožati britanske prekomorske interese. Leta [[1907]] se je zavezništvu pridružila še Rusija, s čimer je nastala trojna antanta<ref>http://dictionary.reference.com/browse/Triple%20Entente</ref>. Pet let kasneje se je zavezništvo med Francijo in Veliko Britanijo dopolnilo s t. i. Anglo-francosko pomorsko konvencijo, ki je predvidevala vojaško posredovanje britanske mornarice pri obrambi francoske obale v primeru nemškega napada ter francosko pomoč pri obrambi [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]]<ref>http://mentalfloss.com/article/31276/world-war-i-centennial-britain-and-france-team-sort</ref>. Poleg antante in centralnih sil so obstajala še druga zavezništva; taki sta bili zavezništvo med Srbijo in Rusijo ter zavezništvo med Belgijo in Veliko Britanijo, kjer je Velika Britanija jamčila za belgijsko nevtralnost. Obe zavezništvi sta bili ključni za začetek velike vojne. Pomembno vlogo pri razvoju dogodkov, ki so pripeljali Evropo leta 1914 na rob vojne, so bile vojne na začetku 20. stoletja. [[Rusko-japonska vojna]] 1904–[[1905]] je s porazom Rusije šokirala svet, s tem pa je bil tudi razbit mit o ruski nepremagljivosti, kar je Nemce deset let kasneje opogumilo, da so dosti lažje stopili v vojno proti Rusije, kot bi sicer. Zaradi vojne in poraza je v Rusiji prišlo do upora, ki pa je bil krvavo zatrt, vendar je nezadovoljstvo ostalo, leta 1917 je zaradi vojne krize izbruhnil nov upor, ki je pomenil konec Ruskega cesarstva. Agadirska kriza ter incident z nemško topnjačo ''SMS Panther'' je leta [[1911]] Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo pripeljal skoraj na rob vojne, kriza je bila nato zadnji trenutek rešena po diplomatski poti, pokazala je kako daleč so imperiji pripravljeni iti za dosego svojega cilja. Zaradi spora se je že tako globoko nezaupanje med Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo še poglobilo.<ref>http://www.historylearningsite.co.uk/agadir_crisis_1911.htm</ref> Leta [[1912]] je izbruhnila [[italijansko-turška vojna]] in posledično sprožila [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] ta pa [[druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]]. Prvi dve sta bili usmerjeni proti umirajočemu Otomanskemu cesarstvu (t.i. bolniku iz Bosporja) in sta rušili vse dogovore med velesilami o izogibanju spopadov in zasedbi ozemelj. To je kazalo, da se v Evropi in na Bližnjem vzhodu v bližnji prihodnosti obeta nova prerazporeditev ozemelj in interesnih območij. Izguba ozemelj in ponižanje sta Otomansko cesarstvo spodbudila, da je leta 1914 stopilo na stran centralnih sil. Iz obeh balkanskih vojn je Srbija izstopila kot zmagovalka in nova balkanska velesila, s tem pa je prišla v spor z Avstro-Ogrsko. === Julijska kriza === {{glavni|Julijska kriza}} ====Sarajevski atentat==== {{Glavni članek|Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda}}[[Slika:DC-1914-27-d-Sarajevo-cropped.jpg|200px|sličica|desno|Risba atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda]] Medtem ko je v Srednji Evropi mir zagotavljal zapleten sistem zavezništev, to ni veljalo za nestabilni Balkan, ki so ga desetletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Po umiku Otomanskega cesarstva z Balkana ter dveh [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] je Srbija postala nova balkanska velesila (v samo enem letu je podvojila površino svojega ozemlja). Zaradi rastočega srbskega in slovanskega nacionalizma, katerega cilj je bil uničiti Avstro-Ogrsko in združitev vseh balkanskih narodov v enotno južnoslovansko državo, je Srbija prišla v resen spor z Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje (Slovenija, Hrvaška, Bosna ter Hercegovina in deli Srbije so bili takrat del Avstro-Ogrske). V resen spor z Avstro-Ogrsko je prišla tudi Rusija, ki je vedno bolj odkrito kazala svoj vpliv na Balkanu. Ker je bila Avstro-Ogrska sestavljena iz več kot enajstih narodov, med katerimi so bili tudi Slovani, se je nacionalizma in odcepitvenih teženj najbolj bala. Da bi se zoperstavila Srbiji ter pokazala svojo moč in enotnost, je v okolici Sarajeva organizirala vojaške manevre, ki se jih je udeležil prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo ženo Sofijo. Po končanih manevrih se je par 28. junija 1914 odpravil v [[Sarajevo]] na prijateljski obisk. Tam ga je čakalo sedem atentatorjev srbske nacionalistične organizacije [[Mlada Bosna]]. Prvi napad na par se je zgodil ob 10:10, ko je eden izmed atentatorjev v kolono avtomobilov vrgel [[Ročna bomba|ročno bombo]]. V eksploziji je bilo ranjenih dvajset ljudi, med njimi ni bilo prestolonaslednika in njegove žene. Kolona je kljub temu nadaljevala pot proti mestni hiši, kjer je par že čakal sprejem. Po končanem sprejemu se je par odločil, da bo v bolnišnici obiskal ranjene v bombnem napadu. Vodja protokolarne skupine se je odločil, da bo zaradi varnosti spremenil načrtovano pot avtomobilov, o tem pa ni obvestil voznika avtomobila, v katerem se je vozil prestolonaslednik z ženo. Avtomobil je zato na enem izmed križišč zavil v napačno smer. Voznik je to ugotovil, se ustavil in z vzvratno vožnjo poskušal popraviti smer. Kratek postanek avtomobila je izkoristil [[Gavrilo Princip]], ki je ravno v tistem trenutku stal na križišču. Stopil je proti avtomobilu in večkrat ustrelil. Ena izmed krogel je zadela Sofio v trebuh, druga pa prestolonaslednika v zgornji del trupa. Principa so ujeli nekaj sekund po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu]]. Prestolonaslednik in njegova žena sta umrla na poti k zdravniku. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter v naslednjih dneh povzročil politično in diplomatsko krizo. Dogodek je kasneje postal povod za prvo svetovno vojno. ====Dogodki po atentatu==== Preiskava je pokazala, da je za umorom stala organizacija Črna roka, ki naj bi bila povezana s srbsko vojsko in z obveščevalno službo. Avstro-Ogrska je zato Srbiji začela groziti z vojno ter zoper njo zahtevala povračilne ukrepe. Vendar pa pri tem ni mogla ukrepati sama, za vojno proti Srbiji je potrebovala podporo Nemčije, svoje glavne zaveznice. Nemčija se o namerah Avstro-Ogrske zoper Srbijo ni posebej spraševala in je Avstro-Ogrski obljubila brezpogojno podporo. Ta dogodek je v zgodovini postal znan kot ''bianco ček''. Sredi julija 1914 je tako kazalo, da bo na Balkanu prišlo do manjše krize, morda celo vojne, ki pa ne bi smela imeti nobenih posledic na preostalo Evropo, zato se je nemški cesar odpravil na križarjenje. Podobno je bilo tudi v Franciji in Veliki Britaniji, kjer sta bili vladi na poletnem dopustu. Medtem pa so dogodki šli svojo smer. Avstro-Ogrska, opogumljena od brezpogojne nemške podpore, je začela snovati načrt za vojno proti Srbiji. Sestavila je [[Avstro-Ogrski ultimat Srbiji|seznam desetih zahtev]], ki jih mora Srbija izpolniti do 25. julija, sicer tvega vojno. Zahteve so bile napisane tako, da jih svobodna in suverena država nikakor ne bi mogla izpolniti. Srbski odgovor na zahteve je prišel pet minut pred iztekom roka. Na presenečenje vseh je bila Srbija pripravljena sprejeti vse zahteve, izjema je bila le zahteva št. 6, s katero naj bi se Srbija odrekla svoji suverenosti. To je bilo za Avstro-Ogrsko dovolj, da je tri dni kasneje, 28. julija 1914, napovedala vojno Srbiji. Vojna napoved pa ni presenetila samo Srbije in Rusije (obe sta bili prepričani, da se bosta z izpolnitvijo zahtev izognili vojni), ampak tudi Avstro-Ogrsko zaveznico Nemčijo, ki ni pričakovala takega razpleta dogodkov. Neodločni nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]], ki je sprva razpihoval vojno je v zadnjem trenutku poizkušal umiriti zadeve, vendar je bilo že prepozno, nadzor na dogodki so prevzeli nacionalisti, ekstremistični politiki, diplomati in vojska, poti nazaj ni bilo več. V naslednjih nekaj dneh se je med Rusijo, Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Francijo in Veliko Britanijo vnela prava diplomatska vojna. Z vsako tajno korespondenco je postajalo vedno bolj jasno, da so stvari začele uhajati izpod nadzora, pomagale niso več niti tesne sorodstvene vezi med nemškim, ruskim in britanskim kraljem, ki so bili bratranci. Miselnost kraljevih in cesarskih dvorov iz 19. stoletja o časti, dolžnosti in pogumu se niso več skladali s politično krizo 20. stoletja. Tridesetega julija je ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] naredil ključno napako, s katero se je vojna iz Balkana razširila na preostalo Evropo. Da bi pridobil prednost pred centralnimi silami, je dal mobilizirati svojo ogromno vojsko (mobilizacija naj bi trajala dva meseca, pri Nemcih mnogo manj), ter s tem nehote izzval Nemce. Za Ruse je bila mobilizacija tehnične narave in še ni pomenila vojne, Nemci niso bili takega mnenja - za njih je ruska mobilizacija predstavljala grožnjo in je pomenila le eno stvar, in sicer vojno. Dan pozneje, 1. avgusta, so Nemci v skladu s [[Schlieffnov načrt|Schlieffnovim načrtom]] mobilizirali svojo vojsko, nekaj ur zatem pa uradno napovedali vojno Rusiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev. Evropa se je znašla v vojni. Ob tem dogodku je britanski zunanji minister [[Edward Grey]], ki se si je skozi celoten julij prizadeval pomiriti sprte strani, izrekel znamenite besede: {{navedek|Luči po vsej Evropi ugašajo. Za časa našega življenja ne bomo več videli, kako se bodo prižgale.|||Edward Grey<ref>http://www.times.si/svet/prva-svetovna-vojna-kompendij-vsega-kar-gre-lahko-narobe--NONE-3d36a2431a.html</ref>}} [[Slika:Schlieffen Plan.jpg|250px|sličica|desno|Schlieffenov načrt napada na Francijo]] Poseben igralec v dneh pred vojno je bila Velika Britanija. Bila je edina prava evropska in svetovna velesila, imperij v katerem sonce nikoli ne zaide. Zaradi svoje izolacijske politike se dolga desetletja ni vmešavale v evropske celinske probleme, tako je bilo tudi konec junija in v začetku julija 1914. Atentat v Sarajevu ter kriza, ki mu je sledila, se Britancev in britanske vlade (izjema je bila zunanja politika) dolgo časa nista dotaknila. Skozi julij, ko so se stvari na celini začele zapletati, se je to nenadoma spremenilo. Velika Britanija ni bila v vojaškem zavezništvu s Francijo niti z Rusijo, zato ni bila dolžna posredovati v primeru vojne, se pa je bala vedno večje nemške politične, gospodarske in vojaške moči, ki bi lahko ogrozila njeno svetovno prevlado v primeru zmage. Da bi zaščitila svoje interese, se je konec julija 1914, ko je julijska kriza dosegla vrhunec, postavila na stran Francije in Rusije ter jima zagotovila vojaško pomoč. Za vojaško ukrepanje proti Nemčiji ji je zelo prav prišel [[londonski sporazum]] iz leta 1839, v katerem je pisalo, da Velika Britanija jamči za samostojnost in [[nevtralnost]] Belgije ([[Belgija]] je bila s svojim nastankom v 30 letih 19. stoletja nekakšen porok miru v Evropi, za njeno nevtralnost je ironično jamčila tudi Nemčija). Kršenje tega sporazuma, za katerega so Nemci pravili, da je navaden 75 let star "kos papirja",<ref>{{cite book|author=Larry Zuckerman|title=The Rape of Belgium: The Untold Story of World War I|url=http://books.google.com/books?id=7c-luyz-hdQC&pg=PA43|year=2004|publisher=New York University Press|page=43|isbn=9780814797044}}</ref> bi Britancem dal pravno podlago za vojno napoved Nemčiji. === Začetek vojne === {{glavni|Kronologija prve svetovne vojne}} [[Slika:World War 1 Headlines R01.jpg|250px|sličica|desno|Naslovnica belgijskega časopisa ''Le Soir'' na kateri piše da je Nemčija napadla Belgijo, 4. avgust 1914]] 28. julija 1914 je Avstro-Ogrska sprožila vojno, ko je napovedala vojno Srbiji. Kot rezultat tega se je Rusija kot največji zaveznik Srbije postavila na njeno stran ter 31. julija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Avstrijci so bili presenečeni nad tem, ker tega niso pričakovali in so Nemce prosili za pomoč. Celotna nemška vojna strategija je temeljila na Schlieffnovem načrtu, ki je predvideval vojno na zahodu proti Franciji, ne pa tudi istočasne vojne na vzhodu proti Rusiji. Če so želeli Nemci napasti in poraziti Ruse, ki so bili njihov glavni sovražnik, so morali najprej poraziti njihove zaveznike Francoze. Po Schlieffnov načrtu naj bi napad v obliki srpa s katerim bi obkolil Pariz ter tako Francoze izločili iz vojne, potekal preko nevtralnega Luksemburga in Belgije. 1. avgusta, ko je Italija razglasila nevtralnost, se je Nemčija kot največji zaveznik Avstro-Ogrske postavila na njeno stran in Rusiji napovedala vojno. Istega dne so Nemci z Osmanskim cesarstvom sklenili tajni sporazum o zavezništvu. 2. avgusta so Nemci brez boja zasedli Luksemburg, Belgijo pa zaprosili za neoviran prehod vojske. Od Francije zahtevajo strogo nevtralnost, vendar je ne dobijo, kot odgovor na nemške grožnje je Francija mobilizirala svojo vojsko. 3. avgusta Nemčija napove vojno Franciji, dan pozneje, 4. avgusta, napade Belgijo, potem ko je ta zavrnila neoviran prehod nemške vojske. S tem Nemčija pride navzkriž z Veliko Britanijo, ki s sporazumom iz leta 1839 jamči za belgijsko nevtralnost. Velika Britanija 4. avgusta 1914 napove vojno Nemčiji. 5. avgusta [[Črna gora]] napove vojno Avstro-Ogrski, Osmansko cesarstvo pa zapre [[Dardanele]] za ves ladijski promet. 6. avgusta Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji, Srbija pa napove vojno Nemčiji. 7. avgusta v Francijo pridejo prvi britanski vojaki, na zahodni fronti pride do prvih bitk, ki se večinoma končajo z zavezniškim umikom. 9. avgusta Črna gora napove vojno Nemčiji. 11. avgusta Francija napove vojno Avstro-Ogrski. 12. avgusta Velika Britanija napove vojno Avstro-Ogrski. V naslednjih dneh tednih in mesecih se po Evropi in svetu oblikujejo naslednja bojišča in fronte: zahodna fronta, vzhodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, pomorsko bojišče, vojna v kolonijah ter popolnoma novo bojišče v zraku. == Bojišča prve svetovne vojne == === Zahodna fronta === {{glavni|Zahodna fronta (prva svetovna vojna)}} [[Slika:Cheshire Regiment trench Somme 1916.jpg|left|250px|thumb|Strelski jarek na zahodni fronti, Somme 1916]] Zahodna fronta je bila ena izmed treh glavnih evropskih bojišč prve svetovne vojne. Potekala je od Ostendeja na belgijski obali, preko skrajnega zahoda Belgije, severnega dela Francije vse do francosko nemške meje ob reki [[Ren]] ter nato proti jugu do tromeje med Francijo, Nemčijo in [[Švica|Švico]] v maksimalni dolžini 740&nbsp;km. Do odprtja fronte je prišlo 4. avgusta 1914 z nemškim napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Temu je nato kmalu sledil še napad na Francijo, ki je bila tudi glavna tarča nemškega napada na zahodu. Nemški napad je potekal na podlagi schliffnovega načrta, ki je predvideval, s hitrim manevrom v obliki srpa, obkolitev Pariza ter tako izločitev Francije iz vojne. Sprva je nemški ofenzivi dobro kazalo, nemška vojska je pred sabo razbila večino francoskih in britanskih enot, tako da so bili Nemci v začetku septembra že 70&nbsp;km pred [[Pariz]]om. Med [[6. september|6.]] in [[12. september|12. septembrom]] je sledila odločilna [[Prva bitka na Marni|bitka na Marni]] (znana tudi kot čudež na Marni) v kateri je francoskim in britanskim vojakom v zadnjem trenutku uspelo odbiti nemški napad. Po tej bitki je zahodna fronta, zaradi izčrpanosti na obeh straneh, bolj ali manj obstala. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta terjala svoj krvavi davek. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914 se niso uresničile. Da bi obe strani zavarovali svoje položaje ter preprečili nove izgube sta se začeli okopavati. Tako se je razvil popolnoma nov način bojevanja v jarkih. V nekaj mesecih je na fronti nastal nepretrgan sistem jarkov, utrdb in ovir, ki je potekal od Rokavskega preliva na severu do Švicarske meje na jugu. Med letoma 1915 in 1917 so se na zahodni fronti zvrstile številni bitke s katerimi sta obe strani poizkušali prebiti fronto. Te bitke so vključevale večurno ali dnevno bombardiranje ter masovni napad [[pehota|pehote]]. Večina napadov se je zaradi uporabe strojnic, topov, bodeče žice in ostalih ovir končala z več tisoč mrtvimi in ranjenimi ter osvojitvijo nekaj sto metrov nasprotnikovega ozemlja, ki pa je bilo že po nekaj urah izgubljeno v nasprotnikovem protinapadu. Ker preboj ni bil možen je začela na fronti prevladovati strategija izčrpavanja, zmagovalec v vojni pa naj bi bil tisti, ki bi na bojišču žrtvoval čim več življenj in vojaškega materiala. Obdobje med letoma 1915 in 1917 so tako zaznamovale izredno krvave bitke: [[Tretja bitka pri Yepresu|bitke za Ypres]], [[bitka za Verdun]] in [[Bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]]. Vse so dobile oznako kot klavnice brez kraja in konca. Vsa vsaki bitki sta obe strani izgubili več kot pol milijona vojakov najbolj pa je bila krvava bitka na Somi kjer so samo Britanci prvi dan bitke izgubili 57.000 vojakov. Nov način bojevanja ter želja po preboju statične fronte sta vplivali na razvoj novih vojaških tehnologij kot so tanki, letala, bojni strupi, minometi, ročne bombe itd. Na začetku leta 1917 se je na obeh straneh fronte že začela kazati vojna utrujenost. Ta se je najbolj kazala pri Nemcih, ki so z umikom na [[Hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]] presli v obrambo. Izstop Rusije iz velike vojne ter priprave na vstop ZDA v vojno je Nemcem dal nov zalet. Sredi marca so izvedli t. i. spomladansko ofenzivo, zadnjo ofenzivo s katero so želeli poraziti zaveznike še pred prihodom ameriških čet na zahodno fronto. Ofenzivi je sprva dobro kazalo saj so zavzeli več ozemlja kot v vseh letih poprej. Nato pa se je konec aprila 1918 njihova ofenziva zaradi pomanjkanja vojakov in materiala nenadoma ustavila. Sledila je zavezniška stodnevna protiofenziva s katero so Nemce potisnili nazaj za Hindenburgovo linijo. Ta je bila ob pomoči ameriških čet prebita v začetku avgusta, do konca oktobra so bile nemške čete praktično poražene zato so 11. novembra ob 5:00 v Compiegnu sklenile [[Premirje 11. novembra 1918|premirje]]. Velike vojne je bilo konec 11. novembra 1918 točno ob 11:00, šest ur po uradnem podpisu premirja. === Vzhodna fronta === {{glavni|Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)}} [[Slika:Defenders NGM-v31-p369-A.jpg|thumb|right|250px|Ruski vojaki]] Vzhodna fronta je bila eno izmed glavnih bojišč prve svetovne vojne. Raztezala se je od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] na severu vse do [[Črno morje|Črnega morja]] na jugu s čimer je bila to najdaljša fronta prve svetovne vojne. V boje na vzhodni fronti so bile vpletene naslednje države: Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija, Bolgarija in Romunija. Fronta se je odprla [[17. avgust]]a 1914 z napadom 1. ruske armade na nemško Vzhodno Prusijo, temu je dva dni kasneje sledil še bočni napad 2. ruske armade. Ker je nemški vojski sprva kazalo, da ne bo kos dvema ruskima armadama sta poveljevanje nad nemško vojsko prevzela [[Paul von Hindenburg]] ter [[Erich Ludendorff]]. V naslednjih dneh sta izvedla obsežno protiofenzivo s katero sta v krvavi bitki pri Tannenbergu porazila drugo rusko armado. Nekaj tednov kasneje pa je bila v bitki pri Mazurskih jezerih poražena še prva ruska armada. Rusi so v obeh bitkah izgubili preko 200.000 mož. Preobremenjenost ruske vojske v vzhodni Prusiji ter njene težave z mobilizacijo in oskrbo je poizkušala izkoristiti Avstro-Ogrska. Ta je Ruse napadla [[23. avgust]]a 1914 v [[Galicija|Galiciji]]. Njihov napad ni bil tako uspešen kot nemški, pravzaprav se je njihov napad spremenil v katastrofo. Rusom se je zadnji trenutek uspelo reorganizirati tako, da so konec avgusta prešli v protiofenzivo v kateri so porazili celotno avstro-ogrsko armado. Ta se je bila prisiljena umakniti iz Galicije za karpatske prelaze, za seboj pa je pustila obkoljeno [[Trdnjava Przemyśl|trdnjavo Przemyśl]]. Medtem ko je fronta v vzhodni Prusiji v zimi 1914/1915 bolj ali manj mirovala, Avstro-Ogrski na jugu fronte ni dobro kazalo. Da bi preprečila ruski prodor preko [[Karpati|Karpatov]] na [[Madžarska|Madžarsko]] ter notranjost monarhije je za pomoč prosila Nemce. Ti so nato na severu fronte izvedli več manjših ofenziv s katerimi so malenkostno razbremenili avstrijski južni del fronte. Vendar to Avstrijcem ni kaj dosti pomagalo ker so izgubili strateško pomemben prelaz Dukal v Karpatih. Samo slabo vreme in ruske težave z oskrbo so Avstro-Ogrsko rešile pred popolnim porazom. Pomlad 1915 je na vzhodni fronti prinesla nove krvave boje. Poveljstvo nad celotno fronto so prevzeli Nemci. Ti so prvega maja na južnem delu fronte sprožili obsežno ofenzivo v kateri so ruske čete prisili k umiku, avgusta 1915 so zasedli [[Varšava|Varšavo]]. Uspešni ofenzivi na jugu je sledila še ofenziva na severu v kateri je Nemcem uspelo prodreti do [[Riga|Rige]].Do takrat je ruska fronta že popolnoma razpadla. Šele septembra so se ruske čete zadosti okrepile, da so lahko postavile novo obrambno linijo. Zaradi ruskega poraza je nadzor nad rusko vojsko prevzel [[Nikolaj II. Ruski|car Nikolaj]], kar je imelo v nadaljevanju vojne katastrofalne posledice. Izgube na obeh straneh so bile velike Rusi so izgubili 2 milijona vojakov, centralne sile 1 milijon. Poleti 1916 je vzhodno fronto zaznamovala velika ruska ofenziva pod vodstvom [[Aleksej Aleksejevič Brusilov|generala Brusilova]]. Za razliko od predhodnih ofenziv je ta vsebovala novo bojno taktiko ter ustrezne priprave na napad. Ofenziva je potekala na južnem delu fronte v Galiciji in je bila usmerjena predvsem proti avstrijskim četam. Začela se je kot slepilni manever vendar se je potem, ko je Brusilov videl njen potencial, razvila v obsežno ofenzivo. Že prvi dan bojev so Rusi zajeli 13.000 vojakov v naslednjih dneh pa je fronta centralnih sil popolnoma razpadla. Rusi so Avstro-Ogrske in nemške enote pregnali vse do Karpatov kjer je fronta jeseni 1916 ponovno obstala. Ponovno rusko zavzetje Galicije in Bukovine je imelo svoje posledice. izgubili so preko milijon vojakov ter ogromno vojaškega materiala, ki ga ni bilo mogoče nadomestiti. Zaradi visokih izgub ter pomanjkanja se je v vojaških vrstah in v zaledju začelo širiti nezadovoljstvo.Popuščati je začela tudi disciplina. [[17. avgust|Sedemnajstega avgusta]] 1916 je v vojno na strani antante vstopila [[Romunija]]. Na vojno je bila zelo slabo pripravljena, sprva je zasedla nekaj avstro-ogrskega ozemlja v Karpatih vendar je nato kmalu sledila nemška, avstrijska in bolgarska protiofenziva v kateri je bila romunska vojska premagana. Decembra 1916 je padla [[Bukarešta]] s čimer je bila Romunija praktično izločena iz vojne, njen popolni kolaps pa je morala reševati Rusija in zahodni zavezniki. Za razliko od zahodne fronte, kjer je prevladoval pozicijski način bojevanja, je na vzhodni fronti prevladoval odprt način bojevanja v katerem sta obe strani izvajali obsežne manevre. Po vsaki večji bitki se je frontna črta lahko tako premaknila tudi za več sto kilometrov medtem ko se je na zahodni fronti premaknila le za nekaj sto metrov. V začetku leta 1917 so se razmere v ruski vojski poslabšale do skrajnosti. Širiti so se začeli upori, vojaki in častniki so začeli zavračati ukaze. Upor se je razširil tudi med civilno prebivalstvo, iz ilegale so se pojavili boljševiki pod vodstvom [[Lenin]]a, ki so upore še dodatno podžigali. Marca so se razmere v Rusiji tako poslabšala, da je moral car Nikolaj odstopiti z oblasti. Vodenje Rusije je prevzela začasna vlada, ki pa se je na veliko razočaranje Rusov odločila nadaljevati vojno proti Nemčiji. Poleti 1917 je general Brusilov proti centralnim silam sprožil novo ofenzivo v Galiciji. Ofenzivi je sprva kazalo dobro, avstrijske čete so bile hitro poražene, ko pa so Rusi prišli do nemških čet se je njihova ofenziva nenadoma ustavila. Kmalu zatem je sledila nemška protiofenziva, v kateri je ruska vojska dobesedno razpadla. Ruski vojaki, siti vojne, so začeli množično zapuščati fronto. Po Rusiji se je začela širiti [[Ruska državljanska vojna|državljansko vojna]] med vladnimi enotami in [[boljševiki]], ki so želeli prevzeti oblast v državi. Medtem so Nemci neovirano prodirali v osrčje Rusije. [[7. oktober|Sedmega oktobra]] je v Peterburgu izbruhnila [[oktobrska revolucija]] v kateri so boljševiki zasedli [[Zimski dvorec]] in pod vodstvom Lenina prevzeli oblast v državi, s čimer je bila Rusija kot zaveznica izločena iz velike vojne. Državljanska vojna med boljševiki in [[Bela garda|belo gardo]] so izkoristili Nemci, ki so medtem bolj ali manj brez odpora zasedli [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Krim (polotok)|Krim]] in [[Kavkaz|Zakavkazje]]. Ker se boljševiki zaradi državljanske vojne in vojne izčrpanosti niso bili sposobni upreti centralnim silam so [[3. marec|3. marca]] 1918 v Brest-Litovsku podpisali mirovno pogodbo s katero je Rusija dokončno in uradno izstopila iz velike vojne. === Balkansko bojišče === {{glavni|Balkansko bojišče}} [[Slika:Vojska Ada Ciganlija.jpg|thumb|250px|Boji na otoku Ada Ciganlija v bližini [[Beograd]]a]] Balkansko bojišče je bilo prvo bojišče, ki se je odprlo v prvi svetovni vojni. Označuje vse vojaške operacije na [[Balkanski polotok|balkanskem polotoku]] med Avstro-Ogrsko, Nemčijo, [[Bolgarija|Bolgarijo]] in Osmanskim cesarstvom na eni strani ter [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], [[Črna gora|Črno goro]], [[Romunija|Romunijo]] in njenimi zavezniki na drugi strani. Kljub temu, da je bilo to stransko bojišče, je igralo v celotni vojni ključno vlogo, saj je nase vezalo velik del enot centralnih sil, tako da jih te niso mogle uporabiti na drugih bolj pomembnih bojiščih kot sta bili npr. zahodna in vzhodna fronta. Tako je to bojišče še najbolj bremenilo Avstro-Ogrsko, ki se je morala z vstopom Italije v vojno, leta 1915, boriti kar na treh frontah. Poleg tega je bil Balkan za obe strani pomemben zaradi svoje strateške lege, saj je predstavljal najkrajšo pot med zahodnimi zavezniki in Rusijo ter edino neposredno železniško povezavo med Nemčijo in Osmanskim cesarstvom. Bojišče se je odprlo 28. julija 1914 z bombardiranjem Beograda ter avstro-ogrskim napadom na Srbijo ter njeno zaveznico Črno goro. Avstrijski napad na Srbijo, ki je bil sprva mišljen kot hitra kazenska ekspedicija in maščevalni pohod za smrt avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, se je po prvih spopadih za Avstrijce končal katastrofalno. Bitke na Ceru, Kolubari in Drini so pokazale nemoč in nesposobnost nekdaj mogočne avstrijske armade proti majhni in slabo opremljeni srbski vojski. Razmerje sil na balkanskem bojišču se je korenito spremenilo šele poleti 1915, ko je v vojno na strani centralnih sil vstopila Bolgarija, ter ko je Avstro-Ogrski na pomoč priskočila Nemčija. Zaveznice so nato, oktobra 1915, skupaj napadle Srbijo in jo porazile. Srbska vojska se je bila prisiljena preko [[Kosovo|Kosova]] in [[Albanija|Albanije]] umakniti na [[Jadransko morje|jadransko obalo]], od tam pa so izčrpane srbske vojake zavezniške ladje pripeljale na otok [[Krf]]. Do avgusta 1916 si je srbska vojska zadosti opomogla, da so zavezniki v [[Grčija|Grčiji]], okoli mesta [[Solun]], odprli novo bojišče t. i. [[Solunska fronta|solunsko fronto]]. Tam je srbska vojska ob pomoči francoskih in britanskih vojakov v krvavi bitki zasedla [[Kajmakčalan]] in [[Bitola|Bitolo]] nato pa se je fronta za nekaj časa umirila. Vstop Romunije v vojno na strani antante razmerja sil na Balkanu ni bistveno spremenilo, saj se je izkazalo, da slabo vodena in opremljena romunska vojska ni kos združenim vojskam Avstrije, Nemčije in Bolgarije. Po padcu Bukarešte, decembra 1916, je bila Romunija bolj ali manj izločena iz boja. Junija 1917 je na stran antantnih sil po dolgem prepričevanju in grožnjah prestopila [[Grčija]], ki je bila do tedaj nevtralna. Medtem so se na fronti, vzdolž grške meje, odvijale številne ofenzive zavezniških enot, ki pa niso prinesle bistvenega uspeha. Leta 1918 so se odnosi med centralnimi silami na Balkanu poslabšali. Zaradi pomanjkanja in velikih izgub se je njihova obramba začela vidno krhati. Razmere so izkoristili zavezniki ter septembra 1918 pripravili novo ofenzivo, ki je porazila centralne sile na Balkanu. Te so se po porazu začele umikati proti severu, oktobra je kapitulirala [[Bolgarija]], novembra je bil osvobojen [[Niš]], kmalu nato pa še [[Beograd]], [[Cetinje]], [[Skadar]] in ostala mesta pod nadzorom centralnih sil. === Italijanska fronta === {{glavni|Soška fronta|Tirolska fronta}} [[Slika:Marcia nella valle dell'Isonzo.jpg|sličica|Po preboju pri Kobaridu nemški vojaki zasledujejo umikajočo se italijansko vojsko. Italijanske ujetnike vozijo v zaledje fronte.]] [[Slika:8 Sammlung Eybl Österreich. Anonym. Zeichnet die 7. oesterreich. Kriegsanleihe. 1917. 74 x 95 cm. (Slg.Nr. 78).jpg|sličica|[[Avstro-ogrska|Avstro-ogrski]] [[Propaganda|propagandni]] letak iz leta 1917, s katerim je oblast spodbujala prebivalce k nakupu vojnih [[Obveznica|obveznic]], prikazuje [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstrijskega vojaka]] na gorskem bojišču [[Soška fronta|soške fronte]], pod njim pa je [[Trst|tržaško pristanišče]], ki ga je AO uspešno branila pred Italijani.]] Tako kot Avstro-Ogrska je tudi [[Italija]] že dalj časa uveljavljala svoje ekspanzijske težnje na Balkanu in v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]], pri tem ji je na poti stala Avstro-Ogrska, s katero je imela sklenjeno zavezništvo. Ob izbruhu velike vojne je Italija nemudoma razglasila nevtralnost, vendar le začasno in navidezno, saj so v ozadju potekala intenzivna diplomatska pogajanja tako s silami osi kot tudi z zahodnimi zavezniki. Na katero stran v vojni bo Italija prestopila, je bilo močno odvisno od ozemlja, ki ga bo ta v zameno prejela. Ker je antanta obljubila več ozemlja (ponudila je ozemlje, ki ni bilo njeno) in veliko finančno pomoč, je Italija prestopila na njeno stran. Celotni dogovor je bil potrjen s tajnim [[Londonski sporazum|londonskim sporazumom]], ki je bil podpisan [[26. april]]a [[1915]]. [[23. maj|Triindvajsetega maja]] [[1915]] se je tako med Italijo in Avstro-Ogrsko odprla nova 600&nbsp;km dolga t. i. Italijanska fronta, ki je potekala od tromeje med [[Švica|Švico]], [[Italija|Italijo]] in Avstro-Ogrsko prek [[Tirolska|Tirolskih]] [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], ob reki [[Soča|Soči]] do njenega izliva v [[Jadransko morje]]. Visokogorski del fronte znaša okoli 450&nbsp;km, boji na tem odseku so potekali na višinah večjih od 3.000&nbsp;m, na [[ledenik]]ih, ozkih soteskah in grebenih. Zaradi zahtevnih gorskih razmer se je kmalu izkazalo, da je največji sovražnik vojakov kar narava sama. Ta del fronte postane znan kot t[[Tirolska fronta|irolska fronta]]. Od [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] naprej ob reki [[Soča|Soči]] pa se začne [[soška fronta]]. Boji na tej fronti sicer niso potekali na tako visoko kot na tirolski, je pa imelo to bojišče nekaj svojih specifičnih značilnosti, ki so onemogočale klasični način bojevanja. Italijanska vojska si je na začetku vojne zadala visoke cilje, osvojitev [[Južna Tirolska|Južne Tirolske]], [[Gorica|Gorice]], [[Trst]]a ter hitri preboj v [[Ljubljanska kotlina|ljubljansko kotlino]]. Vendar pa se je že v prvih dneh spopadov proti maloštevilni in slabo oboroženi Avstro-Ogrski armadi izkazalo, da so ti cilji popolnoma nedosegljivi, zato se je kmalu razvila pozicijska vojna. Na soški fronti je v dveh letih in pol ena za drugo sledilo enajst italijanskih ofenziv, ki niso bistveno spremenila položaja. Izjema je bila le šesta soška bitka, v kateri se Italijanom posreči zavzeti Gorico. Zaradi preobremenjenosti avstro-ogrske armade, ki se je borila na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in [[Solunska fronta|solunski fronti]], je ta izvajala le obrambne operacije. Izjema je bila majska ofenziva leta 1916 na Južnem Tirolskem, kjer se je Avstrijcem skoraj posrečilo prebiti italijansko fronto. Zaradi težav na vzhodni fronti pa so bili Avstrijci ofenzivo julija prisiljeni prekiniti. Medtem pa so se razmere v Avstro-Ogrski tako materialno kot tudi politično vidno poslabšale. V drugi polovici leta 1917 je kazalo, da se bo fronta vsak čas sesula, zato so Nemci in Avstrijci pripravili ofenzivo, ki bi Italijane pregnala do reke Tilment ter jih tako izločila iz velike vojne. 24. oktobra 1917 so Nemci in Avstrijci sprožili [[12. soška bitka|12. soško bitko]], znano tudi kot "čudež pri Kobaridu", s katero so prebili italijanski pozicijski sistem med [[Bovec|Bovcem]] in [[Kobarid]]om. Po treh dneh bojev se je poražena italijanska vojska v paniki in neredu umaknila za reko [[Piava|Piavo]], kjer si je ob pomoči zahodnih zveznikov opomogla ter postavila novo obrambno črto. Fronta se je nato kljub številnim avstrijskim napadom ustalila na reki Piavi vse do bitke pri Vittorio Venetu, oktobra 1918, v kateri je bila avstro-ogrska vojska poražena. Premirje je bilo podpisano 3. novembra 1918 v Villi Gusti v bližini Padove. === Vojna v kolonijah === {{glavni|Vojna v kolonijah}} [[Slika:Cameroonian troops in World War I.jpg|sličica|280px|levo|Nemške enote v [[Kamerun]]u]] Vojna v kolonijah v celotnem svetovnem spopadu ni odigrala pomembne vloge. Nemčija je imela pred vojno sedem kolonij: [[Nemška vzhodna Afrika|Nemško vzhodno Afriko]], [[Nemška jugozahodna Afrika|Nemško jugozahodno Afriko]], Nemški Kamerun, Nemški Togo, Nemški Tsingtao, [[Nemška Nova Gvineja|Nemško Novo Gvinejo]] in Nemško [[Samoa|Samoo]]. Kolonije so bile raztresene po celotnem svetu ter obdane s sovražnimi kolonijami antante, med seboj in z matično Nemčijo so bile slabo povezane. Obramba nemških kolonij je temeljila na malo številnih in slabo opremljenih zaščitnih enotah ''Schutztruppe'' ter policiji, katerih naloga je bila uveljavljanje nemških interesov ter boj proti upornim lokalnim plemenom. Kolonije so tako veliko vojno pričakale popolnoma nepripravljene, izjema je bila nemška kolonija Tsingtao na Kitajskem, ki jo je branilo prek 3.000 dobro opremljenih nemških vojakov s topovi in bojnimi ladjami. Ob začetku sovražnosti so nemške kolonije postale blokirane ter s tem odrezane od matične Nemčije. Za obrambo so morale poskrbeti same saj pomoči od zunaj ni bilo moč pričakovati. Najbolj ogrožene so bile manjše kolonije na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], ki so vojno dočakale brez obrambe. Japonske, avstralske in novozelandske enote so te kolonije zasedle brez boja. Nemci so se nekoliko upirali le na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] kjer so potekali manjši spopadi za strateško pomembno radijsko postajo Bita Paka na otoku [[Rabaul]]. V [[Azija|Aziji]] je do večjih spopadov prišlo le v nemški koloniji [[Tsingtao]], kjer je bilo poveljstvo nemškega azijskega ladjevja. Ta kolonija je bila na vojno dobro pripravljena. Nemške mornariške in kolonialne čete so se upirale japonskim napadom vse do sredine novembra 1914. Pri tem so Japoncem potopile več bojnih ladij ter povzročile velike izgube. V [[Afrika|Afriki]] je bila večina nemških kolonij ukleščenih med francoske, britanske, belgijske in portugalske kolonije. Na vojno je bila najmanj pripravljena kolonija [[Togo]], ki je bila s svojim dobro razvejanim železniškim, cestnim in telegrafskim sistemom ter novo radijsko postajo v Kamini najbolj razvita nemška kolonija. Kolonija je kapitulirala že konec avgusta 1914 po kratkem boju. Boji za nemški Kamerun so trajali dalj časa. Beg nemških enot v nevtralno Špansko Gvinejo ter divja in neraziskana notranjost Kameruna so zavezniškim enotam onemogočala hitro zasedbo kolonije. Boji za kolonijo so trajali vse do začetka leta 1916, ko je po več kot letu dni obleganja padla utrdba Mora. Puščavska kolonija Nemška jugozahodna Afrika se je upirala do avgusta 1915 potem ko so jo na pol presekale britanske in južnoafriške čete. Nemcem ni pomagal niti burski upor s katerim so želeli odvrniti pozornost Južne Afrike. Najdlje se je upirala Nemška vzhodna Afrika. V tej koloniji je bila nemška vojska relativno velika, domačini pa so bili Nemcem naklonjeni, kar za ostale nemške kolonije ni veljalo. V bojih za to kolonijo je Nemcem v različnih bojnih akcijah uspelo zajeti večje količine raznovrstnega zavezniškega vojaškega materiala, kar jim je omogočalo daljše upiranje francoskim, britanskim, belgijskim in portugalskim enotam. Zadnje nemške enote so se v koloniji predale šele konec novembra 1918, s čimer so bile to zadnje nemške enota ki so se predale v prvi svetovni vojni. Po vojni je Nemčija izgubila vse kolonije, te so prišle pod upravo društva narodov, z njimi pa so upravljale zmagovalke velike vojne Velika Britanija, Francija, Belgija, [[Portugalska]], Japonska, [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. === Vojna na Bližnjem vzhodu === {{glavni|Vojna na Bližnjem vzhodu}} [[Slika:Capture of Jerusalem 1917d.jpg|300px|thumb|Britansko topništvo med bitko za [[Jeruzalem]] leta 1917]] Na začetku dvajsetega stoletja je bilo Otomansko cesarstvo zaradi političnih spletk, nacionalnih trenj in številnih izgubljenih vojn na Balkanu in [[Severna Afrika|Severni Afriki]] tik pred razpadom. Zahodni politiki in mediji so takrat več kot 400 let stari imperij, slabšalno imenovali kar bolnik iz [[Bospor]]ja. Da bi se cesarstvo rešilo propada in moderniziralo je v Evropi začelo iskati strateškega zaveznika. Najprej je poizkušalo pri antanti vendar je ta cesarstvo zavrnila, zato se je obrnilo na centralne sile. Te so Osmansko cesarstvo zaradi njegovega strateškega položaja na bližnjem vzhodu sprejele z odprtimi rokami. [[2. avgust|Drugega avgusta]] 1914 sta Nemčija in Otomansko cesarstvo podpisala tajni sporazum s katerim je Otomansko cesarstvo prestopilo na stran centralnih sil ter posledično v prvo svetovno vojno čeprav ta stari imperij iz bližnjega vzhoda ni imel nič skupnega z evropskim konfliktom. Otomansko cesarstvo je bilo na vojno zelo slabo pripravljeno zato je z vstopom vanjo zavlačevalo kolikor se je le dalo. Sultanova vojska je bila vzdržljiva vendar zelo slabo oborožena in vodena, Nemci so to stanje v kratkem času poizkušala izboljšati z uvedbo sodobne nemške oborožitve ter nemškim častniškim kadrom in inštruktorji. Otomanski mornarici pa so predali celo dve sodobni križarki, ''SMS Goeben'' in ''Breslau. ''Do prvih bojev na bližnjem vzhodu je prišlo konec oktobra 1914 ko sta otomansko-nemški križarki napadli ruska pristanišča ob Črnem morju. Kmalu zatem so se odprla bojišča na [[Sinaj]]u in [[Palestina|Palestini]], [[Kavkaz]]u, [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]], [[Dardanele|Gallipoliju]] in [[Perzija|Perziji]]. Namen teh operacij, ki so bile večinoma delo nemških vojaških strategov, je bilo ogroziti vojaške in trgovske komunikacije antante med Evropo in Azijo ter preusmeritev pozornosti iz evropskih bojišč. Kljub njeni velikosti se zavezniki vstopa Turčije(kakor se he preimenovala po vojni) niso posebno bali. [[Sultan]]ov poziv na sveto vojno, prebivalci cesarstva niso jemali resno. Ob izbruhu vojne se je država že na samem začetku morala boriti na kar štirih frontah, kar je njeno vojsko obremenilo do skrajnosti. Na Kavkazu se je fronta odprla v začetku novembra 1914 s spodletelo rusko ofenzivo, ki ji je nato sledil napol samomorilski turški protinapad proti ruskemu mestu Kars. Napad turške kavkaške armade, ki je potekal v zimi 1914 v globokem snegu na preko 3.000 metrov visokih vrhovih Kavkaza, je bil že na samem začetku obsojen na neuspeh. Uničenju kavkaške armade se je uspelo izogniti le okoli 10% vojakov. Poraz ter katastrofalne razmere v Otomanski vojski so poizkušali izkoristiti Armenci, ki so v mestu Van sprožili upor. Ta je bil krvavo zatrt v izogib novim uporom pa so Turki preselili vse Armence v oddaljene dele Otomanskega cesarstva. Na poti je zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in krutosti stražarjev umrlo preko 1,5 milijona Armencev. V naslednjih letih je fronta bolj ali manj mirovala, zaznamovali so jo le manjši spopadi, ki pa niso bistveno spremenili položaja. Vojna sreča se je prevesila na otomansko stran šele po oktobrski revoluciji leta 1917, ko je Rusija izstopila iz velike vojne. Ob Suezu je 4. turška armada pod poveljstvom Džemal-paše in pomoči nemških častnikov februarja [[1915]] napadla [[Egipt]] in Sueški prekop. Napad je spodletel in čete [[ANZAC]] so turško vojsko pregnale proti [[Jeruzalem]]u, ki je padel decembra [[1917]]. Fronta pa se je nato ustalila v okolici življenjsko pomembne ozkotirne proge[[Damask]]-[[Medina]]. Do dokončnega preboja fronte je prišlo septembra 1918 v bitki pri Mogiddu, od tam so nato zavezniške čete napredovale v [[Bejrut]], [[Damask]] in [[Aleppo]]. Tretja fronta je bila v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]],Cilj odprtja te fronte je bil Britancem onemogočiti dostop do [[nafta|nafte]]. Na tej fronti so Britanci po izkrcanju v ustju reke Shatt-al-Arab doživeli nekaj uspehov zato so se odločili, da bodo napredovali proti [[Bagdad]]u in se nato severno od mesta združili z rusko kavkaško armado. Med napredovanjem so Turki britansko armado obkolili v [[Kut|Kut-el-Amara]] kjer se je ta vdala aprila [[1916]] po 143 dneh obleganja. Britancem je uspelo Bagdad zavzeti šele leta [[1917]]. Četrta fronta je bila izredno pomembna pomorska ožina [[Dardanele]] južno od [[Carigrad]]a. Načrt za zavzetje te ožine je skoval takratni prvi lord admiralitete [[Winston Churchill]]. Operacija je bila sprva zasnovana kot Britansko-Francoski pomorski napad na turške utrdbe, ki so varovale ožino med Sredozemskim morjem in Črnim morjem. Ker operacija ni uspela so se Britanci odločili za izkrcanje čet pri Galipoliju, operacija se je začela [[25. april]]a [[1915]] in se po hudih in krvavih bojih zaključila [[6. januar]]ja [[1916]], ko je bilo z obale Galipolija evakuiranih več tisoč britanskih, francoskih in ostalih zavezniških vojakov. Posledice tega umika he bil odstop Winstona Churchilla in dvig morale turške vojske, ki je proti antanti dosegla neponovljivo zmago. V boju proti Otomanskemu cesarstvu so pomembno vlogo odigrali tudi Arabci, ki so ob pomoči britanskih sil neprestano izvajali gverilske operacije v turškem zaledju. Njihova najpomembnejša tarča je bila ozkotirna proga Damask-Medina. Ob izdatni britanski pomoči pa jim je leta [[1916]] uspelo zavzeti Damask. Boji na [[Bližnji vzhod|bližnjem vzhodu]] so se končali [[30. oktober|30. oktobra]] [[1918]], dokončni mirovni sporazum pa je bil podpisan desetega avgusta [[1920]]. === Vojna na morju === {{glavni|Vojna na morju}} [[Slika:Hochseeflotte 2.jpg|thumb|300px|Nemške bojne ladje na odprtem morju]] Vojna na morju je skozi prvo svetovno vojno igrala izredno pomembno vlogo, saj so preko svetovnih morij, še posebej Atlantskega oceana, potekale življenjsko pomembne oskrbovalne poti tako za Antanto kot za centralne sile. Tega sta se zavedali obe strani, zato sta že pred vojno začeli razvijati mogočne bojne ladje, s katerimi bi pridobili prevlado nad svetovnimi morji. Zmaga ene ali druge strani na morju bi namreč lahko korenito vplivala na potek bojev na kopnem. V nasprotju z Veliko Britanijo, ki je otok, je bila Nemčija zaradi svojega geografskega položaja v bistveno slabšem položaju. Britanska mornarica je ob napovedi vojne Nemčiji nemudoma blokirala vse izhode iz [[Severno morje|Severnega morja]], tako da je nemška mornarica do konca vojne ostala ujeta v Severnem morju in svojih oporiščih. Podobno se je zgodilo z avstro-ogrsko mornarico, ki je zaradi zavezniške blokade pri [[Otrantska vrata|Otrantskih vratih]] ostala ujeta v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Osmanska mornarica pa je operacije izvajala le v Črnem morju in okolici Dardanel, v varnem zavetju svojih pristanišč in obale. Ker sta bili britanska in nemška vojna mornarica skoraj enako močni, nobena ni tvegala večjega spopada, saj bi se znalo zgoditi, da bi ena ali druga stran v boju izgubila večje število nenadomestljivih bojnih ladij, s tem pa bi bila vojna izgubljena. Tako da v letu 1914 ni prišlo do večjih spopadov. Izjema je bila le nemška daljnovzhodna eskadra pod poveljstvom admirala [[Maximilian von Spee|von Speeja]], ki se je iz Vzhodne Azije preko Tihega ocena in nato [[Južna Amerika|Južne Amerike]] poizkušala prebiti v domovino. Nemško ladjevje je ob [[Čile|čilski]] obali naletelo na britansko ladjevje in [[Bitka pri Coronelu|vnel se je boj]] v katerem so zmagali Nemci. Ti so nato pot nadaljevali proti Južnemu Atlantskemu oceanu kjer so jih ponovno prestregle britanske ladje. V [[Bitka pri Falklandskih otokih|bitki pri Falklandskih otokih]], decembra 1914, so bili Nemci poraženi. Izgubili so skoraj vse ladje razen [[križarka|križarke]] ''SMS Dresden'', ki je bila potopljena 15. marca 1915 v bitki pri otoku Masa a Fuera. Pomembno vlogo sta odigrali tudi t. i. nemški gusarski ladji ''SMS Emdem'' in ''SMS Karlsuhe'', ki sta v relativno kratkem času potopili več kot 150.000 ton trgovskih ladij ter povzročali zmedo na svetovnih morjih. Zavezniki so morali vložiti ogromno truda in časa do so ju ujeli in potopili. Ker ni prišlo do večjih bitk, so se začele vedno bolj uveljavljati [[Podmornica|podmornice]], saj so se te lahko neopazno izmuznile britanski blokadi in nato v okolici britanskega otočja prosto napadale britanske trgovske ladje. To pa je Nemčijo pripeljalo v spor z ZDA in drugimi nevtralnimi državami. Še posebej je odmevala [[Potop ladje RMS Lusitania|potopitev Lusitanie]] maja 1915, v kateri je umrlo 1.998 ljudi, med njimi 128 Američanov. To je bil eden glavnih povodov za vstop ZDA v vojno proti Nemčiji. Leto 1916 je zaznamovala velika pomorska [[bitka pri Jutlandiji]], ki se je začela 31. maja in trajala do 1. junija. Čeprav so Nemci v bitki potopili veliko britanskih ladij, je bil izid bitke neodločen, saj se razmere za nemško mornarico po tej bitki niso bistveno spremenile. Ta je namreč do konca vojne ostala v svojih oporiščih iz katerih je le občasno izvajala manjše vojaške operacije. Novembra 1916 je bila v Egejskem morju ob otoku Kea potopljena največja ladja med vojno, [[HMHS Britannic]] (sestrska ladja [[RMS Titanic|Titanica]]), potem, ko je zadela morsko mino in je v nesreči umrlo 30 ljudi. Prvega februarja 1917 je nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] ukazal [[Vojna na morju#Neomejena podmorniška vojna|neomejeno podmorniško]] vojno v okolici britanskega otočja. Uvedba neomejene podmorniške vojne je za zahodne zaveznike pomenila pravo katastrofo, saj so se nato njihove izgube trgovskih ladij skokovito povečale. Sredi leta 1917 je tako kazalo, da bo v Veliki Britaniji nastala lakota. Rešitev je bila uvedba [[konvoj]]ev in novih tehnologij, kot so bile naprave za sledenje podmornicam, [[Globinska bomba|globinske bombe]], letala, oborožene trgovske ladje, itd. Po uvedbi teh sprememb so se izgube trgovskih ladij zmanjšale. Najbolj učinkovito orožje proti podmornicam pa so bile [[Ladjedelnica|ladjedelnice]], kjer so izdelali več ladij kot pa so jih lahko nemške podmornice potopile. Nemški upi, da bi izstradali Veliko Britanijo so se tako razblinili. Do konca vojne so zgradili 343 podmornic, izgubili pa so jih 178. Poleg podmornic so je pojavilo še eno novo orožje, ki je v drugi svetovni vojni odigralo izredno pomembno vlogo. To so bile [[Letalonosilka|letalonosilke]]. Prvo uporabno letalonosilko so zgradili Britanci in z njo julija 1918 napadli hangar [[cepelin]]ov v Tondernu. Pomorska blokada Nemčije je državo v štirih letih močno izčrpala. Zaradi poraza na zahodni fronti, velikega števila mrtvih in ranjenih ter vsesplošnega pomanjkanja je konec oktobra 1918 prišlo do upora mornarjev v pristanišču Kiel. Upor se je hitro razširil po državi in je pomenil konec Nemškega cesarstva. S podpisom versajske mirovne pogodbe se je Nemčija morala odreči vsem večjim bojnim ladjam, te je 21. junija 1919 v skladu z mirovnim sporazumom pripeljala pred britansko pomorsko oporišče Scapa Flow in jih v znak protesta vse potopila. === Vojna v zraku === {{glavni|Vojna v zraku}} [[Slika:Nieuport 23 colour photo.jpg|250px|thumb|Barvna fotografija lovca Nieuport v okolici [[Aisne|Asina]], Francija 1917]] V prvi svetovni vojni se je uveljavilo popolnoma novo bojišče, ki je za vedno spremenilo način bojevanja. To je bilo bojevanje v zraku. Od prvega poleta [[Brata Wright|bratov Wright]], leta 1903, do začetka vojne je minilo dobrih deset let. V teh letih se je [[Letalo|letalstvo]] začelo izredno hitro razvijati. Sprva je bila to le draga igrača za bogate in tehnične navdušence, leta [[1909]] pa so v vojaških krogih prišli do ideje, da bi se letalstvo dalo uporabiti tudi za vojaške namene, kar se je tudi zgodilo leta [[1911]] v [[Italijansko-turška vojna|Italijansko-turški vojni]]. Na začetku prve svetovne vojne so bili mnogi skeptični o vlogi letala in ostalih zračnih ladij v vojni. Te so sprva uporabljali le za izvidniške naloge. Ko pa je vojna na tleh postala vedno bolj krvava je krvavo postajalo tudi nebo. Med nasprotnimi izvidniškimi letali je prišlo do izmenjave prvih strelov. Ti so najprej prišli iz osebnega orožja pilotov nekoliko pozneje pa iz strojnic, ki so jih namestili na zadnji konec letala. Zaradi nenehnega tresenja letala je bilo zadeti nasprotno letalo vse prej kot lahko. Rešitev je bila namestitev strojnice v nos letala. Pri tem pa se je pojavil problem pri streljanju skozi [[Letalski vijak|propeler]] saj je krogla lahko uničila propeler. Ena izmed francoskih rešitev je bila namestitev oklepa na propeler, ki je odbijal krogle. Rešitev ni bila ravno idealna zato so Nemci prišli do boljše ideje oz. je do ideje prišel Nizozemec [[Anthony Fokker]]. Rešitev problema je bila sinhronizacija strojnice in propelerja. Ta inovacija je zračne boje prinesla na višjo raven. V letu 1915 so se v zraku začeli srditi zračni boji, kar je pripeljalo do nastanka letalskih asov nekakšnih vitezov neba. Najbolj slavni so bili[[Manfred von Richthofen]] (Rdeči baron), [[Rene Fonck]] in [[Edward Mannock]]. Zaradi vse večjih zahtev in potreb vojske so se letala začela bliskovito razvijati. V samo nekaj letih vojne so se iz krhkih dvokrilnikov iz lesa in papirja razvili pravi ubijalski stroji, ki so bili z vsako naslednjo generacijo hitrejši, leteli so višje in nosili več orožja. S tem pa so postali tudi strah in trepet vojakov na tleh. Ker so letala praktično brez težav preletela sovražnikov obrambni sistem na tleh, so lahko tako v njegovem zaledju opravljala različne vojaške operacije. Ena izmed teh so bila tudi strateška bombardiranja. Ker so imela letala takrat omejeno nosilnost in doseg , so to nalogo opravljale zračne ladje oz. [[Cepelin]]i. Tako je Velika Britanija [[19. januar]]ja 1915 doživela prvi bombni napad. Ti so se vlekli do konca vojne, ko je bilo na Veliko Britanijo odvrženih 5.806 bomb, ki so povzročile 557 smrtnih žrtev 1.358 ljudi pa je bilo ranjenih. Leta 1917 so zračne ladje deloma nadomestili prvi dvo ali večmotorni strateški [[bombnik]]i. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so letala poletela z ladje ter napadla cilje na tleh in, da je letalo potopilo podmornico in bojno ladjo. == Orožje in tehnologija== {{glavni|Orožje in tehnologija prve svetovne vojne}} [[Slika:Fokker Dr1 on the ground.jpg|thumb|200px|[[Letalsko krilo|Trokrilec]] [[Fokker Dr.I]] [[Manfred von Richthofen|Manfreda von Richthofena]] (''»Rdeči Baron«'')]] [[Slika:Vickers IWW.jpg|thumb|200px|Eno glavnih vlog v bojih je odigrala tudi strojnica. Na fotografiji je britanska posadka pri strojnici [[Vickers (strojnica)|Vickers]].]] [[Slika:British Mark I male tank Somme 25 September 1916.jpg|200px|thumb|Prvi težki tank, [[Mark I]].]] [[Slika:Submarine U-14 (LOC) (6358166395).jpg|thumb|200px|Nemška podmornica ''U 14'']] Lahko bi rekli, da je v prvi svetovni vojni prišlo do trčenja tehnologije [[20. stoletje|20. stoletja]] in vojaške taktike iz [[19. stoletje|19. stoletja]]. Posledice, ki so pri tem nastale so bile katastrofalne. [[Industrijska revolucija]] je postregla z novimi orožji, pomena katerih vojaški strategi niso pravilno razumeli. Tako so napadi na sovražnikove položaje leta 1914 še vedno potekali po vzorcu iz 19. stoletja, v zgoščenih vrstah. S to taktiko ne bi bilo nič narobe, če na bojišču ne bi bilo novega orožja kot je [[mitraljez]], ki je v samo nekaj sekundah izstrelil toliko krogel kot cel [[bataljon]] vojakov. Pri takem načinu napada so v nekaj minutah izginili celi bataljoni. V pomoč jim niso bile niti živobarvne uniforme, kakršne so na začetku vojne uporabljali Francozi. Nekoliko bolje so bili na vojno pripravljeni Nemci. Izredno velik dejavnik v vojni je odigralo topništvo zato prvi svetovni vojni pravijo tudi bitka topov. Najboljše topove so imeli Nemci. Njihovi izredno gibljivo [[top]]ništvo v katerem so prevladovale [[Havbica|havbice]] 150-210mm so sejale strah in trepet med zavezniškimi vojskami, ki so premogle le havbice med 75&nbsp;mm in 105&nbsp;mm. Poleg tega so imeli Nemci še težke oblegovalne možnarje s katerimi so brez problemov razbijali Belgijske in Francoske [[Trdnjava|trdnjave]]. Zaradi novega načina bojevanja so se začeli razvijati [[minomet]]i. Ti so lahko mino izstrelili pod bolj strmim kotom, tako da je ta v sovražnikov rov padla skoraj navpično in tam povzročila večjo škodo. Razvijali so se tudi novi topniški izstrelki. Zaradi vseh teh novih orožij so se vojaki na bojišču morali zavarovati. Edina učinkovita rešitev je bila kopanje rovov. Tako je do leta 1914 fronta obtičala v jarkih, od koder se praktično ni več premaknila. Vojaki so bili v jarkih relativno varni pred sovražnimi izstrelki. Kljub temu so na obeh straneh fronte opazili, da narašča število poškodb glave zaradi [[šrapnel]]ov. Rešitev je bila uvedba kovinske [[Čelada|čelade]]. Leta 1915 so Francozi svoje enote prvič opremili s čeladami tipa [[Čelada Adrian|Adrian]], tem so sledili Britanci in njeni zavezniki s čeladami v obliki ponve poimenovane [[Čelada Brodie|Brodie]]. Leta 1916 so čelade ([[Stahlhelm]]) začeli uporabljati tudi Nemci. Kako učinkovito zaščitno sredstvo je bilo to je moč opaziti še danes, saj čelado uporabljajo skoraj vse svetovne vojske. Ker se fronta, kljub temu da je padlo ogromno število mož, ni premaknila za več kot nekaj sto metrov, so Nemci začeli iskati nove načine bojevanja. Eden izmed teh je bilo [[kemično bojevanje]], ki je doseglo le delne uspehe, saj je imelo bolj psihološki učinek. Posledice pa so bile tako strahotno, da ga niso uporabili več v nobeni vojni. Plini, kot so [[klor]], [[fosgen]], različni kihavci in dražljivi so povzročili ogromno žrtev, ki pa so se z uvedbo [[Plinska maska|plinske maske]] zelo zmanjšale. Medtem ko so Nemci poskušali fronto premakniti s plinskim napadom, so Britanci izdelali oklepno vozilo, ki bi lahko brez težav prečkalo sovražnikove jarke in žične ovire. Vozilo so poimenovali [[tank]]. To sprva zelo nerodno in nezanesljivo vozilo je v naslednjih desetletjih popolnoma spremenilo način bojevanja. Za vojaške potrebe se je začelo razvijati tudi [[letalstvo]]. Sprva je to izvajalo le izvidniške akcije, kmalu po začetku vojne pa je prišlo tudi do prvih zračnih bojev in nastanka letalskih asov. Letala so v sovražnikovem zaledju izvajala tudi različne bombne napade, ki pa po večini niso bile uspešni, saj so lahko nosila le omejeno količino bomb, ki so bile odvržene po občutku pilota. Nekoliko bolj učinkoviti so bili Cepelini, ki so nosili večje tovore in so lahko ogrožali tudi London. Na morju, kjer so do začetka prve svetovne vojne kraljevale velike [[Bojna ladja|bojne ladje]], so se pojavile [[Podmornica|podmornice]], ki so se izkazale kot zelo učinkovit bojni stroj, pred katerim sovražnik nima nobenega protiorožja. Šele [[Vojna na morju (prva svetovna vojna)#Neomejena podmorniška vojna|neomejena podmorniška vojna]] je zaveznike prisilila, da so začeli razvijati protipodmorniška orožja, kot so bile [[Globinska bomba|globinske bombe]], prisluškovalne naprave, [[sonar]]ji, lovci na podmornice in [[konvoj]]i. Novo orožje je prišlo tudi v pehoto. Proti koncu vojne so v enote začeli prihajati lažji puškomitraljezi in brzostrelke, s katerimi je lahko rokoval en sam vojak. Pojavile so se tudi [[Ročna bomba|ročne bombe]] in [[Plamenometalec|plamenometalci]]. Modernejše orožje so uporabljale predvsem naskočne ali [[jurišne enote]], kot so nemški in avstro-ogrski [[Stormtruppen]] in italijanski [[Arditi]]. == 11. ura 11. dan 11. mesec == [[Slika:Armisticetrain.jpg|200px|sličica|desno|General Foch (drugi iz desne) s svojo delegacijo pred znamenitim vagonom v katerem je bilo podpisano premirje, 11. november 1918.]] Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila več milijonov mrtvih ranjenih in pogrešanih ter povzročila ogromno gospodarsko škodo. Zaradi vedno večjega števila mrtvih in splošnega pomanjkanja na vseh ravneh se je začelo na fronti in v zaledju širiti nezadovoljstvo, ki je v letih 1917 in 1918 pripeljalo do družbenih in političnih sprememb. Te so spomladi 1918 že kazale prve obrise konca krvave vojna. Začelo se je v Rusiji z oktobrsko revolucijo ter strmoglavljenjem ruskega carja Nikolaja II. Oblast so prevzeli boljševiki pod vodstvom [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Iljiča Lenina]]. Rusija je iz velike vojne izstopila s podpisom sporazuma iz Brest-Litovska, 3. marca 1918. Zahodni zavezniki so s tem izgubili svojo glavno zaveznico v boju proti centralnim silam. Rusiji so kmalu zatem sledile centralne sile, [[29. september|29. septembra]] 1918 je v Solunu premirja podpisala Bolgarija. Tridesetega oktobra 1918 ji je sledilo Otomansko cesarstvo. Avstro-Ogrska je premirje podpisala 3. novembra 1918 v Villi Giusti blizu Padove, potem ko je izgubila bitko pri [[Vitorio Veneto|Vittoriu Venetu]] na reki [[Piava|Piavi]] ter so [[Madžarska]], [[Češkoslovaška]], [[Slovenija]] in [[Hrvaška]] razglasili samostojnost s čimer je Avstro-Ogrska kot enotna država razpadla in tako nehala obstajati. Nemčija je vztrajala do zadnjega. Štiri leta vojne in britanska pomorska blokada so državo popolnoma izčrpali tako, da je bila ta na začetku leta 1918 tik pred zlomom. Začelo je primanjkovati hrane, vojaškega materiala in za boj sposobnih ljudi. Zato je Nemčija [[21. marec|21. marca]] 1918 na zahodni fronti sprožila še zadnjo t. i. spomladansko ofenzivo s katero je želela dokončno poraziti britanske in francoske sile ter preprečiti prihod ameriških čet na zahodno fronto. Sprva je ofenzivi dobro kazalo konec aprila pa se je vojna sreča obrnila. Nemcem je enostavno zmanjkalo materiala in vojakov zaradi česar se je ofenziva ustavila. Avgusta 1918 so zavezniki sprožili protiofenzivo t. i. stodnevno ofenzivo v kateri so Nemce prisilili da so se umaknili iz zasedenih ozemelj, konec septembra in v začetku avgusta je padla hindenburgova obrambna linija zadnja obramba pred Nemčijo. V samo enem dnevu je bilo zajetih preko 100.000 nemških vojakov ker je bil najbolj črn dan za nemško vojsko. Novica o porazu se je hitro razširila med nemškimi oboroženimi silami, vojaki siti nesmiselne vojne so se začeli upirati. Najprej so se uprli mornarji v pristanišču [[Kiel]], zaradi upora je moral odstopiti poveljnik nemške vojske Ludendorff. Upor se je nato razširil še na civilno prebivalstvo, oblast v posameznih regijah in mestih so začeli prevzemati revolucionarji in oborožene skupine. Posredovati je morala vojska potem ko reda in miru ni bilo mogoče več nadzorovati. Nemška vlada je po zaostritvi razmer na fronti in doma uvidela, da so edina možnost za nadaljnji obstoj Nemčije mirovna pogajanja z zavezniki. Obrnila se je na [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškega predsednika]] [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] ter na njegovih štirinajst zahtev za končanje sovražnosti, ki so bile predstavljene januarja 1918. Sprejetje teh zahtev je bila za Nemce edina možnost, da končajo vojno in preživijo. [[9. november|Devetega novembra]] je moral Viljem II. abdicirati, istočasno je nastala [[Weimarska republika]]. [[Slika:US 64th regiment celebrate the Armistice.jpg|250px|sličica|Ameriški vojaki se veselijo konca vojne, 11. november 1918 ob 11:00]] [[7. november|Sedmega novembra]] so bili francoski vojaki v bližini vasi [[La Capelle]] priča nenavadnemu dogodku. Pred njihovo obrambno črto se je pojavil konvoj avtomobilov z belimi zastavami. V avtomobilih je bila nemška mirovna delegacija pod vodstvom nemškega politika Matthiasa Erzbergerja z namenom, da se z zavezniki pogaja o končanju vojne. Po prečkanju frontne črte se je delegacija vkrcala na poseben vlak, ki jo je odpeljal do gozda pri [[Compiegne]] kjer je imel [[maršal]] [[Ferdinand Foch]], vrhovni poveljnik zavezniški sil na zahodni fronti, svojo poveljstvo. Foch, ki je v vojni pred kratkim izgubil sina in zeta na isti dan, je nemško delegacijo sprejel hladno in ji že takoj na začetku dal vedeti, da ne bo nobenih pogajanj. Nemcem je posredoval 34 zahtev, ki jih morajo sprejeti v roku 72 ur, sicer se vojna nadaljuje z nezmanjšano močjo. Ker je bilo zahtev preveč ter so nekatera presegala pooblastila mirovne delegacije, se je ta morala posvetovati z [[Berlin]]om. Ta je delegaciji, zaradi kritičnih razmer v Nemčiji, dal dovoljenje da sprejme vse zavezniške zahteve. [[Premirje 11. novembra 1918|Premirje]] je bilo dokončno podpisano v poveljniškem vagonu generala Focha 11. novembra 1918 ob 5:10 (uradno je bila zabeležena ura 5:00) s pričetkom veljavnosti ob 11:00. V roku pol ure je novica o podpisu premirju obkrožila svet, ljudje v [[Pariz]]u, [[London]]u, [[New York]]u in drugih krajih po svetu so se pognali na ulice in začeli proslavljati konec vojne. Njihovo veselje je bilo prehitro, do konca vojne je bilo še šest krvavih ur. Novica o podpisu premirja je do vojakov v jarkih začela prihajati počasi, vendar tudi če je prišla zanje to ni pomenilo konca vojne. Nekateri zavezniški generali kot je bil npr. ameriški [[John J. Pershing]] so zahtevali, da se zavezniški napad nadaljuje do zadnje sekunde pritem pa so bili pripravljeni žrtvovati več tisoč življenj svojih vojakov tudi če so vedeli, da bodo lahko po enajsti uri nasprotnikovo ozemlje zasedli brez odpora. Tako so Američani v zadnjih šestih urah vojne pri prečkanju reke [[Meuse (reka)|Meuse]] utrpeli velike izgube. Velike izgube so utrpeli tudi Britanci na severu fronte pri zavzetju belgijskega mesta [[Mons]]. Zavezniški in nemški vojaki so tako po nepotrebnem umirali dobesedno do zadnje sekunde pred veljavnostjo premirja. Zadnji britanski vojak, ki je padel v vojni je bil George Edwin Ellson, padel je ob 9:30, zadnji francoski vojak Augustin Tebuchon je padel ob 10:45, zadnji ameriški vojak, Henry Gunther, je padel minuto pred začetkom premirja. Zadnji kanadski vojak, ki je padel v prvi svetovni vojni je bil George Lawrence Price, v kraju Ville-sur Haine ga je ob 10:57 pred neko hišo ustrelil nemški ostrostrelec, ob 10:58 je bil mrtev. Zadnjih šest ur vojne so vse strani skupaj utrpele 10.944 mrtvih, ranjenih in pogrešanih od tega je bilo na zavetniški strani 2.738 mrtvih. Točno ob 11:00 so topovi, puške in stojnice utihnile, po 1.568 krvavih dneh je bilo velike vojne konec. Njen konec je bil prav tako nenaden in nesmiseln kot njen začetek, 1. avgusta 1914. == Žrtve in škoda == [[Slika:British wounded Bernafay Wood 19 July 1916.jpg|250px|sličica|desno|Britanski in nemški ranjenci, 16. julij 1916]] Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, način bojevanja in nova orožja so povzročila, da so vojaki na fronti umirali na industrijski ravni, trpelo je tudi civilno prebivalstvo. Na konci vojne je bilo ocenjeno, da so vojaške in civilne izgube na obeh straneh znašale preko 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Od tega je bilo 16 milijonov mrtvih in 20 milijonov ranjenih. Umrlo je 10 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov. Antanta je izgubila 6 milijonov vojakov, centralne sile 4 milijone. Dva milijona jih je umrlo zaradi bolezni 6 milijonov je bilo pogrešanih in so jih kasneje razglasili za mrtve. V vojni je umrla cela generacija Evropejcev, samo v Franciji so izgube v populaciji med 18 in 30 letom znašale 25% mrtvih in ranjenih. Francija je med vojno izgubila 1.385.300 vojakov, po številu mrtvih je bila takoj za Rusijo, ki izgubila med 1,7 do 2 milijona vojakov. Britanski imperij je imel preko 900.000 mrtvih in preko 2 milijona ranjenih. Nemčija je imela preko 2 milijona mrtvih, Avstro-Ogrska 1.4 milijona, Otomansko cesarstvo 700.000 in Bolgarija 87.500. Na vsakega mrtvega vojaka so prišli še trije do štirje ranjeni. Ko te številke seštejemo, dobimo rezultat od nekaj nekaj tisoč do nekaj milijonov ranjenih na posamezno državo udeleženko. Pri tem niso šteti tisti, ki so zaradi ran umirali še mesece in leta po vojni. Vojna se ni dotaknila samo vojakov na fronti ampak tudi njihovih družin in znancev; leta 1918 v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstro-Ogrski ni bilo človeka, ki ne bi poznal nikogar, ki je umrl ali bil ranjen na fronti. Zaradi vojne je trpelo tudi civilno prebivalstvo splošno pomanjkanje - lakota, aretacije, zaplembe, taborišča, internacija in streljanje talcev so bila nekaj vsakdanjega na okupiranih ozemljih (Belgija, Rusija, Srbija, …). Vedno bolj je začela v ospredje prihajati zamisel večvrednost nekaterih ras nad ostalimi npr. večvrednost Nemcev nad Slovani. V Rusiji so bili pogromi nad Židi nekaj vsakdanjega. V Otomanskemu cesarstvi je prišlo do [[Armenski genocid|genocida nad Armenci]], Asirci in Grki, prvega v zgodovini. V naslednjih stotih letih je to postalo praksa. [[Slika:Morgenthau336.jpg|250px|sličica|desno|Armenski genocid]] Zaradi načina bojevanja so bile uničene celotne pokrajine, mesta in vasi. Po vojni je bilo ocenjeno, da je v Franciji postalo neuporabnega 1.600&nbsp;km² ozemlja. V Franciji je bilo uničenih tudi 410.000 objektov, topovi niso prizanesli niti kulturnim in zgodovinskim spomenikom kot je bila na primer katedrala v [[Reims]]u. Na podeželju so bile zaradi topniškega ognja dobesedno izbrisane celotne vasi, polja in gozdovi. Zaradi minskih vojn in nenehnega topniškega obstreljevanja so bili nekateri hribi nižji tudi za 50 m. Vojna je bila tudi velik strošek, stroški so se merili v milijardah današnjih dolarjev. Mnoge države so za vodenje vojne morale zadolžiti, svoj dolg pa so odplačevale še dolga desetletja po koncu vojne. Največ je za vojno porabila Nemčija - preko 37,7 milijard dolarjev, sledili sta ji Velika Britanija s 35,3 in Francija s 24,2 milijardami. Samo ZDA so v enem letu vojne porabile 22,6 milijarde dolarjev. Odpravljanje vojne škode je bilo dolgotrajno in drago. Še danes, po več kot sto letih od začetka vojne, je na nekdanjih bojiščih mogoče videti posledice vojne. Kmetje pri oranju svojih polj mnogokrat naletijo na neeksplodirane bombe (železna žetev) ter ostale ostanke vojne, med njimi so tudi posmrtni ostanki vojakov. Vojne ostaline so se najbolj ohranile visoko v gorah (italijanska fronta) kamor ljudje redkokdaj zaidejo. Jarki in kaverne visoko v gorah so še vedno taki kot so bili pred stotimi leti. Zaradi mrzlega podnebja so se v večnem ledu ledenikov ohranili tudi ostanki, ki pričajo o vsakdanjem življenju vojakov, uniforme, pisma časopisi in osebni predmeti. Ironično je, da po stotih letih prva svetovna vojna za sabo še vedno pušča ranjene in mrtve. Vsako leto na nekdanjih bojiščih zaradi nepravilnega ravnanja z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi umre ali je težko ranjenih nekaj ljudi. <center>'''Žrtve vojne'''</center> <center> {| class="wikitable" |- ! Stran !! Vojaške žrtve !! Civilne žrtve !! Ranjeni (vojaki) |- | Centralne sile || 3.386.200 do 4.390.544 || 3.611.720 do 3.951.720 || 8.419.533 |- | Antanta || 4.866.317 do 6.349.352 || 3.282.057 || 11.599.706 do 12.800.706 |- | Ostali || || 2.680 || |- | Skupaj || 8.252.517 do 10.739.896|| 6.893.777 do 7.233.777 || 20.019.239 do 21.220.239 |} </center> <center>'''Stroški vojne'''<ref>http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWcosts.htm</ref></center> <center> {| class="wikitable" |- ! Antanta !! Stroški v ameriških dolarjih<br />1914 do 1918 !! Centralne sile !! Stroški v ameriških dolarjih<br />1914 do 1918 |- | {{ikonazastave|ZDA}} || 22.625.253.000 || {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} || 37.775.000.000 |- | {{ikonazastave|Velika Britanija}} || 35.334.012.000 || {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} || 20,622,960,000 |- | {{ikonazastave|Francija}} || 24.265.583.000 || {{ikonazastave|Osmansko cesarstvo}} || 1.430.000.000 |- | {{ikonazastave|Rusija}} || 22.293.950.000 || {{ikonazastave|Bolgarija}} || 815.200.000 |- | {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} || 12.413.998.000 || || |- | {{ikonazastave|Belgija}} || 1.154.468.000 || || |- | {{ikonazastave|Romunija}} || 1.600.000.000|| || |- | {{ikonazastave|Srbija}} || 399.400.000 || || |- | {{ikonazastave|Grčija}} || 270.000.000 || || |- | {{ikonazastave|Kanada}} || 1.665.576.000 || || |- | {{ikonazastave|Avstralija}} || 1.423.208.000 || || |- | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} || 378.750.000 || || |- | {{ikonazastave|Indija}} || 601.279.000 || || |- | {{ikonazastave|Južna Afrika}} || 300.000.000 || || |- | Britanske kolonije || 125.000.000 || || |- | {{ikonazastave|Japonski imperij}} || 40.000.000 || || |- | Ostali || 500.000.000 || || |- | Stroški skupaj || 125.690.477.000 || Stroški skupaj || 60.643.160.000 |} </center> == Pariška mirovna konferenca == {{glavni|Versajska mirovna pogodba}} [[Slika:Big four.jpg|250px|sličica|''Veliki štirje'', Lloyd George, Vittorio Orlando, Georges Clemenceau in Woodrow Wilson]] Po podpisu premirja v Compiegnu, 11. novembra 1918, stare Evrope ni bilo več. Vojna je odnesla štiri velika cesarstva: Nemško, Avstro-Ogrsko, Rusko in Osmansko. Iz njihovih ozemelj so nastale številne nove države: [[Poljska]], [[Madžarska]], [[Češkoslovaška]], [[Avstrija]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]], [[Litva]], [[Latvija]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Turčija]], [[Gruzija]], [[Armenija]], [[Irak]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Nastanek novih držav je ustvaril probleme z nacionalnimi mejami. V nekaterih novih državah je vladalo brezvladje, v drugih se je prve svetovna vojne spremenila v državljanske vojne in revolucije. Do sporov je prišlo tudi med nekdanjimi zavezniki. Da bi zmagoviti zavezniki uredili napete razmere v Evropi in svetu ter Nemčiji določili mirovne pogoje za končanje velike vojne, so v Parizu dva meseca po podpisu premirja organizirali mirovno konferenco. Ta je bila uradno odprta [[18. januar]]ja 1919 na francoskem zunanjem ministrstvu v Parizu. Udeležilo so se jo delegati iz 32 držav in narodov ter številni opazovalci in novinarji (države poraženke velike vojne na konferenco niso bile povabljene). Zaradi tako velike zastopanosti različnih narodov se je konference kmalu prijel vzdevek svetovna vlada, Pariz pa je takrat postal začasna prestolnica sveta. Glavne osebnosti konference so bili ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]], francoski premier [[Georges Clemenceau]], angleški predsednik vlade [[David Lloyd George]] in italijanski predsednik vlade [[Vittorio Orlando]]. Četverici so pravili kar veliki štirje. Vsak izmed njih je bil predstavnik države zmagovalke velike vojne ter vsak izmed njih je imel na konferenci svoje interese, kar je bilo ključno pri razvoju dogodkov med samo konferenco ter kasneje v zgodovini. Georges Clemenceau, ki je v svojem življenju preživel že dve uničujoči vojni z Nemčijo, je Nemčijo želel ponižati ter popolnoma uničiti ter tako Franciji, Evropi in svetu zagotoviti, da do nove vojne v Evropi nikoli več ne bo prišlo. Podobnega mnenja je bil tudi David Lloyd George, sam je želel Nemčijo uničiti do te mere, da Veliki Britaniji v naslednjih desetletjih ne bi bilo potrebno ponovno posredovati na evropski celini. Vittorio Orlando je imel popolnoma druge načrte. Italiji je želel zagotoviti nova ozemlja v vzhodnem [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] (več kot je predvideval [[Londonski sporazum (1915)|londonski sporazum]]), vendar jih na koncu ni dobil, zato se je užaljen umaknil iz konference. Glavna osebnost konference je bil ameriški predsednik Woodrow Wilson, ki je zaradi svojih liberalnih idej požel tudi največ navdušenja med ljudmi, tako na strani zmagovalcev kot na strani poražencev. S svojimi idejami o samoodločbi narodov ter neposredni demokraciji je predstavljal odmik od starega evropskega reda. Novinarji so ga na konferenci opisovali "kot človeka, ki je na obračun prišel z Biblijo". Konferenca je bila zastavljena zelo optimistično, ljudje so od nje pričakovali, da bo v Evropi vzpostavila nov odprt demokratičen red, končala veliko vojno ter preprečila morebitne prihodnje morije. Kot odgovor na ta pričakovanja je Wilson predlagal ustanovitev posebne organizacije, ki bo po svetu preprečevala nove vojne (ideja je bila predstavljena že januarja 1918). Organizacijo je poimenoval, [[Liga narodov]]. Z njegovo idejo pa se nista popolnoma strinjali Francija in Velika Britanija, ki sta imeli lastne interese zaradi česar je na konferenci prišlo do prvih resnih trenj med zmagovalkami velike vojne. Trinajstega februarja 1919 je bil sprejet kompromis s katerim sta Velika Britanija in Francija podprli ustanovitev Lige narodov čeprav sami on njeni učinkovitost pri razreševanju bodočih sporov nista zares verjeli. ZDA nikoli niso potrdile Lige narodov, niti niso bile njena članica zato ker se njena ustanovna listina ni skladala z ustavo ZDA. Za Wilsona je bil to največji uspeh ter hkrati največji poraz. [[Slika:Map Europe 1923-en.svg|250px|sličica|desno|Evropa leta 1923, ''>>nove države, nove meje, novi problemi<<'']] Dogovor glede Lige narodov pa je bil šele začetek. Medtem ko je v Parizu potekala konferenca so po Evropi divjali nemiri, revolucije in brezvladje. Nastale so tudi številne nove države, kar je pripeljalo do težav z mejami. Da bi zavezniki rešili te težavi so ustanovili številne komisije, ki so se več mesecev ukvarjale s tem problemom ter ga po svojih najboljših močeh poizkušale rešiti. Te so se odločale na podlagi želj novonastalih držav, načelu samoodločbe narodov ter liberalnih načelih. Kljub temu pa je bilo njihovo delo težavno. Evropo so sestavljali (še vedno jo) številni narodi in kulture, ki so se skozi zgodovino mešale zaradi česar je bilo mejo nemogoče zarisati tako, da bi bili zadovoljni obe strani. Komisija si je zato na spornih ozemljih umislila pravice za manjšine ter plebiscit oz. referendum s katerimi naj bi se prebivalci sami odločili na kateri strani meje želijo živeti. Kot velik problem so se izkazali tajni dogovori nastali pred in med samo vojno, saj so sami po sebi kršili načelo samoodločbe. Dva izmed takih dogovor sta bila tajni londonski sporazum ter [[Sykes-Pickotov sporazum|dogovor Sykes–Picot]]. Prav zaradi takih dogovorov ter mešetarjenja z ozemlji tretjih je prišlo do resnih sporov med zavezniki, mirovna konferenca pa je začela izgubljati svojo legitimnost. Italija je na konferenci želela iztržiti več kot je določal londonski sporazum (želela je celotno vzhodno jadransko obalo), Wilson je temu ostro nasprotoval in prišlo je do ostrega spora, užaljeni italijanski premije Olando je v znak protesta konferenco v naglici zapustil. Z dogovorom Sykes – Picot (razdelitev bližnjega vzhoda med Veliko Britanijo in Francijo) so zavezniki izigrali princa Faisla, ki so mu med vojno obljubili lastno arabsko državo. Na konferenci ga je zastopal [[Thomas Edward Lawrence|T. E. Lawrence]]. Wilson je nasprotoval ideji, da bi Britanci in Francozi prevzeli arabske dežele, zato si je umislil sitem mandatov v okviru lige narodov. Mandate pa je nato podelil t. i. naprednim kolonialnim silam za čas dokler narodi v mandatih ne boji sami sposobni voditi države. Velika Britanija je tako dobila Palestino, Jordanijo in Irak, Francija pa Libanon in Sirijo. Zemlja so si razdelili seveda po lastnih željah in interesih. Podoben sistem mandatov je bil uveden tudi v nekdanjih nemških afriških kolonijah, le da so tam nekaj ozemlja dobili še Belgijci in Portugalci. Sistem mandatov pa ni veljal za novonastale evropske države. Po sporu z Italijo je do resnega spora med zavezniki prišlo še s peto zaveznico, Japonsko. Ta na konferenci ni zahtevala veliko, enakost ostalim zaveznikom, ozemlje nekdanje nemške kolonije Tsingtao z okolico, rasno enakost ter rešitev emigracijskih težav s katerimi so se srečali japonski emigranti v tujini. Kot odgovor, od ostalih zaveznikov, je dobila ostro nasprotovanje, ignoranco in prezir. Ko so Japonci zagrozili, da bojo zapustili konferenco in je kazalo, da se bo ta spremenila v farso je v zadnjem trenutku posredoval Wilson in Japonski obljubil nekaj nekdanjih nemških kolonij na Pacifiku ter del kitajskega ozemlja. Kitajsko je temu ostro nasprotovala saj ji seveda ni bilo všeč, da se trguje z njenim ozemljem, vendar s tem ni dosegla nič ker na konferenci ni imela pogajalske moči. Ob državi sta konferenco zapustili nezadovoljni ter s sovraštvom do zahoda kar je imelo dolgoročne posledici v naslednjih dvajsetih letih. Kitajska se je začela usmerjati vedno bolj proti komunizmu Japonska pa proti skrajnemu militarizmu. Med številnimi delegati v Parizu se je kot kuhinjski pomočnik znašel tudi [[Ho Ši Minh]], bodoči vietnamski revolucionar. Mirovni komisiji je poslal peticijo v kateri je zahteval, da Vietnam postane samostojna država, nikoli ni dobil odgovora. [[Slika:Orpen, William (Sir) (RA) - The Signing of Peace in the Hall of Mirrors, Versailles, 28th June 1919 - Google Art Project.jpg|250px|sličica|desno|Podpis premirja v zrcalni dvorani, Versailles, 28. junij 1919, William Orpen]] Glavno vprašanje skozi celotno mirovno konferenco je bilo, kaj storiti z Nemčijo. Ta je skozi vojno utrpela ogromne izgube in je bila leta 1918 na robu propada, nato pa se je po podpisu premirja zgodilo nekaj nepričakovanega. Po dogovoru je Nemčija iz fronte, brez enega samega strela umaknila vse vojake, s čimer se je ustvaril mit o tem, da Nemčija med vojno ni bila nikoli poražena, mit pa je bil še dodatno podkrepljen s tem, da na nemško ozemlje ni stopil noben zavezniški vojak. Tega so se zavezniški generali in politiki dobro zavedali zato so odločili, da bodo Nemčijo dokončno porazili za diplomatsko mizo. Mnenja kak to storiti so se med zavezniki razlikovala. Francozi, ki so mejili na Nemčijo in so se bali novih vojen, so želeli Nemčijo vojaško, gospodarsko in družbeno popolnoma uničiti. Britanci niso razmišljali tako ekstremno, želeli so uničiti le njeno vojaško industrijo saj so v prihodnosti želeli z njo trgovati. Najbolj so bili popustljivi Američani, Nemčijo so sicer želeli kaznovati vendar so bili hkrati mnenja, da bi lahko prestrogi ukrepi v prihodnje pripeljali do nove vojne. Vsi zavezniki so se strinjali, da je za začetek vojne kriva Nemčija (kar ni popolnoma res), ta odločitev je bila povezana predvsem s stroški vojne. Francija in Velika Britanija sta bili ob koncu vojne zelo zadolženi državi svoj dolg pa sta želeli prevaliti na Nemčijo, glavnega krivca za začetek vojne. V komisiji kjer so določili višino reparacij so se več mesecev kresale zahteve po skupni višini ter deležu ki pripada posameznemu zavezniku. Številke so dosegle neverjetne vrednosti (165 do 661 milijard dolarjev iz leta 2014), tako visoki odškodnini je nasprotoval britanski ekonomist John Maynard Keynes, ki je bil mnenja, da bodo zavezniki s tem nemško gospodarstvo popolnoma uničili. Na to je opozoril Wilsona, vendar se ta za to ni menil saj je vedel, da mora Francozom in Britancem vrniti uslugo za priznanje lige narodov. Poleg odškodnine so zavezniki želeli tudi dele nemškega ozemlje. Francozi so od Nemčije zahtevali območje [[Alzacija|Alzacije]] in [[Lorena|Lorene]], ki so ga izgubili med francosko-prusko vojno ter [[Posarje]], ki je nato prišlo pod petnajst letni zavezniški nadzor. Zaradi lastne varnosti so zahtevali še [[Porenje-Pfalška|Porenje]] vendar sta temu močno nasprotovala Wilson in Lloyd, bila sta mnenja da bi okupacija tega dela Nemčije v prihodnje povzročila novo vojno. Nemčija je prav tako izgubila vse kolonije, prišle so pod nadzor lige narodov. Odpovedati se je morala tudi vojaški industriji vojska pa je lahko obdržala le lahko oborožitev. Ko so se zavezniki dokončno dogovorili o mirovnih pogojih za končanje vojne so konec aprila 1919 na mirovna pogajanja povabili nemško mirovno delegacijo pod vodstvom nemškega diplomata Ulricha von Brockdorffa. Delegacijo so posadili na vlak ter jo na poti do Pariza namenoma peljali po, od vojne uničeni francoski pokrajini. Vendar to Nemcem ni vzelo poguma na pogajanja so se dobro pripravili z namenom, da predstavijo svoje videnje dogodkov med vojno ter izpogajajo boljše mirovne pogoje. Sedmega maja, so jim zavezniki na konferenci polni generalov, politikov, diplomatov in novinarjev predstavili mirovne pogoje, pogajanja in ugovori na zahteve niso bili možni. Nemci so na pogoje odgovorili le s kratkim in neprepričljivim govorom. Za primer, da bi Nemci zavrnili pogoje je general Foch pripravil več divizij, da vkorakajo v Nemčijo. Šestnajstega junija je bil v Berlin poslan zadnji ultimat, nemška vlada ga je zavrnila in takoj zatem odstopila. Teden dni pozneje so francoske oblasti v Parizu dobile obvestilo, da bo nova nemška vlada sprejela vse mirovne pogoje. Novica se je kmalu razširila, ljudje so se pognali na ulice in začeli proslavljati. Sledila je zaključna slovesnost polna simbolike, 28. junija 1919 v dvorani zrcal v dvorcu Versailles, kjer so Nemci in zavezniki dokončno podpisali [[Versajska mirovna pogodba|mirovno pogodbo]] s čimer je bilo prve svetovne vojne formalno konec. Ob tem dogodku je francoski maršal Ferdinand Foch izrekel preroške besede: {{navedek|To ni mir. To je le dvajsetletno premirje.|||Ferdinand Foch<ref>Ruth Henig, ''Versailles and After, 1919-33'' (Routledge, 1995), p. 52.</ref>}} Z ostalimi centralnimi državami so zavezniki sklenili ločene sporazume. Desetega septembra 1919 so podpisali mirovni sporazum z Avstrijo, 27. novembra 1919 z Bolgarijo, 4. junija 1920 z Madžarsko in 24. julija 1923 z novonastalo državo Turčijo. == Povojno obdobje in pot v drugo svetovno vojno == [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-00104, Inflation, Tapezieren mit Geldscheinen.jpg|200px|sličica|desno|Nemška povojna hiperinflacija, denar je izgubil vrednost zato so ga ljudje uporabljali za tapete.]] Ferdinand Foch se pri svojih besedah, ki jih je izrekel ob koncu vojne ni dosti zmotil. Kakor koli je bil versajski mirovni sporazum krivičen za Nemčijo in koristen za preostalo Evropo zavezniki z njim niso morali doseči miru kakršnega so želeli, kvečjemu še večji razdor. Glavna napaka zaveznikov je bila, da so Nemčijo po vojni pustili nedotaknjeno. Ta je sicer res izgubila kakih 30% ozemlja in 10% predvojne populacije vendar je bila kot državna in politična tvorba še vedno tam. Njena velika prednost je bila, da za razliko od prevojnega obdobja njene zunanje meje, predvsem na jugu in vzhodu niso nadzorovale več svetovne velesile (Avstro-Ogrske in Ruskega cesarstva ni bilo več). Tudi izplačilo reparacij ni potekalo po načrtih. Nemčija je bila po vojni gospodarsko uničena poleg tega jo je pestila [[hiperinflacija]] in zaveznikom ni bila sposobna odplačevati odškodnine, ki so jo ti določili na mirovni konferenci. Zato so ti skozi dvajseta leta znesek odškodnine neprestano nižali, Francija pa je kot odgovor na nemško neplačevanje v letih 1923 do [[1925]] celo okupirala [[Porurje]]. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je tako znesek iz 132 milijard zlatih mark znižal na 112 milijard. Leta [[1929]] je v [[Zlom newyorške borze 1929|New Yorku prišlo do zloma borze]] in [[Velika gospodarska kriza|gospodarske krize]], ki je s časovnim zamikom dosegla tudi Nemčijo. Ta je leta [[1931]] zaradi gospodarske krize za eno leta nehala plačevati odškodnino leta [[1932]] pa je s plačevanjem popolnoma prenehala kar je bilo povezano tudi z vzponom nacistov na oblast. Med letoma 1919 in 1932 je Nemčija plačala le 21 milijard zlatih mark kar je bilo 15% začetnega zneska. Lahko bi rekli, da se je Nemčija zaradi zavezniškega popuščanja izognila večjemu delu kazni. Veliko večji problem je bilo povojno nezadovoljstvo ter politične in družbene spremembe ki so se začele širiti po vojni. Leta 1922 so v Italiji, v vse splošnem strahu pred komunisti, na oblast prišli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ta je z idejo o velikem italijanskem imperiju prišel v spor s sosednjimi državami ter se zapletel v kolonialne vojne v Afriki. Leta 1923 se je v Rusiji končala [[Ruska državljanska vojna|državljanska vojna]], ki je državo v petih letih popolnoma uničila. Leto dni pozneje, [[1924]], po smrti [[Lenin]]a je na oblast v novi [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] prišel [[Stalin|Josip Stalin]], eden izmed treh velikih [[diktator]]jev dvajsetega stoletja. Med svojim vladanjem je dal pobiti več milijonov Rusov hkrati pa je bil največji nasprotnik fašizma in [[Nacizem|nacizma]]. Leta [[1929]] je v ZDA izbruhnila velika gospodarska kriza, ki je s časovnim zamikom dosegla tudi Evropo. Najbolj je prizadela Nemčijo, ki se je z gospodarskimi težavami ukvarjala že pred veliko krizo. Zaradi revščine, pomanjkanja in vsesplošnega nezadovoljstva ljudi so leta [[1933]] na oblast prišli nacisti pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]. Ti so v naslednjih sedmih letih s svojimi izkrivljenimi idejami o arijski rasi ter tisočletnem [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]] postali glavni krivci za zaostrovanje razmer v Evropi. [[Druga italijansko-abesinska vojna|Italijansko-abesinska vojna]], okupacija Albanije, [[španska državljanska vojna]], [[Anschluss|priključitev Avstrije k Tretjemu rajhu]], češkoslovaška kriza ter neprestano kršenje mednarodnih pravil in dogovorov so glavni dogodki, ki so v Evropi predstavljali uvod v drugo svetovno vojno. Podobno kot nacisti v Evropi so bili Japonci v Aziji. Japonci so po prvi svetovni vojni, čeprav so bili na zmagoviti strani, ostali prezrti. Zavezniška ignoranca in mednarodno ponižanje male azijske vzhajajoče velesile je v Japoncih vzbudila sovraštvo, do zahodnega sveta. Namesto zmerne je v dvajsetih in tridesetih letih začela v japonski politiki prevladovati militaristična struja, ki je še bolj kot po navadi poudarjala načelo, da Azija pripada Japonski. V želji po novih ozemlji in surovinah se je leta 1937 spustila v [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] vedno bolj agresivna pa je postajala tudi do britanskih, nizozemskih, francoskih in ameriških posesti v Aziji in Pacifiku s čimer je prišla v spor z glavnimi svetovnimi velesilami (Velika Britanija, ZDA). Stopnjevanje napetosti v Evropi in Aziji je leta [[1939]] pripeljalo, do nemškega [[Poljska kampanja (1939)|napada na Poljsko]] in začetka druge svetovne vojne v Evropi, decembra [[1941]] z [[Napad na Pearl Harbor|napadom japonske na ameriško oporišče Pearl Harbor]] pa še do začetka druge svetovne vojne v Aziji in na Pacifiku. [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-10541, Weimar, Aufmarsch der Nationalsozialisten.jpg|250px|sličica|desno|Adolf Hitler na shodu nacistov v Weimarju, oktober 1930]] Ob začetku druge svetovne vojne je prva svetovna vojna postala bolj ali manj pozabljena. Trditev, da so za začetek druge svetovne vojne krive nerešene zadeve iz prve svetovne vojne ne drži popolnoma. Lahko bi rekli, da so dogodki ob koncu prve vojne predstavljali le temelje za vso nadaljnjo dogajanje. Versajska mirovna pogodba, ki naj bi v Evropi zagotovila večni mir res ni bila popolna in tega so politiki dobro zavedali. Je pa bila sestavljena na kar najboljši možni način, ki je ustrezal liberalnim idejam tistega časa. Res je povzročila kar nekaj krivic poražencem in manjšinam vendar te krivice same po sebi niso bile tako velike, da bi vplivale na globalno dogajanje v Evropi in po svetu. Celo nasprotno, zavezniki so z mirovno pogodbo želeli vzpostaviti red, ki je nastal v po vojnem upostošenju, na žalost jim ni uspelo. Dosti večji vpliv na poti k drugi svetovni vojni so imeli dogodki, ki so se zvrstili skozi dvajseta in trideseta leta prejšnjega stoletja: hiperinflacija, revščina in pomanjkanje, gospodarska kriza ter vzpon fašizma in nacizma. Med letoma 1919 in 1939 se je tako zvrstilo enostavno preveč zgodovine, da bi lahko rekli, da sta vojni neposredno povezani, morda pa tudi ne. Leta [[1966]] umrli poljski [[pesnik]] [[Stanisław Jerzy Lec]] je zapisal: {{navedek|Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost.|||Stanisław Jerzy Lec<ref>http://www.mladina.si/156096/izsla-je-posebna-izdaja-tednika-mladina-prva-svetovna-vojna-1914-2014/</ref>}} == Glej tudi == * [[Vojne napovedi v prvi svetovni vojni]] == Sklici == {{opombe|2}} == Viri == '''Spletni viri:''' * http://www.firstworldwar.com/ '''Knjižni viri:''' * ''Stoletje svetovnih vojn'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 * ''Prva svetovna vojna'', DZS, Ljubljana, 1996 * ''The Great War'', Peter Hart, 2013 * ''The Sleepwalkers: How Europe went to war in 1914'', Christopher Clark, 2012 * ''The Origins of the World War'', Sidney Bradshaw Fay, 1928 * ''A Short History of the Great War'', Albert Frederick Pollard, 1920 '''Dokumentarne oddaje:''' * ''Seeds of War, Timewatch'', BBC, 1994 * ''The Last Day of World War One'', Timewatch, BBC, 2008 * ''The Last Day of World War One'', History Channel * ''The First World War'', TV miniserija, BBC, 2003 * ''World War 1 in Colour'', TV miniserija, 2003 * ''The Peacemakers'', BBC == Glej tudi == * [[Svetovna vojna]] * [[Druga svetovna vojna]] * [[Balkanski vojni]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|prva svetovna vojna|Prva svetovna vojna}} {{Kategorija v Zbirki|World War I}} V slovenščini: * [http://www.100letprve.si/ Slovenci in prva svetovna vojna] * [http://www.rtvslo.si/1sv Spletna stran RTV Slovenije posvečena prvi svetovni vojni] * [http://www.muzej-nz.si/sl/pages.php?id_meni=116&id=18 Muzej novejše zgodovine Slovenije, zbirka prva svetovna vojna] * [http://europeana1914-1918.eu/sl Europeana 1914-1918, zbirka gradiv iz obdobja prve svetovne vojne] V angleščini: * [http://www.firstworldwar.com/index.htm Obsežno angleško spletišče s članki in gradivom o prvi svetovni vojni] * [http://www.bbc.co.uk/ww1 Spletna stran BBC posvečena prvi svetovni vojni] * [http://www.nationalarchives.gov.uk/first-world-war/ Britanski nacionalni arhiv, zbirka gradiv iz prve svetovne vojne] * [http://www.worldwaronecolorphotos.com/ Barvne fotografije prve svetovne vojne] * [http://www.gwpda.org/photos/ Fotografije velike vojne] * [http://www.greatwar.co.uk/index.htm Velika vojna, vse kar je povezano s prvo svetovno vojno na zahodni fronti] * [http://www.1914-1918-online.net/ Mednarodna enciklopedija prve svetovne vojne (v izdelavi)] {{normativna kontrola}} bank [[Kategorija:Vojne 20. stoletja]] [[Kategorija:Rusko-turške vojne]] [[Kategorija:Prva svetovna vojna|*]] ort7tey73bvuvhpaet7rsvvt7chxb8a Janez Janša 0 9359 5747589 5721831 2022-08-26T16:55:19Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Predvolilni_plakat_SDS_-_Janez_Janša.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Predvolilni plakat SDS - Janez Janša.jpg|]]. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Otherpersons}} {{Infopolje Predsednik | name=Janez Janša | image=<!--WD--> | caption = Janša leta 2022 | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=[[3. marec]] [[2020]] | term_end=[[1. junij]] [[2022]] | predecessor=[[Marjan Šarec]] | successor=[[Robert Golob]] | term_start2=[[10. februar]] [[2012]] | term_end2= [[20. marec]] [[2013]] | predecessor2= [[Borut Pahor]] | successor2= [[Alenka Bratušek]] | term_start3=[[3. december]] [[2004]] | term_end3=[[21. november]] [[2008]] | predecessor3=[[Anton Rop]] | successor3= [[Borut Pahor]] | order4=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]] | term_start4=[[1. januar]] [[2008]] | term_end4=[[30. junij]] [[2008]] | successor4=[[Nicolas Sarkozy]] | term_start5= | term_end5= | predecessor5= | successor5= | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Slovenska demokratska stranka]] | vicepresident= ||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=[[16. maj]] [[1990]]|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=[[29. marec]] [[1994]]|term_end7=[[30. november]] [[2000]]|term_start7=[[7. junij]] [[2000]]|predecessor4=[[José Sócrates]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner=[[Urška Bačovnik Janša]] ''por. 2009''|president=[[Borut Pahor]]|president2=[[Danilo Türk]]<br>[[Borut Pahor]]|president3=[[Janez Drnovšek]]<br>[[Danilo Türk]] }} '''Janez Janša''' (izgovarjava [[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]]: {{IPA|[ˈja:nɛz- ˈja:nʃa]}}, uradno ime '''Ivan Janša'''<ref>{{navedi splet| url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011}}</ref>, znan tudi kot '''Janez Ivan Janša'''<ref>{{navedi splet| url=http://wayback.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm|title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011}}</ref>) [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Times">{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html | title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}</ref><ref name="Mladina">{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}</ref> Kot član četverice JBTZ in kasneje obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}</ref> Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o politični gonji proti Janši, ki naj bi bil zaprt kot politični zapornik. Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.<ref>{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Janšo so v zadnjem času [[The Independent]] in [[Foreign Policy]] opisovali kot skrajno desnega voditelja. Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; NPR ga je poimenoval "populist v stilu MAGA", Der Spiegel pa "slovenski Trump" in Deutsche Welle "mini-Trump". Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].<ref>{{cite web|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref><ref name=":4">{{Cite news|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]</ref> Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).{{Navedi vir}} Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL| Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce]].<ref name="Times" /><ref name="Mladina" /> V prostem času se je v mladosti veliko ukvarjal z alpinizmom, večinoma v slovenskih gorah.{{Navedi vir}} ==Javno delovanje== Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.<ref>[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]</ref><ref>[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.</ref> [[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Vprašalnik ZKS katerega je izpolnil Janze Janša]] V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.<ref>[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.</ref> Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. === Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 === [[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]] Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka. Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranko|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS). === Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 === Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]). Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000. === Delo v stranki === Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2004 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala. Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]]. === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004 in 3. decembra je Janez Janša postal [[predsednik vlade]] ([[8. vlada Republike Slovenije]]). === V opoziciji 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenskim raziskavam,{{Navedi vir}} prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije. Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]). === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]] {{main|10. vlada Republike Slovenije}} Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS. [[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]] Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}</ref> 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).<ref>TV Slovenija 3. program</ref><ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}</ref> 10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]] in že takoj začela s kadrovanjem.<ref>http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html</ref> Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK">[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013], vpogledano 2013-02-14</ref> 27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> === V opoziciji 2013–2020 === [[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]] Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž|author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013}}</ref> 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''. ==== Zaporna kazen ==== Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke <ref>[http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve]</ref>,<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html]</ref> obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili." |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014}}</ref> s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014}}</ref> Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7% glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo - slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title= Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014}}</ref>, je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci, tako da prihaja na seje DZ iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.<ref>{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}</ref> Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.<ref>[http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi]</ref> Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.<ref>[http://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440]</ref> Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.<ref>[http://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520]</ref> 28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20}}</ref> Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: ''"Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti."''<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/jjansasds/status/1541726595555155969|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1541726595555155969|website=Twitter|accessdate=2022-07-20|language=en}}</ref>''<ref name=":3" />''<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> === Zmaga na volitvah 2018 === [[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}</ref> Volilna kampanja je bila vsebinsko močno usmerjena "proti janševsko", saj so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, saj da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}</ref> Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="zurnal24.si">{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure, saj se s tem nič ne dobi.<ref name="zurnal24.si"/> Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.<ref name="zurnal24.si"/> Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi "ZA" ter 31. "PROTI", je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === [[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]] {{main|14. vlada Republike Slovenije}} Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive, sploh s stališč, da na volitvah leta 2018 zagotavljali, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}</ref> Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''"Proti koaliciji sovraštva"'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so kontrirali celotni sestavi nove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Za shodom naj bi stala stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]],{{navedi vir}} udeležil se ga je tudi njen poslanec [[Miha Kordiš]]. SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janez Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer|Jani Möderndorfe]]<nowiki/>r je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].<ref>{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]] Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}</ref> Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]] V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega "robustnega" skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.<ref name=":0" /> Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: ''"Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red."<ref name=":0" /><ref name=":1" />'' Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref><ref name="#1"/> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: ''"Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU."''<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Janševo pismo so pohvalili nekateri politiki, med njimi tudi nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam. S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref> Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref>{{Navedi splet|title="Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava."|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]] Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}</ref> Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022. 24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> === Vrnitev v opozicijo (2022) === Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je sicer prejela malce nižji odstotek glasov, a za dva večje število poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}</ref> Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]], [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC) pa je izpadla. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/jjansasds/status/1529531617244598273|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1529531617244598273|website=Twitter|accessdate=2022-06-01|language=en}}</ref> == Družina == [[Slika:Jansa Janez-Urska.jpg|sličica|Janez Janša skupaj s svojo ženo [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]].|230x230px]] Z bivšo partnerico, Silvo Predalič je imel dva otroka: Žana in Niko.<ref>[http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007]{{dead link}}</ref> V začetku novembra leta 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=8&c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]</ref><ref>[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]</ref> 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]</ref> 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina]</ref> ==Popularnost== Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora.{{cn}} Janez Janša odraža visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)<ref>[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14</ref> in ga njegovi podporniki pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice: {{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|Danilo Slivnik|Kučanov klan, stran 20, 1996}} Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).<ref>[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010], vpogledano 2013-02-14</ref> == Kritični odzivi == Janez Janša je živahna in bojevita javna osebnost. Sproža ostre dvovrednostne odzive. Kritični odzivi pogosto presegajo politične ocene in se dotikajo osebnostnih lastnosti Janeza Janše.{{cn}} ===V publicistiki=== V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]: {{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|<ref>[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14</ref>,<ref>[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009], vpogledano 2013-02-14</ref>,<ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14</ref>}} Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše''.<ref name="SvetZarota">[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14</ref> Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.<ref>[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011], Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14</ref> Med drugim ocenjuje: {{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|S. Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše <ref name=SvetZarota />,<ref>[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.], vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota</ref>}} === V protestnih gibanjih 2012–2013 === [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat]] V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK"/> Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite. Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].<ref name="LeviFašizemDvigaPrah">[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013], vpogledano 2013-03-03</ref> Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234]</ref> ===V umetnosti=== Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].<ref>Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].</ref> Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]]. == Odlikovanja in priznanja == * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991) * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> *{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (2021)<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope. {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007) Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]] Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]] Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orban|Viktorjem Orbanom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018) Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021) Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021) Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022) Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) </gallery> == Viri == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[Slovenska demokratska stranka]] * [[Janšizem]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.sds.si/o_stranki/predsednik Stran predsednika SDS] {{s-start}} {{s-off}} {{s-new|office}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]<br><small>kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''</small> |years=1990–1994}} {{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}} |- {{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}} {{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}} |- {{s-bef|before=[[Anton Rop]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}} |- {{s-bef|before=[[José Sócrates]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}} {{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}} |- {{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}} {{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}} |- {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}} {{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Evropski svet}}{{Navpolja | list1 = {{MzORS}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{5VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{Predsedniki Evropskega sveta}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Grosuplje}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Depala vas]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Janez Janša| ]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] ly5w6yacw0brln1pkx89xtxdec4yae6 Vladimir Lenin 0 9413 5747635 5737001 2022-08-26T21:33:10Z Zm05gamer 180058 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name = Vladimir Lenin | nationality = {{flagicon|RUS}} [[Rusi|Rus]] | order = [[Seznam voditeljev Sovjetske zveze|Predsednik sveta ljudskih komisarjev]] [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] | term_start = 8. november 1917 | term_end = 21. januar 1924 | predecessor = ''nihče'' | successor = [[Aleksej Rikov]] | birth_place = [[Simbirsk]], [[Ruski imperij]] | death_place = [[Gorki Leninskije|Gorki]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] | party = [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Boljševiška partija]] |native_name=Владимир Ленин|native_name_lang=ru|image=Vladimir Lenin.jpg|caption=Lenin julija 1920|order2=[[Seznam voditeljev Sovjetske zveze|Predsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR]]|termstart2=30. december 1922|termend2=21. januar 1924|predecessor2=''nihče''|successor2=[[Aleksej Rikov]]|order3=[[Ruska ustanovna skupščina|Član Ruske ustanovne skupščine]]|termstart3=25. november 1917|termend3=20. januar 1918|constituency3=Baltska flota|alongside3=[[Pavel Dibenko]]|predecessor3=''volilna enota ustanovljena''|successor3=''volilna enota ukinjena''}} '''Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin''' ([[ruščina|rusko]] Владимир Ильич Ульянов - Ленин), [[Rusi|ruski]] [[revolucionar]], vodja [[boljševik]]ov, prvi voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], utemeljitelj [[leninizem|leninizma]], * [[22. april]] ([[julijanski koledar]]: [[10. april]]) [[1870]], [[Simbirsk]], [[Ruski imperij]], † [[21. januar]] [[1924]], [[Gorki Leninskije|Gorki]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]]. Lenin je bil ustanovitelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1917 ter njen prvi voditelj od njene ustanovitve leta 1922 do svoje smrti leta 1924. Pod njegovo upravo je Sovjetska zveza postala enopartijska socialistična država, ki ji je vladala [[Komunistična partija Sovjetske zveze|komunistična partija]]. Kot [[Marksizem|marksist]] je razvil različico komunistične ideologije, znano kot [[leninizem]]. Lenin, rojen v zmerno premožni družini srednjega razreda v Simbirsku, je sprejel revolucionarne socialistične nazore po bratovi usmrtitvi leta 1887. Zaradi sodelovanja v protestih proti carski vladi Ruskega imperija so ga izključili s cesarske univerze v Kazanu in naslednja leta je posvetil pravni diplomi. Leta 1893 se je preselil v Sankt Peterburg in postal vpliven marksistični aktivist. Leta 1897 je bil aretiran zaradi uporništva in za tri leta izgnan v Šušensko, kjer se je poročil z [[Nadežda Krupska|Nadeždo Krupsko]]. Po izgnanstvu se je preselil v zahodno Evropo, kjer je postal viden teoretik v marksistični ruski socialdemokratski laburistični stranki (RSDRP). Leta 1903 je odigral ključno vlogo v ideološkem razkolu znotraj RSDRP in vodil [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo proti [[Menjševiki|menjševikom]] Julija Martova. Po neuspešni [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji leta 1905]] se je zavzel za to, da bi se [[prva svetovna vojna]] razvila v vseevropsko proletarsko revolucijo, za katero je kot marksist verjel, da bo povzročila strmoglavljenje [[Kapitalizem|kapitalizma]] in njegovo zamenjavo s [[Socializem|socializmom]]. Potem ko je [[Februarska revolucija|februarska revolucija leta 1917]] zrušila carja in ustanovila začasno vlado, se je vrnil v Rusijo, da bi odigral vodilno vlogo v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], v kateri so boljševiki zrušili novi režim. Leninova boljševiška vlada si je sprva delila oblast z levimi socialističnimi revolucionarji, izvoljenimi sovjeti in večstrankarsko ustavodajno skupščino, do leta 1918 pa se je oblast centralizirala v novi komunistični partiji. Leninova administracija je prerazporedila zemljo med kmečko prebivalstvo, nacionalizirala banke in večji del industrije. Izstopila je iz prve svetovne vojne s podpisom [[Brest-litovski mir|pogodbe]], ki je ozemlje prepustila [[Centralne sile|osrednjim silam]], in prek [[Komunistična internacionala|Komunistične internacionale]] spodbujala svetovno revolucijo. Nasprotnike so zatirali v [[Rdeči teror|rdečem terorju]], nasilni kampanji, ki so jo vodile [[ČEKA|državne varnostne službe]]; več deset tisoč ljudi je bilo ubitih ali zaprtih v koncentracijska taborišča. Njegova administracija je premagala desničarsko in levičarsko protiboljševiško vojsko v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] od leta 1917 do 1922 ter nadzirala [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] 1919–1921. V odgovor na vojno, lakoto in ljudske vstaje je Lenin leta 1921 spodbujal gospodarsko rast s tržno usmerjeno [[Nova ekonomska politika|novo ekonomsko politiko]]. Več neruskih narodov je po letu 1917 pridobilo neodvisnost od Ruskega cesarstva, vendar so se tri novonastale republike ponovno pridružile novi Sovjetski zvezi leta 1922. Potem ko se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, je Lenin umrl v Gorkem januarja 1924, [[Josif Stalin]] pa ga je nasledil kot najpomembnejša osebnost sovjetske vlade. Lenin, ki velja za eno najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja, je po smrti postal predmet vseprisotnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]] v Sovjetski zvezi do njenega razpada leta 1991. Postal je ideološki nosilec [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]] in imel izrazit vpliv na mednarodno komunistično gibanje. Lenina njegovi podporniki slavijo kot borca za socializem in delavski razred, medtem ko ga kritiki obtožujejo vzpostavitve [[Totalitarnost|totalitarne]] [[Diktatura|diktature]], izvajanja [[Politična represija v Sovjetski zvezi|politične represije, množičnih pobojev in javnih usmrtitev]]. == Življenjepis == [[Slika:Lenin-circa-1887.jpg|levo|sličica|237x237px|Lenin kot najstnik leta 1887.]] Vladimir Iljič Uljanov, ki se je od leta [[1901]] imenoval Lenin, se je rodil 22. aprila 1870 v [[Simbirsk]]u ob [[Volga|Volgi]]. Odraščal je v konservativno-liberalni družini. Njegov oče je bil zaradi zaslug za izboljšavo v šolstvu povzdignjen v pripadnika nižjega [[plemstvo|plemstva]]. Dogodek, ki je zaznamoval Leninovo življenje, je bila usmrtitev njegovega brata [[Aleksandr Iljič Uljanov|Aleksandra]] leta [[1887]], zaradi sodelovanja pri pripravah na atentat na skrajno reakcionarnega carja [[Alekander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1845-1894). Takrat se je prvič srečal z revolucionarnimi gibanji v [[Rusija|Rusiji]]. Lenin je študiral pravo na Univerzi v [[Kazan]]u, a ker se je zapletel v revolucionarno delo, je izgubil pravice rednega študenta. Leta [[1891]] je kot zunanji študent vendarle opravil zaključni izpit na [[Petersburška državna univerza|Univerzi v Sankt Petersburgu]]. Tam leta [[1893]] začel delati kot odvetnik. Navezal je številne stike z revolucionarnimi krogi ln leta 1895 v [[Sankt Peterburg]]u ustanovil Bojno zvezo za osvoboditev delavskega razreda. Dve leti pozneje so ga zaradi prevratniške agitacije med delavci aretirali in ga za tri leta pregnali v [[Sibirija|Sibirijo]]. Življenje v sibirskem kraju [[Šušensko]] blizu izvira [[Jenisej]]a, zanj ni bilo pretežko. Leta [[1898]] se je poročil z [[Nadežda Krupska|Nadeždo Krupsko]] in leta pregnanstva izkoristil za intenziven študij marksistične in sodobne ekonomske literature. Plod tega dela je bila knjiga ''[[Razvoj kapitalizma v Rusiji]]'', ki je izšla leta 1898.<ref>{{Navedi knjigo|title = Leksikon Cankarjeve založbe|last = |first = |publisher = Cankarjeva založba|year = 1987|isbn = |location = |page = |cobiss = }}</ref> === Razkol ruskih socialnih demokratov === Po odsluženi kazni se je odpravil v [[München]], kjer je nekaj časa pisal za marksistični časopis Iskra, ki ga je izdajala Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDDS) in ga ilegalno tihotapila v [[Rusija|Rusijo]]. Tam je Lenin prevzel tudi svoj vzdevek po reki [[Lena (reka)|Leni]]. Da bi se izognil bavarski tajni policiji se je [[1902]] preselil v [[London]], kjer je postal dober prijatelj z [[Lev Trocki|Levom Trockim]]. V Londonu se je julija istega leta odvijal 2. kongres RSDDS, ki se je udeležil tudi Lenin. Na konferenci se je sprl z Julijom Martovim glede načina vodstva stranke (Lenin je zagovarjal močno, trdno vodstvo, Martov pa bolj demokratični pristop) in člani stranke so se razdelili na dve skupini: [[Boljševiki|boljševike]], ki jih je vodil Lenin so bili v večini, in pa [[Menjševiki|menjševike]], ki jih je bilo manj. Ogorčen zaradi slednjih je Lenin zapustil Iskro in se zaradi stresa odpravil na počitnice v gore. Ko se je vrnil, so boljševiki že imeli v rokah vso oblast nad RSDDS in skupaj s prijatelji iz stranke je začel izdajati revijo Vpered (Naprej). Leta [[1900]] se je vrnil iz pregnanstva in zapustil [[Rusija|Rusijo]]. Do [[1905]] je med prvo emigracijo živel v [[London]]u, Münchnu in [[Ženeva|Ženevi]]. S somišljeniki je ustanovil osrednje glasilo Ruske socialdemokratske delavske stranke, časopis Iskra, ki je bil namenjen ruskemu delavstvu, tiskali pa so ga v [[Leipzig]]u. Prva številka je izšla decembra 1900. V njem in v znanem spisu ''[[Kaj storiti?]]''. Marca 1902 je zasnoval načrt revolucionarne partije, katere cilj je bil ustvariti socialistično državno in družbeno ureditev. Poleti [[1903]] se je udeležil II. Kongresa ruskih socialdemokratov, ki je najprej zasedal v [[Bruselj|Bruslju]], nato pa v [[London]]u. Na njem mu je uspelo proti modelu množične panike uveljaviti zamisel o kadrovski partiji, s tem pa je sprožil tudi razcep ruskih socialnih demokratov na [[boljševiki|boljševike]] pod njegovim vodstvom in [[menjševiki|menjševike]]. Vendar pa kljub nazivu svojega krila za seboj v resnici ni imel vedno večine, ampak ime se je obdržalo. Januarja 1912 je bila v [[Praga|Pragi]] pod Leninovim vodstvom konferenca boljševikov, na kateri so dokončno potrdili razcep ruske socialne demokracije. Boljševiki so se organizirali v samostojno stranko. Lenin je od maja 1912 iz [[Krakov]]a vodil izdajanje partijskega glasila Pravda. Po izbruhu 1. svetovne vojne ga je avstro-ogrska policija Lenina aretirala zaradi suma vohunstva, a že po 12 dneh so ga izpustili, kar je bila posledica vpliva avstrijskih socialdemokratov. Lenin je odpotoval v nevtralno [[Švica|Švico]], kjer je najprej živel v [[Bern]]u, potem pa v [[Zürich]]u. Julija 1917 je objavil svoje naj pomembnejše teoretično delo ''Imperializem in najvišja razvojna stopnja kapitalizma''. ===Obdobje pred revolucijo=== [[Slika:Lenin1914.jpg|sličica|Lenin v Poroninu na Poljskem po začetku prve svetovne vojne, preden je zapustil državo]] Leta [[1904]] je [[Rusija]] vstopila v vojno z [[Japonski imperij|Japonskim imperijem]]. Po mnogih bolečih porazih je moral car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II]] priznati premoč japonskemu cesarju. Pereča izguba vojne je razmere v že tako krhki državi le še poslabšala. Trenje interesov je doseglo vrh 9. januarja 1905, ko je skupina obubožanih delavcev s peticijo protestirala pred carjevo palačo. Slednje je vodilo do tako imenovane Krvave nedelje, ko so stražarji palače pričeli streljati v množico in ubili na stotine ljudi. Da bi pomiril državljane je car Nikolaj izdal manifest v katerem je sprejel številne reforme, med drugim pa tudi ustanovil legislativno skupščino imenovano Dume, vendar žeje ljudstva na robu revolucije, ni uspel zadovoljiti. Lenin je med vstajo pozval svoje boljševike, naj se bolj zavzeto vključujejo v stavke in proteste, med drugim je zagovarjal tudi revolucijo. Čeprav je zagovarjal popolno odcepitev boljševikov od menjševikov, čemur so nasprotovali tudi številni vidnejši pripadniki partije, sta obe strani prisostvovali na 3. kongresu RSDDS, na katerem je Lenin v pamfletu ''Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji'' svaril pred uvedbo ustavne monarhije in jo označil za sovražnico revolucije. Namesto te je predlagal popoln prevzem oblasti in padec carskega režima, kar je nameraval doseči tako, da bi se povezal z ruskimi kmeti. S svojim vedenjem je osupnil pripadnike menjševikov ki so ga obtoževali, da je zapustil splošno sprejet [[marksizem]] in se podal v svojo, bolj radikalno smer. Leta 1907 so boljševiki svoj štab preselili iz Kuokkala na Finskem v [[Pariz]], ki ga je Lenin močno preziral. Tam je sodeloval v mnogih ropih, s katerimi je stranka financirala svoje dejavnosti, ob neki priložnosti pa je tožil motorista, ki ga je bil zbil s svojim motorjem. Zaradi nelagodja v Parizu in povečanega razkola z menjševiki se je 1908 za kratek čas preselil v [[London]] in kasneje v [[Stockholm]], kjer je zadnjič videl svojo mater. Ko je izbruhnila 1. svetovna vojna so Lenina obtožili anticarizma, zaradi česar je zbežal v [[Zürich]]. Tam je razvil svojo idejo od svetovni revoluciji in napisal svojo najpomembnejše delo ''Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma'', kjer je trdil da je imperializem stranski produkt monopolnega kapitalizma. Februarja 1917 je bil ruski car zaradi protestov po vsej državi prisiljen [[abdikacija|abdicirati]], Rusijo pa je prevzela začasna vlada (Petrograd Sovjet) pod vodstvom [[Aleksander Fjodorovič Kerenski|Kerenskega]]. Lenin, ki je bil takrat še vedno v izgnanstvu v [[Švica|Švici]] si je neznansko želel vrnitve v domovino. Ker je bila [[Švica]] takrat obdana z vojskujočimi se državami je bila le-ta domala onemogočena in šele nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]], ki je slutil, da bi Leninova vrnitev pomenila sklenitev predčasnega miru z [[Rusija|Rusijo]] in s tem njeno izločitev iz vojne, mu je pomagal pri njegovih ambicijah. Njega in še nekaj komunistov je zaprl v zapečaten vagon, kjer je Lenin skozi okno presunjen opazoval grozote obubožane Nemčije. 16. aprila je njegov vlak končno prispel na finsko postajo v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], kjer ga je ob spremljavi [[Marsejeza|Marsejeze]] sprejela navdušena množica. === Gesla === ''Vso oblast sovjetom, mir za vsako ceno, vso zemljo kmetom.'' [[Slika:Lenin in Zürich on March 1916.jpg|sličica|270x270_pik|Lenin marca 1916 medtem, ko je bil Zürichu]] Zaradi tega se je njegova podpora iz strani delavstva še bolj povečala.Tako se je jasno postavil po robu začasni vladi, ki je želela nadaljevati [[vojna|vojno]] proti [[centralne sile|centralnim silam]]. Vse več ljudi je v naslednjih tednih podprlo zlasti njegovi zahtevi, da je treba končati vojno in izpeljati celovito zemljiško reformo v prid kmetom. Toda vodilni [[boljševiki]] spomladi 1917 še niso sprejeli Leninove teze, da mora meščanski februarski revoluciji takoj slediti socialistična revolucija. Neuspešna ruska ofenziva pod vodstvom generala [[Aleksej Aleksejevič Brusilov|Alekseja Aleksejeviča Brusilova]] 1853-1926) na jugozahodni fronti je [[boljševiki|boljševike]] spodbudila, da so julija poskušali z udarom zrušiti vlado [[Aleksander Kerenski|Aleksandra Kerenskega]] (1881-1970), toda vladi zveste sile so poskus hitro zatrle. Lenin se je v začetku septembra aretaciji izognil s pobegom na [[Finska|Finsko]]. === Napad na zimski dvorec === Vendar je oblast vlade [[Aleksander Kerenski|Kerenskega]] poleti 1917 vse bolj slabela, [[boljševiki|boljševikom]] pa je, nasprotno, uspelo okrepiti vpliv v petrograjskem in moskovskem sovjetu. 25. septembra 1917 je bil za predsednika petrograjskega sovjeta izvoljen [[Lev Davidovič Trocki]] (1879-1940). Boljševiki so 10. oktobra dosegli večino v petrograjskem in moskovskem sovjetu in Lenin je njihove vodilne može na tajni seji uspel prepričati, da so sprejeli sklep o oboroženi vstaji. 20. oktobra se je vrnil v [[Petrograd]] in odšel v [[dvorec Smolni]], kjer je bil glavni sedež boljševikov, da bi sodeloval pri vodstvu vstaje. Konkretne operacije je vodil Trocki. Če je bil padec carjeve oblasti februarja 1917 prva, ti. meščanska revolucija, lahko rečemo, da so boljševiki novembra (oktobra) 1917 oblast prevzeli z državnim udarom slovitega napada na [[Zimski dvorec]] 6. in 7. novembra 1917<ref>Po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]], ki je v [[Rusija|Rusiji]] veljal do leta 1918, je bil to 24. oz. 25. oktober.</ref>, ki je v ''legendi o oktobrski revoluciji'', pozneje igral veliko vlogo, v resnici pa tega silovitega napada sploh ni bilo. Znani filmski posnetki napada izvirajo iz pozneje posnetega in zaigranega ruskega filma. Zasedba ogromnega carjevega dvorca v [[Petrograd]]u, v katerem je bil sedež vlade [[Aleksander Kerenski|Kerenskega]], in aretacija ministrov sta potekali povsem nespektakularno, čemur gre zasluga nemotiviranosti varnostnih sil Kerenskega. [[Lev Trocki|Trocki]], ki je bil pravi vojaški voditelj boljševiškega prevrata, je ruskim državljanom 7. novembra 1917 zjutraj oznanil, da je začasna vlada odstavljena in da so oblast prevzeli [[boljševiki]]. Naslednji dan, 8. novembra (26, oktobra), so udeleženci II. kongresa sovjetov Lenina izvolili za predsednika Sveta ljudskih komisarjev, torej za predsednika vlade. Toda odpor proti boljševiškemu državnemu udaru je spodbudil državljansko vojno, ki je do leta 1921 zahtevala šest milijonov žrtev. Lenin se je zavedal, da imajo njegov radikalni načni o preobrazbi [[Rusija|Rusije]] veliko nasprotnikov, in bil je prepričan, da jih lahko uresniči le s silo. Zato je bil brez pomisleka pripravljen svoje nasprotnike tudi fizično uničiti, s tem pa se je kot sredstvo vladanja v dnevni politiki uveljavil [[teror]]. Takoj po 9. novembru so omejili svobodo »protirevolucionarnega tiska«. Leninova odloka ''O miru'' in ''O zemljiški posesti'' naj bi uresničila glavne zahteve večine prebivalstva. Poleg tega je 20. decembra ustanovil ''Izredno komisijo za boj s protirevolucijo in sabotažami'', krajše imenovano ''[[Čeka]]''. Njeno vodstvo je prevzel [[Feliks Edmundovič Dzeržinski]]. Bila je orodje oblasti, ki ga je Lenin neizprosno uporabljal proti nasprotnikom njegove politike. Kljub močnim odporom je dosegel, da so 3. marca 1918 v Brest-Litovsku Rusi sklenili ločen mir z [[Nemci]]. Rusija je z mirovnim sporazumom izgubila več kot četrtino prebivalstva in obdelovalne površine, poleg tega pa še veliko tekstilne in železarske industrije ter več rudnikov. Toda Leninovi boljševiki so z izstopom iz vojne ustvarili možnosti za utrditev oblasti in za vojaške uspehe proti ti. »belim« nasprotnikom revolucije v državljanski vojni. Za zmago v državljanski vojni je bil najbolj zaslužen [[Lev Trocki|Trocki]], ki je [[Rdeča armada|Rdečo armado]] razvil v močno vojaško silo. === Oblast v Kremlju === [[Slika:19190501-lenin speech red square.jpg|sličica|Lenin med govorom, 1. maja 1919|262x262_pik]] Ko je zmagoslavno izvedel revolucijo je Lenin na pomembnejša ministrska mesta povzdignil svoje največje podpornike, kot sta [[Stalin]] in Trocki. Hitro je sklenil beli mir z Nemčijo, da bi si lahko utrdil položaj, čeprav se je zavedal, da to pomeni velike ozemeljske koncesije, vendar je računal na končni poraz Nemčije v vojni in s tem vrnitve večine ozemlja prvotne Carske Rusije. Zaradi strahu pred morebitno vstajo rojalistov je Lenin dal umoriti carja in celotno njegovo družino, s čimer se je končala rodbina Romanovih. Ko je bila carska grožnja odstranjena, upor konservativcev pa preprečen, se je Lenin lahko posvetil notranjim zadevam. Na kongresu Sovjetov je bila ideologija boljševikov uradno potrjena, Lenin je dobil zeleno luč za ustanovitev nove države. Kmalu je bila oznanjena ustanovitev Sovjetskega centralnega izvršilnega komiteja, kjer so imeli večino boljševiki, vendar so pustili glas tudi ostalim strankam. Lenin je ob tej priložnosti izjavil, da je “Komunizem sovjetska moč plus elektrifikacija celotne države,” s čimer je napovedal modernizacijo Rusije pod novim režimom. Da bi izboljšal ekonomsko stanje v državi in si pridobil naklonjenost ljudstva, je začel izvajati tako imenovan načrt GOELRO in hkrati zagotovil brezplačno zdravstvo in izobrazbo, podpiral je emancipacijo žensk in kot prva država legaliziral homoseksualnost. Pridobitve nove države je varovala tajna policija [[Čeka]]. Lenin je marca 1918 zaradi prodiranja nemških sil na baltskem območju in nevarnosti »belih« vojaških oddelkov prestavil sedež vlade iz Petrograda v Moskvo, staro rusko prestolnico. Po kratkem bivanju v nekem hotelu se je vselil v Kremelj, ki je tako postal središče sovjetske oblasti in je še danes središče ruske politike. Lenin je marca 1919 tam ustanovil Komunistično internacionalo. Takrat je še vedno upal, da bo nemška revolucija novembra 1918 postala izhodišče za veliko svetovno revolucijo. Njegova politika od leta 1917 je privedla do diktature boljševikov. Novi oblastniki so vse drugačne predstave in začetke demokratičnega razvoja nemudoma zatrli. Lenin je marca 1921 s skrajno ostrino zadušil upor mornarjev iz Kronstata; več tisoč so jih ustrelili kot protirevolucionarje. Posledica te nasilne politike je bil med drugim občuten padec industrijske in kmetijske proizvodnje. Lenin je marca 1921 na 10. kongresu ruske komunistične partije poskušal ta grozeči razvoj zaustaviti z odpravo vojaškega komunizma in s programom nove ekonomske politike. Kmetom, trgovcem in malim obrtnikom so dali več svobode in jih skušali gospodarsko spodbuditi, a ti ukrepi niso mogli preprečiti lakote, ki je zahtevala več milijonov žrtev. Šele leta 1926 so pridelki obdelanih površin in stalež živine dosegli raven iz leta 1914. ===Leninov odnos do religije=== [[Slika:19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg|levo|sličica|203x203_pik|Lenin skupaj [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]] leta 1922. ]] Leta 1917 je Lenin postal Sovjetski državnik in uvedel zgodovinski in dialektični materializem za svetovni nazor komunističnega gibanja. Osebno je radikaliziral protireligiozno stališče, tako da je začetnik [[Militantni ateizem|militantnega ateizma]] z neslutenimi posledicami na celotno prebivalstvo v Sovjetski zvezi in vplivnih območjih. K. Marx je v svojih delih samo predpostavil da bo v brezrazredni družbi [[Religija|religija]] izumrla z nastankom [[Brezrazredna družba|brezrazredne družbe]], zato ni predlagal nobenih represivnih akcij. Nasprotno pa Lenin trdi da religija ni samo [[Opij|opij]] za ljudstvo in iskanje tolažbe zatiranih slojev, je tudi [[Ideologija|ideologija]] vladajočih sil ki jo podpira. Borbeni [[Ateizem|ateizem]] je postal obvezen za vse komunistične partije čeprav je bilo uradno razglašeno da je religija za sovjetsko državo privatna stvar, vendar to ne velja za boljševiško partijo. Leninova iracionalna mržnja do vsega kar ima vezo z religijo je imela za posledico utrtje poti [[Stalinizem|stalinizmu]]. Za [[Ruska pravoslavna cerkev|rusko pravoslavno cerkev]] in [[Kristjani|Kristjane]] v Sovjetski zvezi je takšno stališče Lenina sprožilo nepojmljiva preganjanja. Lenin je tako prvi ustvaril komunistično sovraštvo do religije in cerkve ter njuno preganjanje, s tem pa je med leti 1917 in 1923 ukazal porušiti številne katoliške in pravoslavne cerkve ter pobiti na tisoče vernikov, duhovnikov, škofov, menihov, frančiškanov in metropolitev. Do konca leta 1921 so komunistični boljševniki na Leninov ukaz pobili 330 duhovnikov in frančiškanov ter hkrati požgali tudi številne samostane. Leninistični obrazec borbenega protireligijskega ateizma se je prenesel v vse druge komunistične partije, tudi v slovensko. *vir/Obči religijiski leksikon od A do Ž Leksikografski zavod Miroslav Krleža Zagreb 2002 *vir/Lenin /Materializem in empiriokriticizem/ leto 1909 === Leninova »oporoka« === [[Slika:Lenin-last-photo.jpg|sličica|Zadnja Leninova fotografija]] »''Pismo Kongresu Boljševiške partije''«, bolj znano kot »oporoka«, je niz dokumentov, ki jih je Lenin narekoval svoji ženi in stenografki Mariji Volodičevi med decembrom 1922 in januarjem 1923, v teku njegovega bivanja v domu za ostarele v [[Nižni Novgorod|Gorkiju]]. Lenin je v prvem delu pisma zagovarjal potrebo po povečanju članstva Centralnega komiteja z vključitvijo delavcev in kmetov (stoinpetdeset članov) in orisal portrete vodilnih predstavnikov partijskih kandidatov za njegovo nasledstvo. V drugem delu besedila je Lenin Kongresu izrecno predlagal odstranitev Stalina (ocenjen kot »pregrob«) z mesta generalnega sekretarja partije. Menil je, da je nujno, da se vsebino objavi po njegovi smrti, vendar se je 13. kongres KPSZ soglasno odločil, da oporoke ne objavi. Šele leta 1956, na 20. kongresu KPSZ, je [[Nikita Hruščov]] razkril obstoj tega dokumenta, ki so ga pozneje v celoti objavile nekatere internacionalistične komunistične organizacije. Prelom s Stalinom pa je bila zaznana že pred sestavo oporoke. Pravzaprav je Stalin med Leninovo boleznijo prisilil zdravnike, da so bolniku uvedli zelo omejevalne ukrepe, ki so mu dejansko preprečili kakršno koli dejavnost: od svojih sodelavcev ni mogel niti prejemati dokumentov ali novic, niti pisati pod narekom. 21. decembra 1922 je Lenin svoji ženi narekoval kratko pismo za Trockega, a ko je bil Stalin obveščen tega, se je odzval brutalno, zmerjal in verbalno napadel [[Nadežda Krupska|Krupsko]]. Ko je bil Lenin 5. marca 1923 obveščen o dogodku, potem ko ga je označil za »nesramnega«, je Stalinu zagrozil, da bo prekinil vse odnose z njim, če se ne opraviči njegovi ženi. === Smrt === [[Slika:V.I. Lenin on his deathbed - Sergey Malyutin - Rouge Grand Palais - without border.jpg|sličica|221x221px|Leninovo truplo je bilo po pogrebu položeno v velik steklen mavzolej.]] Marca 1922 se Je Lenin zadnjič udeležil kongresa ruske partije, saj se je njegovo zdravstveno stanje potem hitro poslabšalo. Maja 1922 ga je prvič zadela kap in ga s tem izključila iz političnega življenja. 20 novembra 1922 je imel zadnji javni govor pred člani moskovskega sovjeta, 16. decembra pa ga je kap zadela še drugič. V marcu 1923 je utrpel tretjo kap, kar ga je tudi spodbudilo, da je končal svojo politično kariero, saj po njej ni bil sposoben govoriti in se sam premikati, a je kljub vsemu ostal uradni vodja komunistične partije vse do smrti. Točen vzrok Leninove smrti ni znan, sumili so možgansko arteriosklerozo ali sifilis. Pred smrtjo je Lenin izdal številne vladne dokumente, med njimi je bil Leninov testament (predlog sprememb v strukturi sovjetov), dokument, delno ga je navdihnila ti. [[gruzijska afera]] leta 1922 in v katerem je negativno presodil vse potencialne naslednike. V tem dokumentu je kritiziral številne komuniste visokega čina, vključno s Stalinom, [[Grigorij Mojsejevič Zinovjev|Zinojevim]], [[Lev Borisovič Kamenjev|Kamenjevom]], [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Buharinom]] in Trockim. Takratnemu generalnemu sekretarju Josipu Stalinu je Lenin očital brutalnost in brezkompromisnost pri doseganju svojih ciljev, kajti imel ga je za nepredvidljivega. Predlagal je da "Tovariši najdejo način da ga odstranijo iz delovnega mesta."{{citation needed}} kajti je bil po njegovem mnenju "nevzdržen generalni sekretar". Umrl je 21. januarja 1924 ob 18.50 uri po moskovskem času, v starosti 53 let, na svojem posestvu v Gorkem (kraj kasneje preimenovan v Gorki Leninskiye njemu v čast). Po smrti so njegovo truplo postavili na ogled, v štirih dneh si ga je ogledalo več kot 900.000 žalujočih. Njegovo telo so potem mumificirali ter ga postavili na ogled v mavzolej ob Kremlju, kjer je na ogled še danes. == Politična ideologija == Lenin je v svoji interpretaciji marksizma obranil pomen marksističnega [[dialektični materializem|materializma in dialektike]], pri čemer je dokazoval neizbežnost znanstvenega obravnavanja družbenega razvoja. Ostro se je zoperstavil [[novokantovstvo|novokantovskemu]] revizionizmu, ki je bil tedaj navzoč. Bil je zelo kritičen do lastnih stališč in pogledov ter se na tak način zavzel za neprestani razvoj filozofske misli. Možnost razvoja je videl predvsem v plodnem razpravljanju o vsem, kar je pomembnega v filozofiji in kar napreduje spoznanje o človeštvu in razvoju. Tako je v marksistično misel vnesel močno komponento, nasprotno dogmatizmu, konzervativizmu in samozadovoljstvu doseženega ideala. Lenin je bil marksist in revolucionar. Njegova revolucionarna teorija je bila: prepričanje v nujnost nasilnega političnega udarca na kapitalizem s komunistično revolucijo, ki ji naj sledi diktatorstvo proletarijata kot prva faza premika proti komunizmu ter potreba, da voditelji vodijo družbo k temu cilju. Čeprav je bil Lenin marksist so nanj vplivala tudi zgodnejši politični tokovi ruskih socialistov ([[Nikolaj Gavrilovič Černiševski|Černiševski]], [[Georgij Valentinovič Plehanov|Plehanov]], [[Pjotr Nikitič Tkačev|Tkačev]]). Verjel je, da je socializem le en pravi. Moralna vprašanja so bila zanj nepomembna, namesto tega je sodil človekova dejanja glede na možnost njegovega uspeha v namen revolucije. Bil je internacionalist in zavzet podpornik svetovne revolucije. Prepričan je bil, da so meje med državami zastarel koncept nacionalizma. Verjel je, da bo pod revolucionarnim socializmom prišlo do neizbežnega združevanja narodov in ustanovitve „Združenih držav sveta“. Kot antiimperialist je verjel, da si nacije zaslužijo pravico samoodločanja. Kritiziral je tudi [[antisemitizem]] v Ruskem imperiju, ki se je kazal v pogostih [[pogrom]]ih nad [[Judi]]. Verjel je da je bila predstavniška demokracija uporabljena le kot iluzija demokracije, ki pa hkrati vzdržuje diktaturo izbranih (kapitalistov); tako je opisal ameriško demokracijo.{{navedi vir}} Opisal ga je tudi kot „spektakularen brezpomenski dvoboj med dvema vodilnima političnima strankama“{{navedi vir}}, ki sta obe vodeni s strani multimiljonarjev, ki izkoriščajo ameriški proletariat. Lenin je bil po svoji smrti 21. januarja 1924 s strani komunistov prepoznan kot največji mislec na svetu in učitelj ljudi celega sveta. Leninov sloves je bil zelo visok do padca komunizma med letom 1989 in 1991. Upadati mu je začel z upori v začetku šestdesetih let. V tistem obdobju so se intelektualci in študenti začeli nasprotovati diktaturi. == Politična represija in obsodbe == [[Slika:Memorial stone to victims of the red terror in Daugavpils.JPG|sličica|247x247_pik|Spominski kamen v Daugavpilsu, posvečen v spomin žrtvam rdečega terorja.]] Številni zgodovinarji in biografi so Lenina ostro obsodili, njegovo vladanje pa so označili za [[Totalitarizem|totalitarno]],{{sfnm|1a1=Fischer|1y=1964|1p=516|2a1=Shub|2y=1966|2p=415|3a1=Leggett|3y=1981|3p=364|4a1=Volkogonov|4y=1994|4pp=307, 312}} ker je v času njegovega vladanja Sovjetska zveza postala policijska država.{{sfn|Leggett|1981|p=364}} Mnogi so njegovo vladanje opisali tudi kot enostranska diktatura.{{sfnm|1a1=Lewin|4p=506|7y=2012|7a1=Ryan|6p=190|6y=2005|6a1=Read|5p=97|5y=2003|5a1=Lee|4y=2000|1y=1969|4a1=Service|3p=164|3y=1999|3a1=Sandle|2pp=x, 161|2y=1979|2a1=Rigby|1p=12|7p=9}} Več takšnih znanstvenikov je Lenina označilo za diktatorja;{{sfnm|1a1=Fischer|1y=1964|1p=417|2a1=Shub|2y=1966|2p=416|3a1=Pipes|3y=1990|3p=511|4a1=Pipes|4y=1996|4p=3|5a1=Read|5y=2005|5p=247}} Ryan je izjavil, da Lenin ni bil diktator v smislu, da so bila vsa njegova priporočila sprejeta in izvedena, saj se mnogi njegovi kolegi niso strinjali z njim glede različnih vprašanj.{{sfn|Ryan|2012|p=1}} Ryan tudi trdi, da je bilo za Lenina revolucionarno nasilje zgolj sredstvo za dosego cilja, namreč vzpostavitev socialističnega, navsezadnje komunističnega sveta.{{sfn|Ryan|2012|p=184}} Pod Leninovim režimom je umrlo več kot 6 milijonov ljudi, od tega največ v [[Ruska lakota 1921–1922|ruski lakoti]] med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], [[Rdeči teror|rdečem terorju]], ki so ga izvajali boljševiki, [[Tambovski upor|Tambovskem uporu]] in številnih množičnih pobojev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Lenin je bil ustanovitelj sovjetskega sistema koncentracijskih taborišč [[Gulag]] in je tudi spodbujal javne usmrtitve stavkajočih. Taborišča Gulag so imela zelo visoko stopnjo umrljivosti zaradi težkih življenjskih pogojev, dodatno pa so stražarji zapornike pogosto mučili in pobijali.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=He used terror, torture and murder to impose his totalitarian regime - Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Publicist Fischer je opozoril, da čeprav je bil Lenin diktator, ni bil takšen, kot je pozneje postal [[Josif Stalin]].{{sfn|Fischer|1964|p=524}} Volkogonov je verjel, da je Lenin vzpostavil diktaturo, kjer je imela partija ves nadzor nad narodom, medtem ko je Stalin vzpostal diktaturo, kjer je imel on sam ves nadzor nad narodom.{{sfn|Volkogonov|1994|p=313}}   == Pomen Lenina v dvajsetem stoletju  == Lenin je bil s strani mnogo zgodovinarjev in filozofov prepoznan kot eden najpomembnejših filozofov sveta. S strani revije [[Time]] je bil prepoznan kot eden izmed 100 najpomembnejših ljudi v 20. stoletju ter kot en izmed 25 najpomembnejših političnih ikon tistega časa. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je Leninov ugled znižal med postsovjetskimi generacijami. Še vedno pa ostaja ena pomembna zgodovinska figura sovjetske dobe.<ref>{{Navedi splet|url = https://books.google.si/books?id=Zm_FBQAAQBAJ&pg=PT51&lpg=PT51&dq=lenin+in+yugoslavia&source=bl&ots=zMW83pR3HH&sig=J2JFOjgCeFMAhbvVqS9Z1DYg4Jw&hl=sl&sa=X&ei=5HWtVIvtA8m-ygOhk4HQAQ&ved=0CGcQ6AEwDg#v=onepage&q=lenin%20in%20yugoslavia&f=false|title = Yugoslavia and the Soviet Union in the Early Cold War: Reconciliation|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Leninovi spomeniki == {{Glavni članek|Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini}} V času Lenina in Sovjetski dobi je bilo postavljenih veliko spomenikom Leninu. Zaradi poltičnih nasprotnikov, ki so imeli veliko sovraštvo do Lenina, je bilo veliko odstranjenih, vendar jih nekaj še vedno stoji. V Rusiji je Liberalna demokratična stranka Rusije (LDPR) predlagala, da se iz mest odstranijo vsi spomeniki Lenina, saj je nepriljubljenost do Lenina močno narasla. Razlag so dragi stroški vzdrževanja ter pa strah pred vandalizmom. Ta predlog je doživel veliko nasprotovanje s strani Komunistične partije Ruske federacije, ki se je v postsovjetski Rusiji sprijaznila z vlogo večne opozicije. Veliko trgov in mest je dobilo ime po Leninu. Mesto Sankt Petersburg, kjer sta se začeli februarska in oktobrska revolucija, se je leta 1924 štiri dni po Leninovi smrti preimenovalo v Leningrad. Enako se je zgodilo z mestom [[Uljanovsk]] (poimenovano po Leninovem rojstnem imenu). Po referendumu leta 1991 so Leningrad preimenovali nazaj v Sankt Petersburg, toda širši okraj [[Leningrajska oblast]] je ohranil ime. V vesolju je bil po njem poimenovan leta 1916 odkrit asteroid [[852 Wladilena]]. * Največji spomenik in kip na svetu posvečen Leninu je bil postavljen v mestu [[Ulan-Ude|Ulan-Ude,]] v Vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]]. Ohranil se je vse do danes. * Do leta 1992 na Leninovem trgu (''Leninplatz''; danes [[Trg Združenih narodov, Berlin|trg Združenih narodov]], ''Platz der Vereinten Nationen'') v Vzhodem Berlinu je bil postavljen Leninov kip, danes namesto njega je vedomet. == Leninov vpliv v Sloveniji == Leninova ideja o komunizmu je močno vplivala na Slovenijo v času Kraljevine Jugoslavije. Komunistična partija v Jugoslaviji je sledila Leninovemu oziroma sovjetskemu zgledu. Zelo podoben je tudi odnos komunistične partije v Jugoslaviji in pa Lenina do Stalina.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.foreignaffairs.com/articles/51216/aleksa-djilas/tito-s-last-secret-how-did-he-keep-the-yugoslavs-together|title = How was Jugoslavia kept together|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Podobno kot Rusija, ki je podporo iskala pri neruskih narodih in se je s pomočjo rusifikacije izsilila vodilni položaj, je tudi Komunistična partija v Jugoslaviji na podoben način držala svojo enotnost. V post-vojni Jugoslaviji se je Komunistična partija po razkolu z [[Informbiro]]jem naslavljala kot prava naslednica marksizma in leninizma.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.e-ir.info/2014/06/15/was-the-communist-party-of-yugoslavia-a-leninist-party/|title = Leninist party|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Dela == Lenin je bil eden najpomembnejših politični teoretikov in filozofov, ki je v svojih delih opisal različne vidike izvajanja proletariatskih revolucij. Pisal je pamflete, članke in pa knjige dokler mu tega ni preprečila bolezen. Seznam nekaterih del prevedenih v slovenščino: * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=43993601&fmt=11&lani=si Kdo so "prijatelji ljudstva" in kako se borijo zoper socialne demokrate?] (Что такое «друзья народа« и как они воюют против социал-демократов?) (1894) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si ''Razvoj kapitalizma v Rusiji''] (Развитие капитализма в России) (1899) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si ''O agrarnem in kmečkem vprašanju''] (Новая аграрная политика) (1901-1916) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=1102451&fmt=11&lani=si ''Kaj storiti?: pereča vprašanja našega gibanja''] (Что делать?) (1902) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=8547336&fmt=11&lani=si ''Siromašnemu prebivalstvu na vasi: pojasnilo kmetom, kaj hočejo socialni demokrati''] (1905) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=132723&fmt=11&lani=si ''Imperializem in pravica narodov do samoodločbe''] (К вопросу о национальностях или об «автономизации») (1906) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=16096610&fmt=11&lani=si ''Partizanska vojna''] (партизанская война) (1906) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=28586082&fmt=11&lani=si ''O nekaterih posebnostih v zgodovinskem razvoju marksizma''] (1910) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=36067841&fmt=11&lani=si ''Pisma Gorkemu''] (письмо А. М. Горькому) (1912) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=22546274&fmt=11&lani=si ''O marksizmu in filozofiji: trije izvori in trije sestavni deli marksizma''] (Три источника и три составные части марксизма) (1913) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=181068288&fmt=11&lani=si ''Država in revolucija: marksistični nauk o državi in naloge proletariata v revoluciji''] (Государство и революция) (1917) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92095232&fmt=11&lani=si ''Karl Marx''] (Карл Маркс (Краткий биографический очерк с изложением марксизма)) (1914) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=846135&fmt=11&lani=si ''Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma''] (Империализм, как высшая стадия капитализма) (1917) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=106908935&fmt=11&lani=si ''Tretja internacionala in njeno mesto v zgodovini''] (Третий Интернационал и его место в истории) (1919) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si ''"Levičarstvo" otroška bolezen komunizma''] (Детская болезнь «левизны» в коммунизме) (1920) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si ''O zadružništvu. Poročilo o delu na vasi''] (1920) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=25719809&fmt=11&lani=si ''O vlogi in nalogah sindikatov v pogojih Nove ekonomske politike''] (1921) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92093952&fmt=11&lani=si ''O živilskem davku. Pomen nove politike in njeni pogoji''] (1921) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=10458930&fmt=11&lani=si ''Proletarska revolucija in renegat Kautsky''] (Пролетарская революция и ренегат Каутский) (1918) Pomembno delo, ki pa ni bilo prevedeno v slovenščino: * ''[[Korak naprej, dva koraka nazaj]]'' (Шаг вперед, два шага назад) (1904)<ref>{{Navedi splet|url = https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&hl=sl&rurl=translate.google.com&sl=ru&tl=en&u=http://uaio.ru/vil/vilall.htm&usg=ALkJrhjZQdC10llFFSCR6LZyog0fUgbP3w|title = Ruski naslovi del|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Glej tudi == * [[Rdeči teror]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} * Schwanitz, D. 2010. Vse, kar moramo vedeti. Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Владимир Ильич Ленин}} * [http://www.notablebiographies.com/Ki-Lo/Lenin-Vladimir.html Notablebiographies.com] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Uljanov, Vladimir Iljič}} [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Ruski revolucionarji]] [[Kategorija:Ruski ateisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Umrli za sifilisom]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] n9ifvduwdw1rjdobxc91sbv0e4qidjx Josif Stalin 0 13799 5747568 5738536 2022-08-26T15:45:47Z Upwinxp 126544 [[Zveza bojevitih ateistov]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Josif Stalin |native_name = Иосиф Сталин<br />იოსებ სტალინი |image = Stalin Full Image.jpg |caption = Stalinov portet iz leta 1937, ki se uporablja za javne namene |office = Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze |term_start = 3. april 1922 |term_end = 16. oktober 1952 |predecessor = [[Vjačeslav Molotov]]<br/><small>(kot odgovorni sekretar)</small> |successor = [[Georgij Malenkov]] (''de facto'') |office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev/ Ministrskega sveta Sovjetske zveze |term_start1 = 6. maj 1941 |term_end1 = 5. marec 1953 |predecessor1 = [[Vjačeslav Molotov]] |successor1 = [[Georgij Malenkov]] |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |party = [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] (1901–1903)<br>[[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] <small>([[boljševiki]])</small> (1903–1918)<br>[[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] (1918–1953) |spouse = [[Kato Svanidze]] (1906–1907)<br>[[Nadežda Alilujeva]] (1919–1932) |children = Jakov Džugašvili<br>Vasilij Džugašvili<br>Svetlana Allilujeva<br>Artjom Sergejev (posvojen) |signature = <!-- Wikidata --> }} '''Jósif Visariónovič Stálin''',{{efn|{{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Сталин}}}} izvirno ime '''Ióseb Besariónis dze Džugašvíli''',{{efn|{{jezik-ka|იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი}}, {{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Джугашвили}}}} [[Gruzijci|gruzijski]] [[revolucionar]] in sovjetski [[politik]], drugi voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], * [[18. december]] ([[ruski koledar]]: 6. december) [[1878]], [[Gori]], [[Ruski imperij]] (danes [[Gruzija]]), † [[5. marec]] [[1953]], [[Kuncevo]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). Sovjetsko zvezo je vodil približno od sredine 20. let do smrti kot [[generalni sekretar]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] (1922–1952) in kot premier oz. predsednik Sveta ministrov (1941–1953). Sprva je predsedoval kolektivnemu vodstvu kot [[primus inter pares|»prvi med enakimi«]], do 1930. let pa je postal ''de facto'' [[diktator]]. Pripomogel je k formalizaciji [[Leninizem|leninistične]] interpretacije [[Marksizem|marksizma]] kot [[marksizem-leninizem]], medtem ko je njegova lastna politika znana kot [[stalinizem]]. Rodil se je v revni gruzijski družini in se v mladosti včlanil v marksistično [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Rusko socialdemokratsko delavsko stranko]]. Postal je urednik strankarskega časopisa ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' in z ropi, ugrabitvami in izsiljevanjem zbiral denar za [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Večkrat so ga aretirali in poslali v izgnanstvo. Potem ko so boljševiki v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast in ustanovili [[Enostrankarski sistem|enostrankarsko državo]] pod vodstvom Leninove preimenovane Komunistične partije, je Stalin postal član vladajočega [[Politbiro|politbiroja]]. Poveljeval je v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] in nato sodeloval pri ustanovitvi Sovjetske zveze, po Leninovi smrti leta 1924 pa je prevzel vodstvo države. Pod Stalinom je glavno načelo strankarske dogme postalo [[socializem v eni državi]]. S [[Petletka|petletnimi načrti]] je država izvedla kolektivizacijo kmetijstva in hitro industrializacijo ter ustvarila centralizirano [[plansko gospodarstvo]]. Zaradi te politike so nastale resne motnje pri pridelavi hrane, ki so povzročile lakoto v letih 1932–1933. Da bi izkoreninil »sovražnike delavskega razreda«, je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so med letoma 1934 in 1939 zaprli več kot milijon ljudi in jih okoli 700.000 umorili. Do leta 1937 je nad partijo in nad državo dobil popoln nadzor. Stalinova vlada je širila marksizem-leninizem preko [[Kominterna|Komunistične internacionale]] in v 30. letih podpirala [[Protifašizem|protifašistična]] gibanja, posebej v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 je podpisala [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]] z [[Nacistična Nemčija|nacistično Nemčijo]], posledica katerega je bila sovjetska invazija na Poljsko. Nemčija je pakt prekršila z [[Operacija Barbarossa|invazijo na Sovjetsko zvezo]] leta 1941. Kljub začetnim porazom je sovjetska [[Rdeča armada]] odbila nemški vpad in leta 1945 zavzela [[Berlin]], s čimer je končala [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v Evropi. Sovjetska zveza si je priključila [[Baltska država|baltske države]] in podprla vzpostavitev prosovjetskih vlad v srednji in vzhodni Evropi, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. Po vojni sta se Sovjetska zveza in ZDA vzpeli kot svetovni [[Supersila|supersili]]. Napetosti, ki so nastale med prosovjetskim [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] in proameriškim [[Zahodni blok|zahodnim blokom]], so postale znane kot [[hladna vojna]]. Stalin je vodil Sovjetsko zvezo skozi povojno obnovo, med katero je leta 1949 razvila [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]]. V letih po vojni je država doživela novo množično lakoto in [[Antisemitizem|protisemitsko]] gonjo, ki je dosegla vrhunec z »[[zdravniška zarota|zdravniško zaroto]]«. Stalina je po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrti leta 1953]] sčasoma nasledil [[Nikita Hruščov]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel destalinizacijo sovjetske družbe. Stalin velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja. V mednarodnem marksističnem-leninističnem gibanju je bil predmet obširnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], ki ga je častil kot zaščitnika delavskega razreda in [[Socializem|socializma]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je ohranil priljubljenost v Rusiji in Gruziji kot zmagoviti vojni voditelj, ki je Sovjetsko zvezo uveljavil kot svetovno silo. Nasprotno je njegova [[Totalitarnost|totalitarna]] vlada deležna splošnega obsojanja zaradi množične represije, etničnega čiščenja, deportacij, številnih množičnih pobojev in lakote, ki je vzela življenja milijonov. {{TOC limit|limit=3}} ==Zgodnje življenje== ===Otroštvo in mladost: 1878–1899=== Stalin se je rodil 18. decembra 1878 (po takratnem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 6. decembra){{efn|V virih obstajajo razhajanja glede Stalinovega točnega datuma rojstva, vendar za pravilnega običajno velja 18. december ([[julijanski koledar]]: 6. december) 1878. Ta rojstni datum je zabeležen v zapisih cerkve v Goriju, v šolskem spričevalu, v policijski kartoteki carske Rusije in drugih ohranjenih dokumentih izpred revolucije. Leta 1921 je sam Stalin navedel rojstni datum 18. december 1878 v svojem življenjepisu, pisanem na roko. Po vzponu na oblast leta 1922 je kot svoj datum rojstva navedel 21. december 1879 (po starem koledarju 9. december 1879). To je postal dan, ki se je v Sovjetski zvezi praznoval kot njegov rojstni dan.}}{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=14|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=23}} v mestu [[Gori]], tedaj delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] z mešanim gruzijskim, armenskim, ruskim in židovskim prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=2|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=11}}{{sfn|Service|2004|p=15}} Njegova starša sta bila Besarion Džugašvili »Beso« in Ekaterine Geladze »Keke«, poročena maja 1872, ki sta pred Stalinovim rojstvom že izgubila dva sinova, ki sta umrla kot novorojenca.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=11}} Starša sta bila po narodnosti [[Gruzinci|Gruzinca]] in Stalinov materni jezik je bila [[gruzinščina]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=26|2a1=Conquest|2y=1991|2p=1|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=11}} Stalin je bil [[Krst|krščen]] 29. decembra.{{sfn|Service|2004|p=16}} Prijel se ga je vzdevek »Soso«, pomanjševalnica od »Ioseb«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=23|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17}} [[Slika:Stalin 1894.jpg|sličica|Stalin leta 1894 v starosti 15 let]] Besarion je bil čevljar,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=14|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=16}} čigar delavnica je spočetka poslovala uspešno, pozneje pa je začela toniti in družina se je znašla v revščini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=19}} Besarion je postal nasilen [[alkoholik]] ter pijan pretepal ženo in sina.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5p=24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=29|4a1=Montefiore|1y=1991|3p=17|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=10|6p=12}} Mati je s Stalinom leta 1883 zapustila dom in nekaj let živela v različnih najetih stanovanjih,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=30–31|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=20}} preden sta se leta 1886 zatekla k družinskemu prijatelju duhovniku Krištofu Čerkvianiju, kjer se je mati zaposlila kot hišna pomočnica.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=31|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=20–21}} Konec leta 1888, v starosti 10 let, so Stalina vpisali v cerkveno šolo v Goriju. Ta je bila običajno privilegij otrok duhovščine, a je Čarkviani Stalinu zagotovil mesto.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=20|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=32–34|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=21}} Stalin se je v šoli izkazal v slikanju in igranju,{{sfn|Montefiore|2007|pp=43–44}} pisal lastne pesmi{{sfn|Montefiore|2007|p=44}} in pel v zboru.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=13|2a1=Service|2y=2004|2p=30|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=43|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=26}} Pogosto se je zapletal v pretepe;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=20|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=36}} prijatelj iz otroštva je kasneje izjavil, da je bil Stalin »najboljši, a tudi najtežavnejši učenec« v razredu.{{sfn|Montefiore|2007|p=45}} Stalin je v otroštvu imel številne zdravstvene težave. Leta 1884 je prebolel [[črne koze]], ki so mu po obrazu pustile brazgotine,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Service|3y=2004|3p=19|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=31|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=20}} pri 12 letih pa je vanj trčila [[kočija]], kar je bil verjetni vzrok za dosmrtno hibo leve roke.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Service|2y=2004|2p=25|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=35, 46|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=20–21}} [[Slika:The Orthodox Theological Seminary.jpg|sličica|levo|Duhovno semenišče v Tiflisu, kjer se je Stalin šolal (slika iz 70. let 19. stoletja)]] Stalinu je štipendija omogočila, da se je avgusta 1894 vpisal na [[semenišče]] v [[Tbilisi|Tiflisu]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=51–53|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=15}} Tudi tu je bil učno uspešen in dobival visoke ocene.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=36|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=56|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=32|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=16}} Nadaljeval je s pisanjem poezije; pet njegovih pesmi je bilo pod psevdonimom »Soselo« objavljenih v časopisu [[Ilija Čavčavadze|Ilije Čavčavadzeja]] ''Iverija''. Teme pesmi so bile med drugim narava, dežela in domoljubje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=18|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=57|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=33}}{{sfn|Service|2004|p=38}} Po besedah Stalinovega življenjepisca Simona Sebaga Montefiora so postale »male gruzijske klasike« in bile v kasnejših letih vključene v različne izbore gruzijske poezije.{{sfn|Montefiore|2007|p=58}} Sčasoma je Stalin izgubil zanimanje za duhovniški študij, njegove ocene so upadle,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=69|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=32|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=18}} on pa je bil vse pogosteje kaznovan zaradi uporniškega obnašanja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=69|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36–37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=19}} Dnevnik semenišča navaja, da se je razglasil za [[ateist]]a, protestno zapuščal molitve in se ni odkrival pred menihi.{{sfn|Montefiore|2007|pp=70–71}} Včlanil se je v prepovedan knjižni krožek, ki je deloval na šoli;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36, 37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=18}} posebej je nanj vplival revolucionarni roman [[Nikolaj Černiševski|Nikolaja Černiševskega]] ''Kaj storiti?''.{{sfn|Montefiore|2007|p=63}} Drugi zanj pomemben roman je bil ''Očetomorilec'' [[Aleksander Kazbegi|Aleksandra Kazbegija]], iz katerega je tudi prevzel vzdevek Koba, kakor je bilo ime junaku romana.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=23–24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=63|4a1=Montefiore|1y=1991|3pp=27–28|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=14|6p=17}} Prav tako je prebral ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' [[Karl Marx|Karla Marxa]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=38|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=64}} Stalin se je posvetil Marxovi sociopolitični teoriji [[Marksizem|marksizmu]],{{sfn|Montefiore|2007|p=69}} ki je tedaj doživljala vzpon v Gruziji, eni od različic [[Socializem|socializma]], ki so nasprotovale vladajoči carski oblasti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=40|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=43}} Ponoči se je udeleževal tajnih delavskih srečanj{{sfn|Montefiore|2007|p=66}} in spoznal Silibistra Jibladzeja, ustanovitelja gruzijske socialistične organizacije ''Mesame dasi'' (»Tretja skupina«).{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=65|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=44}} Stalin je zapustil semenišče aprila 1899 in se ni nikoli vrnil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=41|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=71}} ===Ruska socialdemokratska delavska stranka: 1899–1904=== {{Več slik |width = 140 |image1 = Stalin 1902-1.jpg |image2 = Stalin 1902-2.1.jpg |footer = Policijski fotografiji Stalina iz leta 1902 }} Oktobra 1899 je začel delati kot [[meteorolog|vremenoslovec]] v observatoriju v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=54|2a1=Conquest|2y=1991|2p=27|3a1=Service|3y=2004|3pp=43–44|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=76|5a1=Kotkin|5y=2014|5pp=47–48}} Nadaljeval je z zbiranjem privržencev in širjenjem revolucionarnih misli.{{sfn|Montefiore|2007|p=79}} Tajna policija imperija, [[Ohrana]], je vedela za Stalinovo delovanje na območju Tiflisa in ga marca 1901 poskušala aretirati, vendar je pobegnil in se začel skrivati.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=27|2a1=Service|2y=2004|2p=45|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=81–82|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=49}} Še vedno iz ilegale je pomagal organizirati [[Praznik dela|prvomajske]] demonstracije 1901, na katerih se je 3000 udeležencev spopadlo z oblastmi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=82|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=50}} Novembra 1901 je bil izvoljen v tifliški komite [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Ruske socialdemokratske delavske stranke]], marksistične stranke, ustanovljene leta 1898.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=63|2a1=Rieber|2y=2005|2pp=37–38|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=87–88}} Tega meseca je Stalin odpotoval v pristaniško mesto [[Batumi]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Rieber|3y=2005|3p=39|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=101|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=51}} Njegova napadalna retorika je med marksisti v mestu vzbujala mešana mnenja, pri čemer so ga nekateri imeli za vladnega provokatorja.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=91, 95|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=53}} Zaposlil se je v skladišču [[Rothschild]]ove rafinerije, kjer je dvakrat soorganiziral delavske stavke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=90–93|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=51|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=22–23}} Potem ko je bilo več vodij stavk aretiranih, je soorganiziral množično javno demonstracijo, ki je privedla do zavzetja zapora; oblasti so streljale na demonstrante in jih 13 ubile.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=94–95|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=52|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Na dan njihovega pogreba je Stalin organiziral drugo množično demonstracijo,{{sfn|Montefiore|2007|pp=97–98}} nakar so ga aprila 1902 aretirali in zaprli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Rieber|3y=2005|3p=42|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=98|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=52}} Sredi leta 1903 je bil obsojen na tri leta izgnanstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=68|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=107|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=53|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Stalin je konec novembra prispel v sibirsko naselje Nova Uda v [[Irkutska oblast|Irkutski oblasti]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=75|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Service|3y=2004|3p=52|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=108–110}} Dvakrat je skušal pobegniti; prvič se je bil prisiljen obrniti zaradi ozeblin,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=114–115}} v drugem poskusu se je uspešno vrnil v Tiflis.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=115–116|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=53}} Med njegovim izgnanstvom se je Ruska socialdemokratska delavska stranka razklala na »[[Boljševiki|boljševike]]« [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in »[[Menjševiki|menjševike]]« [[Julij Martov|Julija Martova]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=33–34|2a1=Service|2y=2004|2p=53|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=113|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=78–79|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=24}} Stalin je sovražil številne gruzijske menjševike in se odločil za boljševike.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=76|2a1=Service|2y=2004|2p=59|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=80|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=24}} Čeprav je osnoval oporišče boljševikov v rudarskem mestu [[Čiatura]],{{sfn|Montefiore|2007|p=131}} je boljševizem v Gruziji, kjer so prevladovali menjševiki, ostal v manjšini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=38|2a1=Service|2y=2004|2p=59}} ===Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1912=== [[Slika:Lenin at Tampere.JPG|sličica|levo|Stalin je prvič srečal Vladimirja Lenina leta 1905 na zasedanju v Tampereju. Lenin je postal »Stalinov nepogrešljivi mentor«.{{sfn|Kotkin|2014|p=81}}]] Januarja 1905 so vladne sile [[Krvava nedelja (1905)|krvavo obračunale s protestniki]] v [[Sankt Peterburg]]u. Po Ruskem imperiju se je kmalu razširil val nemirov, ki je postal znan kot [[Ruska revolucija (1905)|Revolucija 1905]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=80|2a1=Service|2y=2004|2p=56|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=126}} Gruzija je bila eno od posebej prizadetih območij.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=84–85|2a1=Service|2y=2004|2p=56}} Stalin je bil v [[Baku]]ju februarja, ko je izbruhnilo etnično nasilje med Armenci in [[Azerbajdžanci]], v katerem je bilo ubitih vsaj 2000 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=58|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=128–129}} Javno je obsodil »pogrome proti židom in Armencem« kot del [[Nikolaj II. Ruski|carjevih]] poskusov »okrepiti svoj ostudni prestol«.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ustanovil je boljševiško bojno četo, s katero je poskušal sprte strani obdržati ločene, nemire pa je izkoristil tudi kot krinko pri kraji opreme za tisk.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ob širjenju nasilja po Gruziji je oblikoval še več bojnih čet, pri čemer so isto storili menjševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=131–132}} Stalinove čete so razorožile krajevno policijo in vojsko{{sfn|Montefiore|2007|p=132}} ter pridobivale sredstva z izsiljevanjem tamkajšnjih velikih podjetij in rudnikov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=132–133}} Napadale so vladne čete [[kozaki|kozakov]] in caristične [[črna stotnija|črne stotnije]],{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=87|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=135, 144}} pri nekaterih napadih so sodelovali z menjševiškimi milicami.{{sfn|Montefiore|2007|p=137}} Novembra 1905 so gruzijski boljševiki izvolili Stalina za delegata na zasedanju boljševikov,{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=89–90|2a1=Service|2y=2004|2p=60|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=145}} ki je potekalo v [[Tampere]]ju. Na zasedanju se je prvič srečal z Leninom.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=90|2a1=Conquest|2y=1991|2p=37|3a1=Service|3y=2004|3p=60|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=81}} Čeprav je Stalin Lenina globoko spoštoval, je glasno izražal nasprotovanje njegovemu stališču, naj imajo boljševiki kandidate na prihajajočih volitvah v državno dumo; Stalinu se je parlamentarni postopek zdel izguba časa.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=147|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Aprila 1906 se je udeležil kongresa Ruske socialdemokratske delavske stranke v [[Stockholm]]u.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=94|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=39–40|3a1=Service|3y=2004|3pp=61, 62|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=156}} Na kongresu je stranka pod vodstvom menjševiške večine odločila, da sredstev ne bo zbirala z oboroženimi ropi.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Conquest|2y=1991|2p=40|3a1=Service|3y=2004|3p=62|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=26}} Lenin in Stalin se z odločitvijo nista strinjala{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Service|2y=2004|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} in sta pozneje zasebno razpravljala, kako bi nadaljevala z ropi za boljševike.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=168|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=113}} Stalin se je cerkveno poročil s [[Kato Svanidze]] julija 1906 v mestu [[Senaki]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=159|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Marca 1907 je rodila sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=106|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Do tega leta se je – po mnenju zgodovinarja Roberta Servicea – Stalin uveljavil kot »vodilni gruzijski boljševik«.{{sfn|Service|2004|p=65}} Udeležil se petega kongresa RSDRP, ki je potekal v [[London]]u maja in junija 1907.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=41|2a1=Service|2y=2004|2p=65|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=168–170|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=108}} Po povratku v Tiflis je organiziral [[Rop v Tiflisu 1907|rop dostave denarja Cesarski banki]] junija 1907. Roparji so na Erevanskem trgu (današnjem Trgu svobode) iz zasede napadli oboroženi konvoj s strelnim orožjem in doma izdelanimi bombami. Ubitih je bilo okoli 40 ljudi, roparji pa so vsi pobegnili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=41–42|2a1=Service|2y=2004|2p=75|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} Po napadu se je Stalin z ženo in sinom nastanil v Bakuju.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=180|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=114}} Menjševiki so se soočili z njim glede ropa in izglasovali njegovo izključitev iz RSDRP, vendar se nanje ni oziral.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=43–44|3a1=Service|3y=2004|3p=76|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=184}} V Bakuju je utrdil boljševiško prevlado v tamkajšnji veji RSDRP{{sfn|Montefiore|2007|p=190}} in urejal dva boljševiška časopisa.{{sfn|Montefiore|2007|p=186}} Avgusta 1907 se je udeležil kongresa [[Druga internacionala|Druge internacionale]] v [[Stuttgart]]u.{{sfn|Montefiore|2007|p=189}} Novembra 1907 je njegova žena umrla za [[tifus]]om,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=191|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} on pa je sina pustil pri njeni družini v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=71|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=193|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} V Bakuju je ponovno zbral skupino, ki je napadala črne stotnije, zbirala denar z izsiljevanjem in ponarejanjem bankovcev ter ropala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=74|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=196|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=115}} Ugrabili so tudi otroke več bogatih osebnosti in izterjali odkupnino.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=197–198|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} Na začetku leta 1908 se je v [[Ženeva|Ženevi]] sestal z Leninom in vplivnim ruskim marksistom [[Georgij Valentinovič Plehanov|Georgijem Plehanovom]], čeprav ga je slednji razkačil.{{sfn|Montefiore|2007|p=195}} Marca 1908 so Stalina aretirali in zaprli v Bailovski zapor v Bakuju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=203|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Nazadnje je bil obsojen na dve leti izgnanstva v vasi [[Solvičegodsk]] v [[Vologdska oblast|Vologdski oblasti]], kamor je prispel februarja 1909.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=45|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=206, 208|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Junija je pobegnil in se vrnil v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=212|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=117}} Marca 1910 so ga vnovič aretirali in poslali nazaj v Solvičegodsk.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=222, 226|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} V vasi se je zapletel z vsaj dvema ženskama; njegova posestnica Marija Kuzakova je kasneje rodila njegovega drugega sina Konstantina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=79|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=227, 229, 230–231|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} Junija 1911 je Stalin dobil dovoljenje za selitev v [[Vologda|Vologdo]], kjer je ostal dva meseca{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=47|2a1=Service|2y=2004|2p=80|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=231, 234|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=121}} in znova pobegnil v Sankt Peterburg,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=236|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=121}} kjer je bil septembra 1911 aretiran in obsojen na dodatna tri leta izgnanstva v Vologdi.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=237|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=121–22}} ===Vzpon v Centralni komite in urejanje ''Pravde'': 1912–1917=== [[Slika:First Issue of PRAVDA.jpg|sličica|Prva številka boljševiškega časopisa ''Pravda'', katerega urednik je bil Stalin]] Januarja 1912, medtem ko je bil Stalin v izgnanstvu, je bil na Praški konferenci izvoljen prvi [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|boljševiški centralni komite]]. Kmalu po konferenci sta se Lenin in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] odločila, da v komite vključita tudi Stalina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=83|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=122–123}} Ta se je (še v Vologdi) strinjal in ostal član Komiteja do konca življenja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=48|2a1=Service|2y=2004|2p=83|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=240|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=122–123}} Lenin je verjel, da bo Stalin kot Gruzijec pomagal utrditi podporo boljševikom med manjšinskimi narodi imperija.{{sfn|Montefiore|2007|p=240}} Februarja 1912 je Stalin znova pobegnil v Sankt Peterburg{{sfn|Montefiore|2007|p=241}} z nalogo pretvoriti boljševiški tednik ''Zvezda'' v dnevnik, ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' (»Resnica«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=243}} Novi časopis je začel izhajati z aprilom 1912, pri čemer je Stalinova vloga urednika ostala skrivna.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=247}} Maja 1912 je bil spet aretiran in obsojen na tri leta izgnanstva v Sibiriji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=248}} Julija je prispel v sibirsko vas Narim v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]],{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=249|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=133}} kjer si je delil sobo s soboljševikom [[Jakov Sverdlov|Jakovom Sverdlovom]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=86|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=250|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=154}} Po dveh mesecih sta Stalin in Sverdlov ušla nazaj v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Service|2y=2004|2pp=86–87|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=250–251}} Med obiskom Tiflisa je Stalin s svojo skupino organiziral zasedo poštne kočije, med katero so večino skupine – ne pa tudi Stalina – prijeli.{{sfn|Montefiore|2007|pp=252–253}} Stalin se je vrnil v Sankt Peterburg, kjer je nadaljeval z urejanjem in pisanjem za ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=255}} [[Slika:Stalin in exile 1915.jpg|sličica|levo|180px|Stalin leta 1915]] Potem ko je bilo na volitvah v državno dumo oktobra 1912 izvoljenih šest boljševikov in šest menjševikov, je Stalin v člankih pričel pozivati k spravi med strujama, kar je Lenin kritiziral.{{sfn|Montefiore|2007|p=256}} Nazadnje se je uklonil Leninovemu nasprotovanju.{{sfn|Montefiore|2007|p=263}} Januarja 1913 je odpotoval na [[Dunaj]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2p=89|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=263}} kjer je raziskoval »vprašanje narodov«, to je, kako naj boljševiki obravnavajo narodne in etnične manjšine v Ruskem imperiju.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=89|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=264–265}} Lenin, ki je Stalina spodbujal, naj na to temo napiše članek,{{sfn|Service|2004|p=59}} je želel manjšine ogreti za boljševike z obljubo o pravici do odcepitve od ruske države, čeprav je upal, da bodo ostale del bodoče boljševiške Rusije.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Stalinov članek ''Marksizem in vprašanje narodov{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=53|2a1=Service|2y=2004|2p=85|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=266|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=133}}'' je bil leta 1913 objavljen v marčevski, aprilski in majski izdaji boljševiškega glasila ''Prosveščenje''.{{sfn|Kotkin|2014|p=133}} Lenin je bil z njim zadovoljen.{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} Po oceni Montefiora je bil ta članek »Stalinovo najslavnejše delo«.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Članek je bil podpisan s psevdonimom »K. Stalin« (»Jekleni«),{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} ki ga je uporabljal od leta 1912;{{sfnm|1a1=Himmer|1y=1986|1p=269|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=7|3a1=Service|3y=2004|3p=85}} morda je z njim poskušal posnemati vzdevek Lenina.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} Vzdevek je obdržal do konca življenja, verjetno, ker ga je uporabil v članku, s katerim se je uveljavil med boljševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=267–268}} Februarja 1913 so ga v Sankt Peterburgu spet aretirali.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=268–270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=28}} Obsodili so ga na štiri leta izgnanstva v [[Turuhansk]]u, oddaljenem delu Sibirije, od koder je bil pobeg posebej težaven.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2pp=102–103|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=270, 273|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} Na območje je prispel v avgustu,{{sfn|Montefiore|2007|pp=273–274}} marca 1914 pa so ga oblasti iz strahu pred vnovičnim pobegom premestile v vas Kurejka na robu [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=55|2a1=Service|2y=2004|2pp=105–106|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=277–278|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} V vasi se je Stalin spustil v razmerje z Lidijo Pereprigino, tedaj staro trinajst let in po zakonu carske Rusije leto pod starostjo privolitve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=107|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=282–285|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=30}} Okoli decembra 1914 je Pereprigina rodila Stalinovega otroka, ki je kmalu po rojstvu umrl,{{sfn|Montefiore|2007|pp=292–293}} okoli aprila 1917 pa še enega, Aleksandra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=298, 300}}{{sfn|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}} V Kurejki se je Stalin zbližal z domorodnimi [[Evenki|Tunguzi]] in [[Ostjaki]]{{sfn|Montefiore|2007|p=287}} ter večino časa preživel ob ribarjenju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=56|2a1=Service|2y=2004|2p=110|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=288–289}} ===Ruska revolucija: 1917=== Med Stalinovim izgnanstvom je Rusija vstopila v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Oktobra 1916 so njega in ostale izgnane boljševike vpoklicali v vojsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Service|2y=2004|2pp=113–114|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=300|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=155}} Februarja 1917 so prispeli v [[Krasnojarsk]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=301–302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} kjer je zdravnik ocenil Stalina kot nezmožnega za služenje vojske zaradi pohabljene leve roke.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} V izgnanstvu je moral odslužiti še štiri mesece in uspešno zahteval, da jih odsluži v bližnjem [[Ačinsk]]u.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302}} V tem mestu se je nahajal, ko se je zgodila [[februarska revolucija]]: v Petrogradu, kot so preimenovali Sankt Peterburg, so izbruhnile vstaje, car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] pa je abdiciral, da bi ubežal nasilnemu strmoglavljenju. Ruski imperij je postal ''de facto'' republika, ki jo je vodila začasna vlada s prevlado liberalcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=57–58|2a1=Service|2y=2004|2pp=116–117|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=302–303|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=178|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=42}} Marca je Stalin zmagoslavno pripotoval v Petrograd,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=15, 19|2a1=Service|2y=2004|2p=117|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=304|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=173}} kjer je s soboljševikom [[Lev Kamenjev|Levom Kamenjevom]] prevzel nadzor nad ''Pravdo{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=120|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=310}}'' in postal boljševiški predstavnik izvršnega odbora petrograjskega sovjeta, vplivnega sveta mestnih delavcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=59–60|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=310}} Aprila je Stalin dosegel tretje mesto na boljševiških volitvah za centralni komite stranke; zmagal je Lenin in drugi je bil [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=64|2a1=Service|2y=2004|2p=131|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=316|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=193|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=46}} Osvojeno mesto je kazalo na njegov tedanji ugled v stranki.{{sfn|Montefiore|2007|p=316}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Obstoječo vlado posestnikov in kapitalistov je treba zamenjati z novo vlado, z vlado delavcev in kmetov.<br />Obstoječo »vlado«, ki je ni izvolilo ljudstvo in ki ni odgovorna ljudstvu, je treba zamenjati z vlado, ki jo bo ljudstvo priznavalo, ki jo bodo izvolili predstavniki delavcev, vojakov in kmetov in ki bo odgovarjala njihovim predstavnikom.|source= — Stalinov uvodnik v ''Pravdi'', oktober 1917{{sfn|Service|2004|p=144}}}} Stalin je pomagal organizirati »julijsko vstajo«, oboroženo razkazovanje moči podpornikov boljševikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=65|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=319–320}} Potem ko je zadušila demonstracijo, je začasna vlada začela preganjati boljševike in izvedla racijo na ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=32}} Med racijo je Stalin skrivoma odpeljal Lenina iz pisarne časopisa in prevzel skrb za varnost boljševiškega voditelja, ga selil med varnimi hišami in naposled pretihotapil v vas Razliv.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=322–324|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=203|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=48–49}} V Leninovi odsotnosti je Stalin nadaljeval z urednikovanjem Pravde in prevzel funkcijo voditelja boljševikov, ki jih je vodil skozi tajni šesti kongres stranke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=326|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=204}} Lenin je pričel pozivati boljševike, naj prevzamejo oblast in zrušijo začasno vlado z [[Državni udar|državnim udarom]]. Stalin in njegov soboljševik [[Lev Trocki]] sta odobravala Leninov načrt, medtem ko so mu Kamenjev in drugi člani stranke sprva nasprotovali.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=68|2a1=Service|2y=2004|2p=138|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=331–332|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=214|6a1=Hlevnjuk|6y=2015|6p=50}} Lenin se je vrnil v Petrograd in zagotovil večinsko podporo udaru na sestanku Centralnega komiteja 10. oktobra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=332–333, 335}} 24. oktobra je policija vdrla v prostore boljševiškega časopisa in uničila tiskarsko opremo; Stalin je rešil nekaj svoje opreme za nadaljevanje svoje dejavnosti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=144|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=337–338}} V zgodnjih jutranjih urah 25. oktobra se je pridružil Leninu v Smolnem inštitutu, od koder se je poveljevalo državnemu udaru – [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=145|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=341}} Boljševiška milica je zavzela petrograjsko elektrarno, glavno pošto, državno banko, telefonsko centralo in več mostov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=341–342}} Ladja pod nadzorom boljševikov, ''[[Križarka Aurora|Avrora]]'', je streljala na [[Zimski dvorec]]; poslanci začasne vlade so se vdali in boljševiki so jih aretirali.{{sfn|Montefiore|2007|pp=344–346}} Stalin je imel nalogo obveščati poslance v Drugem kongresu sovjetov o razvoju razmer, vendar njegova vloga v udaru ni bila javno vidna.{{sfn|Service|2004|pp=145, 147}} Trocki in ostali kasnejši boljševiški nasprotniki Stalina so to uporabili kot dokaz, da je bila Stalinova vloga v udaru zanemarljiva, čeprav novejši zgodovinarji temu oporekajo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=144–146|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=224|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Po besedah zgodovinarja Olega Hlevnjuka je Stalin »/.../ izpolnil pomembno vlogo (v revoluciji) /.../ kot višji boljševik, član Centralnega komiteja stranke in urednik njenega glavnega časopisa«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=53}} Zgodovinar Stephen Kotkin je podobno menil, da je Stalin bil »v žarišču dogodkov«, ki so vodili k udaru.{{sfn|Kotkin|2014|p=177}} ==V Leninovi vladi== ===Utrjevanje moči: 1917–1918=== 26. oktobra 1917 se je Lenin razglasil za predsednika nove vlade, [[Svet ljudskih komisarjev|Sveta ljudskih komisarjev]] (»Sovnarkom«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=147–148|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=227–228, 229|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Stalin je podprl njegovo odločitev, da ne bodo tvorili koalicije z menjševiki in s Socialistično revolucionarno stranko, so pa oblikovali koalicijsko vlado s Stranko levih socialistov-revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=28–29|2a1=Service|2y=2004|2p=148}} Stalin je postal eden od neuradne četverice na čelu vlade, poleg Lenina, Trockega in Sverdlova;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=228}} od teh je bil Sverdlov redno odsoten in umrl marca 1919.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=71, 90|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=318}} Na Smolnem inštitutu je bila Stalinova pisarna blizu Leninove, on in Trocki pa sta bila edini osebi, ki sta smeli dostopati do Leninove pisarne brez najave.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=27|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=226}} Čeprav javnosti ni bil tako znan kot Lenin ali Trocki,{{sfn|Service|2004|p=150}} je Stalinov položaj med boljševiki rasel.{{sfn|Montefiore|2003|p=157}} Sopodpisal je Leninove odloke za ukinitev nenaklonjenih časopisov{{sfn|Service|2004|p=149}} in skupaj s Sverdlovom vodil seje odbora, ki je sestavljal ustavo nove [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]].{{sfn|Service|2004|p=155}} Močno je podpiral Leninovo ustanovitev varnostne službe [[Čeka]] in posledični [[rdeči teror]], ki ga je začela; ker je bilo državno nasilje učinkovito orodje kapitalistične oblasti, je verjel, da se bo enako izkazalo tudi sovjetski vladi. Za razliko od drugih visokih boljševikov, kot Kamenjev ali [[Nikolaj Buharin]], Stalin ni nikoli izrazil zaskrbljenosti nad naglo širitvijo Čeke in rdečega terorja.{{sfn|Service|2004|p=158}} Potem ko je opustil urednikovanje ''Pravde'',{{sfn|Service|2004|p=148}} je Stalin postal [[ljudski komisar]] za narodnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=70|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=148|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=228|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=52}} Za tajnico je zaposlil [[Nadežda Alilujeva|Nadeždo Alilujevo]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=151}} in se pozneje poročil z njo, čeprav datum poroke ni znan.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=264|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=49}} Novembra 1917 je podpisal Deklaracijo pravic narodov Rusije, ki je etničnim in narodnim manjšinam Rusije dala pravico do odcepitve in samoodločanja.{{sfn|Conquest|1991|p=71}} Namen odloka je bil prvenstveno strateški: boljševiki so želeli pridobiti naklonjenost med manjšinami, vendar so upali, da si le-te v resnici ne bodo želele neodvisnosti. Tega meseca je odpotoval v [[Helsinki|Helsinke]] na pogovore s finskimi socialdemokrati, decembra pa je priznal zahtevo Finske po samostojnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=152}} Njegov oddelek je namenil sredstva za ustanovitev tiska in šol v jezikih različnih etničnih skupin.{{sfn|Service|2004|p=153}} Socialistični revolucionarji so Stalina obtožili, da so njegovi govori o [[federalizem|federalizmu]] in narodnem samoodločanju pretveza za Sovnarkomovo [[centralizem|centralistično]] in [[imperializem|imperialistično]] politiko.{{sfn|Service|2004|p=155}} Zaradi prve svetovne vojne, v kateri se je Rusija bojevala proti [[centralne sile|centralnima silama]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], se je Leninova vlada marca 1918 preselila iz Petrograda v [[Moskva|Moskvo]]. Stalin, Trocki, Sverdlov in Lenin so živeli v [[Moskovski kremelj|Kremlju]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2pp=150–151|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=259–264}} Stalin je podpiral Leninovo željo po podpisu premirja s centralnimi silami ne glede na ceno v ozemlju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2pp=158–161|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=250}} Stalin je menil, da je to potrebno, ker (za razliko od Lenina) ni bil prepričan, da je Evropa na pragu proletarske revolucije.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=159–160|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=250}} Sčasoma je Lenin prepričal ostale visoke boljševike o svojem stališču, kar se je končalo s podpisom [[Brest-litovški mir|Brest-litovškega miru]] marca 1918.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2p=161|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=257–258}} Pogodba je centralnim silam prepustila velikansko površino ozemlja in razjezila mnoge v Rusiji; levi socialisti-revolucionarji so ob tem zapustili koalicijsko vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=161|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=258–259, 265}} Kmalu za tem se je vladajoča Ruska socialdemokratska delavska stranka preimenovala in postala [[Komunistična partija Sovjetske zveze]].{{sfn|Kotkin|2014|p=259}} ===Vojaško poveljstvo: 1918–1921=== Potem ko so si boljševiki prisvojili oblast, so se jim zoperstavile tako desničarske kot levičarske sile, kar je porodilo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=165|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=268–270}} Da bi zagotovil dostop do pohajajočih zalog hrane, je Sovnarkom maja 1918 poslal Stalina v [[Volgograd|Caricin]], da bi prevzel skrb za preskrbo s hrano v južni Rusiji.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2004|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=300–301|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=163|4a1=Service|1y=1991|3p=27|3y=2003|3a1=Montefiore|2p=39|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=77|6p=54}} Stalin, ki se je hotel dokazati kot poveljnik,{{sfn|Service|2004|p=173}} je tam prevzel nadzor nad vojaškimi operacijami.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=302–303}} Spoprijateljil se je z dvema vojaškima osebnostima, [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjonom Budjonijem]], ki sta kasneje postala jedro njegove vojaške in politične podporne baze.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=78, 82|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=28|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=55}} V veri, da bo zmaga zagotovljena s številčno premočjo, je poslal množico enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v boj proti tamkajšnji protiboljševiški [[Bela garda (Rusija)|Beli gardi]], kar je povzročilo velike izgube; Lenina je potratna taktika skrbela.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=81|2a1=Service|2y=2004|2p=170}} V Caricinu je Stalin ukazal oddelku Čeke, naj usmrti osumljene protirevolucionarje, v nekaterih primerih brez sojenja.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=27|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=305, 307|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=56–57}} Da bi zagotovil skladnost s svojim programom za preskrbo s hrano, je ukazal požig več vasi.{{sfn|Service|2004|p=169}} Njegova uporaba državnega nasilja in terorja je bila obsežnejša, kot je odobravala večina boljševiških voditeljev.{{sfn|Service|2004|p=171}} Decembra 1918 so Stalina poslali v [[Perm, Rusija|Perm]], kjer naj bi vodil preiskavo, kako so bele sile [[Aleksander Kolčak|Aleksandra Kolčaka]] lahko zdesetkale tamkajšnjo rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=83–84|2a1=Service|2y=2004|2p=172|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=314}} V Moskvo se je vrnil med januarjem in marcem 1919, preden so ga poslali na Zahodno fronto pri Petrogradu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=85|2a1=Service|2y=2004|2p=172}} Ko je Rdeči Tretji regiment dezertiral, je ukazal javno usmrtitev ujetih dezerterjev.{{sfn|Service|2004|p=172}} Septembra se je vrnil na Južno fronto. Med vojno se je izkazal pred Centralnim komitejem z odločnostjo in pripravljenostjo nositi odgovornost v spornih situacijah.{{sfn|Service|2004|p=173}} Hkrati se pogosto ni zmenil za ukaze, ob kljubovanju pa večkrat grozil z odstopom.{{sfn|Service|2004|pp=173, 174}} Na 8. kongresu partije ga je Lenin grajal zaradi posluževanja taktik, ki so povzročile smrt veliko preveč vojakov Rdeče armade.{{sfn|Service|2004|p=185}} Vseeno mu je novembra 1919 vlada podelila [[red rdeče zastave]] za vojne zasluge.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=86|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=45|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=331}} Boljševiki so v ruski državljanski vojni zmagali konec leta 1919.{{sfn|Service|2004|p=175}} Do takrat je Sovnarkom preusmeril pozornost na širjenje revolucionarne propagande izven Rusije; s tem namenom je marca 1919 oblikoval [[Kominterna|Komunistično internacionalo]], katere uvodne ceremonije se je Stalin udeležil.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=91|2a1=Service|2y=2004|2p=175}} Čeprav Stalin ni delil Leninovega prepričanja, da je evropski proletariat na robu revolucije, je priznaval, da bo sovjetska Rusija ranljiva, dokler bo osamljena.{{sfn|Service|2004|p=176}} Decembra 1918 je pripravil odloke, s katerimi je priznal sovjetske republike z marksistično vlado v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]] in [[Latvija|Latviji]].{{sfn|Service|2004|p=199}} Med državljansko vojno so te vlade strmoglavili in baltske države so postale popolnoma neodvisne od Rusije, kar je bilo za Stalina nelegitimno dejanje.{{sfn|Service|2004|pp=203, 190}} Februarja 1920 so ga izbrali za vodenje Delavsko-kmečkega inšpektorata (»Rabkrin«);{{sfn|Service|2004|p=174}} istega meseca je bil premeščen na Kavkaško fronto.{{sfn|Service|2004|p=178}} [[Slika:Stalin 1920-1.jpg|sličica|Josif Stalin leta 1920]] Po predhodnih spopadih ruske in poljske vojske je v začetku leta 1920 izbruhnila [[poljsko-sovjetska vojna]], v kateri so Poljaki vdrli v Ukrajino in 7. maja zavzeli [[Kijev]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=176|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=352–354}} 26. maja so Stalina premestili v Ukrajino na Jugozahodno fronto.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=178|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=357|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=59}} Rdeča armada je 10. junija nazaj zavzela Kijev in kmalu izrinila poljske sile nazaj na Poljsko.{{sfn|Service|2004|pp=176–177}} 16. julija je Centralni komite odločil, da vojno razširi na poljsko ozemlje.{{sfn|Service|2004|p=177}} Lenin je pričakoval, da bo poljski proletariat podprl Rusijo proti poljski vladi [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]].{{sfn|Service|2004|p=177}} Stalin jih je posvaril, da bo po njegovem poljski delavski razred iz [[nacionalizem|nacionalizma]] v vojni podprl svojo vlado.{{sfn|Service|2004|p=177}} Menil je tudi, da je Rdeča armada nepripravljena za ofenzivno vojskovanje in da bo bojevanje na Poljskem dalo priložnost Beli gardi, da se okrepi na [[Krim (polotok)|krimskem polotoku]] in potencialno znova zaneti državljansko vojno.{{sfn|Service|2004|p=177}} Polemiko je izgubil, nakar je sprejel Leninovo odločitev in jo podprl.{{sfn|Service|2004|p=178}} Na jugozahodni fronti se je odločil osvojiti [[Lvov]]; v osredotočenosti na ta cilj ni ubogal ukazov v začetku avgusta, naj s svojimi enotami priskoči na pomoč enotam [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Tuhačevskega]], ki so napadale [[Varšava|Varšavo]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=87|2a1=Service|2y=2004|2p=179|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=362|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=60}} Sredi avgusta 1920 so Poljaki odbili rusko napredovanje, Stalin pa se je vrnil v Moskvo na sestanek [[Politbiro]]ja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=180, 182|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=364}} V Moskvi sta ga Lenin in Trocki grajala za ravnanje v poljsko-sovjetski vojni.{{sfn|Service|2004|p=182}} Stalin se je čutil ponižanega in podcenjenega; 17. avgusta je dal odpoved v vojski, ki so mu jo odobrili 1. septembra.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=182|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=364–365}} Na 9. boljševiški konferenci konec septembra ga je Trocki obtožil »strateških napak« pri vodenju vojne.{{sfnm|1a1=Davies|1y=2003|1p=211|2a1=Service|2y=2004|2pp=183–185|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=376–377}} Trocki je zatrjeval, da je Stalin sabotiral pohod z neupoštevanjem ukazov za premestitev enot.{{sfn|Kotkin|2014|p=377}} Lenin je s kritikami pritegnil Trockemu in nihče na zasedanju ni govoril Stalinu v prid.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=184–185|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=377}} Stalin se je čutil onečaščenega in njegova nenaklonjenost do Trockega se je poglobila.{{sfn|Service|2004|p=185}} Poljsko-sovjetska vojna se je končala marca 1921 s podpisom [[Riški mirovni sporazum|mirovnega sporazuma v Rigi]].{{sfn|Kotkin|2014|p=392}} ===Zadnja leta Lenina: 1921–1923=== [[Slika:Stalin 1921-1.jpg|sličica|Stalin s pripetim [[red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. Po pripisu v ''Pravdi'' decembra 1939 je fotografija nastala v [[Sergo Ordžonikidze|Ordžonikidzejevi]] hiši leta 1921.]] Sovjetska vlada je sosednje države poskušala spraviti pod svojo prevlado; februarja 1921 je izvedla invazijo na Demokratično republiko Gruzijo, ki so ji vladali menjševiki,{{sfn|Kotkin|2014|pp=396–397}} aprila 1921 pa je Stalin Rdečo armado poslal v Turkestansko socialistično federativno republiko, da bi ponovno uveljavila ruski nadzor nad državo.{{sfn|Kotkin|2014|p=388}} Kot ljudski komisar za narodnosti je Stalin verjel, da bi vsaka narodna in etnična skupina morala imeti pravico do samoizražanja,{{sfn|Service|2004|p=202}} kar bi dosegli z »avtonomnimi republikami« znotraj ruske države, v katerih bi lahko nadzirali razne krajevne zadeve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=199–200|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=371}} Zaradi takšnega pogleda so ga nekateri marksisti obtožili, da se nagiba k buržoaznemu nacionalizmu, medtem ko so ga drugi obtožili, da ostaja preveč rusocentričen.{{sfn|Service|2004|p=202}} Posebej težaven je bil Stalinov rodni Kavkaz zaradi etnično močno mešanega prebivalstva.{{sfn|Service|2004|p=200}} Stalin je nasprotoval ustanovitvi ločenih gruzijske, armenske in azerbajdžanske avtonomne republike, saj bi te po njegovem dušile etnične manjšine na svojem ozemlju, in namesto njih pozval k ustanovitvi Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–196|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Komunistična partija Gruzije je zamisli nasprotovala, kar je privedlo do »gruzijskega primera«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–195|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=479–481}} Sredi leta 1921 se je Stalin vrnil na južni Kavkaz, kjer je gruzijske komuniste pozval, naj se uprejo šovinističnemu gruzijskemu nacionalizmu, ki odriva na rob [[Abhazi|abhaško]], [[Oseti|osetsko]] in [[Adžari|adžarsko]] manjšino.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=203–205|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Ob tej priložnosti je po več letih obiskal sina Jakova in ga odpeljal v Moskvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Nadja je bila rodila Stalinovega drugega sina, [[Vasilij Stalin|Vasilija]], marca tega leta.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Po državljanski vojni so širom Rusije izbruhnile delavske stavke in kmečke vstaje, večinoma iz nasprotovanja Sovnarkomovemu načrtu o zaseganju hrane. Kot protiutež je Lenin uvedel tržno usmerjene reforme, [[Nova ekonomska politika|Novo ekonomsko politiko]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=89|2a1=Service|2y=2004|2p=187|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=344|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=64}} Vrelo je tudi znotraj Komunistične partije, v kateri je frakcija s Trockim na čelu pozivala k ukinitvi sindikatov; Lenin je temu nasprotoval in Stalin mu je pomagal zbirati opozicijo.{{sfn|Service|2004|p=186}} Stalin je dobil nadzor nad oddelkom Centralnega komiteja za agitacijo in propagando,{{sfn|Service|2004|p=188}} na 11. kongresu partije leta 1922 pa ga je Lenin predlagal za generalnega sekretarja. Čeprav so ostali izrazili skrb, da ga bo dodelitev te funkcije povrh vseh ostalih preobremenila in mu dala preveč moči, je bil Stalin imenovan na položaj.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=96|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=78–70|3a1=Service|3y=2004|3pp=189–190|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=411}} Za Lenina je bilo pomembno, da ima na tem pomembnem položaju ključnega zaveznika.{{sfn|Service|2004|p=190}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Stalin je pregrob, ta napaka, ki je popolnoma sprejemljiva v naših krogih in v odnosih med nami komunisti, pa postane nesprejemljiva na položaju generalnega sekretarja. Zato tovarišem predlagam, naj razmislijo, kako bi ga odstranili s tega položaja in nanj imenovali nekoga drugega, ki se od tovariša Stalina v vseh ozirih razlikuje samo v eni prednosti, in sicer da je strpnejši, vljudnejši in pozornejši do tovarišev, manj muhast itd.|source= — Leninova oporoka, 4. januar 1923;{{sfnm|1a1=Service|1y=2000|1p=369|2a1=Service|2y=2004|2p=209|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=504}} mogoče je, da tega ni napisal sam Lenin, temveč Krupska.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}}}} [[Slika:Lenin and stalin crop.jpg|sličica|Stalin med posvetovanjem z bolehajočim Leninom (Gorki, september 1922)]] Maja 1922 je po težki [[Kap|kapi]] Lenin delno ohromel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=97|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=53|3a1=Service|3y=2004|3p=191}} Med bivanjem v svoji dači v Gorkem je bil njegova glavna povezava s Sovnarkomom Stalin, redni obiskovalec.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=191–192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=413}} Lenin je Stalina dvakrat prosil, naj mu priskrbi strup za samomor, vendar Stalin tega ni storil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=414|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=68}} Kljub tovarištvu Leninu niso bile pogodu Stalinove, kot jih je imenoval, »aziatske« manire, svoji sestri Mariji pa je dejal, da Stalin »ni inteligenten«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2pp=191–192|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=528}} Lenin in Stalin se nista strinjala glede zunanje trgovine: Lenin je menil, da bi sovjetska država morala imeti monopol nad zunanjo trgovino, medtem ko je Stalin zagovarjal pogled [[Grigorij Sokolnikov|Grigorija Sokolnikova]], da bi bilo v tedanjem času to nepraktično.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Service|2y=2004|2p=193|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=483|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=69–70}} Različne poglede sta imela tudi na gruzijsko zadevo, pri čemer je Lenin podpiral zahtevo gruzijskega Centralnega komiteja po gruzijski sovjetski republiki in ne Stalinove po čezkavkaški.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=95|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=71–72}} Strinjala se nista niti glede narave sovjetske države. Lenin je pozival k ustanovitvi nove federacije, imenovane »Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije«, in vztrajal, naj se ruska država priključi zvezi kot enakovredna ostalim sovjetskim državam.{{sfn|Service|2004|p=195}} Stalin je menil, da bi to spodbujalo željo po neodvisnosti med neruskim ljudstvom in da bi etničnim manjšinam zadostovale »avtonomne republike« znotraj ruske sovjetske federativne socialistične republike.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=194|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=475–476|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=68–69}} Lenin je Stalina obtožil »velikoruskega šovinizma«, Stalin pa Lenina »nacionalnega liberalizma«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=98–99|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=477, 478|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=69}} Dosežen je bil kompromis o preimenovanju federacije v »Zvezo sovjetskih socialističnih republik« (ZSSR).{{sfn|Service|2004|p=195}} Oblikovanje ZSSR je bilo ratificirano decembra 1922; čeprav je bil sistem uradno federalen, so vse pomembne odločitve sprejemali v vladajočem Politbiroju Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=74|2a1=Service|2y=2004|2p=206|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=485}} Njuni spori so postali tudi osebni; Lenina je posebej razjezilo, ko je bil Stalin med telefonskim pogovorom nesramen do njegove žene [[Nadežda Krupska|Nadežde Krupske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=99–100, 103|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=72–74|3a1=Service|3y=2004|3pp=210–211|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=70–71}} V zadnjih letih njegovega življenja je Krupska vladajočim osebnostim predala [[Leninova oporoka|Leninovo oporoko]], ki je vključevala vrsto čedalje bolj omalovažujočih opazk o Stalinu. V njih je kritiziral Stalinovo neotesanost in čezmerno moč ter namignil, naj ga odstranijo s položaja generalnega sekretarja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=100–101|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=53, 79–82|3a1=Service|3y=2004|3pp=208–209|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=71}} Nekateri zgodovinarji so podvomili, ali te opombe res izvirajo od Lenina, in domnevali, da bi jih lahko zapisala Krupska, ki je bila osebno sprta s Stalinom.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}} Ne glede na to Stalin sam ni nikoli izražal dvomov o njihovi pristnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=528}} ==Utrditev moči== ===Nasledstvo Lenina: 1924–1927=== [[Slika:Stalin Rykov Kamenev Zinoviev 1925.jpg|sličica|(Z leve proti desni) Stalin, [[Aleksej Rikov]], [[Lev Kamenjev]] in [[Grigorij Zinovjev]] leta 1925]] Lenin je umrl januarja 1924. Stalin je poskrbel za pogreb in bil eden od njegovih pogrebcev; proti želji Leninove vdove je Politbiro balzamiral njegovo truplo in ga shranil v [[Leninov mavzolej|mavzolej]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=110|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=219|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=542–543}} Postalo je del rastočega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], posvečenega Leninu, Petrograd pa so tega leta preimenovali v Leningrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=540}} Da bi okrepil svojo podobo predanega leninista, je Stalin pripravil devet predavanj na Komunistični univerzi Sverdlova na temo »temeljev leninizma«, ki so jih pozneje objavili v knjižni obliki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=111–112|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=117–118|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=544}} Na 13. kongresu Partije maja 1924 so »Leninovo oporoko« prebrali samo voditeljem deželnih delegacij.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=222–224|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=79}} Osramočen zaradi njene vsebine je Stalin ponudil svoj odstop z mesta generalnega sekretarja; ta izraz ponižnosti ga je rešil, da so ga obdržali na položaju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=111|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=93–94|3a1=Service|3y=2004|3pp=222–224|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=546–548|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=79}} Kot generalni sekretar je imel Stalin proste roke pri imenovanju svojega osebja; tako je po partiji in upravi namestil sebi zveste osebnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=426}} Novim članom Partije, ki so večinoma prihajali iz delavskega ali kmečkega okolja, je bil bolj naklonjen kot »starim boljševikom« z večinoma univerzitetno izobrazbo{{sfn|Kotkin|2014|p=453}} in poskrbel je, da so bili njemu zvesti člani razpršeni po pokrajinah države.{{sfn|Kotkin|2014|p=455}} Imel je pogoste stike z mladimi partijski funkcionarji,{{sfn|Kotkin|2014|p=469}} krajevni funkcionarji pa so se v želji po napredovanju pogosto trudili napraviti vtis na Stalina in pridobiti njegovo naklonjenost.{{sfn|Kotkin|2014|p=432}} Stalin je razvil tesne odnose tudi s trojico v jedru tajne policije (sprva Čeke in pozneje njene naslednice, [[Državna politična uprava|Državne politične uprave]]): [[Feliks Dzeržinski|Feliksom Dzeržinskim]], [[Genrih Jagoda|Genrihom Jagodo]] in [[Vjačeslav Menžinski|Vjačeslavom Menžinskim]].{{sfn|Kotkin|2014|pp=495–496}} Njegovo zasebno življenje je bilo razdeljeno med njegovim stanovanjem v Kremlju in [[Dača|dačo]] v Zubalovi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=235}} Leta 1926 se je Stalinu in ženi rodila hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=238}} Vsled Leninove smrti se je pojavilo več vodilnih oseb v tekmovanju za njegovo nasledstvo, poleg Stalina še Trocki, Zinovjev, Kamenjev, Buharin, [[Aleksej Rikov]] in [[Mihail Tomski]].{{sfn|Fainsod|Hough|1979|p=111}} Stalin je Trockega, ki ga je tudi osebno preziral,{{sfn|Volkogonov|1991|p=136}} videl kot glavno oviro svoji prevladi znotraj partije.{{sfn|Montefiore|2003|p=27}} Med Leninovo boleznijo je bil Stalin oblikoval zavezništvo proti Trockemu s Kamenjevom in Zinovjevom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=474|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Čeprav je bil Zinovjev zaskrbljen nad Stalinovim rastočim vplivom, se je postavil na njegovo stran na 13. kongresu kot protiutež Trockemu, ki je tedaj vodil frakcijo v stranki, znano kot Leva opozicija.{{sfn|Service|2004|pp=214–215, 217}} Njeni privrženci so menili, da se je Nova ekonomska politika preveč vdala kapitalizmu in Stalina zaradi podpore tej politiki oklicali za »desničarja«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=87}} Stalin je v Centralnem komiteju zbral nabor svojih privržencev,{{sfn|Service|2004|p=225}} medtem ko so člane Leve opozicije postopoma umikali z vplivnih položajev.{{sfn|Service|2004|p=227}} V tem ga je podpiral Buharin, ki je enako kot Stalin verjel, da bi predlogi Leve opozicije Sovjetsko zvezo pahnili v nestanovitnost.{{sfn|Service|2004|p=228}} [[Slika:Ordzhonikidze, Stalin and Mikoyan, 1925.jpg|sličica|levo|Stalin s tesnima družabnikoma [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]] in [[Sergo Ordžonikidze|Sergom Ordžonikidzejem]] v Tbilisiju, 1925]] Konec leta 1924 se je Stalin obrnil proti Kamenjevu in Zinovjevu ter odstranil njune podpornike s ključnih položajev.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=228|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=563}} Leta 1925 sta se preselila v odkrito opozicijo Stalinu in Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=240}} Na 14. kongresu Partije v decembru sta sprožila napad na Stalinovo frakcijo, ki ni bil uspešen.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Stalin ju je v zameno obtožil, da v stranko znova vnašata razkol in s tem nestanovitnost.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Sredi leta 1926 sta se Kamenjev in Zinovjev povezala s podporniki Trockega v oblikovanju združene opozicije proti Stalinu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=126|2a1=Conquest|2y=2008|2p=11|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=614|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=83}} Oktobra sta pod grožnjo izključitve iz Partije opustila frakcionistično dejavnost in se na Stalinov ukaz javno odpovedala svojim pogledom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=137, 138|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=614}} Spori med frakcijami so se nadaljevali, pri čemer je Stalin zagrozil z odstopom oktobra in decembra 1926 ter ponovno decembra 1927.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=247|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=614, 618|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=91}} Oktobra 1927 so Zinovjeva in Trockega odstranili iz Centralnega komiteja;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=85}} slednjega so izgnali v [[Kazahstan]], leta 1929 pa iz države.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=139, 151|2a1=Service|2y=2004|2pp=282–283|3a1=Conquest|3y=2008|3pp=11–12|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=676–677|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=85}} Nekaj spokornih pripadnikov združene opozicije so pozneje vrnili v vlado.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=164|2a1=Service|2y=2004|2p=282}} Stalin je bil tedaj vrhovni voditelj partije,{{sfn|Service|2004|p=276}} čeprav ni bil vodja vlade – ta položaj je zaupal zavezniku [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavu Molotovu]].{{sfn|Service|2004|pp=277–278}} Drugi pomembni podporniki Politbiroja so bili Vorošilov, [[Lazar Kaganovič]] in [[Sergo Ordžonikidze]],{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=277, 280|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=12–13}} Stalin pa je skrbel, da so bili na čelu različnih državnih ustanov njegovi privrženci.{{sfn|Service|2004|p=278}} Po pisanju Montefiora je bil Stalin tedaj »vodja oligarhov, toda še daleč od diktatorja«.{{sfn|Montefiore|2003|p=39}} Njegov naraščajoč vpliv se je odseval v preimenovanju različnih krajev po njem: leta 1924 je ukrajinsko rudarsko mesto [[Doneck|Juzovka]] postalo Stalino,{{sfn|Conquest|1991|p=130}} leta 1925 pa se je Caricin na povelje [[Mihail Kalinin|Mihaila Kalinina]] in [[Abel Jenukidze|Abela Jenukidzeja]] preimenoval v Stalingrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=160|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=689}} Leta 1926 je Stalin objavil knjigo ''Vprašanja leninizma''.{{sfn|Service|2004|p=244}} V njej je zagovarjal koncept »socializma v eni državi«, ki ga je predstavljal kot ortodoksno leninistično perspektivo. Vseeno se ni ujemal z uveljavljenim boljševiškim prepričanjem, da socializma ni moč vzpostaviti v le eni državi in da se ga lahko doseže samo s svetovno revolucijo.{{sfn|Service|2004|p=244}} Leta 1927 se je v partiji pojavilo nekaj nestrinjanja glede sovjetske politike do [[Kitajska|Kitajske]]; Stalin je pozval [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komuniste]], naj se povežejo z nacionalisti iz [[Kuomintang|Kuomintanga]], ker se mu je komunistično-kuomintanško zavezništvo zdelo najboljši branik pred japonskim imperialnim ekspanzionizmom. Do zavezništva ni prišlo, marveč je Kuomintang komuniste zatiral in med stranema je prišlo do državljanske vojne.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=626–631|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=89–90}} === Dekulakizacija, kolektivizacija in industrializacija: 1927–1931 === ==== Gospodarska politika ==== {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Za razvitimi državami zaostajamo za petdeset do sto let. To vrzel moramo zapolniti v desetih letih. To, ali pa nas bodo strli. To nam narekuje naša dolžnost do delavcev in kmetov ZSSR.|source= — Stalin februarja 1931{{sfn|Service|2004|p=273}}}} Sovjetska zveza je zaostajala za industrijskim razvojem zahodnih držav,{{sfn|Service|2004|p=256}} v njej pa je tudi vladal primanjkljaj žita: v letu 1927 so ga pridelali le 70 % pridelka iz leta 1926.{{sfn|Service|2004|p=254}} Stalinova vlada se je bala napada s strani Japonske, Francije, Združenega kraljestva, Poljske ali Romunije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=172–173|2a1=Service|2y=2004|2p=256|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=638–639}} Mnogi komunisti, tudi v [[Komsomol]]u, [[OGPU]] in Rdeči armadi, so se hoteli znebiti Nove ekonomske politike in njenega tržno usmerjenega pristopa.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=144, 146|2a1=Service|2y=2004|2p=258}} Imeli so pomisleke glede tistih, ki so od nje imeli korist: premožnih kmetov, znanih kot [[kulak]]i, in podjetnikov, »nepmanov«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=256|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=571}} Stalin se je tedaj obrnil proti NEP-u, kar ga je usmerilo še bolj levo od Trockega in Zinovjeva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=253|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=101}} Leta 1928 je odpotoval v [[Novosibirsk]], kjer je zatrdil, da kulaki kopičijo svoje žito, in odredil, da kulake aretirajo in žito zaplenijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=147–148|2a1=Service|2y=2004|2pp=257–258|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=661, 668–669, 679–684|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=102–103}} Na njegov ukaz so se po zahodni Sibiriji in Uralu pojavile enote za pridobivanje žita, ki so se s kmeti zapletale v nasilje.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=103}} Stalin je odločil, da je tako kulake kot kmete srednjega razreda treba prisiliti, da državi odstopijo žito.{{sfn|Service|2004|p=258}} Buharin in več drugih članov Centralnega komiteja je bilo jeznih na Stalina, ki je ta po njihovem prenagljen ukrep sprejel, ne da bi se posvetoval z njimi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=105}} Januarja 1930 je Politbiro odobril likvidacijo razreda kulakov; obtožene kulake so zbrali in izgnali v druge dele države ali v koncentracijska taborišča.{{sfn|Service|2004|p=267}} Številni od njih so med potjo umrli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=166}} Do julija 1930 je politika dekulakizacije prizadela preko 320.000 gospodinjstev.{{sfn|Service|2004|p=267}} Po pisanju Stalinovega biografa Dmitrija Volkogonova je bila dekulakizacija »prvi množični teror, ki ga je Stalin izvedel v lastni državi«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=167}} [[Slika:Stakhanov.JPG|sličica|levo|[[Aleksej Stahanov]] z drugim rudarjem. Stalinova vlada je začela gibanje stahanovcev, da bi spodbudila trdo delo. Gibanje je bilo delno zaslužno za znaten dvig proizvodnosti v 1930. letih.{{sfn|Sandle|1999|p=231}}]] Leta 1929 je Politbiro napovedal množično kolektivizacijo kmetijstva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=265–266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=110–111}} Ustanovljene so bile kolektivne kmetije, [[kolhoz]]i, in državne kmetije, [[sovhoz]]i.{{sfn|Sandle|1999|p=234}} Kulakom je Stalin prepovedal vključitev v kolektive.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=112}} Čeprav je bila pridružitev kolektivom uradno prostovoljna, so se mnogi kmetje vključili iz strahu, da jih čaka usoda kulakov, ali zaradi zastraševanja s strani članov partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=113}} Leta 1932 je bilo v kolektive včlanjenih okoli 62 % kmečkih gospodinjstev, do leta 1936 pa je število doseglo 90 %.{{sfn|Service|2004|p=271}} Številni kolektivizirani kmetje so državi zamerili odvzem zasebnih kmetijskih površin{{sfn|Service|2004|p=270}} in storilnost je upadla.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} V številnih krajih je izbruhnila lakota,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=272|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} Politbiro pa je na ta območja pogosto pošiljal pomoč v hrani.{{sfn|Service|2004|p=272}} V Ukrajini, severnem Kavkazu, južni Rusiji in osrednji Aziji so izbruhnili oboroženi upori proti dekulakizaciji in kolektivizaciji, ki so višek dosegli marca 1930. Zatrla jih je Rdeča armada.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=113–114}} Stalin se je na vstaje odzval s člankom »Vrtoglavica od uspehov«, v katerem je vztrajal, da je bila kolektivizacija prostovoljna, za vsakršno nasilje pa je okrivil krajevne uradnike.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=114}} Čeprav si je bil mnogo let blizu s Stalinom,{{sfn|Volkogonov|1991|p=174}} je Buharin izrazil zaskrbljenost nad to politiko; označil jo je za vračanje k Leninovi stari politiki »vojnega komunizma« in verjel, da bo neuspešna. Do sredine leta 1928 ni bil zmožen zbrati zadostne podpore v partiji, da bi lahko nasprotoval reformam,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=172|2a1=Service|2y=2004|2p=260|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=708}} novembra 1929 pa ga je Stalin odstranil iz Politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=158|2a1=Service|2y=2004|2p=266|3a1=Conquest|3y=2008|3p=18}} Uradno je Sovjetska zveza zamenjala »neracionalnost« in »razsipnost« [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] z [[Načrtovano gospodarstvo|načrtovanim gospodarstvom]], urejenim po dolgoročnem, natančnem in znanstvenem ogrodju; v resnici je sovjetsko gospodarstvo temeljilo na priložnostnih ukazih iz središča, pogosto namenjenih dosegi kratkoročnih ciljev.{{sfn|Sandle|1999|pp=227, 229}} Leta 1928 je bil sprejet prvi [[Petletka|petletni načrt]], ki je bil v glavnem osredotočen na spodbujanje težke industrije;{{sfn|Service|2004|p=259}} dosežen je bil leto pred načrtovanim, leta 1932.{{sfn|Service|2004|p=274}} Sovjetska zveza je doživela veliko gospodarsko preobrazbo. Odprli so nove rudnike, zgradili nova mesta kot [[Magnitogorsk]] in začeli graditi [[Belomorski-Baltski prekop|belomorsko-baltski prekop]]. Milijoni kmetov so se preselili v mesta, čeprav urbana stanovanjska gradnja ni zmogla izpolnjevati potreb.{{sfn|Service|2004|p=265}} S kupovanjem strojev iz tujine so se nakopičili visoki dolgovi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=118}} Številni od velikih gradbenih podvigov, vključno z belomorsko-baltskim prekopom in [[Moskovska podzemna železnica|moskovsko podzemno železnico]], so bili izvedeni pretežno s prisilnim delom.{{sfn|Conquest|1991|pp=186, 190}} Odstranjeni so bili zadnji elementi delavskega nadzora nad industrijo, upravniki tovarn so dobili večja pooblastila in vse več privilegijev.{{sfn|Sandle|1999|pp=231–233}} Stalin je vse večje neenakosti v plačah branil z Marxovim argumentom, da so v začetnih stopnjah socializma te razlike nujne.{{sfn|Sandle|1999|pp=241–242}} Za spodbujanje delavnosti so uvedli več medalj in nagrad, kot tudi [[gibanje stahanovcev]].{{sfn|Sandle|1999|p=231}} Stalinovo sporočilo je bilo, da se v ZSSR vzpostavlja socializem, medtem ko se kapitalizem sesipa med [[Zlom newyorške borze 1929|zlomom Wall Streeta]].{{sfn|Service|2004|p=269}} Njegovi govori in članki so odsevali njegovo utopično videnje Sovjetske zveze, dvigajoče v višine človeškega razvoja brez primere in stvarajoče »novega sovjetskega človeka«.{{sfn|Service|2004|p=300}} ==== Kulturna in zunanja politika ==== Leta 1928 je Stalin razglasil, da se bo z razvojem socializma okrepila razredna vojna med proletariatom in razrednimi sovražniki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–153|2a1=Sandle|2y=1999|2p=214|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=107–108}} Opozarjal je na »nevarnost z desne«, tudi v Komunistični partiji sami.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=108}} Prvo večje montirano sojenje v ZSSR je bil »šahtijski proces« leta 1928, v katerem so 53 inženirjev srednjega razreda obtožili sabotaže.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–155|2a1=Service|2y=2004|2p=259|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=687, 702–704, 709|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=107}} V letih 1929 in 1930 je sledilo še več montiranih sodnih postopkov, namenjenih ustrahovanju opozicije.{{sfn|Service|2004|p=268}} Vedoč, da bi ruska narodnostna večina lahko imela težave z vladavino Gruzijca,{{sfn|Service|2004|p=324}} je poviševal etnične Ruse po državni hierarhiji ter zapovedal uporabo [[Ruščina|ruščine]] v šolah in uradih, na območjih z nerusko večino skupaj s krajevnimi jeziki.{{sfn|Service|2004|p=326}} Nacionalistična čustva med etničnimi manjšinami so zatrli.{{sfn|Service|2004|p=301}} Za izboljšanje družbene discipline in spodbudo rasti prebivalstva so uvajali konservativne družbene politike, med njimi vzpodbujanje čvrstih družinskih enot in materinstva, vnovično prepoved [[homoseksualnost]]i, omejitve [[splav]]a in [[ločitev]] ter ukinitev ženskega oddelka ''Ženotdel'' v centralnem komiteju partije.{{sfn|Sandle|1999|pp=244, 246}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|Rušenje [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika]] v Moskvi, na mestu katere so nameravali zgraditi [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]]]] Stalin je podpiral »kulturno revolucijo«,{{sfn|Service|2004|p=299}} ki bi prebudila kulturo za »množice« in razširila kulturo, dotlej rezervirano za elito.{{sfn|Service|2004|p=304}} Razširile so se šole, časopisi in knjižnice in pismenost je porasla.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=111, 127|2a1=Service|2y=2004|2p=308}} V umetnosti se je spodbujal [[socialistični realizem]],{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=246|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=85}} medtem ko je Stalin osebno občudoval in se zavzemal za pomembne pisatelje, kot so bili [[Maksim Gorki]], [[Mihail Šolohov]] in [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]].{{sfn|Service|2004|pp=302–303}} Pokrovitelj je bil tudi znanstvenikom, katerih delo je ustrezalo njegovi vnaprej oblikovani interpretaciji marksizma; podpiral je na primer raziskave, ki jih je izvajal [[Trofim Lisenko]], kljub temu da jih je večina znanstvenih sodobnikov zavračala kot [[Psevdoznanost|psevdoznanstvene]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=211, 276–277|2a1=Service|2y=2004|2p=307}} Znova se je okrepilo vladino delovanje proti religiji,{{sfn|Conquest|1991|p=157}} v okviru česar je povečala financiranje [[Zveza bojevitih ateistov|Zveze bojevitih ateistov]].{{sfn|Service|2004|p=301}} Krščanska, muslimanska in budistična duhovščina so se soočile s preganjanjem.{{sfn|Service|2004|p=268}} Porušili so številne verske zgradbe; najodmevnejša je bila rušitev [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi]] z namenom pripraviti prostor za (nikoli dokončano) [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]].{{sfn|Conquest|1991|p=191}} Nad večino prebivalstva je religija obdržala vpliv: ob popisu prebivalstva leta 1937 se je 57 % izprašanih opredelilo za vernike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=325}} V 1920. in nadaljnjih letih je Stalin dajal velik pomen zunanji politiki.{{sfn|Service|2004|p=379}} Osebno se je sestal z vrsto obiskovalcev z Zahoda, med drugim z [[George Bernard Shaw|Georgom Bernardom Shawom]] in s [[Herbert George Wells|Herbertom Georgom Wellsom]], na katerih je pustil velik vtis.{{sfn|Conquest|1991|pp=183–184}} Preko Komunistične internacionale je Stalinova vlada izvajala močan vpliv na marksistične stranke drugje po svetu.{{sfn|Service|2004|p=282}} Sprva je Stalin vodenje organizacije večinoma prepuščal Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=261}} Na 6. kongresu julija 1928 je odposlancem dejal, da glavna grožnja socializmu ne prihaja z desnice, marveč od nemarksističnih socialistov in [[Socialna demokracija|socialdemokratov]], ki jih je oklical za »socialne fašiste«;{{sfnm|1a1=McDermott|1y=1995|1pp=410–411|2a1=Conquest|2y=1991|2p=176|3a1=Service|3y=2004|3pp=261, 383|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=720}} Stalin je opažal, da so v mnogih državah socialdemokrati glavni tekmeci marksistom-leninistom za podporo delavskega razreda.{{sfn|Conquest|1991|p=173}} Namenjanje tolikšne pozornosti levičarskim tekmecem je skrbelo Buharina, ki je kot veliko večjo grožnjo dojemal [[fašizem]] in [[Skrajna desnica|skrajno desnico]], ki se je vzpenjala v Evropi.{{sfn|Service|2004|p=261}} Po Buharinovem odhodu je Stalin upravljanje Komunistične internacionale dodelil [[Dmitrij Manuiljski|Dmitriju Manuiljskemu]] in [[Josif Pjatnicki|Josifu Pjatnickemu]].{{sfn|Service|2004|p=282}} Stalin se je soočal s težavami v družinskem življenju: Leta 1929 je njegov sin Jakov poskušal storiti [[samomor]]; neuspeh mu je prinesel Stalinov prezir.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=289|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=595}} Napet je bil tudi njegov odnos z ženo Nadjo, ki je trpela za duševnimi težavami in s katero se je pogosto prepiral.{{sfn|Service|2004|p=289}} Novembra 1932 se je po družabni večerji, na kateri se je Stalin spogledoval z drugimi ženskami, Nadja ustrelila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=169|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=90|3a1=Service|3y=2004|3pp=291–292}} Javnosti je bilo rečeno, da je umrla zaradi [[Akutni apendicitis|apendicitisa]], Stalin pa je vzrok njene smrti prikril tudi svojim otrokom.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=94, 95|2a1=Service|2y=2004|2pp=292, 294}} Stalinovi prijatelji so opazili, da se je Stalin po ženini smrti vidno spremenil in postal čustveno hladnejši.{{sfn|Service|2004|p=297}} === Velike krize: 1932–1939 === ==== Lakota ==== Po Sovjetski zvezi se je razširilo nezadovoljstvo nad Stalinovo vlado.{{sfn|Service|2004|p=316}} Družbeni nemiri, ki so bili dotlej večinoma omejeni na podeželje, so postajali čedalje očitnejši v mestnih območjih, kar je Stalina spodbodlo, da je leta 1932 zrahljal del gospodarske politike.{{sfn|Service|2004|p=310}} Maja 1932 je uvedel sestav kolhoznih trgov, kjer so kmetje imeli možnost trgovati s presežki svojih pridelkov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=310|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=627}} Sočasno so se zaostrile kazenske sankcije: na Stalinovo pobudo so avgusta 1932 sprejeli odlok, po katerem je bilo s smrtjo moč kaznovati celo krajo pesti žita.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} Drugi petletni načrt je predvideval manjše proizvodne kvote od prvega, njegov glavni cilj pa je bilo izboljšanje življenjskih pogojev. Poudarek je bil na povečanju bivalnega prostora in proizvodnji potrošniških izdelkov.{{sfn|Service|2004|p=310}} Tako kot prvega so tudi ta petletni načrt večkrat prilagodili spreminjajočemu stanju – povečali so na primer proizvodnjo oborožitve, potem ko je [[Adolf Hitler]] leta 1933 postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]].{{sfn|Service|2004|p=318}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|levo|sličica|Do smrti izstradani ljudje na ulici [[Harkov]]a]] Sovjetsko zvezо je prizadela [[Sovjetska lakota 1932–1933|huda lakota, ki je vrhunec dosegla pozimi 1932–33]]{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=312|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=19–20|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} in vzela življenje petih do sedmih milijonov ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Najhuje prizadeti območji sta bili Ukrajina in severni Kavkaz, čeprav je lakota doletela tudi Kazahstan in več ruskih pokrajin.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=119}} Zgodovinarji so dolgo razpravljali, ali je Stalinova vlada lakoto povzročila namerno ali ne;{{sfn|Ellman|2005|p=823}} ni znanih dokumentov, v katerih bi Stalin ali njegova vlada izrecno pozivala k uporabi pomanjkanja hrane za represijo nad prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=628, 631}} Letina je bila v letih 1931 in 1932 slaba zaradi vremenskih pogojev,{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1pp=823–824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=626|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} kar je sledilo večletnemu upadanju pridelka zaradi manjše produktivnosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Vladna politika – vključno z osredotočanjem na hitro industrializacijo, podružbljenjem živine in dajanjem prednosti posejanim površinam pred [[Kolobarjenje|kolobarjenjem]] – je težave še poglabljala;{{sfn|Ellman|2005|p=834}} vlada tudi ni uspela zbrati zalog žita za takšno izredno stanje.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=626}} Stalin je za lakoto krivil sovražne elemente in sabotaže med kmeti.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=627–628|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=120}} Njegova vlada je na prizadeto podeželje pošiljala manjše količine hrane, kar pa je bilo veliko premalo, da bi ublažilo tolikšno lakoto.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Sovjetska vlada je pri razdeljevanju zalog hrane dajala prednost mestni delovni sili;{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=833|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=665}} za Stalina je bila usoda industrializacije Sovjetske zveze veliko pomembnejša od življenj kmetov.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628|2a1=Ellman|2y=2007|2p=664}} Izvoz žita, s katerim je Sovjetska zveza v veliki meri odplačevala stroje, je močno upadel.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Stalin ni priznaval, da je njegova politika prispevala k lakoti,{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} katere obstoj so skrivali pred zunanjimi opazovalci.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=724}} ==== Ideološke in zunanje zadeve ==== V letih 1935–36 je pod Stalinom nastala nova ustava. Mestoma je bila izrazito demokratična, kar pa je bilo propagandno orožje, saj je vsa oblast ležala v rokah Stalina in njegovega Politbiroja.{{sfn|Service|2004|p=319}} Oznanil je, da je bil »socializem, ki je prva faza komunizma, v državi v osnovi dosežen«.{{sfn|Service|2004|p=319}} Leta 1938 je bil izdan učbenik ''Zgodovina Komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'', pogovorno znan kot ''Kratki kurz'',{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=212|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=552–443|3a1=Service|3y=2004|3p=361}} ki ga je zgodovinar Conquest pozneje opisal kot »osrednje besedilo stalinizma«.{{sfn|Conquest|1991|p=212}} Izšlo je tudi nekaj odobrenih Stalinovih biografij,{{sfn|Service|2004|p=361}} čeprav je Stalin imel rajši, da ga upodabljajo kot poosebljenje Komunistične partije, kot da bi raziskovali njegovo življenjsko zgodbo.{{sfn|Service|2004|p=362}} Proti koncu 1930. let je Stalin postavil »nekaj omejitev svojega čaščenja«.{{sfn|Service|2004|p=362}} Do leta 1938 se je Stalinov notranji krog polagoma ustalil z osebnostmi, ki so tam ostale do njegove smrti.{{sfn|Conquest|1991|p=216}} V želji po izboljšanju mednarodnih odnosov je Sovjetska zveza leta 1934 pristopila k [[Društvo narodov|Društvu narodov]].{{sfn|Service|2004|p=386}} Stalin je oktobra 1933, kmalu po njegovem prihodu na čelo Nemčije, navezal tajne stike s Hitlerjem.{{sfn|Conquest|1991|p=217}} Stalin je Hitlerja občudoval, posebej njegovo izvedbo [[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], s katero je odstranil tekmece znotraj [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=176|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=116|3a1=Service|3y=2004|3p=340}} Vseeno je prepoznal grožnjo, ki jo je predstavljal fašizem, in si prizadeval za vzpostavitev boljših odnosov z liberalnimi demokracijami zahodne Evrope.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=218|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=123, 135}} Maja 1935 je Sovjetska zveza podpisala pogodbo o vzajemni pomoči s [[Francija|Francijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=135}} Na sedmem kongresu Komunistične internacionale v juliju in avgustu 1935 je sovjetska vlada spodbudila marksiste-leniniste, naj se združijo z ostalimi levičarskimi gibanji kot del [[Ljudska fronta|ljudske fronte]] proti fašizmu.{{sfnm|1a1=Haslam|1y=1979|1pp=682–683|2a1=Conquest|2y=1991|2p=218|3a1=Service|3y=2004|3p=385|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=135}} Protikomunistične vlade Nemčije, [[Kraljevina Italija|fašistične Italije]] in [[Japonska|Japonske]] so odgovorile s podpisom [[Protikominternski pakt|Protikominternskega pakta]] leta 1936.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=154}} Ko je julija 1936 izbruhnila [[španska državljanska vojna]], so Sovjeti levičarski republikanski frakciji poslali 648 letal in 407 tankov, skupaj s 3000 sovjetskimi vojaki in 42.000 pripadniki [[Mednarodne brigade|Mednarodnih brigad]], ki jih je vzpostavila Komunistična internacionala.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=219|2a1=Service|2y=2004|2p=387}} Stalin se je s stanjem v Španiji ukvarjal zelo osebno.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=154}} Nemčija in Italija sta podprli nacionalistično frakcijo, ki je marca 1939 naposled zmagala.{{sfn|Service|2004|pp=387, 389}} Po izbruhu [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] leta 1937 sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili pakt o nenapadanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=156}} Stalin je podprl Kitajce, ko so Kuomintang in kitajski komunisti prekinili svojo državljansko vojno in oblikovali združeno fronto, za katero si je prizadeval.{{sfn|Service|2004|pp=392}} ==== Velika čistka ==== {{Več slik |direction = vertical |width = 240px |image1 = Vorošilov, Molotov, Stalin z Ježovom.jpg |caption1 = Na tej znani fotografiji je vodja NKVD [[Nikolaj Ježov]] z Vorošilovom, Molotovom in Stalinom ob Belomorskem prekopu |image2 = Ježov izgine.jpg |caption2 = Pozneje so fotografijo retuširali in z nje popolnoma odstranili Ježova }} Stalin je glede državne represije pogosto dajal nasprotujoče si znake.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Maja 1933 je iz zapora izpustil številne ljudi, obsojene manjših prekrškov, in varnostnim službam naročil, naj ne izvajajo več množičnih aretacij in izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=125}} Septembra 1934 je uvedel komisijo za preiskavo lažnih zapornih obsodb; istega meseca je pozval k usmrtitvi delavcev metalurške tovarne, obtoženih vohunjenja za Japonsko.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Takšen mešani pristop se je pričel spreminjati decembra 1934, ko je bil umorjen vidni član partije [[Sergej Kirov]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=179|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=126–127|3a1=Service|3y=2004|3p=314|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=128–129}} Po umoru je Stalin postal vse bolj zaskrbljen glede atentata nase, si povečal osebno varovanje in se redko sprehajal v javnosti.{{sfn|Overy|2004|p=327}} Državna represija se je po atentatu na Kirova povečala;{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=128, 137}} Stalin je to spodbujal in varnost postavljal nad vse ostale ozire.{{sfn|Service|2004|p=347}} Z odlokom je ustanovil [[trojke NKVD]], ki so lahko odmerjale sodbe brez sodelovanja sodišč.{{sfn|Service|2004|p=315}} Leta 1935 je naložil NKVD-ju, da z mestnih območij izžene osumljene protirevolucionarje; v začetku leta 1935 jih je bilo iz Leningrada pregnanih več kot 11.000.{{sfn|Service|2004|p=318}} Leta 1936 je šef NKVD postal [[Nikolaj Ježov]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=139}} Stalin je orkestriral aretacije številnih nekdanjih nasprotnikov v komunistični partiji, kot tudi trenutnih članov centralnega komiteja: mnoge so ovadili kot koristolovce s podporo Zahoda, zaprli ali poslali v notranje izgnanstvo.{{sfn|Service|2004|pp=314–317}} Prvi od montiranih moskovskih procesov je potekal avgusta 1936; obtoženci, med njimi Kamenjev in Zinovjev, so bili spoznani za krive načrtovanja atentatov in usmrčeni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=139, 154–155, 164–172, 175–176|2a1=Service|2y=2004|2p=320|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=139}} Drugi moskovski proces je potekal januarja 1937,{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=139–140}} tretji, na katerem sta bila Buharin in Rikov obtožena sodelovanja v trockistično-zinovjevski teroristični zaroti in obsojena na smrt, pa marca 1938.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=192–193|2a1=Service|2y=2004|2p=346|3a1=Conquest|3y=2008|3p=24|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=140}} Do konca leta 1937 so iz Politbiroja izginili zadnji ostanki kolektivnega vodstva in Stalin je imel popoln nadzor nad njim.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=176–177}} Iz Partije so množično izključevali člane,{{sfn|Service|2004|p=349}} Stalin pa je tujim partijam ukazal, naj očistijo tudi protistalinistične elemente.{{sfn|Service|2004|p=391}} Represija se je še okrepila decembra 1936 in ostala zelo močna do novembra 1938; to obdobje je znano kot »velika čistka«.{{sfn|Service|2004|p=347}} V drugi polovici leta 1937 so čistke presegle okvire partije in zajele širše prebivalstvo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=141, 150}} Julija 1937 je politbiro odredil čistko »protisovjetskih elementov« v družbi, ki je zajela protistalinistične boljševike, nekdanje menjševike in socialistične revolucionarje, duhovščino, nekdanje pripadnike Bele armade in običajne prestopnike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=350|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=150–151}} Stalin in Ježov sta tega meseca podpisala ukaz NKVD št. 00447, ki je odredil 268.950 ljudi za aretacijo; od teh je bilo usmrčenih 75.950.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=203–204|2a1=Service|2y=2004|2pp=350–351|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=150}} Začel je tudi »nacionalne operacije«, ki so bile [[etnično čiščenje]] nesovjetskih narodnostnih skupin – med njimi Poljakov, Nemcev, Latvijcev, Fincev, Grkov, Korejcev in Kitajcev – z notranjimi ali zunanjimi izgoni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=204|2a1=Service|2y=2004|2pp=351, 390|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=151}} V obdobju čistk je bilo aretiranih okoli 1,6 milijona ljudi,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} 700.000 jih je bilo ustreljenih in neznano število je umrlo med mučenjem NKVD.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} V 1930. in 1940. letih je NKVD izvajal atentate na prebežnike in nasprotnike v tujini.{{sfn|Service|2004|p=394}} Avgusta 1940 so v Mehiki umorili Trockega, s čimer je bil odstranjen zadnji od Stalinovih nasprotnikov iz nekdanjega kolektivnega vodstva.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=230|2a1=Service|2y=2004|2p=394|3a1=Overy|3y=2004|3p=338|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=174}} V maju je sledila aretacija večine pripadnikov vojaškega vrhovnega poveljstva in vojske nasploh, pogosto na podlagi izmišljenih obtožb.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=201|2a1=Service|2y=2004|2p=349|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=140}} Čistka je večino stare garde v partiji zamenjala z mlajšimi uradniki, ki niso poznali obdobja pred Stalinovim vodstvom in ki so veljali za osebno bolj vdane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=137–138, 147}} Partijski funkcionarji so vestno izvajali ukaze in se poskušali prikupiti Stalinu, da ne bi sami postali žrtve čistk.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=140}} Takšni funkcionarji so pogosto aretirali in usmrtili še več ljudi, kot je narekovala kvota Stalinove osrednje vlade.{{sfn|Montefiore|2003|p=204}} Stalin je sprejel vse ključne odločitve v času terorja, osebno usmerjal nekatere od operacij in se zanimal za njihovo izvrševanje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=151, 159}} O njegovih motivih za to so zgodovinarji pogosto razpravljali.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} Njegovi osebni zapisi iz tega obdobja so bili po besedah Hlevnjuka »nenavadno zaviti in nepovezani« ter polni trditev o sovražnikih, ki da ga obkrožajo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=152}} Posebej ga je skrbel uspeh, s kakršnim so v Španiji desničarske sile strmoglavile levičarsko vlado,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=347–248|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=125, 156–157}} in se bal domače [[Peta kolona|pete kolone]] v prihodnji vojni z Japonsko in Nemčijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=153, 156–157}} Veliki teror se je končal, ko so Ježova odstranili s čela NKVD in zamenjali z [[Lavrentij Berija|Lavrentijem Berijo]],{{sfn|Service|2004|p=367}} ki je bil popolnoma vdan Stalinu.{{sfn|Montefiore|2003|p=245}} Ježova so aretirali aprila 1939 in usmrtili leta 1940.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=209|2a1=Service|2y=2004|2p=369|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=160}} Teror je prizadel ugled Sovjetske zveze v tujini, zlasti med levičarskimi simpatizerji.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=162}} Medtem ko je teror popuščal, je Stalin poskušal odvrniti odgovornost s sebe{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=157}} in za njegovo »pretiravanje« krivil Ježova.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=159}} Po besedah zgodovinarja Jamesa Harrisa današnje raziskave arhivov kažejo, da Stalin čistk ni izvajal, da bi vzpostavil osebno diktaturo; pravi razlog naj bi po njegovem bil pretiran strah pred protirevolucijo.{{sfn|Harris|2017|pp=1–5, 16}} == Druga svetovna vojna == === Pakt z Nemškim rajhom: 1939–1941 === Kot marksist-leninist je Stalin pričakoval neizogiben konflikt med tekmujočimi kapitalističnimi silami; potem ko si je nacistična Nemčija leta 1938 [[Anschluss|priključila Avstrijo]] in nato del Češkoslovaške, je vedel, da je na obzorju vojna.{{sfn|Montefiore|2003|p=308}} Poskušal je ohranjati sovjetsko nevtralnost, upajoč, da bo vojna Nemčije s Francijo in Britanijo omogočila Sovjetski zvezi prevlado v Evropi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=220–221|2a1=Service|2y=2004|2pp=380–381}} Z vojaško grožnjo se je Sovjetska zveza soočala tudi na vzhodu, kjer je v 1930. letih prihajalo do oboroženih spopadov z ekspanzionistično Japonsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392–393|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=163, 168–169}} Stalin je začel kopičiti vojsko in od januarja 1939 do junija 1941 več kot podvojil Rdečo armado, čeprav so bili v mrzličnem širjenju mnogi častniki slabo izurjeni.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=185–186}} K pomanjkanju izurjenih oficirjev ob izbruhu vojne je pripomogla tudi čistka v vojski v letih 1940–1941.{{sfn|Conquest|1991|pp=232–233, 236}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Stalin izreka dobrodošlico [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]] v Kremlju, 1939]] Ker Britanija in Francija nista kazali pripravljenosti za zavezništvo s Sovjetsko zvezo, je Stalin pričel iskati boljšo kupčijo z Nemčijo.{{sfn|Service|2004|pp=399–400}} 3. maja 1939 je zamenjal zahodno usmerjenega zunanjega ministra [[Maksim Litvinov|Maksima Litvinova]] z [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavom Molotovom]].{{sfn|Nekrič|1997|p=109}} Maja 1939 je Nemčija začela pogajanja s Sovjetsko zvezo in ponudila, da si sili razdelita vzhodno Evropo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=166}} Stalin je v tem videl priložnost tako za ozemeljsko širitev kot za začasen mir z Nemčijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=168, 169}} Avgusta 1939 je Sovjetska zveza z Nemčijo podpisala [[pakt Ribbentrop-Molotov]], sporazum o nenapadanju, ki sta ga izpogajala Molotov in nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=221|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Service|3y=2004|3p=399|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=166}} Teden pozneje je Nemčija [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]], Združeno kraljestvo in Francija pa sta Nemčiji napovedala vojno.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=169}} 17. septembra je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Poljsko|vstopila na vzhodno Poljsko]], uradno z namenom obnoviti red v razsuti državi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=2006|2p=43}} 28. septembra sta si Nemčija in Sovjetska zveza izmenjali nekaj osvojenega ozemlja: Nemčija je pridobila večinsko poljsko govoreča območja Lublinske pokrajine in del Varšavske pokrajine, medtem ko je Sovjetska zveza dobila Litvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=223|2a1=Service|2y=2004|2pp=402–403|3a1=Wettig|3y=2008|3p=20}} Kmalu zatem je bila v Stalinovi prisotnosti podpisana nemško-sovjetska mejna pogodba.{{sfn|Conquest|1991|p=224}} Državi sta nadaljevali s trgovanjem, kar je spodkopavalo britansko trgovinsko blokado Nemčije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=224|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Sovjetska zveza je nadalje zahtevala dele vzhodne Finske, kar je finska vlada zavrnila. Sovjetska zveza je novembra 1939 [[Zimska vojna|napadla Finsko]], ta pa je kljub sovjetski številčni premoči uspela zadržati Rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=228|2a1=Service|2y=2004|2p=403|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=172–173}} Mednarodna skupnost je podprla Finsko, Sovjetsko zvezo pa so izključili iz Društva narodov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti, osramočeni zaradi nezmožnosti premagati Fince, so podpisali začasno mirovno pogodbo, s katero so pridobili nekaj delov finskega ozemlja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=403|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Junija 1940 je Rdeča armada okupirala baltske države, ki jih je avgusta prisilno priključila Sovjetski zvezi;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=227|2a1=Service|2y=2004|2pp=404–405|3a1=Wettig|3y=2008|3pp=20–21|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=173}} napadli in anektirali so tudi Besarabijo in severno Bukovino, dela [[Romunija|Romunije]].{{sfnm|1a1=Brackman|1y=2001|1p=341|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti so poskušali vnaprej preprečiti odpore na svojih novih vzhodnoevropskih ozemljih z množično represijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=170}} Najodmevnejši je bil [[katinski pokol]] aprila in maja 1940, ko so usmrtili okoli 22.000 pripadnikov poljske vojske, policije in obveščevalne službe.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=170}} Hitrost nemške nadvlade in okupacije Francije je Stalina presenetila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Vse bolj se je osredotočal na spravo z Nemčijo, da bi odložil morebitne spopade z njo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=406}} Potem ko so [[sile osi]] Nemčija, Italija in Japonska oktobra 1940 podpisale [[trojni pakt]], je Stalin predlagal, da bi se zavezništvu osi pridružila tudi ZSSR.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=231|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=341, 343|3a1=Roberts|3y=2006|3p=58}} Da bi izkazal miroljubnost do Nemčije, je Sovjetska zveza aprila 1941 podpisala pakt o nevtralnosti z Japonsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=233|2a1=Roberts|2y=2006|2p=63}} Čeprav je bil ''de facto'' vodja države že petnajst let, je Stalin sklenil, da so odnosi z Nemčijo poslabšali do te mere, da mora težavo obvladati kot uradni vodja vlade: 6. maja 1941 je zamenjal Molotova na mestu [[Premier Sovjetske zveze|premierja Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=234|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=180}} === Nemška invazija: 1941–1942 === [[Slika:Battle of Moscow.jpg|sličica|Ženske kopljejo protitankovske jarke okoli Moskve, medtem ko so vsi moški na fronti (1941)]] Junija 1941 je Nemčija [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], s čimer je začela vojno na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=410–411|2a1=Roberts|2y=2006|2p=82|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=198}} Stalina je, čeprav so ga obveščevalne službe večkrat opozorile na nemške namere, napad presenetil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=408–409, 411–412|2a1=Roberts|2y=2006|2p=67|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=199–200, 202}} Oblikoval je državni obrambni komite, katerega vrhovni poveljnik je bil sam,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=414–415|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=206–207}} in vojaško vrhovno poveljstvo ([[Stavka (poveljstvo)|Stavka]]){{sfn|Service|2004|p=413}} z načelnikom [[Georgij Žukov|Georgijem Žukovom]].{{sfn|Service|2004|p=420}} Nemška taktika [[Bliskovita vojna|bliskovite vojne]] je bila spočetka zelo uspešna: sovjetske zračne sile na zahodni meji so padle po dveh dneh.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=417|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=201–202}} Nemški [[Wehrmacht]] je prodrl globoko na sovjetsko ozemlje;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=235|2a1=Service|2y=2004|2p=416}} Ukrajina, Belorusija in baltske države so prešle pod nemško okupacijo, [[Obleganje Leningrada|Leningrad pa so oblegali]].{{sfn|Service|2004|p=418}} Sovjetski begunci so preplavili Moskvo in okoliška mesta.{{sfn|Service|2004|p=417}} Julija je nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] že bombardirala Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=418}} oktobra pa se je pripravljala, da prestolnico napade z vsemu silami. Za sovjetsko vlado je bil narejen načrt za evakuacijo v [[Samara|Kujbišev]], vendar se je Stalin odločil, da bo ostal v Moskvi, saj je verjel, da bi njegov pobeg prizadel moralo enot.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=248–249|2a1=Service|2y=2004|2p=420|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=214–215}} Nemško napredovanje na Moskvo se je ustavilo po [[Bitka za Moskvo|dveh mesecih boja]] v vedno bolj neugodnih vremenskih razmerah.{{sfn|Glantz|2001|p=26}} V nasprotju z nasveti Žukova in ostalih generalov je Stalin dajal prednost napadu pred obrambo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=421, 424|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=220}} Junija 1941 je ukazal taktiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], s katero so uničevali infrastrukturo in zaloge, preden bi se do njih dokopali Nemci,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Roberts|2y=2006|2p=90}} NKVD-ju pa je ukazal usmrtitev okoli 100.000 političnih zapornikov na območjih, ki se jim je približeval Wehrmacht.{{sfn|Gellately|2007|p=391}} Napravil je čistko v vojaškem poveljstvu, številni so bili odstavljeni ali premeščeni, aretirani ali usmrčeni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=239–240|2a1=Roberts|2y=2006|2p=98|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=209}} Z ukazom št. 270 je vojakom zapovedal, naj se borijo do smrti, zajete pa označil za izdajalce.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=241|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=210}} Med [[Vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]] Nemcev se je znašel Stalinov sin Jakov, ki je v koncentracijskem taborišču tudi umrl.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=241–242|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Julija 1942 je izdal ukaz št. 227, ki je samovoljno umikanje kaznoval s premestitvijo v »kazenske bataljone«, ki so bili topovska hrana na prvi frontni liniji.{{sfnm|1a1=Roberts|1y=2006|1p=132|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=223}} Med bojevanjem se tako nemška kot sovjetska vojska nista zmenili za [[vojno pravo]], določeno z [[Ženevske konvencije|ženevskimi konvencijami]].{{sfn|Service|2004|p=423}} Sovjeti so na vso moč razglašali nemške pokole komunistov, [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]].{{sfn|Service|2004|p=422}} Stalin je aprila 1942 podprl organizacijo [[Judovski protifašistični komite]], da bi pridobil podporo Judov in mednarodne skupnosti za sovjetske vojne napore.{{sfn|Overy|2004|p=568}} [[Slika:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|levo|sličica|Središče Stalingrada po osvoboditvi, 2. februar 1943]] Sovjetska zveza se je povezala z Združenim kraljestvom in z Združenimi državami Amerike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=211}} V odziv na invazijo je okrepila industrijo v osrednji Rusiji, ki je proizvajala skoraj izključno vojaško opremo.{{sfn|Service|2004|p=421}} Produktivnost je dosegla visoko raven in presegla nemško.{{sfn|Service|2004|p=422}} Med vojno je bil Stalin popustljivejši do [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] in ji dovolil nadaljevanje nekatere dejavnosti, septembra 1943 pa se je sestal s [[Moskovski patriarh Sergej|patriarhom Sergejem]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=442–443|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=242–243}} Dovolil je tudi več svobode kulturnega izražanja, kar je omogočilo dotlej zatiranim umetnikom, kot sta [[Ana Ahmatova]] in [[Dmitrij Šostakovič]], da so lažje širili svoja dela.{{sfn|Service|2004|p=441}} ''[[Internacionala|Internacionalo]]'' je zamenjala [[Himna Sovjetske zveze|nova, domoljubnejša himna]].{{sfn|Service|2004|p=442}} Vlada je vse bolj spodbujala [[Panslavizem|panslovanska]] čustva,{{sfn|Service|2004|p=446}} kritizirala pa [[svetovljanstvo]], zlasti zamisel »kozmopolitov brez korenin«, ki je bila uperjena predvsem proti sovjetskim Judom.{{sfn|Service|2004|pp=446–447}} Leta 1943 je bila razpuščena Kominterna,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=444}} Stalin pa je tujim marksističnim-leninističnim strankam naročal, naj spodbujajo nacionalizem namesto internacionalizma, da bi si povečale privlačnost doma.{{sfn|Service|2004|p=446}} Aprila 1942 je Stalin preglasil Stavko z ukazom prvega resnega sovjetskega protinapada. Rdeča armada je poskušala zavzeti [[Harkov]], ki je bil pod nemško okupacijo; napad je spodletel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=254|2a1=Service|2y=2004|2p=424|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=221–222}} Tega leta je Hitler za glavni cilj namesto splošne zmage na Vzhodni fronti zastavil zavarovanje naftnih polj na jugu Sovjetske zveze, ključnih za dolgoročni nemški vojni uspeh.{{sfn|Roberts|2006|pp=117–8}} Medtem ko so generali Rdeče armade zaznali, da bo Hitler svoje napore premaknil na jug, je Stalin to dojemal le kot bočne premike ob novem poskusu zavzetja Moskve.{{sfn|Roberts|2006|p=124}} Junija 1924 je nemška vojska začela veliko ofenzivo v južni Rusiji in ogrozila [[Stalingrad]]. Stalin je Rdeči armadi ukazal, da mesto zadržijo za vsako ceno.{{sfn|Service|2004|p=425}} Napad se je tako zavlekel v večmesečno [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad]].{{sfn|Service|2004|p=426}} Decembra 1942 je za obrambo mesta zadolžil [[Konstantin Rokosovski|Konstantina Rokosovskega]].{{sfn|Service|2004|p=427}} Februarja 1943 so se nemške enote, ki so napadale Stalingrad, predale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=428|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=225}} Sovjetska zmaga v Stalingradu je pomenila velik preobrat v vojni;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=225}} v spomin si je Stalin podelil čin [[Maršal Sovjetske zveze|maršala Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=429|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=226}} === Sovjetski protinapad: 1942–1945 === [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|sličica|Veliki trije: Josif Stalin, [[Franklin Roosevelt]] in [[Winston Churchill]] na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]], november 1943]] Do novembra 1942 je Sovjetska zveza začela uspešno odbijati nemške napade na strateške položaje na jugu. Čeprav je pri tem padlo 2,5 milijona Sovjetov, jim je to omogočilo prevzeti ofenzivo na vzhodni fronti za večino preostanka vojne.{{sfn|Roberts|2006|p=155}} Nemčija je poskušala [[Bitka pri Kursku|napasti sovjetske sile pri Kursku]], kar so Sovjeti uspešno odbili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=255|2a1=Roberts|2y=2006|2p=156|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=227}} Do konca leta 1943 je Sovjetska zveza ponovno zavzela polovico ozemlja, ki ga je bila Nemčija zasedla v letih 1941–1942.{{sfn|Roberts|2006|p=159}} Od konca 1941 do začetka 1943 se je tudi znatno povečala sovjetska proizvodnja vojaške industrije, potem ko je Stalin tovarne preselil daleč vzhodno od fronte, na varno pred nemškimi napadi.{{sfn|Roberts|2006|p=163}} V zavezniških državah je med vojno podoba Stalina postajala vse bolj pozitivna.{{sfn|Service|2004|p=452}} Leta 1941 je londonski filharmonični orkester odigral koncert v čast Stalinovemu rojstnemu dnevu,{{sfn|Service|2004|p=466}} leta 1942 pa ga je revija ''[[Time]]'' imenovala za »[[Osebnost leta revije Time|osebnost leta]]«.{{sfn|Service|2004|p=452}} Ko je Stalin izvedel, da ga na zahodu ljubkovalno imenujejo »striček Joe«, je bil sprva užaljen, saj se mu je to zdelo nespoštljivo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Service|2y=2004|2p=466}} Med Stalinom, britanskim ministrskim predsednikom [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]] in ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]], ki so postali znani kot »veliki trije«, je ostajalo medsebojno nezaupanje.{{sfn|Service|2004|p=458}} Churchill je odletel v Moskvo na obisk k Stalinu avgusta 1942 in ponovno oktobra 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=252|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|2pp=224, 244}} Stalin je med vojno redko zapustil Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=456}} Churchilla in Roosevelta pa je težila njegova nepripravljenost potovati na srečanje z njima.{{sfn|Service|2004|p=460}} Novembra 1943 se je Stalin sestal z Rooseveltom in s Churchillom [[Teheranska konferenca|v Teheranu]], mestu po njegovi izbiri.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=262|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Roberts|3y=2006|3p=180|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=229–230}} Na tej konferenci sta se Stalin in Roosevelt dobro razumela, pri čemer sta si oba želela razpad [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] po vojni.{{sfn|Service|2004|p=462}} V Teheranu se je trojica strinjala, da je za preprečitev ponovnega vojaškega vzpona Nemčijo treba razkosati.{{sfn|Service|2004|p=463}} Roosevelt in Churchill sta tudi pristala na Stalinovo zahtevo po odprtju [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodne fronte]], ki bi razbremenila vzhodno; to sta storila sredi leta 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=244, 251|2a1=Service|2y=2004|2p=461, 469|3a1=Roberts|3y=2006|3p=185|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=223, 229}} Stalin je vztrajal, da bi si po vojni Sovjetska zveza priključila del Poljske, ki ga je zasedla po paktu Ribbentrop-Molotov, čemur je Churchill nasprotoval.{{sfn|Roberts|2006|pp=186–7}} Roosevelt in Churchill sta se strinjala s Stalinovo ozemeljsko zahtevo po nemškem mestu [[Kaliningrad|Königsberg]].{{sfn|Service|2004|p=463}} Pozneje leta 1944 je Churchill pristal na Stalinov predlog, da po vojni Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija pridejo pod sovjetsko vplivno območje, Grčija pa pod zahodno.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=464–465|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} [[Slika:Soviet soldiers in Polozk (Belarus), passing by propaganda poster celebrating the reconquest of the city and urging the liberation of the Baltic from Nazi German occupation. July 4, 1944.jpg|sličica|levo|Sovjetski vojaki v [[Polock]]u, 4. julij 1944]] Leta 1944 je Sovjetska zveza močno napredovala čez vzhodno Evropo proti Nemčiji,{{sfn|Roberts|2006|pp=194–5}} vključno z [[Operacija Bagration|operacijo Bagration]], veliko ofenzivo v Beloruski SSR proti nemški [[Armadna skupina Center|armadni skupini Center]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=469|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=199–201}} Leta 1944 je izrinila nemško vojsko iz baltskih držav (razen s Kurlandskega polotoka), ki si jih je nato znova priključila.{{sfn|Service|2004|p=492}} Medtem ko je Rdeča armada znova zavzemala [[Kavkaz]] in [[Krim (polotok)|Krim]], so različne etnične skupine v teh pokrajinah – [[Kalmiki|Kalmike]], [[Čečeni|Čečene]], [[Inguši|Inguše]], [[Karačajci|Karačajce]], [[Balkari|Balkare]] in [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] – obtožili kolaboracije z Nemčijo. Po načelu kolektivne odgovornosti je Stalinova vlada ukinila njihove avtonomne republike in med letoma 1943 in 1944 izgnala večino njenih pripadnikov v Srednjo Azijo in Sibirijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=258|2a1=Service|2y=2004|2p=492|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=232–233}} Zaradi te politike je bilo izgnanih več kot milijon ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=233}} Februarja 1945 so se »veliki trije« voditelji sestali na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=264|2a1=Service|2y=2004|2p=465|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=244}} Roosevelt in Churchill sta se uklonila Stalinovi zahtevi, da Nemčija Sovjetski zvezi plača 20 milijard dolarjev odškodnine in da si Sovjetska zveza lahko priključi [[Sahalin]] in [[Kurilsko otočje]] v zameno za napad na Japonsko.{{sfn|Service|2004|pp=465–466}} Sklenili so tudi sporazum, da bo povojni Poljski vladala koalicija tako komunističnih kot konservativnih predstavnikov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=465–466|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=241–244}} Sam pri sebi je Stalin Poljsko nameraval spraviti pod popoln sovjetski vpliv.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=471|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=245}} Rdeča armada je zadržala pomoč poljskim upornikom v [[Varšavska vstaja (1944)|varšavski vstaji]], ker je Stalin verjel, da bo katerakoli zmagovalna poljska sila ovirala njegova prizadevanja po podreditvi Poljske.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=471–472|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} Čeprav je to skrival pred zavezniki, se je Stalin potrudil, da je Sovjetska zveza prva zavzela Berlin, v veri, da mu bo to omogočilo obvladati večji del Evrope. Churchill je to zaslutil in neuspešno skušal prepričati ZDA, da bi si zahodni zavezniki morali prizadevati za isti cilj.{{sfn|Service|2004|p=473}} === Zmaga: 1945 === [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|levo|sličica|Britanski ministrski predsednik [[Clement Attlee]], ameriški predsednik [[Harry Truman]] in Josif Stalin na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]], julij 1945]] Aprila 1945 je Rdeča armada zavzela Berlin, [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitler je storil samomor]] in maja se je Nemčija vdala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=474|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} Stalin je hotel, da bi Hitlerja zajeli živega; njegove posmrtne ostanke je dal prenesti v Moskvo, da bi preprečil, da bi postali relikvija nacističnih simpatizerjev.{{sfn|Service|2004|pp=479–480}} Med zavzemanjem nemškega ozemlja je Rdeča armada odkrila [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], ki so jih upravljali nacisti.{{sfn|Service|2004|p=473}} Številni sovjetski vojaki so po Nemčiji in vzhodni Evropi plenili in posiljevali,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=234}} Stalin pa jih ni hotel kaznovati.{{sfn|Service|2004|p=473}} Ko se je glede početja sovjetskih vojakov pritožil jugoslovanski komunist [[Milovan Đilas]], je Stalin odvrnil, da kako naj vojak po grozotah vojne »še normalno reagira? In kaj je tako groznega, če se po takšnih strahotah pozabava z žensko?«{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265–266|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=235}} S porazom Nemčije je Stalin preusmeril svojo pozornost na [[Sovjetsko-japonska vojna|vojno z Japonsko]] in na Daljni vzhod premestil pol milijona enot.{{sfn|Service|2004|p=474}} Zavezniki so pritiskali nanj, naj vstopi v vojno, hotel pa je tudi utrditi strateški položaj Sovjetske zveze v Aziji.{{sfnm|Glantz|1983|p=xvii}} 8. avgusta, med [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|ameriškima jedrskima bombardiranjema Hirošime in Nagasakija]], je sovjetska vojska vdrla v [[Mandžurija|Mandžurijo]] pod japonsko okupacijo in premagala vojsko [[Kvantung]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=476|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=248–249}} Oboje je privedlo do japonske vdaje in konca vojne.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=268|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=248}} Sovjetske sile so napredovale, dokler niso zavzele vsega ozemlja, ki jim je pripadlo, vendar so ZDA preprečile sodelovanje Rdeče armade pri zavezniški [[Okupacija Japonske|okupaciji Japonske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=249}} V juliju in avgustu 1945 se je Stalin udeležil [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] z novim britanskim ministrskim predsednikom [[Clement Attlee|Clementom Attleejem]] in z novim predsednikom ZDA [[Harry Truman|Harryjem Trumanom]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Service|2y=2004|2p=475}} Na konferenci je Stalin ponovil obljube, ki jih je bil dal Churchillu, da se bo vzdržal »sovjetizacije« vzhodne Evrope.{{sfn|Roberts|2006|pp=274–5}} Stalin je zahteval, naj se Nemčiji naloži vojna odškodnina brez ozira na potrebna sredstva za preživljanje nemških državljanov, kar je skrbelo Trumana, ki sta mislila, da bi Nemčija tako postala finančno breme zahodnim silam.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Zavzemal se je tudi za »vojni plen«, ki bi Sovjetski zvezi dovolil neposredno prilaščanje imetja premaganih narodov brez omejitev, in dodana je bila klavzula, ki je to omogočala z nekaterimi omejitvami.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Nemčijo so razdelili na štiri okupacijska območja – sovjetsko, ameriško, britansko in francosko – na enak način pa so razdelili tudi Berlin, ki je ležal v sovjetskem območju.{{sfn|Service|2004|p=506}} == Povojno obdobje == === Povojna obnova in lakota: 1945–1947 === Po vojni je bil Stalin – po besedah Servicea – na »vrhuncu svoje kariere«.{{sfn|Service|2004|p=481}} V Sovjetski zvezi je splošno veljal za utelešenje zmage in domoljubja.{{sfn|Service|2004|p=484}} Njegova vojska je obvladovala srednjo in vzhodno Evropo do reke [[Laba|Labe]].{{sfn|Service|2004|p=481}} Junija 1945 je Stalin prejel naslov generalisima{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} in z Leninovega mavzoleja spremljal parado zmage, ki jo je vodil Žukov na moskovskem [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfn|Service|2004|pp=480–481}} Na večerji, ki so jo priredili vojaškim poveljnikom, je opisal Ruse kot »izjemen narod« in »vodilno silo« v Sovjetski zvezi; s tem je prvič nedvoumno povzdignil Ruse nad ostale narode Sovjetske zveze.{{sfn|Service|2004|p=479}} Leta 1946 je država izdala Stalinova ''Zbrana dela''.{{sfn|Service|2004|p=541}} Leta 1947 je objavila drugo izdajo Stalinove uradne biografije, ki ga je še bolj poveličevala kot predhodna.{{sfn|Service|2004|pp=543–544}} Dnevno so ga citirali v ''Pravdi'', njegove slike pa so visele na zidovih številnih delovnih mest in domov.{{sfn|Service|2004|p=548}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R78376, Budapest, II. Weltfestspiele, Festumzug, Komsomolzen.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Portret Stalina v Budimpešti, 1949]] Svojemu utrjenemu mednarodnemu položaju navkljub je Stalin ostal na preži za notranjimi nasprotovanji in željo po spremembah med prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=485|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=262}} Skrbela ga je tudi njegova vračajoča se vojska, ki je bila v Nemčiji izpostavljena širokemu naboru potrošniških dobrin, od katerih so številne naplenjene prinašali s seboj; to ga je spominjalo na [[Dekabristična vstaja|dekabristično vstajo]] ruskih vojakov leta 1825, ki so se vrnili iz premagane Francije po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]].{{sfn|Service|2004|p=485}} Sovjetske vojne ujetnike je po povratku v Sovjetsko zvezo poslal na preverjanje v »filtracijskih« taborih, kjer so v odkrivanju morebitnih izdajalcev zaslišali 2.775.700 ljudi. Okoli polovico so jih nato zaprli v delovna taborišča.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Roberts|2y=2006|2p=202}} V baltskih državah, kjer je bilo veliko opozicije sovjetski vladavini, so začeli izvajati programe dekulakizacije in deklerikalizacije, ki so povzročili 142.000 izgonov med letoma 1945 in 1949.{{sfn|Service|2004|p=492}} Sistem delovnih taborišč, gulagov, so nadalje razširili. Do januarja 1953 so bili trije odstotki sovjetskega prebivalstva zaprti ali v notranjem izgnanstvu, od tega 2,8 milijona v »posebnih naseljih« na osamljenih območjih in 2,5 milijona v taboriščih, kazenskih kolonijah in zaporih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=268}} NKVD je bil zadolžen za popis uničenja, ki je nastalo med vojno.{{sfn|Service|2004|p=482}} Ugotovil je, da je bilo uničenih 1710 mest in 70.000 vasi,{{sfn|Service|2004|pp=482–483}} da je umrlo med 26 in 27 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze, še milijoni pa so bili ranjeni, podhranjeni ali osiroteli.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Po vojni so nekateri Stalinovi tovariši predlagali spremembe vladnih politik.{{sfn|Service|2004|p=500}} Povojna sovjetska družba je bila v več pogledih strpnejša kot pred vojno; Stalin je ruski pravoslavni cerkvi dovolil obdržati cerkve, ki jih je odprla v času vojne,{{sfn|Service|2004|p=496}} akademikom in umetnikom je bila dopuščena večja svoboda kot do leta 1941.{{sfn|Service|2004|p=497}} Da bi se spopadla z inflacijo in spodbudila obnovo gospodarstva, je sovjetska vlada decembra 1947 devalvirala rubelj in ukinila sistem živilskih knjižic.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=497|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=274–278}} Leta 1947 je bila ukinjena smrtna kazen, ki pa je bila znova vzpostavljena leta 1950.{{sfn|Conquest|1991|p=289}} Stalinovo zdravje je pešalo in konec leta 1945 so ga težave s srcem prisilile v dvomesečni dopust.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=269|2a1=Service|2y=2004|2p=491}} V njem je naraščala bojazen, da bi ga visoke politične in vojaške osebnosti lahko poskušale odstaviti; vsem je preprečeval, da bi postali dovolj vplivni, da bi mu predstavljali konkurenco, v njihova stanovanja pa je dal namestiti prisluškovalne naprave.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=526|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=268}} Degradiral je Molotova{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=531–532|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=272–273}} in bil za ključne položaje vse bolj naklonjen Lavrentiju Beriji in [[Georgij Malenkov|Georgiju Malenkovu]].{{sfn|Service|2004|p=534}} Leta 1949 je vpoklical [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] iz Ukrajine v Moskvo, kjer ga je postavil za sekretarja Centralnega komiteja in za vodjo moskovske veje partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=303}} V čistki, znani kot »leningrajski primer«, je vodstvo tega mesta obtožil izdajstva; mnoge obtožene so usmrtili leta 1950.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=534–535|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=282}} V povojnem obdobju je v sovjetskih mestih pogosto prihajalo do pomanjkanj hrane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=300–301}} V letih 1946–1947 je ZSSR doživela množično lakoto,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=498|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} ki sta jo zanetila suša in slaba letina leta 1946, poslabšala pa vladna politika preskrbe s hrano, ki je ustvarjala zaloge hrane in jo prekomerno izvažala, namesto da bi jo pošiljala na prizadeta območja.{{sfn|Ellman|2000|pp=611, 618–620}} Današnje ocene kažejo, da je od podhranjenosti ali bolezni umrlo milijon do milijon in pol ljudi.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2000|1p=622|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Medtem ko je bila kmetijska proizvodnja v zastoju, se je Stalin osredotočal na vrsto infrastrukturnih projektov, na primer gradnjo hidroelektrarn, prekopov in železniških prog proti polarnemu severu. Številne so zgradili s prisilnim delom zapornikov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=299}} === Politika hladne vojne: 1947–1950 === [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|Stalin na praznovanju 70. rojstnega dne, obkrožajo ga med drugimi [[Mao Cetung]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Walter Ulbricht]] in [[Jumdžagin Cedenbal]]]] Po drugi svetovni vojni je Britanski imperij doživel zaton, s čimer sta vodilni svetovni sili ostali ZDA in Sovjetska zveza.{{sfn|Service|2004|pp=502–503}} Napetosti med nekdanjima zaveznikoma so se krepile{{sfn|Service|2004|p=484}} in prerasle v [[Hladna vojna|hladno vojno]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Čeprav je Stalin javno opisoval britansko in ameriško vlado kot agresivni, je menil, da mu ne grozi vojna z njima in da verjetno sledi več desetletij miru.{{sfn|Service|2004|p=487}} Okrepil je tajni razvoj jedrskega orožja, katerega namen je bil ustvariti [[Atomska bomba|atomsko bombo]],{{sfn|Service|2004|p=481}} vendar je predvideval, da nobena od sil ne želi jedrskega spopada in da se »jedrsko orožje skoraj ne more uporabiti, ne da bi to pomenilo konec sveta«.{{sfn|Gaddis|2005|p=57}} Za razvoj orožja se je močno zanimal osebno.{{sfn|Service|2004|p=508}} Avgusta 1949 so bombo uspešno preizkusili v [[Testni poligon Semipalatinsk|stepi blizu Semipalatinska]] v Kazahstanu.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=508|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=293}} Stalin je tudi znova okrepil vojsko in jo z 2,9 milijona vojakov, kolikor jih je štela leta 1949, do 1953 povečal na 5,8 milijona.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=297}} ZDA so pričele uveljavljati svoje interese na vseh celinah, pridobile so zračne baze v Aziji in Afriki in poskrbele, da so v Latinski Ameriki na oblast prišli proameriški režimi.{{sfn|Service|2004|p=502}} Junija 1947 je država sprožila [[Marshallov načrt]], s katerim je nameravala spodkopati sovjetsko prevlado v vzhodni Evropi. Kot del načrta je ponujala tudi denarno podporo pod pogojem, da odprejo svoja tržišča, zavedajoč se, da Sovjeti nikoli ne bodo pristali na to.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=504|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=267}} Zavezniki so zahtevali, da Stalin odstrani svojo vojsko iz severnega Irana. Stalin je to sprva zavračal, kar je povzročilo mednarodno krizo leta 1946, leto kasneje pa se je uklonil in umaknil sovjetske enote.{{sfn|Service|2004|p=504}} Z namero povečati sovjetski vpliv na svetovni ravni je neuspešno poskušal doseči, da bi [[Libija]] – nedavno osvobojena izpod italijanske okupacije – postala sovjetski protektorat.{{sfn|Service|2004|p=494}} Molotova je poslal v San Francisco na pogajanja za oblikovanje [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], vztrajajoč, da Sovjetska zveza dobi mesto v [[Varnostni svet ZN|Varnostnem svetu]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Aprila 1949 so zahodne sile ustanovile [[NATO|Organizacijo severnoatlantske pogodbe]] (NATO), vojaško zavezništvo kapitalističnih držav.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} V zahodnih državah so Stalina pričeli prikazovati kot »najzlobnejšega živečega diktatorja« in ga primerjati s Hitlerjem.{{sfn|Service|2004|p=551}} Leta 1948 je Stalin uredil in napisal dele knjige ''Ponarejevalci zgodovine'', sprva objavljeno kot serijo člankov v ''Pravdi''. Delo je nastalo kot odziv na javno razkritje nemško-sovjetskega zavezništva leta 1939 in je za vojno krivilo zahodne sile.{{sfn|Roberts|2002|pp=96–98}} Lažno je zatrjevalo, da uspešno nemško napredovanje v začetnem delu vojne ni bilo posledica sovjetske vojaške šibkosti, temveč nameren strateški umik.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=264}} Leta 1949 so s proslavami obeležili Stalinov uraden 70. rojstni dan in Stalin se je udeležil dogodka v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] z evropskimi in azijskimi marksističnimi-leninističnimi voditelji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=296|2a1=Service|2y=2004|2pp=548–549|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=290}} ==== Vzhodni blok ==== [[Slika:EasternBloc BasicMembersOnly sl.svg|sličica|[[Vzhodni blok]] do leta 1989]] Po vojni si je Stalin prizadeval ohraniti sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo in obenem povečati vpliv v Aziji.{{sfn|Service|2004|p=492}} Ob pozornem spremljanju odzivov zahodnih zaveznikov ni hitel z nastavljanjem komunističnih vlad v vzhodnoevropskih državah, temveč je sprva poskrbel, da so marksisti-leninisti pristali v koalicijskih ministrstvih.{{sfn|Service|2004|p=494}} V nasprotju z baltskimi državami je zavrnil možnost priključitve novih komunističnih držav Sovjetski zvezi in jih priznal kot neodvisne narodne države.{{sfn|Service|2004|p=517}} Težavo mu je predstavljalo dejstvo, da je v vzhodni Evropi ostalo malo marksistov, saj so številne ubili nacisti.{{sfn|Service|2004|p=483}} Od Nemčije in njenih zaveznikov Madžarske, Romunije in Slovaške republike je zahteval plačilo vojnih odškodnin.{{sfn|Service|2004|p=484}} Ker je v vzhodnoevropskih državah socializem uvedla invazija in ne delavska revolucija, jih je Stalin namesto »diktature proletariata« imenoval »ljudske demokracije«, saj da v njih obstaja prosocialistično zavezništvo iz delavskega, kmečkega in spodnjega srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=518}} Churchill je opisal, da se je čez Evropo spustila »[[železna zavesa]]« in ločila Vzhod od Zahoda.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Service|2y=2004|2p=503}} Septembra 1947 je na Poljskem potekalo srečanje vzhodnoevropskih komunističnih voditeljev, na katerem so oblikovali [[Informbiro]] (Kominform) za usklajevanje komunističnih partij v Vzhodni Evropi ter Italiji in Franciji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=286|2a1=Service|2y=2004|2p=506|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=267}} Stalin se srečanja ni osebno udeležil, temveč je nanj poslal [[Andrej Ždanov|Andreja Ždanova]].{{sfn|Service|2004|p=506}} Razni komunistični voditelji so obiskovali Stalina v Moskvi, kjer jim je svetoval glede njihovih zamisli, nasprotoval je na primer jugoslovanski zamisli balkanske federacije, ki bi vključevala Albanijo in Bolgarijo.{{sfn|Service|2004|p=511}} V posebej napetih odnosih je Stalin bil z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom Titom]], ki si je še naprej prizadeval za vzpostavitev balkanske federacije in za sovjetsko pomoč komunistom v [[Grška državljanska vojna|grški državljanski vojni]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=286–287|2a1=Service|2y=2004|2p=515}} Marca 1948 je Stalin sprožil kampanjo proti Titu in jugoslovanske komuniste obtožil pustolovstva ter odklona od marksistične-leninistične doktrine.{{sfn|Service|2004|p=515}} Na drugi konferenci Informbiroja junija 1948 v Bukarešti so se vsi vzhodnoevropski komunistični voditelji odpovedali Titovi vladi in jo obtožili, da so fašisti in agenti zahodnega kapitalizma.{{sfn|Service|2004|p=516}} Stalin je naročil več poskusov atentata na Tita in pretehtaval invazijo na Jugoslavijo.{{sfn|Conquest|1991|p=287}} Stalin je predlagal ustanovitev združene, a demilitarizirane Nemčije in upal, da bo bodisi prišla pod sovjetski vpliv bodisi ostala nevtralna.{{sfn|Service|2004|p=507}} Ko sta ZDA in Združeno kraljestvo temu naprej nasprotovala, je Stalin skušal doseči svoje, tako da je junija 1948 začel [[Blokada Berlina|blokado Berlina]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=280|2a1=Service|2y=2004|2p=507|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=281}} Špekuliral je, da nasprotne strani ne bodo tvegale vojne, vendar so zahodni Berlin [[Berlinski zračni most|oskrbovali z letali]] do maja 1949, ko se je Stalin uklonil in končal blokado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} Septembra 1949 so zahodne sile Zahodno Nemčijo pretvorile v neodvisno [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]], na kar je Sovjetska zveza oktobra odgovorila z ustanovitvijo Vzhodne Nemčije kot [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]].{{sfn|Service|2004|p=507}} Za Poljsko so zahodne sile v skladu z dotedanjimi dogovori pričakovale, da bo postala neodvisna država s svobodnimi demokratičnimi volitvami.{{sfn|Service|2004|p=476}} Sovjeti so različne poljske socialistične stranke združili v [[Poljska združena delavska stranka|Poljsko združeno delavsko stranko]], ki je z volilnimi prevarami prišla na oblast.{{sfn|Service|2004|p=515}} Prirejene so bile tudi volitve leta 1947 na Madžarskem, na katerih je oblast dobila [[Madžarska delavska ljudska stranka]].{{sfn|Service|2004|p=515}} Na Češkoslovaškem, kjer so komunisti imeli podporo med prebivalstvom, so bili leta 1946 izvoljeni za največjo stranko.{{sfn|Service|2004|p=512, 513}} V Bolgariji in Romuniji so ukinili monarhijo.{{sfn|Service|2004|p=513}} Po Vzhodni Evropi so uveljavljali sovjetski model z ukinitvijo političnega pluralizma, kolektivizacijo kmetijstva in vlaganjem v težko industrijo.{{sfn|Service|2004|p=516}} ==== Azija ==== Na Kitajskem je oktobra 1949 oblast prevzel komunistični voditelj [[Mao Cetung]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=301|2a1=Service|2y=2004|2p=509|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=286}} Marksistične vlade so tedaj nadzirale tretjino svetovnega ozemlja.{{sfn|Service|2004|p=509}} Zasebno je Stalin priznal, da je podcenjeval kitajske komuniste in ni pričakoval njihove zmage v državljanski vojni, namesto česar jih je bil spodbujal k novemu miru s Kuomintangom.{{sfn|Service|2004|p=553}} Decembra 1949 je Mao obiskal Stalina. Po začetnem Stalinovem zavračanju sta podpisala [[Kitajsko-sovjetski sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči|sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči]], ki je zamenjal predhodni sporazum iz leta 1945, znatno ugodnejši za Sovjetsko zvezo kot za Kitajsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=509|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=287–291}} Stalin se je bal, da bo Mao sledil Titovemu zgledu in se osvobodil izpod sovjetskega vpliva, in je opozoril, da bo v primeru svojega nezadovoljstva Kitajski odrekel podporo; Kitajska je podporo po desetletjih državljanske vojne obupno potrebovala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=287}} Ob koncu druge svetovne vojne sta Sovjetska zveza in ZDA razdelili [[Korejski polotok]], dotlej japonsko kolonijo, vzdolž 38. vzporednika, na zahodu nastavili komunistično in na jugu prozahodno vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=294}} Severnokorejski voditelj [[Kim Il-sung]] je obiskal Stalina marca 1949 in marca 1950; hotel je izvesti invazijo na jug in čeprav ga Stalin sprva ni želel podpreti, se je maja 1950 strinjal.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=302|2a1=Service|2y=2004|2p=553|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=294–295}} Junija 1950 je [[Korejska ljudska armada|severnokorejska vojska]] z napadom na jug sprožila [[Korejska vojna|korejsko vojno]], se hitro prebila in zavzela [[Seul]].{{sfn|Service|2004|p=554}} Stalin in Mao sta pričakovala hitro zmago.{{sfn|Service|2004|p=554}} ZDA so se obrnile na Varnostni svet ZN, ki ga je Sovjetska zveza bojkotirala zaradi nepriznavanja Maove vlade, in vojaško podprla Južno Korejo. Vojska pod ameriškim vodstvom je Severno Korejo potisnila nazaj.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=554|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=295–296}} Stalin se je hotel izogniti neposrednemu sovjetskemu spopadu z ZDA, Kitajsko pa je prepričeval, naj pomaga Severni Koreji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=555–556|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=296}} Sovjetska zveza je bila med prvimi državami, ki so leta 1948 priznale novoustanovljeno državo [[Izrael]]. Ko je Sovjetsko zvezo obiskala izraelska odposlanka [[Golda Meir]], so Stalina razjezile judovske množice, ki so se zbrale, da bi jo pozdravile.{{sfn|Conquest|1991|p=291}} Še bolj ga je jezila krepitev zavezništva med Izraelom in ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=285}} Potem ko se je Stalin razšel z Izraelom, je v Sovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka začel protijudovsko kampanjo.{{sfn|Service|2004|p=518}} Novembra 1948 je ukinil Judovski protifašistični komite,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Service|2y=2004|2p=577|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=284}} nekaterim njegovim članom pa so sodili v montiranih procesih.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=567|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=384–5}} Sovjetski tisk je napadal [[sionizem]], judovsko kulturo in »kozmopolitstvo brez korenin«,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=308–309}} v sovjetski družbi pa je naraščal protisemitizem.{{sfn|Service|2004|pp=576–577}} Stalinovo vse večje dopuščanje protisemitizma je morda izviralo iz naraščajočega ruskega nacionalizma ali iz spoznanja, da je Hitlerju protisemitizem služil kot učinkovito mobilizacijsko sredstvo;{{sfn|Conquest|1991|p=290}} Jude je morda videl kot »protirevolucionaren« narod, katerega pripadniki naj bi bili zvesti ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=286}} Obstajale so nikoli dokazane govorice, da Stalin naklepa izgon vseh sovjetskih Judov v [[Judovska avtonomna oblast|Judovsko avtonomno oblast]] v vzhodni Sibiriji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=577|2a1=Overy|2y=2004|2p=565|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=309}} === Zadnja leta: 1950–1953 === V starejših letih je bil Stalin slabega zdravja.{{sfn|Service|2004|p=571}} Jemal si je vedno daljše počitnice: leta 1950 in ponovno 1951 je skoraj pet mesecev preživel na dopustu v svoji dači v [[Abhazija|Abhaziji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=572|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=195}} Vseeno ni zaupal zdravnikom; leta 1952 je dal zapreti zdravnika, po tem, ko mu je ta priporočil upokojitev.{{sfn|Service|2004|p=571}} Septembra 1952 so aretirali več kremeljskih zdravnikov, ki naj bi naklepali umore visokih politikov (zadeva je postala znana kot »[[zdravniška zarota]]«); številni obtoženi so bili Judje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Etinger|2y=1995|2p=104|3a1=Service|3y=2004|3p=576|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=307}} Da bi izsilil priznanje, je ukazal mučenje aretiranih zdravnikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=307–308}} Novembra je na Češkoslovaškem potekal proces, na katerem so [[Rudolf Slánský|Rudolfa Slánskega]] in 12 drugih visokih predstavnikov komunistične partije obtožili in obsodili kot sodelavce orjaške sionistično-ameriške zarote za zrušitev vlad vzhodnega bloka.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=308|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=307}} Istega meseca je v Ukrajini potekalo razvpito sojenje domnevnim judovskim industrijskim saboterjem.{{sfn|Conquest|1991|p=308}} Leta 1951 je začel »mingrelski primer«, čistko v gruzijski veji komunistične partije, katere posledica je bilo preko 11.000 izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=304–305}} Od leta 1946 do smrti je Stalin imel le tri javne govore, od katerih sta dva trajala le po nekaj minut.{{sfn|Service|2004|p=560}} Upadla je tudi količina njegovega pisnega gradiva.{{sfn|Service|2004|p=560}} Leta 1950 je objavil članek ''Marksizem in vprašanja jezikoslovja'', ki je odseval njegovo zanimanje za vprašanja ruske narodne edinosti.{{sfn|Service|2004|pp=564–565}} Leta 1952 je bila objavljena njegova zadnja knjiga, ''Gospodarske težave socializma v ZSSR''; z njo je skušal podati navodila za vodenje države po svoji smrti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=307|2a1=Service|2y=2004|2pp=566–567}} Oktobra 1952 je imel na plenumu centralnega komiteja enoinpoluren govor.{{sfn|Service|2004|p=578}} Poudaril je, katere so po njegovem vodstvene lastnosti, potrebne v prihodnosti, in izpostavil šibkosti raznih mogočih naslednikov, zlasti Molotova in Mikojana.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=579|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=306}} Leta 1952 je tudi ukinil politbiro in ga nadomestil z večjim organom, ki ga je imenoval »prezidij«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=305–306}} ==== Smrt, pogreb in posledice ==== {{glavni članek|Smrt in pogreb Josifa Stalina}} [[Slika:Stalin's funeral procession entering Manezhnaya Square from Okhotny Ryad.jpg|sličica|Stalinova krsta na havbici s konjsko vprego pred pogrebom]] 1. marca 1953 je osebje v dači v Kuncevem našlo polzavestnega Stalina na tleh spalnice;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=571–572|3a1=Service|3y=2004|3pp=582–584|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=142, 191}} doživel je [[Znotrajmožganska krvavitev|znotrajmožgansko krvavitev]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Dvignili so ga na kavč, kjer je ostal tri dni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=311–312|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=572|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=142}} Hranili so ga po žličkah, mu dajali zdravila in injekcije ter tudi [[Zdravljenje s pijavkami|pijavke]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} 2. marca so v dačo poklicali Svetlano in Vasilija; slednji je bil pijan in je kričal na zdravnike, zato so ga poslali domov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=312|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=250}} Stalin je umrl 5. marca 1953.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=574|3a1=Service|3y=2004|3p=586|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=313}} Po besedah Svetlane je to bila »težka in strašna smrt«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=313–314}} Avtopsija je razkrila, da je umrl za znotrajmožgansko krvavitvijo in da so bile njegove možganske arterije močno poškodovane od [[Ateroskleroza|ateroskleroze]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=189}} Obstaja možnost, da je bil Stalin umorjen.{{sfn|Service|2004|p=587}} Kot mogoči morilec se omenja Berija, vendar se za to nikoli ni pojavil trden dokaz.{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Stalinovo smrt so oznanili 6. marca.{{sfn|Service|2004|p=588}} Njegovo truplo so balzamirali{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=314}} in za tri dni razstavili v moskovskem Domu sindikatov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=317}} Množice so bile tolikšne, da so do smrti poteptali okoli 100 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=317}} Pogreba v Leninovem mavzoleju, ki je potekal 9. marca, so se udeležili stotisoči.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=589|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=318}} Tega meseca je poraslo število aretacij zaradi »protisovjetske agitacije«, ko je policija odkrivala ljudi, ki so praznovali Stalinovo smrt.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=319}} Kitajska vlada je razglasila obdobje žalovanja.{{sfn|Li|2009|p=75}} Stalin ni zapustil naslednika ali ogrodja za prenos oblasti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=310}} Centralni komite se je sestal na dan njegove smrti in kot ključne osebnosti partije so se izpostavili Malenkov, Berija in Hruščov.{{sfn|Service|2004|pp=586–587}} Obnovljen je bil sistem kolektivnega vodstva in uvedeni ukrepi, ki so preprečevali vnovičen pojav avtokratske prevlade.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=312}} Kolektivno vodstvo je sestavljalo osem visokih članov prezidija centralnega komiteja KPSZ (našteti v vrstnem redu z uradne predstavitve 5. marca 1953): [[Georgij Malenkov]], [[Lavrentij Berija]], [[Vjačeslav Molotov]], [[Kliment Vorošilov]], [[Nikita Hruščov]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Lazar Kaganovič]] in [[Anastas Mikojan]].{{sfn|Ra'anan|2006|p=20}} Takoj je prišlo do reform Sovjetske zveze:{{sfn|Service|2004|p=591}} gospodarska reforma je zmanjšala obdavčitve kmetov za spodbudo produktivnosti, omejila velikanske gradbene projekte in se namesto tega osredotočila na stanovanjsko gradnjo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} Novi voditelji so si prizadevali za vnovično zbližanje z Jugoslavijo in za manj napete odnose z ZDA{{sfn|Service|2004|p=593}} ter izpogajali konec korejske vojne julija 1953.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=316}} Izpustili so zaprte zdravnike in ustavili protisemitske čistke.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1pp=120–121|2a1=Conquest|2y=1991|2p=314|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=314}} Obsojene za nepolitične zločine so množično pomilostili in s tem prepolovili število zapornikov v državi, medtem ko so varnostne službe in gulagi doživeli reformo; aprila 1953 so prepovedali mučenje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} == Politična ideologija == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-18684-0002, Dresden, Tod Stalin, Parade KVP.jpg|sličica|Parada žalovanja ob Stalinovi smrti v [[Dresden|Dresdnu]], [[Vzhodna Nemčija]]]] Po lastnih trditvah je Stalin pri petnajstih letih sprejel [[marksizem]],{{sfn|Rieber|2005|p=32}} ki mu je skozi življenje služil kot vodilna filozofija;{{sfn|Service|2004|p=9}} po Kotkinu je Stalin imel »goreča marksistična prepričanja«,{{sfn|Kotkin|2014|p=xi}} medtem ko je Montefiore namigoval, da naj bi za Stalina imel »kvazireligiozen« pomen.{{sfn|Montefiore|2007|p=336}} Čeprav ni nikoli bil gruzijski nacionalist,{{sfn|Rieber|2005|p=43}} so se v njegovem zgodnjem obdobju v njegovih pogledih elementi gruzijskega nacionalizma zlili z marksizmom.{{sfn|Montefiore|2007|p=67}} Zgodovinar Alfred J. Rieber je spomnil, da je Stalin odrasel v »družbi, v kateri je bil upor globoko zakoreninjen v folkloro in ljudske obrede«.{{sfn|Rieber|2005|p=43}} Stalin je verjel, da je marksizem treba prilagajati razvoju dogajanja; leta 1917 je rekel, da »obstaja dogmatični marksizem in obstaja kreativni marksizem. Jaz sem za slednjega.«{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=136|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=205|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=47}} Volkogonov je domneval, da naj bi Stalinov marksizem oblikovalo njegovo »dogmatično« razmišljanje, ki naj bi se sovjetskemu voditelju vcepilo med izobraževanjem v verskih ustanovah.{{sfn|Volkogonov|1991|p=7}} Po Robertu Serviceu je Stalinova »peščica inovacij v ideologiji bila surov, dvomljiv razvoj marksizma«.{{sfn|Service|2004|p=9}} Nekatere od njih so namesto iz prave intelektualne predanosti izhajale iz politične preračunljivosti;{{sfn|Service|2004|p=9}} Stalin se je na ideologijo pogosto obračal naknadno, da bi upravičil svoje odločitve.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Stalin se je imel za ''praktika'', bolj praktičnega revolucionarja kot teoretika.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Kot marksist in ekstremen protikapitalist je Stalin verjel, da je neizbežen »[[razredni boj]]« med svetovnim proletariatom in [[Buržoazija|buržoazijo]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=93|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} Verjel je, da bo proletariat v boju uspešen in vzpostavil [[Diktatura proletariata|diktaturo proletariata]],{{sfn|Service|2004|p=93}} Sovjetsko zvezo pa je videl kot primer takšne države.{{sfn|Sandle|1999|p=216}} Verjel je tudi, da bo proletarska država morala uvesti represivne ukrepe proti tujim in domačim »sovražnikom«, da bi zagotovila popoln zlom premožnih razredov,{{sfn|Service|2004|pp=93–94}} in da se bo zato z napredovanjem socializma razredni boj okrepil.{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=214|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=8}} Kot propagandno orodje je uporabljal sramotenje »sovražnikov«, ki naj bi bili krivci za vse pomanjkljive gospodarske in politične izide, stiske ljudstva in vojaške neuspehe.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Nova država naj bi nato zmogla državljanom zagotoviti dostop do dela, hrane, bivališča, zdravstva in izobraževanja, razsipnost kapitalizma pa naj bi izkoreninil novi, standardizirani ekonomski sistem.{{sfn|Service|2004|p=94}} Po pisanju Sandla se je Stalin posvetil »ustvarjanju družbe, ki bi bila industrializirana, kolektivizirana, načrtovana iz središča in tehnološko napredna«.{{sfn|Sandle|1999|p=211}} Stalin je bil zvest [[Leninizem|leninistični]] različici marksizma.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=10, 699}} V svoji knjigi ''O osnovah leninizma'' je trdil, da »je leninizem marksizem dobe imperializma in proletarske revolucije«.{{sfn|Kotkin|2014|p=545}} Razglašal se je za vdanega leninista,{{sfn|Service|2004|p=92}} čeprav – po Serviceu – »ni bil slepo pokoren leninist«.{{sfn|Service|2004|p=94}} Stalin je Lenina spoštoval, vendar ne nekritično,{{sfn|Montefiore|2007|p=211}} in se je oglasil, kadar je menil, da Lenin nima prav.{{sfn|Service|2004|p=94}} V obdobju svoje revolucionarne dejavnosti je Stalin imel nekatere Leninove nazore in dejanja za neobrzdane dejavnosti razvajenega emigranta, ki naj bi bile kontraproduktivne za boljševike znotraj Ruskega imperija.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=95|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=211}} Po oktobrski revoluciji so se nestrinjanja nadaljevala. Medtem ko je Lenin verjel, da se bodo vse evropske in azijske države po proletarski revoluciji voljno združile v eno državo, je Stalin menil, da narodni ponos tega ne bo dopuščal in da se bodo morale oblikovati ločene socialistične države.{{sfn|Service|2004|pp=179–180}} Po njegovem države, kot je Nemčija, ne bi bile pripravljene postati del federacije pod rusko prevlado. Stalinov biograf Oleg Hlevnjuk je vseeno verjel, da je dvojica skozi leta razvila »močno vez«,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=67}} medtem ko je Kotkin zapisal, da naj bi prijateljstvo z Leninom bilo »edinstvena in najpomembnejša vez v Stalinovem življenju«.{{sfn|Kotkin|2014|p=531}} Po Leninovi smrti se je Stalin pri vodenju države opiral na Leninove zapise – veliko bolj kot na Marxove in Engelsove.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=93–94}} Stalin je prevzel leninistični nazor, da proletariat potrebuje revolucionarno gonilno silo, ki ga bo vodila, namesto da proletariat vodi njo.{{sfn|Service|2004|p=93}} Ob takšnem vodenju je verjel, da ljudstvo potrebuje močno osrednjo figuro, podobno [[Car|carju]], okoli katere se lahko zbere{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=333|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=586}} – po njegovih besedah, »ljudje potrebujejo carja, ki ga lahko častijo in za katerega lahko živijo in delajo«.{{sfn|Montefiore|2003|p=158}} Posebej je preučil in občudoval dva carja: [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]].{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=256|2a1=Service|2y=2004|2p=333|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=94}} V kultu osebnosti, ki se je ustvaril okrog njega, so ga imenovali ''vožd'' (»vodja« – enakovredno italijanskemu ''duceju'' in nemškemu ''firerju''). [[Slika:Grutas Stalin.jpg|levo|sličica|Kip Stalina iz [[Vilna|Vilne]], ki danes stoji v [[Park Grūtas|parku Grūtas]] na jugu Litve]] Iz leninizma je Stalin razvil [[stalinizem]]{{sfn|Montefiore|2007|p=352}} in medtem ko se je sam izogibal govoriti o »marksizmu-leninizmu-stalinizmu«, je ostalim to dopuščal.{{sfn|Service|2004|p=357}} Po Leninovi smrti je sodeloval v teoretičnih razpravah znotraj komunistične partije, razvil je zamisel »socializma v eni državi«. Ta koncept je bil zapleteno povezan z boji med znotrajstrankarskimi frakcijami, posebej proti Trockemu.{{sfn|Sandle|1999|pp=208–209}} Zamisel je prvič razvil decembra 1924 in jo dalje razvijal v svojih zapisih v 1925–26.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Stalinova doktrina je bila, da se socializem v Rusiji lahko dokonča, a da njegova dokončna zmaga ni zagotovljena zaradi grožnje kapitalističnega posredovanja. Iz tega razloga je ohranil leninistični pogled, da je za dokončno zmago socializma še vedno nujna svetovna revolucija.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Čeprav je zadržal marksistični nazor, da bo s preobrazbo socializma v čisti komunizem država izginila, je verjel, da bo sovjetska država ostala do dokončnega poraza mednarodnega kapitalizma.{{sfn|Sandle|1999|p=261}} Ta koncept je marksistične in leninistične misli združila z nacionalističnimi vzori,{{sfn|Sandle|1999|p=211}} služil pa je tudi za jemanje ugleda Trockemu – ki je zagovarjal zamisel »večne revolucije« – tako da ga je predstavil kot malodušneža brez zaupanja v zmožnost ruskega delavstva, da zgradi socializem.{{sfn|Sandle|1999|p=210}} Narodi so bili za Stalina slučajne entitete, ki jih je oblikoval kapitalizem in bi se lahko spojile med seboj.{{sfn|Service|2004|p=98}} Verjel je, da bi se na koncu vsi narodi zlili v enotno, svetovno človeško skupnost,{{sfn|Service|2004|p=98}} in vse narode obravnaval kot po naravi enakovredne.{{sfn|Overy|2004|p=552}} V svojem delu je zapisal, da bi etničnim manjšinam znotraj ruskega imperija morala biti na voljo »pravica do odcepitve«, da pa jih k tej poti ne bi smeli spodbujati.{{sfn|Service|2004|p=99}} Menil je, da bi nad njimi, če bi postali popolnoma neodvisni, nadzor prevzeli njihovi najbolj reakcionarni elementi; kot primer je navajal večinoma nepismene [[Tatari|Tatare]], ki da bi končali pod prevlado svojih [[Mula (naziv)|mul]].{{sfn|Service|2004|p=99}} Judje so po njegovem posedovali »nacionalni značaj«, niso pa »narod« in se zato ne dajo asimilirati. Trdil je, da je judovski nacionalizem, zlasti [[sionizem]], sovražen do socializma.{{sfn|Overy|2004|p=565}} Po besedah Hlevnjuka je Stalin uskladil marksizem z imperializmom velikih sil in ga širitev imperija postavlja ob bok ruskim carjem.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Service je trdil, da je bil Stalinov marksizem prežet z veliko mero ruskega nacionalizma.{{sfn|Service|2004|p=9}} Po pisanju Montefiora je bilo Stalinovo sprejetje ruskega naroda pragmatično, saj so bili Rusi jedro prebivalstva ZSSR, in ne zavračanje gruzijskega porekla.{{sfn|Montefiore|2003|pp=310, 579}} Zaradi prodiranja Sovjetske zveze na zahod v vzhodno Evropo je bil deležen obtožb o ruskem imperializmu.{{sfn|Service|2004|p=5}} == Osebno življenje in značaj == {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Stalin je surovo, pretkano, neutrudljivo vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature. Nato je sprožil in izvedel krvavo socialistično prenaredbo celotnega nekdanjega imperija, predsedoval zmagi v največji vojni v zgodovini človeštva in Sovjetsko zvezo napravil epicenter svetovnih zadev. Bolj kot katerekoli druge zgodovinske osebnosti, celo Gandhija ali Churchilla, se biografija Stalina ... navsezadnje približa zgodovini sveta.|source= — Stephen Kotkin{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} }} Stalin je bil po narodnosti [[Gruzinci|Gruzijec]],{{sfn|Conquest|1991|p=1}} njegov materni jezik je bila [[gruzinščina]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} in [[Ruščina|ruščine]] se je začel učiti šele pri osmih ali devetih letih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Na svojo gruzijsko identiteto je ostal ponosen{{sfn|Montefiore|2007|pp=66–67}} in pri govorjenju ruščine vse življenje ohranil močan gruzijski naglas.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=2|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=42|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=97}} Montefiore opisuje, da je Stalin kljub naklonjenosti Rusiji in Rusom ostal popolnoma gruzijski v življenjskem slogu in v osebnosti.{{sfn|Montefiore|2003|p=579}} Tovariši so ga opisovali kot »azijskega«, nekemu japonskemu novinarju pa je sam rekel, da »nisem Evropejec, temveč Azijec, poruseni Gruzijec«.{{sfn|Rieber|2005|p=18}} Service je zapisal, da Stalin »nikoli ni bil Rus«, nikoli ne bi mogel priti skozi kot Rus in se nikoli ni poskušal pretvarjati, da je.{{sfn|Service|2004|p=85}} Montefiore je menil, da je Stalin »po letu 1917 postal štirinacionalen: Gruzijec po narodnosti, Rus po lojalnosti, internacionalist po ideologiji in Sovjet po državljanstvu«.{{sfn|Montefiore|2007|p=268}} Stalin je imel mehak glas,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=183|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Kotkin|3y=2017|3p=5}} ruščino je govoril počasi in pazljivo izbiral besede.{{sfn|Conquest|1991|p=1}} V zasebnosti se je grobo izražal, čeprav se je v javnosti tega vzdržal.{{sfn|Conquest|1991|p=37}} Redko je govoril pred velikimi občinstvi in se je raje izražal v pisni obliki.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=329}} Označevali so ga za slabega govornika.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=149|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=49|3a1=Service|3y=2004|3p=334|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=52}} Po pisanju Volkogonova je bil Stalinov slog govora »preprost in jasen, brez izmišljotin, privlačnih fraz ali teatralnosti«.{{sfn|Volkogonov|1991|pp=xx–xxi}} Njegov slog pisanja je bil podoben, preprost in jedrnat.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=21|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} Skozi življenje je uporabljal različne vzdevke in psevdonime, med njimi »Koba«, »Soselo« in »Ivanov«,{{sfn|Montefiore|2007|p=395}} ime »Stalin«, ki pomeni »jekleni«, je začel uporabljati leta 1912.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|[[Lavrentij Berija]] s Stalinovo hčerjo Svetlano v naročju in s Stalinom v ozadju, v 1930. letih]] Odrasel je Stalin meril 163 centimetrov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5}} Da bi bil videti višji, je nosil podložene škornje in na paradah stal na manjši ploščadi.{{sfn|Conquest|1991|p=12}} Njegov obraz je bil brazgotinast od [[Črne koze|črnih koz]] iz otroštva, kar so na fotografijah pred objavo retuširali.{{sfn|Kotkin|2017|p=4}} Rodil se je z zraščenima prstoma na levi nogi, njegova leva roka pa je bila od otroštva trajno poškodovana in zato krajša in okornejša od desne;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=25|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=13–14}} poškodba je verjetno nastala, ko je pri 12 letih vanj trčila kočija.{{sfn|Montefiore|2007|pp=21, 29, 33–34}} V mladosti je Stalin gojil zanemarjen videz iz upora estetskim vrednotam srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=44}} Leta 1907 je imel dolge lase in si pogosto puščal brado. Oblečen je bil največkrat v tradicionalno gruzijsko [[Čerkeska|čerkesko]] ali v rdečo satenasto srajco s sivim plaščem in črnim klobukom.{{sfn|Montefiore|2007|pp=9–10}} Od leta 1918 do svoje smrti se je oblačil v vojaškem slogu, najpogosteje v dolge črne škornje, svetle tunike brez ovratnika in s pištolo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=167|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} Vse življenje je bil kadilec in je kadil pipo ter cigarete.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=146|3a1=Service|3y=2004|3pp=435, 438, 574|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=1}} Njegove materialne zahteve niso bile velike in živel je preprosto, s cenenimi oblačili ter pohištvom;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=102|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=36–37|4a1=Service|4y=2004|4pp=497–498}} bolj kot bogastvo ga je zanimala moč.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2p=498}} Kot sovjetski voditelj se je Stalin običajno prebudil okoli 11. ure,{{sfn|Montefiore|2003|p=60}} kosilo so mu postregli med 15. in 17. uro in večerjo ne prej kot ob 21. uri.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=60|2a1=Service|2y=2004|2p=525}} Zatem je delal pozno v noč.{{sfn|Service|2004|p=525}} Pogosto je večerjal z ostalimi člani politbiroja in njihovimi družinami.{{sfn|Montefiore|2003|pp=35, 60}} Kot voditelj je poredko zapustil Moskvo, razen ko se je odpravil v katero od svojih dač.{{sfn|Service|2004|p=331}} Nerad je potoval{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=102, 227}} in se ni maral voziti z letalom.{{sfnm|1a1=Hlevnjuk|1y=2015|1p=195|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=3}} Njegova izbira priljubljene počitniške hiše se je z leti spreminjala,{{sfn|Montefiore|2003|p=64}} vendar je v letih 1925 do 1936 in 1945 do 1951 vsako leto dopustoval na jugu Sovjetske zveze.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=191}} Skupaj z ostalimi visokimi funkcionarji je imel dačo v Zubalovem, 35 kilometrov iz Moskve,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=57–58|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=594}} a jo je po Nadeždinem samomoru leta 1932 prenehal uporabljati.{{sfn|Montefiore|2003|p=102}} Po letu 1932 je na dopust najraje hodil v [[Abhazija|Abhazijo]], kjer je prijateljeval s tamkajšnjim voditeljem [[Nestor Lakoba|Nestorjem Lakobo]].{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=66–67|2a1=Service|2y=2004|2p=296}} Njegova ​dača v Kuncevem, 9 kilometrov od Kremlja, je bila zgrajena leta 1934 in je postala njegova glavna rezidenca.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=103|3a1=Service|3y=2004|3p=295}} Leta 1935 je začel uporabljati novo dačo, ki mu jo je ponudil Lakoba v [[Novi Atos|Novem Atosu]].{{sfn|Montefiore|2003|p=178}} Leta 1936 si je dal zgraditi dačo v Holodni Rečki na abhaški obali.{{sfn|Service|2004|p=572}} === Osebnost === [[Slika:Stalin birthday2.jpg|sličica|Kitajski komunisti pri praznovanju Stalinovega 70. rojstnega dne]] Trocki in več drugih sovjetskih osebnosti so zatrjevali, da je Stalin povprečnež.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxiii|3a1=Service|3y=2004|3p=4|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=xxiv}} To mišljenje je v času njegovega življenja zunaj Sovjetske zveze postalo splošno sprejeto, vendar je bilo zavajajoče.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinov biograf Montefiore je zapisal, da je »iz sovražnih in prijateljskih pričevanj enako jasno, da je bil Stalin vedno izjemen, že od otroštva«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinovo razmišljanje je bilo kompleksno,{{sfn|Service|2004|p=343}} imel je velik samonadzor{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=337}} in odličen spomin.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=193, 274|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=63|3a1=Service|3y=2004|3p=115|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=425|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=148}} Bil je trd delavec{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=42|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=353|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=424, 465, 597}} in je izkazoval veliko željo po učenju;{{sfn|Service|2004|p=115}} ko je bil na oblasti, je temeljito analiziral številne podrobnosti sovjetskega življenja, od filmskih scenarijev do arhitekturnih načrtov in vojaške opreme.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=4–5}} Po besedah Volkogonova sta »Stalinovo zasebno in delovno življenje bili eno in isto«. Od politične dejavnosti si ni jemal prostih dni.{{sfn|Volkogonov|1991|p=145}} Pred različnimi občinstvi je Stalin zmogel igrati različne vloge{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxvi|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} in vešč je bil prevar; drugim je pogosto skrival svoje prave motive in cilje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Service|2y=2004|2p=18|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} Številni zgodovinarji so se glede Stalinove osebnosti strinjali z opisom Lazarja Kaganoviča, da je obstajalo »več Stalinov«.{{sfn|McDermott|2006|pp=12–13}} Bil je dober organizator{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=42|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=424}} s strateškim razmišljanjem,{{sfn|Kotkin|2014|p=424}} druge pa je presojal po njihovi notranji moči, praktičnosti in bistrosti.{{sfn|Service|2004|p=342}} Priznaval je, da zna biti grob in žaljiv,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=120|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=648}} vendar je v jezi redko povzdignil glas.{{sfn|Service|2004|p=337}} S starostjo in slabšanjem zdravja je postajal čedalje bolj nepredvidljiv in zlovoljen.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Kljub robatemu vedenju je znal biti zelo očarljiv;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=49–50|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=117, 465|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=5}} kadar je bil sproščen, se je šalil in posnemal druge.{{sfn|Service|2004|p=115}} Montefiore je menil, da je bil ta šarm »temelj njegove moči v partiji«.{{sfn|Montefiore|2003|p=41}} Stalin je bil neusmiljen,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=338|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=53}} krut po značaju,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=318|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} njegova nagnjenost k nasilju je bila velika celo za boljševika.{{sfn|Service|2004|p=337}} Manjkalo mu je sočutja,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=4|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} kar se je po mnenju Volkogonova še poglobilo med prestajanja številnih zaporov in izgonov,{{sfn|Volkogonov|1991|p=8}} po drugi strani pa je bil sposoben prijaznih dejanj do neznancev, celo sredi velikega terorja.{{sfn|Service|2004|p=334}} Bil je prepričan v svoj prav,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=285}} zamerljiv{{sfn|Service|2004|pp=4, 344}} in maščevalen,{{sfnm|1a1=Kotkin|1y=2014|1p=597|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=6}} pri zamerah do drugih pa je vztrajal dolga leta.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=10, 344|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=5}} Do 1920. let je postal tudi sumničav in zarotniški, nagnjen k prepričanju, da ljudje kujejo zaroto proti njemu in da za dejanji nesoglasij stojijo velike mednarodne zarote.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=336|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=736}} Nikoli se ni udeleževal mučenj ali usmrtitev,{{sfn|Montefiore|2003|p=175}} čeprav je Service menil, da je poniževanje in sramotenje ljudi Stalina »globoko zadovoljevalo« in da je celo bližnje sodelavce rad puščal v stanju »neprestanega strahu«.{{sfn|Service|2004|p=5}} Montefiore je bil mnenja, da je surovost Stalina zaznamovala kot »naravnega ekstremista«;{{sfn|Montefiore|2007|p=42}} Service je namignil, da je bil Stalin nagnjen k paranoični in sociopatski osebnostni motnji.{{sfn|Service|2004|p=343}} Drugi zgodovinarji njegove brutalnosti niso pripisovali osebnostni motnji, temveč njegovi neomajni predanosti preživetju Sovjetske zveze in mednarodne marksistične-leninistične zadeve.{{sfn|McDermott|2006|p=12}} {{quote box|width=25em|align=left|quote=Težko mi je združiti uslužnost in spoštovanje, ki mi ju je izkazoval osebno, s pošastno okrutnostjo njegovih množičnih usmrtitev. Ostali, ki ga niso osebno poznali, v Stalinu vidijo zgolj tirana. Jaz sem spoznal tudi njegovo drugo stran – njegovo visoko inteligenco, tisto odlično razumevanje podrobnosti, njegovo ostroumnost in osupljiv človeški čut, ki ga je bil sposoben pokazati, vsaj v letih vojne. Zdel se mi je bolje obveščen od Roosevelta, bolj realističen od Churchilla, v nekaterih ozirih najučinkovitejši od vojnih voditeljev. /.../ Moram priznati, da Stalin zame ostaja najbolj zagonetna in protislovna osebnost, kar sem jih poznal – končno besedo pa puščam sodbi zgodovine.|source= — ameriški veleposlanik [[W. Averell Harriman]]{{sfn|Leffler|2007|pp=55–56}} }} Stalin se je močno zanimal za umetnost{{sfn|Kotkin|2014|p=620}} in občudoval umetniški dar.{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Ščitil je več sovjetskih pisateljev, na primer [[Mihail Bulgakov|Mihaila Bulgakova]], celo tedaj, ko so njihova dela veljala za škodljiva režimu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=96}} Imel je rad glasbo,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=73|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=6}} posedoval je okrog 2700 [[Gramofonska plošča|plošč]]{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=6}} in v 1930. in 1940. letih redno obiskoval [[Bolšoj teater]].{{sfn|Volkogonov|1991|pp=127, 148}} Njegov okus za glasbo in gledališče je bil konservativen, klasično dramo, opero in balet je imel rajši od tega, kar je odklanjal kot eksperimentalni »formalizem«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Tradicionalne oblike je imel rajši tudi v vizualni umetnosti in ni maral avantgardnih slogov, kot sta bila [[kubizem]] in [[futurizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=131}} Bil je nenasiten bralec in v njegovi knjižnici je bilo preko 20.000 knjig.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Service|2y=2004|2p=9|3a1=McDermott|3y=2006|3p=19|4a1=Kotkin|4y=2017|4pp=1–2, 5}} Od tega je bilo malo leposlovja,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=93}} vendar je znal na pamet citirati odlomke del [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], [[Nikolaj Nekrasov|Nikolaja Nekrasova]] in [[Walt Whitman|Walta Whitmana]].{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Zanimale do ga zgodovinske študije in ostajal na tekočem z zgodovinskimi razpravami o Rusiji, Mezopotamiji, starem Rimu in Bizancu.{{sfn|Service|2004|p=560}} Bil je samouk{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=117, 676}} in trdil, da na dan prebere tudi po 500 strani;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=93|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=86|3a1=Service|3y=2004|3p=560|4a1=McDermott|4y=2006|4p=19}} Montefiore ga je imel za intelektualca.{{sfn|Montefiore|2003|p=86}} Stalin je rad gledal filme v poznih večernih urah v kinematografih, ki so delovali v Kremlju in v njegovih dačah.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=127|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=2–3}} Navdušen je bil nad vesterni,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=McCauley|2y=2003|2p=90}} njegov najljubši film pa je bila komedija ''[[Volga-Volga]]'' iz leta 1938.{{sfn|Montefiore|2003|p=145}} Bil je dober igralec [[Biljard|biljarda]]{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=58, 507|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} in zbiratelj žepnih ur.{{sfn|Kotkin|2017|p=1}} Zabavale so ga šale, kot je nastavljanje paradižnikov na stole članom politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=283|2a1=Service|2y=2004|2p=437}} Na družabnih dogodkih je goste spodbujal k petju in k pitju alkohola;{{sfn|Service|2004|p=522}} upal je, da mu bodo drugi v opitem stanju razkrivali svoje skrivnosti.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=90|2a1=Service|2y=2004|2pp=437, 522–523|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=5}} Kot otrok je izkazoval ljubezen do cvetja{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} in v kasnejšem življenju postal vnet vrtnar.{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} Pri Kuncevem je imel 20-hektarski park, kjer se je posvečal kmetovanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=3–4}} Stalin je javno obsojal protisemitizem,{{sfn|Montefiore|2007|p=319, 637}} čeprav ga je bil večkrat sam obtožen.{{sfn|Service|2004|p=55}} Njegovi znanci, med njimi Hruščov, so namigovali, da je dolgo gojil odklonilna čustva do Judov,{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=165}} protisemitske težnje v njegovi politiki pa je še podžgal njegov boj proti Trockemu, ki je bil Jud.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Rappaport|2y=1999|2p=297}} Po Stalinovi smrti je Hruščov trdil, da ga je Stalin napeljeval k netenju protisemitizma v Ukrajini, pri čemer naj bi mu rekel, da bi »dobrim delavcem v tovarni morali dati palice, da namlatijo te Jude«.{{sfnm|1a1=Pinkus|1y=1984|1pp=107–108|2a1=Brackman|2y=2001|2p=390}} Leta 1946 je Stalin domnevno na samem dejal, da »je vsak Jud možen vohun«.{{sfn|Brent|Naumov|2004|p=184}} Conquest je zatrdil, da je Stalin, čeprav je imel judovske sodelavce, spodbujal protisemitizem.{{sfn|Conquest|1991|p=8}} Service je opozoril, da v Stalinovih objavljenih delih »ni neizpodbitnih dokazov« o protisemitizmu, čeprav so njegove zasebne izjave in javna dejanja »nesporno spominjala na surovo sovraštvo do Judov«;{{sfn|Service|2004|pp=567–568}} dodal je, da je v svojem življenju Stalin »bil prijatelj, sodelavec ali voditelj neštetim posameznim Judom«.{{sfn|Service|2004|p=77}} Po pričevanjih Berije je Stalin imel afere z več Judinjami.{{sfn|Montefiore|2003|p=237}} === Razmerja in družina === [[Slika:Joseph Stalin with daughter Svetlana, 1935.jpg|sličica|Stalin s hčerjo Svetlano v naročju]] Prijateljstvo je bilo Stalinu pomembno{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=49|2a1=Fitzpatrick|2y=2015|2p=65}} in izrabljal ga je za pridobitev in vzdrževanje moči.{{sfn|Montefiore|2007|p=49}} Kotkin je opazil, da je Stalin »v splošnem težil k sebi podobnim: intelektualnim parvenijem skromnega porekla«.{{sfn|Kotkin|2014|p=9}} Svojim najljubšim sodelavcem je dajal vzdevke, Ježova je na primer imenoval »moja robida«.{{sfn|Montefiore|2003|p=151}} Bil je družaben in je užival v šalah.{{sfn|Service|2004|p=112}} Po pisanju Montefiora so Stalinova prijateljstva »nihala med ljubeznijo, občudovanjem in strupenim ljubosumjem«.{{sfn|Montefiore|2003|p=135}} V času vodenja Sovjetske zveze je ostal v stikih s številnimi starimi gruzijskimi prijatelji ter jim pošiljal pisma in denar.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=522|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=135|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=368}} Po Montefioru je bil Stalin v mladosti »redko videti brez dekleta«.{{sfn|Montefiore|2007|p=73}} Bil je spolno promiskuiteten, vendar je redko govoril o svojem spolnem življenju.{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} Montefiore je pisal, da so Stalinov tip ženske bile »mlade voljne najstnice ali živahne kmečke ženske«,{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} ki bi ga podpirale in mu ne bi nasprotovale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=80|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=209}} Po besedah Servicea je Stalin »videl ženske kot vir spolne zadovoljitve in domačega udobja«.{{sfn|Service|2004|p=80}} Stalin se je dvakrat poročil in imel več potomcev.{{sfn|McCauley|2003|p=90}} S prvo ženo, [[Kato Svanidze|Jekaterino Svanidze]], se je poročil leta 1906. Montefiore je zapisal, da je bil to »pravi zakon iz ljubezni«,{{sfn|Montefiore|2007|p=5}} Volkogonov pa, da je bila ona »verjetno edino človeško bitje, ki ga je resnično ljubil«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=4}} Ko je umrla, je Stalin dejal: »To bitje je omehčalo moje kamnito srce.«{{sfn|Montefiore|2007|p=202}} Imela sta sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]], ki je Stalina pogosto jezil.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=149|2a1=Service|2y=2004|2p=64|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=167|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Jakovu se je rodila hči Galina, preden ga je med služenjem Rdeči armadi v drugi svetovni vojni zajela nemška vojska in je v koncentracijskem taborišču storil samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=150–151|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=364}} Stalinova druga žena je bila [[Nadežda Alilujeva]]. Njun zakon ni bil lahek in pogosto sta se prepirala.{{sfn|Montefiore|2003|p=8}} Rodila sta se jima dva otroka – sin [[Vasilij Stalin|Vasilij]] in hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]] – poleg tega sta leta 1921 posvojila [[Artjom Sergejev|Artjoma Sergejeva]].{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Med zakonom z Nadeždo je Stalin imel afere s številnimi ženskami, med njimi mnogimi sorevolucionarkami in ženami revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=13|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=255}} Nadežda je sumila na to{{sfn|Montefiore|2003|p=12}} in leta 1932 je storila samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=154|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=16|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=255}} Vasilija je Stalin imel za razvajenega in pogosto kaznoval njegovo obnašanje; vseeno je kot Stalinov sin Vasilij hitro napredoval v Rdeči armadi in dopuščali so mu razsipen življenjski slog.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=257, 259–260}} V nasprotju z njim je imel ljubeč odnos s Svetlano, dokler je bila otrok,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=153|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=9, 227|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=256}} zelo rad pa je imel tudi Artjoma.{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Odnos s Svetlano je pozneje postal napet, ko ni odobraval njenih snubcev in mož.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Po drugi svetovni vojni si je jemal malo časa za otroke in družina je v njegovem življenju igrala vse manj pomembno vlogo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=250, 259}} Po Stalinovi smrti je Svetlana spremenila priimek v Alilujeva{{sfn|Service|2004|p=593}} in pozneje prebegnila v ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=260}} Po Nadeždini smrti si je bil Stalin blizu z njeno svakinjo Ženjo Alilujevo.{{sfn|Montefiore|2003|pp=142–144}} Montefiore je menil, da sta verjetno bila ljubimca.{{sfn|Montefiore|2003|p=144}} Obstajale so nedokazane govorice, da je po letu 1934 imel razmerje s svojo gospodinjo Valentino Istomino.{{sfn|Service|2004|p=521}} Stalin je imel vsaj dva nezakonska otroka,{{sfn|Montefiore|2007|p=365}} ki ju ni nikoli priznal kot svoja.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=252}} Eden od njiju, Konstantin Kuzakov, je kasneje poučeval filozofijo na leningrajskem vojaško mehaničnem inštitutu, z očetom pa se nikoli ni spoznal.{{sfn|Montefiore|2007|pp=365–366}} Drugega, Aleksandra, je vzgojil podeželski ribič, oblasti pa so ga prisilile priseči, da ne bo nikoli razkril, da je Stalin njegov biološki oče.{{sfn|Montefiore|2007|p=366}} == Zapuščina == [[Slika:Exponáty v Muzeu.jpg|levo|sličica|Notranjost [[Stalinov muzej, Gori|Stalinovega muzeja v Goriju]], Gruzija]] Zgodovinar Robert Conquest je zapisal, da je Stalin verjetno »določil potek dvajsetega stoletja« bolj kot katerikoli drug posameznik.{{sfn|Conquest|1991|p=xi}} Biografi, kot sta Service in Volkogonov, so ga imeli za pomembnega in izjemnega politika;{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=108|2a1=Service|2y=2004|2p=5}} za Montefiora je bil »tista redka kombinacija: tako 'intelektualec' kot morilec«, človek, ki je bil »temeljni politik«, in »najbolj nerazumljiv in fascinanten od velikanov dvajsetega stoletja«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxii}} Po besedah zgodovinarja Kevina McDermotta razlage Stalina obsegajo »od klečeplaznih in lizunskih do jedkih in obsojajočih«.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov ima do njega silno odklonilen odnos kot do množičnega morilca,{{sfn|McDermott|2006|p=1}} medtem ko znatno število Rusov in Gruzijcev v njem vidi velikega državnika.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Stalin je okrepil in stabiliziral Sovjetsko zvezo.{{sfn|Service|2004|p=3}} Service je menil, da bi brez njega država razpadla že mnogo pred letom 1991.{{sfn|Service|2004|p=3}} V manj kot treh desetletjih je Stalin preobrazil Sovjetsko zvezo v svetovno industrijsko silo,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=546|2a1=Service|2y=2004|2p=3}} ki je dosegla »osupljive dosežke« na področju urbanizacije, vojaške moči, izobrazbe in sovjetskega ponosa.{{sfn|Service|2004|p=602}} Pod njegovo vladavino je pričakovana življenjska doba v državi narasla in smrtnost upadla po zaslugi izboljšanja življenjskih razmer, prehrane in zdravstvene oskrbe.{{sfn|Wheatcroft|1999}} Čeprav so ga milijoni državljanov sovražili, je imel v sovjetski družbi vseeno široko podporo.{{sfn|Service|2004|p=602}} Vprašanje je, ali je bil Stalin potreben za gospodarski razvoj Sovjetske zveze; nekateri zagovarjajo, da je po letu 1928 njegova politika morda bila samo še omejujoči dejavnik.{{sfnm|1a1=Čeremuhin|1a2=Golosov|1a3=Guriev|1a4=Civinski|1y=2013|2a1=Dower|2a2=Markevič|2y=2018|2p=246}} Stalinova Sovjetska zveza je veljala za [[Totalitarizem|totalitarno]] državo,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=602|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=190}} Stalin pa za [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] voditelja.{{sfn|Kotkin|2014|p=732}} Različni biografi so ga označili za [[Diktator|diktatorja]],{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=9|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=xii|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=12}} [[Avtokracija|avtokrata]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=194|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=31|3a1=Service|3y=2004|3p=370}} ali ga obtožili, da izvaja [[cezarizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=77}} Montefiore trdi, da čeprav je Stalin spočetka vladal kot del [[Oligarhija|oligarhije]] komunistične partije, se je vlada iz te oligarhije leta 1934 pretvorila v osebno diktaturo,{{sfn|Montefiore|2003|p=124}} Stalin pa je »absolutni diktator« postal šele med marcem in junijem 1937, ko je odstranil osebnosti na visokih položajih v vojski in NKVD.{{sfn|Montefiore|2003|p=215}} Po besedah Kotkina je Stalin »vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature«.{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} Tako v Sovjetski zvezi kot drugod so ga začeli upodabljati kot »orientalskega [[Despotizem|despota]]«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvii|2a1=McDermott|2y=2006|2p=5}} Dmitrij Volkogonov ga je označil za »eno od najmočnejših osebnosti v zgodovini človeštva«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=xviii}} McDermott je zapisal, da je Stalin »v svojih rokah zbral toliko politične oblasti kot še nihče pred njim«.{{sfn|McDermott|2006|p=2}} Service trdi, da se je Stalin do 1930. let »bolj približal osebnemu despotizmu kot skoraj katerikoli monarh v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=370}} [[Slika:May Day in London.jpg|sličica|Člani Komunistične partije Velike Britanije (marksisti-leninisti) nosijo portret Stalina na [[Praznik dela|prvomajskem]] maršu v Londonu, 2008]] McDermott je vseeno posvaril pred »preveč poenostavljenimi stereotipi« – kakršne so s svojimi deli podpirali pisatelji kot [[Aleksander Solženicin]], [[Vasilij Grosman]] in [[Anatolij Ribakov]] – ki upodabljajo Stalina kot vsemogočnega in vseprisotnega tirana, ki je z represijo in totalitarnostjo nadziral vsak vidik sovjetskega življenja.{{sfn|McDermott|2006|pp=5–6}} Podobno je Service opozarjal pred upodobitvijo Stalina kot »neoviranega despota« z opazko, da »čeprav je bil mogočen, njegova moč ni bila neomejena« in da je njegova vladavina bila odvisna od njegove pripravljenosti ohraniti sovjetsko strukturo, ki jo je nasledil.{{sfn|Service|2004|pp=8, 9}} Kotkin je opazil, da je Stalinova zmožnost obdržati oblast vedno temeljila na tem, da ima večino v politbiroju.{{sfn|Kotkin|2014|p=596}} Hlevnjuk piše, da so se ob različnih trenutkih, zlasti ko je bil Stalin star in šibak, pojavljale »periodične manifestacije«, v katerih je partijska oligarhija ogrozila njegov avtokratski nadzor.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Tujim obiskovalcem je Stalin zanikal, da bi bil diktator, in zatrjeval, da tisti, ki ga tako označujejo, ne razumejo strukture upravljanja Sovjetske zveze.{{sfn|Conquest|1991|p=182}} O Stalinu je bilo izdane ogromno literature.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} V času njegovega življenja so bile njegove odobrene biografije v veliki meri [[Hagiografija|hagiografske]].{{sfn|Service|2004|p=4}} Stalin je skrbel, da so posvečale čim manj pozornosti njegovemu zgodnjemu življenju, zlasti ker ni hotel poudarjati svojega gruzijskega izvora v državi z rusko večino.{{sfn|Service|2004|p=13}} Po njegovi smrti so nastale številne nove biografije, ki pa so do 1980. let večinoma temeljile na enih in istih virih informacij.{{sfn|Service|2004|p=6}} V času vladavine [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] so zgodovinarjem dovolili dostop do raznih dotlej zaupnih arhivov o Stalinovem življenju.{{sfn|Service|2004|p=6}} Stalin je tedaj postal »ena najbolj perečih in neobhodnih zadev v javni razpravi« v Sovjetski zvezi.{{sfn|Conquest|1991|p=xiii}} Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so se za zgodovinarje odprli še preostali arhivi, s čimer je na dan prišla množica novih podatkov o Stalinu{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=6|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=xxi}} in začela se je poplava novih raziskav.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} Leninisti v svojih pogledih na Stalina ostajajo razdeljeni: nekateri ga imajo za Leninovega pristnega naslednika, medtem ko drugi menijo, da se je Leninovim naukom z oddaljitvijo od njih izneveril.{{sfn|Service|2004|p=5}} Veliko razprave je bila deležna tudi socialno-gospodarska narava Stalinove Sovjetske zveze, ki so jo uvrstili različno kot obliko [[Državni socializem|državnega socializma]], [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], [[Birokratski kolektivizem|birokratskega kolektivizma]] ali popolnoma edinstven način proizvodnje.{{sfn|Sandle|1999|pp=265–266}} Socialistični pisci, kot je Volkogonov, so priznali, da je Stalinovo početje omadeževalo »velikansko privlačnost socializma, ki jo je sprožila oktobrska revolucija«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=173}} === Smrtni davek in obtožbe genocida === {{Glavni|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} Zaradi velikega števila presežnih smrti med njegovo vladavino so Stalina označili za »eno najzloglasnejših osebnosti v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=3}} Za smrti so bili krivi kolektivizacija, lakota, pohodi terorja, bolezni, vojne in umrljivosti v gulagih. Ker smrti pod Stalinom večinoma niso bili neposredni uboji, je točno število žrtev [[Stalinizem|stalinizma]] zahtevno določiti, saj se strokovnjaki ne strinjajo glede tega, katere smrti se lahko pripišejo režimu.{{sfn|Ellman|2002|p=1163–1164}} [[Slika:GULag 2 Museum Moscow Russia.jpg|levo|sličica|Notranjost Muzeja gulaga v Moskvi]] Uradne listine razkrivajo, da je bilo med letoma 1921 in 1953 v Sovjetski zvezi izvedenih 799.455 dokumentiranih usmrtitev, od tega 681.692 med letoma 1937–1938, v času velike čistke.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1022}} Po raziskavah Michaela Ellmana je dandanes najboljša ocena smrtnega davka represije v veliki čistki 950.000–1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporih in takoj po izpustitvi.{{sfn|Ellman|2002|p=1162–1163}} Poleg tega je, medtem ko arhivski podatki navajajo 1.053.829 smrti v gulagih od 1934 do 1953,{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} trenutno zgodovinsko soglasje, da je od 18 milijonov ljudi, ki so v letih 1930 do 1953 šli skozi taborišča, za posledicami zapora umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.{{sfn|Healey|2018|p=1049|ps=: "New studies using declassified Gulag archives have provisionally established a consensus on mortality and 'inhumanity.' The tentative consensus says that once secret records of the Gulag administration in Moscow show a lower death toll than expected from memoir sources, generally between 1.5 and 1.7 million (out of 18 million who passed through) for the years from 1930 to 1953."}} Zgodovinar in raziskovalec arhivov Stephen G. Wheatcroft ter Michael Ellman pripisujeta stalinističnemu režimu približno 3 milijone smrti, vključujoč usmrtitve in smrti od zanemarjenosti.{{sfnm|1a1=Wheatcroft|1y=1996|1pp=1334, 1348|2a1=Ellman|2y=2002|2p=1172}} Število žrtev lakote Wheatcroft in zgodovinar R. W. Davies ocenjujeta na 5,5–6,5 milijona,{{sfn|Davies|Wheatcroft|2004|p=401}} medtem ko humanist Steven Rosefielde zagovarja število 8,7 milijona.{{sfn|Rosefielde|1996}} Leta 2011 je zgodovinar Timothy D. Snyder povzel podatke, na voljo od odprtja sovjetskih arhivov v 1990. letih, in zatrdil, da je Stalinov režim odgovoren za 9 milijonov smrti, od tega 6 milijonov namernih ubojev. Zatrjuje, da je ocena mnogo nižja od ocen o 20 milijonih in več, ki so jih navajali, dokler arhivi niso bili dostopni.{{sfnm|1a1=Snyder|1y=2010|1p=384|2a1=Snyder|2y=2011}} Zgodovinarji še naprej razpravljajo, ali je ukrajinsko lakoto 1932–1933, v Ukrajini znano kot [[golodomor]], primerno imenovati [[genocid]].{{sfn|Moore|2012|p=367}} Šestindvajset držav ga uradno prepoznava pod [[Konvencija proti genocidu|pravno definicijo genocida]]. Leta 2006 ga je kot takega prepoznal ukrajinski parlament,{{sfn|Associated Press, 28. novembra 2006}} leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in ostale sovjetske voditelje posthumno obsodilo genocida.{{sfnm|1a1=RIA Novosti, 13. januarja 2010|2a1=''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Med ukrajinskimi nacionalisti je razširjeno prepričanje, da je Stalin zavestno organiziral lakoto, da bi zadušil narodne želje med Ukrajinci. To razlago sodobnejše zgodovinske raziskave zavračajo.{{sfn|Tauger|2001|p=1}} Te sklepajo, da čeprav je Stalinova politika znatno pripomogla k visoki umrljivosti, ni dokazov, da bi Stalin ali njegova vlada lakoto res načrtovala.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2004|1pp=xiv, 441|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=628|3a1=Ghodsee|3y=2014}} Prepričanje, da so bili Ukrajinci tarče napada z lakoto, zapleta dejstvo, da je trpljenje splošno prizadelo tudi ostale etnične skupine, vključno z Rusi.{{sfnm|1a1=Naimark|1y=2008|1p=46|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=667}} V Ukrajini so v enakem deležu kot Ukrajinci umirali tudi etnični Poljaki in Bolgari.{{sfn|Kuromija|2008|p=668}} Kljub odsotnosti dokazov o Stalinovi nameri pa zgodovinar Norman Naimark pripominja, da čeprav morda ni zadostnih »dokazov, da bi ga na mednarodnem sodišču obsodili kot krivega genocida, /.../ to ne pomeni, da dogodka samega ne bi mogli presoditi kot genocida«.{{sfn|Naimark|2008|p=45}} === V Sovjetski zvezi in državah naslednicah === Kmalu po njegovi smrti je Sovjetska zveza doživela obdobje [[Destalinizacija|destalinizacije]]. Malenkov je obsodil Stalinov kult osebnosti,{{sfn|Conquest|1991|p=314}} ki so ga poslej kritizirali v ''Pravdi''.{{sfn|Service|2004|p=592}} Leta 1956 je Hruščov na zaprti seji partijskega 20. kongresa imel »tajni govor« z naslovom ''[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]''. V njem je obsodil Stalina tako zaradi množične represije kot zaradi kulta osebnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=314|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=577–579|3a1=Service|3y=2004|3p=594}} Svoje obtožbe je ponovil na 22. kongresu partije oktobra 1962.{{sfn|Service|2004|p=594}} Oktobra 1961 so Stalinovo truplo odstranili iz mavzoleja in ga pokopali v nekropoli ob [[Moskovsko kremeljsko obzidje|kremeljskem obzidju]], kjer so grob označili samo s preprostim doprsnim kipom.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=594}} Stalingrad so preimenovali v [[Volgograd]].{{sfn|Service|2004|p=595}} Hruščovova destalinizacija sovjetske družbe se je ustavila, ko ga je na mestu voditelja leta 1964 zamenjal [[Leonid Brežnjev]], ki je v Sovjetski zvezi uvedel stopnjo ponovne stalinizacije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=315|2a1=Service|2y=2004|2p=595}} Leta 1969 in znova 1979 so predlagali načrte za popolno rehabilitacijo Stalinove zapuščine, ki pa so jih preprečili kritiki tako iz sovjetskih kot iz mednarodnih marksističnih-leninističnih krogov.{{sfn|Conquest|1991|p=315}} Pod Mihailom Gorbačovom so Stalina v celoti obsodili, kot naj bi bilo potrebno za obnovo sovjetske družbe.{{sfn|Service|2004|p=596}} Po propadu Sovjetske zveze leta 1991 je prvi predsednik nove Ruske federacije [[Boris Jelcin]] nadaljeval Gorbačovovo kritiko Stalina, k temu pa dodal še obsodbo Lenina.{{sfn|Service|2004|p=596}} Njegov naslednik [[Vladimir Putin]] ni poskušal rehabilitirati Stalina, je pa namesto stalinistične represije dal poudarek slavi sovjetskih dosežkov pod Stalinovim vodstvom.{{sfn|Service|2004|pp=596–597}} Leta 2017 je Putin v Moskvi otvoril Zid žalosti, spomenik žrtvam političnega zatiranja, in dejal, da »grozljive preteklosti« ne bo »opravičilo nič«, niti »izbrisalo iz narodovega spomina«.{{sfn|BBC, 5. junija 2018}} [[Slika:RIAN archive 535278 Laying flowers and wreaths to Iosif Stalin's grave at Kremlin wall.jpg|sličica|Marksistično-leninistični aktivisti iz [[Komunistična partija Ruske federacije|Komunistične partije Ruske federacije]] polagajo vence na Stalinov grob (2009)]] Sredi družbenih in gospodarskih pretresov po razpadu Sovjetske zveze so se mnogi spominjali Stalinove vladavine kot urejenega, predvidljivega in ponosnega obdobja.{{sfn|Service|2004|p=598}} Stalin ostaja spoštovana osebnost med številnimi ruskimi nacionalisti, ki se z nostalgijo spominjajo sovjetske zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni,{{sfn|Service|2004|p=7}} z odobravanjem pa se sklicujejo nanj tako na ruski skrajni levici kot na skrajni desnici.{{sfn|Service|2004|p=599}} Javnomnenjske raziskave organizacije ''Levada-Center'' kažejo, da je leta 2017 o Stalinu imelo pozitivno mnenje 46&nbsp;% anketiranih Rusov, leta 2019 pa 51&nbsp;%.{{sfnm|1a1=''The Washington Post'', 15. februarja 2017|2a1=''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019|3a1=BBC, 18. aprila 2019}} Istočasno je v Rusiji porasla količina prostalinistične literature, velik delež katere je temeljil na napačno prikazanem ali ponarejenem arhivskem gradivu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Ta literatura opisuje Stalinovo represijo bodisi kot nujen ukrep za zmago nad »sovražniki ljudstva«, bodisi kot delovanje nižjih organov brez Stalinove vednosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Edini predel nekdanje Sovjetske zveze, kjer je občudovanje Stalina ostalo venomer razširjeno, je [[Gruzija]], čeprav so pogledi Gruzijcev izredno razdeljeni.{{sfn|Service|2004|p=597}} Številni Gruzijci zavračajo kritike Stalina, najslavnejše osebnosti iz sodobne zgodovine tega naroda.{{sfn|Service|2004|p=7}} V anketi, ki jo je leta 2013 izvedla [[Državna univerza v Tbilisiju]], je 45&nbsp;% Gruzijcev izrazilo »pozitiven odnos« do njega.{{sfn|BBC, 5. marca 2013}} V anketi ameriškega Pew Researcha leta 2017 je 57&nbsp;% Gruzijcev odgovorilo, da je v zgodovini igral pozitivno vlogo, medtem ko jih je za [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] tako odgovorilo 18&nbsp;%.{{sfn|Pew Research Center, 29. junija 2017}} Nekaj pozitivnega odnosa je moč zaslediti tudi drugje v nekdanjih sovjetskih republikah. V anketi iz leta 2012, ki jo je izvedla organizacija [[Carnegie Endowment]], se je 38&nbsp;% Armencev strinjalo, da bo njihova država »vedno potrebovala voditelja, kot je Stalin«.{{sfnm|1a1=Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013|2a1=''The Moscow Times'', 2. marec 2013}} V začetku leta 2010 je komunistična partija Ukrajine postavila nov spomenik Stalinu v [[Zaporožje|Zaporožju]].{{sfn|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Decembra 2010 so neznani storilci kipu odrezali glavo, leta 2011 pa je bil uničen v eksploziji.{{sfn|RIA Novosti, 25. februarja 2011}} V raziskavi kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je 38&nbsp;% anketirancev imelo negativen odnos do Stalina, 26&nbsp;% nevtralen in 17&nbsp;% pozitiven, 19&nbsp;% pa jih ni želelo odgovoriti.{{sfn|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}} ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== ===Navedki=== {{sklici|3}} ===Literatura=== ====Akademske knjige in dnevniki==== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Brackman |first=Roman |title=The Secret File of Joseph Stalin: A Hidden Life |location=London and Portland |publisher=Frank Cass Publishers |year=2001 |isbn=978-0-7146-5050-0}} * {{navedi knjigo |last1=Brent |first1=Jonathan |last2=Naumov |first2=Vladimir |title=Stalin's Last Crime: The Plot Against the Jewish Doctors, 1948–1953 |publisher=HarperCollins |location=New York |year=2004 |isbn=978-0-06-201367-5}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=Stalin: Breaker of Nations |year=1991 |publisher=Penguin |location=New York and London |isbn=978-0-14-016953-9}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=The Great Terror: A Reassessment |year=2008 |edition=fortieth anniversary |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531699-5}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=Norman |year=2003 |orig-year=1972 |title=White Eagle, Red Star: The Polish-Soviet War 1919-20 and 'the Miracle on the Vistula' |publisher=Pimlico |location=London |isbn=978-0-7126-0694-3}} * {{navedi knjigo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=The Industrialisation of Soviet Russia Volume 5: The Years of Hunger: Soviet Agriculture 1931-1933 |year=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=Basingstoke and New York |isbn=978-0-230-23855-8}} * {{navedi revijo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932-33: A Reply to Ellman|url=https://www.uio.no/studier/emner/hf/iakh/HIS2319/h16/pensumliste/stalin-and-the-soviet-famine-of-1932-33_-a-reply-to-ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=58 |number=4 |year=2006 |pages=625–633 |jstor=20451229|doi=10.1080/09668130600652217 |s2cid=145729808 }} * {{navedi knjigo |last=Deutscher |first=Isaac |year=1966 |title=Stalin |edition=revised |location=Harmondsworth |publisher=Penguin}} * {{navedi revijo |last1=Dower |first1=Paul Castañeda |last2=Markevič |first2=Andrej |title=Labor Misallocation and Mass Mobilization: Russian Agriculture during the Great War |journal=The Review of Economics and Statistics |date=May 2018 |volume=100 |issue=2 |pages=245–259 |doi=10.1162/REST_a_00726|s2cid=57571290 |url=https://www.nes.ru/files/Preprints-resh/WP238.pdf}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2000 |title=The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines |journal=Cambridge Journal of Economics |volume=24 |issue=5 |pages=603–630 |doi=10.1093/cje/24.5.603}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=Europe-Asia Studies|volume=54 |issue=7 |pages=1151–1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2005 |title=The Role of Leadership Perceptions and of Intent in the Soviet Famine of 1931–1934|url=http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=57 |issue=6 |pages=823–841 |doi=10.1080/09668130500199392 |s2cid=13880089}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2007 |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932–33 Revisited |journal=Europe-Asia Studies |volume=59 |issue=4 |pages=663–693 |doi=10.1080/09668130701291899 |s2cid=53655536}} * {{navedi knjigo |last=Etinger |first=Jakov |contribution=The Doctors' Plot: Stalin's Solution to the Jewish Question |pages=103–124 |title=Jews and Jewish Life in Russia and the Soviet Union |editor-first=Yaacov |editor-last=Ro'i |series=The Cummings Center Series |location=Ilford |publisher=Frank Cass |year=1995 |isbn=0-7146-4619-9}} * {{navedi knjigo|last1=Fainsod|first1=Jerry F.|last2=Hough|first2=Merle |title=How the Soviet Union is Governed |year=1979 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-674-41030-5}} * {{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John L.|year=2005|title=The Cold War: A New History|location=New York|publisher=Penguin Press|isbn=978-0-14-303827-6}} * {{navedi knjigo |last=Gellately |first=Robert |year=2007 |title=Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe |publisher=Jonathan Cape |location=London |isbn=978-0-224-06283-1}} * {{navedi revijo|last1=Getty|first1= J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|journal=American Historical Review|date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–1049 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597|url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf}} * {{navedi revijo| last1 = Ghodsee| first1 = Kristen| volume = 4| issue = 2| pages = 115–142| title = A Tale of "Two Totalitarianisms": The Crisis of Capitalism and the Historical Memory of Communism| journal = History of the Present| date = 2014| url = http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| jstor = 10.5406/historypresent.4.2.0115| doi = 10.5406/historypresent.4.2.0115| access-date = 22 September 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180205064242/http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| archive-date = 5 February 2018| df = dmy-all}} * {{navedi splet|last=Glantz|first=David|year=1983|title=August Storm: The Soviet 1945 Strategic Offensive in Manchuria|url=http://usacac.army.mil/cac2/cgsc/carl/download/csipubs/LP7_AugustStormTheSoviet1945StrategicOffensiveInManchuria.pdf}} * {{navedi splet|last1=Glantz|first=David|year=2001|title=The Soviet-German War 1941–45 Myths and Realities: A Survey Essay|url=http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709141048/http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-date=9 July 2011}} * {{navedi konferenco|last1=Čeremuhin|first1=Anton |last2=Golosov |first2=Mihail |last3=Guriev |first3=Sergej |last4=Civinski |first4=Aleh |date=2013 |title=Was Stalin Necessary for Russia's Economic Development? |series=w19425 |publisher=National Bureau of Economic Research |url=https://www.nber.org/papers/w19425.pdf}} * {{navedi knjigo |first=Sheila |last=Fitzpatrick |title=On Stalin's Team: The Years of Living Dangerously in Soviet Politics |publisher=Melbourne University Press |location=Carlton |year=2015 |isbn=978-1-4008-7421-7}} * {{navedi knjigo|last=Harris|first=James|year=2017|title=The Great Fear: Stalin's Terror of the 1930s| publisher=Oxford University Press|isbn =978-0-19-879786-9}} * {{navedi revijo |last=Haslam |first=Jonathan |year=1979 |title=The Comintern and the Origins of the Popular Front 1934–1935 |journal=The Historical Journal |volume=22 |number=3 |pages=673–691 |doi=10.1017/s0018246x00017039}} * {{navedi revijo|last1=Healey|first1=Dan|date=1 June 2018|title=GOLFO ALEXOPOULOS. Illness and Inhumanity in Stalin's Gulag|url=https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|journal=The American Historical Review|volume=123|issue=3|pages=1049–1051|doi=10.1093/ahr/123.3.1049|access-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708105319/https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|archive-date=8 July 2018|url-status=live}} * {{navedi revijo |last=Himmer |first=Robert |year=1986 |title=On the Origin and Significance of the Name "Stalin" |journal=The Russian Review |volume=45 |issue=3 |pages=269–286 |doi=10.2307/130111 |jstor=130111}} * {{navedi knjigo |last=Hlevnjuk |first=Oleg V. |year=2015 |title=Stalin: New Biography of a Dictator |translator1=Nora Seligman Favorov |publisher=Yale University Press |location=New Haven and London |isbn=978-0-300-16388-9}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2014 |title=Stalin: Paradoxes of Power, 1878–1928 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9944-0}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2017 |title=Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9945-7}} * {{navedi revijo |last=Kuromija |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675 |doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}} * {{navedi knjigo |last=Leffler |first=Melvyn P. |title=For the Soul of Mankind: The United States, the Soviet Union, and the Cold War |year=2007 |location=New York |publisher=Macmillan |isbn=978-1-4299-6409-8}} * {{navedi revijo|last1=Li |first1=Hua-ju |title=Reactions of Chinese Citizens to the Death of Stalin: Internal Communist Party Reports |journal=Journal of Cold War Studies |year=2009 |volume=11|issue=2 |pages=70–88 |doi=10.1162/jcws.2009.11.2.70 |s2cid=57561115 |url=https://muse.jhu.edu/article/265885}} * {{navedi knjigo |last=McCauley |first=Martin |title=Stalin and Stalinism |edition=third |year=2003 |location=Harlow and London |publisher=Pearson |isbn=978-0-582-50587-2}} * {{navedi revijo |last=McDermott |first=Kevin |title=Stalin and the Comintern during the 'Third Period', 1928-33 |journal=European History Quarterly |volume=25 |issue=3 |year=1995 |doi=10.1177/026569149502500304 |pages=409–429 |s2cid=144922280}} * {{navedi knjigo |last=McDermott |first=Kevin|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War |url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde |url-access=registration |year=2006 |location=Basingstoke and New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-333-71122-4}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |year=2003 |title=Stalin: The Court of the Red Tsar |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |isbn=978-1-84212-726-1}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |title=Young Stalin |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |year=2007 |isbn=978-0-297-85068-7}} * {{navedi revijo |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}} * {{navedi knjigo |last=Nekrič |first=Aleksander |title=Pariahs, Partners, Predators: German-Soviet Relations, 1922–1941 |location=New York |publisher=Columbia University Press |year=1997 |isbn=0231106769}} * {{navedi knjigo |first=Norman M. |last=Naimark |contribution=Stalin and the Question of Soviet Genocide |pages=39–48 |editor-first=Paul |editor-last=Hollander |title=Political Violence: Belief, Behavior, and Legitimation |year=2008 |location=London |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-230-60646-3}} * {{navedi knjigo|editor-last=Ra'anan|editor-first=Uri|url=https://books.google.com/books?id=NoIajCLpLigC&q=order+of+precedence++1953+++Mikoyan++Vorosilov++Kaganovich&pg=PA20|title=Flawed Succession: Russia's Power Transfer Crises|location=Oxford|publisher=Lexington Books|year=2006|isbn=978-0-7391-1403-2}} * {{navedi knjigo |last=Overy |first=Richard J. |title=The Dictators: Hitler's Germany and Stalin's Russia |publisher=Allen Lane |location=London |year=2004 |isbn=978-0-393-02030-4|url=https://archive.org/details/dictators00rich }} * {{navedi knjigo|last=Pinkus |first=Benjamin |year=1984 |title=The Soviet Government and the Jews 1948–1967: A Documented Study |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-24713-9}} * {{navedi knjigo |last=Rappaport |first=Helen |title=Joseph Stalin: A Biographical Companion |year=1999 |publisher=ABC-Clio |location=Santa Barbara |isbn=978-1-57607-084-0}} * {{navedi knjigo |last=Rieber |first=Alfred J. |editor1=Sarah Davies |editor2=James Harris |contribution=Stalin as Georgian: The Formative Years |title=Stalin: A New History |pages=18–44 |year=2005 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-139-44663-1}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |journal=Soviet Studies |year=1992 |volume=55 |issue=2 |pages=57–78 |jstor=152247 |doi=10.1080/09668139208411994}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin, the Pact with Nazi Germany, and the Origins of Postwar Soviet Diplomatic Historiography |year=2002 |volume=4 |issue=4 |pages=93–103 |doi=10.1162/15203970260209527|journal=Journal of Cold War Studies|s2cid=57563511 |url=https://www.semanticscholar.org/paper/5b2e93d0cff0d3bc0ec4f4cbbaf31d2491fa9682 }} * {{navedi knjigo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin's Wars: From World War to Cold War, 1939–1953 |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2006 |isbn=978-0-300-15040-7}} * {{navedi revijo|last1=Rosefielde |first1=Steven |title=Stalinism in Post-Communist Perspective: New Evidence on Killings, Forced Labour and Economic Growth in the 1930s |journal=Europe-Asia Studies |volume=48 |issue=6 |date=September 1996 |pages=959–987|doi=10.1080/09668139608412393}} * {{navedi knjigo |last=Sandle |first=Mark |title=A Short History of Soviet Socialism |year=1999 |publisher=UCL Press |location=London |isbn=978-1-85728-355-6 |doi=10.4324/9780203500279}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |title=Lenin: A Biography |year=2000 |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-333-72625-9}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |year=2004 |title=Stalin: A Biography |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-0-333-72627-3}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |year=2010 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |location=New York |publisher=Vintage Books |isbn=978-1-4070-7550-1}} * {{navedi knjigo |first= R. G. |last=Suny |title=Stalin: Passage to Revolution |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press. |date=2020}} * {{navedi revijo |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89|doi-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Volkogonov |first=Dmitrij |title=Stalin: Triumph and Tragedy |year=1991 |translator=Harold Shukman |location=London |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=978-0-297-81080-3}} * {{navedi knjigo |last=Wettig |first=Gerhard |title=Stalin and the Cold War in Europe |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham |year=2008 |isbn=978-0-7425-5542-6}} * {{navedi revijo |last=Wheatcroft |first= Stephen | url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf |title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|year=1996|volume= 48|issue=8 |pages=1319–1353 |journal=Europe-Asia Studies|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415}} * {{navedi revijo |last1=Wheatcroft|first1=Stephen|date=1999 |title=The Great Leap Upwards: Anthropometric Data and Indicators of Crises and Secular Change in Soviet Welfare Levels, 1880–1960 |journal=Slavic Review|volume=58 |issue= 1|pages=27–60 |doi=10.2307/2672986 |jstor=2672986 |pmid=22368819}} {{refend}} ====Revije, časopisi in spletne strani==== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi novice|url=http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|title=До Сталіна позитивно ставляться менше 1/5 українців|newspaper=Ukrajinska pravda|language=uk|date=4. marec 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305024332/http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|archive-date=5. marca 2016|access-date=5. marca 2016|ref={{harvid|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}}}} * {{navedi splet|last1=Bakradze|first1=Laša|last2=Gudjov|first2=Lev|last3=Lipman|first3=Maria|last4=Wall|first4=Thomas|date=1. marec 2013|url=http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|title=The Stalin Puzzle: Deciphering Post-Soviet Public Opinion|publisher=Carnegie Endowment for International Peace|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402134541/http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|archive-date=2 April 2017|access-date=2. aprila 2017|ref={{harvid|Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Bell|first=Bethany|date=5. marec 2013|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|title=Georgia Divided Over Stalin 'Local Hero' Status in Gori|agency=BBC|access-date=21. junija 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180719183921/https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|archive-date=19. julija 2018|url-status=live|ref={{harvid|BBC, 5. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Lisova|first=Nataša|date=28. november 2006|url=http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|url-status=dead|title=Ukraine Recognize Famine As Genocide|agency=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20070822015019/http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|archive-date=22. avgusta 2007|access-date=4. avgusta 2007|via=Ukemonde|ref={{harvid|Associated Press, 28. novembra 2006}}}} * {{navedi novice|last=Luhn|first=Alec|date=16. april 2019|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/04/16/record-70-per-cent-russians-approve-stalin/|title=Record 70 Percent of Russians Say Stalin Played a Positive Role in Their Country's History|newspaper=The Daily Telegraph|issn=0307-1235|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019}}}} * {{navedi splet|last=Masci|first=David|date=29. junij 2017|url=https://www.pewresearch.org/fact-tank/2017/06/29/in-russia-nostalgia-for-soviet-union-and-positive-feelings-about-stalin/|title=In Russia, Nostalgia for USSR and Positive Feelings about Stalin|publisher=Pew Research Center|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|Pew Research Center, 29. junija 2017}}}} * {{navedi splet|last=Pisch|first=Anita|date=December 2016|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n2129/html/ch04.xhtml?referer=&page=10|title=The Personality Cult of Stalin in Soviet Posters, 1929–1953|publisher=Australian National University|access-date=11 December 2020|ref={{harvid|Australian National University, december 2016}}}} * {{navedi novice|url=https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|title=Poll Finds Stalin's Popularity High|newspaper=The Moscow Times|date=2. marec 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320024227/https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|archive-date=20. marca 2017|access-date=20. marca 2017|ref={{harvid|''The Moscow Times'', 2. marca 2013}}}} * {{navedi novice|url=http://siberiantimes.com/other/others/news/n0635-siberian-pensioner-is-grandson-of-josef-stalin-dna-test-reveals/|title=Siberian Pensioner Is Grandson of Josef Stalin, DNA Test Reveals|newspaper=The Siberian Times|date=6. april 2016|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}}}} * {{navedi revijo|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26. maj 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24. oktobra 2012|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}}}} * {{navedi novice|last=Taylor|first=Adam|date=15. februar 2017|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|url-status=live|title=Positive Views of Stalin among Russian Reach 16-year High, Poll Shows|newspaper=The Washington Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320040114/https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|archive-date=20. marca 2017|access-date=30. aprila 2017|ref={{harvid|''The Washington Post'', 15. februarja 2017}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|title=Ukraine Court Finds Bolsheviks Guilty of Holodomor Genocide|agency=RIA Novosti|date=13. januar 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116113142/http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|archive-date=16. januarja 2010|access-date=13. januarja 2010|ref={{harvid|RIA Novosti, 13. januarja 2010}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|title=Ukraine Stands by Its View of Stalin as Villain – President (Update 1)|agency=RIA Novosti|date=25. februar 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130523080537/http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|archive-date=23. maja 2013|access-date=23. maja 2013|ref={{harvid|RIA Novosti, 25. februarja 2011}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|title=Wall of Grief: Putin Opens First Soviet Victims Memorial|agency=BBC|archive-url=https://web.archive.org/web/20180605175715/http://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|archive-date=5. junija 2018 |date=5. junij 2018 |access-date=30. oktobra 2017|ref={{harvid|BBC, 5. junija 2018}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|url-status=live|title=Why So Many Russian like Dictator Stalin|agency=BBC News|date=18. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190719074954/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|archive-date=19. julija 2019|access-date=11. junija 2019|ref={{harvid|BBC, 18. aprila 2019}}}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Иосиф Виссарионович Сталин|Joseph Stalin}} * [http://www.marx2mao.com/Stalin/Index.html Stalinova knjižnica] s prevodi njegovih del v angleščino * [https://www.stalindigitalarchive.com/frontend/node/1 Stalin Digital Archive] {{Marsal_SZ}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Stalin, Josif}} [[Kategorija:Josif Stalin| ]] [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Gruzinski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Generalisimi]] [[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Maršali Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda zmage]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali tank]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] 3s0u06mo5mszi81625bs1lvtbi1mdjc 5747748 5747568 2022-08-27T11:28:37Z Amanesciri2021 205950 /* Gospodarska politika */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Josif Stalin |native_name = Иосиф Сталин<br />იოსებ სტალინი |image = Stalin Full Image.jpg |caption = Stalinov portet iz leta 1937, ki se uporablja za javne namene |office = Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze |term_start = 3. april 1922 |term_end = 16. oktober 1952 |predecessor = [[Vjačeslav Molotov]]<br/><small>(kot odgovorni sekretar)</small> |successor = [[Georgij Malenkov]] (''de facto'') |office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev/ Ministrskega sveta Sovjetske zveze |term_start1 = 6. maj 1941 |term_end1 = 5. marec 1953 |predecessor1 = [[Vjačeslav Molotov]] |successor1 = [[Georgij Malenkov]] |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |party = [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] (1901–1903)<br>[[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] <small>([[boljševiki]])</small> (1903–1918)<br>[[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] (1918–1953) |spouse = [[Kato Svanidze]] (1906–1907)<br>[[Nadežda Alilujeva]] (1919–1932) |children = Jakov Džugašvili<br>Vasilij Džugašvili<br>Svetlana Allilujeva<br>Artjom Sergejev (posvojen) |signature = <!-- Wikidata --> }} '''Jósif Visariónovič Stálin''',{{efn|{{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Сталин}}}} izvirno ime '''Ióseb Besariónis dze Džugašvíli''',{{efn|{{jezik-ka|იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი}}, {{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Джугашвили}}}} [[Gruzijci|gruzijski]] [[revolucionar]] in sovjetski [[politik]], drugi voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], * [[18. december]] ([[ruski koledar]]: 6. december) [[1878]], [[Gori]], [[Ruski imperij]] (danes [[Gruzija]]), † [[5. marec]] [[1953]], [[Kuncevo]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). Sovjetsko zvezo je vodil približno od sredine 20. let do smrti kot [[generalni sekretar]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] (1922–1952) in kot premier oz. predsednik Sveta ministrov (1941–1953). Sprva je predsedoval kolektivnemu vodstvu kot [[primus inter pares|»prvi med enakimi«]], do 1930. let pa je postal ''de facto'' [[diktator]]. Pripomogel je k formalizaciji [[Leninizem|leninistične]] interpretacije [[Marksizem|marksizma]] kot [[marksizem-leninizem]], medtem ko je njegova lastna politika znana kot [[stalinizem]]. Rodil se je v revni gruzijski družini in se v mladosti včlanil v marksistično [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Rusko socialdemokratsko delavsko stranko]]. Postal je urednik strankarskega časopisa ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' in z ropi, ugrabitvami in izsiljevanjem zbiral denar za [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Večkrat so ga aretirali in poslali v izgnanstvo. Potem ko so boljševiki v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast in ustanovili [[Enostrankarski sistem|enostrankarsko državo]] pod vodstvom Leninove preimenovane Komunistične partije, je Stalin postal član vladajočega [[Politbiro|politbiroja]]. Poveljeval je v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] in nato sodeloval pri ustanovitvi Sovjetske zveze, po Leninovi smrti leta 1924 pa je prevzel vodstvo države. Pod Stalinom je glavno načelo strankarske dogme postalo [[socializem v eni državi]]. S [[Petletka|petletnimi načrti]] je država izvedla kolektivizacijo kmetijstva in hitro industrializacijo ter ustvarila centralizirano [[plansko gospodarstvo]]. Zaradi te politike so nastale resne motnje pri pridelavi hrane, ki so povzročile lakoto v letih 1932–1933. Da bi izkoreninil »sovražnike delavskega razreda«, je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so med letoma 1934 in 1939 zaprli več kot milijon ljudi in jih okoli 700.000 umorili. Do leta 1937 je nad partijo in nad državo dobil popoln nadzor. Stalinova vlada je širila marksizem-leninizem preko [[Kominterna|Komunistične internacionale]] in v 30. letih podpirala [[Protifašizem|protifašistična]] gibanja, posebej v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 je podpisala [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]] z [[Nacistična Nemčija|nacistično Nemčijo]], posledica katerega je bila sovjetska invazija na Poljsko. Nemčija je pakt prekršila z [[Operacija Barbarossa|invazijo na Sovjetsko zvezo]] leta 1941. Kljub začetnim porazom je sovjetska [[Rdeča armada]] odbila nemški vpad in leta 1945 zavzela [[Berlin]], s čimer je končala [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v Evropi. Sovjetska zveza si je priključila [[Baltska država|baltske države]] in podprla vzpostavitev prosovjetskih vlad v srednji in vzhodni Evropi, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. Po vojni sta se Sovjetska zveza in ZDA vzpeli kot svetovni [[Supersila|supersili]]. Napetosti, ki so nastale med prosovjetskim [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] in proameriškim [[Zahodni blok|zahodnim blokom]], so postale znane kot [[hladna vojna]]. Stalin je vodil Sovjetsko zvezo skozi povojno obnovo, med katero je leta 1949 razvila [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]]. V letih po vojni je država doživela novo množično lakoto in [[Antisemitizem|protisemitsko]] gonjo, ki je dosegla vrhunec z »[[zdravniška zarota|zdravniško zaroto]]«. Stalina je po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrti leta 1953]] sčasoma nasledil [[Nikita Hruščov]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel destalinizacijo sovjetske družbe. Stalin velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja. V mednarodnem marksističnem-leninističnem gibanju je bil predmet obširnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], ki ga je častil kot zaščitnika delavskega razreda in [[Socializem|socializma]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je ohranil priljubljenost v Rusiji in Gruziji kot zmagoviti vojni voditelj, ki je Sovjetsko zvezo uveljavil kot svetovno silo. Nasprotno je njegova [[Totalitarnost|totalitarna]] vlada deležna splošnega obsojanja zaradi množične represije, etničnega čiščenja, deportacij, številnih množičnih pobojev in lakote, ki je vzela življenja milijonov. {{TOC limit|limit=3}} ==Zgodnje življenje== ===Otroštvo in mladost: 1878–1899=== Stalin se je rodil 18. decembra 1878 (po takratnem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 6. decembra){{efn|V virih obstajajo razhajanja glede Stalinovega točnega datuma rojstva, vendar za pravilnega običajno velja 18. december ([[julijanski koledar]]: 6. december) 1878. Ta rojstni datum je zabeležen v zapisih cerkve v Goriju, v šolskem spričevalu, v policijski kartoteki carske Rusije in drugih ohranjenih dokumentih izpred revolucije. Leta 1921 je sam Stalin navedel rojstni datum 18. december 1878 v svojem življenjepisu, pisanem na roko. Po vzponu na oblast leta 1922 je kot svoj datum rojstva navedel 21. december 1879 (po starem koledarju 9. december 1879). To je postal dan, ki se je v Sovjetski zvezi praznoval kot njegov rojstni dan.}}{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=14|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=23}} v mestu [[Gori]], tedaj delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] z mešanim gruzijskim, armenskim, ruskim in židovskim prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=2|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=11}}{{sfn|Service|2004|p=15}} Njegova starša sta bila Besarion Džugašvili »Beso« in Ekaterine Geladze »Keke«, poročena maja 1872, ki sta pred Stalinovim rojstvom že izgubila dva sinova, ki sta umrla kot novorojenca.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=11}} Starša sta bila po narodnosti [[Gruzinci|Gruzinca]] in Stalinov materni jezik je bila [[gruzinščina]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=26|2a1=Conquest|2y=1991|2p=1|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=11}} Stalin je bil [[Krst|krščen]] 29. decembra.{{sfn|Service|2004|p=16}} Prijel se ga je vzdevek »Soso«, pomanjševalnica od »Ioseb«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=23|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17}} [[Slika:Stalin 1894.jpg|sličica|Stalin leta 1894 v starosti 15 let]] Besarion je bil čevljar,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=14|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=16}} čigar delavnica je spočetka poslovala uspešno, pozneje pa je začela toniti in družina se je znašla v revščini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=19}} Besarion je postal nasilen [[alkoholik]] ter pijan pretepal ženo in sina.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5p=24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=29|4a1=Montefiore|1y=1991|3p=17|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=10|6p=12}} Mati je s Stalinom leta 1883 zapustila dom in nekaj let živela v različnih najetih stanovanjih,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=30–31|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=20}} preden sta se leta 1886 zatekla k družinskemu prijatelju duhovniku Krištofu Čerkvianiju, kjer se je mati zaposlila kot hišna pomočnica.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=31|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=20–21}} Konec leta 1888, v starosti 10 let, so Stalina vpisali v cerkveno šolo v Goriju. Ta je bila običajno privilegij otrok duhovščine, a je Čarkviani Stalinu zagotovil mesto.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=20|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=32–34|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=21}} Stalin se je v šoli izkazal v slikanju in igranju,{{sfn|Montefiore|2007|pp=43–44}} pisal lastne pesmi{{sfn|Montefiore|2007|p=44}} in pel v zboru.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=13|2a1=Service|2y=2004|2p=30|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=43|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=26}} Pogosto se je zapletal v pretepe;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=20|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=36}} prijatelj iz otroštva je kasneje izjavil, da je bil Stalin »najboljši, a tudi najtežavnejši učenec« v razredu.{{sfn|Montefiore|2007|p=45}} Stalin je v otroštvu imel številne zdravstvene težave. Leta 1884 je prebolel [[črne koze]], ki so mu po obrazu pustile brazgotine,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Service|3y=2004|3p=19|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=31|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=20}} pri 12 letih pa je vanj trčila [[kočija]], kar je bil verjetni vzrok za dosmrtno hibo leve roke.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Service|2y=2004|2p=25|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=35, 46|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=20–21}} [[Slika:The Orthodox Theological Seminary.jpg|sličica|levo|Duhovno semenišče v Tiflisu, kjer se je Stalin šolal (slika iz 70. let 19. stoletja)]] Stalinu je štipendija omogočila, da se je avgusta 1894 vpisal na [[semenišče]] v [[Tbilisi|Tiflisu]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=51–53|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=15}} Tudi tu je bil učno uspešen in dobival visoke ocene.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=36|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=56|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=32|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=16}} Nadaljeval je s pisanjem poezije; pet njegovih pesmi je bilo pod psevdonimom »Soselo« objavljenih v časopisu [[Ilija Čavčavadze|Ilije Čavčavadzeja]] ''Iverija''. Teme pesmi so bile med drugim narava, dežela in domoljubje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=18|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=57|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=33}}{{sfn|Service|2004|p=38}} Po besedah Stalinovega življenjepisca Simona Sebaga Montefiora so postale »male gruzijske klasike« in bile v kasnejših letih vključene v različne izbore gruzijske poezije.{{sfn|Montefiore|2007|p=58}} Sčasoma je Stalin izgubil zanimanje za duhovniški študij, njegove ocene so upadle,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=69|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=32|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=18}} on pa je bil vse pogosteje kaznovan zaradi uporniškega obnašanja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=69|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36–37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=19}} Dnevnik semenišča navaja, da se je razglasil za [[ateist]]a, protestno zapuščal molitve in se ni odkrival pred menihi.{{sfn|Montefiore|2007|pp=70–71}} Včlanil se je v prepovedan knjižni krožek, ki je deloval na šoli;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36, 37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=18}} posebej je nanj vplival revolucionarni roman [[Nikolaj Černiševski|Nikolaja Černiševskega]] ''Kaj storiti?''.{{sfn|Montefiore|2007|p=63}} Drugi zanj pomemben roman je bil ''Očetomorilec'' [[Aleksander Kazbegi|Aleksandra Kazbegija]], iz katerega je tudi prevzel vzdevek Koba, kakor je bilo ime junaku romana.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=23–24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=63|4a1=Montefiore|1y=1991|3pp=27–28|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=14|6p=17}} Prav tako je prebral ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' [[Karl Marx|Karla Marxa]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=38|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=64}} Stalin se je posvetil Marxovi sociopolitični teoriji [[Marksizem|marksizmu]],{{sfn|Montefiore|2007|p=69}} ki je tedaj doživljala vzpon v Gruziji, eni od različic [[Socializem|socializma]], ki so nasprotovale vladajoči carski oblasti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=40|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=43}} Ponoči se je udeleževal tajnih delavskih srečanj{{sfn|Montefiore|2007|p=66}} in spoznal Silibistra Jibladzeja, ustanovitelja gruzijske socialistične organizacije ''Mesame dasi'' (»Tretja skupina«).{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=65|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=44}} Stalin je zapustil semenišče aprila 1899 in se ni nikoli vrnil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=41|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=71}} ===Ruska socialdemokratska delavska stranka: 1899–1904=== {{Več slik |width = 140 |image1 = Stalin 1902-1.jpg |image2 = Stalin 1902-2.1.jpg |footer = Policijski fotografiji Stalina iz leta 1902 }} Oktobra 1899 je začel delati kot [[meteorolog|vremenoslovec]] v observatoriju v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=54|2a1=Conquest|2y=1991|2p=27|3a1=Service|3y=2004|3pp=43–44|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=76|5a1=Kotkin|5y=2014|5pp=47–48}} Nadaljeval je z zbiranjem privržencev in širjenjem revolucionarnih misli.{{sfn|Montefiore|2007|p=79}} Tajna policija imperija, [[Ohrana]], je vedela za Stalinovo delovanje na območju Tiflisa in ga marca 1901 poskušala aretirati, vendar je pobegnil in se začel skrivati.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=27|2a1=Service|2y=2004|2p=45|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=81–82|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=49}} Še vedno iz ilegale je pomagal organizirati [[Praznik dela|prvomajske]] demonstracije 1901, na katerih se je 3000 udeležencev spopadlo z oblastmi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=82|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=50}} Novembra 1901 je bil izvoljen v tifliški komite [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Ruske socialdemokratske delavske stranke]], marksistične stranke, ustanovljene leta 1898.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=63|2a1=Rieber|2y=2005|2pp=37–38|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=87–88}} Tega meseca je Stalin odpotoval v pristaniško mesto [[Batumi]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Rieber|3y=2005|3p=39|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=101|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=51}} Njegova napadalna retorika je med marksisti v mestu vzbujala mešana mnenja, pri čemer so ga nekateri imeli za vladnega provokatorja.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=91, 95|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=53}} Zaposlil se je v skladišču [[Rothschild]]ove rafinerije, kjer je dvakrat soorganiziral delavske stavke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=90–93|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=51|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=22–23}} Potem ko je bilo več vodij stavk aretiranih, je soorganiziral množično javno demonstracijo, ki je privedla do zavzetja zapora; oblasti so streljale na demonstrante in jih 13 ubile.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=94–95|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=52|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Na dan njihovega pogreba je Stalin organiziral drugo množično demonstracijo,{{sfn|Montefiore|2007|pp=97–98}} nakar so ga aprila 1902 aretirali in zaprli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Rieber|3y=2005|3p=42|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=98|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=52}} Sredi leta 1903 je bil obsojen na tri leta izgnanstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=68|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=107|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=53|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Stalin je konec novembra prispel v sibirsko naselje Nova Uda v [[Irkutska oblast|Irkutski oblasti]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=75|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Service|3y=2004|3p=52|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=108–110}} Dvakrat je skušal pobegniti; prvič se je bil prisiljen obrniti zaradi ozeblin,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=114–115}} v drugem poskusu se je uspešno vrnil v Tiflis.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=115–116|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=53}} Med njegovim izgnanstvom se je Ruska socialdemokratska delavska stranka razklala na »[[Boljševiki|boljševike]]« [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in »[[Menjševiki|menjševike]]« [[Julij Martov|Julija Martova]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=33–34|2a1=Service|2y=2004|2p=53|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=113|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=78–79|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=24}} Stalin je sovražil številne gruzijske menjševike in se odločil za boljševike.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=76|2a1=Service|2y=2004|2p=59|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=80|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=24}} Čeprav je osnoval oporišče boljševikov v rudarskem mestu [[Čiatura]],{{sfn|Montefiore|2007|p=131}} je boljševizem v Gruziji, kjer so prevladovali menjševiki, ostal v manjšini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=38|2a1=Service|2y=2004|2p=59}} ===Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1912=== [[Slika:Lenin at Tampere.JPG|sličica|levo|Stalin je prvič srečal Vladimirja Lenina leta 1905 na zasedanju v Tampereju. Lenin je postal »Stalinov nepogrešljivi mentor«.{{sfn|Kotkin|2014|p=81}}]] Januarja 1905 so vladne sile [[Krvava nedelja (1905)|krvavo obračunale s protestniki]] v [[Sankt Peterburg]]u. Po Ruskem imperiju se je kmalu razširil val nemirov, ki je postal znan kot [[Ruska revolucija (1905)|Revolucija 1905]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=80|2a1=Service|2y=2004|2p=56|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=126}} Gruzija je bila eno od posebej prizadetih območij.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=84–85|2a1=Service|2y=2004|2p=56}} Stalin je bil v [[Baku]]ju februarja, ko je izbruhnilo etnično nasilje med Armenci in [[Azerbajdžanci]], v katerem je bilo ubitih vsaj 2000 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=58|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=128–129}} Javno je obsodil »pogrome proti židom in Armencem« kot del [[Nikolaj II. Ruski|carjevih]] poskusov »okrepiti svoj ostudni prestol«.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ustanovil je boljševiško bojno četo, s katero je poskušal sprte strani obdržati ločene, nemire pa je izkoristil tudi kot krinko pri kraji opreme za tisk.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ob širjenju nasilja po Gruziji je oblikoval še več bojnih čet, pri čemer so isto storili menjševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=131–132}} Stalinove čete so razorožile krajevno policijo in vojsko{{sfn|Montefiore|2007|p=132}} ter pridobivale sredstva z izsiljevanjem tamkajšnjih velikih podjetij in rudnikov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=132–133}} Napadale so vladne čete [[kozaki|kozakov]] in caristične [[črna stotnija|črne stotnije]],{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=87|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=135, 144}} pri nekaterih napadih so sodelovali z menjševiškimi milicami.{{sfn|Montefiore|2007|p=137}} Novembra 1905 so gruzijski boljševiki izvolili Stalina za delegata na zasedanju boljševikov,{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=89–90|2a1=Service|2y=2004|2p=60|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=145}} ki je potekalo v [[Tampere]]ju. Na zasedanju se je prvič srečal z Leninom.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=90|2a1=Conquest|2y=1991|2p=37|3a1=Service|3y=2004|3p=60|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=81}} Čeprav je Stalin Lenina globoko spoštoval, je glasno izražal nasprotovanje njegovemu stališču, naj imajo boljševiki kandidate na prihajajočih volitvah v državno dumo; Stalinu se je parlamentarni postopek zdel izguba časa.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=147|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Aprila 1906 se je udeležil kongresa Ruske socialdemokratske delavske stranke v [[Stockholm]]u.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=94|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=39–40|3a1=Service|3y=2004|3pp=61, 62|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=156}} Na kongresu je stranka pod vodstvom menjševiške večine odločila, da sredstev ne bo zbirala z oboroženimi ropi.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Conquest|2y=1991|2p=40|3a1=Service|3y=2004|3p=62|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=26}} Lenin in Stalin se z odločitvijo nista strinjala{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Service|2y=2004|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} in sta pozneje zasebno razpravljala, kako bi nadaljevala z ropi za boljševike.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=168|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=113}} Stalin se je cerkveno poročil s [[Kato Svanidze]] julija 1906 v mestu [[Senaki]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=159|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Marca 1907 je rodila sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=106|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Do tega leta se je – po mnenju zgodovinarja Roberta Servicea – Stalin uveljavil kot »vodilni gruzijski boljševik«.{{sfn|Service|2004|p=65}} Udeležil se petega kongresa RSDRP, ki je potekal v [[London]]u maja in junija 1907.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=41|2a1=Service|2y=2004|2p=65|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=168–170|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=108}} Po povratku v Tiflis je organiziral [[Rop v Tiflisu 1907|rop dostave denarja Cesarski banki]] junija 1907. Roparji so na Erevanskem trgu (današnjem Trgu svobode) iz zasede napadli oboroženi konvoj s strelnim orožjem in doma izdelanimi bombami. Ubitih je bilo okoli 40 ljudi, roparji pa so vsi pobegnili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=41–42|2a1=Service|2y=2004|2p=75|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} Po napadu se je Stalin z ženo in sinom nastanil v Bakuju.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=180|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=114}} Menjševiki so se soočili z njim glede ropa in izglasovali njegovo izključitev iz RSDRP, vendar se nanje ni oziral.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=43–44|3a1=Service|3y=2004|3p=76|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=184}} V Bakuju je utrdil boljševiško prevlado v tamkajšnji veji RSDRP{{sfn|Montefiore|2007|p=190}} in urejal dva boljševiška časopisa.{{sfn|Montefiore|2007|p=186}} Avgusta 1907 se je udeležil kongresa [[Druga internacionala|Druge internacionale]] v [[Stuttgart]]u.{{sfn|Montefiore|2007|p=189}} Novembra 1907 je njegova žena umrla za [[tifus]]om,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=191|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} on pa je sina pustil pri njeni družini v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=71|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=193|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} V Bakuju je ponovno zbral skupino, ki je napadala črne stotnije, zbirala denar z izsiljevanjem in ponarejanjem bankovcev ter ropala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=74|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=196|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=115}} Ugrabili so tudi otroke več bogatih osebnosti in izterjali odkupnino.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=197–198|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} Na začetku leta 1908 se je v [[Ženeva|Ženevi]] sestal z Leninom in vplivnim ruskim marksistom [[Georgij Valentinovič Plehanov|Georgijem Plehanovom]], čeprav ga je slednji razkačil.{{sfn|Montefiore|2007|p=195}} Marca 1908 so Stalina aretirali in zaprli v Bailovski zapor v Bakuju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=203|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Nazadnje je bil obsojen na dve leti izgnanstva v vasi [[Solvičegodsk]] v [[Vologdska oblast|Vologdski oblasti]], kamor je prispel februarja 1909.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=45|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=206, 208|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Junija je pobegnil in se vrnil v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=212|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=117}} Marca 1910 so ga vnovič aretirali in poslali nazaj v Solvičegodsk.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=222, 226|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} V vasi se je zapletel z vsaj dvema ženskama; njegova posestnica Marija Kuzakova je kasneje rodila njegovega drugega sina Konstantina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=79|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=227, 229, 230–231|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} Junija 1911 je Stalin dobil dovoljenje za selitev v [[Vologda|Vologdo]], kjer je ostal dva meseca{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=47|2a1=Service|2y=2004|2p=80|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=231, 234|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=121}} in znova pobegnil v Sankt Peterburg,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=236|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=121}} kjer je bil septembra 1911 aretiran in obsojen na dodatna tri leta izgnanstva v Vologdi.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=237|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=121–22}} ===Vzpon v Centralni komite in urejanje ''Pravde'': 1912–1917=== [[Slika:First Issue of PRAVDA.jpg|sličica|Prva številka boljševiškega časopisa ''Pravda'', katerega urednik je bil Stalin]] Januarja 1912, medtem ko je bil Stalin v izgnanstvu, je bil na Praški konferenci izvoljen prvi [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|boljševiški centralni komite]]. Kmalu po konferenci sta se Lenin in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] odločila, da v komite vključita tudi Stalina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=83|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=122–123}} Ta se je (še v Vologdi) strinjal in ostal član Komiteja do konca življenja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=48|2a1=Service|2y=2004|2p=83|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=240|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=122–123}} Lenin je verjel, da bo Stalin kot Gruzijec pomagal utrditi podporo boljševikom med manjšinskimi narodi imperija.{{sfn|Montefiore|2007|p=240}} Februarja 1912 je Stalin znova pobegnil v Sankt Peterburg{{sfn|Montefiore|2007|p=241}} z nalogo pretvoriti boljševiški tednik ''Zvezda'' v dnevnik, ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' (»Resnica«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=243}} Novi časopis je začel izhajati z aprilom 1912, pri čemer je Stalinova vloga urednika ostala skrivna.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=247}} Maja 1912 je bil spet aretiran in obsojen na tri leta izgnanstva v Sibiriji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=248}} Julija je prispel v sibirsko vas Narim v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]],{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=249|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=133}} kjer si je delil sobo s soboljševikom [[Jakov Sverdlov|Jakovom Sverdlovom]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=86|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=250|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=154}} Po dveh mesecih sta Stalin in Sverdlov ušla nazaj v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Service|2y=2004|2pp=86–87|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=250–251}} Med obiskom Tiflisa je Stalin s svojo skupino organiziral zasedo poštne kočije, med katero so večino skupine – ne pa tudi Stalina – prijeli.{{sfn|Montefiore|2007|pp=252–253}} Stalin se je vrnil v Sankt Peterburg, kjer je nadaljeval z urejanjem in pisanjem za ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=255}} [[Slika:Stalin in exile 1915.jpg|sličica|levo|180px|Stalin leta 1915]] Potem ko je bilo na volitvah v državno dumo oktobra 1912 izvoljenih šest boljševikov in šest menjševikov, je Stalin v člankih pričel pozivati k spravi med strujama, kar je Lenin kritiziral.{{sfn|Montefiore|2007|p=256}} Nazadnje se je uklonil Leninovemu nasprotovanju.{{sfn|Montefiore|2007|p=263}} Januarja 1913 je odpotoval na [[Dunaj]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2p=89|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=263}} kjer je raziskoval »vprašanje narodov«, to je, kako naj boljševiki obravnavajo narodne in etnične manjšine v Ruskem imperiju.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=89|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=264–265}} Lenin, ki je Stalina spodbujal, naj na to temo napiše članek,{{sfn|Service|2004|p=59}} je želel manjšine ogreti za boljševike z obljubo o pravici do odcepitve od ruske države, čeprav je upal, da bodo ostale del bodoče boljševiške Rusije.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Stalinov članek ''Marksizem in vprašanje narodov{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=53|2a1=Service|2y=2004|2p=85|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=266|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=133}}'' je bil leta 1913 objavljen v marčevski, aprilski in majski izdaji boljševiškega glasila ''Prosveščenje''.{{sfn|Kotkin|2014|p=133}} Lenin je bil z njim zadovoljen.{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} Po oceni Montefiora je bil ta članek »Stalinovo najslavnejše delo«.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Članek je bil podpisan s psevdonimom »K. Stalin« (»Jekleni«),{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} ki ga je uporabljal od leta 1912;{{sfnm|1a1=Himmer|1y=1986|1p=269|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=7|3a1=Service|3y=2004|3p=85}} morda je z njim poskušal posnemati vzdevek Lenina.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} Vzdevek je obdržal do konca življenja, verjetno, ker ga je uporabil v članku, s katerim se je uveljavil med boljševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=267–268}} Februarja 1913 so ga v Sankt Peterburgu spet aretirali.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=268–270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=28}} Obsodili so ga na štiri leta izgnanstva v [[Turuhansk]]u, oddaljenem delu Sibirije, od koder je bil pobeg posebej težaven.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2pp=102–103|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=270, 273|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} Na območje je prispel v avgustu,{{sfn|Montefiore|2007|pp=273–274}} marca 1914 pa so ga oblasti iz strahu pred vnovičnim pobegom premestile v vas Kurejka na robu [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=55|2a1=Service|2y=2004|2pp=105–106|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=277–278|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} V vasi se je Stalin spustil v razmerje z Lidijo Pereprigino, tedaj staro trinajst let in po zakonu carske Rusije leto pod starostjo privolitve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=107|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=282–285|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=30}} Okoli decembra 1914 je Pereprigina rodila Stalinovega otroka, ki je kmalu po rojstvu umrl,{{sfn|Montefiore|2007|pp=292–293}} okoli aprila 1917 pa še enega, Aleksandra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=298, 300}}{{sfn|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}} V Kurejki se je Stalin zbližal z domorodnimi [[Evenki|Tunguzi]] in [[Ostjaki]]{{sfn|Montefiore|2007|p=287}} ter večino časa preživel ob ribarjenju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=56|2a1=Service|2y=2004|2p=110|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=288–289}} ===Ruska revolucija: 1917=== Med Stalinovim izgnanstvom je Rusija vstopila v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Oktobra 1916 so njega in ostale izgnane boljševike vpoklicali v vojsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Service|2y=2004|2pp=113–114|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=300|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=155}} Februarja 1917 so prispeli v [[Krasnojarsk]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=301–302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} kjer je zdravnik ocenil Stalina kot nezmožnega za služenje vojske zaradi pohabljene leve roke.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} V izgnanstvu je moral odslužiti še štiri mesece in uspešno zahteval, da jih odsluži v bližnjem [[Ačinsk]]u.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302}} V tem mestu se je nahajal, ko se je zgodila [[februarska revolucija]]: v Petrogradu, kot so preimenovali Sankt Peterburg, so izbruhnile vstaje, car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] pa je abdiciral, da bi ubežal nasilnemu strmoglavljenju. Ruski imperij je postal ''de facto'' republika, ki jo je vodila začasna vlada s prevlado liberalcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=57–58|2a1=Service|2y=2004|2pp=116–117|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=302–303|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=178|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=42}} Marca je Stalin zmagoslavno pripotoval v Petrograd,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=15, 19|2a1=Service|2y=2004|2p=117|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=304|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=173}} kjer je s soboljševikom [[Lev Kamenjev|Levom Kamenjevom]] prevzel nadzor nad ''Pravdo{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=120|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=310}}'' in postal boljševiški predstavnik izvršnega odbora petrograjskega sovjeta, vplivnega sveta mestnih delavcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=59–60|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=310}} Aprila je Stalin dosegel tretje mesto na boljševiških volitvah za centralni komite stranke; zmagal je Lenin in drugi je bil [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=64|2a1=Service|2y=2004|2p=131|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=316|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=193|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=46}} Osvojeno mesto je kazalo na njegov tedanji ugled v stranki.{{sfn|Montefiore|2007|p=316}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Obstoječo vlado posestnikov in kapitalistov je treba zamenjati z novo vlado, z vlado delavcev in kmetov.<br />Obstoječo »vlado«, ki je ni izvolilo ljudstvo in ki ni odgovorna ljudstvu, je treba zamenjati z vlado, ki jo bo ljudstvo priznavalo, ki jo bodo izvolili predstavniki delavcev, vojakov in kmetov in ki bo odgovarjala njihovim predstavnikom.|source= — Stalinov uvodnik v ''Pravdi'', oktober 1917{{sfn|Service|2004|p=144}}}} Stalin je pomagal organizirati »julijsko vstajo«, oboroženo razkazovanje moči podpornikov boljševikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=65|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=319–320}} Potem ko je zadušila demonstracijo, je začasna vlada začela preganjati boljševike in izvedla racijo na ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=32}} Med racijo je Stalin skrivoma odpeljal Lenina iz pisarne časopisa in prevzel skrb za varnost boljševiškega voditelja, ga selil med varnimi hišami in naposled pretihotapil v vas Razliv.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=322–324|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=203|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=48–49}} V Leninovi odsotnosti je Stalin nadaljeval z urednikovanjem Pravde in prevzel funkcijo voditelja boljševikov, ki jih je vodil skozi tajni šesti kongres stranke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=326|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=204}} Lenin je pričel pozivati boljševike, naj prevzamejo oblast in zrušijo začasno vlado z [[Državni udar|državnim udarom]]. Stalin in njegov soboljševik [[Lev Trocki]] sta odobravala Leninov načrt, medtem ko so mu Kamenjev in drugi člani stranke sprva nasprotovali.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=68|2a1=Service|2y=2004|2p=138|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=331–332|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=214|6a1=Hlevnjuk|6y=2015|6p=50}} Lenin se je vrnil v Petrograd in zagotovil večinsko podporo udaru na sestanku Centralnega komiteja 10. oktobra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=332–333, 335}} 24. oktobra je policija vdrla v prostore boljševiškega časopisa in uničila tiskarsko opremo; Stalin je rešil nekaj svoje opreme za nadaljevanje svoje dejavnosti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=144|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=337–338}} V zgodnjih jutranjih urah 25. oktobra se je pridružil Leninu v Smolnem inštitutu, od koder se je poveljevalo državnemu udaru – [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=145|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=341}} Boljševiška milica je zavzela petrograjsko elektrarno, glavno pošto, državno banko, telefonsko centralo in več mostov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=341–342}} Ladja pod nadzorom boljševikov, ''[[Križarka Aurora|Avrora]]'', je streljala na [[Zimski dvorec]]; poslanci začasne vlade so se vdali in boljševiki so jih aretirali.{{sfn|Montefiore|2007|pp=344–346}} Stalin je imel nalogo obveščati poslance v Drugem kongresu sovjetov o razvoju razmer, vendar njegova vloga v udaru ni bila javno vidna.{{sfn|Service|2004|pp=145, 147}} Trocki in ostali kasnejši boljševiški nasprotniki Stalina so to uporabili kot dokaz, da je bila Stalinova vloga v udaru zanemarljiva, čeprav novejši zgodovinarji temu oporekajo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=144–146|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=224|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Po besedah zgodovinarja Olega Hlevnjuka je Stalin »/.../ izpolnil pomembno vlogo (v revoluciji) /.../ kot višji boljševik, član Centralnega komiteja stranke in urednik njenega glavnega časopisa«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=53}} Zgodovinar Stephen Kotkin je podobno menil, da je Stalin bil »v žarišču dogodkov«, ki so vodili k udaru.{{sfn|Kotkin|2014|p=177}} ==V Leninovi vladi== ===Utrjevanje moči: 1917–1918=== 26. oktobra 1917 se je Lenin razglasil za predsednika nove vlade, [[Svet ljudskih komisarjev|Sveta ljudskih komisarjev]] (»Sovnarkom«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=147–148|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=227–228, 229|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Stalin je podprl njegovo odločitev, da ne bodo tvorili koalicije z menjševiki in s Socialistično revolucionarno stranko, so pa oblikovali koalicijsko vlado s Stranko levih socialistov-revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=28–29|2a1=Service|2y=2004|2p=148}} Stalin je postal eden od neuradne četverice na čelu vlade, poleg Lenina, Trockega in Sverdlova;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=228}} od teh je bil Sverdlov redno odsoten in umrl marca 1919.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=71, 90|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=318}} Na Smolnem inštitutu je bila Stalinova pisarna blizu Leninove, on in Trocki pa sta bila edini osebi, ki sta smeli dostopati do Leninove pisarne brez najave.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=27|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=226}} Čeprav javnosti ni bil tako znan kot Lenin ali Trocki,{{sfn|Service|2004|p=150}} je Stalinov položaj med boljševiki rasel.{{sfn|Montefiore|2003|p=157}} Sopodpisal je Leninove odloke za ukinitev nenaklonjenih časopisov{{sfn|Service|2004|p=149}} in skupaj s Sverdlovom vodil seje odbora, ki je sestavljal ustavo nove [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]].{{sfn|Service|2004|p=155}} Močno je podpiral Leninovo ustanovitev varnostne službe [[Čeka]] in posledični [[rdeči teror]], ki ga je začela; ker je bilo državno nasilje učinkovito orodje kapitalistične oblasti, je verjel, da se bo enako izkazalo tudi sovjetski vladi. Za razliko od drugih visokih boljševikov, kot Kamenjev ali [[Nikolaj Buharin]], Stalin ni nikoli izrazil zaskrbljenosti nad naglo širitvijo Čeke in rdečega terorja.{{sfn|Service|2004|p=158}} Potem ko je opustil urednikovanje ''Pravde'',{{sfn|Service|2004|p=148}} je Stalin postal [[ljudski komisar]] za narodnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=70|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=148|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=228|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=52}} Za tajnico je zaposlil [[Nadežda Alilujeva|Nadeždo Alilujevo]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=151}} in se pozneje poročil z njo, čeprav datum poroke ni znan.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=264|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=49}} Novembra 1917 je podpisal Deklaracijo pravic narodov Rusije, ki je etničnim in narodnim manjšinam Rusije dala pravico do odcepitve in samoodločanja.{{sfn|Conquest|1991|p=71}} Namen odloka je bil prvenstveno strateški: boljševiki so želeli pridobiti naklonjenost med manjšinami, vendar so upali, da si le-te v resnici ne bodo želele neodvisnosti. Tega meseca je odpotoval v [[Helsinki|Helsinke]] na pogovore s finskimi socialdemokrati, decembra pa je priznal zahtevo Finske po samostojnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=152}} Njegov oddelek je namenil sredstva za ustanovitev tiska in šol v jezikih različnih etničnih skupin.{{sfn|Service|2004|p=153}} Socialistični revolucionarji so Stalina obtožili, da so njegovi govori o [[federalizem|federalizmu]] in narodnem samoodločanju pretveza za Sovnarkomovo [[centralizem|centralistično]] in [[imperializem|imperialistično]] politiko.{{sfn|Service|2004|p=155}} Zaradi prve svetovne vojne, v kateri se je Rusija bojevala proti [[centralne sile|centralnima silama]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], se je Leninova vlada marca 1918 preselila iz Petrograda v [[Moskva|Moskvo]]. Stalin, Trocki, Sverdlov in Lenin so živeli v [[Moskovski kremelj|Kremlju]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2pp=150–151|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=259–264}} Stalin je podpiral Leninovo željo po podpisu premirja s centralnimi silami ne glede na ceno v ozemlju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2pp=158–161|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=250}} Stalin je menil, da je to potrebno, ker (za razliko od Lenina) ni bil prepričan, da je Evropa na pragu proletarske revolucije.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=159–160|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=250}} Sčasoma je Lenin prepričal ostale visoke boljševike o svojem stališču, kar se je končalo s podpisom [[Brest-litovški mir|Brest-litovškega miru]] marca 1918.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2p=161|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=257–258}} Pogodba je centralnim silam prepustila velikansko površino ozemlja in razjezila mnoge v Rusiji; levi socialisti-revolucionarji so ob tem zapustili koalicijsko vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=161|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=258–259, 265}} Kmalu za tem se je vladajoča Ruska socialdemokratska delavska stranka preimenovala in postala [[Komunistična partija Sovjetske zveze]].{{sfn|Kotkin|2014|p=259}} ===Vojaško poveljstvo: 1918–1921=== Potem ko so si boljševiki prisvojili oblast, so se jim zoperstavile tako desničarske kot levičarske sile, kar je porodilo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=165|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=268–270}} Da bi zagotovil dostop do pohajajočih zalog hrane, je Sovnarkom maja 1918 poslal Stalina v [[Volgograd|Caricin]], da bi prevzel skrb za preskrbo s hrano v južni Rusiji.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2004|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=300–301|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=163|4a1=Service|1y=1991|3p=27|3y=2003|3a1=Montefiore|2p=39|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=77|6p=54}} Stalin, ki se je hotel dokazati kot poveljnik,{{sfn|Service|2004|p=173}} je tam prevzel nadzor nad vojaškimi operacijami.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=302–303}} Spoprijateljil se je z dvema vojaškima osebnostima, [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjonom Budjonijem]], ki sta kasneje postala jedro njegove vojaške in politične podporne baze.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=78, 82|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=28|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=55}} V veri, da bo zmaga zagotovljena s številčno premočjo, je poslal množico enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v boj proti tamkajšnji protiboljševiški [[Bela garda (Rusija)|Beli gardi]], kar je povzročilo velike izgube; Lenina je potratna taktika skrbela.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=81|2a1=Service|2y=2004|2p=170}} V Caricinu je Stalin ukazal oddelku Čeke, naj usmrti osumljene protirevolucionarje, v nekaterih primerih brez sojenja.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=27|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=305, 307|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=56–57}} Da bi zagotovil skladnost s svojim programom za preskrbo s hrano, je ukazal požig več vasi.{{sfn|Service|2004|p=169}} Njegova uporaba državnega nasilja in terorja je bila obsežnejša, kot je odobravala večina boljševiških voditeljev.{{sfn|Service|2004|p=171}} Decembra 1918 so Stalina poslali v [[Perm, Rusija|Perm]], kjer naj bi vodil preiskavo, kako so bele sile [[Aleksander Kolčak|Aleksandra Kolčaka]] lahko zdesetkale tamkajšnjo rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=83–84|2a1=Service|2y=2004|2p=172|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=314}} V Moskvo se je vrnil med januarjem in marcem 1919, preden so ga poslali na Zahodno fronto pri Petrogradu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=85|2a1=Service|2y=2004|2p=172}} Ko je Rdeči Tretji regiment dezertiral, je ukazal javno usmrtitev ujetih dezerterjev.{{sfn|Service|2004|p=172}} Septembra se je vrnil na Južno fronto. Med vojno se je izkazal pred Centralnim komitejem z odločnostjo in pripravljenostjo nositi odgovornost v spornih situacijah.{{sfn|Service|2004|p=173}} Hkrati se pogosto ni zmenil za ukaze, ob kljubovanju pa večkrat grozil z odstopom.{{sfn|Service|2004|pp=173, 174}} Na 8. kongresu partije ga je Lenin grajal zaradi posluževanja taktik, ki so povzročile smrt veliko preveč vojakov Rdeče armade.{{sfn|Service|2004|p=185}} Vseeno mu je novembra 1919 vlada podelila [[red rdeče zastave]] za vojne zasluge.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=86|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=45|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=331}} Boljševiki so v ruski državljanski vojni zmagali konec leta 1919.{{sfn|Service|2004|p=175}} Do takrat je Sovnarkom preusmeril pozornost na širjenje revolucionarne propagande izven Rusije; s tem namenom je marca 1919 oblikoval [[Kominterna|Komunistično internacionalo]], katere uvodne ceremonije se je Stalin udeležil.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=91|2a1=Service|2y=2004|2p=175}} Čeprav Stalin ni delil Leninovega prepričanja, da je evropski proletariat na robu revolucije, je priznaval, da bo sovjetska Rusija ranljiva, dokler bo osamljena.{{sfn|Service|2004|p=176}} Decembra 1918 je pripravil odloke, s katerimi je priznal sovjetske republike z marksistično vlado v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]] in [[Latvija|Latviji]].{{sfn|Service|2004|p=199}} Med državljansko vojno so te vlade strmoglavili in baltske države so postale popolnoma neodvisne od Rusije, kar je bilo za Stalina nelegitimno dejanje.{{sfn|Service|2004|pp=203, 190}} Februarja 1920 so ga izbrali za vodenje Delavsko-kmečkega inšpektorata (»Rabkrin«);{{sfn|Service|2004|p=174}} istega meseca je bil premeščen na Kavkaško fronto.{{sfn|Service|2004|p=178}} [[Slika:Stalin 1920-1.jpg|sličica|Josif Stalin leta 1920]] Po predhodnih spopadih ruske in poljske vojske je v začetku leta 1920 izbruhnila [[poljsko-sovjetska vojna]], v kateri so Poljaki vdrli v Ukrajino in 7. maja zavzeli [[Kijev]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=176|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=352–354}} 26. maja so Stalina premestili v Ukrajino na Jugozahodno fronto.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=178|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=357|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=59}} Rdeča armada je 10. junija nazaj zavzela Kijev in kmalu izrinila poljske sile nazaj na Poljsko.{{sfn|Service|2004|pp=176–177}} 16. julija je Centralni komite odločil, da vojno razširi na poljsko ozemlje.{{sfn|Service|2004|p=177}} Lenin je pričakoval, da bo poljski proletariat podprl Rusijo proti poljski vladi [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]].{{sfn|Service|2004|p=177}} Stalin jih je posvaril, da bo po njegovem poljski delavski razred iz [[nacionalizem|nacionalizma]] v vojni podprl svojo vlado.{{sfn|Service|2004|p=177}} Menil je tudi, da je Rdeča armada nepripravljena za ofenzivno vojskovanje in da bo bojevanje na Poljskem dalo priložnost Beli gardi, da se okrepi na [[Krim (polotok)|krimskem polotoku]] in potencialno znova zaneti državljansko vojno.{{sfn|Service|2004|p=177}} Polemiko je izgubil, nakar je sprejel Leninovo odločitev in jo podprl.{{sfn|Service|2004|p=178}} Na jugozahodni fronti se je odločil osvojiti [[Lvov]]; v osredotočenosti na ta cilj ni ubogal ukazov v začetku avgusta, naj s svojimi enotami priskoči na pomoč enotam [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Tuhačevskega]], ki so napadale [[Varšava|Varšavo]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=87|2a1=Service|2y=2004|2p=179|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=362|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=60}} Sredi avgusta 1920 so Poljaki odbili rusko napredovanje, Stalin pa se je vrnil v Moskvo na sestanek [[Politbiro]]ja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=180, 182|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=364}} V Moskvi sta ga Lenin in Trocki grajala za ravnanje v poljsko-sovjetski vojni.{{sfn|Service|2004|p=182}} Stalin se je čutil ponižanega in podcenjenega; 17. avgusta je dal odpoved v vojski, ki so mu jo odobrili 1. septembra.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=182|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=364–365}} Na 9. boljševiški konferenci konec septembra ga je Trocki obtožil »strateških napak« pri vodenju vojne.{{sfnm|1a1=Davies|1y=2003|1p=211|2a1=Service|2y=2004|2pp=183–185|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=376–377}} Trocki je zatrjeval, da je Stalin sabotiral pohod z neupoštevanjem ukazov za premestitev enot.{{sfn|Kotkin|2014|p=377}} Lenin je s kritikami pritegnil Trockemu in nihče na zasedanju ni govoril Stalinu v prid.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=184–185|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=377}} Stalin se je čutil onečaščenega in njegova nenaklonjenost do Trockega se je poglobila.{{sfn|Service|2004|p=185}} Poljsko-sovjetska vojna se je končala marca 1921 s podpisom [[Riški mirovni sporazum|mirovnega sporazuma v Rigi]].{{sfn|Kotkin|2014|p=392}} ===Zadnja leta Lenina: 1921–1923=== [[Slika:Stalin 1921-1.jpg|sličica|Stalin s pripetim [[red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. Po pripisu v ''Pravdi'' decembra 1939 je fotografija nastala v [[Sergo Ordžonikidze|Ordžonikidzejevi]] hiši leta 1921.]] Sovjetska vlada je sosednje države poskušala spraviti pod svojo prevlado; februarja 1921 je izvedla invazijo na Demokratično republiko Gruzijo, ki so ji vladali menjševiki,{{sfn|Kotkin|2014|pp=396–397}} aprila 1921 pa je Stalin Rdečo armado poslal v Turkestansko socialistično federativno republiko, da bi ponovno uveljavila ruski nadzor nad državo.{{sfn|Kotkin|2014|p=388}} Kot ljudski komisar za narodnosti je Stalin verjel, da bi vsaka narodna in etnična skupina morala imeti pravico do samoizražanja,{{sfn|Service|2004|p=202}} kar bi dosegli z »avtonomnimi republikami« znotraj ruske države, v katerih bi lahko nadzirali razne krajevne zadeve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=199–200|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=371}} Zaradi takšnega pogleda so ga nekateri marksisti obtožili, da se nagiba k buržoaznemu nacionalizmu, medtem ko so ga drugi obtožili, da ostaja preveč rusocentričen.{{sfn|Service|2004|p=202}} Posebej težaven je bil Stalinov rodni Kavkaz zaradi etnično močno mešanega prebivalstva.{{sfn|Service|2004|p=200}} Stalin je nasprotoval ustanovitvi ločenih gruzijske, armenske in azerbajdžanske avtonomne republike, saj bi te po njegovem dušile etnične manjšine na svojem ozemlju, in namesto njih pozval k ustanovitvi Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–196|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Komunistična partija Gruzije je zamisli nasprotovala, kar je privedlo do »gruzijskega primera«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–195|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=479–481}} Sredi leta 1921 se je Stalin vrnil na južni Kavkaz, kjer je gruzijske komuniste pozval, naj se uprejo šovinističnemu gruzijskemu nacionalizmu, ki odriva na rob [[Abhazi|abhaško]], [[Oseti|osetsko]] in [[Adžari|adžarsko]] manjšino.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=203–205|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Ob tej priložnosti je po več letih obiskal sina Jakova in ga odpeljal v Moskvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Nadja je bila rodila Stalinovega drugega sina, [[Vasilij Stalin|Vasilija]], marca tega leta.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Po državljanski vojni so širom Rusije izbruhnile delavske stavke in kmečke vstaje, večinoma iz nasprotovanja Sovnarkomovemu načrtu o zaseganju hrane. Kot protiutež je Lenin uvedel tržno usmerjene reforme, [[Nova ekonomska politika|Novo ekonomsko politiko]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=89|2a1=Service|2y=2004|2p=187|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=344|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=64}} Vrelo je tudi znotraj Komunistične partije, v kateri je frakcija s Trockim na čelu pozivala k ukinitvi sindikatov; Lenin je temu nasprotoval in Stalin mu je pomagal zbirati opozicijo.{{sfn|Service|2004|p=186}} Stalin je dobil nadzor nad oddelkom Centralnega komiteja za agitacijo in propagando,{{sfn|Service|2004|p=188}} na 11. kongresu partije leta 1922 pa ga je Lenin predlagal za generalnega sekretarja. Čeprav so ostali izrazili skrb, da ga bo dodelitev te funkcije povrh vseh ostalih preobremenila in mu dala preveč moči, je bil Stalin imenovan na položaj.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=96|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=78–70|3a1=Service|3y=2004|3pp=189–190|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=411}} Za Lenina je bilo pomembno, da ima na tem pomembnem položaju ključnega zaveznika.{{sfn|Service|2004|p=190}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Stalin je pregrob, ta napaka, ki je popolnoma sprejemljiva v naših krogih in v odnosih med nami komunisti, pa postane nesprejemljiva na položaju generalnega sekretarja. Zato tovarišem predlagam, naj razmislijo, kako bi ga odstranili s tega položaja in nanj imenovali nekoga drugega, ki se od tovariša Stalina v vseh ozirih razlikuje samo v eni prednosti, in sicer da je strpnejši, vljudnejši in pozornejši do tovarišev, manj muhast itd.|source= — Leninova oporoka, 4. januar 1923;{{sfnm|1a1=Service|1y=2000|1p=369|2a1=Service|2y=2004|2p=209|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=504}} mogoče je, da tega ni napisal sam Lenin, temveč Krupska.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}}}} [[Slika:Lenin and stalin crop.jpg|sličica|Stalin med posvetovanjem z bolehajočim Leninom (Gorki, september 1922)]] Maja 1922 je po težki [[Kap|kapi]] Lenin delno ohromel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=97|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=53|3a1=Service|3y=2004|3p=191}} Med bivanjem v svoji dači v Gorkem je bil njegova glavna povezava s Sovnarkomom Stalin, redni obiskovalec.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=191–192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=413}} Lenin je Stalina dvakrat prosil, naj mu priskrbi strup za samomor, vendar Stalin tega ni storil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=414|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=68}} Kljub tovarištvu Leninu niso bile pogodu Stalinove, kot jih je imenoval, »aziatske« manire, svoji sestri Mariji pa je dejal, da Stalin »ni inteligenten«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2pp=191–192|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=528}} Lenin in Stalin se nista strinjala glede zunanje trgovine: Lenin je menil, da bi sovjetska država morala imeti monopol nad zunanjo trgovino, medtem ko je Stalin zagovarjal pogled [[Grigorij Sokolnikov|Grigorija Sokolnikova]], da bi bilo v tedanjem času to nepraktično.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Service|2y=2004|2p=193|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=483|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=69–70}} Različne poglede sta imela tudi na gruzijsko zadevo, pri čemer je Lenin podpiral zahtevo gruzijskega Centralnega komiteja po gruzijski sovjetski republiki in ne Stalinove po čezkavkaški.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=95|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=71–72}} Strinjala se nista niti glede narave sovjetske države. Lenin je pozival k ustanovitvi nove federacije, imenovane »Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije«, in vztrajal, naj se ruska država priključi zvezi kot enakovredna ostalim sovjetskim državam.{{sfn|Service|2004|p=195}} Stalin je menil, da bi to spodbujalo željo po neodvisnosti med neruskim ljudstvom in da bi etničnim manjšinam zadostovale »avtonomne republike« znotraj ruske sovjetske federativne socialistične republike.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=194|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=475–476|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=68–69}} Lenin je Stalina obtožil »velikoruskega šovinizma«, Stalin pa Lenina »nacionalnega liberalizma«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=98–99|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=477, 478|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=69}} Dosežen je bil kompromis o preimenovanju federacije v »Zvezo sovjetskih socialističnih republik« (ZSSR).{{sfn|Service|2004|p=195}} Oblikovanje ZSSR je bilo ratificirano decembra 1922; čeprav je bil sistem uradno federalen, so vse pomembne odločitve sprejemali v vladajočem Politbiroju Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=74|2a1=Service|2y=2004|2p=206|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=485}} Njuni spori so postali tudi osebni; Lenina je posebej razjezilo, ko je bil Stalin med telefonskim pogovorom nesramen do njegove žene [[Nadežda Krupska|Nadežde Krupske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=99–100, 103|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=72–74|3a1=Service|3y=2004|3pp=210–211|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=70–71}} V zadnjih letih njegovega življenja je Krupska vladajočim osebnostim predala [[Leninova oporoka|Leninovo oporoko]], ki je vključevala vrsto čedalje bolj omalovažujočih opazk o Stalinu. V njih je kritiziral Stalinovo neotesanost in čezmerno moč ter namignil, naj ga odstranijo s položaja generalnega sekretarja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=100–101|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=53, 79–82|3a1=Service|3y=2004|3pp=208–209|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=71}} Nekateri zgodovinarji so podvomili, ali te opombe res izvirajo od Lenina, in domnevali, da bi jih lahko zapisala Krupska, ki je bila osebno sprta s Stalinom.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}} Ne glede na to Stalin sam ni nikoli izražal dvomov o njihovi pristnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=528}} ==Utrditev moči== ===Nasledstvo Lenina: 1924–1927=== [[Slika:Stalin Rykov Kamenev Zinoviev 1925.jpg|sličica|(Z leve proti desni) Stalin, [[Aleksej Rikov]], [[Lev Kamenjev]] in [[Grigorij Zinovjev]] leta 1925]] Lenin je umrl januarja 1924. Stalin je poskrbel za pogreb in bil eden od njegovih pogrebcev; proti želji Leninove vdove je Politbiro balzamiral njegovo truplo in ga shranil v [[Leninov mavzolej|mavzolej]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=110|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=219|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=542–543}} Postalo je del rastočega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], posvečenega Leninu, Petrograd pa so tega leta preimenovali v Leningrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=540}} Da bi okrepil svojo podobo predanega leninista, je Stalin pripravil devet predavanj na Komunistični univerzi Sverdlova na temo »temeljev leninizma«, ki so jih pozneje objavili v knjižni obliki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=111–112|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=117–118|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=544}} Na 13. kongresu Partije maja 1924 so »Leninovo oporoko« prebrali samo voditeljem deželnih delegacij.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=222–224|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=79}} Osramočen zaradi njene vsebine je Stalin ponudil svoj odstop z mesta generalnega sekretarja; ta izraz ponižnosti ga je rešil, da so ga obdržali na položaju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=111|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=93–94|3a1=Service|3y=2004|3pp=222–224|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=546–548|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=79}} Kot generalni sekretar je imel Stalin proste roke pri imenovanju svojega osebja; tako je po partiji in upravi namestil sebi zveste osebnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=426}} Novim članom Partije, ki so večinoma prihajali iz delavskega ali kmečkega okolja, je bil bolj naklonjen kot »starim boljševikom« z večinoma univerzitetno izobrazbo{{sfn|Kotkin|2014|p=453}} in poskrbel je, da so bili njemu zvesti člani razpršeni po pokrajinah države.{{sfn|Kotkin|2014|p=455}} Imel je pogoste stike z mladimi partijski funkcionarji,{{sfn|Kotkin|2014|p=469}} krajevni funkcionarji pa so se v želji po napredovanju pogosto trudili napraviti vtis na Stalina in pridobiti njegovo naklonjenost.{{sfn|Kotkin|2014|p=432}} Stalin je razvil tesne odnose tudi s trojico v jedru tajne policije (sprva Čeke in pozneje njene naslednice, [[Državna politična uprava|Državne politične uprave]]): [[Feliks Dzeržinski|Feliksom Dzeržinskim]], [[Genrih Jagoda|Genrihom Jagodo]] in [[Vjačeslav Menžinski|Vjačeslavom Menžinskim]].{{sfn|Kotkin|2014|pp=495–496}} Njegovo zasebno življenje je bilo razdeljeno med njegovim stanovanjem v Kremlju in [[Dača|dačo]] v Zubalovi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=235}} Leta 1926 se je Stalinu in ženi rodila hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=238}} Vsled Leninove smrti se je pojavilo več vodilnih oseb v tekmovanju za njegovo nasledstvo, poleg Stalina še Trocki, Zinovjev, Kamenjev, Buharin, [[Aleksej Rikov]] in [[Mihail Tomski]].{{sfn|Fainsod|Hough|1979|p=111}} Stalin je Trockega, ki ga je tudi osebno preziral,{{sfn|Volkogonov|1991|p=136}} videl kot glavno oviro svoji prevladi znotraj partije.{{sfn|Montefiore|2003|p=27}} Med Leninovo boleznijo je bil Stalin oblikoval zavezništvo proti Trockemu s Kamenjevom in Zinovjevom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=474|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Čeprav je bil Zinovjev zaskrbljen nad Stalinovim rastočim vplivom, se je postavil na njegovo stran na 13. kongresu kot protiutež Trockemu, ki je tedaj vodil frakcijo v stranki, znano kot Leva opozicija.{{sfn|Service|2004|pp=214–215, 217}} Njeni privrženci so menili, da se je Nova ekonomska politika preveč vdala kapitalizmu in Stalina zaradi podpore tej politiki oklicali za »desničarja«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=87}} Stalin je v Centralnem komiteju zbral nabor svojih privržencev,{{sfn|Service|2004|p=225}} medtem ko so člane Leve opozicije postopoma umikali z vplivnih položajev.{{sfn|Service|2004|p=227}} V tem ga je podpiral Buharin, ki je enako kot Stalin verjel, da bi predlogi Leve opozicije Sovjetsko zvezo pahnili v nestanovitnost.{{sfn|Service|2004|p=228}} [[Slika:Ordzhonikidze, Stalin and Mikoyan, 1925.jpg|sličica|levo|Stalin s tesnima družabnikoma [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]] in [[Sergo Ordžonikidze|Sergom Ordžonikidzejem]] v Tbilisiju, 1925]] Konec leta 1924 se je Stalin obrnil proti Kamenjevu in Zinovjevu ter odstranil njune podpornike s ključnih položajev.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=228|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=563}} Leta 1925 sta se preselila v odkrito opozicijo Stalinu in Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=240}} Na 14. kongresu Partije v decembru sta sprožila napad na Stalinovo frakcijo, ki ni bil uspešen.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Stalin ju je v zameno obtožil, da v stranko znova vnašata razkol in s tem nestanovitnost.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Sredi leta 1926 sta se Kamenjev in Zinovjev povezala s podporniki Trockega v oblikovanju združene opozicije proti Stalinu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=126|2a1=Conquest|2y=2008|2p=11|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=614|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=83}} Oktobra sta pod grožnjo izključitve iz Partije opustila frakcionistično dejavnost in se na Stalinov ukaz javno odpovedala svojim pogledom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=137, 138|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=614}} Spori med frakcijami so se nadaljevali, pri čemer je Stalin zagrozil z odstopom oktobra in decembra 1926 ter ponovno decembra 1927.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=247|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=614, 618|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=91}} Oktobra 1927 so Zinovjeva in Trockega odstranili iz Centralnega komiteja;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=85}} slednjega so izgnali v [[Kazahstan]], leta 1929 pa iz države.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=139, 151|2a1=Service|2y=2004|2pp=282–283|3a1=Conquest|3y=2008|3pp=11–12|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=676–677|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=85}} Nekaj spokornih pripadnikov združene opozicije so pozneje vrnili v vlado.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=164|2a1=Service|2y=2004|2p=282}} Stalin je bil tedaj vrhovni voditelj partije,{{sfn|Service|2004|p=276}} čeprav ni bil vodja vlade – ta položaj je zaupal zavezniku [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavu Molotovu]].{{sfn|Service|2004|pp=277–278}} Drugi pomembni podporniki Politbiroja so bili Vorošilov, [[Lazar Kaganovič]] in [[Sergo Ordžonikidze]],{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=277, 280|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=12–13}} Stalin pa je skrbel, da so bili na čelu različnih državnih ustanov njegovi privrženci.{{sfn|Service|2004|p=278}} Po pisanju Montefiora je bil Stalin tedaj »vodja oligarhov, toda še daleč od diktatorja«.{{sfn|Montefiore|2003|p=39}} Njegov naraščajoč vpliv se je odseval v preimenovanju različnih krajev po njem: leta 1924 je ukrajinsko rudarsko mesto [[Doneck|Juzovka]] postalo Stalino,{{sfn|Conquest|1991|p=130}} leta 1925 pa se je Caricin na povelje [[Mihail Kalinin|Mihaila Kalinina]] in [[Abel Jenukidze|Abela Jenukidzeja]] preimenoval v Stalingrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=160|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=689}} Leta 1926 je Stalin objavil knjigo ''Vprašanja leninizma''.{{sfn|Service|2004|p=244}} V njej je zagovarjal koncept »socializma v eni državi«, ki ga je predstavljal kot ortodoksno leninistično perspektivo. Vseeno se ni ujemal z uveljavljenim boljševiškim prepričanjem, da socializma ni moč vzpostaviti v le eni državi in da se ga lahko doseže samo s svetovno revolucijo.{{sfn|Service|2004|p=244}} Leta 1927 se je v partiji pojavilo nekaj nestrinjanja glede sovjetske politike do [[Kitajska|Kitajske]]; Stalin je pozval [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komuniste]], naj se povežejo z nacionalisti iz [[Kuomintang|Kuomintanga]], ker se mu je komunistično-kuomintanško zavezništvo zdelo najboljši branik pred japonskim imperialnim ekspanzionizmom. Do zavezništva ni prišlo, marveč je Kuomintang komuniste zatiral in med stranema je prišlo do državljanske vojne.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=626–631|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=89–90}} === Dekulakizacija, kolektivizacija in industrializacija: 1927–1931 === ==== Gospodarska politika ==== {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Za razvitimi državami zaostajamo za petdeset do sto let. To vrzel moramo zapolniti v desetih letih. To, ali pa nas bodo strli. To nam narekuje naša dolžnost do delavcev in kmetov ZSSR.|source= — Stalin februarja 1931{{sfn|Service|2004|p=273}}}} Sovjetska zveza je zaostajala za industrijskim razvojem zahodnih držav,{{sfn|Service|2004|p=256}} v njej pa je tudi vladal primanjkljaj žita: v letu 1927 so ga pridelali le 70 % pridelka iz leta 1926.{{sfn|Service|2004|p=254}} Stalinova vlada se je bala napada s strani Japonske, Francije, Združenega kraljestva, Poljske ali Romunije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=172–173|2a1=Service|2y=2004|2p=256|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=638–639}} Mnogi komunisti, tudi v [[Komsomol]]u, [[OGPU]] in Rdeči armadi, so se hoteli znebiti Nove ekonomske politike in njenega tržno usmerjenega pristopa.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=144, 146|2a1=Service|2y=2004|2p=258}} Imeli so pomisleke glede tistih, ki so od nje imeli korist: premožnih kmetov, znanih kot [[kulak]]i, in podjetnikov, »nepmanov«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=256|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=571}} Stalin se je tedaj obrnil proti NEP-u, kar ga je usmerilo še bolj levo od Trockega in Zinovjeva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=253|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=101}} Leta 1928 je odpotoval v [[Novosibirsk]], kjer je zatrdil, da kulaki kopičijo svoje žito, in odredil, da kulake aretirajo in žito zaplenijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=147–148|2a1=Service|2y=2004|2pp=257–258|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=661, 668–669, 679–684|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=102–103}} Na njegov ukaz so se po zahodni Sibiriji in Uralu pojavile enote za pridobivanje žita, ki so se s kmeti zapletale v nasilje.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=103}} Stalin je odločil, da je tako kulake kot kmete srednjega razreda treba prisiliti, da državi odstopijo žito.{{sfn|Service|2004|p=258}} Buharin in več drugih članov Centralnega komiteja je bilo jeznih na Stalina, ki je ta po njihovem prenagljen ukrep sprejel, ne da bi se posvetoval z njimi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=105}} Januarja 1930 je Politbiro odobril likvidacijo razreda kulakov; obtožene kulake so zbrali in izgnali v druge dele države ali v koncentracijska taborišča.{{sfn|Service|2004|p=267}} Številni od njih so med potjo umrli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=166}} Do julija 1930 je politika dekulakizacije (rus. "razkulačenje") prizadela preko 320.000 gospodinjstev.{{sfn|Service|2004|p=267}} Po pisanju Stalinovega biografa Dmitrija Volkogonova je bila dekulakizacija »prvi množični teror, ki ga je Stalin izvedel v lastni državi«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=167}} [[Slika:Stakhanov.JPG|sličica|levo|[[Aleksej Stahanov]] z drugim rudarjem. Stalinova vlada je začela gibanje stahanovcev, da bi spodbudila trdo delo. Gibanje je bilo delno zaslužno za znaten dvig proizvodnosti v 1930. letih.{{sfn|Sandle|1999|p=231}}]] Leta 1929 je Politbiro napovedal množično kolektivizacijo kmetijstva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=265–266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=110–111}} Ustanovljene so bile kolektivne kmetije, [[kolhoz]]i, in državne kmetije, [[sovhoz]]i.{{sfn|Sandle|1999|p=234}} Kulakom je Stalin prepovedal vključitev v kolektive.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=112}} Čeprav je bila pridružitev kolektivom uradno prostovoljna, so se mnogi kmetje vključili iz strahu, da jih čaka usoda kulakov, ali zaradi zastraševanja s strani članov partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=113}} Leta 1932 je bilo v kolektive včlanjenih okoli 62 % kmečkih gospodinjstev, do leta 1936 pa je število doseglo 90 %.{{sfn|Service|2004|p=271}} Številni kolektivizirani kmetje so državi zamerili odvzem zasebnih kmetijskih površin{{sfn|Service|2004|p=270}} in storilnost je upadla.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} V številnih krajih je izbruhnila lakota,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=272|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} Politbiro pa je na ta območja pogosto pošiljal pomoč v hrani.{{sfn|Service|2004|p=272}} V Ukrajini, severnem Kavkazu, južni Rusiji in osrednji Aziji so izbruhnili oboroženi upori proti dekulakizaciji in kolektivizaciji, ki so višek dosegli marca 1930. Zatrla jih je Rdeča armada.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=113–114}} Stalin se je na vstaje odzval s člankom »Vrtoglavica od uspehov«, v katerem je vztrajal, da je bila kolektivizacija prostovoljna, za vsakršno nasilje pa je okrivil krajevne uradnike.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=114}} Čeprav si je bil mnogo let blizu s Stalinom,{{sfn|Volkogonov|1991|p=174}} je Buharin izrazil zaskrbljenost nad to politiko; označil jo je za vračanje k Leninovi stari politiki »vojnega komunizma« in verjel, da bo neuspešna. Do sredine leta 1928 ni bil zmožen zbrati zadostne podpore v partiji, da bi lahko nasprotoval reformam,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=172|2a1=Service|2y=2004|2p=260|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=708}} novembra 1929 pa ga je Stalin odstranil iz Politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=158|2a1=Service|2y=2004|2p=266|3a1=Conquest|3y=2008|3p=18}} Uradno je Sovjetska zveza zamenjala »neracionalnost« in »razsipnost« [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] z [[Načrtovano gospodarstvo|načrtovanim gospodarstvom]], urejenim po dolgoročnem, natančnem in znanstvenem ogrodju; v resnici je sovjetsko gospodarstvo temeljilo na priložnostnih ukazih iz središča, pogosto namenjenih dosegi kratkoročnih ciljev.{{sfn|Sandle|1999|pp=227, 229}} Leta 1928 je bil sprejet prvi [[Petletka|petletni načrt]], ki je bil v glavnem osredotočen na spodbujanje težke industrije;{{sfn|Service|2004|p=259}} dosežen je bil leto pred načrtovanim, leta 1932.{{sfn|Service|2004|p=274}} Sovjetska zveza je doživela veliko gospodarsko preobrazbo. Odprli so nove rudnike, zgradili nova mesta kot [[Magnitogorsk]] in začeli graditi [[Belomorski-Baltski prekop|belomorsko-baltski prekop]]. Milijoni kmetov so se preselili v mesta, čeprav urbana stanovanjska gradnja ni zmogla izpolnjevati potreb.{{sfn|Service|2004|p=265}} S kupovanjem strojev iz tujine so se nakopičili visoki dolgovi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=118}} Številni od velikih gradbenih podvigov, vključno z belomorsko-baltskim prekopom in [[Moskovska podzemna železnica|moskovsko podzemno železnico]], so bili izvedeni pretežno s prisilnim delom.{{sfn|Conquest|1991|pp=186, 190}} Odstranjeni so bili zadnji elementi delavskega nadzora nad industrijo, upravniki tovarn so dobili večja pooblastila in vse več privilegijev.{{sfn|Sandle|1999|pp=231–233}} Stalin je vse večje neenakosti v plačah branil z Marxovim argumentom, da so v začetnih stopnjah socializma te razlike nujne.{{sfn|Sandle|1999|pp=241–242}} Za spodbujanje delavnosti so uvedli več medalj in nagrad, kot tudi [[gibanje stahanovcev]].{{sfn|Sandle|1999|p=231}} Stalinovo sporočilo je bilo, da se v ZSSR vzpostavlja socializem, medtem ko se kapitalizem sesipa med [[Zlom newyorške borze 1929|zlomom Wall Streeta]].{{sfn|Service|2004|p=269}} Njegovi govori in članki so odsevali njegovo utopično videnje Sovjetske zveze, dvigajoče v višine človeškega razvoja brez primere in stvarajoče »novega sovjetskega človeka«.{{sfn|Service|2004|p=300}} ==== Kulturna in zunanja politika ==== Leta 1928 je Stalin razglasil, da se bo z razvojem socializma okrepila razredna vojna med proletariatom in razrednimi sovražniki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–153|2a1=Sandle|2y=1999|2p=214|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=107–108}} Opozarjal je na »nevarnost z desne«, tudi v Komunistični partiji sami.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=108}} Prvo večje montirano sojenje v ZSSR je bil »šahtijski proces« leta 1928, v katerem so 53 inženirjev srednjega razreda obtožili sabotaže.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–155|2a1=Service|2y=2004|2p=259|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=687, 702–704, 709|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=107}} V letih 1929 in 1930 je sledilo še več montiranih sodnih postopkov, namenjenih ustrahovanju opozicije.{{sfn|Service|2004|p=268}} Vedoč, da bi ruska narodnostna večina lahko imela težave z vladavino Gruzijca,{{sfn|Service|2004|p=324}} je poviševal etnične Ruse po državni hierarhiji ter zapovedal uporabo [[Ruščina|ruščine]] v šolah in uradih, na območjih z nerusko večino skupaj s krajevnimi jeziki.{{sfn|Service|2004|p=326}} Nacionalistična čustva med etničnimi manjšinami so zatrli.{{sfn|Service|2004|p=301}} Za izboljšanje družbene discipline in spodbudo rasti prebivalstva so uvajali konservativne družbene politike, med njimi vzpodbujanje čvrstih družinskih enot in materinstva, vnovično prepoved [[homoseksualnost]]i, omejitve [[splav]]a in [[ločitev]] ter ukinitev ženskega oddelka ''Ženotdel'' v centralnem komiteju partije.{{sfn|Sandle|1999|pp=244, 246}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|Rušenje [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika]] v Moskvi, na mestu katere so nameravali zgraditi [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]]]] Stalin je podpiral »kulturno revolucijo«,{{sfn|Service|2004|p=299}} ki bi prebudila kulturo za »množice« in razširila kulturo, dotlej rezervirano za elito.{{sfn|Service|2004|p=304}} Razširile so se šole, časopisi in knjižnice in pismenost je porasla.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=111, 127|2a1=Service|2y=2004|2p=308}} V umetnosti se je spodbujal [[socialistični realizem]],{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=246|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=85}} medtem ko je Stalin osebno občudoval in se zavzemal za pomembne pisatelje, kot so bili [[Maksim Gorki]], [[Mihail Šolohov]] in [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]].{{sfn|Service|2004|pp=302–303}} Pokrovitelj je bil tudi znanstvenikom, katerih delo je ustrezalo njegovi vnaprej oblikovani interpretaciji marksizma; podpiral je na primer raziskave, ki jih je izvajal [[Trofim Lisenko]], kljub temu da jih je večina znanstvenih sodobnikov zavračala kot [[Psevdoznanost|psevdoznanstvene]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=211, 276–277|2a1=Service|2y=2004|2p=307}} Znova se je okrepilo vladino delovanje proti religiji,{{sfn|Conquest|1991|p=157}} v okviru česar je povečala financiranje [[Zveza bojevitih ateistov|Zveze bojevitih ateistov]].{{sfn|Service|2004|p=301}} Krščanska, muslimanska in budistična duhovščina so se soočile s preganjanjem.{{sfn|Service|2004|p=268}} Porušili so številne verske zgradbe; najodmevnejša je bila rušitev [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi]] z namenom pripraviti prostor za (nikoli dokončano) [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]].{{sfn|Conquest|1991|p=191}} Nad večino prebivalstva je religija obdržala vpliv: ob popisu prebivalstva leta 1937 se je 57 % izprašanih opredelilo za vernike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=325}} V 1920. in nadaljnjih letih je Stalin dajal velik pomen zunanji politiki.{{sfn|Service|2004|p=379}} Osebno se je sestal z vrsto obiskovalcev z Zahoda, med drugim z [[George Bernard Shaw|Georgom Bernardom Shawom]] in s [[Herbert George Wells|Herbertom Georgom Wellsom]], na katerih je pustil velik vtis.{{sfn|Conquest|1991|pp=183–184}} Preko Komunistične internacionale je Stalinova vlada izvajala močan vpliv na marksistične stranke drugje po svetu.{{sfn|Service|2004|p=282}} Sprva je Stalin vodenje organizacije večinoma prepuščal Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=261}} Na 6. kongresu julija 1928 je odposlancem dejal, da glavna grožnja socializmu ne prihaja z desnice, marveč od nemarksističnih socialistov in [[Socialna demokracija|socialdemokratov]], ki jih je oklical za »socialne fašiste«;{{sfnm|1a1=McDermott|1y=1995|1pp=410–411|2a1=Conquest|2y=1991|2p=176|3a1=Service|3y=2004|3pp=261, 383|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=720}} Stalin je opažal, da so v mnogih državah socialdemokrati glavni tekmeci marksistom-leninistom za podporo delavskega razreda.{{sfn|Conquest|1991|p=173}} Namenjanje tolikšne pozornosti levičarskim tekmecem je skrbelo Buharina, ki je kot veliko večjo grožnjo dojemal [[fašizem]] in [[Skrajna desnica|skrajno desnico]], ki se je vzpenjala v Evropi.{{sfn|Service|2004|p=261}} Po Buharinovem odhodu je Stalin upravljanje Komunistične internacionale dodelil [[Dmitrij Manuiljski|Dmitriju Manuiljskemu]] in [[Josif Pjatnicki|Josifu Pjatnickemu]].{{sfn|Service|2004|p=282}} Stalin se je soočal s težavami v družinskem življenju: Leta 1929 je njegov sin Jakov poskušal storiti [[samomor]]; neuspeh mu je prinesel Stalinov prezir.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=289|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=595}} Napet je bil tudi njegov odnos z ženo Nadjo, ki je trpela za duševnimi težavami in s katero se je pogosto prepiral.{{sfn|Service|2004|p=289}} Novembra 1932 se je po družabni večerji, na kateri se je Stalin spogledoval z drugimi ženskami, Nadja ustrelila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=169|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=90|3a1=Service|3y=2004|3pp=291–292}} Javnosti je bilo rečeno, da je umrla zaradi [[Akutni apendicitis|apendicitisa]], Stalin pa je vzrok njene smrti prikril tudi svojim otrokom.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=94, 95|2a1=Service|2y=2004|2pp=292, 294}} Stalinovi prijatelji so opazili, da se je Stalin po ženini smrti vidno spremenil in postal čustveno hladnejši.{{sfn|Service|2004|p=297}} === Velike krize: 1932–1939 === ==== Lakota ==== Po Sovjetski zvezi se je razširilo nezadovoljstvo nad Stalinovo vlado.{{sfn|Service|2004|p=316}} Družbeni nemiri, ki so bili dotlej večinoma omejeni na podeželje, so postajali čedalje očitnejši v mestnih območjih, kar je Stalina spodbodlo, da je leta 1932 zrahljal del gospodarske politike.{{sfn|Service|2004|p=310}} Maja 1932 je uvedel sestav kolhoznih trgov, kjer so kmetje imeli možnost trgovati s presežki svojih pridelkov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=310|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=627}} Sočasno so se zaostrile kazenske sankcije: na Stalinovo pobudo so avgusta 1932 sprejeli odlok, po katerem je bilo s smrtjo moč kaznovati celo krajo pesti žita.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} Drugi petletni načrt je predvideval manjše proizvodne kvote od prvega, njegov glavni cilj pa je bilo izboljšanje življenjskih pogojev. Poudarek je bil na povečanju bivalnega prostora in proizvodnji potrošniških izdelkov.{{sfn|Service|2004|p=310}} Tako kot prvega so tudi ta petletni načrt večkrat prilagodili spreminjajočemu stanju – povečali so na primer proizvodnjo oborožitve, potem ko je [[Adolf Hitler]] leta 1933 postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]].{{sfn|Service|2004|p=318}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|levo|sličica|Do smrti izstradani ljudje na ulici [[Harkov]]a]] Sovjetsko zvezо je prizadela [[Sovjetska lakota 1932–1933|huda lakota, ki je vrhunec dosegla pozimi 1932–33]]{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=312|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=19–20|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} in vzela življenje petih do sedmih milijonov ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Najhuje prizadeti območji sta bili Ukrajina in severni Kavkaz, čeprav je lakota doletela tudi Kazahstan in več ruskih pokrajin.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=119}} Zgodovinarji so dolgo razpravljali, ali je Stalinova vlada lakoto povzročila namerno ali ne;{{sfn|Ellman|2005|p=823}} ni znanih dokumentov, v katerih bi Stalin ali njegova vlada izrecno pozivala k uporabi pomanjkanja hrane za represijo nad prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=628, 631}} Letina je bila v letih 1931 in 1932 slaba zaradi vremenskih pogojev,{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1pp=823–824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=626|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} kar je sledilo večletnemu upadanju pridelka zaradi manjše produktivnosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Vladna politika – vključno z osredotočanjem na hitro industrializacijo, podružbljenjem živine in dajanjem prednosti posejanim površinam pred [[Kolobarjenje|kolobarjenjem]] – je težave še poglabljala;{{sfn|Ellman|2005|p=834}} vlada tudi ni uspela zbrati zalog žita za takšno izredno stanje.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=626}} Stalin je za lakoto krivil sovražne elemente in sabotaže med kmeti.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=627–628|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=120}} Njegova vlada je na prizadeto podeželje pošiljala manjše količine hrane, kar pa je bilo veliko premalo, da bi ublažilo tolikšno lakoto.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Sovjetska vlada je pri razdeljevanju zalog hrane dajala prednost mestni delovni sili;{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=833|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=665}} za Stalina je bila usoda industrializacije Sovjetske zveze veliko pomembnejša od življenj kmetov.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628|2a1=Ellman|2y=2007|2p=664}} Izvoz žita, s katerim je Sovjetska zveza v veliki meri odplačevala stroje, je močno upadel.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Stalin ni priznaval, da je njegova politika prispevala k lakoti,{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} katere obstoj so skrivali pred zunanjimi opazovalci.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=724}} ==== Ideološke in zunanje zadeve ==== V letih 1935–36 je pod Stalinom nastala nova ustava. Mestoma je bila izrazito demokratična, kar pa je bilo propagandno orožje, saj je vsa oblast ležala v rokah Stalina in njegovega Politbiroja.{{sfn|Service|2004|p=319}} Oznanil je, da je bil »socializem, ki je prva faza komunizma, v državi v osnovi dosežen«.{{sfn|Service|2004|p=319}} Leta 1938 je bil izdan učbenik ''Zgodovina Komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'', pogovorno znan kot ''Kratki kurz'',{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=212|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=552–443|3a1=Service|3y=2004|3p=361}} ki ga je zgodovinar Conquest pozneje opisal kot »osrednje besedilo stalinizma«.{{sfn|Conquest|1991|p=212}} Izšlo je tudi nekaj odobrenih Stalinovih biografij,{{sfn|Service|2004|p=361}} čeprav je Stalin imel rajši, da ga upodabljajo kot poosebljenje Komunistične partije, kot da bi raziskovali njegovo življenjsko zgodbo.{{sfn|Service|2004|p=362}} Proti koncu 1930. let je Stalin postavil »nekaj omejitev svojega čaščenja«.{{sfn|Service|2004|p=362}} Do leta 1938 se je Stalinov notranji krog polagoma ustalil z osebnostmi, ki so tam ostale do njegove smrti.{{sfn|Conquest|1991|p=216}} V želji po izboljšanju mednarodnih odnosov je Sovjetska zveza leta 1934 pristopila k [[Društvo narodov|Društvu narodov]].{{sfn|Service|2004|p=386}} Stalin je oktobra 1933, kmalu po njegovem prihodu na čelo Nemčije, navezal tajne stike s Hitlerjem.{{sfn|Conquest|1991|p=217}} Stalin je Hitlerja občudoval, posebej njegovo izvedbo [[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], s katero je odstranil tekmece znotraj [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=176|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=116|3a1=Service|3y=2004|3p=340}} Vseeno je prepoznal grožnjo, ki jo je predstavljal fašizem, in si prizadeval za vzpostavitev boljših odnosov z liberalnimi demokracijami zahodne Evrope.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=218|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=123, 135}} Maja 1935 je Sovjetska zveza podpisala pogodbo o vzajemni pomoči s [[Francija|Francijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=135}} Na sedmem kongresu Komunistične internacionale v juliju in avgustu 1935 je sovjetska vlada spodbudila marksiste-leniniste, naj se združijo z ostalimi levičarskimi gibanji kot del [[Ljudska fronta|ljudske fronte]] proti fašizmu.{{sfnm|1a1=Haslam|1y=1979|1pp=682–683|2a1=Conquest|2y=1991|2p=218|3a1=Service|3y=2004|3p=385|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=135}} Protikomunistične vlade Nemčije, [[Kraljevina Italija|fašistične Italije]] in [[Japonska|Japonske]] so odgovorile s podpisom [[Protikominternski pakt|Protikominternskega pakta]] leta 1936.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=154}} Ko je julija 1936 izbruhnila [[španska državljanska vojna]], so Sovjeti levičarski republikanski frakciji poslali 648 letal in 407 tankov, skupaj s 3000 sovjetskimi vojaki in 42.000 pripadniki [[Mednarodne brigade|Mednarodnih brigad]], ki jih je vzpostavila Komunistična internacionala.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=219|2a1=Service|2y=2004|2p=387}} Stalin se je s stanjem v Španiji ukvarjal zelo osebno.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=154}} Nemčija in Italija sta podprli nacionalistično frakcijo, ki je marca 1939 naposled zmagala.{{sfn|Service|2004|pp=387, 389}} Po izbruhu [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] leta 1937 sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili pakt o nenapadanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=156}} Stalin je podprl Kitajce, ko so Kuomintang in kitajski komunisti prekinili svojo državljansko vojno in oblikovali združeno fronto, za katero si je prizadeval.{{sfn|Service|2004|pp=392}} ==== Velika čistka ==== {{Več slik |direction = vertical |width = 240px |image1 = Vorošilov, Molotov, Stalin z Ježovom.jpg |caption1 = Na tej znani fotografiji je vodja NKVD [[Nikolaj Ježov]] z Vorošilovom, Molotovom in Stalinom ob Belomorskem prekopu |image2 = Ježov izgine.jpg |caption2 = Pozneje so fotografijo retuširali in z nje popolnoma odstranili Ježova }} Stalin je glede državne represije pogosto dajal nasprotujoče si znake.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Maja 1933 je iz zapora izpustil številne ljudi, obsojene manjših prekrškov, in varnostnim službam naročil, naj ne izvajajo več množičnih aretacij in izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=125}} Septembra 1934 je uvedel komisijo za preiskavo lažnih zapornih obsodb; istega meseca je pozval k usmrtitvi delavcev metalurške tovarne, obtoženih vohunjenja za Japonsko.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Takšen mešani pristop se je pričel spreminjati decembra 1934, ko je bil umorjen vidni član partije [[Sergej Kirov]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=179|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=126–127|3a1=Service|3y=2004|3p=314|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=128–129}} Po umoru je Stalin postal vse bolj zaskrbljen glede atentata nase, si povečal osebno varovanje in se redko sprehajal v javnosti.{{sfn|Overy|2004|p=327}} Državna represija se je po atentatu na Kirova povečala;{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=128, 137}} Stalin je to spodbujal in varnost postavljal nad vse ostale ozire.{{sfn|Service|2004|p=347}} Z odlokom je ustanovil [[trojke NKVD]], ki so lahko odmerjale sodbe brez sodelovanja sodišč.{{sfn|Service|2004|p=315}} Leta 1935 je naložil NKVD-ju, da z mestnih območij izžene osumljene protirevolucionarje; v začetku leta 1935 jih je bilo iz Leningrada pregnanih več kot 11.000.{{sfn|Service|2004|p=318}} Leta 1936 je šef NKVD postal [[Nikolaj Ježov]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=139}} Stalin je orkestriral aretacije številnih nekdanjih nasprotnikov v komunistični partiji, kot tudi trenutnih članov centralnega komiteja: mnoge so ovadili kot koristolovce s podporo Zahoda, zaprli ali poslali v notranje izgnanstvo.{{sfn|Service|2004|pp=314–317}} Prvi od montiranih moskovskih procesov je potekal avgusta 1936; obtoženci, med njimi Kamenjev in Zinovjev, so bili spoznani za krive načrtovanja atentatov in usmrčeni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=139, 154–155, 164–172, 175–176|2a1=Service|2y=2004|2p=320|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=139}} Drugi moskovski proces je potekal januarja 1937,{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=139–140}} tretji, na katerem sta bila Buharin in Rikov obtožena sodelovanja v trockistično-zinovjevski teroristični zaroti in obsojena na smrt, pa marca 1938.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=192–193|2a1=Service|2y=2004|2p=346|3a1=Conquest|3y=2008|3p=24|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=140}} Do konca leta 1937 so iz Politbiroja izginili zadnji ostanki kolektivnega vodstva in Stalin je imel popoln nadzor nad njim.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=176–177}} Iz Partije so množično izključevali člane,{{sfn|Service|2004|p=349}} Stalin pa je tujim partijam ukazal, naj očistijo tudi protistalinistične elemente.{{sfn|Service|2004|p=391}} Represija se je še okrepila decembra 1936 in ostala zelo močna do novembra 1938; to obdobje je znano kot »velika čistka«.{{sfn|Service|2004|p=347}} V drugi polovici leta 1937 so čistke presegle okvire partije in zajele širše prebivalstvo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=141, 150}} Julija 1937 je politbiro odredil čistko »protisovjetskih elementov« v družbi, ki je zajela protistalinistične boljševike, nekdanje menjševike in socialistične revolucionarje, duhovščino, nekdanje pripadnike Bele armade in običajne prestopnike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=350|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=150–151}} Stalin in Ježov sta tega meseca podpisala ukaz NKVD št. 00447, ki je odredil 268.950 ljudi za aretacijo; od teh je bilo usmrčenih 75.950.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=203–204|2a1=Service|2y=2004|2pp=350–351|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=150}} Začel je tudi »nacionalne operacije«, ki so bile [[etnično čiščenje]] nesovjetskih narodnostnih skupin – med njimi Poljakov, Nemcev, Latvijcev, Fincev, Grkov, Korejcev in Kitajcev – z notranjimi ali zunanjimi izgoni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=204|2a1=Service|2y=2004|2pp=351, 390|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=151}} V obdobju čistk je bilo aretiranih okoli 1,6 milijona ljudi,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} 700.000 jih je bilo ustreljenih in neznano število je umrlo med mučenjem NKVD.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} V 1930. in 1940. letih je NKVD izvajal atentate na prebežnike in nasprotnike v tujini.{{sfn|Service|2004|p=394}} Avgusta 1940 so v Mehiki umorili Trockega, s čimer je bil odstranjen zadnji od Stalinovih nasprotnikov iz nekdanjega kolektivnega vodstva.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=230|2a1=Service|2y=2004|2p=394|3a1=Overy|3y=2004|3p=338|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=174}} V maju je sledila aretacija večine pripadnikov vojaškega vrhovnega poveljstva in vojske nasploh, pogosto na podlagi izmišljenih obtožb.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=201|2a1=Service|2y=2004|2p=349|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=140}} Čistka je večino stare garde v partiji zamenjala z mlajšimi uradniki, ki niso poznali obdobja pred Stalinovim vodstvom in ki so veljali za osebno bolj vdane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=137–138, 147}} Partijski funkcionarji so vestno izvajali ukaze in se poskušali prikupiti Stalinu, da ne bi sami postali žrtve čistk.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=140}} Takšni funkcionarji so pogosto aretirali in usmrtili še več ljudi, kot je narekovala kvota Stalinove osrednje vlade.{{sfn|Montefiore|2003|p=204}} Stalin je sprejel vse ključne odločitve v času terorja, osebno usmerjal nekatere od operacij in se zanimal za njihovo izvrševanje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=151, 159}} O njegovih motivih za to so zgodovinarji pogosto razpravljali.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} Njegovi osebni zapisi iz tega obdobja so bili po besedah Hlevnjuka »nenavadno zaviti in nepovezani« ter polni trditev o sovražnikih, ki da ga obkrožajo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=152}} Posebej ga je skrbel uspeh, s kakršnim so v Španiji desničarske sile strmoglavile levičarsko vlado,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=347–248|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=125, 156–157}} in se bal domače [[Peta kolona|pete kolone]] v prihodnji vojni z Japonsko in Nemčijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=153, 156–157}} Veliki teror se je končal, ko so Ježova odstranili s čela NKVD in zamenjali z [[Lavrentij Berija|Lavrentijem Berijo]],{{sfn|Service|2004|p=367}} ki je bil popolnoma vdan Stalinu.{{sfn|Montefiore|2003|p=245}} Ježova so aretirali aprila 1939 in usmrtili leta 1940.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=209|2a1=Service|2y=2004|2p=369|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=160}} Teror je prizadel ugled Sovjetske zveze v tujini, zlasti med levičarskimi simpatizerji.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=162}} Medtem ko je teror popuščal, je Stalin poskušal odvrniti odgovornost s sebe{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=157}} in za njegovo »pretiravanje« krivil Ježova.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=159}} Po besedah zgodovinarja Jamesa Harrisa današnje raziskave arhivov kažejo, da Stalin čistk ni izvajal, da bi vzpostavil osebno diktaturo; pravi razlog naj bi po njegovem bil pretiran strah pred protirevolucijo.{{sfn|Harris|2017|pp=1–5, 16}} == Druga svetovna vojna == === Pakt z Nemškim rajhom: 1939–1941 === Kot marksist-leninist je Stalin pričakoval neizogiben konflikt med tekmujočimi kapitalističnimi silami; potem ko si je nacistična Nemčija leta 1938 [[Anschluss|priključila Avstrijo]] in nato del Češkoslovaške, je vedel, da je na obzorju vojna.{{sfn|Montefiore|2003|p=308}} Poskušal je ohranjati sovjetsko nevtralnost, upajoč, da bo vojna Nemčije s Francijo in Britanijo omogočila Sovjetski zvezi prevlado v Evropi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=220–221|2a1=Service|2y=2004|2pp=380–381}} Z vojaško grožnjo se je Sovjetska zveza soočala tudi na vzhodu, kjer je v 1930. letih prihajalo do oboroženih spopadov z ekspanzionistično Japonsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392–393|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=163, 168–169}} Stalin je začel kopičiti vojsko in od januarja 1939 do junija 1941 več kot podvojil Rdečo armado, čeprav so bili v mrzličnem širjenju mnogi častniki slabo izurjeni.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=185–186}} K pomanjkanju izurjenih oficirjev ob izbruhu vojne je pripomogla tudi čistka v vojski v letih 1940–1941.{{sfn|Conquest|1991|pp=232–233, 236}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Stalin izreka dobrodošlico [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]] v Kremlju, 1939]] Ker Britanija in Francija nista kazali pripravljenosti za zavezništvo s Sovjetsko zvezo, je Stalin pričel iskati boljšo kupčijo z Nemčijo.{{sfn|Service|2004|pp=399–400}} 3. maja 1939 je zamenjal zahodno usmerjenega zunanjega ministra [[Maksim Litvinov|Maksima Litvinova]] z [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavom Molotovom]].{{sfn|Nekrič|1997|p=109}} Maja 1939 je Nemčija začela pogajanja s Sovjetsko zvezo in ponudila, da si sili razdelita vzhodno Evropo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=166}} Stalin je v tem videl priložnost tako za ozemeljsko širitev kot za začasen mir z Nemčijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=168, 169}} Avgusta 1939 je Sovjetska zveza z Nemčijo podpisala [[pakt Ribbentrop-Molotov]], sporazum o nenapadanju, ki sta ga izpogajala Molotov in nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=221|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Service|3y=2004|3p=399|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=166}} Teden pozneje je Nemčija [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]], Združeno kraljestvo in Francija pa sta Nemčiji napovedala vojno.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=169}} 17. septembra je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Poljsko|vstopila na vzhodno Poljsko]], uradno z namenom obnoviti red v razsuti državi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=2006|2p=43}} 28. septembra sta si Nemčija in Sovjetska zveza izmenjali nekaj osvojenega ozemlja: Nemčija je pridobila večinsko poljsko govoreča območja Lublinske pokrajine in del Varšavske pokrajine, medtem ko je Sovjetska zveza dobila Litvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=223|2a1=Service|2y=2004|2pp=402–403|3a1=Wettig|3y=2008|3p=20}} Kmalu zatem je bila v Stalinovi prisotnosti podpisana nemško-sovjetska mejna pogodba.{{sfn|Conquest|1991|p=224}} Državi sta nadaljevali s trgovanjem, kar je spodkopavalo britansko trgovinsko blokado Nemčije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=224|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Sovjetska zveza je nadalje zahtevala dele vzhodne Finske, kar je finska vlada zavrnila. Sovjetska zveza je novembra 1939 [[Zimska vojna|napadla Finsko]], ta pa je kljub sovjetski številčni premoči uspela zadržati Rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=228|2a1=Service|2y=2004|2p=403|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=172–173}} Mednarodna skupnost je podprla Finsko, Sovjetsko zvezo pa so izključili iz Društva narodov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti, osramočeni zaradi nezmožnosti premagati Fince, so podpisali začasno mirovno pogodbo, s katero so pridobili nekaj delov finskega ozemlja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=403|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Junija 1940 je Rdeča armada okupirala baltske države, ki jih je avgusta prisilno priključila Sovjetski zvezi;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=227|2a1=Service|2y=2004|2pp=404–405|3a1=Wettig|3y=2008|3pp=20–21|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=173}} napadli in anektirali so tudi Besarabijo in severno Bukovino, dela [[Romunija|Romunije]].{{sfnm|1a1=Brackman|1y=2001|1p=341|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti so poskušali vnaprej preprečiti odpore na svojih novih vzhodnoevropskih ozemljih z množično represijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=170}} Najodmevnejši je bil [[katinski pokol]] aprila in maja 1940, ko so usmrtili okoli 22.000 pripadnikov poljske vojske, policije in obveščevalne službe.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=170}} Hitrost nemške nadvlade in okupacije Francije je Stalina presenetila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Vse bolj se je osredotočal na spravo z Nemčijo, da bi odložil morebitne spopade z njo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=406}} Potem ko so [[sile osi]] Nemčija, Italija in Japonska oktobra 1940 podpisale [[trojni pakt]], je Stalin predlagal, da bi se zavezništvu osi pridružila tudi ZSSR.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=231|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=341, 343|3a1=Roberts|3y=2006|3p=58}} Da bi izkazal miroljubnost do Nemčije, je Sovjetska zveza aprila 1941 podpisala pakt o nevtralnosti z Japonsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=233|2a1=Roberts|2y=2006|2p=63}} Čeprav je bil ''de facto'' vodja države že petnajst let, je Stalin sklenil, da so odnosi z Nemčijo poslabšali do te mere, da mora težavo obvladati kot uradni vodja vlade: 6. maja 1941 je zamenjal Molotova na mestu [[Premier Sovjetske zveze|premierja Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=234|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=180}} === Nemška invazija: 1941–1942 === [[Slika:Battle of Moscow.jpg|sličica|Ženske kopljejo protitankovske jarke okoli Moskve, medtem ko so vsi moški na fronti (1941)]] Junija 1941 je Nemčija [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], s čimer je začela vojno na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=410–411|2a1=Roberts|2y=2006|2p=82|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=198}} Stalina je, čeprav so ga obveščevalne službe večkrat opozorile na nemške namere, napad presenetil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=408–409, 411–412|2a1=Roberts|2y=2006|2p=67|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=199–200, 202}} Oblikoval je državni obrambni komite, katerega vrhovni poveljnik je bil sam,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=414–415|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=206–207}} in vojaško vrhovno poveljstvo ([[Stavka (poveljstvo)|Stavka]]){{sfn|Service|2004|p=413}} z načelnikom [[Georgij Žukov|Georgijem Žukovom]].{{sfn|Service|2004|p=420}} Nemška taktika [[Bliskovita vojna|bliskovite vojne]] je bila spočetka zelo uspešna: sovjetske zračne sile na zahodni meji so padle po dveh dneh.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=417|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=201–202}} Nemški [[Wehrmacht]] je prodrl globoko na sovjetsko ozemlje;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=235|2a1=Service|2y=2004|2p=416}} Ukrajina, Belorusija in baltske države so prešle pod nemško okupacijo, [[Obleganje Leningrada|Leningrad pa so oblegali]].{{sfn|Service|2004|p=418}} Sovjetski begunci so preplavili Moskvo in okoliška mesta.{{sfn|Service|2004|p=417}} Julija je nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] že bombardirala Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=418}} oktobra pa se je pripravljala, da prestolnico napade z vsemu silami. Za sovjetsko vlado je bil narejen načrt za evakuacijo v [[Samara|Kujbišev]], vendar se je Stalin odločil, da bo ostal v Moskvi, saj je verjel, da bi njegov pobeg prizadel moralo enot.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=248–249|2a1=Service|2y=2004|2p=420|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=214–215}} Nemško napredovanje na Moskvo se je ustavilo po [[Bitka za Moskvo|dveh mesecih boja]] v vedno bolj neugodnih vremenskih razmerah.{{sfn|Glantz|2001|p=26}} V nasprotju z nasveti Žukova in ostalih generalov je Stalin dajal prednost napadu pred obrambo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=421, 424|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=220}} Junija 1941 je ukazal taktiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], s katero so uničevali infrastrukturo in zaloge, preden bi se do njih dokopali Nemci,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Roberts|2y=2006|2p=90}} NKVD-ju pa je ukazal usmrtitev okoli 100.000 političnih zapornikov na območjih, ki se jim je približeval Wehrmacht.{{sfn|Gellately|2007|p=391}} Napravil je čistko v vojaškem poveljstvu, številni so bili odstavljeni ali premeščeni, aretirani ali usmrčeni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=239–240|2a1=Roberts|2y=2006|2p=98|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=209}} Z ukazom št. 270 je vojakom zapovedal, naj se borijo do smrti, zajete pa označil za izdajalce.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=241|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=210}} Med [[Vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]] Nemcev se je znašel Stalinov sin Jakov, ki je v koncentracijskem taborišču tudi umrl.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=241–242|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Julija 1942 je izdal ukaz št. 227, ki je samovoljno umikanje kaznoval s premestitvijo v »kazenske bataljone«, ki so bili topovska hrana na prvi frontni liniji.{{sfnm|1a1=Roberts|1y=2006|1p=132|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=223}} Med bojevanjem se tako nemška kot sovjetska vojska nista zmenili za [[vojno pravo]], določeno z [[Ženevske konvencije|ženevskimi konvencijami]].{{sfn|Service|2004|p=423}} Sovjeti so na vso moč razglašali nemške pokole komunistov, [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]].{{sfn|Service|2004|p=422}} Stalin je aprila 1942 podprl organizacijo [[Judovski protifašistični komite]], da bi pridobil podporo Judov in mednarodne skupnosti za sovjetske vojne napore.{{sfn|Overy|2004|p=568}} [[Slika:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|levo|sličica|Središče Stalingrada po osvoboditvi, 2. februar 1943]] Sovjetska zveza se je povezala z Združenim kraljestvom in z Združenimi državami Amerike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=211}} V odziv na invazijo je okrepila industrijo v osrednji Rusiji, ki je proizvajala skoraj izključno vojaško opremo.{{sfn|Service|2004|p=421}} Produktivnost je dosegla visoko raven in presegla nemško.{{sfn|Service|2004|p=422}} Med vojno je bil Stalin popustljivejši do [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] in ji dovolil nadaljevanje nekatere dejavnosti, septembra 1943 pa se je sestal s [[Moskovski patriarh Sergej|patriarhom Sergejem]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=442–443|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=242–243}} Dovolil je tudi več svobode kulturnega izražanja, kar je omogočilo dotlej zatiranim umetnikom, kot sta [[Ana Ahmatova]] in [[Dmitrij Šostakovič]], da so lažje širili svoja dela.{{sfn|Service|2004|p=441}} ''[[Internacionala|Internacionalo]]'' je zamenjala [[Himna Sovjetske zveze|nova, domoljubnejša himna]].{{sfn|Service|2004|p=442}} Vlada je vse bolj spodbujala [[Panslavizem|panslovanska]] čustva,{{sfn|Service|2004|p=446}} kritizirala pa [[svetovljanstvo]], zlasti zamisel »kozmopolitov brez korenin«, ki je bila uperjena predvsem proti sovjetskim Judom.{{sfn|Service|2004|pp=446–447}} Leta 1943 je bila razpuščena Kominterna,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=444}} Stalin pa je tujim marksističnim-leninističnim strankam naročal, naj spodbujajo nacionalizem namesto internacionalizma, da bi si povečale privlačnost doma.{{sfn|Service|2004|p=446}} Aprila 1942 je Stalin preglasil Stavko z ukazom prvega resnega sovjetskega protinapada. Rdeča armada je poskušala zavzeti [[Harkov]], ki je bil pod nemško okupacijo; napad je spodletel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=254|2a1=Service|2y=2004|2p=424|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=221–222}} Tega leta je Hitler za glavni cilj namesto splošne zmage na Vzhodni fronti zastavil zavarovanje naftnih polj na jugu Sovjetske zveze, ključnih za dolgoročni nemški vojni uspeh.{{sfn|Roberts|2006|pp=117–8}} Medtem ko so generali Rdeče armade zaznali, da bo Hitler svoje napore premaknil na jug, je Stalin to dojemal le kot bočne premike ob novem poskusu zavzetja Moskve.{{sfn|Roberts|2006|p=124}} Junija 1924 je nemška vojska začela veliko ofenzivo v južni Rusiji in ogrozila [[Stalingrad]]. Stalin je Rdeči armadi ukazal, da mesto zadržijo za vsako ceno.{{sfn|Service|2004|p=425}} Napad se je tako zavlekel v večmesečno [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad]].{{sfn|Service|2004|p=426}} Decembra 1942 je za obrambo mesta zadolžil [[Konstantin Rokosovski|Konstantina Rokosovskega]].{{sfn|Service|2004|p=427}} Februarja 1943 so se nemške enote, ki so napadale Stalingrad, predale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=428|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=225}} Sovjetska zmaga v Stalingradu je pomenila velik preobrat v vojni;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=225}} v spomin si je Stalin podelil čin [[Maršal Sovjetske zveze|maršala Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=429|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=226}} === Sovjetski protinapad: 1942–1945 === [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|sličica|Veliki trije: Josif Stalin, [[Franklin Roosevelt]] in [[Winston Churchill]] na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]], november 1943]] Do novembra 1942 je Sovjetska zveza začela uspešno odbijati nemške napade na strateške položaje na jugu. Čeprav je pri tem padlo 2,5 milijona Sovjetov, jim je to omogočilo prevzeti ofenzivo na vzhodni fronti za večino preostanka vojne.{{sfn|Roberts|2006|p=155}} Nemčija je poskušala [[Bitka pri Kursku|napasti sovjetske sile pri Kursku]], kar so Sovjeti uspešno odbili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=255|2a1=Roberts|2y=2006|2p=156|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=227}} Do konca leta 1943 je Sovjetska zveza ponovno zavzela polovico ozemlja, ki ga je bila Nemčija zasedla v letih 1941–1942.{{sfn|Roberts|2006|p=159}} Od konca 1941 do začetka 1943 se je tudi znatno povečala sovjetska proizvodnja vojaške industrije, potem ko je Stalin tovarne preselil daleč vzhodno od fronte, na varno pred nemškimi napadi.{{sfn|Roberts|2006|p=163}} V zavezniških državah je med vojno podoba Stalina postajala vse bolj pozitivna.{{sfn|Service|2004|p=452}} Leta 1941 je londonski filharmonični orkester odigral koncert v čast Stalinovemu rojstnemu dnevu,{{sfn|Service|2004|p=466}} leta 1942 pa ga je revija ''[[Time]]'' imenovala za »[[Osebnost leta revije Time|osebnost leta]]«.{{sfn|Service|2004|p=452}} Ko je Stalin izvedel, da ga na zahodu ljubkovalno imenujejo »striček Joe«, je bil sprva užaljen, saj se mu je to zdelo nespoštljivo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Service|2y=2004|2p=466}} Med Stalinom, britanskim ministrskim predsednikom [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]] in ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]], ki so postali znani kot »veliki trije«, je ostajalo medsebojno nezaupanje.{{sfn|Service|2004|p=458}} Churchill je odletel v Moskvo na obisk k Stalinu avgusta 1942 in ponovno oktobra 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=252|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|2pp=224, 244}} Stalin je med vojno redko zapustil Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=456}} Churchilla in Roosevelta pa je težila njegova nepripravljenost potovati na srečanje z njima.{{sfn|Service|2004|p=460}} Novembra 1943 se je Stalin sestal z Rooseveltom in s Churchillom [[Teheranska konferenca|v Teheranu]], mestu po njegovi izbiri.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=262|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Roberts|3y=2006|3p=180|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=229–230}} Na tej konferenci sta se Stalin in Roosevelt dobro razumela, pri čemer sta si oba želela razpad [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] po vojni.{{sfn|Service|2004|p=462}} V Teheranu se je trojica strinjala, da je za preprečitev ponovnega vojaškega vzpona Nemčijo treba razkosati.{{sfn|Service|2004|p=463}} Roosevelt in Churchill sta tudi pristala na Stalinovo zahtevo po odprtju [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodne fronte]], ki bi razbremenila vzhodno; to sta storila sredi leta 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=244, 251|2a1=Service|2y=2004|2p=461, 469|3a1=Roberts|3y=2006|3p=185|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=223, 229}} Stalin je vztrajal, da bi si po vojni Sovjetska zveza priključila del Poljske, ki ga je zasedla po paktu Ribbentrop-Molotov, čemur je Churchill nasprotoval.{{sfn|Roberts|2006|pp=186–7}} Roosevelt in Churchill sta se strinjala s Stalinovo ozemeljsko zahtevo po nemškem mestu [[Kaliningrad|Königsberg]].{{sfn|Service|2004|p=463}} Pozneje leta 1944 je Churchill pristal na Stalinov predlog, da po vojni Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija pridejo pod sovjetsko vplivno območje, Grčija pa pod zahodno.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=464–465|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} [[Slika:Soviet soldiers in Polozk (Belarus), passing by propaganda poster celebrating the reconquest of the city and urging the liberation of the Baltic from Nazi German occupation. July 4, 1944.jpg|sličica|levo|Sovjetski vojaki v [[Polock]]u, 4. julij 1944]] Leta 1944 je Sovjetska zveza močno napredovala čez vzhodno Evropo proti Nemčiji,{{sfn|Roberts|2006|pp=194–5}} vključno z [[Operacija Bagration|operacijo Bagration]], veliko ofenzivo v Beloruski SSR proti nemški [[Armadna skupina Center|armadni skupini Center]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=469|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=199–201}} Leta 1944 je izrinila nemško vojsko iz baltskih držav (razen s Kurlandskega polotoka), ki si jih je nato znova priključila.{{sfn|Service|2004|p=492}} Medtem ko je Rdeča armada znova zavzemala [[Kavkaz]] in [[Krim (polotok)|Krim]], so različne etnične skupine v teh pokrajinah – [[Kalmiki|Kalmike]], [[Čečeni|Čečene]], [[Inguši|Inguše]], [[Karačajci|Karačajce]], [[Balkari|Balkare]] in [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] – obtožili kolaboracije z Nemčijo. Po načelu kolektivne odgovornosti je Stalinova vlada ukinila njihove avtonomne republike in med letoma 1943 in 1944 izgnala večino njenih pripadnikov v Srednjo Azijo in Sibirijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=258|2a1=Service|2y=2004|2p=492|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=232–233}} Zaradi te politike je bilo izgnanih več kot milijon ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=233}} Februarja 1945 so se »veliki trije« voditelji sestali na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=264|2a1=Service|2y=2004|2p=465|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=244}} Roosevelt in Churchill sta se uklonila Stalinovi zahtevi, da Nemčija Sovjetski zvezi plača 20 milijard dolarjev odškodnine in da si Sovjetska zveza lahko priključi [[Sahalin]] in [[Kurilsko otočje]] v zameno za napad na Japonsko.{{sfn|Service|2004|pp=465–466}} Sklenili so tudi sporazum, da bo povojni Poljski vladala koalicija tako komunističnih kot konservativnih predstavnikov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=465–466|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=241–244}} Sam pri sebi je Stalin Poljsko nameraval spraviti pod popoln sovjetski vpliv.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=471|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=245}} Rdeča armada je zadržala pomoč poljskim upornikom v [[Varšavska vstaja (1944)|varšavski vstaji]], ker je Stalin verjel, da bo katerakoli zmagovalna poljska sila ovirala njegova prizadevanja po podreditvi Poljske.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=471–472|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} Čeprav je to skrival pred zavezniki, se je Stalin potrudil, da je Sovjetska zveza prva zavzela Berlin, v veri, da mu bo to omogočilo obvladati večji del Evrope. Churchill je to zaslutil in neuspešno skušal prepričati ZDA, da bi si zahodni zavezniki morali prizadevati za isti cilj.{{sfn|Service|2004|p=473}} === Zmaga: 1945 === [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|levo|sličica|Britanski ministrski predsednik [[Clement Attlee]], ameriški predsednik [[Harry Truman]] in Josif Stalin na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]], julij 1945]] Aprila 1945 je Rdeča armada zavzela Berlin, [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitler je storil samomor]] in maja se je Nemčija vdala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=474|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} Stalin je hotel, da bi Hitlerja zajeli živega; njegove posmrtne ostanke je dal prenesti v Moskvo, da bi preprečil, da bi postali relikvija nacističnih simpatizerjev.{{sfn|Service|2004|pp=479–480}} Med zavzemanjem nemškega ozemlja je Rdeča armada odkrila [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], ki so jih upravljali nacisti.{{sfn|Service|2004|p=473}} Številni sovjetski vojaki so po Nemčiji in vzhodni Evropi plenili in posiljevali,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=234}} Stalin pa jih ni hotel kaznovati.{{sfn|Service|2004|p=473}} Ko se je glede početja sovjetskih vojakov pritožil jugoslovanski komunist [[Milovan Đilas]], je Stalin odvrnil, da kako naj vojak po grozotah vojne »še normalno reagira? In kaj je tako groznega, če se po takšnih strahotah pozabava z žensko?«{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265–266|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=235}} S porazom Nemčije je Stalin preusmeril svojo pozornost na [[Sovjetsko-japonska vojna|vojno z Japonsko]] in na Daljni vzhod premestil pol milijona enot.{{sfn|Service|2004|p=474}} Zavezniki so pritiskali nanj, naj vstopi v vojno, hotel pa je tudi utrditi strateški položaj Sovjetske zveze v Aziji.{{sfnm|Glantz|1983|p=xvii}} 8. avgusta, med [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|ameriškima jedrskima bombardiranjema Hirošime in Nagasakija]], je sovjetska vojska vdrla v [[Mandžurija|Mandžurijo]] pod japonsko okupacijo in premagala vojsko [[Kvantung]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=476|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=248–249}} Oboje je privedlo do japonske vdaje in konca vojne.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=268|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=248}} Sovjetske sile so napredovale, dokler niso zavzele vsega ozemlja, ki jim je pripadlo, vendar so ZDA preprečile sodelovanje Rdeče armade pri zavezniški [[Okupacija Japonske|okupaciji Japonske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=249}} V juliju in avgustu 1945 se je Stalin udeležil [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] z novim britanskim ministrskim predsednikom [[Clement Attlee|Clementom Attleejem]] in z novim predsednikom ZDA [[Harry Truman|Harryjem Trumanom]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Service|2y=2004|2p=475}} Na konferenci je Stalin ponovil obljube, ki jih je bil dal Churchillu, da se bo vzdržal »sovjetizacije« vzhodne Evrope.{{sfn|Roberts|2006|pp=274–5}} Stalin je zahteval, naj se Nemčiji naloži vojna odškodnina brez ozira na potrebna sredstva za preživljanje nemških državljanov, kar je skrbelo Trumana, ki sta mislila, da bi Nemčija tako postala finančno breme zahodnim silam.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Zavzemal se je tudi za »vojni plen«, ki bi Sovjetski zvezi dovolil neposredno prilaščanje imetja premaganih narodov brez omejitev, in dodana je bila klavzula, ki je to omogočala z nekaterimi omejitvami.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Nemčijo so razdelili na štiri okupacijska območja – sovjetsko, ameriško, britansko in francosko – na enak način pa so razdelili tudi Berlin, ki je ležal v sovjetskem območju.{{sfn|Service|2004|p=506}} == Povojno obdobje == === Povojna obnova in lakota: 1945–1947 === Po vojni je bil Stalin – po besedah Servicea – na »vrhuncu svoje kariere«.{{sfn|Service|2004|p=481}} V Sovjetski zvezi je splošno veljal za utelešenje zmage in domoljubja.{{sfn|Service|2004|p=484}} Njegova vojska je obvladovala srednjo in vzhodno Evropo do reke [[Laba|Labe]].{{sfn|Service|2004|p=481}} Junija 1945 je Stalin prejel naslov generalisima{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} in z Leninovega mavzoleja spremljal parado zmage, ki jo je vodil Žukov na moskovskem [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfn|Service|2004|pp=480–481}} Na večerji, ki so jo priredili vojaškim poveljnikom, je opisal Ruse kot »izjemen narod« in »vodilno silo« v Sovjetski zvezi; s tem je prvič nedvoumno povzdignil Ruse nad ostale narode Sovjetske zveze.{{sfn|Service|2004|p=479}} Leta 1946 je država izdala Stalinova ''Zbrana dela''.{{sfn|Service|2004|p=541}} Leta 1947 je objavila drugo izdajo Stalinove uradne biografije, ki ga je še bolj poveličevala kot predhodna.{{sfn|Service|2004|pp=543–544}} Dnevno so ga citirali v ''Pravdi'', njegove slike pa so visele na zidovih številnih delovnih mest in domov.{{sfn|Service|2004|p=548}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R78376, Budapest, II. Weltfestspiele, Festumzug, Komsomolzen.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Portret Stalina v Budimpešti, 1949]] Svojemu utrjenemu mednarodnemu položaju navkljub je Stalin ostal na preži za notranjimi nasprotovanji in željo po spremembah med prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=485|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=262}} Skrbela ga je tudi njegova vračajoča se vojska, ki je bila v Nemčiji izpostavljena širokemu naboru potrošniških dobrin, od katerih so številne naplenjene prinašali s seboj; to ga je spominjalo na [[Dekabristična vstaja|dekabristično vstajo]] ruskih vojakov leta 1825, ki so se vrnili iz premagane Francije po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]].{{sfn|Service|2004|p=485}} Sovjetske vojne ujetnike je po povratku v Sovjetsko zvezo poslal na preverjanje v »filtracijskih« taborih, kjer so v odkrivanju morebitnih izdajalcev zaslišali 2.775.700 ljudi. Okoli polovico so jih nato zaprli v delovna taborišča.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Roberts|2y=2006|2p=202}} V baltskih državah, kjer je bilo veliko opozicije sovjetski vladavini, so začeli izvajati programe dekulakizacije in deklerikalizacije, ki so povzročili 142.000 izgonov med letoma 1945 in 1949.{{sfn|Service|2004|p=492}} Sistem delovnih taborišč, gulagov, so nadalje razširili. Do januarja 1953 so bili trije odstotki sovjetskega prebivalstva zaprti ali v notranjem izgnanstvu, od tega 2,8 milijona v »posebnih naseljih« na osamljenih območjih in 2,5 milijona v taboriščih, kazenskih kolonijah in zaporih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=268}} NKVD je bil zadolžen za popis uničenja, ki je nastalo med vojno.{{sfn|Service|2004|p=482}} Ugotovil je, da je bilo uničenih 1710 mest in 70.000 vasi,{{sfn|Service|2004|pp=482–483}} da je umrlo med 26 in 27 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze, še milijoni pa so bili ranjeni, podhranjeni ali osiroteli.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Po vojni so nekateri Stalinovi tovariši predlagali spremembe vladnih politik.{{sfn|Service|2004|p=500}} Povojna sovjetska družba je bila v več pogledih strpnejša kot pred vojno; Stalin je ruski pravoslavni cerkvi dovolil obdržati cerkve, ki jih je odprla v času vojne,{{sfn|Service|2004|p=496}} akademikom in umetnikom je bila dopuščena večja svoboda kot do leta 1941.{{sfn|Service|2004|p=497}} Da bi se spopadla z inflacijo in spodbudila obnovo gospodarstva, je sovjetska vlada decembra 1947 devalvirala rubelj in ukinila sistem živilskih knjižic.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=497|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=274–278}} Leta 1947 je bila ukinjena smrtna kazen, ki pa je bila znova vzpostavljena leta 1950.{{sfn|Conquest|1991|p=289}} Stalinovo zdravje je pešalo in konec leta 1945 so ga težave s srcem prisilile v dvomesečni dopust.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=269|2a1=Service|2y=2004|2p=491}} V njem je naraščala bojazen, da bi ga visoke politične in vojaške osebnosti lahko poskušale odstaviti; vsem je preprečeval, da bi postali dovolj vplivni, da bi mu predstavljali konkurenco, v njihova stanovanja pa je dal namestiti prisluškovalne naprave.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=526|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=268}} Degradiral je Molotova{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=531–532|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=272–273}} in bil za ključne položaje vse bolj naklonjen Lavrentiju Beriji in [[Georgij Malenkov|Georgiju Malenkovu]].{{sfn|Service|2004|p=534}} Leta 1949 je vpoklical [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] iz Ukrajine v Moskvo, kjer ga je postavil za sekretarja Centralnega komiteja in za vodjo moskovske veje partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=303}} V čistki, znani kot »leningrajski primer«, je vodstvo tega mesta obtožil izdajstva; mnoge obtožene so usmrtili leta 1950.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=534–535|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=282}} V povojnem obdobju je v sovjetskih mestih pogosto prihajalo do pomanjkanj hrane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=300–301}} V letih 1946–1947 je ZSSR doživela množično lakoto,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=498|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} ki sta jo zanetila suša in slaba letina leta 1946, poslabšala pa vladna politika preskrbe s hrano, ki je ustvarjala zaloge hrane in jo prekomerno izvažala, namesto da bi jo pošiljala na prizadeta območja.{{sfn|Ellman|2000|pp=611, 618–620}} Današnje ocene kažejo, da je od podhranjenosti ali bolezni umrlo milijon do milijon in pol ljudi.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2000|1p=622|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Medtem ko je bila kmetijska proizvodnja v zastoju, se je Stalin osredotočal na vrsto infrastrukturnih projektov, na primer gradnjo hidroelektrarn, prekopov in železniških prog proti polarnemu severu. Številne so zgradili s prisilnim delom zapornikov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=299}} === Politika hladne vojne: 1947–1950 === [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|Stalin na praznovanju 70. rojstnega dne, obkrožajo ga med drugimi [[Mao Cetung]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Walter Ulbricht]] in [[Jumdžagin Cedenbal]]]] Po drugi svetovni vojni je Britanski imperij doživel zaton, s čimer sta vodilni svetovni sili ostali ZDA in Sovjetska zveza.{{sfn|Service|2004|pp=502–503}} Napetosti med nekdanjima zaveznikoma so se krepile{{sfn|Service|2004|p=484}} in prerasle v [[Hladna vojna|hladno vojno]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Čeprav je Stalin javno opisoval britansko in ameriško vlado kot agresivni, je menil, da mu ne grozi vojna z njima in da verjetno sledi več desetletij miru.{{sfn|Service|2004|p=487}} Okrepil je tajni razvoj jedrskega orožja, katerega namen je bil ustvariti [[Atomska bomba|atomsko bombo]],{{sfn|Service|2004|p=481}} vendar je predvideval, da nobena od sil ne želi jedrskega spopada in da se »jedrsko orožje skoraj ne more uporabiti, ne da bi to pomenilo konec sveta«.{{sfn|Gaddis|2005|p=57}} Za razvoj orožja se je močno zanimal osebno.{{sfn|Service|2004|p=508}} Avgusta 1949 so bombo uspešno preizkusili v [[Testni poligon Semipalatinsk|stepi blizu Semipalatinska]] v Kazahstanu.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=508|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=293}} Stalin je tudi znova okrepil vojsko in jo z 2,9 milijona vojakov, kolikor jih je štela leta 1949, do 1953 povečal na 5,8 milijona.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=297}} ZDA so pričele uveljavljati svoje interese na vseh celinah, pridobile so zračne baze v Aziji in Afriki in poskrbele, da so v Latinski Ameriki na oblast prišli proameriški režimi.{{sfn|Service|2004|p=502}} Junija 1947 je država sprožila [[Marshallov načrt]], s katerim je nameravala spodkopati sovjetsko prevlado v vzhodni Evropi. Kot del načrta je ponujala tudi denarno podporo pod pogojem, da odprejo svoja tržišča, zavedajoč se, da Sovjeti nikoli ne bodo pristali na to.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=504|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=267}} Zavezniki so zahtevali, da Stalin odstrani svojo vojsko iz severnega Irana. Stalin je to sprva zavračal, kar je povzročilo mednarodno krizo leta 1946, leto kasneje pa se je uklonil in umaknil sovjetske enote.{{sfn|Service|2004|p=504}} Z namero povečati sovjetski vpliv na svetovni ravni je neuspešno poskušal doseči, da bi [[Libija]] – nedavno osvobojena izpod italijanske okupacije – postala sovjetski protektorat.{{sfn|Service|2004|p=494}} Molotova je poslal v San Francisco na pogajanja za oblikovanje [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], vztrajajoč, da Sovjetska zveza dobi mesto v [[Varnostni svet ZN|Varnostnem svetu]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Aprila 1949 so zahodne sile ustanovile [[NATO|Organizacijo severnoatlantske pogodbe]] (NATO), vojaško zavezništvo kapitalističnih držav.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} V zahodnih državah so Stalina pričeli prikazovati kot »najzlobnejšega živečega diktatorja« in ga primerjati s Hitlerjem.{{sfn|Service|2004|p=551}} Leta 1948 je Stalin uredil in napisal dele knjige ''Ponarejevalci zgodovine'', sprva objavljeno kot serijo člankov v ''Pravdi''. Delo je nastalo kot odziv na javno razkritje nemško-sovjetskega zavezništva leta 1939 in je za vojno krivilo zahodne sile.{{sfn|Roberts|2002|pp=96–98}} Lažno je zatrjevalo, da uspešno nemško napredovanje v začetnem delu vojne ni bilo posledica sovjetske vojaške šibkosti, temveč nameren strateški umik.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=264}} Leta 1949 so s proslavami obeležili Stalinov uraden 70. rojstni dan in Stalin se je udeležil dogodka v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] z evropskimi in azijskimi marksističnimi-leninističnimi voditelji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=296|2a1=Service|2y=2004|2pp=548–549|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=290}} ==== Vzhodni blok ==== [[Slika:EasternBloc BasicMembersOnly sl.svg|sličica|[[Vzhodni blok]] do leta 1989]] Po vojni si je Stalin prizadeval ohraniti sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo in obenem povečati vpliv v Aziji.{{sfn|Service|2004|p=492}} Ob pozornem spremljanju odzivov zahodnih zaveznikov ni hitel z nastavljanjem komunističnih vlad v vzhodnoevropskih državah, temveč je sprva poskrbel, da so marksisti-leninisti pristali v koalicijskih ministrstvih.{{sfn|Service|2004|p=494}} V nasprotju z baltskimi državami je zavrnil možnost priključitve novih komunističnih držav Sovjetski zvezi in jih priznal kot neodvisne narodne države.{{sfn|Service|2004|p=517}} Težavo mu je predstavljalo dejstvo, da je v vzhodni Evropi ostalo malo marksistov, saj so številne ubili nacisti.{{sfn|Service|2004|p=483}} Od Nemčije in njenih zaveznikov Madžarske, Romunije in Slovaške republike je zahteval plačilo vojnih odškodnin.{{sfn|Service|2004|p=484}} Ker je v vzhodnoevropskih državah socializem uvedla invazija in ne delavska revolucija, jih je Stalin namesto »diktature proletariata« imenoval »ljudske demokracije«, saj da v njih obstaja prosocialistično zavezništvo iz delavskega, kmečkega in spodnjega srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=518}} Churchill je opisal, da se je čez Evropo spustila »[[železna zavesa]]« in ločila Vzhod od Zahoda.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Service|2y=2004|2p=503}} Septembra 1947 je na Poljskem potekalo srečanje vzhodnoevropskih komunističnih voditeljev, na katerem so oblikovali [[Informbiro]] (Kominform) za usklajevanje komunističnih partij v Vzhodni Evropi ter Italiji in Franciji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=286|2a1=Service|2y=2004|2p=506|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=267}} Stalin se srečanja ni osebno udeležil, temveč je nanj poslal [[Andrej Ždanov|Andreja Ždanova]].{{sfn|Service|2004|p=506}} Razni komunistični voditelji so obiskovali Stalina v Moskvi, kjer jim je svetoval glede njihovih zamisli, nasprotoval je na primer jugoslovanski zamisli balkanske federacije, ki bi vključevala Albanijo in Bolgarijo.{{sfn|Service|2004|p=511}} V posebej napetih odnosih je Stalin bil z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom Titom]], ki si je še naprej prizadeval za vzpostavitev balkanske federacije in za sovjetsko pomoč komunistom v [[Grška državljanska vojna|grški državljanski vojni]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=286–287|2a1=Service|2y=2004|2p=515}} Marca 1948 je Stalin sprožil kampanjo proti Titu in jugoslovanske komuniste obtožil pustolovstva ter odklona od marksistične-leninistične doktrine.{{sfn|Service|2004|p=515}} Na drugi konferenci Informbiroja junija 1948 v Bukarešti so se vsi vzhodnoevropski komunistični voditelji odpovedali Titovi vladi in jo obtožili, da so fašisti in agenti zahodnega kapitalizma.{{sfn|Service|2004|p=516}} Stalin je naročil več poskusov atentata na Tita in pretehtaval invazijo na Jugoslavijo.{{sfn|Conquest|1991|p=287}} Stalin je predlagal ustanovitev združene, a demilitarizirane Nemčije in upal, da bo bodisi prišla pod sovjetski vpliv bodisi ostala nevtralna.{{sfn|Service|2004|p=507}} Ko sta ZDA in Združeno kraljestvo temu naprej nasprotovala, je Stalin skušal doseči svoje, tako da je junija 1948 začel [[Blokada Berlina|blokado Berlina]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=280|2a1=Service|2y=2004|2p=507|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=281}} Špekuliral je, da nasprotne strani ne bodo tvegale vojne, vendar so zahodni Berlin [[Berlinski zračni most|oskrbovali z letali]] do maja 1949, ko se je Stalin uklonil in končal blokado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} Septembra 1949 so zahodne sile Zahodno Nemčijo pretvorile v neodvisno [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]], na kar je Sovjetska zveza oktobra odgovorila z ustanovitvijo Vzhodne Nemčije kot [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]].{{sfn|Service|2004|p=507}} Za Poljsko so zahodne sile v skladu z dotedanjimi dogovori pričakovale, da bo postala neodvisna država s svobodnimi demokratičnimi volitvami.{{sfn|Service|2004|p=476}} Sovjeti so različne poljske socialistične stranke združili v [[Poljska združena delavska stranka|Poljsko združeno delavsko stranko]], ki je z volilnimi prevarami prišla na oblast.{{sfn|Service|2004|p=515}} Prirejene so bile tudi volitve leta 1947 na Madžarskem, na katerih je oblast dobila [[Madžarska delavska ljudska stranka]].{{sfn|Service|2004|p=515}} Na Češkoslovaškem, kjer so komunisti imeli podporo med prebivalstvom, so bili leta 1946 izvoljeni za največjo stranko.{{sfn|Service|2004|p=512, 513}} V Bolgariji in Romuniji so ukinili monarhijo.{{sfn|Service|2004|p=513}} Po Vzhodni Evropi so uveljavljali sovjetski model z ukinitvijo političnega pluralizma, kolektivizacijo kmetijstva in vlaganjem v težko industrijo.{{sfn|Service|2004|p=516}} ==== Azija ==== Na Kitajskem je oktobra 1949 oblast prevzel komunistični voditelj [[Mao Cetung]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=301|2a1=Service|2y=2004|2p=509|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=286}} Marksistične vlade so tedaj nadzirale tretjino svetovnega ozemlja.{{sfn|Service|2004|p=509}} Zasebno je Stalin priznal, da je podcenjeval kitajske komuniste in ni pričakoval njihove zmage v državljanski vojni, namesto česar jih je bil spodbujal k novemu miru s Kuomintangom.{{sfn|Service|2004|p=553}} Decembra 1949 je Mao obiskal Stalina. Po začetnem Stalinovem zavračanju sta podpisala [[Kitajsko-sovjetski sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči|sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči]], ki je zamenjal predhodni sporazum iz leta 1945, znatno ugodnejši za Sovjetsko zvezo kot za Kitajsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=509|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=287–291}} Stalin se je bal, da bo Mao sledil Titovemu zgledu in se osvobodil izpod sovjetskega vpliva, in je opozoril, da bo v primeru svojega nezadovoljstva Kitajski odrekel podporo; Kitajska je podporo po desetletjih državljanske vojne obupno potrebovala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=287}} Ob koncu druge svetovne vojne sta Sovjetska zveza in ZDA razdelili [[Korejski polotok]], dotlej japonsko kolonijo, vzdolž 38. vzporednika, na zahodu nastavili komunistično in na jugu prozahodno vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=294}} Severnokorejski voditelj [[Kim Il-sung]] je obiskal Stalina marca 1949 in marca 1950; hotel je izvesti invazijo na jug in čeprav ga Stalin sprva ni želel podpreti, se je maja 1950 strinjal.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=302|2a1=Service|2y=2004|2p=553|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=294–295}} Junija 1950 je [[Korejska ljudska armada|severnokorejska vojska]] z napadom na jug sprožila [[Korejska vojna|korejsko vojno]], se hitro prebila in zavzela [[Seul]].{{sfn|Service|2004|p=554}} Stalin in Mao sta pričakovala hitro zmago.{{sfn|Service|2004|p=554}} ZDA so se obrnile na Varnostni svet ZN, ki ga je Sovjetska zveza bojkotirala zaradi nepriznavanja Maove vlade, in vojaško podprla Južno Korejo. Vojska pod ameriškim vodstvom je Severno Korejo potisnila nazaj.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=554|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=295–296}} Stalin se je hotel izogniti neposrednemu sovjetskemu spopadu z ZDA, Kitajsko pa je prepričeval, naj pomaga Severni Koreji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=555–556|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=296}} Sovjetska zveza je bila med prvimi državami, ki so leta 1948 priznale novoustanovljeno državo [[Izrael]]. Ko je Sovjetsko zvezo obiskala izraelska odposlanka [[Golda Meir]], so Stalina razjezile judovske množice, ki so se zbrale, da bi jo pozdravile.{{sfn|Conquest|1991|p=291}} Še bolj ga je jezila krepitev zavezništva med Izraelom in ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=285}} Potem ko se je Stalin razšel z Izraelom, je v Sovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka začel protijudovsko kampanjo.{{sfn|Service|2004|p=518}} Novembra 1948 je ukinil Judovski protifašistični komite,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Service|2y=2004|2p=577|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=284}} nekaterim njegovim članom pa so sodili v montiranih procesih.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=567|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=384–5}} Sovjetski tisk je napadal [[sionizem]], judovsko kulturo in »kozmopolitstvo brez korenin«,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=308–309}} v sovjetski družbi pa je naraščal protisemitizem.{{sfn|Service|2004|pp=576–577}} Stalinovo vse večje dopuščanje protisemitizma je morda izviralo iz naraščajočega ruskega nacionalizma ali iz spoznanja, da je Hitlerju protisemitizem služil kot učinkovito mobilizacijsko sredstvo;{{sfn|Conquest|1991|p=290}} Jude je morda videl kot »protirevolucionaren« narod, katerega pripadniki naj bi bili zvesti ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=286}} Obstajale so nikoli dokazane govorice, da Stalin naklepa izgon vseh sovjetskih Judov v [[Judovska avtonomna oblast|Judovsko avtonomno oblast]] v vzhodni Sibiriji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=577|2a1=Overy|2y=2004|2p=565|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=309}} === Zadnja leta: 1950–1953 === V starejših letih je bil Stalin slabega zdravja.{{sfn|Service|2004|p=571}} Jemal si je vedno daljše počitnice: leta 1950 in ponovno 1951 je skoraj pet mesecev preživel na dopustu v svoji dači v [[Abhazija|Abhaziji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=572|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=195}} Vseeno ni zaupal zdravnikom; leta 1952 je dal zapreti zdravnika, po tem, ko mu je ta priporočil upokojitev.{{sfn|Service|2004|p=571}} Septembra 1952 so aretirali več kremeljskih zdravnikov, ki naj bi naklepali umore visokih politikov (zadeva je postala znana kot »[[zdravniška zarota]]«); številni obtoženi so bili Judje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Etinger|2y=1995|2p=104|3a1=Service|3y=2004|3p=576|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=307}} Da bi izsilil priznanje, je ukazal mučenje aretiranih zdravnikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=307–308}} Novembra je na Češkoslovaškem potekal proces, na katerem so [[Rudolf Slánský|Rudolfa Slánskega]] in 12 drugih visokih predstavnikov komunistične partije obtožili in obsodili kot sodelavce orjaške sionistično-ameriške zarote za zrušitev vlad vzhodnega bloka.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=308|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=307}} Istega meseca je v Ukrajini potekalo razvpito sojenje domnevnim judovskim industrijskim saboterjem.{{sfn|Conquest|1991|p=308}} Leta 1951 je začel »mingrelski primer«, čistko v gruzijski veji komunistične partije, katere posledica je bilo preko 11.000 izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=304–305}} Od leta 1946 do smrti je Stalin imel le tri javne govore, od katerih sta dva trajala le po nekaj minut.{{sfn|Service|2004|p=560}} Upadla je tudi količina njegovega pisnega gradiva.{{sfn|Service|2004|p=560}} Leta 1950 je objavil članek ''Marksizem in vprašanja jezikoslovja'', ki je odseval njegovo zanimanje za vprašanja ruske narodne edinosti.{{sfn|Service|2004|pp=564–565}} Leta 1952 je bila objavljena njegova zadnja knjiga, ''Gospodarske težave socializma v ZSSR''; z njo je skušal podati navodila za vodenje države po svoji smrti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=307|2a1=Service|2y=2004|2pp=566–567}} Oktobra 1952 je imel na plenumu centralnega komiteja enoinpoluren govor.{{sfn|Service|2004|p=578}} Poudaril je, katere so po njegovem vodstvene lastnosti, potrebne v prihodnosti, in izpostavil šibkosti raznih mogočih naslednikov, zlasti Molotova in Mikojana.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=579|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=306}} Leta 1952 je tudi ukinil politbiro in ga nadomestil z večjim organom, ki ga je imenoval »prezidij«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=305–306}} ==== Smrt, pogreb in posledice ==== {{glavni članek|Smrt in pogreb Josifa Stalina}} [[Slika:Stalin's funeral procession entering Manezhnaya Square from Okhotny Ryad.jpg|sličica|Stalinova krsta na havbici s konjsko vprego pred pogrebom]] 1. marca 1953 je osebje v dači v Kuncevem našlo polzavestnega Stalina na tleh spalnice;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=571–572|3a1=Service|3y=2004|3pp=582–584|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=142, 191}} doživel je [[Znotrajmožganska krvavitev|znotrajmožgansko krvavitev]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Dvignili so ga na kavč, kjer je ostal tri dni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=311–312|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=572|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=142}} Hranili so ga po žličkah, mu dajali zdravila in injekcije ter tudi [[Zdravljenje s pijavkami|pijavke]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} 2. marca so v dačo poklicali Svetlano in Vasilija; slednji je bil pijan in je kričal na zdravnike, zato so ga poslali domov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=312|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=250}} Stalin je umrl 5. marca 1953.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=574|3a1=Service|3y=2004|3p=586|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=313}} Po besedah Svetlane je to bila »težka in strašna smrt«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=313–314}} Avtopsija je razkrila, da je umrl za znotrajmožgansko krvavitvijo in da so bile njegove možganske arterije močno poškodovane od [[Ateroskleroza|ateroskleroze]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=189}} Obstaja možnost, da je bil Stalin umorjen.{{sfn|Service|2004|p=587}} Kot mogoči morilec se omenja Berija, vendar se za to nikoli ni pojavil trden dokaz.{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Stalinovo smrt so oznanili 6. marca.{{sfn|Service|2004|p=588}} Njegovo truplo so balzamirali{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=314}} in za tri dni razstavili v moskovskem Domu sindikatov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=317}} Množice so bile tolikšne, da so do smrti poteptali okoli 100 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=317}} Pogreba v Leninovem mavzoleju, ki je potekal 9. marca, so se udeležili stotisoči.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=589|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=318}} Tega meseca je poraslo število aretacij zaradi »protisovjetske agitacije«, ko je policija odkrivala ljudi, ki so praznovali Stalinovo smrt.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=319}} Kitajska vlada je razglasila obdobje žalovanja.{{sfn|Li|2009|p=75}} Stalin ni zapustil naslednika ali ogrodja za prenos oblasti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=310}} Centralni komite se je sestal na dan njegove smrti in kot ključne osebnosti partije so se izpostavili Malenkov, Berija in Hruščov.{{sfn|Service|2004|pp=586–587}} Obnovljen je bil sistem kolektivnega vodstva in uvedeni ukrepi, ki so preprečevali vnovičen pojav avtokratske prevlade.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=312}} Kolektivno vodstvo je sestavljalo osem visokih članov prezidija centralnega komiteja KPSZ (našteti v vrstnem redu z uradne predstavitve 5. marca 1953): [[Georgij Malenkov]], [[Lavrentij Berija]], [[Vjačeslav Molotov]], [[Kliment Vorošilov]], [[Nikita Hruščov]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Lazar Kaganovič]] in [[Anastas Mikojan]].{{sfn|Ra'anan|2006|p=20}} Takoj je prišlo do reform Sovjetske zveze:{{sfn|Service|2004|p=591}} gospodarska reforma je zmanjšala obdavčitve kmetov za spodbudo produktivnosti, omejila velikanske gradbene projekte in se namesto tega osredotočila na stanovanjsko gradnjo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} Novi voditelji so si prizadevali za vnovično zbližanje z Jugoslavijo in za manj napete odnose z ZDA{{sfn|Service|2004|p=593}} ter izpogajali konec korejske vojne julija 1953.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=316}} Izpustili so zaprte zdravnike in ustavili protisemitske čistke.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1pp=120–121|2a1=Conquest|2y=1991|2p=314|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=314}} Obsojene za nepolitične zločine so množično pomilostili in s tem prepolovili število zapornikov v državi, medtem ko so varnostne službe in gulagi doživeli reformo; aprila 1953 so prepovedali mučenje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} == Politična ideologija == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-18684-0002, Dresden, Tod Stalin, Parade KVP.jpg|sličica|Parada žalovanja ob Stalinovi smrti v [[Dresden|Dresdnu]], [[Vzhodna Nemčija]]]] Po lastnih trditvah je Stalin pri petnajstih letih sprejel [[marksizem]],{{sfn|Rieber|2005|p=32}} ki mu je skozi življenje služil kot vodilna filozofija;{{sfn|Service|2004|p=9}} po Kotkinu je Stalin imel »goreča marksistična prepričanja«,{{sfn|Kotkin|2014|p=xi}} medtem ko je Montefiore namigoval, da naj bi za Stalina imel »kvazireligiozen« pomen.{{sfn|Montefiore|2007|p=336}} Čeprav ni nikoli bil gruzijski nacionalist,{{sfn|Rieber|2005|p=43}} so se v njegovem zgodnjem obdobju v njegovih pogledih elementi gruzijskega nacionalizma zlili z marksizmom.{{sfn|Montefiore|2007|p=67}} Zgodovinar Alfred J. Rieber je spomnil, da je Stalin odrasel v »družbi, v kateri je bil upor globoko zakoreninjen v folkloro in ljudske obrede«.{{sfn|Rieber|2005|p=43}} Stalin je verjel, da je marksizem treba prilagajati razvoju dogajanja; leta 1917 je rekel, da »obstaja dogmatični marksizem in obstaja kreativni marksizem. Jaz sem za slednjega.«{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=136|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=205|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=47}} Volkogonov je domneval, da naj bi Stalinov marksizem oblikovalo njegovo »dogmatično« razmišljanje, ki naj bi se sovjetskemu voditelju vcepilo med izobraževanjem v verskih ustanovah.{{sfn|Volkogonov|1991|p=7}} Po Robertu Serviceu je Stalinova »peščica inovacij v ideologiji bila surov, dvomljiv razvoj marksizma«.{{sfn|Service|2004|p=9}} Nekatere od njih so namesto iz prave intelektualne predanosti izhajale iz politične preračunljivosti;{{sfn|Service|2004|p=9}} Stalin se je na ideologijo pogosto obračal naknadno, da bi upravičil svoje odločitve.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Stalin se je imel za ''praktika'', bolj praktičnega revolucionarja kot teoretika.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Kot marksist in ekstremen protikapitalist je Stalin verjel, da je neizbežen »[[razredni boj]]« med svetovnim proletariatom in [[Buržoazija|buržoazijo]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=93|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} Verjel je, da bo proletariat v boju uspešen in vzpostavil [[Diktatura proletariata|diktaturo proletariata]],{{sfn|Service|2004|p=93}} Sovjetsko zvezo pa je videl kot primer takšne države.{{sfn|Sandle|1999|p=216}} Verjel je tudi, da bo proletarska država morala uvesti represivne ukrepe proti tujim in domačim »sovražnikom«, da bi zagotovila popoln zlom premožnih razredov,{{sfn|Service|2004|pp=93–94}} in da se bo zato z napredovanjem socializma razredni boj okrepil.{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=214|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=8}} Kot propagandno orodje je uporabljal sramotenje »sovražnikov«, ki naj bi bili krivci za vse pomanjkljive gospodarske in politične izide, stiske ljudstva in vojaške neuspehe.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Nova država naj bi nato zmogla državljanom zagotoviti dostop do dela, hrane, bivališča, zdravstva in izobraževanja, razsipnost kapitalizma pa naj bi izkoreninil novi, standardizirani ekonomski sistem.{{sfn|Service|2004|p=94}} Po pisanju Sandla se je Stalin posvetil »ustvarjanju družbe, ki bi bila industrializirana, kolektivizirana, načrtovana iz središča in tehnološko napredna«.{{sfn|Sandle|1999|p=211}} Stalin je bil zvest [[Leninizem|leninistični]] različici marksizma.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=10, 699}} V svoji knjigi ''O osnovah leninizma'' je trdil, da »je leninizem marksizem dobe imperializma in proletarske revolucije«.{{sfn|Kotkin|2014|p=545}} Razglašal se je za vdanega leninista,{{sfn|Service|2004|p=92}} čeprav – po Serviceu – »ni bil slepo pokoren leninist«.{{sfn|Service|2004|p=94}} Stalin je Lenina spoštoval, vendar ne nekritično,{{sfn|Montefiore|2007|p=211}} in se je oglasil, kadar je menil, da Lenin nima prav.{{sfn|Service|2004|p=94}} V obdobju svoje revolucionarne dejavnosti je Stalin imel nekatere Leninove nazore in dejanja za neobrzdane dejavnosti razvajenega emigranta, ki naj bi bile kontraproduktivne za boljševike znotraj Ruskega imperija.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=95|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=211}} Po oktobrski revoluciji so se nestrinjanja nadaljevala. Medtem ko je Lenin verjel, da se bodo vse evropske in azijske države po proletarski revoluciji voljno združile v eno državo, je Stalin menil, da narodni ponos tega ne bo dopuščal in da se bodo morale oblikovati ločene socialistične države.{{sfn|Service|2004|pp=179–180}} Po njegovem države, kot je Nemčija, ne bi bile pripravljene postati del federacije pod rusko prevlado. Stalinov biograf Oleg Hlevnjuk je vseeno verjel, da je dvojica skozi leta razvila »močno vez«,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=67}} medtem ko je Kotkin zapisal, da naj bi prijateljstvo z Leninom bilo »edinstvena in najpomembnejša vez v Stalinovem življenju«.{{sfn|Kotkin|2014|p=531}} Po Leninovi smrti se je Stalin pri vodenju države opiral na Leninove zapise – veliko bolj kot na Marxove in Engelsove.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=93–94}} Stalin je prevzel leninistični nazor, da proletariat potrebuje revolucionarno gonilno silo, ki ga bo vodila, namesto da proletariat vodi njo.{{sfn|Service|2004|p=93}} Ob takšnem vodenju je verjel, da ljudstvo potrebuje močno osrednjo figuro, podobno [[Car|carju]], okoli katere se lahko zbere{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=333|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=586}} – po njegovih besedah, »ljudje potrebujejo carja, ki ga lahko častijo in za katerega lahko živijo in delajo«.{{sfn|Montefiore|2003|p=158}} Posebej je preučil in občudoval dva carja: [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]].{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=256|2a1=Service|2y=2004|2p=333|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=94}} V kultu osebnosti, ki se je ustvaril okrog njega, so ga imenovali ''vožd'' (»vodja« – enakovredno italijanskemu ''duceju'' in nemškemu ''firerju''). [[Slika:Grutas Stalin.jpg|levo|sličica|Kip Stalina iz [[Vilna|Vilne]], ki danes stoji v [[Park Grūtas|parku Grūtas]] na jugu Litve]] Iz leninizma je Stalin razvil [[stalinizem]]{{sfn|Montefiore|2007|p=352}} in medtem ko se je sam izogibal govoriti o »marksizmu-leninizmu-stalinizmu«, je ostalim to dopuščal.{{sfn|Service|2004|p=357}} Po Leninovi smrti je sodeloval v teoretičnih razpravah znotraj komunistične partije, razvil je zamisel »socializma v eni državi«. Ta koncept je bil zapleteno povezan z boji med znotrajstrankarskimi frakcijami, posebej proti Trockemu.{{sfn|Sandle|1999|pp=208–209}} Zamisel je prvič razvil decembra 1924 in jo dalje razvijal v svojih zapisih v 1925–26.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Stalinova doktrina je bila, da se socializem v Rusiji lahko dokonča, a da njegova dokončna zmaga ni zagotovljena zaradi grožnje kapitalističnega posredovanja. Iz tega razloga je ohranil leninistični pogled, da je za dokončno zmago socializma še vedno nujna svetovna revolucija.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Čeprav je zadržal marksistični nazor, da bo s preobrazbo socializma v čisti komunizem država izginila, je verjel, da bo sovjetska država ostala do dokončnega poraza mednarodnega kapitalizma.{{sfn|Sandle|1999|p=261}} Ta koncept je marksistične in leninistične misli združila z nacionalističnimi vzori,{{sfn|Sandle|1999|p=211}} služil pa je tudi za jemanje ugleda Trockemu – ki je zagovarjal zamisel »večne revolucije« – tako da ga je predstavil kot malodušneža brez zaupanja v zmožnost ruskega delavstva, da zgradi socializem.{{sfn|Sandle|1999|p=210}} Narodi so bili za Stalina slučajne entitete, ki jih je oblikoval kapitalizem in bi se lahko spojile med seboj.{{sfn|Service|2004|p=98}} Verjel je, da bi se na koncu vsi narodi zlili v enotno, svetovno človeško skupnost,{{sfn|Service|2004|p=98}} in vse narode obravnaval kot po naravi enakovredne.{{sfn|Overy|2004|p=552}} V svojem delu je zapisal, da bi etničnim manjšinam znotraj ruskega imperija morala biti na voljo »pravica do odcepitve«, da pa jih k tej poti ne bi smeli spodbujati.{{sfn|Service|2004|p=99}} Menil je, da bi nad njimi, če bi postali popolnoma neodvisni, nadzor prevzeli njihovi najbolj reakcionarni elementi; kot primer je navajal večinoma nepismene [[Tatari|Tatare]], ki da bi končali pod prevlado svojih [[Mula (naziv)|mul]].{{sfn|Service|2004|p=99}} Judje so po njegovem posedovali »nacionalni značaj«, niso pa »narod« in se zato ne dajo asimilirati. Trdil je, da je judovski nacionalizem, zlasti [[sionizem]], sovražen do socializma.{{sfn|Overy|2004|p=565}} Po besedah Hlevnjuka je Stalin uskladil marksizem z imperializmom velikih sil in ga širitev imperija postavlja ob bok ruskim carjem.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Service je trdil, da je bil Stalinov marksizem prežet z veliko mero ruskega nacionalizma.{{sfn|Service|2004|p=9}} Po pisanju Montefiora je bilo Stalinovo sprejetje ruskega naroda pragmatično, saj so bili Rusi jedro prebivalstva ZSSR, in ne zavračanje gruzijskega porekla.{{sfn|Montefiore|2003|pp=310, 579}} Zaradi prodiranja Sovjetske zveze na zahod v vzhodno Evropo je bil deležen obtožb o ruskem imperializmu.{{sfn|Service|2004|p=5}} == Osebno življenje in značaj == {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Stalin je surovo, pretkano, neutrudljivo vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature. Nato je sprožil in izvedel krvavo socialistično prenaredbo celotnega nekdanjega imperija, predsedoval zmagi v največji vojni v zgodovini človeštva in Sovjetsko zvezo napravil epicenter svetovnih zadev. Bolj kot katerekoli druge zgodovinske osebnosti, celo Gandhija ali Churchilla, se biografija Stalina ... navsezadnje približa zgodovini sveta.|source= — Stephen Kotkin{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} }} Stalin je bil po narodnosti [[Gruzinci|Gruzijec]],{{sfn|Conquest|1991|p=1}} njegov materni jezik je bila [[gruzinščina]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} in [[Ruščina|ruščine]] se je začel učiti šele pri osmih ali devetih letih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Na svojo gruzijsko identiteto je ostal ponosen{{sfn|Montefiore|2007|pp=66–67}} in pri govorjenju ruščine vse življenje ohranil močan gruzijski naglas.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=2|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=42|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=97}} Montefiore opisuje, da je Stalin kljub naklonjenosti Rusiji in Rusom ostal popolnoma gruzijski v življenjskem slogu in v osebnosti.{{sfn|Montefiore|2003|p=579}} Tovariši so ga opisovali kot »azijskega«, nekemu japonskemu novinarju pa je sam rekel, da »nisem Evropejec, temveč Azijec, poruseni Gruzijec«.{{sfn|Rieber|2005|p=18}} Service je zapisal, da Stalin »nikoli ni bil Rus«, nikoli ne bi mogel priti skozi kot Rus in se nikoli ni poskušal pretvarjati, da je.{{sfn|Service|2004|p=85}} Montefiore je menil, da je Stalin »po letu 1917 postal štirinacionalen: Gruzijec po narodnosti, Rus po lojalnosti, internacionalist po ideologiji in Sovjet po državljanstvu«.{{sfn|Montefiore|2007|p=268}} Stalin je imel mehak glas,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=183|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Kotkin|3y=2017|3p=5}} ruščino je govoril počasi in pazljivo izbiral besede.{{sfn|Conquest|1991|p=1}} V zasebnosti se je grobo izražal, čeprav se je v javnosti tega vzdržal.{{sfn|Conquest|1991|p=37}} Redko je govoril pred velikimi občinstvi in se je raje izražal v pisni obliki.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=329}} Označevali so ga za slabega govornika.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=149|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=49|3a1=Service|3y=2004|3p=334|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=52}} Po pisanju Volkogonova je bil Stalinov slog govora »preprost in jasen, brez izmišljotin, privlačnih fraz ali teatralnosti«.{{sfn|Volkogonov|1991|pp=xx–xxi}} Njegov slog pisanja je bil podoben, preprost in jedrnat.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=21|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} Skozi življenje je uporabljal različne vzdevke in psevdonime, med njimi »Koba«, »Soselo« in »Ivanov«,{{sfn|Montefiore|2007|p=395}} ime »Stalin«, ki pomeni »jekleni«, je začel uporabljati leta 1912.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|[[Lavrentij Berija]] s Stalinovo hčerjo Svetlano v naročju in s Stalinom v ozadju, v 1930. letih]] Odrasel je Stalin meril 163 centimetrov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5}} Da bi bil videti višji, je nosil podložene škornje in na paradah stal na manjši ploščadi.{{sfn|Conquest|1991|p=12}} Njegov obraz je bil brazgotinast od [[Črne koze|črnih koz]] iz otroštva, kar so na fotografijah pred objavo retuširali.{{sfn|Kotkin|2017|p=4}} Rodil se je z zraščenima prstoma na levi nogi, njegova leva roka pa je bila od otroštva trajno poškodovana in zato krajša in okornejša od desne;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=25|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=13–14}} poškodba je verjetno nastala, ko je pri 12 letih vanj trčila kočija.{{sfn|Montefiore|2007|pp=21, 29, 33–34}} V mladosti je Stalin gojil zanemarjen videz iz upora estetskim vrednotam srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=44}} Leta 1907 je imel dolge lase in si pogosto puščal brado. Oblečen je bil največkrat v tradicionalno gruzijsko [[Čerkeska|čerkesko]] ali v rdečo satenasto srajco s sivim plaščem in črnim klobukom.{{sfn|Montefiore|2007|pp=9–10}} Od leta 1918 do svoje smrti se je oblačil v vojaškem slogu, najpogosteje v dolge črne škornje, svetle tunike brez ovratnika in s pištolo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=167|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} Vse življenje je bil kadilec in je kadil pipo ter cigarete.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=146|3a1=Service|3y=2004|3pp=435, 438, 574|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=1}} Njegove materialne zahteve niso bile velike in živel je preprosto, s cenenimi oblačili ter pohištvom;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=102|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=36–37|4a1=Service|4y=2004|4pp=497–498}} bolj kot bogastvo ga je zanimala moč.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2p=498}} Kot sovjetski voditelj se je Stalin običajno prebudil okoli 11. ure,{{sfn|Montefiore|2003|p=60}} kosilo so mu postregli med 15. in 17. uro in večerjo ne prej kot ob 21. uri.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=60|2a1=Service|2y=2004|2p=525}} Zatem je delal pozno v noč.{{sfn|Service|2004|p=525}} Pogosto je večerjal z ostalimi člani politbiroja in njihovimi družinami.{{sfn|Montefiore|2003|pp=35, 60}} Kot voditelj je poredko zapustil Moskvo, razen ko se je odpravil v katero od svojih dač.{{sfn|Service|2004|p=331}} Nerad je potoval{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=102, 227}} in se ni maral voziti z letalom.{{sfnm|1a1=Hlevnjuk|1y=2015|1p=195|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=3}} Njegova izbira priljubljene počitniške hiše se je z leti spreminjala,{{sfn|Montefiore|2003|p=64}} vendar je v letih 1925 do 1936 in 1945 do 1951 vsako leto dopustoval na jugu Sovjetske zveze.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=191}} Skupaj z ostalimi visokimi funkcionarji je imel dačo v Zubalovem, 35 kilometrov iz Moskve,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=57–58|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=594}} a jo je po Nadeždinem samomoru leta 1932 prenehal uporabljati.{{sfn|Montefiore|2003|p=102}} Po letu 1932 je na dopust najraje hodil v [[Abhazija|Abhazijo]], kjer je prijateljeval s tamkajšnjim voditeljem [[Nestor Lakoba|Nestorjem Lakobo]].{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=66–67|2a1=Service|2y=2004|2p=296}} Njegova ​dača v Kuncevem, 9 kilometrov od Kremlja, je bila zgrajena leta 1934 in je postala njegova glavna rezidenca.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=103|3a1=Service|3y=2004|3p=295}} Leta 1935 je začel uporabljati novo dačo, ki mu jo je ponudil Lakoba v [[Novi Atos|Novem Atosu]].{{sfn|Montefiore|2003|p=178}} Leta 1936 si je dal zgraditi dačo v Holodni Rečki na abhaški obali.{{sfn|Service|2004|p=572}} === Osebnost === [[Slika:Stalin birthday2.jpg|sličica|Kitajski komunisti pri praznovanju Stalinovega 70. rojstnega dne]] Trocki in več drugih sovjetskih osebnosti so zatrjevali, da je Stalin povprečnež.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxiii|3a1=Service|3y=2004|3p=4|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=xxiv}} To mišljenje je v času njegovega življenja zunaj Sovjetske zveze postalo splošno sprejeto, vendar je bilo zavajajoče.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinov biograf Montefiore je zapisal, da je »iz sovražnih in prijateljskih pričevanj enako jasno, da je bil Stalin vedno izjemen, že od otroštva«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinovo razmišljanje je bilo kompleksno,{{sfn|Service|2004|p=343}} imel je velik samonadzor{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=337}} in odličen spomin.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=193, 274|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=63|3a1=Service|3y=2004|3p=115|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=425|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=148}} Bil je trd delavec{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=42|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=353|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=424, 465, 597}} in je izkazoval veliko željo po učenju;{{sfn|Service|2004|p=115}} ko je bil na oblasti, je temeljito analiziral številne podrobnosti sovjetskega življenja, od filmskih scenarijev do arhitekturnih načrtov in vojaške opreme.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=4–5}} Po besedah Volkogonova sta »Stalinovo zasebno in delovno življenje bili eno in isto«. Od politične dejavnosti si ni jemal prostih dni.{{sfn|Volkogonov|1991|p=145}} Pred različnimi občinstvi je Stalin zmogel igrati različne vloge{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxvi|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} in vešč je bil prevar; drugim je pogosto skrival svoje prave motive in cilje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Service|2y=2004|2p=18|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} Številni zgodovinarji so se glede Stalinove osebnosti strinjali z opisom Lazarja Kaganoviča, da je obstajalo »več Stalinov«.{{sfn|McDermott|2006|pp=12–13}} Bil je dober organizator{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=42|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=424}} s strateškim razmišljanjem,{{sfn|Kotkin|2014|p=424}} druge pa je presojal po njihovi notranji moči, praktičnosti in bistrosti.{{sfn|Service|2004|p=342}} Priznaval je, da zna biti grob in žaljiv,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=120|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=648}} vendar je v jezi redko povzdignil glas.{{sfn|Service|2004|p=337}} S starostjo in slabšanjem zdravja je postajal čedalje bolj nepredvidljiv in zlovoljen.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Kljub robatemu vedenju je znal biti zelo očarljiv;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=49–50|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=117, 465|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=5}} kadar je bil sproščen, se je šalil in posnemal druge.{{sfn|Service|2004|p=115}} Montefiore je menil, da je bil ta šarm »temelj njegove moči v partiji«.{{sfn|Montefiore|2003|p=41}} Stalin je bil neusmiljen,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=338|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=53}} krut po značaju,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=318|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} njegova nagnjenost k nasilju je bila velika celo za boljševika.{{sfn|Service|2004|p=337}} Manjkalo mu je sočutja,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=4|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} kar se je po mnenju Volkogonova še poglobilo med prestajanja številnih zaporov in izgonov,{{sfn|Volkogonov|1991|p=8}} po drugi strani pa je bil sposoben prijaznih dejanj do neznancev, celo sredi velikega terorja.{{sfn|Service|2004|p=334}} Bil je prepričan v svoj prav,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=285}} zamerljiv{{sfn|Service|2004|pp=4, 344}} in maščevalen,{{sfnm|1a1=Kotkin|1y=2014|1p=597|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=6}} pri zamerah do drugih pa je vztrajal dolga leta.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=10, 344|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=5}} Do 1920. let je postal tudi sumničav in zarotniški, nagnjen k prepričanju, da ljudje kujejo zaroto proti njemu in da za dejanji nesoglasij stojijo velike mednarodne zarote.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=336|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=736}} Nikoli se ni udeleževal mučenj ali usmrtitev,{{sfn|Montefiore|2003|p=175}} čeprav je Service menil, da je poniževanje in sramotenje ljudi Stalina »globoko zadovoljevalo« in da je celo bližnje sodelavce rad puščal v stanju »neprestanega strahu«.{{sfn|Service|2004|p=5}} Montefiore je bil mnenja, da je surovost Stalina zaznamovala kot »naravnega ekstremista«;{{sfn|Montefiore|2007|p=42}} Service je namignil, da je bil Stalin nagnjen k paranoični in sociopatski osebnostni motnji.{{sfn|Service|2004|p=343}} Drugi zgodovinarji njegove brutalnosti niso pripisovali osebnostni motnji, temveč njegovi neomajni predanosti preživetju Sovjetske zveze in mednarodne marksistične-leninistične zadeve.{{sfn|McDermott|2006|p=12}} {{quote box|width=25em|align=left|quote=Težko mi je združiti uslužnost in spoštovanje, ki mi ju je izkazoval osebno, s pošastno okrutnostjo njegovih množičnih usmrtitev. Ostali, ki ga niso osebno poznali, v Stalinu vidijo zgolj tirana. Jaz sem spoznal tudi njegovo drugo stran – njegovo visoko inteligenco, tisto odlično razumevanje podrobnosti, njegovo ostroumnost in osupljiv človeški čut, ki ga je bil sposoben pokazati, vsaj v letih vojne. Zdel se mi je bolje obveščen od Roosevelta, bolj realističen od Churchilla, v nekaterih ozirih najučinkovitejši od vojnih voditeljev. /.../ Moram priznati, da Stalin zame ostaja najbolj zagonetna in protislovna osebnost, kar sem jih poznal – končno besedo pa puščam sodbi zgodovine.|source= — ameriški veleposlanik [[W. Averell Harriman]]{{sfn|Leffler|2007|pp=55–56}} }} Stalin se je močno zanimal za umetnost{{sfn|Kotkin|2014|p=620}} in občudoval umetniški dar.{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Ščitil je več sovjetskih pisateljev, na primer [[Mihail Bulgakov|Mihaila Bulgakova]], celo tedaj, ko so njihova dela veljala za škodljiva režimu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=96}} Imel je rad glasbo,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=73|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=6}} posedoval je okrog 2700 [[Gramofonska plošča|plošč]]{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=6}} in v 1930. in 1940. letih redno obiskoval [[Bolšoj teater]].{{sfn|Volkogonov|1991|pp=127, 148}} Njegov okus za glasbo in gledališče je bil konservativen, klasično dramo, opero in balet je imel rajši od tega, kar je odklanjal kot eksperimentalni »formalizem«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Tradicionalne oblike je imel rajši tudi v vizualni umetnosti in ni maral avantgardnih slogov, kot sta bila [[kubizem]] in [[futurizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=131}} Bil je nenasiten bralec in v njegovi knjižnici je bilo preko 20.000 knjig.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Service|2y=2004|2p=9|3a1=McDermott|3y=2006|3p=19|4a1=Kotkin|4y=2017|4pp=1–2, 5}} Od tega je bilo malo leposlovja,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=93}} vendar je znal na pamet citirati odlomke del [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], [[Nikolaj Nekrasov|Nikolaja Nekrasova]] in [[Walt Whitman|Walta Whitmana]].{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Zanimale do ga zgodovinske študije in ostajal na tekočem z zgodovinskimi razpravami o Rusiji, Mezopotamiji, starem Rimu in Bizancu.{{sfn|Service|2004|p=560}} Bil je samouk{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=117, 676}} in trdil, da na dan prebere tudi po 500 strani;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=93|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=86|3a1=Service|3y=2004|3p=560|4a1=McDermott|4y=2006|4p=19}} Montefiore ga je imel za intelektualca.{{sfn|Montefiore|2003|p=86}} Stalin je rad gledal filme v poznih večernih urah v kinematografih, ki so delovali v Kremlju in v njegovih dačah.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=127|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=2–3}} Navdušen je bil nad vesterni,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=McCauley|2y=2003|2p=90}} njegov najljubši film pa je bila komedija ''[[Volga-Volga]]'' iz leta 1938.{{sfn|Montefiore|2003|p=145}} Bil je dober igralec [[Biljard|biljarda]]{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=58, 507|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} in zbiratelj žepnih ur.{{sfn|Kotkin|2017|p=1}} Zabavale so ga šale, kot je nastavljanje paradižnikov na stole članom politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=283|2a1=Service|2y=2004|2p=437}} Na družabnih dogodkih je goste spodbujal k petju in k pitju alkohola;{{sfn|Service|2004|p=522}} upal je, da mu bodo drugi v opitem stanju razkrivali svoje skrivnosti.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=90|2a1=Service|2y=2004|2pp=437, 522–523|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=5}} Kot otrok je izkazoval ljubezen do cvetja{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} in v kasnejšem življenju postal vnet vrtnar.{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} Pri Kuncevem je imel 20-hektarski park, kjer se je posvečal kmetovanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=3–4}} Stalin je javno obsojal protisemitizem,{{sfn|Montefiore|2007|p=319, 637}} čeprav ga je bil večkrat sam obtožen.{{sfn|Service|2004|p=55}} Njegovi znanci, med njimi Hruščov, so namigovali, da je dolgo gojil odklonilna čustva do Judov,{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=165}} protisemitske težnje v njegovi politiki pa je še podžgal njegov boj proti Trockemu, ki je bil Jud.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Rappaport|2y=1999|2p=297}} Po Stalinovi smrti je Hruščov trdil, da ga je Stalin napeljeval k netenju protisemitizma v Ukrajini, pri čemer naj bi mu rekel, da bi »dobrim delavcem v tovarni morali dati palice, da namlatijo te Jude«.{{sfnm|1a1=Pinkus|1y=1984|1pp=107–108|2a1=Brackman|2y=2001|2p=390}} Leta 1946 je Stalin domnevno na samem dejal, da »je vsak Jud možen vohun«.{{sfn|Brent|Naumov|2004|p=184}} Conquest je zatrdil, da je Stalin, čeprav je imel judovske sodelavce, spodbujal protisemitizem.{{sfn|Conquest|1991|p=8}} Service je opozoril, da v Stalinovih objavljenih delih »ni neizpodbitnih dokazov« o protisemitizmu, čeprav so njegove zasebne izjave in javna dejanja »nesporno spominjala na surovo sovraštvo do Judov«;{{sfn|Service|2004|pp=567–568}} dodal je, da je v svojem življenju Stalin »bil prijatelj, sodelavec ali voditelj neštetim posameznim Judom«.{{sfn|Service|2004|p=77}} Po pričevanjih Berije je Stalin imel afere z več Judinjami.{{sfn|Montefiore|2003|p=237}} === Razmerja in družina === [[Slika:Joseph Stalin with daughter Svetlana, 1935.jpg|sličica|Stalin s hčerjo Svetlano v naročju]] Prijateljstvo je bilo Stalinu pomembno{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=49|2a1=Fitzpatrick|2y=2015|2p=65}} in izrabljal ga je za pridobitev in vzdrževanje moči.{{sfn|Montefiore|2007|p=49}} Kotkin je opazil, da je Stalin »v splošnem težil k sebi podobnim: intelektualnim parvenijem skromnega porekla«.{{sfn|Kotkin|2014|p=9}} Svojim najljubšim sodelavcem je dajal vzdevke, Ježova je na primer imenoval »moja robida«.{{sfn|Montefiore|2003|p=151}} Bil je družaben in je užival v šalah.{{sfn|Service|2004|p=112}} Po pisanju Montefiora so Stalinova prijateljstva »nihala med ljubeznijo, občudovanjem in strupenim ljubosumjem«.{{sfn|Montefiore|2003|p=135}} V času vodenja Sovjetske zveze je ostal v stikih s številnimi starimi gruzijskimi prijatelji ter jim pošiljal pisma in denar.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=522|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=135|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=368}} Po Montefioru je bil Stalin v mladosti »redko videti brez dekleta«.{{sfn|Montefiore|2007|p=73}} Bil je spolno promiskuiteten, vendar je redko govoril o svojem spolnem življenju.{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} Montefiore je pisal, da so Stalinov tip ženske bile »mlade voljne najstnice ali živahne kmečke ženske«,{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} ki bi ga podpirale in mu ne bi nasprotovale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=80|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=209}} Po besedah Servicea je Stalin »videl ženske kot vir spolne zadovoljitve in domačega udobja«.{{sfn|Service|2004|p=80}} Stalin se je dvakrat poročil in imel več potomcev.{{sfn|McCauley|2003|p=90}} S prvo ženo, [[Kato Svanidze|Jekaterino Svanidze]], se je poročil leta 1906. Montefiore je zapisal, da je bil to »pravi zakon iz ljubezni«,{{sfn|Montefiore|2007|p=5}} Volkogonov pa, da je bila ona »verjetno edino človeško bitje, ki ga je resnično ljubil«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=4}} Ko je umrla, je Stalin dejal: »To bitje je omehčalo moje kamnito srce.«{{sfn|Montefiore|2007|p=202}} Imela sta sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]], ki je Stalina pogosto jezil.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=149|2a1=Service|2y=2004|2p=64|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=167|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Jakovu se je rodila hči Galina, preden ga je med služenjem Rdeči armadi v drugi svetovni vojni zajela nemška vojska in je v koncentracijskem taborišču storil samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=150–151|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=364}} Stalinova druga žena je bila [[Nadežda Alilujeva]]. Njun zakon ni bil lahek in pogosto sta se prepirala.{{sfn|Montefiore|2003|p=8}} Rodila sta se jima dva otroka – sin [[Vasilij Stalin|Vasilij]] in hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]] – poleg tega sta leta 1921 posvojila [[Artjom Sergejev|Artjoma Sergejeva]].{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Med zakonom z Nadeždo je Stalin imel afere s številnimi ženskami, med njimi mnogimi sorevolucionarkami in ženami revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=13|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=255}} Nadežda je sumila na to{{sfn|Montefiore|2003|p=12}} in leta 1932 je storila samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=154|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=16|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=255}} Vasilija je Stalin imel za razvajenega in pogosto kaznoval njegovo obnašanje; vseeno je kot Stalinov sin Vasilij hitro napredoval v Rdeči armadi in dopuščali so mu razsipen življenjski slog.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=257, 259–260}} V nasprotju z njim je imel ljubeč odnos s Svetlano, dokler je bila otrok,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=153|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=9, 227|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=256}} zelo rad pa je imel tudi Artjoma.{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Odnos s Svetlano je pozneje postal napet, ko ni odobraval njenih snubcev in mož.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Po drugi svetovni vojni si je jemal malo časa za otroke in družina je v njegovem življenju igrala vse manj pomembno vlogo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=250, 259}} Po Stalinovi smrti je Svetlana spremenila priimek v Alilujeva{{sfn|Service|2004|p=593}} in pozneje prebegnila v ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=260}} Po Nadeždini smrti si je bil Stalin blizu z njeno svakinjo Ženjo Alilujevo.{{sfn|Montefiore|2003|pp=142–144}} Montefiore je menil, da sta verjetno bila ljubimca.{{sfn|Montefiore|2003|p=144}} Obstajale so nedokazane govorice, da je po letu 1934 imel razmerje s svojo gospodinjo Valentino Istomino.{{sfn|Service|2004|p=521}} Stalin je imel vsaj dva nezakonska otroka,{{sfn|Montefiore|2007|p=365}} ki ju ni nikoli priznal kot svoja.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=252}} Eden od njiju, Konstantin Kuzakov, je kasneje poučeval filozofijo na leningrajskem vojaško mehaničnem inštitutu, z očetom pa se nikoli ni spoznal.{{sfn|Montefiore|2007|pp=365–366}} Drugega, Aleksandra, je vzgojil podeželski ribič, oblasti pa so ga prisilile priseči, da ne bo nikoli razkril, da je Stalin njegov biološki oče.{{sfn|Montefiore|2007|p=366}} == Zapuščina == [[Slika:Exponáty v Muzeu.jpg|levo|sličica|Notranjost [[Stalinov muzej, Gori|Stalinovega muzeja v Goriju]], Gruzija]] Zgodovinar Robert Conquest je zapisal, da je Stalin verjetno »določil potek dvajsetega stoletja« bolj kot katerikoli drug posameznik.{{sfn|Conquest|1991|p=xi}} Biografi, kot sta Service in Volkogonov, so ga imeli za pomembnega in izjemnega politika;{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=108|2a1=Service|2y=2004|2p=5}} za Montefiora je bil »tista redka kombinacija: tako 'intelektualec' kot morilec«, človek, ki je bil »temeljni politik«, in »najbolj nerazumljiv in fascinanten od velikanov dvajsetega stoletja«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxii}} Po besedah zgodovinarja Kevina McDermotta razlage Stalina obsegajo »od klečeplaznih in lizunskih do jedkih in obsojajočih«.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov ima do njega silno odklonilen odnos kot do množičnega morilca,{{sfn|McDermott|2006|p=1}} medtem ko znatno število Rusov in Gruzijcev v njem vidi velikega državnika.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Stalin je okrepil in stabiliziral Sovjetsko zvezo.{{sfn|Service|2004|p=3}} Service je menil, da bi brez njega država razpadla že mnogo pred letom 1991.{{sfn|Service|2004|p=3}} V manj kot treh desetletjih je Stalin preobrazil Sovjetsko zvezo v svetovno industrijsko silo,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=546|2a1=Service|2y=2004|2p=3}} ki je dosegla »osupljive dosežke« na področju urbanizacije, vojaške moči, izobrazbe in sovjetskega ponosa.{{sfn|Service|2004|p=602}} Pod njegovo vladavino je pričakovana življenjska doba v državi narasla in smrtnost upadla po zaslugi izboljšanja življenjskih razmer, prehrane in zdravstvene oskrbe.{{sfn|Wheatcroft|1999}} Čeprav so ga milijoni državljanov sovražili, je imel v sovjetski družbi vseeno široko podporo.{{sfn|Service|2004|p=602}} Vprašanje je, ali je bil Stalin potreben za gospodarski razvoj Sovjetske zveze; nekateri zagovarjajo, da je po letu 1928 njegova politika morda bila samo še omejujoči dejavnik.{{sfnm|1a1=Čeremuhin|1a2=Golosov|1a3=Guriev|1a4=Civinski|1y=2013|2a1=Dower|2a2=Markevič|2y=2018|2p=246}} Stalinova Sovjetska zveza je veljala za [[Totalitarizem|totalitarno]] državo,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=602|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=190}} Stalin pa za [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] voditelja.{{sfn|Kotkin|2014|p=732}} Različni biografi so ga označili za [[Diktator|diktatorja]],{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=9|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=xii|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=12}} [[Avtokracija|avtokrata]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=194|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=31|3a1=Service|3y=2004|3p=370}} ali ga obtožili, da izvaja [[cezarizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=77}} Montefiore trdi, da čeprav je Stalin spočetka vladal kot del [[Oligarhija|oligarhije]] komunistične partije, se je vlada iz te oligarhije leta 1934 pretvorila v osebno diktaturo,{{sfn|Montefiore|2003|p=124}} Stalin pa je »absolutni diktator« postal šele med marcem in junijem 1937, ko je odstranil osebnosti na visokih položajih v vojski in NKVD.{{sfn|Montefiore|2003|p=215}} Po besedah Kotkina je Stalin »vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature«.{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} Tako v Sovjetski zvezi kot drugod so ga začeli upodabljati kot »orientalskega [[Despotizem|despota]]«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvii|2a1=McDermott|2y=2006|2p=5}} Dmitrij Volkogonov ga je označil za »eno od najmočnejših osebnosti v zgodovini človeštva«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=xviii}} McDermott je zapisal, da je Stalin »v svojih rokah zbral toliko politične oblasti kot še nihče pred njim«.{{sfn|McDermott|2006|p=2}} Service trdi, da se je Stalin do 1930. let »bolj približal osebnemu despotizmu kot skoraj katerikoli monarh v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=370}} [[Slika:May Day in London.jpg|sličica|Člani Komunistične partije Velike Britanije (marksisti-leninisti) nosijo portret Stalina na [[Praznik dela|prvomajskem]] maršu v Londonu, 2008]] McDermott je vseeno posvaril pred »preveč poenostavljenimi stereotipi« – kakršne so s svojimi deli podpirali pisatelji kot [[Aleksander Solženicin]], [[Vasilij Grosman]] in [[Anatolij Ribakov]] – ki upodabljajo Stalina kot vsemogočnega in vseprisotnega tirana, ki je z represijo in totalitarnostjo nadziral vsak vidik sovjetskega življenja.{{sfn|McDermott|2006|pp=5–6}} Podobno je Service opozarjal pred upodobitvijo Stalina kot »neoviranega despota« z opazko, da »čeprav je bil mogočen, njegova moč ni bila neomejena« in da je njegova vladavina bila odvisna od njegove pripravljenosti ohraniti sovjetsko strukturo, ki jo je nasledil.{{sfn|Service|2004|pp=8, 9}} Kotkin je opazil, da je Stalinova zmožnost obdržati oblast vedno temeljila na tem, da ima večino v politbiroju.{{sfn|Kotkin|2014|p=596}} Hlevnjuk piše, da so se ob različnih trenutkih, zlasti ko je bil Stalin star in šibak, pojavljale »periodične manifestacije«, v katerih je partijska oligarhija ogrozila njegov avtokratski nadzor.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Tujim obiskovalcem je Stalin zanikal, da bi bil diktator, in zatrjeval, da tisti, ki ga tako označujejo, ne razumejo strukture upravljanja Sovjetske zveze.{{sfn|Conquest|1991|p=182}} O Stalinu je bilo izdane ogromno literature.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} V času njegovega življenja so bile njegove odobrene biografije v veliki meri [[Hagiografija|hagiografske]].{{sfn|Service|2004|p=4}} Stalin je skrbel, da so posvečale čim manj pozornosti njegovemu zgodnjemu življenju, zlasti ker ni hotel poudarjati svojega gruzijskega izvora v državi z rusko večino.{{sfn|Service|2004|p=13}} Po njegovi smrti so nastale številne nove biografije, ki pa so do 1980. let večinoma temeljile na enih in istih virih informacij.{{sfn|Service|2004|p=6}} V času vladavine [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] so zgodovinarjem dovolili dostop do raznih dotlej zaupnih arhivov o Stalinovem življenju.{{sfn|Service|2004|p=6}} Stalin je tedaj postal »ena najbolj perečih in neobhodnih zadev v javni razpravi« v Sovjetski zvezi.{{sfn|Conquest|1991|p=xiii}} Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so se za zgodovinarje odprli še preostali arhivi, s čimer je na dan prišla množica novih podatkov o Stalinu{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=6|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=xxi}} in začela se je poplava novih raziskav.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} Leninisti v svojih pogledih na Stalina ostajajo razdeljeni: nekateri ga imajo za Leninovega pristnega naslednika, medtem ko drugi menijo, da se je Leninovim naukom z oddaljitvijo od njih izneveril.{{sfn|Service|2004|p=5}} Veliko razprave je bila deležna tudi socialno-gospodarska narava Stalinove Sovjetske zveze, ki so jo uvrstili različno kot obliko [[Državni socializem|državnega socializma]], [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], [[Birokratski kolektivizem|birokratskega kolektivizma]] ali popolnoma edinstven način proizvodnje.{{sfn|Sandle|1999|pp=265–266}} Socialistični pisci, kot je Volkogonov, so priznali, da je Stalinovo početje omadeževalo »velikansko privlačnost socializma, ki jo je sprožila oktobrska revolucija«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=173}} === Smrtni davek in obtožbe genocida === {{Glavni|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} Zaradi velikega števila presežnih smrti med njegovo vladavino so Stalina označili za »eno najzloglasnejših osebnosti v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=3}} Za smrti so bili krivi kolektivizacija, lakota, pohodi terorja, bolezni, vojne in umrljivosti v gulagih. Ker smrti pod Stalinom večinoma niso bili neposredni uboji, je točno število žrtev [[Stalinizem|stalinizma]] zahtevno določiti, saj se strokovnjaki ne strinjajo glede tega, katere smrti se lahko pripišejo režimu.{{sfn|Ellman|2002|p=1163–1164}} [[Slika:GULag 2 Museum Moscow Russia.jpg|levo|sličica|Notranjost Muzeja gulaga v Moskvi]] Uradne listine razkrivajo, da je bilo med letoma 1921 in 1953 v Sovjetski zvezi izvedenih 799.455 dokumentiranih usmrtitev, od tega 681.692 med letoma 1937–1938, v času velike čistke.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1022}} Po raziskavah Michaela Ellmana je dandanes najboljša ocena smrtnega davka represije v veliki čistki 950.000–1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporih in takoj po izpustitvi.{{sfn|Ellman|2002|p=1162–1163}} Poleg tega je, medtem ko arhivski podatki navajajo 1.053.829 smrti v gulagih od 1934 do 1953,{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} trenutno zgodovinsko soglasje, da je od 18 milijonov ljudi, ki so v letih 1930 do 1953 šli skozi taborišča, za posledicami zapora umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.{{sfn|Healey|2018|p=1049|ps=: "New studies using declassified Gulag archives have provisionally established a consensus on mortality and 'inhumanity.' The tentative consensus says that once secret records of the Gulag administration in Moscow show a lower death toll than expected from memoir sources, generally between 1.5 and 1.7 million (out of 18 million who passed through) for the years from 1930 to 1953."}} Zgodovinar in raziskovalec arhivov Stephen G. Wheatcroft ter Michael Ellman pripisujeta stalinističnemu režimu približno 3 milijone smrti, vključujoč usmrtitve in smrti od zanemarjenosti.{{sfnm|1a1=Wheatcroft|1y=1996|1pp=1334, 1348|2a1=Ellman|2y=2002|2p=1172}} Število žrtev lakote Wheatcroft in zgodovinar R. W. Davies ocenjujeta na 5,5–6,5 milijona,{{sfn|Davies|Wheatcroft|2004|p=401}} medtem ko humanist Steven Rosefielde zagovarja število 8,7 milijona.{{sfn|Rosefielde|1996}} Leta 2011 je zgodovinar Timothy D. Snyder povzel podatke, na voljo od odprtja sovjetskih arhivov v 1990. letih, in zatrdil, da je Stalinov režim odgovoren za 9 milijonov smrti, od tega 6 milijonov namernih ubojev. Zatrjuje, da je ocena mnogo nižja od ocen o 20 milijonih in več, ki so jih navajali, dokler arhivi niso bili dostopni.{{sfnm|1a1=Snyder|1y=2010|1p=384|2a1=Snyder|2y=2011}} Zgodovinarji še naprej razpravljajo, ali je ukrajinsko lakoto 1932–1933, v Ukrajini znano kot [[golodomor]], primerno imenovati [[genocid]].{{sfn|Moore|2012|p=367}} Šestindvajset držav ga uradno prepoznava pod [[Konvencija proti genocidu|pravno definicijo genocida]]. Leta 2006 ga je kot takega prepoznal ukrajinski parlament,{{sfn|Associated Press, 28. novembra 2006}} leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in ostale sovjetske voditelje posthumno obsodilo genocida.{{sfnm|1a1=RIA Novosti, 13. januarja 2010|2a1=''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Med ukrajinskimi nacionalisti je razširjeno prepričanje, da je Stalin zavestno organiziral lakoto, da bi zadušil narodne želje med Ukrajinci. To razlago sodobnejše zgodovinske raziskave zavračajo.{{sfn|Tauger|2001|p=1}} Te sklepajo, da čeprav je Stalinova politika znatno pripomogla k visoki umrljivosti, ni dokazov, da bi Stalin ali njegova vlada lakoto res načrtovala.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2004|1pp=xiv, 441|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=628|3a1=Ghodsee|3y=2014}} Prepričanje, da so bili Ukrajinci tarče napada z lakoto, zapleta dejstvo, da je trpljenje splošno prizadelo tudi ostale etnične skupine, vključno z Rusi.{{sfnm|1a1=Naimark|1y=2008|1p=46|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=667}} V Ukrajini so v enakem deležu kot Ukrajinci umirali tudi etnični Poljaki in Bolgari.{{sfn|Kuromija|2008|p=668}} Kljub odsotnosti dokazov o Stalinovi nameri pa zgodovinar Norman Naimark pripominja, da čeprav morda ni zadostnih »dokazov, da bi ga na mednarodnem sodišču obsodili kot krivega genocida, /.../ to ne pomeni, da dogodka samega ne bi mogli presoditi kot genocida«.{{sfn|Naimark|2008|p=45}} === V Sovjetski zvezi in državah naslednicah === Kmalu po njegovi smrti je Sovjetska zveza doživela obdobje [[Destalinizacija|destalinizacije]]. Malenkov je obsodil Stalinov kult osebnosti,{{sfn|Conquest|1991|p=314}} ki so ga poslej kritizirali v ''Pravdi''.{{sfn|Service|2004|p=592}} Leta 1956 je Hruščov na zaprti seji partijskega 20. kongresa imel »tajni govor« z naslovom ''[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]''. V njem je obsodil Stalina tako zaradi množične represije kot zaradi kulta osebnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=314|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=577–579|3a1=Service|3y=2004|3p=594}} Svoje obtožbe je ponovil na 22. kongresu partije oktobra 1962.{{sfn|Service|2004|p=594}} Oktobra 1961 so Stalinovo truplo odstranili iz mavzoleja in ga pokopali v nekropoli ob [[Moskovsko kremeljsko obzidje|kremeljskem obzidju]], kjer so grob označili samo s preprostim doprsnim kipom.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=594}} Stalingrad so preimenovali v [[Volgograd]].{{sfn|Service|2004|p=595}} Hruščovova destalinizacija sovjetske družbe se je ustavila, ko ga je na mestu voditelja leta 1964 zamenjal [[Leonid Brežnjev]], ki je v Sovjetski zvezi uvedel stopnjo ponovne stalinizacije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=315|2a1=Service|2y=2004|2p=595}} Leta 1969 in znova 1979 so predlagali načrte za popolno rehabilitacijo Stalinove zapuščine, ki pa so jih preprečili kritiki tako iz sovjetskih kot iz mednarodnih marksističnih-leninističnih krogov.{{sfn|Conquest|1991|p=315}} Pod Mihailom Gorbačovom so Stalina v celoti obsodili, kot naj bi bilo potrebno za obnovo sovjetske družbe.{{sfn|Service|2004|p=596}} Po propadu Sovjetske zveze leta 1991 je prvi predsednik nove Ruske federacije [[Boris Jelcin]] nadaljeval Gorbačovovo kritiko Stalina, k temu pa dodal še obsodbo Lenina.{{sfn|Service|2004|p=596}} Njegov naslednik [[Vladimir Putin]] ni poskušal rehabilitirati Stalina, je pa namesto stalinistične represije dal poudarek slavi sovjetskih dosežkov pod Stalinovim vodstvom.{{sfn|Service|2004|pp=596–597}} Leta 2017 je Putin v Moskvi otvoril Zid žalosti, spomenik žrtvam političnega zatiranja, in dejal, da »grozljive preteklosti« ne bo »opravičilo nič«, niti »izbrisalo iz narodovega spomina«.{{sfn|BBC, 5. junija 2018}} [[Slika:RIAN archive 535278 Laying flowers and wreaths to Iosif Stalin's grave at Kremlin wall.jpg|sličica|Marksistično-leninistični aktivisti iz [[Komunistična partija Ruske federacije|Komunistične partije Ruske federacije]] polagajo vence na Stalinov grob (2009)]] Sredi družbenih in gospodarskih pretresov po razpadu Sovjetske zveze so se mnogi spominjali Stalinove vladavine kot urejenega, predvidljivega in ponosnega obdobja.{{sfn|Service|2004|p=598}} Stalin ostaja spoštovana osebnost med številnimi ruskimi nacionalisti, ki se z nostalgijo spominjajo sovjetske zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni,{{sfn|Service|2004|p=7}} z odobravanjem pa se sklicujejo nanj tako na ruski skrajni levici kot na skrajni desnici.{{sfn|Service|2004|p=599}} Javnomnenjske raziskave organizacije ''Levada-Center'' kažejo, da je leta 2017 o Stalinu imelo pozitivno mnenje 46&nbsp;% anketiranih Rusov, leta 2019 pa 51&nbsp;%.{{sfnm|1a1=''The Washington Post'', 15. februarja 2017|2a1=''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019|3a1=BBC, 18. aprila 2019}} Istočasno je v Rusiji porasla količina prostalinistične literature, velik delež katere je temeljil na napačno prikazanem ali ponarejenem arhivskem gradivu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Ta literatura opisuje Stalinovo represijo bodisi kot nujen ukrep za zmago nad »sovražniki ljudstva«, bodisi kot delovanje nižjih organov brez Stalinove vednosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Edini predel nekdanje Sovjetske zveze, kjer je občudovanje Stalina ostalo venomer razširjeno, je [[Gruzija]], čeprav so pogledi Gruzijcev izredno razdeljeni.{{sfn|Service|2004|p=597}} Številni Gruzijci zavračajo kritike Stalina, najslavnejše osebnosti iz sodobne zgodovine tega naroda.{{sfn|Service|2004|p=7}} V anketi, ki jo je leta 2013 izvedla [[Državna univerza v Tbilisiju]], je 45&nbsp;% Gruzijcev izrazilo »pozitiven odnos« do njega.{{sfn|BBC, 5. marca 2013}} V anketi ameriškega Pew Researcha leta 2017 je 57&nbsp;% Gruzijcev odgovorilo, da je v zgodovini igral pozitivno vlogo, medtem ko jih je za [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] tako odgovorilo 18&nbsp;%.{{sfn|Pew Research Center, 29. junija 2017}} Nekaj pozitivnega odnosa je moč zaslediti tudi drugje v nekdanjih sovjetskih republikah. V anketi iz leta 2012, ki jo je izvedla organizacija [[Carnegie Endowment]], se je 38&nbsp;% Armencev strinjalo, da bo njihova država »vedno potrebovala voditelja, kot je Stalin«.{{sfnm|1a1=Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013|2a1=''The Moscow Times'', 2. marec 2013}} V začetku leta 2010 je komunistična partija Ukrajine postavila nov spomenik Stalinu v [[Zaporožje|Zaporožju]].{{sfn|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Decembra 2010 so neznani storilci kipu odrezali glavo, leta 2011 pa je bil uničen v eksploziji.{{sfn|RIA Novosti, 25. februarja 2011}} V raziskavi kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je 38&nbsp;% anketirancev imelo negativen odnos do Stalina, 26&nbsp;% nevtralen in 17&nbsp;% pozitiven, 19&nbsp;% pa jih ni želelo odgovoriti.{{sfn|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}} ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== ===Navedki=== {{sklici|3}} ===Literatura=== ====Akademske knjige in dnevniki==== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Brackman |first=Roman |title=The Secret File of Joseph Stalin: A Hidden Life |location=London and Portland |publisher=Frank Cass Publishers |year=2001 |isbn=978-0-7146-5050-0}} * {{navedi knjigo |last1=Brent |first1=Jonathan |last2=Naumov |first2=Vladimir |title=Stalin's Last Crime: The Plot Against the Jewish Doctors, 1948–1953 |publisher=HarperCollins |location=New York |year=2004 |isbn=978-0-06-201367-5}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=Stalin: Breaker of Nations |year=1991 |publisher=Penguin |location=New York and London |isbn=978-0-14-016953-9}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=The Great Terror: A Reassessment |year=2008 |edition=fortieth anniversary |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531699-5}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=Norman |year=2003 |orig-year=1972 |title=White Eagle, Red Star: The Polish-Soviet War 1919-20 and 'the Miracle on the Vistula' |publisher=Pimlico |location=London |isbn=978-0-7126-0694-3}} * {{navedi knjigo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=The Industrialisation of Soviet Russia Volume 5: The Years of Hunger: Soviet Agriculture 1931-1933 |year=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=Basingstoke and New York |isbn=978-0-230-23855-8}} * {{navedi revijo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932-33: A Reply to Ellman|url=https://www.uio.no/studier/emner/hf/iakh/HIS2319/h16/pensumliste/stalin-and-the-soviet-famine-of-1932-33_-a-reply-to-ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=58 |number=4 |year=2006 |pages=625–633 |jstor=20451229|doi=10.1080/09668130600652217 |s2cid=145729808 }} * {{navedi knjigo |last=Deutscher |first=Isaac |year=1966 |title=Stalin |edition=revised |location=Harmondsworth |publisher=Penguin}} * {{navedi revijo |last1=Dower |first1=Paul Castañeda |last2=Markevič |first2=Andrej |title=Labor Misallocation and Mass Mobilization: Russian Agriculture during the Great War |journal=The Review of Economics and Statistics |date=May 2018 |volume=100 |issue=2 |pages=245–259 |doi=10.1162/REST_a_00726|s2cid=57571290 |url=https://www.nes.ru/files/Preprints-resh/WP238.pdf}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2000 |title=The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines |journal=Cambridge Journal of Economics |volume=24 |issue=5 |pages=603–630 |doi=10.1093/cje/24.5.603}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=Europe-Asia Studies|volume=54 |issue=7 |pages=1151–1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2005 |title=The Role of Leadership Perceptions and of Intent in the Soviet Famine of 1931–1934|url=http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=57 |issue=6 |pages=823–841 |doi=10.1080/09668130500199392 |s2cid=13880089}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2007 |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932–33 Revisited |journal=Europe-Asia Studies |volume=59 |issue=4 |pages=663–693 |doi=10.1080/09668130701291899 |s2cid=53655536}} * {{navedi knjigo |last=Etinger |first=Jakov |contribution=The Doctors' Plot: Stalin's Solution to the Jewish Question |pages=103–124 |title=Jews and Jewish Life in Russia and the Soviet Union |editor-first=Yaacov |editor-last=Ro'i |series=The Cummings Center Series |location=Ilford |publisher=Frank Cass |year=1995 |isbn=0-7146-4619-9}} * {{navedi knjigo|last1=Fainsod|first1=Jerry F.|last2=Hough|first2=Merle |title=How the Soviet Union is Governed |year=1979 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-674-41030-5}} * {{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John L.|year=2005|title=The Cold War: A New History|location=New York|publisher=Penguin Press|isbn=978-0-14-303827-6}} * {{navedi knjigo |last=Gellately |first=Robert |year=2007 |title=Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe |publisher=Jonathan Cape |location=London |isbn=978-0-224-06283-1}} * {{navedi revijo|last1=Getty|first1= J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|journal=American Historical Review|date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–1049 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597|url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf}} * {{navedi revijo| last1 = Ghodsee| first1 = Kristen| volume = 4| issue = 2| pages = 115–142| title = A Tale of "Two Totalitarianisms": The Crisis of Capitalism and the Historical Memory of Communism| journal = History of the Present| date = 2014| url = http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| jstor = 10.5406/historypresent.4.2.0115| doi = 10.5406/historypresent.4.2.0115| access-date = 22 September 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180205064242/http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| archive-date = 5 February 2018| df = dmy-all}} * {{navedi splet|last=Glantz|first=David|year=1983|title=August Storm: The Soviet 1945 Strategic Offensive in Manchuria|url=http://usacac.army.mil/cac2/cgsc/carl/download/csipubs/LP7_AugustStormTheSoviet1945StrategicOffensiveInManchuria.pdf}} * {{navedi splet|last1=Glantz|first=David|year=2001|title=The Soviet-German War 1941–45 Myths and Realities: A Survey Essay|url=http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709141048/http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-date=9 July 2011}} * {{navedi konferenco|last1=Čeremuhin|first1=Anton |last2=Golosov |first2=Mihail |last3=Guriev |first3=Sergej |last4=Civinski |first4=Aleh |date=2013 |title=Was Stalin Necessary for Russia's Economic Development? |series=w19425 |publisher=National Bureau of Economic Research |url=https://www.nber.org/papers/w19425.pdf}} * {{navedi knjigo |first=Sheila |last=Fitzpatrick |title=On Stalin's Team: The Years of Living Dangerously in Soviet Politics |publisher=Melbourne University Press |location=Carlton |year=2015 |isbn=978-1-4008-7421-7}} * {{navedi knjigo|last=Harris|first=James|year=2017|title=The Great Fear: Stalin's Terror of the 1930s| publisher=Oxford University Press|isbn =978-0-19-879786-9}} * {{navedi revijo |last=Haslam |first=Jonathan |year=1979 |title=The Comintern and the Origins of the Popular Front 1934–1935 |journal=The Historical Journal |volume=22 |number=3 |pages=673–691 |doi=10.1017/s0018246x00017039}} * {{navedi revijo|last1=Healey|first1=Dan|date=1 June 2018|title=GOLFO ALEXOPOULOS. Illness and Inhumanity in Stalin's Gulag|url=https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|journal=The American Historical Review|volume=123|issue=3|pages=1049–1051|doi=10.1093/ahr/123.3.1049|access-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708105319/https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|archive-date=8 July 2018|url-status=live}} * {{navedi revijo |last=Himmer |first=Robert |year=1986 |title=On the Origin and Significance of the Name "Stalin" |journal=The Russian Review |volume=45 |issue=3 |pages=269–286 |doi=10.2307/130111 |jstor=130111}} * {{navedi knjigo |last=Hlevnjuk |first=Oleg V. |year=2015 |title=Stalin: New Biography of a Dictator |translator1=Nora Seligman Favorov |publisher=Yale University Press |location=New Haven and London |isbn=978-0-300-16388-9}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2014 |title=Stalin: Paradoxes of Power, 1878–1928 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9944-0}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2017 |title=Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9945-7}} * {{navedi revijo |last=Kuromija |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675 |doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}} * {{navedi knjigo |last=Leffler |first=Melvyn P. |title=For the Soul of Mankind: The United States, the Soviet Union, and the Cold War |year=2007 |location=New York |publisher=Macmillan |isbn=978-1-4299-6409-8}} * {{navedi revijo|last1=Li |first1=Hua-ju |title=Reactions of Chinese Citizens to the Death of Stalin: Internal Communist Party Reports |journal=Journal of Cold War Studies |year=2009 |volume=11|issue=2 |pages=70–88 |doi=10.1162/jcws.2009.11.2.70 |s2cid=57561115 |url=https://muse.jhu.edu/article/265885}} * {{navedi knjigo |last=McCauley |first=Martin |title=Stalin and Stalinism |edition=third |year=2003 |location=Harlow and London |publisher=Pearson |isbn=978-0-582-50587-2}} * {{navedi revijo |last=McDermott |first=Kevin |title=Stalin and the Comintern during the 'Third Period', 1928-33 |journal=European History Quarterly |volume=25 |issue=3 |year=1995 |doi=10.1177/026569149502500304 |pages=409–429 |s2cid=144922280}} * {{navedi knjigo |last=McDermott |first=Kevin|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War |url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde |url-access=registration |year=2006 |location=Basingstoke and New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-333-71122-4}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |year=2003 |title=Stalin: The Court of the Red Tsar |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |isbn=978-1-84212-726-1}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |title=Young Stalin |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |year=2007 |isbn=978-0-297-85068-7}} * {{navedi revijo |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}} * {{navedi knjigo |last=Nekrič |first=Aleksander |title=Pariahs, Partners, Predators: German-Soviet Relations, 1922–1941 |location=New York |publisher=Columbia University Press |year=1997 |isbn=0231106769}} * {{navedi knjigo |first=Norman M. |last=Naimark |contribution=Stalin and the Question of Soviet Genocide |pages=39–48 |editor-first=Paul |editor-last=Hollander |title=Political Violence: Belief, Behavior, and Legitimation |year=2008 |location=London |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-230-60646-3}} * {{navedi knjigo|editor-last=Ra'anan|editor-first=Uri|url=https://books.google.com/books?id=NoIajCLpLigC&q=order+of+precedence++1953+++Mikoyan++Vorosilov++Kaganovich&pg=PA20|title=Flawed Succession: Russia's Power Transfer Crises|location=Oxford|publisher=Lexington Books|year=2006|isbn=978-0-7391-1403-2}} * {{navedi knjigo |last=Overy |first=Richard J. |title=The Dictators: Hitler's Germany and Stalin's Russia |publisher=Allen Lane |location=London |year=2004 |isbn=978-0-393-02030-4|url=https://archive.org/details/dictators00rich }} * {{navedi knjigo|last=Pinkus |first=Benjamin |year=1984 |title=The Soviet Government and the Jews 1948–1967: A Documented Study |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-24713-9}} * {{navedi knjigo |last=Rappaport |first=Helen |title=Joseph Stalin: A Biographical Companion |year=1999 |publisher=ABC-Clio |location=Santa Barbara |isbn=978-1-57607-084-0}} * {{navedi knjigo |last=Rieber |first=Alfred J. |editor1=Sarah Davies |editor2=James Harris |contribution=Stalin as Georgian: The Formative Years |title=Stalin: A New History |pages=18–44 |year=2005 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-139-44663-1}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |journal=Soviet Studies |year=1992 |volume=55 |issue=2 |pages=57–78 |jstor=152247 |doi=10.1080/09668139208411994}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin, the Pact with Nazi Germany, and the Origins of Postwar Soviet Diplomatic Historiography |year=2002 |volume=4 |issue=4 |pages=93–103 |doi=10.1162/15203970260209527|journal=Journal of Cold War Studies|s2cid=57563511 |url=https://www.semanticscholar.org/paper/5b2e93d0cff0d3bc0ec4f4cbbaf31d2491fa9682 }} * {{navedi knjigo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin's Wars: From World War to Cold War, 1939–1953 |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2006 |isbn=978-0-300-15040-7}} * {{navedi revijo|last1=Rosefielde |first1=Steven |title=Stalinism in Post-Communist Perspective: New Evidence on Killings, Forced Labour and Economic Growth in the 1930s |journal=Europe-Asia Studies |volume=48 |issue=6 |date=September 1996 |pages=959–987|doi=10.1080/09668139608412393}} * {{navedi knjigo |last=Sandle |first=Mark |title=A Short History of Soviet Socialism |year=1999 |publisher=UCL Press |location=London |isbn=978-1-85728-355-6 |doi=10.4324/9780203500279}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |title=Lenin: A Biography |year=2000 |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-333-72625-9}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |year=2004 |title=Stalin: A Biography |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-0-333-72627-3}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |year=2010 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |location=New York |publisher=Vintage Books |isbn=978-1-4070-7550-1}} * {{navedi knjigo |first= R. G. |last=Suny |title=Stalin: Passage to Revolution |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press. |date=2020}} * {{navedi revijo |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89|doi-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Volkogonov |first=Dmitrij |title=Stalin: Triumph and Tragedy |year=1991 |translator=Harold Shukman |location=London |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=978-0-297-81080-3}} * {{navedi knjigo |last=Wettig |first=Gerhard |title=Stalin and the Cold War in Europe |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham |year=2008 |isbn=978-0-7425-5542-6}} * {{navedi revijo |last=Wheatcroft |first= Stephen | url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf |title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|year=1996|volume= 48|issue=8 |pages=1319–1353 |journal=Europe-Asia Studies|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415}} * {{navedi revijo |last1=Wheatcroft|first1=Stephen|date=1999 |title=The Great Leap Upwards: Anthropometric Data and Indicators of Crises and Secular Change in Soviet Welfare Levels, 1880–1960 |journal=Slavic Review|volume=58 |issue= 1|pages=27–60 |doi=10.2307/2672986 |jstor=2672986 |pmid=22368819}} {{refend}} ====Revije, časopisi in spletne strani==== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi novice|url=http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|title=До Сталіна позитивно ставляться менше 1/5 українців|newspaper=Ukrajinska pravda|language=uk|date=4. marec 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305024332/http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|archive-date=5. marca 2016|access-date=5. marca 2016|ref={{harvid|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}}}} * {{navedi splet|last1=Bakradze|first1=Laša|last2=Gudjov|first2=Lev|last3=Lipman|first3=Maria|last4=Wall|first4=Thomas|date=1. marec 2013|url=http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|title=The Stalin Puzzle: Deciphering Post-Soviet Public Opinion|publisher=Carnegie Endowment for International Peace|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402134541/http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|archive-date=2 April 2017|access-date=2. aprila 2017|ref={{harvid|Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Bell|first=Bethany|date=5. marec 2013|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|title=Georgia Divided Over Stalin 'Local Hero' Status in Gori|agency=BBC|access-date=21. junija 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180719183921/https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|archive-date=19. julija 2018|url-status=live|ref={{harvid|BBC, 5. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Lisova|first=Nataša|date=28. november 2006|url=http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|url-status=dead|title=Ukraine Recognize Famine As Genocide|agency=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20070822015019/http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|archive-date=22. avgusta 2007|access-date=4. avgusta 2007|via=Ukemonde|ref={{harvid|Associated Press, 28. novembra 2006}}}} * {{navedi novice|last=Luhn|first=Alec|date=16. april 2019|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/04/16/record-70-per-cent-russians-approve-stalin/|title=Record 70 Percent of Russians Say Stalin Played a Positive Role in Their Country's History|newspaper=The Daily Telegraph|issn=0307-1235|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019}}}} * {{navedi splet|last=Masci|first=David|date=29. junij 2017|url=https://www.pewresearch.org/fact-tank/2017/06/29/in-russia-nostalgia-for-soviet-union-and-positive-feelings-about-stalin/|title=In Russia, Nostalgia for USSR and Positive Feelings about Stalin|publisher=Pew Research Center|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|Pew Research Center, 29. junija 2017}}}} * {{navedi splet|last=Pisch|first=Anita|date=December 2016|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n2129/html/ch04.xhtml?referer=&page=10|title=The Personality Cult of Stalin in Soviet Posters, 1929–1953|publisher=Australian National University|access-date=11 December 2020|ref={{harvid|Australian National University, december 2016}}}} * {{navedi novice|url=https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|title=Poll Finds Stalin's Popularity High|newspaper=The Moscow Times|date=2. marec 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320024227/https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|archive-date=20. marca 2017|access-date=20. marca 2017|ref={{harvid|''The Moscow Times'', 2. marca 2013}}}} * {{navedi novice|url=http://siberiantimes.com/other/others/news/n0635-siberian-pensioner-is-grandson-of-josef-stalin-dna-test-reveals/|title=Siberian Pensioner Is Grandson of Josef Stalin, DNA Test Reveals|newspaper=The Siberian Times|date=6. april 2016|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}}}} * {{navedi revijo|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26. maj 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24. oktobra 2012|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}}}} * {{navedi novice|last=Taylor|first=Adam|date=15. februar 2017|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|url-status=live|title=Positive Views of Stalin among Russian Reach 16-year High, Poll Shows|newspaper=The Washington Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320040114/https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|archive-date=20. marca 2017|access-date=30. aprila 2017|ref={{harvid|''The Washington Post'', 15. februarja 2017}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|title=Ukraine Court Finds Bolsheviks Guilty of Holodomor Genocide|agency=RIA Novosti|date=13. januar 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116113142/http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|archive-date=16. januarja 2010|access-date=13. januarja 2010|ref={{harvid|RIA Novosti, 13. januarja 2010}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|title=Ukraine Stands by Its View of Stalin as Villain – President (Update 1)|agency=RIA Novosti|date=25. februar 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130523080537/http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|archive-date=23. maja 2013|access-date=23. maja 2013|ref={{harvid|RIA Novosti, 25. februarja 2011}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|title=Wall of Grief: Putin Opens First Soviet Victims Memorial|agency=BBC|archive-url=https://web.archive.org/web/20180605175715/http://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|archive-date=5. junija 2018 |date=5. junij 2018 |access-date=30. oktobra 2017|ref={{harvid|BBC, 5. junija 2018}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|url-status=live|title=Why So Many Russian like Dictator Stalin|agency=BBC News|date=18. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190719074954/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|archive-date=19. julija 2019|access-date=11. junija 2019|ref={{harvid|BBC, 18. aprila 2019}}}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Иосиф Виссарионович Сталин|Joseph Stalin}} * [http://www.marx2mao.com/Stalin/Index.html Stalinova knjižnica] s prevodi njegovih del v angleščino * [https://www.stalindigitalarchive.com/frontend/node/1 Stalin Digital Archive] {{Marsal_SZ}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Stalin, Josif}} [[Kategorija:Josif Stalin| ]] [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Gruzinski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Generalisimi]] [[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Maršali Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda zmage]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali tank]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] 9fdj1wuv5whge3z2p3kns1tksp473yc 5747750 5747748 2022-08-27T11:32:32Z Amanesciri2021 205950 /* Nasledstvo Lenina: 1924–1927 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Josif Stalin |native_name = Иосиф Сталин<br />იოსებ სტალინი |image = Stalin Full Image.jpg |caption = Stalinov portet iz leta 1937, ki se uporablja za javne namene |office = Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze |term_start = 3. april 1922 |term_end = 16. oktober 1952 |predecessor = [[Vjačeslav Molotov]]<br/><small>(kot odgovorni sekretar)</small> |successor = [[Georgij Malenkov]] (''de facto'') |office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev/ Ministrskega sveta Sovjetske zveze |term_start1 = 6. maj 1941 |term_end1 = 5. marec 1953 |predecessor1 = [[Vjačeslav Molotov]] |successor1 = [[Georgij Malenkov]] |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |party = [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] (1901–1903)<br>[[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] <small>([[boljševiki]])</small> (1903–1918)<br>[[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] (1918–1953) |spouse = [[Kato Svanidze]] (1906–1907)<br>[[Nadežda Alilujeva]] (1919–1932) |children = Jakov Džugašvili<br>Vasilij Džugašvili<br>Svetlana Allilujeva<br>Artjom Sergejev (posvojen) |signature = <!-- Wikidata --> }} '''Jósif Visariónovič Stálin''',{{efn|{{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Сталин}}}} izvirno ime '''Ióseb Besariónis dze Džugašvíli''',{{efn|{{jezik-ka|იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი}}, {{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Джугашвили}}}} [[Gruzijci|gruzijski]] [[revolucionar]] in sovjetski [[politik]], drugi voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], * [[18. december]] ([[ruski koledar]]: 6. december) [[1878]], [[Gori]], [[Ruski imperij]] (danes [[Gruzija]]), † [[5. marec]] [[1953]], [[Kuncevo]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). Sovjetsko zvezo je vodil približno od sredine 20. let do smrti kot [[generalni sekretar]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] (1922–1952) in kot premier oz. predsednik Sveta ministrov (1941–1953). Sprva je predsedoval kolektivnemu vodstvu kot [[primus inter pares|»prvi med enakimi«]], do 1930. let pa je postal ''de facto'' [[diktator]]. Pripomogel je k formalizaciji [[Leninizem|leninistične]] interpretacije [[Marksizem|marksizma]] kot [[marksizem-leninizem]], medtem ko je njegova lastna politika znana kot [[stalinizem]]. Rodil se je v revni gruzijski družini in se v mladosti včlanil v marksistično [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Rusko socialdemokratsko delavsko stranko]]. Postal je urednik strankarskega časopisa ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' in z ropi, ugrabitvami in izsiljevanjem zbiral denar za [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Večkrat so ga aretirali in poslali v izgnanstvo. Potem ko so boljševiki v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast in ustanovili [[Enostrankarski sistem|enostrankarsko državo]] pod vodstvom Leninove preimenovane Komunistične partije, je Stalin postal član vladajočega [[Politbiro|politbiroja]]. Poveljeval je v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] in nato sodeloval pri ustanovitvi Sovjetske zveze, po Leninovi smrti leta 1924 pa je prevzel vodstvo države. Pod Stalinom je glavno načelo strankarske dogme postalo [[socializem v eni državi]]. S [[Petletka|petletnimi načrti]] je država izvedla kolektivizacijo kmetijstva in hitro industrializacijo ter ustvarila centralizirano [[plansko gospodarstvo]]. Zaradi te politike so nastale resne motnje pri pridelavi hrane, ki so povzročile lakoto v letih 1932–1933. Da bi izkoreninil »sovražnike delavskega razreda«, je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so med letoma 1934 in 1939 zaprli več kot milijon ljudi in jih okoli 700.000 umorili. Do leta 1937 je nad partijo in nad državo dobil popoln nadzor. Stalinova vlada je širila marksizem-leninizem preko [[Kominterna|Komunistične internacionale]] in v 30. letih podpirala [[Protifašizem|protifašistična]] gibanja, posebej v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 je podpisala [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]] z [[Nacistična Nemčija|nacistično Nemčijo]], posledica katerega je bila sovjetska invazija na Poljsko. Nemčija je pakt prekršila z [[Operacija Barbarossa|invazijo na Sovjetsko zvezo]] leta 1941. Kljub začetnim porazom je sovjetska [[Rdeča armada]] odbila nemški vpad in leta 1945 zavzela [[Berlin]], s čimer je končala [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v Evropi. Sovjetska zveza si je priključila [[Baltska država|baltske države]] in podprla vzpostavitev prosovjetskih vlad v srednji in vzhodni Evropi, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. Po vojni sta se Sovjetska zveza in ZDA vzpeli kot svetovni [[Supersila|supersili]]. Napetosti, ki so nastale med prosovjetskim [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] in proameriškim [[Zahodni blok|zahodnim blokom]], so postale znane kot [[hladna vojna]]. Stalin je vodil Sovjetsko zvezo skozi povojno obnovo, med katero je leta 1949 razvila [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]]. V letih po vojni je država doživela novo množično lakoto in [[Antisemitizem|protisemitsko]] gonjo, ki je dosegla vrhunec z »[[zdravniška zarota|zdravniško zaroto]]«. Stalina je po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrti leta 1953]] sčasoma nasledil [[Nikita Hruščov]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel destalinizacijo sovjetske družbe. Stalin velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja. V mednarodnem marksističnem-leninističnem gibanju je bil predmet obširnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], ki ga je častil kot zaščitnika delavskega razreda in [[Socializem|socializma]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je ohranil priljubljenost v Rusiji in Gruziji kot zmagoviti vojni voditelj, ki je Sovjetsko zvezo uveljavil kot svetovno silo. Nasprotno je njegova [[Totalitarnost|totalitarna]] vlada deležna splošnega obsojanja zaradi množične represije, etničnega čiščenja, deportacij, številnih množičnih pobojev in lakote, ki je vzela življenja milijonov. {{TOC limit|limit=3}} ==Zgodnje življenje== ===Otroštvo in mladost: 1878–1899=== Stalin se je rodil 18. decembra 1878 (po takratnem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 6. decembra){{efn|V virih obstajajo razhajanja glede Stalinovega točnega datuma rojstva, vendar za pravilnega običajno velja 18. december ([[julijanski koledar]]: 6. december) 1878. Ta rojstni datum je zabeležen v zapisih cerkve v Goriju, v šolskem spričevalu, v policijski kartoteki carske Rusije in drugih ohranjenih dokumentih izpred revolucije. Leta 1921 je sam Stalin navedel rojstni datum 18. december 1878 v svojem življenjepisu, pisanem na roko. Po vzponu na oblast leta 1922 je kot svoj datum rojstva navedel 21. december 1879 (po starem koledarju 9. december 1879). To je postal dan, ki se je v Sovjetski zvezi praznoval kot njegov rojstni dan.}}{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=14|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=23}} v mestu [[Gori]], tedaj delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] z mešanim gruzijskim, armenskim, ruskim in židovskim prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=2|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=11}}{{sfn|Service|2004|p=15}} Njegova starša sta bila Besarion Džugašvili »Beso« in Ekaterine Geladze »Keke«, poročena maja 1872, ki sta pred Stalinovim rojstvom že izgubila dva sinova, ki sta umrla kot novorojenca.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=11}} Starša sta bila po narodnosti [[Gruzinci|Gruzinca]] in Stalinov materni jezik je bila [[gruzinščina]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=26|2a1=Conquest|2y=1991|2p=1|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=11}} Stalin je bil [[Krst|krščen]] 29. decembra.{{sfn|Service|2004|p=16}} Prijel se ga je vzdevek »Soso«, pomanjševalnica od »Ioseb«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=23|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17}} [[Slika:Stalin 1894.jpg|sličica|Stalin leta 1894 v starosti 15 let]] Besarion je bil čevljar,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=14|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=16}} čigar delavnica je spočetka poslovala uspešno, pozneje pa je začela toniti in družina se je znašla v revščini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=19}} Besarion je postal nasilen [[alkoholik]] ter pijan pretepal ženo in sina.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5p=24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=29|4a1=Montefiore|1y=1991|3p=17|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=10|6p=12}} Mati je s Stalinom leta 1883 zapustila dom in nekaj let živela v različnih najetih stanovanjih,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=30–31|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=20}} preden sta se leta 1886 zatekla k družinskemu prijatelju duhovniku Krištofu Čerkvianiju, kjer se je mati zaposlila kot hišna pomočnica.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=31|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=20–21}} Konec leta 1888, v starosti 10 let, so Stalina vpisali v cerkveno šolo v Goriju. Ta je bila običajno privilegij otrok duhovščine, a je Čarkviani Stalinu zagotovil mesto.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=20|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=32–34|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=21}} Stalin se je v šoli izkazal v slikanju in igranju,{{sfn|Montefiore|2007|pp=43–44}} pisal lastne pesmi{{sfn|Montefiore|2007|p=44}} in pel v zboru.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=13|2a1=Service|2y=2004|2p=30|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=43|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=26}} Pogosto se je zapletal v pretepe;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=20|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=36}} prijatelj iz otroštva je kasneje izjavil, da je bil Stalin »najboljši, a tudi najtežavnejši učenec« v razredu.{{sfn|Montefiore|2007|p=45}} Stalin je v otroštvu imel številne zdravstvene težave. Leta 1884 je prebolel [[črne koze]], ki so mu po obrazu pustile brazgotine,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Service|3y=2004|3p=19|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=31|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=20}} pri 12 letih pa je vanj trčila [[kočija]], kar je bil verjetni vzrok za dosmrtno hibo leve roke.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Service|2y=2004|2p=25|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=35, 46|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=20–21}} [[Slika:The Orthodox Theological Seminary.jpg|sličica|levo|Duhovno semenišče v Tiflisu, kjer se je Stalin šolal (slika iz 70. let 19. stoletja)]] Stalinu je štipendija omogočila, da se je avgusta 1894 vpisal na [[semenišče]] v [[Tbilisi|Tiflisu]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=51–53|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=15}} Tudi tu je bil učno uspešen in dobival visoke ocene.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=36|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=56|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=32|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=16}} Nadaljeval je s pisanjem poezije; pet njegovih pesmi je bilo pod psevdonimom »Soselo« objavljenih v časopisu [[Ilija Čavčavadze|Ilije Čavčavadzeja]] ''Iverija''. Teme pesmi so bile med drugim narava, dežela in domoljubje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=18|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=57|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=33}}{{sfn|Service|2004|p=38}} Po besedah Stalinovega življenjepisca Simona Sebaga Montefiora so postale »male gruzijske klasike« in bile v kasnejših letih vključene v različne izbore gruzijske poezije.{{sfn|Montefiore|2007|p=58}} Sčasoma je Stalin izgubil zanimanje za duhovniški študij, njegove ocene so upadle,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=69|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=32|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=18}} on pa je bil vse pogosteje kaznovan zaradi uporniškega obnašanja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=69|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36–37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=19}} Dnevnik semenišča navaja, da se je razglasil za [[ateist]]a, protestno zapuščal molitve in se ni odkrival pred menihi.{{sfn|Montefiore|2007|pp=70–71}} Včlanil se je v prepovedan knjižni krožek, ki je deloval na šoli;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36, 37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=18}} posebej je nanj vplival revolucionarni roman [[Nikolaj Černiševski|Nikolaja Černiševskega]] ''Kaj storiti?''.{{sfn|Montefiore|2007|p=63}} Drugi zanj pomemben roman je bil ''Očetomorilec'' [[Aleksander Kazbegi|Aleksandra Kazbegija]], iz katerega je tudi prevzel vzdevek Koba, kakor je bilo ime junaku romana.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=23–24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=63|4a1=Montefiore|1y=1991|3pp=27–28|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=14|6p=17}} Prav tako je prebral ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' [[Karl Marx|Karla Marxa]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=38|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=64}} Stalin se je posvetil Marxovi sociopolitični teoriji [[Marksizem|marksizmu]],{{sfn|Montefiore|2007|p=69}} ki je tedaj doživljala vzpon v Gruziji, eni od različic [[Socializem|socializma]], ki so nasprotovale vladajoči carski oblasti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=40|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=43}} Ponoči se je udeleževal tajnih delavskih srečanj{{sfn|Montefiore|2007|p=66}} in spoznal Silibistra Jibladzeja, ustanovitelja gruzijske socialistične organizacije ''Mesame dasi'' (»Tretja skupina«).{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=65|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=44}} Stalin je zapustil semenišče aprila 1899 in se ni nikoli vrnil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=41|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=71}} ===Ruska socialdemokratska delavska stranka: 1899–1904=== {{Več slik |width = 140 |image1 = Stalin 1902-1.jpg |image2 = Stalin 1902-2.1.jpg |footer = Policijski fotografiji Stalina iz leta 1902 }} Oktobra 1899 je začel delati kot [[meteorolog|vremenoslovec]] v observatoriju v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=54|2a1=Conquest|2y=1991|2p=27|3a1=Service|3y=2004|3pp=43–44|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=76|5a1=Kotkin|5y=2014|5pp=47–48}} Nadaljeval je z zbiranjem privržencev in širjenjem revolucionarnih misli.{{sfn|Montefiore|2007|p=79}} Tajna policija imperija, [[Ohrana]], je vedela za Stalinovo delovanje na območju Tiflisa in ga marca 1901 poskušala aretirati, vendar je pobegnil in se začel skrivati.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=27|2a1=Service|2y=2004|2p=45|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=81–82|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=49}} Še vedno iz ilegale je pomagal organizirati [[Praznik dela|prvomajske]] demonstracije 1901, na katerih se je 3000 udeležencev spopadlo z oblastmi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=82|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=50}} Novembra 1901 je bil izvoljen v tifliški komite [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Ruske socialdemokratske delavske stranke]], marksistične stranke, ustanovljene leta 1898.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=63|2a1=Rieber|2y=2005|2pp=37–38|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=87–88}} Tega meseca je Stalin odpotoval v pristaniško mesto [[Batumi]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Rieber|3y=2005|3p=39|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=101|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=51}} Njegova napadalna retorika je med marksisti v mestu vzbujala mešana mnenja, pri čemer so ga nekateri imeli za vladnega provokatorja.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=91, 95|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=53}} Zaposlil se je v skladišču [[Rothschild]]ove rafinerije, kjer je dvakrat soorganiziral delavske stavke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=90–93|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=51|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=22–23}} Potem ko je bilo več vodij stavk aretiranih, je soorganiziral množično javno demonstracijo, ki je privedla do zavzetja zapora; oblasti so streljale na demonstrante in jih 13 ubile.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=94–95|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=52|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Na dan njihovega pogreba je Stalin organiziral drugo množično demonstracijo,{{sfn|Montefiore|2007|pp=97–98}} nakar so ga aprila 1902 aretirali in zaprli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Rieber|3y=2005|3p=42|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=98|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=52}} Sredi leta 1903 je bil obsojen na tri leta izgnanstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=68|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=107|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=53|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Stalin je konec novembra prispel v sibirsko naselje Nova Uda v [[Irkutska oblast|Irkutski oblasti]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=75|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Service|3y=2004|3p=52|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=108–110}} Dvakrat je skušal pobegniti; prvič se je bil prisiljen obrniti zaradi ozeblin,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=114–115}} v drugem poskusu se je uspešno vrnil v Tiflis.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=115–116|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=53}} Med njegovim izgnanstvom se je Ruska socialdemokratska delavska stranka razklala na »[[Boljševiki|boljševike]]« [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in »[[Menjševiki|menjševike]]« [[Julij Martov|Julija Martova]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=33–34|2a1=Service|2y=2004|2p=53|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=113|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=78–79|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=24}} Stalin je sovražil številne gruzijske menjševike in se odločil za boljševike.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=76|2a1=Service|2y=2004|2p=59|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=80|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=24}} Čeprav je osnoval oporišče boljševikov v rudarskem mestu [[Čiatura]],{{sfn|Montefiore|2007|p=131}} je boljševizem v Gruziji, kjer so prevladovali menjševiki, ostal v manjšini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=38|2a1=Service|2y=2004|2p=59}} ===Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1912=== [[Slika:Lenin at Tampere.JPG|sličica|levo|Stalin je prvič srečal Vladimirja Lenina leta 1905 na zasedanju v Tampereju. Lenin je postal »Stalinov nepogrešljivi mentor«.{{sfn|Kotkin|2014|p=81}}]] Januarja 1905 so vladne sile [[Krvava nedelja (1905)|krvavo obračunale s protestniki]] v [[Sankt Peterburg]]u. Po Ruskem imperiju se je kmalu razširil val nemirov, ki je postal znan kot [[Ruska revolucija (1905)|Revolucija 1905]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=80|2a1=Service|2y=2004|2p=56|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=126}} Gruzija je bila eno od posebej prizadetih območij.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=84–85|2a1=Service|2y=2004|2p=56}} Stalin je bil v [[Baku]]ju februarja, ko je izbruhnilo etnično nasilje med Armenci in [[Azerbajdžanci]], v katerem je bilo ubitih vsaj 2000 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=58|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=128–129}} Javno je obsodil »pogrome proti židom in Armencem« kot del [[Nikolaj II. Ruski|carjevih]] poskusov »okrepiti svoj ostudni prestol«.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ustanovil je boljševiško bojno četo, s katero je poskušal sprte strani obdržati ločene, nemire pa je izkoristil tudi kot krinko pri kraji opreme za tisk.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ob širjenju nasilja po Gruziji je oblikoval še več bojnih čet, pri čemer so isto storili menjševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=131–132}} Stalinove čete so razorožile krajevno policijo in vojsko{{sfn|Montefiore|2007|p=132}} ter pridobivale sredstva z izsiljevanjem tamkajšnjih velikih podjetij in rudnikov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=132–133}} Napadale so vladne čete [[kozaki|kozakov]] in caristične [[črna stotnija|črne stotnije]],{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=87|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=135, 144}} pri nekaterih napadih so sodelovali z menjševiškimi milicami.{{sfn|Montefiore|2007|p=137}} Novembra 1905 so gruzijski boljševiki izvolili Stalina za delegata na zasedanju boljševikov,{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=89–90|2a1=Service|2y=2004|2p=60|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=145}} ki je potekalo v [[Tampere]]ju. Na zasedanju se je prvič srečal z Leninom.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=90|2a1=Conquest|2y=1991|2p=37|3a1=Service|3y=2004|3p=60|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=81}} Čeprav je Stalin Lenina globoko spoštoval, je glasno izražal nasprotovanje njegovemu stališču, naj imajo boljševiki kandidate na prihajajočih volitvah v državno dumo; Stalinu se je parlamentarni postopek zdel izguba časa.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=147|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Aprila 1906 se je udeležil kongresa Ruske socialdemokratske delavske stranke v [[Stockholm]]u.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=94|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=39–40|3a1=Service|3y=2004|3pp=61, 62|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=156}} Na kongresu je stranka pod vodstvom menjševiške večine odločila, da sredstev ne bo zbirala z oboroženimi ropi.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Conquest|2y=1991|2p=40|3a1=Service|3y=2004|3p=62|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=26}} Lenin in Stalin se z odločitvijo nista strinjala{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Service|2y=2004|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} in sta pozneje zasebno razpravljala, kako bi nadaljevala z ropi za boljševike.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=168|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=113}} Stalin se je cerkveno poročil s [[Kato Svanidze]] julija 1906 v mestu [[Senaki]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=159|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Marca 1907 je rodila sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=106|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Do tega leta se je – po mnenju zgodovinarja Roberta Servicea – Stalin uveljavil kot »vodilni gruzijski boljševik«.{{sfn|Service|2004|p=65}} Udeležil se petega kongresa RSDRP, ki je potekal v [[London]]u maja in junija 1907.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=41|2a1=Service|2y=2004|2p=65|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=168–170|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=108}} Po povratku v Tiflis je organiziral [[Rop v Tiflisu 1907|rop dostave denarja Cesarski banki]] junija 1907. Roparji so na Erevanskem trgu (današnjem Trgu svobode) iz zasede napadli oboroženi konvoj s strelnim orožjem in doma izdelanimi bombami. Ubitih je bilo okoli 40 ljudi, roparji pa so vsi pobegnili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=41–42|2a1=Service|2y=2004|2p=75|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} Po napadu se je Stalin z ženo in sinom nastanil v Bakuju.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=180|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=114}} Menjševiki so se soočili z njim glede ropa in izglasovali njegovo izključitev iz RSDRP, vendar se nanje ni oziral.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=43–44|3a1=Service|3y=2004|3p=76|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=184}} V Bakuju je utrdil boljševiško prevlado v tamkajšnji veji RSDRP{{sfn|Montefiore|2007|p=190}} in urejal dva boljševiška časopisa.{{sfn|Montefiore|2007|p=186}} Avgusta 1907 se je udeležil kongresa [[Druga internacionala|Druge internacionale]] v [[Stuttgart]]u.{{sfn|Montefiore|2007|p=189}} Novembra 1907 je njegova žena umrla za [[tifus]]om,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=191|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} on pa je sina pustil pri njeni družini v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=71|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=193|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} V Bakuju je ponovno zbral skupino, ki je napadala črne stotnije, zbirala denar z izsiljevanjem in ponarejanjem bankovcev ter ropala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=74|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=196|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=115}} Ugrabili so tudi otroke več bogatih osebnosti in izterjali odkupnino.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=197–198|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} Na začetku leta 1908 se je v [[Ženeva|Ženevi]] sestal z Leninom in vplivnim ruskim marksistom [[Georgij Valentinovič Plehanov|Georgijem Plehanovom]], čeprav ga je slednji razkačil.{{sfn|Montefiore|2007|p=195}} Marca 1908 so Stalina aretirali in zaprli v Bailovski zapor v Bakuju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=203|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Nazadnje je bil obsojen na dve leti izgnanstva v vasi [[Solvičegodsk]] v [[Vologdska oblast|Vologdski oblasti]], kamor je prispel februarja 1909.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=45|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=206, 208|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Junija je pobegnil in se vrnil v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=212|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=117}} Marca 1910 so ga vnovič aretirali in poslali nazaj v Solvičegodsk.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=222, 226|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} V vasi se je zapletel z vsaj dvema ženskama; njegova posestnica Marija Kuzakova je kasneje rodila njegovega drugega sina Konstantina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=79|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=227, 229, 230–231|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} Junija 1911 je Stalin dobil dovoljenje za selitev v [[Vologda|Vologdo]], kjer je ostal dva meseca{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=47|2a1=Service|2y=2004|2p=80|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=231, 234|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=121}} in znova pobegnil v Sankt Peterburg,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=236|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=121}} kjer je bil septembra 1911 aretiran in obsojen na dodatna tri leta izgnanstva v Vologdi.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=237|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=121–22}} ===Vzpon v Centralni komite in urejanje ''Pravde'': 1912–1917=== [[Slika:First Issue of PRAVDA.jpg|sličica|Prva številka boljševiškega časopisa ''Pravda'', katerega urednik je bil Stalin]] Januarja 1912, medtem ko je bil Stalin v izgnanstvu, je bil na Praški konferenci izvoljen prvi [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|boljševiški centralni komite]]. Kmalu po konferenci sta se Lenin in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] odločila, da v komite vključita tudi Stalina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=83|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=122–123}} Ta se je (še v Vologdi) strinjal in ostal član Komiteja do konca življenja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=48|2a1=Service|2y=2004|2p=83|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=240|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=122–123}} Lenin je verjel, da bo Stalin kot Gruzijec pomagal utrditi podporo boljševikom med manjšinskimi narodi imperija.{{sfn|Montefiore|2007|p=240}} Februarja 1912 je Stalin znova pobegnil v Sankt Peterburg{{sfn|Montefiore|2007|p=241}} z nalogo pretvoriti boljševiški tednik ''Zvezda'' v dnevnik, ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' (»Resnica«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=243}} Novi časopis je začel izhajati z aprilom 1912, pri čemer je Stalinova vloga urednika ostala skrivna.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=247}} Maja 1912 je bil spet aretiran in obsojen na tri leta izgnanstva v Sibiriji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=248}} Julija je prispel v sibirsko vas Narim v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]],{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=249|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=133}} kjer si je delil sobo s soboljševikom [[Jakov Sverdlov|Jakovom Sverdlovom]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=86|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=250|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=154}} Po dveh mesecih sta Stalin in Sverdlov ušla nazaj v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Service|2y=2004|2pp=86–87|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=250–251}} Med obiskom Tiflisa je Stalin s svojo skupino organiziral zasedo poštne kočije, med katero so večino skupine – ne pa tudi Stalina – prijeli.{{sfn|Montefiore|2007|pp=252–253}} Stalin se je vrnil v Sankt Peterburg, kjer je nadaljeval z urejanjem in pisanjem za ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=255}} [[Slika:Stalin in exile 1915.jpg|sličica|levo|180px|Stalin leta 1915]] Potem ko je bilo na volitvah v državno dumo oktobra 1912 izvoljenih šest boljševikov in šest menjševikov, je Stalin v člankih pričel pozivati k spravi med strujama, kar je Lenin kritiziral.{{sfn|Montefiore|2007|p=256}} Nazadnje se je uklonil Leninovemu nasprotovanju.{{sfn|Montefiore|2007|p=263}} Januarja 1913 je odpotoval na [[Dunaj]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2p=89|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=263}} kjer je raziskoval »vprašanje narodov«, to je, kako naj boljševiki obravnavajo narodne in etnične manjšine v Ruskem imperiju.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=89|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=264–265}} Lenin, ki je Stalina spodbujal, naj na to temo napiše članek,{{sfn|Service|2004|p=59}} je želel manjšine ogreti za boljševike z obljubo o pravici do odcepitve od ruske države, čeprav je upal, da bodo ostale del bodoče boljševiške Rusije.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Stalinov članek ''Marksizem in vprašanje narodov{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=53|2a1=Service|2y=2004|2p=85|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=266|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=133}}'' je bil leta 1913 objavljen v marčevski, aprilski in majski izdaji boljševiškega glasila ''Prosveščenje''.{{sfn|Kotkin|2014|p=133}} Lenin je bil z njim zadovoljen.{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} Po oceni Montefiora je bil ta članek »Stalinovo najslavnejše delo«.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Članek je bil podpisan s psevdonimom »K. Stalin« (»Jekleni«),{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} ki ga je uporabljal od leta 1912;{{sfnm|1a1=Himmer|1y=1986|1p=269|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=7|3a1=Service|3y=2004|3p=85}} morda je z njim poskušal posnemati vzdevek Lenina.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} Vzdevek je obdržal do konca življenja, verjetno, ker ga je uporabil v članku, s katerim se je uveljavil med boljševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=267–268}} Februarja 1913 so ga v Sankt Peterburgu spet aretirali.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=268–270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=28}} Obsodili so ga na štiri leta izgnanstva v [[Turuhansk]]u, oddaljenem delu Sibirije, od koder je bil pobeg posebej težaven.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2pp=102–103|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=270, 273|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} Na območje je prispel v avgustu,{{sfn|Montefiore|2007|pp=273–274}} marca 1914 pa so ga oblasti iz strahu pred vnovičnim pobegom premestile v vas Kurejka na robu [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=55|2a1=Service|2y=2004|2pp=105–106|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=277–278|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} V vasi se je Stalin spustil v razmerje z Lidijo Pereprigino, tedaj staro trinajst let in po zakonu carske Rusije leto pod starostjo privolitve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=107|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=282–285|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=30}} Okoli decembra 1914 je Pereprigina rodila Stalinovega otroka, ki je kmalu po rojstvu umrl,{{sfn|Montefiore|2007|pp=292–293}} okoli aprila 1917 pa še enega, Aleksandra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=298, 300}}{{sfn|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}} V Kurejki se je Stalin zbližal z domorodnimi [[Evenki|Tunguzi]] in [[Ostjaki]]{{sfn|Montefiore|2007|p=287}} ter večino časa preživel ob ribarjenju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=56|2a1=Service|2y=2004|2p=110|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=288–289}} ===Ruska revolucija: 1917=== Med Stalinovim izgnanstvom je Rusija vstopila v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Oktobra 1916 so njega in ostale izgnane boljševike vpoklicali v vojsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Service|2y=2004|2pp=113–114|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=300|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=155}} Februarja 1917 so prispeli v [[Krasnojarsk]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=301–302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} kjer je zdravnik ocenil Stalina kot nezmožnega za služenje vojske zaradi pohabljene leve roke.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} V izgnanstvu je moral odslužiti še štiri mesece in uspešno zahteval, da jih odsluži v bližnjem [[Ačinsk]]u.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302}} V tem mestu se je nahajal, ko se je zgodila [[februarska revolucija]]: v Petrogradu, kot so preimenovali Sankt Peterburg, so izbruhnile vstaje, car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] pa je abdiciral, da bi ubežal nasilnemu strmoglavljenju. Ruski imperij je postal ''de facto'' republika, ki jo je vodila začasna vlada s prevlado liberalcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=57–58|2a1=Service|2y=2004|2pp=116–117|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=302–303|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=178|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=42}} Marca je Stalin zmagoslavno pripotoval v Petrograd,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=15, 19|2a1=Service|2y=2004|2p=117|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=304|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=173}} kjer je s soboljševikom [[Lev Kamenjev|Levom Kamenjevom]] prevzel nadzor nad ''Pravdo{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=120|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=310}}'' in postal boljševiški predstavnik izvršnega odbora petrograjskega sovjeta, vplivnega sveta mestnih delavcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=59–60|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=310}} Aprila je Stalin dosegel tretje mesto na boljševiških volitvah za centralni komite stranke; zmagal je Lenin in drugi je bil [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=64|2a1=Service|2y=2004|2p=131|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=316|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=193|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=46}} Osvojeno mesto je kazalo na njegov tedanji ugled v stranki.{{sfn|Montefiore|2007|p=316}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Obstoječo vlado posestnikov in kapitalistov je treba zamenjati z novo vlado, z vlado delavcev in kmetov.<br />Obstoječo »vlado«, ki je ni izvolilo ljudstvo in ki ni odgovorna ljudstvu, je treba zamenjati z vlado, ki jo bo ljudstvo priznavalo, ki jo bodo izvolili predstavniki delavcev, vojakov in kmetov in ki bo odgovarjala njihovim predstavnikom.|source= — Stalinov uvodnik v ''Pravdi'', oktober 1917{{sfn|Service|2004|p=144}}}} Stalin je pomagal organizirati »julijsko vstajo«, oboroženo razkazovanje moči podpornikov boljševikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=65|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=319–320}} Potem ko je zadušila demonstracijo, je začasna vlada začela preganjati boljševike in izvedla racijo na ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=32}} Med racijo je Stalin skrivoma odpeljal Lenina iz pisarne časopisa in prevzel skrb za varnost boljševiškega voditelja, ga selil med varnimi hišami in naposled pretihotapil v vas Razliv.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=322–324|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=203|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=48–49}} V Leninovi odsotnosti je Stalin nadaljeval z urednikovanjem Pravde in prevzel funkcijo voditelja boljševikov, ki jih je vodil skozi tajni šesti kongres stranke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=326|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=204}} Lenin je pričel pozivati boljševike, naj prevzamejo oblast in zrušijo začasno vlado z [[Državni udar|državnim udarom]]. Stalin in njegov soboljševik [[Lev Trocki]] sta odobravala Leninov načrt, medtem ko so mu Kamenjev in drugi člani stranke sprva nasprotovali.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=68|2a1=Service|2y=2004|2p=138|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=331–332|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=214|6a1=Hlevnjuk|6y=2015|6p=50}} Lenin se je vrnil v Petrograd in zagotovil večinsko podporo udaru na sestanku Centralnega komiteja 10. oktobra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=332–333, 335}} 24. oktobra je policija vdrla v prostore boljševiškega časopisa in uničila tiskarsko opremo; Stalin je rešil nekaj svoje opreme za nadaljevanje svoje dejavnosti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=144|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=337–338}} V zgodnjih jutranjih urah 25. oktobra se je pridružil Leninu v Smolnem inštitutu, od koder se je poveljevalo državnemu udaru – [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=145|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=341}} Boljševiška milica je zavzela petrograjsko elektrarno, glavno pošto, državno banko, telefonsko centralo in več mostov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=341–342}} Ladja pod nadzorom boljševikov, ''[[Križarka Aurora|Avrora]]'', je streljala na [[Zimski dvorec]]; poslanci začasne vlade so se vdali in boljševiki so jih aretirali.{{sfn|Montefiore|2007|pp=344–346}} Stalin je imel nalogo obveščati poslance v Drugem kongresu sovjetov o razvoju razmer, vendar njegova vloga v udaru ni bila javno vidna.{{sfn|Service|2004|pp=145, 147}} Trocki in ostali kasnejši boljševiški nasprotniki Stalina so to uporabili kot dokaz, da je bila Stalinova vloga v udaru zanemarljiva, čeprav novejši zgodovinarji temu oporekajo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=144–146|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=224|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Po besedah zgodovinarja Olega Hlevnjuka je Stalin »/.../ izpolnil pomembno vlogo (v revoluciji) /.../ kot višji boljševik, član Centralnega komiteja stranke in urednik njenega glavnega časopisa«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=53}} Zgodovinar Stephen Kotkin je podobno menil, da je Stalin bil »v žarišču dogodkov«, ki so vodili k udaru.{{sfn|Kotkin|2014|p=177}} ==V Leninovi vladi== ===Utrjevanje moči: 1917–1918=== 26. oktobra 1917 se je Lenin razglasil za predsednika nove vlade, [[Svet ljudskih komisarjev|Sveta ljudskih komisarjev]] (»Sovnarkom«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=147–148|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=227–228, 229|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Stalin je podprl njegovo odločitev, da ne bodo tvorili koalicije z menjševiki in s Socialistično revolucionarno stranko, so pa oblikovali koalicijsko vlado s Stranko levih socialistov-revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=28–29|2a1=Service|2y=2004|2p=148}} Stalin je postal eden od neuradne četverice na čelu vlade, poleg Lenina, Trockega in Sverdlova;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=228}} od teh je bil Sverdlov redno odsoten in umrl marca 1919.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=71, 90|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=318}} Na Smolnem inštitutu je bila Stalinova pisarna blizu Leninove, on in Trocki pa sta bila edini osebi, ki sta smeli dostopati do Leninove pisarne brez najave.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=27|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=226}} Čeprav javnosti ni bil tako znan kot Lenin ali Trocki,{{sfn|Service|2004|p=150}} je Stalinov položaj med boljševiki rasel.{{sfn|Montefiore|2003|p=157}} Sopodpisal je Leninove odloke za ukinitev nenaklonjenih časopisov{{sfn|Service|2004|p=149}} in skupaj s Sverdlovom vodil seje odbora, ki je sestavljal ustavo nove [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]].{{sfn|Service|2004|p=155}} Močno je podpiral Leninovo ustanovitev varnostne službe [[Čeka]] in posledični [[rdeči teror]], ki ga je začela; ker je bilo državno nasilje učinkovito orodje kapitalistične oblasti, je verjel, da se bo enako izkazalo tudi sovjetski vladi. Za razliko od drugih visokih boljševikov, kot Kamenjev ali [[Nikolaj Buharin]], Stalin ni nikoli izrazil zaskrbljenosti nad naglo širitvijo Čeke in rdečega terorja.{{sfn|Service|2004|p=158}} Potem ko je opustil urednikovanje ''Pravde'',{{sfn|Service|2004|p=148}} je Stalin postal [[ljudski komisar]] za narodnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=70|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=148|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=228|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=52}} Za tajnico je zaposlil [[Nadežda Alilujeva|Nadeždo Alilujevo]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=151}} in se pozneje poročil z njo, čeprav datum poroke ni znan.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=264|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=49}} Novembra 1917 je podpisal Deklaracijo pravic narodov Rusije, ki je etničnim in narodnim manjšinam Rusije dala pravico do odcepitve in samoodločanja.{{sfn|Conquest|1991|p=71}} Namen odloka je bil prvenstveno strateški: boljševiki so želeli pridobiti naklonjenost med manjšinami, vendar so upali, da si le-te v resnici ne bodo želele neodvisnosti. Tega meseca je odpotoval v [[Helsinki|Helsinke]] na pogovore s finskimi socialdemokrati, decembra pa je priznal zahtevo Finske po samostojnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=152}} Njegov oddelek je namenil sredstva za ustanovitev tiska in šol v jezikih različnih etničnih skupin.{{sfn|Service|2004|p=153}} Socialistični revolucionarji so Stalina obtožili, da so njegovi govori o [[federalizem|federalizmu]] in narodnem samoodločanju pretveza za Sovnarkomovo [[centralizem|centralistično]] in [[imperializem|imperialistično]] politiko.{{sfn|Service|2004|p=155}} Zaradi prve svetovne vojne, v kateri se je Rusija bojevala proti [[centralne sile|centralnima silama]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], se je Leninova vlada marca 1918 preselila iz Petrograda v [[Moskva|Moskvo]]. Stalin, Trocki, Sverdlov in Lenin so živeli v [[Moskovski kremelj|Kremlju]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2pp=150–151|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=259–264}} Stalin je podpiral Leninovo željo po podpisu premirja s centralnimi silami ne glede na ceno v ozemlju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2pp=158–161|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=250}} Stalin je menil, da je to potrebno, ker (za razliko od Lenina) ni bil prepričan, da je Evropa na pragu proletarske revolucije.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=159–160|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=250}} Sčasoma je Lenin prepričal ostale visoke boljševike o svojem stališču, kar se je končalo s podpisom [[Brest-litovški mir|Brest-litovškega miru]] marca 1918.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2p=161|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=257–258}} Pogodba je centralnim silam prepustila velikansko površino ozemlja in razjezila mnoge v Rusiji; levi socialisti-revolucionarji so ob tem zapustili koalicijsko vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=161|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=258–259, 265}} Kmalu za tem se je vladajoča Ruska socialdemokratska delavska stranka preimenovala in postala [[Komunistična partija Sovjetske zveze]].{{sfn|Kotkin|2014|p=259}} ===Vojaško poveljstvo: 1918–1921=== Potem ko so si boljševiki prisvojili oblast, so se jim zoperstavile tako desničarske kot levičarske sile, kar je porodilo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=165|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=268–270}} Da bi zagotovil dostop do pohajajočih zalog hrane, je Sovnarkom maja 1918 poslal Stalina v [[Volgograd|Caricin]], da bi prevzel skrb za preskrbo s hrano v južni Rusiji.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2004|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=300–301|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=163|4a1=Service|1y=1991|3p=27|3y=2003|3a1=Montefiore|2p=39|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=77|6p=54}} Stalin, ki se je hotel dokazati kot poveljnik,{{sfn|Service|2004|p=173}} je tam prevzel nadzor nad vojaškimi operacijami.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=302–303}} Spoprijateljil se je z dvema vojaškima osebnostima, [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjonom Budjonijem]], ki sta kasneje postala jedro njegove vojaške in politične podporne baze.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=78, 82|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=28|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=55}} V veri, da bo zmaga zagotovljena s številčno premočjo, je poslal množico enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v boj proti tamkajšnji protiboljševiški [[Bela garda (Rusija)|Beli gardi]], kar je povzročilo velike izgube; Lenina je potratna taktika skrbela.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=81|2a1=Service|2y=2004|2p=170}} V Caricinu je Stalin ukazal oddelku Čeke, naj usmrti osumljene protirevolucionarje, v nekaterih primerih brez sojenja.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=27|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=305, 307|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=56–57}} Da bi zagotovil skladnost s svojim programom za preskrbo s hrano, je ukazal požig več vasi.{{sfn|Service|2004|p=169}} Njegova uporaba državnega nasilja in terorja je bila obsežnejša, kot je odobravala večina boljševiških voditeljev.{{sfn|Service|2004|p=171}} Decembra 1918 so Stalina poslali v [[Perm, Rusija|Perm]], kjer naj bi vodil preiskavo, kako so bele sile [[Aleksander Kolčak|Aleksandra Kolčaka]] lahko zdesetkale tamkajšnjo rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=83–84|2a1=Service|2y=2004|2p=172|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=314}} V Moskvo se je vrnil med januarjem in marcem 1919, preden so ga poslali na Zahodno fronto pri Petrogradu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=85|2a1=Service|2y=2004|2p=172}} Ko je Rdeči Tretji regiment dezertiral, je ukazal javno usmrtitev ujetih dezerterjev.{{sfn|Service|2004|p=172}} Septembra se je vrnil na Južno fronto. Med vojno se je izkazal pred Centralnim komitejem z odločnostjo in pripravljenostjo nositi odgovornost v spornih situacijah.{{sfn|Service|2004|p=173}} Hkrati se pogosto ni zmenil za ukaze, ob kljubovanju pa večkrat grozil z odstopom.{{sfn|Service|2004|pp=173, 174}} Na 8. kongresu partije ga je Lenin grajal zaradi posluževanja taktik, ki so povzročile smrt veliko preveč vojakov Rdeče armade.{{sfn|Service|2004|p=185}} Vseeno mu je novembra 1919 vlada podelila [[red rdeče zastave]] za vojne zasluge.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=86|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=45|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=331}} Boljševiki so v ruski državljanski vojni zmagali konec leta 1919.{{sfn|Service|2004|p=175}} Do takrat je Sovnarkom preusmeril pozornost na širjenje revolucionarne propagande izven Rusije; s tem namenom je marca 1919 oblikoval [[Kominterna|Komunistično internacionalo]], katere uvodne ceremonije se je Stalin udeležil.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=91|2a1=Service|2y=2004|2p=175}} Čeprav Stalin ni delil Leninovega prepričanja, da je evropski proletariat na robu revolucije, je priznaval, da bo sovjetska Rusija ranljiva, dokler bo osamljena.{{sfn|Service|2004|p=176}} Decembra 1918 je pripravil odloke, s katerimi je priznal sovjetske republike z marksistično vlado v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]] in [[Latvija|Latviji]].{{sfn|Service|2004|p=199}} Med državljansko vojno so te vlade strmoglavili in baltske države so postale popolnoma neodvisne od Rusije, kar je bilo za Stalina nelegitimno dejanje.{{sfn|Service|2004|pp=203, 190}} Februarja 1920 so ga izbrali za vodenje Delavsko-kmečkega inšpektorata (»Rabkrin«);{{sfn|Service|2004|p=174}} istega meseca je bil premeščen na Kavkaško fronto.{{sfn|Service|2004|p=178}} [[Slika:Stalin 1920-1.jpg|sličica|Josif Stalin leta 1920]] Po predhodnih spopadih ruske in poljske vojske je v začetku leta 1920 izbruhnila [[poljsko-sovjetska vojna]], v kateri so Poljaki vdrli v Ukrajino in 7. maja zavzeli [[Kijev]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=176|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=352–354}} 26. maja so Stalina premestili v Ukrajino na Jugozahodno fronto.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=178|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=357|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=59}} Rdeča armada je 10. junija nazaj zavzela Kijev in kmalu izrinila poljske sile nazaj na Poljsko.{{sfn|Service|2004|pp=176–177}} 16. julija je Centralni komite odločil, da vojno razširi na poljsko ozemlje.{{sfn|Service|2004|p=177}} Lenin je pričakoval, da bo poljski proletariat podprl Rusijo proti poljski vladi [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]].{{sfn|Service|2004|p=177}} Stalin jih je posvaril, da bo po njegovem poljski delavski razred iz [[nacionalizem|nacionalizma]] v vojni podprl svojo vlado.{{sfn|Service|2004|p=177}} Menil je tudi, da je Rdeča armada nepripravljena za ofenzivno vojskovanje in da bo bojevanje na Poljskem dalo priložnost Beli gardi, da se okrepi na [[Krim (polotok)|krimskem polotoku]] in potencialno znova zaneti državljansko vojno.{{sfn|Service|2004|p=177}} Polemiko je izgubil, nakar je sprejel Leninovo odločitev in jo podprl.{{sfn|Service|2004|p=178}} Na jugozahodni fronti se je odločil osvojiti [[Lvov]]; v osredotočenosti na ta cilj ni ubogal ukazov v začetku avgusta, naj s svojimi enotami priskoči na pomoč enotam [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Tuhačevskega]], ki so napadale [[Varšava|Varšavo]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=87|2a1=Service|2y=2004|2p=179|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=362|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=60}} Sredi avgusta 1920 so Poljaki odbili rusko napredovanje, Stalin pa se je vrnil v Moskvo na sestanek [[Politbiro]]ja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=180, 182|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=364}} V Moskvi sta ga Lenin in Trocki grajala za ravnanje v poljsko-sovjetski vojni.{{sfn|Service|2004|p=182}} Stalin se je čutil ponižanega in podcenjenega; 17. avgusta je dal odpoved v vojski, ki so mu jo odobrili 1. septembra.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=182|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=364–365}} Na 9. boljševiški konferenci konec septembra ga je Trocki obtožil »strateških napak« pri vodenju vojne.{{sfnm|1a1=Davies|1y=2003|1p=211|2a1=Service|2y=2004|2pp=183–185|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=376–377}} Trocki je zatrjeval, da je Stalin sabotiral pohod z neupoštevanjem ukazov za premestitev enot.{{sfn|Kotkin|2014|p=377}} Lenin je s kritikami pritegnil Trockemu in nihče na zasedanju ni govoril Stalinu v prid.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=184–185|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=377}} Stalin se je čutil onečaščenega in njegova nenaklonjenost do Trockega se je poglobila.{{sfn|Service|2004|p=185}} Poljsko-sovjetska vojna se je končala marca 1921 s podpisom [[Riški mirovni sporazum|mirovnega sporazuma v Rigi]].{{sfn|Kotkin|2014|p=392}} ===Zadnja leta Lenina: 1921–1923=== [[Slika:Stalin 1921-1.jpg|sličica|Stalin s pripetim [[red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. Po pripisu v ''Pravdi'' decembra 1939 je fotografija nastala v [[Sergo Ordžonikidze|Ordžonikidzejevi]] hiši leta 1921.]] Sovjetska vlada je sosednje države poskušala spraviti pod svojo prevlado; februarja 1921 je izvedla invazijo na Demokratično republiko Gruzijo, ki so ji vladali menjševiki,{{sfn|Kotkin|2014|pp=396–397}} aprila 1921 pa je Stalin Rdečo armado poslal v Turkestansko socialistično federativno republiko, da bi ponovno uveljavila ruski nadzor nad državo.{{sfn|Kotkin|2014|p=388}} Kot ljudski komisar za narodnosti je Stalin verjel, da bi vsaka narodna in etnična skupina morala imeti pravico do samoizražanja,{{sfn|Service|2004|p=202}} kar bi dosegli z »avtonomnimi republikami« znotraj ruske države, v katerih bi lahko nadzirali razne krajevne zadeve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=199–200|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=371}} Zaradi takšnega pogleda so ga nekateri marksisti obtožili, da se nagiba k buržoaznemu nacionalizmu, medtem ko so ga drugi obtožili, da ostaja preveč rusocentričen.{{sfn|Service|2004|p=202}} Posebej težaven je bil Stalinov rodni Kavkaz zaradi etnično močno mešanega prebivalstva.{{sfn|Service|2004|p=200}} Stalin je nasprotoval ustanovitvi ločenih gruzijske, armenske in azerbajdžanske avtonomne republike, saj bi te po njegovem dušile etnične manjšine na svojem ozemlju, in namesto njih pozval k ustanovitvi Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–196|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Komunistična partija Gruzije je zamisli nasprotovala, kar je privedlo do »gruzijskega primera«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–195|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=479–481}} Sredi leta 1921 se je Stalin vrnil na južni Kavkaz, kjer je gruzijske komuniste pozval, naj se uprejo šovinističnemu gruzijskemu nacionalizmu, ki odriva na rob [[Abhazi|abhaško]], [[Oseti|osetsko]] in [[Adžari|adžarsko]] manjšino.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=203–205|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Ob tej priložnosti je po več letih obiskal sina Jakova in ga odpeljal v Moskvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Nadja je bila rodila Stalinovega drugega sina, [[Vasilij Stalin|Vasilija]], marca tega leta.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Po državljanski vojni so širom Rusije izbruhnile delavske stavke in kmečke vstaje, večinoma iz nasprotovanja Sovnarkomovemu načrtu o zaseganju hrane. Kot protiutež je Lenin uvedel tržno usmerjene reforme, [[Nova ekonomska politika|Novo ekonomsko politiko]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=89|2a1=Service|2y=2004|2p=187|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=344|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=64}} Vrelo je tudi znotraj Komunistične partije, v kateri je frakcija s Trockim na čelu pozivala k ukinitvi sindikatov; Lenin je temu nasprotoval in Stalin mu je pomagal zbirati opozicijo.{{sfn|Service|2004|p=186}} Stalin je dobil nadzor nad oddelkom Centralnega komiteja za agitacijo in propagando,{{sfn|Service|2004|p=188}} na 11. kongresu partije leta 1922 pa ga je Lenin predlagal za generalnega sekretarja. Čeprav so ostali izrazili skrb, da ga bo dodelitev te funkcije povrh vseh ostalih preobremenila in mu dala preveč moči, je bil Stalin imenovan na položaj.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=96|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=78–70|3a1=Service|3y=2004|3pp=189–190|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=411}} Za Lenina je bilo pomembno, da ima na tem pomembnem položaju ključnega zaveznika.{{sfn|Service|2004|p=190}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Stalin je pregrob, ta napaka, ki je popolnoma sprejemljiva v naših krogih in v odnosih med nami komunisti, pa postane nesprejemljiva na položaju generalnega sekretarja. Zato tovarišem predlagam, naj razmislijo, kako bi ga odstranili s tega položaja in nanj imenovali nekoga drugega, ki se od tovariša Stalina v vseh ozirih razlikuje samo v eni prednosti, in sicer da je strpnejši, vljudnejši in pozornejši do tovarišev, manj muhast itd.|source= — Leninova oporoka, 4. januar 1923;{{sfnm|1a1=Service|1y=2000|1p=369|2a1=Service|2y=2004|2p=209|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=504}} mogoče je, da tega ni napisal sam Lenin, temveč Krupska.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}}}} [[Slika:Lenin and stalin crop.jpg|sličica|Stalin med posvetovanjem z bolehajočim Leninom (Gorki, september 1922)]] Maja 1922 je po težki [[Kap|kapi]] Lenin delno ohromel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=97|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=53|3a1=Service|3y=2004|3p=191}} Med bivanjem v svoji dači v Gorkem je bil njegova glavna povezava s Sovnarkomom Stalin, redni obiskovalec.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=191–192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=413}} Lenin je Stalina dvakrat prosil, naj mu priskrbi strup za samomor, vendar Stalin tega ni storil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=414|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=68}} Kljub tovarištvu Leninu niso bile pogodu Stalinove, kot jih je imenoval, »aziatske« manire, svoji sestri Mariji pa je dejal, da Stalin »ni inteligenten«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2pp=191–192|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=528}} Lenin in Stalin se nista strinjala glede zunanje trgovine: Lenin je menil, da bi sovjetska država morala imeti monopol nad zunanjo trgovino, medtem ko je Stalin zagovarjal pogled [[Grigorij Sokolnikov|Grigorija Sokolnikova]], da bi bilo v tedanjem času to nepraktično.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Service|2y=2004|2p=193|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=483|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=69–70}} Različne poglede sta imela tudi na gruzijsko zadevo, pri čemer je Lenin podpiral zahtevo gruzijskega Centralnega komiteja po gruzijski sovjetski republiki in ne Stalinove po čezkavkaški.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=95|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=71–72}} Strinjala se nista niti glede narave sovjetske države. Lenin je pozival k ustanovitvi nove federacije, imenovane »Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije«, in vztrajal, naj se ruska država priključi zvezi kot enakovredna ostalim sovjetskim državam.{{sfn|Service|2004|p=195}} Stalin je menil, da bi to spodbujalo željo po neodvisnosti med neruskim ljudstvom in da bi etničnim manjšinam zadostovale »avtonomne republike« znotraj ruske sovjetske federativne socialistične republike.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=194|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=475–476|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=68–69}} Lenin je Stalina obtožil »velikoruskega šovinizma«, Stalin pa Lenina »nacionalnega liberalizma«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=98–99|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=477, 478|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=69}} Dosežen je bil kompromis o preimenovanju federacije v »Zvezo sovjetskih socialističnih republik« (ZSSR).{{sfn|Service|2004|p=195}} Oblikovanje ZSSR je bilo ratificirano decembra 1922; čeprav je bil sistem uradno federalen, so vse pomembne odločitve sprejemali v vladajočem Politbiroju Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=74|2a1=Service|2y=2004|2p=206|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=485}} Njuni spori so postali tudi osebni; Lenina je posebej razjezilo, ko je bil Stalin med telefonskim pogovorom nesramen do njegove žene [[Nadežda Krupska|Nadežde Krupske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=99–100, 103|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=72–74|3a1=Service|3y=2004|3pp=210–211|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=70–71}} V zadnjih letih njegovega življenja je Krupska vladajočim osebnostim predala [[Leninova oporoka|Leninovo oporoko]], ki je vključevala vrsto čedalje bolj omalovažujočih opazk o Stalinu. V njih je kritiziral Stalinovo neotesanost in čezmerno moč ter namignil, naj ga odstranijo s položaja generalnega sekretarja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=100–101|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=53, 79–82|3a1=Service|3y=2004|3pp=208–209|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=71}} Nekateri zgodovinarji so podvomili, ali te opombe res izvirajo od Lenina, in domnevali, da bi jih lahko zapisala Krupska, ki je bila osebno sprta s Stalinom.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}} Ne glede na to Stalin sam ni nikoli izražal dvomov o njihovi pristnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=528}} ==Utrditev moči== ===Nasledstvo Lenina: 1924–1927=== [[Slika:Stalin Rykov Kamenev Zinoviev 1925.jpg|sličica|(Z leve proti desni) Stalin, [[Aleksej Rikov]], [[Lev Kamenjev]] in [[Grigorij Zinovjev]] leta 1925]] Lenin je umrl januarja 1924. Stalin je poskrbel za pogreb in bil eden od njegovih pogrebcev; proti želji Leninove vdove je Politbiro balzamiral njegovo truplo in ga shranil v [[Leninov mavzolej|mavzolej]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=110|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=219|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=542–543}} Postalo je del rastočega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], posvečenega Leninu, Petrograd pa so tega leta preimenovali v Leningrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=540}} Da bi okrepil svojo podobo predanega leninista, je Stalin pripravil devet predavanj na Komunistični univerzi Sverdlova na temo »temeljev leninizma«, ki so jih pozneje objavili v knjižni obliki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=111–112|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=117–118|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=544}} Na 13. kongresu Partije maja 1924 so »Leninovo oporoko« prebrali samo voditeljem deželnih delegacij.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=222–224|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=79}} Osramočen zaradi njene vsebine je Stalin ponudil svoj odstop z mesta generalnega sekretarja; ta izraz ponižnosti ga je rešil, da so ga obdržali na položaju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=111|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=93–94|3a1=Service|3y=2004|3pp=222–224|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=546–548|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=79}} Kot generalni sekretar je imel Stalin proste roke pri imenovanju svojega osebja; tako je po partiji in upravi namestil sebi zveste osebnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=426}} Novim članom Partije, ki so večinoma prihajali iz delavskega ali kmečkega okolja, je bil bolj naklonjen kot »starim boljševikom« z večinoma univerzitetno izobrazbo{{sfn|Kotkin|2014|p=453}} in poskrbel je, da so bili njemu zvesti člani razpršeni po pokrajinah države.{{sfn|Kotkin|2014|p=455}} Imel je pogoste stike z mladimi partijski funkcionarji,{{sfn|Kotkin|2014|p=469}} krajevni funkcionarji pa so se v želji po napredovanju pogosto trudili napraviti vtis na Stalina in pridobiti njegovo naklonjenost.{{sfn|Kotkin|2014|p=432}} Stalin je razvil tesne odnose tudi s trojico v jedru tajne policije (sprva Čeke in pozneje njene naslednice, [[Državna politična uprava|Državne politične uprave]]): [[Feliks Dzeržinski|Feliksom Dzeržinskim]], [[Vjačeslav Menžinski|Vjačeslavom Menžinskim]] in [[Genrih Jagoda|Genrihom Jagodo]] {{sfn|Kotkin|2014|pp=495–496}} Njegovo zasebno življenje je bilo razdeljeno med njegovim stanovanjem v Kremlju in [[Dača|dačo]] v Zubalovi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=235}} Leta 1926 se je Stalinu in ženi rodila hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=238}} Vsled Leninove smrti se je pojavilo več vodilnih oseb v tekmovanju za njegovo nasledstvo, poleg Stalina še Trocki, Zinovjev, Kamenjev, Buharin, [[Aleksej Rikov]] in [[Mihail Tomski]].{{sfn|Fainsod|Hough|1979|p=111}} Stalin je Trockega, ki ga je tudi osebno preziral,{{sfn|Volkogonov|1991|p=136}} videl kot glavno oviro svoji prevladi znotraj partije.{{sfn|Montefiore|2003|p=27}} Med Leninovo boleznijo je bil Stalin oblikoval zavezništvo proti Trockemu s Kamenjevom in Zinovjevom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=474|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Čeprav je bil Zinovjev zaskrbljen nad Stalinovim rastočim vplivom, se je postavil na njegovo stran na 13. kongresu kot protiutež Trockemu, ki je tedaj vodil frakcijo v stranki, znano kot Leva opozicija.{{sfn|Service|2004|pp=214–215, 217}} Njeni privrženci so menili, da se je Nova ekonomska politika preveč vdala kapitalizmu in Stalina zaradi podpore tej politiki oklicali za »desničarja«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=87}} Stalin je v Centralnem komiteju zbral nabor svojih privržencev,{{sfn|Service|2004|p=225}} medtem ko so člane Leve opozicije postopoma umikali z vplivnih položajev.{{sfn|Service|2004|p=227}} V tem ga je podpiral Buharin, ki je enako kot Stalin verjel, da bi predlogi Leve opozicije Sovjetsko zvezo pahnili v nestanovitnost.{{sfn|Service|2004|p=228}} [[Slika:Ordzhonikidze, Stalin and Mikoyan, 1925.jpg|sličica|levo|Stalin s tesnima družabnikoma [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]] in [[Sergo Ordžonikidze|Sergom Ordžonikidzejem]] v Tbilisiju, 1925]] Konec leta 1924 se je Stalin obrnil proti Kamenjevu in Zinovjevu ter odstranil njune podpornike s ključnih položajev.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=228|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=563}} Leta 1925 sta se preselila v odkrito opozicijo Stalinu in Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=240}} Na 14. kongresu Partije v decembru sta sprožila napad na Stalinovo frakcijo, ki ni bil uspešen.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Stalin ju je v zameno obtožil, da v stranko znova vnašata razkol in s tem nestanovitnost.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Sredi leta 1926 sta se Kamenjev in Zinovjev povezala s podporniki Trockega v oblikovanju združene opozicije proti Stalinu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=126|2a1=Conquest|2y=2008|2p=11|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=614|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=83}} Oktobra sta pod grožnjo izključitve iz Partije opustila frakcionistično dejavnost in se na Stalinov ukaz javno odpovedala svojim pogledom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=137, 138|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=614}} Spori med frakcijami so se nadaljevali, pri čemer je Stalin zagrozil z odstopom oktobra in decembra 1926 ter ponovno decembra 1927.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=247|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=614, 618|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=91}} Oktobra 1927 so Zinovjeva in Trockega odstranili iz Centralnega komiteja;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=85}} slednjega so izgnali v [[Kazahstan]], leta 1929 pa iz države.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=139, 151|2a1=Service|2y=2004|2pp=282–283|3a1=Conquest|3y=2008|3pp=11–12|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=676–677|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=85}} Nekaj spokornih pripadnikov združene opozicije so pozneje vrnili v vlado.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=164|2a1=Service|2y=2004|2p=282}} Stalin je bil tedaj vrhovni voditelj partije,{{sfn|Service|2004|p=276}} čeprav ni bil vodja vlade – ta položaj je zaupal zavezniku [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavu Molotovu]].{{sfn|Service|2004|pp=277–278}} Drugi pomembni podporniki Politbiroja so bili Vorošilov, [[Lazar Kaganovič]] in [[Sergo Ordžonikidze]],{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=277, 280|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=12–13}} Stalin pa je skrbel, da so bili na čelu različnih državnih ustanov njegovi privrženci.{{sfn|Service|2004|p=278}} Po pisanju Montefiora je bil Stalin tedaj »vodja oligarhov, toda še daleč od diktatorja«.{{sfn|Montefiore|2003|p=39}} Njegov naraščajoč vpliv se je odseval v preimenovanju različnih krajev po njem: leta 1924 je ukrajinsko rudarsko mesto [[Doneck|Juzovka]] postalo Stalino,{{sfn|Conquest|1991|p=130}} leta 1925 pa se je Caricin na povelje [[Mihail Kalinin|Mihaila Kalinina]] in [[Abel Jenukidze|Abela Jenukidzeja]] preimenoval v Stalingrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=160|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=689}} Leta 1926 je Stalin objavil knjigo ''Vprašanja leninizma''.{{sfn|Service|2004|p=244}} V njej je zagovarjal koncept »socializma v eni državi«, ki ga je predstavljal kot ortodoksno leninistično perspektivo. Vseeno se ni ujemal z uveljavljenim boljševiškim prepričanjem, da socializma ni moč vzpostaviti v le eni državi in da se ga lahko doseže samo s svetovno revolucijo.{{sfn|Service|2004|p=244}} Leta 1927 se je v partiji pojavilo nekaj nestrinjanja glede sovjetske politike do [[Kitajska|Kitajske]]; Stalin je pozval [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komuniste]], naj se povežejo z nacionalisti iz [[Kuomintang|Kuomintanga]], ker se mu je komunistično-kuomintanško zavezništvo zdelo najboljši branik pred japonskim imperialnim ekspanzionizmom. Do zavezništva ni prišlo, marveč je Kuomintang komuniste zatiral in med stranema je prišlo do državljanske vojne.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=626–631|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=89–90}} === Dekulakizacija, kolektivizacija in industrializacija: 1927–1931 === ==== Gospodarska politika ==== {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Za razvitimi državami zaostajamo za petdeset do sto let. To vrzel moramo zapolniti v desetih letih. To, ali pa nas bodo strli. To nam narekuje naša dolžnost do delavcev in kmetov ZSSR.|source= — Stalin februarja 1931{{sfn|Service|2004|p=273}}}} Sovjetska zveza je zaostajala za industrijskim razvojem zahodnih držav,{{sfn|Service|2004|p=256}} v njej pa je tudi vladal primanjkljaj žita: v letu 1927 so ga pridelali le 70 % pridelka iz leta 1926.{{sfn|Service|2004|p=254}} Stalinova vlada se je bala napada s strani Japonske, Francije, Združenega kraljestva, Poljske ali Romunije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=172–173|2a1=Service|2y=2004|2p=256|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=638–639}} Mnogi komunisti, tudi v [[Komsomol]]u, [[OGPU]] in Rdeči armadi, so se hoteli znebiti Nove ekonomske politike in njenega tržno usmerjenega pristopa.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=144, 146|2a1=Service|2y=2004|2p=258}} Imeli so pomisleke glede tistih, ki so od nje imeli korist: premožnih kmetov, znanih kot [[kulak]]i, in podjetnikov, »nepmanov«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=256|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=571}} Stalin se je tedaj obrnil proti NEP-u, kar ga je usmerilo še bolj levo od Trockega in Zinovjeva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=253|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=101}} Leta 1928 je odpotoval v [[Novosibirsk]], kjer je zatrdil, da kulaki kopičijo svoje žito, in odredil, da kulake aretirajo in žito zaplenijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=147–148|2a1=Service|2y=2004|2pp=257–258|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=661, 668–669, 679–684|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=102–103}} Na njegov ukaz so se po zahodni Sibiriji in Uralu pojavile enote za pridobivanje žita, ki so se s kmeti zapletale v nasilje.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=103}} Stalin je odločil, da je tako kulake kot kmete srednjega razreda treba prisiliti, da državi odstopijo žito.{{sfn|Service|2004|p=258}} Buharin in več drugih članov Centralnega komiteja je bilo jeznih na Stalina, ki je ta po njihovem prenagljen ukrep sprejel, ne da bi se posvetoval z njimi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=105}} Januarja 1930 je Politbiro odobril likvidacijo razreda kulakov; obtožene kulake so zbrali in izgnali v druge dele države ali v koncentracijska taborišča.{{sfn|Service|2004|p=267}} Številni od njih so med potjo umrli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=166}} Do julija 1930 je politika dekulakizacije (rus. "razkulačenje") prizadela preko 320.000 gospodinjstev.{{sfn|Service|2004|p=267}} Po pisanju Stalinovega biografa Dmitrija Volkogonova je bila dekulakizacija »prvi množični teror, ki ga je Stalin izvedel v lastni državi«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=167}} [[Slika:Stakhanov.JPG|sličica|levo|[[Aleksej Stahanov]] z drugim rudarjem. Stalinova vlada je začela gibanje stahanovcev, da bi spodbudila trdo delo. Gibanje je bilo delno zaslužno za znaten dvig proizvodnosti v 1930. letih.{{sfn|Sandle|1999|p=231}}]] Leta 1929 je Politbiro napovedal množično kolektivizacijo kmetijstva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=265–266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=110–111}} Ustanovljene so bile kolektivne kmetije, [[kolhoz]]i, in državne kmetije, [[sovhoz]]i.{{sfn|Sandle|1999|p=234}} Kulakom je Stalin prepovedal vključitev v kolektive.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=112}} Čeprav je bila pridružitev kolektivom uradno prostovoljna, so se mnogi kmetje vključili iz strahu, da jih čaka usoda kulakov, ali zaradi zastraševanja s strani članov partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=113}} Leta 1932 je bilo v kolektive včlanjenih okoli 62 % kmečkih gospodinjstev, do leta 1936 pa je število doseglo 90 %.{{sfn|Service|2004|p=271}} Številni kolektivizirani kmetje so državi zamerili odvzem zasebnih kmetijskih površin{{sfn|Service|2004|p=270}} in storilnost je upadla.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} V številnih krajih je izbruhnila lakota,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=272|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} Politbiro pa je na ta območja pogosto pošiljal pomoč v hrani.{{sfn|Service|2004|p=272}} V Ukrajini, severnem Kavkazu, južni Rusiji in osrednji Aziji so izbruhnili oboroženi upori proti dekulakizaciji in kolektivizaciji, ki so višek dosegli marca 1930. Zatrla jih je Rdeča armada.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=113–114}} Stalin se je na vstaje odzval s člankom »Vrtoglavica od uspehov«, v katerem je vztrajal, da je bila kolektivizacija prostovoljna, za vsakršno nasilje pa je okrivil krajevne uradnike.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=114}} Čeprav si je bil mnogo let blizu s Stalinom,{{sfn|Volkogonov|1991|p=174}} je Buharin izrazil zaskrbljenost nad to politiko; označil jo je za vračanje k Leninovi stari politiki »vojnega komunizma« in verjel, da bo neuspešna. Do sredine leta 1928 ni bil zmožen zbrati zadostne podpore v partiji, da bi lahko nasprotoval reformam,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=172|2a1=Service|2y=2004|2p=260|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=708}} novembra 1929 pa ga je Stalin odstranil iz Politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=158|2a1=Service|2y=2004|2p=266|3a1=Conquest|3y=2008|3p=18}} Uradno je Sovjetska zveza zamenjala »neracionalnost« in »razsipnost« [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] z [[Načrtovano gospodarstvo|načrtovanim gospodarstvom]], urejenim po dolgoročnem, natančnem in znanstvenem ogrodju; v resnici je sovjetsko gospodarstvo temeljilo na priložnostnih ukazih iz središča, pogosto namenjenih dosegi kratkoročnih ciljev.{{sfn|Sandle|1999|pp=227, 229}} Leta 1928 je bil sprejet prvi [[Petletka|petletni načrt]], ki je bil v glavnem osredotočen na spodbujanje težke industrije;{{sfn|Service|2004|p=259}} dosežen je bil leto pred načrtovanim, leta 1932.{{sfn|Service|2004|p=274}} Sovjetska zveza je doživela veliko gospodarsko preobrazbo. Odprli so nove rudnike, zgradili nova mesta kot [[Magnitogorsk]] in začeli graditi [[Belomorski-Baltski prekop|belomorsko-baltski prekop]]. Milijoni kmetov so se preselili v mesta, čeprav urbana stanovanjska gradnja ni zmogla izpolnjevati potreb.{{sfn|Service|2004|p=265}} S kupovanjem strojev iz tujine so se nakopičili visoki dolgovi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=118}} Številni od velikih gradbenih podvigov, vključno z belomorsko-baltskim prekopom in [[Moskovska podzemna železnica|moskovsko podzemno železnico]], so bili izvedeni pretežno s prisilnim delom.{{sfn|Conquest|1991|pp=186, 190}} Odstranjeni so bili zadnji elementi delavskega nadzora nad industrijo, upravniki tovarn so dobili večja pooblastila in vse več privilegijev.{{sfn|Sandle|1999|pp=231–233}} Stalin je vse večje neenakosti v plačah branil z Marxovim argumentom, da so v začetnih stopnjah socializma te razlike nujne.{{sfn|Sandle|1999|pp=241–242}} Za spodbujanje delavnosti so uvedli več medalj in nagrad, kot tudi [[gibanje stahanovcev]].{{sfn|Sandle|1999|p=231}} Stalinovo sporočilo je bilo, da se v ZSSR vzpostavlja socializem, medtem ko se kapitalizem sesipa med [[Zlom newyorške borze 1929|zlomom Wall Streeta]].{{sfn|Service|2004|p=269}} Njegovi govori in članki so odsevali njegovo utopično videnje Sovjetske zveze, dvigajoče v višine človeškega razvoja brez primere in stvarajoče »novega sovjetskega človeka«.{{sfn|Service|2004|p=300}} ==== Kulturna in zunanja politika ==== Leta 1928 je Stalin razglasil, da se bo z razvojem socializma okrepila razredna vojna med proletariatom in razrednimi sovražniki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–153|2a1=Sandle|2y=1999|2p=214|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=107–108}} Opozarjal je na »nevarnost z desne«, tudi v Komunistični partiji sami.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=108}} Prvo večje montirano sojenje v ZSSR je bil »šahtijski proces« leta 1928, v katerem so 53 inženirjev srednjega razreda obtožili sabotaže.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–155|2a1=Service|2y=2004|2p=259|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=687, 702–704, 709|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=107}} V letih 1929 in 1930 je sledilo še več montiranih sodnih postopkov, namenjenih ustrahovanju opozicije.{{sfn|Service|2004|p=268}} Vedoč, da bi ruska narodnostna večina lahko imela težave z vladavino Gruzijca,{{sfn|Service|2004|p=324}} je poviševal etnične Ruse po državni hierarhiji ter zapovedal uporabo [[Ruščina|ruščine]] v šolah in uradih, na območjih z nerusko večino skupaj s krajevnimi jeziki.{{sfn|Service|2004|p=326}} Nacionalistična čustva med etničnimi manjšinami so zatrli.{{sfn|Service|2004|p=301}} Za izboljšanje družbene discipline in spodbudo rasti prebivalstva so uvajali konservativne družbene politike, med njimi vzpodbujanje čvrstih družinskih enot in materinstva, vnovično prepoved [[homoseksualnost]]i, omejitve [[splav]]a in [[ločitev]] ter ukinitev ženskega oddelka ''Ženotdel'' v centralnem komiteju partije.{{sfn|Sandle|1999|pp=244, 246}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|Rušenje [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika]] v Moskvi, na mestu katere so nameravali zgraditi [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]]]] Stalin je podpiral »kulturno revolucijo«,{{sfn|Service|2004|p=299}} ki bi prebudila kulturo za »množice« in razširila kulturo, dotlej rezervirano za elito.{{sfn|Service|2004|p=304}} Razširile so se šole, časopisi in knjižnice in pismenost je porasla.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=111, 127|2a1=Service|2y=2004|2p=308}} V umetnosti se je spodbujal [[socialistični realizem]],{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=246|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=85}} medtem ko je Stalin osebno občudoval in se zavzemal za pomembne pisatelje, kot so bili [[Maksim Gorki]], [[Mihail Šolohov]] in [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]].{{sfn|Service|2004|pp=302–303}} Pokrovitelj je bil tudi znanstvenikom, katerih delo je ustrezalo njegovi vnaprej oblikovani interpretaciji marksizma; podpiral je na primer raziskave, ki jih je izvajal [[Trofim Lisenko]], kljub temu da jih je večina znanstvenih sodobnikov zavračala kot [[Psevdoznanost|psevdoznanstvene]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=211, 276–277|2a1=Service|2y=2004|2p=307}} Znova se je okrepilo vladino delovanje proti religiji,{{sfn|Conquest|1991|p=157}} v okviru česar je povečala financiranje [[Zveza bojevitih ateistov|Zveze bojevitih ateistov]].{{sfn|Service|2004|p=301}} Krščanska, muslimanska in budistična duhovščina so se soočile s preganjanjem.{{sfn|Service|2004|p=268}} Porušili so številne verske zgradbe; najodmevnejša je bila rušitev [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi]] z namenom pripraviti prostor za (nikoli dokončano) [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]].{{sfn|Conquest|1991|p=191}} Nad večino prebivalstva je religija obdržala vpliv: ob popisu prebivalstva leta 1937 se je 57 % izprašanih opredelilo za vernike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=325}} V 1920. in nadaljnjih letih je Stalin dajal velik pomen zunanji politiki.{{sfn|Service|2004|p=379}} Osebno se je sestal z vrsto obiskovalcev z Zahoda, med drugim z [[George Bernard Shaw|Georgom Bernardom Shawom]] in s [[Herbert George Wells|Herbertom Georgom Wellsom]], na katerih je pustil velik vtis.{{sfn|Conquest|1991|pp=183–184}} Preko Komunistične internacionale je Stalinova vlada izvajala močan vpliv na marksistične stranke drugje po svetu.{{sfn|Service|2004|p=282}} Sprva je Stalin vodenje organizacije večinoma prepuščal Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=261}} Na 6. kongresu julija 1928 je odposlancem dejal, da glavna grožnja socializmu ne prihaja z desnice, marveč od nemarksističnih socialistov in [[Socialna demokracija|socialdemokratov]], ki jih je oklical za »socialne fašiste«;{{sfnm|1a1=McDermott|1y=1995|1pp=410–411|2a1=Conquest|2y=1991|2p=176|3a1=Service|3y=2004|3pp=261, 383|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=720}} Stalin je opažal, da so v mnogih državah socialdemokrati glavni tekmeci marksistom-leninistom za podporo delavskega razreda.{{sfn|Conquest|1991|p=173}} Namenjanje tolikšne pozornosti levičarskim tekmecem je skrbelo Buharina, ki je kot veliko večjo grožnjo dojemal [[fašizem]] in [[Skrajna desnica|skrajno desnico]], ki se je vzpenjala v Evropi.{{sfn|Service|2004|p=261}} Po Buharinovem odhodu je Stalin upravljanje Komunistične internacionale dodelil [[Dmitrij Manuiljski|Dmitriju Manuiljskemu]] in [[Josif Pjatnicki|Josifu Pjatnickemu]].{{sfn|Service|2004|p=282}} Stalin se je soočal s težavami v družinskem življenju: Leta 1929 je njegov sin Jakov poskušal storiti [[samomor]]; neuspeh mu je prinesel Stalinov prezir.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=289|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=595}} Napet je bil tudi njegov odnos z ženo Nadjo, ki je trpela za duševnimi težavami in s katero se je pogosto prepiral.{{sfn|Service|2004|p=289}} Novembra 1932 se je po družabni večerji, na kateri se je Stalin spogledoval z drugimi ženskami, Nadja ustrelila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=169|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=90|3a1=Service|3y=2004|3pp=291–292}} Javnosti je bilo rečeno, da je umrla zaradi [[Akutni apendicitis|apendicitisa]], Stalin pa je vzrok njene smrti prikril tudi svojim otrokom.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=94, 95|2a1=Service|2y=2004|2pp=292, 294}} Stalinovi prijatelji so opazili, da se je Stalin po ženini smrti vidno spremenil in postal čustveno hladnejši.{{sfn|Service|2004|p=297}} === Velike krize: 1932–1939 === ==== Lakota ==== Po Sovjetski zvezi se je razširilo nezadovoljstvo nad Stalinovo vlado.{{sfn|Service|2004|p=316}} Družbeni nemiri, ki so bili dotlej večinoma omejeni na podeželje, so postajali čedalje očitnejši v mestnih območjih, kar je Stalina spodbodlo, da je leta 1932 zrahljal del gospodarske politike.{{sfn|Service|2004|p=310}} Maja 1932 je uvedel sestav kolhoznih trgov, kjer so kmetje imeli možnost trgovati s presežki svojih pridelkov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=310|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=627}} Sočasno so se zaostrile kazenske sankcije: na Stalinovo pobudo so avgusta 1932 sprejeli odlok, po katerem je bilo s smrtjo moč kaznovati celo krajo pesti žita.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} Drugi petletni načrt je predvideval manjše proizvodne kvote od prvega, njegov glavni cilj pa je bilo izboljšanje življenjskih pogojev. Poudarek je bil na povečanju bivalnega prostora in proizvodnji potrošniških izdelkov.{{sfn|Service|2004|p=310}} Tako kot prvega so tudi ta petletni načrt večkrat prilagodili spreminjajočemu stanju – povečali so na primer proizvodnjo oborožitve, potem ko je [[Adolf Hitler]] leta 1933 postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]].{{sfn|Service|2004|p=318}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|levo|sličica|Do smrti izstradani ljudje na ulici [[Harkov]]a]] Sovjetsko zvezо je prizadela [[Sovjetska lakota 1932–1933|huda lakota, ki je vrhunec dosegla pozimi 1932–33]]{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=312|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=19–20|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} in vzela življenje petih do sedmih milijonov ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Najhuje prizadeti območji sta bili Ukrajina in severni Kavkaz, čeprav je lakota doletela tudi Kazahstan in več ruskih pokrajin.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=119}} Zgodovinarji so dolgo razpravljali, ali je Stalinova vlada lakoto povzročila namerno ali ne;{{sfn|Ellman|2005|p=823}} ni znanih dokumentov, v katerih bi Stalin ali njegova vlada izrecno pozivala k uporabi pomanjkanja hrane za represijo nad prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=628, 631}} Letina je bila v letih 1931 in 1932 slaba zaradi vremenskih pogojev,{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1pp=823–824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=626|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} kar je sledilo večletnemu upadanju pridelka zaradi manjše produktivnosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Vladna politika – vključno z osredotočanjem na hitro industrializacijo, podružbljenjem živine in dajanjem prednosti posejanim površinam pred [[Kolobarjenje|kolobarjenjem]] – je težave še poglabljala;{{sfn|Ellman|2005|p=834}} vlada tudi ni uspela zbrati zalog žita za takšno izredno stanje.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=626}} Stalin je za lakoto krivil sovražne elemente in sabotaže med kmeti.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=627–628|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=120}} Njegova vlada je na prizadeto podeželje pošiljala manjše količine hrane, kar pa je bilo veliko premalo, da bi ublažilo tolikšno lakoto.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Sovjetska vlada je pri razdeljevanju zalog hrane dajala prednost mestni delovni sili;{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=833|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=665}} za Stalina je bila usoda industrializacije Sovjetske zveze veliko pomembnejša od življenj kmetov.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628|2a1=Ellman|2y=2007|2p=664}} Izvoz žita, s katerim je Sovjetska zveza v veliki meri odplačevala stroje, je močno upadel.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Stalin ni priznaval, da je njegova politika prispevala k lakoti,{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} katere obstoj so skrivali pred zunanjimi opazovalci.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=724}} ==== Ideološke in zunanje zadeve ==== V letih 1935–36 je pod Stalinom nastala nova ustava. Mestoma je bila izrazito demokratična, kar pa je bilo propagandno orožje, saj je vsa oblast ležala v rokah Stalina in njegovega Politbiroja.{{sfn|Service|2004|p=319}} Oznanil je, da je bil »socializem, ki je prva faza komunizma, v državi v osnovi dosežen«.{{sfn|Service|2004|p=319}} Leta 1938 je bil izdan učbenik ''Zgodovina Komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'', pogovorno znan kot ''Kratki kurz'',{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=212|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=552–443|3a1=Service|3y=2004|3p=361}} ki ga je zgodovinar Conquest pozneje opisal kot »osrednje besedilo stalinizma«.{{sfn|Conquest|1991|p=212}} Izšlo je tudi nekaj odobrenih Stalinovih biografij,{{sfn|Service|2004|p=361}} čeprav je Stalin imel rajši, da ga upodabljajo kot poosebljenje Komunistične partije, kot da bi raziskovali njegovo življenjsko zgodbo.{{sfn|Service|2004|p=362}} Proti koncu 1930. let je Stalin postavil »nekaj omejitev svojega čaščenja«.{{sfn|Service|2004|p=362}} Do leta 1938 se je Stalinov notranji krog polagoma ustalil z osebnostmi, ki so tam ostale do njegove smrti.{{sfn|Conquest|1991|p=216}} V želji po izboljšanju mednarodnih odnosov je Sovjetska zveza leta 1934 pristopila k [[Društvo narodov|Društvu narodov]].{{sfn|Service|2004|p=386}} Stalin je oktobra 1933, kmalu po njegovem prihodu na čelo Nemčije, navezal tajne stike s Hitlerjem.{{sfn|Conquest|1991|p=217}} Stalin je Hitlerja občudoval, posebej njegovo izvedbo [[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], s katero je odstranil tekmece znotraj [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=176|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=116|3a1=Service|3y=2004|3p=340}} Vseeno je prepoznal grožnjo, ki jo je predstavljal fašizem, in si prizadeval za vzpostavitev boljših odnosov z liberalnimi demokracijami zahodne Evrope.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=218|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=123, 135}} Maja 1935 je Sovjetska zveza podpisala pogodbo o vzajemni pomoči s [[Francija|Francijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=135}} Na sedmem kongresu Komunistične internacionale v juliju in avgustu 1935 je sovjetska vlada spodbudila marksiste-leniniste, naj se združijo z ostalimi levičarskimi gibanji kot del [[Ljudska fronta|ljudske fronte]] proti fašizmu.{{sfnm|1a1=Haslam|1y=1979|1pp=682–683|2a1=Conquest|2y=1991|2p=218|3a1=Service|3y=2004|3p=385|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=135}} Protikomunistične vlade Nemčije, [[Kraljevina Italija|fašistične Italije]] in [[Japonska|Japonske]] so odgovorile s podpisom [[Protikominternski pakt|Protikominternskega pakta]] leta 1936.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=154}} Ko je julija 1936 izbruhnila [[španska državljanska vojna]], so Sovjeti levičarski republikanski frakciji poslali 648 letal in 407 tankov, skupaj s 3000 sovjetskimi vojaki in 42.000 pripadniki [[Mednarodne brigade|Mednarodnih brigad]], ki jih je vzpostavila Komunistična internacionala.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=219|2a1=Service|2y=2004|2p=387}} Stalin se je s stanjem v Španiji ukvarjal zelo osebno.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=154}} Nemčija in Italija sta podprli nacionalistično frakcijo, ki je marca 1939 naposled zmagala.{{sfn|Service|2004|pp=387, 389}} Po izbruhu [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] leta 1937 sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili pakt o nenapadanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=156}} Stalin je podprl Kitajce, ko so Kuomintang in kitajski komunisti prekinili svojo državljansko vojno in oblikovali združeno fronto, za katero si je prizadeval.{{sfn|Service|2004|pp=392}} ==== Velika čistka ==== {{Več slik |direction = vertical |width = 240px |image1 = Vorošilov, Molotov, Stalin z Ježovom.jpg |caption1 = Na tej znani fotografiji je vodja NKVD [[Nikolaj Ježov]] z Vorošilovom, Molotovom in Stalinom ob Belomorskem prekopu |image2 = Ježov izgine.jpg |caption2 = Pozneje so fotografijo retuširali in z nje popolnoma odstranili Ježova }} Stalin je glede državne represije pogosto dajal nasprotujoče si znake.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Maja 1933 je iz zapora izpustil številne ljudi, obsojene manjših prekrškov, in varnostnim službam naročil, naj ne izvajajo več množičnih aretacij in izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=125}} Septembra 1934 je uvedel komisijo za preiskavo lažnih zapornih obsodb; istega meseca je pozval k usmrtitvi delavcev metalurške tovarne, obtoženih vohunjenja za Japonsko.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Takšen mešani pristop se je pričel spreminjati decembra 1934, ko je bil umorjen vidni član partije [[Sergej Kirov]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=179|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=126–127|3a1=Service|3y=2004|3p=314|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=128–129}} Po umoru je Stalin postal vse bolj zaskrbljen glede atentata nase, si povečal osebno varovanje in se redko sprehajal v javnosti.{{sfn|Overy|2004|p=327}} Državna represija se je po atentatu na Kirova povečala;{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=128, 137}} Stalin je to spodbujal in varnost postavljal nad vse ostale ozire.{{sfn|Service|2004|p=347}} Z odlokom je ustanovil [[trojke NKVD]], ki so lahko odmerjale sodbe brez sodelovanja sodišč.{{sfn|Service|2004|p=315}} Leta 1935 je naložil NKVD-ju, da z mestnih območij izžene osumljene protirevolucionarje; v začetku leta 1935 jih je bilo iz Leningrada pregnanih več kot 11.000.{{sfn|Service|2004|p=318}} Leta 1936 je šef NKVD postal [[Nikolaj Ježov]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=139}} Stalin je orkestriral aretacije številnih nekdanjih nasprotnikov v komunistični partiji, kot tudi trenutnih članov centralnega komiteja: mnoge so ovadili kot koristolovce s podporo Zahoda, zaprli ali poslali v notranje izgnanstvo.{{sfn|Service|2004|pp=314–317}} Prvi od montiranih moskovskih procesov je potekal avgusta 1936; obtoženci, med njimi Kamenjev in Zinovjev, so bili spoznani za krive načrtovanja atentatov in usmrčeni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=139, 154–155, 164–172, 175–176|2a1=Service|2y=2004|2p=320|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=139}} Drugi moskovski proces je potekal januarja 1937,{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=139–140}} tretji, na katerem sta bila Buharin in Rikov obtožena sodelovanja v trockistično-zinovjevski teroristični zaroti in obsojena na smrt, pa marca 1938.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=192–193|2a1=Service|2y=2004|2p=346|3a1=Conquest|3y=2008|3p=24|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=140}} Do konca leta 1937 so iz Politbiroja izginili zadnji ostanki kolektivnega vodstva in Stalin je imel popoln nadzor nad njim.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=176–177}} Iz Partije so množično izključevali člane,{{sfn|Service|2004|p=349}} Stalin pa je tujim partijam ukazal, naj očistijo tudi protistalinistične elemente.{{sfn|Service|2004|p=391}} Represija se je še okrepila decembra 1936 in ostala zelo močna do novembra 1938; to obdobje je znano kot »velika čistka«.{{sfn|Service|2004|p=347}} V drugi polovici leta 1937 so čistke presegle okvire partije in zajele širše prebivalstvo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=141, 150}} Julija 1937 je politbiro odredil čistko »protisovjetskih elementov« v družbi, ki je zajela protistalinistične boljševike, nekdanje menjševike in socialistične revolucionarje, duhovščino, nekdanje pripadnike Bele armade in običajne prestopnike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=350|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=150–151}} Stalin in Ježov sta tega meseca podpisala ukaz NKVD št. 00447, ki je odredil 268.950 ljudi za aretacijo; od teh je bilo usmrčenih 75.950.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=203–204|2a1=Service|2y=2004|2pp=350–351|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=150}} Začel je tudi »nacionalne operacije«, ki so bile [[etnično čiščenje]] nesovjetskih narodnostnih skupin – med njimi Poljakov, Nemcev, Latvijcev, Fincev, Grkov, Korejcev in Kitajcev – z notranjimi ali zunanjimi izgoni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=204|2a1=Service|2y=2004|2pp=351, 390|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=151}} V obdobju čistk je bilo aretiranih okoli 1,6 milijona ljudi,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} 700.000 jih je bilo ustreljenih in neznano število je umrlo med mučenjem NKVD.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} V 1930. in 1940. letih je NKVD izvajal atentate na prebežnike in nasprotnike v tujini.{{sfn|Service|2004|p=394}} Avgusta 1940 so v Mehiki umorili Trockega, s čimer je bil odstranjen zadnji od Stalinovih nasprotnikov iz nekdanjega kolektivnega vodstva.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=230|2a1=Service|2y=2004|2p=394|3a1=Overy|3y=2004|3p=338|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=174}} V maju je sledila aretacija večine pripadnikov vojaškega vrhovnega poveljstva in vojske nasploh, pogosto na podlagi izmišljenih obtožb.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=201|2a1=Service|2y=2004|2p=349|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=140}} Čistka je večino stare garde v partiji zamenjala z mlajšimi uradniki, ki niso poznali obdobja pred Stalinovim vodstvom in ki so veljali za osebno bolj vdane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=137–138, 147}} Partijski funkcionarji so vestno izvajali ukaze in se poskušali prikupiti Stalinu, da ne bi sami postali žrtve čistk.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=140}} Takšni funkcionarji so pogosto aretirali in usmrtili še več ljudi, kot je narekovala kvota Stalinove osrednje vlade.{{sfn|Montefiore|2003|p=204}} Stalin je sprejel vse ključne odločitve v času terorja, osebno usmerjal nekatere od operacij in se zanimal za njihovo izvrševanje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=151, 159}} O njegovih motivih za to so zgodovinarji pogosto razpravljali.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} Njegovi osebni zapisi iz tega obdobja so bili po besedah Hlevnjuka »nenavadno zaviti in nepovezani« ter polni trditev o sovražnikih, ki da ga obkrožajo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=152}} Posebej ga je skrbel uspeh, s kakršnim so v Španiji desničarske sile strmoglavile levičarsko vlado,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=347–248|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=125, 156–157}} in se bal domače [[Peta kolona|pete kolone]] v prihodnji vojni z Japonsko in Nemčijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=153, 156–157}} Veliki teror se je končal, ko so Ježova odstranili s čela NKVD in zamenjali z [[Lavrentij Berija|Lavrentijem Berijo]],{{sfn|Service|2004|p=367}} ki je bil popolnoma vdan Stalinu.{{sfn|Montefiore|2003|p=245}} Ježova so aretirali aprila 1939 in usmrtili leta 1940.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=209|2a1=Service|2y=2004|2p=369|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=160}} Teror je prizadel ugled Sovjetske zveze v tujini, zlasti med levičarskimi simpatizerji.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=162}} Medtem ko je teror popuščal, je Stalin poskušal odvrniti odgovornost s sebe{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=157}} in za njegovo »pretiravanje« krivil Ježova.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=159}} Po besedah zgodovinarja Jamesa Harrisa današnje raziskave arhivov kažejo, da Stalin čistk ni izvajal, da bi vzpostavil osebno diktaturo; pravi razlog naj bi po njegovem bil pretiran strah pred protirevolucijo.{{sfn|Harris|2017|pp=1–5, 16}} == Druga svetovna vojna == === Pakt z Nemškim rajhom: 1939–1941 === Kot marksist-leninist je Stalin pričakoval neizogiben konflikt med tekmujočimi kapitalističnimi silami; potem ko si je nacistična Nemčija leta 1938 [[Anschluss|priključila Avstrijo]] in nato del Češkoslovaške, je vedel, da je na obzorju vojna.{{sfn|Montefiore|2003|p=308}} Poskušal je ohranjati sovjetsko nevtralnost, upajoč, da bo vojna Nemčije s Francijo in Britanijo omogočila Sovjetski zvezi prevlado v Evropi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=220–221|2a1=Service|2y=2004|2pp=380–381}} Z vojaško grožnjo se je Sovjetska zveza soočala tudi na vzhodu, kjer je v 1930. letih prihajalo do oboroženih spopadov z ekspanzionistično Japonsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392–393|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=163, 168–169}} Stalin je začel kopičiti vojsko in od januarja 1939 do junija 1941 več kot podvojil Rdečo armado, čeprav so bili v mrzličnem širjenju mnogi častniki slabo izurjeni.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=185–186}} K pomanjkanju izurjenih oficirjev ob izbruhu vojne je pripomogla tudi čistka v vojski v letih 1940–1941.{{sfn|Conquest|1991|pp=232–233, 236}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Stalin izreka dobrodošlico [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]] v Kremlju, 1939]] Ker Britanija in Francija nista kazali pripravljenosti za zavezništvo s Sovjetsko zvezo, je Stalin pričel iskati boljšo kupčijo z Nemčijo.{{sfn|Service|2004|pp=399–400}} 3. maja 1939 je zamenjal zahodno usmerjenega zunanjega ministra [[Maksim Litvinov|Maksima Litvinova]] z [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavom Molotovom]].{{sfn|Nekrič|1997|p=109}} Maja 1939 je Nemčija začela pogajanja s Sovjetsko zvezo in ponudila, da si sili razdelita vzhodno Evropo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=166}} Stalin je v tem videl priložnost tako za ozemeljsko širitev kot za začasen mir z Nemčijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=168, 169}} Avgusta 1939 je Sovjetska zveza z Nemčijo podpisala [[pakt Ribbentrop-Molotov]], sporazum o nenapadanju, ki sta ga izpogajala Molotov in nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=221|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Service|3y=2004|3p=399|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=166}} Teden pozneje je Nemčija [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]], Združeno kraljestvo in Francija pa sta Nemčiji napovedala vojno.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=169}} 17. septembra je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Poljsko|vstopila na vzhodno Poljsko]], uradno z namenom obnoviti red v razsuti državi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=2006|2p=43}} 28. septembra sta si Nemčija in Sovjetska zveza izmenjali nekaj osvojenega ozemlja: Nemčija je pridobila večinsko poljsko govoreča območja Lublinske pokrajine in del Varšavske pokrajine, medtem ko je Sovjetska zveza dobila Litvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=223|2a1=Service|2y=2004|2pp=402–403|3a1=Wettig|3y=2008|3p=20}} Kmalu zatem je bila v Stalinovi prisotnosti podpisana nemško-sovjetska mejna pogodba.{{sfn|Conquest|1991|p=224}} Državi sta nadaljevali s trgovanjem, kar je spodkopavalo britansko trgovinsko blokado Nemčije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=224|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Sovjetska zveza je nadalje zahtevala dele vzhodne Finske, kar je finska vlada zavrnila. Sovjetska zveza je novembra 1939 [[Zimska vojna|napadla Finsko]], ta pa je kljub sovjetski številčni premoči uspela zadržati Rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=228|2a1=Service|2y=2004|2p=403|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=172–173}} Mednarodna skupnost je podprla Finsko, Sovjetsko zvezo pa so izključili iz Društva narodov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti, osramočeni zaradi nezmožnosti premagati Fince, so podpisali začasno mirovno pogodbo, s katero so pridobili nekaj delov finskega ozemlja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=403|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Junija 1940 je Rdeča armada okupirala baltske države, ki jih je avgusta prisilno priključila Sovjetski zvezi;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=227|2a1=Service|2y=2004|2pp=404–405|3a1=Wettig|3y=2008|3pp=20–21|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=173}} napadli in anektirali so tudi Besarabijo in severno Bukovino, dela [[Romunija|Romunije]].{{sfnm|1a1=Brackman|1y=2001|1p=341|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti so poskušali vnaprej preprečiti odpore na svojih novih vzhodnoevropskih ozemljih z množično represijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=170}} Najodmevnejši je bil [[katinski pokol]] aprila in maja 1940, ko so usmrtili okoli 22.000 pripadnikov poljske vojske, policije in obveščevalne službe.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=170}} Hitrost nemške nadvlade in okupacije Francije je Stalina presenetila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Vse bolj se je osredotočal na spravo z Nemčijo, da bi odložil morebitne spopade z njo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=406}} Potem ko so [[sile osi]] Nemčija, Italija in Japonska oktobra 1940 podpisale [[trojni pakt]], je Stalin predlagal, da bi se zavezništvu osi pridružila tudi ZSSR.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=231|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=341, 343|3a1=Roberts|3y=2006|3p=58}} Da bi izkazal miroljubnost do Nemčije, je Sovjetska zveza aprila 1941 podpisala pakt o nevtralnosti z Japonsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=233|2a1=Roberts|2y=2006|2p=63}} Čeprav je bil ''de facto'' vodja države že petnajst let, je Stalin sklenil, da so odnosi z Nemčijo poslabšali do te mere, da mora težavo obvladati kot uradni vodja vlade: 6. maja 1941 je zamenjal Molotova na mestu [[Premier Sovjetske zveze|premierja Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=234|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=180}} === Nemška invazija: 1941–1942 === [[Slika:Battle of Moscow.jpg|sličica|Ženske kopljejo protitankovske jarke okoli Moskve, medtem ko so vsi moški na fronti (1941)]] Junija 1941 je Nemčija [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], s čimer je začela vojno na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=410–411|2a1=Roberts|2y=2006|2p=82|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=198}} Stalina je, čeprav so ga obveščevalne službe večkrat opozorile na nemške namere, napad presenetil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=408–409, 411–412|2a1=Roberts|2y=2006|2p=67|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=199–200, 202}} Oblikoval je državni obrambni komite, katerega vrhovni poveljnik je bil sam,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=414–415|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=206–207}} in vojaško vrhovno poveljstvo ([[Stavka (poveljstvo)|Stavka]]){{sfn|Service|2004|p=413}} z načelnikom [[Georgij Žukov|Georgijem Žukovom]].{{sfn|Service|2004|p=420}} Nemška taktika [[Bliskovita vojna|bliskovite vojne]] je bila spočetka zelo uspešna: sovjetske zračne sile na zahodni meji so padle po dveh dneh.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=417|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=201–202}} Nemški [[Wehrmacht]] je prodrl globoko na sovjetsko ozemlje;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=235|2a1=Service|2y=2004|2p=416}} Ukrajina, Belorusija in baltske države so prešle pod nemško okupacijo, [[Obleganje Leningrada|Leningrad pa so oblegali]].{{sfn|Service|2004|p=418}} Sovjetski begunci so preplavili Moskvo in okoliška mesta.{{sfn|Service|2004|p=417}} Julija je nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] že bombardirala Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=418}} oktobra pa se je pripravljala, da prestolnico napade z vsemu silami. Za sovjetsko vlado je bil narejen načrt za evakuacijo v [[Samara|Kujbišev]], vendar se je Stalin odločil, da bo ostal v Moskvi, saj je verjel, da bi njegov pobeg prizadel moralo enot.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=248–249|2a1=Service|2y=2004|2p=420|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=214–215}} Nemško napredovanje na Moskvo se je ustavilo po [[Bitka za Moskvo|dveh mesecih boja]] v vedno bolj neugodnih vremenskih razmerah.{{sfn|Glantz|2001|p=26}} V nasprotju z nasveti Žukova in ostalih generalov je Stalin dajal prednost napadu pred obrambo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=421, 424|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=220}} Junija 1941 je ukazal taktiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], s katero so uničevali infrastrukturo in zaloge, preden bi se do njih dokopali Nemci,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Roberts|2y=2006|2p=90}} NKVD-ju pa je ukazal usmrtitev okoli 100.000 političnih zapornikov na območjih, ki se jim je približeval Wehrmacht.{{sfn|Gellately|2007|p=391}} Napravil je čistko v vojaškem poveljstvu, številni so bili odstavljeni ali premeščeni, aretirani ali usmrčeni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=239–240|2a1=Roberts|2y=2006|2p=98|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=209}} Z ukazom št. 270 je vojakom zapovedal, naj se borijo do smrti, zajete pa označil za izdajalce.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=241|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=210}} Med [[Vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]] Nemcev se je znašel Stalinov sin Jakov, ki je v koncentracijskem taborišču tudi umrl.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=241–242|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Julija 1942 je izdal ukaz št. 227, ki je samovoljno umikanje kaznoval s premestitvijo v »kazenske bataljone«, ki so bili topovska hrana na prvi frontni liniji.{{sfnm|1a1=Roberts|1y=2006|1p=132|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=223}} Med bojevanjem se tako nemška kot sovjetska vojska nista zmenili za [[vojno pravo]], določeno z [[Ženevske konvencije|ženevskimi konvencijami]].{{sfn|Service|2004|p=423}} Sovjeti so na vso moč razglašali nemške pokole komunistov, [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]].{{sfn|Service|2004|p=422}} Stalin je aprila 1942 podprl organizacijo [[Judovski protifašistični komite]], da bi pridobil podporo Judov in mednarodne skupnosti za sovjetske vojne napore.{{sfn|Overy|2004|p=568}} [[Slika:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|levo|sličica|Središče Stalingrada po osvoboditvi, 2. februar 1943]] Sovjetska zveza se je povezala z Združenim kraljestvom in z Združenimi državami Amerike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=211}} V odziv na invazijo je okrepila industrijo v osrednji Rusiji, ki je proizvajala skoraj izključno vojaško opremo.{{sfn|Service|2004|p=421}} Produktivnost je dosegla visoko raven in presegla nemško.{{sfn|Service|2004|p=422}} Med vojno je bil Stalin popustljivejši do [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] in ji dovolil nadaljevanje nekatere dejavnosti, septembra 1943 pa se je sestal s [[Moskovski patriarh Sergej|patriarhom Sergejem]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=442–443|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=242–243}} Dovolil je tudi več svobode kulturnega izražanja, kar je omogočilo dotlej zatiranim umetnikom, kot sta [[Ana Ahmatova]] in [[Dmitrij Šostakovič]], da so lažje širili svoja dela.{{sfn|Service|2004|p=441}} ''[[Internacionala|Internacionalo]]'' je zamenjala [[Himna Sovjetske zveze|nova, domoljubnejša himna]].{{sfn|Service|2004|p=442}} Vlada je vse bolj spodbujala [[Panslavizem|panslovanska]] čustva,{{sfn|Service|2004|p=446}} kritizirala pa [[svetovljanstvo]], zlasti zamisel »kozmopolitov brez korenin«, ki je bila uperjena predvsem proti sovjetskim Judom.{{sfn|Service|2004|pp=446–447}} Leta 1943 je bila razpuščena Kominterna,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=444}} Stalin pa je tujim marksističnim-leninističnim strankam naročal, naj spodbujajo nacionalizem namesto internacionalizma, da bi si povečale privlačnost doma.{{sfn|Service|2004|p=446}} Aprila 1942 je Stalin preglasil Stavko z ukazom prvega resnega sovjetskega protinapada. Rdeča armada je poskušala zavzeti [[Harkov]], ki je bil pod nemško okupacijo; napad je spodletel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=254|2a1=Service|2y=2004|2p=424|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=221–222}} Tega leta je Hitler za glavni cilj namesto splošne zmage na Vzhodni fronti zastavil zavarovanje naftnih polj na jugu Sovjetske zveze, ključnih za dolgoročni nemški vojni uspeh.{{sfn|Roberts|2006|pp=117–8}} Medtem ko so generali Rdeče armade zaznali, da bo Hitler svoje napore premaknil na jug, je Stalin to dojemal le kot bočne premike ob novem poskusu zavzetja Moskve.{{sfn|Roberts|2006|p=124}} Junija 1924 je nemška vojska začela veliko ofenzivo v južni Rusiji in ogrozila [[Stalingrad]]. Stalin je Rdeči armadi ukazal, da mesto zadržijo za vsako ceno.{{sfn|Service|2004|p=425}} Napad se je tako zavlekel v večmesečno [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad]].{{sfn|Service|2004|p=426}} Decembra 1942 je za obrambo mesta zadolžil [[Konstantin Rokosovski|Konstantina Rokosovskega]].{{sfn|Service|2004|p=427}} Februarja 1943 so se nemške enote, ki so napadale Stalingrad, predale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=428|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=225}} Sovjetska zmaga v Stalingradu je pomenila velik preobrat v vojni;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=225}} v spomin si je Stalin podelil čin [[Maršal Sovjetske zveze|maršala Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=429|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=226}} === Sovjetski protinapad: 1942–1945 === [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|sličica|Veliki trije: Josif Stalin, [[Franklin Roosevelt]] in [[Winston Churchill]] na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]], november 1943]] Do novembra 1942 je Sovjetska zveza začela uspešno odbijati nemške napade na strateške položaje na jugu. Čeprav je pri tem padlo 2,5 milijona Sovjetov, jim je to omogočilo prevzeti ofenzivo na vzhodni fronti za večino preostanka vojne.{{sfn|Roberts|2006|p=155}} Nemčija je poskušala [[Bitka pri Kursku|napasti sovjetske sile pri Kursku]], kar so Sovjeti uspešno odbili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=255|2a1=Roberts|2y=2006|2p=156|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=227}} Do konca leta 1943 je Sovjetska zveza ponovno zavzela polovico ozemlja, ki ga je bila Nemčija zasedla v letih 1941–1942.{{sfn|Roberts|2006|p=159}} Od konca 1941 do začetka 1943 se je tudi znatno povečala sovjetska proizvodnja vojaške industrije, potem ko je Stalin tovarne preselil daleč vzhodno od fronte, na varno pred nemškimi napadi.{{sfn|Roberts|2006|p=163}} V zavezniških državah je med vojno podoba Stalina postajala vse bolj pozitivna.{{sfn|Service|2004|p=452}} Leta 1941 je londonski filharmonični orkester odigral koncert v čast Stalinovemu rojstnemu dnevu,{{sfn|Service|2004|p=466}} leta 1942 pa ga je revija ''[[Time]]'' imenovala za »[[Osebnost leta revije Time|osebnost leta]]«.{{sfn|Service|2004|p=452}} Ko je Stalin izvedel, da ga na zahodu ljubkovalno imenujejo »striček Joe«, je bil sprva užaljen, saj se mu je to zdelo nespoštljivo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Service|2y=2004|2p=466}} Med Stalinom, britanskim ministrskim predsednikom [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]] in ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]], ki so postali znani kot »veliki trije«, je ostajalo medsebojno nezaupanje.{{sfn|Service|2004|p=458}} Churchill je odletel v Moskvo na obisk k Stalinu avgusta 1942 in ponovno oktobra 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=252|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|2pp=224, 244}} Stalin je med vojno redko zapustil Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=456}} Churchilla in Roosevelta pa je težila njegova nepripravljenost potovati na srečanje z njima.{{sfn|Service|2004|p=460}} Novembra 1943 se je Stalin sestal z Rooseveltom in s Churchillom [[Teheranska konferenca|v Teheranu]], mestu po njegovi izbiri.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=262|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Roberts|3y=2006|3p=180|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=229–230}} Na tej konferenci sta se Stalin in Roosevelt dobro razumela, pri čemer sta si oba želela razpad [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] po vojni.{{sfn|Service|2004|p=462}} V Teheranu se je trojica strinjala, da je za preprečitev ponovnega vojaškega vzpona Nemčijo treba razkosati.{{sfn|Service|2004|p=463}} Roosevelt in Churchill sta tudi pristala na Stalinovo zahtevo po odprtju [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodne fronte]], ki bi razbremenila vzhodno; to sta storila sredi leta 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=244, 251|2a1=Service|2y=2004|2p=461, 469|3a1=Roberts|3y=2006|3p=185|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=223, 229}} Stalin je vztrajal, da bi si po vojni Sovjetska zveza priključila del Poljske, ki ga je zasedla po paktu Ribbentrop-Molotov, čemur je Churchill nasprotoval.{{sfn|Roberts|2006|pp=186–7}} Roosevelt in Churchill sta se strinjala s Stalinovo ozemeljsko zahtevo po nemškem mestu [[Kaliningrad|Königsberg]].{{sfn|Service|2004|p=463}} Pozneje leta 1944 je Churchill pristal na Stalinov predlog, da po vojni Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija pridejo pod sovjetsko vplivno območje, Grčija pa pod zahodno.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=464–465|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} [[Slika:Soviet soldiers in Polozk (Belarus), passing by propaganda poster celebrating the reconquest of the city and urging the liberation of the Baltic from Nazi German occupation. July 4, 1944.jpg|sličica|levo|Sovjetski vojaki v [[Polock]]u, 4. julij 1944]] Leta 1944 je Sovjetska zveza močno napredovala čez vzhodno Evropo proti Nemčiji,{{sfn|Roberts|2006|pp=194–5}} vključno z [[Operacija Bagration|operacijo Bagration]], veliko ofenzivo v Beloruski SSR proti nemški [[Armadna skupina Center|armadni skupini Center]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=469|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=199–201}} Leta 1944 je izrinila nemško vojsko iz baltskih držav (razen s Kurlandskega polotoka), ki si jih je nato znova priključila.{{sfn|Service|2004|p=492}} Medtem ko je Rdeča armada znova zavzemala [[Kavkaz]] in [[Krim (polotok)|Krim]], so različne etnične skupine v teh pokrajinah – [[Kalmiki|Kalmike]], [[Čečeni|Čečene]], [[Inguši|Inguše]], [[Karačajci|Karačajce]], [[Balkari|Balkare]] in [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] – obtožili kolaboracije z Nemčijo. Po načelu kolektivne odgovornosti je Stalinova vlada ukinila njihove avtonomne republike in med letoma 1943 in 1944 izgnala večino njenih pripadnikov v Srednjo Azijo in Sibirijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=258|2a1=Service|2y=2004|2p=492|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=232–233}} Zaradi te politike je bilo izgnanih več kot milijon ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=233}} Februarja 1945 so se »veliki trije« voditelji sestali na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=264|2a1=Service|2y=2004|2p=465|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=244}} Roosevelt in Churchill sta se uklonila Stalinovi zahtevi, da Nemčija Sovjetski zvezi plača 20 milijard dolarjev odškodnine in da si Sovjetska zveza lahko priključi [[Sahalin]] in [[Kurilsko otočje]] v zameno za napad na Japonsko.{{sfn|Service|2004|pp=465–466}} Sklenili so tudi sporazum, da bo povojni Poljski vladala koalicija tako komunističnih kot konservativnih predstavnikov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=465–466|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=241–244}} Sam pri sebi je Stalin Poljsko nameraval spraviti pod popoln sovjetski vpliv.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=471|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=245}} Rdeča armada je zadržala pomoč poljskim upornikom v [[Varšavska vstaja (1944)|varšavski vstaji]], ker je Stalin verjel, da bo katerakoli zmagovalna poljska sila ovirala njegova prizadevanja po podreditvi Poljske.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=471–472|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} Čeprav je to skrival pred zavezniki, se je Stalin potrudil, da je Sovjetska zveza prva zavzela Berlin, v veri, da mu bo to omogočilo obvladati večji del Evrope. Churchill je to zaslutil in neuspešno skušal prepričati ZDA, da bi si zahodni zavezniki morali prizadevati za isti cilj.{{sfn|Service|2004|p=473}} === Zmaga: 1945 === [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|levo|sličica|Britanski ministrski predsednik [[Clement Attlee]], ameriški predsednik [[Harry Truman]] in Josif Stalin na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]], julij 1945]] Aprila 1945 je Rdeča armada zavzela Berlin, [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitler je storil samomor]] in maja se je Nemčija vdala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=474|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} Stalin je hotel, da bi Hitlerja zajeli živega; njegove posmrtne ostanke je dal prenesti v Moskvo, da bi preprečil, da bi postali relikvija nacističnih simpatizerjev.{{sfn|Service|2004|pp=479–480}} Med zavzemanjem nemškega ozemlja je Rdeča armada odkrila [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], ki so jih upravljali nacisti.{{sfn|Service|2004|p=473}} Številni sovjetski vojaki so po Nemčiji in vzhodni Evropi plenili in posiljevali,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=234}} Stalin pa jih ni hotel kaznovati.{{sfn|Service|2004|p=473}} Ko se je glede početja sovjetskih vojakov pritožil jugoslovanski komunist [[Milovan Đilas]], je Stalin odvrnil, da kako naj vojak po grozotah vojne »še normalno reagira? In kaj je tako groznega, če se po takšnih strahotah pozabava z žensko?«{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265–266|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=235}} S porazom Nemčije je Stalin preusmeril svojo pozornost na [[Sovjetsko-japonska vojna|vojno z Japonsko]] in na Daljni vzhod premestil pol milijona enot.{{sfn|Service|2004|p=474}} Zavezniki so pritiskali nanj, naj vstopi v vojno, hotel pa je tudi utrditi strateški položaj Sovjetske zveze v Aziji.{{sfnm|Glantz|1983|p=xvii}} 8. avgusta, med [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|ameriškima jedrskima bombardiranjema Hirošime in Nagasakija]], je sovjetska vojska vdrla v [[Mandžurija|Mandžurijo]] pod japonsko okupacijo in premagala vojsko [[Kvantung]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=476|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=248–249}} Oboje je privedlo do japonske vdaje in konca vojne.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=268|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=248}} Sovjetske sile so napredovale, dokler niso zavzele vsega ozemlja, ki jim je pripadlo, vendar so ZDA preprečile sodelovanje Rdeče armade pri zavezniški [[Okupacija Japonske|okupaciji Japonske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=249}} V juliju in avgustu 1945 se je Stalin udeležil [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] z novim britanskim ministrskim predsednikom [[Clement Attlee|Clementom Attleejem]] in z novim predsednikom ZDA [[Harry Truman|Harryjem Trumanom]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Service|2y=2004|2p=475}} Na konferenci je Stalin ponovil obljube, ki jih je bil dal Churchillu, da se bo vzdržal »sovjetizacije« vzhodne Evrope.{{sfn|Roberts|2006|pp=274–5}} Stalin je zahteval, naj se Nemčiji naloži vojna odškodnina brez ozira na potrebna sredstva za preživljanje nemških državljanov, kar je skrbelo Trumana, ki sta mislila, da bi Nemčija tako postala finančno breme zahodnim silam.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Zavzemal se je tudi za »vojni plen«, ki bi Sovjetski zvezi dovolil neposredno prilaščanje imetja premaganih narodov brez omejitev, in dodana je bila klavzula, ki je to omogočala z nekaterimi omejitvami.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Nemčijo so razdelili na štiri okupacijska območja – sovjetsko, ameriško, britansko in francosko – na enak način pa so razdelili tudi Berlin, ki je ležal v sovjetskem območju.{{sfn|Service|2004|p=506}} == Povojno obdobje == === Povojna obnova in lakota: 1945–1947 === Po vojni je bil Stalin – po besedah Servicea – na »vrhuncu svoje kariere«.{{sfn|Service|2004|p=481}} V Sovjetski zvezi je splošno veljal za utelešenje zmage in domoljubja.{{sfn|Service|2004|p=484}} Njegova vojska je obvladovala srednjo in vzhodno Evropo do reke [[Laba|Labe]].{{sfn|Service|2004|p=481}} Junija 1945 je Stalin prejel naslov generalisima{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} in z Leninovega mavzoleja spremljal parado zmage, ki jo je vodil Žukov na moskovskem [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfn|Service|2004|pp=480–481}} Na večerji, ki so jo priredili vojaškim poveljnikom, je opisal Ruse kot »izjemen narod« in »vodilno silo« v Sovjetski zvezi; s tem je prvič nedvoumno povzdignil Ruse nad ostale narode Sovjetske zveze.{{sfn|Service|2004|p=479}} Leta 1946 je država izdala Stalinova ''Zbrana dela''.{{sfn|Service|2004|p=541}} Leta 1947 je objavila drugo izdajo Stalinove uradne biografije, ki ga je še bolj poveličevala kot predhodna.{{sfn|Service|2004|pp=543–544}} Dnevno so ga citirali v ''Pravdi'', njegove slike pa so visele na zidovih številnih delovnih mest in domov.{{sfn|Service|2004|p=548}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R78376, Budapest, II. Weltfestspiele, Festumzug, Komsomolzen.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Portret Stalina v Budimpešti, 1949]] Svojemu utrjenemu mednarodnemu položaju navkljub je Stalin ostal na preži za notranjimi nasprotovanji in željo po spremembah med prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=485|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=262}} Skrbela ga je tudi njegova vračajoča se vojska, ki je bila v Nemčiji izpostavljena širokemu naboru potrošniških dobrin, od katerih so številne naplenjene prinašali s seboj; to ga je spominjalo na [[Dekabristična vstaja|dekabristično vstajo]] ruskih vojakov leta 1825, ki so se vrnili iz premagane Francije po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]].{{sfn|Service|2004|p=485}} Sovjetske vojne ujetnike je po povratku v Sovjetsko zvezo poslal na preverjanje v »filtracijskih« taborih, kjer so v odkrivanju morebitnih izdajalcev zaslišali 2.775.700 ljudi. Okoli polovico so jih nato zaprli v delovna taborišča.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Roberts|2y=2006|2p=202}} V baltskih državah, kjer je bilo veliko opozicije sovjetski vladavini, so začeli izvajati programe dekulakizacije in deklerikalizacije, ki so povzročili 142.000 izgonov med letoma 1945 in 1949.{{sfn|Service|2004|p=492}} Sistem delovnih taborišč, gulagov, so nadalje razširili. Do januarja 1953 so bili trije odstotki sovjetskega prebivalstva zaprti ali v notranjem izgnanstvu, od tega 2,8 milijona v »posebnih naseljih« na osamljenih območjih in 2,5 milijona v taboriščih, kazenskih kolonijah in zaporih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=268}} NKVD je bil zadolžen za popis uničenja, ki je nastalo med vojno.{{sfn|Service|2004|p=482}} Ugotovil je, da je bilo uničenih 1710 mest in 70.000 vasi,{{sfn|Service|2004|pp=482–483}} da je umrlo med 26 in 27 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze, še milijoni pa so bili ranjeni, podhranjeni ali osiroteli.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Po vojni so nekateri Stalinovi tovariši predlagali spremembe vladnih politik.{{sfn|Service|2004|p=500}} Povojna sovjetska družba je bila v več pogledih strpnejša kot pred vojno; Stalin je ruski pravoslavni cerkvi dovolil obdržati cerkve, ki jih je odprla v času vojne,{{sfn|Service|2004|p=496}} akademikom in umetnikom je bila dopuščena večja svoboda kot do leta 1941.{{sfn|Service|2004|p=497}} Da bi se spopadla z inflacijo in spodbudila obnovo gospodarstva, je sovjetska vlada decembra 1947 devalvirala rubelj in ukinila sistem živilskih knjižic.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=497|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=274–278}} Leta 1947 je bila ukinjena smrtna kazen, ki pa je bila znova vzpostavljena leta 1950.{{sfn|Conquest|1991|p=289}} Stalinovo zdravje je pešalo in konec leta 1945 so ga težave s srcem prisilile v dvomesečni dopust.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=269|2a1=Service|2y=2004|2p=491}} V njem je naraščala bojazen, da bi ga visoke politične in vojaške osebnosti lahko poskušale odstaviti; vsem je preprečeval, da bi postali dovolj vplivni, da bi mu predstavljali konkurenco, v njihova stanovanja pa je dal namestiti prisluškovalne naprave.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=526|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=268}} Degradiral je Molotova{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=531–532|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=272–273}} in bil za ključne položaje vse bolj naklonjen Lavrentiju Beriji in [[Georgij Malenkov|Georgiju Malenkovu]].{{sfn|Service|2004|p=534}} Leta 1949 je vpoklical [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] iz Ukrajine v Moskvo, kjer ga je postavil za sekretarja Centralnega komiteja in za vodjo moskovske veje partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=303}} V čistki, znani kot »leningrajski primer«, je vodstvo tega mesta obtožil izdajstva; mnoge obtožene so usmrtili leta 1950.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=534–535|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=282}} V povojnem obdobju je v sovjetskih mestih pogosto prihajalo do pomanjkanj hrane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=300–301}} V letih 1946–1947 je ZSSR doživela množično lakoto,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=498|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} ki sta jo zanetila suša in slaba letina leta 1946, poslabšala pa vladna politika preskrbe s hrano, ki je ustvarjala zaloge hrane in jo prekomerno izvažala, namesto da bi jo pošiljala na prizadeta območja.{{sfn|Ellman|2000|pp=611, 618–620}} Današnje ocene kažejo, da je od podhranjenosti ali bolezni umrlo milijon do milijon in pol ljudi.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2000|1p=622|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Medtem ko je bila kmetijska proizvodnja v zastoju, se je Stalin osredotočal na vrsto infrastrukturnih projektov, na primer gradnjo hidroelektrarn, prekopov in železniških prog proti polarnemu severu. Številne so zgradili s prisilnim delom zapornikov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=299}} === Politika hladne vojne: 1947–1950 === [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|Stalin na praznovanju 70. rojstnega dne, obkrožajo ga med drugimi [[Mao Cetung]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Walter Ulbricht]] in [[Jumdžagin Cedenbal]]]] Po drugi svetovni vojni je Britanski imperij doživel zaton, s čimer sta vodilni svetovni sili ostali ZDA in Sovjetska zveza.{{sfn|Service|2004|pp=502–503}} Napetosti med nekdanjima zaveznikoma so se krepile{{sfn|Service|2004|p=484}} in prerasle v [[Hladna vojna|hladno vojno]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Čeprav je Stalin javno opisoval britansko in ameriško vlado kot agresivni, je menil, da mu ne grozi vojna z njima in da verjetno sledi več desetletij miru.{{sfn|Service|2004|p=487}} Okrepil je tajni razvoj jedrskega orožja, katerega namen je bil ustvariti [[Atomska bomba|atomsko bombo]],{{sfn|Service|2004|p=481}} vendar je predvideval, da nobena od sil ne želi jedrskega spopada in da se »jedrsko orožje skoraj ne more uporabiti, ne da bi to pomenilo konec sveta«.{{sfn|Gaddis|2005|p=57}} Za razvoj orožja se je močno zanimal osebno.{{sfn|Service|2004|p=508}} Avgusta 1949 so bombo uspešno preizkusili v [[Testni poligon Semipalatinsk|stepi blizu Semipalatinska]] v Kazahstanu.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=508|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=293}} Stalin je tudi znova okrepil vojsko in jo z 2,9 milijona vojakov, kolikor jih je štela leta 1949, do 1953 povečal na 5,8 milijona.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=297}} ZDA so pričele uveljavljati svoje interese na vseh celinah, pridobile so zračne baze v Aziji in Afriki in poskrbele, da so v Latinski Ameriki na oblast prišli proameriški režimi.{{sfn|Service|2004|p=502}} Junija 1947 je država sprožila [[Marshallov načrt]], s katerim je nameravala spodkopati sovjetsko prevlado v vzhodni Evropi. Kot del načrta je ponujala tudi denarno podporo pod pogojem, da odprejo svoja tržišča, zavedajoč se, da Sovjeti nikoli ne bodo pristali na to.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=504|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=267}} Zavezniki so zahtevali, da Stalin odstrani svojo vojsko iz severnega Irana. Stalin je to sprva zavračal, kar je povzročilo mednarodno krizo leta 1946, leto kasneje pa se je uklonil in umaknil sovjetske enote.{{sfn|Service|2004|p=504}} Z namero povečati sovjetski vpliv na svetovni ravni je neuspešno poskušal doseči, da bi [[Libija]] – nedavno osvobojena izpod italijanske okupacije – postala sovjetski protektorat.{{sfn|Service|2004|p=494}} Molotova je poslal v San Francisco na pogajanja za oblikovanje [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], vztrajajoč, da Sovjetska zveza dobi mesto v [[Varnostni svet ZN|Varnostnem svetu]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Aprila 1949 so zahodne sile ustanovile [[NATO|Organizacijo severnoatlantske pogodbe]] (NATO), vojaško zavezništvo kapitalističnih držav.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} V zahodnih državah so Stalina pričeli prikazovati kot »najzlobnejšega živečega diktatorja« in ga primerjati s Hitlerjem.{{sfn|Service|2004|p=551}} Leta 1948 je Stalin uredil in napisal dele knjige ''Ponarejevalci zgodovine'', sprva objavljeno kot serijo člankov v ''Pravdi''. Delo je nastalo kot odziv na javno razkritje nemško-sovjetskega zavezništva leta 1939 in je za vojno krivilo zahodne sile.{{sfn|Roberts|2002|pp=96–98}} Lažno je zatrjevalo, da uspešno nemško napredovanje v začetnem delu vojne ni bilo posledica sovjetske vojaške šibkosti, temveč nameren strateški umik.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=264}} Leta 1949 so s proslavami obeležili Stalinov uraden 70. rojstni dan in Stalin se je udeležil dogodka v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] z evropskimi in azijskimi marksističnimi-leninističnimi voditelji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=296|2a1=Service|2y=2004|2pp=548–549|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=290}} ==== Vzhodni blok ==== [[Slika:EasternBloc BasicMembersOnly sl.svg|sličica|[[Vzhodni blok]] do leta 1989]] Po vojni si je Stalin prizadeval ohraniti sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo in obenem povečati vpliv v Aziji.{{sfn|Service|2004|p=492}} Ob pozornem spremljanju odzivov zahodnih zaveznikov ni hitel z nastavljanjem komunističnih vlad v vzhodnoevropskih državah, temveč je sprva poskrbel, da so marksisti-leninisti pristali v koalicijskih ministrstvih.{{sfn|Service|2004|p=494}} V nasprotju z baltskimi državami je zavrnil možnost priključitve novih komunističnih držav Sovjetski zvezi in jih priznal kot neodvisne narodne države.{{sfn|Service|2004|p=517}} Težavo mu je predstavljalo dejstvo, da je v vzhodni Evropi ostalo malo marksistov, saj so številne ubili nacisti.{{sfn|Service|2004|p=483}} Od Nemčije in njenih zaveznikov Madžarske, Romunije in Slovaške republike je zahteval plačilo vojnih odškodnin.{{sfn|Service|2004|p=484}} Ker je v vzhodnoevropskih državah socializem uvedla invazija in ne delavska revolucija, jih je Stalin namesto »diktature proletariata« imenoval »ljudske demokracije«, saj da v njih obstaja prosocialistično zavezništvo iz delavskega, kmečkega in spodnjega srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=518}} Churchill je opisal, da se je čez Evropo spustila »[[železna zavesa]]« in ločila Vzhod od Zahoda.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Service|2y=2004|2p=503}} Septembra 1947 je na Poljskem potekalo srečanje vzhodnoevropskih komunističnih voditeljev, na katerem so oblikovali [[Informbiro]] (Kominform) za usklajevanje komunističnih partij v Vzhodni Evropi ter Italiji in Franciji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=286|2a1=Service|2y=2004|2p=506|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=267}} Stalin se srečanja ni osebno udeležil, temveč je nanj poslal [[Andrej Ždanov|Andreja Ždanova]].{{sfn|Service|2004|p=506}} Razni komunistični voditelji so obiskovali Stalina v Moskvi, kjer jim je svetoval glede njihovih zamisli, nasprotoval je na primer jugoslovanski zamisli balkanske federacije, ki bi vključevala Albanijo in Bolgarijo.{{sfn|Service|2004|p=511}} V posebej napetih odnosih je Stalin bil z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom Titom]], ki si je še naprej prizadeval za vzpostavitev balkanske federacije in za sovjetsko pomoč komunistom v [[Grška državljanska vojna|grški državljanski vojni]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=286–287|2a1=Service|2y=2004|2p=515}} Marca 1948 je Stalin sprožil kampanjo proti Titu in jugoslovanske komuniste obtožil pustolovstva ter odklona od marksistične-leninistične doktrine.{{sfn|Service|2004|p=515}} Na drugi konferenci Informbiroja junija 1948 v Bukarešti so se vsi vzhodnoevropski komunistični voditelji odpovedali Titovi vladi in jo obtožili, da so fašisti in agenti zahodnega kapitalizma.{{sfn|Service|2004|p=516}} Stalin je naročil več poskusov atentata na Tita in pretehtaval invazijo na Jugoslavijo.{{sfn|Conquest|1991|p=287}} Stalin je predlagal ustanovitev združene, a demilitarizirane Nemčije in upal, da bo bodisi prišla pod sovjetski vpliv bodisi ostala nevtralna.{{sfn|Service|2004|p=507}} Ko sta ZDA in Združeno kraljestvo temu naprej nasprotovala, je Stalin skušal doseči svoje, tako da je junija 1948 začel [[Blokada Berlina|blokado Berlina]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=280|2a1=Service|2y=2004|2p=507|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=281}} Špekuliral je, da nasprotne strani ne bodo tvegale vojne, vendar so zahodni Berlin [[Berlinski zračni most|oskrbovali z letali]] do maja 1949, ko se je Stalin uklonil in končal blokado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} Septembra 1949 so zahodne sile Zahodno Nemčijo pretvorile v neodvisno [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]], na kar je Sovjetska zveza oktobra odgovorila z ustanovitvijo Vzhodne Nemčije kot [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]].{{sfn|Service|2004|p=507}} Za Poljsko so zahodne sile v skladu z dotedanjimi dogovori pričakovale, da bo postala neodvisna država s svobodnimi demokratičnimi volitvami.{{sfn|Service|2004|p=476}} Sovjeti so različne poljske socialistične stranke združili v [[Poljska združena delavska stranka|Poljsko združeno delavsko stranko]], ki je z volilnimi prevarami prišla na oblast.{{sfn|Service|2004|p=515}} Prirejene so bile tudi volitve leta 1947 na Madžarskem, na katerih je oblast dobila [[Madžarska delavska ljudska stranka]].{{sfn|Service|2004|p=515}} Na Češkoslovaškem, kjer so komunisti imeli podporo med prebivalstvom, so bili leta 1946 izvoljeni za največjo stranko.{{sfn|Service|2004|p=512, 513}} V Bolgariji in Romuniji so ukinili monarhijo.{{sfn|Service|2004|p=513}} Po Vzhodni Evropi so uveljavljali sovjetski model z ukinitvijo političnega pluralizma, kolektivizacijo kmetijstva in vlaganjem v težko industrijo.{{sfn|Service|2004|p=516}} ==== Azija ==== Na Kitajskem je oktobra 1949 oblast prevzel komunistični voditelj [[Mao Cetung]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=301|2a1=Service|2y=2004|2p=509|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=286}} Marksistične vlade so tedaj nadzirale tretjino svetovnega ozemlja.{{sfn|Service|2004|p=509}} Zasebno je Stalin priznal, da je podcenjeval kitajske komuniste in ni pričakoval njihove zmage v državljanski vojni, namesto česar jih je bil spodbujal k novemu miru s Kuomintangom.{{sfn|Service|2004|p=553}} Decembra 1949 je Mao obiskal Stalina. Po začetnem Stalinovem zavračanju sta podpisala [[Kitajsko-sovjetski sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči|sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči]], ki je zamenjal predhodni sporazum iz leta 1945, znatno ugodnejši za Sovjetsko zvezo kot za Kitajsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=509|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=287–291}} Stalin se je bal, da bo Mao sledil Titovemu zgledu in se osvobodil izpod sovjetskega vpliva, in je opozoril, da bo v primeru svojega nezadovoljstva Kitajski odrekel podporo; Kitajska je podporo po desetletjih državljanske vojne obupno potrebovala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=287}} Ob koncu druge svetovne vojne sta Sovjetska zveza in ZDA razdelili [[Korejski polotok]], dotlej japonsko kolonijo, vzdolž 38. vzporednika, na zahodu nastavili komunistično in na jugu prozahodno vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=294}} Severnokorejski voditelj [[Kim Il-sung]] je obiskal Stalina marca 1949 in marca 1950; hotel je izvesti invazijo na jug in čeprav ga Stalin sprva ni želel podpreti, se je maja 1950 strinjal.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=302|2a1=Service|2y=2004|2p=553|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=294–295}} Junija 1950 je [[Korejska ljudska armada|severnokorejska vojska]] z napadom na jug sprožila [[Korejska vojna|korejsko vojno]], se hitro prebila in zavzela [[Seul]].{{sfn|Service|2004|p=554}} Stalin in Mao sta pričakovala hitro zmago.{{sfn|Service|2004|p=554}} ZDA so se obrnile na Varnostni svet ZN, ki ga je Sovjetska zveza bojkotirala zaradi nepriznavanja Maove vlade, in vojaško podprla Južno Korejo. Vojska pod ameriškim vodstvom je Severno Korejo potisnila nazaj.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=554|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=295–296}} Stalin se je hotel izogniti neposrednemu sovjetskemu spopadu z ZDA, Kitajsko pa je prepričeval, naj pomaga Severni Koreji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=555–556|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=296}} Sovjetska zveza je bila med prvimi državami, ki so leta 1948 priznale novoustanovljeno državo [[Izrael]]. Ko je Sovjetsko zvezo obiskala izraelska odposlanka [[Golda Meir]], so Stalina razjezile judovske množice, ki so se zbrale, da bi jo pozdravile.{{sfn|Conquest|1991|p=291}} Še bolj ga je jezila krepitev zavezništva med Izraelom in ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=285}} Potem ko se je Stalin razšel z Izraelom, je v Sovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka začel protijudovsko kampanjo.{{sfn|Service|2004|p=518}} Novembra 1948 je ukinil Judovski protifašistični komite,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Service|2y=2004|2p=577|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=284}} nekaterim njegovim članom pa so sodili v montiranih procesih.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=567|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=384–5}} Sovjetski tisk je napadal [[sionizem]], judovsko kulturo in »kozmopolitstvo brez korenin«,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=308–309}} v sovjetski družbi pa je naraščal protisemitizem.{{sfn|Service|2004|pp=576–577}} Stalinovo vse večje dopuščanje protisemitizma je morda izviralo iz naraščajočega ruskega nacionalizma ali iz spoznanja, da je Hitlerju protisemitizem služil kot učinkovito mobilizacijsko sredstvo;{{sfn|Conquest|1991|p=290}} Jude je morda videl kot »protirevolucionaren« narod, katerega pripadniki naj bi bili zvesti ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=286}} Obstajale so nikoli dokazane govorice, da Stalin naklepa izgon vseh sovjetskih Judov v [[Judovska avtonomna oblast|Judovsko avtonomno oblast]] v vzhodni Sibiriji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=577|2a1=Overy|2y=2004|2p=565|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=309}} === Zadnja leta: 1950–1953 === V starejših letih je bil Stalin slabega zdravja.{{sfn|Service|2004|p=571}} Jemal si je vedno daljše počitnice: leta 1950 in ponovno 1951 je skoraj pet mesecev preživel na dopustu v svoji dači v [[Abhazija|Abhaziji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=572|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=195}} Vseeno ni zaupal zdravnikom; leta 1952 je dal zapreti zdravnika, po tem, ko mu je ta priporočil upokojitev.{{sfn|Service|2004|p=571}} Septembra 1952 so aretirali več kremeljskih zdravnikov, ki naj bi naklepali umore visokih politikov (zadeva je postala znana kot »[[zdravniška zarota]]«); številni obtoženi so bili Judje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Etinger|2y=1995|2p=104|3a1=Service|3y=2004|3p=576|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=307}} Da bi izsilil priznanje, je ukazal mučenje aretiranih zdravnikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=307–308}} Novembra je na Češkoslovaškem potekal proces, na katerem so [[Rudolf Slánský|Rudolfa Slánskega]] in 12 drugih visokih predstavnikov komunistične partije obtožili in obsodili kot sodelavce orjaške sionistično-ameriške zarote za zrušitev vlad vzhodnega bloka.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=308|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=307}} Istega meseca je v Ukrajini potekalo razvpito sojenje domnevnim judovskim industrijskim saboterjem.{{sfn|Conquest|1991|p=308}} Leta 1951 je začel »mingrelski primer«, čistko v gruzijski veji komunistične partije, katere posledica je bilo preko 11.000 izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=304–305}} Od leta 1946 do smrti je Stalin imel le tri javne govore, od katerih sta dva trajala le po nekaj minut.{{sfn|Service|2004|p=560}} Upadla je tudi količina njegovega pisnega gradiva.{{sfn|Service|2004|p=560}} Leta 1950 je objavil članek ''Marksizem in vprašanja jezikoslovja'', ki je odseval njegovo zanimanje za vprašanja ruske narodne edinosti.{{sfn|Service|2004|pp=564–565}} Leta 1952 je bila objavljena njegova zadnja knjiga, ''Gospodarske težave socializma v ZSSR''; z njo je skušal podati navodila za vodenje države po svoji smrti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=307|2a1=Service|2y=2004|2pp=566–567}} Oktobra 1952 je imel na plenumu centralnega komiteja enoinpoluren govor.{{sfn|Service|2004|p=578}} Poudaril je, katere so po njegovem vodstvene lastnosti, potrebne v prihodnosti, in izpostavil šibkosti raznih mogočih naslednikov, zlasti Molotova in Mikojana.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=579|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=306}} Leta 1952 je tudi ukinil politbiro in ga nadomestil z večjim organom, ki ga je imenoval »prezidij«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=305–306}} ==== Smrt, pogreb in posledice ==== {{glavni članek|Smrt in pogreb Josifa Stalina}} [[Slika:Stalin's funeral procession entering Manezhnaya Square from Okhotny Ryad.jpg|sličica|Stalinova krsta na havbici s konjsko vprego pred pogrebom]] 1. marca 1953 je osebje v dači v Kuncevem našlo polzavestnega Stalina na tleh spalnice;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=571–572|3a1=Service|3y=2004|3pp=582–584|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=142, 191}} doživel je [[Znotrajmožganska krvavitev|znotrajmožgansko krvavitev]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Dvignili so ga na kavč, kjer je ostal tri dni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=311–312|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=572|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=142}} Hranili so ga po žličkah, mu dajali zdravila in injekcije ter tudi [[Zdravljenje s pijavkami|pijavke]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} 2. marca so v dačo poklicali Svetlano in Vasilija; slednji je bil pijan in je kričal na zdravnike, zato so ga poslali domov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=312|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=250}} Stalin je umrl 5. marca 1953.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=574|3a1=Service|3y=2004|3p=586|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=313}} Po besedah Svetlane je to bila »težka in strašna smrt«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=313–314}} Avtopsija je razkrila, da je umrl za znotrajmožgansko krvavitvijo in da so bile njegove možganske arterije močno poškodovane od [[Ateroskleroza|ateroskleroze]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=189}} Obstaja možnost, da je bil Stalin umorjen.{{sfn|Service|2004|p=587}} Kot mogoči morilec se omenja Berija, vendar se za to nikoli ni pojavil trden dokaz.{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Stalinovo smrt so oznanili 6. marca.{{sfn|Service|2004|p=588}} Njegovo truplo so balzamirali{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=314}} in za tri dni razstavili v moskovskem Domu sindikatov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=317}} Množice so bile tolikšne, da so do smrti poteptali okoli 100 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=317}} Pogreba v Leninovem mavzoleju, ki je potekal 9. marca, so se udeležili stotisoči.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=589|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=318}} Tega meseca je poraslo število aretacij zaradi »protisovjetske agitacije«, ko je policija odkrivala ljudi, ki so praznovali Stalinovo smrt.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=319}} Kitajska vlada je razglasila obdobje žalovanja.{{sfn|Li|2009|p=75}} Stalin ni zapustil naslednika ali ogrodja za prenos oblasti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=310}} Centralni komite se je sestal na dan njegove smrti in kot ključne osebnosti partije so se izpostavili Malenkov, Berija in Hruščov.{{sfn|Service|2004|pp=586–587}} Obnovljen je bil sistem kolektivnega vodstva in uvedeni ukrepi, ki so preprečevali vnovičen pojav avtokratske prevlade.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=312}} Kolektivno vodstvo je sestavljalo osem visokih članov prezidija centralnega komiteja KPSZ (našteti v vrstnem redu z uradne predstavitve 5. marca 1953): [[Georgij Malenkov]], [[Lavrentij Berija]], [[Vjačeslav Molotov]], [[Kliment Vorošilov]], [[Nikita Hruščov]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Lazar Kaganovič]] in [[Anastas Mikojan]].{{sfn|Ra'anan|2006|p=20}} Takoj je prišlo do reform Sovjetske zveze:{{sfn|Service|2004|p=591}} gospodarska reforma je zmanjšala obdavčitve kmetov za spodbudo produktivnosti, omejila velikanske gradbene projekte in se namesto tega osredotočila na stanovanjsko gradnjo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} Novi voditelji so si prizadevali za vnovično zbližanje z Jugoslavijo in za manj napete odnose z ZDA{{sfn|Service|2004|p=593}} ter izpogajali konec korejske vojne julija 1953.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=316}} Izpustili so zaprte zdravnike in ustavili protisemitske čistke.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1pp=120–121|2a1=Conquest|2y=1991|2p=314|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=314}} Obsojene za nepolitične zločine so množično pomilostili in s tem prepolovili število zapornikov v državi, medtem ko so varnostne službe in gulagi doživeli reformo; aprila 1953 so prepovedali mučenje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} == Politična ideologija == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-18684-0002, Dresden, Tod Stalin, Parade KVP.jpg|sličica|Parada žalovanja ob Stalinovi smrti v [[Dresden|Dresdnu]], [[Vzhodna Nemčija]]]] Po lastnih trditvah je Stalin pri petnajstih letih sprejel [[marksizem]],{{sfn|Rieber|2005|p=32}} ki mu je skozi življenje služil kot vodilna filozofija;{{sfn|Service|2004|p=9}} po Kotkinu je Stalin imel »goreča marksistična prepričanja«,{{sfn|Kotkin|2014|p=xi}} medtem ko je Montefiore namigoval, da naj bi za Stalina imel »kvazireligiozen« pomen.{{sfn|Montefiore|2007|p=336}} Čeprav ni nikoli bil gruzijski nacionalist,{{sfn|Rieber|2005|p=43}} so se v njegovem zgodnjem obdobju v njegovih pogledih elementi gruzijskega nacionalizma zlili z marksizmom.{{sfn|Montefiore|2007|p=67}} Zgodovinar Alfred J. Rieber je spomnil, da je Stalin odrasel v »družbi, v kateri je bil upor globoko zakoreninjen v folkloro in ljudske obrede«.{{sfn|Rieber|2005|p=43}} Stalin je verjel, da je marksizem treba prilagajati razvoju dogajanja; leta 1917 je rekel, da »obstaja dogmatični marksizem in obstaja kreativni marksizem. Jaz sem za slednjega.«{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=136|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=205|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=47}} Volkogonov je domneval, da naj bi Stalinov marksizem oblikovalo njegovo »dogmatično« razmišljanje, ki naj bi se sovjetskemu voditelju vcepilo med izobraževanjem v verskih ustanovah.{{sfn|Volkogonov|1991|p=7}} Po Robertu Serviceu je Stalinova »peščica inovacij v ideologiji bila surov, dvomljiv razvoj marksizma«.{{sfn|Service|2004|p=9}} Nekatere od njih so namesto iz prave intelektualne predanosti izhajale iz politične preračunljivosti;{{sfn|Service|2004|p=9}} Stalin se je na ideologijo pogosto obračal naknadno, da bi upravičil svoje odločitve.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Stalin se je imel za ''praktika'', bolj praktičnega revolucionarja kot teoretika.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Kot marksist in ekstremen protikapitalist je Stalin verjel, da je neizbežen »[[razredni boj]]« med svetovnim proletariatom in [[Buržoazija|buržoazijo]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=93|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} Verjel je, da bo proletariat v boju uspešen in vzpostavil [[Diktatura proletariata|diktaturo proletariata]],{{sfn|Service|2004|p=93}} Sovjetsko zvezo pa je videl kot primer takšne države.{{sfn|Sandle|1999|p=216}} Verjel je tudi, da bo proletarska država morala uvesti represivne ukrepe proti tujim in domačim »sovražnikom«, da bi zagotovila popoln zlom premožnih razredov,{{sfn|Service|2004|pp=93–94}} in da se bo zato z napredovanjem socializma razredni boj okrepil.{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=214|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=8}} Kot propagandno orodje je uporabljal sramotenje »sovražnikov«, ki naj bi bili krivci za vse pomanjkljive gospodarske in politične izide, stiske ljudstva in vojaške neuspehe.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Nova država naj bi nato zmogla državljanom zagotoviti dostop do dela, hrane, bivališča, zdravstva in izobraževanja, razsipnost kapitalizma pa naj bi izkoreninil novi, standardizirani ekonomski sistem.{{sfn|Service|2004|p=94}} Po pisanju Sandla se je Stalin posvetil »ustvarjanju družbe, ki bi bila industrializirana, kolektivizirana, načrtovana iz središča in tehnološko napredna«.{{sfn|Sandle|1999|p=211}} Stalin je bil zvest [[Leninizem|leninistični]] različici marksizma.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=10, 699}} V svoji knjigi ''O osnovah leninizma'' je trdil, da »je leninizem marksizem dobe imperializma in proletarske revolucije«.{{sfn|Kotkin|2014|p=545}} Razglašal se je za vdanega leninista,{{sfn|Service|2004|p=92}} čeprav – po Serviceu – »ni bil slepo pokoren leninist«.{{sfn|Service|2004|p=94}} Stalin je Lenina spoštoval, vendar ne nekritično,{{sfn|Montefiore|2007|p=211}} in se je oglasil, kadar je menil, da Lenin nima prav.{{sfn|Service|2004|p=94}} V obdobju svoje revolucionarne dejavnosti je Stalin imel nekatere Leninove nazore in dejanja za neobrzdane dejavnosti razvajenega emigranta, ki naj bi bile kontraproduktivne za boljševike znotraj Ruskega imperija.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=95|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=211}} Po oktobrski revoluciji so se nestrinjanja nadaljevala. Medtem ko je Lenin verjel, da se bodo vse evropske in azijske države po proletarski revoluciji voljno združile v eno državo, je Stalin menil, da narodni ponos tega ne bo dopuščal in da se bodo morale oblikovati ločene socialistične države.{{sfn|Service|2004|pp=179–180}} Po njegovem države, kot je Nemčija, ne bi bile pripravljene postati del federacije pod rusko prevlado. Stalinov biograf Oleg Hlevnjuk je vseeno verjel, da je dvojica skozi leta razvila »močno vez«,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=67}} medtem ko je Kotkin zapisal, da naj bi prijateljstvo z Leninom bilo »edinstvena in najpomembnejša vez v Stalinovem življenju«.{{sfn|Kotkin|2014|p=531}} Po Leninovi smrti se je Stalin pri vodenju države opiral na Leninove zapise – veliko bolj kot na Marxove in Engelsove.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=93–94}} Stalin je prevzel leninistični nazor, da proletariat potrebuje revolucionarno gonilno silo, ki ga bo vodila, namesto da proletariat vodi njo.{{sfn|Service|2004|p=93}} Ob takšnem vodenju je verjel, da ljudstvo potrebuje močno osrednjo figuro, podobno [[Car|carju]], okoli katere se lahko zbere{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=333|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=586}} – po njegovih besedah, »ljudje potrebujejo carja, ki ga lahko častijo in za katerega lahko živijo in delajo«.{{sfn|Montefiore|2003|p=158}} Posebej je preučil in občudoval dva carja: [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]].{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=256|2a1=Service|2y=2004|2p=333|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=94}} V kultu osebnosti, ki se je ustvaril okrog njega, so ga imenovali ''vožd'' (»vodja« – enakovredno italijanskemu ''duceju'' in nemškemu ''firerju''). [[Slika:Grutas Stalin.jpg|levo|sličica|Kip Stalina iz [[Vilna|Vilne]], ki danes stoji v [[Park Grūtas|parku Grūtas]] na jugu Litve]] Iz leninizma je Stalin razvil [[stalinizem]]{{sfn|Montefiore|2007|p=352}} in medtem ko se je sam izogibal govoriti o »marksizmu-leninizmu-stalinizmu«, je ostalim to dopuščal.{{sfn|Service|2004|p=357}} Po Leninovi smrti je sodeloval v teoretičnih razpravah znotraj komunistične partije, razvil je zamisel »socializma v eni državi«. Ta koncept je bil zapleteno povezan z boji med znotrajstrankarskimi frakcijami, posebej proti Trockemu.{{sfn|Sandle|1999|pp=208–209}} Zamisel je prvič razvil decembra 1924 in jo dalje razvijal v svojih zapisih v 1925–26.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Stalinova doktrina je bila, da se socializem v Rusiji lahko dokonča, a da njegova dokončna zmaga ni zagotovljena zaradi grožnje kapitalističnega posredovanja. Iz tega razloga je ohranil leninistični pogled, da je za dokončno zmago socializma še vedno nujna svetovna revolucija.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Čeprav je zadržal marksistični nazor, da bo s preobrazbo socializma v čisti komunizem država izginila, je verjel, da bo sovjetska država ostala do dokončnega poraza mednarodnega kapitalizma.{{sfn|Sandle|1999|p=261}} Ta koncept je marksistične in leninistične misli združila z nacionalističnimi vzori,{{sfn|Sandle|1999|p=211}} služil pa je tudi za jemanje ugleda Trockemu – ki je zagovarjal zamisel »večne revolucije« – tako da ga je predstavil kot malodušneža brez zaupanja v zmožnost ruskega delavstva, da zgradi socializem.{{sfn|Sandle|1999|p=210}} Narodi so bili za Stalina slučajne entitete, ki jih je oblikoval kapitalizem in bi se lahko spojile med seboj.{{sfn|Service|2004|p=98}} Verjel je, da bi se na koncu vsi narodi zlili v enotno, svetovno človeško skupnost,{{sfn|Service|2004|p=98}} in vse narode obravnaval kot po naravi enakovredne.{{sfn|Overy|2004|p=552}} V svojem delu je zapisal, da bi etničnim manjšinam znotraj ruskega imperija morala biti na voljo »pravica do odcepitve«, da pa jih k tej poti ne bi smeli spodbujati.{{sfn|Service|2004|p=99}} Menil je, da bi nad njimi, če bi postali popolnoma neodvisni, nadzor prevzeli njihovi najbolj reakcionarni elementi; kot primer je navajal večinoma nepismene [[Tatari|Tatare]], ki da bi končali pod prevlado svojih [[Mula (naziv)|mul]].{{sfn|Service|2004|p=99}} Judje so po njegovem posedovali »nacionalni značaj«, niso pa »narod« in se zato ne dajo asimilirati. Trdil je, da je judovski nacionalizem, zlasti [[sionizem]], sovražen do socializma.{{sfn|Overy|2004|p=565}} Po besedah Hlevnjuka je Stalin uskladil marksizem z imperializmom velikih sil in ga širitev imperija postavlja ob bok ruskim carjem.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Service je trdil, da je bil Stalinov marksizem prežet z veliko mero ruskega nacionalizma.{{sfn|Service|2004|p=9}} Po pisanju Montefiora je bilo Stalinovo sprejetje ruskega naroda pragmatično, saj so bili Rusi jedro prebivalstva ZSSR, in ne zavračanje gruzijskega porekla.{{sfn|Montefiore|2003|pp=310, 579}} Zaradi prodiranja Sovjetske zveze na zahod v vzhodno Evropo je bil deležen obtožb o ruskem imperializmu.{{sfn|Service|2004|p=5}} == Osebno življenje in značaj == {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Stalin je surovo, pretkano, neutrudljivo vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature. Nato je sprožil in izvedel krvavo socialistično prenaredbo celotnega nekdanjega imperija, predsedoval zmagi v največji vojni v zgodovini človeštva in Sovjetsko zvezo napravil epicenter svetovnih zadev. Bolj kot katerekoli druge zgodovinske osebnosti, celo Gandhija ali Churchilla, se biografija Stalina ... navsezadnje približa zgodovini sveta.|source= — Stephen Kotkin{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} }} Stalin je bil po narodnosti [[Gruzinci|Gruzijec]],{{sfn|Conquest|1991|p=1}} njegov materni jezik je bila [[gruzinščina]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} in [[Ruščina|ruščine]] se je začel učiti šele pri osmih ali devetih letih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Na svojo gruzijsko identiteto je ostal ponosen{{sfn|Montefiore|2007|pp=66–67}} in pri govorjenju ruščine vse življenje ohranil močan gruzijski naglas.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=2|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=42|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=97}} Montefiore opisuje, da je Stalin kljub naklonjenosti Rusiji in Rusom ostal popolnoma gruzijski v življenjskem slogu in v osebnosti.{{sfn|Montefiore|2003|p=579}} Tovariši so ga opisovali kot »azijskega«, nekemu japonskemu novinarju pa je sam rekel, da »nisem Evropejec, temveč Azijec, poruseni Gruzijec«.{{sfn|Rieber|2005|p=18}} Service je zapisal, da Stalin »nikoli ni bil Rus«, nikoli ne bi mogel priti skozi kot Rus in se nikoli ni poskušal pretvarjati, da je.{{sfn|Service|2004|p=85}} Montefiore je menil, da je Stalin »po letu 1917 postal štirinacionalen: Gruzijec po narodnosti, Rus po lojalnosti, internacionalist po ideologiji in Sovjet po državljanstvu«.{{sfn|Montefiore|2007|p=268}} Stalin je imel mehak glas,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=183|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Kotkin|3y=2017|3p=5}} ruščino je govoril počasi in pazljivo izbiral besede.{{sfn|Conquest|1991|p=1}} V zasebnosti se je grobo izražal, čeprav se je v javnosti tega vzdržal.{{sfn|Conquest|1991|p=37}} Redko je govoril pred velikimi občinstvi in se je raje izražal v pisni obliki.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=329}} Označevali so ga za slabega govornika.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=149|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=49|3a1=Service|3y=2004|3p=334|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=52}} Po pisanju Volkogonova je bil Stalinov slog govora »preprost in jasen, brez izmišljotin, privlačnih fraz ali teatralnosti«.{{sfn|Volkogonov|1991|pp=xx–xxi}} Njegov slog pisanja je bil podoben, preprost in jedrnat.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=21|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} Skozi življenje je uporabljal različne vzdevke in psevdonime, med njimi »Koba«, »Soselo« in »Ivanov«,{{sfn|Montefiore|2007|p=395}} ime »Stalin«, ki pomeni »jekleni«, je začel uporabljati leta 1912.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|[[Lavrentij Berija]] s Stalinovo hčerjo Svetlano v naročju in s Stalinom v ozadju, v 1930. letih]] Odrasel je Stalin meril 163 centimetrov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5}} Da bi bil videti višji, je nosil podložene škornje in na paradah stal na manjši ploščadi.{{sfn|Conquest|1991|p=12}} Njegov obraz je bil brazgotinast od [[Črne koze|črnih koz]] iz otroštva, kar so na fotografijah pred objavo retuširali.{{sfn|Kotkin|2017|p=4}} Rodil se je z zraščenima prstoma na levi nogi, njegova leva roka pa je bila od otroštva trajno poškodovana in zato krajša in okornejša od desne;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=25|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=13–14}} poškodba je verjetno nastala, ko je pri 12 letih vanj trčila kočija.{{sfn|Montefiore|2007|pp=21, 29, 33–34}} V mladosti je Stalin gojil zanemarjen videz iz upora estetskim vrednotam srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=44}} Leta 1907 je imel dolge lase in si pogosto puščal brado. Oblečen je bil največkrat v tradicionalno gruzijsko [[Čerkeska|čerkesko]] ali v rdečo satenasto srajco s sivim plaščem in črnim klobukom.{{sfn|Montefiore|2007|pp=9–10}} Od leta 1918 do svoje smrti se je oblačil v vojaškem slogu, najpogosteje v dolge črne škornje, svetle tunike brez ovratnika in s pištolo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=167|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} Vse življenje je bil kadilec in je kadil pipo ter cigarete.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=146|3a1=Service|3y=2004|3pp=435, 438, 574|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=1}} Njegove materialne zahteve niso bile velike in živel je preprosto, s cenenimi oblačili ter pohištvom;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=102|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=36–37|4a1=Service|4y=2004|4pp=497–498}} bolj kot bogastvo ga je zanimala moč.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2p=498}} Kot sovjetski voditelj se je Stalin običajno prebudil okoli 11. ure,{{sfn|Montefiore|2003|p=60}} kosilo so mu postregli med 15. in 17. uro in večerjo ne prej kot ob 21. uri.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=60|2a1=Service|2y=2004|2p=525}} Zatem je delal pozno v noč.{{sfn|Service|2004|p=525}} Pogosto je večerjal z ostalimi člani politbiroja in njihovimi družinami.{{sfn|Montefiore|2003|pp=35, 60}} Kot voditelj je poredko zapustil Moskvo, razen ko se je odpravil v katero od svojih dač.{{sfn|Service|2004|p=331}} Nerad je potoval{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=102, 227}} in se ni maral voziti z letalom.{{sfnm|1a1=Hlevnjuk|1y=2015|1p=195|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=3}} Njegova izbira priljubljene počitniške hiše se je z leti spreminjala,{{sfn|Montefiore|2003|p=64}} vendar je v letih 1925 do 1936 in 1945 do 1951 vsako leto dopustoval na jugu Sovjetske zveze.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=191}} Skupaj z ostalimi visokimi funkcionarji je imel dačo v Zubalovem, 35 kilometrov iz Moskve,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=57–58|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=594}} a jo je po Nadeždinem samomoru leta 1932 prenehal uporabljati.{{sfn|Montefiore|2003|p=102}} Po letu 1932 je na dopust najraje hodil v [[Abhazija|Abhazijo]], kjer je prijateljeval s tamkajšnjim voditeljem [[Nestor Lakoba|Nestorjem Lakobo]].{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=66–67|2a1=Service|2y=2004|2p=296}} Njegova ​dača v Kuncevem, 9 kilometrov od Kremlja, je bila zgrajena leta 1934 in je postala njegova glavna rezidenca.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=103|3a1=Service|3y=2004|3p=295}} Leta 1935 je začel uporabljati novo dačo, ki mu jo je ponudil Lakoba v [[Novi Atos|Novem Atosu]].{{sfn|Montefiore|2003|p=178}} Leta 1936 si je dal zgraditi dačo v Holodni Rečki na abhaški obali.{{sfn|Service|2004|p=572}} === Osebnost === [[Slika:Stalin birthday2.jpg|sličica|Kitajski komunisti pri praznovanju Stalinovega 70. rojstnega dne]] Trocki in več drugih sovjetskih osebnosti so zatrjevali, da je Stalin povprečnež.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxiii|3a1=Service|3y=2004|3p=4|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=xxiv}} To mišljenje je v času njegovega življenja zunaj Sovjetske zveze postalo splošno sprejeto, vendar je bilo zavajajoče.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinov biograf Montefiore je zapisal, da je »iz sovražnih in prijateljskih pričevanj enako jasno, da je bil Stalin vedno izjemen, že od otroštva«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinovo razmišljanje je bilo kompleksno,{{sfn|Service|2004|p=343}} imel je velik samonadzor{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=337}} in odličen spomin.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=193, 274|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=63|3a1=Service|3y=2004|3p=115|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=425|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=148}} Bil je trd delavec{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=42|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=353|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=424, 465, 597}} in je izkazoval veliko željo po učenju;{{sfn|Service|2004|p=115}} ko je bil na oblasti, je temeljito analiziral številne podrobnosti sovjetskega življenja, od filmskih scenarijev do arhitekturnih načrtov in vojaške opreme.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=4–5}} Po besedah Volkogonova sta »Stalinovo zasebno in delovno življenje bili eno in isto«. Od politične dejavnosti si ni jemal prostih dni.{{sfn|Volkogonov|1991|p=145}} Pred različnimi občinstvi je Stalin zmogel igrati različne vloge{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxvi|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} in vešč je bil prevar; drugim je pogosto skrival svoje prave motive in cilje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Service|2y=2004|2p=18|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} Številni zgodovinarji so se glede Stalinove osebnosti strinjali z opisom Lazarja Kaganoviča, da je obstajalo »več Stalinov«.{{sfn|McDermott|2006|pp=12–13}} Bil je dober organizator{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=42|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=424}} s strateškim razmišljanjem,{{sfn|Kotkin|2014|p=424}} druge pa je presojal po njihovi notranji moči, praktičnosti in bistrosti.{{sfn|Service|2004|p=342}} Priznaval je, da zna biti grob in žaljiv,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=120|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=648}} vendar je v jezi redko povzdignil glas.{{sfn|Service|2004|p=337}} S starostjo in slabšanjem zdravja je postajal čedalje bolj nepredvidljiv in zlovoljen.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Kljub robatemu vedenju je znal biti zelo očarljiv;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=49–50|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=117, 465|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=5}} kadar je bil sproščen, se je šalil in posnemal druge.{{sfn|Service|2004|p=115}} Montefiore je menil, da je bil ta šarm »temelj njegove moči v partiji«.{{sfn|Montefiore|2003|p=41}} Stalin je bil neusmiljen,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=338|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=53}} krut po značaju,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=318|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} njegova nagnjenost k nasilju je bila velika celo za boljševika.{{sfn|Service|2004|p=337}} Manjkalo mu je sočutja,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=4|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} kar se je po mnenju Volkogonova še poglobilo med prestajanja številnih zaporov in izgonov,{{sfn|Volkogonov|1991|p=8}} po drugi strani pa je bil sposoben prijaznih dejanj do neznancev, celo sredi velikega terorja.{{sfn|Service|2004|p=334}} Bil je prepričan v svoj prav,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=285}} zamerljiv{{sfn|Service|2004|pp=4, 344}} in maščevalen,{{sfnm|1a1=Kotkin|1y=2014|1p=597|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=6}} pri zamerah do drugih pa je vztrajal dolga leta.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=10, 344|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=5}} Do 1920. let je postal tudi sumničav in zarotniški, nagnjen k prepričanju, da ljudje kujejo zaroto proti njemu in da za dejanji nesoglasij stojijo velike mednarodne zarote.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=336|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=736}} Nikoli se ni udeleževal mučenj ali usmrtitev,{{sfn|Montefiore|2003|p=175}} čeprav je Service menil, da je poniževanje in sramotenje ljudi Stalina »globoko zadovoljevalo« in da je celo bližnje sodelavce rad puščal v stanju »neprestanega strahu«.{{sfn|Service|2004|p=5}} Montefiore je bil mnenja, da je surovost Stalina zaznamovala kot »naravnega ekstremista«;{{sfn|Montefiore|2007|p=42}} Service je namignil, da je bil Stalin nagnjen k paranoični in sociopatski osebnostni motnji.{{sfn|Service|2004|p=343}} Drugi zgodovinarji njegove brutalnosti niso pripisovali osebnostni motnji, temveč njegovi neomajni predanosti preživetju Sovjetske zveze in mednarodne marksistične-leninistične zadeve.{{sfn|McDermott|2006|p=12}} {{quote box|width=25em|align=left|quote=Težko mi je združiti uslužnost in spoštovanje, ki mi ju je izkazoval osebno, s pošastno okrutnostjo njegovih množičnih usmrtitev. Ostali, ki ga niso osebno poznali, v Stalinu vidijo zgolj tirana. Jaz sem spoznal tudi njegovo drugo stran – njegovo visoko inteligenco, tisto odlično razumevanje podrobnosti, njegovo ostroumnost in osupljiv človeški čut, ki ga je bil sposoben pokazati, vsaj v letih vojne. Zdel se mi je bolje obveščen od Roosevelta, bolj realističen od Churchilla, v nekaterih ozirih najučinkovitejši od vojnih voditeljev. /.../ Moram priznati, da Stalin zame ostaja najbolj zagonetna in protislovna osebnost, kar sem jih poznal – končno besedo pa puščam sodbi zgodovine.|source= — ameriški veleposlanik [[W. Averell Harriman]]{{sfn|Leffler|2007|pp=55–56}} }} Stalin se je močno zanimal za umetnost{{sfn|Kotkin|2014|p=620}} in občudoval umetniški dar.{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Ščitil je več sovjetskih pisateljev, na primer [[Mihail Bulgakov|Mihaila Bulgakova]], celo tedaj, ko so njihova dela veljala za škodljiva režimu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=96}} Imel je rad glasbo,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=73|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=6}} posedoval je okrog 2700 [[Gramofonska plošča|plošč]]{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=6}} in v 1930. in 1940. letih redno obiskoval [[Bolšoj teater]].{{sfn|Volkogonov|1991|pp=127, 148}} Njegov okus za glasbo in gledališče je bil konservativen, klasično dramo, opero in balet je imel rajši od tega, kar je odklanjal kot eksperimentalni »formalizem«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Tradicionalne oblike je imel rajši tudi v vizualni umetnosti in ni maral avantgardnih slogov, kot sta bila [[kubizem]] in [[futurizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=131}} Bil je nenasiten bralec in v njegovi knjižnici je bilo preko 20.000 knjig.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Service|2y=2004|2p=9|3a1=McDermott|3y=2006|3p=19|4a1=Kotkin|4y=2017|4pp=1–2, 5}} Od tega je bilo malo leposlovja,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=93}} vendar je znal na pamet citirati odlomke del [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], [[Nikolaj Nekrasov|Nikolaja Nekrasova]] in [[Walt Whitman|Walta Whitmana]].{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Zanimale do ga zgodovinske študije in ostajal na tekočem z zgodovinskimi razpravami o Rusiji, Mezopotamiji, starem Rimu in Bizancu.{{sfn|Service|2004|p=560}} Bil je samouk{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=117, 676}} in trdil, da na dan prebere tudi po 500 strani;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=93|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=86|3a1=Service|3y=2004|3p=560|4a1=McDermott|4y=2006|4p=19}} Montefiore ga je imel za intelektualca.{{sfn|Montefiore|2003|p=86}} Stalin je rad gledal filme v poznih večernih urah v kinematografih, ki so delovali v Kremlju in v njegovih dačah.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=127|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=2–3}} Navdušen je bil nad vesterni,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=McCauley|2y=2003|2p=90}} njegov najljubši film pa je bila komedija ''[[Volga-Volga]]'' iz leta 1938.{{sfn|Montefiore|2003|p=145}} Bil je dober igralec [[Biljard|biljarda]]{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=58, 507|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} in zbiratelj žepnih ur.{{sfn|Kotkin|2017|p=1}} Zabavale so ga šale, kot je nastavljanje paradižnikov na stole članom politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=283|2a1=Service|2y=2004|2p=437}} Na družabnih dogodkih je goste spodbujal k petju in k pitju alkohola;{{sfn|Service|2004|p=522}} upal je, da mu bodo drugi v opitem stanju razkrivali svoje skrivnosti.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=90|2a1=Service|2y=2004|2pp=437, 522–523|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=5}} Kot otrok je izkazoval ljubezen do cvetja{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} in v kasnejšem življenju postal vnet vrtnar.{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} Pri Kuncevem je imel 20-hektarski park, kjer se je posvečal kmetovanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=3–4}} Stalin je javno obsojal protisemitizem,{{sfn|Montefiore|2007|p=319, 637}} čeprav ga je bil večkrat sam obtožen.{{sfn|Service|2004|p=55}} Njegovi znanci, med njimi Hruščov, so namigovali, da je dolgo gojil odklonilna čustva do Judov,{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=165}} protisemitske težnje v njegovi politiki pa je še podžgal njegov boj proti Trockemu, ki je bil Jud.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Rappaport|2y=1999|2p=297}} Po Stalinovi smrti je Hruščov trdil, da ga je Stalin napeljeval k netenju protisemitizma v Ukrajini, pri čemer naj bi mu rekel, da bi »dobrim delavcem v tovarni morali dati palice, da namlatijo te Jude«.{{sfnm|1a1=Pinkus|1y=1984|1pp=107–108|2a1=Brackman|2y=2001|2p=390}} Leta 1946 je Stalin domnevno na samem dejal, da »je vsak Jud možen vohun«.{{sfn|Brent|Naumov|2004|p=184}} Conquest je zatrdil, da je Stalin, čeprav je imel judovske sodelavce, spodbujal protisemitizem.{{sfn|Conquest|1991|p=8}} Service je opozoril, da v Stalinovih objavljenih delih »ni neizpodbitnih dokazov« o protisemitizmu, čeprav so njegove zasebne izjave in javna dejanja »nesporno spominjala na surovo sovraštvo do Judov«;{{sfn|Service|2004|pp=567–568}} dodal je, da je v svojem življenju Stalin »bil prijatelj, sodelavec ali voditelj neštetim posameznim Judom«.{{sfn|Service|2004|p=77}} Po pričevanjih Berije je Stalin imel afere z več Judinjami.{{sfn|Montefiore|2003|p=237}} === Razmerja in družina === [[Slika:Joseph Stalin with daughter Svetlana, 1935.jpg|sličica|Stalin s hčerjo Svetlano v naročju]] Prijateljstvo je bilo Stalinu pomembno{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=49|2a1=Fitzpatrick|2y=2015|2p=65}} in izrabljal ga je za pridobitev in vzdrževanje moči.{{sfn|Montefiore|2007|p=49}} Kotkin je opazil, da je Stalin »v splošnem težil k sebi podobnim: intelektualnim parvenijem skromnega porekla«.{{sfn|Kotkin|2014|p=9}} Svojim najljubšim sodelavcem je dajal vzdevke, Ježova je na primer imenoval »moja robida«.{{sfn|Montefiore|2003|p=151}} Bil je družaben in je užival v šalah.{{sfn|Service|2004|p=112}} Po pisanju Montefiora so Stalinova prijateljstva »nihala med ljubeznijo, občudovanjem in strupenim ljubosumjem«.{{sfn|Montefiore|2003|p=135}} V času vodenja Sovjetske zveze je ostal v stikih s številnimi starimi gruzijskimi prijatelji ter jim pošiljal pisma in denar.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=522|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=135|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=368}} Po Montefioru je bil Stalin v mladosti »redko videti brez dekleta«.{{sfn|Montefiore|2007|p=73}} Bil je spolno promiskuiteten, vendar je redko govoril o svojem spolnem življenju.{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} Montefiore je pisal, da so Stalinov tip ženske bile »mlade voljne najstnice ali živahne kmečke ženske«,{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} ki bi ga podpirale in mu ne bi nasprotovale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=80|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=209}} Po besedah Servicea je Stalin »videl ženske kot vir spolne zadovoljitve in domačega udobja«.{{sfn|Service|2004|p=80}} Stalin se je dvakrat poročil in imel več potomcev.{{sfn|McCauley|2003|p=90}} S prvo ženo, [[Kato Svanidze|Jekaterino Svanidze]], se je poročil leta 1906. Montefiore je zapisal, da je bil to »pravi zakon iz ljubezni«,{{sfn|Montefiore|2007|p=5}} Volkogonov pa, da je bila ona »verjetno edino človeško bitje, ki ga je resnično ljubil«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=4}} Ko je umrla, je Stalin dejal: »To bitje je omehčalo moje kamnito srce.«{{sfn|Montefiore|2007|p=202}} Imela sta sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]], ki je Stalina pogosto jezil.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=149|2a1=Service|2y=2004|2p=64|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=167|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Jakovu se je rodila hči Galina, preden ga je med služenjem Rdeči armadi v drugi svetovni vojni zajela nemška vojska in je v koncentracijskem taborišču storil samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=150–151|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=364}} Stalinova druga žena je bila [[Nadežda Alilujeva]]. Njun zakon ni bil lahek in pogosto sta se prepirala.{{sfn|Montefiore|2003|p=8}} Rodila sta se jima dva otroka – sin [[Vasilij Stalin|Vasilij]] in hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]] – poleg tega sta leta 1921 posvojila [[Artjom Sergejev|Artjoma Sergejeva]].{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Med zakonom z Nadeždo je Stalin imel afere s številnimi ženskami, med njimi mnogimi sorevolucionarkami in ženami revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=13|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=255}} Nadežda je sumila na to{{sfn|Montefiore|2003|p=12}} in leta 1932 je storila samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=154|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=16|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=255}} Vasilija je Stalin imel za razvajenega in pogosto kaznoval njegovo obnašanje; vseeno je kot Stalinov sin Vasilij hitro napredoval v Rdeči armadi in dopuščali so mu razsipen življenjski slog.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=257, 259–260}} V nasprotju z njim je imel ljubeč odnos s Svetlano, dokler je bila otrok,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=153|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=9, 227|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=256}} zelo rad pa je imel tudi Artjoma.{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Odnos s Svetlano je pozneje postal napet, ko ni odobraval njenih snubcev in mož.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Po drugi svetovni vojni si je jemal malo časa za otroke in družina je v njegovem življenju igrala vse manj pomembno vlogo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=250, 259}} Po Stalinovi smrti je Svetlana spremenila priimek v Alilujeva{{sfn|Service|2004|p=593}} in pozneje prebegnila v ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=260}} Po Nadeždini smrti si je bil Stalin blizu z njeno svakinjo Ženjo Alilujevo.{{sfn|Montefiore|2003|pp=142–144}} Montefiore je menil, da sta verjetno bila ljubimca.{{sfn|Montefiore|2003|p=144}} Obstajale so nedokazane govorice, da je po letu 1934 imel razmerje s svojo gospodinjo Valentino Istomino.{{sfn|Service|2004|p=521}} Stalin je imel vsaj dva nezakonska otroka,{{sfn|Montefiore|2007|p=365}} ki ju ni nikoli priznal kot svoja.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=252}} Eden od njiju, Konstantin Kuzakov, je kasneje poučeval filozofijo na leningrajskem vojaško mehaničnem inštitutu, z očetom pa se nikoli ni spoznal.{{sfn|Montefiore|2007|pp=365–366}} Drugega, Aleksandra, je vzgojil podeželski ribič, oblasti pa so ga prisilile priseči, da ne bo nikoli razkril, da je Stalin njegov biološki oče.{{sfn|Montefiore|2007|p=366}} == Zapuščina == [[Slika:Exponáty v Muzeu.jpg|levo|sličica|Notranjost [[Stalinov muzej, Gori|Stalinovega muzeja v Goriju]], Gruzija]] Zgodovinar Robert Conquest je zapisal, da je Stalin verjetno »določil potek dvajsetega stoletja« bolj kot katerikoli drug posameznik.{{sfn|Conquest|1991|p=xi}} Biografi, kot sta Service in Volkogonov, so ga imeli za pomembnega in izjemnega politika;{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=108|2a1=Service|2y=2004|2p=5}} za Montefiora je bil »tista redka kombinacija: tako 'intelektualec' kot morilec«, človek, ki je bil »temeljni politik«, in »najbolj nerazumljiv in fascinanten od velikanov dvajsetega stoletja«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxii}} Po besedah zgodovinarja Kevina McDermotta razlage Stalina obsegajo »od klečeplaznih in lizunskih do jedkih in obsojajočih«.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov ima do njega silno odklonilen odnos kot do množičnega morilca,{{sfn|McDermott|2006|p=1}} medtem ko znatno število Rusov in Gruzijcev v njem vidi velikega državnika.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Stalin je okrepil in stabiliziral Sovjetsko zvezo.{{sfn|Service|2004|p=3}} Service je menil, da bi brez njega država razpadla že mnogo pred letom 1991.{{sfn|Service|2004|p=3}} V manj kot treh desetletjih je Stalin preobrazil Sovjetsko zvezo v svetovno industrijsko silo,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=546|2a1=Service|2y=2004|2p=3}} ki je dosegla »osupljive dosežke« na področju urbanizacije, vojaške moči, izobrazbe in sovjetskega ponosa.{{sfn|Service|2004|p=602}} Pod njegovo vladavino je pričakovana življenjska doba v državi narasla in smrtnost upadla po zaslugi izboljšanja življenjskih razmer, prehrane in zdravstvene oskrbe.{{sfn|Wheatcroft|1999}} Čeprav so ga milijoni državljanov sovražili, je imel v sovjetski družbi vseeno široko podporo.{{sfn|Service|2004|p=602}} Vprašanje je, ali je bil Stalin potreben za gospodarski razvoj Sovjetske zveze; nekateri zagovarjajo, da je po letu 1928 njegova politika morda bila samo še omejujoči dejavnik.{{sfnm|1a1=Čeremuhin|1a2=Golosov|1a3=Guriev|1a4=Civinski|1y=2013|2a1=Dower|2a2=Markevič|2y=2018|2p=246}} Stalinova Sovjetska zveza je veljala za [[Totalitarizem|totalitarno]] državo,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=602|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=190}} Stalin pa za [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] voditelja.{{sfn|Kotkin|2014|p=732}} Različni biografi so ga označili za [[Diktator|diktatorja]],{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=9|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=xii|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=12}} [[Avtokracija|avtokrata]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=194|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=31|3a1=Service|3y=2004|3p=370}} ali ga obtožili, da izvaja [[cezarizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=77}} Montefiore trdi, da čeprav je Stalin spočetka vladal kot del [[Oligarhija|oligarhije]] komunistične partije, se je vlada iz te oligarhije leta 1934 pretvorila v osebno diktaturo,{{sfn|Montefiore|2003|p=124}} Stalin pa je »absolutni diktator« postal šele med marcem in junijem 1937, ko je odstranil osebnosti na visokih položajih v vojski in NKVD.{{sfn|Montefiore|2003|p=215}} Po besedah Kotkina je Stalin »vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature«.{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} Tako v Sovjetski zvezi kot drugod so ga začeli upodabljati kot »orientalskega [[Despotizem|despota]]«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvii|2a1=McDermott|2y=2006|2p=5}} Dmitrij Volkogonov ga je označil za »eno od najmočnejših osebnosti v zgodovini človeštva«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=xviii}} McDermott je zapisal, da je Stalin »v svojih rokah zbral toliko politične oblasti kot še nihče pred njim«.{{sfn|McDermott|2006|p=2}} Service trdi, da se je Stalin do 1930. let »bolj približal osebnemu despotizmu kot skoraj katerikoli monarh v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=370}} [[Slika:May Day in London.jpg|sličica|Člani Komunistične partije Velike Britanije (marksisti-leninisti) nosijo portret Stalina na [[Praznik dela|prvomajskem]] maršu v Londonu, 2008]] McDermott je vseeno posvaril pred »preveč poenostavljenimi stereotipi« – kakršne so s svojimi deli podpirali pisatelji kot [[Aleksander Solženicin]], [[Vasilij Grosman]] in [[Anatolij Ribakov]] – ki upodabljajo Stalina kot vsemogočnega in vseprisotnega tirana, ki je z represijo in totalitarnostjo nadziral vsak vidik sovjetskega življenja.{{sfn|McDermott|2006|pp=5–6}} Podobno je Service opozarjal pred upodobitvijo Stalina kot »neoviranega despota« z opazko, da »čeprav je bil mogočen, njegova moč ni bila neomejena« in da je njegova vladavina bila odvisna od njegove pripravljenosti ohraniti sovjetsko strukturo, ki jo je nasledil.{{sfn|Service|2004|pp=8, 9}} Kotkin je opazil, da je Stalinova zmožnost obdržati oblast vedno temeljila na tem, da ima večino v politbiroju.{{sfn|Kotkin|2014|p=596}} Hlevnjuk piše, da so se ob različnih trenutkih, zlasti ko je bil Stalin star in šibak, pojavljale »periodične manifestacije«, v katerih je partijska oligarhija ogrozila njegov avtokratski nadzor.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Tujim obiskovalcem je Stalin zanikal, da bi bil diktator, in zatrjeval, da tisti, ki ga tako označujejo, ne razumejo strukture upravljanja Sovjetske zveze.{{sfn|Conquest|1991|p=182}} O Stalinu je bilo izdane ogromno literature.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} V času njegovega življenja so bile njegove odobrene biografije v veliki meri [[Hagiografija|hagiografske]].{{sfn|Service|2004|p=4}} Stalin je skrbel, da so posvečale čim manj pozornosti njegovemu zgodnjemu življenju, zlasti ker ni hotel poudarjati svojega gruzijskega izvora v državi z rusko večino.{{sfn|Service|2004|p=13}} Po njegovi smrti so nastale številne nove biografije, ki pa so do 1980. let večinoma temeljile na enih in istih virih informacij.{{sfn|Service|2004|p=6}} V času vladavine [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] so zgodovinarjem dovolili dostop do raznih dotlej zaupnih arhivov o Stalinovem življenju.{{sfn|Service|2004|p=6}} Stalin je tedaj postal »ena najbolj perečih in neobhodnih zadev v javni razpravi« v Sovjetski zvezi.{{sfn|Conquest|1991|p=xiii}} Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so se za zgodovinarje odprli še preostali arhivi, s čimer je na dan prišla množica novih podatkov o Stalinu{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=6|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=xxi}} in začela se je poplava novih raziskav.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} Leninisti v svojih pogledih na Stalina ostajajo razdeljeni: nekateri ga imajo za Leninovega pristnega naslednika, medtem ko drugi menijo, da se je Leninovim naukom z oddaljitvijo od njih izneveril.{{sfn|Service|2004|p=5}} Veliko razprave je bila deležna tudi socialno-gospodarska narava Stalinove Sovjetske zveze, ki so jo uvrstili različno kot obliko [[Državni socializem|državnega socializma]], [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], [[Birokratski kolektivizem|birokratskega kolektivizma]] ali popolnoma edinstven način proizvodnje.{{sfn|Sandle|1999|pp=265–266}} Socialistični pisci, kot je Volkogonov, so priznali, da je Stalinovo početje omadeževalo »velikansko privlačnost socializma, ki jo je sprožila oktobrska revolucija«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=173}} === Smrtni davek in obtožbe genocida === {{Glavni|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} Zaradi velikega števila presežnih smrti med njegovo vladavino so Stalina označili za »eno najzloglasnejših osebnosti v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=3}} Za smrti so bili krivi kolektivizacija, lakota, pohodi terorja, bolezni, vojne in umrljivosti v gulagih. Ker smrti pod Stalinom večinoma niso bili neposredni uboji, je točno število žrtev [[Stalinizem|stalinizma]] zahtevno določiti, saj se strokovnjaki ne strinjajo glede tega, katere smrti se lahko pripišejo režimu.{{sfn|Ellman|2002|p=1163–1164}} [[Slika:GULag 2 Museum Moscow Russia.jpg|levo|sličica|Notranjost Muzeja gulaga v Moskvi]] Uradne listine razkrivajo, da je bilo med letoma 1921 in 1953 v Sovjetski zvezi izvedenih 799.455 dokumentiranih usmrtitev, od tega 681.692 med letoma 1937–1938, v času velike čistke.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1022}} Po raziskavah Michaela Ellmana je dandanes najboljša ocena smrtnega davka represije v veliki čistki 950.000–1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporih in takoj po izpustitvi.{{sfn|Ellman|2002|p=1162–1163}} Poleg tega je, medtem ko arhivski podatki navajajo 1.053.829 smrti v gulagih od 1934 do 1953,{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} trenutno zgodovinsko soglasje, da je od 18 milijonov ljudi, ki so v letih 1930 do 1953 šli skozi taborišča, za posledicami zapora umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.{{sfn|Healey|2018|p=1049|ps=: "New studies using declassified Gulag archives have provisionally established a consensus on mortality and 'inhumanity.' The tentative consensus says that once secret records of the Gulag administration in Moscow show a lower death toll than expected from memoir sources, generally between 1.5 and 1.7 million (out of 18 million who passed through) for the years from 1930 to 1953."}} Zgodovinar in raziskovalec arhivov Stephen G. Wheatcroft ter Michael Ellman pripisujeta stalinističnemu režimu približno 3 milijone smrti, vključujoč usmrtitve in smrti od zanemarjenosti.{{sfnm|1a1=Wheatcroft|1y=1996|1pp=1334, 1348|2a1=Ellman|2y=2002|2p=1172}} Število žrtev lakote Wheatcroft in zgodovinar R. W. Davies ocenjujeta na 5,5–6,5 milijona,{{sfn|Davies|Wheatcroft|2004|p=401}} medtem ko humanist Steven Rosefielde zagovarja število 8,7 milijona.{{sfn|Rosefielde|1996}} Leta 2011 je zgodovinar Timothy D. Snyder povzel podatke, na voljo od odprtja sovjetskih arhivov v 1990. letih, in zatrdil, da je Stalinov režim odgovoren za 9 milijonov smrti, od tega 6 milijonov namernih ubojev. Zatrjuje, da je ocena mnogo nižja od ocen o 20 milijonih in več, ki so jih navajali, dokler arhivi niso bili dostopni.{{sfnm|1a1=Snyder|1y=2010|1p=384|2a1=Snyder|2y=2011}} Zgodovinarji še naprej razpravljajo, ali je ukrajinsko lakoto 1932–1933, v Ukrajini znano kot [[golodomor]], primerno imenovati [[genocid]].{{sfn|Moore|2012|p=367}} Šestindvajset držav ga uradno prepoznava pod [[Konvencija proti genocidu|pravno definicijo genocida]]. Leta 2006 ga je kot takega prepoznal ukrajinski parlament,{{sfn|Associated Press, 28. novembra 2006}} leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in ostale sovjetske voditelje posthumno obsodilo genocida.{{sfnm|1a1=RIA Novosti, 13. januarja 2010|2a1=''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Med ukrajinskimi nacionalisti je razširjeno prepričanje, da je Stalin zavestno organiziral lakoto, da bi zadušil narodne želje med Ukrajinci. To razlago sodobnejše zgodovinske raziskave zavračajo.{{sfn|Tauger|2001|p=1}} Te sklepajo, da čeprav je Stalinova politika znatno pripomogla k visoki umrljivosti, ni dokazov, da bi Stalin ali njegova vlada lakoto res načrtovala.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2004|1pp=xiv, 441|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=628|3a1=Ghodsee|3y=2014}} Prepričanje, da so bili Ukrajinci tarče napada z lakoto, zapleta dejstvo, da je trpljenje splošno prizadelo tudi ostale etnične skupine, vključno z Rusi.{{sfnm|1a1=Naimark|1y=2008|1p=46|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=667}} V Ukrajini so v enakem deležu kot Ukrajinci umirali tudi etnični Poljaki in Bolgari.{{sfn|Kuromija|2008|p=668}} Kljub odsotnosti dokazov o Stalinovi nameri pa zgodovinar Norman Naimark pripominja, da čeprav morda ni zadostnih »dokazov, da bi ga na mednarodnem sodišču obsodili kot krivega genocida, /.../ to ne pomeni, da dogodka samega ne bi mogli presoditi kot genocida«.{{sfn|Naimark|2008|p=45}} === V Sovjetski zvezi in državah naslednicah === Kmalu po njegovi smrti je Sovjetska zveza doživela obdobje [[Destalinizacija|destalinizacije]]. Malenkov je obsodil Stalinov kult osebnosti,{{sfn|Conquest|1991|p=314}} ki so ga poslej kritizirali v ''Pravdi''.{{sfn|Service|2004|p=592}} Leta 1956 je Hruščov na zaprti seji partijskega 20. kongresa imel »tajni govor« z naslovom ''[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]''. V njem je obsodil Stalina tako zaradi množične represije kot zaradi kulta osebnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=314|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=577–579|3a1=Service|3y=2004|3p=594}} Svoje obtožbe je ponovil na 22. kongresu partije oktobra 1962.{{sfn|Service|2004|p=594}} Oktobra 1961 so Stalinovo truplo odstranili iz mavzoleja in ga pokopali v nekropoli ob [[Moskovsko kremeljsko obzidje|kremeljskem obzidju]], kjer so grob označili samo s preprostim doprsnim kipom.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=594}} Stalingrad so preimenovali v [[Volgograd]].{{sfn|Service|2004|p=595}} Hruščovova destalinizacija sovjetske družbe se je ustavila, ko ga je na mestu voditelja leta 1964 zamenjal [[Leonid Brežnjev]], ki je v Sovjetski zvezi uvedel stopnjo ponovne stalinizacije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=315|2a1=Service|2y=2004|2p=595}} Leta 1969 in znova 1979 so predlagali načrte za popolno rehabilitacijo Stalinove zapuščine, ki pa so jih preprečili kritiki tako iz sovjetskih kot iz mednarodnih marksističnih-leninističnih krogov.{{sfn|Conquest|1991|p=315}} Pod Mihailom Gorbačovom so Stalina v celoti obsodili, kot naj bi bilo potrebno za obnovo sovjetske družbe.{{sfn|Service|2004|p=596}} Po propadu Sovjetske zveze leta 1991 je prvi predsednik nove Ruske federacije [[Boris Jelcin]] nadaljeval Gorbačovovo kritiko Stalina, k temu pa dodal še obsodbo Lenina.{{sfn|Service|2004|p=596}} Njegov naslednik [[Vladimir Putin]] ni poskušal rehabilitirati Stalina, je pa namesto stalinistične represije dal poudarek slavi sovjetskih dosežkov pod Stalinovim vodstvom.{{sfn|Service|2004|pp=596–597}} Leta 2017 je Putin v Moskvi otvoril Zid žalosti, spomenik žrtvam političnega zatiranja, in dejal, da »grozljive preteklosti« ne bo »opravičilo nič«, niti »izbrisalo iz narodovega spomina«.{{sfn|BBC, 5. junija 2018}} [[Slika:RIAN archive 535278 Laying flowers and wreaths to Iosif Stalin's grave at Kremlin wall.jpg|sličica|Marksistično-leninistični aktivisti iz [[Komunistična partija Ruske federacije|Komunistične partije Ruske federacije]] polagajo vence na Stalinov grob (2009)]] Sredi družbenih in gospodarskih pretresov po razpadu Sovjetske zveze so se mnogi spominjali Stalinove vladavine kot urejenega, predvidljivega in ponosnega obdobja.{{sfn|Service|2004|p=598}} Stalin ostaja spoštovana osebnost med številnimi ruskimi nacionalisti, ki se z nostalgijo spominjajo sovjetske zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni,{{sfn|Service|2004|p=7}} z odobravanjem pa se sklicujejo nanj tako na ruski skrajni levici kot na skrajni desnici.{{sfn|Service|2004|p=599}} Javnomnenjske raziskave organizacije ''Levada-Center'' kažejo, da je leta 2017 o Stalinu imelo pozitivno mnenje 46&nbsp;% anketiranih Rusov, leta 2019 pa 51&nbsp;%.{{sfnm|1a1=''The Washington Post'', 15. februarja 2017|2a1=''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019|3a1=BBC, 18. aprila 2019}} Istočasno je v Rusiji porasla količina prostalinistične literature, velik delež katere je temeljil na napačno prikazanem ali ponarejenem arhivskem gradivu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Ta literatura opisuje Stalinovo represijo bodisi kot nujen ukrep za zmago nad »sovražniki ljudstva«, bodisi kot delovanje nižjih organov brez Stalinove vednosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Edini predel nekdanje Sovjetske zveze, kjer je občudovanje Stalina ostalo venomer razširjeno, je [[Gruzija]], čeprav so pogledi Gruzijcev izredno razdeljeni.{{sfn|Service|2004|p=597}} Številni Gruzijci zavračajo kritike Stalina, najslavnejše osebnosti iz sodobne zgodovine tega naroda.{{sfn|Service|2004|p=7}} V anketi, ki jo je leta 2013 izvedla [[Državna univerza v Tbilisiju]], je 45&nbsp;% Gruzijcev izrazilo »pozitiven odnos« do njega.{{sfn|BBC, 5. marca 2013}} V anketi ameriškega Pew Researcha leta 2017 je 57&nbsp;% Gruzijcev odgovorilo, da je v zgodovini igral pozitivno vlogo, medtem ko jih je za [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] tako odgovorilo 18&nbsp;%.{{sfn|Pew Research Center, 29. junija 2017}} Nekaj pozitivnega odnosa je moč zaslediti tudi drugje v nekdanjih sovjetskih republikah. V anketi iz leta 2012, ki jo je izvedla organizacija [[Carnegie Endowment]], se je 38&nbsp;% Armencev strinjalo, da bo njihova država »vedno potrebovala voditelja, kot je Stalin«.{{sfnm|1a1=Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013|2a1=''The Moscow Times'', 2. marec 2013}} V začetku leta 2010 je komunistična partija Ukrajine postavila nov spomenik Stalinu v [[Zaporožje|Zaporožju]].{{sfn|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Decembra 2010 so neznani storilci kipu odrezali glavo, leta 2011 pa je bil uničen v eksploziji.{{sfn|RIA Novosti, 25. februarja 2011}} V raziskavi kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je 38&nbsp;% anketirancev imelo negativen odnos do Stalina, 26&nbsp;% nevtralen in 17&nbsp;% pozitiven, 19&nbsp;% pa jih ni želelo odgovoriti.{{sfn|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}} ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== ===Navedki=== {{sklici|3}} ===Literatura=== ====Akademske knjige in dnevniki==== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Brackman |first=Roman |title=The Secret File of Joseph Stalin: A Hidden Life |location=London and Portland |publisher=Frank Cass Publishers |year=2001 |isbn=978-0-7146-5050-0}} * {{navedi knjigo |last1=Brent |first1=Jonathan |last2=Naumov |first2=Vladimir |title=Stalin's Last Crime: The Plot Against the Jewish Doctors, 1948–1953 |publisher=HarperCollins |location=New York |year=2004 |isbn=978-0-06-201367-5}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=Stalin: Breaker of Nations |year=1991 |publisher=Penguin |location=New York and London |isbn=978-0-14-016953-9}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=The Great Terror: A Reassessment |year=2008 |edition=fortieth anniversary |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531699-5}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=Norman |year=2003 |orig-year=1972 |title=White Eagle, Red Star: The Polish-Soviet War 1919-20 and 'the Miracle on the Vistula' |publisher=Pimlico |location=London |isbn=978-0-7126-0694-3}} * {{navedi knjigo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=The Industrialisation of Soviet Russia Volume 5: The Years of Hunger: Soviet Agriculture 1931-1933 |year=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=Basingstoke and New York |isbn=978-0-230-23855-8}} * {{navedi revijo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932-33: A Reply to Ellman|url=https://www.uio.no/studier/emner/hf/iakh/HIS2319/h16/pensumliste/stalin-and-the-soviet-famine-of-1932-33_-a-reply-to-ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=58 |number=4 |year=2006 |pages=625–633 |jstor=20451229|doi=10.1080/09668130600652217 |s2cid=145729808 }} * {{navedi knjigo |last=Deutscher |first=Isaac |year=1966 |title=Stalin |edition=revised |location=Harmondsworth |publisher=Penguin}} * {{navedi revijo |last1=Dower |first1=Paul Castañeda |last2=Markevič |first2=Andrej |title=Labor Misallocation and Mass Mobilization: Russian Agriculture during the Great War |journal=The Review of Economics and Statistics |date=May 2018 |volume=100 |issue=2 |pages=245–259 |doi=10.1162/REST_a_00726|s2cid=57571290 |url=https://www.nes.ru/files/Preprints-resh/WP238.pdf}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2000 |title=The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines |journal=Cambridge Journal of Economics |volume=24 |issue=5 |pages=603–630 |doi=10.1093/cje/24.5.603}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=Europe-Asia Studies|volume=54 |issue=7 |pages=1151–1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2005 |title=The Role of Leadership Perceptions and of Intent in the Soviet Famine of 1931–1934|url=http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=57 |issue=6 |pages=823–841 |doi=10.1080/09668130500199392 |s2cid=13880089}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2007 |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932–33 Revisited |journal=Europe-Asia Studies |volume=59 |issue=4 |pages=663–693 |doi=10.1080/09668130701291899 |s2cid=53655536}} * {{navedi knjigo |last=Etinger |first=Jakov |contribution=The Doctors' Plot: Stalin's Solution to the Jewish Question |pages=103–124 |title=Jews and Jewish Life in Russia and the Soviet Union |editor-first=Yaacov |editor-last=Ro'i |series=The Cummings Center Series |location=Ilford |publisher=Frank Cass |year=1995 |isbn=0-7146-4619-9}} * {{navedi knjigo|last1=Fainsod|first1=Jerry F.|last2=Hough|first2=Merle |title=How the Soviet Union is Governed |year=1979 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-674-41030-5}} * {{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John L.|year=2005|title=The Cold War: A New History|location=New York|publisher=Penguin Press|isbn=978-0-14-303827-6}} * {{navedi knjigo |last=Gellately |first=Robert |year=2007 |title=Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe |publisher=Jonathan Cape |location=London |isbn=978-0-224-06283-1}} * {{navedi revijo|last1=Getty|first1= J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|journal=American Historical Review|date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–1049 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597|url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf}} * {{navedi revijo| last1 = Ghodsee| first1 = Kristen| volume = 4| issue = 2| pages = 115–142| title = A Tale of "Two Totalitarianisms": The Crisis of Capitalism and the Historical Memory of Communism| journal = History of the Present| date = 2014| url = http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| jstor = 10.5406/historypresent.4.2.0115| doi = 10.5406/historypresent.4.2.0115| access-date = 22 September 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180205064242/http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| archive-date = 5 February 2018| df = dmy-all}} * {{navedi splet|last=Glantz|first=David|year=1983|title=August Storm: The Soviet 1945 Strategic Offensive in Manchuria|url=http://usacac.army.mil/cac2/cgsc/carl/download/csipubs/LP7_AugustStormTheSoviet1945StrategicOffensiveInManchuria.pdf}} * {{navedi splet|last1=Glantz|first=David|year=2001|title=The Soviet-German War 1941–45 Myths and Realities: A Survey Essay|url=http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709141048/http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-date=9 July 2011}} * {{navedi konferenco|last1=Čeremuhin|first1=Anton |last2=Golosov |first2=Mihail |last3=Guriev |first3=Sergej |last4=Civinski |first4=Aleh |date=2013 |title=Was Stalin Necessary for Russia's Economic Development? |series=w19425 |publisher=National Bureau of Economic Research |url=https://www.nber.org/papers/w19425.pdf}} * {{navedi knjigo |first=Sheila |last=Fitzpatrick |title=On Stalin's Team: The Years of Living Dangerously in Soviet Politics |publisher=Melbourne University Press |location=Carlton |year=2015 |isbn=978-1-4008-7421-7}} * {{navedi knjigo|last=Harris|first=James|year=2017|title=The Great Fear: Stalin's Terror of the 1930s| publisher=Oxford University Press|isbn =978-0-19-879786-9}} * {{navedi revijo |last=Haslam |first=Jonathan |year=1979 |title=The Comintern and the Origins of the Popular Front 1934–1935 |journal=The Historical Journal |volume=22 |number=3 |pages=673–691 |doi=10.1017/s0018246x00017039}} * {{navedi revijo|last1=Healey|first1=Dan|date=1 June 2018|title=GOLFO ALEXOPOULOS. Illness and Inhumanity in Stalin's Gulag|url=https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|journal=The American Historical Review|volume=123|issue=3|pages=1049–1051|doi=10.1093/ahr/123.3.1049|access-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708105319/https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|archive-date=8 July 2018|url-status=live}} * {{navedi revijo |last=Himmer |first=Robert |year=1986 |title=On the Origin and Significance of the Name "Stalin" |journal=The Russian Review |volume=45 |issue=3 |pages=269–286 |doi=10.2307/130111 |jstor=130111}} * {{navedi knjigo |last=Hlevnjuk |first=Oleg V. |year=2015 |title=Stalin: New Biography of a Dictator |translator1=Nora Seligman Favorov |publisher=Yale University Press |location=New Haven and London |isbn=978-0-300-16388-9}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2014 |title=Stalin: Paradoxes of Power, 1878–1928 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9944-0}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2017 |title=Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9945-7}} * {{navedi revijo |last=Kuromija |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675 |doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}} * {{navedi knjigo |last=Leffler |first=Melvyn P. |title=For the Soul of Mankind: The United States, the Soviet Union, and the Cold War |year=2007 |location=New York |publisher=Macmillan |isbn=978-1-4299-6409-8}} * {{navedi revijo|last1=Li |first1=Hua-ju |title=Reactions of Chinese Citizens to the Death of Stalin: Internal Communist Party Reports |journal=Journal of Cold War Studies |year=2009 |volume=11|issue=2 |pages=70–88 |doi=10.1162/jcws.2009.11.2.70 |s2cid=57561115 |url=https://muse.jhu.edu/article/265885}} * {{navedi knjigo |last=McCauley |first=Martin |title=Stalin and Stalinism |edition=third |year=2003 |location=Harlow and London |publisher=Pearson |isbn=978-0-582-50587-2}} * {{navedi revijo |last=McDermott |first=Kevin |title=Stalin and the Comintern during the 'Third Period', 1928-33 |journal=European History Quarterly |volume=25 |issue=3 |year=1995 |doi=10.1177/026569149502500304 |pages=409–429 |s2cid=144922280}} * {{navedi knjigo |last=McDermott |first=Kevin|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War |url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde |url-access=registration |year=2006 |location=Basingstoke and New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-333-71122-4}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |year=2003 |title=Stalin: The Court of the Red Tsar |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |isbn=978-1-84212-726-1}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |title=Young Stalin |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |year=2007 |isbn=978-0-297-85068-7}} * {{navedi revijo |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}} * {{navedi knjigo |last=Nekrič |first=Aleksander |title=Pariahs, Partners, Predators: German-Soviet Relations, 1922–1941 |location=New York |publisher=Columbia University Press |year=1997 |isbn=0231106769}} * {{navedi knjigo |first=Norman M. |last=Naimark |contribution=Stalin and the Question of Soviet Genocide |pages=39–48 |editor-first=Paul |editor-last=Hollander |title=Political Violence: Belief, Behavior, and Legitimation |year=2008 |location=London |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-230-60646-3}} * {{navedi knjigo|editor-last=Ra'anan|editor-first=Uri|url=https://books.google.com/books?id=NoIajCLpLigC&q=order+of+precedence++1953+++Mikoyan++Vorosilov++Kaganovich&pg=PA20|title=Flawed Succession: Russia's Power Transfer Crises|location=Oxford|publisher=Lexington Books|year=2006|isbn=978-0-7391-1403-2}} * {{navedi knjigo |last=Overy |first=Richard J. |title=The Dictators: Hitler's Germany and Stalin's Russia |publisher=Allen Lane |location=London |year=2004 |isbn=978-0-393-02030-4|url=https://archive.org/details/dictators00rich }} * {{navedi knjigo|last=Pinkus |first=Benjamin |year=1984 |title=The Soviet Government and the Jews 1948–1967: A Documented Study |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-24713-9}} * {{navedi knjigo |last=Rappaport |first=Helen |title=Joseph Stalin: A Biographical Companion |year=1999 |publisher=ABC-Clio |location=Santa Barbara |isbn=978-1-57607-084-0}} * {{navedi knjigo |last=Rieber |first=Alfred J. |editor1=Sarah Davies |editor2=James Harris |contribution=Stalin as Georgian: The Formative Years |title=Stalin: A New History |pages=18–44 |year=2005 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-139-44663-1}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |journal=Soviet Studies |year=1992 |volume=55 |issue=2 |pages=57–78 |jstor=152247 |doi=10.1080/09668139208411994}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin, the Pact with Nazi Germany, and the Origins of Postwar Soviet Diplomatic Historiography |year=2002 |volume=4 |issue=4 |pages=93–103 |doi=10.1162/15203970260209527|journal=Journal of Cold War Studies|s2cid=57563511 |url=https://www.semanticscholar.org/paper/5b2e93d0cff0d3bc0ec4f4cbbaf31d2491fa9682 }} * {{navedi knjigo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin's Wars: From World War to Cold War, 1939–1953 |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2006 |isbn=978-0-300-15040-7}} * {{navedi revijo|last1=Rosefielde |first1=Steven |title=Stalinism in Post-Communist Perspective: New Evidence on Killings, Forced Labour and Economic Growth in the 1930s |journal=Europe-Asia Studies |volume=48 |issue=6 |date=September 1996 |pages=959–987|doi=10.1080/09668139608412393}} * {{navedi knjigo |last=Sandle |first=Mark |title=A Short History of Soviet Socialism |year=1999 |publisher=UCL Press |location=London |isbn=978-1-85728-355-6 |doi=10.4324/9780203500279}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |title=Lenin: A Biography |year=2000 |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-333-72625-9}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |year=2004 |title=Stalin: A Biography |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-0-333-72627-3}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |year=2010 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |location=New York |publisher=Vintage Books |isbn=978-1-4070-7550-1}} * {{navedi knjigo |first= R. G. |last=Suny |title=Stalin: Passage to Revolution |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press. |date=2020}} * {{navedi revijo |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89|doi-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Volkogonov |first=Dmitrij |title=Stalin: Triumph and Tragedy |year=1991 |translator=Harold Shukman |location=London |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=978-0-297-81080-3}} * {{navedi knjigo |last=Wettig |first=Gerhard |title=Stalin and the Cold War in Europe |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham |year=2008 |isbn=978-0-7425-5542-6}} * {{navedi revijo |last=Wheatcroft |first= Stephen | url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf |title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|year=1996|volume= 48|issue=8 |pages=1319–1353 |journal=Europe-Asia Studies|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415}} * {{navedi revijo |last1=Wheatcroft|first1=Stephen|date=1999 |title=The Great Leap Upwards: Anthropometric Data and Indicators of Crises and Secular Change in Soviet Welfare Levels, 1880–1960 |journal=Slavic Review|volume=58 |issue= 1|pages=27–60 |doi=10.2307/2672986 |jstor=2672986 |pmid=22368819}} {{refend}} ====Revije, časopisi in spletne strani==== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi novice|url=http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|title=До Сталіна позитивно ставляться менше 1/5 українців|newspaper=Ukrajinska pravda|language=uk|date=4. marec 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305024332/http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|archive-date=5. marca 2016|access-date=5. marca 2016|ref={{harvid|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}}}} * {{navedi splet|last1=Bakradze|first1=Laša|last2=Gudjov|first2=Lev|last3=Lipman|first3=Maria|last4=Wall|first4=Thomas|date=1. marec 2013|url=http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|title=The Stalin Puzzle: Deciphering Post-Soviet Public Opinion|publisher=Carnegie Endowment for International Peace|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402134541/http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|archive-date=2 April 2017|access-date=2. aprila 2017|ref={{harvid|Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Bell|first=Bethany|date=5. marec 2013|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|title=Georgia Divided Over Stalin 'Local Hero' Status in Gori|agency=BBC|access-date=21. junija 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180719183921/https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|archive-date=19. julija 2018|url-status=live|ref={{harvid|BBC, 5. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Lisova|first=Nataša|date=28. november 2006|url=http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|url-status=dead|title=Ukraine Recognize Famine As Genocide|agency=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20070822015019/http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|archive-date=22. avgusta 2007|access-date=4. avgusta 2007|via=Ukemonde|ref={{harvid|Associated Press, 28. novembra 2006}}}} * {{navedi novice|last=Luhn|first=Alec|date=16. april 2019|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/04/16/record-70-per-cent-russians-approve-stalin/|title=Record 70 Percent of Russians Say Stalin Played a Positive Role in Their Country's History|newspaper=The Daily Telegraph|issn=0307-1235|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019}}}} * {{navedi splet|last=Masci|first=David|date=29. junij 2017|url=https://www.pewresearch.org/fact-tank/2017/06/29/in-russia-nostalgia-for-soviet-union-and-positive-feelings-about-stalin/|title=In Russia, Nostalgia for USSR and Positive Feelings about Stalin|publisher=Pew Research Center|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|Pew Research Center, 29. junija 2017}}}} * {{navedi splet|last=Pisch|first=Anita|date=December 2016|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n2129/html/ch04.xhtml?referer=&page=10|title=The Personality Cult of Stalin in Soviet Posters, 1929–1953|publisher=Australian National University|access-date=11 December 2020|ref={{harvid|Australian National University, december 2016}}}} * {{navedi novice|url=https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|title=Poll Finds Stalin's Popularity High|newspaper=The Moscow Times|date=2. marec 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320024227/https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|archive-date=20. marca 2017|access-date=20. marca 2017|ref={{harvid|''The Moscow Times'', 2. marca 2013}}}} * {{navedi novice|url=http://siberiantimes.com/other/others/news/n0635-siberian-pensioner-is-grandson-of-josef-stalin-dna-test-reveals/|title=Siberian Pensioner Is Grandson of Josef Stalin, DNA Test Reveals|newspaper=The Siberian Times|date=6. april 2016|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}}}} * {{navedi revijo|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26. maj 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24. oktobra 2012|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}}}} * {{navedi novice|last=Taylor|first=Adam|date=15. februar 2017|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|url-status=live|title=Positive Views of Stalin among Russian Reach 16-year High, Poll Shows|newspaper=The Washington Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320040114/https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|archive-date=20. marca 2017|access-date=30. aprila 2017|ref={{harvid|''The Washington Post'', 15. februarja 2017}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|title=Ukraine Court Finds Bolsheviks Guilty of Holodomor Genocide|agency=RIA Novosti|date=13. januar 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116113142/http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|archive-date=16. januarja 2010|access-date=13. januarja 2010|ref={{harvid|RIA Novosti, 13. januarja 2010}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|title=Ukraine Stands by Its View of Stalin as Villain – President (Update 1)|agency=RIA Novosti|date=25. februar 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130523080537/http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|archive-date=23. maja 2013|access-date=23. maja 2013|ref={{harvid|RIA Novosti, 25. februarja 2011}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|title=Wall of Grief: Putin Opens First Soviet Victims Memorial|agency=BBC|archive-url=https://web.archive.org/web/20180605175715/http://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|archive-date=5. junija 2018 |date=5. junij 2018 |access-date=30. oktobra 2017|ref={{harvid|BBC, 5. junija 2018}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|url-status=live|title=Why So Many Russian like Dictator Stalin|agency=BBC News|date=18. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190719074954/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|archive-date=19. julija 2019|access-date=11. junija 2019|ref={{harvid|BBC, 18. aprila 2019}}}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Иосиф Виссарионович Сталин|Joseph Stalin}} * [http://www.marx2mao.com/Stalin/Index.html Stalinova knjižnica] s prevodi njegovih del v angleščino * [https://www.stalindigitalarchive.com/frontend/node/1 Stalin Digital Archive] {{Marsal_SZ}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Stalin, Josif}} [[Kategorija:Josif Stalin| ]] [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Gruzinski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Generalisimi]] [[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Maršali Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda zmage]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali tank]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] ns3jjmi83whn97ttw0kiv5jp16nmvb7 5747752 5747750 2022-08-27T11:40:04Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Josif Stalin |native_name = Иосиф Сталин<br />იოსებ სტალინი |image = Stalin Full Image.jpg |caption = Stalinov portet iz leta 1937, ki se uporablja za javne namene |office = Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze |term_start = 3. april 1922 |term_end = 16. oktober 1952 |predecessor = [[Vjačeslav Molotov]]<br/><small>(kot odgovorni sekretar)</small> |successor = [[Georgij Malenkov]] (''de facto'') |office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev/ Ministrskega sveta Sovjetske zveze |term_start1 = 6. maj 1941 |term_end1 = 5. marec 1953 |predecessor1 = [[Vjačeslav Molotov]] |successor1 = [[Georgij Malenkov]] |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |party = [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] (1901–1903)<br>[[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] <small>([[boljševiki]])</small> (1903–1918)<br>[[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] (1918–1953) |spouse = [[Kato Svanidze]] (1906–1907)<br>[[Nadežda Alilujeva]] (1919–1932) |children = Jakov Džugašvili<br>Vasilij Džugašvili<br>Svetlana Allilujeva<br>Artjom Sergejev (posvojen) |signature = <!-- Wikidata --> }} '''Jósif Visariónovič Stálin''',{{efn|{{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Сталин}}}} izvirno ime '''Ióseb Besariónis dze Džugašvíli''',{{efn|{{jezik-ka|იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი}}, {{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Джугашвили}}}} [[Gruzijci|gruzijski]] [[revolucionar]] in sovjetski [[politik]], drugi voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], * [[18. december]] ([[ruski koledar]]: 6. december) [[1878]], [[Gori]], [[Ruski imperij]] (danes [[Gruzija]]), † [[5. marec]] [[1953]], [[Kuncevo]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). Sovjetsko zvezo je vodil približno od sredine 20. let do smrti kot [[generalni sekretar]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] (1922–1952) in kot premier oz. predsednik Sveta ministrov (1941–1953). Sprva je predsedoval kolektivnemu vodstvu kot [[primus inter pares|»prvi med enakimi«]], do 1930. let pa je postal ''de facto'' [[diktator]]. Pripomogel je k formalizaciji [[Leninizem|leninistične]] interpretacije [[Marksizem|marksizma]] kot [[marksizem-leninizem]], medtem ko je njegova lastna politika znana kot [[stalinizem]]. Rodil se je v revni gruzijski družini in se v mladosti včlanil v marksistično [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Rusko socialdemokratsko delavsko stranko]]. Postal je urednik strankarskega časopisa ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' in z ropi, ugrabitvami in izsiljevanjem zbiral denar za [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Večkrat so ga aretirali in poslali v izgnanstvo. Potem ko so boljševiki v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast in ustanovili [[Enostrankarski sistem|enostrankarsko državo]] pod vodstvom Leninove preimenovane Komunistične partije, je Stalin postal član vladajočega [[Politbiro|politbiroja]]. Poveljeval je v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] in nato sodeloval pri ustanovitvi Sovjetske zveze, po Leninovi smrti leta 1924 pa je prevzel vodstvo države. Pod Stalinom je glavno načelo strankarske dogme postalo [[socializem v eni državi]]. S [[Petletka|petletnimi načrti]] je država izvedla kolektivizacijo kmetijstva in hitro industrializacijo ter ustvarila centralizirano [[plansko gospodarstvo]]. Zaradi te politike so nastale resne motnje pri pridelavi hrane, ki so povzročile lakoto v letih 1932–1933. Da bi izkoreninil »sovražnike delavskega razreda«, je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so med letoma 1934 in 1939 zaprli več kot milijon ljudi in jih okoli 700.000 umorili. Do leta 1937 je nad partijo in nad državo dobil popoln nadzor. Stalinova vlada je širila marksizem-leninizem preko [[Kominterna|Komunistične internacionale]] in v 30. letih podpirala [[Protifašizem|protifašistična]] gibanja, posebej v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 je podpisala [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]] z [[Nacistična Nemčija|nacistično Nemčijo]], posledica katerega je bila sovjetska invazija na Poljsko. Nemčija je pakt prekršila z [[Operacija Barbarossa|invazijo na Sovjetsko zvezo]] leta 1941. Kljub začetnim porazom je sovjetska [[Rdeča armada]] odbila nemški vpad in leta 1945 zavzela [[Berlin]], s čimer je končala [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v Evropi. Sovjetska zveza si je priključila [[Baltska država|baltske države]] in podprla vzpostavitev prosovjetskih vlad v srednji in vzhodni Evropi, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. Po vojni sta se Sovjetska zveza in ZDA vzpeli kot svetovni [[Supersila|supersili]]. Napetosti, ki so nastale med prosovjetskim [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] in proameriškim [[Zahodni blok|zahodnim blokom]], so postale znane kot [[hladna vojna]]. Stalin je vodil Sovjetsko zvezo skozi povojno obnovo, med katero je leta 1949 razvila [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]]. V letih po vojni je država doživela novo množično lakoto in [[Antisemitizem|protisemitsko]] gonjo, ki je dosegla vrhunec z »[[zdravniška zarota|zdravniško zaroto]]«. Stalina je po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrti leta 1953]] sčasoma nasledil [[Nikita Hruščov]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel destalinizacijo sovjetske družbe. Stalin velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja. V mednarodnem marksističnem-leninističnem gibanju je bil predmet obširnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], ki ga je častil kot zaščitnika delavskega razreda in [[Socializem|socializma]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je ohranil priljubljenost v Rusiji in Gruziji kot zmagoviti vojni voditelj, ki je Sovjetsko zvezo uveljavil kot svetovno silo. Nasprotno je njegova [[Totalitarnost|totalitarna]] vlada deležna splošnega obsojanja zaradi množične represije, etničnega čiščenja, deportacij, številnih množičnih pobojev in lakote, ki je vzela življenja milijonov. {{TOC limit|limit=3}} ==Zgodnje življenje== ===Otroštvo in mladost: 1878–1899=== Stalin se je rodil 18. decembra 1878 (po takratnem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 6. decembra){{efn|V virih obstajajo razhajanja glede Stalinovega točnega datuma rojstva, vendar za pravilnega običajno velja 18. december ([[julijanski koledar]]: 6. december) 1878. Ta rojstni datum je zabeležen v zapisih cerkve v Goriju, v šolskem spričevalu, v policijski kartoteki carske Rusije in drugih ohranjenih dokumentih izpred revolucije. Leta 1921 je sam Stalin navedel rojstni datum 18. december 1878 v svojem življenjepisu, pisanem na roko. Po vzponu na oblast leta 1922 je kot svoj datum rojstva navedel 21. december 1879 (po starem koledarju 9. december 1879). To je postal dan, ki se je v Sovjetski zvezi praznoval kot njegov rojstni dan.}}{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=14|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=23}} v mestu [[Gori]], tedaj delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] z mešanim gruzijskim, armenskim, ruskim in židovskim prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=2|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=11}}{{sfn|Service|2004|p=15}} Njegova starša sta bila Besarion Džugašvili »Beso« in Ekaterine Geladze »Keke«, poročena maja 1872, ki sta pred Stalinovim rojstvom že izgubila dva sinova, ki sta umrla kot novorojenca.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=11}} Starša sta bila po narodnosti [[Gruzinci|Gruzinca]] in Stalinov materni jezik je bila [[gruzinščina]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=26|2a1=Conquest|2y=1991|2p=1|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=11}} Stalin je bil [[Krst|krščen]] 29. decembra.{{sfn|Service|2004|p=16}} Prijel se ga je vzdevek »Soso«, pomanjševalnica od »Ioseb«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=23|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17}} [[Slika:Stalin 1894.jpg|sličica|Stalin leta 1894 v starosti 15 let]] Besarion je bil čevljar,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=14|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=16}} čigar delavnica je spočetka poslovala uspešno, pozneje pa je začela toniti in družina se je znašla v revščini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=19}} Besarion je postal nasilen [[alkoholik]] ter pijan pretepal ženo in sina.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5p=24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=29|4a1=Montefiore|1y=1991|3p=17|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=10|6p=12}} Mati je s Stalinom leta 1883 zapustila dom in nekaj let živela v različnih najetih stanovanjih,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=30–31|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=20}} preden sta se leta 1886 zatekla k družinskemu prijatelju duhovniku Krištofu Čerkvianiju, kjer se je mati zaposlila kot hišna pomočnica.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=31|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=20–21}} Konec leta 1888, v starosti 10 let, so Stalina vpisali v cerkveno šolo v Goriju. Ta je bila običajno privilegij otrok duhovščine, a je Čarkviani Stalinu zagotovil mesto.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=20|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=32–34|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=21}} Stalin se je v šoli izkazal v slikanju in igranju,{{sfn|Montefiore|2007|pp=43–44}} pisal lastne pesmi{{sfn|Montefiore|2007|p=44}} in pel v zboru.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=13|2a1=Service|2y=2004|2p=30|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=43|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=26}} Pogosto se je zapletal v pretepe;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=20|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=36}} prijatelj iz otroštva je kasneje izjavil, da je bil Stalin »najboljši, a tudi najtežavnejši učenec« v razredu.{{sfn|Montefiore|2007|p=45}} Stalin je v otroštvu imel številne zdravstvene težave. Leta 1884 je prebolel [[črne koze]], ki so mu po obrazu pustile brazgotine,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Service|3y=2004|3p=19|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=31|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=20}} pri 12 letih pa je vanj trčila [[kočija]], kar je bil verjetni vzrok za dosmrtno hibo leve roke.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Service|2y=2004|2p=25|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=35, 46|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=20–21}} [[Slika:The Orthodox Theological Seminary.jpg|sličica|levo|Duhovno semenišče v Tiflisu, kjer se je Stalin šolal (slika iz 70. let 19. stoletja)]] Stalinu je štipendija omogočila, da se je avgusta 1894 vpisal na [[semenišče]] v [[Tbilisi|Tiflisu]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=51–53|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=15}} Tudi tu je bil učno uspešen in dobival visoke ocene.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=36|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=56|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=32|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=16}} Nadaljeval je s pisanjem poezije; pet njegovih pesmi je bilo pod psevdonimom »Soselo« objavljenih v časopisu [[Ilija Čavčavadze|Ilije Čavčavadzeja]] ''Iverija''. Teme pesmi so bile med drugim narava, dežela in domoljubje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=18|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=57|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=33}}{{sfn|Service|2004|p=38}} Po besedah Stalinovega življenjepisca Simona Sebaga Montefiora so postale »male gruzijske klasike« in bile v kasnejših letih vključene v različne izbore gruzijske poezije.{{sfn|Montefiore|2007|p=58}} Sčasoma je Stalin izgubil zanimanje za duhovniški študij, njegove ocene so upadle,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=69|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=32|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=18}} on pa je bil vse pogosteje kaznovan zaradi uporniškega obnašanja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=69|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36–37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=19}} Dnevnik semenišča navaja, da se je razglasil za [[ateist]]a, protestno zapuščal molitve in se ni odkrival pred menihi.{{sfn|Montefiore|2007|pp=70–71}} Včlanil se je v prepovedan knjižni krožek, ki je deloval na šoli;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36, 37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=18}} posebej je nanj vplival revolucionarni roman [[Nikolaj Černiševski|Nikolaja Černiševskega]] ''Kaj storiti?''.{{sfn|Montefiore|2007|p=63}} Drugi zanj pomemben roman je bil ''Očetomorilec'' [[Aleksander Kazbegi|Aleksandra Kazbegija]], iz katerega je tudi prevzel vzdevek Koba, kakor je bilo ime junaku romana.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=23–24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=63|4a1=Montefiore|1y=1991|3pp=27–28|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=14|6p=17}} Prav tako je prebral ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' [[Karl Marx|Karla Marxa]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=38|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=64}} Stalin se je posvetil Marxovi sociopolitični teoriji [[Marksizem|marksizmu]],{{sfn|Montefiore|2007|p=69}} ki je tedaj doživljala vzpon v Gruziji, eni od različic [[Socializem|socializma]], ki so nasprotovale vladajoči carski oblasti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=40|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=43}} Ponoči se je udeleževal tajnih delavskih srečanj{{sfn|Montefiore|2007|p=66}} in spoznal Silibistra Jibladzeja, ustanovitelja gruzijske socialistične organizacije ''Mesame dasi'' (»Tretja skupina«).{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=65|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=44}} Stalin je zapustil semenišče aprila 1899 in se ni nikoli vrnil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=41|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=71}} ===Ruska socialdemokratska delavska stranka: 1899–1904=== {{Več slik |width = 140 |image1 = Stalin 1902-1.jpg |image2 = Stalin 1902-2.1.jpg |footer = Policijski fotografiji Stalina iz leta 1902 }} Oktobra 1899 je začel delati kot [[meteorolog|vremenoslovec]] v observatoriju v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=54|2a1=Conquest|2y=1991|2p=27|3a1=Service|3y=2004|3pp=43–44|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=76|5a1=Kotkin|5y=2014|5pp=47–48}} Nadaljeval je z zbiranjem privržencev in širjenjem revolucionarnih misli.{{sfn|Montefiore|2007|p=79}} Tajna policija imperija, [[Ohrana]], je vedela za Stalinovo delovanje na območju Tiflisa in ga marca 1901 poskušala aretirati, vendar je pobegnil in se začel skrivati.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=27|2a1=Service|2y=2004|2p=45|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=81–82|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=49}} Še vedno iz ilegale je pomagal organizirati [[Praznik dela|prvomajske]] demonstracije 1901, na katerih se je 3000 udeležencev spopadlo z oblastmi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=82|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=50}} Novembra 1901 je bil izvoljen v tifliški komite [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Ruske socialdemokratske delavske stranke]], marksistične stranke, ustanovljene leta 1898.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=63|2a1=Rieber|2y=2005|2pp=37–38|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=87–88}} Tega meseca je Stalin odpotoval v pristaniško mesto [[Batumi]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Rieber|3y=2005|3p=39|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=101|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=51}} Njegova napadalna retorika je med marksisti v mestu vzbujala mešana mnenja, pri čemer so ga nekateri imeli za vladnega provokatorja.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=91, 95|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=53}} Zaposlil se je v skladišču [[Rothschild]]ove rafinerije, kjer je dvakrat soorganiziral delavske stavke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=90–93|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=51|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=22–23}} Potem ko je bilo več vodij stavk aretiranih, je soorganiziral množično javno demonstracijo, ki je privedla do zavzetja zapora; oblasti so streljale na demonstrante in jih 13 ubile.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=94–95|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=52|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Na dan njihovega pogreba je Stalin organiziral drugo množično demonstracijo,{{sfn|Montefiore|2007|pp=97–98}} nakar so ga aprila 1902 aretirali in zaprli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Rieber|3y=2005|3p=42|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=98|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=52}} Sredi leta 1903 je bil obsojen na tri leta izgnanstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=68|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=107|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=53|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Stalin je konec novembra prispel v sibirsko naselje Nova Uda v [[Irkutska oblast|Irkutski oblasti]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=75|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Service|3y=2004|3p=52|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=108–110}} Dvakrat je skušal pobegniti; prvič se je bil prisiljen obrniti zaradi ozeblin,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=114–115}} v drugem poskusu se je uspešno vrnil v Tiflis.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=115–116|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=53}} Med njegovim izgnanstvom se je Ruska socialdemokratska delavska stranka razklala na »[[Boljševiki|boljševike]]« [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in »[[Menjševiki|menjševike]]« [[Julij Martov|Julija Martova]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=33–34|2a1=Service|2y=2004|2p=53|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=113|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=78–79|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=24}} Stalin je sovražil številne gruzijske menjševike in se odločil za boljševike.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=76|2a1=Service|2y=2004|2p=59|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=80|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=24}} Čeprav je osnoval oporišče boljševikov v rudarskem mestu [[Čiatura]],{{sfn|Montefiore|2007|p=131}} je boljševizem v Gruziji, kjer so prevladovali menjševiki, ostal v manjšini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=38|2a1=Service|2y=2004|2p=59}} ===Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1912=== [[Slika:Lenin at Tampere.JPG|sličica|levo|Stalin je prvič srečal Vladimirja Lenina leta 1905 na zasedanju v Tampereju. Lenin je postal »Stalinov nepogrešljivi mentor«.{{sfn|Kotkin|2014|p=81}}]] Januarja 1905 so vladne sile [[Krvava nedelja (1905)|krvavo obračunale s protestniki]] v [[Sankt Peterburg]]u. Po Ruskem imperiju se je kmalu razširil val nemirov, ki je postal znan kot [[Ruska revolucija (1905)|Revolucija 1905]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=80|2a1=Service|2y=2004|2p=56|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=126}} Gruzija je bila eno od posebej prizadetih območij.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=84–85|2a1=Service|2y=2004|2p=56}} Stalin je bil v [[Baku]]ju februarja, ko je izbruhnilo etnično nasilje med Armenci in [[Azerbajdžanci]], v katerem je bilo ubitih vsaj 2000 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=58|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=128–129}} Javno je obsodil »pogrome proti židom in Armencem« kot del [[Nikolaj II. Ruski|carjevih]] poskusov »okrepiti svoj ostudni prestol«.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ustanovil je boljševiško bojno četo, s katero je poskušal sprte strani obdržati ločene, nemire pa je izkoristil tudi kot krinko pri kraji opreme za tisk.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ob širjenju nasilja po Gruziji je oblikoval še več bojnih čet, pri čemer so isto storili menjševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=131–132}} Stalinove čete so razorožile krajevno policijo in vojsko{{sfn|Montefiore|2007|p=132}} ter pridobivale sredstva z izsiljevanjem tamkajšnjih velikih podjetij in rudnikov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=132–133}} Napadale so vladne čete [[kozaki|kozakov]] in caristične [[črna stotnija|črne stotnije]],{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=87|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=135, 144}} pri nekaterih napadih so sodelovali z menjševiškimi milicami.{{sfn|Montefiore|2007|p=137}} Novembra 1905 so gruzijski boljševiki izvolili Stalina za delegata na zasedanju boljševikov,{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=89–90|2a1=Service|2y=2004|2p=60|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=145}} ki je potekalo v [[Tampere]]ju. Na zasedanju se je prvič srečal z Leninom.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=90|2a1=Conquest|2y=1991|2p=37|3a1=Service|3y=2004|3p=60|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=81}} Čeprav je Stalin Lenina globoko spoštoval, je glasno izražal nasprotovanje njegovemu stališču, naj imajo boljševiki kandidate na prihajajočih volitvah v državno dumo; Stalinu se je parlamentarni postopek zdel izguba časa.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=147|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Aprila 1906 se je udeležil kongresa Ruske socialdemokratske delavske stranke v [[Stockholm]]u.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=94|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=39–40|3a1=Service|3y=2004|3pp=61, 62|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=156}} Na kongresu je stranka pod vodstvom menjševiške večine odločila, da sredstev ne bo zbirala z oboroženimi ropi.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Conquest|2y=1991|2p=40|3a1=Service|3y=2004|3p=62|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=26}} Lenin in Stalin se z odločitvijo nista strinjala{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Service|2y=2004|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} in sta pozneje zasebno razpravljala, kako bi nadaljevala z ropi za boljševike.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=168|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=113}} Stalin se je cerkveno poročil s [[Kato Svanidze]] julija 1906 v mestu [[Senaki]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=159|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Marca 1907 je rodila sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=106|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Do tega leta se je – po mnenju zgodovinarja Roberta Servicea – Stalin uveljavil kot »vodilni gruzijski boljševik«.{{sfn|Service|2004|p=65}} Udeležil se petega kongresa RSDRP, ki je potekal v [[London]]u maja in junija 1907.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=41|2a1=Service|2y=2004|2p=65|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=168–170|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=108}} Po povratku v Tiflis je organiziral [[Rop v Tiflisu 1907|rop dostave denarja Cesarski banki]] junija 1907. Roparji so na Erevanskem trgu (današnjem Trgu svobode) iz zasede napadli oboroženi konvoj s strelnim orožjem in doma izdelanimi bombami. Ubitih je bilo okoli 40 ljudi, roparji pa so vsi pobegnili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=41–42|2a1=Service|2y=2004|2p=75|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} Po napadu se je Stalin z ženo in sinom nastanil v Bakuju.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=180|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=114}} Menjševiki so se soočili z njim glede ropa in izglasovali njegovo izključitev iz RSDRP, vendar se nanje ni oziral.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=43–44|3a1=Service|3y=2004|3p=76|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=184}} V Bakuju je utrdil boljševiško prevlado v tamkajšnji veji RSDRP{{sfn|Montefiore|2007|p=190}} in urejal dva boljševiška časopisa.{{sfn|Montefiore|2007|p=186}} Avgusta 1907 se je udeležil kongresa [[Druga internacionala|Druge internacionale]] v [[Stuttgart]]u.{{sfn|Montefiore|2007|p=189}} Novembra 1907 je njegova žena umrla za [[tifus]]om,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=191|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} on pa je sina pustil pri njeni družini v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=71|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=193|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} V Bakuju je ponovno zbral skupino, ki je napadala črne stotnije, zbirala denar z izsiljevanjem in ponarejanjem bankovcev ter ropala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=74|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=196|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=115}} Ugrabili so tudi otroke več bogatih osebnosti in izterjali odkupnino.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=197–198|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} Na začetku leta 1908 se je v [[Ženeva|Ženevi]] sestal z Leninom in vplivnim ruskim marksistom [[Georgij Valentinovič Plehanov|Georgijem Plehanovom]], čeprav ga je slednji razkačil.{{sfn|Montefiore|2007|p=195}} Marca 1908 so Stalina aretirali in zaprli v Bailovski zapor v Bakuju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=203|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Nazadnje je bil obsojen na dve leti izgnanstva v vasi [[Solvičegodsk]] v [[Vologdska oblast|Vologdski oblasti]], kamor je prispel februarja 1909.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=45|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=206, 208|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Junija je pobegnil in se vrnil v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=212|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=117}} Marca 1910 so ga vnovič aretirali in poslali nazaj v Solvičegodsk.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=222, 226|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} V vasi se je zapletel z vsaj dvema ženskama; njegova posestnica Marija Kuzakova je kasneje rodila njegovega drugega sina Konstantina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=79|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=227, 229, 230–231|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} Junija 1911 je Stalin dobil dovoljenje za selitev v [[Vologda|Vologdo]], kjer je ostal dva meseca{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=47|2a1=Service|2y=2004|2p=80|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=231, 234|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=121}} in znova pobegnil v Sankt Peterburg,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=236|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=121}} kjer je bil septembra 1911 aretiran in obsojen na dodatna tri leta izgnanstva v Vologdi.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=237|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=121–22}} ===Vzpon v Centralni komite in urejanje ''Pravde'': 1912–1917=== [[Slika:First Issue of PRAVDA.jpg|sličica|Prva številka boljševiškega časopisa ''Pravda'', katerega urednik je bil Stalin]] Januarja 1912, medtem ko je bil Stalin v izgnanstvu, je bil na Praški konferenci izvoljen prvi [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|boljševiški centralni komite]]. Kmalu po konferenci sta se Lenin in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] odločila, da v komite vključita tudi Stalina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=83|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=122–123}} Ta se je (še v Vologdi) strinjal in ostal član Komiteja do konca življenja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=48|2a1=Service|2y=2004|2p=83|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=240|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=122–123}} Lenin je verjel, da bo Stalin kot Gruzijec pomagal utrditi podporo boljševikom med manjšinskimi narodi imperija.{{sfn|Montefiore|2007|p=240}} Februarja 1912 je Stalin znova pobegnil v Sankt Peterburg{{sfn|Montefiore|2007|p=241}} z nalogo pretvoriti boljševiški tednik ''Zvezda'' v dnevnik, ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' (»Resnica«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=243}} Novi časopis je začel izhajati z aprilom 1912, pri čemer je Stalinova vloga urednika ostala skrivna.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=247}} Maja 1912 je bil spet aretiran in obsojen na tri leta izgnanstva v Sibiriji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=248}} Julija je prispel v sibirsko vas Narim v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]],{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=249|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=133}} kjer si je delil sobo s soboljševikom [[Jakov Sverdlov|Jakovom Sverdlovom]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=86|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=250|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=154}} Po dveh mesecih sta Stalin in Sverdlov ušla nazaj v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Service|2y=2004|2pp=86–87|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=250–251}} Med obiskom Tiflisa je Stalin s svojo skupino organiziral zasedo poštne kočije, med katero so večino skupine – ne pa tudi Stalina – prijeli.{{sfn|Montefiore|2007|pp=252–253}} Stalin se je vrnil v Sankt Peterburg, kjer je nadaljeval z urejanjem in pisanjem za ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=255}} [[Slika:Stalin in exile 1915.jpg|sličica|levo|180px|Stalin leta 1915]] Potem ko je bilo na volitvah v državno dumo oktobra 1912 izvoljenih šest boljševikov in šest menjševikov, je Stalin v člankih pričel pozivati k spravi med strujama, kar je Lenin kritiziral.{{sfn|Montefiore|2007|p=256}} Nazadnje se je uklonil Leninovemu nasprotovanju.{{sfn|Montefiore|2007|p=263}} Januarja 1913 je odpotoval na [[Dunaj]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2p=89|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=263}} kjer je raziskoval »vprašanje narodov«, to je, kako naj boljševiki obravnavajo narodne in etnične manjšine v Ruskem imperiju.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=89|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=264–265}} Lenin, ki je Stalina spodbujal, naj na to temo napiše članek,{{sfn|Service|2004|p=59}} je želel manjšine ogreti za boljševike z obljubo o pravici do odcepitve od ruske države, čeprav je upal, da bodo ostale del bodoče boljševiške Rusije.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Stalinov članek ''Marksizem in vprašanje narodov{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=53|2a1=Service|2y=2004|2p=85|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=266|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=133}}'' je bil leta 1913 objavljen v marčevski, aprilski in majski izdaji boljševiškega glasila ''Prosveščenje''.{{sfn|Kotkin|2014|p=133}} Lenin je bil z njim zadovoljen.{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} Po oceni Montefiora je bil ta članek »Stalinovo najslavnejše delo«.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Članek je bil podpisan s psevdonimom »K. Stalin« (»Jekleni«),{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} ki ga je uporabljal od leta 1912;{{sfnm|1a1=Himmer|1y=1986|1p=269|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=7|3a1=Service|3y=2004|3p=85}} morda je z njim poskušal posnemati vzdevek Lenina.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} Ta psevdonim je obdržal do konca življenja, verjetno zato, ker ga je uporabil v članku, s katerim se je uveljavil med boljševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=267–268}} Februarja 1913 so ga v Sankt Peterburgu spet aretirali.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=268–270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=28}} Obsodili so ga na štiri leta izgnanstva v [[Turuhansk]]u, oddaljenem delu Sibirije, od koder je bil pobeg posebej težaven.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2pp=102–103|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=270, 273|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} Na območje je prispel v avgustu,{{sfn|Montefiore|2007|pp=273–274}} marca 1914 pa so ga oblasti iz strahu pred vnovičnim pobegom premestile v vas Kurejka na robu [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=55|2a1=Service|2y=2004|2pp=105–106|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=277–278|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} V vasi se je Stalin spustil v razmerje z Lidijo Pereprigino, tedaj staro trinajst let in po zakonu carske Rusije leto pod starostjo privolitve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=107|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=282–285|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=30}} Okoli decembra 1914 je Pereprigina rodila Stalinovega otroka, ki je kmalu po rojstvu umrl,{{sfn|Montefiore|2007|pp=292–293}} okoli aprila 1917 pa še enega, Aleksandra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=298, 300}}{{sfn|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}} V Kurejki se je Stalin zbližal z domorodnimi [[Evenki|Tunguzi]] in [[Ostjaki]]{{sfn|Montefiore|2007|p=287}} ter večino časa preživel ob ribarjenju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=56|2a1=Service|2y=2004|2p=110|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=288–289}} ===Ruska revolucija: 1917=== Med Stalinovim izgnanstvom je Rusija vstopila v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Oktobra 1916 so njega in ostale izgnane boljševike vpoklicali v vojsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Service|2y=2004|2pp=113–114|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=300|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=155}} Februarja 1917 so prispeli v [[Krasnojarsk]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=301–302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} kjer je zdravnik ocenil Stalina kot nezmožnega za služenje vojske zaradi pohabljene leve roke.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} V izgnanstvu je moral odslužiti še štiri mesece in uspešno zahteval, da jih odsluži v bližnjem [[Ačinsk]]u.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302}} V tem mestu se je nahajal, ko se je zgodila [[februarska revolucija]]: v Petrogradu, kot so preimenovali Sankt Peterburg, so izbruhnile vstaje, car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] pa je abdiciral, da bi ubežal nasilnemu strmoglavljenju. Ruski imperij je postal ''de facto'' republika, ki jo je vodila začasna vlada s prevlado liberalcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=57–58|2a1=Service|2y=2004|2pp=116–117|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=302–303|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=178|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=42}} Marca je Stalin zmagoslavno pripotoval v Petrograd,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=15, 19|2a1=Service|2y=2004|2p=117|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=304|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=173}} kjer je s soboljševikom [[Lev Kamenjev|Levom Kamenjevom]] prevzel nadzor nad ''Pravdo{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=120|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=310}}'' in postal boljševiški predstavnik izvršnega odbora petrograjskega sovjeta, vplivnega sveta mestnih delavcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=59–60|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=310}} Aprila je Stalin dosegel tretje mesto na boljševiških volitvah za centralni komite stranke; zmagal je Lenin in drugi je bil [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=64|2a1=Service|2y=2004|2p=131|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=316|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=193|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=46}} Osvojeno mesto je kazalo na njegov tedanji ugled v stranki.{{sfn|Montefiore|2007|p=316}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Obstoječo vlado posestnikov in kapitalistov je treba zamenjati z novo vlado, z vlado delavcev in kmetov.<br />Obstoječo »vlado«, ki je ni izvolilo ljudstvo in ki ni odgovorna ljudstvu, je treba zamenjati z vlado, ki jo bo ljudstvo priznavalo, ki jo bodo izvolili predstavniki delavcev, vojakov in kmetov in ki bo odgovarjala njihovim predstavnikom.|source= — Stalinov uvodnik v ''Pravdi'', oktober 1917{{sfn|Service|2004|p=144}}}} Stalin je pomagal organizirati »julijsko vstajo«, oboroženo razkazovanje moči podpornikov boljševikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=65|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=319–320}} Potem ko je zadušila demonstracijo, je začasna vlada začela preganjati boljševike in izvedla racijo na ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=32}} Med racijo je Stalin skrivoma odpeljal Lenina iz pisarne časopisa in prevzel skrb za varnost boljševiškega voditelja, ga selil med varnimi hišami in naposled pretihotapil v vas Razliv.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=322–324|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=203|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=48–49}} V Leninovi odsotnosti je Stalin nadaljeval z urednikovanjem Pravde in prevzel funkcijo voditelja boljševikov, ki jih je vodil skozi tajni šesti kongres stranke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=326|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=204}} Lenin je pričel pozivati boljševike, naj prevzamejo oblast in zrušijo začasno vlado z [[Državni udar|državnim udarom]]. Stalin in njegov soboljševik [[Lev Trocki]] sta odobravala Leninov načrt, medtem ko so mu Kamenjev in drugi člani stranke sprva nasprotovali.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=68|2a1=Service|2y=2004|2p=138|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=331–332|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=214|6a1=Hlevnjuk|6y=2015|6p=50}} Lenin se je vrnil v Petrograd in zagotovil večinsko podporo udaru na sestanku Centralnega komiteja 10. oktobra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=332–333, 335}} 24. oktobra je policija vdrla v prostore boljševiškega časopisa in uničila tiskarsko opremo; Stalin je rešil nekaj svoje opreme za nadaljevanje svoje dejavnosti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=144|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=337–338}} V zgodnjih jutranjih urah 25. oktobra se je pridružil Leninu v Smolnem inštitutu, od koder se je poveljevalo državnemu udaru – [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=145|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=341}} Boljševiška milica je zavzela petrograjsko elektrarno, glavno pošto, državno banko, telefonsko centralo in več mostov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=341–342}} Ladja pod nadzorom boljševikov, ''[[Križarka Aurora|Avrora]]'', je streljala na [[Zimski dvorec]]; poslanci začasne vlade so se vdali in boljševiki so jih aretirali.{{sfn|Montefiore|2007|pp=344–346}} Stalin je imel nalogo obveščati poslance v Drugem kongresu sovjetov o razvoju razmer, vendar njegova vloga v udaru ni bila javno vidna.{{sfn|Service|2004|pp=145, 147}} Trocki in ostali kasnejši boljševiški nasprotniki Stalina so to uporabili kot dokaz, da je bila Stalinova vloga v udaru zanemarljiva, čeprav novejši zgodovinarji temu oporekajo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=144–146|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=224|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Po besedah zgodovinarja Olega Hlevnjuka je Stalin »/.../ izpolnil pomembno vlogo (v revoluciji) /.../ kot višji boljševik, član Centralnega komiteja stranke in urednik njenega glavnega časopisa«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=53}} Zgodovinar Stephen Kotkin je podobno menil, da je Stalin bil »v žarišču dogodkov«, ki so vodili k udaru.{{sfn|Kotkin|2014|p=177}} ==V Leninovi vladi== ===Utrjevanje moči: 1917–1918=== 26. oktobra 1917 se je Lenin razglasil za predsednika nove vlade, [[Svet ljudskih komisarjev|Sveta ljudskih komisarjev]] (»Sovnarkom«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=147–148|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=227–228, 229|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Stalin je podprl njegovo odločitev, da ne bodo tvorili koalicije z menjševiki in s Socialistično revolucionarno stranko, so pa oblikovali koalicijsko vlado s Stranko levih socialistov-revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=28–29|2a1=Service|2y=2004|2p=148}} Stalin je postal eden od neuradne četverice na čelu vlade, poleg Lenina, Trockega in Sverdlova;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=228}} od teh je bil Sverdlov redno odsoten in umrl marca 1919.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=71, 90|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=318}} Na Smolnem inštitutu je bila Stalinova pisarna blizu Leninove, on in Trocki pa sta bila edini osebi, ki sta smeli dostopati do Leninove pisarne brez najave.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=27|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=226}} Čeprav javnosti ni bil tako znan kot Lenin ali Trocki,{{sfn|Service|2004|p=150}} je Stalinov položaj med boljševiki rasel.{{sfn|Montefiore|2003|p=157}} Sopodpisal je Leninove odloke za ukinitev nenaklonjenih časopisov{{sfn|Service|2004|p=149}} in skupaj s Sverdlovom vodil seje odbora, ki je sestavljal ustavo nove [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]].{{sfn|Service|2004|p=155}} Močno je podpiral Leninovo ustanovitev varnostne službe [[Čeka]] in posledični [[rdeči teror]], ki ga je začela; ker je bilo državno nasilje učinkovito orodje kapitalistične oblasti, je verjel, da se bo enako izkazalo tudi sovjetski vladi. Za razliko od drugih visokih boljševikov, kot Kamenjev ali [[Nikolaj Buharin]], Stalin ni nikoli izrazil zaskrbljenosti nad naglo širitvijo Čeke in rdečega terorja.{{sfn|Service|2004|p=158}} Potem ko je opustil urednikovanje ''Pravde'',{{sfn|Service|2004|p=148}} je Stalin postal [[ljudski komisar]] za narodnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=70|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=148|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=228|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=52}} Za tajnico je zaposlil [[Nadežda Alilujeva|Nadeždo Alilujevo]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=151}} in se pozneje poročil z njo, čeprav datum poroke ni znan.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=264|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=49}} Novembra 1917 je podpisal Deklaracijo pravic narodov Rusije, ki je etničnim in narodnim manjšinam Rusije dala pravico do odcepitve in samoodločanja.{{sfn|Conquest|1991|p=71}} Namen odloka je bil prvenstveno strateški: boljševiki so želeli pridobiti naklonjenost med manjšinami, vendar so upali, da si le-te v resnici ne bodo želele neodvisnosti. Tega meseca je odpotoval v [[Helsinki|Helsinke]] na pogovore s finskimi socialdemokrati, decembra pa je priznal zahtevo Finske po samostojnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=152}} Njegov oddelek je namenil sredstva za ustanovitev tiska in šol v jezikih različnih etničnih skupin.{{sfn|Service|2004|p=153}} Socialistični revolucionarji so Stalina obtožili, da so njegovi govori o [[federalizem|federalizmu]] in narodnem samoodločanju pretveza za Sovnarkomovo [[centralizem|centralistično]] in [[imperializem|imperialistično]] politiko.{{sfn|Service|2004|p=155}} Zaradi prve svetovne vojne, v kateri se je Rusija bojevala proti [[centralne sile|centralnima silama]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], se je Leninova vlada marca 1918 preselila iz Petrograda v [[Moskva|Moskvo]]. Stalin, Trocki, Sverdlov in Lenin so živeli v [[Moskovski kremelj|Kremlju]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2pp=150–151|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=259–264}} Stalin je podpiral Leninovo željo po podpisu premirja s centralnimi silami ne glede na ceno v ozemlju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2pp=158–161|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=250}} Stalin je menil, da je to potrebno, ker (za razliko od Lenina) ni bil prepričan, da je Evropa na pragu proletarske revolucije.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=159–160|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=250}} Sčasoma je Lenin prepričal ostale visoke boljševike o svojem stališču, kar se je končalo s podpisom [[Brest-litovški mir|Brest-litovškega miru]] marca 1918.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2p=161|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=257–258}} Pogodba je centralnim silam prepustila velikansko površino ozemlja in razjezila mnoge v Rusiji; levi socialisti-revolucionarji so ob tem zapustili koalicijsko vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=161|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=258–259, 265}} Kmalu za tem se je vladajoča Ruska socialdemokratska delavska stranka preimenovala in postala [[Komunistična partija Sovjetske zveze]].{{sfn|Kotkin|2014|p=259}} ===Vojaško poveljstvo: 1918–1921=== Potem ko so si boljševiki prisvojili oblast, so se jim zoperstavile tako desničarske kot levičarske sile, kar je porodilo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=165|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=268–270}} Da bi zagotovil dostop do pohajajočih zalog hrane, je Sovnarkom maja 1918 poslal Stalina v [[Volgograd|Caricin]], da bi prevzel skrb za preskrbo s hrano v južni Rusiji.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2004|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=300–301|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=163|4a1=Service|1y=1991|3p=27|3y=2003|3a1=Montefiore|2p=39|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=77|6p=54}} Stalin, ki se je hotel dokazati kot poveljnik,{{sfn|Service|2004|p=173}} je tam prevzel nadzor nad vojaškimi operacijami.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=302–303}} Spoprijateljil se je z dvema vojaškima osebnostima, [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjonom Budjonijem]], ki sta kasneje postala jedro njegove vojaške in politične podporne baze.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=78, 82|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=28|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=55}} V veri, da bo zmaga zagotovljena s številčno premočjo, je poslal množico enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v boj proti tamkajšnji protiboljševiški [[Bela garda (Rusija)|Beli gardi]], kar je povzročilo velike izgube; Lenina je potratna taktika skrbela.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=81|2a1=Service|2y=2004|2p=170}} V Caricinu je Stalin ukazal oddelku Čeke, naj usmrti osumljene protirevolucionarje, v nekaterih primerih brez sojenja.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=27|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=305, 307|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=56–57}} Da bi zagotovil skladnost s svojim programom za preskrbo s hrano, je ukazal požig več vasi.{{sfn|Service|2004|p=169}} Njegova uporaba državnega nasilja in terorja je bila obsežnejša, kot je odobravala večina boljševiških voditeljev.{{sfn|Service|2004|p=171}} Decembra 1918 so Stalina poslali v [[Perm, Rusija|Perm]], kjer naj bi vodil preiskavo, kako so bele sile [[Aleksander Kolčak|Aleksandra Kolčaka]] lahko zdesetkale tamkajšnjo rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=83–84|2a1=Service|2y=2004|2p=172|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=314}} V Moskvo se je vrnil med januarjem in marcem 1919, preden so ga poslali na Zahodno fronto pri Petrogradu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=85|2a1=Service|2y=2004|2p=172}} Ko je Rdeči Tretji regiment dezertiral, je ukazal javno usmrtitev ujetih dezerterjev.{{sfn|Service|2004|p=172}} Septembra se je vrnil na Južno fronto. Med vojno se je izkazal pred Centralnim komitejem z odločnostjo in pripravljenostjo nositi odgovornost v spornih situacijah.{{sfn|Service|2004|p=173}} Hkrati se pogosto ni zmenil za ukaze, ob kljubovanju pa večkrat grozil z odstopom.{{sfn|Service|2004|pp=173, 174}} Na 8. kongresu partije ga je Lenin grajal zaradi posluževanja taktik, ki so povzročile smrt veliko preveč vojakov Rdeče armade.{{sfn|Service|2004|p=185}} Vseeno mu je novembra 1919 vlada podelila [[red rdeče zastave]] za vojne zasluge.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=86|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=45|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=331}} Boljševiki so v ruski državljanski vojni zmagali konec leta 1919.{{sfn|Service|2004|p=175}} Do takrat je Sovnarkom preusmeril pozornost na širjenje revolucionarne propagande izven Rusije; s tem namenom je marca 1919 oblikoval [[Kominterna|Komunistično internacionalo]], katere uvodne ceremonije se je Stalin udeležil.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=91|2a1=Service|2y=2004|2p=175}} Čeprav Stalin ni delil Leninovega prepričanja, da je evropski proletariat na robu revolucije, je priznaval, da bo sovjetska Rusija ranljiva, dokler bo osamljena.{{sfn|Service|2004|p=176}} Decembra 1918 je pripravil odloke, s katerimi je priznal sovjetske republike z marksistično vlado v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]] in [[Latvija|Latviji]].{{sfn|Service|2004|p=199}} Med državljansko vojno so te vlade strmoglavili in baltske države so postale popolnoma neodvisne od Rusije, kar je bilo za Stalina nelegitimno dejanje.{{sfn|Service|2004|pp=203, 190}} Februarja 1920 so ga izbrali za vodenje Delavsko-kmečkega inšpektorata (»Rabkrin«);{{sfn|Service|2004|p=174}} istega meseca je bil premeščen na Kavkaško fronto.{{sfn|Service|2004|p=178}} [[Slika:Stalin 1920-1.jpg|sličica|Josif Stalin leta 1920]] Po predhodnih spopadih ruske in poljske vojske je v začetku leta 1920 izbruhnila [[poljsko-sovjetska vojna]], v kateri so Poljaki vdrli v Ukrajino in 7. maja zavzeli [[Kijev]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=176|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=352–354}} 26. maja so Stalina premestili v Ukrajino na Jugozahodno fronto.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=178|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=357|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=59}} Rdeča armada je 10. junija nazaj zavzela Kijev in kmalu izrinila poljske sile nazaj na Poljsko.{{sfn|Service|2004|pp=176–177}} 16. julija je Centralni komite odločil, da vojno razširi na poljsko ozemlje.{{sfn|Service|2004|p=177}} Lenin je pričakoval, da bo poljski proletariat podprl Rusijo proti poljski vladi [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]].{{sfn|Service|2004|p=177}} Stalin jih je posvaril, da bo po njegovem poljski delavski razred iz [[nacionalizem|nacionalizma]] v vojni podprl svojo vlado.{{sfn|Service|2004|p=177}} Menil je tudi, da je Rdeča armada nepripravljena za ofenzivno vojskovanje in da bo bojevanje na Poljskem dalo priložnost Beli gardi, da se okrepi na [[Krim (polotok)|krimskem polotoku]] in potencialno znova zaneti državljansko vojno.{{sfn|Service|2004|p=177}} Polemiko je izgubil, nakar je sprejel Leninovo odločitev in jo podprl.{{sfn|Service|2004|p=178}} Na jugozahodni fronti se je odločil osvojiti [[Lvov]]; v osredotočenosti na ta cilj ni ubogal ukazov v začetku avgusta, naj s svojimi enotami priskoči na pomoč enotam [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Tuhačevskega]], ki so napadale [[Varšava|Varšavo]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=87|2a1=Service|2y=2004|2p=179|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=362|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=60}} Sredi avgusta 1920 so Poljaki odbili rusko napredovanje, Stalin pa se je vrnil v Moskvo na sestanek [[Politbiro]]ja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=180, 182|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=364}} V Moskvi sta ga Lenin in Trocki grajala za ravnanje v poljsko-sovjetski vojni.{{sfn|Service|2004|p=182}} Stalin se je čutil ponižanega in podcenjenega; 17. avgusta je dal odpoved v vojski, ki so mu jo odobrili 1. septembra.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=182|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=364–365}} Na 9. boljševiški konferenci konec septembra ga je Trocki obtožil »strateških napak« pri vodenju vojne.{{sfnm|1a1=Davies|1y=2003|1p=211|2a1=Service|2y=2004|2pp=183–185|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=376–377}} Trocki je zatrjeval, da je Stalin sabotiral pohod z neupoštevanjem ukazov za premestitev enot.{{sfn|Kotkin|2014|p=377}} Lenin je s kritikami pritegnil Trockemu in nihče na zasedanju ni govoril Stalinu v prid.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=184–185|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=377}} Stalin se je čutil onečaščenega in njegova nenaklonjenost do Trockega se je poglobila.{{sfn|Service|2004|p=185}} Poljsko-sovjetska vojna se je končala marca 1921 s podpisom [[Riški mirovni sporazum|mirovnega sporazuma v Rigi]].{{sfn|Kotkin|2014|p=392}} ===Zadnja leta Lenina: 1921–1923=== [[Slika:Stalin 1921-1.jpg|sličica|Stalin s pripetim [[red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. Po pripisu v ''Pravdi'' decembra 1939 je fotografija nastala v [[Sergo Ordžonikidze|Ordžonikidzejevi]] hiši leta 1921.]] Sovjetska vlada je sosednje države poskušala spraviti pod svojo prevlado; februarja 1921 je izvedla invazijo na Demokratično republiko Gruzijo, ki so ji vladali menjševiki,{{sfn|Kotkin|2014|pp=396–397}} aprila 1921 pa je Stalin Rdečo armado poslal v Turkestansko socialistično federativno republiko, da bi ponovno uveljavila ruski nadzor nad državo.{{sfn|Kotkin|2014|p=388}} Kot ljudski komisar za narodnosti je Stalin verjel, da bi vsaka narodna in etnična skupina morala imeti pravico do samoizražanja,{{sfn|Service|2004|p=202}} kar bi dosegli z »avtonomnimi republikami« znotraj ruske države, v katerih bi lahko nadzirali razne krajevne zadeve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=199–200|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=371}} Zaradi takšnega pogleda so ga nekateri marksisti obtožili, da se nagiba k buržoaznemu nacionalizmu, medtem ko so ga drugi obtožili, da ostaja preveč rusocentričen.{{sfn|Service|2004|p=202}} Posebej težaven je bil Stalinov rodni Kavkaz zaradi etnično močno mešanega prebivalstva.{{sfn|Service|2004|p=200}} Stalin je nasprotoval ustanovitvi ločenih gruzijske, armenske in azerbajdžanske avtonomne republike, saj bi te po njegovem dušile etnične manjšine na svojem ozemlju, in namesto njih pozval k ustanovitvi Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–196|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Komunistična partija Gruzije je zamisli nasprotovala, kar je privedlo do »gruzijskega primera«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–195|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=479–481}} Sredi leta 1921 se je Stalin vrnil na južni Kavkaz, kjer je gruzijske komuniste pozval, naj se uprejo šovinističnemu gruzijskemu nacionalizmu, ki odriva na rob [[Abhazi|abhaško]], [[Oseti|osetsko]] in [[Adžari|adžarsko]] manjšino.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=203–205|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Ob tej priložnosti je po več letih obiskal sina Jakova in ga odpeljal v Moskvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Nadja je bila rodila Stalinovega drugega sina, [[Vasilij Stalin|Vasilija]], marca tega leta.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Po državljanski vojni so širom Rusije izbruhnile delavske stavke in kmečke vstaje, večinoma iz nasprotovanja Sovnarkomovemu načrtu o zaseganju hrane. Kot protiutež je Lenin uvedel tržno usmerjene reforme, [[Nova ekonomska politika|Novo ekonomsko politiko]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=89|2a1=Service|2y=2004|2p=187|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=344|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=64}} Vrelo je tudi znotraj Komunistične partije, v kateri je frakcija s Trockim na čelu pozivala k ukinitvi sindikatov; Lenin je temu nasprotoval in Stalin mu je pomagal zbirati opozicijo.{{sfn|Service|2004|p=186}} Stalin je dobil nadzor nad oddelkom Centralnega komiteja za agitacijo in propagando,{{sfn|Service|2004|p=188}} na 11. kongresu partije leta 1922 pa ga je Lenin predlagal za generalnega sekretarja. Čeprav so ostali izrazili skrb, da ga bo dodelitev te funkcije povrh vseh ostalih preobremenila in mu dala preveč moči, je bil Stalin imenovan na položaj.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=96|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=78–70|3a1=Service|3y=2004|3pp=189–190|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=411}} Za Lenina je bilo pomembno, da ima na tem pomembnem položaju ključnega zaveznika.{{sfn|Service|2004|p=190}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Stalin je pregrob, ta napaka, ki je popolnoma sprejemljiva v naših krogih in v odnosih med nami komunisti, pa postane nesprejemljiva na položaju generalnega sekretarja. Zato tovarišem predlagam, naj razmislijo, kako bi ga odstranili s tega položaja in nanj imenovali nekoga drugega, ki se od tovariša Stalina v vseh ozirih razlikuje samo v eni prednosti, in sicer da je strpnejši, vljudnejši in pozornejši do tovarišev, manj muhast itd.|source= — Leninova oporoka, 4. januar 1923;{{sfnm|1a1=Service|1y=2000|1p=369|2a1=Service|2y=2004|2p=209|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=504}} mogoče je, da tega ni napisal sam Lenin, temveč Krupska.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}}}} [[Slika:Lenin and stalin crop.jpg|sličica|Stalin med posvetovanjem z bolehajočim Leninom (Gorki, september 1922)]] Maja 1922 je po težki [[Kap|kapi]] Lenin delno ohromel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=97|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=53|3a1=Service|3y=2004|3p=191}} Med bivanjem v svoji dači v Gorkem je bil njegova glavna povezava s Sovnarkomom Stalin, redni obiskovalec.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=191–192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=413}} Lenin je Stalina dvakrat prosil, naj mu priskrbi strup za samomor, vendar Stalin tega ni storil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=414|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=68}} Kljub tovarištvu Leninu niso bile pogodu Stalinove, kot jih je imenoval, »aziatske« manire, svoji sestri Mariji pa je dejal, da Stalin »ni inteligenten«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2pp=191–192|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=528}} Lenin in Stalin se nista strinjala glede zunanje trgovine: Lenin je menil, da bi sovjetska država morala imeti monopol nad zunanjo trgovino, medtem ko je Stalin zagovarjal pogled [[Grigorij Sokolnikov|Grigorija Sokolnikova]], da bi bilo v tedanjem času to nepraktično.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Service|2y=2004|2p=193|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=483|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=69–70}} Različne poglede sta imela tudi na gruzijsko zadevo, pri čemer je Lenin podpiral zahtevo gruzijskega Centralnega komiteja po gruzijski sovjetski republiki in ne Stalinove po čezkavkaški.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=95|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=71–72}} Strinjala se nista niti glede narave sovjetske države. Lenin je pozival k ustanovitvi nove federacije, imenovane »Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije«, in vztrajal, naj se ruska država priključi zvezi kot enakovredna ostalim sovjetskim državam.{{sfn|Service|2004|p=195}} Stalin je menil, da bi to spodbujalo željo po neodvisnosti med neruskim ljudstvom in da bi etničnim manjšinam zadostovale »avtonomne republike« znotraj ruske sovjetske federativne socialistične republike.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=194|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=475–476|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=68–69}} Lenin je Stalina obtožil »velikoruskega šovinizma«, Stalin pa Lenina »nacionalnega liberalizma«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=98–99|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=477, 478|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=69}} Dosežen je bil kompromis o preimenovanju federacije v »Zvezo sovjetskih socialističnih republik« (ZSSR).{{sfn|Service|2004|p=195}} Oblikovanje ZSSR je bilo ratificirano decembra 1922; čeprav je bil sistem uradno federalen, so vse pomembne odločitve sprejemali v vladajočem Politbiroju Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=74|2a1=Service|2y=2004|2p=206|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=485}} Njuni spori so postali tudi osebni; Lenina je posebej razjezilo, ko je bil Stalin med telefonskim pogovorom nesramen do njegove žene [[Nadežda Krupska|Nadežde Krupske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=99–100, 103|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=72–74|3a1=Service|3y=2004|3pp=210–211|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=70–71}} V zadnjih letih njegovega življenja je Krupska vladajočim osebnostim predala [[Leninova oporoka|Leninovo oporoko]], ki je vključevala vrsto čedalje bolj omalovažujočih opazk o Stalinu. V njih je kritiziral Stalinovo neotesanost in čezmerno moč ter namignil, naj ga odstranijo s položaja generalnega sekretarja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=100–101|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=53, 79–82|3a1=Service|3y=2004|3pp=208–209|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=71}} Nekateri zgodovinarji so podvomili, ali te opombe res izvirajo od Lenina, in domnevali, da bi jih lahko zapisala Krupska, ki je bila osebno sprta s Stalinom.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}} Ne glede na to Stalin sam ni nikoli izražal dvomov o njihovi pristnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=528}} ==Utrditev moči== ===Nasledstvo Lenina: 1924–1927=== [[Slika:Stalin Rykov Kamenev Zinoviev 1925.jpg|sličica|(Z leve proti desni) Stalin, [[Aleksej Rikov]], [[Lev Kamenjev]] in [[Grigorij Zinovjev]] leta 1925]] Lenin je umrl januarja 1924. Stalin je poskrbel za pogreb in bil eden od njegovih pogrebcev; proti želji Leninove vdove je Politbiro balzamiral njegovo truplo in ga shranil v [[Leninov mavzolej|mavzolej]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=110|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=219|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=542–543}} Postalo je del rastočega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], posvečenega Leninu, Petrograd pa so tega leta preimenovali v Leningrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=540}} Da bi okrepil svojo podobo predanega leninista, je Stalin pripravil devet predavanj na Komunistični univerzi Sverdlova na temo »temeljev leninizma«, ki so jih pozneje objavili v knjižni obliki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=111–112|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=117–118|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=544}} Na 13. kongresu Partije maja 1924 so »Leninovo oporoko« prebrali samo voditeljem deželnih delegacij.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=222–224|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=79}} Osramočen zaradi njene vsebine je Stalin ponudil svoj odstop z mesta generalnega sekretarja; ta izraz ponižnosti ga je rešil, da so ga obdržali na položaju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=111|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=93–94|3a1=Service|3y=2004|3pp=222–224|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=546–548|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=79}} Kot generalni sekretar je imel Stalin proste roke pri imenovanju svojega osebja; tako je po partiji in upravi namestil sebi zveste osebnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=426}} Novim članom Partije, ki so večinoma prihajali iz delavskega ali kmečkega okolja, je bil bolj naklonjen kot »starim boljševikom« z večinoma univerzitetno izobrazbo{{sfn|Kotkin|2014|p=453}} in poskrbel je, da so bili njemu zvesti člani razpršeni po pokrajinah države.{{sfn|Kotkin|2014|p=455}} Imel je pogoste stike z mladimi partijski funkcionarji,{{sfn|Kotkin|2014|p=469}} krajevni funkcionarji pa so se v želji po napredovanju pogosto trudili napraviti vtis na Stalina in pridobiti njegovo naklonjenost.{{sfn|Kotkin|2014|p=432}} Stalin je razvil tesne odnose tudi s trojico v jedru tajne policije (sprva Čeke in pozneje njene naslednice, [[Državna politična uprava|Državne politične uprave]]): [[Feliks Dzeržinski|Feliksom Dzeržinskim]], [[Vjačeslav Menžinski|Vjačeslavom Menžinskim]] in [[Genrih Jagoda|Genrihom Jagodo]] {{sfn|Kotkin|2014|pp=495–496}} Njegovo zasebno življenje je bilo razdeljeno med njegovim stanovanjem v Kremlju in [[Dača|dačo]] v Zubalovi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=235}} Leta 1926 se je Stalinu in ženi rodila hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=238}} Vsled Leninove smrti se je pojavilo več vodilnih oseb v tekmovanju za njegovo nasledstvo, poleg Stalina še Trocki, Zinovjev, Kamenjev, Buharin, [[Aleksej Rikov]] in [[Mihail Tomski]].{{sfn|Fainsod|Hough|1979|p=111}} Stalin je Trockega, ki ga je tudi osebno preziral,{{sfn|Volkogonov|1991|p=136}} videl kot glavno oviro svoji prevladi znotraj partije.{{sfn|Montefiore|2003|p=27}} Med Leninovo boleznijo je bil Stalin oblikoval zavezništvo proti Trockemu s Kamenjevom in Zinovjevom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=474|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Čeprav je bil Zinovjev zaskrbljen nad Stalinovim rastočim vplivom, se je postavil na njegovo stran na 13. kongresu kot protiutež Trockemu, ki je tedaj vodil frakcijo v stranki, znano kot Leva opozicija.{{sfn|Service|2004|pp=214–215, 217}} Njeni privrženci so menili, da se je Nova ekonomska politika preveč vdala kapitalizmu in Stalina zaradi podpore tej politiki oklicali za »desničarja«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=87}} Stalin je v Centralnem komiteju zbral nabor svojih privržencev,{{sfn|Service|2004|p=225}} medtem ko so člane Leve opozicije postopoma umikali z vplivnih položajev.{{sfn|Service|2004|p=227}} V tem ga je podpiral Buharin, ki je enako kot Stalin verjel, da bi predlogi Leve opozicije Sovjetsko zvezo pahnili v nestanovitnost.{{sfn|Service|2004|p=228}} [[Slika:Ordzhonikidze, Stalin and Mikoyan, 1925.jpg|sličica|levo|Stalin s tesnima družabnikoma [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]] in [[Sergo Ordžonikidze|Sergom Ordžonikidzejem]] v Tbilisiju, 1925]] Konec leta 1924 se je Stalin obrnil proti Kamenjevu in Zinovjevu ter odstranil njune podpornike s ključnih položajev.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=228|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=563}} Leta 1925 sta se preselila v odkrito opozicijo Stalinu in Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=240}} Na 14. kongresu Partije v decembru sta sprožila napad na Stalinovo frakcijo, ki ni bil uspešen.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Stalin ju je v zameno obtožil, da v stranko znova vnašata razkol in s tem nestanovitnost.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Sredi leta 1926 sta se Kamenjev in Zinovjev povezala s podporniki Trockega v oblikovanju združene opozicije proti Stalinu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=126|2a1=Conquest|2y=2008|2p=11|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=614|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=83}} Oktobra sta pod grožnjo izključitve iz Partije opustila frakcionistično dejavnost in se na Stalinov ukaz javno odpovedala svojim pogledom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=137, 138|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=614}} Spori med frakcijami so se nadaljevali, pri čemer je Stalin zagrozil z odstopom oktobra in decembra 1926 ter ponovno decembra 1927.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=247|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=614, 618|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=91}} Oktobra 1927 so Zinovjeva in Trockega odstranili iz Centralnega komiteja;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=85}} slednjega so izgnali v [[Kazahstan]], leta 1929 pa iz države.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=139, 151|2a1=Service|2y=2004|2pp=282–283|3a1=Conquest|3y=2008|3pp=11–12|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=676–677|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=85}} Nekaj spokornih pripadnikov združene opozicije so pozneje vrnili v vlado.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=164|2a1=Service|2y=2004|2p=282}} Stalin je bil tedaj vrhovni voditelj partije,{{sfn|Service|2004|p=276}} čeprav ni bil vodja vlade – ta položaj je zaupal zavezniku [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavu Molotovu]].{{sfn|Service|2004|pp=277–278}} Drugi pomembni podporniki Politbiroja so bili Vorošilov, [[Lazar Kaganovič]] in [[Sergo Ordžonikidze]],{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=277, 280|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=12–13}} Stalin pa je skrbel, da so bili na čelu različnih državnih ustanov njegovi privrženci.{{sfn|Service|2004|p=278}} Po pisanju Montefiora je bil Stalin tedaj »vodja oligarhov, toda še daleč od diktatorja«.{{sfn|Montefiore|2003|p=39}} Njegov naraščajoč vpliv se je odseval v preimenovanju različnih krajev po njem: leta 1924 je ukrajinsko rudarsko mesto [[Doneck|Juzovka]] postalo Stalino,{{sfn|Conquest|1991|p=130}} leta 1925 pa se je Caricin na povelje [[Mihail Kalinin|Mihaila Kalinina]] in [[Abel Jenukidze|Abela Jenukidzeja]] preimenoval v Stalingrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=160|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=689}} Leta 1926 je Stalin objavil knjigo ''Vprašanja leninizma''.{{sfn|Service|2004|p=244}} V njej je zagovarjal koncept »socializma v eni državi«, ki ga je predstavljal kot ortodoksno leninistično perspektivo. Vseeno se ni ujemal z uveljavljenim boljševiškim prepričanjem, da socializma ni moč vzpostaviti v le eni državi in da se ga lahko doseže samo s svetovno revolucijo.{{sfn|Service|2004|p=244}} Leta 1927 se je v partiji pojavilo nekaj nestrinjanja glede sovjetske politike do [[Kitajska|Kitajske]]; Stalin je pozval [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komuniste]], naj se povežejo z nacionalisti iz [[Kuomintang|Kuomintanga]], ker se mu je komunistično-kuomintanško zavezništvo zdelo najboljši branik pred japonskim imperialnim ekspanzionizmom. Do zavezništva ni prišlo, marveč je Kuomintang komuniste zatiral in med stranema je prišlo do državljanske vojne.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=626–631|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=89–90}} === Dekulakizacija, kolektivizacija in industrializacija: 1927–1931 === ==== Gospodarska politika ==== {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Za razvitimi državami zaostajamo za petdeset do sto let. To vrzel moramo zapolniti v desetih letih. To, ali pa nas bodo strli. To nam narekuje naša dolžnost do delavcev in kmetov ZSSR.|source= — Stalin februarja 1931{{sfn|Service|2004|p=273}}}} Sovjetska zveza je zaostajala za industrijskim razvojem zahodnih držav,{{sfn|Service|2004|p=256}} v njej pa je tudi vladal primanjkljaj žita: v letu 1927 so ga pridelali le 70 % pridelka iz leta 1926.{{sfn|Service|2004|p=254}} Stalinova vlada se je bala napada s strani Japonske, Francije, Združenega kraljestva, Poljske ali Romunije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=172–173|2a1=Service|2y=2004|2p=256|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=638–639}} Mnogi komunisti, tudi v [[Komsomol]]u, [[OGPU]] in Rdeči armadi, so se hoteli znebiti Nove ekonomske politike in njenega tržno usmerjenega pristopa.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=144, 146|2a1=Service|2y=2004|2p=258}} Imeli so pomisleke glede tistih, ki so od nje imeli korist: premožnih kmetov, znanih kot [[kulak]]i, in podjetnikov, »nepmanov«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=256|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=571}} Stalin se je tedaj obrnil proti NEP-u, kar ga je usmerilo še bolj levo od Trockega in Zinovjeva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=253|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=101}} Leta 1928 je odpotoval v [[Novosibirsk]], kjer je zatrdil, da kulaki kopičijo svoje žito, in odredil, da kulake aretirajo in žito zaplenijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=147–148|2a1=Service|2y=2004|2pp=257–258|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=661, 668–669, 679–684|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=102–103}} Na njegov ukaz so se po zahodni Sibiriji in Uralu pojavile enote za pridobivanje žita, ki so se s kmeti zapletale v nasilje.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=103}} Stalin je odločil, da je tako kulake kot kmete srednjega razreda treba prisiliti, da državi odstopijo žito.{{sfn|Service|2004|p=258}} Buharin in več drugih članov Centralnega komiteja je bilo jeznih na Stalina, ki je ta po njihovem prenagljen ukrep sprejel, ne da bi se posvetoval z njimi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=105}} Januarja 1930 je Politbiro odobril likvidacijo razreda kulakov; obtožene kulake so zbrali in izgnali v druge dele države ali v koncentracijska taborišča.{{sfn|Service|2004|p=267}} Številni od njih so med potjo umrli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=166}} Do julija 1930 je politika dekulakizacije (rus. "razkulačivanje") prizadela preko 320.000 gospodinjstev.{{sfn|Service|2004|p=267}} Po pisanju Stalinovega biografa Dmitrija Volkogonova je bila dekulakizacija »prvi množični teror, ki ga je Stalin izvedel v lastni državi«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=167}} [[Slika:Stakhanov.JPG|sličica|levo|[[Aleksej Stahanov]] z drugim rudarjem. Stalinova vlada je začela gibanje stahanovcev, da bi spodbudila trdo delo. Gibanje je bilo delno zaslužno za znaten dvig proizvodnosti v 1930. letih.{{sfn|Sandle|1999|p=231}}]] Leta 1929 je Politbiro napovedal množično kolektivizacijo kmetijstva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=265–266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=110–111}} Ustanovljene so bile kolektivne kmetije, [[kolhoz]]i, in državne kmetije, [[sovhoz]]i.{{sfn|Sandle|1999|p=234}} Kulakom je Stalin prepovedal vključitev v kolektive.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=112}} Čeprav je bila pridružitev kolektivom uradno prostovoljna, so se mnogi kmetje vključili iz strahu, da jih čaka usoda kulakov, ali zaradi zastraševanja s strani članov partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=113}} Leta 1932 je bilo v kolektive včlanjenih okoli 62 % kmečkih gospodinjstev, do leta 1936 pa je število doseglo 90 %.{{sfn|Service|2004|p=271}} Številni kolektivizirani kmetje so državi zamerili odvzem zasebnih kmetijskih površin{{sfn|Service|2004|p=270}} in storilnost je upadla.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} V številnih krajih je izbruhnila lakota,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=272|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} Politbiro pa je na ta območja pogosto pošiljal pomoč v hrani.{{sfn|Service|2004|p=272}} V Ukrajini, severnem Kavkazu, južni Rusiji in osrednji Aziji so izbruhnili oboroženi upori proti dekulakizaciji in kolektivizaciji, ki so višek dosegli marca 1930. Zatrla jih je Rdeča armada.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=113–114}} Stalin se je na vstaje odzval s člankom »Vrtoglavica od uspehov«, v katerem je vztrajal, da je bila kolektivizacija prostovoljna, za vsakršno nasilje pa je okrivil krajevne uradnike.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=114}} Čeprav si je bil mnogo let blizu s Stalinom,{{sfn|Volkogonov|1991|p=174}} je Buharin izrazil zaskrbljenost nad to politiko; označil jo je za vračanje k Leninovi stari politiki »vojnega komunizma« in verjel, da bo neuspešna. Do sredine leta 1928 ni bil zmožen zbrati zadostne podpore v partiji, da bi lahko nasprotoval reformam,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=172|2a1=Service|2y=2004|2p=260|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=708}} novembra 1929 pa ga je Stalin odstranil iz Politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=158|2a1=Service|2y=2004|2p=266|3a1=Conquest|3y=2008|3p=18}} Uradno je Sovjetska zveza zamenjala »neracionalnost« in »razsipnost« [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] z [[Načrtovano gospodarstvo|načrtovanim gospodarstvom]], urejenim po dolgoročnem, natančnem in znanstvenem ogrodju; v resnici je sovjetsko gospodarstvo temeljilo na priložnostnih ukazih iz središča, pogosto namenjenih dosegi kratkoročnih ciljev.{{sfn|Sandle|1999|pp=227, 229}} Leta 1928 je bil sprejet prvi [[Petletka|petletni načrt]], ki je bil v glavnem osredotočen na spodbujanje težke industrije;{{sfn|Service|2004|p=259}} dosežen je bil leto pred načrtovanim, leta 1932.{{sfn|Service|2004|p=274}} Sovjetska zveza je doživela veliko gospodarsko preobrazbo. Odprli so nove rudnike, zgradili nova mesta kot [[Magnitogorsk]] in začeli graditi [[Belomorski-Baltski prekop|belomorsko-baltski prekop]]. Milijoni kmetov so se preselili v mesta, čeprav urbana stanovanjska gradnja ni zmogla izpolnjevati potreb.{{sfn|Service|2004|p=265}} S kupovanjem strojev iz tujine so se nakopičili visoki dolgovi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=118}} Številni od velikih gradbenih podvigov, vključno z belomorsko-baltskim prekopom in [[Moskovska podzemna železnica|moskovsko podzemno železnico]], so bili izvedeni pretežno s prisilnim delom.{{sfn|Conquest|1991|pp=186, 190}} Odstranjeni so bili zadnji elementi delavskega nadzora nad industrijo, upravniki tovarn so dobili večja pooblastila in vse več privilegijev.{{sfn|Sandle|1999|pp=231–233}} Stalin je vse večje neenakosti v plačah branil z Marxovim argumentom, da so v začetnih stopnjah socializma te razlike nujne.{{sfn|Sandle|1999|pp=241–242}} Za spodbujanje delavnosti so uvedli več medalj in nagrad, kot tudi [[gibanje stahanovcev]].{{sfn|Sandle|1999|p=231}} Stalinovo sporočilo je bilo, da se v ZSSR vzpostavlja socializem, medtem ko se kapitalizem sesipa med [[Zlom newyorške borze 1929|zlomom Wall Streeta]].{{sfn|Service|2004|p=269}} Njegovi govori in članki so odsevali njegovo utopično videnje Sovjetske zveze, dvigajoče v višine človeškega razvoja brez primere in stvarajoče »novega sovjetskega človeka«.{{sfn|Service|2004|p=300}} ==== Kulturna in zunanja politika ==== Leta 1928 je Stalin razglasil, da se bo z razvojem socializma okrepila razredna vojna med proletariatom in razrednimi sovražniki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–153|2a1=Sandle|2y=1999|2p=214|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=107–108}} Opozarjal je na »nevarnost z desne«, tudi v Komunistični partiji sami.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=108}} Prvo večje montirano sojenje v ZSSR je bil »šahtijski proces« leta 1928, v katerem so 53 inženirjev srednjega razreda obtožili sabotaže.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–155|2a1=Service|2y=2004|2p=259|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=687, 702–704, 709|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=107}} V letih 1929 in 1930 je sledilo še več montiranih sodnih postopkov, namenjenih ustrahovanju opozicije.{{sfn|Service|2004|p=268}} Vedoč, da bi ruska narodnostna večina lahko imela težave z vladavino Gruzijca,{{sfn|Service|2004|p=324}} je poviševal etnične Ruse po državni hierarhiji ter zapovedal uporabo [[Ruščina|ruščine]] v šolah in uradih, na območjih z nerusko večino skupaj s krajevnimi jeziki.{{sfn|Service|2004|p=326}} Nacionalistična čustva med etničnimi manjšinami so zatrli.{{sfn|Service|2004|p=301}} Za izboljšanje družbene discipline in spodbudo rasti prebivalstva so uvajali konservativne družbene politike, med njimi vzpodbujanje čvrstih družinskih enot in materinstva, vnovično prepoved [[homoseksualnost]]i, omejitve [[splav]]a in [[ločitev]] ter ukinitev ženskega oddelka ''Ženotdel'' v centralnem komiteju partije.{{sfn|Sandle|1999|pp=244, 246}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|Rušenje [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika]] v Moskvi, na mestu katere so nameravali zgraditi [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]]]] Stalin je podpiral »kulturno revolucijo«,{{sfn|Service|2004|p=299}} ki bi prebudila kulturo za »množice« in razširila kulturo, dotlej rezervirano za elito.{{sfn|Service|2004|p=304}} Razširile so se šole, časopisi in knjižnice in pismenost je porasla.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=111, 127|2a1=Service|2y=2004|2p=308}} V umetnosti se je spodbujal [[socialistični realizem]],{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=246|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=85}} medtem ko je Stalin osebno občudoval in se zavzemal za pomembne pisatelje, kot so bili [[Maksim Gorki]], [[Mihail Šolohov]] in [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]].{{sfn|Service|2004|pp=302–303}} Pokrovitelj je bil tudi znanstvenikom, katerih delo je ustrezalo njegovi vnaprej oblikovani interpretaciji marksizma; podpiral je na primer raziskave, ki jih je izvajal [[Trofim Lisenko]], kljub temu da jih je večina znanstvenih sodobnikov zavračala kot [[Psevdoznanost|psevdoznanstvene]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=211, 276–277|2a1=Service|2y=2004|2p=307}} Znova se je okrepilo vladino delovanje proti religiji,{{sfn|Conquest|1991|p=157}} v okviru česar je povečala financiranje [[Zveza bojevitih ateistov|Zveze bojevitih ateistov]].{{sfn|Service|2004|p=301}} Krščanska, muslimanska in budistična duhovščina so se soočile s preganjanjem.{{sfn|Service|2004|p=268}} Porušili so številne verske zgradbe; najodmevnejša je bila rušitev [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi]] z namenom pripraviti prostor za (nikoli dokončano) [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]].{{sfn|Conquest|1991|p=191}} Nad večino prebivalstva je religija obdržala vpliv: ob popisu prebivalstva leta 1937 se je 57 % izprašanih opredelilo za vernike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=325}} V 1920. in nadaljnjih letih je Stalin dajal velik pomen zunanji politiki.{{sfn|Service|2004|p=379}} Osebno se je sestal z vrsto obiskovalcev z Zahoda, med drugim z [[George Bernard Shaw|Georgom Bernardom Shawom]] in s [[Herbert George Wells|Herbertom Georgom Wellsom]], na katerih je pustil velik vtis.{{sfn|Conquest|1991|pp=183–184}} Preko Komunistične internacionale je Stalinova vlada izvajala močan vpliv na marksistične stranke drugje po svetu.{{sfn|Service|2004|p=282}} Sprva je Stalin vodenje organizacije večinoma prepuščal Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=261}} Na 6. kongresu julija 1928 je odposlancem dejal, da glavna grožnja socializmu ne prihaja z desnice, marveč od nemarksističnih socialistov in [[Socialna demokracija|socialdemokratov]], ki jih je oklical za »socialne fašiste«;{{sfnm|1a1=McDermott|1y=1995|1pp=410–411|2a1=Conquest|2y=1991|2p=176|3a1=Service|3y=2004|3pp=261, 383|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=720}} Stalin je opažal, da so v mnogih državah socialdemokrati glavni tekmeci marksistom-leninistom za podporo delavskega razreda.{{sfn|Conquest|1991|p=173}} Namenjanje tolikšne pozornosti levičarskim tekmecem je skrbelo Buharina, ki je kot veliko večjo grožnjo dojemal [[fašizem]] in [[Skrajna desnica|skrajno desnico]], ki se je vzpenjala v Evropi.{{sfn|Service|2004|p=261}} Po Buharinovem odhodu je Stalin upravljanje Komunistične internacionale dodelil [[Dmitrij Manuiljski|Dmitriju Manuiljskemu]] in [[Josif Pjatnicki|Josifu Pjatnickemu]].{{sfn|Service|2004|p=282}} Stalin se je soočal s težavami v družinskem življenju: Leta 1929 je njegov sin Jakov poskušal storiti [[samomor]]; neuspeh mu je prinesel Stalinov prezir.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=289|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=595}} Napet je bil tudi njegov odnos z ženo Nadjo, ki je trpela za duševnimi težavami in s katero se je pogosto prepiral.{{sfn|Service|2004|p=289}} Novembra 1932 se je po družabni večerji, na kateri se je Stalin spogledoval z drugimi ženskami, Nadja ustrelila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=169|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=90|3a1=Service|3y=2004|3pp=291–292}} Javnosti je bilo rečeno, da je umrla zaradi [[Akutni apendicitis|apendicitisa]], Stalin pa je vzrok njene smrti prikril tudi svojim otrokom.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=94, 95|2a1=Service|2y=2004|2pp=292, 294}} Stalinovi prijatelji so opazili, da se je Stalin po ženini smrti vidno spremenil in postal čustveno hladnejši.{{sfn|Service|2004|p=297}} === Velike krize: 1932–1939 === ==== Lakota ==== Po Sovjetski zvezi se je razširilo nezadovoljstvo nad Stalinovo vlado.{{sfn|Service|2004|p=316}} Družbeni nemiri, ki so bili dotlej večinoma omejeni na podeželje, so postajali čedalje očitnejši v mestnih območjih, kar je Stalina spodbodlo, da je leta 1932 zrahljal del gospodarske politike.{{sfn|Service|2004|p=310}} Maja 1932 je uvedel sestav kolhoznih trgov, kjer so kmetje imeli možnost trgovati s presežki svojih pridelkov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=310|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=627}} Sočasno so se zaostrile kazenske sankcije: na Stalinovo pobudo so avgusta 1932 sprejeli odlok, po katerem je bilo s smrtjo moč kaznovati celo krajo pesti žita.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} Drugi petletni načrt je predvideval manjše proizvodne kvote od prvega, njegov glavni cilj pa je bilo izboljšanje življenjskih pogojev. Poudarek je bil na povečanju bivalnega prostora in proizvodnji potrošniških izdelkov.{{sfn|Service|2004|p=310}} Tako kot prvega so tudi ta petletni načrt večkrat prilagodili spreminjajočemu stanju – povečali so na primer proizvodnjo oborožitve, potem ko je [[Adolf Hitler]] leta 1933 postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]].{{sfn|Service|2004|p=318}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|levo|sličica|Do smrti izstradani ljudje na ulici [[Harkov]]a]] Sovjetsko zvezо je prizadela [[Sovjetska lakota 1932–1933|huda lakota, ki je vrhunec dosegla pozimi 1932–33]]{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=312|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=19–20|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} in vzela življenje petih do sedmih milijonov ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Najhuje prizadeti območji sta bili Ukrajina in severni Kavkaz, čeprav je lakota doletela tudi Kazahstan in več ruskih pokrajin.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=119}} Zgodovinarji so dolgo razpravljali, ali je Stalinova vlada lakoto povzročila namerno ali ne;{{sfn|Ellman|2005|p=823}} ni znanih dokumentov, v katerih bi Stalin ali njegova vlada izrecno pozivala k uporabi pomanjkanja hrane za represijo nad prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=628, 631}} Letina je bila v letih 1931 in 1932 slaba zaradi vremenskih pogojev,{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1pp=823–824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=626|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} kar je sledilo večletnemu upadanju pridelka zaradi manjše produktivnosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Vladna politika – vključno z osredotočanjem na hitro industrializacijo, podružbljenjem živine in dajanjem prednosti posejanim površinam pred [[Kolobarjenje|kolobarjenjem]] – je težave še poglabljala;{{sfn|Ellman|2005|p=834}} vlada tudi ni uspela zbrati zalog žita za takšno izredno stanje.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=626}} Stalin je za lakoto krivil sovražne elemente in sabotaže med kmeti.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=627–628|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=120}} Njegova vlada je na prizadeto podeželje pošiljala manjše količine hrane, kar pa je bilo veliko premalo, da bi ublažilo tolikšno lakoto.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Sovjetska vlada je pri razdeljevanju zalog hrane dajala prednost mestni delovni sili;{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=833|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=665}} za Stalina je bila usoda industrializacije Sovjetske zveze veliko pomembnejša od življenj kmetov.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628|2a1=Ellman|2y=2007|2p=664}} Izvoz žita, s katerim je Sovjetska zveza v veliki meri odplačevala stroje, je močno upadel.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Stalin ni priznaval, da je njegova politika prispevala k lakoti,{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} katere obstoj so skrivali pred zunanjimi opazovalci.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=724}} ==== Ideološke in zunanje zadeve ==== V letih 1935–36 je pod Stalinom nastala nova ustava. Mestoma je bila izrazito demokratična, kar pa je bilo propagandno orožje, saj je vsa oblast ležala v rokah Stalina in njegovega Politbiroja.{{sfn|Service|2004|p=319}} Oznanil je, da je bil »socializem, ki je prva faza komunizma, v državi v osnovi dosežen«.{{sfn|Service|2004|p=319}} Leta 1938 je bil izdan učbenik ''Zgodovina Komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'', pogovorno znan kot ''Kratki kurz'',{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=212|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=552–443|3a1=Service|3y=2004|3p=361}} ki ga je zgodovinar Conquest pozneje opisal kot »osrednje besedilo stalinizma«.{{sfn|Conquest|1991|p=212}} Izšlo je tudi nekaj odobrenih Stalinovih biografij,{{sfn|Service|2004|p=361}} čeprav je Stalin imel rajši, da ga upodabljajo kot poosebljenje Komunistične partije, kot da bi raziskovali njegovo življenjsko zgodbo.{{sfn|Service|2004|p=362}} Proti koncu 1930. let je Stalin postavil »nekaj omejitev svojega čaščenja«.{{sfn|Service|2004|p=362}} Do leta 1938 se je Stalinov notranji krog polagoma ustalil z osebnostmi, ki so tam ostale do njegove smrti.{{sfn|Conquest|1991|p=216}} V želji po izboljšanju mednarodnih odnosov je Sovjetska zveza leta 1934 pristopila k [[Društvo narodov|Društvu narodov]].{{sfn|Service|2004|p=386}} Stalin je oktobra 1933, kmalu po njegovem prihodu na čelo Nemčije, navezal tajne stike s Hitlerjem.{{sfn|Conquest|1991|p=217}} Stalin je Hitlerja občudoval, posebej njegovo izvedbo [[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], s katero je odstranil tekmece znotraj [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=176|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=116|3a1=Service|3y=2004|3p=340}} Vseeno je prepoznal grožnjo, ki jo je predstavljal fašizem, in si prizadeval za vzpostavitev boljših odnosov z liberalnimi demokracijami zahodne Evrope.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=218|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=123, 135}} Maja 1935 je Sovjetska zveza podpisala pogodbo o vzajemni pomoči s [[Francija|Francijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=135}} Na sedmem kongresu Komunistične internacionale v juliju in avgustu 1935 je sovjetska vlada spodbudila marksiste-leniniste, naj se združijo z ostalimi levičarskimi gibanji kot del [[Ljudska fronta|ljudske fronte]] proti fašizmu.{{sfnm|1a1=Haslam|1y=1979|1pp=682–683|2a1=Conquest|2y=1991|2p=218|3a1=Service|3y=2004|3p=385|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=135}} Protikomunistične vlade Nemčije, [[Kraljevina Italija|fašistične Italije]] in [[Japonska|Japonske]] so odgovorile s podpisom [[Protikominternski pakt|Protikominternskega pakta]] leta 1936.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=154}} Ko je julija 1936 izbruhnila [[španska državljanska vojna]], so Sovjeti levičarski republikanski frakciji poslali 648 letal in 407 tankov, skupaj s 3000 sovjetskimi vojaki in 42.000 pripadniki [[Mednarodne brigade|Mednarodnih brigad]], ki jih je vzpostavila Komunistična internacionala.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=219|2a1=Service|2y=2004|2p=387}} Stalin se je s stanjem v Španiji ukvarjal zelo osebno.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=154}} Nemčija in Italija sta podprli nacionalistično frakcijo, ki je marca 1939 naposled zmagala.{{sfn|Service|2004|pp=387, 389}} Po izbruhu [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] leta 1937 sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili pakt o nenapadanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=156}} Stalin je podprl Kitajce, ko so Kuomintang in kitajski komunisti prekinili svojo državljansko vojno in oblikovali združeno fronto, za katero si je prizadeval.{{sfn|Service|2004|pp=392}} ==== Velika čistka ==== {{Več slik |direction = vertical |width = 240px |image1 = Vorošilov, Molotov, Stalin z Ježovom.jpg |caption1 = Na tej znani fotografiji je vodja NKVD [[Nikolaj Ježov]] z Vorošilovom, Molotovom in Stalinom ob Belomorskem prekopu |image2 = Ježov izgine.jpg |caption2 = Pozneje so fotografijo retuširali in z nje popolnoma odstranili Ježova }} Stalin je glede državne represije pogosto dajal nasprotujoče si znake.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Maja 1933 je iz zapora izpustil številne ljudi, obsojene manjših prekrškov, in varnostnim službam naročil, naj ne izvajajo več množičnih aretacij in izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=125}} Septembra 1934 je uvedel komisijo za preiskavo lažnih zapornih obsodb; istega meseca je pozval k usmrtitvi delavcev metalurške tovarne, obtoženih vohunjenja za Japonsko.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Takšen mešani pristop se je pričel spreminjati decembra 1934, ko je bil umorjen vidni član partije [[Sergej Kirov]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=179|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=126–127|3a1=Service|3y=2004|3p=314|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=128–129}} Po umoru je Stalin postal vse bolj zaskrbljen glede atentata nase, si povečal osebno varovanje in se redko sprehajal v javnosti.{{sfn|Overy|2004|p=327}} Državna represija se je po atentatu na Kirova povečala;{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=128, 137}} Stalin je to spodbujal in varnost postavljal nad vse ostale ozire.{{sfn|Service|2004|p=347}} Z odlokom je ustanovil [[trojke NKVD]], ki so lahko odmerjale sodbe brez sodelovanja sodišč.{{sfn|Service|2004|p=315}} Leta 1935 je naložil NKVD-ju, da z mestnih območij izžene osumljene protirevolucionarje; v začetku leta 1935 jih je bilo iz Leningrada pregnanih več kot 11.000.{{sfn|Service|2004|p=318}} Leta 1936 je šef NKVD postal [[Nikolaj Ježov]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=139}} Stalin je orkestriral aretacije številnih nekdanjih nasprotnikov v komunistični partiji, kot tudi trenutnih članov centralnega komiteja: mnoge so ovadili kot koristolovce s podporo Zahoda, zaprli ali poslali v notranje izgnanstvo.{{sfn|Service|2004|pp=314–317}} Prvi od montiranih moskovskih procesov je potekal avgusta 1936; obtoženci, med njimi Kamenjev in Zinovjev, so bili spoznani za krive načrtovanja atentatov in usmrčeni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=139, 154–155, 164–172, 175–176|2a1=Service|2y=2004|2p=320|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=139}} Drugi moskovski proces je potekal januarja 1937,{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=139–140}} tretji, na katerem sta bila Buharin in Rikov obtožena sodelovanja v trockistično-zinovjevski teroristični zaroti in obsojena na smrt, pa marca 1938.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=192–193|2a1=Service|2y=2004|2p=346|3a1=Conquest|3y=2008|3p=24|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=140}} Do konca leta 1937 so iz Politbiroja izginili zadnji ostanki kolektivnega vodstva in Stalin je imel popoln nadzor nad njim.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=176–177}} Iz Partije so množično izključevali člane,{{sfn|Service|2004|p=349}} Stalin pa je tujim partijam ukazal, naj očistijo tudi protistalinistične elemente.{{sfn|Service|2004|p=391}} Represija se je še okrepila decembra 1936 in ostala zelo močna do novembra 1938; to obdobje je znano kot »velika čistka«.{{sfn|Service|2004|p=347}} V drugi polovici leta 1937 so čistke presegle okvire partije in zajele širše prebivalstvo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=141, 150}} Julija 1937 je politbiro odredil čistko »protisovjetskih elementov« v družbi, ki je zajela protistalinistične boljševike, nekdanje menjševike in socialistične revolucionarje, duhovščino, nekdanje pripadnike Bele armade in običajne prestopnike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=350|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=150–151}} Stalin in Ježov sta tega meseca podpisala ukaz NKVD št. 00447, ki je odredil 268.950 ljudi za aretacijo; od teh je bilo usmrčenih 75.950.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=203–204|2a1=Service|2y=2004|2pp=350–351|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=150}} Začel je tudi »nacionalne operacije«, ki so bile [[etnično čiščenje]] nesovjetskih narodnostnih skupin – med njimi Poljakov, Nemcev, Latvijcev, Fincev, Grkov, Korejcev in Kitajcev – z notranjimi ali zunanjimi izgoni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=204|2a1=Service|2y=2004|2pp=351, 390|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=151}} V obdobju čistk je bilo aretiranih okoli 1,6 milijona ljudi,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} 700.000 jih je bilo ustreljenih in neznano število je umrlo med mučenjem NKVD.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} V 1930. in 1940. letih je NKVD izvajal atentate na prebežnike in nasprotnike v tujini.{{sfn|Service|2004|p=394}} Avgusta 1940 so v Mehiki umorili Trockega, s čimer je bil odstranjen zadnji od Stalinovih nasprotnikov iz nekdanjega kolektivnega vodstva.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=230|2a1=Service|2y=2004|2p=394|3a1=Overy|3y=2004|3p=338|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=174}} V maju je sledila aretacija večine pripadnikov vojaškega vrhovnega poveljstva in vojske nasploh, pogosto na podlagi izmišljenih obtožb.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=201|2a1=Service|2y=2004|2p=349|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=140}} Čistka je večino stare garde v partiji zamenjala z mlajšimi uradniki, ki niso poznali obdobja pred Stalinovim vodstvom in ki so veljali za osebno bolj vdane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=137–138, 147}} Partijski funkcionarji so vestno izvajali ukaze in se poskušali prikupiti Stalinu, da ne bi sami postali žrtve čistk.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=140}} Takšni funkcionarji so pogosto aretirali in usmrtili še več ljudi, kot je narekovala kvota Stalinove osrednje vlade.{{sfn|Montefiore|2003|p=204}} Stalin je sprejel vse ključne odločitve v času terorja, osebno usmerjal nekatere od operacij in se zanimal za njihovo izvrševanje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=151, 159}} O njegovih motivih za to so zgodovinarji pogosto razpravljali.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} Njegovi osebni zapisi iz tega obdobja so bili po besedah Hlevnjuka »nenavadno zaviti in nepovezani« ter polni trditev o sovražnikih, ki da ga obkrožajo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=152}} Posebej ga je skrbel uspeh, s kakršnim so v Španiji desničarske sile strmoglavile levičarsko vlado,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=347–248|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=125, 156–157}} in se bal domače [[Peta kolona|pete kolone]] v prihodnji vojni z Japonsko in Nemčijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=153, 156–157}} Veliki teror se je končal, ko so Ježova odstranili s čela NKVD in zamenjali z [[Lavrentij Berija|Lavrentijem Berijo]],{{sfn|Service|2004|p=367}} ki je bil popolnoma vdan Stalinu.{{sfn|Montefiore|2003|p=245}} Ježova so aretirali aprila 1939 in usmrtili leta 1940.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=209|2a1=Service|2y=2004|2p=369|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=160}} Teror je prizadel ugled Sovjetske zveze v tujini, zlasti med levičarskimi simpatizerji.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=162}} Medtem ko je teror popuščal, je Stalin poskušal odvrniti odgovornost s sebe{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=157}} in za njegovo »pretiravanje« krivil Ježova.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=159}} Po besedah zgodovinarja Jamesa Harrisa današnje raziskave arhivov kažejo, da Stalin čistk ni izvajal, da bi vzpostavil osebno diktaturo; pravi razlog naj bi po njegovem bil pretiran strah pred protirevolucijo.{{sfn|Harris|2017|pp=1–5, 16}} == Druga svetovna vojna == === Pakt z Nemškim rajhom: 1939–1941 === Kot marksist-leninist je Stalin pričakoval neizogiben konflikt med tekmujočimi kapitalističnimi silami; potem ko si je nacistična Nemčija leta 1938 [[Anschluss|priključila Avstrijo]] in nato del Češkoslovaške, je vedel, da je na obzorju vojna.{{sfn|Montefiore|2003|p=308}} Poskušal je ohranjati sovjetsko nevtralnost, upajoč, da bo vojna Nemčije s Francijo in Britanijo omogočila Sovjetski zvezi prevlado v Evropi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=220–221|2a1=Service|2y=2004|2pp=380–381}} Z vojaško grožnjo se je Sovjetska zveza soočala tudi na vzhodu, kjer je v 1930. letih prihajalo do oboroženih spopadov z ekspanzionistično Japonsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392–393|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=163, 168–169}} Stalin je začel kopičiti vojsko in od januarja 1939 do junija 1941 več kot podvojil Rdečo armado, čeprav so bili v mrzličnem širjenju mnogi častniki slabo izurjeni.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=185–186}} K pomanjkanju izurjenih oficirjev ob izbruhu vojne je pripomogla tudi čistka v vojski v letih 1940–1941.{{sfn|Conquest|1991|pp=232–233, 236}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Stalin izreka dobrodošlico [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]] v Kremlju, 1939]] Ker Britanija in Francija nista kazali pripravljenosti za zavezništvo s Sovjetsko zvezo, je Stalin pričel iskati boljšo kupčijo z Nemčijo.{{sfn|Service|2004|pp=399–400}} 3. maja 1939 je zamenjal zahodno usmerjenega zunanjega ministra [[Maksim Litvinov|Maksima Litvinova]] z [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavom Molotovom]].{{sfn|Nekrič|1997|p=109}} Maja 1939 je Nemčija začela pogajanja s Sovjetsko zvezo in ponudila, da si sili razdelita vzhodno Evropo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=166}} Stalin je v tem videl priložnost tako za ozemeljsko širitev kot za začasen mir z Nemčijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=168, 169}} Avgusta 1939 je Sovjetska zveza z Nemčijo podpisala [[pakt Ribbentrop-Molotov]], sporazum o nenapadanju, ki sta ga izpogajala Molotov in nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=221|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Service|3y=2004|3p=399|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=166}} Teden pozneje je Nemčija [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]], Združeno kraljestvo in Francija pa sta Nemčiji napovedala vojno.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=169}} 17. septembra je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Poljsko|vstopila na vzhodno Poljsko]], uradno z namenom obnoviti red v razsuti državi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=2006|2p=43}} 28. septembra sta si Nemčija in Sovjetska zveza izmenjali nekaj osvojenega ozemlja: Nemčija je pridobila večinsko poljsko govoreča območja Lublinske pokrajine in del Varšavske pokrajine, medtem ko je Sovjetska zveza dobila Litvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=223|2a1=Service|2y=2004|2pp=402–403|3a1=Wettig|3y=2008|3p=20}} Kmalu zatem je bila v Stalinovi prisotnosti podpisana nemško-sovjetska mejna pogodba.{{sfn|Conquest|1991|p=224}} Državi sta nadaljevali s trgovanjem, kar je spodkopavalo britansko trgovinsko blokado Nemčije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=224|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Sovjetska zveza je nadalje zahtevala dele vzhodne Finske, kar je finska vlada zavrnila. Sovjetska zveza je novembra 1939 [[Zimska vojna|napadla Finsko]], ta pa je kljub sovjetski številčni premoči uspela zadržati Rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=228|2a1=Service|2y=2004|2p=403|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=172–173}} Mednarodna skupnost je podprla Finsko, Sovjetsko zvezo pa so izključili iz Društva narodov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti, osramočeni zaradi nezmožnosti premagati Fince, so podpisali začasno mirovno pogodbo, s katero so pridobili nekaj delov finskega ozemlja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=403|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Junija 1940 je Rdeča armada okupirala baltske države, ki jih je avgusta prisilno priključila Sovjetski zvezi;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=227|2a1=Service|2y=2004|2pp=404–405|3a1=Wettig|3y=2008|3pp=20–21|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=173}} napadli in anektirali so tudi Besarabijo in severno Bukovino, dela [[Romunija|Romunije]].{{sfnm|1a1=Brackman|1y=2001|1p=341|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti so poskušali vnaprej preprečiti odpore na svojih novih vzhodnoevropskih ozemljih z množično represijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=170}} Najodmevnejši je bil [[katinski pokol]] aprila in maja 1940, ko so usmrtili okoli 22.000 pripadnikov poljske vojske, policije in obveščevalne službe.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=170}} Hitrost nemške nadvlade in okupacije Francije je Stalina presenetila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Vse bolj se je osredotočal na spravo z Nemčijo, da bi odložil morebitne spopade z njo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=406}} Potem ko so [[sile osi]] Nemčija, Italija in Japonska oktobra 1940 podpisale [[trojni pakt]], je Stalin predlagal, da bi se zavezništvu osi pridružila tudi ZSSR.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=231|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=341, 343|3a1=Roberts|3y=2006|3p=58}} Da bi izkazal miroljubnost do Nemčije, je Sovjetska zveza aprila 1941 podpisala pakt o nevtralnosti z Japonsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=233|2a1=Roberts|2y=2006|2p=63}} Čeprav je bil ''de facto'' vodja države že petnajst let, je Stalin sklenil, da so odnosi z Nemčijo poslabšali do te mere, da mora težavo obvladati kot uradni vodja vlade: 6. maja 1941 je zamenjal Molotova na mestu [[Premier Sovjetske zveze|premierja Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=234|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=180}} === Nemška invazija: 1941–1942 === [[Slika:Battle of Moscow.jpg|sličica|Ženske kopljejo protitankovske jarke okoli Moskve, medtem ko so vsi moški na fronti (1941)]] Junija 1941 je Nemčija [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], s čimer je začela vojno na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=410–411|2a1=Roberts|2y=2006|2p=82|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=198}} Stalina je, čeprav so ga obveščevalne službe večkrat opozorile na nemške namere, napad presenetil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=408–409, 411–412|2a1=Roberts|2y=2006|2p=67|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=199–200, 202}} Oblikoval je državni obrambni komite, katerega vrhovni poveljnik je bil sam,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=414–415|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=206–207}} in vojaško vrhovno poveljstvo ([[Stavka (poveljstvo)|Stavka]]){{sfn|Service|2004|p=413}} z načelnikom [[Georgij Žukov|Georgijem Žukovom]].{{sfn|Service|2004|p=420}} Nemška taktika [[Bliskovita vojna|bliskovite vojne]] je bila spočetka zelo uspešna: sovjetske zračne sile na zahodni meji so padle po dveh dneh.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=417|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=201–202}} Nemški [[Wehrmacht]] je prodrl globoko na sovjetsko ozemlje;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=235|2a1=Service|2y=2004|2p=416}} Ukrajina, Belorusija in baltske države so prešle pod nemško okupacijo, [[Obleganje Leningrada|Leningrad pa so oblegali]].{{sfn|Service|2004|p=418}} Sovjetski begunci so preplavili Moskvo in okoliška mesta.{{sfn|Service|2004|p=417}} Julija je nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] že bombardirala Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=418}} oktobra pa se je pripravljala, da prestolnico napade z vsemu silami. Za sovjetsko vlado je bil narejen načrt za evakuacijo v [[Samara|Kujbišev]], vendar se je Stalin odločil, da bo ostal v Moskvi, saj je verjel, da bi njegov pobeg prizadel moralo enot.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=248–249|2a1=Service|2y=2004|2p=420|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=214–215}} Nemško napredovanje na Moskvo se je ustavilo po [[Bitka za Moskvo|dveh mesecih boja]] v vedno bolj neugodnih vremenskih razmerah.{{sfn|Glantz|2001|p=26}} V nasprotju z nasveti Žukova in ostalih generalov je Stalin dajal prednost napadu pred obrambo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=421, 424|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=220}} Junija 1941 je ukazal taktiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], s katero so uničevali infrastrukturo in zaloge, preden bi se do njih dokopali Nemci,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Roberts|2y=2006|2p=90}} NKVD-ju pa je ukazal usmrtitev okoli 100.000 političnih zapornikov na območjih, ki se jim je približeval Wehrmacht.{{sfn|Gellately|2007|p=391}} Napravil je čistko v vojaškem poveljstvu, številni so bili odstavljeni ali premeščeni, aretirani ali usmrčeni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=239–240|2a1=Roberts|2y=2006|2p=98|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=209}} Z ukazom št. 270 je vojakom zapovedal, naj se borijo do smrti, zajete pa označil za izdajalce.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=241|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=210}} Med [[Vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]] Nemcev se je znašel Stalinov sin Jakov, ki je v koncentracijskem taborišču tudi umrl.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=241–242|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Julija 1942 je izdal ukaz št. 227, ki je samovoljno umikanje kaznoval s premestitvijo v »kazenske bataljone«, ki so bili topovska hrana na prvi frontni liniji.{{sfnm|1a1=Roberts|1y=2006|1p=132|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=223}} Med bojevanjem se tako nemška kot sovjetska vojska nista zmenili za [[vojno pravo]], določeno z [[Ženevske konvencije|ženevskimi konvencijami]].{{sfn|Service|2004|p=423}} Sovjeti so na vso moč razglašali nemške pokole komunistov, [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]].{{sfn|Service|2004|p=422}} Stalin je aprila 1942 podprl organizacijo [[Judovski protifašistični komite]], da bi pridobil podporo Judov in mednarodne skupnosti za sovjetske vojne napore.{{sfn|Overy|2004|p=568}} [[Slika:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|levo|sličica|Središče Stalingrada po osvoboditvi, 2. februar 1943]] Sovjetska zveza se je povezala z Združenim kraljestvom in z Združenimi državami Amerike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=211}} V odziv na invazijo je okrepila industrijo v osrednji Rusiji, ki je proizvajala skoraj izključno vojaško opremo.{{sfn|Service|2004|p=421}} Produktivnost je dosegla visoko raven in presegla nemško.{{sfn|Service|2004|p=422}} Med vojno je bil Stalin popustljivejši do [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] in ji dovolil nadaljevanje nekatere dejavnosti, septembra 1943 pa se je sestal s [[Moskovski patriarh Sergej|patriarhom Sergejem]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=442–443|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=242–243}} Dovolil je tudi več svobode kulturnega izražanja, kar je omogočilo dotlej zatiranim umetnikom, kot sta [[Ana Ahmatova]] in [[Dmitrij Šostakovič]], da so lažje širili svoja dela.{{sfn|Service|2004|p=441}} ''[[Internacionala|Internacionalo]]'' je zamenjala [[Himna Sovjetske zveze|nova, domoljubnejša himna]].{{sfn|Service|2004|p=442}} Vlada je vse bolj spodbujala [[Panslavizem|panslovanska]] čustva,{{sfn|Service|2004|p=446}} kritizirala pa [[svetovljanstvo]], zlasti zamisel »kozmopolitov brez korenin«, ki je bila uperjena predvsem proti sovjetskim Judom.{{sfn|Service|2004|pp=446–447}} Leta 1943 je bila razpuščena Kominterna,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=444}} Stalin pa je tujim marksističnim-leninističnim strankam naročal, naj spodbujajo nacionalizem namesto internacionalizma, da bi si povečale privlačnost doma.{{sfn|Service|2004|p=446}} Aprila 1942 je Stalin preglasil Stavko z ukazom prvega resnega sovjetskega protinapada. Rdeča armada je poskušala zavzeti [[Harkov]], ki je bil pod nemško okupacijo; napad je spodletel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=254|2a1=Service|2y=2004|2p=424|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=221–222}} Tega leta je Hitler za glavni cilj namesto splošne zmage na Vzhodni fronti zastavil zavarovanje naftnih polj na jugu Sovjetske zveze, ključnih za dolgoročni nemški vojni uspeh.{{sfn|Roberts|2006|pp=117–8}} Medtem ko so generali Rdeče armade zaznali, da bo Hitler svoje napore premaknil na jug, je Stalin to dojemal le kot bočne premike ob novem poskusu zavzetja Moskve.{{sfn|Roberts|2006|p=124}} Junija 1924 je nemška vojska začela veliko ofenzivo v južni Rusiji in ogrozila [[Stalingrad]]. Stalin je Rdeči armadi ukazal, da mesto zadržijo za vsako ceno.{{sfn|Service|2004|p=425}} Napad se je tako zavlekel v večmesečno [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad]].{{sfn|Service|2004|p=426}} Decembra 1942 je za obrambo mesta zadolžil [[Konstantin Rokosovski|Konstantina Rokosovskega]].{{sfn|Service|2004|p=427}} Februarja 1943 so se nemške enote, ki so napadale Stalingrad, predale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=428|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=225}} Sovjetska zmaga v Stalingradu je pomenila velik preobrat v vojni;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=225}} v spomin si je Stalin podelil čin [[Maršal Sovjetske zveze|maršala Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=429|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=226}} === Sovjetski protinapad: 1942–1945 === [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|sličica|Veliki trije: Josif Stalin, [[Franklin Roosevelt]] in [[Winston Churchill]] na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]], november 1943]] Do novembra 1942 je Sovjetska zveza začela uspešno odbijati nemške napade na strateške položaje na jugu. Čeprav je pri tem padlo 2,5 milijona Sovjetov, jim je to omogočilo prevzeti ofenzivo na vzhodni fronti za večino preostanka vojne.{{sfn|Roberts|2006|p=155}} Nemčija je poskušala [[Bitka pri Kursku|napasti sovjetske sile pri Kursku]], kar so Sovjeti uspešno odbili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=255|2a1=Roberts|2y=2006|2p=156|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=227}} Do konca leta 1943 je Sovjetska zveza ponovno zavzela polovico ozemlja, ki ga je bila Nemčija zasedla v letih 1941–1942.{{sfn|Roberts|2006|p=159}} Od konca 1941 do začetka 1943 se je tudi znatno povečala sovjetska proizvodnja vojaške industrije, potem ko je Stalin tovarne preselil daleč vzhodno od fronte, na varno pred nemškimi napadi.{{sfn|Roberts|2006|p=163}} V zavezniških državah je med vojno podoba Stalina postajala vse bolj pozitivna.{{sfn|Service|2004|p=452}} Leta 1941 je londonski filharmonični orkester odigral koncert v čast Stalinovemu rojstnemu dnevu,{{sfn|Service|2004|p=466}} leta 1942 pa ga je revija ''[[Time]]'' imenovala za »[[Osebnost leta revije Time|osebnost leta]]«.{{sfn|Service|2004|p=452}} Ko je Stalin izvedel, da ga na zahodu ljubkovalno imenujejo »striček Joe«, je bil sprva užaljen, saj se mu je to zdelo nespoštljivo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Service|2y=2004|2p=466}} Med Stalinom, britanskim ministrskim predsednikom [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]] in ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]], ki so postali znani kot »veliki trije«, je ostajalo medsebojno nezaupanje.{{sfn|Service|2004|p=458}} Churchill je odletel v Moskvo na obisk k Stalinu avgusta 1942 in ponovno oktobra 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=252|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|2pp=224, 244}} Stalin je med vojno redko zapustil Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=456}} Churchilla in Roosevelta pa je težila njegova nepripravljenost potovati na srečanje z njima.{{sfn|Service|2004|p=460}} Novembra 1943 se je Stalin sestal z Rooseveltom in s Churchillom [[Teheranska konferenca|v Teheranu]], mestu po njegovi izbiri.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=262|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Roberts|3y=2006|3p=180|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=229–230}} Na tej konferenci sta se Stalin in Roosevelt dobro razumela, pri čemer sta si oba želela razpad [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] po vojni.{{sfn|Service|2004|p=462}} V Teheranu se je trojica strinjala, da je za preprečitev ponovnega vojaškega vzpona Nemčijo treba razkosati.{{sfn|Service|2004|p=463}} Roosevelt in Churchill sta tudi pristala na Stalinovo zahtevo po odprtju [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodne fronte]], ki bi razbremenila vzhodno; to sta storila sredi leta 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=244, 251|2a1=Service|2y=2004|2p=461, 469|3a1=Roberts|3y=2006|3p=185|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=223, 229}} Stalin je vztrajal, da bi si po vojni Sovjetska zveza priključila del Poljske, ki ga je zasedla po paktu Ribbentrop-Molotov, čemur je Churchill nasprotoval.{{sfn|Roberts|2006|pp=186–7}} Roosevelt in Churchill sta se strinjala s Stalinovo ozemeljsko zahtevo po nemškem mestu [[Kaliningrad|Königsberg]].{{sfn|Service|2004|p=463}} Pozneje leta 1944 je Churchill pristal na Stalinov predlog, da po vojni Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija pridejo pod sovjetsko vplivno območje, Grčija pa pod zahodno.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=464–465|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} [[Slika:Soviet soldiers in Polozk (Belarus), passing by propaganda poster celebrating the reconquest of the city and urging the liberation of the Baltic from Nazi German occupation. July 4, 1944.jpg|sličica|levo|Sovjetski vojaki v [[Polock]]u, 4. julij 1944]] Leta 1944 je Sovjetska zveza močno napredovala čez vzhodno Evropo proti Nemčiji,{{sfn|Roberts|2006|pp=194–5}} vključno z [[Operacija Bagration|operacijo Bagration]], veliko ofenzivo v Beloruski SSR proti nemški [[Armadna skupina Center|armadni skupini Center]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=469|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=199–201}} Leta 1944 je izrinila nemško vojsko iz baltskih držav (razen s Kurlandskega polotoka), ki si jih je nato znova priključila.{{sfn|Service|2004|p=492}} Medtem ko je Rdeča armada znova zavzemala [[Kavkaz]] in [[Krim (polotok)|Krim]], so različne etnične skupine v teh pokrajinah – [[Kalmiki|Kalmike]], [[Čečeni|Čečene]], [[Inguši|Inguše]], [[Karačajci|Karačajce]], [[Balkari|Balkare]] in [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] – obtožili kolaboracije z Nemčijo. Po načelu kolektivne odgovornosti je Stalinova vlada ukinila njihove avtonomne republike in med letoma 1943 in 1944 izgnala večino njenih pripadnikov v Srednjo Azijo in Sibirijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=258|2a1=Service|2y=2004|2p=492|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=232–233}} Zaradi te politike je bilo izgnanih več kot milijon ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=233}} Februarja 1945 so se »veliki trije« voditelji sestali na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=264|2a1=Service|2y=2004|2p=465|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=244}} Roosevelt in Churchill sta se uklonila Stalinovi zahtevi, da Nemčija Sovjetski zvezi plača 20 milijard dolarjev odškodnine in da si Sovjetska zveza lahko priključi [[Sahalin]] in [[Kurilsko otočje]] v zameno za napad na Japonsko.{{sfn|Service|2004|pp=465–466}} Sklenili so tudi sporazum, da bo povojni Poljski vladala koalicija tako komunističnih kot konservativnih predstavnikov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=465–466|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=241–244}} Sam pri sebi je Stalin Poljsko nameraval spraviti pod popoln sovjetski vpliv.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=471|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=245}} Rdeča armada je zadržala pomoč poljskim upornikom v [[Varšavska vstaja (1944)|varšavski vstaji]], ker je Stalin verjel, da bo katerakoli zmagovalna poljska sila ovirala njegova prizadevanja po podreditvi Poljske.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=471–472|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} Čeprav je to skrival pred zavezniki, se je Stalin potrudil, da je Sovjetska zveza prva zavzela Berlin, v veri, da mu bo to omogočilo obvladati večji del Evrope. Churchill je to zaslutil in neuspešno skušal prepričati ZDA, da bi si zahodni zavezniki morali prizadevati za isti cilj.{{sfn|Service|2004|p=473}} === Zmaga: 1945 === [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|levo|sličica|Britanski ministrski predsednik [[Clement Attlee]], ameriški predsednik [[Harry Truman]] in Josif Stalin na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]], julij 1945]] Aprila 1945 je Rdeča armada zavzela Berlin, [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitler je storil samomor]] in maja se je Nemčija vdala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=474|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} Stalin je hotel, da bi Hitlerja zajeli živega; njegove posmrtne ostanke je dal prenesti v Moskvo, da bi preprečil, da bi postali relikvija nacističnih simpatizerjev.{{sfn|Service|2004|pp=479–480}} Med zavzemanjem nemškega ozemlja je Rdeča armada odkrila [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], ki so jih upravljali nacisti.{{sfn|Service|2004|p=473}} Številni sovjetski vojaki so po Nemčiji in vzhodni Evropi plenili in posiljevali,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=234}} Stalin pa jih ni hotel kaznovati.{{sfn|Service|2004|p=473}} Ko se je glede početja sovjetskih vojakov pritožil jugoslovanski komunist [[Milovan Đilas]], je Stalin odvrnil, da kako naj vojak po grozotah vojne »še normalno reagira? In kaj je tako groznega, če se po takšnih strahotah pozabava z žensko?«{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265–266|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=235}} S porazom Nemčije je Stalin preusmeril svojo pozornost na [[Sovjetsko-japonska vojna|vojno z Japonsko]] in na Daljni vzhod premestil pol milijona enot.{{sfn|Service|2004|p=474}} Zavezniki so pritiskali nanj, naj vstopi v vojno, hotel pa je tudi utrditi strateški položaj Sovjetske zveze v Aziji.{{sfnm|Glantz|1983|p=xvii}} 8. avgusta, med [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|ameriškima jedrskima bombardiranjema Hirošime in Nagasakija]], je sovjetska vojska vdrla v [[Mandžurija|Mandžurijo]] pod japonsko okupacijo in premagala vojsko [[Kvantung]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=476|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=248–249}} Oboje je privedlo do japonske vdaje in konca vojne.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=268|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=248}} Sovjetske sile so napredovale, dokler niso zavzele vsega ozemlja, ki jim je pripadlo, vendar so ZDA preprečile sodelovanje Rdeče armade pri zavezniški [[Okupacija Japonske|okupaciji Japonske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=249}} V juliju in avgustu 1945 se je Stalin udeležil [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] z novim britanskim ministrskim predsednikom [[Clement Attlee|Clementom Attleejem]] in z novim predsednikom ZDA [[Harry Truman|Harryjem Trumanom]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Service|2y=2004|2p=475}} Na konferenci je Stalin ponovil obljube, ki jih je bil dal Churchillu, da se bo vzdržal »sovjetizacije« vzhodne Evrope.{{sfn|Roberts|2006|pp=274–5}} Stalin je zahteval, naj se Nemčiji naloži vojna odškodnina brez ozira na potrebna sredstva za preživljanje nemških državljanov, kar je skrbelo Trumana, ki sta mislila, da bi Nemčija tako postala finančno breme zahodnim silam.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Zavzemal se je tudi za »vojni plen«, ki bi Sovjetski zvezi dovolil neposredno prilaščanje imetja premaganih narodov brez omejitev, in dodana je bila klavzula, ki je to omogočala z nekaterimi omejitvami.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Nemčijo so razdelili na štiri okupacijska območja – sovjetsko, ameriško, britansko in francosko – na enak način pa so razdelili tudi Berlin, ki je ležal v sovjetskem območju.{{sfn|Service|2004|p=506}} == Povojno obdobje == === Povojna obnova in lakota: 1945–1947 === Po vojni je bil Stalin – po besedah Servicea – na »vrhuncu svoje kariere«.{{sfn|Service|2004|p=481}} V Sovjetski zvezi je splošno veljal za utelešenje zmage in domoljubja.{{sfn|Service|2004|p=484}} Njegova vojska je obvladovala srednjo in vzhodno Evropo do reke [[Laba|Labe]].{{sfn|Service|2004|p=481}} Junija 1945 je Stalin prejel naslov generalisima{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} in z Leninovega mavzoleja spremljal parado zmage, ki jo je vodil Žukov na moskovskem [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfn|Service|2004|pp=480–481}} Na večerji, ki so jo priredili vojaškim poveljnikom, je opisal Ruse kot »izjemen narod« in »vodilno silo« v Sovjetski zvezi; s tem je prvič nedvoumno povzdignil Ruse nad ostale narode Sovjetske zveze.{{sfn|Service|2004|p=479}} Leta 1946 je država izdala Stalinova ''Zbrana dela''.{{sfn|Service|2004|p=541}} Leta 1947 je objavila drugo izdajo Stalinove uradne biografije, ki ga je še bolj poveličevala kot predhodna.{{sfn|Service|2004|pp=543–544}} Dnevno so ga citirali v ''Pravdi'', njegove slike pa so visele na zidovih številnih delovnih mest in domov.{{sfn|Service|2004|p=548}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R78376, Budapest, II. Weltfestspiele, Festumzug, Komsomolzen.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Portret Stalina v Budimpešti, 1949]] Svojemu utrjenemu mednarodnemu položaju navkljub je Stalin ostal na preži za notranjimi nasprotovanji in željo po spremembah med prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=485|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=262}} Skrbela ga je tudi njegova vračajoča se vojska, ki je bila v Nemčiji izpostavljena širokemu naboru potrošniških dobrin, od katerih so številne naplenjene prinašali s seboj; to ga je spominjalo na [[Dekabristična vstaja|dekabristično vstajo]] ruskih vojakov leta 1825, ki so se vrnili iz premagane Francije po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]].{{sfn|Service|2004|p=485}} Sovjetske vojne ujetnike je po povratku v Sovjetsko zvezo poslal na preverjanje v »filtracijskih« taborih, kjer so v odkrivanju morebitnih izdajalcev zaslišali 2.775.700 ljudi. Okoli polovico so jih nato zaprli v delovna taborišča.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Roberts|2y=2006|2p=202}} V baltskih državah, kjer je bilo veliko opozicije sovjetski vladavini, so začeli izvajati programe dekulakizacije in deklerikalizacije, ki so povzročili 142.000 izgonov med letoma 1945 in 1949.{{sfn|Service|2004|p=492}} Sistem delovnih taborišč, gulagov, so nadalje razširili. Do januarja 1953 so bili trije odstotki sovjetskega prebivalstva zaprti ali v notranjem izgnanstvu, od tega 2,8 milijona v »posebnih naseljih« na osamljenih območjih in 2,5 milijona v taboriščih, kazenskih kolonijah in zaporih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=268}} NKVD je bil zadolžen za popis uničenja, ki je nastalo med vojno.{{sfn|Service|2004|p=482}} Ugotovil je, da je bilo uničenih 1710 mest in 70.000 vasi,{{sfn|Service|2004|pp=482–483}} da je umrlo med 26 in 27 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze, še milijoni pa so bili ranjeni, podhranjeni ali osiroteli.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Po vojni so nekateri Stalinovi tovariši predlagali spremembe vladnih politik.{{sfn|Service|2004|p=500}} Povojna sovjetska družba je bila v več pogledih strpnejša kot pred vojno; Stalin je ruski pravoslavni cerkvi dovolil obdržati cerkve, ki jih je odprla v času vojne,{{sfn|Service|2004|p=496}} akademikom in umetnikom je bila dopuščena večja svoboda kot do leta 1941.{{sfn|Service|2004|p=497}} Da bi se spopadla z inflacijo in spodbudila obnovo gospodarstva, je sovjetska vlada decembra 1947 devalvirala rubelj in ukinila sistem živilskih knjižic.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=497|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=274–278}} Leta 1947 je bila ukinjena smrtna kazen, ki pa je bila znova vzpostavljena leta 1950.{{sfn|Conquest|1991|p=289}} Stalinovo zdravje je pešalo in konec leta 1945 so ga težave s srcem prisilile v dvomesečni dopust.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=269|2a1=Service|2y=2004|2p=491}} V njem je naraščala bojazen, da bi ga visoke politične in vojaške osebnosti lahko poskušale odstaviti; vsem je preprečeval, da bi postali dovolj vplivni, da bi mu predstavljali konkurenco, v njihova stanovanja pa je dal namestiti prisluškovalne naprave.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=526|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=268}} Degradiral je Molotova{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=531–532|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=272–273}} in bil za ključne položaje vse bolj naklonjen Lavrentiju Beriji in [[Georgij Malenkov|Georgiju Malenkovu]].{{sfn|Service|2004|p=534}} Leta 1949 je vpoklical [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] iz Ukrajine v Moskvo, kjer ga je postavil za sekretarja Centralnega komiteja in za vodjo moskovske veje partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=303}} V čistki, znani kot »leningrajski primer«, je vodstvo tega mesta obtožil izdajstva; mnoge obtožene so usmrtili leta 1950.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=534–535|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=282}} V povojnem obdobju je v sovjetskih mestih pogosto prihajalo do pomanjkanj hrane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=300–301}} V letih 1946–1947 je ZSSR doživela množično lakoto,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=498|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} ki sta jo zanetila suša in slaba letina leta 1946, poslabšala pa vladna politika preskrbe s hrano, ki je ustvarjala zaloge hrane in jo prekomerno izvažala, namesto da bi jo pošiljala na prizadeta območja.{{sfn|Ellman|2000|pp=611, 618–620}} Današnje ocene kažejo, da je od podhranjenosti ali bolezni umrlo milijon do milijon in pol ljudi.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2000|1p=622|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Medtem ko je bila kmetijska proizvodnja v zastoju, se je Stalin osredotočal na vrsto infrastrukturnih projektov, na primer gradnjo hidroelektrarn, prekopov in železniških prog proti polarnemu severu. Številne so zgradili s prisilnim delom zapornikov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=299}} === Politika hladne vojne: 1947–1950 === [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|Stalin na praznovanju 70. rojstnega dne, obkrožajo ga med drugimi [[Mao Cetung]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Walter Ulbricht]] in [[Jumdžagin Cedenbal]]]] Po drugi svetovni vojni je Britanski imperij doživel zaton, s čimer sta vodilni svetovni sili ostali ZDA in Sovjetska zveza.{{sfn|Service|2004|pp=502–503}} Napetosti med nekdanjima zaveznikoma so se krepile{{sfn|Service|2004|p=484}} in prerasle v [[Hladna vojna|hladno vojno]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Čeprav je Stalin javno opisoval britansko in ameriško vlado kot agresivni, je menil, da mu ne grozi vojna z njima in da verjetno sledi več desetletij miru.{{sfn|Service|2004|p=487}} Okrepil je tajni razvoj jedrskega orožja, katerega namen je bil ustvariti [[Atomska bomba|atomsko bombo]],{{sfn|Service|2004|p=481}} vendar je predvideval, da nobena od sil ne želi jedrskega spopada in da se »jedrsko orožje skoraj ne more uporabiti, ne da bi to pomenilo konec sveta«.{{sfn|Gaddis|2005|p=57}} Za razvoj orožja se je močno zanimal osebno.{{sfn|Service|2004|p=508}} Avgusta 1949 so bombo uspešno preizkusili v [[Testni poligon Semipalatinsk|stepi blizu Semipalatinska]] v Kazahstanu.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=508|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=293}} Stalin je tudi znova okrepil vojsko in jo z 2,9 milijona vojakov, kolikor jih je štela leta 1949, do 1953 povečal na 5,8 milijona.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=297}} ZDA so pričele uveljavljati svoje interese na vseh celinah, pridobile so zračne baze v Aziji in Afriki in poskrbele, da so v Latinski Ameriki na oblast prišli proameriški režimi.{{sfn|Service|2004|p=502}} Junija 1947 je država sprožila [[Marshallov načrt]], s katerim je nameravala spodkopati sovjetsko prevlado v vzhodni Evropi. Kot del načrta je ponujala tudi denarno podporo pod pogojem, da odprejo svoja tržišča, zavedajoč se, da Sovjeti nikoli ne bodo pristali na to.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=504|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=267}} Zavezniki so zahtevali, da Stalin odstrani svojo vojsko iz severnega Irana. Stalin je to sprva zavračal, kar je povzročilo mednarodno krizo leta 1946, leto kasneje pa se je uklonil in umaknil sovjetske enote.{{sfn|Service|2004|p=504}} Z namero povečati sovjetski vpliv na svetovni ravni je neuspešno poskušal doseči, da bi [[Libija]] – nedavno osvobojena izpod italijanske okupacije – postala sovjetski protektorat.{{sfn|Service|2004|p=494}} Molotova je poslal v San Francisco na pogajanja za oblikovanje [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], vztrajajoč, da Sovjetska zveza dobi mesto v [[Varnostni svet ZN|Varnostnem svetu]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Aprila 1949 so zahodne sile ustanovile [[NATO|Organizacijo severnoatlantske pogodbe]] (NATO), vojaško zavezništvo kapitalističnih držav.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} V zahodnih državah so Stalina pričeli prikazovati kot »najzlobnejšega živečega diktatorja« in ga primerjati s Hitlerjem.{{sfn|Service|2004|p=551}} Leta 1948 je Stalin uredil in napisal dele knjige ''Ponarejevalci zgodovine'', sprva objavljeno kot serijo člankov v ''Pravdi''. Delo je nastalo kot odziv na javno razkritje nemško-sovjetskega zavezništva leta 1939 in je za vojno krivilo zahodne sile.{{sfn|Roberts|2002|pp=96–98}} Lažno je zatrjevalo, da uspešno nemško napredovanje v začetnem delu vojne ni bilo posledica sovjetske vojaške šibkosti, temveč nameren strateški umik.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=264}} Leta 1949 so s proslavami obeležili Stalinov uraden 70. rojstni dan in Stalin se je udeležil dogodka v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] z evropskimi in azijskimi marksističnimi-leninističnimi voditelji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=296|2a1=Service|2y=2004|2pp=548–549|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=290}} ==== Vzhodni blok ==== [[Slika:EasternBloc BasicMembersOnly sl.svg|sličica|[[Vzhodni blok]] do leta 1989]] Po vojni si je Stalin prizadeval ohraniti sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo in obenem povečati vpliv v Aziji.{{sfn|Service|2004|p=492}} Ob pozornem spremljanju odzivov zahodnih zaveznikov ni hitel z nastavljanjem komunističnih vlad v vzhodnoevropskih državah, temveč je sprva poskrbel, da so marksisti-leninisti pristali v koalicijskih ministrstvih.{{sfn|Service|2004|p=494}} V nasprotju z baltskimi državami je zavrnil možnost priključitve novih komunističnih držav Sovjetski zvezi in jih priznal kot neodvisne narodne države.{{sfn|Service|2004|p=517}} Težavo mu je predstavljalo dejstvo, da je v vzhodni Evropi ostalo malo marksistov, saj so številne ubili nacisti.{{sfn|Service|2004|p=483}} Od Nemčije in njenih zaveznikov Madžarske, Romunije in Slovaške republike je zahteval plačilo vojnih odškodnin.{{sfn|Service|2004|p=484}} Ker je v vzhodnoevropskih državah socializem uvedla invazija in ne delavska revolucija, jih je Stalin namesto »diktature proletariata« imenoval »ljudske demokracije«, saj da v njih obstaja prosocialistično zavezništvo iz delavskega, kmečkega in spodnjega srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=518}} Churchill je opisal, da se je čez Evropo spustila »[[železna zavesa]]« in ločila Vzhod od Zahoda.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Service|2y=2004|2p=503}} Septembra 1947 je na Poljskem potekalo srečanje vzhodnoevropskih komunističnih voditeljev, na katerem so oblikovali [[Informbiro]] (Kominform) za usklajevanje komunističnih partij v Vzhodni Evropi ter Italiji in Franciji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=286|2a1=Service|2y=2004|2p=506|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=267}} Stalin se srečanja ni osebno udeležil, temveč je nanj poslal [[Andrej Ždanov|Andreja Ždanova]].{{sfn|Service|2004|p=506}} Razni komunistični voditelji so obiskovali Stalina v Moskvi, kjer jim je svetoval glede njihovih zamisli, nasprotoval je na primer jugoslovanski zamisli balkanske federacije, ki bi vključevala Albanijo in Bolgarijo.{{sfn|Service|2004|p=511}} V posebej napetih odnosih je Stalin bil z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom Titom]], ki si je še naprej prizadeval za vzpostavitev balkanske federacije in za sovjetsko pomoč komunistom v [[Grška državljanska vojna|grški državljanski vojni]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=286–287|2a1=Service|2y=2004|2p=515}} Marca 1948 je Stalin sprožil kampanjo proti Titu in jugoslovanske komuniste obtožil pustolovstva ter odklona od marksistične-leninistične doktrine.{{sfn|Service|2004|p=515}} Na drugi konferenci Informbiroja junija 1948 v Bukarešti so se vsi vzhodnoevropski komunistični voditelji odpovedali Titovi vladi in jo obtožili, da so fašisti in agenti zahodnega kapitalizma.{{sfn|Service|2004|p=516}} Stalin je naročil več poskusov atentata na Tita in pretehtaval invazijo na Jugoslavijo.{{sfn|Conquest|1991|p=287}} Stalin je predlagal ustanovitev združene, a demilitarizirane Nemčije in upal, da bo bodisi prišla pod sovjetski vpliv bodisi ostala nevtralna.{{sfn|Service|2004|p=507}} Ko sta ZDA in Združeno kraljestvo temu naprej nasprotovala, je Stalin skušal doseči svoje, tako da je junija 1948 začel [[Blokada Berlina|blokado Berlina]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=280|2a1=Service|2y=2004|2p=507|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=281}} Špekuliral je, da nasprotne strani ne bodo tvegale vojne, vendar so zahodni Berlin [[Berlinski zračni most|oskrbovali z letali]] do maja 1949, ko se je Stalin uklonil in končal blokado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} Septembra 1949 so zahodne sile Zahodno Nemčijo pretvorile v neodvisno [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]], na kar je Sovjetska zveza oktobra odgovorila z ustanovitvijo Vzhodne Nemčije kot [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]].{{sfn|Service|2004|p=507}} Za Poljsko so zahodne sile v skladu z dotedanjimi dogovori pričakovale, da bo postala neodvisna država s svobodnimi demokratičnimi volitvami.{{sfn|Service|2004|p=476}} Sovjeti so različne poljske socialistične stranke združili v [[Poljska združena delavska stranka|Poljsko združeno delavsko stranko]], ki je z volilnimi prevarami prišla na oblast.{{sfn|Service|2004|p=515}} Prirejene so bile tudi volitve leta 1947 na Madžarskem, na katerih je oblast dobila [[Madžarska delavska ljudska stranka]].{{sfn|Service|2004|p=515}} Na Češkoslovaškem, kjer so komunisti imeli podporo med prebivalstvom, so bili leta 1946 izvoljeni za največjo stranko.{{sfn|Service|2004|p=512, 513}} V Bolgariji in Romuniji so ukinili monarhijo.{{sfn|Service|2004|p=513}} Po Vzhodni Evropi so uveljavljali sovjetski model z ukinitvijo političnega pluralizma, kolektivizacijo kmetijstva in vlaganjem v težko industrijo.{{sfn|Service|2004|p=516}} ==== Azija ==== Na Kitajskem je oktobra 1949 oblast prevzel komunistični voditelj [[Mao Cetung]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=301|2a1=Service|2y=2004|2p=509|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=286}} Marksistične vlade so tedaj nadzirale tretjino svetovnega ozemlja.{{sfn|Service|2004|p=509}} Zasebno je Stalin priznal, da je podcenjeval kitajske komuniste in ni pričakoval njihove zmage v državljanski vojni, namesto česar jih je bil spodbujal k novemu miru s Kuomintangom.{{sfn|Service|2004|p=553}} Decembra 1949 je Mao obiskal Stalina. Po začetnem Stalinovem zavračanju sta podpisala [[Kitajsko-sovjetski sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči|sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči]], ki je zamenjal predhodni sporazum iz leta 1945, znatno ugodnejši za Sovjetsko zvezo kot za Kitajsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=509|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=287–291}} Stalin se je bal, da bo Mao sledil Titovemu zgledu in se osvobodil izpod sovjetskega vpliva, in je opozoril, da bo v primeru svojega nezadovoljstva Kitajski odrekel podporo; Kitajska je podporo po desetletjih državljanske vojne obupno potrebovala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=287}} Ob koncu druge svetovne vojne sta Sovjetska zveza in ZDA razdelili [[Korejski polotok]], dotlej japonsko kolonijo, vzdolž 38. vzporednika, na zahodu nastavili komunistično in na jugu prozahodno vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=294}} Severnokorejski voditelj [[Kim Il-sung]] je obiskal Stalina marca 1949 in marca 1950; hotel je izvesti invazijo na jug in čeprav ga Stalin sprva ni želel podpreti, se je maja 1950 strinjal.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=302|2a1=Service|2y=2004|2p=553|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=294–295}} Junija 1950 je [[Korejska ljudska armada|severnokorejska vojska]] z napadom na jug sprožila [[Korejska vojna|korejsko vojno]], se hitro prebila in zavzela [[Seul]].{{sfn|Service|2004|p=554}} Stalin in Mao sta pričakovala hitro zmago.{{sfn|Service|2004|p=554}} ZDA so se obrnile na Varnostni svet ZN, ki ga je Sovjetska zveza bojkotirala zaradi nepriznavanja Maove vlade, in vojaško podprla Južno Korejo. Vojska pod ameriškim vodstvom je Severno Korejo potisnila nazaj.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=554|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=295–296}} Stalin se je hotel izogniti neposrednemu sovjetskemu spopadu z ZDA, Kitajsko pa je prepričeval, naj pomaga Severni Koreji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=555–556|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=296}} Sovjetska zveza je bila med prvimi državami, ki so leta 1948 priznale novoustanovljeno državo [[Izrael]]. Ko je Sovjetsko zvezo obiskala izraelska odposlanka [[Golda Meir]], so Stalina razjezile judovske množice, ki so se zbrale, da bi jo pozdravile.{{sfn|Conquest|1991|p=291}} Še bolj ga je jezila krepitev zavezništva med Izraelom in ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=285}} Potem ko se je Stalin razšel z Izraelom, je v Sovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka začel protijudovsko kampanjo.{{sfn|Service|2004|p=518}} Novembra 1948 je ukinil Judovski protifašistični komite,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Service|2y=2004|2p=577|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=284}} nekaterim njegovim članom pa so sodili v montiranih procesih.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=567|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=384–5}} Sovjetski tisk je napadal [[sionizem]], judovsko kulturo in »kozmopolitstvo brez korenin«,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=308–309}} v sovjetski družbi pa je naraščal protisemitizem.{{sfn|Service|2004|pp=576–577}} Stalinovo vse večje dopuščanje protisemitizma je morda izviralo iz naraščajočega ruskega nacionalizma ali iz spoznanja, da je Hitlerju protisemitizem služil kot učinkovito mobilizacijsko sredstvo;{{sfn|Conquest|1991|p=290}} Jude je morda videl kot »protirevolucionaren« narod, katerega pripadniki naj bi bili zvesti ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=286}} Obstajale so nikoli dokazane govorice, da Stalin naklepa izgon vseh sovjetskih Judov v [[Judovska avtonomna oblast|Judovsko avtonomno oblast]] v vzhodni Sibiriji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=577|2a1=Overy|2y=2004|2p=565|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=309}} === Zadnja leta: 1950–1953 === V starejših letih je bil Stalin slabega zdravja.{{sfn|Service|2004|p=571}} Jemal si je vedno daljše počitnice: leta 1950 in ponovno 1951 je skoraj pet mesecev preživel na dopustu v svoji dači v [[Abhazija|Abhaziji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=572|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=195}} Vseeno ni zaupal zdravnikom; leta 1952 je dal zapreti zdravnika, po tem, ko mu je ta priporočil upokojitev.{{sfn|Service|2004|p=571}} Septembra 1952 so aretirali več kremeljskih zdravnikov, ki naj bi naklepali umore visokih politikov (zadeva je postala znana kot »[[zdravniška zarota]]«); številni obtoženi so bili Judje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Etinger|2y=1995|2p=104|3a1=Service|3y=2004|3p=576|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=307}} Da bi izsilil priznanje, je ukazal mučenje aretiranih zdravnikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=307–308}} Novembra je na Češkoslovaškem potekal proces, na katerem so [[Rudolf Slánský|Rudolfa Slánskega]] in 12 drugih visokih predstavnikov komunistične partije obtožili in obsodili kot sodelavce orjaške sionistično-ameriške zarote za zrušitev vlad vzhodnega bloka.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=308|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=307}} Istega meseca je v Ukrajini potekalo razvpito sojenje domnevnim judovskim industrijskim saboterjem.{{sfn|Conquest|1991|p=308}} Leta 1951 je začel »mingrelski primer«, čistko v gruzijski veji komunistične partije, katere posledica je bilo preko 11.000 izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=304–305}} Od leta 1946 do smrti je Stalin imel le tri javne govore, od katerih sta dva trajala le po nekaj minut.{{sfn|Service|2004|p=560}} Upadla je tudi količina njegovega pisnega gradiva.{{sfn|Service|2004|p=560}} Leta 1950 je objavil članek ''Marksizem in vprašanja jezikoslovja'', ki je odseval njegovo zanimanje za vprašanja ruske narodne edinosti.{{sfn|Service|2004|pp=564–565}} Leta 1952 je bila objavljena njegova zadnja knjiga, ''Gospodarske težave socializma v ZSSR''; z njo je skušal podati navodila za vodenje države po svoji smrti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=307|2a1=Service|2y=2004|2pp=566–567}} Oktobra 1952 je imel na plenumu centralnega komiteja enoinpoluren govor.{{sfn|Service|2004|p=578}} Poudaril je, katere so po njegovem vodstvene lastnosti, potrebne v prihodnosti, in izpostavil šibkosti raznih mogočih naslednikov, zlasti Molotova in Mikojana.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=579|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=306}} Leta 1952 je tudi ukinil politbiro in ga nadomestil z večjim organom, ki ga je imenoval »prezidij«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=305–306}} ==== Smrt, pogreb in posledice ==== {{glavni članek|Smrt in pogreb Josifa Stalina}} [[Slika:Stalin's funeral procession entering Manezhnaya Square from Okhotny Ryad.jpg|sličica|Stalinova krsta na havbici s konjsko vprego pred pogrebom]] 1. marca 1953 je osebje v dači v Kuncevem našlo polzavestnega Stalina na tleh spalnice;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=571–572|3a1=Service|3y=2004|3pp=582–584|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=142, 191}} doživel je [[Znotrajmožganska krvavitev|znotrajmožgansko krvavitev]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Dvignili so ga na kavč, kjer je ostal tri dni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=311–312|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=572|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=142}} Hranili so ga po žličkah, mu dajali zdravila in injekcije ter tudi [[Zdravljenje s pijavkami|pijavke]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} 2. marca so v dačo poklicali Svetlano in Vasilija; slednji je bil pijan in je kričal na zdravnike, zato so ga poslali domov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=312|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=250}} Stalin je umrl 5. marca 1953.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=574|3a1=Service|3y=2004|3p=586|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=313}} Po besedah Svetlane je to bila »težka in strašna smrt«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=313–314}} Avtopsija je razkrila, da je umrl za znotrajmožgansko krvavitvijo in da so bile njegove možganske arterije močno poškodovane od [[Ateroskleroza|ateroskleroze]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=189}} Obstaja možnost, da je bil Stalin umorjen.{{sfn|Service|2004|p=587}} Kot mogoči morilec se omenja Berija, vendar se za to nikoli ni pojavil trden dokaz.{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Stalinovo smrt so oznanili 6. marca.{{sfn|Service|2004|p=588}} Njegovo truplo so balzamirali{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=314}} in za tri dni razstavili v moskovskem Domu sindikatov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=317}} Množice so bile tolikšne, da so do smrti poteptali okoli 100 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=317}} Pogreba v Leninovem mavzoleju, ki je potekal 9. marca, so se udeležili stotisoči.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=589|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=318}} Tega meseca je poraslo število aretacij zaradi »protisovjetske agitacije«, ko je policija odkrivala ljudi, ki so praznovali Stalinovo smrt.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=319}} Kitajska vlada je razglasila obdobje žalovanja.{{sfn|Li|2009|p=75}} Stalin ni zapustil naslednika ali ogrodja za prenos oblasti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=310}} Centralni komite se je sestal na dan njegove smrti in kot ključne osebnosti partije so se izpostavili Malenkov, Berija in Hruščov.{{sfn|Service|2004|pp=586–587}} Obnovljen je bil sistem kolektivnega vodstva in uvedeni ukrepi, ki so preprečevali vnovičen pojav avtokratske prevlade.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=312}} Kolektivno vodstvo je sestavljalo osem visokih članov prezidija centralnega komiteja KPSZ (našteti v vrstnem redu z uradne predstavitve 5. marca 1953): [[Georgij Malenkov]], [[Lavrentij Berija]], [[Vjačeslav Molotov]], [[Kliment Vorošilov]], [[Nikita Hruščov]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Lazar Kaganovič]] in [[Anastas Mikojan]].{{sfn|Ra'anan|2006|p=20}} Takoj je prišlo do reform Sovjetske zveze:{{sfn|Service|2004|p=591}} gospodarska reforma je zmanjšala obdavčitve kmetov za spodbudo produktivnosti, omejila velikanske gradbene projekte in se namesto tega osredotočila na stanovanjsko gradnjo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} Novi voditelji so si prizadevali za vnovično zbližanje z Jugoslavijo in za manj napete odnose z ZDA{{sfn|Service|2004|p=593}} ter izpogajali konec korejske vojne julija 1953.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=316}} Izpustili so zaprte zdravnike in ustavili protisemitske čistke.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1pp=120–121|2a1=Conquest|2y=1991|2p=314|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=314}} Obsojene za nepolitične zločine so množično pomilostili in s tem prepolovili število zapornikov v državi, medtem ko so varnostne službe in gulagi doživeli reformo; aprila 1953 so prepovedali mučenje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} == Politična ideologija == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-18684-0002, Dresden, Tod Stalin, Parade KVP.jpg|sličica|Parada žalovanja ob Stalinovi smrti v [[Dresden|Dresdnu]], [[Vzhodna Nemčija]]]] Po lastnih trditvah je Stalin pri petnajstih letih sprejel [[marksizem]],{{sfn|Rieber|2005|p=32}} ki mu je skozi življenje služil kot vodilna filozofija;{{sfn|Service|2004|p=9}} po Kotkinu je Stalin imel »goreča marksistična prepričanja«,{{sfn|Kotkin|2014|p=xi}} medtem ko je Montefiore namigoval, da naj bi za Stalina imel »kvazireligiozen« pomen.{{sfn|Montefiore|2007|p=336}} Čeprav ni nikoli bil gruzijski nacionalist,{{sfn|Rieber|2005|p=43}} so se v njegovem zgodnjem obdobju v njegovih pogledih elementi gruzijskega nacionalizma zlili z marksizmom.{{sfn|Montefiore|2007|p=67}} Zgodovinar Alfred J. Rieber je spomnil, da je Stalin odrasel v »družbi, v kateri je bil upor globoko zakoreninjen v folkloro in ljudske obrede«.{{sfn|Rieber|2005|p=43}} Stalin je verjel, da je marksizem treba prilagajati razvoju dogajanja; leta 1917 je rekel, da »obstaja dogmatični marksizem in obstaja kreativni marksizem. Jaz sem za slednjega.«{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=136|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=205|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=47}} Volkogonov je domneval, da naj bi Stalinov marksizem oblikovalo njegovo »dogmatično« razmišljanje, ki naj bi se sovjetskemu voditelju vcepilo med izobraževanjem v verskih ustanovah.{{sfn|Volkogonov|1991|p=7}} Po Robertu Serviceu je Stalinova »peščica inovacij v ideologiji bila surov, dvomljiv razvoj marksizma«.{{sfn|Service|2004|p=9}} Nekatere od njih so namesto iz prave intelektualne predanosti izhajale iz politične preračunljivosti;{{sfn|Service|2004|p=9}} Stalin se je na ideologijo pogosto obračal naknadno, da bi upravičil svoje odločitve.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Stalin se je imel za ''praktika'', bolj praktičnega revolucionarja kot teoretika.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Kot marksist in ekstremen protikapitalist je Stalin verjel, da je neizbežen »[[razredni boj]]« med svetovnim proletariatom in [[Buržoazija|buržoazijo]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=93|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} Verjel je, da bo proletariat v boju uspešen in vzpostavil [[Diktatura proletariata|diktaturo proletariata]],{{sfn|Service|2004|p=93}} Sovjetsko zvezo pa je videl kot primer takšne države.{{sfn|Sandle|1999|p=216}} Verjel je tudi, da bo proletarska država morala uvesti represivne ukrepe proti tujim in domačim »sovražnikom«, da bi zagotovila popoln zlom premožnih razredov,{{sfn|Service|2004|pp=93–94}} in da se bo zato z napredovanjem socializma razredni boj okrepil.{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=214|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=8}} Kot propagandno orodje je uporabljal sramotenje »sovražnikov«, ki naj bi bili krivci za vse pomanjkljive gospodarske in politične izide, stiske ljudstva in vojaške neuspehe.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Nova država naj bi nato zmogla državljanom zagotoviti dostop do dela, hrane, bivališča, zdravstva in izobraževanja, razsipnost kapitalizma pa naj bi izkoreninil novi, standardizirani ekonomski sistem.{{sfn|Service|2004|p=94}} Po pisanju Sandla se je Stalin posvetil »ustvarjanju družbe, ki bi bila industrializirana, kolektivizirana, načrtovana iz središča in tehnološko napredna«.{{sfn|Sandle|1999|p=211}} Stalin je bil zvest [[Leninizem|leninistični]] različici marksizma.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=10, 699}} V svoji knjigi ''O osnovah leninizma'' je trdil, da »je leninizem marksizem dobe imperializma in proletarske revolucije«.{{sfn|Kotkin|2014|p=545}} Razglašal se je za vdanega leninista,{{sfn|Service|2004|p=92}} čeprav – po Serviceu – »ni bil slepo pokoren leninist«.{{sfn|Service|2004|p=94}} Stalin je Lenina spoštoval, vendar ne nekritično,{{sfn|Montefiore|2007|p=211}} in se je oglasil, kadar je menil, da Lenin nima prav.{{sfn|Service|2004|p=94}} V obdobju svoje revolucionarne dejavnosti je Stalin imel nekatere Leninove nazore in dejanja za neobrzdane dejavnosti razvajenega emigranta, ki naj bi bile kontraproduktivne za boljševike znotraj Ruskega imperija.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=95|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=211}} Po oktobrski revoluciji so se nestrinjanja nadaljevala. Medtem ko je Lenin verjel, da se bodo vse evropske in azijske države po proletarski revoluciji voljno združile v eno državo, je Stalin menil, da narodni ponos tega ne bo dopuščal in da se bodo morale oblikovati ločene socialistične države.{{sfn|Service|2004|pp=179–180}} Po njegovem države, kot je Nemčija, ne bi bile pripravljene postati del federacije pod rusko prevlado. Stalinov biograf Oleg Hlevnjuk je vseeno verjel, da je dvojica skozi leta razvila »močno vez«,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=67}} medtem ko je Kotkin zapisal, da naj bi prijateljstvo z Leninom bilo »edinstvena in najpomembnejša vez v Stalinovem življenju«.{{sfn|Kotkin|2014|p=531}} Po Leninovi smrti se je Stalin pri vodenju države opiral na Leninove zapise – veliko bolj kot na Marxove in Engelsove.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=93–94}} Stalin je prevzel leninistični nazor, da proletariat potrebuje revolucionarno gonilno silo, ki ga bo vodila, namesto da proletariat vodi njo.{{sfn|Service|2004|p=93}} Ob takšnem vodenju je verjel, da ljudstvo potrebuje močno osrednjo figuro, podobno [[Car|carju]], okoli katere se lahko zbere{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=333|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=586}} – po njegovih besedah, »ljudje potrebujejo carja, ki ga lahko častijo in za katerega lahko živijo in delajo«.{{sfn|Montefiore|2003|p=158}} Posebej je preučil in občudoval dva carja: [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]].{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=256|2a1=Service|2y=2004|2p=333|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=94}} V kultu osebnosti, ki se je ustvaril okrog njega, so ga imenovali ''vožd'' (»vodja« – enakovredno italijanskemu ''duceju'' in nemškemu ''firerju''). [[Slika:Grutas Stalin.jpg|levo|sličica|Kip Stalina iz [[Vilna|Vilne]], ki danes stoji v [[Park Grūtas|parku Grūtas]] na jugu Litve]] Iz leninizma je Stalin razvil [[stalinizem]]{{sfn|Montefiore|2007|p=352}} in medtem ko se je sam izogibal govoriti o »marksizmu-leninizmu-stalinizmu«, je ostalim to dopuščal.{{sfn|Service|2004|p=357}} Po Leninovi smrti je sodeloval v teoretičnih razpravah znotraj komunistične partije, razvil je zamisel »socializma v eni državi«. Ta koncept je bil zapleteno povezan z boji med znotrajstrankarskimi frakcijami, posebej proti Trockemu.{{sfn|Sandle|1999|pp=208–209}} Zamisel je prvič razvil decembra 1924 in jo dalje razvijal v svojih zapisih v 1925–26.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Stalinova doktrina je bila, da se socializem v Rusiji lahko dokonča, a da njegova dokončna zmaga ni zagotovljena zaradi grožnje kapitalističnega posredovanja. Iz tega razloga je ohranil leninistični pogled, da je za dokončno zmago socializma še vedno nujna svetovna revolucija.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Čeprav je zadržal marksistični nazor, da bo s preobrazbo socializma v čisti komunizem država izginila, je verjel, da bo sovjetska država ostala do dokončnega poraza mednarodnega kapitalizma.{{sfn|Sandle|1999|p=261}} Ta koncept je marksistične in leninistične misli združila z nacionalističnimi vzori,{{sfn|Sandle|1999|p=211}} služil pa je tudi za jemanje ugleda Trockemu – ki je zagovarjal zamisel »večne revolucije« – tako da ga je predstavil kot malodušneža brez zaupanja v zmožnost ruskega delavstva, da zgradi socializem.{{sfn|Sandle|1999|p=210}} Narodi so bili za Stalina slučajne entitete, ki jih je oblikoval kapitalizem in bi se lahko spojile med seboj.{{sfn|Service|2004|p=98}} Verjel je, da bi se na koncu vsi narodi zlili v enotno, svetovno človeško skupnost,{{sfn|Service|2004|p=98}} in vse narode obravnaval kot po naravi enakovredne.{{sfn|Overy|2004|p=552}} V svojem delu je zapisal, da bi etničnim manjšinam znotraj ruskega imperija morala biti na voljo »pravica do odcepitve«, da pa jih k tej poti ne bi smeli spodbujati.{{sfn|Service|2004|p=99}} Menil je, da bi nad njimi, če bi postali popolnoma neodvisni, nadzor prevzeli njihovi najbolj reakcionarni elementi; kot primer je navajal večinoma nepismene [[Tatari|Tatare]], ki da bi končali pod prevlado svojih [[Mula (naziv)|mul]].{{sfn|Service|2004|p=99}} Judje so po njegovem posedovali »nacionalni značaj«, niso pa »narod« in se zato ne dajo asimilirati. Trdil je, da je judovski nacionalizem, zlasti [[sionizem]], sovražen do socializma.{{sfn|Overy|2004|p=565}} Po besedah Hlevnjuka je Stalin uskladil marksizem z imperializmom velikih sil in ga širitev imperija postavlja ob bok ruskim carjem.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Service je trdil, da je bil Stalinov marksizem prežet z veliko mero ruskega nacionalizma.{{sfn|Service|2004|p=9}} Po pisanju Montefiora je bilo Stalinovo sprejetje ruskega naroda pragmatično, saj so bili Rusi jedro prebivalstva ZSSR, in ne zavračanje gruzijskega porekla.{{sfn|Montefiore|2003|pp=310, 579}} Zaradi prodiranja Sovjetske zveze na zahod v vzhodno Evropo je bil deležen obtožb o ruskem imperializmu.{{sfn|Service|2004|p=5}} == Osebno življenje in značaj == {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Stalin je surovo, pretkano, neutrudljivo vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature. Nato je sprožil in izvedel krvavo socialistično prenaredbo celotnega nekdanjega imperija, predsedoval zmagi v največji vojni v zgodovini človeštva in Sovjetsko zvezo napravil epicenter svetovnih zadev. Bolj kot katerekoli druge zgodovinske osebnosti, celo Gandhija ali Churchilla, se biografija Stalina ... navsezadnje približa zgodovini sveta.|source= — Stephen Kotkin{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} }} Stalin je bil po narodnosti [[Gruzinci|Gruzijec]],{{sfn|Conquest|1991|p=1}} njegov materni jezik je bila [[gruzinščina]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} in [[Ruščina|ruščine]] se je začel učiti šele pri osmih ali devetih letih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Na svojo gruzijsko identiteto je ostal ponosen{{sfn|Montefiore|2007|pp=66–67}} in pri govorjenju ruščine vse življenje ohranil močan gruzijski naglas.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=2|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=42|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=97}} Montefiore opisuje, da je Stalin kljub naklonjenosti Rusiji in Rusom ostal popolnoma gruzijski v življenjskem slogu in v osebnosti.{{sfn|Montefiore|2003|p=579}} Tovariši so ga opisovali kot »azijskega«, nekemu japonskemu novinarju pa je sam rekel, da »nisem Evropejec, temveč Azijec, poruseni Gruzijec«.{{sfn|Rieber|2005|p=18}} Service je zapisal, da Stalin »nikoli ni bil Rus«, nikoli ne bi mogel priti skozi kot Rus in se nikoli ni poskušal pretvarjati, da je.{{sfn|Service|2004|p=85}} Montefiore je menil, da je Stalin »po letu 1917 postal štirinacionalen: Gruzijec po narodnosti, Rus po lojalnosti, internacionalist po ideologiji in Sovjet po državljanstvu«.{{sfn|Montefiore|2007|p=268}} Stalin je imel mehak glas,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=183|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Kotkin|3y=2017|3p=5}} ruščino je govoril počasi in pazljivo izbiral besede.{{sfn|Conquest|1991|p=1}} V zasebnosti se je grobo izražal, čeprav se je v javnosti tega vzdržal.{{sfn|Conquest|1991|p=37}} Redko je govoril pred velikimi občinstvi in se je raje izražal v pisni obliki.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=329}} Označevali so ga za slabega govornika.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=149|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=49|3a1=Service|3y=2004|3p=334|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=52}} Po pisanju Volkogonova je bil Stalinov slog govora »preprost in jasen, brez izmišljotin, privlačnih fraz ali teatralnosti«.{{sfn|Volkogonov|1991|pp=xx–xxi}} Njegov slog pisanja je bil podoben, preprost in jedrnat.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=21|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} Skozi življenje je uporabljal različne vzdevke in psevdonime, med njimi »Koba«, »Soselo« in »Ivanov«,{{sfn|Montefiore|2007|p=395}} ime »Stalin«, ki pomeni »jekleni«, je začel uporabljati leta 1912.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|[[Lavrentij Berija]] s Stalinovo hčerjo Svetlano v naročju in s Stalinom v ozadju, v 1930. letih]] Odrasel je Stalin meril 163 centimetrov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5}} Da bi bil videti višji, je nosil podložene škornje in na paradah stal na manjši ploščadi.{{sfn|Conquest|1991|p=12}} Njegov obraz je bil brazgotinast od [[Črne koze|črnih koz]] iz otroštva, kar so na fotografijah pred objavo retuširali.{{sfn|Kotkin|2017|p=4}} Rodil se je z zraščenima prstoma na levi nogi, njegova leva roka pa je bila od otroštva trajno poškodovana in zato krajša in okornejša od desne;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=25|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=13–14}} poškodba je verjetno nastala, ko je pri 12 letih vanj trčila kočija.{{sfn|Montefiore|2007|pp=21, 29, 33–34}} V mladosti je Stalin gojil zanemarjen videz iz upora estetskim vrednotam srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=44}} Leta 1907 je imel dolge lase in si pogosto puščal brado. Oblečen je bil največkrat v tradicionalno gruzijsko [[Čerkeska|čerkesko]] ali v rdečo satenasto srajco s sivim plaščem in črnim klobukom.{{sfn|Montefiore|2007|pp=9–10}} Od leta 1918 do svoje smrti se je oblačil v vojaškem slogu, najpogosteje v dolge črne škornje, svetle tunike brez ovratnika in s pištolo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=167|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} Vse življenje je bil kadilec in je kadil pipo ter cigarete.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=146|3a1=Service|3y=2004|3pp=435, 438, 574|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=1}} Njegove materialne zahteve niso bile velike in živel je preprosto, s cenenimi oblačili ter pohištvom;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=102|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=36–37|4a1=Service|4y=2004|4pp=497–498}} bolj kot bogastvo ga je zanimala moč.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2p=498}} Kot sovjetski voditelj se je Stalin običajno prebudil okoli 11. ure,{{sfn|Montefiore|2003|p=60}} kosilo so mu postregli med 15. in 17. uro in večerjo ne prej kot ob 21. uri.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=60|2a1=Service|2y=2004|2p=525}} Zatem je delal pozno v noč.{{sfn|Service|2004|p=525}} Pogosto je večerjal z ostalimi člani politbiroja in njihovimi družinami.{{sfn|Montefiore|2003|pp=35, 60}} Kot voditelj je poredko zapustil Moskvo, razen ko se je odpravil v katero od svojih dač.{{sfn|Service|2004|p=331}} Nerad je potoval{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=102, 227}} in se ni maral voziti z letalom.{{sfnm|1a1=Hlevnjuk|1y=2015|1p=195|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=3}} Njegova izbira priljubljene počitniške hiše se je z leti spreminjala,{{sfn|Montefiore|2003|p=64}} vendar je v letih 1925 do 1936 in 1945 do 1951 vsako leto dopustoval na jugu Sovjetske zveze.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=191}} Skupaj z ostalimi visokimi funkcionarji je imel dačo v Zubalovem, 35 kilometrov iz Moskve,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=57–58|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=594}} a jo je po Nadeždinem samomoru leta 1932 prenehal uporabljati.{{sfn|Montefiore|2003|p=102}} Po letu 1932 je na dopust najraje hodil v [[Abhazija|Abhazijo]], kjer je prijateljeval s tamkajšnjim voditeljem [[Nestor Lakoba|Nestorjem Lakobo]].{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=66–67|2a1=Service|2y=2004|2p=296}} Njegova ​dača v Kuncevem, 9 kilometrov od Kremlja, je bila zgrajena leta 1934 in je postala njegova glavna rezidenca.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=103|3a1=Service|3y=2004|3p=295}} Leta 1935 je začel uporabljati novo dačo, ki mu jo je ponudil Lakoba v [[Novi Atos|Novem Atosu]].{{sfn|Montefiore|2003|p=178}} Leta 1936 si je dal zgraditi dačo v Holodni Rečki na abhaški obali.{{sfn|Service|2004|p=572}} === Osebnost === [[Slika:Stalin birthday2.jpg|sličica|Kitajski komunisti pri praznovanju Stalinovega 70. rojstnega dne]] Trocki in več drugih sovjetskih osebnosti so zatrjevali, da je Stalin povprečnež.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxiii|3a1=Service|3y=2004|3p=4|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=xxiv}} To mišljenje je v času njegovega življenja zunaj Sovjetske zveze postalo splošno sprejeto, vendar je bilo zavajajoče.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinov biograf Montefiore je zapisal, da je »iz sovražnih in prijateljskih pričevanj enako jasno, da je bil Stalin vedno izjemen, že od otroštva«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinovo razmišljanje je bilo kompleksno,{{sfn|Service|2004|p=343}} imel je velik samonadzor{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=337}} in odličen spomin.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=193, 274|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=63|3a1=Service|3y=2004|3p=115|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=425|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=148}} Bil je trd delavec{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=42|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=353|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=424, 465, 597}} in je izkazoval veliko željo po učenju;{{sfn|Service|2004|p=115}} ko je bil na oblasti, je temeljito analiziral številne podrobnosti sovjetskega življenja, od filmskih scenarijev do arhitekturnih načrtov in vojaške opreme.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=4–5}} Po besedah Volkogonova sta »Stalinovo zasebno in delovno življenje bili eno in isto«. Od politične dejavnosti si ni jemal prostih dni.{{sfn|Volkogonov|1991|p=145}} Pred različnimi občinstvi je Stalin zmogel igrati različne vloge{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxvi|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} in vešč je bil prevar; drugim je pogosto skrival svoje prave motive in cilje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Service|2y=2004|2p=18|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} Številni zgodovinarji so se glede Stalinove osebnosti strinjali z opisom Lazarja Kaganoviča, da je obstajalo »več Stalinov«.{{sfn|McDermott|2006|pp=12–13}} Bil je dober organizator{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=42|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=424}} s strateškim razmišljanjem,{{sfn|Kotkin|2014|p=424}} druge pa je presojal po njihovi notranji moči, praktičnosti in bistrosti.{{sfn|Service|2004|p=342}} Priznaval je, da zna biti grob in žaljiv,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=120|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=648}} vendar je v jezi redko povzdignil glas.{{sfn|Service|2004|p=337}} S starostjo in slabšanjem zdravja je postajal čedalje bolj nepredvidljiv in zlovoljen.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Kljub robatemu vedenju je znal biti zelo očarljiv;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=49–50|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=117, 465|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=5}} kadar je bil sproščen, se je šalil in posnemal druge.{{sfn|Service|2004|p=115}} Montefiore je menil, da je bil ta šarm »temelj njegove moči v partiji«.{{sfn|Montefiore|2003|p=41}} Stalin je bil neusmiljen,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=338|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=53}} krut po značaju,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=318|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} njegova nagnjenost k nasilju je bila velika celo za boljševika.{{sfn|Service|2004|p=337}} Manjkalo mu je sočutja,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=4|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} kar se je po mnenju Volkogonova še poglobilo med prestajanja številnih zaporov in izgonov,{{sfn|Volkogonov|1991|p=8}} po drugi strani pa je bil sposoben prijaznih dejanj do neznancev, celo sredi velikega terorja.{{sfn|Service|2004|p=334}} Bil je prepričan v svoj prav,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=285}} zamerljiv{{sfn|Service|2004|pp=4, 344}} in maščevalen,{{sfnm|1a1=Kotkin|1y=2014|1p=597|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=6}} pri zamerah do drugih pa je vztrajal dolga leta.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=10, 344|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=5}} Do 1920. let je postal tudi sumničav in zarotniški, nagnjen k prepričanju, da ljudje kujejo zaroto proti njemu in da za dejanji nesoglasij stojijo velike mednarodne zarote.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=336|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=736}} Nikoli se ni udeleževal mučenj ali usmrtitev,{{sfn|Montefiore|2003|p=175}} čeprav je Service menil, da je poniževanje in sramotenje ljudi Stalina »globoko zadovoljevalo« in da je celo bližnje sodelavce rad puščal v stanju »neprestanega strahu«.{{sfn|Service|2004|p=5}} Montefiore je bil mnenja, da je surovost Stalina zaznamovala kot »naravnega ekstremista«;{{sfn|Montefiore|2007|p=42}} Service je namignil, da je bil Stalin nagnjen k paranoični in sociopatski osebnostni motnji.{{sfn|Service|2004|p=343}} Drugi zgodovinarji njegove brutalnosti niso pripisovali osebnostni motnji, temveč njegovi neomajni predanosti preživetju Sovjetske zveze in mednarodne marksistične-leninistične zadeve.{{sfn|McDermott|2006|p=12}} {{quote box|width=25em|align=left|quote=Težko mi je združiti uslužnost in spoštovanje, ki mi ju je izkazoval osebno, s pošastno okrutnostjo njegovih množičnih usmrtitev. Ostali, ki ga niso osebno poznali, v Stalinu vidijo zgolj tirana. Jaz sem spoznal tudi njegovo drugo stran – njegovo visoko inteligenco, tisto odlično razumevanje podrobnosti, njegovo ostroumnost in osupljiv človeški čut, ki ga je bil sposoben pokazati, vsaj v letih vojne. Zdel se mi je bolje obveščen od Roosevelta, bolj realističen od Churchilla, v nekaterih ozirih najučinkovitejši od vojnih voditeljev. /.../ Moram priznati, da Stalin zame ostaja najbolj zagonetna in protislovna osebnost, kar sem jih poznal – končno besedo pa puščam sodbi zgodovine.|source= — ameriški veleposlanik [[W. Averell Harriman]]{{sfn|Leffler|2007|pp=55–56}} }} Stalin se je močno zanimal za umetnost{{sfn|Kotkin|2014|p=620}} in občudoval umetniški dar.{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Ščitil je več sovjetskih pisateljev, na primer [[Mihail Bulgakov|Mihaila Bulgakova]], celo tedaj, ko so njihova dela veljala za škodljiva režimu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=96}} Imel je rad glasbo,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=73|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=6}} posedoval je okrog 2700 [[Gramofonska plošča|plošč]]{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=6}} in v 1930. in 1940. letih redno obiskoval [[Bolšoj teater]].{{sfn|Volkogonov|1991|pp=127, 148}} Njegov okus za glasbo in gledališče je bil konservativen, klasično dramo, opero in balet je imel rajši od tega, kar je odklanjal kot eksperimentalni »formalizem«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Tradicionalne oblike je imel rajši tudi v vizualni umetnosti in ni maral avantgardnih slogov, kot sta bila [[kubizem]] in [[futurizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=131}} Bil je nenasiten bralec in v njegovi knjižnici je bilo preko 20.000 knjig.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Service|2y=2004|2p=9|3a1=McDermott|3y=2006|3p=19|4a1=Kotkin|4y=2017|4pp=1–2, 5}} Od tega je bilo malo leposlovja,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=93}} vendar je znal na pamet citirati odlomke del [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], [[Nikolaj Nekrasov|Nikolaja Nekrasova]] in [[Walt Whitman|Walta Whitmana]].{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Zanimale do ga zgodovinske študije in ostajal na tekočem z zgodovinskimi razpravami o Rusiji, Mezopotamiji, starem Rimu in Bizancu.{{sfn|Service|2004|p=560}} Bil je samouk{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=117, 676}} in trdil, da na dan prebere tudi po 500 strani;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=93|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=86|3a1=Service|3y=2004|3p=560|4a1=McDermott|4y=2006|4p=19}} Montefiore ga je imel za intelektualca.{{sfn|Montefiore|2003|p=86}} Stalin je rad gledal filme v poznih večernih urah v kinematografih, ki so delovali v Kremlju in v njegovih dačah.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=127|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=2–3}} Navdušen je bil nad vesterni,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=McCauley|2y=2003|2p=90}} njegov najljubši film pa je bila komedija ''[[Volga-Volga]]'' iz leta 1938.{{sfn|Montefiore|2003|p=145}} Bil je dober igralec [[Biljard|biljarda]]{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=58, 507|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} in zbiratelj žepnih ur.{{sfn|Kotkin|2017|p=1}} Zabavale so ga šale, kot je nastavljanje paradižnikov na stole članom politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=283|2a1=Service|2y=2004|2p=437}} Na družabnih dogodkih je goste spodbujal k petju in k pitju alkohola;{{sfn|Service|2004|p=522}} upal je, da mu bodo drugi v opitem stanju razkrivali svoje skrivnosti.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=90|2a1=Service|2y=2004|2pp=437, 522–523|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=5}} Kot otrok je izkazoval ljubezen do cvetja{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} in v kasnejšem življenju postal vnet vrtnar.{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} Pri Kuncevem je imel 20-hektarski park, kjer se je posvečal kmetovanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=3–4}} Stalin je javno obsojal protisemitizem,{{sfn|Montefiore|2007|p=319, 637}} čeprav ga je bil večkrat sam obtožen.{{sfn|Service|2004|p=55}} Njegovi znanci, med njimi Hruščov, so namigovali, da je dolgo gojil odklonilna čustva do Judov,{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=165}} protisemitske težnje v njegovi politiki pa je še podžgal njegov boj proti Trockemu, ki je bil Jud.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Rappaport|2y=1999|2p=297}} Po Stalinovi smrti je Hruščov trdil, da ga je Stalin napeljeval k netenju protisemitizma v Ukrajini, pri čemer naj bi mu rekel, da bi »dobrim delavcem v tovarni morali dati palice, da namlatijo te Jude«.{{sfnm|1a1=Pinkus|1y=1984|1pp=107–108|2a1=Brackman|2y=2001|2p=390}} Leta 1946 je Stalin domnevno na samem dejal, da »je vsak Jud možen vohun«.{{sfn|Brent|Naumov|2004|p=184}} Conquest je zatrdil, da je Stalin, čeprav je imel judovske sodelavce, spodbujal protisemitizem.{{sfn|Conquest|1991|p=8}} Service je opozoril, da v Stalinovih objavljenih delih »ni neizpodbitnih dokazov« o protisemitizmu, čeprav so njegove zasebne izjave in javna dejanja »nesporno spominjala na surovo sovraštvo do Judov«;{{sfn|Service|2004|pp=567–568}} dodal je, da je v svojem življenju Stalin »bil prijatelj, sodelavec ali voditelj neštetim posameznim Judom«.{{sfn|Service|2004|p=77}} Po pričevanjih Berije je Stalin imel afere z več Judinjami.{{sfn|Montefiore|2003|p=237}} === Razmerja in družina === [[Slika:Joseph Stalin with daughter Svetlana, 1935.jpg|sličica|Stalin s hčerjo Svetlano v naročju]] Prijateljstvo je bilo Stalinu pomembno{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=49|2a1=Fitzpatrick|2y=2015|2p=65}} in izrabljal ga je za pridobitev in vzdrževanje moči.{{sfn|Montefiore|2007|p=49}} Kotkin je opazil, da je Stalin »v splošnem težil k sebi podobnim: intelektualnim parvenijem skromnega porekla«.{{sfn|Kotkin|2014|p=9}} Svojim najljubšim sodelavcem je dajal vzdevke, Ježova je na primer imenoval »moja robida«.{{sfn|Montefiore|2003|p=151}} Bil je družaben in je užival v šalah.{{sfn|Service|2004|p=112}} Po pisanju Montefiora so Stalinova prijateljstva »nihala med ljubeznijo, občudovanjem in strupenim ljubosumjem«.{{sfn|Montefiore|2003|p=135}} V času vodenja Sovjetske zveze je ostal v stikih s številnimi starimi gruzijskimi prijatelji ter jim pošiljal pisma in denar.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=522|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=135|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=368}} Po Montefioru je bil Stalin v mladosti »redko videti brez dekleta«.{{sfn|Montefiore|2007|p=73}} Bil je spolno promiskuiteten, vendar je redko govoril o svojem spolnem življenju.{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} Montefiore je pisal, da so Stalinov tip ženske bile »mlade voljne najstnice ali živahne kmečke ženske«,{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} ki bi ga podpirale in mu ne bi nasprotovale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=80|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=209}} Po besedah Servicea je Stalin »videl ženske kot vir spolne zadovoljitve in domačega udobja«.{{sfn|Service|2004|p=80}} Stalin se je dvakrat poročil in imel več potomcev.{{sfn|McCauley|2003|p=90}} S prvo ženo, [[Kato Svanidze|Jekaterino Svanidze]], se je poročil leta 1906. Montefiore je zapisal, da je bil to »pravi zakon iz ljubezni«,{{sfn|Montefiore|2007|p=5}} Volkogonov pa, da je bila ona »verjetno edino človeško bitje, ki ga je resnično ljubil«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=4}} Ko je umrla, je Stalin dejal: »To bitje je omehčalo moje kamnito srce.«{{sfn|Montefiore|2007|p=202}} Imela sta sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]], ki je Stalina pogosto jezil.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=149|2a1=Service|2y=2004|2p=64|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=167|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Jakovu se je rodila hči Galina, preden ga je med služenjem Rdeči armadi v drugi svetovni vojni zajela nemška vojska in je v koncentracijskem taborišču storil samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=150–151|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=364}} Stalinova druga žena je bila [[Nadežda Alilujeva]]. Njun zakon ni bil lahek in pogosto sta se prepirala.{{sfn|Montefiore|2003|p=8}} Rodila sta se jima dva otroka – sin [[Vasilij Stalin|Vasilij]] in hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]] – poleg tega sta leta 1921 posvojila [[Artjom Sergejev|Artjoma Sergejeva]].{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Med zakonom z Nadeždo je Stalin imel afere s številnimi ženskami, med njimi mnogimi sorevolucionarkami in ženami revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=13|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=255}} Nadežda je sumila na to{{sfn|Montefiore|2003|p=12}} in leta 1932 je storila samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=154|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=16|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=255}} Vasilija je Stalin imel za razvajenega in pogosto kaznoval njegovo obnašanje; vseeno je kot Stalinov sin Vasilij hitro napredoval v Rdeči armadi in dopuščali so mu razsipen življenjski slog.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=257, 259–260}} V nasprotju z njim je imel ljubeč odnos s Svetlano, dokler je bila otrok,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=153|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=9, 227|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=256}} zelo rad pa je imel tudi Artjoma.{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Odnos s Svetlano je pozneje postal napet, ko ni odobraval njenih snubcev in mož.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Po drugi svetovni vojni si je jemal malo časa za otroke in družina je v njegovem življenju igrala vse manj pomembno vlogo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=250, 259}} Po Stalinovi smrti je Svetlana spremenila priimek v Alilujeva{{sfn|Service|2004|p=593}} in pozneje prebegnila v ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=260}} Po Nadeždini smrti si je bil Stalin blizu z njeno svakinjo Ženjo Alilujevo.{{sfn|Montefiore|2003|pp=142–144}} Montefiore je menil, da sta verjetno bila ljubimca.{{sfn|Montefiore|2003|p=144}} Obstajale so nedokazane govorice, da je po letu 1934 imel razmerje s svojo gospodinjo Valentino Istomino.{{sfn|Service|2004|p=521}} Stalin je imel vsaj dva nezakonska otroka,{{sfn|Montefiore|2007|p=365}} ki ju ni nikoli priznal kot svoja.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=252}} Eden od njiju, Konstantin Kuzakov, je kasneje poučeval filozofijo na leningrajskem vojaško mehaničnem inštitutu, z očetom pa se nikoli ni spoznal.{{sfn|Montefiore|2007|pp=365–366}} Drugega, Aleksandra, je vzgojil podeželski ribič, oblasti pa so ga prisilile priseči, da ne bo nikoli razkril, da je Stalin njegov biološki oče.{{sfn|Montefiore|2007|p=366}} == Zapuščina == [[Slika:Exponáty v Muzeu.jpg|levo|sličica|Notranjost [[Stalinov muzej, Gori|Stalinovega muzeja v Goriju]], Gruzija]] Zgodovinar Robert Conquest je zapisal, da je Stalin verjetno »določil potek dvajsetega stoletja« bolj kot katerikoli drug posameznik.{{sfn|Conquest|1991|p=xi}} Biografi, kot sta Service in Volkogonov, so ga imeli za pomembnega in izjemnega politika;{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=108|2a1=Service|2y=2004|2p=5}} za Montefiora je bil »tista redka kombinacija: tako 'intelektualec' kot morilec«, človek, ki je bil »temeljni politik«, in »najbolj nerazumljiv in fascinanten od velikanov dvajsetega stoletja«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxii}} Po besedah zgodovinarja Kevina McDermotta razlage Stalina obsegajo »od klečeplaznih in lizunskih do jedkih in obsojajočih«.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov ima do njega silno odklonilen odnos kot do množičnega morilca,{{sfn|McDermott|2006|p=1}} medtem ko znatno število Rusov in Gruzijcev v njem vidi velikega državnika.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Stalin je okrepil in stabiliziral Sovjetsko zvezo.{{sfn|Service|2004|p=3}} Service je menil, da bi brez njega država razpadla že mnogo pred letom 1991.{{sfn|Service|2004|p=3}} V manj kot treh desetletjih je Stalin preobrazil Sovjetsko zvezo v svetovno industrijsko silo,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=546|2a1=Service|2y=2004|2p=3}} ki je dosegla »osupljive dosežke« na področju urbanizacije, vojaške moči, izobrazbe in sovjetskega ponosa.{{sfn|Service|2004|p=602}} Pod njegovo vladavino je pričakovana življenjska doba v državi narasla in smrtnost upadla po zaslugi izboljšanja življenjskih razmer, prehrane in zdravstvene oskrbe.{{sfn|Wheatcroft|1999}} Čeprav so ga milijoni državljanov sovražili, je imel v sovjetski družbi vseeno široko podporo.{{sfn|Service|2004|p=602}} Vprašanje je, ali je bil Stalin potreben za gospodarski razvoj Sovjetske zveze; nekateri zagovarjajo, da je po letu 1928 njegova politika morda bila samo še omejujoči dejavnik.{{sfnm|1a1=Čeremuhin|1a2=Golosov|1a3=Guriev|1a4=Civinski|1y=2013|2a1=Dower|2a2=Markevič|2y=2018|2p=246}} Stalinova Sovjetska zveza je veljala za [[Totalitarizem|totalitarno]] državo,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=602|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=190}} Stalin pa za [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] voditelja.{{sfn|Kotkin|2014|p=732}} Različni biografi so ga označili za [[Diktator|diktatorja]],{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=9|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=xii|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=12}} [[Avtokracija|avtokrata]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=194|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=31|3a1=Service|3y=2004|3p=370}} ali ga obtožili, da izvaja [[cezarizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=77}} Montefiore trdi, da čeprav je Stalin spočetka vladal kot del [[Oligarhija|oligarhije]] komunistične partije, se je vlada iz te oligarhije leta 1934 pretvorila v osebno diktaturo,{{sfn|Montefiore|2003|p=124}} Stalin pa je »absolutni diktator« postal šele med marcem in junijem 1937, ko je odstranil osebnosti na visokih položajih v vojski in NKVD.{{sfn|Montefiore|2003|p=215}} Po besedah Kotkina je Stalin »vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature«.{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} Tako v Sovjetski zvezi kot drugod so ga začeli upodabljati kot »orientalskega [[Despotizem|despota]]«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvii|2a1=McDermott|2y=2006|2p=5}} Dmitrij Volkogonov ga je označil za »eno od najmočnejših osebnosti v zgodovini človeštva«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=xviii}} McDermott je zapisal, da je Stalin »v svojih rokah zbral toliko politične oblasti kot še nihče pred njim«.{{sfn|McDermott|2006|p=2}} Service trdi, da se je Stalin do 1930. let »bolj približal osebnemu despotizmu kot skoraj katerikoli monarh v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=370}} [[Slika:May Day in London.jpg|sličica|Člani Komunistične partije Velike Britanije (marksisti-leninisti) nosijo portret Stalina na [[Praznik dela|prvomajskem]] maršu v Londonu, 2008]] McDermott je vseeno posvaril pred »preveč poenostavljenimi stereotipi« – kakršne so s svojimi deli podpirali pisatelji kot [[Aleksander Solženicin]], [[Vasilij Grosman]] in [[Anatolij Ribakov]] – ki upodabljajo Stalina kot vsemogočnega in vseprisotnega tirana, ki je z represijo in totalitarnostjo nadziral vsak vidik sovjetskega življenja.{{sfn|McDermott|2006|pp=5–6}} Podobno je Service opozarjal pred upodobitvijo Stalina kot »neoviranega despota« z opazko, da »čeprav je bil mogočen, njegova moč ni bila neomejena« in da je njegova vladavina bila odvisna od njegove pripravljenosti ohraniti sovjetsko strukturo, ki jo je nasledil.{{sfn|Service|2004|pp=8, 9}} Kotkin je opazil, da je Stalinova zmožnost obdržati oblast vedno temeljila na tem, da ima večino v politbiroju.{{sfn|Kotkin|2014|p=596}} Hlevnjuk piše, da so se ob različnih trenutkih, zlasti ko je bil Stalin star in šibak, pojavljale »periodične manifestacije«, v katerih je partijska oligarhija ogrozila njegov avtokratski nadzor.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Tujim obiskovalcem je Stalin zanikal, da bi bil diktator, in zatrjeval, da tisti, ki ga tako označujejo, ne razumejo strukture upravljanja Sovjetske zveze.{{sfn|Conquest|1991|p=182}} O Stalinu je bilo izdane ogromno literature.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} V času njegovega življenja so bile njegove odobrene biografije v veliki meri [[Hagiografija|hagiografske]].{{sfn|Service|2004|p=4}} Stalin je skrbel, da so posvečale čim manj pozornosti njegovemu zgodnjemu življenju, zlasti ker ni hotel poudarjati svojega gruzijskega izvora v državi z rusko večino.{{sfn|Service|2004|p=13}} Po njegovi smrti so nastale številne nove biografije, ki pa so do 1980. let večinoma temeljile na enih in istih virih informacij.{{sfn|Service|2004|p=6}} V času vladavine [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] so zgodovinarjem dovolili dostop do raznih dotlej zaupnih arhivov o Stalinovem življenju.{{sfn|Service|2004|p=6}} Stalin je tedaj postal »ena najbolj perečih in neobhodnih zadev v javni razpravi« v Sovjetski zvezi.{{sfn|Conquest|1991|p=xiii}} Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so se za zgodovinarje odprli še preostali arhivi, s čimer je na dan prišla množica novih podatkov o Stalinu{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=6|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=xxi}} in začela se je poplava novih raziskav.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} Leninisti v svojih pogledih na Stalina ostajajo razdeljeni: nekateri ga imajo za Leninovega pristnega naslednika, medtem ko drugi menijo, da se je Leninovim naukom z oddaljitvijo od njih izneveril.{{sfn|Service|2004|p=5}} Veliko razprave je bila deležna tudi socialno-gospodarska narava Stalinove Sovjetske zveze, ki so jo uvrstili različno kot obliko [[Državni socializem|državnega socializma]], [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], [[Birokratski kolektivizem|birokratskega kolektivizma]] ali popolnoma edinstven način proizvodnje.{{sfn|Sandle|1999|pp=265–266}} Socialistični pisci, kot je Volkogonov, so priznali, da je Stalinovo početje omadeževalo »velikansko privlačnost socializma, ki jo je sprožila oktobrska revolucija«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=173}} === Smrtni davek in obtožbe genocida === {{Glavni|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} Zaradi velikega števila presežnih smrti med njegovo vladavino so Stalina označili za »eno najzloglasnejših osebnosti v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=3}} Za smrti so bili krivi kolektivizacija, lakota, pohodi terorja, bolezni, vojne in umrljivosti v gulagih. Ker smrti pod Stalinom večinoma niso bili neposredni uboji, je točno število žrtev [[Stalinizem|stalinizma]] zahtevno določiti, saj se strokovnjaki ne strinjajo glede tega, katere smrti se lahko pripišejo režimu.{{sfn|Ellman|2002|p=1163–1164}} [[Slika:GULag 2 Museum Moscow Russia.jpg|levo|sličica|Notranjost Muzeja gulaga v Moskvi]] Uradne listine razkrivajo, da je bilo med letoma 1921 in 1953 v Sovjetski zvezi izvedenih 799.455 dokumentiranih usmrtitev, od tega 681.692 med letoma 1937–1938, v času velike čistke.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1022}} Po raziskavah Michaela Ellmana je dandanes najboljša ocena smrtnega davka represije v veliki čistki 950.000–1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporih in takoj po izpustitvi.{{sfn|Ellman|2002|p=1162–1163}} Poleg tega je, medtem ko arhivski podatki navajajo 1.053.829 smrti v gulagih od 1934 do 1953,{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} trenutno zgodovinsko soglasje, da je od 18 milijonov ljudi, ki so v letih 1930 do 1953 šli skozi taborišča, za posledicami zapora umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.{{sfn|Healey|2018|p=1049|ps=: "New studies using declassified Gulag archives have provisionally established a consensus on mortality and 'inhumanity.' The tentative consensus says that once secret records of the Gulag administration in Moscow show a lower death toll than expected from memoir sources, generally between 1.5 and 1.7 million (out of 18 million who passed through) for the years from 1930 to 1953."}} Zgodovinar in raziskovalec arhivov Stephen G. Wheatcroft ter Michael Ellman pripisujeta stalinističnemu režimu približno 3 milijone smrti, vključujoč usmrtitve in smrti od zanemarjenosti.{{sfnm|1a1=Wheatcroft|1y=1996|1pp=1334, 1348|2a1=Ellman|2y=2002|2p=1172}} Število žrtev lakote Wheatcroft in zgodovinar R. W. Davies ocenjujeta na 5,5–6,5 milijona,{{sfn|Davies|Wheatcroft|2004|p=401}} medtem ko humanist Steven Rosefielde zagovarja število 8,7 milijona.{{sfn|Rosefielde|1996}} Leta 2011 je zgodovinar Timothy D. Snyder povzel podatke, na voljo od odprtja sovjetskih arhivov v 1990. letih, in zatrdil, da je Stalinov režim odgovoren za 9 milijonov smrti, od tega 6 milijonov namernih ubojev. Zatrjuje, da je ocena mnogo nižja od ocen o 20 milijonih in več, ki so jih navajali, dokler arhivi niso bili dostopni.{{sfnm|1a1=Snyder|1y=2010|1p=384|2a1=Snyder|2y=2011}} Zgodovinarji še naprej razpravljajo, ali je ukrajinsko lakoto 1932–1933, v Ukrajini znano kot [[golodomor]], primerno imenovati [[genocid]].{{sfn|Moore|2012|p=367}} Šestindvajset držav ga uradno prepoznava pod [[Konvencija proti genocidu|pravno definicijo genocida]]. Leta 2006 ga je kot takega prepoznal ukrajinski parlament,{{sfn|Associated Press, 28. novembra 2006}} leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in ostale sovjetske voditelje posthumno obsodilo genocida.{{sfnm|1a1=RIA Novosti, 13. januarja 2010|2a1=''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Med ukrajinskimi nacionalisti je razširjeno prepričanje, da je Stalin zavestno organiziral lakoto, da bi zadušil narodne želje med Ukrajinci. To razlago sodobnejše zgodovinske raziskave zavračajo.{{sfn|Tauger|2001|p=1}} Te sklepajo, da čeprav je Stalinova politika znatno pripomogla k visoki umrljivosti, ni dokazov, da bi Stalin ali njegova vlada lakoto res načrtovala.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2004|1pp=xiv, 441|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=628|3a1=Ghodsee|3y=2014}} Prepričanje, da so bili Ukrajinci tarče napada z lakoto, zapleta dejstvo, da je trpljenje splošno prizadelo tudi ostale etnične skupine, vključno z Rusi.{{sfnm|1a1=Naimark|1y=2008|1p=46|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=667}} V Ukrajini so v enakem deležu kot Ukrajinci umirali tudi etnični Poljaki in Bolgari.{{sfn|Kuromija|2008|p=668}} Kljub odsotnosti dokazov o Stalinovi nameri pa zgodovinar Norman Naimark pripominja, da čeprav morda ni zadostnih »dokazov, da bi ga na mednarodnem sodišču obsodili kot krivega genocida, /.../ to ne pomeni, da dogodka samega ne bi mogli presoditi kot genocida«.{{sfn|Naimark|2008|p=45}} === V Sovjetski zvezi in državah naslednicah === Kmalu po njegovi smrti je Sovjetska zveza doživela obdobje [[Destalinizacija|destalinizacije]]. Malenkov je obsodil Stalinov kult osebnosti,{{sfn|Conquest|1991|p=314}} ki so ga poslej kritizirali v ''Pravdi''.{{sfn|Service|2004|p=592}} Leta 1956 je Hruščov na zaprti seji partijskega 20. kongresa imel »tajni govor« z naslovom ''[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]''. V njem je obsodil Stalina tako zaradi množične represije kot zaradi kulta osebnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=314|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=577–579|3a1=Service|3y=2004|3p=594}} Svoje obtožbe je ponovil na 22. kongresu partije oktobra 1962.{{sfn|Service|2004|p=594}} Oktobra 1961 so Stalinovo truplo odstranili iz mavzoleja in ga pokopali v nekropoli ob [[Moskovsko kremeljsko obzidje|kremeljskem obzidju]], kjer so grob označili samo s preprostim doprsnim kipom.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=594}} Stalingrad so preimenovali v [[Volgograd]].{{sfn|Service|2004|p=595}} Hruščovova destalinizacija sovjetske družbe se je ustavila, ko ga je na mestu voditelja leta 1964 zamenjal [[Leonid Brežnjev]], ki je v Sovjetski zvezi uvedel stopnjo ponovne stalinizacije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=315|2a1=Service|2y=2004|2p=595}} Leta 1969 in znova 1979 so predlagali načrte za popolno rehabilitacijo Stalinove zapuščine, ki pa so jih preprečili kritiki tako iz sovjetskih kot iz mednarodnih marksističnih-leninističnih krogov.{{sfn|Conquest|1991|p=315}} Pod Mihailom Gorbačovom so Stalina v celoti obsodili, kot naj bi bilo potrebno za obnovo sovjetske družbe.{{sfn|Service|2004|p=596}} Po propadu Sovjetske zveze leta 1991 je prvi predsednik nove Ruske federacije [[Boris Jelcin]] nadaljeval Gorbačovovo kritiko Stalina, k temu pa dodal še obsodbo Lenina.{{sfn|Service|2004|p=596}} Njegov naslednik [[Vladimir Putin]] ni poskušal rehabilitirati Stalina, je pa namesto stalinistične represije dal poudarek slavi sovjetskih dosežkov pod Stalinovim vodstvom.{{sfn|Service|2004|pp=596–597}} Leta 2017 je Putin v Moskvi otvoril Zid žalosti, spomenik žrtvam političnega zatiranja, in dejal, da »grozljive preteklosti« ne bo »opravičilo nič«, niti »izbrisalo iz narodovega spomina«.{{sfn|BBC, 5. junija 2018}} [[Slika:RIAN archive 535278 Laying flowers and wreaths to Iosif Stalin's grave at Kremlin wall.jpg|sličica|Marksistično-leninistični aktivisti iz [[Komunistična partija Ruske federacije|Komunistične partije Ruske federacije]] polagajo vence na Stalinov grob (2009)]] Sredi družbenih in gospodarskih pretresov po razpadu Sovjetske zveze so se mnogi spominjali Stalinove vladavine kot urejenega, predvidljivega in ponosnega obdobja.{{sfn|Service|2004|p=598}} Stalin ostaja spoštovana osebnost med številnimi ruskimi nacionalisti, ki se z nostalgijo spominjajo sovjetske zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni,{{sfn|Service|2004|p=7}} z odobravanjem pa se sklicujejo nanj tako na ruski skrajni levici kot na skrajni desnici.{{sfn|Service|2004|p=599}} Javnomnenjske raziskave organizacije ''Levada-Center'' kažejo, da je leta 2017 o Stalinu imelo pozitivno mnenje 46&nbsp;% anketiranih Rusov, leta 2019 pa 51&nbsp;%.{{sfnm|1a1=''The Washington Post'', 15. februarja 2017|2a1=''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019|3a1=BBC, 18. aprila 2019}} Istočasno je v Rusiji porasla količina prostalinistične literature, velik delež katere je temeljil na napačno prikazanem ali ponarejenem arhivskem gradivu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Ta literatura opisuje Stalinovo represijo bodisi kot nujen ukrep za zmago nad »sovražniki ljudstva«, bodisi kot delovanje nižjih organov brez Stalinove vednosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Edini predel nekdanje Sovjetske zveze, kjer je občudovanje Stalina ostalo venomer razširjeno, je [[Gruzija]], čeprav so pogledi Gruzijcev izredno razdeljeni.{{sfn|Service|2004|p=597}} Številni Gruzijci zavračajo kritike Stalina, najslavnejše osebnosti iz sodobne zgodovine tega naroda.{{sfn|Service|2004|p=7}} V anketi, ki jo je leta 2013 izvedla [[Državna univerza v Tbilisiju]], je 45&nbsp;% Gruzijcev izrazilo »pozitiven odnos« do njega.{{sfn|BBC, 5. marca 2013}} V anketi ameriškega Pew Researcha leta 2017 je 57&nbsp;% Gruzijcev odgovorilo, da je v zgodovini igral pozitivno vlogo, medtem ko jih je za [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] tako odgovorilo 18&nbsp;%.{{sfn|Pew Research Center, 29. junija 2017}} Nekaj pozitivnega odnosa je moč zaslediti tudi drugje v nekdanjih sovjetskih republikah. V anketi iz leta 2012, ki jo je izvedla organizacija [[Carnegie Endowment]], se je 38&nbsp;% Armencev strinjalo, da bo njihova država »vedno potrebovala voditelja, kot je Stalin«.{{sfnm|1a1=Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013|2a1=''The Moscow Times'', 2. marec 2013}} V začetku leta 2010 je komunistična partija Ukrajine postavila nov spomenik Stalinu v [[Zaporožje|Zaporožju]].{{sfn|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Decembra 2010 so neznani storilci kipu odrezali glavo, leta 2011 pa je bil uničen v eksploziji.{{sfn|RIA Novosti, 25. februarja 2011}} V raziskavi kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je 38&nbsp;% anketirancev imelo negativen odnos do Stalina, 26&nbsp;% nevtralen in 17&nbsp;% pozitiven, 19&nbsp;% pa jih ni želelo odgovoriti.{{sfn|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}} ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== ===Navedki=== {{sklici|3}} ===Literatura=== ====Akademske knjige in dnevniki==== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Brackman |first=Roman |title=The Secret File of Joseph Stalin: A Hidden Life |location=London and Portland |publisher=Frank Cass Publishers |year=2001 |isbn=978-0-7146-5050-0}} * {{navedi knjigo |last1=Brent |first1=Jonathan |last2=Naumov |first2=Vladimir |title=Stalin's Last Crime: The Plot Against the Jewish Doctors, 1948–1953 |publisher=HarperCollins |location=New York |year=2004 |isbn=978-0-06-201367-5}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=Stalin: Breaker of Nations |year=1991 |publisher=Penguin |location=New York and London |isbn=978-0-14-016953-9}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=The Great Terror: A Reassessment |year=2008 |edition=fortieth anniversary |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531699-5}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=Norman |year=2003 |orig-year=1972 |title=White Eagle, Red Star: The Polish-Soviet War 1919-20 and 'the Miracle on the Vistula' |publisher=Pimlico |location=London |isbn=978-0-7126-0694-3}} * {{navedi knjigo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=The Industrialisation of Soviet Russia Volume 5: The Years of Hunger: Soviet Agriculture 1931-1933 |year=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=Basingstoke and New York |isbn=978-0-230-23855-8}} * {{navedi revijo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932-33: A Reply to Ellman|url=https://www.uio.no/studier/emner/hf/iakh/HIS2319/h16/pensumliste/stalin-and-the-soviet-famine-of-1932-33_-a-reply-to-ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=58 |number=4 |year=2006 |pages=625–633 |jstor=20451229|doi=10.1080/09668130600652217 |s2cid=145729808 }} * {{navedi knjigo |last=Deutscher |first=Isaac |year=1966 |title=Stalin |edition=revised |location=Harmondsworth |publisher=Penguin}} * {{navedi revijo |last1=Dower |first1=Paul Castañeda |last2=Markevič |first2=Andrej |title=Labor Misallocation and Mass Mobilization: Russian Agriculture during the Great War |journal=The Review of Economics and Statistics |date=May 2018 |volume=100 |issue=2 |pages=245–259 |doi=10.1162/REST_a_00726|s2cid=57571290 |url=https://www.nes.ru/files/Preprints-resh/WP238.pdf}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2000 |title=The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines |journal=Cambridge Journal of Economics |volume=24 |issue=5 |pages=603–630 |doi=10.1093/cje/24.5.603}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=Europe-Asia Studies|volume=54 |issue=7 |pages=1151–1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2005 |title=The Role of Leadership Perceptions and of Intent in the Soviet Famine of 1931–1934|url=http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=57 |issue=6 |pages=823–841 |doi=10.1080/09668130500199392 |s2cid=13880089}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2007 |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932–33 Revisited |journal=Europe-Asia Studies |volume=59 |issue=4 |pages=663–693 |doi=10.1080/09668130701291899 |s2cid=53655536}} * {{navedi knjigo |last=Etinger |first=Jakov |contribution=The Doctors' Plot: Stalin's Solution to the Jewish Question |pages=103–124 |title=Jews and Jewish Life in Russia and the Soviet Union |editor-first=Yaacov |editor-last=Ro'i |series=The Cummings Center Series |location=Ilford |publisher=Frank Cass |year=1995 |isbn=0-7146-4619-9}} * {{navedi knjigo|last1=Fainsod|first1=Jerry F.|last2=Hough|first2=Merle |title=How the Soviet Union is Governed |year=1979 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-674-41030-5}} * {{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John L.|year=2005|title=The Cold War: A New History|location=New York|publisher=Penguin Press|isbn=978-0-14-303827-6}} * {{navedi knjigo |last=Gellately |first=Robert |year=2007 |title=Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe |publisher=Jonathan Cape |location=London |isbn=978-0-224-06283-1}} * {{navedi revijo|last1=Getty|first1= J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|journal=American Historical Review|date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–1049 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597|url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf}} * {{navedi revijo| last1 = Ghodsee| first1 = Kristen| volume = 4| issue = 2| pages = 115–142| title = A Tale of "Two Totalitarianisms": The Crisis of Capitalism and the Historical Memory of Communism| journal = History of the Present| date = 2014| url = http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| jstor = 10.5406/historypresent.4.2.0115| doi = 10.5406/historypresent.4.2.0115| access-date = 22 September 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180205064242/http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| archive-date = 5 February 2018| df = dmy-all}} * {{navedi splet|last=Glantz|first=David|year=1983|title=August Storm: The Soviet 1945 Strategic Offensive in Manchuria|url=http://usacac.army.mil/cac2/cgsc/carl/download/csipubs/LP7_AugustStormTheSoviet1945StrategicOffensiveInManchuria.pdf}} * {{navedi splet|last1=Glantz|first=David|year=2001|title=The Soviet-German War 1941–45 Myths and Realities: A Survey Essay|url=http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709141048/http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-date=9 July 2011}} * {{navedi konferenco|last1=Čeremuhin|first1=Anton |last2=Golosov |first2=Mihail |last3=Guriev |first3=Sergej |last4=Civinski |first4=Aleh |date=2013 |title=Was Stalin Necessary for Russia's Economic Development? |series=w19425 |publisher=National Bureau of Economic Research |url=https://www.nber.org/papers/w19425.pdf}} * {{navedi knjigo |first=Sheila |last=Fitzpatrick |title=On Stalin's Team: The Years of Living Dangerously in Soviet Politics |publisher=Melbourne University Press |location=Carlton |year=2015 |isbn=978-1-4008-7421-7}} * {{navedi knjigo|last=Harris|first=James|year=2017|title=The Great Fear: Stalin's Terror of the 1930s| publisher=Oxford University Press|isbn =978-0-19-879786-9}} * {{navedi revijo |last=Haslam |first=Jonathan |year=1979 |title=The Comintern and the Origins of the Popular Front 1934–1935 |journal=The Historical Journal |volume=22 |number=3 |pages=673–691 |doi=10.1017/s0018246x00017039}} * {{navedi revijo|last1=Healey|first1=Dan|date=1 June 2018|title=GOLFO ALEXOPOULOS. Illness and Inhumanity in Stalin's Gulag|url=https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|journal=The American Historical Review|volume=123|issue=3|pages=1049–1051|doi=10.1093/ahr/123.3.1049|access-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708105319/https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|archive-date=8 July 2018|url-status=live}} * {{navedi revijo |last=Himmer |first=Robert |year=1986 |title=On the Origin and Significance of the Name "Stalin" |journal=The Russian Review |volume=45 |issue=3 |pages=269–286 |doi=10.2307/130111 |jstor=130111}} * {{navedi knjigo |last=Hlevnjuk |first=Oleg V. |year=2015 |title=Stalin: New Biography of a Dictator |translator1=Nora Seligman Favorov |publisher=Yale University Press |location=New Haven and London |isbn=978-0-300-16388-9}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2014 |title=Stalin: Paradoxes of Power, 1878–1928 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9944-0}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2017 |title=Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9945-7}} * {{navedi revijo |last=Kuromija |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675 |doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}} * {{navedi knjigo |last=Leffler |first=Melvyn P. |title=For the Soul of Mankind: The United States, the Soviet Union, and the Cold War |year=2007 |location=New York |publisher=Macmillan |isbn=978-1-4299-6409-8}} * {{navedi revijo|last1=Li |first1=Hua-ju |title=Reactions of Chinese Citizens to the Death of Stalin: Internal Communist Party Reports |journal=Journal of Cold War Studies |year=2009 |volume=11|issue=2 |pages=70–88 |doi=10.1162/jcws.2009.11.2.70 |s2cid=57561115 |url=https://muse.jhu.edu/article/265885}} * {{navedi knjigo |last=McCauley |first=Martin |title=Stalin and Stalinism |edition=third |year=2003 |location=Harlow and London |publisher=Pearson |isbn=978-0-582-50587-2}} * {{navedi revijo |last=McDermott |first=Kevin |title=Stalin and the Comintern during the 'Third Period', 1928-33 |journal=European History Quarterly |volume=25 |issue=3 |year=1995 |doi=10.1177/026569149502500304 |pages=409–429 |s2cid=144922280}} * {{navedi knjigo |last=McDermott |first=Kevin|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War |url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde |url-access=registration |year=2006 |location=Basingstoke and New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-333-71122-4}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |year=2003 |title=Stalin: The Court of the Red Tsar |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |isbn=978-1-84212-726-1}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |title=Young Stalin |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |year=2007 |isbn=978-0-297-85068-7}} * {{navedi revijo |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}} * {{navedi knjigo |last=Nekrič |first=Aleksander |title=Pariahs, Partners, Predators: German-Soviet Relations, 1922–1941 |location=New York |publisher=Columbia University Press |year=1997 |isbn=0231106769}} * {{navedi knjigo |first=Norman M. |last=Naimark |contribution=Stalin and the Question of Soviet Genocide |pages=39–48 |editor-first=Paul |editor-last=Hollander |title=Political Violence: Belief, Behavior, and Legitimation |year=2008 |location=London |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-230-60646-3}} * {{navedi knjigo|editor-last=Ra'anan|editor-first=Uri|url=https://books.google.com/books?id=NoIajCLpLigC&q=order+of+precedence++1953+++Mikoyan++Vorosilov++Kaganovich&pg=PA20|title=Flawed Succession: Russia's Power Transfer Crises|location=Oxford|publisher=Lexington Books|year=2006|isbn=978-0-7391-1403-2}} * {{navedi knjigo |last=Overy |first=Richard J. |title=The Dictators: Hitler's Germany and Stalin's Russia |publisher=Allen Lane |location=London |year=2004 |isbn=978-0-393-02030-4|url=https://archive.org/details/dictators00rich }} * {{navedi knjigo|last=Pinkus |first=Benjamin |year=1984 |title=The Soviet Government and the Jews 1948–1967: A Documented Study |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-24713-9}} * {{navedi knjigo |last=Rappaport |first=Helen |title=Joseph Stalin: A Biographical Companion |year=1999 |publisher=ABC-Clio |location=Santa Barbara |isbn=978-1-57607-084-0}} * {{navedi knjigo |last=Rieber |first=Alfred J. |editor1=Sarah Davies |editor2=James Harris |contribution=Stalin as Georgian: The Formative Years |title=Stalin: A New History |pages=18–44 |year=2005 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-139-44663-1}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |journal=Soviet Studies |year=1992 |volume=55 |issue=2 |pages=57–78 |jstor=152247 |doi=10.1080/09668139208411994}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin, the Pact with Nazi Germany, and the Origins of Postwar Soviet Diplomatic Historiography |year=2002 |volume=4 |issue=4 |pages=93–103 |doi=10.1162/15203970260209527|journal=Journal of Cold War Studies|s2cid=57563511 |url=https://www.semanticscholar.org/paper/5b2e93d0cff0d3bc0ec4f4cbbaf31d2491fa9682 }} * {{navedi knjigo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin's Wars: From World War to Cold War, 1939–1953 |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2006 |isbn=978-0-300-15040-7}} * {{navedi revijo|last1=Rosefielde |first1=Steven |title=Stalinism in Post-Communist Perspective: New Evidence on Killings, Forced Labour and Economic Growth in the 1930s |journal=Europe-Asia Studies |volume=48 |issue=6 |date=September 1996 |pages=959–987|doi=10.1080/09668139608412393}} * {{navedi knjigo |last=Sandle |first=Mark |title=A Short History of Soviet Socialism |year=1999 |publisher=UCL Press |location=London |isbn=978-1-85728-355-6 |doi=10.4324/9780203500279}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |title=Lenin: A Biography |year=2000 |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-333-72625-9}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |year=2004 |title=Stalin: A Biography |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-0-333-72627-3}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |year=2010 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |location=New York |publisher=Vintage Books |isbn=978-1-4070-7550-1}} * {{navedi knjigo |first= R. G. |last=Suny |title=Stalin: Passage to Revolution |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press. |date=2020}} * {{navedi revijo |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89|doi-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Volkogonov |first=Dmitrij |title=Stalin: Triumph and Tragedy |year=1991 |translator=Harold Shukman |location=London |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=978-0-297-81080-3}} * {{navedi knjigo |last=Wettig |first=Gerhard |title=Stalin and the Cold War in Europe |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham |year=2008 |isbn=978-0-7425-5542-6}} * {{navedi revijo |last=Wheatcroft |first= Stephen | url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf |title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|year=1996|volume= 48|issue=8 |pages=1319–1353 |journal=Europe-Asia Studies|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415}} * {{navedi revijo |last1=Wheatcroft|first1=Stephen|date=1999 |title=The Great Leap Upwards: Anthropometric Data and Indicators of Crises and Secular Change in Soviet Welfare Levels, 1880–1960 |journal=Slavic Review|volume=58 |issue= 1|pages=27–60 |doi=10.2307/2672986 |jstor=2672986 |pmid=22368819}} {{refend}} ====Revije, časopisi in spletne strani==== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi novice|url=http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|title=До Сталіна позитивно ставляться менше 1/5 українців|newspaper=Ukrajinska pravda|language=uk|date=4. marec 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305024332/http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|archive-date=5. marca 2016|access-date=5. marca 2016|ref={{harvid|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}}}} * {{navedi splet|last1=Bakradze|first1=Laša|last2=Gudjov|first2=Lev|last3=Lipman|first3=Maria|last4=Wall|first4=Thomas|date=1. marec 2013|url=http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|title=The Stalin Puzzle: Deciphering Post-Soviet Public Opinion|publisher=Carnegie Endowment for International Peace|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402134541/http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|archive-date=2 April 2017|access-date=2. aprila 2017|ref={{harvid|Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Bell|first=Bethany|date=5. marec 2013|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|title=Georgia Divided Over Stalin 'Local Hero' Status in Gori|agency=BBC|access-date=21. junija 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180719183921/https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|archive-date=19. julija 2018|url-status=live|ref={{harvid|BBC, 5. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Lisova|first=Nataša|date=28. november 2006|url=http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|url-status=dead|title=Ukraine Recognize Famine As Genocide|agency=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20070822015019/http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|archive-date=22. avgusta 2007|access-date=4. avgusta 2007|via=Ukemonde|ref={{harvid|Associated Press, 28. novembra 2006}}}} * {{navedi novice|last=Luhn|first=Alec|date=16. april 2019|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/04/16/record-70-per-cent-russians-approve-stalin/|title=Record 70 Percent of Russians Say Stalin Played a Positive Role in Their Country's History|newspaper=The Daily Telegraph|issn=0307-1235|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019}}}} * {{navedi splet|last=Masci|first=David|date=29. junij 2017|url=https://www.pewresearch.org/fact-tank/2017/06/29/in-russia-nostalgia-for-soviet-union-and-positive-feelings-about-stalin/|title=In Russia, Nostalgia for USSR and Positive Feelings about Stalin|publisher=Pew Research Center|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|Pew Research Center, 29. junija 2017}}}} * {{navedi splet|last=Pisch|first=Anita|date=December 2016|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n2129/html/ch04.xhtml?referer=&page=10|title=The Personality Cult of Stalin in Soviet Posters, 1929–1953|publisher=Australian National University|access-date=11 December 2020|ref={{harvid|Australian National University, december 2016}}}} * {{navedi novice|url=https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|title=Poll Finds Stalin's Popularity High|newspaper=The Moscow Times|date=2. marec 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320024227/https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|archive-date=20. marca 2017|access-date=20. marca 2017|ref={{harvid|''The Moscow Times'', 2. marca 2013}}}} * {{navedi novice|url=http://siberiantimes.com/other/others/news/n0635-siberian-pensioner-is-grandson-of-josef-stalin-dna-test-reveals/|title=Siberian Pensioner Is Grandson of Josef Stalin, DNA Test Reveals|newspaper=The Siberian Times|date=6. april 2016|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}}}} * {{navedi revijo|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26. maj 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24. oktobra 2012|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}}}} * {{navedi novice|last=Taylor|first=Adam|date=15. februar 2017|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|url-status=live|title=Positive Views of Stalin among Russian Reach 16-year High, Poll Shows|newspaper=The Washington Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320040114/https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|archive-date=20. marca 2017|access-date=30. aprila 2017|ref={{harvid|''The Washington Post'', 15. februarja 2017}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|title=Ukraine Court Finds Bolsheviks Guilty of Holodomor Genocide|agency=RIA Novosti|date=13. januar 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116113142/http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|archive-date=16. januarja 2010|access-date=13. januarja 2010|ref={{harvid|RIA Novosti, 13. januarja 2010}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|title=Ukraine Stands by Its View of Stalin as Villain – President (Update 1)|agency=RIA Novosti|date=25. februar 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130523080537/http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|archive-date=23. maja 2013|access-date=23. maja 2013|ref={{harvid|RIA Novosti, 25. februarja 2011}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|title=Wall of Grief: Putin Opens First Soviet Victims Memorial|agency=BBC|archive-url=https://web.archive.org/web/20180605175715/http://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|archive-date=5. junija 2018 |date=5. junij 2018 |access-date=30. oktobra 2017|ref={{harvid|BBC, 5. junija 2018}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|url-status=live|title=Why So Many Russian like Dictator Stalin|agency=BBC News|date=18. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190719074954/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|archive-date=19. julija 2019|access-date=11. junija 2019|ref={{harvid|BBC, 18. aprila 2019}}}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Иосиф Виссарионович Сталин|Joseph Stalin}} * [http://www.marx2mao.com/Stalin/Index.html Stalinova knjižnica] s prevodi njegovih del v angleščino * [https://www.stalindigitalarchive.com/frontend/node/1 Stalin Digital Archive] {{Marsal_SZ}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Stalin, Josif}} [[Kategorija:Josif Stalin| ]] [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Gruzinski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Generalisimi]] [[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Maršali Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda zmage]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali tank]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] 0hzp4niin6il22bo2lpxo6oveiti7uz 5747753 5747752 2022-08-27T11:44:53Z Amanesciri2021 205950 /* Zadnja leta: 1950–1953 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Josif Stalin |native_name = Иосиф Сталин<br />იოსებ სტალინი |image = Stalin Full Image.jpg |caption = Stalinov portet iz leta 1937, ki se uporablja za javne namene |office = Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze |term_start = 3. april 1922 |term_end = 16. oktober 1952 |predecessor = [[Vjačeslav Molotov]]<br/><small>(kot odgovorni sekretar)</small> |successor = [[Georgij Malenkov]] (''de facto'') |office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev/ Ministrskega sveta Sovjetske zveze |term_start1 = 6. maj 1941 |term_end1 = 5. marec 1953 |predecessor1 = [[Vjačeslav Molotov]] |successor1 = [[Georgij Malenkov]] |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |party = [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] (1901–1903)<br>[[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDRP]] <small>([[boljševiki]])</small> (1903–1918)<br>[[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] (1918–1953) |spouse = [[Kato Svanidze]] (1906–1907)<br>[[Nadežda Alilujeva]] (1919–1932) |children = Jakov Džugašvili<br>Vasilij Džugašvili<br>Svetlana Allilujeva<br>Artjom Sergejev (posvojen) |signature = <!-- Wikidata --> }} '''Jósif Visariónovič Stálin''',{{efn|{{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Сталин}}}} izvirno ime '''Ióseb Besariónis dze Džugašvíli''',{{efn|{{jezik-ka|იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი}}, {{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Джугашвили}}}} [[Gruzijci|gruzijski]] [[revolucionar]] in sovjetski [[politik]], drugi voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], * [[18. december]] ([[ruski koledar]]: 6. december) [[1878]], [[Gori]], [[Ruski imperij]] (danes [[Gruzija]]), † [[5. marec]] [[1953]], [[Kuncevo]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). Sovjetsko zvezo je vodil približno od sredine 20. let do smrti kot [[generalni sekretar]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] (1922–1952) in kot premier oz. predsednik Sveta ministrov (1941–1953). Sprva je predsedoval kolektivnemu vodstvu kot [[primus inter pares|»prvi med enakimi«]], do 1930. let pa je postal ''de facto'' [[diktator]]. Pripomogel je k formalizaciji [[Leninizem|leninistične]] interpretacije [[Marksizem|marksizma]] kot [[marksizem-leninizem]], medtem ko je njegova lastna politika znana kot [[stalinizem]]. Rodil se je v revni gruzijski družini in se v mladosti včlanil v marksistično [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Rusko socialdemokratsko delavsko stranko]]. Postal je urednik strankarskega časopisa ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' in z ropi, ugrabitvami in izsiljevanjem zbiral denar za [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Večkrat so ga aretirali in poslali v izgnanstvo. Potem ko so boljševiki v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast in ustanovili [[Enostrankarski sistem|enostrankarsko državo]] pod vodstvom Leninove preimenovane Komunistične partije, je Stalin postal član vladajočega [[Politbiro|politbiroja]]. Poveljeval je v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] in nato sodeloval pri ustanovitvi Sovjetske zveze, po Leninovi smrti leta 1924 pa je prevzel vodstvo države. Pod Stalinom je glavno načelo strankarske dogme postalo [[socializem v eni državi]]. S [[Petletka|petletnimi načrti]] je država izvedla kolektivizacijo kmetijstva in hitro industrializacijo ter ustvarila centralizirano [[plansko gospodarstvo]]. Zaradi te politike so nastale resne motnje pri pridelavi hrane, ki so povzročile lakoto v letih 1932–1933. Da bi izkoreninil »sovražnike delavskega razreda«, je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so med letoma 1934 in 1939 zaprli več kot milijon ljudi in jih okoli 700.000 umorili. Do leta 1937 je nad partijo in nad državo dobil popoln nadzor. Stalinova vlada je širila marksizem-leninizem preko [[Kominterna|Komunistične internacionale]] in v 30. letih podpirala [[Protifašizem|protifašistična]] gibanja, posebej v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 je podpisala [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]] z [[Nacistična Nemčija|nacistično Nemčijo]], posledica katerega je bila sovjetska invazija na Poljsko. Nemčija je pakt prekršila z [[Operacija Barbarossa|invazijo na Sovjetsko zvezo]] leta 1941. Kljub začetnim porazom je sovjetska [[Rdeča armada]] odbila nemški vpad in leta 1945 zavzela [[Berlin]], s čimer je končala [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v Evropi. Sovjetska zveza si je priključila [[Baltska država|baltske države]] in podprla vzpostavitev prosovjetskih vlad v srednji in vzhodni Evropi, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. Po vojni sta se Sovjetska zveza in ZDA vzpeli kot svetovni [[Supersila|supersili]]. Napetosti, ki so nastale med prosovjetskim [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] in proameriškim [[Zahodni blok|zahodnim blokom]], so postale znane kot [[hladna vojna]]. Stalin je vodil Sovjetsko zvezo skozi povojno obnovo, med katero je leta 1949 razvila [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]]. V letih po vojni je država doživela novo množično lakoto in [[Antisemitizem|protisemitsko]] gonjo, ki je dosegla vrhunec z »[[zdravniška zarota|zdravniško zaroto]]«. Stalina je po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrti leta 1953]] sčasoma nasledil [[Nikita Hruščov]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel destalinizacijo sovjetske družbe. Stalin velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja. V mednarodnem marksističnem-leninističnem gibanju je bil predmet obširnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], ki ga je častil kot zaščitnika delavskega razreda in [[Socializem|socializma]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je ohranil priljubljenost v Rusiji in Gruziji kot zmagoviti vojni voditelj, ki je Sovjetsko zvezo uveljavil kot svetovno silo. Nasprotno je njegova [[Totalitarnost|totalitarna]] vlada deležna splošnega obsojanja zaradi množične represije, etničnega čiščenja, deportacij, številnih množičnih pobojev in lakote, ki je vzela življenja milijonov. {{TOC limit|limit=3}} ==Zgodnje življenje== ===Otroštvo in mladost: 1878–1899=== Stalin se je rodil 18. decembra 1878 (po takratnem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 6. decembra){{efn|V virih obstajajo razhajanja glede Stalinovega točnega datuma rojstva, vendar za pravilnega običajno velja 18. december ([[julijanski koledar]]: 6. december) 1878. Ta rojstni datum je zabeležen v zapisih cerkve v Goriju, v šolskem spričevalu, v policijski kartoteki carske Rusije in drugih ohranjenih dokumentih izpred revolucije. Leta 1921 je sam Stalin navedel rojstni datum 18. december 1878 v svojem življenjepisu, pisanem na roko. Po vzponu na oblast leta 1922 je kot svoj datum rojstva navedel 21. december 1879 (po starem koledarju 9. december 1879). To je postal dan, ki se je v Sovjetski zvezi praznoval kot njegov rojstni dan.}}{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=14|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=23}} v mestu [[Gori]], tedaj delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] z mešanim gruzijskim, armenskim, ruskim in židovskim prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=2|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=11}}{{sfn|Service|2004|p=15}} Njegova starša sta bila Besarion Džugašvili »Beso« in Ekaterine Geladze »Keke«, poročena maja 1872, ki sta pred Stalinovim rojstvom že izgubila dva sinova, ki sta umrla kot novorojenca.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=11}} Starša sta bila po narodnosti [[Gruzinci|Gruzinca]] in Stalinov materni jezik je bila [[gruzinščina]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=26|2a1=Conquest|2y=1991|2p=1|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=11}} Stalin je bil [[Krst|krščen]] 29. decembra.{{sfn|Service|2004|p=16}} Prijel se ga je vzdevek »Soso«, pomanjševalnica od »Ioseb«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=23|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17}} [[Slika:Stalin 1894.jpg|sličica|Stalin leta 1894 v starosti 15 let]] Besarion je bil čevljar,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=14|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=16}} čigar delavnica je spočetka poslovala uspešno, pozneje pa je začela toniti in družina se je znašla v revščini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=19}} Besarion je postal nasilen [[alkoholik]] ter pijan pretepal ženo in sina.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5p=24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=29|4a1=Montefiore|1y=1991|3p=17|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=10|6p=12}} Mati je s Stalinom leta 1883 zapustila dom in nekaj let živela v različnih najetih stanovanjih,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=30–31|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=20}} preden sta se leta 1886 zatekla k družinskemu prijatelju duhovniku Krištofu Čerkvianiju, kjer se je mati zaposlila kot hišna pomočnica.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=31|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=20–21}} Konec leta 1888, v starosti 10 let, so Stalina vpisali v cerkveno šolo v Goriju. Ta je bila običajno privilegij otrok duhovščine, a je Čarkviani Stalinu zagotovil mesto.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=20|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=32–34|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=21}} Stalin se je v šoli izkazal v slikanju in igranju,{{sfn|Montefiore|2007|pp=43–44}} pisal lastne pesmi{{sfn|Montefiore|2007|p=44}} in pel v zboru.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=13|2a1=Service|2y=2004|2p=30|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=43|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=26}} Pogosto se je zapletal v pretepe;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=20|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=36}} prijatelj iz otroštva je kasneje izjavil, da je bil Stalin »najboljši, a tudi najtežavnejši učenec« v razredu.{{sfn|Montefiore|2007|p=45}} Stalin je v otroštvu imel številne zdravstvene težave. Leta 1884 je prebolel [[črne koze]], ki so mu po obrazu pustile brazgotine,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Service|3y=2004|3p=19|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=31|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=20}} pri 12 letih pa je vanj trčila [[kočija]], kar je bil verjetni vzrok za dosmrtno hibo leve roke.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Service|2y=2004|2p=25|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=35, 46|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=20–21}} [[Slika:The Orthodox Theological Seminary.jpg|sličica|levo|Duhovno semenišče v Tiflisu, kjer se je Stalin šolal (slika iz 70. let 19. stoletja)]] Stalinu je štipendija omogočila, da se je avgusta 1894 vpisal na [[semenišče]] v [[Tbilisi|Tiflisu]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=51–53|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=15}} Tudi tu je bil učno uspešen in dobival visoke ocene.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=36|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=56|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=32|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=16}} Nadaljeval je s pisanjem poezije; pet njegovih pesmi je bilo pod psevdonimom »Soselo« objavljenih v časopisu [[Ilija Čavčavadze|Ilije Čavčavadzeja]] ''Iverija''. Teme pesmi so bile med drugim narava, dežela in domoljubje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=18|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=57|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=33}}{{sfn|Service|2004|p=38}} Po besedah Stalinovega življenjepisca Simona Sebaga Montefiora so postale »male gruzijske klasike« in bile v kasnejših letih vključene v različne izbore gruzijske poezije.{{sfn|Montefiore|2007|p=58}} Sčasoma je Stalin izgubil zanimanje za duhovniški študij, njegove ocene so upadle,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=69|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=32|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=18}} on pa je bil vse pogosteje kaznovan zaradi uporniškega obnašanja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=69|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36–37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=19}} Dnevnik semenišča navaja, da se je razglasil za [[ateist]]a, protestno zapuščal molitve in se ni odkrival pred menihi.{{sfn|Montefiore|2007|pp=70–71}} Včlanil se je v prepovedan knjižni krožek, ki je deloval na šoli;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36, 37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=18}} posebej je nanj vplival revolucionarni roman [[Nikolaj Černiševski|Nikolaja Černiševskega]] ''Kaj storiti?''.{{sfn|Montefiore|2007|p=63}} Drugi zanj pomemben roman je bil ''Očetomorilec'' [[Aleksander Kazbegi|Aleksandra Kazbegija]], iz katerega je tudi prevzel vzdevek Koba, kakor je bilo ime junaku romana.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=23–24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=63|4a1=Montefiore|1y=1991|3pp=27–28|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=14|6p=17}} Prav tako je prebral ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' [[Karl Marx|Karla Marxa]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=38|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=64}} Stalin se je posvetil Marxovi sociopolitični teoriji [[Marksizem|marksizmu]],{{sfn|Montefiore|2007|p=69}} ki je tedaj doživljala vzpon v Gruziji, eni od različic [[Socializem|socializma]], ki so nasprotovale vladajoči carski oblasti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=40|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=43}} Ponoči se je udeleževal tajnih delavskih srečanj{{sfn|Montefiore|2007|p=66}} in spoznal Silibistra Jibladzeja, ustanovitelja gruzijske socialistične organizacije ''Mesame dasi'' (»Tretja skupina«).{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=65|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=44}} Stalin je zapustil semenišče aprila 1899 in se ni nikoli vrnil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=41|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=71}} ===Ruska socialdemokratska delavska stranka: 1899–1904=== {{Več slik |width = 140 |image1 = Stalin 1902-1.jpg |image2 = Stalin 1902-2.1.jpg |footer = Policijski fotografiji Stalina iz leta 1902 }} Oktobra 1899 je začel delati kot [[meteorolog|vremenoslovec]] v observatoriju v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=54|2a1=Conquest|2y=1991|2p=27|3a1=Service|3y=2004|3pp=43–44|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=76|5a1=Kotkin|5y=2014|5pp=47–48}} Nadaljeval je z zbiranjem privržencev in širjenjem revolucionarnih misli.{{sfn|Montefiore|2007|p=79}} Tajna policija imperija, [[Ohrana]], je vedela za Stalinovo delovanje na območju Tiflisa in ga marca 1901 poskušala aretirati, vendar je pobegnil in se začel skrivati.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=27|2a1=Service|2y=2004|2p=45|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=81–82|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=49}} Še vedno iz ilegale je pomagal organizirati [[Praznik dela|prvomajske]] demonstracije 1901, na katerih se je 3000 udeležencev spopadlo z oblastmi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=82|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=50}} Novembra 1901 je bil izvoljen v tifliški komite [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Ruske socialdemokratske delavske stranke]], marksistične stranke, ustanovljene leta 1898.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=63|2a1=Rieber|2y=2005|2pp=37–38|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=87–88}} Tega meseca je Stalin odpotoval v pristaniško mesto [[Batumi]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Rieber|3y=2005|3p=39|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=101|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=51}} Njegova napadalna retorika je med marksisti v mestu vzbujala mešana mnenja, pri čemer so ga nekateri imeli za vladnega provokatorja.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=91, 95|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=53}} Zaposlil se je v skladišču [[Rothschild]]ove rafinerije, kjer je dvakrat soorganiziral delavske stavke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=90–93|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=51|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=22–23}} Potem ko je bilo več vodij stavk aretiranih, je soorganiziral množično javno demonstracijo, ki je privedla do zavzetja zapora; oblasti so streljale na demonstrante in jih 13 ubile.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=94–95|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=52|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Na dan njihovega pogreba je Stalin organiziral drugo množično demonstracijo,{{sfn|Montefiore|2007|pp=97–98}} nakar so ga aprila 1902 aretirali in zaprli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Rieber|3y=2005|3p=42|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=98|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=52}} Sredi leta 1903 je bil obsojen na tri leta izgnanstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=68|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=107|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=53|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Stalin je konec novembra prispel v sibirsko naselje Nova Uda v [[Irkutska oblast|Irkutski oblasti]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=75|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Service|3y=2004|3p=52|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=108–110}} Dvakrat je skušal pobegniti; prvič se je bil prisiljen obrniti zaradi ozeblin,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=114–115}} v drugem poskusu se je uspešno vrnil v Tiflis.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=115–116|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=53}} Med njegovim izgnanstvom se je Ruska socialdemokratska delavska stranka razklala na »[[Boljševiki|boljševike]]« [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in »[[Menjševiki|menjševike]]« [[Julij Martov|Julija Martova]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=33–34|2a1=Service|2y=2004|2p=53|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=113|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=78–79|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=24}} Stalin je sovražil številne gruzijske menjševike in se odločil za boljševike.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=76|2a1=Service|2y=2004|2p=59|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=80|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=24}} Čeprav je osnoval oporišče boljševikov v rudarskem mestu [[Čiatura]],{{sfn|Montefiore|2007|p=131}} je boljševizem v Gruziji, kjer so prevladovali menjševiki, ostal v manjšini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=38|2a1=Service|2y=2004|2p=59}} ===Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1912=== [[Slika:Lenin at Tampere.JPG|sličica|levo|Stalin je prvič srečal Vladimirja Lenina leta 1905 na zasedanju v Tampereju. Lenin je postal »Stalinov nepogrešljivi mentor«.{{sfn|Kotkin|2014|p=81}}]] Januarja 1905 so vladne sile [[Krvava nedelja (1905)|krvavo obračunale s protestniki]] v [[Sankt Peterburg]]u. Po Ruskem imperiju se je kmalu razširil val nemirov, ki je postal znan kot [[Ruska revolucija (1905)|Revolucija 1905]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=80|2a1=Service|2y=2004|2p=56|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=126}} Gruzija je bila eno od posebej prizadetih območij.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=84–85|2a1=Service|2y=2004|2p=56}} Stalin je bil v [[Baku]]ju februarja, ko je izbruhnilo etnično nasilje med Armenci in [[Azerbajdžanci]], v katerem je bilo ubitih vsaj 2000 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=58|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=128–129}} Javno je obsodil »pogrome proti židom in Armencem« kot del [[Nikolaj II. Ruski|carjevih]] poskusov »okrepiti svoj ostudni prestol«.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ustanovil je boljševiško bojno četo, s katero je poskušal sprte strani obdržati ločene, nemire pa je izkoristil tudi kot krinko pri kraji opreme za tisk.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ob širjenju nasilja po Gruziji je oblikoval še več bojnih čet, pri čemer so isto storili menjševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=131–132}} Stalinove čete so razorožile krajevno policijo in vojsko{{sfn|Montefiore|2007|p=132}} ter pridobivale sredstva z izsiljevanjem tamkajšnjih velikih podjetij in rudnikov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=132–133}} Napadale so vladne čete [[kozaki|kozakov]] in caristične [[črna stotnija|črne stotnije]],{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=87|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=135, 144}} pri nekaterih napadih so sodelovali z menjševiškimi milicami.{{sfn|Montefiore|2007|p=137}} Novembra 1905 so gruzijski boljševiki izvolili Stalina za delegata na zasedanju boljševikov,{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=89–90|2a1=Service|2y=2004|2p=60|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=145}} ki je potekalo v [[Tampere]]ju. Na zasedanju se je prvič srečal z Leninom.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=90|2a1=Conquest|2y=1991|2p=37|3a1=Service|3y=2004|3p=60|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=81}} Čeprav je Stalin Lenina globoko spoštoval, je glasno izražal nasprotovanje njegovemu stališču, naj imajo boljševiki kandidate na prihajajočih volitvah v državno dumo; Stalinu se je parlamentarni postopek zdel izguba časa.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=147|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Aprila 1906 se je udeležil kongresa Ruske socialdemokratske delavske stranke v [[Stockholm]]u.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=94|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=39–40|3a1=Service|3y=2004|3pp=61, 62|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=156}} Na kongresu je stranka pod vodstvom menjševiške večine odločila, da sredstev ne bo zbirala z oboroženimi ropi.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Conquest|2y=1991|2p=40|3a1=Service|3y=2004|3p=62|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=26}} Lenin in Stalin se z odločitvijo nista strinjala{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Service|2y=2004|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} in sta pozneje zasebno razpravljala, kako bi nadaljevala z ropi za boljševike.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=168|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=113}} Stalin se je cerkveno poročil s [[Kato Svanidze]] julija 1906 v mestu [[Senaki]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=159|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Marca 1907 je rodila sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=106|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Do tega leta se je – po mnenju zgodovinarja Roberta Servicea – Stalin uveljavil kot »vodilni gruzijski boljševik«.{{sfn|Service|2004|p=65}} Udeležil se petega kongresa RSDRP, ki je potekal v [[London]]u maja in junija 1907.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=41|2a1=Service|2y=2004|2p=65|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=168–170|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=108}} Po povratku v Tiflis je organiziral [[Rop v Tiflisu 1907|rop dostave denarja Cesarski banki]] junija 1907. Roparji so na Erevanskem trgu (današnjem Trgu svobode) iz zasede napadli oboroženi konvoj s strelnim orožjem in doma izdelanimi bombami. Ubitih je bilo okoli 40 ljudi, roparji pa so vsi pobegnili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=41–42|2a1=Service|2y=2004|2p=75|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} Po napadu se je Stalin z ženo in sinom nastanil v Bakuju.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=180|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=114}} Menjševiki so se soočili z njim glede ropa in izglasovali njegovo izključitev iz RSDRP, vendar se nanje ni oziral.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=43–44|3a1=Service|3y=2004|3p=76|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=184}} V Bakuju je utrdil boljševiško prevlado v tamkajšnji veji RSDRP{{sfn|Montefiore|2007|p=190}} in urejal dva boljševiška časopisa.{{sfn|Montefiore|2007|p=186}} Avgusta 1907 se je udeležil kongresa [[Druga internacionala|Druge internacionale]] v [[Stuttgart]]u.{{sfn|Montefiore|2007|p=189}} Novembra 1907 je njegova žena umrla za [[tifus]]om,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=191|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} on pa je sina pustil pri njeni družini v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=71|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=193|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} V Bakuju je ponovno zbral skupino, ki je napadala črne stotnije, zbirala denar z izsiljevanjem in ponarejanjem bankovcev ter ropala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=74|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=196|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=115}} Ugrabili so tudi otroke več bogatih osebnosti in izterjali odkupnino.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=197–198|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} Na začetku leta 1908 se je v [[Ženeva|Ženevi]] sestal z Leninom in vplivnim ruskim marksistom [[Georgij Valentinovič Plehanov|Georgijem Plehanovom]], čeprav ga je slednji razkačil.{{sfn|Montefiore|2007|p=195}} Marca 1908 so Stalina aretirali in zaprli v Bailovski zapor v Bakuju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=203|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Nazadnje je bil obsojen na dve leti izgnanstva v vasi [[Solvičegodsk]] v [[Vologdska oblast|Vologdski oblasti]], kamor je prispel februarja 1909.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=45|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=206, 208|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Junija je pobegnil in se vrnil v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=212|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=117}} Marca 1910 so ga vnovič aretirali in poslali nazaj v Solvičegodsk.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=222, 226|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} V vasi se je zapletel z vsaj dvema ženskama; njegova posestnica Marija Kuzakova je kasneje rodila njegovega drugega sina Konstantina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=79|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=227, 229, 230–231|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} Junija 1911 je Stalin dobil dovoljenje za selitev v [[Vologda|Vologdo]], kjer je ostal dva meseca{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=47|2a1=Service|2y=2004|2p=80|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=231, 234|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=121}} in znova pobegnil v Sankt Peterburg,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=236|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=121}} kjer je bil septembra 1911 aretiran in obsojen na dodatna tri leta izgnanstva v Vologdi.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=237|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=121–22}} ===Vzpon v Centralni komite in urejanje ''Pravde'': 1912–1917=== [[Slika:First Issue of PRAVDA.jpg|sličica|Prva številka boljševiškega časopisa ''Pravda'', katerega urednik je bil Stalin]] Januarja 1912, medtem ko je bil Stalin v izgnanstvu, je bil na Praški konferenci izvoljen prvi [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|boljševiški centralni komite]]. Kmalu po konferenci sta se Lenin in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] odločila, da v komite vključita tudi Stalina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=83|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=122–123}} Ta se je (še v Vologdi) strinjal in ostal član Komiteja do konca življenja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=48|2a1=Service|2y=2004|2p=83|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=240|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=122–123}} Lenin je verjel, da bo Stalin kot Gruzijec pomagal utrditi podporo boljševikom med manjšinskimi narodi imperija.{{sfn|Montefiore|2007|p=240}} Februarja 1912 je Stalin znova pobegnil v Sankt Peterburg{{sfn|Montefiore|2007|p=241}} z nalogo pretvoriti boljševiški tednik ''Zvezda'' v dnevnik, ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' (»Resnica«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=243}} Novi časopis je začel izhajati z aprilom 1912, pri čemer je Stalinova vloga urednika ostala skrivna.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=247}} Maja 1912 je bil spet aretiran in obsojen na tri leta izgnanstva v Sibiriji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=248}} Julija je prispel v sibirsko vas Narim v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]],{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=249|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=133}} kjer si je delil sobo s soboljševikom [[Jakov Sverdlov|Jakovom Sverdlovom]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=86|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=250|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=154}} Po dveh mesecih sta Stalin in Sverdlov ušla nazaj v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Service|2y=2004|2pp=86–87|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=250–251}} Med obiskom Tiflisa je Stalin s svojo skupino organiziral zasedo poštne kočije, med katero so večino skupine – ne pa tudi Stalina – prijeli.{{sfn|Montefiore|2007|pp=252–253}} Stalin se je vrnil v Sankt Peterburg, kjer je nadaljeval z urejanjem in pisanjem za ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=255}} [[Slika:Stalin in exile 1915.jpg|sličica|levo|180px|Stalin leta 1915]] Potem ko je bilo na volitvah v državno dumo oktobra 1912 izvoljenih šest boljševikov in šest menjševikov, je Stalin v člankih pričel pozivati k spravi med strujama, kar je Lenin kritiziral.{{sfn|Montefiore|2007|p=256}} Nazadnje se je uklonil Leninovemu nasprotovanju.{{sfn|Montefiore|2007|p=263}} Januarja 1913 je odpotoval na [[Dunaj]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2p=89|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=263}} kjer je raziskoval »vprašanje narodov«, to je, kako naj boljševiki obravnavajo narodne in etnične manjšine v Ruskem imperiju.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=89|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=264–265}} Lenin, ki je Stalina spodbujal, naj na to temo napiše članek,{{sfn|Service|2004|p=59}} je želel manjšine ogreti za boljševike z obljubo o pravici do odcepitve od ruske države, čeprav je upal, da bodo ostale del bodoče boljševiške Rusije.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Stalinov članek ''Marksizem in vprašanje narodov{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=53|2a1=Service|2y=2004|2p=85|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=266|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=133}}'' je bil leta 1913 objavljen v marčevski, aprilski in majski izdaji boljševiškega glasila ''Prosveščenje''.{{sfn|Kotkin|2014|p=133}} Lenin je bil z njim zadovoljen.{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} Po oceni Montefiora je bil ta članek »Stalinovo najslavnejše delo«.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Članek je bil podpisan s psevdonimom »K. Stalin« (»Jekleni«),{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} ki ga je uporabljal od leta 1912;{{sfnm|1a1=Himmer|1y=1986|1p=269|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=7|3a1=Service|3y=2004|3p=85}} morda je z njim poskušal posnemati vzdevek Lenina.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} Ta psevdonim je obdržal do konca življenja, verjetno zato, ker ga je uporabil v članku, s katerim se je uveljavil med boljševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=267–268}} Februarja 1913 so ga v Sankt Peterburgu spet aretirali.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=268–270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=28}} Obsodili so ga na štiri leta izgnanstva v [[Turuhansk]]u, oddaljenem delu Sibirije, od koder je bil pobeg posebej težaven.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2pp=102–103|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=270, 273|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} Na območje je prispel v avgustu,{{sfn|Montefiore|2007|pp=273–274}} marca 1914 pa so ga oblasti iz strahu pred vnovičnim pobegom premestile v vas Kurejka na robu [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=55|2a1=Service|2y=2004|2pp=105–106|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=277–278|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} V vasi se je Stalin spustil v razmerje z Lidijo Pereprigino, tedaj staro trinajst let in po zakonu carske Rusije leto pod starostjo privolitve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=107|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=282–285|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=30}} Okoli decembra 1914 je Pereprigina rodila Stalinovega otroka, ki je kmalu po rojstvu umrl,{{sfn|Montefiore|2007|pp=292–293}} okoli aprila 1917 pa še enega, Aleksandra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=298, 300}}{{sfn|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}} V Kurejki se je Stalin zbližal z domorodnimi [[Evenki|Tunguzi]] in [[Ostjaki]]{{sfn|Montefiore|2007|p=287}} ter večino časa preživel ob ribarjenju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=56|2a1=Service|2y=2004|2p=110|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=288–289}} ===Ruska revolucija: 1917=== Med Stalinovim izgnanstvom je Rusija vstopila v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Oktobra 1916 so njega in ostale izgnane boljševike vpoklicali v vojsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Service|2y=2004|2pp=113–114|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=300|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=155}} Februarja 1917 so prispeli v [[Krasnojarsk]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=301–302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} kjer je zdravnik ocenil Stalina kot nezmožnega za služenje vojske zaradi pohabljene leve roke.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} V izgnanstvu je moral odslužiti še štiri mesece in uspešno zahteval, da jih odsluži v bližnjem [[Ačinsk]]u.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302}} V tem mestu se je nahajal, ko se je zgodila [[februarska revolucija]]: v Petrogradu, kot so preimenovali Sankt Peterburg, so izbruhnile vstaje, car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] pa je abdiciral, da bi ubežal nasilnemu strmoglavljenju. Ruski imperij je postal ''de facto'' republika, ki jo je vodila začasna vlada s prevlado liberalcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=57–58|2a1=Service|2y=2004|2pp=116–117|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=302–303|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=178|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=42}} Marca je Stalin zmagoslavno pripotoval v Petrograd,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=15, 19|2a1=Service|2y=2004|2p=117|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=304|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=173}} kjer je s soboljševikom [[Lev Kamenjev|Levom Kamenjevom]] prevzel nadzor nad ''Pravdo{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=120|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=310}}'' in postal boljševiški predstavnik izvršnega odbora petrograjskega sovjeta, vplivnega sveta mestnih delavcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=59–60|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=310}} Aprila je Stalin dosegel tretje mesto na boljševiških volitvah za centralni komite stranke; zmagal je Lenin in drugi je bil [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=64|2a1=Service|2y=2004|2p=131|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=316|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=193|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=46}} Osvojeno mesto je kazalo na njegov tedanji ugled v stranki.{{sfn|Montefiore|2007|p=316}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Obstoječo vlado posestnikov in kapitalistov je treba zamenjati z novo vlado, z vlado delavcev in kmetov.<br />Obstoječo »vlado«, ki je ni izvolilo ljudstvo in ki ni odgovorna ljudstvu, je treba zamenjati z vlado, ki jo bo ljudstvo priznavalo, ki jo bodo izvolili predstavniki delavcev, vojakov in kmetov in ki bo odgovarjala njihovim predstavnikom.|source= — Stalinov uvodnik v ''Pravdi'', oktober 1917{{sfn|Service|2004|p=144}}}} Stalin je pomagal organizirati »julijsko vstajo«, oboroženo razkazovanje moči podpornikov boljševikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=65|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=319–320}} Potem ko je zadušila demonstracijo, je začasna vlada začela preganjati boljševike in izvedla racijo na ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=32}} Med racijo je Stalin skrivoma odpeljal Lenina iz pisarne časopisa in prevzel skrb za varnost boljševiškega voditelja, ga selil med varnimi hišami in naposled pretihotapil v vas Razliv.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=322–324|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=203|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=48–49}} V Leninovi odsotnosti je Stalin nadaljeval z urednikovanjem Pravde in prevzel funkcijo voditelja boljševikov, ki jih je vodil skozi tajni šesti kongres stranke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=326|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=204}} Lenin je pričel pozivati boljševike, naj prevzamejo oblast in zrušijo začasno vlado z [[Državni udar|državnim udarom]]. Stalin in njegov soboljševik [[Lev Trocki]] sta odobravala Leninov načrt, medtem ko so mu Kamenjev in drugi člani stranke sprva nasprotovali.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=68|2a1=Service|2y=2004|2p=138|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=331–332|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=214|6a1=Hlevnjuk|6y=2015|6p=50}} Lenin se je vrnil v Petrograd in zagotovil večinsko podporo udaru na sestanku Centralnega komiteja 10. oktobra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=332–333, 335}} 24. oktobra je policija vdrla v prostore boljševiškega časopisa in uničila tiskarsko opremo; Stalin je rešil nekaj svoje opreme za nadaljevanje svoje dejavnosti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=144|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=337–338}} V zgodnjih jutranjih urah 25. oktobra se je pridružil Leninu v Smolnem inštitutu, od koder se je poveljevalo državnemu udaru – [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=145|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=341}} Boljševiška milica je zavzela petrograjsko elektrarno, glavno pošto, državno banko, telefonsko centralo in več mostov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=341–342}} Ladja pod nadzorom boljševikov, ''[[Križarka Aurora|Avrora]]'', je streljala na [[Zimski dvorec]]; poslanci začasne vlade so se vdali in boljševiki so jih aretirali.{{sfn|Montefiore|2007|pp=344–346}} Stalin je imel nalogo obveščati poslance v Drugem kongresu sovjetov o razvoju razmer, vendar njegova vloga v udaru ni bila javno vidna.{{sfn|Service|2004|pp=145, 147}} Trocki in ostali kasnejši boljševiški nasprotniki Stalina so to uporabili kot dokaz, da je bila Stalinova vloga v udaru zanemarljiva, čeprav novejši zgodovinarji temu oporekajo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=144–146|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=224|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Po besedah zgodovinarja Olega Hlevnjuka je Stalin »/.../ izpolnil pomembno vlogo (v revoluciji) /.../ kot višji boljševik, član Centralnega komiteja stranke in urednik njenega glavnega časopisa«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=53}} Zgodovinar Stephen Kotkin je podobno menil, da je Stalin bil »v žarišču dogodkov«, ki so vodili k udaru.{{sfn|Kotkin|2014|p=177}} ==V Leninovi vladi== ===Utrjevanje moči: 1917–1918=== 26. oktobra 1917 se je Lenin razglasil za predsednika nove vlade, [[Svet ljudskih komisarjev|Sveta ljudskih komisarjev]] (»Sovnarkom«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=147–148|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=227–228, 229|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Stalin je podprl njegovo odločitev, da ne bodo tvorili koalicije z menjševiki in s Socialistično revolucionarno stranko, so pa oblikovali koalicijsko vlado s Stranko levih socialistov-revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=28–29|2a1=Service|2y=2004|2p=148}} Stalin je postal eden od neuradne četverice na čelu vlade, poleg Lenina, Trockega in Sverdlova;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=228}} od teh je bil Sverdlov redno odsoten in umrl marca 1919.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=71, 90|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=318}} Na Smolnem inštitutu je bila Stalinova pisarna blizu Leninove, on in Trocki pa sta bila edini osebi, ki sta smeli dostopati do Leninove pisarne brez najave.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=27|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=226}} Čeprav javnosti ni bil tako znan kot Lenin ali Trocki,{{sfn|Service|2004|p=150}} je Stalinov položaj med boljševiki rasel.{{sfn|Montefiore|2003|p=157}} Sopodpisal je Leninove odloke za ukinitev nenaklonjenih časopisov{{sfn|Service|2004|p=149}} in skupaj s Sverdlovom vodil seje odbora, ki je sestavljal ustavo nove [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]].{{sfn|Service|2004|p=155}} Močno je podpiral Leninovo ustanovitev varnostne službe [[Čeka]] in posledični [[rdeči teror]], ki ga je začela; ker je bilo državno nasilje učinkovito orodje kapitalistične oblasti, je verjel, da se bo enako izkazalo tudi sovjetski vladi. Za razliko od drugih visokih boljševikov, kot Kamenjev ali [[Nikolaj Buharin]], Stalin ni nikoli izrazil zaskrbljenosti nad naglo širitvijo Čeke in rdečega terorja.{{sfn|Service|2004|p=158}} Potem ko je opustil urednikovanje ''Pravde'',{{sfn|Service|2004|p=148}} je Stalin postal [[ljudski komisar]] za narodnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=70|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=148|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=228|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=52}} Za tajnico je zaposlil [[Nadežda Alilujeva|Nadeždo Alilujevo]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=151}} in se pozneje poročil z njo, čeprav datum poroke ni znan.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=264|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=49}} Novembra 1917 je podpisal Deklaracijo pravic narodov Rusije, ki je etničnim in narodnim manjšinam Rusije dala pravico do odcepitve in samoodločanja.{{sfn|Conquest|1991|p=71}} Namen odloka je bil prvenstveno strateški: boljševiki so želeli pridobiti naklonjenost med manjšinami, vendar so upali, da si le-te v resnici ne bodo želele neodvisnosti. Tega meseca je odpotoval v [[Helsinki|Helsinke]] na pogovore s finskimi socialdemokrati, decembra pa je priznal zahtevo Finske po samostojnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=152}} Njegov oddelek je namenil sredstva za ustanovitev tiska in šol v jezikih različnih etničnih skupin.{{sfn|Service|2004|p=153}} Socialistični revolucionarji so Stalina obtožili, da so njegovi govori o [[federalizem|federalizmu]] in narodnem samoodločanju pretveza za Sovnarkomovo [[centralizem|centralistično]] in [[imperializem|imperialistično]] politiko.{{sfn|Service|2004|p=155}} Zaradi prve svetovne vojne, v kateri se je Rusija bojevala proti [[centralne sile|centralnima silama]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], se je Leninova vlada marca 1918 preselila iz Petrograda v [[Moskva|Moskvo]]. Stalin, Trocki, Sverdlov in Lenin so živeli v [[Moskovski kremelj|Kremlju]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2pp=150–151|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=259–264}} Stalin je podpiral Leninovo željo po podpisu premirja s centralnimi silami ne glede na ceno v ozemlju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2pp=158–161|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=250}} Stalin je menil, da je to potrebno, ker (za razliko od Lenina) ni bil prepričan, da je Evropa na pragu proletarske revolucije.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=159–160|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=250}} Sčasoma je Lenin prepričal ostale visoke boljševike o svojem stališču, kar se je končalo s podpisom [[Brest-litovški mir|Brest-litovškega miru]] marca 1918.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2p=161|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=257–258}} Pogodba je centralnim silam prepustila velikansko površino ozemlja in razjezila mnoge v Rusiji; levi socialisti-revolucionarji so ob tem zapustili koalicijsko vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=161|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=258–259, 265}} Kmalu za tem se je vladajoča Ruska socialdemokratska delavska stranka preimenovala in postala [[Komunistična partija Sovjetske zveze]].{{sfn|Kotkin|2014|p=259}} ===Vojaško poveljstvo: 1918–1921=== Potem ko so si boljševiki prisvojili oblast, so se jim zoperstavile tako desničarske kot levičarske sile, kar je porodilo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=165|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=268–270}} Da bi zagotovil dostop do pohajajočih zalog hrane, je Sovnarkom maja 1918 poslal Stalina v [[Volgograd|Caricin]], da bi prevzel skrb za preskrbo s hrano v južni Rusiji.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2004|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=300–301|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=163|4a1=Service|1y=1991|3p=27|3y=2003|3a1=Montefiore|2p=39|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=77|6p=54}} Stalin, ki se je hotel dokazati kot poveljnik,{{sfn|Service|2004|p=173}} je tam prevzel nadzor nad vojaškimi operacijami.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=302–303}} Spoprijateljil se je z dvema vojaškima osebnostima, [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjonom Budjonijem]], ki sta kasneje postala jedro njegove vojaške in politične podporne baze.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=78, 82|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=28|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=55}} V veri, da bo zmaga zagotovljena s številčno premočjo, je poslal množico enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v boj proti tamkajšnji protiboljševiški [[Bela garda (Rusija)|Beli gardi]], kar je povzročilo velike izgube; Lenina je potratna taktika skrbela.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=81|2a1=Service|2y=2004|2p=170}} V Caricinu je Stalin ukazal oddelku Čeke, naj usmrti osumljene protirevolucionarje, v nekaterih primerih brez sojenja.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=27|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=305, 307|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=56–57}} Da bi zagotovil skladnost s svojim programom za preskrbo s hrano, je ukazal požig več vasi.{{sfn|Service|2004|p=169}} Njegova uporaba državnega nasilja in terorja je bila obsežnejša, kot je odobravala večina boljševiških voditeljev.{{sfn|Service|2004|p=171}} Decembra 1918 so Stalina poslali v [[Perm, Rusija|Perm]], kjer naj bi vodil preiskavo, kako so bele sile [[Aleksander Kolčak|Aleksandra Kolčaka]] lahko zdesetkale tamkajšnjo rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=83–84|2a1=Service|2y=2004|2p=172|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=314}} V Moskvo se je vrnil med januarjem in marcem 1919, preden so ga poslali na Zahodno fronto pri Petrogradu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=85|2a1=Service|2y=2004|2p=172}} Ko je Rdeči Tretji regiment dezertiral, je ukazal javno usmrtitev ujetih dezerterjev.{{sfn|Service|2004|p=172}} Septembra se je vrnil na Južno fronto. Med vojno se je izkazal pred Centralnim komitejem z odločnostjo in pripravljenostjo nositi odgovornost v spornih situacijah.{{sfn|Service|2004|p=173}} Hkrati se pogosto ni zmenil za ukaze, ob kljubovanju pa večkrat grozil z odstopom.{{sfn|Service|2004|pp=173, 174}} Na 8. kongresu partije ga je Lenin grajal zaradi posluževanja taktik, ki so povzročile smrt veliko preveč vojakov Rdeče armade.{{sfn|Service|2004|p=185}} Vseeno mu je novembra 1919 vlada podelila [[red rdeče zastave]] za vojne zasluge.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=86|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=45|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=331}} Boljševiki so v ruski državljanski vojni zmagali konec leta 1919.{{sfn|Service|2004|p=175}} Do takrat je Sovnarkom preusmeril pozornost na širjenje revolucionarne propagande izven Rusije; s tem namenom je marca 1919 oblikoval [[Kominterna|Komunistično internacionalo]], katere uvodne ceremonije se je Stalin udeležil.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=91|2a1=Service|2y=2004|2p=175}} Čeprav Stalin ni delil Leninovega prepričanja, da je evropski proletariat na robu revolucije, je priznaval, da bo sovjetska Rusija ranljiva, dokler bo osamljena.{{sfn|Service|2004|p=176}} Decembra 1918 je pripravil odloke, s katerimi je priznal sovjetske republike z marksistično vlado v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]] in [[Latvija|Latviji]].{{sfn|Service|2004|p=199}} Med državljansko vojno so te vlade strmoglavili in baltske države so postale popolnoma neodvisne od Rusije, kar je bilo za Stalina nelegitimno dejanje.{{sfn|Service|2004|pp=203, 190}} Februarja 1920 so ga izbrali za vodenje Delavsko-kmečkega inšpektorata (»Rabkrin«);{{sfn|Service|2004|p=174}} istega meseca je bil premeščen na Kavkaško fronto.{{sfn|Service|2004|p=178}} [[Slika:Stalin 1920-1.jpg|sličica|Josif Stalin leta 1920]] Po predhodnih spopadih ruske in poljske vojske je v začetku leta 1920 izbruhnila [[poljsko-sovjetska vojna]], v kateri so Poljaki vdrli v Ukrajino in 7. maja zavzeli [[Kijev]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=176|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=352–354}} 26. maja so Stalina premestili v Ukrajino na Jugozahodno fronto.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=178|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=357|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=59}} Rdeča armada je 10. junija nazaj zavzela Kijev in kmalu izrinila poljske sile nazaj na Poljsko.{{sfn|Service|2004|pp=176–177}} 16. julija je Centralni komite odločil, da vojno razširi na poljsko ozemlje.{{sfn|Service|2004|p=177}} Lenin je pričakoval, da bo poljski proletariat podprl Rusijo proti poljski vladi [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]].{{sfn|Service|2004|p=177}} Stalin jih je posvaril, da bo po njegovem poljski delavski razred iz [[nacionalizem|nacionalizma]] v vojni podprl svojo vlado.{{sfn|Service|2004|p=177}} Menil je tudi, da je Rdeča armada nepripravljena za ofenzivno vojskovanje in da bo bojevanje na Poljskem dalo priložnost Beli gardi, da se okrepi na [[Krim (polotok)|krimskem polotoku]] in potencialno znova zaneti državljansko vojno.{{sfn|Service|2004|p=177}} Polemiko je izgubil, nakar je sprejel Leninovo odločitev in jo podprl.{{sfn|Service|2004|p=178}} Na jugozahodni fronti se je odločil osvojiti [[Lvov]]; v osredotočenosti na ta cilj ni ubogal ukazov v začetku avgusta, naj s svojimi enotami priskoči na pomoč enotam [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Tuhačevskega]], ki so napadale [[Varšava|Varšavo]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=87|2a1=Service|2y=2004|2p=179|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=362|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=60}} Sredi avgusta 1920 so Poljaki odbili rusko napredovanje, Stalin pa se je vrnil v Moskvo na sestanek [[Politbiro]]ja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=180, 182|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=364}} V Moskvi sta ga Lenin in Trocki grajala za ravnanje v poljsko-sovjetski vojni.{{sfn|Service|2004|p=182}} Stalin se je čutil ponižanega in podcenjenega; 17. avgusta je dal odpoved v vojski, ki so mu jo odobrili 1. septembra.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=182|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=364–365}} Na 9. boljševiški konferenci konec septembra ga je Trocki obtožil »strateških napak« pri vodenju vojne.{{sfnm|1a1=Davies|1y=2003|1p=211|2a1=Service|2y=2004|2pp=183–185|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=376–377}} Trocki je zatrjeval, da je Stalin sabotiral pohod z neupoštevanjem ukazov za premestitev enot.{{sfn|Kotkin|2014|p=377}} Lenin je s kritikami pritegnil Trockemu in nihče na zasedanju ni govoril Stalinu v prid.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=184–185|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=377}} Stalin se je čutil onečaščenega in njegova nenaklonjenost do Trockega se je poglobila.{{sfn|Service|2004|p=185}} Poljsko-sovjetska vojna se je končala marca 1921 s podpisom [[Riški mirovni sporazum|mirovnega sporazuma v Rigi]].{{sfn|Kotkin|2014|p=392}} ===Zadnja leta Lenina: 1921–1923=== [[Slika:Stalin 1921-1.jpg|sličica|Stalin s pripetim [[red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. Po pripisu v ''Pravdi'' decembra 1939 je fotografija nastala v [[Sergo Ordžonikidze|Ordžonikidzejevi]] hiši leta 1921.]] Sovjetska vlada je sosednje države poskušala spraviti pod svojo prevlado; februarja 1921 je izvedla invazijo na Demokratično republiko Gruzijo, ki so ji vladali menjševiki,{{sfn|Kotkin|2014|pp=396–397}} aprila 1921 pa je Stalin Rdečo armado poslal v Turkestansko socialistično federativno republiko, da bi ponovno uveljavila ruski nadzor nad državo.{{sfn|Kotkin|2014|p=388}} Kot ljudski komisar za narodnosti je Stalin verjel, da bi vsaka narodna in etnična skupina morala imeti pravico do samoizražanja,{{sfn|Service|2004|p=202}} kar bi dosegli z »avtonomnimi republikami« znotraj ruske države, v katerih bi lahko nadzirali razne krajevne zadeve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=199–200|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=371}} Zaradi takšnega pogleda so ga nekateri marksisti obtožili, da se nagiba k buržoaznemu nacionalizmu, medtem ko so ga drugi obtožili, da ostaja preveč rusocentričen.{{sfn|Service|2004|p=202}} Posebej težaven je bil Stalinov rodni Kavkaz zaradi etnično močno mešanega prebivalstva.{{sfn|Service|2004|p=200}} Stalin je nasprotoval ustanovitvi ločenih gruzijske, armenske in azerbajdžanske avtonomne republike, saj bi te po njegovem dušile etnične manjšine na svojem ozemlju, in namesto njih pozval k ustanovitvi Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–196|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Komunistična partija Gruzije je zamisli nasprotovala, kar je privedlo do »gruzijskega primera«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–195|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=479–481}} Sredi leta 1921 se je Stalin vrnil na južni Kavkaz, kjer je gruzijske komuniste pozval, naj se uprejo šovinističnemu gruzijskemu nacionalizmu, ki odriva na rob [[Abhazi|abhaško]], [[Oseti|osetsko]] in [[Adžari|adžarsko]] manjšino.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=203–205|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Ob tej priložnosti je po več letih obiskal sina Jakova in ga odpeljal v Moskvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Nadja je bila rodila Stalinovega drugega sina, [[Vasilij Stalin|Vasilija]], marca tega leta.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Po državljanski vojni so širom Rusije izbruhnile delavske stavke in kmečke vstaje, večinoma iz nasprotovanja Sovnarkomovemu načrtu o zaseganju hrane. Kot protiutež je Lenin uvedel tržno usmerjene reforme, [[Nova ekonomska politika|Novo ekonomsko politiko]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=89|2a1=Service|2y=2004|2p=187|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=344|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=64}} Vrelo je tudi znotraj Komunistične partije, v kateri je frakcija s Trockim na čelu pozivala k ukinitvi sindikatov; Lenin je temu nasprotoval in Stalin mu je pomagal zbirati opozicijo.{{sfn|Service|2004|p=186}} Stalin je dobil nadzor nad oddelkom Centralnega komiteja za agitacijo in propagando,{{sfn|Service|2004|p=188}} na 11. kongresu partije leta 1922 pa ga je Lenin predlagal za generalnega sekretarja. Čeprav so ostali izrazili skrb, da ga bo dodelitev te funkcije povrh vseh ostalih preobremenila in mu dala preveč moči, je bil Stalin imenovan na položaj.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=96|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=78–70|3a1=Service|3y=2004|3pp=189–190|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=411}} Za Lenina je bilo pomembno, da ima na tem pomembnem položaju ključnega zaveznika.{{sfn|Service|2004|p=190}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Stalin je pregrob, ta napaka, ki je popolnoma sprejemljiva v naših krogih in v odnosih med nami komunisti, pa postane nesprejemljiva na položaju generalnega sekretarja. Zato tovarišem predlagam, naj razmislijo, kako bi ga odstranili s tega položaja in nanj imenovali nekoga drugega, ki se od tovariša Stalina v vseh ozirih razlikuje samo v eni prednosti, in sicer da je strpnejši, vljudnejši in pozornejši do tovarišev, manj muhast itd.|source= — Leninova oporoka, 4. januar 1923;{{sfnm|1a1=Service|1y=2000|1p=369|2a1=Service|2y=2004|2p=209|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=504}} mogoče je, da tega ni napisal sam Lenin, temveč Krupska.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}}}} [[Slika:Lenin and stalin crop.jpg|sličica|Stalin med posvetovanjem z bolehajočim Leninom (Gorki, september 1922)]] Maja 1922 je po težki [[Kap|kapi]] Lenin delno ohromel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=97|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=53|3a1=Service|3y=2004|3p=191}} Med bivanjem v svoji dači v Gorkem je bil njegova glavna povezava s Sovnarkomom Stalin, redni obiskovalec.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=191–192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=413}} Lenin je Stalina dvakrat prosil, naj mu priskrbi strup za samomor, vendar Stalin tega ni storil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=414|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=68}} Kljub tovarištvu Leninu niso bile pogodu Stalinove, kot jih je imenoval, »aziatske« manire, svoji sestri Mariji pa je dejal, da Stalin »ni inteligenten«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2pp=191–192|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=528}} Lenin in Stalin se nista strinjala glede zunanje trgovine: Lenin je menil, da bi sovjetska država morala imeti monopol nad zunanjo trgovino, medtem ko je Stalin zagovarjal pogled [[Grigorij Sokolnikov|Grigorija Sokolnikova]], da bi bilo v tedanjem času to nepraktično.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Service|2y=2004|2p=193|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=483|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=69–70}} Različne poglede sta imela tudi na gruzijsko zadevo, pri čemer je Lenin podpiral zahtevo gruzijskega Centralnega komiteja po gruzijski sovjetski republiki in ne Stalinove po čezkavkaški.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=95|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=71–72}} Strinjala se nista niti glede narave sovjetske države. Lenin je pozival k ustanovitvi nove federacije, imenovane »Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije«, in vztrajal, naj se ruska država priključi zvezi kot enakovredna ostalim sovjetskim državam.{{sfn|Service|2004|p=195}} Stalin je menil, da bi to spodbujalo željo po neodvisnosti med neruskim ljudstvom in da bi etničnim manjšinam zadostovale »avtonomne republike« znotraj ruske sovjetske federativne socialistične republike.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=194|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=475–476|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=68–69}} Lenin je Stalina obtožil »velikoruskega šovinizma«, Stalin pa Lenina »nacionalnega liberalizma«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=98–99|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=477, 478|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=69}} Dosežen je bil kompromis o preimenovanju federacije v »Zvezo sovjetskih socialističnih republik« (ZSSR).{{sfn|Service|2004|p=195}} Oblikovanje ZSSR je bilo ratificirano decembra 1922; čeprav je bil sistem uradno federalen, so vse pomembne odločitve sprejemali v vladajočem Politbiroju Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=74|2a1=Service|2y=2004|2p=206|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=485}} Njuni spori so postali tudi osebni; Lenina je posebej razjezilo, ko je bil Stalin med telefonskim pogovorom nesramen do njegove žene [[Nadežda Krupska|Nadežde Krupske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=99–100, 103|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=72–74|3a1=Service|3y=2004|3pp=210–211|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=70–71}} V zadnjih letih njegovega življenja je Krupska vladajočim osebnostim predala [[Leninova oporoka|Leninovo oporoko]], ki je vključevala vrsto čedalje bolj omalovažujočih opazk o Stalinu. V njih je kritiziral Stalinovo neotesanost in čezmerno moč ter namignil, naj ga odstranijo s položaja generalnega sekretarja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=100–101|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=53, 79–82|3a1=Service|3y=2004|3pp=208–209|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=71}} Nekateri zgodovinarji so podvomili, ali te opombe res izvirajo od Lenina, in domnevali, da bi jih lahko zapisala Krupska, ki je bila osebno sprta s Stalinom.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}} Ne glede na to Stalin sam ni nikoli izražal dvomov o njihovi pristnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=528}} ==Utrditev moči== ===Nasledstvo Lenina: 1924–1927=== [[Slika:Stalin Rykov Kamenev Zinoviev 1925.jpg|sličica|(Z leve proti desni) Stalin, [[Aleksej Rikov]], [[Lev Kamenjev]] in [[Grigorij Zinovjev]] leta 1925]] Lenin je umrl januarja 1924. Stalin je poskrbel za pogreb in bil eden od njegovih pogrebcev; proti želji Leninove vdove je Politbiro balzamiral njegovo truplo in ga shranil v [[Leninov mavzolej|mavzolej]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=110|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=219|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=542–543}} Postalo je del rastočega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], posvečenega Leninu, Petrograd pa so tega leta preimenovali v Leningrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=540}} Da bi okrepil svojo podobo predanega leninista, je Stalin pripravil devet predavanj na Komunistični univerzi Sverdlova na temo »temeljev leninizma«, ki so jih pozneje objavili v knjižni obliki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=111–112|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=117–118|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=544}} Na 13. kongresu Partije maja 1924 so »Leninovo oporoko« prebrali samo voditeljem deželnih delegacij.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=222–224|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=79}} Osramočen zaradi njene vsebine je Stalin ponudil svoj odstop z mesta generalnega sekretarja; ta izraz ponižnosti ga je rešil, da so ga obdržali na položaju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=111|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=93–94|3a1=Service|3y=2004|3pp=222–224|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=546–548|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=79}} Kot generalni sekretar je imel Stalin proste roke pri imenovanju svojega osebja; tako je po partiji in upravi namestil sebi zveste osebnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=426}} Novim članom Partije, ki so večinoma prihajali iz delavskega ali kmečkega okolja, je bil bolj naklonjen kot »starim boljševikom« z večinoma univerzitetno izobrazbo{{sfn|Kotkin|2014|p=453}} in poskrbel je, da so bili njemu zvesti člani razpršeni po pokrajinah države.{{sfn|Kotkin|2014|p=455}} Imel je pogoste stike z mladimi partijski funkcionarji,{{sfn|Kotkin|2014|p=469}} krajevni funkcionarji pa so se v želji po napredovanju pogosto trudili napraviti vtis na Stalina in pridobiti njegovo naklonjenost.{{sfn|Kotkin|2014|p=432}} Stalin je razvil tesne odnose tudi s trojico v jedru tajne policije (sprva Čeke in pozneje njene naslednice, [[Državna politična uprava|Državne politične uprave]]): [[Feliks Dzeržinski|Feliksom Dzeržinskim]], [[Vjačeslav Menžinski|Vjačeslavom Menžinskim]] in [[Genrih Jagoda|Genrihom Jagodo]] {{sfn|Kotkin|2014|pp=495–496}} Njegovo zasebno življenje je bilo razdeljeno med njegovim stanovanjem v Kremlju in [[Dača|dačo]] v Zubalovi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=235}} Leta 1926 se je Stalinu in ženi rodila hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=238}} Vsled Leninove smrti se je pojavilo več vodilnih oseb v tekmovanju za njegovo nasledstvo, poleg Stalina še Trocki, Zinovjev, Kamenjev, Buharin, [[Aleksej Rikov]] in [[Mihail Tomski]].{{sfn|Fainsod|Hough|1979|p=111}} Stalin je Trockega, ki ga je tudi osebno preziral,{{sfn|Volkogonov|1991|p=136}} videl kot glavno oviro svoji prevladi znotraj partije.{{sfn|Montefiore|2003|p=27}} Med Leninovo boleznijo je bil Stalin oblikoval zavezništvo proti Trockemu s Kamenjevom in Zinovjevom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=474|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Čeprav je bil Zinovjev zaskrbljen nad Stalinovim rastočim vplivom, se je postavil na njegovo stran na 13. kongresu kot protiutež Trockemu, ki je tedaj vodil frakcijo v stranki, znano kot Leva opozicija.{{sfn|Service|2004|pp=214–215, 217}} Njeni privrženci so menili, da se je Nova ekonomska politika preveč vdala kapitalizmu in Stalina zaradi podpore tej politiki oklicali za »desničarja«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=87}} Stalin je v Centralnem komiteju zbral nabor svojih privržencev,{{sfn|Service|2004|p=225}} medtem ko so člane Leve opozicije postopoma umikali z vplivnih položajev.{{sfn|Service|2004|p=227}} V tem ga je podpiral Buharin, ki je enako kot Stalin verjel, da bi predlogi Leve opozicije Sovjetsko zvezo pahnili v nestanovitnost.{{sfn|Service|2004|p=228}} [[Slika:Ordzhonikidze, Stalin and Mikoyan, 1925.jpg|sličica|levo|Stalin s tesnima družabnikoma [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]] in [[Sergo Ordžonikidze|Sergom Ordžonikidzejem]] v Tbilisiju, 1925]] Konec leta 1924 se je Stalin obrnil proti Kamenjevu in Zinovjevu ter odstranil njune podpornike s ključnih položajev.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=228|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=563}} Leta 1925 sta se preselila v odkrito opozicijo Stalinu in Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=240}} Na 14. kongresu Partije v decembru sta sprožila napad na Stalinovo frakcijo, ki ni bil uspešen.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Stalin ju je v zameno obtožil, da v stranko znova vnašata razkol in s tem nestanovitnost.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Sredi leta 1926 sta se Kamenjev in Zinovjev povezala s podporniki Trockega v oblikovanju združene opozicije proti Stalinu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=126|2a1=Conquest|2y=2008|2p=11|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=614|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=83}} Oktobra sta pod grožnjo izključitve iz Partije opustila frakcionistično dejavnost in se na Stalinov ukaz javno odpovedala svojim pogledom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=137, 138|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=614}} Spori med frakcijami so se nadaljevali, pri čemer je Stalin zagrozil z odstopom oktobra in decembra 1926 ter ponovno decembra 1927.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=247|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=614, 618|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=91}} Oktobra 1927 so Zinovjeva in Trockega odstranili iz Centralnega komiteja;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=85}} slednjega so izgnali v [[Kazahstan]], leta 1929 pa iz države.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=139, 151|2a1=Service|2y=2004|2pp=282–283|3a1=Conquest|3y=2008|3pp=11–12|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=676–677|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=85}} Nekaj spokornih pripadnikov združene opozicije so pozneje vrnili v vlado.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=164|2a1=Service|2y=2004|2p=282}} Stalin je bil tedaj vrhovni voditelj partije,{{sfn|Service|2004|p=276}} čeprav ni bil vodja vlade – ta položaj je zaupal zavezniku [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavu Molotovu]].{{sfn|Service|2004|pp=277–278}} Drugi pomembni podporniki Politbiroja so bili Vorošilov, [[Lazar Kaganovič]] in [[Sergo Ordžonikidze]],{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=277, 280|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=12–13}} Stalin pa je skrbel, da so bili na čelu različnih državnih ustanov njegovi privrženci.{{sfn|Service|2004|p=278}} Po pisanju Montefiora je bil Stalin tedaj »vodja oligarhov, toda še daleč od diktatorja«.{{sfn|Montefiore|2003|p=39}} Njegov naraščajoč vpliv se je odseval v preimenovanju različnih krajev po njem: leta 1924 je ukrajinsko rudarsko mesto [[Doneck|Juzovka]] postalo Stalino,{{sfn|Conquest|1991|p=130}} leta 1925 pa se je Caricin na povelje [[Mihail Kalinin|Mihaila Kalinina]] in [[Abel Jenukidze|Abela Jenukidzeja]] preimenoval v Stalingrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=160|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=689}} Leta 1926 je Stalin objavil knjigo ''Vprašanja leninizma''.{{sfn|Service|2004|p=244}} V njej je zagovarjal koncept »socializma v eni državi«, ki ga je predstavljal kot ortodoksno leninistično perspektivo. Vseeno se ni ujemal z uveljavljenim boljševiškim prepričanjem, da socializma ni moč vzpostaviti v le eni državi in da se ga lahko doseže samo s svetovno revolucijo.{{sfn|Service|2004|p=244}} Leta 1927 se je v partiji pojavilo nekaj nestrinjanja glede sovjetske politike do [[Kitajska|Kitajske]]; Stalin je pozval [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komuniste]], naj se povežejo z nacionalisti iz [[Kuomintang|Kuomintanga]], ker se mu je komunistično-kuomintanško zavezništvo zdelo najboljši branik pred japonskim imperialnim ekspanzionizmom. Do zavezništva ni prišlo, marveč je Kuomintang komuniste zatiral in med stranema je prišlo do državljanske vojne.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=626–631|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=89–90}} === Dekulakizacija, kolektivizacija in industrializacija: 1927–1931 === ==== Gospodarska politika ==== {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Za razvitimi državami zaostajamo za petdeset do sto let. To vrzel moramo zapolniti v desetih letih. To, ali pa nas bodo strli. To nam narekuje naša dolžnost do delavcev in kmetov ZSSR.|source= — Stalin februarja 1931{{sfn|Service|2004|p=273}}}} Sovjetska zveza je zaostajala za industrijskim razvojem zahodnih držav,{{sfn|Service|2004|p=256}} v njej pa je tudi vladal primanjkljaj žita: v letu 1927 so ga pridelali le 70 % pridelka iz leta 1926.{{sfn|Service|2004|p=254}} Stalinova vlada se je bala napada s strani Japonske, Francije, Združenega kraljestva, Poljske ali Romunije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=172–173|2a1=Service|2y=2004|2p=256|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=638–639}} Mnogi komunisti, tudi v [[Komsomol]]u, [[OGPU]] in Rdeči armadi, so se hoteli znebiti Nove ekonomske politike in njenega tržno usmerjenega pristopa.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=144, 146|2a1=Service|2y=2004|2p=258}} Imeli so pomisleke glede tistih, ki so od nje imeli korist: premožnih kmetov, znanih kot [[kulak]]i, in podjetnikov, »nepmanov«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=256|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=571}} Stalin se je tedaj obrnil proti NEP-u, kar ga je usmerilo še bolj levo od Trockega in Zinovjeva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=253|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=101}} Leta 1928 je odpotoval v [[Novosibirsk]], kjer je zatrdil, da kulaki kopičijo svoje žito, in odredil, da kulake aretirajo in žito zaplenijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=147–148|2a1=Service|2y=2004|2pp=257–258|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=661, 668–669, 679–684|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=102–103}} Na njegov ukaz so se po zahodni Sibiriji in Uralu pojavile enote za pridobivanje žita, ki so se s kmeti zapletale v nasilje.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=103}} Stalin je odločil, da je tako kulake kot kmete srednjega razreda treba prisiliti, da državi odstopijo žito.{{sfn|Service|2004|p=258}} Buharin in več drugih članov Centralnega komiteja je bilo jeznih na Stalina, ki je ta po njihovem prenagljen ukrep sprejel, ne da bi se posvetoval z njimi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=105}} Januarja 1930 je Politbiro odobril likvidacijo razreda kulakov; obtožene kulake so zbrali in izgnali v druge dele države ali v koncentracijska taborišča.{{sfn|Service|2004|p=267}} Številni od njih so med potjo umrli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=166}} Do julija 1930 je politika dekulakizacije (rus. "razkulačivanje") prizadela preko 320.000 gospodinjstev.{{sfn|Service|2004|p=267}} Po pisanju Stalinovega biografa Dmitrija Volkogonova je bila dekulakizacija »prvi množični teror, ki ga je Stalin izvedel v lastni državi«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=167}} [[Slika:Stakhanov.JPG|sličica|levo|[[Aleksej Stahanov]] z drugim rudarjem. Stalinova vlada je začela gibanje stahanovcev, da bi spodbudila trdo delo. Gibanje je bilo delno zaslužno za znaten dvig proizvodnosti v 1930. letih.{{sfn|Sandle|1999|p=231}}]] Leta 1929 je Politbiro napovedal množično kolektivizacijo kmetijstva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=265–266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=110–111}} Ustanovljene so bile kolektivne kmetije, [[kolhoz]]i, in državne kmetije, [[sovhoz]]i.{{sfn|Sandle|1999|p=234}} Kulakom je Stalin prepovedal vključitev v kolektive.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=112}} Čeprav je bila pridružitev kolektivom uradno prostovoljna, so se mnogi kmetje vključili iz strahu, da jih čaka usoda kulakov, ali zaradi zastraševanja s strani članov partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=113}} Leta 1932 je bilo v kolektive včlanjenih okoli 62 % kmečkih gospodinjstev, do leta 1936 pa je število doseglo 90 %.{{sfn|Service|2004|p=271}} Številni kolektivizirani kmetje so državi zamerili odvzem zasebnih kmetijskih površin{{sfn|Service|2004|p=270}} in storilnost je upadla.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} V številnih krajih je izbruhnila lakota,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=272|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} Politbiro pa je na ta območja pogosto pošiljal pomoč v hrani.{{sfn|Service|2004|p=272}} V Ukrajini, severnem Kavkazu, južni Rusiji in osrednji Aziji so izbruhnili oboroženi upori proti dekulakizaciji in kolektivizaciji, ki so višek dosegli marca 1930. Zatrla jih je Rdeča armada.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=113–114}} Stalin se je na vstaje odzval s člankom »Vrtoglavica od uspehov«, v katerem je vztrajal, da je bila kolektivizacija prostovoljna, za vsakršno nasilje pa je okrivil krajevne uradnike.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=114}} Čeprav si je bil mnogo let blizu s Stalinom,{{sfn|Volkogonov|1991|p=174}} je Buharin izrazil zaskrbljenost nad to politiko; označil jo je za vračanje k Leninovi stari politiki »vojnega komunizma« in verjel, da bo neuspešna. Do sredine leta 1928 ni bil zmožen zbrati zadostne podpore v partiji, da bi lahko nasprotoval reformam,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=172|2a1=Service|2y=2004|2p=260|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=708}} novembra 1929 pa ga je Stalin odstranil iz Politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=158|2a1=Service|2y=2004|2p=266|3a1=Conquest|3y=2008|3p=18}} Uradno je Sovjetska zveza zamenjala »neracionalnost« in »razsipnost« [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] z [[Načrtovano gospodarstvo|načrtovanim gospodarstvom]], urejenim po dolgoročnem, natančnem in znanstvenem ogrodju; v resnici je sovjetsko gospodarstvo temeljilo na priložnostnih ukazih iz središča, pogosto namenjenih dosegi kratkoročnih ciljev.{{sfn|Sandle|1999|pp=227, 229}} Leta 1928 je bil sprejet prvi [[Petletka|petletni načrt]], ki je bil v glavnem osredotočen na spodbujanje težke industrije;{{sfn|Service|2004|p=259}} dosežen je bil leto pred načrtovanim, leta 1932.{{sfn|Service|2004|p=274}} Sovjetska zveza je doživela veliko gospodarsko preobrazbo. Odprli so nove rudnike, zgradili nova mesta kot [[Magnitogorsk]] in začeli graditi [[Belomorski-Baltski prekop|belomorsko-baltski prekop]]. Milijoni kmetov so se preselili v mesta, čeprav urbana stanovanjska gradnja ni zmogla izpolnjevati potreb.{{sfn|Service|2004|p=265}} S kupovanjem strojev iz tujine so se nakopičili visoki dolgovi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=118}} Številni od velikih gradbenih podvigov, vključno z belomorsko-baltskim prekopom in [[Moskovska podzemna železnica|moskovsko podzemno železnico]], so bili izvedeni pretežno s prisilnim delom.{{sfn|Conquest|1991|pp=186, 190}} Odstranjeni so bili zadnji elementi delavskega nadzora nad industrijo, upravniki tovarn so dobili večja pooblastila in vse več privilegijev.{{sfn|Sandle|1999|pp=231–233}} Stalin je vse večje neenakosti v plačah branil z Marxovim argumentom, da so v začetnih stopnjah socializma te razlike nujne.{{sfn|Sandle|1999|pp=241–242}} Za spodbujanje delavnosti so uvedli več medalj in nagrad, kot tudi [[gibanje stahanovcev]].{{sfn|Sandle|1999|p=231}} Stalinovo sporočilo je bilo, da se v ZSSR vzpostavlja socializem, medtem ko se kapitalizem sesipa med [[Zlom newyorške borze 1929|zlomom Wall Streeta]].{{sfn|Service|2004|p=269}} Njegovi govori in članki so odsevali njegovo utopično videnje Sovjetske zveze, dvigajoče v višine človeškega razvoja brez primere in stvarajoče »novega sovjetskega človeka«.{{sfn|Service|2004|p=300}} ==== Kulturna in zunanja politika ==== Leta 1928 je Stalin razglasil, da se bo z razvojem socializma okrepila razredna vojna med proletariatom in razrednimi sovražniki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–153|2a1=Sandle|2y=1999|2p=214|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=107–108}} Opozarjal je na »nevarnost z desne«, tudi v Komunistični partiji sami.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=108}} Prvo večje montirano sojenje v ZSSR je bil »šahtijski proces« leta 1928, v katerem so 53 inženirjev srednjega razreda obtožili sabotaže.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–155|2a1=Service|2y=2004|2p=259|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=687, 702–704, 709|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=107}} V letih 1929 in 1930 je sledilo še več montiranih sodnih postopkov, namenjenih ustrahovanju opozicije.{{sfn|Service|2004|p=268}} Vedoč, da bi ruska narodnostna večina lahko imela težave z vladavino Gruzijca,{{sfn|Service|2004|p=324}} je poviševal etnične Ruse po državni hierarhiji ter zapovedal uporabo [[Ruščina|ruščine]] v šolah in uradih, na območjih z nerusko večino skupaj s krajevnimi jeziki.{{sfn|Service|2004|p=326}} Nacionalistična čustva med etničnimi manjšinami so zatrli.{{sfn|Service|2004|p=301}} Za izboljšanje družbene discipline in spodbudo rasti prebivalstva so uvajali konservativne družbene politike, med njimi vzpodbujanje čvrstih družinskih enot in materinstva, vnovično prepoved [[homoseksualnost]]i, omejitve [[splav]]a in [[ločitev]] ter ukinitev ženskega oddelka ''Ženotdel'' v centralnem komiteju partije.{{sfn|Sandle|1999|pp=244, 246}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|Rušenje [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika]] v Moskvi, na mestu katere so nameravali zgraditi [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]]]] Stalin je podpiral »kulturno revolucijo«,{{sfn|Service|2004|p=299}} ki bi prebudila kulturo za »množice« in razširila kulturo, dotlej rezervirano za elito.{{sfn|Service|2004|p=304}} Razširile so se šole, časopisi in knjižnice in pismenost je porasla.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=111, 127|2a1=Service|2y=2004|2p=308}} V umetnosti se je spodbujal [[socialistični realizem]],{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=246|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=85}} medtem ko je Stalin osebno občudoval in se zavzemal za pomembne pisatelje, kot so bili [[Maksim Gorki]], [[Mihail Šolohov]] in [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]].{{sfn|Service|2004|pp=302–303}} Pokrovitelj je bil tudi znanstvenikom, katerih delo je ustrezalo njegovi vnaprej oblikovani interpretaciji marksizma; podpiral je na primer raziskave, ki jih je izvajal [[Trofim Lisenko]], kljub temu da jih je večina znanstvenih sodobnikov zavračala kot [[Psevdoznanost|psevdoznanstvene]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=211, 276–277|2a1=Service|2y=2004|2p=307}} Znova se je okrepilo vladino delovanje proti religiji,{{sfn|Conquest|1991|p=157}} v okviru česar je povečala financiranje [[Zveza bojevitih ateistov|Zveze bojevitih ateistov]].{{sfn|Service|2004|p=301}} Krščanska, muslimanska in budistična duhovščina so se soočile s preganjanjem.{{sfn|Service|2004|p=268}} Porušili so številne verske zgradbe; najodmevnejša je bila rušitev [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi]] z namenom pripraviti prostor za (nikoli dokončano) [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]].{{sfn|Conquest|1991|p=191}} Nad večino prebivalstva je religija obdržala vpliv: ob popisu prebivalstva leta 1937 se je 57 % izprašanih opredelilo za vernike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=325}} V 1920. in nadaljnjih letih je Stalin dajal velik pomen zunanji politiki.{{sfn|Service|2004|p=379}} Osebno se je sestal z vrsto obiskovalcev z Zahoda, med drugim z [[George Bernard Shaw|Georgom Bernardom Shawom]] in s [[Herbert George Wells|Herbertom Georgom Wellsom]], na katerih je pustil velik vtis.{{sfn|Conquest|1991|pp=183–184}} Preko Komunistične internacionale je Stalinova vlada izvajala močan vpliv na marksistične stranke drugje po svetu.{{sfn|Service|2004|p=282}} Sprva je Stalin vodenje organizacije večinoma prepuščal Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=261}} Na 6. kongresu julija 1928 je odposlancem dejal, da glavna grožnja socializmu ne prihaja z desnice, marveč od nemarksističnih socialistov in [[Socialna demokracija|socialdemokratov]], ki jih je oklical za »socialne fašiste«;{{sfnm|1a1=McDermott|1y=1995|1pp=410–411|2a1=Conquest|2y=1991|2p=176|3a1=Service|3y=2004|3pp=261, 383|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=720}} Stalin je opažal, da so v mnogih državah socialdemokrati glavni tekmeci marksistom-leninistom za podporo delavskega razreda.{{sfn|Conquest|1991|p=173}} Namenjanje tolikšne pozornosti levičarskim tekmecem je skrbelo Buharina, ki je kot veliko večjo grožnjo dojemal [[fašizem]] in [[Skrajna desnica|skrajno desnico]], ki se je vzpenjala v Evropi.{{sfn|Service|2004|p=261}} Po Buharinovem odhodu je Stalin upravljanje Komunistične internacionale dodelil [[Dmitrij Manuiljski|Dmitriju Manuiljskemu]] in [[Josif Pjatnicki|Josifu Pjatnickemu]].{{sfn|Service|2004|p=282}} Stalin se je soočal s težavami v družinskem življenju: Leta 1929 je njegov sin Jakov poskušal storiti [[samomor]]; neuspeh mu je prinesel Stalinov prezir.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=289|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=595}} Napet je bil tudi njegov odnos z ženo Nadjo, ki je trpela za duševnimi težavami in s katero se je pogosto prepiral.{{sfn|Service|2004|p=289}} Novembra 1932 se je po družabni večerji, na kateri se je Stalin spogledoval z drugimi ženskami, Nadja ustrelila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=169|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=90|3a1=Service|3y=2004|3pp=291–292}} Javnosti je bilo rečeno, da je umrla zaradi [[Akutni apendicitis|apendicitisa]], Stalin pa je vzrok njene smrti prikril tudi svojim otrokom.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=94, 95|2a1=Service|2y=2004|2pp=292, 294}} Stalinovi prijatelji so opazili, da se je Stalin po ženini smrti vidno spremenil in postal čustveno hladnejši.{{sfn|Service|2004|p=297}} === Velike krize: 1932–1939 === ==== Lakota ==== Po Sovjetski zvezi se je razširilo nezadovoljstvo nad Stalinovo vlado.{{sfn|Service|2004|p=316}} Družbeni nemiri, ki so bili dotlej večinoma omejeni na podeželje, so postajali čedalje očitnejši v mestnih območjih, kar je Stalina spodbodlo, da je leta 1932 zrahljal del gospodarske politike.{{sfn|Service|2004|p=310}} Maja 1932 je uvedel sestav kolhoznih trgov, kjer so kmetje imeli možnost trgovati s presežki svojih pridelkov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=310|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=627}} Sočasno so se zaostrile kazenske sankcije: na Stalinovo pobudo so avgusta 1932 sprejeli odlok, po katerem je bilo s smrtjo moč kaznovati celo krajo pesti žita.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} Drugi petletni načrt je predvideval manjše proizvodne kvote od prvega, njegov glavni cilj pa je bilo izboljšanje življenjskih pogojev. Poudarek je bil na povečanju bivalnega prostora in proizvodnji potrošniških izdelkov.{{sfn|Service|2004|p=310}} Tako kot prvega so tudi ta petletni načrt večkrat prilagodili spreminjajočemu stanju – povečali so na primer proizvodnjo oborožitve, potem ko je [[Adolf Hitler]] leta 1933 postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]].{{sfn|Service|2004|p=318}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|levo|sličica|Do smrti izstradani ljudje na ulici [[Harkov]]a]] Sovjetsko zvezо je prizadela [[Sovjetska lakota 1932–1933|huda lakota, ki je vrhunec dosegla pozimi 1932–33]]{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=312|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=19–20|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} in vzela življenje petih do sedmih milijonov ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Najhuje prizadeti območji sta bili Ukrajina in severni Kavkaz, čeprav je lakota doletela tudi Kazahstan in več ruskih pokrajin.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=119}} Zgodovinarji so dolgo razpravljali, ali je Stalinova vlada lakoto povzročila namerno ali ne;{{sfn|Ellman|2005|p=823}} ni znanih dokumentov, v katerih bi Stalin ali njegova vlada izrecno pozivala k uporabi pomanjkanja hrane za represijo nad prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=628, 631}} Letina je bila v letih 1931 in 1932 slaba zaradi vremenskih pogojev,{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1pp=823–824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=626|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} kar je sledilo večletnemu upadanju pridelka zaradi manjše produktivnosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Vladna politika – vključno z osredotočanjem na hitro industrializacijo, podružbljenjem živine in dajanjem prednosti posejanim površinam pred [[Kolobarjenje|kolobarjenjem]] – je težave še poglabljala;{{sfn|Ellman|2005|p=834}} vlada tudi ni uspela zbrati zalog žita za takšno izredno stanje.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=626}} Stalin je za lakoto krivil sovražne elemente in sabotaže med kmeti.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=627–628|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=120}} Njegova vlada je na prizadeto podeželje pošiljala manjše količine hrane, kar pa je bilo veliko premalo, da bi ublažilo tolikšno lakoto.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Sovjetska vlada je pri razdeljevanju zalog hrane dajala prednost mestni delovni sili;{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=833|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=665}} za Stalina je bila usoda industrializacije Sovjetske zveze veliko pomembnejša od življenj kmetov.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628|2a1=Ellman|2y=2007|2p=664}} Izvoz žita, s katerim je Sovjetska zveza v veliki meri odplačevala stroje, je močno upadel.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Stalin ni priznaval, da je njegova politika prispevala k lakoti,{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} katere obstoj so skrivali pred zunanjimi opazovalci.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=724}} ==== Ideološke in zunanje zadeve ==== V letih 1935–36 je pod Stalinom nastala nova ustava. Mestoma je bila izrazito demokratična, kar pa je bilo propagandno orožje, saj je vsa oblast ležala v rokah Stalina in njegovega Politbiroja.{{sfn|Service|2004|p=319}} Oznanil je, da je bil »socializem, ki je prva faza komunizma, v državi v osnovi dosežen«.{{sfn|Service|2004|p=319}} Leta 1938 je bil izdan učbenik ''Zgodovina Komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'', pogovorno znan kot ''Kratki kurz'',{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=212|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=552–443|3a1=Service|3y=2004|3p=361}} ki ga je zgodovinar Conquest pozneje opisal kot »osrednje besedilo stalinizma«.{{sfn|Conquest|1991|p=212}} Izšlo je tudi nekaj odobrenih Stalinovih biografij,{{sfn|Service|2004|p=361}} čeprav je Stalin imel rajši, da ga upodabljajo kot poosebljenje Komunistične partije, kot da bi raziskovali njegovo življenjsko zgodbo.{{sfn|Service|2004|p=362}} Proti koncu 1930. let je Stalin postavil »nekaj omejitev svojega čaščenja«.{{sfn|Service|2004|p=362}} Do leta 1938 se je Stalinov notranji krog polagoma ustalil z osebnostmi, ki so tam ostale do njegove smrti.{{sfn|Conquest|1991|p=216}} V želji po izboljšanju mednarodnih odnosov je Sovjetska zveza leta 1934 pristopila k [[Društvo narodov|Društvu narodov]].{{sfn|Service|2004|p=386}} Stalin je oktobra 1933, kmalu po njegovem prihodu na čelo Nemčije, navezal tajne stike s Hitlerjem.{{sfn|Conquest|1991|p=217}} Stalin je Hitlerja občudoval, posebej njegovo izvedbo [[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], s katero je odstranil tekmece znotraj [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=176|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=116|3a1=Service|3y=2004|3p=340}} Vseeno je prepoznal grožnjo, ki jo je predstavljal fašizem, in si prizadeval za vzpostavitev boljših odnosov z liberalnimi demokracijami zahodne Evrope.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=218|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=123, 135}} Maja 1935 je Sovjetska zveza podpisala pogodbo o vzajemni pomoči s [[Francija|Francijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=135}} Na sedmem kongresu Komunistične internacionale v juliju in avgustu 1935 je sovjetska vlada spodbudila marksiste-leniniste, naj se združijo z ostalimi levičarskimi gibanji kot del [[Ljudska fronta|ljudske fronte]] proti fašizmu.{{sfnm|1a1=Haslam|1y=1979|1pp=682–683|2a1=Conquest|2y=1991|2p=218|3a1=Service|3y=2004|3p=385|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=135}} Protikomunistične vlade Nemčije, [[Kraljevina Italija|fašistične Italije]] in [[Japonska|Japonske]] so odgovorile s podpisom [[Protikominternski pakt|Protikominternskega pakta]] leta 1936.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=154}} Ko je julija 1936 izbruhnila [[španska državljanska vojna]], so Sovjeti levičarski republikanski frakciji poslali 648 letal in 407 tankov, skupaj s 3000 sovjetskimi vojaki in 42.000 pripadniki [[Mednarodne brigade|Mednarodnih brigad]], ki jih je vzpostavila Komunistična internacionala.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=219|2a1=Service|2y=2004|2p=387}} Stalin se je s stanjem v Španiji ukvarjal zelo osebno.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=154}} Nemčija in Italija sta podprli nacionalistično frakcijo, ki je marca 1939 naposled zmagala.{{sfn|Service|2004|pp=387, 389}} Po izbruhu [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] leta 1937 sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili pakt o nenapadanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=156}} Stalin je podprl Kitajce, ko so Kuomintang in kitajski komunisti prekinili svojo državljansko vojno in oblikovali združeno fronto, za katero si je prizadeval.{{sfn|Service|2004|pp=392}} ==== Velika čistka ==== {{Več slik |direction = vertical |width = 240px |image1 = Vorošilov, Molotov, Stalin z Ježovom.jpg |caption1 = Na tej znani fotografiji je vodja NKVD [[Nikolaj Ježov]] z Vorošilovom, Molotovom in Stalinom ob Belomorskem prekopu |image2 = Ježov izgine.jpg |caption2 = Pozneje so fotografijo retuširali in z nje popolnoma odstranili Ježova }} Stalin je glede državne represije pogosto dajal nasprotujoče si znake.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Maja 1933 je iz zapora izpustil številne ljudi, obsojene manjših prekrškov, in varnostnim službam naročil, naj ne izvajajo več množičnih aretacij in izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=125}} Septembra 1934 je uvedel komisijo za preiskavo lažnih zapornih obsodb; istega meseca je pozval k usmrtitvi delavcev metalurške tovarne, obtoženih vohunjenja za Japonsko.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Takšen mešani pristop se je pričel spreminjati decembra 1934, ko je bil umorjen vidni član partije [[Sergej Kirov]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=179|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=126–127|3a1=Service|3y=2004|3p=314|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=128–129}} Po umoru je Stalin postal vse bolj zaskrbljen glede atentata nase, si povečal osebno varovanje in se redko sprehajal v javnosti.{{sfn|Overy|2004|p=327}} Državna represija se je po atentatu na Kirova povečala;{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=128, 137}} Stalin je to spodbujal in varnost postavljal nad vse ostale ozire.{{sfn|Service|2004|p=347}} Z odlokom je ustanovil [[trojke NKVD]], ki so lahko odmerjale sodbe brez sodelovanja sodišč.{{sfn|Service|2004|p=315}} Leta 1935 je naložil NKVD-ju, da z mestnih območij izžene osumljene protirevolucionarje; v začetku leta 1935 jih je bilo iz Leningrada pregnanih več kot 11.000.{{sfn|Service|2004|p=318}} Leta 1936 je šef NKVD postal [[Nikolaj Ježov]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=139}} Stalin je orkestriral aretacije številnih nekdanjih nasprotnikov v komunistični partiji, kot tudi trenutnih članov centralnega komiteja: mnoge so ovadili kot koristolovce s podporo Zahoda, zaprli ali poslali v notranje izgnanstvo.{{sfn|Service|2004|pp=314–317}} Prvi od montiranih moskovskih procesov je potekal avgusta 1936; obtoženci, med njimi Kamenjev in Zinovjev, so bili spoznani za krive načrtovanja atentatov in usmrčeni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=139, 154–155, 164–172, 175–176|2a1=Service|2y=2004|2p=320|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=139}} Drugi moskovski proces je potekal januarja 1937,{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=139–140}} tretji, na katerem sta bila Buharin in Rikov obtožena sodelovanja v trockistično-zinovjevski teroristični zaroti in obsojena na smrt, pa marca 1938.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=192–193|2a1=Service|2y=2004|2p=346|3a1=Conquest|3y=2008|3p=24|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=140}} Do konca leta 1937 so iz Politbiroja izginili zadnji ostanki kolektivnega vodstva in Stalin je imel popoln nadzor nad njim.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=176–177}} Iz Partije so množično izključevali člane,{{sfn|Service|2004|p=349}} Stalin pa je tujim partijam ukazal, naj očistijo tudi protistalinistične elemente.{{sfn|Service|2004|p=391}} Represija se je še okrepila decembra 1936 in ostala zelo močna do novembra 1938; to obdobje je znano kot »velika čistka«.{{sfn|Service|2004|p=347}} V drugi polovici leta 1937 so čistke presegle okvire partije in zajele širše prebivalstvo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=141, 150}} Julija 1937 je politbiro odredil čistko »protisovjetskih elementov« v družbi, ki je zajela protistalinistične boljševike, nekdanje menjševike in socialistične revolucionarje, duhovščino, nekdanje pripadnike Bele armade in običajne prestopnike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=350|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=150–151}} Stalin in Ježov sta tega meseca podpisala ukaz NKVD št. 00447, ki je odredil 268.950 ljudi za aretacijo; od teh je bilo usmrčenih 75.950.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=203–204|2a1=Service|2y=2004|2pp=350–351|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=150}} Začel je tudi »nacionalne operacije«, ki so bile [[etnično čiščenje]] nesovjetskih narodnostnih skupin – med njimi Poljakov, Nemcev, Latvijcev, Fincev, Grkov, Korejcev in Kitajcev – z notranjimi ali zunanjimi izgoni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=204|2a1=Service|2y=2004|2pp=351, 390|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=151}} V obdobju čistk je bilo aretiranih okoli 1,6 milijona ljudi,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} 700.000 jih je bilo ustreljenih in neznano število je umrlo med mučenjem NKVD.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} V 1930. in 1940. letih je NKVD izvajal atentate na prebežnike in nasprotnike v tujini.{{sfn|Service|2004|p=394}} Avgusta 1940 so v Mehiki umorili Trockega, s čimer je bil odstranjen zadnji od Stalinovih nasprotnikov iz nekdanjega kolektivnega vodstva.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=230|2a1=Service|2y=2004|2p=394|3a1=Overy|3y=2004|3p=338|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=174}} V maju je sledila aretacija večine pripadnikov vojaškega vrhovnega poveljstva in vojske nasploh, pogosto na podlagi izmišljenih obtožb.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=201|2a1=Service|2y=2004|2p=349|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=140}} Čistka je večino stare garde v partiji zamenjala z mlajšimi uradniki, ki niso poznali obdobja pred Stalinovim vodstvom in ki so veljali za osebno bolj vdane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=137–138, 147}} Partijski funkcionarji so vestno izvajali ukaze in se poskušali prikupiti Stalinu, da ne bi sami postali žrtve čistk.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=140}} Takšni funkcionarji so pogosto aretirali in usmrtili še več ljudi, kot je narekovala kvota Stalinove osrednje vlade.{{sfn|Montefiore|2003|p=204}} Stalin je sprejel vse ključne odločitve v času terorja, osebno usmerjal nekatere od operacij in se zanimal za njihovo izvrševanje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=151, 159}} O njegovih motivih za to so zgodovinarji pogosto razpravljali.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} Njegovi osebni zapisi iz tega obdobja so bili po besedah Hlevnjuka »nenavadno zaviti in nepovezani« ter polni trditev o sovražnikih, ki da ga obkrožajo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=152}} Posebej ga je skrbel uspeh, s kakršnim so v Španiji desničarske sile strmoglavile levičarsko vlado,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=347–248|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=125, 156–157}} in se bal domače [[Peta kolona|pete kolone]] v prihodnji vojni z Japonsko in Nemčijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=153, 156–157}} Veliki teror se je končal, ko so Ježova odstranili s čela NKVD in zamenjali z [[Lavrentij Berija|Lavrentijem Berijo]],{{sfn|Service|2004|p=367}} ki je bil popolnoma vdan Stalinu.{{sfn|Montefiore|2003|p=245}} Ježova so aretirali aprila 1939 in usmrtili leta 1940.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=209|2a1=Service|2y=2004|2p=369|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=160}} Teror je prizadel ugled Sovjetske zveze v tujini, zlasti med levičarskimi simpatizerji.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=162}} Medtem ko je teror popuščal, je Stalin poskušal odvrniti odgovornost s sebe{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=157}} in za njegovo »pretiravanje« krivil Ježova.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=159}} Po besedah zgodovinarja Jamesa Harrisa današnje raziskave arhivov kažejo, da Stalin čistk ni izvajal, da bi vzpostavil osebno diktaturo; pravi razlog naj bi po njegovem bil pretiran strah pred protirevolucijo.{{sfn|Harris|2017|pp=1–5, 16}} == Druga svetovna vojna == === Pakt z Nemškim rajhom: 1939–1941 === Kot marksist-leninist je Stalin pričakoval neizogiben konflikt med tekmujočimi kapitalističnimi silami; potem ko si je nacistična Nemčija leta 1938 [[Anschluss|priključila Avstrijo]] in nato del Češkoslovaške, je vedel, da je na obzorju vojna.{{sfn|Montefiore|2003|p=308}} Poskušal je ohranjati sovjetsko nevtralnost, upajoč, da bo vojna Nemčije s Francijo in Britanijo omogočila Sovjetski zvezi prevlado v Evropi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=220–221|2a1=Service|2y=2004|2pp=380–381}} Z vojaško grožnjo se je Sovjetska zveza soočala tudi na vzhodu, kjer je v 1930. letih prihajalo do oboroženih spopadov z ekspanzionistično Japonsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392–393|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=163, 168–169}} Stalin je začel kopičiti vojsko in od januarja 1939 do junija 1941 več kot podvojil Rdečo armado, čeprav so bili v mrzličnem širjenju mnogi častniki slabo izurjeni.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=185–186}} K pomanjkanju izurjenih oficirjev ob izbruhu vojne je pripomogla tudi čistka v vojski v letih 1940–1941.{{sfn|Conquest|1991|pp=232–233, 236}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Stalin izreka dobrodošlico [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]] v Kremlju, 1939]] Ker Britanija in Francija nista kazali pripravljenosti za zavezništvo s Sovjetsko zvezo, je Stalin pričel iskati boljšo kupčijo z Nemčijo.{{sfn|Service|2004|pp=399–400}} 3. maja 1939 je zamenjal zahodno usmerjenega zunanjega ministra [[Maksim Litvinov|Maksima Litvinova]] z [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavom Molotovom]].{{sfn|Nekrič|1997|p=109}} Maja 1939 je Nemčija začela pogajanja s Sovjetsko zvezo in ponudila, da si sili razdelita vzhodno Evropo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=166}} Stalin je v tem videl priložnost tako za ozemeljsko širitev kot za začasen mir z Nemčijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=168, 169}} Avgusta 1939 je Sovjetska zveza z Nemčijo podpisala [[pakt Ribbentrop-Molotov]], sporazum o nenapadanju, ki sta ga izpogajala Molotov in nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=221|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Service|3y=2004|3p=399|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=166}} Teden pozneje je Nemčija [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]], Združeno kraljestvo in Francija pa sta Nemčiji napovedala vojno.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=169}} 17. septembra je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Poljsko|vstopila na vzhodno Poljsko]], uradno z namenom obnoviti red v razsuti državi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=2006|2p=43}} 28. septembra sta si Nemčija in Sovjetska zveza izmenjali nekaj osvojenega ozemlja: Nemčija je pridobila večinsko poljsko govoreča območja Lublinske pokrajine in del Varšavske pokrajine, medtem ko je Sovjetska zveza dobila Litvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=223|2a1=Service|2y=2004|2pp=402–403|3a1=Wettig|3y=2008|3p=20}} Kmalu zatem je bila v Stalinovi prisotnosti podpisana nemško-sovjetska mejna pogodba.{{sfn|Conquest|1991|p=224}} Državi sta nadaljevali s trgovanjem, kar je spodkopavalo britansko trgovinsko blokado Nemčije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=224|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Sovjetska zveza je nadalje zahtevala dele vzhodne Finske, kar je finska vlada zavrnila. Sovjetska zveza je novembra 1939 [[Zimska vojna|napadla Finsko]], ta pa je kljub sovjetski številčni premoči uspela zadržati Rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=228|2a1=Service|2y=2004|2p=403|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=172–173}} Mednarodna skupnost je podprla Finsko, Sovjetsko zvezo pa so izključili iz Društva narodov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti, osramočeni zaradi nezmožnosti premagati Fince, so podpisali začasno mirovno pogodbo, s katero so pridobili nekaj delov finskega ozemlja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=403|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Junija 1940 je Rdeča armada okupirala baltske države, ki jih je avgusta prisilno priključila Sovjetski zvezi;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=227|2a1=Service|2y=2004|2pp=404–405|3a1=Wettig|3y=2008|3pp=20–21|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=173}} napadli in anektirali so tudi Besarabijo in severno Bukovino, dela [[Romunija|Romunije]].{{sfnm|1a1=Brackman|1y=2001|1p=341|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti so poskušali vnaprej preprečiti odpore na svojih novih vzhodnoevropskih ozemljih z množično represijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=170}} Najodmevnejši je bil [[katinski pokol]] aprila in maja 1940, ko so usmrtili okoli 22.000 pripadnikov poljske vojske, policije in obveščevalne službe.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=170}} Hitrost nemške nadvlade in okupacije Francije je Stalina presenetila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Vse bolj se je osredotočal na spravo z Nemčijo, da bi odložil morebitne spopade z njo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=406}} Potem ko so [[sile osi]] Nemčija, Italija in Japonska oktobra 1940 podpisale [[trojni pakt]], je Stalin predlagal, da bi se zavezništvu osi pridružila tudi ZSSR.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=231|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=341, 343|3a1=Roberts|3y=2006|3p=58}} Da bi izkazal miroljubnost do Nemčije, je Sovjetska zveza aprila 1941 podpisala pakt o nevtralnosti z Japonsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=233|2a1=Roberts|2y=2006|2p=63}} Čeprav je bil ''de facto'' vodja države že petnajst let, je Stalin sklenil, da so odnosi z Nemčijo poslabšali do te mere, da mora težavo obvladati kot uradni vodja vlade: 6. maja 1941 je zamenjal Molotova na mestu [[Premier Sovjetske zveze|premierja Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=234|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=180}} === Nemška invazija: 1941–1942 === [[Slika:Battle of Moscow.jpg|sličica|Ženske kopljejo protitankovske jarke okoli Moskve, medtem ko so vsi moški na fronti (1941)]] Junija 1941 je Nemčija [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], s čimer je začela vojno na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=410–411|2a1=Roberts|2y=2006|2p=82|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=198}} Stalina je, čeprav so ga obveščevalne službe večkrat opozorile na nemške namere, napad presenetil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=408–409, 411–412|2a1=Roberts|2y=2006|2p=67|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=199–200, 202}} Oblikoval je državni obrambni komite, katerega vrhovni poveljnik je bil sam,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=414–415|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=206–207}} in vojaško vrhovno poveljstvo ([[Stavka (poveljstvo)|Stavka]]){{sfn|Service|2004|p=413}} z načelnikom [[Georgij Žukov|Georgijem Žukovom]].{{sfn|Service|2004|p=420}} Nemška taktika [[Bliskovita vojna|bliskovite vojne]] je bila spočetka zelo uspešna: sovjetske zračne sile na zahodni meji so padle po dveh dneh.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=417|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=201–202}} Nemški [[Wehrmacht]] je prodrl globoko na sovjetsko ozemlje;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=235|2a1=Service|2y=2004|2p=416}} Ukrajina, Belorusija in baltske države so prešle pod nemško okupacijo, [[Obleganje Leningrada|Leningrad pa so oblegali]].{{sfn|Service|2004|p=418}} Sovjetski begunci so preplavili Moskvo in okoliška mesta.{{sfn|Service|2004|p=417}} Julija je nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] že bombardirala Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=418}} oktobra pa se je pripravljala, da prestolnico napade z vsemu silami. Za sovjetsko vlado je bil narejen načrt za evakuacijo v [[Samara|Kujbišev]], vendar se je Stalin odločil, da bo ostal v Moskvi, saj je verjel, da bi njegov pobeg prizadel moralo enot.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=248–249|2a1=Service|2y=2004|2p=420|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=214–215}} Nemško napredovanje na Moskvo se je ustavilo po [[Bitka za Moskvo|dveh mesecih boja]] v vedno bolj neugodnih vremenskih razmerah.{{sfn|Glantz|2001|p=26}} V nasprotju z nasveti Žukova in ostalih generalov je Stalin dajal prednost napadu pred obrambo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=421, 424|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=220}} Junija 1941 je ukazal taktiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], s katero so uničevali infrastrukturo in zaloge, preden bi se do njih dokopali Nemci,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Roberts|2y=2006|2p=90}} NKVD-ju pa je ukazal usmrtitev okoli 100.000 političnih zapornikov na območjih, ki se jim je približeval Wehrmacht.{{sfn|Gellately|2007|p=391}} Napravil je čistko v vojaškem poveljstvu, številni so bili odstavljeni ali premeščeni, aretirani ali usmrčeni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=239–240|2a1=Roberts|2y=2006|2p=98|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=209}} Z ukazom št. 270 je vojakom zapovedal, naj se borijo do smrti, zajete pa označil za izdajalce.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=241|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=210}} Med [[Vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]] Nemcev se je znašel Stalinov sin Jakov, ki je v koncentracijskem taborišču tudi umrl.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=241–242|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Julija 1942 je izdal ukaz št. 227, ki je samovoljno umikanje kaznoval s premestitvijo v »kazenske bataljone«, ki so bili topovska hrana na prvi frontni liniji.{{sfnm|1a1=Roberts|1y=2006|1p=132|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=223}} Med bojevanjem se tako nemška kot sovjetska vojska nista zmenili za [[vojno pravo]], določeno z [[Ženevske konvencije|ženevskimi konvencijami]].{{sfn|Service|2004|p=423}} Sovjeti so na vso moč razglašali nemške pokole komunistov, [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]].{{sfn|Service|2004|p=422}} Stalin je aprila 1942 podprl organizacijo [[Judovski protifašistični komite]], da bi pridobil podporo Judov in mednarodne skupnosti za sovjetske vojne napore.{{sfn|Overy|2004|p=568}} [[Slika:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|levo|sličica|Središče Stalingrada po osvoboditvi, 2. februar 1943]] Sovjetska zveza se je povezala z Združenim kraljestvom in z Združenimi državami Amerike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=211}} V odziv na invazijo je okrepila industrijo v osrednji Rusiji, ki je proizvajala skoraj izključno vojaško opremo.{{sfn|Service|2004|p=421}} Produktivnost je dosegla visoko raven in presegla nemško.{{sfn|Service|2004|p=422}} Med vojno je bil Stalin popustljivejši do [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] in ji dovolil nadaljevanje nekatere dejavnosti, septembra 1943 pa se je sestal s [[Moskovski patriarh Sergej|patriarhom Sergejem]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=442–443|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=242–243}} Dovolil je tudi več svobode kulturnega izražanja, kar je omogočilo dotlej zatiranim umetnikom, kot sta [[Ana Ahmatova]] in [[Dmitrij Šostakovič]], da so lažje širili svoja dela.{{sfn|Service|2004|p=441}} ''[[Internacionala|Internacionalo]]'' je zamenjala [[Himna Sovjetske zveze|nova, domoljubnejša himna]].{{sfn|Service|2004|p=442}} Vlada je vse bolj spodbujala [[Panslavizem|panslovanska]] čustva,{{sfn|Service|2004|p=446}} kritizirala pa [[svetovljanstvo]], zlasti zamisel »kozmopolitov brez korenin«, ki je bila uperjena predvsem proti sovjetskim Judom.{{sfn|Service|2004|pp=446–447}} Leta 1943 je bila razpuščena Kominterna,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=444}} Stalin pa je tujim marksističnim-leninističnim strankam naročal, naj spodbujajo nacionalizem namesto internacionalizma, da bi si povečale privlačnost doma.{{sfn|Service|2004|p=446}} Aprila 1942 je Stalin preglasil Stavko z ukazom prvega resnega sovjetskega protinapada. Rdeča armada je poskušala zavzeti [[Harkov]], ki je bil pod nemško okupacijo; napad je spodletel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=254|2a1=Service|2y=2004|2p=424|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=221–222}} Tega leta je Hitler za glavni cilj namesto splošne zmage na Vzhodni fronti zastavil zavarovanje naftnih polj na jugu Sovjetske zveze, ključnih za dolgoročni nemški vojni uspeh.{{sfn|Roberts|2006|pp=117–8}} Medtem ko so generali Rdeče armade zaznali, da bo Hitler svoje napore premaknil na jug, je Stalin to dojemal le kot bočne premike ob novem poskusu zavzetja Moskve.{{sfn|Roberts|2006|p=124}} Junija 1924 je nemška vojska začela veliko ofenzivo v južni Rusiji in ogrozila [[Stalingrad]]. Stalin je Rdeči armadi ukazal, da mesto zadržijo za vsako ceno.{{sfn|Service|2004|p=425}} Napad se je tako zavlekel v večmesečno [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad]].{{sfn|Service|2004|p=426}} Decembra 1942 je za obrambo mesta zadolžil [[Konstantin Rokosovski|Konstantina Rokosovskega]].{{sfn|Service|2004|p=427}} Februarja 1943 so se nemške enote, ki so napadale Stalingrad, predale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=428|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=225}} Sovjetska zmaga v Stalingradu je pomenila velik preobrat v vojni;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=225}} v spomin si je Stalin podelil čin [[Maršal Sovjetske zveze|maršala Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=429|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=226}} === Sovjetski protinapad: 1942–1945 === [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|sličica|Veliki trije: Josif Stalin, [[Franklin Roosevelt]] in [[Winston Churchill]] na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]], november 1943]] Do novembra 1942 je Sovjetska zveza začela uspešno odbijati nemške napade na strateške položaje na jugu. Čeprav je pri tem padlo 2,5 milijona Sovjetov, jim je to omogočilo prevzeti ofenzivo na vzhodni fronti za večino preostanka vojne.{{sfn|Roberts|2006|p=155}} Nemčija je poskušala [[Bitka pri Kursku|napasti sovjetske sile pri Kursku]], kar so Sovjeti uspešno odbili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=255|2a1=Roberts|2y=2006|2p=156|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=227}} Do konca leta 1943 je Sovjetska zveza ponovno zavzela polovico ozemlja, ki ga je bila Nemčija zasedla v letih 1941–1942.{{sfn|Roberts|2006|p=159}} Od konca 1941 do začetka 1943 se je tudi znatno povečala sovjetska proizvodnja vojaške industrije, potem ko je Stalin tovarne preselil daleč vzhodno od fronte, na varno pred nemškimi napadi.{{sfn|Roberts|2006|p=163}} V zavezniških državah je med vojno podoba Stalina postajala vse bolj pozitivna.{{sfn|Service|2004|p=452}} Leta 1941 je londonski filharmonični orkester odigral koncert v čast Stalinovemu rojstnemu dnevu,{{sfn|Service|2004|p=466}} leta 1942 pa ga je revija ''[[Time]]'' imenovala za »[[Osebnost leta revije Time|osebnost leta]]«.{{sfn|Service|2004|p=452}} Ko je Stalin izvedel, da ga na zahodu ljubkovalno imenujejo »striček Joe«, je bil sprva užaljen, saj se mu je to zdelo nespoštljivo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Service|2y=2004|2p=466}} Med Stalinom, britanskim ministrskim predsednikom [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]] in ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]], ki so postali znani kot »veliki trije«, je ostajalo medsebojno nezaupanje.{{sfn|Service|2004|p=458}} Churchill je odletel v Moskvo na obisk k Stalinu avgusta 1942 in ponovno oktobra 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=252|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|2pp=224, 244}} Stalin je med vojno redko zapustil Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=456}} Churchilla in Roosevelta pa je težila njegova nepripravljenost potovati na srečanje z njima.{{sfn|Service|2004|p=460}} Novembra 1943 se je Stalin sestal z Rooseveltom in s Churchillom [[Teheranska konferenca|v Teheranu]], mestu po njegovi izbiri.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=262|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Roberts|3y=2006|3p=180|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=229–230}} Na tej konferenci sta se Stalin in Roosevelt dobro razumela, pri čemer sta si oba želela razpad [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] po vojni.{{sfn|Service|2004|p=462}} V Teheranu se je trojica strinjala, da je za preprečitev ponovnega vojaškega vzpona Nemčijo treba razkosati.{{sfn|Service|2004|p=463}} Roosevelt in Churchill sta tudi pristala na Stalinovo zahtevo po odprtju [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodne fronte]], ki bi razbremenila vzhodno; to sta storila sredi leta 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=244, 251|2a1=Service|2y=2004|2p=461, 469|3a1=Roberts|3y=2006|3p=185|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=223, 229}} Stalin je vztrajal, da bi si po vojni Sovjetska zveza priključila del Poljske, ki ga je zasedla po paktu Ribbentrop-Molotov, čemur je Churchill nasprotoval.{{sfn|Roberts|2006|pp=186–7}} Roosevelt in Churchill sta se strinjala s Stalinovo ozemeljsko zahtevo po nemškem mestu [[Kaliningrad|Königsberg]].{{sfn|Service|2004|p=463}} Pozneje leta 1944 je Churchill pristal na Stalinov predlog, da po vojni Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija pridejo pod sovjetsko vplivno območje, Grčija pa pod zahodno.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=464–465|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} [[Slika:Soviet soldiers in Polozk (Belarus), passing by propaganda poster celebrating the reconquest of the city and urging the liberation of the Baltic from Nazi German occupation. July 4, 1944.jpg|sličica|levo|Sovjetski vojaki v [[Polock]]u, 4. julij 1944]] Leta 1944 je Sovjetska zveza močno napredovala čez vzhodno Evropo proti Nemčiji,{{sfn|Roberts|2006|pp=194–5}} vključno z [[Operacija Bagration|operacijo Bagration]], veliko ofenzivo v Beloruski SSR proti nemški [[Armadna skupina Center|armadni skupini Center]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=469|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=199–201}} Leta 1944 je izrinila nemško vojsko iz baltskih držav (razen s Kurlandskega polotoka), ki si jih je nato znova priključila.{{sfn|Service|2004|p=492}} Medtem ko je Rdeča armada znova zavzemala [[Kavkaz]] in [[Krim (polotok)|Krim]], so različne etnične skupine v teh pokrajinah – [[Kalmiki|Kalmike]], [[Čečeni|Čečene]], [[Inguši|Inguše]], [[Karačajci|Karačajce]], [[Balkari|Balkare]] in [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] – obtožili kolaboracije z Nemčijo. Po načelu kolektivne odgovornosti je Stalinova vlada ukinila njihove avtonomne republike in med letoma 1943 in 1944 izgnala večino njenih pripadnikov v Srednjo Azijo in Sibirijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=258|2a1=Service|2y=2004|2p=492|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=232–233}} Zaradi te politike je bilo izgnanih več kot milijon ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=233}} Februarja 1945 so se »veliki trije« voditelji sestali na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=264|2a1=Service|2y=2004|2p=465|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=244}} Roosevelt in Churchill sta se uklonila Stalinovi zahtevi, da Nemčija Sovjetski zvezi plača 20 milijard dolarjev odškodnine in da si Sovjetska zveza lahko priključi [[Sahalin]] in [[Kurilsko otočje]] v zameno za napad na Japonsko.{{sfn|Service|2004|pp=465–466}} Sklenili so tudi sporazum, da bo povojni Poljski vladala koalicija tako komunističnih kot konservativnih predstavnikov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=465–466|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=241–244}} Sam pri sebi je Stalin Poljsko nameraval spraviti pod popoln sovjetski vpliv.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=471|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=245}} Rdeča armada je zadržala pomoč poljskim upornikom v [[Varšavska vstaja (1944)|varšavski vstaji]], ker je Stalin verjel, da bo katerakoli zmagovalna poljska sila ovirala njegova prizadevanja po podreditvi Poljske.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=471–472|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} Čeprav je to skrival pred zavezniki, se je Stalin potrudil, da je Sovjetska zveza prva zavzela Berlin, v veri, da mu bo to omogočilo obvladati večji del Evrope. Churchill je to zaslutil in neuspešno skušal prepričati ZDA, da bi si zahodni zavezniki morali prizadevati za isti cilj.{{sfn|Service|2004|p=473}} === Zmaga: 1945 === [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|levo|sličica|Britanski ministrski predsednik [[Clement Attlee]], ameriški predsednik [[Harry Truman]] in Josif Stalin na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]], julij 1945]] Aprila 1945 je Rdeča armada zavzela Berlin, [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitler je storil samomor]] in maja se je Nemčija vdala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=474|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} Stalin je hotel, da bi Hitlerja zajeli živega; njegove posmrtne ostanke je dal prenesti v Moskvo, da bi preprečil, da bi postali relikvija nacističnih simpatizerjev.{{sfn|Service|2004|pp=479–480}} Med zavzemanjem nemškega ozemlja je Rdeča armada odkrila [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], ki so jih upravljali nacisti.{{sfn|Service|2004|p=473}} Številni sovjetski vojaki so po Nemčiji in vzhodni Evropi plenili in posiljevali,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=234}} Stalin pa jih ni hotel kaznovati.{{sfn|Service|2004|p=473}} Ko se je glede početja sovjetskih vojakov pritožil jugoslovanski komunist [[Milovan Đilas]], je Stalin odvrnil, da kako naj vojak po grozotah vojne »še normalno reagira? In kaj je tako groznega, če se po takšnih strahotah pozabava z žensko?«{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265–266|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=235}} S porazom Nemčije je Stalin preusmeril svojo pozornost na [[Sovjetsko-japonska vojna|vojno z Japonsko]] in na Daljni vzhod premestil pol milijona enot.{{sfn|Service|2004|p=474}} Zavezniki so pritiskali nanj, naj vstopi v vojno, hotel pa je tudi utrditi strateški položaj Sovjetske zveze v Aziji.{{sfnm|Glantz|1983|p=xvii}} 8. avgusta, med [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|ameriškima jedrskima bombardiranjema Hirošime in Nagasakija]], je sovjetska vojska vdrla v [[Mandžurija|Mandžurijo]] pod japonsko okupacijo in premagala vojsko [[Kvantung]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=476|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=248–249}} Oboje je privedlo do japonske vdaje in konca vojne.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=268|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=248}} Sovjetske sile so napredovale, dokler niso zavzele vsega ozemlja, ki jim je pripadlo, vendar so ZDA preprečile sodelovanje Rdeče armade pri zavezniški [[Okupacija Japonske|okupaciji Japonske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=249}} V juliju in avgustu 1945 se je Stalin udeležil [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] z novim britanskim ministrskim predsednikom [[Clement Attlee|Clementom Attleejem]] in z novim predsednikom ZDA [[Harry Truman|Harryjem Trumanom]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Service|2y=2004|2p=475}} Na konferenci je Stalin ponovil obljube, ki jih je bil dal Churchillu, da se bo vzdržal »sovjetizacije« vzhodne Evrope.{{sfn|Roberts|2006|pp=274–5}} Stalin je zahteval, naj se Nemčiji naloži vojna odškodnina brez ozira na potrebna sredstva za preživljanje nemških državljanov, kar je skrbelo Trumana, ki sta mislila, da bi Nemčija tako postala finančno breme zahodnim silam.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Zavzemal se je tudi za »vojni plen«, ki bi Sovjetski zvezi dovolil neposredno prilaščanje imetja premaganih narodov brez omejitev, in dodana je bila klavzula, ki je to omogočala z nekaterimi omejitvami.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Nemčijo so razdelili na štiri okupacijska območja – sovjetsko, ameriško, britansko in francosko – na enak način pa so razdelili tudi Berlin, ki je ležal v sovjetskem območju.{{sfn|Service|2004|p=506}} == Povojno obdobje == === Povojna obnova in lakota: 1945–1947 === Po vojni je bil Stalin – po besedah Servicea – na »vrhuncu svoje kariere«.{{sfn|Service|2004|p=481}} V Sovjetski zvezi je splošno veljal za utelešenje zmage in domoljubja.{{sfn|Service|2004|p=484}} Njegova vojska je obvladovala srednjo in vzhodno Evropo do reke [[Laba|Labe]].{{sfn|Service|2004|p=481}} Junija 1945 je Stalin prejel naslov generalisima{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} in z Leninovega mavzoleja spremljal parado zmage, ki jo je vodil Žukov na moskovskem [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfn|Service|2004|pp=480–481}} Na večerji, ki so jo priredili vojaškim poveljnikom, je opisal Ruse kot »izjemen narod« in »vodilno silo« v Sovjetski zvezi; s tem je prvič nedvoumno povzdignil Ruse nad ostale narode Sovjetske zveze.{{sfn|Service|2004|p=479}} Leta 1946 je država izdala Stalinova ''Zbrana dela''.{{sfn|Service|2004|p=541}} Leta 1947 je objavila drugo izdajo Stalinove uradne biografije, ki ga je še bolj poveličevala kot predhodna.{{sfn|Service|2004|pp=543–544}} Dnevno so ga citirali v ''Pravdi'', njegove slike pa so visele na zidovih številnih delovnih mest in domov.{{sfn|Service|2004|p=548}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R78376, Budapest, II. Weltfestspiele, Festumzug, Komsomolzen.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Portret Stalina v Budimpešti, 1949]] Svojemu utrjenemu mednarodnemu položaju navkljub je Stalin ostal na preži za notranjimi nasprotovanji in željo po spremembah med prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=485|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=262}} Skrbela ga je tudi njegova vračajoča se vojska, ki je bila v Nemčiji izpostavljena širokemu naboru potrošniških dobrin, od katerih so številne naplenjene prinašali s seboj; to ga je spominjalo na [[Dekabristična vstaja|dekabristično vstajo]] ruskih vojakov leta 1825, ki so se vrnili iz premagane Francije po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]].{{sfn|Service|2004|p=485}} Sovjetske vojne ujetnike je po povratku v Sovjetsko zvezo poslal na preverjanje v »filtracijskih« taborih, kjer so v odkrivanju morebitnih izdajalcev zaslišali 2.775.700 ljudi. Okoli polovico so jih nato zaprli v delovna taborišča.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Roberts|2y=2006|2p=202}} V baltskih državah, kjer je bilo veliko opozicije sovjetski vladavini, so začeli izvajati programe dekulakizacije in deklerikalizacije, ki so povzročili 142.000 izgonov med letoma 1945 in 1949.{{sfn|Service|2004|p=492}} Sistem delovnih taborišč, gulagov, so nadalje razširili. Do januarja 1953 so bili trije odstotki sovjetskega prebivalstva zaprti ali v notranjem izgnanstvu, od tega 2,8 milijona v »posebnih naseljih« na osamljenih območjih in 2,5 milijona v taboriščih, kazenskih kolonijah in zaporih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=268}} NKVD je bil zadolžen za popis uničenja, ki je nastalo med vojno.{{sfn|Service|2004|p=482}} Ugotovil je, da je bilo uničenih 1710 mest in 70.000 vasi,{{sfn|Service|2004|pp=482–483}} da je umrlo med 26 in 27 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze, še milijoni pa so bili ranjeni, podhranjeni ali osiroteli.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Po vojni so nekateri Stalinovi tovariši predlagali spremembe vladnih politik.{{sfn|Service|2004|p=500}} Povojna sovjetska družba je bila v več pogledih strpnejša kot pred vojno; Stalin je ruski pravoslavni cerkvi dovolil obdržati cerkve, ki jih je odprla v času vojne,{{sfn|Service|2004|p=496}} akademikom in umetnikom je bila dopuščena večja svoboda kot do leta 1941.{{sfn|Service|2004|p=497}} Da bi se spopadla z inflacijo in spodbudila obnovo gospodarstva, je sovjetska vlada decembra 1947 devalvirala rubelj in ukinila sistem živilskih knjižic.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=497|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=274–278}} Leta 1947 je bila ukinjena smrtna kazen, ki pa je bila znova vzpostavljena leta 1950.{{sfn|Conquest|1991|p=289}} Stalinovo zdravje je pešalo in konec leta 1945 so ga težave s srcem prisilile v dvomesečni dopust.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=269|2a1=Service|2y=2004|2p=491}} V njem je naraščala bojazen, da bi ga visoke politične in vojaške osebnosti lahko poskušale odstaviti; vsem je preprečeval, da bi postali dovolj vplivni, da bi mu predstavljali konkurenco, v njihova stanovanja pa je dal namestiti prisluškovalne naprave.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=526|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=268}} Degradiral je Molotova{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=531–532|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=272–273}} in bil za ključne položaje vse bolj naklonjen Lavrentiju Beriji in [[Georgij Malenkov|Georgiju Malenkovu]].{{sfn|Service|2004|p=534}} Leta 1949 je vpoklical [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] iz Ukrajine v Moskvo, kjer ga je postavil za sekretarja Centralnega komiteja in za vodjo moskovske veje partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=303}} V čistki, znani kot »leningrajski primer«, je vodstvo tega mesta obtožil izdajstva; mnoge obtožene so usmrtili leta 1950.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=534–535|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=282}} V povojnem obdobju je v sovjetskih mestih pogosto prihajalo do pomanjkanj hrane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=300–301}} V letih 1946–1947 je ZSSR doživela množično lakoto,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=498|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} ki sta jo zanetila suša in slaba letina leta 1946, poslabšala pa vladna politika preskrbe s hrano, ki je ustvarjala zaloge hrane in jo prekomerno izvažala, namesto da bi jo pošiljala na prizadeta območja.{{sfn|Ellman|2000|pp=611, 618–620}} Današnje ocene kažejo, da je od podhranjenosti ali bolezni umrlo milijon do milijon in pol ljudi.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2000|1p=622|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Medtem ko je bila kmetijska proizvodnja v zastoju, se je Stalin osredotočal na vrsto infrastrukturnih projektov, na primer gradnjo hidroelektrarn, prekopov in železniških prog proti polarnemu severu. Številne so zgradili s prisilnim delom zapornikov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=299}} === Politika hladne vojne: 1947–1950 === [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|Stalin na praznovanju 70. rojstnega dne, obkrožajo ga med drugimi [[Mao Cetung]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Walter Ulbricht]] in [[Jumdžagin Cedenbal]]]] Po drugi svetovni vojni je Britanski imperij doživel zaton, s čimer sta vodilni svetovni sili ostali ZDA in Sovjetska zveza.{{sfn|Service|2004|pp=502–503}} Napetosti med nekdanjima zaveznikoma so se krepile{{sfn|Service|2004|p=484}} in prerasle v [[Hladna vojna|hladno vojno]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Čeprav je Stalin javno opisoval britansko in ameriško vlado kot agresivni, je menil, da mu ne grozi vojna z njima in da verjetno sledi več desetletij miru.{{sfn|Service|2004|p=487}} Okrepil je tajni razvoj jedrskega orožja, katerega namen je bil ustvariti [[Atomska bomba|atomsko bombo]],{{sfn|Service|2004|p=481}} vendar je predvideval, da nobena od sil ne želi jedrskega spopada in da se »jedrsko orožje skoraj ne more uporabiti, ne da bi to pomenilo konec sveta«.{{sfn|Gaddis|2005|p=57}} Za razvoj orožja se je močno zanimal osebno.{{sfn|Service|2004|p=508}} Avgusta 1949 so bombo uspešno preizkusili v [[Testni poligon Semipalatinsk|stepi blizu Semipalatinska]] v Kazahstanu.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=508|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=293}} Stalin je tudi znova okrepil vojsko in jo z 2,9 milijona vojakov, kolikor jih je štela leta 1949, do 1953 povečal na 5,8 milijona.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=297}} ZDA so pričele uveljavljati svoje interese na vseh celinah, pridobile so zračne baze v Aziji in Afriki in poskrbele, da so v Latinski Ameriki na oblast prišli proameriški režimi.{{sfn|Service|2004|p=502}} Junija 1947 je država sprožila [[Marshallov načrt]], s katerim je nameravala spodkopati sovjetsko prevlado v vzhodni Evropi. Kot del načrta je ponujala tudi denarno podporo pod pogojem, da odprejo svoja tržišča, zavedajoč se, da Sovjeti nikoli ne bodo pristali na to.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=504|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=267}} Zavezniki so zahtevali, da Stalin odstrani svojo vojsko iz severnega Irana. Stalin je to sprva zavračal, kar je povzročilo mednarodno krizo leta 1946, leto kasneje pa se je uklonil in umaknil sovjetske enote.{{sfn|Service|2004|p=504}} Z namero povečati sovjetski vpliv na svetovni ravni je neuspešno poskušal doseči, da bi [[Libija]] – nedavno osvobojena izpod italijanske okupacije – postala sovjetski protektorat.{{sfn|Service|2004|p=494}} Molotova je poslal v San Francisco na pogajanja za oblikovanje [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], vztrajajoč, da Sovjetska zveza dobi mesto v [[Varnostni svet ZN|Varnostnem svetu]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Aprila 1949 so zahodne sile ustanovile [[NATO|Organizacijo severnoatlantske pogodbe]] (NATO), vojaško zavezništvo kapitalističnih držav.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} V zahodnih državah so Stalina pričeli prikazovati kot »najzlobnejšega živečega diktatorja« in ga primerjati s Hitlerjem.{{sfn|Service|2004|p=551}} Leta 1948 je Stalin uredil in napisal dele knjige ''Ponarejevalci zgodovine'', sprva objavljeno kot serijo člankov v ''Pravdi''. Delo je nastalo kot odziv na javno razkritje nemško-sovjetskega zavezništva leta 1939 in je za vojno krivilo zahodne sile.{{sfn|Roberts|2002|pp=96–98}} Lažno je zatrjevalo, da uspešno nemško napredovanje v začetnem delu vojne ni bilo posledica sovjetske vojaške šibkosti, temveč nameren strateški umik.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=264}} Leta 1949 so s proslavami obeležili Stalinov uraden 70. rojstni dan in Stalin se je udeležil dogodka v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] z evropskimi in azijskimi marksističnimi-leninističnimi voditelji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=296|2a1=Service|2y=2004|2pp=548–549|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=290}} ==== Vzhodni blok ==== [[Slika:EasternBloc BasicMembersOnly sl.svg|sličica|[[Vzhodni blok]] do leta 1989]] Po vojni si je Stalin prizadeval ohraniti sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo in obenem povečati vpliv v Aziji.{{sfn|Service|2004|p=492}} Ob pozornem spremljanju odzivov zahodnih zaveznikov ni hitel z nastavljanjem komunističnih vlad v vzhodnoevropskih državah, temveč je sprva poskrbel, da so marksisti-leninisti pristali v koalicijskih ministrstvih.{{sfn|Service|2004|p=494}} V nasprotju z baltskimi državami je zavrnil možnost priključitve novih komunističnih držav Sovjetski zvezi in jih priznal kot neodvisne narodne države.{{sfn|Service|2004|p=517}} Težavo mu je predstavljalo dejstvo, da je v vzhodni Evropi ostalo malo marksistov, saj so številne ubili nacisti.{{sfn|Service|2004|p=483}} Od Nemčije in njenih zaveznikov Madžarske, Romunije in Slovaške republike je zahteval plačilo vojnih odškodnin.{{sfn|Service|2004|p=484}} Ker je v vzhodnoevropskih državah socializem uvedla invazija in ne delavska revolucija, jih je Stalin namesto »diktature proletariata« imenoval »ljudske demokracije«, saj da v njih obstaja prosocialistično zavezništvo iz delavskega, kmečkega in spodnjega srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=518}} Churchill je opisal, da se je čez Evropo spustila »[[železna zavesa]]« in ločila Vzhod od Zahoda.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Service|2y=2004|2p=503}} Septembra 1947 je na Poljskem potekalo srečanje vzhodnoevropskih komunističnih voditeljev, na katerem so oblikovali [[Informbiro]] (Kominform) za usklajevanje komunističnih partij v Vzhodni Evropi ter Italiji in Franciji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=286|2a1=Service|2y=2004|2p=506|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=267}} Stalin se srečanja ni osebno udeležil, temveč je nanj poslal [[Andrej Ždanov|Andreja Ždanova]].{{sfn|Service|2004|p=506}} Razni komunistični voditelji so obiskovali Stalina v Moskvi, kjer jim je svetoval glede njihovih zamisli, nasprotoval je na primer jugoslovanski zamisli balkanske federacije, ki bi vključevala Albanijo in Bolgarijo.{{sfn|Service|2004|p=511}} V posebej napetih odnosih je Stalin bil z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom Titom]], ki si je še naprej prizadeval za vzpostavitev balkanske federacije in za sovjetsko pomoč komunistom v [[Grška državljanska vojna|grški državljanski vojni]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=286–287|2a1=Service|2y=2004|2p=515}} Marca 1948 je Stalin sprožil kampanjo proti Titu in jugoslovanske komuniste obtožil pustolovstva ter odklona od marksistične-leninistične doktrine.{{sfn|Service|2004|p=515}} Na drugi konferenci Informbiroja junija 1948 v Bukarešti so se vsi vzhodnoevropski komunistični voditelji odpovedali Titovi vladi in jo obtožili, da so fašisti in agenti zahodnega kapitalizma.{{sfn|Service|2004|p=516}} Stalin je naročil več poskusov atentata na Tita in pretehtaval invazijo na Jugoslavijo.{{sfn|Conquest|1991|p=287}} Stalin je predlagal ustanovitev združene, a demilitarizirane Nemčije in upal, da bo bodisi prišla pod sovjetski vpliv bodisi ostala nevtralna.{{sfn|Service|2004|p=507}} Ko sta ZDA in Združeno kraljestvo temu naprej nasprotovala, je Stalin skušal doseči svoje, tako da je junija 1948 začel [[Blokada Berlina|blokado Berlina]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=280|2a1=Service|2y=2004|2p=507|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=281}} Špekuliral je, da nasprotne strani ne bodo tvegale vojne, vendar so zahodni Berlin [[Berlinski zračni most|oskrbovali z letali]] do maja 1949, ko se je Stalin uklonil in končal blokado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} Septembra 1949 so zahodne sile Zahodno Nemčijo pretvorile v neodvisno [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]], na kar je Sovjetska zveza oktobra odgovorila z ustanovitvijo Vzhodne Nemčije kot [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]].{{sfn|Service|2004|p=507}} Za Poljsko so zahodne sile v skladu z dotedanjimi dogovori pričakovale, da bo postala neodvisna država s svobodnimi demokratičnimi volitvami.{{sfn|Service|2004|p=476}} Sovjeti so različne poljske socialistične stranke združili v [[Poljska združena delavska stranka|Poljsko združeno delavsko stranko]], ki je z volilnimi prevarami prišla na oblast.{{sfn|Service|2004|p=515}} Prirejene so bile tudi volitve leta 1947 na Madžarskem, na katerih je oblast dobila [[Madžarska delavska ljudska stranka]].{{sfn|Service|2004|p=515}} Na Češkoslovaškem, kjer so komunisti imeli podporo med prebivalstvom, so bili leta 1946 izvoljeni za največjo stranko.{{sfn|Service|2004|p=512, 513}} V Bolgariji in Romuniji so ukinili monarhijo.{{sfn|Service|2004|p=513}} Po Vzhodni Evropi so uveljavljali sovjetski model z ukinitvijo političnega pluralizma, kolektivizacijo kmetijstva in vlaganjem v težko industrijo.{{sfn|Service|2004|p=516}} ==== Azija ==== Na Kitajskem je oktobra 1949 oblast prevzel komunistični voditelj [[Mao Cetung]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=301|2a1=Service|2y=2004|2p=509|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=286}} Marksistične vlade so tedaj nadzirale tretjino svetovnega ozemlja.{{sfn|Service|2004|p=509}} Zasebno je Stalin priznal, da je podcenjeval kitajske komuniste in ni pričakoval njihove zmage v državljanski vojni, namesto česar jih je bil spodbujal k novemu miru s Kuomintangom.{{sfn|Service|2004|p=553}} Decembra 1949 je Mao obiskal Stalina. Po začetnem Stalinovem zavračanju sta podpisala [[Kitajsko-sovjetski sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči|sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči]], ki je zamenjal predhodni sporazum iz leta 1945, znatno ugodnejši za Sovjetsko zvezo kot za Kitajsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=509|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=287–291}} Stalin se je bal, da bo Mao sledil Titovemu zgledu in se osvobodil izpod sovjetskega vpliva, in je opozoril, da bo v primeru svojega nezadovoljstva Kitajski odrekel podporo; Kitajska je podporo po desetletjih državljanske vojne obupno potrebovala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=287}} Ob koncu druge svetovne vojne sta Sovjetska zveza in ZDA razdelili [[Korejski polotok]], dotlej japonsko kolonijo, vzdolž 38. vzporednika, na zahodu nastavili komunistično in na jugu prozahodno vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=294}} Severnokorejski voditelj [[Kim Il-sung]] je obiskal Stalina marca 1949 in marca 1950; hotel je izvesti invazijo na jug in čeprav ga Stalin sprva ni želel podpreti, se je maja 1950 strinjal.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=302|2a1=Service|2y=2004|2p=553|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=294–295}} Junija 1950 je [[Korejska ljudska armada|severnokorejska vojska]] z napadom na jug sprožila [[Korejska vojna|korejsko vojno]], se hitro prebila in zavzela [[Seul]].{{sfn|Service|2004|p=554}} Stalin in Mao sta pričakovala hitro zmago.{{sfn|Service|2004|p=554}} ZDA so se obrnile na Varnostni svet ZN, ki ga je Sovjetska zveza bojkotirala zaradi nepriznavanja Maove vlade, in vojaško podprla Južno Korejo. Vojska pod ameriškim vodstvom je Severno Korejo potisnila nazaj.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=554|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=295–296}} Stalin se je hotel izogniti neposrednemu sovjetskemu spopadu z ZDA, Kitajsko pa je prepričeval, naj pomaga Severni Koreji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=555–556|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=296}} Sovjetska zveza je bila med prvimi državami, ki so leta 1948 priznale novoustanovljeno državo [[Izrael]]. Ko je Sovjetsko zvezo obiskala izraelska odposlanka [[Golda Meir]], so Stalina razjezile judovske množice, ki so se zbrale, da bi jo pozdravile.{{sfn|Conquest|1991|p=291}} Še bolj ga je jezila krepitev zavezništva med Izraelom in ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=285}} Potem ko se je Stalin razšel z Izraelom, je v Sovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka začel protijudovsko kampanjo.{{sfn|Service|2004|p=518}} Novembra 1948 je ukinil Judovski protifašistični komite,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Service|2y=2004|2p=577|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=284}} nekaterim njegovim članom pa so sodili v montiranih procesih.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=567|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=384–5}} Sovjetski tisk je napadal [[sionizem]], judovsko kulturo in »kozmopolitstvo brez korenin«,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=308–309}} v sovjetski družbi pa je naraščal protisemitizem.{{sfn|Service|2004|pp=576–577}} Stalinovo vse večje dopuščanje protisemitizma je morda izviralo iz naraščajočega ruskega nacionalizma ali iz spoznanja, da je Hitlerju protisemitizem služil kot učinkovito mobilizacijsko sredstvo;{{sfn|Conquest|1991|p=290}} Jude je morda videl kot »protirevolucionaren« narod, katerega pripadniki naj bi bili zvesti ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=286}} Obstajale so nikoli dokazane govorice, da Stalin naklepa izgon vseh sovjetskih Judov v [[Judovska avtonomna oblast|Judovsko avtonomno oblast]] v vzhodni Sibiriji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=577|2a1=Overy|2y=2004|2p=565|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=309}} === Zadnja leta: 1950–1953 === V starejših letih je bil Stalin slabega zdravja.{{sfn|Service|2004|p=571}} Jemal si je vedno daljše počitnice: leta 1950 in ponovno 1951 je skoraj pet mesecev preživel na dopustu v svoji dači v [[Abhazija|Abhaziji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=572|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=195}} Vseeno ni zaupal zdravnikom; leta 1952 je dal zapreti zdravnika, po tem, ko mu je ta priporočil upokojitev.{{sfn|Service|2004|p=571}} Septembra 1952 so aretirali več kremeljskih zdravnikov, ki naj bi naklepali umore visokih politikov (zadeva je postala znana kot »[[zdravniška zarota]]«); številni obtoženi so bili Judje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Etinger|2y=1995|2p=104|3a1=Service|3y=2004|3p=576|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=307}} Da bi izsilil priznanje, je ukazal mučenje aretiranih zdravnikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=307–308}} Novembra je na Češkoslovaškem potekal proces, na katerem so [[Rudolf Slánský|Rudolfa Slánskega]] in 12 drugih visokih predstavnikov komunistične partije obtožili in obsodili kot sodelavce orjaške sionistično-ameriške zarote za zrušitev vlad vzhodnega bloka.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=308|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=307}} Istega meseca je v Ukrajini potekalo razvpito sojenje domnevnim judovskim industrijskim saboterjem.{{sfn|Conquest|1991|p=308}} Leta 1951 je začel »mingrelski primer«, čistko v gruzijski veji komunistične partije, katere posledica je bilo preko 11.000 izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=304–305}} Od leta 1946 do smrti je Stalin imel le tri javne govore, od katerih sta dva trajala le po nekaj minut.{{sfn|Service|2004|p=560}} Upadla je tudi količina njegovega pisnega gradiva.{{sfn|Service|2004|p=560}} Leta 1950 je objavil članek ''Marksizem in vprašanja jezikoslovja'', ki je odseval njegovo zanimanje za vprašanja ruske narodne edinosti.{{sfn|Service|2004|pp=564–565}} Leta 1952 je bila objavljena njegova zadnja knjiga, ''Gospodarski problemi socializma v ZSSR''; z njo je skušal podati navodila za vodenje države po svoji smrti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=307|2a1=Service|2y=2004|2pp=566–567}} Oktobra 1952 je imel na konstitutivnem plenumu centralnega komiteja enoinpoluren govor.{{sfn|Service|2004|p=578}} Poudaril je, katere so po njegovem vodstvene lastnosti, potrebne v prihodnosti, in izpostavil šibkosti raznih mogočih naslednikov, zlasti Molotova in Mikojana.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=579|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=306}} Ob tej priložnosti tudi ukinil politbiro in ga nadomestil s številčnejšim organom, ki ga je imenoval »prezidij« {{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=305–306}} in podal odstop z mesta generalnega sekretarja CK, ki ga je ta začuda celo sprejel. ==== Smrt, pogreb in posledice ==== {{glavni članek|Smrt in pogreb Josifa Stalina}} [[Slika:Stalin's funeral procession entering Manezhnaya Square from Okhotny Ryad.jpg|sličica|Stalinova krsta na havbici s konjsko vprego pred pogrebom]] 1. marca 1953 je osebje v dači v Kuncevem našlo polzavestnega Stalina na tleh spalnice;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=571–572|3a1=Service|3y=2004|3pp=582–584|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=142, 191}} doživel je [[Znotrajmožganska krvavitev|znotrajmožgansko krvavitev]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Dvignili so ga na kavč, kjer je ostal tri dni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=311–312|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=572|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=142}} Hranili so ga po žličkah, mu dajali zdravila in injekcije ter tudi [[Zdravljenje s pijavkami|pijavke]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} 2. marca so v dačo poklicali Svetlano in Vasilija; slednji je bil pijan in je kričal na zdravnike, zato so ga poslali domov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=312|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=250}} Stalin je umrl 5. marca 1953.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=574|3a1=Service|3y=2004|3p=586|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=313}} Po besedah Svetlane je to bila »težka in strašna smrt«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=313–314}} Avtopsija je razkrila, da je umrl za znotrajmožgansko krvavitvijo in da so bile njegove možganske arterije močno poškodovane od [[Ateroskleroza|ateroskleroze]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=189}} Obstaja možnost, da je bil Stalin umorjen.{{sfn|Service|2004|p=587}} Kot mogoči morilec se omenja Berija, vendar se za to nikoli ni pojavil trden dokaz.{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Stalinovo smrt so oznanili 6. marca.{{sfn|Service|2004|p=588}} Njegovo truplo so balzamirali{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=314}} in za tri dni razstavili v moskovskem Domu sindikatov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=317}} Množice so bile tolikšne, da so do smrti poteptali okoli 100 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=317}} Pogreba v Leninovem mavzoleju, ki je potekal 9. marca, so se udeležili stotisoči.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=589|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=318}} Tega meseca je poraslo število aretacij zaradi »protisovjetske agitacije«, ko je policija odkrivala ljudi, ki so praznovali Stalinovo smrt.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=319}} Kitajska vlada je razglasila obdobje žalovanja.{{sfn|Li|2009|p=75}} Stalin ni zapustil naslednika ali ogrodja za prenos oblasti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=310}} Centralni komite se je sestal na dan njegove smrti in kot ključne osebnosti partije so se izpostavili Malenkov, Berija in Hruščov.{{sfn|Service|2004|pp=586–587}} Obnovljen je bil sistem kolektivnega vodstva in uvedeni ukrepi, ki so preprečevali vnovičen pojav avtokratske prevlade.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=312}} Kolektivno vodstvo je sestavljalo osem visokih članov prezidija centralnega komiteja KPSZ (našteti v vrstnem redu z uradne predstavitve 5. marca 1953): [[Georgij Malenkov]], [[Lavrentij Berija]], [[Vjačeslav Molotov]], [[Kliment Vorošilov]], [[Nikita Hruščov]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Lazar Kaganovič]] in [[Anastas Mikojan]].{{sfn|Ra'anan|2006|p=20}} Takoj je prišlo do reform Sovjetske zveze:{{sfn|Service|2004|p=591}} gospodarska reforma je zmanjšala obdavčitve kmetov za spodbudo produktivnosti, omejila velikanske gradbene projekte in se namesto tega osredotočila na stanovanjsko gradnjo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} Novi voditelji so si prizadevali za vnovično zbližanje z Jugoslavijo in za manj napete odnose z ZDA{{sfn|Service|2004|p=593}} ter izpogajali konec korejske vojne julija 1953.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=316}} Izpustili so zaprte zdravnike in ustavili protisemitske čistke.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1pp=120–121|2a1=Conquest|2y=1991|2p=314|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=314}} Obsojene za nepolitične zločine so množično pomilostili in s tem prepolovili število zapornikov v državi, medtem ko so varnostne službe in gulagi doživeli reformo; aprila 1953 so prepovedali mučenje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} == Politična ideologija == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-18684-0002, Dresden, Tod Stalin, Parade KVP.jpg|sličica|Parada žalovanja ob Stalinovi smrti v [[Dresden|Dresdnu]], [[Vzhodna Nemčija]]]] Po lastnih trditvah je Stalin pri petnajstih letih sprejel [[marksizem]],{{sfn|Rieber|2005|p=32}} ki mu je skozi življenje služil kot vodilna filozofija;{{sfn|Service|2004|p=9}} po Kotkinu je Stalin imel »goreča marksistična prepričanja«,{{sfn|Kotkin|2014|p=xi}} medtem ko je Montefiore namigoval, da naj bi za Stalina imel »kvazireligiozen« pomen.{{sfn|Montefiore|2007|p=336}} Čeprav ni nikoli bil gruzijski nacionalist,{{sfn|Rieber|2005|p=43}} so se v njegovem zgodnjem obdobju v njegovih pogledih elementi gruzijskega nacionalizma zlili z marksizmom.{{sfn|Montefiore|2007|p=67}} Zgodovinar Alfred J. Rieber je spomnil, da je Stalin odrasel v »družbi, v kateri je bil upor globoko zakoreninjen v folkloro in ljudske obrede«.{{sfn|Rieber|2005|p=43}} Stalin je verjel, da je marksizem treba prilagajati razvoju dogajanja; leta 1917 je rekel, da »obstaja dogmatični marksizem in obstaja kreativni marksizem. Jaz sem za slednjega.«{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=136|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=205|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=47}} Volkogonov je domneval, da naj bi Stalinov marksizem oblikovalo njegovo »dogmatično« razmišljanje, ki naj bi se sovjetskemu voditelju vcepilo med izobraževanjem v verskih ustanovah.{{sfn|Volkogonov|1991|p=7}} Po Robertu Serviceu je Stalinova »peščica inovacij v ideologiji bila surov, dvomljiv razvoj marksizma«.{{sfn|Service|2004|p=9}} Nekatere od njih so namesto iz prave intelektualne predanosti izhajale iz politične preračunljivosti;{{sfn|Service|2004|p=9}} Stalin se je na ideologijo pogosto obračal naknadno, da bi upravičil svoje odločitve.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Stalin se je imel za ''praktika'', bolj praktičnega revolucionarja kot teoretika.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Kot marksist in ekstremen protikapitalist je Stalin verjel, da je neizbežen »[[razredni boj]]« med svetovnim proletariatom in [[Buržoazija|buržoazijo]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=93|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} Verjel je, da bo proletariat v boju uspešen in vzpostavil [[Diktatura proletariata|diktaturo proletariata]],{{sfn|Service|2004|p=93}} Sovjetsko zvezo pa je videl kot primer takšne države.{{sfn|Sandle|1999|p=216}} Verjel je tudi, da bo proletarska država morala uvesti represivne ukrepe proti tujim in domačim »sovražnikom«, da bi zagotovila popoln zlom premožnih razredov,{{sfn|Service|2004|pp=93–94}} in da se bo zato z napredovanjem socializma razredni boj okrepil.{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=214|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=8}} Kot propagandno orodje je uporabljal sramotenje »sovražnikov«, ki naj bi bili krivci za vse pomanjkljive gospodarske in politične izide, stiske ljudstva in vojaške neuspehe.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Nova država naj bi nato zmogla državljanom zagotoviti dostop do dela, hrane, bivališča, zdravstva in izobraževanja, razsipnost kapitalizma pa naj bi izkoreninil novi, standardizirani ekonomski sistem.{{sfn|Service|2004|p=94}} Po pisanju Sandla se je Stalin posvetil »ustvarjanju družbe, ki bi bila industrializirana, kolektivizirana, načrtovana iz središča in tehnološko napredna«.{{sfn|Sandle|1999|p=211}} Stalin je bil zvest [[Leninizem|leninistični]] različici marksizma.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=10, 699}} V svoji knjigi ''O osnovah leninizma'' je trdil, da »je leninizem marksizem dobe imperializma in proletarske revolucije«.{{sfn|Kotkin|2014|p=545}} Razglašal se je za vdanega leninista,{{sfn|Service|2004|p=92}} čeprav – po Serviceu – »ni bil slepo pokoren leninist«.{{sfn|Service|2004|p=94}} Stalin je Lenina spoštoval, vendar ne nekritično,{{sfn|Montefiore|2007|p=211}} in se je oglasil, kadar je menil, da Lenin nima prav.{{sfn|Service|2004|p=94}} V obdobju svoje revolucionarne dejavnosti je Stalin imel nekatere Leninove nazore in dejanja za neobrzdane dejavnosti razvajenega emigranta, ki naj bi bile kontraproduktivne za boljševike znotraj Ruskega imperija.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=95|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=211}} Po oktobrski revoluciji so se nestrinjanja nadaljevala. Medtem ko je Lenin verjel, da se bodo vse evropske in azijske države po proletarski revoluciji voljno združile v eno državo, je Stalin menil, da narodni ponos tega ne bo dopuščal in da se bodo morale oblikovati ločene socialistične države.{{sfn|Service|2004|pp=179–180}} Po njegovem države, kot je Nemčija, ne bi bile pripravljene postati del federacije pod rusko prevlado. Stalinov biograf Oleg Hlevnjuk je vseeno verjel, da je dvojica skozi leta razvila »močno vez«,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=67}} medtem ko je Kotkin zapisal, da naj bi prijateljstvo z Leninom bilo »edinstvena in najpomembnejša vez v Stalinovem življenju«.{{sfn|Kotkin|2014|p=531}} Po Leninovi smrti se je Stalin pri vodenju države opiral na Leninove zapise – veliko bolj kot na Marxove in Engelsove.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=93–94}} Stalin je prevzel leninistični nazor, da proletariat potrebuje revolucionarno gonilno silo, ki ga bo vodila, namesto da proletariat vodi njo.{{sfn|Service|2004|p=93}} Ob takšnem vodenju je verjel, da ljudstvo potrebuje močno osrednjo figuro, podobno [[Car|carju]], okoli katere se lahko zbere{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=333|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=586}} – po njegovih besedah, »ljudje potrebujejo carja, ki ga lahko častijo in za katerega lahko živijo in delajo«.{{sfn|Montefiore|2003|p=158}} Posebej je preučil in občudoval dva carja: [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]].{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=256|2a1=Service|2y=2004|2p=333|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=94}} V kultu osebnosti, ki se je ustvaril okrog njega, so ga imenovali ''vožd'' (»vodja« – enakovredno italijanskemu ''duceju'' in nemškemu ''firerju''). [[Slika:Grutas Stalin.jpg|levo|sličica|Kip Stalina iz [[Vilna|Vilne]], ki danes stoji v [[Park Grūtas|parku Grūtas]] na jugu Litve]] Iz leninizma je Stalin razvil [[stalinizem]]{{sfn|Montefiore|2007|p=352}} in medtem ko se je sam izogibal govoriti o »marksizmu-leninizmu-stalinizmu«, je ostalim to dopuščal.{{sfn|Service|2004|p=357}} Po Leninovi smrti je sodeloval v teoretičnih razpravah znotraj komunistične partije, razvil je zamisel »socializma v eni državi«. Ta koncept je bil zapleteno povezan z boji med znotrajstrankarskimi frakcijami, posebej proti Trockemu.{{sfn|Sandle|1999|pp=208–209}} Zamisel je prvič razvil decembra 1924 in jo dalje razvijal v svojih zapisih v 1925–26.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Stalinova doktrina je bila, da se socializem v Rusiji lahko dokonča, a da njegova dokončna zmaga ni zagotovljena zaradi grožnje kapitalističnega posredovanja. Iz tega razloga je ohranil leninistični pogled, da je za dokončno zmago socializma še vedno nujna svetovna revolucija.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Čeprav je zadržal marksistični nazor, da bo s preobrazbo socializma v čisti komunizem država izginila, je verjel, da bo sovjetska država ostala do dokončnega poraza mednarodnega kapitalizma.{{sfn|Sandle|1999|p=261}} Ta koncept je marksistične in leninistične misli združila z nacionalističnimi vzori,{{sfn|Sandle|1999|p=211}} služil pa je tudi za jemanje ugleda Trockemu – ki je zagovarjal zamisel »večne revolucije« – tako da ga je predstavil kot malodušneža brez zaupanja v zmožnost ruskega delavstva, da zgradi socializem.{{sfn|Sandle|1999|p=210}} Narodi so bili za Stalina slučajne entitete, ki jih je oblikoval kapitalizem in bi se lahko spojile med seboj.{{sfn|Service|2004|p=98}} Verjel je, da bi se na koncu vsi narodi zlili v enotno, svetovno človeško skupnost,{{sfn|Service|2004|p=98}} in vse narode obravnaval kot po naravi enakovredne.{{sfn|Overy|2004|p=552}} V svojem delu je zapisal, da bi etničnim manjšinam znotraj ruskega imperija morala biti na voljo »pravica do odcepitve«, da pa jih k tej poti ne bi smeli spodbujati.{{sfn|Service|2004|p=99}} Menil je, da bi nad njimi, če bi postali popolnoma neodvisni, nadzor prevzeli njihovi najbolj reakcionarni elementi; kot primer je navajal večinoma nepismene [[Tatari|Tatare]], ki da bi končali pod prevlado svojih [[Mula (naziv)|mul]].{{sfn|Service|2004|p=99}} Judje so po njegovem posedovali »nacionalni značaj«, niso pa »narod« in se zato ne dajo asimilirati. Trdil je, da je judovski nacionalizem, zlasti [[sionizem]], sovražen do socializma.{{sfn|Overy|2004|p=565}} Po besedah Hlevnjuka je Stalin uskladil marksizem z imperializmom velikih sil in ga širitev imperija postavlja ob bok ruskim carjem.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Service je trdil, da je bil Stalinov marksizem prežet z veliko mero ruskega nacionalizma.{{sfn|Service|2004|p=9}} Po pisanju Montefiora je bilo Stalinovo sprejetje ruskega naroda pragmatično, saj so bili Rusi jedro prebivalstva ZSSR, in ne zavračanje gruzijskega porekla.{{sfn|Montefiore|2003|pp=310, 579}} Zaradi prodiranja Sovjetske zveze na zahod v vzhodno Evropo je bil deležen obtožb o ruskem imperializmu.{{sfn|Service|2004|p=5}} == Osebno življenje in značaj == {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Stalin je surovo, pretkano, neutrudljivo vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature. Nato je sprožil in izvedel krvavo socialistično prenaredbo celotnega nekdanjega imperija, predsedoval zmagi v največji vojni v zgodovini človeštva in Sovjetsko zvezo napravil epicenter svetovnih zadev. Bolj kot katerekoli druge zgodovinske osebnosti, celo Gandhija ali Churchilla, se biografija Stalina ... navsezadnje približa zgodovini sveta.|source= — Stephen Kotkin{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} }} Stalin je bil po narodnosti [[Gruzinci|Gruzijec]],{{sfn|Conquest|1991|p=1}} njegov materni jezik je bila [[gruzinščina]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} in [[Ruščina|ruščine]] se je začel učiti šele pri osmih ali devetih letih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Na svojo gruzijsko identiteto je ostal ponosen{{sfn|Montefiore|2007|pp=66–67}} in pri govorjenju ruščine vse življenje ohranil močan gruzijski naglas.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=2|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=42|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=97}} Montefiore opisuje, da je Stalin kljub naklonjenosti Rusiji in Rusom ostal popolnoma gruzijski v življenjskem slogu in v osebnosti.{{sfn|Montefiore|2003|p=579}} Tovariši so ga opisovali kot »azijskega«, nekemu japonskemu novinarju pa je sam rekel, da »nisem Evropejec, temveč Azijec, poruseni Gruzijec«.{{sfn|Rieber|2005|p=18}} Service je zapisal, da Stalin »nikoli ni bil Rus«, nikoli ne bi mogel priti skozi kot Rus in se nikoli ni poskušal pretvarjati, da je.{{sfn|Service|2004|p=85}} Montefiore je menil, da je Stalin »po letu 1917 postal štirinacionalen: Gruzijec po narodnosti, Rus po lojalnosti, internacionalist po ideologiji in Sovjet po državljanstvu«.{{sfn|Montefiore|2007|p=268}} Stalin je imel mehak glas,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=183|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Kotkin|3y=2017|3p=5}} ruščino je govoril počasi in pazljivo izbiral besede.{{sfn|Conquest|1991|p=1}} V zasebnosti se je grobo izražal, čeprav se je v javnosti tega vzdržal.{{sfn|Conquest|1991|p=37}} Redko je govoril pred velikimi občinstvi in se je raje izražal v pisni obliki.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=329}} Označevali so ga za slabega govornika.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=149|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=49|3a1=Service|3y=2004|3p=334|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=52}} Po pisanju Volkogonova je bil Stalinov slog govora »preprost in jasen, brez izmišljotin, privlačnih fraz ali teatralnosti«.{{sfn|Volkogonov|1991|pp=xx–xxi}} Njegov slog pisanja je bil podoben, preprost in jedrnat.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=21|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} Skozi življenje je uporabljal različne vzdevke in psevdonime, med njimi »Koba«, »Soselo« in »Ivanov«,{{sfn|Montefiore|2007|p=395}} ime »Stalin«, ki pomeni »jekleni«, je začel uporabljati leta 1912.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|[[Lavrentij Berija]] s Stalinovo hčerjo Svetlano v naročju in s Stalinom v ozadju, v 1930. letih]] Odrasel je Stalin meril 163 centimetrov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5}} Da bi bil videti višji, je nosil podložene škornje in na paradah stal na manjši ploščadi.{{sfn|Conquest|1991|p=12}} Njegov obraz je bil brazgotinast od [[Črne koze|črnih koz]] iz otroštva, kar so na fotografijah pred objavo retuširali.{{sfn|Kotkin|2017|p=4}} Rodil se je z zraščenima prstoma na levi nogi, njegova leva roka pa je bila od otroštva trajno poškodovana in zato krajša in okornejša od desne;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=25|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=13–14}} poškodba je verjetno nastala, ko je pri 12 letih vanj trčila kočija.{{sfn|Montefiore|2007|pp=21, 29, 33–34}} V mladosti je Stalin gojil zanemarjen videz iz upora estetskim vrednotam srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=44}} Leta 1907 je imel dolge lase in si pogosto puščal brado. Oblečen je bil največkrat v tradicionalno gruzijsko [[Čerkeska|čerkesko]] ali v rdečo satenasto srajco s sivim plaščem in črnim klobukom.{{sfn|Montefiore|2007|pp=9–10}} Od leta 1918 do svoje smrti se je oblačil v vojaškem slogu, najpogosteje v dolge črne škornje, svetle tunike brez ovratnika in s pištolo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=167|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} Vse življenje je bil kadilec in je kadil pipo ter cigarete.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=146|3a1=Service|3y=2004|3pp=435, 438, 574|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=1}} Njegove materialne zahteve niso bile velike in živel je preprosto, s cenenimi oblačili ter pohištvom;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=102|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=36–37|4a1=Service|4y=2004|4pp=497–498}} bolj kot bogastvo ga je zanimala moč.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2p=498}} Kot sovjetski voditelj se je Stalin običajno prebudil okoli 11. ure,{{sfn|Montefiore|2003|p=60}} kosilo so mu postregli med 15. in 17. uro in večerjo ne prej kot ob 21. uri.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=60|2a1=Service|2y=2004|2p=525}} Zatem je delal pozno v noč.{{sfn|Service|2004|p=525}} Pogosto je večerjal z ostalimi člani politbiroja in njihovimi družinami.{{sfn|Montefiore|2003|pp=35, 60}} Kot voditelj je poredko zapustil Moskvo, razen ko se je odpravil v katero od svojih dač.{{sfn|Service|2004|p=331}} Nerad je potoval{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=102, 227}} in se ni maral voziti z letalom.{{sfnm|1a1=Hlevnjuk|1y=2015|1p=195|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=3}} Njegova izbira priljubljene počitniške hiše se je z leti spreminjala,{{sfn|Montefiore|2003|p=64}} vendar je v letih 1925 do 1936 in 1945 do 1951 vsako leto dopustoval na jugu Sovjetske zveze.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=191}} Skupaj z ostalimi visokimi funkcionarji je imel dačo v Zubalovem, 35 kilometrov iz Moskve,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=57–58|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=594}} a jo je po Nadeždinem samomoru leta 1932 prenehal uporabljati.{{sfn|Montefiore|2003|p=102}} Po letu 1932 je na dopust najraje hodil v [[Abhazija|Abhazijo]], kjer je prijateljeval s tamkajšnjim voditeljem [[Nestor Lakoba|Nestorjem Lakobo]].{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=66–67|2a1=Service|2y=2004|2p=296}} Njegova ​dača v Kuncevem, 9 kilometrov od Kremlja, je bila zgrajena leta 1934 in je postala njegova glavna rezidenca.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=103|3a1=Service|3y=2004|3p=295}} Leta 1935 je začel uporabljati novo dačo, ki mu jo je ponudil Lakoba v [[Novi Atos|Novem Atosu]].{{sfn|Montefiore|2003|p=178}} Leta 1936 si je dal zgraditi dačo v Holodni Rečki na abhaški obali.{{sfn|Service|2004|p=572}} === Osebnost === [[Slika:Stalin birthday2.jpg|sličica|Kitajski komunisti pri praznovanju Stalinovega 70. rojstnega dne]] Trocki in več drugih sovjetskih osebnosti so zatrjevali, da je Stalin povprečnež.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxiii|3a1=Service|3y=2004|3p=4|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=xxiv}} To mišljenje je v času njegovega življenja zunaj Sovjetske zveze postalo splošno sprejeto, vendar je bilo zavajajoče.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinov biograf Montefiore je zapisal, da je »iz sovražnih in prijateljskih pričevanj enako jasno, da je bil Stalin vedno izjemen, že od otroštva«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinovo razmišljanje je bilo kompleksno,{{sfn|Service|2004|p=343}} imel je velik samonadzor{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=337}} in odličen spomin.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=193, 274|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=63|3a1=Service|3y=2004|3p=115|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=425|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=148}} Bil je trd delavec{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=42|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=353|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=424, 465, 597}} in je izkazoval veliko željo po učenju;{{sfn|Service|2004|p=115}} ko je bil na oblasti, je temeljito analiziral številne podrobnosti sovjetskega življenja, od filmskih scenarijev do arhitekturnih načrtov in vojaške opreme.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=4–5}} Po besedah Volkogonova sta »Stalinovo zasebno in delovno življenje bili eno in isto«. Od politične dejavnosti si ni jemal prostih dni.{{sfn|Volkogonov|1991|p=145}} Pred različnimi občinstvi je Stalin zmogel igrati različne vloge{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxvi|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} in vešč je bil prevar; drugim je pogosto skrival svoje prave motive in cilje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Service|2y=2004|2p=18|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} Številni zgodovinarji so se glede Stalinove osebnosti strinjali z opisom Lazarja Kaganoviča, da je obstajalo »več Stalinov«.{{sfn|McDermott|2006|pp=12–13}} Bil je dober organizator{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=42|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=424}} s strateškim razmišljanjem,{{sfn|Kotkin|2014|p=424}} druge pa je presojal po njihovi notranji moči, praktičnosti in bistrosti.{{sfn|Service|2004|p=342}} Priznaval je, da zna biti grob in žaljiv,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=120|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=648}} vendar je v jezi redko povzdignil glas.{{sfn|Service|2004|p=337}} S starostjo in slabšanjem zdravja je postajal čedalje bolj nepredvidljiv in zlovoljen.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Kljub robatemu vedenju je znal biti zelo očarljiv;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=49–50|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=117, 465|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=5}} kadar je bil sproščen, se je šalil in posnemal druge.{{sfn|Service|2004|p=115}} Montefiore je menil, da je bil ta šarm »temelj njegove moči v partiji«.{{sfn|Montefiore|2003|p=41}} Stalin je bil neusmiljen,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=338|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=53}} krut po značaju,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=318|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} njegova nagnjenost k nasilju je bila velika celo za boljševika.{{sfn|Service|2004|p=337}} Manjkalo mu je sočutja,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=4|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} kar se je po mnenju Volkogonova še poglobilo med prestajanja številnih zaporov in izgonov,{{sfn|Volkogonov|1991|p=8}} po drugi strani pa je bil sposoben prijaznih dejanj do neznancev, celo sredi velikega terorja.{{sfn|Service|2004|p=334}} Bil je prepričan v svoj prav,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=285}} zamerljiv{{sfn|Service|2004|pp=4, 344}} in maščevalen,{{sfnm|1a1=Kotkin|1y=2014|1p=597|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=6}} pri zamerah do drugih pa je vztrajal dolga leta.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=10, 344|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=5}} Do 1920. let je postal tudi sumničav in zarotniški, nagnjen k prepričanju, da ljudje kujejo zaroto proti njemu in da za dejanji nesoglasij stojijo velike mednarodne zarote.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=336|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=736}} Nikoli se ni udeleževal mučenj ali usmrtitev,{{sfn|Montefiore|2003|p=175}} čeprav je Service menil, da je poniževanje in sramotenje ljudi Stalina »globoko zadovoljevalo« in da je celo bližnje sodelavce rad puščal v stanju »neprestanega strahu«.{{sfn|Service|2004|p=5}} Montefiore je bil mnenja, da je surovost Stalina zaznamovala kot »naravnega ekstremista«;{{sfn|Montefiore|2007|p=42}} Service je namignil, da je bil Stalin nagnjen k paranoični in sociopatski osebnostni motnji.{{sfn|Service|2004|p=343}} Drugi zgodovinarji njegove brutalnosti niso pripisovali osebnostni motnji, temveč njegovi neomajni predanosti preživetju Sovjetske zveze in mednarodne marksistične-leninistične zadeve.{{sfn|McDermott|2006|p=12}} {{quote box|width=25em|align=left|quote=Težko mi je združiti uslužnost in spoštovanje, ki mi ju je izkazoval osebno, s pošastno okrutnostjo njegovih množičnih usmrtitev. Ostali, ki ga niso osebno poznali, v Stalinu vidijo zgolj tirana. Jaz sem spoznal tudi njegovo drugo stran – njegovo visoko inteligenco, tisto odlično razumevanje podrobnosti, njegovo ostroumnost in osupljiv človeški čut, ki ga je bil sposoben pokazati, vsaj v letih vojne. Zdel se mi je bolje obveščen od Roosevelta, bolj realističen od Churchilla, v nekaterih ozirih najučinkovitejši od vojnih voditeljev. /.../ Moram priznati, da Stalin zame ostaja najbolj zagonetna in protislovna osebnost, kar sem jih poznal – končno besedo pa puščam sodbi zgodovine.|source= — ameriški veleposlanik [[W. Averell Harriman]]{{sfn|Leffler|2007|pp=55–56}} }} Stalin se je močno zanimal za umetnost{{sfn|Kotkin|2014|p=620}} in občudoval umetniški dar.{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Ščitil je več sovjetskih pisateljev, na primer [[Mihail Bulgakov|Mihaila Bulgakova]], celo tedaj, ko so njihova dela veljala za škodljiva režimu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=96}} Imel je rad glasbo,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=73|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=6}} posedoval je okrog 2700 [[Gramofonska plošča|plošč]]{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=6}} in v 1930. in 1940. letih redno obiskoval [[Bolšoj teater]].{{sfn|Volkogonov|1991|pp=127, 148}} Njegov okus za glasbo in gledališče je bil konservativen, klasično dramo, opero in balet je imel rajši od tega, kar je odklanjal kot eksperimentalni »formalizem«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Tradicionalne oblike je imel rajši tudi v vizualni umetnosti in ni maral avantgardnih slogov, kot sta bila [[kubizem]] in [[futurizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=131}} Bil je nenasiten bralec in v njegovi knjižnici je bilo preko 20.000 knjig.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Service|2y=2004|2p=9|3a1=McDermott|3y=2006|3p=19|4a1=Kotkin|4y=2017|4pp=1–2, 5}} Od tega je bilo malo leposlovja,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=93}} vendar je znal na pamet citirati odlomke del [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], [[Nikolaj Nekrasov|Nikolaja Nekrasova]] in [[Walt Whitman|Walta Whitmana]].{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Zanimale do ga zgodovinske študije in ostajal na tekočem z zgodovinskimi razpravami o Rusiji, Mezopotamiji, starem Rimu in Bizancu.{{sfn|Service|2004|p=560}} Bil je samouk{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=117, 676}} in trdil, da na dan prebere tudi po 500 strani;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=93|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=86|3a1=Service|3y=2004|3p=560|4a1=McDermott|4y=2006|4p=19}} Montefiore ga je imel za intelektualca.{{sfn|Montefiore|2003|p=86}} Stalin je rad gledal filme v poznih večernih urah v kinematografih, ki so delovali v Kremlju in v njegovih dačah.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=127|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=2–3}} Navdušen je bil nad vesterni,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=McCauley|2y=2003|2p=90}} njegov najljubši film pa je bila komedija ''[[Volga-Volga]]'' iz leta 1938.{{sfn|Montefiore|2003|p=145}} Bil je dober igralec [[Biljard|biljarda]]{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=58, 507|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} in zbiratelj žepnih ur.{{sfn|Kotkin|2017|p=1}} Zabavale so ga šale, kot je nastavljanje paradižnikov na stole članom politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=283|2a1=Service|2y=2004|2p=437}} Na družabnih dogodkih je goste spodbujal k petju in k pitju alkohola;{{sfn|Service|2004|p=522}} upal je, da mu bodo drugi v opitem stanju razkrivali svoje skrivnosti.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=90|2a1=Service|2y=2004|2pp=437, 522–523|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=5}} Kot otrok je izkazoval ljubezen do cvetja{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} in v kasnejšem življenju postal vnet vrtnar.{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} Pri Kuncevem je imel 20-hektarski park, kjer se je posvečal kmetovanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=3–4}} Stalin je javno obsojal protisemitizem,{{sfn|Montefiore|2007|p=319, 637}} čeprav ga je bil večkrat sam obtožen.{{sfn|Service|2004|p=55}} Njegovi znanci, med njimi Hruščov, so namigovali, da je dolgo gojil odklonilna čustva do Judov,{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=165}} protisemitske težnje v njegovi politiki pa je še podžgal njegov boj proti Trockemu, ki je bil Jud.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Rappaport|2y=1999|2p=297}} Po Stalinovi smrti je Hruščov trdil, da ga je Stalin napeljeval k netenju protisemitizma v Ukrajini, pri čemer naj bi mu rekel, da bi »dobrim delavcem v tovarni morali dati palice, da namlatijo te Jude«.{{sfnm|1a1=Pinkus|1y=1984|1pp=107–108|2a1=Brackman|2y=2001|2p=390}} Leta 1946 je Stalin domnevno na samem dejal, da »je vsak Jud možen vohun«.{{sfn|Brent|Naumov|2004|p=184}} Conquest je zatrdil, da je Stalin, čeprav je imel judovske sodelavce, spodbujal protisemitizem.{{sfn|Conquest|1991|p=8}} Service je opozoril, da v Stalinovih objavljenih delih »ni neizpodbitnih dokazov« o protisemitizmu, čeprav so njegove zasebne izjave in javna dejanja »nesporno spominjala na surovo sovraštvo do Judov«;{{sfn|Service|2004|pp=567–568}} dodal je, da je v svojem življenju Stalin »bil prijatelj, sodelavec ali voditelj neštetim posameznim Judom«.{{sfn|Service|2004|p=77}} Po pričevanjih Berije je Stalin imel afere z več Judinjami.{{sfn|Montefiore|2003|p=237}} === Razmerja in družina === [[Slika:Joseph Stalin with daughter Svetlana, 1935.jpg|sličica|Stalin s hčerjo Svetlano v naročju]] Prijateljstvo je bilo Stalinu pomembno{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=49|2a1=Fitzpatrick|2y=2015|2p=65}} in izrabljal ga je za pridobitev in vzdrževanje moči.{{sfn|Montefiore|2007|p=49}} Kotkin je opazil, da je Stalin »v splošnem težil k sebi podobnim: intelektualnim parvenijem skromnega porekla«.{{sfn|Kotkin|2014|p=9}} Svojim najljubšim sodelavcem je dajal vzdevke, Ježova je na primer imenoval »moja robida«.{{sfn|Montefiore|2003|p=151}} Bil je družaben in je užival v šalah.{{sfn|Service|2004|p=112}} Po pisanju Montefiora so Stalinova prijateljstva »nihala med ljubeznijo, občudovanjem in strupenim ljubosumjem«.{{sfn|Montefiore|2003|p=135}} V času vodenja Sovjetske zveze je ostal v stikih s številnimi starimi gruzijskimi prijatelji ter jim pošiljal pisma in denar.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=522|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=135|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=368}} Po Montefioru je bil Stalin v mladosti »redko videti brez dekleta«.{{sfn|Montefiore|2007|p=73}} Bil je spolno promiskuiteten, vendar je redko govoril o svojem spolnem življenju.{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} Montefiore je pisal, da so Stalinov tip ženske bile »mlade voljne najstnice ali živahne kmečke ženske«,{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} ki bi ga podpirale in mu ne bi nasprotovale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=80|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=209}} Po besedah Servicea je Stalin »videl ženske kot vir spolne zadovoljitve in domačega udobja«.{{sfn|Service|2004|p=80}} Stalin se je dvakrat poročil in imel več potomcev.{{sfn|McCauley|2003|p=90}} S prvo ženo, [[Kato Svanidze|Jekaterino Svanidze]], se je poročil leta 1906. Montefiore je zapisal, da je bil to »pravi zakon iz ljubezni«,{{sfn|Montefiore|2007|p=5}} Volkogonov pa, da je bila ona »verjetno edino človeško bitje, ki ga je resnično ljubil«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=4}} Ko je umrla, je Stalin dejal: »To bitje je omehčalo moje kamnito srce.«{{sfn|Montefiore|2007|p=202}} Imela sta sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]], ki je Stalina pogosto jezil.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=149|2a1=Service|2y=2004|2p=64|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=167|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Jakovu se je rodila hči Galina, preden ga je med služenjem Rdeči armadi v drugi svetovni vojni zajela nemška vojska in je v koncentracijskem taborišču storil samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=150–151|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=364}} Stalinova druga žena je bila [[Nadežda Alilujeva]]. Njun zakon ni bil lahek in pogosto sta se prepirala.{{sfn|Montefiore|2003|p=8}} Rodila sta se jima dva otroka – sin [[Vasilij Stalin|Vasilij]] in hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]] – poleg tega sta leta 1921 posvojila [[Artjom Sergejev|Artjoma Sergejeva]].{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Med zakonom z Nadeždo je Stalin imel afere s številnimi ženskami, med njimi mnogimi sorevolucionarkami in ženami revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=13|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=255}} Nadežda je sumila na to{{sfn|Montefiore|2003|p=12}} in leta 1932 je storila samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=154|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=16|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=255}} Vasilija je Stalin imel za razvajenega in pogosto kaznoval njegovo obnašanje; vseeno je kot Stalinov sin Vasilij hitro napredoval v Rdeči armadi in dopuščali so mu razsipen življenjski slog.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=257, 259–260}} V nasprotju z njim je imel ljubeč odnos s Svetlano, dokler je bila otrok,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=153|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=9, 227|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=256}} zelo rad pa je imel tudi Artjoma.{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Odnos s Svetlano je pozneje postal napet, ko ni odobraval njenih snubcev in mož.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Po drugi svetovni vojni si je jemal malo časa za otroke in družina je v njegovem življenju igrala vse manj pomembno vlogo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=250, 259}} Po Stalinovi smrti je Svetlana spremenila priimek v Alilujeva{{sfn|Service|2004|p=593}} in pozneje prebegnila v ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=260}} Po Nadeždini smrti si je bil Stalin blizu z njeno svakinjo Ženjo Alilujevo.{{sfn|Montefiore|2003|pp=142–144}} Montefiore je menil, da sta verjetno bila ljubimca.{{sfn|Montefiore|2003|p=144}} Obstajale so nedokazane govorice, da je po letu 1934 imel razmerje s svojo gospodinjo Valentino Istomino.{{sfn|Service|2004|p=521}} Stalin je imel vsaj dva nezakonska otroka,{{sfn|Montefiore|2007|p=365}} ki ju ni nikoli priznal kot svoja.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=252}} Eden od njiju, Konstantin Kuzakov, je kasneje poučeval filozofijo na leningrajskem vojaško mehaničnem inštitutu, z očetom pa se nikoli ni spoznal.{{sfn|Montefiore|2007|pp=365–366}} Drugega, Aleksandra, je vzgojil podeželski ribič, oblasti pa so ga prisilile priseči, da ne bo nikoli razkril, da je Stalin njegov biološki oče.{{sfn|Montefiore|2007|p=366}} == Zapuščina == [[Slika:Exponáty v Muzeu.jpg|levo|sličica|Notranjost [[Stalinov muzej, Gori|Stalinovega muzeja v Goriju]], Gruzija]] Zgodovinar Robert Conquest je zapisal, da je Stalin verjetno »določil potek dvajsetega stoletja« bolj kot katerikoli drug posameznik.{{sfn|Conquest|1991|p=xi}} Biografi, kot sta Service in Volkogonov, so ga imeli za pomembnega in izjemnega politika;{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=108|2a1=Service|2y=2004|2p=5}} za Montefiora je bil »tista redka kombinacija: tako 'intelektualec' kot morilec«, človek, ki je bil »temeljni politik«, in »najbolj nerazumljiv in fascinanten od velikanov dvajsetega stoletja«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxii}} Po besedah zgodovinarja Kevina McDermotta razlage Stalina obsegajo »od klečeplaznih in lizunskih do jedkih in obsojajočih«.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov ima do njega silno odklonilen odnos kot do množičnega morilca,{{sfn|McDermott|2006|p=1}} medtem ko znatno število Rusov in Gruzijcev v njem vidi velikega državnika.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Stalin je okrepil in stabiliziral Sovjetsko zvezo.{{sfn|Service|2004|p=3}} Service je menil, da bi brez njega država razpadla že mnogo pred letom 1991.{{sfn|Service|2004|p=3}} V manj kot treh desetletjih je Stalin preobrazil Sovjetsko zvezo v svetovno industrijsko silo,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=546|2a1=Service|2y=2004|2p=3}} ki je dosegla »osupljive dosežke« na področju urbanizacije, vojaške moči, izobrazbe in sovjetskega ponosa.{{sfn|Service|2004|p=602}} Pod njegovo vladavino je pričakovana življenjska doba v državi narasla in smrtnost upadla po zaslugi izboljšanja življenjskih razmer, prehrane in zdravstvene oskrbe.{{sfn|Wheatcroft|1999}} Čeprav so ga milijoni državljanov sovražili, je imel v sovjetski družbi vseeno široko podporo.{{sfn|Service|2004|p=602}} Vprašanje je, ali je bil Stalin potreben za gospodarski razvoj Sovjetske zveze; nekateri zagovarjajo, da je po letu 1928 njegova politika morda bila samo še omejujoči dejavnik.{{sfnm|1a1=Čeremuhin|1a2=Golosov|1a3=Guriev|1a4=Civinski|1y=2013|2a1=Dower|2a2=Markevič|2y=2018|2p=246}} Stalinova Sovjetska zveza je veljala za [[Totalitarizem|totalitarno]] državo,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=602|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=190}} Stalin pa za [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] voditelja.{{sfn|Kotkin|2014|p=732}} Različni biografi so ga označili za [[Diktator|diktatorja]],{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=9|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=xii|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=12}} [[Avtokracija|avtokrata]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=194|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=31|3a1=Service|3y=2004|3p=370}} ali ga obtožili, da izvaja [[cezarizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=77}} Montefiore trdi, da čeprav je Stalin spočetka vladal kot del [[Oligarhija|oligarhije]] komunistične partije, se je vlada iz te oligarhije leta 1934 pretvorila v osebno diktaturo,{{sfn|Montefiore|2003|p=124}} Stalin pa je »absolutni diktator« postal šele med marcem in junijem 1937, ko je odstranil osebnosti na visokih položajih v vojski in NKVD.{{sfn|Montefiore|2003|p=215}} Po besedah Kotkina je Stalin »vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature«.{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} Tako v Sovjetski zvezi kot drugod so ga začeli upodabljati kot »orientalskega [[Despotizem|despota]]«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvii|2a1=McDermott|2y=2006|2p=5}} Dmitrij Volkogonov ga je označil za »eno od najmočnejših osebnosti v zgodovini človeštva«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=xviii}} McDermott je zapisal, da je Stalin »v svojih rokah zbral toliko politične oblasti kot še nihče pred njim«.{{sfn|McDermott|2006|p=2}} Service trdi, da se je Stalin do 1930. let »bolj približal osebnemu despotizmu kot skoraj katerikoli monarh v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=370}} [[Slika:May Day in London.jpg|sličica|Člani Komunistične partije Velike Britanije (marksisti-leninisti) nosijo portret Stalina na [[Praznik dela|prvomajskem]] maršu v Londonu, 2008]] McDermott je vseeno posvaril pred »preveč poenostavljenimi stereotipi« – kakršne so s svojimi deli podpirali pisatelji kot [[Aleksander Solženicin]], [[Vasilij Grosman]] in [[Anatolij Ribakov]] – ki upodabljajo Stalina kot vsemogočnega in vseprisotnega tirana, ki je z represijo in totalitarnostjo nadziral vsak vidik sovjetskega življenja.{{sfn|McDermott|2006|pp=5–6}} Podobno je Service opozarjal pred upodobitvijo Stalina kot »neoviranega despota« z opazko, da »čeprav je bil mogočen, njegova moč ni bila neomejena« in da je njegova vladavina bila odvisna od njegove pripravljenosti ohraniti sovjetsko strukturo, ki jo je nasledil.{{sfn|Service|2004|pp=8, 9}} Kotkin je opazil, da je Stalinova zmožnost obdržati oblast vedno temeljila na tem, da ima večino v politbiroju.{{sfn|Kotkin|2014|p=596}} Hlevnjuk piše, da so se ob različnih trenutkih, zlasti ko je bil Stalin star in šibak, pojavljale »periodične manifestacije«, v katerih je partijska oligarhija ogrozila njegov avtokratski nadzor.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Tujim obiskovalcem je Stalin zanikal, da bi bil diktator, in zatrjeval, da tisti, ki ga tako označujejo, ne razumejo strukture upravljanja Sovjetske zveze.{{sfn|Conquest|1991|p=182}} O Stalinu je bilo izdane ogromno literature.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} V času njegovega življenja so bile njegove odobrene biografije v veliki meri [[Hagiografija|hagiografske]].{{sfn|Service|2004|p=4}} Stalin je skrbel, da so posvečale čim manj pozornosti njegovemu zgodnjemu življenju, zlasti ker ni hotel poudarjati svojega gruzijskega izvora v državi z rusko večino.{{sfn|Service|2004|p=13}} Po njegovi smrti so nastale številne nove biografije, ki pa so do 1980. let večinoma temeljile na enih in istih virih informacij.{{sfn|Service|2004|p=6}} V času vladavine [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] so zgodovinarjem dovolili dostop do raznih dotlej zaupnih arhivov o Stalinovem življenju.{{sfn|Service|2004|p=6}} Stalin je tedaj postal »ena najbolj perečih in neobhodnih zadev v javni razpravi« v Sovjetski zvezi.{{sfn|Conquest|1991|p=xiii}} Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so se za zgodovinarje odprli še preostali arhivi, s čimer je na dan prišla množica novih podatkov o Stalinu{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=6|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=xxi}} in začela se je poplava novih raziskav.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} Leninisti v svojih pogledih na Stalina ostajajo razdeljeni: nekateri ga imajo za Leninovega pristnega naslednika, medtem ko drugi menijo, da se je Leninovim naukom z oddaljitvijo od njih izneveril.{{sfn|Service|2004|p=5}} Veliko razprave je bila deležna tudi socialno-gospodarska narava Stalinove Sovjetske zveze, ki so jo uvrstili različno kot obliko [[Državni socializem|državnega socializma]], [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], [[Birokratski kolektivizem|birokratskega kolektivizma]] ali popolnoma edinstven način proizvodnje.{{sfn|Sandle|1999|pp=265–266}} Socialistični pisci, kot je Volkogonov, so priznali, da je Stalinovo početje omadeževalo »velikansko privlačnost socializma, ki jo je sprožila oktobrska revolucija«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=173}} === Smrtni davek in obtožbe genocida === {{Glavni|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} Zaradi velikega števila presežnih smrti med njegovo vladavino so Stalina označili za »eno najzloglasnejših osebnosti v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=3}} Za smrti so bili krivi kolektivizacija, lakota, pohodi terorja, bolezni, vojne in umrljivosti v gulagih. Ker smrti pod Stalinom večinoma niso bili neposredni uboji, je točno število žrtev [[Stalinizem|stalinizma]] zahtevno določiti, saj se strokovnjaki ne strinjajo glede tega, katere smrti se lahko pripišejo režimu.{{sfn|Ellman|2002|p=1163–1164}} [[Slika:GULag 2 Museum Moscow Russia.jpg|levo|sličica|Notranjost Muzeja gulaga v Moskvi]] Uradne listine razkrivajo, da je bilo med letoma 1921 in 1953 v Sovjetski zvezi izvedenih 799.455 dokumentiranih usmrtitev, od tega 681.692 med letoma 1937–1938, v času velike čistke.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1022}} Po raziskavah Michaela Ellmana je dandanes najboljša ocena smrtnega davka represije v veliki čistki 950.000–1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporih in takoj po izpustitvi.{{sfn|Ellman|2002|p=1162–1163}} Poleg tega je, medtem ko arhivski podatki navajajo 1.053.829 smrti v gulagih od 1934 do 1953,{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} trenutno zgodovinsko soglasje, da je od 18 milijonov ljudi, ki so v letih 1930 do 1953 šli skozi taborišča, za posledicami zapora umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.{{sfn|Healey|2018|p=1049|ps=: "New studies using declassified Gulag archives have provisionally established a consensus on mortality and 'inhumanity.' The tentative consensus says that once secret records of the Gulag administration in Moscow show a lower death toll than expected from memoir sources, generally between 1.5 and 1.7 million (out of 18 million who passed through) for the years from 1930 to 1953."}} Zgodovinar in raziskovalec arhivov Stephen G. Wheatcroft ter Michael Ellman pripisujeta stalinističnemu režimu približno 3 milijone smrti, vključujoč usmrtitve in smrti od zanemarjenosti.{{sfnm|1a1=Wheatcroft|1y=1996|1pp=1334, 1348|2a1=Ellman|2y=2002|2p=1172}} Število žrtev lakote Wheatcroft in zgodovinar R. W. Davies ocenjujeta na 5,5–6,5 milijona,{{sfn|Davies|Wheatcroft|2004|p=401}} medtem ko humanist Steven Rosefielde zagovarja število 8,7 milijona.{{sfn|Rosefielde|1996}} Leta 2011 je zgodovinar Timothy D. Snyder povzel podatke, na voljo od odprtja sovjetskih arhivov v 1990. letih, in zatrdil, da je Stalinov režim odgovoren za 9 milijonov smrti, od tega 6 milijonov namernih ubojev. Zatrjuje, da je ocena mnogo nižja od ocen o 20 milijonih in več, ki so jih navajali, dokler arhivi niso bili dostopni.{{sfnm|1a1=Snyder|1y=2010|1p=384|2a1=Snyder|2y=2011}} Zgodovinarji še naprej razpravljajo, ali je ukrajinsko lakoto 1932–1933, v Ukrajini znano kot [[golodomor]], primerno imenovati [[genocid]].{{sfn|Moore|2012|p=367}} Šestindvajset držav ga uradno prepoznava pod [[Konvencija proti genocidu|pravno definicijo genocida]]. Leta 2006 ga je kot takega prepoznal ukrajinski parlament,{{sfn|Associated Press, 28. novembra 2006}} leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in ostale sovjetske voditelje posthumno obsodilo genocida.{{sfnm|1a1=RIA Novosti, 13. januarja 2010|2a1=''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Med ukrajinskimi nacionalisti je razširjeno prepričanje, da je Stalin zavestno organiziral lakoto, da bi zadušil narodne želje med Ukrajinci. To razlago sodobnejše zgodovinske raziskave zavračajo.{{sfn|Tauger|2001|p=1}} Te sklepajo, da čeprav je Stalinova politika znatno pripomogla k visoki umrljivosti, ni dokazov, da bi Stalin ali njegova vlada lakoto res načrtovala.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2004|1pp=xiv, 441|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=628|3a1=Ghodsee|3y=2014}} Prepričanje, da so bili Ukrajinci tarče napada z lakoto, zapleta dejstvo, da je trpljenje splošno prizadelo tudi ostale etnične skupine, vključno z Rusi.{{sfnm|1a1=Naimark|1y=2008|1p=46|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=667}} V Ukrajini so v enakem deležu kot Ukrajinci umirali tudi etnični Poljaki in Bolgari.{{sfn|Kuromija|2008|p=668}} Kljub odsotnosti dokazov o Stalinovi nameri pa zgodovinar Norman Naimark pripominja, da čeprav morda ni zadostnih »dokazov, da bi ga na mednarodnem sodišču obsodili kot krivega genocida, /.../ to ne pomeni, da dogodka samega ne bi mogli presoditi kot genocida«.{{sfn|Naimark|2008|p=45}} === V Sovjetski zvezi in državah naslednicah === Kmalu po njegovi smrti je Sovjetska zveza doživela obdobje [[Destalinizacija|destalinizacije]]. Malenkov je obsodil Stalinov kult osebnosti,{{sfn|Conquest|1991|p=314}} ki so ga poslej kritizirali v ''Pravdi''.{{sfn|Service|2004|p=592}} Leta 1956 je Hruščov na zaprti seji partijskega 20. kongresa imel »tajni govor« z naslovom ''[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]''. V njem je obsodil Stalina tako zaradi množične represije kot zaradi kulta osebnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=314|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=577–579|3a1=Service|3y=2004|3p=594}} Svoje obtožbe je ponovil na 22. kongresu partije oktobra 1962.{{sfn|Service|2004|p=594}} Oktobra 1961 so Stalinovo truplo odstranili iz mavzoleja in ga pokopali v nekropoli ob [[Moskovsko kremeljsko obzidje|kremeljskem obzidju]], kjer so grob označili samo s preprostim doprsnim kipom.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=594}} Stalingrad so preimenovali v [[Volgograd]].{{sfn|Service|2004|p=595}} Hruščovova destalinizacija sovjetske družbe se je ustavila, ko ga je na mestu voditelja leta 1964 zamenjal [[Leonid Brežnjev]], ki je v Sovjetski zvezi uvedel stopnjo ponovne stalinizacije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=315|2a1=Service|2y=2004|2p=595}} Leta 1969 in znova 1979 so predlagali načrte za popolno rehabilitacijo Stalinove zapuščine, ki pa so jih preprečili kritiki tako iz sovjetskih kot iz mednarodnih marksističnih-leninističnih krogov.{{sfn|Conquest|1991|p=315}} Pod Mihailom Gorbačovom so Stalina v celoti obsodili, kot naj bi bilo potrebno za obnovo sovjetske družbe.{{sfn|Service|2004|p=596}} Po propadu Sovjetske zveze leta 1991 je prvi predsednik nove Ruske federacije [[Boris Jelcin]] nadaljeval Gorbačovovo kritiko Stalina, k temu pa dodal še obsodbo Lenina.{{sfn|Service|2004|p=596}} Njegov naslednik [[Vladimir Putin]] ni poskušal rehabilitirati Stalina, je pa namesto stalinistične represije dal poudarek slavi sovjetskih dosežkov pod Stalinovim vodstvom.{{sfn|Service|2004|pp=596–597}} Leta 2017 je Putin v Moskvi otvoril Zid žalosti, spomenik žrtvam političnega zatiranja, in dejal, da »grozljive preteklosti« ne bo »opravičilo nič«, niti »izbrisalo iz narodovega spomina«.{{sfn|BBC, 5. junija 2018}} [[Slika:RIAN archive 535278 Laying flowers and wreaths to Iosif Stalin's grave at Kremlin wall.jpg|sličica|Marksistično-leninistični aktivisti iz [[Komunistična partija Ruske federacije|Komunistične partije Ruske federacije]] polagajo vence na Stalinov grob (2009)]] Sredi družbenih in gospodarskih pretresov po razpadu Sovjetske zveze so se mnogi spominjali Stalinove vladavine kot urejenega, predvidljivega in ponosnega obdobja.{{sfn|Service|2004|p=598}} Stalin ostaja spoštovana osebnost med številnimi ruskimi nacionalisti, ki se z nostalgijo spominjajo sovjetske zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni,{{sfn|Service|2004|p=7}} z odobravanjem pa se sklicujejo nanj tako na ruski skrajni levici kot na skrajni desnici.{{sfn|Service|2004|p=599}} Javnomnenjske raziskave organizacije ''Levada-Center'' kažejo, da je leta 2017 o Stalinu imelo pozitivno mnenje 46&nbsp;% anketiranih Rusov, leta 2019 pa 51&nbsp;%.{{sfnm|1a1=''The Washington Post'', 15. februarja 2017|2a1=''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019|3a1=BBC, 18. aprila 2019}} Istočasno je v Rusiji porasla količina prostalinistične literature, velik delež katere je temeljil na napačno prikazanem ali ponarejenem arhivskem gradivu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Ta literatura opisuje Stalinovo represijo bodisi kot nujen ukrep za zmago nad »sovražniki ljudstva«, bodisi kot delovanje nižjih organov brez Stalinove vednosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Edini predel nekdanje Sovjetske zveze, kjer je občudovanje Stalina ostalo venomer razširjeno, je [[Gruzija]], čeprav so pogledi Gruzijcev izredno razdeljeni.{{sfn|Service|2004|p=597}} Številni Gruzijci zavračajo kritike Stalina, najslavnejše osebnosti iz sodobne zgodovine tega naroda.{{sfn|Service|2004|p=7}} V anketi, ki jo je leta 2013 izvedla [[Državna univerza v Tbilisiju]], je 45&nbsp;% Gruzijcev izrazilo »pozitiven odnos« do njega.{{sfn|BBC, 5. marca 2013}} V anketi ameriškega Pew Researcha leta 2017 je 57&nbsp;% Gruzijcev odgovorilo, da je v zgodovini igral pozitivno vlogo, medtem ko jih je za [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] tako odgovorilo 18&nbsp;%.{{sfn|Pew Research Center, 29. junija 2017}} Nekaj pozitivnega odnosa je moč zaslediti tudi drugje v nekdanjih sovjetskih republikah. V anketi iz leta 2012, ki jo je izvedla organizacija [[Carnegie Endowment]], se je 38&nbsp;% Armencev strinjalo, da bo njihova država »vedno potrebovala voditelja, kot je Stalin«.{{sfnm|1a1=Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013|2a1=''The Moscow Times'', 2. marec 2013}} V začetku leta 2010 je komunistična partija Ukrajine postavila nov spomenik Stalinu v [[Zaporožje|Zaporožju]].{{sfn|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Decembra 2010 so neznani storilci kipu odrezali glavo, leta 2011 pa je bil uničen v eksploziji.{{sfn|RIA Novosti, 25. februarja 2011}} V raziskavi kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je 38&nbsp;% anketirancev imelo negativen odnos do Stalina, 26&nbsp;% nevtralen in 17&nbsp;% pozitiven, 19&nbsp;% pa jih ni želelo odgovoriti.{{sfn|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}} ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== ===Navedki=== {{sklici|3}} ===Literatura=== ====Akademske knjige in dnevniki==== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Brackman |first=Roman |title=The Secret File of Joseph Stalin: A Hidden Life |location=London and Portland |publisher=Frank Cass Publishers |year=2001 |isbn=978-0-7146-5050-0}} * {{navedi knjigo |last1=Brent |first1=Jonathan |last2=Naumov |first2=Vladimir |title=Stalin's Last Crime: The Plot Against the Jewish Doctors, 1948–1953 |publisher=HarperCollins |location=New York |year=2004 |isbn=978-0-06-201367-5}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=Stalin: Breaker of Nations |year=1991 |publisher=Penguin |location=New York and London |isbn=978-0-14-016953-9}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=The Great Terror: A Reassessment |year=2008 |edition=fortieth anniversary |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531699-5}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=Norman |year=2003 |orig-year=1972 |title=White Eagle, Red Star: The Polish-Soviet War 1919-20 and 'the Miracle on the Vistula' |publisher=Pimlico |location=London |isbn=978-0-7126-0694-3}} * {{navedi knjigo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=The Industrialisation of Soviet Russia Volume 5: The Years of Hunger: Soviet Agriculture 1931-1933 |year=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=Basingstoke and New York |isbn=978-0-230-23855-8}} * {{navedi revijo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932-33: A Reply to Ellman|url=https://www.uio.no/studier/emner/hf/iakh/HIS2319/h16/pensumliste/stalin-and-the-soviet-famine-of-1932-33_-a-reply-to-ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=58 |number=4 |year=2006 |pages=625–633 |jstor=20451229|doi=10.1080/09668130600652217 |s2cid=145729808 }} * {{navedi knjigo |last=Deutscher |first=Isaac |year=1966 |title=Stalin |edition=revised |location=Harmondsworth |publisher=Penguin}} * {{navedi revijo |last1=Dower |first1=Paul Castañeda |last2=Markevič |first2=Andrej |title=Labor Misallocation and Mass Mobilization: Russian Agriculture during the Great War |journal=The Review of Economics and Statistics |date=May 2018 |volume=100 |issue=2 |pages=245–259 |doi=10.1162/REST_a_00726|s2cid=57571290 |url=https://www.nes.ru/files/Preprints-resh/WP238.pdf}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2000 |title=The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines |journal=Cambridge Journal of Economics |volume=24 |issue=5 |pages=603–630 |doi=10.1093/cje/24.5.603}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=Europe-Asia Studies|volume=54 |issue=7 |pages=1151–1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2005 |title=The Role of Leadership Perceptions and of Intent in the Soviet Famine of 1931–1934|url=http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=57 |issue=6 |pages=823–841 |doi=10.1080/09668130500199392 |s2cid=13880089}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2007 |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932–33 Revisited |journal=Europe-Asia Studies |volume=59 |issue=4 |pages=663–693 |doi=10.1080/09668130701291899 |s2cid=53655536}} * {{navedi knjigo |last=Etinger |first=Jakov |contribution=The Doctors' Plot: Stalin's Solution to the Jewish Question |pages=103–124 |title=Jews and Jewish Life in Russia and the Soviet Union |editor-first=Yaacov |editor-last=Ro'i |series=The Cummings Center Series |location=Ilford |publisher=Frank Cass |year=1995 |isbn=0-7146-4619-9}} * {{navedi knjigo|last1=Fainsod|first1=Jerry F.|last2=Hough|first2=Merle |title=How the Soviet Union is Governed |year=1979 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-674-41030-5}} * {{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John L.|year=2005|title=The Cold War: A New History|location=New York|publisher=Penguin Press|isbn=978-0-14-303827-6}} * {{navedi knjigo |last=Gellately |first=Robert |year=2007 |title=Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe |publisher=Jonathan Cape |location=London |isbn=978-0-224-06283-1}} * {{navedi revijo|last1=Getty|first1= J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|journal=American Historical Review|date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–1049 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597|url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf}} * {{navedi revijo| last1 = Ghodsee| first1 = Kristen| volume = 4| issue = 2| pages = 115–142| title = A Tale of "Two Totalitarianisms": The Crisis of Capitalism and the Historical Memory of Communism| journal = History of the Present| date = 2014| url = http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| jstor = 10.5406/historypresent.4.2.0115| doi = 10.5406/historypresent.4.2.0115| access-date = 22 September 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180205064242/http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| archive-date = 5 February 2018| df = dmy-all}} * {{navedi splet|last=Glantz|first=David|year=1983|title=August Storm: The Soviet 1945 Strategic Offensive in Manchuria|url=http://usacac.army.mil/cac2/cgsc/carl/download/csipubs/LP7_AugustStormTheSoviet1945StrategicOffensiveInManchuria.pdf}} * {{navedi splet|last1=Glantz|first=David|year=2001|title=The Soviet-German War 1941–45 Myths and Realities: A Survey Essay|url=http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709141048/http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-date=9 July 2011}} * {{navedi konferenco|last1=Čeremuhin|first1=Anton |last2=Golosov |first2=Mihail |last3=Guriev |first3=Sergej |last4=Civinski |first4=Aleh |date=2013 |title=Was Stalin Necessary for Russia's Economic Development? |series=w19425 |publisher=National Bureau of Economic Research |url=https://www.nber.org/papers/w19425.pdf}} * {{navedi knjigo |first=Sheila |last=Fitzpatrick |title=On Stalin's Team: The Years of Living Dangerously in Soviet Politics |publisher=Melbourne University Press |location=Carlton |year=2015 |isbn=978-1-4008-7421-7}} * {{navedi knjigo|last=Harris|first=James|year=2017|title=The Great Fear: Stalin's Terror of the 1930s| publisher=Oxford University Press|isbn =978-0-19-879786-9}} * {{navedi revijo |last=Haslam |first=Jonathan |year=1979 |title=The Comintern and the Origins of the Popular Front 1934–1935 |journal=The Historical Journal |volume=22 |number=3 |pages=673–691 |doi=10.1017/s0018246x00017039}} * {{navedi revijo|last1=Healey|first1=Dan|date=1 June 2018|title=GOLFO ALEXOPOULOS. Illness and Inhumanity in Stalin's Gulag|url=https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|journal=The American Historical Review|volume=123|issue=3|pages=1049–1051|doi=10.1093/ahr/123.3.1049|access-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708105319/https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|archive-date=8 July 2018|url-status=live}} * {{navedi revijo |last=Himmer |first=Robert |year=1986 |title=On the Origin and Significance of the Name "Stalin" |journal=The Russian Review |volume=45 |issue=3 |pages=269–286 |doi=10.2307/130111 |jstor=130111}} * {{navedi knjigo |last=Hlevnjuk |first=Oleg V. |year=2015 |title=Stalin: New Biography of a Dictator |translator1=Nora Seligman Favorov |publisher=Yale University Press |location=New Haven and London |isbn=978-0-300-16388-9}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2014 |title=Stalin: Paradoxes of Power, 1878–1928 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9944-0}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2017 |title=Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9945-7}} * {{navedi revijo |last=Kuromija |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675 |doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}} * {{navedi knjigo |last=Leffler |first=Melvyn P. |title=For the Soul of Mankind: The United States, the Soviet Union, and the Cold War |year=2007 |location=New York |publisher=Macmillan |isbn=978-1-4299-6409-8}} * {{navedi revijo|last1=Li |first1=Hua-ju |title=Reactions of Chinese Citizens to the Death of Stalin: Internal Communist Party Reports |journal=Journal of Cold War Studies |year=2009 |volume=11|issue=2 |pages=70–88 |doi=10.1162/jcws.2009.11.2.70 |s2cid=57561115 |url=https://muse.jhu.edu/article/265885}} * {{navedi knjigo |last=McCauley |first=Martin |title=Stalin and Stalinism |edition=third |year=2003 |location=Harlow and London |publisher=Pearson |isbn=978-0-582-50587-2}} * {{navedi revijo |last=McDermott |first=Kevin |title=Stalin and the Comintern during the 'Third Period', 1928-33 |journal=European History Quarterly |volume=25 |issue=3 |year=1995 |doi=10.1177/026569149502500304 |pages=409–429 |s2cid=144922280}} * {{navedi knjigo |last=McDermott |first=Kevin|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War |url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde |url-access=registration |year=2006 |location=Basingstoke and New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-333-71122-4}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |year=2003 |title=Stalin: The Court of the Red Tsar |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |isbn=978-1-84212-726-1}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |title=Young Stalin |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |year=2007 |isbn=978-0-297-85068-7}} * {{navedi revijo |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}} * {{navedi knjigo |last=Nekrič |first=Aleksander |title=Pariahs, Partners, Predators: German-Soviet Relations, 1922–1941 |location=New York |publisher=Columbia University Press |year=1997 |isbn=0231106769}} * {{navedi knjigo |first=Norman M. |last=Naimark |contribution=Stalin and the Question of Soviet Genocide |pages=39–48 |editor-first=Paul |editor-last=Hollander |title=Political Violence: Belief, Behavior, and Legitimation |year=2008 |location=London |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-230-60646-3}} * {{navedi knjigo|editor-last=Ra'anan|editor-first=Uri|url=https://books.google.com/books?id=NoIajCLpLigC&q=order+of+precedence++1953+++Mikoyan++Vorosilov++Kaganovich&pg=PA20|title=Flawed Succession: Russia's Power Transfer Crises|location=Oxford|publisher=Lexington Books|year=2006|isbn=978-0-7391-1403-2}} * {{navedi knjigo |last=Overy |first=Richard J. |title=The Dictators: Hitler's Germany and Stalin's Russia |publisher=Allen Lane |location=London |year=2004 |isbn=978-0-393-02030-4|url=https://archive.org/details/dictators00rich }} * {{navedi knjigo|last=Pinkus |first=Benjamin |year=1984 |title=The Soviet Government and the Jews 1948–1967: A Documented Study |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-24713-9}} * {{navedi knjigo |last=Rappaport |first=Helen |title=Joseph Stalin: A Biographical Companion |year=1999 |publisher=ABC-Clio |location=Santa Barbara |isbn=978-1-57607-084-0}} * {{navedi knjigo |last=Rieber |first=Alfred J. |editor1=Sarah Davies |editor2=James Harris |contribution=Stalin as Georgian: The Formative Years |title=Stalin: A New History |pages=18–44 |year=2005 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-139-44663-1}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |journal=Soviet Studies |year=1992 |volume=55 |issue=2 |pages=57–78 |jstor=152247 |doi=10.1080/09668139208411994}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin, the Pact with Nazi Germany, and the Origins of Postwar Soviet Diplomatic Historiography |year=2002 |volume=4 |issue=4 |pages=93–103 |doi=10.1162/15203970260209527|journal=Journal of Cold War Studies|s2cid=57563511 |url=https://www.semanticscholar.org/paper/5b2e93d0cff0d3bc0ec4f4cbbaf31d2491fa9682 }} * {{navedi knjigo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin's Wars: From World War to Cold War, 1939–1953 |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2006 |isbn=978-0-300-15040-7}} * {{navedi revijo|last1=Rosefielde |first1=Steven |title=Stalinism in Post-Communist Perspective: New Evidence on Killings, Forced Labour and Economic Growth in the 1930s |journal=Europe-Asia Studies |volume=48 |issue=6 |date=September 1996 |pages=959–987|doi=10.1080/09668139608412393}} * {{navedi knjigo |last=Sandle |first=Mark |title=A Short History of Soviet Socialism |year=1999 |publisher=UCL Press |location=London |isbn=978-1-85728-355-6 |doi=10.4324/9780203500279}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |title=Lenin: A Biography |year=2000 |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-333-72625-9}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |year=2004 |title=Stalin: A Biography |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-0-333-72627-3}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |year=2010 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |location=New York |publisher=Vintage Books |isbn=978-1-4070-7550-1}} * {{navedi knjigo |first= R. G. |last=Suny |title=Stalin: Passage to Revolution |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press. |date=2020}} * {{navedi revijo |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89|doi-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Volkogonov |first=Dmitrij |title=Stalin: Triumph and Tragedy |year=1991 |translator=Harold Shukman |location=London |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=978-0-297-81080-3}} * {{navedi knjigo |last=Wettig |first=Gerhard |title=Stalin and the Cold War in Europe |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham |year=2008 |isbn=978-0-7425-5542-6}} * {{navedi revijo |last=Wheatcroft |first= Stephen | url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf |title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|year=1996|volume= 48|issue=8 |pages=1319–1353 |journal=Europe-Asia Studies|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415}} * {{navedi revijo |last1=Wheatcroft|first1=Stephen|date=1999 |title=The Great Leap Upwards: Anthropometric Data and Indicators of Crises and Secular Change in Soviet Welfare Levels, 1880–1960 |journal=Slavic Review|volume=58 |issue= 1|pages=27–60 |doi=10.2307/2672986 |jstor=2672986 |pmid=22368819}} {{refend}} ====Revije, časopisi in spletne strani==== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi novice|url=http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|title=До Сталіна позитивно ставляться менше 1/5 українців|newspaper=Ukrajinska pravda|language=uk|date=4. marec 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305024332/http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|archive-date=5. marca 2016|access-date=5. marca 2016|ref={{harvid|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}}}} * {{navedi splet|last1=Bakradze|first1=Laša|last2=Gudjov|first2=Lev|last3=Lipman|first3=Maria|last4=Wall|first4=Thomas|date=1. marec 2013|url=http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|title=The Stalin Puzzle: Deciphering Post-Soviet Public Opinion|publisher=Carnegie Endowment for International Peace|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402134541/http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|archive-date=2 April 2017|access-date=2. aprila 2017|ref={{harvid|Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Bell|first=Bethany|date=5. marec 2013|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|title=Georgia Divided Over Stalin 'Local Hero' Status in Gori|agency=BBC|access-date=21. junija 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180719183921/https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|archive-date=19. julija 2018|url-status=live|ref={{harvid|BBC, 5. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Lisova|first=Nataša|date=28. november 2006|url=http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|url-status=dead|title=Ukraine Recognize Famine As Genocide|agency=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20070822015019/http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|archive-date=22. avgusta 2007|access-date=4. avgusta 2007|via=Ukemonde|ref={{harvid|Associated Press, 28. novembra 2006}}}} * {{navedi novice|last=Luhn|first=Alec|date=16. april 2019|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/04/16/record-70-per-cent-russians-approve-stalin/|title=Record 70 Percent of Russians Say Stalin Played a Positive Role in Their Country's History|newspaper=The Daily Telegraph|issn=0307-1235|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019}}}} * {{navedi splet|last=Masci|first=David|date=29. junij 2017|url=https://www.pewresearch.org/fact-tank/2017/06/29/in-russia-nostalgia-for-soviet-union-and-positive-feelings-about-stalin/|title=In Russia, Nostalgia for USSR and Positive Feelings about Stalin|publisher=Pew Research Center|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|Pew Research Center, 29. junija 2017}}}} * {{navedi splet|last=Pisch|first=Anita|date=December 2016|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n2129/html/ch04.xhtml?referer=&page=10|title=The Personality Cult of Stalin in Soviet Posters, 1929–1953|publisher=Australian National University|access-date=11 December 2020|ref={{harvid|Australian National University, december 2016}}}} * {{navedi novice|url=https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|title=Poll Finds Stalin's Popularity High|newspaper=The Moscow Times|date=2. marec 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320024227/https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|archive-date=20. marca 2017|access-date=20. marca 2017|ref={{harvid|''The Moscow Times'', 2. marca 2013}}}} * {{navedi novice|url=http://siberiantimes.com/other/others/news/n0635-siberian-pensioner-is-grandson-of-josef-stalin-dna-test-reveals/|title=Siberian Pensioner Is Grandson of Josef Stalin, DNA Test Reveals|newspaper=The Siberian Times|date=6. april 2016|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}}}} * {{navedi revijo|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26. maj 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24. oktobra 2012|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}}}} * {{navedi novice|last=Taylor|first=Adam|date=15. februar 2017|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|url-status=live|title=Positive Views of Stalin among Russian Reach 16-year High, Poll Shows|newspaper=The Washington Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320040114/https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|archive-date=20. marca 2017|access-date=30. aprila 2017|ref={{harvid|''The Washington Post'', 15. februarja 2017}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|title=Ukraine Court Finds Bolsheviks Guilty of Holodomor Genocide|agency=RIA Novosti|date=13. januar 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116113142/http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|archive-date=16. januarja 2010|access-date=13. januarja 2010|ref={{harvid|RIA Novosti, 13. januarja 2010}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|title=Ukraine Stands by Its View of Stalin as Villain – President (Update 1)|agency=RIA Novosti|date=25. februar 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130523080537/http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|archive-date=23. maja 2013|access-date=23. maja 2013|ref={{harvid|RIA Novosti, 25. februarja 2011}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|title=Wall of Grief: Putin Opens First Soviet Victims Memorial|agency=BBC|archive-url=https://web.archive.org/web/20180605175715/http://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|archive-date=5. junija 2018 |date=5. junij 2018 |access-date=30. oktobra 2017|ref={{harvid|BBC, 5. junija 2018}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|url-status=live|title=Why So Many Russian like Dictator Stalin|agency=BBC News|date=18. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190719074954/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|archive-date=19. julija 2019|access-date=11. junija 2019|ref={{harvid|BBC, 18. aprila 2019}}}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Иосиф Виссарионович Сталин|Joseph Stalin}} * [http://www.marx2mao.com/Stalin/Index.html Stalinova knjižnica] s prevodi njegovih del v angleščino * [https://www.stalindigitalarchive.com/frontend/node/1 Stalin Digital Archive] {{Marsal_SZ}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Stalin, Josif}} [[Kategorija:Josif Stalin| ]] [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Gruzinski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Generalisimi]] [[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Maršali Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda zmage]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali tank]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] ab26f5p28cq46u6jx1mc1gv0p1mrrq1 Nacionalsocialistična nemška delavska stranka 0 15292 5747610 5600587 2022-08-26T19:46:36Z Zm05gamer 180058 gl wikitext text/x-wiki {{Več slik | align = right | direction = vertical | width = 200 | image1 = Parteiadler Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (1933–1945).svg | image2 = Flag of the NSDAP (1920–1945).svg | caption2 = Grb (''Parteiadler'') in zastava NSDAP; podobna simbola sta nato postala grb in zastava [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] }} '''Nacionalsocialistična nemška delavska stranka''' ([[nemščina|nemško]] ''Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei''; krajše '''nacistična stranka''', '''NSDAP''') je bila skrajna [[Nacionalsocializem|nacionalistična]], [[fašizem|fašistična]] in protidemokratična [[politična stranka]], ki je delovala v [[Nemčija|Nemčiji]] v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]]. Njen predsednik je bil [[Adolf Hitler]]. Na [[nürnberški procesi|nürnberških procesih]] (1945-1949) je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana. == Vzpon nacistične stranke == {| class="wikitable" |- !Datum !Glasovi (v&nbsp;tisočih) !Odstotki !Sedeži v<br />državnem zboru<br />(Reichstagu) !Ozadje |- |maj [[1924]] |1.918,3 |6,5 |32 |Hitler v zaporu |- |december [[1924]] |907,3 |3,0 |14 |Hitlerja izpustijo iz zapora |- |maj [[1928]] |810,1 |2,6 |12 |&nbsp; |- |september [[1930]] |6.409,6 |18,3 |107 |Po finančni krizi |- |julij [[1932]] |13.745,8 |37,4 |230 |Po Hitlerjevi kandidaturi za predsednika |- |november [[1932]] |11.737,0 |33,1 |196 |&nbsp; |- |marec [[1933]] |17.277,0 |43,9 |288 |Hitler postane nemški kancler |} == Glej tudi == * [[seznam nacističnih organizacij]] * [[fašizem]] * [[NSDAP/AO]] * [[Nacionalna fašistična stranka|Fašistična stranka]] {{Zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] [[Kategorija:Prepovedane politične stranke]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:NSDAP|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] {{normativna kontrola}} s6ejpt8v30rsdvk1i44e2hwmmctrl68 Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti 0 30617 5747727 5709283 2022-08-27T09:30:43Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] članov [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. (redni, izredni, dopisni, častni)'''{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}{{CompactTOC2}} == A == [[Gregor Anderluh]] - [[Lidija Andolšek-Jeras]] † - [[Ivo Andrić]] † - [[Mihailo Apostolski]] † - [[Tatjana Avšič-Županc]] == B == [[Tadej Bajd]] - [[Anton Bajec]] † - [[Aleksander Bajt]] † - [[Krešimir Balenović]] † - [[Derek Harold Richard Barton]] † - [[Milan Bartoš]] † - [[Janez Batis]] † - [[Tadej Battelino]] - [[Milko Bedjanič]] † - [[Friedrich-Karl Beier]] † - [[Aleksandar Belić]] † - [[Alojz Benac]] † - [[František Benhart]] † - [[Arthur E. Bergles]] † - [[Oton Berkopec]] † - [[Emerik Bernard]] † - [[France Bernik]] † - [[Janez Bernik]] † - [[France Bevk]] † - [[France Bezlaj]] † - [[Robert Blinc]] † - [[Milan Bogdanović]] † - [[Jelena Vladimirovna Boldireva]] - [[Jože Bole]] † - [[Matej Bor]] † - [[Nikolaj A. Borisevič]] † - [[Marja Boršnik]] † - [[Pavel Bosák]] - [[Ivan Brajdić]] † - [[Vladislav Brajković]] † - [[Ivan Bratko (1946)|Ivan Bratko]] - [[Savo Bratos]] - [[Rajko Bratož]] - [[Mirko Bratuša]] - [[Matija Bravničar]] † - [[Bogdan Brecelj]] † - [[Matej Brešar]] - [[Anton Breznik]] † - [[Srečko Brodar]] † - [[Josip Broz Tito|Josip Broz-Tito]] † - [[Miroslav Brzin]] † - [[Zoran Bujas]] † - [[Vaso Butozan]] † - == C == [[Ruben G. Carbonell]] - [[Antonio Cardesa]] - [[Henry Cooper|Henry R. Cooper mlajši]] - [[Izidor Cankar]] † - [[Emilijan Cevc]] † - [[Reinhart Ceulemans]] - [[Stojan Cigoj]] † - [[Johann Cilenšek]] † - [[Ruben G. Carbonell]] - [[James Watson Cronin]] † - [[Dragotin Cvetko]] † - ==Č== [[Edhem Čamo]] † - [[Franc Čelešnik]] † - [[Bojan Čerček]] - [[Avgust Černigoj]] † - [[Bojan Čop]] † - [[Vasa Čubrilović]] † - == D == [[Mirko Deanović]] † - [[Milan Dekleva]] - [[Otto Demus]] † - [[Aleksandar Despić]] † - [[Charles G. Dempsey]] - [[Milan R. Dimitrijević]] - [[Martin Dimnik]] † - [[Jovan Djordjević]] † - [[Branislav Djurdjev]] † - [[Ilija Djuričić]] † - [[Davorin Dolar]] †- [[Metod Dolenc]] † - [[Vinko Dolenc]] - [[Lojze Dolinar]] † - [[Wolfgang Dreybrodt]] - [[Matija Drovenik]] † - [[Boris Drujan]] † - [[Ejnar Dyggve]] † == E == [[Markus Egg]] - [[Norbert Elsner]] † - [[Igor Emri]] == F == [[Peter Fajfar]] - [[Arnold Feil]] - [[Dušan Ferluga]] - [[Aleksandar Flaker]] † - [[Rudolf Flotzinger]] - [[Derek C. Ford]] - [[Franc Forstnerič]] - [[Janez Fettich]] † - [[Alojzij Finžgar]] † - [[Fran Saleški Finžgar]] † - [[Kurt von Fischer]] † - [[Rudolf Flotzinger]] - [[Dereck Clifford Ford]] - [[Aldo Franchini]] † - [[Ivo Frangeš]] † - [[Branko Fučić]] † - == G == [[Stane Gabrovec]] † - [[Franci Gabrovšek]] - [[Ivan Gams]] † - [[Kajetan Gantar]] † - [[Maksim Gaspari]] † - [[Milovan Gavazzi]] † - [[Manfred Geiger]] - [[Leon Geršković]] † - [[Ferdo Gestrin]] † - [[Otto F. Geyer]] † - [[Gerhard Giesemann]] † - [[Paul Gleirscher]] - [[Velibor Gligorić]] † - [[Josip Globevnik]] - [[Vinko Globokar]] - [[Matija Gogala]] - [[Pavel Golia]] † - [[Ljubo Golič]] † - [[Wolfgang L. Gombocz]] - [[Jože Goričar]] † - [[Peter Gosar]] † - [[Igor Grabec]] - [[Anton Grad]] † - [[Alojz Gradnik]] † - [[Bogo Grafenauer]] † - [[Ivan Grafenauer]] † - [[Niko Grafenauer]] - [[Stanko Grafenauer]] † - [[Drago Grdenić]] † - [[Marc L. Greenberg]] - [[Irena Grickat-Radulović]] † - [[Vili Grimič|Vilj Grimič]] † - [[Milan Grošelj]] † - [[Franc Gubenšek]] † - [[Ivan Gušić]] - [[Branimir Gušić]] † - [[Ludvik Gyergyek]] † == H == [[Maja Haderlap]] - [[Dušan Hadži]] † - [[Jovan Hadži]] † - [[Stanislav Hafner]] † - [[Erwin Louis Hahn]] † - [[Nikola Hajdin]] † - [[Duncan Haldane]] - [[Tošihiro Hamano]] - [[Peter Handke]] - [[Christian Hannick]] - [[Reinhard Härtel]] - [[Ljudmil Hauptmann]] † - [[Harald zur Hausen]] - [[Philip G. Haydon]] - [[Krsto Hegedušić]] † - [[Milan Herak]] † - [[Andrej Hieng]] † - [[Janez Höfler]] - [[Matija Horvat]] † - [[Lukas Conrad Hottinger]] † - [[Valentin Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] - == I == [[Miodrag Ibrovac]] † - [[Svetozar Ilešič]] † - [[Ljudevit Ilijanić]] - [[Anton Ingolič]] † - [[Andrej Inkret]] † - [[Milka Ivić]] † - [[Pavle Ivić]] † - == J == [[Božidar Jakac]] † - [[Rihard Jakopič]] † - [[Franc Jakopin]] † - [[Matija Jama]] † - [[Drago Jančar]] - [[Andrej Jemec]] - [[Roman Jerala]] - [[Marko Jesenšek]] - [[Milan Jesih]] - [[Dimitrije Jovčić]] † - [[Janko Jurančič]] † == K == [[Hans-Dietrich Kahl]] - [[Boris Kalin]] † - [[Zdenko Kalin]] † - [[Vinko Kambič]] † - [[Stevan Karamata]] † - [[Edvard Kardelj]] † - [[Ludvik Karničar]] - [[Alan R. Katritzky]] † - [[Roman Kenk]] † - [[Gabrijel Kernel]] - [[Matjaž Kmecl]] - [[Dušan Kermavner]] † - [[Taras Kermauner]] † - [[Boštjan Kiauta]] † - [[Boris Kidrič]] † - [[France Kidrič]] † - [[Hans-Dieter Klingemann]] - [[Mile Klopčič]] † - [[Željko Knez]] - [[France Koblar]] † - [[Vanda Kochansky-Devidé]] † - [[Franjo Kogoj]] † - [[Milček Komelj]] - [[Blaže Koneski]] † - [[Zoran Konstantinović]] † - [[Georgi Konstantinovski]] - [[Marjan Kordaš]] - [[Viktor Korošec]] † - [[Božidar Kos]] † - [[Gojmir Anton Kos]] † - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Milko Kos]] † - [[Ciril Kosmač]] † - [[Georg Kossack]] † - [[Marko Kostrenčić]] † - [[Silvin Košak]] - [[Alija Košir]] † - [[Lojze Kovačič]] † - [[Kajetan Kovič]] † - [[Juš Kozak]] † - [[Marija Kozar Mukič]] - [[Marjan Kozina]] † - [[Venčeslav Koželj]] † - [[Hojka Kraigher]] - [[Alojz Kralj]] - [[Andrej Kranjc]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Miško Kranjec]] † - [[Jože Krašovec]] - [[Metka Krašovec]] † - [[Stane Krašovec]] † - [[Josef Kratochvíl]] † - [[Miroslav Kravar]] † - [[Ivo Krbek]] † - [[Bratko Kreft]] † - [[Ivan Kreft]] - [[Gojmir Krek|Gojmir Gregor Krek]] † - [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] † - [[Leopold Kretzenbacher]] † - [[Peter Križan]] - [[Gustav Krklec]] † - [[Miroslav Krleža]] † - [[Anton Kuhelj]] † - [[Othmar Kühn]] † - [[Filip Kumbatovič Kalan]] † - [[Ljubov Viktorovna Kurkina]] - [[Niko Kuret]] † - [[Gorazd Kušej]] † - [[Radoslav Kušej]] † - [[Rudi Kyovsky]] † - == L == [[Abel Lajtha]] - [[Janez Lamovec]] - [[Reinhard Lauer]] - [[Anton Lajovic]] † - [[Emmanuel Laroche]] † - [[Ivan Lavrač]] † - [[Božidar Lavrič]] † - [[Janko Lavrin]] † - [[Lojze Lebič]] - [[Henry Leeming]] † - [[Jean-Marie Pierre Lehn]] - [[Rado L. Lenček]] † - [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] † - [[Florjan Lipuš]] - [[Thomas Luckmann]] † [[Feliks Lobe]] † - [[Janez Logar]] † - [[Valentin Logar]] † - [[Zdravko Lorković]] † - [[Radomir Lukić]] † - [[Franc Ksaver Lukman]] † - [[Pavel Lunaček]] † - == M == [[Milan Maceljski]] † - [[Jože Maček]] - [[Claudio Magris]] - [[Boris Majer]] † - [[Ljubomir Madžar]] - [[Desanka Maksimović]] † - [[Sibe Mardešić]] † - [[Tonko Maroević]] † - [[Juraj Martinović]] - [[Mateja Matevski]] † - [[Milko Matičetov]] † - [[Janez Matičič]] † - [[Janez Matjašič]] † - [[Igor Maver]] - [[Anton Mavretič]] † - [[Ernest Mayer]] † - [[Anne McLaren]] † - [[Esad Mekuli]] † - [[Anton Melik]] † - [[Vasilij Melik]] † - [[Janez Menart]] † - [[Jože Mencinger]] † - [[Gian Carlo Menis]] - [[Eugene Mylon Merchant]] † - [[Boris Merhar]] † - [[Pavle Merkù]] † - [[Roberto Merletti]] - [[Kiril Micevski]] † - [[Doland Michie]] - [[Dragan Mihailović]] - [[Mihajlo Lj. Mihajlović]] † - [[Slavko Mihalić]] † - [[France Mihelič]] † - [[Milan Mihelič]] † - [[Janez Milčinski]] † - [[Lev Milčinski]] † - [[Josip Milič]]/Joseph Milich-Emili † - [[Ivan Minatti]] † - [[Zdravko Mlinar]] - [[Jože Mlinarič]] † - [[Andre Mohorovičić]] † - [[Vojeslav Molé]] † - [[Henrietta L. Moore]] - [[Dušan Moravec]] † - [[Wolf Moskovich]] - [[Leszek Moszyński]] † - [[Jožef Muhovič]] - [[Karl-Alexander Müller]] - [[Hermann Müller-Karpe]] † - [[Matija Murko]] † - [[Marjan Mušič]] † - [[Marko Mušič]] - [[Zoran Mušič]] † - == N == [[Rajko Nahtigal]] † - [[Masayoshi Nakashima]] - [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]] - [[Vladimir A. Negovski]] † - [[Erwin Neher]] - [[Velimir Neidhardt]] - [[Zdenek Nejedly|Zdeněk Nejedlý]] † - [[Robert Neubauer]] † - [[Rudolf Neuhäuser]] † - [[Jean Nicod]] † - [[Kazimierz Nitsch]] † - [[Denis Noble]] - [[Marko Noč]] - [[Jean Nougayrol]] † - [[Boris A. Novak]] - [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] † - [[Grga Novak]] † - == O == [[Anton Ocvirk]] † - [[Niall O’ Loughlin]] - [[Wacław Olszak (akademik)|Waclaw Olszak]] † - [[Valentin Oman]] - [[Janez Orešnik]] - [[Karel Oštir]] † - == P == [[Boris Pahor]] † - [[Luko Paljetak]] - [[Dimitar Panteleev|Dimităr Panteleev]] † - [[Vladimir Parpura]] - [[Boris Paternu]] † - [[Tone Pavček]] † - [[Marijan Pavčnik]] - [[Branko Pavičević]] † - [[Todor Pavlov]] † - [[Janez Peklenik]] † - [[Slobodan Perović]] - [[Márton Pécsi]] † - [[Anton Peterlin]] † - [[Alessandro Pignatti|Alessandro (Sandro) Pignatti]] - [[Raša Pirc]] - [[Jože Pirjevec]] - [[Mario Pleničar]] † - [[Janko Pleterski]] † - [[Boris Podrecca]] - [[Heinz-Dieter Pohl]] - [[Livio Poldini]] - [[Andrej Vladimirovič Popov]] † - [[Dejan Popović (biomedicinski inženir)|Dejan Popović]] - [[Bogdan Povh]] - [[Alfonz Pavlin]] † - [[Todor Pavlov]] † - [[Leonid Semenovič Persianinov|Leonid Persianinov]] † - [[Anton Peterlin]] † - [[Leonid Pitamic]] † - [[Jože Plečnik]] † - [[Josip Plemelj]] † - [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] † - [[Janko Polec]] † - [[Dejan Popović]] - [[Ivan Potrč]] † - [[Vladimir Prelog]] † - [[Stojan Pretnar]] † - [[Dušan C. Prevoršek]] † - [[Otto Prokop]] † - [[Erik Prunč]] † - [[Eugen Pusić]] † == R == [[Ivan Rakovec]] † - [[Alfred Rammelmeyer]] † - [[Fran Ramovš]] † - [[Primož Ramovš]] † - [[Zoran Rant]] † - [[Chintamani Nages Ramachandra Rao|Chintamani Ramachandra Rao]] - [[Edvard Ravnikar]] † - [[Alojz Rebula]] † - [[Karl Heinz Rechinger]] † - [[Ivan Regen]] † - [[Jakob Rigler]] † - [[Uroš Rojko]] - [[Hans Rothe]] - [[Helmut Rumpler]] † - [[Veljko Rus]] † - == S == [[Renata Salecl]] - [[Harald Saeverud]] † - [[Peter Safar]] † - [[Marijan Salopek]] † - [[Maks Samec]] † - [[Claude Sammut]] - [[Pavle Savić]] † - [[Cesare Scalon]] - [[James Floyd Scott]] - [[Ferdinand Seidl]] † - [[Savin Sever]] † - [[Iris ter Schiphorst]] - [[Jakov Sirotković]] † [[Gregor Serša]] - [[Roy Thomas Severn]] † - [[Yehuda Shoenfeld]] - [[Primož Simoniti]] † - [[Uroš Skalerič]] - [[Boris Sket]] - [[Janez Sketelj]] † - [[Petar Skok]] † - [[Anton Slodnjak]] † - [[Marko Snoj]] - [[Anton Sovré]] † - [[Liliana Spinozzi Monai]] - [[Slavko Splichal]] - [[Erik Valdemar Stållberg]] - [[Siniša Stanković]] † - [[Jan Stankowski]] † - [[Janez Stanonik]] † - [[Marija Stanonik]] - [[Branko Stanovnik]] - [[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France Stelé]] † - [[Johannes Jacobus Steenwijk]] /[[Han Steenwijk]] - [[Pavel Stern]] † - [[Petar Stevanović]] † - [[Dimitrije Stefanović]] - [[Jon Storm-Mathisen]] - [[Jože Straus]] - [[Franc Strle]] - [[Karl Stuhlpfarrer]] † - [[Gabrijel Stupica]] † - [[Ivo Supičić]] - [[Gunnar Olaf Svane]] † - [[Saša Svetina]] - [[János Szentágothai]] † == Š == [[Jaroslav Šašel]] † - [[Rudi Šeligo]] † - [[Alenka Šelih]] - [[Nina Šenk]] - [[Alojz Šercelj]] † - [[Jaroslav Šidak]] † - [[Lucijan Marija Škerjanc]] † - [[Milan Škerlj]] † - [[Stanko Škerlj]] † - [[Jožica Škofic]] - [[Janko Šlebinger]] † - [[Makso Šnuderl]] † - [[Andrija Štampar]] † - [[Peter Štih]] - [[Lujo Šuklje]] † - == T == [[Sergio Tavano]] - [[Alois Tavčar]] † - [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] † - [[Alan John Percival Taylor]] † - [[Biba Teržan]] - [[Lucien Tesniére]] † - [[Miha Tišler]] † - [[Kosta Todorović]] † - [[Bożena Tokarz]] - [[Emil Tokarz]] - [[Nikita Iljič Tolstoj]] † - [[Rajko Tomović]] † - [[Miha Tomaževič]] - [[Marko Topič]] - [[Jože Toporišič]] † - [[Rudolf Trofenik]] † - [[Jože Trontelj]] † - [[Anton Trstenjak]] † - [[Drago Tršar]] - [[Dragica Turnšek]] † == U == [[Zlatko Ugljen]] - [[Felix Unger]] - [[Jože Udovič]] † - [[Aleš Ušeničnik]] † - == V == [[Sergej Ivanovič Vavilov]] † - [[Lado Vavpetič]] † - [[France Veber]] † - [[Aleksej Verkhratsky]] - [[Ivan Verč]] - [[Ivan Vidav]] † - [[Josip Vidmar]] † - [[Milan Vidmar]] † - [[Sergij Vilfan]] † - [[John Villadsen]] - [[Tomo Virk]] - [[Peter Vodopivec]] - [[Lojze Vodovnik]] † - [[Vale Vouk]] † - [[Anton Vratuša]] † - [[Igor Vrišer]] † - [[Dimitrije Vučenov]] † - [[Saša Vuga]] † == W == [[Marija Wakounig]] - [[John S. Waugh]] † - [[Joseph H. H. Weiler]] - [[Anton Wernig]] - [[Herwig Wolfram]] - [[Frank Wollman]] † - [[Karl Matej Woschitz]] - [[Maks Wraber]] † - == Z == [[Marijan Zadnikar]] † - [[Franc Zadravec]] † - [[Dane Zajc]] † - [[Vilem Závada]] † - [[Boris Ziherl]] † - [[Ciril Zlobec]] † - [[Robert Zorec]] - [[Zinka Zorko]] † - [[Črtomir Zupančič]] † - [[Mitja Zupančič]] - [[Rihard Zupančič]] † - [[Anica Zupanec Sodnik]] † - [[Fran Zwitter]] † - == Ž == [[Boštjan Žekš]] - [[Andreja Žele]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Andrej O. Župančič]] † - [[Oton Župančič]] † == Glej tudi== * [[seznam slovenskih članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih članov Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] ([[JAZU]]) * [[Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] *[[Seznam tujih slovenistov]] *[[zaslužni profesor]] *[[Zoisova nagrada]] *[[Prešernova nagrada]] == Viri == {{kategorija v Zbirki|Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts|člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} * [http://www.sazu.si/clani-sazu Člani SAZU] {{seznami narodov po poklicu|akademikov}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts|člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} * [http://www.sazu.si/clani-sazu Člani SAZU] {{seznami narodov po poklicu|akademikov}} [[Kategorija:Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti|*]] 0m5ki326ri5v1uqkj3ui5g262kq8pmn Seznam slovenskih pianistov 0 30839 5747757 5729668 2022-08-27T11:51:33Z 86.58.16.210 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pianist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Fada Azzeh]] - [[Kristina Arnič]] - [[Blaženka Arnič]] == B: == [[Urška Babič]] - [[Hubert Bergant]] - [[Darinka Bernetič]] - [[Aci Bertoncelj]] - [[Eva Bohte]] - [[Zorka Bradač]] - [[Primož Bratina]] - [[Igor Bravničar]] - [[Danijel Brecelj]] - [[Tatjana Bučar]] - == C == [[Renato Chicco]] - == Č == [[Aleksandra Češnjevar Glavina]] - [[Franci Čelhar]] - [[Katja Činč]] - [[Tanja Činč]] - [[Dijana Čizmok]] - [[Milanka Črešnik]] - Marko Črnčec == D == [[Alenka Dekleva]] - [[Igor Dekleva]] - [[Gojimir Demšar|Gojmir Demšar]] - [[Vlasta Doležal Rus]] - [[Jure Dolžan]] - [[Božena Dornik]] - == E == [[Mojca Eferl]] - [[Leon Engelman]] - == F == [[Meta Fajdiga]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Ivan Ferčič]] - [[Luca Ferrini]] - [[Leon Firšt]] - [[Antonin Foerster]] - == G == [[Alexander Gadjiev]]=[[Aleksander Gadžijev]] - [[Saša Gerželj]] - [[Jure Godler]] - [[Tamara Goličnik]] - [[Klemen Golner]] - [[Andrej Goričar]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Benjamin Govže]] - [[Anja German]] - [[Maja Gombač]] - == I == [[Jure Ivanušič]] - == H == [[Hinko Haas]] - [[Miha Haas]] - [[Hilda Horak]] - [[Marina Horak]] - [[Tadej Horvat]] - [[Silva Hrašovec]] - [[Hermina Hudnik]] - == J == [[Andrej Jarc]] - [[Planinka Jurišić-Atić]] - [[Blaž Jurjevčič]] - [[Miran Juvan]] - == K == [[Adam Kamplet]] - [[Nejc Kamplet]] - [[Maja Kastratovik]] - [[Tatjana Kaučič]] - [[Davor Klarič]] - [[Maja Klinar]] - [[Bojana Karuza]] - dr. [[Roman Klasinc]] - [[Aleksandra Klimova]] - [[Irena Koblar]] - [[Dana Kobler]]-Golia - [[Marija Kocijančič]] - [[Pavle Kornhauser]] - [[Andreja Kosmač]] - [[Karmela Kosovel]] - [[Simon Krečič]] - [[Marta Kržič]] - [[Slaven Kulenović]] - == L == [[Nevenka Leban Orešič]] - [[Metka Lebar]] - [[Borut Lesjak]] - [[Hotimir Lešničar]] - [[Ciril Ličar]] - [[Marijan Lipovšek]] - [[Janez Lovše]] - [[Erna Lukač]] - == M == [[Adriana Magdovski]] - [[Nataša Majer]] - [[Lidija Malahotky Haas]] - [[Gita Mally]] - [[Andreja Markun]] - [[Majda Martinc]] - [[Janez Matičič]] - [[Vida Matjan]] - [[Tina Mauko]] - [[Urška Meglič]] - [[Miki Mihelič]] - [[Peter Mihelič (glasbenik)]] - [[Jurij Mihevec]] - [[Katja Milič]] - [[Petar Milić]] - [[Marijan Mlakar]] - [[Vladimir Mlinarić]] - [[Emanuela Montanič]] - [[Mojca Monte]] - [[Davorin Mori]] - == N == [[Miha Nagode]] - [[Barbara Novak]] - [[Zdenka Novak]] - [[Katarina Natek]] - [[Petra Neuman]] - [[Ivan Noč]] - == O == [[Tatjana Ognjanović]] - [[Marta Osterc-Valjalo]] - [[Marko Ozbič]] - == P == [[Sonja Pahor - Torre|Sonja Pahor-Torre]] - [[Rok Palčič]] - [[Aleksandra Pavlovič]] - [[Dejan Pečenko]] - [[Zoltan Peter]] - [[Tomaž Petrač]] - [[Marko Petrušič]] - [[Andreja Počivavšek]] - [[Maša Poljanec]] - [[Dragan Popovič]] - [[Matija Potisk]] - [[Saša Potisk]] - [[Jadviga Poženel-Štrukelj]] - [[Nina Prešiček]] - [[Žarko Prinčič]] - [[Mojca Pucelj]] - [[Blaž Pucihar]] - [[Jaka Pucihar]] - == R == [[Breda Rajh-Divjak]] - [[Ljubo Rančigaj]] - [[Anton Ravnik]] - [[Janko Ravnik]] - [[Vasko Repinc]] - [[Mario Rijavec]] - [[Nena Rion]] - [[Jure Robežnik]] - [[Jure Rozman]] - [[Sara Rustja Turniški]] - == S == [[Mirca Sancin]] - [[Mojmir Sepe]] - [[Jan Sever]] - [[Ingrid Silič]] - [[Ana Skedl]] - [[Ivan Skrt]] - [[Borut Smrekar]] - [[Janko Snoj]] - [[Eva Sotelšek]] - [[Urban Stanič]] - [[Žiga Stanič]] - [[Silvester Stingl]] - [[Mirjam Strlič]] - [[Jelka Suhadolnik]] - == Š == [[Ana Šinkovec]] - [[Janko Šetinc]] - [[Mojca Šiškovič]] - [[Pavel Šivic]] - [[Tanja Šterman]] - [[Andreja Škabar]] - [[Tjaša Šketako Razpotnik]] - [[Zoran Škrinjar]] - [[Radovan Škrjanc]] - [[Evgen Štefančič]] - [[Miha Štokelj]] - [[Jadviga Štrukelj Poženel]] - [[Tanja Štrukelj Zrimšek]] - [[Dušan Štular]] - [[Erik Šuler]] - [[Tjaša Šulc]] == T == [[Vida Talich]] - [[Tomaž Tobing]] - [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] - [[Anton Trost]] - == U == [[Manca Udovič]] - [[Metka Unuk]] - == V == [[Nataša Valant]] - [[Marta Valjalo-Osterc]] - [[Igor Vičentić]] - [[Urška Vidic]] - [[Marjan Vodopivec]] - [[Sašo Vollmayer]] - == Z == [[Rok Zalokar]] - [[Zora Zarnik]] - [[Tanja Zrimšek]] - [[Brina Zupančič]] - == Glej tudi == * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[Seznam slovenskih klavirskih pedagogov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pianisti]] [[Kategorija:Slovenski pianisti|*]] [[en:List of Slovenian musicians#Pianists]] h1k1ysf2x50j9p28dyc0x6lsi70klej Seznam slovenskih zgodovinarjev 0 32067 5747644 5736212 2022-08-26T23:38:09Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Kornelija Ajlec]] * ([[Lado Ambrožič - Novljan]]) * [[Rudolf Andrejka]] * ([[Boštjan Anko]]) * [[Gregor Antoličič]] * [[Sonja Anžič]] * [[Matjaž Anžur]] * [[Elio Apih]] * [[Josip Apih]] * [[Miran Aplinc]] * [[Valentin Areh]] * [[Aleš Arih]] * [[Mihael Arko]] * [[Miljutin Arko]] * [[Janez Arnež]] * [[Ivan Artač]] * ([[Anton Aškerc]]) == B == Babič - [[Jana Babšek]] - [[Tina Bahovec]] - [[Gorazd Bajc]] - [[Bojan Balkovec]] - [[Marjetka Balkovec-Debevec]] - [[Jaka Banfi]] - [[Janko Barle]] - [[Angelos Baš]] - [[Franjo Baš]] - [[Borut Batagelj]] - [[Matic Batič]] - [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] - [[Jurij Bavdaž]] - [[Ines Beguš]] - [[Martin Bele]] - [[Vlasta Beltram]] - [[Andrej Benedejčič]]? - [[Ana Benedetič]] - [[Franc Benedik]] - [[Marko Benedik]] - [[Metod Benedik]] - [[Josip Benkovič]] - [[Aleksandra Berberih-Slana]] - [[France Bergant]] - [[Zvonko Bergant]] - [[Valerija Bernik]] - [[Samo Bevk]] - [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] - [[Dušan Biber]] - [[Bogdan Binter]] - [[Feliks Bister]] - [[Matjaž Bizjak (medievist)]] - [[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] - [[Žarko Bizjak]] - [[Neja Blaj Hribar]] - [[Pavel Blaznik]] - ([[Boris Blažko]]) ''-'' [[Pavlina Bobič]] - [[Flavij Bonin]] - [[Zdenka Bonin]] - [[Neven Borak]] - [[Peter Borisov]] - [[Janko Boštjančič]] - [[Branko Božič]] - [[Maja Božič]] - [[Franjo Bradaška]] - [[Marij Bratina]] - [[Rajko Bratož]] - [[Marij Bratina]] - [[Urška Bratož]] - [[Aleš Brecelj]] - ([[Matjaž Brecelj]]) - [[Marjeta Bregar]] - ([[Borivoj Breže]]) - [[Alja Brglez]] - [[Marjan Britovšek]] - [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] - [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] - [[Vilma Brodnik]] - [[Boris Brovinsky]] - [[Josip Bučar]] - [[Miloš Budin]] - [[Nataša Budna Kodrič]] == C == * [[Karel Capuder]] * [[Pavel Car]] * [[Alenka Cedilnik]] * ([[Mira Cencič]]) * [[Estera Cerar]] * [[Ana Cergol Paradiž]] * [[Aldo Cherini]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Jože Ciperle]] * [[Katja Colja]] *[[Henrik Costa]] * [[Angel Peter Cracina]] * [[Bojan Cvelfar]] * [[Janez Cvirn]] * [[Lev Centrih]] == Č == * [[Ludvik Čarni]] * [[Bojan Čas]] * [[Sindi Časar]] * [[Dragica Čeč]] * [[Suzana Čeh]] * [[Vladimir Čeligoj]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Pavle Čelik]] *[[Tatjana Čepič]] * [[Zdenko Čepič]] * [[Mina Černe]] * [[Peter Černic]] * [[Nada Čibej]] * [[Marija Čipić Rehar]] * [[Josip Čižman]] * [[Štefan Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Filip Čuček]] * [[Franci Čuš]] == D == [[Darko Darovec]] - ([[Jože Debevc]]) - [[Vlasta Dejak]] - [[Lia De Luca]] - [[Mira Delavec]] - [[Viktorijan Demšar]] - [[Vincencij Demšar]] - [[Emil Devetak]] - [[Robert Devetak]] - [[Monika Deželak Trojar]] - [[Vida Deželak-Barič]] - [[Emil Devetak]] - [[Robert Devetak]] - [[Dragotin Dežman]] - [[Jože Dežman]] - [[Avgust Dimitz]] - [[Martin Dimnik]] - [[Dunja Dobaja]] - [[Pavel Dobrila]] - [[Ervin Dolenc]] - [[Metod Dolenc]] - [[Franc Dolinar]] - [[France Martin Dolinar]] - ([[Tomaž Dolinar]]) - [[Janez Gregor Dolničar]] - [[Boris Domanjko]] - [[Teodor Domej]] - [[Ljuba Dornik Šubelj]] - [[Marjan Drnovšek]] - [[Nejc Drnovšek]] - [[Ernesta Drole]] - [[Anja Dular]] - [[Iztok Durjava]] - ([[Marko Dvořák]]) == E == * [[Silvin Eiletz]] * [[Jurij Pavel Emeršič]] * ([[Romana Erhatič Širnik]]) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] (1893–1960) * [[Aleš Ernecl]] * [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]] == F == [[Vladislav Fabjančič]] - [[Mirko Fajdiga]] - [[Julij Felaher]] - [[Josip Felicijan]] - [[Mitja Ferenc]] - [[Tone Ferenc]] - [[Franc Ferk]] - [[Jadran Ferluga]] - [[Liliana Ferrari]] - [[France Filipič]] - [[Hanzi Filipič]] - [[Igor Filipič]] - [[Jasna Fischer]] - Božidar Flajšman? - [[Damjana Fortunat Černilogar]] - [[Ivan Fras]] - [[Darko Friš]] - [[Rolanda Fugger Germadnik]] - [[Metka Fujs]] - [[Alfonz Furlan]] - [[Irena Fürst]] == G == [[Aleš Gabrič]] - [[Irena Gantar Godina]] - [[Jure Gašparič]] - [[Tomaž Gerden]] - [[Janko Germadnik]]? - [[Ferdo Gestrin]] - [[Bojan Godeša]] - ([[Maja Godina-Golija]]) - [[Boris Golec]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Boris M. Gombač]] - [[Jure Gombač]] - [[Maja Gombač]] - [[Metka Gombač]] - ([[Srečko Gombač]]) - [[Tanja Gomiršek]] - [[László Göncz]] - [[Branko Goropevšek]] - [[France Goršič|Franc Goršič]] - [[Nina Gostenčnik]] - [[Marina Gradišnik]] - [[Matevž Gradišnik]] - [[Bogo Grafenauer]] - [[Danijel Grafenauer]] - [[Matjaž Grahornik]] - [[Stane Granda]] - [[Mira Grašič]] - [[Igor Grdina]] - [[Jože Grebenc]] - [[Marjan Gregorič]] - [[Tamara Griesser-Pečar]] - ([[Viktor Grilc]]) - [[Franc Grivec]] - [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] - [[Matjaž Grobler]] - [[Josip Valentin Gruden]] - [[Martin Grum]] - [[Franc Gumilar]] - [[Damijan Guštin]] - == H == [[Hana Habjan]] - [[Jožica Habjan]] - [[Vlado Habjan]] - [[Jurij Hadalin]] - [[Jože Hainz]] - [[Primož Hainz]] - [[Boris Hajdinjak]] - [[Damjan Hančič]] - [[Tatjana Hajtnik]] - [[Marko Hanžič]] (''Marka Hansiz'') - [[Ferdo Hauptmann]] - [[Ljudmil Hauptmann]] - [[Franc Ksaver Heinrich]] - [[Marija Hernja Masten]] - [[Peter Hicinger]] - [[Bojan Himmelreich]] - [[Toussaint Hočevar]] - [[Mira Hodnik]] - [[Tatjana Hojan]] - [[Borut Holcman]] - [[Eva Holz]] - [[Jasna Horvat]] - [[Mojca Horvat]] - [[Andrej Hozjan]] - [[Alenka Hren Medved]] - [[Franc Hribernik]] - [[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]] - [[Franc Hül]] - == I == * [[Martin Ivanič]] * [[Tomaž Ivešić]] == J == [[Helena Jaklitsch]] - [[Tadej Jakopič]] - [[Ivan Jan]] - [[Ferdinand Jančar]] - [[Olga Janša Zorn]] - [[Emilijan Janič]] - [[Janko Jarc]] - [[Orest Jarh]] - [[Mihail Jasinski]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Aleksander Jeločnik]] - [[Josip Jenko]]? - [[Jože Jenko]] - [[Gregor Jenuš]] - [[Mateja Jeraj]] - [[Janko Jeri]]? - [[Jože Jerko]] - [[Gregor Jerman]] - [[Sašo Jerše]] - [[Janez Jesenko]] - [[Jože (Josef) Jerko]] - [[Aleksander Jezernik]] - [[Božidar Jezernik]]? - [[Stanko Jug]] - [[Mitja Juren]] - [[Daniela Juričić Čargo]] - [[Jelena Justin]]? - [[Ivo Juvančič]] - [[Stane Južnič]] - [[Stanislav Južnič]] == K == [[Marija Kacin]]? - [[Milica Kacin Wohinz]] - [[Alenka Kačičnik Gabrič]] - [[Slavka Kajba-Milić]] - [[Mira Kalan]]? - [[Aleksej Kalc]] - [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] - [[Miran Kalšek]] - [[Marko Kambič]] - [[Nataša Kandus]] - ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) - [[Anton Kaspret]] - [[Jože Kastelic]] - [[Domen Kaučič]] - [[Janez Kavčič]] - [[Petra Kavrečič]] - [[Katarina Keber]] - [[Darja Kerec]] - [[Dušan Kermavner]] - [[Davor Kernel]] - [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] ''-'' [[Borut Klabjan]] - [[Darinka Kladnik]] - [[Zdravko Klanjšček]] - [[Andreja Klasinc Škofljanec]] - [[Anton Klasinc]] - [[Peter Pavel Klasinc]] - [[Marko Klavora]] - [[Vasja Klavora]] - [[Josip Klemenc]] - [[Matjaž Klemenčič]] - [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] - [[Rudolf Klinec]] - [[Albert Klun]] - [[Klemen Klun]]? - [[Vinko Fereri Klun]] - [[Katarina Kobe-Arzenšek|Darko Knez - Jon Adam Knez - Katarina Kobe-Arzenšek]] - [[Anton Koblar]] - [[Štefan Kociančič]] - [[Klemen Kocjančič]] - [[Vanja Kočevar]] - [[Majda Kodrič]] - [[Sonja Kogej Rus]] - [[Marija Jasna Kogoj]] - [[Ivan Kogovšek]] - [[Monika Kokalj-Kočevar]] - [[Bogdan Kolar]] - [[Nataša Kolar]] - [[Petra Kolenc]] - [[Vladimir Kološa]] - [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] - [[Franc Komatar]] - [[Žiga Koncilija]] - [[Tjaša Konovšek]] - [[Ivan Kordiš]] - [[Jože Koropec]] - ([[Vinko Korošak]]) - ([[Branko Korošec]]) - [[Viktor Korošec]] - [[Nevenka Korpič]] - [[Dušan Kos]] - [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] - [[Janez Kos]] - [[Jože Kos]] - [[Marija Kos]] - [[Marjan Kos]] - [[Milko Kos]] - [[Peter Kos]] - [[Miha Kosi]] - [[Jernej Kosi]] - [[Miha Kosmač]] - [[Jožef Košič]] - [[Matevž Košir]] - ([[Tone Košir]]) - [[Jernej Kotar]] - [[Andrej Kovač]] - [[Karel Kovač]] - Jože Kovač - [[Fran Kovačič]] - [[Branko Kozina]] - [[Jurij Kozina]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Jože Krall]] - [[Janez Kramar]] - [[Taja Kramberger]] - [[Tone Krampač]] - [[Gregor Kranjc]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Silvo Kranjec]] - [[Tone Kregar]] - [[Gregor Gojmir Krek]] - [[Slavko Kremenšek]] - [[Anton Krempl]] - [[France Kresal]] - [[Samo Kristen]] - [[Ivan Križnar]] - ([[Duša Krnel Umek]]) - [[Anton Krošl]] - [[Vera Kržišnik Bukić]] - [[Alojzij Kuhar]] - ([[Boris Kuret]]) - [[Radoslav Kušej]] - [[Franc Kuzmič]] == L == [[Borivoj Lah]] - [[Rajmund Lampreht]] ''-'' [[Franček Lasbacher]] ''-'' [[Aleksander Lavrenčič]] - [[Ivan Lavrenčič]] - [[Tomaž Lazar]] - [[Žarko Lazarević]] - [[Franc Ksaver Legat]] - [[Antoša Leskovec]] - [[Ivana Leskovec]] - [[Vladimir Levec]] - [[Emilijan Lilek]] - [[Marjan Linasi]] - [[Anton Tomaž Linhart]] - [[Vinko Lipovec]] - [[Uroš Lipušček]] - [[Andrej Ljubomir Lisac]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Matija Ljubša]] - ([[Ivan Logar]]) - ([[Srečko Logar]]) - [[Dragotin Lončar]] - [[Aleksander Lorenčič]] - [[Milan Lovenjak]] - [[Ivan Lovrenčič]] - [[Walter Lukan]] - [[Stefano Lusa]] - [[Arnold Luschin]] - [[Oto Luthar]] - == M == [[Jože Maček (arhivist)]] - [[Jože Maček]] - [[Jure Maček]] - [[Nadja Magajna]] - ([[Mirko Mahnič]]) - [[Neva Makuc]] - [[Josip Mal]] - [[Simon Malmenvall]] - [[Avguštin Malle]] - [[Janko Malle]] - [[Tino Mamić]] - [[Josip Mantuani]] - [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] - [[Tatjana Markošek]] - [[Walter Markov]] - [[Irena Marković]] - [[Zvezdan Marković]] - [[Janez Marolt]] - [[Jože Marolt]] - [[Branko Marušič]] - [[Irena Marušič]] - [[Dragan Matić]] - [[Marjan Matjašič]] - [[Jože Maučec]] - [[Aleš Maver]] - [[Irena Mavrič Žižek]] - [[Odilon Mekinda]] - [[Jelka Melik]] - [[Vasilij Melik]] - [[Josip Merku]] - [[Janez Meterc]] - [[Darja Mihelič]] - [[Maks Miklavčič]] - [[Milko Mikola]] - [[Peter Mikša]] - [[Marjeta Mikuž]] - [[Metod Mikuž]] - [[Franc Minařik]] - [[Gašper Mithans]] - [[Dušan Mlacović]] - [[Boris Mlakar]] - [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] - [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] - [[Jože Mlinarič]] - [[Lučka Mlinarič]] - [[Mitja Močnik]] - [[Ivan Mohorič]] - [[Marijan Mole]] - [[Carlo Morelli]] - [[Andreas Moritsch]] - [[Jože Možina]] - [[Josip Mravljak]] - [[Marko Mugerli]] - [[Oskar Mulej]] - [[Drago Mušič]] - [[Dunja Mušič]] - [[Jurij Mušič]] - [[Gottfried Muys]] == N == * [[Tomaž Nabergoj]] * [[Martin Nahtigal]] * [[Dunja Nanut]] * [[Andrej Nared]] * [[Jože Natek]] * [[Dušan Nećak]] * [[Alenka Nedog]] * [[Ivan Nemanič]] * [[Gloria Nemec]] * [[Nataša Nemec]] * [[Aleš Nose]] * [[Bogdan Ciril Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Miroslav Novak]] == O == * [[Bela Obal]]? * [[Marija Oblak-Čarni]] *[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) * [[Alfred Ogris]] * [[Gašper Oitzl]] * [[Mihael Ojsteršek]] * [[Stane Okoliš]] * [[Žiga Oman]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] *([[Miroslav Osojnik]]) * [[Božo Otorepec]] * [[Blaž Otrin]] * ([[Damjan Ovsec]]) * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == [[Dejan Pacek]] - [[Adrijan Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Marko Pahor]] - [[Milan Pahor]] - [[Minka Pahor]] - [[Miroslav Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Milan Pajk]] - [[Andrej Pančur]] - [[Aleksander Panjek]] - [[Janez Parapat]] - [[Andrej Pastar]] - [[Avgust Pavel]] - [[Slavica Pavlič]] - [[Srečko Pavličič]] - [[Tomaž Pavlin]] - [[Vojko Pavlin]] - [[Egon Pelikan]] - [[Lojze Penič]] - [[Jurij Perovšek]] - [[Janez Peršič]] - [[Rosvita Pesek]] - [[David Petelin]] - [[Lojze Peterle]] - [[Mojca Marija Peternel]] - [[Matej Petrič]] - [[Peter Petruzzi]] - [[Josip Pfeifer]] - [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] - [[Matija Pirc]] - [[Jože Pirjevec]] - [[Jelka Piškurić]] - [[Melita Pivec Stele|Melitta Pivec-Stele]] - [[Olga Pivk]] - [[Slavica Plahuta]] - [[Lovro Planina]] - [[Marco Plesnicar]] - ([[Karel Plestenjak]]) - [[Andrej Pleterski]] - [[Janko Pleterski]] - [[Gregor Pobežin]] - [[Marija Počivavšek]] - [[Renato Podbersič]] (st./ml.) - [[Rado Podgorelec]] - [[Leopold Podlogar]] - [[Franc Pokorn]] - [[Janez Polajnar]] (1977) - [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] - [[Dragan Potočnik]] - [[Matko Potočnik]] - [[Mitja Potočnik]] - [[Simon Povoden]] - [[Štefan Predin]] - [[Miha Preinfalk]] - [[Matija Prelesnik]] - [[Martin Premk]] - [[Karel Jožef Prenner]] - [[Igor Presl]] - [[Karel Jožef Prenner]] - [[Ivan Prijatelj]] - [[Jože Prinčič]] - [[Vili Prinčič]] - [[Marko Prpič]] - [[Janko Prunk]] - [[Alberto Pucer]] - [[Rudolf Gustav Puff]] - [[Radovan Pulko]] - ([[Tadej Pungartnik]]) - [[Majda Pungerčar]] - [[Vilma Purkart]] == R == [[Nikola Radojčić]] - [[Andrej Rahten]] - [[Ferdinand Raisp]] - [[Vincenc Rajšp]] - [[Amand Rak]]? - [[Fran Rakuša]] - [[Jure Ramšak]] - [[Marjetka Rangus]] - [[Jože Rataj]] - [[Mateja Ratej]] - [[Matjaž Ravbar]] - [[Tone Ravnikar]] - [[Elija Rebič]] - [[Matjaž Rebolj]] - [[Albin Regvat]] - [[Branko Reisp]] - [[Meta Remec]] - [[Marta Rendla]] - [[Manca G. Renko]] - [[Božo Repe]] - [[Anton Ivan Režek]] - [[Mateja Režek]] - [[Mateja Ribarič]] - [[Irena Ribič]] - [[Peter Ribnikar]] - [[Franc Xaver Johann Richter]] - [[Tadej Rifel]] - [[Ivan Rihtarič]] - [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) - [[Matija Robič]] - [[Marjan Rode]] - [[Carole Rogel]] - [[Deborah Rogoznica]] - [[Vida Rojic]] - [[Gašper Rojko]] - [[Jurij Rosa]] - [[Boris Rozman]] - [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] - [[Stane Rozman]] - [[Vida Rožac Darovec]] - [[Tanja Roženbergar Šega]] - [[Aldo Rupel]] - [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] - [[Karol Rustja]] - [[Peter Rustja]] - [[Borut Rutar]] - [[Marija Rutar]] - [[Riccardo Ruttar]] - [[Simon Rutar]] - [[Miloš Rybář]] == S == [[Mitja Sadek]] - [[Franček Saje]] - [[Balduin Saria]] - [[Dolfe Schauer]]? - [[Janez Ludvik Schönleben]] - [[Franc Schumi]] - [[Nada Sedlar]]? - [[Drago Sedmak]] - [[Aljaž Sekne]] - [[Irena Selišnik]] - [[Zdenka Semlič Rajh]] - [[Aleksandra Serše]] - [[Miha Seručnik]] - [[Matija Sila]] - [[Valentin Sima]] - [[Ivan Simčič]] - [[Tomaž Simčič]] - [[Marko Simić]] - [[Vladimir Simič]] - [[Ivan Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Štefan Singer]] - [[Sandi Sitar]] - [[Daniel Siter]] - [[Zorka Skrabl Matko]] - [[Anton Skubic]] - [[Anton Skumovič]] - [[Lidija Slana]] - [[Matej Slekovec]] - [[Ivan Slokar]] - [[Majda Smole]] - [[Jožef Smrekar]] - [[Josip Stare]] - [[Gorazd Stariha]] - [[Alessio Stasi]] - [[Vlasta Stavbar]] - [[Ivan Steklasa]] - [[Miroslav Stepančič]] - [[Drago Stepišnik]] - [[Janez Stergar]] - [[Nataša Stergar]] - [[Rok Stergar]] - [[Vanja Stergar]] - [[Viktor Steska]] - [[Iva Stiplovšek]] - [[Miroslav Stiplovšek]] - [[Risto Stojanovič]] - [[Andrej Stopar]] - [[Pavel Stranj]] - [[Stane Stražar]] - [[Gvido Stres]] - [[Peter Stres]] - [[Urška Strle]] - [[Albert Struna]] - [[Andrej Studen]] - [[Bogo Stupan]] - [[Marjan Sturm]] - [[Rudolph Matt Susel]] - [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] - [[Petra Svoljšak]] == Š == [[Barbara Šatej]] - [[Jaroslav Šašel]] - [[Marjeta Šašel Kos]] - [[Judita Šega]] - [[Tatjana Šenk]] - [[Anton Šepetavc]] - [[Jurij Šilc]] - [[Miha Šimac]] - [[Stanko Šimenc]] - [[Kaja Širok]] - [[Karel Šiškovič]] - [[Ivan Škafar]] - [[Gregor Škafar]] - [[Milan Škerlj]] - [[Jože Škofljanec]] - [[Viljenka Škorjanec]] - [[Milan Škrabec]] - [[Katja Škrubej]] - [[Gašper Šmid]] - [[Zmago Šmitek]] - [[Jože Šorn]] - [[Mojca Šorn]] - [[Stanislav Škaler]] - [[Milan Škrabec]] - [[Katja Škrubej]] - [[Vinko Šribar]] - [[Blaž Štangelj]] - [[Martin Šteiner]] - [[Verena Štekar-Vidic]] - [[Marko Štepec]] - [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] - [[Peter Štih]] - ([[Peter Štoka]]) - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Marko Štuhec]] - [[France Štukl]] - [[Fran Šuklje]] - [[Ljubica Šuligoj]] - [[Janez Šumrada]] - [[Branko Šuštar]] - [[Janez J. Švajncer]] - [[Rozina Švent]] == T == [[Ferdinand Tancik]] - ([[Luigi Tavano]]) - [[Bogo Teplý]] - [[Stane Terčak]] - [[Nadja Terčon]] - [[Tomaž Teropšič]] - [[Marija Terpin Mlinar]] - [[Petra Testen]] - [[Julij Titl]] - [[Tadeja Tominšek]] - [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) - [[Janez Trdina]] - [[Blaž Torkar]] - [[Zora Torkar]] - [[Maja Toš]] - [[Marjan Toš]] - [[Slavica Tovšak]] - ([[Janko Traven]]) - [[Terezija Traven]] - [[Vladimir Travner]] - [[Franc Trdan]] - [[Milica Trebše Štolfa]] - [[Simon Trießnig]] - [[Nevenka Troha]] - [[Zdravko Troha]] - [[Štefan Trojar]] - [[Nik Trontelj]] - [[Drago Trpin]] - ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) - [[Davorin Trstenjak]] - [[Danijela Trškan]] - ([[Alojz Turk]]) - [[Ernest Turk]] - [[Ivan Tušar]] == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] * [[Ema Umek]] * [[Pavle Urankar]] * ([[Franc Urlep]]) * [[Hinko Uršič]] == V == [[Joe Valenčič]] - [[Vlado Valenčič]] - [[Andreja Valič Zver]] - [[Fritz Valjavec]] - [[Janez Vajkard Valvasor]] - [[Jasna Vanček]] - Chiaro Vascotti? - [[Fran Vatovec]] - [[Maja Vehar]] - Jože Velikonja - [[Marija Verbič]] - [[Marta Verginella]] - [[Aleksander Videčnik]] - [[Jernej Vidmar]]? - [[Anka Vidovič Miklavčič]] - ([[Verena Vidrih Perko]]) - [[Darko Viler]] - [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] - [[Sergij Vilfan]] - [[Simon Vilfan]] - [[Srečko Vilhar]] - [[Vladimir Vilman]] - [[Jonatan Vinkler]] - [[Julijana Visočnik]] - [[Nina Vodopivec]] - [[Peter Vodopivec]] - [[Jerca Vodušek-Starič]] - [[Ivan Vogrič]]?- [[Ignacij Voje]] - [[Jure Volčjak]] - [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] - [[Andrej Vovko]] - [[Ivo Vraničar]] - [[Viktor Vrbnjak]] - [[Rajko Vrečer]] - [[Vid Vremec]] - [[Ivan Vrhovec]] - [[Ivan Vrhovnik]] - [[Jože Vunšek]] - [[Jože Vurcer]] - [[Blaž Vurnik]] == W == * [[Marija Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Tomaž Weber]] * [[Janez Weiss]] == Z == [[Janez Zabukovec]] - [[Josip Zadnikar]] - [[Dejan Zadravec]] - [[Ivanka Zajc Cizelj]] - [[Marko Zajc]] - [[Vita Zalar]] - [[Hedvika Zdovc]] - [[Franc Zelenik (arhivist)]] - [[Ivan Zelko]] - [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) - [[Ivan Zelko]] - [[Janko Zerzer]] - [[Mavricij Zgonik]] - ([[Milovan Zorc]]) - [[Miha Zobec]] - [[Janez Evangelist Zore]] - [[Anton Zorn]] - ([[Ludvik Zorzut]]) - [[Agneza Zupan]] - [[Ciril Zupanc]] - [[Marjan Zupančič]] - [[Katja Zupanič]] - [[Zvonka Zupanič Slavec]] - [[Dana Zwitter-Tehovnik]] - [[Fran Zwitter]] - [[Žiga Zwitter]] == Ž == [[Barbara Žabota]] - [[Ivo Žajdela]] - [[Ciril Žebot]] - [[Urška Železnik]] - [[Žiga Železnik]] - [[Damir Žerič]] - [[Borut Žerjav]] - [[Milan Ževart]] - [[Mojca Ževart]] - [[Marjana Žibert]] - [[Tanja Žigon]] - [[Salvator Žitko]] - [[Aleksander Žižek]] - [[Irena Žmuc]] - [[Marjan Žnidarič]] - [[Lilijana Žnidaršič Golec]] - [[Sabina Ž. Žnidaršič]] - [[Josip Žontar]] - [[Jože Žontar]] - [[Majda Žontar]] - [[Vladimir Žumer]] - [[Niko Županič]] - [[Maja Žvanut]] == Glej tudi == * [[seznam zgodovinarjev]] *[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]] *[[seznam hrvaških zgodovinarjev]] *[[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih arhivistov]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih muzealcev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih geografov]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]] rgvc3ajcbwwx6ftz6cziewo54l821e2 Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe 0 37393 5747649 5746175 2022-08-27T00:33:08Z Amanesciri2021 205950 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Rusmir Bošnjak]]-''Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]-''Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Andraž Polič]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja=? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Klemen Tehovnik]] – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Goran Vasiljević]]-''Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] t6zzn1xg5o7ibvgv2nqdeegp5idk0jb Mao Cetung 0 38397 5747636 5718837 2022-08-26T21:33:54Z Zm05gamer 180058 prvi predsednik wikitext text/x-wiki {{infopolje Funkcionar | name = Mao Cetung | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|毛泽东}}}} | nationality = {{flagicon|CHN}} [[Kitajci|Kitajec]] | office = predsednik [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] | term_start = 20. marec 1943 | term_end = 9. september 1976 | predecessor = [[Džang Ventjan]] | successor = [[Hua Guofeng]] | office2 = predsednik [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] | term_start2 = 27. september 1954 | term_end2 = 27. april 1959 | premier2 = [[Džov Enlaj]] |deputy2 = [[Džu De]] | predecessor2 = | successor2 = [[Lju Šaoči]] | office3 = predsednik [[Osrednja vojaška komisija|Osrednje vojaške komisije]] | deputy3 = [[Džu De]]<br />[[Lin Bjao]]<br />[[Je Džjanjing]] | term_start3 = 8. september 1954 | term_end3 = 9. september 1976 | predecessor3 = | successor3 = [[Hua Guofeng]] | office4 = predsednik [[Centralna ljudska vlada Kitajske|Centralne ljudske vlade Kitajske]] | term_start4 = 1. oktober 1949 | term_end4 = 27. september 1954 | deputy4 = | premier4 = [[Džov Enlaj]] | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | spouse = {{unbulleted list|{{marriage|[[Luo Jišju]]|1907|1910|reason=umrla}}|{{marriage|[[Jang Kajhui]]|december 1920|14. november 1930|reason=umrla}}|{{marriage|He Dzidžen|1928|1937|reason=ločitev}}|{{marriage|[[Djang Čing]]|20. november 1938|9. september 1976|reason=njegova smrt}}}} | party = [[Komunistična partija Kitajske]] | alma_mater = [[Hunan First Normal University]] | footnotes = |caption=Uradni portret (posmrtno izdan, 1976)}} {{Infobox Chinese |pic = Mao Zedong (Chinese characters).svg |piccap = "Mao Dzedong" v poenostavljenih (zgoraj) in tradicionalnih (spodaj) kitajskih pismenkah |picupright = 0.525 |s = 毛泽东 |t = 毛澤東 |w = Mao² Tsê²-tung¹ |p = Máo Zédōng |gr = Mau Tzerdong |mi = {{IPAc-cmn|AUD|Zh-Mao_Zedong.ogg|m|ao|2|-|z|e|2|.|d|ong|1}} |suz = Máu Zéh-ton |j = Mou<sup>4</sup> Zaak<sup>6</sup>-dung<sup>1</sup> |y = Mòuh Jaahk-dūng |ci = {{IPAc-yue|m|ou|4|-|z|aak|6|.|d|ung|1}} |poj = Mô͘ Te̍k-tong |tl = Môo Ti̍k-tang |h = Mô Chhe̍t-tûng |order = st |altname= [[Vljudnostno ime]] |t2=潤之 |s2=润之 |w2=Jun<sup>4</sup>-chih<sup>1</sup> |p2=Rùnzhī |j2=Jeon<sup>6</sup>-zi<sup>1</sup> |poj2=Lūn-chi }} '''Mao Cetung '''(/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; [[poenostavljena kitajščina]]: 毛泽东; [[tradicionalna kitajščina]]: 毛澤東; [[pinjin]]: ''Máo Zédōng'') tudi '''Mao Dzedong''' ter poznan kot '''voditelj Mao''', [[Kitajci|kitajski]] [[politik]], [[državnik]] in prvi voditelj LRK, * [[26. december]] [[1893]], [[Šaošan]], [[Hunan]], [[dinastija Čing]], † [[9. september]] [[1976]], [[Peking]], [[Ljudska republika Kitajska]]. Bil je ustanovitelj komunistične [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], kateri je vladal od ustanovitve leta 1949 do svoje smrti leta 1976. Ideološko marksistično-lenjinistično, njegove teorije, vojaške strategije in politične politike so skupaj znane kot [[maoizem]]. Mao je bil sin uspešnega kmeta v Shaoshanu v Hunanu. Na začetku svojega življenja je imel Mao kitajski nacionalistični in protiimperialistični pogled, nanj pa so še posebej vplivali dogodki Xinhai revolucije leta 1911 in četrtomajskega gibanja leta 1919. Kasneje je med delom na Pekinški univerzi sprejel [[Marksizem-leninizem|marksizem-lenjinizem]] in jeseni 1927 ustanovil Kitajsko komunistično partijo (KPK). Med kitajsko državljansko vojno med Kuomintangom (KMT) in KPK je Mao pomagal ustanoviti kitajsko delavsko -kmečko Rdečo armado, radikalne zemljiške politike Sovjetske zveze Jiangxi, ki je na koncu dolgega marca postal vodja KPK. Čeprav se je KPK med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) začasno povezala s KMT pod Združeno fronto, se je kitajska državljanska vojna po predaji [[Japonska|Japonske]] nadaljevala, leta 1949 pa so Maove sile premagale nacionalistično vlado, ki se je umaknila na Tajvan. 1. oktobra 1949 je Mao razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, marksistično-lenjinistične enopartijske države, ki jo nadzira KPK in uveljavil [[komunizem]]. V naslednjih letih je okrepil svoj nadzor s kampanjami proti najemodajalcem, zatiranjem "protirevolucionarjev", "kampanjami proti trem in petim proti" in s psihološko zmago v korejski vojni, ki je skupaj povzročila smrt več milijonov ljudi Kitajski. Od leta 1953 do 1958 je imel Mao pomembno vlogo pri uveljavljanju načrtnega gospodarstva na Kitajskem, pri oblikovanju prve ustave LRK, sprožitvi programa industrializacije in sprožitvi projekta "Dve bombi, en satelit". V letih 1955–1957 je Mao sprožil gibanje Sufan in protidesničarsko kampanjo, pri čemer je bilo v nadaljnjih letih preganjanih najmanj 550.000 ljudi, večinoma intelektualcev in disidentov. Leta 1958 je sprožil [[Veliki skok naprej|velik korak naprej]], katerega cilj je bil hitro preoblikovati kitajsko gospodarstvo iz agrarnega v industrijsko, kar je privedlo do [[Velika kitajska lakota|najsmrtonosnejše lakote]] v zgodovini z smrti od 15 do 55 milijonov ljudi med letoma 1958 in 1962. Leta 1963 je Mao ustanovil socialistično izobraževalno gibanje, leta 1966 pa je sprožil [[Kulturna revolucija|Kulturno revolucijo]], program za odstranjevanje "protirevolucionarnih" elementov v kitajski družbi, ki je trajal 10 let in je bil zaznamovan z nasilnim razrednim bojem, razširjenim uničevanjem kulturnih artefaktov in izjemnim dvigom Maovega kulta osebnosti. Med revolucijo je bilo preganjanih več deset milijonov ljudi, ocenjeno število smrti pa se giblje od več sto tisoč do milijonov, vključno z Liu Shaoqijem, drugim predsednikom LRK. Po letih slabega zdravja je Mao leta 1976 doživel številne [[Miokardni infarkt|srčne napade]] in nato septembra istega leta umrl v starosti 82 let. V času Maovega vladanja je kitajsko prebivalstvo naraslo s približno 550 milijonov na več kot 900 milijonov, medtem ko vlada ni dosledno izvajala svoje politike načrtovanja družine. Po Maovi smrti ga je s časoma nasledil [[Deng Šjaoping]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel deomaoizacijo kitajske družbe. Mao velja za enega najpomembnejših posameznikov v dvajsetem stoletju. Znan je tudi kot politični intelekt, teoretik, vojaški strateg in pesnik. Kitajska je bila v času Maa vpletena v korejsko vojno, kitajsko-sovjetski razkol, vietnamsko vojno in vzpon rdečih Kmerov. Podporniki Maa so mu pripisali preoblikovanje Kitajske iz polkolonije v močno suvereno državo, s povečano pismenostjo in pričakovano življenjsko dobo.<ref name=":4">{{Cite book|last=Bottelier|first=Pieter|url=https://books.google.com/books?id=YMhUDwAAQBAJ&pg=PA131|title=Economic Policy Making In China (1949–2016): The Role of Economists|date=2018-04-09|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-351-39381-2|pages=131|language=en|quote=We should remember, however, that Mao also did wonderful things for China; apart from reuniting the country, he restored a sense of natural pride, greatly improved women's rights, basic healthcare and primary education, ended opium abuse, simplified Chinese characters, developed pinyin and promoted its use for teaching purposes.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Pantsov|first1=Alexander V.|last2=Levine|first2=Steven I.|date=2013|title=Mao: The Real Story|url=|location=|publisher=[[Simon & Schuster]]|page=574|isbn=978-1451654486}}</ref><ref name="Galtung">{{cite book|last1=Galtung|first1=Marte Kjær|last2=Stenslie|first2=Stig|date=2014|title=49 Myths about China|url=https://books.google.com/books?id=qqqDBQAAQBAJ&pg=PA189|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|page=189|isbn=978-1-4422-3622-6}}</ref><ref name="PopulationStudies2015">{{cite journal|last1=Babiarz|first1=Kimberly Singer|last2=Eggleston|first2=Karen|display-authors=etal.|date=2015|title=An exploration of China's mortality decline under Mao: A provincial analysis, 1950–80|journal=[[Population Studies (journal)|Population Studies]]|volume=69|issue=1|pages=39–56|doi=10.1080/00324728.2014.972432|pmc=4331212|pmid=25495509|quote=China's growth in life expectancy at birth from 35–40 years in 1949 to 65.5 years in 1980 is among the most rapid sustained increases in documented global history.}}</ref> Maa so pohvalili tudi, ker je Kitajsko spremenil iz polkolonije v vodilno svetovno silo, z zelo napredno pismenostjo, pravicami žensk, osnovnim zdravstvenim varstvom, osnovnim izobraževanjem in pričakovano življenjsko dobo. Nasprotno je njegova [[Totalitarizem|totalitarna]] vladavina deležna obsojenja, saj je Kitajski vladal kot krut avtokratski in totalitarni režim, odgovoren pa je za množično represijo ter uničevanje verskih in kulturnih artefaktov in mest.<ref>{{Cite web|last=Johnson|first=Ian|author-link=Ian Johnson (writer)|date=February 5, 2018|title=Who Killed More: Hitler, Stalin, or Mao?|url=https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205193203/https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|archive-date=2018-02-05|access-date=July 18, 2020|website=The New York Review of Books|language=en}}</ref><ref>{{cite book|last=Fenby|first=Jonathan|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351/mode/2up|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Penguin Group]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|pages=351|author-link=Jonathan Fenby}}</ref><ref>{{cite book|last=Evangelista|first=Matthew A.|url=https://books.google.com/books?id=9IAfLDzySd4C&q=80+million|title=Peace Studies: Critical Concepts in Political Science|publisher=Taylor & Francis|year=2005|isbn=978-0-415-33923-0|pages=96|language=en}}</ref>Maova vlada je bila odgovorna za veliko število smrtnih žrtev, z ocenami od 60 do 80 milijonov, zaradi lakote, preganjanja, prisilnega dela v zaporih in taboriščih ter številnih množičnih usmrtitev. == Zgodnja leta in vstop v politiko == === Zgodnje življenje === [[Slika:Mao Zedong 1913.jpg|levo|sličica|285x285_pik|Mao kot otrok, 1913]] Mao Cetung se je rodil 26. decembra 1893 v [[Šaošan]]u v provinci [[Hunan]], na osrednjem Kitajskem. Bil je sin bogatega kmeta in striktne budistke Ven Čimej. Svojega očeta je opisoval kot željnega discipline in izredno strogega človeka, z njegove strani je bil deležen trde vzgoje, večkrat je bil tepen. Tudi Mao je bil v času otroštva [[budizem|budist]], vendar je vero v najstniških letih opustil. Z osmimi leti je bil poslan v osnovno šolo v Šaošanu, kjer je bil deležen uveljavljene [[konfucijanstvo|konfucijanske]] vzgoje in izobrazbe. Pri trinajstih je njegov oče poskrbel za poroko s sedemnajstletno Luo Jigu in hkrati združil družinski posestvi. Mao je zavračal vsako imenovanje Luo za svojo ženo in se s tem s svojo trmo javno osramotil. Luo je umrla štiri leta po poroki. Kasneje je tudi kritiziral prisilne poroke. Mao se je za nekaj časa zaposlil na očetovi kmetiji in se hkrati seznanjal z mišljenjem prozahodnega reformista Dženga Guanjinga. === Zgodnja revolucionarna leta === Zanimal se je za vojaško moč in nacionalne ideje [[George Washington|Georgea Washingtona]] in [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Pri šestnajstih leti je začel obiskovati višjo osnovno šolo v [[Dongšan]]u in dve leti pozneje srednjo šolo v prestolnici Hunana [[Čangša]]ju (pinjin: ''Changsha''). V srednji šoli je čutil odpor proti [[avtokracija|avtokratski]] in tradicionalistični cesarski ureditvi, ki je vztrajala na preživetih tradicijah konfucianizma in ekonomske samozadostnosti, zaradi katerih je Kitajska zaostajala za ekonomsko in tehnološko razvitejšim Zahodom. Bral je revolucionarni časopis Ljudska samostojnost (Minli bao), kot znak upora si je dal simbolično odrezati kito, ki jo je v 17. stoletju vladajoča mandžurska [[dinastija Čing]] vsilila vsem moškim. V času srednje šole se je pridružil uporniški vojski, ki si je prizadevala za revolucijo, vendar v boju ni bil nikoli neposredno udeležen. Po opravljenem tečaju za učitelja je odpotoval v [[Peking]], kjer je diplomiral junija 1919 kot tretji v letniku ter se zaposlil kot pomočnik [[Li Dadžao|Li Dadžaja]] v pekingški univerzitetni knjižnici. Li je veliko pisal o oktobrski revoluciji in komunizmu. Tako se je Mao srečal z marksistično literaturo in idejami [[komunizem|komunizma]]. Z zelo majhno plačo si je lahko privoščil le utesnjeno sobo, ki jo je delil skupaj s še sedmimi študenti iz Hunana. Pridružil se je univerzitetnemu klubu filozofov in novinarjev ter se udeleževal seminarjev in predavanj o takratnih kitajskih političnih reformistih. Maovo bivanje v Pekingu se je končalo spomladi leta 1919, ko je odpotoval v Čangšo, kjer se je zaposlil kot učitelj zgodovine na osnovni šoli Šjuje. Kitajsko komunistično partijo sta leta 1921 ustanovila že omenjeni knjižničar Li Dadžao in marksistični somišljenik [[Čen Dušju]], Mao pa je mestu Čangša, v katerem je v tem času poučeval v osnovni šoli, ustanovil Hunansko vejo KP. V letu 1921 so obstajala komunistična gibanja v [[Šanghaj|Šangha]]ju, Pekingu, [[Vuhan|Vuhanu]], [[Guangdong|Kantonu]] in [[Džinan|Džinanu]], zato so se 23. julija 1921 prvič srečala komunistična gibanja, na tako imenovanem nacionalnem kongresu Kitajske komunistične partije, ki se ga je udeležil tudi Mao in bil proglašen za sekretarja stranke v provinci Hunan. Na drugem kongresu (julija 1922), na katerem Mao ni bil udeležen, se je KP po [[Lenin]]ovem nasvetu pridružila Ljudska narodna stranka [[Kuomintang]] (KMT) z namenom, da bi si zagotovili premoč nad vojaškimi poveljniki, ki so imeli pod nazorom severni del Kitajske. Leta 1923 je bil Mao na tretjem kongresu KP izvoljen v komite. Spomladi leta 1925 je umrl ustanovitelj kitajske republike [[Sun Jatsen]], nasledil pa ga je [[Čjang Kajšek]], ki se je sčasoma zapostavil marksistične ideale na račun nacionalističnih. V KP se je leta 1925 pokazal razkol med ustanoviteljem in generalnim sekretarjem Čenom Dušjujem, ki je sledil togemu marksizmu osvobajanja [[proletariat]]a, in Maom, ki je trdil, da bi mogli nekatera marksistična izhodišča prilagoditi kitajskim družbenim razmeram in stvarnostim. Zato je Mao stavil revolucijo na kmete in ne na proletariat, kakor šef partije Čen Dušju. === Državljanska vojna === [[Slika:Mao 1925.jpg|sličica|Mao leta 1925, približno v času njegovega dela na PMTI v Guangzhouu|levo]] [[Slika:Mao Zedong in Yan'an.jpg|sličica|299x299_pik|Mao v Yan'anu]] Združeni KP in KMT sta s skupnimi močmi premagala samopašne kitajske vojaške vojvode, ki so do tedaj nadzirali večji del severne Kitajske. Leta 1927 so se s Čjang Kajšekovo antikomunistično čistko pokazale prve razlike med komunistično in nacionalistično zvezo. Kominterna je za razpad zavezništva okrivila Čen Dušjuja, ki se je nazadnje pridružil [[trockizem|trockistom]]. Po več hudih vojaških porazih, v katerih KP ni bila vojaško dorasla KMT, so se komunisti so se umaknili na jug, nacionalisti pa so jih pod vodstvom Čjang Kajšeka obkolili. Iz brezupnega položaja jih je pravzaprav rešil Mao, ki je na vsak način zavračal frontalni spopad proti premočnemu nasprotniku in organizacijo KP iz mest prenesel na podeželje. Zato se je leta 1934 Mao s komunističnimi rojaki odpravil na 10.000 kilometrov [[Kitajski dolgi pohod|Dolgi pohod]] iz južne v severno Kitajsko in se s tem izognil spopadu z nacionalisti. V provinci [[Šaanši]] je KP ustanovila novo oporišče. Med Dolgim pohodom je po nekaterih podatkih umrlo skoraj 90 odstotkov borcev, a kljub hudim izgubam ohranil trdno partijsko strukturo, za komuniste pa je pomenil prelomnico, saj so se dokončno uveljavili kot močna sila z veliko podporo prebivalcev. Med drugo svetovno vojno sta stranki spet sklenili zavezništvo (1937-1945) zaradi [[imperializem|imperialistične]] grožnje vzhodne sosede [[Japonska|Japonske]], vendar se ob koncu druge svetovne vojne obe "zmagovalki" zapleteta v državljanske vojne. Leta 1943 je Mao postal vodja kitajske komunistične partije, po drugi svetovni vojni pa so nazadnje premagala nacionaliste. Ko so komunisti ustanovili LR Kitajsko, je [[Čjang Kajšek]] pobegnil na Tajvan, od koder je še v naslednjem desetletju ponovno osvojiti celino. == Voditelj Ljudske republike Kitajske == === Zgodnja leta vladanja === [[Slika:Mao Proclaiming New China.JPG|levo|sličica|257x257_pik|Mao skupaj z svojimi sodelavci pri razglasitvi ustanovitve Ljudske republike Kitajske 1. oktobra 1949]] 1. oktobra 1949 je Mao skupaj z svojimi sodelavci na trgu nebeškega miru razglasil ustanovitev [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]]. Kasneje istega tedna je dejal, da je [[Kitajska|kitajski narod]] vstal. Pozneje je Mao odšel v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] na dolge pogovore in tam sklenil, da bodo Sovjeti lahko nudili pomoč Kitajski. 21. decembra 1949, ob [[Josif Stalin|Stalinovem]] 71. rojstnem dnevu, je Mao odšel v Moskvo na prvo potovanje v tujino v času svojega vladanja, vendar je bil sprejem negativen: Stalin je v Mau videl antagonista v vodstvu komunističnih režimov in ni sprejel nobenih prošenj za vrnitev kitajskih ozemelj, ki so jih zasedli carji. Dobil je le skromnih 300 milijonov dolarjev posojila v petih letih ter pogodbo o gospodarskem in vojaškem partnerstvu. [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|273x273_pik|Mao skupaj z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]] na Stalinovem 71. rojstnem dnevu v [[Moskva|Moskvi]], decembra 1949. ]] Po prihodu na oblast in utrditvi oblasti je Mao sprožil fazo hitre in prisilne kolektivizacije, ki je trajala približno do leta 1958. [[Komunistična partija Kitajske]] je uvedla nadzor cen, s čimer prekinila inflacijsko spiralo nekdanje republike Kitajske in s poenostavitvijo pisanja kitajskega jezika, katerega cilj je bil povečati pismenost.  Zemljišča so bila razlaščena velikim in malim posestnikom ter kolektivizirana v korist množice kmetov brez zemlje. Izvedeni so bili tudi obsežni projekti industrializacije, ki bi morali prispevati k izgradnji sodobne nacionalne infrastrukture. Med letoma 1950 in 1952 je bilo pobitih zelo veliko število posestnikov; bili so veliki posestniki, a tudi in predvsem mali kmečki lastniki; Število žrtev je še danes sporno: Mao, avtor svoje politike, jih je ocenil kot najmanj 800.000, po mnenju zgodovinarjev pa se ocene žrtev gibljejo od nekaj milijonov do nekaj deset milijonov. V tem obdobju je Kitajska vzdržala letno povečanje bruto domačega proizvoda za 4 do 9 odstotkov, pa tudi drastično izboljšanje kazalnikov kakovosti življenja, kot sta pričakovana življenjska doba in pismenost. Vendar glede na povečanje prebivalstva za več kot 2 % dejanska stopnja rasti nikakor ni izjemna. Komunistična partija Kitajske je sprejela tudi politike, usmerjene v promocijo znanosti, pravic žensk in manjšin, ob hkratnem boju proti uživanju drog in prostituciji. [[Slika:Mao Zedong sitting.jpg|levo|sličica|254x254_pik|Portert Maa med sedenjem leta 1955]] V tem obdobju so se izvajali programi, kot je "kampanja stotih rož", v katerih je Mao nakazal svojo pripravljenost razmisliti o različnih pogledih na to, kako naj bi upravljali državo. Ker so imeli priložnost povedati svoje mnenje, so številni Kitajci začeli nasprotovati kitajski komunistični partiji in dvomiti o njenem vodstvu. To so sprva tolerirali in celo spodbujali, saj se je menilo, da bo konstruktivna kritika koristila partiji. Po nekaj mesecih je Maova vlada prekinila ta način politike: ustavila je kampanjo in začel se je boj proti nacionalizmu. Obtožba te ofenzive je bila zaupana temu, kar so pozneje imenovali "protidesničarsko gibanje", ki je brutalno zatiralo ne le nacionalistične ideje, ampak tudi liberalne in socialdemokratske ideje. Januarja 1958 je Mao sprožil petletni načrt, [[Veliki skok naprej|Veliki preskok naprej]], s katerim je želel po sovjetskemu vzoru v državi razviti dobro težko industrijo. Ukinili so zasebna zemljišča, ki so jih združili v večje komune. Gospodarska politika petletk in fokusiranja predvsem na težko industrijo in številne okoljske katastrofe so med letoma 1959 in 1961 so privedle do velike kitajske lakote, v kateri je umrlo na milijone Kitajcev. Namesto, da bi poskušal odpraviti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje, ki naj bi skrivali in delili [[žito]]. Na sestanku konec leta 1959 v [[Šanghaj|Šanghaju]] je Mao izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal: "Kadar ni dovolj hrane, ljudje umrejo od lakote. Bolje bo, da polovica ljudi umre, kot da jih bo druga polovica lahko preživela." Na veliki konferenci komunistične partije v [[Peking|Pekingu]] januarja 1962, ki so jo poimenovali "Konferenca sedem tisoč kadrov", je podpredsednik države [[Liu Shaoqi]] obsodil veliki skok naprej in projekt pripisal razširjeni lakoti na Kitajskem. Velika večina delegatov se je strinjala, vendar je obrambni minister [[Lin Bjao|Lin Biao]] odločno branil Maa. Sledilo je kratko obdobje liberalizacije, medtem ko sta Mao in Lin načrtovala vrnitev kulta osebnosti. Liu Shaoqi in [[Deng Šjaoping]] sta rešila gospodarstvo tako, da sta razpustila ljudske komune, uvedla elemente zasebnega nadzora nad kmečkimi majhnimi posestmi in uvažala žito iz Kanade in Avstralije, da bi ublažila najhujše posledice lakote. === Zunanja politika === Med svojim vodstvom je Mao le dvakrat odpotoval izven Kitajske, ko je opravil dva državna obiska v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Njegov prvi obisk v tujini je bil praznovanje 71. rojstnega dne sovjetskega voditelja Josifa Stalina, ki sta se ga udeležila tudi namestnik predsednika vzhodnonemškega ministrskega sveta Walter Ulbricht in mongolski komunistični generalni sekretar [[Yumjaagiin Tsedenbal]].<ref>''Лев Котюков.'' [http://www.ykt.ru/ilken/n0803/s13.htm Забытый поэт.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928062213/http://www.ykt.ru/ilken/n0803/s13.htm|date=September 28, 2007}}</ref> Drugi obisk v Moskvi je bil dvotedenski državniški obisk, katerega poudarki vključujejo Maovo udeležbo na proslavah 40. obletnice [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] (udeležil se je letne vojaške parade moskovskega garnizona na Rdečem trgu in banket v moskovskem Kremlju) in Mednarodno srečanje komunističnih in delavskih strank, kjer se je srečal z drugimi komunističnimi voditelji, kot sta severnokorejski [[Kim Il-sung]]<ref name="ParkSnyder2012">{{cite book|author1=Kyung-Ae Park|author2=Scott Snyder|title=North Korea in Transition: Politics, Economy, and Society|url=https://books.google.com/books?id=mwoD97Y8XPMC&pg=PA214|date=October 5, 2012|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-1-4422-1813-0|page=214}}</ref> in albanski [[Enver Hoxha]]. Od leta 1959 so nadaljnja diplomatska državna obiska in potovanja v opravili predsednik Liu Shaoqi, premier Zhou Enlai in namestnik premierja Deng Šjapoing in ne Mao osebno. === Poznejša leta vladanja === [[Slika:KimIlSungCalciumDeposit1970.png|levo|sličica|243x243_pik|Mao Cetung skupaj z [[Kim Il-sung|Kimom Il-sungom]] leta 1970]] Kmalu po koncu velike kitajske lakote je Mao leta 1966 sprožil [[Kulturna revolucija|Kulturno revolucijo]], da bi utrdil moč in svoj kult osebnosti v državi. S sloganom "Ljubezen do matere in očeta ni isto kot ljubezen do Mao Cetunga" je otroke pozval, naj svoje starše obsodijo kot "kontrarevolucionarje" ali "odstopnike od zakona" - tako kot je bilo spodbujanje obtožb eden od Maovih najučinkovitejših instrumentov vladanja. Cilj akcije je bil odpraviti reakcionarne težnje med partijskimi kadri, učitelji in kulturnimi delavci. V resnici pa so nastali kaosi pripeljali Maa Cetunga na oblast in pregon njegovih notranjestranskih nasprotnikov, predvsem Liuja Shaoqija, kar je Mau uspelo s pomočjo Lin Biaoa in Tolpe štirih. Njegove notranjepartijske nasprotnike so aretirali zaradi izdaje ter jih pobili s fizičnim delom. Mladi ljudje, ki so jih spodbudili med revolucijo, so ustanovili tako imenovano [[Rdeča garda|Rdečo gardo]]. V obdobju, ki je sledilo, so mladi prenehali obiskovati šole in univerze, pobijali in zlorabljali so številne ljudi, predvsem ljudi z izobrazbo (učitelji, zdravniki, umetniki, menihi, partijski kadri), uničevali kulturne spomenike, templje, knjižnice in muzeje, se spopadali med seboj in trajno motili javni red. Največje število žrtev kulturne revolucije se giblje od 2,6 do 3 milijone.  [[Slika:Kissinger Mao.jpg|sličica|234x234_pik|Mao skupaj z Henryjem Kissingerjem in Zhouom Enlaijem v Pekingu, leta 1972]] Mao, ki je imel moč po odstranitvi Liuja Shaoqija ponovno trdno pod nadzorom, je zato že leta 1968 pozval mlade, naj svoje »prave revolucionarne ideje« prenesejo v redko poseljene, podeželske zahodne province in razmislijo o težavah tamkajšnjih delovnih kmetov, da jemljejo proletarske vzornike. Ker je le nekaj mladih želelo sprožiti nemire v večjih kitajskih mestih nadomestiti s trdim delom na poljih v revnih zahodnih provincah, je bilo treba vojsko napotiti v odkrit boj proti Rdeči gardi in izsiliti novo uvedeno obvezno šolanje. Zaradi tega so bili številni rdeči gardisti ubiti v množičnih usmrtitvah. Konec kulturne revolucije je bila uradno razglašen šele po Maovi smrti leta 1976 in za nemire je bila odgovorna skupina štirih. [[Slika:Kissinger, Ford and Mao, 1975 A7912.jpg|levo|sličica|217x217_pik|Ameriški predsednik [[Gerald Ford]] med opazovanjem, kako se [[Henry Kissinger]] rokuje z Maom med njunim obiskom na Kitajskem 2. decembra 1975 ]] V zunanjepolitičnem smislu je bil sprejem Ljudske republike Kitajske v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] leta 1971 največji Maov uspeh. Ljudska republika Kitajska na [[Tajvan|Tajvanu]] je bila istočasno izključena iz ZN. Pred tem je imel Mao srečanje tudi z severnokorejskim voditeljem [[Kim Il-sung|Kimom Il-sungom]]. Opravil je tudi obisk ameriškega predsednika [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] leta 1972, ki je prispeval k uravnotežitvi moči Sovjetske zveze. Potem, ko je Mao konec tega leta doživel prvo [[Možganska kap|možgansko kap]], je Zhou februarja 1973 v državo pripeljal najvišjega uradnika Denga, ki je prej preživel v izgnanstvu. Potem, ko se je destalinizacija začela leta 1956 v ZSSR, je Mao zavrnil to gibanje in je še naprej uporabljal ekonomske in politične metode Josifa Stalina, zlasti proti nasvetom Nikite Hruščova. Stalinov portret je bil leta 1972 še vedno prikazan na trgu nebeškega miru poleg portretov [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Frederich Engelsa]], kot je razvidno iz filma Chung Kuo, ki ga je nekaj let pred koncem kulturne revolucije posnel Michelangelo Antonioni. Mao je bil velik podpornik Kamboškega voditelja [[Pol Pot|Pol Pota]] in [[Rdeči Kmeri|rdečih Kmerov]]. Leta 1975 jih je po prevzemu oblasti povabil v [[Peking]], kjer jim je Mao dal soglasje in nasvete. Zadnje srečanje je Mao opravil 27. maja 1976, ko se je srečal z gostujočim pakistanskim premierjem Zulfikarjem Ali Bhuttom. === Smrt in pogreb === {{glavni|Smrt in pogreb Maa Cetunga}} Maovo zdravje se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja močno poslabšalo, najverjetneje zaradi velikega kajenja. Državna skrivnost je postala, da je v poznih letih trpel za številnimi pljučnimi in srčnimi boleznimi. Obstajajo nepotrjena poročila, da je poleg amiotrofične lateralne skleroze verjetno imel še [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo bolezen]], znano tudi kot Lou Gehrigova bolezen. Njegov zadnji javni nastop – in njegova zadnja znana fotografija, na kateri je bil posnet živ — je bila 27. maja 1976, ko se je srečal z gostujočim pakistanskim premierjem Zulfikarjem Ali Bhuttom. Premie Ali Bhutt je takrat opazil, da je Mao že resno bolan in je sam vedel, da Mao ne bo več dolgo časa živel. Mao je v letu 1976 doživel dva [[Miokardni infarkt|srčna infarkta]], enega marca in drugega julija. 2. septembra je bil zaradi slabega počutja premeščen v bolnišnico 202 v Pekingu, kjer je 5. septembra doživel še tretji močnejši srčni infarkt, ki je bil tako hud, da je postal trajni invalid. Tri dni pozneje je prenehal [[Dihanje|dihat]], zaradi česar je bil premeščen na respirator, a kljub temu ni okreval. Mao je umrl 9. septembra 1976 ob 00:10, v starosti 82 let. Komunistična partija je odlašala z objavo njegove smrti do 16. ure, ko je nacionalna radijska oddaja objavila novico in pozvala k enotnosti partije. Maovo truplo je bilo blamizirano, nato pa je en teden ležalo v Veliki dvorani ljudstva, kjer je bilo na voljo za ogled. Milijon Kitajcev si je ogledalo njegovo truplo, da bi se mu poklonili, mnogi so odkrito jokali ali izkazovali žalost, medtem ko so tujci gledali po televiziji. Na steni je visel Maov uradni portret z transparentom: "Nadaljujte stvar, ki jo je zapustil voditelj Mao, in nadaljujte stvar proletarske revolucije do konca." 17. septembra so njegovo truplo z minibusom odpeljali v bolnišnico 305, kjer so bili njegovi notranji organi odstranjeni in ohranjeni v formaldehidu. Kljub Maovi prošnji, da bi ga kremirali, je bilo njegovo truplo pozneje trajno razstavljeno v mavzoleju, ki je bil kmalu poimenovan po njemu. == Kitajska po Maovi smrti == Po Maovi smrti se je vnel oster boj za nasledstvo med radikalnimi člani KP, ki jih je predstavljala Maova tretja žena in zmernimi pragmatičnimi voditelji, ki jih je vodil [[Deng Šjaoping]]. V nasledstvenem boju je zmagal Deng, ki je nemudoma končal kulturno revolucijo in opustil radikalne politike svojega predhodnika. Novo vizijo nadaljnjega družbenega razvoja Kitajske in odnosa do kitajske zgodovine najbolje ponazori njegov domnevni izrek, da »''ni važno, kakšne barve je mačka, dokler lovi miši''.« <ref>iz ''Hung Li China's Political Situation and the Power Struggle in Peking'' (1977), s. 107</ref>. Maovo telo in ideje so balzamirali in razstavili na [[Trg nebeškega miru|osrednjem pekingškem trgu]], državo pa so postopoma začeli odpirati svetu in mednarodnem kapitalizmu, kar je prineslo nagel gospodarski razvoj. Kitajska je le v dveh desetletjih postala gospodarska velesila. == Smrtni davek in zločini proti človeštvu == Maova politika je v času njegovega vladanja zaznamovala veliko nasilje in številne hude kršitve človekovih pravic. Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz [[Marksizem|marksizma]], zato je sam načrtoval in izvajal veliko nasilje nad kitajskim narodom, v velikem obsegu.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Goldhagen|2009|p=344}} Njegova politika je v času njegovega 27-letnega vladanja povzročila smrt na desetine milijonov ljudi na Kitajskem, več kot kateri koli drugi diktator v 20. stoletju. Ocene števila ljudi, ki so umrli pod njegovim režimom, se gibljejo od 60 milijonov do kar 80 milijonov, zaradi lakote, preganjanja, težkega in prisilnega dela ter mučenja v koncentracijskih taboriščih [[Laogai]] ter številnih javnih usmrtitev in množičnih pobojev.<ref name="Fenby">{{cite book|author-link=Jonathan Fenby|last=Fenby|first=J|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Ecco Press]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|page=[https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351 351]|quote=Mao's responsibility for the extinction of anywhere from 40 to 70 million lives brands him as a mass killer greater than Hitler or Stalin, his indifference to the suffering and the loss of humans breathtaking|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351}}</ref><ref name=":1">{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1994/07/17/how-many-died-new-evidence-suggests-far-higher-numbers-for-the-victims-of-mao-zedongs-era/01044df5-03dd-49f4-a453-a033c5287bce/|title=How Many Died? New Evidence Suggest Far Higher Numbers for the Victims of Mao Zedong's Era|last1=Strauss|first1=Valerie|date=July 17, 1994|newspaper=The Washington Post|access-date=November 28, 2019|last2=Southerl|first2=Daniel|issn=0190-8286}}</ref><ref name="deathtoll">{{Harvnb|Short|2001|p=631}}</ref><ref name="Fenby2">{{cite book|author-link=Jonathan Fenby|last=Fenby|first=J|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Ecco Press]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|page=[https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351 351]|quote=Mao's responsibility for the extinction of anywhere from 40 to 70 million lives brands him as a mass killer greater than Hitler or Stalin, his indifference to the suffering and the loss of humans breathtaking|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351}}</ref> Nekateri zgodovinarji trdijo, da naj bi Mao celo lastnoročno posilil več žensk in drugih punc, s tem pa naj bi on postal glavni prenašalec spolnih bolezni, katerih je bilo s časoma nemogoče ukrotiti njihovo širitev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radar.si/serijski-morilec-in-serijski-zenskar|title=SERIJSKI MORILEC IN ŽENSKAR|publisher=Revija Radar}}</ref> Njegove rdeče Garde so preganjale profesorje, intelektualce, zmerne politike, umetnike, pisatelje in mnogokrat so obračuni z njimi potekali na javnih srečanjih, kjer so žrtve javno poniževali in jih sistematično mučili. V času njegovega vladanja so politike, ki jih je sprožil Mao, poleg velikega števila smrtnih žrtev pripeljale tudi do velikega uničenja verskih in kulturnih artefaktov in mest. == Marxov vpliv na Maovo vodenje Kitajske in maoizem == [[Slika:Portrait of Chairman Mao Zedong 2018-2019.png|sličica|Velik Maov portret na Tiananmenu.]] Maova vizija razvoja kitajske družbe v komunizem se razhaja z ortodoksno marksistično teorijo, ki za steber družbenega razvoja poudarja vlogo proletariata. Če je pred-oktobrska Rusija imela v večjih mestih vsaj nekaj proletariata, z obstojem katerega je potem [[Lenin]] utemeljil svojo vizijo KP kot delavske avantgarde, ki predstavlja najboljše interese celotnega delavstva, je izven večjih urbanih središč večino ruskega delavstva predstavljalo tradicionalno kmečko delavstvo. S tega vidika je bila Kitajska pod pozno [[dinastija Čing|dinastijo Čing]] še manj urbanizirana in industrializirana. Omejeno proletarizacijo so predstavljale zgolj metropole interesnih sfer, kjer so se po opijskih vojnah utrdili evropski kolonialisti. Zato je bilo kitajsko delavstvo skoraj v celoti kmečko delavstvo. Mao je to dejstvo vzel v obzir, ne pa tudi ustanovitelji kitajske KP, zato jih je s podporo podeželskih komunističnih baz razmeroma lahko izrinil iz Partije. Že Lenin je moral vzeti v obzir večinoma ruralno Rusijo, Mao pa je v tem smislu še radikaliziral Leninovo interpretacijo marksizma - [[leninizem]]. Po Mau mora vodilno vlogo v revoluciji od proletariata prevzeti kmečko prebivalstvo, ker je vsaj za kitajske razmere bil v daleč največji večini. Prav tako naj bi bilo kmečko življenje ideal revolucionarnega življenja. Ta Maova izpeljava marksizma in leninizma se po njem imenuje [[maoizem]]. Pomemben pomen ima tudi gospodarska in politična situacija, ki je vladala na Kitajskem ob času revolucije. Marksizem namreč predvideva, da se bo družba razvijala iz sužnjelastniške, preko fevdalne, v kapitalistično in na koncu dosegla socializem. Kitajska ima svoj kulturno politični in gospodarski razvoj in ga je težko vkalupiti v togo [[Friedrich Engels|Engels]]ovo shemo faz zgodovinskega razvoja. Kitajska civilizacija je razmeroma zgodaj odpravila fevdalizem že ob koncu [[bronasta doba|bronaste dobe]] pod [[dinastija Čou|dinastijo Čou]], ampak tisto kar je sledilo ni bil kapitalizem, pač pa začetek [[absolutizem|absolutizma]] posameznih cesarskih dinastij s t. i. nebeškim mandatom. Nemški sociolog [[Max Weber]] opominja, da so elementi kapitalizma obstajali že v antiki in na Orientu, kamor vključuje tudi tradicionalistično Kitajsko, da pa se niso razvili v obsegu in pomenu kot kasneje na Zahodu.<ref>Weber, Max, ''Protestantska etika in duh kapitalizma'', ŠKUC FF, Ljubljana 1988, s. 12-13</ref>. Poleg tega sužnjelastništvo nikoli ni bila strukturna značilnost kitajske družbe, kot je to značilno za evropsko antiko. Omeniti je treba tudi kult osebnosti, ki ga je izoblikoval Mao na Kitajskem in ga lahko opazimo še danes, podobno kot v postsovjetski Rusiji, kjer imajo mnogi državljani razočarani nad aktualnim ruskim političnim in gospodarskim razvojem pozitivno prepričanje o Stalinu. Maova Mala rdeča knjižica je bila za kitajsko mladino, ki je bila steber Kulturne revolucije, glavno vodilo maoizma. Zunaj Kitajske se je po Maovi smrti razširila družbeno politična filozofija maoizma predvsem med skrajno levičarskimi [[gverilsko vojskovanje|gverilskimi gibanji]] v pretežno ruralnih državah [[Tretji svet|Tretjega sveta]], predvsem kar zadeva vodenje političnega in oboroženega boja s podeželja. Na Zahodu so se z maoizmom deloma spogledovale levičarske teroristične skupine, ki pa so v opravičevanju nasilja eklektično povzemale še ostale antiimperialistične ideologije. == Bibliografija == Maove najpomembnejše misli in citati so zbrani v knjigi ''[[Citati predsednika Maa]]'', ki velja za eno od knjig natisnjenih v največ izvodih. Njegova avtorska dela pa so: * ''O gverilskem vojskovanju'' (游击战); 1937 * ''O dejavnosti'' (实践论); 1937 * ''O protislovju'' (矛盾论); 1937 * ''O vojskovanju proti premočnemu sovražniku'' (论持久战); 1938 * ''In memoriam: Norman Bethune'' (纪念白求恩); 1939 * ''O novi demokraciji'' (新民主主义论); 1940 * ''Razgovori o literaturi in umetnosti s foruma v Yan'anu'' (在延安文艺座谈会上的讲话); 1942 * ''Služiti ljudstvu'' (为人民服务); 1944 * ''O norem starcu, ki je premaknil goro'' (愚公移山); 1945 * ''Pravila dialektičnega razpravljanja z ljudmi'' (正确处理人民内部矛盾问题); 1957 == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mao Zedong|Mao Cetung}} * Antič, I. 2009. ''Znameniti govori''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * Jung, C. in Halliday, J. 2006. ''Mao: Neznana zgodba.'' Ljubljana : Samozal. V. Cedilnik * ''Mao Zedong''. [Internet]. [citirano 4.1.2015]. Dostopno na naslovu: http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/mao_zedong.shtml. * ''Mao Zedong''. 2014. [Internet]. [citirano 5.12.2014]. Dostopno na naslovu: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/363395/Mao-Zedong. * Zedong, M.1975. ''Pesmi''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kitajski komunisti]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] [[Kategorija:Kitajski filozofi]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Mao Cetung| ]] [[Kategorija:Predsedniki Ljudske republike Kitajske]] e6bxdchg62i6n69q88fn184vmtjc9yy Seznam francoskih slikarjev 0 49612 5747519 5747191 2022-08-26T12:16:39Z 193.2.11.205 /* B */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gabrielle Achenbach]] *[[Louis Adan]] *[[Gilles Aillaud]] *[[Jean Alaux]] *[[Edmond Aman-Jean]] *[[Paul Ambille]] *[[Ouanes Amor]] (tunizijsko-francoski) *[[Louis Anquetin]] *[[Arman]] *[[André-Pierre Arnal]] *[[François Arnal]] *[[Jean Arp]] *[[Bernard Aubertin]] *[[Émile Aubry]] *[[Jean-Baptiste Jacques Augustin]] *[[Marie-Berthe Aurenche]] *[[Joseph Aved]] *[[Édouard-Henri Avril]] (ps. ''Paul Avril'') == B == *[[Jean-Jacques Bachelier]] *Auguste Baillayre (fr.-gruz.-rus.-moldavsko-romun.) *[[Léon Bakst]] (belorusko-francoski) *[[Balthus]] (''Balthasar Klossowski de Rola'') *[[Jacques-Luc Barbier-Walbonne]] *[[Jean Bardin]] *[[Ambroise-Marguerite Bardin]] *[[Félix-Joseph Barrias]] *[[Marcel Baschet|Marcel]](-André) [[Marcel Baschet|Baschet]] *[[Marie Bashkirtseff]] (ukrajinsko-francoska) *[[Jules Bastien-Lepage]] *[[Marie Adelaide Baubry-Vaillant]] *[[Paul-Jacques-Aimé Baudry]] *[[Paul Baudoüin]] *[[Jean René Bazaine]] (1904-2001) *[[Frédéric Bazille]] *[[Amélie Beaury-Saurel]] *[[Hélène de Beauvoir]] *[[Cecilia Beaux]] (ameriško-franc.-angl.?) *[[Hans Bellmer]] (nemško-francoski) *[[Jean-Hilaire Belloc]] *[[Jean-Joseph Benjamin-Constant]] *[[Alexandre Benois]] (rusko-francoski) *[[Marie-Guillemine Benoist]] (r. de Laville-Leroux) (1768 – 1826) *[[Jules Benoit-Lévy]] *[[Jean-Achille Benouville]] *[[François-Léon Benouville]] *[[Christian Bérard]] *[[Pierre-Nolasque Bergeret]] *[[Émile Bernard]] (1868-1941) *[[Étienne-Prosper Berne-Bellecour]] *[[Jean-Simon Berthélemy]] *[[Jean Bertholle]] *[[Auguste-Henry Berthoud]] (francosko-švicarski) *[[Jean-Victor Bertin]] *[[Paul-Albert Besnard]] *[[Roger Bezombes]] *[[Pierre Bichet]] *[[Alexandre Bida]] *[[Jean-Joseph-Xavier Bidauld]] *[[Jean-Pierre-Xavier Bidauld]] *[[Christian Billet]] *[[Louis-François Biloul]] *[[Vincent Bioulès]] *[[Édouard-Théophile Blanchard]] *[[Jacques Blanchard]]/t *[[Jacques-Émile Blanche]] *[[Merry-Joseph Blondel]] *[[Eugène Boch]] (belgijsko-francoski) *Frank Myers Boggs (ameriško-francoski) *[[Louis-Léopold Boilly]] *[[Auguste Bonheur]] *[[Rosa Bonheur]] (1822-1899) *[[Pierre Bonnard]] *[[Henri Bonnart]] *[[Léon Bonnat]] *[[Edmé Bouchardon]] (1698–1762) *[[Jean Bouchaud]] *[[François Boucher]] (1703–1770) *[[Joseph-Félix Bouchor]] *[[Eugène Boudin]] *[[William-Adolphe Bouguereau]] *[[Gustave Boulanger]] *[[Christine Boumeester]] (nizozemsko-fr.) *Claude-Marie? Bouton *[[Joseph Boze]] *[[Olga Boznanska]] (poljsko-francoska) *[[Félix Bracquemond]] *[[Marie Bracquemond]] *[[Jacques Raymond Brascassat]] *[[Georges Braque]] *[[Yves Brayer]] *[[Nicolas-Guy Brenet]] *[[Jules Breton]] *[[Paul Bril]] *[[Gustave Brion]] *[[Henry-Lionel Brioux]] *[[Pierre Brissaud]] *[[Pierre-Nicolas Brisset]] *[[Élise Bruyère]] *[[Bernard Buffet]] *[[Félix Buhot]] *[[Pierre Buraglio]] *[[Simon Burgar]] (slov.-hrvaš.-francoski, 1939-74) *[[Gaston Bussière]] == C == *[[Alexandre Cabanel]] *[[Louis-Nicolas Cabat]] *[[Gustave Caillebotte]] *[[Georges Cain]] *[[Antoine-François Callet]] *[[Jacques Callot]] *[[Adolphe-Félix Cals]] *[[Charles Camoin]] *[[Jean Campistron]] *[[Louis Cane]] *[[Jean-Baptiste Carpeaux]] *[[Rosalba Carriera]] (1675 - 1757) (beneško-francoska) *[[Eugène Carrière]] *[[Pierre Carron]] *[[Jean Carzou]] (armensko-francoski) *[[Cassandre]] *[[Louis-François Cassas]] (potoval po Sredozemlju in vzhodni jadranski obali) *[[Mary Cassatt]] (1845-1926) (ameriško-francoska) *[[Claudio Castelucho]] (katalonsko-francoski: ''Karnik Zouloumian'') *[[Paul Cézanne]] *[[Paul Émile Chabas]] *[[Marc Chagall]] (belorusko-francoski) *[[Philippe de Champaigne]] *[[Charles Joshua Chaplin]] *[[Henri Chapu]] *[[Jean-Baptiste-Siméon Chardin]] *[[Nicolas-Toussaint Charlet]] *[[Nicolas-Toussaint Charlet|Jean Charlot]] (fr.-ameriški) *[[Albert Charpin]] *[[Théodore Chassériau]] *[[Roger Chastel]] *[[Jules Chéret]] *[[Georges Cheyssial]] *([[Jože Ciuha]]) *[[Charles Othon Frédéric Jean-Baptiste de Clarac]] *[[Auguste Clésinger]] *[[François Clouet]] *[[Charles-Alexandre Coëssin de la Fosse]] *[[Chu Teh-Chun]] / Zhu Dequn *[[Per Eberhard Cogell]] (švedsko-francoski) *[[Léon Cogniet]] *[[Alexandre-Marie Colin]] *[[Héloïse Colin]] *[[Raphaël Collin]] *[[Jean-Antoine Constantin]] *[[Nicolas-Jacques Conté]] *[[Fernand Cormon]] *[[Jean-Baptiste-Camille Corot]] *[[Charles Cottet]] *[[Otakar Kubín|Othon Coubine]] *[[Auguste Couder]] *[[Jean-Michel Coulon]] *[[Gustave Courbet]] *[[Jacques Courtois]] *[[Marie Courtois]] *[[Thomas Couture]] *[[Antoine Coypel]] *[[Noël Coypel]] *[[Louis-Philippe Crépin]] *[[Pauline Croizette]] *[[Henri-Edmond Cross]] == D == *[[Dado]] (Miodrag Đurić 1933–2010) (črnogorsko-fr.) *[[Jan Frans van Dael]] (flamsko-francoski) *[[Pascal Dagnan-Bouveret]] *[[Louis Jacques Mande Daugerre|Louis Jacques Mandé Daguerre]] *[[Marjanca Dakskofler Savinšek]] (1919-2018) (slovensko-francoska) *[[Pierre Emmanuel Damoye]] *[[Alice Dannenberg]] (ruskega rodu) *[[Édouard Joseph Dantan]] *[[Henry Daras]] *[[Charles-François Daubigny]] *[[André Dauchez]] *[[Honoré Daumier]] *[[Jacques-Louis David]] *[[François Debon]] *[[Olivier Debré]] *[[Alexandre-Gabriel Decamps]] *[[Adolphe Déchenaud]] *[[Johann Stephan Decker]] *[[Alexandre Defaux]] *[[Edgar Degas]] *[[Eugène Delacroix]] *[[Hippolyte Delaroche]] *[[Paul Delaroche]] (Paul Hippolyte) *[[Jules-Élie Delaunay]] *[[Robert Delaunay]] *[[Sonia Delaunay]] (r. Terk) (1885-1979) (rusko-fr.) *[[Hugo Demarco]] *[[Maurice Denis]] *[[Alexandre-Dominique Denuelle]] *[[André Derain]] *[[Jean-Baptiste-Henri Deshays]]/Deshayes *[[Jean-Baptiste Descamps]] *[[Louis-Marie Désiré-Lucas]] *[[Jacques Despierre]] *[[Louis Jean Desprez]] *... Desrivi`eres ? *[[George Desvallières]] *[[Édouard Detaille]] *Marc Devade *[[André Devambez]] *[[Achille Devéria]] *[[Anatole Devosge]] *[[Jean Dewasne]] *[[Émile Dezaunay]] *Daniel Dezeuze *[[Narcisse Virgilio Díaz]] (Narcisso Virgilio Diaz de la Peña) *Noël Dolla *[[Jean-Gabriel Domergue]] *[[Kees van Dongen]] (nizozemsko-francoski) *[[Gustave Doré]] *[[Henri Lucien Doucet]] *[[Gabriel François Doyen]] *[[Louise-Adéone Drolling]] (1797–1834) ("Madame Joubert") *[[Martin Drolling]] *[[Michel Martin Drolling]] *[[Paul Dubois]] *[[Louis-Alexandre Dubourg]] *[[Jean Dubuffet]] (1901-1985) *[[Marcel Duchamp]] *[[Suzanne Duchamp]]-Crotti *[[Joseph Ducreux]] *[[Clémentine-Hélène Dufau]] *[[Georges Dufrénoy]] *[[Raoul Dufy]] *[[Gaspard Dughet]] *[[Pierre Dulin]] *[[François Dumont]] *[[Jean Dupas]] *[[Joseph Duplessis]] *[[Jules Dupré]] (Julien Dupré) *[[Carolus-Duran]] ([[Charles Auguste Émile Durand]]) *[[Francisque Duret]] == E == *[[Charles Eisen]] *[[Maurice Estève]] *[[Antoine Étex]] *[[Henri Evenepoel]] (belgijsko-francoski) == F == *[[Henri Fantin-Latour]] *[[Victoria Fantin-Latour (Dubourg)]] *[[Alexandre Falguière]] *[[Henri Le Fauconnier]] *[[Jean Fautrier]] (1898-1964) *[[Philippe Favier]] *1957 *[[Éloi Firmin Féron]] *[[Gabriel Ferrier]] *[[Georges de Feure]] *[[François Flameng]] *[[Jean-Hippolyte Flandrin]] *[[Camille Flers]] *[[Lucien Fontanarosa]] *[[Jean-Louis Forain]] *[[Charles Fouqueray]] *[[Jean-Honoré Fragonard]] *[[François-Louis Français]] *[[Sophie Frémiet]] *[[Émile Friant]] *[[Othon Friesz]] ([[Émile-Othon Friesz]]) *[[Nicolas Froment]] *[[Eugène Fromentin]] == G == *[[Marie-Élisabeth Gabiou]] (1755-1812) *[[François Gall]] (romun.-franc.) *[[Pierre-Victor Galland]] *[[Antonio de La Gandara]] *[[Philippe Garel]] *[[Ambroise Louis Garneray]] *[[Auguste Garneray]] *[[Hippolyte Garneray]] *[[Jean-François Garneray]] *[[Étienne-Barthélémy Garnier]] *[[Gérard Garouste]] *[[Paul Gauguin]] *[[François Gérard]] ("baron Gerard") *[[Marguerite Gérard]] (1761-1837) *[[Théodore Géricault]] *[[Jean-Léon Gérôme]] *[[Henri Gervex]] *[[Alfred Giess]] *[[Françoise Gilot]] *[[Pierre Girieud]] *[[Anne-Louis Girodet de Roussy-Trioson|Anne-Louis Girodet (de Roussy)-Trioson]] *[[Albert Gleizes]] *[[Charles Gleyre]] (Švicar po rodu) *[[Édouard Goerg]] *[[Henri Bernard Goetz]] *[[Vincent van Gogh]] (nizozemsko-francoski) *[[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] *[[Eva Gonzalès]] (1849-1883) *[[Jean-Gabriel Goulinat]] *[[Jean-Pierre Norblin de La Gourdaine]] *[[Adrienne Marie Louise Grandpierre-Deverzy]] *[[François Marius Granet]] *[[Eugène Grasset]] (1845-1917) (švicarsko-franc. dekorater) *[[Jean-Baptiste Greuze]] *[[Juan Gris]] (špansko-francoski) *[[Antoine-Jean Gros]] ("''Baron Gros''") *[[Jean-Baptiste Gros]] *[[Henry de Groux]] (belg.-fr.) *[[Jules-Alexandre Grün]] *[[Charles Guérin]] *[[Jean-Baptiste Guérin]] *[[Pierre-Narcisse Guérin]] *[[Adélaïde Labille-Guiard]] *[[Gustave Achille Guillaumet]] *[[Armand Guillaumin]] *[[Guillaume Guillon-Lethière]] *[[Philip Guston]] (1913-1980) == H == *[[Simon Hantaï]] (1922-2008) *[[Aleksei Hanzen]] (1876-1937) (rusko-francoski marinist) *[[Henri Harpignies]] *[[Hans Hartung]] (nemško-francoski) *[[Willem van Hasselt]] *[[Arnaud d'Hauterives]] *[[Ernest Hébert]] *[[François Joseph Heim]] *[[Philippe-Auguste Hennequin]] *[[Jean-Jacques Henner]] *[[Bon-Thomas Henry]] *[[Auguste Herbin]] *[[Louis Hersent]] *[[Auguste-Joseph Herlin]] *[[Alexandre Hesse]] *[[Edmond Heuzé]] *[[Jean-Pierre Houël]] *[[Julien Hudson]] (New Orleans) *[[Paul Huet]] *[[Jean Hugo]] *[[Ferdinand Humbert]] *[[Robert Humblot]] == I == *[[Jean Auguste Dominique Ingres|Jean-Dominique Ingres]] *[[Frédéric Iriarte]] *[[Eugène Isabey]] *[[Jean-Baptiste Isabey]] == J == *[[Charles Jacque]] *[[Marguerite Jacquelin]] *[[Gustave Louis Jaulmes]] *[[Edgar Jené]] (avstr.-fr.) *[[Pierre Jerome]] *[[Pierre-Paul Jouve]] (1878-1973) *[[Madame Joubert]] (Louise-Adéone Drolling) *(''Pierre Louis'') [[Rodolphe Julian]] *[[Leo Junek]] == K == *Vasily Kandinsky/[[Vasilij Kandinski]] (rusko-nemško-francoski) *[[Jean-Jacques Karpff]] *[[Joël Kermarrec]] *Nadia Khodossiévitch-Léger (1. por. Grabowski) (rusko-francoska) *[[Michel Kikoïne]] *Mo¨ises [[Moise Kisling|Kisling]] (jud./polj.-franc.) *[[Yves Klein]] *[[Baladine Klossowska]] (nem.-fr.) (''Elisabeth Dorothea Spiro''; mati ''Balthusa'' in ''Pierra Klosowskega'') *[[Erich Klossowski]] (polj.-fr.) *[[Jeanne Kosnick-Kloss]] (1892 - 1966) (nem.-fr.) *[[Pinchus Krémègne]] *[[František Kupka]] (češko-francoski) == L == *[[Adélaïde Labille-Guiard]] (1749 - 1803) *[[Félix Labisse]] *[[Georges Lacombe]] *[[Pierre Lacour]] *[[Roger de La Fresnaye]] *[[Antonio de La Gandara]] *[[Philippe de La Hire]] *[[Maxime Lalanne]] *[[Jacqueline Lamba]] *[[Eugène Lami]] *[[Nicolas Lancret]] *[[Charles Paul Landon]] *[[Françoise Landowski-Caillet]] *[[Nadine Landowski]] *[[Jérôme-Martin Langlois]] *[[André Lanskoy]] (rusko-francoski) *[[Pierre Laprade]] *[[Nicolas de Largillière]] *[[Armand Laroche]] *[[Jacques Henri Lartigue]] *[[Alphonse Laurencic]] *[[Marie Laurencin]] *[[Henri Laurens]] *[[Jean-Paul Laurens]] *[[Jean-Pierre Laurens]] *[[Jean-Pierre Laurens|Paul Albert Laurens]] *[[Ernest Laurent]] *[[Marie-Guillemine de Laville-Leroux]] (-Benoist)(1768 – 1826) *[[Gabriel-Hippolyte Lebas]] *[[Jean-Jacques-François Le Barbier]] *[[Charles Le Brun]] *[[Élisabeth Louise Vigée Le Brun]] (1755–1842) (Madame Lebrun /Le Brun) *[[Sébastien Leclerc]] (1637–1714) *[[Hippolyte Lecomte]] *[[Horace Lecoq de Boisbaudran]] *[[Henri Le Fauconnier]] *[[Jules Joseph Lefebvre]] *[[Robert Lefèvre]] *[[Fernand Léger]] *[[Louis Legrand]] *[[Alphonse Legros]] (fr.-britanski) *[[Henri Lehmann]] (Heinrich Salem Lehmann) *[[Alexandre-Louis Leloir]] *[[François Lemoyne]]/Lemoine *[[Marie-Victoire Lemoine]] (1754 - 1920) *[[Tamara de Lempicka]] (poljsko-francosko-mehiška) *[[Jules Eugène Lenepveu]] *[[Marcel Lenoir]] (pravo ime [[Jules Oury]]) *[[Eugène Lepoittevin]] *[[Jean Leppien]] (nemško-francoski) *[[Xavier Leprince]] *[[Georges Paul Leroux]] *[[Louis Héctor Leroux]] *[[Eugène Leroy]] *[[Henri Le Sidaner]] *[[Émile Lévy]] *[[Lucien Lévy-Dhurmer]] * *[[Léon Augustin Lhermitte]] *[[André Lhote]] *[[Charles-Amédée-Philippe van Loo]] *[[Charles-André van Loo]] *[[Henriette Lorimier]] *[[Bernard Lorju]] *[[Claude Lorrain]] *[[Séraphine Ludvik]] *[[Évariste Vital Luminais]] *[[Jean Lurçat]] *[[Mariette Lydis]] == M == *([[Dora Maar]] /''Henriette Theodora Markovitch'') *[[René Magritte]] (belgijsko-francoski) *[[Diogène Maillart]] *[[Aristide Maillol]] *[[Tadeusz Makowski]] (poljsko-fr.) *[[Jean Malouel]] *[[Edouard Manet]] *[[Adrien Manglard]] (1695-1760) *[[Henri Manguin]] *[[Man Ray]] (ameriško-francoski) *Pavel Mansurov (Mansouroff) (rusko-francoski) *[[Émile van Marcke]] *[[Louis Marcoussis]] (''Ludwik Kazimierz Wladyslaw Markus'') (poljsko-francoski) *[[Simon Marmion]] *[[Albert Marquet]] *[[Claude René Martin]] *[[Henri Martin]] *[[André Masson]] (belg.-franc.) *[[Georges Mathieu]] (1921-2012) *[[Henri Matisse]] *[[Edgar Maxence]] *[[Constance Mayer]] *[[Ernest Meissonier]] *[[François-Guillaume Ménageot]] (1744–1816) *[[Émile-René Ménard|(Émile-)René Ménard]] *[[Hugues Merle]] *[[Luc-Olivier Merson]] *[[Charles Méryon]] *[[Jean Metzinger]] *[[Adam Frans den Meulen]] (flamsko-francoski) *[[Victorine Meurent]]/Meurend *[[Charles Meynier]] *[[Jules Michelin]] *[[Nicolas Mignard]] *[[Pierre Mignard]] *[[Charles Milcendeau]] *[[Yves Millecamps]] *[[Jean-François Millet]] (Francisque Millet /Milée)(flamsko-francoski) *[[Abraham Mintchine]] (rus.-judovskega rodu) *[[Jean Miotte]] (1926-2016) *[[Joan Miró]] (Španec/Katalonec) *[[Amedeo Modigliani|Amadeo Modigliani]] (italijansko-francoski) *[[Simon Mondzain]] (poljsko-judovsko-pariški) *[[Claude Monet]] *[[Pierre Eugène Montézin]] *[[Adolphe Monticelli]] *[[Louis-Maurice Boutet de Monvel]] *[[Louis Monzies]] *[[Adrien Moreau]] *[[Gustave Moreau]] *[[Berthe Morisot]] (1841-1895) *[[Aimé Morot]] *[[Jules-Alexis Muenier]] *[[Charles Louis Müller]] ("Müller de Paris") *[[Zoran Mušič]] (slovensko-italijansko-francoski) *[[Mela Muter]] (poljska Judinja) == N == *[[Charles-Joseph Natoire]] *[[Jean-Marc Nattier]] *[[Charles Nègre]] *[[Henri Nouveau]] == O == *[[Dimitry Orlac]] (Orlač) (slov.-fr.) *[[Alphonse Osbert]] *[[Roland Oudot]] *[[Jules Oury]] (Marcel-Lenoir) *[[Jean-Baptiste Oudry]] *[[Amédée Ozenfant]] == P == * *[[Theodor Pallady]] (Romun) *[[Pascin]] (''Jules Pascin'' / ''Julius Mordecai Pincas'' - bolg.-franc.) *[[Lucile Passavant]] *[[Gen Paul]] *[[Laurent Pêcheux]] *[[Charles Olivier de Penne]] *[[Paul Emmanuel Péraire]] *[[Léon Bazille Perrault]] *[[Antoine Pevsner]] (rusko-francoski) *[[Jean Petitot]] *[[Henri Félix Emmanuel Philippoteaux]] *[[Francis Picabia]] *[[Charles Picart Le Doux]] *[[Jean Picart Le Doux]] *[[Pablo Picasso]] (špansko-francoski) *[[François-Édouard Picot]] *[[Ludovic Piette-Montfoucault]] *[[Jean-Baptiste Pillement]] *[[Isidore Pils]] *[[Jean-Pierre Pincemin]] (1944-2005) *[[Robert Antoine Pinchon]] *[[Camille Pissarro]] *[[André Planson]] *[[Théophile-François-Henri Poilpot]] *[[Serge Poliakoff]] (rusko-francoski) *[[Adèle-Clémence Porcher]] *[[Jean-François Portaels]] *[[Robert Poughéon]] *[[Nicolas Poussin]] *[[Jean-Louis Prieur]] *[[René-Xavier Prinet]] *[[Léon Printemps]] *[[Pierre-Paul Prud'hon]] *[[Victor Prouvé]] *[[Pierre Puget]] *[[Jean Pugny]] (''Ivan Puni'') (rusko-francoski) *[[Abel de Pujol]] (''Alexandre Denis Abel de'') *[[Pierre Puvis de Chavannes]] == Q == * [[Noël Quillerier]] == R == *[[Alexandre Rachmiel]] (franc.-amer.) *[[Jean Rachmiel]] (franc.-amer.) *[[Jean-Françios Raffaelli]] *[[Denis Auguste Marie Raffet]] *[[Paul Adolphe Rajon]] *[[Jean Ranc]] *[[Paul Ranson]] *[[Man Ray]] (ameriško-francoski) *[[Jacques Réattu]] *[[Odilon Redon]] *[[Pierre-Joseph Redouté]] *[[Guillaume Régamey]] *[[Jean-Baptiste Regnault]] *[[Ary Renan]] *[[Pierre-Auguste Renoir]] *[[Madeleine Renoult-Gilot]] *[[Grace Renzi]] (por. ''Grace Kantuser'') (ameriško-francoska) *[[Hyacinthe Rigaud]] *[[Jean-Paul Riopelle]] (1923-2002) *[[Hubert Robert]] *[[Joseph-Nicolas Robert-Fleury]] *[[Tony Robert-Fleury]] *[[Georges Rochegrosse]] *[[Georges Rohner]] *[[Alfred Philippe Roll]] *[[Félicien Rops]] (belg.-fr.) *[[Camille Roqueplan]] *[[Georges Rouault]] *[[Guy de Rougemont]] *[[Henri Rousseau]] *[[Théodore Rousseau]] *[[Ker-Xavier Roussel]] == S == *[[Fernand Sabatté]] *[[Niki de Saint Phalle]] *[[Jules-Émile Saintin]] *[[Gabriel de Saint-Aubin]] *[[Jean-Pierre Saint-Ours]] *[[Auguste Désiré Saint-Quentin]] *[[Jacques Sarazin]] *[[Patrick Saytour]] *[[Ary Scheffer]] (nizozemsko-francoski) *[[Henry Scheffer]] *[[Jean-Victor Schnetz]] *[[Louis-Frédéric Schützenberger]] (nemško-franc.) *[[Alexandre Séon]] *[[Séraphine]] (de Senlis) *[[Dominique Serres]] (fr.-angl.) *[[Paul Sérusier]] *[[Michel Seuphor]] (1901-1999) (belgijsko-francoski) *[[Georges Seurat]] *[[Albert Siffait de Moncourt]] *[[Paul Signac]] *[[Émile Signol]] *[[Lucien Joseph Simon]] *[[Alfred Sisley]] *[[Élisabeth Sonrel]] *[[François Souchon]] *[[Pierre Soulages]] (1919 - ) *[[Chaïm Soutine]] (judovsko-/belo-/rusko-francoski) *[[Jean Souverbie]] *[[Gérard van Spaendonck]] *[[Nicolas de Staël]] (Nikolaj Vladimirovič Stael von Holstein: rusko-francoski) *[[Louis Charles Auguste Steinheil]] *[[Martha Stettler]] (<nowiki/>švicarsko-francoska) *[[Serge Sudeikin]] (r<nowiki/>usko-fr.) *[[Léopold Survage]] (<nowiki/>finskega rodu) *[[Joseph-Benoît Suvée]] (flamskega rodu) *[[Joseph-Noël Sylvestre]] == T == *[[Pierre Tal-Coat]] *[[Paul Tampier]] *[[Yves Tanguy]] (francosko-ameriški) *[[Jean-Charles Tardieu]] *[[Jean-Joseph-François Tassaert]] *[[Nicolas-Antoine Taunay]] *[[Konstantin Tereškovič]] (''Terechkowitch'') (rusko-francoski) *[[Charles Thévenin]] *[[Jean Tinguely]] (švic.-fr.) *[[James Tissot]] (''Jacques-Joseph Tissot'') (fr.-angl.) *[[Auguste Toulmouche]] *[[Henri de Toulouse-Lautrec]] *[[Georges de La Tour]] *[[Maurice Quentin de La Tour]] *[[Jean François de Troy]] *[[Toyen]] (češko-francoska) *[[Constant Troyon]] == U == *[[Nicolas Untersteller]] *[[Maurice Utrillo]] (prv. Valadon) == V == *[[Suzanne Valadon]] (mati M. Utrilla) *[[Théodore Valerio]] *[[Pierre Adolphe Valette]] *[[Félix Vallotton]] (švicarsko-fr.) *[[Georges Valmier]] *[[Louis Valtat]] *Van Loo (5 franc. slikarjev flamskega rodu) *[[Victor Vasarely|Victor Vasarély]] (madžarsko-francoski) *[[Vladimir Veličković]] (srbski in francoski) *[[Aimé Venel]] *[[Carle Vernet]] *[[Claude Joseph Vernet]] *[[Horace Vernet]] *[[Antoine Vestier]] *[[Claude Viallat]] *1936 *[[Jehan Georges Vibert|Je(h)an Georges Vibert]] *[[Eugène Vincent Vidal]] *[[Gustave Vidal]] *[[Joseph-Marie Vien]] * *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun|Élisabeth Vigée-Le Brun]] (Vigée-Lebrun) *[[Claude Vignon]] *[[Marie-Denise Villers]] (1774-1821) *[[Jacques Villon]] (''Gaston Duchamp'') *[[François-André Vincent]] *[[Louis Vivin]] *[[Maurice Vlaminck]] *[[Antoine Vollon]] *[[Simon Vouet]] *[[Édouard Vuillard]] == W == *[[Ferdinand Wachsmuth]] *[[Georges Wakhévitch]] *[[Philippe Watteau]] *[[Jean-Antoine Watteau]] == Y == *[[Jean-Pierre Yvaral]] == Z == *[[Jean-Marie Zacchi]] *[[Wou-Ki Zao|Wou-Ki Zao / Zao Wou-Ki]] /Zhào Wújí / Chao Wu-chi (kitajsko - francoski) *Zhu Dequn /Chu Teh-Chun (kitajsko - francoski) *[[Félix Ziem]] {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Slikarji]] [[Kategorija:Francoski slikarji|*]] th6avpjx1geoz4d3dss909thv5ssulc Seznam čeških nogometašev 0 49788 5747592 5747392 2022-08-26T17:20:19Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] == D == * [[Bořek Dočkal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] t6cpw1v2run1lbm0tswu1fe3uz3f1xd 5747597 5747592 2022-08-26T17:45:14Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] == D == * [[Bořek Dočkal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] 5e90lk27pn6c72rvb3fkq546sid1xrq Miran Jarc 0 69473 5747664 5747391 2022-08-27T06:06:36Z Hladnikm 6240 lit wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Miran Jarc | image = <!-- WD --> | pseudonym = Janez Suhi | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1918-1942 | notableworks = ''Človek in noč'' }} '''Miran Jarc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]] in [[prevajalec]] * [[5. julij]] [[1900]], [[Črnomelj]], † [[24. avgust]] [[1942]], [[Pugled pri Starem Logu]]. == Življenjepis == Rodil se je v uradniški družini. V njegovi rojstni hiši je danes [[Mestna muzejska zbirka Črnomelj]]. Imel je tri brate in sestro. Družina se je preselila v [[Novo mesto]], kjer je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]]. Njegovi sošolci, tudi njegov najboljši prijatelj [[Božidar Jakac]], so odhajali na fronto [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], kar je bil zanj duševni pretres. Sam je bil za odhod v vojsko telesno prešibak. Po maturi je v [[Zagreb]]u začel študirati slavistiko, francoščino in filozofijo. Z odprtjem ljubljanske univerze je študij nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kamor se je preselila cela družina. Ker je oče kmalu umrl, se je družina težko preživljala, zato je vse dohodke od honorarjev izročal v družinsko blagajno, opustil študij in se zaposlil v Ljubljanski kreditni banki. Leta 1934 se je poročil s sestrično Zinko, naslednje leto se mu je rodila prva hčerka Eka (Rezika), dve leti kasneje pa Marija. O hčerkah je pisal dnevnik, v katerem se dotika aktualnih vprašanj tistega časa, o pričakovanju vojne in o vojnih časih. 28. junija 1942 so ga aretirali [[Italija|italijanski]] [[okupacija|okupatorji]]. Določili so ga za internacijo v [[koncentracijsko taborišče Gonars|koncentracijskem taborišču Gonars]]. Med transportom so ga pri [[Verd]]u osvobodili [[partizani]]. To je opisal v osnutkih avtobiografske pripovedi ''Čudež nad Bistro''.<ref>{{Navedi splet|title=I. ČUDEŽ NAD BISTRO|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-86EW9YBI|website=www.dlib.si|accessdate=2021-06-07|last=Jarc|first=Miran}}</ref> V njej je kot prvi slovenski pisatelj opisal likvidacijo, ki so jo izvedli partizani. Priključil se je partizanskemu delavskemu bataljonu in prišel v [[Kočevski Rog]] z ilegalnim imenom Janez Suhi. Pisal je literarna in propagandna besedila ter napredoval med člane izvršnega odbora OF in kulturne delavce. Dva meseca kasneje je padel med [[roška ofenziva|roško ofenzivo]]. Datum njegove smrti ni bil poznan do odkritja italijanskega poročila o zajetju dveh "banditov" pri Pugledu v Rogu. Enega so ubili, od zajetega pa na zaslišanju izvedeli, da so ustrelili človeka z imenom Miran Jarc. Zajeti partizan Pavle Kamenšek je preživel italijansko ujetništvo in kasneje tudi nemško taborišče.<ref>Janko Jarc, Kdaj in kje je umrl Miran Jarc, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2ESNOPN ''Slovenski poročevalec'' 24. 8. 1947] (Janko Jarc sicer navaja datum smrti Mirana Jarca 28. 8. 1942); Emil Cesar, Partizanstvo Mirana Jarca, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6GRWVC4 ''Rast'' 10/1 (1999), 41–52.] Nedokumentirana je domneva pesnikove žene, sorodnikov in prijateljev, da so ga ubili partizani, ker se je nekaj dni prej z njimi sprl. {{Navedi splet|title=Miran Jarc :: Prostor slovenske literarne kulture|url=http://pslk.zrc-sazu.si/sl/literarni-atlas-ljubljane/miran-jarc/|website=pslk.zrc-sazu.si|accessdate=2021-06-07}}</ref> == Literarno delo == [[Slika:novembrske.jpg|thumb|right|200px|Novembrske pesmi, 1936]] Pisati je začel v dijaških letih v takrat umetniško razgibanem Novem mestu (Božidar Jakac, [[Anton Podbevšek]]). Kot dijak se je oklenil [[Antropozofija|antropozofije]] - naziranja, da lahko človek intuitivno spoznava nadnaravne sile, spoznal [[budizem]] in se potem odločil za [[krščanstvo]]. Pisal je [[pesništvo|pesmi]], [[proza|prozo]], [[dramatika|dramske poskuse]], kritike in eseje ter kot avtor, [[igralec (umetnik)|igralec]], [[violinist]] in vodja sodeloval v Slovenskem marionetnem gledališču [[Milan Klemenčič|Milana Klemenčiča]]. Leta 1918 so mu v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' objavili prvo pesem ''Večerni pogovor''. Leta 1920 je pripravil pesniško zbirko Skrivnostni romar, ki je izšla leta 1927 v samozaložbi z naslovom ''Človek in noč'', in velja za eno glavnih del slovenskega [[ekspresionizem|ekspresionizma]]. Sodeloval je v revijah in časnikih ''[[Dom in svet]], [[Ljubljanski zvon]], [[Književni glasnik]], [[Mladika]], [[Ženski svet]], [[Mentor]], [[Križ na gori]]'' idr. od leta 1922 do približno 1935. Prevajal je iz angleškega, ruskega, srbohrvaškega, zlasti pa iz francoskega jezika. Pisal je tudi ocene in poročila iz angleške, ameriške, flamske, češke, nemške, francoske, norveške, španske, ruske, srbske, hrvaške in nenazadnje tudi slovenske književnosti. == Poezija == Jarc je izdal tri pesniške zbirke. Prva zbirka Človek in noč velja za eno osrednjih del slovenskega literarnega ekspresionizma,<sup> </sup>ustvarjalnost poznejših let pa postavljajo v okvire t. i. nove stvarnosti. * Človek in noč (1927) * Novembrske pesmi (1936) * Lirika (1940) O odnosu do lastnega ustvarjanja je Zinki napisal tole (pismo z dne 22. 1. 1919): »/.../ jaz ne uživam poezije le čustveno, ampak s kriticizmom lastnega duha motrim in presojam. Ne dam preje pesmi iz rok, dokler ni od vseh strani popolna in taka, kakeršne ni nikedo pred menoj napisal.« Ko je Miran Jarc pripravljal pesniške zbirke, je do izraza prihajala njegova umstvena naravnanost. Če je že za vse njegove posamič izhajajoče pesmi značilno, da so 'oznanjevalske', da vedno težijo v zelo resno 'poučevanje', potem nam mora biti jasno, da tudi njegove zbirke pomenijo/ustvarjajo neko pazljivo zaokroženo zgodbo avtorjevega spoznavnega razvoja. Jarčeve zbirke zato nikoli ne gredo v širino, v količinsko kopičenje pesmi: v prvo jih je zbral 22, v drugo le 12, v zadnji pa najdemo 19 naslovov (a pri njej je pesnik pod isto ime združil kar sedem sonetov). === Človek in noč (1927) === Pesniški prvenec je Jarc izdal v samozaložbi leta 1927. Zbirko je likovno opremil njegov prijatelj Božidar Jakac. Rokopis naj bi imel že popolnoma izoblikovan leta 1925 pod naslovom Skrivnostni romar, ker je pričakoval, da mu jo bo natisnila Učiteljska tiskarna, ki pa mu je nato poslala odklonilno pismo. O izidu Jarčeve prve pesniške zbirke so pisali štirje idejno različno misleči kritiki, zato ni nič čudnega, da je med njimi prišlo do razhajanj v osnovni opredelitvi idejnega profila prebrane lirike. V ''Ljubljanskem zvonu'' jo je ocenil liberalno usmerjeni Mirko Pretnar, v ''Domu in svetu'' izrazito katoliško misleči Anton Vodnik, v ''Slovencu'' France Vodnik, v reviji ''Kritika'' pa Josip Vidmar. Zbirka je tematsko trodelna – pesnikova odtujenost, spor čustev in razuma ter vesoljska tesnoba in radoživost. Jedro zbirke je krik razdvojenega <nowiki>''bolečinarja''</nowiki>, saj je osamljenost vir vse bolečine, odtujenost pa jo uzavešča. Človek umira sredi kaosa, sicer se zaveda skupnosti, a ta je izgubila svoja obzorja (''Godba na potapljajoči se ladji''), ujet je v družbeni vrtiljak, iz katerega ne more pobegniti (''Vrtiljak''). Pesnik se ustavlja pri duhovni nadstavbi, razum in čustvo se sovražita, kakor tudi v njegovi prozi in dramatiki. Pesnik v zbirki še ni mogel premagati razuma. Človek je vtkan v <nowiki>''</nowiki>zagoteno vesoljsko telo<nowiki>''</nowiki>, ki ga veže (''Človek in noč''), osamljenosti je podrejeno tudi ljubezensko čustvo (''Ne morem ti roke več dati''). == Proza == Prav tako kot poezija je Jarca privlačila tudi proza. Napisal je več kratkih zgodb in samo en roman. Med ogromno količino proznih del sodijo tudi: * Stara zgodba (1922) * Črni čarodeji (novela) (1923) * Zakleti grad (novela) (1925) * Novo mesto (roman) (1932) (2005, življenjepis) * Pustolovec (1933) * Črna roža (roman) (1934) * Zakopani zakladi (mladinska povest) (1940) * Jalov dom (povest) (1941) Pripovedništvo Jarca je raslo iz cankarjanskega simbolizma, predvsem tistega, ki je vseboval socialno kritiko nehumane družbe. Novosti, ki se jima je približal, sta kafkovski tip proze in proza absurda. Glavna karakteristika Jarčeve proze je socialno-kozmični ekspresionizem. Kot pripovednik je zelo redko dosegel potrebno epsko širino in tudi njegova proza je, tako kot poezija, pedagoško urejevanje sveta. === Novo mesto (1932) === Moreče vojno vzdušje je najpomembnejša sestavina avtobiografskega romana ''Novo mesto'' (1932), ekspresionistični pripovedni in izpovedni roman, prepojen z vojno in protivojno tematiko. Je Jarčev edini roman, nastal pa je v njegovem drugem ustvarjalnem obdobju. Objavil ga je l. 1930 v Ljubljanskem zvonu, dve leti kasneje pa še v knjižni obliki. Po romanu je bil 1989 posnet film ''[[Veter v mreži]]''. Glavni junak je Danijel Bohorič, petošolec novomeške gimnazije, pesnik, zaljubljen v Natašo Stein. Kakor tudi druge sošolce ga zaznamuje čas prve svetovne vojne in propada Avsto-Ogrske monarhije. Poleg njegove zgodbe spremljamo tudi dozorevanja njegovih prijateljev. Tone Jerman, ki v vdovi Mariji Pirnat išče čisto ljubezen, nanjo je bolestno ljubosumen, ljubi in jo hkrati sovraži. Realnost vojne ga pahne v norost, pristane v umobolnici. Andrej Vrezec, ki nastopa kot izpovedovalec svojih nadzorov o novem futurističnem času, novem pojmovanju literature, ki ne priznava kulturne tradicije. Edvard Barbič, ki pride navzkriž s filozofijo Bohoriča, saj se ogreva za Darwina, Marxa in francoske revolucionarje,, in Pavel Zorec kot idejni antipod Bohoriča. Bohoričeva komplementarna slika je Pavel Kamin, pisarniški uradnik, ki nastopa kot demonski kritik malomeščanske družbe. Novo mesto velja za avtobiografsko generacijski roman (Zadravec). Kot Bohoriča bomo prepoznali samega Jarca, čeprav Zadravec trdi, da Jarčev <nowiki>''</nowiki>peterodelni jaz<nowiki>'' ni izkazan samo v Bohoriču, pač pa tudi v Jermanu, Vrezcu in Barbiču. Vendar je mogoče trditi, da je Jarc v Jermanu upodobil Antona Puca, Vrezcu Antona Podbevška, Barbiču Edvina Šerka in v Zorcu Boga Teplyja.</nowiki> == Dramatika == V prvih treh dramah je nakazana moralna, socialna in bivanjska situacija nekega časa in v njej kratek dogodek, ki predstavlja človekovo odločitev v tej situaciji. Te pesnitve so bolj pričevanje o času in izpovedovanje idej kakor pa dramatično dogajanje. V [[Vergerij (Jarc)|Vergeriju]] pa je pesnik skušal zajeti sodobni čas in svet v kozmičnem nasprotju velikega razvrata in prihodnje harmonije, kjer nas uvaja v boj med golim razumom in voljo do ustvarjajoče duhovne sprostitve. * [[Izgon iz raja|Izgon iz raja]] (1922) (Koblar: 153−154) * [[Ognjeni zmaj|Ognjeni zmaj]] (1923) (Koblar: 154−156) {{COBISS|ID=2338561}} * [[Klic iz grobnice|Klic iz grobnice]] (1924) (Koblar: 156−157) * [[Vergerij (Jarc)|Vergerij]] (1927, 1929, 1932) (Koblar: 157−162) {{COBISS|ID=2829569}} == Poimenovanja == Po Miranu Jarcu se imenujejo ulice v Črnomlju, Dobu in Novem mestu ter dve osnovni šoli: Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj in Osnovna šola Mirana Jarca v Ljubljani. Po njem sta poimenovana tudi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki ima sedež v Domžalah in knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Odkrili so dva doprsna kipa Mirana Jarca, v novomeški Knjižnici Mirana Jarca 14. aprila 1956, katerega avtor je Jakob Savinšek, in v OŠ Mirana Jarca Črnomelj 6. februarja 2010, katerega avtor je akademski kipar Jožef Vrščaj. Leta 2002 je na pokopališču v Starem Logu Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu postavilo spomenik Miranu Jarcu (po načrtu arhitekta Sama Černača), dve leti kasneje pa je bila na pobudo profesorja Jožeta Škufce ter Marije in Jožeta Staniša iz Starega Loga v požgani vasi Pugled, na mestu, kjer naj bi Jarc – Janez Suhi padel, postavljena lesena tabla z napisom o njegovi smrti. V Starem Logu je stala tudi spominska plošča Miranu Jarcu, ki jo je 13. septembra 1952 postavilo Društvo slovenskih pisateljev, a so jo zaradi nujno potrebne obnove odstranili. == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] == Viri in literatura== * ''Miran Jarc : Zbrano delo 1-3'' [uredil in opombe napisal [[Drago Bajt]]; Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012-2015. ] * [[Marjan Dolgan]]: ''Tri ekspresionistične podobe sveta''. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996. {{COBISS|ID=60321536}} * [[France Koblar]]: ''Slovenska dramatika, 2''. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. {{COBISS|ID=7380481}} * Miran Jarc: ''Zbrano delo''. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2012. {{COBISS|ID=262977280}} * [[Marjeta Žebovec]]: Miran Jarc. ''Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do 1919''. Ljubljana: Karantanija, 2006. {{COBISS|ID=229438976}} * [[Franc Zadravec]]: ''Zgodovina slovenskega ''slovstva VII''. Maribor: Založba Obzorja, 1972. * [[Franc Zadravec]]: ''Miran Jarc 1900–1942: Ob stoletnici umetnikovega rojstva''. Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2000. * Andrej Šurla: Minilo je sedemdeset let od izida Jarčeve zbirke Človek in noč. JiS 42/8 (1997). * [[Franc Zadravec]]: Dramatika Mirana Jarca. JiS 10/2–3 (1965). * Igor Gerdih: Ob Jarčevem pesniškem prvencu. JiS 9/6 (1964). * Igor Gedrih: Podoba Mirana Jarca. [https://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1956/DL_1956_04_13_15_0318.pdf ''Dolenjski list'' 13. 4. 1956,] 6. *Tone Fajfar: Kako je umrl Miran Jarc. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RMUMWVKG ''Slovenski poročevalec'' 14. 8. 1947.] 4. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * {{SloBio|id=250577|avtor=ur.|ime=Jarc Miran|vir=SBL}} * {{Dlib|ime= Miran Jarc}} * {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7GR0ADZB|naslov=Franc Zadravec: Dramatika Mirana Jarca}} * {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CXLPFF6P|naslov=Tone Potokar: Dvoje pisem Mirana Jarca Ivanu Goranu Kovačiću}} * {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SK0CLWCU|naslov=Igor Gedrih: Ob Jarčevem pesniškem prvencu}} * {{Geopedia2|T105_L11689_F61_x515432_y47286_s17_b4#T105_L11689_F61_s17_b4_vF|Rojstna hiša v Črnomlju}} * {{Geopedia2|T105_L11689_F63_s17_b4_vF|Doprsni kip v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/b.exe?name=snsk&expression=miran+jarc Diplomske naloge na temo Miran Jarc] *[https://www.muzej-crnomelj.si/ Mestna muzejska zbirka Črnomelj v rojstni hiši Mirana Jarca] {{Črnomelj}} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jarc, Miran}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] japos4h3yzqeqq4ri31yl7xt71w6jv5 Vreme 0 71472 5747710 5645387 2022-08-27T08:40:56Z 2A01:261:34B:E200:6195:9F8F:47B9:8C6F /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} '''Vrême''' je [[meteorologija|meteorološko]]-[[klimatologija|klimatski]] izraz za stanje [[ozračje|atmosfere]], ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov ([[temperatura]], [[vlaga]], [[zračni tlak]], ...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je [[meteorologija]] (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena. == Glej tudi == * [[vremenska napoved]] *[[Prašni delci#Dinamika pra%C5%A1nih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami|Prašni delci v povezavi z vremenskimi spremenljivkami]] == Zunanje povezave == * [http://www.eumetsat.int/ Evropska agencija za opazovanje vremena- EUMETSAT] {{Wikislovar|vreme|Vreme}} {{Zemlja}} {{geo-stub}} {{podnebje-stub}} [[Kategorija:Meteorologija]] [[Kategorija:Klimatologija]] {{normativna kontrola}} af8vovktupcaa84qlt4twebc6ow4xny Alja Brglez 0 71957 5747620 5746085 2022-08-26T20:10:47Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Alja Brglez|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Filozofska fakulteta v Ljubljani<br>Alma Mater Europaea|children=1|citizenship=Slovenija|parents=[[Neda Pagon]] [[Pavel Brglez]]}} '''Alja Brglez''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]], strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], [[zgodovinar]]ka in [[publicistka]], * [[19. avgust]] [[1965]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Alja Brglez Uranjek nova direktorica urada za informiranje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-uranjek-nova-direktorica-urada-za-informiranje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=12. marec 1999|publisher=|last=|first=}}</ref>. Ima znanstveni doktorat iz historične antropologije, magisterij iz zgodovine in magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Je raziskovalna sodelavka [[Alma Mater Europaea|Fakultete AMEU Alma mater Europaea]] in [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|ECM Evropski center Maribor]] ter nekdanja dolgoletna direktorica in znanstvena sodelavka [[ICK - Inštituta za civilizacijo in kulturo]] in [[Fakultete ISH Institutum studiorum humanitatis]]. V času, ko je vodila Inštitut ICK, ji je [[Svetovni gospodarski forum WEF]] leta 2003 podelil naslov "Global Leader for Tomorrow", leta 2005 pa še [["Young Global Leader”]]. Je članica [[ECFR - European Council of Foreign Relations]] in ambasadorka Evropskega ženskega rokometnega prvenstva 2022 v Sloveniji. Od februarja [[2013]] je vodja Kabineta predsednika republike [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]. To funkcijo bo predvidoma opravljala do konca leta [[2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Imenovani funkcionarji v mandatu 2017 - 2022|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zaposleni?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-10-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> S predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]] sodeluje od leta 2012, ko jo je povabil v štab za volitve predsednika republike - ko je bil Borut Pahor 2. 12. 2012 izvoljen in je nato 23. 12. 2012 prisegel kot predsednik republike, je postala vodja njegovega kabineta. To je ostala tudi po vnovični zmagi predsednika Pahorja na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 12. 11. 2017]] in je še danes. V tem času je dve leti opravljala tudi delo svetovalca/svetovalke predsednika republike za mednarodne odnose (junij 2017 - avgust 2019). Kot vodja kabineta vodi in spremlja vsa področja delovanja predsednika republike, samostojno pa deluje zlasti na naslednjih vsebinah: narodna pomiritev in sprava, posveti pri predsedniku republike (v prvem mandatu posveti Slovenija 2030), podnebna prihodnost. Je sekretarka Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri Predsedniku Republike in Komisije za državna odlikovanja pri Predsedniku Republike ter podpredsednica Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve. V srednji šoli se je ukvarjala s športom in kot pripravnica delala na [[Radio Študent|Radiu Študent]] (1981/1982). V času študija je bila 1988-1990 članica predsedstva [[UK ZSMS]]. To je bil čas silovitih družbenih sprememb na poti v osamosvojitev Slovenije, Alja Brglez se je ob predsedniku UK ZSMS [[Gorazdu Drevenšku]] vključila v delo junija 1988 ustanovljenega [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], se v juliju 1988 kot delegatka UK ZSMS udeležila volitev za predsednika [[RK ZSMS]], na katerih je [[Jožef Školč]] dobil več glasov kot tedaj zaprti [[Janez Janša]], sodelovala pri organizaciji obeh zborovanj na Kongresnem trgu, prvega v juniju 1988 in drugega, najodmevnejšega, 8.5.1989, na katerem je pesnik [[Tone Pavček]] prebral [[Majniška deklaracija (1989)|Majniŝko deklaracijo]]. V UK ZSMS je bila zadolžena za področje medijev in kulture in je v začetku leta 1989 (s finančnimi sredstvi) podprla ustanovitev [[Demokracija (revija)|revije Demokracija]], ki je nato 21. 4. 1989 začela izhajati kot priloga Gorenjskega glasa in prvi neodvisni časopis za železno zaveso. Od marca 1999 do januarja 2003 je bila direktorica [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade RS za informiranje]] in v tem času leto dni vodja kabineta predsednika vlade [[Janez Drnovšek|dr. Janeza Drnovška]]. V letu 2002 je vlada RS na njeno pobudo ustanovila Svet Republike Slovenije za promocijo in je postala njegova predsednica, v njem so bili [[Jure Apih]], [[Mitja Meršol]], [[Janez Pergar]], [[Dimitrij Rupel]] idr. V letih 1999-2003 je bila predsednica Nacionalnega sveta za [[Expo|EXPO]]. Ko je bil [[Janez Drnovšek|dr. Janez Drnovšek]] izvoljen za predsednika republike in je decembra 2002 na mesto predsednika vlade brez volitev stopil [[Anton Rop|mag. Anton Rop]], je vlada Aljo Brglez nemudoma odstavila z mesta direktorice Urada za informiranje. Zaposlila se je na [[ICK Inštitutu za civilizacijo in kulturo]], najprej kot raziskovalka in nato kot direktorica, predsednik Drnovšek pa je z njo sodeloval še naprej, leta 2004 je na njegovo povabilo npr. sodelovala na Posvetu o prihodnosti - Razvoj demokracije, in sicer s prispevkom Država in državljani ob koncu tranzicije. Leta 2004 je bila nosilka liste stranke [[Slovenija je naša]] na [[Volitve v Evropski parlament 2004|prvih volitvah v Evropski parlament]].<ref>{{Navedi splet|title=Brglezova za stranko Slovenija je naša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglezova-za-stranko-slovenija-je-nasa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=23. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> Njen nastop je bil opažen, saj je s preferenčnimi glasovi dosegla osmi najboljši posamični rezultat in zbrala več volilnih glasov kot vse druge ženske kandidatke, lista SJN pa je z rezultatom 4,11% zabeležila svoj največji uspeh, a to ni bilo dovolj za izvolitev Alje Brglez za poslanko Evropskega parlamenta iz Slovenije. Po tem na volitvah ni več nastopila. V letih 1993 in 1994 je bila direktorica [[Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]], ki je bila prva zasebna fakulteta v Sloveniji in ena prvih ‘za železno zaveso’ - nastala je v letu 1992, za [[Centralno evropska univerza|CEU-Central European University]], ki jo je [[George Soros]] v Budimpešti ustanovil leta 1991. V letih 1995-1999, v času vojn v nekdanji Jugoslaviji in eksodusa pregnancev, je bila direktorica fundacije [[George Soros|Georga Sorosa]], ki se je Sloveniji imenovala [[OSI Open Society Institute - Zavod za odprto družbo Slovenija]]. Ves čas je dejavna pri delu nevladnih organizacij, sodelovala je pri ustanovitvi in prvih korakih številnih nevladnih ustanov, zlasti s področij varovanja človekovih pravic in razvijanja demokracije, pa tudi drugih - bila je članica Sveta za slovenščino pri MOL, predsednica nadzornega odbora alumnov [[poslovne šole Bled]], ustanovna članica YES (Young Executives Society), članica upravnega odbora [[Združenje Manager|Združenja Mladi Manager]], članica upravnega odbora [[Lisbon Council]], članica [[Friends for Europe]]. == Študij in raziskovalno delo == Leta 1990 je diplomirala iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1994 je zgodovine pridobila magisterij,<ref name=":0" /> leta 2001 pa še doktorat ([[Alma Mater Europaea]]).<ref>{{Navedi splet|title=Materialna dediščina in kultura mesta : primer: Piran 1579-1609|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/601229|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=|publisher=}}</ref> Leta 1992 je končala podiplomski študij [[menedžment]]a (MBA).<ref name=":0" /> Po študiju (1991) se je zaposlila kot mlada raziskovalka<ref>VEČ kot > 30 [https://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf Elektronski vir] : več kot 30 let programa Mladi raziskovalci / [uredila József Györkös, Tina Glavič Novak ; fotografsko gradivo Muzej novejše zgodovine Slovenije (fotograf Bogo Primožič), Institut Jožef Stefan (fotograf Marjan Smerke)]. - El. knjiga. - Ljubljana : Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2016</ref> na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študirala in raziskovala je v Ljubljani, na [[Dunaj]]u, v [[Benetke|Benetkah]] in v [[Münster|Münstru]].{{Navedi vir}} == Politika == [[File:Mykhailo F. Brodovych Alja Brglez 2018.jpg|thumb|alt=Alja Brglez se rokuje z ukrajinskim veleposlanikom.|Alja Brglez na srečanju z [[Ukrajina|ukrajinskim]] veleposlanikom Mykhailom F. Brodovychem 30. aprila 2018.|274x274_pik]] Vodila je informacijsko in komunikacijsko pripravo in izvedbo obiska ameriškega predsednika [[Bill Clinton|Billa Clintona]] junija 1999, obiska papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] septembra 1999, prvega srečanja ruskega in ameriškega predsednika, [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] in [[George Walker Bush|Georgea Busha]], ki je bilo junija 2002 v Sloveniji in drugih najpomembnih državnih in državniških dogodkov v tistem času. V času priprave na [[Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO|referenduma za vstop RS v EU in NATO]], ki sta bila marca 2003, je vodila informacijsko-komunikacijsko kampanjo, ki se je iztekla v velik uspeh.   === Funkcije === * 12. marec 1999 – oktober 1999: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Aljo Brglez za direktorico vladnega urada za informiranje|url=https://www.sta.si/539722/vlada-imenovala-aljo-brglez-za-direktorico-vladnega-urada-za-informiranje|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=25. januar 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 25. januar 2001 – 27. december 2002: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Krajc vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za informiranje|url=https://www.dnevnik.si/158859|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-01|date=1. januar 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2002: [[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije|vodja Kabineta predsednika vlade]] [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]]<ref>{{Navedi splet|title="Vse je pretuhtal. Nazadnje tudi odhod iz življenja."|url=https://www.vecer.com/slovenija/vse-je-pretuhtal-nazadnje-tudi-odhod-iz-zivljenja-6411351|website=www.vecer.com|date=2018-02-23|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|publisher=|last=Brglez|first=Alja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kadrovski premiki|url=http://www.mladina.si/94036/kadrovski-premiki/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=7. januar 2003|publisher=|last=Matos|first=Urša}}</ref> * 2002: predsednica Sveta za promocijo RS (medresorska delovna skupina [[Vlada RS|Vlade RS]])<ref>{{Navedi splet|title=Bogatejši za Svet za promocijo RS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bogatejsi-za-svet-za-promocijo-rs.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=27. december 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2003 predsednica Nacionalnega sveta za EXPO{{Navedi vir}} * organizacijska direktorica Inštituta za humanistične študije v Ljubljani<ref name=":0" /> * izvršna direktorica Zavoda za odprto družbo Slovenija (Open Society Institute Slovenija)<ref name=":0" /> * direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo<ref name=":0" /> == Kritike == Kot direktorica vladnega urada za informiranje je v telefonskem pogovoru Lousewies van der Laan (podpredsednici odbora evropskega parlamenta za javne svoboščine in državljanske pravice) povedala, da na Slovenskem ni [[Homofobija|diskriminacije na podlagi spolne opredelitve]]. Proti temu je z javnim pismom protestiral pesnik [[Brane Mozetič]].<ref>{{Navedi splet|title=S homofobijo proti homofobiji|url=http://www.mladina.si/88299/s-homofobijo-proti-homofobiji/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=26. marec 2002|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastijan}}</ref> Ko je Borut Pahor sprejel svojce [[Bazoviške žrtve|bazoviških žrtev]], ki so mu predstavili zahtevo za rehabilitacijo, je Brglezova v izjavi za javnost zapisala, da je takšen postopek treba voditi pri ustreznih organih države Italije. To se je Gregi Repovžu z revije ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' zdelo neprimerno.<ref>{{Navedi splet|title=Pahorjev novi zdrs|url=https://www.mladina.si/190021/pahorjev-novi-zdrs/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=15. marec 2019|publisher=|last=Repovž|first=Grega}}</ref> == Zasebno == Bila je poročena z [[Roman Uranjek|Romanom Uranjekom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Alja Brglez: Kandidatka za vse priložnosti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-kandidatka-za-vse-priloznosti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> Z nekdanjim partnerjem Jurijem Schollmayerjem ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Dvorec iz Ene žlahtne štorije na prodaj|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5605a954db3f7/jurij-schollmayer-in-alja-brglez-v-financnih-tezavah|website=Svet24.si|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=26. september 2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Schollmayer raste|url=https://www.delo.si/bulvar/domac-trac/ivan-schollmayer-raste.html|website=www.delo.si|date=2010-06-22|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|first=I.|last=K}}</ref> Njen oče Pavel Brglez je bil generalni sekretar stranke [[DeSUS]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Brglez ne bo nadziral zavarovalnic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglez-ne-bo-nadziral-zavarovalnic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2002|publisher=|last=|first=}}</ref> sekretar Slovenske filantropije<ref name=":1" /> predsednik nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor.<ref name=":2" /> Njena mati je bila [[Neda Pagon]], ena najbolj prodornih in uglednih družboslovk v Sloveniji. == Nagrade in priznanja == * »100 Global Leader for Tomorrow 2003«, Svetovni gospodarski forum (WEF)<ref>{{Navedi splet|title=STA: Alja Brglez One of 100 Global Leaders for Tomorrow 2003|url=https://english.sta.si/706457/alja-brglez-one-of-100-global-leaders-for-tomorrow-2003|website=english.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=27. januar 2003|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> * »Young Global Leaders 2005« (WEF){{Navedi vir}} ==Viri== http://worldcat.org.ezproxy.uindy.edu/identities/lccn-no2003082201/ https://english.sta.si/706457/alja-brglez-one-of-100-global-leaders-for-tomorrow-2003 https://wikispooks.com/wiki/WEF/Young_Global_Leaders/2005 https://ecfr.eu/council/members/ https://rokomet.net/to-so-ambasadorke-evropskega-prvenstva/ https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210412/C/210419954/ https://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17602349?lang=sl https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/601229?lang=sl http://www.ljubljana-summit.gov.si/en/agencijske-novice/others/weekly-4.html http://www.summit2002.gov.si/slo/za-novinarje/intranet/program/ https://www.mladina.si/94036/ http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/kk/0FC0B043D3D9DB0FC1256F6A0040F77C/$FILE/razvoj_demokracije_v_sloveniji.pdf == Sklici == {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Alja}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Direktorji Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 1ix8s8nkvgy021f9obx7h4m87sdcnqu Seznam slovenskih ilustratorjev 0 73612 5747642 5736083 2022-08-26T22:35:28Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Andrej Adamek]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] *[[Vesna Benedetič]] *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) * [[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) * [[Andreja Borin]] (*1969) * [[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) * [[Suzana Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] *[[Marko Butina]] (1950-2008) *[[Peter Butkovič]] (1888-1953) == C == *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Jurij Devetak]] *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] == E == *[[Jure Engelsberger]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? == H == *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak - Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) == J == * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] * [[Mara Kralj]] (1909–2010) *[[Tone Kralj]] *[[David Krančan]] (*1984) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (*1943) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Lilijana Levstik]] *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) *[[Aco Mavec]] (1929-1982) *[[Matija Medved]] *[[Jasna Merku]] (*1958) *[[Eva Mlinar]] *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] == O == *[[Radko Okretič]] *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900-1975) *[[Donald Orehek]] (*1928) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat]] *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog]] (*1954) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Zoran Pungerčar]] *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) * [[Tanja Semion]] * [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001) * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (*1940) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] == Š == * [[Peter Škerl]] (*1973) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Maja Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] ? *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Janko Testen]] (*1950) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (*1946) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] *[[Tinka Volarič]] *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Marko Zorović]] *Fulvia Zudič *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] bcv1m0kar558h4tp8j9r9c0iqa75ykm Seznam slovenskih članov Evropske akademije znanosti in umetnosti 0 74381 5747733 5529010 2022-08-27T09:34:56Z Amanesciri2021 205950 /* IV - naravoslovne znanosti */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] članov [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]].''' == I - humanistika == * [[Irena Avsenik Nabergoj]] * [[France Bernik]] ''(tudi senator in častni senator Akademije)'' † *[[Kajetan Gantar]] † * [[Janez Orešnik]] * [[Damjan Prelovšek]] * [[Peter Štih]] * [[Boštjan Marko Turk]] == II - medicina == * [[Zoran-Marij Arnež]] * [[Vinko Vincenc Dolenc]] * [[Nina Gale]] * [[Božo Kralj]] † * [[Dušan Šuput]] * [[Jože Trontelj|Jože V. Trontelj]] † == III - umetnost == * [[Janez Bernik]] † * [[Jani Golob]] * [[Drago Jančar]] * [[Milček Komelj]] * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] † * [[Ciril Zlobec]] † == IV - naravoslovne znanosti == * [[Marija Bešter Rogač]] * [[Robert Blinc]] † * [[Matija Drovenik]] † * [[Ivan Gams]] † * [[Matija Gogala]] * [[Jože Maček]] * [[Ernest Mayer]] † * [[Dušan Repovš]] * [[Branko Stanovnik]] ''(tudi [[dekanat Evropske akademije znanosti in umetnosti|dekan Akademije]])'' * [[Jurij Svete]] * [[Miha Tišler]] † * [[Dragica Turnšek]] † *[[Boštjan Žekš]] == V - družbene vede, pravo in ekonomija == * [[Vlado Dimovski]] * [[Ivo Fabinc]] † * [[Jože Mencinger]] † * [[Matjaž Mulej]] * [[Danilo Požar]] † * [[Dušan Radonjič]] * [[Ludvik Toplak]] == VI - tehnične in okoljske znanosti == * [[Maks Babuder]] * [[Valter Doleček]] † * [[Timi Ećimović]] † * [[Igor Emri]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)|Ivan Rozman]] * [[Franc Solina]] == VII - svetovne religije == *[[Anton Jamnik]] * [[Janez Juhant]] * [[Jože Krašovec]] * [[Stanislav Ojnik]] † * [[Franc Rode]] * [[Alojzij Slavko Snoj]] * [[Alojzij Šuštar]] † * [[Alojzij Uran]] † == Glej tudi == * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam protektorjev Evropske akademije znanosti in umetnosti]] *[[seznam slovenskih akademikov]] (članov SAZU) == Viri == * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse1.html EASA - Razred I] * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse2.html EASA - Razred II] * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse3.html EASA - Razred III] * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse4.html EASA - Razred IV] * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse5.html EASA - Razred V] * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse6.html EASA - Razred VI] * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse7.html EASA - Razred VII] [[Kategorija:Evropska akademija znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti|*]] flmj05gkcepehdus3t8qlzbtrdopqwf Uganka 0 81496 5747717 5563425 2022-08-27T08:58:33Z Sum564 182718 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Rubik-Wuerfel.jpg|thumb|right|200px|Rubikova kocka]] '''Uganka''' je vrsta naloge, zastavljene na različne načine, ki za reševanje zahteva premislek, oziroma za njeno reševanje običajno ni ustaljenih metod. [[Uganka (književnost)|Uganka]] je tudi književna oblika v prozi ali v verzih. V zgodovini so uganke nastajale v vseh civilizacijah, v starogrški in rimski pa so imele tudi določeno obredno vlogo. Najbolj znane so prerokbe v obliki ugank iz Apolonovega svetišča v [[Delfi]]h, uganke [[Sfinga (grška mitologija)|Sfinge]], [[gordijski vozel]], [[Kolumbovo jajce]] ... Vrste ugank: * [[logična uganka]] ([[Einsteinova uganka]], ...) * [[besedna uganka]] ([[logogrif]], [[anagram]], [[palindrom]], [[križanka]], ...) * [[slikovna uganka]] ali [[rebus]] * [[situacijska uganka]] * [[mehanska uganka]] ([[Rubikova kocka]], ...) * [[številčna uganka]] ([[sudoku]], [[križanka vsot]], ...) Nekatere uganke sodijo v več kategorij. == Glej tudi == * [[razvedrilna matematika]] *[[enigmatika]] *[[seznam slovenskih enigmatikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/enajsta_sola/uganke/ Oddaja RTV Slovenija o Ugankah, Enajsta šola] {{Wikislovar|uganka|Uganka}} [[Kategorija:Uganke|*]] [[Kategorija:Igre]] {{normativna kontrola}} d0p3zw6u5p0btujlbf1wguwmr01ar5v Kvirinalska palača 0 81914 5747676 5735182 2022-08-27T07:10:15Z 151.45.250.229 Photo wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building |name = Kvirinalska palača<br>''Palazzo del Quirinale'' |native_name = Uradna rezidenca predednika Republike Italije |image = Palazzo Quirinale e obelisco con dioscuri.jpg |caption = Palača iz Piazza del Quirinale |map_type = Italija |coordinates = {{coord|41.8996|12.487|display=inline}} |location_town = [[Rim]] |location_country = [[Italija]] |architect = [[Domenico Fontana]] <br /> [[Carlo Maderno]] |client = [[Papež Gregor XIII.]] |engineer = |construction_start_date= 1573 |completion_date = 1583 |date_demolished = |cost = |structural_system = |style = |size = }} '''Kvirinalska palača''' (v italijanščini ''Palazzo del Quirinale'' ali preprosto ''Quirinale'') je zgodovinska stavba v [[Rim]]u, Italija, ena od treh sedanjih uradnih rezidenc predsednika Italijanske republike, skupaj z Vilo Rosebery v [[Neapelj|Neaplju]] in Tenuta di Castelporziano v Rimu. Stoji se na Kvirinalskem griču, najvišjem od sedmih rimskih gričev na območju, ki ga splošno imenujejo Monte Cavallo. V njej je bilo trideset papežev, štirje kralji Italije in dvanajst predsednikov italijanske republike. [[Napoleon]] je za svojo rezidenco ''par excellence'' izbral Kvirinalsko palačo<ref>[https://www.thefreelibrary.com/Rome%27s+Quirinal+palace+-+Napoleon%27s+broken+dream.-a0516179862]</ref>. Vendar pa se za stalno nikoli ni vselil zaradi francoskega poraza leta 1814 in poznejše evropske obnove<ref>[http://palazzo.quirinale.it/Storia/storia_en.html#p9]</ref>. Palača se razprostira na površini 110.500 kvadratnih metrov in je po površini deveta največja palača na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.loveforitaly.it/simboli/il-quirinale-la-residenza-pi-vasta-del-mondo |title=Il Quirinale, la residenza più vasta del mondo |publisher=loveforitaly.it. Retrieved July 18, 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927224512/http://www.loveforitaly.it/simboli/il-quirinale-la-residenza-pi-vasta-del-mondo |archivedate=September 27, 2013 }}</ref> == Zgodovina == === Izvor === Trenutna lega palače je znana že od rimskih časov, o čemer pričajo izkopi na vrtovih. Na tem griču so Rimljani postavili templje več božanstvom, od Flore do Kvirina, po katerem je [[Kvirinalski grič]] dobil ime. V času [[Konstantin I. Veliki|Konstantinove]] vladavine je bil tu zgrajen zadnji kompleks rimskih term, o čemer pričata kipa dvojčkov Kastorja in Poluksa, ki krotita konja, in krasijo vodnjak na trgu. Kvirinal, ki je najvišji grič v Rimu, je bil zelo iskan in je postal priljubljeno mesto za rimske patricije, ki so gradili svoje razkošne vile. Primer teh so ostanki vile na kvirinalskih vrtovih, kjer so našli mozaik, del starega nadstropja. === Sedanja palača === [[File:DH Collection Quirinale Palace and Papal Garden 1683 by Giovanni Battista Falda.jpg|thumb|right|250px|Palača in vrt, delo Giovannija Battiste Falda v 1683]] [[File:Quirinale,ingresso.JPG|thumb|right|250px|Glavni vhod z Berninijevim balkonom in portalom]] [[File:1418RomaSalCorazzieriQuirinale.jpg|thumb|right|250px|''Sala dei corazzieri'']] Palačo, ki je ob ulici Via del Quirinale in je obrnjena na Piazza del Quirinale, je leta 1583 postavil [[papež Gregor XIII.]] kot papeško poletno rezidenco. Papež, ki je želel najti lokacijo, ki je daleč stran od vlage in smradu, ki je prihajala iz reke [[Tibera|Tibere in nezdravih razmer [[Lateranska palača|Lateranske palače]], je izbral Kvirinalski grič, saj je bil to eden najprimernejših krajev v Rimu. Na mestu je že stala majhna vila v lasti družine Carafa in jo je najel Luigi d'Este. Papež je arhitektu Ottavianu Mascherinu naročil, naj zgradi palačo s portiki z vzporednimi krili in notranjim dvoriščem. Projekt ni bil dokončan zaradi smrti papeža leta 1585, še vedno pa je prepoznaven na severnem delu dvora, zlasti na fasadi z dvojno ložo, ki jo prekriva panoramski ''Torre dei venti'' (stolp vetrov) ali ''Torrino''. Slednjemu je bil po projektu [[Carlo Maderno|Carla Maderne]] in [[Francesco Borromini|Francesca Borrominija]] dodan zvonik. === Iz 17. stoletja === [[File:Quirinale cortile interno Roma.jpg|thumb|right|250px|Častno dvorišče]] [[File:Obama Quirinale.jpg|thumb|right|250px|Barack Obama in Michelle Obama v palači (8. julija 2009 v času vrha G8.]] [[Papež Pavel V.]] (r. 1605–1621) je naročil dokončanje del na glavni stavbi palače. Palača je bila uporabljena tudi kot lokacija za papeške [[konklave]] v letih 1823, 1829, 1831 in 1846. Služila je kot papeška rezidenca in v njej so bili osrednji uradi, odgovorni za civilno vlado [[Papeška država|papeške države]] do leta 1870. Septembra 1870 je bila papeška država strmoglavljena. Približno pet mesecev pozneje, leta 1871, je Rim postal glavno mesto nove [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Palača je postala uradna rezidenca kraljev Italije, čeprav so nekateri monarhi, zlasti kralj [[Viktor Emanuel III.]] (vladal 1900–1946), dejansko živeli v zasebni rezidenci drugje (Villa Savoia), Kvirinal pa se je uporabljal preprosto kot pisarna in za funkcije države. Monarhija je bila ukinjena leta 1946 in palača je postala uradno prebivališče in delovno mesto [[Predsednik Italijanske republike|predsednikov Italijanske republike]]. Kljub temu so nekateri zavrnili rezidenco Colle in obdržali običajno rimsko rezidenco: [[Sandro Pertini]] je na primer raje imel svoje staro stanovanje ob [[vodnjak Trevi|vodnjaku Trevi]]. Fasado je zasnoval Domenico Fontana. Njeno ''Veliko kapelo'' je zasnoval Carlo Maderno. Vsebuje freske [[Guido Reni|Guida Renija]], najbolj znana freska pa je ''blagoslov Kristusa'' Melozza da Forlìja, postavljena čez stopnice. Na posestvu so znameniti vrtovi, urejeni v 17. stoletju<ref>{{cite web |url=http://www.quirinale.it/qrnw/statico/palazzo/luoghi/Giardini/giardini.htm |title= I giardini e il Coffee House |publisher=quirinale.it Retrieved December 28, 2014}}</ref>. == Umetnost == === Notranjost === Palača je sestavljena iz glavne stavbe, ki je zgrajena okoli veličastnega dvorišča, z najlepšimi dvoranami kompleksa, ki služijo kot reprezentanca predsedstva republike, pisarne in stanovanje predsednika države pa so stavbe na dnu ''Manica Lunga'', na daljši strani preko Kvirinala, na vrhu katere ležijo razkošna cesarska stanovanja, ki so bila posebej urejena, okrašena in opremljena za dva obiska cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] (v letih 1888 in 1893) in kjer zdaj živijo monarhi ali tuji voditelji držav, ki obiskujejo predsednika republike <ref>{{cite web |url=http://www.quirinale.it/qrnw/statico/palazzo/luoghi/Imperiali/Imperiali.htm |title= La Manica Lunga e gli Appartamenti Imperiali |publisher=quirinale.it |date=June 2, 2014}}</ref>. Palača ima skupaj 1200 sob. Prostori palače v glavni stavbi so: * [[Cour d'honneur |Častno dvorišče]] * Častno stopnišče * Velika dvorana Cuirassierjev * Paulina kapela * Prva državna soba * Soba kreposti * Soba poplave * Soba lož * Soba vratarjev * Balkonska soba * St. John Parlor * Rumena soba * Avgustova soba * Dvorana veleposlanikov * Herkulova soba * Dvorana omar * Stopnišče Mascarino * Častna loža * Soba čebel * Soba zodiaka * Sobagradbenih projektov Pavla V. * Sobatapiserij * Kapela Marijinega oznanjenja * Soba ogledal * Velika plesna dvorana === Vrtovi === Kvirinalski Vrtovi, ki so bili znani po svojem privilegiranem položaju, zaradi katerega so skoraj 'otok', dvignjen nad Rim, so se skozi stoletja spreminjali glede na okuse in potrebe papeškega dvora. Sedanja ureditev je 'formalni' vrt iz 17. stoletja, ki je obrnjen proti prvotnemu jedru stavbe z 'romantičnim' vrtom iz druge polovice 18. stoletja, v tem času pa ohranja elegantno kavarno, ki jo je Ferdinando Fuga zgradil kot sprejemno sobo Benedikta XIV. Lambertinija, in jo krasijo čudovite slike Girolama Batonija Pompea in Giovannija Paola Panninija. Znotraj vrtov ležijo znamenite [[vodne orgle]] <ref>{{harvnb|Fronzuto|pp=502–504|ref=Fronzuto}}</ref>, ki jih je Barthélemy Formentelli zgradil med leti 1997 in 1999 na podlagi značilnosti orgel iz prejšnjega 19. stoletja. Orgle napaja slap s skokom 18 metrov in ima eno samo tipkovnico z 41 notami s prvo kratko oktavo, brez pedal. Na splošno vrtovi merijo 4 hektarje.<ref>so veliko večji od nekaterih 'podobnih', kot so na primer vrtovi palače Élysée, le 1,5 hektarja ali v Hôtel Matignon, rezidenci francoskega premierja s 3 hektarji; Večji so v Beli hiši 7,3 hektarja, in v Buckinghamski palači - 17 hektarjev parkovnih površin.</ref> Pod vrtovi se skozi posebna vrata lahko pride do arheoloških izkopanin, ki so ostanki prvotnega templja boga Kvirina in nekaj ''[[Insula (zgradba)|insulae]]'' iz cesarske dobe. <ref>{{cite web |url=http://www.quirinale.it/qrnw/statico/palazzo/luoghi/Giardini/giardini.htm |title= I giardini e il Coffee House|publisher=quirinale.it |date=December 28, 2014}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam palač v Rimu]] == Sklici in viri == {{sklici}} *Rendina, Claudio (1999). Enciclopedia di Roma. Rome: Newton & Compton. *http://www.nationalgeographic.it/italia/2011/01/02/foto/quirinale_diario_fotografico-157510/1/ *Fronzuto, Graziano (2007). Organi di Roma. Guida pratica orientativa agli organi storici e moderni. Florence. ISBN 978-88-222-5674-4. ==Zunanje povezave == {{commons|Quirinal Palace}} *[https://web.archive.org/web/20060409035727/http://www.quirinale.it/ Official site of Presidency of the Italian Republic] *[http://exibit.quirinale.it/qvv/visitavirtuale/palazzo.html Virtual tour of Quirinal Palace] *[https://maps.google.com/maps?q=rome&ll=41.900944,12.487153&spn=0.006584,0.010060&t=k&hl=en Satellite image of the palace and its garden] Note: One block north east of the Gardens is the Palazzo Barberini. Midway along the long southeast wing flanking the garden, across the street, is the small dome of Bernini's Sant'Andrea al Quirinale. At the next corner north is the inconspicuous church by Borromini, San Carlo alle Quattro Fontane. Diagonal and to the west of the facade, amid a warren of small streets is the turquoise tub-like polygon of the Trevi Fountain. [[Kategorija:Palače v Rimu]] [[Kategorija:Uradni državniški objekti Italije]] [[Kategorija:Papeške rezidence]] [[Kategorija:Kvirinalski grič]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1573]] [[Kategorija:Uradne rezidence v Italiji]] {{normativna kontrola}} lmuewjoraz0cfotqvymzxdw5ydvr4g4 Adria Airways 0 88484 5747713 5581866 2022-08-27T08:49:28Z Sum564 182718 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje letalski prevoznik |airline = Adria Airways |logo = Adria-airways-logotip.svg |logo_size = 190px |IATA = JP |ICAO = ADR |callsign = ADRIA |parent = |founded = 1961 |ceased = 30. 9. 2019 |headquarters = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]<br>[[Zgornji Brnik]], [[Cerklje na Gorenjskem]], {{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |key_people = Holger Kowarsch, direktor |hubs = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |focus_cities = *[[Letališče Priština]] *[[Letališče Tirana]] |frequent_flyer = [[Miles & More]] |lounge = Senator Lounge |alliance = [[Star Alliance]] |fleet_size = 20 |destinations = 22 + 5 |website = http://www.adria.si }} '''Adria Airways''' je bila največja [[Slovenija|slovenska]] [[letalo|letalska]] družba in članica združenja letalskih prevoznikov [[Star Alliance]]. Sedež podjetja je bil na [[Zgornji Brnik|Zgornjem Brniku]], [[Cerklje na Gorenjskem]]. Opravljala je [[redna letalska linija|redne]] in [[čarter]]ske lete na 31 destinacij v 23 večinoma [[Evropa|evropskih]] držav. Matično letališče družbe je bilo [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] v neposredni bližini [[Spodnji Brnik|Spodnjega Brnika]]. Družba je 30. 9. 2019 na [[Kranj|kranjsko]] okrožno sodišče vložila predlog za [[stečaj]]. Je bankrotirala, za sabo pa pustila 90 milijonov dolgov. == Zgodovina == === 1960: Prva leta === [[Slika:Inex-Adria Airways Douglas DC-6B Volpati.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet, [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], na letališču Le Bourget, leta 1971.]] [[File:Adria Airways Douglas DC-6B at JFK.jpg|thumb|240px|Adria Airways Douglas DC-6B JFK]] [[File:Adria Airways Caravelle Manteufel.jpg|thumb|240px|Adria Airways Caravelle Manteufel]] [[Slika:Inex Adria Douglas DC-9 Marmet-1.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9-33]] na letališču Frankfurt leta 1976.]] [[File:YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 (24045741267).jpg|thumb|240px|YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 ]] [[File:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Adria Airways AN1130516.jpg|thumb|240px|McDonnell Douglas MD-82 Adria Airways ]] [[Slika:Adria Airways DHC-7 Maiwald.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, DHC-7, na letališču [[Stuttgart]], leta 1989.]] [[File:Adria Airways (Cirrus Airlines) Boeing 737-53C D-ACIN (25951619722).jpg|thumb|240px|Adria Airways Boeing 737-53C]] [[File:Adria Airways Fokker 100 Stegmeier.jpg|thumb|240px|Adria Airways Fokker 100 Stegmeier]] [[File:Airbus A320-231, Adria Airways AN0973870.jpg|thumb|240px|Airbus A320-231, Adria Airways]] [[Slika:Adria Airways Airbus A320 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320-231]], S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.]] [[File:Canadair CL-600-2B19 Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways AN0361481.jpg|thumb|240px|Canadair Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways]] [[File:S5-AAL CRJ900 Adria CPH.jpg|thumb|240px|S5-AAL CRJ900 Adria CPH]] Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot '''Adria Aviopromet'''. Prvi direktor družbe je bil [[Mirko Zlatnar]], ki je pred tem skušal na [[Letališče Lesce|letališču Lesce]] ustanoviti podobno podjetje z imenom ''Slovenski aerotransport''. V avgustu je Adria od družbe [[KLM]] kupila dve letali [[Douglas DC-6|DC-6B]] in začela leteti prve komercialne lete z nizozemsko posadko. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961. [[File:Adria Airways Switzerland Saab 2000.jpg|thumb|240px|Adria Airways Switzerland Saab 2000]] Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz [[Nemčija|Nemčije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], [[Nizozemska|Nizozemske]] in [[Skandinavija|Skandinavije]] na [[Jadransko morje|jadransko obalo]]. Z odprtjem novega [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|ljubljanskega letališča]] je Adria preselila bazo iz [[Zagreb]]a v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo [[InterExport]] v [[Beograd]]u, tako se je družba preimenovala v '''Inex-Adria Aviopromet '''(Inex-Adria Airways).<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Adria Airways |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |volume=A–O |pages=6}}</ref> Flota se je znova začela spreminjati. === 1970: Letala na reaktivni pogon === V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo [[McDonnell Douglas DC-9|McDonnell Douglas DC-9-30]] s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih. Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]. Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno. Leta 1972 je Adria z najetim letalom [[Douglas DC-8-55]] vzpostavila redne lete v [[ZDA]] in [[Kanada|Kanado]]. Zaradi nizkega povpraševanja so bili že prihodnje leto ukinjeni. Povečalo pa se je število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. === 1980: Modernizacija === Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti. Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala [[McDonnell Douglas MD-80]]. Eno izmed teh letal se je kasneje zaletelo v goro na [[Korzika|Korziki]]. Vsi na krovu so bili mrtvi. V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Švica|Švico]], ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa. Leta 1984 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]–[[Larnaca]]. Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal [[Airbus A320]]. Prav tako so kupili dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]] zaradi [[Zimske olimpijske igre 1984|Zimskih olimpijskih iger]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Tako je Decembra 1985 Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje [[Inex]], postajala je neodvisna družba in spremenila ime v '''Adria Airways'''.<ref name="Slovenika"/> Kmalu je postala tudi članica [[IATA]]. V letu 1989 je v floto prispel prvi [[Airbus A320|A320]], triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal [[Airbus]]. Poganjali so ga prvi motorji [[IAE]] (IAE Engines). === 1990: Nastajanje rednega prevoznika === Ko je [[Jugoslavija]] pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na [[Jadransko morje|Jadranu]]. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova [[Airbus A320|Airbusa A320]]. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na [[Brnik]]u in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil delno poškodovan, zato je odletel v [[Toulouse]] na skoraj enoletno popravilo. Precej so bili poškodovani tudi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash-7]] in en DC-9-30. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču [[Celovec]] in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami. Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri [[Airbus A320]], štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam. Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v [[Evropa|Evropo]].<ref name="Slovenika"/> Leta 1996 je družba začela dogovore z [[Lufthansa|Lufthanso]]. Aprila 1997 je Adria naročila dva nova [[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-200LR]] z opcijo naročila enega več. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie. CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR. === 2000: Pridobivanje novih trgov === Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na [[Balkan]]u z Zahodno Evropo z bazo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Začeli so leteti v mesta [[Sarajevo]], [[Skopje]], [[Ohrid]] in [[Tirana]], in jih povezovati s [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Francija|Francijo]]. Ko se je končala vojna na [[Kosovo|Kosovu]], je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR. Maribor je bil leta 2000 povezan z [[München|Münchnom]], vendar le za kratek poletni čas. Leta 2001 je tudi Adria čutila padanja potnikov, ki so posledica [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov]] 11. septembra 2001. Julija 2002 je [[Bombardier Aerospace]] izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v [[Evropa|Evropi]], za letala CRJ. Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov [[Star Alliance]].<ref name="Slovenika"/> Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR. Eno leto za tem so najeli dve letali [[Boeing 737|Boeing 737-500]] (112 sedežev) kot rezultat med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev). Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali [[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]], ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR. Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu. V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s 3M€ izgubo. Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319. Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam. Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Airways Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding. Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo namere s predstavniki podjetja [[Suhoj]] o dolgoročnem najemu 15 letal tipa [[Suhoj Superjet|Suhoj Superjet 100]].<ref name="SSJ 100>{{navedi novice| url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/adria-airways-v-najem-suhojevih-letal-117841.html|title=Adria Airways v najem suhojevih letal.|work=[[Delo (časopis)]] |date=26. 11. 2018 |accessdate=3. 4. 2019}}</ref> Dobava prvih letal je bila predvidena v pomladi 2019. Do dogovora ni prišlo. <ref name="SSJ 100a>{{navedi novice| url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3271-adria-airways-odpovedala-narocilo-letal-sukhoi-superjet|title=Adria Airways odpovedala naročilo letal Sukhoi SuperJet.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]] |date=2. 4. 2019 |accessdate=3. 4. 2019}}</ref> ==Destinacije== Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways. {| class="wikitable" |- | style="background:#ffe6bd;"| |matično letališlče (hub) |- || |celoletna linija |- | style="background:#dfd;"| |sezonska linija (poletni vozni red 2019) |} ===Redne destinacije iz Ljubljane<ref>{{cite web |url=https://www.adria.si/sl/destinacije-in-leti/kam-letimo/ |title=Adria Airways |date=30 June 2016}}</ref>=== [[Slika:Airbus_Adria_Airways.JPG|thumb|right|240px|Airbus na Letališču Jožeta Pučnika]] [[Slika:Adria Airways CRJ-900 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.]] [[Slika:2010-06-30 CRJ200 Adria S5-AAH EDDF 01.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.]] [[Slika:S5-AAT landing in Frankfurt.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320]], S5-AAT, v retro barvah.]] {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Amsterdam]]||{{flag|Nizozemska}}||align=center|AMS||align=center|EHAM||[[Letališče Schiphol]] |- |[[Bruselj]]||{{flag|Belgija}}||align=center|BRU||align=center|EBBR||[[Letališče Bruselj]] |- |[[Dunaj]]||{{flag|Austria}}||align=center|VIE||align=center|LOWW||[[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj-Schwechat]] |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |- |[[Kobenhavn]]||{{flag|Danska}}||align=center|CPH||align=center|EKCH||[[Letališče Kastrup]] |-style="background:#dfd;" |[[Manchester]]||{{flag|Združeno kraljestvo}}||align=center|MAN||align=center|EGCC||[[Letališče Manchester]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |- |[[Pariz]]||{{flag|Francija}}||align=center|CDG||align=center|LFPG|||[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] |- |[[Podgorica]]||{{flag|Črna Gora}}||align=center|TGD||align=center|LYPG||[[Letališče Podgorica]] |- |[[Praga]]||{{flag|Češka}}||align=center|PRG||align=center|LKPR||[[Letališče Václava Havla Praga]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Priština]]||{{flag|Kosovo}}||align=center|PRN||align=center|BKPR||[[Mednarodno letališče Priština|Letališče Priština]] |- |[[Sarajevo]]||{{flag|Bosna in Hercegovina}}||align=center|SJJ||align=center|LQSA||[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo-Butmir]] |- |[[Skopje]]||{{flag|Makedonija}}||align=center|SKP||align=center|LWSK||[[Letališče Skopje]] |- |[[Sofija]]||{{flag|Bolgarija}}||align=center|SOF||align=center|LBSF||[[Letališče Sofija]] |-style="background:#dfd;" |[[Tel Aviv]]||{{flag|Izrael}}||align=center|TLV||align=center|LLBG||[[Letališče Ben Gurion Tel Aviv]] |- |[[Tirana]]||{{flag|Albanija}}||align=center|TIA||align=center|LATI||[[Letališče Nënë Tereza Tirana]] |- |[[Zürich]]||{{flag|Švica}}||align=center|ZRH||align=center|LSZH||[[Letališče Zürich-Kloten]] |} ===Redne destinacije iz Prištine=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} ===Redne destinacije iz Tirane=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF|||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} ===Čarterske destinacije iz Ljubljane=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |-style="background:#dfd;" |[[Antalya]]||{{flag|Turčija}}||align=center|AYT||align=center|LTAI|| [[Letališče Antalija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kios]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JKH||align=center|LGHI||[[Letališče Kios]] |-style="background:#dfd;" |[[Girona]]||{{flag|Španija}}||align=center|GRO||align=center|LEGE||[[Letališče Girona–Costa Brava]] |-style="background:#dfd;" |[[Heraklion]]||{{flag|Grčija}}||align=center|HER||align=center|LGIR||[[Letališče Heraklion]] |-style="background:#dfd;" |[[Hurgada]]||{{flag|Egipt}}||align=center|HRG||align=center|HEGN||[[Letališče Hurghada]] |-style="background:#dfd;" |[[Karpatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|AOK||align=center|LGKP||[[Letališče Karpathos]] |-style="background:#dfd;" |[[Kefalonija]]||{{flag|Grčija}}||align=center|EFL||align=center|LGKF||[[Letališče Kefalonija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|KGS||align=center|LGKO||[[Letališče Kos]] |-style="background:#dfd;" |[[Lamezia Terme]]||{{flag|Italija}}||align=center|SUF||align=center|LICA||[[Letališče Lamezia Terme]] |-style="background:#dfd;" |[[Lesbos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|MJT||align=center|LGMT||[[Letališče Mytilene]] |-style="background:#dfd;" |[[Preveza]]||{{flag|Grčija}}||align=center|PVK||align=center|LGPZ||[[Letališče Preveza-Lefkada Aktion National Airport|Letališče Preveza-Lefkada, Aktion]] |-style="background:#dfd;" |[[Rodos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|RHO||align=center|LGRP||[[Letališče Diagoras, Rodos]] |-style="background:#dfd;" |[[Samos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|SMI||align=center|LGSM||[[Letališče Samos]] |-style="background:#dfd;" |[[Santorini]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JTR||align=center|LGSR||[[Letališče Santorini (Thira)]] |-style="background:#dfd;" |[[Skiatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JSI||align=center|LGSK||[[Letališče Skiatos]] |-style="background:#dfd;" |[[Zakintos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|ZTH||align=center|LGZA||[[Mednarodno letališče D. Solomos, Zakintos|Letališče D. Solomos Zakintos]] |} == Flota == === Nekdanja flota === Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019. {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. letal || Dobava || Št. sedežev ||Različica letala in registracije || Opombe |- |align="center"|[[Airbus A320|Airbus A319-100]]|| align="center" |3|| align="center" |0|| align="center" |142/144||<u>A319-111</u>: S5-AAX<br><u>A319-132</u>: S5-AAP, S5-AAR ||S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev |- |align="center"|[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-700]]|| align="center" |2|| align="center" |0 ||align="center"|70||<u>CRJ-700ER</u>: S5-AAY, S5-AAZ||S5-AAZ na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Luxair]].<ref name="Posoja letal 2019">{{navedi novice| url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|title=Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]] |date=27. 3. 2019|accessdate=2. 4. 2019}}</ref> |- |align="center"|[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]]|| align="center" |9|| align="center" |?|| align="center" |86/90 ||<u>CRJ-900ER</u>: S5-AFB<br><u>CRJ-900LR</u>: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC||S5-AAV v barvah [[Star Alliance]].<br>Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020.<ref name="Širitev flote v 2020">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2019/04/adria-considering-bombardier-jet-lease.html|title=Adria considering Bombardier jet lease.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=10. 4. 2019 |accessdate=23. 7. 2019}}</ref><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Lufthansa]].<ref name="Posoja letal 2019">{{navedi novice| url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|title=Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]] |date=27. 3. 2019|accessdate=2. 4. 2019}}</ref><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Austrian Airlines]].<ref name="Posoja letal 2019">{{navedi novice| url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|title=Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]] |date=27. 3. 2019|accessdate=2. 4. 2019}}</ref> |- |align="center"|[[Saab 2000]]||align="center" |4|| align="center" |0|| align="center" |50||S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ||Eno letalo na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Swiss International Air Lines]].<ref name="Posoja Saab 2000">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2018/10/adria-inks-swiss-wet-lease-deal.html|title=Adria inks Swiss wet-lease deal.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=8. 10. 2018 |accessdate=6. 11. 2018}}</ref> |- !Skupno !20 !? !1556 |} === Nekdanja flota === Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.<ref name="Nekdanja flota">{{navedi novice| url=https://www.planespotters.net/airline/Adria-Airways|title=Nekdanja flota.|work=[[Planespotters.net]] |date=21.6.2018 |accessdate=29. 6. 2018}}</ref><ref name="Adria Airways zgodovina">{{navedi novice| url=https://www.adria.si/sl/o-druzbi/podjetje/zgodovina/|title=Adria Airways zgodovina.|work=[[Adria.si]] |date=29.6.2018 |accessdate=29. 6. 2018}}</ref> [[Slika:Adria.airways.b737-500.ur-gas.taxis.arp.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Boeing 737|Boeing 737-500]] na letališču London Gatwick, leta 2005.]] {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. letal ||Čas uporabe || Opombe |- |[[Airbus A320|Airbus A320-200]]||align="center"|5||align="center"|1989–2015|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-400]]||align="center"|1||align="center"|2007–2007|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-500]]|| align="center" |3|| align="center"|2006–2009|| |- |[[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-100/200]]|| align="center" |9|| align="center"|1998–2016|| |- |[[De Havilland Canada Dash 7]]||align="center"|2|| align="center"|1984–1998|| |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6A]]||align="center"|1||align="center"|1971–??|| |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]]||align="center"|4||align="center"|1961–??|| |- |[[Douglas DC-8|Douglas DC-8-55]]||align="center"|1||align="center"|1972–1972|| |- |[[Saab 340]]||align="center" |2|| align="center"|2006–2008||tovorni letali |- |[[Sud Aviation Caravelle|Sud Aviation SE 210 Caravelle]]||align="center"|1||align="center"|??–??|| |- |} == Lastništvo == Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016: * AA INTERNATIONAL AVIATION HOLDING GmbH - 100,00 % == Nesreče == * [[19. marec]] [[1972]], YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v [[Aden|Adnu]] ([[Jemen]]) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v goro poleg letališča. * [[23. november]] [[1974]], YU-AJN, v [[Beograd]]u je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pristajalno stezo in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke. * [[30. oktober]] [[1975]], YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5&nbsp;km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec. * [[10. september]] [[1976]], YU-AJR, [[Trčenje v zraku nad Vrbovcem leta 1976|trčenje v zraku nad Vrbovcem]] ([[Hrvaška]]) med [[Hawker Siddeley Trident]]om družbe [[British Airways]] in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30. * [[1. december]] [[1981]], YU-ANA, [[Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa]] se je med približevanjem [[Letališče Ajaccio|letališču Ajaccio]] zaletel v goro [[San Pietro]], pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom. === Incidenti === * Leta [[1984]], YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles. * Konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup. == Glej tudi == * [[Seznam letalskih prevoznikov]] == Opombe == {{opombe}} ==Viri== * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20160527182732/https://www.adria.si/ Domača spletna stran Adrie Airways (archive.org)] {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Adria Airways]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1961]] [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Star Alliance]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2019]] axe2gt53da9d4w405zpgddjfk376gcu Zlatko Šugman 0 90736 5747689 5652740 2022-08-27T07:42:55Z Lihoprstikopitar 213669 /* Zunanje povezave */ Dodana povezava na profil v Bazi slovenskih filmov wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Zlatko Šugman''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[28. avgust]] [[1932]], [[Gorišnica]], † [[16. december]] [[2008]], [[Ljubljana]]. Na gledališki oder je stopil že kot otrok v »očetovem teatru« na vasi. Po končani srednji šoli se je vpisal na takratno [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za igralsko umetnost]] v Ljubljani. Gledališke vloge je igral na [[Oder (gledališče)|odrih]] [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča v Kranju]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovenskega narodnega gledališča Maribor]], in [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]]. Nastopal je tudi v več [[monodrama]]h, [[TV nanizanka]]h, [[TV nadaljevanka]]h, glasbeno zabavnih in [[mladinska oddaja|mladinskih oddajah]] ter [[radijska igra|radijskih igrah]] za otroke in odrasle, kjer je ustvaril preko dvesto likov. Po njem se imenuje tudi filmski festival, ki se dogaja v njegovem rojstnem kraju [[Gorišnica|Gorišnici]]. ==Življenjepis== Zlatkov oče, Daniel Šugman je bil igralec, kar je Zlatka navdušilo nad gledališčem. Do leta 1952 je obiskoval osnovno in srednjo šolo, po končani srednji šoli pa je šolanje do leta 1985 nadaljeval na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT). Po končani univerzi je šolanje nadaljeval v SLG Celje, leta 1961 pa je postal član SNG Drame v [[Maribor]]u. Član SNG Drame v Mariboru je bil do konca januarja 1965, 1. februarja 1965 pa je postal nosilec [[repertoar]]ja Mestnega gledališča Ljubljanskega, kjer je igral do leta 1992. 23. decembra 1968 je Zlatko dobil svojega prvega sina [[Jernej Šugman|Jerneja]], ki je bil prav tako igralec. ==Gledališke vloge== *'''sezona 1948/49''' ** delo [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]]: [[Likof]], (igral je vlogo: Tinča), *'''sezona 1955/56''' ** delo [[Vasja Ocvirk|Vasje Ocvirka]]: [[Tretje ležišče]], (igral je vlogo: Tineta Kvasa), ** delo [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]]: [[Othello]], (igral je vlogo: Mornarja) *'''sezona 1958/59''' ** delo [[Marin Držić|Marina Držića]]: [[Dundo Maroje]], (igral je vlogo: Nika) ** delo [[Ben Minoli]] in [[Rooy Von]]: [[Vilinček z Lune]], (igral je vlogo: policaj Milče) ** delo [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]]: [[Romeo in Julija]], (igral je vlogo: Mercuito) ** delo [[Karl Wittlinger|Karla Wittlingerja]]: [[Otroci teme]], (igral je vlogo: Olafa) [[Slika:Horst Budjuhn, Reginald Rose, Dvanajst porotnikov, Slovensko ljudsko gledališče v Celju.jpg|thumb|right|250px|Šugman v drami ''Dvanajst porotnikov'' leta 1960]] *'''sezona 1959/60''' ** delo [[Pavel Golia|Pavla Golie]]: [[Sneguljčica]], (igral je vlogo: Viteza) ** delo [[R. Reginald|R.Reginalda]] in [[H.Budjuhn]]a- [[Dvanajst porotnikov]], (igral je vlogo: Bojazljivi) ** delo [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]]: [[Beneški trgovec]], (igral je vlogo: Graziana) ** delo [[John Patrick|Johna Patricka]]: [[Čajnica na Okinawi]], (igral je vlogo: Fisbyja) ** delo [[Bratko Kreft|Bratka Krefta]]: [[Kranjski komedijanti]], (igral je vlogo: Jožefa od Desselbrunera) ** delo [[Carlo Goldoni|Carla Goldonija]]: [[Prebrisana vdova]], (igral je vlogo: Arlecchina) ** delo [[Herbert Grün|Herberta Grüna]]: [[Kastelka]], (igral je vlogo: Spremstvo komisarja) ** delo [[Sławomir Mrożek|Sławomira Mrożka]]: [[Policija]], (igral je vlogo - Jetnika) * '''sezona 1960/61''' ** delo [[Bertold Brecht|Bertolda Brechta]]: [[Galileo Galilei]], (igral je vlogo: Lodovica Marsilia) ** delo [[M. S. Vladimirovič|M.S.Vladimiroviča]]: [[Robinzoni in dekleta]], (igral je vlogo: asistent režije pri Andreju Hiengu) ** delo [[N.S.Gray]]a- [[Lepotica in zver (igra)|Lepotica in zver]]- (Hokuspokus) ** delo [[E.G.O'Neill]]a- [[Pesniška duša]] (igral je vlogo: Paddyja O'Dowda) ** delo [[Janez Žmavc (dramatik)|Janeza Žmavca]]: [[Rok in Lea]] (igral je vlogo: Doktorja) ** delo [[Branislav Nušič|Branislava Nušiča]]: [[Gospa ministrica]] (igral je vlogo: Pera) ** delo [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]]: [[Richard II.]] (igral je vlogo: Edmunda, vojvoda Yorški) * '''sezona 1961/62'''; v SNG Maribor ** delo [[Igor Torkar|Igorja Torkarja]]: [[Svetloba sence]]- (igral je več vlog;Igralec, Marcel, Sik, Švejk, Tomito) ** delo [[Slawomir Mrožek|Slawomira Mrožka]]: [[Policija]]- (igral je 2 vlogi; Provokator, Policijski narednik) ** delo [[Molière|Molièra]]: [[Ljudomrznik]] (igral je vlogo: Duboisa) ** delo [[Bertolt Brecht|Bertolda Brechta]]: [[Mati korajža in njeni otroci]] (igral je vlogo: Sireka) * '''sezona 1962/63''' ** delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]: [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]] (igral je vlogo: učitelja Šviligoja) ** delo [[Miroslav Krleža|Miroslava Krleže]]: [[Gospoda Glembajevi]]- (igral je med sodelujočimi) ** delo [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]]: [[Milica ne sme umreti]] (igral je vlogo: Kolesarja) ** delo [[Kristina Brenkova|Kristine Brenkove]]: [[Modra vrtnica za princesko]] (igral je vlogo: Dvornega norčka) ** delo [[Fran Žižek|Frana Žižka]]: [[Otroci apokalipse]] (igral je vlogo: Oliverusa) ** delo [[Max Frisch|Maksa Frischa]]: [[Andora (drama)|Andora]] (igral je vlogo: Andria) ** delo [[Aristofanes]]a- [[Lizistrata]] (igral je vlogo: Drugi Atenec) * '''sezona 1963/64''' ** delo [[Sudarka-Bruckner|Sudarke-Brucknerja]]: [[Glinasti voziček]]- (igal je vloge; Padarja, Meniha, Prosjaka) ** delo [[Miroslav Stehlik|Miroslava Stehlika]]: [[Tigrov kožuh]] (igral je vlogo: Lojzija) ** delo [[Ljubiša Djokić|Ljubiše Djokića]]: [[Poprček]] (igral je vlogo: Grdavsa, uglednega dvorjana) ** delo [[Bratko Kreft|Bratka Krefta]]: [[Kranjski komedijanti]] (igral je vlogo: Dr.Fran Repizh) ** delo [[Duško Roksandić|Duška Roksandića]]: [[Andrea]] (igral je vlogo: Neznani) ** delo [[William Shakespeare|Williama Sheakespeara]]: [[Sen kresne noči]] (igral je vlogo: Piska) [[Slika:Richard N. Nash, Oglejte si jaguarja!, SNG v Mariboru.jpg|thumb|right|250px|Šugman v drami ''Oglejte si jaguarja'' leta 1964]] * '''sezona 1964/65''' ** delo [[Bertold Brecht|Bertolda Brechta]]: [[Dobri človek iz Sečuana]] (igral je vlogo: Jang Suna]]) ** delo [[Richard Nash|Richarda Nasha]]: [[Oglejte si Jaguarja]] (igral je vlogo: Davea Ricksa) * '''sezona 1964/65''' - MGL (v tem gledališču je igral naprej neprekinjeno 40 let) ** delo [[Franz Werfel|Franca Werfla]]: [[Jacobowsky in polkovnik]] (igral je vlogo: Jakobowskega) * '''sezona 1965/66''' ** delo [[Max Frisch|Maksa Frischa]]: [[Don Juan ali ljubezen do geometrije]] (igral je vlogo: Don Juana) ** delo [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]]: [[Inventura 65]] ** delo [[Murray Schisgal|Muraja Schisgala]]: [[Lbezen]]: (igral je vlogo: Milta Manvilla) ** delo [[George Bernard Shaw|Georga Bernarda Shawa]]: [[Nikoli ne veš]] (igral je vlogo: Dr.Valentina) * '''sezona 1966/67''' ** delo [[Rolf Hochhuth|Rolfa Hochhuta]]: [[Namestnik božji]] (igral je vlogo: Patra Riccarda Fontana) ** delo [[Friderich Dürrenmatt|Fridericha Dürrenmata]]: [[Meteor]] (igral je vlogo: Huga Nyffenschwandra) ** delo [[Bratko Kreft|Bratka Krefta]]: [[Kranjski komedijanti]] (igral je vlogo: Grofa Hohenwarta) * '''sezona 1967/68''' ** delo [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]]: [[2 X 2= 5]] ** delo [[Rene de Obaldia|Reneja de Obaldija]]: [[Veter v vejah Sasafrasa]] (igral je vlogo: Williama Butlerja) ** delo [[Peter Schaffer|Petra Schafferja]]: [[Črna komedija]] (igral je vlogo: Brindsleja Millerja) * '''sezona 1968/69''' ** delo [[Friderich Dürrenmatt|Fridericha Dürrenmatta]]: [[Prekrščevalci]] (igral je vlogo: Cesarja Karla V) ** delo [[Neil Simon|Neila Simona]]: [[Zares čuden par]] (igral je vlogo: Feliksa Ungerja) ** delo [[Mira Mihelič|Mire Mihelič]]: [[Dan žena (drama)|Dan žena]] (igral je vlogo: Zajca) ** delo [[Alan Ayckbourn|Alana Ayckbourna]]: [[Polovične resnice]] (igral je vlogo: Grega) [[Slika:Matej Bor, Ples smeti, Mestno gledališče ljubljansko.jpg|thumb|250px|Šugman v drami ''Ples smeti'' leta 1969]] * '''sezona 1969/70''' ** delo [[Matej Bor|Mateja Bora]]: [[Ples smeti]] (igral je vlogo: Van Veldena) * '''sezona 1970/71''' ** delo [[Eugene Labiche-Žarko Petan-Ervin Fritz]]: [[Gospod Evstahij iz Šiške]] (igral je vlogo: Evstahija) ** delo [[William Douglas Home|Williama Douglasa Houma]]: [[Igra v štirih- Kdo dobi]] (igral je vlogo: Hugha Walforda) ** delo [[Giulio Scarnicci-Renzo Tarabusi]]: [[Kaviar in mineštra]] (igral je vlogo: Antonia) * '''sezona 1971/72''' ** delo [[Žarko Petan|Žarka Petana]]: [[Raj ni razprodan ali reforma v paradižu]] (igral je vlogo: Gabrijela) ** delo [[Francis Veber|Francisa Vebra]]: [[Pogodba]] (igral je vlogo: Francoisa) * '''sezona 1972/73''' ** delo [[Alan Ayckbourn|Alana Ayckbourna]]: [[Ljubezen druge polovice]] (igral je vlogo: Boba Philipsa) * '''sezona 1973/74''' ** delo [[Georges Feydeau|Georgesa Feydeaua]]: [[Bolha v ušesu]] (igral je vlogo: Camille Chandebise) ** delo [[Noël Coward|Noëla Cowarda]]: [[Komedija ljubezni]] (igral je vlogo: Elyota Chaseja) * '''sezona 1974/75''' ** delo [[Fadil Hadžić|Fadila Hadžića]]: [[Naročena komedija]] (igral je vlogo: Direktorja gledališča) ** delo [[Igor Torkar|Igorja Torkarja]]: [[Revizor 74]] (igral je vlogo: Sandija Ribiča) * '''sezona 1975/76''' ** delo [[Neil Simon|Neila Simona]]: [[Večna mladeniča]] (igral je vlogo: Al Levisa) ** delo [[Alan Ayckbourn|Alana Ayckbourna]]: [[Samemu ni dobro biti]] (igral je vlogo: Sidneya) * '''sezona 1976/77''' ** delo [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]]: [[Zaradi inventure odprto]] (igral je vlogo: povezovalec) ** delo [[Gregor Strniša|Gregorja Strniše]]: [[Ljudožerci]] (igral je vlogo: Petra Pajota) ** delo [[Andrej Hieng|Andreja Hienga]]: [[Večer ženinov]] (igral je vlogo: Profesorja) * '''sezona 1977/78''' ** delo [[Mirko Zupančič|Mirka Zupančiča]]: [[Iz take smo snovi kot krajnski komedijanti]] (igral je vlogo: Režiserja) ** delo [[Cvetko Golar|Cvetka Golarja]]: [[Vdova Rošlinka]] (igral je vlogo: Gašperja) * '''sezona 1978/79''' ** delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]: [[Kralj na Betajnovi]] (igral je vlogo: Župnika) * '''sezona 1979/80''' ** delo [[Matjaž Kmecl|Matjaža Kmecla]]: [[Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več]] (igral je vlogo: Jošta) ** delo [[Friderich Schiller|Fridericha Schillerja]]: [[Spletke in ljubezen]] (igral je vlogo: Predsednika) * '''sezona 1980/81''' ** delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]: [[Hlapci]] (igral je vlogo: Župnika) ** delo [[Peter Hacks|Petra Hacksa]]: [[Mir (komedija)|Mir]] (igral je vlogo: Trigaiosa) * '''sezona 1981/82''' ** delo [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]]: [[Sla Boeme]] (igral je vlogo: Rudolfa) ** delo [[Jean Baptiste Poquelin Moliere]]: [[Namišljeni bolnik]] (igral je vlogo: Argana) * '''sezona 1982/83''' ** delo [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]]: [[Antigona]] (igral je vlogo: Teiresiasa) ** delo [[Arnold Wesker|Arnolda Weskerja]]: [[Karitas]] (igral je vlogo: Mathewa) * '''sezona 1983/84''' ** delo [[George Bernard Shaw|Georga Bernarda Shawa]]: [[Pigmalion]] (igral je vlogo: Henrija Higginsa) ** delo [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]]: [[Hamlet]] (igral je vlogo: Polonija) * '''sezona 1984/85''' ** delo [[Alenka Goljevšček|Alenke Goljevšček]]: [[Pod Prešernovo glavo]] (igral je vlogo: Aleksandra Dimnika) ** delo [[Eduardo de Filippo|Eduarda de Filippa]]: [[Umetnost komedije]] (igral je vlogo: Oresta Campese) * '''sezona 1985/86''' ** delo [[Harold Brighouse|Harolda Brighousa]]: [[Hobson v škripcih]] (igral je vlogo: Henrija H.Hobsona) ** delo [[Ivo Brešan|Ivana Brešana]]: [[Hidrocentrala v suhem dolu]] (igral je vlogo: Marka Orašarja) * '''sezona 1986/87''' ** delo [[Sam Shepard|Sama Sheparda]]: [[Pravi zahod]] (igral je vlogo: Saula Kimmerja) * '''sezona 1987/88''' ** delo [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]]: [[Ukročena trmoglavka]] (igral je vlogo: Baptista) * '''sezona 1988/89''' ** delo [[Paul Claudel|Paula Claudela]]: [[Marijino oznanjenje]] (igral je vlogo: Anne Vercors) * '''sezona 1989/90''' ** delo [[Klaus Mann]] in [[Arianne Mnouchkine]]: [[Mefisto]] (igral je vlogo: Theophila Sarderja) ** delo [[John Millington Synge|Johna Millington Synga]]: [[Junak z zahoda]] (igral je vlogo: Starega Mahona) * '''sezona 1990/91''' ** delo [[Witold Gombrowicz|Witolda Gombrowica]]: [[Ivona princesa Burgundije]] (igral je vlogo: Kralja Ignaca) ** delo [[David Mamet|Davida Mameta]]: [[Življenje v teatru]] (igral je vlogo: Roberta) * '''sezona 1992/93''' ** delo [[Anton Pavlovič Čehov|Antona Pavloviča Čehova]]: [[Platonov]] (igral je vlogo: Porfirija Semjonoviča Glagoljeva) * '''sezona 1993/94''' ** delo [[Anton Pavlovič Čehov|Antona Pavloviča Čehova]]: [[Galeb (Čehov)|Galeb]] (igral je vlogo: Jevgenija Sergejeviča Dorna) * '''sezona 1995/96''' ** delo [[Jean Jacques Bricaire|Jeana Jacquesa Bricaira]]: [[Dohodnina]] (igral je vlogo: Fernanda) * '''sezona 1996/97''' ** delo [[Bertolt Brecht|Bertolda Brechta]]: [[Galilejevo življenje]] (igral je vlogo: Sagreda) * '''sezona 1997/98''' ** delo [[Molière|Molièra]]: [[Tartuffe]] (igral je vlogo: Orgona) * '''sezona 1998/99''' ** delo [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]: [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]] (igral je vlogo: Župana) == Vloge v celovečernih filmih== * [[Tistega lepega dne]] (1962) * [[Ne joči, Peter]] (1964) * [[Po isti poti se ne vračaj]] (1965) * [[Amandus]] (1966) * [[Na klancu (film)|Na klancu]] (1971) * [[Vdovstvo Karoline Žašler]] (1976) * [[Krč (film)|Krč]] (1979) * [[Dih (film)|Dih]] (1983) * [[Ljubezen nam je vsem v pogubo]] (1987) * [[Živela svoboda]] (1987) * [[Poletje v školjki]] (1988) * [[P. S. (Post scriptum)]] (1988) * [[Decembrski dež]] (1990) * [[Do konca in naprej (film)|Do konca in naprej]] (1990) == Nastopi v TV nanizankah== * [[Dekameron]] (1971) * [[Mali oglasi (TV serija)|Mali oglasi]] (1969/71) * [[Naša krajevna skupnost]] (1982) - Frakel ==Nastopi v TV nadaljevankah== * [[VOS]]- (leta 1970- v režiji [[France Štiglic|Franca Štiglica]]) * Ipavci II.- (leta 1977- v režiji [[Fran Žižek|Frana Žižka]]) * [[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]]- (leta 1979- po scenariju [[Aleksander Marodić|Aleksandra Marodiča]]) * [[Ante ali Prispevki za življenjepis A. Jereba]] 1 in 2 - (leta 1982- v režiji [[Božo Šprajc|Boža Šprajca]]) * [[Strici so mi povedali]]- (leta 1984- v režiji [[France Štiglic|Franca Štiglica]]) * [[Ljubezen nam je vsem v pogubo]] III.- (leta 1988- v režiji [[Jože Gale (režiser)|Jožeta Galeta]]) * [[Ressel]]- (leta 1989- v režiji [[Jiŕi Sequens|Jiŕija Sequensa]]) * [[Pripovedke iz medenega cvetličnjaka]]- (leta 1989- v režiji [[Božo Šprajc|Boža Šprajca]]) * [[Ščuke pa ni]]- (leta 1994- v režiji [[Jože Babič (režiser)|Jožeta Babiča]]) * Beli konjiček - Moonacre- (leta 1994- v režiji [[Robin Chrichton|Robina Chrichtona]]) * [[Halgato]] I.- (leta 1996- v režiji [[Andrej Mlakar|Andreja Mlakarja]]) ==Nagrade in priznanja za delo v gledališču== * [[Nagrada Prešernovega sklada]] (1970) * Nagrada [[Sterijino pozorje|Sterijinega pozorja]] (1981) * [[Nagrada Zlati smeh]] (1985) * [[Borštnikov prstan]] (1986) * [[Župančičeva nagrada]] (1988) * [[Ježkova nagrada]] (2001) * [[Častni znak svobode Republike Slovenije]] (2001) * [[Prešernova nagrada]] (2003) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] ==Zunanje povezave== *[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=3&c_id=45380 Novica o smrti na spletni strani RTV Slovenija] * [http://filmfestival.osgorisnica.eu/ Zlati klas - filmski festival Zlatka Šugmana] * [https://bsf.si/sl/ime/zlatko-sugman/ Zlatko Šugman] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]] {{-}} {{JezkoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šugman, Zlatko}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] iynzg13zjcoscw3tpbqqir3lcsojgd6 Župnija Stara Cerkev 0 92163 5747736 5736576 2022-08-27T09:49:21Z 31.15.222.96 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |omemba=/ |prej=/ |ukinjena= |preimenovana= |ustanovljena=2. december 1785 |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik=Sašo Kovač |sedez=Stara Cerkev 18, 1332 Stara Cerkev |drzava=[[Slovenija]] |splet=https://zupnija-staracerkev.weebly.com/ }} '''[[Župnija]] [[Stara Cerkev]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Kočevje|dekanije Kočevje]] [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. ==Obseg župnije== Župnija z vsemi vasmi po popisu iz leta 2002 šteje 2243 ljudi V župnijo spadajo naslednje vasi: [[Breg pri Kočevju]], [[Dolnje Ložine]], [[Gorenje, Kočevje|Gorenje]], [[Gornje Ložine]], [[Koblarji]], [[Konca vas]], [[Mala Gora]], [[Mlaka pri Kočevju]], [[Mrtvice]], [[Nove Ložine]], [[Slovenska vas]], [[Stara Cerkev]], [[Stari Breg]], [[Stari Log]] in [[Trnovec]]. ===Podružnice=== Župnija je obsegala naslednje [[cerkev (zgradba)|cerkve]], vendar so bile vse med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovno vojno]] porušene: *[[Sv. Andrej]] v [[Kleče|Klečah]] *[[Sv. Ana]] v [[Beli Kamen|Belem Kamnu]] *[[Sv. Devica Marija]] v [[Trnovec|Trnovcu]] *[[Sv. Filip]] in [[Sv. Jakob|Jakob]] v [[Mlaka|Mlaki]] *[[Sv. Marjeta]] v [[Stari Log|Starem Logu]] *[[Sv. Miklavž]] v [[Mala gora|Mali gori]] *[[Sv. Peter]] in [[Sv. Pavel|Pavel]] v [[Pugled]]u *[[Sv. Štefan]] in [[Sv. Anton Padovski|Antona Padovskega]] v [[Koblarji|Kobalrjih]] *[[Sv. Uršula]] v [[Stari breg|Starem Bregu]] ===Kapele=== Župnija obsega tudi naslednje kapele: *Device Marije dobrega sveta v [[Slovenska vas|Slovenski vasi]] *Device Marije Pomočnice v [[Stari log|Starem Logu]] *[[Sv. Jožef]] v [[Gorenje, Kočevje|Gorenju]] == Zgodovina == Kočevska dežela je bila v [[srednji vek|srednjem veku]], pred letom 1330, redko naseljena s [[Slovenci|slovenskim prebivalstvom]]. Za večjo naseljenost je poskrbel grof [[Oton Ortenburški]], ki je iz koroških posestev začel naseljevati koroške Nemce, pozneje znane pod imenom [[Kočevarji]]. Takrat je cerkev Marijinega vnebovzetja v tem kraju že stala. Grof [[Oton Ortenburški]] si je dal v [[Mahovnik]]u zgraditi dvorec, zraven pa še kapelo [[sv. Jernej]]a. Ljudje so začeli nekaj kilometrov oddaljeno Marijino cerkev imenovati kar »staro cerkev« (ad antiquam ecclesiam). Tisti čas so mejo [[Župnija Ribnica|ribniške župnije]] označevali [[Dobro polje]], [[Velike Lašče]], [[Bloke]], [[Osilnica]] in [[Stari trg]]. Ker je bila [[Stara Cerkev]] od [[Ribnica|Ribnice]], kjer je bil [[župnik]], oddaljena 4 ure hoda, je grof prosil oglejskega patriarha [[Bertranda]], naj namesti [[kaplana]] ekspozita, da bo vršil bogoslužje, delil zakramente in pokopaval. Patriarh je 1. septembra 1339 grofovo prošnjo izpolnil. Kasnejši patriarh [[Ludovik della Torre]] pa je 1. maja 1363 [[Kočevje|Kočevju]] dodelil omejeno samostojnost, duhovnik pa je bil odgovoren župniku v Ribnici. Ozemlje današnje župnije [[Stara Cerkev]] je bilo do 1788 razdeljeno med župniji [[Kočevje]] in [[Ribnica]]. V slovensko ribniško župnijo je spadala [[Slovenska vas]] in vas [[Stara Cerkev]] s svojo Marijino cerkvijo, ki se ji [[Ribnica]] ni hotela odreči, saj v tistem času še ni bilo danes mnogo bolj znane Marijine cerkve pri [[Nova Štifta, Sodražica|Novi Štifti]]. Stara Cerkev je postala župnija z odlokom cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] z dvornim odlokom 2. decembra 1785. V tem času je še z vso Kočevsko pokrajino spadala v goriško nadškofijo, ki pa jo je papež [[Pij VI.]] 8. marca 1788 ukinil. Z isto bulo, s katero je ukinil goriško nadškofijo pa je ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo in ji dodelil med drugim tudi vse župnije kočevskega dijakonata, med katerimi je poimensko našteta tudi [[Stara Cerkev]]. Za prvega župnika je notranjeavstrijska vlada 29. aprila 1788 imenovala [[Matija Ramor]]ja. Dokument pa je bil naslovljen še na goriški [[konsistorij]], čeprav je dejansko takrat župnija že spadala pod [[Ljubljana|Ljubljano]], ki pa je bila takrat še brez nadškofa, ki ga je dobila šele 8. junija 1788. Ta je tega dne prevzel tudi vse na novo dodane župnije, tako da je s tem dnem [[Stara Cerkev]] prišla v ljubljansko nadškofijo. V njej je ostala do 7. aprila 2006, ko je papež [[Benedikt XVI.]] ustanovil tri nove škofije: [[Celje]], [[Murska Sobota]] in [[Novo mesto]]. Po tem odloku spada župnija [[Stara Cerkev]] z vso kočevsko dekanijo v škofijo [[Novo mesto]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ribnica/?id=21 Župnija Ribnica, Svetna zgodovina] * [http://www.kocevje.si/cer_starcer.htm Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja] * [http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/sakralna_dediscina/27_stari_log.pdf Župnijska cerkev sv. Marjete (odstranjena)] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Stara Cerkev]] [[Kategorija:Dekanija Kočevje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1785]] d3ljl2poasdkipeq6w501dpkc0g4ond 5747739 5747736 2022-08-27T10:04:13Z 31.15.222.96 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |preimenovana= |ustanovljena=2. december 1785 |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik=Sašo Kovač |sedez=Stara Cerkev 18, 1332 Stara Cerkev |drzava=[[Slovenija]] |splet=https://zupnija-staracerkev.weebly.com/ |Facebook stran=|facebook=https://www.facebook.com/zup.staracerkev}} '''[[Župnija]] [[Stara Cerkev]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Kočevje|dekanije Kočevje]] [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. ==Obseg župnije== Župnija z vsemi vasmi po popisu iz leta 2002 šteje 2243 ljudi V župnijo spadajo naslednje vasi: [[Breg pri Kočevju]], [[Dolnje Ložine]], [[Gorenje, Kočevje|Gorenje]], [[Gornje Ložine]], [[Koblarji]], [[Konca vas]], [[Mala Gora]], [[Mlaka pri Kočevju]], [[Mrtvice]], [[Nove Ložine]], [[Slovenska vas]], [[Stara Cerkev]], [[Stari Breg]], [[Stari Log]] in [[Trnovec]]. ===Podružnice=== Župnija je obsegala naslednje [[cerkev (zgradba)|cerkve]], vendar so bile vse med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovno vojno]] porušene: *[[Sv. Andrej]] v [[Kleče|Klečah]] *[[Sv. Ana]] v [[Beli Kamen|Belem Kamnu]] *[[Sv. Devica Marija]] v [[Trnovec|Trnovcu]] *[[Sv. Filip]] in [[Sv. Jakob|Jakob]] v [[Mlaka|Mlaki]] *[[Sv. Marjeta]] v [[Stari Log|Starem Logu]] *[[Sv. Miklavž]] v [[Mala gora|Mali gori]] *[[Sv. Peter]] in [[Sv. Pavel|Pavel]] v [[Pugled]]u *[[Sv. Štefan]] in [[Sv. Anton Padovski|Antona Padovskega]] v [[Koblarji|Kobalrjih]] *[[Sv. Uršula]] v [[Stari breg|Starem Bregu]] ===Kapele=== Župnija obsega tudi naslednje kapele: *Device Marije dobrega sveta v [[Slovenska vas|Slovenski vasi]] *Device Marije Pomočnice v [[Stari log|Starem Logu]] *[[Sv. Jožef]] v [[Gorenje, Kočevje|Gorenju]] == Zgodovina == Kočevska dežela je bila v [[srednji vek|srednjem veku]], pred letom 1330, redko naseljena s [[Slovenci|slovenskim prebivalstvom]]. Za večjo naseljenost je poskrbel grof [[Oton Ortenburški]], ki je iz koroških posestev začel naseljevati koroške Nemce, pozneje znane pod imenom [[Kočevarji]]. Takrat je cerkev Marijinega vnebovzetja v tem kraju že stala. Grof [[Oton Ortenburški]] si je dal v [[Mahovnik]]u zgraditi dvorec, zraven pa še kapelo [[sv. Jernej]]a. Ljudje so začeli nekaj kilometrov oddaljeno Marijino cerkev imenovati kar »staro cerkev« (ad antiquam ecclesiam). Tisti čas so mejo [[Župnija Ribnica|ribniške župnije]] označevali [[Dobro polje]], [[Velike Lašče]], [[Bloke]], [[Osilnica]] in [[Stari trg]]. Ker je bila [[Stara Cerkev]] od [[Ribnica|Ribnice]], kjer je bil [[župnik]], oddaljena 4 ure hoda, je grof prosil oglejskega patriarha [[Bertranda]], naj namesti [[kaplana]] ekspozita, da bo vršil bogoslužje, delil zakramente in pokopaval. Patriarh je 1. septembra 1339 grofovo prošnjo izpolnil. Kasnejši patriarh [[Ludovik della Torre]] pa je 1. maja 1363 [[Kočevje|Kočevju]] dodelil omejeno samostojnost, duhovnik pa je bil odgovoren župniku v Ribnici. Ozemlje današnje župnije [[Stara Cerkev]] je bilo do 1788 razdeljeno med župniji [[Kočevje]] in [[Ribnica]]. V slovensko ribniško župnijo je spadala [[Slovenska vas]] in vas [[Stara Cerkev]] s svojo Marijino cerkvijo, ki se ji [[Ribnica]] ni hotela odreči, saj v tistem času še ni bilo danes mnogo bolj znane Marijine cerkve pri [[Nova Štifta, Sodražica|Novi Štifti]]. Stara Cerkev je postala župnija z odlokom cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] z dvornim odlokom 2. decembra 1785. V tem času je še z vso Kočevsko pokrajino spadala v goriško nadškofijo, ki pa jo je papež [[Pij VI.]] 8. marca 1788 ukinil. Z isto bulo, s katero je ukinil goriško nadškofijo pa je ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo in ji dodelil med drugim tudi vse župnije kočevskega dijakonata, med katerimi je poimensko našteta tudi [[Stara Cerkev]]. Za prvega župnika je notranjeavstrijska vlada 29. aprila 1788 imenovala [[Matija Ramor]]ja. Dokument pa je bil naslovljen še na goriški [[konsistorij]], čeprav je dejansko takrat župnija že spadala pod [[Ljubljana|Ljubljano]], ki pa je bila takrat še brez nadškofa, ki ga je dobila šele 8. junija 1788. Ta je tega dne prevzel tudi vse na novo dodane župnije, tako da je s tem dnem [[Stara Cerkev]] prišla v ljubljansko nadškofijo. V njej je ostala do 7. aprila 2006, ko je papež [[Benedikt XVI.]] ustanovil tri nove škofije: [[Celje]], [[Murska Sobota]] in [[Novo mesto]]. Po tem odloku spada župnija [[Stara Cerkev]] z vso kočevsko dekanijo v škofijo [[Novo mesto]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ribnica/?id=21 Župnija Ribnica, Svetna zgodovina] * [http://www.kocevje.si/cer_starcer.htm Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja] * [http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/sakralna_dediscina/27_stari_log.pdf Župnijska cerkev sv. Marjete (odstranjena)] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Stara Cerkev]] [[Kategorija:Dekanija Kočevje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1785]] p9y6opbc86yn4h0selxyty0g6bgrnb8 Spletni iskalnik 0 100094 5747714 5568552 2022-08-27T08:50:37Z Sum564 182718 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Spletni iskalnik''' (tudi ''[[internet]]ni iskalnik'') je namenjen iskanju informacij na [[splet]]u in [[FTP]] [[strežnik]]u, katerih iskalni izidi so običajno prikazani v obliki seznama. Informacije so lahko sestavljene iz [[spletna stran|spletne strani]], slik in drugih podakovnih oblik. Nekateri iskalniki prikažejo informacije s pomočjo [[podatkovno rudarjenje|podatkovnega rudarjenja]], ki so dostopne v [[podatkovna baza|podatkovnih bazah]] ali [[spletni adresar|spletnih adresarjih]]. V nasprotju s spletnimi adresarji, ki jih vzdržujejo ljudje, spletni iskalniki delujejo s pomočjo [[algoritem|algoritmov]] oziroma kombinacijo algoritmov in človeškega vnosa. Iskanje informacij po spletnem prostoru lahko delimo tudi po geografskih razsežnostih: iskanje po svetu ([[Google]]), iskanje po posamezni državi ([[Najdi.si]]) ali pa lokalno iskanje ([[Raziskovalec.com]]). Pogosto so tudi [[spletni imenik]]i napačno imenovani iskalniki; od njih se razlikujejo po tem, da iščejo po vnaprej pripravljenih straneh s kratkim opisom. Spletni iskalniki namesto tega uporabljajo sezname vsebine, ki jih samodejno generirajo algoritmi za branje spletnih vsebin (t. i. ''pajki''). Rezultate iskanja oboji predstavljajo v obliki seznama zadetkov, ki vsebuje povezave do najdenih spletnih strani, večpredstavnostnih [[datoteka|datotek]], lokacij na zemljevidu ipd. Skoraj vsi iskalniki in imeniki omogočajo tudi napredno iskanje informacij. Tako iskalnik Najdi.si, kot iskalnik Google.com omogočata izbiro naslednjih iskalnih parametrov: # Najdi strani, ki vsebujejo vse besede, # Najdi strani, ki vsebujejo točno to besedno zvezo, # Najdi strani, ki vsebujejo vsaj eno izmed besed, # Najdi strani, ki ne vsebujejo besed, # Najdi le strani, ki so napisane v določenem jeziku (slovenščina, angleščina, ...), # Najdi le strani, ki so napisane v določenem formatu ([[HTML]], doc, ppt, xls, ...), # Najdi le strani, ki so bile spremenjene v določenem obdobju == Zgodovina treh najbolj uporabljenih iskalnikov == === Yahoo === [[Januar]]ja leta [[1994]] sta [[Jerry Yang]] in [[David Filo]] podiplomska študenta [[elektrotehnika|elektrotehnike]] na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]] ustanovila spletno stran z imenom ''Davidov in Jerryev vodnik po svetovnem spletu''. To je bil imenik drugih [[spletna stran|spletnih strani]], organiziranih v hierarhijo, v nasprotju z iskalniki, ki indeksirajo strani. Aprila 1994, je bil ''Davidov in Jerryev vodnik po svetovnem spletu'' preimenovan v ''Yahoo''. Ime Yahoo je kratica za »Še en hierarhično naravnan ponudnik upravljanja podatkov« (angleško ''Yet Another Hierarchical Officious Oracle''). [[ime domene|Domena]] Yahoo.com je bila ustanovljena 18. januarja leta 1995. Nato se marca leta 1995 vključila v posel in srečala z več deset kapitalisti [[Silicijeva dolina|Silicijeve doline]]. Na kar so se aprila leta 1995 dogovorili za financiranje Yahooja z začetno naložbo v višini skoraj 2 milijona dolarjev. Yahoo je bil tako zelo uspešna mednarodna nevladna organizacija, katera je imela aprila leta 1996 skupno 49 zaposlenih. Danes je Yahoo ena izmed vodilnih globalnih internetnih komunikacij, trgovin ter hkrati medijsko podjetje, katero ponuja celovito mrežo storitev za več kot 345 milijonov primerkov vsak mesec po vsem svetu. Kot prvi spletni navigacijski vodnik po spletu, je www.yahoo.com vodilni vodnik v smislu prometa, oglaševanja, gospodinjstva, kateri dosega poslovne uporabnike. Yahoo je številka 1 blagovnih znamk na internetu in hkrati doseže največje občinstvo po vsem svetu. Podjetje ponuja spletno poslovanje in podjetniške storitve, zasnovane za povečanje produktivnosti. Leta 2000 je Yahoo pričel uporabljati Google za rezultate iskanja. V naslednjih štirih letih so razvili svojo iskalno tehnologijo, katero so začeli uporabljati leta 2004. Yahoo je prav tako prenovil svoje poštne storitve, s čimer se je začelo tekmovanje z Google Gmail v letu 2007. Družba se je borila do 2008, z nekaterimi velikimi odpuščanji. Istega leta meseca februarja so pri [[Microsoft]] Corporation naredili nenaročeno ponudbo za prevzem Yahoo-ja za 44.6 billionov dolarjev. Ponudbo so s strani Yahooja nato uradno zavrnili za kar so trdili, da jih ''znatno podcenjujejo'' ter, da ta poteza ni bila v interesu njihovih delničarjev. Tri leta kasneje je imel Yahoo borzno kapitulacijo za 22.24 billionov. Januarja 2008 je soustanovitelja Jerrya Yanga nadomestil Carol Bartz.<ref>{{navedi splet |url=http://docs.yahoo.com/info/misc/history.html | title=The History of Yahoo! - How It All Started... |accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://en.wikipedia.org/wiki/Yahoo#History_and_growth | title=Yahoo: History and Growth |accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref> === Google === [[Google]] je bil ustanovljen leta 1998, njegova ustanovitelja pa sta [[Larry Page]] in [[Sergey Brin]], ki sta bila v tistem času študenta na [[Univerza Stanford|univerzi Stanford]]. Page in Brin sta skupaj delala na iskalniku [[Back Rub]] od leta 1996, vendar pa sta dobila vzpodbudo od soustanovitelja [[Yahoo]]ja [[David Filo|David Fila]] in se odločila, da leta 1998 ustanovita podjetje, katerega začetki so se pričeli v prijateljevi garaži. Takrat je bil Google še v [[alfa faza|alfa fazi]], število indeksiranih strani je bilo samo 25 milijonov, dnevnih iskanj pa je bilo 10,000. Popularnost iskalnika se je višala predvsem z ustnim izročilom ter z vračanjem obiskovalcev, saj so bili ti zadovoljni z rezultati iskanj. Google je napravil velik korak naprej leta 2000, ko je zamenjal [[Inktomi]] kot ponudnika dodatnega iskanja na [[Yahoo]]ju. Za tem je ponudil iskanje še [[AOL]]u, [[Netscape|Netscapu]], [[Freeserve]]u ter [[BBC]]ju. To je Googlu dalo izjemno pokritost iskanj. Posledično mu je narastel ugled in kmalu je postal eden najbolj zanesljivih in natančnih iskalnikov. Kljub prekinitvi sodelovanja z [[Yahoo]]jem leta 2004 je Google še povečal svoj vpliv na [[internet]]u. Globalno dominacijo so povečali z razvojem lokalnih verzij iskalnika. Aktivno je razvijal tudi različna iskanja kot so iskanje novic, slik, izdelkov [[Froogle|(Froogle)]] in lokalna iskanja. Usmeril se je v to, da postane glavni ponudnik računalniških storitev in iz prestola vrže Microsoft. V ta namen so razvili produkte kot so e-poštno storitev [[gmail]], [[Google earth]], [[Google talk]] ([[VoIP]] storitev), [[Google base]] in [[Google book search]]. Google je vsekakor postal sinonim za iskanje, poleg tega pa ima tudi mesto v slovarju za glagol »to google«. Širjenje in integracija različnih Googlovih storitev ga je naredila dominantnega v [[splet]]nem trgu. Za mnoge strani pa je Google glavni vir obiskovalcev in je tako glavna tarča za rangiranje, saj ob dobri poziciji na iskalniku dobiš občutno več obiska na spletno stran.<ref>{{navedi splet |url=http://www.websearchworkshop.co.uk/google_history.php|title=Google: a brief history of the Google search engine |accessdate=2011-04-28 |format=HTML }}</ref> === Bing === Bing (predhodno poimenovan »Live Search, [[Windows Live Search]], [[MSN]] Search«) je trenutni Microsoft-ov spletni iskalnik (oglaševan kot ''motor odločitve''). Predstavil ga je Mikrosoftov glavni izvršni direktor 28. maja leta 2009, na konferenci ''Vse digitalne stvari v San Diegu''. V celoti se je na spletu pojavil 3. junija leta 2009, predhodno verzijo so pa predstavili 1. junija leta 2009, na kar je v prvih tednih Bing uspešno pridobival tržni delež. Pomembne spremembe vključujejo zapisovanje iskalnih poizvedb v realnem času, tako kot so vnesene in tako je bila dodana lista sorodnih iskanj, ki bazira na semantični oziroma pomenski tehnologiji iz [[Powerset]]a, ki ga je Microsoft kupil leta 2008. Leta 2009, natančneje 29. julija sta Microsoft in Yahoo oznanila dogovor, s katerim bo Bing poganjal Yahoojev iskalnik. [[MSN]] iskalnik je bil prvič lansiran jeseni leta 1998 in je uporabljal iskalne zadetke iz [[Inktomi]]ja. V začetku leta 1999 je [[MSN]] iskalnik lansiral različico, ki je prikazovala oglase iz [[Looksmarta]], kateri so bili pomešani skupaj z zadetki iz [[Inktomi|Inkomija]], razen kratkega obdobja leta 1999, ko so namesto teh uporabljali zadetke iz [[AltaVista|AltaViste]]. Od takrat je Microsoft nadgradil [[MSN]] iskalnik in s tem omogočil lasten vgrajen iskalnik rezultatov in indeks, ki se posodablja tedensko ali celo dnevno. Nadgradnja se je začela kot beta program novembra leta 2004 (na podlagi več letnih raziskav) in prišla iz bete februarja leta 2005. Prvi javni beta [[Windows Live Search]] je bil predstavljen 8. marca leta 2006, z dokončno sprostitvijo 11. septembra leta 2006 ter s tem nadomestil [[MSN]] iskalnik. Kot prizadevanje za ustvariti novo identiteto iskanja Microsoft-ovih storitev, je bil Live Search uradno nadomeščen z Bing-om 3. junij leta 2009. Tako sta se [[Microsoft]] in Yahoo dogovorila za 10- letno sodelovanje, v katerem bo Yahoo iskalnik nadomeščen z Bingom.<ref>{{navedi splet |url=http://bingwebmaster.com/bing-history.html | title=Bing history |accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://en.wikipedia.org/wiki/Bing_%28search_engine%29#MSN_Search | title=Bing search engine|accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref> == Delovanje spletnega iskalnika == Spletni iskalniki so dokaj kompleksni programi. Če na kratko povzamemo, so sestavljeni iz treh delov: * Spletni robot ali pajek (angleško »web crawler« oz. »spider«), ki išče in zapiše spletne strani v svojo bazo. * Indekser ali kazalnik (angleško »indexer«), ki indeksira vsako besedo na posamezni spletni strani in jo shrani v poseben register, kjer so povezane besede in spletne strani. * Iskalni procesor (angleško »query processor«), ki primerja vaše iskalne nize z registrom shranjenih besed in predlaga najbolj ustrezno spletno stran. [[Spletni robot]]i oz. pajki so neke vrste izvidniki za spletne iskalnike, z namenom iskanja in odkrivanja spletnih strani na [[internet]]u. Ko [[spletna stran|spletno stran]] najdejo, se vklopijo indekserji oz. kazalniki, ki indeksirajo najdeno [[splet]]no mesto. Tehnično [[spletni robot]]i delujejo tako, da pošljejo spletnim [[strežnik]]om ukaz oz. željo za spletno stran, ki jo dotični [[strežnik]] [[gostvanje|gosti]], jo posnamejo in pošljejo kazalniku v nadaljnjo obravnavo. Pajki tako tudi iščejo različne spletne povezave ( [[HTML]]jeva [[Nadbesedilo|nadbesedila]] in tako sprotno pridobivajo nove [[spletni naslov|spletne naslove]] za obdelavo. [[Administrator]]ji se teh nezaželjenih robotov lahko ubranijo s posebnimi [[Računalniški program|programi]] oz. ukazi (kot so robots.txt), v katerem je HTML koda, ki robotu prepove oz. mu prepreči pridobitev povratne informacije o [[spletno mesto|spletnem mestu]]. Drugače pa lahko vsak administrator prijavi svojo spletno stran preko iskalnika, kjer nato iskalnikov robot pregleda listo dodanih spletnih strani in jih tako indeksira. Indekserji oz. kazalniki od [[spletni robot|spletnih robotov]] prejmejo celotne spletne strani v obdelavo, kjer indeksirajo oz. shranijo vsako besedo, ki se pojavi na obdelanem [[spletno mesto|spletnem mestu]]. Besede se shranijo v obratnem vrstnem redu abecedno. Vsak indeks ima eno besedo, seznam dokumentov kjer se dotična beseda pojavi in v nekaterih primerih tudi lokacijo v tekstu, kjer se ta beseda nahaja. Za boljše, natančnejše in hitrejše iskanje, spletni iskalniki eliminirajo besede kot so »in«, »za«, »pri«, »je«, katere poimenujejo »odvečne besede« oziroma angleško: [[:en:stop words|stop words]]. Te besede so nepomembne pri iskanju, zato jih lahko varno prezrejo v primeru iskanja. Iskalni procesor je najbolj sofisticiran sistem znotraj spletnega iskalnika. Tehnično vsebuje nekaj nivojev, kot so uporabniški vmesnik za iskanje (polje za vpis iskane besede), nadaljnje [[podprogram]], ki oceni vpisano iskalno besedo in jo primerja z bazo kazalnika in relevantnimi dokumenti in jo nato prikaže v vmesniku, ki uporabniku izpiše predlagane [[spletna stran|spletne strani]]. Polje za vpis iskalne besede in uporabniški vmesnik za prikaz najdenih rezultatov se od enega spletnega iskalnika do drugega razlikujejo predvsem v točnosti in dodatnih funkcijah (angleško ''advanced search options''), ki s pomočjo drugih nivojev še dodatno filtrirajo iskane spletne besede in tako lahko ponudijo še bolj točne rezultate. Največja razlika med načini iskanja v različnih spletnih iskalnikih se kaže v postopkih računanja relevantnosti iskane besede. Večina jih računa na podlagi [[statiskika|statistične]] obdelave besed, drugi jih filtrirajo na podlagi drugih spletnih povezav, ki kažejo na iskano besedo in tako na iskano spletno stran. Ti postopki so zapisani v [[algoritem|algoritmih]]. Administratorji spletnih iskalnikov vseskozi nadgrajujejo in spreminjajo algoritme, ki izvajajo preračunavanje relevantnosti besed in tako jim omogočajo še večjo natančnost.<ref>{{navedi knjigo | last1=Sherman | first1=Chris. | authorlink=Sherman Chris. | year=2001 | last2=Gary|first2= Price | title= [[The invisible Web: Uncovering information sources search engines can 't see|The invisible Web: Uncovering information sources search engines can 't see (poglavje 2, str. 48-67)]] | language= en | editor = John B. Bryans | publisher = Thomas H. Hogan, Sr.}}</ref> == Primerjava spletnih iskalnikov v tabeli po določenih kriterijih == {| class="wikitable" |- ! !! Google !! Bing !! Yahoo |- | Leto lansiranja na splet || 1998 || 2009 (pred tem MSN search 1998) || 1995 |- | Pozitivne lastnosti || Hitrost, rangiranje relevantnih zadetkov, uporabniki lahko razlikujejo med oglasi || Rangiranje po pomembnosti zadetka, prilagodljivost uporabniku || Rangiranje po pomembnosti zadetka, zelo prilagodljiv, bližnjice za pogosta iskanja |- | Negativne lastnosti || Pomanjkljivi zadetki || Omejene iskalne lastnosti || Precejšna nepreglednosti zaradi strjenega vmesnika |- | Poglobljeno iskanje zadetkov || Da || Ne|| Da |- | Povezava do poglobljenega iskanja zadetkov na zacetni strani|| Da|| Ne|| Ne |- | Iskanje zadetkov tudi znotraj knjig || Da (books.google)|| Ne|| Ne |- | [[Interaktivnost|Interaktivna]] domaca stran iskalnika s strani uporabnika|| Da (Igoogle)|| Ne || Ne |- | Interaktivna domača stran s strani ponudnika spletnega iskanja || Ne || Ne || Da |- | Interaktivna domača stran s strani ponudnika spletnega iskanja || Ne || Ne || Da |- | [[Elektronska pošta|Elektronski poštni]] predal || Da (mail.google)|| Ne || Da (Yahoo-mail) |- | Prilagajanje spletnega iskanja || Ne || Ne || Da (Yahoo!Preference) |- | Varno iskanje (opozarjanje na [[virus]]e, [[nadležna pošta]], [[spyware]])|| Da (SearchScan)|| Ne || Da (SearchScan) |- | Vertikalno iskanje zadetkov || Da (slike, video, novice, splet)|| Da (slike, video, novice, splet)|| Da (YahooJobs, YahooImages, YahooSports) |- | Formati strani, ki se prikazujejo med zadetki || [[PDF]], [[Excel]] tabele, [[PowerPoint]], [[Word]] dokumenti, [[RSS]]/[[XML]] and [[text]] datoteke|| [[XML]], [[PDF]], [[Word]] dokumenti, [[text]] datoteke|| [[PDF]], [[Excel]] tabele, [[PowerPoint]], [[Word]] dokumenti, [[RSS]]/[[XML]], [[text]] datoteke |- | Možnost uporabe v drugih jezikih || Da (52 razlicnih jezikov)|| Da (40 razlicnih jezikov) || Da (40 razlicnih jezikov) |- | Mobilna verzija iskalnika || Da ([[Google Mobile]]) || Da || Ne |- | Oglaševanje med zadetki || Da|| Ne|| Ne |- | Neposredne zunanje povezave || Da (wikipedia) || Ne || Ne |- | Vprašanja in odgovori (Q & A) || Ne || Da || Da |- | Komercialna stran || Da || Da || Da |} == Viri == <references></references> == Glej tudi == * [[Podatkovno rudarjenje]] * [[Optimizacija spletnih strani]] * [[Najdi.si]] * [[Spletni imenik]] == Zunanje povezave == ;{{ikona en}} * [http://www.searchenginehistory.com/ Search engine history] {{normativna kontrola}} {{www-stub}} [[Kategorija:Svetovni splet]] abs2cerw6qclvsuj6u7emki4lon86m0 Roža Piščanec 0 100380 5747720 5593983 2022-08-27T09:00:51Z VidaC 207382 Revija Pionirček ni nikoli obstajala, zato gre gotovo za revijo Pionir. wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Roža Piščanec''', [[Slovenci|slovenska]] akademska [[slikar|slikarka]] in [[ilustrator|ilustratorka]], * [[7. julij]] [[1923]], [[Lovrenc na Dravskem Polju]], † [[29. september]] [[2006]], [[Ljubljana]]. Slikala je predvsem krajine in figuralne kompozicije, največkrat v tehnikah [[olje]] in [[akvarel]]. Širši javnosti je bila poznana predvsem po ilustracijah [[Otroška književnost|otroške literature]], [[pravljice|pravljic]], [[učbenik|učbenikov]] in periodičnega tiska za otroke in mladino. Te so s svojim osebnostnim slogom, ob vplivu sodobnih umetniških tokov, dvignile slovensko ilustracijo na vrhunsko raven. == Življenje in delo == Rojena v [[Lovrenc na Dravskem Polju|Lovrencu na Dravskem Polju]] je odraščala v okolju, ki se je v letih najhujše [[gospodarska kriza|gospodarske krize]] borilo zgolj za preživetje. Ni bilo denarja niti za papir, še manj pa za barvne svinčnike. Kot otrok je izrabila vsako priložnost za risanje in bila za to včasih tudi tepena. Otroci so namreč morali delati in pomagati doma. Končala je trgovsko šolo v [[Maribor|Mariboru]], kamor se je vpisala na željo staršev. Kot mladinska aktivistka je odšla v [[partizani|partizane]]. Po vojni je študirala na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] in leta [[1950]] zaključila študij slikarstva. Dve leti kasneje je končala slikarsko specialko pri [[Slavko Pengov|Slavku Pengovu]]. Po študiju je kot likovni pedagog poučevala na nekaterih osnovnih šolah v Ljubljani, nato pa na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]] v Ljubljani, kjer je bila zaposlena do upokojitve leta [[1973]]. Ilustracije Rože Piščanec v knjigi [[Fran Levstik|Frana Levstika]] ''[[Kdo je napravil Vidku srajčico]]'' so postale pomemben del zakladnice slovenske ustvarjalnosti. Slikanica je doživela številne ponatise v Sloveniji in v tujini in je prejela vrsto nagrad. Z ilustracijami je obogatila knjige: Belokranjske pesmice [[Božo Račič|Boža Račiča]], Zgodbe o zmešnjavah [[Hans Fallada|Hansa Fallade]], Povestice o punčki Maji [[Bogomir Magajna|Bogomira Magajne]], rusko pravljico Trije medvedi, knjige Hišnikov dan, Beli konjič, S helikopterjem k stricu Tintinu [[Branka Jurca|Branke Jurca]], Medenjakovo hišico [[František Hrubin|Františka Hrubina]], Pikapolonico, Naše živali [[France Bevk|Franceta Bevka]], Pridi, mili moj Ariel [[Mira Mihelič|Mire Mihelič]], Janko in Metka [[brata Grimm|bratov Grimm]] in Kam potuje cesta [[Valerija Skrinjar - Tvrzova|Valerije Skrinjar - Tvrzove]]. S svojimi ilustracijami je vrsto let navduševala mlade bralce [[Ciciban|Cicibana]] in Pionirja. Kot upokojenka se je posvečala predvsem [[akvarel|akvarelom]] in [[risba|risbam]]. Ustvarjala je vse do smrti - umrla je za posledicami [[rak (bolezen)|raka]] v septembru [[2006]]. == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20071012160458/http://www.muzeji-radovljica.si/1muzej_sivceva/2sivcevahisa_ilustracij.html Muzej: Šivčeva hiša v Radovljici, razstava ilustracij] [[Kategorija:Rojeni leta 1923|Piščanec, Roža]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Piščanec, Roža]] [[Kategorija:Slovenski slikarji|Piščanec, Roža]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|Piščanec, Roža]] {{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} ajqqbptwocxt9fef6t0s6mwb1839nwv Jože Mencinger 0 105211 5747722 5411165 2022-08-27T09:09:42Z Upwinxp 126544 umrl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]] in [[politik]], * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[27. avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] es0vfvnohcrnsyaafobhbsj5qqsemah 5747723 5747722 2022-08-27T09:11:21Z Upwinxp 126544 zaenkrat samo mesec ... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]] in [[politik]], * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] riexmgak65tyoakon32r6xn400exqi2 5747726 5747723 2022-08-27T09:29:40Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] 3wx3rthe9m7hcu46f7r2xs2vq34zqqs 5747728 5747726 2022-08-27T09:31:03Z 188.198.108.128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[27.]] [[avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] 3xtjh7kgehgifwi9xe1csj7g0zyr73d 5747729 5747728 2022-08-27T09:31:13Z 188.198.108.128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[27.avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] nc6g3191194lspcnqkxncbmblv2vvc5 5747731 5747729 2022-08-27T09:31:45Z 188.198.108.128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[27. avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] fs5p80g97mm3lt56r1jjf1dbtpi6ze2 5747735 5747731 2022-08-27T09:44:02Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[27. avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] pee23mxp7gh47i9q1e1j2161o84b935 5747743 5747735 2022-08-27T11:01:36Z 188.198.91.117 popravek datuma smrti wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[26. avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] jeiuukghg95w3e97f774qwpomh2mqwg 5747745 5747743 2022-08-27T11:06:13Z TadejM 738 /* vrh */ dodana predloga za sklice wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[26. avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] 8877hdiaeywuj6aosd4xutnk0v8u0p5 5747755 5747745 2022-08-27T11:49:27Z 176.76.243.67 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=2022|death_place=|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[26. avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] 3p0irtgm9qnhpkequsmuetq07ziur5s 5747756 5747755 2022-08-27T11:51:13Z 176.76.243.67 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=2022|death_place=Hrvaška|image=|caption=Jože Mencinger|poklic=pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor, politik, akademik}} '''Jože Mencinger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ekonomist]], [[politik]], [[akademik]] * [[5. marec]] [[1941]], [[Jesenice]], † [[26. avgust]] [[2022]]. Leta 1964 je diplomiral iz prava na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1966 pa magistriral na istem področju na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]]. Leta 1975 je doktoriral iz ekonometrije na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] pri kasnejšem nobelovcu [[Lawrence R. Klein|Lawrencu R. Kleinu]]. Bil je redni profesor za politično ekonomijo in statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 1993 in 2001 tudi predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (za ustanoviteljem Aleksandrom Bajtom). 40. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je bil med letoma 1998 in 2005. Po upokojitvi mu je podelila naziv zaslužni profesor. Bil je član Sveta Banke Slovenije. Leta 1995 je postal član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 2011 je postal izredni, 2017 pa redni član [[SAZU]] ter obenem tajnik njenega I. razreda (za zgodovinske in družbene vede). === Politika === Bil je [[minister za gospodarstvo Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]] (1990-91). Leta 2002 je postal [[državni svetnik Slovenije|državni svetnik]] s petletnim mandatom (do 2007). Leta 2014 je neuspešno kandidiral na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament 2014.]] === Knjige === 2018 je izdal izbor kolumen, kritičnih zapisov in predavanj z naslovom ''Udba in bela tehnika: Zgodbe o pohlevnosti in oholosti oblasti.'' === Nagrade in priznanja === Leta 2001 je prejel [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]. Maja 2020 je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov (2002-2007)]] {{-}} {{1VladaSLO}} {{RektorjiUL}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mencinger, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski državni svetniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] n8nql0j423xfq3yhv9x47pob720z6ay Velika nagrada Avstralije 0 108685 5747709 5676667 2022-08-27T08:38:14Z Apeiro94 210837 wikitext text/x-wiki {{Ta|dirki Formule 1}} {{F1 race | Flag = Flag of Australia.svg | Circuit = [[Melbourne Grand Prix Circuit]] | Circuit_image = Albert Park Circuit 2021.svg | Laps = 58 | Circuit_length_km = 5,303 | Race_length_km = 307,574 | First_held = 1928 | Last_held = 2022 | Times_held = 84 | Most_wins_driver = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] (4) | Most_wins_constructor = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]] (11) | Current_year = 2022 | Pole_driver = {{flagicon|MCO}} [[Charles Leclerc]] | Pole_team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Pole_time = 1:17,868 | Winner = {{flagicon|MCO}} [[Charles Leclerc|C. Leclerc]] | Winning_team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Winning_time = 1:27:46,548 | Second = {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez|S. Pérez]] | Second_team = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | Second_time = +20,524 | Third = {{flagicon|GBR}} [[George Russell (dirkač)|G. Russell]] | Third_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Third_time = +25,593 | Fastest_lap_driver = {{flagicon|MCO}} [[Charles Leclerc]] | Fastest_lap_team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Fastest_lap = 1:20,260 }} '''Velika nagrada Avstralije''' je [[dirka]] za svetovno prvenstvo [[Formula 1|Formule 1]]. Trenutno jo gosti dirkališče [[Melbourne Grand Prix Circuit]] v [[Albert Park]]u, pred tem pa je potekalo na dirkališču [[Adelaide Street Circuit|Adelaide Grand Prix Cricuit]] v [[Adelaide|Adelaidi]]. Velika nagrada Avstralije dolgo ni bila del prvenstva Formule 1, kljub temu da je gostila dirke že od leta [[1928]]. Prvo dirko, ki je štela za svetovno prvenstvo Formule 1, pa je gostila šele v [[Formula 1 sezona 1985|sezoni 1985]]. Dirko je do [[Formula 1 sezona 1995|sezone 1995]] gostilo ulično dirkališče v mestu Adelaide, kjer je redno potekala kot zadnja dirka sezone. V [[Formula 1 sezona 1986|sezoni 1986]] je bila odločilna za naslov dirkaškega prvaka, ko so se za ta potegovali [[Alain Prost]], [[Nelson Piquet]] in [[Nigel Mansell]]. Mansell je štartal z najboljšega položaja, potem pa mu je med dirko pri visoki hitrosti počila guma. Naslov si je z zmago zagotovil Prost. V [[Formula 1 sezona 1994|sezoni 1994]] je imel [[Michael Schumacher]] pred dirko le točko prednosti pred [[Damon Hill|Damonom Hillom]]. Schumacher in Hill sta med dirko trčila. Schumacher je takoj odstopil, kmalu zatem pa po odstopu Hilla v boksih osvojil svoj prvi naslov dirkaškega prvaka. V naslednji sezoni 1995 se je v kvalifikacijah pred zadnjo dirko v mestu Adelaide pripetila nesreča, v kateri je [[Mika Häkkinen]] utrpel poškodbo glave. V [[Formula 1 sezona 1996|sezoni 1996]] so dirko prestavili na ulično dirkališče v mestu Melbourne, kjer je od začetka do [[Formula 1 sezona 2005|sezone 2005]] redno potekala kot prva dirka sezone. V [[Formula 1 sezona 2002|sezoni 2002]] je kratko po štartu prišlo do množičnega trčenja in odstopa skoraj polovice dirkačev. Na koncu je domači dirkač [[Mark Webber]] v svojem prvem nastopu dosegel peto mesto, kljub temu, da je nastopal v nekonkurenčnem dirkalniku moštva [[Minardi]] in nabral dva kroga zaostanka za zmagovalcem. V [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] je bila tretja, v [[Formula 1 sezona 2010|sezoni 2010]] pa druga dirka na sporedu. V obeh primerih je bila prva na sporedu dirka za [[Velika nagrada Bahrajna|Veliko nagrado Bahrajna]]. Med sezonama [[Formula 1 sezona 2011|2011]] in [[Formula 1 sezona 2019|2019]] je znova redno potekala kot prva dirka sezone. Dirke v sezonah [[Formula 1 sezona 2020|2020]] in [[Formula 1 sezona 2021|2021]] zaradi [[pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] ni bilo, medtem ko se je v [[Formula 1 sezona 2022|sezoni 2022]] vrnila kot tretja na sporedu. ==Zmagovalci Velika nagrade Avstralije== ===Večkratni zmagovalci (dirkači)=== :''Štete so le prvenstvene dirke Formule 1'' {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. zmag ! Dirkač ! Sezone |- | 4 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Velika nagrada Avstralije 2000|2000]], [[Velika nagrada Avstralije 2001|2001]], [[Velika nagrada Avstralije 2002|2002]], [[Velika nagrada Avstralije 2004|2004]] |- |rowspan="2"| 3 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Velika nagrada Avstralije 2009|2009]], [[Velika nagrada Avstralije 2010|2010]], [[Velika nagrada Avstralije 2012|2012]] |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Velika nagrada Avstralije 2011|2011]], [[Velika nagrada Avstralije 2017|2017]], [[Velika nagrada Avstralije 2018|2018]] |- |rowspan="8"| 2 | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | [[Velika nagrada Avstralije 1986|1986]], [[Velika nagrada Avstralije 1988|1988]] |- | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]] | [[Velika nagrada Avstralije 1987|1987]], [[Velika nagrada Avstralije 1992|1992]] |- | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Velika nagrada Avstralije 1991|1991]], [[Velika nagrada Avstralije 1993|1993]] |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[Velika nagrada Avstralije 1995|1995]], [[Velika nagrada Avstralije 1996|1996]] |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] | [[Velika nagrada Avstralije 1997|1997]], [[Velika nagrada Avstralije 2003|2003]] |- | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Velika nagrada Avstralije 2003|2003]], [[Velika nagrada Avstralije 2013|2013]] |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Velika nagrada Avstralije 2008|2008]], [[Velika nagrada Avstralije 2015|2015]] |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] | [[Velika nagrada Avstralije 2014|2014]], [[Velika nagrada Avstralije 2016|2016]] |} ===Večkratni zmagovalci (moštva)=== :''Štete so le prvenstvene dirke Formule 1'' {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. zmag ! Moštvo ! Sezone |- | '''11''' | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[McLaren]]''' | [[Velika nagrada Avstralije 1986|1986]], [[Velika nagrada Avstralije 1988|1988]], [[Velika nagrada Avstralije 1991|1991]], [[Velika nagrada Avstralije 1992|1992]], [[Velika nagrada Avstralije 1993|1993]], [[Velika nagrada Avstralije 1997|1997]], [[Velika nagrada Avstralije 1998|1998]],<br/>[[Velika nagrada Avstralije 2003|2003]], [[Velika nagrada Avstralije 2008|2008]], [[Velika nagrada Avstralije 2010|2010]], [[Velika nagrada Avstralije 2012|2012]] |- | '''10''' | {{ikonazastave|Italija}} '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]''' | [[Velika nagrada Avstralije 1987|1987]], [[Velika nagrada Avstralije 1999|1999]], [[Velika nagrada Avstralije 2000|2000]], [[Velika nagrada Avstralije 2001|2001]], [[Velika nagrada Avstralije 2002|2002]], [[Velika nagrada Avstralije 2004|2004]], [[Velika nagrada Avstralije 2007|2007]],<br/>[[Velika nagrada Avstralije 2017|2017]], [[Velika nagrada Avstralije 2018|2018]], [[Velika nagrada Avstralije 2022|2022]] |- | '''5''' | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[WilliamsF1|Williams]]''' | [[Velika nagrada Avstralije 1985|1985]], [[Velika nagrada Avstralije 1989|1989]], [[Velika nagrada Avstralije 1994|1994]], [[Velika nagrada Avstralije 1995|1995]], [[Velika nagrada Avstralije 1996|1996]] |- |rowspan="1"|'''4''' | {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Avstralije 2014|2014]], [[Velika nagrada Avstralije 2015|2015]], [[Velika nagrada Avstralije 2016|2016]], [[Velika nagrada Avstralije 2019|2019]] |- |rowspan="1"|'''2''' | {{ikonazastave|Francija}} '''[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Velika nagrada Avstralije 2005|2005]], [[Velika nagrada Avstralije 2006|2006]] |} ===Po sezonah=== :''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1.'' {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Leto ! Dirkač ! Moštvo ! Dirkališče ! Poročilo |- ! {{F1|2022}} | {{flagicon|MON}} [[Charles Leclerc]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2022|Poročilo]] |- ! {{F1|2019}} | {{ikonazastave|FIN}} [[Valtteri Bottas]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2019|Poročilo]] |- ! {{F1|2018}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2018|Poročilo]] |- ! {{F1|2017}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{flagicon|DEU}} [[Nico Rosberg]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{flagicon|DEU}} [[Nico Rosberg]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Lotus F1|Lotus]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Brawn GP|Brawn]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2009|Poročilo]] |- ! {{F1|2008}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]] | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2008|Poročilo]] |- ! {{F1|2007}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2007|Poročilo]] |- ! {{F1|2006}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Moštvo Renault|Renault]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2006|Poročilo]] |- ! {{F1|2005}} | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] | [[Moštvo Renault|Renault]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2005|Poročilo]] |- ! {{F1|2004}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2004|Poročilo]] |- ! {{F1|2003}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2003|Poročilo]] |- ! {{F1|2002}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2002|Poročilo]] |- ! {{F1|2001}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2001|Poročilo]] |- ! {{F1|2000}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 2000|Poročilo]] |- ! {{F1|1999}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 1999|Poročilo]] |- ! {{F1|1998}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 1998|Poročilo]] |- ! {{F1|1997}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 1997|Poročilo]] |- ! {{F1|1996}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] | [[Velika nagrada Avstralije 1996|Poročilo]] |- ! {{F1|1995}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1995|Poročilo]] |- ! {{F1|1994}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1994|Poročilo]] |- ! {{F1|1993}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1993|Poročilo]] |- ! {{F1|1992}} | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1992|Poročilo]] |- ! {{F1|1991}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1991|Poročilo]] |- ! {{F1|1990}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1990|Poročilo]] |- ! {{F1|1989}} | {{ikonazastave|Belgija}} [[Thierry Boutsen]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1989|Poročilo]] |- ! {{F1|1988}} | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1988|Poročilo]] |- ! {{F1|1987}} | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1987|Poročilo]] |- ! {{F1|1986}} | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1986|Poročilo]] |- ! {{F1|1985}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Keke Rosberg]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]] | [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] | [[Velika nagrada Avstralije 1985|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1984]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Roberto Moreno]] | [[Ralt]]-[[Cosworth]] | [[Calder]] | [[Velika nagrada Avstralije 1984|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1983]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Roberto Moreno]] | [[Ralt]]-[[Cosworth]] | [[Calder]] | [[Velika nagrada Avstralije 1983|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1982]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | [[Ralt]]-[[Cosworth]] | [[Calder]] | [[Velika nagrada Avstralije 1982|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1981]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Roberto Moreno]] | [[Ralt]]-[[Cosworth]] | [[Calder]] | [[Velika nagrada Avstralije 1981|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1980]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]] | [[Calder]] | [[Velika nagrada Avstralije 1980|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1979]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Johnnie Walker (motor racing)|Johnnie Walker]] | [[Lola]]-[[Chevrolet]] | [[Wanneroo]] | [[Velika nagrada Avstralije 1979|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1978]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Graham McRae]] | [[McRae]]-[[Chevrolet]] | [[Sandown Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1978|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1977]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Warwick Brown]] | [[Lola]]-[[Chevrolet]] | [[Oran Park Raceway]] | [[Velika nagrada Avstralije 1977|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1976]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[John Goss (motor racing)|John Goss]] | [[Matich]]-[[Repco]] | [[Sandown Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1976|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1975]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Max Stewart]] | [[Lola]]-[[Chevrolet]] | [[Surfers Paradise]] | [[Velika nagrada Avstralije 1975|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1974]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Max Stewart]] | [[Lola]]-[[Chevrolet]] | [[Oran Park Raceway]] | [[Velika nagrada Avstralije 1974|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1973]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Graham McRae]] | [[McRae]]-[[Chevrolet]] | [[Sandown Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1973|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1972]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Graham McRae]] | [[Leda]]-[[Chevrolet]] | [[Sandown Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1972|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1971]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Matich]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Repco]] | [[Warwick Farm]] | [[Velika nagrada Avstralije 1971|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1970]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Matich]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Repco]] | [[Warwick Farm]] | [[Velika nagrada Avstralije 1970|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1969]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris Amon]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Lakeside]] | [[Velika nagrada Avstralije 1969|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1968]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]] | [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]] | [[Sandown Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1968|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1967]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]] | [[British Racing Motors|BRM]] | [[Warwick Farm]] | [[Velika nagrada Avstralije 1967|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1966]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]] | [[British Racing Motors|BRM]] | [[Lakeside]] | [[Velika nagrada Avstralije 1966|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1965]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]] | [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]] | [[Longford, Tasmania|Longford]] | [[Velika nagrada Avstralije 1965|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1964]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]] | [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]] | [[Sandown Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1964|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1963]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]] | [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]] | [[Warwick Farm]] | [[Velika nagrada Avstralije 1963|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1962]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]] | [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]] | [[Caversham, Western Australia|Caversham]] | [[Velika nagrada Avstralije 1962|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1961]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lex Davidson]] | [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]] | [[Mallala]] | [[Velika nagrada Avstralije 1961|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1960]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Alec Mildren]] | [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Maserati]] | [[Lowood]] | [[Velika nagrada Avstralije 1960|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1959]] | {{ikonazastave|Avstralija}} Stan Jones | [[Maserati]] | [[Longford, Tasmania|Longford]] | [[Velika nagrada Avstralije 1959|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1958]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lex Davidson]] | [[Ferrari]] | [[Bathurst, New South Wales|Bathurst]] | [[Velika nagrada Avstralije 1958|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1957]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lex Davison]] <br>{{ikonazastave|Avstralija}} [[Bill Patterson]] | [[Ferrari]] | [[Caversham, Western Australia|Caversham]] | [[Velika nagrada Avstralije 1957|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1956]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]] | [[Maserati]] | [[Albert Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1956|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1955]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]] | [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Bristol Cars|Bristol]] | [[Port Wakefield, South Australia|Port Wakefield]] | [[Velika nagrada Avstralije 1955|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1954]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lex Davidson]] | [[Hersham and Walton Motors|HWM]]-[[Jaguar Racing|Jaguar]] | [[Southport]] | [[Velika nagrada Avstralije 1954|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1953]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Doug Whiteford]] | [[Talbot-Lago]] | [[Albert Park]] | [[Velika nagrada Avstralije 1953|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1952]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Doug Whiteford]] | [[Talbot-Lago]] | [[Bathurst, New South Wales|Bathurst]] | [[Velika nagrada Avstralije 1952|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1951]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Warwick Pratley]] | [[George Reed Special]] | [[Narrogin]] | [[Velika nagrada Avstralije 1951|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[1950]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Doug Whiteford]] | [[Ford Motor Company|Ford]] | [[Nuriootpa, South Australia|Nuriootpa]] | [[Velika nagrada Avstralije 1950|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1949|1949]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[John Crouch]] | [[Delahaye]] | [[Leyburn]] | [[Velika nagrada Avstralije 1949|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1948|1948]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Frank Pratt]] | [[BMW]] | [[Point Cook]] | [[Velika nagrada Avstralije 1948|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1947|1947]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Bill Murray (auto racer)|Bill Murray]] | [[MG (car)|MG]] | [[Bathurst, New South Wales|Bathurst]] | [[Velika nagrada Avstralije 1947|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1939|1939]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Alan Tomlinson]] | [[MG (car)|MG]] | [[Lobethal, South Australia|Lobethal]] | [[Velika nagrada Avstralije 1939|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1938|1938]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Whitehead]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] | [[Bathurst, New South Wales|Bathurst]] | [[Velika nagrada Avstralije 1938|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1937|1937]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Les Murphy]] | [[MG (car)|MG]] | [[Victor Harbor, South Australia|Victor Harbor]] | [[Velika nagrada Avstralije 1937|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1935|1935]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Les Murphy]] | [[MG (car)|MG]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1935|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1934|1934]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Bob Lea-Wright]] | [[Singer (car)|Singer]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1934|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1933|1933]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Bill Thompson (auto racer)|Bill Thompson]] | [[Riley (automobile)|Riley]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1933|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1932|1932]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Bill Thompson (auto racer)|Bill Thompson]] | [[Bugatti]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1932|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1931|1931]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Carl Junker]] | [[Bugatti]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1931|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1930|1930]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Bill Thompson (auto racer)|Bill Thompson]] | [[Bugatti]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1930|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1929|1929]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Arthur Terdich]] | [[Bugatti]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1929|Poročilo]] |- bgcolor="#FFCCCC" ! [[Sezona Velikih nagrad 1928|1928]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Arthus Waite]] | [[Austin Motor Company|Austin]] | [[Phillip Island]] | [[Velika nagrada Avstralije 1928|Poročilo]] |} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Australian Grand Prix}} * {{official|http://www.grandprix.com.au/}} {{GP Dirka}} {{Formula One races}} {{Dirke za Veliko nagrado}} {{Neprvenstvene dirke Formule 1}} [[Kategorija:Velika nagrada Avstralije|*]] [[Kategorija:Neprvenstvene dirke Formule 1|Avstralija]] [[Kategorija:Dirke za Veliko nagrado|Avstralija]] [[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Avstralija]] [[Kategorija:Športne prireditve v Avstraliji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1928]] eyooxcngz04xyx714dsoh19idfhnjtr Velika nagrada Španije 0 108687 5747608 5702062 2022-08-26T19:45:31Z Apeiro94 210837 Catalunya wikitext text/x-wiki {{Ta|dirki Formule 1}} {{F1 race | Flag = Flag of Spain.svg | Circuit = [[Circuit de Catalunya]] | Circuit_image = Formula1 Circuit Catalunya 2021.svg|300px | Laps = 66 | Circuit_length_km = 4,675 | Race_length_km = 308,424 | First_held = 1913 | Last_held = 2022 | Times_held = 63 | Most_wins_driver = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]<br/>{{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] (6) | Most_wins_constructor = {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] (12) | Current_year = 2022 | Pole_driver = {{Flagicon|MON}} [[Charles Leclerc]] | Pole_team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Pole_time = 1:18,750 | Winner = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen|M. Verstappen]] | Winning_team = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | Winning_time = 1:37:20,475 | Second = {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez|S. Pérez]] | Second_team = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | Second_time = +13,072 | Third = {{flagicon|GBR}} [[George Russell (dirkač)|G. Russell]] | Third_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Third_time = +32,927 | Fastest_lap_driver = {{Flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]] | Fastest_lap_team = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | Fastest_lap = 1:24,108 }} '''Velika nagrada Španije''' ({{jezik-es|Gran Premio de España}}) je [[dirka]] za [[Formula 1|Svetovno prvenstvo Formule 1]], ki jo trenutno gosti dirkališče [[Circuit de Catalunya]] pri [[Barcelona|Barceloni]]. Prva Velika nagrada Španije je bila organizirana že leta [[1913]] na 30 km dolgem dirkališču [[Guadarrama]] blizu [[Madrid]]a. Po letu [[1935]] zaradi finančnih težav dirka ni bila prirejena vse do leta 1951, ko je gostila svojo prvo dirko za svetovno prvenstvo Formule 1. Toda nato le še v [[Formula 1 sezona 1954|sezoni 1954]] vse do [[Formula 1 sezona 1976|sezone 1976]] odkar vsakoletno gosti dirke Formule 1. Najuspešnejša dirkača v zgodovini dirke sta [[Michael Schumacher]] in [[Lewis Hamilton]] s po šestimi zmagami, med konstruktorji pa [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] s trinajstimi. [[Slika:2003 Spanish Grand Prix grid.jpg|300px|thumb|300px|right|Štart [[Velika nagrada Španije 2003|dirke leta 2003]]]] [[Slika:Supporters Renault F1 2008.jpg|thumb|right|300px|Gledalci na [[Velika nagrada Španije 2008|dirki leta 2008]]]] [[Slika:Michael Schumacher 2010 Spain.jpg|thumb|right|300px|[[Michael Schumacher]], rekorder po številu zmag]] == Zmagovalci == :''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1, rumeno pa so bile del [[Evropsko avtomobilistično prvenstvo|Evropskega avtomobilističnega prvenstva]]'' === Večkratni zmagovalci === ==== Dirkači ==== {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Št. zmag ! Dirkač ! Sezone |- ! rowspan="2" | 6 | {{ikonazastave|Germany}} [[Michael Schumacher]] | [[Velika nagrada Španije 1995|1995]], [[Velika nagrada Španije 1996|1996]], [[Velika nagrada Španije 2001|2001]], [[Velika nagrada Španije 2002|2002]], [[Velika nagrada Španije 2003|2003]], [[Velika nagrada Španije 2004|2004]] |- | {{ikonazastave|UK}} [[Lewis Hamilton]] | [[Velika nagrada Španije 2014|2014]], [[Velika nagrada Španije 2017|2017]], [[Velika nagrada Španije 2018|2018]], [[Velika nagrada Španije 2019|2019]], [[Velika nagrada Španije 2020|2020]], [[Velika nagrada Španije 2021|2021]] |- ! rowspan="5" | 3 | {{ikonazastave|Monaco}} [[Louis Chiron]] | <span style="background-color:#ffcccc">[[Velika nagrada Španije 1928|1928]], [[Velika nagrada Španije 1929|1929]], [[Velika nagrada Španije 1933|1933]]</span> |- | {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Jackie Stewart]] | [[Velika nagrada Španije 1969|1969]], [[Velika nagrada Španije 1970|1970]], [[Velika nagrada Španije 1971|1971]] |- | {{ikonazastave|UK}} [[Nigel Mansell]] | [[Velika nagrada Španije 1987|1987]], [[Velika nagrada Španije 1991|1991]], [[Velika nagrada Španije 1992|1992]] |- | {{ikonazastave|France}} [[Alain Prost]] | [[Velika nagrada Španije 1988|1988]], [[Velika nagrada Španije 1990|1990]], [[Velika nagrada Španije 1993|1993]] |- | {{ikonazastave|Finland}} [[Mika Häkkinen]] | [[Velika nagrada Španije 1998|1998]], [[Velika nagrada Španije 1999|1999]], [[Velika nagrada Španije 2000|2000]] |- ! rowspan="6" | 2 | {{ikonazastave|Brazil}} [[Emerson Fittipaldi]] | [[Velika nagrada Španije 1972|1972]], [[Velika nagrada Španije 1973|1973]] |- | {{ikonazastave|USA}} [[Mario Andretti]] | [[Velika nagrada Španije 1977|1977]], [[Velika nagrada Španije 1978|1978]] |- | {{ikonazastave|Brazil}} [[Ayrton Senna]] | [[Velika nagrada Španije 1986|1986]], [[Velika nagrada Španije 1989|1989]] |- | {{ikonazastave|Finland}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Velika nagrada Španije 2005|2005]], [[Velika nagrada Španije 2008|2008]] |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Velika nagrada Španije 2006|2006]], [[Velika nagrada Španije 2013|2013]] |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Max Verstappen]] | [[Velika nagrada Španije 2016|2016]], [[Velika nagrada Španije 2022|2022]] |} ==== Moštva ==== {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Št. zmag ! Konstruktor ! Sezone |- ! 12 | {{ikonazastave|Italy}} '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]''' | [[Velika nagrada Španije 1954|1954]], [[Velika nagrada Španije 1974|1974]], [[Velika nagrada Španije 1981|1981]], [[Velika nagrada Španije 1990|1990]], [[Velika nagrada Španije 1996|1996]], [[Velika nagrada Španije 2001|2001]], [[Velika nagrada Španije 2002|2002]], [[Velika nagrada Španije 2003|2003]], [[Velika nagrada Španije 2004|2004]], [[Velika nagrada Španije 2007|2007]], [[Velika nagrada Španije 2008|2008]], [[Velika nagrada Španije 2013|2013]] |- ! 9 | {{ikonazastave|Germany}} '''[[Mercedes GP|Mercedes-Benz]]''' | <span style="background-color:#ffcccc">[[Velika nagrada Španije 1934|1934]],</span><span style="background-color:#ffffcc">&nbsp;[[Velika nagrada Španije 1935|1935]]</span>, [[Velika nagrada Španije 2014|2014]], [[Velika nagrada Španije 2015|2015]], [[Velika nagrada Španije 2017|2017]], [[Velika nagrada Španije 2018|2018]], [[Velika nagrada Španije 2019|2019]], [[Velika nagrada Španije 2020|2020]], [[Velika nagrada Španije 2021|2021]] |- ! rowspan="2" | 8 | {{ikonazastave|UK}} '''[[McLaren]]''' | [[Velika nagrada Španije 1975|1975]], [[Velika nagrada Španije 1976|1976]], [[Velika nagrada Španije 1988|1988]], [[Velika nagrada Španije 1989|1989]], [[Velika nagrada Španije 1998|1998]], [[Velika nagrada Španije 1999|1999]], [[Velika nagrada Španije 2000|2000]], [[Velika nagrada Španije 2005|2005]] |- | {{ikonazastave|UK}} '''[[WilliamsF1|Williams]]''' | <span style="background-color:#ffcccc">[[Velika nagrada Španije 1980|1980]],</span> [[Velika nagrada Španije 1987|1987]], [[Velika nagrada Španije 1991|1991]], [[Velika nagrada Španije 1992|1992]], [[Velika nagrada Španije 1993|1993]], [[Velika nagrada Španije 1994|1994]], [[Velika nagrada Španije 1997|1997]], [[Velika nagrada Španije 2012|2012]] |- ! rowspan="1" |7 | {{ikonazastave|UK}} [[Team Lotus|Lotus]] | <span style="background-color:#ffcccc">[[Velika nagrada Španije 1967|1967]],</span> [[Velika nagrada Španije 1968|1968]], [[Velika nagrada Španije 1972|1972]], [[Velika nagrada Španije 1973|1973]], [[Velika nagrada Španije 1977|1977]], [[Velika nagrada Španije 1978|1978]], [[Velika nagrada Španije 1986|1986]] |- ! 4 | {{ikonazastave|Austria}} '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]''' | [[Velika nagrada Španije 2010|2010]], [[Velika nagrada Španije 2011|2011]], [[Velika nagrada Španije 2016|2016]], [[Velika nagrada Španije 2022|2022]] |- ! rowspan="1" |3 | {{ikonazastave|France}} [[Bugatti]] | <span style="background-color:#ffcccc">[[Velika nagrada Španije 1926|1926]], [[Velika nagrada Španije 1928|1928]], [[Velika nagrada Španije 1929|1929]]</span> |} === Po letih === {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto ! Dirkač ! Moštvo ! Dirkališče ! Poročilo |- ! {{F1|2022}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2021}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2021|Poročilo]] |- ! {{F1|2020}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2020|Poročilo]] |- ! {{F1|2019}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2019|Poročilo]] |- ! {{F1|2018}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2018|Poročilo]] |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]] | [[Williams F1|Williams]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Mark Webber]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Brawn GP|Brawn]]-[[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2009|Poročilo]] |- ! {{F1|2008}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2008|Poročilo]] |- ! {{F1|2007}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2007|Poročilo]] |- ! {{F1|2006}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2006|Poročilo]] |- ! {{F1|2005}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2005|Poročilo]] |- ! {{F1|2004}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2004|Poročilo]] |- ! {{F1|2003}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2003|Poročilo]] |- ! {{F1|2002}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2002|Poročilo]] |- ! {{F1|2001}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2001|Poročilo]] |- ! {{F1|2000}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 2000|Poročilo]] |- ! {{F1|1999}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1999|Poročilo]] |- ! {{F1|1998}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1998|Poročilo]] |- ! {{F1|1997}} | {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1997|Poročilo]] |- ! {{F1|1996}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1996|Poročilo]] |- ! {{F1|1995}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1995|Poročilo]] |- ! {{F1|1994}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1994|Poročilo]] |- ! {{F1|1993}} | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1993|Poročilo]] |- ! {{F1|1992}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1992|Poročilo]] |- ! {{F1|1991}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[Velika nagrada Španije 1991|Poročilo]] |- ! {{F1|1990}} | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuito Permanente de Jerez|Jerez]] | [[Velika nagrada Španije 1990|Poročilo]] |- ! {{F1|1989}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]] | [[Circuito Permanente de Jerez|Jerez]] | [[Velika nagrada Španije 1989|Poročilo]] |- ! {{F1|1988}} | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]] | [[Circuito Permanente de Jerez|Jerez]] | [[Velika nagrada Španije 1988|Poročilo]] |- ! {{F1|1987}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]] | [[Circuito Permanente de Jerez|Jerez]] | [[Velika nagrada Španije 1987|Poročilo]] |- ! {{F1|1986}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] | [[Team Lotus|Lotus]]-[[Moštvo Renault|Renault]] | [[Circuito Permanente de Jerez|Jerez]] | [[Velika nagrada Španije 1986|Poročilo]] |- ! {{F1|1981}} | {{ikonazastave|Kanada}} [[Gilles Villeneuve]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1981|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[1980]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1980|Poročilo]] |- ! {{F1|1979}} | {{ikonazastave|Francija}} [[Patrick Depailler]] | [[Ligier]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1979|Poročilo]] |- ! {{F1|1978}} | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mario Andretti]] | [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1978|Poročilo]] |- ! {{F1|1977}} | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mario Andretti]] | [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1977|Poročilo]] |- ! {{F1|1976}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[James Hunt]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1976|Poročilo]] |- ! {{F1|1975}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jochen Mass]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Cosworth]] | [[Dirkališče Montjuïc|Montjuïc]] | [[Velika nagrada Španije 1975|Poročilo]] |- ! {{F1|1974}} | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Niki Lauda]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1974|Poročilo]] |- ! {{F1|1973}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Émerson Fittipaldi]] | [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]] | [[Dirkališče Montjuïc|Montjuïc]] | [[Velika nagrada Španije 1973|Poročilo]] |- ! {{F1|1972}} | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Émerson Fittipaldi]] | [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1972|Poročilo]] |- ! {{F1|1971}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]] | [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Cosworth]] | [[Dirkališče Montjuïc|Montjuïc]] | [[Velika nagrada Španije 1971|Poročilo]] |- ! {{F1|1970}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]] | [[March Engineering|March]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1970|Poročilo]] |- ! {{F1|1969}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]] | [[Matra]]-[[Cosworth]] | [[Dirkališče Montjuïc|Montjuïc]] | [[Velika nagrada Španije 1969|Poročilo]] |- ! {{F1|1968}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]] | [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1968|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[1967]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]] | [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]] | [[Circuito Permanente Del Jarama|Jarama]] | [[Velika nagrada Španije 1967|Poročilo]] |- ! {{F1|1954}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hawthorn]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Pedralbes Circuit|Pedralbes]] | [[Velika nagrada Španije 1954|Poročilo]] |- ! {{F1|1951}} | {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]] | [[Alfa Romeo]] | [[Pedralbes Circuit|Pedralbes]] | [[Velika nagrada Španije 1951|Poročilo]] |- style="background-color:#ffffcc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1935|1935]] | {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]] | [[Mercedes-Benz]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1935|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1934|1934]] | {{ikonazastave|Italija|old}} [[Luigi Fagioli]] | [[Mercedes-Benz]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1934|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1933|1933]] | {{ikonazastave|Monako}} [[Louis Chiron]] | [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1933|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1930|1930]] | {{ikonazastave|Italija|old}} [[Achille Varzi]] | [[Maserati]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1930|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1929|1929]] | {{ikonazastave|Monako}} [[Louis Chiron]] | [[Bugatti]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1929|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1928|1928]] | {{ikonazastave|Monako}} [[Louis Chiron]] | [[Bugatti]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1928|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1927|1927]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Robert Benoist]] | [[Delage]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1927|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1926|1926]] | {{ikonazastave|Italija|old}} [[Bartolomeo Costantini]] | [[Bugatti]] | [[Circuito Lasarte|Lasarte]] | [[Velika nagrada Španije 1926|Poročilo]] |- |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1923|1923]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Albert Divo]] | [[Sunbeam Car Company|Sunbeam]] | [[Sitges-Terramar]] | [[Velika nagrada Španije 1923|Poročilo]] |- bgcolor="#ffcccc" ! [[Sezona Velikih nagrad 1913|1913]] | {{ikonazastave|Španija|1785}} [[Carlos de Salamanca]] | [[Rolls-Royce Limited|Rolls-Royce]] | [[Guadarrama]] | [[Velika nagrada Španije 1913|Poročilo]] |} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Spanish Grand Prix}} * {{official|http://www.circuitcat.com/en/}} {{GP Dirka}} {{Formula One races}} {{Dirke za Veliko nagrado}} {{Neprvenstvene dirke Formule 1}} [[Kategorija:Neprvenstvene dirke Formule 1|Španija]] [[Kategorija:Dirke za Veliko nagrado|Španija]] [[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Španija]] [[Kategorija:Motošport v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1913]] [[Kategorija:Velika nagrada Španije|*]] hmkdrxaogbywfof04wdk39aksstnd9q Seznam slovenskih striparjev 0 117050 5747640 5727874 2022-08-26T22:31:01Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[strip]]arjev.''' {{CompactTOC2}} {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} == A == [[Marjan Amalietti]] (1923-1988) - [[Kaja Avberšek]] (1983) == B == [[Milko Bambič]] (1905-1991) - [[Jože Beranek]] (1913-1945) - [[Matjaž Bertoncelj]] (1971-) - [[Primož Bertoncelj]] (1980) - [[Urban Breznik]] (1986) - [[Marko Butina]] (1950-2008) == D == [[Marko Derganc]] (1950) - [[Jurij Devetak]] - [[Saša Dobrila]] (1922-1992) - == E == [[Jure Engeslberger]] - [[Milan Erič]] (animator) == F == [[Domen Finžgar]] (1990) - [[Tina Furlanič]] == G == [[Ciril Gale]] (1946-) - [[Kostja Gatnik]] (1945-2022) - [[Janja Gedrih]] (1972) - [[Jelka Godec Schmidt]] (1958) - [[Iva Gustinčič]] == H == [[Miha Hančič]] (1986) - [[Vladimir Herceg]] (1947) - [[Andrej Herman]] (1931-2006) - [[Ciril Horjak]] (1975) == J == [[Marjanca Jemec Božič]] (1928) - Boris Jukić (1950) - [[Jernej Juren]] (1982) == K == [[Dušan Kastelic]] (1964) - [[Saša Kerkoš]] (1977) - [[Marko Kociper]] (1969) - [[Matej Kocjan]] (1978) - [[Bernard Köllé]] (1966) - [[Tanja Komadina]] (1976) - [[Božo Kos]] (1931-2009) - [[Pšena Kovačič]] (1981) - [[Katja Kovše]] - [[Gašper Krajnc]] (1985) - [[David Krančan]] (1984) - [[Primož Krašna]] (1976) == L == [[Matej Lavrenčič (slovenski animator in stripar)|Matej Lavrenčič]] (1980) - [[Tomaž Lavrič]] (1964) - [[Željko Lordanič]] (Hrvat) - [[Izar Lunaček]] (1979) - [[Jernej Lunder]] (animator) == M == [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (1948) - [[Marjan Manček]] (1948) - [[Mitja Manček]] (1987) - [[Grega Mastnak]] (1969) - [[Mladen Melanšek]] (1963) - [[Ivan Mitrevski]] (1979) - [[Miki Muster]] (1925-2018) ==O == [[Irena Ocepek]] (1979) - [[Mojca Osojnik]] (1970) == P == [[Katarina Peklaj]] - [[Jure Perpar]] (1969) - [[Petra Petan]] - [[Jelko Peternelj]] (1949-2011) - [[Denis Polanc]] (1980) - [[Jani Prgič]] == R == [[Martin Ramoveš]] (1989) - [[Igor Ribič]] (1962) - [[Gašper Rus]] (1983) == S == [[Simon Sanda]] (1974) - [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) - [[Iztok Sitar]] (1961) - [[Edi Skrt]] - [[Zoran Smiljanić]] (1961) - [[Lovro Smrekar]] (2002) - [[Damijan Sovec]] (1970) - [[Damijan Stepančič]] (1969) - [[Matej Stupica]] (1987) == Š == [[Igor Šinkovec]] (1978) - [[Romeo Štrakl]] (1962) - [[Andrej Štular]] (1967) - [[Iztok Šušteršič]] (1944) ==V == [[Gorazd Vahen]] (1969) - [[Eka Vogelnik]] (1946) - [[Vojko Volavšek]]-Volvo - [[Melita Vovk]] (1928-2020) ==Z == [[Leon Zuodar]] (1977) ==Ž == [[Mina Žabnikar]]-"Mina Fina" (1978) {{seznami narodov po poklicu|striparjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Striparji]] [[Kategorija:Slovenski striparji|*]] ogveq53plunyhnbfhr963pexbfwlfum Socerb 0 126127 5747533 5746938 2022-08-26T13:16:12Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102146_b4 | latd = 45 |latm = 35 |lats = 18.92 |latNS = N | longd = 13 |longm = 51 |longs = 30.88 |longEW = E |najdisi=Socerb |image=Socerb1.jpg |povrsina=3,66 |prebivalstvo=27 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=370,9 |postna=6275 |posta=Črni kal |obcina=Koper |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Socerb - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 1. avgust 1987 | refšt=1279 <!--slika--> | lokacija = | občina = Koper }} }} [[File:Socerb village.jpg|thumb|left|420px|Pogled z gradu na vas in na mesto Trst]] '''Socerb''' (italijansko San Servolo) je [[naselje]] [[vas|vaškega]] značaja v [[Istra|Slovenski Istri]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> tik nad mejo z [[Italija|Italijo]] oz. [[Dolina pri Trstu|Dolino pri Trstu]]. Naselje upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. Socerb je gručasto naselje na [[kraški rob|kraškem robu]], na pomolu iz [[fliš]]a in [[apnenec|apnenca]]. Okoli 30 metrov nad naseljem stojijo ruševine [[grad Socerb|gradu Socerb]], v katerih je sedaj gostišče. V bližini gradu je [[Sveta jama]], v kateri se nahaja edina podzemna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v Sloveniji. V jami naj bi svojčas prebival [[sveti Socerb]], po katerem se naselje tudi imenuje.[[File:Castello di San Servolo.jpg|thumb|right|250px|Grad Socerb]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Dario Gasparo, ''Glinščica in njena slikovita krajina'', Lint Editoriale Trieste (2008), ISBN 978-88-8190-248-6 * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=26&id=844 Socerb - Hribi.net] {{kategorija v Zbirki}} {{Mestna občina Koper}} [[Kategorija:Socerb| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} lvtg84itfcuyrgn5k03lf36w3kcgz0j 5747535 5747533 2022-08-26T13:17:21Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102146_b4 | latd = 45 |latm = 35 |lats = 18.92 |latNS = N | longd = 13 |longm = 51 |longs = 30.88 |longEW = E |najdisi=Socerb |image=Socerb1.jpg |povrsina=3,66 |prebivalstvo=27 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=370,9 |postna=6275 |posta=Črni kal |obcina=Koper |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Socerb - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 1. avgust 1987 | refšt=1279 <!--slika--> | lokacija = | občina = Koper }} }} [[File:Socerb village.jpg|thumb|left|420px|Pogled z gradu na vas in [[Dolina, Trst|Dolino pri Trstu]] '''Socerb''' (italijansko San Servolo) je [[naselje]] [[vas|vaškega]] značaja v [[Istra|Slovenski Istri]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> tik nad mejo z [[Italija|Italijo]] oz. [[Dolina pri Trstu|Dolino pri Trstu]]. Naselje upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. Socerb je gručasto naselje na [[kraški rob|kraškem robu]], na pomolu iz [[fliš]]a in [[apnenec|apnenca]]. Okoli 30 metrov nad naseljem stojijo ruševine [[grad Socerb|gradu Socerb]], v katerih je sedaj gostišče. V bližini gradu je [[Sveta jama]], v kateri se nahaja edina podzemna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v Sloveniji. V jami naj bi svojčas prebival [[sveti Socerb]], po katerem se naselje tudi imenuje.[[File:Castello di San Servolo.jpg|thumb|right|250px|Grad Socerb]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Dario Gasparo, ''Glinščica in njena slikovita krajina'', Lint Editoriale Trieste (2008), ISBN 978-88-8190-248-6 * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=26&id=844 Socerb - Hribi.net] {{kategorija v Zbirki}} {{Mestna občina Koper}} [[Kategorija:Socerb| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} e7hbinlfcq5nb26kh8wv3eaycau3gas 5747536 5747535 2022-08-26T13:17:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102146_b4 | latd = 45 |latm = 35 |lats = 18.92 |latNS = N | longd = 13 |longm = 51 |longs = 30.88 |longEW = E |najdisi=Socerb |image=Socerb1.jpg |povrsina=3,66 |prebivalstvo=27 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=370,9 |postna=6275 |posta=Črni kal |obcina=Koper |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Socerb - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 1. avgust 1987 | refšt=1279 <!--slika--> | lokacija = | občina = Koper }} }} [[File:Socerb village.jpg|thumb|left|420px|Pogled z gradu na vas in [[Dolina, Trst|Dolino pri Trstu]]]] '''Socerb''' (italijansko San Servolo) je [[naselje]] [[vas|vaškega]] značaja v [[Istra|Slovenski Istri]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> tik nad mejo z [[Italija|Italijo]] oz. [[Dolina pri Trstu|Dolino pri Trstu]]. Naselje upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. Socerb je gručasto naselje na [[kraški rob|kraškem robu]], na pomolu iz [[fliš]]a in [[apnenec|apnenca]]. Okoli 30 metrov nad naseljem stojijo ruševine [[grad Socerb|gradu Socerb]], v katerih je sedaj gostišče. V bližini gradu je [[Sveta jama]], v kateri se nahaja edina podzemna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v Sloveniji. V jami naj bi svojčas prebival [[sveti Socerb]], po katerem se naselje tudi imenuje.[[File:Castello di San Servolo.jpg|thumb|right|250px|Grad Socerb]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Dario Gasparo, ''Glinščica in njena slikovita krajina'', Lint Editoriale Trieste (2008), ISBN 978-88-8190-248-6 * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=26&id=844 Socerb - Hribi.net] {{kategorija v Zbirki}} {{Mestna občina Koper}} [[Kategorija:Socerb| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} lxw2ekt39sqdto3xr1c42vrfiq343f1 Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen 4 135116 5747721 4783968 2022-08-27T09:01:10Z Janezdrilc 3152 /* Imena svetnikov */ + wikitext text/x-wiki {{Bližnjica|WP:ZSI}} {{Predlog}} '''Zapisovanje svetniških imen''' se nanaša na vsa imena, bodisi v naslovih ali vsebini člankov, ki vsebujejo besedo ''sveti'', oziroma vse njene sklanjatvene izpeljanke. Pomen besede ''sveti'' se sicer nanaša na posvečen status neke osebe, stvari ali pojma, ki je lahko osnova za poimenovanje neke druge stvari (na primer organizacije), v smislu pripadnosti ali zgolj spominjanja nanjo. == Imena svetnikov == * V splošni (torej ne specialno verski) enciklopediji kot je Wikipedija pridevnik "sveti" v imenu članka pritiče samo tistim osebam, ki so pod njim znane v širši javnosti in se z njim pojavljajo v (posvetni) literaturi. Tako na primer [[sveti Peter]], [[sveti Florjan]] in [[sveti Sava]], [[sveti Ciril in Metod]], vendar [[Tomaž Akvinski]], [[Frančišek Asiški]], [[Avguštin iz Hipona]], [[Pij iz Pietrelcine]]. == Imena cerkva == * Imena cerkva so zapisana kot ''cerkev svete Barbare'' (primer). * Ker je število cerkva, ki so posvečene istemu svetniku, v povprečju razmeroma veliko, se naslovom člankov poleg imena cerkve doda tudi kraj, v katerem se cerkev nahaja. Sama navedba kraja sicer ne spada k imenu cerkve, je pa potrebna prav zaradi nujnosti, da se naredi razlika v razlikovanju naslovov člankov. * Kadar ima cerkev pomembnejšo vlogo, se ta izrazi z nadomestitvijo besede ''cerkev'' z ustreznim samostalnikom: bazilika, stolnica - te besede namreč že s svojim pomenom pričajo, da gre za cerkev. Ne uporabljajo pa se pridevniki, kot so ''župnijska'', ''podružnična'', ''pokopališka'', ''samostanska'', ali ko gre za navedbo veroizpovedi, ''rimskokatoliška'', ''grškokatoliška'', ''srbska pravoslavna'' in tako dalje. Izjema so evangeličanske cerkve, saj v imenu pogosto nimajo navedene posvetitve in se zato poimenujejo kot ''evangeličanska cerkev, Bodonci'' (primer). Glej tudi: [[Predloga:Cerkve-legenda]]. * Kadar ima posamezna cerkev več pomembnih vlog, se uporabi tisto, ki je pomembnejša, ostale pa se izpusti. Če je neka cerkev hkrati in stolnica in bazilika, se jo imenuje z nazivom ''stolnica'', saj so stolnice hierarhično najpomembnejše cerkve na področju neke škofije ([[Zakonik cerkvenega prava]]). * Izogibamo se drugim imenom cerkva, ki so morda pravtako znana - primer ''Uršulinska cerkev, Ljubljana'' ([[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana]]). * Imena tujih cerkva prevajamo v slovenščino v skladu z uveljavljenimi imeni [[patrocinij]]ev. Tako na primer angleška ''Our Lady'' in francoska ''Notre-Dame'' nista prevedena kot ''Naša Gospa'', ampak kot ''Mati Božja''. === Mala/velika začetnica === * Pravila v skladu s [[Slovenski pravopis|Slovenskim pravopisom]]: glede na pravila slovenskega pravopisa se v besedilih zapišejo z malo začetnico, razen v naslovih. V skladu s pravopisom se tudi osebna imena, ki so vključena v imenu cerkva (v primeru, da je cerkev posvečena svetniku) vselej zapišejo z veliko začetnico. Praznik, kot je Gospodov vnebohod ali Marijino vnebovzetje, se zapiše z veliko začetnico, saj gre za osebno ime. Druga beseda je zapisana z malo začetnico. * Pravila v skladu s teološkim pogledom [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]]: Cerkev kot graditeljica, lastnica (v Sloveniji) in uporabnica cerkva uporablja svoj način poimenovanja sakralnih objektov, v skladu z njenim teološkim pogledom. Tako se pišejo ''Sveta Trojica'', ''Sveti Duh'', ''Gospod'' (nazivanje Boga), ''Bog'' vedno z veliko začetnico, saj gre za osebna imena, kar sicer ustreza tudi pravilom Slovenskega pravopisa. To velja tudi pri sklanjanih oblikah besed, na primer ''Božji'', ''Gospodov''... === Krajšave === * V skladu s splošnimi pravili Wikipedije se krajšavam izogibamo. Beseda ''sveti'' se vselej zapisuje v polni obliki in ne s krajšavo ''sv.'' === Primeri === * [[Cerkev svete Katarine, Lendava]] * [[Cerkev Svete Trojice, Odranci]] * [[Cerkev Svetega Duha, Vitna vas]] * [[Cerkev svetega Križa, Ribnica]] * [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina]] * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče]] * [[Cerkev Srca Jezusovega, Velika Polana]] * [[Cerkev Svetega Mohorja in Fortunata, Kupčinji Vrh]] * [[Cerkev Svetega Antona, Stoperce]] * [[Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Rače]] * [[Cerkev Svete Ane, Fram]] Vsa pravila pridejo v upoštev tudi pri drugih sakralnih objektih, kot na primer: * [[Kapela svetega Urbana, Bogojina]] * [[Kapela žalostne Matere Božje, Gornji Črnci]] * [[Kapela Marije Pomočnice, Srednja Bistrica]] * [[Kostnica svetega Mihaela]] Glej tudi: [[:Kategorija:Cerkve v Sloveniji]], [[:Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju]]. == Krajevna imena == * Mnogo slovenskih krajevnih imen vsebuje besedo ''sveti'' vsled zgodovinskega poimenovanja po kakšnem svetniku ali krščanskem prazniku. V literaturi se zelo pogosto pojavljajo v okrajšani obliki. Uradna imena slovenskih krajev so zaobjeta v [[Register prostorskih enot Republike Slovenije|Registru prostorskih enot Republike Slovenije]], ki je v pristojnosti [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen|Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen]]. Ker so uradna imena v registru navedena v neokrajšani obliki, jih tudi v Wikipediji navajamo neokrajšano. gv3jpneumf0ka1b2j0sfceh437kxhpa Peter Anton Codelli 0 137764 5747552 4803040 2022-08-26T14:24:25Z Romanm 13 /* Življenje in delo */ [[Sacrum promptuarium]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} Vitez '''Peter Anton I. Codelli pl. Fahnenfeld''', veletrgovec, [[Kranjska|kranjski]] plemič in zemljiški gospod, * ca. [[1660]], Berbenno pri [[Bergamo (pokrajina)|Bergamu]], [[Italija]], † [[1727]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Peter Anton Codelli je bil sin Dominika Codellija iz [[Gorica|Gorice]]. Študiral je [[montanistika|montanistiko]]. Na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] je razvil železarsko industrijo. Že zelo bogat se je naselil v Ljubljani, kjer je bil začetnik ljubljanske veje [[Codelliji|Codellijev]]<ref>[[Primorski slovenski biografski leksikon]], 1976, 3. snopič, str 192</ref>. Bil je eden največjih veletrgovcev svojega časa na [[Kranjska|Kranjskem]], trgoval je z železom in s cenedskim suknom. V njegovi trgovini je bil zaposlen tudi [[Michelangelo Zois]], oče barona [[Žiga Zois|Žige Zoisa]]<ref>[http://www.sistory.si/modules.php?name=Publikacije&op=publikacija&id=152 Valenčič, V. (1994): Trgovina na Kranjskem v 18. stoletju. Zgodovinski časopis 48(2):217-230]</ref>. Leta 1701 je Peter Anton Codelli kupil [[gospostvo Kodeljevo]] (Herrschaft Thurn), skupaj z [[Grad Kodeljevo|gradom Kodeljevo]]<ref>Pavle Blaznik, "Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici", 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96</ref>, ki je potem ostal celo četrtino tisočletja sedež rodbine Codelli na Kranjskem. Med [[Kranjska|kranjske]] deželne stanove je bil sprejet 26. avgusta [[1698]], leta 1700 pa tudi med koroške deželane. Peter Anton Codelli je bil velikodušen mecen. Zaslužen je tudi za slovensko slovstvo, saj je denarno podprl izid četrte knjige pridig ''[[Sacrum promptuarium]]'' (sveti priročnik) [[Janez Svetokriški|Janeza Svetokriškega]], ki je v Ljubljani izšla leta 1700. Avtor mu je v zahvalo posvetil to knjigo. Za dobrih 5000 goldinarjev je dal uliti 63 stotov težak zvon za novozgrajeno [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljansko stolnico]]<ref>[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='rel%3dletopis'&pageSize=20&sortDir=DESC&sort=date&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-QP1RWWLJ Vrhovec, I. (1898): Veliki šenklavški zvon v Ljubljani, čigav je?. Letopis Matice Slovenske 1898, str. 206-223]</ref>. Ker je bil brez otrok, je svoje velikansko premoženje zapustil nečaku [[Avguštin I. Codelli|Avguštinu]] iz [[Gorica|Gorice]]. [[Slika:Peter Anton Codelli tombstone.jpg|thumb|left|250px| Nagrobna plošča v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]]]] Pokopan je pod oltarjem sv. Trojice v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani]]. == Viri == {{kategorija v Zbirki}} {{opombe}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Codelli, Peter Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1660]] [[Kategorija:Umrli leta 1727]] [[Kategorija:Codelliji]] [[Kategorija:Kranjski plemiči]] [[Kategorija:Kodeljevo]] 4oc8ypnmrc6afhp331s0cl6dzkx1o41 Anton Sever 0 141773 5747673 5366912 2022-08-27T07:06:19Z Sporti 5955 slika wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Sever''', [[Slovenci|slovenski]] [[medaljer]] in [[kipar]], * [[14. junij]] [[1886]], [[Šenčur|Šenčur pri Kranju]], † [[1965]]. == Življenje == Njegov oče je bil doma iz [[Predjama|Predjame]] pri [[Postojna|Postojni]], mati pa s [[Planina pri Rakeku|Planine]]. Anton se je rodil, ko je oče kot užitniški preglednik služil na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. V družini je bilo 12 otrok. Ljudsko šolo je mali Anton obiskoval na [[Ig]]u, nato pa bil štiri leta (od [[1900]] do [[1906]]) na oddelku za podobarstvo tedanje ''Umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani'', kjer ga je poučeval [[Alojzij Gangl]]. Leta [[1904]] je odšel v [[Gradec]] na tamkajšnjo državno obrtno šolo, nakar je med letoma 1907 in 1912 obiskoval študij graverstva in medaljerstva na ''Akademiji upodabljajočih umetnosti na [[Dunaj]]u''. Za učitelja je imel profesorja [[Rudolf Marschall|Rudolfa Marschalla]]. Tam je tedaj študiral tudi [[Ivo Kerdić]], znani [[Hrvati|hrvaški]] medaljer. Anton Sever je svojega učitelja kmalu dosegel. Že kot študent je dobil na razstavah priznanja in prejel nagrade. Tako je bil že leta [[1911]] povabljen na svetovno medaljersko razstavo v Bruslju in razstavil tam dve deli. O njegovem prvencu, [[bron]]asti medalji [[France Prešeren|Prešerna]] iz leta [[1909]], je napisal laskavo poročilo dr. [[Ivan Prijatelj]] v ''Omladini''. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je sprva delal kot svobodni umetnik, dokler ni leta [[1920]] po opravljenem profesorskem učnem izpitu sprejel službe na [[Ljubljana|ljubljanski]] ''Tehnični srednji šoli''. Med letoma 1924 in 1941 je vodil umetniško šolo ''Probuda'' v Ljubljani, od [[1939]] dalje pa je bil starešina odseka za kiparstvo, graverstvo in keramiko na TSŠ, kjer je vzgojil dolgo vrsto učencev. Tam je vzgajal mladino 40 let, vse do upokojitve konca avgusta [[1960]]. Ko se je Sever že bližal 75. rojstnemu dnevu, je vse, kar mu je ostalo od svojih najlepših del, podaril [[Narodna galerija|Narodni galeriji]]. Vsega skupaj je šlo za 63 kosov: 15 bronastih medalj in 11 plaket, 13 kovinskih značk, 7 mavčnih odlitkov, 10 štanc in 7 redukcij. == Delo == Značilnosti Severjevega dela so nenavadno obvladovanje tehnike, zanesljiv prijem, čistost obrisov, smotrna kompozicija in globoko znanje ter dober okus. Posebne finese je dosegal v perspektivni gradnji. Zgledno je znal vkomponirati predmet v dani prostor, pronicljivo je znal tudi podati poglobljen psihološki izraz portretov. Posebno mojstrstvo je dosegel v portretiranju ''en face''. == Znana dela == [[Slika:Hernals Schutzmantelmadonna 2.JPG|thumb|right|250px|Kip [[Devica Marija|Device Marije]] na [[Dunaj]]u]] === Študentska dela === *''[[France Prešeren]]'' ([[1909]]) *''Slepec'' *''[[Ivan Prijatelj]]'' *''Starka'' *''[[Primož Trubar]]'' *''[[Simon Gregorčič]]'' === Plakete en face === *''Tast'' ([[1923]]) *''Dr. Šlajmer'' ([[1923]]) *''[[Ivan Hribar]]'' ([[1931]]) *''Karla Bulovčeva'' ([[1933]]) *''[[Saša Šantel]]'' ([[1943]]) === Profilni portreti === *''[[Julija Primic|Primičeva Julija]]'' ([[1951]]) *''[[Rudolf Maister]]'' ([[1954]]) *''[[Josip Plemelj]]'' ([[1954]]) *''Marjetica'' ([[1956]]) == Razstave == *''Svetovna medaljerska razstava'', [[Bruselj]], [[1911]] *''Jugoslovanska umetnostna razstava'', [[Beograd]], [[1922]] *''Mednarodna medaljerska razstava'', [[New York]], [[1924]], *''Mednarodna medaljerska razstava'', [[Varšava]], [[1926]] *''Slovanska medaljerska razstava'', [[Lwow]], [[1931]] == Viri == *Dobida, Karel (2. april 1961). »Lepo darilo Narodni Galeriji; Delo Antona Severja«. ''Delo''. {{artist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sever, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski medaljerji]] a85ric3sts3vuxmgoi2ibmh8hej366y Džordže Gider 0 152541 5747595 4799804 2022-08-26T17:25:41Z Vrli mako 205858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Džordže Gider - Georg''' (psevdonim '''Enigmatko'''), [[Slovenci|slovenski]] [[enigmatik]] in sestavljalec [[križanka|križank]], * [[12. september]] [[1962]], [[Murska Sobota]], † 2012. Džordže je živel in ustvarjal v [[Radenci]]h. Julija [[2001]] je postavil prvo slovensko internetno stran Enigmatko.com, namenjeno predvsem vsem ljubiteljem križank in ugank. == Zunanje povezave == * [http://www.enigmatko.com www.enigmatko.com] {{DEFAULTSORT:Gider, Džordže}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Slovenski ugankarji]] [[Kategorija:Prekmurci]] 8yavsac36zfdw09selgeyy90tej0tt2 5747596 5747595 2022-08-26T17:26:39Z Vrli mako 205858 Dodajanje datuma smrti. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=2012}} '''Džordže Gider - Georg''' (psevdonim '''Enigmatko'''), [[Slovenci|slovenski]] [[enigmatik]] in sestavljalec [[križanka|križank]], * [[12. september]] [[1962]], [[Murska Sobota]], † 2012. Džordže je živel in ustvarjal v [[Radenci]]h. Julija [[2001]] je postavil prvo slovensko internetno stran Enigmatko.com, namenjeno predvsem vsem ljubiteljem križank in ugank. == Zunanje povezave == * [http://www.enigmatko.com www.enigmatko.com] {{DEFAULTSORT:Gider, Džordže}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Slovenski ugankarji]] [[Kategorija:Prekmurci]] 847kciwa0hs6wobo7z4f5vn9l2c61hd Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani 0 152949 5747730 5741137 2022-08-27T09:31:40Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, npr. [[Stojan Cigoj]], [[Bogomir Dobovišek]], [[Jože Šturm]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Anton Žun]], [[Jože Koruza]], [[Oto Norčič]], ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Ivo Antolič]], [[Miloš Kobal]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Drago Stepišnik]], [[Stanko Gogala]], [[Milan Grošelj]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Tone Klemenčič]], [[Janez Stanonik]], [[Jože Toporišič]], [[France Križanič]], [[Božo Kralj]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Peter Novak]], [[Jože Trontelj]], [[Janez Planina]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]], r = [[rektor]] UL, dr.hc = [[častni doktor]] UL, † = zdaj že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALUO = Akademija za likovno umetnost in oblikovanje == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) *[[Vlado Benko]] (FSPN=FDV, 1978) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a, dr.h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT, 1998) † a, dr.h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Miran Čuk]] (FŠ/PEF, 2009) == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (FU /prej EF/, 2008) * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre|Alojz (Franc) Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) a *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r † *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF?/FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?/FA, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) † *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) † *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) † *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1998) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN/[[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar]] (FF, 2012) *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a * == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] ** ** * {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] toowqpyetfxl2flxwgmqbl7khzrhaf5 Ivan Cesar (literat) 0 156221 5747551 5406342 2022-08-26T14:23:50Z Romanm 13 /* Bibliografija */ [[Sacrum promptuarium]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Ivan Cesar}} {{Infopolje Oseba|image=Ivan.Cesar.jpeg|caption=Ivan Cesar}} '''Ivan Cesar''', [[Hrvati|hrvaški]] [[literarni zgodovinar]], [[slovenistika|slovenist]], [[urednik]], [[prevajalec]], [[politik]], * [[9. maj]] [[1936]], [[Beletinec]] ([[Hrvaška]]), † [[26. november]] [[1993]]. == Življenje in delo == Magistriral je na temo [[strukturalizem|strukturalne]] analize [[Ivan Potrč|Potrčeve]] pripovedne proze, leta 1974 je doktoriral z naslovom ''Poetika pripovedne proze [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]]'', in sicer na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlil se je na oddelku za slavistiko [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|zagrebške Filozofske fakultete]], s predavanji in referati je redno sodeloval na slovenističnih simpozijih [[Simpozij Obdobja|Obdobja]] in bil vabljen na letne [[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|Seminarje slovenskega jezika, literature in kulture]]. Ukvarjal se je z južnoslovanskimi literaturami, posebno pozornost pa je posvečal slovenski literaturi, predvsem [[barok|baročni]] [[pridiga|pridigi]], razsvetljenski poetiki, [[ekspresionizem|ekspresionistični]] pripovedi ([[Ivan Pregelj]]), socialnokritičnemu in [[socialistični realizem|socialističnemu realizmu]], literarni [[avantgarda|avantgardi]], [[Ciril Kosmač|Cirilu Kosmaču]], [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]], [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]], [[Ivan Potrč|Ivanu Potrču]] idr. Svoje delo je zbral v monografijah ''Poetika pripovedne proze Cirila Kosmača'' (1981), ''Od riječi do znaka'' (1990) in v pregledu slovenske književnosti za hrvaške študente [[slavistika|slavistike]] z naslovom ''Slovenska književnost'' (1991), ki ga je izdal skupaj s prof. dr. [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jožetom Pogačnikom]]. To delo predstavlja literarnozgodovinski pregled razvoja slovenske književnosti, zlasti njene uokvirjenosti v evropsko literarno dogajanje. Kot izreden poznavalec tujih jezikov je veliko prevajal iz francoske in nemške, predvsem pa iz slovenske književnosti ([[Ciril Kosmač|Kosmač]], [[Edvard Kocbek|Kocbek]]) v hrvaščino. Bil je urednik, ukvarjal se je z literarno kritiko in poezijo. V pesmih se je izražal v [[latinščina|latinščini]], zato je njegovo ime uvrščeno v svetovno antologijo latinskega jezika ''[[Carmina latina recentiora]]'', ki je izšla leta 1975 v [[ZR Nemčija|ZR Nemčiji]]. Do vstopa v politiko je na hrvaškem radiu in časopisju predstavljal slovenske novitete. Ustanovil je krščansko demokratsko stranko (HKDU – [[Hrvaška krščanska demokratska unija]]) in leta 1992 kandidiral na predsedniških volitvah. == Bibliografija == * Funkcioniranje literarnih sredstev v Kosmačevi [[Balada o trobenti in oblaku|Baladi o trobenti in oblaku]]. ''Primorska srečanja'', št. 24 (1980), str. 263–270. {{COBISS|ID=41813504}} * ''Poetika pripovedne proze Cirila Kosmača''. Ljubljana: Mladinska knjiga, Koper: Lipa, 1981. {{COBISS|ID=15680768}} * [http://www.dlib.si/documents/clanki/sodobnost/1988/pdf/36_11_10.pdf Pornografija kot besedilo. ''Sodobnost'', št. 11 (1988), str. 1063–10782.] {{COBISS|ID=18801152}} * Funkcija opisa v slovenskih baročnih pridigah: (na primeru pridig Janeza Svetokriškega ''[[Sacrum promptuarium]]''), ''Obdobja 9''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989, str.185–190. {{COBISS|ID=8321536}} * ''Od riječi do znaka: studije i eseji''. Zagreb: Globus, 1990. {{COBISS|ID=26341377}} * Ivan Cesar in Jože Pogačnik: ''Slovenska književnost''. Zagreb: Školska knjiga, 1991. {{COBISS|ID=30703105}} == Viri == * Cesar, Ivan: ''Poetika pripovedne proze Cirila Kosmača'' Ljubljana: Mladinska knjiga, Koper: Lipa, 1981. {{COBISS|ID=15680768}} * Cesar, Ivan: ''Od riječi do znaka: studije i eseji''. Zagreb: Globus, 1990. {{COBISS|ID=26341377}} * Kmecl, Matjaž: Ivan Cesar. ''Delo'', št. 280 (2. XII. 1993), str. 6. {{COBISS|ID=45620736}} * Potočnik, Peter: »Žal boste amen zgovorili vi, ki ste mi stali ob strani«: pred Cesarjevim pogrebom. ''Delo'', št. 280 (2. XII. 1993), str. 15. {{COBISS|ID=45648896}} == Glej tudi == * [[seznam tujih slovenistov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] {{-}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cesar, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1936]] [[Kategorija:Umrli leta 1993]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški prevajalci]] [[Kategorija:Hrvaški slovenisti]] [[Kategorija:Hrvaški literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški politiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Hrvaški uredniki]] [[Kategorija:Hrvaški univerzitetni učitelji]] 3v554h5nfaoj2fmfshi1y58nfq6phaf Greben, Grebeni 0 163332 5747554 2517780 2022-08-26T14:36:31Z Romanm 13 {{Infopolje otok}} wikitext text/x-wiki {{coor title dms|42|39|05|N|18|02|49|E|}} {{Infopolje otok | image = Lighthouse Croatia-01936 - Grebeni (10091352924).jpg }} '''Greben''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Greben, na katerem stoji [[svetilnik]], leži v otoški skupini otočkov z imenom [[Grebeni]] [[zahod]]no od [[polotok]]a [[Lapad]] pri [[Dubrovnik]]u. Površina otočka je manjša od 0,01 [[kvadratni kilometer|km²]]. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: B Bl(3) 10s. Nazivni domet svetilnika je 10 [[morska milja|milj]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Grebeni (Dalmacija)]] dsh1l8bzip4q4zd8rbspv36vuvqraqc 5747555 5747554 2022-08-26T14:38:27Z Romanm 13 map = Croatia wikitext text/x-wiki {{coor title dms|42|39|05|N|18|02|49|E|}} {{Infopolje otok | image = Lighthouse Croatia-01936 - Grebeni (10091352924).jpg | map = Croatia }} '''Greben''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Greben, na katerem stoji [[svetilnik]], leži v otoški skupini otočkov z imenom [[Grebeni]] [[zahod]]no od [[polotok]]a [[Lapad]] pri [[Dubrovnik]]u. Površina otočka je manjša od 0,01 [[kvadratni kilometer|km²]]. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: B Bl(3) 10s. Nazivni domet svetilnika je 10 [[morska milja|milj]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Grebeni (Dalmacija)]] hqzm3cptscruhrbh2mfh1b3ucxd1v0o Elda Piščanec 0 168324 5747685 5560345 2022-08-27T07:38:06Z VidaC 207382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Elda Piščanec''', [[slovenci|slovenska]] [[slikar]]ka, [[Grafika|grafičarka]] in [[Kipar|kiparka]] * [[2. november]] [[1897]], [[Trst]], † [[18. oktober]] [[1967]], [[Vine, Vojnik|Vine]] pri [[Celje|Celju]]. ==Življenjepis== Elda se je rodila v premožno družino. Njen [[oče]], Just Piščanec, je bil [[carinik]], ki je kasneje napredoval v vodjo carinskega urada v [[Ljubljana|Ljubljani]], nato pa se je družina preselila še v [[Beograd]], kjer je Just postal glavni [[revizija|revizor]] generalne direkcije carin. Elda je tako najprej obiskovala mestni [[licej]] v Ljubljani, nato se je vpisala na obrtno šolo. Po končani šoli se je leta 1917 zaposlila kot poštna uradnica v Ljubljani. Službo je opravljala tri leta, medtem pa je obiskovala [[tečaj]] [[slikarstvo|slikanja]] pri slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Zaradi velikih uspehov na umetniškem področju se je leta 1921 odločila posvetiti slikarstvu in je v [[Litija|Litiji]] začela obiskovati še en slikarski tečaj. Leta 1922 je odšla v [[Zagreb]], kjer se je vpisala na umetnostno [[akademija (šola)|akademijo]]. Med letoma 1924 in 1929 je slikarstvo in [[grafika|grafiko]] študirala na akademiji v [[Firence|Firencah]]. Kasneje je odšla še v [[Pariz]], kjer se je izpopolnjevala pri slikarju [[Maurice Denis|Mauriceu Denisu]], kjer se je specializirala v tehniki cerkvenega slikarstva. Sprva se je v umetnosti posvečala grafiki, v [[1930.|tridesetih letih]] 20. [[20. stoletje|stoletja]] pa je začela bolj gojiti slikarske tehnike [[tihožitje|tihožitja]] in [[portret]]a. Leta 1930 se je preselila v [[dvorec]] [[Majpigl]] v Vinah. Tam se je povsem osamila in je le občasno pučevala slikarstvo po različnih šolah v Ljubljani, [[Kranj]]u, [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Leta 1949 se je upokojila in je do smrti slikala v svojem dvorcu, odmaknjena od sveta. ==Glej tudi== * [[Mira Pregelj]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=430618|avtor=ur.|ime=Piščanec Elda|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Piščanec, Elda}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] ewe0evi0jiyfpbk9b8g2179glwjmdv5 Volitve v Evropski parlament 2009 0 174777 5747606 5462678 2022-08-26T19:36:46Z Markus.z.si 209017 Evropski parlament 2009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve|election_name=Volitve v Evropski parlament 2009|party1=|type=|ongoing=no|previous_election=Volitve v Evropski parlament 2004|previous_year=2004|next_election=Volitve v Evropski parlament 2014|next_year=2014|election_date=7. junij 2009|image1=|candidate1=|country=EU|percentage1=|popular_vote1=|image2=|candidate2=|party2=|popular_vote2=|percentage2=|title=|before_election=|before_party=|after_election=|after_party=}} '''[[Volitve]] v [[Evropski parlament]]''' so potekale med 4. in 7. junijem [[2009]] v vseh 27 državah članicah [[Evropska Unija|Evropske Unije]]. V Sloveniji so volitve potekale v nedeljo, 7. junija. [[Slika:Evropski parlament 2009.png|sličica|Evropski parlament 2009]] Volitve v [[Evropski parlament]], ki je neposredno izvoljeno parlamentarno telo [[Evropska unija|Evropske unije]] (EU), potekajo vsakih pet let. Na njih lahko volijo vsi državljani EU s splošno volilno pravico. Volitve v Evropski parlament leta 2009 so potekale v vseh 27 državah članicah EU med 4. in 7. junijem 2009. Volilo se je 736 poslancev, ki bodo zastopali približno 500 milijonov Evropejcev. Volilno pravico ima v državah EU približno 375 milijonov ljudi, kar pomeni, da so bile to največje čez-nacionalne volitve doslej. Prve volitve v Evropski parlament so bile leta 1979. Pred tem so bili evropski poslanci imenovani izmed članov nacionalnih parlamentov in so funkcijo opravljali neprofesionalno. Evropski parlament ima skupaj s [[Evropski svet|Svetom ministrov]] iz vlad 27 članic EU pristojnost sprejemanja zakonodaje na številnih področjih. Tudi o politikah, kot so kmetijstvo ali zunanje zadeve, kjer ima parlament le posvetovalno vlogo, potekajo razprave in se sprejemajo resolucije, ki pogosto vplivajo na razvoj zakonodajnih predlogov in odločitve Sveta. Parlament ima tudi pristojnost sprejemanja evropskega proračuna ter izvaja demokratični nadzor nad institucijami EU. == Volilni sistem == Za volitve evropskih poslancev ni enotnega volilnega sistema. Države članice same določijo sistem za izvolitev poslancev iz svoje države, ki pa mora biti v skladu s tremi zahtevami: * Sistem mora biti oblika proporcionalnega volilnega sistema z listami kandidatov ali prenosljivim glasom * Volilno območje je lahko razdeljeno na volilne enote, če to ne vpliva na sorazmernost volilnega sistema. * Volilni prag ne sme presegati 5 odstotkov. Razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu po državah članicah je urejena v skladu z načelom degresivne sorazmernosti, kar pomeni, da se - ob upoštevanju velikosti prebivalstva posamezne države - v manjših držav voli več evropskih poslancev, kot bi se jih sicer ob striktnem upoštevanju samo števila njihovega prebivalstva. Za razdelitev sedežev ni posebne formule. Določa se z evropskimi pogodbami in se spreminja le ob soglasju vseh članic EU. Državljani EU, ki ne živijo v svoji državi članici temveč imajo stalno prebivališče v drugi članici, lahko volijo ali kandidirajo v državi svojega prebivališča v skladu s postopki, ki jih določa tamkajšnja zakonodaja. V zadnjem sklicu Evropskega parlamenta je bilo kar nekaj poslancev, ki so bili izvoljeni v državi, ki ni država njihovega državljanstva. Državljani EU, ki živijo v tretjih državah, lahko volijo v skladu z določili nacionalnih zakonodaj o volitvah v tujini. Nekatere države omogočajo volitve po pošti in na svojih diplomatsko-konzularnih predstavništvih. == Volitve junija 2009 == V [[Slovenija|Sloveniji]] se je v nedeljo, 7. junija 2009 volilo 7 poslancev. Volitve so potekale v nedeljo večini držav članic (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska). Ciprčani, Latvijci, Maltežani in Slovaki so na volišča odšli v soboto, 6. junija. Na Irskem so bile volitve v petek, 5. junija, prvi pa so lahko volili Britanci in Nizozemci, že v četrtek, 4. junija. V nekaterih državah so potekale volitve dva dni: tako so bile na Češkem v petek in soboto, 5. in 6. junija, v Italiji pa v soboto in nedeljo, 6. in 7. junija. == Rezultati volitev 2009 == {{posodobi}} Rezultati so bili objavljeni v nedeljo, 7. junija po 22. uri. Novoizvoljeni parlament se je prvič sestal 14. julija. == Slovenski kandidati == Glej: [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009]] == Glej tudi == * [http://www.europarl.europa.eu/elections2009/default.htm?language=SL Evropski parlament: Volitve 2009] * [http://www.europarl.si/ Evropski parlament: Informacijska pisarna za Slovenijo] * [http://www.dvk.gov.si/ Državna volilna komisija] * [http://www.dvk.gov.si/EU2009/dokumenti/EU2009_Javna_objava.pdf Seznam kandidatov] * [http://www.europarltv.europa.eu/LandingPage.aspx Europarltv: rezultati v živo 7. junija] [[Kategorija:Volitve v Evropski parlament|2009]] [[Kategorija:2009 v politiki]] ibuxy29l5ucl59zfnc3lppq4f1kfwrm Irwin 0 175011 5747740 5746426 2022-08-27T10:48:47Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Uredi}} '''''Irwin''''' je [[Slovenija|slovenska]] umetniška skupina, ki jo zdaj sestavljajo umetniki [[Dušan Mandič]] (*1954), [[Miran Mohar]] (*1958), [[Andrej Savski]] (*1961) in [[Borut Vogelnik]] (*1959), do svoje smrti pa je bil član tudi njen pobudnik [[Roman Uranjek]] (1961–2022). Od 1984 je bila soustanovitelj in sestavni del umetniškega kolektiva, imenovanega [[Neue Slowenische Kunst|NSK]] (po letu 1992 pa so prevzeli vodstvo umetniškega projekta Država NSK v času). Svoje ime je skupina IRWIN prevzela od nekdanje tovarne ur v [[Chicago|Chicagu]]. Način oz. usmeritev svojega dela so opisali kot »retroprincip«<ref>{{navedi splet|url=http://subsol.c3.hu/subsol_2/contributors/nsktext.html|title= NSK 2000? - Irwin in Eda Čufer v intervjuju Joanne Richardson, ''Subsol'', 2000.|accessdate=24. marca 2008}}</ref>. Prvotno se je skupina imenovala R IRWIN S (ali s celotnim imenom "Rrose Irwin Selavy", 1983–1985). Do leta 1985 sta bila njena člana tudi kiparja in večmedijska umetnika [[Marko A. Kovačič]] in [[Bojan Štokelj]] (1956–2001), potem se ji je pridružil scenograf [[Gledališče sester Scipion Nasice|Gledališča sester Scipion Nasice]] [[Miran Mohar]], njihova sodelavka pa je postala tudi dramaturginja le-tega [[Eda Čufer]]. Leta 1984 je skupina Irwin s skupaj tem gledališčem (oz. njegovini kasnejšimi reinkarnacijami pod vodstvom [[Dragan Živadinov|Dragana Živadinova]]) in skupino [[Laibach]] soustanovila umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst]] (NSK); Roman Uranjek in Miran Mohar sta bila tudi člana njenega oblikovalskega studia [[Novi kolektivizem]] (NK). Skupini je bolj ljubo, da je njihovo delo kolektivno in ne individualno. Poleg tega skupina IRWIN nikoli ne podpisuje svojih del individualno; prav nasprotno; podpisani so z žigom ali podpisom, ki dokazuje da je delo nastalo v kolektivu IRWIN. Čeravno so v prvi vrsti slikarji, sodelujejo v številnih projektih ostalih kolektivov [[Neue Slowenische Kunst|NSK]], ki se razteza od gledališča do videa. V letu 1992 so v sodelovanju z [[Michael Benson|Michaelom Bensonom]] oblikovali performans imenovan '''''[[Black Square on Red Square]]''''' (''Črni kvadrat na Rdečem trgu''), v katerem so ogromen črn kvadrat iz blaga, dolg 22 metrov, raztegnili na Rdečem trgu v [[Moskva|Moskvi]] v spomin na [[Kazimir Malevič|Kazimirja Maleviča]] in [[suprematizem]]. IRWIN je [[21. april]]a 2004 v Ljubljani prejel [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]], najpomembnejšo slovensko nagrado, ki jo podeljujejo na področju likovne umetnosti. == Viri == {{opombe}} == Bibliografija == * Neue Slowenische Kunst. Irwin: ''East art map: Contemporary art and Eastern Europe.'' London: Afterall, Central Saint Martins College of Art and Design, University of the Arts London, Cambridge [etc.], zadnji ponatis: 2006 ISBN 1-84638-005-7 {{COBISS|ID=227170816}} * Neue Slowenische Kunst. Irwin: Arns, Inke: ''Irwin retroprincip''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. ISBN 86-11-17596-4 {{COBISS|ID=228187392}} == Zunanje povezave == *[http://www.nskstate.com/irwin/index.php IRWIN] na straneh (virtualne) države NSK {{JakopiceviNagrajenci}} [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] {{normativna kontrola}} 4loyahg087q6bpggugdlc1uyzl7hv6k Mihael Barla 0 186418 5747672 5302131 2022-08-27T07:06:10Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dela */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mihael Barla''' (tudi '''Miháo Barla, Mihal Barla''', [[madžarščina|madž.]] ''Barla Mihály''), [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik]], [[pisatelj]] in [[pesnik]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Pisal je v [[prekmurščina|prekmurščini]] in [[madžarščina|madžarščini]]. * [[1778]], [[Murska Sobota]], † [[4. februar]], [[1824]], [[Kővágóörs]], Madžarska. == Življenje in delo == [[Slika:Barla Mihály kővágó eörsi evangélikus lelkész úr feleségének a sírja, 2018 Paks.jpg|thumb|desno|250px|Barlov grob v [[Paks]]u na Madžarskem]] Barla je obiskoval ljudsko šolo v Murski Soboti in evangeličanski [[licej]] v [[Šopron]]u. Leta 1803 je nadaljeval študij v [[Nemčija|Nemčiji]]. Od leta 1808 je bil učitelj v evangeličanski šoli v [[Gjur]]u. Kasneje je bil upravitelj v madžarsko-latinski šoli v [[Sárszentlőrinc]]u pri [[Paks]]u. Od leta 1810 do leta 1824 je pastiroval v [[Kővágóörs]]u ''(Kövágó-Örske Fare Dühovni Pasztér) '' pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Takrat je bila to [[Zala (županija)|Zalska županija]], danes je [[Veszprém]]. Leta 1823 je preuredil pesmarico ''Krszcsanszke peszmene knige'', ki ga je sestavil [[Miháo Bakoš]], dekan [[Šomodski Slovenci|šomodskih Slovencev]]. To je eno najpomembnejših Barlovih del. == Dela == * Köszöntő versek (Zdravici, Sopron, 1901) * Ditomszke, versuske i molitvene kni'zicze (Sopron, 1820) * [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] (Sopron, 1823) * Az isteni kötél emberek kezében (Gjur, ?) == Viri == * {{navedi knjigo |author=Anton Trstenjak |year=2006 |title=Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov |publisher=Maribor : Pokrajinski arhiv |isbn=961-6507-09-5 |cobiss=56228353 |pages=}} * [http://www.petofi-bhad.sulinet.hu/isktort/1fejezet.htm Petőfi Sándor - Sárszentlőrinci gyökerek] * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_arckepcsarnok/elso_resz.html Történelmi arcképcsarnok - Vas megye] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=134257|avtor=Šlebinger Janko|ime=Barla Miháo|vir=SBL}} {{Prekmurščina}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barla, Mihael}} [[Kategorija:Slovenski evangeličanski duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Reformacija]] 9smrknl8jfnmyxevm53my3xtehzq0q8 5747674 5747672 2022-08-27T07:07:56Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dela */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mihael Barla''' (tudi '''Miháo Barla, Mihal Barla''', [[madžarščina|madž.]] ''Barla Mihály''), [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik]], [[pisatelj]] in [[pesnik]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Pisal je v [[prekmurščina|prekmurščini]] in [[madžarščina|madžarščini]]. * [[1778]], [[Murska Sobota]], † [[4. februar]], [[1824]], [[Kővágóörs]], Madžarska. == Življenje in delo == [[Slika:Barla Mihály kővágó eörsi evangélikus lelkész úr feleségének a sírja, 2018 Paks.jpg|thumb|desno|250px|Barlov grob v [[Paks]]u na Madžarskem]] Barla je obiskoval ljudsko šolo v Murski Soboti in evangeličanski [[licej]] v [[Šopron]]u. Leta 1803 je nadaljeval študij v [[Nemčija|Nemčiji]]. Od leta 1808 je bil učitelj v evangeličanski šoli v [[Gjur]]u. Kasneje je bil upravitelj v madžarsko-latinski šoli v [[Sárszentlőrinc]]u pri [[Paks]]u. Od leta 1810 do leta 1824 je pastiroval v [[Kővágóörs]]u ''(Kövágó-Örske Fare Dühovni Pasztér) '' pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Takrat je bila to [[Zala (županija)|Zalska županija]], danes je [[Veszprém]]. Leta 1823 je preuredil pesmarico ''Krszcsanszke peszmene knige'', ki ga je sestavil [[Miháo Bakoš]], dekan [[Šomodski Slovenci|šomodskih Slovencev]]. To je eno najpomembnejših Barlovih del. == Dela == * Köszöntő versek (Zdravici, Sopron, 1901) * [[Ditomszke, versuske i molitvene kni'zicze]] (Sopron, 1820) * [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] (Sopron, 1823) * Az isteni kötél emberek kezében (Gjur, ?) == Viri == * {{navedi knjigo |author=Anton Trstenjak |year=2006 |title=Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov |publisher=Maribor : Pokrajinski arhiv |isbn=961-6507-09-5 |cobiss=56228353 |pages=}} * [http://www.petofi-bhad.sulinet.hu/isktort/1fejezet.htm Petőfi Sándor - Sárszentlőrinci gyökerek] * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_arckepcsarnok/elso_resz.html Történelmi arcképcsarnok - Vas megye] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=134257|avtor=Šlebinger Janko|ime=Barla Miháo|vir=SBL}} {{Prekmurščina}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barla, Mihael}} [[Kategorija:Slovenski evangeličanski duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Reformacija]] dvt4sz3jx06ob59nevih16iz6esdi6w 5747675 5747674 2022-08-27T07:10:07Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dela */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mihael Barla''' (tudi '''Miháo Barla, Mihal Barla''', [[madžarščina|madž.]] ''Barla Mihály''), [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik]], [[pisatelj]] in [[pesnik]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Pisal je v [[prekmurščina|prekmurščini]] in [[madžarščina|madžarščini]]. * [[1778]], [[Murska Sobota]], † [[4. februar]], [[1824]], [[Kővágóörs]], Madžarska. == Življenje in delo == [[Slika:Barla Mihály kővágó eörsi evangélikus lelkész úr feleségének a sírja, 2018 Paks.jpg|thumb|desno|250px|Barlov grob v [[Paks]]u na Madžarskem]] Barla je obiskoval ljudsko šolo v Murski Soboti in evangeličanski [[licej]] v [[Šopron]]u. Leta 1803 je nadaljeval študij v [[Nemčija|Nemčiji]]. Od leta 1808 je bil učitelj v evangeličanski šoli v [[Gjur]]u. Kasneje je bil upravitelj v madžarsko-latinski šoli v [[Sárszentlőrinc]]u pri [[Paks]]u. Od leta 1810 do leta 1824 je pastiroval v [[Kővágóörs]]u ''(Kövágó-Örske Fare Dühovni Pasztér) '' pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Takrat je bila to [[Zala (županija)|Zalska županija]], danes je [[Veszprém]]. Leta 1823 je preuredil pesmarico ''Krszcsanszke peszmene knige'', ki ga je sestavil [[Miháo Bakoš]], dekan [[Šomodski Slovenci|šomodskih Slovencev]]. To je eno najpomembnejših Barlovih del. == Dela == * Köszöntő versek (Zdravici, Sopron, 1901) * [[Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze]] (Sopron, 1820) * [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] (Sopron, 1823) * Az isteni kötél emberek kezében (Gjur, ?) == Viri == * {{navedi knjigo |author=Anton Trstenjak |year=2006 |title=Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov |publisher=Maribor : Pokrajinski arhiv |isbn=961-6507-09-5 |cobiss=56228353 |pages=}} * [http://www.petofi-bhad.sulinet.hu/isktort/1fejezet.htm Petőfi Sándor - Sárszentlőrinci gyökerek] * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_arckepcsarnok/elso_resz.html Történelmi arcképcsarnok - Vas megye] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=134257|avtor=Šlebinger Janko|ime=Barla Miháo|vir=SBL}} {{Prekmurščina}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barla, Mihael}} [[Kategorija:Slovenski evangeličanski duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Reformacija]] g1jwqp6muhxsjky3w77zre1u6w62vxr Štefan Lülik 0 186939 5747686 5340456 2022-08-27T07:40:07Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dela */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Štefan Lülik''' ([[madžarščina|madžarsko]] '''Lülik István'''), [[slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] šolmošter ([[učitelj]]) in [[pisatelj]], * [[1764]], [[Strukovci]]; † [[30. marec]] [[1847]], [[Puconci]]. Najprej je učiteljeval v Rajki (pri [[Slovaška|Slovaški]]), zatem je bil učitelj in kantor v Pucincih. Takrat je iz nekaj [[nemščina|nemških]] knjižic naredil šolsko knjižico, v kateri je zapisal, da je Prekmurje ''»Szlovenszka kraina«'', njegovi prebivalci, ki so jih v madžarščini imenovali [[vandali]] ''(vandalus)'' pa v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''slovenci.'' V [[19. stoletje|19. stoletju]] je namreč na Madžarskem veljalo splošno prepričanje, da so [[Porabski Slovenci|Slovenci na Madžarskem]] potomci Vandalov. ==Dela== * Nôvi abeczedár z-nisteri nemski táksi kní'zicz vküp pobráni, i na szlovenszki jezik preobernyeni p. L. S. P. S. Stampani v-Soprôni pri Kultsár Kataline odvêtki v-1820<sup>tom</sup> leti. ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Puconci]] {{Prekmurščina}} ==Viri== * [http://www.ms.sik.si/Vugrinec_Prekmurskislo.htm Jože Vugrinec: PREKMURSKI SLOVENSKI PROTESTANTSKI PISCI 18. IN 19. STOLETJA IN NAHAJALIŠČA NJIHOVIH NAJPOMEMBNEJŠIH DEL] * {{navedi knjigo |author=Anton Trstenjak |year=2006 |title=Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov |publisher=Maribor : Pokrajinski arhiv |isbn=961-6507-09-5 |cobiss=56228353 |pages=}} * [http://www.vasiszemle.t-online.hu/1999/04/mkozar.htm mkozar] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lulik, Stefan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1847]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] g05suli0uglug5mhccin38l3jbeuj8p Malteški viteški red 0 188185 5747598 5711393 2022-08-26T17:53:50Z Hinko Gnito 3120 /* Posesti reda na Slovenskem */ wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Red sv. Janeza Krstnika | native_name = ''Ordo militiae S. Joannis Bapt. hospitalis Hierosolymitani'' | native_name_lang = | image = | image_size = 200px | alt = | caption = | logo = Armoiries de l'Ordre de Saint-Jean de Jérusalem.svg | logo_size = 200px | logo_alt = | logo_caption = Grb reda sv. Janeza Krstnika | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | map2 = | map2_size = | map2_alt = | map2_caption = | abbreviation = | nickname = Ivanovci, Red sv. Janeza Krsnika, Hospitalci | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | motto = | predecessor = | merged = | successor = | formation = 1050 | founder = | founding_location = [[Jeruzalem]] | extinction = <!-- uporabite {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --> | merger = | type = [[vojaški red]] <br>[[Katolištvo|Katoliški]] [[vitez|viteški red]] | tax_id = <!-- ali | vat_id = (for European organizations) --> | registration_id = <!-- for non-profit org --> | status = | purpose = | professional_title = | headquarters = | location =[[Jeruzalem]]<br>[[Rodos]]<br>[[Malta]] | location2 = | additional_location = | additional_location2= | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline, title}} --> | origins = | region = | products = | services = | methods = | fields = | membership = | membership_year = | language = | owner = | sec_gen = | leader_title = | leader_name = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = | key_people = | main_organ = | parent_organization = | subsidiaries = | secessions = | affiliations = | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | website = | remarks = | formerly = | footnotes = | bodystyle = }} '''Malteški viteški red''', znan tudi kot red sv. Janeza Krstnika, njegovi člani pa »ivanovci« ali »hospitalci«, je [[krščanstvo|krščanski]] [[vojaški red|viteški red]], ki ga je leta 1050 v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] ustanovila bratovščina bolničarjev. Kmalu potem, ko so zahodnoevropski kristjani v [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni]] leta [[1099]] osvojili [[Jeruzalem]], je bratovščina sv. Janeza Krstnika postala [[vojaški red]] in skrb za bolne zamenjala z vojskovanjem za obrambo Svete dežele. Novoustanovljeni red sv. Janeza Krstnika je [[13. februar]]ja [[1113]] s svojo [[Papeška bula|bulo]] potrdil [[papež Pashal II.]] Ko so [[muslimani]] leta [[1187]] ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v [[Akon]], leta 1291 na [[Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovim]] zavzetju [[Malta (otok)|Malte]] so sedež reda leta 1836 prestavili v [[Rim]]. == Zgodovina == === Ustanovitev in zgodnja zgodovina === [[Opat]] Probus je leta [[600]] dobil od papeža pooblastilo, da v [[Jeruzalem]]u zgradi bolnišnico, v kateri bi zdravili in skrbeli za romarje v Sveti deželi. Leta [[800]] je [[cesar]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]] [[Karel Veliki]] probusovo bolnišnico razširil in ji dodal [[knjižnica|knjižnico]]. Kakšnih dvesto let kasneje, leta [[1005]], je [[kalif]] Al Hakim dal bolnišnico v Jeruzalemu porušiti. Leta [[1023]] so trgovci iz [[Amalfi]]ja in [[Salerno|Salerna]] v južni [[Italija|Italiji]] dobili od egiptovskega kalifa Ali az-Zahirja dovoljenje, da bolnišnico ponovno zgradijo. Bolnišnico so zgradili v [[samostan]]u [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], kjer so za bolnike in romarje sprva skrbeli [[benediktinci]]. [[Slika:knights hospitaller.JPG|200px|thumb|Veliki mojster reda s svojimi najvišjimi vitezi, 14. stoletje.]] Katoliški viteški red je po [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni]] ustanovil brat Gerard ([[Gerard Thom]], okoli [[1040]]–[[1120]]). Novoustanovljeni red je leta [[1113]] s [[Papeška bula|papeško bulo]] potrdil [[papež]] [[papež Pashal II.|Pashal II.]] stroške za vzdrževanje reda pa je prevzelo predvsem [[Jeruzalemsko kraljestvo]]. Gerardov naslednik Rajmund du Puy je v bližini [[Bazilika Svetega groba|bazilike Svetega groba]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] ustanovil prvo veliko bolnišnico. Red, ki je sprva skrbel samo za bolne romarje, je kmalu poskrbel tudi za njihovo oboroženo spremstvo in kasneje tudi za obrambo [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]]. Red sv. Janeza Krstnika in [[templjarji]], ki so bili ustanovljeni leta [[1119]], so kmalu postali najmočnejši krščanski organizaciji v Sveti deželi. Do sredine [[12. stoletje]] se je red razdelil na tri veje: redovnike-vojake, duhovnike-redovne kaplane in brate-bolničarje. Red je bil uradno še vedno cerkveni red in je od papeža dobil številne [[privilegij]]e: podrejen je bil izključno papežu, ni plačeval davkov in je lahko posedoval svoje verske objekte. Poleg verskih objektov so hospitalci in templjarji v Sveti deželi zgradili tudi mnogo pomembnih vojaških utrdb. V času, ko je bilo Jeruzalemsko kraljestvo na višku moči, so hospitalci posedovali sedem velikih utrdb in 140 drugih posesti. Največji utrdbi, na katerih je slonela moč [[Kneževina Antiohija|Kneževine Antiohije]], sta bili [[Krak des Chevaliers]] in [[Margat]]. Njihova posest je bila razdeljena na ''redovne konvente'' in manjše upravne enote, imenovane ''komende''. ''Komendo'' je vodil ''komendator'', več ''komend'' pa je bilo združenih v ''balijo'', ki jo je vodil ''bali''. Njihov zaščitnik je bil tudi cesar Svetega Rimskega cesarstva [[Friderik I. Barbarossa]] in leta [[1185]] jim je tudi on podelil številne privilegije. === Vitezi Cipra in Rodosa === [[Slika:Rhode Entrée du Palais.jpg|200px|thumb|Vhod v palačo velikega mojstra na Rodosu]] [[2. oktober|2. oktobra]] [[1187]] je Jeruzalem po 88 letih krščanske vladavine ponovno osvojila muslimanska vojska [[sultan]]a [[Saladin]]a. Po dokončnem padcu Jeruzalemskega kraljestva so se vitezi reda umaknili v [[Grofija Tripoli|Grofijo Tripoli]], po padcu [[Akon]]a leta [[1291]] pa na [[otok]] [[Ciper]]. Na Cipru so se začeli zapletati v lokalno politiko, zato je veliki mojster Janez iz Villiersa sklenil zanje poiskati trajno domovanje in izbral otok [[Rodos]]. Njegov naslednik Fulk Villaretski je njegov načrt izpolnil: po več kot dveh letih vojskovanja se jim je Rodos vdal. Poleg Rodosa so v svojo posest dobili tudi številne sosednje otoke in pristanišči [[Bodrum]] in [[Castelorizo]] na [[Anatolija|anatolski]] [[obala|obali]]. Leta [[1312]] so [[Templjarji|viteški red templjarjev]] razpustili in velik del njihovega premoženja prenesli na red sv. Janeza Krstnika. Premoženje reda je bilo po narodnostih razdeljeno na osem lož: aragonsko, overnijsko, kastiljsko, angleško, francosko, nemško, italijansko in provansalsko. Vsaka loža je imela svojega predstojnika - priorja. Če je bilo v loži več priorjev, je ložo vodil veliki prior. Na Rodosu in kasneje na Malti je viteze posamezne lože vodil bali. Na Rodosu so vitezi reda postali znani kot Rodoški vitezi. Postali so zelo militantni in se bojevali predvsem z berberskimi [[gusar]]ji. V [[15. stoletje|15. stoletju]] so vzdržali dve invaziji: prvič jih je leta [[1444]] napadel egiptovski sultan, drugič pa leta [[1480]] [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva|osmanski sultan]] [[Mehmed II.]] Po osvojitvi [[Konstantinopel|Konstantinopla]] so postali vitezi reda glavni cilj osmanskih napadov. Leta [[1494]] so na polotoku v [[Halikarnas]]u (današnji [[Bodrum]]) zgradili trdnjavo. Za gradivo su uporabili delno porušen [[Mavzolej v Halikarnasu|Mavzolov mavzolej]], ki je bil eden od [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes antičnega sveta]]. Decembra [[1522]] je trdnjavo napadlo 400 ladij pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], s katerih se je izkrcalo 200.000 vojakov. Trdnjavo je branil veliki mojster Philippe Villiers de L'Isle-Adam s 7.000 vitezi. Obleganje je trajalo šest mesecev, potem pa so se poraženi branilci s sultanovim dovoljenjem umaknili na Sicilijo. === Vitezi Malte === Po porazu in umiku z Rodosa so se vitezi reda sedem let selili po [[Evropa|Evropi]], leta [[1530]] pa jim je dal kralj [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v trajni fevd otoka [[Malta (otok)|Malta]] in [[Gozo]]. Po krščanski zmagi nad osmansko floto v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta [[1571]] so vitezi reda nadaljevali z napadi na pirate in muslimanske trgovske ladje. === Nemiri v Evropi === Ko sta se v Evropi začela širiti [[protestantizem]] in egalitarizem, je začel red izgubljati svoje posesti. Leta [[1540]] so zasegli njegovo premoženje v [[Anglija|Angliji]], leta [[1577]] pa je v protestantizem prestopila nemška balija Brandenburg, ki je redu kljub temu plačevala dajatve vse do leta [[1812]]. Vitezi reda so kljub temu ohranili velik vpliv v ruski carski vojni mornarici in mornarici francoskega kraljestva. Po [[Francoska revolucija|Francoski revoluciji]], je nova oblast, ostro naperjena proti aristokraciji in cerkvi, [[11. avgust]]a [[1789]] z dekretom razpustila [[fevdalizem]] in razlastila tudi [[cerkveni red|cerkvene redove]], med njimi tudi malteške viteze. Njihovi materialni viri v [[Francija|Franciji]] so bili za vedno izgubljeni. === Izguba Malte === [[12. junij]]a leta [[1798]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] na vojnem pohodu v [[Egipt]] z zvijačo zasedel [[Malta|Malto]]. Malteške viteze je zaprosil za varno pristanišče, v katerem bi lahko oskrbel svoje ladje, ko so njegove ladje pristale v [[Valletta|Valletti]], pa se je obrnil proti svojim gostiteljem in otočje zavzel. Vitezi so se po umiku z Malte razkropili po Evropi, največje število vitezov je našlo zatočišče v [[Sankt-Peterburg]]u, kjer jih je toplo sprejel ruski [[car]] [[Peter I. (Rusija)|Peter I.]], z željo, da bi okrepil tradicijo ruskih vitezov reda. Red je uvrstil med ruske cesarske redove, vitezi so ga v zameno izvolili za svojega velikega mojstra. Car je kot veliki mojster nato v Rusiji poleg rimskokatoliškega velikega redovnega konventa ustanovil še ruski veliki redovni konvent z nič manj kot 118 komendami. [[Rimskokatoliška cerkev]] njegove izvolitve nikoli ni [[Kanonsko pravo|priznala]], zato je bil veliki mojster reda samo ''[[de facto]]'', na pa tudi ''[[de facto|de iure]]''. V začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] je red zaradi izgub posesti in s tem prihodkov po celi Evropi resno oslabel. Iz tradicionalnih evropskih virov je dotekalo samo še 10% dohodkov, ostalih 90% pa je do leta [[1810]] prispeval ruski veliki konvent. Posledica tega je bila, da so v obdobju od leta [[1805]] do [[1879]] redu vladali poročniki in ne veliki mojstri. Položaj velikega mojstra je ponovno ustanovil [[papež Leon XIII.]] leta [[1879]], red pa je postal zgolj humanitarna in verska in ne več vojaška organizacija. ==Plemiški naslovi velikega mojstra reda== Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov kneza [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so velikega mojstra reda po položaju izenačili s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje »Njegova nadvse eminentna visokost«. == Posesti reda na Slovenskem== Red je svoje priorate že v 12. stoletju ustanovil po vseh kraljestvih Evrope. Svoje posesti je od 13. stoletja imel tudi na slovenskem ozemlju: [[Melje]] (1217), [[Komenda]] (1296), [[Polzela]] (1298). Na Malteški viteški red spominjajo ime naselja [[Komenda]] ter gradova v Komendi in na [[Grad Komenda (Polzela)|Polzeli]]. == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Suvereni malteški viteški red]] * [[Vojaški red]]ovi == Zunanje povezave == {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Zgodovina Malte]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] {{normativna kontrola}} 4yigagwcs6p6pra3a6gulnzjexxzruj Hieronim (ime) 0 189006 5747517 4813850 2022-08-26T12:12:07Z 193.2.11.205 /* Tujejezikovne oblike imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Hieronim |image =Lucas_van_Leyden_019.jpg |imagesize = |caption = Dürerjev portret sv. Heronima |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''sveto ime, od Boga posvečeno ime'' |region = grško ime |origin = Hieronimos |name day = 8. februar, 30. september |related name = |fotonotes = }} {{drugipomeni2|Hieronim}} '''Hieronim''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Hieronim izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ''Hieronimus'', ta pa iz [[grščina|grškega]] ''Hieronimos'' (Ιερώνυμος). To razlagajo kot zloženo ime iz grškig besed ''hierós'' v pomenu besede »svet, božji« in ''ónoma'' v pomenu »ime«, to je »tisti, ki ima sveto ime, od Boga posvečeno ime«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške oblike imena: Eromen, Hijeronim, Jerko, Jerome, Jeron, Jeronim *ženske oblike imena: Hieronima, Jerka, Jerkica == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Angleži]]h: Jerome, Hieronymus *pri [[Francozi|Francozih]]: Jérôme, Gérôme *pri [[Italijani|Italijanih]]: Girolamo, Gerolamo, Geronimo, Geromino *pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Jeroni *pri [[Španci|Špancih]] in [[Portugalci|Portugalcih]]: Jerónimo (brazilsko: Jerônimo) *pri [[Baskija|Baskih]]: Jeronimo; [[Galicijščina|Galicijsko]]: Xerome *pri [[Nemci|Nemcih]] in [[Skandinavci|Skandinavcih]]: Hieronymus *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]]: Hiëronymus (tudi spodnjesaško), Jeroen *pri [[Litovci|Litvancih]]: Jeronimas *pri [[Madžari|Madžarih]]: Jeromos *pri [[Hrvati]]h in [[Srbi]]h: Jeronim (narečno tudi [[Jerolim]]) *pri [[Čehi|Čehih]]: Jeroným *pri [[Slovaki|Slovakih]]: Hieronym *pri [[Poljaki|Poljakih]]: Hieronim *pri [[Romuni|Romunih]]: Ieronim *pri [[Rusi]]h: Иероним *pri [[Ukrajinci|Ukrajincih]]: Єронім (Yeronim), Єроним (Yeronym), Ієронім (Iyeronim) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Еранім (Yeranim) *pri [[Grki|Grkih]]: starogr. Ἱερώνυμος (Hierṓnymos); novogr. Ιερώνυμος (Ierónymos) *pri [[Albanci|Albancih]]: Jeronim(i) *[[Latinščina|latinsko]]: Hieronymus *[[esperanto]]: Hieronimo == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Hieronim: 15.<ref>{{baza imen SURS|ime=Hieronim|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Hieronim zapisano [[8. februar]]ja (Hieronim, [[redovnik]], † 8. feb. [[1537]]) in [[30. september|30. septembra]] ([[Sveti Hieronim]], [[duhovnik]], cerkveni učitelj, † 30. sep. 420).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Priimki nastali iz imena == V Sloveniji so iz imena Hieronim nastali naslednji priimki: Jere, Jerič, Jerko, Jerkič, Jerkovič, Jerom, Jeromelj, Jeromen, Jeronič, Jeronel == Zanimivost == V Sloveniji je šest [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Hieronima'', od teh [[župnijska cerkev]] v [[Kozana|Kozani]]. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na H]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 863eh0q69acyxygsbuxh8o922ujijgh 5747518 5747517 2022-08-26T12:14:28Z 193.2.11.205 /* Tujejezikovne oblike imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Hieronim |image =Lucas_van_Leyden_019.jpg |imagesize = |caption = Dürerjev portret sv. Heronima |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''sveto ime, od Boga posvečeno ime'' |region = grško ime |origin = Hieronimos |name day = 8. februar, 30. september |related name = |fotonotes = }} {{drugipomeni2|Hieronim}} '''Hieronim''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Hieronim izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ''Hieronimus'', ta pa iz [[grščina|grškega]] ''Hieronimos'' (Ιερώνυμος). To razlagajo kot zloženo ime iz grškig besed ''hierós'' v pomenu besede »svet, božji« in ''ónoma'' v pomenu »ime«, to je »tisti, ki ima sveto ime, od Boga posvečeno ime«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške oblike imena: Eromen, Hijeronim, Jerko, Jerome, Jeron, Jeronim *ženske oblike imena: Hieronima, Jerka, Jerkica == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Angleži]]h: Jerome, Hieronymus *pri [[Francozi|Francozih]]: Jérôme, Gérôme *pri [[Italijani|Italijanih]]: Girolamo, Gerolamo, Geronimo, Geromino *pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Jeroni *pri [[Španci|Špancih]] in [[Portugalci|Portugalcih]]: Jerónimo (brazilsko: Jerônimo) *pri [[Baskija|Baskih]]: Jeronimo; [[Galicijščina|Galicijsko]]: Xerome; [[Sardinsko]]: Ziròminu *pri [[Nemci|Nemcih]] in [[Skandinavci|Skandinavcih]]: Hieronymus *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]]: Hiëronymus (tudi spodnjesaško), Jeroen *pri [[Litovci|Litvancih]]: Jeronimas *pri [[Madžari|Madžarih]]: Jeromos *pri [[Hrvati]]h in [[Srbi]]h: Jeronim (narečno čakavsko? tudi [[Jerolim]]) *pri [[Čehi|Čehih]]: Jeroným *pri [[Slovaki|Slovakih]]: Hieronym *pri [[Poljaki|Poljakih]]: Hieronim *pri [[Romuni|Romunih]]: Ieronim *pri [[Rusi]]h: Иероним (Iyeronim) *pri [[Ukrajinci|Ukrajincih]]: Єронім (Yeronim), Єроним (Yeronym), Ієронім (Iyeronim) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Еранім (Yeranim) *pri [[Grki|Grkih]]: starogr. Ἱερώνυμος (Hierṓnymos); novogr. Ιερώνυμος (Ierónymos) *pri [[Albanci|Albancih]]: Jeronim(i) *[[Latinščina|latinsko]]: Hieronymus *[[esperanto]]: Hieronimo == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Hieronim: 15.<ref>{{baza imen SURS|ime=Hieronim|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Hieronim zapisano [[8. februar]]ja (Hieronim, [[redovnik]], † 8. feb. [[1537]]) in [[30. september|30. septembra]] ([[Sveti Hieronim]], [[duhovnik]], cerkveni učitelj, † 30. sep. 420).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Priimki nastali iz imena == V Sloveniji so iz imena Hieronim nastali naslednji priimki: Jere, Jerič, Jerko, Jerkič, Jerkovič, Jerom, Jeromelj, Jeromen, Jeronič, Jeronel == Zanimivost == V Sloveniji je šest [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Hieronima'', od teh [[župnijska cerkev]] v [[Kozana|Kozani]]. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na H]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] p1z8dnefibsi2agrleypk1ksle8377b Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija 0 205526 5747545 5355726 2022-08-26T13:58:16Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ -iw wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno hokejsko tekmovanje | ime = Svetovno prvenstvo v hokeju <br>na ledu - elitna divizija | leto = | leeto = 2008 | ostala_imena = | slika = 2008 IIHF World Championship logo.svg | velikost = 150px | pod_sliko = Uradni logotip tekmovanja | gostiteljica = Kanada | od_do = 2. – 18. maj | ekip = 16 | prizorišč = 2 | mesta = 2 | zmagovalci = Rusija | drugi = Kanada | tretji = Finska | ženski_prvak = | ostali_prvak = | štetje = 2/24<ref name="USSR">Če so upoštevana Svetovna prvenstva, ki jih je osvojila Sovjetska zveza, je ta številka 24.</ref> | štetje2 = | štetje3 = | tekem = 54 | golov = 357 | obisk = 477040 | naj_strelec = {{ikonazastave|Kanada}} [[Dany Heatley]] <small>(12 golov)</small> | naj_učinek = {{ikonazastave|Kanada}} [[Dany Heatley]] <small>(20 točk)</small> | mvp = {{ikonazastave|Kanada}} [[Dany Heatley]] }} {{2008svprvenstvohokejnaledu}} Turnir '''elitne divizije [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|Svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 2008]]''' se je odvijal od [[2. maj|2.]] do [[18. maj]]a [[2008]]. Na turnirju je sodelovalo šestnajst reprezentanc, razdeljenih v štiri skupine (A, B, C in D). Tekme so igrali v dvoranah [[Halifax Metro Centre]] v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu]], [[Kanada]], ter [[Colisée Pepsi]] v [[Quebec City|Quebec Cityju]], [[Kanada]]. Prvak je postala [[ruska hokejska reprezentanca|Rusija]], kar je njena prva zlata medalja po letu [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1993|1993]]. [[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenska reprezentanca]], ki je petič igrala na Svetovnem prvenstvu elitne divizije, je izpadla v drugo divizijo. To je bilo 72. [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu]], vodila ga je Mednarodna hokejska zveza ([[IIHF]]). Prvič po letu [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1962|1962]] ([[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) je finale potekalo v neevropskem mestu. [[IIHF]] je hotela proslaviti 100-letnico svojega obstoja s tem, da vrne Svetovno prvenstvo tja, kjer se je [[hokej na ledu]] rodil. Turnir je bil tudi del proslave ob 400-letnici mesta Quebec City. Turnir je služil kot zadnji in najpomembnejši dogodek za izbiro 9 držav, ki so avtomatično uvrščene na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - moški|moški]] [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2010|hokejski turnir]] [[Zimske olimpijske igre 2010|Zimskih olimpijskih iger 2010]]. Pri izbiranju držav je imela največjo težo [[Svetovna lestvica IIHF]] iz stanja neposredno po tem turnirju.<ref name="iihf1">[http://www.iihf.com/news/iihfpr9706.htm Oznanjen model moškega olimpijskega turnirja v Vancouvru 2010.]</ref> 8. maja 2007 je [[IIHF]] oznanila, da bo ustanovila ''[[Trojna krona (hokej)|Triple Gold Club]]'' s tem, ko bo podelila spominske medalje 19 igralcem, ki so osvojili tri najprestižnejše turnirje v svetu [[hokej na ledu|hokeja na ledu]]: zlato [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah|Olimpijskih iger]], [[Stanleyev pokal]] in zlato [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|Svetovnega prvenstva]].<ref name="live82">[http://live82.ihwc.net/english/article/news/index.ihwc?&artId=2646 IIHF oznani NHL-European Victoria Cup]</ref> V primerjavi s turnirji izpred nekaj let se je zgodilo nekaj sprememb v modelu tekmovanja. Zaradi velike razdalje med Halifaxom in Quebec Cityjem križanja med skupinama E in F ni bilo. Tako so se četrtfinalne tekme igrale znotraj E in F skupine, polfinale in finale pa sta se oba igrala v Quebec Cityju. Druga pomembna razlika je bila ta, da boj za obstanek ni potekal v obliki skupine za obstanek s štirimi državami, pač pa v obliki dveh parov držav, ki so za obstanek igrale na dve zmagi. Prvič v štiridesetih letih so igrali na manjši ledeni ploskvi, ki je v uporabi tudi v ligi [[NHL]]. Velika je 61 m × 26 m, standardna IIHF ledena ploskev pa meri 61 m × 31 m. ==Sodelujoče države== {{glej tudi|Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave}} {{col-begin}} {{col-4}} ;Skupina A *{{ih|Belorusija}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Belorusija.5B3.5D|postava]])'' *{{ih|Francija}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Francija.5B4.5D|postava]])'' *{{ih|Švedska}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0.C5.A0vedska.5B1.5D|postava]])'' *{{ih|Švica}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0.C5.A0vica.5B2.5D|postava]])'' {{col-4}} ;Skupina B *{{ih|Kanada}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Kanada.5B5.5D|postava]])'' *{{ih|Latvija}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Latvija.5B7.5D|postava]])'' *{{ih|Slovenija}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Slovenija.5B8.5D|postava]])'' *{{ih|Združene države Amerike}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0ZDA.5B6.5D|postava]])'' {{col-4}} ;Skupina C *{{ih|Finska}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Finska.5B9.5D|postava]])'' *{{ih|Nemčija}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Nem.C4.8Dija.5B11.5D|postava]])'' *{{ih|Norveška}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Norve.C5.A1ka.5B12.5D|postava]])'' *{{ih|Slovaška}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Slova.C5.A1ka.5B10.5D|postava]])'' {{col-4}} ;Skupina D *{{ih|Češka}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0.C4.8Ce.C5.A1ka.5B13.5D|postava]])'' *{{ih|Danska}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Danska.5B14.5D|postava]])'' *{{ih|Italija}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Italija.5B15.5D|postava]])'' *{{ih|Rusija}} ''([[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - elitna divizija, postave#.C2.A0Rusija.5B16.5D|postava]])'' {{col-end}} ==Pravila== Točke se delijo po naslednjem ključu: * 3 točke za zmago po rednem delu * 2 točki za zmago po podaljšku ali kazenskih strelih * 1 točka za poraz po podaljšku ali kazenskih strelih * 0 točk za poraz po rednem delu Če je po rednem delu izid izenačen, sledi 5-minutni podaljšek s 4 igralci v polju (in 1 vratarjem) do [[zlati gol|zlatega gola]]. Če je potrebno, sledijo kazenski streli s tremi igralci iz vsakega moštva. Izjeme: v četrtfinalu, polfinalu in tekmi za bronasto medaljo je podaljšek dolg 10 min (namesto 5 min), v finalu pa 20 min. Če je 2 ali več reprezentanc izenačenih po točkah, se boljšo reprezentanco določi po naslednjih kriterijih: # Več točk doseženih v medsebojnih tekmah # Boljša razlika v golih v medsebojnih tekmah # Več zadetkov doseženih v medsebojnih tekmah # Boljše razmerje v 1., 2. in 3. kriteriju proti najvišje uvrščeni reprezentanci, ki ni del te izenačitve po točkah # Ponovitev 4. kriterija proti drugi najvišje uvrščeni reprezentanci, ki ni del te izenačitve po točkah # Nadaljevanje 4. kriterija proti ostalim reprezentancam, niso del te izenačitve po točkah (od najbolje uvrščene reprezentance proti najslabše uvrščeni). ==Skupinski del== 16 sodelujočih držav je bilo razvrščenih v naslednje 4 skupine.<ref name="iihf2">[http://www.ihwc.net/english/article/news/index.ihwc?&artId=2690 IIHF naznani nagrade, '08 skupine]</ref> Najbolje uvrščene tri države iz skupine se prebijejo v Kvalifikacijski krog, najslabša gre v boj za obstanek v elitni diviziji. {| class="wikitable" |- | style="background: #ccffcc;" | &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; |Reprezentanca napreduje v [[#Kvalifikacijski krog|Kvalifikacijski krog]] |- | style="background: #ffcccc;" | &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; |Reprezentanca gre v [[#Boj za obstanek|Boj za obstanek]] |} === Skupina A === {{Glava za hokejsko skupino}} |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Švica}} | 3 || 3 || 0 || 0 || 0 || 10 || 4 || 6 || '''9''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Švedska}} | 3 || 2 || 0 || 0 || 1 || 17 || 9 || 8 || '''6''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Belorusija}} | 3 || 1 || 0 || 0 || 2 || 9 || 9 || 0 || '''3''' |- style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Francija}} | 3 || 0 || 0 || 0 || 3 || 2 || 16 || -14 || '''0''' |} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 3. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Belorusija}} |score = 5 – 6 |periods = ( 1–2, 3–2, 1–2 ) |team2 = '''{{ih|Švedska}}''' |goals1 = [[Viktor Kostjučenok|V. Kostjučenok]] 18:32 <br /> [[Sergej Zadelenov|S. Zadelenov]] 22:58 <br /> [[Aleksej Ugarov|A. Ugarov]] 23:45 <br /> [[Aleksander Žurik|A. Žurik]] (PP1) 35:57 <br /> [[Dimitrij Meleško|D. Meleško]] 41:18 |goals2 = 03:59 [[Magnus Johansson (hokejist)|M. Johansson]] <br /> 12:18 [[Nicklas Bäckström|N. Bäckström]] <br /> 26:23 (PP2) [[Patric Hörnqvist|P. Hörnqvist]] <br /> 37:51 [[Robert Nilsson|R. Nilsson]] <br /> 43:41 [[Patric Hörnqvist|P. Hörnqvist]] <br /> 50:32 [[Rickard Wallin|R. Wallin]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 9204 |referee = {{ikonazastave|Finska}} Sami Partanen |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132A05_74_4_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 3. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = '''{{ih-rt|Švica}}''' |score = 4 – 1 |periods = ( 2–0, 1–1, 1–0 ) |team2 = {{ih|Francija}} |goals1 = [[Roman Wick|R. Wick]] (PP1) 08:18 <br /> [[Julien Sprunger|J. Sprunger]] (PP1) 16:54 <br /> [[Patrik Bärtschi|P. Bärtschi]] 23:01 <br /> [[Raffaele Sannitz|R. Sannitz]] 40:31 |goals2 = 39:59 (PP1) [[Julien Desrosiers|J. Desrosiers]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 9367 |referee = {{ikonazastave|Kanada}} Guy Pellerin |referee2 = {{ikonazastave|Kanada}} Chris Savage |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132A07_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 5. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = '''{{ih-rt|Švica}}''' |score = 2 – 1 |periods = ( 1–0, 1–1, 0–0 ) |team2 = {{ih|Belorusija}} |goals1 = [[Julien Sprunger|J. Sprunger]] (PP1) 13:01 <br /> [[Julien Sprunger|J. Sprunger]] (PP1) 34:36 |goals2 = 27:34 [[Konstantin Kolcov|K. Kolcov]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8016 |referee = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Looker |referee2 = {{ikonazastave|Slovaška}} Peter Ország |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132A13_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 5. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = '''{{ih-rt|Švedska}}''' |score = 9 – 0 |periods = ( 0–0, 4–0, 5–0 ) |team2 = {{ih|Francija}} |goals1 = [[Tony Mårtensson|T. Mårtensson]] 28:46 <br /> [[Patric Hörnqvist|P. Hörnqvist]] (PP1) 34:21 <br /> [[Mattias Weinhandl|M. Weinhandl]] 36:16 <br /> [[Niclas Wallin|N. Wallin]] 39:42 <br /> [[Nicklas Bäckström|N. Bäckström]] 44:31 <br /> [[Alexander Edler|A. Edler]] (PP1) 47:36 <br /> [[Robert Nilsson|R. Nilsson]] 49:22 <br /> [[Kenny Jönsson|K. Jönsson]] (PP2) 51:46 <br /> [[Nicklas Bäckström|N. Bäckström]] 59:35 |goals2 = |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8845 |referee = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |referee2 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Thomas Sterns |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132A15_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 7. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Švedska}} |score = 2 – 4 |periods = ( 1–2, 0–0, 1–2 ) |team2 = '''{{ih|Švica}}''' |goals1 = [[Fredrik Warg|F. Warg]] 10:47 <br /> [[Patric Hörnqvist|P. Hörnqvist]] (SH1) 59:01 |goals2 = 00:48 [[Thierry Paterlini|T. Paterlini]] <br /> 16:35 [[Andres Ambühl|A. Ambühl]] <br /> 45:23 [[Thibaut Monnet|T. Monnet]] <br /> 59:53 (ENG) [[Beat Forster|B. Forster]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 7939 |referee = {{ikonazastave|Kanada}} Guy Pellerin |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132A21_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 7. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = {{ih-rt|Francija}} |score = 1 – 3 |periods = ( 1–1, 0–1, 0–1 ) |team2 = '''{{ih|Belorusija}}''' |goals1 = [[Oliver Coqueux|O. Coqueux]] (SH1) 19:53 |goals2 = 12:57 [[Aleksej Kaljužni|A. Kaljužni]] <br /> 27:48 [[Aleksej Ugarov|A. Ugarov]] <br /> 59:15 [[Andrej Kosticin|A. Kosticin]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8880 |referee = {{ikonazastave|Finska}} Sami Partanen |referee2 = {{ikonazastave|Kanada}} Chris Savage |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132A23_74_3_0.pdf }} === Skupina B === {{Glava za hokejsko skupino}} |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Kanada}} | 3 || 3 || 0 || 0 || 0 || 17 || 5 || 12 || '''9''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Združene države Amerike}} | 3 || 2 || 0 || 0 || 1 || 13 || 6 || 7 || '''6''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Latvija}} | 3 || 1 || 0 || 0 || 2 || 3 || 11 || -8 || '''3''' |- style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Slovenija}} | 3 || 0 || 0 || 0 || 3 || 2 || 13 || -11 || '''0''' |} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 2. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Kanada}}''' |score = 5 – 1 |periods = ( 1–0, 3–1, 1–0 ) |team2 = {{ih|Slovenija}} |goals1 = [[Dan Hamhuis|D. Hamhuis]] 03:45 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] 20:41 <br /> [[Martin St. Louis|M. St. Louis]] (PP1) 30:18 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] (PP1) 35:07 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] 50:25 |goals2 = 32:19 (PP2) [[Anže Kopitar|A. Kopitar]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7921 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Vjačeslav Bulanov |referee2 = {{ikonazastave|Rusija}} Alexander Poliakov |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132B02_74_5_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 2. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = '''{{ih-rt|Združene države Amerike}}''' |score = 4 – 0 |periods = ( 1–0, 1–0, 2–0 ) |team2 = {{ih|Latvija}} |goals1 = [[Dustin Brown|D. Brown]] (PP1) 07:21 <br /> [[Patrick Kane|P. Kane]] (PP1) 28:44 <br /> [[Zach Parise|Z. Parise]] (PP1) 47:09 <br /> [[Patrick O'Sullivan (hokejist)|P. O'Sullivan]] (PP1) 51:05 |goals2 = |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7360 |referee = {{ikonazastave|Češka}} Milan Minář |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Richard Schütz |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132B04_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 4. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = {{ih-rt|Latvija}} |score = 0 – 7 |periods = ( 0–3, 0–4, 0–0 ) |team2 = '''{{ih|Kanada}}''' |goals1 = |goals2 = 02:35 [[Patrick Sharp|P. Sharp]] <br /> 03:45 [[Mike Green (hokejist)|M. Green]]<br /> 12:15 [[Dany Heatley|D. Heatley]] <br /> 21:03 (PP1) [[Rick Nash|R. Nash]] <br /> 22:00 [[Martin St. Louis|M. St. Louis]] <br /> 22:42 [[Chris Kunitz|C. Kunitz]] <br /> 32:20 [[Rick Nash|R. Nash]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7831 |referee = {{ikonazastave|Švica}} Danny Kurmann |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Larking |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132B10_74_4_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 4. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = '''{{ih-rt|Združene države Amerike}}''' |score = 5 – 1 |periods = ( 1–0, 2–1, 2–0 ) |team2 = {{ih|Slovenija}} |goals1 = [[Pat Kane|P. Kane]] (PP1) 11:12 <br /> [[Phil Kessel|P. Kessel]] (PP1) 26:48 <br /> [[Phil Kessel|P. Kessel]] (PP1) 32:41 <br /> [[David Booth|D. Booth]] 45:05 <br /> [[Phil Kessel|P. Kessel]] 49:24 |goals2 = 36:36 [[Anže Kopitar|A. Kopitar]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7056 |referee = {{ikonazastave|Švica}} Brent Reiber |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132B12_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 6. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Kanada}}''' |score = 5 – 4 |periods = ( 2–0, 1–2, 2–2 ) |team2 = {{ih|Združene države Amerike}} |goals1 = [[Brent Burns|B. Burns]] 08:26 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] 19:49 <br /> [[Jonathan Toews|J. Toews]] 20:18 <br /> [[Derek Roy|D. Roy]] 43:29 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] 59:13 |goals2 = 20:52 [[Zach Parise|Z. Parise]] <br /> 23:09 [[Patrick O'Sullivan (hokejist)|P. O'Sullivan]] <br /> 45:18 (PP1) [[Dustin Brown|D. Brown]] <br /> 46:54 (PP1) [[Jason Pominville|J. Pominville]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 9192 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Vjačeslav Bulanov |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Larking |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132B18_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 6. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = {{ih-rt|Slovenija}} |score = 0 – 3 |periods = ( 0–0, 0–2, 0–1 ) |team2 = '''{{ih|Latvija}}''' |goals1 = |goals2 = 30:15 ([[Kazenski streli (hokej na ledu)|KS]]) [[Aleksandrs Ņiživijs|A. Ņiživijs]] <br /> 31:24 (PP1) [[Aleksejs Širokovs|A. Širokovs]] <br /> 59:32 (ENG) [[Aleksejs Širokovs|A. Širokovs]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7806 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Alexander Poliakov |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Richard Schütz |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132B20_74_2_0.pdf }} ===Skupina C=== {{Glava za hokejsko skupino}} |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Finska}} | 3 || 2 || 1 || 0 || 0 || 11 || 5 || 6 || '''8''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Norveška}} | 3 || 1 || 0 || 1 || 1 || 6 || 10 || -4 || '''4''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Nemčija}} | 3 || 1 || 0 || 0 || 2 || 7 || 10 || -3 || '''3''' |- style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Slovaška}} | 3 || 1 || 0 || 0 || 2 || 9 || 8 || 1 || '''3''' |} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 3. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = {{ih-rt|Nemčija}} |score = 1 – 5 |periods = ( 0–0, 1–2, 0–3 ) |team2 = '''{{ih|Finska}}''' |goals1 = [[Florian Busch|F. Busch]] (PP1) 32:44 |goals2 = 21:09 (PP1) [[Mikko Koivu|M. Koivu]] <br /> 27:26 (PP2) [[Olli Jokinen|O. Jokinen]] <br /> 40:24 (SH1) [[Mikko Koivu|M. Koivu]] <br /> 42:33 [[Hannes Hyvönen|H. Hyvönen]] <br /> 52:27 [[Teemu Selänne|T. Selänne]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7658 |referee = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Larking |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132C06_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 3. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = '''{{ih-rt|Slovaška}}''' |score = 5 – 1 |periods = ( 1–0, 2–1, 2–0 ) |team2 = {{ih|Norveška}} |goals1 = [[Tibor Melichárek|T. Melichárek]] (SH1) 09:43 <br /> [[Juraj Kolník|J. Kolník]] 20:15 <br /> [[Róbert Petrovický|R. Petrovický]] (PP1) 27:44 <br /> [[Marcel Hossa|M. Hossa]] 40:07 <br /> [[Peter Podhradský|P. Podhradský]] 58:24 |goals2 = 28:43 [[Mathis Olimb|M. Olimb]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7096 |referee = {{ikonazastave|Švica}} Danny Kurmann |referee2 = {{ikonazastave|Švica}} Brent Reiber |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132C08_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 5. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Finska}}''' |score = 3 – 2 ([[Podaljšek (hokej na ledu)|P]]) |periods = ( 2–2, 0–0, 0–0, 1-0 ) |team2 = {{ih|Norveška}} |goals1 = [[Jussi Jokinen|J. Jokinen]] (PP1) 01:37 <br /> [[Ville Peltonen|V. Peltonen]] (PP1) 16:14 <br /> [[Tuomo Ruutu|T. Ruutu]] 61:27 |goals2 = 04:26 [[Morten Ask|M. Ask]] <br /> 19:51 (PP2) [[Anders Bastiansen|A. Bastiansen]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7190 |referee = {{ikonazastave|Češka}} Milan Minář |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Richard Schütz |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132C14_74_5_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 5. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = {{ih-rt|Slovaška}} |score = 2 – 4 |periods = ( 0–2, 1–1, 1–1 ) |team2 = '''{{ih|Nemčija}}''' |goals1 = [[Ivan Čiernik|I. Čiernik]] (PP1) 29:39 <br /> [[Juraj Kolník|J. Kolník]] (PP1) 59:56 |goals2 = 06:57 (PP1) [[Marco Sturm|M. Sturm]] <br /> 15:05 (PP1) [[Stefan Ustorf|S. Ustorf]] <br /> 38:05 [[Michael Hackert|M. Hackert]] <br /> 48:42 (PP1) [[Michael Hackert|M. Hackert]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7855 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Vjačeslav Bulanov |referee2 = {{ikonazastave|Rusija}} Alexander Poliakov |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132C16_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 7. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Finska}}''' |score = 3 – 2 |periods = ( 2–2, 1–0, 0–0 ) |team2 = {{ih|Slovaška}} |goals1 = [[Niko Kapanen|N. Kapanen]] 02:05 <br /> [[Tuomo Ruutu|T. Ruutu]] (PP1) 13:00 <br /> [[Teemu Selänne|T. Selänne]] (PP1) 25:17 |goals2 = 13:14 [[Róbert Petrovický|R. Petrovický]] <br /> 18:21 [[Miroslav Kováčik|M. Kováčik]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7262 |referee = {{ikonazastave|Švica}} Danny Kurmann |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132C22_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 7. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = '''{{ih-rt|Norveška}}''' |score = 3 – 2 |periods = ( 0–1, 1–1, 2–0 ) |team2 = {{ih|Nemčija}} |goals1 = [[Marius Holtet|M. Holtet]] (PP2) 34:51 <br /> [[Mats Zuccarello Aasen|M. Zuccarello Aasen]] 47:19 <br /> [[Morten Ask|M. Ask]] (PP2) 55:53 |goals2 = 06:37 (PP1) [[Marco Sturm|M. Sturm]] <br /> 24:09 [[Philip Gogulla|P. Gogulla]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7414 |referee = {{ikonazastave|Češka}} Milan Minář |referee2 = {{ikonazastave|Švica}} Brent Reiber |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132C24_74_3_0.pdf }} ===Skupina D=== [[Slika:Russie-Rép. Tchèque2008-05-04.JPG|thumb|right|300px|Tekma [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]] - [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]]] {{Glava za hokejsko skupino}} |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Rusija}} | 3 || 2 || 1 || 0 || 0 || 16 || 6 || 10 || '''8''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Češka}} | 3 || 2 || 0 || 1 || 0 || 16 || 9 || 7 || '''7''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Danska}} | 3 || 1 || 0 || 0 || 2 || 9 || 11 || -2 || '''3''' |- style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Italija}} | 3 || 0 || 0 || 0 || 3 || 5 || 20 || -15 || '''0''' |} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 2. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Danska}} |score = 2 – 5 |periods = ( 2–2, 0–2, 0–1 ) |team2 = '''{{ih|Češka}}''' |goals1 = [[Stefan Lassen|S. Lassen]] 00:31 <br /> [[Jannik Hansen|J. Hansen]] 18:03 |goals2 = 08:00 [[Radim Vrbata|R. Vrbata]] <br /> 13:49 (PP1) [[Aleš Kotalík|A. Kotalík]] <br /> 24:35 [[Radim Vrbata|R. Vrbata]] <br /> 31:31 [[Zbyněk Irgl|Z. Irgl]] <br /> 50:52 [[Jan Hejda|J. Hejda]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8369 |referee = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Looker |referee2 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Thomas Sterns |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132D01_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 2. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = '''{{ih-rt|Rusija}}''' |score = 7 – 1 |periods = ( 1–0, 5–0, 1–1 ) |team2 = {{ih|Italija}} |goals1 = [[Aleksander Sjomin|A. Sjomin]] 04:02 <br /> [[Aleksander Ovečkin|A. Ovečkin]] 23:39 <br /> [[Aleksej Morozov|A. Morozov]] 29:01 <br /> [[Aleksej Tereščenko|A. Tereščenko]] 30:12 <br /> [[Aleksander Sjomin|A. Sjomin]] 31:18 <br /> [[Maksim Sušinski|M. Sušinski]] 36:58 <br /> [[Danis Zaripov|D. Zaripov]] (PP1) 55:38 |goals2 = 51:29 [[Jason Cirone|J. Cirone]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 11074 |referee = {{ikonazastave|Slovaška}} Peter Ország |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132D03_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 4. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Češka}} |score = 4 – 5 ([[Podaljšek (hokej na ledu)|P]]) |periods = ( 2–2, 1–1, 1–1, 0-1 ) |team2 = '''{{ih|Rusija}}''' |goals1 = [[Patrik Eliáš|P. Eliáš]] (PP1) 09:08 <br /> [[Aleš Kotalík|A. Kotalík]] (PP1) 12:05 <br /> [[Patrik Eliáš|P. Eliáš]] (PP1) 33:47 <br /> [[Patrik Eliáš|P. Eliáš]] (PP1) 42:51 |goals2 = 03:47 [[Sergej Zinovjev|S. Zinovjev]] <br /> 19:59 (PP2) [[Konstantin Gorovikov|K. Gorovikov]] <br /> 27:44 (PP1) [[Aleksej Morozov|A. Morozov]] <br /> 46:47 (PP1) [[Konstantin Kornejev|K. Kornejev]] <br /> 63:10 [[Aleksej Morozov|A. Morozov]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 13109 |referee = {{ikonazastave|Kanada}} Guy Pellerin |referee2 = {{ikonazastave|Kanada}} Chris Savage |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132D09_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 4. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = {{ih-rt|Italija}} |score = 2 – 6 |periods = ( 0–3, 1–1, 1–2 ) |team2 = '''{{ih|Danska}}''' |goals1 = [[Jason Cirone|J. Cirone]] 37:48 <br /> [[Nicola Fontanive|N. Fontanive]] (PP1) 47:09 |goals2 = 03:54 [[Morten Green|M. Green]] <br /> 08:11 (PP1) [[Kim Staal|K. Staal]] <br /> 10:26 (PP2) [[Jannik Hansen|J. Hansen]] <br /> 23:31 (PP1) [[Daniel Nielsen|D. Nielsen]] <br /> 50:32 [[Jesper Damgaard|J. Damgaard]] <br /> 56:03 [[Kasper Degn|K. Degn]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 6838 |referee = {{ikonazastave|Finska}} Sami Partanen |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132D11_74_4_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 6. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = '''{{ih-rt|Rusija}}''' |score = 4 – 1 |periods = ( 1–0, 2–0, 1–1 ) |team2 = {{ih|Danska}} |goals1 = [[Maksim Afinogenov|M. Afinogenov]] 10:38 <br /> [[Aleksander Ovečkin|A. Ovečkin]] (PP1) 27:07 <br /> [[Sergej Fjodorov|S. Fjodorov]] (PP1) 29:45 <br /> [[Konstantin Gorovikov|K. Gorovikov]] 42:47 |goals2 = 57:25 (PP1) [[Kim Staal|K. Staal]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8609 |referee = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Looker |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132D17_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 6. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = '''{{ih-rt|Češka}}''' |score = 7 – 2 |periods = ( 2–2, 4–0, 1–0 ) |team2 = {{ih|Italija}} |goals1 = [[Martin Erat|M. Erat]] 00:41 <br /> [[Radim Vrbata|R. Vrbata]] 04:19 <br /> [[Marek Židlický|M. Židlický]] (PP1) 21:29 <br /> [[Radim Vrbata|R. Vrbata]] 30:42 <br /> [[Patrik Eliáš|P. Eliáš]] (PP1) 37:47 <br /> [[Filip Kuba|F. Kuba]] 39:02 <br /> [[Jaroslav Hlinka|J. Hlinka]] 43:53 |goals2 = 00:59 [[Luca Ansoldi|L. Ansoldi]] <br /> 03:06 [[Nicola Fontanive|N. Fontanive]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 7517 |referee = {{ikonazastave|Slovaška}} Peter Ország |referee2 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Thomas Sterns |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132D19_74_3_0.pdf }} ==Kvalifikacijski krog== 3 najbolje uvrščene reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v Kvalifikacijski krog. Skupini v Kvalifikacijskem krogu sta skupini E in F, reprezentance iz skupin A in D gredo v skupino E, reprezentance iz skupin B in C pa v skupino F. Vsaka reprezentanca igra tri tekme v Kvalifikacijskem krogu, eno proti vsaki reprezentanci iz druge skupine. Te 3 tekme skupaj z 2 že odigranima tekmama proti reprezentancama iz svoje skupine štejejo za končno razvrstitev v skupinah E in F. 4 najbolje uvrščene reprezentance iz skupin E in F napredujejo v četrtfinale. {| class="wikitable" |- | style="background: #ccffcc;" | &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; |Reprezentanca napreduje v [[#Končnica|Končnico]] |} === Skupina E === {{Glava za hokejsko skupino}} |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Rusija}} | 5 || 3 || 2 || 0 || 0 || 21 || 13 || 8 || '''13''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Češka}} | 5 || 2 || 1 || 1 || 1 || 20 || 14 || 6 || '''9''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Švedska}} | 5 || 3 || 0 || 0 || 2 || 23 || 16 || 7 || '''9''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Švica}} | 5 || 3 || 0 || 0 || 2 || 16 || 15 || 1 || '''9''' |- style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Belorusija}} | 5 || 0 || 0 || 3 || 2 || 13 || 18 || -5 || '''3''' |- style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Danska}} | 5 || 0 || 1 || 0 || 4 || 9 || 26 || -17 || '''2''' |} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 8. maj 2008 |time = 15:00 |team1 = '''{{ih-rt|Švedska}}''' |score = 8 – 1 |periods = ( 2–0, 2–0, 4–1 ) |team2 = {{ih|Danska}} |goals1 = [[Kenny Jönsson|K. Jönsson]] 08:47 <BR /> [[Marcus Nilson|M. Nilson]] 15:33 <BR /> [[Tony Mårtensson|T. Mårtensson]] 35:35 <BR /> [[Anton Strålman|A. Strålman]] 36:44 <BR /> [[Karl Fabricius|K. Fabricius]] 40:41 <BR /> [[Mattias Weinhandl|M. Weinhandl]] 41:48 <BR /> [[Rickard Wallin|R. Wallin]] 43:55 <BR /> [[Tony Mårtensson|T. Mårtensson]] (PP1) 50:14 |goals2 = 54:32 [[Kaspar Degn|K. Degn]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 7327 |referee = {{ikonazastave|Slovaška}} Peter Ország |referee2 = {{ikonazastave|Kanada}} Guy Pellerin |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E25_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 8. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = {{ih-rt|Švica}} |score = 0 – 5 |periods = ( 0–1, 0–3, 0–1 ) |team2 = '''{{ih|Češka}}''' |goals1 = |goals2 = 19:06 (SH1) [[Martin Erat|M. Erat]] <br /> 34:46 (PP1) [[Tomáš Kaberle|T. Kaberle]] <br /> 35:50 (PP1) [[Patrik Eliáš|P. Eliáš]] <br /> 39:33 [[Tomáš Fleischmann|T. Fleischmann]] <br /> 58:10 [[Jiří Novotný (hokejist)|J. Novotný]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 9603 |referee = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Looker |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E27_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 9. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = '''{{ih-rt|Rusija}}''' |score = 4 – 3 ([[Kazenski streli (hokej na ledu)|KS]]) |periods = ( 0–2, 1–0, 2–1, 0-0, 2-1 ) |team2 = {{ih|Belorusija}} |goals1 = [[Maksim Afinogenov|M. Afinogenov]] 23:54 <br /> [[Aleksander Ovečkin|A. Ovečkin]] 27:21 <br /> [[Maksim Afinogenov|M. Afinogenov]] 53:51 <br /> [[Aleksej Morozov|A. Morozov]] (GWG) 65:00 |goals2 = 07:27 [[Andrej Mikhalev|A. Mikhalev]] <br /> 11:53 [[Dmitrij Dudik|D. Dudik]] <br /> 56:12 [[Aleksej Ugarov|A. Ugarov]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8031 |referee = {{ikonazastave|Finska}} Sami Partanen |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E30_74_5_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 10. maj 2008 |time = 12:30 |team1 = '''{{ih-rt|Češka}}''' |score = 3 – 2 ([[Kazenski streli (hokej na ledu)|KS]]) |periods = ( 0–1, 1–0, 1–1, 0-0, 1-0 ) |team2 = {{ih|Belorusija}} |goals1 = [[Tomáš Rolínek|T. Rolínek]] 36:53 <br /> [[Aleš Kotalík|A. Kotalík]] 53:38 <br /> [[Aleš Kotalík|A. Kotalík]] (GWG) 65:00 |goals2 = 18:12 [[Jaroslav Čupris|J. Čupris]] <br /> 49:50 [[Andrej Kosticin|A. Kosticin]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8504 |referee = {{ikonazastave|Kanada}}Guy Pellerin |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E33_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 10. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Rusija}}''' |score = 3 – 2 |periods = ( 0–1, 1–1, 2–0 ) |team2 = {{ih|Švedska}} |goals1 = [[Aleksander Sjomin|A. Sjomin]] 32:14 <br /> [[Sergej Fjodorov|S. Fjodorov]] 44:57 <br /> [[Aleksander Ovečkin|A. Ovečkin]] 59:54 |goals2 = 07:15 [[Mattias Weinhandl|M. Weinhandl]] <br /> 39:10 [[Tony Mårtensson|T. Mårtensson]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 12665 |referee = {{ikonazastave|Slovaška}} Peter Ország |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E35_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 11. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Danska}} |score = 2 – 7 |periods = ( 0–2, 0–3, 2–2 ) |team2 = '''{{ih|Švica}}''' |goals1 = [[Morten Madsen|M. Madsen]] 43:04 <br /> [[Kim Staal|K. Staal]] ([[Kazenski streli (hokej na ledu)|KS]]) 45:26 |goals2 = 02:10 [[Andres Ambühl|A. Ambühl]] <br /> 03:42 [[Sandy Jeannin|S. Jeannin]] <br /> 20:50 [[Marc Reichert|M. Reichert]] <br /> 31:01 [[Thierry Paterlini|T. Paterlini]] <br /> 33:21 [[Paul DiPietro|P. DiPietro]] <br /> 41:38 [[Philippe Furrer|P. Furrer]] <br /> 46:20 (PP1) [[Beat Forster|B. Forster]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8338 |referee = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |referee2 = {{ikonazastave|Kanada}} Chris Savage |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E39_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 11. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = '''{{ih-rt|Švedska}}''' |score = 5 – 3 |periods = ( 0–0, 2–2, 3–1 ) |team2 = {{ih|Češka}} |goals1 = [[Anton Strålman|A. Strålman]] 26:03 <br /> [[Marcus Nilson|M. Nilson]] 33:32 <br /> [[Mattias Weinhandl|M. Weinhandl]] 41:14 <br /> [[Patric Hörnqvist|P. Hörnqvist]] 55:07 <br /> [[Marcus Nilson|M. Nilson]] (ENG) 59:34 |goals2 = 30:06 (PP1) [[Patrik Eliáš|P. Eliáš]] <br /> 38:26 (PP1) [[Aleš Kotalík|A. Kotalík]] <br /> 49:41 [[Tomáš Fleischmann|T. Fleischmann]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 7864 |referee = {{ikonazastave|Finska}} Sami Partanen |referee2 = {{ikonazastave|Kanada}} Guy Pellerin |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E41_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 12. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Švica}} |score = 3 – 5 |periods = ( 0–3, 0–1, 3–1 ) |team2 = '''{{ih|Rusija}}''' |goals1 = [[Raffaele Sannitz|R. Sannitz]] (PP1) 40:32 <br /> [[Julien Vauclair|J. Vauclair]] (SH1) 45:30 <br /> [[Romano Lemm|R. Lemm]] 58:25 |goals2 = 15:21 [[Dimitrij Kalinin|D. Kalinin]] <br /> 17:49 (PP1) [[Aleksander Ovečkin|A. Ovečkin]] <br /> 18:45 [[Maksim Sušinski|M. Sušinski]] <br /> 30:27 [[Sergej Fjodorov|S. Fjodorov]] <br /> 57:25 (ENG) [[Maksim Sušinski|M. Sušinski]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8286 |referee = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Looker |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E43_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 12. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = {{ih-rt|Belorusija}} |score = 2 – 3 ([[Podaljšek (hokej na ledu)|P]]) |periods = ( 0–0, 0–1, 2–1, 0-1 ) |team2 = '''{{ih|Danska}}''' |goals1 = [[Aleksej Ugarov|A. Ugarov]] 55:42 <br /> [[Dimitrij Meleško|D. Meleško]] 57:59 |goals2 = 23:06 (PP1) [[Kim Staal|K. Staal]] <br /> 59:22 [[Peter Regin|P. Regin]] <br /> 62:11 [[Peter Regin|P. Regin]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8517 |referee = {{ikonazastave|Slovaška}} Peter Ország |referee2 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Thomas Sterns |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132E45_74_3_0.pdf }} === Skupina F === {{Glava za hokejsko skupino}} |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Kanada}} | 5 || 5 || 0 || 0 || 0 || 30 || 9 || 21 || '''15''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Finska}} | 5 || 3 || 1 || 0 || 1 || 16 || 12 || 4 || '''11''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Združene države Amerike}} | 5 || 3 || 0 || 0 || 2 || 25 || 13 || 12 || '''9''' |- style="background:#ccffcc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Norveška}} | 5 || 1 || 0 || 1 || 3 || 8 || 20 || -12 || '''4''' |-style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Nemčija}} | 5 || 1 || 0 || 0 || 4 || 13 || 27 || -14 || '''3''' |- style="background:#ffcccc;" | style="text-align:left;" | {{ih|Latvija}} | 5 || 1 || 0 || 0 || 4 || 8 || 19 || -11 || '''3''' |} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 8. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Kanada}}''' |score = 2 – 1 |periods = ( 1–0, 0–1, 1–0 ) |team2 = {{ih|Norveška}} |goals1 = [[Mike Green|M. Green]] (PP1) 09:32 <br /> [[Rick Nash|R. Nash]] (PP1) 56:02 |goals2 = 33:59 (SH1) [[Mads Hansen|M. Hansen]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7380 |referee = {{ikonazastave|Švica}} Danny Kurmann |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F26_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 8. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = '''{{ih-rt|Združene države Amerike}}''' |score = 6 – 4 |periods = ( 3–2, 1–1, 2–1 ) |team2 = {{ih|Nemčija}} |goals1 = [[Zach Parise|Z. Parise]] 00:25 <br /> [[Patrick O'Sullivan|P. O'Sullivan]] 02:10 <br /> [[James Wisniewski|J. Wisniewski]] 02:52 <br /> [[Jason Pominville|J. Pominville]] (PP2) 26:52 <br /> [[Zach Parise|Z. Parise]] (PP1) 51:04 <br /> [[Dustin Brown|D. Brown]] 58:24 |goals2 = 14:03 [[Michael Hackert|M. Hackert]] <br /> 17:52 (PP1) [[Chris Schmidt|C. Schmidt]] <br /> 30:23 [[Florian Busch|F. Busch]] <br /> 44:55 (PP1) [[Michael Bakos|M. Bakos]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7352 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Vjačeslav Bulanov |referee2 = {{ikonazastave|Rusija}} Aleksander Poliakov |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F28_74_4_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 9. maj 2008 |time = 12:30 |team1 = '''{{ih-rt|Finska}}''' |score = 2 – 1 |periods = ( 0–1, 1–0, 1–0 ) |team2 = {{ih|Latvija}} |goals1 = [[Antti Pihlström|A. Pihlström]] 29:21 <br /> [[Niko Kapanen|N. Kapanen]] 50:04 |goals2 = 01:27 [[Lauris Dārziņš|L. Dārziņš]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 7215 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Aleksander Poliakov |referee2 = {{ikonazastave|Švica}} Brent Reiber |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F29_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 10. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = {{ih-rt|Nemčija}} |score = 1 – 10 |periods = ( 0–4, 0–5, 1–1 ) |team2 = '''{{ih|Kanada}}''' |goals1 = [[Frank Hördler|F. Hördler]] 48:40 |goals2 = 05:14 [[Jason Spezza|J. Spezza]] <br /> 13:35 [[Dany Heatley|D. Heatley]] <br /> 16:05 [[Eric Staal|E. Staal]] <br /> 19:37 [[Patrick Sharp|P. Sharp]] <br /> 23:42 (PP1) [[Eric Staal|E. Staal]] <br /> 28:20 [[Eric Staal|E. Staal]] <br /> 32:07 (PP1) [[Derek Roy|D. Roy]] <br /> 35:30 [[Eric Staal|E. Staal]] <br /> 38:12 (SH1) [[Jamal Mayers|J. Mayers]] <br /> 41:47 (PP1) [[Mike Green (hokejist)|M. Green]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 9182 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Vjačeslav Bulanov |referee2 = {{ikonazastave|Švica}} Danny Kurmann |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F34_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 11. maj 2008 |time = 12:30 |team1 = {{ih-rt|Norveška}} |score = 1 – 4 |periods = ( 1–2, 0–1, 0–1 ) |team2 = '''{{ih|Latvija}}''' |goals1 = [[Lars Erik Spets|L. E. Spets]] 12:56 |goals2 = 11:34 [[Mārtiņš Cipulis|M. Cipulis]] <br /> 17:22 [[Herberts Vasiļjevs|H. Vasiļjevs]] <br /> 22:27 [[Miķelis Rēdlihs|M. Rēdlihs]] <br /> 59:36 (ENG) [[Lauris Dārziņš|L. Dārziņš]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 9017 |referee = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Lärking |referee2 = {{ikonazastave|Švica}} Brent Reiber |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F38_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 11. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Finska}}''' |score = 3 – 2 |periods = ( 0–0, 0–2, 3–0 ) |team2 = {{ih|Združene države Amerike}} |goals1 = [[Ville Koistinen|V. Koistinen]] (PP2) 42:12<ref name ="iihf28">{{cite web | url=http://www.iihf.com/channels/iihf-world-championship/news/news-singleview-world-championship/browse/1/article/finns-win-amid-controversy.html | title=Finci se zberejo, da premagajo Američane | publisher=IIHF | first=John | last=Sanful | date=2008-05-11 | accessdate=2008-05-13 |quote=IIHF je po tekmi uradno priznala, da je Koistinenov strel zares zadel stranski del mreže in ne bi smel veljati. Sodnik, ki je delal z video posnetki in gol priznal, ne bo več sodil na tem turnirju.}}</ref><br /> [[Teemu Selänne|T. Selänne]] 50:44 <br /> [[Mikko Koivu|M. Koivu]] 56:10 |goals2 = 21:30 [[Tom Gilbert|T. Gilbert]] <br /> 39:15 (PP1) [[Phil Kessel|P. Kessel]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 8867 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Vjačeslav Bulanov |referee2 = {{ikonazastave|Rusija}} Aleksander Poliakov |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F40_74_4_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 12. maj 2008 |time = 12:30 |team1 = '''{{ih-rt|Združene države Amerike}}''' |score = 9 – 1 |periods = ( 3–0, 3–1, 3–0 ) |team2 = {{ih|Norveška}} |goals1 = [[Brandon Dubinsky|B. Dubinsky]] 11:12 <br /> [[Dustin Brown|D. Brown]] 12:15 <br /> [[Pat Kane|P. Kane]] (PP1) 19:03 <br /> [[Brandon Dubinsky|B. Dubinsky]] 25:48 <br /> [[Paul Martin (hokejist)|P. Martin]] 31:19 <br /> [[Zach Parise|Z. Parise]] (PP1) 32:18 <br /> [[Dustin Brown|D. Brown]] 42:33 <br /> [[Phil Kessel|P. Kessel]] 45:44 <br /> [[Brandon Dubinsky|B. Dubinsky]] (PP1) 51:35 |goals2 = 28:08 (PP2) [[Mats Trygg|M. Trygg]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 8490 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Aleksander Poliakov |referee2 = {{ikonazastave|Švica}} Brent Reiber |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F42_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 12. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = '''{{ih-rt|Kanada}}''' |score = 6 – 3 |periods = ( 2–1, 2–0, 2–2 ) |team2 = {{ih|Finska}} |goals1 = [[Ryan Getzlaf|R. Getzlaf]] 00:33 <br /> [[Shane Doan|S. Doan]] (SH1) 09:29 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] 30:17 <br /> [[Patrick Sharp|P. Sharp]] (SH1) 38:12 <br /> [[Shane Doan|S. Doan]] 41:07 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] 58:02 |goals2 = 05:30 (SH1) [[Antti Pihlström|A. Pihlström]] <br /> 48:34 [[Antti Pihlström|A. Pihlström]] <br /> 59:37 [[Tuomo Ruutu|T. Ruutu]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 9178 |referee = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Lärking |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F44_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 12. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = {{ih-rt|Latvija}} |score = 3 – 5 |periods = ( 1–1, 2–1, 0–3 ) |team2 = '''{{ih|Nemčija}}''' |goals1 = [[Herberts Vasiļjevs|H. Vasiļjevs]] 05:01 <br /> [[Miķelis Rēdlihs|M. Rēdlihs]] 25:48 <br /> [[Mārtiņš Karsums|M. Karsums]] 31:39 |goals2 = 18:45 (PP1) [[Chris Schmidt|C. Schmidt]] <br /> 27:23 [[Michael Wolf (hokejist)|M. Wolf]] <br /> 47:51 [[Christoph Schubert|C. Schubert]] <br /> 50:40 [[Yannic Seidenberg|Y. Seidenberg]] <br /> 52:51 [[Christoph Ullmann|C. Ullmann]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 8614 |referee = {{ikonazastave|Švica}} Danny Kurmann |referee2 = {{ikonazastave|Češka}} Milan Minář |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132F46_74_3_0.pdf }} ==Boj za obstanek== Štiri četrtouvrščene reprezentance v vsaki skupini morajo v boj za obstanek, ki je bil potreben za določitev dveh reprezentanc, ki sta za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2009|2009]] izpadli v [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2009 - Divizija I|Divizijo I]]. [[Francoska hokejska reprezentanca|Francija]] je odpravila [[Italijanska hokejska reprezentanca|Italijo]], [[Slovaška hokejska reprezentanca|Slovaška]] pa [[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenijo]], oboje v dveh tekmah. [[Francoska hokejska reprezentanca|Francija]] in [[Slovaška hokejska reprezentanca|Slovaška]] sta si tako zagotovili obstanek v elitni diviziji, medtem ko sta za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2009|2009]] [[Italijanska hokejska reprezentanca|Italijo]] in [[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenijo]] nadomestili [[Avstrijska hokejska reprezentanca|Avstrija]] in [[Madžarska hokejska reprezentanca|Madžarska]], zmagovalki [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008 - Divizija I|Divizije I 2008]]. === Skupina G === ==== Serija G1 ==== {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 9. maj 2008 |time = 19:00 |team1 = '''{{ih-rt|Francija}}''' |score = 3 – 2 |periods = ( 1–1, 1–0, 1–1 ) |team2 = {{ih|Italija}} |goals1 = [[Yorick Treille|Y. Treille]] (PP1) 09:09 <br /> [[Baptiste Amar|B. Amar]] 39:30 <br /> [[Sébastien Bordeleau|S. Bordeleau]] (PP1) 51:05 |goals2 = 08:00 (PP1) [[Jonathan Pittis|J. Pittis]] <br /> 59:52 [[Armin Helfer|A. Helfer]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 8140 |referee = {{ikonazastave|Kanada}} Chris Savage |referee2 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Thomas Sterns |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132Q32_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 10. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = {{ih-rt|Italija}} |score = 4 – 6 |periods = ( 1–2, 1–1, 2–3 ) |team2 = '''{{ih|Francija}}''' |goals1 = [[Jason Cirone|J. Cirone]] 02:49 <br /> [[André Signoretti|A. Signoretti]] (SH1) 26:12 <br /> [[Pat Iannone|P. Iannone]] 44:14 <br /> [[Jonathan Pittis|J. Pittis]] (PP1) 56:58 |goals2 = 08:13 (PP1) [[Baptiste Amar|B. Amar]] <br /> 14:40 (PP2) [[Yorick Treille|Y. Treille]] <br /> 24:44 [[Jonathan Zwikel|J. Zwikel]] <br /> 41:17 [[Julien Desrosiers|J. Desrosiers]] <br /> 45:12 [[Yorick Treille|Y. Treille]] <br /> 51:02 [[Sébastien Bordeleau|S. Bordeleau]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 7649 |referee = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Looker |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Sami Partanen |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132Q37_74_3_0.pdf }} <center>'''''Francija je zmagala serijo z 2 – 0'''''</center> ==== Serija G2 ==== {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 9. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = {{ih-rt|Slovenija}} |score = 1 – 5 |periods = ( 0–1, 1–4, 0–0 ) |team2 = '''{{ih|Slovaška}}''' |goals1 = [[Mitja Robar|M. Robar]] 33:20 |goals2 = 02:58 (PP2) [[Róbert Petrovický|R. Petrovický]] <br > 26:43 [[Marcel Hossa|M. Hossa]] <br > 30:34 [[Andrej Podkonický|A. Podkonický]] <br > 35:56 [[Andrej Kollar|A. Kollar]] <br > 36:32 [[Ivan Čiernik|I. Čiernik]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 8473 |referee = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Larking |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Richard Schütz |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132H31_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 10. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = '''{{ih-rt|Slovaška}}''' |score = 4 – 3 ([[Kazenski streli (hokej na ledu)|KS]]) |periods = ( 1–0, 2–2, 0–1, 0-0, 1-0 ) |team2 = {{ih|Slovenija}} |goals1 = [[Juraj Kolník|J. Kolník]] (PP1) 07:42 <br /> [[Róbert Petrovický|R. Petrovický]] (PP1) 31:25 <br /> [[Ľubomír Višňovský|Ľ. Višňovský]] 34:02 <br /> [[Ľubomír Višňovský|Ľ. Višňovský]] (GWG) 65:00 |goals2 = 25:54 [[Marjan Manfreda|M. Manfreda]] <br /> 38:39 [[David Rodman|D. Rodman]] <br /> 55:05 [[Anže Kopitar|A. Kopitar]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 9156 |referee = {{ikonazastave|Češka}} Milan Minář |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132H36_74_3_0.pdf }} <center>'''''Slovaška je zmagala serijo z 2 – 0'''''</center> ==Končnica== [[Slika:Finland - Russia Semifinal IIHF World Championship.jpg|thumb|right|330px|Polfinalna tekma [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]] - [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]]]] [[Slika:Alexander Semin first goal in final 2008 IIHF World Championship.JPG|thumb|right|330px|[[Aleksander Sjomin]], [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusija]], po prvem golu tekme v finalu]] ===Drevo končnice=== {{8TeamBracket-IIHF World Championship | RD1-seed1=E2 | RD1-team1= {{ih|Češka}} | RD1-score1=2 | RD1-seed2=E3 | RD1-team2= '''{{ih|Švedska}}''' | RD1-score2='''3''' | RD1-seed3=F4 | RD1-team3= {{ih|Norveška}} | RD1-score3=2 | RD1-seed4=F1 | RD1-team4= '''{{ih|Kanada}}''' | RD1-score4='''8''' | RD1-seed5=E1 | RD1-team5= '''{{ih|Rusija}}''' | RD1-score5='''6''' | RD1-seed6=E4 | RD1-team6= {{ih|Švica}} | RD1-score6=0 | RD1-seed7=F3 | RD1-team7={{ih|Združene države Amerike}} | RD1-score7=2 | RD1-seed8=F2 | RD1-team8= '''{{ih|Finska}}''' | RD1-score8='''3''' | RD2-seed1=QF1 | RD2-team1={{ih|Švedska}} | RD2-score1=4 | RD2-seed2=QF2 | RD2-team2='''{{ih|Kanada}}''' | RD2-score2='''5''' | RD2-seed3=QF3 | RD2-team3='''{{ih|Rusija}}''' | RD2-score3='''4''' | RD2-seed4=QF4 | RD2-team4={{ih|Finska}} | RD2-score4=0 | RD3-seed1=SF1 | RD3-team1='''{{ih|Finska}}''' | RD3-score1='''4''' | RD3-seed2=SF2 | RD3-team2={{ih|Švedska}} | RD3-score2=0 | RD4-seed1=SF2 | RD4-team1={{ih|Kanada}} | RD4-score1=4 | RD4-seed2=SF1 | RD4-team2='''{{ih|Rusija}}''' | RD4-score2='''5''' }} === Četrtfinale === {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 14. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Češka}} |score = 2 – 3 ([[Podaljšek (hokej na ledu)|P]]) |periods = ( 0–0, 1–1, 1–1, 0-1 ) |team2 = '''{{ih|Švedska}}''' |goals1 = [[Tomáš Rolinek|T. Rolinek]] 30:28 <br /> [[Radim Vrbata|R. Vrbata]] ([[Kazenski streli (hokej na ledu)|KS]]) 52:19 |goals2 = 27:43 (PP1) [[Patric Hörnqvist|P. Hörnqvist]] <br /> 56:22 [[Marcus Nilson|M. Nilson]] <br /> 63:15 [[Mattias Weinhandl|M. Weinhandl]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 9787 |referee = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132349_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 14. maj 2008 |time = 16:30 |team1 = {{ih-rt|Norveška}} |score = 2 – 8 |periods = ( 1–2, 1–3, 0–3 ) |team2 = '''{{ih|Kanada}}''' |goals1 = [[Morten Ask|M. Ask]] (PP2) 07:51 <br /> [[Mathis Olimb|M. Olimb]] 25:32 |goals2 = 00:37 [[Dany Heatley|D. Heatley]] <br /> 11:02 (PP2) [[Ryan Getzlaf|R. Getzlaf]] <br /> 29:57 (PP1) [[Jonathan Toews|J. Toews]] <br /> 34:08 (PP1) [[Derek Roy|D. Roy]] <br /> 36:50 [[Derek Roy|D. Roy]] <br /> 44:10 (PP1) [[Rick Nash|R. Nash]] <br /> 50:44 [[Rick Nash|R. Nash]] <br /> 51:40 [[Derek Roy|D. Roy]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 9192 |referee = {{ikonazastave|Rusija}} Vjačeslav Bulanov |referee2 = {{ikonazastave|Rusija}} Aleksander Poliakov |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132350_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 14. maj 2008 |time = 19:15 |team1 = '''{{ih-rt|Rusija}}''' |score = 6 – 0 |periods = ( 3–0, 3–0, 0–0 ) |team2 = {{ih|Švica}} |goals1 = [[Aleksander Sjomin|A. Sjomin]] 01:14 <br /> [[Maksim Afinogenov|M. Afinogenov]] 02:18 <br /> [[Danis Zaripov|D. Zaripov]] (PP1) 06:23 <br /> [[Sergej Fjodorov|S. Fjodorov]] 21:22 <br /> [[Maksim Afinogenov|M. Afinogenov]] 26:37 <br /> [[Aleksander Ovečkin|A. Ovečkin]] 38:07 |goals2 = |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 12096 |referee = {{ikonazastave|Slovaška}} Peter Ország |referee2 = {{ikonazastave|Kanada}} Guy Pellerin |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132351_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 14. maj 2008 |time = 20:15 |team1 = {{ih-rt|Združene države Amerike}} |score = 2 – 3 ([[Podaljšek (hokej na ledu)|P]]) |periods = ( 0–1, 0–1, 2–0, 0-1 ) |team2 = '''{{ih|Finska}}''' |goals1 = [[Phil Kessel|P. Kessel]] 55:44 <br /> [[Drew Stafford|D. Stafford]] (SH1) 56:21 |goals2 = 10:14 [[Tuomo Ruutu|T. Ruutu]] <br /> 25:45 (PP1) [[Janne Niskala|J. Niskala]] <br /> 63:59 [[Sami Lepistö|S. Lepistö]] |stadium = [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]], [[Halifax]] |attendance = 9176 |referee = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Lärking |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132352_74_3_0.pdf }} ===Polfinale=== {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = 16. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = '''{{ih-rt|Rusija}}''' |score = 4 – 0 |periods = ( 1–0, 1–0, 2–0 ) |team2 = {{ih|Finska}} |goals1 = [[Sergej Fjodorov|S. Fjodorov]] 13:41 <br /> [[Danis Zaripov|D. Zaripov]] 23:44 <br /> [[Aleksej Morozov|A. Morozov]] (PP1) 52:15 <br /> [[Maksim Sušinski|M. Sušinski]] (ENG) 57:56 |goals2 = |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 11159 |referee = {{ikonazastave|Švica}} Danny Kurmann |referee2 = {{ikonazastave|Švica}} Brent Reiber |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132253_74_3_0.pdf }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = 16. maj 2008 |time = 17:00 |team1 = '''{{ih-rt|Kanada}}''' |score = 5 – 4 |periods = ( 1–1, 4–2, 0–1 ) |team2 = {{ih|Švedska}} |goals1 = [[Dany Heatley|D. Heatley]] (PP1) 05:35 <br /> [[Ryan Getzlaf|R. Getzlaf]] (PP1) 23:58 <br /> [[Jamal Mayers|J. Mayers]] 28:31 <br /> [[Rick Nash|R. Nash]] 32:29 <br /> [[Mike Green (hokejist)|M. Green]] (PP2) 39:53 |goals2 = 19:15 [[Anton Strålman|A. Strålman]] <br /> 22:46 [[Niclas Wallin|N. Wallin]] <br /> 31:26 (PP1) [[Anton Strålman|A. Strålman]] <br /> 54:21 [[Fredrik Warg|F. Warg]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 13026 |referee = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Looker |referee2 = {{ikonazastave|Finska}} Jyri Rönn |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132254_74_3_0.pdf }} ===Tekma za bronasto medaljo=== {{Hockeybox2 |bg = #FFDAB9 |date = 17. maj 2008 |time = 15:00 |team1 = '''{{ih-rt|Finska}}''' |score = 4 – 0 |periods = ( 2–0, 0–0, 2–0 ) |team2 = {{ih|Švedska}} |goals1 = [[Antti Pihlström|A. Pihlström]] 11:31 <br /> [[Janne Niskala|J. Niskala]] 13:44 <br /> [[Antti Pihlström|A. Pihlström]] 42:18 <br /> [[Mikko Koivu|M. Koivu]] (SH1, ENG) 57:35 |goals2 = |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 12009 |referee = {{ikonazastave|Kanada}} Guy Pellerin |referee2 = {{ikonazastave|Nemčija}} Daniel Piechaczek |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132155_74_3_0.pdf }} ===Finale=== {{Hockeybox2 |bg = #F7F6A8 |date = 18. maj 2008 |time = 13:00 |team1 = {{ih-rt|Kanada}} |score = 4 – 5 ([[Podaljšek (hokej na ledu)|P]]) |periods = ( 3–1, 1–1, 0–2, 0-1 ) |team2 = '''{{ih|Rusija}}''' |goals1 = [[Brent Burns|B. Burns]] 03:54 <br /> [[Chris Kunitz|C. Kunitz]] 09:17 <br /> [[Brent Burns|B. Burns]] (PP2) 14:51 <br /> [[Dany Heatley|D. Heatley]] 29:56 |goals2 = 01:23 [[Aleksander Sjomin|A. Sjomin]] <br /> 21:14 (PP1) [[Aleksander Sjomin|A. Sjomin]] <br /> 48:55 [[Aleksej Tereščenko|A. Tereščenko]] <br /> 54:46 [[Ilja Kovalčuk|I. Kovalčuk]]<br /> 62:42 (PP1) [[Ilja Kovalčuk|I. Kovalčuk]] |stadium = [[Colisée Pepsi]], [[Quebec City]] |attendance = 13339 |referee = {{ikonazastave|Švedska}} Christer Lärking |referee2 = {{ikonazastave|Švedska}} Marcus Vinnerborg |summary = http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132156_74_4_0.pdf }} ==Končna lestvica in statistika== {| align="right" | width="3" | &nbsp; | <br> {{winners|ih|Zmagovalci elitne divizije <br>Svetovnega prvenstva v hokeju <br>na ledu 2008|Rusija|2/24.<ref name="USSR" />}} <br> ===Nagrade=== *'''Najboljši igralci, izbrani s strani direktorata:'''<ref name="iihf225">[http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132000_85I_1_0.pdf Direktorat izbral najboljše igralce]</ref> **'''Najboljši vratar:''' {{ikonazastave|Rusija}} [[Jevgenij Nabokov]] **'''Najboljši branilec:''' {{ikonazastave|Kanada}} [[Brent Burns]] **'''Najboljši napadalec:''' {{ikonazastave|Kanada}} [[Dany Heatley]] **'''Najkoristnejši igralec (MVP):''' {{ikonazastave|Kanada}} [[Dany Heatley]] <br> *'''Medijsko moštvo zvezd:'''<ref name="iihf334">[http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132000_98_1_0.pdf Medijsko All-Star moštvo]</ref> **'''Vratar:''' {{ikonazastave|Rusija}} [[Jevgenij Nabokov]] **'''Branilca:''' {{ikonazastave|Kanada}} [[Mike Green]], {{ikonazastave|Češka}} [[Tomáš Kaberle]] **'''Napadalci:''' {{ikonazastave|Kanada}} [[Rick Nash]], {{ikonazastave|Kanada}} [[Dany Heatley]], {{ikonazastave|Rusija}} [[Aleksander Ovečkin]] |} ===Končna lestvica=== Končna lestvica turnirja<ref name="iihf864">[http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132Z017_Final_Ranking_1_0.pdf Končna lestvica turnirja]</ref>: {| class="wikitable" cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:90 %" |-bgcolor="#E4E4E4" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA" width=40| !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA" width=120|Reprezentanca |- bgcolor="#F7F6A8" | align="center" style="height:23px"| {{goca}} ||'''{{ih|Rusija}}''' |- bgcolor="#DCE5E5" | align="center" style="height:23px"| {{sica}} ||{{ih|Kanada}} |- bgcolor="#FFDAB9" | align="center" style="height:23px"| {{brca}} ||{{ih|Finska}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"| 4. ||{{ih|Švedska}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"| 5. ||{{ih|Češka}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"| 6. ||{{ih|Združene države Amerike}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"| 7. ||{{ih|Švica}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"| 8. ||{{ih|Norveška}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"| 9. ||{{ih|Belorusija}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"|10. ||{{ih|Nemčija}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"|11. ||{{ih|Latvija}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"|12. ||{{ih|Danska}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"|13. ||{{ih|Slovaška}} |- style="background:#ffffff;" |align="center"|14. ||{{ih|Francija}} |- style="background:#ffccff;" |align="center"|15. ||{{ih|Slovenija}} |- style="background:#ffccff;" |align="center"|16. ||{{ih|Italija}} |} ===Vodilni igralci=== [[Slika:Dany Heatley.jpg|thumb|right|255px|[[Dany Heatley]]]] Seznam prikazuje najučinkovitejših 10 igralcev (drsalcev), razvrščenih po točkah, nato zadetkih. Če seznam presega 10 mest, ker je 2 ali več igralcev izenačenih, so vsi izenačeni igralci izpuščeni.<ref name="iihf67">[http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132Z17_85B_1_0.pdf Najučinkovitejši igralci]</ref> {| class="wikitable sortable" border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="text-align:center;" |- !width="175px"| Igralec !width="50px" | OT !width="50px" | G !width="50px" | P !width="60px" | TOČ !width="50px" | +/- !width="60px" | KM !width="60px" | Položaj |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Kanada}} [[Dany Heatley]] || 9 || 12 || 8 || '''20''' || +13 || 4 || FW |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Kanada}} [[Ryan Getzlaf]] || 9 || 3 || 11 || '''14''' || +10 || 10 || FW |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Kanada}} [[Rick Nash]] || 9 || 6 || 7 || '''13''' || +9 || 6 || FW |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Rusija}} [[Aleksander Sjomin]] || 9 || 6 || 7 || '''13''' || +11 || 8 || FW |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Švedska}} [[Mattias Weinhandl]] || 9 || 5 || 8 || '''13''' || +9 || 2 || FW |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Rusija}} [[Aleksander Ovečkin]] || 9 || 6 || 6 || '''12''' || +11 || 8 || FW |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Rusija}} [[Sergej Fjodorov]] || 9 || 5 || 7 || '''12''' || +10 || 8 || FW |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Kanada}} [[Mike Green]] || 9 || 4 || 8 || '''12''' || +2 || 2 || DF |}<small>''OT = odigranih tekem; G = golov; P = podaj; TOČ = točk; +/- = [[Plus/Minus]]; KM = Kazenskih minut''</small> ===Vodilni vratarji=== [[Slika:Robert Esche.jpg|thumb|right|[[Robert Esche]]|300px]] Seznam prikazuje 5 najboljših vratarjev po odstotku ubranjenih strelov, ki so za svojo reprezentanco odigrali vsaj 40 % igralnega časa.<ref name="iihf555">[http://stats.iihf.com/Hydra/132/IHM132Z17_85A_1_0.pdf Vodilni vratarji]</ref> {| class="wikitable sortable" border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="text-align:center;" |- !width="170px" | Igralec !width="60px" | MIN !width="50px" | SOG !width="50px" | GA !width="60px" | GAA !width="60px" | % !width="50px" | SO |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Robert Esche]] || 198:03 || 102 || 7 || 2.12 || '''93.14''' || 0 |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Rusija}} [[Jevgenij Nabokov]] || 302:42 || 126 || 9 || 1.78 || '''92.86''' || 2 |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Kanada}} [[Pascal Leclaire]] || 240:00 || 107 || 8 || 2.00 || '''92.52''' || 1 |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Finska}} [[Niklas Bäckström]] || 483:22 || 218 || 17 || 2.11 || '''92.20''' || 1 |- |style="text-align:left;"|{{ikonazastave|Belorusija}} [[Vitali Koval]] || 370:49 || 217 || 19 || 3.07 || '''91.24''' || 0 |- |}<small>''Za obrazložitev tabele glej [[Statistika pri hokeju na ledu#Statistika vratarjev|sem]]; MIN = igralni čas (minut:sekund).''</small> ==Medijska pokritost== {{col-begin}} {{col-2}} *'''Avstrija''': [[ORF Sport Plus]] *'''Belorusija''': TV-First, LAD *'''Češka''': [[Česká televize]] *'''Danska''': [[TV 2 Sport]] *'''Finska''': [[YLE]] *'''Francija''': Sport+ *'''Islandija''': [[RÚV]] *'''''Internet:''' [http://video.iihfworlds2008.com/pubb_EN/popup.php Prenos na iihf.com]'' *'''Italija''': [[Rai Sport Satellite]] *'''Kanada''': ** ''Angleško'': [[The Sports Network|TSN]] ** ''Francosko'': [[Réseau des sports|RDS]] *'''Latvija''': [[TV3 Latvia]], [[TV6 Latvia]] *'''Madžarska''': [[Sport 1]], Sport 2 *'''Nemčija''': [[Deutsches Sportfernsehen|DSF]] {{col-2}} *'''Norveška''': ** ''Norveške tekme'': [[Norwegian Broadcasting Corporation|NRK]] ** ''Ostale tekme'': [[SportN]] *'''Poljska''': [[Polsat]] *'''Romunija''': [[Sport 1]], Sport 2 *'''Rusija''': [[VGTRK Sport]] *'''Slovaška''': [[Slovenská televízia|STV]] *'''Slovenija''': [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] *'''Švedska''': [[Viasat]] *'''Švica''': ** ''Nemško'': [[SF zwei]] ** ''Francosko'': [[TSR 2]] ** ''Italijansko'': [[Radiotelevisione Svizzera di lingua Italiana|TSI 2]] *'''ZDA''': [[World Championship Sports Network]] {{col-end}} ==Opombe in reference== {{opombe}} ==Zunanje povezave== *[http://www.iihf.com/channels/iihf-world-championship/home.html Uradna spletna stran turnirja] {{zvezdica}} [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|Elitna]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Šport v Quebec Cityju]] [[Kategorija:Šport v Halifaxu, Nova Škotska]] qy7yqghjwj66n02hyjgbdrwnjm0e30h Tintin in njegove pustolovščine 0 207054 5747527 5639283 2022-08-26T12:42:35Z GeographieMan 179499 sklici wikitext text/x-wiki [[Slika:Belgium - Tintin as Philatelist 1979 - Scott 1036.jpg|350px|thumb|desno|Belgijska znamka]] '''''Tintinove dogodivščine''''' ({{jezik-fr|Les Aventures de Tintin}}) je serija komičnih [[strip]]ov, ki jo je ustvaril belgijski pisatelj Hergé, s pravim imenom [[Georges Remi]] (1907–1983). Serija je sprva izšla v francoščini v otroškem dodatku belgijskega časopisa ''Le Vingtième Siècle''. Junak stripov je [[Tintin]], mlad belgijski časnikar in popotnik. V njegovih pustolovščinah ga zvesto spremlja ''psiček Švrk''. Pozneje so se njegovim pustolovščinam pridružili še cinični in godrnjavi ''[[kapitan Haddock]]'', nekoliko naglušni znanstvenik ''[[profesor Sončnica]]'' ter detektiva ''[[Petek in Svetek|Petek]]'' [[Petek in Svetek|in ''Svetek'']], ki sta vedno bolj v zgago kot v pomoč. Večino stripov sta v slovenščino prevedla Slavica Jesenovec Petrović in Borut Petrović Jesenovec. == Seznam naslovov == Sledi štiriindvajset kanoničnih stripovskih zvezkov o Tintinu z naslovi v slovenščini. Datumi objave se nanašajo na izvirne različice v francoskem jeziku. {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |+''Tintin'' comic albums ! scope="col" |Številka zvezka ! scope="col" style="width:200px;" |Slovenski naslov ! scope="col" |Objava ! scope="col" |Zvezek (črno-bel) ! scope="col" |Zvezek (barven) ! scope="col" class="unsortable" |Opombe |- ! scope="row" |1 |''[[Tintin v Sovjetski zvezi]]'' |1929–1930 |1930 |2017 |Hergé je preprečil ponovno objavo te knjige do leta 1973. Od leta 2017 je na voljo tudi v barvni obliki. |- ! scope="row" |2 |''[[Tintin v Kongu]]'' |1930–1931 |1931 |1946 | rowspan="9" |Ponovno objavljeno v barvah in v fiksnem formatu na 62 straneh. 10. knjiga je bila prva, ki je bila prvotno objavljena v barvah. |- ! scope="row" |3 |''[[Tintin v Ameriki]]'' |1931–1932 |1932 |1945 |- ! scope="row" |4 |''[[Faraonove cigare]]'' |1932–1934 |1934 |1955 |- ! scope="row" |5 |''[[Sinji lotos]]'' |1934–1935 |1936 |1946 |- ! scope="row" |6 |''[[Odlomljeno uho]]'' |1935–1937 |1937 |1943 |- ! scope="row" |7 |''[[Črni otok]]'' |1937–1938 |1938 |1943, 1966 |- ! scope="row" |8 |''[[Otokarjevo žezlo]]'' |1938–1939 |1939 |1947 |- ! scope="row" |9 |''[[Zlati rakci]]'' |1940–1941 |1941 |1943 |- ! scope="row" |10 |''[[Skrivnostna zvezda]]'' |1941–1942 | |1942 |- ! scope="row" |11 |''[[Samorogova skrivnost]]'' |1942–1943 | |1943 | rowspan="5" |Knjige od 11 do 15 predstavljajo Hergéjevo vmesno obdobje, zaznamovano z vojno in menjavo sodelavcev. |- ! scope="row" |12 |''[[Zaklad Rackhmana rdečega]]'' |1943 | |1944 |- ! scope="row" |13 |''[[Sedem kristalnih krogel]]'' |1943–1946 | |1948 |- ! scope="row" |14 |''[[Sončev tempelj]]'' |1946–1948 | |1949 |- ! scope="row" |15 |''[[Tintin v deželi črnega zlata]]'' |1939-1940{{efn|The original serialization appeared in the Belgian newspaper ''Le Vingtième Siècle'' between 25 September 1939 and 8 May 1940, when it was interrupted due to the shutdown of the newspaper by the German occupation.}} 1948–1950 | |1950, 1971 |- ! scope="row" |16 |''[[Odprava na Luno]]'' |1950–1952 | |1953 | rowspan="8" |Knjige od 16 do 23 (in popravljene izdaje knjig 4, 7 in 15) so delo [[Studios Hergé|studia Hergé]]. |- ! scope="row" |17 |''[[Pristanek na Luni (zbirka stripov)|Pristanek na Luni]]'' |1952–1953 | |1954 |- ! scope="row" |18 |''[[Zadeva Sončnica]]'' |1954–1956 | |1956 |- ! scope="row" |19 |''[[Koks na krovu]]'' |1956–1958 | |1958 |- ! scope="row" |20 |''[[Tintin v Tibetu]]'' |1958–1959 | |1960 |- ! scope="row" |21 |''[[Primadonini dragulji]]'' |1961–1962 | |1963 |- ! scope="row" |22 |''[[Let 714 za Sydney]]'' |1966–1967 | |1968 |- ! scope="row" |23 |''[[Tintin in gverilci]]'' |1975–1976 | |1976 |- ! scope="row" |24 |''[[Tintin v Alph-Art]] (ni še prevoda)'' |1986 | |2004 |Hergéjeva nedokončana knjiga, izdana posthumno. |} V nadaljevanju so dvojni zvezki z nadaljevanjem zgodbe: * ''[[Faraonove cigare]]'' (št. 4) & ''[[Sinji lotos]]'' (št. 5) * ''[[Samorogove skrivnosti]]'' (št. 11) & ''[[Zaklad Rackhmana rdečega]]'' (št. 12) * ''[[Sedem kristalnih krogel]]'' (št. 13) & ''[[Sončev tempelj]]'' (št. 14) * ''[[Odprava na Luno (stripi)|Odprava na Luno]]'' (št. 16) & ''[[Pristanek na Luni (stripi)|Pristanek na Luni]]'' (št. 17) Hergé je poskusil in nato opustil strip ''[[Le Thermozéro]]'' (1958). Izven serije ''Tintin'' je leta 1972 izšel 48-stranski stripovski zvezek ''[[Tintin in jezero morskih psov]]'', ki ga je Hergé nadzoroval (ne pa tudi napisal) in je temeljil na filmu ''[[Tintin in jezero morskih psov]]''. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[strip]] * [[Tintin]] * [[Kapitan Haddock]] == Zunanje povezave == * [http://www.tintin.com ''Uradna stran] [[Kategorija:Stripi]] {{normativna kontrola}} a06phc7m4vu8fpb7enm9zob97fsjp76 5747528 5747527 2022-08-26T12:43:12Z GeographieMan 179499 opombe wikitext text/x-wiki [[Slika:Belgium - Tintin as Philatelist 1979 - Scott 1036.jpg|350px|thumb|desno|Belgijska znamka]] '''''Tintinove dogodivščine''''' ({{jezik-fr|Les Aventures de Tintin}}) je serija komičnih [[strip]]ov, ki jo je ustvaril belgijski pisatelj Hergé, s pravim imenom [[Georges Remi]] (1907–1983). Serija je sprva izšla v francoščini v otroškem dodatku belgijskega časopisa ''Le Vingtième Siècle''. Junak stripov je [[Tintin]], mlad belgijski časnikar in popotnik. V njegovih pustolovščinah ga zvesto spremlja ''psiček Švrk''. Pozneje so se njegovim pustolovščinam pridružili še cinični in godrnjavi ''[[kapitan Haddock]]'', nekoliko naglušni znanstvenik ''[[profesor Sončnica]]'' ter detektiva ''[[Petek in Svetek|Petek]]'' [[Petek in Svetek|in ''Svetek'']], ki sta vedno bolj v zgago kot v pomoč. Večino stripov sta v slovenščino prevedla Slavica Jesenovec Petrović in Borut Petrović Jesenovec. == Seznam naslovov == Sledi štiriindvajset kanoničnih stripovskih zvezkov o Tintinu z naslovi v slovenščini. Datumi objave se nanašajo na izvirne različice v francoskem jeziku. {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |+''Tintin'' comic albums ! scope="col" |Številka zvezka ! scope="col" style="width:200px;" |Slovenski naslov ! scope="col" |Objava ! scope="col" |Zvezek (črno-bel) ! scope="col" |Zvezek (barven) ! scope="col" class="unsortable" |Opombe |- ! scope="row" |1 |''[[Tintin v Sovjetski zvezi]]'' |1929–1930 |1930 |2017 |Hergé je preprečil ponovno objavo te knjige do leta 1973. Od leta 2017 je na voljo tudi v barvni obliki. |- ! scope="row" |2 |''[[Tintin v Kongu]]'' |1930–1931 |1931 |1946 | rowspan="9" |Ponovno objavljeno v barvah in v fiksnem formatu na 62 straneh. 10. knjiga je bila prva, ki je bila prvotno objavljena v barvah. |- ! scope="row" |3 |''[[Tintin v Ameriki]]'' |1931–1932 |1932 |1945 |- ! scope="row" |4 |''[[Faraonove cigare]]'' |1932–1934 |1934 |1955 |- ! scope="row" |5 |''[[Sinji lotos]]'' |1934–1935 |1936 |1946 |- ! scope="row" |6 |''[[Odlomljeno uho]]'' |1935–1937 |1937 |1943 |- ! scope="row" |7 |''[[Črni otok]]'' |1937–1938 |1938 |1943, 1966 |- ! scope="row" |8 |''[[Otokarjevo žezlo]]'' |1938–1939 |1939 |1947 |- ! scope="row" |9 |''[[Zlati rakci]]'' |1940–1941 |1941 |1943 |- ! scope="row" |10 |''[[Skrivnostna zvezda]]'' |1941–1942 | |1942 |- ! scope="row" |11 |''[[Samorogova skrivnost]]'' |1942–1943 | |1943 | rowspan="5" |Knjige od 11 do 15 predstavljajo Hergéjevo vmesno obdobje, zaznamovano z vojno in menjavo sodelavcev. |- ! scope="row" |12 |''[[Zaklad Rackhmana rdečega]]'' |1943 | |1944 |- ! scope="row" |13 |''[[Sedem kristalnih krogel]]'' |1943–1946 | |1948 |- ! scope="row" |14 |''[[Sončev tempelj]]'' |1946–1948 | |1949 |- ! scope="row" |15 |''[[Tintin v deželi črnega zlata]]'' |1939-1940{{efn|The original serialization appeared in the Belgian newspaper ''Le Vingtième Siècle'' between 25 September 1939 and 8 May 1940, when it was interrupted due to the shutdown of the newspaper by the German occupation.}} 1948–1950 | |1950, 1971 |- ! scope="row" |16 |''[[Odprava na Luno]]'' |1950–1952 | |1953 | rowspan="8" |Knjige od 16 do 23 (in popravljene izdaje knjig 4, 7 in 15) so delo [[Studios Hergé|studia Hergé]]. |- ! scope="row" |17 |''[[Pristanek na Luni (zbirka stripov)|Pristanek na Luni]]'' |1952–1953 | |1954 |- ! scope="row" |18 |''[[Zadeva Sončnica]]'' |1954–1956 | |1956 |- ! scope="row" |19 |''[[Koks na krovu]]'' |1956–1958 | |1958 |- ! scope="row" |20 |''[[Tintin v Tibetu]]'' |1958–1959 | |1960 |- ! scope="row" |21 |''[[Primadonini dragulji]]'' |1961–1962 | |1963 |- ! scope="row" |22 |''[[Let 714 za Sydney]]'' |1966–1967 | |1968 |- ! scope="row" |23 |''[[Tintin in gverilci]]'' |1975–1976 | |1976 |- ! scope="row" |24 |''[[Tintin v Alph-Art]] (ni še prevoda)'' |1986 | |2004 |Hergéjeva nedokončana knjiga, izdana posthumno. |} V nadaljevanju so dvojni zvezki z nadaljevanjem zgodbe: * ''[[Faraonove cigare]]'' (št. 4) & ''[[Sinji lotos]]'' (št. 5) * ''[[Samorogove skrivnosti]]'' (št. 11) & ''[[Zaklad Rackhmana rdečega]]'' (št. 12) * ''[[Sedem kristalnih krogel]]'' (št. 13) & ''[[Sončev tempelj]]'' (št. 14) * ''[[Odprava na Luno (stripi)|Odprava na Luno]]'' (št. 16) & ''[[Pristanek na Luni (stripi)|Pristanek na Luni]]'' (št. 17) Hergé je poskusil in nato opustil strip ''[[Le Thermozéro]]'' (1958). Izven serije ''Tintin'' je leta 1972 izšel 48-stranski stripovski zvezek ''[[Tintin in jezero morskih psov]]'', ki ga je Hergé nadzoroval (ne pa tudi napisal) in je temeljil na filmu ''[[Tintin in jezero morskih psov]]''. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[strip]] * [[Tintin]] * [[Kapitan Haddock]] == Zunanje povezave == * [http://www.tintin.com ''Uradna stran] [[Kategorija:Stripi]] {{normativna kontrola}} dp3e0mzvpdi7xlg6scae740o0lic0ah Loschmidtovo število 0 217178 5747542 4825514 2022-08-26T13:47:03Z XJaM 3 m+/dp/+ktgr wikitext text/x-wiki '''Loschmidtovo števílo''' [lošmítovo ~] (označbe ''n''<sub>0</sub>, ''L'' ali ''N''<sub>L</sub>) je [[fizikalna konstanta]], ki določa [[število]] delcev ([[atom]]ov ali [[molekula|molekul]]) [[idealni plin|idealnega plina]] v dani [[prostornina|prostornini]]. Po navadi je podano pri [[standardni pogoji|standardnih pogojih]]. Predlagana vrednost [[CODATA]] za leto 2006 je: : ''n''<sub>0</sub> = 2,686&nbsp;7774(47){{e|25}} m<sup>-3</sup> pri 0&nbsp;[[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]] in 1&nbsp;[[atmosfera (enota)|atm]].<ref>{{navedi revijo|last1 =Mohr |first1=Peter J. |last2=Taylor|first2= Barry N.|last3=Newell|first3= David B. |year=2008 |url=http://physics.nist.gov/cuu/Constants/codata.pdf |title = CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2006 |journal=[[Reviews of Modern Physics|Rev. Mod. Phys.]] |volume=80 |doi=10.1103/RevModPhys.80.633 |pages=633–730 |language=en}} [http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?n0 Povezava]</ref> Imenuje se po avstrijskem fiziku in kemiku [[Johann Josef Loschmidt|Johannu Josefu Loschmidtu]], ki je prvi določil fizično velikost molekul idealnega plina leta [[1865 v znanosti|1865]].<ref>{{cite journal |first = Johann Josef |last=Loschmidt |authorlink=Johann Josef Loschmidt |title=Zur Grösse der Luftmoleküle |journal=Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien |volume=52 |issue=2 |pages=395–413 |year =1865 |language=de}} [http://dbhs.wvusd.k12.ca.us/webdocs/Chem-History/Loschmidt-1865.html (angleški prevod)].</ref> Loschmidt je kasneje po [[Avogadrov zakon|Avogadrovem zakonu]], da ima vsak idealni plin v enakem [[stanje sistema|stanju]] enako število molekul na [[mol (enota)|mol]], določil to število, ki se danes imenuje [[Avogadrovo število]]. Izraz »Loschmidtovo število« se zaradi tega včasih (nepravilno) nanaša na Avogadrovo število, še posebej v nemških virih. Loschmidtovo število je dano z zvezo: : <math> n_{0} = \frac{p_{0}}{k_{\rm B}T_{0}} \!\, , </math> kjer je ''p''<sub>0</sub> [[standardni tlak|standardni]] [[tlak]], ''k''<sub>B</sub> [[Boltzmannova konstanta]] in ''T''<sub>0</sub> [[standardna temperatura|standardna]] [[absolutna temperatura]]. Zveza med Loschmidtovim in Avogadrovim številom, ''N''<sub>A</sub>, je: : <math> n_{0} = \frac{p_{0} N_{\rm A}}{RT_{0}} = \frac{N_{\rm A}}{V_{\rm m}} \!\, , </math> kjer je ''R'' [[splošna plinska konstanta]] in <math>V_{\rm m}</math> [[molarna prostornina]]. == Opombe in sklici == {{opombe}} {{phys-stub}} [[Kategorija:Fizikalne konstante]] [[Kategorija:1865 v znanosti]] orwu482vvxcf4egvsa0sqtbotwctafm Zvezde na sodišču 0 220453 5747514 5565451 2022-08-26T12:00:33Z Globokivisoki 150891 Dodan vir wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Zvezde na sodišču | slika = [[Slika:Zvezde na sodiscu.jpg|270px]] | naslov = | žanr = [[odvetniška drama]]<br />[[komedija]] | čas_trajanja = okoli 42 minut | stvaritelj = [[David E. Kelley]] | glavni_igralci = [[James Spader]]<br />[[William Shatner]]<br />[[Candice Bergen]]<br />[[Christian Clemenson]]<br />[[Rene Auberjonois]]<br />[[Monica Potter]]<br />[[Julie Bowen]]<br />[[John Larroquette]]<br />[[Rhona Mitra]]<br />[[Lake Bell]]<br />[[Mark Valley]]<br />[[Justin Mentell]]<br />[[Ryan Michelle Bathe]]<br />[[Craig Bierko]]<br />[[Constance Zimmer]]<br />[[Gary Anthony Williams]]<br />[[Tara Summers]]<br />[[Saffron Burrows]]<br />[[Taraji P. Henson]]<br />[[Betty White]] | država = {{zastava|Združene države Amerike}} | jezik = [[angleški jezik|angleški]] | število_predvajanih sezon = ABC: 5, [[POP TV]]: 5 | število_predvajanih epizod = [[Združene države Amerike|ZDA]]: 101, [[Slovenija]]: 101 | začetek/konec_predvajanja = [[3. oktober]] [[2004]] - [[8. december]] [[2008]] | spletna_stran = http://www.abc.go.com/primetime/bostonlegal/index.html Uradna stran }} '''Zvezde na sodišču''' (izvirno ''Boston Legal'') je [[Združene države Amerike|ameriška]] televizijska serija, ki po oceni uporabnikov [[IMDb|IMDB]] velja za eno najboljših odvetniških serij vseh časov<ref>{{Navedi splet|title=The 15 Best Lawyer Shows & Legal Dramas Of All Time, Ranked (According To IMDb)|url=https://screenrant.com/best-legal-dramas-imdb/|website=ScreenRant|date=2021-04-07|accessdate=2022-08-26|language=en-US|first=Stephen|last=Barker}}</ref>. Izvirno se je predvajala od 3. oktobra 2004 do 8. decembra 2008 na televiziji ABC. Serija je [[spin-off]] dolgoletne serije ''Praksa'' in se osredotoča na odvetnike in odvetnice iz odvetniške firme Crane, Poole in Schmidt. V petih letih predvajanja je bila nominirana za 25 [[emmy]]jev, 7 jih je tudi prejela. V Sloveniji je serijo v celoti predvajal [[POP TV]], od leta 2007 do 2011. Prve štiri sezone so bile na sporedu v nedeljskem večernem terminu (21.45). Zadnja peta sezona je na spored prišla v ponedeljek, 20. junija 2011, in je bila na sporedu od ponedeljka do srede okoli 22.00. Končala se je 13. julija 2011. == Igralska zasedba == {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Igralec/ka|| Lik|| Status || Sezona/i/e |- | [[James Spader]] || [[Alan Shore]] || 2004-2008 <small>(''Praksa'' 2003-2004)</small> || 1–5 |- | [[John Larroquette]] || [[Carl Sack]] || 2007-2008 || 4–5 |- | [[Christian Clemenson]] || [[Jerry Espenson]] || 2005-2008 <small>(vrnitev v 2.-3.)</small> || 2–5 |- | [[Tara Summers]] || [[Katie Lloyd]] || 2007-2008 || 4–5 |- | [[Candice Bergen]] || [[Shirley Schmidt]] || 2005-2008 || 1–5 |- | [[William Shatner]] || [[Denny Crane]] || 2004-2008 <small>(''Praksa'' 2004)</small>|| 1–5 |- | [[Rene Auberjonois]] || [[Paul Lewiston]] || 2004–2008 <small>(vrnitev v 4.-5.)</small> || 1–5 |- | [[Lake Bell]] || [[Sally Heep]] || 2004–2005 <small>(''Praksa'' 2004; vrnitev v 3.; 2007)</small> || 1, 3 |- | [[Rhona Mitra]] || [[Tara Wilson]] || 2004–2005 <small>(''Praksa'' 2003–2004; vrnitev v 2.)</small> || 1, 2 |- | [[Monica Potter]] || [[Lori Colson]] || 2004–2005 <small>(vrnitev v 2.)</small> || 1, 2 |- | [[Mark Valley]] || [[Brad Chase]] || 2004–2007 <small>(vrnitev v 4.)</small> || 1–4 |- | [[Ryan Michelle Bathe]] || [[Sara Holt]] || 2005–2006 || 2 |- | [[Julie Bowen]] || [[Denise Bauer]] || 2005–2007, 2008 <small>(vrnitev v 5.)</small>|| 2–3, 5 |- | [[Justin Mentell]] || [[Garrett Wells]] || 2005–2006 || 2 |- | [[Constance Zimmer]] || [[Claire Simms]] || 2006–2007 || 3 |- | [[Craig Bierko]] || [[Jeffrey Coho]] || 2006–2007 || 3 |- | [[Gary Anthony Williams]] || [[Clarence Bell]] || 2006–2008|| 3–4 |- | [[Saffron Burrows]] || [[Lorraine Weller]] || 2007–2008 || 4 |- | [[Taraji P. Henson]] || [[Whitney Rome]] || 2007–2008 || 4 |} === Opazni gostujoči igralci === Med drugim so v Zvezdah na sodišču gostovali: {{div col|cols=2}} * [[Betty White]] kot Catherine Piper (16 epizod) * [[Ed Begley, Jr.]] kot Clifford Cabot (3 epizode) * [[Shelley Berman]] kot sodnik Robert Sanders (11 epizod) * [[Jill Brennan]] kot Gracie Jane (11 epizod) * [[William Daniels]] kot sodnik Milton Brody (1 epizoda) * [[David Dean Bottrell]] kot Lincoln Meyer (8 epizod) * [[Jayne Brook]] kot Rachel Lewiston (5 epizod) * [[Delta Burke]] kot Bella Horowitz (5 epizod) * [[Marisa Coughlan]] kot Melissa Hughes (12 epizod) * [[Rupert Everett]] kot Malcolm Holmes (2 epizodi) * [[Michael J. Fox]] kot Daniel Post (6 epizod) * [[Currie Graham]] kot pomočnik okrožnega tožilca Frank Ginsberg (7 epizod) * [[Henry Gibson]] kot sodnik Clark Brown (21 epizod) * [[Meredith Eaton-Gilden]] kot Bethany Horowitz (16 epizod) * [[Mary Gross]] kot Leigh Swift (3 epizode) * [[John Michael Higgins]] kot Jerry Austin (2 epizodi) * [[Alison La Placa]] kot Andrea Michele (2 epizodi) * [[Heather Locklear]] kot Kelly Nolan (2 epizodi) * [[Nia Long]] kot Vanessa Walker (3 epizode) * [[Jane Lynch]] kot Joanna Monroe (4 epizode) * [[Larry Miller]] kot Edwin Poole (4 epizode) * [[Gail O'Grady]] kot sodnica Gloria Weldon (7 epizod) * [[Meredith Patterson]] kot Missy Tiggs (4 epizode) * [[Ethan Phillips]] kot Michael Schiller (3 epizode) * [[Parker Posey]] kot Marlene Stanger (4 epizode) * [[Freddie Prinze, Jr.]] kot Donny Crane (3 epizode) * [[Missi Pyle]] kot Renee Winger (3 epizode) * [[Christopher Rich]] kot Melvin Palmer (6 epizod) * [[Jeri Ryan]] kot Courtney Reese (2-urni finale 2. sezone) * [[Katey Sagal]] kot Barbara Little (5 epizod) * [[Tom Selleck]] kot Ivan Tiggs (4 epizode) * [[Al Sharpton]] kot on sam (2 epizodi) * [[Armin Shimerman]] kot sodnik Brian Hooper (7 epizod) * [[Robert Wagner]] kot Barry Goal (2-urni finale 2. sezone) * [[Kerry Washington]] kot Chelina Hall (5 epizod) * [[Elizabeth Mitchell]] kot Christine Pauley (2 epizodi) * [[Ashton Holmes]] kot Scott Little (5 epizod) * [[Scott Bakula]] kot Jack Ross (1 epizoda) * [[Rachelle Lefevre]] kot Dana Strickland (3 epizode) {{div col end}} == Pomembnejše nagrade in nominacije == * 7 [[emmy]]jev in 18 nominacij * [[zlati globus]] in 3 nominacije * nagrada ''satellite'' in 6 nominacij * 11 nominacij za nagrado Ameriškega igralskega ceha (Screen Actors Guild) * 4 nagrade ''prism'' == Zunanje povezave == {{ikona en}} * {{imdb title|id=402711|title=Zvezde na sodišču}} * {{tv.com serija|id=25525|title=Zvezde na sodišču}} [[Kategorija:Ameriške televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2004]] [[Kategorija:Odvetniške televizijske serije]] [[Kategorija:Dramske televizijske serije]] 7bjep5et8xs99l33hdpdnvyosfedcz3 Predloga:Prekmurščina 10 221221 5747671 5747403 2022-08-27T07:05:42Z Doncsecz~slwiki 9581 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Prekmurščina | title = [[Prekmurščina]] | bodyclass = hlist | above = * [[prekmurska knjižna norma]] * [[prekmurska književnost]] (<small>[[prekmurska evangeličanska književnost|evangeličanska]] * [[prekmurska katoliška književnost|katoliška]] * [[prekmurska posvetna književnost|posvetna]]</small>) | group1= podnarečja | list1 = * [[dolinsko narečje|dolinsko]] * [[goričko narečje|goričko]] * [[porabsko narečje|porabsko]] * [[ravensko narečje|ravensko]] * [[soboško narečje|soboško]] | group2= standardi<br/><small>'''[[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)|evangeličanske knjige]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih katoliških tiskanih knjig (1780–1951)|katoliške knjige]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih posvetnih tiskanih knjig (1820–1943)|posvetne knjige]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1947)|časopisi in koledarji]]'''</small><br><small>'''[[Seznam prekmurskih rokopisov|rokopisi]]'''</small> | list2 = * [[ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé za szlovenszke vucsevnice vödáni|ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé]] * [[ABC kni'zicza]] * [[Abeczedarium Szlowenszko]] * [[Abecednik za katholičanske vesnič e šolé po velejnyi|Abecednik]] * [[D. Luther Martina máli kátekismus]] * [[Diktomszke, versuske i molitvene kni'zice]] * [[Dühovna hrána]] * [[Dühovni Áldovi]] * [[Düševni list]] * [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]] * [[Evangeličanski kalendar]] * [[Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi|Evangeliomszke vere]] * [[Hodi k oltarskomi svestvi]] * [[Jezus moje po'selejnye]] * [[Kalendar Srca Jezušovoga]] * [[Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije]] * [[Katolicsanszki katekizmus za solare]] * [[Knige 'zoltárszke]] * [[Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke|Krátki návuk]] * [[Krátki návuk krsztsansztva]] * [[Krátka summa velikoga katekizmussa|Krátka summa]] * [[Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi]] * [[Krszcsansztva abéczé tô je krszcsanszke vere návuka prvi zacsétek|Krszcsansztva abéczé]] * [[Krsztsanszke czerkvene peszmi]] * [[Krsztsanszke mrtvecsne peszmi]] * [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] * [[Mála biblia z-kejpami]] * [[Mála historia bibliszka]] * [[Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj]] * [[Marijikin ograček]] * [[Marijin list]] * [[Stara martjanska pesmarica|Martjanska pesmarica]] * [[Mali katechismus]] * [[Molite bratje!]] * [[Molitvena kniga]] * [[Molitvi na ſztári ſzlovenſzki jezik obrnyene]] * [[Moses i Josua]] * [[Mörszka krajina]] * [[Mrtvecsne peszmi]] * [[Návuk vogrszkoga jezika]] * [[Nedelni i svetešnji Evangeliumi]] * [[Nôve knige cstenyá za vesznícski sôl drügi zlôcs|Nôve knige cstenyá]] * [[Nôvi abeczedár]] * [[Nouvi Gráduvál]] * [[Nouvi Zákon]] * [[Novine]] * [[Perve knige – čtenyá za katholičánske vesničke šolê|Perve knige]] * [[Pobo'zne molítvi za poszebno csészt bo'zo|Pobo'zne molítvi]] * [[Prijátel]] * [[Prirodopis s kepami|Prirodopis]] * [[Réd zvelicsánsztva]] * [[Szlovenszki silabikár]] * [[Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov|Sztarine]] * [[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa|Summa sztároga i nouvoga testamentoma]] * [[Szlovenszki abecedár]] * [[Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo|Sztarisinsztvo]] * [[Szvéti Angel csuvár]] * [[Szvéti evangyeliomi]] * [[Vend nyelvtan|Vend nyelvtan ''(Prekmurska slovnica)'']] * [[Vend-szlovenszka kniga cstenyá]] * [[Vogrszki-vendiski rêcsnik]] * [[Vöre krsztsánszke krátki návuk|Vöre krsztsánszke]] * [[Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona]] * [[Zgodbe vogerszkoga králesztva]] * [[Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov|Zobriszani Szloven i Szlovenka]] * [[Zvráči me, Gospodne!]] | group3= pomembni oblikovalci<br><small>'''[[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem|slovenski književniki<br>na Madžarskem]]'''</small> | list3 = * [[Imre Augustič]] * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Bajlec]] * [[Mihael Bakoš]] * [[Mihael Barla]] * [[Ivan Baša]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Juri Cipot]] * [[Janoš Flisar]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Janoš Kardoš]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl ml.]] * [[Peter Kolar]] * [[Franc Kolenc]] * [[Jožef Košič]] * [[Mihael Kotsmar]] * [[Števan Kovatš]] * [[Števan Kühar|Števan Kühar]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Adam Lutar]] * [[Štefan Lülik]] * [[Janoš Murkovič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Jožef Pustaj]] * [[Jožef Radoha]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Štefan Selmar]] * [[Štefan Sijarto]] * [[Franc Temlin]] * [[Aleksander Terplan]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] | group4= pomembni dogodki | list4= * [[Drugi prekmurski neologizem]] * [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|Madžarizacija v Slovenski krajini]] * [[Prekmurska jezikovna vojna]] * [[Protireformacija v Slovenski okroglini]] * [[Prvi prekmurski neologizem]] * [[Reformacija v Slovenski okroglini]] * [[Sombotelska škofija]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] [[Kategorija:Jezikoslovne predloge]] </noinclude> pd2tgsymdpp4y840e5ajq577glcnirm 5747677 5747671 2022-08-27T07:13:48Z Doncsecz~slwiki 9581 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Prekmurščina | title = [[Prekmurščina]] | bodyclass = hlist | above = * [[prekmurska knjižna norma]] * [[prekmurska književnost]] (<small>[[prekmurska evangeličanska književnost|evangeličanska]] * [[prekmurska katoliška književnost|katoliška]] * [[prekmurska posvetna književnost|posvetna]]</small>) | group1= podnarečja | list1 = * [[dolinsko narečje|dolinsko]] * [[goričko narečje|goričko]] * [[porabsko narečje|porabsko]] * [[ravensko narečje|ravensko]] * [[soboško narečje|soboško]] | group2= standardi<br/><small>'''[[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)|evangeličanske knjige]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih katoliških tiskanih knjig (1780–1951)|katoliške knjige]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih posvetnih tiskanih knjig (1820–1943)|posvetne knjige]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1947)|časopisi in koledarji]]'''</small><br><small>'''[[Seznam prekmurskih rokopisov|rokopisi]]'''</small> | list2 = * [[ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé za szlovenszke vucsevnice vödáni|ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé]] * [[ABC kni'zicza]] * [[Abeczedarium Szlowenszko]] * [[Abecednik za katholičanske vesnič e šolé po velejnyi|Abecednik]] * [[D. Luther Martina máli kátekismus]] * [[Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze]] * [[Dühovna hrána]] * [[Dühovni Áldovi]] * [[Düševni list]] * [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]] * [[Evangeličanski kalendar]] * [[Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi|Evangeliomszke vere]] * [[Hodi k oltarskomi svestvi]] * [[Jezus moje po'selejnye]] * [[Kalendar Srca Jezušovoga]] * [[Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije]] * [[Katolicsanszki katekizmus za solare]] * [[Knige 'zoltárszke]] * [[Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke|Krátki návuk]] * [[Krátki návuk krsztsansztva]] * [[Krátka summa velikoga katekizmussa|Krátka summa]] * [[Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi]] * [[Krszcsansztva abéczé tô je krszcsanszke vere návuka prvi zacsétek|Krszcsansztva abéczé]] * [[Krsztsanszke czerkvene peszmi]] * [[Krsztsanszke mrtvecsne peszmi]] * [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] * [[Mála biblia z-kejpami]] * [[Mála historia bibliszka]] * [[Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj]] * [[Marijikin ograček]] * [[Marijin list]] * [[Stara martjanska pesmarica|Martjanska pesmarica]] * [[Mali katechismus]] * [[Molite bratje!]] * [[Molitvena kniga]] * [[Molitvi na ſztári ſzlovenſzki jezik obrnyene]] * [[Moses i Josua]] * [[Mörszka krajina]] * [[Mrtvecsne peszmi]] * [[Návuk vogrszkoga jezika]] * [[Nedelni i svetešnji Evangeliumi]] * [[Nôve knige cstenyá za vesznícski sôl drügi zlôcs|Nôve knige cstenyá]] * [[Nôvi abeczedár]] * [[Nouvi Gráduvál]] * [[Nouvi Zákon]] * [[Novine]] * [[Perve knige – čtenyá za katholičánske vesničke šolê|Perve knige]] * [[Pobo'zne molítvi za poszebno csészt bo'zo|Pobo'zne molítvi]] * [[Prijátel]] * [[Prirodopis s kepami|Prirodopis]] * [[Réd zvelicsánsztva]] * [[Szlovenszki silabikár]] * [[Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov|Sztarine]] * [[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa|Summa sztároga i nouvoga testamentoma]] * [[Szlovenszki abecedár]] * [[Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo|Sztarisinsztvo]] * [[Szvéti Angel csuvár]] * [[Szvéti evangyeliomi]] * [[Vend nyelvtan|Vend nyelvtan ''(Prekmurska slovnica)'']] * [[Vend-szlovenszka kniga cstenyá]] * [[Vogrszki-vendiski rêcsnik]] * [[Vöre krsztsánszke krátki návuk|Vöre krsztsánszke]] * [[Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona]] * [[Zgodbe vogerszkoga králesztva]] * [[Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov|Zobriszani Szloven i Szlovenka]] * [[Zvráči me, Gospodne!]] | group3= pomembni oblikovalci<br><small>'''[[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem|slovenski književniki<br>na Madžarskem]]'''</small> | list3 = * [[Imre Augustič]] * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Bajlec]] * [[Mihael Bakoš]] * [[Mihael Barla]] * [[Ivan Baša]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Juri Cipot]] * [[Janoš Flisar]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Janoš Kardoš]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl ml.]] * [[Peter Kolar]] * [[Franc Kolenc]] * [[Jožef Košič]] * [[Mihael Kotsmar]] * [[Števan Kovatš]] * [[Števan Kühar|Števan Kühar]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Adam Lutar]] * [[Štefan Lülik]] * [[Janoš Murkovič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Jožef Pustaj]] * [[Jožef Radoha]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Štefan Selmar]] * [[Štefan Sijarto]] * [[Franc Temlin]] * [[Aleksander Terplan]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] | group4= pomembni dogodki | list4= * [[Drugi prekmurski neologizem]] * [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|Madžarizacija v Slovenski krajini]] * [[Prekmurska jezikovna vojna]] * [[Protireformacija v Slovenski okroglini]] * [[Prvi prekmurski neologizem]] * [[Reformacija v Slovenski okroglini]] * [[Sombotelska škofija]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] [[Kategorija:Jezikoslovne predloge]] </noinclude> dp27oayntuyt673sl3zbxzoi2lp8c8q Krscsanszke nôve peszmene knige 0 224586 5747679 4774371 2022-08-27T07:29:53Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Knjiga | name = Krscsanszke nôve peszmene knige | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Krscsanszke nove peszmene knige.JPG|200px]] | image_caption = | author = [[Mihael Barla]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Madžarska]], [[Slovenska krajina (Madžarska)|Slovenska krajina]] | language = [[prekmurščina]] | series = | genre = [[Evangeličanska cerkev|evangeličanska]] [[pesmarica]] | publisher = v [[Šopron]]u, pri [[Katalin Kultság|Katalini Kultsár]] | release_date = [[1823]] | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Krszcsanszke nôve peszmene knige''' ''(Nove krščanske pesmene knjige'' ali ''pesmarice)'' je [[Evangličanska Cerkev|evangeličanska]] cerkvena pesmarica [[Mihael Barla|Mihaela Barle]], ki jo je napisal [[1823]], tiskala jo je [[Katalin Kultsár]] v [[Šopron]]u. Polni naslov je ''Krszcsanszke nove peszmene knige szpravlene evangyelicsánszkim gmainam.'' Zaradi Barlinega znanja tujih jezikov, njegove prevajalske dejavnosti in rokopisne priprave slovnice v njegovem materinskem jeziku, se je zanj zanimal [[Jernej Kopitar]]. Pesmarica je močno vplivala na razvoj knjižne [[prekmurščina|prekmurščine]] v 19. stoletju. Barla je že leta 1820 izdal molitvenik ''[[Diktomszke, verszuske i molitvene kni'zice]],'' ki je prevod knjige [[János Kis|Jánosa Kisa]], evangeličanskega superintendenta. V kratkem, jedrnatem predgovoru je nasprotoval vsebini in jeziku v knjigi [[Miháo Bakoš|Miháova Bakoša]] ''[[Nouvi Gráduvál|Nouvega Gráduvála]]''.<br> Vsebinsko je ohranil Bakoševo razdelitev po dobah cerkvenega leta, ni pa več poglavja o sveti Toriji, tudi himne nimajo posebnega poglavja. Docela se razlikuje od Bakoša v pesmih. Čeprav je tu in tam ohranil kako njegovo, jo je skrajšal, ali pa prevzel in predelal le njen začetek, nadaljeval pa po svoje. Pesmi so natisnjene v dveh stolpcih, tako da le velike začetnice označujejo začetek nove vrstice. Bistveno je spremenil staro ortografijo z odpravo dvoglasnikov. Namesto ''ou'' upoablja ''ô,'' namesto ''ej'' pa ''ê''. Ta način pisave je uporabil tudi [[Janoš Flisar]] v njegovem slovarju ''[[Vogrszki-vendiski rêcsnik]].''<br> Čeprav se je zavestno izogibal [[kajkavščina|kajkavskim]] oblikam, je ohranil pisavo ''král,'' redko kak deležnik, in take utrjene termine, kot ''odküpitel, preszvetitel, itd.'' Sicer pa si je prizadeval ustvariti ali prirediti vrsto novih izrazov, kot: ''dugotrplivoszt, vgresénye, oszmejôcsim, nádavek, naprejplacsárov, drzsánye, itd.'' Najbolj se Barla razlikuje od prejšnjih in poznejših pisateljev glede pisave preteklih deležnikov na ''l,'' lahko bi rekli, da jih je približal knjižni slovenščini, če bi lahko dokazali njegovo poznavanje knjig v njej – bolj verjetno je sledil etimologiji, kot dokazujejo drugi primeri ''(srdcze, zdühávanye, krscsanszki),'' ker piše: ''spravio, dario, ponizio, naredio.''<br> Enako skrbno je iskal Barla tudi rime, čeprav so po navadi le navidezne, ko se skladajo nepoudarjena obrazila besed ''(vüpanye, szvetloszt).'' Kakor je Barla v jezikovnem in vsebinskem pogledu bistveno opustil tedanje izročilo svojih predhodnikov, tako se je z zavestnim prizadevanjem za red in novosti v obeh teh pogledih postavil ob stran [[Štefan Küzmič|Štefanu Küzmiču]] in tako močno vplival na razvoj prekmurske evangeličanske pesmarice. [[Janoš Kardoš]] je objavil predelano pesmarico pod naslovom ''[[Krsztsanszke czerkvene peszmi]]'' leta 1848. == Glej tudi == * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]] {{prekmurščina}} == Viri == * [[Vilko Novak]]: Izbor prekmurskega slovstva, [[Ljubljana]] 1976. [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]] [[Kategorija:Dela leta 1823]] 79qvj7xjh0q4dvdulcctopf13cgzuye Velika nagrada Abu Dabija 0 224818 5747724 5409671 2022-08-27T09:28:34Z Apeiro94 210837 wikitext text/x-wiki {{F1 race | Name = [[Dirke za Velike nagrade|Velika nagrada]] [[Abu Dabi (emirat)|Abu Dabija]] | Flag = Flag of the United Arab Emirates.svg | Circuit = [[Dirkališče Yas Marina]] | Circuit_image = Yas Marina Circuit.png | Laps = 55 | Circuit_length_km = 5,554 | Race_length_km = 305,470 | First_held = 2009 | Last_held = 2020 | Times_held = 12 | Most_wins_driver = {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] (5) | Most_wins_constructor = {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] (6) | Current_year = 2020 | Pole_driver = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen]] | Pole_team = [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]] | Pole_time = 1:35.246 | Winner = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen|M. Verstappen]] | Winning_team = [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]] | Winning_time = 1:36:28,645 | Second = {{flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas|V. Bottas]] | Second_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Second_time = +15,976 | Third = {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton|L. Hamilton]] | Third_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Third_time = +18,415 | Fastest_lap_driver = {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | Fastest_lap_team = [[Renault in Formula One|Renault]] | Fastest_lap = 1:40,926 }} '''[[Dirke za Velike nagrade|Velika nagrada]] [[Abu Dabi (emirat)|Abu Dabija]]''' ({{lang-ar|أبوظبي سباق الجائزة الكبرى}}) je [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]], ki je prvič potekala kot zadnja dirka {{F1|2009|sezone}}. Poteka na dirkališču [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]], ki ga je zasnoval [[Hermann Tilke]]. Najuspešnejši dirkač dirkališča je [[Lewis Hamilton]] s petimi zmagami. == Zmagovalci == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Leto ! Dirkač ! Konstruktor ! Dirkališče ! Poročilo |- ! {{F1|2020}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2020|Poročilo]] |- ! {{F1|2019}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|Poročilo]] |- ! {{F1|2018}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|Poročilo]] |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|FIN}} [[Valtteri Bottas]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{ikonazastave|GER}} [[Nico Rosberg]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz HighPerformanceEngines|Mercedes]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Dirkališče Yas Marina]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2009|Poročilo]] |} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Abu Dhabi Grand Prix}} * {{official|http://www.abudhabigp.com/english/}} {{GP Dirka}} {{Formula One races}} {{f1-stub}} [[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Abu Dabi]] [[Kategorija:Šport v Združenih arabskih emiratih]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2009]] [[Kategorija:Velika nagrada Abu Dabija|*]] paaoo739qkhymj8s08qduuada7yhytz Dirkališče Yas Marina 0 224819 5747725 5409670 2022-08-27T09:28:47Z Apeiro94 210837 wikitext text/x-wiki {{Coord|24|28|02|N|54|36|11|E|type:landmark|display=title}} [[Slika:Yas Marina Circuit.png|right|300px]] '''Dirkališče Yas Marina''' je [[dirkališče]], ki leži v [[Abu Dabi]]ju. Najbolj znano je po dirki [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] za [[Velika nagrada Abu Dabija|Veliko nagrado Abu Dabija]], ki je prvič potekala v {{F1|2009|sezoni}}. == Zmagovalci == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Leto ! Dirkač ! Konstruktor ! Poročilo |- ! {{F1|2020}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2020|Poročilo]] |- ! {{F1|2019}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|Poročilo]] |- ! {{F1|2018}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|Poročilo]] |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|FIN}} [[Valtteri Bottas]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{ikonazastave|GER}} [[Nico Rosberg]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz HighPerformanceEngines|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2009|Poročilo]] |} == Glej tudi == * [[seznam dirkališč Formule 1]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Yas Marina Circuit}} * {{official|http://www.yasmarinacircuit.ae/}} {{Formula One circuits}} {{F1-stub}} {{sport-struct-stub}} [[Kategorija:Dirkališča Formule 1|Yas Marina]] [[Kategorija:Velika nagrada Abu Dabija]] [[Kategorija:Športni objekti v Združenih arabskih emiratih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2009]] 1e7nul4wabk3jkr89oy8rll4162ztbm Plymouth 0 229795 5747698 5263863 2022-08-27T08:01:28Z Upwinxp 126544 /* Prijateljska mesta */ slog wikitext text/x-wiki {{Infobox Settlement |name =Plymouth |official_name =City of Plymouth |settlement_type =Mesto |nickname =Spirit of Discovery (Duh odkritij)<ref>{{cite web|url=http://www.bbc.co.uk/devon/discovering/famous/pilgrim_fathers.shtml|title=A new life in the New World|publisher=The [[British Broadcasting Corporation|BBC]]|date=1.2.2008|accessdate=2.9.2008}}</ref> |motto =''Turris fortissima est nomen Jehova''</br><small>»Ime Jehova je najmočnejši stolp«</small><ref name="brief history">{{cite web|url=http://www.plymouth.gov.uk/homepage/creativityandculture/heritageandhistory/lns/plymouthhistory.htm|title=Brief history of Plymouth|publisher=Plymouth City Council|accessdate=20.7.2008}}</ref> |image_skyline =Plymouth Hoe.jpg |imagesize =280px |image_caption =Predel Plymouth Hoe ob obali |image_blank_emblem = |blank_emblem_type =City Council's Coat of Arms |blank_emblem_size =227px |image_map =Plymouth UK locator map.svg |mapsize =200px |map_caption =Lega Plymoutha v Devonu in Angliji |subdivision_type =Država |subdivision_name =Združeno kraljestvo |subdivision_type1 =Dežela |subdivision_name1 =Anglija |subdivision_type3 =Regija |subdivision_name3 =Jugozahodna Anglija |subdivision_type4 =Ceremonialna grofija |subdivision_name4 =[[Devon (grofija)|Devon]] |government_type =mestni svet |leader_title =župan |leader_name =Ken Foster |leader_title1 =sedež |leader_name1 =Civic Centre Precinct |leader_title2 =okrožja |leader_name2 =20 |leader_title3 =Parlament Združenega kraljestva |leader_name3 =Plymouth Sutton (volilno okrožje)<br />South West Devon (volilno okrožje)<br />Plymouth Devonport (volilno okrožje) |leader_title4 =[[Evropski parlament]] |leader_name4 =Jugozahodna Anglija |established_title =Mestne pravice |established_date =1928 |established_title2 =Unitarna oblast |established_date2 =1998 |area_total_km2 =79,29 |elevation_max_m =155 |elevation_min_m =0 |population_as_of =2010 ocena |population_total =258700 |population_density_km2 =3188 |population_density_sq_mi=8261 |timezone =GMT |utc_offset =0 |timezone_DST =BST |utc_offset_DST =+1 |coordinates_display =inline,title |latd =50 |latm=22 |lats=17.03 |latNS=N |longd =4 |longm=08 |longs=32.75 |longEW=W |postal_code_type =Poštna koda |postal_code =PL1 — 9 |website ={{URL|www.plymouth.gov.uk}} }} '''Plymouth''' ({{Audio-IPA|En-uk-Plymouth.ogg|/ˈplɪməθ/}}) je [[mesto]] in [[unitarna oblast]] na obali [[Devon (grofija)|Devona]] v jugozahodni [[Anglija|Angliji]], približno 310&nbsp;km oddaljeno od [[London]]a. Zraslo je med izlivoma rek [[Plym]] in [[Tamar (reka)|Tamar]] v zaliv [[Plymouth Sound]]. Od leta 1967 administrativno območje vključuje tudi predmestji [[Plympton]] in [[Plymstock]] na vzhodnem bregu reke Plym. Ozemlje je poseljeno že od [[bronasta doba|bronaste dobe]], ko je na bližnji pečini [[Mount Batten]] nastalo prvo naselje. Naselje se je hitro razvijalo kot trgovska postojanka [[Rimski imperij|Rimskega imperija]], nato pa ga je prehitela vas Sutton, današnji Plymouth. Mesto je že stoletja pomembno pristanišče. Leta 1620 so od tu na ladji ''[[Mayflower]]'' odpluli romarji v Ameriko in v današnjem [[Massachusetts]]u ustanovili [[Plymouth Colony|kolonijo Plymouth]], drugo angleško naselbino na ozemlju današnjih [[Združene države Amerike|Združenih držav]]. Danes na njenem mestu stoji [[Plymouth, Massachusetts|istoimensko mesto]]. Tu je živelo tudi več znanih pomorščakov in raziskovalcev, med njimi je najbolj znan [[Francis Drake]], prvi Anglež, ki je obplul svet. V času [[Angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]] so mesto zasedli parlamentarci, med letoma 1642 in 1646 je bilo oblegano. Med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] je mesto raslo na račun intenzivne pristaniške dejavnosti. Bilo je vstopna točka za uvoz in potnike iz [[Amerike|Amerik]] in ladjedelnica za [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljevo vojno mornarico]]. Zaradi svojega vojaškega pomena je bilo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] tarča silovitih bombnih napadov in po vojni je bilo središče mesta zgrajeno povsem na novo. Danes je Plymouth s preko 250.000 prebivalci 15. največje mesto v Angliji. Upravlja ga mestni svet, v britanskem parlamentu pa ima tri predstavnike. Še vedno je ladjedelništvo pomembna gospodarska panoga, pomembno vlogo pa ima tudi največja delujoča mornariška baza v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. [[Univerza v Plymouthu]] je enajsta največja univerza v Združenem kraljestvu po številu študentov. Mesto je povezano s [[Francija|Francijo]] in [[Španija|Španijo]] z rednimi trajektnimi linijami, manjše letališče pa nudi povezave z nekaterimi drugimi evropskimi mesti. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === V okoliških jamah so našli kosti [[homo sapiens]]a iz zgodnjega [[paleolitik]]a (okoli 15.000 let). <ref>{{cite book |author=Andrew T. Chamberlain, Keith W. Ray, Charlotte Henderson, Richard Welton Fisher|title=A Catalogue of Quaternary Fossil-bearing Cave Sites in the Plymouth Area|publisher=Plymouth City Archaeology|year=1994|isbn=1-85522-345-7</ref> Artefakte iz časa bronaste do srednje železne dobe so našli na Mount Batten, kar kaže da je bila naselbina ena od glavnih trgovskih [[Pristanišče|pristanišč]] države v tistem času. <ref>{{cite book|last=Cunliffe|first=Barry|editor=Malcolm Todd|title=A Companion to Roman Britain|chapter=Britain and the Continent:Networks of Interaction|url=http://books.google.com/?id=SYMFtWb-DYQC&printsec=frontcover|year=2004|page=3|publisher=Blackwell Publishing|isbn=0-631-21823-8}}</ref> Neznano naselje z imenom "Tamari Ostia" (estuarij Tamar), ki je navedeno v [[Ptolemej]]evi ''Geographia'' domnevajo, da se je nahajalo na območju modernega mesta. <ref>{{cite web|author=Denis Larionov & Alexander Zhulin |url=http://www.ebooksread.com/authors-eng/samuel-butler/geographia-classica-or-the-application-of-antient-geography-to-the-classics-hci/page-4-geographia-classica-or-the-application-of-antient-geography-to-the-classics-hci.shtml |title=Read the ebook Geographia classica, or, The application of antient geography to the classics by Samuel Butler |publisher=Ebooksread.com |accessdate=17 September 2012}}</ref> Naselje Plympton, bolj oddaljeno od reke Plym kot sedanji Plymouth, je bilo tudi trgovsko pristanišče, vendar pa se je reka v zgodnjem 11. stoletju zamuljila in prisilila mornarje in trgovce, da se usidrajo blizu ustja reke. Nekaj časa se je ta vas imenovala Sutton, kar je pomenilo ''južno mesto'' v starem angleškem jeziku. Ime Plymouth, kar pomeni "ustje reke Plym" je bilo prvič omenjeno leta 1211 v ''Pipe Roll'' (zvitki z računovodskimi evidencami, ki jih je hranila angleška državna blagajna). === Zgodnja obramba in renesansa === [[Slika:Prysten House, Finewell Street, Plymouth - geograph.org.uk - 829280.jpg|left|thumb|Prysten House, Finewell Street, 1498, je najstarejša ohranjena hiša v Plymouthu in je zgrajena iz lokalnega apnenca in granita iz [[Dartmoor]]ja]] Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] je v napadu Francozov leta 1340 pogorel dvorec, vendar jim ni uspelo priti v mesto. Leta 1403 so mesto požgali Bretonski plenilci. Zgradili so niz utrdb v [[Tudorji |tudorskih]] in [[Elizabeta I. Angleška |elizabetinskih]] obdobjih, med katerimi so štirje okrogli stolpi našli prostor na mestnem grbu; ostanki dveh izmed njih še vedno mogoče najti na Mount Batten in na Sutton Pool pod Royal Citadel. [[Slika:Plymouth siege map 1643.gif|left|thumb|Obleganje Plymoutha, 1643]] V 16. stoletju je bila lokalno pridelana [[volna]] glavno izvozno blago. Plymouth je bilo domače pristanišče za uspešne pomorske trgovce, med njimi Sir John Hawkins (angleški ladjedelničar, pomorščak, trgovec, navigator, pirat in trgovec s sužnji), ki je bil vodilni [[Piratstvo|pirat]] Anglije v trgovini s [[Suženjstvo|sužnji]] na [[Atlantik]]u, kakor tudi gospod [[Francis Drake]]. Po legendi je Drake vztrajal na dokončanju igre skodelic na položaju Hoe, preden je napadel špansko armado leta 1588. Leta 1620 so iz Plymoutha odpluli v [[Novi svet]] ''Romarski očetje'', da bi ustanovili kolonijo Plymouth, drugo angleško kolonijo v današnjih Združenih državah Amerike. V angleški državljanski vojni je bil Plymouth na strani parlamentarcev in je bil od rojalistov oblegan skoraj štiri leta. Zadnji večji kraljev napad je vodil Sir Richard Grenville s tisoč vojaki, vendar so bili poraženi s strani Plymothiančanov. Državljanska vojna se je končala kot parlamentarna zmaga, vendar je kralj [[Karel II. Angleški]] leta 1660 obnovil [[Monarhija|monarhijo]], nakar so zaprli številne parlamentarne junake na otoku Drake. Gradnja kraljeve [[Citadela|citadele]] se je začela leta 1665. Bila je oborožena s topom obrnjenim tako na morje kot v mesto, če bi prebivalci nasprotovali kroni. === Plymouth Dock, vojna mornarica in Foulston === V celotnem 17. stoletju je Plymouth postopoma izgubljal svojo premoč kot trgovsko pristanišče. Z blagom proizvedenim drugje v Angliji je bilo preveč stroškov za prevoz v Plymouth in mesto ni imelo sredstev za uvoz in predelavo [[sladkor]]ja in [[tobak]]a. V trgovini s sužnji na Atlantiku v začetku 18. stoletja so igrali relativno majhno vlogo. V bližnji župniji Stoke Damerel je bila prva [[ladjedelnica]] ''HMNB Devonport'', odprta v letu 1690 na vzhodnem bregu reke Tamar. Nadaljnje [[dok]]e so tu zgradili leta 1727, 1762 in 1793. Naselbina, ki se je razvila, se je takrat imenovala "Dock" ali "Plymouth Dock" in sčasoma je prerasla v novo mesto, ločeno od Plymoutha. V letu 1712 je bilo 318 zaposlenih moških, leta 1733 je zrasla populacija na 3000 ljudi. Pred drugo polovicoi 18. stoletja, so bili glavni uvoz preko Plymoutha [[žitarice]], [[les]] in [[premog]]. V tem času je bil pravi vir bogastva sosednje mesto Plymouth Dock (preimenovan leta 1824 v Devonport) in glavni delodajalec v celotni regiji je bila ladjedelnica. Trije kraji, somestje Plymouth, Stonehousu in Devonport so uživali blaginjo v poznem 18. in začetku 19. stoletja in so obogateli za vrsto neo-klasičnih urbanih zgradb, ki jih je zasnoval [[arhitekt]] [[John London Foulston]]. Foulston je pomemben tako za Devonport kot Plymouth in je bil odgovoren za več velikih javnih zgradb, od katerih so bile mnoge kasneje uničene, tudi Athenaeum, Kraljevo gledališče in hotel Royal in še veliko na Union Street. Miljo dolg [[valobran]] v Plymouth Sound je oblikoval John Rennie, da bi zaščitili flote, ki so se gibale v Devonport in iz njega. Delo se je začelo leta 1812. Številne tehnične težave in ponavljajoča se škoda ter nevihte so bili razlog, da ni bil končan do leta 1841, dvajset let po Renniejevi smrti. Leta 1860 je bil obroč utrdb Palmerston zgrajen okoli obrobja Devonporta, da bi zaščitili ladjedelnico pred napadom iz katere koli smeri. V drugi polovici 19. stoletja so preko Plymoutha iz obeh Amerikah in Evrope pretovorili največ koruze, pšenice, ječmena, sladkornega trsa, gvana, natrijevega nitrata in fosfata. Razvijati se je začela industrija, železnice in tramvaj ter več manjših kemičnih obratov. === Načrt za Plymouth 1943 === Med prvo svetovno vojno je bil Plymouth vstopna točka za številne čete iz celega cesarstva in razviti tudi kot objekt za izdelavo bomb. Čeprav so večje enote kraljeve mornarice preselili k bolj varnemu Scapa Flow, je bil Devonport pomembno izhodišče za spremstvo plovil in popravila. Ladje so upravljali iz Mount Battena. V drugi svetovni vojni je bil Devonport sedež ''Western Approaches Command'' do leta 1941 in Sunderland za plovila ''Royal Australian Air Force''. To je bila pomembna točka za vkrcanje ameriških vojakov za Dan -D. Mesto je bilo močno bombardirano od nemške Luftwaffe, v seriji 59 napadov znanih kot Plymouth Blitz. Čeprav so bile ladjedelnice glavni cilji, je bilo v centru mesta več kot 3700 hiš popolnoma uničenih več kot 1000 civilistov je izgubilo življenje. To je bilo v veliki meri posledica statusa Plymoutha kot pomembnega pristanišča. Charlesovo cerkev so prizadele zažigalne bombe in je bila delno uničena leta 1941, vendar ni bila porušena. Zdaj je uradno trajni spomenik bombardiranja Plymouth med II. svetovno vojno. Med letoma 1951 in 1957 je Sir Patrick Abercrombie načrtoval prenovo več kot 1000 domov. Uporabljali so inovativne montažne sisteme. Do leta 1964 je bilo zgrajenih več kot 20.000 novih domov. Leta 1962 je bil zgrajen modernistični visok ''Civic Center'', arhitekturno pomemben primer sredine dvajsetega stoletja. Zaradi slabega vzdrževanja je v slabem stanju, in njegov lastnik mestna uprava Plymoutha ga je zaščitila kot angleško dediščino, da se prepreči njeno rušenje. === Ekspedicije iz Plymoutha === Zaradi svoje lokacije in zaradi pomorske baze, ki je bila ustanovljena leta 1691, je bil Plymouth izhodišče številnih raziskav in ekspedicij, med njimi: * 1577 pot okoli sveta Francis Drake, * 1585 ustanovitev kolonije, otok Roanoke (danes Severna Karolina, ZDA) pod vodstvom Richarda Grenvillea, * 1620 Plymouth je bil nazadnje angleško pristanišče,ko je ladja Mayflower začela na pot v Severno Ameriko, * 1768, 1772 in 1776, potovanja [[James Cook|Jamesa Cooka]], * 1831, Pot ladje [[HMS Beagle|Beagle]] s [[Charles Darwin|Charlesom Darwinom]] na krovu, * 1966, Pot okoli sveta [[Francis Chichester]] == Geografija == Plymouth leži med reko Plym na vzhodu in reko Tamar na zahodu; obeh reki se zlivata v naravno pristanišče Plymouth Sound. [49] Od leta 1967 sta mesti Plympton in Plymstock, ki ležita vzdolž vzhodne reke Plym združeni. Reka Tamar tvori deželno mejo med [[Devon (grofija)|Devonom[[ in [[Cornwall]]om in [[estuarij]] rečnih oblik ''Hamoaze'' na katerem je umeščena ladjedelnica Devonport. River Plym, ki odteka iz [[Dartmoor]]ja na severovzhodu, predstavlja manjši izliv v vzhodnem delu mesta, imenovanem Cattewater. Plymouth Sound je zavarovan pred morjem z valobranom ''Plymouth Breakwater'', ki je v uporabi od leta 1814. Otok Drake, ki je viden iz Plymouth Hoe je apnenčasta pečina. Enotna uprava Plymouth obsega 80 km2, samo mesto Plymouth 79,3 km2. Najvišja točka je na Roborough, približno 155 m nad morjem. Geološko leži Plymouth na mešanici apnenca, devonskega skrilavca, granita in srednje devonskega apnenca. Plymouth Sound, Shores and Cliffs je mesto ''posebnega znanstvenega pomena, zaradi svoje geologije''. Večji del mesta je zgrajen na zgornje devonski plošči in skrilavcu, rti na vhodu v Plymouth Sound so oblikovani iz spodnja devonske plošče, ki lahko zdrži moč morja. Pas srednje devonskega apnenca teče od zahoda proti vzhodu od Cremylla do Plymstocka vključno s Hoe. Lokalni apnenec je videti v številnih zgradb, zidovih in pločnikih po vsem Plymouthu. Granit iz Dartmoorja se je izvažal preko Plymoutha. Kamnine vzdolž reke Tamar vsebujejo rude, ki vsebujejo kositer, baker, volfram, svinec in druge minerale. Obstajajo dokazi, da je bil srednje devonski apnenčev pas na južnem robu Plymoutha in Plymstocka pridobljen na West Hoe, Cattedown in Radford. Iz popisa 2011 (Urad za državno statistiko) sledi, da je območje Plymoutha 256.384 prebivalcev. Narodnostna sestava prebivalstva Plymoutha je bila 96,2% belcev, največja manjšina etnična skupina pa so Kitajci - 0,5%.<ref>Urad za državno statistiko[http://www.statistics.gov.uk]</ref> {| class="wikitable" |- ! Etnične skupine !! Podatki 2011 !! Sprememba glede na leto 2001 |- | Belci || 96,15% || -2% |- | Mešanci || 1,28% || +98% |- | Azijci || 1,52% || +157% |- | Temnopolti || 0,65% || +249% |- | Drugi || 0,39% || +83% |} === Klima === Skupaj z ostalo jugozahodno Anglijo ima Plymouth zmerno oceansko podnebje (Koppen CFB), ki je običajno bolj mokro in milejše kot v ostali Angliji. Zato tukaj gojijo širok spekter eksotičnih rastlin. Letna povprečna temperatura je približno 11 °C. Zaradi spreminjajočega učinka morja je sezonski razpon manjši kot drzgje v Veliki Britaniji. Februar je najhladnejši mesec s srednjimi najnižjimi temperaturami med 3 in 4 °C. Sneg je redek. Julij in avgust sta najtoplejša meseca, s povprečno dnevno najvišjimi vrednostmi nad 19 °C. == Gospodarstvo == Zaradi njegove obalne lege, je gospodarstvo Plymoutha že tradicionalno pomorsko, zlasti v mornarici je zaposlenih več kot 12.000 ljudi in približno 7500 v oboroženih silah. ''Plymouth Gin Distillery'' je bila za proizvodnjo [[gin]]a ustanovljena že leta 1793. Od leta 1980 se je število zaposlenih v obrambnem sektorju bistveno zmanjšalo, povečal pa se je javni sektor zlasti v upravi, zdravstvu, šolstvu in inženiringu. Ladjedelnica Devonport je le mornariška baza v Veliki Britaniji, kjer se izvajajo remonti jedrskih podmornic. Mornarica ocenjuje, da ladjedelnica ustvari okoli 10% prihodkov Plymouth. Plymouth ima največjo skupino morskih in pomorskih podjetij na jugozahodu s 270 podjetji, ki delujejo v okviru sektorja. Drugi bistveni delodajalci so univerza 30.000 študenti in skoraj 3000 zaposlenimi, kot tudi Tamar Science Park, ki zaposluje 500 ljudi v 50 podjetjih. Plymouth ima povojne nakupovalne površine v centru mesta z veliko conami za pešce. V maloprodajnih površinah se Plymouth uvršča med prvih pet v regiji South West in 29. na nacionalni ravni. Plymouth je bilo eno od prvih desetih britanskih mest, ki so preskušala nova okolja Business Improvement District. Tinside Pool se nahaja ob vznožju Hoe in je zaščiten v razredu II. od leta 1998, da bi se ponovno vzpostavilo stanje iz leta. [[Slika:Royal Albert and Tamar Bridge from Cornwall.jpg|right|thumb| Royal Albert Bridge, 1859 (zaprt), in Tamar Bridge, 1961 (zadaj), povezuje Cornwall z Plymouthom]] == Zanimivosti == Po angleški državljanski vojni leta 1666 zgrajena '''Royal Citadel''' (Kraljeva cidatela) na vzhodnem koncu Plymouth Hoe, za obrabo pred vojaškimi napadi. Hoe je nekoliko višja apnenčasta planota na koncu severnega Plymouth Sound, od leta 1817 je javni park, iz katerega je lep razgled na Plymouth Sound. Na bregovih spodaj je polkrožni morski plavalni bazen ''Tinside Pool'', zgrajen leta 1935 v slogu [[Art déco]]. '''Stolp Smeaton''', ki je bil zgrajen leta 1759 kot svetilnik na skali naj bi se videl 23 km od obale. Leta 1887 sta bili zgornji dve tretjini obnovljeni. Visok je 22 m in služi kot svetilnik. Plymouth ima 20 spominskih vojnih obeležij. V parku na Hoe jih je devet, med njimi: ''Plymouth Naval Memorial'', spomenik ubitim v svetovnih vojnah I. in II. in spomenik nacionalni armadi, v spomin na poraz španske armade. Najzgodnejše pristanišče Plymoutha, ki se imenuje "Sutton" ima 100 zaščitenih stavb in največjo koncentracijo tlakovanih ulic v Veliki Britaniji. ''Mayflower Steps'' v Sutton Pool je spominsko obeležje odhoda Pilgrim Fathers v Novi svet leta 1620. Na Sutton Pool je ''National Marine Aquarium'', ki prikazuje 400 morskih vrst in ima najgloblji bazen za [[akvarij]]e v GB. Rimokatoliška [[katedrala]] ''St. Maria in St. Bonifatius'' zgrajena v 1850-tih v neogotskem slogu. Zahodno od mesta Devonport je ena od zgodovinskih četrti Plymoutha. V okviru projekta obnove tisočletja je predvidena pot ''Devonport Heritage Trail'' Plymouth je izhodišče za obisk zaščitenega območja Dartmoor, doline Tamar in plaže jugovzhodnega Cornwalla. V bližini Plymoutha je več dvorcev z obsežnimi parki. Mount Edgcumbe House na polotoku Rame zahodno od Plymouth Sound je kupil leta 1971 Cornwall in uredil krajinski park. Drugi dvorci na polotoku Rame so še: severovzhodno od vasi Antony se nahaja Antony House, vzhodno od mesta Plympton se nahaja Saltram House in severno od Plymoutha, ob reki Tamar leži srednjeveška graščina Cotehele. <gallery caption="Slike znamenitosti"> |Royal Citadel Slika:36 Plymouth (2).JPG|Stolp Smeaton Slika:Plymouth Sound and Breakwater.jpg|Plymouth Sound in Plymouth Breakwater Slika:Britannia-Statue.jpg|National Armada memorial (kip Britannie) Slika:War memorial, Plymouth.jpg|Spomenik svetovnim vojnam Slika:Plymouth Barbican and harbour.jpg|Predel Parade, Barbican Slika:36 Plymouth (16) Francis Drake.JPG| Francis Drake Slika:Saltram House 2008.jpg|Saltram House, obnovil jo je arhitekt Robert Adam </gallery> == Prijateljska mesta == Plymouth je pobraten z:<ref>[http://www.plymouth.gov.uk/homepage/communityandliving/twintowns.htm Plymouth Website <!--6. August 2011-->]</ref> * {{ikonazastave|Francija}} [[Brest, Francija|Brest]], [[Francija]] (od 1963) * {{ikonazastave|Poljska}} [[Gdynia]], [[Poljska]] (od 1976) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Novorosijsk]], [[Rusija]] (od 1990) * {{ikonazastave|Španija}} [[San Sebastián]], [[Španija]] (od 1990) * {{ikonazastave|ZDA}} [[Plymouth, Massachusetts]], [[ZDA]] (od 2001) == Viri == {{opombe}} * Andrew T. Chamberlain, Keith W. Ray, Charlotte Henderson, Richard Welton Fisher (1994). A Catalogue of Quaternary Fossil-bearing Cave Sites in the Plymouth Area. Plymouth City Archaeology. ISBN 1-85522-345-7. * Cunliffe, Barry (2004). "Britain and the Continent:Networks of Interaction". In Malcolm Todd. A Companion to Roman Britain. Blackwell Publishing. p. 3. ISBN 0-631-21823-8. * Sumption, Jonathan (1999). "Sluys and Tournai: The War of the Alberts". The Hundred Years War: Trial by Battle. University of Pennsylvania Press. p. 347. ISBN 0-8122-1655-5 * Kellogg, William O. (2003). American History the Easy Way: The Easy Way. Barron's Educational Series (3rd ed.). Hauppauge, N.Y.: Barron's. p. 20. ISBN 0-7641-1973-7. * Lower Tamar Valley & Plymouth. Ordnance Survey. ISBN 0-319-23527-0. * Rasor, Eugene (2004). English/British Naval History to 1815: A Guide to the Literature. Greenwood Publishing Group. p. 190. ISBN 0-313-30547-1 * Abercrombie, Patrick; James Watson, Laurence Stamp and Gilbert Robinson, (27 April 1944). A Plan for Plymouth. Underhill. N.B. the publication carries the date 1943, which is incorrect according to The Encyclopaedia of Plymouth History == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.plymouth.gov.uk/homepage.htm Uradna spletna stran mestnega sveta] * [http://www.plymouthdata.info The Encyclopaedia of Plymouth History] * {{dmoz|/Regional/Europe/United_Kingdom/England/Devon/Plymouth/|Plymouth}} [[Kategorija:Mesta v Jugozahodni Angliji]] [[Kategorija:Pristanišča v Angliji]] [[Kategorija:Devon]] {{normativna kontrola}} sytmczgicbyie5j7s2bs3ozvr9sbpv9 Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1951) 0 236206 5747684 5747384 2022-08-27T07:36:50Z Doncsecz~slwiki 9581 /* D */ wikitext text/x-wiki {{Ta|prekmurskih evangeličanskih knjigah|seznam prekmurskih tiskanih knjig}} '''[[Seznam]] [[prekmurščina|prekmurskih]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanskih]] [[tiskarna|tiskanjih]] [[knjiga|knjig]] med [[1715]] in [[1944]]''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Janoš Kardoš]]: ABC ali Návuk na píszajocs - cstenyé za szlovenszke vucsenice vödáni Po Kardos Jánosi. [[1867]] * [[Štefan Küzmič]]: ABC kni'sicza (primerek ni v razvidu in neznan točni naslov), [[1753]] * [[Mihael Kotsmar]]: [[Abeczedarium Szlowenszko]], za drobno detzo, vön ſzpüscheno. [[1725]]. * [[Štefan Godina]]: Agostonszko verevadlüványe. Szlovencseno po Godina Stevani, gornyepetrovszkom dühovniki. [[1930]] == B == * [[Janoš Flisar]]: Brez Boga na szveti. Verszka i jákosztna pripoveszt. Napiszala Kriszitna Roy. V-Prekmurscsino presztavo Fliszár János v pokoji vucsitel. [[1931]] == C == * [[Adam Lutar]]: Cerkvene pesmi za evangeličanske izseljence. Vküppostavo Luthar Adam dühovnik. [[1938]] == D == * Janoš Kardoš: [[D. Luther Martina máli kátekismus]] ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke. Naime za deczo správiscs evangelicsanszki. Vödáni po Kardos Jánosi hodoskom dühovniki. [[1837]] * Janoš Kardoš: D. Luther Martina Máli kátekizmus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke. Naime za deczo szpráviscs evangelicsanszki. Vödáni po Krados Jánosi. Najde sze v-Lendavi pri Balogh Arpad knigovezari. [[1875]] * Janoš Kardoš: D. Luther Martina Máli kátekizmus ali glávni návuk szvéte vere krsztsanszke. Naime deczo szpráviscs evangelicsanszki. Vö-dáni po Krados Jánosi. [[1902]] * Janoš Kardoš: Dr. Luther Martina Mali kátekizmus ali glavni návuk szévte vere krsztsanszke naime za deco szpráviscs evangelicsanszki vödani po Kardos Janosi. [[1920]] * Janoš Kardoš: Dr. Lutger Martina máli Kátekismus ali glávni návuk szvéte vere krsztsanszke naime za deco správiscs evangelicsanszki. Vödáni po Rev. Dr. Ernest A. Stiegler Bethlehemszkom Dühovniki. Stampani vu Amerikanszki Szlovencov glász stampariji. Bethlehem, Pa. [[1938]]. * [[Mihael Barla]]: [[Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze]] za to málo sôlszko deczo szprávlene po Kis Jánosi, visziko postüvanom superintendensi ti prêk dunajski evangelicsanszki czerkev. Na szlovenszki jezik obrnyene po Barla Miháli, kövágo örske fare dühovnom pasztéri. [[1820]] * [[Juri Cipot]]: [[Dühovni Áldovi]] ali molitvene knige krszcseníkom na szrdcza i dúse opravo i obeszeljávanje vi tú'zni 'zitka vöraj Szprávlene po Czipott Gyürji Evangelitsánszke Hodoske Fare Dühovniki V-Szombatheli z-Perger Ferentza píszkimi 1829. [[1829]] * Juri Cipot: Dühovni áldovi ali molitvene knige krszcseníkom na szrdcz ali düse opravo i obeszeljávanye vu tu'zni 'zitka vöraj. Szprávlene po Czipott Gyürji … [[1889]] * Juri Cipot: Dűhovni áldov ali molitvene knige krszcsenikom na szrdcz ali düse ópravo i obeszeljávanye vu tu'zni 'zitka vöraj. Szprávlene po Czipott Gyürji. [[1901]] * Juri Cipot: Dűhovni áldov ali molitvena kniga krscsenikom na szrdcz ali düse opravo i obeszeljávanye vu tú'zni 'zitka vöraj. Szprávlene po Czipott Gyürji. Najde sze v-Lendavi i v Szoboti pri Balkányi Ernő knigovezári. [[1912]] * Juri Cipot: Dűhovni Aldov ali molitvene knige. Krsztsenikom na szrdc ali dűse oupravo i obeszeljávanye vu tuzsni zsitka vöraj szprávlene po Czipott Gyüryi, evangelicsanszke Hodoske fare dühovniki. [[1922]] * [[Aleksander Terplan]]: [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]] za evangelicsanszke solé ino hi'ze. Szlovencsena po Terplán Sándori püczonszkom farari. Z vnôgimi nôvimi obrázki. [[1847]] * Aleksander Terplan: Dvakrat pedeszet i dve bibliszke historie za evangelicsanszke solé ino hi'ze. Szlovencsene po Terplán Sándori … Drügi stamp i vödávanje. Z vnôgimi nôvimi obrázki. [[1878]] == E == * Evangelicsanszke szvéte vere návuk za Lüdszki soul I-II. zloucs evang. vucsenike. Vö dá: Perkmurszka evang. sinyorija. [[1922]] * Evangelicsanszke szvéte vere návuk za Lüdszki soul III.-IV. zloucs evang. vucsenike. Vödá: Prejkmurszka evang. sinyorija. [[1922]] * Adam Lutar: Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi. Naprejdáni po Kardos Jánosi, hodoskom dühovniki. [[1932]] == G == * [[Mihael Bakoš]]: Győrſzki Kátekizmus tou – je – tou: D. Luther Mártonna Máli katekizmus, z-drügimi lejpimi pobo'snimi pítanyami, ino ſzem ſzpodobnimi niſterimi molitvami, zdaj znouvics na szlovenſzko obrnyen, za volo, v Szlovenſzkoj okroglini l. solſzke deczé. [[1796]] == K == * Aleksander Terplan: [[Knige 'zoltárszke]]. Szlovencsene po Terplán Sándori. [[1848]] * Aleksander Terplan: Knige 'zoltárszke. Szlovencsene po Terplán Sándori … Vödáne po Angluskom i zvönésnyem tüváristvi za biblie. [[1883]] * Aleksander Terplan: Knige zoltárszke. Szlovencsene po Terplan Sandori pücsonszkom dühovniki. Vödáne po Angluškom i zvönesnyem tüváristvi za Biblie. [[1928]] * Janoš Kardoš: [[Krátki návuk krsztsansztva]] naime za deczo obcsin evangelicsanszki okrogline szlovenszke k-sztoli goszpodnovimi prihájati 'zelócso szprávleni ino vödáni po Kardos Jánosi hódoskom dühovniki. [[1837]] * Aleksander Terplan: Kni'zicze dáni áldovov na orgone vu evang. czérkvi püczonszkoj v 1857. [[1857]] * [[Karel Šiftar]]: Krátki návuk vere evangeličanske za deco občin evangeličanski k-stoli Gospodnovomi ob prvi prihájajoučo. Spisan po Šiftár Károlyi ev. dühovniki v Bodonci. [[1921]] * Mihael Barla: [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] szpravlene evangyelicsanszkim gmainam V-Soproni, stampane sz-Kultsár Kataline piſzkimi v-1823 leti. [[1823]] * Mihael Bakoš: Krscsásznszke peszmene knige (skupaj z Nouvim Gráduválom, [[1786]]) * Aleksander Terplan: Krszcsansztva abéczé to je krszcsanszke vere návuka prvi zácsétek. Za deczo evangelicsanszko oszem, devét lêt sztaro etc. [[1845]] * Aleksander Terplan: Krszcsánsztva Abécéz tô je krszcsanszke vere návuka prvi zacsétek. Za deczo evangelicsanszko oszem, devét lêt sztaro etv. Z vogrszkoga jezika obrnyeni. [[1869]] * Aleksander Terplan: Krszcsansztva ABÉCZÉ tó je krszcsanszke vere návuka prvi zacsétek. Za deczo evangelicsanszki oszem, devét lét sztaro etc. Z vogrszkoga jezika obrnyeni. Nájde sze v Muraszombati pri Arvai B. [[1900]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke czerkevne peszmi. Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkim. [[1848]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke czerkvene peszmi. Vödane szpráviscsam evangelicsanszkim. Najde sze v-Lendavi pri Balogh Árpád knigovezári. [[1875]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke czerkevne peszmi. Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkom. Najde sze v-Muraszombati pri Balkányi Ernő knigovezári. [[1908]] * Adam Lutar: Krsztsanszke czerkvene peszmi. Vödane Szpráviscsam Evangelicsanszkim od Szv. Ivana szlovenszke evangelicsanszke cérkvi. [[1941]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. [[1848]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. V- Lendavi : Dobíjo sze v-Lendavi pri Balogh Árpád, knigvezári ([[1855]]?) * Janoš Kardoš: Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. Dobijo sze v-Lendavi pri Balogh Árpád knigvezári. [[1878]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke Mrtvecsne peszmi. Drügo vödánye. Vödá Prekmurszka Evang. A. V. Sinyorija. [[1929]] == L == * Lejtno vöpokázanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1930. [[1931]] * Lejtno vöpokazanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1939. [[1940]]. * Lejtno vöpokázanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1940. [[1941]] * Lejtno vöpokazanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne 609-623. [[1942]] * Lejtno vöpokázanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1942. [[1943]] * Lejtno vöpokazánye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1943. [[1944]] * [[Pavel Lutar]]: [[Luther Mártona zsítek]] ali krátko poposzanye onoga, ka sze je zsnyim godílo i ka je on vcsíno vu tekáki zsítka nyegovoga po Luthár Pavli [[1900]]. * Janoš Flisar: Luthera žitka spis z-slikami. Na reformacije štiristotno letnico. Pisao Masznyik Endre. Na Luthera 450 letnice priliko. Poslovenčno Fliszár János. [[1934]] == M == * Janoš Kardoš: [[Mála historia bibliszka]] ali sz. píszma mészta prígodna. Navküpe z-naprédányem pogübelnoszti Jeru'zálema. Naime za deczo sôl evangelicsanszki vödána po Kardos Jánosi, hodoskom dühovniki. [[1840]] * Štefan Küzmič: Male szlovenszki katekizmuss (primerek ni v razvidu, in neznan točni naslov), [[1752]] * [[Franc Temlin]]: [[Mali katechismus]], tou je tou krátki návuk vöre kerſchánſzke dávno nigda, po D. Luther Martonni z ſzvétoga piſzma vküp zebráni ino za drouvne Deczé volo ſzpiſzani. Zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni. Stámpano v-Saxonii v-meſzti Halla imenüvanom po Zeitler Andrasi. [[1715]] * Janoš Flisar: [[Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj]], ali si nakrátci vküpvzéto včenje od rázločka med evangeličanske i rim. katholičanske svete matere cerkvi bodočega verenavuka. Vu pitanjaj i odgovoraj je vküppostavo Dr. Lechler K. evang. a. v. püšpek v Ulmi. Z nemškoga IV. vödanja na vogrski jezik prestavo: Dr. Kapi Bela. Poslovenčo: Flisar Janoš vp. vučitel. [[1932]] * [[Štefan Sijarto]]: Molitvi, na stári slovenszki jezik obrnyene ino na haszek szlovenszkoga naroda ([[1884]]) * Štefan Sijarto: Molítvi na ſztári ſzlovenſzki jezik obrnyene, ino na haszek szlovenſzkoga národa vö dáne po Szijárto Stevani püczonſzkom ſolſzkom vucsiteli. [[1797]] * Štefan Sijarto: Molitvi, na sztári szlovenszki jezik obrnyene ino na haszek szlovenszkoga naroda. [[1868]] * Štefan Sijarto: Molitvi, na stári slovenszki jezik obrnyene ino na haszek szlovenszkoga národa. Vu léti 1896. Najde sze v. Lendavi, pri Balogh Árpád knigovezári. [[1896]] * Štefan Sijarto: Molitvi vu sztárom szlovenszkom jeziki na hasek szlovenszkoga národa. Povéksano novo vödánye. [[1921]] * Janoš Kardoš: [[Moses i Josua]] (:Pétere knige Mosesa i knige Josue:). Ali Glávni Tál Szvétoga Piszma Sztároga Zákona po Kardos Janosi Hodoskom Dühovniki szlovencsen. [[1929]] * Štefan Sijarto: [[Mrtvecsne peszmi]], stere szo szti sztári piszm vküp pobráne, pobougsane, ino, na haszek szlovenszkoga národa zdaj oprvics na ſzvetloſzt dáne, po S. S. P. S. [[1796]] * Štefan Sijarto: Mrtvecsne peszmi stere szo szti sztári piszm vküp pobráne, pobougsane ino na haszek szlovenszkoga národa zdaj obdrügics na szvetlost dáne po Luthár Gergelyi i Kolossa Mihályi Szembiborczi sztoécsiva. [[1887]] (prenaredila sta jih [[Grgo Lutar]] in [[Mihael Kološa]]) * Štefan Sijarto: Mrtvečne peszmi stere szo szti sztári piszk vküp pobráne, pobougsane ino a haszek szlovenszkoga národa zdaj obtrétjem na szvetloszt dáne v-Szoboti. [[1910]] == N == * Napisznik od prekmurszke evangelicsanszke sinyorie 1922-toga leta február meszeca 2-ga dnéva v M. Soboti drzsánoga osznovnoga gyülésa. [[1922]] (dvojezični madžarsko-prekmurski zapisnik) * Štefan Küzmič: Nôvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics zgrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Küzmics Stevani surdanszkom farari. I knige 'zoltárszke. [[1848]] * Štefan Küzmič: Nôvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezus Krisztusa. Szlovencseni po Küzmics Stevani surdanszkom dühovniki. Vödáni po Angluskom i zvönésnyem tüváristvi za biblie. [[1883]] * Štefan Küzmič: Nôvi zákon ali testamentom Goszpodna nasega Jezus Krisztusa. Szlovencseni po Küzmics Stevani surdanszkom dühovniki. Vödáni po Angluskom i zvönesnyem tüváristvi za Biblie v Zemuni. [[1928]] * Mihael Bakoš: Nouvi Gráduvál, vu sterom sze vö zebráne, pobougsane, i zdaj vete nouvi réd posztávlene dühovne peszmi nahájajo szamomi Bougi na diko vö dáni. [[1789]] * Štefan Küzmič: [[Nouvi Zákon]] ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics z grcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi surdánszkom F. [[1771]] * Štefan Küzmič: Nouvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics zgrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi surdanszkom. F. [[1817]] (prenaredil ga je [[Ferenc Berke]]) == P == * Aleksander Terplan: [[Peszmi i réd]] pri poszvecsuvanyi ponovlene evangelícsanszke czérkvi püczonszke. [[1856]] * Janoš Kardoš(?): Pobo'zne molitvi za poszebni csészt bo'zo. Vödáne odebránim vere evangelicsanszke. [[1853]] * [[Ivan Berke]]: Pôtikazanye za one, ki szo nê vrácsi, pri o'zivávanyi lüdi na pô mrtvi, i prvo pomáganye pri nágloj 'zitka pogibeli. [[1871]] (primerek ni v razvidu) * [[Rudolf Cipot]]: Predga 1883-ga leta octobra 14-toga dnéva liki na sztotni szpoumenek nasztávlanya püczonszkoga szpráviscsa czérkvenoga drzsána po Czipott Rudolfi. I zkrátkom dojszpisüvanyem prigode püczonszke gmajne. Vödána na sztroski pobozsnoga gmajnara Kühar Stevana tesanovszkoga. [[1884]] * Rudolf Cipot: Predga 1888-ga leta oktobra 28-ga dnéva na dén reformátzie vu battyándszkoj (püczonskoj) ev. czérkvi drzsána po Czipott Rudolfi dühovniki vu 40-tom leti nyegove fararszke cseszti. [[1888]] * Janoš Flisar: Prekmurja znameniti evang. mozje. Vküperposztávila: Fliszár János, vp. vucsitel i Luthár Adám dühovnik. [[1926]] == R == * [[Mihael Sever Vanečaj]]: [[Réd zvelicsánsztva]]. Pouleg ednoga znamenüvanya toga nai poglaviteiſega recsenya jedro zvétoga piſzma, vu kterom te vöre nai vékſi artikulusi grüntani jeſzo, ravno i tak niſtere krátke molitve, i peſzmi, vön dán záto, dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleiko ſzpoznanya bosjega, i Jesussa Kristussa zaimati mogli ſzvoje, eſche i vſza brátja vu Kristussi, poleg etoga rouké pelanya, vucsiti opominati, ino troustati. Stámpani v-Halli Saxonszkoj. [[1747]] == S == * Szlov. Ev. Luth. Szv. Ivana Gmojna SO. Betlehem, Pa. … Czerkvena kotriga. (?) * Mihael Bakoš: [[Szlovenszki abecedár]] za drouvno deczo vö stámpani. [[1786]] * Štefan Sijarto(?): [[Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo]], szem szpodobnimi prilikami za volo, szvádbeni mladénczov. [[1807]] * Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo vödáno po Udvary Ferenczi kermedinszkom knigovezári. Na lasztivnom sztroski. [[1852]] * Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo. Vödáno po Wellish Beli. [[1898]] * Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo vödáno po Wellish Béla kompaktori v Monostri. II. natiszk. [[1909]] == V == * Rudolf Cipot: Vcsenyé konfirmátzie szprávleno po Czipott Rudolfi … Vödáni na sztroski czérkvenoga szpráviscsa püczonszkoga. [[1888]] * Štefan Küzmič: [[Vöre krsztsánszke krátki návuk]] csíszte rejcsi bo'ze vözebráni i na nyem vſzejm vernim vu vſzákom ſzküsávanyi na podpéranye, vu nevouli na pomáganye, vu ſzmrti na trouſt, ino potomtoga na vekivecsni zvelicsanye. Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev ino pejszen, nazáj gori poczinprani. [[1754]] == Z == * Janoš Flisar-Adam Lutar: Zvráči me, Gospodne! Molitvena Kniga za Evangeličanske Betežnike. Vödánje Harangszo Časopisa. Poslovenčilo Reditelstvo Düševnoga lista. Vödánje Düševnoga lista. [[1936]] == Knjige Binkoštne cerkve == * [[Jožef Novak]]: Dühovne pesmi, Veščica. [[1939]] * [[Franc Ouček]]: Düševne pesmi za mrtelnost. [[1950]] * Franc Ouček: Düševne pesmi za mrtelnost. [[1950]] * [[Ludvik Üllen]]: Gajenye krstšanske gmajne. Napisao: Levi Petrus. Vödava Kristušova dühovna cerkev. [[1951]] * Jožef Novak: Krst vu svetom Dühi. [[1939]] * Jožef Novak: Radoszti glász. Evangeliumske düsevne prebráne peszmi za vszáko potrebcsino vu krsztsanszkom zsitki. [[1944]] * Franc Ouček–Ludvik Üllen: Radosti glas. (Notna knjiga). [[1951]] * [[Jožef Kutoša]]: Zakoj Preklinjate?? ([[1950]]) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam prekmurskih katoliških tiskanih knjig (1780–1951)]] * [[Seznam prekmurskih posvetnih tiskanih knjig (1820–1943)]] * [[Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1947)]] * [[Seznam prekmurskih rokopisov]] {{Prekmurščina}} [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige|*]] npbhqh0pwyi0xkf5o8rmywh83qtzzbe Logitech 0 240205 5747696 5661316 2022-08-27T07:58:51Z 2004ana 146315 povezave wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=slovnica|datum=julij 2012}} {{wikificiraj|datum=julij 2012}} {{Infobox Company |company_name = Logitech International S.A. |company_logo = [[Slika:Logitech logo.svg|200px|Logitech logo]] |company_type = Javna |company_slogan = |foundation = 1981 |location = Romanel-sur-Morges, Švica |key_people = Guerrino De Luca, Gerald Quindlen, Erik Bardman}} [[Slika:Logitechheadquarters.jpg|thumb|right|270px|Logitechova pisarna Silicon Valley v Fremontu]] '''Logitech International SA''' (SWX: logn, NASDAQ: logi), s sedežem v [[Švica|Švici]], je holdinška družba za Logitech Group, švicarski izdelovalec [[Zunanja naprava|perifernih naprav]]. Logitech izdeluje računalniške tipkovnice, miške, zabavne kontrolerje, spletne kamere, računalniške zvočnike, slušalke, brezžične avdio naprave ter avdio naprave za [[MP3|MP3 predvajalnike]] in mobilne telefone. Logitechove pisarne se nahajajo po vsej [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]] in Ameriki. Prodaja in trženje izdelkov sta organizirana v šest geografskih regij: Amerika, Evropa, [[Bližnji vzhod]], [[Afrika]], [[Avstralija]] ter Azija s Pacifikom. ==Blagovne znamke== V Veliki Britaniji, Logitech prodaja v »logi (UK) Ltd«, »s sedežem v Glasgowu, Logitech« na Škotskem izdeluje natančnost rezanja, lepljenja in poliranja opreme za materiale v predelovalni industriji. V Kanadi, Logitech International uporablja svoje ime, ne da bi komu škodoval od leta 1988. Od leta 1980 Logitech proizvaja računalniške miške in tipkovnice neposredno za Apple, HP, Dell in druge družbe, vključno s Playstation. ==Zgodovina== Logitech International SA je bil soustanovitel AppLa, Leta 1981 med dvema nekdanjima dijakoma Stanford Mastors-a Daniel Borel in Pierluigi Zappacosta, in Giacomo Marini nekdanji šef v Olivetti. Množično tržijo računalniške miške saj je to svetovno znani Logitech izdelek. Logitech Silicon Valley je zasedel prostor na 165 University Avenue, Palo Alto v Californiji, ki je dom številnim podjetjem. Od tam je Logitech razširil svojo linijo produktov (poglej spodaj) v množični trg računalnikov in še naprej, na primer na univerzalne daljince. ==Produkcija== Prva Logitechova miška je bila prizvedena v Le Lieu, švicarski Canton of Vaud. Proizvodnja se je potem prestavila tudi v ZDA, Tajsko, Irsko in se kasneje preselila v Suzhou, Kitajska. Okrog leta 2005 se je na Kitajskem proizvedla okrog polovica Logitechovih izdelkov. Preostali produkti pa se razdelijo v proizvodnjo pogodbenim proizvajalcem v Aziji. V decembru 2008 je Logitech proizvedel milijardno miško. ==Produkti== [[Slika:Logitech-gamepad.JPG|thumb|200px|Logitechov PC krmilnik za igre]] *PC tipkovnice, miške,sledilne kroglice(žično in brezžični modeli) *Spletne kamere *PC zvočniki vklučno s stereo ter 2.1 in 5.1 kanalnega prostorskega zvoka sistemov *G-serija Logitech strojne opreme za igre *Xbox,Xbox360,PS2, PS3 in strojne opreme PSP igre na srečo, vklučno s krmilniki, igralne palice, tipkovnice in dirkalnih koles *Slušalke, slušalke in mikrofoni *iPod, PSP, MP3 predvajalnik in mobilni telefon pribor. Vključno z iPod in PSP zvočnik dokov *Squeezebox brezžično glasbeni sistemi *io2 Digital Pisalni Sistemi *Ultimatne ušesne slušalke in ušesni monitorji *PC igralne konzole. ==Klučne inovacije== Logitech Darkfield Laser tracking technology, objavljen 19.8.2009 omogoča uporabo miške na različnih površinah, tudi na steklu. Ta tehnologija je trenutno dobavljiva v dveh Logitechocih izdelkih: The Performance Mouse MX in Anywhere Mouse MX. Zraven obeh mišk se dobi enoten mikro sprejemnik in Hiper Scroll tehnologija. ==Glej tudi== *[[Genius]] [[Kategorija:Podjetja Švice]] [[Kategorija:Računalniška podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1981]] efg4if4ag2wp2dhc8v4uk1wacec2pz6 5747705 5747696 2022-08-27T08:17:30Z 2004ana 146315 slog članka wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=slovnica|datum=julij 2012}} {{wikificiraj|datum=julij 2012}} {{Infobox Company |company_name = Logitech International S.A. |company_logo = [[Slika:Logitech logo.svg|200px|Logitech logo]] |company_type = Javna |company_slogan = |foundation = 1981 |location = Romanel-sur-Morges, Švica |key_people = Guerrino De Luca, Gerald Quindlen, Erik Bardman}} [[Slika:Logitechheadquarters.jpg|thumb|right|270px|Logitechova pisarna Silicon Valley v Fremontu]] '''Logitech International SA''' (SWX: logn, NASDAQ: logi), s sedežem v [[Švica|Švici]], je holdinška družba za Logitech Group, švicarski izdelovalec [[Zunanja naprava|perifernih naprav]]. Logitech izdeluje računalniške tipkovnice, miške, zabavne kontrolerje, spletne kamere, računalniške zvočnike, slušalke, brezžične avdio naprave ter avdio naprave za [[MP3|MP3 predvajalnike]] in mobilne telefone. Logitechove pisarne se nahajajo po vsej [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]] in Ameriki. Prodaja in trženje izdelkov sta organizirana v šest geografskih regij: Amerika, Evropa, [[Bližnji vzhod]], [[Afrika]], [[Avstralija]] ter Azija s Pacifikom. ==Blagovne znamke== V Veliki Britaniji, Logitech prodaja v »logi (UK) Ltd«, »s sedežem v [[Glasgow|Glasgowu]], Logitech« na Škotskem izdeluje natančnost rezanja, lepljenja in poliranja opreme za materiale v predelovalni industriji. V Kanadi, Logitech International uporablja svoje ime, ne da bi komu škodoval od leta 1988. Od leta 1980 Logitech proizvaja računalniške miške in tipkovnice neposredno za [[Apple Inc.|Apple]], HP, [[Dell]], Playstation in drugo. Računalniške miške veljajo za svetovno znani Logitech izdelek. ==Zgodovina== Logitech International SA je bil soustanovitel AppLa, Leta 1981 med dvema nekdanjima dijakoma Stanford Mastors-a Daniel Borel in Pierluigi Zappacosta, in Giacomo Marini nekdanji šef v Olivetti. Logitech Silicon Valley je zasedel prostor na 165 University Avenue, Palo Alto v Californiji, ki je dom številnim podjetjem. Od tam je Logitech razširil svojo linijo produktov (poglej spodaj) v množični trg računalnikov in še naprej, na primer na univerzalne daljince. ==Produkcija== Prva Logitechova miška je bila prizvedena v Le Lieu, švicarski Canton of Vaud. Proizvodnja se je potem prestavila tudi v ZDA, Tajsko, Irsko in se kasneje preselila v Suzhou, Kitajska. Okrog leta 2005 se je na Kitajskem proizvedla okrog polovica Logitechovih izdelkov. Preostali produkti pa se razdelijo v proizvodnjo pogodbenim proizvajalcem v Aziji. V decembru 2008 je Logitech proizvedel milijardno miško. ==Produkti== [[Slika:Logitech-gamepad.JPG|thumb|200px|Logitechov PC krmilnik za igre]] *PC tipkovnice, miške,sledilne kroglice(žično in brezžični modeli) *Spletne kamere *PC zvočniki vklučno s stereo ter 2.1 in 5.1 kanalnega prostorskega zvoka sistemov *G-serija Logitech strojne opreme za igre *Xbox,Xbox360,PS2, PS3 in strojne opreme PSP igre na srečo, vklučno s krmilniki, igralne palice, tipkovnice in dirkalnih koles *Slušalke, slušalke in mikrofoni *iPod, PSP, MP3 predvajalnik in mobilni telefon pribor. Vključno z iPod in PSP zvočnik dokov *Squeezebox brezžično glasbeni sistemi *io2 Digital Pisalni Sistemi *Ultimatne ušesne slušalke in ušesni monitorji *PC igralne konzole. ==Klučne inovacije== Logitech Darkfield Laser tracking technology, objavljen 19.8.2009 omogoča uporabo miške na različnih površinah, tudi na steklu. Ta tehnologija je trenutno dobavljiva v dveh Logitechocih izdelkih: The Performance Mouse MX in Anywhere Mouse MX. Zraven obeh mišk se dobi enoten mikro sprejemnik in Hiper Scroll tehnologija. ==Glej tudi== *[[Genius]] [[Kategorija:Podjetja Švice]] [[Kategorija:Računalniška podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1981]] awqlr6ol8ml4dwf83hk64n3xtn450uj 18. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Bazoviška« 0 255925 5747603 5643823 2022-08-26T19:27:57Z Globokivisoki 150891 razširitev in viri wikitext text/x-wiki :''Za druge 18. [[brigada|brigade]] glejte [[18. brigada]].'' {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=18. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Bazoviška« |image=[[Slika:Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade s komandatom Anatolijem Djačenkom.jpg|280px]] |caption=Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade s komandatom Anatolijem Djačenkom |country=[[Slika:Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|25px|Zastava Kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] |allegiance=[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|25px|NOV in POJ]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] |type=[[Partizanska brigada]] |branch=[[Kopenska vojska]] |dates=1. oktober 1943 - 1945 |specialization=[[Gverilsko bojevanje]] |command_structure=[[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in PO Slovenije]] |size=[[Partizanska brigada]] |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= |}} '''18. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Bazoviška«''' je bila [[brigada]] v sestavi [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] in ki je delovala med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] na področju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Bila je del 30. [[Divizija|divizije]]. Po pohodu po Benečiji (začetek leta 1944) se je brigada preuredila in postala internacionalna:1. bataljon so sestavljali Slovenci, 2. bataljon borci iz [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki so pribežali iz taborišč in 3. bataljon Slovenci z drugimi Jugoslovanskimi narodi.<ref>http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Frank-Robert.PDF</ref> Marca 1944 se je 2. bataljon preimenoval v "Ruski bataljon".<ref>{{Navedi splet|title=»Sovjetska sled« med slovenskimi partizani|url=https://si.rbth.com/politics_and_society/2017/04/27/sovjetska-sled-med-slovenskimi-partizani_751541|website=Russia Beyond Slovenija|date=2017-04-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI|first=Tibor|last=Malinovič}}</ref> [[Slika:Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade.jpg|thumb|right|300px|Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade]] == Organizacija == * štab * 5x [[bataljon]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 23. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[Narodnoosvobodilno gibanje]] * [[seznam brigad Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije]] {{SNOB}} {{normativna kontrola}} {{NOVJ-stub}} [[Kategorija:Slovenske brigade Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1943]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] koh12ixt6lvr6t2rsrxtbkee5vkj0p0 5747604 5747603 2022-08-26T19:29:46Z Globokivisoki 150891 popravki, dadan pozabljen vir wikitext text/x-wiki :''Za druge 18. [[brigada|brigade]] glejte [[18. brigada]].'' {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=18. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Bazoviška« |image=[[Slika:Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade s komandatom Anatolijem Djačenkom.jpg|280px]] |caption=Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade s komandatom Anatolijem Djačenkom |country=[[Slika:Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|25px|Zastava Kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] |allegiance=[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|25px|NOV in POJ]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] |type=[[Partizanska brigada]] |branch=[[Kopenska vojska]] |dates=1. oktober 1943 - 1945 |specialization=[[Gverilsko bojevanje]] |command_structure=[[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in PO Slovenije]] |size=[[Partizanska brigada]] |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= |}} '''18. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Bazoviška«''' je bila [[brigada]] v sestavi [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] in ki je delovala med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] na področju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].<ref>http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Frank-Robert.PDF</ref> Bila je del 30. [[Divizija|divizije]].<ref name=":0">http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/alic-jernej.pdf</ref> Po pohodu po Benečiji (začetek leta 1944) se je brigada preuredila in postala internacionalna:1. bataljon so sestavljali Slovenci, 2. bataljon borci iz [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki so pribežali iz taborišč in 3. bataljon Slovenci z drugimi Jugoslovanskimi narodi.<ref name=":0" /> Marca 1944 se je 2. bataljon preimenoval v "Ruski bataljon".<ref>{{Navedi splet|title=»Sovjetska sled« med slovenskimi partizani|url=https://si.rbth.com/politics_and_society/2017/04/27/sovjetska-sled-med-slovenskimi-partizani_751541|website=Russia Beyond Slovenija|date=2017-04-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI|first=Tibor|last=Malinovič}}</ref> [[Slika:Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade.jpg|thumb|right|300px|Skupina borcev 2. ruskega bataljona Bazoviške brigade]] == Organizacija == * štab * 5x [[bataljon]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 23. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[Narodnoosvobodilno gibanje]] * [[seznam brigad Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije]] {{SNOB}} {{normativna kontrola}} {{NOVJ-stub}} [[Kategorija:Slovenske brigade Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1943]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] mpaakrxgqj0ed4ebv0rklhwp743w490 Dušan Hrstić 0 257223 5747744 4800686 2022-08-27T11:02:15Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dušan Hrstić |lived=[[1916]] - |image= |caption= |nickname= |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Vojnić]] |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red vojne zastave]]<br>[[Red partizanske zvezde]] |relations= |laterwork= }} '''Dušan Hrstić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[general]], * [[22. oktober]] [[1916]], † ?. == Življenjepis == Leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in naslednje leto v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je končal [[VVA JLA]] in med drugim bil tudi inšpektor [[Glavna inšpekcija JLA|Glavne inšpekcije JLA]]. == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 3, str. 501. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hrstić, Dušan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1916]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Hrvaški politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] 7ae52xxfimrgzsu28nx3u8xncmzcuan Devetak 0 280586 5747641 5697748 2022-08-26T22:34:43Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Devetak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 158 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.812. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandra Devetak]] (*1947), knjižničarka, zamejska kulturna delavka v Gorici (Italija) *[[Boris Devetak]], igralec, humorist (v zamejstvu) * [[Daniel Devetak]], novinar * [[Danilo Devetak]] (1891—1916), slikar * [[Dušan Devetak]], entomolog * [[Emil Devetak]] (*1934), zamejski zgodovinar, prof., kulturni delavec * [[Gabrijel Devetak (glasbenik)|Gabrijel Devetak]] (1924—2006), zborovodja, glasbeni pedagog * [[Gabrijel Devetak]] (1938—2014), ekonomist, strokovnjak za trženje in inovacije, prof. * [[Igor Devetak]], oblikovalec * [[Igor Devetak]], novinar, uredenik Primorskega dnevnika * [[Iztok Devetak]], kemik, ekolog, prof. za področje kemija v izobraževanju PEF UL * [[Ilka Devetak-Bignami]] (1896—1944), partizanska obveščevalka * [[Jurij Devetak]], zamejski stripar in ilustrator * [[Karlo Devetak]] (*1957), zamejski sociolog * [[Leopold Devetak]] (*1943), zamejski prosvetni in kulturni delavec * [[Marcellino Devetak]] (1922—1983), zamejski partizan in politik * [[Josip Devetak]] (1825—1899), podjetnik in politik * [[Remo Devetak]] (1933—2017), zamejski kulturni in politični delavec *[[Robert Devetak]], zgodovinar Goriške *[[Silva Devetak]], likovna pedagoginja, tehn., restavratorka, slikarka * [[Silvo Devetak]] (*1938), pravnik, univ. prof., publicist, strokovnjak za etnična vprašanja, ambasador znanosti RS *[[Tanja Devetak]], oblikovalka oblačil/tekstila == Glej tudi== * priimke [[Devetti]], *[[Sedmak]] *[[Šestan]] *[[Tretjak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Devetak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 60q6eya2n5n5rcd431uszlv9f78dxxp 5747645 5747641 2022-08-26T23:38:45Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Devetak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 158 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.812. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandra Devetak]] (*1947), knjižničarka, zamejska kulturna delavka v Gorici (Italija) *[[Boris Devetak]], igralec, humorist (v zamejstvu) * [[Daniel Devetak]], novinar * [[Danilo Devetak]] (1891—1916), slikar * [[Dušan Devetak]], entomolog * [[Emil Devetak]] (*1934), zamejski zgodovinar, prof., kulturni delavec * [[Gabrijel Devetak (glasbenik)|Gabrijel Devetak]] (1924—2006), zborovodja, glasbeni pedagog * [[Gabrijel Devetak]] (1938—2014), ekonomist, strokovnjak za trženje in inovacije, prof. * [[Igor Devetak]], oblikovalec * [[Igor Devetak]], novinar, uredenik Primorskega dnevnika * [[Iztok Devetak]], kemik, ekolog, prof. za področje kemija v izobraževanju PEF UL * [[Ilka Devetak-Bignami]] (1896—1944), partizanska obveščevalka * [[Jurij Devetak]], zamejski stripar in ilustrator * [[Karlo Devetak]] (*1957), zamejski sociolog * [[Leopold Devetak]] (*1943), zamejski prosvetni in kulturni delavec * [[Marcellino Devetak]] (1922—1983), zamejski partizan in politik * [[Josip Devetak]] (1825—1899), podjetnik in politik * [[Remo Devetak]] (1933—2017), zamejski kulturni in politični delavec *[[Robert Devetak]], zgodovinar Goriške *[[Silva Devetak]], likovna pedagoginja, tehn., restavratorka, slikarka * [[Silvo Devetak]] (*1938), pravnik, univ. prof., publicist, strokovnjak za etnična vprašanja, ambasador znanosti *[[Tanja Devetak]], oblikovalka oblačil/tekstila == Glej tudi== * priimke [[Devetti]], *[[Sedmak]] *[[Šestan]] *[[Tretjak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Devetak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l42pxz3mt86lwm65wp7r1akijqfkkft Wikipedija:Pod lipo 4 282723 5747563 5747193 2022-08-26T15:01:54Z Upwinxp 126544 /* Predlog prepovedi urejanja političnih tem ali trajna blokada uporabnika Zm05gamer */ wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič == Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST) Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST) Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST) Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST) : Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST) == WMCEE meeting 2022, Ohrid == Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST) :: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST) :::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST) Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST) 1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) :* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) 2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 17. julij 2022 (CEST) == Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {{int:please-translate}} [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hi, Greetings The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced! We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]''' Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project. We hope to have you contribute to the campaign next year. '''Thank you,''' '''Wiki Loves Folklore International Team''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 --> == Enabling Section Translation: a new mobile translation experience == {{int:Hello}} Slovenian Wikipedians! Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}. The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can: <nowiki>*</nowiki> Give us your feedback <nowiki>*</nowiki> Ask us questions <nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it. Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it. '''Background information''' [[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better. [https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will: <nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones. <nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device. Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity. We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats: <nowiki>*</nowiki> As a reply to this message <nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]]. <nowiki>'''Try the tool'''</nowiki> Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve. <nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki> Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on: <nowiki>*</nowiki> The tool <nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it <nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool. Thanks, and we look forward to your feedback and questions. [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team <nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice. ===Section Translation tool enabled in Slovenian Wikipedia=== Hello Friends! The Language team is pleased to let you know that the [https://www.mediawiki.org/wiki/Content_translation/Section_translation Section Translation] tool is [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation?from=en&to=sl&sx=true#/ now enabled in Slovenian Wikipedia]. It means you can translate real content one section at a time using your mobile devices with ease. Now you can also start translating an article on your mobile device right when you notice it is missing in Slovenian. From a Wikipedia article in any language, switch languages and search for slovenščina. If the article does not exist, an option to translate it will appear, as shown in the image below. [[File:Sx-language-selector-invite-th.png|thumb|center|Image of the entry point]] Content created with the tool will be marked [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Dnevnik?type=&user=&page=&wpdate=&tagfilter=sectiontranslation&wpfilters%5B%5D=newusers with the “sectiontranslation” tag] for the community to review. We’ll monitor the content created, but we are very interested in hearing about your experience using the tool and reviewing the content created with it. So, [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation enjoy the tool] and [https://www.mediawiki.org/wiki/Talk:Content_translation/Section_translation provide feedback] on improving it. Thank you! [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 19:24, 10. avgust 2022 (CEST) :Thank you. I've provided the translation. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:28, 11. avgust 2022 (CEST) == Propose statements for the 2022 Election Compass == :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]] An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. ;Here is the timeline for the Election Compass: * July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass * July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements * July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements * August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements * August 5 - 12: candidates align themselves with the statements * August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 --> == <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin="msg-newsletter"/> <div style = "line-height: 1.2"> <span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br> <span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span> ---- Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation. The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter. </div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;"> * '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]]) * '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]]) * '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]]) * '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]]) * '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]]) * '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]]) * '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]]) * '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]]) * '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]]) * '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]]) </div><section end="msg-newsletter"/> </div> Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 --> == Implementacija Drafta oz. Osnutka == Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]] Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci. Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:47, 22. julij 2022 (CEST) :Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:10, 22. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:14, 22. julij 2022 (CEST) :Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:56, 22. julij 2022 (CEST) :Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:54, 22. julij 2022 (CEST) == PIČ julij == Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:15, 22. julij 2022 (CEST) == Združevanje v Wikipodatkih == Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas. Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST) Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST) == Aktualna slika == Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST) :{{za}} drugo sliko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 24. julij 2022 (CEST) ::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:18, 25. julij 2022 (CEST) A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 09:43, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST) ::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen: ::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]] ::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:32, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:08, 25. julij 2022 (CEST) == Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election == <section begin="announcement-content"/> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi everyone, '''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are: * Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]]) * Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]]) * Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]]) * Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]]) * Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]]) * Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]]) You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election. Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation. Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia. Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process. '''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways: * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&A]]. * See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]]. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles. * Encourage others in your community to take part in the election. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content"/> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == Vote for Election Compass Statements == <section begin="announcement-content" /> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki. An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. Here is the timeline for the Election Compass: *<s>July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass</s> *<s>July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements</s> *July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements *August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements *August 5 - 12: candidates align themselves with the statements *August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] == Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST) :{{za}} Vpeljavo tovrstnega meta-pravila. Predlagam, da se vpelje tudi 3RR, saj sedaj izpade rahlo čudno. Predlagam, da se implementira tudi lokacija razprave in njen potek v urejevalski vojni. Npr. ena stran odpre razpravo (stran se po potrebi zaklene) in nato v najhujših primerih pač kontaktira admine na [[WP:PZAP]]. Sicer je velika verjetnost, da se bo nekdo izmed administratorjev že odzval na pogovorni strani, ampak vseeno. Kompliciral ne bom, bi pa bil lep dodatek k zadnjemu poglavju. Vsekakor jutri sledi še slogovni pregled. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 2. avgust 2022 (CEST) ::{{komentar}} Uvedbo pravila treh vračanj (tak je uveljavljen izraz) se je predlagalo že velikokrat, pa ideja nikoli ni zaživela. Osebno sem prepričan, da ga sploh ne potrebujemo, če mediator uporablja zdravo pamet. Angleški [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Three-revert_rule#The_three-revert_rule 3RR] je tako luknjasto zasnovan in ima toliko izjem, da bi bil, če bi ga uveljavljali pri nas, samo še večji špetir. Konec koncev eno od osnovnih vodil wikipedije uporabnike napotuje, naj [[Wikipedija:Bodite pogumni|bodo pogumni]] (in kaj je pogumnejšega od tega, da npr. desetkrat zapored razveljaviš redakcijo drugega uporabnika). Zadostuje, da se stran (za nekaj ur) zaščiti, če admin poseže vmes, ko vojna še traja, udeležence pa pusti neblokirane, naj razčistijo med sabo na pogovornih straneh. Originalno besedilo na EN:WP tudi predlaga, naj namesto razveljavitve urejanja drugega uporabnika raje zaprosi za zaščito strani (npr. na WP:PZAP), tega v sedanji različici prevoda ne najdem v razdelki z rešitvami. [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] obdržimo brez pravila 3RR, ne bo nič čudno izpadlo, le popraviti je treba, da gre za '''smernico''' in ne pravilo.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 00:24, 3. avgust 2022 (CEST) == Predlog prepovedi urejanja političnih tem ali trajna blokada uporabnika Zm05gamer == '''Uvod in namen:'''<br> Pozdravljeni, ta predlog začenjam zaradi dolgotrajnega, dvoletnega, uničevanja slovenske Wikipedije, ki ga z dodajanjem izrazito subjektivnih in včasih celo izmišljenih podatkov (beseda "podatki" tukaj zajema besede/besedne zveze/povedi/odstavke) v z marksizmom, komunizmom, socializmom, leninizmom in stalinizmom povezane članke povzroča uporabnik [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]. <br><br>V preteklosti smo se administratorji o njegovem problemu pristranskosti že ničkolikokrat pogovarjali, mu dajali opozorila in nasvete, brez večjega uspeha. Sam sem v decembru 2021 začel celo projekt [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], a kljub temu uporabnik ni bil nikoli blokiran in je s svojim smetenjem nadaljeval. Menim, da je tega dovolj in želim da se končno kaj ukrene.<br><br> V nadaljevanju bom v poglavju "Opis" na kratko opisal uporabnika in njegove urejevalske tematike, v poglavju "Dokazi" pa podrobno opisal zgodovino urejanj uporabnika. Med drugim bom omenil kdaj smo se administratorji z njim o pristranskosti že pogovarjali, njegova prekrita pristranska načrtna urejanja, uporabnikovo neprestano izogibanje opozoril administratorjev ter podal nekaj odmevnejših primerov zlorabe. Pri tem naj opomnim, da bodo to le zlorabe do sedaj pregledanih člankov, zaradi česar posledično obstaja možnost, da jih je pri uporabnikov 1255 člankih in 4949 urejanjih (podatki [https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Zm05gamer?uselang=sl števca] dne 13/08/2022 19:47) še več. Za konec pa bom v poglavju "Prepoved urejanja" predlagal kaj naj z uporabnikom storimo, nakar vse, tako urejevalce kot administratorje, vabim k debati in glasovanju. '''Opis'''<br> Uporabnik @[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] na slovenski Wikipediji aktivno sodeluje okoli 2 leti. Za njegove članke je značilno, da so po večini google translate prevodi uvoda ali celega članka iz angleške ali hrvaške Wikipedije. Večina njegovih začetnih člankov je bilo brez kakršnih koli virov, pojavljali pa so se tudi razni pravopisni nesmisli. V člankih zadnjih nekaj mesecev do enega leta je uporabnik vire začel dodajati, pravopisni nesmisli pa ostajajo.<br><br> Sledi časovnica uporabnikovih člankov, ki se deli na zgodnje, zrelo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju, v začetku leta 2020, je začel pisati o popularni kulturi (raperji, pevci, igralci) in pisanju o Titaniku ter drugih pomembnih zgodovinskih plovilih in mornarjih. Zatem se je začel ukvarjati z 11. septembrom in povezanimi temami/osebami. Že v tem obdobju je imel kakor je razvidno iz [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv#Slovnica]] veliko problemov z google translate prevodi, saj je imel težave z razumevanjem ne samo tem o katerih piše temveč tudi s samim razumevanjem angleščine. V zrelem obdobju se je začel dotikati razno raznih tematik, tudi političnih, a še zmeraj so prevladovali članki o katastrofah, letalskih nesrečah, potopih ladij ter mnogih hrvaških otokih. Pozno obdobje zaznamuje uporabnikov propad, kajti zašel je v pisanje o političnih ter ideoloških temah. Predvsem se je osredotočil na obdobje 20. stoletja in sicer na "vse kar je kakorkoli povezano s komunizmom/socializmom/raznimi 'diktatorji'". V to so vključeni članki o vzponu, rasti in padcu Sovjetske zveze ter Jugoslavije, komunističnih voditeljih (od Kube do Romunije), genocidih (od Kambodže do Kitajske in SZ), ogromno člankov prevedenih iz hrvaške Wiki o pobojih domobrancev s strani partizanov ter navsezadnje tudi članki o sami marksistični/komunistični ideologiji vključno s člankom o Karlu Marxu. Teh člankov je na stotine. <br><br> '''Dokazi'''<br> Prvič je njegova pristranskost pritegnila mojo pozornost v članku [[Smrt in pogreb Josifa Stalina]], kjer je "In the public's efforts to pay their respects to Stalin, a number of people were crushed and trampled to death." prevedel v "V prizadevanjih javnosti, da bi se poklonila stalinovi skrinjici, je bilo več tisoč ljudi aretiranih in usmrčenih" namesto "poteptanih do smrti" ali kaj podobnega. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smrt_in_pogreb_Josifa_Stalina&type=revision&diff=5582736&oldid=5520297&diffmode=visual VIR#1] Takrat temu nisem posvečal preveč pozornosti, saj sem predvideval, da gre za google translate napako, vse dokler se ni zgodilo naslednje.<br><br> V začetku novembra 2021 je ustvaril članek [[Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev]]. Za opis tega članka bom uporabil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpove]] besede pri [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|sprejetem predlogu za izbris]]: "Hujše kršitve [[WP:NPOV]]; površen, ideološko motiviran in izredno slabo referenciran prispevek o občutljivi temi /../". Za celoten kontekst in za nadaljevanje [[Pogovor:Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|'''nujno '''preberite '''pogovorno stran''']]. V nadaljni razpravi na pogovorni strani izbrisanega članka je uporabnik povedal "/../ ''Tega režima ne maram samo zato, ker se ve kakšni zločini so se dogajali, ampak tudi zato, ker je bil v povojnih pobojih med žrtvami tudi stric mojega starega očeta, ki je bil član slovenskega domobranstva. Podatek o 100 milijonih žrtev izvira iz črne knjige komunizma.'' /../" Iz tega izseka lahko ugotovimo dve stvari: 1.) uporabnik je v izrazitem pristranskem položaju in tudi sam prizna svoje subjektivno mnenje do teme in 2.) uporabnik uporablja kot eden izmed glavnih virov Črno knjigo komunizma, ki ni znana kot najbolj nepristranska publikacija ([[:en:The Black Book of Communism|glej angleški članek]]). Razprava je prinesla do natančnega pregleda člankov, ki jih je uporabnik pisal o teh temah in naredil sem stran [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], katere ogled priporočam.<br><br> Zatem smo skoraj vsi admini iz nekega razloga kar pozabili nanj razen @[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]], ki mu je 29. decembra 2021 [[Pogovor o Wikipediji:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer#Slabi prevodi|pustil sporočilo]], v katerem je napisal, da so se "/../ ''težave z nepristranskostjo v majhni meri izboljšale /../"'', a ''"/../ velik problem predstavlja zelo okorno prevajanje, ki je zagotovo posledica nerazumevanja (da ne bo pomote, ne gre zgolj za drobne napakice, ki se pojavljajo pri vsakomur). Morda si pomaga z avtomatskimi prevajalniki, kar bi pojasnilo nekatere popolnoma zgrešene prevode. Masovna produkcija več člankov v enem večeru/noči celotno situacijo gotovo še poslabša. Ne verjamem, da jih pred objavo sploh dodobra prebere. Jaz preprosto nimam energije in volje, pa tudi zanimanja za take tematike, da bi za njim vsako serijo člankov poskušal vsaj malo izboljšati. Ni mi jasno, kaj se sploh lahko še naredi, glede na to, da vsi nasveti, opazke in podobno ne pomagajo."''<br><br> (Obdobje od decembra do junija je neraziskano, kajti takrat na uporabnika nisem bil pozoren) <br><br> Težave se nažalost niso izboljšale, kajti 17. junija 2022 sem ga zalotil pri urejanju strani Che Guevare ter Fidela Castra. V obeh člankih je namreč dodal odstavka o kritikah voditeljev. Nič posebnega boste rekli? Imeli bi prav, če nebi razdelka poimenoval "Zločini proti človeštvu" dodal poved "Levičarski skrajneži danes predvsem častijo Che Guevaro, kar je ohranila tudi Kuba." ter seveda klasično v informativnem okvirčku Fidela Castra na vrhu strani (Ime, poklic, poklic....) dodal še "diktator". Vabim k ogledu zgodovine strani [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&action=history Fidela Castra] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Che_Guevara&action=history Che Guevare]. <br><br> Naslednja stvar, ki sem o uporabniku razkril se je zgodila 16. julija 2022, ko sem ugotovil, da je zadnje leto uporabnik na skrivaj brisal opozorilna obvestila adminov na svoji uporabniški strani. ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan#Razveljavitev|več o tem tukaj]]), kar je privedlo do ustanovitve Arhiva uporabniškega pogovora uporabnika dostopnega [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv|tukaj]]. Uporabnik je sporočila brisal na skrivaj tako, da je v okvirček povzetka urejanja napisal nekaj v smislu: "popravki" v resnici pa zbrisal cele odstavke. Na vprašanje o tem je odgovoril: "''Zdaj sem ugotovil kaj je narobe. S kurzerjem sem po nesreči, ko sem odgovarjal na prejšnja sporočila, in ko sem urejal uvod, označil sporočila in so se pobrisala. To se je zgodilo, ampak sem žau komaj zdaj opazil.''" kar je naravnost absurdno. <br><br> Najnovejša opažena pristranskost se je ponovno pojavila včeraj 13. avgusta 2022, ko je na skrivaj dodajal pristranske besedne zveze v s Stalinom povezane članke. Z "na skrivaj" mislim da je v povzetek urejanja napisal "pravopis in slog" potem pa v članku spremeni iz "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo.''" v "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo"'' kar je naredil v 2 člankih ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protisvetovljanska_kampanja&curid=522259&diff=5732431&oldid=5732430&diffmode=source tukaj] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doktorjeva_spletka&curid=522258&diff=5732432&oldid=5732427&diffmode=source tukaj]). <br><br> Prepričan sem, da je takih primerov še več, potrebno jih je le najti, saj so verjetno zakamuflirani na način kot je prikazano v zgornjem paragrafu. '''Prepoved urejanja''' Z začetka sem hotel uporabnika predlagati le za trajno blokado na slovenski Wikipediji, saj je povzročil nepopisno škodo, za več sto ur dela, a bom po Yerpovi pobudi ponudil še eno alternativo: prepoved urejanja vseh političnih tem. Pod to prepoved bi padli vsi članki v katerih lahko uporabnik doda svoje pristranskosti: biografije (politikov, filozofov, generalov...), pokoli, vojne in druga grozodejstva, ideološki in drugi filozofski članki (marksizem...), zgodovini in drugih. Možnosti:<br> 1.) Trajna blokada - neomejeno dolgo<br> 2.) Prepoved urejanja političnih tem - 5 let z opombo, da se lahko prepoved podaljša, če se v tem obdobju uporabnik ne rehabilitira<br> 3.) ? - bo dodano naknadno, če bo predlagano kaj drugega '''Navodila''' Sedaj odpiram razpravo in glasovanje in k nje vabim vse urejevalce in administratorje. Svoje mnenje prosim podajte pod zavihkom "Razprava", kjer lahko tudi predlagate druge alternative, v kolikor vam zgornji dve možnosti prepovedi urejanja nista zadostljivi (zavihek ni namenjen glasovanju). Glasujete lahko pod zavihkom "Glasovanje" z {{za}}, {{proti}} ali {{vzdržan}} ter pri tem za vsako možnost (napisano zgoraj pod "Možnosti") navedete vaš glas. Primer: 1.) {{za}} 2.) {{proti}} 3.) {{proti}}. Glasove lahko naknadno spreminjate, a svoje prejšnje nato prečrtajte. Spreminjanje glasov ni možno po zaključku glasovanja. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 01:10, 14. avgust 2022 (CEST) ===Glasovanje=== <hr> ===Razprava=== <hr> * Zašto nemožeme imati špecjalnu wiki stranicu ali ovo tu? ✍️ [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:24, 14. avgust 2022 (CEST) ::Zaenkrat bo to tukaj, da opazi več ljudi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:22, 14. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Možete samo obavijestiti tu. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:22, 15. avgust 2022 (CEST) *Vsekakor se strinjam z zgoraj napisanim. Vsekakor se mi zdi opcija 1) pretirana. Z blokado bi povzročili le ustavitev ''ustvarjanja vsebine'', problema pa ne bi rešili. Še vedno bi tu bili potrebni drugi urejevalci. Vsekakor nad maličnimi urejanji in zakamufliranih povzetkih urejanj ne bom izgubljal besed. Vseeno pa ostaja dilema, kdo bi to popravil? Predlagam slednje: Zm05gamerju se da mehki TBAN na ustvarjanje strani. To pomeni, da se bo za neko časovno obdobje zavezal k neustvarjanju strani. V temu času pa bo moral popraviti vse svoje članke in jih očistiti NPOV in RS/NV virov. Če mu damo popolno izključitev iz [[:Kategorija:Politiki]], bo breme urejanja padlo na druge; če ne pa na njega. Veliko večino strani ter njihovih problemov že ima v zgoraj omenjenemu Wikiprojektu. Vsekakor pa bo kršenje (npr. da se sprejme moj predlog) dogovorjenega prineslo hude posledice.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:33, 14. avgust 2022 (CEST) *:@[[Uporabnik:A09|A09]]: hvala za komentar. V vsakem primeru bo to breme padlo na druge, ravno zato želim njegovo početje zaustaviti zdaj in za vselej. Nekdo bi v tvojem primeru namreč kljub vsemu moral preverjati za Zm05gamerjem, če je vse popravil, če je pravilno popravil, kar je še težje kot če bi se lotil sam. Sploh pa kaj pa potem ko bo "vse popravil"? Bo lahko ponovno ustvarjal politične vsebine, nekdo pa ga bo moral ves čas nadzorovati? Ne vem zate, ampak jaz mu popolnoma nič ne zaupam, tudi ti dobro veš kolikokrat smo ga opozarjali na sklice, nepristranskost, avtomatske prevode, itn. in ali je kaj od tega upošteval? Ni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:53, 23. avgust 2022 (CEST) *Mehko ali trdo, osebno dvomim, da bo Zm05gamer kaj popravil. Kot je {{u|GeographieMan}} izpostavil, ima velik problem s pristranskostjo, poleg tega je že do zdaj ignoriral napotke in lastne obljube. Zato se bolj nagibam k striktni področni prepovedi ([[:en:WP:TBAN|topic banu]]) kot je praksa na večjih Wikipedijah, hkrati bi pmm koristilo zadnje opozorilo pred ustvarjanjem nezadostno prevedenih strani. Bi me pa zanimalo, kaj še drugi mislijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:05, 15. avgust 2022 (CEST) * Mene spravljajo ob živce avtomatski prevajalniki, kjer se človek ne potrudi, da zadeve ne pripelje do konca. Sem za začasno popolno blokado (2 tedna). Ampak mislim, da se s tem problem ne bo rešil, avtomatskega prevajanja in pristranskosti. Lahko ga potem opazujemo nekaj časa, potem pa popolnoma blokiramo, če se zadeve ne umirijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 15. avgust 2022 (CEST) *:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Hvala za komentar. Uporabnik je bil opozorjen že tolikokrat (glej [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv]]), da je pmm nesmiselno pričakovati, da bo s tem tudi po 2-tedenski blokadi prenehal. Ravno iz tega se mi zdi topic ban verjetno še najboljši (če hočemo biti milostljivi), saj ga popolnoma odsekamo od vsebine kjer je lahko pristranski. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:46, 23. avgust 2022 (CEST) * Na žalost Zm05gamer kljub dolgemu stažu in številnim nasvetom še vedno ne dojema osnovnih konceptov ''enciklopedije'' Wikipedije. Vnašanje napačnih in izmišljenih podatkov ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Seznam_diktatorjev_in_re%C5%BEimov_po_%C5%A1tevilu_%C5%BErtev], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hideki_Tod%C5%BEo&diff=5610494&oldid=5610269], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marksizem-leninizem&curid=509228&diff=5614597&oldid=5614594], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tabori%C5%A1%C4%8De_Kerestinec&type=revision&diff=5626404&oldid=5626380]) se je sicer na srečo nehalo, nadaljuje pa se vnašanje subjektivizmov in pavšalnih etiket v članke, ki bi morali biti enciklopedično "suhoparni" in objektivni ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Diktator&type=revision&diff=5695092&oldid=5603131], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boris_Pahor&diff=5707570&oldid=5707568], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&diff=5710834&oldid=5709764], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1998&diff=prev&oldid=5710779], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Politi%C4%8Dna_represija_v_Sovjetski_zvezi&diff=prev&oldid=5732464]). Tudi pri manj kontroverznih temah je velik problem, da uporabnik vneto ustvarja in ureja vsebino, ki je preprosto ne razume – o političnih temah pač ne more tako množično pisati nekdo, ki na primer ne ve, da lahko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Bosne_in_Hercegovine&type=revision&diff=5682451&oldid=5682410 volivci bojkotirajo referendum in ne referendum volivcev]. Uporabnikova nekritičnost do avtomatskih prevodov je obupna; tudi kadar ga kdo opozori o konkretnih nesmislih, ki jih je objavil, se mu jih velikokrat ne ljubi popraviti. Nekateri se objavljena skropucala trudimo sproti popravljati (v svojem prostem času in tudi če nas teme ne zanimajo), toda pri stalnem nastajanju novih je to sizifovo delo. :Da smo si na jasnem: na Wikipediji [[Wikipedija:Pravila urejanja#Popolnost ni potrebna ali užitek pri urejanju|ne zahtevamo popolnosti]], niti politične brezbarvnosti. Zm05gamerjeva odkrita protikomunistična usmerjenost ni noben razlog za prepoved urejanja političnih tem – razlog za to razpravo je vztrajno neupoštevanje [[Predloga:Pravila in smernice|vsebinskih standardov]] in nepoboljšljiva površnost. Ostali urejevalci smo uporabnika ob neprimernih urejanjih opozarjali, mu svetovali in poskušali pomagati, toda on ni pokazal volje, da bi nasvete upošteval – ponavadi nas je "skenslal" s kratkim in splošnim odgovorom, potem pa isto počel naprej. :Ker se je tale predlog prepovedi urejanja pojavil – glede na vrsto predhodnih opozoril ne zares z jasnega, ampak brez predhodnega pogovora z uporabnikom – mi je težko pri srcu glasovati za trajno blokado; prav tako nisem navdušen nad izmišljanjem delnih prepovedi, ki bodo dvoumne in težko uresničljive. Tudi če blokada ne bo izglasovana, pa je Zm05gamer prestopil toliko mej, da [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost|dobronamernosti]] pri najboljši volji ne moremo več predpostaviti. Slabe prevode nameravam od zdaj naprej brisati brez dodatnih pojasnil, zamaskirano spreminjanje kontroverznih podatkov (kot je bilo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mao_Cetung&curid=38397&diff=5614642&oldid=5575052]) in odstranjevanje opozorilnih predlog (kot [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugoslovanski_komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Dini_po_koncu_druge_svetovne_vojne&diff=5614634&oldid=5606745]) pa bom razumel kot vandalizem in se tako nanj tudi odzival. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:22, 15. avgust 2022 (CEST) ::{{komentar}} @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] hvala za mnenje. Glede nato, da se ne strinjaš s ponujenimi rešitvami (trajna blokada in topic blokada), bi te prosil za mnenje o ukrepih, ki bi se tebi zdeli primerni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:42, 23. avgust 2022 (CEST) ::: Glede blokade recimo, da sem zaenkrat {{vzdržan}}, bom pa ob morebitnih nadaljnjih "zdrsih" glede pristranskega urejanja ali kamufliranja velikih urejanj v mala zelo hitro spremenil glas. Primeren ukrep za ohranjanje berljivosti in kredibilnosti naše Wikipedije se mi zdi hitro brisanje vsake nove vsebine, ki bo očitno nekvalitetna. Zadnje opozorilo je bilo izrečeno že zdavnaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:01, 26. avgust 2022 (CEST) *Glede na dejanja opisana v uvodu in razpravi, menim, da uporabnik ni primeren za urejevalca Wikipedije. Predstavil bom enega od svojih interakcij z njim: V članku Luka Mesec je odstranil dva sklica na dva članka iz Mladine (ki sta bila uporabljena faktografsko) [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Luka_Mesec&diff=5619592&oldid=5590104&diffmode=source z opisom urejanja pp]. Ko sem ga glede tega povprašal, je napisal: "Pozdravljen, očitno sem odstranil napačni povezavi in sem to spregledal. Hvala da si me obvestil, lahko povrneš moje spremembe." Podpiram popolno blokado, od ostalih predlogov se mi zdi najbolj primerna prepoved urejanja političnih tem. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 20:23, 24. avgust 2022 (CEST) == Novo okence? == Med zadnjim urejanjem se mi je izpisalo novo okno, da sem dodal povezavo na razločitev. Da bi sam nekaj dodajal vtičnike, se ne spomnim; v 'Features' predelku pa tudi ne vidim ničesar novega. Vsekakor domnevno novo okence pozdravljam, druge wikipediste pa naprošam k upoštevanju tovrstnega obvestila. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:57, 16. avgust 2022 (CEST) :Ja, nekaj časa se že pojavlja, kar koristna stvar. Mislim, da je kar del jedra MediaWiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:25, 16. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen]] == Sklepam, da zgornji predlog še vedno nekako velja. Prosim za nekaj mnenj, da ga nato najverjetneje uvrstimo k dogovorom o poimenovanju. Na podlagi starih diskusij sem se lotil prestavljanja kategorij o patrocinijih, sedaj bi rad enako storil še za posamične cerkve. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 16. avgust 2022 (CEST) :Kar se tiče poimenovanja cerkva, je predlog menda zrel za uvrstitev v dogovor, ni pa še vse ostalo dorečeno. Mene še malce moti pravilo za imena svetnikov, ki se sklicuje na pogostejšo uporabo (“ki so bolj znane v širši javnosti”). Osebno se mi zdi pravilo pogostejše uporabe zelo subjektivno, saj je uporaba odvisna od kraja, dobe, osebne kulture, tematike. Kako naj povprečen uporabnik zna, na primer, kdo je Avguštin? Za Tomaža in Frančiška je že bolj jasno, saj imata prilastek Akvinski in Asiški. Morda bi bilo za opustitev besede sveti dovolj navesti kako specifikacijo osebe, v tem primeru Avguštin iz Hipone. Tako tudi Sveti Peter – pa čeprav gotovo poznan v širši javnosti – bi bilo smiselno prenesti na Peter apostol ali kaj podobnega. Pa o tem se je že veliko razpravljalo, glej pogovor predloga za smernico, in še ni jasno, ali smo dosegli konsenz. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:12, 25. avgust 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Hvala za komentar. Vseeno sam mislil, da [[WP:NPP]] pri svetnikih ne bi bil tako močno nadzorovan; z drugimi besedami: nobeden ne bo svetnikom odvzemal prilastka 'sveti/sv.' Vseeno pa bi rad pripeljal dogovor do konca, da se dogovorimo, ali bo sv. ali sveti ter to na koncu poenotimo. Vsekakor pa omenjeni NPP pravilo le predlaga, vsekakor pa pri preimenonvanjih ne bi igral najpomembnejše naloge. Z Gigafido 2.0 namreč le preverimo najpogostejši zapis, vendar se v obzir vzame tudi strokovno literaturo (torej v tem primeru kakšne članke iz Družine, krščanska dela, diplomske in ostale naloge TF, ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:03, 25. avgust 2022 (CEST) == The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open == <section begin="announcement-content" /> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi everyone, The Community Voting period for the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] is now open. Here are some helpful links to get you the information you need to vote: * Try the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|Election Compass]], showing how candidates stand on 15 different topics. * Read the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|candidate statements]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Affiliate_Organization_Participation/Candidate_Questions|answers to Affiliate questions]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Apply to be a Candidate|Learn more about the skills the Board seeks]] and how the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee found candidates align with those skills]] If you are ready to vote, you may go to [[Special:SecurePoll/vote/Wikimedia_Foundation_Board_Elections_2022|SecurePoll voting page]] to vote now. '''You may vote from August 23 at 00:00 UTC to September 6 at 23:59 UTC.''' To see about your voter eligibility, please visit the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Voter_eligibility_guidelines|voter eligibility page]]. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz_(WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23708360 --> f62arkmjicdlx44mn76via15zcf2mvc 5747712 5747563 2022-08-27T08:46:29Z Janezdrilc 3152 /* Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen */ + wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič == Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST) Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST) Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST) Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST) : Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST) == WMCEE meeting 2022, Ohrid == Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST) :: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST) :::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST) Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST) 1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST) :* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) 2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST) :* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST) Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 17. julij 2022 (CEST) == Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {{int:please-translate}} [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hi, Greetings The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced! We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]''' Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project. We hope to have you contribute to the campaign next year. '''Thank you,''' '''Wiki Loves Folklore International Team''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 --> == Enabling Section Translation: a new mobile translation experience == {{int:Hello}} Slovenian Wikipedians! Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}. The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can: <nowiki>*</nowiki> Give us your feedback <nowiki>*</nowiki> Ask us questions <nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it. Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it. '''Background information''' [[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better. [https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will: <nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones. <nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device. Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity. We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats: <nowiki>*</nowiki> As a reply to this message <nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]]. <nowiki>'''Try the tool'''</nowiki> Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve. <nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki> Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on: <nowiki>*</nowiki> The tool <nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it <nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool. Thanks, and we look forward to your feedback and questions. [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team <nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice. ===Section Translation tool enabled in Slovenian Wikipedia=== Hello Friends! The Language team is pleased to let you know that the [https://www.mediawiki.org/wiki/Content_translation/Section_translation Section Translation] tool is [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation?from=en&to=sl&sx=true#/ now enabled in Slovenian Wikipedia]. It means you can translate real content one section at a time using your mobile devices with ease. Now you can also start translating an article on your mobile device right when you notice it is missing in Slovenian. From a Wikipedia article in any language, switch languages and search for slovenščina. If the article does not exist, an option to translate it will appear, as shown in the image below. [[File:Sx-language-selector-invite-th.png|thumb|center|Image of the entry point]] Content created with the tool will be marked [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Dnevnik?type=&user=&page=&wpdate=&tagfilter=sectiontranslation&wpfilters%5B%5D=newusers with the “sectiontranslation” tag] for the community to review. We’ll monitor the content created, but we are very interested in hearing about your experience using the tool and reviewing the content created with it. So, [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation enjoy the tool] and [https://www.mediawiki.org/wiki/Talk:Content_translation/Section_translation provide feedback] on improving it. Thank you! [[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 19:24, 10. avgust 2022 (CEST) :Thank you. I've provided the translation. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:28, 11. avgust 2022 (CEST) == Propose statements for the 2022 Election Compass == :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]] An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. ;Here is the timeline for the Election Compass: * July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass * July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements * July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements * August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements * August 5 - 12: candidates align themselves with the statements * August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 --> == <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin="msg-newsletter"/> <div style = "line-height: 1.2"> <span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br> <span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span> ---- Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation. The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter. </div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;"> * '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]]) * '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]]) * '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]]) * '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]]) * '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]]) * '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]]) * '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]]) * '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]]) * '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]]) * '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]]) </div><section end="msg-newsletter"/> </div> Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 --> == Implementacija Drafta oz. Osnutka == Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]] Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci. Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:47, 22. julij 2022 (CEST) :Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:10, 22. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:14, 22. julij 2022 (CEST) :Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:56, 22. julij 2022 (CEST) :Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:54, 22. julij 2022 (CEST) == PIČ julij == Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:15, 22. julij 2022 (CEST) == Združevanje v Wikipodatkih == Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas. Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST) Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST) == Aktualna slika == Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST) :{{za}} drugo sliko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 24. julij 2022 (CEST) ::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:18, 25. julij 2022 (CEST) A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 09:43, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST) ::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen: ::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]] ::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:32, 25. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:08, 25. julij 2022 (CEST) == Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election == <section begin="announcement-content"/> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi everyone, '''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are: * Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]]) * Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]]) * Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]]) * Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]]) * Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]]) * Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]]) You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election. Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation. Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia. Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process. '''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways: * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&A]]. * See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]]. * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles. * Encourage others in your community to take part in the election. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content"/> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == Vote for Election Compass Statements == <section begin="announcement-content" /> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi all, Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki. An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views. Here is the timeline for the Election Compass: *<s>July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass</s> *<s>July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements</s> *July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements *August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements *August 5 - 12: candidates align themselves with the statements *August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee'' </div><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST) <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23530132 --> == [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] == Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST) :{{za}} Vpeljavo tovrstnega meta-pravila. Predlagam, da se vpelje tudi 3RR, saj sedaj izpade rahlo čudno. Predlagam, da se implementira tudi lokacija razprave in njen potek v urejevalski vojni. Npr. ena stran odpre razpravo (stran se po potrebi zaklene) in nato v najhujših primerih pač kontaktira admine na [[WP:PZAP]]. Sicer je velika verjetnost, da se bo nekdo izmed administratorjev že odzval na pogovorni strani, ampak vseeno. Kompliciral ne bom, bi pa bil lep dodatek k zadnjemu poglavju. Vsekakor jutri sledi še slogovni pregled. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 2. avgust 2022 (CEST) ::{{komentar}} Uvedbo pravila treh vračanj (tak je uveljavljen izraz) se je predlagalo že velikokrat, pa ideja nikoli ni zaživela. Osebno sem prepričan, da ga sploh ne potrebujemo, če mediator uporablja zdravo pamet. Angleški [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Three-revert_rule#The_three-revert_rule 3RR] je tako luknjasto zasnovan in ima toliko izjem, da bi bil, če bi ga uveljavljali pri nas, samo še večji špetir. Konec koncev eno od osnovnih vodil wikipedije uporabnike napotuje, naj [[Wikipedija:Bodite pogumni|bodo pogumni]] (in kaj je pogumnejšega od tega, da npr. desetkrat zapored razveljaviš redakcijo drugega uporabnika). Zadostuje, da se stran (za nekaj ur) zaščiti, če admin poseže vmes, ko vojna še traja, udeležence pa pusti neblokirane, naj razčistijo med sabo na pogovornih straneh. Originalno besedilo na EN:WP tudi predlaga, naj namesto razveljavitve urejanja drugega uporabnika raje zaprosi za zaščito strani (npr. na WP:PZAP), tega v sedanji različici prevoda ne najdem v razdelki z rešitvami. [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] obdržimo brez pravila 3RR, ne bo nič čudno izpadlo, le popraviti je treba, da gre za '''smernico''' in ne pravilo.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 00:24, 3. avgust 2022 (CEST) == Predlog prepovedi urejanja političnih tem ali trajna blokada uporabnika Zm05gamer == '''Uvod in namen:'''<br> Pozdravljeni, ta predlog začenjam zaradi dolgotrajnega, dvoletnega, uničevanja slovenske Wikipedije, ki ga z dodajanjem izrazito subjektivnih in včasih celo izmišljenih podatkov (beseda "podatki" tukaj zajema besede/besedne zveze/povedi/odstavke) v z marksizmom, komunizmom, socializmom, leninizmom in stalinizmom povezane članke povzroča uporabnik [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]. <br><br>V preteklosti smo se administratorji o njegovem problemu pristranskosti že ničkolikokrat pogovarjali, mu dajali opozorila in nasvete, brez večjega uspeha. Sam sem v decembru 2021 začel celo projekt [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], a kljub temu uporabnik ni bil nikoli blokiran in je s svojim smetenjem nadaljeval. Menim, da je tega dovolj in želim da se končno kaj ukrene.<br><br> V nadaljevanju bom v poglavju "Opis" na kratko opisal uporabnika in njegove urejevalske tematike, v poglavju "Dokazi" pa podrobno opisal zgodovino urejanj uporabnika. Med drugim bom omenil kdaj smo se administratorji z njim o pristranskosti že pogovarjali, njegova prekrita pristranska načrtna urejanja, uporabnikovo neprestano izogibanje opozoril administratorjev ter podal nekaj odmevnejših primerov zlorabe. Pri tem naj opomnim, da bodo to le zlorabe do sedaj pregledanih člankov, zaradi česar posledično obstaja možnost, da jih je pri uporabnikov 1255 člankih in 4949 urejanjih (podatki [https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Zm05gamer?uselang=sl števca] dne 13/08/2022 19:47) še več. Za konec pa bom v poglavju "Prepoved urejanja" predlagal kaj naj z uporabnikom storimo, nakar vse, tako urejevalce kot administratorje, vabim k debati in glasovanju. '''Opis'''<br> Uporabnik @[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] na slovenski Wikipediji aktivno sodeluje okoli 2 leti. Za njegove članke je značilno, da so po večini google translate prevodi uvoda ali celega članka iz angleške ali hrvaške Wikipedije. Večina njegovih začetnih člankov je bilo brez kakršnih koli virov, pojavljali pa so se tudi razni pravopisni nesmisli. V člankih zadnjih nekaj mesecev do enega leta je uporabnik vire začel dodajati, pravopisni nesmisli pa ostajajo.<br><br> Sledi časovnica uporabnikovih člankov, ki se deli na zgodnje, zrelo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju, v začetku leta 2020, je začel pisati o popularni kulturi (raperji, pevci, igralci) in pisanju o Titaniku ter drugih pomembnih zgodovinskih plovilih in mornarjih. Zatem se je začel ukvarjati z 11. septembrom in povezanimi temami/osebami. Že v tem obdobju je imel kakor je razvidno iz [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv#Slovnica]] veliko problemov z google translate prevodi, saj je imel težave z razumevanjem ne samo tem o katerih piše temveč tudi s samim razumevanjem angleščine. V zrelem obdobju se je začel dotikati razno raznih tematik, tudi političnih, a še zmeraj so prevladovali članki o katastrofah, letalskih nesrečah, potopih ladij ter mnogih hrvaških otokih. Pozno obdobje zaznamuje uporabnikov propad, kajti zašel je v pisanje o političnih ter ideoloških temah. Predvsem se je osredotočil na obdobje 20. stoletja in sicer na "vse kar je kakorkoli povezano s komunizmom/socializmom/raznimi 'diktatorji'". V to so vključeni članki o vzponu, rasti in padcu Sovjetske zveze ter Jugoslavije, komunističnih voditeljih (od Kube do Romunije), genocidih (od Kambodže do Kitajske in SZ), ogromno člankov prevedenih iz hrvaške Wiki o pobojih domobrancev s strani partizanov ter navsezadnje tudi članki o sami marksistični/komunistični ideologiji vključno s člankom o Karlu Marxu. Teh člankov je na stotine. <br><br> '''Dokazi'''<br> Prvič je njegova pristranskost pritegnila mojo pozornost v članku [[Smrt in pogreb Josifa Stalina]], kjer je "In the public's efforts to pay their respects to Stalin, a number of people were crushed and trampled to death." prevedel v "V prizadevanjih javnosti, da bi se poklonila stalinovi skrinjici, je bilo več tisoč ljudi aretiranih in usmrčenih" namesto "poteptanih do smrti" ali kaj podobnega. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smrt_in_pogreb_Josifa_Stalina&type=revision&diff=5582736&oldid=5520297&diffmode=visual VIR#1] Takrat temu nisem posvečal preveč pozornosti, saj sem predvideval, da gre za google translate napako, vse dokler se ni zgodilo naslednje.<br><br> V začetku novembra 2021 je ustvaril članek [[Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev]]. Za opis tega članka bom uporabil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpove]] besede pri [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|sprejetem predlogu za izbris]]: "Hujše kršitve [[WP:NPOV]]; površen, ideološko motiviran in izredno slabo referenciran prispevek o občutljivi temi /../". Za celoten kontekst in za nadaljevanje [[Pogovor:Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|'''nujno '''preberite '''pogovorno stran''']]. V nadaljni razpravi na pogovorni strani izbrisanega članka je uporabnik povedal "/../ ''Tega režima ne maram samo zato, ker se ve kakšni zločini so se dogajali, ampak tudi zato, ker je bil v povojnih pobojih med žrtvami tudi stric mojega starega očeta, ki je bil član slovenskega domobranstva. Podatek o 100 milijonih žrtev izvira iz črne knjige komunizma.'' /../" Iz tega izseka lahko ugotovimo dve stvari: 1.) uporabnik je v izrazitem pristranskem položaju in tudi sam prizna svoje subjektivno mnenje do teme in 2.) uporabnik uporablja kot eden izmed glavnih virov Črno knjigo komunizma, ki ni znana kot najbolj nepristranska publikacija ([[:en:The Black Book of Communism|glej angleški članek]]). Razprava je prinesla do natančnega pregleda člankov, ki jih je uporabnik pisal o teh temah in naredil sem stran [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], katere ogled priporočam.<br><br> Zatem smo skoraj vsi admini iz nekega razloga kar pozabili nanj razen @[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]], ki mu je 29. decembra 2021 [[Pogovor o Wikipediji:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer#Slabi prevodi|pustil sporočilo]], v katerem je napisal, da so se "/../ ''težave z nepristranskostjo v majhni meri izboljšale /../"'', a ''"/../ velik problem predstavlja zelo okorno prevajanje, ki je zagotovo posledica nerazumevanja (da ne bo pomote, ne gre zgolj za drobne napakice, ki se pojavljajo pri vsakomur). Morda si pomaga z avtomatskimi prevajalniki, kar bi pojasnilo nekatere popolnoma zgrešene prevode. Masovna produkcija več člankov v enem večeru/noči celotno situacijo gotovo še poslabša. Ne verjamem, da jih pred objavo sploh dodobra prebere. Jaz preprosto nimam energije in volje, pa tudi zanimanja za take tematike, da bi za njim vsako serijo člankov poskušal vsaj malo izboljšati. Ni mi jasno, kaj se sploh lahko še naredi, glede na to, da vsi nasveti, opazke in podobno ne pomagajo."''<br><br> (Obdobje od decembra do junija je neraziskano, kajti takrat na uporabnika nisem bil pozoren) <br><br> Težave se nažalost niso izboljšale, kajti 17. junija 2022 sem ga zalotil pri urejanju strani Che Guevare ter Fidela Castra. V obeh člankih je namreč dodal odstavka o kritikah voditeljev. Nič posebnega boste rekli? Imeli bi prav, če nebi razdelka poimenoval "Zločini proti človeštvu" dodal poved "Levičarski skrajneži danes predvsem častijo Che Guevaro, kar je ohranila tudi Kuba." ter seveda klasično v informativnem okvirčku Fidela Castra na vrhu strani (Ime, poklic, poklic....) dodal še "diktator". Vabim k ogledu zgodovine strani [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&action=history Fidela Castra] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Che_Guevara&action=history Che Guevare]. <br><br> Naslednja stvar, ki sem o uporabniku razkril se je zgodila 16. julija 2022, ko sem ugotovil, da je zadnje leto uporabnik na skrivaj brisal opozorilna obvestila adminov na svoji uporabniški strani. ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan#Razveljavitev|več o tem tukaj]]), kar je privedlo do ustanovitve Arhiva uporabniškega pogovora uporabnika dostopnega [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv|tukaj]]. Uporabnik je sporočila brisal na skrivaj tako, da je v okvirček povzetka urejanja napisal nekaj v smislu: "popravki" v resnici pa zbrisal cele odstavke. Na vprašanje o tem je odgovoril: "''Zdaj sem ugotovil kaj je narobe. S kurzerjem sem po nesreči, ko sem odgovarjal na prejšnja sporočila, in ko sem urejal uvod, označil sporočila in so se pobrisala. To se je zgodilo, ampak sem žau komaj zdaj opazil.''" kar je naravnost absurdno. <br><br> Najnovejša opažena pristranskost se je ponovno pojavila včeraj 13. avgusta 2022, ko je na skrivaj dodajal pristranske besedne zveze v s Stalinom povezane članke. Z "na skrivaj" mislim da je v povzetek urejanja napisal "pravopis in slog" potem pa v članku spremeni iz "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo.''" v "''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo"'' kar je naredil v 2 člankih ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protisvetovljanska_kampanja&curid=522259&diff=5732431&oldid=5732430&diffmode=source tukaj] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doktorjeva_spletka&curid=522258&diff=5732432&oldid=5732427&diffmode=source tukaj]). <br><br> Prepričan sem, da je takih primerov še več, potrebno jih je le najti, saj so verjetno zakamuflirani na način kot je prikazano v zgornjem paragrafu. '''Prepoved urejanja''' Z začetka sem hotel uporabnika predlagati le za trajno blokado na slovenski Wikipediji, saj je povzročil nepopisno škodo, za več sto ur dela, a bom po Yerpovi pobudi ponudil še eno alternativo: prepoved urejanja vseh političnih tem. Pod to prepoved bi padli vsi članki v katerih lahko uporabnik doda svoje pristranskosti: biografije (politikov, filozofov, generalov...), pokoli, vojne in druga grozodejstva, ideološki in drugi filozofski članki (marksizem...), zgodovini in drugih. Možnosti:<br> 1.) Trajna blokada - neomejeno dolgo<br> 2.) Prepoved urejanja političnih tem - 5 let z opombo, da se lahko prepoved podaljša, če se v tem obdobju uporabnik ne rehabilitira<br> 3.) ? - bo dodano naknadno, če bo predlagano kaj drugega '''Navodila''' Sedaj odpiram razpravo in glasovanje in k nje vabim vse urejevalce in administratorje. Svoje mnenje prosim podajte pod zavihkom "Razprava", kjer lahko tudi predlagate druge alternative, v kolikor vam zgornji dve možnosti prepovedi urejanja nista zadostljivi (zavihek ni namenjen glasovanju). Glasujete lahko pod zavihkom "Glasovanje" z {{za}}, {{proti}} ali {{vzdržan}} ter pri tem za vsako možnost (napisano zgoraj pod "Možnosti") navedete vaš glas. Primer: 1.) {{za}} 2.) {{proti}} 3.) {{proti}}. Glasove lahko naknadno spreminjate, a svoje prejšnje nato prečrtajte. Spreminjanje glasov ni možno po zaključku glasovanja. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 01:10, 14. avgust 2022 (CEST) ===Glasovanje=== <hr> ===Razprava=== <hr> * Zašto nemožeme imati špecjalnu wiki stranicu ali ovo tu? ✍️ [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:24, 14. avgust 2022 (CEST) ::Zaenkrat bo to tukaj, da opazi več ljudi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:22, 14. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Možete samo obavijestiti tu. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:22, 15. avgust 2022 (CEST) *Vsekakor se strinjam z zgoraj napisanim. Vsekakor se mi zdi opcija 1) pretirana. Z blokado bi povzročili le ustavitev ''ustvarjanja vsebine'', problema pa ne bi rešili. Še vedno bi tu bili potrebni drugi urejevalci. Vsekakor nad maličnimi urejanji in zakamufliranih povzetkih urejanj ne bom izgubljal besed. Vseeno pa ostaja dilema, kdo bi to popravil? Predlagam slednje: Zm05gamerju se da mehki TBAN na ustvarjanje strani. To pomeni, da se bo za neko časovno obdobje zavezal k neustvarjanju strani. V temu času pa bo moral popraviti vse svoje članke in jih očistiti NPOV in RS/NV virov. Če mu damo popolno izključitev iz [[:Kategorija:Politiki]], bo breme urejanja padlo na druge; če ne pa na njega. Veliko večino strani ter njihovih problemov že ima v zgoraj omenjenemu Wikiprojektu. Vsekakor pa bo kršenje (npr. da se sprejme moj predlog) dogovorjenega prineslo hude posledice.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:33, 14. avgust 2022 (CEST) *:@[[Uporabnik:A09|A09]]: hvala za komentar. V vsakem primeru bo to breme padlo na druge, ravno zato želim njegovo početje zaustaviti zdaj in za vselej. Nekdo bi v tvojem primeru namreč kljub vsemu moral preverjati za Zm05gamerjem, če je vse popravil, če je pravilno popravil, kar je še težje kot če bi se lotil sam. Sploh pa kaj pa potem ko bo "vse popravil"? Bo lahko ponovno ustvarjal politične vsebine, nekdo pa ga bo moral ves čas nadzorovati? Ne vem zate, ampak jaz mu popolnoma nič ne zaupam, tudi ti dobro veš kolikokrat smo ga opozarjali na sklice, nepristranskost, avtomatske prevode, itn. in ali je kaj od tega upošteval? Ni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:53, 23. avgust 2022 (CEST) *Mehko ali trdo, osebno dvomim, da bo Zm05gamer kaj popravil. Kot je {{u|GeographieMan}} izpostavil, ima velik problem s pristranskostjo, poleg tega je že do zdaj ignoriral napotke in lastne obljube. Zato se bolj nagibam k striktni področni prepovedi ([[:en:WP:TBAN|topic banu]]) kot je praksa na večjih Wikipedijah, hkrati bi pmm koristilo zadnje opozorilo pred ustvarjanjem nezadostno prevedenih strani. Bi me pa zanimalo, kaj še drugi mislijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:05, 15. avgust 2022 (CEST) * Mene spravljajo ob živce avtomatski prevajalniki, kjer se človek ne potrudi, da zadeve ne pripelje do konca. Sem za začasno popolno blokado (2 tedna). Ampak mislim, da se s tem problem ne bo rešil, avtomatskega prevajanja in pristranskosti. Lahko ga potem opazujemo nekaj časa, potem pa popolnoma blokiramo, če se zadeve ne umirijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 15. avgust 2022 (CEST) *:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Hvala za komentar. Uporabnik je bil opozorjen že tolikokrat (glej [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv]]), da je pmm nesmiselno pričakovati, da bo s tem tudi po 2-tedenski blokadi prenehal. Ravno iz tega se mi zdi topic ban verjetno še najboljši (če hočemo biti milostljivi), saj ga popolnoma odsekamo od vsebine kjer je lahko pristranski. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:46, 23. avgust 2022 (CEST) * Na žalost Zm05gamer kljub dolgemu stažu in številnim nasvetom še vedno ne dojema osnovnih konceptov ''enciklopedije'' Wikipedije. Vnašanje napačnih in izmišljenih podatkov ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Seznam_diktatorjev_in_re%C5%BEimov_po_%C5%A1tevilu_%C5%BErtev], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hideki_Tod%C5%BEo&diff=5610494&oldid=5610269], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marksizem-leninizem&curid=509228&diff=5614597&oldid=5614594], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tabori%C5%A1%C4%8De_Kerestinec&type=revision&diff=5626404&oldid=5626380]) se je sicer na srečo nehalo, nadaljuje pa se vnašanje subjektivizmov in pavšalnih etiket v članke, ki bi morali biti enciklopedično "suhoparni" in objektivni ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Diktator&type=revision&diff=5695092&oldid=5603131], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boris_Pahor&diff=5707570&oldid=5707568], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&diff=5710834&oldid=5709764], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1998&diff=prev&oldid=5710779], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Politi%C4%8Dna_represija_v_Sovjetski_zvezi&diff=prev&oldid=5732464]). Tudi pri manj kontroverznih temah je velik problem, da uporabnik vneto ustvarja in ureja vsebino, ki je preprosto ne razume – o političnih temah pač ne more tako množično pisati nekdo, ki na primer ne ve, da lahko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Bosne_in_Hercegovine&type=revision&diff=5682451&oldid=5682410 volivci bojkotirajo referendum in ne referendum volivcev]. Uporabnikova nekritičnost do avtomatskih prevodov je obupna; tudi kadar ga kdo opozori o konkretnih nesmislih, ki jih je objavil, se mu jih velikokrat ne ljubi popraviti. Nekateri se objavljena skropucala trudimo sproti popravljati (v svojem prostem času in tudi če nas teme ne zanimajo), toda pri stalnem nastajanju novih je to sizifovo delo. :Da smo si na jasnem: na Wikipediji [[Wikipedija:Pravila urejanja#Popolnost ni potrebna ali užitek pri urejanju|ne zahtevamo popolnosti]], niti politične brezbarvnosti. Zm05gamerjeva odkrita protikomunistična usmerjenost ni noben razlog za prepoved urejanja političnih tem – razlog za to razpravo je vztrajno neupoštevanje [[Predloga:Pravila in smernice|vsebinskih standardov]] in nepoboljšljiva površnost. Ostali urejevalci smo uporabnika ob neprimernih urejanjih opozarjali, mu svetovali in poskušali pomagati, toda on ni pokazal volje, da bi nasvete upošteval – ponavadi nas je "skenslal" s kratkim in splošnim odgovorom, potem pa isto počel naprej. :Ker se je tale predlog prepovedi urejanja pojavil – glede na vrsto predhodnih opozoril ne zares z jasnega, ampak brez predhodnega pogovora z uporabnikom – mi je težko pri srcu glasovati za trajno blokado; prav tako nisem navdušen nad izmišljanjem delnih prepovedi, ki bodo dvoumne in težko uresničljive. Tudi če blokada ne bo izglasovana, pa je Zm05gamer prestopil toliko mej, da [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost|dobronamernosti]] pri najboljši volji ne moremo več predpostaviti. Slabe prevode nameravam od zdaj naprej brisati brez dodatnih pojasnil, zamaskirano spreminjanje kontroverznih podatkov (kot je bilo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mao_Cetung&curid=38397&diff=5614642&oldid=5575052]) in odstranjevanje opozorilnih predlog (kot [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugoslovanski_komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Dini_po_koncu_druge_svetovne_vojne&diff=5614634&oldid=5606745]) pa bom razumel kot vandalizem in se tako nanj tudi odzival. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:22, 15. avgust 2022 (CEST) ::{{komentar}} @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] hvala za mnenje. Glede nato, da se ne strinjaš s ponujenimi rešitvami (trajna blokada in topic blokada), bi te prosil za mnenje o ukrepih, ki bi se tebi zdeli primerni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:42, 23. avgust 2022 (CEST) ::: Glede blokade recimo, da sem zaenkrat {{vzdržan}}, bom pa ob morebitnih nadaljnjih "zdrsih" glede pristranskega urejanja ali kamufliranja velikih urejanj v mala zelo hitro spremenil glas. Primeren ukrep za ohranjanje berljivosti in kredibilnosti naše Wikipedije se mi zdi hitro brisanje vsake nove vsebine, ki bo očitno nekvalitetna. Zadnje opozorilo je bilo izrečeno že zdavnaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:01, 26. avgust 2022 (CEST) *Glede na dejanja opisana v uvodu in razpravi, menim, da uporabnik ni primeren za urejevalca Wikipedije. Predstavil bom enega od svojih interakcij z njim: V članku Luka Mesec je odstranil dva sklica na dva članka iz Mladine (ki sta bila uporabljena faktografsko) [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Luka_Mesec&diff=5619592&oldid=5590104&diffmode=source z opisom urejanja pp]. Ko sem ga glede tega povprašal, je napisal: "Pozdravljen, očitno sem odstranil napačni povezavi in sem to spregledal. Hvala da si me obvestil, lahko povrneš moje spremembe." Podpiram popolno blokado, od ostalih predlogov se mi zdi najbolj primerna prepoved urejanja političnih tem. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 20:23, 24. avgust 2022 (CEST) == Novo okence? == Med zadnjim urejanjem se mi je izpisalo novo okno, da sem dodal povezavo na razločitev. Da bi sam nekaj dodajal vtičnike, se ne spomnim; v 'Features' predelku pa tudi ne vidim ničesar novega. Vsekakor domnevno novo okence pozdravljam, druge wikipediste pa naprošam k upoštevanju tovrstnega obvestila. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:57, 16. avgust 2022 (CEST) :Ja, nekaj časa se že pojavlja, kar koristna stvar. Mislim, da je kar del jedra MediaWiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:25, 16. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen]] == Sklepam, da zgornji predlog še vedno nekako velja. Prosim za nekaj mnenj, da ga nato najverjetneje uvrstimo k dogovorom o poimenovanju. Na podlagi starih diskusij sem se lotil prestavljanja kategorij o patrocinijih, sedaj bi rad enako storil še za posamične cerkve. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 16. avgust 2022 (CEST) :Kar se tiče poimenovanja cerkva, je predlog menda zrel za uvrstitev v dogovor, ni pa še vse ostalo dorečeno. Mene še malce moti pravilo za imena svetnikov, ki se sklicuje na pogostejšo uporabo (“ki so bolj znane v širši javnosti”). Osebno se mi zdi pravilo pogostejše uporabe zelo subjektivno, saj je uporaba odvisna od kraja, dobe, osebne kulture, tematike. Kako naj povprečen uporabnik zna, na primer, kdo je Avguštin? Za Tomaža in Frančiška je že bolj jasno, saj imata prilastek Akvinski in Asiški. Morda bi bilo za opustitev besede sveti dovolj navesti kako specifikacijo osebe, v tem primeru Avguštin iz Hipone. Tako tudi Sveti Peter – pa čeprav gotovo poznan v širši javnosti – bi bilo smiselno prenesti na Peter apostol ali kaj podobnega. Pa o tem se je že veliko razpravljalo, glej pogovor predloga za smernico, in še ni jasno, ali smo dosegli konsenz. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:12, 25. avgust 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Hvala za komentar. Vseeno sam mislil, da [[WP:NPP]] pri svetnikih ne bi bil tako močno nadzorovan; z drugimi besedami: nobeden ne bo svetnikom odvzemal prilastka 'sveti/sv.' Vseeno pa bi rad pripeljal dogovor do konca, da se dogovorimo, ali bo sv. ali sveti ter to na koncu poenotimo. Vsekakor pa omenjeni NPP pravilo le predlaga, vsekakor pa pri preimenonvanjih ne bi igral najpomembnejše naloge. Z Gigafido 2.0 namreč le preverimo najpogostejši zapis, vendar se v obzir vzame tudi strokovno literaturo (torej v tem primeru kakšne članke iz Družine, krščanska dela, diplomske in ostale naloge TF, ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:03, 25. avgust 2022 (CEST) Zgornji predlog velja za imena svetnikov in krajevna imena. Pri imenih cerkva je treba predlog predrugačiti, ker sedaj besedo ''sveti'' krajšamo in pišemo z malo tudi v primerih, kot sta sv. Trojica in sv. Duh. Treba pa bi bilo še doreči, kako je s krajem, namreč najpogosteje pišemo za vejico naselje, v nekaterih primerih pa so cerkve bolj znane po vzpetini. Glej na primer: * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež]] ali Zaplaz (hrib) * Cerkev Matere Božje, Zreče ali [[Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora|Birnjeva gora]] * Cerkev Marijinega rojstva, Zagaj ali [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore|Svete gore]] * [[Cerkev sv. Uršule, Jazbina]] ali Uršlja gora * Cerkev sv. Valentina, Limbarska Gora ali [[Cerkev sv. Valentina, Limbarska gora|Limbarska gora]] Izjema je [[Seznam cerkva v Sloveniji]], ki zaradi sistematike povsod navaja izključno naselja, pa so potem narejene ustrezne preusmeritve. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:46, 27. avgust 2022 (CEST) == The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open == <section begin="announcement-content" /> :''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]'' :''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>'' Hi everyone, The Community Voting period for the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] is now open. Here are some helpful links to get you the information you need to vote: * Try the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|Election Compass]], showing how candidates stand on 15 different topics. * Read the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|candidate statements]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Affiliate_Organization_Participation/Candidate_Questions|answers to Affiliate questions]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Apply to be a Candidate|Learn more about the skills the Board seeks]] and how the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee found candidates align with those skills]] If you are ready to vote, you may go to [[Special:SecurePoll/vote/Wikimedia_Foundation_Board_Elections_2022|SecurePoll voting page]] to vote now. '''You may vote from August 23 at 00:00 UTC to September 6 at 23:59 UTC.''' To see about your voter eligibility, please visit the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Voter_eligibility_guidelines|voter eligibility page]]. Best, Movement Strategy and Governance ''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" /> [[User:MNadzikiewicz_(WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] <!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23708360 --> 3he40z9zogdd7yp1053ch211q4fv2fm Aleksander Konjajev 0 293186 5747541 5593925 2022-08-26T13:45:32Z Polonica 96398 Dodani otroci. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Aleksander Konjajev | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = Ljubljana | nationality = | field = agronomija | work_institution = Biotehniška fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Univerza v Zagrebu | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Aleksander Konjajev''', [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]] [[Rusija|ruskega]] rodu, * [[3. julij]] [[1909]], Mihajlov, [[Rusija]], † 10. april [[1995]], Ljubljana. == Življenje in delo == Izvira iz družine ruskih emigrantov, ki so se izselili zaradi državljanske vojne. [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1936 na agronomsko-gozdarski fakulteti v [[Zagreb]]u in tu 1958 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Specializacijo iz mlekarskotehnološke mikrobiologije je v letih 1937−1939 opravil na Agronomskem inštitutu v [[Pariz]]u. Kot strokovnjak za [[Mleko|mlekarstvo]] je v letih 1939−1948 služboval v raznih krajih [[Jugoslavija|Jugoslavije]] (Škofja Loka, Beograd, Kranj). Leta 1948 je bil izvoljen za izrednega, 1962 pa [[profesor|rednega profesorja]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|biotehniški fakulteti v Ljubljani]] (BF). V letih 1962−1979 je bil predstojnik Katedre za mikrobiologijo in predstojnik agronomskega oddelka BF ter v letih 1966−1970 [[dekan (šolstvo)|dekan]] in prodekan BF. V mlekarsko mikrobiologijo je vpeljal nove metode. Bil je predsednik zveze bioloških znanstvenih društev Jugoslavije in jugoslovanskega društva za proučevanje tal. Objavil je več kot 30 znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> 1988 je prejel častni naslov zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. S prvo ženo je imel hčer Tanja. Ponovno se je poročil s [[pediater|pediatrinjo]] [[Zora Konjajev|Zoro Konjajev]], s katero sta imela hčerko Ženjo in sina Andreja.<ref name="Zora Konjajev, 3. del">[https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174531327 ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 3. del, 24. april 2018]</ref> == Izbrana bibliografija == * ''Mikrobiologija. Splošne osnove I'' {{COBISS|ID=5753089}} * ''Mikrobiologija za agronome. Del 2, Dinamična biokemija mikroorganizmov'' {{COBISS|ID=1746177}} * ''Prispevek mikrobiologije k razvoju genetike'' {{COBISS|ID=3000952}} * ''Nevidni živi svet'' {{COBISS|ID=19859712}} * ''Nejc in drobnoživke'' {{COBISS|ID=19215872}} == Sklici in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih agronomov]] {{scientist-stub}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konjajev, Aleksander}} [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Dekani Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] 9ub3c3gger8s43i7lzhe53c7i79k8m0 5747549 5747541 2022-08-26T14:07:30Z Polonica 96398 popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Aleksander Konjajev | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = Ljubljana | nationality = | field = agronomija | work_institution = Biotehniška fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Univerza v Zagrebu | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Aleksander Konjajev''', [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]] [[Rusija|ruskega]] rodu, * [[3. julij]] [[1909]], Mihajlov, [[Rusija]], † 10. april [[1995]], Ljubljana. == Življenje in delo == Izvira iz družine ruskih emigrantov, ki so se izselili zaradi državljanske vojne. [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1936 na agronomsko-gozdarski fakulteti v [[Zagreb]]u in tu 1958 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Specializacijo iz mlekarskotehnološke mikrobiologije je v letih 1937−1939 opravil na Agronomskem inštitutu v [[Pariz]]u. Kot strokovnjak za [[Mleko|mlekarstvo]] je v letih 1939−1948 služboval v raznih krajih [[Jugoslavija|Jugoslavije]] (Škofja Loka, Beograd, Kranj). Leta 1948 je bil izvoljen za izrednega, 1962 pa [[profesor|rednega profesorja]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|biotehniški fakulteti v Ljubljani]] (BF). V letih 1962−1979 je bil predstojnik Katedre za mikrobiologijo in predstojnik agronomskega oddelka BF ter v letih 1966−1970 [[dekan (šolstvo)|dekan]] in prodekan BF. V mlekarsko mikrobiologijo je vpeljal nove metode. Bil je predsednik zveze bioloških znanstvenih društev Jugoslavije in jugoslovanskega društva za proučevanje tal. Objavil je več kot 30 znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> 1988 je prejel častni naslov zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. S prvo ženo je imel hčer Tanja. Ponovno se je poročil s [[pediater|pediatrinjo]] [[Zora Konjajev|Zoro Konjajev]], s katero sta imela hčerko Ženjo in sina Andreja.<ref name="Zora Konjajev, 3. del">[https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174534947 ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 3. del, 24. april 2018]</ref> == Izbrana bibliografija == * ''Mikrobiologija. Splošne osnove I'' {{COBISS|ID=5753089}} * ''Mikrobiologija za agronome. Del 2, Dinamična biokemija mikroorganizmov'' {{COBISS|ID=1746177}} * ''Prispevek mikrobiologije k razvoju genetike'' {{COBISS|ID=3000952}} * ''Nevidni živi svet'' {{COBISS|ID=19859712}} * ''Nejc in drobnoživke'' {{COBISS|ID=19215872}} == Sklici in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih agronomov]] {{scientist-stub}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konjajev, Aleksander}} [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Dekani Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] l611656p5auvux23cfpybkzxmkyd083 Alenka Bratušek 0 307818 5747532 5713809 2022-08-26T12:57:52Z Pv21 142817 preureditev naslovov wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg | order = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start = 13. september 2018 | term_end =[[13. marec]] [[2020]] | predecessor = [[Peter Gašperšič]] | successor =[[Jernej Vrtovec]] | order1 = [[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica<br>Vlade Republike Slovenije]] | term_start1 = 20. marec 2013 | term_end1 = 5. maj 2014 | predecessor1 = [[Janez Janša]] | successor1 = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order2 = | term_start2 = | term_end2 = | predecessor2 = | successor2 = | order3 = | term_start3 = | term_end3 = | successor3 = | term_start4 = | term_end4 = | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022-)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|website=alenkabratusek.si|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratuškova je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Po tem, ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratuškova. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, danes pa stranka nosi ime [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratuškova za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Trenutno je nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27.2.2014 |date=27.2.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, ob enem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije-|title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31.5.2014 |date=2.6.2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na državnozborskih volitvah je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9.10.2014 |work=Dnevnik |accessdate=9.10.2014}}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014-2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9.10.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9.10.2014}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{reflist}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] eg4jnc7ajkarnzpwzwkinq67bbxva5a 5747534 5747532 2022-08-26T13:17:09Z Pv21 142817 ukinitev SAB wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg | order = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start = 13. september 2018 | term_end =[[13. marec]] [[2020]] | predecessor = [[Peter Gašperšič]] | successor =[[Jernej Vrtovec]] | order1 = [[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica<br>Vlade Republike Slovenije]] | term_start1 = 20. marec 2013 | term_end1 = 5. maj 2014 | predecessor1 = [[Janez Janša]] | successor1 = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order2 = | term_start2 = | term_end2 = | predecessor2 = | successor2 = | order3 = | term_start3 = | term_end3 = | successor3 = | term_start4 = | term_end4 = | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022-)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|website=alenkabratusek.si|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratuškova je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Po tem, ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratuškova. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, danes pa stranka nosi ime [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratuškova za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju, Alenki Bratušek je bilo po konstruiranju vlade obljubljeno mesto ministrice za infrastrukturo. Do takrat opravlja funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27.2.2014 |date=27.2.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, ob enem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije-|title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31.5.2014 |date=2.6.2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9.10.2014 |work=Dnevnik |accessdate=9.10.2014}}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014-2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9.10.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9.10.2014}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na državnozborskih volitvah je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla nova vlada. Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}</ref> Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.<ref name=":3" /> Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat opravlja funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{reflist}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] gdv9159k7dftoueuxpr5489kbjlh2r2 5747537 5747534 2022-08-26T13:28:56Z Pv21 142817 /* Predsednica vlade */ dopolnitev, prvatizacija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg | order = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start = 13. september 2018 | term_end =[[13. marec]] [[2020]] | predecessor = [[Peter Gašperšič]] | successor =[[Jernej Vrtovec]] | order1 = [[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica<br>Vlade Republike Slovenije]] | term_start1 = 20. marec 2013 | term_end1 = 5. maj 2014 | predecessor1 = [[Janez Janša]] | successor1 = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order2 = | term_start2 = | term_end2 = | predecessor2 = | successor2 = | order3 = | term_start3 = | term_end3 = | successor3 = | term_start4 = | term_end4 = | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022-)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|website=alenkabratusek.si|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratuškova je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Po tem, ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratuškova. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, danes pa stranka nosi ime [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratuškova za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju, Alenki Bratušek je bilo po konstruiranju vlade obljubljeno mesto ministrice za infrastrukturo. Do takrat opravlja funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27.2.2014 |date=27.2.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na seznam za prodajo so bili dani Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero, Helios in Fotona ter Elan.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, ob enem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> V času vlade Alenke Bratušek sta bili sprejeti tudi dve ustavni spremembi; vpisano je bilo fiskalno pravilo in sprememba referendumske ureditve.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije-|title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31.5.2014 |date=2.6.2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9.10.2014 |work=Dnevnik |accessdate=9.10.2014}}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014-2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9.10.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9.10.2014}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na državnozborskih volitvah je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla nova vlada. Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}</ref> Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.<ref name=":3" /> Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat opravlja funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{reflist}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] jfh9vd3p0vdi4awuqvp7m7tzmtt0d1t Sluga (priimek) 0 327013 5747650 5645638 2022-08-27T00:46:57Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sluga}} '''Sluga''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Sluga]] (*1945), strojnik, univ. prof. * [[Ana Sluga]] (*1981), slikarka *[[Avguštin Sluga]] (1753—1842), duhovnik in organizator šolstva *[[Borut Sluga]], fotograf? * [[David Sluga]] (*1971), igralec in odvetnik * [[Dejan Sluga]], fotografski galerist (umet. zgod.) * [[Franc Sluga]] (1909—1982), kmet, član organizacije TIGR in partizan * [[Franci Sluga]] (*1948), tekstilni tehnolog * [[Glenda Sluga]], zgodovinarka, univ. prof. (Avstralija) * [[Ivanka Škof|Ivanka (Sluga) Škof]] (1934—2014), knjižničarka, pisateljica, učiteljica (Avstralija) * [[Janez Sluga]] (*1933), stomatolog protetik * [[Janja Sluga]] (*1974), političarka * [[Josip Sluga]] duhovnik, ki ga ubil VOS v Cerknem 1944 * [[Jože Sluga]] (1909—?), šolnik, biolog * [[Ludvik Sluga]] (1917—1944), duhovnik, mučenec * [[Marko Sluga]], zgodovinski zbiralec (zbirka na Ptuju); športnik veteran * [[Matija Sluga]], kamnosek (ok. 1670) * [[Miloš Sluga]] (*1949), hokejist * [[Stanislava Sluga]] - Pudobska slikarka * [[Vida Sluga Zupanc]], pesnica '''in tujcev:''' * [[Simon Sluga]] (*1993), hrvaški nogometaš == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sluga}} {{priimek|Sluga}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] j6hpdzsy73yosqj2mcdxebuhh0czqpu 5747651 5747650 2022-08-27T00:48:22Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sluga}} '''Sluga''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Sluga]] (*1945), strojnik, univ. prof. * [[Ana Sluga]] (*1981), slikarka *[[Avguštin Sluga]] (1753—1842), duhovnik in organizator šolstva *[[Borut Sluga]], fotograf? * [[David Sluga]] (*1971), igralec in odvetnik * [[Dejan Sluga]], fotografski galerist (umet. zgod.) * [[Franc Sluga]] (1909—1982), kmet, član organizacije TIGR in partizan * [[Franci Sluga]] (*1948), tekstilni tehnolog * [[Glenda Sluga]], zgodovinarka, univ. prof. (Avstralija) * [[Ivanka Škof|Ivanka (Sluga) Škof]] (1934—2014), knjižničarka, pisateljica, učiteljica (Avstralija) * [[Janez Sluga]] (*1933), stomatolog protetik * [[Janja Sluga]] (*1974), političarka * [[Josip Sluga]] duhovnik, ki ga ubil VOS v Cerknem 1944 * [[Jože Sluga]] (1909—?), šolnik, biolog * [[Ludvik Sluga]] (1917—1944), duhovnik, mučenec * [[Marko Sluga]] (*1935), zgodovinski zbiralec (zbirka na Ptuju); športnik veteran * [[Matija Sluga]], kamnosek (ok. 1670) * [[Miloš Sluga]] (*1949), hokejist * [[Stanislava Sluga]] - Pudobska slikarka * [[Vida Sluga Zupanc]], pesnica '''in tujcev:''' * [[Simon Sluga]] (*1993), hrvaški nogometaš == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sluga}} {{priimek|Sluga}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] f2nxs2zhioohwkl3qzgmlpi82zfy7s5 Emil Devetak 0 335679 5747643 4802728 2022-08-26T22:36:27Z Amanesciri2021 205950 /* Življenje in delo */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Emil Devetak''', [[Slovenci|slovenski]] [[profesor]] in [[kultura|kulturni]] [[delavec]], * [[3. marec]] [[1934]], Sovodnje pri [[Gorica|Gorici]], [[Italija]]. == Življenje in delo == Rodil se je v Sovodnjah (sedaj [[Italijanščina|ital.]] ''Savogna d' Isonzo'') v družini [[Sedlo (priprava)|sedlarja]] Petra in gospodinje Gizele Devetak (rojene Vižintin). Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nižjo gimnazijo in licej v Gorici, kjer je leta 1955 tudi maturiral. [[Doktorat|Doktoriral]]/diplomiral? je na filozofski fakulteti [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] z [[disertacija|disertacijo]] ''La formazione della coscienza nazionale slovena nel Goriziano'', v kateri je prikazal obdobja v katerih so zaslužne osebnosti in zgodovinska dogajanja dejansko prispevala k širjenju narodne zavesti na Goriškem. Kot profesor je poučeval slovenščino, [[zgodovina|zgodovino]] in [[zemljepis]] na več slovenskih šolah v Gorici. Leta 1986 je postal [[mentor]] in [[urednik]] dijaškega [[časopis|glasila]] ''Marjetica'', ki izhaja trikrat letno na goriški srednji šoli Ivan Trinko. Bil je tudi član deželne komisije za strokovni pregled učbenikov (predvsem zgodovina in slovenščina), katere je izdal in založil Deželni šolski zavod [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]]. Leta 1988 je postal član upravnega sveta Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. <ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. {{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Devetak, Emil}} [[Kategorija:Rojeni leta 1934]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] 92e9v5zsx1ljsduoyj65m3i2qja15s0 Seznam slovenskih pravnikov 0 337268 5747734 5736507 2022-08-27T09:35:32Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *Josip Abram (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]]? *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Vlado Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947—2013) *[[Mitja Deisinger]] (1942–) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (? –1770) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Tone Dolčič]] *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Matej Dolničar]] (1908–?) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Katja Franko]] Aas *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *Anton Furlan (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–?) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *Peter Golob (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Jurij Groznik]] *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Miha Hafner]] *[[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) *[[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) *[[Ivan Hojnik]] (1884–1939) *[[Janja Hojnik]] (1979–) *[[Danijela Horvat]] *[[Mitja Horvat]] (1961–) *[[Vladimir Horvat]] (1958–) *[[Stane Hribar]] (1907–2003)? *[[Jože Hribernik]] (*1938) *[[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) *[[Jožko Humar]] (1914–2008) == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–?) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Jožef Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Ciril Keršmanc]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Aleš Kobal]] *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocijančič]] (1939–?) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Suzana Kraljič]] *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] *[[Janez Kranjc]] (1949–) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Marija Krisper Kramberger]] (1946–) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932), *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945-2021) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1996) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *[[Ivan Martelanc (1938)]] *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878– ?) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] == N == * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) *[[Josip Pajk]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *Andrej Parma (1973-) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991) ? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–) *[[Nina Plavšak]] *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak]] (vrhovna sodnica v Kanadi) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–?) *[[Saša Prelič]] ( *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) *Mirko Ploj (1956-) == R == *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally]] (1870–1924) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec]] (1834–1909) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Guido Soklič]] (1894–1970) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgen Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Marija Šeruga Trplan]] *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Milan Štrukelj]] *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Staša Šuster]] (1920—2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] *[[Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958-) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - Maastricht - prof. Medn. prava *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) *[[Renato Vrenčur]] *[[Ivan Vrtačnik]] (? –1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–) *[[Mojca Zadravec]] *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (? - 1944) *([[Drago Zajc]] ml. 1938 -) *[[Katarina Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (197#–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) * [[Karel Zupančič]] (1934–) *[[Mihael Zupančič]] (197#–) == Ž == *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Alojz Žigon]] (?–1964) *[[Janko Žirovnik]] (1880–1960) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] f7jzv6lhbnchb5yh95eqrqyib9qae4z Dino Barsotti 0 369646 5747747 4298575 2022-08-27T11:13:59Z Romanm 13 znan datum smrti wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCountry | {{ITA}} }} {{MedalSport | [[veslanje]]}} {{Srebrna medalja| [[Poletne olimpijske igre 1932|1932 Los Angeles]]|[[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 1932|osmerec]]}} {{Srebrna medalja| [[Poletne olimpijske igre 1936|1936 Berlin]]|[[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 1936|osmerec]]}} }} '''Dino Barsotti''', [[italijani|italijanski]] [[veslač]], * [[1. januar]] [[1903]], † [[12. junij]] [[1985]]. Barsotti je za [[Italija|Italijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1932|Poletnih olimpijskih igrah 1932]] in [[Poletne olimpijske igre 1936|1936]], obakrat v [[osmerec (čoln)|osmercu]]. Tako v [[Los Angeles]]u, kot tudi v [[Berlin]]u, je italijanski [[čoln]] osvojil [[srebrna medalja|srebrno medaljo]]. ==Zunanje povezave== * [http://www.databaseolympics.com/players/playerpage.htm?ilkid=BARSODIN01 profil] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barsotti, Dino}} [[Kategorija:Italijanski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Italijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Italijo]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1932]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1936]] 452kfn8nzooypihutb191rbvirkdjjs Franc Guzaj 0 371443 5747666 5216853 2022-08-27T06:21:04Z 2A00:EE2:4000:EB00:587C:6FA8:DBF1:E824 Slovnični popravki in popravljen datum smrti, kot je razvized iz priložene slike. wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Franc Guzej|death_date=12. julij 1880}} == '''Franc Guzej''', [[Slovenci|slovenski]] [[kriminalec]] in junaški izobčenec, * [[12. november]] [[1839]], [[Primož pri Šentjurju]], † [[10. september]] [[1880]], [[Košnica pri Celju]]. == == Življenje == [[Slika:Franc Guzaj.jpg|thumb|left|200px|Portret Franca Guzeja]] [[Slika:Franc guzej grob.jpg|thumb|right|250px|Grob Franca Guzaja v [[Lopaca|Lopaci]]]] Franc Guzej se je rodil 12. novembra 1839 v revni kmečki družini v [[Primož pri Šentjurju|Sv. Primožu pri Šentjurju]]. Kot edinec je moral v vojsko, kjer si je pridobil znanje orožnika. Nato se je vrnil domov in se zaposlil kot pomožni delavec na [[Dobrna|Dobrni]], na večji kmetiji, ki je imela tudi gostilno. Zaradi podtaknjene tatvine na Dobrni je bil obsojen na 7 let zaporne kazni v celjskem zaporu [[Stari pisker|Stari pisker]]. Iz zapora je pobegnil in začel ropati trgovce, župnije, graščake. Svoj plen je vedno razdelil med revne. Na begu je bil 5 let. Ustreljen je bil 10. septembra 1880 v [[Košnica pri Celju|Košnici pri Celju]]. Brez obreda so ga pokopali izven pokopališča pri cerkvi sv. Ane v [[Lopaca|Lopaci]]. {{navedek|Že sta dvignila orožnika puški, strela sta blisnila ter počila ... Eden je zadel dolgo – dolgo iskano žrtev v prša, drugi v trebuh ... Smrtno zadeti Guzaj je omahnil in se zakotalil po tleh. Nekaj časa je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in izdahnil je ...}} == Razbojnik Guzaj v literaturi == O razbojniku Guzeju je prvi pisal [[Januš Golec]] (1931). Leto za tem je dramo o Guzeju napisal [[Ernest Tiran]], nato pa izdal še povest o Guzeju. Slovensko-nemška pisateljica [[Ana Wambrechtsamer]], ki se je rodila na [[Planina pri Sevnici|Planini pri Sevnici]], je napisala povest Der Guzej, a se je ohranila le v rokopisnih in časopisnih odlomkih.<ref>Miran Hladnik: ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.) {{COBISS|ID=245948160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Albert Tanšek: ''Franc Guzej''. Grobelno: CB radio klub sv. Jurij, 2003. {{COBISS|ID=123162368}} * Milenko Strašek, Ernest Tiran: ''Razbojnik Guzej''. Celje: Perfekta, 1995. {{COBISS|ID=51250432}} * Januš Golec: Guzej. ''Slovenski gospodar'' LXV/30 (1931). 7–10. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Guzaj, Franc}} [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Občina Šentjur]] 6artrta21c8l49qycvbtamuv6vurcxv 5747667 5747666 2022-08-27T06:21:49Z 2A00:EE2:4000:EB00:587C:6FA8:DBF1:E824 Popravilo prvega odsatvka. wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Franc Guzej|death_date=12. julij 1880}} '''Franc Guzej''', [[Slovenci|slovenski]] [[kriminalec]] in junaški izobčenec, * [[12. november]] [[1839]], [[Primož pri Šentjurju]], † [[10. september]] [[1880]], [[Košnica pri Celju]]. == Življenje == [[Slika:Franc Guzaj.jpg|thumb|left|200px|Portret Franca Guzeja]] [[Slika:Franc guzej grob.jpg|thumb|right|250px|Grob Franca Guzaja v [[Lopaca|Lopaci]]]] Franc Guzej se je rodil 12. novembra 1839 v revni kmečki družini v [[Primož pri Šentjurju|Sv. Primožu pri Šentjurju]]. Kot edinec je moral v vojsko, kjer si je pridobil znanje orožnika. Nato se je vrnil domov in se zaposlil kot pomožni delavec na [[Dobrna|Dobrni]], na večji kmetiji, ki je imela tudi gostilno. Zaradi podtaknjene tatvine na Dobrni je bil obsojen na 7 let zaporne kazni v celjskem zaporu [[Stari pisker|Stari pisker]]. Iz zapora je pobegnil in začel ropati trgovce, župnije, graščake. Svoj plen je vedno razdelil med revne. Na begu je bil 5 let. Ustreljen je bil 10. septembra 1880 v [[Košnica pri Celju|Košnici pri Celju]]. Brez obreda so ga pokopali izven pokopališča pri cerkvi sv. Ane v [[Lopaca|Lopaci]]. {{navedek|Že sta dvignila orožnika puški, strela sta blisnila ter počila ... Eden je zadel dolgo – dolgo iskano žrtev v prša, drugi v trebuh ... Smrtno zadeti Guzaj je omahnil in se zakotalil po tleh. Nekaj časa je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in izdahnil je ...}} == Razbojnik Guzaj v literaturi == O razbojniku Guzeju je prvi pisal [[Januš Golec]] (1931). Leto za tem je dramo o Guzeju napisal [[Ernest Tiran]], nato pa izdal še povest o Guzeju. Slovensko-nemška pisateljica [[Ana Wambrechtsamer]], ki se je rodila na [[Planina pri Sevnici|Planini pri Sevnici]], je napisala povest Der Guzej, a se je ohranila le v rokopisnih in časopisnih odlomkih.<ref>Miran Hladnik: ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.) {{COBISS|ID=245948160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Albert Tanšek: ''Franc Guzej''. Grobelno: CB radio klub sv. Jurij, 2003. {{COBISS|ID=123162368}} * Milenko Strašek, Ernest Tiran: ''Razbojnik Guzej''. Celje: Perfekta, 1995. {{COBISS|ID=51250432}} * Januš Golec: Guzej. ''Slovenski gospodar'' LXV/30 (1931). 7–10. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Guzaj, Franc}} [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Občina Šentjur]] b2vag8ovjegtxq737gsxot7ckrovliv Ludwig von Fautz 0 377688 5747741 5476811 2022-08-27T10:51:23Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ludwig von Fautz |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]] [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]] |branch=[[Avstro-ogrska vojna mornarica|mornarica]] [[Slika:Austria-Hungary-flag-1869-1914-naval-1786-1869-merchant.svg|border|24px]] |serviceyears= 1826-1868 |rank= [[Slika:K.u.K. Vizeadmiral.jpg|24px]] [[viceadmiral]] |unit= |commands= SMS Curtatone, SMS Vulkan |battles=blokada [[Benetke|Benetk]], obstreljevanje [[Ancona|Ancone]] |awards= [[Slika:Leopoldorden (Österreich).png|border|24px]] [[Slika:OrderofourLadyofGuadelupe.jpg|border|24px]] |relations= |laterwork= }} vitez '''Ludwig von Fautz''' (* [[20. avgust]] [[ 1811]] [[Dunaj]], † [[23. februar]] [[1880]] [[Penzing]], danes predmestje [[Dunaj|Dunaja]]), je bil [[viceadmiral]] in vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice.<ref>Peter Frank-Döfering: ''Adelslexikon des österreichischen Kaisertums 1804–1918.'' Herder, Wien 1989, ISBN 3-210-24925-3, str. 293, št. 2042.</ref><ref>Antonio Schmidt-Brentano: [http://www.oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 ''Die K.K bzw. K.u.K Generalität 1816–1918'']. Österreichisches Staatsarchiv, Wien 2007, str. 44 (PDF).</ref> ==Družina in mladost== Ludwig von Fautz se je rodil na Dunaju kot sin Antona Moritza Fautza (tekstilnega tovarnarja in suknarja) in Florentine Troclét. Njegova brata sta bila August Fautz († 28. julija 1859 v Friedeku, Šlezija), vitez Leopoldovega reda, podpolkovnik in poveljnik bataljona 23. pešpolka »Freiherr von Airoldi« <ref>''Militärverordnungsblatt Nr.48 vom 30.7.1859</ref> in Anton von Fautz, major cesarske telesne garde (Arcieren-Leibgarde). == Vojaška kariera == 8. marca 1826 je mladi Ludwig odločil za vstop v avstrijsko vojno mornarico. Kot odgovor na ugrabitev avstrijske ladje s strani maroških piratov je leta 1829 kot mornariški kadet že sodeloval pri obstreljevanju maroških pristanišč na atlantski obali. Med avstrijsko-italijansko vojno 1848-1849 je pod poveljstvom [[viceadmiral]]a [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Bircha Dahlerupa]] kot poveljnik parnikov na kolesa S.M.S Vulkan in S.M.S. Curtatone <ref>Karl Gogg: ''Österreichs Marine 1848-1918'';Verlag Das Bergland-Buch 1967; str. 55, 126 in 127</ref> sodeloval pri blokadi Benetk in obstreljevanju Ancone. Pri tem je bil težje ranjen (strel v pljuča) in za posledicami te rane je trpel vse do konca svojega življenja.<ref name="Bayersburg26">Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;26.</ref> Za izkazano junaštvo v tem boju je dne 14. junija 1849 prejel viteški križec reda cesarja Leopolda. Leta 1849 je Fautz pod poveljstvom generala Lazarja von Mamule kot poveljnik mornariške eskadre sodeloval med vojaško kazensko ekspedicijo proti Boki Kotorski Na krovu [[fregata|jadrne fregate]] S.M.S. Venus, zgrajene leta 1832, se je v sklopu mornariške višje šole udeležil številnih šolskih potovanj po Sredozemlju in ostalih morjih. Med drugim je obiskal tudi Anglijo (1849), [[Neapelj]], [[Lizbona|Lizbono]] in otok [[Madeira|Madeiro]] (1849-1850), nakar je leta 1852 odplul proti Zahodni Indiji, kjer je obiskal St. Thomas ([[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]]), La Guairo ([[Venezuela]]) in [[Havana|Havano]] na (Kubi).<ref>Hans Birch Freiherr von Dahlerup: ''In österreichischen Diensten.'' Band I u. II Meyer&Jessen Verlag, Berlin 1911; Bd.I S.&nbsp;128,179; Bd. II S.&nbsp;18,28,100 in 213.</ref><ref name="Bayersburg26"/> Marca 1852 je Fautz prejel čin kapitana linijske ladje in postal eden izmed prvih avstrijskih linijskih kapitanov, ki so poveljevali bojni ladji na parni pogon. Dne 27. decembra 1854 je bil povzdignjen v dedni viteški stan Avstrijskega cesarstva. Temu je leta 1856 sledilo povišanje v čin kontraadmirala. Od avgusta 1856 dalje je bil pod poveljstvom nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški| Ferdinanda Maksimiljana]], vodje na novo ustanovljenega Mornariškega urada pri cesarju. Med leti 1852−1853, 1855 in 1859-1860 je bil poveljnik pomorske eskadre, v letih 1858−1860 pa je opravljal tudi dolžnost namestnika nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana.<ref name="Bayersburg26"/><ref>''Genealogisches Taschenbuch 1858.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 545 , Višje mornariško poveljstvo (Trst).</ref> Od leta 1860 do leta 1865 je bil Fautz vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice. Leta 1864 je prejel čin [[viceadmiral]]a, nakar je od julija 1865 - po ukinitvi Mornariškega ministrstva - do marca 1868 služil kot vodja Mornariške sekcije pri vojnem ministrstvu na Dunaju.<ref>''Genealogisches Taschenbuch 1865.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 692 u. 702: Mornariški minister, glej zgoraj ministrski svetnik in zastopnik ministra.<br> ''Genealogisches Taschenbuch 1866.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 716: vodja Mornariške sekcije (od dne 1. avgusta 1865 dalje podrejen Vojnemu ministrstvu).<br> ''Genealogisches Taschenbuch 1867.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 647: vodja Mornariške sekcije.<br> Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;25.<br> Lawrence Sondhaus: ''The naval policy of Austria-Hungary, 1867–1918. Navalism, industrial development, and the politics of dualism.'' Purdue University Press, West Lafayette, Ind. 1994, ISBN 1-55753-034-3, S.&nbsp;8 in 385.</ref> Njegov naslednik na tem položaju je bil viceadmiral [[Wilhelm von Tegethoff]], s katerim je bil pogosto v nesoglasjih zaradi različnih mnenj in pogledov na razvoj in prioritete vojne mornarice. Leta 1869 je stopil v zaslužen pokoj in se 28. avgusta 1869 celo poročil s 15-letno Hermino Müllern von Schönenbeck, s katero je imel sina Gustava Heinricha, viteza von Fautza (1878-1922), kasnejšega [[Kapitan korvete|kapitana korvete]] v avstro-ogrski vojni mornarici.<ref>Antonio Schmidt-Brentano: ''Die österreichischen Admirale.'' Band I 1808–1895, Bibliotheksverlag, Osnabrück 1997, str. 122–126.</ref> == Odlikovanja in nagrade == Fautz je bil prejemnik številnih visokih domačih in tujih odlikovanj. Med drugim je bil odlikovan z avstro-ogrskim Vojnim križem za zasluge, prejel pa je tudi naslov cesarjevega tajnega svetnika (Geheimer Rat).<ref>''Hof- und Staatshandbuch des Kaiserthumes Österreich.'' k.k.Kriegsmarine, Wien 1868, [http://books.google.at/books?id=OY0AAAAAcAAJ&pg=PA184&dq=%C3%B6sterreichs+admirale%2Bfautz&hl=de&sa=X&ei=GzFRT-vIIcrYsgbPpMD8Cw&ved=0CFAQ6AEwBg#v=onepage&q&f=false S.&nbsp;184].</ref> [[Slika:Ord.Leopold.PNG|100px|levo|]] viteški križec [[red cesarja Leopolda|reda cesarja Leopolda]] [[Slika:AUT KuK Kriegsbande BAR.svg|100px|levo|]] vojni križ za zasluge [[Slika:Imperial Order of Our Lady of Guadalupe (Mexico) - ribbon bar.gif|100px|levo|]] <br> [[Cesarski red naše Gospe guadeloupske|veliki križec častnika cesarskega reda naše Gospe guadeloupske]] [[Slika:Ordine di San Gregorio Magno.COMM.PNG|100px|levo|]] križ komendatorja papeškega reda sv. Gregorja Velikega [[Slika:GRE Order Redeemer 5Class.png|100px|levo|]] srebrni križec [[red sv. Odrešenika|reda sv. Odrešenika]] ==Sklici== <references /> ==Zunanje povezave== {{Commons category|Ludwig von Fautz}} {{start box}} {{s-mil}} {{succession box |title= v.d. Vrhovni poveljnik [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijske]] vojne mornarice |before= [[Maksimilijan I. Mehiški]] |after=[[Wilhelm von Tegetthoff]] |years= 1861 - 1865}} {{s-mil}} {{succession box |title=[[Avstro-ogrska vojna mornarica|Vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva]] |before= naslov na novo ustanovljen |after=[[Wilhelm von Tegetthoff]] |years= julija 1865 - marec 1868}} {{end box}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:von Fautz, Ludwig}} {{DEFAULTSORT:von Fautz, Ludwig}} [[Kategorija:Rojeni leta 1811]] [[Kategorija:Umrli leta 1880]] [[Kategorija:Admirali Avstro-ogrske vojne mornarice]] [[Kategorija:Avstrijski admirali]] sa3t81ofbty4480fwq7r7ej7417axte 5747742 5747741 2022-08-27T10:51:44Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ludwig von Fautz |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]] [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]] |branch=[[Avstro-ogrska vojna mornarica|mornarica]] [[Slika:Austria-Hungary-flag-1869-1914-naval-1786-1869-merchant.svg|border|24px]] |serviceyears= 1826-1868 |rank= [[Slika:K.u.K. Vizeadmiral.jpg|24px]] [[viceadmiral]] |unit= |commands= SMS Curtatone, SMS Vulkan |battles=blokada [[Benetke|Benetk]], obstreljevanje [[Ancona|Ancone]] |awards= [[Slika:Leopoldorden (Österreich).png|border|24px]] [[Slika:OrderofourLadyofGuadelupe.jpg|border|24px]] |relations= |laterwork= }} vitez '''Ludwig von Fautz''' (* [[20. avgust]] [[ 1811]] [[Dunaj]], † [[23. februar]] [[1880]] [[Penzing]], danes predmestje [[Dunaj|Dunaja]]), je bil [[viceadmiral]] in vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice.<ref>Peter Frank-Döfering: ''Adelslexikon des österreichischen Kaisertums 1804–1918.'' Herder, Wien 1989, ISBN 3-210-24925-3, str. 293, št. 2042.</ref><ref>Antonio Schmidt-Brentano: [http://www.oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 ''Die K.K bzw. K.u.K Generalität 1816–1918'']. Österreichisches Staatsarchiv, Wien 2007, str. 44 (PDF).</ref> ==Družina in mladost== Ludwig von Fautz se je rodil na Dunaju kot sin Antona Moritza Fautza (tekstilnega tovarnarja in suknarja) in Florentine Troclét. Njegova brata sta bila August Fautz († 28. julija 1859 v Friedeku, Šlezija), vitez Leopoldovega reda, podpolkovnik in poveljnik bataljona 23. pešpolka »Freiherr von Airoldi« <ref>''Militärverordnungsblatt Nr.48 vom 30.7.1859</ref> in Anton von Fautz, major cesarske telesne garde (Arcieren-Leibgarde). == Vojaška kariera == 8. marca 1826 je mladi Ludwig odločil za vstop v avstrijsko vojno mornarico. Kot odgovor na ugrabitev avstrijske ladje s strani maroških piratov je leta 1829 kot mornariški kadet že sodeloval pri obstreljevanju maroških pristanišč na atlantski obali. Med avstrijsko-italijansko vojno 1848-1849 je pod poveljstvom [[viceadmiral]]a [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Bircha Dahlerupa]] kot poveljnik parnikov na kolesa S.M.S Vulkan in S.M.S. Curtatone <ref>Karl Gogg: ''Österreichs Marine 1848-1918'';Verlag Das Bergland-Buch 1967; str. 55, 126 in 127</ref> sodeloval pri blokadi Benetk in obstreljevanju Ancone. Pri tem je bil težje ranjen (strel v pljuča) in za posledicami te rane je trpel vse do konca svojega življenja.<ref name="Bayersburg26">Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;26.</ref> Za izkazano junaštvo v tem boju je dne 14. junija 1849 prejel viteški križec reda cesarja Leopolda. Leta 1849 je Fautz pod poveljstvom generala Lazarja von Mamule kot poveljnik mornariške eskadre sodeloval med vojaško kazensko ekspedicijo proti Boki Kotorski Na krovu [[fregata|jadrne fregate]] S.M.S. Venus, zgrajene leta 1832, se je v sklopu mornariške višje šole udeležil številnih šolskih potovanj po Sredozemlju in ostalih morjih. Med drugim je obiskal tudi Anglijo (1849), [[Neapelj]], [[Lizbona|Lizbono]] in otok [[Madeira|Madeiro]] (1849-1850), nakar je leta 1852 odplul proti Zahodni Indiji, kjer je obiskal St. Thomas ([[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški deviški otoki]]), La Guairo ([[Venezuela]]) in [[Havana|Havano]] na (Kubi).<ref>Hans Birch Freiherr von Dahlerup: ''In österreichischen Diensten.'' Band I u. II Meyer&Jessen Verlag, Berlin 1911; Bd.I S.&nbsp;128,179; Bd. II S.&nbsp;18,28,100 in 213.</ref><ref name="Bayersburg26"/> Marca 1852 je Fautz prejel čin kapitana linijske ladje in postal eden izmed prvih avstrijskih linijskih kapitanov, ki so poveljevali bojni ladji na parni pogon. Dne 27. decembra 1854 je bil povzdignjen v dedni viteški stan Avstrijskega cesarstva. Temu je leta 1856 sledilo povišanje v čin kontraadmirala. Od avgusta 1856 dalje je bil pod poveljstvom nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški| Ferdinanda Maksimiljana]], vodje na novo ustanovljenega Mornariškega urada pri cesarju. Med leti 1852−1853, 1855 in 1859-1860 je bil poveljnik pomorske eskadre, v letih 1858−1860 pa je opravljal tudi dolžnost namestnika nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana.<ref name="Bayersburg26"/><ref>''Genealogisches Taschenbuch 1858.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 545 , Višje mornariško poveljstvo (Trst).</ref> Od leta 1860 do leta 1865 je bil Fautz vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice. Leta 1864 je prejel čin [[viceadmiral]]a, nakar je od julija 1865 - po ukinitvi Mornariškega ministrstva - do marca 1868 služil kot vodja Mornariške sekcije pri vojnem ministrstvu na Dunaju.<ref>''Genealogisches Taschenbuch 1865.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 692 u. 702: Mornariški minister, glej zgoraj ministrski svetnik in zastopnik ministra.<br> ''Genealogisches Taschenbuch 1866.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 716: vodja Mornariške sekcije (od dne 1. avgusta 1865 dalje podrejen Vojnemu ministrstvu).<br> ''Genealogisches Taschenbuch 1867.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 647: vodja Mornariške sekcije.<br> Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;25.<br> Lawrence Sondhaus: ''The naval policy of Austria-Hungary, 1867–1918. Navalism, industrial development, and the politics of dualism.'' Purdue University Press, West Lafayette, Ind. 1994, ISBN 1-55753-034-3, S.&nbsp;8 in 385.</ref> Njegov naslednik na tem položaju je bil viceadmiral [[Wilhelm von Tegethoff]], s katerim je bil pogosto v nesoglasjih zaradi različnih mnenj in pogledov na razvoj in prioritete vojne mornarice. Leta 1869 je stopil v zaslužen pokoj in se 28. avgusta 1869 celo poročil s 15-letno Hermino Müllern von Schönenbeck, s katero je imel sina Gustava Heinricha, viteza von Fautza (1878-1922), kasnejšega [[Kapitan korvete|kapitana korvete]] v avstro-ogrski vojni mornarici.<ref>Antonio Schmidt-Brentano: ''Die österreichischen Admirale.'' Band I 1808–1895, Bibliotheksverlag, Osnabrück 1997, str. 122–126.</ref> == Odlikovanja in nagrade == Fautz je bil prejemnik številnih visokih domačih in tujih odlikovanj. Med drugim je bil odlikovan z avstro-ogrskim Vojnim križem za zasluge, prejel pa je tudi naslov cesarjevega tajnega svetnika (Geheimer Rat).<ref>''Hof- und Staatshandbuch des Kaiserthumes Österreich.'' k.k.Kriegsmarine, Wien 1868, [http://books.google.at/books?id=OY0AAAAAcAAJ&pg=PA184&dq=%C3%B6sterreichs+admirale%2Bfautz&hl=de&sa=X&ei=GzFRT-vIIcrYsgbPpMD8Cw&ved=0CFAQ6AEwBg#v=onepage&q&f=false S.&nbsp;184].</ref> [[Slika:Ord.Leopold.PNG|100px|levo|]] viteški križec [[red cesarja Leopolda|reda cesarja Leopolda]] [[Slika:AUT KuK Kriegsbande BAR.svg|100px|levo|]] vojni križ za zasluge [[Slika:Imperial Order of Our Lady of Guadalupe (Mexico) - ribbon bar.gif|100px|levo|]] <br> [[Cesarski red naše Gospe guadeloupske|veliki križec častnika cesarskega reda naše Gospe guadeloupske]] [[Slika:Ordine di San Gregorio Magno.COMM.PNG|100px|levo|]] križ komendatorja papeškega reda sv. Gregorja Velikega [[Slika:GRE Order Redeemer 5Class.png|100px|levo|]] srebrni križec [[red sv. Odrešenika|reda sv. Odrešenika]] ==Sklici== <references /> ==Zunanje povezave== {{Commons category|Ludwig von Fautz}} {{start box}} {{s-mil}} {{succession box |title= v.d. Vrhovni poveljnik [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijske]] vojne mornarice |before= [[Maksimilijan I. Mehiški]] |after=[[Wilhelm von Tegetthoff]] |years= 1861 - 1865}} {{s-mil}} {{succession box |title=[[Avstro-ogrska vojna mornarica|Vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva]] |before= naslov na novo ustanovljen |after=[[Wilhelm von Tegetthoff]] |years= julija 1865 - marec 1868}} {{end box}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:von Fautz, Ludwig}} {{DEFAULTSORT:von Fautz, Ludwig}} [[Kategorija:Rojeni leta 1811]] [[Kategorija:Umrli leta 1880]] [[Kategorija:Admirali Avstro-ogrske vojne mornarice]] [[Kategorija:Avstrijski admirali]] cx6xwj7fvu7p6lym29ptzpg1syk3xu7 Gvido Krisch 0 384074 5747749 5347568 2022-08-27T11:28:50Z Romanm 13 znana leto in kraj smrti wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gvido Krisch''', [[Slovenci|slovenski]] duhovnik, * [[14. maj]] [[1883]], [[Kočevska reka]], † [[1941]], [[Grad Hartheim]] pri [[Linz]]u, [[Tretji rajh]] (danes [[Avstrija]]). == Življenje == Leta 1906 je v križniškem redu izrekel slovesne zaobljube, ko pa je zaključil s študijem teologije, je bil 15. julija leta 1907 posvečen v duhovnika. Ko je močno zbolel, je nekaj časa bolezen preživljal v Križankah v Ljubljani, nazadnje pa je bil hospitaliziran v psihiatrično kliniko. Ko so Nemci okupirali del našega ozemlja, so se tudi na Slovenskem začeli izvrševati rasistični zakoni. Na ta način so duhovnika Gvida Krischa leta 1941 skupaj z drugimi bolniki odpeljali iz bolnišnice Novo Celje{{cn}} in ga umorili na [[Grad Hartheim|gradu Hartheim]] pri [[Linz]]u. == Viri == {{refsez}} * Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krisch, Gvido}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov]] 0oi84d1l90szfqjz3elho8z4kt8nuoi Fina gospa 0 384635 5747516 5250742 2022-08-26T12:08:02Z 77.38.125.108 Popravek napačne notranje povezave. wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Fina gospa | slika = [[Slika:Keeping Up Appearances logo.svg|250px]] | naslov = Keeping Up Appearances | žanr = humoristična | čas_trajanja = 30 minut | stvaritelj = <!-- WD --> | glavni_igralci = [[Patricia Routledge]]<br>[[Clive Swift]]<br>[[Josephine Tewson]]<br>[[Geoffrey Hughes (igralec)|Geoffrey Hughes]]<br>[[Judy Cornwell]]<br>[[David Griffin]] <br>[[Mary Millar]] <br> [[Shirley Stelfox]] | država = <!-- WD --> | jezik = <!-- WD --> | število_predvajanih sezon = <!-- WD --> | število_predvajanih epizod = <!-- WD --> | začetek/konec_predvajanja = 1990 - 1995 | spletna_stran = <!-- WD --> }} '''Fina gospa''' (izvirno ''Keeping Up Appearances'') je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] humoristična TV-serija, ki jo je ustvaril [[Roy Clarke]]. == Igralci == * [[Patricia Routledge]] kot Hyacinth Bucket ''(glavna igralka)'' * [[Clive Swift]] kot Richard Bucket ''(mož)'' * [[Josephine Tewson]] kot Elizabeth Warden ''(soseda)'' * [[Judy Cornwell]] kot Daisy ''(sestra)'' * [[Geoffrey Hughes (igralec)|Geoffrey Hughes]] kot Onslow ''(sestrin mož)'' * [[Shirley Stelfox]] kot Rose ''(1. sezona)(sestra)'' * [[Mary Millar]] kot Rose ''(sestra)'' * [[David Griffin (igralec)]] kot Emmet Hawksworth ''(sosed)'' * [[Jeremy Gittins]] kot Michael ''(župnik)'' == Sezone == {| class="wikitable" |- ! Sezona !! Prvič prikazano !! Zaključek !! Št. epizod !! Št. posebnih epizod !! Igralci |- | '''1''' || 29. oktober 1990 || 3. december 1990 || 6 || 0 || [[Patricia Routledge]]<br/>[[Clive Swift]]<br/>[[Josephine Tewson]]<br/>[[Judy Cornwell]]<br/>[[Geoffrey Hughes (igralec)|Geoffrey Hughes]]<br/>[[Shirley Stelfox]] |- | '''2''' || 1. september 1991 || 3. november 1991 || 10 || 1 || rowspan="4" |[[Patricia Routledge]]<br/>[[Clive Swift]]<br/>[[Josephine Tewson]]<br/>[[David Griffin (English actor)|David Griffin]]<br/>[[Judy Cornwell]]<br/>[[Geoffrey Hughes (igralec)|Geoffrey Hughes]]<br/>[[Mary Millar]] |- | '''3''' || 6. september 1992 || 18. oktober 1992 || 7 || 0 |- | '''4''' || 5. september 1993 || 17. oktober 1993 || 7 || 2 |- | '''5''' || 3. september 1995 || 5. november 1995 || 10 ||1 |} ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|0098837}} [[Kategorija:Britanske televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1990]] [[Kategorija:Humoristične televizijske serije]] {{normativna kontrola}} 185xsn1jbvobr7jwo55b6boxylg4w38 Boleslav I. Poljski 0 385020 5747661 5746206 2022-08-27T05:24:21Z Octopus 13285 poljsko ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Vojvoda Poljske | reign = 992 – 1025 | full name = | predecessor = [[Mješko I.]] | succession1 = Kralj Poljske | reign1 = 1025 | image = [[Slika:Bacciarelli - Chrobry.jpeg|230px]]<br>[[Slika:Boleslaus I.jpg|230px]] <br> [[Slika:Denar rys chrobry3.png|230px]] | successor1 = [[Mješko II. Lambert]] | spouse 1 = Hunilda (?), hčerka Rikdaga | spouse 2 = [[Judita Ogrska]] | spouse 3 = [[Emnilda Lužiška]] | spouse 4 = [[Oda Meissenska]] | issue = Bezprim<br/>Regelinda<br/>[[Mješko II. Lambert]]<br/>Oton Boleslavovič | issue-link = #Family | dynasty = [[Pjasti]] | father = [[Mješko I.]] | mother = [[Dubravka Češka]] | birth_date = 967 | birth_place = [[Poznanj]], Poljska | death_date = 17. junij 1025, [[Gniezno]] | death_place = [[Krakov]] ?, [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | date of burial = | place of burial = Nadstolnica sv. Petra in sv. Pavla, [[Poznanj]] | religion = [[krščanstvo|kalcedonsko krščanstvo]] }} '''Boleslav I. Poljski''' ali '''Boleslav Hrabri''' (poljsko Bolesław Chrobry {{Audio|Pl-Bolesław-I-Chrobry.ogg|Polish}}), [[Poljska|poljski]] [[vojvoda]] in [[kralj]], * [[966]]/7, † [[17. junij]] [[1025]]. Boleslav I. iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] je vladal kot vojvoda [[Poljska|Poljske]] od leta 992. Leta 1025 se je dal kronati za prvega poljskega kralja. Ozemlje države je razširil na [[Pomorjansko]], [[Lužica|Lužico]] in za kratek čas tudi ozemlja Češke, kjer je vladal (1003-04) kot Boleslav IV. Poljska je pod njegovim vladanjem postala pomembna evropska država zunaj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], s cerkveno organizacijo, ki je bila podrejena direktno [[papež]]u. ==V času očetovega vladanja== [[slika:Bolek.jpg|thumb|Boleslav I. kot je prikazan na bronastih vratih katedrale v Gieznu, sredina 12. stoletja.]] Boleslav I. je bil najstarejši sin poljskega kneza [[Mješko I.|Mješka I.]] in njegove prve žene, češke princese Dubravke, po katere očetu je dobil ime. Njegov oče ga je s preračunljivimi ženitvami že kot mladeniča vključil v svoje politične načrte. Osemnajstletnega je poročil s hčerko meissenškega mejnega grofa Rikdaga. Vendar je po Meissenu pogledoval tudi češki vojvoda [[Boleslav II. Češki|Boleslav II.]], Mješkov svak; z dovoljenjem [[Vojvodina Bavarska#Kronska dežela|bavarskega vojvode]] Henrika II. Prepirljivca je še isto leto z vojsko zasedel mesto Meissen. Grof Rikdag je že leta 985 umrl in Boleslavova poroka je za poljsko vladarsko hišo postale politično nepomembna. Mješko je razdrl sinov zakon in Boleslava (985/86) poročil z [[Árpádovci|arpadsko]] princeso [[Judita Ogrska|Judito]], da bi skupaj z [[Ogrska|Ogrsko]] pritisnil na Čehe z dveh strani. A očitno tudi ta zakon Poljski ni prinesel želenih političnih koristi in Boleslav je leta 978 razdrl tudi ta zakon. Tretjič se je Boleslav poročil (987/89) z Emnildo, hčerko vplivnega slovanskega plemiča Dobromira (najverjetneje vladarja Lužice). S tem so v ospredje poljskih osvajalnih interesov prišla ozemlja mejnih grofij Svetega rimskega cesarstva: Lužice, Meissna in Severne marke. ==Po prevzemu vladarskih dolžnosti== Kako je Boleslav I. po očetovi smrti (992) zavzel njegovo mesto, ni povsem jasno. Glede na to, da je izgnal drugo Mješkovo ženo Odo z njenimi tremi sinovi, svojimi polbrati, v njeno rodno Saško, nastop vladanja ni bil enostaven. Zgleda, da je prva leta vladanja uporabil za utrjevanje svoje oblasti proti domači opoziciji. Leta 995 je pomagal cesarju [[Oton III.|Otonu III.]] pri pohodu na Lužico in si s tem pridobil njegovo zaupanje. Naklonjenost širšega krščanskega sveta si je pridobil, ko je od Prusov odkupil posmrtne ostanke nekdanjega prvega praškega škofa Vojteha (Adalberta), ki je ob pokristjanjevanju [[Prusi|Prusov]] mučeniško umrl (997) vzhodno od [[Visla|Visline]] delte. Boleslav je dal truplo prepeljati v Gniezno in ga tam pokopati. (Vojteh je kasneje postal patron Čehov, Poljakov, Madžarov in Prusov.) Leta 1000 je Gniezno in Vojtehov grob obiskal cesar Oton III., nekdanji Vojtehov učenec, ki je v Poljski videl obetajočo, vojaško močno in prožno zaveznico. V svojem političnem programu reorganizacije cesarstva ji je namenil pomembno vlogo, ki bi bila primerljiva z vlogami nemškega, italijanskega in burgundskega kraljestva. Cesar in Boleslav sta si ob obisku izmenjala časti in darila. S soglasjem papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] so Poljaki dobili nadškofijo v [[Gniezno|Gnieznu]], podrejeno neposredno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] v Rimu in [[Metropolija|metropolijo]] (cerkveno provinco), kateri so bile podrejene nove škofije v [[Vroclav]]u, [[Kołobrzeg]]u<ref>leta 1007 so poganski Pomorjanci kołobreškega škofa pregnali, s čimer se je končala kratka zgodovina kołobreške škofije.</ref> in [[Krakov]]u. Boleslavu so bile dodeljene nekatere pravice, ki pritičejo samo kraljem, kot npr. imenovanje škofov. Verjetno so se tedaj dogovorili tudi za poroko med Boleslavovim sinom [[Mieszko II.|Mješkom II.]] in Richenzo, hčerko lotarinškega palatina Herenfrieda Ezzona in nečakinjo Ota III. Zaradi skorajšnje smrti Otona III. je bil zakon sklenjen, na zahtevo Boleslava, šele leta 1012. [[slika:Polska_992_-_1025.png|thumb|Poljska v času vladanja Boleslava I. (992-1025)]] S smrtjo Otona III. so propadli tudi njegovi načrti. Po uboju meissenškega grofa Eckarda I., kandidata za novega nemškega kralja, ki ga je podpiral tudi Boleslav, je Boleslav podprl izvolitev Henrika IV. Bavarskega (sina [[Henrik II. Bavarski|Henrika II. Prepirljivca]]), ki je postal nemški kralj in cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] Po zahrbtnem poskusu uboja Bolesalva, za katerim naj bi stal novi cesar, je prišlo med njima do odkritega sovraštva. Da bi zavaroval meje [[Šlezija|Šlezije]] proti zahodu, je Boleslav zavzel mejni grofiji Milsko (Zgornjo Lužico) in Lužico (Spodnjo Lužico). Po smrti češkega kralja Vladivoja (†1003) je Boleslav zavzel [[Češka|Češko]] z [[Moravska|Moravsko]] (in morda tudi Slovaško) in v njej vladal dobro leto kot češki kralj Boleslav IV., dokler mu cesar Češke ni iztrgal, medtem ko je Boleslav zadržal Moravsko in morda Slovaško kot nekakšni poljski mejni grofiji do leta 1018. Med tem je potekala med cesarjem in Boleslavom vojna v treh etapah, 1004-05, 1007-13 in 1015-18. Končala se je z mirom v [[Budzisyn]]u (1018), s katerim je Boleslav obdržal Meissen in Lužico. Mir je bil potrjen s poroko ovdovelega Boleslava z Odo, hčerko meissenškega grofa Eckarda I. Boleslav je leta 1018 v [[Kijev]]u uspešno [[Jaroslav Modri#Vzpon na kijevski prestol|izvedel vojaško posredovanje]] v korist svojega zeta, kijevskega velikega kneza Svjatopolka I. in Poljski priključil dotlej sporno obmejno ozemlje ob [[Wieprz]]u in gornjem [[Zahodni Bug|Bugu]] ter ob gornjem [[San]]u s [[Przemyśl]]om. Za kratek čas je bil najmočnejši vladar srednje iz vzhodne Evrope. Prav na kraju življenja je Boleslav leta 1025 izkoristil negotov notranji položaj Nemčije in si po smrti cesarja Henrika II. (†1024) nadel kraljevsko krono; kronal ga je papežev odposlanec. Boleslava II. je nasledil njegov sin iz zakona z Emnildo, [[Mieszko II.|Mješko II.]] ==Boleslavovi otroci== Boleslav I. je imel iz prvega zakona (984-85), s hčerko meissenškega mejnega grofa Rikdaga († 985), hčerko, ki je umrla kot otrok. V drugem zakonu (986-987/89), z ogrsko princeso Judito, se je rodil sin * Bezprym (986-1032), na Poljskem vladal v letih 1031-32. Tretji zakon, z Emnildo (†1017), hčerko vplivnega slovanskega plemiča Dobromira, je dal več otrok: * hčerka (988 - po 1013), nuna * Regelinda (989 - po 21. marcu 1014), ∞ meissenški mejni grof Herman I. * [[Mješko II. Lambert]] (990 - 1034), poljski kralj * hčerka (~ 991 - po 14. avgustu 1018) ∞ kijevski veliki knez [[Svetopolk I. Kijevski|Svetopolk I.]] * Oton (1000 - 1033). Boleslav se je poročil še četrtič, z Odo († po 1025), hčerko meissenškega mejnega grofa Ekkeharda I., ki mu je rodila hčer: * Matilda (po 1018 - po 1036) ∞ švabski vojvoda Otto von Schweinfurt. ==Opombe== {{opombe}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite book |title= Zgodovina Poljske|last=Gieysztor |first= Aleksander |authorlink, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki = |coauthors= |year=1982 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=13487617}} * {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija Pjasti||966 ali 967|17. junij |1025|}} {{s-bef|before=[[Mješko I.]]}} {{s-ttl|title=Vojvoda Poljske|years=992 – 1025}} {{s-aft|rows=3|after=[[Mješko II. Lambert]]}} {{s-new}} {{s-ttl|title=Kralj Poljske|years=1025}} {{s-bef|before=Oton II. Saški}} {{s-ttl|title=Mejni grof Saške vzhodne marke|years=1002–1025}} {{s-bef|before= Vladivoj Češki}} {{s-ttl|title=Vojvoda Češke |years=1003–1004}} {{s-aft|after=Jaromír Češki}} {{s-end}} [[Kategorija: Pjasti]] {{normativna kontrola}} seb6zk4l7x72kwhvd8leyvki7azdawx 5747662 5747661 2022-08-27T05:25:04Z Octopus 13285 povezava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Vojvoda Poljske | reign = 992 – 1025 | full name = | predecessor = [[Mješko I.]] | succession1 = Kralj Poljske | reign1 = 1025 | image = [[Slika:Bacciarelli - Chrobry.jpeg|230px]]<br>[[Slika:Boleslaus I.jpg|230px]] <br> [[Slika:Denar rys chrobry3.png|230px]] | successor1 = [[Mješko II. Lambert]] | spouse 1 = Hunilda (?), hčerka Rikdaga | spouse 2 = [[Judita Ogrska]] | spouse 3 = [[Emnilda Lužiška]] | spouse 4 = [[Oda Meissenska]] | issue = Bezprim<br/>Regelinda<br/>[[Mješko II. Lambert]]<br/>Oton Boleslavovič | issue-link = #Family | dynasty = [[Pjasti]] | father = [[Mješko I.]] | mother = [[Dubravka Češka]] | birth_date = 967 | birth_place = [[Poznanj]], Poljska | death_date = 17. junij 1025, [[Gniezno]] | death_place = [[Krakov]] ?, [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | date of burial = | place of burial = Nadstolnica sv. Petra in sv. Pavla, [[Poznanj]] | religion = [[krščanstvo|kalcedonsko krščanstvo]] }} '''Boleslav I. Poljski''' ali '''Boleslav Hrabri''' ([[poljsko]] Bolesław Chrobry {{Audio|Pl-Bolesław-I-Chrobry.ogg|Polish}}), [[Poljska|poljski]] [[vojvoda]] in [[kralj]], * [[966]]/7, † [[17. junij]] [[1025]]. Boleslav I. iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] je vladal kot vojvoda [[Poljska|Poljske]] od leta 992. Leta 1025 se je dal kronati za prvega poljskega kralja. Ozemlje države je razširil na [[Pomorjansko]], [[Lužica|Lužico]] in za kratek čas tudi ozemlja Češke, kjer je vladal (1003-04) kot Boleslav IV. Poljska je pod njegovim vladanjem postala pomembna evropska država zunaj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], s cerkveno organizacijo, ki je bila podrejena direktno [[papež]]u. ==V času očetovega vladanja== [[slika:Bolek.jpg|thumb|Boleslav I. kot je prikazan na bronastih vratih katedrale v Gieznu, sredina 12. stoletja.]] Boleslav I. je bil najstarejši sin poljskega kneza [[Mješko I.|Mješka I.]] in njegove prve žene, češke princese Dubravke, po katere očetu je dobil ime. Njegov oče ga je s preračunljivimi ženitvami že kot mladeniča vključil v svoje politične načrte. Osemnajstletnega je poročil s hčerko meissenškega mejnega grofa Rikdaga. Vendar je po Meissenu pogledoval tudi češki vojvoda [[Boleslav II. Češki|Boleslav II.]], Mješkov svak; z dovoljenjem [[Vojvodina Bavarska#Kronska dežela|bavarskega vojvode]] Henrika II. Prepirljivca je še isto leto z vojsko zasedel mesto Meissen. Grof Rikdag je že leta 985 umrl in Boleslavova poroka je za poljsko vladarsko hišo postale politično nepomembna. Mješko je razdrl sinov zakon in Boleslava (985/86) poročil z [[Árpádovci|arpadsko]] princeso [[Judita Ogrska|Judito]], da bi skupaj z [[Ogrska|Ogrsko]] pritisnil na Čehe z dveh strani. A očitno tudi ta zakon Poljski ni prinesel želenih političnih koristi in Boleslav je leta 978 razdrl tudi ta zakon. Tretjič se je Boleslav poročil (987/89) z Emnildo, hčerko vplivnega slovanskega plemiča Dobromira (najverjetneje vladarja Lužice). S tem so v ospredje poljskih osvajalnih interesov prišla ozemlja mejnih grofij Svetega rimskega cesarstva: Lužice, Meissna in Severne marke. ==Po prevzemu vladarskih dolžnosti== Kako je Boleslav I. po očetovi smrti (992) zavzel njegovo mesto, ni povsem jasno. Glede na to, da je izgnal drugo Mješkovo ženo Odo z njenimi tremi sinovi, svojimi polbrati, v njeno rodno Saško, nastop vladanja ni bil enostaven. Zgleda, da je prva leta vladanja uporabil za utrjevanje svoje oblasti proti domači opoziciji. Leta 995 je pomagal cesarju [[Oton III.|Otonu III.]] pri pohodu na Lužico in si s tem pridobil njegovo zaupanje. Naklonjenost širšega krščanskega sveta si je pridobil, ko je od Prusov odkupil posmrtne ostanke nekdanjega prvega praškega škofa Vojteha (Adalberta), ki je ob pokristjanjevanju [[Prusi|Prusov]] mučeniško umrl (997) vzhodno od [[Visla|Visline]] delte. Boleslav je dal truplo prepeljati v Gniezno in ga tam pokopati. (Vojteh je kasneje postal patron Čehov, Poljakov, Madžarov in Prusov.) Leta 1000 je Gniezno in Vojtehov grob obiskal cesar Oton III., nekdanji Vojtehov učenec, ki je v Poljski videl obetajočo, vojaško močno in prožno zaveznico. V svojem političnem programu reorganizacije cesarstva ji je namenil pomembno vlogo, ki bi bila primerljiva z vlogami nemškega, italijanskega in burgundskega kraljestva. Cesar in Boleslav sta si ob obisku izmenjala časti in darila. S soglasjem papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] so Poljaki dobili nadškofijo v [[Gniezno|Gnieznu]], podrejeno neposredno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] v Rimu in [[Metropolija|metropolijo]] (cerkveno provinco), kateri so bile podrejene nove škofije v [[Vroclav]]u, [[Kołobrzeg]]u<ref>leta 1007 so poganski Pomorjanci kołobreškega škofa pregnali, s čimer se je končala kratka zgodovina kołobreške škofije.</ref> in [[Krakov]]u. Boleslavu so bile dodeljene nekatere pravice, ki pritičejo samo kraljem, kot npr. imenovanje škofov. Verjetno so se tedaj dogovorili tudi za poroko med Boleslavovim sinom [[Mieszko II.|Mješkom II.]] in Richenzo, hčerko lotarinškega palatina Herenfrieda Ezzona in nečakinjo Ota III. Zaradi skorajšnje smrti Otona III. je bil zakon sklenjen, na zahtevo Boleslava, šele leta 1012. [[slika:Polska_992_-_1025.png|thumb|Poljska v času vladanja Boleslava I. (992-1025)]] S smrtjo Otona III. so propadli tudi njegovi načrti. Po uboju meissenškega grofa Eckarda I., kandidata za novega nemškega kralja, ki ga je podpiral tudi Boleslav, je Boleslav podprl izvolitev Henrika IV. Bavarskega (sina [[Henrik II. Bavarski|Henrika II. Prepirljivca]]), ki je postal nemški kralj in cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] Po zahrbtnem poskusu uboja Bolesalva, za katerim naj bi stal novi cesar, je prišlo med njima do odkritega sovraštva. Da bi zavaroval meje [[Šlezija|Šlezije]] proti zahodu, je Boleslav zavzel mejni grofiji Milsko (Zgornjo Lužico) in Lužico (Spodnjo Lužico). Po smrti češkega kralja Vladivoja (†1003) je Boleslav zavzel [[Češka|Češko]] z [[Moravska|Moravsko]] (in morda tudi Slovaško) in v njej vladal dobro leto kot češki kralj Boleslav IV., dokler mu cesar Češke ni iztrgal, medtem ko je Boleslav zadržal Moravsko in morda Slovaško kot nekakšni poljski mejni grofiji do leta 1018. Med tem je potekala med cesarjem in Boleslavom vojna v treh etapah, 1004-05, 1007-13 in 1015-18. Končala se je z mirom v [[Budzisyn]]u (1018), s katerim je Boleslav obdržal Meissen in Lužico. Mir je bil potrjen s poroko ovdovelega Boleslava z Odo, hčerko meissenškega grofa Eckarda I. Boleslav je leta 1018 v [[Kijev]]u uspešno [[Jaroslav Modri#Vzpon na kijevski prestol|izvedel vojaško posredovanje]] v korist svojega zeta, kijevskega velikega kneza Svjatopolka I. in Poljski priključil dotlej sporno obmejno ozemlje ob [[Wieprz]]u in gornjem [[Zahodni Bug|Bugu]] ter ob gornjem [[San]]u s [[Przemyśl]]om. Za kratek čas je bil najmočnejši vladar srednje iz vzhodne Evrope. Prav na kraju življenja je Boleslav leta 1025 izkoristil negotov notranji položaj Nemčije in si po smrti cesarja Henrika II. (†1024) nadel kraljevsko krono; kronal ga je papežev odposlanec. Boleslava II. je nasledil njegov sin iz zakona z Emnildo, [[Mieszko II.|Mješko II.]] ==Boleslavovi otroci== Boleslav I. je imel iz prvega zakona (984-85), s hčerko meissenškega mejnega grofa Rikdaga († 985), hčerko, ki je umrla kot otrok. V drugem zakonu (986-987/89), z ogrsko princeso Judito, se je rodil sin * Bezprym (986-1032), na Poljskem vladal v letih 1031-32. Tretji zakon, z Emnildo (†1017), hčerko vplivnega slovanskega plemiča Dobromira, je dal več otrok: * hčerka (988 - po 1013), nuna * Regelinda (989 - po 21. marcu 1014), ∞ meissenški mejni grof Herman I. * [[Mješko II. Lambert]] (990 - 1034), poljski kralj * hčerka (~ 991 - po 14. avgustu 1018) ∞ kijevski veliki knez [[Svetopolk I. Kijevski|Svetopolk I.]] * Oton (1000 - 1033). Boleslav se je poročil še četrtič, z Odo († po 1025), hčerko meissenškega mejnega grofa Ekkeharda I., ki mu je rodila hčer: * Matilda (po 1018 - po 1036) ∞ švabski vojvoda Otto von Schweinfurt. ==Opombe== {{opombe}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite book |title= Zgodovina Poljske|last=Gieysztor |first= Aleksander |authorlink, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki = |coauthors= |year=1982 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=13487617}} * {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija Pjasti||966 ali 967|17. junij |1025|}} {{s-bef|before=[[Mješko I.]]}} {{s-ttl|title=Vojvoda Poljske|years=992 – 1025}} {{s-aft|rows=3|after=[[Mješko II. Lambert]]}} {{s-new}} {{s-ttl|title=Kralj Poljske|years=1025}} {{s-bef|before=Oton II. Saški}} {{s-ttl|title=Mejni grof Saške vzhodne marke|years=1002–1025}} {{s-bef|before= Vladivoj Češki}} {{s-ttl|title=Vojvoda Češke |years=1003–1004}} {{s-aft|after=Jaromír Češki}} {{s-end}} [[Kategorija: Pjasti]] {{normativna kontrola}} 6mh5wx6anjiexyod8hoqfoq4t75h0k8 OMV 0 385768 5747593 5712410 2022-08-26T17:23:27Z Daniel.9 175139 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = OMV Aktiengesellschaft | logo = Omv logo.svg | type = [[Delniška družba]] (Aktiengesellschaft) | traded_as = WBAG: OMV | foundation = 1956 | hq_location = [[Dunaj]] |hq_location_country= [[Avstrija]] | key_people = [[Gerhard Roiss]] <small>(CEO)</small> | industry = [[Naftna industrija]] | products = Nafta in plin | services = |revenue = € 42,415 milijard <small>(2013) | num_employees = 26863 (2013) | homepage = {{url|www.omv.com}} | intl = }} [[Slika:OMV Oil refinery in Schwechat, Austria.jpg|sličica|OMV rafinerija v Schwechatu, blizu Dunaja]] [[File:OMV Vienna.jpg|thumb|Nov sedež podjetja na Dunaju]] '''OMV''' ('''''Ö'''sterreichische '''M'''ineralöl'''v'''erwaltung'') je avstrijsko plinsko/naftno podjetje, ki se ukvarja z iskanjem, proizvodnjo, predelavo in distribucijo. Podjetje ima 26800 zaposlenih in je s prodajo €42 milijard največje avstrijsko podjetje.<ref name=ar2013>[http://www.omv.com/portal/01/com/investor-relations/reports OMV Annual Report 2013]</ref> Leta 2013 je OMV proizvedel 288000 ekvivalentnih sodčkov nafte/dan (45800 m<sup>3</sup>/dan), večina proizvodnje je iz Avstrije in Romunije. Podjetje ima za okrog 1131 milijonov sodčkov (179,8×106 m<sup>3</sup>) dokazanih rezerv. OMV ima kapacitete za rafiniranje okrog 17,4 milijonov nafte na leto. Podjetje ima 4200 črpalk v 11 državah. OMV je junija 2007 hotel prevzeti madžarskega [[MOL]]-a, vendar do tega ni prišlo. ==Glej tudi== *[[Petrol]] *[[Istrabenz]] *[[Ina (podjetje)]] *[[MOL (podjetje)]] * [[Transalpski naftovod]] ==Reference== {{Reflist|2}} ==Zunanje povezave== *{{official website|http://www.omv.com}} [[Kategorija:Podjetja Avstrije]] [[Kategorija:Naftna podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1956]] {{normativna kontrola}} c9pvuky3ny10p1biepejjg0e7ir1cup Seznam slovenskih policistov 0 386383 5747639 5724612 2022-08-26T22:26:01Z Amanesciri2021 205950 /* F */ wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] == B == *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] (1932-89) *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Renato Bešker]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Bogo Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]] ? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *Celina *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941- *[[Jože Čerin]] *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] == Ć == *[[Mirela Čorić]] *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Jakob Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] * [[Danijela Frangež]] == G == *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Matija Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Evgen Govekar]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]] ? *[[Boštjan Grm]] == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Milan Horvat]] ? *[[Zvonko Hrastar]] *[[Robert Hvalec]] == I == * [[Karol Iskra]] * [[Branko Ivanuš]] == J == *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Leon Keder]] ? *[[Andrej Kegljevič]] *[[Igor Kekec]] *[[Dejan Kink]] *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] 1959 - *[[Jože Kolenc]] 1956 - *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Alojz Kuralt]] == L == *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 87? *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Igor Maher]] 1967- *Nace Majcen *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *Mikolič ? *[[Marko Milačič]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Majda Nagode]] == O == * [[Anton Olaj]] *[[Tomislav Omejec]] *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] *[[Alojzij Penko]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *Podbevšek *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Peter Pungartnik]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Simon Savski]] *[[Jože Senica]] *[[Ivan Simič]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Robert Slodej]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] == Š == *[[Branko Šekoranja]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Silvo Šivic]] (1909-1982) *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]] ? *[[Franc Šoster]] (1946-1991) *[[Robert Štaba]] ? *[[Srečko Šteiner]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Andrej Torkar]] *[[Anton Travner]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] == V == * [[Rajmund Veber]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] ? == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1927 - 202_ == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] * [[Igor Zlodej]] == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] p7vznnzu644xtzh5ld44z8lhcz7ncij Listi ino evaŋgelji 0 403373 5747695 5301090 2022-08-27T07:56:51Z 2004ana 146315 slovnična napaka wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{slog}} {{Infopolje Knjiga | name = Listi ino evaŋgelji | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Listi ino evangelji (1826).jpg|200px]] | image_caption = Listi ino evangelji | author = [[Peter Dajnko]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]], [[Habsburška Monarhija]] | language = vzhodna štajerščina | series = | genre = lekcionar, biblija | publisher = v [[Gornja Radgona|Radgoni]] pri [[Alois Weitzinger|Aloisu Weitzingerju]] | release_date = [[1826]] | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Listi ino evaŋgelji''' ''(Pisma in evangeliji)'' so velik lekcionar [[Peter Dajnko|Petra Dajnka]], [[Štajerska|štajerskega]] pisca v vzhodni štajerščini poleg svoje pisave ([[dajnčica]]) iz leta 1826. Dajnko je imel konkreten načrt, da bi prevedel [[Sveto pismo]] v vzhodno štajerščino. Leta 1836 je začel z delom, a je prevedel le [[Prva Mojzesova knjiga|prvo Mojzesovo knjigo]]. Prvi Dajnkov prevod Svetega pisma so bili ''[[Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto]].'' Listi ino evaŋgelji so večji lekcionar in vsebuje ne samo odlomkov iz štirih evangelijev, temveč tudi branja iz apostolskih pisem ter nekaj odlomkov iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. Podobni lekcionarji so bili povsod na [[slovenščina|slovenskem jezikovnem področju]]. Leta [[1787]] je [[Jurij Japelj]] izdal svoje delo ''Lysti inu evangelia na vse nedele inu prasnike zhes lejtu.'' Dajnko ni samo pisave spremenil, temveč je nadomestil nekaj besed z novimi izrazi. Npr. v Evangeliomih tako se imenuje evangelist Janez, da ''Joaneš,'' dokler v Listih ''Ivan.'' Nekaj tujih izrazov je tudi nadomestil s slovanskimi oblikami, npr. ''evanjgelje'' namesto [[grščina|grškega]] ''evangeliom''a. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto" |- ! Evangeliomi !! Listi ino evaŋgelji |- | <poem> Na ſhterto poſtno nedélo.<br> Evangeliom Joan. 6. 1-15.<br> V' tiſtemi zhaſi je odiſhel Jesuſh prek morja Galileſko-Tiberiaſkega. Ino naſledüvalo je njega lüdſtva doſta, da so vidili snamenja, kere je delal na beteshnih. Goriſhel pak je Jesuſh na breg, ino je tam ſedel s' vüzhenikomi ſvojimi. Bil pak je blisi vüsem, ſvetek Shidovſki; Sasdignivſhi pak Jesuſh ozhi, ino vidivſhí, ka doſta lüdſtva pri-ide k' njemi, je rekel k' Filipi: Od kod küpili bomo krühe, da jéli bojo toti? To pak je povedal ſküſhavajozh njega; kaiti on je snal, kai hzhe vzhiniti. Odgovoril je njemi Filip: Sa dve ſto denarov krühov ne doide njim, da bi vſaki njih malega kai dobil. Rekel je njemi eden is vüzhenikov njegovih, Andreaſh, brat 'Shimona Petra: Je en otrok éti; on imá pet krühov jezhmenovih, ino dvé ribi; alipak to; kai je sa telko njih? Rekel pak je Jesuſh: Napravite, da lüdi poſedejo; bilo, pak je trave doſta v' strani; poſedelo pak je moshov, po ſhtenji, okoli pet jesero. Vsel pak je krühe Jesuſh, ino sahvalivſhi rasdaval vüzhenikom, vüzheniki pak tim poſedevſhim, ravno tak tüdi od rib, kelko ſo sheleli. Gda pak ſe naſitili ſo, je rekel vüzhenikom ſvojim: 'Spoberte oſtánivſhe faláte, da ſe nikak kai ne pokvari. I pobirali ſo, ino napunili ſo dvanaiſt koſhov falatov od petih krühov jezhmenovih, keri ſo prek oſtali jeſhzom. Lüdi pak vidiozhi, kako je vzhinil zhüdesh Jesuſh, ſo pravili: A, toti je reſnizhno prorók, keri pri-ide na ſvet. Jesuſh pak ſposnavſhi, ka hzhejo pri-iti, ino vseti njega, da bi narédili njega sa krala, ſe odvernil je drügozh na breg on ſam. </poem> | <poem> Na ȣterto postno nedélo.<br> Evaŋgel. S. Ivana 6. 1-15.<br> V' tistemi чasi je odiȣel Jezuȣ prek Galilejskega morja, pri keremi je bilo mesto Tiberias. Ino nasledyvalo ga je veliko lystva, da so vidili чydexe, kere je delal na bolenih. Podal se je zato Jezuȣ na goro ino si tam z' svojimi vyчeniki dolsel. Bil pà je Vyzem, Xidovski svetek blizo. Kda je Jezuȣ svoje oчí povzgdignul ino vidil, da dosta lystva k' ŋemi príde, je Filipi rekel: Odkod bomo kryh kypili, da bodo toti naj jeli? To pà je rekel, naj bi ga skyȣal; kajti znal je, kaj imá vчiniti. Filip jemi je odgovoril: Za dvesto denárav kryha jìm ne dojde, da bi vsaki le nekaj dobil. Reчe jemi eden iz ŋegovih vyчenikov, Andraȣ, brat Ȣymena Petra. Znajde se ty otrok, keri imá pet jeчmenovih kryhov ino dve ribi; alipà kaj je to za ŋih teliko? Rekel pà je Jezuȣ: Napravte, naj si lydjé sposedejo. Bilo pa je dosta trave v' tistemi strani. Poleglo si je zato moxov po ȣteŋi blizo pet jezero. Jezuȣ pà je vzel kryhe ino zahvalil, ino ŋe lexéчim razdaval; ravno tak tydi od ríb, keliko so xeléli. Kda pà so se nasítili, je Jezuȣ vyчenikom rekel: Spoberte ostaŋke, naj se ne pokvaríjo. Spobrali so je zato ino napunili z' ŋimi dvanajst koȣov od petih jeчmenovih kryhov, keri so jeȣcom prek ostali. Kda so lydjé vidili, keliki чydex je Jezuȣ vчinil, so govorili: Toti je resniчno prerok, keri na svet priti imá. Jezuȣ pà, kda je vidil, da чejo priti ino ga za krala postaviti, je pà sam na goro odiȣel. </poem> |} == Zunanje povezave == * [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=338 Življenje in delo Petra Dajnka (kamra.si)] * Vinko Škafar: Versko slovstvo v dajnčici, Bogoslovni vestnik 4. letnik 59, leto 1999 [[Kategorija:Dela leta 1826]] [[Kategorija:Sveto pismo]] [[Kategorija:Knjige]] 63v6qabc7oc8hr30tcls82fs2rmoyfa 5747704 5747695 2022-08-27T08:14:54Z 2004ana 146315 slovnica wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{slog}} {{Infopolje Knjiga | name = Listi ino evaŋgelji | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Listi ino evangelji (1826).jpg|200px]] | image_caption = Listi ino evangelji | author = [[Peter Dajnko]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]], [[Habsburška Monarhija]] | language = vzhodna štajerščina | series = | genre = lekcionar, biblija | publisher = v [[Gornja Radgona|Radgoni]] pri [[Alois Weitzinger|Aloisu Weitzingerju]] | release_date = [[1826]] | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Listi ino evaŋgelji''' ''(Pisma in evangeliji)'' so velik lekcionar [[Peter Dajnko|Petra Dajnka]], [[Štajerska|štajerskega]] pisca v vzhodni štajerščini poleg svoje pisave ([[dajnčica]]) iz leta 1826. Dajnko je imel konkreten načrt, da bi prevedel [[Sveto pismo]] v vzhodno štajerščino. Leta 1836 je začel z delom, a je prevedel le [[Prva Mojzesova knjiga|prvo Mojzesovo knjigo]]. Prvi Dajnkov prevod Svetega pisma so bili ''[[Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto]].'' Listi ino evaŋgelji so večji lekcionar in vsebuje ne samo odlomkov iz štirih evangelijev, temveč tudi branja iz apostolskih pisem ter nekaj odlomkov iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. Podobni lekcionarji so bili povsod na [[slovenščina|slovenskem jezikovnem področju]]. Leta [[1787]] je [[Jurij Japelj]] izdal svoje delo ''Lysti inu evangelia na vse nedele inu prasnike zhes lejtu.'' Dajnko ni spremenil le pisave, temveč je nekatere besede nadomestil tudi z novimi izrazi. Prav tako je nekatere tuje izraze nadomestil s slovanskimi oblikami, npr. ''evanjgelje'' namesto [[grščina|grškega]] ''evangeliom''a. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto" |- ! Evangeliomi !! Listi ino evaŋgelji |- | <poem> Na ſhterto poſtno nedélo.<br> Evangeliom Joan. 6. 1-15.<br> V' tiſtemi zhaſi je odiſhel Jesuſh prek morja Galileſko-Tiberiaſkega. Ino naſledüvalo je njega lüdſtva doſta, da so vidili snamenja, kere je delal na beteshnih. Goriſhel pak je Jesuſh na breg, ino je tam ſedel s' vüzhenikomi ſvojimi. Bil pak je blisi vüsem, ſvetek Shidovſki; Sasdignivſhi pak Jesuſh ozhi, ino vidivſhí, ka doſta lüdſtva pri-ide k' njemi, je rekel k' Filipi: Od kod küpili bomo krühe, da jéli bojo toti? To pak je povedal ſküſhavajozh njega; kaiti on je snal, kai hzhe vzhiniti. Odgovoril je njemi Filip: Sa dve ſto denarov krühov ne doide njim, da bi vſaki njih malega kai dobil. Rekel je njemi eden is vüzhenikov njegovih, Andreaſh, brat 'Shimona Petra: Je en otrok éti; on imá pet krühov jezhmenovih, ino dvé ribi; alipak to; kai je sa telko njih? Rekel pak je Jesuſh: Napravite, da lüdi poſedejo; bilo, pak je trave doſta v' strani; poſedelo pak je moshov, po ſhtenji, okoli pet jesero. Vsel pak je krühe Jesuſh, ino sahvalivſhi rasdaval vüzhenikom, vüzheniki pak tim poſedevſhim, ravno tak tüdi od rib, kelko ſo sheleli. Gda pak ſe naſitili ſo, je rekel vüzhenikom ſvojim: 'Spoberte oſtánivſhe faláte, da ſe nikak kai ne pokvari. I pobirali ſo, ino napunili ſo dvanaiſt koſhov falatov od petih krühov jezhmenovih, keri ſo prek oſtali jeſhzom. Lüdi pak vidiozhi, kako je vzhinil zhüdesh Jesuſh, ſo pravili: A, toti je reſnizhno prorók, keri pri-ide na ſvet. Jesuſh pak ſposnavſhi, ka hzhejo pri-iti, ino vseti njega, da bi narédili njega sa krala, ſe odvernil je drügozh na breg on ſam. </poem> | <poem> Na ȣterto postno nedélo.<br> Evaŋgel. S. Ivana 6. 1-15.<br> V' tistemi чasi je odiȣel Jezuȣ prek Galilejskega morja, pri keremi je bilo mesto Tiberias. Ino nasledyvalo ga je veliko lystva, da so vidili чydexe, kere je delal na bolenih. Podal se je zato Jezuȣ na goro ino si tam z' svojimi vyчeniki dolsel. Bil pà je Vyzem, Xidovski svetek blizo. Kda je Jezuȣ svoje oчí povzgdignul ino vidil, da dosta lystva k' ŋemi príde, je Filipi rekel: Odkod bomo kryh kypili, da bodo toti naj jeli? To pà je rekel, naj bi ga skyȣal; kajti znal je, kaj imá vчiniti. Filip jemi je odgovoril: Za dvesto denárav kryha jìm ne dojde, da bi vsaki le nekaj dobil. Reчe jemi eden iz ŋegovih vyчenikov, Andraȣ, brat Ȣymena Petra. Znajde se ty otrok, keri imá pet jeчmenovih kryhov ino dve ribi; alipà kaj je to za ŋih teliko? Rekel pà je Jezuȣ: Napravte, naj si lydjé sposedejo. Bilo pa je dosta trave v' tistemi strani. Poleglo si je zato moxov po ȣteŋi blizo pet jezero. Jezuȣ pà je vzel kryhe ino zahvalil, ino ŋe lexéчim razdaval; ravno tak tydi od ríb, keliko so xeléli. Kda pà so se nasítili, je Jezuȣ vyчenikom rekel: Spoberte ostaŋke, naj se ne pokvaríjo. Spobrali so je zato ino napunili z' ŋimi dvanajst koȣov od petih jeчmenovih kryhov, keri so jeȣcom prek ostali. Kda so lydjé vidili, keliki чydex je Jezuȣ vчinil, so govorili: Toti je resniчno prerok, keri na svet priti imá. Jezuȣ pà, kda je vidil, da чejo priti ino ga za krala postaviti, je pà sam na goro odiȣel. </poem> |} == Zunanje povezave == * [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=338 Življenje in delo Petra Dajnka (kamra.si)] * Vinko Škafar: Versko slovstvo v dajnčici, Bogoslovni vestnik 4. letnik 59, leto 1999 [[Kategorija:Dela leta 1826]] [[Kategorija:Sveto pismo]] [[Kategorija:Knjige]] qdii036tyi9yb2wzgg3j1v7f8b3rvft Galina Lozko 0 404920 5747697 4773091 2022-08-27T08:00:41Z 2004ana 146315 povezava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{lektura}} '''Galina Lozko ''' (Ukrajinsko: Галина Сергіївна Лозко), rodnoversko ime Volhinja Zoreslava (od 1994) (*Elanec, Mykolaiv, [[3. februar]] [[1952]]) je [[Ukrajina|ukrajinska]] [[Etnologija|etnologinja]], [[Teologija|teologinja]] in ustanoviteljica [[Združenje ukrajinskih rodnoverov|Združenja ukrajinskih rodnoverov]] (Ukrajinsko: Об'єднання Рідновірів України). Združenje je bilo ustanoveljeno leta 1993 in registrirano 24. maja 2001. == Življenjepis == * 1977. — Fakulteta za filologijo na Kijevski Nacionalni Univerzi Tarasa Šavčenka. Profesorica Ukrajinskega jezika in litereture. * 1996. - Doktorat. Oddelek za Religijske študije na Inštitutu za Filofofijo Nacionalne Ukrajinske Akademije znanosti (Ukrajinsko: Інститут філософії ім. Г.Сковороди НАН України) * 2002 je osnovala Ukrajinsko duhovno akademijo rodnoverov, kjer je rektorica. * 2007. — Doktorat iz filozofije. Oddelek za religijske študije Filozofske fakultete Taraša Šavčenka Nacionalne Univerze v Kijevu. Tema doktorata: Aktualizacija ukrainske etnične religije v evropskem kontekstu (angleško: Actualization of Ukrainian ethnic religion in European contex, ukrajinsko: Актуалізація української етнорелігії в европейському контексті). * od 2012 je profesorica na Oddelku za sociologijo Črnomorske državne Univerze Petra Mogile. Lozkojeva je prva napisala teorijo »etnoreligioznega renesansa«. Na osnovi folklornih-etnografskih in astronomskih infomacij je rekonstruirala rodnoverni koledar »Krog Svaroga«. Izdala je tudi predkrščanski slovanski »Imenoslov« v 2,5 tisoč besedah. Prav tako je raziskovala in prevedla Velesovo knjigo (tekstološko raziskovanje). Od leta 2003 je članica Društva ukrajinskih pisateljev. == Sfera zanimanj == * Raziskovanje duhovne kulture Slovanov in Ukrajincev * Rekonstrukcija duhovno-filozofskih osnov ukrajinske etnične religije, ponovnega obujanja davnih narodno-religioznih tradicij, obredov, šeg in moralno-etničnih vrednot. * Vpeljala in vodila prvi v neodvisni Ukrajini predavateljski kurs Ukrajinoznanstvo (1990; Uvod v ukrajinoznanstvo, 1991, Ukrajinsko narodoznanstvo, 1995). * Aktualizirala v ukrajinskemu religioznanstvu diskusijo o »etnoreligiji«. Monografija »Ukrajinsko rodnoverje (ukrajinsko: »Українське язичництво», 1994) * Avtor prve v neodvisni Ukrajini monografije »Etnologija Ukrajine« (2001) * Prva raziskala osebni arhiv Vladimira Šajana (Parlamentarna biblioteka Kanade) in objavila filozofska dela v drgih slovanskih državah (Slovenija, Rusija, Poljska). * Avtorica teorije »evropejskega renesansa«. Monografija: Evropejski etnoreligiozni renesans (Ukrajinsko: Європейський етнорелігійний ренесанс: витоки, сутність, перспективи, 2007). * Leta 2013 je bila med pobudniki ustanovitve mednarodnega kulturnega združenja »Rodno slovansko veče (ukrajinsko: Родове Слов'янське Віче) == Monografije in znanstveno-popularne knjige == # Лозко Г. ''Українське язичництво.''&nbsp;— К., Український центр духовної культури.-1994.- 98 с. # Лозко Г.'' Волховник.''&nbsp;— К., Український центр духовної культури.-1994.- 16 с. # Лозко Г. ''Правослов.'' Молитви до Рідних Богів.&nbsp;— К., НКТ «Світовид», 1995.&nbsp;— 94 с. # Лозко Г. ''Українське народознавство.''&nbsp;— К., Зодіак-ЕКО, 1995.&nbsp;— 368 с.; Друге доповнене вид.: К., АртЕК, 2004.- 470 с.; третє вид.&nbsp;— Харків, 2005. # Лозко Г. С.'' Волховник. Правослов.''- Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі».&nbsp;— К., «Сварог», 2001.&nbsp;— 144 с. # Lozko H. ''Rodzima Wiara Ukrainska'' (Prevod v poljščino: Аntoni Ваcinka ).&nbsp;— Вроцлав, вид. «Toporzel» (Poljska), 1997.&nbsp;— 125 с. # Лозко Г. ''Іменослов: імена слов'янські, історичні та міфологічні.''&nbsp;— К., Редакція часопису «Сварог», 1998.&nbsp;— 176 с. # Лозко Г. ''Етнологія України. Філософсько-теоретичний та етнорелігієзнавчий аспект.''&nbsp;— К., АртЕК, 2002.&nbsp;— 304 с.<ref>[http://www.info-library.com.ua/books-book-89.html info-library.com.ua]</ref> # Лозко Г. ''Велесова Книга&nbsp;— волховник'' / Переклад, дослідження, оригінальні тексти та словник на 8500 слів.&nbsp;— К., «Такі справи», 2002.- 368 с.; Друге видання: Вінниця, «Континент-Прим», 2004.&nbsp;— 500 ст.; третє вид.&nbsp;— 2006, четверте&nbsp;— 2007. # Лозко Г. ''Коло Свароже.'' Відроджені традиції.&nbsp;— Український письменник.&nbsp;— К., 2004.&nbsp;— 222 с. # Лозко Г. С.'' Пробуджена Енея.'' Європейський етнорелігійний ренесанс.&nbsp;— Харків: Див, 2006.&nbsp;— 468 с. # Лозко Г.'' ''Коло Свароже. Набір художніх святкових листівок Рідної Віри. Наукова реконструкція Г. Лозко; художники: Віктор Крижанівський, Петро Качалаба, Олена Гайдамака.&nbsp;— К.: Такі справи, 2006. # Лозко Г. С. ''Рідна читанка.'' Для середнього шкільного віку.&nbsp;— Вінниця, «Континент-Прим», 2007.&nbsp;— 64 с., іл. ISBN 978-966-516-269-8. # ''Лозко Г''. Коло Свароже. Відроджені традиції.&nbsp;— К.: Український письменник, третє видання виправлене та доповнене&nbsp;— Ніжин: Аспект-поліграф, 2009.&nbsp;— 224 с. ISBN 978-966-340-348-9. # ''Лозко Г. ''Правослов: молитви до Рідних Богів.&nbsp;— 3-тє вид. оновлене і доповнене.&nbsp;— Ніжин: ТОВ "Видавництво"Аспект-поліграф", 2009.&nbsp;— 208 с. (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі») / (''Лозко Г''.- упорядкування та передмова)''.''ISBN 978-966-340-325-0. # Родные Боги в творчестве славянских художников. Художественный альбом и энциклопедия. Составление и комментарии: П.&nbsp;В.&nbsp;Тулаев. Словарные статьи: ''Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко, П.&nbsp;В.&nbsp;Тулаев''. Научный редактор ''Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко.''&nbsp;— Москва, «Слава!».&nbsp;— 2008.&nbsp;— 240 с., цветные иллюстрации. ISBN 978-5-90282-509-8. # ''Лозко Г.'' Дерево Життя: Українська міфологія для середнього шкільного віку.&nbsp;— К., 2008.- 48 с. ISBN 978-966-8765-50-6. Рекомендовано Вченою радою Гуманітарного інституту Київського університету імені Бориса Грінченка. Протокол №&nbsp;5 від 18. december 2008. # Антологія християнства. Хрестоматія з релігієзнавства та культурології. Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі». / За загальною ред. докт. філос. наук ''Г. Лозко'' (Упорядники: ''Лозко Г. С., Борисюк І. В., Богород А. В.)''.&nbsp;— К.: КМПУ ім. Б. Грінченка, 2009.&nbsp;— 503 с., іл. ISBN 978-966-7548-65-0. Рекомендовано Вченою радою Інституту дошкільної, початкової і мистецької освіти Київського міського педагогічного університету ім. Б.Грінченка. Протокол №&nbsp;5 від 17. junij 2008. # ''Лозко Г.'' Українське народознавство.&nbsp;— 4-те видання доповнене та оновлене.&nbsp;— Харків: Див, 2010. Рекомендовано Вченою Радою Київського міського педагогічного університету ім. Б.Грінченка як навчальний посібник для студентів педагогічних закладів освіти (Протокол №&nbsp;5 від 29 травня 2008). # Антологія християнства: хрестоматія з релігієзнав. та культурології / за заг. ред. Г. Лозко'' ;'' [упоряд.: Лозко Г. С.,Борисюк І. В., Богород А. В.].&nbsp;— 2-ге вид''. -'' Х., Див.&nbsp;— 2009.&nbsp;— 416 с.&nbsp;— (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі»). # Антологія християнства. Хрестоматія з релігієзнавства та культурології. Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі».&nbsp;— 3-є доповнене видання / За загальною ред. докт. філос. наук ''Г.Лозко'' (Упорядники: ''Лозко Г. С., Борисюк І. В., Богород А. В.)''.&nbsp;— Тернопіль.&nbsp;— Вид. «Мандрівець», 2010. # ''Лозко Г. С.'' Етнічні архетипи в поетичній спадщині Б.&nbsp;Д.&nbsp;Грінченка // «Мрії, вистраждані життям…».Монографія. До 145-ї річниці з дня народження Б.&nbsp;Д.&nbsp;Грінченка. Колективна монографія (у двох част.).&nbsp;— К.: КМПУ ім. Б.Грінченка, 2009.&nbsp;— Част. ІІ.&nbsp;— С. 56-69. ISBN 978-966-7548-49-0. # ''Лозко Г. С.'' Тексти до альбому: Віктор Крижанівський. Світло Пращурів наших. Альбом творчості.&nbsp;— К.: Вид. «Схід&nbsp;— Захід», 2010.&nbsp;— 192 с. (українською, російською, англійською мовами). # ''Лозко Г.'' Філософія науки. Конспект лекцій для аспірантів.&nbsp;— Тернопіль: «Мандрівець».&nbsp;— 2011.&nbsp;— 32 с. # Велесова Книга&nbsp;— волховник / Текстологічне дослідження; літ. пер., релігієзн. комен., підгот. оригінал. текстів, укладання словника та покажчиків Г. Лозко.&nbsp;— Вид. 5-те.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2011.&nbsp;— 520 с. : іл.&nbsp;— (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі»). # ''Лозко Г. ''Рідні імена. Слов'янський іменослов.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2011.&nbsp;— 364 с. # ''Лозко Г. ''Етнодержавознавство: філософсько-теоритичний вимір: курс лекцій / Г. Лозко.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2012.&nbsp;— 384 с. # ''Лозко Г''. Українське народознавство. Видання п'яте, доповнене та перероблене.&nbsp;— Гриф МОН України.- Тернопіль: Мандрівець, 2014. '''Участь у колективних наукових, академічних та енциклопедичних працях''': # Релігієзнавчий словник.&nbsp;— За ред. проф. А.Колодного, Б.Лобовика.&nbsp;— К., 1996. # Хрестоматія з української літератури.&nbsp;— Укл.: Жебка І., Жебка М.&nbsp;— К.: Наукова думка, 1997. # Мала енциклопедія етнодержавознавства.&nbsp;— Національна академія наук України. Інститутдержави і права ім. В.&nbsp;М.&nbsp;Корецького.&nbsp;— Під редакцією академіка УАПН Ю.&nbsp;І.&nbsp;Римаренка.&nbsp;— К.: Генеза&nbsp;— Довіра, 1996. # Світова та вітчизняна етнодержавницька думка (у персоналіях).&nbsp;— Національна Академія Наук України. Інститут держави і права ім. В.&nbsp;М.&nbsp;Корецького. Донецький Інститут внутрішніх справ МВС України.&nbsp;— Київ&nbsp;— Донецьк, 1997. # Історія релігії в Україні у 10 т./ Редкол.: А.Колодний (голова) та ін.&nbsp;— К.: Укр.. центр духовної культури, 1996–1998.&nbsp;— Т. 1. # Академічне релігієзнавство.&nbsp;— За науковою редакцією проф. А.Колодного.&nbsp;— К.: Світ знань, 2000. Берегиня України.&nbsp;— К.: Мистецтво, 1996. # Небо України. Поетична антологія.&nbsp;— К.: Український письменник, 2001. Več kot 300 člankov v revijah in znanstvenih publikacijah. == Članki v zbornikih in na elektronskih mestih == # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Ренесанс язичництва. Етнорелігійні рухи в країнах Європи // Політика і час.&nbsp;— 2004.&nbsp;— №&nbsp;1.&nbsp;— С. 89&nbsp;— 96.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Христианство как инструмент глобализации (насильственное крещение славян и его последствия) // Славянское Вече-3: Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2005.&nbsp;— С.156-170.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">С. Лукаш і Мавка родом з Рігведи // Сварог.&nbsp;— 2001.&nbsp;— №&nbsp;11-12,&nbsp;— С. 41.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Великий Волхв України. До 70-річчя Відродження Рідної Віри та 95-річчя Волхва Володимира Шаяна // Сварог.&nbsp;— 2004.&nbsp;— Вип. 15&nbsp;— 16.&nbsp;— С. 13&nbsp;— 19.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. С.</span>''<span lang="UK">Этнорелигия как естественная альтернатива глобализации и ассимиляции славян // Культура XXI века. Четвертый международный конгресс-фестиваль мировой и национальных культур.&nbsp;— Под ред. В.&nbsp;Н.&nbsp;Пруса.&nbsp;— Ялта, 2005.&nbsp;— С.91-94.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">Християнізація слов'ян як етноцид // Мультиверсум. Філософський альманах. Інститут філософії імені Г.&nbsp;С.&nbsp;Сковороди НАН України.&nbsp;— Випуск 59.&nbsp;— 2006.&nbsp;— С.158-169.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">С. Руські волхви як духовний суспільний стан // Наука. Релігія. Суспільство.&nbsp;— Донецький державний інститут штучного інтелекту.&nbsp;— 2006.&nbsp;— №&nbsp;4.&nbsp;— С. 205–211.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK">С. Переоцінка духовно-релігійних цінностей українськими мислителями ХІХ&nbsp;— ХХ століть // Актуальні проблеми історії, теорії та практики художньої культури. Збірник наукових праць.&nbsp;— Міністерство культури та туризму України. Державна академія керівних кадрів культури і мистецтв. Київський національний університет імені Тараса Шевченка.&nbsp;— Вип. ХVІІ.&nbsp;— К.: Міленіум, 2006.&nbsp;— С. 164–173.</span> # ''Лозко Г. С.'' Язичництво&nbsp;— світогляд і спосіб життєдіяльності // Сунце&nbsp;— старешина словенског народа. Зборник радова «Коференциjе о словенском наслеђу»&nbsp;— ЕЕКЦ «СФЕРА», Нови Сад, 2007.&nbsp;— С. 152–156. # ''Лозко Г. ''С. До питання періодизації та реконструкції української етнорелігії // Персонал.&nbsp;— 2007.&nbsp;— №&nbsp;1.&nbsp;— С.42-49.'' '' # ''Лозко Г.'' Гіпатія&nbsp;— знакова постать еллінізму / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 54. # ''Лозко Г.'' Скіфський філософ Анахарсіс / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 52-53. # Лозко Г. Християнізація Руси&nbsp;— благодать чи національна трагедія? / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 16-18. # ''Лозко Г. С.''Феноменальність етнічних архетипів священного // Філософія, психологія, педагогіка.&nbsp;— Вісник НТУУ «КПІ».&nbsp;— №&nbsp;2 (17), 2008.&nbsp;— C. 15&nbsp;— 19. # ''Лозко Г. С.'' Слов'янська етнорелігія в боротьбі за життя // Сунце&nbsp;— старешина словенског народа. Зборник радова «Коференциjе о словенском наслеhу»&nbsp;— ЕЕКЦ «СФЕРА», Нови Сад, 2008.- С. 104–109. # Лозко Г.&nbsp;С.&nbsp;Володимир Шаян&nbsp;— основоположник відродження рідної віри // Сварог.&nbsp;— 1999.&nbsp;— Вип. 9.&nbsp;— С. 5&nbsp;— 8. # ''Lozko Galina.'' The role of the native faith in the White Renaissance //The White World Future / International Conference, Moscow, 2008.&nbsp;— Athenaeum, 2008.&nbsp;— S. 98&nbsp;— 103. # ''Лозко Г. С.'' Религиозное оружие в 4-ой мировой войне // Славянское Вече-4. Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2008.&nbsp;— С. 289–295. # ''Лозко Г. С. ''Этнорелигиозный ренессанс в странах Европы // Славянское Вече-4. Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2008.&nbsp;— С. 110–118. # ''Лозко Г.С''. Україна в контексті європейського етнорелігійного ренесансу // Покликання служити науці і людям. Науковий збірник на пошану професора Георгія Кожолянка.&nbsp;— Чернівецький національний університет імені Федьковича. Науково-дослідний інститут українознавства Міністерства освіти і науки України.&nbsp;— Чернівці, 2008.&nbsp;— С.191-197. ISBN 978-966-482-009-4. # ''Лозко Г. С.'' Християнська етика як підґрунтя релігійного фанатизму // Вісник національного технічного університету України «Київський політехнічний інститут». Філософія. Психологія. Педагогіка: Зб. Наукових праць.&nbsp;— К.: ІВЦ «Політехніка», 2008.&nbsp;— №&nbsp;1 (22) .&nbsp;— С. 31-34. # ''Лозко Г. С.'' Слов'янський пантеон у світлі етнорелігійного ренесансу // Українська академія мистецтва. Дослідницькі та науково-методичні праці. Вип. 15.- К.: Вид. ТОВ «Діа», 2008.&nbsp;— С.38&nbsp;— 56. # ''Lozko Galyna''. Rodzimowierstwo jako swiatopoglad і sposob zycia // Slawa! Zwiastun Rodowego Wiecu Slowian.&nbsp;— Nr.5.&nbsp;— 2008. # ''Лозко Г.''С. Русь&nbsp;— це ми! Передмова до книги // Ю.Миролюбов. Ригведа и язычество.&nbsp;— К.: КИТ, 2009. — С.5-8. ISBN 978-966-8550-82-9. # ''Лозко Г''. С. Ренессанс Пан-арийской мысли // Атеней. Русский международный журнал.&nbsp;— 2009.&nbsp;— №&nbsp;9-10. С. 68 −70. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога у слов'ян (емпіричні матеріали для релігієзнавчої реконструкції) // Історія. Філософія. Релігієзнавство.&nbsp;— 2009.&nbsp;— №&nbsp;3.&nbsp;— С.47&nbsp;— 55. # ''Лозко Г., Косянчук П. ''Методологічні орієнтири української правової реальності // Про українське право. Правова освіта і наука. Число ІV. Часопис кафедри теорії та історії держави і права Київського національного університету ім. Тараса Шевченка.&nbsp;— К., 2009.&nbsp;— С.253&nbsp;— 265. ISBN 978-966-349-240-7. # ''Лозко Г. ''Постхристиянська модель національно-екзистенційної методології // Наукові записки: Серія «Культурологія».- Вип.4.&nbsp;— Національний університет «Острозька академія».&nbsp;— Острог, 2009.&nbsp;— С. 20-31. ISBN 978-966-2254-07-2. # ''Лозко Г. С.''Праворадикальна філософія про збереження етнокультурної ідентичності європейців //Наукові записки: серія «Філософія».&nbsp;— Вип.5.&nbsp;— Національний університет «Острозька академія».&nbsp;— Острог, 2009.&nbsp;— С.3 −13. ISBN 966-7631-79-6. # ''Лозко Г. С.'' Початки рідної мови та писемності // Альманах Українського народного союзу.&nbsp;— Парсипані, Ню-Джерзі, США.&nbsp;— 2010.&nbsp;— Річник 100.&nbsp;— С.19 −37. # ''Лозко Г. С. ''Пріоритети національної аксіології в сучасному освітньому просторі //Актуальні філософські та культурологічні проблеми сучасності / Збірник наукових праць.&nbsp;— Вип. №&nbsp;25 / Відп. Ред.: М.&nbsp;М.&nbsp;Бровко, О.&nbsp;Г.&nbsp;Шутов.&nbsp;— К.: Вид.центр КНЛУ, 2009.&nbsp;— С. 364–371. # ''Лозко Г. С. ''Глобалізація і освітній простір України // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2010.&nbsp;— №&nbsp;22.&nbsp;— С. 3&nbsp;— 6. # ''Лозко Г. ''Національні цінності на тлі глобального хаосу // Слово Просвіти.&nbsp;— №&nbsp;21, 27 травня&nbsp;— 2 червня 2010.&nbsp;— С.4-5. # Лозко Г.&nbsp;С.&nbsp;Национальное образование и воспитание в контексте глобального хаоса / Г. Лозко // «Русь языческая»: этническая религиозность в Росии и Украине ХХ-ХХІ вв.&nbsp;— Нижний Новгород, 2010.&nbsp;— Вып. 1.&nbsp;— С. 42-44. # ''<span lang="UK">Лозко Г. С.</span>''<span lang="UK"> Чи можлива національно-культурна освіта в глобальному світі? // </span>Людиноцентризм як домінанта соціокультурних вимірів людського буття. Шинкаруківські читання 26 квітня 2010 року. Матеріали Всеукраїнської науково-практичної конференції.&nbsp;— К., 2010. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога в слов'ян: компарат-релігієзнав. дослідж. / Г. Лозко // Triglav: Religioznipomenprislovanih: Zbornik šestemednarodnekonference «Slavanskadediščizna» nagraduStrugaod 8 do 9 avgusta 2009.&nbsp;— Ljubljana, 2010.&nbsp;— S. 133–147. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога в Рідній Вірі. Обряд Сварожини в Рідній Вірі / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2010.&nbsp;— №&nbsp;22.&nbsp;— С. 29-35 ; 86-88. # ''Лозко Г.'' Теологія Триглава за українськими джерелами / Г. Лозко // Triglav: Religiozni pomen pri Slovanih: Zbornik šeste mednarodne konference «Slavanska dediščina» na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009.&nbsp;— Ljubljana, 2010.&nbsp;— S. 148–155. # ''Лозко Галина.''Концепция за запаюване на славянската идентичност // Етническите деформации.&nbsp;— Патриотични семинари.&nbsp;— Русе, Болгария: Издательска кыща «Ахат», 2011. — С.165-173. ''Болгарською мовою.'' # ''Лозко Г.'' Методологічні засади антиглобальної філософії // Філософський часопис: Зб. Наук. праць.&nbsp;— Київський ун-т імені Бориса Грінченка, 2011.&nbsp;— №&nbsp;1- 2.&nbsp;— С.6&nbsp;— 10. # ''Лозко Г.'' Світогляд українців (за Велесовою книгою, фольклором та археологічними даними) //Мандрівець. Всеукраїнськийнауковий журнал.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;2.&nbsp;— С. 9 −19.'' '' # ''Лозко Г.'' Богослов'я Стрибоже // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;23.&nbsp;— С.26-31. # ''Лозко Г. ''Народний Звичай та народна пам'ять / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Дім і сім'я.&nbsp;— 2011. -№&nbsp;5.&nbsp;— С. 13-15. # ''Лозко Г.'' Світогляд українців (за Велесовою книгою, фольклором та археологічними даними) / Г. Лозко // Мандрівець.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;2.&nbsp;— С. 9-19. # ''Лозко Г. ''Ноосферний та етноекологічний дискурс освіти в умовах трансгуманітарних викликів Життю / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Неперервна професійна освіта: теорія і практика.&nbsp;— 2011.&nbsp;— Вип. 1.&nbsp;— С. 42-59. # ''Лозко Г. ''Пам'ять Роду. Міфологія Священного. Світогляд слов'ян та ідея Вічного повернення / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Дім і сім'я.&nbsp;— 2011. -№&nbsp;6.&nbsp;— С. 11-13. # ''Лозко Г. С. ''Козацьке виховання і релігія: подолання стереотипів мислення // Материалы научно-практической конференции по развитию казачества в Луганской области.&nbsp;— Луганск, Донецк, 2011.&nbsp;— С. 172–177. # ''Лозко Г.:'' Традиция и аутентика в родной вере как единственная альтернатива глобальному нью-эйджу // Материалы международной научно-практической конференции «Родная вера&nbsp;— духовный стержень славянской культуры».&nbsp;— Историко-культурное просветительское общесчтво «Союз венедов».&nbsp;— Санкт-Петербург, 2012.&nbsp;— С.35-44. # ''Лозко Г.:'' Феномен національного в умовах трансгуманітарного суспільства // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколавїв. Видво ЧДУ ім. Петра Могили, 2012.&nbsp;— Вип. 171. Т.183. Юриспруденція. Соціологія,&nbsp;— С.59 −64. # ''Лозко Г. С.'' Проблеми толерантності в українському суспільстві: на прикладі взаємин християн із рідновірами // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколаїв. Вид-во ЧДУ ім. Петра Могили, 2013.&nbsp;— Вип. 199. Т.211. Серія «Соціологія».&nbsp;— С.65 −71. # ''Лозко Г. С.'' Етнорелігійні архетипи у звичаєвому праві Давньої Русі // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколаїв. Вид-во ЧДУ ім. Петра Могили, 2013.&nbsp;— Вип. 213. Т.225. Серія «Соціологія».&nbsp;— С.60 −64. # ''Лозко Г''. 1025-річчя національної трагедії //Заповіт Батьків. Суспільно-політичний часопис Всеукраїнського об'єднання ветеранів.&nbsp;— №&nbsp;1-2, 2013.&nbsp;— С.198-200. # ''Лозко Г. ''Концепция сохранения славянской идентичности # ''Лозко Г. ''Рідна Віра в літературному процесі ХХ&nbsp;— ХХІ ст.// Сучасні проблеми мовознавства та літературознавства (Збірник наукових праць).&nbsp;— Вип. 16.&nbsp;— Ужгород, Видавництво УжНУ «Говерла», 2011.&nbsp;— С. 178–183. (''Наукове фахове вид''.). Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://www.oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/324-ridna-vara-v-literaturnomu-protsesi.html</span> # Лозко Г. Концепција очувања словенског идентитета // http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_identitet.html ''Сербською мовою.'' # Лозко Г.: Концепција очувања словенског идентитета # Язичницька концепція Часу. Ел. ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/252-2012-06-08-09-59-21.html</span> # Історія Родового Слов'янського віча. Ел.ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/component/content/article/34-hto-mi-k/288-123231.html</span> # Мода на «мольфарство» в розпалі&nbsp;— будьте обережними. Ел. ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/232-moda-na-molfarstvo.html</span> # Метафізика жертовності в рідній вірі. Ел.ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/component/content/article/221-metafizika.html</span> # ''Лозко Г. С.'' «Кінець Світу» чи Вічне Повернення? // Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/311-kinets-svitu-chy-vichne-povernennia.html</span> # ''Лозко Галина. ''Одговор на текст Романа Шиженског о јаву, праву и наву (Отклик на статью Романа Шиженского «Явь, Правь и Навь»&nbsp;— как религиозно-философские основы славянского неоязычества")&nbsp;— ''сербською та російською мовами'' // Ел. ресурс: http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_shizhenski.html # ''Лозко Г. С.'' Проблеми відновлення етики рідної віри // Етика рідної віри. Матеріали міжнародної науково-практичної конференції «Морально-етичні норми життя слов'ян: рідновірська етика». Ужгород, Україна 12-13 липня 2013. - Тернопіль: Мандрівець, 2014.&nbsp;— С.25 −42. # ''Лозко Г. С.'' Вінок не носять щодня // Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://www.oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/obryadi-ta-zvichayi/226-vinoknenosyathodnya.html</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. С. </span>''<span lang="UK">Витоки українського Звичаєвого права в релігійності давньої Русі // Козацька бібліотека. Інтернетресурс: http://kozakbiblio.web-box.ru/zvichave-pravo/konferenc/21-22032011-mzhnarodna-naukovo-praktichna/gslozko-vitoki-ukranskogo-zichavogo-prava/</span> ''Автореферат дисертації: Лозко Г. С. ''<strong>[http://disser.com.ua/content/241905.html Актуалізація української етнорелігії в європейському контексті]: автореф. дис. на здобуття наук. ступеня д-ра філософ. наук: спец. 09.00.12 «Українознавство» / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко ; Київ. нац. ун-т ім. Т.Шевченка.&nbsp;— К., 2007.&nbsp;— 34 с. — Ел. ресурс </strong> ==Sklici== {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lozko, Galina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ukrajinski teologi]] [[Kategorija:Ukrajinski etnologi]] 8or4ht34mtlyt93vz6g74p9wrd7mncl 5747706 5747697 2022-08-27T08:18:47Z 2004ana 146315 slovnica wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{lektura}} '''Galina Lozko ''' (Ukrajinsko: Галина Сергіївна Лозко), rodnoversko ime Volhinja Zoreslava (od 1994) (*Elanec, Mykolaiv, [[3. februar]] [[1952]]) je [[Ukrajina|ukrajinska]] [[Etnologija|etnologinja]], [[Teologija|teologinja]] in ustanoviteljica [[Združenje ukrajinskih rodnoverov|Združenja ukrajinskih rodnoverov]] (Ukrajinsko: Об'єднання Рідновірів України). Združenje je bilo ustanoveljeno leta 1993 in registrirano 24. maja 2001. == Življenjepis == * 1977 - Fakulteta za filologijo na Kijevski Nacionalni Univerzi Tarasa Šavčenka, profesorica Ukrajinskega jezika in literature * 1996 - Doktorat na oddelku za Religijske študije na Inštitutu za Filofofijo Nacionalne Ukrajinske Akademije znanosti (Ukrajinsko: Інститут філософії ім. Г.Сковороди НАН України) * 2002 - kot rektorica osnovala Ukrajinsko duhovno akademijo rodnoverov * 2007 - Doktorat iz filozofije na oddelku za religijske študije Filozofske fakultete Taraša Šavčenka Nacionalne Univerze v Kijevu. Tema doktorata: Aktualizacija ukrainske etnične religije v evropskem kontekstu (angleško: Actualization of Ukrainian ethnic religion in European contex, ukrajinsko: Актуалізація української етнорелігії в европейському контексті). * od 2012 je profesorica na Oddelku za sociologijo Črnomorske državne Univerze Petra Mogile. Lozkojeva je prva napisala teorijo »etnoreligioznega renesansa«. Na osnovi folklornih-etnografskih in astronomskih infomacij je rekonstruirala rodnoverni koledar »Krog Svaroga«. Izdala je tudi predkrščanski slovanski »Imenoslov« v 2,5 tisoč besedah. Prav tako je raziskovala in prevedla Velesovo knjigo (tekstološko raziskovanje). Od leta 2003 je članica Društva ukrajinskih pisateljev. == Sfera zanimanj == * Raziskovanje duhovne kulture Slovanov in Ukrajincev * Rekonstrukcija duhovno-filozofskih osnov ukrajinske etnične religije, ponovnega obujanja davnih narodno-religioznih tradicij, obredov, šeg in moralno-etničnih vrednot. * Vpeljala in vodila prvi v neodvisni Ukrajini predavateljski kurs Ukrajinoznanstvo (1990; Uvod v ukrajinoznanstvo, 1991, Ukrajinsko narodoznanstvo, 1995). * Aktualizirala v ukrajinskemu religioznanstvu diskusijo o »etnoreligiji«. Monografija »Ukrajinsko rodnoverje (ukrajinsko: »Українське язичництво», 1994) * Avtor prve v neodvisni Ukrajini monografije »Etnologija Ukrajine« (2001) * Prva raziskala osebni arhiv Vladimira Šajana (Parlamentarna biblioteka Kanade) in objavila filozofska dela v drgih slovanskih državah (Slovenija, Rusija, Poljska). * Avtorica teorije »evropejskega renesansa«. Monografija: Evropejski etnoreligiozni renesans (Ukrajinsko: Європейський етнорелігійний ренесанс: витоки, сутність, перспективи, 2007). * Leta 2013 je bila med pobudniki ustanovitve mednarodnega kulturnega združenja »Rodno slovansko veče (ukrajinsko: Родове Слов'янське Віче) == Monografije in znanstveno-popularne knjige == # Лозко Г. ''Українське язичництво.''&nbsp;— К., Український центр духовної культури.-1994.- 98 с. # Лозко Г.'' Волховник.''&nbsp;— К., Український центр духовної культури.-1994.- 16 с. # Лозко Г. ''Правослов.'' Молитви до Рідних Богів.&nbsp;— К., НКТ «Світовид», 1995.&nbsp;— 94 с. # Лозко Г. ''Українське народознавство.''&nbsp;— К., Зодіак-ЕКО, 1995.&nbsp;— 368 с.; Друге доповнене вид.: К., АртЕК, 2004.- 470 с.; третє вид.&nbsp;— Харків, 2005. # Лозко Г. С.'' Волховник. Правослов.''- Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі».&nbsp;— К., «Сварог», 2001.&nbsp;— 144 с. # Lozko H. ''Rodzima Wiara Ukrainska'' (Prevod v poljščino: Аntoni Ваcinka ).&nbsp;— Вроцлав, вид. «Toporzel» (Poljska), 1997.&nbsp;— 125 с. # Лозко Г. ''Іменослов: імена слов'янські, історичні та міфологічні.''&nbsp;— К., Редакція часопису «Сварог», 1998.&nbsp;— 176 с. # Лозко Г. ''Етнологія України. Філософсько-теоретичний та етнорелігієзнавчий аспект.''&nbsp;— К., АртЕК, 2002.&nbsp;— 304 с.<ref>[http://www.info-library.com.ua/books-book-89.html info-library.com.ua]</ref> # Лозко Г. ''Велесова Книга&nbsp;— волховник'' / Переклад, дослідження, оригінальні тексти та словник на 8500 слів.&nbsp;— К., «Такі справи», 2002.- 368 с.; Друге видання: Вінниця, «Континент-Прим», 2004.&nbsp;— 500 ст.; третє вид.&nbsp;— 2006, четверте&nbsp;— 2007. # Лозко Г. ''Коло Свароже.'' Відроджені традиції.&nbsp;— Український письменник.&nbsp;— К., 2004.&nbsp;— 222 с. # Лозко Г. С.'' Пробуджена Енея.'' Європейський етнорелігійний ренесанс.&nbsp;— Харків: Див, 2006.&nbsp;— 468 с. # Лозко Г.'' ''Коло Свароже. Набір художніх святкових листівок Рідної Віри. Наукова реконструкція Г. Лозко; художники: Віктор Крижанівський, Петро Качалаба, Олена Гайдамака.&nbsp;— К.: Такі справи, 2006. # Лозко Г. С. ''Рідна читанка.'' Для середнього шкільного віку.&nbsp;— Вінниця, «Континент-Прим», 2007.&nbsp;— 64 с., іл. ISBN 978-966-516-269-8. # ''Лозко Г''. Коло Свароже. Відроджені традиції.&nbsp;— К.: Український письменник, третє видання виправлене та доповнене&nbsp;— Ніжин: Аспект-поліграф, 2009.&nbsp;— 224 с. ISBN 978-966-340-348-9. # ''Лозко Г. ''Правослов: молитви до Рідних Богів.&nbsp;— 3-тє вид. оновлене і доповнене.&nbsp;— Ніжин: ТОВ "Видавництво"Аспект-поліграф", 2009.&nbsp;— 208 с. (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі») / (''Лозко Г''.- упорядкування та передмова)''.''ISBN 978-966-340-325-0. # Родные Боги в творчестве славянских художников. Художественный альбом и энциклопедия. Составление и комментарии: П.&nbsp;В.&nbsp;Тулаев. Словарные статьи: ''Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко, П.&nbsp;В.&nbsp;Тулаев''. Научный редактор ''Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко.''&nbsp;— Москва, «Слава!».&nbsp;— 2008.&nbsp;— 240 с., цветные иллюстрации. ISBN 978-5-90282-509-8. # ''Лозко Г.'' Дерево Життя: Українська міфологія для середнього шкільного віку.&nbsp;— К., 2008.- 48 с. ISBN 978-966-8765-50-6. Рекомендовано Вченою радою Гуманітарного інституту Київського університету імені Бориса Грінченка. Протокол №&nbsp;5 від 18. december 2008. # Антологія християнства. Хрестоматія з релігієзнавства та культурології. Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі». / За загальною ред. докт. філос. наук ''Г. Лозко'' (Упорядники: ''Лозко Г. С., Борисюк І. В., Богород А. В.)''.&nbsp;— К.: КМПУ ім. Б. Грінченка, 2009.&nbsp;— 503 с., іл. ISBN 978-966-7548-65-0. Рекомендовано Вченою радою Інституту дошкільної, початкової і мистецької освіти Київського міського педагогічного університету ім. Б.Грінченка. Протокол №&nbsp;5 від 17. junij 2008. # ''Лозко Г.'' Українське народознавство.&nbsp;— 4-те видання доповнене та оновлене.&nbsp;— Харків: Див, 2010. Рекомендовано Вченою Радою Київського міського педагогічного університету ім. Б.Грінченка як навчальний посібник для студентів педагогічних закладів освіти (Протокол №&nbsp;5 від 29 травня 2008). # Антологія християнства: хрестоматія з релігієзнав. та культурології / за заг. ред. Г. Лозко'' ;'' [упоряд.: Лозко Г. С.,Борисюк І. В., Богород А. В.].&nbsp;— 2-ге вид''. -'' Х., Див.&nbsp;— 2009.&nbsp;— 416 с.&nbsp;— (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі»). # Антологія християнства. Хрестоматія з релігієзнавства та культурології. Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі».&nbsp;— 3-є доповнене видання / За загальною ред. докт. філос. наук ''Г.Лозко'' (Упорядники: ''Лозко Г. С., Борисюк І. В., Богород А. В.)''.&nbsp;— Тернопіль.&nbsp;— Вид. «Мандрівець», 2010. # ''Лозко Г. С.'' Етнічні архетипи в поетичній спадщині Б.&nbsp;Д.&nbsp;Грінченка // «Мрії, вистраждані життям…».Монографія. До 145-ї річниці з дня народження Б.&nbsp;Д.&nbsp;Грінченка. Колективна монографія (у двох част.).&nbsp;— К.: КМПУ ім. Б.Грінченка, 2009.&nbsp;— Част. ІІ.&nbsp;— С. 56-69. ISBN 978-966-7548-49-0. # ''Лозко Г. С.'' Тексти до альбому: Віктор Крижанівський. Світло Пращурів наших. Альбом творчості.&nbsp;— К.: Вид. «Схід&nbsp;— Захід», 2010.&nbsp;— 192 с. (українською, російською, англійською мовами). # ''Лозко Г.'' Філософія науки. Конспект лекцій для аспірантів.&nbsp;— Тернопіль: «Мандрівець».&nbsp;— 2011.&nbsp;— 32 с. # Велесова Книга&nbsp;— волховник / Текстологічне дослідження; літ. пер., релігієзн. комен., підгот. оригінал. текстів, укладання словника та покажчиків Г. Лозко.&nbsp;— Вид. 5-те.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2011.&nbsp;— 520 с. : іл.&nbsp;— (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі»). # ''Лозко Г. ''Рідні імена. Слов'янський іменослов.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2011.&nbsp;— 364 с. # ''Лозко Г. ''Етнодержавознавство: філософсько-теоритичний вимір: курс лекцій / Г. Лозко.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2012.&nbsp;— 384 с. # ''Лозко Г''. Українське народознавство. Видання п'яте, доповнене та перероблене.&nbsp;— Гриф МОН України.- Тернопіль: Мандрівець, 2014. '''Участь у колективних наукових, академічних та енциклопедичних працях''': # Релігієзнавчий словник.&nbsp;— За ред. проф. А.Колодного, Б.Лобовика.&nbsp;— К., 1996. # Хрестоматія з української літератури.&nbsp;— Укл.: Жебка І., Жебка М.&nbsp;— К.: Наукова думка, 1997. # Мала енциклопедія етнодержавознавства.&nbsp;— Національна академія наук України. Інститутдержави і права ім. В.&nbsp;М.&nbsp;Корецького.&nbsp;— Під редакцією академіка УАПН Ю.&nbsp;І.&nbsp;Римаренка.&nbsp;— К.: Генеза&nbsp;— Довіра, 1996. # Світова та вітчизняна етнодержавницька думка (у персоналіях).&nbsp;— Національна Академія Наук України. Інститут держави і права ім. В.&nbsp;М.&nbsp;Корецького. Донецький Інститут внутрішніх справ МВС України.&nbsp;— Київ&nbsp;— Донецьк, 1997. # Історія релігії в Україні у 10 т./ Редкол.: А.Колодний (голова) та ін.&nbsp;— К.: Укр.. центр духовної культури, 1996–1998.&nbsp;— Т. 1. # Академічне релігієзнавство.&nbsp;— За науковою редакцією проф. А.Колодного.&nbsp;— К.: Світ знань, 2000. Берегиня України.&nbsp;— К.: Мистецтво, 1996. # Небо України. Поетична антологія.&nbsp;— К.: Український письменник, 2001. Več kot 300 člankov v revijah in znanstvenih publikacijah. == Članki v zbornikih in na elektronskih mestih == # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Ренесанс язичництва. Етнорелігійні рухи в країнах Європи // Політика і час.&nbsp;— 2004.&nbsp;— №&nbsp;1.&nbsp;— С. 89&nbsp;— 96.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Христианство как инструмент глобализации (насильственное крещение славян и его последствия) // Славянское Вече-3: Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2005.&nbsp;— С.156-170.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">С. Лукаш і Мавка родом з Рігведи // Сварог.&nbsp;— 2001.&nbsp;— №&nbsp;11-12,&nbsp;— С. 41.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Великий Волхв України. До 70-річчя Відродження Рідної Віри та 95-річчя Волхва Володимира Шаяна // Сварог.&nbsp;— 2004.&nbsp;— Вип. 15&nbsp;— 16.&nbsp;— С. 13&nbsp;— 19.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. С.</span>''<span lang="UK">Этнорелигия как естественная альтернатива глобализации и ассимиляции славян // Культура XXI века. Четвертый международный конгресс-фестиваль мировой и национальных культур.&nbsp;— Под ред. В.&nbsp;Н.&nbsp;Пруса.&nbsp;— Ялта, 2005.&nbsp;— С.91-94.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">Християнізація слов'ян як етноцид // Мультиверсум. Філософський альманах. Інститут філософії імені Г.&nbsp;С.&nbsp;Сковороди НАН України.&nbsp;— Випуск 59.&nbsp;— 2006.&nbsp;— С.158-169.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">С. Руські волхви як духовний суспільний стан // Наука. Релігія. Суспільство.&nbsp;— Донецький державний інститут штучного інтелекту.&nbsp;— 2006.&nbsp;— №&nbsp;4.&nbsp;— С. 205–211.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK">С. Переоцінка духовно-релігійних цінностей українськими мислителями ХІХ&nbsp;— ХХ століть // Актуальні проблеми історії, теорії та практики художньої культури. Збірник наукових праць.&nbsp;— Міністерство культури та туризму України. Державна академія керівних кадрів культури і мистецтв. Київський національний університет імені Тараса Шевченка.&nbsp;— Вип. ХVІІ.&nbsp;— К.: Міленіум, 2006.&nbsp;— С. 164–173.</span> # ''Лозко Г. С.'' Язичництво&nbsp;— світогляд і спосіб життєдіяльності // Сунце&nbsp;— старешина словенског народа. Зборник радова «Коференциjе о словенском наслеђу»&nbsp;— ЕЕКЦ «СФЕРА», Нови Сад, 2007.&nbsp;— С. 152–156. # ''Лозко Г. ''С. До питання періодизації та реконструкції української етнорелігії // Персонал.&nbsp;— 2007.&nbsp;— №&nbsp;1.&nbsp;— С.42-49.'' '' # ''Лозко Г.'' Гіпатія&nbsp;— знакова постать еллінізму / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 54. # ''Лозко Г.'' Скіфський філософ Анахарсіс / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 52-53. # Лозко Г. Християнізація Руси&nbsp;— благодать чи національна трагедія? / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 16-18. # ''Лозко Г. С.''Феноменальність етнічних архетипів священного // Філософія, психологія, педагогіка.&nbsp;— Вісник НТУУ «КПІ».&nbsp;— №&nbsp;2 (17), 2008.&nbsp;— C. 15&nbsp;— 19. # ''Лозко Г. С.'' Слов'янська етнорелігія в боротьбі за життя // Сунце&nbsp;— старешина словенског народа. Зборник радова «Коференциjе о словенском наслеhу»&nbsp;— ЕЕКЦ «СФЕРА», Нови Сад, 2008.- С. 104–109. # Лозко Г.&nbsp;С.&nbsp;Володимир Шаян&nbsp;— основоположник відродження рідної віри // Сварог.&nbsp;— 1999.&nbsp;— Вип. 9.&nbsp;— С. 5&nbsp;— 8. # ''Lozko Galina.'' The role of the native faith in the White Renaissance //The White World Future / International Conference, Moscow, 2008.&nbsp;— Athenaeum, 2008.&nbsp;— S. 98&nbsp;— 103. # ''Лозко Г. С.'' Религиозное оружие в 4-ой мировой войне // Славянское Вече-4. Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2008.&nbsp;— С. 289–295. # ''Лозко Г. С. ''Этнорелигиозный ренессанс в странах Европы // Славянское Вече-4. Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2008.&nbsp;— С. 110–118. # ''Лозко Г.С''. Україна в контексті європейського етнорелігійного ренесансу // Покликання служити науці і людям. Науковий збірник на пошану професора Георгія Кожолянка.&nbsp;— Чернівецький національний університет імені Федьковича. Науково-дослідний інститут українознавства Міністерства освіти і науки України.&nbsp;— Чернівці, 2008.&nbsp;— С.191-197. ISBN 978-966-482-009-4. # ''Лозко Г. С.'' Християнська етика як підґрунтя релігійного фанатизму // Вісник національного технічного університету України «Київський політехнічний інститут». Філософія. Психологія. Педагогіка: Зб. Наукових праць.&nbsp;— К.: ІВЦ «Політехніка», 2008.&nbsp;— №&nbsp;1 (22) .&nbsp;— С. 31-34. # ''Лозко Г. С.'' Слов'янський пантеон у світлі етнорелігійного ренесансу // Українська академія мистецтва. Дослідницькі та науково-методичні праці. Вип. 15.- К.: Вид. ТОВ «Діа», 2008.&nbsp;— С.38&nbsp;— 56. # ''Lozko Galyna''. Rodzimowierstwo jako swiatopoglad і sposob zycia // Slawa! Zwiastun Rodowego Wiecu Slowian.&nbsp;— Nr.5.&nbsp;— 2008. # ''Лозко Г.''С. Русь&nbsp;— це ми! Передмова до книги // Ю.Миролюбов. Ригведа и язычество.&nbsp;— К.: КИТ, 2009. — С.5-8. ISBN 978-966-8550-82-9. # ''Лозко Г''. С. Ренессанс Пан-арийской мысли // Атеней. Русский международный журнал.&nbsp;— 2009.&nbsp;— №&nbsp;9-10. С. 68 −70. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога у слов'ян (емпіричні матеріали для релігієзнавчої реконструкції) // Історія. Філософія. Релігієзнавство.&nbsp;— 2009.&nbsp;— №&nbsp;3.&nbsp;— С.47&nbsp;— 55. # ''Лозко Г., Косянчук П. ''Методологічні орієнтири української правової реальності // Про українське право. Правова освіта і наука. Число ІV. Часопис кафедри теорії та історії держави і права Київського національного університету ім. Тараса Шевченка.&nbsp;— К., 2009.&nbsp;— С.253&nbsp;— 265. ISBN 978-966-349-240-7. # ''Лозко Г. ''Постхристиянська модель національно-екзистенційної методології // Наукові записки: Серія «Культурологія».- Вип.4.&nbsp;— Національний університет «Острозька академія».&nbsp;— Острог, 2009.&nbsp;— С. 20-31. ISBN 978-966-2254-07-2. # ''Лозко Г. С.''Праворадикальна філософія про збереження етнокультурної ідентичності європейців //Наукові записки: серія «Філософія».&nbsp;— Вип.5.&nbsp;— Національний університет «Острозька академія».&nbsp;— Острог, 2009.&nbsp;— С.3 −13. ISBN 966-7631-79-6. # ''Лозко Г. С.'' Початки рідної мови та писемності // Альманах Українського народного союзу.&nbsp;— Парсипані, Ню-Джерзі, США.&nbsp;— 2010.&nbsp;— Річник 100.&nbsp;— С.19 −37. # ''Лозко Г. С. ''Пріоритети національної аксіології в сучасному освітньому просторі //Актуальні філософські та культурологічні проблеми сучасності / Збірник наукових праць.&nbsp;— Вип. №&nbsp;25 / Відп. Ред.: М.&nbsp;М.&nbsp;Бровко, О.&nbsp;Г.&nbsp;Шутов.&nbsp;— К.: Вид.центр КНЛУ, 2009.&nbsp;— С. 364–371. # ''Лозко Г. С. ''Глобалізація і освітній простір України // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2010.&nbsp;— №&nbsp;22.&nbsp;— С. 3&nbsp;— 6. # ''Лозко Г. ''Національні цінності на тлі глобального хаосу // Слово Просвіти.&nbsp;— №&nbsp;21, 27 травня&nbsp;— 2 червня 2010.&nbsp;— С.4-5. # Лозко Г.&nbsp;С.&nbsp;Национальное образование и воспитание в контексте глобального хаоса / Г. Лозко // «Русь языческая»: этническая религиозность в Росии и Украине ХХ-ХХІ вв.&nbsp;— Нижний Новгород, 2010.&nbsp;— Вып. 1.&nbsp;— С. 42-44. # ''<span lang="UK">Лозко Г. С.</span>''<span lang="UK"> Чи можлива національно-культурна освіта в глобальному світі? // </span>Людиноцентризм як домінанта соціокультурних вимірів людського буття. Шинкаруківські читання 26 квітня 2010 року. Матеріали Всеукраїнської науково-практичної конференції.&nbsp;— К., 2010. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога в слов'ян: компарат-релігієзнав. дослідж. / Г. Лозко // Triglav: Religioznipomenprislovanih: Zbornik šestemednarodnekonference «Slavanskadediščizna» nagraduStrugaod 8 do 9 avgusta 2009.&nbsp;— Ljubljana, 2010.&nbsp;— S. 133–147. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога в Рідній Вірі. Обряд Сварожини в Рідній Вірі / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2010.&nbsp;— №&nbsp;22.&nbsp;— С. 29-35 ; 86-88. # ''Лозко Г.'' Теологія Триглава за українськими джерелами / Г. Лозко // Triglav: Religiozni pomen pri Slovanih: Zbornik šeste mednarodne konference «Slavanska dediščina» na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009.&nbsp;— Ljubljana, 2010.&nbsp;— S. 148–155. # ''Лозко Галина.''Концепция за запаюване на славянската идентичност // Етническите деформации.&nbsp;— Патриотични семинари.&nbsp;— Русе, Болгария: Издательска кыща «Ахат», 2011. — С.165-173. ''Болгарською мовою.'' # ''Лозко Г.'' Методологічні засади антиглобальної філософії // Філософський часопис: Зб. Наук. праць.&nbsp;— Київський ун-т імені Бориса Грінченка, 2011.&nbsp;— №&nbsp;1- 2.&nbsp;— С.6&nbsp;— 10. # ''Лозко Г.'' Світогляд українців (за Велесовою книгою, фольклором та археологічними даними) //Мандрівець. Всеукраїнськийнауковий журнал.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;2.&nbsp;— С. 9 −19.'' '' # ''Лозко Г.'' Богослов'я Стрибоже // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;23.&nbsp;— С.26-31. # ''Лозко Г. ''Народний Звичай та народна пам'ять / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Дім і сім'я.&nbsp;— 2011. -№&nbsp;5.&nbsp;— С. 13-15. # ''Лозко Г.'' Світогляд українців (за Велесовою книгою, фольклором та археологічними даними) / Г. Лозко // Мандрівець.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;2.&nbsp;— С. 9-19. # ''Лозко Г. ''Ноосферний та етноекологічний дискурс освіти в умовах трансгуманітарних викликів Життю / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Неперервна професійна освіта: теорія і практика.&nbsp;— 2011.&nbsp;— Вип. 1.&nbsp;— С. 42-59. # ''Лозко Г. ''Пам'ять Роду. Міфологія Священного. Світогляд слов'ян та ідея Вічного повернення / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Дім і сім'я.&nbsp;— 2011. -№&nbsp;6.&nbsp;— С. 11-13. # ''Лозко Г. С. ''Козацьке виховання і релігія: подолання стереотипів мислення // Материалы научно-практической конференции по развитию казачества в Луганской области.&nbsp;— Луганск, Донецк, 2011.&nbsp;— С. 172–177. # ''Лозко Г.:'' Традиция и аутентика в родной вере как единственная альтернатива глобальному нью-эйджу // Материалы международной научно-практической конференции «Родная вера&nbsp;— духовный стержень славянской культуры».&nbsp;— Историко-культурное просветительское общесчтво «Союз венедов».&nbsp;— Санкт-Петербург, 2012.&nbsp;— С.35-44. # ''Лозко Г.:'' Феномен національного в умовах трансгуманітарного суспільства // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколавїв. Видво ЧДУ ім. Петра Могили, 2012.&nbsp;— Вип. 171. Т.183. Юриспруденція. Соціологія,&nbsp;— С.59 −64. # ''Лозко Г. С.'' Проблеми толерантності в українському суспільстві: на прикладі взаємин християн із рідновірами // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколаїв. Вид-во ЧДУ ім. Петра Могили, 2013.&nbsp;— Вип. 199. Т.211. Серія «Соціологія».&nbsp;— С.65 −71. # ''Лозко Г. С.'' Етнорелігійні архетипи у звичаєвому праві Давньої Русі // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколаїв. Вид-во ЧДУ ім. Петра Могили, 2013.&nbsp;— Вип. 213. Т.225. Серія «Соціологія».&nbsp;— С.60 −64. # ''Лозко Г''. 1025-річчя національної трагедії //Заповіт Батьків. Суспільно-політичний часопис Всеукраїнського об'єднання ветеранів.&nbsp;— №&nbsp;1-2, 2013.&nbsp;— С.198-200. # ''Лозко Г. ''Концепция сохранения славянской идентичности # ''Лозко Г. ''Рідна Віра в літературному процесі ХХ&nbsp;— ХХІ ст.// Сучасні проблеми мовознавства та літературознавства (Збірник наукових праць).&nbsp;— Вип. 16.&nbsp;— Ужгород, Видавництво УжНУ «Говерла», 2011.&nbsp;— С. 178–183. (''Наукове фахове вид''.). Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://www.oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/324-ridna-vara-v-literaturnomu-protsesi.html</span> # Лозко Г. Концепција очувања словенског идентитета // http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_identitet.html ''Сербською мовою.'' # Лозко Г.: Концепција очувања словенског идентитета # Язичницька концепція Часу. Ел. ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/252-2012-06-08-09-59-21.html</span> # Історія Родового Слов'янського віча. Ел.ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/component/content/article/34-hto-mi-k/288-123231.html</span> # Мода на «мольфарство» в розпалі&nbsp;— будьте обережними. Ел. ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/232-moda-na-molfarstvo.html</span> # Метафізика жертовності в рідній вірі. Ел.ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/component/content/article/221-metafizika.html</span> # ''Лозко Г. С.'' «Кінець Світу» чи Вічне Повернення? // Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/311-kinets-svitu-chy-vichne-povernennia.html</span> # ''Лозко Галина. ''Одговор на текст Романа Шиженског о јаву, праву и наву (Отклик на статью Романа Шиженского «Явь, Правь и Навь»&nbsp;— как религиозно-философские основы славянского неоязычества")&nbsp;— ''сербською та російською мовами'' // Ел. ресурс: http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_shizhenski.html # ''Лозко Г. С.'' Проблеми відновлення етики рідної віри // Етика рідної віри. Матеріали міжнародної науково-практичної конференції «Морально-етичні норми життя слов'ян: рідновірська етика». Ужгород, Україна 12-13 липня 2013. - Тернопіль: Мандрівець, 2014.&nbsp;— С.25 −42. # ''Лозко Г. С.'' Вінок не носять щодня // Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://www.oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/obryadi-ta-zvichayi/226-vinoknenosyathodnya.html</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. С. </span>''<span lang="UK">Витоки українського Звичаєвого права в релігійності давньої Русі // Козацька бібліотека. Інтернетресурс: http://kozakbiblio.web-box.ru/zvichave-pravo/konferenc/21-22032011-mzhnarodna-naukovo-praktichna/gslozko-vitoki-ukranskogo-zichavogo-prava/</span> ''Автореферат дисертації: Лозко Г. С. ''<strong>[http://disser.com.ua/content/241905.html Актуалізація української етнорелігії в європейському контексті]: автореф. дис. на здобуття наук. ступеня д-ра філософ. наук: спец. 09.00.12 «Українознавство» / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко ; Київ. нац. ун-т ім. Т.Шевченка.&nbsp;— К., 2007.&nbsp;— 34 с. — Ел. ресурс </strong> ==Sklici== {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lozko, Galina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ukrajinski teologi]] [[Kategorija:Ukrajinski etnologi]] 2c6gix5de5anbg3pwoolc6ha2urnl08 5747708 5747706 2022-08-27T08:24:16Z 2004ana 146315 slog članka wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{lektura}} '''Galina Lozko ''' (Ukrajinsko: Галина Сергіївна Лозко), rodnoversko ime Volhinja Zoreslava (od 1994) (*Elanec, Mykolaiv, [[3. februar]] [[1952]]) je [[Ukrajina|ukrajinska]] [[Etnologija|etnologinja]], [[Teologija|teologinja]] in ustanoviteljica [[Združenje ukrajinskih rodnoverov|Združenja ukrajinskih rodnoverov]] (Ukrajinsko: Об'єднання Рідновірів України). Združenje je bilo ustanoveljeno leta 1993 in registrirano 24. maja 2001. == Življenjepis == * 1977 - Fakulteta za filologijo na Kijevski Nacionalni Univerzi Tarasa Šavčenka, profesorica Ukrajinskega jezika in literature * 1996 - Doktorat na oddelku za Religijske študije na Inštitutu za Filofofijo Nacionalne Ukrajinske Akademije znanosti (Ukrajinsko: Інститут філософії ім. Г.Сковороди НАН України) * 2002 - kot rektorica osnovala Ukrajinsko duhovno akademijo rodnoverov * 2007 - Doktorat iz filozofije na oddelku za religijske študije Filozofske fakultete Taraša Šavčenka Nacionalne Univerze v [[Kijev|Kijevu]]. Tema doktorata: Aktualizacija ukrainske etnične religije v evropskem kontekstu (angleško: Actualization of Ukrainian ethnic religion in European contex, ukrajinsko: Актуалізація української етнорелігії в европейському контексті). * od 2012 - profesorica na Oddelku za sociologijo Črnomorske državne Univerze Petra Mogile Lozkojeva je prva napisala teorijo »etnoreligioznega renesansa«. Na osnovi folklornih-etnografskih in astronomskih infomacij je rekonstruirala rodnoverni koledar »Krog Svaroga«. Izdala je tudi predkrščanski slovanski »Imenoslov« v 2,5 tisoč besedah. Prav tako je raziskovala in prevedla Velesovo knjigo (tekstološko raziskovanje). Od leta 2003 je članica Društva ukrajinskih pisateljev. == Sfera zanimanj == * Raziskovanje duhovne kulture Slovanov in Ukrajincev * Rekonstrukcija duhovno-filozofskih osnov ukrajinske etnične religije, ponovnega obujanja davnih narodno-religioznih tradicij, obredov, šeg in moralno-etničnih vrednot. * Vpeljala in vodila prvi v neodvisni Ukrajini predavateljski kurs Ukrajinoznanstvo (1990; Uvod v ukrajinoznanstvo, 1991, Ukrajinsko narodoznanstvo, 1995). * Aktualizirala v ukrajinskemu religioznanstvu diskusijo o »etnoreligiji«. Monografija »Ukrajinsko rodnoverje (ukrajinsko: »Українське язичництво», 1994) * Avtor prve v neodvisni Ukrajini monografije »Etnologija Ukrajine« (2001) * Prva raziskala osebni arhiv Vladimira Šajana (Parlamentarna biblioteka Kanade) in objavila filozofska dela v drgih slovanskih državah (Slovenija, Rusija, Poljska). * Avtorica teorije »evropejskega renesansa«. Monografija: Evropejski etnoreligiozni renesans (Ukrajinsko: Європейський етнорелігійний ренесанс: витоки, сутність, перспективи, 2007). * Leta 2013 je bila med pobudniki ustanovitve mednarodnega kulturnega združenja »Rodno slovansko veče (ukrajinsko: Родове Слов'янське Віче) == Monografije in znanstveno-popularne knjige == # Лозко Г. ''Українське язичництво.''&nbsp;— К., Український центр духовної культури.-1994.- 98 с. # Лозко Г.'' Волховник.''&nbsp;— К., Український центр духовної культури.-1994.- 16 с. # Лозко Г. ''Правослов.'' Молитви до Рідних Богів.&nbsp;— К., НКТ «Світовид», 1995.&nbsp;— 94 с. # Лозко Г. ''Українське народознавство.''&nbsp;— К., Зодіак-ЕКО, 1995.&nbsp;— 368 с.; Друге доповнене вид.: К., АртЕК, 2004.- 470 с.; третє вид.&nbsp;— Харків, 2005. # Лозко Г. С.'' Волховник. Правослов.''- Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі».&nbsp;— К., «Сварог», 2001.&nbsp;— 144 с. # Lozko H. ''Rodzima Wiara Ukrainska'' (Prevod v poljščino: Аntoni Ваcinka ).&nbsp;— Вроцлав, вид. «Toporzel» (Poljska), 1997.&nbsp;— 125 с. # Лозко Г. ''Іменослов: імена слов'янські, історичні та міфологічні.''&nbsp;— К., Редакція часопису «Сварог», 1998.&nbsp;— 176 с. # Лозко Г. ''Етнологія України. Філософсько-теоретичний та етнорелігієзнавчий аспект.''&nbsp;— К., АртЕК, 2002.&nbsp;— 304 с.<ref>[http://www.info-library.com.ua/books-book-89.html info-library.com.ua]</ref> # Лозко Г. ''Велесова Книга&nbsp;— волховник'' / Переклад, дослідження, оригінальні тексти та словник на 8500 слів.&nbsp;— К., «Такі справи», 2002.- 368 с.; Друге видання: Вінниця, «Континент-Прим», 2004.&nbsp;— 500 ст.; третє вид.&nbsp;— 2006, четверте&nbsp;— 2007. # Лозко Г. ''Коло Свароже.'' Відроджені традиції.&nbsp;— Український письменник.&nbsp;— К., 2004.&nbsp;— 222 с. # Лозко Г. С.'' Пробуджена Енея.'' Європейський етнорелігійний ренесанс.&nbsp;— Харків: Див, 2006.&nbsp;— 468 с. # Лозко Г.'' ''Коло Свароже. Набір художніх святкових листівок Рідної Віри. Наукова реконструкція Г. Лозко; художники: Віктор Крижанівський, Петро Качалаба, Олена Гайдамака.&nbsp;— К.: Такі справи, 2006. # Лозко Г. С. ''Рідна читанка.'' Для середнього шкільного віку.&nbsp;— Вінниця, «Континент-Прим», 2007.&nbsp;— 64 с., іл. ISBN 978-966-516-269-8. # ''Лозко Г''. Коло Свароже. Відроджені традиції.&nbsp;— К.: Український письменник, третє видання виправлене та доповнене&nbsp;— Ніжин: Аспект-поліграф, 2009.&nbsp;— 224 с. ISBN 978-966-340-348-9. # ''Лозко Г. ''Правослов: молитви до Рідних Богів.&nbsp;— 3-тє вид. оновлене і доповнене.&nbsp;— Ніжин: ТОВ "Видавництво"Аспект-поліграф", 2009.&nbsp;— 208 с. (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі») / (''Лозко Г''.- упорядкування та передмова)''.''ISBN 978-966-340-325-0. # Родные Боги в творчестве славянских художников. Художественный альбом и энциклопедия. Составление и комментарии: П.&nbsp;В.&nbsp;Тулаев. Словарные статьи: ''Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко, П.&nbsp;В.&nbsp;Тулаев''. Научный редактор ''Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко.''&nbsp;— Москва, «Слава!».&nbsp;— 2008.&nbsp;— 240 с., цветные иллюстрации. ISBN 978-5-90282-509-8. # ''Лозко Г.'' Дерево Життя: Українська міфологія для середнього шкільного віку.&nbsp;— К., 2008.- 48 с. ISBN 978-966-8765-50-6. Рекомендовано Вченою радою Гуманітарного інституту Київського університету імені Бориса Грінченка. Протокол №&nbsp;5 від 18. december 2008. # Антологія християнства. Хрестоматія з релігієзнавства та культурології. Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі». / За загальною ред. докт. філос. наук ''Г. Лозко'' (Упорядники: ''Лозко Г. С., Борисюк І. В., Богород А. В.)''.&nbsp;— К.: КМПУ ім. Б. Грінченка, 2009.&nbsp;— 503 с., іл. ISBN 978-966-7548-65-0. Рекомендовано Вченою радою Інституту дошкільної, початкової і мистецької освіти Київського міського педагогічного університету ім. Б.Грінченка. Протокол №&nbsp;5 від 17. junij 2008. # ''Лозко Г.'' Українське народознавство.&nbsp;— 4-те видання доповнене та оновлене.&nbsp;— Харків: Див, 2010. Рекомендовано Вченою Радою Київського міського педагогічного університету ім. Б.Грінченка як навчальний посібник для студентів педагогічних закладів освіти (Протокол №&nbsp;5 від 29 травня 2008). # Антологія християнства: хрестоматія з релігієзнав. та культурології / за заг. ред. Г. Лозко'' ;'' [упоряд.: Лозко Г. С.,Борисюк І. В., Богород А. В.].&nbsp;— 2-ге вид''. -'' Х., Див.&nbsp;— 2009.&nbsp;— 416 с.&nbsp;— (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі»). # Антологія християнства. Хрестоматія з релігієзнавства та культурології. Серія: «Пам'ятки релігійної думки України-Русі».&nbsp;— 3-є доповнене видання / За загальною ред. докт. філос. наук ''Г.Лозко'' (Упорядники: ''Лозко Г. С., Борисюк І. В., Богород А. В.)''.&nbsp;— Тернопіль.&nbsp;— Вид. «Мандрівець», 2010. # ''Лозко Г. С.'' Етнічні архетипи в поетичній спадщині Б.&nbsp;Д.&nbsp;Грінченка // «Мрії, вистраждані життям…».Монографія. До 145-ї річниці з дня народження Б.&nbsp;Д.&nbsp;Грінченка. Колективна монографія (у двох част.).&nbsp;— К.: КМПУ ім. Б.Грінченка, 2009.&nbsp;— Част. ІІ.&nbsp;— С. 56-69. ISBN 978-966-7548-49-0. # ''Лозко Г. С.'' Тексти до альбому: Віктор Крижанівський. Світло Пращурів наших. Альбом творчості.&nbsp;— К.: Вид. «Схід&nbsp;— Захід», 2010.&nbsp;— 192 с. (українською, російською, англійською мовами). # ''Лозко Г.'' Філософія науки. Конспект лекцій для аспірантів.&nbsp;— Тернопіль: «Мандрівець».&nbsp;— 2011.&nbsp;— 32 с. # Велесова Книга&nbsp;— волховник / Текстологічне дослідження; літ. пер., релігієзн. комен., підгот. оригінал. текстів, укладання словника та покажчиків Г. Лозко.&nbsp;— Вид. 5-те.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2011.&nbsp;— 520 с. : іл.&nbsp;— (Серія «Пам'ятки релігійної думки України-Русі»). # ''Лозко Г. ''Рідні імена. Слов'янський іменослов.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2011.&nbsp;— 364 с. # ''Лозко Г. ''Етнодержавознавство: філософсько-теоритичний вимір: курс лекцій / Г. Лозко.&nbsp;— Тернопіль: Мандрівець, 2012.&nbsp;— 384 с. # ''Лозко Г''. Українське народознавство. Видання п'яте, доповнене та перероблене.&nbsp;— Гриф МОН України.- Тернопіль: Мандрівець, 2014. '''Участь у колективних наукових, академічних та енциклопедичних працях''': # Релігієзнавчий словник.&nbsp;— За ред. проф. А.Колодного, Б.Лобовика.&nbsp;— К., 1996. # Хрестоматія з української літератури.&nbsp;— Укл.: Жебка І., Жебка М.&nbsp;— К.: Наукова думка, 1997. # Мала енциклопедія етнодержавознавства.&nbsp;— Національна академія наук України. Інститутдержави і права ім. В.&nbsp;М.&nbsp;Корецького.&nbsp;— Під редакцією академіка УАПН Ю.&nbsp;І.&nbsp;Римаренка.&nbsp;— К.: Генеза&nbsp;— Довіра, 1996. # Світова та вітчизняна етнодержавницька думка (у персоналіях).&nbsp;— Національна Академія Наук України. Інститут держави і права ім. В.&nbsp;М.&nbsp;Корецького. Донецький Інститут внутрішніх справ МВС України.&nbsp;— Київ&nbsp;— Донецьк, 1997. # Історія релігії в Україні у 10 т./ Редкол.: А.Колодний (голова) та ін.&nbsp;— К.: Укр.. центр духовної культури, 1996–1998.&nbsp;— Т. 1. # Академічне релігієзнавство.&nbsp;— За науковою редакцією проф. А.Колодного.&nbsp;— К.: Світ знань, 2000. Берегиня України.&nbsp;— К.: Мистецтво, 1996. # Небо України. Поетична антологія.&nbsp;— К.: Український письменник, 2001. Več kot 300 člankov v revijah in znanstvenih publikacijah. == Članki v zbornikih in na elektronskih mestih == # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Ренесанс язичництва. Етнорелігійні рухи в країнах Європи // Політика і час.&nbsp;— 2004.&nbsp;— №&nbsp;1.&nbsp;— С. 89&nbsp;— 96.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Христианство как инструмент глобализации (насильственное крещение славян и его последствия) // Славянское Вече-3: Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2005.&nbsp;— С.156-170.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">С. Лукаш і Мавка родом з Рігведи // Сварог.&nbsp;— 2001.&nbsp;— №&nbsp;11-12,&nbsp;— С. 41.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK"> Великий Волхв України. До 70-річчя Відродження Рідної Віри та 95-річчя Волхва Володимира Шаяна // Сварог.&nbsp;— 2004.&nbsp;— Вип. 15&nbsp;— 16.&nbsp;— С. 13&nbsp;— 19.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. С.</span>''<span lang="UK">Этнорелигия как естественная альтернатива глобализации и ассимиляции славян // Культура XXI века. Четвертый международный конгресс-фестиваль мировой и национальных культур.&nbsp;— Под ред. В.&nbsp;Н.&nbsp;Пруса.&nbsp;— Ялта, 2005.&nbsp;— С.91-94.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">Християнізація слов'ян як етноцид // Мультиверсум. Філософський альманах. Інститут філософії імені Г.&nbsp;С.&nbsp;Сковороди НАН України.&nbsp;— Випуск 59.&nbsp;— 2006.&nbsp;— С.158-169.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. </span>''<span lang="UK">С. Руські волхви як духовний суспільний стан // Наука. Релігія. Суспільство.&nbsp;— Донецький державний інститут штучного інтелекту.&nbsp;— 2006.&nbsp;— №&nbsp;4.&nbsp;— С. 205–211.</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г.</span>''<span lang="UK">С. Переоцінка духовно-релігійних цінностей українськими мислителями ХІХ&nbsp;— ХХ століть // Актуальні проблеми історії, теорії та практики художньої культури. Збірник наукових праць.&nbsp;— Міністерство культури та туризму України. Державна академія керівних кадрів культури і мистецтв. Київський національний університет імені Тараса Шевченка.&nbsp;— Вип. ХVІІ.&nbsp;— К.: Міленіум, 2006.&nbsp;— С. 164–173.</span> # ''Лозко Г. С.'' Язичництво&nbsp;— світогляд і спосіб життєдіяльності // Сунце&nbsp;— старешина словенског народа. Зборник радова «Коференциjе о словенском наслеђу»&nbsp;— ЕЕКЦ «СФЕРА», Нови Сад, 2007.&nbsp;— С. 152–156. # ''Лозко Г. ''С. До питання періодизації та реконструкції української етнорелігії // Персонал.&nbsp;— 2007.&nbsp;— №&nbsp;1.&nbsp;— С.42-49.'' '' # ''Лозко Г.'' Гіпатія&nbsp;— знакова постать еллінізму / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 54. # ''Лозко Г.'' Скіфський філософ Анахарсіс / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 52-53. # Лозко Г. Християнізація Руси&nbsp;— благодать чи національна трагедія? / Г. Лозко // Сварог.&nbsp;— 2007.&nbsp;— Вип. 21.&nbsp;— С. 16-18. # ''Лозко Г. С.''Феноменальність етнічних архетипів священного // Філософія, психологія, педагогіка.&nbsp;— Вісник НТУУ «КПІ».&nbsp;— №&nbsp;2 (17), 2008.&nbsp;— C. 15&nbsp;— 19. # ''Лозко Г. С.'' Слов'янська етнорелігія в боротьбі за життя // Сунце&nbsp;— старешина словенског народа. Зборник радова «Коференциjе о словенском наслеhу»&nbsp;— ЕЕКЦ «СФЕРА», Нови Сад, 2008.- С. 104–109. # Лозко Г.&nbsp;С.&nbsp;Володимир Шаян&nbsp;— основоположник відродження рідної віри // Сварог.&nbsp;— 1999.&nbsp;— Вип. 9.&nbsp;— С. 5&nbsp;— 8. # ''Lozko Galina.'' The role of the native faith in the White Renaissance //The White World Future / International Conference, Moscow, 2008.&nbsp;— Athenaeum, 2008.&nbsp;— S. 98&nbsp;— 103. # ''Лозко Г. С.'' Религиозное оружие в 4-ой мировой войне // Славянское Вече-4. Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2008.&nbsp;— С. 289–295. # ''Лозко Г. С. ''Этнорелигиозный ренессанс в странах Европы // Славянское Вече-4. Материалы международной научно-практической конференции «Славянский мир в условиях глобализации».&nbsp;— Минск, 2008.&nbsp;— С. 110–118. # ''Лозко Г.С''. Україна в контексті європейського етнорелігійного ренесансу // Покликання служити науці і людям. Науковий збірник на пошану професора Георгія Кожолянка.&nbsp;— Чернівецький національний університет імені Федьковича. Науково-дослідний інститут українознавства Міністерства освіти і науки України.&nbsp;— Чернівці, 2008.&nbsp;— С.191-197. ISBN 978-966-482-009-4. # ''Лозко Г. С.'' Християнська етика як підґрунтя релігійного фанатизму // Вісник національного технічного університету України «Київський політехнічний інститут». Філософія. Психологія. Педагогіка: Зб. Наукових праць.&nbsp;— К.: ІВЦ «Політехніка», 2008.&nbsp;— №&nbsp;1 (22) .&nbsp;— С. 31-34. # ''Лозко Г. С.'' Слов'янський пантеон у світлі етнорелігійного ренесансу // Українська академія мистецтва. Дослідницькі та науково-методичні праці. Вип. 15.- К.: Вид. ТОВ «Діа», 2008.&nbsp;— С.38&nbsp;— 56. # ''Lozko Galyna''. Rodzimowierstwo jako swiatopoglad і sposob zycia // Slawa! Zwiastun Rodowego Wiecu Slowian.&nbsp;— Nr.5.&nbsp;— 2008. # ''Лозко Г.''С. Русь&nbsp;— це ми! Передмова до книги // Ю.Миролюбов. Ригведа и язычество.&nbsp;— К.: КИТ, 2009. — С.5-8. ISBN 978-966-8550-82-9. # ''Лозко Г''. С. Ренессанс Пан-арийской мысли // Атеней. Русский международный журнал.&nbsp;— 2009.&nbsp;— №&nbsp;9-10. С. 68 −70. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога у слов'ян (емпіричні матеріали для релігієзнавчої реконструкції) // Історія. Філософія. Релігієзнавство.&nbsp;— 2009.&nbsp;— №&nbsp;3.&nbsp;— С.47&nbsp;— 55. # ''Лозко Г., Косянчук П. ''Методологічні орієнтири української правової реальності // Про українське право. Правова освіта і наука. Число ІV. Часопис кафедри теорії та історії держави і права Київського національного університету ім. Тараса Шевченка.&nbsp;— К., 2009.&nbsp;— С.253&nbsp;— 265. ISBN 978-966-349-240-7. # ''Лозко Г. ''Постхристиянська модель національно-екзистенційної методології // Наукові записки: Серія «Культурологія».- Вип.4.&nbsp;— Національний університет «Острозька академія».&nbsp;— Острог, 2009.&nbsp;— С. 20-31. ISBN 978-966-2254-07-2. # ''Лозко Г. С.''Праворадикальна філософія про збереження етнокультурної ідентичності європейців //Наукові записки: серія «Філософія».&nbsp;— Вип.5.&nbsp;— Національний університет «Острозька академія».&nbsp;— Острог, 2009.&nbsp;— С.3 −13. ISBN 966-7631-79-6. # ''Лозко Г. С.'' Початки рідної мови та писемності // Альманах Українського народного союзу.&nbsp;— Парсипані, Ню-Джерзі, США.&nbsp;— 2010.&nbsp;— Річник 100.&nbsp;— С.19 −37. # ''Лозко Г. С. ''Пріоритети національної аксіології в сучасному освітньому просторі //Актуальні філософські та культурологічні проблеми сучасності / Збірник наукових праць.&nbsp;— Вип. №&nbsp;25 / Відп. Ред.: М.&nbsp;М.&nbsp;Бровко, О.&nbsp;Г.&nbsp;Шутов.&nbsp;— К.: Вид.центр КНЛУ, 2009.&nbsp;— С. 364–371. # ''Лозко Г. С. ''Глобалізація і освітній простір України // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2010.&nbsp;— №&nbsp;22.&nbsp;— С. 3&nbsp;— 6. # ''Лозко Г. ''Національні цінності на тлі глобального хаосу // Слово Просвіти.&nbsp;— №&nbsp;21, 27 травня&nbsp;— 2 червня 2010.&nbsp;— С.4-5. # Лозко Г.&nbsp;С.&nbsp;Национальное образование и воспитание в контексте глобального хаоса / Г. Лозко // «Русь языческая»: этническая религиозность в Росии и Украине ХХ-ХХІ вв.&nbsp;— Нижний Новгород, 2010.&nbsp;— Вып. 1.&nbsp;— С. 42-44. # ''<span lang="UK">Лозко Г. С.</span>''<span lang="UK"> Чи можлива національно-культурна освіта в глобальному світі? // </span>Людиноцентризм як домінанта соціокультурних вимірів людського буття. Шинкаруківські читання 26 квітня 2010 року. Матеріали Всеукраїнської науково-практичної конференції.&nbsp;— К., 2010. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога в слов'ян: компарат-релігієзнав. дослідж. / Г. Лозко // Triglav: Religioznipomenprislovanih: Zbornik šestemednarodnekonference «Slavanskadediščizna» nagraduStrugaod 8 do 9 avgusta 2009.&nbsp;— Ljubljana, 2010.&nbsp;— S. 133–147. # ''Лозко Г.'' Культ Сварога в Рідній Вірі. Обряд Сварожини в Рідній Вірі / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2010.&nbsp;— №&nbsp;22.&nbsp;— С. 29-35 ; 86-88. # ''Лозко Г.'' Теологія Триглава за українськими джерелами / Г. Лозко // Triglav: Religiozni pomen pri Slovanih: Zbornik šeste mednarodne konference «Slavanska dediščina» na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009.&nbsp;— Ljubljana, 2010.&nbsp;— S. 148–155. # ''Лозко Галина.''Концепция за запаюване на славянската идентичност // Етническите деформации.&nbsp;— Патриотични семинари.&nbsp;— Русе, Болгария: Издательска кыща «Ахат», 2011. — С.165-173. ''Болгарською мовою.'' # ''Лозко Г.'' Методологічні засади антиглобальної філософії // Філософський часопис: Зб. Наук. праць.&nbsp;— Київський ун-т імені Бориса Грінченка, 2011.&nbsp;— №&nbsp;1- 2.&nbsp;— С.6&nbsp;— 10. # ''Лозко Г.'' Світогляд українців (за Велесовою книгою, фольклором та археологічними даними) //Мандрівець. Всеукраїнськийнауковий журнал.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;2.&nbsp;— С. 9 −19.'' '' # ''Лозко Г.'' Богослов'я Стрибоже // Сварог. Філософія, Етнологія, Релігієзнавство.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;23.&nbsp;— С.26-31. # ''Лозко Г. ''Народний Звичай та народна пам'ять / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Дім і сім'я.&nbsp;— 2011. -№&nbsp;5.&nbsp;— С. 13-15. # ''Лозко Г.'' Світогляд українців (за Велесовою книгою, фольклором та археологічними даними) / Г. Лозко // Мандрівець.&nbsp;— 2011.&nbsp;— №&nbsp;2.&nbsp;— С. 9-19. # ''Лозко Г. ''Ноосферний та етноекологічний дискурс освіти в умовах трансгуманітарних викликів Життю / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Неперервна професійна освіта: теорія і практика.&nbsp;— 2011.&nbsp;— Вип. 1.&nbsp;— С. 42-59. # ''Лозко Г. ''Пам'ять Роду. Міфологія Священного. Світогляд слов'ян та ідея Вічного повернення / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко // Дім і сім'я.&nbsp;— 2011. -№&nbsp;6.&nbsp;— С. 11-13. # ''Лозко Г. С. ''Козацьке виховання і релігія: подолання стереотипів мислення // Материалы научно-практической конференции по развитию казачества в Луганской области.&nbsp;— Луганск, Донецк, 2011.&nbsp;— С. 172–177. # ''Лозко Г.:'' Традиция и аутентика в родной вере как единственная альтернатива глобальному нью-эйджу // Материалы международной научно-практической конференции «Родная вера&nbsp;— духовный стержень славянской культуры».&nbsp;— Историко-культурное просветительское общесчтво «Союз венедов».&nbsp;— Санкт-Петербург, 2012.&nbsp;— С.35-44. # ''Лозко Г.:'' Феномен національного в умовах трансгуманітарного суспільства // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколавїв. Видво ЧДУ ім. Петра Могили, 2012.&nbsp;— Вип. 171. Т.183. Юриспруденція. Соціологія,&nbsp;— С.59 −64. # ''Лозко Г. С.'' Проблеми толерантності в українському суспільстві: на прикладі взаємин християн із рідновірами // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколаїв. Вид-во ЧДУ ім. Петра Могили, 2013.&nbsp;— Вип. 199. Т.211. Серія «Соціологія».&nbsp;— С.65 −71. # ''Лозко Г. С.'' Етнорелігійні архетипи у звичаєвому праві Давньої Русі // Наукові праці: науково-методичний журнал.&nbsp;— Миколаїв. Вид-во ЧДУ ім. Петра Могили, 2013.&nbsp;— Вип. 213. Т.225. Серія «Соціологія».&nbsp;— С.60 −64. # ''Лозко Г''. 1025-річчя національної трагедії //Заповіт Батьків. Суспільно-політичний часопис Всеукраїнського об'єднання ветеранів.&nbsp;— №&nbsp;1-2, 2013.&nbsp;— С.198-200. # ''Лозко Г. ''Концепция сохранения славянской идентичности # ''Лозко Г. ''Рідна Віра в літературному процесі ХХ&nbsp;— ХХІ ст.// Сучасні проблеми мовознавства та літературознавства (Збірник наукових праць).&nbsp;— Вип. 16.&nbsp;— Ужгород, Видавництво УжНУ «Говерла», 2011.&nbsp;— С. 178–183. (''Наукове фахове вид''.). Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://www.oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/324-ridna-vara-v-literaturnomu-protsesi.html</span> # Лозко Г. Концепција очувања словенског идентитета // http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_identitet.html ''Сербською мовою.'' # Лозко Г.: Концепција очувања словенског идентитета # Язичницька концепція Часу. Ел. ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/252-2012-06-08-09-59-21.html</span> # Історія Родового Слов'янського віча. Ел.ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/component/content/article/34-hto-mi-k/288-123231.html</span> # Мода на «мольфарство» в розпалі&nbsp;— будьте обережними. Ел. ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/232-moda-na-molfarstvo.html</span> # Метафізика жертовності в рідній вірі. Ел.ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/component/content/article/221-metafizika.html</span> # ''Лозко Г. С.'' «Кінець Світу» чи Вічне Повернення? // Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/statti/311-kinets-svitu-chy-vichne-povernennia.html</span> # ''Лозко Галина. ''Одговор на текст Романа Шиженског о јаву, праву и наву (Отклик на статью Романа Шиженского «Явь, Правь и Навь»&nbsp;— как религиозно-философские основы славянского неоязычества")&nbsp;— ''сербською та російською мовами'' // Ел. ресурс: http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_shizhenski.html # ''Лозко Г. С.'' Проблеми відновлення етики рідної віри // Етика рідної віри. Матеріали міжнародної науково-практичної конференції «Морально-етичні норми життя слов'ян: рідновірська етика». Ужгород, Україна 12-13 липня 2013. - Тернопіль: Мандрівець, 2014.&nbsp;— С.25 −42. # ''Лозко Г. С.'' Вінок не носять щодня // Електр. Ресурс: <span lang="UK">http://www.oru.org.ua/index.php/bogoznavstvo/obryadi-ta-zvichayi/226-vinoknenosyathodnya.html</span> # ''<span lang="UK">Лозко Г. С. </span>''<span lang="UK">Витоки українського Звичаєвого права в релігійності давньої Русі // Козацька бібліотека. Інтернетресурс: http://kozakbiblio.web-box.ru/zvichave-pravo/konferenc/21-22032011-mzhnarodna-naukovo-praktichna/gslozko-vitoki-ukranskogo-zichavogo-prava/</span> ''Автореферат дисертації: Лозко Г. С. ''<strong>[http://disser.com.ua/content/241905.html Актуалізація української етнорелігії в європейському контексті]: автореф. дис. на здобуття наук. ступеня д-ра філософ. наук: спец. 09.00.12 «Українознавство» / Г.&nbsp;С.&nbsp;Лозко ; Київ. нац. ун-т ім. Т.Шевченка.&nbsp;— К., 2007.&nbsp;— 34 с. — Ел. ресурс </strong> ==Sklici== {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lozko, Galina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ukrajinski teologi]] [[Kategorija:Ukrajinski etnologi]] 6f5oah12z8rwkxaahz3sfis10fkfhng Leto brez poletja 0 405418 5747692 5703680 2022-08-27T07:53:38Z 2004ana 146315 povezave wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=angleška skladnja namesto slovenske}} {{wikificiraj}} Leto [[1816]] je znano kot '''leto brez poletja''' (tudi »'''leto revščine'''«, »'''poletje, ki to ni bilo'''«, »'''zamrznjeno do smrti'''«), zaradi hudih podnebnih anomalij, ki so na svetovni ravni povzročile padec povprečne temperature za med 0,4 °C in 0,7 °C. Posledice so bile vidne v primanjkljaju živilskih dobrin na severni polobli. Za vzrok anomalije je bil najverjetneje kriv izbruh ognjenika Tambora na območju današnje [[Indonezija|Indonezije]] (največji izbruh v zadnjih 1300 letih) leta 1815. Zemlja je v tem času že bila v dolgem obdobju ohladitve, znanem danes kot "'''mala ledena doba'''", kar je že pred izbruhom Tambore vplivalo na znatno poljedelsko stisko v [[Evropa|Evropi]]. Obdobje ohladitve je trajalo tudi po izbruhu ognjenika in vplivalo na zaostritev razmer. ==Opis== Leto brez poletja je bilo za [[poljedelstvo]] katastrofalno obdobje. Zgodovinar John D. Post je to obdobje poimenoval »zadnja velika eksistenčna kriza zahodnega sveta«. Posledice nenavadnih podnebnih odstopanj leta 1816 so bile najbolj vidne na atlantskem delu [[Kanada|Kanade]], v zvezni državi New England (ZDA) in delno po zahodni Evropi. V teh predelih Kanade in [[Združene države Amerike|ZDA]] so pozno spomladi in poleti razmeroma stabilne temperature: v povprečju med 20 in 25 °C, redko pod 5 °C. Poletni sneg je izjemna redkost. ==Severna Amerika== Po nekaterih delih [[Severna Amerika|Severne Amerike]] se je leta 1816 vztrajno podila »suha megla«, ki je pordečila in zatemnila sončno svetlobo do te mere, da so bile [[Sončeva pega|sončne pege]] vidne s prostim očesom. Megla se ni razpršila ne z vetrom ne z deževjem. Označili so jo »stratosferska sulfatna snov«. Na višjih predelih, kjer je bilo poljedelstvo oteženo tudi v dobrih letinah, je hladna klima dodatno škodila kmetijstvu. V maju istega leta je zmrzal uničila večino pridelka na višjih predelih New Englanda in [[New York (zvezna država)|New Yorka]]. 6. junija je v [[Albany, New York|Albanyju]] v državi New York in Dennysvillu padel sneg. O pojavu je bilo izrečenih veliko mnenj. Pesnica Sarah Snell Bryant iz zvezne države New England je v svoj dnevnik napisala »''Weather backward''« (''Narobe vreme''). V cerkvi verske sekte v zvezni državi New York, blizu New Lebanona, je Nicholas Bennet maja 1816 zapisal: "Vse je bilo zamrznjeno" in hribi so bili "neplodni kot zima". V maju so temperature skoraj vsak dan padle pod ledišče. 9. junija je zemlja zamrznila in 12. junija so bili "shakerji" prisiljeni ponovno zasaditi od mraza uničene pridelke. 7. julija so bile temperature tako nizke, da je bila obrod uničena. Tudi gričevje v Berkshiru je zamrznilo 23. avgusta in večina zemlje na severovzhodu. Neki zgodovinar iz [[Massachusetts|Massatchusettsa]] je ujmo analiziral: "Skoraj vsak dan so se pojavljale hude zmrzali; 7. in 8. junija je padel sneg, bilo je tako hladno, da so pridelki zmrzovali do korenin". Zgodaj jeseni je bila še nezrela koruza zamrznjena do te mere, da ni mogla zoreti in se je ni splačalo obrati. Primanjkovalo je sestavin za peko kruha, cene so bile visoke in revni sloj je bil pogosto brez hrane. Treba je vedeti, da žitnice z "zahoda" takrat niso bile dobavljive preko železniških povezav, in prebivalci so se morali zanašati na lastne vire oziroma na druge ljudi v bližini. V kraju Cape May ([[New Jersey]]) je proti koncu junija zmrzal trajala 5 noči zapored in tako na pridelku povzročila obširno škodo. V juliju in avgustu so poročali o ledenih ploščah na rekah in jezerih na ozemlju vse do severozahodnega dela [[Pensilvanija|Pensilvanije]]. 20. in 21. avgusta so o zmrzali poročali tudi v zvezni državi [[Virginija]]. Nagel padec v temperaturi je bil pogost pojav: od normalnih poletnih temperatur (35 °C) se je temperatura znižala do temperatur blizu ledišča v samo nekaj urah. Z znižanjem povprečne temperature so se lažje spopadali na območjih, kjer so bili vajeni dolgih zimskih obdobij. Osrednja težava je bil vpliv vremena na pridelke, kar je povzročilo pomanjkanje hrane. Zmanjšale so se tudi zaloge lesa za kurjavo. [[Thomas Jefferson]] se je po upokojitvi v kraju Monticello (Virginija) ukvarjal s pridelavo živil, posledice ohladitve na poljedelstvo so ga prisilile v zadolžitev. Jefferson zdaleč ni osamljen primer, veliko ljudi je bilo prisiljenih v zadolževanje. 13. septembra so v časopisu iz zvezne države Virginija poročali o primanjkljaju v pridelku od polovice do dveh tretjin celotne kapacitete in dodali, da sta mraz in suša pogasila vse upanje. V časopisu iz kraja Norfolk (Virginia) so zapisali: "Smo že na polovici meseca julija in še ne moremo reči, da je vreme poletju primerno. Že več kot tri mesece prevladujejo vetrovi z vzhoda, sonce je povečini zatemnjeno in nebo je prekrito z oblaki; zrak je vlažen in neprijeten in pogosto tako srhljiv, da je umik h kaminu zelo zaželen." Lokalni kmetje so uspešno pridelali le delček poljščin, cena koruze in drugih žit je dramatično rastla. Cena ovsa je na primer porastla z 12 ¢/enoto (mernik, 3,4 $/m³) leta 1815 (danes 1,55 $) na 92 ¢/enoto (mernik, 26 $/m³) v letu 1816 (danes 12,78 $). Izpad v pridelku je dodatno podkrepilo neprimerno prevozniško omrežje: z le nekaj kopenskimi ali plovnimi potmi, brez železniške povezave, je bil uvoz živil drag. ==Evropa== Nizke temperature in obilno deževje so v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] in na [[Irska|Irskem]] onemogočili žetev. Iz [[Wales|Walesa]] so se družine v iskanju hrane preseljevale zelo daleč. Lakota se je zaradi izpada pridelka [[Pšenica|pšenice]], [[Oves|ovsa]] in [[Krompir|krompirja]] razširila na sever in jugozahod Irske. V [[Nemčija|Nemčiji]] je bila kriza tako huda, da so cene visoko porastle. Zaradi takrat še neznanih okoliščin krize se je prebivalstvo širom Evrope zbiralo v demonstracijah pred tovarnami žita in pekarnami, kasneje so se protesti sprevrgli v izgrede, zasede in kraje. Za Evropo je to bilo najhujše obdobje lakote 19. stoletja. Posledice so bile široko razširjene in so trajale vse do zime in dlje. Leta 1816 in 1817 so bila v Švici poletja tako hladna, da je pod ledenikom Gietro nastal naravni ledeni jez, visoko v dolini Val de Bagnes. Kljub številnim poskusom drenaže rastočega jezera s strani inženirja Ignaza Vanetza se je jez junija leta 1818 podrl. ==Azija== Na [[Kitajska|Kitajskem]] je mrzlo vreme pokončalo drevesa, riževe poljščine in celo vodne bivole, še posebej na severu. Poplave so uničile veliko drugih poljščin. Izbruh vulkana Tambora je vplival na sezono [[Monsun|monsunov]] in posledično povzročil ogromne poplave v dolini Yangtze. V Indiji je pozna sezona monsunov povzročila hudournike in hudo širjenje [[Kolera|kolere]] od regije v bližini reke [[Ganges]] v Bengalih pa vse do [[Moskva|Moskve]]. ==Vzroki== Danes je splošno znano, da je bil glavni vzrok vremenskih sprememb izbruh ognjenika med 5. in 15. aprilom 1815 na otoku Sambawa v [[Indonezija|Indoneziji]] (del nizozemske kolonije, med Napoleonovo okupacijo Nizozemske pa pod francosko vladavino), kot je to opisano v delu Thomasa Stamforda. Indeks vulkanske eksplozivnosti izbruha je bil 7 - velikanski naravni dogodek, ki je izvrgel ogromno vulkanskega pepela v zgornjo atmosfero. To je bil največji tovrstni dogodek po izbruhu vulkana Hatape leta 180 n. št. Posebnega pomena je tudi dejstvo, da se je izbruh leta 1815 zgodil v obdobju nenavadno nizke sončne aktivnosti v zadnjih desetletjih dobe, ki jo danes imenujemo mala ledena doba. Drugi pomembnejši izbruhi (VEI nad 4) v tem obdobju: - 1812: [[La Soufrière]], [[Karibi]] - 1812: Sangihski otoki, Indonezija - 1813: otoki Ryukyu, [[Japonska]] - 1814: Mayon, [[Filipini]] Navedeni izbruhi so dodatno prispevali h količini atmosferskega prahu. Značilnost velikega izbruha je padec povprečne svetovne temperature zaradi zmanjšanega preboja sončne svetlobe skozi [[Stratosfera|stratosfero]]. Na osnovi analize iz leta 2012, ki jo je opravil inštitut Barkeley Earth Surface Temperature, je Tambora leta 1815 povzročila padec povprečne svetovne temperature za 1 °C. Manjše padce v temperaturi so zabeležili pri izbruhih med letoma 1812 in 1814. ==Posledice== Kot posledica zaporednih izbruhov so bile prej omenjene poljščine že nekaj let oslabljene; zadnji udarec je zadal vulkan Tambora. Evropa, ki je bila že načeta zaradi [[Napoleonske vojne|Napoleonovih vojn]], je utrpela še pomanjkanje hrane. Shodi so se začeli v Veliki Britaniji in [[Francija|Franciji]], žitna skladišča so bila izropana. Nasilje je bilo izrazitejše v Švici, kjer je lakota povzročila, da je vlada razglasila izredne razmere. Dogodku se pripisujejo huda neurja in nenavadna količina dežja s poplavljanjem osrednjih evropskih rek (vključno z [[Ren|Renom]]) ter zmrzal v avgustu. Leta 1816 in 1819 je na Irskem izbruhnila epidemija [[Tifus|tifusa]], dodatno podkrepljena z lakoto, ki jo je povzročilo "leto brez poletja". Ocenjeno je bilo, da je na Irskem tragično klonilo 100.000 ljudi. [[BBC|BBC-jev]] dokumentarni film je poročal o podvojeni umrljivosti v Švici leta 1816, kar je pomenilo 200.000 smrtnih žrtev v celi Evropi. ==Kulturne posledice== V tem obdobju je visoka raven "tefre" (vulkanska snov) v atmosferi botrovala nenavadno slikovitemu sončnemu zahodu, uprizorjenemu na slikah umetnika [[J. M. W. Turner|J. M. W. Turnerja]]. Podobne pojave so opažali po izbruhu vulkana [[Krakatav]] leta 1883 in po izbruhu vulkana Pinatubo leta 1991 na zahodni obali ZDA in Filipinih. Pomanjkanje ovsa za krmo konjev je najverjetneje navdihnilo nemškega izumitelja Karla Draisa pri raziskovanju načinov prevoza brez uporabe konja. To je privedlo do izuma prednika kolesa in je pomenilo korak k mehanizirani obliki osebnega prevoza. "Leto brez poletja" je najverjetneje pripomoglo tudi k priseljevanju ljudi v notranjost Severne Amerike (ZDA), posebno kmečkih družin iz predela New Englanda (kar je danes zahodni del New Yorka in bližnjega zahoda) v iskanju primernejše klime, rodovitnejše zemlje in boljših pogojev za poljedelstvo. Po mnenju zgodovinarja L. D. Stillwella je [[Vermont]] utrpel upad prebivalstva za ca. 10.000 do 15.000 prebivalcev. Med tistimi, ki so zapustili Vermont, je bila družina Josepha Smitha, ki je potoval iz Sharona v Vermontu do Palmyre v New Yorku. Premik je posredno vplival na nastanek verske knjige o mormonih in ustanovitvi [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni|Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]], [[Mormonizem|mormonizma]]. Junija leta 1816 so nenehne padavine in frigidno poletje prisilile [[Mary Shelley]], Johna Williama Palidorija in njune prijatelje, da so ves čas svojega dopustovanja v Švici preživeli v notranjosti vile Diodati s pogledom na [[Ženevsko jezero]]. Odločili so se, da bodo tekmovali v tem, kdo bo napisal najbolj srhljivo zgodbo, in tako je Shelley napisala noveli o [[Frankenstein|Frankensteinu]] in [[Lord Byron|lordu Byronu]]. Knjigi sta kasneje navdihnili Polidorija pri pisanju knjige ''The vampyre'' (Vampir), ki je bila predhodnica uspešnice Drakula. Prav tam je tudi lord Byron dobil navdih za pesem Darkness (Tema). Kemik [[Justus von Liebig|Justus Von Liebig]], ki je kot otrok v Darmstadtu na lastni koži izkusil lakoto, je kasneje preučeval rastlinsko prehranjevanje in uvedel mineralno gnojilo. ==Primerljivi dogodki== • ognjenik Toba (pred 70.000 do 75.000 leti) • vremenske motnje v letih 1628−26 pr. n. št., ki jih večinoma pripisujejo izbruhu ognjenika [[Santorini]] • izbruh ognjenika Hekla 3 okoli leta 1200 pr. n. št., ki sovpada s koncem [[Bakrena doba|bakrene dobe]] • izbruh ognjenika Hetape okoli leta 180 n. št. • izredne vremenske dogodke v letih 535 in 536 n. št. pripisujejo vulkanskemu izbruhu • izbruh ognjenika Heaven lake (Nebeško jezero) med [[Severna Koreja|Severno Korejo]] in Kitajsko okoli leta 969 n. št. • izbruh ognjenika Rinjani na otoku Lombok v Indoneziji leta 1257 • izbruhu ognjenika Kuwae so pripisali vlogo pri padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1453 • zaradi izbruha ognjenika Huaynaputina v [[Peru|Peruju]] je bilo leto 1601 najhladnejše leto na severni polobli v šestih stoletjih, istega leta sta bili zima in pomlad izredno mrzli, poletje pa hladno in deževno • izbruh ognjenika Laki na [[Islandija|Islandiji]] v letih 1783 in 1784 je bil tragičen za tisoče Evropejcev • izbruh ognjenika Pinatubo leta 1991 je sprožil nenavadne vremenske vzorce in začasne ohladitve v ZDA, posebno na severovzhodu in bližnjem zahodu države. Nenavadno blagi zimi in topli pomladi leta 1992 je sledilo hladno in deževno poletje. Med letoma 1991 in 1993 so se vzdolž zahodne obale ZDA, še posebej v [[Kalifornija|Kaliforniji]], padavine okrepile. ==Pop kultura== Na albumu ''Oh Perilous World'' je čelo-rock skupina Rasputina napisala pesem z naslovom "''1816, leto brez poletja''". Pete Sutherland, folk pevec iz Vermonta, je skomponiral pesem z naslovom "''1800 and froze to death''", ki je bila posneta leta 2009 na zgoščenki "''Thufters and Through-Stones: The music of Vermont's first 400 years''". Mehiški pisec romanov in režiser Guillermo del Toro se v svoji tezi z naslovom "''Why Vampires Never Die''" (Zakaj vampirji nikoli ne umrejo) v sodelovanju z ameriškim pisateljem Chuckom Hoganom sklicuje na poletje leta 1816, ki je tudi obdobje, v katerem je okvirna interpretacija "Vampirja" prvič nastala. [[Kategorija:Leto 1816]] o9pfrc60tvbi90h7tn3xqknu9wifkv8 5747701 5747692 2022-08-27T08:11:29Z 2004ana 146315 povezave wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=angleška skladnja namesto slovenske}} {{wikificiraj}} Leto [[1816]] je znano kot '''leto brez poletja''' (tudi »'''leto revščine'''«, »'''poletje, ki to ni bilo'''«, »'''zamrznjeno do smrti'''«), zaradi hudih podnebnih anomalij, ki so na svetovni ravni povzročile padec povprečne temperature za med 0,4 °C in 0,7 °C. Posledice so bile vidne v primanjkljaju živilskih dobrin na severni polobli. Za vzrok anomalije je bil najverjetneje kriv izbruh ognjenika Tambora na območju današnje [[Indonezija|Indonezije]] (največji izbruh v zadnjih 1300 letih) leta 1815. Zemlja je v tem času že bila v dolgem obdobju ohladitve, znanem danes kot "'''mala ledena doba'''", kar je že pred izbruhom Tambore vplivalo na znatno poljedelsko stisko v [[Evropa|Evropi]]. Obdobje ohladitve je trajalo tudi po izbruhu ognjenika in vplivalo na zaostritev razmer. ==Opis== Leto brez poletja je bilo za [[poljedelstvo]] katastrofalno obdobje. Zgodovinar John D. Post je to obdobje poimenoval »zadnja velika eksistenčna kriza zahodnega sveta«. Posledice nenavadnih podnebnih odstopanj leta 1816 so bile najbolj vidne na atlantskem delu [[Kanada|Kanade]], v zvezni državi New England (ZDA) in delno po zahodni Evropi. V teh predelih Kanade in [[Združene države Amerike|ZDA]] so pozno spomladi in poleti razmeroma stabilne temperature: v povprečju med 20 in 25 °C, redko pod 5 °C. Poletni sneg je izjemna redkost. ==Severna Amerika== Po nekaterih delih [[Severna Amerika|Severne Amerike]] se je leta 1816 vztrajno podila »suha megla«, ki je pordečila in zatemnila sončno svetlobo do te mere, da so bile [[Sončeva pega|sončne pege]] vidne s prostim očesom. Megla se ni razpršila ne z vetrom ne z deževjem. Označili so jo »stratosferska sulfatna snov«. Na višjih predelih, kjer je bilo poljedelstvo oteženo tudi v dobrih letinah, je hladna klima dodatno škodila kmetijstvu. V maju istega leta je zmrzal uničila večino pridelka na višjih predelih New Englanda in [[New York (zvezna država)|New Yorka]]. 6. junija je v [[Albany, New York|Albanyju]] v državi New York in Dennysvillu padel sneg. O pojavu je bilo izrečenih veliko mnenj. Pesnica Sarah Snell Bryant iz zvezne države New England je v svoj dnevnik napisala »''Weather backward''« (''Narobe vreme''). V cerkvi verske sekte v zvezni državi New York, blizu New Lebanona, je Nicholas Bennet maja 1816 zapisal: "Vse je bilo zamrznjeno" in hribi so bili "neplodni kot zima". V maju so temperature skoraj vsak dan padle pod ledišče. 9. junija je zemlja zamrznila in 12. junija so bili "shakerji" prisiljeni ponovno zasaditi od mraza uničene pridelke. 7. julija so bile temperature tako nizke, da je bila obrod uničena. Tudi gričevje v Berkshiru je zamrznilo 23. avgusta in večina zemlje na severovzhodu. Neki zgodovinar iz [[Massachusetts|Massatchusettsa]] je ujmo analiziral: "Skoraj vsak dan so se pojavljale hude zmrzali; 7. in 8. junija je padel sneg, bilo je tako hladno, da so pridelki zmrzovali do korenin". Zgodaj jeseni je bila še nezrela koruza zamrznjena do te mere, da ni mogla zoreti in se je ni splačalo obrati. Primanjkovalo je sestavin za peko kruha, cene so bile visoke in revni sloj je bil pogosto brez hrane. Treba je vedeti, da žitnice z "zahoda" takrat niso bile dobavljive preko železniških povezav, in prebivalci so se morali zanašati na lastne vire oziroma na druge ljudi v bližini. V kraju Cape May ([[New Jersey]]) je proti koncu junija zmrzal trajala 5 noči zapored in tako na pridelku povzročila obširno škodo. V juliju in avgustu so poročali o ledenih ploščah na rekah in jezerih na ozemlju vse do severozahodnega dela [[Pensilvanija|Pensilvanije]]. 20. in 21. avgusta so o zmrzali poročali tudi v zvezni državi [[Virginija]]. Nagel padec v temperaturi je bil pogost pojav: od normalnih poletnih temperatur (35 °C) se je temperatura znižala do temperatur blizu ledišča v samo nekaj urah. Z znižanjem povprečne temperature so se lažje spopadali na območjih, kjer so bili vajeni dolgih zimskih obdobij. Osrednja težava je bil vpliv vremena na pridelke, kar je povzročilo pomanjkanje hrane. Zmanjšale so se tudi zaloge lesa za kurjavo. [[Thomas Jefferson]] se je po upokojitvi v kraju Monticello (Virginija) ukvarjal s pridelavo živil, posledice ohladitve na poljedelstvo so ga prisilile v zadolžitev. Jefferson zdaleč ni osamljen primer, veliko ljudi je bilo prisiljenih v zadolževanje. 13. septembra so v časopisu iz zvezne države Virginija poročali o primanjkljaju v pridelku od polovice do dveh tretjin celotne kapacitete in dodali, da sta mraz in suša pogasila vse upanje. V časopisu iz kraja Norfolk (Virginia) so zapisali: "Smo že na polovici meseca julija in še ne moremo reči, da je vreme poletju primerno. Že več kot tri mesece prevladujejo vetrovi z vzhoda, sonce je povečini zatemnjeno in nebo je prekrito z oblaki; zrak je vlažen in neprijeten in pogosto tako srhljiv, da je umik h kaminu zelo zaželen." Lokalni kmetje so uspešno pridelali le delček poljščin, cena koruze in drugih žit je dramatično rastla. Cena ovsa je na primer porastla z 12 ¢/enoto (mernik, 3,4 $/m³) leta 1815 (danes 1,55 $) na 92 ¢/enoto (mernik, 26 $/m³) v letu 1816 (danes 12,78 $). Izpad v pridelku je dodatno podkrepilo neprimerno prevozniško omrežje: z le nekaj kopenskimi ali plovnimi potmi, brez železniške povezave, je bil uvoz živil drag. ==Evropa== Nizke temperature in obilno deževje so v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] in na [[Irska|Irskem]] onemogočili žetev. Iz [[Wales|Walesa]] so se družine v iskanju hrane preseljevale zelo daleč. Lakota se je zaradi izpada pridelka [[Pšenica|pšenice]], [[Oves|ovsa]] in [[Krompir|krompirja]] razširila na sever in jugozahod Irske. V [[Nemčija|Nemčiji]] je bila kriza tako huda, da so cene visoko porastle. Zaradi takrat še neznanih okoliščin krize se je prebivalstvo širom Evrope zbiralo v demonstracijah pred tovarnami žita in pekarnami, kasneje so se protesti sprevrgli v izgrede, zasede in kraje. Za Evropo je to bilo najhujše obdobje lakote 19. stoletja. Posledice so bile široko razširjene in so trajale vse do zime in dlje. Leta 1816 in 1817 so bila v Švici poletja tako hladna, da je pod ledenikom Gietro nastal naravni ledeni jez, visoko v dolini Val de Bagnes. Kljub številnim poskusom drenaže rastočega jezera s strani inženirja Ignaza Vanetza se je jez junija leta 1818 podrl. ==Azija== Na [[Kitajska|Kitajskem]] je mrzlo vreme uničilo drevesa, riževe poljščine in vodne bivole predvsem na severu. Poplave so uničile veliko drugih poljščin. Izbruh vulkana Tambora je vplival na sezono [[Monsun|monsunov]] in posledično povzročil ogromne poplave v dolini [[Jangce|Yangtze]]. V [[Indija|Indiji]] je pozna sezona monsunov povzročila hudournike in hudo širjenje [[Kolera|kolere]] od regije v bližini reke [[Ganges]] v [[Bengalski zaliv|Bengalih]] pa vse do [[Moskva|Moskve]]. ==Vzroki== Danes je splošno znano, da je bil glavni vzrok vremenskih sprememb izbruh ognjenika med 5. in 15. aprilom 1815 na otoku Sambawa v [[Indonezija|Indoneziji]] (del nizozemske kolonije, med Napoleonovo okupacijo Nizozemske pa pod francosko vladavino), kot je to opisano v delu Thomasa Stamforda. Indeks vulkanske eksplozivnosti izbruha je bil 7 - velikanski naravni dogodek, ki je izvrgel ogromno vulkanskega pepela v zgornjo atmosfero. To je bil največji tovrstni dogodek po izbruhu vulkana Hatape leta 180 n. št. Posebnega pomena je tudi dejstvo, da se je izbruh leta 1815 zgodil v obdobju nenavadno nizke sončne aktivnosti v zadnjih desetletjih dobe, ki jo danes imenujemo mala ledena doba. Drugi pomembnejši izbruhi (VEI nad 4) v tem obdobju: - 1812: [[La Soufrière]], [[Karibi]] - 1812: Sangihski otoki, Indonezija - 1813: otoki Ryukyu, [[Japonska]] - 1814: Mayon, [[Filipini]] Navedeni izbruhi so dodatno prispevali h količini atmosferskega prahu. Značilnost velikega izbruha je padec povprečne svetovne temperature zaradi zmanjšanega preboja sončne svetlobe skozi [[Stratosfera|stratosfero]]. Na osnovi analize iz leta 2012, ki jo je opravil inštitut Barkeley Earth Surface Temperature, je Tambora leta 1815 povzročila padec povprečne svetovne temperature za 1 °C. Manjše padce v temperaturi so zabeležili pri izbruhih med letoma 1812 in 1814. ==Posledice== Kot posledica zaporednih izbruhov so bile prej omenjene poljščine že nekaj let oslabljene; zadnji udarec je zadal vulkan Tambora. Evropa, ki je bila že načeta zaradi [[Napoleonske vojne|Napoleonovih vojn]], je utrpela še pomanjkanje hrane. Shodi so se začeli v Veliki Britaniji in [[Francija|Franciji]], žitna skladišča so bila izropana. Nasilje je bilo izrazitejše v Švici, kjer je lakota povzročila, da je vlada razglasila izredne razmere. Dogodku se pripisujejo huda neurja in nenavadna količina dežja s poplavljanjem osrednjih evropskih rek (vključno z [[Ren|Renom]]) ter zmrzal v avgustu. Leta 1816 in 1819 je na Irskem izbruhnila epidemija [[Tifus|tifusa]], dodatno podkrepljena z lakoto, ki jo je povzročilo "leto brez poletja". Ocenjeno je bilo, da je na Irskem tragično klonilo 100.000 ljudi. [[BBC|BBC-jev]] dokumentarni film je poročal o podvojeni umrljivosti v Švici leta 1816, kar je pomenilo 200.000 smrtnih žrtev v celi Evropi. ==Kulturne posledice== V tem obdobju je visoka raven "tefre" (vulkanska snov) v atmosferi botrovala nenavadno slikovitemu sončnemu zahodu, uprizorjenemu na slikah umetnika [[J. M. W. Turner|J. M. W. Turnerja]]. Podobne pojave so opažali po izbruhu vulkana [[Krakatav]] leta 1883 in po izbruhu vulkana Pinatubo leta 1991 na zahodni obali ZDA in Filipinih. Pomanjkanje ovsa za krmo konjev je najverjetneje navdihnilo nemškega izumitelja Karla Draisa pri raziskovanju načinov prevoza brez uporabe konja. To je privedlo do izuma prednika kolesa in je pomenilo korak k mehanizirani obliki osebnega prevoza. "Leto brez poletja" je najverjetneje pripomoglo tudi k priseljevanju ljudi v notranjost Severne Amerike (ZDA), posebno kmečkih družin iz predela New Englanda (kar je danes zahodni del New Yorka in bližnjega zahoda) v iskanju primernejše klime, rodovitnejše zemlje in boljših pogojev za poljedelstvo. Po mnenju zgodovinarja L. D. Stillwella je [[Vermont]] utrpel upad prebivalstva za ca. 10.000 do 15.000 prebivalcev. Med tistimi, ki so zapustili Vermont, je bila družina Josepha Smitha, ki je potoval iz Sharona v Vermontu do Palmyre v New Yorku. Premik je posredno vplival na nastanek verske knjige o mormonih in ustanovitvi [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni|Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]], [[Mormonizem|mormonizma]]. Junija leta 1816 so nenehne padavine in frigidno poletje prisilile [[Mary Shelley]], Johna Williama Palidorija in njune prijatelje, da so ves čas svojega dopustovanja v Švici preživeli v notranjosti vile Diodati s pogledom na [[Ženevsko jezero]]. Odločili so se, da bodo tekmovali v tem, kdo bo napisal najbolj srhljivo zgodbo, in tako je Shelley napisala noveli o [[Frankenstein|Frankensteinu]] in [[Lord Byron|lordu Byronu]]. Knjigi sta kasneje navdihnili Polidorija pri pisanju knjige ''The vampyre'' (Vampir), ki je bila predhodnica uspešnice Drakula. Prav tam je tudi lord Byron dobil navdih za pesem Darkness (Tema). Kemik [[Justus von Liebig|Justus Von Liebig]], ki je kot otrok v Darmstadtu na lastni koži izkusil lakoto, je kasneje preučeval rastlinsko prehranjevanje in uvedel mineralno gnojilo. ==Primerljivi dogodki== • ognjenik Toba (pred 70.000 do 75.000 leti) • vremenske motnje v letih 1628−26 pr. n. št., ki jih večinoma pripisujejo izbruhu ognjenika [[Santorini]] • izbruh ognjenika Hekla 3 okoli leta 1200 pr. n. št., ki sovpada s koncem [[Bakrena doba|bakrene dobe]] • izbruh ognjenika Hetape okoli leta 180 n. št. • izredne vremenske dogodke v letih 535 in 536 n. št. pripisujejo vulkanskemu izbruhu • izbruh ognjenika Heaven lake (Nebeško jezero) med [[Severna Koreja|Severno Korejo]] in Kitajsko okoli leta 969 n. št. • izbruh ognjenika Rinjani na otoku Lombok v Indoneziji leta 1257 • izbruhu ognjenika Kuwae so pripisali vlogo pri padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1453 • zaradi izbruha ognjenika Huaynaputina v [[Peru|Peruju]] je bilo leto 1601 najhladnejše leto na severni polobli v šestih stoletjih, istega leta sta bili zima in pomlad izredno mrzli, poletje pa hladno in deževno • izbruh ognjenika Laki na [[Islandija|Islandiji]] v letih 1783 in 1784 je bil tragičen za tisoče Evropejcev • izbruh ognjenika Pinatubo leta 1991 je sprožil nenavadne vremenske vzorce in začasne ohladitve v ZDA, posebno na severovzhodu in bližnjem zahodu države. Nenavadno blagi zimi in topli pomladi leta 1992 je sledilo hladno in deževno poletje. Med letoma 1991 in 1993 so se vzdolž zahodne obale ZDA, še posebej v [[Kalifornija|Kaliforniji]], padavine okrepile. ==Pop kultura== Na albumu ''Oh Perilous World'' je čelo-rock skupina Rasputina napisala pesem z naslovom "''1816, leto brez poletja''". Pete Sutherland, folk pevec iz Vermonta, je skomponiral pesem z naslovom "''1800 and froze to death''", ki je bila posneta leta 2009 na zgoščenki "''Thufters and Through-Stones: The music of Vermont's first 400 years''". Mehiški pisec romanov in režiser Guillermo del Toro se v svoji tezi z naslovom "''Why Vampires Never Die''" (Zakaj vampirji nikoli ne umrejo) v sodelovanju z ameriškim pisateljem Chuckom Hoganom sklicuje na poletje leta 1816, ki je tudi obdobje, v katerem je okvirna interpretacija "Vampirja" prvič nastala. [[Kategorija:Leto 1816]] 7rt0s1j8p2ruyi91tnx6q53kv507ti9 Popevka tedna na Valu 202 0 413700 5747660 5747354 2022-08-27T05:19:15Z Anzet 118843 /* 2022 */ wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>http://www.ratoncrack.si/?cat=1</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/anavrin/|title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/bhc/|title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url= http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305|title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/|title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html|title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}</ref><ref>https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html|title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/|title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url= http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0|title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url= http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/|title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/|title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All - Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away - R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè - Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti - Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex - Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims - Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle - Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry - Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY - you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin - Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey - I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk Idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro - Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino - Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves - Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |} ===Izvajalci z vsaj 7 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|20 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan |- | style="text-align:center"|11 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco |- | rowspan=5 style="text-align:center"|10 || [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu |- | [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj |- | Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen |- | [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra |- | style="text-align:center"|9 || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji |- | rowspan=4 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] ry21b08x1wmsppwb0t7aqxe5ijr914p Narodni park Etoša 0 415720 5747515 5747488 2022-08-26T12:05:53Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2400:ADC1:10C:C000:ECA7:B2A8:C50D:4138|2400:ADC1:10C:C000:ECA7:B2A8:C50D:4138]] ([[User talk:2400:ADC1:10C:C000:ECA7:B2A8:C50D:4138|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Pinky sl|Pinky sl]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Narodni park Etoša | iucn_category = II | photo = Dust Cloud in Etosha National Park.jpg | photo_caption = Živali pri vodni kotanji Nebrownii | photo_width = | map_image = State Protected Areas in Namibia in 2011.gif | map_width = 240 | Markercolor = Red | Size = 12px | px = 90 | py = 35 | relief = yes | map_caption = | location = [[Namibija]] | lat_d = 18 | lat_m = 56 | lat_s = 43 | lat_NS = S | long_d = 15 | long_m = 53 | long_s = 52 | long_EW = E | region = NA | area = 22.270 km² | established = 22. marec 1907 | visitation_num = 200.000 | visitation_year = 2010 | governing_body = Ministrstvo za okolje in turizem Namibije }} [[Image:EtoshaBorders.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika parka]] '''Narodni park Etoša''' je [[narodni park]] na severozahodu [[Namibija|Namibije]]. 22. marca 1907 je bil z odlokom št. 88 guvernerja [[Nemška Jugozahodna Afrika|Nemške Jugozahodne Afrike]] dr. Friedricha von Lindequista razglašen za lovski rezervat št. 2 (''Wild Schutzgebiet št. 2''), kar pomeni, da je bil uvrščen za zahodnim Caprivijem (lovski rezervat št. 1) in pred lovskim rezervatom Namib št. 3. Leta 1958 je postal lovski park Etoša in bil leta 1967 z aktom parlamenta [[Republika Južna Afrika|Republike Južne Afrike]], ki je v tem času upravljala Jugozahodno Afriko, povzdignjen v narodni park. <ref name='hh-berry-1994'>Historical Review of the Etosha Region and its subsequent administration as a National Park, H.H. Berry; Madoqua 1997, 20(1): 3-12</ref> Narodni park se razteza na površini 22.270 km² in je dobil ime po veliki [[Etoška kotanja|Etoški kotanji]], ki je skoraj v celoti v parku (velika je 4760 km²) in pokriva 23 % površine celotnega območja parka. <ref name='lindeque-1991'>Lindeque, M. and Archibald, T.J. 1991. Seasonal wetlands in Owambo and the Etosha National Park. Madoqua 17(2): 129-133</ref> V njem živi več sto vrst sesalcev, ptic in plazilcev, tudi več [[ogrožena vrsta|ogroženih]], in [[ogrožena vrsta (IUCN)]] z [[Rdeči seznam IUCN |Rdečega seznama]], kot so [[Črni nosorog |črni nosorogi]]. Park je v regiji Kunene in meji oziroma se delno prekriva z regijami Oshana, Oshikoto in Otjozondjupa. == Zgodovina == === Odkritje Evropejcev === Švedski raziskovalec Carl Johan Andersson in Anglež [[Francis Galton]] sta bila prva Evropejca, ki sta 29. maja 1851 poročala o Etoški kotanji. Ko sta prispela v Omutjamatundo (zdaj Namutoni), sta potovala z ovambijskimi trgovci bakrene rude. Etoško kotanjo sta odkrila po odhodu iz Namutonija, ko sta potovala na sever. === Izvirno ime === Ime Etoša (Etosha) (v začetku zapisano Etotha) je iz ošidongske besede in pomeni "velik bel prostor". Nanaša se na Etoško kotanjo. V Haiǁomu se imenuje kotanja '''Khubus''', kar pomeni "popolnoma gol, bel prostor z veliko prahu". Kotanja je znana tudi kot '''Chums''' in se nanaša na hrup, ki ga povzroča hoja po glinasti kotanji. === Ljudje === Območja severno od Etoške kotanje naseljujejo Ovambi, medtem ko so različne skupine, ki so govorile otjihererski jezik, živele zunaj sedanjih meja parka. Območje v parku v bližini Etoške kotanje naseljujejo [[Kojsani]]. Ko je bila Etoška kotanja prvič odkrita, je ljudstvo Haiǁom priznavalo ovambskega vodjo iz Ondonge, Hereri pa ne. <ref name='trumpelmann-1948'>Trümpelmann, G.P.J. 1948. ''Die Boer in Suid-wes Afrika''.</ref> Haiǁomi so bili prisilno odstranjeni iz parka leta 1954, končali so svoj lovsko-nabiralniški način življenja in ostali brez zemlje na kmetijah kot dninarji. <ref name='ute-dieckmann-2009'>Born in Etosha. Ute Dieckmann (2009)</ref> Od leta 2004 zanje velja ''tradicionalna uprava'', ki pomaga lajšati stike med skupnostjo in vlado. Namibijska vlada priznava, da je park dom ljudstva Haiǁom in ima načrte za ponovno naselitev razseljenih družin na kmetije, ki mejijo na narodni park. Od leta 2007 je vlada pridobila šest kmetij neposredno južno od [[depresija (geologija)|depresije]] Gobain v etoškem narodnem parku. Številne družine so se naselile na teh kmetijah, njihov voditelj je bil David Khamuxab. === Evropski naseljenci === Leta 1885 je podjetnik William Worthington Jordan od ovambskega voditelja Kambondeja kupil velik del zemljišča. Meri skoraj 170 kilometrov in sega od Okaukueja na zahodu do Fischerjeve kotanje na vzhodu. ''Dorslandski pohodniki'' so prvič potovali skozi park med letoma 1876 in 1879 na poti v Angolo. Leta 1885 so se vrnili in se naselili na 2500 hektarjih kmetij, ki jih je dal brezplačno na voljo William Worthington Jordan. Pohodniki so imenovali območje Upingtonija po predsedniku vlade [[Kapska kolonija|Kapske kolonije]]. Naselje je bilo opuščeno leta 1886 po spopadih s Haiǁomi, ko jih je premagal njihov voditelj Nehale Mpingana. <ref name="1-on-1">{{cite web|url=http://www.namibia-1on1.com/a-central/namibiaheroes.html|title=Namibia Heroes and Heroines|publisher=Namibia 1-on-1|accessdate=28 January 2012}}</ref> ===Nemška Jugozahodna Afrika === {{glavni| Nemška Jugozahodna Afrika}} Nemško cesarstvo je leta 1886 ukazalo vojakom, naj zasedejo Okaukuejo, Namutoni in Sesfontein in ubijajo divje živali, ki se selijo, da bi omejili širjenje kuge pri govedu. Spomladi leta 1889 je bila zgrajena utrdba za nemško konjenico v Namutoniju. 28. januarja 1904 je 500 moških pod vodstvom Nehala Mpingane napadlo cesarsko nemško trdnjavo v Namutoniju in jo popolnoma uničilo, pregnali so kolonialne sile in prevzeli konje in govedo. Utrdba je bila obnovljena in čete ponovno nameščene, ko je bilo območje razglašeno za lovski rezervat leta 1907; poročnik utrdbe Namutoni Adolf Fischer je nato postal prvi "lovski upravnik". === Meje === [[Slika:Etoshamap6.jpg|thumb|Zemljevid Narodnega parka Etoša]] Današnji narodni park je od ustanovitve leta 1907 doživel več večjih in manjših sprememb meja. Glavna sprememba od leta 1907 je bila zaradi odloka št. 18 iz leta 1958 in odloka št. 21 iz leta 1970. Ko je bilo območje Etoše razglašeno za lovski rezervat št. 2 (odlok št. 88 iz leta 1907), se je park raztezal od ustja reke [[Kunene (reka)|Kunene]] in reke Hoarusib na [[Obala okostij|Obali okostij]] do Namutonija na vzhodu. Prvotna površina je bila okoli 99.526 km² kilometrov, nato popravljena na približno 80.000 km². Odlok št. 18 iz leta 1958 je spremenil zahodno mejo parka in izključil območje med rekama Kunene in Hoarusib ter namesto tega vključil območje med rekama Hoanib in Uchab, s čimer se je park zmanjšal na okoli 55.000 km². Odločitev Odendaalove komisije (1963) je prinesla razmejitev današnjih mej parka leta 1970. === Ekološki inštitut Etoša === '''Ekološki inštitut Etoša''' (EEI) je uradno odprl Adolf Brinkmann 1. aprila 1974 v imenu jugozahodnoafriške uprave. Odgovoren je za upravljanje raziskav v parku. Razvrstitev rastlinstva, prebivalstva in ekološke študije o gnujih, slonih in levih ter študije o antraksu so bile med prvimi pomembnimi temami, ki so jih raziskovali. Inštitut je sodeloval z raziskovalci z univerz v Namibiji, ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, Južni Afriki, Avstraliji, Norveški in Izraelu. == Geografija == === Etoška kotanja === {{glavni|Etoška kotanja}} [[File:Dry_Etosha_Pan.jpg|thumb|right|Etoška kotanja blizu Salvadorja]] [[File:Etosha salt pan broken during winter.JPG|thumb|Slana kotanja je v suši razpokana, toda še vedno so vidne sledi živali]] [[Soline]] so najopaznejša [[geologija|geološka]] značilnost v parku. Glavna [[depresija (geologija)|depresija]] pokriva površino okoli 5000 km² in je približno 130 km dolga in okoli 50 km široka. Močna slanost v kotanji omejuje življenje vrst, ki lahko trajno naseljujejo samo kotanjo; [[ekstremofil]]ni mikroorganizmi ogrožajo vrste, ki lahko prenašajo slanost. Kotanja je običajno suha, z vodo se napolni za kratek čas poleti, ko je posebej privlačna za [[rožnati pelikan|pelikane]] in [[Plamenci|plamence]]. V sušnem obdobju vetrovi, ki pihajo čez slano kotanjo, poberejo slan prah in ga raznašajo po vsej državi in čez južni [[Atlantik]]. Ta obogatitev s soljo zagotavlja minerale v tleh v smeri vetra, od katerih so odvisne nekatere divje živali, čeprav je slanost izziv za kmetovanje. Etoška kotanja je bila ena od številnih območij v vsej Južni Afriki v regionalni pobudi (''Southern African Regional Science Initiative – SAFARI 2000)''. Partnerji v tem programu zbirajo najrazličnejše podatke o [[aerosol]]ih, [[Zemeljsko površje|zemeljskem površju]] in druge značilnosti zemljišč in ozračja z uporabo [[satelit]]ov, [[letalo|letal]] in podatkov o tleh, kakršna so v Etoši, in proučujejo povezave med ljudmi in naravnim okoljem. === Dolomitni hribi === Dolomitni hribi na južni meji parka v bližini Anderssonovega vhoda se imenujejo '''Ondundozonananandana''', kar pomeni kraj, "od koder se mlad pastir ni nikoli vrnil", kar namiguje na veliko plenilcev, kot so leopardi, v hribih, ki se imenujejo Leopardji hribi (''Leopard Hills''). Območje Halali je dom dolomitnih hribov v parku, eden je v kampu, blizu pa je ''Twee Koppies''. Na zahodu tudi prevladujejo dolomitni hribi, ki je edini kraj v parku, v katerem živi [[gorska zebra]] (''Equus zebra''). === Podnebje === V parku je puščavsko podnebje savane. Povprečna letna temperatura je 25 °C. Pozimi je temperatura bližje 5 °C, poleti je lahko 45 °C. Značilna je velika dnevna toplotna amplituda. Včasih in na nekaterih krajih dežja sploh ni. Ko je dež, pa suhe rečne struge hitro oživijo. == Vrste rastlinstva == === Slana puščava === Soline v parku so večinoma brez rastlinja, razen halofitov ([[slanuša]]) ''Sporobolus salsus'', beljakovinsko bogata trava, na kateri se paseta [[Navadni gnu|gnu]] (''Connochaetes taurinus'') in [[skokonoga gazela]]. Območja okoli Etoške kotanje imajo tudi drugo halofitno rastlinje, tudi travo, kot sta ''Sporobolus spicatus'' in ''Odyssea paucinervis'', ter grmovnice, kot je ''Suaeda articulata''. <ref name='c-berry-1982'>Trees and shrubs of the Etosha National Park and in northern and central Namibia; Cornelia Berry and Blythe Loutit</ref> === Gozdnata pokrajina === Večina parka pokriva savanski gozd, razen območja v bližini kotanje. [[Mopane]] (''Colophospermum mopane'') je najpogostejše drevo, približno 80 % vseh dreves v parku. V peščenem [[veld]]u v severovzhodnem vogalu Etoše prevladujejo [[akacija|akacije]] in drevesa družine ''[[Terminalia]]''. Drevesa ''tamboti'' (''Spirostachys africana'') so značilna za gozdove južno od peščenega velda. === Druge vrste rastlinstva === ==== Savana ==== Pritlikavo savansko grmičevje se pojavlja na območju blizu kotanje z več vrstami, tudi halofitna [[sukulenta]] ''Salsola etoshensis'', tudi trnasto savansko rastlinje je na apnenčastih in alkalnih tleh, prevladujejo vrste akacije, kot so ''Acacia nebrownii'', ''Acacia luederitzii'', ''Acacia melliferra'', ''Acacia hebeclada'' in ''Acacia tortilis''. ==== Travišča ==== Travišča v parku so predvsem okoli Etoške kotanje, kjer je zemlja peščena. Glede na tla in učinke kotanje prevladuje ena vrsta [[trave]] ''[[Eragrostis]]'', ''[[Sporobolus]]'', ''[[Monelytrum]]'', ''[[Odyssea]]'' ali ''[[Enneapogon]]''. == Živalstvo == V parku je okoli 114 vrst [[sesalci|sesalcev]], 340 vrst [[ptice|ptic]], 110 vrst [[plazilci|plazilcev]], 16 vrst [[dvoživke|dvoživk]] in 1 vrsta rib (do 49 vrst med poplavami). <ref name='met-website-2010'>[http://www.met.gov.na/Documents/Etosha%20Fact%20sheet2.pdf Etosha Fact Sheet 2]</ref><ref>A Review of Fauna and Flora Associated with Coastal and Inland Saline Flats from Namibia with Special Reference to the Etosha Pan. Peter L. Cunningham and Willem Jankowitz</ref> === Zgodovina === Od leta 1881 so velike divje sesalce, kot so sloni, nosorogi in levi, v regiji skoraj iztrebili. Določitev lovskega rezervata je pomagala k okrevanju nekaterih živali, vendar so nekateri, na primer bivoli in divji psi izumrli do sredine 20. stoletja. Prof. P. Schoemann, pisec iz Otjiwaronga, je bil imenovan za paznika v lovišču leta 1951 in je menil, da so travišča močno popasena. V bližini Rietfonteina so zgradili predelovalnico kostne moke in odstrel zebre in gnujev se je začel leta 1952. Uradne evidence kažejo, da so 293 zeber in 122 gnujev obdelali v tovarni, vendar naravovarstveniki trdijo, da jih je bilo na tisoče in uspelo jim je prisilno zapreti tovarno v istem letu. Suša, ki se je začela leta 1980, je povzročila največji zaseg in odlov v zgodovini parka. Ujetih, ulovljenih ali prodanih je bilo 2235 gorskih in 450 stepskih zeber. 525 slonov je bilo ubitih in obdelanih v začasni klavnici v bližini Olifantsrusa. === Sesalci === [[File:Equus quagga (Namutoni, 2012).jpg|thumb|right|200px|Stepska zebra]] [[File:Etosha National Park, Namibia (2825277157).jpg|thumb|right|200px|Slon]] [[File:Begegnung-01.jpg|thumb|right|200px|Črni nosorog z žirafo]] [[File:Etosha National Park, Namibia (3025798870).jpg|thumb|right|200px|Stepska zebra]] [[File:2012 Lion Gemsbokvlakte.jpg|thumb|right|200px|Lev pri kotanji Gemsbokvlakte]] [[File:2011-Spotted Hyena.jpg|thumb|right|200px|Lisasta hijena]] [[File:Springbok pronk.jpg|thumb|right|200px|Skokonoga gazela]] Pogosto videni sesalci v parku v preteklosti in sedanjosti so navedeni v preglednici: {| class="wikitable sortable" |- ! Sesalci ! Latinsko ime ! Status ! Dodatni podatki |- | [[afriški savanski slon]] |''Loxodonta africana'' | pogost | Etoški sloni spadajo v skupino slonov severozahodne Namibije in južne Angole. So najvišji sloni v [[Afrika|Afriki]], vendar pomanjkanje mineralov povzroča, da imajo zelo kratke okle.<ref>Etosha Ecological Institute, Okaukuejo.</ref> |- | [[južni beli nosorog]] |''Ceratotherium simum simum'' | redek | Po dolgi odsotnosti se je pojavil pred kratkim. <ref>[http://www.met.gov.na/Documents/Etosha%20Park%20Profile.pdf Etosha Park Profile]</ref> |- | [[jugozahodni črni nosorog]] |''Diceros bicornis occidentalis'' | redko viden | Načrt Odendaalove komisije iz leta 1963 je močno zmanjšal življenjsko območje nosoroga, saj večina njihovega prednostnega habitata ni v parku.<ref>On the clover trail. Eugène Joubert. 1996</ref> Programi za ponovno naselitev so se uresničevali, dokler se ni povečalo njihovo število v zavarovanem delu parka. |- | [[Kafrski bivol]] | ''Syncerus caffer'' | izumrl | Zadnji znan zapis bivola v parku je iz obdobja opazovanja mladega bika, ki so ga ubili levi na Andonski ravnini v 1950-ih. |- | [[angolska žirafa]] ''G. c. angolensis'' | ''Giraffa camelopardalis angolensis'' | pogosta | Genetska študija iz leta 2009 za to podvrsto kaže, da sta v severni puščavi [[Namib]] in etoškem narodnem parku različni podvrsti.<ref>{{cite journal|doi= 10.1111/j.1365-2028.2009.01078.x|author1= Brenneman, R. A.|author2= Louis, E. E. Jr|author3= Fennessy, J. |year=2009|title=Genetic structure of two populations of the Namibian giraffe, ''Giraffa camelopardalis angolensis''|journal=African Journal of Ecology|volume=47|issue=4|pages=720–28}}</ref> |- | [[jugozahodni afriški lev]] | ''Panthera leo bleyenberghi'' | pogost | |- | [[afriški leopard]] | ''Panthera pardus pardus'' | pogost | |- | [[južnoafriški gepard]] | ''Acinonyx jubatus jubatus'' | nepogost | |- | [[serval]] | ''Leptailurus serval'' | redek | |- | [[karakal]] | ''Caracal caracal'' | pogost | |- | [[afriška divja mačka]] | ''Felis silvestris lybica'' | pogosta | |- | [[črnonoga mačka]] | ''Felis nigripes'' | zelo redka | |- | [[črnohrbti šakal]] | ''Canis mesomelas'' | zelo pogost | |- | [[uhataa lisica]] | ''Otocyon megalotis'' | pogosta | |- | [[kapska lisica]], tudi [[kama]] | ''Vulpes chama'' | pogosta | |- | [[afriški hijenski pes]] | ''Lycaon pictus pictus'' | izumrl | |- | [[rjava hijena]] | ''Hyaena brunnea'', <br>prej ''Parahyaena brunnea'' | pogosta | |- | [[lisasta hijena]] | ''Crocuta crocuta'' | pogosta | |- | [[pižmova hijena]] | ''Proteles cristata'' | pogost | |- | [[surikata]] | ''Suricata suricatta'' | pogosta | |- | [[progasti mungo]] | ''Mungos mungo'' | pogost | |- | [[rumeni mungo]] | ''Cynictis penicillata'' | pogost | |- | [[vitki mungo]] | ''Galerella sanguinea'' | pogost | |- | [[pritlikavi mungo]] | ''Helogale parvula'' | nepogost | |- | [[drobna pegasta genetka]] | ''Genetta genetta'' | pogosta | |- | [[svinja bradavičarka]] | ''Phacochoerus africanus'' | pogosta | |- | [[grmičasti zajec]] | ''Lepus saxatilis'' | pogost | |- | [[južnoafriški skakajoči zajec]] | ''Pedetes capensis'' | pogost | |- | [[kapska talna veverica]] in <br> [[damarska talna veverica]] | ''Xerus inauris'' <br> ''Xerus princeps'' | zelo pogosta | |- | [[medardski jazbec]] | ''Mellivora capensis'' | pogost | |- | [[podzemna svinjka]] | ''Orycteropus afer'' | pogosta | |- | [[afriški ježevec]] | ''Hystrix cristata'' | pogost | |- | [[savanski luskavec]] (''Manis temminckii'') | ''Smutsia temminckii'' | nepogost | |- | [[stepska zebra]] | ''Equus quagga'', prej <br> ''Equus burchellii'' | zelo pogosta | |- | [[gorska zebra]] | ''Equus zebra'' | lokalno pogosta | Vidi se samo v zahodni Etoši. |- | [[skokonoga gazela]] | ''Antidorcas marsupialis'' | zelo pogosta | |- | [[črnoobrazna impala]] | ''Aepyceros melampus petersi'' | pogosta | |- | [[pasana]] | ''Oryx gazella'' | pogost |- | [[navadni hulež]] | ''Sylvicapra grimmia'' | nepogost | |- | [[kirkov dikdik]] | ''Madoqua kirkii'' | pogost | |- | [[rdeči donidori]] | ''Raphicerus campestris'' | pogost | |- | [[rdeča kravja antilopa]] | ''Alcelaphus buselaphus caama'' ali ''A. caama'' | pogosta | |- | [[navadni gnu]] | ''Connochaetes taurinus'' | pogost | |- | [[navadni eland]] | ''Taurotragus oryx'' | nepogosta | |- | [[veliki kudu]] | ''Tragelaphus strepsiceros'' | pogost | |} === Ptice === [[File:2011-flamingos-etosha.jpg|thumb|right|200px|Mali plamenec]] [[File:Great White Pelican, Etosha National Park, Namibia.jpg|thumb|right|200px|Beli pelikan]] [[File:2011-ostrich-etosha.jpg|thumb|right|200px|Noj]] [[File:2012-blue-crane-etosha.jpg|thumb|right|200px|Modri žerjav]] Ta pregled prikazuje raznovrstnost ptic v parku in ni popoln seznam: {| |- Valign = "top" | [[noj]] – ''Struthio camelus'' [[jastreb]]i * [[grebenasti jastreb]] – ''Torgos tracheliotos'' * [[belohrbti jastreb]] – ''Gyps africanus'' [[Orel|orli]] * [[bojni orel]] – ''Polemaetus bellicosus'' * [[roparski orel]] – ''Aquila rapax'' * [[ptica prevarantka]] – ''Terathopius ecaudatus'' * [[mali orel]] – ''Hieraaetus pennatus'' * [[kačji orel]] - ''Circaetus'' * [[verreaujev orel]] – ''Aquila verreauxii'' [[Tajnik (ptič)|tajnik]] - ''Sagittarius serpentarius'' [[Skobec|skobci]] * ''[[Polyboroides typus]]'' * ''[[Melierax canorus]]'' * [[kratkonogi skobec]] – ''Accipiter badius'' [[škarnik]] * [[rumenokljuni škarnik]] – ''Milvus aegyptius'' * [[črnopleči škarnik]] – ''Elanus axillaris'' [[sokol]]i – ''Falconidae'' * [[južni sokol]] – ''Falco biarmicus'' * [[velika postovka]] – ''Falco rupicoloides'' * [[mala postovka]] – ''Falco naumanni'' * [[pritlikavi sokol]] – ''Polihierax semitorquatus'' * [[rdečevrati sokol]] – ''Falco chicquera'' [[sove]] – ''Strigiformes'' * [[velika uharica]] – ''Bubo lacteus'' * [[pegasta sova]] – ''Tyto alba'' * [[afriški veliki skovik]] – ''Otus senegalensis'' [[čaplje]] – ''Ardeidae'' * [[siva čaplja]] – ''Ardea cinerea'' * [[čaplja govedarica]] – ''Bubulcus ibis'' | [[štorklje]] – ''Ciconiidae'' * [[abdimska štorklja]] – ''Ciconia abdimii'' * [[afriški marabu]] – ''Leptoptilos crumenifer'' [[modri žerjav]] – ''Anthropoides paradiseus'' [[rožnati pelikan]] – ''Pelecanus onocrotalus'' [[plamenci]] – ''Phoenicopteriformes'' * [[mali plamenec]] – ''Phoenicopterus minor'' * [[veliki plamenec]] – ''Phoenicopterus roseus'' [[plojkokljuni]] – ''Anseriformes'' * [[rdečekljuna raca]] – ''Anas erythrorhyncha'' * [[egipčanska gos]] – ''Alopochen aegyptiacus'' * [[grebenokljuna raca]] – ''Sarkidiornis melanotos'' * [[kapska raca]] – ''Anas capensis'' [[kure]] – ''Galliformes'' * [[pegatka]] – ''Numida meleagri''s * [[rdečekljuna spurfowl]] – ''Pternistis adspersus'' [[pobrežniki]] – ''Glareolidae'' * [[teminski tekač]] – ''Cursorius temminckii'' * [[dvočrtni tekač]] – ''Smutsornis africanus'' * [[tričrtni tekač]] – ''Rhinoptilus cinctus'' * [[črnokrilati močvirnik]] – ''Glareola nordmanni'' [[močvirniki]] – ''Ciconiiformes'' * ''Burhinus capensis'' * [[tričrtasti deževnik]] – ''Charadrius tricollaris'' * [[kronana priba]] – ''Vanellus coronatus'' * [[kovaška priba]] – ''Vanellus armatus'' [[zlatovranke]] – ''Coraciidae'' * [[bledovijoličastoprsa zlatovranka]] – ''Coracias caudatus'' * [[rdečerjava zlatovranka]] – ''Coracias naevius'' [[smrdokavra]] – ''Upupa epops'' | [[kljunorožci]] – ''Bucerotidae'' * [[monteirov kljunorožec]] – ''Tockus monteiri'' * [[južni rumenokljuni kljunorožec]] – ''Tockus leucomelas'' * [[afriški sivi kljunorožec]] – ''Tockus nasutus'' [[vrani]] – ''Corvidae'' * [[lisasta vrana]] – ''Corvus albus'' * [[kapska vrana]] – ''Corvus capensis'' [[stepske kokoške]] – ''Pteroclidiformes'' * [[stepska kokoš namaqua]] – ''Pterocles namaqua'' * [[dvojno črtasta stepska kokoš]] – ''Pterocles bicinctus'' [[golobi]] – ''Columbidae'' * [[golob namaqua]] – ''Oena capensis'' * [[smaragdno lisasti lesni golob]] – ''Turtur chalcospilos'' * [[afriški golob ovratničar]] – ''Streptopelia roseogrisea'' * [[senegalski golob]] – ''Spilopelia senegalensis'' [[vrabci]] – ''Passeridae'' * [[rdečekljuni vrabec]] – ''Quelea quelea'' * [[južni zamaskirani tkalec]] – ''Ploceus velatu''s * [[mali zamaskirani tkalec]] – ''Ploceus intermedius'' * [[družabni tkalec]] – ''Philetairus socius'' * [[kapski vrabec]] – ''Passer melanurus'' * [[kapski škorec]] – ''Lamprotornis nitens'' * [[hererska muharica]] – ''Namibornis herero'' [[droplje]] – ''Otididae'' * [[Orjaška droplja]] – ''Ardeotis kori'' * [[severna črnopera droplja]] – ''Afrotis afraoides'' * [[rüppellova droplja]] – ''Eupodotis rueppellii'' * [[rdečečopasta droplja]] – ''Lophotis ruficrista'' |} == Turizem == [[File:Andersson Gate, Eingang zum Etosha-Nationalpark.JPG|thumb|right|200px|Anderssonov vhod v park]] [[File:Etosha Park regulations on entrance.jpg|thumb|right|200px|Predpisi v parku]] Vsa hrana in kampiranje v parku upravlja namibijsko zavetišče za divje živali (''Namibija Wildlife Resorts''– NWR). V parku je pet območij z nastanitvenimi objekti in tri za kampiranje. Vsa območja so ograjena. <ref name='osborne-et-al'>Etosha National Park: Guidebook to the Waterholes and Animals. Timothy Osborne, Wilferd Versveld, Paul van Schalkwyk. 2003</ref> === Dolomitski kamp === Turisti ne smejo v zahodni Ozonjuitji m'bari, edina izjema so registrirani namibijski organizatorji potovanj in gostje, nastanjeni v Dolomitskem kampu. Zgrajen je bil leta 2010 in je dostopen skozi Galtonov vhod ali skozi park s ceste 19S (19e Breëdtegaard). === Halalijski kamp === Kamp je bil odprt leta 1967 in je približno na sredini med Okaukuejem in Namutonijem. === Namutoni === Namutoni je nekdanja policijska in vojaška postaja v vzhodnem delu parka, 123 km iz Okaukueja. Trdnjava Namutoni je bila obnovljena leta 1957, ko so jo uporabljali za počitniški kamp za zimske obiskovalce parka. === Okaukuejo === [[File:Okaukuejo waterhole 2014.JPG|thumb|right|400px|Vodna kotanja pri Okaukueju, kot se vidi s severnega konca ploščadi]] Okaukuejo je bil vojaška postojanka Nemške Jugozahodne Afrike leta 1897, od koder so nadzirali širjenje slinavke in parkljevke. Nato je bila policijska postaja in je bila uradno odprta kot kamp leta 1955. Stolp je bil zgrajen leta 1963 po zgledu stolpa stare policijske postaje. Ima restavracijo, pošto, trgovine s spominki, dva bazena in turistično-informacijski center. Opazovalna ploščad je pri vodni kotanji Okaukuejo, ki je osvetljena ponoči, da lahko turisti opazujejo nočne divje živali. === Onkoshi === Onkoshi je izključno v lasti parka in je v bližini Stinkwaterja. == Sklici == {{sklici}} *{{cite web| title = Etosha National Park, Namibia| url = http://earthobservatory.nasa.gov/Newsroom/NewImages/images.php3?img_id=16355 | publisher = NASA Earth Observatory}} *C.Michael Hogan. 2010. [http://www.eoearth.org/article/Extremophile?topic=49540 ''Extremophile'']. eds. E.Monosson and C.Cleveland. Encyclopedia of Earth. National Council for Science and the Environment, Washington DC. == Zunanje povezave == {{Commons}} {{wikivoyage}} *[http://www.met.gov.na/Pages/ParkBrochures.aspx Namibia Park Brochures] *[http://www.met.gov.na/nwr.htm Ministry of Environment and Tourism page] *[http://www.pbs.org/edens/etosha/ Etosha on PBS] *[http://www.etoshanationalpark.org Etosha Travel Guide] *[http://www.etoshanamibia.info Etosha Travel Information] [[Kategorija:Narodni parki v Namibiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1967]] {{normativna kontrola}} 49vfqva66ptoiqybtn1jeawmfgp22b4 Ledena gora 0 419896 5747691 5622050 2022-08-27T07:51:02Z 2004ana 146315 povezave wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:Iceberg in the Arctic with its underside exposed.jpg|thumb|right|350px|Ledena gora v Arktičnem morju]] [[File:GreenlandReel Icebergs 2160APR.webm|thumb|upright=1.2|Ledene gore na [[Grenlandija|Grenlandiji]] kot jih je posnela [[NASA]] leta 2015]] '''Ledena gora''' je velik kos sladkovodnega ledu, ki se je odlomil od [[ledenik]]a ali kot oblika [[ledena polica|ledene police]] prosto plava v odprtih (slanih) vodah<ref>{{cite web|url=http://www.google.com/search?hl=en&q=define%3Aiceberg&btnG=Google+Search|publisher=Google|title=Definitions of the word "Iceberg"|accessdate=2006-12-20}}</ref><ref>{{cite web|url=http://beyondpenguins.ehe.osu.edu/issue/icebergs-and-glaciers/common-misconceptions-about-icebergs-and-glaciers|title=Common Misconceptions about Icebergs and Glaciers|publisher=Ohio State University|quote=Icebergs float in salt water, but they are formed from freshwater glacial ice.}}</ref>. Razredi velikosti ledene gore, kot jih je določila International Ice Patrol, so povzeti v tabeli 1. Izguba [[RMS Titanic]] leta 1912 je privedla do ustanovitve Mednarodne ledene patrulje leta 1914. Velik del ledene gore je pod površjem, kar je pripeljalo do izraz "vrh ledene gore" za ponazoritev majhnega dela večje nevidne težave. Ledene gore veljajo za resno pomorsko nevarnost. Ledene gore se zelo razlikujejo po velikosti in obliki. Tiste, ki se talijo iz ledenikov na [[Grenlandija|Grenlandiji]], so pogosto nepravilne oblike, medtem ko antarktične ledene police pogosto proizvajajo velike table (namizne) ledene gore. Največja ledena gora, ki trenutno plava v oceanu, imenovana A-76, se je iz ledene police Ronne odtrgala v [[Weddllovo morje|Weddellovo morje]] na [[Antarktika|Antarktiki]] in meri 4320 km².<ref>{{Cite web|date=19 May 2021|title=Meet the world's largest iceberg|url=https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2021/05/Meet_the_world_s_largest_iceberg|url-status=live|website=European Space Agency}}</ref> Največja ledena gora v novejši zgodovini, imenovana B-15, je merila skoraj 300 km x 40 km.<ref name=":1">{{Cite journal|last1=Remy|first1=J.-P.|last2=Becquevort|first2=S.|last3=Haskell|first3=T.G.|last4=Tison|first4=J.-L.|date=December 2008|title=Impact of the B-15 iceberg "stranding event" on the physical and biological properties of sea ice in McMurdo Sound, Ross Sea, Antarctica|url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0954102008001284/type/journal_article|journal=Antarctic Science|language=en|volume=20|issue=6|pages=593–604|doi=10.1017/S0954102008001284|bibcode=2008AntSc..20..593R|s2cid=73604210|issn=0954-1020}}</ref> Ledena gora B-15 se je odtrgala z ledene police Ross januarja 2000. Največja zabeležena ledena gora je bila antarktična ledena gora s površino več kot 31.000 kvadratnih kilometrov [335 x 97 kilometrov], ki so jo opazili 240 kilometrov zahodno od otoka Scott, v južnem Tihem oceanu, z USS Glacier 12. novembra 1956. Ta ledena gora je bila večja od Belgije.<ref>{{cite news|date=2005-01-20|title=Antarctica shed a 208-mile-long berg in 1956|volume=43|page=18|newspaper=Polar Times|url=https://www.usatoday.com/weather/resources/coldscience/2005-01-20-1956-antarctic-iceberg_x.htm}}</ref> ==Etimologija== Beseda "Ledena gora" je delni prevod iz nizozemske besede ''ijsberg'', dobesedno pomeni ledena gora, sorodna danski ''isberg'', nemškemu ''Eisberg'', nizozemskosaškemu ''Iesbarg'' in švedskemu ''isberg''. ==Pregled== [[Slika:Icebergs in the High Arctic - 20050907.jpg|sličica|Ledena gora na [[Arktika|Arktiki]]. ]] Ker je gostota čistega ledu približno 920 kg/m³ in morske vode približno 1025 kg/m³, je običajno samo ena desetina obsega ledene gore nad vodo (zaradi Arhimedovega načela vzgona). Konturo podvodnega dela je težko oceniti, če se gleda del nad površino. To je privedlo do izraza ''vrh ledene gore''. {| class="wikitable" |+Table 1. Razvrstitev velikosti ledene gore glede na International Ice Patrol !Velikostni razred !Višina (m) !Dolžina (m) |- |Growler |< 1 |< 5 |- |Bergy Bit |1-5 |5-15 |- |Majhna |5-15 |15-60 |- |Srednja |15-45 |60-122 |- |Velika |45-75 |122-213 |- |Zelo velika |>75 |>213 |} Ledena gora se na splošno giblje od 1 do 75 metrov nad morsko gladino in tehta 100.000 do 200.000 ton. Največja znana ledena gora v severnem Atlantiku je 168 m nad morsko gladino. Te ledene gore izvirajo iz ledenikov zahodne [[Grenlandija]] in imajo notranjo temperaturo okoli -15 do -20 °C.<ref name="cgfoi">{{cite web|url=http://www.canadiangeographic.ca/magazine/MA06/indepth/justthefacts.asp|work=Canadian Geographic|title=Facts on Icebergs|accessdate=2010-12-08}}</ref> ===Oblike=== [[Slika:Antarctic Sound-2016-Iceberg 02.jpg|thumb|right|250px|Kockasta ledena gora]] Poleg klasifikacije po velikosti lahko ledene gore razvrstimo tudi glede na obliko. Dve osnovni obliki ledenih gor sta tabelna in ne-tabelna. Tabelne ledene gore imajo strme stranice in raven vrh, podobno kot [[Planota|planote]].<ref name="iipssc">{{cite web|url=http://www.uscg.mil/lantarea/iip/docs/AOS_2011.pdf|title=Sizes and Shapes of Icebergs|publisher=International Ice Patrol|accessdate=2006-12-20}}</ref> Non-tabelne ledene gore imajo različne oblike kot so: * Kupola - ledena gora z zaokroženim vrhom * Vrhunec - ledena gora z enim ali več zvonikom * Klin - ledena gora s strmim robom na eni strani in naklonom na nasprotni strani * Suh pomol - ledena gora, ki je izginila in tvori kanal * Kockasta - ima strme strani in raven vrh. Razlika je v tem, da je po obliki kockasta, oblika bloka. ==Spremljanje== [[Slika:Grotto in an iceberg cr.jpg|sličica|Jama v ledeni gori leta 2011.]] Ledene gore po vsem svetu spremlja National Ice Center (NIC, ustanovljen leta 1995), ki proizvaja analize in napovedi Arktike, Antarktike, Velikih jezer in Chesapeake Bay razmer ledu. Več kot 95% podatkov, ki jih uporabljajo v svojih analizah so pridobljeni iz oddaljenih senzorjev od polarnih satelitov v orbiti. NIC je edina organizacija, ki ima imena in poti vseh ledenih gora. Ta določi vsaki ledeni gori, ki je večja od 10 navtičnih milj (19km), skupaj vsaj eno ime osi, sestavljeno iz pisma, ki kaže svojo točko izvora in tekočo številko. Črke, ki se uporabljajo so naslednje: *A - dolžine 0° do 90° W (Bellingshausen morju, Weddllovo morje) *B - dolžina 90° do 180° (Amundsen morja, vzhodno Ross morje) *C - dolžina 90° E do 180° (Western Ross morje, Wilkes Land) *D - dolžine 0° do 90° E (Amery Ice Rok, Eastern Weddllovo morje) Ledena gora B12 od Ross Ice Shelf, v letu 2000 je imela na začetku površino 11.000 km², ki je razpadla v novembru 2002. Največji preostali del ledene gore B-15A, s površino 3.000 km², bila je še vedno največja ledena gora na Zemlji, dokler ni nasedla in se razdelila na več manjših delov 27. oktobra 2005, dogodek je bil označen s seizmografi. Domnevajo, da bi lahko bil krivec za ta razpad Aljaska nevihta, ko oceani nabreknejo. ==Zgodovina== V 20. stoletju je bilo določenih več znanstvenih ustanov za študij in spremljanje ledenih gora. 14. aprila 1912 je [[RMS Titanic|Titanic]] na svoji krstni plovbi čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] trčil v ledeno goro in se dve uri in štirideset minut pozneje [[Potop ladje RMS Titanic|potopil]], pri tem pa je umrlo 1.503 ljudi. Zato je bila leta 1914 ustanovljena Mednarodna "ledena" patrulja (International Ice Patrol). Omenjena patrulja nadzoruje nevarnost ledenih gora na območju Grand Banks Nove Fundlandije in morskim skupnostim priskrbuje informacije o mejah dovoljenega ledu. ===Zgodovina tehnologije=== [[Slika:Titanic iceberg.jpg|sličica|Ledena gora v katero je trčil [[RMS Titanic|Titanic]]. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega trupa. ]] Pred letom 1910 ni bilo sistema, ki bi zaznaval ledene gore in opozarjal ladje pred trki. [[Potop ladje RMS Titanic|Potop Titanica]] leta 1912 je ustvaril zahtevo po sistemu za opazovanje ledenih gora. Preostanek sezone ledenih gora tega leta, je mornarica Združenih držav nadzirala vode in tok ledu. Novembra 1913 so na mednarodni konferenci Varnosti življenja na morju v Londonu potrdili trajni sistem nadzora nad ledenimi gorami. Sodelujoče države na konferenci so v naslednjih treh mesecih ustanovile Mednarodno "ledeno" patruljo (Internatioanl Ice Patrol). Cilj IIP je bil zbrati meteorološke informacije ter informacije o oceanih za merjenje morskih tokov, tokov ledu, temperature oceana in slanosti vode. Prve rezultate so objavili leta 1921, kar je omogočilo, da so podatke o stanju ledu primerjali v kasnejših letih. Nove tehnologije v 1930 letu so omogočale vedno bolj podrobne informacije o lokacijah ledenih gora v morjih. Leta 1945 so testirali radar za iskanje ledenih gora. V naslednjem desetletju so zbrani podatki služili študijam okolja. Leta 1964 je bil prvič implementiran na ladjo računalnik, ki je omogočil hitrejše ovrednotenje podatkov. Do 1970 so bili lomilci ledu ladje opremljeni s satelitskimi slikami ledenih gora na Antarktiki. Sistemi z optičnimi sateliti so bili še vedno omejeni z vremenskimi razmerami. Radar SLAR je omogočil pošiljanje slik ne glede na vremenske razmere. Kanada je 4.novembra 1995 predstavila nov radar, ki je pošiljal slike Zemlje za znanstvene in komercialne namene. Radar SAR je na gladino oceanov pošiljal mikrovalovno energijo in meril odseve svetlobe. ENVISAT je lahko natančno meril spremembe temperature na gladini. ==Zadnje velike ledene gore== * Ledena gora B-15 11,000 km², 2000 * Ledena gora A-38, okoli 6,900 km², 1998<ref>{{cite web|url=http://visibleearth.nasa.gov/view_rec.php?id=6831|work=Visible Earth|title=Iceberg A-38B off South Georgia|accessdate=2011-03-09}}</ref> * Ledena gora A-68, 5.800 km², 2017<ref name="IcebergA68">{{cite news|title=Iceberg four times the size of London breaks off from Antarctica ice shelf|url=http://www.telegraph.co.uk/science/2017/07/12/iceberg-four-times-size-london-breaks-antarctica-ice-shelf/|accessdate=14 July 2017|publisher=The Daily Telegraph|The Telegraph}}</ref> * Ledena gora B-15A, 3,100 km², se je odlomil leta 2003 * Ledena gora C-19, 5,500 km², 2002 * Ledena gora B-9, 5,390 km², 1987 * Ledena gora B-31, 615 km², 2014 * Ledena gora D-16, 310 km², 2006 * Ledeni pokrov, 260 km², odlomljen 2010 in velja za največji arktično ledeno goro od leta 1962 * Ledena gora B - 17B, 140 km², 1999. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons and category|Iceberg}} *[http://www.icebergfinder.com/ Iceberg Finder Service] za vzhodno obalo Kanade *[http://www.solcomhouse.com/iceberg.htm Icebergs of The Arctic and Antarctic] [[Kategorija:Oceanografija]] [[Kategorija:Ledena telesa|Gora]] [[Kategorija:Oceanografska terminologija]] {{normativna kontrola}} tnnzd0ozt6ofe145kemj0hkat1y5jjy 5747700 5747691 2022-08-27T08:09:24Z 2004ana 146315 povezave wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:Iceberg in the Arctic with its underside exposed.jpg|thumb|right|350px|Ledena gora v Arktičnem morju]] [[File:GreenlandReel Icebergs 2160APR.webm|thumb|upright=1.2|Ledene gore na [[Grenlandija|Grenlandiji]] kot jih je posnela [[NASA]] leta 2015]] '''Ledena gora''' je velik kos sladkovodnega ledu, ki se je odlomil od [[ledenik]]a ali kot oblika [[ledena polica|ledene police]] prosto plava v odprtih (slanih) vodah<ref>{{cite web|url=http://www.google.com/search?hl=en&q=define%3Aiceberg&btnG=Google+Search|publisher=Google|title=Definitions of the word "Iceberg"|accessdate=2006-12-20}}</ref><ref>{{cite web|url=http://beyondpenguins.ehe.osu.edu/issue/icebergs-and-glaciers/common-misconceptions-about-icebergs-and-glaciers|title=Common Misconceptions about Icebergs and Glaciers|publisher=Ohio State University|quote=Icebergs float in salt water, but they are formed from freshwater glacial ice.}}</ref>. Razredi velikosti ledene gore, kot jih je določila International Ice Patrol, so povzeti v tabeli 1. Izguba [[RMS Titanic]] leta 1912 je privedla do ustanovitve Mednarodne ledene patrulje leta 1914. Velik del ledene gore je pod površjem, kar je pripeljalo do izraz "vrh ledene gore" za ponazoritev majhnega dela večje nevidne težave. Ledene gore veljajo za resno pomorsko nevarnost. Ledene gore se zelo razlikujejo po velikosti in obliki. Tiste, ki se talijo iz ledenikov na [[Grenlandija|Grenlandiji]], so pogosto nepravilne oblike, medtem ko antarktične ledene police pogosto proizvajajo velike table (namizne) ledene gore. Največja ledena gora, ki trenutno plava v oceanu, imenovana A-76, se je iz ledene police Ronne odtrgala v [[Weddllovo morje|Weddellovo morje]] na [[Antarktika|Antarktiki]] in meri 4320 km².<ref>{{Cite web|date=19 May 2021|title=Meet the world's largest iceberg|url=https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2021/05/Meet_the_world_s_largest_iceberg|url-status=live|website=European Space Agency}}</ref> Največja ledena gora v novejši zgodovini, imenovana B-15, je merila skoraj 300 km x 40 km.<ref name=":1">{{Cite journal|last1=Remy|first1=J.-P.|last2=Becquevort|first2=S.|last3=Haskell|first3=T.G.|last4=Tison|first4=J.-L.|date=December 2008|title=Impact of the B-15 iceberg "stranding event" on the physical and biological properties of sea ice in McMurdo Sound, Ross Sea, Antarctica|url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0954102008001284/type/journal_article|journal=Antarctic Science|language=en|volume=20|issue=6|pages=593–604|doi=10.1017/S0954102008001284|bibcode=2008AntSc..20..593R|s2cid=73604210|issn=0954-1020}}</ref> Ledena gora B-15 se je odtrgala z ledene police Ross januarja 2000. Največja zabeležena ledena gora je bila antarktična ledena gora s površino več kot 31.000 kvadratnih kilometrov [335 x 97 kilometrov], ki so jo opazili 240 kilometrov zahodno od otoka Scott v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], z [[USS Glacier]] 12. novembra 1956. Ta ledena gora je bila večja od [[Belgija|Belgije]].<ref>{{cite news|date=2005-01-20|title=Antarctica shed a 208-mile-long berg in 1956|volume=43|page=18|newspaper=Polar Times|url=https://www.usatoday.com/weather/resources/coldscience/2005-01-20-1956-antarctic-iceberg_x.htm}}</ref> ==Etimologija== Beseda "Ledena gora" je delni prevod iz nizozemske besede ''ijsberg'', dobesedno pomeni ledena gora, sorodna danski ''isberg'', nemškemu ''Eisberg'', nizozemskosaškemu ''Iesbarg'' in švedskemu ''isberg''. ==Pregled== [[Slika:Icebergs in the High Arctic - 20050907.jpg|sličica|Ledena gora na [[Arktika|Arktiki]]. ]] Ker je gostota čistega ledu približno 920 kg/m³ in morske vode približno 1025 kg/m³, je običajno samo ena desetina obsega ledene gore nad vodo (zaradi [[Arhimedovo načelo vzgona|Arhimedovega načela vzgona]]). Konturo podvodnega dela je težko oceniti, če se gleda del nad površino. To je privedlo do izraza ''vrh ledene gore''. {| class="wikitable" |+Table 1. Razvrstitev velikosti ledene gore glede na International Ice Patrol !Velikostni razred !Višina (m) !Dolžina (m) |- |Growler |< 1 |< 5 |- |Bergy Bit |1-5 |5-15 |- |Majhna |5-15 |15-60 |- |Srednja |15-45 |60-122 |- |Velika |45-75 |122-213 |- |Zelo velika |>75 |>213 |} Ledena gora se na splošno giblje od 1 do 75 metrov nad morsko gladino in tehta 100.000 do 200.000 ton. Največja znana ledena gora v severnem Atlantiku je 168 m nad morsko gladino. Te ledene gore izvirajo iz ledenikov zahodne [[Grenlandija]] in imajo notranjo temperaturo okoli -15 do -20 °C.<ref name="cgfoi">{{cite web|url=http://www.canadiangeographic.ca/magazine/MA06/indepth/justthefacts.asp|work=Canadian Geographic|title=Facts on Icebergs|accessdate=2010-12-08}}</ref> ===Oblike=== [[Slika:Antarctic Sound-2016-Iceberg 02.jpg|thumb|right|250px|Kockasta ledena gora]] Poleg klasifikacije po velikosti lahko ledene gore razvrstimo tudi glede na obliko. Dve osnovni obliki ledenih gor sta tabelna in ne-tabelna. Tabelne ledene gore imajo strme stranice in raven vrh, podobno kot [[Planota|planote]].<ref name="iipssc">{{cite web|url=http://www.uscg.mil/lantarea/iip/docs/AOS_2011.pdf|title=Sizes and Shapes of Icebergs|publisher=International Ice Patrol|accessdate=2006-12-20}}</ref> Non-tabelne ledene gore imajo različne oblike kot so: * Kupola - ledena gora z zaokroženim vrhom * Vrhunec - ledena gora z enim ali več zvonikom * Klin - ledena gora s strmim robom na eni strani in naklonom na nasprotni strani * Suh pomol - ledena gora, ki je izginila in tvori kanal * Kockasta - ima strme strani in raven vrh. Razlika je v tem, da je po obliki kockasta, oblika bloka. ==Spremljanje== [[Slika:Grotto in an iceberg cr.jpg|sličica|Jama v ledeni gori leta 2011.]] Ledene gore po vsem svetu spremlja National Ice Center (NIC, ustanovljen leta 1995), ki proizvaja analize in napovedi Arktike, Antarktike, Velikih jezer in Chesapeake Bay razmer ledu. Več kot 95% podatkov, ki jih uporabljajo v svojih analizah so pridobljeni iz oddaljenih senzorjev od polarnih satelitov v orbiti. NIC je edina organizacija, ki ima imena in poti vseh ledenih gora. Ta določi vsaki ledeni gori, ki je večja od 10 navtičnih milj (19km), skupaj vsaj eno ime osi, sestavljeno iz pisma, ki kaže svojo točko izvora in tekočo številko. Črke, ki se uporabljajo so naslednje: *A - dolžine 0° do 90° W (Bellingshausen morju, Weddllovo morje) *B - dolžina 90° do 180° (Amundsen morja, vzhodno Ross morje) *C - dolžina 90° E do 180° (Western Ross morje, Wilkes Land) *D - dolžine 0° do 90° E (Amery Ice Rok, Eastern Weddllovo morje) Ledena gora B12 od Ross Ice Shelf, v letu 2000 je imela na začetku površino 11.000 km², ki je razpadla v novembru 2002. Največji preostali del ledene gore B-15A, s površino 3.000 km², bila je še vedno največja ledena gora na Zemlji, dokler ni nasedla in se razdelila na več manjših delov 27. oktobra 2005, dogodek je bil označen s seizmografi. Domnevajo, da bi lahko bil krivec za ta razpad Aljaska nevihta, ko oceani nabreknejo. ==Zgodovina== V 20. stoletju je bilo določenih več znanstvenih ustanov za študij in spremljanje ledenih gora. 14. aprila 1912 je [[RMS Titanic|Titanic]] na svoji krstni plovbi čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] trčil v ledeno goro in se dve uri in štirideset minut pozneje [[Potop ladje RMS Titanic|potopil]], pri tem pa je umrlo 1.503 ljudi. Zato je bila leta 1914 ustanovljena Mednarodna "ledena" patrulja (International Ice Patrol). Omenjena patrulja nadzoruje nevarnost ledenih gora na območju Grand Banks Nove Fundlandije in morskim skupnostim priskrbuje informacije o mejah dovoljenega ledu. ===Zgodovina tehnologije=== [[Slika:Titanic iceberg.jpg|sličica|Ledena gora v katero je trčil [[RMS Titanic|Titanic]]. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega trupa. ]] Pred letom 1910 ni bilo sistema, ki bi zaznaval ledene gore in opozarjal ladje pred trki. [[Potop ladje RMS Titanic|Potop Titanica]] leta 1912 je ustvaril zahtevo po sistemu za opazovanje ledenih gora. Preostanek sezone ledenih gora tega leta, je mornarica Združenih držav nadzirala vode in tok ledu. Novembra 1913 so na mednarodni konferenci Varnosti življenja na morju v Londonu potrdili trajni sistem nadzora nad ledenimi gorami. Sodelujoče države na konferenci so v naslednjih treh mesecih ustanovile Mednarodno "ledeno" patruljo (Internatioanl Ice Patrol). Cilj IIP je bil zbrati meteorološke informacije ter informacije o oceanih za merjenje morskih tokov, tokov ledu, temperature oceana in slanosti vode. Prve rezultate so objavili leta 1921, kar je omogočilo, da so podatke o stanju ledu primerjali v kasnejših letih. Nove tehnologije v 1930 letu so omogočale vedno bolj podrobne informacije o lokacijah ledenih gora v morjih. Leta 1945 so testirali radar za iskanje ledenih gora. V naslednjem desetletju so zbrani podatki služili študijam okolja. Leta 1964 je bil prvič implementiran na ladjo računalnik, ki je omogočil hitrejše ovrednotenje podatkov. Do 1970 so bili lomilci ledu ladje opremljeni s satelitskimi slikami ledenih gora na Antarktiki. Sistemi z optičnimi sateliti so bili še vedno omejeni z vremenskimi razmerami. Radar SLAR je omogočil pošiljanje slik ne glede na vremenske razmere. Kanada je 4.novembra 1995 predstavila nov radar, ki je pošiljal slike Zemlje za znanstvene in komercialne namene. Radar SAR je na gladino oceanov pošiljal mikrovalovno energijo in meril odseve svetlobe. ENVISAT je lahko natančno meril spremembe temperature na gladini. ==Zadnje velike ledene gore== * Ledena gora B-15 11,000 km², 2000 * Ledena gora A-38, okoli 6,900 km², 1998<ref>{{cite web|url=http://visibleearth.nasa.gov/view_rec.php?id=6831|work=Visible Earth|title=Iceberg A-38B off South Georgia|accessdate=2011-03-09}}</ref> * Ledena gora A-68, 5.800 km², 2017<ref name="IcebergA68">{{cite news|title=Iceberg four times the size of London breaks off from Antarctica ice shelf|url=http://www.telegraph.co.uk/science/2017/07/12/iceberg-four-times-size-london-breaks-antarctica-ice-shelf/|accessdate=14 July 2017|publisher=The Daily Telegraph|The Telegraph}}</ref> * Ledena gora B-15A, 3,100 km², se je odlomil leta 2003 * Ledena gora C-19, 5,500 km², 2002 * Ledena gora B-9, 5,390 km², 1987 * Ledena gora B-31, 615 km², 2014 * Ledena gora D-16, 310 km², 2006 * Ledeni pokrov, 260 km², odlomljen 2010 in velja za največji arktično ledeno goro od leta 1962 * Ledena gora B - 17B, 140 km², 1999. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons and category|Iceberg}} *[http://www.icebergfinder.com/ Iceberg Finder Service] za vzhodno obalo Kanade *[http://www.solcomhouse.com/iceberg.htm Icebergs of The Arctic and Antarctic] [[Kategorija:Oceanografija]] [[Kategorija:Ledena telesa|Gora]] [[Kategorija:Oceanografska terminologija]] {{normativna kontrola}} 3k1y7t4rukk8nbzi2m04pt5jy73mcr7 Lisice za vklepanje 0 420069 5747693 5614182 2022-08-27T07:54:56Z 2004ana 146315 links removed wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{wikificiraj}} [[Slika:Lisice s kovinskim tečajem proizvajalca TCH UK.jpg|sličica|Lisice s kovinskim tečajem proizvajalca TCH UK, kakršne uporablja tudi [[slovenska policija]]]] [[Image:Handcuffs01 2003-06-02.jpg|thumb|Lisice povezane z verigo, Hiatt tipe 2010 ]] [[Image:Hiatt104Darby.JPG|thumb|Hiatt tipe 104 "Darby" lisice in ključ. V uporabi okoli leta 1950]] '''Lisice''' so naprava za vklepanje oziroma omejitev gibanja osebe. Zapnemo jih okoli zapestja, kar osebi, ki jih nosi, prepreči razdvajanje rok. Sestavljene so iz dveh zateznih kovinskih obročev, ki jih med seboj povezuje veriga ali kovinski tečaji. Vsak zatezni kovinski obroč ima premikajočo roko, ki ima enosmerno gibanje. Roka se s pomočjo nazobčenega dela nepovratno zaklene na zobati zatič v notranjosti kovinskega obroča. Ko je roka zaklenjena, je odpiranje lisic brez ključa nemogoče. S tem dosežemo, da oseba v lisicah ne more premikati rok za več kot le nekaj centimetrov, kar omeji njeno mobilnost. Namen tega je preprečitev bega, [[samopoškodovanje|samopoškodovanja]] ali napada. ==Vrste lisic== Poznamo tri osnovne tipe kovinskih lisic. *Lisice, povezane z verigo – ta vrsta lisic nosilcu omogoča največ gibljivosti. *Lisice, povezane s kovinskimi tečaji – te lisice omogočajo le malo gibanja. *Lisice z nepremično vezavo kovinskih obročev – te lisice nosilcu ne omogočajo gibanja. Lisice, povezane s kovinskim tečajem oziroma nepremično vezavo, je mogoče uporabljati enoročno. Z njimi je možno izvajati tudi vzvode na priklenjeno zapestje. Z različnimi dodatki lahko povečamo zanesljivost ter robustnost lisice. Med take dodatke spadajo škatlice, ki jih nadenemo čez verigo ali tečaj ter s tem preprečimo premikanje lisic. Leta 1933 je Kanadska Kraljeva policija uporabljala tip lisic ''Mitten Handcuffs'', ki so preprečevale vklenjeni osebi poseganje po različnih predmetih, na primer po orožju policistov, ki ga nosijo za pasom.<ref>[http://books.google.com/books?id=6CcDAAAAMBAJ&pg=PA27&dq=motor+gun+boat&hl=en&ei=6AXqTIOfAsienAf959ngDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&q=motor%20gun%20boat&f=true "Mitten Handcuffs Secure Criminal", October 1933, Popular Science] middle of page 27, right side</ref> Čeprav je bil ta tip lisic v uporabi pri nekaterih policijskih organih, niso bile nikoli popularne. Lisice so izdelane iz raznovrstnih kovin, med drugim ogljikovo železo, nerjavno železo in [[aluminij]] ali iz sintetičnih polimerov. Včasih sta za vklepanje osebe potrebna dva sklenjena para lisic (v primeru, da se roke oziroma zapestje osebe ne da dovolj približati). Prav tako veliko proizvajalcev izdeluje povečane lisice. ===Dvojno zaklepanje=== [[Slika:Ključavnica z zatičem dvojnega zaklepanja lisic proizvajalca TCH UK.jpg|sličica|Ključavnica z zatičem dvojnega zaklepanja lisic proizvajalca TCH UK]] Lisice z dvojnim zaklepanjem imajo varovalo, s pomočjo katerega zavarujemo roko kovinskih obročev, da se med nošenjem ne zateguje okoli zapestja. Do zategovanja roke lisic lahko pride namerno ali nenamerno. Pretesno zategnjene lisice lahko povzročijo poškodbo živcev ali prekinejo pretok krvi. Prav tako dvojno zaklepanje oteži odklepanje lisic brez ključa. Obstajajo trije tipi dvojnega zaklepanja: *Vzvodna ključavnica: Premik vzvoda na roko lisic prepreči le tej premikanje. Za ta način zaklepanja ni potrebnega posebnega orodja. *Ključavnica z zatičem: S pomočjo majhnega jezička na ključu potisnemo zatič v pozicijo, kjer prepreči premikanje roke lisic. *Ključavnica z režo: S pomočjo jezička na ključu premaknemo jeziček v ključavnici, ki se fiksira na zob roke lisic. S tem preprečimo premikanje roke. Dvojno zaklepanje po navadi odklenemo tako, da v ključavnico vstavimo ključ ter ga zavrtimo v nasprotni smeri odklepanja lisic. ===Plastične zatege=== Znane tudi kot (ang.) wrist ties, riot cuffs, plasticuffs, flexicuffs, flex-cuffs, tri-fold cuffs, zapstraps, zipcuffs, zip-strips so lahke, plastične zatege (vezice) za enkratno uporabo. Ker jih policisti in vojaki lahko nosijo v velikem številu, so primerne za situacije, kjer je potrebno večje število sredstev za vklepanje ter vezanje, na primer množični protesti. V zadnjih letih so letalske družbe začele uporabljati plastične zatege za vezanje motečih oziroma nevarnih potnikov med poletom. Ker se plastičnih zateg ne da odkleniti, se jih lahko sname samo, če jih prerežemo. Zaradi tega se smatrajo kot manj ekonomično sredstvo za vklepanje in vezanje. ===Nožne lisice=== [[Image:Standard legirons taiwan01.jpg|thumb|right|Standardne nožne lisice izdelane na Tajvanu]] Ko vklenjena oseba kaže znake agresivnega obnašanja, se ji lahko nadene nožne lisice. Nekatere nožne lisice se lahko z verigo povežejo z lisicami na zapestjih. Ker lahko s tem načinom vklepanja pride do pozicijske asfiksije, se ta način vklepanja uporablja redko ali pa sploh ne. ===Ključi=== [[Image:CuffKey.jpg|thumb|right|Univerzalni ključ za lisice]] [[File:Hinged Handcuffs Rear Back To Back.JPG|thumb|250px|right|Lisice povezane s kovinskim tečajem, vklenjene za hrbtom z dlanmi obrnjenimi na ven]] Velika večina lisic se lahko odklepa z enakim univerzalnim ključem za lisice. S tem se poenostavi transport zapornikov. Vendar, obstajajo izdelovalci lisic za vklepanje, ki uporabljajo ključe na osnovi drugačnih standardov. Lisice za maksimalno varnost se odklepajo s specialnim ključem. Ključi zapestnih lisic po navadi ne odklepajo lisic za na palce. ==Položaj rok== V preteklosti so policisti vklepali osebe z rokami spredaj, vendar od približno sredine 1960-ih let, je vklepanje za hrbtom postal standard. Danes velika večina akademij uči policiste vklepanja oseb tako, da ima vklenjena oseba dlani obrnjena na ven. Vseeno pa nekatere policijske organizacije uporabljajo vklepanje z dlanmi skupaj, kar preprečuje radialno nevropatijo oziroma [[sindrom zapestnega prehoda]] med nošenjem lisic dlje časa. Lisice se nadene tako, da so luknje ključavnice obrnjene navzgor stran od prstov. S tem se oteži samostojno odklepanje lisic osebi, ki jih nosi. Nošenje lisic poveča nevarnost ter verjetnost poškodb med padci, saj se oseba, ki jih nosi, ne more ujeti z rokami, zato morajo biti policisti med obravnavo vklenjene osebe še posebej pazljivi in jo varovati pred padci. Prav tako morajo paziti na tesnost lisic, da ne pride do nevropatije. Policist je odgovoren za osebo, kateri je nadel lisice. Nevarnost, da oseba izgubi ravnotežje, je večje, ko ima roke vklenjene za hrbtom. Vendar ko ima oseba vklenjene roke pred sabo je nevarnost, da jih uporabi kot orožje, večja kot ko jih ima vklenjene za hrbtom. Za zapornike, ki jih transportirajo na zunanje lokacije, na primer na sodišče, v bolnišnico in tako dalje, se lahko uporabi kombinacijo spredaj vklenjenih lisic ter pasu, s katerim so lisice povezane. S tem ostanejo roke vklenjene osebe vedno blizu njihovega pasu, hkrati pa ima vklenjena oseba več udobja med daljšim nošenjem lisic. Prav tako taka kombinacija vklepanja poveča varnost policistom, ki imajo tako osebo v postopku. ==Glej tudi== *[[Plastična zatega]] ==Viri== {{opombe}} [[Kategorija:Policijska oprema]] [[Kategorija:Javna varnost]] [[Kategorija:Ujetništvo in zaporništvo]] {{normativna kontrola}} t43tj55x7vm0ricj747uwwbqmrhoxrg 5747703 5747693 2022-08-27T08:13:16Z 2004ana 146315 slovnica wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{wikificiraj}} [[Slika:Lisice s kovinskim tečajem proizvajalca TCH UK.jpg|sličica|Lisice s kovinskim tečajem proizvajalca TCH UK, kakršne uporablja tudi [[slovenska policija]]]] [[Image:Handcuffs01 2003-06-02.jpg|thumb|Lisice povezane z verigo, Hiatt tipe 2010 ]] [[Image:Hiatt104Darby.JPG|thumb|Hiatt tipe 104 "Darby" lisice in ključ. V uporabi okoli leta 1950]] '''Lisice''' so naprava za vklepanje oziroma omejitev gibanja osebe. Zapnemo jih okoli zapestja, kar osebi, ki jih nosi, prepreči razdvajanje rok. Sestavljene so iz dveh zateznih kovinskih obročev, ki jih med seboj povezuje veriga ali kovinski tečaji. Vsak zatezni kovinski obroč ima premikajočo roko, ki ima enosmerno gibanje. Roka se s pomočjo nazobčenega dela nepovratno zaklene na zobati zatič v notranjosti kovinskega obroča. Ko je roka zaklenjena, je odpiranje lisic brez ključa nemogoče. S tem dosežemo, da oseba v lisicah ne more premikati rok za več kot le nekaj centimetrov, kar omeji njeno mobilnost. Namen tega je preprečitev bega, [[samopoškodovanje|samopoškodovanja]] ali napada. ==Vrste lisic== Poznamo tri osnovne tipe kovinskih lisic. *Lisice, povezane z verigo – omogoča največ gibljivosti. *Lisice, povezane s kovinskimi tečaji – omogočajo le malo gibanja. *Lisice z nepremično vezavo kovinskih obročev – ne omogočajo gibanja. Lisice, povezane s kovinskim tečajem oziroma nepremično vezavo, je mogoče uporabljati enoročno. Z njimi je možno izvajati tudi vzvode na priklenjeno zapestje. Z različnimi dodatki lahko povečamo zanesljivost ter robustnost lisice. Med take dodatke spadajo škatlice, ki jih nadenemo čez verigo ali tečaj ter s tem preprečimo premikanje lisic. Leta 1933 je Kanadska Kraljeva policija uporabljala tip lisic ''Mitten Handcuffs'', ki so preprečevale vklenjeni osebi poseganje po različnih predmetih, na primer po orožju policistov, ki ga nosijo za pasom.<ref>[http://books.google.com/books?id=6CcDAAAAMBAJ&pg=PA27&dq=motor+gun+boat&hl=en&ei=6AXqTIOfAsienAf959ngDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&q=motor%20gun%20boat&f=true "Mitten Handcuffs Secure Criminal", October 1933, Popular Science] middle of page 27, right side</ref> Čeprav je bil ta tip lisic v uporabi pri nekaterih policijskih organih, niso bile nikoli popularne. Lisice so izdelane iz raznovrstnih kovin, med drugim ogljikovo železo, nerjavno železo in [[aluminij]] ali iz sintetičnih polimerov. Včasih sta za vklepanje osebe potrebna dva sklenjena para lisic (v primeru, da se roke oziroma zapestje osebe ne da dovolj približati). Prav tako veliko proizvajalcev izdeluje povečane lisice. ===Dvojno zaklepanje=== [[Slika:Ključavnica z zatičem dvojnega zaklepanja lisic proizvajalca TCH UK.jpg|sličica|Ključavnica z zatičem dvojnega zaklepanja lisic proizvajalca TCH UK]] Lisice z dvojnim zaklepanjem imajo varovalo, s pomočjo katerega zavarujemo roko kovinskih obročev, da se med nošenjem ne zateguje okoli zapestja. Do zategovanja roke lisic lahko pride namerno ali nenamerno. Pretesno zategnjene lisice lahko povzročijo poškodbo živcev ali prekinejo pretok krvi. Prav tako dvojno zaklepanje oteži odklepanje lisic brez ključa. Obstajajo trije tipi dvojnega zaklepanja: *Vzvodna ključavnica: Premik vzvoda na roko lisic prepreči le tej premikanje. Za ta način zaklepanja ni potrebnega posebnega orodja. *Ključavnica z zatičem: S pomočjo majhnega jezička na ključu potisnemo zatič v pozicijo, kjer prepreči premikanje roke lisic. *Ključavnica z režo: S pomočjo jezička na ključu premaknemo jeziček v ključavnici, ki se fiksira na zob roke lisic. S tem preprečimo premikanje roke. Dvojno zaklepanje po navadi odklenemo tako, da v ključavnico vstavimo ključ ter ga zavrtimo v nasprotni smeri odklepanja lisic. ===Plastične zatege=== Znane tudi kot (ang.) wrist ties, riot cuffs, plasticuffs, flexicuffs, flex-cuffs, tri-fold cuffs, zapstraps, zipcuffs, zip-strips so lahke, plastične zatege (vezice) za enkratno uporabo. Ker jih policisti in vojaki lahko nosijo v velikem številu, so primerne za situacije, kjer je potrebno večje število sredstev za vklepanje ter vezanje, na primer množični protesti. V zadnjih letih so letalske družbe začele uporabljati plastične zatege za vezanje motečih oziroma nevarnih potnikov med poletom. Ker se plastičnih zateg ne da odkleniti, se jih lahko sname samo, če jih prerežemo. Zaradi tega se smatrajo kot manj ekonomično sredstvo za vklepanje in vezanje. ===Nožne lisice=== [[Image:Standard legirons taiwan01.jpg|thumb|right|Standardne nožne lisice izdelane na Tajvanu]] Ko vklenjena oseba kaže znake agresivnega obnašanja, se ji lahko nadene nožne lisice. Nekatere nožne lisice se lahko z verigo povežejo z lisicami na zapestjih. Ker lahko s tem načinom vklepanja pride do pozicijske asfiksije, se ta način vklepanja uporablja redko ali pa sploh ne. ===Ključi=== [[Image:CuffKey.jpg|thumb|right|Univerzalni ključ za lisice]] [[File:Hinged Handcuffs Rear Back To Back.JPG|thumb|250px|right|Lisice povezane s kovinskim tečajem, vklenjene za hrbtom z dlanmi obrnjenimi na ven]] Velika večina lisic se lahko odklepa z enakim univerzalnim ključem za lisice. S tem se poenostavi transport zapornikov. Obstajajo tudi izdelovalci lisic za vklepanje, ki uporabljajo ključe na osnovi drugačnih standardov. Lisice za maksimalno varnost se odklepajo s specialnim ključem. Ključi zapestnih lisic po navadi ne odklepajo lisic za na palce. ==Položaj rok== V preteklosti so policisti vklepali osebe z rokami spredaj, vendar od približno sredine 1960-ih let, je vklepanje za hrbtom postal standard. Danes velika večina akademij uči policiste vklepanja oseb tako, da ima vklenjena oseba dlani obrnjena na ven. Vseeno pa nekatere policijske organizacije uporabljajo vklepanje z dlanmi skupaj, kar preprečuje radialno nevropatijo oziroma [[sindrom zapestnega prehoda]] med nošenjem lisic dlje časa. Lisice se nadene tako, da so luknje ključavnice obrnjene navzgor stran od prstov. S tem se oteži samostojno odklepanje lisic osebi, ki jih nosi. Nošenje lisic poveča nevarnost ter verjetnost poškodb med padci, saj se oseba, ki jih nosi, ne more ujeti z rokami, zato morajo biti policisti med obravnavo vklenjene osebe še posebej pazljivi in jo varovati pred padci. Prav tako morajo paziti na tesnost lisic, da ne pride do nevropatije. Policist je odgovoren za osebo, kateri je nadel lisice. Nevarnost, da oseba izgubi ravnotežje, je večje, ko ima roke vklenjene za hrbtom. Vendar ko ima oseba vklenjene roke pred sabo je nevarnost, da jih uporabi kot orožje, večja kot ko jih ima vklenjene za hrbtom. Za zapornike, ki jih transportirajo na zunanje lokacije, na primer na sodišče, v bolnišnico in tako dalje, se lahko uporabi kombinacijo spredaj vklenjenih lisic ter pasu, s katerim so lisice povezane. S tem ostanejo roke vklenjene osebe vedno blizu njihovega pasu, hkrati pa ima vklenjena oseba več udobja med daljšim nošenjem lisic. Prav tako taka kombinacija vklepanja poveča varnost policistom, ki imajo tako osebo v postopku. ==Glej tudi== *[[Plastična zatega]] ==Viri== {{opombe}} [[Kategorija:Policijska oprema]] [[Kategorija:Javna varnost]] [[Kategorija:Ujetništvo in zaporništvo]] {{normativna kontrola}} n8h4vfbyl54g1gi2o3r7d8h7ypvaage Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017 0 435391 5747623 5563183 2022-08-26T20:23:46Z Markus.z.si 209017 Dva grafa, AfD in FDP zgodovina wikitext text/x-wiki [[Slika:Nemske zvezne volitve 2017.png|sličica|454x454_pik|Neške zvezne volitve 2017]] [[Slika:Nemske zvezne volitve 2017 sprememba deleza glasov.png|sličica|355x355_pik|Sprememba deleža glasov v % točkah]] {{posodobi}} {{Infobox election | election_name = Zvezne volitve v Nemčiji 2017 | country = Germany | type = parliamentary | ongoing = no | previous_election = Parlamentarne volitve v Nemčiji 2013 | previous_year = 2013 | next_election = Parlamentarne volitve v Nemčiji 2021 | next_year = 2021 | seats_for_election = 705 sedežev | majority_seats = | election_date = 24. september 2017 <!-- CDU/CSU --> | image1 = [[File:Angela Merkel 2015 (cropped).jpg|160x160px]] | leader1 = [[Angela Merkel]] | party1 = CDU/CSU | last_election1 = 311 sedežev, 41.5% | seats_before1 = | seats1 = 246 | seat_change1 = {{decrease}} 65 | popular_vote1 = | percentage1 = 32,9 % | swing1 = <!-- SPD --> | image2 = [[File:Martin Schulz (Martin Rulsch) 1.jpg|160x160px]] | leader2 = [[Martin Schulz]] | leader_since2 = 19 March 2017 | party2 = SPD | leaders_seat2 = – | last_election2 = 193 sedežev, 25.7% | seats_before2 = | seats2 = 153 | seat_change2 = {{decrease}} 40 | popular_vote2 = | percentage2 = 20,5 % | swing2 = <!-- AfD --> | image3 = [[File:Gauland2014 (cropped).jpg|80x80px]]<br>[[File:2017-11-29-Alice Weidel-Maischberger-5664 (cropped).jpg|80x80px]] | leader3 = [[Alexander Gauland]]<br>& [[Alice Weidel]] | leader_since3 = – | party3 = AfD | leaders_seat3 = | last_election3 = 0 sedežev, 4,7 % | seats_before3 = | seats3 = 94 | seat_change3 = {{increase}} 94 | popular_vote3 = | percentage3 = 12,6 % | swing3 = | title = kancler | posttitle = Resulting Chancellor | before_election = [[Angela Merkel]] | before_party = CDU/CSU | after_election = [[Angela Merkel]] | after_party = CDU/CSU <!-- map --> | map_image = | map_size = | map_caption = }} '''Zvezne parlamentarne volitve 2017.''' 598 neposredno izvoljenih in 111 dodatnih predstavnikov v zveznem parlamentu Zvezne republike Nemčije. Potekale so 24. septembra 2017, zmago je dosegla konservativna unija Krščansko-demokratske unije in Krščansko-socialne unije. Kanclerka [[Angela Merkel]], ki vodi [[Nemčija|Nemčijo]] od leta [[2005]] je po zmagi na volitvah dobila četrti zaporedni mandat za sestavo zvezne vlade, ki jo je oblikovala kot koalicijo svoje stranke in socialdemokratske stranke SPD. == Stranke == {| class="wikitable" style="text-align: left; margin-bottom: 10px;" ! Stranka !Ideologija !Politični položaj !Predsednik stranke |- | Krščansko demokratska unija (CDU) | [[Krščanska demokracija|Krščanske demokracije]], [[Liberalizem|Liberalci]] |desno-sredinski | [[Angela Merkel]] |- | Socialni demokrati (SPD) | [[Socialna demokracija|Socialne demokracije]] |levo-sredinski | [[Martin Schulz]] |- | Levica | Demokratični socializem, Levo krilo populizma |levo | Katja Kipping, Bernd Riexinger |- |Zeleni | [[Zelena politika]] |levo-sredinski | Cem Özdemir, Simone Peter |- | Krščansko socialna unija (CSU) |[[Konservatizem]] |desno-sredinski | Horst Seehofer |- | Prosto demokratska stranka (FDP) | [[Liberalizem]], Klasični liberalizem |sredinski | Christian Lindner |- | Alternativa za Nemčijo (AfD) | Nemški [[nacionalizem]], Desno krilo populizma, Evroskeptiki |skrajno desno | Frauke Petry, Jörg Meuthen |} == Nove stranke v Zveznem parlamentu == AfD (''Alternative für Deutschland)'' je prvič prišla v parlament. Dobila je 12,6% in prišla na tretjo mesto. Bila je tudi najbolj močna opoziciska stranka. Po drugi svetovni vojni nobena skrajno desna stranka ni uspela preseči petodstotne ovire. Toda AfD je to zmogla. V samo štirih letih je AfD šla iz desne, anti-evropejske in konzerativne stranke od Bernda Lücke. Do nacionalne, skrajno desne in ´populistične stranke. FDP (''Frei Demokratische Partei)'' je v letu 2013 prvič šla iz parlamenta. To je bila katastrofa. Ampak Christian Lindner je to ekonomsko liberalno stranko spravil na 10,7% in četrto mesto. Prosti demokrati so bili v koaliciji z CDU-jem in CSU-jem (''Union'') od leta 2009 in do leta 2013. Za FDP je bila koalicija zelo slaba. Pri volitvah 2013 je FDP izgubila 9,8%t. == Viri in opombe == {{opombe|2}} [[Kategorija:2017 v politiki]] [[Kategorija:Politika Nemčije]] sj6x8dbdkb6i6vgmpjjdm3ocaf68gy4 Layal Abboud 0 437654 5747669 5747373 2022-08-27T07:03:57Z 86.58.32.180 slovnica wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{infopolje oseba}} '''Layal Abboud''' ({{Jezik-ar|ليال عبود}} {{IPA-ar|layāl ʿab'boud|pron|Ar-F-Layal Abboud.ogg}}; rojena 15. Maja 1982) je [[Libanonci|Libanonska]] pop pevka, [[Ljudska glasba|ljudska glasbenica,]] zabavljačica, zvok-lyric pesnikca, koncertna plesalka, fit model, [[Muslimani|Islamske]] humanitarne in [[Poslovnež|podjetnica]].<ref name="Insight Interview">{{Navedi splet|url=http://www.insight-egypt.com/celebrities/layal-abboud/july-16/214|title=Layal Abboud|accessdate=24 August 2017|website=insight-egypt.com|publisher=Insight Publishing House Limited, UK.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://now.mmedia.me/lb/en/blogs/566856-layal-abboud-the-unworthy-recipient-of-a-cultural-award|title=Layal Abboud: The unworthy recipient of a cultural award|accessdate=23 August 2017|website=now.mmedia.me|publisher=The NOW team}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.knopedia.com/2016/11/Layal-Abboud-CV.html|title=ليال عبود - Layal Abboud|accessdate=23 August 2017|website=معلومات السيرة الذاتية، قصة حياة المشاهير|publisher=knopedia.com}}</ref> == Reference == {{Reflist|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1982]] [[Kategorija:Libanonski poslovneži]] [[Kategorija:Libanonski pesniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] {{normativna kontrola}} rnr0shvc98k7gxx3g8oxcbs5tq2wd74 2022 0 443333 5747588 5747401 2022-08-26T16:39:15Z Yerpo 8417 /* Maj–avgust */ --odvečen pridevnik wikitext text/x-wiki {{leto|2000|22}} '''2022''' ('''[[rimske številke|MMXXII]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 2022 razglasila za mednarodno leto [[steklo|stekla]], mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International years |publisher=[[Organizacija združenih narodov]] |accessdate=2022-01-01}}</ref> V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa ([[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]], [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]].<ref>{{cite news |url=https://www.dnevnik.si/1042956929 |title=Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije: Za digitalne volitve še nismo zreli |work=Nedeljski dnevnik |first=Nataša |last=Bucik Ozebek |date=2021-06-13 |accessdate=2021-08-21}}</ref> Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista [[Giuseppe Tartini|Giuseppeja Tartinija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/leto-2022-bo-v-znamenju-jubilejev-plecnika-in-tartinija/607242 |title=Leto 2022 bo v znamenju jubilejev Plečnika in Tartinija |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-01-03 |accessdate=2022-01-23}}</ref> == Dogodki == === Januar–april === [[Slika:Tonga Volcano Eruption 2022-01-15 0320Z to 0610Z Himawari-8 visible.gif|sličica|Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge]] [[slika:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (3) (cropped).jpg|thumb|Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med [[Obleganje Mariupola|bitko za Mariupol]] v sklopu ruske invazije na Ukrajino]] * [[5. januar]] - vlada [[Kazahstan]]a odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/kazakhstan-government-resigns-after-violent-protests-over-fuel-price-2022-01-05/ |title=Kazakh president fails to quell protests, ex-Soviet states offer help |first=Olzhas |last=Auyezov |publisher=Reuters |date=2022-01-06 |accessdate=2022-01-06}}</ref> * [[15. januar]] - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] na [[Tonga|Tongi]] povzroči [[cunami]]je, ki dosežejo tudi oddaljene obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], in zračni udarni val, zaznaven tudi v [[Evropa|Evropi]] na nasprotni strani zemeljske oble.<ref>{{navedi novice |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220115-huge-tonga-volcanic-eruption-felt-around-the-world |title=Huge Tonga volcanic eruption felt around the world |date=2022-01-16 |work=France 24 |accessdate=2022-01-16}}</ref> *[[16. januar]] - [[Dimitar Kovačevski]] postane predsednik vlade Severne Makedonije. *[[18. januar]] - [[Roberta Metsola]] postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-01-18|language=sl}}</ref> * [[4. februar|4.]]–[[20. februar]] - v [[Peking]]u potekajo [[Zimske olimpijske igre 2022]]. *[[6. februar]] - 70. obletnica vladavine kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet |title=The heartbreaking reason the Queen doesn't celebrate her accession|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/kraljica-elizabeta-ii-umirjena-avtoriteta-sedi-na-prestolu-ze-sedem-turbulentnih-desetletij/610981 |date=2022-02-06 |work=MMC RTV-SLO |access-date=2022-02-06}}</ref> * [[21. februar]] - [[rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)|rusko-ukrajinska kriza]]: [[Rusija]] prizna neodvisnost separatističnih [[Luganska ljudska republika|Luganske]] in [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title= Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21}}</ref> * [[24. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] začne z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523 |title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo. |date=2022-02-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-02-24}}</ref> * [[26. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Združene države Amerike]], [[Evropska unija]] ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema [[Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo|SWIFT]] in uvedejo ukrepe proti [[Ruska centralna banka|Ruski centralni banki]] ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži [[Ruska finančna kriza (2022)|finančno krizo v državi]].<ref>{{Cite web|title=West to cut some Russian banks off from Swift|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-60542433 |access-date=2022-02-27 |date=2022-02-27 |work=BBC News}}</ref> * [[27. februar]] - [[Belorusija|beloruski]] volivci na ustavnem [[referendum]]u izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.<ref>{{Cite web|title=Belarus referendum approves proposal to renounce non-nuclear status - agencies|url=https://www.reuters.com/world/europe/launchpad-russias-assault-ukraine-belarus-holds-referendum-renounce-non-nuclear-2022-02-27/|access-date=2022-02-28 |date=2022-02-27 |publisher=Reuters}}</ref> * [[28. februar]] - [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na [[podnebje]] zdaj »nepovratni«.<ref>{{Cite web|title=IPCC issues 'bleakest warning yet' on impacts of climate breakdown |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/feb/28/ipcc-issues-bleakest-warning-yet-impacts-climate-breakdown |access-date=2022-02-28 |date=2022-02-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[2. marec]] - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, [[Herson, Ukrajina|Herson]] ob [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name="falls">{{cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|access-date=2022-03-03 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|url-status=live}}</ref> * [[10. marec]] - v [[Zagreb|Zagrebu]] [[Strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu|strmoglavi brezpilotni izvidnik]] sovjetske izdelave [[Tupoljev Tu-141]]. * [[15. marec]] - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske [[Janez Janša]], [[Petr Fiala]] in [[Mateusz Morawiecki]] z vlakom odidejo v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref> * [[18. marec]] - v [[Turčija|Turčiji]] odprejo [[most 1915 Çanakkale]] čez [[Dardanele]], z 2023 m najdaljši [[viseči most]] na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/travel/article/turkey-worlds-biggest-bridge/index.html |title=Turkey opens record-breaking bridge between Europe and Asia |date=2022-03-18 |work=CNN |accessdate=2022-03-20}}</ref> * [[28. marec]] - stavba [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst]]u je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorski.eu/trzaska/dokument-je-podpisan-narodni-dom-je-spet-slovenska-last-foto-in-video-EM1068789 |title= Dokument je podpisan, Narodni dom je spet slovenska last |date=2022-03-28 |work=[[Primorske novice]] |accessdate=2022-03-28}}</ref> * [[3. april]] - ** v [[Srbija|Srbiji]] potekajo [[Predsedniške volitve v Srbiji 2022|predsedniške]] in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita [[Aleksandar Vučić]] in Srbska napredna stranka.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042986529 |title= Vučić prepričljivo zmagal na volitvah v Srbiji |date=2022-04-04 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-11}}</ref> ** na [[Parlamentarne volitve na Madžarskem 2022|parlamentarnih volitvih na Madžarskem]] zmaga vladajoča stranka [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/svet/spremljamo-v-zivo-volisca-so-se-zaprla-se-naprej-orban-ali-peter-marki-zay/ |title=Hud udarec za madžarsko opozicijo, Orban naj bi ohranil tudi ustavno večino |last=Miklavčič |first=Katja |date=2022-04-04 |work=[[N1 Slovenija]] |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[24. april]] - na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji]] zmaga stranka [[Gibanje Svoboda]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] in si s tem zagotovi 41 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. V Državni zbor se uvrstijo še stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (27 sedežev), [[Nova Slovenija]] (8 sedežev), [[Socialni demokrati]] (7 sedežev) in [[Levica (politična stranka)|Levica]] (5 sedežev).<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042987808 |title= Po 99,68 odstotka preštetih glasov: Gibanje Svoboda s 41 poslanskimi mesti, SDS 27, NSi 8, SD 7, Levica 5 |work=Dnevnik |date=2022-04-24 |last=Potočnik |first=Aljaž |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj–avgust === [[slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|thumb|15. vlada Republike Slovenije]] [[slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|thumb|Gašenje požara na Krasu]] * [[10. maj|10.]]–[[14. maj]] - v [[Torino|Torinu]] poteka [[Pesem Evrovizije 2022|66. tekmovanje za Pesem Evrovizije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-uradno-odprta-z-generalkami-se-zacenja-zares/626693 |title=Evrovizija uradno odprta, z generalkami se začenja zares |date=2022-05-09 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[12. maj]] - v tovarni [[Kočevje|kočevskega]] podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] pride do [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozije]], v kateri življenje izgubi sedem ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-se-sedma-zrtev-eksplozije-v-melaminu.html |title=Umrla še sedma žrtev eksplozije v Melaminu |date=2022-06-06 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[13. maj]] - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen [[9. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednico je izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-ustanovno-sejo-bo-mandat-nastopil-deveti-sklic-drzavnega-zbora/ |title=Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora |last1=Eržen |first1=Barbara |last2=Intihar |first2=Anja |date=2022-05-13 |work=Delo |accessdate=2022-05-13}}</ref> * [[14. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča [[Bitka za Harkov (2022)|bitka za Harkov]] na severovzhodu Ukrajine.<ref>{{cite web |title=Russian forces are withdrawing from Kharkiv, Ukraine says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-says-russian-forces-withdrawing-kharkiv|website=The Guardian|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref><ref>{{cite web |title=Russian forces withdraw far from Kharkiv – mayor|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61441664|website=BBC News|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref> * [[16. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz [[Bitka za Mariupol (2022)|obleganega Mariupola]], kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.<ref>{{Cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref> * [[18. maj]] - v luči rusko-ukrajinske krize [[Švedska]] in [[Finska]] vložita prošnjo za vstop v zvezo [[NATO]] po več desetletjih nevtralnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989284/svet/svedska-in-finska-uradno-vlozili-prosnji-za-vstop-v-nato |title=Švedska in Finska uradno vložili prošnji za vstop v Nato |date=2022-05-18 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-18}}</ref> * [[23. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer [[Opičje koze|opičjih koz]], nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski [[Afrika|Afriki]] in se od 13. maja širi izven tega območja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989702/slovenija/pri-primer-opicjih-koz-v-sloveniji |title= Tudi Slovenija na zemljevidu opičjih koz |last=Klipšteter |first=Tomaž |date=2022-05-24 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2022-DON385 |title= Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries |date=2022-05-21 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=2022-05-24}}</ref> * [[1. junij]] - v Državnem zboru je potrjena [[15. vlada Republike Slovenije]] na čelu s predsednikom [[Robert Golob|Robertom Golobom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html |title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=2022-06-01 |accessdate=2022-07-21 |website=24ur.com}}</ref> * [[20. junij]] - na [[Nizozemska|Nizozemskem]] se znova zaostrijo protesti kmetov zaradi napovedi kmetijske reforme, ki bi močno zmanjšala pridelavo živine v državi.<ref>{{navedi novice |title=Angry farmers block Dutch highways to protest pollution plan |publisher=Associated Press |url=https://www.reuters.com/business/environment/dutch-farmers-protest-plan-curb-nitrogen-pollution-2022-06-22/ |access-date=2022-08-02}}</ref> * [[22. junij]] - v močnem [[potres]]u z jakostjo 6,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene regijo ob meji med [[Afganistan]]om in [[Pakistan]]om, umre več kot 1000 ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/afghanistan-earthquakes-bacc4c96b7a07b5d7d397bee9eb9d3c8 |title=Afghanistan quake kills 1,000 people, deadliest in decades |date=2022-06-22 |publisher=Associated Press |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[11. julij]] - ameriška vesoljska agencija [[NASA]] objavi prvo operativno sliko [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljskega teleskopa James Webb]], t. i. [[Webbovo prvo globoko polje]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/kozmicne-pecine-nasa-objavila-fotografije-vesoljskega-teleskopa-james-webb/633933 |title=Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb |work=MMC RTV-SLO |date=2022-07-12 |accessdate=2022-07-21}}</ref> * [[15. julij]] - na [[Kras (območje)|Krasu]] izbruhne [[Požar na Krasu (2022)|obsežen požar]], ki zajame več kot 2000 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pozar-presega-2000-hektarjev/634895 |title=Požar presega 2000 hektarjev |date=2022-07-21 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-07-26}}</ref> * [[15. julij|15.]]–[[24. julij]] - v mestu [[Eugene, Oregon|Eugene]] ([[Oregon]], [[Združene države Amerike]]) poteka [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2021|18. svetovno prvenstvo v atletiki]]. * [[17. julij|17.]]–[[24. julij]] - v [[Celje|Celju]] poteka mednarodna gasilska olimpijada.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin z GZS podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-in-predsednik-gzs-podpisala-pogodbo-o-sodelovanju-pri-organizaciji-gasilske-olimpijade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> * [[25. julij]] - zgodi se [[stebrni udar]] v [[Premogovnik Velenje|premogovniku Velenje]], poškodovanih je 12 rudarjev. * [[26. julij]] - na [[Hrvaška|Hrvaškem]] je odprt [[Pelješac (most)|most Pelješac]], s katerim je vzpostavljena prometna povezava s skrajnim jugom [[Dalmacija|Dalmacije]] mimo ozemlja [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/hrvaska-v-polni-pripravljenosti-odpira-se-peljeski-most.html |title=Pelješac preletela vojaška letala, novoodprti most je razsvetlil ognjemet |date=2022-07-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-07-28}}</ref> * [[31. julij]] - ameriška [[Centralna obveščevalna agencija]] uspešno izvede atentat na voditelja [[Al Kaida|Al Kaide]] [[Ajman al Zavahiri|Ajmana al Zavahirija]] z zračnim napadom v [[Kabul]]u.<ref>{{navedi novice |title=Al Qaeda leader Zawahiri killed in CIA drone strike in Afghanistan, U.S. officials say |url=https://www.reuters.com/world/cia-carried-out-drone-strike-afghanistan-us-officials-say-2022-08-01/ |date=2022-08-02 |access-date=2022-08-09}}</ref> * [[4. avgust]] - predsednica predstavniškega doma ZDA [[Nancy Pelosi]] kot najvišje rangirana ameriška političarka od 1990. let obišče [[Tajvan]]; [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] v odziv izvede množične vojaške vaje s pravim strelivom okrog otoka.<ref>{{navedi novice |title=China launches ballistic missiles during Taiwan drills |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62404233 |access-date=2022-08-04|date=2022-08-04 |work=BBC News}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Taiwan confirms multiple Chinese missile launches into waters of Taiwan strait during military drills – live |url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/aug/04/china-expected-to-begin-live-fire-military-exercises-near-taiwan-coast-in-wake-of-pelosi-visit-live |access-date=2022-08-04|date=2022-08-04 |work=The Guardian}}</ref> * [[26. avgust]]–[[11. september]] - [[Poljska]] in [[Slovenija]] gostita [[svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovno prvenstvo v odbojki]], po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/svetovno-prvenstvo-v-odbojki-tudi-v-sloveniji/ |title=Svetovno prvenstvo v odbojki poleti tudi v Sloveniji |date=2022-04-14 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Predvideni dogodki === *[[23. oktober]]: potekale bodo [[volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitve predsednika Republike Slovenije]]. Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 13. novembra<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novega predsednika države bomo volili 23. oktobra 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>. *[[20. november]] - potekale bodo [[lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalne volitve v Sloveniji]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdaj bomo prihodnje leto trikrat šli na volitve|url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-kdaj-bomo-sli-na-volitve-560881|website=siol.net|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra<ref name=":1" />. *[[21. november]]–[[18. december]] - v [[Katar]]ju bo potekalo moško [[svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovno prvenstvo v nogometu]]. == Smrti == === Januar === [[slika:Official portrait of David Sassoli, president of the European Parliament.jpg|thumb|150px|David Sassoli]] [[slika:Parni Valjak concert in Maribor 2010 (14).jpg|thumb|150px|Aki Rahimovski]] * [[2. januar]]: **[[Richard Leakey]], kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Famed Paleoanthropologist and Wildlife Conservationist Richard Leakey Dies at 77|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/kenyan-paleoanthropologist-and-wildlife-conservationist-richard-leakey-dies-at-77-180979313/|website=Smithsonian Magazine|accessdate=2022-01-06|language=en|first=Elizabeth|last=Gamillo}}</ref> **[[Eric Walter Elst]], belgijski astronom (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Overlijden Eric W. Elst (1936 - 2022)|url=https://www.vvs.be/werkgroepen/werkgroep-astrogeschiedenis/overlijden-eric-w-elst-1936-2022|website=Vereniging Voor Sterrenkunde|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=nl}}</ref> * [[3. januar]] - [[Viktor Sanejev]], gruzinski atlet (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere el saltador georgiano Viktor Saneyev a los 76 años|url=https://www.lavanguardia.com/deportes/otros-deportes/20220103/7966049/muere-saltador-georgiano-viktor-saneyev-tres-veces-campeon-olimpico.html|website=La Vanguardia|date=2022-01-03|accessdate=2022-01-03|language=es}}</ref> *[[5. januar]] - [[Francisco Álvarez Martínez]], španski kardinal (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Fallece a los 96 años el cardenal emérito de Toledo Francisco Álvarez Martínez|url=https://www.elespanol.com/eldigitalcastillalamancha/region/toledo/20220105/fallece-cardenal-emerito-toledo-francisco-alvarez-martinez/640186009_0.html|website=El Español|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=es}}</ref> * [[6. januar]]: **[[Sidney Poitier]], bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-prvi-temnopolti-oskarjevec-sidney-poitier.html |title=Umrl prvi temnopolti oskarjevec Sidney Poitier |date=2022-01-07 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-07}}</ref> **[[Bob Falkenburg]], brazilsko ameriški tenisač (* [[1926]]) *[[7. januar]] - [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]], ruski general (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер экс-глава Генштаба ВС РФ Квашнин|url=https://www.bfm.ru/news/490111|website=BFM.ru - деловой портал|accessdate=2022-01-14|language=ru|last=BFM.ru}}</ref> * [[10. januar]] - [[Herbert Achternbusch]], nemški dramatik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Dramatiker und Filmemacher Herbert Achternbusch gestorben|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/dramatiker-und-filmemacher-herbert-achternbusch-gestorben,SuPeBWC|website=BR24|date=2022-01-13|accessdate=2022-01-14|language=de}}</ref> *[[11. januar]]: **[[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto David Sassoli, presidente del Parlamento europeo: era ricoverato per una malattia che aveva colpito il sistema immunitario|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/11/news/david_sassoli_morto-333382194/|website=la Repubblica|date=2022-01-11|accessdate=2022-01-14|language=it}}</ref> **[[Tadej Brate]], slovenski industrijski arheolog (* [[1947]]) *[[14. januar]] - [[Franc Avberšek]], slovenski politik in rudarski inženir (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji poslanec in minister za energetiko Franc Avberšek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-in-minister-za-energetiko-franc-avbersek/|work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-01-14|language=sl-si}}</ref> *[[19. januar]]: **[[Gaspard Ulliel]], francoski igralec (* [[1984]])<ref>{{Navedi splet|title=French actor Gaspard Ulliel dies at 37 after skiing accident|url=https://www.theguardian.com/film/2022/jan/19/gaspard-ulliel-french-actor-dies-skiing-accident|website=the Guardian|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=en}}</ref> **[[David Roxbee Cox]], angleški statistik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir David Cox, 1924-2022|url=https://www.nuffield.ox.ac.uk/news-events/news/sir-david-cox-1924-2022/|website=Nuffield College Oxford University|accessdate=2022-01-21|language=en}}</ref> *[[20. januar]] - [[Meat Loaf]], ameriški glasbenik in igralec (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Meat Loaf Dies: ‘Bat Out Of Hell’ Singer & ‘Rocky Horror Picture Show’ Actor Was 74|url=https://deadline.com/2022/01/meat-loaf-dead-bat-out-of-hell-rocky-horror-picture-show-1234917056/|website=Deadline|date=2022-01-21|accessdate=2022-01-21|language=en-US|first=Erik|last=Pedersen|first2=Erik|last2=Pedersen}}</ref> *[[21. januar]] - [[Louie Anderson]], ameriški igralec in komik (* [[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Louie Anderson Dies: ‘Baskets’ Emmy-Winner & Stand-Up Comic Was 68|url=https://www.msn.com/en-us/tv/emmys/louie-anderson-dies-baskets-emmy-winner-stand-up-comic-was-68/ar-AAT0Zoi?ocid=BingNewsSearch|website=www.msn.com|accessdate=2022-01-21}}</ref> *[[22. januar]] - [[Aki Rahimovski]], makedonsko-hrvaški pevec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-aki-rahimovski-pevec-skupine-parni-valjak.html |title=Umrl Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak |date=2022-01-22 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-22}}</ref> *[[24. januar]] - [[Heidi Biebl]], nemška alpska smučarka (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Oberstaufener Olympiasiegerin Heidi Biebl gestorben {{!}} AllgäuHIT - Dein Allgäu. Dein Radio.|url=https://www.allgaeuhit.de/Oberallgaeu-Oberstaufen-Oberstaufener-Olympiasiegerin-Heidi-Biebl-gestorben-article10049316.html|website=allgaeuhit.de|accessdate=2022-01-24|language=de|first=AllgäuHIT-Baumann und Häuslinger|last=GbR}}</ref> *[[28. januar]] - [[Werner Grossmann]], nemški politik (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Werner Großmann: Letzter Chef der DDR-Auslandsspionage gestorben|url=https://www.bietigheimerzeitung.de/inhalt.werner-grossmann-letzter-chef-der-ddr-auslandsspionage-gestorben.7fc4a358-5c29-4eb4-8619-5545c78f9a64.html|website=bietigheimerzeitung.de|accessdate=2022-01-29|language=de|first=Bietigheimer|last=Zeitung}}</ref> *[[31. januar]] - [[Voldemaras Novickis]], litovski rokometaš (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Anapalin iškeliavo legendinis rankinio treneris bei žaidėjas Valdemaras Novickis|url=https://www.rankinis.lt/anapalin-iskeliavo-legendinis-rankinio-treneris-bei-zaidejas-valdemaras-novickis/|website=Lietuvos rankinio federacija|accessdate=2022-02-01}}</ref> === Februar === * [[1. februar]] - [[Wolfgang Schwanitz]], nemški general in politik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Ehemaliger Stasi-General und Mielke-Nachfolger Schwanitz gestorben|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2022/02/berlin-stasi-general-mielke-nachfolger-schwanitz-tot-gestorben-ddr.html|website=www.rbb24.de|accessdate=2022-02-02|language=de}}</ref> * [[2. februar]] - [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je Irena Pavlič - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/66247/Poslovila_se_je_Irena_Pavlic|website=www.pomurec.com|accessdate=2022-02-02|language=sl}}</ref> * [[4. februar]] - [[Marko Brecelj]], slovenski glasbenik in politični aktivst (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj|title=Umrl je Marko Brecelj|date=4.2.2022|accessdate=4.2.2022|website=Primorske novice|last=Gombač|first=Andraž}}</ref> * [[6. februar]] - [[Lata Mangeshkar]], indijska pevka (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-60257952 |title=Lata Mangeshkar: 'Why I loved the Indian singer as much as The Beatles' |work=BBC News |date=2022-02-07 |accessdate=2022-02-16}}</ref> * [[8. februar]] - [[Luc Montagnier]], francoski virolog, nobelovec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2022/02/10/luc-montagnier-codecouvreur-du-virus-du-sida-et-prix-nobel-de-medecine-en-2008-est-mort_6113151_3382.html |title=Luc Montagnier, codécouvreur du VIH et Prix Nobel de médecine en 2008, est mort |work=Le Monde |date=2022-02-10 |accessdate=2022-02-10}}</ref> * [[13. februar]] - [[Berit Berthelsen]], norveška atletinja (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Friidrettslegenden Berit Berthelsen er død|url=https://www.nrk.no/sport/friidrettslegenden-berit-berthelsen-er-dod-1.15855113|website=NRK|date=2022-02-14|accessdate=2022-02-16|language=nb-NO|last=NRK}}</ref> * [[14. februar]] - [[Borislav Ivkov]], srbski šahovski velemojster (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Borislav Ivkov (1933-2022)|url=https://www.fide.com/news/1575|website=www.fide.com|accessdate=2022-02-16|language=en}}</ref> * [[19. februar]] - [[Mario Plenković]], hrvaški komunikolog (* [[1947]])<ref>{{Navedi novice|title=Umrl je mariborski profesor, oče hrvaškega premierja|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-mariborski-profesor-oce-hrvaskega-premierja-573373|website=siol.net|accessdate=2022-02-20|language=sl}}</ref> === Marec === [[slika:Secalbright.jpg|thumb|150px|Madeleine Albright]] * [[1. marec]] - [[Alevtina Kolčina]], ruska smučarska tekačica (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.stadium.ru/news/04-03-2022-umerla-olimpiiskaya-chempionka-po-lijnim-gonkam-alevtina-kolchina |title=Умерла олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Алевтина Колчина |date=2022-03-04 |work=Stadium.ru |accessdate=2022-03-14 |lang=ru}}</ref> * [[3. marec]] – [[Dean Woods]], avstralski kolesar (* [[1966]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.auscycling.org.au/nat/news/vale-dean-woods-oam-olympic-gold-medallist-passes-away-aged-55 |title=Vale Dean Woods OAM: Olympic Gold Medallist Passes Away Aged 55 |work=AusCycling |date=2022-03-03 |accessdate=2022-03-14}}</ref> * [[13. marec]] - [[William Hurt]], ameriški igralec (* [[1950]])<ref>{{Navedi novice |title=Umrl je ameriški igralec William Hurt |url=https://www.vecer.com/zabava/film-in-tv/umrl-igralec-william-hurt-10274505 |last=Majcen |first=Matic |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2022-03-14 |date=2022-03-14}}</ref> * [[15. marec]] - [[Eugene Parker]], ameriški astrofizik (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |title=Eugene N. Parker, 94, Dies; Predicted the Existence of Solar Wind |url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/science/space/eugene-n-parker-dead.html |date=2022-03-17 |last=Chang |first=Kenneth |work=The New York Times |accessdate=2022-03-19}}</ref> * [[23. marec]] - [[Madeleine Albright]], ameriška političarka (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |last1=Gregorian |first1=Dareh |title=Madeleine Albright, first female secretary of state, dies at 84 |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/madeleine-albright-first-female-secretary-state-dies-84-rcna21247 |website=NBC News |date=2022-03-23 |access-date=2022-03-23}}</ref> * [[25. marec]] – [[Taylor Hawkins]], ameriški bobnar (* [[1972]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-je-bobnar-skupine-foo-fighters-taylor-hawkins.html |title=Umrl je bobnar skupine Foo Fighters, Taylor Hawkins |date=2022-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-03-26}}</ref> * [[26. marec]] - [[Boštjan Kiauta]], slovenski zoolog (* [[1937]])<ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/bostjan-kiauta |title=Kiauta, Boštjan |accessdate=2022-03-28 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref> === April === * [[5. april]] - ** [[Sidney Altman]], kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/04/08/nobel-prize-sidney-altman-dies/ |title=Sidney Altman, Nobel laureate in chemistry, dies at 82 |last=Schudel |first=Matt |work=[[The Washington Post]] |date=2022-04-08 |url-access=subscription}}</ref> ** [[Peter Gosar]], slovenski fizik (* [[1923]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/events/624d89ef4894879c02030468 |title=Akad. Peter Gosar (1923–2022) |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] |accessdate=2022-04-09}}</ref> * [[9. april]] - [[Jack Higgins]], angleški pisatelj (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/best-selling-thriller-writer-jack-higgins-dies-aged-92-41537761.html |title=Best-selling thriller writer Jack Higgins dies aged 92 |last=O'Reilly |first=Luke |date=2022-04-09 |work=Belfast Telegraph |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. april]] - [[Radu Lupu]], romunski pianist (* [[1945]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2022/04/20/arts/music/radu-lupu-dead.html |title=Radu Lupu, Pianist Who Awed Listeners, Is Dead at 76 |last=Allen |first=David |date=2022-04-20 |work=The New York Times |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj === [[slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015 (cropped).jpg|thumb|150px|Boris Pahor]] * [[1. maj]] - [[Ivica Osim]], bosanski nogometaš in menedžer (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-je-strauss-z-grbavice-ivica-osim/625878 |title=Umrl je "Strauss z Grbavice" Ivica Osim |date=2022-05-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[6. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski trobentar (* [[1944]]) * [[8. maj]] - [[Marija Gusakova]], ruska smučarska tekačica (* [[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://78.ru/news/2022-05-08/olimpiiskaya_chempionka_po_lizhnim_gonkam_mariya_gusakova_umerla_v_peterburge |title=Ушла из жизни олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Мария Гусакова |work=78.ru |language=ru |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[10. maj]] - [[Leonid Kravčuk]], ukrajinski politik (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-neodvisne-ukrajine-leonid-kravcuk/ |title=Umrl je prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk |date=2022-05-10 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. maj]] - [[Vangelis]], grški glasbenik in skladatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.ot.gr/2022/05/19/english-edition/vangelis-papathanasiou-oscar-winning-composer-passes-away-at-the-age-of-79/ |title=Vangelis Papathanasiou: Oscar-winning composer passes away at the age of 79 |work=OT.gr |date=2022-05-19 |accessdate=2022-05-20}}</ref> * [[26. maj]] - [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-igralec-ray-liotta-zvezdnik-filmov-dobri-fantje-in-hannibal/628792 |title=Umrl je igralec Ray Liotta, zvezdnik filmov Dobri fantje in Hannibal |work=MMC RTV-SLO |date=2022-05-26 |accessdate=2022-05-26}}</ref> * [[27. maj]] - [[Marko Račič]], slovenski atlet (* [[1920]])<ref>{{Cite news|date = 2022-05-28 |title = Umrl Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec |newspaper = [[Primorske novice]]|url = https://www.primorske.si/sport/umrl-marko-racic-najstarejsi-slovenski-olimpijec|access-date = 2022-06-02}}</ref> * [[30. maj]] - [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1913]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-boris-pahor/611422 |title=Umrl je Boris Pahor |date=2022-05-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-30}}</ref> === Junij === [[slika:Marlenka Stupica 2013.jpg|thumb|150px|Marlenka Stupica]] * [[1. junij]] - [[Geza Erniša]], škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske evangeličanske cerkve]] (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa.html |title=Umrl je evangeličanski duhovnik Geza Erniša |work=24ur.com |date=2022-06-01 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[6. junij]] - [[Valerij Rjumin]], ruski kozmonavt (* [[1939]])<ref>{{navedi novice| url=https://www.space.com/obituary-valery-ryumin-cosmonaut-roscosmos |title=Valery Ryumin, cosmonaut who launched to Salyut and Mir space stations, dies at 82 |work=Space.com |last=Pearlman |first=Robert Z. |date=2022-06-06 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[15. junij]] - [[Borut Bassin]], slovenski košarkar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/sportal/kosarka/umrl-je-borut-bassin-581763 |title=Umrl je legendarni član Olimpije in jugoslovanske košarkarske reprezentance |work=Siol.net |date=2022-06-15 |accessdate=2022-06-15}}</ref> * [[16. junij]] - [[Kajetan Gantar]], slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3050660/umrl-klasicni-filolog-in-akademik-kajetan-gantar |title=Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar |date=2022-06-17 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[17. junij]] - [[Marlenka Stupica]], slovenska slikarka in ilustratorka (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-slikarka-in-ilustratorka-marlenka-stupica.html |title=Umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica |date=2022-06-17 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[19. junij]] - [[Borut Šuklje]], slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042991448/slovenija/umrl-je-nekdanji-minister-in-diplomat-borut-suklje |title= Poslovil se je Borut Šuklje |date=2022-06-19 |last=Potič |first=Zoran |accessdate=2022-06-28}}</ref> === Julij === * [[3. julij]] - [[Robert Curl]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1933]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/07/06/robert-curl-dies-buckyball-chemistry/ |title=Robert Curl, Nobel-winning chemist in ‘buckyball’ discovery, dies at 88 |last=Murpy |first=Brian |date=2022-07-06 |work=Washington Post |accessdate=2022-07-20}}</ref> * [[8. julij]] - [[Šinzo Abe]], japonski politik (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/shinzo-abe-dead-nara-shooting/ |title=Former Prime Minister Shinzo Abe dies after being shot in Nara |work=Japan Times |date=2022-07-08 |accessdate=2022-07-08}}</ref> * [[18. julij]] - [[Claes Oldenburg]], švedsko-ameriški kipar (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=Claes Oldenburg obituary |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/jul/18/claes-oldenburg-obituary |access-date=2022-07-20 |work=The Guardian}}</ref> * [[26. julij]] - [[James Lovelock]], britanski naravoslovec in futurist (* [[1919]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=James Lovelock, creator of Gaia hypothesis, dies on 103rd birthday |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/jul/27/james-lovelock-creator-of-gaia-hypothesis-dies-on-103rd-birthday |access-date=2022-07-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[31. julij]] - [[Bill Russell]], ameriški košarkar in trener (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/umrl-legendarni-bill-russell-kosarkar-z-11-prstani-v-13-letni-nba-karieri/635861 |title=Umrl legendarni Bill Russell – košarkar z 11 prstani v 13-letni NBA-karieri|date=2022-07-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] |accessdate=2022-08-01}}</ref> === Avgust === * [[4. avgust]] - [[Kostja Gatnik]], slovenski slikar, grafični oblikovalec in ilustrator (* [[1945]])<ref>{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/poslovil-se-je-kostja-gatnik/|title=Poslovil se je Kostja Gatnik|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=2022-08-05|accessdate=2022-08-06}}</ref> * [[8. avgust]] - [[Olivia Newton-John]], britansko-avstralska igralka (* [[1948]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrla-je-pevka-in-igralka-olivia-newton-john/636686 |title=Umrla je pevka in igralka Olivia Newton-John |work=MMC RTV-SLO|date=2022-08-08|accessdate=2022-08-08}}</ref> === Neznan datum smrti === * januar - [[Aleš Hauc]], slovenski bankir in podjetnik (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prvi mož Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-prvi-moz-nove-kbm-in-poste-slovenije-ales-hauc/ |work=Delo |accessdate=2022-01-21|language=sl}}</ref> * februar - [[Stane Papež]], slovenski rokometaš (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl pionir slovenskega rokometa Stane Papež|url=https://ljubljanainfo.com/novica/kronika/umrl-pionir-slovenskega-rokometa-stane-papez/183450|website=Ljubljanainfo.com|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> * februar - [[Franc Korbar]] – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani trobentač|url=https://siol.net/trendi/glasba/umrl-znani-trobentac-franc-korbar-573164|website=siol.net|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Leto 2022|*]] 472pszwqzvvhp4vlyd1xmxnyjro3pb2 2021 0 451974 5747625 5688285 2022-08-26T20:45:54Z Globokivisoki 150891 /* December */ dodani viri wikitext text/x-wiki {{leto|2000|20}} '''2021''' ('''[[rimske številke|MMXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je leto 2021 razglasila za mednarodno leto [[sadje|sadja]] in [[zelenjava|zelenjave]],<ref>{{navedi novice |url=https://www.kis.si/Domov/Mednarodno_leto_sadja_in_zelenjave_2021/ |title=Mednarodno leto sadja in zelenjave 2021 |date=2020-12-24 |publisher=[[Kmetijski inštitut Slovenije]] |accessdate=2021-01-26}}</ref> prav tako je to leto mednarodno leto miru in zaupanja,<ref>{{Cite web|url=https://undocs.org/en/A/RES/73/338|title=International Year of Peace and Trust|publisher=United Nations|language=en|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191228172914/https://undocs.org/en/A/RES/73/338|archive-date=28 December 2019|access-date=2021-07-06}}</ref> mednarodno leto ekonomije za trajnostni razvoj<ref>{{Cite web|url=https://undocs.org/A/RES/74/198|title=International Year of Creative Economy for Sustainable Development|publisher=United Nations|language=en|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20200215225511/https://undocs.org/A/RES/74/198|archive-date=15 February 2020|access-date=2021-07-06}}</ref> in mednarodno leto za prepoved otroškega dela.<ref>{{Cite web|url=https://www.ilo.org/global/about-the-ilo/newsroom/news/WCMS_713925/lang--en/index.htm|title=2021 declared International Year for the Elimination of Child Labour|website=[[Mednarodna organizacija dela]] |language=en|access-date=2021-07-06}}</ref> V letu 2021 je bilo izvedenih mnogo dogodkov, ki bi se sicer odvijali leta 2020, vendar so bili prestavljeni ali celo odpovedani zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije Covida-19]]. Med njimi so [[Pesem Evrovizije 2021]], [[Konferenca Združenih narodov o klimatskih spremembah]], [[EXPO 2020]] in več športnih prireditev na čelu s [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnimi olimpijskimi igrami]].<ref>{{Cite news|url=https://www.businessinsider.com/major-events-cancelled-or-postponed-due-to-the-coronavirus-2020?r=AU&IR=T|title=Here are the latest major events that have been canceled or postponed because of the coronavirus outbreak, including the 2020 Tokyo Olympics, Burning Man, and the 74th Annual Tony Awards|work=[[Business Insider]]|last1=Hadden|first1=Joey|last2=Casado|first2=Laura|language=en|date=10 April 2020|access-date=29 August 2020}}</ref> Pandemija je sicer še trajala, vendar so ukrepi za zamejevanje širjenja okužb, razviti v vmesnem času, omogočili izvedbo vsaj v okrnjeni obliki. == Dogodki == === Januar === [[slika:Perseverance Landing Skycrane (cropped).jpg|thumb|Nasin rover ''Perseverance'' med pristajanjem na Marsu]] * [[3. januar]] - po letu 1970 spet steče redni železniški potniški promet [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|med Grosupljem in Kočevjem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/vlak-po-50-letih-znova-pripeljal-potnike-v-kocevje/547720|title=Vlak po 50 letih znova pripeljal potnike v Kočevje|date=3.1.2020|accessdate=20.2.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> * [[6. januar]] - med potrjevanjem izida [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitev v ZDA]] podporniki predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] nasilno [[Napad na Kapitol (2021)|vdrejo v kongresno palačo]], ubiti so policist in štirje izgredniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/trumpovi-podporniki-povzrocajo-nemire-v-washingtonu-video-542893|title=Nemiri v Washingtonu: Trumpovi privrženci vdrli v kongres #video|date=6.1.2020|accessdate=20.2.2021|website=SiolNET}}</ref> * [[9. januar]] - v [[Indonezija|Indoneziji]] strmoglavi [[let 182 Sriwijaya Air]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/indonezijsko-potnisko-letalo-po-vzletu-strmoglavilo-v-morje/548407|title=Indonezijsko potniško letalo po vzletu strmoglavilo v morje|date=9.1.2021|accessdate=20.2.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> * [[15. januar]] - v veljavo stopi prepoved prehitevanja [[Tovornjak|tovornjakov]] na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] v svetlem delu dneva.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/od-danes-prepoved-prehitevanja-cez-dan-na-avtocesti-a1-543532|title=Od danes prepoved prehitevanja čez dan na avtocesti A1|date=15.1.2020|accessdate=20.2.2021|website=SiolNET}}</ref> * [[20. januar]] - [[Joe Biden]] zapriseže kot 46. [[predsednik Združenih držav Amerike]]. * [[22. januar]] - v veljavo stopi [[Sporazum o prepovedi jedrskega orožja]], ki ga je do tega datuma podpisalo 86 držav, a brez [[jedrske sile|jedrskih sil]] in članic zveze [[NATO]]. * [[26. januar]] - odstopi [[ministrski predsednik Italijanske republike]] [[Giuseppe Conte]]. === Februar === * [[1. februar]] - [[vojaška hunta]] v [[Mjanmar]]u z [[Državni udar|državnim udarom]] odstavi predsednico vlade [[Aung San Su Či]] in znova prevzame oblast v državi. * [[13. februar]] - [[Senat Združenih držav Amerike]] oprosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa druge ustavne obtožbe v njegovem mandatu, tokrat o hujskanju k uporu proti oblasti. * [[15. februar]] - ** [[Vlada Republike Slovenije]] zaradi postopnega padanja [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|okužb z novim koronavirusom]] sprosti nekatere omejitve javnega življenja, kot je omejitev gibanja na občino stalnega prebivališča. ** [[14. vlada Republike Slovenije|vlada premierja Janeza Janše]] prestane glasovanje o konstruktivni nezaupnici v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]], predlog katere je vložila opozicija pod vodstvom kandidata za premierja [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]]. * [[18. februar]] - [[NASA|Nasin]] rover ''[[Perseverance]]'', del odprave ''[[Mars 2020]]'', uspešno pristane v [[Jezero (krater)|kraterju Jezero]] na [[Mars]]u.<ref>{{navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/preziveti-sedem-minut-groze-ali-kako-pristati-na-marsu/|title=Rover Perseverance je pristal na Marsu|last=Senica|first=Saša|date=2021-02-18|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2021-02-20}}</ref> === Marec === * [[slika:Container Ship 'Ever Given' stuck in the Suez Canal, Egypt - March 24th, 2021 cropped.jpg|thumb|Kontejnerska ladja ''Ever Given'', zataknjena v Sueškem prekopu]][[6. marec]] - [[papež Frančišek]] se v [[Irak]]u sestane z [[veliki ajatola|velikim ajatolo]] [[Ali al Sistani|al Sistanijem]], prvo srečanje med papežem in [[šiitizem|šiitskim]] verskim voditeljem in prvi papeški obisk Iraka v zgodovini. * [[23. marec]] - [[kontejnerska ladja]] ''Ever Given'' zaradi močnega vetra nasede v [[Sueški prekop|Sueškem prekopu]] in popolnoma blokira eno najprometnejših plovnih poti na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/v-sueskem-prekopu-se-je-zataknila-ladja-velikanka/574107|title=V Sueškem prekopu se je zataknila ladja velikanka|date=24.3.2021|accessdate=2021-03-28|website=MMC RTVSLO|publisher=STA, Reuters}}</ref> *[[24. marec]] - [[Virginija]] odpravi [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/virginia-kot-prva-zvezna-drzava-na-jugu-zda-odpravila-smrtne-kazni.html|title=Virginia kot prva zvezna država na jugu ZDA odpravila smrtne kazni|date=2021-03-25|accessdate=2021-03-28|website=24ur.com|publisher=STA}}</ref> *[[27. marec]] - na [[Aljaska|Aljaski]] se v goro [[Helikopterska nesreča Alaska Airbus AS350 B3|zaleti helikopter Airbus AS350 B3]], umre 5 ljudi.<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2021/03/29/us/helicopter-crash-alaska.html|title=Czech Billionaire Is Among 5 Killed in Heli-Skiing Crash Near Alaska Glacier|first1=Neil|last1=Vigdor|first2=Livia|last2=Albeck-Ripka|date=29 March 2021|via=NYTimes.com}}</ref> *[[29. marec]] - s pomočjo nočne plime osvobodijo kontejnersko ladjo ''Ever Given,'' na obeh straneh Sueškega prekopa se je medtem nabralo približno 300 plovil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/veselje-v-sueskem-prekopu-nismo-se-koncali-vendar-se-je-ladja-nekoliko-premaknila.html|title=Veselje v Sueškem prekopu: 'Nismo še končali, vendar se je ladja nekoliko premaknila'|date=2021-03-28|accessdate=2021-03-28|website=24ur.com|last=Voščun|first=Tadeja}}</ref> *[[31. marec]]: **podpisana je pogodba za pričetek del na trasi [[Železniška proga Divača–Koper|drugega tira železniške proge Divača–Koper]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/podpisana-je-pogodba-za-glavna-dela-na-najvecjem-infrastrukturnem-projektu-pri-nas/574969|title=Podpisana je pogodba za glavna dela na največjem infrastrukturnem projektu pri nas|date=2021-03-31|accessdate=2021-04-01|website=MMC RTVSLO}}</ref> **v Postojni je ustanovljena [[Uprava avtocestne policije]] === April === *[[2. april]] - na [[Tajvan|Tajvanu]] iztiri potniški [[vlak]], pri tem umre 34 ljudi; oblasti štejejo nesrečo za najbolj smrtonosno v zadnjih nekaj desetletjih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2021/04/01/world/asia/taiwan-train-derails.html|title=Taiwan Train Derails in Tunnel, Killing at Least 34 People|date=2021-04-01|accessdate=2021-04-02|work=[[The New York Times]]|last=Qin|first=Amy|last2=Chang Chien|first2=Amy|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/v-zelezniski-nesreci-na-tajvanu-umrlo-36-oseb.html|title=V železniški nesreči v Tajvanu umrlo 36 oseb|date=2021-04-02|accessdate=2021-04-02|website=24ur.com|last=Pavlin|first=Maja}}</ref> *[[9. april]] - izbruhne ognjenik [[La Soufrière]] na [[Karibi|karibskem]] otoku [[Sveti Vincencij (otok)|Sveti Vincencij]].<ref>{{cite web| url=https://www.rtvslo.si/okolje/evakuacije-zaradi-izbruha-ognjenika-na-karibih-potres-na-javi-zahteval-smrtne-zrtve/576174 | title=Evakuacije zaradi izbruha ognjenika na Karibih; potres na Javi zahteval smrtne žrtve| work=MMC RTVSLO| year=2021-04-10 |accessdate=2021-04-11}}</ref> *[[18. april]] - dvanajst evropskih nogometnih klubov oznani ustanovitev [[Superliga|Superlige]] kot konkurence [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nn_4.html|title=Uradno: Rodila se je evropska nogometna superliga|date=2021-04-19|accessdate=2021-04-20|website=24ur.com}}</ref> ki pa se konča manj kot 48 ur kasneje z odstopom večine klubov zaradi burne reakcije [[UEFA|Uefe]] in navijačev.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042953683 | title=Agnelli po izstopu šesterice angleških klubov priznal poraz: Če sem pošten, superliga ni mogoča |date=2021-04-21 |work=Dnevnik |accessdate=2021-04-28}}</ref> *[[19. april]] - Nasin helikopter ''[[Ingenuity]]'', del odprave Mars 2020, izvede prvi nadzorovan polet z lastnim pogonom na drugem planetu v zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.space.com/mars-helicopter-ingenuity-first-flight-video |title=NASA's Ingenuity helicopter aced an 'absolutely beautiful flight' on Mars. Here's the video. |work=Space.com |date=2021-01-19 |last=Wall |first=Mike |accessdate=2021-04-28}}</ref> *[[28. april]] - [[Evropski parlament]] potrdi [[Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom]]. *[[29. april]] - kitajska [[Nacionalna vesoljska administracija]] izstreli prvi modul načrtovane vesoljske postaje ''[[Tjangong]]''.<ref>{{cite web |title=China launches first module of new space station |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-56924370 |website=[[BBC News]] |access-date=2021-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210508002009/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-56924370 |archive-date=2021-05-08 |date=2021-04-29 |url-status=live}}</ref> === Maj === *[[5. maj]] - pričnejo se gradbena dela za [[Železniška proga Divača–Koper|drugi tir med Divačo in Koprom]].<ref>{{Navedi splet|title=Simbolični začetek gradnje: stroji in ekipe pripravljeni, sodelovalo bo okoli 1000 delavcev|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/simbolicni-zacetek-gradnje-stroji-in-ekipe-pripravljeni-sodelovalo-bo-okoli-1000-delavcev/579055|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-05|language=sl}}</ref> *[[12. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer »indijske« mutacije [[SARS-CoV-2|novega koronavirusa]].<ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji prvi primer indijske različice koronavirusa|url=https://siol.net/novice/slovenija/potrjen-prvi-primer-indijskega-seva-v-sloveniji-552049|website=siol.net|accessdate=2021-05-12|language=sl}}</ref> *[[19. maj]] - [[Abubakar Šekau]], vodja razvpite teroristične organizacije [[Boko Haram]] se med spopadom razstreli.<ref>{{Navedi splet|title=Vodja Boko Harama se je razstrelil v boju z rivalsko skupino|url=https://siol.net/novice/svet/vodja-boko-harama-se-je-razstrelil-v-boju-z-rivalsko-skupino-554025|website=siol.net|accessdate=2021-06-07|language=sl}}</ref> *[[20. maj]] - z vrnitvijo zadnjih šestih vojakov v domovino se konča misija [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] v [[Afganistan]]u, ki je potekala od leta [[2004]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2902985/v-slovenijo-so-se-iz-afganistana-vrnili-zadnji-slovenski-vojaki |title=V Slovenijo so se iz Afganistana vrnili zadnji slovenski vojaki |date=2021-05-20 |publisher=Slovenska tiskovna agencija |accessdate=2021-05-25}}</ref> *[[23. maj]]: **[[Belorusija|beloruske]] oblasti prisilijo v pristanek [[Ryanair let 4978|potniško letalo na letu 4978]] prek zračnega prostora države, da aretirajo novinarja in opozicijskega aktivista [[Roman Protasevič|Romana Protaseviča]] na krovu, kar sproži mednarodni incident.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/minsk-potrdil-aretacija-protasevica-pojavil-se-je-posnetek-z-njegovim-priznanjem/581481 |title=Minsk potrdil aretacijo Protaseviča. Pojavil se je posnetek z njegovim priznanjem. |work=MMC RTV-SLO |date=2021-05-25 |accessdate=2021-05-25}}</ref> **na trasi žičnice [[Žičniška nesreča na žičnici Stresa–Mottarone|Stresa-Mottarone pade gondola]], umre 14 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Pretresljivi prizori iz Italije: 14 žrtev nesreče žičnice|url=https://siol.net/novice/svet/vec-mrtvih-v-nesreci-zicnice-v-blizini-italijanske-jezera-maggiore-552882|website=siol.net|accessdate=2021-05-30}}</ref> === Junij === *[[3. junij]] - v potok pri [[Pivola|Pivoli]] zaenkrat še neznan storilec [[Nezakonito odlaganje blata v Pivoli|nezakonito odvrže 200 ton odpadnega blata iz čistilne naprave]].<ref>{{Navedi splet|title=Ekološka katastrofa večje razsežnosti v naši občini - hoce-slivnica.si|url=https://www.hoce-slivnica.si/objava/501596|website=www.hoce-slivnica.si|accessdate=2021-06-08|language=sl|last=E-občina}}</ref> *[[4. junij]]: **z uveljavitvijo ustavnega zakona Slovenija kot prva država v [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] vpiše pravico do uporabe [[Jezik gluhoslepih|jezika gluhoslepih]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-postala-prva-drzava-na-svetu-ki-je-v-ustavo-vkljucila-jezik-gluhoslepih |title=Slovenija postala prva država na svetu, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih |date=2021-06-04 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2021-06-04}}</ref> **V Ajdovščini je ustanovljena prva gorska reševalna služba na kolesih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=V AJDOVŠČINI PRVA GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA NA KOLESIH V SLOVENIJI|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15503|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-04}}</ref> *[[10. junij]] - zgodi se [[Sončev mrk 10. junija 2021|kolobarjast Sončev mrk]], najlepše je viden iz Kanade, Grenlandije in Evrope.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Eclipses visible in Ljubljana, Slovenia - Jun 10, 2021 Solar Eclipse|url=https://www.timeanddate.com/eclipse/in/slovenia/ljubljana|website=www.timeanddate.com|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> *[[11. junij|11. junij–]][[11. julij]] - po [[Evropa|Evropi]] poteka [[evropsko prvenstvo v nogometu 2021]], naslov osvoji [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]]. *[[16. junij]]: ** poteče vladni odlok o razglasitvi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije Covida-19 v Sloveniji]], v veljavi pa ostajajo nekateri omejitveni ukrepi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2912778/prvic-od-oktobra-ni-razglasena-epidemija-koronavirusa |title=Prvič od oktobra ni razglašena epidemija koronavirusa |date=2021-06-16 |publisher=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> ** otvoritev novega potniškega terminala na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na slavnostni otvoritvi novega terminala Letališča dr. Jožeta Pučnika Ljubljana |url=https://www.gov.si/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-na-slavnostni-otvoritvi-novega-terminala-letalisca-dr-jozeta-pucnika-ljubljana/ |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2021-06-16}}</ref> *[[17. junij]] - na kitajsko vesoljsko postajo ''[[Tjangong]]'' prispejo prvi trije [[astronavt]]i.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2021/jun/17/first-astronauts-blast-off-for-china-new-space-station-tiangong |title=Chinese astronauts reach new space station for three-month mission |last=Davidson |first=Helen |work=[[The Guardian]] |date=2021-06-17 |accessdate=2021-06-28}}</ref> *[[24. junij]] - v [[Južnomoravski tornado (2021)|divjanju tornada na južnem Češkem]] umre 5 ljudi, več kot 300 jih je poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Jug Češke prizadel uničujoč tornado: najmanj pet mrtvih in več kot 200 ranjenih #foto #video|url=https://siol.net/novice/svet/cesko-prizadel-unicujoc-tornado-najmanj-trije-mrtvi-in-vec-kot-150-ranjenih-foto-video-555486|website=siol.net|accessdate=2021-06-25}}</ref> === Julij === [[slika:Tour de France (51311760092).jpg|thumb|[[Tadej Pogačar]] v rumeni majici vodilnega na 16. etapi dirke [[Tour de France 2021]] (13. julija)]] * [[1. julij]] - [[Slovenija]] drugič od vstopa v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] prevzame [[Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.vecer.com/slovenija/slovenija-predseduje-najbolj-zanimiv-bo-vrh-eu-zahodni-balkan-10246615 |title=Slovenija predseduje: Najbolj zanimiv bo vrh EU - Zahodni Balkan |last=Jaušovec |first=Boris |work=Večer |date=2021-07-01 |accessdate=2021-07-01}}</ref> *[[4. julij]] - v provinci Sulu na jugu [[Filipini|Filipinov]] [[Strmoglavljenje C-130 filipinskih zračnih sil|strmoglavi C-130]] filipinskega vojnega letalstva, umre 45 ljudi.<ref name="cnn1">{{Navedi novice|title=17 dead, 40 injured after Philippine Air Force plane crashes in Sulu|url=https://cnnphilippines.com/news/2021/7/4/PAF-plane-crash-Sulu.html|accessdate=4 July 2021|work=CNN Philippines|date=2021-07-04|language=en}}</ref> * [[11. julij]] - na [[referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah]] volivci zavrnejo spremembe zakona.<ref>{{navedi novice|title=Državljani odločno povozili Vizjakov zakon |url=https://www.dnevnik.si/1042958885/ |accessdate=2021-07-12 |newspaper=Dnevnik |last=Rus |first=Urška |date=2021-07-11}}</ref> * [[18. julij]] - slovenski kolesar [[Tadej Pogačar]] drugič v karieri zmaga na najprestižnejši kolesarski dirki [[Tour de France]], [[Luka Mezgec]] je četrti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/pogacar-upam-na-noro-vzusje-in-veliko-gledalcev.html |title=Tour 2021 tudi uradno v roke Pogačarju, etapna zmaga Van Aertu, Mezgec četrti |last=Gašparin |first=Marko |date=2021-07-18 |work=24ur.com |accessdate=2021-07-19}}</ref> * [[19. julij]] - z izdajo energetskega dovoljenja se začne upravni postopek za izgradnjo drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drugi-blok-jedrske-elektrarne-dobil-energetsko-dovoljenje/588078 |title=Drugi blok jedrske elektrarne dobil energetsko dovoljenje |date=2021-07-19 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> * [[23. julij]]–[[8. avgust]] - v [[Tokio|Tokiu]] potekajo [[Poletne olimpijske igre 2020]], ki so bile prestavljene zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije Covida-19]], zaradi epidemioloških razmer tudi to leto brez gledalcev na tribunah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/z-uvodno-slovesnostjo-se-v-tokiu-zacenjajo-olimpijske-igre.html |title=Cesar Naruhito uradno odprl OI, Tokić in Terčeljeva nosila zastavo |date=2021-07-23 |work=24ur.com |accessdate=2021-07-24}}</ref> * [[28. julij]] - [[Odbor za svetovno dediščino]] vpiše izbrana dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Črna vas|Črni vasi]] na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] kot »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka|urbano oblikovanje po meri človeka]]«.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/se-bodo-plecnikova-dela-uvrstila-na-unescov-seznam-odlocitev-pade-danes.html |title=Izbrana Plečnikova dela vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO |first=Kaya |last=Kamenarič |date=2021-07-28 |work=24ur.com |accessdate=2021-08-28}}</ref> === Avgust === [[slika:Taliban Fighters in Kabul, August 17 2021 (cropped).png|thumb|Talibanski borci v Kabulu]] *[[13. avgust]] - v [[Slovenija|Sloveniji]] je odkrit prvi primer [[Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika|virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika]] (ToBRFV), UVHVVR zaukaže izkoreninjenje.<ref>{{Navedi splet|title=Potrjena prva najdba virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika v Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-08-13-potrjena-prva-najdba-virusa-rjave-grbancavosti-plodov-paradiznika-v-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-20|language=sl}}</ref> * [[14. avgust]] - [[potres]] z magnitudo 7,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]] prizadene zahod [[Haiti]]ja in zahteva več kot 1200 življenj.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-58215631 |title=Haiti struck by deadly 7.2-magnitude earthquake |date=2021-08-15 |work=BBC News |accessdate=2021-08-16}}</ref> * [[15. avgust]] - [[Talibani]] po dvoinpolmesečni ofenzivi, ki se je pričela ob umiku zahodnih sil, zavzamejo [[Kabul]], zrušijo [[afganistan]]sko vlado in prevzamejo nadzor nad vso državo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/predsednik-gani-pobegnil-iz-drzave-talibani-zasedli-predsednisko-palaco-v-kabulu/590764 |title=Predsednik Gani pobegnil iz države, talibani zasedli predsedniško palačo v Kabulu |date=15. avgust 2021 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=16. avgusta 2021}}</ref> === September === * [[15. september]]: ** [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]]: zaradi hitrega povečevanja števila okužb Vlada Republike Slovenije uvede pogoj [[PCT]] (»prebolel, cepljen ali testiran«) za skoraj vse zaposlene in potrošnike v državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-trgovino-k-frizerju-k-zdravniku-ob-izjemah-le-se-ob-izpolnjevanju-pogoja-pct/ |title=K izjemam, kjer pogoj PCT ni potreben, dodan tranzitni promet čez državo |first1=Beti |last1=Burger |first2=Nataša |last2=Čepar |first3=Manja |last3=Pušnik |date=2021-09-15 |work=Delo |accessdate=2021-09-15}}</ref> ** na ljubljanskem [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]] poteka [[Protest in izgredi v Ljubljani 15. septembra 2021|protest proti zaostritvi pogoja PCT]] s približno 8000 udeleženci, ki se na koncu sprevrže v nasilne izgrede.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042973037/slovenija/foto-na-shodu-pred-parlamentom-izrazili-nasprotovanje-omejevalnim-ukrepom-za-tiste-ki-ne-izpolnjujejo-pogojev-pct |title=Izgredi na protestu nasprotnikov PCT, policija uporabila solzivec, vodni top in penaste naboje |date=2021-09-16 |work=Dnevnik |accessdate=2021-09-18}}</ref> * [[15. september|15.]]–[[18. september]] - podjetje [[SpaceX]] uspešno izvede odpravo [[Inspiration4]], prvi orbitalni [[vesoljski polet]] v zgodovini z izključno [[vesoljski turizem|civilnimi potniki]] na krovu.<ref>{{navedi novice |last1=Thompson |first1=Amy |title=SpaceX's private Inspiration4 astronauts had some toilet trouble in space |url=https://www.space.com/inspiration4-spacex-toilet-trouble-in-space |work=Space.com |access-date=2021-09-23 |date=2021-09-20 |url-status=live}}</ref> === Oktober === * [[1. oktober]] - v [[Dubaj]]u se prične [[svetovna razstava]] [[Expo 2020]], ki je bila prestavljena zaradi pandemije Covida-19. * [[3. oktober]] - [[Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev]] objavi t. i. [[Pandorini dokumenti|Pandorine dokumente]], zbirko 11,9 milijona zaupnih dokumentov o prikritih finančnih transakcijah vplivnih ljudi v [[davčna oaza|davčnih oazah]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/karikatura/pandorini-dokumenti/ |title=Pandorini dokumenti |work=Delo |last=Kočevar |first=Marko |date=2021-10-05 |accessdate=2021-10-07}}</ref> * [[6. oktober]]: ** [[Svetovna zdravstvena organizacija]] odobri uporabo [[RTS,S]], prvega [[cepivo|cepiva]] proti [[malarija|malariji]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2021/10/06/health/malaria-vaccine-who.html?fbclid=IwAR1N7VyQoBgaKouDFxEjPn9XNoO9JYR2I2bj4jXh7TtVnDXQgdPhia50gcM |title=A ‘Historic Event’: First Malaria Vaccine Approved by W.H.O. |first=Apoorva |last=Mandavilli |date=2021-10-06 |accessdate=2021-10-07}}</ref> ** na [[Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] poteka vrh voditeljev držav [[Evropska unija|Evropske unije]] in zahodnega [[Balkan]]a, ki ga gosti slovensko predsedstvo [[Evropski svet|Evropskega sveta]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/na-brdu-vrhunec-slovenskega-predsedovanja-svetu-eu/ |title=Janša: Vrh EU-Zahodni Balkan je razjasnil položaj v regiji |last1=Završnik |first1=Gašper |last2=Kosec |first2=Jure |work=Delo |date=2021-10-06 |accessdate=2021-10-07}}</ref> *[[15. oktober]] - italijanski zračni prevoznik [[Alitalia]] izvede svoj zadnji polet<ref>{{Navedi splet|title=Žalost v Rimu: včeraj zvečer slovo italijanskega ponosa|url=https://siol.net/avtomoto/novice/zalost-v-rimu-vceraj-zvecer-slovo-italijanskega-ponosa-563638|website=siol.net|accessdate=2021-10-16|language=sl}}</ref> *[[30. oktober|30.]] in [[31. oktober]] - v Rimu poteka [[Vrh G20 2021|vrh G20]]<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} G20|url=https://www.g20.org/|website=www.g20.org|accessdate=2021-10-29|language=en-US}}</ref> === November === * [[5. november]] - v [[Eksplozija tovornjaka cisterne v Freetownu|eksplozije cisterne v Freetownu]] umre 99 ljudi, vsaj 100 jih je še poškodovanih.<ref name=":05">{{Cite news|date=2021-11-06|title=Sierra Leone explosion: Many feared dead after oil tanker collision|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-59188753|access-date=2021-11-06}}</ref> *[[25. november]] - v [[Rudniška nesreča v Listvjažnaji|rudniški nesreči v Listvjažnaji]] (Rusija) umre 51 ljudi, 49 jih je poškodovanih. * [[30. november]] - [[Barbados]] po 55 letih samostojnosti pod britansko krono postane [[republika]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-59470843 |title=Barbados becomes a republic and parts ways with the Queen |work=BBC News |date=2021-11-30 |accessdate=2021-11-30}}</ref> === December === * [[4. december]] - na združitvenem kongresu nastane stranka [[Konkretno]], s čimer se zaključi zgodovina [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] (SMC) *[[8. december]] - po šestnajstih letih se zaključi mandat nemške kanclerke [[Angela Merkel|Angele Merkel]], nasledi jo [[Olaf Scholz]]. * [[25. december]] - v vesolje je izstreljen [[vesoljski teleskop James Webb]], naslednik [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubbla]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-launch-success |title=NASA's James Webb Space Telescope launches on epic mission to study early universe |last=Wall |first=Mike |date=2021-12-25 |work=Space.com |accessdate=2021-12-27}}</ref> == Smrti == === Januar === [[Slika:Mira Furlan (cropped).jpg|thumb|150px|Mira Furlan]] [[slika:Larry King by Gage Skidmore 2.jpg|thumb|150px|Larry King]] * [[1. januar]] - [[Carlos do Carmo]], portugalski pevec (* [[1939]])<ref name="Vieira">{{Cite news|last=Vieira|first=Rita Sousa|url=https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/morreu-o-fadista-carlos-do-carmo-avanca-o-expresso|title=Morreu Carlos do Carmo, o homem que deu voz ao fado novo|website=SAPO 24|date=1 January 2021|language=pt|access-date=1 January 2021|archive-date=3 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210103164215/https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/morreu-o-fadista-carlos-do-carmo-avanca-o-expresso|url-status=live}}</ref> * [[4. januar]]: ** [[Tanya Roberts]], ameriška igralka in producentka (* [[1955]])<ref name="NYTimesDeath">{{cite news|last=Gates|first=Anita|date=January 5, 2021|title=Tanya Roberts, a Charlie's Angel and a Bond Girl, Is Dead at 65|newspaper=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2021/01/05/arts/television/tanya-roberts-dead.html|access-date=January 5, 2021|issn=0362-4331}}</ref> ** [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman|Martinus J.G. Veltman]], nizozemski fizik, nobelovec (* [[1931]])<ref name=":0">{{Cite web|title=Nobel prize winner Martinus Veltman passed away - News - Universiteit Utrecht|url=https://www.uu.nl/en/news/nobel-prize-winner-martinus-veltman-passed-away|archive-url=https://web.archive.org/web/20210106131011/https://www.uu.nl/en/news/nobel-prize-winner-martinus-veltman-passed-away|date=2021-01-06|archive-date=2021-01-06|website=www.uu.nl|language=en}}</ref> **[[Ivan Nemanič]], slovenski arhivist (* [[1931]]) *[[6. januar]] - [[Marjana Lubej]], slovenska pravnica (* [[1945]]) *[[7. januar]]: **[[Henri Schwery]], švicarski škof (* [[1932]])<ref name="tdg">{{cite news|access-date=7 January 2021|date=7 January 2021|url=https://www.tdg.ch/deces-du-cardinal-valaisan-henri-schwery-959321760713|title=Décès du cardinal valaisan Henri Schwery|language=fr|work=Tribune de Genève}}</ref> **[[Dušan Florjančič]], slovenski strojni inženir (* [[1927]])<ref>{{Navedi splet|title=FLORJANČIČ, Dušan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/florjancic-dusan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-07-14|language=sl-SI}}</ref> *[[8. januar]] - [[Dušan Florjančič]], slovenski strojni inženir (* [[1927]]) *[[9. januar]] - [[Giovanni Zucchi]], italijanski veslač (* [[1931]]) *[[11. januar]] - [[Kathleen Heddle]], kanadska veslačica (* [[1965]])<ref name="NYT obit">{{cite news|title=Kathleen Heddle, Rower Who Won 3 Olympic Gold Medals, Dies at 55|url=https://www.nytimes.com/2021/01/13/sports/olympics/kathleen-heddle-dead.html|first=Azi|last=Paybarah|date=January 13, 2021|access-date=January 14, 2021|newspaper=The New York Times}}</ref> *[[13. januar]]: **[[Eusébio Oscar Scheid]], brazilski škof (* [[1932]])<ref name="sjcobit">{{cite web|url=http://diocese-sjc.org.br/nota-de-falecimento-dom-eusebio-oscar-cardeal-scheid/|access-date=13 January 2021|date=13 January 2021|title=Nota de Falecimento – Dom Eusébio Oscar Cardeal Scheid|language=pt|website=Diocese de São José dos Campos}}</ref> **[[Gimax]], italijanski dirkač (* [[1938]]) *[[17. januar]] - [[Liane Winter]], nemška atletinja (* [[1942]])<ref>[https://trauer38.de/traueranzeige/liane-winter/58141903 Traueranzeige ihrer Familie], abgerufen am 14. Februar 2021</ref> *[[21. januar]]: **[[Jolka Milič]], slovenska prevajalka (* [[1926]]) **[[Ivan Hočevar (general)|Ivan Hočevar]], slovenski general (* [[1933]]) * [[22. januar]] - [[Mira Furlan]], hrvaško-ameriška igralka (* [[1955]])<ref>{{cite news|title=Mira Furlan: Babylon 5 and Lost actress dies at 65|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-55763658|date=22 January 2021|access-date=22 January 2021|publisher=BBC News}}</ref> * [[23. januar]] - [[Larry King]], ameriški televizijski voditelj (* [[1933]])<ref>{{cite news|last1=Kludt|first1=Tom|last2=Parks|first2=Brad Parks|title=Larry King, legendary talk show host, dies at 87|url=https://www.cnn.com/2021/01/23/us/larry-king-dies-trnd/index.html|access-date=January 23, 2021|website=CNN}}</ref> * [[26. januar]]: ** [[Jozef Vengloš]], slovaški nogometaš in nogometni trener (* [[1936]]) ** [[Janez Pirnat]], slovenski kipar (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-kipar-janez-pirnat-544547|title=Umrl je kipar Janez Pirnat|date=28.1.2020|accessdate=20.2.2021|website=SiolNET}}</ref> **[[Margitta Gummel]], nemška atletinja (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Olympiasiegerin Margitta Gummel ist tot|url=https://www.n-tv.de/sport/Olympiasiegerin-Margitta-Gummel-ist-tot-article22321378.html|website=n-tv.de|accessdate=2021-05-30|language=de|first=n-tv|last=NACHRICHTEN}}</ref> *[[27. januar]]: **[[Helga Klein]], nemška atletinja (* [[1931]]) **[[Gert Blomé]], švedski hokejist (* [[1934]])<ref>[https://www.expressen.se/gt/sport/hockey/frolundas-guldhjalte-gert-blome-86-dod/ Frölundas guldhjälte Gert Blomé, 86, död]</ref> *[[28. januar]] - [[Adrián Campos]], španski dirkač (* [[1960]])<ref>{{cite web|last1=Cooper|first1=Adam|title=Adrian Campos obituary: Ex-F1 driver and F2 team boss dies aged 60|url=https://www.autosport.com/f1/news/154779/exf1-driver-and-team-boss-adrian-campos-dies|website=Autosport.com|access-date=9 February 2021|date=28 January 2021}}</ref> * [[29. januar]]: **[[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (* [[1934]])<ref name="BBC">{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-55875914|title=Hilton Valentine, guitarist with the Animals, dies aged 77|date=31 January 2021|work=BBC News – entertainment-arts|publisher=BBC|access-date=31 January 2021}}</ref> **[[Drago Hrvacki]], slovenski slikar (* [[1936]]) * [[31. januar]] - [[Miroslav Tuđman]], hrvaški politik (* [[1946]]) === Februar === [[Slika:ChickCorea.jpg|thumb|150px|Chick Corea]] [[Slika:Djordje Balasevic DSC8494.jpg|thumb|150px|Đorđe Balašević]] * [[1. februar]]: **[[Dustin Diamond]], ameriški igralec (* [[1977]])<ref>{{cite news|url=https://www.nbcnews.com/pop-culture/pop-culture-news/saved-bell-star-dustin-diamond-begins-chemotherapy-stage-4-lung-n1255176|title='Saved by the Bell' star Dustin Diamond begins chemotherapy for stage 4 lung cancer|work=[[NBC News]]|date=January 21, 2021|access-date=January 21, 2021|last1=Fieldstadt|first1=Elisha|last2=Dasrath|first2=Diana|archive-date=January 21, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121203928/https://www.nbcnews.com/pop-culture/pop-culture-news/saved-bell-star-dustin-diamond-begins-chemotherapy-stage-4-lung-n1255176|url-status=live}}</ref> **[[Per-Olov Härdin]], švedski hokejist (* [[1937]]) * [[2. februar]] - [[Tom Moore]], angleški podpolkovnik in veteran 2. svetovne vojne (* [[1920]])<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-beds-bucks-herts-56016694|title=Captain Sir Tom Moore: Family 'overwhelmed' by public support|date=10 February 2021|via=www.bbc.co.uk}}</ref> * [[3. februar]]: **[[Marko Sosič]], slovenski pisatelj in režiser (* [[1958]]) **[[Tony Trabert]], ameriški tenisač (* [[1930]])<ref>{{cite web|url=https://www.atptour.com/en/news/tony-trabert-obituary-2021|title=Tony Trabert, Major Champion & Tennis Icon, Dies Aged 90|first=James|last=Buddell|publisher=[[ATP Tour]]|date=February 4, 2021|access-date=February 4, 2021}}</ref> * [[5. februar]]: **[[Christopher Plummer]], kanadsko-ameriški igralec (* [[1929]])<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2021/02/05/movies/christopher-plummer-dead.html|title=Christopher Plummer, Actor From Shakespeare to 'The Sound of Music,' Dies at 91|work=[[The New York Times]]|date=February 5, 2021|access-date=February 5, 2021|last=Weber|first=Bruce|url-access=limited|archive-date=April 1, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210401022747/https://www.nytimes.com/2021/02/05/movies/christopher-plummer-dead.html|url-status=live}}</ref> **[[Radko Močivnik]], slovenski diplomat (* [[1925]]) *[[6. februar]] - [[Ruža Aćimović Janežič]], slovenska ortopedka (* [[1928]]) *[[7. februar]]: **[[Edo Rodošek]], slovenski pisatelj (* [[1932]]) **[[Neva Fajon]], slovenska montažerka * [[9. februar]] - [[Chick Corea]], ameriški glasbenik (* [[1941]])<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2021/02/11/arts/music/chick-corea-dead.html|title=Chick Corea, Jazz Keyboardist and Innovator, Dies at 79|newspaper=[[The New York Times]]|date=February 11, 2021|access-date=February 11, 2021|last=Russonello|first=Giovanni}}</ref> *[[10. februar]]: **[[Tamaz Gamkrelidze]], gruzinski jezikoslovec (* [[1929]]) **[[Larry Flynt]], ameriški založnik (* [[1942]])<ref>{{cite news|last=Ulaby|first=Neda|date=February 10, 2021|title=Larry Flynt, porn mogul and ''Hustler'' founder, dies at 78|website=[[NPR]]|type=obituary|url=https://www.npr.org/2021/02/10/966559853/larry-flynt-porn-mogul-and-hustler-founder-dies-at-78|access-date=February 10, 2021}}</ref> * [[13. februar]]: **[[Milan Mihelič]], slovenski arhitekt in urbanist (* [[1925]]) **[[Inger Bjørnbakken]], norveška smučarka (* [[1933]]) *[[14. februar]] - [[Nevenka Koprivšek]], slovenska igralka (* [[1959]]) *[[17. februar]] - [[U-Roy]], jamajški glasbenik (* [[1942]]) * [[19. februar]]: ** [[Đorđe Balašević]], srbski kantavtor (* [[1953]]) ** [[Danilo Benedičič]], slovenski dramski igralec (* [[1933]]) *[[20. februar]] - [[Chris Craft]], britanski dirkač (* [[1939]])<ref name="#1">{{cite web|url=http://www.brdc.co.uk/Notice-of-Death---Keith-Greene-1938---2021|title=NOTICE OF DEATH - KEITH GREENE (1938 - 2021)|work=Obituary|publisher=The British Racing Drivers′ Club (BRDC)|access-date=2021-03-10}}</ref> *[[21. februar]] - [[Zlatko Saračević]], hrvaški rokometaš (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umro je Zlatko Saračević|url=https://www.index.hr/clanak.aspx?id=2256071|website=www.index.hr|accessdate=2021-05-29|language=hr}}</ref> *[[25. februar]] - [[Arkadij Davidovič]], ruski pisatelj (* [[1930]]) * [[28. februar]] - [[Milan Bandić]], hrvaški politik in župan [[Zagreb|Zagreba]] (* [[1955]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-dolgoletni-zagrebsi-zupan-milan-bandic-546836|title=Umrl je dolgoletni župan Zagreba Milan Bandić|date=28.2.2021|accessdate=28.2.2021|website=SiolNET}}</ref> === Marec === [[slika:KocijancicAndreja.JPG|thumb|150px|Andreja Kocijančič]] * [[1. marec]] - [[Zlatko Kranjčar]], hrvaški nogometaš in nogometni trener (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-zlatko-cico-kranjcar/571243|title=Umrl Zlatko "Cico" Kranjčar|date=1.3.2021|accessdate=1.3.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> *[[4. marec]] - [[Matija Franko]], slovenski športni delavec (* [[1934]]) *[[5. marec]] - [[Sergio Bonazza]], slovenski zamejski slavist (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Bonazza, Sergio (1938–2021) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004440/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-07-14}}</ref> *[[7. marec]] - [[Andreana Družina]], slovenska politična delavka (* [[1920]]) *[[8. marec]]: **[[Djibril Tamsir Niane]], gvinejski dramatik (* [[1932]]) **[[Keith Greene]], britanski dirkač (* [[1938]])<ref name="#1"/> * [[9. marec]]: **[[James Levine]], ameriški dirigent (* [[1943]])<ref name=":02">{{Cite news|last=Tommasini|first=Anthony|date=2021-03-17|title=James Levine, Former Met Opera Maestro, Is Dead at 77|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2021/03/17/obituaries/james-levine-dead.html|url-status=live|access-date=2021-03-17|issn=0362-4331}}</ref> **[[John Polkinghorne]], angleški fizik (* [[1930]]) *[[10. marec]] - [[Henryk Rozmiarek]], poljski rokometaš (* [[1949]]) * [[11. marec]] - [[Petar Fajfrić]], srbski rokometaš (* [[1942]]) *[[12. marec]]: **[[Adi Vidmajer]], slovenski alpinist (* [[1942]]) **[[Murray Walker]], komentator F1 (* [[1923]])<ref name="bbc">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/sport/formula1/56388596|title=Murray Walker: Formula 1 broadcasting legend dies at 97|publisher=BBC Sport|date=13 March 2021|accessdate=13 March 2021|archive-date=13 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210313184901/https://www.bbc.co.uk/sport/formula1/56388596|url-status=live}}</ref> *[[13. marec]] - [[Nikola Spiridonov]], beloruski šahovski velemojster (* [[1923]])<ref>{{Cite web|title=Nikola Spiridonov nous a quittés|url=http://www.echecs.asso.fr/Actu.aspx?Ref=13247|access-date=2021-04-29|website=www.echecs.asso.fr}}</ref> * [[15. marec]]: ** [[Dragoljub Đuričić]], črnogorski glasbenik (* [[1953]]) ** [[Yaphet Kotto]], ameriški igralec (* [[1939]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/poslovil-se-je-igralec-ki-je-zaigral-zlikovca-v-filmu-o-jamesu-bondu.html|title=Poslovil se je igralec, ki je zaigral zlikovca v filmu o Jamesu Bondu|date=16.3.2021|accessdate=16.3.2021|website=24ur.com}}</ref> *[[21. marec]] - [[Nawal El Saadawi]], egipčanska psihiatrinja (* [[1931]])<ref>{{Cite web|url=https://egyptianstreets.com/2021/03/21/pioneering-egyptian-feminist-nawal-el-saadawi-dies-aged-89/|title=Pioneering Egyptian Feminist Nawal El Saadawi Dies Aged 89 &#124; Egyptian Streets|date=21 March 2021}}</ref> * [[22. marec]]: **[[Andreja Kocijančič]], slovenska zdravnica (* [[1942]]) **[[Tatjana Lolova]], bolgarska igralka (* [[1934]])<ref>{{cite web|title=Татяна Лолова преборила вируса, но се обострили хронични болести|url=https://www.dnes.bg/obshtestvo/2021/03/23/tatiana-lolova-preborila-virusa-no-se-obostrili-hronichni-bolesti.484262|website=Dnes.bg|access-date=23 March 2021|language=bg|date=23 March 2021}}</ref> **[[Johnny Dumfries]], britanski dirkač (* [[1958]])<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/sport/2021/mar/24/johnny-dumfries-obituary|title=Johnny Dumfries obituary|date=24 Mar 2021|work=The Guardian|accessdate=2021-03-31}}</ref> * [[23. marec]]: **[[Metod Pirih]], slovenski teolog, pedagog in škof (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/umrl-je-upokojeni-koprski-skof-metod-pirih|title=Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih|date=23.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=primorske novice}}</ref> **[[Edmund Gettier]], ameriški filozof (* [[1927]])<ref name=":1">{{Cite web|title=In Memoriam: Edmund L. Gettier III (1927–2021) : Department of Philosophy : UMass Amherst|url=https://www.umass.edu/philosophy/memoriam-edmund-l-gettier-iii-1927%E2%80%932021|access-date=2021-04-18|website=www.umass.edu|language=en-US}}</ref> * [[24. marec]]: **[[Jessica Walter]], ameriška igralka (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrla-je-jessica-walter-matriarhinja-utrgane-televizijske-rodbine-bluth/574364|title=Umrla je Jessica Walter, matriarhinja utrgane televizijske rodbine Bluth|date=25.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> **[[Aleksandar Anđelić]], srbski hokejist (* [[1940]]) * [[25. marec]]: **[[Miha Tišler]], slovenski kemik (* [[1926]]) **[[Uta Ranke-Heinemann]], nemška teologinja (* [[1927]])<ref>{{cite web|url=https://www.radiorst.de/artikel/uta-ranke-heinemann-ist-tot-904255.html|website=radiorst.de|title=Uta Ranke-Heinemann ist tot|date=25 March 2021|language=de|access-date=25 March 2021}}</ref> * [[29. marec]]: **[[Petr Kellner]], češki poslovnež in bogataš (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-helikopterski-nesreci-umrl-lastnik-pop-tv-548964|title=V helikopterski nesreči umrl lastnik POP TV|date=28.3.2021|accessdate=28.3.2021|website=SiolNET}}</ref> **[[Aleksandar Joksimović]], srbski modni oblikovalec (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/moda-in-lepota/umrl-eden-najslavnejsih-modnih-oblikovalcev-nekdanje-jugoslavije-549003|title=Umrl eden najslavnejših modnih oblikovalcev nekdanje Jugoslavije|date=29.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=SiolNET}}</ref> === April === [[Slika:25.Jun.2015 Prince Philip in Frankfurt.jpg|sličica|150px|Princ Filip]] [[slika:Arthur Schnitzler, Božični nakupi, UL AGRFT.jpg|thumb|150px|Ljerka Belak]] [[Slika:Michael Collins (S69-31742, restoration) (cropped).jpg|sličica|150px|Michael Collins]] *[[3. april]] - [[Christian Wiyghan Tumi]], kamerunski škof (* [[1930]]) *[[4. april]] - [[Rolando Theoni]], italijanski smučar (* [[1951]])<ref>{{cite web|url=https://www.sciaremag.it/notiziesci/e-mancato-rolando-thoeni-cugino-di-gustavo-uno-degli-eroi-della-valanga/|title=È mancato Rolando Thoeni|publisher=sciaremag.it|language=it|date=4.4.2021|access-date=6.4.2021}}</ref> *[[5. april]] - [[Paul Ritter (igralec)|Paul Ritter]], angleški igralec (* [[1966]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2021/04/09/theater/paul-ritter-british-stage-film-and-tv-actor-dies-at-54.html|title=Paul Ritter, British Stage, Film and TV Actor, Dies at 54|date=9.4.2021|accessdate=10.4.2021|website=[[New York Times]]}}</ref> *[[6. april]]: **[[Predrag Živković Tozovac]], srbski pevec (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/kultura/predrag-zivkovic-tozovac-izgubio-bitku-sa-koronom_1225970.html|title=Predrag Živković Tozovac izgubio bitku sa koronom, biće sahranjen u Aleji zaslužnih|date=6.4.2021|accessdate=6.4.2021|website=Radio Televizija Vojvodine|publisher=RTV|location=Beograd|language=sr}}</ref> **[[Walter Olkewicz]], ameriški igralec (* [[1948]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/film/umrl-je-walter-olkewicz-549710|title=Umrl je ameriški igralec, ki je zaslovel v Twin Peaksu|date=8.4.2021|accessdate=8.4.2021|website=SiolNET}}</ref> **[[Hans Küng]], švicarski teolog (* [[1928]])<ref name="Patricia Lefevere">{{Cite web|last=Lefevere|first=Patricia|title=Hans Küng, celebrated and controversial Swiss theologian, has died|url=https://www.ncronline.org/news/people/hans-k-ng-celebrated-and-controversial-swiss-theologian-has-died|access-date=8 April 2021|website=National Catholic Reporter|publisher=National Catholic Reporter|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410034659/https://www.ncronline.org/news/people/hans-k-ng-celebrated-and-controversial-swiss-theologian-has-died|archive-date=10 April 2021|url-status=live}}</ref> *[[8. april]] - [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]], slovenski zdravnik (* [[1929]]) *[[9. april]]: ** [[DMX (raper)|DMX]] (Earl Simmons), ameriški raper (* [[1970]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/v-51-letu-umrl-raper-dmx.html|title=V 51. letu umrl raper DMX|date=9.4.2021|accessdate=10.4.2021|website=24ur.com}}</ref> ** [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], mož kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] (* [[1921]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2021/apr/09/prince-philip-duke-of-edinburgh-dies|title=Prince Philip, Duke of Edinburgh, dies aged 99|date=9.4.2021|accessdate=9.4.2021|website=[[The Guardian]]|last=Davies|first=Caroline}}</ref> *[[12. april]] - [[Aleš Verbič]], slovenski režiser (* [[1959]])<ref>{{Navedi splet|title=Nenadoma je umrl znani slovenski režiser (FOTO in VIDEO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nenadno-je-umrl-znani-slovenski-reziser/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-06-15|language=sl-si}}</ref> *[[16. april]] - [[Richard Parry-Jones]], britanski industrijski oblikovalec (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-wales-56784715|title=Tributes to ex-Ford boss Richard Parry-Jones after 'tragic incident'|date=16.4.2021|accessdate=18.4.2021|website=BBC News}}</ref> *[[17. april]] - [[Helen McCrory]], britanska igralka (* [[1968]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-56770593|title=Helen McCrory: Peaky Blinders actress dies aged 52, husband Damian Lewis says|date=17.4.2021|accessdate=18.4.2021|website=BBC News}}</ref> *[[19. april]]: **[[Viktor Šuvalov]], ruski hokejist (* [[1923]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер олимпийский чемпион по хоккею в составе сборной СССР Виктор Шувалов|url=https://tass.ru/sport/11185411|website=ТАСС|accessdate=2021-04-29}}</ref> **[[Walter Mondale]], ameriški politik (* [[1928]])<ref>{{Cite web|last=Cole|first=Devan|date=April 20, 2021|title=Walter 'Fritz' Mondale, former vice president under Jimmy Carter, dead at 93|url=https://www.cnn.com/2021/04/19/politics/walter-mondale-dead/index.html|url-status=live|access-date=April 20, 2021|website=CNN|archive-date=April 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420032411/https://www.cnn.com/2021/04/19/politics/walter-mondale-dead/index.html}}</ref> *[[20. april]] - ** [[Idriss Déby]], čadski politik (* [[1952]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/afrika/cadski-predsednik-idriss-deby-ubit-v-spopadu-z-uporniki/577395|title=Čadski predsednik Idriss Déby ubit v spopadu z uporniki|date=20.4.2021|accessdate=21.4.2021|publisher=MMC RTVSLO}}</ref> ** [[Anton Jež]], slovenski strojni inženir in preživeli interniranec nemškega koncentracijskega taborišča (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kz-gedenkstaette-dachau.de/nachrichten/anton-jez-1925-2021/ |title=Zum Tod von Anton Jež |publisher=KZ Gedenktstätte Dachau |date=2021-05-02 |accessdate=2021-08-20}}</ref> *[[21. april]]: **[[Ljerka Belak]], slovenska igralka (* [[1948]])<ref>{{Navedi splet|url=https://net-tv.si/poslovila-se-je-ljerka-belak/|title=Poslovila se je Ljerka Belak|date=24.4.2021|accessdate=29.4.2021|website=Net TV}}</ref> **[[France Pibernik]], slovenski pesnik (* [[1928]]) *[[23. april]] - [[Milva]], italijanska pevka (* [[1939]])<ref>{{Cite web|title=Décès de la chanteuse Milva, "la panthère de Goro" – L'Alsace|url=https://www.lalsace.fr/culture-loisirs/2021/04/24/deces-de-la-chanteuse-milva-la-panthere-de-goro|access-date=24 April 2021|website=www.lalsace.fr.}}(francoščina)</ref> *[[24. april]] - [[Zlatko Rendulić]], hrvaški inženir (* [[1920]])<ref>{{Navedi splet|url=http://udruzenjepvlps.org/blog/2021/04/27/in-memoriam-zlatko-rendulic-1920-2021/|title=In Memoriam, Златко Рендулић (1920-2021) {{!}} УПВЛПС|work=udruzenjepvlps.org|accessdate=2021-04-27}}</ref> *[[26. april]] - [[Tamara Press]], ukrajinska atletinja (* [[1937]]) *[[28. april]] - [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]], ameriški astronavt (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/michael-collins.html|title=Umrl 'pozabljeni' član misije Apollo 11 Michael Collins|date=28.4.2021|accessdate=29.4.2021|website=24ur.com|last=Vrečar|first=Urša}}</ref> *[[29. april]]: **[[Anne Buydens]], ameriška filantropinja in igralka (* [[1919]])<ref name="death">{{cite news|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/anne-douglas-dead-producer-widow-kirk-douglas-102|title=Anne Douglas, Philanthropist and Widow of Kirk Douglas, Dies at 102|first=Mike|last=Barnes|date=29 April 2021|accessdate=29 April 2021|publisher=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> **[[Bogdan Žižić]], hrvaški režiser in scenarist (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Bogdan Žižić, eden največjih hrvaških režiserjev|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-bogdan-zizic-eden-najvecjih-hrvaskih-reziserjev/578835|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-03|language=sl}}</ref> *[[30. april]]: **[[Stojan Sancin]], slovenski jamar (* [[1947]]) **[[Mišo Juzmeski]], makedonski pisatelj (* [[1966]])<ref>{{Navedi splet|title=Misjo Joezmeski (1966-2021) bracht Nederlandse schrijver roem in Macedonië|url=https://www.nrc.nl/nieuws/2021/06/23/misjo-joezmeski-1966-2021-bracht-nederlandse-schrijver-roem-in-macedonie-a4048482|website=NRC|accessdate=2021-06-27|language=nl}}</ref> === Maj === *[[1. maj]] - [[Olympia Dukakis]], ameriška igralka (* [[1931]]) *[[2. maj]]: **[[Bobby Unser]], ameriški dirkač (* [[1934]]) **[[Fedja Rupel]], slovenski flavtist (* [[1937]]) *[[4. maj]] - [[Leslie Marr]], britanski dirkač (* [[1922]])<ref>{{Navedi splet|title=Leslie Marr|url=https://www.oldracingcars.com/driver/Leslie_Marr|website=OldRacingCars.com|accessdate=2021-05-09|language=en|first=Allen|last=Brown}}</ref> *[[5. maj]] - [[Jurij Gavrilov]], ukrajinski rokometaš (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Olympedia – Yury Gavrilov|url=https://www.olympedia.org/athletes/32883|website=www.olympedia.org|accessdate=2021-05-29}}</ref> *[[8. maj]] - [[Ronald Inglehart]], ameriški politolog (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Ronald Inglehart Obituary - Ann Arbor, MI|url=https://www.dignitymemorial.com/obituaries/ann-arbor-mi/ronald-inglehart-10184867|website=Dignity Memorial|accessdate=2021-05-09|language=en}}</ref> *[[10. maj]] - [[Michel Fourniret]], francoski serijski kriminalec (* [[1942]])<ref>[https://www.lefigaro.fr/faits-divers/michel-fourniret-hospitalise-une-procedure-d-accompagnement-de-fin-de-vie-engagee-20210510 Décès du tueur en série Michel Fourniret après son hospitalisation en urgence] {{in lang|fr}}</ref> *[[13. maj]] - [[Christa Stubnick]], nemška atletinja (* [[1933]]) *[[20. maj]] - [[Lee Evans (atlet)|Lee Evans]], ameriški atlet (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je olimpijski prvak, ki ga bo svet pomnil po nepozabni gesti|url=https://siol.net/sportal/atletika/umrl-je-olimpijski-prvak-ki-ga-bo-svet-pomnil-po-nepozabni-gesti-552613|website=siol.net|accessdate=2021-05-20|language=sl}}</ref> *[[24. maj]] - [[Danilo Lapajne]], slovenski grafični oblikovalec in arhitekt (* [[1931]])<ref>{{Navedi splet|title=LAPAJNE, Danilo|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lapajne-danilo/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-07-14|language=sl-SI}}</ref> *[[30. maj]]: **[[Jason Dupasquier]], švicarski motociklistični dirkač (* [[2001]])<ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: Jason Dupasquier je po sobotni nesreči umrl|url=https://siol.net/sportal/avtomotosport/devetnajstletnik-se-vedno-v-kriticnem-stanju-1-553424|website=siol.net|accessdate=2021-05-30|language=sl}}</ref> **[[Uroš Peterka]], slovenski smučarski skakalec (* [[1982]])<ref>{{Navedi splet|title=V tragični nesreči umrl nekdanji slovenski skakalec|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/v-tragicni-nesreci-umrl-nekdanji-slovenski-skakalec-553570|website=siol.net|accessdate=2021-06-02|language=sl}}</ref> === Junij === [[slika:Rumsfeld1.jpg|thumb|150px|Donald Rumsfeld]] *[[1. junij]] - [[Toni Gašperič]], slovenski humorist (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani slovenski humorist Toni Gašperič|url=https://siol.net/trendi/kultura/umrl-je-znani-slovenski-humorist-toni-gasperic-553591|website=siol.net|accessdate=2021-06-02|language=sl}}</ref> *[[2. junij]]: **[[Zoran Božič]], slovenski šolnik in literarni zgodovinar (* [[1951]]) **[[Janez Vajevec]], slovenski pedagog in igralec (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl igralec Janez Vajevec|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/60c8599a57ebd/umrl-igralec-janez-vajevec|website=Njena.si|accessdate=2021-06-15|language=sl}}</ref> *[[4. junij]] - [[David Dushmann]], ruski sabljač in trener (* [[1923]])<ref>{{Navedi splet|title=V 98. letu starosti umrl zadnji osvoboditelj Auschwitza|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/v-98-letu-starosti-umrl-zadnji-se-ziveci-osvoboditelj-auschwitza.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-07|language=sl}}</ref> *[[5. junij]] - [[Franc Sever - Franta]], slovenski partizan in gospodarstvenik (* [[1923]])<ref>{{Navedi splet|title=V 99. letu starosti umrl partizanski komandant Franc Sever – Franta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-99-letu-starosti-umrl-partizanski-komandant-franc-sever-franta/583044|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-05|language=sl}}</ref> *[[8. junij]] - [[Zora Tomič]], slovenska sociologinja, političarka in socialna aktivistka (* [[1929]]) *[[10. junij]] - [[Norbert Jaušovec]], slovenski psiholog (* [[1953]]) *[[11. junij]]: **[[Paola Pigni]], italijanska atletinja (* [[1945]]) **[[Marko Kremžar]], slovenski [[Slovensko povojno begunstvo|izseljenski]] pisatelj in publicist v [[Argentina|Argentini]] (* [[1928]]) *[[12. junij]]: **[[Ivan Zidar]], slovenski strojni inženir in gradbenik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: umrl Ivan Zidar|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/neuradno-umrl-ivan-zidar/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-06-13|language=sl-si}}</ref> **[[Slavko Špan]], slovenski atlet (* [[1938]]) *[[14. junij]] - [[Lisa Banes]], ameriška igralka (* [[1955]])<ref>{{Navedi splet|title=Igralka Lisa Banes ni preživela posledic prometne nesreče|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/igralka-lisa-banes-ni-prezivela-posledic-prometne-nesrece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-15|language=sl}}</ref> *[[19. junij]] - [[Freimut Börngen]], nemški astronom (* [[1930]]) *[[23. junij]] - [[John McAfee]], ameriški računalnikar (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je zloglasni računalniški tajkun John McAfee|url=https://siol.net/digisvet/novice/umrl-je-zloglasni-racunalniski-tajkun-storil-naj-bi-samomor-555396|website=siol.net|accessdate=2021-06-23|language=sl}}</ref> *[[24. junij]] - [[Tran Thien Khiem]], vietnamski politik (* [[1925]]) *[[26. junij]] - [[Josip Osti]], slovensko-bosanski pesnik (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=STA: Umrl pesnik Josip Osti|url=https://www.sta.si/2916958/umrl-pesnik-josip-osti|website=www.sta.si|accessdate=2021-06-27|date=27. junij 2021}}</ref> *[[28. junij]] - [[Vera Nikolić]], srbska atletinja (* [[1948]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je ena najboljših atletinj nekdanje Jugoslavije|url=https://siol.net/sportal/atletika/umrla-ena-najboljsih-atletinj-nekdanje-jugoslavije-555665|website=siol.net|accessdate=2021-06-28|language=sl}}</ref> *[[29. junij]] - [[Donald Rumsfeld]], ameriški politik (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Donald Rumsfeld|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-donald-rumsfeld-555916|website=siol.net|accessdate=2021-06-30|language=sl}}</ref> *[[30. junij]] - [[Janet Moreau]], ameriška atletinja (* [[1927]]) === Julij === [[slika:Masukawa.jpg|thumb|150px|Tošihide Maskava]] [[Slika:Steven weinberg 2010.jpg|thumb|150px|Steven Weinberg]] *[[2. julij]] - [[Nikolaj Sličenko]], ruski igralec in pevec (* [[1934]]) *[[4. julij]] ** [[Matiss Kivlenieks]], latvijski hokejist (* [[1996]])<ref>{{Navedi splet|title=Latvijski hokejski vratar umrl v tragični nesreči|url=https://www.24ur.com/sport/hokej/columbus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> ** [[Richard Lewontin]], ameriški genetik (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2021/07/07/science/richard-c-lewontin-dead.html?smid=tw-share |title=Richard C. Lewontin, Eminent Geneticist With a Sharp Pen, Dies at 92 |last=Angier |first=Natalie |date=2021-07-07 |work=[[The New York Times]] |accessdate=2021-07-13}}</ref> *[[5. julij]]: **[[Raffaela Carra]], italijanska pevka in televizijska voditeljica (* [[1943]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je italijanska pevka Raffaella Carrà|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrla-je-italijanska-pevka-raffaella-carra.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> **[[Vladimir Menšov]], ruski filmski režiser in igralec (* [[1939]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je režiser Vladimir Menšov, ki je Sovjetski zvezi prinesel oskarja|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-reziser-vladimir-mensov-ki-je-sovjetski-zvezi-prinesel-oskarja/586700|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> **[[Richard Donner]], ameriški filmski režiser in producent (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl režiser Supermana in Smrtonosnega orožja|url=https://siol.net/trendi/film/umrl-reziser-supermana-in-smrtonosnega-orozja-556270|website=siol.net|accessdate=2021-07-06|language=sl}}</ref> *[[7. julij]] - [[Carlos Reutemann]], argentinski dirkač (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Addio a Carlos Reutemann. L'ex Ferrari se ne va a 79 anni|url=https://www.gazzetta.it/Formula-1/07-07-2021/f1-addio-carlos-reutemann-ex-ferrari-morto-79-anni-4102576975198.shtml|website=La Gazzetta dello Sport|accessdate=2021-07-08|language=it-IT}}</ref> *[[9. julij]] - [[Gian Franco Kasper]], švicarski športni funkcionar (* [[1944]]) *[[13. julij]] - [[Shirley Fry Irvin]], ameriška tenisačica (* [[1927]]) *[[14. julij]] **[[Christian Boltanski]], francoski kipar in umetnik (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je umetnik Christian Boltanski, ki se je nameraval posloviti vsaj do leta 2018|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-je-umetnik-christian-boltanski-ki-se-je-nameraval-posloviti-vsaj-do-leta-2018/587735|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-15|language=sl}}</ref> **[[Kurt Westergaard]], danski karikaturist (* [[1935]])<ref>{{Navedi novice|title=Kurt Westergaard, Danish cartoonist behind Muhammad cartoon, dies at 86|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-57883392|newspaper=BBC News|date=2021-07-19|accessdate=2021-07-20|language=en-GB}}</ref> *[[23. julij]]: **[[Dario Cortese]], slovenski biolog in botanik (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Dario Cortese|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-dario-cortese-557615|website=siol.net|accessdate=2021-07-24|language=sl}}</ref> **[[Tošihide Maskava]], japonski fizik (* [[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=Décès de Maskawa Toshihide, prix Nobel de physique en 2008 {{!}} NHK WORLD-JAPAN News|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/fr/news/313544/|website=NHK WORLD|accessdate=2021-08-04|language=fr}}</ref> **[[Tuomo Ylipulli]], finski smučarski skakalec (* [[1965]])<ref>{{Navedi splet|title=Lapin Kansa: Olympiavoittaja Tuomo Ylipulli, 56, on kuollut|url=https://www.iltalehti.fi/talviurheilu/a/9dadecd1-2256-4c5b-9bb7-14f20fca5706|website=www.iltalehti.fi|accessdate=2021-08-04|language=fi}}</ref> *[[24. julij]]: **[[Steven Weinberg]], ameriški fizik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Natuurkundige Steven Weinberg (1933-2021) overleden|url=https://www.astroblogs.nl/2021/07/24/natuurkundige-steven-weinberg-1933-2021-overleden/|website=Astroblogs|date=2021-07-24|accessdate=2021-07-24|language=nl|first=Arie|last=Nouwen}}</ref> **[[Johnny Young]], ameriški diplomat (* [[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-ameriski-veleposlanik-v-sloveniji-557692|website=siol.net|accessdate=2021-07-25|language=sl}}</ref> *[[26. julij]] - [[Ivan Toplak]], slovenski nogometaš (* [[1931]])<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/umrl-je-ivan-toplak-jugoslovanska-in-slovenska-nogometna-legenda.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-08-04}}</ref> *[[28. julij]] - [[Albert Bandura]], kanadski psiholog (* [[1925]])<ref>{{Navedi novice|title=Albert Bandura, Leading Psychologist of Aggression, Dies at 95|url=https://www.nytimes.com/2021/07/29/science/albert-bandura-dead.html|newspaper=The New York Times|date=2021-07-29|accessdate=2021-08-04|issn=0362-4331|language=en-US|first=Erica|last=Goode}}</ref> *[[31. julij]] - [[Angela Bailey]], kanadska atletinja (* [[1972]])<ref>{{Navedi splet|title=Canadian Olympian, sprinter Angela Bailey dies|url=https://www.piquenewsmagazine.com/national-sports/canadian-olympian-sprinter-angela-bailey-dies-4187382|website=Pique Newsmagazine|accessdate=2021-08-04|language=en}}</ref> === Avgust === [[Slika:Stjepan Babić.jpg|sličica|150px|Stjepan Babić]] [[Slika:Edmond Fischer Nobel Laureate 1992.jpg|sličica|150px|Edmond Fischer]] *[[4. avgust]]: **[[Graham McRae]], novozelandski dirkač (* [[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=VALE: GRAHAM MCRAE|url=https://autoaction.com.au/2021/08/04/vale-graham-mcrae|website=Auto Action|date=2021-08-04|accessdate=2021-08-04|language=en-AU}}</ref> **[[James Rodney Richard]], ameriški igralec bejzbola (* [[1950]])<ref>{{Navedi splet|title=Houston Astros legend J.R. Richard passes away at age 71|url=https://www.click2houston.com/sports/2021/08/05/houston-astros-legend-jr-richard-passes-away-at-age-71/|website=KPRC|date=2021-08-05|accessdate=2021-08-07|language=en|first=Howard|last=Chen}}</ref> **[[Igor Lipovšek]], slovenski geograf (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Elektronska žalna knjiga: Igor Lipovšek {{!}} DUGS|url=https://www.drustvo-dugs.si/elektronska-zalna-knjiga-igor-lipovsek/|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI|first=Mirsad|last=Skorupan}}</ref> *[[10. avgust]] - [[Eduardo Martínez Somalo]], španski kardinal (* [[1927]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto il cardinale Martínez Somalo, l’uomo che i Papi volevano accanto - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/it/vaticano/news/2021-08/morte-cardinale-eduardo-martinez-somalo-spagna-santa-sede.html|website=www.vaticannews.va|date=2021-08-10|accessdate=2021-08-10|language=it}}</ref> *[[13. avgust]] - [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]], ameriška astronomka (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=In Memoriam: Carolyn Shoemaker, 1929–2021 {{!}} Planetary News|url=https://www.lpi.usra.edu/planetary_news/2021/08/17/in-memoriam-carolyn-shoemaker-1929-2021/|accessdate=2021-08-20|language=en-US}}</ref> *[[15. avgust]] - [[Gerd Müller]], nemški nogometaš (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je nemška nogometna legenda|url=https://siol.net/sportal/nogomet/poslovila-se-je-nemska-nogometna-legenda-559169|website=siol.net|accessdate=2021-08-15|language=sl}}</ref> *[[16. avgust]] - [[Volodimir Holubniči]], ukrajinski atlet (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=European Athletics {{!}} European Athletics|url=https://european-athletics.com/news/race-walking-great-and-two-time-olympic-champion-volodymyr-holubnychy-dies-at-the-age-of-85|website=european-athletics.com|accessdate=2021-08-30|language=en}}</ref> *[[23. avgust]] - [[Brian Travers]], britanski glasbenik (* [[1958]])<ref>{{Navedi splet|title=V 63. letu umrl ustanovni član zasedbe UB40|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/v-63-letu-umrl-ustanovni-clan-zasedbe-ub40.html|work=24ur.com|accessdate=2021-08-23|language=sl}}</ref> *[[24. avgust]]: **[[Charlie Watts]], angleški bobnar (* [[1941]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-charlie-watts-bobnar-skupine-rolling-stones.html |title=Umrl Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones |work=24ur.com |date=2021-08-24 |accessdate=2021-08-24}}</ref> **[[Jan Suchý]], češki hokejist (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Hokejista Suchý zemřel. Odešel nejlepší obránce světa, tvrdí v Brodě|url=https://www.idnes.cz/hokej/reprezentace/vysocina-havlickuv-brod-jihlava-jan-suchy-hokej-obrance-umrti.A210824_125054_jihlava-zpravy_epsal|website=iDNES.cz|date=2021-08-24|accessdate=2021-08-25|language=cs}}</ref> **[[Hissène Habré]], čadski politik in diktator (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=L’ancien président tchadien Hissène Habré est mort|url=https://www.rfi.fr/fr/afrique/20210824-l-ancien-pr%C3%A9sident-tchadien-hiss%C3%A8ne-habr%C3%A9-est-d%C3%A9c%C3%A9d%C3%A9-du-covid-19|website=RFI|date=2021-08-24|accessdate=2021-08-25|language=fr}}</ref> *[[25. avgust]] - [[Gerry Ashmore]], britanski dirkač (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=British Racing Drivers' Club|url=http://www.brdc.co.uk/Notice-of-Death---Gerry-Ashmore-1936---2021|website=www.brdc.co.uk|accessdate=2021-08-27}}</ref> *[[26. avgust]]: **[[Vladimir Šadrin]], ruski hokejist (* [[1948]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер двукратный олимпийский чемпион по хоккею Владимир Шадрин|url=https://www.kommersant.ru/doc/4958322|website=www.kommersant.ru|date=2021-08-26|accessdate=2021-08-30|language=ru}}</ref> **[[Franciszek Gąsior]], poljski rokometaš (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Nie żyje Franciszek Gąsior - Polsat Sport|url=https://www.polsatsport.pl/wiadomosc/2021-08-27/nie-zyje-franciszek-gasior/|website=www.polsatsport.pl|accessdate=2021-08-30|language=pl}}</ref> *[[27. avgust]]: **[[Stjepan Babić]], hrvaški jezikoslovec (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Jutarnji list - Umro je Stjepan Babić, jedan od naših najznačajnijih jezikoslovaca i suautor Hrvatskog pravopisa|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/umro-je-stjepan-babic-jedan-od-nasih-najznacajnijih-jezikoslovaca-i-suautor-hrvatskog-pravopisa-15097983|website=www.jutarnji.hr|date=2021-08-27|accessdate=2021-08-30|language=hr-hr}}</ref> **[[Edmond H. Fischer]], švicarsko-ameriški biokemik (* [[1920]])<ref>{{Navedi splet|title=Nobel Laureate Edmond H. Fischer 1920 – 2021|url=https://www.lindau-nobel.org/news-nobel-laureate-edmond-h-fischer/|website=Lindau Nobel Laureate Meetings|date=2021-08-29|accessdate=2021-08-29|language=en-US}}</ref> *[[29. avgust]] - [[Lee »Scratch« Perry]], jamajški glasbenik (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Reggae Great, Lee 'Scratch' Perry, dies|url=https://nationwideradiojm.com/reggae-great-lee-scratch-perry-dies/|website=Nationwide 90FM|date=2021-08-29|accessdate=2021-08-29|language=en-US}}</ref> === September === [[Slika:Danilo Popivoda.jpg|sličica|150px|Danilo Popivoda]] [[Slika:Sinclair.600pix.crop.jpg|sličica|150px|Clive Sinclair]] * [[2. september]] - [[Mikis Theodorakis]], grški skladatelj in politik (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Griechischer Komponist Mikis Theodorakis gestorben|url=https://apa.at/news/griechischer-komponist-mikis-theodorakis-gestorben-3/|website=apa.at|accessdate=2021-09-03|language=de-DE|last=APA}}</ref> *[[4. september]] - [[Bohumil Cepák]], češkoslovaški rokometaš (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|title=Zemřel pan Bohumil Cepák, účastník olympiády v Montrealu – Český svaz házené|url=https://handball.cz/aktualita/bohumil-cepak-umrti-zari-2021|website=handball.cz|accessdate=2021-09-09}}</ref> *[[5. september]] - [[Sarah Harding]], angleška pevka (* [[1981]])<ref>{{Navedi splet|title=Imela je prav. Britanska zvezdnica je umrla pred božičem.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/britanska-pevka-sarah-harding-je-imela-prav-umrla-je-pred-bozicem-560660|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref> *[[6. september]]: **[[Jean Paul Belmondo]], francoski igralec (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title="Zbogom, Veličastni." Umrl je Jean-Paul Belmondo.|url=https://siol.net/trendi/film/zbogom-velicastni-umrl-je-jean-paul-belmondo-560748|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref> **[[Michael K. Williams]], ameriški igralec (* [[1966]])<ref>{{Navedi splet|title=Igralca našli mrtvega v newyorškem stanovanju|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/igralca-michaela-k-williamsa-nasli-mrtvega-v-newyorskem-stanovanju-560758|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref> **[[Adlai Ewing Stevenson III.]], ameriški odvetnik in politik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Adlai Stevenson III, former U.S. senator, Illinois candidate for governor, dead at 90|url=https://chicago.suntimes.com/2021/9/7/22661586/adlai-stevenson-iii-former-senator-illinois-candidate-governor-dead-obitutary|website=Chicago Sun-Times|date=2021-09-07|accessdate=2021-09-09|language=en|first=Maureen|last=O'Donnell}}</ref> *[[9. september]] - [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je legenda Olimpije in slovenskega nogometa|url=https://siol.net/sportal/nogomet/umrl-je-velikan-slovenskega-nogometa-560967|website=siol.net|accessdate=2021-09-09|language=sl}}</ref> *[[10. september]] - [[Jorge Sampaio]], portugalski politik (* [[1939]])<ref>{{Navedi splet|title=Morreu o ex-Presidente da República Jorge Sampaio. Tinha 81 anos|url=https://observador.pt/2021/09/10/morreu-o-ex-presidente-da-republica-jorge-sampaio-tinha-81-anos/|website=Observador|accessdate=2021-09-13|language=pt-PT|first=Rui Pedro|last=Antunes}}</ref> *[[11. september]] - [[Dragica Turnšek]], slovenska geologinja in paleontologinja (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Dragica Turnšek|url=http://www.sazu.si/clani/dragica-turnsek|website=www.sazu.si|accessdate=2021-09-16|language=en|publisher=Akademija znanosti in umetnosti}}</ref> *[[13. september]]: **[[Borisav Jović]], srbski politik (* [[1928]]) **[[Antony Hewish]], angleški astronom (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Professor Antony Hewish (1924 – 2021)|url=https://www.cai.cam.ac.uk/news/professor-antony-hewish-1924-%E2%80%93-2021|website=Gonville & Caius|date=2021-09-15|accessdate=2021-09-16|language=en}}</ref> *[[14. september]]: **[[Ladislav Lubina]], češki hokejist (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Bývalý hokejový reprezentant Lubina podlehl v 54 letech rakovině|url=https://www.idnes.cz/hokej/reprezentace/ladislav-lubina-umrti.A210914_091246_reprezentace_par|website=iDNES.cz|date=2021-09-14|accessdate=2021-09-15|language=cs}}</ref> **[[Jurij Sedih]], ukrajinski atlet (* [[1955]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер рекордсмен мира в метании молота Юрий Седых|url=https://m.sportsdaily.ru/news/umer-rekordsmen-mira-v-metanii-molota-yuriy-sedykh|website=m.sportsdaily.ru|accessdate=2021-09-15|language=ru}}</ref> *[[15. september]] - [[Jože Zupanc]], slovenski aktivist in borec za pravice veteranov vojn Slovenije *[[16. september]]: **[[Dušan Ivković]], srbski košarkar in košarkarski trener (* [[1943]])<ref>{{Navedi splet|title=Πέθανε ο Ντούσαν Ιβκοβιτς {{!}} Gazzetta|url=https://www.gazzetta.gr/basketball/euroleague/2042987/pethane-o-ntoysan-ibkobits|website=www.gazzetta.gr|accessdate=2021-09-16|language=el}}</ref> **[[Margarita Ponomarjova]], ruska atletinja (* [[1963]])<ref>{{Navedi splet|title=Умерла бывшая рекордсменка мира в беге Пономарёва|url=https://russian.rt.com/sport/news/907626-rekordsmenka-mira-beg-ponomaryova|website=RT на русском|accessdate=2021-09-17|language=ru}}</ref> **[[Clive Sinclair]], angleški izumitelj (* [[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=Home computing pioneer Sir Clive Sinclair dies aged 81|url=https://www.theguardian.com/technology/2021/sep/16/home-computing-pioneer-sir-clive-sinclair-dies-aged-81|website=the Guardian|date=2021-09-16|accessdate=2021-09-18|language=en}}</ref> **[[Maks Veselko]], slovenski bibliotekar (* [[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Veselko, Maks ml. (1926–2021) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi779744/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-10-01}}</ref> *[[17. september]] - [[Abdelaziz Bouteflika]], alžirski politik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=L'ex président Abdelaziz Bouteflika n’est plus {{!}} El Watan|url=https://www.elwatan.com/edition/actualite/le-president-abdelaziz-bouteflika-nest-plus-17-09-2021|website=www.elwatan.com|accessdate=2021-09-18}}</ref> *[[21. september]] - [[Mohamed Husein Tantavi]], egiptovski politik (* [[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Former Egyptian defense minister Mohamed Hussein Tantawi dies at 85|url=https://arab.news/ck48x|website=Arab News|date=2021-09-21|accessdate=2021-10-01|language=en}}</ref> *[[23. september]] - [[Nino Vaccarella]], italijanski dirkač (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=E' morto Ninni Vaccarella, vinse tre volte Targa Florio - Sport|url=https://www.ansa.it/sito/notizie/sport/altrisport/2021/09/23/auto-e-morto-ninni-vaccarella-vinse-tre-volte-targa-florio_1f8edb57-fdda-48b0-afe9-13e40545836c.html|website=Agenzia ANSA|date=2021-09-23|accessdate=2021-10-01|language=it}}</ref> *[[26. september]]: **[[José Freire Falcão]], brazilski škof (* [[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Cardeal dom José Freire Falcão morre após complicações da Covid-19|url=https://www.metropoles.com/distrito-federal/cardeal-dom-jose-freire-falcao-morre-apos-complicacoes-da-covid-19|website=Metrópoles|date=2021-09-27|accessdate=2021-10-01|language=pt-BR}}</ref> **[[Karl-Sören Hedlund]], švedski hokejist (* [[1938]]) === Oktober === [[Slika:Ljubo Bavcon.JPG|sličica|150px|Ljubo Bavcon]] * [[3. oktober]]: **[[Bernard Tapie]], francoski poslovnež, politik, igralec (* [[1943]])<ref>{{Navedi splet|title=Bernard Tapie est mort à l'âge de 78 ans|url=https://www.bfmtv.com/societe/bernard-tapie-est-mort-a-l-age-de-78-ans_AN-202110030048.html|website=BFMTV|accessdate=2021-10-03|language=fr}}</ref> **[[Jorge Arturo Augustin Medina Estévez]], čilenski škof (* [[1923]]) **[[Lars Vilks]], danski karikaturist (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl moški, ki je šokiral muslimane #video|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/umrl-moski-ki-je-sokiral-muslimane-562805|website=siol.net|accessdate=2021-10-04|language=sl}}</ref> **[[Budge Patty]], ameriški tenisač (* [[1924]])<ref>{{Navedi novice|title=Budge Patty, Elegant Tennis Champion of the 1950s, Dies at 97|url=https://www.nytimes.com/2021/10/08/sports/tennis/budge-patty-dead.html|newspaper=The New York Times|date=2021-10-08|accessdate=2021-10-10|issn=0362-4331|language=en-US|first=Richard|last=Goldstein}}</ref> *[[6. oktober]] - [[Tomojasu Asaoka]], japonski nogometaš (* [[1962]])<ref>{{Navedi splet|title=元サッカー日本代表・浅岡朝泰氏が死去 日本鋼管、読売クラブで活躍 五輪予選も出場|url=https://www.football-zone.net/archives/346584|website=www.football-zone.net|accessdate=2021-10-20|language=ja}}</ref> *[[7. oktober]] - [[Jože Snoj]], slovenski pisatelj in pesnik (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=V 88. letu umrl pesnik in pisatelj Jože Snoj|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-88-letu-umrl-pesnik-in-pisatelj-joze-snoj-563148|website=siol.net|accessdate=2021-10-08|language=sl}}</ref> * [[9. oktober]] - [[Ljubo Bavcon]], slovenski pravnik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Ljubo Bavcon|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-ljubo-bavcon-563237|website=siol.net|accessdate=2021-10-13|language=sl}}</ref> *[[12. oktober]] - [[Marcus Malone]], ameriški tolkalist (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Marcus Malone Obituary - Oakland, CA|url=https://www.dignitymemorial.com/obituaries/oakland-ca/marcus-malone-10404363|website=Dignity Memorial|accessdate=2021-10-29|language=en}}</ref> *[[13. oktober]]: **[[Agnes Jebet Tirop]], kenijska atletinja in svetovna rekorderka (* [[1995]])<ref>{{Navedi splet|title=Tragedija v Keniji: mlado svetovno rekorderko našli mrtvo, večkrat zabodeno|url=https://siol.net/sportal/atletika/tragedija-v-keniji-mlado-svetovno-rekorderko-nasli-mrtvo-veckrat-zabodeno-563522|website=siol.net|accessdate=2021-10-13|language=sl}}</ref> **[[Viktor Brjuhanov]], ukrajinski energetik, inženir, direktor černobilske elektrarne (* [[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Директор Чернобыльской АЭС Виктор Брюханов умер|url=https://vesti.ua/kiev/pervyj-direktor-chernobylskoj-aes-bryuhanov-skonchalsya|website=ВЕСТИ|date=2021-10-13|accessdate=2021-10-15|language=ru}}</ref> *[[15. oktober]]: **[[Jože Skubic]], slovenski narodnozabavni pevec (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Preminil je pevec Slapov, Jože Skubic|url=https://veseljak.si/novice/61691f45d27e7/preminil-je-joze-skubic|website=Veseljak.si|accessdate=2021-10-15|language=sl}}</ref> **[[Anton Cizel]], slovenski partizan in kmet (* [[1922]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je partizan Anton Cizel|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-partizan-anton-cizel-563743|website=siol.net|accessdate=2021-10-16|language=sl}}</ref> *[[20. oktober]]: **[[Dragan Pantelić]], srbski nogometaš (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|title=Преминуо легендарни српски голман Драган Пантелић (ВИДЕО)|url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=450026|website=СПОРТ - РТРС|accessdate=2021-10-20|first=RTRS, Radio Тelevizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of|last=Srpska}}</ref> **[[Branko Mamula]], srbski admiral (* [[1921]])<ref>{{Navedi splet|title=Preminuo admiral flote Branko Mamula|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/571685/preminuo-admiral-flote-branko-mamula|website=vijesti.me|accessdate=2021-10-20|language=sr}}</ref> **[[Mihaly Csikszentmihalyi]], madžarsko-ameriški psiholog (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Meghalt Csíkszentmihályi Mihály|url=https://444.hu/2021/10/21/meghalt-csikszentmihalyi-mihaly|website=444|date=2021-10-21|accessdate=2021-10-21|language=hu|first=Kaufmann|last=Balázs}}</ref> *[[27. oktober]] - [[Bernd Nickel]], nemški nogometaš (* [[1949]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je legendarni nogometaš Eintrachta|url=https://siol.net/sportal/nogomet/umrl-je-bernd-nickel-564603|website=siol.net|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> *[[31. oktober]] - [[Dorothy Manley]], angleška atletinja (* [[1927]])<ref>{{Navedi splet|title=Olympedia – Dorothy Manley|url=https://www.olympedia.org/athletes/68721|website=www.olympedia.org|accessdate=2021-11-05}}</ref> === November === [[Slika:F. W. de Klerk 2012.jpg|thumb|150px|Frederik Willem de Klerk]] *[[1. november]] - [[Vasja Predan]], slovenski gledališki kritik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=STA: Umrl gledališki kritik Vasja Predan|url=https://www.sta.si/2961517/umrl-gledaliski-kritik-vasja-predan|website=www.sta.si|accessdate=2021-11-22|date=2. november 2021}}</ref> *[[2. november]] - [[Patricija Šulin]], slovenska političarka in evropska poslanka (* [[1965]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla nekdanja evropska poslanka Patricija Šulin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-nekdanja-evropska-poslanka-patricija-sulin/599612|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-10|language=sl}}</ref> *[[3. november]] - [[Milan Dular]], slovenski kemik (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=In memoriam: Poslovil se je prof. dr. Milan Dular|url=https://sdzv-drustvo.si/novice/in-memoriam-poslovil-se-je-prof-dr-milan-dular/|website=Slovensko društvo za zaščito voda|accessdate=2021-11-09|language=sl-SI}}</ref> *[[9. november]] - [[Erika Fisch]] , nemška atletinja (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Erika Fisch verstorben: Hannover 96 trauert um Leichtathletik-Legende|url=https://www.hannover96.de/aktuelles/news/details/29798-erika-fisch-verstorben-hannover-96-trauert-um-leichtathletik-legende.html|website=www.hannover96.de|accessdate=2021-11-18}}</ref> * [[11. november]] - [[Frederik Willem de Klerk]], južnoafriški politik, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/afrika/umrl-je-zadnji-juznoafriski-predsednik-iz-casa-apartheida-de-klerk/600800 |title=Umrl je zadnji južnoafriški predsednik iz časa apartheida de Klerk |date=2021-11-11 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2021-11-12}}</ref> *[[12. november]] - [[Bob Bondurant]], ameriški dirkač F1 (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Bob Bondurant 'iconic American racing hero' dies at 88 in Paradise Valley|url=https://www.fox10phoenix.com/news/bob-bondurant-iconic-american-racing-hero-dies-at-88-in-paradise-valley|website=FOX 10 Phoenix|date=2021-11-13|accessdate=2021-11-14|language=en-US}}</ref> *[[14. november]] - [[Bertie Auld]], škotski nogometaš (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Celtic legend and Lisbon Lion Bertie Auld dies|url=https://www.footballscotland.co.uk/spfl/scottish-premiership/bertie-auld-passes-away-celtic-22164361|website=footballscotland|date=2021-11-14|accessdate=2021-11-17|language=en|first=Ross|last=Pilcher}}</ref> *[[22. november]] - [[Noah Gordon]], ameriški pisatelj (* [[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Mor l'escriptor Noah Gordon, autor del best-seller "El metge"|url=https://www.ccma.cat/324/mor-lescriptor-noah-gordon-autor-del-best-seller-el-metge/noticia/3131318/|website=CCMA|date=2021-11-22|accessdate=2021-11-22|language=ca|last=}}</ref> *[[23. november]] - [[Miran Györek]], slovenski politik (* [[1952]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prekmurski poslanec Miran Györek - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/65257/Umrl_nekdanji_prekmurski_poslanec_Miran_Gy%C3%B6rek|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-11-24|language=sl}}</ref> *[[24. november]] - [[Marko Grilc]], slovenski deskar (* [[1983]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/umrl-slovenski-deskar-marko-grilc/602406 |title=Umrl slovenski deskar Marko Grilc |date=2021-11-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2021-11-24}}</ref> *[[26. november]]: **[[Boris Paternu]], slovenski literarni zgodovinar (* [[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl akademik Boris Paternu|url=http://www.sazu.si/events/61a0ce7cdee036da279a25df|website=www.sazu.si|accessdate=2021-11-26|language=en}}</ref> **[[Stephen Sondheim]], ameriški skladatelj in tekstopisec (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2021/11/26/theater/stephen-sondheim-dead.html|last1=Weber |first1=Bruce |title=Stephen Sondheim, Titan of the American Musical, Is Dead at 91 |url=https://www.nytimes.com/2021/11/26/theater/stephen-sondheim-dead.html |work=[[The New York Times]] |access-date=November 26, 2021 |date=November 26, 2021 |archive-date=November 26, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211126220529/https://www.nytimes.com/2021/11/26/theater/stephen-sondheim-dead.html |url-status=live }}</ref> * [[27. november]] - [[Matti Keinonen]], finski hokejist (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Jääkiekkolegenda Matti Keinonen on kuollut – "Mölli" Keinosen huumorintaju säilyi loppuun saakka|url=https://yle.fi/urheilu/3-12207389|website=Yle Urheilu|date=2021-11-28|accessdate=2021-12-04|language=fi}}</ref> * [[28. november]] - [[Frank Williams]], francoski športni direktor (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir Frank Williams dead: Former Williams F1 owner dies aged 79 {{!}} F1 {{!}} Sport {{!}} Express.co.uk|url=https://www.express.co.uk/sport/f1-autosport/1528256/Sir-Frank-Williams-dead-Former-Williams-F1-owner-dies-aged-79/amp|website=www.express.co.uk|accessdate=2021-12-04}}</ref> === December === [[slika:Archbishop-Tutu-medium.jpg|thumb|150px|Desmond Tutu]] [[slika:Betty White 2010.jpg|thumb|150px|Betty White]] * [[2. december]]: ** [[Lovro Šturm]], slovenski politik in pravnik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in minister|url=https://n1info.si/novice/slovenija/lovro-sturm-umrl/|website=N1|date=2021-12-02|accessdate=2021-12-04|language=sl-SI}}</ref> ** [[Darlene Hard]], ameriška tenisačica (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Darlene Hard, membre du Temple de la renommée et triple championne de tennis majeure, décède à 85 ans|url=https://www.crumpa.com/2021/12/04/darlene-hard-membre-du-temple-de-la-renommee-et-triple-championne-de-tennis-majeure-decede-a-85-ans/|website=Crumpa|date=2021-12-04|accessdate=2021-12-04|language=fr-FR}}</ref> * [[5. december]] - [[Dimitrij Volčič]], slovenski politik (* [[1931]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Dimitrij Volčič|url=https://www.primorski.eu/se/poslovil-se-je-dimitrij-volcic-BY991267|website=www.primorski.eu|accessdate=2021-12-11|first=|last=}}</ref> * [[7. december]] - [[Ingo Pasch]], slovenski politik in pravnik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je minister za turizem v prvi vladi Ingo Paš|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-minister-za-turizem-v-prvi-vladi-ingo-pas/604240|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-08|language=sl}}</ref> * [[9. december]] - [[Shamim Alam Khan]], pakistanski general (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Ex-JCSC chairman Gen Shamim Alam passes away|url=https://www.dawn.com/news/1662879|website=DAWN.COM|date=2021-12-10|accessdate=2022-08-26|language=en|first=The Newspaper's Staff|last=Reporter}}</ref> * [[11. december]] - [[Manuel Santana]], španski tenisač (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere Manolo Santana, el pionero que fue leyenda|url=https://www.abc.es/deportes/tenis/abci-manolo-santana-pionero-leyenda-202112111619_noticia.html|website=abc|date=2021-12-11|accessdate=2021-12-11|language=es}}</ref> * [[16. december]] - [[Pavle Dešpalj]], hrvaški skladatelj (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Dešpalj Pavle – HAZU|url=https://www.info.hazu.hr/clanovi/despalj-pavle/|website=www.info.hazu.hr|accessdate=2022-08-26}}</ref> * [[19. december]] - [[Carlos Marin]], španski pevec (* [[1968]])<ref>{{Navedi novice|title=Carlos Marin: Simon Cowell 'devastated' at death of Il Divo singer at 53|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-59722285|newspaper=BBC News|date=2021-12-20|accessdate=2021-12-31|language=en-GB}}</ref> * [[20. december]] - [[Giuseppe Galante]], italijanski veslač (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Lo sport comasco piange l'olimpionico Giuseppe Galante|url=http://www.canottaggio.org/1_news/2021_1news/1220_galante.shtml|website=www.canottaggio.org|accessdate=2021-12-31}}</ref> * [[23. december]]: ** [[Ljudmil Rus]], slovenski dirigent in glasbenik (* [[1933]]){{navedi vir}} ** [[Bojan Strašek]], slovenski rokometaš (* [[1969]])<ref>{{navedi vir|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/za-vedno-so-se-poslovili-569550|webiste=siol.net|access-date=2021-12-31|date=2021-12-31|title=Za vedno so se poslovili …|last=Kavčič|first=Simon}}</ref> * [[26. december]]: ** [[Desmond Tutu]], južnoafriški duhovnik, nobelovec (* [[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/umrl-je-desmond-tutu-legendarni-bojevnik-proti-juznoafriskemu-apartheidu/ |title=Umrl je Desmond Tutu, legendarni bojevnik proti južnoafriškemu apartheidu |work=Delo |date=2021-12-26 |accessdate=2021-12-26}}</ref> ** [[Edward Osborne Wilson|Edward Osborne Wilson]], ameriški biolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2021/12/27/science/eo-wilson-dead.html |title=E.O. Wilson, a Pioneer of Evolutionary Biology, Dies at 92 |last=Zimmer |first=Carl |work=[[The New York Times]] |date=2021-12-27 |accessdate=2021-12-28}}</ref> * [[31. december]] - [[Betty White]], ameriška igralka (* [[1922]])<ref>{{Navedi splet|title=Betty White Dies: Legendary ‘Golden Girls’ Star and Multiple Emmy Award Winner Was 99|url=https://deadline.com/2021/12/betty-white-dead-legendary-golden-girls-star-amultiple-emmy-award-winner-1234903146/|website=Deadline|date=2021-12-31|accessdate=2021-12-31|language=en-US|first=Rosy|last=Cordero|first2=Rosy|last2=Cordero}}</ref> === Neznan datum smrti === Spodaj so naštete osebe, za katere točen dan smrti ni javno znan. * [[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]], slovenski metalurg (* [[1931]])<ref>{{Navedi splet|url=http://ias.si/Inzenirska-Akademija-Slovenije/index.php/2021/01/09/umrl-je-prof-dr-franc-vodopivec-2/|title=Umrl je prof. dr. Franc vodopivec|date=2021-01-09|website=Inženirska Akademija Slovenije}}</ref> *[[Francka Erjavec]], slovenska kegljavka (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Urnik pogrebov|url=https://www.zale.si/en/urnik-pogrebov/|website=ŽALE Javno podjetje, d.o.o.|accessdate=2021-11-26|language=en-US}}</ref> * [[Zora Tomič]], slovenska sociologinja (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Bitko z boleznijo izgubila dolgoletna predsednica Zveze Sonček|url=https://mbreport.si/novice/bitko-z-boleznijo-izgubila-dolgoletna-predsednica-zveze-soncek/|website=MBREPORT.si|date=2021-07-08|accessdate=2021-10-21|language=sl|last=Uredništvo}}</ref> *[[Marija Benko]], slovenska igralka (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Iskanje grobov(Lokacija groba)|url=https://grobovi.zale.si/sl/Home/Preview?Names=Marija%20Benko&OnlyFamus=False&Page=1&IsComplex=False&UId=c4e07888-d893-40b2-b744-f31304585aab|website=grobovi.zale.si|accessdate=2021-08-07}}</ref> *[[Bojan Globočnik]], slovenski smučarski skakalec (* [[1962]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji smučarski skakalec|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/umrl-je-nekdanji-smucarski-skakalec-olimpijec-bojan-globocnik-559512|website=siol.net|accessdate=2021-08-20|language=sl}}</ref> *[[Pavle Svete]], slovenski pravnik<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sklenila, da se za preminulega Pavleta Sveteta organizira pogreb z vojaškimi častmi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-07-27-vlada-sklenila-da-se-za-preminulega-pavleta-sveteta-organizira-pogreb-z-vojaskimi-castmi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-21|language=sl}}</ref> *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]], slovenski bibliotekar (* [[1930]]) *[[Ernest Aljančič]], slovenski hokejist in športni delavec (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Nestl Aljančič|url=https://siol.net/sportal/hokej/nestl-aljancic-1945-2021-559610|website=siol.net|accessdate=2021-08-22|language=sl}}</ref> *[[Károly Vass]], madžarska rokometašica (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Elhunyt a legendás magyar kézilabdázó, Vass Károly|url=https://www.blikk.hu/sport/csapat/kezilabda-halalozas-vass-karoly/gg7nht1|website=Blikk|date=2021-09-06|accessdate=2021-09-06|language=hu}}</ref> *[[Štefan Cigoj]], slovenski diplomat (* [[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Štefan Cigoj - V središču|url=https://www.nova-gorica.si/v-srediscu/2021091411185292/poslovil_se_je_stefan_cigoj/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2021-09-15}}</ref> *[[Pavel Anton Košir]], slovenski duhovnik (* [[1936]]) *[[Anton Jezernik]], slovenski strojnik, univ. prof. (* [[1939]]) *[[Nataša Vodušek]], slovenska veleposlanica (* [[1966]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Nataša Vodušek, nekdanja veleposlanica v BiH|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrla-je-natasa-vodusek-nekdanja-veleposlanica-v-bih-565294|website=siol.net|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> *[[Jože Mlinarič]], slovenski filolog (* [[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Oznanila - Župnija sv. Magdalena Maribor|url=http://zupnija-mb-magdalena.rkc.si/cms/index.php/o-zupniji/14-oznanila-category/3-oznanila-clanek|website=zupnija-mb-magdalena.rkc.si|accessdate=2021-11-21}}</ref> *[[Tonči Kuzmanić]], slovenski sociolog (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=V slovo Tončiju Kuzmaniću|url=https://www.mirovni-institut.si/v-slovo-tonciju-kuzmanicu/|website=Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije|date=2021-11-22|accessdate=2021-11-22|language=sl-SI}}</ref> *[[Franc Arko]], slovenski režiser in scenarist (* [[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je režiser in scenarist Franc Arko, ki je podpisal tudi mnoge oddaje na TV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-reziser-in-scenarist-franc-arko-ki-je-podpisal-tudi-mnoge-oddaje-na-tv-slovenija/602496|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-24|language=sl}}</ref> * [[Jože Bohinjec]], slovenski zdravnik internist, hematolog (* [[1923]])<ref>{{Navedi revijo|date=10. december 2021|title=osmrtnice - Jože Bohinjec|magazine=Delo}}</ref> == [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] == * [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Sjukuro Manabe]], [[Klaus Hasselmann]], [[Giorgio Parisi]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[David Julius]], [[Ardem Patapoutian]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Benjamin List]], [[David W.C. MacMillan]] * [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: [[Abdulrazak Gurnah]] * [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: [[Maria Ressa]], [[Dimitrij Andrejevič Muratov]] * [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: [[David Card]], [[Joshua Angrist]], [[Guido Imbens]] == Glej tudi == * [[Seznam množičnih streljanj v ZDA v letu 2021]] * [[Seznam terorističnih napadov v 2021]] * [[Seznam usmrčenih zapornikov v Združenih Državah Amerike v 2021]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Leto 2021|*]] buz3pv33al0fl4o2c2z84e49aw3np1o Wikipedija:WikiFavna 4 459112 5747758 5256341 2022-08-27T11:53:07Z Globokivisoki 150891 wikitext text/x-wiki [[File:Fauna Ribbon.png|right|300px]] {{esej}} '''WikiFavna''' (ali '''Uporabniška favna''') je karakterizacija, opisana v tem wikipedijskem eseju, ki ga lahko wikipedist uporablja za opis svojih značilnosti, predvsem v smislu, da to pomaga drugim uporabnikom razumeti njihova dejanja na Wikipediji. WikiFavna obravnava wikipedijsko kulturo in kulturo njenih uporabnikov. ==Kriterij za pridružitev== Eseji o WikiFavni so projektne strani (''Wikipedija:''), ki naj bi opisovale človeško stran Wikipedijskega dela. Vsaka wikiFavna naj bi opisovala nekaj značilnosti (način/pogostost sporazumevanja z drugimi, delo, nazori, ...) večje skupine wikipedistov. '''Najpomembnejši vir Wikipedije so njeni urejevalci.''' Ko razmišljaš o vrednosti teh esejev in esejev, ki jih boš sam ustvaril, misli tudi na tiste, ki jih nek opis predstavlja in ne pozabi na njihova čustva. === Esej o WikiFavni naj bo:=== * Izobraževalen in reflektiven, povezan z cilji Wikipedije. * uporaben in v pomoč pri izgradnji enciklopedije. * resnično naravnan k cilju izboljšati projekt. * tak, da spodbuja sodelovanje med uporabniki. ===Esej o WikiFavni naj ne bo:=== * preveč obskuren, da bi bil uporaben pri izgradnji wikipedije. * obravnaval resnih zadev z namenoma neprimernim humorjem. * zloben ali preveč napadalen. Ti eseji niso namenjeni temu, da bi s prstom kazali na druge uporabnike, češ: ta je pa to. Za taka dejanja je namenjen [[vrtec]]. * kraj za izlivanje čustev nad uporabnikom, ki pripada določeni WikiFavni. ==Osnovna WikiFavna== Ta WikiFavna načeloma pokriva večji del občestva. ===WikiEnt=== [[Wikipedia:WikiEnt|WikiEnt]] je nekdo, ki ima zaželene lastnosti urejevalca. Je nasprotje WikiTrola. WikiEnti se trudijo za izmenjavo mnenj na miroljuben način. Vsa sledeča Wikifavna so tudi WikiEnti: WikiPalček, WikiVilinec, WikiKokoš in/ali WikiVila. ===WikiHobit=== [[Wikipedia:WikiHobit|WikiHobit]] je nekdo, ki ima zaželene lastnosti urejevalca. Najraje ustvarja na področjih, na katerih ima strokovno znanje in niso sporna. ===WikiOger=== WikiOger je nekdo, ki ima zaželene lastnosti urejevalca. Lahko je dlje časa odsoten nato pa nato pa v kratkem času naredi veliko urejanj. Tako obnašanje se ponavadi pripisuje pomanjkanju časa. ===WikiOrk=== WikiOrk je nekdo, ki nima zaželenih lastnosti urejevalca. Podoben je WikiTrolu. ===WikiPalček=== WikiPalček ima zaželene lastnosti urejevalca in se tiho posveča podrobnostim enciklopedije. ===WikiTrol=== WikiTrol je nekdo, ki nima zaželenih lastnosti urejevalca. Velikokrat naredijo napačno ali netočno urejanje, ki jezi druge uporabnike. Troli so sicer razširjeni tudi drugje po internetu in resničnem življenju. Ne hranite jih s svojo pozornostjo! ===WikiVila=== WikiVila ima želene lastnosti urejevalca in polepšuje Wikipedijo. ===WikiVilinec=== [[Wikipedija:WikiVilinec|WikiVilinec]] je nekdo, ki ima zaželene lastnosti urejevalca in dela v zakulisju. ==Razširjena WikiFavna== Ta WikiFavna načeloma pokriva manjši del občestva. ===WikiObdobja=== # [[Wikipedija:Sedem obdobij Wikipedista#WikiDojenček|WikiDojenček]] # [[Wikipedija:Sedem obdobij Wikipedista#WikiOtrok|WikiOtrok]] # [[Wikipedija:Sedem obdobij Wikipedista#WikiNajstnik|WikiNajstnik]] # [[Wikipedija:Sedem obdobij Wikipedista#WikiMladiOdrasel|WikiMladiOdrasel]] # [[Wikipedija:Sedem obdobij Wikipedista#WikiOdrasel|WikiOdrasel]] # [[Wikipedija:Sedem obdobij Wikipedista#WikiVeteran|WikiVeteran]] # [[Wikipedija:Sedem obdobij Wikipedista#WikiSmrt|WikiSmrt]] ===WikiAngel=== WikiAngel je nekdo, ki ima zaželene lastnosti urejevalca. Je iskušen urejevalec, ki ni več tako aktiven kot nekoč, vendar še vedno spremlja projekt in pomaga neizkušenim wikipedistom. Je nekakšen Angel varuh. ===WikiBarbar=== WikiBarbar je zelo nevaren vandal, ki sistematično vandalizira članke. ===WikiBavbav=== WikiBavbav je strah in trepet slabih urejevalcev. ===WikiBožiček=== WikiBožiček podeljuje nagrade zaslužnim Wikipedistom. ===WikiCestniDirkač=== WikiCestniDirkači so hitri urejevalci. ===WikiCoprnik=== WikiCoprnik je zmuzljiv in zelo nevaren vandal. ===WikiČarodej=== WikiČarodej ureja, da ohranja notranji red vesolja. Popravlja male napake, pomaga razrešiti spore in občasno v boju proti vandalizmu in Trolom. ===WikiČarodejka=== WikiČarodejka, muhasto bitje, katere predanost skrivnostnim znanjem odmeva v vsakem dejanju. ===WikiDodo=== WikiDodo-ji so dobri po naravi, vendar ne razumejo pravil in pogosto delajo napake. ===WikiGoblin=== Novoprišli vandal, ki se ukvarja z grafitiranjem strani. ===WikiGonič=== WikiGonič je napadalen urejevalec, ki zasleduje druge uporabnike z namenom nadlegovanja. Glavne metode vključujejo razveljavljanje njihovih dobronamernih urejanj, sodelovanje v istih pogovorih kot žrtve z namenom prepiranja; nasploh je njihovo obnašanje kontraproduktivno. ===WikiGremlin=== Mikroskopska živalca, ki dela wikipedijo bolj uporabniku prijazno. ===WikiGrifon=== Wikigrifon je vsestranski in prilagodljiv urednik. ===WikiHibrid=== WikiHibrid je wikipedist, ki ima lastnosti dveh vrst na tem seznamu. ===WikiJaguar=== WikiJaguar rad opazuje pogovorne strani drugih uporabnikov ter občasno napiše kakšno sporočilo. ===WikiJazbec=== WikiJazbeci radi napadajo uporabnike, ki pri pisanju članka naredijo napako in navedejo napačen podatek. ===WikiKiklop=== WikiKiklop je nekdo, ki ima srednje zaželene lastnosti urejevalca. Deluje na svojem specializiranem področju, v katerega se zelo poglobi. ===WikiKljunaš=== Wikikljunaš je uporabnik, ki ima lastnosti več drugih vrst: včasih je kot WikiZmaj, drugič je bolj podoben WikiVitezu, spet drugič WikiLenivcu, itd. ===WikiKokoš=== WikiKokoš je uporabnik, ki je prijazen in bi rad ustvaril stran, vendar se boji posledic takega dejanja.. ===WikiKomodo=== WikiKomodi urejjo Wikipedijo in tudi ustvarijo kakšen članek; kontaktu z drugimi urejevalci pa se izogibajo. ===WikiKosec=== WikiKosec je uporabnik, ki skoraj nikoli ne podpira drugih uporabnikov in skuša njihove duše odgnati iz Wikipedije s svojim smrtonosnim rezilom, ki mu sam pravi "zdrava opozicija". ===WikiKralj=== WikiKralj se vede, kot da so članki, ki jih je ustvaril, njegova last. ===WikiKraken=== WikiKraken je hipotetičen uporabnik, ki ustvarja prevarantske članke (npr. [[:en:User:Ned_Scott/Upper_Peninsula_War|takega]]). ===WikiKuža=== Oznaka WikiKuža se v glavnem nanaša na zaskrbljene nove urejevalce. Tak uporabnik bo urejal na področjih, ki so mu ljuba, čeprav še ni seznanjen z stvarmi, kot so Wiki formatiranje in citiranje. Za take uporabnike je najbolje, da se WikiVampirjem in Trolom na široko izogibajo. ===WikiLenivec=== WikiLenivec je uporabnik, ki kaj naredi le zaradi lastnega hedonističnega intelektualnega užitka pri tem delu. Njihovi prispevki so dragoceni, ker ne ovirajo drugih urejevalcev pri njihovem delu in se ne spuščajo v spopade. ===WikiLovec=== Urejevalec, ki svoj čas namenja za pregon in izbris člankov. ===WikiLutkar=== WikiLutkar je urejevalec, ki uporablja vojske svojih lutk. ===WikiMačka=== WikiMačka je nekdo, ki ima zaželene lastnosti, npr. ima jasno zastavljene cilje. Je ambiciozen in manj socialen. ===WikiMafijec=== WikiMafijec je nekdo, ki ima zaželene lastnosti administratorja, vendar raje skriva dejstvo, da je administrator ter to nevednost pri drugih izkorišča sebi v prid. Ponavadi imajo povezave ("veze") do močnih ljudi, s pomočjo katerih lahko marsikaj dosežejo ("zrihtajo"). ===WikiMedij=== WikiMedij je pameten in siv Wikipedist, ki išče mrtve članke in jih oživlja. Prav tako zdravi in pomaga bolnim in šibkim člankom. ===WikiMedved=== Medved je vsejed iskalec. Zna se boriti, vendar pa najraje žveči jagodičevje. ===WikiMorskiPes=== WikiMorskiPsi so uredniki, ki v večini svojih urejanj samo odstranjujejo prispevke drugih urejevalcev in redko dodajo kaj svojega. Čeprav je včasih to blagodejno, ponavadi samo povzroči zastoj v razvoju članka. ===WikiMucek=== WikiMucek je ponavadi novinec, podoben WikiKužku, ki pa ima več urejanj na glavni strani wikipedije (torej ne strani, kot je ta). Včasih še potrbujejo pomoč, večino časa pa uspejo poskrbeti sami zase. ===WikiMula=== WikiMula je razmeroma tih uporabnik, ki pričakuje dobronamernost. Pri svojem ima delu mero. ===WikiNindža=== WikiNindža je urejevalec, ki pritajeno blokira vandale in odstranjuje vandalizme. ===WikiOrjak=== WikiOrjak je nekdo, ki ima zaželene lastnosti administratorja, ki se bori proti vandalizmu, vendar pri tem početju včasih nima mere, lahko pa je tudi neroden. ===WikiPadel=== WikiPadli nimajo zaželenih lastnosti urejevalca. To so urejevalci, ki so bili včasih produktivni, zdaj pa so blokirani ali drugače izgnani iz projekta. ===WikiPanda=== WikiPanda je uporabnik, ki prežvekuje le eno temo. ===WikiPav=== WikiPav je zelo važen bodisi zaradi samega sebe bodisi zaradi kakšnega svojega prispevka. ===WikiPodlasica=== Nekateri ljudje mislijo, da so WikiPodlasice grozno srčkane. Nekaj so jih odpeljali na Novo Zelandijo, da bi se zmanjšala populacija zajcev, namesto zajcev pa so podlasice jedle ptiče. Obstaja široko deljeno prepričanje, da so škodljivci. ===WikiPolicaj=== WikiPolicaj je termin za urejevalce, ki so dobro seznanjeni s smernicami Wikipedije in se trudijo, da bi bile čim bolj upoštevane. ===WikiPlačanec=== WikiPlačanci nimajo lastnih WikiNačel in WikiProjektov. To kar počnejo je, da iščejo projekte, ki potrebujejo pomoč in začnejo sodelovati. Morda to počno tudi zato, da poberejo nekaj slave (npr. da prispevajo k članku, ki bo kasneje postal Izbrani Članek). === WikiPrincesa === WikiPrincesa je uporabnik, ki občuduje Wikipedijo in zbirko podatkov v njej, vendar je prelen, da bi sam prispeval. ===WikiPtič=== WikiPtiči letijo od enega do drugega članka in popravljajo prej neopažene napake v pravopisu, slovnici in postavljanju vejic. ===WikiPutu=== WikiPutu je termin za nočne uporabnike, ki se izogibajo pozornosti dokler ne odkrijejo urejanja, ki ni v skladju z njihovimi osebnimi vredotami. Ko ga najdejo, začnejo raziskovati tematiko, povezano z urejanjem, dokler ne najdejo bolj točnega podatka in izboljšajo članek. ===WikiPuma=== WikiPuma se nanaša na uporabnika, ki veliko ureja, ampak to počne skrajno previdno. Velikokrat bo opravil velikopotezna urejanja, povsod pa se bo zakadil tudi v vsako slovnično napako, ki jo bo odkril. Včasih močno kritizirajo, vendar ne sodelujejo v urejevalskih vojnah. Nevarnosti, ki prežijo nanje, so pretiravanje z delom in preganjavica'''.''' ===WikiRedar=== WikiRedar je močno nastrojen proti neprijaznosti in pristranskosti'''.''' ===WikiSenca=== WikiSenca je Padla različica WikiNindže. ===WikiSokol=== WikiSokol je s svojimi ostrimi očmi sposoben odkriti še tako majhno napako v črkovanju. ===WikiŠakal=== WikiŠakal je urejevalec, ki ima veselje s tem, da je prvi, ki po smrti neke osebnosti ustrezno spremeni članek o tej osebnosti. ===WikiŠef=== WikiŠef kuha nove članke. ===WikiŠkrat=== Čisti zmedo, ki jo za sabo pusti WikiGoblin. ===WikiVampir=== WikiVampir je uporabnik, ki rad srka življenje iz prišlekov. ===WikiVaruh=== WikiVaruhi svoj čas uporabljajo za razveljavljanje vandalizmov in druge vrste čiščenje. ===WikiVidra=== WikiVidra je zelo prijazna do novih uporabnikov. Po drugi strani je nagnjena k neškodljivim napakam, ki pa so vedno storjene z dobrimi nameni. ===WikiVitez=== WikiVitezi obstajajo, da ščitijo preproste WikiVaščane in da ščitijo Wikipedijo ter njene večne stebre resnice. ===WikiVolk=== WikiVolk je uporabnik, ki živi v krdelu. Skupaj so upoštevanja vredna sila v boju proti vandalizmu. ===WikiVolkec=== WikiVolkec je uporabnik, ki je prijazen kot WikiKuža ter bojevit in drzen kot odrasel WikiVolk. ===WikiZajec=== WikiZajci radi žvečijo članke. ===WikiZmaj=== WikiZmaj je nekdo, ki ima zaželene lastnosti urejevalca in je zelo aktiven z vmesnimi prekinitvami. Med svojim zelo aktivnim obdobjem je drzen in velikopotezen, vendar je velikokrat tudi neroden in preveč samozavesten. ===WikiZombi=== WikiZombi je uporabnik, ki onemogoča dosego soglasja. [[Kategorija:WikiFavna ]] qhcm21rifq94tmfasettzxugniln0bt FK Riteriai 0 459157 5747646 5719996 2022-08-27T00:11:25Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2022 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Trakai | image = | fullname = Nogometni Klub Trakai | nickname = riteriai | founded = 2005 (FK Trakai) | ground = Stadion LFF <br />[[Vilnius]] | capacity = 5 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Jan Nevoina]] | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} Pablo Villar | league = [[A lyga]] | season = [[2021]] | position = 6.mesto | website = http://www.fkriteriai.lt | pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1| leftarm1=FFFF00|body1=FFFF00|rightarm1=FFFF00|shorts1=FFFF00|socks1=FFFF00| pattern_la2=|pattern_b2=|pattern_ra2=| leftarm2=282146|body2=282146|rightarm2=282146|shorts2=282146|socks2=282146| }} '''Futbolo klubas Riteriai''' ali na kratko '''Riteriai''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Vilnius]]. Ustanovljen je bil leta [[2005]] v [[Trakai]] (FK Trakai) in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[A lyga]]:''' ::PODPRVAKI (2x): 2015, 2016 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::FINALISTI (1x): 2015/16 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::FINALISTI (3x): 2015, 2016, 2017 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2010.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''Antra lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu10lyga2s.html</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2011.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2011.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2012.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2012.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2013.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2013.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2014.|2014.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2014.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2015.|2015.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2015.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2016.|2016.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2016.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2017.|2017.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2017.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2018.|2018.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2019.|2019.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2020.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2020.html</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2021.html</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| width=33% | |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_blackstripes | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=FFFF00| rightarm=000000 | shorts=000000 | socks=FFFF00 | title=2006—2013 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_blackstripes | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=FFFF00| rightarm=000000 | shorts=FFFF00 | socks=FFFF00 | title=2006—2013 Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b= | pattern_ra=| leftarm=FFFF00 | body=FFFF00| rightarm=FFFF00 | shorts=FFFF00 | socks=FFFF00 | title=2014 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=_black_stripes|pattern_b=_blackstripes|pattern_ra=_black_stripes| leftarm=ff0000|body=ff0000|rightarm=ff0000|shorts=ffffff|socks=ff0000| title= 2014—2017 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|pattern_sh=|pattern_so=| leftarm=282146|body=282146|rightarm=282146|shorts=282146|socks=282146| title= 2018 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=| leftarm=ff0000|body=ff0000|rightarm=ff0000|shorts=ff0000|socks=ff0000| title= 2018 <br> Vratari }} |} == Moštvo sezone 2022 == ''Podatki z dne [[29. junij]]ja 2022.''<ref>https://alyga.lt/komanda/trakai/10</ref> {{Fs start}} {{Fs player|no=|nat=UKR|name=Serhii Melasjenko|pos=GK}} {{fs player|no= 8|name=[[Mindaugas Grigaravičius]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=18|pos=DF|nat=LTU|name=[[Dominykas Barauskas]]}} {{fs player|no=20|pos=DF|nat=LTU|name=Aleksandras Levšinas}} {{fs player|no=28|name=Rokas Filipavičius|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=33|pos=DF|nat=LTU|name=[[Valdemar Borovskij|Valdemaras Borovskis]]}} {{fs player|no= |name=[[Nikola Eskić]]|nat=BIH|pos=MF}} {{fs player|no= |name=[[Ebuka Onah]]|nat=Nigeria|pos=FW}} {{fs player|no=|nat=BRA|pos=| name=[[João William]]}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == {{col-begin}} {{col-3}} ;[[Litva]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Valdemar Borovskij]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Deividas Česnauskis]]''' *{{flagicon|LIT}} [[Arūnas Klimavičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Linas Klimavičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Martynas Dapkus]] *{{flagicon|LIT}} [[Paulius Grybauskas]] *{{flagicon|LIT}} [[Tadas Labukas]] *{{flagicon|LIT}} [[Vytautas Lukša]] *{{flagicon|LIT}} [[Darius Miceika]] *{{flagicon|LIT}} [[Marius Rapalis]] *{{flagicon|LIT}} [[Vaidotas Šilėnas]] *{{flagicon|LIT}} [[Nerijus Valskis]] {{col-3}} ;[[Evropa]] *{{flagicon|RUS}} [[Diniyar Bilyaletdinov]] *{{flagicon|ARM}} [[David Arshakyan]] *{{flagicon|BLR}} [[Alyaksandr Bychanok]] *{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]] *{{flagicon|CYP}} [[Giorgos Pelagias]] *{{flagicon|MDA}} [[Eugen Zasavițchi]] *{{flagicon|RUS}} [[Yuri Mamaev]] ;[[Afrika]] *{{flagicon|LBR}} [[Oscar Dorley]] {{col-end}} == Viri in opombe == {{opombe|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkriteriai.lt/ (fkriteriai.lt oficial)] (LT) * [https://alyga.lt/komanda/trakai (A lyga oficial)] (LT) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-riteriai/15849/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Riteriai]] [[Kategorija:Šport v Vilni]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005|Riteriai]] {{normativna kontrola}} jlrky8r9svm9x28j1wrgg36aia282wb 5747648 5747646 2022-08-27T00:16:19Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2022 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Trakai | image = | fullname = Nogometni Klub Trakai | nickname = riteriai | founded = 2005 (FK Trakai) | ground = Stadion LFF <br />[[Vilnius]] | capacity = 5 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Jan Nevoina]] | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} Pablo Villar | league = [[A lyga]] | season = [[2021]] | position = 6.mesto | website = http://www.fkriteriai.lt | pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1| leftarm1=FFFF00|body1=FFFF00|rightarm1=FFFF00|shorts1=FFFF00|socks1=FFFF00| pattern_la2=|pattern_b2=|pattern_ra2=| leftarm2=282146|body2=282146|rightarm2=282146|shorts2=282146|socks2=282146| }} '''Futbolo klubas Riteriai''' ali na kratko '''Riteriai''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Vilnius]]. Ustanovljen je bil leta [[2005]] v [[Trakai]] (FK Trakai) in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[A lyga]]:''' ::PODPRVAKI (2x): 2015, 2016 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::FINALISTI (1x): 2015/16 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::FINALISTI (3x): 2015, 2016, 2017 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2010.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''Antra lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu10lyga2s.html</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2011.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2011.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2012.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2012.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2013.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2013.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2014.|2014.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2014.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2015.|2015.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2015.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2016.|2016.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2016.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2017.|2017.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2017.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2018.|2018.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2019.|2019.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2020.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2020.html</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2021.html</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| width=33% | |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_blackstripes | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=FFFF00| rightarm=000000 | shorts=000000 | socks=FFFF00 | title=2006—2013 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_blackstripes | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=FFFF00| rightarm=000000 | shorts=FFFF00 | socks=FFFF00 | title=2006—2013 Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b= | pattern_ra=| leftarm=FFFF00 | body=FFFF00| rightarm=FFFF00 | shorts=FFFF00 | socks=FFFF00 | title=2014 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=_black_stripes|pattern_b=_blackstripes|pattern_ra=_black_stripes| leftarm=ff0000|body=ff0000|rightarm=ff0000|shorts=ffffff|socks=ff0000| title= 2014—2017 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|pattern_sh=|pattern_so=| leftarm=282146|body=282146|rightarm=282146|shorts=282146|socks=282146| title= 2018 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=| leftarm=ff0000|body=ff0000|rightarm=ff0000|shorts=ff0000|socks=ff0000| title= 2018 <br> Vratari }} |} == Moštvo sezone 2022 == ''Podatki z dne [[29. junij]]ja 2022.''<ref>https://alyga.lt/komanda/trakai/10</ref> {{Fs start}} {{Fs player|no=|nat=UKR|name=Serhii Melasjenko|pos=GK}} {{fs player|no= 8|name=[[Mindaugas Grigaravičius]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=20|pos=DF|nat=LTU|name=Aleksandras Levšinas}} {{fs player|no=28|name=Rokas Filipavičius|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=33|pos=DF|nat=LTU|name=[[Valdemar Borovskij|Valdemaras Borovskis]]}} {{fs player|no= |name=[[Nikola Eskić]]|nat=BIH|pos=MF}} {{fs player|no= |name=[[Ebuka Onah]]|nat=Nigeria|pos=FW}} {{fs player|no=|nat=BRA|pos=| name=[[João William]]}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == {{col-begin}} {{col-3}} ;[[Litva]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Valdemar Borovskij]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Deividas Česnauskis]]''' *{{flagicon|LIT}} [[Arūnas Klimavičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Linas Klimavičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Martynas Dapkus]] *{{flagicon|LIT}} [[Paulius Grybauskas]] *{{flagicon|LIT}} [[Tadas Labukas]] *{{flagicon|LIT}} [[Vytautas Lukša]] *{{flagicon|LIT}} [[Darius Miceika]] *{{flagicon|LIT}} [[Marius Rapalis]] *{{flagicon|LIT}} [[Vaidotas Šilėnas]] *{{flagicon|LIT}} [[Nerijus Valskis]] {{col-3}} ;[[Evropa]] *{{flagicon|RUS}} [[Diniyar Bilyaletdinov]] *{{flagicon|ARM}} [[David Arshakyan]] *{{flagicon|BLR}} [[Alyaksandr Bychanok]] *{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]] *{{flagicon|CYP}} [[Giorgos Pelagias]] *{{flagicon|MDA}} [[Eugen Zasavițchi]] *{{flagicon|RUS}} [[Yuri Mamaev]] ;[[Afrika]] *{{flagicon|LBR}} [[Oscar Dorley]] {{col-end}} == Viri in opombe == {{opombe|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkriteriai.lt/ (fkriteriai.lt oficial)] (LT) * [https://alyga.lt/komanda/trakai (A lyga oficial)] (LT) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-riteriai/15849/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Riteriai]] [[Kategorija:Šport v Vilni]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005|Riteriai]] {{normativna kontrola}} i8f6p07osi2zl118xpast85g082q1w5 Uporabnik:Globokivisoki/Sedem odbobij wikipedista 2 459234 5747754 5107209 2022-08-27T11:46:51Z Globokivisoki 150891 odstranil [[Kategorija:WikiFavna]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki <blockquote>"Ves Wiki je oder,<br /> In vsi Wikipedisti so igralci."</i> — [[Dvanajsta noč (Shakespeare)|Kar Hočete]]</blockquote> '''Pomembno: Obdobja se nanašajo na čas urejanja Wikipedije, ne na dejansko starost, in služijo le kot grob opis dejanskega stanja.''' ==WikiDojenček== [[File:Baby.jpg|150px|left|thumb|'''WikiDojenčki''' so v glavnem nemočni|alt=A smiling baby lying in a soft cot]] WikiDojenčki so novinci na Wikipediji in jo obravnavajo kot vsako drugo enciklopedijo. Včasih še ne razumejo, da je možno Wikipedijo urejati, ali mislijo, da je ne smejo urejati brez dovoljenja. Pogosto tudi ne vedo, kako urejati. Niso še slišali za smernice Wikipedije, vendar to neznanje dobro nadomeščajo z uporabo zdrave pameti. Tisti WikiDojenčki, ki raziskujejo nenavadne dele Wikipedije (=uporabniške strani), so povsem zbegani nad svojimi odkritji in pogosto potrebujejo izdatno pomoč, da v vsem tem najdejo smisel. Občestvo, ki ga odkrijejo, jih lahko povsem osupne, ker so pred svojim odkritjem verjeli, da se članki sami od sebe čudežno pojavijo. Nekateri WikiDojenčki se hitro vrnejo v svojo cono udobja (=branje člankov), drugi pa so radovedni in začnejo urejati kot WikiOtroci. Čeprav WikiDojenčki redko, če sploh, urejajo, lahko še vedno veliko berejo članke ali uporabljajo Wikipedijo za referenčni vir. Veliko število ljudi, ki dostopa do Wikipedije nikoli ne gre čez to začetno fazo in živijo svoja življenja v blaženi nevednosti glede grde strani wikipedije (=urejevalske vojne). ==WikiOtrok== [[File:Child piggyback2.jpg|120px|right|thumb|'''Wikiotroku''' koristi pomoč bolj izkušenega uporabnika|alt=A child with Down syndrome piggy-backing on an adult]] Wikiotroci so Wikipedisti, ki so nedavno odkrili možnost urejanja. Dostikrat se zgodi, da naredijo velikopotezna urejanja na člankih, ki jih zanimajo in/ali člankih, ki jih ravno berejo. Včasih so v svojih urejanjih nenamenoma kontraproduktivni. Poskušajo vspostaviti stik z drugimi Wikipedisti prek pogovornih strani, čeprav sporočila, ki jih puščajo, niso v skladju z [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicami]]. Pri tej starosti so Wikipedisti zelo navdušeni urejevalci, niso pa seznanjeni s [[Wikipedija:Pravila urejanja|pravili]]. To je dobro imeti v mislih, ko ima kdo kakšen opravek z njimi. Počasi začnejo spoznavati več o Wikipediji iz strani kot [[Wikipedija:O Wikipediji|te]]. Wikipedistom v tem obdobju zelo koristi posvojitev iz vrst izkušenih Wikipedistov. Števec urejanj v tem obdobju hitro raste, ker WikiOtroci urejajo povsod, kjer vidijo prosor za izboljšavo. Za dosego želenega učinka naredijo veliko število urejanj, sploh če še ne poznajo gumba za predogled. Urejanja Wikiotrok so lahko moteča, vendar je to v veliko večji meri posledica pomanjkanja znanja o Wikipediji kot pa želje po škodovanju. Ob motečih urejanjih WikiOtroka ostanite mirni in mu počasi in jasno razložite, kaj točno je naredil narobe. WikiOtrok ni pravično enačiti z [[Wikipedija:Vandalizem|vandali]]. Bodite prijazni in odprti do WikiOtrok tudi, ko jih kritizirate in jim postavljate meje. ==WikiNajstnik== [[File:KRESS.jpg|200px|left|thumb|'''WikiNajstnik''', ki se je prepustil [[WP:VANDAL|vandalizmu]]. |alt=An aerosol paint can]] Po obdobju WikiOtroštva mnogi odrastejo v WikiNajstnike. To se kaže v tem, da postanejo cinični in brezvoljni, govorijo: "Zakaj bi urejal, če me pa potem itak vedno zbrišejo?" in podobne stvari. Razumejo smernice, vendar se jim želijo upreti. Velikokrat se zgodi, da začnejo verjeti, da je cela Wikipedija velikanska zarota. Nekateri WikiNajstniki postanejo vandali, troli in celo WikiBarbari, ponavadi zato, ker jim je pač malo dolgčas, drugi pa si celo vzamejo premor od Wikipedije, da bi sami sebi preprečili napadanje drugih. Nekateri za njihove izpade krivijo WikiNajstnikovo asocialnost, pomanjkanje WikiLjubezni ali pretirano izpostavljanje reklamam, drugi verjamejo, da je to normalen del v razvoju, ki WikiNajstniku pri odločitvi, kaj bi pravzaprav rad počel. Ko opzite WikiNajstnika na delu, je pomembno, da ga pravično obravnavate. Če ga preveč kaznujete, se zna zgoditi, da pobegne od doma in ga nikoli več ne boste videli. Tudi tisti, ki vandalizirajo lahko ob drugih priložnostih pomembno prispevajo k projektu. Če mu rečete, naj neha vandalizirati, bo morda res nehal in začel bolj konstruktivno prispevati. Niso vsi WikiNajstniki slabi - mnogi so produktivni člani občestva kljub svojim pišmevritičnim nazorom. V resnici lahko kdaj naredijo najbolj ustvarjalen prispevek. ==WikiMladiOdrasel == [[File:Toilet paper prank.jpg|80px|right|thumb|Posledice WikiMladeničevega nenamerno škodljivega urejanja|alt=A room filled with toilet paper]] Ko WikiNajstnik ugotovi, kaj ne spada v Wikipedijo, se razvije v WikiMladegaOdraslega. Na splošno produktivno urejajo v nekaj izbranih projektih, čeprav jim nekaj najtežjih točk smernic se vedno povzroča težave. Večino časa trdo delajo in se lepo obnašajo do drugih Wikipedistov. Po dolgih obdobjih dela se jim zna zgoditi, da nenamerno škodujejo mnogim člankom. V takem obdobju so lahko nevljudni do drugih urejevalcev, se zafrkavajo iz drugih in ustvarjajo nenavadne strani, ker se jim zdijo smešne. Če povzamemo, se obnašajo zelo WikiOtročje. Tak je način sproščanja za WikiMladegaOdraslega. Če pa ob tem naletijo na nerazumevajočega administratorja, lahko dobijo hudega mačka (so blokirani). Če kdo nasprotuje njegovim idejam, se Znajo WikiMladeniči iz golega ponosa zaplesti v urejevalsko vojno, po kateri rabijo veliko časa, da se tako pomirijo, da so se sposobni opravičiti. Ko se ukvarjate z neobrzdanim WikiMladeničem, je pomembno, da jim ne dajete idej. ==WikiOdrasel== Bolj zrel kot WikiMladiOdrasel je WikiOdrasel na splošno zmožen uravnotežiti več nalog. Veliko urejajo v okvirih svojih projektov in delujejo tudi v ozadju (razna glasovanja, predlogi za brisanje). Znajo biti strogi pri upoštevanju pravil, ker zaradi svojih izkušenj vejo, kaj so Urejevalske vojne in vandalizem. Nemalokrat se trudijo, da bi dobili nagrade in administratorske pravice; znajo pa tudi pomagati novim članom in včasih posvojijo več WikiOtrok, katerim predajajo svoje znanje. Sami zelo sledijo pravilom in smernicam, razen, ko jih kakšen drug uporabnik razjezi do te mere, da se nekoliko spozabijo in nehajo biti vedno le prijazni in vljudni. ==WikiStarejši== Po dolgi in plodni karieri rednega urejanja Wikipedije lahko Wikipedist postane WikiStarejši. En tip WikiStarejšega lahko izgubi navdušenost nad urejanjem, tudi pri člankih, katere je včasih urejal z užitkom. WikiStarejši tega tipa se vrnejo na stopnjo, ko so wikipedijo uporabljali le za referenčni vir. Ne urejajo več le zato, ker se jim zdi, da večje izboljšave niso več možne. Taki WikiStarejši se imenujejo tudi WikiUpokojenci, čeprav še vedno občasno popravijo slovnico v kakšnem članku. Težko se spomnijo vseh smernic in radi rečejo, da so bile stvari v njihovih dneh drugačne. To so tudi že prvi simptomi WikiSenilnosti. Manjši del WikiStarejših lahko postanejo WikiStarešine, ki jih vsi drugi wikipedisti zelo spoštujejo. Vedno verjamejo v dobronamernost urejevalcev. Lahko postanejo WikiMentorji in vzgojijo več generacij dobrih urejevalcev, administratorjev in avtorjev izbranih člankov. Lahko se zavzemajo tudi za mir in razumevanje na svetu. Iz vsakega njihovega dejanja veje zavedanje, da na mladih svet stoji. ==WikiSmrt== [[File:The death.svg|80px|right|thumb|'''WikiSmrt''' pride po vse nas, vendar ni nujno, da je dokončna.]] Prej ko slej se bo vsak Wikipedist soočil z WikiSmrtjo. Če se ji približuješ, pomeni, da izgubljaš zaupanje v Wikipedijo in večkrat za dlje časa nehajo z urejanjem ter govorijo, da se morajo posvetiti drugim stvarem. WikiSmrt se zgodi, ko uporabnik razglasi svojo upokojitev. To ponavadi razžalosti druge uporabnike. Lahko imajo formalno upokojitev ali pa preprosto izginejo v obzorje. Na srečo za WikiSmrt ne velja, da je dokončna. Po smrti je vedno še življenje. Umrli se pogosto ponovno rodijo kot WikiDojenčki, čeprav se nekateri namerno izogibajo Wikipediji, ker se bojijo, da bi nezavedno začeli urejati članke. Reinkarnacija lahko WikiMrtvega spremeni tudi v katerokoli drugo obdobje, ponavadi tja, kjer je bil pred smrtjo, ko spet začne počasi zaupati v projekt. Nekateri začnejo delovati na drugi Wikipediji, tretji spet na kakšnih drugih Wikijih. WikiSmrt ne pride le zaradi Wikipedijskih težav, se pa lahko vsi skupaj trudimo za delavno in prijazno okolje, ki druge urejevalce bolj stimulira in odvrača od nezaupanja in obupavanja. Usoda Wikipedije je odvisna tudi od našega odnosa do drugih. 8i0eq5wtynmd504vt91yh7wmr520jwf FK Jonava 0 459271 5747647 5746800 2022-08-27T00:14:32Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2022 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Jonava | image = | fullname = Nogometni Klub Jonava | nickname = | founded = 1991 | ground = Stadion Jonava <br />[[Jonava]] | capacity = 1 400 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} Vaidas Vaškevičius | mgrtitle = Trener: | manager = | league = [[A lyga]] | season = [[2021]] | position = 2.mesto, [[Pirma lyga]] | website = http://www.fkjonava.lt | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = _3_stripes_blue | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = ffffff | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = _gorica1718a | pattern_so2 = _gorica1718a | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = 1b1f56 | socks2 = 1b1f56 }} [[File:JSC1.jpg|250px|thumb|right|Stadion Jonava]] '''Futbolo klubas Jonava''' ali na kratko '''Jonava''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Jonava]]. Ustanovljen je bil leta [[1991]] in aktualno igra v 2. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]]:''' ::'''PRVAKI (4x):''' 1992–93, 1998–99, 2012, 2015 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2000.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito00.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2001.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito01.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2002.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito02.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2003.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''11.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito03.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2004.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito04.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2005.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito05.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2006.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''14.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito06.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2007.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito07.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2008.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito08.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2009.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito09.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2010.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2010.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2011.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2011.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2012.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2012.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2013.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2013.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2014.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2014.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2015.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2015.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2016.|2016.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2016.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2017.|2017.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2017.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2018.|2018.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://lietuvosfutbolas.lt/varzybos/vyru/i-lyga/</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://rsssf.com/tablesl/lito2020.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2021.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://rsssf.com/tablesl/lito2021.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga 2022|2022]]''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FF" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| width=55% |- |{{Football kit |pattern_la = |pattern_b = _whitecollar |pattern_ra = |pattern_sh = _whitesides |pattern_so = _whiteline |leftarm = 0048E0 |body = 0048E0 |rightarm = 0048E0 |shorts = 0048E0 |socks = 0048E0 |title = 2016 <br> Domače }} |{{Football kit |pattern_la= |pattern_b= _whitecollar |pattern_ra = |pattern_sh= |pattern_so= |leftarm=A2E5F6 |body=A2E5F6 |rightarm=A2E5F6 |shorts=000000 |socks= 000000 |title= 2016 <br> Gostujoče }} ||{{Football kit | pattern_la = | pattern_b = _whitestripes | pattern_ra = | pattern_sh = | pattern_so = _3_stripes_blue | leftarm = ffffff | body = 75AADB | rightarm = ffffff | shorts = 000000 | socks = FFFFFF | title = 2017 <br> Domače }} ||{{Football kit | pattern_la = | pattern_b = _thinwhitesides | pattern_ra = | pattern_sh = | pattern_so = _3_stripes_white | leftarm = 1b1f56 | body = 1b1f56 | rightarm = 1b1f56 | shorts = 1b1f56 | socks = 1b1f56 | title = 2017 <br> Gostujoče }} ||{{Football kit | pattern_la = | pattern_b = | pattern_ra = | pattern_sh = | pattern_so = FF00FF | leftarm = FF00FF | body = FF00FF | rightarm = FF00FF | shorts = FF00FF | socks = FF00FF | title = 2018 <br> Vratari }} |} == Moštvo sezone 2022 == ''Podatki z dne [[29. junij]]a 2022.''<ref>http://pirmalyga.lt/komanda/Jonava/8</ref> {{fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=}} {{Fs player|no=30|nat=LTU|pos=GK|name=Romas Margelis}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{fs player|no=21|name=Arnas Paškevičius|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=26|name=Džiugas Raudonius|nat=LTU|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{fs player|no= 8|name=Lukas Sipavičius|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=12|name=Paulius Osauskas|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=23|name=Artūras Rocys|nat=LTU|pos=MF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{fs player|no=11|name=Laurynas Stonkus|nat=LTU|pos=FW}} {{fs player|no=34|name=Vilius Giedraitis |nat=LTU|pos=FW}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Dominykas Galkevičius]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkjonava.lt (fkjonava.lt oficial)] (LT) {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Jonavaa]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1991|Jonava]] {{normativna kontrola}} h1xbui5t52u9x43alhab82gxfee7z35 Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu 0 474043 5747572 5713378 2022-08-26T16:02:03Z Upwinxp 126544 /* Glej tudi */ preganjanje kristjanov v 20. stoletju je pmm preveč nepovezano za sem wikitext text/x-wiki [[File:"Duomo di Milano", cathedral in Milan, Italy. Statue of a martyr.jpg|200px|thumb|Kip krščanskega mučenca na katedrali v [[Milan|Milanu]].]] '''Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu''' je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, ki so jih organizirali cesarji, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega. Preganjanje je močno vplivalo na razvoj krščanske liturgije, cerkvene organizacije in mentalitete same vere. Krščanstvo je v tem obdobju prešlo iz sprva preganjane in dokaj obskurne sekte judaizma v eno izmed uradnih in priznanih religij cesarstva, po 381 n. št. pa je postalo tudi edina uradna in dovoljena religija. Obdobje preganjanja je moč razdeliti na zgodnje obdobje do Decijevega preganjanja 250/251, ko je prihajalo do ''ad hoc'' nasilnih izgredov, katerih tarče so bile vse verske manjšine, ne le krščanstvo, in na pozno obdobje od Decija do Milanskega edikta 313 n. št., ko je prišlo do načrtnega in od države organiziranega preganjanja celotne krščanske skupnosti z namenom izkorenitve vere. == Obdobje zgodnjega preganjanja == [[File:Siemiradski Fackeln.jpg|300 px|thumb|''Neronove bakle'', slika Henryka Siemiradzkega. Po [[Tacit|Tacitu]] sodeč je Neron zažigal kristjane žive in jih uporabljal kot bakle.]] Preganjanje krščanske skupnosti v rimskem cesarstvu se prične z [[Neron|Neronovim]] dekretom o napadu na Kristjane 64 n. št., ko je prišlo do prvih od cesarja privoljenih napadov na krščansko skupnost. Postopoma je nasprotovanje do Kristjanov rastlo in v drugem stoletju n. št. imamo celo podatke, da so ljudje sporadično začeli obmetavati Kristjane s kamni, občasno je prišlo do nasilnih izgredov prebivalstva, kar je bilo predvsem motivirano zaradi sektarskih nesoglasij in nasilja znotraj samega krščanstva. Potrebno se je zavedati, da vse do Decijevega preganjanja kristjani v glavnem niso bili tarča nasilja s strani cesarjev, temveč ljudstva in lokalnih oblasti. Tako npr. poročajo nekateri judovski in krščanski viri o preganjanju za čas [[Domicijan|Domicijanovega]] cesarjevanja, čeravno je dandanes to močno diskutirano. Evzebij je npr. poročal, da so bili kristjani tako izgnani kot tudi ubiti, a natančnejših virov o tem nimamo. Zaradi tega velja dandanes konsenz, da je preganjanje sicer obstajale, ampak v neorganizirani obliki in da so bile vesti o vsem tem po vsej verjetnosti prenapihnjene s strani krščanskih piscev. Za čas [[Trajan|Trajana]] poroča [[Plinij mlajši]], da mu je Trajan svetoval, da naj uporne kristjane v [[Bitinija in Pont (rimska provinca)|Bitiniji in Pontu]] da ubiti, če se ne bodo pripravljeni spreobrniti v državno vero. Nekateri državljani so bili celo poslani v Rim, kjer so jim sodili. [[File:Amphiteatre Trois Gaules Lyon.jpg|right|thumb|''Amphithéâtre des Trois-Gaules'' v [[Lyon|Lyonu]], kjer so bili kristjani izpostavljeni bojem z zvermi.]] Cesar [[Hadrijan]] je tudi dobival prošnje provincialnih guvernerjev, ki so ga spraševali, kako se naj lotijo kristjanov. Hadrijan jim je svetoval, da dejstvo, da je človek kristjan še ni dovolj, da je lahko obsojen in je ukazal, da se napadi na kristjane ne smejo dogajati ter da bodo tisti, ki jih bodo napadali, sami prejeli kazen. Število nasilnih izgredov se poveča za čas cesarjevanja Marka Avrelija, a dandanes je vprašljivo, do kolikšne mere so ta poročila točna. Prav tako se ne ve, kako natančno je bil cesar [[Mark Avrelij]] sploh obveščen o teh dogajanjih. Kljub temu imamo poročila da so bili kristjani tarče nasilnih izgredov in napadov, sužnji, katerih gospodarji so bili kristjani so pa mnogokrat pričali, da so njihovi gospodarji kanibali. Zadeve so za kristjane se poslabšale za čas cesarjevanja [[Septimij Sever|Septimija Severa]], saj je ta izdal več ediktov, ki je prepovedal prehod v judovsko in krščansko vero. Evzebij tako npr. Severa opiše kot preganjalca, a [[Tertulijan]] ga označi kot kristjanom prijaznega cesarja. Dandanes se predvideva, da Sever ni izdal večine dekretov, temveč da je dandanes znan kot preganjalec le zato, ker je za čas njegovega cesarjevanja prišlo do mnogih nasilnih izgredov. Za čas prvega cesarja obdobja vojaških cesarjev [[Maksimin Tračan|Maksimina Tračana]] je prišlo do poslabšanja razmer. Kristjani so morali častiti rimske bogove, v drugačnem primeru so pa bili državljani izgnani ali pa obglavljeni, sužnji in tujci, ki so bili kristjani, so pa bili izpostavljeni zverem v javnih spektaklih. A tekom prve polovice tretjega stoletja se zadeve še vedno niso spreminjale – razen redkih cesarjev so nasilni izgredi zoper kristjane prihajali od spodaj, ne od zgoraj.<ref>Bratož, Rajko. ''Rimska zgodovina. Prvi del: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana''. Zbirka Zgodovinskega časopisa 33 in Knjižna zbirka Scripta. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Študentska založba in Založba Filozofske fakultete Univerze</ref> == Obdobje načrtnega preganjanja == === Od Decija do Numerijana === [[File:Libellus.jpg|thumb|''Libellus'' datiran v čas Decijevega preganjanja]] Glavna vira za to obdobje sta Laktancij in Evzebij. Medtem, ko je [[Evzebij iz Cezareje]] dokaj verodostojen vir, je pa potrebno Laktancija brati z zmerno skepso. Njegov spis o preganjanju Kristjanov je načrtno napisan kot napad na poganske vladarje in je zato dokaj problematičen vir. Cesar [[Decij]] je v letih 249-251 izdal več ediktov, s katerim je vsem prebivalcem cesarstva (razen Judom) ukazal, da morajo žrtvovati ob prisotnosti rimskega magistrata državnim bogovom, saj je verjel, da bo tako povečal zavest do cesarstva. Vsak, ki je žrtvoval je dobil pisno potrdilo o tem – ''libellus''. Ta edikt je bil namenjen vsem in ni dokazov, da je bil specifično uperjen zoper Kristjane. Decijev edikt je bilo prvič v zgodovini cesarstva, da so širom celotne države ljudje morali spoštovati enoten verski edikt in zaradi tega je ostal v krščanski mentaliteti. Nekateri višjerangirani v cerkveni organizaciji so izbrali mučeniško smrt, saj niso želeli žrtvovati, drugi so šli v izgnanstvo ali pa so se skrivali, spet mnogi so žrtvovali in se kasneje kesali. Vprašanje, ali so ti, ki so žrtvovali še del krščanske skupnosti je ostalo pereče vprašanje in je sprožilo t.i. Donatistični spor. Edikt je trajal le osemnajst mesecev, a za mnoge je to bilo obdobje travm in strahu in zaradi tega je toliko piscev to obdobje tudi opisalo tako na dolgo. Po Deciju je cesar postal [[Valerijan]], ki je vladal v letih 253-260. Valerijanovi protikrščanski edikti so za višje cerkvene službe predvidevali izgon, za nižje pa prisilno delo v rudnikih in so bili namenjeni temu, da bi ljudje odpadli od vere in verskih služb. Je pa v dobi protikrščanskih in Valerijanovih ediktov prišlo tako do izgonov, zaplemb in usmrtitev kot tudi do sodnih primerov, kjer so kristjani dobili tožbe. Kristjani, ki so bili del familiae Caesar so bili zasužnjeni. Dejstvo, da so v sami cesarski pisarni obstajali kristjani je odraz tega, da so bili Decijevi edikti izpred nekaj let neuspešni in niso zaustavili širitve krščanstva. Cesar [[Galijen]] (253-268) je po padcu cesarja Valerijana v perzijsko ujetništvo izdal tri edikte (tako Evzebij), s katerimi je ustavil preganjanje kristjanov, odredil, da se jim vrne premoženje in ukazal vrnitev pokopališč. Galijen je to odločitev sprejel v precej težkih okoliščinah, saj je prej tudi sam sodno preganjal kristjane in ni čisto jasno, kaj je zahteval za izdajo takih ediktov. Verjetna razlaga je ta, da je cesar Galijen želel podporo kristjanov, ki so bili precej številčni na ogroženem Vzhodu rimske države, saj je zaradi uzurpacij in vdorov sam na Zahodu precej polne roke. V praksi edikt ni prinesel velikih sprememb, toleranca je bila zelo omejena in se je izvajala le na ozemljih neposredno pod Galijenovo oblastjo. Krščanstvo se je v tistem času le počasi širilo v višje družbene sloje, ki bi lahko dosegli spremembe za kristjane na tem področju. Razen tega, da je s tem ediktom vera postala vsaj tolerirana, tudi brez pravne podlage, je verjetno napravila odnosu med kristjani na eni in državo na drugi strani nove temelje, ki so bili s kasnejšim milanskim ediktom nadgrajeni. Verjetnost tega, da je bilo krščanstvo v praksi tolerirana in ne dovoljena vera potrjujejo podatki iz Evzebija, da so tudi v času veljavnosti teh ediktov dogajala mučeništva in usmrtitve kristjanov, čeprav posamičnih dogodkov ni mogoče povsem natančno datirati. Tako gre bolj za preklic Valerijanovih protikrščanskih ediktov, kot pa novo pravno podlago za ureditev odnosov. Poleg tega Galijenov edikt ni doživel velike odmevnosti, viri ga zgolj omenijo in mu ne posvečajo velike pozornosti, kakšno besedo več so mu posvetili šele kasnejši zgodovinarji ([[Orozij]] v 5. stoletju), ki so izdajo edikta Galijenu pripisali zaradi strahu pred grozno usodo, ki je doletela njegovega očeta Valerijana. Cesar [[Avrelijan]], ki je načrtoval preganjanje kristjanov, ga ni izvedel, ker je bil prej ubit. Avrelijanu je sledil cesar Proba (276-281), o katerem je malo zanesljivih podatkov, kar jih je, poročajo o več mučeništvih, vendar so poročila zelo nezanesljiva. V času naslednjega cesarja [[Numerijan|Numerijana]] imamo spet poročila o več mučeništvih, ki so jih nekateri pisci zaradi podobnosti imen in usode (perzijsko ujetništvo) zamenjali z Valerijanom. Numerijan naj bi imel brata Karina, ki je bil krščanstvu bolj naklonjen, bil je nameščen na Vzhodu in naj bi po smrti maščeval svojega brata, vendar je zanesljivih informacij bolj malo. Gre za to, da sta bila tako Numerijan kot Dioklecijan pri poganskih piscih zelo čislana, Karin pa ne, obratno je bilo pri krščanskih piscih, le da je bolj v ospredju preganjanje Dioklecijana in Maksimina, Numerijan je zanemarjen. Karin je kot začetnik krščanske dinastije, iz katere so izšli vsaj trije bolj svetniki, omenjen v več hagiografijah, ki so nastale kasneje, v 6. in 7. stoletju. To obdobje so bolj zanesljivo opisali krščanski pisci, med njimi škof in mučenec [[Viktorin Ptujski|Viktorin iz Petovie]], od katerega se nam je ohranil komentar h knjigi Razodetja (Apokalipse), kjer na več mestih referira na mučenja in preganjanja kristjanov v času od cesarja Decija, Viktorin pa naj bi umrl v času cesarja Dioklecijana. Ohranjena je tudi pridiga k ''Mt 25,1-13'' o dobrih in slabih kristjanih, kjer naročajo, naj kristjani oprostijo svojim preganjalcem, obiskujejo ječe, pomagajo ljudem na prisilnem delu in drugih nesrečnih situacijah, v katerih so se znašli kristjani. Seznam teh nesreč ne omenja usmrtitev, omenja pa najtežje kazni (prisilno delo v rudnikih npr.), iz česar bi mogli sklepati, da se je država izogibala usmrtitvam zaradi mučeništev in prikazuje za kristjane negotove čase.<ref name="#1">Bratož, Rajko. ''Odnos rimskega cesarstva do krščanstva od Galijenovega edikta (260) do Galerijevega edikta (311)''. Razprave SAZU, Varia 28, Ljubljana, 2014.</ref> === Dioklecijanovo preganjanje === {{glavni|Dioklecijanovo preganjanje}} Najhujše obdobje je bilo poslednje veliko preganjanje kristjanov v cesarstvu, a je obenem bilo najhujše. Preganjanje se je pričelo s posebnim ediktom febuarja 303 n. št. in je videlo porast nasilja nad kristjani. Nadaljnje so bili izdani še trije edikti, ki so omejevali pravice kristjanov, med celotnim preganjanjem pa naj bi umrlo nekje med 3000 in 3500 ljudi. Za čas Dioklecijanovega preganjanja je prišlo do več instanc mučenja, posebej med višjerangiranimi škofi, za čas najhujših preganjanj je pa bilo vsem prebivalcem cesarstva ukazano, da morajo svojo lojalnost dokazati z obrednim žrtvovanjem rimskim bogovom. Preganjanje se ni izvajalo po celotnem cesarstvu z isti mero vehementnosti, saj je [[Konstancij Klor]] ostal relativno pasiven in ni sledil politiki trdega preganjanja. === Po Dioklecijanu === [[File:Herbert schmalz28.jpg|300px|thumb|''"Zvesti vse do smrti"'', slika [[Herbert Gustave Schmalz|Herberta Schmalza]]]] Odstopu Dioklecijana 305 je sledilo obdobje tetrarhij, ko je prvo nastopil Konstancij I., ki je vladal delu cesarstva, kjer je bilo kristjanov bolj malo in zato niso predstavljali velike nevarnosti. Zaradi tega odnosa Konstancij ni doživel velike kritike piscev (Laktancij, Evzebij). Podobno blago politiko je prevzel Konstancijev cezar Severus. Za Konstantina poročajo, da je na svojem ozemlju po prevzemu naziva avgust povsem prekinil s preganjanjem kristjanov, prav tako mu pripisujejo, da je bil tudi sam kristjan, čeprav si viri niso edini, ali je to bil že pred prevzemom oblasti, ali se je dal krstiti pozneje. [[Maksencij]], ki se je z nazivom cesarja poimenoval nedolgo za Konstantinom vendar ni postal del tetrerhije naj bi prav tako na svojem ozemlju (Italija in Afrika) prenehal s preganjanjem kristjanov. Leta 308 je sprejel zakon o večji verski svobodi na svojih ozemljih in celo sam razsodil nekaj primerov v prid kristjanov, ker je želel pridobiti njihovo zvestobo, ker tega ni imel od senata, zato se je hotel čim bolj distancirati od politike tetrarhov. To ni imelo nobenega haska, zapustili so ga vsi zavezniki, tudi Licinij in Galerij. Njegova ozemeljska soseda, Licinij in Konstantin sta prakticirala nepreganjanje kristjanov oziroma celo kristjanom naklonjeno politiko, zato vojaški obračuni med njimi niso imeli nobene pretirane verske konotacije, kot so o tem poročali kakšni krščanski pisci, ki so Konstantina kovali v zvezde. Maksencija so zaradi poročil, ki jih o njegovem vladanju pišeta Evzebij in Laktancij in domnev, da je na kovancih iz njegovega obdobja in ozemlja upodobljen križ, imeli za opredeljenega za krščanstvo, čeprav je bilo to precej malo verjetno in gre na kovancih boljk verjetno le za upodobitev rimske X (10), čeprav ni jasno, zakaj je bila oblika tega znaka na kovancih taka kot je bila in je ne najdemo drugje. Galerij je 311 izdal tolerančni edikt, ki se je ohranil v celoti. Preganjanje kristjanov, čeprav mu je bil Galerij za Dioklecijanom zelo naklonjen, je slednjič opustil, ker je uvidel, da ni več smiselno. Podpisali in izdali so ga vsi člani tetrarhije (Galerij, Licinij, Daja, Konstantin) in še Dioklecijan. Ta edikt se je ohranil pri Laktanciju, pri Evzebiju v grščini s preambulo in pri Rufinu, ki je prevedel od Evzebija. Zakon je uvedel versko svobodo in pravico do obnove svetišč. Sicer omenja tudi to, da so cesarji kristjane imeli za nelojalne državi, uporne in da na ljudstvo širijo ideje, ki so nasprotne navadam prednikov, da zavračajo stare zakone in javni red. Prav teza o širjenju idej na druge lahko potrdi tezo, da država krščanstva ne bi preganjala, če bi bilo omejeno na etnično skupino (judovstvo itd), oziroma če bi bilo v majhni, državi obvladljivi skupini. S temi izrazi sta predvsem Galerij in Dioklecijan nakazovala na stare edikte o preganjanju kristjanov in s tem ediktom poskusila to preganjanje, ki se je redno končevalo z mučnimi zasliševanji in tudi usmrtitvami. Ta moralna obsodba je v novem ediktu poskušala upravičiti prejšnja preganjanja. Pomenljivo je tudi, da jo je s tako vsebino podpisal tudi Konstantin, tedaj kristjanom najbolj naklonjen vladar. V osrednjem delu cesarji priznajo neuspeh preganjanja, ker kristjani državnih bogov in cesarja niso hoteli častiti, svojega Boga pa zaradi razrušenih cerkva, požganih cerkvenih knjig in pregnanih duhovnikov niso mogli častiti, kar je za poznoantične norme abnormalno. S tem so poskusili precej površno prikriti zelo očiten neuspeh preganjanj. Ker je ta skupina zaradi državne represije ostala brez religioznega življenja, so se cesarji sklicevali na višje vladarske ideale, kot so prizanesljivost in pomilostitev, zato so kristjane pravno legalizirali in jim dovolili ureditev prostorov za versko prakticiranje. Ne omenja vračila prejšnjih cerkvenih poslopij. Tako jim je ta edikt glede na dikcijo dal manj kot Galijenov iz 260, manj kot Konstantinov in Maksencijev zakon, zato se domneva, da je bila zadeva prepuščena izvedbi provincialnim namestnikom. V duhu te politike je Konstantin 313 odredil vračilo cerkva katoliški cerkvi na Zahodu, za Ilirik in Trakijo je to storil [[Licinij]]. Iz tega je v Milanu nastal Milanski edikt, ki je po pisanju bistveno bolj radodaren do kristjanov kot Galerijev, vendar se v praksi zadeve niso zelo spremenile. V sklepu Galerijevega edikta so cesarji prosili kristjane, naj molijo za dobro države in cesarje k svojemu Bogu, kar jih je pravno izenačilo s poganskimi žrtvovanji, poudarila legalizacijo krščanstva in mu priznala državotvorno vlogo. Razen Galerijevega se nam drugi prokrščanski zakoni niso ohranili v celoti, temveč le v zapisih v historiografskih tekstih, kar preučevanje verske tolerance v tem obdobju oteži. Preganjanje kristjanov je bilo v veliki meri odvisno od politike posameznih cesarjev in od politične situacije. Razen Galerija je bil eden hujših preganjalcev Dioklecijan, prenehanje preganjanja pa se je zgodilo bolj iz političnih kot iz verskih razlogov. [[Milanski edikt]] 313, ki je kristjanom v rimskem cesarstvu zagotovil popolno enakopravnost s pripadniki drugih veroizpovedi, ki sta ga izdala cesarja Konstantin in Licinij, pomeni pravni preobrat svetovnih razsežnosti, ker je bila rimska država organizirana po principu božje države. Krščanstvo je tako zgolj v nekaj letih postalo iz preganjane vere najprej dovoljena, potem pa še enakopravna vera.<ref name="#1"/> == Literatura na to temo == V tem odseku bo predstavljena tako slovenska kot tuja literatura na temo preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. * [[Bruno Bleckmann]]: ''Zu den Motiven der Christenverfolgung des Decius''. In: ''Deleto paene imperio Romano. Transformationsprozesse des Römischen Reiches im 3. Jahrhundert und ihre Rezeption in der Neuzeit''. Herausgegeben von [[Klaus-Peter Johne]], Thomas Gerhardt und [[Udo Hartmann]]. Steiner, Stuttgart 2006, ISBN 978-3-515-08941-8. * [[Hans Conzelmann (Theologe)|Hans Conzelmann]]: ''Geschichte des Urchristentums''. 6. Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1989, ISBN 3-525-51354-2, S. 108–115. * [[Klaus Martin Girardet]]: ''Die konstantinische Wende''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2006, ISBN 3-534-19116-1. * [[Joachim Molthagen]]: ''Der römische Staat und die Christen im zweiten und dritten Jahrhundert'', 2. Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1975, ISBN 3-525-25142-4. * [[Jacques Moreau (Historiker)|Jacques Moreau]]: ''Die Christenverfolgung im Römischen Reich''. 2. Auflage. de Gruyter, Berlin 1971, ISBN 978-3-11-002456-2. * Kurt Dietrich Schmidt: ''Kirchengeschichte''. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1990, ISBN 3-525-52178-2. * [[Karen Piepenbrink]]: ''Antike und Christentum''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2007, ISBN 3-534-06043-1. == Glej tudi == * [[Dioklecijanov edikt]] * [[Dioklecijanovo preganjanje]] * [[Julijan Odpadnik]], poslednji poganski cesar * [[Milanski edikt]] * [[Teodozij I.]], cesar, ki je z ediktom 381 n. št. prepovedal pogansko vero in [[Arijanstvo]]. == Viri in opombe == {{opombe}} [[Kategorija:Preganjanje kristjanov]] [[Kategorija:Antično krščanstvo]] amdi5ycxnlmoyndup64arruoov1u20m 24KUL.si 0 477641 5747605 5492264 2022-08-26T19:34:25Z Globokivisoki 150891 /* vrh */ odstranil predlogo navedi vir, ker sta že dva vira wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče|name=24KUL.si|logo=|type=|commercial=ne|language=[[slovenščina]]|owner=KUL.si|editor=|launch_date=2009|url=[http://24kul.si 24kul.si]}} '''24KUL.si''' je slovenski spletni portal, ustanovljen leta 2009, ki deluje v okviru ''KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja'', ''Civilne iniciative za družino in pravice otrok'' in ''Koalicije za otroke gre!''. Zavod, ki spletni portal izdaja, se financira prek prostovoljnih donacij.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zavod KUL.si {{!}} 24KUL.si|url=http://24kul.si/zavod-kulsi|website=24kul.si|accessdate=2020-04-15}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Referendum o pravicah istospolno usmerjenih: Strehovčev nabiralnik za Primčevo kampanjo|url=https://www.dnevnik.si/1042725060|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-15}}</ref> Spletni portal upravlja visok predstavnik slovenske Katoliške cerkve [[Tadej Strehovec]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tadej Strehovec ni več obtožen sovražnega govora|url=https://www.dnevnik.si/1042876390|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-15}}</ref> ki je tudi ustanovitelj portala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Pravica do sovraštva|url=https://www.mladina.si/187141/pravica-do-sovrastva/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-15}}</ref> 24KUL.si je eden izmed vodilnih organizacij na področju nasprotovanja splavu v Sloveniji,<ref name=":3" /> v svojem poročanju pa je tudi kritičen do LGBT skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Moralna dvoličnost|url=http://www.mladina.si/51158/moralna-dvolicnost/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-15}}</ref><ref name=":1" /> 24KUL.si leta 2012 ni bil vpisan v uradni razvid medijev čeprav verjetno ustreza takšni opredelitvi.<ref>{{Navedi splet|title=Ja pa je!|url=http://www.mladina.si/113555/ja-pa-je/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-15}}</ref> Zaradi zapisa na portalu iz leta 2016 je bil sprožen sodni postopek proti Tadeju Strehovcu kot domnevnemu odgovornemu uredniku portala zaradi suma sovražnega govora. V anonimnem zapisu na portalu je bil namreč objavljen seznam posameznikov in organizacij, ki so pospisale pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk, ki jih je zapis opisal kot člane "slovenskega abortivnega lobija". Strehovec je zanikal funkcijo odgovornega urednika in navedel, da je na portalu moč objavljati brez predhodnega nadzora.<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Strehovec na sojenju zavrnil očitke o spodbujanju sovraštva|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tadej-strehovec-na-sojenju-zavrnil-ocitke-o-spodbujanju-sovrastva/468435|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-15|language=sl}}</ref><ref name=":2" /> Strehovec je bil obtožbe leta 2019 oproščen, saj ni bilo mogoče vrednotiti trditve tožilstva, da je Strehovec avtor članka, ter tudi ni bilo mogoče ugotoviti, kdo vse je sodeloval pri ustvarjanju čalnka.<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2009]] [[Kategorija:Organizacije proti splavu]] htwqa6o6grfw8x56hl1z45qbrh6j5gd Lažne novice 0 478328 5747670 5662595 2022-08-27T07:05:18Z 86.58.32.180 slovnična napaka wikitext text/x-wiki {{lektura}} '''Lažne novice''' (znane tudi kot ''neželene novice, psevdo novice ali lažne novice'') je oblika novic, ki je sestavljena iz namernih dezinformacij ali prevar, ki se širijo prek tradicionalnih novic (tiskanih in predvajanih) ali spletnih [[Družbeni mediji|družbenih medijev]]. Digitalne novice so vrnile in povečale uporabo lažnih novic ali rumenega novinarstva. Ponarejene novice se pogosto odzivajo kot napačne informacije na platformah družbenih medijev in občasno najdejo svojo pot tudi do običajnih medijev. Lažne novice se običajno pišejo in objavljajo z namenom, da se zavedejo, da bi škodovali agenciji, subjektu ali osebi in / ali se tako finančno ali politično okoristili. Za povečanje bralstva pogosto uporablja senzacionalistične, nepoštene ali povsem izmišljene naslove. Podobno zgodbe in naslovi v „klik vabah“ (clickbait) prinašajo oglaševalske prihodke od te dejavnosti. Ustreznost lažnih novic se je v politiki po resnici povečala. Za medijske prodajalne je ključno, da pritegnejo gledalce na svoja spletna mesta, potrebna za ustvarjanje prihodkov od spletnega oglaševanja. Objava zgodbe z lažno vsebino, ki pritegne uporabnike, koristi oglaševalcem in izboljša ocene. Preprost dostop do oglaševalskih prihodkov na spletu, povečana politična polarizacija in priljubljenost družbenih medijev, predvsem [[Facebook]] News Feed-a, so vključeni v širjenje lažnih novic, ki tekmuje z legitimnimi novicami. V ustvarjanje in širjenje lažnih novic, zlasti med volitvami, so redno vpleteni tudi mnogi sovražni vladni akterji, ki so po nekaterih raziskavah tudi zelo uspešni. == Izvor in pomen besede == Izraz pravzaprav izvira iz konca 19. stoletja, ko so ga časopisi in revije uporabljali za hvalitev lastnih novinarskih standardov in za napadanje njihovih tekmecev. Leta 1895 se je na primer Electricity: priljubljeni električni časopis hvalil, da „nikoli ne kopiramo lažnih novic“. '''Pomen besede:''' gre za lažne zgodbe in novice, ki se širijo po internetu ali uporabljajo druge medije in so običajno ustvarjene za vpliv na politična stališča oziroma kot šalo. == Zgodovina == '''Mlajša [[zgodovina]] človeštva je polna lažnih novic.''' Leta 522 pred našim štetjem po smrti perzijskega cesarja Cambysesa je skupina lovcev moči, ki jih je vodil Darius, razširila lažno novico, da človek, ki je nasledil Cambysesa, ni njegov brat in zakoniti dedič Bardia, ampak uzurpator. Skupina je nato uprizorila upor, ubila »lažnega Bardijo« in krono podelila svojemu poglavarju Dariju. Prišel je večji kos lažnih novic v obliki zgodbe, ki se je vrtela okoli Aleksandra Velikega, nepremagljivega osvajalca. Menda naj bi živel do zrele starosti 33 let. V samo 10 letih naj bi Makedonci pod njegovo oblastjo osvojili skoraj ves takratni svet od Balkanskega polotoka do Rusije do Indijskega oceana in od Severne Afrike do Indijskega podkontinenta, Srednje Azije in Kitajske. To vključuje razdaljo okoli 40.000 kilometrov. Zgradil naj bi 20 mest, poimenovanih po sebi, vzel štiri žene (že dolgo pred islamom) in „neznano dolgo“ izginil v iskanju vodnjaka večne mladosti. Zaradi pomanjkanja podatkov o teh čudovitih podatkih, zgodovinari trdijo, da se je značaj [[nomad]]a prvič pojavil v grški in latinski literaturi že leta 160 pr.n.št. V času absidskega kalifata, katerega sedež je bil v Bagdadu, so lažne novice širili profesionalni ranconterusi, v arabščini znani kot qas, od tod tudi pregovor „al-qas la yahub al-qas“ (ranconteur ne mara racionarja!). Pod vlado kalifa Wathiqoma je [[Bagdad]] štel več kot 100 „qasov“, od katerih so nekateri bogatili in širili lažne novice za bogate in močne pokrovitelje. Ruska zgodovina je polna lažnih carjev, v javnosti znanih kot psevdo Dimitrij, ki so se pojavili „v času težav“, in zahtevali krono. Uporabljali so medije svojega časa, večinoma so bili to duhovniki, ki so pridigali v cerkvah, in potujoči trgovci. Pogosto je bil rezultat ljudski upor ali državljanska vojna. Včasih bi lažne novice lahko pomagale prinesti mir. V 15. stoletju sta bili v vojni [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta ji vladala dva bratranca. Mir je bil vzpostavljen, ko je portugalski kralj svojemu španskemu bratrancu podelil domnevno bogat mediteranski otok. Ni bilo pomembno, da takega otoka sploh ni bilo in da je bil zemljevid, predstavljen Špancem, eden izmed Serendipov, danes znanih kot [[Cejlon]] v Indijskem oceanu. Pred kratkim so bile lažne novice uporabljene za spodbujanje francoske revolucije iz leta 1789. Revolucionarni voditelji so trdili, da je bil zapor Bastille poln "junaških borcev za narod." Ko pa so stavbo zajeli, je vsebovalo le sedem zapornikov, vsi navadni kriminalci. Revolucionarji so proti kraljici Marie Antoinette razširili številne lažne novice, tudi tisto o njeni verižici, ki je pozneje navdihnila Aleksandrovo Dumo. Ko je prišlo do plime, so bile proti voditeljem revolucije uporabljene lažne novice. Robespierreja, najbolj radikalnega od revolucionarnih voditeljev, so obtožili, da se je na skrivaj poročil s hčerko Luja XVI, kot prvi korak k uveljavljanju krone. Za nagrado je dobil giljotino. Carska tajna služba Okhrana je ponarejene novice izpopolnila v umetnost. Njena mojstrovina so bili tako imenovani Protokoli sionskih starejših, ki je več sto let služil v številnih teorijah zarote. Leta 1879 je pruski kancler [[Bismarck]] uporabil doktorirano različico pogovora med svojim kraljem in francoskim veleposlanikom o španskem kraljevem nasledstvu, da bi Francoze izzval v vojno. Ponarejena različica je nastala v obliki razvpitega telegrama Ems. Francozi so prevzeli vabo in izgubili vojno skupaj s provincami [[Alzacija]] in [[Lorena]]. V Veliki Britaniji kot pričanje o lažnih novicah obstaja tako imenovano pismo Zinoviev, poimenovano po takratnem voditelju Kominterne. [[Daily Mail]] ga je objavil le štiri pred volitvami leta 1924, da bi sprožil tesnobo pri komunistih, ki jih je nadzirala [[Moskva]], in so nameravali prevzeti oblast prek Laburistične stranke, če bi dobili večino glasov v Domu občine. V Iranu so bile lažne novice uporabljene za promocijo basni o operativcu CIA z imenom Kermit Roosevelt, ki je v državnem udaru leta 1953 zrušil vlado. V spominih se Tahia Kazem, vdova egiptovskega predsednika Gamala Abdulja Nasserja, spominja potovanja po Jugoslaviji, ko je njen mož obveščen, da ga je [[CIA]] načrtovala, da bi ga ujela na morju na poti domov. To lažno novico so Sovjeti skovali in jo razširili prek Muhammad Hassanein Heikala, nato pa še preko Nasserjevih medijskih sodelavcev. Cilj je bil, da bi Nasser odletel v Moskvo in od tam v Kairo, pri čemer je [[ZSSR]] igral zaščitnika. Lažne novice nimajo vedno političnih ali verskih ciljev. Lahko bi jih uporabili tudi za hiter zaslužek. Leta 1977 je belgijsko podjetje prepričalo francoskega predsednika Valerija Giscarda d'Estainga, da so razvili [[letalo]], ki bi lahko odkrilo naftna polja s pomočjo vohanja. Predsednik jim je nasedel in izkašljal 800 milijonov frankov, ponarejevalci pa so izginili z denarjem in brez vsake sledi. 1983 - Časnik Patriot je objavil članek "[[AIDS]] lahko vdre v Indijo: Skrivnostna bolezen, ki jo povzročijo poskusi v [[ZDA]]." Lažna zgodba je bila objavljena v večjih časopisih v 50 državah in navajala anonimnega ameriškega znanstvenika, ki nakazuje, da je "Pentagon ustvaril novo smrtonosno bolezen v želji po razvoju novega biološkega orožja." 1991 - Po ameriških novicah se je razširila govorica, da bo truplo Vladimirja Lenina prodalo na dražbi za več milijonov dolarjev. Ruska vlada se je razjezila, urednik Forbesa pa je priznal, da zgodba ni resnična. 2016 - Govorice so [[Hillary Clinton]] lažno obtožile, da je v središču trgovine z otroki. #Pizzagate 2017 - Lažno spletno mesto z naslovom The Boston Tribune je poročalo, da bo tašča Baracka Obame dobila denar od vlade za skrb za vnuke, Sašo in Malia. Zgodba je segla do običajnih medijev, a je bila hitro zaprta, saj ni imela dokazov in je bila povsem napačna. Stran s ponarejenimi novicami je bila odstranjena. Zaradi načina, na katerega je Trump uporabil izraz, je medijska kolumnistka [[Washington Post]]-a Margaret Sullivan opozorila kolege novinarje, da je "čas, da se upokoji izraz " lažne novice ", že izgubljen.“ Do konca leta 2018 je izraz „lažne novice", postal beseden in ameriški novinarji, vključno z Inštitutom Poynter, so prosili za opravičila in za umik izdelkov od podjetij, ki uporabljajo izraz. Oktobra 2018 je britanska vlada odločila, da se izraz "lažne novice" ne bo več uporabljal v uradnih dokumentih, ker gre za "slabo opredeljen in zavajajoč izraz, ki povezuje različne napačne podatke, od resnične napake do tujega vmešavanja v demokratični procesi." Temu je sledilo priporočilo Odbora za digitalne, kulturne, medijske in športne zadeve Parlamenta, da se izogiba izrazu. == Namen in vrste == '''Namen''' - Ustvarjene so za širšo skupno rabo na spletu z namenom ustvarjanja prihodkov od oglasov s spletnim prometom ali diskreditacije javne osebe, političnega gibanja, podjetja itd. Medijska profesorica Melissa Zimdars lažne novice razvrsti v '''štiri različne kategorije:''' # Lažne, ali redno zavajajoče spletne strani, ki se delijo na Facebooku in družbenih medijih. # Spletna mesta, ki lahko krožijo zavajajoče in / ali potencialno nezanesljive informacije. # Spletna mesta, ki včasih uporabljajo naslove clickbait-y in opise družbenih medijev. # Satirična in / ali komična mesta, ki lahko ponudijo pomembne (in zabavne) kritične komentarje politike in družbe. Poleg tega [[The Columbia Journalism]] Review poroča, da obstajajo še tri vrste lažnih novic: # Verodostojno gradivo, uporabljeno v napačnem kontekstu. # Spletna mesta novic Imposter, zasnovana tako, da izgledajo kot blagovne znamke, ki jih že poznamo. # Manipulirana vsebina. == Viri == *Lažne novice, izvor besede. Citirano 18.4.2020. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.csmonitor.com/The-Culture/In-a-Word/2019/0726/Surprisingly-old-words-that-seem-contemporary *Lažne novice, pomen besede. Citirano 18.4.2020. Dostopno na spletnem naslovu: https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/fake-news *Lažne novice, zgodovina. Citirano 19.4.2020. Dostopno na spletnih naslovih: https://aawsat.com/english/home/article/1465221/amir-taheri/brief-history-fake-news in https://d1e2bohyu2u2w9.cloudfront.net/education/sites/default/files/tlr-asset/newsmedialit_fakenewstimeline_8.5x11.pdf *Lažne novice, namen. Citirano 19.4.2020. Dostopno na spletnem naslovu: https://libguides.madisoncollege.edu/fakenews *Lažne novice, vrste. Citirano 19.4.2020. Dostopno na spletnem naslovu: https://guides.mysapl.org/fake-news/fake-news-basics == Spletne povezave == *http://unesdoc.unesco.org/images/0026/002610/261065e.pdf *https://apnews.com/NotRealNews *https://www.wnycstudios.org/shows/otm *https://www.nytimes.com/2016/11/25/world/europe/fake-news-donald-trump-hillary-clinton-georgia.html *https://web.archive.org/web/20170426081655/http://newsexaminer.net/paul-horner-news/paul-horner-news-internet-news-satirist-writer-news-examiner/ *http://www.dw.com/en/fake-news-casts-wide-net-but-has-little-effect/a-42029486 *http://fakenews.publicdatalab.org/ *https://novinar.com/novica/vasileios-mezaris-lazne-novice-in-platforma-invid-ko-je-umetna-inteligenca-problem-in-resitev/ o4eqzmsrjthcnszajxyu2wi32p4zu5p Maša P. Žmitek 0 482912 5747619 5733083 2022-08-26T20:10:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Maša Žmitek |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |image = |caption = |alma_mater = Visoka šola za dizajn v Ljubljani<br>[[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] }} '''Maša P. Žmitek''' je [[Slovenci|slovenska]] [[Ilustrator|ilustratorka]] in [[Grafično oblikovanje|grafična oblikovalka.]] Je [[Samozaposlitev|samozaposlena]] v kulturi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/masa-zmitek-prosi-samozaposlena-v-kulturi-ilustratorka-oblikovalka-in-producentka/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-10-14|title=MAŠA ŽMITEK PROŠIĆ - SAMOZAPOSLENA V KULTURI - ILUSTRATORKA, OBLIKOVALKA IN PRODUCENTKA|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodi galerijo [[Vodnikova domačija|Vodnikove domačije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Na Vodnikovi domačiji kmalu spet decembrski sejem ilustracije|url=https://www.sta.si/2579985/na-vodnikovi-domaciji-kmalu-spet-decembrski-sejem-ilustracije|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-14|date=29. november 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Bila je pripravnica v [[New York|newyorškem]] studiu umetnice Ellen Frank v letih 2009 in 2010. Tam se je izpopolnjevala v rabi starih slikarskih tehnik in receptur.<ref>{{Navedi novice|title=A Medieval Skill Is Nurtured in Gold-Leaf Splendor (Published 2011)|url=https://www.nytimes.com/2011/01/02/nyregion/02artsli.html|newspaper=The New York Times|date=2010-12-31|accessdate=2020-10-14|issn=0362-4331|language=en-US|first=Karin|last=Lipson}}</ref><ref name=":2">[https://www.duplek.si/objava/41563 "Ko se znebim strahu, se popolnoma prepustim risanju, zame zunanji svet tedaj ne obstaja"], str. 24-25, Jamnik Pocajt, Tatjana (april 2012), ''Novice občine Duplek'', l. 17, št. 1</ref> Pri projektu Frankove, Cities of Peace Illuminated, je Žmitkova sodelovala tudi kot asistentka.<ref>{{Navedi splet|title=MEET THE TEAM|url=https://www.citiesofpeace.org/past-interns|website=Cities of Peace Illuminated|accessdate=2020-10-14|language=en-US}}</ref> Leta 2014 je sodelovala na dražbi umetnin za obnovo OŠ Jovan Jovanović Zmaj v [[Obrenovac|Obrenovcu]], ki je bila uničena v poplavah.<ref>{{Navedi splet|title=Solidarnostna dražba umetniških del za obnovo šole v Obrenovcu|url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/aktualno/solidarnostna-drazba-umetniskih-del-za-obnovo-sole-v-obrenovcu/|website=Cosmopolitan.si|accessdate=2020-10-14|date=19. junij 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Bila je mentorica na delavnicah mednarodnega filmskega festivala za mlade Film na oko 2017.<ref>{{Navedi splet|title=Ekipa & Kontakti|url=https://filmnaoko.si/o-festivalu/ekipa/|website=Eye on Film 2017|accessdate=2020-10-14|language=sl-SI}}</ref> Sedela je v žiriji, ki je ocenjevala stripe, ki so do 1. maja 2020 prispeli na natečaj »Življenje v času koronavirusa« [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.muzej-nz.si/si/dogodki/1032-Nagradni-stripovski-natecaj-Zivljenje-v-casu-korona-virusa|title=Nagradni stripovski natečaj: Življenje v času korona virusa|date=|accessdate=14. oktober 2020|website=muzej-nz.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.muzej-nz.si/si/dogodki/1039-zivljenje-v-casu-koronavirusa-razstava-stripov|title=Življenje v času koronavirusa. Razstava stripov|date=|accessdate=14. oktober 2020|website=muzej-nz.si|publisher=|last=|first=}}</ref> === Študij === Diplomirala je na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani, na katedri za vizualne komunikacije (2010),<ref>{{Navedi splet|title=Knjiga pravljic : diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1024159072|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=|publisher=}}</ref> magistrirala pa na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], na oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij (2018).<ref>{{Navedi splet|title=Megafavna kenozoika, razred: sesalci : magistrsko delo B|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/3819118|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=|publisher=}}</ref> Bila je štipendistka [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Razstava štipendistov MOL|url=https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/prireditve/razstava-stipendistov-mol-2/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nagrade in priznanja == * univerzitetna Prešernova nagrada 2018 za magistrsko nalogo ''Megafavna kenozoika, razred: sesalci''<ref>{{Navedi splet|title=Prešernove nagrade študentom|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2018120513125877/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=5. december 2018|publisher=}}</ref> * priznanje Brumen za knjigo ''Megafavna kenozoika'' na 9. bienalu slovenskega oblikovanja Fundacije Brumen (2019)<ref>{{Navedi splet|url=https://brumen.awardsplatform.com/gallery/aAmZgREx/BzvRRjRz?search=7078ca5c0ada6801-28|title=Megafavna kenozoika; knjiga|date=|accessdate=14. oktober 2020|website=brumen.awardsplatform.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=9. bienale Brumen|url=https://www.brumen.org/bienale|website=Fundacija Brumen|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Dela == === Ilustracije === ==== Knjige ==== * ''Na predvečer spremembe'', Danica Križanič Müller (Založba Pivec, 2015) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/89913857 COBISS] * ''Se vam lahko pridružim?'', Anja Brus (Javni zavod Študentski dom, 2019 ) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/295804928 COBISS] ==== Ostalo ==== * ''Kako zagnati trajnostno urbano regeneracijo?'', vodič, KD prostoRož (2017)<ref>Dostopno na http://prostoroz.org/wp-content/uploads/2017/10/plakat_web.pdf, pridobljeno 14. oktobra 2020</ref> === Make-up === * uradni videospot [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] in [[Klemen Klemen]] - ''Razprodaja'' (2014)<ref>Videospot na [https://www.youtube.com/watch?v=AEa-r2NbCUA YouTube], ReflektorMusicTV, 14. maj 2014, pridobljeno 14. oktobra 2020</ref> === Fotografija === * uradna spletna stran oblikovalke nakita Maje Licul<ref>{{Navedi splet|title=Maja Licul { jewellery }|url=https://www.majalicul.com/about-this-site/|website=majalicul.com|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=|first=}}</ref> === Scenografija === * ''Zaprta vrata'', Jean-Paul Sartre, Šentjakobsko gledališče Ljubljana (2012)<ref>{{Navedi splet|title=ZAPRTA VRATA (Stranska scena)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/40|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Razstave == * 2016 (5.-13. maj): razstava likovnih del štipendistov Mestne občine Ljubljana, v Desnem atriju [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestne hiše]]<ref name=":3" /> * 2017: razstava študentov smeri Grafično oblikovanje ALUO<ref>{{Navedi splet|title=Razstava študentov smeri Grafično oblikovanje|url=https://www.aluo.uni-lj.si/novica/razstava-studentov-smeri-graficno-oblikovanje/|accessdate=2020-10-14|language=sl-SI|date=24. maj 2017|website=aluo.uni-lj.si|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2017: skupinska fotografska razstava Nasedli kit, galerija Fbunker, [[Velenje]]<ref>{{Navedi splet|title=Odprtje fotografske razstave »Nasedli kit«, voden ogled Velenjskega gradu s pasjimi prijatelji, dnevni tabor za osnovnošolce|url=http://www.velenje.com/lokalne/novica.php?fID=19668|website=www.velenje.com|accessdate=2020-10-14|date=20. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2019 (31. maj - 22. junij): skupinska razstava Hiša ilustracij 2019, Layerjeva hiša ter galerije Mahlerca, Mergentalerjeva in Na mestu<ref>{{Navedi splet|title=Razstava - Hiša ilustracij 2019|url=http://www.layer.si/si/razstave/razstava/1022/hisa-ilustracij-2019|website=Layerjeva hiša Kranj|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=}}</ref> * 2019: Bienale ilustracije v Bratislavi, BIB 2019<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada slovenski ilustraciji|url=https://www.dnevnik.si/1042913512|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-14|date=10. november 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2020 (6. februar - 29. marec 2020): samostojna razstava v Galeriji Prešernove hiše ([[Gorenjski muzej]])<ref>{{Navedi splet|title=Razstava Maše P. Žmitek|url=http://museums.si/sl-si/Domov/Razstave-dogodki/Dogodek?id=473947|website=museums.si|accessdate=2020-10-14|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.behance.net/masa_zmitek Profil] na spletni umetniški platformi Behance {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žmitek, Maša}} [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 5yf1aecmvxkvhyikcr8bun3eas8hdp9 Mario Fafangel (zdravnik) 0 488900 5747556 5746441 2022-08-26T14:41:39Z MZaplotnik 13263 pravilna transkripcija v zapisu IPA wikitext text/x-wiki {{Zapomen|slovenskega jadralca|Mario Fafangel}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Mario Fafangel]] (dedek)}} '''Mario Fafangel''' ({{IPA2|fa'fændʒel}} ali {{IPA2|fafæn'gel}})<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation}}</ref>, slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name="rtv">{{Citat|title=Mario Fafangel|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/sopotnica/174723348|accessdate=2022-08-19|language=sl|first=|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo smo {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov|website=www.nijz.si|accessdate=2022-08-19}}</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Epidemiolog Mario Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi epidemiolog v državi Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Uredništvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Upam, da s cepljenjem skupaj stopamo proti koncu epidemije|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Junija 2022 ga je vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za COVID-19.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] a5kiopwxijbjsba9yn12z6euk1poqq9 5747573 5747556 2022-08-26T16:07:57Z Sporti 5955 np wikitext text/x-wiki {{Zapomen|slovenskega jadralca|Mario Fafangel}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Mario Fafangel]] (dedek)}} '''Mario Fafangel''' ({{IPA2|fa'fændʒel}} ali {{IPA2|fafæn'gel}})<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation}}</ref>, slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name="rtv">{{Citat|title=Mario Fafangel|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/sopotnica/174723348|accessdate=2022-08-19|language=sl|first=|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo smo {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov|website=www.nijz.si|accessdate=2022-08-19}}</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Epidemiolog Mario Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi epidemiolog v državi Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Uredništvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Upam, da s cepljenjem skupaj stopamo proti koncu epidemije|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Junija 2022 ga je [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]] imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za COVID-19.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] 7ffal0cj129j8ekks8g4yxdjppplsg7 Lublinski trikotnik 0 494518 5747699 5699294 2022-08-27T08:05:01Z 2004ana 146315 slovnična napaka wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Organizacija | name = {{lang-en|Lublin Triangle}} | image = | caption = | logo = Lublin Triangle logo.svg | map = Lublin Triangle.svg | abbreviation = '''LT''', '''TL''', '''ЛТ''' | motto = | formation = [[28. julij]] [[2020]] | type = [[mednarodna organizacija]] | status = | purpose = [[mednarodna varnost]], boj proti ruski agresiji, širitev Evropske unije<ref>{{ref-en}} [http://euromaidanpress.com/2020/08/01/poland-lithuania-and-ukraine-create-lublin-triangle-to-counter-russian-aggression-and-expand-europe/ Poland, Lithuania and Ukraine create Lublin Triangle to counter Russian aggression and expand Europe], 01.08.2020 // Euromaidan Press</ref> | headquarters = | location = | membership = | language = [[litovščina]]<br/>[[poljščina]]<br/>[[ukrajinščina]] | budget = | website = | remarks = }} '''Lublinski trikotnik''' ({{Jezik-lt|Liublino trikampis}}; {{Jezik-pl|Trójkąt Lubelski}}; {{lang-uk|Люблінський трикутник, Liublinskyi trykutnyk}})&nbsp;- tristranska platforma za politično, gospodarsko, kulturno in socialno sodelovanje med [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]<ref name="МЗСУ">{{Navedi splet|url=https://www.kmu.gov.ua/news/spilna-deklaraciya-ministriv-zakordonnih-sprav-ukrayini-respubliki-polshcha-ta-litovskoyi-respubliki-shchodo-zasnuvannya-lyublinskogo-trikutnika|title=Спільна декларація міністрів закордонних справ України, Республіки Польща та Литовської Республіки щодо заснування «Люблінського трикутника»|last=|date=28 липня 2020|website=|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|archiveurl=http://archive.is/pWtz0|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref>, katere namen je podpirati vključevanje Ukrajine v [[Evropska unija|EU]]. Države iz Lublinskega trikotnika so izrazile podporo obnovi ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja in pozivajo h koncu ruske agresije nanjo. V Lublinskem trikotniku ima Ukrajina status okrepljenega partnerja zveze [[NATO]] in navaja, da je ponujanje akcijskega načrta za njeno članstvo v NATO naslednji potreben korak v tej smeri.<ref>https://mfa.gov.ua/en/news/kuleba-czaputowicz-and-linkevicius-launched-lublin-triangle-new-format-ukraine-poland-and-lithuania</ref><ref>http://urm.lt/default/en/news/joint-declaration-of-foreign-ministers-of-the-republic-of-poland-the-republic-of-lithuania-and-ukraine-on-establishing-lublin-triangle-</ref><ref>https://www.gov.pl/web/diplomacy/meeting-of-foreign-ministers-of-poland-lithuania-and-ukraine</ref> Tripartitna oblika temelji na tradiciji in zgodovinskih povezavah treh držav. Ustrezno skupno izjavo so ministri podpisali 28. julija v [[Lublin|Lublinu]] na Poljskem.<ref name="МЗСУ">{{Navedi splet|url=https://www.kmu.gov.ua/news/spilna-deklaraciya-ministriv-zakordonnih-sprav-ukrayini-respubliki-polshcha-ta-litovskoyi-respubliki-shchodo-zasnuvannya-lyublinskogo-trikutnika|title=Спільна декларація міністрів закордонних справ України, Республіки Польща та Литовської Республіки щодо заснування «Люблінського трикутника»|last=|date=28 липня 2020|website=|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|archiveurl=http://archive.is/pWtz0|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> Lublin je bil izbran posebej kot namig na srednjeveško Lublinsko unijo, ki je ustvarila [[Republika obeh narodov|poljsko-]] litovsko Commonwealth, eno največjih [[Evropa|evropskih]] držav v tistem času. Ideja o ustanovitvi takšne organizacije pripada Adamu Czartoryskemu, ki ga je izrazil Viacheslav Chornovil.<ref>{{YouTube|6sQ5JKV9b6g|Потрійний удар по Кремлю! Україна, Литва і Польща об‘єдналися у Люблінський трикутник|logo=1}}</ref> == Zgodovina == Skupna izjava ministrov za zunanje zadeve Litvi, na Poljskem in v Ukrajini od Linas Linkevičius, Jacek Chaputowicz in [[Dmitro Kuleba]] o oblikovanju format je bil podpisan 28. julij 2020 v Lublinu na Poljskem. 1. avgusta 2020 je ukrajinski [[Dmitro Kuleba|minister Dmytro Kuleba]] povabil beloruskega ministra za zunanje zadeve Vladimirja Makeija na drugo srečanje, ki bo v [[Kijev|Kijevu]].<ref>https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3074064-kuleba-zaprosiv-glavu-mzs-bilorusi-na-zustric-ministriv-lublinskogo-trikutnika.html</ref> Med gospodarskim forumom v poljskem Karpaczu 10. septembra 2020 je direktor vzhodnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva Jan Hofmokl izjavil, da bi moral biti Lublinski trikotnik dejansko kvadrat z [[Belorusija|Belorusijo]]. Po njegovem mnenju [[Minsk|je bil Minsk]] v začetni fazi zainteresiran za ta politični projekt, pozneje pa si je premislil.<ref>https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3097629-lublinskij-trikutnik-mav-buti-kvadratom-iz-bilorussu-mzs-polsi.html</ref> 17. septembra 2020 je bilo prvo srečanje (v video formatu) nacionalnih koordinatorjev Lublinskega trikotnika, ki so ga julija 2020 ustanovili zunanji ministri Ukrajine, Poljske in Litve. Vasyl Bodnar (Ukrajina), Marcin Pszydach (Poljska) in Dalus Cekuolis (Litva) so bili imenovani za koordinatorje tega tristranskega mehanizma sodelovanja. Strani sta razpravljali o pripravah na naslednje srečanje zunanjih ministrov iz Lublinskega trikotnika, ki bo na pobudo ministra Dmytra Kulebe v Kijevu. Ena glavnih nalog Lublinskega trikotnika bi morala biti usklajevanje ukrepov Ukrajine, Poljske in Litve za učinkovit odziv na izzive in grožnje skupni varnosti, med katerimi je prednostna naloga boj proti hibridnim grožnjam Rusije.<ref name=":0">https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3101846-lublinskij-trikutnik-viznaciv-odnim-iz-prioritetiv-protidiu-gibridnim-zagrozam-rf.html</ref> 29. januarja 2021 je med prvim spletnim srečanjem Lublinskega trikotnika ukrajinski zunanji minister Dmytro Kuleba na brifingu izjavil, da so Ukrajina, Litva in Poljska naklonjene Belorusiji, da se pridruži Lublinskemu trikotniku, vendar čas še ni napočil. {{Navedek|"Seveda je brez Belorusije Lublinski trikotnik nekoliko nepopoln. Na koncu bi si želeli, da bi se pridružila demokratična Belorusija in "Lublinski trikotnik" spremenila v Lublinski "kvadrat". Toda čas za to še ni prišel. Hkrati pa vsi razumemo, da razmere v Belorusiji ne vplivajo le na dvostranske odnose države s sosednjimi državami, temveč tudi na razmere v regiji kot celoti, "je dejal Kuleba in povzel prvo srečanje v Lublinski trikotnik.<ref>https://www.radiosvoboda.org/a/news-lublinskyi-trykutnyk-bilorus/31076313.html</ref>}} 28. februarja 2021 je postalo znano, da je konec januarja 2021 beloruska predsednica izvoljena [[Svetlana Tihanovska|Svitlana Tikhanovska]] leta 2020 najprej stopila v stik z zunanjim ministrom Ukrajine Dmytrom Kulebo, kjer nas je povabil na sestanek Lublinskega trikotnika in čaka na povabilo na srečanje brez povezave z gospodom Kulebo in z Vrhovno rado. Svitlana je opozorila, da si želi, da bi "Lublinski trikotnik" postal "Lublinska četverica".<ref>https://nv.ua/ukr/world/countries/tihanovska-revolyuciya-v-bilorusi-prodovzhitsya-pidpilno-interv-yu-ostanni-novini-50144447.html</ref> == Mehanizmi sodelovanja == V skladu s to skupno izjavo Litve, Poljske in Ukrajine bi se morali zunanji ministri pogodbenic redno sestajati, zlasti na področju večstranskih dejavnosti, in ob sodelovanju izbranih partnerjev. Organizirali bodo tudi posvetovanja na ravni vodstva ministrstev za zunanje zadeve svojih držav in na teh ministrstvih ustvarili položaje predstavnikov o sodelovanju znotraj Lublinskega trikotnika.<ref name="МЗСУ">{{Navedi splet|url=https://www.kmu.gov.ua/news/spilna-deklaraciya-ministriv-zakordonnih-sprav-ukrayini-respubliki-polshcha-ta-litovskoyi-respubliki-shchodo-zasnuvannya-lyublinskogo-trikutnika|title=Спільна декларація міністрів закордонних справ України, Республіки Польща та Литовської Республіки щодо заснування «Люблінського трикутника»|last=|date=28 липня 2020|website=|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|archiveurl=http://archive.is/pWtz0|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> {{Navedek|"Združujejo nas ne le skupne vrednote in interesi, temveč tudi skupna odgovornost za prihodnost naših držav in regije, v kateri živimo in ki je v zadnjih letih v središču globalne politike," je dejal Vasyl Bodnar. rekel.<ref>https://prm.ua/protidiya-zagrozam-rosiyi-stane-prioritetom-lyublinskogo-trikutnika/</ref>}} Namestnika ministra sta se tudi dogovorila, da bosta začela tristransko tematsko posvetovanje na ravni direktorjev zunanjih ministrstev treh držav. Koordinatorji so pomembno pozornost namenili razmeram v Belorusiji in nekaterih drugih državah v regiji. Vasyl Bodnar se je zahvalil partnerjem za njihovo stalno podporo teritorialni celovitosti in suverenosti naše države ter podporo pri preprečevanju ruske agresije. Svoje sodelavce je seznanil tudi z glavnimi cilji Krimske platforme in pozval Poljsko in Litvo k aktivnemu sodelovanju v okviru platforme, katere cilj je dekokupirati [[Krim (polotok)|Krim]].<ref name=":0">https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3101846-lublinskij-trikutnik-viznaciv-odnim-iz-prioritetiv-protidiu-gibridnim-zagrozam-rf.html</ref> 12. oktobra 2020 je ukrajinski premier Denis Shmygal opozoril na pomen novonastalega "Lublinskega trikotnika" in [[Predsednik Poljske|poljskega predsednika]] [[Andrzej Duda|Andrzeja]] Dudo povabil k razširitvi njegovega formata, in sicer k razpravi o možnosti sestanka voditeljev vlad v " Lublinski trikotnik "med obiskom Ukrajine.<ref>https://www.radiosvoboda.org/a/news-shmyhal-duda/30889480.html</ref> 27. februarja 2021 je litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis za ukrajinski Radio Liberty dejal, da pobuda Lublinskega trikotnika, ki združuje Ukrajino, Litvo in Poljsko, Ukrajino približuje evropskim integracijam: {{Navedek|"Menim, da je ta oblika zelo koristna. Prepričan sem, da je to obliko mogoče razširiti, da ne govorimo samo o politiki. Lahko bi razpravljali tudi o skupni zgodovini, geopolitiki, ekonomiji in mnogih drugih stvareh. Takšna komunikacija omogoča do neke mere strukturiranje našega sodelovanja ... Seveda je zelo koristna in približuje evropsko integracijo Ukrajine, «je dejal.<ref>https://www.youtube.com/watch?v=r-R7smbcGxg&t=431s</ref>}} Prepričan je tudi, da je pobuda Krimske platforme "izjemno koristna ne le za iskanje konkretnih rešitev, temveč tudi za opozarjanje na problem okupacije Krima." == Pobude == [[Slika:LITPOLUKRBRIG_emblem.svg|desno|sličica|247x247_pik| Emblem LitPolUkrbrig]] === Medparlamentarna skupščina === Medparlamentarna skupščina Vrhovne rade Ukrajine, Seim in Senat Republike Poljske ter Seim Republike Litve so bili [[2005|ustanovljeni leta 2005,]] da bi vzpostavili dialog med tremi državami v parlamentarni razsežnosti. Ustanovna seja skupščine je bila [[16. junij|16. junija]] [[2008]] v Ljubljani [[Kijev]], v Ukrajini. Znotraj skupščine delujejo odbori za evropsko in evroatlantsko povezovanje Ukrajine, humanitarno in kulturno sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://poland.mfa.gov.ua/spivrobitnictvo/3394-naukovo-tehnichne-spivrobitnictvo|title=Двосторонні інституційні механізми|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|last=|website=|date=04.01.2013|archiveurl=http://archive.is/HKFDe|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> === Skupna ekipa === Litovsko-poljsko-ukrajinska brigada je večnacionalna enota z zmogljivostmi skupne vojaške brigade, zasnovana za izvajanje neodvisnih vojaških operacij v skladu z mednarodnim pravom ali za sodelovanje v takih operacijah. Sestavljajo ga posebne vojaške enote treh držav, izbrane med 21. puško brigado Pidgal (Poljska), 80. jurišno brigado (Ukrajina) in bataljonom velike vojvodinje Birute Ulan (Litva). Litovsko-poljsko-ukrajinska brigada je bila ustanovljena v okviru tristranskega sodelovanja na obrambnem področju leta [[2014]]. Zagotavljanje nacionalnega prispevka večnacionalnim vojaškim formacijam z visoko pripravljenostjo ( [[Organizacija združenih narodov|sporazumi o rezervah ZN]], bojne taktične skupine EU, [[Natove sile za hitro posredovanje|Natove odzivne sile]] ) ter mednarodnim mirovnim in varnostnim operacijam pod okriljem [[Organizacija združenih narodov|OZN]], [[Evropska unija|EU]], [[NATO|Nata]] in drugih mednarodnih varnostnih organizacij na podlagi mandata [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta OZN]] in v primeru odobritve [[Parlament|parlamentov]] sodelujočih držav.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/news/2014/09/19/pidpisano-ugodu-shhodo-stvorennya-spilnoi-litovsko-polsko-ukrainskoi-brigadi/|title=Підписано Угоду щодо створення спільної литовсько-польсько-української бригади|website=[[Міністерство оборони України]]|date=19.09.2014|archiveurl=http://archive.is/HAiqV|archivedate=20.09.2014|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> Od leta 2016 je LitPolUkrbrig pomemben element Natovih prizadevanj za izvajanje Natovih standardov v oboroženih silah Ukrajine. Glavne dejavnosti brigade vključujejo usposabljanje ukrajinskih častnikov in vojaških enot v teh standardih, načrtovanje in izvajanje operativnih nalog ter vzdrževanje operativne pripravljenosti. [[Slika:LITPOLUKRBRIG_Anaconda_2016.jpg|desno|sličica|300x300_pik| Vojaki litovsko-poljsko-ukrajinske brigade na otvoritveni slovesnosti vaje "Anaconda-2016" na poligonu Nova Deba na Poljskem, junij 2016.]] == Primerjava držav == {| class="wikitable" style="font-size:95%;" !Ime ! [[Litva]] ! [[Poljska]] ! [[Ukrajina]] |- ! Uradno ime ! Republika Litva ( Lietuvos Respublika ) ! Republika Poljska ( Rzeczpospolita Polska ) ! Ukrajina |- | '''Emblem''' | style="text-align:center" | | style="text-align:center" | | style="text-align:center" | |- | '''Zastava''' | style="text-align:center" |{{Flagicon|Lithuania|size=70px|text=none}} | style="text-align:center" |{{Flagicon|Poland|size=70px|text=none}} | style="text-align:center" |{{Flagicon|Ukraine|size=70px|text=none}} |- | '''Prebivalstvo''' | 2.794.329 {{Rast}} <ref>{{Navedi splet|url=https://osp.stat.gov.lt/|title=Pradžia – Oficialiosios statistikos portalas|website=osp.stat.gov.lt}}</ref> | {{Upad}} 38.383.000 <ref>{{Navedi splet|url=https://stat.gov.pl/en/topics/population/population/population-size-and-structure-and-vital-statistics-in-poland-by-territorial-divison-as-of-december-31-2019,3,27.html|title=Population. Size and structure and vital statistics in Poland by territorial divison. As of December 31, 2019|last=demografia.stat.gov.pl/|website=stat.gov.pl}}</ref> | {{Upad}} 41,660,982 <ref>{{Navedi splet|url=http://database.ukrcensus.gov.ua/PXWEB2007/eng/news/op_popul_e.asp|title=Population (by estimate) as of June 1, 2020. Average annual populations January-May 2020}}</ref> |- | '''Kvadrat''' | 65.300. Najpogostejši&nbsp;km² (25.200 milj) | 312.696. Najpogostejši&nbsp;km² (120.733 milj) | 603,628&nbsp;km² (233.062 milj) |- | '''Gostota prebivalstva''' | 43 oseb / km² | 123 oseb / km² | 73 oseb / km² |- | '''Sistem''' | colspan="3" | Enotna parlamentarno-predsedniška [[Republika|ustavna republika]] |- | '''Prestolnice''' | rowspan="2" |{{Ikonazastave slika|Coat of Arms of Vilnius.svg}} [[Vilna]] - 580.020 (810.290 metropolitansko območje) | rowspan="2" |{{Ikonazastave slika|POL Warszawa COA.svg}} [[Varšava]] - 1.783.321 (3.100.844 metropolitansko ozemlje) | rowspan="2" |{{Ikonazastave slika|COA of Kyiv Kurovskyi.svg}} [[Kijev]] - 2.950.800 (3.375.000 metropolitansko območje) |- | '''Največje mesto''' |- | '''Uradni jeziki''' | [[Litovščina]] ( ''de facto'' in ''de jure'' ) | [[Poljščina]] ( ''de facto'' in ''de jure'' ) | [[Ukrajinščina]] ( ''de facto'' in ''de jure'' ) |- | '''Sedanji šef vlade''' | Premier Saulius Skvernalis (2016 - danes) | Premier [[Mateusz Morawiecki]] ( Pravo in pravičnost ; 2017 - danes) | Premier Denis Shmygal (2020 - danes) |- | '''Sedanji vodja države''' | [[Predsednik Litve|Predsednik]] [[Gitanas Nausėda|Gitanas Nauseda]] (2019 - danes) | [[Predsednik Poljske|Predsednik]] [[Andrzej Duda]] ( Pravo in pravičnost ; 2015 - danes) | [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] [[Volodimir Zelenski|Volodymyr Zelensky]] ( [[Sluga naroda (politična stranka)|Sluga ljudstva]] ; 2019 - danes) |- | '''Glavne religije''' | 77,2% [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], 4,1% [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavci]], 0,8% staroverci, 0,6% [[Luteranstvo|luterani]], 0,2% reformatorji, 0,9% drugi | 87,58% rimokatolikov, 7,10% težko rečem, 1,28% druge vere, 2,41% [[Brezverstvo|nereligioznih]], 1,63% ni določeno | 67,3% [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]], 9,4% grkokatolikov, 0,8% rimokatolikov, 7,7% neodločenih [[Krščanstvo|kristjanov]], 2,2% protestantov, 0,4% [[Judovstvo|Judov]], 0,1% [[Budizem|budistov]], 11,0% ne-denominacij |- | '''Etnične skupine''' | 84,2% [[Litovci|Litovcev]], 7,1% [[Poljaki|Poljakov]], 5,8% [[Rusi|Rusov]], 1,2% [[Belorusi|Belorusov]], 0,5% [[Ukrajinci|Ukrajincev]], 1,7% drugih | 98% [[Poljaki]], 2% drugi ali niso navedeni | 77,8% [[Ukrajinci|Ukrajincev]], 17,3% [[Rusi|Rusov]], 0,8% [[Romuni|Romunov]] in Moldavcev, 0,6% [[Belorusi|Belorusov]], 0,5% [[Krimski Tatari|Krimskih Tatarjev]], 0,4% [[Bolgari|Bolgarov]], 0,3% [[Madžari|Madžarov]], 0,3% [[Poljaki|Poljakov]], 1,7% drugih |- | '''[[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|BDP (nominalni)]]''' |{{Plainlist|*{{increase}} $54,219 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал)|80 місце]]) *{{increase}} $20,355 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал) на душу населення|42 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $585.816 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал)|21 місце]]) *{{increase}} $15,426 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал) на душу населення|56 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $161.872 млрд (2020 кошторис) ([[Список країн за ВВП (номінал)|56 місце]]) *{{increase}} $3,881 на душу населення (2020 кошторис) ([[Список країн за ВВП (номінал) на душу населення|119 місце]])}} |- | '''Zunanji dolg (nominalni)''' | 34,48 milijarde USD (2016) - 31,6% BDP | 281,812 milijarde USD (2019) - 47,5% BDP | 47,9 milijarde USD (2018) - 46,9% BDP |- | '''BDP (PKS)''' |{{Plainlist|*{{increase}} $107 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС)|83 місце]]) *{{increase}} $38,751 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС) на душу населення|38 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $1.215 трильйон (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС)|23 місце]]) *{{increase}} $32,005 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС) на душу населення|41 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $429.947 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС)|48 місце]]) *{{increase}} $10,310 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС) на душу населення|108 місце]])}} |- | '''[[Valuta]]''' | [[Evro]] (€) - EUR | Poljski zlot (PLN) - PLN | [[Ukrajinska grivna]] (() - UAH |- | '''[[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|Indeks človekovega razvoja]]''' |{{Plainlist|0.869 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Список країн за ІЛР|34 місце]] *0.774 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Inequality-adjusted Human Development Index|IHDI]] [[List of countries by inequality-adjusted HDI|13 місце]]}} |{{Plainlist|0.872 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Список країн за ІЛР|34 місце]] *0.801 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Inequality-adjusted Human Development Index|IHDI]] [[List of countries by inequality-adjusted HDI|27 місце]]}} |{{Plainlist|0.750 {{color|darkgreen|високо}} [[Список країн за ІЛР|88 місце]] *0.701 {{color|darkgreen|високо}} [[Inequality-adjusted Human Development Index|IHDI]] [[List of countries by inequality-adjusted HDI|54 місце]]}} |} == Glej tudi == * [[Pobuda Tri morja]] * [[Višegrajska skupina]] == Opombe == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Pakti]] [[Kategorija:Mednarodna varnost]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2020]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 0zeuw5ni8pbgdjte54upc39t9479gmn 5747707 5747699 2022-08-27T08:23:08Z 2004ana 146315 slovnica in povezave wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Organizacija | name = {{lang-en|Lublin Triangle}} | image = | caption = | logo = Lublin Triangle logo.svg | map = Lublin Triangle.svg | abbreviation = '''LT''', '''TL''', '''ЛТ''' | motto = | formation = [[28. julij]] [[2020]] | type = [[mednarodna organizacija]] | status = | purpose = [[mednarodna varnost]], boj proti ruski agresiji, širitev Evropske unije<ref>{{ref-en}} [http://euromaidanpress.com/2020/08/01/poland-lithuania-and-ukraine-create-lublin-triangle-to-counter-russian-aggression-and-expand-europe/ Poland, Lithuania and Ukraine create Lublin Triangle to counter Russian aggression and expand Europe], 01.08.2020 // Euromaidan Press</ref> | headquarters = | location = | membership = | language = [[litovščina]]<br/>[[poljščina]]<br/>[[ukrajinščina]] | budget = | website = | remarks = }} '''Lublinski trikotnik''' ({{Jezik-lt|Liublino trikampis}}; {{Jezik-pl|Trójkąt Lubelski}}; {{lang-uk|Люблінський трикутник, Liublinskyi trykutnyk}})&nbsp;- tristranska platforma za politično, gospodarsko, kulturno in socialno sodelovanje med [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]<ref name="МЗСУ">{{Navedi splet|url=https://www.kmu.gov.ua/news/spilna-deklaraciya-ministriv-zakordonnih-sprav-ukrayini-respubliki-polshcha-ta-litovskoyi-respubliki-shchodo-zasnuvannya-lyublinskogo-trikutnika|title=Спільна декларація міністрів закордонних справ України, Республіки Польща та Литовської Республіки щодо заснування «Люблінського трикутника»|last=|date=28 липня 2020|website=|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|archiveurl=http://archive.is/pWtz0|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref>, katere namen je podpirati vključevanje Ukrajine v [[Evropska unija|EU]]. Države iz Lublinskega trikotnika so izrazile podporo obnovi ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja in pozivajo h koncu ruske agresije nanjo. V Lublinskem trikotniku ima Ukrajina status okrepljenega partnerja zveze [[NATO]] in navaja, da je ponujanje akcijskega načrta za njeno članstvo v NATO naslednji potreben korak v tej smeri.<ref>https://mfa.gov.ua/en/news/kuleba-czaputowicz-and-linkevicius-launched-lublin-triangle-new-format-ukraine-poland-and-lithuania</ref><ref>http://urm.lt/default/en/news/joint-declaration-of-foreign-ministers-of-the-republic-of-poland-the-republic-of-lithuania-and-ukraine-on-establishing-lublin-triangle-</ref><ref>https://www.gov.pl/web/diplomacy/meeting-of-foreign-ministers-of-poland-lithuania-and-ukraine</ref> Tripartitna oblika temelji na tradiciji in zgodovinskih povezavah treh držav. Ustrezno skupno izjavo so ministri podpisali 28. julija v [[Lublin|Lublinu]] na Poljskem.<ref name="МЗСУ">{{Navedi splet|url=https://www.kmu.gov.ua/news/spilna-deklaraciya-ministriv-zakordonnih-sprav-ukrayini-respubliki-polshcha-ta-litovskoyi-respubliki-shchodo-zasnuvannya-lyublinskogo-trikutnika|title=Спільна декларація міністрів закордонних справ України, Республіки Польща та Литовської Республіки щодо заснування «Люблінського трикутника»|last=|date=28 липня 2020|website=|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|archiveurl=http://archive.is/pWtz0|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> Lublin je bil izbran posebej kot namig na srednjeveško Lublinsko unijo, ki je ustvarila [[Republika obeh narodov|poljsko-]] litovsko Commonwealth, eno največjih [[Evropa|evropskih]] držav v tistem času. Ideja o ustanovitvi takšne organizacije pripada Adamu Czartoryskemu, ki ga je izrazil Viacheslav Chornovil.<ref>{{YouTube|6sQ5JKV9b6g|Потрійний удар по Кремлю! Україна, Литва і Польща об‘єдналися у Люблінський трикутник|logo=1}}</ref> == Zgodovina == Skupna izjava ministrov za zunanje zadeve Litvi, na Poljskem in v Ukrajini od Linas Linkevičius, Jacek Chaputowicz in [[Dmitro Kuleba]] o oblikovanju format je bil podpisan 28. julij 2020 v Lublinu na Poljskem. 1. avgusta 2020 je ukrajinski [[Dmitro Kuleba|minister Dmytro Kuleba]] povabil beloruskega ministra za zunanje zadeve Vladimirja Makeija na drugo srečanje, ki bo v [[Kijev|Kijevu]].<ref>https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3074064-kuleba-zaprosiv-glavu-mzs-bilorusi-na-zustric-ministriv-lublinskogo-trikutnika.html</ref> Med gospodarskim forumom v poljskem Karpaczu 10. septembra 2020 je direktor vzhodnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva Jan Hofmokl izjavil, da bi moral biti Lublinski trikotnik dejansko kvadrat z [[Belorusija|Belorusijo]]. Po njegovem mnenju [[Minsk|je bil Minsk]] v začetni fazi zainteresiran za ta politični projekt, pozneje pa si je premislil.<ref>https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3097629-lublinskij-trikutnik-mav-buti-kvadratom-iz-bilorussu-mzs-polsi.html</ref> 17. septembra 2020 je bilo prvo srečanje (v video formatu) nacionalnih koordinatorjev Lublinskega trikotnika, ki so ga julija 2020 ustanovili zunanji ministri Ukrajine, Poljske in Litve. Vasyl Bodnar (Ukrajina), Marcin Pszydach (Poljska) in Dalus Cekuolis (Litva) so bili imenovani za koordinatorje tega tristranskega mehanizma sodelovanja. Strani sta razpravljali o pripravah na naslednje srečanje zunanjih ministrov iz Lublinskega trikotnika, ki bo na pobudo ministra Dmytra Kulebe v Kijevu. Ena glavnih nalog Lublinskega trikotnika bi morala biti usklajevanje ukrepov Ukrajine, Poljske in Litve za učinkovit odziv na izzive in grožnje skupni varnosti, med katerimi je prednostna naloga boj proti hibridnim grožnjam Rusije.<ref name=":0">https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3101846-lublinskij-trikutnik-viznaciv-odnim-iz-prioritetiv-protidiu-gibridnim-zagrozam-rf.html</ref> 29. januarja 2021 je med prvim spletnim srečanjem Lublinskega trikotnika ukrajinski zunanji minister Dmytro Kuleba na brifingu izjavil, da so Ukrajina, Litva in Poljska naklonjene Belorusiji, da se pridruži Lublinskemu trikotniku, vendar čas še ni napočil. {{Navedek|"Seveda je brez Belorusije Lublinski trikotnik nekoliko nepopoln. Na koncu bi si želeli, da bi se pridružila demokratična Belorusija in "Lublinski trikotnik" spremenila v Lublinski "kvadrat". Toda čas za to še ni prišel. Hkrati pa vsi razumemo, da razmere v Belorusiji ne vplivajo le na dvostranske odnose države s sosednjimi državami, temveč tudi na razmere v regiji kot celoti, "je dejal Kuleba in povzel prvo srečanje v Lublinski trikotnik.<ref>https://www.radiosvoboda.org/a/news-lublinskyi-trykutnyk-bilorus/31076313.html</ref>}} 28. februarja 2021 je postalo znano, da je konec januarja 2021 beloruska predsednica [[Svetlana Tihanovska|Svitlana Tikhanovska]] leta 2020 najprej stopila v stik z zunanjim ministrom Ukrajine Dmytrom Kulebo, kjer nas je povabil na sestanek Lublinskega trikotnika in čaka na povabilo na srečanje brez povezave z gospodom Kulebo in z Vrhovno rado. Svitlana je opozorila, da si želi, da bi "Lublinski trikotnik" postal "Lublinska četverica".<ref>https://nv.ua/ukr/world/countries/tihanovska-revolyuciya-v-bilorusi-prodovzhitsya-pidpilno-interv-yu-ostanni-novini-50144447.html</ref> == Mehanizmi sodelovanja == V skladu s to skupno izjavo Litve, Poljske in Ukrajine bi se morali zunanji ministri pogodbenic redno sestajati, zlasti na področju večstranskih dejavnosti, in ob sodelovanju izbranih partnerjev. Organizirali bodo tudi posvetovanja na ravni vodstva ministrstev za zunanje zadeve svojih držav in na teh ministrstvih ustvarili položaje predstavnikov o sodelovanju znotraj Lublinskega trikotnika.<ref name="МЗСУ">{{Navedi splet|url=https://www.kmu.gov.ua/news/spilna-deklaraciya-ministriv-zakordonnih-sprav-ukrayini-respubliki-polshcha-ta-litovskoyi-respubliki-shchodo-zasnuvannya-lyublinskogo-trikutnika|title=Спільна декларація міністрів закордонних справ України, Республіки Польща та Литовської Республіки щодо заснування «Люблінського трикутника»|last=|date=28 липня 2020|website=|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|archiveurl=http://archive.is/pWtz0|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> {{Navedek|"Združujejo nas ne le skupne vrednote in interesi, temveč tudi skupna odgovornost za prihodnost naših držav in regije, v kateri živimo in ki je v zadnjih letih v središču globalne politike," je dejal Vasyl Bodnar. rekel.<ref>https://prm.ua/protidiya-zagrozam-rosiyi-stane-prioritetom-lyublinskogo-trikutnika/</ref>}} Namestnika ministra sta se tudi dogovorila, da bosta začela tristransko tematsko posvetovanje na ravni direktorjev zunanjih ministrstev treh držav. Koordinatorji so pomembno pozornost namenili razmeram v Belorusiji in nekaterih drugih državah v regiji. Vasyl Bodnar se je zahvalil partnerjem za njihovo stalno podporo teritorialni celovitosti in suverenosti naše države ter podporo pri preprečevanju ruske agresije. Svoje sodelavce je seznanil tudi z glavnimi cilji Krimske platforme in pozval Poljsko in Litvo k aktivnemu sodelovanju v okviru platforme, katere cilj je dekokupirati [[Krim (polotok)|Krim]].<ref name=":0">https://www.ukrinform.ua/rubric-polytics/3101846-lublinskij-trikutnik-viznaciv-odnim-iz-prioritetiv-protidiu-gibridnim-zagrozam-rf.html</ref> 12. oktobra 2020 je ukrajinski premier Denis Shmygal opozoril na pomen novonastalega "Lublinskega trikotnika" in [[Predsednik Poljske|poljskega predsednika]] [[Andrzej Duda|Andrzeja]] Dudo povabil k razširitvi njegovega formata, in sicer k razpravi o možnosti sestanka voditeljev vlad v " Lublinski trikotnik "med obiskom Ukrajine.<ref>https://www.radiosvoboda.org/a/news-shmyhal-duda/30889480.html</ref> 27. februarja 2021 je litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis za ukrajinski Radio Liberty dejal, da pobuda Lublinskega trikotnika, ki združuje Ukrajino, Litvo in Poljsko, Ukrajino približuje evropskim integracijam: {{Navedek|"Menim, da je ta oblika zelo koristna. Prepričan sem, da je to obliko mogoče razširiti, da ne govorimo samo o politiki. Lahko bi razpravljali tudi o skupni zgodovini, geopolitiki, ekonomiji in mnogih drugih stvareh. Takšna komunikacija omogoča do neke mere strukturiranje našega sodelovanja ... Seveda je zelo koristna in približuje evropsko integracijo Ukrajine, «je dejal.<ref>https://www.youtube.com/watch?v=r-R7smbcGxg&t=431s</ref>}} Prepričan je tudi, da je pobuda Krimske platforme "izjemno koristna ne le za iskanje konkretnih rešitev, temveč tudi za opozarjanje na problem okupacije [[Krim (polotok)|Krima]]." == Pobude == [[Slika:LITPOLUKRBRIG_emblem.svg|desno|sličica|247x247_pik| Emblem LitPolUkrbrig]] === Medparlamentarna skupščina === Medparlamentarna skupščina Vrhovne rade Ukrajine, Seim in Senat Republike Poljske ter Seim Republike Litve so bili [[2005|ustanovljeni leta 2005,]] da bi vzpostavili dialog med tremi državami v parlamentarni razsežnosti. Ustanovna seja skupščine je bila [[16. junij|16. junija]] [[2008]] v Ljubljani [[Kijev]], v Ukrajini. Znotraj skupščine delujejo odbori za evropsko in evroatlantsko povezovanje Ukrajine, humanitarno in kulturno sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://poland.mfa.gov.ua/spivrobitnictvo/3394-naukovo-tehnichne-spivrobitnictvo|title=Двосторонні інституційні механізми|publisher=[[Міністерство закордонних справ України]]|last=|website=|date=04.01.2013|archiveurl=http://archive.is/HKFDe|archivedate=04.08.2020|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> === Skupna ekipa === Litovsko-poljsko-ukrajinska brigada je večnacionalna enota z zmogljivostmi skupne vojaške brigade, zasnovana za izvajanje neodvisnih vojaških operacij v skladu z mednarodnim pravom ali za sodelovanje v takih operacijah. Sestavljajo ga posebne vojaške enote treh držav, izbrane med 21. puško brigado Pidgal (Poljska), 80. jurišno brigado (Ukrajina) in bataljonom velike vojvodinje Birute Ulan (Litva). Litovsko-poljsko-ukrajinska brigada je bila ustanovljena v okviru tristranskega sodelovanja na obrambnem področju leta [[2014]]. Zagotavljanje nacionalnega prispevka večnacionalnim vojaškim formacijam z visoko pripravljenostjo ( [[Organizacija združenih narodov|sporazumi o rezervah ZN]], bojne taktične skupine EU, [[Natove sile za hitro posredovanje|Natove odzivne sile]] ) ter mednarodnim mirovnim in varnostnim operacijam pod okriljem [[Organizacija združenih narodov|OZN]], [[Evropska unija|EU]], [[NATO|Nata]] in drugih mednarodnih varnostnih organizacij na podlagi mandata [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta OZN]] in v primeru odobritve [[Parlament|parlamentov]] sodelujočih držav.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/news/2014/09/19/pidpisano-ugodu-shhodo-stvorennya-spilnoi-litovsko-polsko-ukrainskoi-brigadi/|title=Підписано Угоду щодо створення спільної литовсько-польсько-української бригади|website=[[Міністерство оборони України]]|date=19.09.2014|archiveurl=http://archive.is/HAiqV|archivedate=20.09.2014|accessdate=2 серпня 2020}}</ref> Od leta 2016 je LitPolUkrbrig pomemben element prizadevanj zveze NATO za izvajanje standardov v oboroženih silah Ukrajine. Glavne dejavnosti brigade vključujejo usposabljanje ukrajinskih častnikov in vojaških enot v teh standardih, načrtovanje in izvajanje operativnih nalog ter vzdrževanje operativne pripravljenosti. [[Slika:LITPOLUKRBRIG_Anaconda_2016.jpg|desno|sličica|300x300_pik| Vojaki litovsko-poljsko-ukrajinske brigade na otvoritveni slovesnosti vaje "Anaconda-2016" na poligonu Nova Deba na Poljskem, junij 2016.]] == Primerjava držav == {| class="wikitable" style="font-size:95%;" !Ime ! [[Litva]] ! [[Poljska]] ! [[Ukrajina]] |- ! Uradno ime ! Republika Litva ( Lietuvos Respublika ) ! Republika Poljska ( Rzeczpospolita Polska ) ! Ukrajina |- | '''Emblem''' | style="text-align:center" | | style="text-align:center" | | style="text-align:center" | |- | '''Zastava''' | style="text-align:center" |{{Flagicon|Lithuania|size=70px|text=none}} | style="text-align:center" |{{Flagicon|Poland|size=70px|text=none}} | style="text-align:center" |{{Flagicon|Ukraine|size=70px|text=none}} |- | '''Prebivalstvo''' | 2.794.329 {{Rast}} <ref>{{Navedi splet|url=https://osp.stat.gov.lt/|title=Pradžia – Oficialiosios statistikos portalas|website=osp.stat.gov.lt}}</ref> | {{Upad}} 38.383.000 <ref>{{Navedi splet|url=https://stat.gov.pl/en/topics/population/population/population-size-and-structure-and-vital-statistics-in-poland-by-territorial-divison-as-of-december-31-2019,3,27.html|title=Population. Size and structure and vital statistics in Poland by territorial divison. As of December 31, 2019|last=demografia.stat.gov.pl/|website=stat.gov.pl}}</ref> | {{Upad}} 41,660,982 <ref>{{Navedi splet|url=http://database.ukrcensus.gov.ua/PXWEB2007/eng/news/op_popul_e.asp|title=Population (by estimate) as of June 1, 2020. Average annual populations January-May 2020}}</ref> |- | '''Kvadrat''' | 65.300. Najpogostejši&nbsp;km² (25.200 milj) | 312.696. Najpogostejši&nbsp;km² (120.733 milj) | 603,628&nbsp;km² (233.062 milj) |- | '''Gostota prebivalstva''' | 43 oseb / km² | 123 oseb / km² | 73 oseb / km² |- | '''Sistem''' | colspan="3" | Enotna parlamentarno-predsedniška [[Republika|ustavna republika]] |- | '''Prestolnice''' | rowspan="2" |{{Ikonazastave slika|Coat of Arms of Vilnius.svg}} [[Vilna]] - 580.020 (810.290 metropolitansko območje) | rowspan="2" |{{Ikonazastave slika|POL Warszawa COA.svg}} [[Varšava]] - 1.783.321 (3.100.844 metropolitansko ozemlje) | rowspan="2" |{{Ikonazastave slika|COA of Kyiv Kurovskyi.svg}} [[Kijev]] - 2.950.800 (3.375.000 metropolitansko območje) |- | '''Največje mesto''' |- | '''Uradni jeziki''' | [[Litovščina]] ( ''de facto'' in ''de jure'' ) | [[Poljščina]] ( ''de facto'' in ''de jure'' ) | [[Ukrajinščina]] ( ''de facto'' in ''de jure'' ) |- | '''Sedanji šef vlade''' | Premier Saulius Skvernalis (2016 - danes) | Premier [[Mateusz Morawiecki]] ( Pravo in pravičnost ; 2017 - danes) | Premier Denis Shmygal (2020 - danes) |- | '''Sedanji vodja države''' | [[Predsednik Litve|Predsednik]] [[Gitanas Nausėda|Gitanas Nauseda]] (2019 - danes) | [[Predsednik Poljske|Predsednik]] [[Andrzej Duda]] ( Pravo in pravičnost ; 2015 - danes) | [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] [[Volodimir Zelenski|Volodymyr Zelensky]] ( [[Sluga naroda (politična stranka)|Sluga ljudstva]] ; 2019 - danes) |- | '''Glavne religije''' | 77,2% [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]], 4,1% [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavci]], 0,8% staroverci, 0,6% [[Luteranstvo|luterani]], 0,2% reformatorji, 0,9% drugi | 87,58% rimokatolikov, 7,10% težko rečem, 1,28% druge vere, 2,41% [[Brezverstvo|nereligioznih]], 1,63% ni določeno | 67,3% [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]], 9,4% grkokatolikov, 0,8% rimokatolikov, 7,7% neodločenih [[Krščanstvo|kristjanov]], 2,2% protestantov, 0,4% [[Judovstvo|Judov]], 0,1% [[Budizem|budistov]], 11,0% ne-denominacij |- | '''Etnične skupine''' | 84,2% [[Litovci|Litovcev]], 7,1% [[Poljaki|Poljakov]], 5,8% [[Rusi|Rusov]], 1,2% [[Belorusi|Belorusov]], 0,5% [[Ukrajinci|Ukrajincev]], 1,7% drugih | 98% [[Poljaki]], 2% drugi ali niso navedeni | 77,8% [[Ukrajinci|Ukrajincev]], 17,3% [[Rusi|Rusov]], 0,8% [[Romuni|Romunov]] in Moldavcev, 0,6% [[Belorusi|Belorusov]], 0,5% [[Krimski Tatari|Krimskih Tatarjev]], 0,4% [[Bolgari|Bolgarov]], 0,3% [[Madžari|Madžarov]], 0,3% [[Poljaki|Poljakov]], 1,7% drugih |- | '''[[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|BDP (nominalni)]]''' |{{Plainlist|*{{increase}} $54,219 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал)|80 місце]]) *{{increase}} $20,355 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал) на душу населення|42 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $585.816 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал)|21 місце]]) *{{increase}} $15,426 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (номінал) на душу населення|56 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $161.872 млрд (2020 кошторис) ([[Список країн за ВВП (номінал)|56 місце]]) *{{increase}} $3,881 на душу населення (2020 кошторис) ([[Список країн за ВВП (номінал) на душу населення|119 місце]])}} |- | '''Zunanji dolg (nominalni)''' | 34,48 milijarde USD (2016) - 31,6% BDP | 281,812 milijarde USD (2019) - 47,5% BDP | 47,9 milijarde USD (2018) - 46,9% BDP |- | '''BDP (PKS)''' |{{Plainlist|*{{increase}} $107 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС)|83 місце]]) *{{increase}} $38,751 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС) на душу населення|38 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $1.215 трильйон (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС)|23 місце]]) *{{increase}} $32,005 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС) на душу населення|41 місце]])}} |{{Plainlist|*{{increase}} $429.947 млрд (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС)|48 місце]]) *{{increase}} $10,310 на душу населення (2018) ([[Список країн за ВВП (ПКС) на душу населення|108 місце]])}} |- | '''[[Valuta]]''' | [[Evro]] (€) - EUR | Poljski zlot (PLN) - PLN | [[Ukrajinska grivna]] (() - UAH |- | '''[[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|Indeks človekovega razvoja]]''' |{{Plainlist|0.869 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Список країн за ІЛР|34 місце]] *0.774 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Inequality-adjusted Human Development Index|IHDI]] [[List of countries by inequality-adjusted HDI|13 місце]]}} |{{Plainlist|0.872 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Список країн за ІЛР|34 місце]] *0.801 {{color|darkgreen|дуже високо}} [[Inequality-adjusted Human Development Index|IHDI]] [[List of countries by inequality-adjusted HDI|27 місце]]}} |{{Plainlist|0.750 {{color|darkgreen|високо}} [[Список країн за ІЛР|88 місце]] *0.701 {{color|darkgreen|високо}} [[Inequality-adjusted Human Development Index|IHDI]] [[List of countries by inequality-adjusted HDI|54 місце]]}} |} == Glej tudi == * [[Pobuda Tri morja]] * [[Višegrajska skupina]] == Opombe == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Pakti]] [[Kategorija:Mednarodna varnost]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2020]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 97b6ak8eohmalrsgwej7qgmqgc97csn TotalEnergies 0 502949 5747582 5550852 2022-08-26T16:20:57Z Daniel.9 175139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = TotalEnergies | logo = TotalEnergies wordmark.svg | logo_size = | image = | image_size = | image_caption = TotalEnergies La Défense | type = [[delniška družba]] | traded_as = | founders = Ernest Mercier | founded = {{start date and age|1924}} v mestu [[Pariz]] | industry = Energija (sončna energija, biomasa), petrokemikalije, nahajališča in rudarstvo | location_city = [[La Défense]] | area_served = globalno | key_people = Patrick Pouyanné | products = | revenue = {{decrease}} 140,7 milijarde&nbsp;USD {{small|(2020)}} | operating_income = | net_income = | assets = | equity = | num_employees = {{circa}} 107.776 {{small|(2019)}} | website = {{URL|https://www.totalenergies.com/}} }} '''TotalEnergies ''' prej '''Total''' je zasebno francosko naftno in plinsko podjetje. Je eno od šestih "nadvse pomembnih": je peto od šestih največjih svetovnih podjetij v tem sektorju, za ExxonMobil, [[Shell]], BP in Chevron ter pred ConocoPhillipsom<ref>[http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2008/snapshots/6350.html Total]</ref>. Je prvo francosko podjetje po prometu v letu 2015, 5. podjetje v Evropi in 24. na svetu, pa tudi 4. tržna kapitalizacija v območju evra v letu 2015. Njene dejavnosti zajemajo celotno proizvodno verigo, od pridobivanja surove nafte in zemeljskega plina za pridobivanje energije, vključno s posebno rafinacijo in tržno distribucijo. Total je podjetje, ki je dejavno tudi v energetskem in nizkoogljičnem proizvodnem sektorju. Skupina Total je prisotna v več kot 130 državah in ima več kot 100.000 zaposlenih, od tega skoraj 25% v [[Francija|Franciji]]. Total je tudi veliko kemično podjetje<ref>[https://www.total.com/sites/default/files/atoms/files/ddr2018-fr.pdf DOCUMENT DE RÉFÉRENCE 2018]</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|totalenergies.com/}} {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1924]] [[Kategorija:Podjetja Francije]] {{normativna kontrola}} as22lf3bbo1vehsydyd02qlojt57lwa Množični poboji v komunizmu 0 505962 5747523 5712106 2022-08-26T12:33:03Z 2A01:261:503:A700:A57B:1CAB:80C8:675D np wikitext text/x-wiki [[Slika:Victims of Communism Memorial.jpg|sličica|[[Spomenik žrtvam komunizma, Washington|Spomenik]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]], posvečen v spomin vsem žrtvam komunizma]]V času [[Komunizem|komunističnih režimov]] 20. stoletja je bilo veliko množičnih pobojev. Ocene smrtnih žrtev komunizma se zelo razlikujejo, odvisno od opredelitev smrti, ki so v njih vključene.{{sfn|Barry|2010}}{{efn|name=Duma resolution in 2010}} Višje ocene množičnih pobojev upoštevajo zločine, ki so jih komunistične vlade storile nad civilisti, vključno z usmrtitvami, lakoto, ki so jo povzročili komunisti, in smrtmi, ki so se zgodile med prisilnimi deportacijami in zapori, ter smrtmi, ki so bile posledica prisilnega dela. Poleg množičnih pobojev so izrazi, ki se uporabljajo za opredelitev takšnih pobojev, tudi klasični uboj, zločini proti človeštvu, [[democid]], [[genocid]], [[politikid]] in [[represija]]. Po študiju ameriškega politologa Rudolfa J. Rummela je bilo v komunističnih državah, v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v času [[Vladimir Lenin|Lenina]] in [[Josif Stalin|Stalina]], v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] v času [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], v [[Kambodža|Kambodži]] v času [[Pol Pot|Pol Pota]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] v času [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]] ter v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ob [[Josip Broz - Tito|Titovi]] zmagi pobitih največ ljudi.{{sfn|Malia|1999|p=xiii}} Leta 2017 je ameriški zgodovinar [[Stephen Kotkin]] v reviji The Wall Street Journal zapisal, da je komunizem med letoma 1917 in 2017 pobil najmanj 65 milijonov ljudi in dodal: "Čeprav je komunizem namerno pobil ogromno ljudi, je zaradi lakote umrlo še več njegovih žrtev." <ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/zgodovinarji-ocenjujejo-da-je-zaradi-komunizma-v-20-stoletju-skupno-umrlo-kar-200-milijonov-ljudi/|title=Zgodovinarji ocenjujejo, da je zaradi komunizma v 20. stoletju skupno umrlo kar 200 milijonov ljudi|publisher=Nova24TV}}</ref> == Sovjetska zveza == {{Glej tudi|Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|Množični poboji zapornikov NKVD}}[[Slika:Memorial Moscow(5).jpg|sličica|327x327_pik|Spomenik o represiji v Sovjetski zvezi na trgu Lubyanka, ki ga je leta 1990 postavila skupina za človekove pravice Memorial v spomin na več kot 40.000 nedolžnih ljudi, pobitih v Moskvi med Leninovim rdečim terorom]] [[Adam Jones]] trdi, da "je v zapisih o človeških izkušnjah zelo malo, da bi se ujemalo z nasiljem, ki se je sprožilo med letom 1917, [[Oktobrska revolucija|ko so boljševiki prevzeli oblast]], in leta 1953, ko je umrl [[Josif Stalin]] in je Sovjetska zveza sprejela bolj zadržano in v veliki meri manj zatiralsko notranjo politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-pojav-komunizma/|title=(PREJELI SMO) Pojav komunizma|publisher=Demokracija}}</ref> " Jones navaja, da sta bili pri tem izjema rdeči Kmeri (v relativnem smislu) in Maovo vladanje na Kitajskem (v absolutnem smislu). [[Stephen G. Wheatcroft]] trdi, da je bilo pred odprtjem sovjetskih arhivov za zgodovinske raziskave "naše razumevanje obsega in narave sovjetske represije izjemno slabo" in da so nekateri znanstveniki, ki želijo ohraniti visoke ocene pred letom 1991, "se težko prilagajajo novim okoliščinam, ko so arhivi odprti in ko je veliko nespornih podatkov "in se namesto tega" držijo svojih starih sovjetoloških metod z okroglimi izračuni na podlagi čudnih izjav emigrantov in drugih obveščevalcev, ki naj bi  imeti vrhunsko znanje ", čeprav je priznal, da tudi številke, ocenjene iz dodatnih dokumentov, "niso dokončne ali dokončne(?) ".{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1330}}{{sfn|Wheatcroft|2000|pp=1146-1147}} V reviziji svoje knjige Veliki teror leta 2007 je [[Robert Conquest]] ocenil, da čeprav natančne številke nikoli ne bodo zagotovo točne, so komunistični voditelji Sovjetske zveze odgovorni za najmanj 15 milijonov smrtnih žrtev.{{sfn|Rummel|1994|pp=10, 15, 25}} Nekateri zgodovinarji poskušajo narediti ločene ocene za različna obdobja sovjetske zgodovine, pri čemer se ocene žrtev zelo razlikujejo od 6 milijonov (stalinistično obdobje) do 8,1 milijona (konča se leta 1937) do 20 milijonov do 61 milijonov (obdobje 1917–1987).{{sfn|Courtois|1999|p=4}} === Vladimir Lenin === ==== Rdeči teror ==== {{Glej tudi|Rdeči teror}} [[Rdeči teror]] je bil obdobje politične represije in usmrtitev, ki so jih boljševiki izvajali po začetku [[Ruska državljanska vojna|državljanske vojne v Rusiji]] leta 1918. V tem obdobju je politična policija ([[ČEKA|Čeka]]) pod ukazom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Iljiča Lenina]] izvedla usmrtitve več deset tisoč "sovražnikov ljudstva". {{sfn|Melgunov|1975}}{{sfn|Melgunov|1927|p=205}}{{sfn|Lincoln|1999|pp=383‒385}}{{sfn|Leggett|1987|pp=197–198}}{{sfn|Figes|1997|p=647}}Mnoge žrtve so bile" meščanski talci ", ki so jih zajeli in pripravljeni na skrajšano usmrtitev v maščevanju za vse domnevne protirevolucionarne provokacije. Mnogi so bili usmrčeni med in po zatiranju upora, na primer v Kronštatskem uporu mornarjev Baltske flote in Tambovskem uporu ruskih kmetov. Profesor Donald Rayfield trdi, da je "represija, ki je sledila uporom v [[Kronštatu]] in Tambovu, povzročila na desetine tisoč usmrtitev." Lenin je tudi začel s [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|komunističnim preganjanjem religije in cerkve]] ter izjavil, da je cerkev za ljudi droga in da jo je treba uničiti. Zaradi tega je bilo na njegov ukaz ubitih tudi veliko število vernikov, menihov ter katoliških in pravoslavnih duhovnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/kako-je-lenin-ukazal-poboj-milijonov-najdite-mi-res-mocne-ljudi/|title=Kako je Lenin ukazal poboj milijonov: “Najdite mi res močne ljudi!”|publisher=Nova24TV}}</ref>{{sfn|Pipes|1994|p=356}} Po mnenju Nicolasa Wertha je politika dekozakizacije pomenila poskus sovjetskih voditeljev, da "odstranijo, iztrebijo in deportirajo prebivalstvo celotnega ozemlja." V prvih mesecih leta 1919 je bilo usmrčenih morda 10.000 do 12.000 kozakov in še veliko več deportiranih, potem ko so bile njihove vasi sravnjene s tlemi.{{sfn|Holquist|1997|p=138}}{{sfn|Figes|1997|p=660}} Mnenje zgodovinarja Michaela Korta: "V letih 1919 in 1920 je boljševiški režim od približno 1,5 milijona donskih kozakov ubil ali deportiral približno 300.000 do 500.000."{{sfn|Kort|2001|p=133}} === Josif Stalin === {{Glej tudi|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} O ocenah števila smrti, ki jih je povzročila Stalinova vladavina, se vroče razpravlja med znanstveniki s področja sovjetskih in komunističnih študij.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/josip-stalin-clovek-ki-ga-vsi-poznajo-a-so-stvari-ki-jih-o-njem-ve-le-malokdo/|title=Josif Stalin, zlo v človeški obliki, ki ga vsi poznajo, a so stvari, ki jih o njem ve le malokdo|publisher=Nova24TV}}</ref> Pred razpadom Sovjetske zveze in arhivskimi razodetji, ki so sledila temu, so nekateri zgodovinarji ocenili, da je število ljudi, ki jih je ubil Stalinov režim, 20 milijonov ali več.{{sfn|Rummel|2017|p=xii}}{{Sfn|Snyder|2011|p=}}{{Sfn|Keller|1989}}{{sfn|Rummel|2017|p=xii}} [[Michael Parenti]] piše, da se ocene o številu smrtnih žrtev Stalinovega režima delno zelo razlikujejo, ker takšne ocene temeljijo na anekdotah v odsotnosti zanesljivih dokazov in "špekulacijah piscev, ki nikoli ne razkrijejo, kako pridejo do takšnih številk." Po razpadu Sovjetske zveze so bili na voljo dokazi iz sovjetskega arhiva, ki vsebujejo uradne zapise o usmrtitvi približno 800.000 zapornikov pod ukazu Stalina zaradi političnih ali kriminalnih dejanj, približno 1,7 milijona smrti v [[Gulag|Gulagih]] in približno 390 000 smrti, ki so se zgodile med prisilnimi težkimi deli v Sovjetski zvezi za skupaj približno 3 milijone uradno zabeleženih žrtev v teh kategorijah. Po mnenju Golfa Alexopoulosa, Anne Applebaum, Olega Hlevnjuka in Michaela Ellmana se uradna sovjetska dokumentacija o smrtih v Gulagu na splošno šteje za neustrezno, saj piše, da je vlada pogosto izpuščala zapornike na robu smrti, da bi se izognila njihovemu uradnemu štetju.{{sfn|Ellman|2002|p=1153}}{{sfn|Alexopoulos|2013}} Študija arhivskih podatkov iz leta 1993 J. Arch Gettyja je pokazala, da je v Gulagu med leti 1934 in 1953 umrlo skupaj 1.053.829 ljudi.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} Nato je [[Steven Rosefielde]] trdil, da je treba to število povečati za 19,4 odstotka glede na popolnejše arhivske dokaze na 1.258.537, pri čemer je največja ocena smrti v Gulagu 1,6 milijona od leta 1929 do 1953, če upoštevamo presežno umrljivost. Alexopoloum ocenjuje, da je v Gulagu ali kmalu po izpustitvi umrlo veliko več kot 6 milijonov ljudi.{{sfn|Hardy|2018|pp=269–270}} Dan Healey je njeno delo označil za "izziv nastajajočemu znanstvenemu soglasju" [bi], medtem ko je Jeffrey Hardy kritiziral Alexopoulosa, ker je svoje trditve oprl predvsem na posredne in napačno interpretirane dokaze. Po mnenju zgodovinarja Stephena G. Wheatcrofta je Stalinov režim lahko obtožen povzročitve "namerne smrti" približno milijona ljudi.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Wheatcroft izključuje vse smrti zaradi lakote kot "namerne smrti" in trdi, da tisti, ki izpolnjujejo pogoje, bolj ustrezajo kategoriji usmrtitve in ne umora.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Drugi trdijo, da je nekatera dejanja Stalinovega režima, ne le tista med holodomorjem, ampak tudi razbremenjevanje in ciljne kampanje proti določenim etničnim skupinam, vsaj v svoji ohlapni opredelitvi mogoče šteti za genocid. Sodobne podatke za celotno vladavino Stalina je povzel Timothy Snyder, ki je zaključil, da je stalinizem povzročil šest milijonov neposrednih smrti in skupaj devet milijonov, vključno s smrtmi zaradi deportacije, lakote in smrti v Gulagu.{{sfn|Naimark|2010|pp=133–135}} Michael Ellman pripisuje približno 3 milijone smrti stalinističnemu režimu, izključujoč presežno smrtnost zaradi lakote, bolezni in vojn.{{sfn|Ellman|2002|p=1172}} Številni prisotni učenjaki, med njimi Stalinov biograf Simon Sebag Montefiore, sovjetski/ruski zgodovinar Dmitri Volkogonov in režiser Yalove serije "Anali komunizma" Jonathan Brent, še vedno navajajo, da je Stalin odgovoren za približno 20 milijonov smrtnih žrtev. ==== Množične deportacije etničnih manjšin ==== [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|sličica|280x280_pik|Stalin in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]] (v ozadju), ki sta bila kot vodja NKVD odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin]] Sovjetska vlada je v času Stalinove vladavine izvedla vrsto deportacij v velikem obsegu, ki so pomembno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.{{sfn|Boobbyer|2000|p=130}} Deportacije so potekale v izjemno težkih razmerah, pogosto v govejih vagonih, na poti pa je umrlo na stotine tisoč deportiranih.{{sfn|Conquest|1970}} Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bil delež smrti zaradi deportacij v nekaterih primerih celo eden od treh. Raphael Lemkin, odvetnik poljsko-judovskega porekla, ki je sprožil konvencijo o genocidu leta 1948 in skoval izraz genocid sam domneval, da je bil genocid izveden v okviru množične deportacije Čečenov, Ingušev, Volških Nemcev, krimskih Tatarov, Kalmikov in Karačajev.{{sfn|Courtois|2010|pp=121–122}} Glede usode krimskih Tatarov Amir Weiner z univerze Stanford piše, da bi Stalinovo politiko lahko opredelili kot etnično čiščenje. Lyman H. Legters v knjigi Stoletje genocida piše: "Ne moremo pravilno govoriti o zaključenem genocidu, le o procesu, ki je bil po svoji moči genociden." V nasprotju s tem stališčem Jon K. Chang trdi, da so deportacije dejansko temeljile na genocidih na podlagi etnične pripadnosti in da "družbeni zgodovinarji" na zahodu niso zagovarjali pravic marginaliziranih narodnosti v Sovjetski zvezi.{{sfn|Chang|2019|p=270}} To stališče podpira več držav. Ukrajinski parlament je 12. decembra 2015 izdal resolucijo, ki priznava deportacijo krimskih Tatarov (Sürgünlik) leta 1944 kot genocid, in 18. maj kot dan spomina na žrtve genocida na Krimu. Latvijski parlament je dogodek 9. maja 2019 priznal kot genocid. Litovski parlament je enako storil 6. junija 2019.{{sfn|BalticTimes|2019}} Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin, in 18. maj razglasil za dan spomina. Evropski parlament je leta 2004 razglasil deportacijo Čečenov in Ingušev kot dejanje genocida z navedbo:{{sfn|UNPO|2004}} "Verjame, da je deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po ukazu Stalina dejanje genocida v smislu četrte haaške konvencije iz leta 1907 in konvencije o preprečevanju in zatiranju zločina genocida, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.{{sfn|EuropeanParliament|2004}} ==== Sovjetska lakota 1932–1933 ==== {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1932—1933}} V Sovjetski zvezi so prisilne spremembe kmetijske politike (kolektivizacija), zaplembe [[Žito|žita]] in suše povzročile sovjetsko lakoto leta 1932–1933 v [[Ukrajina|Ukrajini]] (Holodomor), na Severnem Kavkazu, v Povolški regiji in Kazahstanu.{{sfn|Kulchytsky|2007}} Lakota je bila najhujša v SSR Ukrajini, kjer jo pogosto imenujejo holodomor. Pomemben del žrtev lakote (3,3 do 7,5 milijona) so bili Ukrajinci. Drugi del lakote je bila kazahstanska lakota 1931–1933, znana kot kazahstanska katastrofa, ko je umrlo več kot 1,3 milijona etničnih Kazahstanov (približno 38% prebivalstva).{{sfn|Pianciola|2001|p=237}}{{sfn|Volkava|2012}} Čeprav še vedno poteka razprava o vprašanju genocida holodomorja, nekateri znanstveniki pravijo, da je bila stalinistična politika, ki je povzročila lakoto, načrtovana kot napad na vzpon ukrajinskega nacionalizma{{sfn|Amstutz|2005|p=96}} in bi lahko spadala pod pravno opredelitev genocida po Konvenciji o preprečevanje in kaznovanje zločina genocida. Ukrajina in druge vlade so lakoto uradno priznale kot genocid.{{sfn|Marples|2009|p=505}} V osnutku resolucije je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope razglasila, da je lakoto povzročila kruta in namerna dejanja politike Sovjetske zveze komunističnega režima, ki je bil odgovoren za smrt milijonov nedolžnih ljudi v Ukrajini, Belorusiji, [[Kazahstan|Kazahstanu]], [[Moldavija|Moldaviji]] in [[Rusija|Rusiji]]. Glede na število prebivalcev, naj bi bil najbolj prizadet Kazahstan. Kar zadeva kazahstansko katastrofo, Michael Ellman navaja, da se "zdi primer" genocida iz malomarnosti ", ki ne spada v področje uporabe Konvencije ZN o genocidu."{{sfn|Gellately|2007|p=256}}  ==== Velika čistka ==== {{Glej tudi|Velika čistka}}[[Slika:Vinnycia16.jpg|sličica|254x254_pik|Eno od množičnih grobišč med letom 1937 in 1938, kjer je bilo izkopanih na stotine trupel umrlih, da bi jih njihovih družinski člani identificirali. ]] Stalinovi poskusi, da bi utrdil svoj položaj vodje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], so privedli do stopnjevanja pridržanj in usmrtitev, ki je doseglo vrhunec v letih 1937–1938, obdobju, ki se po uradniku Čeke Nikolaju Ježhovu ali času Ježeva včasih imenuje tudi Ježovščina in se je nadaljevalo do Stalinove smrt leta 1953. Približno 700.000 ljudi je bilo ubitih s streli v hrbet.{{sfn|McLoughlin|2002|p=141}} Drugi so umrli zaradi pretepanja in mučenja, medtem ko so bili v "preiskovalnem priporu"{{sfn|Gellately|2007|p=256}} in v Gulagu zaradi lakote, bolezni, izpostavljenosti in preobremenjenosti. Običajno so bili aretirani s sklicevanjem na člen 58 (Kazenski zakonik RSFSR) o protirevolucionarnih zakonih, ki je vključeval neporočanje o veleizdajanju in v spremembi, dodani leta 1937, ki ni izpolnjeval določenih nalog. {{sfn|Okhotin|Roginsky|2007}}V primerih, ki jih je od oktobra 1936 do novembra 1938 preiskal Oddelek za državno varnost NKVD, je bilo aretiranih najmanj 1.710.000 ljudi in usmrčenih 724.000 ljudi. Sodobne zgodovinske študije ocenjujejo, da je skupno število smrtnih žrtev represije v letih 1937–1938 znašalo 950.000–1.200.000. Te številke upoštevajo nepopolnost uradnih arhivskih podatkov in vključujejo smrtne žrtve usmrtitev in smrti Gulaga v tem obdobju. Nekdanji kulaki in njihove družine so predstavljali večino žrtev, pri čemer so aretirali 669.929 ljudi in usmrtili 376.202 oseb.{{sfn|Figes|2007|p=240}} NKVD je izvedla vrsto nacionalnih operacij, namenjenih nekaterim etničnim skupinam.{{sfn|Ellman|2007|p=686}} Skupaj je bilo aretiranih 350.000, usmrčenih pa 247.157.{{sfn|Montefiore|2005|p=229}} Zdi se, da je bila od teh največja poljska operacija NKVD, katere cilji so bili člani Polske Organizacja Wojskowa, s 140.000 aretacijami in 111.000 usmrtitvami. Čeprav bi te operacije lahko predstavljale genocid, kot je opredeljen v konvenciji Združenih narodov, ali "mini-genocid" po Simonu Sebagu Montefioreju, še ni veljavne sodbe o pravni opredelitvi teh dogodkov. Navajajoč cerkvene dokumente je Aleksander Nikolajevič Yakovlev ocenil, da je bilo v tem času usmrčenih več kot 100.000 duhovnikov, menihov in redovnic.{{sfn|Yakovlev|2002|p=165}}{{sfn|Pipes|2001|p=66}} Kar zadeva preganjanje duhovščine, je Michael Ellman izjavil, da bi se lahko "teror 1937–38 proti duhovništvu Ruske pravoslavne cerkve in drugih veroizpovedi (Binner & Junge 2004) označil tudi za genocid." Poleti in jeseni leta 1937 je Stalin poslal agente NKVD v Mongolsko ljudsko republiko in izdelal mongolski veliki teror, v katerem je bilo na ukaz ubitih približno 22.000  ali 35.000 ljudi. Okoli 18.000 žrtev so bile budistične lame. V [[Belorusija|Belorusiji]] so leta 1988 v Kurapatih odkrili množična grobišča za več tisoč civilistov, ki jih je NKVD ubila med letoma 1937 in 1941.{{efn|name=Ellman USSR 2002}} ==== Sovjetski poboji med drugo svetovno vojno ==== [[Slika:PlaqueMemorizingEstonianGovernment.jpg|sličica|Spomeniška plošča na Toompei, stavbi vlade [[Estonija|Estonije]], v spomin na člane vlade, ubitih zaradi komunističnega terorja]] Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]] septembra 1939 so delovne skupine NKVD začele odstranjevati "sovjetsko sovražne elemente" z osvojenih ozemelj. NKVD je sistematično izvajalo mučenje, ki je pogosto povzročilo smrt. {{sfn|Allen|1996|p=155}}{{sfn|Gross|2002|pp=181‒182}}Po podatkih Poljskega inštituta za nacionalni spomin je zaradi sovjetske represije med vojno umrlo 150.000 poljskih državljanov.{{sfn|AFP|2009}}{{sfn|Materski|Szarota|2009}} Najbolj zloglasni poboji so se zgodili spomladi 1940, ko je NKVD usmrtil približno 21.857 poljskih ujetnikov in intelektualnih voditeljev v tako imenovanem pokolu v Katynu.{{sfn|Montefiore|2005|p=334}}{{sfn|Fischer|1999|p=69}} Usmrtitve so bile izvedene tudi po priključitvi baltskih držav. V prvih fazah operacije Barbarossa je NKVD skupaj z povezanimi enotami Rdeče armade pobil deset tisoč ljudi, večinoma ujetnikov in političnih nasprotnikov, preden so pobegnile pred napredujočimi silami osi. Spominski kompleksi so bili zgrajeni na stratiščih NKVD v Katynu in Mednoyeju v Rusiji, pa tudi "tretje usmrčevalno polje" v Piatykhatkyju v Ukrajini.{{sfn|Fischer|1999|pp=68-69}} [[Slika:01941 Opfer des NKWD im Hof des Geheimpolizeigefängnisses von Lemberg am 06.07.1941.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Žrtve sovjetskega NKVD-ja v Lavovu, junij 1941]] [[Slika:Katyń, ekshumacja ofiar.jpg|sredina|sličica|286x286_pik|Identificiranje trupel v Katynu leta 1943 (fotografija delegacije Mednarodnega Rdečega križa)]] == Ljudska republika Kitajska == [[Slika:Tiananmen Mao.jpg|sličica|Velik portret Maa Cetunga na Tiananmenu]] === Mao Cetung === Kitajska komunistična partija je prišla na oblast na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] leta 1949 po dolgi in krvavi državljanski vojni med komunisti in naciosocialisti. Med zgodovinarji obstaja splošno soglasje, da so po prevzemu oblasti [[Mao Cetung]], njegova politika in politični poboji neposredno ali posredno povzročili smrt več petnajst milijonov ljudi.{{sfn|Short|2001|p=631}}{{sfn|Chang|Halliday|2005|p=3}}{{sfn|Rummel|1991|p=205}} Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz [[Marksizem|marksizma]], zato je načrtoval in izvajal veliko nasilje v velikem obsegu.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Goldhagen|2009|p=344}} Kitajska avtorica Jung Chang je izjavila, da je bil Mao veliko bolj brutalen in da je ukazal veliko več pobojev in drugih usmrtitev v primerjavi s Stalinom. Po uradnih virih naj bi bil Mao zaradi pobojev, mučenja in lakote, odgovoren za največ 80 milijonov smrtnih žrtev. Zaradi tega je Mao Cetung uvrščen na prvo mesto seznama 20. največjih množičnih morilcev 20. stoletja. ==== Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev ==== {{Glej tudi|Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev}} Prvi veliki množični poboji in usmrtitve pod vodstvom Maa Cetunga so se zgodili med njegovo zemljiško reformo in kampanjo za zatiranje protirevolucionarjev. Po mnenju Daniela Goldhagna uradno študijsko gradivo, objavljeno leta 1948, kaže, da je Mao predvideval, da bo eno desetino kmetov ali približno 50.000.000 "treba uničiti", da se olajša agrarna reforma.{{sfn|Goldhagen|2009|p=608|ps=. It is based on a quote from the 1958 Wuchang conference, where Mao was quoted as saying: "In this kind of situation, I think if we do [all these things simultaneously] half of China's population unquestionably will die; and if it's not a half, it'll be a third or ten percent, a death toll of 50 million people. ... If with a death toll of 50 million, you didn't lose your jobs, I at least should lose mine; [whether I would lose my] head would be open to question. Anhui wants to do so many things, it's quite all right to do a lot, but make it a principle to have no deaths."}} Točno število ljudi, ki so bili ubiti med Maovo zemljiško reformo, naj bi bilo manjše; po Rudolphu Rummelu in Philipu Shortu je bilo ubitih najmanj milijon ljudi. Zatiranje protirevolucionarjev je bilo namenjeno predvsem nekdanjim uradnikom Kuomintanga in intelektualcem, ki so bili osumljeni nelojalnosti.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Short|2001|pp=436‒437}} Po podatkih Yanga Kuisonga je bilo ubitih najmanj 712.000 ljudi, 1.290.000 pa je bilo zaprtih v delovnih taboriščih, znanih kot Laogai.{{sfn|Kuisong|2008|p=120}} ==== Veliki preskok naprej in velika kitajska lakota ==== {{Glej tudi|Veliki preskok naprej|Velika kitajska lakota}} Benjamin Valentino trdi, da je bil [[Veliki skok naprej|veliki preskok]] vzrok [[Velika kitajska lakota|velike kitajske lakote]], najhujši učinki lakote pa so bili usmerjeni proti sovražnikom režima. Tisti, ki so bili v prejšnjih kampanjah označeni kot "črni elementi" (verski voditelji, desničarji in bogati kmetje), so umrli v največjem številu, ker so imeli pri dodeljevanju hrane najnižjo prednost.{{sfn|Valentino|2005|p=128}} Zgodovinar Frank Dikötter je v Maovi veliki lakoti zapisal, da so "prisila, teror in sistematično nasilje temelj velikega preskoka naprej" in da je "motiviral enega najbolj smrtonosnih množičnih pobojev v zgodovini človeštva". Dikötter ocenjuje, da vsaj 2,5 milijona ljudi je bilo v tem obdobju na kratko ubitih ali mučenih do smrti. {{sfn|Dikötter|2010|pp=x, xi}}Njegove raziskave v lokalnih in pokrajinskih kitajskih arhivih kažejo, da je bilo število žrtev najmanj 45 milijonov:{{sfn|Dikötter}} "V večini primerov je stranka zelo dobro vedela, da umira od lakote svojih ljudi." Na tajnem sestanku v [[Šanghaj|Šanghaju]] leta 1959 je Mao je izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal: "Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela." Glede na dodatne dokaze o Maovi krivdi je Rummel k svojemu znesku za Maojev democid dodal še tiste, ki so umrli zaradi lakote, za skupaj 77 milijonov umrlih.{{sfn|Rummel|2005b}} ==== Tibet ==== {{Glej tudi|Tibetska vstaja leta 1959}} Po besedah ​​Jean-Louisa Margolina v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]] so kitajski komunisti izvedli velik zločinski genocid nad [[Tibet|Tibetanci]]. Margolin navaja, da so bili komunistični poboji v Tibetu veliko večji kot na Kitajskem, in da lahko legitimno govorimo o genocidnih pobojih zaradi števila vpletenih. Po mnenju dalajlame in osrednje tibetanske uprave, komunisti Tibetance niso samo postrelili, ampak so jih tudi do smrti pretepli, križali, živo zažgali, utoplili, pohablili, postradali, zadavlili, obesili, živo prekuhali, živo zakopali, zavezali in razkosali ter obglavili.{{sfn|Courtois|1999|pp=545‒546}} Adam Jones, učenjak, specializiran za genocid, navaja, da so Kitajci po tibetanski vstaji leta 1959 dovolili boj proti reakcionarjem, med katerim so komunistični kadri obsodili, mučili in pogosto usmrtili sovražnike ljudstva. Tej zločini so povzročili 92.000 smrtnih žrtev od skupaj 6 milijonov prebivalcev. Jones je poudaril, da te smrti ni mogoče obravnavati le kot genocid, ampak jih je mogoče obravnavati tudi kot eliticid, kar pomeni ciljanje na bolje izobražene in vodstveno usmerjene elemente med tibetanskim prebivalstvom.{{sfn|Jones|2010|pp=95-96}} Patrick French, nekdanji direktor londonske kampanje Free Tibet piše, da so kampanja Free Tibet in druge skupine trdile, da so Kitajci od leta 1950 pobili 1,2 milijona Tibetancev, vendar po pregledu arhivov v Dharamsali ni našel "nobenih dokazov, ki bi podprli to številko{{sfn|French|2008}}. Francozi navajajo, da zanesljivo nadomestno število verjetno ne bo znano, vendar se ocenjuje, da je kar pol milijona Tibetancev umrlo kot neposreden rezultat zločinske politike Ljudske republike Kitajske, po oceni zgodovinarja Warrena Smitha pa je 200.000 ljudi, ki manjkajo v statistiki prebivalstva v tibetanski avtonomni regiji in to stopnjo razširijo na obmejna območja.{{sfn|French|2009|pp=291-292}} ==== Kulturna revolucija ==== {{Glej tudi|Kulturna revolucija}} Sinologi Roderick MacFarquhar in Michael Schoenhals ocenjujeta, da je samo v nasilju kulturne revolucije na podeželju Kitajske umrlo med 750.000 in 1,5 milijona ljudi.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=262}} Maova Rdeča garda je dobila carte blanche za zlorabo in ubijanje ljudi, za katere so menili, da so sovražniki revolucije.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=125}} Avgusta 1966 so njihovi učenci v zahodnem [[Peking|Pekingu]] ubili več kot 100 učiteljev. Finkel in Strauss pišeta, da Su ocenjuje, da so do tri milijone ljudi "ubili njihovi sosedje pri kolektivnih pobojih in shodih. To se je zgodilo, čeprav osrednja vlada ni izdala nobenih ukazov ali politik za množično ubijanje."{{sfn|Finkel|Straus|2012|p=60}} Yang Su navaja, da je množično pobijanje med kulturno revolucijo povzročilo "paradoks državnega sponzorstva in neuspeha države";  po besedah ​​Yanga so bili množični poboji koncentrirani na podeželju v mesecih po ustanovitvi okrožnih revolucionarnih odborov, pri čemer je bilo množično pobijanje v vsaki skupnosti bolj verjetno, da je bilo v tej skupnosti več lokalnih članov stranke. Zatiranje lokalnih organizacij je bilo morda odziv na retoriko nasilja, ki so ga v prestolnicah dežel spodbujale zaradi množičnega frakcioniranja v teh prestolnicah, in "vrhovi množičnih pobojev so sovpadali z dvema objavama iz centra stranke julija 1968 o prepovedi frakcij  oborožene bitke in razpustitev množičnih organizacij "; Yang piše, da je Maova vlada označila razredne sovražnike z uporabo umetnih in poljubnih standardov za izvajanje dveh političnih nalog," mobilizacijo množične skladnosti in reševanje konfliktov elit "ter elastično naravo kategorije dovolila, da "v izrednih okoliščinah dobi genocidno razsežnost."{{sfn|Lorenz|2007}} ==== Trg Tiananmen ==== [[Slika:Wroclaw-pomnik Tien-An-Men.jpg|sličica|319x319_pik|Spomenik dogodkom na trgu Tiananmen leta 1989 na Dominikanskem trgu v Wrocławu na Poljskem]] Jean-Louis Margolin navaja, da je bilo pod Deng Xiaopingom v Pekingu ubitih najmanj 1000 ljudi, stotine ljudi pa je bilo usmrčenih tudi na podeželju, potem ko je njegova vlada leta 1989 zatrla demonstracije na trgu Tiananmen.{{sfn|Courtois|1999|p=542}} Po mnenju Louise Lim leta 2014 je skupina sorodnikov žrtev na Kitajskem, imenovana "Tiananmen Mothers", potrdila identiteto več kot 200 ubitih.{{sfn|Lim|2014|p=106}} Alex Bellamy piše, da ta "tragedija označuje zadnji čas, ko so storilci sami zaključili epizodo množičnega poboja v vzhodni Aziji."<ref>{{Cite web|date=December 2016|title=One App, Two Systems|url=https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010221114/https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems/|archive-date=October 10, 2019|access-date=September 30, 2019|at=figure 9}}</ref> == Kambodža == {{Glej tudi|Kamboški genocid|Polja smrti}} [[Slika:Killing Fields 20170222-1.jpg|sličica|324x324_pik|Lobanje žrtev kamboškega genocida, razstavljene v muzeju kamboškega genocida]] === Pol Pot === [[Polja smrti]] so številna mesta v [[Kambodža|Kambodži]], kjer je bilo v času [[Pol Pot|Pol Potovega]] vladanja, ki je trajala od leta 1975 do 1979, po koncu kambodžanske državljanske vojne, ubitih veliko ljudi in njihova trupla je pokopal režim rdečih Kmerov. Sociolog Martin Shaw je [[kamboški genocid]] opisal kot najčistejši genocid v času hladne vojne.{{sfn|Shaw|2000|p=141}} Rezultati demografske študije kamboškega genocida so ugotovili, da je število smrtnih žrtev po vsej državi od leta 1975 do 1979 znašalo od 1.671.000 do 1.871.000 ali 21 do 24 odstotkov celotnega kambodžanskega prebivalstva, kot je bilo ocenjeno, preden so na oblast prišli Rdeči Kmeri.{{sfn|Kiernan|2003|p=587}} Po besedah ​​Bena Kiernana število smrtnih primerov, ki so bili posebej povzročeni z usmrtitvijo, še vedno ni znano, ker je veliko žrtev umrlo zaradi lakote, bolezni in prezaposlenosti. Raziskovalec Craig Etcheson iz Dokumentacijskega centra v Kambodži meni, da je bilo število žrtev med 2 in 2,5 milijona, najverjetnejša številka pa 2,2 milijona. Po petih letih raziskovanja približno 20.000 grobov je ugotovil, da ta množična grobnica vsebuje posmrtne ostanke 1.112.829 usmrčenih žrtev."{{sfn|Sharp|2005}} Študija francoskega demografa Mareka Sliwinskega je izračunala nekaj manj kot 2 milijona nenaravnih smrti v času rdečih Kmerov, od 7,8 milijona kamboških prebivalcev iz leta 1975, pri čemer je 33,5% kamboških moških umrlo pod rdečimi Kmeri v primerjavi s 15,7% kamboških žensk.{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Število osumljenih žrtev usmrtitve, ki so jih našli v 23.745 množičnih grobnicah, je po študiju iz leta 2009 ocenjeno na 1,3 milijona. Verjame se, da usmrtitev predstavlja približno 60% celotnega število smrtnih žrtev med genocidom, druge žrtve pa so podlegle lakoti ali bolezni.{{sfn|Seybolt|Aronson|Fischoff|2013|p=238}} [[Slika:Cambodia 2011 monuments 20.jpg|levo|sličica|Množična grobišča, imenovana "Killing Field" v kamboškem centru za genocid Choeung Ek.]] Helen Fein, znanstvenica za genocid, trdi, da je ksenofobična ideologija režima rdečih Kmerov bolj podobna skoraj pozabljenemu pojavu [[Nacionalsocializem|nacizma]] ali [[Fašizem|fašizmu]] in ne komunizmu.{{sfn|Fein|1993b|p=819}} Odzivajoč se na "trditev Bena Kiernana, da je bil režim [[Pol Pot|Pol Polta]] demokratični Kampuči bolj rasističen in na splošno totalitarističen kot marksističen ali posebej komunističen", Steve Heder navaja, da je zgled takšne rasistične misli, ki se uporablja v zvezi z manjšinskimi ljudmi Cham, ponovil "Marxovo definicijo"  ljudstva brez zgodovine, obsojenega na izumrtje v imenu napredka "in je bilo zato del splošnih konceptov razreda in razrednega boja.{{sfn|Heder|1997|pp=101, 112}} Craig Etcheson piše, da podatki o porazdelitvi in ​​izvoru množičnih grobov ter notranji varnostni dokumenti Rdečih Kmerov vodijo do zaključka, da je večina nasilja izvedena v skladu z ukazi najvišjih političnih oblasti Komunistične partije Kampuchea, namesto da bi bil rezultat spontanih presežkov maščevalne, nedisciplinirane kmečke vojske, medtem ko francoski zgodovinar Henri Locard piše, da je komunistična partija Vietnama fašistično oznako pripisala Rdečim Kmerom revizionizem, toda represija, ki je obstajala pod vladavino Kmerov, je bila "podobna (čeprav bistveno bolj smrtonosna) represiji v vseh komunističnih režimih."{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Daniel Goldhagen trdi, da so bili Kmeri rdeči Kmeri, ker so verjeli,  so bili edini pristni ljudje, ki so sposobni zgraditi pravi komunizem. {{sfn|Rosefielde|2010|pp=120-121}}Steven Rosefielde trdi, da je bila demokratična Kampuchea najsmrtonosnejši od vseh komunističnih režimov na prebivalca osnovo, predvsem zato, ker ni imela sposobnega produktivnega jedra in ni uspelo postaviti meje množičnemu umoru.{{sfn|Short|2004|p=402}} == Druge države == Barbara Harff in Ted Gurr pišeta: "Večina marksistično-lenjinističnih režimov, ki so prišli na oblast z dolgotrajnim oboroženim bojem v povojnem obdobju, je izvedla enega ali več politikov, čeprav zelo različnih velikosti." Po besedah ​​Benjamina Valentina je večina režimov, ki so opisali kot komunisti niso storili množičnih pobojev, vendar so se množični poboji v manjšem obsegu od njegovega standarda 50.000 ljudi, ki so bili ubiti v obdobju petih let, morda zgodili v komunističnih državah, kot so [[Bolgarija]], [[Romunija]] in [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], čeprav pomanjkanje dokumentacije preprečuje dokončno sodbo o obsegu teh dogodkov in motivih njihovih storilcev.{{sfn|Valentino|2005|pp=91, 75 table 2}} Frank W. Wayman in Atsushi Tago pišeta, da je democid širši od množičnega ubijanja ali genocida, zato je za to verjetno vključena večina komunističnih režimov, vključno s Sovjetsko zvezo, Kitajsko, [[Kambodža|Kambodžo]], [[Severni Vietnam|Severnim Vietnamom]], Vzhodno Nemčijo, [[Poljska|Poljsko]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], [[Madžarska]], [[Severna Koreja]], [[Kuba]], [[Laos]], [[Albanija]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]].{{sfn|Wayman|Tago|2010|p=12}} === Ljudska republika Bolgarija === Po Valentinovih besedah ​​razpoložljivi dokazi kažejo, da je bilo v [[Bolgarija|Bolgariji]] od leta 1944 med kampanjo kolektivizacije kmetijstva in politične represije morda ubitih med 50.000 in 100.000 ljudi, čeprav ni dovolj dokumentacije za dokončno sodbo.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} Dinyu Sharlanov v svoji knjigi Zgodovina komunizma v Bolgariji navaja približno 31.000 ljudi, ki jih je režim ubil med letoma 1944 in 1989.{{sfn|Шарланов|2009}}{{sfn|Sharlanov|Ganev|2010}} === Vzhodna Nemčija === [[Slika:Gedenkstätte Speziallager Ketschendorf.jpg|sličica|269x269_pik|Spomenik umrlim zapornikom v posebnem taborišču NKVD v Nemčiji]] Po Valentinovih besedah ​​je v vzhodni Nemčiji od leta 1945 v okviru kampanje za denacifikacijo Sovjetske zveze morda bilo ubitih med 80.000 in 100.000 ljudi, vendar drugi znanstveniki trdijo, da so te ocene previsoke.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}}{{sfn|Morré|1997|p=9}} Takoj po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je v okupirani Nemčiji in regijah, ki so jih priključili nacisti, začela denacifikacija. Na sovjetskem okupacijskem območju je NKVD ustanovilo zaporniška taborišča, običajno v opuščenih koncentracijskih taboriščih, in jih uporabili za interniranje domnevnih nacistov in nacističnih nemških uradnikov skupaj z nekaterimi posestniki. Po spisih in podatkih, ki jih je leta 1990 objavilo sovjetsko ministrstvo za notranje zadeve, je bilo skupaj pridržanih 123.000 Nemcev in 35.000 državljanov drugih narodov. Od teh zapornikov je bilo skupaj ustreljenih 786 ljudi in 43.035 ljudi je umrlo zaradi različnih vzrokov. Večina smrtnih žrtev ni bila neposredni pomor, temveč so jih povzročili izbruhi griže in [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Smrti zaradi lakote so se pojavljale tudi v velikem obsegu, zlasti od konca leta 1946 do začetka leta 1947, vendar se zdi, da te smrti niso bile namerni poboji, ker je bilo na sovjetskem okupacijskem območju pomanjkanje hrane razširjeno. Zaporniki v "tihih taboriščih", kot so imenovali posebna taborišča NKVD, niso imeli dostopa do črnega trga, zato so lahko dobili le hrano, ki so jim jo predale oblasti. Nekatere zapornike so usmrtili, druge pa so morda mučili do smrti. V tem kontekstu je težko ugotoviti, ali je smrt zapornikov v taboriščih tišine mogoče opredeliti kot množične poboje. Prav tako je težko ugotoviti, koliko mrtvih je bilo Nemcev, Vzhodnih Nemcev ali pripadnikov drugih narodnosti.{{sfn|Merten|2018|p=7}}{{sfn|von Plato|1999}} Leta 1961 je vzhodna Nemčija po berlinski krizi dokončala gradnjo [[Berlinski zid|berlinskega zidu]]. Čeprav je bil prehod med Vzhodno Nemčijo in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodno Nemčijo]] motiviran in odobren popotnik, je na tisoče vzhodnih Nemcev poskušalo pobegniti z nezakonitim prečkanjem zidu. Od teh med leti obstoja zidu (1961-1989) so stražarji berlinskega zidu pobili med 136 in 227 ljudi.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}} === Socialistična republika Romunija === Po Valentinovih besedah ​​je bilo v [[Romunija|Romuniji]] od leta 1945 morda v okviru kmetijske kolektivizacije in politične represije ubitih med 60.000 in 300.000 ljudi.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} === Socialistična federativna republika Jugoslavija === {{Glej tudi|Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne}}[[Slika:Barbara rov 2015.jpg|sličica|274x274px|Jama [[Barbara rov]] pri Laškem, kjer so Titovi partizani po koncu vojne leta 1945 pobili in živo zakopali veliko število slovenskih in hrvaških civilistov. ]] Zločinski komunistični režim [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] je krvavo zatiral nasprotnike in po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] storil več pobojev civilistov in vojnih ujetnikov ter drugih zločinov. Še pred prihodom komunizma na oblast so Tito ter njegovi komunistični sodelavci [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič|Boris Kidrić]] in [[Mitja Ribičič]] med vojno vodili partizansko organizacijo, ki je zapirala in predvsem pobijala civiliste ter druge nasprotnike, med žrtvami pa je bilo tudi veliko ljudi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina}}</ref> V letih po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] odkritih okrog 700 množičnih grobišč, kjer so bile pokopane žrtve pobojev. Od teh so zelo znani jama [[Barbara rov]] pri Laškem, [[Tezenski pokol|pokol v Teznu pri Mariboru]] in [[Pokol v Kočevskem Rogu|pokolj na Kočevskem Rogu]]. V jami Barbara rov so komunisti žrtve pobili z streljanjem (večinoma z streli v glavo), minskimi kladivi in krampi, nekatere pa so še žive vrgli v jaške jame in jih ubili z ročnimi granatami, drugi še živeči pa so pozneje v jami umrli zaradi izgube kisika potem, ko je bila jama zazidana z zidovi.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/104/slovenija/918/|title=Huda jama - spomin in opomin|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Evropska javna obravnava o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, poroča: "Odločitev o usmrtitvi nasprotnikov je morala biti sprejeta v ožjih krogih jugoslovanskega državnega vrha, ukaz pa je vsekakor izdal vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske Josip Broz Tito", vendar ni znano, kdaj in v kakšni obliki.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{efn|name=Jambrek Yugoslavia 2008}} [[Slika:Dvojno brezno pri Cink krizu.jpg|levo|sličica|Ena od jam v Kočevskem rogu, kamor so Titovi partizani zmetali trupla žrtev slovenske, hrvaške, srbske, bosanske in črnogorske narodnosti.]] [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je Tito kot vodja zelo centralizirane in zatiralske diktature imel v Jugoslaviji ogromno moč, njegova diktatorska vladavina pa je potekala s pomočjo razvite birokracije, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}} Eliott Behar trdi, da je bila Titova Jugoslavija strogo nadzorovana policijska država, zunaj Sovjetske zveze pa je imela Jugoslavija več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj po mnenju Davida Matesa.{{sfn|Matas|1994|p=36}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}} Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetskega KGB. Njegovi člani so bili vedno prisotni in pogosto so delovali zunajsodno, žrtve pa so bili intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. V najpogostejših primerih so žrtve ostale brez službe ter bile aretirane in zaprte največkrat v razna koncetatrijska taborišča s težkim delom, pogosto pa so bile tudi usmrčene. Titov režim je hladnokrvno ubil približno 500.000 ljudi, večinoma sodelavcev, protikomunistov, rivalskih gverilcev, ustašev in kritikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/seznam-15-000-ubitih-slovencev-s-strani-komunisticnega-rezima/|title=Seznam 15.000 ubitih Slovencev s strani komunističnega režima|publisher=V Fokusu}}</ref> Jugoslavija je bila podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vendar je nekaterim njegovim določbam namenila malo pozornosti. === Severna Koreja === {{Glej tudi|Kršitve človekovih pravic v Severni Koreji|Zaporniška taborišča v Severni Koreji}} Po besedah ​​Rummela so prisilno delo, usmrtitve in koncentracijska taborišča odgovorni za več kot milijon smrti v Demokratični ljudski republiki Koreji od leta 1948 do 1987.{{sfn|Rummel|1997b}} Drugi so ocenili, da je samo v koncentracijskih taboriščih v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] umrlo 400.000 ljudi.{{sfn|Omestad|2003}} Nekdanji sodnik mednarodnega kazenskega sodišča Thomas Buergenthal, ki je bil eden od poročil preiskovalne komisije o človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji in otrok, preživel iz Auschwitza, je za The Washington Post povedal: "Razmere v severno-korejskih zaporniških taboriščih so tako grozne, da so veliko hujša od tistih, ki sem jih videl in doživel v mladosti v nacističnih taboriščih in v svoji dolgi poklicni karieri na področju človekovih pravic."{{sfn|Courtois|1999|p=564}} Pierre Rigoulot ocenjuje 100.000 usmrtitev, 1,5 milijona smrti zaradi mučenja v koncentracijskih taboriščih in suženjskega dela ter 500.000 smrti zaradi lakote.{{sfn|Clodfelter|2002|p=726}} Lakota, ki je terjala kar milijon življenj, je bila opisana kot posledica gospodarske politike severnokorejske vlade in namernega "strahu pred terorom".{{sfn|Rosefielde|2010|p=109}} Leta 2010 je Steven Rosefielde izjavil, da 'Rdeči holokavst' še vedno obstaja v Severni Koreji, saj takratni voditelj [[Kim Džong-il]] ni hotel opustiti množičnega pobijanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/ni-za-obcutljive-tako-kruto-severnokorejski-rezim-obracunava-z-ljudmi-ki-zelijo-pobegniti-iz-vajeti-neusmiljene-diktature/|title=[Ni za občutljive] Tako kruto severnokorejski režim obračunava z ljudmi, ki želijo pobegniti iz vajeti neusmiljene diktature|publisher=Nova24TV}}</ref> Adam Jones navaja trditev novinarja Jasperja Beckerja, da je bila lakota oblika množičnega pobijanja ali genocida zaradi političnih manipulacij. Ocene, ki temeljijo na popisu prebivalcev Severne Koreje leta 2008, kažejo na 240.000 do 420.000 presežnih smrti zaradi lakote v Severni Koreji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in demografski vpliv 600.000 do 850.000 manj ljudi v Severni Koreji leta 2008 zaradi slabih življenjskih razmer po lakoti.{{sfn|Jones|2010|pp=215-216}} International Coalition to Stop Crimes Against Humanity in North Korea (ICNK) ocenjuje, da v taboriščih v Severni Koreji letno umre okrog 10.000 ljudi. === Demokratična republika Vietnam === Valentino pripisuje 80.000–200.000 smrti množičnim komunističnim pobojem v severnem in [[Vietnam|južnem Vietnamu]]. Glede na štipendijo, ki temelji na vietnamskih in madžarskih arhivskih dokazih, je bilo med zemljiško reformo Severnega Vietnama od leta 1953 do 1956 usmrčenih kar 15.000 osumljenih najemodajalcev.{{sfn|Szalontai|2005|p=401}}{{sfn|Berger|1987|p=262}} Vodstvo Severnega Vietnama je vnaprej načrtovalo usmrtitev 0,1%  Prebivalstvo Severnega Vietnama (ocenjeno na 13,5 milijona leta 1955) kot "reakcionarni ali zlobni lastniki", čeprav se lahko to razmerje v praksi razlikuje. Med kampanjo zemljiške reforme so bile storjene dramatične napake.{{sfn|Vo|2015|p=36}} Vu Tuong navaja, da je bilo število usmrtitev med zemljiško reformo Severnega Vietnama sorazmerno primerljivo z usmrtitvami med kitajsko zemljiško reformo od leta 1949 do 1952.{{sfn|Vu|2010a|p=103}} === Kuba === Po mnenju Jaya Ulfelderja in Benjamina Valentina v raziskavi o ocenjevanju tveganj množičnega poboja, ki ga sponzorira država, kjer je množično ubijanje opredeljeno kot dejanja državnih agentov, ki povzročijo namerno smrt najmanj 1000 neborcev iz diskretne skupine v obdobju trajnega nasilja, je kubiška vlada [[Fidel Castro|Fidela Castra]] ubila med 5.000 in 8.335 neborcev v okviru kampanje politične represije med letoma 1959 in 1970.{{sfn|Ulfelder|Valentino|2008|p=ii}}{{sfn|Fontaine|1999|p=648}}  === Demokratična republika Afganistan === Po mnenju Franka Waymana in Atsushija Taga, čeprav [[Afganistan|Demokratična republika Afganistan]] pogosto velja za primer komunističnega genocida, predstavlja mejni primer. Ljudska demokratična stranka Afganistana je pred sovjetsko-afganistansko vojno usmrtila med 10.000 in 27.000 ljudi, večinoma v zaporu Pul-e-Charkhi. Množične grobnice usmrčenih zapornikov so bile izkopane že v času Sovjetske zveze.{{sfn|Hossaini|2007}} Po invaziji leta 1979 so Sovjeti postavili lutkovno vlado Babraka Karmala. Do leta 1987 približno 80% ozemlja države ni bilo pod stalnim nadzorom niti prokomunistične vlade in podpornih sovjetskih čet niti oborožene opozicije.{{sfn|Collins|1987|pp=203-204}} Za uravnavanje ravnotežja je Sovjetska zveza uporabila taktiko, ki je bila kombinacija politike požgane zemlje in selitvenega genocida. S sistematičnim sežigom pridelkov in uničevanjem vasi v uporniških provincah ter z represivno bombardiranjem celotnih vasi, za katere se domneva, da skrivajo ali podpirajo upor, so Sovjeti poskušali prisiliti lokalno prebivalstvo, da se premakne na ozemlje, ki ga nadzoruje Sovjetska zveza, s čimer so oboroženo opozicijo prikrajšali za podporo.{{sfn|Valentino|2005|p=83, table 5}} Valentino pripisuje med 950.000 in 1.280.000 civilnimi smrtmi sovjetski invaziji in okupaciji države med letoma 1978 in 1989, predvsem kot množično ubijanje protigerilskih sil. Do začetka devetdesetih let je približno tretjina afganistanskega prebivalstva pobegnila iz države. M. Hassan Kakar je dejal, da so "Afganistanci med zadnjimi žrtvami genocida s strani velesile."{{sfn|Kakar|1995}} === Ljudska demokratična republika Etiopija === {{Glej tudi|Etiopski rdeči teror|Etiopska lakota 1983 - 1985}} Amnesty International ocenjuje, da je med etiopskim rdečim komunističnim terorjem v letih 1977 in 1978 umrlo pol milijona ljudi.{{sfn|Andrew|Mitrokhin|2006|p=457}}{{sfn|BBC|1999}}{{sfn|Orizio|2004|p=151}} Med terorjem so skupine ljudi preganjali v cerkve, ki so jih nato požgali, vojaki pa so ženske sistematično posilili.{{sfn|Courtois|1999|p=692}} Sklad Save the Children poroča, da med žrtvami Rdečega terorja niso bili odrasli, ampak 1000 ali več otrok, večinoma starih med enajst in trinajst let, katerih trupla so pustili na ulicah Adis Abebe. Etiopski diktator [[Mengistu Hajle Marjam]] naj bi sam ubijal politične nasprotnike z golimi rokami.{{sfn|Clayton|2006}} == Zapuščina, spomeniki in muzeji == [[Slika:State Museum of Gulag History (2017-12-12) - 59.jpg|sličica|279x279_pik|Zemljevid Stalinovih taborišč Gulag v Muzeju Gulag v Moskvi, ki ga je leta 2001 ustanovil zgodovinar Anton Antonov-Ovseyenko]] Po številu in ocenah smrtnih žrtev komunizma je brez dvoma mogoče določiti, da je [[komunizem]] ubil veliko več ljudi v primerjavi z [[Nacionalsocializem|nacizmom]] in [[Fašizem|fašizmom]]. Grozodejstva komunistov so bila bistveno bolj večja in bolj nečloveška kot grozodejstva nacistov in fašistov (nacisti in fašisti so bili učenci komunistov). Spomeniki žrtvam komunizma obstajajo v skoraj vseh prestolnicah vzhodne Evrope, obstaja pa tudi več muzejev, ki dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času komunistične vladavine, na primer Muzej okupacij in borb za svobodo v [[Litva|Litvi]], Muzej okupacije [[Latvija|Latvije]] leta Riga in Hiša terorja v [[Budimpešta|Budimpešti]], vsi ti muzeji prav tako dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času tako komunistične kot nacistične in fašistične vladavine. Številni učenjaki, med njimi Kristen Ghodsee in Laure Neumayer, trdijo, da si ta prizadevanja prizadevajo institucionalizirati žrtve komunizma kot teorijo dvojnega genocida ali moralno enakovrednost med nacističnim holokavstom (rasni umor) in tistimi, ki so jih ubile komunistične države (razredni umor) in da so dela, kot je [[Črna knjiga komunizma]], igrala pomembno vlogo pri kriminalizaciji komunizma v evropskem političnem prostoru v času po hladni vojni. Zoltan Dujisin piše, da "evropeizacija antitotalitarnega" kolektivnega spomina "na komunizem razkriva nastanek polja antikomunizma", pripoved pa predlagajo "podjetniki protikomunističnega spomina".{{sfn|Dujisin|2020}} [[Slika:Memorial to the victims of Communism, Prague 1.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Nacionalni spominski park žrtev komunizma]] V [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Južna Koreja|Južni Koreji]], na [[Japonska|Japonskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Angliji]], v [[Francija|Franciji]] in drugih [[Demokracija|demokratičnih]] državah komunizem velja za veliko zlo. V [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]] je bil postavljen bronasti kip po vzoru skulpture boginje demokracije, ki je nastala med protesti na Trgu Tiananmen leta 1989, leta 2007 pa je bil posvečen kot spomenik žrtvam komunizma, potem ko ga je leta 1993 odobril kongres. Spominska fundacija žrtev komunizma namerava v Washingtonu zgraditi Mednarodni muzej o komunizmu. Leta 2002 so v Pragi odkrili spomenik žrtvam komunizma. Na [[Madžarska|Madžarskem]] so leta 2006 ob 50. obletnici madžarske revolucije postavili spomenik Gloria Victis v čast 100 milijonom žrtev komunizma. Od leta 2008 je Rusija postavila 627 spomenikov in spominskih plošč, posvečenih žrtvam komunističnega terorja, večino so ustvarili zasebniki, vendar ni imela niti nacionalnega spomenika niti nacionalnega muzeja. Zid žalosti v [[Moskva|Moskvi]], odprt oktobra 2017, je prvi ruski spomenik žrtvam političnega preganjanja Josifa Stalina v času komunizma in Sovjetske zveze v državi. Leta 2017 je Kanadska nacionalna komisija za kapital odobrila zasnovo Spomenika žrtvam komunizma - Kanada, dežela zatočišča, ki bo zgrajena na Vrtu provinc in ozemelj v Ottawi. Predsednica Kersti Kaljulaid je 23. avgusta 2018 v Talinu slovesno odprla spominsko obeležje Estonije žrtev komunizma v letih 1940 — 1991.{{sfn|Memoriaal}} Gradnjo spomenika je financirala država, spomenik pa trenutno upravlja estonski inštitut za zgodovinski spomin. Datum otvoritvene slovesnosti je bil izbran, ker je sovpadal z uradnim evropskim dnevom spomina na žrtve totaliniranih režimov, vključno s komunzimom.{{sfn|ERR|2018}} == Glej tudi == * [[Komunistični terorizem]] *[[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Množični poboji]] fwq7wr8an2a7d8zuq57dw2ci7dlu0i1 5747525 5747523 2022-08-26T12:36:57Z 2A01:261:503:A700:A57B:1CAB:80C8:675D slog wikitext text/x-wiki [[Slika:Victims of Communism Memorial.jpg|sličica|[[Spomenik žrtvam komunizma, Washington|Spomenik]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]], posvečen v spomin vsem žrtvam komunizma]]V času [[Komunizem|komunističnih režimov]] 20. stoletja je bilo veliko množičnih pobojev. Ocene smrtnih žrtev komunizma se zelo razlikujejo, odvisno od opredelitev smrti, ki so v njih vključene.{{sfn|Barry|2010}}{{efn|name=Duma resolution in 2010}} Višje ocene množičnih pobojev upoštevajo zločine, ki so jih komunistične vlade storile nad civilisti, vključno z usmrtitvami, lakoto, ki so jo povzročili komunisti, in smrtmi, ki so se zgodile med prisilnimi deportacijami in zapori, ter smrtmi, ki so bile posledica prisilnega dela. Poleg množičnih pobojev so izrazi, ki se uporabljajo za opredelitev takšnih pobojev, tudi klasični uboj, zločini proti človeštvu, [[democid]], [[genocid]], [[politikid]] in [[represija]]. Po študiju ameriškega politologa Rudolfa J. Rummela je bilo v komunističnih državah, v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v času [[Vladimir Lenin|Lenina]] in [[Josif Stalin|Stalina]], v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] v času [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], v [[Kambodža|Kambodži]] v času [[Pol Pot|Pol Pota]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] v času [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]] ter v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ob [[Josip Broz - Tito|Titovi]] zmagi pobitih največ ljudi.{{sfn|Malia|1999|p=xiii}} Leta 2017 je ameriški zgodovinar [[Stephen Kotkin]] v reviji The Wall Street Journal zapisal, da je komunizem med letoma 1917 in 2017 pobil najmanj 65 milijonov ljudi in dodal: "Čeprav je komunizem namerno pobil ogromno ljudi, je zaradi lakote umrlo še več njegovih žrtev." <ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/zgodovinarji-ocenjujejo-da-je-zaradi-komunizma-v-20-stoletju-skupno-umrlo-kar-200-milijonov-ljudi/|title=Zgodovinarji ocenjujejo, da je zaradi komunizma v 20. stoletju skupno umrlo kar 200 milijonov ljudi|publisher=Nova24TV}}</ref> == Sovjetska zveza == {{Glej tudi|Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|Množični poboji zapornikov NKVD}}[[Slika:Memorial Moscow(5).jpg|sličica|327x327_pik|Spomenik o represiji v Sovjetski zvezi na trgu Lubyanka, ki ga je leta 1990 postavila skupina za človekove pravice Memorial v spomin na več kot 40.000 nedolžnih ljudi, pobitih v Moskvi med Leninovim rdečim terorom]] [[Adam Jones]] trdi, da "je v zapisih o človeških izkušnjah zelo malo, da bi se ujemalo z nasiljem, ki se je sprožilo med letom 1917, [[Oktobrska revolucija|ko so boljševiki prevzeli oblast]], in leta 1953, ko je umrl [[Josif Stalin]] in je Sovjetska zveza sprejela bolj zadržano in v veliki meri manj zatiralsko notranjo politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-pojav-komunizma/|title=(PREJELI SMO) Pojav komunizma|publisher=Demokracija}}</ref> " Jones navaja, da sta bili pri tem izjema rdeči Kmeri (v relativnem smislu) in Maovo vladanje na Kitajskem (v absolutnem smislu). [[Stephen G. Wheatcroft]] trdi, da je bilo pred odprtjem sovjetskih arhivov za zgodovinske raziskave "naše razumevanje obsega in narave sovjetske represije izjemno slabo" in da so nekateri znanstveniki, ki želijo ohraniti visoke ocene pred letom 1991, "se težko prilagajajo novim okoliščinam, ko so arhivi odprti in ko je veliko nespornih podatkov "in se namesto tega" držijo svojih starih sovjetoloških metod z okroglimi izračuni na podlagi čudnih izjav emigrantov in drugih obveščevalcev, ki naj bi  imeti vrhunsko znanje ", čeprav je priznal, da tudi številke, ocenjene iz dodatnih dokumentov, "niso dokončne ali dokončne(?) ".{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1330}}{{sfn|Wheatcroft|2000|pp=1146-1147}} V reviziji svoje knjige Veliki teror leta 2007 je [[Robert Conquest]] ocenil, da čeprav natančne številke nikoli ne bodo zagotovo točne, so komunistični voditelji Sovjetske zveze odgovorni za najmanj 15 milijonov smrtnih žrtev.{{sfn|Rummel|1994|pp=10, 15, 25}} Nekateri zgodovinarji poskušajo narediti ločene ocene za različna obdobja sovjetske zgodovine, pri čemer se ocene žrtev zelo razlikujejo od 6 milijonov (stalinistično obdobje) do 8,1 milijona (konča se leta 1937) do 20 milijonov do 61 milijonov (obdobje 1917–1987).{{sfn|Courtois|1999|p=4}} === Vladimir Lenin === ==== Rdeči teror ==== {{Glej tudi|Rdeči teror}} [[Rdeči teror]] je bil obdobje politične represije in usmrtitev, ki so jih boljševiki izvajali po začetku [[Ruska državljanska vojna|državljanske vojne v Rusiji]] leta 1918. V tem obdobju je politična policija ([[ČEKA|Čeka]]) pod ukazom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Iljiča Lenina]] izvedla usmrtitve več deset tisoč "sovražnikov ljudstva". {{sfn|Melgunov|1975}}{{sfn|Melgunov|1927|p=205}}{{sfn|Lincoln|1999|pp=383‒385}}{{sfn|Leggett|1987|pp=197–198}}{{sfn|Figes|1997|p=647}}Mnoge žrtve so bile" meščanski talci ", ki so jih zajeli in pripravljeni na skrajšano usmrtitev v maščevanju za vse domnevne protirevolucionarne provokacije. Mnogi so bili usmrčeni med in po zatiranju upora, na primer v Kronštatskem uporu mornarjev Baltske flote in Tambovskem uporu ruskih kmetov. Profesor Donald Rayfield trdi, da je "represija, ki je sledila uporom v [[Kronštatu]] in Tambovu, povzročila na desetine tisoč usmrtitev." Lenin je tudi začel s [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|komunističnim preganjanjem religije in cerkve]] ter izjavil, da je cerkev za ljudi droga in da jo je treba uničiti. Zaradi tega je bilo na njegov ukaz ubitih tudi veliko število vernikov, menihov ter katoliških in pravoslavnih duhovnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/kako-je-lenin-ukazal-poboj-milijonov-najdite-mi-res-mocne-ljudi/|title=Kako je Lenin ukazal poboj milijonov: “Najdite mi res močne ljudi!”|publisher=Nova24TV}}</ref>{{sfn|Pipes|1994|p=356}} Po mnenju Nicolasa Wertha je politika dekozakizacije pomenila poskus sovjetskih voditeljev, da "odstranijo, iztrebijo in deportirajo prebivalstvo celotnega ozemlja." V prvih mesecih leta 1919 je bilo usmrčenih morda 10.000 do 12.000 kozakov in še veliko več deportiranih, potem ko so bile njihove vasi sravnjene s tlemi.{{sfn|Holquist|1997|p=138}}{{sfn|Figes|1997|p=660}} Mnenje zgodovinarja Michaela Korta: "V letih 1919 in 1920 je boljševiški režim od približno 1,5 milijona donskih kozakov ubil ali deportiral približno 300.000 do 500.000."{{sfn|Kort|2001|p=133}} === Josif Stalin === {{Glej tudi|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} O ocenah števila smrtnih žrtev, ki jih je povzročila vladavina [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], se vroče razpravlja med znanstveniki s področja sovjetskih in komunističnih študij.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/josip-stalin-clovek-ki-ga-vsi-poznajo-a-so-stvari-ki-jih-o-njem-ve-le-malokdo/|title=Josif Stalin, zlo v človeški obliki, ki ga vsi poznajo, a so stvari, ki jih o njem ve le malokdo|publisher=Nova24TV}}</ref> Pred razpadom Sovjetske zveze in arhivskimi razodetji, ki so sledila temu, so nekateri zgodovinarji ocenili, da je število ljudi, ki jih je ubil Stalinov režim, 20 milijonov ali več.{{sfn|Rummel|2017|p=xii}}{{Sfn|Snyder|2011|p=}}{{Sfn|Keller|1989}}{{sfn|Rummel|2017|p=xii}} [[Michael Parenti]] piše, da se ocene o številu smrtnih žrtev Stalinovega režima delno zelo razlikujejo, ker takšne ocene temeljijo na anekdotah v odsotnosti zanesljivih dokazov in "špekulacijah piscev, ki nikoli ne razkrijejo, kako pridejo do takšnih številk." Po razpadu Sovjetske zveze so bili na voljo dokazi iz sovjetskega arhiva, ki vsebujejo uradne zapise o usmrtitvi približno 800.000 zapornikov pod ukazu Stalina zaradi političnih ali kriminalnih dejanj, približno 1,7 milijona smrti v [[Gulag|Gulagih]] in približno 390 000 smrti, ki so se zgodile med prisilnimi težkimi deli v Sovjetski zvezi za skupaj približno 3 milijone uradno zabeleženih žrtev v teh kategorijah. Po mnenju Golfa Alexopoulosa, Anne Applebaum, Olega Hlevnjuka in Michaela Ellmana se uradna sovjetska dokumentacija o smrtih v Gulagu na splošno šteje za neustrezno, saj piše, da je vlada pogosto izpuščala zapornike na robu smrti, da bi se izognila njihovemu uradnemu štetju.{{sfn|Ellman|2002|p=1153}}{{sfn|Alexopoulos|2013}} Študija arhivskih podatkov iz leta 1993 J. Arch Gettyja je pokazala, da je v Gulagu med leti 1934 in 1953 umrlo skupaj 1.053.829 ljudi.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} Nato je [[Steven Rosefielde]] trdil, da je treba to število povečati za 19,4 odstotka glede na popolnejše arhivske dokaze na 1.258.537, pri čemer je največja ocena smrti v Gulagu 1,6 milijona od leta 1929 do 1953, če upoštevamo presežno umrljivost. Alexopoloum ocenjuje, da je v Gulagu ali kmalu po izpustitvi umrlo veliko več kot 6 milijonov ljudi.{{sfn|Hardy|2018|pp=269–270}} Dan Healey je njeno delo označil za "izziv nastajajočemu znanstvenemu soglasju" [bi], medtem ko je Jeffrey Hardy kritiziral Alexopoulosa, ker je svoje trditve oprl predvsem na posredne in napačno interpretirane dokaze. Po mnenju zgodovinarja Stephena G. Wheatcrofta je Stalinov režim lahko obtožen povzročitve "namerne smrti" približno milijona ljudi.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Wheatcroft izključuje vse smrti zaradi lakote kot "namerne smrti" in trdi, da tisti, ki izpolnjujejo pogoje, bolj ustrezajo kategoriji usmrtitve in ne umora.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Drugi trdijo, da je nekatera dejanja Stalinovega režima, ne le tista med holodomorjem, ampak tudi razbremenjevanje in ciljne kampanje proti določenim etničnim skupinam, vsaj v svoji ohlapni opredelitvi mogoče šteti za genocid. Sodobne podatke za celotno vladavino Stalina je povzel Timothy Snyder, ki je zaključil, da je stalinizem povzročil šest milijonov neposrednih smrti in skupaj devet milijonov, vključno s smrtmi zaradi deportacije, lakote in smrti v Gulagu.{{sfn|Naimark|2010|pp=133–135}} Michael Ellman pripisuje približno 3 milijone smrti stalinističnemu režimu, izključujoč presežno smrtnost zaradi lakote, bolezni in vojn.{{sfn|Ellman|2002|p=1172}} Številni prisotni učenjaki, med njimi Stalinov biograf Simon Sebag Montefiore, sovjetski/ruski zgodovinar Dmitri Volkogonov in režiser Yalove serije "Anali komunizma" Jonathan Brent, še vedno navajajo, da je Stalin odgovoren za približno 20 milijonov smrtnih žrtev. ==== Množične deportacije etničnih manjšin ==== [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|sličica|280x280_pik|Stalin in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]] (v ozadju), ki sta bila kot vodja NKVD odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin]] Sovjetska vlada je v času Stalinove vladavine izvedla vrsto deportacij v velikem obsegu, ki so pomembno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.{{sfn|Boobbyer|2000|p=130}} Deportacije so potekale v izjemno težkih razmerah, pogosto v govejih vagonih, na poti pa je umrlo na stotine tisoč deportiranih.{{sfn|Conquest|1970}} Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bil delež smrti zaradi deportacij v nekaterih primerih celo eden od treh. Raphael Lemkin, odvetnik poljsko-judovskega porekla, ki je sprožil konvencijo o genocidu leta 1948 in skoval izraz genocid sam domneval, da je bil genocid izveden v okviru množične deportacije Čečenov, Ingušev, Volških Nemcev, krimskih Tatarov, Kalmikov in Karačajev.{{sfn|Courtois|2010|pp=121–122}} Glede usode krimskih Tatarov Amir Weiner z univerze Stanford piše, da bi Stalinovo politiko lahko opredelili kot etnično čiščenje. Lyman H. Legters v knjigi Stoletje genocida piše: "Ne moremo pravilno govoriti o zaključenem genocidu, le o procesu, ki je bil po svoji moči genociden." V nasprotju s tem stališčem Jon K. Chang trdi, da so deportacije dejansko temeljile na genocidih na podlagi etnične pripadnosti in da "družbeni zgodovinarji" na zahodu niso zagovarjali pravic marginaliziranih narodnosti v Sovjetski zvezi.{{sfn|Chang|2019|p=270}} To stališče podpira več držav. Ukrajinski parlament je 12. decembra 2015 izdal resolucijo, ki priznava deportacijo krimskih Tatarov (Sürgünlik) leta 1944 kot genocid, in 18. maj kot dan spomina na žrtve genocida na Krimu. Latvijski parlament je dogodek 9. maja 2019 priznal kot genocid. Litovski parlament je enako storil 6. junija 2019.{{sfn|BalticTimes|2019}} Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin, in 18. maj razglasil za dan spomina. Evropski parlament je leta 2004 razglasil deportacijo Čečenov in Ingušev kot dejanje genocida z navedbo:{{sfn|UNPO|2004}} "Verjame, da je deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po ukazu Stalina dejanje genocida v smislu četrte haaške konvencije iz leta 1907 in konvencije o preprečevanju in zatiranju zločina genocida, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.{{sfn|EuropeanParliament|2004}} ==== Sovjetska lakota 1932–1933 ==== {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1932—1933}} V Sovjetski zvezi so prisilne spremembe kmetijske politike (kolektivizacija), zaplembe [[Žito|žita]] in suše povzročile sovjetsko lakoto leta 1932–1933 v [[Ukrajina|Ukrajini]] (Holodomor), na Severnem Kavkazu, v Povolški regiji in Kazahstanu.{{sfn|Kulchytsky|2007}} Lakota je bila najhujša v SSR Ukrajini, kjer jo pogosto imenujejo holodomor. Pomemben del žrtev lakote (3,3 do 7,5 milijona) so bili Ukrajinci. Drugi del lakote je bila kazahstanska lakota 1931–1933, znana kot kazahstanska katastrofa, ko je umrlo več kot 1,3 milijona etničnih Kazahstanov (približno 38% prebivalstva).{{sfn|Pianciola|2001|p=237}}{{sfn|Volkava|2012}} Čeprav še vedno poteka razprava o vprašanju genocida holodomorja, nekateri znanstveniki pravijo, da je bila stalinistična politika, ki je povzročila lakoto, načrtovana kot napad na vzpon ukrajinskega nacionalizma{{sfn|Amstutz|2005|p=96}} in bi lahko spadala pod pravno opredelitev genocida po Konvenciji o preprečevanje in kaznovanje zločina genocida. Ukrajina in druge vlade so lakoto uradno priznale kot genocid.{{sfn|Marples|2009|p=505}} V osnutku resolucije je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope razglasila, da je lakoto povzročila kruta in namerna dejanja politike Sovjetske zveze komunističnega režima, ki je bil odgovoren za smrt milijonov nedolžnih ljudi v Ukrajini, Belorusiji, [[Kazahstan|Kazahstanu]], [[Moldavija|Moldaviji]] in [[Rusija|Rusiji]]. Glede na število prebivalcev, naj bi bil najbolj prizadet Kazahstan. Kar zadeva kazahstansko katastrofo, Michael Ellman navaja, da se "zdi primer" genocida iz malomarnosti ", ki ne spada v področje uporabe Konvencije ZN o genocidu."{{sfn|Gellately|2007|p=256}}  ==== Velika čistka ==== {{Glej tudi|Velika čistka}}[[Slika:Vinnycia16.jpg|sličica|254x254_pik|Eno od množičnih grobišč med letom 1937 in 1938, kjer je bilo izkopanih na stotine trupel umrlih, da bi jih njihovih družinski člani identificirali. ]] Stalinovi poskusi, da bi utrdil svoj položaj vodje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], so privedli do stopnjevanja pridržanj in usmrtitev, ki je doseglo vrhunec v letih 1937–1938, obdobju, ki se po uradniku Čeke Nikolaju Ježhovu ali času Ježeva včasih imenuje tudi Ježovščina in se je nadaljevalo do Stalinove smrt leta 1953. Približno 700.000 ljudi je bilo ubitih s streli v hrbet.{{sfn|McLoughlin|2002|p=141}} Drugi so umrli zaradi pretepanja in mučenja, medtem ko so bili v "preiskovalnem priporu"{{sfn|Gellately|2007|p=256}} in v Gulagu zaradi lakote, bolezni, izpostavljenosti in preobremenjenosti. Običajno so bili aretirani s sklicevanjem na člen 58 (Kazenski zakonik RSFSR) o protirevolucionarnih zakonih, ki je vključeval neporočanje o veleizdajanju in v spremembi, dodani leta 1937, ki ni izpolnjeval določenih nalog. {{sfn|Okhotin|Roginsky|2007}}V primerih, ki jih je od oktobra 1936 do novembra 1938 preiskal Oddelek za državno varnost NKVD, je bilo aretiranih najmanj 1.710.000 ljudi in usmrčenih 724.000 ljudi. Sodobne zgodovinske študije ocenjujejo, da je skupno število smrtnih žrtev represije v letih 1937–1938 znašalo 950.000–1.200.000. Te številke upoštevajo nepopolnost uradnih arhivskih podatkov in vključujejo smrtne žrtve usmrtitev in smrti Gulaga v tem obdobju. Nekdanji kulaki in njihove družine so predstavljali večino žrtev, pri čemer so aretirali 669.929 ljudi in usmrtili 376.202 oseb.{{sfn|Figes|2007|p=240}} NKVD je izvedla vrsto nacionalnih operacij, namenjenih nekaterim etničnim skupinam.{{sfn|Ellman|2007|p=686}} Skupaj je bilo aretiranih 350.000, usmrčenih pa 247.157.{{sfn|Montefiore|2005|p=229}} Zdi se, da je bila od teh največja poljska operacija NKVD, katere cilji so bili člani Polske Organizacja Wojskowa, s 140.000 aretacijami in 111.000 usmrtitvami. Čeprav bi te operacije lahko predstavljale genocid, kot je opredeljen v konvenciji Združenih narodov, ali "mini-genocid" po Simonu Sebagu Montefioreju, še ni veljavne sodbe o pravni opredelitvi teh dogodkov. Navajajoč cerkvene dokumente je Aleksander Nikolajevič Yakovlev ocenil, da je bilo v tem času usmrčenih več kot 100.000 duhovnikov, menihov in redovnic.{{sfn|Yakovlev|2002|p=165}}{{sfn|Pipes|2001|p=66}} Kar zadeva preganjanje duhovščine, je Michael Ellman izjavil, da bi se lahko "teror 1937–38 proti duhovništvu Ruske pravoslavne cerkve in drugih veroizpovedi (Binner & Junge 2004) označil tudi za genocid." Poleti in jeseni leta 1937 je Stalin poslal agente NKVD v Mongolsko ljudsko republiko in izdelal mongolski veliki teror, v katerem je bilo na ukaz ubitih približno 22.000  ali 35.000 ljudi. Okoli 18.000 žrtev so bile budistične lame. V [[Belorusija|Belorusiji]] so leta 1988 v Kurapatih odkrili množična grobišča za več tisoč civilistov, ki jih je NKVD ubila med letoma 1937 in 1941.{{efn|name=Ellman USSR 2002}} ==== Sovjetski poboji med drugo svetovno vojno ==== [[Slika:PlaqueMemorizingEstonianGovernment.jpg|sličica|Spomeniška plošča na Toompei, stavbi vlade [[Estonija|Estonije]], v spomin na člane vlade, ubitih zaradi komunističnega terorja]] Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]] septembra 1939 so delovne skupine NKVD začele odstranjevati "sovjetsko sovražne elemente" z osvojenih ozemelj. NKVD je sistematično izvajalo mučenje, ki je pogosto povzročilo smrt. {{sfn|Allen|1996|p=155}}{{sfn|Gross|2002|pp=181‒182}}Po podatkih Poljskega inštituta za nacionalni spomin je zaradi sovjetske represije med vojno umrlo 150.000 poljskih državljanov.{{sfn|AFP|2009}}{{sfn|Materski|Szarota|2009}} Najbolj zloglasni poboji so se zgodili spomladi 1940, ko je NKVD usmrtil približno 21.857 poljskih ujetnikov in intelektualnih voditeljev v tako imenovanem pokolu v Katynu.{{sfn|Montefiore|2005|p=334}}{{sfn|Fischer|1999|p=69}} Usmrtitve so bile izvedene tudi po priključitvi baltskih držav. V prvih fazah operacije Barbarossa je NKVD skupaj z povezanimi enotami Rdeče armade pobil deset tisoč ljudi, večinoma ujetnikov in političnih nasprotnikov, preden so pobegnile pred napredujočimi silami osi. Spominski kompleksi so bili zgrajeni na stratiščih NKVD v Katynu in Mednoyeju v Rusiji, pa tudi "tretje usmrčevalno polje" v Piatykhatkyju v Ukrajini.{{sfn|Fischer|1999|pp=68-69}} [[Slika:01941 Opfer des NKWD im Hof des Geheimpolizeigefängnisses von Lemberg am 06.07.1941.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Žrtve sovjetskega NKVD-ja v Lavovu, junij 1941]] [[Slika:Katyń, ekshumacja ofiar.jpg|sredina|sličica|286x286_pik|Identificiranje trupel v Katynu leta 1943 (fotografija delegacije Mednarodnega Rdečega križa)]] == Ljudska republika Kitajska == [[Slika:Tiananmen Mao.jpg|sličica|Velik portret Maa Cetunga na Tiananmenu]] === Mao Cetung === Kitajska komunistična partija je prišla na oblast na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] leta 1949 po dolgi in krvavi državljanski vojni med komunisti in naciosocialisti. Med zgodovinarji obstaja splošno soglasje, da so po prevzemu oblasti [[Mao Cetung]], njegova politika in politični poboji neposredno ali posredno povzročili smrt več petnajst milijonov ljudi.{{sfn|Short|2001|p=631}}{{sfn|Chang|Halliday|2005|p=3}}{{sfn|Rummel|1991|p=205}} Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz [[Marksizem|marksizma]], zato je načrtoval in izvajal veliko nasilje v velikem obsegu.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Goldhagen|2009|p=344}} Kitajska avtorica Jung Chang je izjavila, da je bil Mao veliko bolj brutalen in da je ukazal veliko več pobojev in drugih usmrtitev v primerjavi s Stalinom. Po uradnih virih naj bi bil Mao zaradi pobojev, mučenja in lakote, odgovoren za največ 80 milijonov smrtnih žrtev. Zaradi tega je Mao Cetung uvrščen na prvo mesto seznama 20. največjih množičnih morilcev 20. stoletja. ==== Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev ==== {{Glej tudi|Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev}} Prvi veliki množični poboji in usmrtitve pod vodstvom Maa Cetunga so se zgodili med njegovo zemljiško reformo in kampanjo za zatiranje protirevolucionarjev. Po mnenju Daniela Goldhagna uradno študijsko gradivo, objavljeno leta 1948, kaže, da je Mao predvideval, da bo eno desetino kmetov ali približno 50.000.000 "treba uničiti", da se olajša agrarna reforma.{{sfn|Goldhagen|2009|p=608|ps=. It is based on a quote from the 1958 Wuchang conference, where Mao was quoted as saying: "In this kind of situation, I think if we do [all these things simultaneously] half of China's population unquestionably will die; and if it's not a half, it'll be a third or ten percent, a death toll of 50 million people. ... If with a death toll of 50 million, you didn't lose your jobs, I at least should lose mine; [whether I would lose my] head would be open to question. Anhui wants to do so many things, it's quite all right to do a lot, but make it a principle to have no deaths."}} Točno število ljudi, ki so bili ubiti med Maovo zemljiško reformo, naj bi bilo manjše; po Rudolphu Rummelu in Philipu Shortu je bilo ubitih najmanj milijon ljudi. Zatiranje protirevolucionarjev je bilo namenjeno predvsem nekdanjim uradnikom Kuomintanga in intelektualcem, ki so bili osumljeni nelojalnosti.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Short|2001|pp=436‒437}} Po podatkih Yanga Kuisonga je bilo ubitih najmanj 712.000 ljudi, 1.290.000 pa je bilo zaprtih v delovnih taboriščih, znanih kot Laogai.{{sfn|Kuisong|2008|p=120}} ==== Veliki preskok naprej in velika kitajska lakota ==== {{Glej tudi|Veliki preskok naprej|Velika kitajska lakota}} Benjamin Valentino trdi, da je bil [[Veliki skok naprej|veliki preskok]] vzrok [[Velika kitajska lakota|velike kitajske lakote]], najhujši učinki lakote pa so bili usmerjeni proti sovražnikom režima. Tisti, ki so bili v prejšnjih kampanjah označeni kot "črni elementi" (verski voditelji, desničarji in bogati kmetje), so umrli v največjem številu, ker so imeli pri dodeljevanju hrane najnižjo prednost.{{sfn|Valentino|2005|p=128}} Zgodovinar Frank Dikötter je v Maovi veliki lakoti zapisal, da so "prisila, teror in sistematično nasilje temelj velikega preskoka naprej" in da je "motiviral enega najbolj smrtonosnih množičnih pobojev v zgodovini človeštva". Dikötter ocenjuje, da vsaj 2,5 milijona ljudi je bilo v tem obdobju na kratko ubitih ali mučenih do smrti. {{sfn|Dikötter|2010|pp=x, xi}}Njegove raziskave v lokalnih in pokrajinskih kitajskih arhivih kažejo, da je bilo število žrtev najmanj 45 milijonov:{{sfn|Dikötter}} "V večini primerov je stranka zelo dobro vedela, da umira od lakote svojih ljudi." Na tajnem sestanku v [[Šanghaj|Šanghaju]] leta 1959 je Mao je izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal: "Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela." Glede na dodatne dokaze o Maovi krivdi je Rummel k svojemu znesku za Maojev democid dodal še tiste, ki so umrli zaradi lakote, za skupaj 77 milijonov umrlih.{{sfn|Rummel|2005b}} ==== Tibet ==== {{Glej tudi|Tibetska vstaja leta 1959}} Po besedah ​​Jean-Louisa Margolina v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]] so kitajski komunisti izvedli velik zločinski genocid nad [[Tibet|Tibetanci]]. Margolin navaja, da so bili komunistični poboji v Tibetu veliko večji kot na Kitajskem, in da lahko legitimno govorimo o genocidnih pobojih zaradi števila vpletenih. Po mnenju dalajlame in osrednje tibetanske uprave, komunisti Tibetance niso samo postrelili, ampak so jih tudi do smrti pretepli, križali, živo zažgali, utoplili, pohablili, postradali, zadavlili, obesili, živo prekuhali, živo zakopali, zavezali in razkosali ter obglavili.{{sfn|Courtois|1999|pp=545‒546}} Adam Jones, učenjak, specializiran za genocid, navaja, da so Kitajci po tibetanski vstaji leta 1959 dovolili boj proti reakcionarjem, med katerim so komunistični kadri obsodili, mučili in pogosto usmrtili sovražnike ljudstva. Tej zločini so povzročili 92.000 smrtnih žrtev od skupaj 6 milijonov prebivalcev. Jones je poudaril, da te smrti ni mogoče obravnavati le kot genocid, ampak jih je mogoče obravnavati tudi kot eliticid, kar pomeni ciljanje na bolje izobražene in vodstveno usmerjene elemente med tibetanskim prebivalstvom.{{sfn|Jones|2010|pp=95-96}} Patrick French, nekdanji direktor londonske kampanje Free Tibet piše, da so kampanja Free Tibet in druge skupine trdile, da so Kitajci od leta 1950 pobili 1,2 milijona Tibetancev, vendar po pregledu arhivov v Dharamsali ni našel "nobenih dokazov, ki bi podprli to številko{{sfn|French|2008}}. Francozi navajajo, da zanesljivo nadomestno število verjetno ne bo znano, vendar se ocenjuje, da je kar pol milijona Tibetancev umrlo kot neposreden rezultat zločinske politike Ljudske republike Kitajske, po oceni zgodovinarja Warrena Smitha pa je 200.000 ljudi, ki manjkajo v statistiki prebivalstva v tibetanski avtonomni regiji in to stopnjo razširijo na obmejna območja.{{sfn|French|2009|pp=291-292}} ==== Kulturna revolucija ==== {{Glej tudi|Kulturna revolucija}} Sinologi Roderick MacFarquhar in Michael Schoenhals ocenjujeta, da je samo v nasilju kulturne revolucije na podeželju Kitajske umrlo med 750.000 in 1,5 milijona ljudi.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=262}} Maova Rdeča garda je dobila carte blanche za zlorabo in ubijanje ljudi, za katere so menili, da so sovražniki revolucije.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=125}} Avgusta 1966 so njihovi učenci v zahodnem [[Peking|Pekingu]] ubili več kot 100 učiteljev. Finkel in Strauss pišeta, da Su ocenjuje, da so do tri milijone ljudi "ubili njihovi sosedje pri kolektivnih pobojih in shodih. To se je zgodilo, čeprav osrednja vlada ni izdala nobenih ukazov ali politik za množično ubijanje."{{sfn|Finkel|Straus|2012|p=60}} Yang Su navaja, da je množično pobijanje med kulturno revolucijo povzročilo "paradoks državnega sponzorstva in neuspeha države";  po besedah ​​Yanga so bili množični poboji koncentrirani na podeželju v mesecih po ustanovitvi okrožnih revolucionarnih odborov, pri čemer je bilo množično pobijanje v vsaki skupnosti bolj verjetno, da je bilo v tej skupnosti več lokalnih članov stranke. Zatiranje lokalnih organizacij je bilo morda odziv na retoriko nasilja, ki so ga v prestolnicah dežel spodbujale zaradi množičnega frakcioniranja v teh prestolnicah, in "vrhovi množičnih pobojev so sovpadali z dvema objavama iz centra stranke julija 1968 o prepovedi frakcij  oborožene bitke in razpustitev množičnih organizacij "; Yang piše, da je Maova vlada označila razredne sovražnike z uporabo umetnih in poljubnih standardov za izvajanje dveh političnih nalog," mobilizacijo množične skladnosti in reševanje konfliktov elit "ter elastično naravo kategorije dovolila, da "v izrednih okoliščinah dobi genocidno razsežnost."{{sfn|Lorenz|2007}} ==== Trg Tiananmen ==== [[Slika:Wroclaw-pomnik Tien-An-Men.jpg|sličica|319x319_pik|Spomenik dogodkom na trgu Tiananmen leta 1989 na Dominikanskem trgu v Wrocławu na Poljskem]] Jean-Louis Margolin navaja, da je bilo pod Deng Xiaopingom v Pekingu ubitih najmanj 1000 ljudi, stotine ljudi pa je bilo usmrčenih tudi na podeželju, potem ko je njegova vlada leta 1989 zatrla demonstracije na trgu Tiananmen.{{sfn|Courtois|1999|p=542}} Po mnenju Louise Lim leta 2014 je skupina sorodnikov žrtev na Kitajskem, imenovana "Tiananmen Mothers", potrdila identiteto več kot 200 ubitih.{{sfn|Lim|2014|p=106}} Alex Bellamy piše, da ta "tragedija označuje zadnji čas, ko so storilci sami zaključili epizodo množičnega poboja v vzhodni Aziji."<ref>{{Cite web|date=December 2016|title=One App, Two Systems|url=https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010221114/https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems/|archive-date=October 10, 2019|access-date=September 30, 2019|at=figure 9}}</ref> == Kambodža == {{Glej tudi|Kamboški genocid|Polja smrti}} [[Slika:Killing Fields 20170222-1.jpg|sličica|324x324_pik|Lobanje žrtev kamboškega genocida, razstavljene v muzeju kamboškega genocida]] === Pol Pot === [[Polja smrti]] so številna mesta v [[Kambodža|Kambodži]], kjer je bilo v času [[Pol Pot|Pol Potovega]] vladanja, ki je trajala od leta 1975 do 1979, po koncu kambodžanske državljanske vojne, ubitih veliko ljudi in njihova trupla je pokopal režim rdečih Kmerov. Sociolog Martin Shaw je [[kamboški genocid]] opisal kot najčistejši genocid v času hladne vojne.{{sfn|Shaw|2000|p=141}} Rezultati demografske študije kamboškega genocida so ugotovili, da je število smrtnih žrtev po vsej državi od leta 1975 do 1979 znašalo od 1.671.000 do 1.871.000 ali 21 do 24 odstotkov celotnega kambodžanskega prebivalstva, kot je bilo ocenjeno, preden so na oblast prišli Rdeči Kmeri.{{sfn|Kiernan|2003|p=587}} Po besedah ​​Bena Kiernana število smrtnih primerov, ki so bili posebej povzročeni z usmrtitvijo, še vedno ni znano, ker je veliko žrtev umrlo zaradi lakote, bolezni in prezaposlenosti. Raziskovalec Craig Etcheson iz Dokumentacijskega centra v Kambodži meni, da je bilo število žrtev med 2 in 2,5 milijona, najverjetnejša številka pa 2,2 milijona. Po petih letih raziskovanja približno 20.000 grobov je ugotovil, da ta množična grobnica vsebuje posmrtne ostanke 1.112.829 usmrčenih žrtev."{{sfn|Sharp|2005}} Študija francoskega demografa Mareka Sliwinskega je izračunala nekaj manj kot 2 milijona nenaravnih smrti v času rdečih Kmerov, od 7,8 milijona kamboških prebivalcev iz leta 1975, pri čemer je 33,5% kamboških moških umrlo pod rdečimi Kmeri v primerjavi s 15,7% kamboških žensk.{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Število osumljenih žrtev usmrtitve, ki so jih našli v 23.745 množičnih grobnicah, je po študiju iz leta 2009 ocenjeno na 1,3 milijona. Verjame se, da usmrtitev predstavlja približno 60% celotnega število smrtnih žrtev med genocidom, druge žrtve pa so podlegle lakoti ali bolezni.{{sfn|Seybolt|Aronson|Fischoff|2013|p=238}} [[Slika:Cambodia 2011 monuments 20.jpg|levo|sličica|Množična grobišča, imenovana "Killing Field" v kamboškem centru za genocid Choeung Ek.]] Helen Fein, znanstvenica za genocid, trdi, da je ksenofobična ideologija režima rdečih Kmerov bolj podobna skoraj pozabljenemu pojavu [[Nacionalsocializem|nacizma]] ali [[Fašizem|fašizmu]] in ne komunizmu.{{sfn|Fein|1993b|p=819}} Odzivajoč se na "trditev Bena Kiernana, da je bil režim [[Pol Pot|Pol Polta]] demokratični Kampuči bolj rasističen in na splošno totalitarističen kot marksističen ali posebej komunističen", Steve Heder navaja, da je zgled takšne rasistične misli, ki se uporablja v zvezi z manjšinskimi ljudmi Cham, ponovil "Marxovo definicijo"  ljudstva brez zgodovine, obsojenega na izumrtje v imenu napredka "in je bilo zato del splošnih konceptov razreda in razrednega boja.{{sfn|Heder|1997|pp=101, 112}} Craig Etcheson piše, da podatki o porazdelitvi in ​​izvoru množičnih grobov ter notranji varnostni dokumenti Rdečih Kmerov vodijo do zaključka, da je večina nasilja izvedena v skladu z ukazi najvišjih političnih oblasti Komunistične partije Kampuchea, namesto da bi bil rezultat spontanih presežkov maščevalne, nedisciplinirane kmečke vojske, medtem ko francoski zgodovinar Henri Locard piše, da je komunistična partija Vietnama fašistično oznako pripisala Rdečim Kmerom revizionizem, toda represija, ki je obstajala pod vladavino Kmerov, je bila "podobna (čeprav bistveno bolj smrtonosna) represiji v vseh komunističnih režimih."{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Daniel Goldhagen trdi, da so bili Kmeri rdeči Kmeri, ker so verjeli,  so bili edini pristni ljudje, ki so sposobni zgraditi pravi komunizem. {{sfn|Rosefielde|2010|pp=120-121}}Steven Rosefielde trdi, da je bila demokratična Kampuchea najsmrtonosnejši od vseh komunističnih režimov na prebivalca osnovo, predvsem zato, ker ni imela sposobnega produktivnega jedra in ni uspelo postaviti meje množičnemu umoru.{{sfn|Short|2004|p=402}} == Druge države == Barbara Harff in Ted Gurr pišeta: "Večina marksistično-lenjinističnih režimov, ki so prišli na oblast z dolgotrajnim oboroženim bojem v povojnem obdobju, je izvedla enega ali več politikov, čeprav zelo različnih velikosti." Po besedah ​​Benjamina Valentina je večina režimov, ki so opisali kot komunisti niso storili množičnih pobojev, vendar so se množični poboji v manjšem obsegu od njegovega standarda 50.000 ljudi, ki so bili ubiti v obdobju petih let, morda zgodili v komunističnih državah, kot so [[Bolgarija]], [[Romunija]] in [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], čeprav pomanjkanje dokumentacije preprečuje dokončno sodbo o obsegu teh dogodkov in motivih njihovih storilcev.{{sfn|Valentino|2005|pp=91, 75 table 2}} Frank W. Wayman in Atsushi Tago pišeta, da je democid širši od množičnega ubijanja ali genocida, zato je za to verjetno vključena večina komunističnih režimov, vključno s Sovjetsko zvezo, Kitajsko, [[Kambodža|Kambodžo]], [[Severni Vietnam|Severnim Vietnamom]], Vzhodno Nemčijo, [[Poljska|Poljsko]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], [[Madžarska]], [[Severna Koreja]], [[Kuba]], [[Laos]], [[Albanija]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]].{{sfn|Wayman|Tago|2010|p=12}} === Ljudska republika Bolgarija === Po Valentinovih besedah ​​razpoložljivi dokazi kažejo, da je bilo v [[Bolgarija|Bolgariji]] od leta 1944 med kampanjo kolektivizacije kmetijstva in politične represije morda ubitih med 50.000 in 100.000 ljudi, čeprav ni dovolj dokumentacije za dokončno sodbo.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} Dinyu Sharlanov v svoji knjigi Zgodovina komunizma v Bolgariji navaja približno 31.000 ljudi, ki jih je režim ubil med letoma 1944 in 1989.{{sfn|Шарланов|2009}}{{sfn|Sharlanov|Ganev|2010}} === Vzhodna Nemčija === [[Slika:Gedenkstätte Speziallager Ketschendorf.jpg|sličica|269x269_pik|Spomenik umrlim zapornikom v posebnem taborišču NKVD v Nemčiji]] Po Valentinovih besedah ​​je v vzhodni Nemčiji od leta 1945 v okviru kampanje za denacifikacijo Sovjetske zveze morda bilo ubitih med 80.000 in 100.000 ljudi, vendar drugi znanstveniki trdijo, da so te ocene previsoke.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}}{{sfn|Morré|1997|p=9}} Takoj po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je v okupirani Nemčiji in regijah, ki so jih priključili nacisti, začela denacifikacija. Na sovjetskem okupacijskem območju je NKVD ustanovilo zaporniška taborišča, običajno v opuščenih koncentracijskih taboriščih, in jih uporabili za interniranje domnevnih nacistov in nacističnih nemških uradnikov skupaj z nekaterimi posestniki. Po spisih in podatkih, ki jih je leta 1990 objavilo sovjetsko ministrstvo za notranje zadeve, je bilo skupaj pridržanih 123.000 Nemcev in 35.000 državljanov drugih narodov. Od teh zapornikov je bilo skupaj ustreljenih 786 ljudi in 43.035 ljudi je umrlo zaradi različnih vzrokov. Večina smrtnih žrtev ni bila neposredni pomor, temveč so jih povzročili izbruhi griže in [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Smrti zaradi lakote so se pojavljale tudi v velikem obsegu, zlasti od konca leta 1946 do začetka leta 1947, vendar se zdi, da te smrti niso bile namerni poboji, ker je bilo na sovjetskem okupacijskem območju pomanjkanje hrane razširjeno. Zaporniki v "tihih taboriščih", kot so imenovali posebna taborišča NKVD, niso imeli dostopa do črnega trga, zato so lahko dobili le hrano, ki so jim jo predale oblasti. Nekatere zapornike so usmrtili, druge pa so morda mučili do smrti. V tem kontekstu je težko ugotoviti, ali je smrt zapornikov v taboriščih tišine mogoče opredeliti kot množične poboje. Prav tako je težko ugotoviti, koliko mrtvih je bilo Nemcev, Vzhodnih Nemcev ali pripadnikov drugih narodnosti.{{sfn|Merten|2018|p=7}}{{sfn|von Plato|1999}} Leta 1961 je vzhodna Nemčija po berlinski krizi dokončala gradnjo [[Berlinski zid|berlinskega zidu]]. Čeprav je bil prehod med Vzhodno Nemčijo in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodno Nemčijo]] motiviran in odobren popotnik, je na tisoče vzhodnih Nemcev poskušalo pobegniti z nezakonitim prečkanjem zidu. Od teh med leti obstoja zidu (1961-1989) so stražarji berlinskega zidu pobili med 136 in 227 ljudi.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}} === Socialistična republika Romunija === Po Valentinovih besedah ​​je bilo v [[Romunija|Romuniji]] od leta 1945 morda v okviru kmetijske kolektivizacije in politične represije ubitih med 60.000 in 300.000 ljudi.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} === Socialistična federativna republika Jugoslavija === {{Glej tudi|Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne}}[[Slika:Barbara rov 2015.jpg|sličica|274x274px|Jama [[Barbara rov]] pri Laškem, kjer so Titovi partizani po koncu vojne leta 1945 pobili in živo zakopali veliko število slovenskih in hrvaških civilistov. ]] Zločinski komunistični režim [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] je krvavo zatiral nasprotnike in po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] storil več pobojev civilistov in vojnih ujetnikov ter drugih zločinov. Še pred prihodom komunizma na oblast so Tito ter njegovi komunistični sodelavci [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič|Boris Kidrić]] in [[Mitja Ribičič]] med vojno vodili partizansko organizacijo, ki je zapirala in predvsem pobijala civiliste ter druge nasprotnike, med žrtvami pa je bilo tudi veliko ljudi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina}}</ref> V letih po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] odkritih okrog 700 množičnih grobišč, kjer so bile pokopane žrtve pobojev. Od teh so zelo znani jama [[Barbara rov]] pri Laškem, [[Tezenski pokol|pokol v Teznu pri Mariboru]] in [[Pokol v Kočevskem Rogu|pokolj na Kočevskem Rogu]]. V jami Barbara rov so komunisti žrtve pobili z streljanjem (večinoma z streli v glavo), minskimi kladivi in krampi, nekatere pa so še žive vrgli v jaške jame in jih ubili z ročnimi granatami, drugi še živeči pa so pozneje v jami umrli zaradi izgube kisika potem, ko je bila jama zazidana z zidovi.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/104/slovenija/918/|title=Huda jama - spomin in opomin|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Evropska javna obravnava o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, poroča: "Odločitev o usmrtitvi nasprotnikov je morala biti sprejeta v ožjih krogih jugoslovanskega državnega vrha, ukaz pa je vsekakor izdal vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske Josip Broz Tito", vendar ni znano, kdaj in v kakšni obliki.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{efn|name=Jambrek Yugoslavia 2008}} [[Slika:Dvojno brezno pri Cink krizu.jpg|levo|sličica|Ena od jam v Kočevskem rogu, kamor so Titovi partizani zmetali trupla žrtev slovenske, hrvaške, srbske, bosanske in črnogorske narodnosti.]] [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je Tito kot vodja zelo centralizirane in zatiralske diktature imel v Jugoslaviji ogromno moč, njegova diktatorska vladavina pa je potekala s pomočjo razvite birokracije, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}} Eliott Behar trdi, da je bila Titova Jugoslavija strogo nadzorovana policijska država, zunaj Sovjetske zveze pa je imela Jugoslavija več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj po mnenju Davida Matesa.{{sfn|Matas|1994|p=36}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}} Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetskega KGB. Njegovi člani so bili vedno prisotni in pogosto so delovali zunajsodno, žrtve pa so bili intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. V najpogostejših primerih so žrtve ostale brez službe ter bile aretirane in zaprte največkrat v razna koncetatrijska taborišča s težkim delom, pogosto pa so bile tudi usmrčene. Titov režim je hladnokrvno ubil približno 500.000 ljudi, večinoma sodelavcev, protikomunistov, rivalskih gverilcev, ustašev in kritikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/seznam-15-000-ubitih-slovencev-s-strani-komunisticnega-rezima/|title=Seznam 15.000 ubitih Slovencev s strani komunističnega režima|publisher=V Fokusu}}</ref> Jugoslavija je bila podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vendar je nekaterim njegovim določbam namenila malo pozornosti. === Severna Koreja === {{Glej tudi|Kršitve človekovih pravic v Severni Koreji|Zaporniška taborišča v Severni Koreji}} Po besedah ​​Rummela so prisilno delo, usmrtitve in koncentracijska taborišča odgovorni za več kot milijon smrti v Demokratični ljudski republiki Koreji od leta 1948 do 1987.{{sfn|Rummel|1997b}} Drugi so ocenili, da je samo v koncentracijskih taboriščih v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] umrlo 400.000 ljudi.{{sfn|Omestad|2003}} Nekdanji sodnik mednarodnega kazenskega sodišča Thomas Buergenthal, ki je bil eden od poročil preiskovalne komisije o človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji in otrok, preživel iz Auschwitza, je za The Washington Post povedal: "Razmere v severno-korejskih zaporniških taboriščih so tako grozne, da so veliko hujša od tistih, ki sem jih videl in doživel v mladosti v nacističnih taboriščih in v svoji dolgi poklicni karieri na področju človekovih pravic."{{sfn|Courtois|1999|p=564}} Pierre Rigoulot ocenjuje 100.000 usmrtitev, 1,5 milijona smrti zaradi mučenja v koncentracijskih taboriščih in suženjskega dela ter 500.000 smrti zaradi lakote.{{sfn|Clodfelter|2002|p=726}} Lakota, ki je terjala kar milijon življenj, je bila opisana kot posledica gospodarske politike severnokorejske vlade in namernega "strahu pred terorom".{{sfn|Rosefielde|2010|p=109}} Leta 2010 je Steven Rosefielde izjavil, da 'Rdeči holokavst' še vedno obstaja v Severni Koreji, saj takratni voditelj [[Kim Džong-il]] ni hotel opustiti množičnega pobijanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/ni-za-obcutljive-tako-kruto-severnokorejski-rezim-obracunava-z-ljudmi-ki-zelijo-pobegniti-iz-vajeti-neusmiljene-diktature/|title=[Ni za občutljive] Tako kruto severnokorejski režim obračunava z ljudmi, ki želijo pobegniti iz vajeti neusmiljene diktature|publisher=Nova24TV}}</ref> Adam Jones navaja trditev novinarja Jasperja Beckerja, da je bila lakota oblika množičnega pobijanja ali genocida zaradi političnih manipulacij. Ocene, ki temeljijo na popisu prebivalcev Severne Koreje leta 2008, kažejo na 240.000 do 420.000 presežnih smrti zaradi lakote v Severni Koreji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in demografski vpliv 600.000 do 850.000 manj ljudi v Severni Koreji leta 2008 zaradi slabih življenjskih razmer po lakoti.{{sfn|Jones|2010|pp=215-216}} International Coalition to Stop Crimes Against Humanity in North Korea (ICNK) ocenjuje, da v taboriščih v Severni Koreji letno umre okrog 10.000 ljudi. === Demokratična republika Vietnam === Valentino pripisuje 80.000–200.000 smrti množičnim komunističnim pobojem v severnem in [[Vietnam|južnem Vietnamu]]. Glede na štipendijo, ki temelji na vietnamskih in madžarskih arhivskih dokazih, je bilo med zemljiško reformo Severnega Vietnama od leta 1953 do 1956 usmrčenih kar 15.000 osumljenih najemodajalcev.{{sfn|Szalontai|2005|p=401}}{{sfn|Berger|1987|p=262}} Vodstvo Severnega Vietnama je vnaprej načrtovalo usmrtitev 0,1%  Prebivalstvo Severnega Vietnama (ocenjeno na 13,5 milijona leta 1955) kot "reakcionarni ali zlobni lastniki", čeprav se lahko to razmerje v praksi razlikuje. Med kampanjo zemljiške reforme so bile storjene dramatične napake.{{sfn|Vo|2015|p=36}} Vu Tuong navaja, da je bilo število usmrtitev med zemljiško reformo Severnega Vietnama sorazmerno primerljivo z usmrtitvami med kitajsko zemljiško reformo od leta 1949 do 1952.{{sfn|Vu|2010a|p=103}} === Kuba === Po mnenju Jaya Ulfelderja in Benjamina Valentina v raziskavi o ocenjevanju tveganj množičnega poboja, ki ga sponzorira država, kjer je množično ubijanje opredeljeno kot dejanja državnih agentov, ki povzročijo namerno smrt najmanj 1000 neborcev iz diskretne skupine v obdobju trajnega nasilja, je kubiška vlada [[Fidel Castro|Fidela Castra]] ubila med 5.000 in 8.335 neborcev v okviru kampanje politične represije med letoma 1959 in 1970.{{sfn|Ulfelder|Valentino|2008|p=ii}}{{sfn|Fontaine|1999|p=648}}  === Demokratična republika Afganistan === Po mnenju Franka Waymana in Atsushija Taga, čeprav [[Afganistan|Demokratična republika Afganistan]] pogosto velja za primer komunističnega genocida, predstavlja mejni primer. Ljudska demokratična stranka Afganistana je pred sovjetsko-afganistansko vojno usmrtila med 10.000 in 27.000 ljudi, večinoma v zaporu Pul-e-Charkhi. Množične grobnice usmrčenih zapornikov so bile izkopane že v času Sovjetske zveze.{{sfn|Hossaini|2007}} Po invaziji leta 1979 so Sovjeti postavili lutkovno vlado Babraka Karmala. Do leta 1987 približno 80% ozemlja države ni bilo pod stalnim nadzorom niti prokomunistične vlade in podpornih sovjetskih čet niti oborožene opozicije.{{sfn|Collins|1987|pp=203-204}} Za uravnavanje ravnotežja je Sovjetska zveza uporabila taktiko, ki je bila kombinacija politike požgane zemlje in selitvenega genocida. S sistematičnim sežigom pridelkov in uničevanjem vasi v uporniških provincah ter z represivno bombardiranjem celotnih vasi, za katere se domneva, da skrivajo ali podpirajo upor, so Sovjeti poskušali prisiliti lokalno prebivalstvo, da se premakne na ozemlje, ki ga nadzoruje Sovjetska zveza, s čimer so oboroženo opozicijo prikrajšali za podporo.{{sfn|Valentino|2005|p=83, table 5}} Valentino pripisuje med 950.000 in 1.280.000 civilnimi smrtmi sovjetski invaziji in okupaciji države med letoma 1978 in 1989, predvsem kot množično ubijanje protigerilskih sil. Do začetka devetdesetih let je približno tretjina afganistanskega prebivalstva pobegnila iz države. M. Hassan Kakar je dejal, da so "Afganistanci med zadnjimi žrtvami genocida s strani velesile."{{sfn|Kakar|1995}} === Ljudska demokratična republika Etiopija === {{Glej tudi|Etiopski rdeči teror|Etiopska lakota 1983 - 1985}} Amnesty International ocenjuje, da je med etiopskim rdečim komunističnim terorjem v letih 1977 in 1978 umrlo pol milijona ljudi.{{sfn|Andrew|Mitrokhin|2006|p=457}}{{sfn|BBC|1999}}{{sfn|Orizio|2004|p=151}} Med terorjem so skupine ljudi preganjali v cerkve, ki so jih nato požgali, vojaki pa so ženske sistematično posilili.{{sfn|Courtois|1999|p=692}} Sklad Save the Children poroča, da med žrtvami Rdečega terorja niso bili odrasli, ampak 1000 ali več otrok, večinoma starih med enajst in trinajst let, katerih trupla so pustili na ulicah Adis Abebe. Etiopski diktator [[Mengistu Hajle Marjam]] naj bi sam ubijal politične nasprotnike z golimi rokami.{{sfn|Clayton|2006}} == Zapuščina, spomeniki in muzeji == [[Slika:State Museum of Gulag History (2017-12-12) - 59.jpg|sličica|279x279_pik|Zemljevid Stalinovih taborišč Gulag v Muzeju Gulag v Moskvi, ki ga je leta 2001 ustanovil zgodovinar Anton Antonov-Ovseyenko]] Po številu in ocenah smrtnih žrtev komunizma je brez dvoma mogoče določiti, da je [[komunizem]] ubil veliko več ljudi v primerjavi z [[Nacionalsocializem|nacizmom]] in [[Fašizem|fašizmom]]. Grozodejstva komunistov so bila bistveno bolj večja in bolj nečloveška kot grozodejstva nacistov in fašistov (nacisti in fašisti so bili učenci komunistov). Spomeniki žrtvam komunizma obstajajo v skoraj vseh prestolnicah vzhodne Evrope, obstaja pa tudi več muzejev, ki dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času komunistične vladavine, na primer Muzej okupacij in borb za svobodo v [[Litva|Litvi]], Muzej okupacije [[Latvija|Latvije]] leta Riga in Hiša terorja v [[Budimpešta|Budimpešti]], vsi ti muzeji prav tako dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času tako komunistične kot nacistične in fašistične vladavine. Številni učenjaki, med njimi Kristen Ghodsee in Laure Neumayer, trdijo, da si ta prizadevanja prizadevajo institucionalizirati žrtve komunizma kot teorijo dvojnega genocida ali moralno enakovrednost med nacističnim holokavstom (rasni umor) in tistimi, ki so jih ubile komunistične države (razredni umor) in da so dela, kot je [[Črna knjiga komunizma]], igrala pomembno vlogo pri kriminalizaciji komunizma v evropskem političnem prostoru v času po hladni vojni. Zoltan Dujisin piše, da "evropeizacija antitotalitarnega" kolektivnega spomina "na komunizem razkriva nastanek polja antikomunizma", pripoved pa predlagajo "podjetniki protikomunističnega spomina".{{sfn|Dujisin|2020}} [[Slika:Memorial to the victims of Communism, Prague 1.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Nacionalni spominski park žrtev komunizma]] V [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Južna Koreja|Južni Koreji]], na [[Japonska|Japonskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Angliji]], v [[Francija|Franciji]] in drugih [[Demokracija|demokratičnih]] državah komunizem velja za veliko zlo. V [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]] je bil postavljen bronasti kip po vzoru skulpture boginje demokracije, ki je nastala med protesti na Trgu Tiananmen leta 1989, leta 2007 pa je bil posvečen kot spomenik žrtvam komunizma, potem ko ga je leta 1993 odobril kongres. Spominska fundacija žrtev komunizma namerava v Washingtonu zgraditi Mednarodni muzej o komunizmu. Leta 2002 so v Pragi odkrili spomenik žrtvam komunizma. Na [[Madžarska|Madžarskem]] so leta 2006 ob 50. obletnici madžarske revolucije postavili spomenik Gloria Victis v čast 100 milijonom žrtev komunizma. Od leta 2008 je Rusija postavila 627 spomenikov in spominskih plošč, posvečenih žrtvam komunističnega terorja, večino so ustvarili zasebniki, vendar ni imela niti nacionalnega spomenika niti nacionalnega muzeja. Zid žalosti v [[Moskva|Moskvi]], odprt oktobra 2017, je prvi ruski spomenik žrtvam političnega preganjanja Josifa Stalina v času komunizma in Sovjetske zveze v državi. Leta 2017 je Kanadska nacionalna komisija za kapital odobrila zasnovo Spomenika žrtvam komunizma - Kanada, dežela zatočišča, ki bo zgrajena na Vrtu provinc in ozemelj v Ottawi. Predsednica Kersti Kaljulaid je 23. avgusta 2018 v Talinu slovesno odprla spominsko obeležje Estonije žrtev komunizma v letih 1940 — 1991.{{sfn|Memoriaal}} Gradnjo spomenika je financirala država, spomenik pa trenutno upravlja estonski inštitut za zgodovinski spomin. Datum otvoritvene slovesnosti je bil izbran, ker je sovpadal z uradnim evropskim dnevom spomina na žrtve totaliniranih režimov, vključno s komunzimom.{{sfn|ERR|2018}} == Glej tudi == * [[Komunistični terorizem]] *[[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Množični poboji]] 7z629flmcpb2zjv0uvdfb6gczbomi3m 5747546 5747525 2022-08-26T13:59:15Z Yerpo 8417 kaj ima Nova24 početi med referencami o taki temi?? wikitext text/x-wiki [[Slika:Victims of Communism Memorial.jpg|sličica|[[Spomenik žrtvam komunizma, Washington|Spomenik]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]], posvečen v spomin vsem žrtvam komunizma]]V času [[Komunizem|komunističnih režimov]] 20. stoletja je bilo veliko množičnih pobojev. Ocene smrtnih žrtev komunizma se zelo razlikujejo, odvisno od opredelitev smrti, ki so v njih vključene.{{sfn|Barry|2010}}{{efn|name=Duma resolution in 2010}} Višje ocene množičnih pobojev upoštevajo zločine, ki so jih komunistične vlade storile nad civilisti, vključno z usmrtitvami, lakoto, ki so jo povzročili komunisti, in smrtmi, ki so se zgodile med prisilnimi deportacijami in zapori, ter smrtmi, ki so bile posledica prisilnega dela. Poleg množičnih pobojev so izrazi, ki se uporabljajo za opredelitev takšnih pobojev, tudi klasični uboj, zločini proti človeštvu, [[democid]], [[genocid]], [[politikid]] in [[represija]]. Po študiju ameriškega politologa Rudolfa J. Rummela je bilo v komunističnih državah, v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v času [[Vladimir Lenin|Lenina]] in [[Josif Stalin|Stalina]], v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] v času [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], v [[Kambodža|Kambodži]] v času [[Pol Pot|Pol Pota]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] v času [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]] ter v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ob [[Josip Broz - Tito|Titovi]] zmagi pobitih največ ljudi.{{sfn|Malia|1999|p=xiii}} Leta 2017 je ameriški zgodovinar [[Stephen Kotkin]] v reviji The Wall Street Journal zapisal, da je komunizem med letoma 1917 in 2017 pobil najmanj 65 milijonov ljudi in dodal: "Čeprav je komunizem namerno pobil ogromno ljudi, je zaradi lakote umrlo še več njegovih žrtev."{{cn}} == Sovjetska zveza == {{Glej tudi|Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|Množični poboji zapornikov NKVD}}[[Slika:Memorial Moscow(5).jpg|sličica|327x327_pik|Spomenik o represiji v Sovjetski zvezi na trgu Lubyanka, ki ga je leta 1990 postavila skupina za človekove pravice Memorial v spomin na več kot 40.000 nedolžnih ljudi, pobitih v Moskvi med Leninovim rdečim terorom]] [[Adam Jones]] trdi, da "je v zapisih o človeških izkušnjah zelo malo, da bi se ujemalo z nasiljem, ki se je sprožilo med letom 1917, [[Oktobrska revolucija|ko so boljševiki prevzeli oblast]], in leta 1953, ko je umrl [[Josif Stalin]] in je Sovjetska zveza sprejela bolj zadržano in v veliki meri manj zatiralsko notranjo politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-pojav-komunizma/|title=(PREJELI SMO) Pojav komunizma|publisher=Demokracija}}</ref> " Jones navaja, da sta bili pri tem izjema rdeči Kmeri (v relativnem smislu) in Maovo vladanje na Kitajskem (v absolutnem smislu). [[Stephen G. Wheatcroft]] trdi, da je bilo pred odprtjem sovjetskih arhivov za zgodovinske raziskave "naše razumevanje obsega in narave sovjetske represije izjemno slabo" in da so nekateri znanstveniki, ki želijo ohraniti visoke ocene pred letom 1991, "se težko prilagajajo novim okoliščinam, ko so arhivi odprti in ko je veliko nespornih podatkov "in se namesto tega" držijo svojih starih sovjetoloških metod z okroglimi izračuni na podlagi čudnih izjav emigrantov in drugih obveščevalcev, ki naj bi  imeti vrhunsko znanje ", čeprav je priznal, da tudi številke, ocenjene iz dodatnih dokumentov, "niso dokončne ali dokončne(?) ".{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1330}}{{sfn|Wheatcroft|2000|pp=1146-1147}} V reviziji svoje knjige Veliki teror leta 2007 je [[Robert Conquest]] ocenil, da čeprav natančne številke nikoli ne bodo zagotovo točne, so komunistični voditelji Sovjetske zveze odgovorni za najmanj 15 milijonov smrtnih žrtev.{{sfn|Rummel|1994|pp=10, 15, 25}} Nekateri zgodovinarji poskušajo narediti ločene ocene za različna obdobja sovjetske zgodovine, pri čemer se ocene žrtev zelo razlikujejo od 6 milijonov (stalinistično obdobje) do 8,1 milijona (konča se leta 1937) do 20 milijonov do 61 milijonov (obdobje 1917–1987).{{sfn|Courtois|1999|p=4}} === Vladimir Lenin === ==== Rdeči teror ==== {{Glej tudi|Rdeči teror}} [[Rdeči teror]] je bil obdobje politične represije in usmrtitev, ki so jih boljševiki izvajali po začetku [[Ruska državljanska vojna|državljanske vojne v Rusiji]] leta 1918. V tem obdobju je politična policija ([[ČEKA|Čeka]]) pod ukazom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Iljiča Lenina]] izvedla usmrtitve več deset tisoč "sovražnikov ljudstva". {{sfn|Melgunov|1975}}{{sfn|Melgunov|1927|p=205}}{{sfn|Lincoln|1999|pp=383‒385}}{{sfn|Leggett|1987|pp=197–198}}{{sfn|Figes|1997|p=647}}Mnoge žrtve so bile" meščanski talci ", ki so jih zajeli in pripravljeni na skrajšano usmrtitev v maščevanju za vse domnevne protirevolucionarne provokacije. Mnogi so bili usmrčeni med in po zatiranju upora, na primer v Kronštatskem uporu mornarjev Baltske flote in Tambovskem uporu ruskih kmetov. Profesor Donald Rayfield trdi, da je "represija, ki je sledila uporom v [[Kronštatu]] in Tambovu, povzročila na desetine tisoč usmrtitev." Lenin je tudi začel s [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|komunističnim preganjanjem religije in cerkve]] ter izjavil, da je cerkev za ljudi droga in da jo je treba uničiti. Zaradi tega je bilo na njegov ukaz ubitih tudi veliko število vernikov, menihov ter katoliških in pravoslavnih duhovnikov{{sfn|Pipes|1994|p=356}} Po mnenju Nicolasa Wertha je politika dekozakizacije pomenila poskus sovjetskih voditeljev, da "odstranijo, iztrebijo in deportirajo prebivalstvo celotnega ozemlja." V prvih mesecih leta 1919 je bilo usmrčenih morda 10.000 do 12.000 kozakov in še veliko več deportiranih, potem ko so bile njihove vasi sravnjene s tlemi.{{sfn|Holquist|1997|p=138}}{{sfn|Figes|1997|p=660}} Mnenje zgodovinarja Michaela Korta: "V letih 1919 in 1920 je boljševiški režim od približno 1,5 milijona donskih kozakov ubil ali deportiral približno 300.000 do 500.000."{{sfn|Kort|2001|p=133}} === Josif Stalin === {{Glej tudi|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} O ocenah števila smrtnih žrtev, ki jih je povzročila vladavina [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], se vroče razpravlja med znanstveniki s področja sovjetskih in komunističnih študij.{{cn}} Pred razpadom Sovjetske zveze in arhivskimi razodetji, ki so sledila temu, so nekateri zgodovinarji ocenili, da je število ljudi, ki jih je ubil Stalinov režim, 20 milijonov ali več.{{sfn|Rummel|2017|p=xii}}{{Sfn|Snyder|2011|p=}}{{Sfn|Keller|1989}}{{sfn|Rummel|2017|p=xii}} [[Michael Parenti]] piše, da se ocene o številu smrtnih žrtev Stalinovega režima delno zelo razlikujejo, ker takšne ocene temeljijo na anekdotah v odsotnosti zanesljivih dokazov in "špekulacijah piscev, ki nikoli ne razkrijejo, kako pridejo do takšnih številk." Po razpadu Sovjetske zveze so bili na voljo dokazi iz sovjetskega arhiva, ki vsebujejo uradne zapise o usmrtitvi približno 800.000 zapornikov pod ukazu Stalina zaradi političnih ali kriminalnih dejanj, približno 1,7 milijona smrti v [[Gulag|Gulagih]] in približno 390 000 smrti, ki so se zgodile med prisilnimi težkimi deli v Sovjetski zvezi za skupaj približno 3 milijone uradno zabeleženih žrtev v teh kategorijah. Po mnenju Golfa Alexopoulosa, Anne Applebaum, Olega Hlevnjuka in Michaela Ellmana se uradna sovjetska dokumentacija o smrtih v Gulagu na splošno šteje za neustrezno, saj piše, da je vlada pogosto izpuščala zapornike na robu smrti, da bi se izognila njihovemu uradnemu štetju.{{sfn|Ellman|2002|p=1153}}{{sfn|Alexopoulos|2013}} Študija arhivskih podatkov iz leta 1993 J. Arch Gettyja je pokazala, da je v Gulagu med leti 1934 in 1953 umrlo skupaj 1.053.829 ljudi.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} Nato je [[Steven Rosefielde]] trdil, da je treba to število povečati za 19,4 odstotka glede na popolnejše arhivske dokaze na 1.258.537, pri čemer je največja ocena smrti v Gulagu 1,6 milijona od leta 1929 do 1953, če upoštevamo presežno umrljivost. Alexopoloum ocenjuje, da je v Gulagu ali kmalu po izpustitvi umrlo veliko več kot 6 milijonov ljudi.{{sfn|Hardy|2018|pp=269–270}} Dan Healey je njeno delo označil za "izziv nastajajočemu znanstvenemu soglasju" [bi], medtem ko je Jeffrey Hardy kritiziral Alexopoulosa, ker je svoje trditve oprl predvsem na posredne in napačno interpretirane dokaze. Po mnenju zgodovinarja Stephena G. Wheatcrofta je Stalinov režim lahko obtožen povzročitve "namerne smrti" približno milijona ljudi.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Wheatcroft izključuje vse smrti zaradi lakote kot "namerne smrti" in trdi, da tisti, ki izpolnjujejo pogoje, bolj ustrezajo kategoriji usmrtitve in ne umora.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Drugi trdijo, da je nekatera dejanja Stalinovega režima, ne le tista med holodomorjem, ampak tudi razbremenjevanje in ciljne kampanje proti določenim etničnim skupinam, vsaj v svoji ohlapni opredelitvi mogoče šteti za genocid. Sodobne podatke za celotno vladavino Stalina je povzel Timothy Snyder, ki je zaključil, da je stalinizem povzročil šest milijonov neposrednih smrti in skupaj devet milijonov, vključno s smrtmi zaradi deportacije, lakote in smrti v Gulagu.{{sfn|Naimark|2010|pp=133–135}} Michael Ellman pripisuje približno 3 milijone smrti stalinističnemu režimu, izključujoč presežno smrtnost zaradi lakote, bolezni in vojn.{{sfn|Ellman|2002|p=1172}} Številni prisotni učenjaki, med njimi Stalinov biograf Simon Sebag Montefiore, sovjetski/ruski zgodovinar Dmitri Volkogonov in režiser Yalove serije "Anali komunizma" Jonathan Brent, še vedno navajajo, da je Stalin odgovoren za približno 20 milijonov smrtnih žrtev. ==== Množične deportacije etničnih manjšin ==== [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|sličica|280x280_pik|Stalin in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]] (v ozadju), ki sta bila kot vodja NKVD odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin]] Sovjetska vlada je v času Stalinove vladavine izvedla vrsto deportacij v velikem obsegu, ki so pomembno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.{{sfn|Boobbyer|2000|p=130}} Deportacije so potekale v izjemno težkih razmerah, pogosto v govejih vagonih, na poti pa je umrlo na stotine tisoč deportiranih.{{sfn|Conquest|1970}} Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bil delež smrti zaradi deportacij v nekaterih primerih celo eden od treh. Raphael Lemkin, odvetnik poljsko-judovskega porekla, ki je sprožil konvencijo o genocidu leta 1948 in skoval izraz genocid sam domneval, da je bil genocid izveden v okviru množične deportacije Čečenov, Ingušev, Volških Nemcev, krimskih Tatarov, Kalmikov in Karačajev.{{sfn|Courtois|2010|pp=121–122}} Glede usode krimskih Tatarov Amir Weiner z univerze Stanford piše, da bi Stalinovo politiko lahko opredelili kot etnično čiščenje. Lyman H. Legters v knjigi Stoletje genocida piše: "Ne moremo pravilno govoriti o zaključenem genocidu, le o procesu, ki je bil po svoji moči genociden." V nasprotju s tem stališčem Jon K. Chang trdi, da so deportacije dejansko temeljile na genocidih na podlagi etnične pripadnosti in da "družbeni zgodovinarji" na zahodu niso zagovarjali pravic marginaliziranih narodnosti v Sovjetski zvezi.{{sfn|Chang|2019|p=270}} To stališče podpira več držav. Ukrajinski parlament je 12. decembra 2015 izdal resolucijo, ki priznava deportacijo krimskih Tatarov (Sürgünlik) leta 1944 kot genocid, in 18. maj kot dan spomina na žrtve genocida na Krimu. Latvijski parlament je dogodek 9. maja 2019 priznal kot genocid. Litovski parlament je enako storil 6. junija 2019.{{sfn|BalticTimes|2019}} Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin, in 18. maj razglasil za dan spomina. Evropski parlament je leta 2004 razglasil deportacijo Čečenov in Ingušev kot dejanje genocida z navedbo:{{sfn|UNPO|2004}} "Verjame, da je deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po ukazu Stalina dejanje genocida v smislu četrte haaške konvencije iz leta 1907 in konvencije o preprečevanju in zatiranju zločina genocida, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.{{sfn|EuropeanParliament|2004}} ==== Sovjetska lakota 1932–1933 ==== {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1932—1933}} V Sovjetski zvezi so prisilne spremembe kmetijske politike (kolektivizacija), zaplembe [[Žito|žita]] in suše povzročile sovjetsko lakoto leta 1932–1933 v [[Ukrajina|Ukrajini]] (Holodomor), na Severnem Kavkazu, v Povolški regiji in Kazahstanu.{{sfn|Kulchytsky|2007}} Lakota je bila najhujša v SSR Ukrajini, kjer jo pogosto imenujejo holodomor. Pomemben del žrtev lakote (3,3 do 7,5 milijona) so bili Ukrajinci. Drugi del lakote je bila kazahstanska lakota 1931–1933, znana kot kazahstanska katastrofa, ko je umrlo več kot 1,3 milijona etničnih Kazahstanov (približno 38% prebivalstva).{{sfn|Pianciola|2001|p=237}}{{sfn|Volkava|2012}} Čeprav še vedno poteka razprava o vprašanju genocida holodomorja, nekateri znanstveniki pravijo, da je bila stalinistična politika, ki je povzročila lakoto, načrtovana kot napad na vzpon ukrajinskega nacionalizma{{sfn|Amstutz|2005|p=96}} in bi lahko spadala pod pravno opredelitev genocida po Konvenciji o preprečevanje in kaznovanje zločina genocida. Ukrajina in druge vlade so lakoto uradno priznale kot genocid.{{sfn|Marples|2009|p=505}} V osnutku resolucije je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope razglasila, da je lakoto povzročila kruta in namerna dejanja politike Sovjetske zveze komunističnega režima, ki je bil odgovoren za smrt milijonov nedolžnih ljudi v Ukrajini, Belorusiji, [[Kazahstan|Kazahstanu]], [[Moldavija|Moldaviji]] in [[Rusija|Rusiji]]. Glede na število prebivalcev, naj bi bil najbolj prizadet Kazahstan. Kar zadeva kazahstansko katastrofo, Michael Ellman navaja, da se "zdi primer" genocida iz malomarnosti ", ki ne spada v področje uporabe Konvencije ZN o genocidu."{{sfn|Gellately|2007|p=256}}  ==== Velika čistka ==== {{Glej tudi|Velika čistka}}[[Slika:Vinnycia16.jpg|sličica|254x254_pik|Eno od množičnih grobišč med letom 1937 in 1938, kjer je bilo izkopanih na stotine trupel umrlih, da bi jih njihovih družinski člani identificirali. ]] Stalinovi poskusi, da bi utrdil svoj položaj vodje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], so privedli do stopnjevanja pridržanj in usmrtitev, ki je doseglo vrhunec v letih 1937–1938, obdobju, ki se po uradniku Čeke Nikolaju Ježhovu ali času Ježeva včasih imenuje tudi Ježovščina in se je nadaljevalo do Stalinove smrt leta 1953. Približno 700.000 ljudi je bilo ubitih s streli v hrbet.{{sfn|McLoughlin|2002|p=141}} Drugi so umrli zaradi pretepanja in mučenja, medtem ko so bili v "preiskovalnem priporu"{{sfn|Gellately|2007|p=256}} in v Gulagu zaradi lakote, bolezni, izpostavljenosti in preobremenjenosti. Običajno so bili aretirani s sklicevanjem na člen 58 (Kazenski zakonik RSFSR) o protirevolucionarnih zakonih, ki je vključeval neporočanje o veleizdajanju in v spremembi, dodani leta 1937, ki ni izpolnjeval določenih nalog. {{sfn|Okhotin|Roginsky|2007}}V primerih, ki jih je od oktobra 1936 do novembra 1938 preiskal Oddelek za državno varnost NKVD, je bilo aretiranih najmanj 1.710.000 ljudi in usmrčenih 724.000 ljudi. Sodobne zgodovinske študije ocenjujejo, da je skupno število smrtnih žrtev represije v letih 1937–1938 znašalo 950.000–1.200.000. Te številke upoštevajo nepopolnost uradnih arhivskih podatkov in vključujejo smrtne žrtve usmrtitev in smrti Gulaga v tem obdobju. Nekdanji kulaki in njihove družine so predstavljali večino žrtev, pri čemer so aretirali 669.929 ljudi in usmrtili 376.202 oseb.{{sfn|Figes|2007|p=240}} NKVD je izvedla vrsto nacionalnih operacij, namenjenih nekaterim etničnim skupinam.{{sfn|Ellman|2007|p=686}} Skupaj je bilo aretiranih 350.000, usmrčenih pa 247.157.{{sfn|Montefiore|2005|p=229}} Zdi se, da je bila od teh največja poljska operacija NKVD, katere cilji so bili člani Polske Organizacja Wojskowa, s 140.000 aretacijami in 111.000 usmrtitvami. Čeprav bi te operacije lahko predstavljale genocid, kot je opredeljen v konvenciji Združenih narodov, ali "mini-genocid" po Simonu Sebagu Montefioreju, še ni veljavne sodbe o pravni opredelitvi teh dogodkov. Navajajoč cerkvene dokumente je Aleksander Nikolajevič Yakovlev ocenil, da je bilo v tem času usmrčenih več kot 100.000 duhovnikov, menihov in redovnic.{{sfn|Yakovlev|2002|p=165}}{{sfn|Pipes|2001|p=66}} Kar zadeva preganjanje duhovščine, je Michael Ellman izjavil, da bi se lahko "teror 1937–38 proti duhovništvu Ruske pravoslavne cerkve in drugih veroizpovedi (Binner & Junge 2004) označil tudi za genocid." Poleti in jeseni leta 1937 je Stalin poslal agente NKVD v Mongolsko ljudsko republiko in izdelal mongolski veliki teror, v katerem je bilo na ukaz ubitih približno 22.000  ali 35.000 ljudi. Okoli 18.000 žrtev so bile budistične lame. V [[Belorusija|Belorusiji]] so leta 1988 v Kurapatih odkrili množična grobišča za več tisoč civilistov, ki jih je NKVD ubila med letoma 1937 in 1941.{{efn|name=Ellman USSR 2002}} ==== Sovjetski poboji med drugo svetovno vojno ==== [[Slika:PlaqueMemorizingEstonianGovernment.jpg|sličica|Spomeniška plošča na Toompei, stavbi vlade [[Estonija|Estonije]], v spomin na člane vlade, ubitih zaradi komunističnega terorja]] Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]] septembra 1939 so delovne skupine NKVD začele odstranjevati "sovjetsko sovražne elemente" z osvojenih ozemelj. NKVD je sistematično izvajalo mučenje, ki je pogosto povzročilo smrt. {{sfn|Allen|1996|p=155}}{{sfn|Gross|2002|pp=181‒182}}Po podatkih Poljskega inštituta za nacionalni spomin je zaradi sovjetske represije med vojno umrlo 150.000 poljskih državljanov.{{sfn|AFP|2009}}{{sfn|Materski|Szarota|2009}} Najbolj zloglasni poboji so se zgodili spomladi 1940, ko je NKVD usmrtil približno 21.857 poljskih ujetnikov in intelektualnih voditeljev v tako imenovanem pokolu v Katynu.{{sfn|Montefiore|2005|p=334}}{{sfn|Fischer|1999|p=69}} Usmrtitve so bile izvedene tudi po priključitvi baltskih držav. V prvih fazah operacije Barbarossa je NKVD skupaj z povezanimi enotami Rdeče armade pobil deset tisoč ljudi, večinoma ujetnikov in političnih nasprotnikov, preden so pobegnile pred napredujočimi silami osi. Spominski kompleksi so bili zgrajeni na stratiščih NKVD v Katynu in Mednoyeju v Rusiji, pa tudi "tretje usmrčevalno polje" v Piatykhatkyju v Ukrajini.{{sfn|Fischer|1999|pp=68-69}} [[Slika:01941 Opfer des NKWD im Hof des Geheimpolizeigefängnisses von Lemberg am 06.07.1941.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Žrtve sovjetskega NKVD-ja v Lavovu, junij 1941]] [[Slika:Katyń, ekshumacja ofiar.jpg|sredina|sličica|286x286_pik|Identificiranje trupel v Katynu leta 1943 (fotografija delegacije Mednarodnega Rdečega križa)]] == Ljudska republika Kitajska == [[Slika:Tiananmen Mao.jpg|sličica|Velik portret Maa Cetunga na Tiananmenu]] === Mao Cetung === Kitajska komunistična partija je prišla na oblast na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] leta 1949 po dolgi in krvavi državljanski vojni med komunisti in naciosocialisti. Med zgodovinarji obstaja splošno soglasje, da so po prevzemu oblasti [[Mao Cetung]], njegova politika in politični poboji neposredno ali posredno povzročili smrt več petnajst milijonov ljudi.{{sfn|Short|2001|p=631}}{{sfn|Chang|Halliday|2005|p=3}}{{sfn|Rummel|1991|p=205}} Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz [[Marksizem|marksizma]], zato je načrtoval in izvajal veliko nasilje v velikem obsegu.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Goldhagen|2009|p=344}} Kitajska avtorica Jung Chang je izjavila, da je bil Mao veliko bolj brutalen in da je ukazal veliko več pobojev in drugih usmrtitev v primerjavi s Stalinom. Po uradnih virih naj bi bil Mao zaradi pobojev, mučenja in lakote, odgovoren za največ 80 milijonov smrtnih žrtev. Zaradi tega je Mao Cetung uvrščen na prvo mesto seznama 20. največjih množičnih morilcev 20. stoletja. ==== Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev ==== {{Glej tudi|Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev}} Prvi veliki množični poboji in usmrtitve pod vodstvom Maa Cetunga so se zgodili med njegovo zemljiško reformo in kampanjo za zatiranje protirevolucionarjev. Po mnenju Daniela Goldhagna uradno študijsko gradivo, objavljeno leta 1948, kaže, da je Mao predvideval, da bo eno desetino kmetov ali približno 50.000.000 "treba uničiti", da se olajša agrarna reforma.{{sfn|Goldhagen|2009|p=608|ps=. It is based on a quote from the 1958 Wuchang conference, where Mao was quoted as saying: "In this kind of situation, I think if we do [all these things simultaneously] half of China's population unquestionably will die; and if it's not a half, it'll be a third or ten percent, a death toll of 50 million people. ... If with a death toll of 50 million, you didn't lose your jobs, I at least should lose mine; [whether I would lose my] head would be open to question. Anhui wants to do so many things, it's quite all right to do a lot, but make it a principle to have no deaths."}} Točno število ljudi, ki so bili ubiti med Maovo zemljiško reformo, naj bi bilo manjše; po Rudolphu Rummelu in Philipu Shortu je bilo ubitih najmanj milijon ljudi. Zatiranje protirevolucionarjev je bilo namenjeno predvsem nekdanjim uradnikom Kuomintanga in intelektualcem, ki so bili osumljeni nelojalnosti.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Short|2001|pp=436‒437}} Po podatkih Yanga Kuisonga je bilo ubitih najmanj 712.000 ljudi, 1.290.000 pa je bilo zaprtih v delovnih taboriščih, znanih kot Laogai.{{sfn|Kuisong|2008|p=120}} ==== Veliki preskok naprej in velika kitajska lakota ==== {{Glej tudi|Veliki preskok naprej|Velika kitajska lakota}} Benjamin Valentino trdi, da je bil [[Veliki skok naprej|veliki preskok]] vzrok [[Velika kitajska lakota|velike kitajske lakote]], najhujši učinki lakote pa so bili usmerjeni proti sovražnikom režima. Tisti, ki so bili v prejšnjih kampanjah označeni kot "črni elementi" (verski voditelji, desničarji in bogati kmetje), so umrli v največjem številu, ker so imeli pri dodeljevanju hrane najnižjo prednost.{{sfn|Valentino|2005|p=128}} Zgodovinar Frank Dikötter je v Maovi veliki lakoti zapisal, da so "prisila, teror in sistematično nasilje temelj velikega preskoka naprej" in da je "motiviral enega najbolj smrtonosnih množičnih pobojev v zgodovini človeštva". Dikötter ocenjuje, da vsaj 2,5 milijona ljudi je bilo v tem obdobju na kratko ubitih ali mučenih do smrti. {{sfn|Dikötter|2010|pp=x, xi}}Njegove raziskave v lokalnih in pokrajinskih kitajskih arhivih kažejo, da je bilo število žrtev najmanj 45 milijonov:{{sfn|Dikötter}} "V večini primerov je stranka zelo dobro vedela, da umira od lakote svojih ljudi." Na tajnem sestanku v [[Šanghaj|Šanghaju]] leta 1959 je Mao je izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal: "Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela." Glede na dodatne dokaze o Maovi krivdi je Rummel k svojemu znesku za Maojev democid dodal še tiste, ki so umrli zaradi lakote, za skupaj 77 milijonov umrlih.{{sfn|Rummel|2005b}} ==== Tibet ==== {{Glej tudi|Tibetska vstaja leta 1959}} Po besedah ​​Jean-Louisa Margolina v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]] so kitajski komunisti izvedli velik zločinski genocid nad [[Tibet|Tibetanci]]. Margolin navaja, da so bili komunistični poboji v Tibetu veliko večji kot na Kitajskem, in da lahko legitimno govorimo o genocidnih pobojih zaradi števila vpletenih. Po mnenju dalajlame in osrednje tibetanske uprave, komunisti Tibetance niso samo postrelili, ampak so jih tudi do smrti pretepli, križali, živo zažgali, utoplili, pohablili, postradali, zadavlili, obesili, živo prekuhali, živo zakopali, zavezali in razkosali ter obglavili.{{sfn|Courtois|1999|pp=545‒546}} Adam Jones, učenjak, specializiran za genocid, navaja, da so Kitajci po tibetanski vstaji leta 1959 dovolili boj proti reakcionarjem, med katerim so komunistični kadri obsodili, mučili in pogosto usmrtili sovražnike ljudstva. Tej zločini so povzročili 92.000 smrtnih žrtev od skupaj 6 milijonov prebivalcev. Jones je poudaril, da te smrti ni mogoče obravnavati le kot genocid, ampak jih je mogoče obravnavati tudi kot eliticid, kar pomeni ciljanje na bolje izobražene in vodstveno usmerjene elemente med tibetanskim prebivalstvom.{{sfn|Jones|2010|pp=95-96}} Patrick French, nekdanji direktor londonske kampanje Free Tibet piše, da so kampanja Free Tibet in druge skupine trdile, da so Kitajci od leta 1950 pobili 1,2 milijona Tibetancev, vendar po pregledu arhivov v Dharamsali ni našel "nobenih dokazov, ki bi podprli to številko{{sfn|French|2008}}. Francozi navajajo, da zanesljivo nadomestno število verjetno ne bo znano, vendar se ocenjuje, da je kar pol milijona Tibetancev umrlo kot neposreden rezultat zločinske politike Ljudske republike Kitajske, po oceni zgodovinarja Warrena Smitha pa je 200.000 ljudi, ki manjkajo v statistiki prebivalstva v tibetanski avtonomni regiji in to stopnjo razširijo na obmejna območja.{{sfn|French|2009|pp=291-292}} ==== Kulturna revolucija ==== {{Glej tudi|Kulturna revolucija}} Sinologi Roderick MacFarquhar in Michael Schoenhals ocenjujeta, da je samo v nasilju kulturne revolucije na podeželju Kitajske umrlo med 750.000 in 1,5 milijona ljudi.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=262}} Maova Rdeča garda je dobila carte blanche za zlorabo in ubijanje ljudi, za katere so menili, da so sovražniki revolucije.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=125}} Avgusta 1966 so njihovi učenci v zahodnem [[Peking|Pekingu]] ubili več kot 100 učiteljev. Finkel in Strauss pišeta, da Su ocenjuje, da so do tri milijone ljudi "ubili njihovi sosedje pri kolektivnih pobojih in shodih. To se je zgodilo, čeprav osrednja vlada ni izdala nobenih ukazov ali politik za množično ubijanje."{{sfn|Finkel|Straus|2012|p=60}} Yang Su navaja, da je množično pobijanje med kulturno revolucijo povzročilo "paradoks državnega sponzorstva in neuspeha države";  po besedah ​​Yanga so bili množični poboji koncentrirani na podeželju v mesecih po ustanovitvi okrožnih revolucionarnih odborov, pri čemer je bilo množično pobijanje v vsaki skupnosti bolj verjetno, da je bilo v tej skupnosti več lokalnih članov stranke. Zatiranje lokalnih organizacij je bilo morda odziv na retoriko nasilja, ki so ga v prestolnicah dežel spodbujale zaradi množičnega frakcioniranja v teh prestolnicah, in "vrhovi množičnih pobojev so sovpadali z dvema objavama iz centra stranke julija 1968 o prepovedi frakcij  oborožene bitke in razpustitev množičnih organizacij "; Yang piše, da je Maova vlada označila razredne sovražnike z uporabo umetnih in poljubnih standardov za izvajanje dveh političnih nalog," mobilizacijo množične skladnosti in reševanje konfliktov elit "ter elastično naravo kategorije dovolila, da "v izrednih okoliščinah dobi genocidno razsežnost."{{sfn|Lorenz|2007}} ==== Trg Tiananmen ==== [[Slika:Wroclaw-pomnik Tien-An-Men.jpg|sličica|319x319_pik|Spomenik dogodkom na trgu Tiananmen leta 1989 na Dominikanskem trgu v Wrocławu na Poljskem]] Jean-Louis Margolin navaja, da je bilo pod Deng Xiaopingom v Pekingu ubitih najmanj 1000 ljudi, stotine ljudi pa je bilo usmrčenih tudi na podeželju, potem ko je njegova vlada leta 1989 zatrla demonstracije na trgu Tiananmen.{{sfn|Courtois|1999|p=542}} Po mnenju Louise Lim leta 2014 je skupina sorodnikov žrtev na Kitajskem, imenovana "Tiananmen Mothers", potrdila identiteto več kot 200 ubitih.{{sfn|Lim|2014|p=106}} Alex Bellamy piše, da ta "tragedija označuje zadnji čas, ko so storilci sami zaključili epizodo množičnega poboja v vzhodni Aziji."<ref>{{Cite web|date=December 2016|title=One App, Two Systems|url=https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010221114/https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems/|archive-date=October 10, 2019|access-date=September 30, 2019|at=figure 9}}</ref> == Kambodža == {{Glej tudi|Kamboški genocid|Polja smrti}} [[Slika:Killing Fields 20170222-1.jpg|sličica|324x324_pik|Lobanje žrtev kamboškega genocida, razstavljene v muzeju kamboškega genocida]] === Pol Pot === [[Polja smrti]] so številna mesta v [[Kambodža|Kambodži]], kjer je bilo v času [[Pol Pot|Pol Potovega]] vladanja, ki je trajala od leta 1975 do 1979, po koncu kambodžanske državljanske vojne, ubitih veliko ljudi in njihova trupla je pokopal režim rdečih Kmerov. Sociolog Martin Shaw je [[kamboški genocid]] opisal kot najčistejši genocid v času hladne vojne.{{sfn|Shaw|2000|p=141}} Rezultati demografske študije kamboškega genocida so ugotovili, da je število smrtnih žrtev po vsej državi od leta 1975 do 1979 znašalo od 1.671.000 do 1.871.000 ali 21 do 24 odstotkov celotnega kambodžanskega prebivalstva, kot je bilo ocenjeno, preden so na oblast prišli Rdeči Kmeri.{{sfn|Kiernan|2003|p=587}} Po besedah ​​Bena Kiernana število smrtnih primerov, ki so bili posebej povzročeni z usmrtitvijo, še vedno ni znano, ker je veliko žrtev umrlo zaradi lakote, bolezni in prezaposlenosti. Raziskovalec Craig Etcheson iz Dokumentacijskega centra v Kambodži meni, da je bilo število žrtev med 2 in 2,5 milijona, najverjetnejša številka pa 2,2 milijona. Po petih letih raziskovanja približno 20.000 grobov je ugotovil, da ta množična grobnica vsebuje posmrtne ostanke 1.112.829 usmrčenih žrtev."{{sfn|Sharp|2005}} Študija francoskega demografa Mareka Sliwinskega je izračunala nekaj manj kot 2 milijona nenaravnih smrti v času rdečih Kmerov, od 7,8 milijona kamboških prebivalcev iz leta 1975, pri čemer je 33,5% kamboških moških umrlo pod rdečimi Kmeri v primerjavi s 15,7% kamboških žensk.{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Število osumljenih žrtev usmrtitve, ki so jih našli v 23.745 množičnih grobnicah, je po študiju iz leta 2009 ocenjeno na 1,3 milijona. Verjame se, da usmrtitev predstavlja približno 60% celotnega število smrtnih žrtev med genocidom, druge žrtve pa so podlegle lakoti ali bolezni.{{sfn|Seybolt|Aronson|Fischoff|2013|p=238}} [[Slika:Cambodia 2011 monuments 20.jpg|levo|sličica|Množična grobišča, imenovana "Killing Field" v kamboškem centru za genocid Choeung Ek.]] Helen Fein, znanstvenica za genocid, trdi, da je ksenofobična ideologija režima rdečih Kmerov bolj podobna skoraj pozabljenemu pojavu [[Nacionalsocializem|nacizma]] ali [[Fašizem|fašizmu]] in ne komunizmu.{{sfn|Fein|1993b|p=819}} Odzivajoč se na "trditev Bena Kiernana, da je bil režim [[Pol Pot|Pol Polta]] demokratični Kampuči bolj rasističen in na splošno totalitarističen kot marksističen ali posebej komunističen", Steve Heder navaja, da je zgled takšne rasistične misli, ki se uporablja v zvezi z manjšinskimi ljudmi Cham, ponovil "Marxovo definicijo"  ljudstva brez zgodovine, obsojenega na izumrtje v imenu napredka "in je bilo zato del splošnih konceptov razreda in razrednega boja.{{sfn|Heder|1997|pp=101, 112}} Craig Etcheson piše, da podatki o porazdelitvi in ​​izvoru množičnih grobov ter notranji varnostni dokumenti Rdečih Kmerov vodijo do zaključka, da je večina nasilja izvedena v skladu z ukazi najvišjih političnih oblasti Komunistične partije Kampuchea, namesto da bi bil rezultat spontanih presežkov maščevalne, nedisciplinirane kmečke vojske, medtem ko francoski zgodovinar Henri Locard piše, da je komunistična partija Vietnama fašistično oznako pripisala Rdečim Kmerom revizionizem, toda represija, ki je obstajala pod vladavino Kmerov, je bila "podobna (čeprav bistveno bolj smrtonosna) represiji v vseh komunističnih režimih."{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Daniel Goldhagen trdi, da so bili Kmeri rdeči Kmeri, ker so verjeli,  so bili edini pristni ljudje, ki so sposobni zgraditi pravi komunizem. {{sfn|Rosefielde|2010|pp=120-121}}Steven Rosefielde trdi, da je bila demokratična Kampuchea najsmrtonosnejši od vseh komunističnih režimov na prebivalca osnovo, predvsem zato, ker ni imela sposobnega produktivnega jedra in ni uspelo postaviti meje množičnemu umoru.{{sfn|Short|2004|p=402}} == Druge države == Barbara Harff in Ted Gurr pišeta: "Večina marksistično-lenjinističnih režimov, ki so prišli na oblast z dolgotrajnim oboroženim bojem v povojnem obdobju, je izvedla enega ali več politikov, čeprav zelo različnih velikosti." Po besedah ​​Benjamina Valentina je večina režimov, ki so opisali kot komunisti niso storili množičnih pobojev, vendar so se množični poboji v manjšem obsegu od njegovega standarda 50.000 ljudi, ki so bili ubiti v obdobju petih let, morda zgodili v komunističnih državah, kot so [[Bolgarija]], [[Romunija]] in [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], čeprav pomanjkanje dokumentacije preprečuje dokončno sodbo o obsegu teh dogodkov in motivih njihovih storilcev.{{sfn|Valentino|2005|pp=91, 75 table 2}} Frank W. Wayman in Atsushi Tago pišeta, da je democid širši od množičnega ubijanja ali genocida, zato je za to verjetno vključena večina komunističnih režimov, vključno s Sovjetsko zvezo, Kitajsko, [[Kambodža|Kambodžo]], [[Severni Vietnam|Severnim Vietnamom]], Vzhodno Nemčijo, [[Poljska|Poljsko]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], [[Madžarska]], [[Severna Koreja]], [[Kuba]], [[Laos]], [[Albanija]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]].{{sfn|Wayman|Tago|2010|p=12}} === Ljudska republika Bolgarija === Po Valentinovih besedah ​​razpoložljivi dokazi kažejo, da je bilo v [[Bolgarija|Bolgariji]] od leta 1944 med kampanjo kolektivizacije kmetijstva in politične represije morda ubitih med 50.000 in 100.000 ljudi, čeprav ni dovolj dokumentacije za dokončno sodbo.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} Dinyu Sharlanov v svoji knjigi Zgodovina komunizma v Bolgariji navaja približno 31.000 ljudi, ki jih je režim ubil med letoma 1944 in 1989.{{sfn|Шарланов|2009}}{{sfn|Sharlanov|Ganev|2010}} === Vzhodna Nemčija === [[Slika:Gedenkstätte Speziallager Ketschendorf.jpg|sličica|269x269_pik|Spomenik umrlim zapornikom v posebnem taborišču NKVD v Nemčiji]] Po Valentinovih besedah ​​je v vzhodni Nemčiji od leta 1945 v okviru kampanje za denacifikacijo Sovjetske zveze morda bilo ubitih med 80.000 in 100.000 ljudi, vendar drugi znanstveniki trdijo, da so te ocene previsoke.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}}{{sfn|Morré|1997|p=9}} Takoj po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je v okupirani Nemčiji in regijah, ki so jih priključili nacisti, začela denacifikacija. Na sovjetskem okupacijskem območju je NKVD ustanovilo zaporniška taborišča, običajno v opuščenih koncentracijskih taboriščih, in jih uporabili za interniranje domnevnih nacistov in nacističnih nemških uradnikov skupaj z nekaterimi posestniki. Po spisih in podatkih, ki jih je leta 1990 objavilo sovjetsko ministrstvo za notranje zadeve, je bilo skupaj pridržanih 123.000 Nemcev in 35.000 državljanov drugih narodov. Od teh zapornikov je bilo skupaj ustreljenih 786 ljudi in 43.035 ljudi je umrlo zaradi različnih vzrokov. Večina smrtnih žrtev ni bila neposredni pomor, temveč so jih povzročili izbruhi griže in [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Smrti zaradi lakote so se pojavljale tudi v velikem obsegu, zlasti od konca leta 1946 do začetka leta 1947, vendar se zdi, da te smrti niso bile namerni poboji, ker je bilo na sovjetskem okupacijskem območju pomanjkanje hrane razširjeno. Zaporniki v "tihih taboriščih", kot so imenovali posebna taborišča NKVD, niso imeli dostopa do črnega trga, zato so lahko dobili le hrano, ki so jim jo predale oblasti. Nekatere zapornike so usmrtili, druge pa so morda mučili do smrti. V tem kontekstu je težko ugotoviti, ali je smrt zapornikov v taboriščih tišine mogoče opredeliti kot množične poboje. Prav tako je težko ugotoviti, koliko mrtvih je bilo Nemcev, Vzhodnih Nemcev ali pripadnikov drugih narodnosti.{{sfn|Merten|2018|p=7}}{{sfn|von Plato|1999}} Leta 1961 je vzhodna Nemčija po berlinski krizi dokončala gradnjo [[Berlinski zid|berlinskega zidu]]. Čeprav je bil prehod med Vzhodno Nemčijo in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodno Nemčijo]] motiviran in odobren popotnik, je na tisoče vzhodnih Nemcev poskušalo pobegniti z nezakonitim prečkanjem zidu. Od teh med leti obstoja zidu (1961-1989) so stražarji berlinskega zidu pobili med 136 in 227 ljudi.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}} === Socialistična republika Romunija === Po Valentinovih besedah ​​je bilo v [[Romunija|Romuniji]] od leta 1945 morda v okviru kmetijske kolektivizacije in politične represije ubitih med 60.000 in 300.000 ljudi.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} === Socialistična federativna republika Jugoslavija === {{Glej tudi|Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne}}[[Slika:Barbara rov 2015.jpg|sličica|274x274px|Jama [[Barbara rov]] pri Laškem, kjer so Titovi partizani po koncu vojne leta 1945 pobili in živo zakopali veliko število slovenskih in hrvaških civilistov. ]] Zločinski komunistični režim [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] je krvavo zatiral nasprotnike in po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] storil več pobojev civilistov in vojnih ujetnikov ter drugih zločinov. Še pred prihodom komunizma na oblast so Tito ter njegovi komunistični sodelavci [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič|Boris Kidrić]] in [[Mitja Ribičič]] med vojno vodili partizansko organizacijo, ki je zapirala in predvsem pobijala civiliste ter druge nasprotnike, med žrtvami pa je bilo tudi veliko ljudi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina}}</ref> V letih po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] odkritih okrog 700 množičnih grobišč, kjer so bile pokopane žrtve pobojev. Od teh so zelo znani jama [[Barbara rov]] pri Laškem, [[Tezenski pokol|pokol v Teznu pri Mariboru]] in [[Pokol v Kočevskem Rogu|pokolj na Kočevskem Rogu]]. V jami Barbara rov so komunisti žrtve pobili z streljanjem (večinoma z streli v glavo), minskimi kladivi in krampi, nekatere pa so še žive vrgli v jaške jame in jih ubili z ročnimi granatami, drugi še živeči pa so pozneje v jami umrli zaradi izgube kisika potem, ko je bila jama zazidana z zidovi.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/104/slovenija/918/|title=Huda jama - spomin in opomin|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Evropska javna obravnava o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, poroča: "Odločitev o usmrtitvi nasprotnikov je morala biti sprejeta v ožjih krogih jugoslovanskega državnega vrha, ukaz pa je vsekakor izdal vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske Josip Broz Tito", vendar ni znano, kdaj in v kakšni obliki.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{efn|name=Jambrek Yugoslavia 2008}} [[Slika:Dvojno brezno pri Cink krizu.jpg|levo|sličica|Ena od jam v Kočevskem rogu, kamor so Titovi partizani zmetali trupla žrtev slovenske, hrvaške, srbske, bosanske in črnogorske narodnosti.]] [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je Tito kot vodja zelo centralizirane in zatiralske diktature imel v Jugoslaviji ogromno moč, njegova diktatorska vladavina pa je potekala s pomočjo razvite birokracije, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}} Eliott Behar trdi, da je bila Titova Jugoslavija strogo nadzorovana policijska država, zunaj Sovjetske zveze pa je imela Jugoslavija več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj po mnenju Davida Matesa.{{sfn|Matas|1994|p=36}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}} Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetskega KGB. Njegovi člani so bili vedno prisotni in pogosto so delovali zunajsodno, žrtve pa so bili intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. V najpogostejših primerih so žrtve ostale brez službe ter bile aretirane in zaprte največkrat v razna koncetatrijska taborišča s težkim delom, pogosto pa so bile tudi usmrčene. Titov režim je hladnokrvno ubil približno 500.000 ljudi, večinoma sodelavcev, protikomunistov, rivalskih gverilcev, ustašev in kritikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/seznam-15-000-ubitih-slovencev-s-strani-komunisticnega-rezima/|title=Seznam 15.000 ubitih Slovencev s strani komunističnega režima|publisher=V Fokusu}}</ref> Jugoslavija je bila podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vendar je nekaterim njegovim določbam namenila malo pozornosti. === Severna Koreja === {{Glej tudi|Kršitve človekovih pravic v Severni Koreji|Zaporniška taborišča v Severni Koreji}} Po besedah ​​Rummela so prisilno delo, usmrtitve in koncentracijska taborišča odgovorni za več kot milijon smrti v Demokratični ljudski republiki Koreji od leta 1948 do 1987.{{sfn|Rummel|1997b}} Drugi so ocenili, da je samo v koncentracijskih taboriščih v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] umrlo 400.000 ljudi.{{sfn|Omestad|2003}} Nekdanji sodnik mednarodnega kazenskega sodišča Thomas Buergenthal, ki je bil eden od poročil preiskovalne komisije o človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji in otrok, preživel iz Auschwitza, je za The Washington Post povedal: "Razmere v severno-korejskih zaporniških taboriščih so tako grozne, da so veliko hujša od tistih, ki sem jih videl in doživel v mladosti v nacističnih taboriščih in v svoji dolgi poklicni karieri na področju človekovih pravic."{{sfn|Courtois|1999|p=564}} Pierre Rigoulot ocenjuje 100.000 usmrtitev, 1,5 milijona smrti zaradi mučenja v koncentracijskih taboriščih in suženjskega dela ter 500.000 smrti zaradi lakote.{{sfn|Clodfelter|2002|p=726}} Lakota, ki je terjala kar milijon življenj, je bila opisana kot posledica gospodarske politike severnokorejske vlade in namernega "strahu pred terorom".{{sfn|Rosefielde|2010|p=109}} Leta 2010 je Steven Rosefielde izjavil, da 'Rdeči holokavst' še vedno obstaja v Severni Koreji, saj takratni voditelj [[Kim Džong-il]] ni hotel opustiti množičnega pobijanja.{{cn}} Adam Jones navaja trditev novinarja Jasperja Beckerja, da je bila lakota oblika množičnega pobijanja ali genocida zaradi političnih manipulacij. Ocene, ki temeljijo na popisu prebivalcev Severne Koreje leta 2008, kažejo na 240.000 do 420.000 presežnih smrti zaradi lakote v Severni Koreji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in demografski vpliv 600.000 do 850.000 manj ljudi v Severni Koreji leta 2008 zaradi slabih življenjskih razmer po lakoti.{{sfn|Jones|2010|pp=215-216}} International Coalition to Stop Crimes Against Humanity in North Korea (ICNK) ocenjuje, da v taboriščih v Severni Koreji letno umre okrog 10.000 ljudi. === Demokratična republika Vietnam === Valentino pripisuje 80.000–200.000 smrti množičnim komunističnim pobojem v severnem in [[Vietnam|južnem Vietnamu]]. Glede na štipendijo, ki temelji na vietnamskih in madžarskih arhivskih dokazih, je bilo med zemljiško reformo Severnega Vietnama od leta 1953 do 1956 usmrčenih kar 15.000 osumljenih najemodajalcev.{{sfn|Szalontai|2005|p=401}}{{sfn|Berger|1987|p=262}} Vodstvo Severnega Vietnama je vnaprej načrtovalo usmrtitev 0,1%  Prebivalstvo Severnega Vietnama (ocenjeno na 13,5 milijona leta 1955) kot "reakcionarni ali zlobni lastniki", čeprav se lahko to razmerje v praksi razlikuje. Med kampanjo zemljiške reforme so bile storjene dramatične napake.{{sfn|Vo|2015|p=36}} Vu Tuong navaja, da je bilo število usmrtitev med zemljiško reformo Severnega Vietnama sorazmerno primerljivo z usmrtitvami med kitajsko zemljiško reformo od leta 1949 do 1952.{{sfn|Vu|2010a|p=103}} === Kuba === Po mnenju Jaya Ulfelderja in Benjamina Valentina v raziskavi o ocenjevanju tveganj množičnega poboja, ki ga sponzorira država, kjer je množično ubijanje opredeljeno kot dejanja državnih agentov, ki povzročijo namerno smrt najmanj 1000 neborcev iz diskretne skupine v obdobju trajnega nasilja, je kubiška vlada [[Fidel Castro|Fidela Castra]] ubila med 5.000 in 8.335 neborcev v okviru kampanje politične represije med letoma 1959 in 1970.{{sfn|Ulfelder|Valentino|2008|p=ii}}{{sfn|Fontaine|1999|p=648}}  === Demokratična republika Afganistan === Po mnenju Franka Waymana in Atsushija Taga, čeprav [[Afganistan|Demokratična republika Afganistan]] pogosto velja za primer komunističnega genocida, predstavlja mejni primer. Ljudska demokratična stranka Afganistana je pred sovjetsko-afganistansko vojno usmrtila med 10.000 in 27.000 ljudi, večinoma v zaporu Pul-e-Charkhi. Množične grobnice usmrčenih zapornikov so bile izkopane že v času Sovjetske zveze.{{sfn|Hossaini|2007}} Po invaziji leta 1979 so Sovjeti postavili lutkovno vlado Babraka Karmala. Do leta 1987 približno 80% ozemlja države ni bilo pod stalnim nadzorom niti prokomunistične vlade in podpornih sovjetskih čet niti oborožene opozicije.{{sfn|Collins|1987|pp=203-204}} Za uravnavanje ravnotežja je Sovjetska zveza uporabila taktiko, ki je bila kombinacija politike požgane zemlje in selitvenega genocida. S sistematičnim sežigom pridelkov in uničevanjem vasi v uporniških provincah ter z represivno bombardiranjem celotnih vasi, za katere se domneva, da skrivajo ali podpirajo upor, so Sovjeti poskušali prisiliti lokalno prebivalstvo, da se premakne na ozemlje, ki ga nadzoruje Sovjetska zveza, s čimer so oboroženo opozicijo prikrajšali za podporo.{{sfn|Valentino|2005|p=83, table 5}} Valentino pripisuje med 950.000 in 1.280.000 civilnimi smrtmi sovjetski invaziji in okupaciji države med letoma 1978 in 1989, predvsem kot množično ubijanje protigerilskih sil. Do začetka devetdesetih let je približno tretjina afganistanskega prebivalstva pobegnila iz države. M. Hassan Kakar je dejal, da so "Afganistanci med zadnjimi žrtvami genocida s strani velesile."{{sfn|Kakar|1995}} === Ljudska demokratična republika Etiopija === {{Glej tudi|Etiopski rdeči teror|Etiopska lakota 1983 - 1985}} Amnesty International ocenjuje, da je med etiopskim rdečim komunističnim terorjem v letih 1977 in 1978 umrlo pol milijona ljudi.{{sfn|Andrew|Mitrokhin|2006|p=457}}{{sfn|BBC|1999}}{{sfn|Orizio|2004|p=151}} Med terorjem so skupine ljudi preganjali v cerkve, ki so jih nato požgali, vojaki pa so ženske sistematično posilili.{{sfn|Courtois|1999|p=692}} Sklad Save the Children poroča, da med žrtvami Rdečega terorja niso bili odrasli, ampak 1000 ali več otrok, večinoma starih med enajst in trinajst let, katerih trupla so pustili na ulicah Adis Abebe. Etiopski diktator [[Mengistu Hajle Marjam]] naj bi sam ubijal politične nasprotnike z golimi rokami.{{sfn|Clayton|2006}} == Zapuščina, spomeniki in muzeji == [[Slika:State Museum of Gulag History (2017-12-12) - 59.jpg|sličica|279x279_pik|Zemljevid Stalinovih taborišč Gulag v Muzeju Gulag v Moskvi, ki ga je leta 2001 ustanovil zgodovinar Anton Antonov-Ovseyenko]] Po številu in ocenah smrtnih žrtev komunizma je brez dvoma mogoče določiti, da je [[komunizem]] ubil veliko več ljudi v primerjavi z [[Nacionalsocializem|nacizmom]] in [[Fašizem|fašizmom]]. Grozodejstva komunistov so bila bistveno bolj večja in bolj nečloveška kot grozodejstva nacistov in fašistov (nacisti in fašisti so bili učenci komunistov). Spomeniki žrtvam komunizma obstajajo v skoraj vseh prestolnicah vzhodne Evrope, obstaja pa tudi več muzejev, ki dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času komunistične vladavine, na primer Muzej okupacij in borb za svobodo v [[Litva|Litvi]], Muzej okupacije [[Latvija|Latvije]] leta Riga in Hiša terorja v [[Budimpešta|Budimpešti]], vsi ti muzeji prav tako dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času tako komunistične kot nacistične in fašistične vladavine. Številni učenjaki, med njimi Kristen Ghodsee in Laure Neumayer, trdijo, da si ta prizadevanja prizadevajo institucionalizirati žrtve komunizma kot teorijo dvojnega genocida ali moralno enakovrednost med nacističnim holokavstom (rasni umor) in tistimi, ki so jih ubile komunistične države (razredni umor) in da so dela, kot je [[Črna knjiga komunizma]], igrala pomembno vlogo pri kriminalizaciji komunizma v evropskem političnem prostoru v času po hladni vojni. Zoltan Dujisin piše, da "evropeizacija antitotalitarnega" kolektivnega spomina "na komunizem razkriva nastanek polja antikomunizma", pripoved pa predlagajo "podjetniki protikomunističnega spomina".{{sfn|Dujisin|2020}} [[Slika:Memorial to the victims of Communism, Prague 1.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Nacionalni spominski park žrtev komunizma]] V [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Južna Koreja|Južni Koreji]], na [[Japonska|Japonskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Angliji]], v [[Francija|Franciji]] in drugih [[Demokracija|demokratičnih]] državah komunizem velja za veliko zlo. V [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]] je bil postavljen bronasti kip po vzoru skulpture boginje demokracije, ki je nastala med protesti na Trgu Tiananmen leta 1989, leta 2007 pa je bil posvečen kot spomenik žrtvam komunizma, potem ko ga je leta 1993 odobril kongres. Spominska fundacija žrtev komunizma namerava v Washingtonu zgraditi Mednarodni muzej o komunizmu. Leta 2002 so v Pragi odkrili spomenik žrtvam komunizma. Na [[Madžarska|Madžarskem]] so leta 2006 ob 50. obletnici madžarske revolucije postavili spomenik Gloria Victis v čast 100 milijonom žrtev komunizma. Od leta 2008 je Rusija postavila 627 spomenikov in spominskih plošč, posvečenih žrtvam komunističnega terorja, večino so ustvarili zasebniki, vendar ni imela niti nacionalnega spomenika niti nacionalnega muzeja. Zid žalosti v [[Moskva|Moskvi]], odprt oktobra 2017, je prvi ruski spomenik žrtvam političnega preganjanja Josifa Stalina v času komunizma in Sovjetske zveze v državi. Leta 2017 je Kanadska nacionalna komisija za kapital odobrila zasnovo Spomenika žrtvam komunizma - Kanada, dežela zatočišča, ki bo zgrajena na Vrtu provinc in ozemelj v Ottawi. Predsednica Kersti Kaljulaid je 23. avgusta 2018 v Talinu slovesno odprla spominsko obeležje Estonije žrtev komunizma v letih 1940 — 1991.{{sfn|Memoriaal}} Gradnjo spomenika je financirala država, spomenik pa trenutno upravlja estonski inštitut za zgodovinski spomin. Datum otvoritvene slovesnosti je bil izbran, ker je sovpadal z uradnim evropskim dnevom spomina na žrtve totaliniranih režimov, vključno s komunzimom.{{sfn|ERR|2018}} == Glej tudi == * [[Komunistični terorizem]] *[[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Množični poboji]] ax7qnumpnm1o52drdf0udbpaw7t2yy5 5747553 5747546 2022-08-26T14:25:11Z Upwinxp 126544 enako velja za Demokracijo ... wikitext text/x-wiki [[Slika:Victims of Communism Memorial.jpg|sličica|[[Spomenik žrtvam komunizma, Washington|Spomenik]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]], posvečen v spomin vsem žrtvam komunizma]]V času [[Komunizem|komunističnih režimov]] 20. stoletja je bilo veliko množičnih pobojev. Ocene smrtnih žrtev komunizma se zelo razlikujejo, odvisno od opredelitev smrti, ki so v njih vključene.{{sfn|Barry|2010}}{{efn|name=Duma resolution in 2010}} Višje ocene množičnih pobojev upoštevajo zločine, ki so jih komunistične vlade storile nad civilisti, vključno z usmrtitvami, lakoto, ki so jo povzročili komunisti, in smrtmi, ki so se zgodile med prisilnimi deportacijami in zapori, ter smrtmi, ki so bile posledica prisilnega dela. Poleg množičnih pobojev so izrazi, ki se uporabljajo za opredelitev takšnih pobojev, tudi klasični uboj, zločini proti človeštvu, [[democid]], [[genocid]], [[politikid]] in [[represija]]. Po študiju ameriškega politologa Rudolfa J. Rummela je bilo v komunističnih državah, v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v času [[Vladimir Lenin|Lenina]] in [[Josif Stalin|Stalina]], v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] v času [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], v [[Kambodža|Kambodži]] v času [[Pol Pot|Pol Pota]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] v času [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]] ter v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ob [[Josip Broz - Tito|Titovi]] zmagi pobitih največ ljudi.{{sfn|Malia|1999|p=xiii}} Leta 2017 je ameriški zgodovinar [[Stephen Kotkin]] v reviji The Wall Street Journal zapisal, da je komunizem med letoma 1917 in 2017 pobil najmanj 65 milijonov ljudi in dodal: "Čeprav je komunizem namerno pobil ogromno ljudi, je zaradi lakote umrlo še več njegovih žrtev."{{cn}} == Sovjetska zveza == {{Glej tudi|Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|Množični poboji zapornikov NKVD}}[[Slika:Memorial Moscow(5).jpg|sličica|327x327_pik|Spomenik o represiji v Sovjetski zvezi na trgu Lubyanka, ki ga je leta 1990 postavila skupina za človekove pravice Memorial v spomin na več kot 40.000 nedolžnih ljudi, pobitih v Moskvi med Leninovim rdečim terorom]] [[Adam Jones]] trdi, da "je v zapisih o človeških izkušnjah zelo malo, da bi se ujemalo z nasiljem, ki se je sprožilo med letom 1917, [[Oktobrska revolucija|ko so boljševiki prevzeli oblast]], in leta 1953, ko je umrl [[Josif Stalin]] in je Sovjetska zveza sprejela bolj zadržano in v veliki meri manj zatiralsko notranjo politiko. Jones navaja, da sta bili pri tem izjema rdeči Kmeri (v relativnem smislu) in Maovo vladanje na Kitajskem (v absolutnem smislu). [[Stephen G. Wheatcroft]] trdi, da je bilo pred odprtjem sovjetskih arhivov za zgodovinske raziskave "naše razumevanje obsega in narave sovjetske represije izjemno slabo" in da so nekateri znanstveniki, ki želijo ohraniti visoke ocene pred letom 1991, "se težko prilagajajo novim okoliščinam, ko so arhivi odprti in ko je veliko nespornih podatkov "in se namesto tega" držijo svojih starih sovjetoloških metod z okroglimi izračuni na podlagi čudnih izjav emigrantov in drugih obveščevalcev, ki naj bi  imeti vrhunsko znanje ", čeprav je priznal, da tudi številke, ocenjene iz dodatnih dokumentov, "niso dokončne ali dokončne(?) ".{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1330}}{{sfn|Wheatcroft|2000|pp=1146-1147}} V reviziji svoje knjige Veliki teror leta 2007 je [[Robert Conquest]] ocenil, da čeprav natančne številke nikoli ne bodo zagotovo točne, so komunistični voditelji Sovjetske zveze odgovorni za najmanj 15 milijonov smrtnih žrtev.{{sfn|Rummel|1994|pp=10, 15, 25}} Nekateri zgodovinarji poskušajo narediti ločene ocene za različna obdobja sovjetske zgodovine, pri čemer se ocene žrtev zelo razlikujejo od 6 milijonov (stalinistično obdobje) do 8,1 milijona (konča se leta 1937) do 20 milijonov do 61 milijonov (obdobje 1917–1987).{{sfn|Courtois|1999|p=4}} === Vladimir Lenin === ==== Rdeči teror ==== {{Glej tudi|Rdeči teror}} [[Rdeči teror]] je bil obdobje politične represije in usmrtitev, ki so jih boljševiki izvajali po začetku [[Ruska državljanska vojna|državljanske vojne v Rusiji]] leta 1918. V tem obdobju je politična policija ([[ČEKA|Čeka]]) pod ukazom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Iljiča Lenina]] izvedla usmrtitve več deset tisoč "sovražnikov ljudstva". {{sfn|Melgunov|1975}}{{sfn|Melgunov|1927|p=205}}{{sfn|Lincoln|1999|pp=383‒385}}{{sfn|Leggett|1987|pp=197–198}}{{sfn|Figes|1997|p=647}}Mnoge žrtve so bile" meščanski talci ", ki so jih zajeli in pripravljeni na skrajšano usmrtitev v maščevanju za vse domnevne protirevolucionarne provokacije. Mnogi so bili usmrčeni med in po zatiranju upora, na primer v Kronštatskem uporu mornarjev Baltske flote in Tambovskem uporu ruskih kmetov. Profesor Donald Rayfield trdi, da je "represija, ki je sledila uporom v [[Kronštatu]] in Tambovu, povzročila na desetine tisoč usmrtitev." Lenin je tudi začel s [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|komunističnim preganjanjem religije in cerkve]] ter izjavil, da je cerkev za ljudi droga in da jo je treba uničiti. Zaradi tega je bilo na njegov ukaz ubitih tudi veliko število vernikov, menihov ter katoliških in pravoslavnih duhovnikov{{sfn|Pipes|1994|p=356}} Po mnenju Nicolasa Wertha je politika dekozakizacije pomenila poskus sovjetskih voditeljev, da "odstranijo, iztrebijo in deportirajo prebivalstvo celotnega ozemlja." V prvih mesecih leta 1919 je bilo usmrčenih morda 10.000 do 12.000 kozakov in še veliko več deportiranih, potem ko so bile njihove vasi sravnjene s tlemi.{{sfn|Holquist|1997|p=138}}{{sfn|Figes|1997|p=660}} Mnenje zgodovinarja Michaela Korta: "V letih 1919 in 1920 je boljševiški režim od približno 1,5 milijona donskih kozakov ubil ali deportiral približno 300.000 do 500.000."{{sfn|Kort|2001|p=133}} === Josif Stalin === {{Glej tudi|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} O ocenah števila smrtnih žrtev, ki jih je povzročila vladavina [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], se vroče razpravlja med znanstveniki s področja sovjetskih in komunističnih študij.{{cn}} Pred razpadom Sovjetske zveze in arhivskimi razodetji, ki so sledila temu, so nekateri zgodovinarji ocenili, da je število ljudi, ki jih je ubil Stalinov režim, 20 milijonov ali več.{{sfn|Rummel|2017|p=xii}}{{Sfn|Snyder|2011|p=}}{{Sfn|Keller|1989}}{{sfn|Rummel|2017|p=xii}} [[Michael Parenti]] piše, da se ocene o številu smrtnih žrtev Stalinovega režima delno zelo razlikujejo, ker takšne ocene temeljijo na anekdotah v odsotnosti zanesljivih dokazov in "špekulacijah piscev, ki nikoli ne razkrijejo, kako pridejo do takšnih številk." Po razpadu Sovjetske zveze so bili na voljo dokazi iz sovjetskega arhiva, ki vsebujejo uradne zapise o usmrtitvi približno 800.000 zapornikov pod ukazu Stalina zaradi političnih ali kriminalnih dejanj, približno 1,7 milijona smrti v [[Gulag|Gulagih]] in približno 390 000 smrti, ki so se zgodile med prisilnimi težkimi deli v Sovjetski zvezi za skupaj približno 3 milijone uradno zabeleženih žrtev v teh kategorijah. Po mnenju Golfa Alexopoulosa, Anne Applebaum, Olega Hlevnjuka in Michaela Ellmana se uradna sovjetska dokumentacija o smrtih v Gulagu na splošno šteje za neustrezno, saj piše, da je vlada pogosto izpuščala zapornike na robu smrti, da bi se izognila njihovemu uradnemu štetju.{{sfn|Ellman|2002|p=1153}}{{sfn|Alexopoulos|2013}} Študija arhivskih podatkov iz leta 1993 J. Arch Gettyja je pokazala, da je v Gulagu med leti 1934 in 1953 umrlo skupaj 1.053.829 ljudi.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} Nato je [[Steven Rosefielde]] trdil, da je treba to število povečati za 19,4 odstotka glede na popolnejše arhivske dokaze na 1.258.537, pri čemer je največja ocena smrti v Gulagu 1,6 milijona od leta 1929 do 1953, če upoštevamo presežno umrljivost. Alexopoloum ocenjuje, da je v Gulagu ali kmalu po izpustitvi umrlo veliko več kot 6 milijonov ljudi.{{sfn|Hardy|2018|pp=269–270}} Dan Healey je njeno delo označil za "izziv nastajajočemu znanstvenemu soglasju" [bi], medtem ko je Jeffrey Hardy kritiziral Alexopoulosa, ker je svoje trditve oprl predvsem na posredne in napačno interpretirane dokaze. Po mnenju zgodovinarja Stephena G. Wheatcrofta je Stalinov režim lahko obtožen povzročitve "namerne smrti" približno milijona ljudi.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Wheatcroft izključuje vse smrti zaradi lakote kot "namerne smrti" in trdi, da tisti, ki izpolnjujejo pogoje, bolj ustrezajo kategoriji usmrtitve in ne umora.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} Drugi trdijo, da je nekatera dejanja Stalinovega režima, ne le tista med holodomorjem, ampak tudi razbremenjevanje in ciljne kampanje proti določenim etničnim skupinam, vsaj v svoji ohlapni opredelitvi mogoče šteti za genocid. Sodobne podatke za celotno vladavino Stalina je povzel Timothy Snyder, ki je zaključil, da je stalinizem povzročil šest milijonov neposrednih smrti in skupaj devet milijonov, vključno s smrtmi zaradi deportacije, lakote in smrti v Gulagu.{{sfn|Naimark|2010|pp=133–135}} Michael Ellman pripisuje približno 3 milijone smrti stalinističnemu režimu, izključujoč presežno smrtnost zaradi lakote, bolezni in vojn.{{sfn|Ellman|2002|p=1172}} Številni prisotni učenjaki, med njimi Stalinov biograf Simon Sebag Montefiore, sovjetski/ruski zgodovinar Dmitri Volkogonov in režiser Yalove serije "Anali komunizma" Jonathan Brent, še vedno navajajo, da je Stalin odgovoren za približno 20 milijonov smrtnih žrtev. ==== Množične deportacije etničnih manjšin ==== [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|sličica|280x280_pik|Stalin in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]] (v ozadju), ki sta bila kot vodja NKVD odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin]] Sovjetska vlada je v času Stalinove vladavine izvedla vrsto deportacij v velikem obsegu, ki so pomembno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.{{sfn|Boobbyer|2000|p=130}} Deportacije so potekale v izjemno težkih razmerah, pogosto v govejih vagonih, na poti pa je umrlo na stotine tisoč deportiranih.{{sfn|Conquest|1970}} Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bil delež smrti zaradi deportacij v nekaterih primerih celo eden od treh. Raphael Lemkin, odvetnik poljsko-judovskega porekla, ki je sprožil konvencijo o genocidu leta 1948 in skoval izraz genocid sam domneval, da je bil genocid izveden v okviru množične deportacije Čečenov, Ingušev, Volških Nemcev, krimskih Tatarov, Kalmikov in Karačajev.{{sfn|Courtois|2010|pp=121–122}} Glede usode krimskih Tatarov Amir Weiner z univerze Stanford piše, da bi Stalinovo politiko lahko opredelili kot etnično čiščenje. Lyman H. Legters v knjigi Stoletje genocida piše: "Ne moremo pravilno govoriti o zaključenem genocidu, le o procesu, ki je bil po svoji moči genociden." V nasprotju s tem stališčem Jon K. Chang trdi, da so deportacije dejansko temeljile na genocidih na podlagi etnične pripadnosti in da "družbeni zgodovinarji" na zahodu niso zagovarjali pravic marginaliziranih narodnosti v Sovjetski zvezi.{{sfn|Chang|2019|p=270}} To stališče podpira več držav. Ukrajinski parlament je 12. decembra 2015 izdal resolucijo, ki priznava deportacijo krimskih Tatarov (Sürgünlik) leta 1944 kot genocid, in 18. maj kot dan spomina na žrtve genocida na Krimu. Latvijski parlament je dogodek 9. maja 2019 priznal kot genocid. Litovski parlament je enako storil 6. junija 2019.{{sfn|BalticTimes|2019}} Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin, in 18. maj razglasil za dan spomina. Evropski parlament je leta 2004 razglasil deportacijo Čečenov in Ingušev kot dejanje genocida z navedbo:{{sfn|UNPO|2004}} "Verjame, da je deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po ukazu Stalina dejanje genocida v smislu četrte haaške konvencije iz leta 1907 in konvencije o preprečevanju in zatiranju zločina genocida, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.{{sfn|EuropeanParliament|2004}} ==== Sovjetska lakota 1932–1933 ==== {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1932—1933}} V Sovjetski zvezi so prisilne spremembe kmetijske politike (kolektivizacija), zaplembe [[Žito|žita]] in suše povzročile sovjetsko lakoto leta 1932–1933 v [[Ukrajina|Ukrajini]] (Holodomor), na Severnem Kavkazu, v Povolški regiji in Kazahstanu.{{sfn|Kulchytsky|2007}} Lakota je bila najhujša v SSR Ukrajini, kjer jo pogosto imenujejo holodomor. Pomemben del žrtev lakote (3,3 do 7,5 milijona) so bili Ukrajinci. Drugi del lakote je bila kazahstanska lakota 1931–1933, znana kot kazahstanska katastrofa, ko je umrlo več kot 1,3 milijona etničnih Kazahstanov (približno 38% prebivalstva).{{sfn|Pianciola|2001|p=237}}{{sfn|Volkava|2012}} Čeprav še vedno poteka razprava o vprašanju genocida holodomorja, nekateri znanstveniki pravijo, da je bila stalinistična politika, ki je povzročila lakoto, načrtovana kot napad na vzpon ukrajinskega nacionalizma{{sfn|Amstutz|2005|p=96}} in bi lahko spadala pod pravno opredelitev genocida po Konvenciji o preprečevanje in kaznovanje zločina genocida. Ukrajina in druge vlade so lakoto uradno priznale kot genocid.{{sfn|Marples|2009|p=505}} V osnutku resolucije je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope razglasila, da je lakoto povzročila kruta in namerna dejanja politike Sovjetske zveze komunističnega režima, ki je bil odgovoren za smrt milijonov nedolžnih ljudi v Ukrajini, Belorusiji, [[Kazahstan|Kazahstanu]], [[Moldavija|Moldaviji]] in [[Rusija|Rusiji]]. Glede na število prebivalcev, naj bi bil najbolj prizadet Kazahstan. Kar zadeva kazahstansko katastrofo, Michael Ellman navaja, da se "zdi primer" genocida iz malomarnosti ", ki ne spada v področje uporabe Konvencije ZN o genocidu."{{sfn|Gellately|2007|p=256}}  ==== Velika čistka ==== {{Glej tudi|Velika čistka}}[[Slika:Vinnycia16.jpg|sličica|254x254_pik|Eno od množičnih grobišč med letom 1937 in 1938, kjer je bilo izkopanih na stotine trupel umrlih, da bi jih njihovih družinski člani identificirali. ]] Stalinovi poskusi, da bi utrdil svoj položaj vodje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], so privedli do stopnjevanja pridržanj in usmrtitev, ki je doseglo vrhunec v letih 1937–1938, obdobju, ki se po uradniku Čeke Nikolaju Ježhovu ali času Ježeva včasih imenuje tudi Ježovščina in se je nadaljevalo do Stalinove smrt leta 1953. Približno 700.000 ljudi je bilo ubitih s streli v hrbet.{{sfn|McLoughlin|2002|p=141}} Drugi so umrli zaradi pretepanja in mučenja, medtem ko so bili v "preiskovalnem priporu"{{sfn|Gellately|2007|p=256}} in v Gulagu zaradi lakote, bolezni, izpostavljenosti in preobremenjenosti. Običajno so bili aretirani s sklicevanjem na člen 58 (Kazenski zakonik RSFSR) o protirevolucionarnih zakonih, ki je vključeval neporočanje o veleizdajanju in v spremembi, dodani leta 1937, ki ni izpolnjeval določenih nalog. {{sfn|Okhotin|Roginsky|2007}}V primerih, ki jih je od oktobra 1936 do novembra 1938 preiskal Oddelek za državno varnost NKVD, je bilo aretiranih najmanj 1.710.000 ljudi in usmrčenih 724.000 ljudi. Sodobne zgodovinske študije ocenjujejo, da je skupno število smrtnih žrtev represije v letih 1937–1938 znašalo 950.000–1.200.000. Te številke upoštevajo nepopolnost uradnih arhivskih podatkov in vključujejo smrtne žrtve usmrtitev in smrti Gulaga v tem obdobju. Nekdanji kulaki in njihove družine so predstavljali večino žrtev, pri čemer so aretirali 669.929 ljudi in usmrtili 376.202 oseb.{{sfn|Figes|2007|p=240}} NKVD je izvedla vrsto nacionalnih operacij, namenjenih nekaterim etničnim skupinam.{{sfn|Ellman|2007|p=686}} Skupaj je bilo aretiranih 350.000, usmrčenih pa 247.157.{{sfn|Montefiore|2005|p=229}} Zdi se, da je bila od teh največja poljska operacija NKVD, katere cilji so bili člani Polske Organizacja Wojskowa, s 140.000 aretacijami in 111.000 usmrtitvami. Čeprav bi te operacije lahko predstavljale genocid, kot je opredeljen v konvenciji Združenih narodov, ali "mini-genocid" po Simonu Sebagu Montefioreju, še ni veljavne sodbe o pravni opredelitvi teh dogodkov. Navajajoč cerkvene dokumente je Aleksander Nikolajevič Yakovlev ocenil, da je bilo v tem času usmrčenih več kot 100.000 duhovnikov, menihov in redovnic.{{sfn|Yakovlev|2002|p=165}}{{sfn|Pipes|2001|p=66}} Kar zadeva preganjanje duhovščine, je Michael Ellman izjavil, da bi se lahko "teror 1937–38 proti duhovništvu Ruske pravoslavne cerkve in drugih veroizpovedi (Binner & Junge 2004) označil tudi za genocid." Poleti in jeseni leta 1937 je Stalin poslal agente NKVD v Mongolsko ljudsko republiko in izdelal mongolski veliki teror, v katerem je bilo na ukaz ubitih približno 22.000  ali 35.000 ljudi. Okoli 18.000 žrtev so bile budistične lame. V [[Belorusija|Belorusiji]] so leta 1988 v Kurapatih odkrili množična grobišča za več tisoč civilistov, ki jih je NKVD ubila med letoma 1937 in 1941.{{efn|name=Ellman USSR 2002}} ==== Sovjetski poboji med drugo svetovno vojno ==== [[Slika:PlaqueMemorizingEstonianGovernment.jpg|sličica|Spomeniška plošča na Toompei, stavbi vlade [[Estonija|Estonije]], v spomin na člane vlade, ubitih zaradi komunističnega terorja]] Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]] septembra 1939 so delovne skupine NKVD začele odstranjevati "sovjetsko sovražne elemente" z osvojenih ozemelj. NKVD je sistematično izvajalo mučenje, ki je pogosto povzročilo smrt. {{sfn|Allen|1996|p=155}}{{sfn|Gross|2002|pp=181‒182}}Po podatkih Poljskega inštituta za nacionalni spomin je zaradi sovjetske represije med vojno umrlo 150.000 poljskih državljanov.{{sfn|AFP|2009}}{{sfn|Materski|Szarota|2009}} Najbolj zloglasni poboji so se zgodili spomladi 1940, ko je NKVD usmrtil približno 21.857 poljskih ujetnikov in intelektualnih voditeljev v tako imenovanem pokolu v Katynu.{{sfn|Montefiore|2005|p=334}}{{sfn|Fischer|1999|p=69}} Usmrtitve so bile izvedene tudi po priključitvi baltskih držav. V prvih fazah operacije Barbarossa je NKVD skupaj z povezanimi enotami Rdeče armade pobil deset tisoč ljudi, večinoma ujetnikov in političnih nasprotnikov, preden so pobegnile pred napredujočimi silami osi. Spominski kompleksi so bili zgrajeni na stratiščih NKVD v Katynu in Mednoyeju v Rusiji, pa tudi "tretje usmrčevalno polje" v Piatykhatkyju v Ukrajini.{{sfn|Fischer|1999|pp=68-69}} [[Slika:01941 Opfer des NKWD im Hof des Geheimpolizeigefängnisses von Lemberg am 06.07.1941.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Žrtve sovjetskega NKVD-ja v Lavovu, junij 1941]] [[Slika:Katyń, ekshumacja ofiar.jpg|sredina|sličica|286x286_pik|Identificiranje trupel v Katynu leta 1943 (fotografija delegacije Mednarodnega Rdečega križa)]] == Ljudska republika Kitajska == [[Slika:Tiananmen Mao.jpg|sličica|Velik portret Maa Cetunga na Tiananmenu]] === Mao Cetung === Kitajska komunistična partija je prišla na oblast na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] leta 1949 po dolgi in krvavi državljanski vojni med komunisti in naciosocialisti. Med zgodovinarji obstaja splošno soglasje, da so po prevzemu oblasti [[Mao Cetung]], njegova politika in politični poboji neposredno ali posredno povzročili smrt več petnajst milijonov ljudi.{{sfn|Short|2001|p=631}}{{sfn|Chang|Halliday|2005|p=3}}{{sfn|Rummel|1991|p=205}} Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz [[Marksizem|marksizma]], zato je načrtoval in izvajal veliko nasilje v velikem obsegu.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Goldhagen|2009|p=344}} Kitajska avtorica Jung Chang je izjavila, da je bil Mao veliko bolj brutalen in da je ukazal veliko več pobojev in drugih usmrtitev v primerjavi s Stalinom. Po uradnih virih naj bi bil Mao zaradi pobojev, mučenja in lakote, odgovoren za največ 80 milijonov smrtnih žrtev. Zaradi tega je Mao Cetung uvrščen na prvo mesto seznama 20. največjih množičnih morilcev 20. stoletja. ==== Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev ==== {{Glej tudi|Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev}} Prvi veliki množični poboji in usmrtitve pod vodstvom Maa Cetunga so se zgodili med njegovo zemljiško reformo in kampanjo za zatiranje protirevolucionarjev. Po mnenju Daniela Goldhagna uradno študijsko gradivo, objavljeno leta 1948, kaže, da je Mao predvideval, da bo eno desetino kmetov ali približno 50.000.000 "treba uničiti", da se olajša agrarna reforma.{{sfn|Goldhagen|2009|p=608|ps=. It is based on a quote from the 1958 Wuchang conference, where Mao was quoted as saying: "In this kind of situation, I think if we do [all these things simultaneously] half of China's population unquestionably will die; and if it's not a half, it'll be a third or ten percent, a death toll of 50 million people. ... If with a death toll of 50 million, you didn't lose your jobs, I at least should lose mine; [whether I would lose my] head would be open to question. Anhui wants to do so many things, it's quite all right to do a lot, but make it a principle to have no deaths."}} Točno število ljudi, ki so bili ubiti med Maovo zemljiško reformo, naj bi bilo manjše; po Rudolphu Rummelu in Philipu Shortu je bilo ubitih najmanj milijon ljudi. Zatiranje protirevolucionarjev je bilo namenjeno predvsem nekdanjim uradnikom Kuomintanga in intelektualcem, ki so bili osumljeni nelojalnosti.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Short|2001|pp=436‒437}} Po podatkih Yanga Kuisonga je bilo ubitih najmanj 712.000 ljudi, 1.290.000 pa je bilo zaprtih v delovnih taboriščih, znanih kot Laogai.{{sfn|Kuisong|2008|p=120}} ==== Veliki preskok naprej in velika kitajska lakota ==== {{Glej tudi|Veliki preskok naprej|Velika kitajska lakota}} Benjamin Valentino trdi, da je bil [[Veliki skok naprej|veliki preskok]] vzrok [[Velika kitajska lakota|velike kitajske lakote]], najhujši učinki lakote pa so bili usmerjeni proti sovražnikom režima. Tisti, ki so bili v prejšnjih kampanjah označeni kot "črni elementi" (verski voditelji, desničarji in bogati kmetje), so umrli v največjem številu, ker so imeli pri dodeljevanju hrane najnižjo prednost.{{sfn|Valentino|2005|p=128}} Zgodovinar Frank Dikötter je v Maovi veliki lakoti zapisal, da so "prisila, teror in sistematično nasilje temelj velikega preskoka naprej" in da je "motiviral enega najbolj smrtonosnih množičnih pobojev v zgodovini človeštva". Dikötter ocenjuje, da vsaj 2,5 milijona ljudi je bilo v tem obdobju na kratko ubitih ali mučenih do smrti. {{sfn|Dikötter|2010|pp=x, xi}}Njegove raziskave v lokalnih in pokrajinskih kitajskih arhivih kažejo, da je bilo število žrtev najmanj 45 milijonov:{{sfn|Dikötter}} "V večini primerov je stranka zelo dobro vedela, da umira od lakote svojih ljudi." Na tajnem sestanku v [[Šanghaj|Šanghaju]] leta 1959 je Mao je izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal: "Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela." Glede na dodatne dokaze o Maovi krivdi je Rummel k svojemu znesku za Maojev democid dodal še tiste, ki so umrli zaradi lakote, za skupaj 77 milijonov umrlih.{{sfn|Rummel|2005b}} ==== Tibet ==== {{Glej tudi|Tibetska vstaja leta 1959}} Po besedah ​​Jean-Louisa Margolina v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]] so kitajski komunisti izvedli velik zločinski genocid nad [[Tibet|Tibetanci]]. Margolin navaja, da so bili komunistični poboji v Tibetu veliko večji kot na Kitajskem, in da lahko legitimno govorimo o genocidnih pobojih zaradi števila vpletenih. Po mnenju dalajlame in osrednje tibetanske uprave, komunisti Tibetance niso samo postrelili, ampak so jih tudi do smrti pretepli, križali, živo zažgali, utoplili, pohablili, postradali, zadavlili, obesili, živo prekuhali, živo zakopali, zavezali in razkosali ter obglavili.{{sfn|Courtois|1999|pp=545‒546}} Adam Jones, učenjak, specializiran za genocid, navaja, da so Kitajci po tibetanski vstaji leta 1959 dovolili boj proti reakcionarjem, med katerim so komunistični kadri obsodili, mučili in pogosto usmrtili sovražnike ljudstva. Tej zločini so povzročili 92.000 smrtnih žrtev od skupaj 6 milijonov prebivalcev. Jones je poudaril, da te smrti ni mogoče obravnavati le kot genocid, ampak jih je mogoče obravnavati tudi kot eliticid, kar pomeni ciljanje na bolje izobražene in vodstveno usmerjene elemente med tibetanskim prebivalstvom.{{sfn|Jones|2010|pp=95-96}} Patrick French, nekdanji direktor londonske kampanje Free Tibet piše, da so kampanja Free Tibet in druge skupine trdile, da so Kitajci od leta 1950 pobili 1,2 milijona Tibetancev, vendar po pregledu arhivov v Dharamsali ni našel "nobenih dokazov, ki bi podprli to številko{{sfn|French|2008}}. Francozi navajajo, da zanesljivo nadomestno število verjetno ne bo znano, vendar se ocenjuje, da je kar pol milijona Tibetancev umrlo kot neposreden rezultat zločinske politike Ljudske republike Kitajske, po oceni zgodovinarja Warrena Smitha pa je 200.000 ljudi, ki manjkajo v statistiki prebivalstva v tibetanski avtonomni regiji in to stopnjo razširijo na obmejna območja.{{sfn|French|2009|pp=291-292}} ==== Kulturna revolucija ==== {{Glej tudi|Kulturna revolucija}} Sinologi Roderick MacFarquhar in Michael Schoenhals ocenjujeta, da je samo v nasilju kulturne revolucije na podeželju Kitajske umrlo med 750.000 in 1,5 milijona ljudi.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=262}} Maova Rdeča garda je dobila carte blanche za zlorabo in ubijanje ljudi, za katere so menili, da so sovražniki revolucije.{{sfn|MacFarquhar|Schoenhals|2006|p=125}} Avgusta 1966 so njihovi učenci v zahodnem [[Peking|Pekingu]] ubili več kot 100 učiteljev. Finkel in Strauss pišeta, da Su ocenjuje, da so do tri milijone ljudi "ubili njihovi sosedje pri kolektivnih pobojih in shodih. To se je zgodilo, čeprav osrednja vlada ni izdala nobenih ukazov ali politik za množično ubijanje."{{sfn|Finkel|Straus|2012|p=60}} Yang Su navaja, da je množično pobijanje med kulturno revolucijo povzročilo "paradoks državnega sponzorstva in neuspeha države";  po besedah ​​Yanga so bili množični poboji koncentrirani na podeželju v mesecih po ustanovitvi okrožnih revolucionarnih odborov, pri čemer je bilo množično pobijanje v vsaki skupnosti bolj verjetno, da je bilo v tej skupnosti več lokalnih članov stranke. Zatiranje lokalnih organizacij je bilo morda odziv na retoriko nasilja, ki so ga v prestolnicah dežel spodbujale zaradi množičnega frakcioniranja v teh prestolnicah, in "vrhovi množičnih pobojev so sovpadali z dvema objavama iz centra stranke julija 1968 o prepovedi frakcij  oborožene bitke in razpustitev množičnih organizacij "; Yang piše, da je Maova vlada označila razredne sovražnike z uporabo umetnih in poljubnih standardov za izvajanje dveh političnih nalog," mobilizacijo množične skladnosti in reševanje konfliktov elit "ter elastično naravo kategorije dovolila, da "v izrednih okoliščinah dobi genocidno razsežnost."{{sfn|Lorenz|2007}} ==== Trg Tiananmen ==== [[Slika:Wroclaw-pomnik Tien-An-Men.jpg|sličica|319x319_pik|Spomenik dogodkom na trgu Tiananmen leta 1989 na Dominikanskem trgu v Wrocławu na Poljskem]] Jean-Louis Margolin navaja, da je bilo pod Deng Xiaopingom v Pekingu ubitih najmanj 1000 ljudi, stotine ljudi pa je bilo usmrčenih tudi na podeželju, potem ko je njegova vlada leta 1989 zatrla demonstracije na trgu Tiananmen.{{sfn|Courtois|1999|p=542}} Po mnenju Louise Lim leta 2014 je skupina sorodnikov žrtev na Kitajskem, imenovana "Tiananmen Mothers", potrdila identiteto več kot 200 ubitih.{{sfn|Lim|2014|p=106}} Alex Bellamy piše, da ta "tragedija označuje zadnji čas, ko so storilci sami zaključili epizodo množičnega poboja v vzhodni Aziji."<ref>{{Cite web|date=December 2016|title=One App, Two Systems|url=https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010221114/https://citizenlab.ca/2016/11/wechat-china-censorship-one-app-two-systems/|archive-date=October 10, 2019|access-date=September 30, 2019|at=figure 9}}</ref> == Kambodža == {{Glej tudi|Kamboški genocid|Polja smrti}} [[Slika:Killing Fields 20170222-1.jpg|sličica|324x324_pik|Lobanje žrtev kamboškega genocida, razstavljene v muzeju kamboškega genocida]] === Pol Pot === [[Polja smrti]] so številna mesta v [[Kambodža|Kambodži]], kjer je bilo v času [[Pol Pot|Pol Potovega]] vladanja, ki je trajala od leta 1975 do 1979, po koncu kambodžanske državljanske vojne, ubitih veliko ljudi in njihova trupla je pokopal režim rdečih Kmerov. Sociolog Martin Shaw je [[kamboški genocid]] opisal kot najčistejši genocid v času hladne vojne.{{sfn|Shaw|2000|p=141}} Rezultati demografske študije kamboškega genocida so ugotovili, da je število smrtnih žrtev po vsej državi od leta 1975 do 1979 znašalo od 1.671.000 do 1.871.000 ali 21 do 24 odstotkov celotnega kambodžanskega prebivalstva, kot je bilo ocenjeno, preden so na oblast prišli Rdeči Kmeri.{{sfn|Kiernan|2003|p=587}} Po besedah ​​Bena Kiernana število smrtnih primerov, ki so bili posebej povzročeni z usmrtitvijo, še vedno ni znano, ker je veliko žrtev umrlo zaradi lakote, bolezni in prezaposlenosti. Raziskovalec Craig Etcheson iz Dokumentacijskega centra v Kambodži meni, da je bilo število žrtev med 2 in 2,5 milijona, najverjetnejša številka pa 2,2 milijona. Po petih letih raziskovanja približno 20.000 grobov je ugotovil, da ta množična grobnica vsebuje posmrtne ostanke 1.112.829 usmrčenih žrtev."{{sfn|Sharp|2005}} Študija francoskega demografa Mareka Sliwinskega je izračunala nekaj manj kot 2 milijona nenaravnih smrti v času rdečih Kmerov, od 7,8 milijona kamboških prebivalcev iz leta 1975, pri čemer je 33,5% kamboških moških umrlo pod rdečimi Kmeri v primerjavi s 15,7% kamboških žensk.{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Število osumljenih žrtev usmrtitve, ki so jih našli v 23.745 množičnih grobnicah, je po študiju iz leta 2009 ocenjeno na 1,3 milijona. Verjame se, da usmrtitev predstavlja približno 60% celotnega število smrtnih žrtev med genocidom, druge žrtve pa so podlegle lakoti ali bolezni.{{sfn|Seybolt|Aronson|Fischoff|2013|p=238}} [[Slika:Cambodia 2011 monuments 20.jpg|levo|sličica|Množična grobišča, imenovana "Killing Field" v kamboškem centru za genocid Choeung Ek.]] Helen Fein, znanstvenica za genocid, trdi, da je ksenofobična ideologija režima rdečih Kmerov bolj podobna skoraj pozabljenemu pojavu [[Nacionalsocializem|nacizma]] ali [[Fašizem|fašizmu]] in ne komunizmu.{{sfn|Fein|1993b|p=819}} Odzivajoč se na "trditev Bena Kiernana, da je bil režim [[Pol Pot|Pol Polta]] demokratični Kampuči bolj rasističen in na splošno totalitarističen kot marksističen ali posebej komunističen", Steve Heder navaja, da je zgled takšne rasistične misli, ki se uporablja v zvezi z manjšinskimi ljudmi Cham, ponovil "Marxovo definicijo"  ljudstva brez zgodovine, obsojenega na izumrtje v imenu napredka "in je bilo zato del splošnih konceptov razreda in razrednega boja.{{sfn|Heder|1997|pp=101, 112}} Craig Etcheson piše, da podatki o porazdelitvi in ​​izvoru množičnih grobov ter notranji varnostni dokumenti Rdečih Kmerov vodijo do zaključka, da je večina nasilja izvedena v skladu z ukazi najvišjih političnih oblasti Komunistične partije Kampuchea, namesto da bi bil rezultat spontanih presežkov maščevalne, nedisciplinirane kmečke vojske, medtem ko francoski zgodovinar Henri Locard piše, da je komunistična partija Vietnama fašistično oznako pripisala Rdečim Kmerom revizionizem, toda represija, ki je obstajala pod vladavino Kmerov, je bila "podobna (čeprav bistveno bolj smrtonosna) represiji v vseh komunističnih režimih."{{sfn|Locard|2005|pp=121, 134}} Daniel Goldhagen trdi, da so bili Kmeri rdeči Kmeri, ker so verjeli,  so bili edini pristni ljudje, ki so sposobni zgraditi pravi komunizem. {{sfn|Rosefielde|2010|pp=120-121}}Steven Rosefielde trdi, da je bila demokratična Kampuchea najsmrtonosnejši od vseh komunističnih režimov na prebivalca osnovo, predvsem zato, ker ni imela sposobnega produktivnega jedra in ni uspelo postaviti meje množičnemu umoru.{{sfn|Short|2004|p=402}} == Druge države == Barbara Harff in Ted Gurr pišeta: "Večina marksistično-lenjinističnih režimov, ki so prišli na oblast z dolgotrajnim oboroženim bojem v povojnem obdobju, je izvedla enega ali več politikov, čeprav zelo različnih velikosti." Po besedah ​​Benjamina Valentina je večina režimov, ki so opisali kot komunisti niso storili množičnih pobojev, vendar so se množični poboji v manjšem obsegu od njegovega standarda 50.000 ljudi, ki so bili ubiti v obdobju petih let, morda zgodili v komunističnih državah, kot so [[Bolgarija]], [[Romunija]] in [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], čeprav pomanjkanje dokumentacije preprečuje dokončno sodbo o obsegu teh dogodkov in motivih njihovih storilcev.{{sfn|Valentino|2005|pp=91, 75 table 2}} Frank W. Wayman in Atsushi Tago pišeta, da je democid širši od množičnega ubijanja ali genocida, zato je za to verjetno vključena večina komunističnih režimov, vključno s Sovjetsko zvezo, Kitajsko, [[Kambodža|Kambodžo]], [[Severni Vietnam|Severnim Vietnamom]], Vzhodno Nemčijo, [[Poljska|Poljsko]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], [[Madžarska]], [[Severna Koreja]], [[Kuba]], [[Laos]], [[Albanija]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]].{{sfn|Wayman|Tago|2010|p=12}} === Ljudska republika Bolgarija === Po Valentinovih besedah ​​razpoložljivi dokazi kažejo, da je bilo v [[Bolgarija|Bolgariji]] od leta 1944 med kampanjo kolektivizacije kmetijstva in politične represije morda ubitih med 50.000 in 100.000 ljudi, čeprav ni dovolj dokumentacije za dokončno sodbo.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} Dinyu Sharlanov v svoji knjigi Zgodovina komunizma v Bolgariji navaja približno 31.000 ljudi, ki jih je režim ubil med letoma 1944 in 1989.{{sfn|Шарланов|2009}}{{sfn|Sharlanov|Ganev|2010}} === Vzhodna Nemčija === [[Slika:Gedenkstätte Speziallager Ketschendorf.jpg|sličica|269x269_pik|Spomenik umrlim zapornikom v posebnem taborišču NKVD v Nemčiji]] Po Valentinovih besedah ​​je v vzhodni Nemčiji od leta 1945 v okviru kampanje za denacifikacijo Sovjetske zveze morda bilo ubitih med 80.000 in 100.000 ljudi, vendar drugi znanstveniki trdijo, da so te ocene previsoke.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}}{{sfn|Morré|1997|p=9}} Takoj po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je v okupirani Nemčiji in regijah, ki so jih priključili nacisti, začela denacifikacija. Na sovjetskem okupacijskem območju je NKVD ustanovilo zaporniška taborišča, običajno v opuščenih koncentracijskih taboriščih, in jih uporabili za interniranje domnevnih nacistov in nacističnih nemških uradnikov skupaj z nekaterimi posestniki. Po spisih in podatkih, ki jih je leta 1990 objavilo sovjetsko ministrstvo za notranje zadeve, je bilo skupaj pridržanih 123.000 Nemcev in 35.000 državljanov drugih narodov. Od teh zapornikov je bilo skupaj ustreljenih 786 ljudi in 43.035 ljudi je umrlo zaradi različnih vzrokov. Večina smrtnih žrtev ni bila neposredni pomor, temveč so jih povzročili izbruhi griže in [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Smrti zaradi lakote so se pojavljale tudi v velikem obsegu, zlasti od konca leta 1946 do začetka leta 1947, vendar se zdi, da te smrti niso bile namerni poboji, ker je bilo na sovjetskem okupacijskem območju pomanjkanje hrane razširjeno. Zaporniki v "tihih taboriščih", kot so imenovali posebna taborišča NKVD, niso imeli dostopa do črnega trga, zato so lahko dobili le hrano, ki so jim jo predale oblasti. Nekatere zapornike so usmrtili, druge pa so morda mučili do smrti. V tem kontekstu je težko ugotoviti, ali je smrt zapornikov v taboriščih tišine mogoče opredeliti kot množične poboje. Prav tako je težko ugotoviti, koliko mrtvih je bilo Nemcev, Vzhodnih Nemcev ali pripadnikov drugih narodnosti.{{sfn|Merten|2018|p=7}}{{sfn|von Plato|1999}} Leta 1961 je vzhodna Nemčija po berlinski krizi dokončala gradnjo [[Berlinski zid|berlinskega zidu]]. Čeprav je bil prehod med Vzhodno Nemčijo in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodno Nemčijo]] motiviran in odobren popotnik, je na tisoče vzhodnih Nemcev poskušalo pobegniti z nezakonitim prečkanjem zidu. Od teh med leti obstoja zidu (1961-1989) so stražarji berlinskega zidu pobili med 136 in 227 ljudi.{{sfn|Baron|2011|p=486}}{{sfn|Taylor|2012}} === Socialistična republika Romunija === Po Valentinovih besedah ​​je bilo v [[Romunija|Romuniji]] od leta 1945 morda v okviru kmetijske kolektivizacije in politične represije ubitih med 60.000 in 300.000 ljudi.{{sfn|Valentino|2005|p=75, table 2}} === Socialistična federativna republika Jugoslavija === {{Glej tudi|Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne}}[[Slika:Barbara rov 2015.jpg|sličica|274x274px|Jama [[Barbara rov]] pri Laškem, kjer so Titovi partizani po koncu vojne leta 1945 pobili in živo zakopali veliko število slovenskih in hrvaških civilistov. ]] Zločinski komunistični režim [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] je krvavo zatiral nasprotnike in po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] storil več pobojev civilistov in vojnih ujetnikov ter drugih zločinov. Še pred prihodom komunizma na oblast so Tito ter njegovi komunistični sodelavci [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič|Boris Kidrić]] in [[Mitja Ribičič]] med vojno vodili partizansko organizacijo, ki je zapirala in predvsem pobijala civiliste ter druge nasprotnike, med žrtvami pa je bilo tudi veliko ljudi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina}}</ref> V letih po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] odkritih okrog 700 množičnih grobišč, kjer so bile pokopane žrtve pobojev. Od teh so zelo znani jama [[Barbara rov]] pri Laškem, [[Tezenski pokol|pokol v Teznu pri Mariboru]] in [[Pokol v Kočevskem Rogu|pokolj na Kočevskem Rogu]]. V jami Barbara rov so komunisti žrtve pobili z streljanjem (večinoma z streli v glavo), minskimi kladivi in krampi, nekatere pa so še žive vrgli v jaške jame in jih ubili z ročnimi granatami, drugi še živeči pa so pozneje v jami umrli zaradi izgube kisika potem, ko je bila jama zazidana z zidovi.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/104/slovenija/918/|title=Huda jama - spomin in opomin|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Evropska javna obravnava o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, poroča: "Odločitev o usmrtitvi nasprotnikov je morala biti sprejeta v ožjih krogih jugoslovanskega državnega vrha, ukaz pa je vsekakor izdal vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske Josip Broz Tito", vendar ni znano, kdaj in v kakšni obliki.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{efn|name=Jambrek Yugoslavia 2008}} [[Slika:Dvojno brezno pri Cink krizu.jpg|levo|sličica|Ena od jam v Kočevskem rogu, kamor so Titovi partizani zmetali trupla žrtev slovenske, hrvaške, srbske, bosanske in črnogorske narodnosti.]] [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je Tito kot vodja zelo centralizirane in zatiralske diktature imel v Jugoslaviji ogromno moč, njegova diktatorska vladavina pa je potekala s pomočjo razvite birokracije, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}} Eliott Behar trdi, da je bila Titova Jugoslavija strogo nadzorovana policijska država, zunaj Sovjetske zveze pa je imela Jugoslavija več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj po mnenju Davida Matesa.{{sfn|Matas|1994|p=36}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}} Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetskega KGB. Njegovi člani so bili vedno prisotni in pogosto so delovali zunajsodno, žrtve pa so bili intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. V najpogostejših primerih so žrtve ostale brez službe ter bile aretirane in zaprte največkrat v razna koncetatrijska taborišča s težkim delom, pogosto pa so bile tudi usmrčene. Titov režim je hladnokrvno ubil približno 500.000 ljudi, večinoma sodelavcev, protikomunistov, rivalskih gverilcev, ustašev in kritikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/seznam-15-000-ubitih-slovencev-s-strani-komunisticnega-rezima/|title=Seznam 15.000 ubitih Slovencev s strani komunističnega režima|publisher=V Fokusu}}</ref> Jugoslavija je bila podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vendar je nekaterim njegovim določbam namenila malo pozornosti. === Severna Koreja === {{Glej tudi|Kršitve človekovih pravic v Severni Koreji|Zaporniška taborišča v Severni Koreji}} Po besedah ​​Rummela so prisilno delo, usmrtitve in koncentracijska taborišča odgovorni za več kot milijon smrti v Demokratični ljudski republiki Koreji od leta 1948 do 1987.{{sfn|Rummel|1997b}} Drugi so ocenili, da je samo v koncentracijskih taboriščih v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] umrlo 400.000 ljudi.{{sfn|Omestad|2003}} Nekdanji sodnik mednarodnega kazenskega sodišča Thomas Buergenthal, ki je bil eden od poročil preiskovalne komisije o človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji in otrok, preživel iz Auschwitza, je za The Washington Post povedal: "Razmere v severno-korejskih zaporniških taboriščih so tako grozne, da so veliko hujša od tistih, ki sem jih videl in doživel v mladosti v nacističnih taboriščih in v svoji dolgi poklicni karieri na področju človekovih pravic."{{sfn|Courtois|1999|p=564}} Pierre Rigoulot ocenjuje 100.000 usmrtitev, 1,5 milijona smrti zaradi mučenja v koncentracijskih taboriščih in suženjskega dela ter 500.000 smrti zaradi lakote.{{sfn|Clodfelter|2002|p=726}} Lakota, ki je terjala kar milijon življenj, je bila opisana kot posledica gospodarske politike severnokorejske vlade in namernega "strahu pred terorom".{{sfn|Rosefielde|2010|p=109}} Leta 2010 je Steven Rosefielde izjavil, da 'Rdeči holokavst' še vedno obstaja v Severni Koreji, saj takratni voditelj [[Kim Džong-il]] ni hotel opustiti množičnega pobijanja.{{cn}} Adam Jones navaja trditev novinarja Jasperja Beckerja, da je bila lakota oblika množičnega pobijanja ali genocida zaradi političnih manipulacij. Ocene, ki temeljijo na popisu prebivalcev Severne Koreje leta 2008, kažejo na 240.000 do 420.000 presežnih smrti zaradi lakote v Severni Koreji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in demografski vpliv 600.000 do 850.000 manj ljudi v Severni Koreji leta 2008 zaradi slabih življenjskih razmer po lakoti.{{sfn|Jones|2010|pp=215-216}} International Coalition to Stop Crimes Against Humanity in North Korea (ICNK) ocenjuje, da v taboriščih v Severni Koreji letno umre okrog 10.000 ljudi. === Demokratična republika Vietnam === Valentino pripisuje 80.000–200.000 smrti množičnim komunističnim pobojem v severnem in [[Vietnam|južnem Vietnamu]]. Glede na štipendijo, ki temelji na vietnamskih in madžarskih arhivskih dokazih, je bilo med zemljiško reformo Severnega Vietnama od leta 1953 do 1956 usmrčenih kar 15.000 osumljenih najemodajalcev.{{sfn|Szalontai|2005|p=401}}{{sfn|Berger|1987|p=262}} Vodstvo Severnega Vietnama je vnaprej načrtovalo usmrtitev 0,1%  Prebivalstvo Severnega Vietnama (ocenjeno na 13,5 milijona leta 1955) kot "reakcionarni ali zlobni lastniki", čeprav se lahko to razmerje v praksi razlikuje. Med kampanjo zemljiške reforme so bile storjene dramatične napake.{{sfn|Vo|2015|p=36}} Vu Tuong navaja, da je bilo število usmrtitev med zemljiško reformo Severnega Vietnama sorazmerno primerljivo z usmrtitvami med kitajsko zemljiško reformo od leta 1949 do 1952.{{sfn|Vu|2010a|p=103}} === Kuba === Po mnenju Jaya Ulfelderja in Benjamina Valentina v raziskavi o ocenjevanju tveganj množičnega poboja, ki ga sponzorira država, kjer je množično ubijanje opredeljeno kot dejanja državnih agentov, ki povzročijo namerno smrt najmanj 1000 neborcev iz diskretne skupine v obdobju trajnega nasilja, je kubiška vlada [[Fidel Castro|Fidela Castra]] ubila med 5.000 in 8.335 neborcev v okviru kampanje politične represije med letoma 1959 in 1970.{{sfn|Ulfelder|Valentino|2008|p=ii}}{{sfn|Fontaine|1999|p=648}}  === Demokratična republika Afganistan === Po mnenju Franka Waymana in Atsushija Taga, čeprav [[Afganistan|Demokratična republika Afganistan]] pogosto velja za primer komunističnega genocida, predstavlja mejni primer. Ljudska demokratična stranka Afganistana je pred sovjetsko-afganistansko vojno usmrtila med 10.000 in 27.000 ljudi, večinoma v zaporu Pul-e-Charkhi. Množične grobnice usmrčenih zapornikov so bile izkopane že v času Sovjetske zveze.{{sfn|Hossaini|2007}} Po invaziji leta 1979 so Sovjeti postavili lutkovno vlado Babraka Karmala. Do leta 1987 približno 80% ozemlja države ni bilo pod stalnim nadzorom niti prokomunistične vlade in podpornih sovjetskih čet niti oborožene opozicije.{{sfn|Collins|1987|pp=203-204}} Za uravnavanje ravnotežja je Sovjetska zveza uporabila taktiko, ki je bila kombinacija politike požgane zemlje in selitvenega genocida. S sistematičnim sežigom pridelkov in uničevanjem vasi v uporniških provincah ter z represivno bombardiranjem celotnih vasi, za katere se domneva, da skrivajo ali podpirajo upor, so Sovjeti poskušali prisiliti lokalno prebivalstvo, da se premakne na ozemlje, ki ga nadzoruje Sovjetska zveza, s čimer so oboroženo opozicijo prikrajšali za podporo.{{sfn|Valentino|2005|p=83, table 5}} Valentino pripisuje med 950.000 in 1.280.000 civilnimi smrtmi sovjetski invaziji in okupaciji države med letoma 1978 in 1989, predvsem kot množično ubijanje protigerilskih sil. Do začetka devetdesetih let je približno tretjina afganistanskega prebivalstva pobegnila iz države. M. Hassan Kakar je dejal, da so "Afganistanci med zadnjimi žrtvami genocida s strani velesile."{{sfn|Kakar|1995}} === Ljudska demokratična republika Etiopija === {{Glej tudi|Etiopski rdeči teror|Etiopska lakota 1983 - 1985}} Amnesty International ocenjuje, da je med etiopskim rdečim komunističnim terorjem v letih 1977 in 1978 umrlo pol milijona ljudi.{{sfn|Andrew|Mitrokhin|2006|p=457}}{{sfn|BBC|1999}}{{sfn|Orizio|2004|p=151}} Med terorjem so skupine ljudi preganjali v cerkve, ki so jih nato požgali, vojaki pa so ženske sistematično posilili.{{sfn|Courtois|1999|p=692}} Sklad Save the Children poroča, da med žrtvami Rdečega terorja niso bili odrasli, ampak 1000 ali več otrok, večinoma starih med enajst in trinajst let, katerih trupla so pustili na ulicah Adis Abebe. Etiopski diktator [[Mengistu Hajle Marjam]] naj bi sam ubijal politične nasprotnike z golimi rokami.{{sfn|Clayton|2006}} == Zapuščina, spomeniki in muzeji == [[Slika:State Museum of Gulag History (2017-12-12) - 59.jpg|sličica|279x279_pik|Zemljevid Stalinovih taborišč Gulag v Muzeju Gulag v Moskvi, ki ga je leta 2001 ustanovil zgodovinar Anton Antonov-Ovseyenko]] Po številu in ocenah smrtnih žrtev komunizma je brez dvoma mogoče določiti, da je [[komunizem]] ubil veliko več ljudi v primerjavi z [[Nacionalsocializem|nacizmom]] in [[Fašizem|fašizmom]]. Grozodejstva komunistov so bila bistveno bolj večja in bolj nečloveška kot grozodejstva nacistov in fašistov (nacisti in fašisti so bili učenci komunistov). Spomeniki žrtvam komunizma obstajajo v skoraj vseh prestolnicah vzhodne Evrope, obstaja pa tudi več muzejev, ki dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času komunistične vladavine, na primer Muzej okupacij in borb za svobodo v [[Litva|Litvi]], Muzej okupacije [[Latvija|Latvije]] leta Riga in Hiša terorja v [[Budimpešta|Budimpešti]], vsi ti muzeji prav tako dokumentirajo zločine, ki so se zgodili v času tako komunistične kot nacistične in fašistične vladavine. Številni učenjaki, med njimi Kristen Ghodsee in Laure Neumayer, trdijo, da si ta prizadevanja prizadevajo institucionalizirati žrtve komunizma kot teorijo dvojnega genocida ali moralno enakovrednost med nacističnim holokavstom (rasni umor) in tistimi, ki so jih ubile komunistične države (razredni umor) in da so dela, kot je [[Črna knjiga komunizma]], igrala pomembno vlogo pri kriminalizaciji komunizma v evropskem političnem prostoru v času po hladni vojni. Zoltan Dujisin piše, da "evropeizacija antitotalitarnega" kolektivnega spomina "na komunizem razkriva nastanek polja antikomunizma", pripoved pa predlagajo "podjetniki protikomunističnega spomina".{{sfn|Dujisin|2020}} [[Slika:Memorial to the victims of Communism, Prague 1.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Nacionalni spominski park žrtev komunizma]] V [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Južna Koreja|Južni Koreji]], na [[Japonska|Japonskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Angliji]], v [[Francija|Franciji]] in drugih [[Demokracija|demokratičnih]] državah komunizem velja za veliko zlo. V [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]] je bil postavljen bronasti kip po vzoru skulpture boginje demokracije, ki je nastala med protesti na Trgu Tiananmen leta 1989, leta 2007 pa je bil posvečen kot spomenik žrtvam komunizma, potem ko ga je leta 1993 odobril kongres. Spominska fundacija žrtev komunizma namerava v Washingtonu zgraditi Mednarodni muzej o komunizmu. Leta 2002 so v Pragi odkrili spomenik žrtvam komunizma. Na [[Madžarska|Madžarskem]] so leta 2006 ob 50. obletnici madžarske revolucije postavili spomenik Gloria Victis v čast 100 milijonom žrtev komunizma. Od leta 2008 je Rusija postavila 627 spomenikov in spominskih plošč, posvečenih žrtvam komunističnega terorja, večino so ustvarili zasebniki, vendar ni imela niti nacionalnega spomenika niti nacionalnega muzeja. Zid žalosti v [[Moskva|Moskvi]], odprt oktobra 2017, je prvi ruski spomenik žrtvam političnega preganjanja Josifa Stalina v času komunizma in Sovjetske zveze v državi. Leta 2017 je Kanadska nacionalna komisija za kapital odobrila zasnovo Spomenika žrtvam komunizma - Kanada, dežela zatočišča, ki bo zgrajena na Vrtu provinc in ozemelj v Ottawi. Predsednica Kersti Kaljulaid je 23. avgusta 2018 v Talinu slovesno odprla spominsko obeležje Estonije žrtev komunizma v letih 1940 — 1991.{{sfn|Memoriaal}} Gradnjo spomenika je financirala država, spomenik pa trenutno upravlja estonski inštitut za zgodovinski spomin. Datum otvoritvene slovesnosti je bil izbran, ker je sovpadal z uradnim evropskim dnevom spomina na žrtve totaliniranih režimov, vključno s komunzimom.{{sfn|ERR|2018}} == Glej tudi == * [[Komunistični terorizem]] *[[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Množični poboji]] iapvjxmvgpfezmhmp8spynlb262ippy Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi 0 507004 5747570 5729759 2022-08-26T15:51:20Z Upwinxp 126544 {{združi v}} [[Religija v Sovjetski zvezi]] wikitext text/x-wiki {{združi v|Religija v Sovjetski zvezi}} {{Več sklicev}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|282x282_pik|Rušenje katedrale Kristusa Odrešenika v [[Moskva|Moskvi]] 5. decembra 1931 na ukaz [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]]] Skozi zgodovino [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske [[Komunizem|komunistične]] oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Anti-religious Campaigns|url=http://web.archive.org/web/20210312114943/https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|website=web.archive.org|date=2021-03-12|accessdate=2021-10-24}}</ref> Sovjetska [[Marksizem|marksistično]]-[[Leninizem|leninistična]] politika je dosledno zagovarjala nadzor, zatiranje in nazadnje odpravo verskih prepričanj ter aktivno spodbujala širjenje marksistično-leninističnega [[Ateizem|ateizma]] v Sovjetski zvezi,<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Soviet Union - Policy toward nationalities and religions in practice|url=http://www.country-data.com/cgi-bin/query/r-12521.html|website=www.country-data.com|accessdate=2021-10-24}}</ref> vendar večina religij nikoli ni bila uradno prepovedana.<ref name=":0" /> Država se je zavzemala za uničenje vere in za dosego tega cilja je uradno obsodila verska prepričanja kot vraževerna in zaostala.<ref>{{Navedi splet|title=Father Aleksandr Men and the Struggle to Recover Russia's Heritage|url=http://www.alexandrmen.ru/english/demokratizatsia/Father_Aleksandr_Men_and_the_Struggle_to_Recover_Russia.html|website=www.alexandrmen.ru|accessdate=2021-10-24}}</ref><ref name="Froese, Paul 2005">Froese, Paul. "'I am an atheist and a Muslim': Islam, communism, and ideological competition." Journal of Church and State 47.3 (2005)</ref> [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Sovjetska komunistična partija]] je uničevala [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], [[Sinagoga|sinagoge]],<ref>''Г. М. Ронкин.'' Синагоги мира. — М. «Поматур» 2005</ref> [[Samostan|samostane]] in [[Mošeja|mošeje]], nadlegovala, zapirala in pobijala je verske voditelje, šole in medije pa je preplavila s protiverskimi nauki ter uvedla sistem prepričanj, imenovanih »[[militantni ateizem]]«, s svojimi rituali, obljubami in preganjalci.<ref name="Paul Froese 2004 pp. 35-50">Paul Froese. Forced Secularization in Soviet Russia: Why an Atheistic Monopoly Failed. Journal for the Scientific Study of Religion, Vol. 43, No. 1 (Mar., 2004), pp. 35-50</ref><ref name="Haskins, Ekaterina V 2009">Haskins, Ekaterina V. "Russia's postcommunist past: the Cathedral of Christ the Savior and the reimagining of national identity." History and Memory: Studies in Representation of the Past 21.1 (2009)</ref> Po nekaterih virih naj bi bilo skupno število krščanskih žrtev v času sovjetskega komunističnega režima okoli 12 do 20 milijonov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Psychology, Religion, and Spirituality|url=https://books.google.com/books?id=LBv_K9Q0Z6gC&printsec=frontcover&hl=en&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Estimates%20of%20the%20total%20number%20all%20Christian%20martyrs%20in%20the%20former%20Soviet%20Union%20are%20about%2012%20million%22&f=false|publisher=Springer Science & Business Media|date=2009-02-27|isbn=978-0-387-87572-9|language=en|first=James M.|last=Nelson}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Christian Martyrdom: A global demographic assessment|url=https://web.archive.org/web/20160303220215/http://icl.nd.edu/assets/84231/the_demographics_of_christian_martyrdom_todd_johnson.pdf|website=web.archive.org|date=2016-03-03|accessdate=2021-10-24|last=M. Johnson|first=Todd|page=4}}</ref> Med leti 1937 in 1941 je bilo ubitih najmanj 106.300 ruskih bogoslovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=A Century of Violence in Soviet Russia|url=https://books.google.si/books?id=ChRk43tVxTwC&pg=PA165&redir_esc=y|publisher=Yale University Press|date=2002-01-01|isbn=978-0-300-10322-9|language=en|first=Alexander N.|last=Yakovlev}}</ref> Verska prepričanja in običaji so obstali pri večini prebivalstva,<ref>{{Cite book|title=Paul Froese. Forced Secularization in Soviet Russia: Why an Atheistic Monopoly Failed. Journal for the Scientific Study of Religion, Vol. 43, No. 1 (Mar., 2004), pp. 35-50}}</ref> ne le na zasebnem področju, temveč tudi v razpršenih javnih prostorih, ki jim je država priznala, da ji ni uspela tako spreobrnitev kot tudi odstranitev politične nevarnosti v državni kulturni vojni.<ref>{{Cite web|title=Father Aleksandr Men and the Struggle to Recover Russia's Heritage|url=http://www.alexandrmen.ru/english/demokratizatsia/Father_Aleksandr_Men_and_the_Struggle_to_Recover_Russia.html|access-date=2021-10-24|website=www.alexandrmen.ru}}</ref><ref>{{Cite book|title=John Shelton Curtis, The Russian Church and the Soviet State (Boston: Little Brown, 1953); Jane Ellis, The Russian Orthodox Church: A Contemporary History (Bloomington: Indiana University Press, 1986); Dimitry V. Pospielovsky, The Russian Church Under the Soviet Regime 1917-1982 (St. Vladimir's Seminary Press, 1984); idem., A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies (New York; St. Martin's Press, 1987); Glennys Young, Power and the Sacred in Revolutionary Russia: Religious Activists in the Village (University Park: Pennsylvania State University Press, 1997); Daniel Peris, Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless (Ithaca: Cornell University Press, 1998); William B. Husband, "Godless Communists": Atheism and Society in Soviet Russia DeKalb: Northern Illinois University Press, 2000; Edward Roslof, Red Priests: Renovationism, Russian Orthodoxy, and Revolution, 1905-1946 (Bloomington, Indiana, 2002)}}</ref> == Uradno sovjetsko stališče == [[Slika:Lenin 1920.jpg|levo|sličica|294x294_pik|Sovjetsko komunistično preganjanje religije je prvi uvedel [[Vladimir Lenin]], ko je v svojih govorih izjavil, da religija predstavlja opij ljudstva, češ da ljudem jemlje človeško sposobnost<ref name="Pospielovsky1987">{{cite book|last=Pospielovsky|first=Dimitry V|title=History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti-religious Policies: A History of Soviet Atheism in Theory and Practice and the Believer|date=29 September 1987|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=en|isbn=9781349188383|pages=10–11|quote=[O]ld churches as Houses of the Lord should be demolished without any regret or mercy. As a materialist he [Feurbach] believed that religious 'deceptions' were not worthy of any compromise or tolerance. They had to be destroyed. [...] Feurbach insisted that the liberation of intrinsic human dignity from the reign of illusory images, by the human mind, in the form of religious beliefs could be achieved only if traditional faith, as mercilessly attacked by a more decent and humanizing intellectual system. Religious commitments should be intellectually and emotionally destroyed, by the catharsis of an intensive hatred of the old God. All previous religious institutions should be ruthlessly eradicated from the face of the earth and from the memory of coming generations, so that they could never regain power over people's minds through deception and the promotion of fear from the mystical forces of the Heavens. At this point young Marx was completely fascinated by Feuerbach's open rebellion against the powerful tradition of Christianity unconditionally as an intellectual revelation.}}</ref><ref name="marxists.org2">{{cite web|last=Lenin|first=Vladimir Ilyich|title=The Attitude of the Workers' Party to Religion|newspaper=Proletary|issue=45|date=13 May 1909|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1909/may/13.htm|via=marxists.org}}</ref>]] Sovjetski režim je že od svojega nastanka sovražil cerkev in je zanj predstavljala enega največjih sovražnikov, zato se je sovjetski režim navidezno zavezal popolnemu uničenju verskih institucij in idej.<ref name="John Anderson 1991 pp. 689-710">John Anderson. The Council for Religious Affairs and the Shaping of Soviet Religious Policy. Soviet Studies, Vol. 43, No. 4 (1991), str. 689-710</ref> Komunistična ideologija ni mogla soobstajati niti z neprekinjenim vplivom religije in obstojem Cerkve kot ločene inštitucije. [[Vladimir Lenin]] je kasneje zahteval »da komunistična propaganda uporabi militantnost proti vsem idealizmom in religiji.« Iz tega se je kasneje razvil militantni ateizem. "Militantni" je označevalo brezkompromisen odnos do vere in prizadevanje, da bi vera osvojila srca vernikov in misli iz lažne filozofije. Militantni ateizem je postal osrednji del ideologije [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] in visoko zavezujoči standard vseh sovjetskih voditeljev.<ref name="Froese, Paul 2005" /> Prepričani ateisti so veljali za bolj politično spretne in krepostne posameznike.<ref name="Froese, Paul 2005" /><ref>''Ideology and Atheism in the Soviet Union''; William van den Bercken; Mouton de Gruyter (1989); Str. 121-124</ref> Država je ateizem uveljavila kot edino znanstveno resnico.<ref name="peris">Daniel Peris, ''Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless'', Cornell University Press 1998 {{ISBN|978-0-8014-3485-3}}</ref><ref>Antireligioznik (The Antireligious, 1926-41), Derevenskii Bezbozhnik (The Godless Peasant, 1928-1932), and Yunye Bezbozhniki (The Young Godless, 1931-1933).</ref><ref>History of the Orthodox Church in the History of Russian Dimitry Pospielovsky 1998 St Vladimir's Press {{ISBN|0-88141-179-5}} str. 291</ref><ref>A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Antireligious Policies, Dimitry Pospielovsky Palgrave Macmillan (December, 1987) {{ISBN|0-312-38132-8}}</ref> Sovjetske oblasti so do leta 1936 prepovedale kritiko ateizma in [[Agnosticizem|agnosticizma]] ali državne verske politike; takšna kritika bi lahko povzročila prisilno upokojitev.<ref>John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, str. 9</ref><ref>Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987). str. 84.</ref><ref>Prot. Dimitri Konstantinov, Gonimaia Tserkov' (New York:Vseslavianskoe izdatel'stvo, 1967) str. 286-7, and (London:Macmillan, 1969) poglavji 4 in 5</ref> Sovjetska zakonodaja uradno ni nikoli prepovedala uveljavljanja verskih stališč, pravico do verskega prepričanja so nudile tudi vse 3 različne [[Ustava Sovjetske zveze|sovjetske ustave]]. Ker pa je marksistična ideologija, kot so jo razlagali Lenin<ref name="marxists.org">Vladimir Iljič Lenin, The Attitude of the Workers' Party to Religion. Proletary, Št. 45, 13. maj (26), 1909. Dostopno na: http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1909/may/13.htm</ref> in njegovi nasledniki, vero obravnavala kot oviro pri izgradnji komunistične družbe, je postal konec vseh religij (in nadomestitev z ateizmom<ref name="John Anderson 1994, pp 3">John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, str. 3</ref>) temeljni [[Ideologija|ideološki]] cilj sovjetske države. Uradno preganjanje vere je potekalo s številnimi pravnimi ukrepi, ki so bili zasnovani tako, da so ovirali izvajanje verskih dejavnosti in podpirali protireligiozno propagando in izobraževanja. V praksi si je država prizadevala nadzorovati tudi dejavnosti verskih organov in se vmešavati v njihove notranje zadeve, s končnim ciljem, da bi izginili.<ref name="John Anderson 1994, pp 3" /><ref name="John Anderson 1991 pp. 689-710" /> Komunistična partija je pogosto zavračala načelo obravnavanja vseh verskih vernikov kot javnih sovražnikov,<ref name="marxists.org" /> deloma zaradi pragmatičnih premislekov (glede na veliko število ljudi, ki so se držali določene vere), deloma pa zaradi prepričanja, da je veliko število vernikov. Med njimi je bilo veliko zvestih sovjetskih državljanov, ki so jih oblasti skušale prepričati, naj postanejo ateisti, preden so jih neposredno versko napadle. Verniki so bili vedno podvrženi protiverski propagandi in zakonodaji, ki je omejevala njihovo versko ravnanje. V sovjetski družbi so pogosto trpeli omejitve. Sovjetska komunistična država je upeljala več omejevalnih ukrepov, vendar so bili verniki redko podvrženi uradni aretaciji, zaporu ali usmrtitvi zgolj zaradi njihovega verskega prepričanja. Namesto tega so metode preganjanja predstavljale reakcijo na dojemanje (resničnega ali namišljenega) njihovega upora proti širši protiverski kampanji države.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987)</ref> Gonjo so sovjetske oblasti oblikovale z namenom razširjanja ateizma in nasilnih dejanj ter taktike terorja, ter se pri tem sklicevale na zaznan domnevni upor proti državi države, katerega cilj v širši shemi ni bil zgolj zatreti nasprotovanja, temveč tudi uveljaviti ateizem.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987" /> == Sovjetska taktika == Taktika se je z leti spreminjala in je bila v različnih obdobjih milejša ali ostrejša. Nekatere skupne lastnosti taktik so vključevale odvzem cerkvene lastnine, posmehovanje veri, nadlegovanje vernikov in razširjanje ateistične propagande v šolah. Dejanja proti določenim religijam so določali državni interesi, večina organiziranih religij ni bila nikoli prepovedana. Nekatera dejanja zoper pravoslavne duhovnike in vernike so vključevala mučenje, usmrtitev ali pošiljanje v zaporniška ali [[Delovno taborišče|delovna taborišča]] in psihiatrične bolnišnice.<ref name="ReferenceA">Father Arseny 1893-1973 Priest, Prisoner, Spiritual Father. Introduction pg. vi - 1. St Vladimir's Seminary Press {{ISBN|0-88141-180-9}}</ref><ref name="lalex">''L.Alexeeva, History of dissident movement in the USSR, Memorial society, in Russian''</ref><ref name="washingtonpost.com">The Washington Post Anti-Communist Priest Gheorghe Calciu-Dumitreasa By Patricia Sullivan Washington Post Staff Writer Sunday, November 26, 2006; Page C09 https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/11/25/AR2006112500783.html</ref><ref name="gins">{{cite web|url=http://www.index.org.ru/journal/11/ginzburg.html|title=Александр Гинзбург. Только один год - 1976|website=www.index.org.ru|access-date=17 April 2018}}</ref> Mnogi pravoslavci (skupaj z ljudmi drugih veroizpovedi) so bili tudi podvrženi psihološkemu kaznovanju ali mučenju in eksperimentiranju z nadzorom uma, da bi jih prisilili v odrekanje svoje veroizpovedi.<ref name="lalex" /><ref name="washingtonpost.com" /><ref name="ReferenceB">Adrian Cioroianu, ''Pe umerii lui Marx. O introducere în istoria comunismului românesc'' ("On the Shoulders of Marx. An Incursion into the History of Romanian Communism"), Editura Curtea Veche, Bukarešta, 2005</ref> V prvih petih letih sovjetske oblasti so [[boljševiki]] usmrtili 28 ruskih pravoslavnih škofov in več kot 1200 ruskih pravoslavnih duhovnikov. Mnogi drugi so bili zaprti ali izgnani.<ref name=":1" /> V [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] je poleg metodičnega zapiranja in uničenja cerkva, dobrodelno in socialno delo, ki so ga prej opravljale cerkvene oblasti, prevzela država. Tako kot vsa zasebna lastnina je bila tudi cerkvena lastnina zaplenjena in dana v javno last. Maloštevilni bogoslužni prostori, ki so bili še vedno v lasti cerkve, so bili po zakonu obravnavani kot državna last, ki ga je vlada cerkvi dovolila uporabljati. V obdobju po drugi svetovni vojni so bili [[Protestantizem|protestanti]] ([[Baptizem|baptisti]], [[Binkoštništvo|binkoštni]], [[Adventizem|adventisti]] itd.) prisilno poslani v psihiatrične bolnišnice ali pa so jim sodili in jih zaprli (pogosto zaradi zavrnitve vojaške službe). Nekaterim so bile na silo odvzete starševske pravice.<ref>{{Navedi splet|url=http://old.memo.ru/history/DISS/books/ALEXEEWA/chapter13.htm|title=Пятидесятники|website=www.memo.ru|accessdate=2021-10-25}}</ref> == Protiverska kampanja 1917–1921 == [[Slika:Ivan Vladimirov russian-clergy-on-forced-labor-1919.jpg|sličica|350x350px|Duhovniki pri opravljanju prisilnega dela, slika avtorja Ivana Vladimirova]] Avgusta 1917 je z razpadom [[Car|carske]] vlade svet [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] ponovno ustanovil [[patriarhat]] in za patriarha izvolil metropolita Tihona.<ref name="Lev Regelson 1953">Lev Regelson. TRAGEDY OF THE RUSSIAN CHURCH. 1917-1953. Logos. 1991. http://regels.org/Tragedy-of-Russian-Church.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140813010845/http://regels.org/Tragedy-of-Russian-Church.htm|date=2014-08-13}}</ref> Novembra 1917, nekaj tednov po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], je bil ustanovljen Ljudski komisariat za razsvetljenstvo, ki je mesec dni kasneje ustanovil Vseslovansko zvezo učiteljev-[[Internacionala|internacionalistov]] z namenom odstranitve verskega pouka iz šolskih programov. Za okrepitev protiverske propagande v šolskem sistemu je bila novembra 1920 ustanovljena Glavna uprava za politično razsvetljenje ({{Jezik-ru|Glavpolitprosvet}}).<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 29">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) str. 29</ref> Leninov odlok o [[Ločitev cerkve in države|ločitvi cerkve od države]] v začetku leta 1918 je nekdanji uradni Cerkvi odvzel status [[Pravna oseba|pravne osebe]], pravico do lastništva in poučevanja vere v državnih in zasebnih šolah ali v kateri koli skupini mladoletnikov.<ref name="Ukrainian Catholic Church 1987">"Soviet repression of the Ukrainian Catholic Church." Department of State Bulletin 87 (1987)</ref> Odlok je odpravil cerkvene privilegije in s tem končal zavezništvo med cerkvijo in državo. Duhovniki so odkrito napadli odlok, vodstvo Cerkve je vernikom izdalo apel za zavračanje odloka.<ref name="ReferenceC">Barmenkov, A, Freedom of Conscience in the USSR, Progress Publishers, 1983</ref> Poleg tega je odlok »O ločitvi Cerkve od države in šole od Cerkve« določal tudi odnose med Cerkvijo in šolskim sistemom. O poučevanju religije je dejal: »Poučevanje religioznih doktrin v državnih in javnih, kot tudi zasebnih izobraževalnih ustanovah, ni dovoljeno. Državljani se lahko o religiji poučujejo zasebno.«<ref name="ReferenceC" /> Moskovski [[patriarh]] Tihon je 19. januarja 1918 ([[julijanski koledar]]) zaradi izvajanja protiverske kampanje izobčil sovjetsko vodstvo. V maščevanju je komunistični režim aretiral in ubil na desetine škofov, tisoče predstavnikov nižje duhovščine in redovnikov ter množico laikov.<ref>Dimitry V. Pospielovsky. The Russian Church under the Soviet Regime, 1917-1989 (Crestwood, NY: St Vladimir's Seminary Press, 1984) pog. 2.</ref> Zaseganje cerkvenega premoženja v naslednjih nekaj letih je zaznamovalo kruto nasilje.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 27">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) str. 27</ref> Med [[Ruska državljanska vojna|državljansko vojno v Rusiji]] je bilo pobitih veliko duhovnikov. Nekateri so umrli zaradi spontanega nasilja, ki je poraslo v vojnem kaosu, nekatere pa so usmrtile službe državne varnosti zaradi podpore beli armadi. Cerkev trdi, da je bilo med revolucijo ubitih 322 škofov in duhovnikov.<ref>Christopher Read. [https://books.google.com/books?id=hkBv3EP6rjMC&pg=PA251&dq=christopher+read+lenin+priests&cd=1#v=onepage&q&f=false Lenin: A Revolutionary Life]. Routledge 2005</ref> Med junijem 1918 in januarjem 1919 so cerkveni uradniki trdili, da so ubili enega [[Metropolit|metropolita]], 18 škofov, 102 duhovnika, 155 diakonov in 90 redovnikov (o laikih ni podatkov).<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 15">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 2: Soviet Antireligious Campaigns and Persecutions, St Martin's Press, New York (1988) str. 15</ref> V podatke niso vključena stanja v regijah Volga, Kama in še nekaj drugih regijah. Ocena o 330 ubitih duhovnikih in redovnikih, pobitih do leta 1921, je bila morda podcenjena, saj je bilo do leta 1921 porušenih 579 samostanov in pri tem opravljeno večje število pobojev.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 15" /> Številni oddelki Ruske pravoslavne cerkve so podpirali protisovjetske režime, kot so bile sile admirala Kolčaka in polkovnika Denikin med državljansko vojno. [[Ufa|Ufski]] škof je imel leta 1918 več ksenofobskih in antiboljševiških govorov. Jekaterinburški nadškof je ob [[Nikolaj II. Ruski#Umor|usmrtitvi družine Romanovih]] julija 1918 organiziral demonstracije in slavil prihod admirala Kolčaka, ko je februarja 1919 osvojil mesto. Tako na sibirski kot na ukrajinski fronti so t.i. »polki Jezusa Kristusa«, sestavljeni iz predstavnikov ortodoksnih hierarhov, pomagali belim armadam. Decembra 1918 se je duhovnik Georgij Šavelskij pridružil propagandni agenciji južne bele armade.<ref>Paul Gabel, "And God Created Lenin: Marxism Vs Religion in Russia, 1917-1929", str.122-123, Prometheus Books, 2005</ref> Razširjenega nasilja Rdeče armade proti Cerkvi Lenin ni odkrito podpiral, vendar so se kasneje višji častniki sklicevali na centralne ukaze.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 16">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 2: Soviet Antireligious Campaigns and Persecutions, St Martin's Press, New York (1988) str. 16</ref> Nasilje so opravičevali z zgodovinskim revizionizmom in izjavo, da se je Cerkev aktivno borila proti njim.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 16" /> Cerkev je izrazila podporo protirevolucionarnemu poskusu državnega udara generala Kornilova, pomagala upornikom revolucionarjev Kerenskega in Krasnova ter pozvala vernike, naj se borijo proti novi državi in ​​celo izlivajo kri v boju proti njej. Cerkev je izrazila podporo tudi protirevolucionarnemu poskusu državnega udara generala Kornilova Tihon je izobčil sovjetsko vlado in vernike pozval, naj se borijo proti njej in njenim odlokom. Moskovski škof je tudi izdal apel z naslovom »Ortodoksnim ljudem«, v katerem je vernikom predstavil svoje mišljenje in svoje prepričanje, da bi verniki morali dati svoje življenje kot mučeniki v trudu, da bi ohranili svojo religijo.<ref name="ReferenceC" /> Večina duhovščine se je na rusko revolucijo odzvala z odkrito sovražnostjo. Med državljansko vojno so v upanju na obnovo predrevolucionarne vladavine številni predstavniki ruske ortodoksne duhovščine sodelovali ali simpatizirali z Belo armado.<ref>{{Navedi splet|title=Православная церковь|url=http://bse.sci-lib.com/article092231.html|website=bse.sci-lib.com|accessdate=2021-10-27}}</ref> Cerkev je sprejela akt o pravnem položaju Cerkve v Rusiji, s katerim je poskušala uveljaviti pravice, ki jih je uživala pod starim režimom. Pravoslavna cerkev, kot je zapisano v dokumentu, »ima med drugimi veroizpovedmi najpomembnejši javni in pravni položaj v ruski državi«.<ref name="ReferenceC" /> Cerkveno nasprotovanje sovjetski vladi je bilo del splošnega protirevolucionarnega gibanja. V prvih dneh po zmagi oktobrske oborožene vstaje v Petrogradu (današnji [[Sankt Peterburg]]) je duhovščina pomagala pri poskusu rušenja sovjetske oblasti Krasnova in Kerenskega. Dejavnosti krajevnega koncila v Moskvi so podpirale kadete, ki so se uprli. Ko so se revolucionarji ustalili v [[Kremelj|Kremlju]], so bili vsi zvonovi cerkva in katedral zavrženi.<ref name="ReferenceC" /> Cerkveni odpor ni bil organiziran na nacionalni ravni in Tihon ni nikoli blagoslovil Bele armade.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1988 pg 16" /> Patriarh je med državljansko vojno razglasil svojo nevtralnost in poskušal izdati navodila o politični nevtralnosti in političnemu ločevanju.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 28">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) str. 28</ref> Propaganda je takrat trdila, da je to prikrivanje resničnega položaja cerkve in njene naklonjenosti vračanju carizma.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 28" /> Poleg tega je goljufija kasnejših sovjetskih revizij jasno razvidna iz dejstva, da nobeno od dokumentiranih dejanj brutalnosti nad pripadniki duhovščine s strani rdečih ni vključevalo nikogar, ki je dejansko vzel orožje z belci, in le nekaj jih je bilo primerov duhovnikov, ki so dali glasno podporo. Goljufanje takšnega revizionizma je še dodatno pokazalo dejstvo, da so razkosavanje neoboroženih zapornikov, skalpiranje in mučenje vernikov, ustrelitve na duhovnikove žene in otroke ter številna druga dejanja, zapisana v dokumentiranih dejanjih brutalnosti Rdečih nad pravoslavnimi Cerkev med državljansko vojno nima nič opraviti z "samoobrambo". Protiverska ateistična propaganda je bila za Leninovo stranko bistvenega pomena že od njenih zgodnjih predrevolucionarnih dni, režim pa je kmalu po prihodu na oblast hitro ustvarjal ateistične revije, ki so napadale vero. Prva je delovala pod imenom Revolucija in cerkev (Revolustiia i tserkov). V ideologiji je prvotno veljalo, da bo religija s prihodom revolucije hitro izginila in da bo njena zamenjava z ateizmom neizogibna. Vodstvo nove države pa ni trajalo veliko časa, da je prišlo do zaključka, da religija ne bo izginila sama od sebe in si je treba bolj prizadevati za protiversko propagando. V ta namen je bilo ateistično delo centralno konsolidirano pod oddelkom za agitacijo in propagando CK KP (Agitprop) leta 1920 z uporabo smernic 13. člena Ruske komunistične partije (RCP), sprejetih na 8. kongresu stranke. V členu 13 je navedeno: <blockquote>Kar zadeva religijo, RCP ne bo zadovoljen z dekretirano ločitvijo Cerkve od države... Cilj stranke je popolno uničenje povezav med izkoriščevalskimi razredi in ... versko propagando, hkrati pa pomagati pri dejanski osvoboditvi delavske množice iz verskih predsodkov in organiziranje čim širše izobraževalno razsvetljevalne in protiverske propagande. Hkrati se je treba previdno izogibati kakršnim koli žalitvam občutkov vernikov, ki bi privedla do utrjevanja verskega fanatizma. Članek bi bil v poznejših letih zelo pomemben za protiversko politiko v ZSSR, njegov zadnji stavek-ki je bil prezrt in priznan na različnih točkah sovjetske zgodovine-pa bi imel vlogo v poznejših spopadih za oblast med različnimi sovjetskimi voditelji. </blockquote>Javne razprave so potekale med kristjani in ateisti po revoluciji, dokler niso bile prekinjene leta 1929. Med slavnimi udeleženci teh razprav je bil na ateistični strani komisar za razsvetljenstvo Anatolij Lunacharsky. Ljudje bi se ure in ure vrstili, da bi dobili sedeže, da bi jih videli. Oblasti so včasih poskušale omejiti čas govora kristjanov na deset minut, ob drugih priložnostih pa bi razpravo prekinili v zadnjem trenutku. Morda je to posledica domnevno visoke kakovosti nekaterih verskih razpravljavcev.  Profesor V.S.  Martsinkovsky, vzgojen kot pravoslavni, ki pa je postal evangeličanski protestant, je bil eden najboljših na verski strani, Lunacharsky pa naj bi po izgubi v prejšnji razpravi preklical eno od svojih razprav z njim. Nekoč leta 1921 je na eno od razprav Martsinkovskega prišla velika množica komsomolskih hekerjev in zasedla dve prvi vrsti. Ko je voditelj poskušal hekleti, so ga fantje našli brez podpore, nato pa so mu povedali, da ne govori tistega, kar jim je rekel, da bo povedal. == Protiverska kampanja 1921–1928 == Deseti kongres CPSU se je sestal leta 1921 in sprejel resolucijo, ki je pozivala k „obsežni organizaciji, vodstvu in sodelovanju pri nalogi protiverske agitacije in propagande med širokimi množicami delavcev, z uporabo množičnih medijev, filmov, knjig, predavanja in druge naprave. Ko so cerkveni voditelji po ustavi zahtevali svobodo veroizpovedi, so se boljševiki odzvali s strahom. Komunisti so leta 1922 ubili kijevskega metropolita in usmrtili še dodatnih osemindvajset škofov in 6.775 duhovnikov. Kljub množičnim demonstracijam v podporo cerkvi je represija pokorila večino cerkvenih voditeljev. Avgusta 1921 je na plenarnem zasedanju CK KPJ (najvišjega državnega vodstva) sprejeto 11-točkovno navodilo o razlagi in uporabi 13. člena (omenjeno zgoraj). Razlikoval je med verniki in neizobraženimi verniki ter slednjim omogočil članstvo v stranki, če so bili predani komunizmu, vendar jih je bilo treba prevzgojiti, da bi postali ateisti. Prav tako je pozval k zmernosti v protiverski kampanji in poudaril, da se država bori proti vsej veri in ne le proti posameznikom (na primer pravoslavni cerkvi). Javne razprave so se začele zatirati po 10. kongresu, dokler niso bile uradno prekinjene leta 1929 in so jih ateisti nadomestili z javnimi predavanji. V. S. Martsinkovsky je bil zaradi svojega pridiganja, ki je pritegnilo ljudi k veri, leta 1922 aretiran in poslan v izgnanstvo, rečeno pa mu je bilo, da se lahko vrne v nekaj letih, ko bodo delavci postali pametnejši (pravzaprav se nikoli ni smel vrniti). Cerkev naj bi v dvajsetih letih prejšnjega stoletja poskušala ustanoviti brezplačne teo-filozofske akademije, študijske krožke in periodične publikacije, ki jih je Lenin spoznal z aretacijo in izgonom vseh organizatorjev v tujini ter s silo ukinil ta prizadevanja. Kljub navodilom iz avgusta 1921 je država zelo ostro nasprotovala pravoslavni cerkvi z izgovorom, da je to dediščina carske preteklosti (razlika v praksi in politiki je lahko odražala notranje nesoglasje med vodstvom stranke). Leon Trocki je želel ubiti patriarha Tihona, vendar je Lenin to prepovedal iz strahu, da bi izbral še enega patriarha Hermogena (patriarha, ki so ga ubili Poljaki, ko so leta 1612 zasedli Moskvo). Da bi oslabila pravoslavno cerkev, je država podprla razkol, imenovan Renovationist sekta, s tem, da ji je leta 1922 priznala pravno veljavo in še naprej terorizirala staro pravoslavce ter ji odvzela pravna sredstva za obstoj. Patriarh je bil aretiran leta 1922 po tanko prikritem kazenskem postopku, njegovo poklicno kariero pa so prevzeli obnovitelji. Obnovitelji so na oblast obnovili sveto sinodo in povzročili razkol med duhovniki in verniki. == Protiverska kampanja 1928–1941 == [[Slika:Dity-antyreligiyna-demonstatsiya.jpg|sličica|289x289_pik|Učenci osnovne šole na komunistični protiverski demonstraciji leta 1929. Na levem plakatu piše: "Starši, ne zamenjujte nas, ne delajte božičnih dreves." Na desnem pa: "Vzgojite otroke prek učiteljev, ne Boga."]] Pravoslavna cerkev je v tridesetih letih 20. stoletja močno trpela, mnogi njeni člani pa so bili pobiti ali poslani v delovna taborišča. Med letoma 1927 in 1940 se je število pravoslavnih cerkva v Ruski republiki zmanjšalo z 29.584 na manj kot 500. Leto prelomnice je bilo 1929, ko je sovjetska politika vzpostavila veliko nove zakonodaje, ki je bila podlaga za ostro protireligijsko preganjanje v tridesetih letih 20. stoletja. Protiversko izobraževanje je bilo uvedeno v prvem razredu leta 1928, protiversko delo pa se je v celotnem izobraževalnem sistemu okrepilo. Hkrati je vlada, da bi odstranila cerkvene intelektualce in podprla uradno propagando, da samo zaostali ljudje verjamejo v Boga, izvedla množično pobijanje krščanskih intelektualcev, od katerih jih je večina umrla v taboriščih ali v zaporu. Uspešno tekmovanje cerkve z nenehno in razširjeno ateistično propagando je spodbudilo sprejetje novih zakonov leta 1929 o "verskih združenjih" in spremembe ustave, ki so prepovedovale vse oblike javnih, družbenih, skupnostnih, izobraževalnih, založniških ali misijonarskih dejavnosti za vernike. To je seveda tudi preprečilo, da bi cerkev natisnila kakršno koli gradivo za javno porabo ali se odzvala na kritike na njegov račun. To je povzročilo širjenje številnih verskih traktatov kot nezakonite literature ali samizdata. Uvedeni so bili številni drugi ukrepi, ki so bili načrtovani za uničenje cerkve in so dejansko preprečili, da bi bile kakršne koli verske dejavnosti zunaj bogoslužnih služb v stenah redkih cerkva, ki bi ostale odprte, in tudi te bi bile močno vmešane in nadlegovane. Razredi katekizma, verske šole, študijske skupine, nedeljske šole in verske publikacije so bili vsi nezakoniti in strogo prepovedani. Zveza militantnih brezbožnikov pod vodstvom Jemeljana Jaroslavskega je bila glavni instrument protiverske kampanje in je dobila posebne pristojnosti, ki so ji omogočale, da je javnim ustanovam po vsej državi narekovala, kaj morajo storiti za kampanjo. [[Slika:Thecristisrizenoldrussiancivilwarposter.jpg|levo|sličica|Христос Воскресе! ("Kristus je vstal!"). Propagandni plakat belega gibanja (ok. 1932).]] Po letu 1929 in v tridesetih letih 20. stoletja so zapiranje cerkva, množični aretacije duhovščine in versko aktivnih laikov ter preganjanje ljudi zaradi obiskovanja cerkve dosegli neverjetne razsežnosti.  LMG je uporabila teroristično taktiko proti vernikom, da bi nadaljevala kampanjo, hkrati pa se je uporabljala pod krinko zaščite države ali pregona kršiteljev zakonov. Duhovniki so bili napadeni zaradi tujih vohunov in sojenja škofom z duhovščino ter laičnimi privrženci, za katere so poročali, da so bile razkrinkane "subverzivne teroristične tolpe". Takratna uradna propaganda je zahtevala izgon samega koncepta verovanja Boga iz Sovjetske zveze. Ta preganjanja naj bi pripomogla k odpravi religije. Od leta 1932 do 1937 je Josif Stalin razglasil petletne načrte ateizma in LMG je bil zadolžen za popolno odpravo vseh verskih izrazov v državi. Mnoge od teh istih metod in taktike terora so bile vsiljene tudi proti drugim, za katere je komunistični režim menil, da so njihovi ideološki sovražniki. Razprava med desničarsko in levičarsko stranjo o tem, kako se najbolje boriti proti veri, je prišla do nekega zaključka leta 1930 in pozneje, ko je država uradno obsodila skrajnosti na obeh straneh.  Marksistične voditelje, ki so zavzeli eno ali drugo stališče o tem vprašanju, bi napadel paranoični Stalin, ki ni dopuščal, da druge oblasti govorijo kot oblasti o javni politiki. Zatišje v aktivnem preganjanju se je zgodilo v letih 1930–33 po Stalinovem članku iz leta 1930 „Vrtoglavica od uspeha“, ki pa se je nato spet vneto vračal. Leta 1934 je preganjanje obnoviteljske sekte začelo dosegati razsežnosti preganjanja stare pravoslavne cerkve. Med množičnimi poboji leta 1937 in 1938 so cerkveni dokumenti zapisali, da je bilo aretiranih 168.300 ruskih pravoslavnih duhovnikov. Od tega je bilo ubitih 106.300. Več tisoč žrtev preganjanja je bilo priznanih v posebnem kanonu svetnikov, znanem kot "novi mučenci in spovedniki Rusije". V poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do upada navdušenja nad kampanjo. Ton protiverske kampanje se je spremenil in postal bolj zmeren. Končal se je ob začetku druge svetovne vojne. Uradni sovjetski podatki so poročali, da je do leta 1937 do ene tretjine mestnega prebivalstva in dve tretjini podeželskega prebivalstva še vedno imelo verska prepričanja. Vendar pa sta protireligiozna kampanja v zadnjem desetletju in teroristična taktika militantnega ateističnega režima učinkovito odpravili vso javnost. Izrazi vere in skupnostna zbiranja vernikov zunaj obzidja redkih cerkva, ki so še vedno opravljale bogoslužje. To je bilo doseženo v državi, ki je imela le nekaj desetletij prej globoko krščansko javno življenje in kulturo, ki sta se razvijali skoraj tisoč let. == Preganjanje vere med drugo svetovno vojno == ZSSR je v letih 1939–1940 priključila nova ozemlja, vključno z vzhodno [[Poljska|Poljsko]], baltskimi republikami in delom [[Finska|Finske]]. Protiversko delo na teh ozemljih je bilo v primerjavi s preostalo državo, ki je po aneksijah na splošno doživelo upad preganjanja, ohlapno. Redni sedemdnevni delovni teden je bil vrnjen leta 1940. [[Adolf Hitler]] je junija 1941 napadel [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], številne cerkve pa so bile ponovno odprte pod nemško okupacijo. Stalin je končal protiversko kampanjo, da bi zbral državo in preprečil veliko bazo [[Tretji rajh|nacistične]] podpore (ki je na nekaterih območjih obstajala v zgodnjih fazah invazije). Septembra 1941, tri mesece po nacističnem napadu, so bile zadnje antireligijske revije uradno zaprte zaradi pomanjkanja papirja. Cerkve so bile v Sovjetski zvezi ponovno odprte in Liga militantnih brezbožnikov je bila razpuščena. Emelian Yaroslavsky, vodja in ustanovitelj LMG, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja vodil celotno nacionalno protiversko kampanjo, se je znašel pri pisanju članka v pohvalo pravoslavnemu kristjanu Fjodorju Dostojevskemu zaradi njegovega domnevnega sovraštva do Nemcev. Nemške sile so, čeprav so dopuščale veliko večjo versko strpnost, med okupacijo poskušale prekiniti zvestobo pravoslavne cerkve patriarhu v Moskvi, včasih z grožnjami. Ukrajinski banderistični nacionalistični partizani so pod okupacijo pobili številne duhovnike, ki so ohranili zvestobo patriarhu. Nemci, čeprav so dovolili ponovno odpiranje cerkva in verskega življenja na okupiranem območju, niso dovolili ponovnega odpiranja semenišč zaradi okupacijskega cilja odprave izobraževanja za slovanske narode, ki bi se zmanjšalo le na prva dva razreda osnovne šole. [[Josif Stalin]] je oživil Rusko pravoslavno cerkev, da bi okrepil domoljubno podporo vojnim prizadevanjem, Rusijo pa je predstavil kot zagovornico krščanske civilizacije, ker je videl, da ima cerkev zmožnost vzbuditi ljudi na način, ki ga stranka ne bi mogla in ker je želel zahodniško pomoč. 4. septembra 1943 je sovjetski voditelj Josif Stalin, ki je predlagal ustanovitev Moskovskega patriarhata, uradno sprejel metropolite Sergija (Stragorodskega), Aleksija (Simanskega) in Nikolaja (Jaruševiča). Dobili so dovoljenje za sklic koncila 8. septembra 1943, na katerem je bil izvoljen Sergijev patriarh Moskve in vse Rusije. Cerkev je bila ponovno prisotna v javnosti in sprejela ukrepe, s katerimi je potrdila svojo hierarhično strukturo, ki je bila odločno v nasprotju z zakonodajo iz leta 1929 in celo z Leninovim odlokom iz leta 1918. Uradna zakonodaja pa ni bila nikoli umaknjena, kar nakazuje, da oblasti niso menile, da bo toleranca postala stalna. Nekateri menijo, da je to kršitev XXX apostolskega kanona, saj posvetne oblasti niso mogle posvetiti nobenega cerkvenega hierarha. Izvoljen je bil novi patriarh, odprle so se teološke šole in začelo je delovati na tisoče cerkva. Seminar Moskovske teološke akademije, ki je bil od leta 1918 zaprt, je bil izpuščen. Mnogi preživeli duhovniki bi se lahko vrnili iz koncentrijskih taborišč ali zaporov, čeprav je precejšnje število (zlasti tistih, ki niso priznali Sergijeve zaveze zvestobe iz leta 1927) ostalo in se jim ni smelo vrniti, razen če so se odrekli svojemu položaju. Nekateri duhovniki, ki niso priznali zaveze iz leta 1927, na primer škof Afanasii (Saharov), so priznali veljavnost novih volitev in celo spodbudili tiste v podzemni cerkvi, da to storijo, vendar se kljub temu niso smeli vrniti iz izgnanstva. Tudi po približevanju se je v nekaterih primerih še vedno uporabljala taktika terorizma. Potem ko je Rdeča armada ponovno zavzela svoja okupirana ozemlja, je bilo veliko duhovnikov in menihov na teh ozemljih aretiranih in poslanih v zapore ali taborišča za zelo dolgo obdobje, domnevno zaradi sodelovanja z Nemci, a dejansko zaradi njihove obnove verskega življenja pod okupacijo. Na primer, riški duhovnik Nikolaj Trubetskoi (1907–1978) je živel pod nacistično okupacijo [[Latvija|Latvije]], in ko so se Nemci leta 1944 umaknili iz Latvije, je pobegnil iz nemškega evakuacijskega čolna in se skril zadaj, da bi čakal Rdečo armado, ko ga je NKVD aretirala in obsodila na deset let zapora s težkim delom zaradi sodelovanja s sovražniki. To je bilo zato, ker je bil pod okupacijo vneti župnik in je opravljal zelo uspešno misijonarsko delo. V zvezi z misijonarskim delom na zasedenem ozemlju blizu [[Sankt Peterburg|Leningrada]] je napisal: "Odpirali smo in ponovno posvečali zaprte cerkve, izvajali množične krste. Težko si je predstavljati, kako so ljudje po letih sovjetske prevlade stradali za Božjo besedo. Poročili smo se in pokopali ljudi; dobesedno nismo imeli časa za spanje. Mislim, da če bi takšno misijo poslali danes na [[Uralsko gorovje|Ural]], v [[Sibirija|Sibirijo]] ali celo v [[Ukrajina|Ukrajino]], bi videli enak rezultat." Metropolit Losif (Chernov) (1893–1975), taganroški škof pred vojno, je do takrat, ko so Nemci zasedli mesto, preživel devet let v sovjetskih zaporih in taboriščih. Izkoristil je priložnost okupacije, da je zelo aktivno oživil cerkveno življenje in so mu grozili nacisti, ker je ostal zvest patriarhu v Moskvi. Ko so se nacisti umaknili, je bil zaradi oživitve cerkvenega življenja obsojen na enajst let trdega dela v vzhodni Sibiriji. Izpuščen je bil leta 1955. Poltavski nadškof Veniamin (1900–1976) je od leta 1921 do 1939 živel na ozemlju, ki je pripadalo Poljski. Tik pred invazijo je bil leta 1941 imenovan za škofa, zato so ga okupatorske sile utrpile zaradi pritiska, da bi prekinile odnose s patriarhom v Moskvi, vendar se je uprl. Potem ko so se Nemci umaknili, so ga aretirali in obsodili na dvanajst let zaprli v taborišča Kolyma, iz česar se ni nikoli fizično opomogel in si je izgubil vse lase. Te množične aretacije so odmevale na ozemljih, ki jih Nemci niti niso zasedli. Na primer, aprila 1946 je bil v Moskvi val aretacij duhovnikov, ki so pripadali skupini škofa Afanasija, ki se je vrnila v uradno cerkev; bili so obsojeni na dosmrtni zapor s težkim delom. Mnogi verniki so bili aretirani in zaprti, tudi verski filozof SI Fudel; večina jih je že bila v zaporu in le redki so videli svobodo do Stalinove smrti leta 1953. Duhovni oče skupine, p. Serafim (Batiukov), je umrl leta 1942, vendar je bilo njegovo truplo izkopano ter ga premeščeno s strani komunistov, da bi preprečili romanje do njegovega groba s strani ljudi, ki so verjeli, da je svetnik. == Povojno pregajanje == Med letoma 1945 in 1959 se je uradna organizacija cerkve močno razširila, čeprav so bili posamezni člani duhovščine občasno aretirani in izgnani. Število odprtih cerkva je doseglo 25.000. Do leta 1957 je delovalo približno 22.000 ruskih pravoslavnih cerkva. Toda leta 1959 je [[Nikita Hruščov]] sprožil lastno kampanjo proti Ruski pravoslavni cerkvi in ​​s tem prisilil zapreti približno 12.000 cerkva. Do leta 1985 je ostalo aktivnih manj kot 7000 cerkva. Ko je Rdeča armada postopoma začela potiskati nemške vojake iz Rusije in je bila zmaga vse bolj gotova, se je začela vstajati protiverska propaganda. Centralni komite je leta 1944 in 1945 izdal nove resolucije, ki pozivajo k prenovi protiverske propagande. Do konca Stalinovega življenja pa je bila propaganda večinoma omejena na besede, njen glavni cilj pa je bil boj proti [[Vatikan|Vatikanu]]. Z izgradnjo "železne zavese" po državah z velikim številom rimokatolikov je bila ta politika deloma namenjena izolaciji komunističnih držav od vpliva Vatikana. Karikature Pija XII. In drugih škofov RKC so jih prikazovale kot vojaške zagovornike in podpornike policijskih brutalnosti. To propagando je spremljalo rušitev unijatskih cerkva (katoliških cerkva vzhodnega obreda) v Ukrajini, Češkoslovaški, Poljski in Romuniji, ki so bile prisilno združene s pravoslavno cerkvijo. Dobili so možnost, da postanejo katoličani zahodnega obreda, vendar je odsotnost delujočih cerkva v tem obredu, razen v velikih mestih, in predanost bizantinskemu obredu marsikoga pri tem preprečilo; mnogi, ki so se uprli uradnemu ukrepu, so bili zaprti. Luteranska cerkev na baltskih ozemljih skupaj z Rimskokatoliško cerkvijo sta bili podvrženi napadom zaradi tega, kar je država dojemala kot zvestobo tujim vplivom- zlasti luterani so bili krivi za odprto podporo nemškemu osvajanju. Ukrajinska grškokatoliška cerkev in njena duhovščina sta v času po vojni postali ena od žrtev sovjetskih komunističnih oblasti. Leta 1945 so sovjetske oblasti duhovnike, menihe in druge vernike aretirale, deportirale in obsodile na taborišča prisilnega dela v Sibiriji in drugod cerkvenega metropolita Josifa Slipyja, devet škofov ter stotine duhovnikov in vodilnih laičnih aktivistov. Medtem ko je bila v preostalem delu države omejena, je bila pravoslavna cerkev spodbujena k širitvi v zahodni Ukrajini, da bi odvzela vernike ukrajinskim katoličanom. Vsi zgoraj omenjeni škofje in velik del duhovnikov so umrli v zaporih, koncentracijskih taboriščih, notranjem izgnanstvu ali kmalu po izpustitvi med poststaljinsko otoplitvijo. Izjema je bil metropolit Josyf Slipyj, ki je bil po 18 letih zapora in preganjanju izpuščen po posredovanju papeža Janeza XXIII., nato pa je pobegnil v Rim, kjer je prejel naziv majorja za nadškofa v Lvovu in leta 1965 postal kardinal. Vsi samostani vzhodnega obreda so bili zaprti do leta 1953. Pravoslavni verniki so se morali močno boriti, da bi ohranili cerkve, ki so bile ponovno odprte med vojno, nekatere od njih pa je zaprl Svet za zadeve pravoslavne cerkve, ki je škofom poskušal preprečiti tudi uporabo disciplinskih ukrepov proti člani cerkve zaradi nemorale. Lokalni pooblaščenci Sveta za zadeve pravoslavne cerkve so si zelo prizadevali, da bi duhovnikom otežili zaščito na novo odprtih cerkva (to je verjetno veljalo tudi za druge vere). Na primer, leta 1949 so bile tri od petinpetdeset cerkva v krimski škofiji zaprte, deloma morda kot ukrep za zmanjšanje ugleda in dosežkov mučenika-škofa Luke. Za pomoč pri novih zaprtjih je bil uveden nov ukrep, ki je dovoljeval zapiranje cerkva, če šest mesecev ni služil duhovnik. Ta novi ukrep, skupaj s povojnim pomanjkanjem duhovščine, ki ga je povzročil režim (zaradi pobojev ali aretacije duhovščine s strani države in odsotnosti odprtja semenišč), je omogočil zaprtje številnih cerkva. Protestanti so v povojnem obdobju opazili tudi večjo strpnost. Na baptiste pa so gledali z velikim sumom zaradi njihovega aktivnega preganjanja in močnih tujih vezi, zlasti z [[Združene države Amerike|ZDA]]. Davčne oprostitve za samostane so bile uvedene 29. avgusta 1945. Stalinova nova strpnost do vere je bila omejena, država pa ni dopuščala duhovnikom, ki so aktivno spodbujali širitev vere, na primer Saharovcev. Na primer, leta 1945 je bil škof Manuil imenovan za vodjo škofije Orenburg na južnem Uralu, kjer je znova odprl na desetine novih župnij, prižgal ogenj vere pri mnogih mlačnih ljudeh in sprožil versko oživitev na tem območju. Zato so ga leta 1947 aretirali in obsodili na osem let težkega zapora. Dimitri Dudko je bil aretiran zaradi neobjavljenih verskih pesmi, skupina študentov moskovske univerze, ki je v poznih štiridesetih letih ustanovila versko-filozofsko študijsko skupino, pa je bila neslavno aretirana. Slednjo skupino je v letih 1946-1947 ustanovil Ilia Shmain, 16 do 17-letni mladinec in študent filologije. Shmain je sklenil, da materialistična filozofija ni ustrezna za razlago temeljnih eksistencialnih vprašanj, in ustanovil svoj klub, kjer je skupina razpravljala o umetnosti, filozofiji in religiji. Govorili so o vzhodnih religijah in krščanstvu. Načrtovati so se začeli krsti, ko so jih 19. januarja 1949 aretirali in nato obsodili na 8–10 let težkega zapora pod obtožbo kritiziranja naukov marksizma -lenjinizma (ker so kritizirali njegove ateistične vidike). Teološko semenišče v Saratovu je bilo zaprto leta 1949. Upravni odloki in politični členi kazenskega zakonika so se še naprej uporabljali kot krinke, na podlagi katerih je prihajalo do protiverskega preganjanja. Napadli so versko aktivne in predane vernike, ki so poskušali razširjati svojo vero. Preostanek Stalinovega življenja je imel na cerkev malo fizičnih napadov, vendar se je preganjanje stopnjevalo leta 1947, nato pa je bilo znova razglašeno, da članstvo v komsomolu ali zasedba učiteljskega položaja ni združljivo z verskim prepričanjem. Protiverska propaganda se je v časopisih obnavljala, vendar z veliko manj moči kot prej. Pogosto se je propaganda vzdržala omenjanja religije posebej in bi zanjo uporabila nekaj evfemizma. Od leta 1946 je sovjetski tisk začel kritizirati pasivni odnos do vere, zlasti v mladinskih organizacijah, kot sta Komsomol in Pionirji. Kritiziral je javne šole, kjer je zahteval ponovno aktiviranje protiverske propagande na vseh ravneh. Leta 1947 je bilo ustanovljeno Vseslovensko društvo za širjenje političnega in znanstvenega znanja, skratka Znanie, ki je dejansko podedovalo vlogo, ki jo je LMG pustila kot protireligijski propagandni organ. To je bila mnogo bolj znanstvena ustanova kot LMG, vendar je bila zelo raznolika, tako da so se ji lahko pridružili tudi verniki. Leta 1949 je trdil, da je imel 40.200 polnopravnih in pridruženih članov. Centralni komite CPSU je leta 1949 kritiziral organizacijo, ker ni imela dovolj članstva, zlasti znanstvenega, ni bila dovolj pozorna na ateistično propagando in je na svojih predavanjih pokazala premalo skrbi za ideološke vsebine. Odbor je pozval, naj se preoblikuje v množično prostovoljno organizacijo sovjetske inteligencije (opomba: to ne pomeni, da se ljudje dejansko ne morejo pridružiti), pozval je, naj ima v svojih predavanjih več ideološke vsebine in da bodo vsa predavanja  pred oddajo v odobritev. Leta 1950 je trdil, da ima 243.000 polnopravnih in pridruženih članov z 1800 institucionalnimi člani. Na koncu se je do leta 1972 povzpelo na 2 470 000 članov, vključno s 1700 člani Zveze in republikanskih akademikov znanosti ter 107 000 profesorji in doktorji znanosti; vodili so „Hiše znanstvenega ateizma“ v sovjetskih mestih. Akademija znanosti ZSSR je leta 1950 objavila svojo prvo povojno ateistično revijo, ki pa jo je nadaljevala šele od leta 1954. 7. julija 1954 je CK KPJ ugotovil, da so pravoslavna cerkev in druge krščanske sekte s svojimi pridigami in javnimi dejavnostmi (ki so bile po zakonodaji iz leta 1929 še tehnično nezakonite) tehnično nezakonite, pritegnile veliko mladih in da je več verskih služb. Odbor je zato javne institucije pozval, naj okrepijo protiversko propagando. Prav tako je pozval k nasičenosti vseh šolskih predmetov z ateizmom in k okrepitvi protiverskega izobraževanja. 10. novembra 1954 je Odbor izdal nasprotno resolucijo (po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] je prišlo do pomanjkanja politične enotnosti), ki je kritizirala samovoljnost v protiverski kampanji ter uporabo obrekovanja in žaljivk proti vernikom. Javne ustanove so v odgovor na resolucijo julija 1954 v naslednjih letih začele proizvajati več protiverske propagande. Akademija znanosti je leta 1957 objavila svoj letopis Muzeja zgodovine vere in ateizma, Znanie pa bi leta 1959 začelo izdajati mesečnik z naslovom Nauka in religija (Nauka in religija), ki bi bil nekoliko podoben predvojnemu Bezbozhnik. Do začetka osemdesetih let je narasel iz 100.000 izvodov na 400.000, nato pa se je zmanjšal na 340.000 ali 350.000. Šolski sistem je v svojem učnem načrtu začel razvijati tudi ateistična gradiva. Na primer, v enem objavljenem učbeniku je bilo zapisano: "Religija je fantastičen in perverzen odsev sveta v človekovi zavesti ... Religija je postala medij duhovnega zasužnjevanja množic." Za obdobje v letih, ki sledijo kmalu po letu 1954, je bilo značilno veliko liberalizma do verskega prepričanja, vendar se je bilo to konec petdesetih let. Cerkev je bila v tem obdobju zgrajena in število krstov ter kandidatov za semenišče se je povečalo. == Nadaljevanje protiverske kampanje == [[Slika:Crusade Stamp 3.png|sličica|326x326_pik|Pečat, 1951, kampanje Križarske vojne za svobodo za spodbujanje Radia Free Europe. Prikazuje svetel svet verske strpnosti (zgoraj) v nasprotju s mračnim in peklenskim komunističnim zatiranjem (spodaj).]] Novo obdobje preganjanja cerkve se je začelo v poznih petdesetih letih v času vladanja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Cerkev je od leta 1941 precej napredovala in vlada je menila, da je treba sprejeti ukrepe za odziv. Dve državni organizaciji za nadzor vere v državi (ena za pravoslavne, druga za vse ostale) sta med letoma 1957 in 1964 spremenili svoje funkcije. Prvotno jih je Stalin ustanovil leta 1943 kot organe za zvezo med verskimi skupnostmi in državo. V letih vladanja Hruščova je bila njihova funkcija ponovno interpretirana kot diktatorski nadzorniki verskih dejavnosti v državi. Nova navodila, izdana leta 1958, so napadla položaj samostanov, saj so jih obdavčili, odrezali njihovo zemljo in si prizadevali zapreti, da bi oslabili cerkev. Od leta 1959 do 1964 je preganjanje delovalo na več ključnih ravneh: 1. Prišlo je do množičnega zaprtja cerkva (do leta 1965 se je število odprtih zmanjšalo iz 22.000 na 7.000) 2. Zapiranje samostano ter okrepitev zakonodaje iz leta 1929 o prepovedi romanja 3. Zaprtje večine še obstoječih semenišč in prepoved pastoralnih tečajev 4. Prepoved vseh storitev zunaj cerkvenih zidov in beleženje osebne identitete vseh odraslih, ki zahtevajo cerkveni krst, poroko ali pogreb. Neizpolnjevanje teh predpisov s strani duhovščine bi vodilo v prepoved njihove državne registracije (kar je pomenilo, da brez posebnega državnega dovoljenja sploh ne bi mogli več opravljati nobenega pastoralnega dela ali liturgije). 5. Odvzem starševskih pravic pri poučevanju vere svojim otrokom, prepoved prisotnosti otrok pri cerkvenih obredih (začetek leta 1961 pri baptistih in nato razširitev na pravoslavne leta 1963) in dajanje evharistije otrokom, starejšim od štiri leta. 6. Prisilna upokojitev, aretacije in zaporne kazni duhovnikom, ki so kritizirali [[ateizem]] ali protiversko kampanjo, ki so izvajali krščansko dobrodelnost ali so religijo z osebnim zgledom naredili priljubljeno. 7. Prav tako je bilo prepovedano zvonjenje cerkvenih zvonov in bogoslužja podnevi v nekaterih podeželskih okoljih od maja do konca oktobra pod pretvezo o zahtevah za delo na terenu. Sovjetska vlada je sprejela številne metode ustvarjanja situacij, ki so omogočale zakonsko zaprtje cerkva ali semenišč (npr. Zavrnitev izdaje dovoljenj za popravilo stavb, nato pa zaprtje cerkva, ker niso bile varne). Protiverska vzgoja in protiverska propaganda sta se okrepili in povečali. Stalinova zapuščina toleriranja cerkve po letu 1941 je bila kritizirana kot prelom z Leninom. Leta 1960 je Centralni komite vrnil "individualno delo" med verniki, kar je bil koncept, ki so ga uporabljali v tridesetih letih prejšnjega stoletja. To je bila praksa, da so učitelji ateisti (imenovani z različnimi javnimi ustanovami, vključno s KP, Komsomolom, Znaniem in sindikati) obiskovali znane verske vernike na njihovih domovih, da bi jih prepričali, naj postanejo ateisti. V večini primerov so bili mentorji verniki.  Če vernik ne bi bil prepričan, bi mentor na to opozoril njihov sindikat ali strokovne kolektive, "zaostalost in vztrajnost" določenih vernikov pa so predstavili na javnih sestankih. Če to ne bi delovalo, bi sledilo upravno nadlegovanje na delovnem mestu ali v šoli, verniki pa bi bili pogosto izpostavljeni slabše plačanim delovnim mestom, blokiranju napredovanja ali izključitvi s fakultete, če bi bil vernik na fakulteti. Učitelji so običajno fizično kaznovali verne šolarje. Sovjetski mediji so dejansko poročali o zaprtju cerkva in semenišč kot odraz naravnega upada ljudi, ki so sledili verski veri. Vlada je leta 1961 duhovnikom prepovedala uporabo kakršnih koli disciplinskih ukrepov za vernike. Duhovniki so bili spremenjeni v zaposlene v skupini laikov, ki so po zakonu 'imeli v lasti' župnijo. Država je poskušala doseči več prebegov od duhovščine do ateizma, čeprav bi imeli le majhen uspeh. Uvedeni so bili ukrepi, ki so posegali v duhovno življenje cerkve in so uničili njene finančne zmožnosti.  Kontrolirali so duhovnike, da bi našli primere, kjer bi jih lahko prijeli zaradi kršitve zakona. Za pomoč proti verskemu boju so bile ustanovljene nove javne ustanove. Krhkost v protiverskem boju je bila kritizirana, o metodologiji pa so razpravljali na konferencah in na druge načine. Ocenjuje se, da je bilo med letom 1917 in koncem Hruščove vladavine ubitih 50.000 duhovnikov. Število žrtev verjetno to močno presega. Člane cerkvene hierarhije so zaprli ali izgnali, njihova mesta je prevzela poslušna duhovščina, med katerimi je bilo veliko povezanih s KGB. == 1964 - 1971 == Po Hruščovem padcu so sovjetski pisatelji začeli previdno dvomiti o učinkovitosti njegove protiverske kampanje. Prišli so do splošnega zaključka, da ni uspel v širjenju ateizma in da je samo razjezil vernike ter jih potisnil pod zemljo, kjer so bili za državo bolj nevarni. Prav tako je vzbudil simpatije številnih nevernikov in ravnodušnih ljudi. Množična preganjanja so se po Hruščovu ustavila, čeprav bi bilo malo zaprtih cerkva ponovno odprtih, redki pa so se ujemali s tistimi, ki so jih zaprle lokalne oblasti. Dve glavni protiverski nadaljevanki, Letnik Muzeja zgodovine vere in ateizma ter Problemi zgodovine vere in ateizma sta kmalu prenehali izhajati. To je morda odraz negativnega odnosa do tako dvomljivih šolskih publikacij med pristnimi učenjaki, ki so bili del institucij, ki so pripravile te dokumente. 10. novembra 1964 je Centralni komite KPJ sprejel resolucijo, v kateri je ponovno potrdil prejšnja navodila, da so dejanja, ki užalijo vernike ali povzročajo upravno vmešavanje v cerkev, nesprejemljiva. Načelo preganjanja vere z namenom širjenja ateizma pa ni izginilo, tudi če so metodologijo ponovno pregledali po Hruščovu. Številna tajna, neuradna navodila, namenjena zatiranju Cerkve, so bila v času Brežnjevega nadzora sprejeta v uradne zakone, ki so s tem pravno legitimirali številne vidike preganjanj. Eden od prvih znakov spremembe politike so bili članki v uradnem tisku, ki so poročali, da je bilo milijone vernikov, ki so podpirali komunizem, vključno s posebno levičarskimi verskimi gibanji v zahodnem in tretjem svetu (npr. Osvobodilna teologija v Latinski Ameriki), in da vsi vere ne bi smeli napadati. Akademija za družbene vede CK KPJ je dobila funkcijo objavljanja večjih študij o veri in ateizmu, kar je prej delala Akademija znanosti. Nova publikacija "Problemi znanstvenega ateizma" je nadomestila "Probleme zgodovine in ateizma" leta 1966. Nova publikacija je bila manj znanstvena kot prejšnja in je vsebovala intelektualno bolj grobo kritiko religije. Leta 1965 sta bila sveta za verska vprašanja v državi združena v Svet za verske zadeve (RAK). Ta novi organ je dobil uradno zakonodajo, ki mu je dajala diktatorska pooblastila za upravljanje verskih organov v državi (prej sta dve organizaciji, ki sta bili pred njim, uporabljali ta pooblastila po neuradnih navodilih).  Nekaj ​​let kasneje je namestnik vodje bonitetne agencije V. Furov v poročilu CK KPJ zapisal: „Sinoda je pod nadzorom bonitetne agencije. Vprašanje izbire in razporeditve njenih stalnih članov je v celoti v rokah bonitetne agencije, kandidature rotirajočih članov se predhodno uskladijo tudi z odgovornimi uradniki bonitetne agencije.  Patriarh Pimen in stalni člani sinode pripravljajo dnevni red vseh zasedanj sinode v pisarnah bonitetne agencije ... in usklajujejo [z nami] končne „odločitve svete sinode“. Država ni dovolila ponovnega odprtja semenišč do konca osemdesetih let, vendar se je strinjala, da bo omogočila razširitev treh semenišč in dveh podiplomskih akademij v državi, ki niso bili zaprti. Obseg protireligijske propagande v predavanjih, [[Knjiga|knjigah]], [[Tisk|tisku]], člankih itd. se je na splošno zmanjšal po letu 1964. Naklada tiskanih del pa bi presegla tisto, kar je bilo pod Hruščovom. V protiverski propagandi torej ni prišlo do zatišja, čeprav so takratni partijski dokumenti pri kritiziranju vere uporabljali manj neposreden jezik. Ton protiverske propagande se je znižal in postal manj zloben, kot je bil v preteklih letih. To je povzročilo nekaj kritik s strani Pravde, ki je urejala vse večjo ravnodušnost do protiverskega boja. Znane so kritizirali, ker je zmanjšal obseg protiverskih predavanj. Komsomol je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v notranjem komsomolu in v partijskih dokumentih kritiziran zaradi ohlapnosti pri protiverskem delu med mladimi. Z resolucijo 15. komsomolskega kongresa leta 1966 je bilo v okviru prenove ideologije in ateizma med sovjetsko mladino sklenjeno ustanoviti posebne republiške in okrožne komsomolske šole po vzoru partijskih šol. Decembra 1971 je bilo ustanovljeno "Filozofsko društvo ZSSR" z namenom (namesto da bi sledilo resnici) "neutrudne ateistične propagande znanstvenega materializma in ... boja proti revizionističnim strpnim težnjam do religije, proti vsem popuščanjem verski Weltanschauung. To je izhajalo iz resolucije CK KPJ iz leta 1967. Duhovniki, ki so kršili zakon, so bili lahko kaznovani, posvetnim oblastem, ki so kršile zakone o verskih kultih, pa ni bila izrečena nobena pravna kazen. Kljub upadanju neposrednega preganjanja so sovjetski mediji v letih po Hruščovem padcu poročali, da se verski obredi (na primer poroke, krsti in pogrebi) zmanjšujejo, pa tudi dejansko število ljudi, ki izvajajo vero. To je bilo predstavljeno kot naraven proces in ne kot posledica terorja, nadlegovanja, groženj ali fizičnih zaprtosti, kot je bilo značilno za prejšnja protireligijska dela. Kakovost študij, ki so odkrile te številke, so postavljali pod vprašaj znanstveniki, tudi implicitno celo sovjetski učenjaki. Sovjetski mediji so poskušali popularizirati klube KVAT (klube militantnega ateizma), vendar niso našli nobenega uspeha nikjer razen v [[Latvija|Latviji]]. Podobni klubi so dosegli nekaj uspeha v zahodni [[Ukrajina|Ukrajini]]. == Obnova preganjanja v sedemdesetih letih == Agresivnejše obdobje protiverskega preganjanja se je začelo sredi sedemdesetih let po spremembah protiverske zakonodaje iz leta 1929 in iz leta 1975 in 25. kongresu stranke. To je povzročilo posledico naraščajoče zaskrbljenosti zaradi brezbrižnosti, zlasti med mladimi, do protiverskega boja, pa tudi vse večjih vplivov Cerkve. Protiverska propaganda se je okrepila. Hkrati je protireligijska propaganda vse bolj razlikovala med domnevno lojalno večino vernikov in državnimi sovražniki, ki so zasedli obrobje vere. Duhovniki in škofje, ki se niso popolnoma podredili državi in/ali so se ukvarjali z verskimi dejavnostmi zunaj rutinskega izvajanja verskih obredov, so veljali za državne sovražnike. Škofje, ki so jih kritizirali zaradi "visoke verske dejavnosti", so razselili po vsej državi. Svet za verske zadeve je trdil, da je prevzel nadzor nad patriarhovo sinodo, ki je morala svoja zasedanja in odločitve usklajevati z bonitetno agencijo. Cerkvena hierarhija ne bi mogla imeti disciplinskih pooblastil. Medtem ko je država dopuščala svobodo pridig in homilij, je bila ta svoboda omejena, saj so lahko bile le 'izključno verskega značaja' (v praksi je to pomenilo, da duhovniki, ki so pridigali proti ateizmu in državni ideologiji, niso bili zaščiteni). Mlako duhovščino so dopuščali, duhovščino z misijonarsko vnemo pa je bilo mogoče odjaviti. Ljudje, ki so bili bolj izobraženi ali so zasedli pomembnejše položaje, so bili podvrženi ostrejšemu nadlegovanju in kaznovanju kot tisti, ki niso bili izobraženi. Versko mladino na fakultetah je bilo včasih mogoče poslati v psihiatrične bolnišnice, ker bi bila samo oseba s psihološko motnjo še vedno verna, potem ko bi prešla celotno protiversko izobraževanje. Leta 1975 je bonitetna agencija dobila uradni pravni nadzor nad državo (pred tem je imela neuradni nadzor). Vsaka župnija je bila dana na voljo bonitetni agenciji, ki je edina imela pooblastilo za registracijo. RAK bi lahko samovoljno odločala o registraciji verskih skupnosti in jim dovolila čaščenje ali ne. To politiko so spremljali ustrahovanje, izsiljevanje in grožnje duhovniku, v celoti pa naj bi demoraliziralo Cerkev. Sovjetsko ustavo iz leta 1977 so oblasti včasih razlagale tako, da vsebuje zahtevo, da morajo starši svoje otroke vzgajati kot ateiste. Zakonsko je bilo mogoče staršem odvzeti otroke, če jih niso vzgajali kot ateiste, vendar so bile te zakonske omejitve uveljavljene le selektivno, ko so se oblasti za to odločile. Metodologija protiverske propagande je bila izpopolnjena in stare metode so bile kritizirane, udeleženci pa zaradi ohlapnosti. Centralni komite CPSU je leta 1979 izdal pomembno resolucijo, ki je pozival k močnejši protiverski propagandi. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se pojavile govorice, da je Pisarov opravil obsežno znanstveno študijo, ki je očitno v nasprotju z uradnimi podatki o opuščanju vere, vendar zaradi tega nikoli ni bila objavljena. CC je leta 1983 izdal še eno resolucijo, ki je obljubila, da bo ideološko delo proti veri glavna prednostna naloga partijskih odborov na vseh ravneh. Cerkev in država sta v letih pred 1.000. obletnico sprejetja Rusije v krščanstvo, ki so jo opazovali leta 1988, vodili propagandni boj glede vloge Cerkve v zgodovini Rusije. Do leta 1987 se je število delujočih cerkva v Sovjetski zvezi zmanjšalo na 6893, število delujočih samostanov pa na le 18. == Prodor sovjetskih tajnih služb v cerkve == Po arhivu Mitrokhina in drugih virih je bil Moskovski patriarhat ustanovljen po naročilu Stalina leta 1943 kot prednja organizacija NKVD in kasneje KGB. Vse ključne položaje v Cerkvi, vključno s škofi, je odobril Ideološki oddelek  CPSU in KGB. Duhovniki so bili uporabljeni kot nosilci vpliva v Svetovnem svetu cerkva in frontnih organizacijah, kot so Svetovni mirovni svet, Krščanska mirovna konferenca in Društvo Rodina ("domovina"), ki ga je leta 1975 ustanovil KGB. Bodoči ruski patriarh Aleksije II je dejal, da je Rodina kot eden vodilnih organizatorjev ustvarjena za "vzdrževanje duhovnih vezi z našimi rojaki". Po arhivu in drugih virih je Alexius delal za KGB kot agent DROZDOV in od agencije prejel častno navedbo za različne storitve. Duhovniki so tudi zaposlovali obveščevalne agente v tujini in vohunili za rusko diasporo. Te Mitrokhinove podatke potrjujejo drugi viri. Govorilo se je, da je infiltracija duhovnikov KGB celo dosegla to, da so agenti KGB poslušali priznanja. == Glasnost == Od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je oblast vodil [[Mihail Gorbačov]], so nove politične in družbene svoboščine povzročile, da so bile številne cerkvene zgradbe vrnjene cerkvi, ki so jih obnovili lokalni farani. Ključna točka v zgodovini Ruske pravoslavne cerkve je bila leta 1988 - tisočletna obletnica krsta Kijevske Rusije. Moskovski patriarhat je uspešno izvedel pritisk, da bi dobil revizijo nekaterih protiverskih zakonov. Januarja 1981 so bili duhovniki v svojem davčnem statusu prekvalificirani iz obdavčitve zasebnega trgovskega podjetja (kot so bili prej) v enako obdavčitev kot v zasebni medicinski praksi ali pri zasebnih pedagogih. Ta nova zakonodaja je duhovniku dala tudi enake premoženjske in dedne pravice ter privilegije, ki so bili državljanom podeljeni, če so bili veterani vojne. Župnijska laična organizacija 20 oseb, ki so bile lastnica župnije, je dobila status pravne osebe s svojimi ustreznimi pravicami in možnostjo sklepanja pogodb (Lenin je cerkvi leta 1918 odvzel ta status). Prvič po dolgih letih so verska društva lahko zakonito imela v lasti svoje bogoslužne hiše. Vendar je v tej zakonodaji še vedno ostalo nekaj dvoumnosti, ki so dopuščale prostor za ponovno razlago, če je država želela ustaviti "nenadzorovano" razširjanje gradnje novih cerkva. Državni zastopniki bi lahko še vedno močno infiltrirali verska telesa zaradi pooblastila lokalnih oblasti, da zavrnejo izvoljene župnijske uradnike in namestijo svoje ljudi v laično organizacijo, ki je lastnica župnije, kar pomeni, da tudi če imajo lastništvo nad svojimi cerkvami, še vedno je bil dejansko v rokah države. Največji dobiček te nove zakonodaje pa je bil v tem, da so otroci, stari deset let in več, lahko aktivno sodelovali pri verskih obredih (npr. Služenje kot akoliti, psalmisti, v pevskih zborih) in da so lahko otroci vseh starosti v cerkvi prisotni med  storitve in tudi prejemanje obhajila. Profesorji na teoloških šolah in vsi duhovniki ter laiki, ki so delali na Oddelku za zunanje cerkvene odnose Cerkve, so bili podobno obdavčeni kot vsi sovjetski zaposleni v priznanju njihovega prispevka k pozitivni sovjetski podobi v tujini. Državni dodatek k razširitvam v obstoječa semenišča je obrodila sadove in v zgodnjih osemdesetih letih se je število študentov na teh ustanovah povečalo na 2.300 dnevnih in dodatnih študentov (leta 1964 jih je bilo le 800). Verska društva so leta 1985 dobila nadzor nad lastnimi bančnimi računi. Ta zakonodaja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaznamovala nov odnos sprejemanja vere s strani države, ki se je odločila, da je najboljše, kar lahko naredi, preprosto zmanjšati, kar se ji zdi škodljiv vpliv vere. Medtem, ko je država v 80. letih prejšnjega stoletja poskušala okrepiti preganjanje religije, je cerkev to vse bolj doživljala kot zgolj zadrževalne napade ideološko bankrotiranega, a še vedno fizično močnega sovražnika. Vrhovni voditelji strank so se vzdržali neposredne vpletenosti v novo ofenzivo, morda zaradi negotovosti glede njihovega potencialnega uspeha in želje, da bi imeli nekaj manevrske sposobnosti v skladu z željo, da bi se na predvečer tisočletne obletnice spreobrnjenja Rusije v vernike preveč izognili nasprotovanju vernikom krščanstva. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] je ruska vlada do neke mere odkrito sprejela Rusko pravoslavno cerkev in prišlo je do renesanse v velikem številu vernikov v Rusiji. == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku]] == Sklici == <references responsive="" /> [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:Kristjani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Preganjanje kristjanov]] hiky3e6jov5n8pcdtj9m6vu8qcxznkl Velika kitajska lakota 0 509229 5747629 5743145 2022-08-26T21:27:59Z Zm05gamer 180058 razširitev, dodanih več informacij iz ang in fra wiki, preneseni sklici wikitext text/x-wiki '''Velika kitajska lakota''' (kitajsko: 三年大饥荒, "tri leta velike lakote") je bilo obdobje med letoma 1959 in 1961 v zgodovini [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] (LRK), za katero je značilna razširjena katastrofalna lakota. Nekateri znanstveniki so vključili tudi leti 1958 ali 1962. Velika kitajska lakota velja za najsmrtonosnejšo lakoto in eno največjih nesreč, ki jih je povzročil človek v človeški zgodovini, z ocenjenim številom smrtnih žrtev zaradi lakote, ki se giblje v desetinah milijonov (nekatera poročila prikazujejo tudi 15 do 55 milijonov žrtev).<ref name="#1">{{Navedi splet|url=http://www.gov.cn/test/2008-06/23/content_1024934_2.htm|title=关于建国以来党的若干历史问题的决议}}</ref> {{Infopolje Dogodek|name=Velika kitajska lakota|Location=[[Ljudska republika Kitajska]]|date=1959–1961|Deaths=15–55 milijonov ljudi|cause=Posledica velikega preskoka naprej, naravne katastrofe, neuspešne kmetijske kampanje}} Glavni dejavniki, ki so prispevali k veliki lakoti, so bile politike pod vodstvom kitajskega komunističnega voditelja [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], kot so [[veliki skok naprej]] (1958 do 1962) in ljudska revolucija, kot tudi neučinkovita distribucija [[Hrana|hrane]] znotraj nacionalnega načrtnega gospodarstva, ki je zahtevalo uporabo slabih kmetijskih tehnik, kampanja štirih škodljivcev, ki je zmanjšala populacije [[Ptiči|ptic]] (kar je povzročilo ekosistemske motnje), prekomerno poročanje o pridelavi [[Žito|žita]] in naročilo milijonom kmetov, naj preidejo na proizvodnjo železa in jekla.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/121344.pdf?v=d461ad5001da989b8f96cc1dfb3c8ce7|title=Resolution on Certain Questions in the History of Our Party since the Founding of the People's Republic of China}}</ref> Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih obtoževal, da so kradli in delili žito. Na tajnem sestanku v [[Šanghaj|Šanghaju]] konec leta 1959 je Mao izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal:<blockquote>Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela.</blockquote> Med konferenco sedem tisoč kadrov v začetku leta 1962 je Liu Shaoqi uradno pripisal 30 % lakote naravnim nesrečam in 70 % napakam, ki jih je povzročil človek ("三分天灾, 七分人祸"). Po sprožitvi reform in odpiranja je kitajska komunistična partija (KPK) junija 1981 uradno izjavila, da je lakota poleg nekaterih naravnih nesreč predvsem posledica napak velikega skoka naprej in protidesničarske kampanje in kitajsko-sovjetskega razkola.<ref name="#1"/><ref name="#2"/> == Vzroki == === Veliki preskok naprej === [[Slika:Backyard furnace4.jpg|sličica|Dvoriščne peči za proizvodnjo jekla.]] Ker je bila vzpostavitev proizvodnje železa in jekla opredeljena kot bistveni pogoj za gospodarski napredek, je bilo na milijone kmetov prisiljenih zapustiti svoje kmetije, da bi zagotovili delovno silo, potrebno za to novo dejavnost.<ref name=":12">[http://www.histoire.presse.fr/lhistoire/300/les-annees-mao-revolution-et-tragedie-29-06-2005-5426 Les années Mao : révolution et tragédie] Magazine Histoire {{citation|Le pire pour les paysans est que là où les productions n’augmentaient que de 4 à 5 % - ce qui n’était déjà pas si mal -, on annonçait des croissances de 100 %, voire 150 %. Or les achats forcés de produits agricoles par l’État étaient fixés en fonction des productions déclarées : la tragédie était dès lors programmée dans de nombreux villages. Résultat : dès le courant de 1958, la disette s’étend, et parfois la famine. Des maladies comme l’[[hydropisie]] apparaissent, des épidémies se répandent. A tout cela s’ajoutent des inondations dans le Sud et une sécheresse épouvantable dans le Nord. Si bien que, jusqu’en 1962, la Chine se débat dans une misère effroyable cf. ci-dessus. Le cannibalisme et l’anthropophagie réapparaissent.}}</ref> Sinolog [[Jean-Luc Domenach]] navaja, da je bila napovedana 100-odstotna, celo 150-odstotna rast v veliki meri zavajajoča. Vendar so bili prisilni odkupi kmetijskih proizvodov s strani države določeni glede na prijavljeno proizvodnjo. Posledično so lokalni uradniki še naprej prirejali podatke in pretiravali s kmetijsko proizvodnjo (浮夸风).<ref>{{Article|langue=zh-CN|auteur1=|titre=学者：“大跃进”是毛泽东版“中国梦”|périodique=BBC News|date=2014-11-13|lire en ligne=https://www.bbc.com/zhongwen/simp/china/2014/11/141113_great_leap_forward|consulté le=2020-06-28}}</ref> === Ljudska kolomuna === Med [[Veliki skok naprej|velikim preskokom naprej]] je bilo kmetijstvo organizirano v ljudske komune in prepovedano je bilo obdelovanje zasebnih parcel. Leta 2008 je Yang Jisheng želel povzeti učinke teh novih proizvodnih ciljev:<blockquote>»V Xinyangu so bili lačni ljudje pred vrati skladišča žita. Ko so umirali, so vzklikali "Komunistična partija, predsednik Mao, rešite nas!" Če bi odprli skladišča v Henanu in Hebeiju, noben ne bi umrl. Ker je okoli njih umiralo na tisoče ljudi, uradniki niso pomislili, da bi jih rešili. Njihova edina skrb je bila pravilna izvedba oddaje žita. </blockquote> === Kmetijska tehnika === Skupaj s kolektivizacijo je centralna vlada odredila več sprememb kmetijskih tehnik, ki so temeljile na teorijah ruskega psevdoznanstvenika [[Trofim Denisovič Lisenko|Trofima Denisoviča Lisenka]]. Ena od teh teorij se je nanašala na gostoto kmetijskih nasadov, ki se je potrojila.<ref name=":2">''The People's Republic of China 1949-76'', second edition, Michael Lynch (London: Hodder Education, 2008), {{p.|57}}</ref> Teorija [[Trofim Lyssenk|Trofima Lyssenka]] je bila, da rastline iste vrste med seboj ne bodo tekmovale. V praksi pa je ravno nasprotno, da je prišlo do zamikov v rasti, kar je povzročilo močan padec pridelka. Druga kmetijska politika je temeljila na zamislih [[Terentij Malcev|Terentija Malceva]], Lisenkovega kolega, ki je spodbujal kitajske kmete, naj orjejo zemljo globlje (do 1 ali 2 metra), saj je verjel, da je zemlja bolj rodovitna v globini, kar bi omogočilo, po njegovem mnenju zelo močna rast korenin. Vendar pa so bili kamenje in pesek, zagotovo neuporabni za kmetijstvo, izkopani, kar je povzročilo pokop zgornje plasti zemlje. === Kampanja štirih škodljivcev === V kampanji štirih škodljivcev naj bi državljani ubijali vrabce in druge divje ptice, ki so jedle [[Seme|semena]], da bi zaščitili agrarna polja. Ta kampanja je bila neuspešna in je povzročila eksplozijo populacije škodljivcev, zlasti žuželk, škodljivih za pridelke, kar je negativno vplivalo na proizvodnjo žita. === Vladna politika === [[Slika:1957 Mao Zedong on airplane.jpg|sličica|234x234_pik|[[Mao Cetung]] na letalu leta 1957.]] Glede na delo Amartya Sena, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo in strokovnjaka za lakote, večina lakot ni le posledica zmanjšanja proizvodnje hrane, ampak tudi neučinkovite ali neustrezne distribucije hrane, ki jo pogosto poslabša pomanjkanje informacij in dejansko, zanikanje razsežnosti problema s strani oblasti. V primeru kitajske lakote se je mestno prebivalstvo zaščitilo, da bi zagotovilo določeno količino porabe žita. Lokalni uradniki na podeželju so zaradi nove gospodarske organiziranosti zaradi napovedane dosežene proizvodnje čisto preveč zmanjšali lastno proizvodnjo. Posledično so imeli kmetje veliko manj ostankov pridelka kot običajno. === Naravne nesreče === Te korenite spremembe v organizaciji kmetijstva so sovpadale z neugodnimi vremenskimi razmerami, kot so [[Suša|suše]] in [[Poplava|poplave]]. Julija 1958 je Rumena reka narasla in poplavila vzhodno Kitajsko.<ref name=":16">{{lien web|titre=关于黄河、长江、淮河、永定河防御特大洪水方案的报告（摘要）_中国人大网|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/wxzl/2000-12/26/content_1671.htm|website=www.npc.gov.cn|consulté le=2020-04-23}}</ref> Leta 1960 je določena suša v kombinaciji z drugimi meteorološkimi dogodki prizadela 55 % pridelkov, medtem ko približno 60 % pridelkov na severu Kitajske sploh ni prejemalo deževnice.<ref name="Atimes">[http://www.atimes.com/atimes/China/FD01Ad04.html Asia times online]</ref> Vendar pa obstajajo nesoglasja o pomenu suše in poplav pri povzročitvi katastrofalne kitajske lakote.<ref name=":9">{{Article|langue=en-US|prénom1=Jonathan|nom1=Mirsky|titre=Unnatural Disaster|périodique=The New York Times|date=2012-12-07|issn=0362-4331|lire en ligne=https://www.nytimes.com/2012/12/09/books/review/tombstone-the-great-chinese-famine-1958-1962-by-yang-jisheng.html|consulté le=2020-06-28}}</ref><ref name=":8">{{Article|langue=en-GB|prénom1=Tania|nom1=Branigan|titre=China's Great Famine: the true story|périodique=The Guardian|date=2013-01-01|issn=0261-3077|lire en ligne=https://www.theguardian.com/world/2013/jan/01/china-great-famine-book-tombstone|consulté le=2020-06-28}}</ref><ref name=":02">{{article|prénom=Vaclav|nom=Smil|titre=China's great famine: 40 years later|journal=BMJ : British Medical Journal|volume=319|numéro=7225|date=1999-12-18|issn=0959-8138|pmid=10600969|pmc=1127087|doi=10.1136/bmj.319.7225.1619|pages=1619–1621}}</ref> Po podatkih, ki jih je objavila Kitajska akademija meteoroloških znanosti (中国气象科学研究院), suša leta 1960 ni bila neobičajna, njena resnost pa je veljala le za "blago" v primerjavi z drugimi leti - bila je manj resna od tistih v letih 1955, 1963, 1965-1967 in tako naprej.<ref>{{lien web|langue=zh|titre=高素华: 1951～1990年全国降水量距平变化图|url=http://www.yhcw.net/famine/Research/ClimatePic/r020904a.htm|website=炎黄春秋|consulté le=2020-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190809165558/http://www.yhcw.net/famine/Research/ClimatePic/r020904a.htm|archive-date=9 August 2019}}</ref> Poleg tega je [[Xue Muqiao]] (薛暮桥), takratni vodja kitajskega državnega statističnega urada, leta 1958 dejal, da pretiravajo z naravnimi nesrečami in razbremenijo uradne odgovornosti za smrti zaradi lakote.<ref name=":72">{{lien web|langue=en|prénom=Zheping|nom=Huang|titre=Charted: China's Great Famine, according to Yang Jisheng, a journalist who lived through it|url=https://qz.com/633457/charted-chinas-great-famine-according-to-yang-jisheng-a-journalist-who-lived-through-it/|website=Quartz|consulté le=2020-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200525094610/https://qz.com/633457/charted-chinas-great-famine-according-to-yang-jisheng-a-journalist-who-lived-through-it/|archive-date=25 May 2020}}</ref> Zgodovinar [[Frank Dikötter]] je trdil, da večina poplav med lakoto ni bila posledica nenavadnih vremenskih pojavov, temveč množičnih, slabo načrtovanih namakalnih projektov, ki so bili del [[Veliki skok naprej|velikega skoka naprej]]. == Posledice == === Padec proizvodnje === Neposredna posledica lakote je bil upad proizvodnje žita na Kitajskem, ki je leta 1959 upadla za 15 %.<ref name=":43">{{Lien web|titre=What Caused the Great Chinese Famine?|url=http://www.res.org.uk/society/mediabriefings/pdfs/2000/January/yang3.pdf|date=2000-01-01}}</ref> Po uradni kitajski statistiki, objavljeni leta 1984, se je kmetijska proizvodnja povečala z 200 milijonov ton leta 1958 na 143,5 milijona ton leta 1960. === Število žrtev === [[Slika:People's commune canteen.jpg|sličica|229x229_pik|Javna jedilnica (menza) ljudske občine. Slogan na steni se glasi "Jejte brez uživanja, osredotočite se na delo".]] Zaradi pomanjkanja hrane in drugih dejavnikov, ki so bili v tem obdobju neugodni za dobro počutje ljudi, je leta 1961 število prebivalcev znašalo okoli 659.590.000, za približno 13 milijonov manj kot leta 1959. Padec rodnosti zaradi lakote in lačnih ljudi v ​letih 1960-61 so dramatično vidna na tej statistiki. Rodnost se je zmanjšala z 2,922 % leta 1958 na 2,086 % leta 1960, medtem ko se je stopnja umrljivosti med temi istimi datumi povečala z 1,198 % na 2,543 %. Za primerjavo, med letoma 1962 in 1965 so bile te stopnje približno 4 % oziroma 1 %. Uradne stopnje umrljivosti kažejo veliko večje povečanje umrljivosti v nekaterih provincah Kitajske. [[Yu Dehong]], enopartijski sekretar v Xinyangu med letoma 1959 in 1960, je dejal:<blockquote>Šel sem v vas v provinci in tam videl na stotine trupel. Šel sem v drugo vas in tam videl na stotine drugih trupel. Psi naj bi jedli trupla. Rekel sem si, da to ni res, saj so pse ljudje že zdavnaj pojedli. </blockquote>Neuradne ocene so različne, a pogosto precej višje. Strokovnjaki na splošno menijo, da je vlada močno podcenila število smrtnih žrtev. [[Lu Baoguo]], poročevalec tiskovne agencije Xinhua iz mesta Xinyang, je Yangu Jishengu povedal, česar si ni upal povedati: <blockquote>Konec leta 1959 sem z avtobusom prepotoval zelo dolgo pot iz Xinyanga v Luoshan in Gushi. Skozi okno sem videla trupla v jarkih.  Na avtobusu si nihče ni upal govoriti o smrti.  V okrožju Guangshan je umrl vsak tretji človek. Čeprav so bile smrti povsod, so lokalni voditelji uživali v dobri hrani in alkoholu ... Ljudje so govorili, da je bila resnica prikrita. Nisem si je upal napisati.</blockquote>Številke, ki ocenjujejo število žrtev, se med strokovnjaki zelo razlikujejo. Mnogi profesorji in raziskovalci ocenjujejo število "nenormalnih smrti" med 15 in 55 milijoni. Sinolog [[Jean-Luc Domenach]] v svoji knjigi China: The Forgotten Archipelago ocenjuje, da je med letoma 1959 in 1962 zaradi lakote umrlo 4 milijone kitajskih zapornikov, kar je 40 % zaporniške populacije.<ref name=":7">Jean-Luc Domenach, ''[[Chine : L'archipel oublié]]'', {{p.|242}}</ref> Ocene se tako razlikujejo zaradi netočnosti podatkov, med drugim tudi zaradi prizadevanj vlade, da bi prikrila pravo stanje (vsi podatki so bili do razkritja leta 1983 označeni kot izjemno zaupni). Nekateri ljudje zaradi svoje politične vpletenosti zanikajo številne od teh ocen in navajajo "pomanjkanje zanesljivih podatkov o popisu celotnega kitajskega prebivalstva". Tako je [[Wim F. Wertheim]], zaslužni profesor Univerze v [[Amsterdam|Amsterdamu]], v članku z naslovom "[[Divji labodi in Maova agrarna strategija]]" zapisal:<blockquote>Pogosto se trdi, da v popisih iz šestdesetih let prejšnjega stoletja manjka "med 17 in 29 milijoni Kitajcev" v primerjavi z uradnimi številkami popisa iz leta 1950. Vendar te ocene nimajo nobenega videza zanesljivosti. .res je težko verjeti, da se je kitajsko prebivalstvo v razmeroma kratkem času (1953-1960) povečalo s 450 na 600 milijonov ljudi. </blockquote> === Kanibalizem === Obstajajo številna ustna poročila in nekaj uradnih dokumentov o človeškem [[Kanibalizem|kanibalizmu]] v času lakote.<ref>{{ouvrage|nom=Dikötter|prénom=Frank|titre=Mao's Great Famine: The History of China's Most Devastating Catastrophe, 1958–1962|année=2010|isbn=978-0-80277768-3|pages=320–323|chapter=36. Cannibalism}}</ref> Da bi preživeli, so se morali ljudje zateči k zaužitju vseh možnih sredstev, vključno z zauživanjem umazanije in celo s človeškim mesom.<ref>{{ouvrage|url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1nq1qr|titre=The Great Famine in China, 1958-1962: A Documentary History|date=2012|éditeur=Yale University Press|isbn=978-0-300-17518-9|pages=59-71|langue=en|chapter=Chapter Four Cannibalism (Late 1959–Early 1961)}}</ref> Zaradi obsega lakote je bil kanibalizem opisan kot "v obsegu, ki mu ni para v zgodovini 20. stoletja". == Glej tudi == * [[Veliki preskok naprej]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katastrofe leta 1959]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1960]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1961]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1962]] [[Kategorija:Lakote]] adajoaasn8gs213n8jmg8wrpl4d5gkf 5747630 5747629 2022-08-26T21:28:40Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki '''Velika kitajska lakota''' (kitajsko: 三年大饥荒, "tri leta velike lakote") je bilo obdobje med letoma 1959 in 1961 v zgodovini [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] (LRK), za katero je značilna razširjena katastrofalna lakota. Nekateri znanstveniki so vključili tudi leti 1958 ali 1962. Velika kitajska lakota velja za najsmrtonosnejšo lakoto in eno največjih nesreč, ki jih je povzročil človek v človeški zgodovini, z ocenjenim številom smrtnih žrtev zaradi lakote, ki se giblje v desetinah milijonov (nekatera poročila prikazujejo tudi 15 do 55 milijonov žrtev).<ref name="#1">{{Navedi splet|url=http://www.gov.cn/test/2008-06/23/content_1024934_2.htm|title=关于建国以来党的若干历史问题的决议}}</ref> {{Infopolje Dogodek|name=Velika kitajska lakota|Location=[[Ljudska republika Kitajska]]|date=1959–1961|Deaths=15–55 milijonov ljudi|cause=Posledica velikega preskoka naprej, naravne katastrofe, neuspešne kmetijske kampanje}} Glavni dejavniki, ki so prispevali k veliki lakoti, so bile politike pod vodstvom kitajskega komunističnega voditelja [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], kot so [[veliki skok naprej]] (1958 do 1962) in ljudska revolucija, kot tudi neučinkovita distribucija [[Hrana|hrane]] znotraj nacionalnega načrtnega gospodarstva, ki je zahtevalo uporabo slabih kmetijskih tehnik, kampanja štirih škodljivcev, ki je zmanjšala populacije [[Ptiči|ptic]] (kar je povzročilo ekosistemske motnje), prekomerno poročanje o pridelavi [[Žito|žita]] in naročilo milijonom kmetov, naj preidejo na proizvodnjo železa in jekla.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/121344.pdf?v=d461ad5001da989b8f96cc1dfb3c8ce7|title=Resolution on Certain Questions in the History of Our Party since the Founding of the People's Republic of China}}</ref> Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih obtoževal, da so kradli in delili žito. Na tajnem sestanku v [[Šanghaj|Šanghaju]] konec leta 1959 je Mao izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal:<blockquote>Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela.</blockquote> Med konferenco sedem tisoč kadrov v začetku leta 1962 je Liu Shaoqi uradno pripisal 30 % lakote naravnim nesrečam in 70 % napakam, ki jih je povzročil človek ("三分天灾, 七分人祸"). Po sprožitvi reform in odpiranja je kitajska komunistična partija (KPK) junija 1981 uradno izjavila, da je lakota poleg nekaterih naravnih nesreč predvsem posledica napak velikega skoka naprej in protidesničarske kampanje in kitajsko-sovjetskega razkola.<ref name="#1"/><ref name="#2"/> == Vzroki == === Veliki preskok naprej === [[Slika:Backyard furnace4.jpg|sličica|Dvoriščne peči za proizvodnjo jekla.]] Ker je bila vzpostavitev proizvodnje železa in jekla opredeljena kot bistveni pogoj za gospodarski napredek, je bilo na milijone kmetov prisiljenih zapustiti svoje kmetije, da bi zagotovili delovno silo, potrebno za to novo dejavnost.<ref name=":12">[http://www.histoire.presse.fr/lhistoire/300/les-annees-mao-revolution-et-tragedie-29-06-2005-5426 Les années Mao : révolution et tragédie] Magazine Histoire {{citation|Le pire pour les paysans est que là où les productions n’augmentaient que de 4 à 5 % - ce qui n’était déjà pas si mal -, on annonçait des croissances de 100 %, voire 150 %. Or les achats forcés de produits agricoles par l’État étaient fixés en fonction des productions déclarées : la tragédie était dès lors programmée dans de nombreux villages. Résultat : dès le courant de 1958, la disette s’étend, et parfois la famine. Des maladies comme l’[[hydropisie]] apparaissent, des épidémies se répandent. A tout cela s’ajoutent des inondations dans le Sud et une sécheresse épouvantable dans le Nord. Si bien que, jusqu’en 1962, la Chine se débat dans une misère effroyable cf. ci-dessus. Le cannibalisme et l’anthropophagie réapparaissent.}}</ref> Sinolog [[Jean-Luc Domenach]] navaja, da je bila napovedana 100-odstotna, celo 150-odstotna rast v veliki meri zavajajoča. Vendar so bili prisilni odkupi kmetijskih proizvodov s strani države določeni glede na prijavljeno proizvodnjo. Posledično so lokalni uradniki še naprej prirejali podatke in pretiravali s kmetijsko proizvodnjo (浮夸风).<ref>{{Article|langue=zh-CN|auteur1=|titre=学者：“大跃进”是毛泽东版“中国梦”|périodique=BBC News|date=2014-11-13|lire en ligne=https://www.bbc.com/zhongwen/simp/china/2014/11/141113_great_leap_forward|consulté le=2020-06-28}}</ref> === Ljudska kolomuna === Med [[Veliki skok naprej|velikim preskokom naprej]] je bilo kmetijstvo organizirano v ljudske komune in prepovedano je bilo obdelovanje zasebnih parcel. Leta 2008 je Yang Jisheng želel povzeti učinke teh novih proizvodnih ciljev:<blockquote>»V Xinyangu so bili lačni ljudje pred vrati skladišča žita. Ko so umirali, so vzklikali "Komunistična partija, predsednik Mao, rešite nas!" Če bi odprli skladišča v Henanu in Hebeiju, noben ne bi umrl. Ker je okoli njih umiralo na tisoče ljudi, uradniki niso pomislili, da bi jih rešili. Njihova edina skrb je bila pravilna izvedba oddaje žita. </blockquote> === Kmetijska tehnika === Skupaj s kolektivizacijo je centralna vlada odredila več sprememb kmetijskih tehnik, ki so temeljile na teorijah ruskega psevdoznanstvenika [[Trofim Denisovič Lisenko|Trofima Denisoviča Lisenka]]. Ena od teh teorij se je nanašala na gostoto kmetijskih nasadov, ki se je potrojila.<ref name=":2">''The People's Republic of China 1949-76'', second edition, Michael Lynch (London: Hodder Education, 2008), {{p.|57}}</ref> Teorija [[Trofim Lyssenk|Trofima Lyssenka]] je bila, da rastline iste vrste med seboj ne bodo tekmovale. V praksi pa je ravno nasprotno, da je prišlo do zamikov v rasti, kar je povzročilo močan padec pridelka. Druga kmetijska politika je temeljila na zamislih [[Terentij Malcev|Terentija Malceva]], Lisenkovega kolega, ki je spodbujal kitajske kmete, naj orjejo zemljo globlje (do 1 ali 2 metra), saj je verjel, da je zemlja bolj rodovitna v globini, kar bi omogočilo, po njegovem mnenju zelo močna rast korenin. Vendar pa so bili kamenje in pesek, zagotovo neuporabni za kmetijstvo, izkopani, kar je povzročilo pokop zgornje plasti zemlje. === Kampanja štirih škodljivcev === V kampanji štirih škodljivcev naj bi državljani ubijali vrabce in druge divje ptice, ki so jedle [[Seme|semena]], da bi zaščitili agrarna polja. Ta kampanja je bila neuspešna in je povzročila eksplozijo populacije škodljivcev, zlasti žuželk, škodljivih za pridelke, kar je negativno vplivalo na proizvodnjo žita. === Vladna politika === [[Slika:1957 Mao Zedong on airplane.jpg|sličica|234x234_pik|[[Mao Cetung]] na letalu leta 1957.]] Glede na delo Amartya Sena, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo in strokovnjaka za lakote, večina lakot ni le posledica zmanjšanja proizvodnje hrane, ampak tudi neučinkovite ali neustrezne distribucije hrane, ki jo pogosto poslabša pomanjkanje informacij in dejansko, zanikanje razsežnosti problema s strani oblasti. V primeru kitajske lakote se je mestno prebivalstvo zaščitilo, da bi zagotovilo določeno količino porabe žita. Lokalni uradniki na podeželju so zaradi nove gospodarske organiziranosti zaradi napovedane dosežene proizvodnje čisto preveč zmanjšali lastno proizvodnjo. Posledično so imeli kmetje veliko manj ostankov pridelka kot običajno. === Naravne nesreče === Te korenite spremembe v organizaciji kmetijstva so sovpadale z neugodnimi vremenskimi razmerami, kot so [[Suša|suše]] in [[Poplava|poplave]]. Julija 1958 je Rumena reka narasla in poplavila vzhodno Kitajsko.<ref name=":16">{{lien web|titre=关于黄河、长江、淮河、永定河防御特大洪水方案的报告（摘要）_中国人大网|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/wxzl/2000-12/26/content_1671.htm|website=www.npc.gov.cn|consulté le=2020-04-23}}</ref> Leta 1960 je določena suša v kombinaciji z drugimi meteorološkimi dogodki prizadela 55 % pridelkov, medtem ko približno 60 % pridelkov na severu Kitajske sploh ni prejemalo deževnice.<ref name="Atimes">[http://www.atimes.com/atimes/China/FD01Ad04.html Asia times online]</ref> Vendar pa obstajajo nesoglasja o pomenu suše in poplav pri povzročitvi katastrofalne kitajske lakote.<ref name=":9">{{Article|langue=en-US|prénom1=Jonathan|nom1=Mirsky|titre=Unnatural Disaster|périodique=The New York Times|date=2012-12-07|issn=0362-4331|lire en ligne=https://www.nytimes.com/2012/12/09/books/review/tombstone-the-great-chinese-famine-1958-1962-by-yang-jisheng.html|consulté le=2020-06-28}}</ref><ref name=":8">{{Article|langue=en-GB|prénom1=Tania|nom1=Branigan|titre=China's Great Famine: the true story|périodique=The Guardian|date=2013-01-01|issn=0261-3077|lire en ligne=https://www.theguardian.com/world/2013/jan/01/china-great-famine-book-tombstone|consulté le=2020-06-28}}</ref><ref name=":02">{{article|prénom=Vaclav|nom=Smil|titre=China's great famine: 40 years later|journal=BMJ : British Medical Journal|volume=319|numéro=7225|date=1999-12-18|issn=0959-8138|pmid=10600969|pmc=1127087|doi=10.1136/bmj.319.7225.1619|pages=1619–1621}}</ref> Po podatkih, ki jih je objavila Kitajska akademija meteoroloških znanosti (中国气象科学研究院), suša leta 1960 ni bila neobičajna, njena resnost pa je veljala le za "blago" v primerjavi z drugimi leti - bila je manj resna od tistih v letih 1955, 1963, 1965-1967 in tako naprej.<ref>{{lien web|langue=zh|titre=高素华: 1951～1990年全国降水量距平变化图|url=http://www.yhcw.net/famine/Research/ClimatePic/r020904a.htm|website=炎黄春秋|consulté le=2020-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190809165558/http://www.yhcw.net/famine/Research/ClimatePic/r020904a.htm|archive-date=9 August 2019}}</ref> Poleg tega je [[Xue Muqiao]] (薛暮桥), takratni vodja kitajskega državnega statističnega urada, leta 1958 dejal, da pretiravajo z naravnimi nesrečami in razbremenijo uradne odgovornosti za smrti zaradi lakote.<ref name=":72">{{lien web|langue=en|prénom=Zheping|nom=Huang|titre=Charted: China's Great Famine, according to Yang Jisheng, a journalist who lived through it|url=https://qz.com/633457/charted-chinas-great-famine-according-to-yang-jisheng-a-journalist-who-lived-through-it/|website=Quartz|consulté le=2020-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200525094610/https://qz.com/633457/charted-chinas-great-famine-according-to-yang-jisheng-a-journalist-who-lived-through-it/|archive-date=25 May 2020}}</ref> Zgodovinar [[Frank Dikötter]] je trdil, da večina poplav med lakoto ni bila posledica nenavadnih vremenskih pojavov, temveč množičnih, slabo načrtovanih namakalnih projektov, ki so bili del [[Veliki skok naprej|velikega skoka naprej]]. == Posledice == === Padec proizvodnje === Neposredna posledica lakote je bil upad proizvodnje žita na Kitajskem, ki je leta 1959 upadla za 15 %.<ref name=":43">{{Lien web|titre=What Caused the Great Chinese Famine?|url=http://www.res.org.uk/society/mediabriefings/pdfs/2000/January/yang3.pdf|date=2000-01-01}}</ref> Po uradni kitajski statistiki, objavljeni leta 1984, se je kmetijska proizvodnja povečala z 200 milijonov ton leta 1958 na 143,5 milijona ton leta 1960. === Število žrtev === [[Slika:People's commune canteen.jpg|sličica|229x229_pik|Javna jedilnica (menza) ljudske občine. Slogan na steni se glasi "Jejte brez uživanja, osredotočite se na delo".]] Zaradi pomanjkanja hrane in drugih dejavnikov, ki so bili v tem obdobju neugodni za dobro počutje ljudi, je leta 1961 število prebivalcev znašalo okoli 659.590.000, za približno 13 milijonov manj kot leta 1959. Padec rodnosti zaradi lakote in lačnih ljudi v ​letih 1960-61 so dramatično vidna na tej statistiki. Rodnost se je zmanjšala z 2,922 % leta 1958 na 2,086 % leta 1960, medtem ko se je stopnja umrljivosti med temi istimi datumi povečala z 1,198 % na 2,543 %. Za primerjavo, med letoma 1962 in 1965 so bile te stopnje približno 4 % oziroma 1 %. Uradne stopnje umrljivosti kažejo veliko večje povečanje umrljivosti v nekaterih provincah Kitajske. [[Yu Dehong]], enopartijski sekretar v Xinyangu med letoma 1959 in 1960, je dejal:<blockquote>Šel sem v vas v provinci in tam videl na stotine trupel. Šel sem v drugo vas in tam videl na stotine drugih trupel. Psi naj bi jedli trupla. Rekel sem si, da to ni res, saj so pse ljudje že zdavnaj pojedli. </blockquote>Neuradne ocene so različne, a pogosto precej višje. Strokovnjaki na splošno menijo, da je vlada močno podcenila število smrtnih žrtev. [[Lu Baoguo]], poročevalec tiskovne agencije Xinhua iz mesta Xinyang, je Yangu Jishengu povedal, česar si ni upal povedati: <blockquote>Konec leta 1959 sem z avtobusom prepotoval zelo dolgo pot iz Xinyanga v Luoshan in Gushi. Skozi okno sem videla trupla v jarkih.  Na avtobusu si nihče ni upal govoriti o smrti. V okrožju Guangshan je umrl vsak tretji človek. Čeprav so bile smrti povsod, so lokalni voditelji uživali v dobri hrani in alkoholu ... Ljudje so govorili, da je bila resnica prikrita. Nisem si je upal napisati.</blockquote>Številke, ki ocenjujejo število žrtev, se med strokovnjaki zelo razlikujejo. Mnogi profesorji in raziskovalci ocenjujejo število "nenormalnih smrti" med 15 in 55 milijoni. Sinolog [[Jean-Luc Domenach]] v svoji knjigi China: The Forgotten Archipelago ocenjuje, da je med letoma 1959 in 1962 zaradi lakote umrlo 4 milijone kitajskih zapornikov, kar je 40 % zaporniške populacije.<ref name=":7">Jean-Luc Domenach, ''[[Chine : L'archipel oublié]]'', {{p.|242}}</ref> Ocene se tako razlikujejo zaradi netočnosti podatkov, med drugim tudi zaradi prizadevanj vlade, da bi prikrila pravo stanje (vsi podatki so bili do razkritja leta 1983 označeni kot izjemno zaupni). Nekateri ljudje zaradi svoje politične vpletenosti zanikajo številne od teh ocen in navajajo "pomanjkanje zanesljivih podatkov o popisu celotnega kitajskega prebivalstva". Tako je [[Wim F. Wertheim]], zaslužni profesor Univerze v [[Amsterdam|Amsterdamu]], v članku z naslovom "[[Divji labodi in Maova agrarna strategija]]" zapisal:<blockquote>Pogosto se trdi, da v popisih iz šestdesetih let prejšnjega stoletja manjka "med 17 in 29 milijoni Kitajcev" v primerjavi z uradnimi številkami popisa iz leta 1950. Vendar te ocene nimajo nobenega videza zanesljivosti. .res je težko verjeti, da se je kitajsko prebivalstvo v razmeroma kratkem času (1953-1960) povečalo s 450 na 600 milijonov ljudi. </blockquote> === Kanibalizem === Obstajajo številna ustna poročila in nekaj uradnih dokumentov o človeškem [[Kanibalizem|kanibalizmu]] v času lakote.<ref>{{ouvrage|nom=Dikötter|prénom=Frank|titre=Mao's Great Famine: The History of China's Most Devastating Catastrophe, 1958–1962|année=2010|isbn=978-0-80277768-3|pages=320–323|chapter=36. Cannibalism}}</ref> Da bi preživeli, so se morali ljudje zateči k zaužitju vseh možnih sredstev, vključno z zauživanjem umazanije in celo s človeškim mesom.<ref>{{ouvrage|url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1nq1qr|titre=The Great Famine in China, 1958-1962: A Documentary History|date=2012|éditeur=Yale University Press|isbn=978-0-300-17518-9|pages=59-71|langue=en|chapter=Chapter Four Cannibalism (Late 1959–Early 1961)}}</ref> Zaradi obsega lakote je bil kanibalizem opisan kot "v obsegu, ki mu ni para v zgodovini 20. stoletja". == Glej tudi == * [[Veliki preskok naprej]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katastrofe leta 1959]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1960]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1961]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1962]] [[Kategorija:Lakote]] lgkg2lm2moujolrv9wdq11kkhqr2igh 5747631 5747630 2022-08-26T21:29:04Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki '''Velika kitajska lakota''' (kitajsko: 三年大饥荒, "tri leta velike lakote") je bilo obdobje med letoma 1959 in 1961 v zgodovini [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] (LRK), za katero je značilna razširjena katastrofalna lakota. Nekateri znanstveniki so vključili tudi leti 1958 ali 1962. Velika kitajska lakota velja za najsmrtonosnejšo lakoto in eno največjih nesreč, ki jih je povzročil človek v človeški zgodovini, z ocenjenim številom smrtnih žrtev zaradi lakote, ki se giblje v desetinah milijonov (nekatera poročila prikazujejo tudi 15 do 55 milijonov žrtev).<ref name="#1">{{Navedi splet|url=http://www.gov.cn/test/2008-06/23/content_1024934_2.htm|title=关于建国以来党的若干历史问题的决议}}</ref> {{Infopolje Dogodek|name=Velika kitajska lakota|Location=[[Ljudska republika Kitajska]]|date=1959–1961|Deaths=15–55 milijonov ljudi|cause=Posledica velikega preskoka naprej, naravne katastrofe, neuspešne kmetijske kampanje}} Glavni dejavniki, ki so prispevali k veliki lakoti, so bile politike pod vodstvom kitajskega komunističnega voditelja [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], kot so [[veliki skok naprej]] (1958 do 1962) in ljudska revolucija, kot tudi neučinkovita distribucija [[Hrana|hrane]] znotraj nacionalnega načrtnega gospodarstva, ki je zahtevalo uporabo slabih kmetijskih tehnik, kampanja štirih škodljivcev, ki je zmanjšala populacije [[Ptiči|ptic]] (kar je povzročilo ekosistemske motnje), prekomerno poročanje o pridelavi [[Žito|žita]] in naročilo milijonom kmetov, naj preidejo na proizvodnjo železa in jekla.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/121344.pdf?v=d461ad5001da989b8f96cc1dfb3c8ce7|title=Resolution on Certain Questions in the History of Our Party since the Founding of the People's Republic of China}}</ref> Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih obtoževal, da so kradli in delili žito. Na tajnem sestanku v [[Šanghaj|Šanghaju]] konec leta 1959 je Mao izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal:<blockquote>Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela.</blockquote> Med konferenco sedem tisoč kadrov v začetku leta 1962 je [[Liu Shaoq|Liu Shaoqi]] uradno pripisal 30 % lakote naravnim nesrečam in 70 % napakam, ki jih je povzročil človek ("三分天灾, 七分人祸"). Po sprožitvi reform in odpiranja je kitajska komunistična partija (KPK) junija 1981 uradno izjavila, da je lakota poleg nekaterih naravnih nesreč predvsem posledica napak velikega skoka naprej in protidesničarske kampanje in kitajsko-sovjetskega razkola.<ref name="#1"/><ref name="#2"/> == Vzroki == === Veliki preskok naprej === [[Slika:Backyard furnace4.jpg|sličica|Dvoriščne peči za proizvodnjo jekla.]] Ker je bila vzpostavitev proizvodnje železa in jekla opredeljena kot bistveni pogoj za gospodarski napredek, je bilo na milijone kmetov prisiljenih zapustiti svoje kmetije, da bi zagotovili delovno silo, potrebno za to novo dejavnost.<ref name=":12">[http://www.histoire.presse.fr/lhistoire/300/les-annees-mao-revolution-et-tragedie-29-06-2005-5426 Les années Mao : révolution et tragédie] Magazine Histoire {{citation|Le pire pour les paysans est que là où les productions n’augmentaient que de 4 à 5 % - ce qui n’était déjà pas si mal -, on annonçait des croissances de 100 %, voire 150 %. Or les achats forcés de produits agricoles par l’État étaient fixés en fonction des productions déclarées : la tragédie était dès lors programmée dans de nombreux villages. Résultat : dès le courant de 1958, la disette s’étend, et parfois la famine. Des maladies comme l’[[hydropisie]] apparaissent, des épidémies se répandent. A tout cela s’ajoutent des inondations dans le Sud et une sécheresse épouvantable dans le Nord. Si bien que, jusqu’en 1962, la Chine se débat dans une misère effroyable cf. ci-dessus. Le cannibalisme et l’anthropophagie réapparaissent.}}</ref> Sinolog [[Jean-Luc Domenach]] navaja, da je bila napovedana 100-odstotna, celo 150-odstotna rast v veliki meri zavajajoča. Vendar so bili prisilni odkupi kmetijskih proizvodov s strani države določeni glede na prijavljeno proizvodnjo. Posledično so lokalni uradniki še naprej prirejali podatke in pretiravali s kmetijsko proizvodnjo (浮夸风).<ref>{{Article|langue=zh-CN|auteur1=|titre=学者：“大跃进”是毛泽东版“中国梦”|périodique=BBC News|date=2014-11-13|lire en ligne=https://www.bbc.com/zhongwen/simp/china/2014/11/141113_great_leap_forward|consulté le=2020-06-28}}</ref> === Ljudska kolomuna === Med [[Veliki skok naprej|velikim preskokom naprej]] je bilo kmetijstvo organizirano v ljudske komune in prepovedano je bilo obdelovanje zasebnih parcel. Leta 2008 je Yang Jisheng želel povzeti učinke teh novih proizvodnih ciljev:<blockquote>»V Xinyangu so bili lačni ljudje pred vrati skladišča žita. Ko so umirali, so vzklikali "Komunistična partija, predsednik Mao, rešite nas!" Če bi odprli skladišča v Henanu in Hebeiju, noben ne bi umrl. Ker je okoli njih umiralo na tisoče ljudi, uradniki niso pomislili, da bi jih rešili. Njihova edina skrb je bila pravilna izvedba oddaje žita. </blockquote> === Kmetijska tehnika === Skupaj s kolektivizacijo je centralna vlada odredila več sprememb kmetijskih tehnik, ki so temeljile na teorijah ruskega psevdoznanstvenika [[Trofim Denisovič Lisenko|Trofima Denisoviča Lisenka]]. Ena od teh teorij se je nanašala na gostoto kmetijskih nasadov, ki se je potrojila.<ref name=":2">''The People's Republic of China 1949-76'', second edition, Michael Lynch (London: Hodder Education, 2008), {{p.|57}}</ref> Teorija [[Trofim Lyssenk|Trofima Lyssenka]] je bila, da rastline iste vrste med seboj ne bodo tekmovale. V praksi pa je ravno nasprotno, da je prišlo do zamikov v rasti, kar je povzročilo močan padec pridelka. Druga kmetijska politika je temeljila na zamislih [[Terentij Malcev|Terentija Malceva]], Lisenkovega kolega, ki je spodbujal kitajske kmete, naj orjejo zemljo globlje (do 1 ali 2 metra), saj je verjel, da je zemlja bolj rodovitna v globini, kar bi omogočilo, po njegovem mnenju zelo močna rast korenin. Vendar pa so bili kamenje in pesek, zagotovo neuporabni za kmetijstvo, izkopani, kar je povzročilo pokop zgornje plasti zemlje. === Kampanja štirih škodljivcev === V kampanji štirih škodljivcev naj bi državljani ubijali vrabce in druge divje ptice, ki so jedle [[Seme|semena]], da bi zaščitili agrarna polja. Ta kampanja je bila neuspešna in je povzročila eksplozijo populacije škodljivcev, zlasti žuželk, škodljivih za pridelke, kar je negativno vplivalo na proizvodnjo žita. === Vladna politika === [[Slika:1957 Mao Zedong on airplane.jpg|sličica|234x234_pik|[[Mao Cetung]] na letalu leta 1957.]] Glede na delo Amartya Sena, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo in strokovnjaka za lakote, večina lakot ni le posledica zmanjšanja proizvodnje hrane, ampak tudi neučinkovite ali neustrezne distribucije hrane, ki jo pogosto poslabša pomanjkanje informacij in dejansko, zanikanje razsežnosti problema s strani oblasti. V primeru kitajske lakote se je mestno prebivalstvo zaščitilo, da bi zagotovilo določeno količino porabe žita. Lokalni uradniki na podeželju so zaradi nove gospodarske organiziranosti zaradi napovedane dosežene proizvodnje čisto preveč zmanjšali lastno proizvodnjo. Posledično so imeli kmetje veliko manj ostankov pridelka kot običajno. === Naravne nesreče === Te korenite spremembe v organizaciji kmetijstva so sovpadale z neugodnimi vremenskimi razmerami, kot so [[Suša|suše]] in [[Poplava|poplave]]. Julija 1958 je Rumena reka narasla in poplavila vzhodno Kitajsko.<ref name=":16">{{lien web|titre=关于黄河、长江、淮河、永定河防御特大洪水方案的报告（摘要）_中国人大网|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/wxzl/2000-12/26/content_1671.htm|website=www.npc.gov.cn|consulté le=2020-04-23}}</ref> Leta 1960 je določena suša v kombinaciji z drugimi meteorološkimi dogodki prizadela 55 % pridelkov, medtem ko približno 60 % pridelkov na severu Kitajske sploh ni prejemalo deževnice.<ref name="Atimes">[http://www.atimes.com/atimes/China/FD01Ad04.html Asia times online]</ref> Vendar pa obstajajo nesoglasja o pomenu suše in poplav pri povzročitvi katastrofalne kitajske lakote.<ref name=":9">{{Article|langue=en-US|prénom1=Jonathan|nom1=Mirsky|titre=Unnatural Disaster|périodique=The New York Times|date=2012-12-07|issn=0362-4331|lire en ligne=https://www.nytimes.com/2012/12/09/books/review/tombstone-the-great-chinese-famine-1958-1962-by-yang-jisheng.html|consulté le=2020-06-28}}</ref><ref name=":8">{{Article|langue=en-GB|prénom1=Tania|nom1=Branigan|titre=China's Great Famine: the true story|périodique=The Guardian|date=2013-01-01|issn=0261-3077|lire en ligne=https://www.theguardian.com/world/2013/jan/01/china-great-famine-book-tombstone|consulté le=2020-06-28}}</ref><ref name=":02">{{article|prénom=Vaclav|nom=Smil|titre=China's great famine: 40 years later|journal=BMJ : British Medical Journal|volume=319|numéro=7225|date=1999-12-18|issn=0959-8138|pmid=10600969|pmc=1127087|doi=10.1136/bmj.319.7225.1619|pages=1619–1621}}</ref> Po podatkih, ki jih je objavila Kitajska akademija meteoroloških znanosti (中国气象科学研究院), suša leta 1960 ni bila neobičajna, njena resnost pa je veljala le za "blago" v primerjavi z drugimi leti - bila je manj resna od tistih v letih 1955, 1963, 1965-1967 in tako naprej.<ref>{{lien web|langue=zh|titre=高素华: 1951～1990年全国降水量距平变化图|url=http://www.yhcw.net/famine/Research/ClimatePic/r020904a.htm|website=炎黄春秋|consulté le=2020-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190809165558/http://www.yhcw.net/famine/Research/ClimatePic/r020904a.htm|archive-date=9 August 2019}}</ref> Poleg tega je [[Xue Muqiao]] (薛暮桥), takratni vodja kitajskega državnega statističnega urada, leta 1958 dejal, da pretiravajo z naravnimi nesrečami in razbremenijo uradne odgovornosti za smrti zaradi lakote.<ref name=":72">{{lien web|langue=en|prénom=Zheping|nom=Huang|titre=Charted: China's Great Famine, according to Yang Jisheng, a journalist who lived through it|url=https://qz.com/633457/charted-chinas-great-famine-according-to-yang-jisheng-a-journalist-who-lived-through-it/|website=Quartz|consulté le=2020-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200525094610/https://qz.com/633457/charted-chinas-great-famine-according-to-yang-jisheng-a-journalist-who-lived-through-it/|archive-date=25 May 2020}}</ref> Zgodovinar [[Frank Dikötter]] je trdil, da večina poplav med lakoto ni bila posledica nenavadnih vremenskih pojavov, temveč množičnih, slabo načrtovanih namakalnih projektov, ki so bili del [[Veliki skok naprej|velikega skoka naprej]]. == Posledice == === Padec proizvodnje === Neposredna posledica lakote je bil upad proizvodnje žita na Kitajskem, ki je leta 1959 upadla za 15 %.<ref name=":43">{{Lien web|titre=What Caused the Great Chinese Famine?|url=http://www.res.org.uk/society/mediabriefings/pdfs/2000/January/yang3.pdf|date=2000-01-01}}</ref> Po uradni kitajski statistiki, objavljeni leta 1984, se je kmetijska proizvodnja povečala z 200 milijonov ton leta 1958 na 143,5 milijona ton leta 1960. === Število žrtev === [[Slika:People's commune canteen.jpg|sličica|229x229_pik|Javna jedilnica (menza) ljudske občine. Slogan na steni se glasi "Jejte brez uživanja, osredotočite se na delo".]] Zaradi pomanjkanja hrane in drugih dejavnikov, ki so bili v tem obdobju neugodni za dobro počutje ljudi, je leta 1961 število prebivalcev znašalo okoli 659.590.000, za približno 13 milijonov manj kot leta 1959. Padec rodnosti zaradi lakote in lačnih ljudi v ​letih 1960-61 so dramatično vidna na tej statistiki. Rodnost se je zmanjšala z 2,922 % leta 1958 na 2,086 % leta 1960, medtem ko se je stopnja umrljivosti med temi istimi datumi povečala z 1,198 % na 2,543 %. Za primerjavo, med letoma 1962 in 1965 so bile te stopnje približno 4 % oziroma 1 %. Uradne stopnje umrljivosti kažejo veliko večje povečanje umrljivosti v nekaterih provincah Kitajske. [[Yu Dehong]], enopartijski sekretar v Xinyangu med letoma 1959 in 1960, je dejal:<blockquote>Šel sem v vas v provinci in tam videl na stotine trupel. Šel sem v drugo vas in tam videl na stotine drugih trupel. Psi naj bi jedli trupla. Rekel sem si, da to ni res, saj so pse ljudje že zdavnaj pojedli. </blockquote>Neuradne ocene so različne, a pogosto precej višje. Strokovnjaki na splošno menijo, da je vlada močno podcenila število smrtnih žrtev. [[Lu Baoguo]], poročevalec tiskovne agencije Xinhua iz mesta Xinyang, je Yangu Jishengu povedal, česar si ni upal povedati: <blockquote>Konec leta 1959 sem z avtobusom prepotoval zelo dolgo pot iz Xinyanga v Luoshan in Gushi. Skozi okno sem videla trupla v jarkih.  Na avtobusu si nihče ni upal govoriti o smrti. V okrožju Guangshan je umrl vsak tretji človek. Čeprav so bile smrti povsod, so lokalni voditelji uživali v dobri hrani in alkoholu ... Ljudje so govorili, da je bila resnica prikrita. Nisem si je upal napisati.</blockquote>Številke, ki ocenjujejo število žrtev, se med strokovnjaki zelo razlikujejo. Mnogi profesorji in raziskovalci ocenjujejo število "nenormalnih smrti" med 15 in 55 milijoni. Sinolog [[Jean-Luc Domenach]] v svoji knjigi China: The Forgotten Archipelago ocenjuje, da je med letoma 1959 in 1962 zaradi lakote umrlo 4 milijone kitajskih zapornikov, kar je 40 % zaporniške populacije.<ref name=":7">Jean-Luc Domenach, ''[[Chine : L'archipel oublié]]'', {{p.|242}}</ref> Ocene se tako razlikujejo zaradi netočnosti podatkov, med drugim tudi zaradi prizadevanj vlade, da bi prikrila pravo stanje (vsi podatki so bili do razkritja leta 1983 označeni kot izjemno zaupni). Nekateri ljudje zaradi svoje politične vpletenosti zanikajo številne od teh ocen in navajajo "pomanjkanje zanesljivih podatkov o popisu celotnega kitajskega prebivalstva". Tako je [[Wim F. Wertheim]], zaslužni profesor Univerze v [[Amsterdam|Amsterdamu]], v članku z naslovom "[[Divji labodi in Maova agrarna strategija]]" zapisal:<blockquote>Pogosto se trdi, da v popisih iz šestdesetih let prejšnjega stoletja manjka "med 17 in 29 milijoni Kitajcev" v primerjavi z uradnimi številkami popisa iz leta 1950. Vendar te ocene nimajo nobenega videza zanesljivosti. .res je težko verjeti, da se je kitajsko prebivalstvo v razmeroma kratkem času (1953-1960) povečalo s 450 na 600 milijonov ljudi. </blockquote> === Kanibalizem === Obstajajo številna ustna poročila in nekaj uradnih dokumentov o človeškem [[Kanibalizem|kanibalizmu]] v času lakote.<ref>{{ouvrage|nom=Dikötter|prénom=Frank|titre=Mao's Great Famine: The History of China's Most Devastating Catastrophe, 1958–1962|année=2010|isbn=978-0-80277768-3|pages=320–323|chapter=36. Cannibalism}}</ref> Da bi preživeli, so se morali ljudje zateči k zaužitju vseh možnih sredstev, vključno z zauživanjem umazanije in celo s človeškim mesom.<ref>{{ouvrage|url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1nq1qr|titre=The Great Famine in China, 1958-1962: A Documentary History|date=2012|éditeur=Yale University Press|isbn=978-0-300-17518-9|pages=59-71|langue=en|chapter=Chapter Four Cannibalism (Late 1959–Early 1961)}}</ref> Zaradi obsega lakote je bil kanibalizem opisan kot "v obsegu, ki mu ni para v zgodovini 20. stoletja". == Glej tudi == * [[Veliki preskok naprej]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katastrofe leta 1959]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1960]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1961]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1962]] [[Kategorija:Lakote]] doclir42b1dcvfzhvgewctymm17h7kt Dekulakizacija 0 509997 5747751 5738113 2022-08-27T11:35:15Z Amanesciri2021 205950 /* Razred */ wikitext text/x-wiki '''Dekulakizacija''' (rusko: '''раскулачивание''', '''raskulachivanie'''; ukrajinsko: '''розкуркулення''', '''rozkurkulennia''') je bila sovjetska kampanja politične represije, vključno z aretacijami, deportacijami ali usmrtitvami milijonov kulakov (uspešnih kmetov) in njihovih družin v obdobju 1929–1932 kot del prvega petletnega načrta. Da bi olajšala razlastitev kmetijskih zemljišč, je sovjetska vlada prikazala kulake kot razredne sovražnike [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Dekulakizacija|image=Dekulakisation in the USSR V 3.jpg|caption=Parada pod letaki "Kulake bomo likvidirali kot razred" in "Vse v boj proti rušilcem kmetijstva"|date=1917 - 1933|location=[[Sovjetska zveza]]|victims=390.000 ali 530.000–600.000|perpetrators=Tajna policija Sovjetske zveze}} V letih 1930–1931 je bilo izgnanih več kot 1,8 milijona kmetov.<ref name="Harvest">[[Robert Conquest]] (1986) ''[[The Harvest of Sorrow]]: Soviet Collectivization and the Terror-Famine''. Oxford University Press. {{ISBN|0-19-505180-7}}.</ref><ref name="Black">Nicolas Werth, Karel Bartošek, Jean-Louis Panné, Jean-Louis Margolin, Andrzej Paczkowski, [[Stéphane Courtois]], ''[[The Black Book of Communism]]: Crimes, Terror, Repression'', [[Harvard University Press]], 1999, hardcover, 858 pages, {{ISBN|0-674-07608-7}}</ref><ref name="viola">[[Lynne Viola]] ''The Unknown Gulag. The Lost World of Stalin's Special Settlements'' [[Oxford University Press]] 2007, hardback, 320 pages {{ISBN|978-0-19-518769-4}} {{ISBN|0195187695}}</ref> Kampanja je imela navedeni namen boj proti protirevoluciji in izgradnjo [[Socializem|socializma]] na podeželju. Ta politika, ki se je izvajala sočasno s kolektivizacijo v Sovjetski zvezi, je dejansko postavila vse kmetijstvo in vse delavce v Sovjetski Rusiji pod državni nadzor.  Lakota, bolezni in množične usmrtitve med dekulakizacijo so privedle do približno 390.000 ali 530.000–600.000 smrtnih žrtev od leta 1929 do 1933.<ref>{{Cite book|last=Pohl|first=J. Otto|url=https://www.worldcat.org/oclc/37187550|title=The Stalinist penal system : a statistical history of Soviet repression and terror, 1930-1953|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0-7864-0336-5|location=Jefferson, N.C.|pages=58|oclc=37187550}}</ref><ref>Hildermeier, ''Die Sowjetunion'', p. 38 f.</ref> Rezultati so kmalu postali znani tudi zunaj Sovjetske zveze. == Pod vodstvom Vladimirja Lenina == Novembra 1917 je voditelj [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] in sovjetske državljanske vojne [[Vladimir Lenin]] na sestanku delegatov odborov revnih kmetov napovedal novo politiko za odstranitev tistih, za katere so verjeli, da so bogati sovjetski kmetje, znani kot kulaki: "Če kulaki ostanejo nedotaknjeni in če ne premagamo svobodnjakov, se bodo car in kapitalisti vrnili."<ref name="aarutyunovdosielenina">А.Арутюнов «Досье Ленина без ретуши. Документы. Факты. Свидетельства.», Москва: Вече, 1999</ref> Julija 1918 so bili ustanovljeni odbori revnih, ki so predstavljali revne kmete, ki so igrali pomembno vlogo v akcijah proti kulakom in vodili proces prerazporeditve zaplenjena zemljišča in inventar, presežki [[Hrana|hrane]] kulakom. To je sprožilo začetek velike križarske vojne proti žitnim špekulantom in kulakom.<ref name="leninpss">Ленин В. И. Полн. собр. сочинений. Т. 36. С. 361—363; Т. 37. С. 144.</ref> Pred razrešitvijo decembra 1918 so odbori revnih zaplenili 50 milijonov hektarov kulaške zemlje, od leta 1919 dalje pa je bilo na tisoče kulakov aretiranih in pobitih.<ref name="istkpss">Краткий курс истории ВКП(б) (1938 год) // Репринтное воспроизведение стабильного издания 30-40-х годов. Москва, изд. «Писатель», 1997 г.</ref> == Pod vodstvom Josifa Stalina == [[Josif Stalin]] je 29. decembra 1929 napovedal, da bojo kulake likvidirali kot razred. Stalin je izjavil: "Zdaj imamo priložnost izvesti odločno ofenzivo proti kulakom, zlomiti njihov odpor, jih odpraviti kot razred in njihovo proizvodnjo nadomestiti s proizvodnjo kolhozov in sovhozov."<ref>Robert Service: ''Stalin, a biography'', page 266.</ref> Zvezna komunistična partija (boljševiki) je 30. januarja 1930 formalizirala odločitev v resoluciji z naslovom "O ukrepih za odpravo kulaških gospodinjstev v okrožjih celovite kolektivizacije". Vsi kulaki so bili razvrščeni v eno od treh kategorij: * Tisti, ki jih je treba ustreliti ali zapreti, kot je odločila lokalna sovjetska tajna politična policija. * Tisti, ki bodo po zaplembi njihovega premoženja poslani v [[Sibirija|Sibirijo]], na sever, na [[Uralsko gorovje|Ural]] ali v [[Kazahstan]]. * Tisti, ki jih je treba izseliti iz svojih hiš in uporabiti v delovnih kolonijah v svojih okrožjih. Tisti kulaki, ki so jih komunisti poslali v Sibirijo in druga neposeljena območja, so opravljali težko delo v taboriščih, kjer so morali proizvajati [[les]], [[zlato]], [[premog]] in številne druge vire, ki jih je Sovjetska zveza potrebovala za svoje načrte hitre industrializacije.<ref>{{Cite book|last=Applebaum|first=Anne|url=https://www.worldcat.org/oclc/55203139|title=Gulag : a history|date=2004|isbn=1-4000-3409-4|edition=First Anchor books|location=New York|pages=97–127|oclc=55203139}}</ref> Pravzaprav je visoki član OGPU (tajne policije) delil svojo vizijo za nov kazenski sistem, ki bi ustanovil vasi na severu Sovjetske zveze, ki bi se lahko specializirale za pridobivanje naravnih virov in pomagale Stalinovi industrializaciji.<ref>{{Cite book|last=Viola|first=Lynne|url=https://www.worldcat.org/oclc/71266656|title=The unknown gulag : the lost world of Stalin's special settlements|date=2007|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-518769-4|location=Oxford|pages=2–5|oclc=71266656}}</ref> Pri organiziranju in nadzoru zbiranja kmetov in množičnih usmrtitev je imel glavno vlogo funkcionar tajne policije OGPU [[Jefim Jevdokimov]] (1891–1939). === Razred === [[Slika:Away With Private Peasants! (3273571261).jpg|sličica|231x231_pik|Sovjetski propagandni plakat iz 1930-ih z napisom: "Izgnati kulake iz kolhozov!"]] Februarja 1928 je časopis Pravda prvič objavil materiale, ki so trdili, da razkrivajo kulake; opisali so razširjeno prevlado bogatega kmeštva na podeželju in invazijo kulakov v celice komunistične partije. Razlastitev žitnih zalog od kulakov in meščanskih kmetov so imenovali »začasni izredni ukrep«; začasni nujni ukrepi so se do tridesetih let prejšnjega stoletja spremenili v politiko "odprave kulakov kot razreda".<ref name="ldtrotskiymr">Л. Д. Троцкий «Материалы о революции. Преданная революция. Что такое СССР и куда он идет»</ref> Sociolog Michael Mann je opisal sovjetski poskus kolektivizacije in likvidacije zaznanih razrednih sovražnikov kot primernega za njegovo predlagano kategorijo klasicida.<ref>{{cite book|last=Alvarez|first=Alex|year=2009|url=https://books.google.com/books?id=7vh8AgAAQBAJ|title=Genocidal Crimes|publisher=Routledge|page=25|isbn=9781134-035816}}</ref> Apel stranke na politiko eliminacije kulakov kot razreda je oblikoval sovjetski voditelj Stalin, ki je izjavil: "Izrinili bomo kulake kot razred, odpor tega razreda je treba razbiti v odprtem boju in mu je treba odvzeti produktivni viri njenega obstoja in razvoja (prosta raba zemlje, proizvodni inštrumenti, najem zemljišč, pravica do najema delovne sile itd.). To je obrat k politiki odpravljanja kulakov kot razreda. Brez tega se govori o izpodrivanju kulakov kot razreda je prazno klepetanje, sprejemljivo in dobičkonosno le desnim deviantom."<ref name="ivstalinkvoprosuolikvidacii">И. В. Сталин «К вопросу о ликвидации кулачества как класса»</ref> [[Slika:Вышибем кулаков из колхозов 1930.jpg|sličica|257x257_pik|Še en sovjetski propagandni plakat iz 1930-ih let z napisom: "Zbrcajte kulake iz kolhozov." ]] Leta 1928 je desna opozicija Vseruske komunistične partije (boljševikov) še vedno poskušala podpreti uspešne kmete in povečati boj proti kulakom. Zlasti Aleksej Rykov, ki je kritiziral politiko dekulakizacije in "metode vojnega [[Komunizem|komunizma]]", je izjavil, da je treba napad na kulake izvesti, vendar ne z metodami tako imenovane dekulakizacije. Rykov je zagovarjal je ukrepanje proti individualnemu kmetovanju na vasi, katerega produktivnost je bila dvakrat nižja kot v evropskih državah. Menil je, da je najpomembnejša naloga stranke razvoj individualnega kmetovanja kmetov s pomočjo vlade.<ref name="nasllenina">[http://lib.meta.ua/index.php?book_id=3744 Н. В. Валентинов, Ю. Г. Фельштинский «Наследники Ленина»]</ref> Vlada je vse bolj opažala odprt in odločen protest med reveži proti premožnim srednjim kmetom.<ref>РГВА, ф. 4, оп. 1, д. 107, л. 215. Цит. по: [http://www.center-bereg.ru/k2552.html ''Чуркин В. Ф.'' Самоидентификация крестьянства на переломном этапе своей истории. // История государства и права, 2006, N 7]</ref>Naraščajoče nezadovoljstvo revnih kmetov je okrepila lakota na podeželju. Boljševiki so raje krivili "podeželsko protirevolucijo" kulakov, da bi zaostrili odnos ljudi do stranke: "Odbiti moramo kulaško ideologijo, ki prihaja v pismih iz vasi. Glavna prednost kulaka so krušne zadrege. ." Kmetje Rdeče armade so pošiljali pisma, v katerih so podpirali protikulaško ideologijo: "Kulaki so besni sovražniki [[Socializem|socializma]]. Uničiti jih moramo, ne peljati v kolhoze, odvzeti jim morate premoženje, inventar." Pismo vojaka Rdeče armade 28. topniškega polka je postalo splošno znano: "Zadnji kos kruha je odvzet, družina Rdeče armade se ne upošteva. Čeprav si moj oče, ti ne verjamem. Vesel sem, da si imel dobro lekcijo. Prodaj kruh, nosi presežek – to je moja zadnja beseda."<ref name="churkinsamoidentif">В. Ф. Чуркин, кандидат исторических наук. «Самоидентификация крестьянства на переломном этапе своей истории» // «История государства и права», 2006, N 7)</ref><ref name="krasniyvoin1930">Красный воин (МВО). 1930. 13 февраля, 14 мая.</ref> === Likvidacija === [[Slika:Forced collectivization USSR.jpg|sličica|221x221_pik|Odvzem žita od bogatih kmetov (kulakov) med prisilno kolektivizacijo v okrožju Timashovsky, Kuban, Sovjetska zveza, leta 1933]] "Likvidacija kulakov kot razreda" je bilo ime sovjetske politike,<ref>Kulchytskyi, S. ''[http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?Z21ID=&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Likvidatsiya_kurkulstva Liquidation of kulaks as class (ЛІКВІДАЦІЯ КУРКУЛЬСТВА ЯК КЛАСУ)]''. Encyclopedia of History of Ukraine. 2009.</ref> ki je bila uveljavljena v letih 1930–1931 za prisilen brezplačen odvzem lastnine (razlastitev) od dela kmetov in izolacijo žrtev takšnih dejanj z njihovo prisilno deportacijo, iz kraja stalnega prebivališča.<ref>{{cite book|last=Fitzpatrick|first=Sheila|year=2000|chapter-url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/first/f/fitzpatrick-stalinism.html|chapter=The Party Is Always Right|url=https://www.google.it/books/edition/Everyday_Stalinism/A3M8DwAAQBAJ|title=Everyday Stalinism: Ordinary Life in Extraordinary Times: Soviet Russia in the 1930s|edition=paperback|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|page=22|isbn=9780195050011|quote=The Soviet regime was adept at creating its own enemies, whom it then suspected of conspiracy against the state. It did so first by declaring that all members of certain social classes and estates—primarily former nobles, members of the bourgeoisie, priests, and kulaks—were by definition 'class enemies,' resentful of their loss of privilege and likely to engage in counterrevolutionary conspiracy to recover them. The next step, taken at the end of the 1920s, was the 'liquidation as a class' of certain categories of class enemies, notably kulaks and, to a lesser extent, Nepmen and priests. This meant that the victims were expropriated, deprived of the possibility of continuing their previous way of earning a living, and often arrested and exiled.}}</ref> Uradni cilj likvidacije kulakov je prišel brez natančnih navodil in je spodbudil lokalne voditelje k ​​radikalnemu ukrepanju, kar je povzročilo fizično eliminacijo. Kampanja za likvidacijo kulakov kot razreda je predstavljala glavni del Stalinove politike socialnega inženiringa v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja.<ref>{{cite journal|last=Suslov|first=Andrei|date=July 2019|title='Dekulakization' as a Facet of Stalin's Social Revolution (The Case of Perm Region)|url=https://www.researchgate.net/publication/334144464_Lucse_peregnut_cem_nedognut_Dekulakization_as_a_Facet_of_Stalin's_Social_Revolution_The_Case_of_Perm_Region|journal=The Russian Review|volume=78|issue=3|pages=371–391|doi=10.1111/russ.12236|issn=1467-9434|accessdate=21 November 2021|via=ResearchGate}}</ref> == Glej tudi == * [[Kamboški genocid]] * [[Sovjetska lakota 1932-1933|Sovjetska lakota 1932 - 1933]] * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Rdeči teror]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Politična represija]] [[Kategorija:Množični poboji v komunizmu]] fgikxor0knpflmxrh680hz72ezblf3z Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi 0 510000 5747524 5650927 2022-08-26T12:35:01Z 2A01:261:503:A700:A57B:1CAB:80C8:675D Lavrentija Berija in NKVD. wikitext text/x-wiki {{več sklicev}} {{Infopolje Napad na civiliste|title=Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi|image=|caption=Deportirani Etiopci aprila 1949|date=1930 - 1952|location=[[Sovjetska zveza]]|victims=800.000–1.500.000 v ZSSR in iz baltskih držav|perpetrators=OGPU / NKVD}} '''Izselitev prebivalstva v Sovjetsko zvezo''' (rusko: '''Депортации народов в СССР''') je bila prisilna premestitev različnih skupin s strani sovjetske komunistične vlade od leta 1930 do 1952. Izselitev je naročil sovjetski diktator [[Josif Stalin]], izvršil pa uradnik sovjetske tajne policije [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]]. Ta dogodek se lahko razvrsti v naslednje široke kategorije: deportacije "protisovjetskih" kategorij prebivalstva (pogosto razvrščene kot "sovražniki delavcev"), deportacije celotnih narodnosti, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemlja. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran cel razred, medtem ko je deportacija sovjetskih Korejcev leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.      V večini primerov so bili njihovi cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so notranje prisilne migracije v celoti prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.<ref name="Rosefielde83">{{cite book|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|author-link=Steven Rosefielde|year=2009|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]|title-link=Red Holocaust (2009 book)}}</ref> Od tega je bilo 1,8 milijona kulakov izgnanih v letih 1930–1931, 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin v letih 1932–39, medtem ko je bilo približno 3,5 milijona etničnih manjšin nadalje preseljenih v letih 1940–52. V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno preselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja; vendar Nicolas Werth ocenjuje skupno število smrtnih žrtev bližje približno 1 do 1,5 milijona smrtnih žrtev kot posledica smrti deportacije. Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot zločin proti človeštvu in etnično preganjanje. Dva od teh primerov z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo krimskih [[Tatari|Tatarov]] in deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], sta [[Ukrajina]] (plus 3 druge države) in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]]. 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet Ruske socialistične federativne sovjetske republike pod svojim predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji represiranih ljudi z 2. členom, ki je vse množične deportacije obsodil kot "Stalinovo politiko obrekovanja in genocida."<ref name="perovic">{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}</ref> [[Slika:Lavrenti_Beria_Stalins_family.jpg|sličica|264x264_pik|Sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]] (v ozadju). Kot vodja NKVD je bil Beria odgovoren za množične deportacije etničnih manjšin.]] Sovjetska zveza je izvajala tudi deportacije na okupiranih ozemljih z več kot 50.000 umrlimi iz baltskih držav in 300.000 do 360.000 umrlimi med izgonom Nemcev iz vzhodne Evrope zaradi sovjetske deportacije, pobojev ter internacij in prisilnega dela v delovnih taboriščih.<ref name="Erlebenisberichte 1989, pp. 40">Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> == Glej tudi == * [[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] * [[Rdeči teror]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Deportacije]] [[Kategorija:Politična represija v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Zločini proti človeštvu]] o8ardpyr21xeb95vu0nfr4g199w8ssd 5747526 5747524 2022-08-26T12:38:10Z Upwinxp 126544 "Izselitev prebivalstva v Sovjetsko zvezo"? "Lavrenti Beria"? "Stalinova politika obrekovanja"? {{grob prevod}} wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} {{več sklicev}} {{Infopolje Napad na civiliste|title=Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi|image=|caption=Deportirani Etiopci aprila 1949|date=1930 - 1952|location=[[Sovjetska zveza]]|victims=800.000–1.500.000 v ZSSR in iz baltskih držav|perpetrators=OGPU / NKVD}} '''Izselitev prebivalstva v Sovjetsko zvezo''' (rusko: '''Депортации народов в СССР''') je bila prisilna premestitev različnih skupin s strani sovjetske komunistične vlade od leta 1930 do 1952. Izselitev je naročil sovjetski diktator [[Josif Stalin]], izvršil pa uradnik sovjetske tajne policije [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]]. Ta dogodek se lahko razvrsti v naslednje široke kategorije: deportacije "protisovjetskih" kategorij prebivalstva (pogosto razvrščene kot "sovražniki delavcev"), deportacije celotnih narodnosti, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemlja. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran cel razred, medtem ko je deportacija sovjetskih Korejcev leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.      V večini primerov so bili njihovi cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so notranje prisilne migracije v celoti prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.<ref name="Rosefielde83">{{cite book|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|author-link=Steven Rosefielde|year=2009|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]|title-link=Red Holocaust (2009 book)}}</ref> Od tega je bilo 1,8 milijona kulakov izgnanih v letih 1930–1931, 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin v letih 1932–39, medtem ko je bilo približno 3,5 milijona etničnih manjšin nadalje preseljenih v letih 1940–52. V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno preselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja; vendar Nicolas Werth ocenjuje skupno število smrtnih žrtev bližje približno 1 do 1,5 milijona smrtnih žrtev kot posledica smrti deportacije. Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot zločin proti človeštvu in etnično preganjanje. Dva od teh primerov z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo krimskih [[Tatari|Tatarov]] in deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], sta [[Ukrajina]] (plus 3 druge države) in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]]. 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet Ruske socialistične federativne sovjetske republike pod svojim predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji represiranih ljudi z 2. členom, ki je vse množične deportacije obsodil kot "Stalinovo politiko obrekovanja in genocida."<ref name="perovic">{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}</ref> [[Slika:Lavrenti_Beria_Stalins_family.jpg|sličica|264x264_pik|Sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]] (v ozadju). Kot vodja NKVD je bil Beria odgovoren za množične deportacije etničnih manjšin.]] Sovjetska zveza je izvajala tudi deportacije na okupiranih ozemljih z več kot 50.000 umrlimi iz baltskih držav in 300.000 do 360.000 umrlimi med izgonom Nemcev iz vzhodne Evrope zaradi sovjetske deportacije, pobojev ter internacij in prisilnega dela v delovnih taboriščih.<ref name="Erlebenisberichte 1989, pp. 40">Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> == Glej tudi == * [[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] * [[Rdeči teror]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Deportacije]] [[Kategorija:Politična represija v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Zločini proti človeštvu]] 8y0n3jwv640lhgf6fx8ew0ot2exvpnj 5747530 5747526 2022-08-26T12:45:19Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi]] na [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi]] wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} {{več sklicev}} {{Infopolje Napad na civiliste|title=Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi|image=|caption=Deportirani Etiopci aprila 1949|date=1930 - 1952|location=[[Sovjetska zveza]]|victims=800.000–1.500.000 v ZSSR in iz baltskih držav|perpetrators=OGPU / NKVD}} '''Izselitev prebivalstva v Sovjetsko zvezo''' (rusko: '''Депортации народов в СССР''') je bila prisilna premestitev različnih skupin s strani sovjetske komunistične vlade od leta 1930 do 1952. Izselitev je naročil sovjetski diktator [[Josif Stalin]], izvršil pa uradnik sovjetske tajne policije [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]]. Ta dogodek se lahko razvrsti v naslednje široke kategorije: deportacije "protisovjetskih" kategorij prebivalstva (pogosto razvrščene kot "sovražniki delavcev"), deportacije celotnih narodnosti, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemlja. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran cel razred, medtem ko je deportacija sovjetskih Korejcev leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.      V večini primerov so bili njihovi cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so notranje prisilne migracije v celoti prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.<ref name="Rosefielde83">{{cite book|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|author-link=Steven Rosefielde|year=2009|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]|title-link=Red Holocaust (2009 book)}}</ref> Od tega je bilo 1,8 milijona kulakov izgnanih v letih 1930–1931, 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin v letih 1932–39, medtem ko je bilo približno 3,5 milijona etničnih manjšin nadalje preseljenih v letih 1940–52. V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno preselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja; vendar Nicolas Werth ocenjuje skupno število smrtnih žrtev bližje približno 1 do 1,5 milijona smrtnih žrtev kot posledica smrti deportacije. Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot zločin proti človeštvu in etnično preganjanje. Dva od teh primerov z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo krimskih [[Tatari|Tatarov]] in deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], sta [[Ukrajina]] (plus 3 druge države) in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]]. 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet Ruske socialistične federativne sovjetske republike pod svojim predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji represiranih ljudi z 2. členom, ki je vse množične deportacije obsodil kot "Stalinovo politiko obrekovanja in genocida."<ref name="perovic">{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}</ref> [[Slika:Lavrenti_Beria_Stalins_family.jpg|sličica|264x264_pik|Sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrenti Beria]] (v ozadju). Kot vodja NKVD je bil Beria odgovoren za množične deportacije etničnih manjšin.]] Sovjetska zveza je izvajala tudi deportacije na okupiranih ozemljih z več kot 50.000 umrlimi iz baltskih držav in 300.000 do 360.000 umrlimi med izgonom Nemcev iz vzhodne Evrope zaradi sovjetske deportacije, pobojev ter internacij in prisilnega dela v delovnih taboriščih.<ref name="Erlebenisberichte 1989, pp. 40">Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> == Glej tudi == * [[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] * [[Rdeči teror]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Deportacije]] [[Kategorija:Politična represija v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Zločini proti človeštvu]] 8y0n3jwv640lhgf6fx8ew0ot2exvpnj 5747547 5747530 2022-08-26T14:01:57Z Upwinxp 126544 popravki prevoda in preneseni sklici iz originala wikitext text/x-wiki [[Slika:Karte Entkulakisierung.png|sličica|Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med dekulakizacijo (1930–1931)]] '''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.<ref name="ellman">{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}</ref> V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&pg=PA73}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}</ref><ref name="Rosefielde83">{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}</ref> Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.<ref name="ellman" /> V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;<ref>{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}</ref> po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.<ref name=":0" /> Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].<ref name="Rosefielde83" /><ref name="europarl">[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]</ref> 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.<ref name="perovic">{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}</ref> Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.<ref name="Erlebenisberichte 1989, pp. 40">Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Deportacije]] [[Kategorija:Politična represija v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Zločini proti človeštvu]] 3hr3wnnmmleynk6cybs6sc1xnal78ox 5747550 5747547 2022-08-26T14:08:24Z Upwinxp 126544 kategorije, rahlo večja sličica wikitext text/x-wiki [[Slika:Karte Entkulakisierung.png|280px|sličica|Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med dekulakizacijo (1930–1931)]] '''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.<ref name="ellman">{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}</ref> V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&pg=PA73}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}</ref><ref name="Rosefielde83">{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}</ref> Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.<ref name="ellman" /> V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;<ref>{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}</ref> po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.<ref name=":0" /> Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].<ref name="Rosefielde83" /><ref name="europarl">[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]</ref> 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.<ref name="perovic">{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}</ref> Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.<ref name="Erlebenisberichte 1989, pp. 40">Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politična represija]] [[Kategorija:Zločini proti človeštvu]] ehoa1t6nkcl05pyw16a698j5a51vnys Uporabniški pogovor:Jabolkozjablane 3 513056 5747522 5747500 2022-08-26T12:33:00Z Yerpo 8417 /* Predlog za hitri izbris Žan Luka Artič */ odg wikitext text/x-wiki '''Lep pozdrav!''' Jabolkozjablane, [[Wikipedija:Uvod|dobrodošel/-la]] v Wikipediji! Zahvaljujemo se ti za [[Posebno:Prispevki/Jabolkozjablane|tvoj prispevek]]. Upamo, da ti bo tukaj všeč in da se boš odločil/-la ostati. Žal eno ali več tvojih na novo ustvarjenih gesel, kot je [[Žan Luka Artič]], ne ustreza [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravilom]] Wikipedije in bo kmalu izbrisano. Obstaja stran o ustvarjanju člankov, poimenovana '''[[Wikipedija:Vaš prvi članek|Vaš prvi članek]]''', ki si jo morda želiš prebrati, za lažje uvajanje v wikipedijsko skupnost pa ti najprej priporočamo branje '''[[Wikipedija:Uvod|uvoda v Wikipedijo]]'''. Tukaj je še nekaj dobrih povezav za nove uporabnike: <small> * [[Wikipedija:Pet stebrov|Pet stebrov Wikipedije]] * [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|Biografije živečih oseb]] * [[Wikipedija:Pomembnost|Kriteriji pomembnosti v Wikipediji]] * [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Kaj Wikipedija ni?]] * [[Pomoč:Vsebina|Strani pomoči]] * [[Wikipedija:Vadnica|Vadnica]] * [[Wikipedija:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]] </small> Upamo, da ti bo prijetno tukaj med [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedisti]]! Prosimo, da se na pogovornih straneh [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|podpišeš]] s štirimi tildami, takole: <nowiki>~~~~</nowiki>. To bo avtomatično ustvarilo tvoje ime in datum. Če imaš še kakšno vprašanje, me lahko vprašaš na moji pogovorni strani. <!-- Predloga:Prvi članek --> Še enkrat prijazen pozdrav! — &nbsp;'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:48, 17. februar 2022 (CET) ==Predlog za [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitri izbris]] [[:Žan Luka Artič]]== [[Image:Polje pomembno.svg|48px|left|alt=|link=]] Tvoja stran [[:Žan Luka Artič]] je bila uvrščena med predloge za hitri izbris iz Wikipedije. Razlog za to je bil: <center>''[[WP:POM|nepomembnost]]''</center> V [[WP:HITRO#Splošna merila|merilih za hitri izbris]] je navedeno, da se članki, ki ne ustrezajo osnovnim merilom Wikipedije, lahko izbrišejo kadarkoli. Če si mnenja, da je to obvestilo napaka, lahko izraziš svoje nestrinjanje z izbrisom s klikom na gumb "Klikni tukaj, če se s hitrim izbrisom ne strinjaš". To te bo pripeljalo na pogovorno stran, kjer boš našel vnaprej pripravljen prostor za besedilo, kjer lahko pojasniš, zakaj naj stran ne bo izbrisana. Obiščeš lahko tudi '''[[Pogovor:Žan Luka Artič|pogovorno stran direktno]]''' in sam oblikuješ lastno sporočilo. Bodi pa pozoren na to, da ko je stran enkrat označena za ''hitri'' izbris, se lahko izbriše brez odlašanja, če ustreza merilom. Prosim ne odstranjuj obvestila o hitem izbrisu sam, lahko pa v času razprave izboljšaš vsebino, da bo ustrezala pravilom in smernicam Wikipedije. Če je stran izbrisana, lahko stopiš v stik z [[:Kategorija:Administratorji Wikipedije|enim izmed administratorjev]] in zaprosiš za vračilo izbrisane strani, če jo želiš izboljšati. <!-- Predoga:db-warn -->--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:48, 17. februar 2022 (CET) :Prosim ne ustvarjaj znova izbrisanega članka, če razlog za izbris ni bil odpravljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 26. avgust 2022 (CEST) ::Nisem vedel in se iskreno opravičujem. Na novo izbrisani strani sem dodal nekaj virov za katere sem mislil, da zadostujejo kriterijem pomembnosti. Rad bi samo vedel ali je kakšna možnost, da bi poslal svoje napisane strani v predogled? Preden se objavijo v javnost, da ne bo ponovno stran izbrisana zaradi nepomembnosti ali kakšnega drugega razloga. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] ([[Uporabniški pogovor:Jabolkozjablane|pogovor]]) 10:23, 26. avgust 2022 (CEST) :::Članek v NT/RC je kar obsežen, ampak to je dokaj obskuren lokalni časopis in ni merodajen, strojni zapisi o njegovih publikacijah pa tudi niso uporabni za ta namen. Če bo o njemu (tebi? Si mogoče ti Žan Luka Artič?) obširneje pisal kak resen, neodvisen vir kot so nacionalni mediji, lahko vprašaš, če zadostuje na moji pogovorni strani ali na [[Wikipedija:Pod lipo]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:12, 26. avgust 2022 (CEST) ::::Hvala Yerpo, malce bom potreboval pomoči pri temu, se pravi, da moram vprašati, če zadostuje, da bi kdo napisal o njemu kakšen neodvisen vir kot so nacionalni mediji. Toda kaj se upošteva pri temu ali zadostuje ali ne? Moram dodati tudi kakšne že obstoječe vire v komentar? Se vnaprej zahvaljujem. [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] ([[Uporabniški pogovor:Jabolkozjablane|pogovor]]) 13:32, 26. avgust 2022 (CEST) :::::Hotel sem reči, da ko/če se bo pojavil prispevek o njemu v nacionalnih medijih, lahko daš link do tega prispevka in vprašaš, ali je to ok. Če piše recimo Delo, Dnevnik ali poroča RTV Slovenija o njemu, je zelo verjetno že dovolj za zadostitev kriterija pomembnosti. Ampak on mora biti subjekt prispevka, ne da je samo njegovo ime bežno omenjeno v novici o kakem računalniškem tekmovanju ali kaj podobnega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:32, 26. avgust 2022 (CEST) 7imhl475i3xp50pto3xa0s78arnf9lq 5747529 5747522 2022-08-26T12:43:16Z Jabolkozjablane 208729 /* Predlog za hitri izbris Žan Luka Artič */ Odgovor wikitext text/x-wiki '''Lep pozdrav!''' Jabolkozjablane, [[Wikipedija:Uvod|dobrodošel/-la]] v Wikipediji! Zahvaljujemo se ti za [[Posebno:Prispevki/Jabolkozjablane|tvoj prispevek]]. Upamo, da ti bo tukaj všeč in da se boš odločil/-la ostati. Žal eno ali več tvojih na novo ustvarjenih gesel, kot je [[Žan Luka Artič]], ne ustreza [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravilom]] Wikipedije in bo kmalu izbrisano. Obstaja stran o ustvarjanju člankov, poimenovana '''[[Wikipedija:Vaš prvi članek|Vaš prvi članek]]''', ki si jo morda želiš prebrati, za lažje uvajanje v wikipedijsko skupnost pa ti najprej priporočamo branje '''[[Wikipedija:Uvod|uvoda v Wikipedijo]]'''. Tukaj je še nekaj dobrih povezav za nove uporabnike: <small> * [[Wikipedija:Pet stebrov|Pet stebrov Wikipedije]] * [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|Biografije živečih oseb]] * [[Wikipedija:Pomembnost|Kriteriji pomembnosti v Wikipediji]] * [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Kaj Wikipedija ni?]] * [[Pomoč:Vsebina|Strani pomoči]] * [[Wikipedija:Vadnica|Vadnica]] * [[Wikipedija:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]] </small> Upamo, da ti bo prijetno tukaj med [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedisti]]! Prosimo, da se na pogovornih straneh [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|podpišeš]] s štirimi tildami, takole: <nowiki>~~~~</nowiki>. To bo avtomatično ustvarilo tvoje ime in datum. Če imaš še kakšno vprašanje, me lahko vprašaš na moji pogovorni strani. <!-- Predloga:Prvi članek --> Še enkrat prijazen pozdrav! — &nbsp;'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:48, 17. februar 2022 (CET) ==Predlog za [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitri izbris]] [[:Žan Luka Artič]]== [[Image:Polje pomembno.svg|48px|left|alt=|link=]] Tvoja stran [[:Žan Luka Artič]] je bila uvrščena med predloge za hitri izbris iz Wikipedije. Razlog za to je bil: <center>''[[WP:POM|nepomembnost]]''</center> V [[WP:HITRO#Splošna merila|merilih za hitri izbris]] je navedeno, da se članki, ki ne ustrezajo osnovnim merilom Wikipedije, lahko izbrišejo kadarkoli. Če si mnenja, da je to obvestilo napaka, lahko izraziš svoje nestrinjanje z izbrisom s klikom na gumb "Klikni tukaj, če se s hitrim izbrisom ne strinjaš". To te bo pripeljalo na pogovorno stran, kjer boš našel vnaprej pripravljen prostor za besedilo, kjer lahko pojasniš, zakaj naj stran ne bo izbrisana. Obiščeš lahko tudi '''[[Pogovor:Žan Luka Artič|pogovorno stran direktno]]''' in sam oblikuješ lastno sporočilo. Bodi pa pozoren na to, da ko je stran enkrat označena za ''hitri'' izbris, se lahko izbriše brez odlašanja, če ustreza merilom. Prosim ne odstranjuj obvestila o hitem izbrisu sam, lahko pa v času razprave izboljšaš vsebino, da bo ustrezala pravilom in smernicam Wikipedije. Če je stran izbrisana, lahko stopiš v stik z [[:Kategorija:Administratorji Wikipedije|enim izmed administratorjev]] in zaprosiš za vračilo izbrisane strani, če jo želiš izboljšati. <!-- Predoga:db-warn -->--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:48, 17. februar 2022 (CET) :Prosim ne ustvarjaj znova izbrisanega članka, če razlog za izbris ni bil odpravljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 26. avgust 2022 (CEST) ::Nisem vedel in se iskreno opravičujem. Na novo izbrisani strani sem dodal nekaj virov za katere sem mislil, da zadostujejo kriterijem pomembnosti. Rad bi samo vedel ali je kakšna možnost, da bi poslal svoje napisane strani v predogled? Preden se objavijo v javnost, da ne bo ponovno stran izbrisana zaradi nepomembnosti ali kakšnega drugega razloga. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] ([[Uporabniški pogovor:Jabolkozjablane|pogovor]]) 10:23, 26. avgust 2022 (CEST) :::Članek v NT/RC je kar obsežen, ampak to je dokaj obskuren lokalni časopis in ni merodajen, strojni zapisi o njegovih publikacijah pa tudi niso uporabni za ta namen. Če bo o njemu (tebi? Si mogoče ti Žan Luka Artič?) obširneje pisal kak resen, neodvisen vir kot so nacionalni mediji, lahko vprašaš, če zadostuje na moji pogovorni strani ali na [[Wikipedija:Pod lipo]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:12, 26. avgust 2022 (CEST) ::::Hvala Yerpo, malce bom potreboval pomoči pri temu, se pravi, da moram vprašati, če zadostuje, da bi kdo napisal o njemu kakšen neodvisen vir kot so nacionalni mediji. Toda kaj se upošteva pri temu ali zadostuje ali ne? Moram dodati tudi kakšne že obstoječe vire v komentar? Se vnaprej zahvaljujem. [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] ([[Uporabniški pogovor:Jabolkozjablane|pogovor]]) 13:32, 26. avgust 2022 (CEST) :::::Hotel sem reči, da ko/če se bo pojavil prispevek o njemu v nacionalnih medijih, lahko daš link do tega prispevka in vprašaš, ali je to ok. Če piše recimo Delo, Dnevnik ali poroča RTV Slovenija o njemu, je zelo verjetno že dovolj za zadostitev kriterija pomembnosti. Ampak on mora biti subjekt prispevka, ne da je samo njegovo ime bežno omenjeno v novici o kakem računalniškem tekmovanju ali kaj podobnega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:32, 26. avgust 2022 (CEST) ::::::Sedaj zastopim. Se vam zahvaljujem za vse. [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] ([[Uporabniški pogovor:Jabolkozjablane|pogovor]]) 14:43, 26. avgust 2022 (CEST) 3wyhq03ejahpi5dm149polwzmcky0r9 Destalinizacija 0 515979 5747628 5742374 2022-08-26T21:27:16Z Zm05gamer 180058 razširitev, dodanih več informacij iz ang wiki, preneseni sklici in literatura wikitext text/x-wiki [[Slika:Nikita Khrushchev 1962.jpg|sličica|Destalinizacijo je izvedel [[Nikita Hruščov]].]] '''De-Stalinizacija''' je bila sestavljena iz vrste političnih reform v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] po smrti dolgoletnega predsednika [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] leta 1953 in prihodu [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast.<ref name="World Transformed p. 153">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Reforme so vključevale spremembo ali odstranitev ključnih institucij, ki so Stalinu pomagale obdržati oblast: kult osebnosti, ki ga je obdajal, in [[Stalinizem|stalinistični]] politični sistem, ki ju je obe ustvaril Stalin. Te reforme je začelo kolektivno vodstvo, ki ga je nasledilo po njegovi smrti 5. marca 1953, v sestavi [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], premierja Sovjetske zveze, [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]], vodje ministrstva za notranje zadeve in [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]], prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (CPSU). Destalinizacija je vključevala tudi odstranitev Stalinovih spomenikov, odstranitev njegovega imena iz krajev, zgradb in državne himne, njegovo razstavljeno truplo pa so odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] in pokopali drugje.  == Terminološka vprašanja == Izraz destalinizacija se je uveljavil tako v [[Rusija|Rusiji]] kot v zahodnem svetu po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], vendar ni bil nikoli uporabljen v času Hruščovega vladanja. Vendar sta Hruščov in vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] v tem času začela destalinizacijska prizadevanja pod krinko "premagovanja/razkrinkanja kulta osebnosti", z močno kritiko "dobe kulta osebnosti Josifa Stalina". Vendar pred Hruščovovim "tajnim govorom" na 20. partijskem kongresu Hruščov ali drugi znotraj partije niso odkrito povezovali Stalina kot osebo kulta osebnosti, čeprav arhivski dokumenti kažejo, da je je bila Stalinova ideologija močno kritizirana, ko je bila predstavljena v zasebnih razpravah Hruščova na predsedstvu vrhovnega sovjeta.<ref name="Jones2006">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> == "Tiha Destalinizacija" == Destalinizacija je pomenila konec vloge obsežnega prisilnega dela v gospodarstvu. Proces izpuščanja zapornikov iz Gulagov je začel [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. Kmalu so ga odstranili z oblasti, aretirali 26. junija 1953 in ga zaradi zločinov proti človeštvu 23. decembra 1953 usmrtili.<ref>{{cite web|url=http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|title=soviethistory.org|access-date=26 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140330014401/http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|archive-date=30 March 2014|url-status=dead}}</ref> Hruščov je nato postal najmočnejši sovjetski politik. Nato je nastopilo obdobje »tihe destalinizacije«, saj je bila revizija Stalinove politike opravljena v tajnosti in pogosto brez pojasnila.<ref>{{cite book|title=National Republic|url=https://books.google.com/books?id=vh7nAAAAMAAJ|year=1956|page=9|volume=44–45}}</ref> Obsodba Stalina je bila nevarna, saj je bil postavljen na piedestal tako doma kot med komunisti v tujini. Samo v letih 1954–55 je bilo iz Gulagov izpuščenih več kot 90.000 zapornikov.<ref name="Adler2004">{{cite book|author-first=Nanci|author-last=Adler|title=The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System|url=https://books.google.com/books?id=pxtCbSg293gC&pg=PA21|date=1 February 2004|publisher=Transaction Publishers|isbn=978-1-4128-3712-5|pages=21–22}}</ref> [[Anastas Mikojan]], tesni zaveznik Hruščova, je imel pomembno vlogo v zgodnjem procesu destalinizacije. Marca 1954 je v govoru v [[Erevan|Erevanu]] v rodni [[Armenija|Armeniji]] pozval k rehabilitaciji pesnika [[Yeghishe Charents|Yeghisheja Charentsa]], žrtve Stalinovih čistk. Kasneje je imel vodilno vlogo pri izpustitvi političnih zapornikov in je sodeloval z izpuščenima zapornikoma iz Gulaga, [[Aleksej Snegov|Aleksejem Snegovom]] in [[Olga Šatunovski|Olgo Šatunovsko]], da sta Hruščova prepričala o nujnosti obsodbe Stalina.<ref>{{cite book|author-last=Cohen|author-first=Stephen F.|title=The Victims Return: Survivors of the Gulag After Stalin|publisher=[[I. B. Tauris]] & Company|place=London|date=2011|pages=89–91|isbn=9781848858480}}</ref><ref>{{cite book|author-last=Smith|author-first=Kathleen E.|title=Moscow 1956: The Silenced Spring|publisher=[[Harvard University Press]]|place=Cambridge, MA|date=2017|isbn=9780674972001}}</ref> Decembra 1955 je Hruščov predlagal ustanovitev komisije, ki bi v imenu predsedstva preiskala Stalinove dejavnosti, zlasti njegove zločine. Ta preiskava je ugotovila, da je bilo od 1.920.635 aretiranih zaradi protisovjetskih dejavnosti 688.503 usmrčenih. Mnogi od teh so bili aretirani na podlagi izmišljenih in lažnih dokazov, ki so jih priznali pod mučenjem, ki ga je odobril Stalin.<ref name="Swedin2010">{{cite book|author-first=Eric G.|author-last=Swedin|title=When Angels Wept: A What-If History of the Cuban Missile Crisis|url=https://books.google.com/books?id=SmtoE-wxXCcC&pg=PA75|year=2010|publisher=Potomac Books, Inc.|isbn=978-1-59797-565-0|page=75}}</ref> == Hruščov tajni govor == {{Glej tudi|O kultu osebnosti in njegovih posledicah}} [[Slika:First edition of Krushchev's "Secret Speech".jpg|sličica|O kulcie jednostki i jego następstwach, Varšava, marec 1956, prva izdaja Tajnega govora, objavljenega za notranjo uporabo v PUWP]] Medtem, ko je destalinizacija potekala na tih način vse od Stalinove smrti 5. marca 1953, je bil prelomni dogodek Hruščovov govor z naslovom »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, ki se je navezoval na Stalina. 25. februarja 1956 je destalinizacija postala uradna, ko je Hruščov govoril na zaprtem zasedanju 20. partijskega kongresa [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], v katerem je razkril Stalinove zločine in "pogoje negotovosti, strahu in celo obup", ki jih je povzročil Stalin.<ref name="World Transformed p. 1532">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Hruščov je šokiral svoje poslušalce z obsodbo Stalinove diktatorske vladavine in njegovega kulta osebnosti kot neskladnih s komunistično in partijsko ideologijo. Med drugim je obsodil tako [[stalinizem]] kot tudi Stalinovo ravnanje s starimi [[boljševiki]], ljudmi, ki so pred [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] podpirali komunizem, mnoge od katerih jih je Stalin dal pobiti, ker jih je označeval za izdajalce. Hruščov je obsodil tudi zločine, ki so jih zagrešili [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] in njegovi sodelavci. === Namen === Eden od razlogov za Hruščov govor je bila njegova moralna vest; [[Aleksander Solženicin]] je rekel, da je Hruščov govoril z globokim srcem. Komunisti so verjeli, da bo to preprečilo usodno izgubo samozavesti in obnovilo enotnost znotraj partije.<ref name="History Today.1">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref> Zgodovinar [[Martin McCauley]] trdi, da je bil Hruščov namen "osvoboditi partijske uradnike strahu pred represijo". Hruščov je trdil, da če bi bila partija učinkovit mehanizem, brez brutalne zlorabe moči s strani katerega koli posameznika, bi lahko preoblikovala Sovjetsko zvezo in celoten svet.<ref name="McCauley2014">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> Vendar pa so drugi predlagali, da je bil govor narejen zato, da bi odvrnili krivdo od komunistične partije ali načel [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]] in krivdo prevalili neposredno na Stalinova ramena, s čimer bi preprečili bolj radikalno razpravo. Objava tega govora je povzročila, da so številni člani partije protestno odstopili iz partije tako v tujini kot znotraj Sovjetske zveze.<ref name="History Today.12">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref><ref name="Boterbloem2013">{{cite book|author-first=Kees|author-last=Boterbloem|title=A History of Russia and Its Empire: From Mikhail Romanov to Vladimir Putin|url=https://books.google.com/books?id=xbivAAAAQBAJ&pg=PA261|date=28 August 2013|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-6840-2|page=261}}</ref> McCauley trdi, da je Hruščov z napadom na Stalina spodkopaval verodostojnost [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslava Molotova]], [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]] in drugih političnih nasprotnikov, ki so bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja bolj kot on sam v "Stalinovem ožjem krogu". Če ne bi "prišli h Hruščovu", bi "tvegali, da bi jih bi Stalin vse nagnal" in bili nato povezani z njegovim diktatorskim nadzorom.<ref name="McCauley20142">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> == Spremembe == === Zapori in taborišča === Z odlokom o amnestiji iz marca 1953 so večino zapornikov iz [[Gulag|Gulagov]] začeli izpuščati.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/onlineexhibit/stalin/|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> Nekdanji politični zaporniki so se po vrnitvi pogosto soočali z zakoreninjeno sovražnostjo, ki je oteževala ponovno vključitev v normalno življenje.<ref>Nanci Adler, ''The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System'' (2002)</ref> 25. oktobra 1956 je resolucija CPSU razglasila, da je obstoj sistema koncentracijskih taborišč Gulag "neprimeren".<ref name="memo">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161214005522/http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm|date=14 December 2016}}</ref> Zavod Gulag je bil zaprt z ukazom Ministrstva za notranje zadeve (MVD) št. 020 z dne 25. januarja 1960.<ref name="memo1">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/NKVD/GULAG/r1/r1-4.htm</ref> Za tiste, ki so ostali v taboriščih do ukinitve leta 1960, je Hruščov poskušal izvesti delovni sistem Gulaga manj strožji, tako da je političnim zapornikom dovolil pošiljanje pisem domov svojim družinam ter da so družinski člani dovolili pošiljanje oblačil zapornikom, kar pa v času Stalinovega vladanja ni bilo dovoljeno.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/downloads/gulag-curriculum.pdf|title=Gulag : Soviet Prison Camps and their Legacy|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> === Preimenovanje zgradb in krajev === Hruščov je preimenoval ali povrnil imena številnih krajev, ki so nosila Stalinovo ime, vključno z mesti, ozemlji, znamenitostmi in drugimi objekti. Državna himna Sovjetske zveze je bila očiščena sklicevanj na Stalina, prav tako himne njenih republik.<ref name="bursa1985">{{cite journal|year=1985|title=Political Changes of Names of Soviet Towns|journal=Slavonic and East European Review|volume=63|author-first=G. R. F.|author-last=Bursa}}</ref> Stavki v besedilu, osredotočeni na Stalina in čas [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], so bili učinkovito odstranjeni iz himne, ko jih je nadomestila instrumentalna različica. Palača kulture in znanosti Josifa Stalina v [[Varšava|Varšavi]] na [[Poljska|Poljskem]] je bila preimenovana leta 1956. Stalinov vrh, najvišja točka v Sovjetski zvezi, je bil preimenovan v Vrh komunizma. Po razpadu Sovjetske zveze se je gora preimenovala v Vrh Ismoil Somoni. === Odstranitev spomenikov === [[Slika:Stalin statue.jpg|sličica|Stalinov spomenik v Erevanu je bil odstranjen leta 1962 in leta 1967 zamenjan z materjo Armenijo.]] Po izvedbi teh javnih preimenovanj je sovjetska vlada podrla na stotine Stalinovih spomenikov po vsej Sovjetski zvezi.<ref>{{cite book|author-last=Panossian|author-first=Razmik|author-link=Razmik Panossian|title=The Armenians: From Kings and Priests to Merchants and Commissars|publisher=[[Columbia University Press]]|place=New York|date=2006|page=[https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349 349]|isbn=978-0231139267|url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349}}</ref> Na primer, spomenik Stalinu v armenski prestolnici Erevanu so odstranili spomladi 1962 in ga leta 1967 nadomestili z Mati Armenijo. Več spomenikov je bilo razstavljenih ali uničenih po celem [[Varšavski pakt|vzhodnem bloku]]. Novembra 1961 je bil veliki Stalinov kip na berlinski ulici Stalinallee (takoj preimenovani v Karl-Marx-Allee) v tajni operaciji odstranjen. Spomenik v [[Budimpešta|Budimpešti]] je bil uničen oktobra 1956. Največji, praški spomenik, je bil porušen novembra 1962. === Premestitev Stalinovega trupla === Proces destalinizacije je dosegel vrhunec leta 1961 med 22. kongresom KPSZ. Srečanja sta zaznamovali dva vrhunca destalinizacije: prvič, pet let po tem, ko so razkrili njegove zločine, so 31. oktobra 1961 Stalinovo truplo odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] in ga pokopali v [[Nekropola Kremeljskega zidu|nekropoli Kremeljskega zidu]];<ref name="cnnthisday">{{cite journal|title=CNN Interactive – Almanac – October 31|url=http://www.cnn.com/almanac/9810/31/#today|publisher=[[CNN]]|quote=(October 31) 1961, Russia's de-Stalinisation program reached a climax when his body was removed from the mausoleum in Red Square and re-buried.}}</ref> drugič, 11. novembra 1961, so "mesto heroja" Stalingrad preimenovali v [[Volgograd]].<ref name="nytimes_namechanged">{{cite news|title=Stalingrad Name Changed|date=11 November 1961|newspaper=[[The New York Times]]|quote=MOSCOW, Saturday, Nov. 11 (Reuters) -- The "Hero City" of Stalingrad has been renamed Volgograd, the Soviet Communist party newspaper Pravda reported today.|agency=[[Reuters]]|url=https://www.nytimes.com/1961/11/11/archives/stalingrad-name-changed.html}}</ref> === Zunanjepolitične spremembe po Stalinu === Po koncu Stalinove dobe je Hruščov spremenil sovjetsko zunanjo politiko med [[Hladna vojna|hladno vojno]]. Največja sprememba zunanje politike se je nanašala na "nezavezane narode". Po mnenju Sovjetov sta obstajali dve vrsti nezavezanosti, tista po ideologiji in tista po okoliščinah. Številni narodi, ki so bili nevtralni, so izhajali iz obeh skupin in so bili nekdanje kolonije evropskih sil.<ref name=":0">{{cite book|title=Soviet Foreign Policy After Stalin|author-last=Dallin|author-first=David|publisher=J. B. Lippincott Company|year=1961|location=New York|pages=286}}</ref> V času Stalina ni bilo prostora za nevtralne države in ideja o nevtralnih silah se je pojavila pod Hruščovim vodstvom. Največji prispevek Hruščova k zunanji politiki je bil izkoriščanje drugih vidikov destalinizacije, da bi poskušal svetu pokazati drugačno Sovjetsko zvezo, ki je bila bolj v skladu s tradicionalnimi [[Socializem|socialističnimi]] ideali.<ref>{{cite journal|year=1956|title=De-Stalinization: Temporary Tactic or Long Term Trend?|journal=International Journal|volume=12|issue=1|pages=24–33|doi=10.2307/40198288|jstor=40198288|author-last1=Barghoorn|author-first1=Frederick C.}}</ref> === Obseg destalinizacije === Sodobni zgodovinarji menijo, da je začetek destalinizacije prelomnica v [[Zgodovina Sovjetske zveze|zgodovini Sovjetske zveze]], ki se je začela med Hruščovimi reformami. V obdobju vladanja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] se je umirila do sredine osemdesetih let, s politiko perestrojke in glasnosti pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] pa se je znova pospešila. Destalinizacija je veljala za krhek proces. Zgodovinarka [[Polly Jones]] je dejala, da je po kratkem obdobju "otoplitve" zelo verjetna "ponovna stalinizacija". [[Anne Applebaum]] se je strinjala:<ref name="Jones20062">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> "Obdobje, ki so ga poimenovali 'otoplitev', je bilo res obdobje sprememb, vendar sprememb posebne vrste: reforme so pripeljale do dveh korakov naprej in nato en korak - ali včasih tri korake - nazaj."<ref>{{cite book|author-last1=Applebaum|author-first1=Anne|title=Gulag: A History|date=2003|publisher=Doubleday|isbn=978-0-7679-0056-0|chapter=Thaw – and Release|url-access=registration|url=https://archive.org/details/gulaghistory00appl}}</ref> == Glej tudi == * [[De-Maoizacija]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Dobson, Miriam. "The post-Stalin era: de-Stalinization, daily life, and dissent." ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 12.4 (2011): 905–924. [http://eprints.whiterose.ac.uk/75347/1/The%20Post-Stalin%20Era%20-%20Dobson.pdf online] * Filtzer, Donald. ''Soviet Workers and De-Stalinization: The Consolidation of the Modern System of Soviet Production Relations 1953-1964'' ( Cambridge UP, 2002). * Jones, Polly, ed. ''The dilemmas of de-Stalinization: negotiating cultural and social change in the Khrushchev era'' (2006). * McClarnand, Elaine. "The Politics of History and Historical Revisionism: De-Stalinization and the Search for Identity in Gorbachev's Russia, 1985-1991." ''History Teacher'' 31.2 (1998): 153–179. [https://www.jstor.org/stable/494060 online] * Mëhilli, Elidor. "Defying de-stalinization: Albania's 1956." ''Journal of Cold War Studies'' 13.4 (2011): 4-56. [http://academicworks.cuny.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1078&context=hc_pubs online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] oa9ohijwvgrp3srgq0326lc21e6d3q1 5747632 5747628 2022-08-26T21:29:21Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Nikita Khrushchev 1962.jpg|sličica|Destalinizacijo je izvedel [[Nikita Hruščov]].]] '''Destalinizacija''' je bila sestavljena iz vrste političnih reform v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] po smrti dolgoletnega predsednika [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] leta 1953 in prihodu [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast.<ref name="World Transformed p. 153">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Reforme so vključevale spremembo ali odstranitev ključnih institucij, ki so Stalinu pomagale obdržati oblast: kult osebnosti, ki ga je obdajal, in [[Stalinizem|stalinistični]] politični sistem, ki ju je obe ustvaril Stalin. Te reforme je začelo kolektivno vodstvo, ki ga je nasledilo po njegovi smrti 5. marca 1953, v sestavi [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], premierja Sovjetske zveze, [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]], vodje ministrstva za notranje zadeve in [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]], prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (CPSU). Destalinizacija je vključevala tudi odstranitev Stalinovih spomenikov, odstranitev njegovega imena iz krajev, zgradb in državne himne, njegovo razstavljeno truplo pa so odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] in pokopali drugje.  == Terminološka vprašanja == Izraz destalinizacija se je uveljavil tako v [[Rusija|Rusiji]] kot v zahodnem svetu po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], vendar ni bil nikoli uporabljen v času Hruščovega vladanja. Vendar sta Hruščov in vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] v tem času začela destalinizacijska prizadevanja pod krinko "premagovanja/razkrinkanja kulta osebnosti", z močno kritiko "dobe kulta osebnosti Josifa Stalina". Vendar pred Hruščovovim "tajnim govorom" na 20. partijskem kongresu Hruščov ali drugi znotraj partije niso odkrito povezovali Stalina kot osebo kulta osebnosti, čeprav arhivski dokumenti kažejo, da je je bila Stalinova ideologija močno kritizirana, ko je bila predstavljena v zasebnih razpravah Hruščova na predsedstvu vrhovnega sovjeta.<ref name="Jones2006">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> == "Tiha Destalinizacija" == Destalinizacija je pomenila konec vloge obsežnega prisilnega dela v gospodarstvu. Proces izpuščanja zapornikov iz Gulagov je začel [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. Kmalu so ga odstranili z oblasti, aretirali 26. junija 1953 in ga zaradi zločinov proti človeštvu 23. decembra 1953 usmrtili.<ref>{{cite web|url=http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|title=soviethistory.org|access-date=26 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140330014401/http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|archive-date=30 March 2014|url-status=dead}}</ref> Hruščov je nato postal najmočnejši sovjetski politik. Nato je nastopilo obdobje »tihe destalinizacije«, saj je bila revizija Stalinove politike opravljena v tajnosti in pogosto brez pojasnila.<ref>{{cite book|title=National Republic|url=https://books.google.com/books?id=vh7nAAAAMAAJ|year=1956|page=9|volume=44–45}}</ref> Obsodba Stalina je bila nevarna, saj je bil postavljen na piedestal tako doma kot med komunisti v tujini. Samo v letih 1954–55 je bilo iz Gulagov izpuščenih več kot 90.000 zapornikov.<ref name="Adler2004">{{cite book|author-first=Nanci|author-last=Adler|title=The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System|url=https://books.google.com/books?id=pxtCbSg293gC&pg=PA21|date=1 February 2004|publisher=Transaction Publishers|isbn=978-1-4128-3712-5|pages=21–22}}</ref> [[Anastas Mikojan]], tesni zaveznik Hruščova, je imel pomembno vlogo v zgodnjem procesu destalinizacije. Marca 1954 je v govoru v [[Erevan|Erevanu]] v rodni [[Armenija|Armeniji]] pozval k rehabilitaciji pesnika [[Yeghishe Charents|Yeghisheja Charentsa]], žrtve Stalinovih čistk. Kasneje je imel vodilno vlogo pri izpustitvi političnih zapornikov in je sodeloval z izpuščenima zapornikoma iz Gulaga, [[Aleksej Snegov|Aleksejem Snegovom]] in [[Olga Šatunovski|Olgo Šatunovsko]], da sta Hruščova prepričala o nujnosti obsodbe Stalina.<ref>{{cite book|author-last=Cohen|author-first=Stephen F.|title=The Victims Return: Survivors of the Gulag After Stalin|publisher=[[I. B. Tauris]] & Company|place=London|date=2011|pages=89–91|isbn=9781848858480}}</ref><ref>{{cite book|author-last=Smith|author-first=Kathleen E.|title=Moscow 1956: The Silenced Spring|publisher=[[Harvard University Press]]|place=Cambridge, MA|date=2017|isbn=9780674972001}}</ref> Decembra 1955 je Hruščov predlagal ustanovitev komisije, ki bi v imenu predsedstva preiskala Stalinove dejavnosti, zlasti njegove zločine. Ta preiskava je ugotovila, da je bilo od 1.920.635 aretiranih zaradi protisovjetskih dejavnosti 688.503 usmrčenih. Mnogi od teh so bili aretirani na podlagi izmišljenih in lažnih dokazov, ki so jih priznali pod mučenjem, ki ga je odobril Stalin.<ref name="Swedin2010">{{cite book|author-first=Eric G.|author-last=Swedin|title=When Angels Wept: A What-If History of the Cuban Missile Crisis|url=https://books.google.com/books?id=SmtoE-wxXCcC&pg=PA75|year=2010|publisher=Potomac Books, Inc.|isbn=978-1-59797-565-0|page=75}}</ref> == Hruščov tajni govor == {{Glej tudi|O kultu osebnosti in njegovih posledicah}} [[Slika:First edition of Krushchev's "Secret Speech".jpg|sličica|O kulcie jednostki i jego następstwach, Varšava, marec 1956, prva izdaja Tajnega govora, objavljenega za notranjo uporabo v PUWP]] Medtem, ko je destalinizacija potekala na tih način vse od Stalinove smrti 5. marca 1953, je bil prelomni dogodek Hruščovov govor z naslovom »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, ki se je navezoval na Stalina. 25. februarja 1956 je destalinizacija postala uradna, ko je Hruščov govoril na zaprtem zasedanju 20. partijskega kongresa [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], v katerem je razkril Stalinove zločine in "pogoje negotovosti, strahu in celo obup", ki jih je povzročil Stalin.<ref name="World Transformed p. 1532">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Hruščov je šokiral svoje poslušalce z obsodbo Stalinove diktatorske vladavine in njegovega kulta osebnosti kot neskladnih s komunistično in partijsko ideologijo. Med drugim je obsodil tako [[stalinizem]] kot tudi Stalinovo ravnanje s starimi [[boljševiki]], ljudmi, ki so pred [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] podpirali komunizem, mnoge od katerih jih je Stalin dal pobiti, ker jih je označeval za izdajalce. Hruščov je obsodil tudi zločine, ki so jih zagrešili [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] in njegovi sodelavci. === Namen === Eden od razlogov za Hruščov govor je bila njegova moralna vest; [[Aleksander Solženicin]] je rekel, da je Hruščov govoril z globokim srcem. Komunisti so verjeli, da bo to preprečilo usodno izgubo samozavesti in obnovilo enotnost znotraj partije.<ref name="History Today.1">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref> Zgodovinar [[Martin McCauley]] trdi, da je bil Hruščov namen "osvoboditi partijske uradnike strahu pred represijo". Hruščov je trdil, da če bi bila partija učinkovit mehanizem, brez brutalne zlorabe moči s strani katerega koli posameznika, bi lahko preoblikovala Sovjetsko zvezo in celoten svet.<ref name="McCauley2014">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> Vendar pa so drugi predlagali, da je bil govor narejen zato, da bi odvrnili krivdo od komunistične partije ali načel [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]] in krivdo prevalili neposredno na Stalinova ramena, s čimer bi preprečili bolj radikalno razpravo. Objava tega govora je povzročila, da so številni člani partije protestno odstopili iz partije tako v tujini kot znotraj Sovjetske zveze.<ref name="History Today.12">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref><ref name="Boterbloem2013">{{cite book|author-first=Kees|author-last=Boterbloem|title=A History of Russia and Its Empire: From Mikhail Romanov to Vladimir Putin|url=https://books.google.com/books?id=xbivAAAAQBAJ&pg=PA261|date=28 August 2013|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-6840-2|page=261}}</ref> McCauley trdi, da je Hruščov z napadom na Stalina spodkopaval verodostojnost [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslava Molotova]], [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]] in drugih političnih nasprotnikov, ki so bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja bolj kot on sam v "Stalinovem ožjem krogu". Če ne bi "prišli h Hruščovu", bi "tvegali, da bi jih bi Stalin vse nagnal" in bili nato povezani z njegovim diktatorskim nadzorom.<ref name="McCauley20142">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> == Spremembe == === Zapori in taborišča === Z odlokom o amnestiji iz marca 1953 so večino zapornikov iz [[Gulag|Gulagov]] začeli izpuščati.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/onlineexhibit/stalin/|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> Nekdanji politični zaporniki so se po vrnitvi pogosto soočali z zakoreninjeno sovražnostjo, ki je oteževala ponovno vključitev v normalno življenje.<ref>Nanci Adler, ''The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System'' (2002)</ref> 25. oktobra 1956 je resolucija CPSU razglasila, da je obstoj sistema koncentracijskih taborišč Gulag "neprimeren".<ref name="memo">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161214005522/http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm|date=14 December 2016}}</ref> Zavod Gulag je bil zaprt z ukazom Ministrstva za notranje zadeve (MVD) št. 020 z dne 25. januarja 1960.<ref name="memo1">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/NKVD/GULAG/r1/r1-4.htm</ref> Za tiste, ki so ostali v taboriščih do ukinitve leta 1960, je Hruščov poskušal izvesti delovni sistem Gulaga manj strožji, tako da je političnim zapornikom dovolil pošiljanje pisem domov svojim družinam ter da so družinski člani dovolili pošiljanje oblačil zapornikom, kar pa v času Stalinovega vladanja ni bilo dovoljeno.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/downloads/gulag-curriculum.pdf|title=Gulag : Soviet Prison Camps and their Legacy|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> === Preimenovanje zgradb in krajev === Hruščov je preimenoval ali povrnil imena številnih krajev, ki so nosila Stalinovo ime, vključno z mesti, ozemlji, znamenitostmi in drugimi objekti. Državna himna Sovjetske zveze je bila očiščena sklicevanj na Stalina, prav tako himne njenih republik.<ref name="bursa1985">{{cite journal|year=1985|title=Political Changes of Names of Soviet Towns|journal=Slavonic and East European Review|volume=63|author-first=G. R. F.|author-last=Bursa}}</ref> Stavki v besedilu, osredotočeni na Stalina in čas [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], so bili učinkovito odstranjeni iz himne, ko jih je nadomestila instrumentalna različica. Palača kulture in znanosti Josifa Stalina v [[Varšava|Varšavi]] na [[Poljska|Poljskem]] je bila preimenovana leta 1956. Stalinov vrh, najvišja točka v Sovjetski zvezi, je bil preimenovan v Vrh komunizma. Po razpadu Sovjetske zveze se je gora preimenovala v Vrh Ismoil Somoni. === Odstranitev spomenikov === [[Slika:Stalin statue.jpg|sličica|Stalinov spomenik v Erevanu je bil odstranjen leta 1962 in leta 1967 zamenjan z materjo Armenijo.]] Po izvedbi teh javnih preimenovanj je sovjetska vlada podrla na stotine Stalinovih spomenikov po vsej Sovjetski zvezi.<ref>{{cite book|author-last=Panossian|author-first=Razmik|author-link=Razmik Panossian|title=The Armenians: From Kings and Priests to Merchants and Commissars|publisher=[[Columbia University Press]]|place=New York|date=2006|page=[https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349 349]|isbn=978-0231139267|url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349}}</ref> Na primer, spomenik Stalinu v armenski prestolnici Erevanu so odstranili spomladi 1962 in ga leta 1967 nadomestili z Mati Armenijo. Več spomenikov je bilo razstavljenih ali uničenih po celem [[Varšavski pakt|vzhodnem bloku]]. Novembra 1961 je bil veliki Stalinov kip na berlinski ulici Stalinallee (takoj preimenovani v Karl-Marx-Allee) v tajni operaciji odstranjen. Spomenik v [[Budimpešta|Budimpešti]] je bil uničen oktobra 1956. Največji, praški spomenik, je bil porušen novembra 1962. === Premestitev Stalinovega trupla === Proces destalinizacije je dosegel vrhunec leta 1961 med 22. kongresom KPSZ. Srečanja sta zaznamovali dva vrhunca destalinizacije: prvič, pet let po tem, ko so razkrili njegove zločine, so 31. oktobra 1961 Stalinovo truplo odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] in ga pokopali v [[Nekropola Kremeljskega zidu|nekropoli Kremeljskega zidu]];<ref name="cnnthisday">{{cite journal|title=CNN Interactive – Almanac – October 31|url=http://www.cnn.com/almanac/9810/31/#today|publisher=[[CNN]]|quote=(October 31) 1961, Russia's de-Stalinisation program reached a climax when his body was removed from the mausoleum in Red Square and re-buried.}}</ref> drugič, 11. novembra 1961, so "mesto heroja" Stalingrad preimenovali v [[Volgograd]].<ref name="nytimes_namechanged">{{cite news|title=Stalingrad Name Changed|date=11 November 1961|newspaper=[[The New York Times]]|quote=MOSCOW, Saturday, Nov. 11 (Reuters) -- The "Hero City" of Stalingrad has been renamed Volgograd, the Soviet Communist party newspaper Pravda reported today.|agency=[[Reuters]]|url=https://www.nytimes.com/1961/11/11/archives/stalingrad-name-changed.html}}</ref> === Zunanjepolitične spremembe po Stalinu === Po koncu Stalinove dobe je Hruščov spremenil sovjetsko zunanjo politiko med [[Hladna vojna|hladno vojno]]. Največja sprememba zunanje politike se je nanašala na "nezavezane narode". Po mnenju Sovjetov sta obstajali dve vrsti nezavezanosti, tista po ideologiji in tista po okoliščinah. Številni narodi, ki so bili nevtralni, so izhajali iz obeh skupin in so bili nekdanje kolonije evropskih sil.<ref name=":0">{{cite book|title=Soviet Foreign Policy After Stalin|author-last=Dallin|author-first=David|publisher=J. B. Lippincott Company|year=1961|location=New York|pages=286}}</ref> V času Stalina ni bilo prostora za nevtralne države in ideja o nevtralnih silah se je pojavila pod Hruščovim vodstvom. Največji prispevek Hruščova k zunanji politiki je bil izkoriščanje drugih vidikov destalinizacije, da bi poskušal svetu pokazati drugačno Sovjetsko zvezo, ki je bila bolj v skladu s tradicionalnimi [[Socializem|socialističnimi]] ideali.<ref>{{cite journal|year=1956|title=De-Stalinization: Temporary Tactic or Long Term Trend?|journal=International Journal|volume=12|issue=1|pages=24–33|doi=10.2307/40198288|jstor=40198288|author-last1=Barghoorn|author-first1=Frederick C.}}</ref> === Obseg destalinizacije === Sodobni zgodovinarji menijo, da je začetek destalinizacije prelomnica v [[Zgodovina Sovjetske zveze|zgodovini Sovjetske zveze]], ki se je začela med Hruščovimi reformami. V obdobju vladanja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] se je umirila do sredine osemdesetih let, s politiko perestrojke in glasnosti pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] pa se je znova pospešila. Destalinizacija je veljala za krhek proces. Zgodovinarka [[Polly Jones]] je dejala, da je po kratkem obdobju "otoplitve" zelo verjetna "ponovna stalinizacija". [[Anne Applebaum]] se je strinjala:<ref name="Jones20062">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> "Obdobje, ki so ga poimenovali 'otoplitev', je bilo res obdobje sprememb, vendar sprememb posebne vrste: reforme so pripeljale do dveh korakov naprej in nato en korak - ali včasih tri korake - nazaj."<ref>{{cite book|author-last1=Applebaum|author-first1=Anne|title=Gulag: A History|date=2003|publisher=Doubleday|isbn=978-0-7679-0056-0|chapter=Thaw – and Release|url-access=registration|url=https://archive.org/details/gulaghistory00appl}}</ref> == Glej tudi == * [[De-Maoizacija]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Dobson, Miriam. "The post-Stalin era: de-Stalinization, daily life, and dissent." ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 12.4 (2011): 905–924. [http://eprints.whiterose.ac.uk/75347/1/The%20Post-Stalin%20Era%20-%20Dobson.pdf online] * Filtzer, Donald. ''Soviet Workers and De-Stalinization: The Consolidation of the Modern System of Soviet Production Relations 1953-1964'' ( Cambridge UP, 2002). * Jones, Polly, ed. ''The dilemmas of de-Stalinization: negotiating cultural and social change in the Khrushchev era'' (2006). * McClarnand, Elaine. "The Politics of History and Historical Revisionism: De-Stalinization and the Search for Identity in Gorbachev's Russia, 1985-1991." ''History Teacher'' 31.2 (1998): 153–179. [https://www.jstor.org/stable/494060 online] * Mëhilli, Elidor. "Defying de-stalinization: Albania's 1956." ''Journal of Cold War Studies'' 13.4 (2011): 4-56. [http://academicworks.cuny.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1078&context=hc_pubs online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] sgnqwjnkjgttd4fdfrbu2vp6sk33tbc 5747633 5747632 2022-08-26T21:29:50Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Nikita Khrushchev 1962.jpg|sličica|Destalinizacijo je izvedel [[Nikita Hruščov]].]] '''Destalinizacija''' je bila sestavljena iz vrste političnih reform v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] po smrti dolgoletnega predsednika [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] leta 1953 in prihodu [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast istega leta.<ref name="World Transformed p. 153">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Reforme so vključevale spremembo ali odstranitev ključnih institucij, ki so Stalinu pomagale obdržati oblast: kult osebnosti, ki ga je obdajal, in [[Stalinizem|stalinistični]] politični sistem, ki ju je obe ustvaril Stalin. Te reforme je začelo kolektivno vodstvo, ki ga je nasledilo po njegovi smrti 5. marca 1953, v sestavi [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], premierja Sovjetske zveze, [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]], vodje ministrstva za notranje zadeve in [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]], prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (CPSU). Destalinizacija je vključevala tudi odstranitev Stalinovih spomenikov, odstranitev njegovega imena iz krajev, zgradb in državne himne, njegovo razstavljeno truplo pa so odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] in pokopali drugje.  == Terminološka vprašanja == Izraz destalinizacija se je uveljavil tako v [[Rusija|Rusiji]] kot v zahodnem svetu po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], vendar ni bil nikoli uporabljen v času Hruščovega vladanja. Vendar sta Hruščov in vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] v tem času začela destalinizacijska prizadevanja pod krinko "premagovanja/razkrinkanja kulta osebnosti", z močno kritiko "dobe kulta osebnosti Josifa Stalina". Vendar pred Hruščovovim "tajnim govorom" na 20. partijskem kongresu Hruščov ali drugi znotraj partije niso odkrito povezovali Stalina kot osebo kulta osebnosti, čeprav arhivski dokumenti kažejo, da je je bila Stalinova ideologija močno kritizirana, ko je bila predstavljena v zasebnih razpravah Hruščova na predsedstvu vrhovnega sovjeta.<ref name="Jones2006">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> == "Tiha Destalinizacija" == Destalinizacija je pomenila konec vloge obsežnega prisilnega dela v gospodarstvu. Proces izpuščanja zapornikov iz Gulagov je začel [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. Kmalu so ga odstranili z oblasti, aretirali 26. junija 1953 in ga zaradi zločinov proti človeštvu 23. decembra 1953 usmrtili.<ref>{{cite web|url=http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|title=soviethistory.org|access-date=26 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140330014401/http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|archive-date=30 March 2014|url-status=dead}}</ref> Hruščov je nato postal najmočnejši sovjetski politik. Nato je nastopilo obdobje »tihe destalinizacije«, saj je bila revizija Stalinove politike opravljena v tajnosti in pogosto brez pojasnila.<ref>{{cite book|title=National Republic|url=https://books.google.com/books?id=vh7nAAAAMAAJ|year=1956|page=9|volume=44–45}}</ref> Obsodba Stalina je bila nevarna, saj je bil postavljen na piedestal tako doma kot med komunisti v tujini. Samo v letih 1954–55 je bilo iz Gulagov izpuščenih več kot 90.000 zapornikov.<ref name="Adler2004">{{cite book|author-first=Nanci|author-last=Adler|title=The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System|url=https://books.google.com/books?id=pxtCbSg293gC&pg=PA21|date=1 February 2004|publisher=Transaction Publishers|isbn=978-1-4128-3712-5|pages=21–22}}</ref> [[Anastas Mikojan]], tesni zaveznik Hruščova, je imel pomembno vlogo v zgodnjem procesu destalinizacije. Marca 1954 je v govoru v [[Erevan|Erevanu]] v rodni [[Armenija|Armeniji]] pozval k rehabilitaciji pesnika [[Yeghishe Charents|Yeghisheja Charentsa]], žrtve Stalinovih čistk. Kasneje je imel vodilno vlogo pri izpustitvi političnih zapornikov in je sodeloval z izpuščenima zapornikoma iz Gulaga, [[Aleksej Snegov|Aleksejem Snegovom]] in [[Olga Šatunovski|Olgo Šatunovsko]], da sta Hruščova prepričala o nujnosti obsodbe Stalina.<ref>{{cite book|author-last=Cohen|author-first=Stephen F.|title=The Victims Return: Survivors of the Gulag After Stalin|publisher=[[I. B. Tauris]] & Company|place=London|date=2011|pages=89–91|isbn=9781848858480}}</ref><ref>{{cite book|author-last=Smith|author-first=Kathleen E.|title=Moscow 1956: The Silenced Spring|publisher=[[Harvard University Press]]|place=Cambridge, MA|date=2017|isbn=9780674972001}}</ref> Decembra 1955 je Hruščov predlagal ustanovitev komisije, ki bi v imenu predsedstva preiskala Stalinove dejavnosti, zlasti njegove zločine. Ta preiskava je ugotovila, da je bilo od 1.920.635 aretiranih zaradi protisovjetskih dejavnosti 688.503 usmrčenih. Mnogi od teh so bili aretirani na podlagi izmišljenih in lažnih dokazov, ki so jih priznali pod mučenjem, ki ga je odobril Stalin.<ref name="Swedin2010">{{cite book|author-first=Eric G.|author-last=Swedin|title=When Angels Wept: A What-If History of the Cuban Missile Crisis|url=https://books.google.com/books?id=SmtoE-wxXCcC&pg=PA75|year=2010|publisher=Potomac Books, Inc.|isbn=978-1-59797-565-0|page=75}}</ref> == Hruščov tajni govor == {{Glej tudi|O kultu osebnosti in njegovih posledicah}} [[Slika:First edition of Krushchev's "Secret Speech".jpg|sličica|O kulcie jednostki i jego następstwach, Varšava, marec 1956, prva izdaja Tajnega govora, objavljenega za notranjo uporabo v PUWP]] Medtem, ko je destalinizacija potekala na tih način vse od Stalinove smrti 5. marca 1953, je bil prelomni dogodek Hruščovov govor z naslovom »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, ki se je navezoval na Stalina. 25. februarja 1956 je destalinizacija postala uradna, ko je Hruščov govoril na zaprtem zasedanju 20. partijskega kongresa [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], v katerem je razkril Stalinove zločine in "pogoje negotovosti, strahu in celo obup", ki jih je povzročil Stalin.<ref name="World Transformed p. 1532">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Hruščov je šokiral svoje poslušalce z obsodbo Stalinove diktatorske vladavine in njegovega kulta osebnosti kot neskladnih s komunistično in partijsko ideologijo. Med drugim je obsodil tako [[stalinizem]] kot tudi Stalinovo ravnanje s starimi [[boljševiki]], ljudmi, ki so pred [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] podpirali komunizem, mnoge od katerih jih je Stalin dal pobiti, ker jih je označeval za izdajalce. Hruščov je obsodil tudi zločine, ki so jih zagrešili [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] in njegovi sodelavci. === Namen === Eden od razlogov za Hruščov govor je bila njegova moralna vest; [[Aleksander Solženicin]] je rekel, da je Hruščov govoril z globokim srcem. Komunisti so verjeli, da bo to preprečilo usodno izgubo samozavesti in obnovilo enotnost znotraj partije.<ref name="History Today.1">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref> Zgodovinar [[Martin McCauley]] trdi, da je bil Hruščov namen "osvoboditi partijske uradnike strahu pred represijo". Hruščov je trdil, da če bi bila partija učinkovit mehanizem, brez brutalne zlorabe moči s strani katerega koli posameznika, bi lahko preoblikovala Sovjetsko zvezo in celoten svet.<ref name="McCauley2014">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> Vendar pa so drugi predlagali, da je bil govor narejen zato, da bi odvrnili krivdo od komunistične partije ali načel [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]] in krivdo prevalili neposredno na Stalinova ramena, s čimer bi preprečili bolj radikalno razpravo. Objava tega govora je povzročila, da so številni člani partije protestno odstopili iz partije tako v tujini kot znotraj Sovjetske zveze.<ref name="History Today.12">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref><ref name="Boterbloem2013">{{cite book|author-first=Kees|author-last=Boterbloem|title=A History of Russia and Its Empire: From Mikhail Romanov to Vladimir Putin|url=https://books.google.com/books?id=xbivAAAAQBAJ&pg=PA261|date=28 August 2013|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-6840-2|page=261}}</ref> McCauley trdi, da je Hruščov z napadom na Stalina spodkopaval verodostojnost [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslava Molotova]], [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]] in drugih političnih nasprotnikov, ki so bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja bolj kot on sam v "Stalinovem ožjem krogu". Če ne bi "prišli h Hruščovu", bi "tvegali, da bi jih bi Stalin vse nagnal" in bili nato povezani z njegovim diktatorskim nadzorom.<ref name="McCauley20142">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> == Spremembe == === Zapori in taborišča === Z odlokom o amnestiji iz marca 1953 so večino zapornikov iz [[Gulag|Gulagov]] začeli izpuščati.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/onlineexhibit/stalin/|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> Nekdanji politični zaporniki so se po vrnitvi pogosto soočali z zakoreninjeno sovražnostjo, ki je oteževala ponovno vključitev v normalno življenje.<ref>Nanci Adler, ''The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System'' (2002)</ref> 25. oktobra 1956 je resolucija CPSU razglasila, da je obstoj sistema koncentracijskih taborišč Gulag "neprimeren".<ref name="memo">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161214005522/http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm|date=14 December 2016}}</ref> Zavod Gulag je bil zaprt z ukazom Ministrstva za notranje zadeve (MVD) št. 020 z dne 25. januarja 1960.<ref name="memo1">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/NKVD/GULAG/r1/r1-4.htm</ref> Za tiste, ki so ostali v taboriščih do ukinitve leta 1960, je Hruščov poskušal izvesti delovni sistem Gulaga manj strožji, tako da je političnim zapornikom dovolil pošiljanje pisem domov svojim družinam ter da so družinski člani dovolili pošiljanje oblačil zapornikom, kar pa v času Stalinovega vladanja ni bilo dovoljeno.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/downloads/gulag-curriculum.pdf|title=Gulag : Soviet Prison Camps and their Legacy|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> === Preimenovanje zgradb in krajev === Hruščov je preimenoval ali povrnil imena številnih krajev, ki so nosila Stalinovo ime, vključno z mesti, ozemlji, znamenitostmi in drugimi objekti. Državna himna Sovjetske zveze je bila očiščena sklicevanj na Stalina, prav tako himne njenih republik.<ref name="bursa1985">{{cite journal|year=1985|title=Political Changes of Names of Soviet Towns|journal=Slavonic and East European Review|volume=63|author-first=G. R. F.|author-last=Bursa}}</ref> Stavki v besedilu, osredotočeni na Stalina in čas [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], so bili učinkovito odstranjeni iz himne, ko jih je nadomestila instrumentalna različica. Palača kulture in znanosti Josifa Stalina v [[Varšava|Varšavi]] na [[Poljska|Poljskem]] je bila preimenovana leta 1956. Stalinov vrh, najvišja točka v Sovjetski zvezi, je bil preimenovan v Vrh komunizma. Po razpadu Sovjetske zveze se je gora preimenovala v Vrh Ismoil Somoni. === Odstranitev spomenikov === [[Slika:Stalin statue.jpg|sličica|Stalinov spomenik v Erevanu je bil odstranjen leta 1962 in leta 1967 zamenjan z materjo Armenijo.]] Po izvedbi teh javnih preimenovanj je sovjetska vlada podrla na stotine Stalinovih spomenikov po vsej Sovjetski zvezi.<ref>{{cite book|author-last=Panossian|author-first=Razmik|author-link=Razmik Panossian|title=The Armenians: From Kings and Priests to Merchants and Commissars|publisher=[[Columbia University Press]]|place=New York|date=2006|page=[https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349 349]|isbn=978-0231139267|url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349}}</ref> Na primer, spomenik Stalinu v armenski prestolnici Erevanu so odstranili spomladi 1962 in ga leta 1967 nadomestili z Mati Armenijo. Več spomenikov je bilo razstavljenih ali uničenih po celem [[Varšavski pakt|vzhodnem bloku]]. Novembra 1961 je bil veliki Stalinov kip na berlinski ulici Stalinallee (takoj preimenovani v Karl-Marx-Allee) v tajni operaciji odstranjen. Spomenik v [[Budimpešta|Budimpešti]] je bil uničen oktobra 1956. Največji, praški spomenik, je bil porušen novembra 1962. === Premestitev Stalinovega trupla === Proces destalinizacije je dosegel vrhunec leta 1961 med 22. kongresom KPSZ. Srečanja sta zaznamovali dva vrhunca destalinizacije: prvič, pet let po tem, ko so razkrili njegove zločine, so 31. oktobra 1961 Stalinovo truplo odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] in ga pokopali v [[Nekropola Kremeljskega zidu|nekropoli Kremeljskega zidu]];<ref name="cnnthisday">{{cite journal|title=CNN Interactive – Almanac – October 31|url=http://www.cnn.com/almanac/9810/31/#today|publisher=[[CNN]]|quote=(October 31) 1961, Russia's de-Stalinisation program reached a climax when his body was removed from the mausoleum in Red Square and re-buried.}}</ref> drugič, 11. novembra 1961, so "mesto heroja" Stalingrad preimenovali v [[Volgograd]].<ref name="nytimes_namechanged">{{cite news|title=Stalingrad Name Changed|date=11 November 1961|newspaper=[[The New York Times]]|quote=MOSCOW, Saturday, Nov. 11 (Reuters) -- The "Hero City" of Stalingrad has been renamed Volgograd, the Soviet Communist party newspaper Pravda reported today.|agency=[[Reuters]]|url=https://www.nytimes.com/1961/11/11/archives/stalingrad-name-changed.html}}</ref> === Zunanjepolitične spremembe po Stalinu === Po koncu Stalinove dobe je Hruščov spremenil sovjetsko zunanjo politiko med [[Hladna vojna|hladno vojno]]. Največja sprememba zunanje politike se je nanašala na "nezavezane narode". Po mnenju Sovjetov sta obstajali dve vrsti nezavezanosti, tista po ideologiji in tista po okoliščinah. Številni narodi, ki so bili nevtralni, so izhajali iz obeh skupin in so bili nekdanje kolonije evropskih sil.<ref name=":0">{{cite book|title=Soviet Foreign Policy After Stalin|author-last=Dallin|author-first=David|publisher=J. B. Lippincott Company|year=1961|location=New York|pages=286}}</ref> V času Stalina ni bilo prostora za nevtralne države in ideja o nevtralnih silah se je pojavila pod Hruščovim vodstvom. Največji prispevek Hruščova k zunanji politiki je bil izkoriščanje drugih vidikov destalinizacije, da bi poskušal svetu pokazati drugačno Sovjetsko zvezo, ki je bila bolj v skladu s tradicionalnimi [[Socializem|socialističnimi]] ideali.<ref>{{cite journal|year=1956|title=De-Stalinization: Temporary Tactic or Long Term Trend?|journal=International Journal|volume=12|issue=1|pages=24–33|doi=10.2307/40198288|jstor=40198288|author-last1=Barghoorn|author-first1=Frederick C.}}</ref> === Obseg destalinizacije === Sodobni zgodovinarji menijo, da je začetek destalinizacije prelomnica v [[Zgodovina Sovjetske zveze|zgodovini Sovjetske zveze]], ki se je začela med Hruščovimi reformami. V obdobju vladanja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] se je umirila do sredine osemdesetih let, s politiko perestrojke in glasnosti pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] pa se je znova pospešila. Destalinizacija je veljala za krhek proces. Zgodovinarka [[Polly Jones]] je dejala, da je po kratkem obdobju "otoplitve" zelo verjetna "ponovna stalinizacija". [[Anne Applebaum]] se je strinjala:<ref name="Jones20062">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> "Obdobje, ki so ga poimenovali 'otoplitev', je bilo res obdobje sprememb, vendar sprememb posebne vrste: reforme so pripeljale do dveh korakov naprej in nato en korak - ali včasih tri korake - nazaj."<ref>{{cite book|author-last1=Applebaum|author-first1=Anne|title=Gulag: A History|date=2003|publisher=Doubleday|isbn=978-0-7679-0056-0|chapter=Thaw – and Release|url-access=registration|url=https://archive.org/details/gulaghistory00appl}}</ref> == Glej tudi == * [[De-Maoizacija]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Dobson, Miriam. "The post-Stalin era: de-Stalinization, daily life, and dissent." ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 12.4 (2011): 905–924. [http://eprints.whiterose.ac.uk/75347/1/The%20Post-Stalin%20Era%20-%20Dobson.pdf online] * Filtzer, Donald. ''Soviet Workers and De-Stalinization: The Consolidation of the Modern System of Soviet Production Relations 1953-1964'' ( Cambridge UP, 2002). * Jones, Polly, ed. ''The dilemmas of de-Stalinization: negotiating cultural and social change in the Khrushchev era'' (2006). * McClarnand, Elaine. "The Politics of History and Historical Revisionism: De-Stalinization and the Search for Identity in Gorbachev's Russia, 1985-1991." ''History Teacher'' 31.2 (1998): 153–179. [https://www.jstor.org/stable/494060 online] * Mëhilli, Elidor. "Defying de-stalinization: Albania's 1956." ''Journal of Cold War Studies'' 13.4 (2011): 4-56. [http://academicworks.cuny.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1078&context=hc_pubs online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] r5cswrtda2n43whx4smacpbh6et1y4s 5747634 5747633 2022-08-26T21:30:55Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Nikita Khrushchev 1962.jpg|sličica|Destalinizacijo je izvedel [[Nikita Hruščov]].]] '''Destalinizacija''' je bila sestavljena iz vrste političnih reform v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] po smrti dolgoletnega predsednika [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] leta 1953 in prihodu [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast istega leta.<ref name="World Transformed p. 153">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Reforme so vključevale spremembo ali odstranitev ključnih institucij, ki so Stalinu pomagale obdržati oblast: kult osebnosti, ki ga je obdajal, in [[Stalinizem|stalinistični]] politični sistem, ki ju je obe ustvaril Stalin. Te reforme je začelo kolektivno vodstvo, ki ga je nasledilo po njegovi smrti 5. marca 1953, v sestavi [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], premierja Sovjetske zveze, [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]], vodje ministrstva za notranje zadeve in [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]], prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (CPSU). Destalinizacija je vključevala tudi odstranitev Stalinovih spomenikov, odstranitev njegovega imena iz krajev, zgradb in državne himne, njegovo razstavljeno truplo pa so odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] in pokopali drugje.  == Terminološka vprašanja == Izraz destalinizacija se je uveljavil tako v [[Rusija|Rusiji]] kot v zahodnem svetu po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], vendar ni bil nikoli uporabljen v času Hruščovega vladanja. Vendar sta Hruščov in vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] v tem času začela destalinizacijska prizadevanja pod krinko "premagovanja/razkrinkanja kulta osebnosti", z močno kritiko "dobe kulta osebnosti Josifa Stalina". Vendar pred Hruščovovim "tajnim govorom" na 20. partijskem kongresu Hruščov ali drugi znotraj partije niso odkrito povezovali Stalina kot osebo kulta osebnosti, čeprav arhivski dokumenti kažejo, da je je bila Stalinova ideologija močno kritizirana, ko je bila predstavljena v zasebnih razpravah Hruščova na predsedstvu vrhovnega sovjeta.<ref name="Jones2006">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> == Tajna Destalinizacija == Destalinizacija je pomenila konec vloge obsežnega prisilnega dela v gospodarstvu. Proces izpuščanja zapornikov iz Gulagov je začel [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. Kmalu so ga odstranili z oblasti, aretirali 26. junija 1953 in ga zaradi zločinov proti človeštvu 23. decembra 1953 usmrtili.<ref>{{cite web|url=http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|title=soviethistory.org|access-date=26 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140330014401/http://www.soviethistory.org/index.php?page=subject&SubjectID=1954succession&Year=1954|archive-date=30 March 2014|url-status=dead}}</ref> Hruščov je nato postal najmočnejši sovjetski politik. Nato je nastopilo obdobje »tajne destalinizacije«, saj je bila revizija Stalinove politike opravljena v tajnosti in pogosto brez pojasnila.<ref>{{cite book|title=National Republic|url=https://books.google.com/books?id=vh7nAAAAMAAJ|year=1956|page=9|volume=44–45}}</ref> Obsodba Stalina je bila nevarna, saj je bil postavljen na piedestal tako doma kot med komunisti v tujini. Samo v letih 1954–55 je bilo iz Gulagov izpuščenih več kot 90.000 zapornikov.<ref name="Adler2004">{{cite book|author-first=Nanci|author-last=Adler|title=The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System|url=https://books.google.com/books?id=pxtCbSg293gC&pg=PA21|date=1 February 2004|publisher=Transaction Publishers|isbn=978-1-4128-3712-5|pages=21–22}}</ref> [[Anastas Mikojan]], tesni zaveznik Hruščova, je imel pomembno vlogo v zgodnjem procesu destalinizacije. Marca 1954 je v govoru v [[Erevan|Erevanu]] v rodni [[Armenija|Armeniji]] pozval k rehabilitaciji pesnika [[Yeghishe Charents|Yeghisheja Charentsa]], žrtve Stalinovih čistk. Kasneje je imel vodilno vlogo pri izpustitvi političnih zapornikov in je sodeloval z izpuščenima zapornikoma iz Gulaga, [[Aleksej Snegov|Aleksejem Snegovom]] in [[Olga Šatunovski|Olgo Šatunovsko]], da sta Hruščova prepričala o nujnosti obsodbe Stalina.<ref>{{cite book|author-last=Cohen|author-first=Stephen F.|title=The Victims Return: Survivors of the Gulag After Stalin|publisher=[[I. B. Tauris]] & Company|place=London|date=2011|pages=89–91|isbn=9781848858480}}</ref><ref>{{cite book|author-last=Smith|author-first=Kathleen E.|title=Moscow 1956: The Silenced Spring|publisher=[[Harvard University Press]]|place=Cambridge, MA|date=2017|isbn=9780674972001}}</ref> Decembra 1955 je Hruščov predlagal ustanovitev komisije, ki bi v imenu predsedstva preiskala Stalinove dejavnosti, zlasti njegove zločine. Ta preiskava je ugotovila, da je bilo od 1.920.635 aretiranih zaradi protisovjetskih dejavnosti 688.503 usmrčenih. Mnogi od teh so bili aretirani na podlagi izmišljenih in lažnih dokazov, ki so jih priznali pod mučenjem, ki ga je odobril Stalin.<ref name="Swedin2010">{{cite book|author-first=Eric G.|author-last=Swedin|title=When Angels Wept: A What-If History of the Cuban Missile Crisis|url=https://books.google.com/books?id=SmtoE-wxXCcC&pg=PA75|year=2010|publisher=Potomac Books, Inc.|isbn=978-1-59797-565-0|page=75}}</ref> == Hruščov tajni govor == {{Glej tudi|O kultu osebnosti in njegovih posledicah}} [[Slika:First edition of Krushchev's "Secret Speech".jpg|sličica|O kulcie jednostki i jego następstwach, Varšava, marec 1956, prva izdaja Tajnega govora, objavljenega za notranjo uporabo v PUWP]] Medtem, ko je destalinizacija potekala na tajni način vse od Stalinove smrti 5. marca 1953, je bil prelomni dogodek Hruščovov govor z naslovom »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, ki se je navezoval na Stalina. 25. februarja 1956 je destalinizacija postala uradna, ko je Hruščov govoril na zaprtem zasedanju 20. partijskega kongresa [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], v katerem je razkril Stalinove zločine in "pogoje negotovosti, strahu in celo obup", ki jih je povzročil Stalin.<ref name="World Transformed p. 1532">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Hruščov je šokiral svoje poslušalce z obsodbo Stalinove diktatorske vladavine in njegovega kulta osebnosti kot neskladnih s komunistično in partijsko ideologijo. Med drugim je obsodil tako [[stalinizem]] kot tudi Stalinovo ravnanje s starimi [[boljševiki]], ljudmi, ki so pred [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] podpirali komunizem, mnoge od katerih jih je Stalin dal pobiti, ker jih je označeval za izdajalce. Hruščov je obsodil tudi zločine, ki so jih zagrešili [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] in njegovi sodelavci. === Namen === Eden od razlogov za Hruščov govor je bila njegova moralna vest; [[Aleksander Solženicin]] je rekel, da je Hruščov govoril z globokim srcem. Komunisti so verjeli, da bo to preprečilo usodno izgubo samozavesti in obnovilo enotnost znotraj partije.<ref name="History Today.1">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref> Zgodovinar [[Martin McCauley]] trdi, da je bil Hruščov namen "osvoboditi partijske uradnike strahu pred represijo". Hruščov je trdil, da če bi bila partija učinkovit mehanizem, brez brutalne zlorabe moči s strani katerega koli posameznika, bi lahko preoblikovala Sovjetsko zvezo in celoten svet.<ref name="McCauley2014">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> Vendar pa so drugi predlagali, da je bil govor narejen zato, da bi odvrnili krivdo od komunistične partije ali načel [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]] in krivdo prevalili neposredno na Stalinova ramena, s čimer bi preprečili bolj radikalno razpravo. Objava tega govora je povzročila, da so številni člani partije protestno odstopili iz partije tako v tujini kot znotraj Sovjetske zveze.<ref name="History Today.12">{{cite journal|date=2 February 2006|title=Stalin Denounced by Nikita Khrushchev|url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/stalin-denounced-nikita-khrushchev|journal=History Today|volume=56|issue=2|access-date=11 March 2017|author-last1=Cavendish|author-first1=Richard}}</ref><ref name="Boterbloem2013">{{cite book|author-first=Kees|author-last=Boterbloem|title=A History of Russia and Its Empire: From Mikhail Romanov to Vladimir Putin|url=https://books.google.com/books?id=xbivAAAAQBAJ&pg=PA261|date=28 August 2013|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-6840-2|page=261}}</ref> McCauley trdi, da je Hruščov z napadom na Stalina spodkopaval verodostojnost [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslava Molotova]], [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]] in drugih političnih nasprotnikov, ki so bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja bolj kot on sam v "Stalinovem ožjem krogu". Če ne bi "prišli h Hruščovu", bi "tvegali, da bi jih bi Stalin vse nagnal" in bili nato povezani z njegovim diktatorskim nadzorom.<ref name="McCauley20142">{{cite book|author-first=Martin|author-last=McCauley|title=The Khrushchev Era 1953–1964|url=https://books.google.com/books?id=MYuwCAAAQBAJ&pg=PA43|date=9 September 2014|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-317-88922-9|pages=43–44}}</ref> == Spremembe == === Zapori in taborišča === Z odlokom o amnestiji iz marca 1953 so večino zapornikov iz [[Gulag|Gulagov]] začeli izpuščati.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/onlineexhibit/stalin/|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> Nekdanji politični zaporniki so se po vrnitvi pogosto soočali z zakoreninjeno sovražnostjo, ki je oteževala ponovno vključitev v normalno življenje.<ref>Nanci Adler, ''The Gulag Survivor: Beyond the Soviet System'' (2002)</ref> 25. oktobra 1956 je resolucija CPSU razglasila, da je obstoj sistema koncentracijskih taborišč Gulag "neprimeren".<ref name="memo">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161214005522/http://www.memo.ru/history/nkvd/gulag/Articles/chapter3main.htm|date=14 December 2016}}</ref> Zavod Gulag je bil zaprt z ukazom Ministrstva za notranje zadeve (MVD) št. 020 z dne 25. januarja 1960.<ref name="memo1">[[Memorial (society)|Memorial]] http://www.memo.ru/history/NKVD/GULAG/r1/r1-4.htm</ref> Za tiste, ki so ostali v taboriščih do ukinitve leta 1960, je Hruščov poskušal izvesti delovni sistem Gulaga manj strožji, tako da je političnim zapornikom dovolil pošiljanje pisem domov svojim družinam ter da so družinski člani dovolili pošiljanje oblačil zapornikom, kar pa v času Stalinovega vladanja ni bilo dovoljeno.<ref>{{cite web|url=http://gulaghistory.org/nps/downloads/gulag-curriculum.pdf|title=Gulag : Soviet Prison Camps and their Legacy|publisher=Gulaghistory.org|access-date=12 October 2013}}</ref> === Preimenovanje zgradb in krajev === Hruščov je preimenoval ali povrnil imena številnih krajev, ki so nosila Stalinovo ime, vključno z mesti, ozemlji, znamenitostmi in drugimi objekti. Državna himna Sovjetske zveze je bila očiščena sklicevanj na Stalina, prav tako himne njenih republik.<ref name="bursa1985">{{cite journal|year=1985|title=Political Changes of Names of Soviet Towns|journal=Slavonic and East European Review|volume=63|author-first=G. R. F.|author-last=Bursa}}</ref> Stavki v besedilu, osredotočeni na Stalina in čas [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], so bili učinkovito odstranjeni iz himne, ko jih je nadomestila instrumentalna različica. Palača kulture in znanosti Josifa Stalina v [[Varšava|Varšavi]] na [[Poljska|Poljskem]] je bila preimenovana leta 1956. Stalinov vrh, najvišja točka v Sovjetski zvezi, je bil preimenovan v Vrh komunizma. Po razpadu Sovjetske zveze se je gora preimenovala v Vrh Ismoil Somoni. === Odstranitev spomenikov === [[Slika:Stalin statue.jpg|sličica|Stalinov spomenik v Erevanu je bil odstranjen leta 1962 in leta 1967 zamenjan z materjo Armenijo.]] Po izvedbi teh javnih preimenovanj je sovjetska vlada podrla na stotine Stalinovih spomenikov po vsej Sovjetski zvezi.<ref>{{cite book|author-last=Panossian|author-first=Razmik|author-link=Razmik Panossian|title=The Armenians: From Kings and Priests to Merchants and Commissars|publisher=[[Columbia University Press]]|place=New York|date=2006|page=[https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349 349]|isbn=978-0231139267|url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/349}}</ref> Na primer, spomenik Stalinu v armenski prestolnici Erevanu so odstranili spomladi 1962 in ga leta 1967 nadomestili z Mati Armenijo. Več spomenikov je bilo razstavljenih ali uničenih po celem [[Varšavski pakt|vzhodnem bloku]]. Novembra 1961 je bil veliki Stalinov kip na berlinski ulici Stalinallee (takoj preimenovani v Karl-Marx-Allee) v tajni operaciji odstranjen. Spomenik v [[Budimpešta|Budimpešti]] je bil uničen oktobra 1956. Največji, praški spomenik, je bil porušen novembra 1962. === Premestitev Stalinovega trupla === Proces destalinizacije je dosegel vrhunec leta 1961 med 22. kongresom KPSZ. Srečanja sta zaznamovali dva vrhunca destalinizacije: prvič, pet let po tem, ko so razkrili njegove zločine, so 31. oktobra 1961 Stalinovo truplo odstranili iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] in ga pokopali v [[Nekropola Kremeljskega zidu|nekropoli Kremeljskega zidu]];<ref name="cnnthisday">{{cite journal|title=CNN Interactive – Almanac – October 31|url=http://www.cnn.com/almanac/9810/31/#today|publisher=[[CNN]]|quote=(October 31) 1961, Russia's de-Stalinisation program reached a climax when his body was removed from the mausoleum in Red Square and re-buried.}}</ref> drugič, 11. novembra 1961, so "mesto heroja" Stalingrad preimenovali v [[Volgograd]].<ref name="nytimes_namechanged">{{cite news|title=Stalingrad Name Changed|date=11 November 1961|newspaper=[[The New York Times]]|quote=MOSCOW, Saturday, Nov. 11 (Reuters) -- The "Hero City" of Stalingrad has been renamed Volgograd, the Soviet Communist party newspaper Pravda reported today.|agency=[[Reuters]]|url=https://www.nytimes.com/1961/11/11/archives/stalingrad-name-changed.html}}</ref> === Zunanjepolitične spremembe po Stalinu === Po koncu Stalinove dobe je Hruščov spremenil sovjetsko zunanjo politiko med [[Hladna vojna|hladno vojno]]. Največja sprememba zunanje politike se je nanašala na "nezavezane narode". Po mnenju Sovjetov sta obstajali dve vrsti nezavezanosti, tista po ideologiji in tista po okoliščinah. Številni narodi, ki so bili nevtralni, so izhajali iz obeh skupin in so bili nekdanje kolonije evropskih sil.<ref name=":0">{{cite book|title=Soviet Foreign Policy After Stalin|author-last=Dallin|author-first=David|publisher=J. B. Lippincott Company|year=1961|location=New York|pages=286}}</ref> V času Stalina ni bilo prostora za nevtralne države in ideja o nevtralnih silah se je pojavila pod Hruščovim vodstvom. Največji prispevek Hruščova k zunanji politiki je bil izkoriščanje drugih vidikov destalinizacije, da bi poskušal svetu pokazati drugačno Sovjetsko zvezo, ki je bila bolj v skladu s tradicionalnimi [[Socializem|socialističnimi]] ideali.<ref>{{cite journal|year=1956|title=De-Stalinization: Temporary Tactic or Long Term Trend?|journal=International Journal|volume=12|issue=1|pages=24–33|doi=10.2307/40198288|jstor=40198288|author-last1=Barghoorn|author-first1=Frederick C.}}</ref> === Obseg destalinizacije === Sodobni zgodovinarji menijo, da je začetek destalinizacije prelomnica v [[Zgodovina Sovjetske zveze|zgodovini Sovjetske zveze]], ki se je začela med Hruščovimi reformami. V obdobju vladanja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] se je umirila do sredine osemdesetih let, s politiko perestrojke in glasnosti pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] pa se je znova pospešila. Destalinizacija je veljala za krhek proces. Zgodovinarka [[Polly Jones]] je dejala, da je po kratkem obdobju "otoplitve" zelo verjetna "ponovna stalinizacija". [[Anne Applebaum]] se je strinjala:<ref name="Jones20062">{{cite book|author-first=Polly|author-last=Jones|title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era|url=https://books.google.com/books?id=g7dYiQYo1nwC&pg=PA2|date=7 April 2006|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-134-28347-7|pages=2–4}}</ref> "Obdobje, ki so ga poimenovali 'otoplitev', je bilo res obdobje sprememb, vendar sprememb posebne vrste: reforme so pripeljale do dveh korakov naprej in nato en korak - ali včasih tri korake - nazaj."<ref>{{cite book|author-last1=Applebaum|author-first1=Anne|title=Gulag: A History|date=2003|publisher=Doubleday|isbn=978-0-7679-0056-0|chapter=Thaw – and Release|url-access=registration|url=https://archive.org/details/gulaghistory00appl}}</ref> == Glej tudi == * [[De-Maoizacija]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Dobson, Miriam. "The post-Stalin era: de-Stalinization, daily life, and dissent." ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 12.4 (2011): 905–924. [http://eprints.whiterose.ac.uk/75347/1/The%20Post-Stalin%20Era%20-%20Dobson.pdf online] * Filtzer, Donald. ''Soviet Workers and De-Stalinization: The Consolidation of the Modern System of Soviet Production Relations 1953-1964'' ( Cambridge UP, 2002). * Jones, Polly, ed. ''The dilemmas of de-Stalinization: negotiating cultural and social change in the Khrushchev era'' (2006). * McClarnand, Elaine. "The Politics of History and Historical Revisionism: De-Stalinization and the Search for Identity in Gorbachev's Russia, 1985-1991." ''History Teacher'' 31.2 (1998): 153–179. [https://www.jstor.org/stable/494060 online] * Mëhilli, Elidor. "Defying de-stalinization: Albania's 1956." ''Journal of Cold War Studies'' 13.4 (2011): 4-56. [http://academicworks.cuny.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1078&context=hc_pubs online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] 2m5qe832erja70h0ao1hoap9yb7gquq Grand Theft Auto (serija videoiger) 0 516989 5747587 5747136 2022-08-26T16:34:29Z Florentina Veršič 146476 /* Podobne igre */ Dodajanje manjkajočih virov. wikitext text/x-wiki {{For|razločitveno stran|Grand Theft Auto}} {{Infobox video game series | title = Grand Theft Auto | image = Grand Theft Auto logo series.svg | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra]] | developer = [[Rockstar North]]<br>[[Digital Eclipse]]<br>[[Rockstar Leeds]]<br>[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | creator = [[David Jones]]<br>[[Mike Dailly]] | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]]<br>[[Dreamcast]]<br>[[Fire OS]]<br>[[Game Boy Advance]]<br>[[Game Boy Color]]<br>[[iOS]]<br>[[MacOS]]<br>[[Microsoft Windows]]<br>[[MS-DOS]]<br>[[Nintendo DS]]<br>[[Nintendo Switch]]<br>[[Oculus Quest 2]]<br>[[PlayStation (konzola)|PlayStation]]<br>[[PlayStation 2]]<br>[[PlayStation 3]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[PlayStation 5]]<br>[[PlayStation Portable]]<br>[[Windows Phone]]<br>[[Microsoft Xbox|Xbox]]<br>[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]<br>[[Xbox One]]<br>[[Xbox Series X/S]] | first release version = ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | first release date = 28. november 1997 | latest release version = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' | latest release date =11. november 2021 }} '''Grand Theft Auto (GTA)''' je serija akcijsko-pustolovskih iger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2012-10-22-gta-max-clifford-made-it-all-happen|title=GTA: "Max Clifford made it all happen"|date=22. 10. 2012|accessdate=13. 4. 2022|website=Games Industry|last=Weber|first=Rachel}}</ref> Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa in Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Ime serije se sklicuje na izraz <nowiki>''</nowiki>grand theft auto<nowiki>''</nowiki>, ki se v ZDA uporablja za krajo motornih vozil. Igre se osredotočajo na odprt svet, kjer lahko igralec dokonča misije za napredovanje celotne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija vsebuje tudi elemente starejših iger direktnih soočenj z nasprotniki iz 16-bitne dobe. Igre iz serije se odvijajo v izmišljenih krajih po vzoru resničnih mest v različnih časovnih obdobjih od zgodnjih šestdesetih let pa vse do 10-ih let 21. stoletja. Prvotni zemljevid igre je vključeval tri mesta: Liberty City (na podlagi [[New York|New Yorka]]), San Andreas (na podlagi [[San Francisco|San Francisca]]) in Vice City (na podlagi [[Miami|Miamija]]), vendar so se poznejše igre osredotočale na eno samo mesto. Običajno je šlo za enega od prvotnih treh krajev, ki je bil preoblikovan in znatno razširjen. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo. Antagonisti so običajno liki, ki so izdali protagonista ali njegovo organizacijo ali liki, ki imajo največji vpliv in z njim ovirajo napredek protagonista. Likom v igrah je svoj glas posodilo več filmskih in glasbenih zvezd, med njimi [[Ray Liotta]], [[Dennis Hopper]], [[Samuel L. Jackson]], [[William Fichtner]], [[James Woods]], [[Debbie Harry]], [[Axl Rose]] in [[Peter Fonda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/view/news/37228/Grand_Theft_Auto_IV_Passes_22M_Shipped_Franchise_Above_114M.php|title=Grand Theft Auto IV Passes 22M Shipped, Franchise Above 114M|date=14. 9. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamasutra|last=Orland|first=Kyle}}</ref> DMA Design je serijo pričel leta 1997 z izdajo igre ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''. Do leta 2020 je izšlo sedem glavnih izdaj in štiri razširitvene. Tretja glavna izdaja, ''Grand Theft Auto III'', ki je izšla leta 2001, velja za prelomno igro, saj je serija vstopila v tridimenzionalno (3D) obdobje in s tem bolj poglobljeno izkušnjo. Naslednji naslovi so gradili na konceptu te igre in za to prejeli veliko priznanje. Vplivale so tudi na druge akcijske igre z odprtim svetom in privedle do oznake Grand Theft Auto clone na podobnih izdajah. Serijo so kritiki hvalili, saj so bil vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/games/2019/sep/19/50-best-video-games-of-the-21st-century|title=The 50 best video games of the 21st century|date=19. 9. 2019|accessdate=13. 4. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith|last2=MacDonald|first2=Keza}}</ref> Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Leta 2006 je bila serija Grand Theft Auto predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala [[BBC]] in Design Museum.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2006/01_january/27/culture.shtml|title=Long list unveiled for national vote on public's favourite example of Great British Design|date=27. 1. 2006|accessdate=13. 4. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2013 je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10316267/GTA-5-a-Great-British-export.html|title=GTA 5: a Great British Export|accessdate=13. 4. 2022|website=The Telegraph}}</ref> Serija sicer velja za kontroverzno zaradi svoje odrasle narave in nasilnih tem. == Izdaje == {| class="unsortable wikitable" ! rowspan="2" |Leto ! rowspan="2" style="width:20%" |Naslov ! rowspan="2" |Razvijalec ! colspan="5" |Platforma ! rowspan="2" |Vesolje |- ! style="width:13%" |Domača konzola ! style="width:13%" |Računalnik ! style="width:13%" |Prenosna konzola ! style="width:13%" |Mobilno ! style="width:13%" |Drugo |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Glavne izdaje |- ! scope="row" |1997 |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar North|DMA Design]] | style="background:#dfd;" |[[PlayStation (konzola)|PS1]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Microsoft Windows|Windows]]|[[MS-DOS]]}} | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Color|GBC]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto 2]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1|[[Dreamcast]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |GBC | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2001 |''[[Grand Theft Auto III]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[PlayStation 2|PS2]]|[[Microsoft Xbox|Xbox]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|[[MacOS|OS X]]}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Android (operacijski sistem)|Android]]|[[iOS]]|[[Fire OS]]}} | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2002 |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | rowspan="4" style="text-align:center;" |[[Rockstar North]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox|[[PlayStation 3|PS3]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na PlayStation 3 kot del linije PlayStation 2 Classics preko PlayStation Network, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.psu.com/news/28669/GTA-San-Andreas-for-PS3-gets-rated-for-upcoming-re-release/|title=GTA San Andreas for PS3 gets rated for upcoming re-release|last=Harradence|first=Michael|website=psu.com|date=16. 11. 2015|access-date=14. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}|[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na Xbox 360 kot del linije Xbox Originals preko Xbox Live Marketplace, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|last=Makuch|first=Eddie|work=GameSpot|publisher=CBS Interactive|date=23. 10. 2014|access-date=15. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|[[Windows Phone|WP]]|Fire OS}} | style="background:#dfd;" |[[Oculus Quest 2]]{{efn-ua|Različica z navidezno resničnostjo San Andreasa je v razvoju.<ref>{{cite web |url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-san-andreas-is-coming-to-vr/ |title=Grand Theft Auto: San Andreas is coming to VR |last=Fenlon |first=Wes |work=PC Gamer |publisher=Future plc |date=28. 10. 2021 |accessdate=15. 4. 2022 |url-status=live }}</ref>}} |- ! scope="row" |2008 |''[[Grand Theft Auto IV]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2013 |''[[Grand Theft Auto V]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360|[[PlayStation 4|PS4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5|PS5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Razširitvene izdaje |- ! rowspan="2" scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | style="background:#dfd;" |PS1 | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- |''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Izdaje za prenosne konzole |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | style="text-align:center;" |[[Digital Eclipse]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Advance|GBA]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar Leeds]] | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[PlayStation Portable|PSP]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2006 |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|PSP|[[Nintendo DS|DS]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |HD |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Kompilacije in remasterji |- ! scope="row" |1999 |''Grand Theft Auto: Director's Cut''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'' in ''London 1969''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |DMA Design /<br /> Rockstar Canada | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! rowspan="2" scope="row" |2003 |''Grand Theft Auto: The Classics Collection''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'', ''London 1969'' in ''Grand Theft Auto 2''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'' in ''Vice City''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''Grand Theft Auto: The Trilogy''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox|PS2}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Liberty City Stories'' in ''Vice City Stories''.}} | style="text-align:center;" |Rockstar Leeds | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2010 |''Grand Theft Auto IV: Complete Edition''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''Grand Theft Auto IV'', ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2021 |''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]''{{efn-ua|group=table|Vključuje remaster verzije ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="text-align:center;" |[[Grove Street Games]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Nintendo Switch|Switch]]{{efn-ua|name=Switch|Nintendo Switch je hibridna konzola, ki vključuje kombinirane elemente domačih in prenosnih konzol.}}|PS4|PS5|Xbox One|Xbox Series X/S}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |Switch{{efn-ua|name=Switch}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |3D |- | colspan="9" style="font-size:88%" |'''Notes:''' {{notelist-ua}} |} === Glavne izdaje === {{Timeline of release years | subtitle = {{legend0|#da1824}}{{legend0|#FE2020}} 2D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|Goldenrod}}{{legend0|Gold}} 3D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|#228B22}}{{legend0|#0BDA51}} HD vesolje | range1 = 1997 – 2000 | range1_color = #FE2020 #da1824 | range2 = 2001 – 2007 | range2_color = Gold Goldenrod | range3 = 2008 – 2020 | range3_color = #0BDA51 #228B22 | range4 = 2021 | range4_color = Gold Goldenrod | last = 2021 | 1997 = '''''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''''' | 1999a = ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | 1999b = ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | 1999c = '''''[[Grand Theft Auto 2]]''''' | 2001 = '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' | 2002 = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' | 2003 = ''Grand Theft Auto: Double Pack'' | 2004a = '''''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]''''' | 2004b = ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 2005a = ''Grand Theft Auto: The Trilogy'' | 2005b = ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 2006 = ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 2008 = '''''[[Grand Theft Auto IV]]''''' | 2009a = ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 2009b = ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 2009c = ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | 2013a = '''''[[Grand Theft Auto V]]''''' | 2013b = ''[[Grand Theft Auto Online]]'' | 2021 = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' }} Serija Grand Theft Auto je razdeljena na ločena izmišljena vesolja oz. obdobja, ki so poimenovana po primarni ravni grafičnih zmogljivosti tiste dobe.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Izvorni ''Grand Theft Auto'' (''GTA''), njegove razširitve in nadaljevanje veljajo za <nowiki>''2D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto III'' (''GTA III'') in njegova nadaljevanja sestavljajo <nowiki>''3D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto IV'' (''GTA IV''), njegove razširitve in ''Grand Theft Auto V'' (''GTA V'') predstavljajo <nowiki>''HD vesolje''</nowiki>. Vsako vesolje velja za ločeno, pri čemer si delijo samo blagovne znamke, imena krajev in osebe iz ozadja.<ref name=":0" /> ''GTA'', prva igra iz serije, je bila za Microsoft Windrows in MS-DOS izdana novembra 1997, leta 1998 je izšla za PlayStation in leta 1999 še za Game Boy Color. ''Grand Theft Auto 2'' (''GTA 2'') je bil izdan leta 1999 za Microsoft Windows, kasneje pa je bil izdan še v oblikah za PlayStation, Dreamcast in Game Boy Color.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.cinemablend.com/games/Grand-Theft-Auto-Drama-Heading-BBC-Television-70657.html|title=Grand Theft Auto Drama Heading to BBC Television|date=14. 3. 2015|accessdate=13. 4. 2022|website=Cinema Blend|last=Usher|first=Will}}</ref> Na PlayStationu 2 so izšli trije naslovi iz glavnega dela serije, ki so bili ponovno izdani na več platformah. Dogovor med Take-Two Interactive in Sony Computer Entertainment je prinesel njihovo časovno omejeno ekskluzivnost za PlayStation 2, preden so bili izdani za Microsoft Windows in Xbox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2002-sony-gets-grand-theft-auto-exclusive/1100-2866884/|title=E3 2002: Sony gets Grand Theft Auto exclusive|date=23. 5. 2002|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamespot|last=Walker|first=Trey}}</ref> ''GTA III'' iz leta 2001 je prešel iz dvodimenzionalne (2D) grafike prvih dveh iger na tridimenzionalno (3D) grafiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090422230023/http://www.gamepro.com/article/previews/158028/grand-theft-auto-iv/|title=Preview: Grand Theft Auto IV|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamepro|date=23. 1. 2008|last=Moses|first=Travis|last2=Morell|first2=Chris}}</ref> Leta 2002 je bil izdan ''Grand Theft Auto: Vice City'' (''GTA VC''), ki je prvi vključeval govorečega protagonista, ki mu je glas posodil Ray Liotta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=3|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=14. 4. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA'') iz leta 2004 je uvedel nove elemente, kot so vizualno urejanje protagonista in velik zemljevid, ki zajema tri mesta in okoliško podeželsko območje.<ref name=":1" /> Dve glavni izdaji sta izšli za PlayStation 3 in Xbox 360. ''GTA IV'' iz leta 2008 se je osredotočil na realizem in podrobnosti, odstranil pa različne funkcije prilagajanja protagonista in hkrati dodal spletni način za več igralcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/tags/strauss-zelnick/|title=Take-Two Execs Explain Grand Theft Auto IV Delay|date=2. 8. 2007|accessdate=15. 4. 2022|website=Kotaku}}</ref> Leta 2013 je izšel ''GTA V'', ki je kot prvi vseboval tri protagoniste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/398a45525o1894/grand-theft-auto-v-reviews.html|title=Grand Theft Auto V Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Dosegel je velik finančni uspeh in podrl številne rekorde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/09/gta-5-currently-holds-seven-guinness-world-records|title=GTA 5 Currently Holds Seven Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}</ref> Kasneje je bil ponovno izdan z različnimi izboljšavami, leta 2014 za PlayStation 4 in Xbox One, leta 2015 pa za Microsoft Windows.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Marca 2022 so izšle še različice za PlayStation 5 in Xbox Series X in S.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/next-gen-gta-v-has-been-delayed-until-march-2022/|title=Next-gen GTA V has been delayed until March 2022|date=9. 9. 2021|accessdate=15. 4. 2022|website=VGC News|last=Scullion|first=Chris}}</ref> 4. februarja 2022 so pri Rockstarju potrdili, da je razvoj novega dela serije <nowiki>''dobro v teku''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> === Druge igre === V seriji so izšle še številne dodatne igre in razširitveni paketi. Leta 1999 je izvorna igra dobila dva razširitvena paketa: ''Grand Theft Auto: London 1969'' in ''Grand Theft Auto: London 1961'', ki sta se, kot nakazujeta že naslova, odvijala v izmišljeni različici [[London|Londona]] in vsebovala nove misije in like.<ref name=":2" /> ''Grand Theft Auto Advance'', ki je izšel leta 2004 izključno za Game Boy Advance, je vseboval ptičjo perspektivo, podobno kot v prvih dveh glavnih igrah serije, ob tem pa je imel enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto III'', kateremu je služil kot predzgodba. Tri igre so izšle za PlayStation Portable, in sicer ''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' (''GTA LCS'') iz leta 2005, ki je predzgodba igre ''GTA III'', ''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' (''GTA VCS'') iz leta 2006, ki je predzgodba igre ''Grand Theft Auto: Vice City'', in ''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' (''GTA CTW'') iz leta 2009, ki ima enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto IV'', vendar zgodbi nista povezani. Prvi dve igri sta bili kasneje izdani še za PlayStation 2, ''GTA CTW'' pa je najprej izšla za Nintendo DS in šele kasneje za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-chinatown-wars-for-psp|title=GTA: Chinatown Wars for PSP|date=22. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Purchese|first=Robert}}</ref> Leta 2009 sta bila izdana ''Grand Theft Auto: The Lost and Damned'' (''GTA TLAD'') in ''Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony'' (''GTA TBOGT'') kot razširitvena paketa za ''Grand Theft Auto IV'' za Xbox 360. Strateško zavezništvo med Rockstarjem in Microsoftom je povzročilo omejeno ekskluzivnost. Razširitvi sta se osredotočili na like, ki so igrali sorazmerno manjšo vlogo v glavni igri in katerih zgodbe se odvijajo sočasno z ''Grand Theft Auto IV''. Oba sta bila pozneje izdana še za PlayStation 3 in Microsoft Windows kot del kompilacije z naslovom ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'', ki je bila na voljo tudi za Xbox 360.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/grand-theft-auto-episodes-from-liberty-city-announced-5459329|title=Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City Announced for PS3 and PC|date=29. 1. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Ashcraft|first=Brian}}</ref> Številne igre iz serije so izšle tudi za mobilne naprave. ''GTA CTW'' je bil leta 2010 izdan za iOS in leta 2014 za Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o8838414ko/grand-theft-auto-chinatown-wars-updated-for-ios-and-now|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Updated for iOS and Now Available for Android and Amazon Devices|date=18. 12. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ob deseti obletnici sta bila ''GTA III'' (leta 2011) in ''GTA VC'' (leta 2012) ponovno izdana za iOS in Android.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/9k124883814k95/announcing-grand-theft-auto-iii-10th-anniversary-edition-for-sel.html|title=Announcing Grand Theft Auto III: 10th Anniversary Edition for Select Mobile Devices & the Limited Edition Claude Action Figure|date=13. 10. 2011|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o88382351k/grand-theft-auto-vice-city-10th-anniversary-edition-coming-to-io.html|title=Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition Coming to iOS and Android Devices on December 6th|date=21. 11. 2012|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Leta 2013 je bil na iOS, Android, Windows Phone in RT prenešen tudi ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/12/18/grand-theft-auto-san-andreas-ios-review|title=Grand Theft Auto: San Andreas iOS Review|date=19. 12. 2013|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Johnson|first=Leif}}</ref> Ob deseti obletnici igre leta 2014 je bil ponovno izdan še za Xbox 360,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|date=23. 10. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> naslednje leto pa še za PlayStation 3. Leta 2015 je bil ''GTA LCS'' prenešen na iOS, Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-psp-classic-grand-theft-auto-liberty-city-stories-1748476859|title=The PSP classic Grand Theft Auto: Liberty City Stories is now available on iOS|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Vas|first=Gergo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://appleinsider.com/articles/15/12/17/gta-liberty-city-stories-comes-to-ios-pixelmator-adds-apple-pencil-tilt-to-more-brushes|title=GTA: Liberty City Stories comes to iOS, Pixelmator adds Apple Pencil tilt to more brushes|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Apple Insider|last=Fingas|first=Roger}}</ref> === Kompilacije === ''Grand Theft Auto: Double Pack'' je izšel leta 2003 za PlayStation 2 in Xbox ter je vključeval ''GTA III'' in ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/11/05/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack|date=13. 12. 2018|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Boulding|first=Aaron}}</ref> Leta 2005 je bila za Xbox izdana kompilacija ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je vsebovala ''GTA III'', ''GTA VC'' in ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110713005815/http://uk.xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=IGN: Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Kasneje je izšla še za PlayStation 2, Windows, Mac OS X in PlayStation 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080409054633/http://uk.ps2.ign.com/objects/865/865013.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120331234718/http://uk.pc.ign.com/objects/143/14356725.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=30. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20101119042942/http://uk.mac.ign.com/objects/086/086141.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=12. 11. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://store.playstation.com/en-si/pages/latest#!/en-us/games/grand-theft-auto-the-trilogy/cid=UP1004-CUSA03506_00-GTATRILBUNDLEPS4|title=Grand Theft Auto: The Trilogy on PS4|accessdate=19. 4. 2022|website=PlayStation Store}}</ref> Trilogija je služila tudi kot prenovljena izdaja za ''GTA SA'', ki so ga morali umakniti s polic zaradi kontroverznega načina Hot Coffee (Vroča kava).<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20051102091030/http://xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Poročilo iz avgusta 2021 je namignilo, da je Rockstar Dundee vodil razvoj prenovljene (remaster) različice trilogije z uporabo orodja Unreal Engine.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-appears-to-be-real-and-comi-1847474620|title=The GTA Remastered Trilogy Appears To Be Real, And Coming To Switch|date=12. 8. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> Nekaj podrobnosti je ušlo v javnost,<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-sure-seems-imminent-now-1847774767|title=The GTA Remastered Trilogy Sure Seems Imminent Now|date=8. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-trilogy-the-definitive-edition-is-happening/|title=Grand Theft Auto Trilogy: The Definitive Edition is happening|date=30. 9. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Stanton|first=Rick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-launcher-update-points-another-finger-at-a-remastered-grand-theft-auto-trilogy/|title=Rockstar Launcher update points another finger at a remastered Grand Theft Auto trilogy|date=5. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Chalk|first=Andy}}</ref> preden je 8. oktobra 2021 Rockstar uradno napovedal ''Grand Theft Auto: The Trilogy – Definitive Edition''. Igre vključujejo grafične nadgradnje in nadgradnje igre ter so nadomestile obstoječe različice pri digitalnih prodajalcih. Izdali so jih za Microsoft Windows, Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021. Različici za Android in iOS bosta izšli leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-gta-trilogy-trailer-gameplay-price-release-date-the-definitive-edition|title=Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition Gets Gameplay Trailer, November Release Date|date=22. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' je samostojna kompilacija dveh razširitvenih paketov za ''GTA IV''. Na enem disku vsebuje ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT''. Izšla je 29. oktobra 2009 za Xbox 360 in 13. aprila 2010 za Microsoft Windows in PlayStation 3. Microsoft je to izdajo februarja 2017 dodal na svoje združljivostni seznam za Xbox One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta4-and-episodes-from-liberty-city-get-xbox-one-backwards-compatibility|title=Grand Theft Auto 4 and Episodes from Liberty City get Xbox One backwards compatibility|date=9. 2. 2017|accessdate=29. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}</ref> To idajo so leta 2020 ukinili in jo zamenjali z različico ''Grand Theft Auto IV: Complete Edition'' za samo enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/grand-theft-auto-new-updates-iv-liberty-city/|title=Major Changes Coming To GTA IV And Episodes From Liberty City|date=18. 2. 2020|accessdate=29. 4. 2022|website=Screen Rant|last=Teuton|first=Christopher J.}}</ref> == Povezani mediji == Serija se je širila tudi v druge formate. Knjiga ''Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto'', ki jo je napisal David Kushner in opisuje razvoj serije, je bila objavljena leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/by-the-book-jacked-the-outlaw-story-of-grand-theft-auto/1100-6363867/|title=By the Book: Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto|date=1. 3. 2012|accessdate=29. 4. 2022|website=Gamespot}}</ref> Marca 2015 je BBC Two napovedal 90-minutni dokumentarec ''The Gamechangers'', ki temelji na ustvarjanju serije Grand Theft Auto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-tv-drama-announced/1100-6425878/|title=Grand Theft Auto TV Drama Announced|date=12. 3. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Režiral ga je Owen Harris, scenarij je napisal James Wood, glavne vloge sta odigrala [[Daniel Radcliffe]] kot Rockstarjev direktor Sam Houser in [[Bill Paxton]] kot odvetnik Jack Thompson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-drama-casts-daniel-radcliffe-and-bill-paxton/1100-6426802/|title=GTA Drama Casts Daniel Radcliffe and Bill Paxton|date=22. 4. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Maja 2015 je Rockstar vložil tožbo proti BBC-ju zaradi kršitve blagovne znamke, pri čemer je navedel, da družba ni bila vpletena v razvoj filma in da so neuspešno skušali stopiti v stik z BBC-jem, da bi rešili zadevo.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20150521200740/http://www.ign.com/articles/2015/05/21/rockstar-games-files-lawsuit-against-the-bbc|title=Rockstar Games Files Lawsuit Against the BBC|date=21. 5. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Film je bil prvič predvajan 15. septembra 2015 na BBC Two.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/proginfo/2015/37/gamechangers|title=The Gamechangers|accessdate=3. 5. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2006 je založba McFarland & Company objavila knjigo ''The Meaning and Culture of Grand Theft Auto''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.techdigest.tv/2006/12/top_10_things_y.html|title=Top 10 things you never knew about Grand Theft Auto (because you're not brainy enough)|date=5. 12. 2006|accessdate=3. 5. 2022|website=Tech Digest|last=Dredge|first=Stuart}}</ref> Na 264-ih straneh, ki jih je uredil Nate Garrelts, je zbranih več esejev o seriji Grand Theft Auto, da bi občinstvu pomagali bolje razumeti igre s poudarkom, da je potrebno kritike iger skrbno obravnavati. Knjiga je razdeljena na dva dela: prvi obravnava vse kontroverznosti okoli serije, drugi pa teoretično obravnava igre brez polemik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eludamos.org/index.php/eludamos/article/viewArticle/vol2no2-2/77|title=Using Literary Theory to Read Games: Power, Ideology, and Repression in Atlus' Growlanser: Heritage of War|accessdate=3. 5. 2022|website=Eludamos|date=21. 9. 2008}}</ref> Roger Corman, ki je leta 1977 produciral s serijo nepovezan film ''Grand Theft Auto'', je trdil, da se noben poskus filmske adaptacije iger iz serije ni mogel izvesti. Leta 2017 je trdil, da je tožil <nowiki>''</nowiki>proizvajalca videoiger, ki mu je v celoti ukradel idejo<nowiki>''</nowiki> in da so se <nowiki>''</nowiki>izvensodno poravnali in mi dali nekaj denarja.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.creativescreenwriting.com/roger-corman-2/|title=Seven Decades of Cinematic Storytelling: Roger Corman on Screenwriting|date=14. 3. 2017|accessdate=3. 5. 2022|website=Creative Screenwriting|last=McKittrick|first=Christopher}}</ref> Dejal je, da je obdržal pravice, <nowiki>''</nowiki>vendar je način, kako je dejansko to zapisano v pogodbi, nekoliko nejasen<nowiki>''</nowiki> in da njegovi odvetniki analizirajo pogodbo, da bi dobili zagotovilo, da bo film lahko predelal.<ref name=":3" /> V Take-Two Interactive so se odzvali na Cormanove trditve in opozorili, da je podjetje <nowiki>''</nowiki>lastnik vseh pravic za filme, povezane s serijo videoiger Grand Theft Auto<nowiki>''</nowiki> in da <nowiki>''</nowiki>lahko in bo sprejelo ustrezne pravne ukrepe proti vsakomur, ki bo poskušal zlorabljati našo intelektualno lastnino s poskusom snemanja novega filma z naslovom ''Grand Theft Auto''.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3" /> Trdili so, da so proti podobnim poskusom v preteklosti sprožili sodni postopek.<ref name=":3" /> == Skupni elementi == === Igranje === Vsaka igra iz te serije omogoča igralcu, da prevzame vlogo kriminalca v velikem mestu, običajno posameznika, ki se namerava skozi igro povzpeti skozi vrste organiziranega kriminala. Igralcu dajejo glavne vodje mestnega podzemlja različne misije, ki jih mora dokončati, da lahko napreduje skozi zgodbo. Redno se med njimi pojavljajo atentati in druga nasilna kazniva dejanja. Občasno so v igri vključeni tudi vožnje s taksijem, gašenje požarov, ulične dirke, vožnja z avtobusom ali učenje upravljanja [[Helikopter|helikopterjev]] in letal. V kasnejših igrah, predvsem tistih po ''GTA 2'', je igralcu podana bolj razvita zgodba, v kateri morajo prebroditi nesrečni dogodek (npr. izdajo, po kateri so bili prepuščeni smrti), kar služi kot motivacija liku, da napreduje po kriminalni lestvici in na koncu zgodbe zmaga. Serija ''Grand Theft Auto'' spada v žanr brezplačnih videoiger z igranjem vlog, ki se imenujejo igre odprtega sveta in dajejo igralcu veliko svobode. Tradicionalne akcijske igre so strukturirane kot enosledna serija ravni z linearnim igranjem, v ''Grand Theft Auto'' pa lahko igralec določi, katere misije želi izvesti in njegov odnos z različnimi liki se spremeni na podlagi teh izbir. Starejša igra ''Turbo Esprit''<ref>Retrorevival: Turbo Esprit, ''Retro Gamer'' številka 20, stran 48. Imagine Publishing, 2006.</ref><ref>''Charlie Brooker's Gameswipe'', BBC Television, 2009. "''Grand Theft Auto'' directly inspired by the pioneering Spectrum game ''Turbo Esprit''"</ref> je ustvarjalce navdihnila za izdelavo iger, kjer se lahko igralec pomika po katerikoli točki v igri, kar je značilno za igre odprtega sveta, ki poleg misij ponujajo tudi dostopne zgradbe z manjšimi vlogami. Obstajajo tudi izjeme in misije sledijo linearnemu vsesplošnemu zapletu. Te misije je potrebno opraviti, da se lahko odklenejo nova področja v igri. ''GTA III'' in naslednje igre vsebujejo več glasov in radijskih postaj, ki simulirajo vožnjo ob glasbi z disk džokeji, radijskimi osebnostmi, reklamami, pogovornimi oddajami, pop glasbo in ameriško kulturo. Uporaba vozil v urbanem okolju, ki ga je mogoče raziskati, zagotavlja osnovno simulacijo delujočega mesta skupaj s pešci, ki na splošno upoštevajo prometno signalizacijo. Nadaljnje podrobnosti so bile oblikovane za oblikovanje odprte atmosfere, kar je bilo uporabljeno tudi v več drugih igrah, kot je ''The Simpsons: Hit & Run'', kjer je manj poudarka na kriminalu ali nasilju, in ''Lego City Undercover'', ki obrne vloge policijskega častnika in kriminalca, čeprav je igralec del igre pod krinko član tolp. Kriminalna dejanja v igrah ''Grand Theft Auto'' ne ostanejo neopažene s strani policije. Ko igralec izvaja te nezakonite dejavnosti v igri, postane iskan s strani policije, maksimalno raven iskanja predstavlja pet ali šest zvezdic. Manjše kaznivo dejanje, kot je zbijanje pešcev, prinese eno zvezdico, medtem ko streljanje na policista prinese vsaj dve. Večje kot je število zvezdic, večja je količina zasledovalcev in moč odziva. Pri eni zvezdici igralca lovi le nekaj policijskih avtomobilov, medtem ko se pri petih ali šestih pregonu pridružijo tudi tanki in napadalni helikopterji. Številne misije v igrah igralcu samodejno dvignejo raven števila zvezdic po zaključku določenega dogodka, teh pa se mora nato znebiti za uspešen zaključek misije. Pogosto med poskusom bega pred policijo med pregonom igralec pridobi le še višje stopnje iskanja. Igralec se nato lahko znebi pregona s tem, da se skrije pred detekcijo s strani policije ali da porabi denar v igri na določenih lokacijah, ki omogočajo izogib policiji (npr. garaža z možnostjo modificiranja ali prebarvanja vozila). Če igralčev lik umre, se bo ponovno pojavil v bolnišnici, raven iskanja s strani policije pa bo odstranjena, vendar pa s tem izgubi denar, orožje in druge ugodnosti, ki si jih je pridobil pred tem. Koncept igranja z ravnijo pregona s strani policije je postal običajen v podobnih igrah z odprtim svetom. === Prizorišče === Večina iger iz serije Grand Theft Auto se odvija v izmišljenih parodijah znanih mest Združenih držav Amerike v več različnih časovnih obdobjih. Igre so razdeljene v tri različna vesolja (2D, 3D in HD), ki ima vsako svojo reinterpretacijo predhodno uveljavljenih prizorišč. Vesolja si delijo imena mest, več blagovnih znamk in likov iz ozadja, ki se fizično v njih nikoli ne pojavijo (z nekaj izjemami), sicer pa veljajo za ločene kontinuitete.<ref name=":0" /> ==== Liberty City ==== Liberty City, ki temelji na New Yorku, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za prvo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega dve kopenski površini (veliko na jugovzhodu in manjšo na severovzhodu) in osrednji otok, ki je podoben Manhattnu. Ob reki, ki ločuje tri glavne otoke, sta prikazana še dva manjša otoka. Prizorišče vključuje tudi sosednjo državo New Guernsey (parodijo na New Jersey), ki zavzema severozahodni del zemljevida. Vsi štirje večji otoki so razdeljeni na več okrožij, ki so jih navdihnila okrožja New Yorka in New Jerseyja. Prenovljena različica Liberty Cityja je bila predstavljena v igri ''GTA III'' (dogaja se leta 2001). To prizorišče je bilo le ohlapno zasnovano na New Yorku in je vključevalo elemente iz drugih mest ZDA, kot so [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Detroit]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Chicago]] in [[Baltimore]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2008/03/29/gta-iv-building-a-brave-new-world|title=GTA IV: Building a Brave New World|date=12. 5. 2012|accessdate=30. 5. 2022|website=IGN|last=Goldstein|first=Hilary}}</ref> Mesto obsega tri glavne otoke, ki se postopoma odklenejo z napredovanjem zgodbe igre: Portland (temelji na industrijskih območjih Brooklyna in Queensa z dodatnimi elementi iz Manhattna in Long Islanda), Staunton Island (temelji večinoma na Manhattnu) in Shoreside Vale (ohlapno temelji na North Jerseyju, The Bronxu, Staten Islandu in severnem delu New Yorka). Otoki so povezani s cestnimi mostovi in sistemom podzemnih predorov. V Shoreside Valeu je mogoče najti predor, ki vodi iz Liberty Cityja, vendar je igralcu nedostopen. Ta posebna različica Liberty Cityja se je pojavila tudi v ''GTA Advance'' (dogaja se leta 2000) in ''GTA: LCS'' (dogaja se leta 1998), vendar z dodanimi nekaj spremembami, ki odražajo različna časovna obdobja. Mesto je omenjeno tudi v ''GTA VC'' in ''GTA SA'', v katerem je bilo celo prizorišče ene od misij. Tretja različica Liberty Cityja je bila predstavljena v ''GTA IV'' in njegovih razširitvenih paketih ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT'' (vse tri se dogajajo leta 2008) ter igri za prenosno konzolo ''GTA CTW'' (dogajanje leta 2009). To prizorišče je zelo podobno New Yorku in je sestavljeno iz štirih glavnih okrožij, ki se odprejo, ko zgodba igre napreduje: Broker (na podlagi Brooklyna), Dukes (na podlagi Queensa), Bohan (na podlagi The Bronxa) in Algonquin (na podlagi Manhattna).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1955256/Grand-Theft-Auto-IV-Photos-reveal-similarities-between-Liberty-City-and-New-York-City.html|title=Grand Theft Auto IV: Photos reveal similarities between Liberty City and New York City|date=14. 5. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=The Telegraph|last=Moore|first=Matthew}}</ref> Umestitev teh okrožij zrcali položaj njihovih realnih podlag: Broker in Dukes zasedata veliko kopensko maso na jugovzhodu, medtem ko Bohan tvori lasten manjši otok na severovzhodu, Algonquin pa deluje kot osrednji otok mesta. Prizorišče vključuje tudi tri manjše otoke – Charge (Randall's Island), Colony (Roosevelt) in Happiness Island (Liberty Island) – ter četrto kopensko površino Alderney, ki se nahaja zahodno od Algonquina in velja za lasno neodvisno državo (podobno kot New Jersey). Slednjega v ''GTA CTW'' ni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-ds-to-feature-most-of-ivs-map|title=GTA DS to feature most of IV's map|date=17. 11. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Welsh|first=Oli}}</ref> Vsi otoki, razen Hapiness Islanda, so med seboj povezani s cestnimi mostovi, podzemnimi predori in sistemom podzemne železnice. Nobena pot ne vodi iz mesta. ==== San Andreas ==== San Andreas, ki temelji na San Franciscu, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za drugo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Kraj obsega dve kopenski masi: velik severni del, ki je razdeljen na petnajst okrožij in se na splošno šteje za mestno jedro, in manjši otok na jugovzhodu, ki ga sestavlja samo eno okrožje in deluje kot območje mestnih pristanišč. Severno kopensko maso naprej deli dolina Aye, ki seka osrčje območja od vzhoda proti zahodu. V ''GTA SA'' (z dogajanjem leta 1992) je bila predstavljena prenovljena različica San Andreasa v obliki države in ne mesta. Država, ki temelji na Kaliforniji in Nevadi, obsega dve kopenski masi, ločeni z reko in obdani z morji. Na južnem delu zemljevida se nahajata mesti Los Santos (temelji na Los Angelesu) in San Fierro (temelji na San Franciscu), ki sta ločeni z obsežnimi gozdnimi in goratimi območji. Nasprotno pa se severno nahaja velika puščavska regija, ki vključuje le eno mesto – Las Venturas (temelji na Las Vegasu). Obe kopenski masi imata dodatna podeželska naselja, ki so manj naseljena kot tri večja mesta. Mesa so povezana s sistemom železniških tirov, vsako pa ima letališče, s katerim lahko igralec hitro odpotuje iz enega mesta v drugo. Na začetku igre ima igralec dostop le do Los Santosa, preostali del zemljevida se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Tretja različica San Andreasa se je pojavila v ''GTA V'' (postavljen v leto 2013), kjer je bila spet predstavljena kot država. Igra se odvija le po južnem delu države, ki je upodobljen kot velik otok, ki se nahaja na neznani oddaljenosti od celine ZDA. Južni del otoka večinoma zaseda mesto Los Santos (ki je veliko bolj podobno Los Angelesu kot preostali del San Andreasa), medtem ko je severni del, imenovan Blaine County, manj poseljen in vključuje obsežna območja puščave, gozda, gora in nekaj majhnih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552544449/grand-theft-auto-v-official-announcement.html|title=GRAND THEFT AUTO V Official Announcement|date=3. 11. 2011|accessdate=6. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ta različica San Andreasa je trenutno edino prizorišče v seriji, ki ne vsebuje nobenih omejitev zemljevida, kar igralcem omogoča raziskovanje celotnega otoka že takoj na začetku igre. Los Angeles je bil obsežno raziskan za ustvarjanje igre ''GTA V''. Ekipa je organizirala terenske raziskovalne izlete s turističnimi vodniki in arhitekturnimi zgodovinarji in med tem obiski posnela okoli 250.000 fotografij in več ur video posnetkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V"|date=13. 8. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Vse od izdaje igre je bilo že za stotine zgradb v igri ugotovljenih, da temeljijo na znamenitostih iz resničnega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://grandtheftdata.com/landmarks/#0,0,2,satellite|title=Los Santos Landmarks Map|accessdate=6. 6. 2022|website=Grand Theft Data}}</ref> Sam Sweet iz NewYorkerja je ugotavljal, da je s prodajo igre, ki je dosegla 13 milijonov prodanih kopij, <nowiki>''več ljudi živelo v namišljeni državi Los Santos kot pa v resničnem mestu, na katerem je bila zasnovana.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/idling-in-los-santos|title=Idling in Los Santos|date=20. 9. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=The New Yorker|last=Sweet|first=Sam}}</ref> ==== Vice City ==== Vice City, ki temelji na Miamiju, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za tretje prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega eno veliko kopensko maso, razdeljeno na osem okrožij, ki tvorijo mestno jedro, in manjši otok Vice Beach na severovzhodu. Tako kot njegov resnični dvojnik je tudi Vice City upodobljen kot tropsko mesto, ki ga od drugih dveh v igri zlahka ločimo po plažah in palmah. V ''GTA VC'' (dogajanje v letu 1986) je bila predstavljena prenovljena različica Vice Cityja. Mesto je sestavljeno iz dveh glavnih kopenskih mas, Vice City Beach in Vice City Mainland, ki sta ločeni z večjo vodno površino in povezani med seboj in z dvema manjšima otokoma, Starfish Islandom in Prawn Islandom, z vrsto cestnih mostov. Na začetku igre ima igralec dostop samo do Vice City Beacha, preostanek mesta pa se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Isto prizorišče je bilo uporabljeno tudi v predzgodbi ''GTA VCS'' (ki se dogaja v letu 1984), čeprav je bilo dodanih tudi nekaj sprememb, ki odražajo drugo časovno obdobje. Različica Vice Cityja v HD vesolju še ni bila predstavljena, je pa bila omenjena v ''GTA IV'' in ''GTA V''. ==== Druga prizorišča ==== Razširitvena paketa ''London 1969'' in ''London 1961'' za ''GTA'' se odvijata v izmišljeni različici Londona v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za edini igri v seriji, ki se odvijata zunaj ZDA. Del mesta, upodobljen v igrah, temelji na osrednjem Londonu, čeprav je močno zgoščen in večinoma geografsko nenatančen. Sestavljen je iz dveh kopenskih mas, ki ju ločuje reka Temza in povezuje več cestnih mostov. V igrah je predstavljena tudi izmišljena različica [[Manchester|Manchestra]]. ''GTA 2'' je postavljen v Anywhere City, izmišljeno ameriško retrofuturistično metropolo, ki nima očitnega navdiha iz kateregakoli resničnega mesta. Prizorišče je sestavljena iz treh območij, med katerimi igralec prehaja ob napredovanju zgodbe: okrožje v središču mesta, stanovanjsko okrožje in industrijsko okrožje. Vsako je prikazano kot svoj lasten otok. Igra je postavljena v nedoločeno časovno obdobje, nasprotujoči si viri namigujejo na katerikoli čas iz treh tednov v prihodnosti<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/games/gta2|title=GTA 2|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> do leta 2013, medtem ko igra sama vsebuje več sklicevanj na novo tisočletje, ki prihaja, kar jo postavlja v leto 1999.<ref name=":4" /> ''GTA V'' prikazuje tudi izmišljeno mesto Ludendorff v zvezni državi North Yankton (parodija na [[Severna Dakota|Severno Dakoto]]), ki je prizorišče dveh misij in je zunaj njiju nedostopno. Posodobitev za ''GTA Online'' iz leta 2020, The Cayo Perico Heist, je predstavila istoimenski izmišljeni otok, tropski raj ob karibski obali Kolumbije, ki je v zasebni lasti zloglasnega mamilarskega šefa Juana <nowiki>''El Rubia'' Stricklerja. Otok zanj predstavlja bazo za pretransportiranje robe in mesto za zabave, navdih pa črpa z otoka Norman'</nowiki>s Cay in posesti [[Pablo Escobar|Pabla Escobarja]] Hacienda Napoles. Cayo Perico je edino prizorišče v seriji poleg Londona, ki se ne nahaja v ZDA. === Glasovni igralci === V seriji se je predstavilo veliko različnih glasovnih igralcev. Originalni ''GTA'', njegova razširitvena paketa in nadaljevanje, pa tudi ''GTA Advance'' in ''GTA CTW'' niso vsebovali glasov, ki bi potrebovali igralce za posamezne vloge.<ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=48|title=Grand Theft Auto instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=6|title=Grand Theft Auto 2 instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Prva igra v seriji, ki ji je to uspelo, je bila ''GTA III'', kjer je kljub omejenemu proračunu in takrat še nizki prepoznavnosti serije<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.ph/20120426182234/http://www.next-gen.biz/features/grand-theft-auto-inside-story|title=Grand Theft Auto: the Inside Story|date=16. 3. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Edge}}</ref> sodelovalo več pomembnih filmskih in televizijskih igralcev. Med njimi so bili [[Frank Vincent]], [[Michael Madsen]] in [[Kyle MacLachlan]], ki so imeli vsi vidne vloge. Do takrat je bilo redko, da bi pri video igri sodelovali tako odmevni igralci, tako da ''GTA III'' velja za pionirja pri tem.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080430020523/https://www.telegraph.co.uk/connected/main.jhtml?xml=%2Fconnected%2Fhubpages%2F2008%2Fgta%2Fdlgta3.xml|title=Video game review: Grand Theft Auto III|date=15. 4. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Telegraph}}</ref> Naslednja igra ''GTA VC'' je vključevala več filmskih igralcev, vključno z [[Ray Liotta|Rayem Liotto]], ki je posodil glas protagonistu igre. Čeprav so tudi pri naslednji izdaji ''GTA SA'' sodelovali številni pomembni filmski igralci, kot so [[Samuel L. Jackson]], [[Peter Fonda]] in [[James Woods]], je bilo odločeno, da je treba uporabo takšnih igralcev zmanjšati, zlasti za glavne vloge. Kot rezultat so številne pomembne vloge v ''GTA SA'' odigrali manj poznani igralci ali raperji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/retrospective-grand-theft-auto-san-andreas|title=Retrospective: Grand Theft Auto: San Andreas|date=26. 8. 2012|accessdate=13. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.goliath.com/gaming/rockstar-wont-hire-famous-actors-for-its-games-anymore-and-burt-reynolds-is-partly-to-blame/|title=Rockstar Won’t Hire Famous Actors For Its Games Anymore And Burt Reynolds Is (Partly) To Blame|accessdate=13. 6. 2022|website=Gaming|last=Steinberg|first=Nick}}</ref> Od ''GTA LCS'' do ''GTA V'' je serija še naprej uporabljala manj znane igralce za glasove glavnih oseb, še vedno pa je uporabljala slavne in resnične radijske osebnosti za glasove DJ-jev številnih radijskih postaj, predstavljenih v vsaki igri. Nekatere igre prikazujejo tudi znane osebnosti, ki so upodobile same sebe, kot so [[Lazlow Jones]], [[Phil Collins]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/g24330/grand-theft-auto-gta-celebrity-voices-guest-stars/|title=25 Grand Theft Auto celebrity guest stars that stole the game, from Ricky Gervais to Phil Collins|date=22. 8. 2016|accessdate=13. 6. 2022|website=Digital Spy|last=Hill|first=Matt}}</ref> [[Ricky Gervais]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/04/28/arts/28auto.html|title=Grand Theft Auto IV: Dystopian Liberty City|accessdate=13. 6. 2022|website=The New York Times}}</ref> [[Katt Williams]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2018/09/the-real-life-celebrities-who-appeared-in-gta/|title=The Real-Life Celebrities Who Appeared In GTA|date=5. 9. 2018|accessdate=29. 6. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> in [[Dr. Dre]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2020/12/dr-dre-jimmy-iovine-featured-in-new-gta-v-heist-update|title=Dr. Dre and Jimmy Iovine Featured in New ‘GTA V’ Heist Update|date=15. 12. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=Complex|last=Cowen|first=Trace William}}</ref> == Kontroverznost == Glede na podatke [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessove knjige rekordov]] iz let 2008 in 2009 gre za najbolj kontroverzno serijo videoiger v zgodovini, saj je bilo na to temo objavljeno več kot 4000 člankov, ki vključujejo obtožbe o poveličevanju nasilja, korupcije in povezavi z resničnimi zločini.<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904994-45-9|page=108-109}}</ref> === Grand Theft Auto === Igre so dobile oznako kontroverznosti že s prvo izdajo iz serije.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.theregister.com/2003/09/11/grand_theft_auto/|title=Grand Theft Auto in the dock over US road killing|date=11. 9. 2003|accessdate=29. 6. 2022|website=The Register}}</ref> ''GTA'' je bil v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji obsojen zaradi njegovega <nowiki>''ekstremnega nasilja''</nowiki>,<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Brazilija pa ga je popolnoma prepovedala.<ref name=":6" /> Publicist Max Clifford je pomagal pri dodajanju senzacionalnih zgodb v tabloide, s čimer je prispeval k dvigu prodaje prve igre.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.scotsman.com/comment/grand-theft-auto-iv-joyride.4024414.jp|title=Grand Theft Auto IV Joyride|date=27. 4. 2008|accessdate=29. 6. 2022|website=The Scotsman|last=Ross|first=Peter}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> === Grand Theft Auto III === Polemike o kontroverznosti so se ponovno razplamtele z izdajo igre ''GTA III'', saj je 3D grafika nasilje naredila bolj realistično, igralci pa so lahko plačali storitve prostitutk, s čimer so si napolnili življenje lika, če so želeli, pa so jih lahko tudi ubili in s tem dobili nekaj denarja nazaj.<ref name=":7" /> Pojavila se je tudi kritika glede osredotočenosti na nezakonite dejavnosti v primerjavi s tradicionalnimi <nowiki>''herojskimi''</nowiki> vlogami, ki jih ponujajo druge igre. Glavni lik lahko zagreši najrazličnejše zločine in nasilna dejanja ter se ob tem spopada samo z začasnimi posledicami, vključno z ubijanjem policistov in vojakov. === Grand Theft Auto Vice City === Tudi šesta igra iz serije, ''GTA VC'', je naletela na kritike. Predvsem je bila na udaru misija, v kateri mora igralec sprožiti vojno med haitijskimi in kubanskimi tolpami. Kritizirale so jo v prvi vrsti skupine, ki so se borile proti diskriminaciji teh skupin priseljencev. Jean-Robert Lafortune iz skupine, ki si je prizadevala za sožitje med Haitijci in Američani, je izjavil, da igra ne bi smela biti ustvarjena tako, da se uničujejo človeška življenja in etnične skupine. Predvsem se je obregnil ob žaljivke, ki jih je lik v igri Diaz uporabljal za Haitijce ob sporu z njimi. Po grožnji s tožbo je Rockstar odstranil pridevnik haitijski iz fraz z žaljivkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070929225104/http://uk.gamespot.com/ps2/action/grandtheftautovicecity/news.html?sid=6085346|title=Take-Two self-censoring Vice City|date=8. 11. 2002|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot}}</ref> === Grand Theft Auto San Andreas === ''GTA SA'' je bil sprva kritiziran zaradi svojih <nowiki>''gangsterskih''</nowiki> elementov, ki vključujejo droge, prostitucijo in umore. Kasneje je bil deležen dodatnih kritik ob odkritju interaktivne mini igre spolnega odnosa z oznako Hot Coffee (Vroča kava). Sprva je bila odstranjena iz igre, vendar pa je ostala v njeni kodi in je bila odkrita v različicah za konzole in Windows. Po izdaji ''GTA SA'' je določenim igralcem uspelo najti neuporabljeno kodo v igri in so izdajali neuradne popravke igre za Windows in Xbox ter PlayStation 2 z uporabo kode Action Replay, ki je igralcu omogočila aktivacijo mini igre spolnega odnosa. Te mini igre so ostale delno nespremenjene v kodi igre. To ji je igri prineslo oceno AO (Adults Only - samo za odrasle, nad 18 let) za različico s preostalo kodo. Take-Two Interactive je bil prisiljen ponovno izdati igro, da bi spet pridobil oceno M (Mature – zreli, nad 17 let). Zaradi kode Vroča kava je bila proti Take-Two Interactive vložena tudi skupinska tožba.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2007/11/09/hot-coffee-lawsuit-finally-mopped-up|title=Hot Coffee Lawsuit Finally Mopped Up|date=14. 5. 2012|accessdate=6. 7. 2022|website=IGN|last=Hatfield|first=Daemon}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=16182|title=Take-Two Announces 'Hot Coffee' Lawsuit Settlements|date=8. 7. 2007|accessdate=6. 7. 2022|website=Gamasutra}}</ref> === Grand Theft Auto IV === Ena od polemik, povezanih s to igro, je bila kritika s strani organizacije Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (Mothers Against Drunk Driving - MADD) glede možnosti pijančevanja in vožnje pod vplivom alkohola. MADD je celo zahtevala, da se oznaka spremeni iz M (nad 17 let) v AO (nad 18 let), saj se jim je zdelo neprimerno, da tudi otroci pri 17-ih letih doživljajo vožnjo pod vplivom alkohola na tak način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/mothers-against-gtaivs-drunk-driving/1100-6190213/|title=Mothers against GTAIV's drunk driving|date=30. 4. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot|last=Sinclair|first=Brendan}}</ref> V končni verziji igre je ta možnost ostala, vendar je bila tretirana kot zločin, ki je avtomatsko sprožil pregon s strani policije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/does-gta-iv-promote-drunk-driving/|title=Does GTA IV promote drunk driving?|date=3. 5. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> glavni lik Niko Bellic pa glasno in pijano izjavi, da je bila to slaba ideja in da bi moral vedeti, da bi moral ravnati drugače. V razširitvah za ''GTA IV'', ''TLAD'' in ''TBOGT'', je nemogoče voziti pijan, saj so bile te objavljene po kritikah. Se je pa ta možnost ponovno pojavila v naslednji igri ''GTA V''.<ref>''Grand Theft Auto IV'', izdaja za Xbox 360 in PlayStation 3.</ref> === Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned === Razširitveni paket za ''GTA IV'' – ''TLAD'' je obsodila ameriška skupina staršev Common Sense Media, ki je izdala javno opozorilo proti vsebini igre zaradi prizora s popolno golo sprednjo stranjo telesa. Trdili so, da je igra <nowiki>''bolj kontroverzna kot njene predhodnice,'' ker je vsebovala ''popolno sprednjo moško goloto.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=http://blog.wired.com/games/2009/02/parents-group-w.html|title=Parents Group Warns Against <cite>Lost And Damned</cite> Nudity|date=21. 2. 2009|accessdate=18. 7. 2022|website=Wired|last=Cavalli|first=Earnest}}</ref> === Grand Theft Auto Chinatown Wars === {{Quote box|quote=Nintendo je želel, da naredimo igro Grand Theft Auto. Mi smo želeli narediti igro za njihovo platformo, nismo pa želeli, da bi naredili različico za otroke, niti nismo bili zainteresirani za izdelavo oblike igre, ki je običajno ne bi naredili.|source=Dan Houser o ustvarjanju igre ''GTA CTW'' za Nintendo DS.<ref>{{cite web|url=http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|title=Houser: "Nintendo didn't want us to make GTA for kids"|publisher=D+PAD|date=25. 9. 2008|access-date=18. 7. 2022|archive-date=18. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20110211185232/http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|url-status=live}}</ref>|align=right|width=30em |quoted=1}} Pojavilo se je nekaj polemik okoli mini igre z drogami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/a315957/feature-video-game-controversy/|title=Feature: Video Game Controversy|date=24. 4. 2011|accessdate=18. 7. 2022|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}</ref> vključno s komentarji, da so načeloma igre za Nintendo namenjene otrokom (kljub dejstvu, da je igra dobila oznako M – nad 17 let). Mini igra z drogami omogoča igralcem, da prodajajo šest vrst različnih mamil po mestu, vendar je dobiček, ki ga igralec ustvari, odvisen od tržnih razmer, ki vladajo na območju, kjer prodajajo droge in glede na pogostost te storitve na tem območju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/forums/read/7.72422-GTA-Chinatown-Wars-Features-Drug-Dealing-Minigame|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Features Drug-Dealing Minigame|accessdate=18. 7. 2022|website=Escapist|last=Jeffries|first=L. B.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://infendo.com/rockstar-nintendo-wanted-a-bad-ass-gta-title/|title=Rockstar: Nintendo wanted a bad ass GTA title|date=24. 9. 2008|accessdate=18. 7. 2022|website=Infendo}}</ref> === Grand Theft Auto V === Razburjenje v zadnji izdaji igre je povzročil del, ki vsebuje mučenje, ki ga izvaja igralec. Misija ''By the Book'' prikazuje grafične prikaze tresenja z elektriko, puljenja zob, simulacije utapljanja in pretepanja s težkimi predmeti, igralec pa mora izvajati mučenje, da lahko napreduje v igri.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://techinamerica.com/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene/|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Techinamerica|last=Hern|first=Alex}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5-torture-row-teachers-2278689|title=GTA 5 torture row: Teachers slam scenes of extreme violence in most expensive game ever made|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Bagot|first=Martin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5s-most-controversial-mission-2279001|title=Why GTA 5's most controversial mission may be unpleasant and repulsive but there is a message behind the degradation|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Silver|first=Dan}}</ref> Dobrodelna organizacija Freedom from Torture s sedežem v Združenem kraljestvu je javno obsodila uporabo prizorov mučenja v ''GTA V''. Ukvarja se namreč z rehabilitacijo preživelih po mučenju in se je s tem pridružila drugim dobrodelnim organizacijam za človekove pravice, ki so bile ogorčene nad prizorom mučenja v igri, v kateri morajo igralci puliti zobe in tresti z električnim tokom neoboroženega človeka, da bi pridobili potrebne informacije. Izvršni direktor te organizacije Keith Best je izjavil: »Rockstar North je prestopil mejo, saj je ljudi dejansko prisilil, da prevzamejo vlogo mučitelja in izvedejo vrsto neizrekljivih dejanj, če želijo doseči uspeh v igri.«<ref name=":8" /> Igro so obtožili tudi seksizma. ''Los Angeles Times'' je ocenil, da so satirične upodobitve žensk v igri nekreativne in dodal, da nasilne in seksistične teme škodujejo izkušnji v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title=Grand Theft Auto V review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}</ref> ''Edge'' je opozoril, da čeprav <nowiki>''vsaka ženska v igri obstaja samo zato, da bi se ji posmehovali,''</nowiki> je glavne junake, ki so vsi moški, obravnavala na podoben način skozi njihovo stereotipno nagnjenost k nasilju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Play: Economies of scale|accessdate=18. 7. 2022|website=Games Radar}}</ref> Sam Houser, soustanovitelj podjetja Rockstar Games, je menil, da je razvojna ekipa včasih spregledala upodobitev žensk v igrah serije Grand Theft Auto, vendar se je teža moških likov ujemala z zgodbo, ki so jo želeli povedati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2013/09/17/arts/video-games/grand-theft-auto-v-is-a-return-to-the-comedy-of-violence.html|title=Grand Theft Auto V Is a Return to the Comedy of Violence|date=16. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=New York Times|last=Suellentrop|first=Chris}}</ref> === Tožbe === Več zvezdnikov je tožilo Rockstar Games in/ali Take-Two Interactive zaradi domnevnega kršenja njihovih pravic do intelektualne lastnine ali osebnostnih pravic, vključno s hip-hop glasbenikom [[Daz Dillinger|Dazom Dillingerjem]],<ref>{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses "Grand Theft Auto V" of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=19. 7. 2022|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}</ref> Karen Gravano iz ''Mob Wives''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title=Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}</ref> in igralko [[Lindsay Lohan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=BBC News}}</ref> ==== Tožbe Jacka Thompsona ==== Nekdanji odvetnik Jack Thompson je bil vpleten v številne poskuse, da bi družine, ki so bile žrtve umorov, dosegle, da bi ustvarjalci serije ''Grand Theft Auto'' odgovarjali za smrt njihovih najdražjih. Zaradi svojega ravnanja v teh in podobnih primerih je bil Thompson leta 2008 izločen,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/09/25/disbarred|title=Opinion: Games Don't Deserve Protection|date=7. 12. 2010|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics News}}</ref> Odvetniška zbornica Floride pa mu je naložila več kot 100 000 dolarjev denarne kazni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/07/09/we-have-judge039s-report-recommending-permanent-disbarment-jack-thompson|title=Judge's report recommending Permanent disbarment for Jack Thompson|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics}}</ref> 20. oktobra 2003 sta družini Aarona Hamela in Kimberly Bede, dveh mladih oseb, ki sta jih ustrelila najstnika William in Josh Buckner (ki sta preiskovalcem povedala, da je njuna dejanja navdihnila igra ''GTA III''), vložili tožbo za 246 milijonov ameriških dolarjev proti založnikoma Rockstar Games in Take-Two Interactive Software, prodajalcu Walmart in proizvajalcu PlayStationa 2 Sony Computer Entertainment America.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20060625114709/http://www.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=19. 7. 2022|website=CNN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040508045243/http://www.gamespot.com/ps2/adventure/grandtheftauto3/news_6077161.html|title=Families sue over GTAIII-inspired shooting|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Rockstar in njegovo matično podjetje Take-Two sta vložila zahtevo za zavrnitev tožbe, pri čemer sta na okrožnem sodišču ZDA 29. oktobra 2003 navedla, da so <nowiki>''</nowiki>ideje in koncepti ter domnevni psihološki učinki na Bucknerjeva zaščiteni s prvim amandmajem klavzule o svobodi govora.<nowiki>''</nowiki> Odvetnik žrtev Jack Thompson je temu ugovarjal, vendar ni uspel v poskusu, da bi tožbo premaknil na državno sodišče in se skliceval na zakon o varstvu potrošnikov Tennesseeja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Dva dneva pozneje so tožniki vložili obvestilo o prostovoljnem odstopu od pregona in zadeva je bila zaključena. Februarja 2005 je bila proti izdelovalcem in distributerjem serije ''Grand Theft Auto'' vložena tožba, ki je trdila, da so igre krive, da je najstnik ustrelil in ubil tri pripadnike policijskih sil Alabame. Streljanje se je zgodilo junija 2003, ko je policija v Fayette v Alabami pripeljala na zaslišanje zaradi kraje vozila Devina Moora, ki je bil takrat star 17 let. Moore je takrat enemu od policistov ukradel pištolo in ga z njo ustrelil ter ubil še drugega policista in dispečerja, preden je pobegnil s policijskim avtomobilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20050307095559/https://abcnews.go.com/US/wireStory?id=502424|title=Suit: Video Game Sparked Police Shootings|date=15. 2. 2005|accessdate=10. 8. 2022|website=ABC News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/games/grand-theft-auto-vice-city/news/|title=GRAND THEFT AUTO: VICE CITY NEWS|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Eden od Moorovih odvetnikov je bil Jack Thompson, ki je trdil, da je grafična narava ''Grand Theft Auto'' ob konstantnem igranju zakrivila, da je Moore zagrešil te umore, s čimer se je strinjala tudi Moorova družina. Odškodnino so zahtevali od podružnic trgovin GameStop in Wal-Mart v Jasperju v Alabami, kjer sta bila kupljena ''GTA III'' in ''GTA VC'', ter pri založniku iger Take-Two Interactive in proizvajalcu PlayStation 2 Sony Computer Entertainment. 29. marca 2006 je bila tožba zavrnjena, prav tako pa tudi možnost pritožbe na to sodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.al.com/newsflash/regional/index.ssf?/base/news-20/1143662355218050.xml&storylist=alabamanews|title=Court rejects appeal in Alabama suit blaming game for slayings|accessdate=10. 8. 2022|website=Associated Press}}</ref> Maja 2005 se je Jack Thompson pojavil v oddaji Glenn Beck na CNN-jevem programu Headline News. Tam je omenil Devina Moora in glede iger ''GTA III'' in ''GTA VC'' dejal: »Ni dvoma [...], da brez usposabljanja na tem simulatorju ubijanja policistov Devin Moore ne bi mogel ubiti treh policistov v Fayetteu v Alabami, da so zdaj mrtvi in pokopani. Tožimo Take-Two, Sony, Wal-Mart in GameStop, ker so ga usposobili za ubijanje. Ni imel zgodovine nasilja ali kazenske evidence.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZqSCLrtioEI|title=CNN Headline News - Grand Theft Morality Pt.2|accessdate=10. 8. 2022|website=Youtube}}</ref> Septembra 2006 je Thompson vložil novo tožbo in trdil, da je Cody Posey obsesivno igral te igre, preden je na ranču v Albuquerqueju v Novi Mehiki umoril svojega očeta Delberta Paula Poseyja, mačeho Tryone Schmid in njeno hčerko Marileo Schmid. Tožba je bila vložena v imenu družin žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070825065157/http://www.abqtrib.com/news/2006/sep/25/video-game-maker-blamed-04-killing/|title=Video-game maker blamed in '04 killing|accessdate=10. 8. 2022|website=Albuquerque Tribune}}</ref> V tožbi so navedli, da do umorov ne bi prišlo, če Posey ne bi obsesivno igral ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abqjournal.com/abqnews/index.php?option=com_content&task=view&id=1526&Itemid=2|title=Antigame Crusader in ABQ|accessdate=10. 8. 2022|website=ABQnewsSeeker}}</ref> Tožene stranke so bile Cody Posey, Rockstar Games, Take-Two Interactive in Sony, v tožbi pa so zahtevali 600 milijonov ameriških dolarjev odškodnine.<ref>{{Navedi splet|url=https://consent.yahoo.com/v2/collectConsent?sessionId=3_cc-session_7cc0542b-1f62-4e83-b7f2-ae1b48557ea0|title=Jack Thompson becomes boring|date=27. 9. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=Joystiq}}</ref> Med sojenjem je obrambna ekipa trdila, da je Poseyja oče zlorabljal, mačeha pa naj bi ga mučila,<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20071011151427/http://gamepolitics.com/2006/09/25/jack-thompson-lawsuit-to-be-filed-in-albuquerque/|title=Jack Thompson Lawsuit to be Filed in Albuquerque|accessdate=11. 8. 2022|website=GamePolitics}}</ref> poleg tega pa je v času umorov jemal zdravilo Zoloft.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080502183241/http://www.courttv.com/talk/chat_transcripts/2006/0208posey-ockenfels.html|title=Vera Ockenfels, the Cody Posey defense team's mitigation specialist, discusses his conviction|date=8. 2. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=CourtTVNews}}</ref> Tožba je bila decembra 2007 zavrnjena.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/Vice-City-Wrongful-Death-Suit-Dismissed/|title=Vice City Wrongful Death Suit Dismissed|date=20. 5. 2008|accessdate=11. 8. 2022|last=Chalk|first=Andy}}</ref> === Modifikacije oboževalcev === Modificiranje vsebine iger serije ''Grand Theft Auto'', bodisi v samih igrah, bodisi preko druge programske opreme, je skupnost igralcev izvajala že od začetka tretjega tisočletja, pri čemer je bilo ena prvih večjih pretvorb preoblikovanje mesta Liberty City iz ''GTA III'' v grafiko iz ''GTA VC''.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/take-two-has-been-issuing-takedowns-for-gta-mods/|title=Take-Two has been issuing takedowns for GTA mods|date=18. 7. 2021|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Macgregor|first=Jody}}</ref> Okoli leta 2017 je Take-Two začel ukrepati proti temu z izdajo pisem o prekinitvi izdelovalcem OpenIV, ki je igralcem omogočalo spreminjanje vsebine iz ''GTA IV'' in ''GTA V''. Pri Take-Two so takrat izjavili, da niso proti samim preurejanjem iger, ampak da želijo preprečiti nedavne zlonamerne modifikacije, ki so omogočale nadlegovanje igralcev in s tem motile izkušnjo ''GTA Online'' za vse, dodali pa so, da sodelujejo z OpenIV, da bi našli sprejemljivo rešitev. Razvijalci OpenIV so se po več krogih razprav z vodstvom Take-Two odločili, da odstranijo orodje iz obtoka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-modding-tool-openiv-shuts-down-claiming-cease-and-desist-from-take-two/|title=GTA modding tool OpenIV shuts down due to cease and desist from Take-Two|date=15. 6. 2017|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Pri Take-Two so takrat podali izjavo, da ne bodo ukrepali proti preoblikovanjem igre za enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-is-talking-with-openiv-developer-issues-new-statement-on-mods/|title=Rockstar is talking with OpenIV developer, issues new statement on mods|date=23. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Leta 2019 so izjavo posodobili, da bi izključili igralce, ki so preoblikovali igre in ob tem vključevali drugo njihovo intelektualno lastnino ali so ustvarjali nove igre, zgodbe, misije ali zemljevide.<ref name=":9" /> Skupnost modifikatorjev iger ''Grand Theft Auto'' je delovala v skladu s tem odzivom in nadaljevala z razvijanjem novih vsebin v mejah, ki jih je določil Take-Two.<ref name=":9" /> Februarja 2021 je Take-Two izdal dokument Zakon o avtorskih pravicah digitalnega tisočletja (DMCA), ki je odstranil dva projekta preko GitHuba, ki sta spremenila izvorno kodo za igri ''GTA III'' in ''GTA VC'', pri čemer je zatrdil, da je tak način prepovedan s strani združenja EULA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/articles/2021-02-20-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-hit-with-dmca-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project hit with DMCA takedown|date=20. 2. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> 10. junija 2021 so modifikatorji vložili ugovor – v skladu s pravili DMCA je bila izvorna koda obnovljena po dveh tednih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-back-online-after-take-two-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project back online after Take-Two takedown|date=28. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Izvršni direktor Take-Two Strauss Zelnick je izjavil, da ima podjetje <nowiki>''</nowiki>precej prilagodljiv<nowiki>''</nowiki> pogled na uporabniške modifikacije in zatrdil, da če <nowiki>''</nowiki>bo njihova ekonomija ogrožena ali če bo vse skupaj vodilo v slabo vedenje, vedo, kako to opredeliti in bodo izdali obvestilo o odstranitvi.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamesn.com/gta-mods-dmca|title=Take-Two says it's "pretty flexible" when it comes to DMCAing GTA mods|date=2. 8. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Games|last=Bailey|first=Dustin}}</ref> Kljub temu je podjetje septembra 2021 nadaljevalo z vložitvijo tožbe v Kaliforniji proti modifikatorjem, pri čemer je zatrdilo, da se ti programerji <nowiki>''</nowiki>dobro zavedajo, da nimajo pravice do kopiranja, prilagajanja ali distribucije izpeljane izvorne kode GTA ali avdiovizualnih elementov iger, s čimer to početje predstavlja kršitev avtorskih pravic.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/take-two-is-suing-the-creators-of-a-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-projects/|title=Take-Two is suing the creators of GTA 3 and Vice City reverse engineering projects|date=3. 9. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=VGC|last=Scullion|first=Chris}}</ref> Kot del tožbe je Take-Two oktobra 2021 izdal še obvestilo o odstranitvi modifikacij na GitHubu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-reverse-engineering-fan-projects-pulled-offline-for-a-second-time-after-yet-another-take-two-takedown|title=GTA reverse engineering fan projects pulled offline for a second time after yet another Take-Two takedown|date=2. 10. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Modifikatorji so v svojem pravnem odgovoru zatrdili, da je bila uporaba sredstev v okviru poštene uporabe, saj so bile njihove različice transformativne narave in ker niti Rockstar niti Take-Two že leta nista izdala nobene nove izdaje, s tem niso škodili komercialnim obetom iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-and-gta-vice-city-modders-fight-back-against-copyright-lawsuit/|title=GTA 3 and GTA Vice City modders fight back against copyright lawsuit|date=17. 11. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Games Radar|last=Jones|first=Ali}}</ref> == Sprejem == Vse od izdaje ''GTA III'' leta 2001 je bila serija ''Grand Theft Auto'' velik uspeh, tako med kritiki kot tudi finančno. Prodali so več kot 370 milijonov enot,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/gtas-remaster-trilogy-has-significantly-exceeded-expectations-with-up-to-10m-sales/|title=GTA's remaster trilogy has 'significantly exceeded expectations' with up to 10m sales|date=7. 2. 2022|accessdate=20. 8. 2022|website=VGC|last=Ivan|first=Tom}}</ref> s čimer so postali peta najbolj prodajana franšiza videoiger vseh časov, za Nintendovima ''[[Mario (Super Mario bros.)|Mariom]]'' in ''[[Pokémon|Pokemonom]]'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-passes-220-million-sales-w/1100-6429961/|title=Grand Theft Auto Series Passes 220 Million Sales Worldwide|date=21. 8. 2015|accessdate=20. 8. 2022|website=Gamespot|last=Haywald|first=Justin}}</ref> Activisionovim ''[[Call of Duty (videoigra)|Call of Duty]]''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.svg.com/389802/proof-that-call-of-duty-is-bigger-than-gta/|title=Proof That Call Of Duty Is Bigger Than GTA|date=22. 4. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=SVG|last=Osborne|first=Mary}}</ref> in ''[[Tetris|Tetrisom]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://venturebeat.com/business/mr-tetris-explains-why-the-puzzle-game-is-still-popular-after-three-decades-interview/|title='Mr. Tetris' explains why the puzzle game is still popular after three decades (interview)|date=7. 4. 2014|accessdate=20. 8. 2022|website=Venture Beat|last=Takahashi|first=Dean}}</ref> Leta 2006 je bil ''Grand Theft Auto'' izbran za enega od 10-ih najboljših britanskih izdelkov po izboru British Design Quest, ki sta ga organizirala BBC in Design Museum. Igra se je pojavila na seznamu britanskih izvoznih ikon, ki je vključeval [[Concorde]], Jaguar E-Type, Aston Martin DB5, Mini, World Wide Web, ''[[Tomb Raider]]'', telefonsko govorilnico K2, mrežo londonske podzemne železnice, avtobus AEC Routemaster in Supermarine Spitfire.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/4814088.stm|title=Concorde voted the UK's top icon|date=17. 3. 2006|accessdate=20. 8. 2022|website=BBC News}}</ref> Serija je podrla več rekordov, zaradi česar je bila posebej omenjena zaradi 10-ih svetovnih rekordov v Guinnessovi knjigi rekordov 2008. Ti vključujejo največ gostujočih zvezd v seriji videoiger, največja zasedba glasovnih igralcev v videoigri (''GTA SA''), najdaljši seznam pesmi, uporabljenih v videoigri (''GTA SA'') in najuspešnejši izdelek za zabavo vseh časov (''GTA V''). Guinnessova knjiga rekordov je serijo ''Grand Theft Auto'' uvrstila na tretje mesto na svojem seznamu najboljših 50 videoiger vseh časov na podlagi začetnega vpliva in trajne zapuščine.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090301225730/http://www.computerandvideogames.com/article.php?id=209385|title=Guinness ranks top 50 games of all time|date=28. 2. 2009|accessdate=20. 8. 2022|website=Comptuter and Video Games|last=Ivan|first=Tom}}</ref> ''GTA SA'' je v Guinnessovi knjigi rekordov 2009 navedena kot najuspešnejša igra za PlayStation 2. ''GTA III'', ''GTA SA'' in ''GTA VC'' trenutno zasedajo 2., 5. in 6. mesto na lestvici najbolje ocenjenih iger za PlayStation 2 na strani [[Metacritic]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/legacy|title=Legacy Platform Games at Metacritic|accessdate=20. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> medtem ko je ''GTA CTW'' ocenjena kot najboljša igra za Nintendo DS<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/release-date/available/ds/metascore|title=New and Upcoming Nintendo 3DS Games at Metacritic|accessdate=20. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> in druga najboljša za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/release-date/available/psp/metascore?view=condensed&hardware=all|title=New and Upcoming PSP Games at Metacritic|accessdate=20. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> ''GTA IV'' je trenutno ocenjen kot druga najboljša igra vseh časov z oceno 98 in zaostaja le za ''The Legend of Zelda: Ocarina of Time''. Ob tem se več iger nahaja tudi na Metacriticovi lestvici najboljših računalniških iger vseh časov, in sicer ''GTA VC'' (12. mesto), ''GTA III'' (28. mesto), ''GTA SA'' (35. mesto) in ''GTA V'' (3. mesto).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/release-date/available/pc/metascore|title=All PC Video Game Releases|accessdate=25. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/pc?sort=desc|title=Best PC Video Games of All Time|accessdate=25. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> Na lestvici najboljših iger za Xbox 360 sta tudi ''GTA TLAD'' (35. mesto) in ''GTA TBOGT'' (59. mesto).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/release-date/available/xbox360/metascore?view=condensed&hardware=all|title=New and Upcoming Xbox 360 Games at Metacritic – Metacritic|accessdate=25. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> {| class="wikitable" |+Ocene posameznih izdaj '''''(posodobljeno 2. avgusta 2022)''''' !Igra ![[GameRankings]] ![[Metacritic]] |- |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' |(PC) 78,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003540/http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 70,7 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002735/http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref><br />(GBC) 57,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003442/http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' |(PC) 75,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto: Mission Pack #1: London 1969 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003545/http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto Mission Pack #1: London 1969 for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002740/http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto 2]]'' |(PC) 72,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002720/http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(DC) 69,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Dreamcast|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090315215539/http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=15. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002730/http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(GBC) 43,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003134/http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS1) 70<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|title=''Grand Theft Auto 2'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130430224838/http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto III]]'' |(PS2) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303231014/http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 93,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306200412/http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack">{{cite web|url=https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack for Xbox Reviews|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=24. 6. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624171647/https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' |(PS2) 94,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306194732/http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304011752/http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack"/><br />(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=12. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160412124754/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref><br />(PC) 94<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=9. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409000435/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' |(PS2) 95,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303004131/http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(Xbox) 92,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for Xbox |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304004114/http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 92,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PC |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306195205/http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 3. 2016|archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20160329093046/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=13. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413060842/http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427030131/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' |(GBA) 70,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Advance|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002620/http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(GBA) 68<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|title=''Grand Theft Auto'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430040740/http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' |(PSP) 87,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307214521/http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 77,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090316204616/http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=16. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110830195544/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 78<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 4. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110415044440/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' |(PSP) 85, 1%<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090308001435/http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=8. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 75,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090317044100/http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=17. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 86<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=8. 1. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108071218/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 75<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823001813/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV]]'' |(PS3) 97,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305063523/http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307003855/http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 89,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305060900/http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS3) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 6. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130625160633/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(X360) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=10. 10. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010111711/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(PC) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 12. 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203044705/https://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' |(PC) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100421023238/http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=21. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426004725/http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=26. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102144439/http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=2. 1. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100827130728/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 11. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115064929/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' |(NDS) 92,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for DS|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100413192916/http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=13. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PSP) 90,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100907234846/http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=7. 9. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(NDS) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 9. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927115335/http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref><br />(PSP) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 5. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503223402/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' |(PC) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110224134208/http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=24. 2. 2011 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100704062036/http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=4. 7. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100620090808/http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=20. 6. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 89<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110829065911/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 87<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 2. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110225032252/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto V]]'' |(XONE) 98,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox One|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223034310/http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 97,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140109070934/http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=9. 1. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS4) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 4|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223051745/http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203045734/http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=3. 2. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626200756/http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=26. 6. 2015 |url-status=dead}}</ref> |(XONE) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=20. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320045443/http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=1. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131201023319/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS4) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=19. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319100538/http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(X360) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=17. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217183158/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PC) 96<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 1. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140123060118/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref> |} === Prodaja === {| class="wikitable" |+ |- ! Leto ! Igra ! Prodaja ! Dobljene oznake |- | 1997 | ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | 3,5 milijona+<ref>{{cite web|url=https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|title=Flourishing on the game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=36|date=20. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20211012022430/https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="3" style="text-align:center;" | 1999 | ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto 2]]'' | 1 milijon<ref>{{cite web|first=Tim|last=Lushen|url=https://www.newspapers.com/clip/96969258/evening-standard/|title=Steal a car, run amok - it's Ok, it's a game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=32|date=11. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits |- | style="text-align:center;" | 2001 | ''[[Grand Theft Auto III]]'' | 17,5 milijona<ref name="archive12">[https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf#page=12 Internet Archive Wayback Machine]. Web.archive.org (8. 4. 2008). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hit', Platinum |- | style="text-align:center;" | 2002 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | 20 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2004 | ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | 27,5 milijona<ref>[http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160531083217/http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales |date=31. 5. 2016 }} GTA IV Overtakes San Andreas in Lifetime Sales [Correction&#93;]. Kotaku.com (15. 9. 2011). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120207175047/http://www.corporate-ir.net/ireye/confLobby.zhtml?ticker=TTWO&item_id=1642557 CCBN – Lobby]. Corporate-ir.net (26. 9. 2007). Pridobljeno 19. 7.2022.</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS2 Greatest Hits, Platinum * Xbox Platinum Hits * <br />PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 100 000 | style="background:#fdd;" | |- | style="text-align:center;" | 2005 | ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 8 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2006 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 4,5 milijona<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2008 | ''[[Grand Theft Auto IV]]'' | 25 milijonov+<ref name="gamespot.com">{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|title=Grand Theft Auto series shipments reach 125 million|publisher=GameSpot.com|date=27. 11. 2012|access-date=19. 7. 2022|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20131022100809/http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.independent.co.uk/games/gta-5-has-already-beaten-gta-4-s-lifetime-sales-8863784.html |title=GTA 5 has already beaten GTA 4's lifetime sales |first=James |last=Vincent |date=7. 10. 2013 |work=The Independent |access-date=19. 7. 2022}}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits, Platinum * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | rowspan="4" style="text-align:center;" | 2009 | ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 1 milijon+<ref>[http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ GTA IV DLC to sell 2m by year end] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202002905/http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ |date=2 February 2017 }} avtor Matt Martin (6. 3. 2009) Edge Magazine.com</ref><ref>[http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 Analyst: Lost And Damned Sales At 1 Million, All-New GTA In 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222152534/http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 |date=22. 2. 2014 }}. Kotaku.com (6. 3. 2009). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 200 000<ref>{{cite web|author=thorsen-ink|url=http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|title=Only 200,000 Chinatown Wars sold in March?|publisher=GameSpot.com|access-date=21. 7. 2009|archive-date=26. 3. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326055743/http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PSP Greatest Hits |- | ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' | 160 000+<ref>[http://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ GTA: Episodes from Liberty City sells under 160K in Oct.-Nov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010155844/https://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ |date=10. 10. 2017 }} avtor Tor Thorsen (11. 12. 2009) GameSpot.com</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | style="text-align:center;" | 2013 | ''[[Grand Theft Auto V]]'' | 130 milijonov<ref>{{cite web |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |title=Take-Two sets net bookings records as Q4 digital sales jump |last=Valentine |first=Rebekah |work=[[Gamesindustry.biz]] |publisher=[[Gamer Network]] |date=20. 5. 2020 |access-date=19. 7. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520213757/https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |archive-date=20. 5. 2020 |url-status=live }}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- ! colspan="4" | Skupna prodaja: <!-- This is not a total of the above figures. Please don't add to it when changing a figure above-->235 milijonov+<ref>{{cite web|title=Take-Two Interactive Software - Investor Relations - SEC Filings|url=http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|access-date=7. 2. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190214232458/http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|archive-date=14. 2. 2019|url-status=dead}}</ref> |} == Podobne igre == Izid igre ''GTA III'' velja za pomemben dogodek v zgodovini videoiger, podobno kot izid igre ''[[Doom]]'' skoraj desetletje prej.<ref>Game Informer Issue 138 stran 73.</ref> V intervjujih ob 10. obletnici izida igre ''GTA III'' je producent serije iger ''Street Fighter'' Yoshinori Ono dejal: »Ne bi šlo za pretiravanje, če bi rekli, da je ''GTA III'' spremenil industrijo in v bistvu lahko ločimo čas na obdobje pred in obdobje po njenem nastanku.« V istem članku je direktor studiev Bethesda Todd Howard povedal: »Pokazatelj resnično odlične igre je, koliko ljudi jo skuša posnemati in jim ne uspe. Za to igre je zares dolga vrsta.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/what-devs-think-grand-theft-auto-iii/?page=2|title=What devs think of Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=25. 8. 2022|website=Games Radar|last=Tong|first=Sophia}}</ref> Naslednje igre, ki so sledile slogu igre z vožnjo in streljanjem, so bile imenovane <nowiki>''GTA kloni.''</nowiki> Nekateri recenzenti so to oznako pripisali celo seriji iger ''Driver'', čeprav je ta začela izhajati pred ''GTA III''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/driver-parallel-lines-review/1900-6145962/|title=Driver: Parallel Lines Review|date=14. 3. 2006|accessdate=26. 8. 2022|website=Gamespot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> GTA kloni so vrsta 3D akcijsko-pustolovskih iger,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2006/09/19/the-godfather-mob-wars-review|title=The Godfather: Mob Wars Review|date=17. 5. 2012|accessdate=26. 8. 2022|website=IGN|last=Roper|first=Chris}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://wham.canoe.ca/wii/2007/03/30/3871537-torsun.html|title=Wii 'Godfather' for newbies only|date=1. 4. 2007|accessdate=26. 8. 2022|website=Canoe|last=Tilley|first=Steve}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/05/16/e3-2003-true-crime-streets-of-la-update|title=E3 2003: True Crime: Streets of LA Update|date=30. 6. 2016|accessdate=26. 8. 2022|website=IGN|last=Bishop|first=Sam}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/saints-row/729563p1.html|title=Saints Row|date=30. 8. 2006|accessdate=26. 8. 2022|website=GameSpy|last=Tuttle|first=Will}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080201011432/http://www.gamepro.com/news.cfm?article_id=158948|title=Just Cause 2 announced for Xbox 360, PS3, PC|date=30. 1. 2008|accessdate=26. 8. 2022|website=Gamepro|last=Snow|first=Blake}}</ref> kjer lahko igralci med raziskovanjem odprtega sveta vozijo katerokoli vozilo ali streljajo s katerimkoli orožjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/crackdown-community-q-and-a-interview|title=Crackdown Community Q&A|date=27. 3. 2007|accessdate=26. 8. 2022|website=Eurogamer}}</ref> Te igre pogosto vključujejo nasilne in kriminalne teme. Med pomembnejše igre, ki so primerljive z ''GTA'', spadajo ''Saints Row'', ''Scarface: The World Is Yours'', ''True Crime: Streets of LA'', ''Watch Dogs'', ''Sleeping Dogs'', ''Just Cause'', ''Mafia'' in ''The Godfather''. == Viri == {{Sklici|3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Serije videoiger]] [[Kategorija:Grand Theft Auto| ]] ebklfvzii57a2jt83ihojnvkjm1xi87 Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 0 517891 5747566 5746955 2022-08-26T15:09:47Z MZaplotnik 13263 npov in slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila so se pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je kandidaturo napovedalo petnajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, kolumnist [[Aleš Ernecl]], ginekologinja Sabina Senčar, predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]], nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], vardist Ivan Bolfek in predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]]. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu so razmišljali tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Dne 22. avgusta se je predsedstvo stranke ponovno sestalo, po srečanju pa je Tanja Fajon potrdila: v stranki ne bodo imeli svojega kandidata niti ne bodo podprli nobenega drugega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniških volitvah ne bi imela svojega kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-predsedniskih-volitvah-ne-bo-imela-svojega-kandidata/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-22|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Napovedi === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Tiskovna konferenca z najavo !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:25. obletnica prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki 06 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>22. avgust 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ivan Bolfek]] | general [[Štajerska varda|Štajerske varde]], varilec in ključavničar | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Vardist Ivan Bolfek ob začetku zbiranja podpisov obljublja, da bo izkoreninil korupcijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vardist-ivan-bolfek-ob-zacetku-zbiranja-podpisov-obljublja-da-bo-izkoreninil-korupcijo/638062|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Alojz_Kovšca_na_Dnevu_slovenske_zastave_(crop).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Alojz Kovšca]] | predsednik [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]], obramboslovec | neodvisni | | Četrtek,<br>25. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo se želi vključiti tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-se-zeli-vkljuciti-tudi-predsednik-ds-ja-alojz-kovsca/638259|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-25|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še največkrat omenjali nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter nekdanji predsednik DZ [[Igor Zorčič]].<ref>{{Navedi splet|title=S prvimi najavami kandidatur se je začela predsedniška tekma|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/s-prvimi-najavami-kandidatur-se-je-zacela-predsedniska-tekma-976650|website=Reporter|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> == Zbiranje podpisov == Od kandidatov, ki so najavili vstop v predsedniško tekmo, bodo podpise zbirali vsi z izjemo Marte Kos, ki bo kandidirala preko stranke Gibanje Svoboda; Anže Logar se je tako kljub podpori SDS odločil za zbiranje 3000 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=S ponedeljkom se začenja zbiranje podpisov podpore in vlaganje kandidatur|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-ponedeljkom-se-zacenja-zbiranje-podpisov-podpore-in-vlaganje-kandidatur.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Kandidati se bodo tudi sami aktivno vključili v prepričevanje volivcev in obiskovali kraje po Sloveniji, tak način so napovedali že Logar,<ref>{{Navedi splet|title=Kako oddati podpis podpore moji kandidaturi?|url=https://anzelogar.si/zbiranje-podpisov/ |website=anzelogar.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Nataša Pirc Musar,<ref>{{Navedi splet|title=Kje se lahko pred upravno enoto srečamo v živo?|url=https://predsednica.bo/zbiranje-podpisov-podpore-kandidaturi/|website=predsednica.bo|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Vladimir Prebilič<ref>{{Navedi splet|title=Kje me lahko srečate|url=https://prebilic.si/kje-me-lahko-srecate/?fbclid=IwAR1ejxbHWsQrCUT-rn9IW7FUw2P34bI5zmv3H239hU81PCo2N_YvXObJifo|website=prebilic.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> in Gregor Bezenšek ml. == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- | width=70|'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|[[Aleš Ernecl]] | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] | width=90|[[Andrej Magajna]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="20" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="20" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |13,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |16. - 18. avgust 2022 |Mediana<br>Delo |'''501''' |style="background:#9ACD32;" |26,1 |0,8 |14,1 |style="background:#9ACD32;" |23,4 |0,0 |1,8 |0,0 |0,4 |0,4 |0,2 |2,9 |3,2 |/ |1,3 |15,1 |1,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Menjava na vrhu, a nasmeh Pirc Musarjeve ostaja grenak|url=https://siol.net/novice/slovenija/menjava-na-vrhu-a-nasmeh-pirc-musarjeve-ostaja-grenak-586213|website=siol.net|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] i2oezxxvf7w45132qcyl8lnlovssjzc 5747607 5747566 2022-08-26T19:44:47Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ Boris Žulj wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila so se pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je kandidaturo napovedalo šestnajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, kolumnist [[Aleš Ernecl]], ginekologinja Sabina Senčar, predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]], nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], vardist Ivan Bolfek, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]] in aktivist Boris Žulj. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu so razmišljali tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Dne 22. avgusta se je predsedstvo stranke ponovno sestalo, po srečanju pa je Tanja Fajon potrdila: v stranki ne bodo imeli svojega kandidata niti ne bodo podprli nobenega drugega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniških volitvah ne bi imela svojega kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-predsedniskih-volitvah-ne-bo-imela-svojega-kandidata/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-22|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Napovedi === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Tiskovna konferenca z najavo !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:25. obletnica prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki 06 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>22. avgust 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ivan Bolfek]] | general [[Štajerska varda|Štajerske varde]], varilec in ključavničar | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Vardist Ivan Bolfek ob začetku zbiranja podpisov obljublja, da bo izkoreninil korupcijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vardist-ivan-bolfek-ob-zacetku-zbiranja-podpisov-obljublja-da-bo-izkoreninil-korupcijo/638062|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Alojz_Kovšca_na_Dnevu_slovenske_zastave_(crop).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Alojz Kovšca]] | predsednik [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]], obramboslovec | neodvisni | | Četrtek,<br>25. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo se želi vključiti tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-se-zeli-vkljuciti-tudi-predsednik-ds-ja-alojz-kovsca/638259|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-25|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Žulj]] | aktivist in organizator na protestih, soustanovitelj stranke [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] | neodvisni | | Petek,<br>26. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Boris Žulj napovedal kandidaturo za predsednika republike |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-zulj-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/638400|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še največkrat omenjali nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter nekdanji predsednik DZ [[Igor Zorčič]].<ref>{{Navedi splet|title=S prvimi najavami kandidatur se je začela predsedniška tekma|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/s-prvimi-najavami-kandidatur-se-je-zacela-predsedniska-tekma-976650|website=Reporter|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> == Zbiranje podpisov == Od kandidatov, ki so najavili vstop v predsedniško tekmo, bodo podpise zbirali vsi z izjemo Marte Kos, ki bo kandidirala preko stranke Gibanje Svoboda; Anže Logar se je tako kljub podpori SDS odločil za zbiranje 3000 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=S ponedeljkom se začenja zbiranje podpisov podpore in vlaganje kandidatur|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-ponedeljkom-se-zacenja-zbiranje-podpisov-podpore-in-vlaganje-kandidatur.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Kandidati se bodo tudi sami aktivno vključili v prepričevanje volivcev in obiskovali kraje po Sloveniji, tak način so napovedali že Logar,<ref>{{Navedi splet|title=Kako oddati podpis podpore moji kandidaturi?|url=https://anzelogar.si/zbiranje-podpisov/ |website=anzelogar.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Nataša Pirc Musar,<ref>{{Navedi splet|title=Kje se lahko pred upravno enoto srečamo v živo?|url=https://predsednica.bo/zbiranje-podpisov-podpore-kandidaturi/|website=predsednica.bo|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Vladimir Prebilič<ref>{{Navedi splet|title=Kje me lahko srečate|url=https://prebilic.si/kje-me-lahko-srecate/?fbclid=IwAR1ejxbHWsQrCUT-rn9IW7FUw2P34bI5zmv3H239hU81PCo2N_YvXObJifo|website=prebilic.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> in Gregor Bezenšek ml. == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- | width=70|'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|[[Aleš Ernecl]] | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] | width=90|[[Andrej Magajna]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="20" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="20" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |13,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |16. - 18. avgust 2022 |Mediana<br>Delo |'''501''' |style="background:#9ACD32;" |26,1 |0,8 |14,1 |style="background:#9ACD32;" |23,4 |0,0 |1,8 |0,0 |0,4 |0,4 |0,2 |2,9 |3,2 |/ |1,3 |15,1 |1,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Menjava na vrhu, a nasmeh Pirc Musarjeve ostaja grenak|url=https://siol.net/novice/slovenija/menjava-na-vrhu-a-nasmeh-pirc-musarjeve-ostaja-grenak-586213|website=siol.net|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] blopri16wtcja0vfbbht7auk5v47cvu 5747612 5747607 2022-08-26T19:51:46Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ novi kandidati v tabelo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila so se pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je kandidaturo napovedalo šestnajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, kolumnist [[Aleš Ernecl]], ginekologinja Sabina Senčar, predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]], nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], vardist Ivan Bolfek, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]] in aktivist Boris Žulj. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu so razmišljali tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Dne 22. avgusta se je predsedstvo stranke ponovno sestalo, po srečanju pa je Tanja Fajon potrdila: v stranki ne bodo imeli svojega kandidata niti ne bodo podprli nobenega drugega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniških volitvah ne bi imela svojega kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-predsedniskih-volitvah-ne-bo-imela-svojega-kandidata/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-22|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Napovedi === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Tiskovna konferenca z najavo !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:25. obletnica prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki 06 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>22. avgust 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ivan Bolfek]] | general [[Štajerska varda|Štajerske varde]], varilec in ključavničar | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Vardist Ivan Bolfek ob začetku zbiranja podpisov obljublja, da bo izkoreninil korupcijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vardist-ivan-bolfek-ob-zacetku-zbiranja-podpisov-obljublja-da-bo-izkoreninil-korupcijo/638062|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Alojz_Kovšca_na_Dnevu_slovenske_zastave_(crop).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Alojz Kovšca]] | predsednik [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]], obramboslovec | neodvisni | | Četrtek,<br>25. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo se želi vključiti tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-se-zeli-vkljuciti-tudi-predsednik-ds-ja-alojz-kovsca/638259|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-25|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Žulj]] | aktivist in organizator na protestih, soustanovitelj stranke [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] | neodvisni | | Petek,<br>26. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Boris Žulj napovedal kandidaturo za predsednika republike |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-zulj-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/638400|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še največkrat omenjali nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter nekdanji predsednik DZ [[Igor Zorčič]].<ref>{{Navedi splet|title=S prvimi najavami kandidatur se je začela predsedniška tekma|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/s-prvimi-najavami-kandidatur-se-je-zacela-predsedniska-tekma-976650|website=Reporter|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> == Zbiranje podpisov == Od kandidatov, ki so najavili vstop v predsedniško tekmo, bodo podpise zbirali vsi z izjemo Marte Kos, ki bo kandidirala preko stranke Gibanje Svoboda; Anže Logar se je tako kljub podpori SDS odločil za zbiranje 3000 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=S ponedeljkom se začenja zbiranje podpisov podpore in vlaganje kandidatur|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-ponedeljkom-se-zacenja-zbiranje-podpisov-podpore-in-vlaganje-kandidatur.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Kandidati se bodo tudi sami aktivno vključili v prepričevanje volivcev in obiskovali kraje po Sloveniji, tak način so napovedali že Logar,<ref>{{Navedi splet|title=Kako oddati podpis podpore moji kandidaturi?|url=https://anzelogar.si/zbiranje-podpisov/ |website=anzelogar.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Nataša Pirc Musar,<ref>{{Navedi splet|title=Kje se lahko pred upravno enoto srečamo v živo?|url=https://predsednica.bo/zbiranje-podpisov-podpore-kandidaturi/|website=predsednica.bo|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Vladimir Prebilič<ref>{{Navedi splet|title=Kje me lahko srečate|url=https://prebilic.si/kje-me-lahko-srecate/?fbclid=IwAR1ejxbHWsQrCUT-rn9IW7FUw2P34bI5zmv3H239hU81PCo2N_YvXObJifo|website=prebilic.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> in Gregor Bezenšek ml. == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- | width=70|'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|[[Aleš Ernecl]] | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] | width=90|[[Andrej Magajna]] | width=90|Ivan Bolfek | width=90|[[Alojz Kovšca]] | width=90|Boris Žulj |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="20" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="20" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |13,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |/ |/ |/ |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |16. - 18. avgust 2022 |Mediana<br>Delo |'''501''' |style="background:#9ACD32;" |26,1 |0,8 |14,1 |style="background:#9ACD32;" |23,4 |0,0 |1,8 |0,0 |0,4 |0,4 |0,2 |2,9 |3,2 |/ |/ |/ |/ |1,3 |15,1 |1,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Menjava na vrhu, a nasmeh Pirc Musarjeve ostaja grenak|url=https://siol.net/novice/slovenija/menjava-na-vrhu-a-nasmeh-pirc-musarjeve-ostaja-grenak-586213|website=siol.net|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] rj7b4cdsjy1mql1f93z91bi9kjl8eni 5747613 5747612 2022-08-26T19:53:02Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ font wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila so se pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je kandidaturo napovedalo šestnajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, kolumnist [[Aleš Ernecl]], ginekologinja Sabina Senčar, predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]], nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], vardist Ivan Bolfek, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]] in aktivist Boris Žulj. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu so razmišljali tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Dne 22. avgusta se je predsedstvo stranke ponovno sestalo, po srečanju pa je Tanja Fajon potrdila: v stranki ne bodo imeli svojega kandidata niti ne bodo podprli nobenega drugega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniških volitvah ne bi imela svojega kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-predsedniskih-volitvah-ne-bo-imela-svojega-kandidata/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-22|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Napovedi === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Tiskovna konferenca z najavo !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:25. obletnica prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki 06 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>22. avgust 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ivan Bolfek]] | general [[Štajerska varda|Štajerske varde]], varilec in ključavničar | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Vardist Ivan Bolfek ob začetku zbiranja podpisov obljublja, da bo izkoreninil korupcijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vardist-ivan-bolfek-ob-zacetku-zbiranja-podpisov-obljublja-da-bo-izkoreninil-korupcijo/638062|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Alojz_Kovšca_na_Dnevu_slovenske_zastave_(crop).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Alojz Kovšca]] | predsednik [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]], obramboslovec | neodvisni | | Četrtek,<br>25. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo se želi vključiti tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-se-zeli-vkljuciti-tudi-predsednik-ds-ja-alojz-kovsca/638259|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-25|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Žulj]] | aktivist in organizator na protestih, soustanovitelj stranke [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] | neodvisni | | Petek,<br>26. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Boris Žulj napovedal kandidaturo za predsednika republike |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-zulj-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/638400|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še največkrat omenjali nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter nekdanji predsednik DZ [[Igor Zorčič]].<ref>{{Navedi splet|title=S prvimi najavami kandidatur se je začela predsedniška tekma|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/s-prvimi-najavami-kandidatur-se-je-zacela-predsedniska-tekma-976650|website=Reporter|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> == Zbiranje podpisov == Od kandidatov, ki so najavili vstop v predsedniško tekmo, bodo podpise zbirali vsi z izjemo Marte Kos, ki bo kandidirala preko stranke Gibanje Svoboda; Anže Logar se je tako kljub podpori SDS odločil za zbiranje 3000 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=S ponedeljkom se začenja zbiranje podpisov podpore in vlaganje kandidatur|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-ponedeljkom-se-zacenja-zbiranje-podpisov-podpore-in-vlaganje-kandidatur.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Kandidati se bodo tudi sami aktivno vključili v prepričevanje volivcev in obiskovali kraje po Sloveniji, tak način so napovedali že Logar,<ref>{{Navedi splet|title=Kako oddati podpis podpore moji kandidaturi?|url=https://anzelogar.si/zbiranje-podpisov/ |website=anzelogar.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Nataša Pirc Musar,<ref>{{Navedi splet|title=Kje se lahko pred upravno enoto srečamo v živo?|url=https://predsednica.bo/zbiranje-podpisov-podpore-kandidaturi/|website=predsednica.bo|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> Vladimir Prebilič<ref>{{Navedi splet|title=Kje me lahko srečate|url=https://prebilic.si/kje-me-lahko-srecate/?fbclid=IwAR1ejxbHWsQrCUT-rn9IW7FUw2P34bI5zmv3H239hU81PCo2N_YvXObJifo|website=prebilic.si|accessdate=2022-08-21|language=sl}}</ref> in Gregor Bezenšek ml. == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:93%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- | width=70|'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|[[Aleš Ernecl]] | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] | width=90|[[Andrej Magajna]] | width=90|Ivan Bolfek | width=90|[[Alojz Kovšca]] | width=90|Boris Žulj |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="23" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="23" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |13,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |/ |/ |/ |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |16. - 18. avgust 2022 |Mediana<br>Delo |'''501''' |style="background:#9ACD32;" |26,1 |0,8 |14,1 |style="background:#9ACD32;" |23,4 |0,0 |1,8 |0,0 |0,4 |0,4 |0,2 |2,9 |3,2 |/ |/ |/ |/ |1,3 |15,1 |1,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Menjava na vrhu, a nasmeh Pirc Musarjeve ostaja grenak|url=https://siol.net/novice/slovenija/menjava-na-vrhu-a-nasmeh-pirc-musarjeve-ostaja-grenak-586213|website=siol.net|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] cerde6xxhyl22dxnf960omeia62wdj4 Mark Djuraševič 0 518108 5747624 5747386 2022-08-26T20:45:36Z 193.95.248.169 Redakcija 5747386 uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{oglas}}{{Infopolje Funkcionar|name=Mark Djuraševič|termstart3=8. 6. 2020|signature=[[File:Mark Djuraševič sign.png|thumb|Mark Djuraševič sign]]|image= |vicepresident=Majk Zupančič|president=Simon Trussevich|birth_place=Izola, Republika Slovenija|birth_date=18. 5. 2003|termstart2=30. 9. 2021|order=Član Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije|termstart=30. 9. 2021|successor3=Maj Komac|predecessor3=Gaja Vouk|predecessor2=Kiara Haas|order3=Predsednik Skupnosti dijakov Gimnazije Koper|order2=Predsednik Odbora za PR Dijaške organizacije Slovenije|nationality=Slovenec|termend3=21. 6. 2022|order4=Vodja Koprske dijaške sekcije|termstart4=12. 5. 2022}} '''Mark Djuraševič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Mladostništvo|mladinski]] [[politik]], član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]], vodja [[Koprska dijaška sekcija|Koprske dijaške sekcije]] (KDS) [[Klub študentov občine Koper|Kluba študentov občine Koper]] in bivši predsednik [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]]. * [[18. maj]] [[2003]], [[Izola]], [[Republika Slovenija]].{{Citation needed|date=May 2022}} Djuraševič je bivši predsednik Skupnosti dijakov [[Gimnazija Koper|Gimnazije Koper]] in član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/predsedstvo/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref>, predsedujoč odboru za PR<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za PR – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/odbor-za-pr/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel novoizvoljeno predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01E45F85DA5CE33AC12587820047A989?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-22}}</ref>. Politika zanj ni tuja, saj se je z njo prvič srečal že v osnovnošolskih letih, ko je predsedoval Parlamentu [[Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|Osnovne šole Antona Ukmarja Koper]], jo kot delegat predstavljal na občinskem [[Otroški parlament|Otroškem parlamentu]] Mestne občine Koper ter gostil [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v pogovoru z osnovnošolci na OŠ Antona Ukmarja Koper: "Želim vam, da vas življenjska pot vodi do poklica, ki bo odsev vaših sanj in ga boste opravljali z ljubeznijo"|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C9C5B410BD5EC69CC125828E004E6E66?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-22}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/predsednik-pahor-na-obisku-v-koprski-soli|date=1. 5. 2022}}</ref>. Aktivneje in resneje pa se je začel politično udejstvovati v času šolanja na Gimnaziji Koper, kjer je bil dvakrat izvoljen na funkcijo predsednika tamkajšnje skupnosti dijakov. V času srednješolskih let je kot organizator kampanje in pobudnik [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilne iniciative Mladi ZA stanovanja]]<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/nocejo-postati-generacija-brez-doma|date=1. 5. 2022}}</ref> sodeloval na lokalnem referendumu [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]] o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »urbanem središču Barka«. == Politično delovanje == === Osnovna šola === V [[Osnovna šola|osnovni šoli]] je bil septembra leta 2017 izvoljen za predsednika šolskega Parlamenta Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. V času svojega mandata, ki je trajal do [[31. avgust|31. avgusta]] [[2018]], sta njegovo predsedovanje vidneje zaznamovala dva večja dogodka. [[23. marec|23. marca]] [[2018]] je na plenarnem zasedanju 28. medobčinskega otroškega parlamenta v organizaciji Društva prijateljev mladine Koper predsedoval osnovnošolski delegaciji, v sestavi: Mark Djuraševič, Jan Škorja in Eva Vrabec. Kot vodja odprave delegacije je med drugim tudi kandidiral za predstavnika regije na 28. [[Nacionalni otroški parlament|Nacionalnem otroškem parlamentu]], a je bil pri tem neuspešen. Drugi odmevnejši dogodek, ki je bil dobro medijsko podprt in razširjen v javnosti, je bil obisk [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]], ki se je odzval povabilu mladega Djuraševiča in se seznanil s pogledi osnovnošolcev na razmere v državi. Obisk predsednika republike je poleg zaposlenih spremljalo 678 učenk in učencev osnovne šole. Dogodek je potekal v obliki pogovora učenk in učencev vseh generacij na šoli s predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]]. [[Urad predsednika Republike Slovenije]] je kasneje z javnostjo delil celoten posnetek dogajanja, ki je še danes dostopen javnosti na njihovi strani. === Srednja šola === V srednješolskih letih je postal politično aktivnejši. Svojo politično pot je nakazal s prvim javim nastopom na novi šoli v obliki branja eseja, ki ga je pripravil za šolsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti leta 2018. Zatem se je začel aktivneje zanimati za delovanje šolske skupnosti a je do kandidature za predsednika [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], leta [[2019]], svoje delovanje na proslavah nadaljeval znotraj igralskih zasedb, kjer je javnosti predstavil svoje igralske sposobnosti in veščine javnega nastopanja. [[Maj|Maja]] [[2019]] je kot že omenjeno kandidiral za [[Predsednik Skupnosti dijakov Gimnazije Koper|predsednika Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], a je bil pri tem neuspešen, in je za nekaj glasov izgubil funkcijo namestnika predsednice skupnosti. Na svoji poti je vseeno vztrajal in tako uspešno kandidiral na volitvah za predsednika skupnosti leta [[2020]]. V kampanji je nastopil skupaj s kandidatko za namestnico predsednika, Anabel Todorovič. [[8. junij|8. junija]] [[2019]] so razglasili mandat novoizvoljenega vodstva. V času mandata je nastopila epidemija virusa [[SARS-CoV-2]], ki je vodenje dodatno otežila. [[Maj|Maja]] [[2021]] so bile na predsednikovo pobudo izvedene nove [[volitve]] na katerih je par, kljub močni konkurenci, ponovno zmagal in prejel potrditev volivk in volivcev. Mandat sta sklenili primopredaja poslov in inavguracija novega vodstva, ki sta potekali 21. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Za ogled se prijavi oziroma registriraj|url=https://www.facebook.com/101867954906480/posts/pfbid08E1KzvYGdgXrKv1o6Lb8MF6qbCmXJ2sbe8jeFs9zPC8fF15MSid7ao826ANUhn4dl/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> [[September|Septembra]] [[2021]] se je Djuraševič odločil za kandidaturo v organe [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]. [[29. september|29. septembra]] 2021 je bil tako na I. redni seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije izvoljen za člana predsedstva skupaj z Anabel Todorovič, Nastjo Orel, Maticem Krambergerjem, Živo Dokl in Majkom Zupančičem. Dan kasneje, 30. 9. 2021, je na [[Konstitutivna seja|Konstitutivni seji]] predsedstva DOS začel svoj mandat člana predsedstva in predsednika Odbora za PR. ==== Lokalni referendum Mestne občine Koper o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »Urbanem središču Barka« ==== Septembra 2021 je skupaj s skupino mladih lokalne skupnosti ustanovil [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilno iniciativo Mladi ZA stanovanja]], s katero je nastopil v kampanji [[Referendum|referenduma]] na lokalni ravni. Pri tem se je skupina mladih predvsem zavzemala za osveščanje lokalne skupnosti o stanovanjski problematiki mladih v Mestni občini Koper. CI je občinski odlok podprla s pojasnili, da lahko se z izgradnjo novih stanovanj poveča ponudba nepremičninskega tržišča, s čimer se lahko za mlade ugodno spremeni razmerje med povpraševanjem na tržišču in samo ponudbo. Z opredelitvijo do referendumskega vprašanja in vključitvijo v referendumsko kampanjo je s CI zasedel nasprotno stališče od nekdanjega dolgoletnega župana, [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Slednji je volivcem prek svojih strank in hčerinske [[Civilna iniciativa Parka ne damo|CI Parka ne damo]], ki ga je formalno zastopala frizerka Jadranka Zajić, obljubljal izgradnjo centralnega mestnega parka z izjemno visokim stolpom. Kljub napeti kampanji je na referendumu, ki je dosegel zastavljeni kvorum (udeležba je bila 24,%), 58,88% glasovalo ZA in 41,22% PROTI<ref>{{Navedi splet|title=Naknadni referendum 2021 • Koper|url=https://www.koper.si/obcina/volitve/naknadni-referendum-2021/|website=www.koper.si|accessdate=2022-05-01|language=sl-SI}}</ref>. Tako so se volivci, 10. 10. 2021 postavili na stran CI Mladi ZA stanovanja. Kot zanimivost v referendumski kampanji lahko navedemo dejstvo, da se je obraz kampanje, tj. Mark Djuraševič, v času kampanje udeleževal Evropskega mladinskega dogodka ([[European Youth Event]] - EYE) v [[Evropski parlament|Evropskem Parlamentu]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in je nekatere izjave podajal kar prek videokonferenčnih sistemov s francoskih ulic. ==== Kritika politike in družbeno-politične izjave za javnost ter ostali talenti ==== V srednješolskih letih je svoje misli rad delil z javnostjo. Začetki segajo v besede, ki jih je zapisoval in objavljal v glasilu [[Center mladih Koper|Centra mladih Koper]] ([[CMK magazin]])<ref>{{Navedi splet|title=CMK magazin #46 by Center mladih Koper - Issuu|url=https://issuu.com/centermladihkoper/docs/magazin46__1_|website=issuu.com|accessdate=2022-08-22|language=en}}</ref>. Sprva je za magazin opravljal intervjuje z znanimi osebami, kasneje pa je začel objavljati daljša besedila v obliki kolumn. V srednješolskih letih se je aktivno udejstvoval dogodkov s političnimi vsebinami, sodeloval je tudi pri kandidaturi istrskih občin PIKA (Piran, Izola, Koper, Ankaran) za EPK - [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Opravil je tudi več medijskih nastopov, pogosteje smo ga v medijih<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/slovenija/grem-volit-mark-djurasevic-poslanec-naj-bi-bil-clo|date=1. 5. 2022}}</ref> lahko spremljali v času kampanje volitev v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Poleg političnega udejstvovanja je tudi velik kulturnik - občasno piše, se glasbeno udejstvuje s petjem v pevskih zborih in oktetu, občasno pa se ukvarja tudi s športom. Znano je, da je pohodnik, po nekaterih navedbah naj bi tudi rad tekel in treniral [[Ultimate frizbi|Ultimate Frizbi]]. Poleg vseh dejavnosti pa najde čas tudi za prostovoljstvo. Je prostovoljni gasilec v [[Gasilska društva v Sloveniji|Prostovoljnem gasilskem društvu]] [[Pobegi|Pobegi-Čežarji]], vedno pa rad sodeluje v prostovoljskih akcijah<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2020/09/30/po-15-letih-so-mladi-dobili-center-na-markovcu|date=1. 5. 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2021/06/18/s-copici-in-prsilci-so-ustvarili-casovni-stroj|date=1. 5. 2022}}</ref>. == Zunanje povezave == <references /> bxhmnp9xf66mh6qyr2px1ojvod75y1c 5747626 5747624 2022-08-26T20:46:13Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/193.95.248.169|193.95.248.169]] ([[User talk:193.95.248.169|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{oglas}}{{Infopolje Funkcionar|name=Mark Djuraševič|termstart3=|signature=[[File:Mark Djuraševič sign.png|thumb|Mark Djuraševič sign]]|image= |vicepresident=Majk Zupančič|president=Simon Trussevich|birth_place=Izola, Republika Slovenija|birth_date=18. 5. 2003|termstart2=|order=Član Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije|termstart=30. 9. 2021|successor3=|predecessor3=|predecessor2=|order3=|order2=|nationality=Slovenec|termend3=|order4=|termstart4=}} '''Mark Djuraševič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Mladostništvo|mladinski]] [[politik]], član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]], vodja [[Koprska dijaška sekcija|Koprske dijaške sekcije]] (KDS) [[Klub študentov občine Koper|Kluba študentov občine Koper]] in bivši predsednik [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]]. * [[18. maj]] [[2003]], [[Izola]], [[Republika Slovenija]].{{Citation needed|date=May 2022}} Djuraševič je bivši predsednik Skupnosti dijakov [[Gimnazija Koper|Gimnazije Koper]] in član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/predsedstvo/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref>, predsedujoč odboru za PR<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za PR – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/odbor-za-pr/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel novoizvoljeno predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01E45F85DA5CE33AC12587820047A989?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-22}}</ref>. Politika zanj ni tuja, saj se je z njo prvič srečal že v osnovnošolskih letih, ko je predsedoval Parlamentu [[Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|Osnovne šole Antona Ukmarja Koper]], jo kot delegat predstavljal na občinskem [[Otroški parlament|Otroškem parlamentu]] Mestne občine Koper ter gostil [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v pogovoru z osnovnošolci na OŠ Antona Ukmarja Koper: "Želim vam, da vas življenjska pot vodi do poklica, ki bo odsev vaših sanj in ga boste opravljali z ljubeznijo"|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C9C5B410BD5EC69CC125828E004E6E66?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-22}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/predsednik-pahor-na-obisku-v-koprski-soli|date=1. 5. 2022}}</ref>. Aktivneje in resneje pa se je začel politično udejstvovati v času šolanja na Gimnaziji Koper, kjer je bil dvakrat izvoljen na funkcijo predsednika tamkajšnje skupnosti dijakov. V času srednješolskih let je kot organizator kampanje in pobudnik [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilne iniciative Mladi ZA stanovanja]]<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/nocejo-postati-generacija-brez-doma|date=1. 5. 2022}}</ref> sodeloval na lokalnem referendumu [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]] o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »urbanem središču Barka«. == Politično delovanje == === Osnovna šola === V [[Osnovna šola|osnovni šoli]] je bil septembra leta 2017 izvoljen za predsednika šolskega Parlamenta Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. V času svojega mandata, ki je trajal do [[31. avgust|31. avgusta]] [[2018]], sta njegovo predsedovanje vidneje zaznamovala dva večja dogodka. [[23. marec|23. marca]] [[2018]] je na plenarnem zasedanju 28. medobčinskega otroškega parlamenta v organizaciji Društva prijateljev mladine Koper predsedoval osnovnošolski delegaciji, v sestavi: Mark Djuraševič, Jan Škorja in Eva Vrabec. Kot vodja odprave delegacije je med drugim tudi kandidiral za predstavnika regije na 28. [[Nacionalni otroški parlament|Nacionalnem otroškem parlamentu]], a je bil pri tem neuspešen. Drugi odmevnejši dogodek, ki je bil dobro medijsko podprt in razširjen v javnosti, je bil obisk [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]], ki se je odzval povabilu mladega Djuraševiča in se seznanil s pogledi osnovnošolcev na razmere v državi. Obisk predsednika republike je poleg zaposlenih spremljalo 678 učenk in učencev osnovne šole. Dogodek je potekal v obliki pogovora učenk in učencev vseh generacij na šoli s predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]]. [[Urad predsednika Republike Slovenije]] je kasneje z javnostjo delil celoten posnetek dogajanja, ki je še danes dostopen javnosti na njihovi strani. === Srednja šola === V srednješolskih letih je postal politično aktivnejši. Svojo politično pot je nakazal s prvim javim nastopom na novi šoli v obliki branja eseja, ki ga je pripravil za šolsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti leta 2018. Zatem se je začel aktivneje zanimati za delovanje šolske skupnosti a je do kandidature za predsednika [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], leta [[2019]], svoje delovanje na proslavah nadaljeval znotraj igralskih zasedb, kjer je javnosti predstavil svoje igralske sposobnosti in veščine javnega nastopanja. [[Maj|Maja]] [[2019]] je kot že omenjeno kandidiral za [[Predsednik Skupnosti dijakov Gimnazije Koper|predsednika Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], a je bil pri tem neuspešen, in je za nekaj glasov izgubil funkcijo namestnika predsednice skupnosti. Na svoji poti je vseeno vztrajal in tako uspešno kandidiral na volitvah za predsednika skupnosti leta [[2020]]. V kampanji je nastopil skupaj s kandidatko za namestnico predsednika, Anabel Todorovič. [[8. junij|8. junija]] [[2019]] so razglasili mandat novoizvoljenega vodstva. V času mandata je nastopila epidemija virusa [[SARS-CoV-2]], ki je vodenje dodatno otežila. [[Maj|Maja]] [[2021]] so bile na predsednikovo pobudo izvedene nove [[volitve]] na katerih je par, kljub močni konkurenci, ponovno zmagal in prejel potrditev volivk in volivcev. Mandat sta sklenili primopredaja poslov in inavguracija novega vodstva, ki sta potekali 21. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Za ogled se prijavi oziroma registriraj|url=https://www.facebook.com/101867954906480/posts/pfbid08E1KzvYGdgXrKv1o6Lb8MF6qbCmXJ2sbe8jeFs9zPC8fF15MSid7ao826ANUhn4dl/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> [[September|Septembra]] [[2021]] se je Djuraševič odločil za kandidaturo v organe [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]. [[29. september|29. septembra]] 2021 je bil tako na I. redni seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije izvoljen za člana predsedstva skupaj z Anabel Todorovič, Nastjo Orel, Maticem Krambergerjem, Živo Dokl in Majkom Zupančičem. Dan kasneje, 30. 9. 2021, je na [[Konstitutivna seja|Konstitutivni seji]] predsedstva DOS začel svoj mandat člana predsedstva in predsednika Odbora za PR. ==== Lokalni referendum Mestne občine Koper o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »Urbanem središču Barka« ==== Septembra 2021 je skupaj s skupino mladih lokalne skupnosti ustanovil [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilno iniciativo Mladi ZA stanovanja]], s katero je nastopil v kampanji [[Referendum|referenduma]] na lokalni ravni. Pri tem se je skupina mladih predvsem zavzemala za osveščanje lokalne skupnosti o stanovanjski problematiki mladih v Mestni občini Koper. CI je občinski odlok podprla s pojasnili, da lahko se z izgradnjo novih stanovanj poveča ponudba nepremičninskega tržišča, s čimer se lahko za mlade ugodno spremeni razmerje med povpraševanjem na tržišču in samo ponudbo. Z opredelitvijo do referendumskega vprašanja in vključitvijo v referendumsko kampanjo je s CI zasedel nasprotno stališče od nekdanjega dolgoletnega župana, [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Slednji je volivcem prek svojih strank in hčerinske [[Civilna iniciativa Parka ne damo|CI Parka ne damo]], ki ga je formalno zastopala frizerka Jadranka Zajić, obljubljal izgradnjo centralnega mestnega parka z izjemno visokim stolpom. Kljub napeti kampanji je na referendumu, ki je dosegel zastavljeni kvorum (udeležba je bila 24,%), 58,88% glasovalo ZA in 41,22% PROTI<ref>{{Navedi splet|title=Naknadni referendum 2021 • Koper|url=https://www.koper.si/obcina/volitve/naknadni-referendum-2021/|website=www.koper.si|accessdate=2022-05-01|language=sl-SI}}</ref>. Tako so se volivci, 10. 10. 2021 postavili na stran CI Mladi ZA stanovanja. Kot zanimivost v referendumski kampanji lahko navedemo dejstvo, da se je obraz kampanje, tj. Mark Djuraševič, v času kampanje udeleževal Evropskega mladinskega dogodka ([[European Youth Event]] - EYE) v [[Evropski parlament|Evropskem Parlamentu]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in je nekatere izjave podajal kar prek videokonferenčnih sistemov s francoskih ulic. ==== Kritika politike in družbeno-politične izjave za javnost ter ostali talenti ==== V srednješolskih letih je svoje misli rad delil z javnostjo. Začetki segajo v besede, ki jih je zapisoval in objavljal v glasilu [[Center mladih Koper|Centra mladih Koper]] ([[CMK magazin]])<ref>{{Navedi splet|title=CMK magazin #46 by Center mladih Koper - Issuu|url=https://issuu.com/centermladihkoper/docs/magazin46__1_|website=issuu.com|accessdate=2022-08-22|language=en}}</ref>. Sprva je za magazin opravljal intervjuje z znanimi osebami, kasneje pa je začel objavljati daljša besedila v obliki kolumn. V srednješolskih letih se je aktivno udejstvoval dogodkov s političnimi vsebinami, sodeloval je tudi pri kandidaturi istrskih občin PIKA (Piran, Izola, Koper, Ankaran) za EPK - [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Opravil je tudi več medijskih nastopov, pogosteje smo ga v medijih<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/slovenija/grem-volit-mark-djurasevic-poslanec-naj-bi-bil-clo|date=1. 5. 2022}}</ref> lahko spremljali v času kampanje volitev v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Poleg političnega udejstvovanja je tudi velik kulturnik - občasno piše, se glasbeno udejstvuje s petjem v pevskih zborih in oktetu, občasno pa se ukvarja tudi s športom. Znano je, da je pohodnik, po nekaterih navedbah naj bi tudi rad tekel in treniral [[Ultimate frizbi|Ultimate Frizbi]]. Poleg vseh dejavnosti pa najde čas tudi za prostovoljstvo. Je prostovoljni gasilec v [[Gasilska društva v Sloveniji|Prostovoljnem gasilskem društvu]] [[Pobegi|Pobegi-Čežarji]], vedno pa rad sodeluje v prostovoljskih akcijah<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2020/09/30/po-15-letih-so-mladi-dobili-center-na-markovcu|date=1. 5. 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2021/06/18/s-copici-in-prsilci-so-ustvarili-casovni-stroj|date=1. 5. 2022}}</ref>. == Zunanje povezave == <references /> srkr1kgk8amvg24bhbo71bv7k2r1t3c 5747627 5747626 2022-08-26T20:46:58Z A09 188929 Zaščitil »[[Mark Djuraševič]]«: Urejevalske vojne ([Urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 20:46, 9. september 2022 (UTC)) [Prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 20:46, 9. september 2022 (UTC))) wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{oglas}}{{Infopolje Funkcionar|name=Mark Djuraševič|termstart3=|signature=[[File:Mark Djuraševič sign.png|thumb|Mark Djuraševič sign]]|image= |vicepresident=Majk Zupančič|president=Simon Trussevich|birth_place=Izola, Republika Slovenija|birth_date=18. 5. 2003|termstart2=|order=Član Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije|termstart=30. 9. 2021|successor3=|predecessor3=|predecessor2=|order3=|order2=|nationality=Slovenec|termend3=|order4=|termstart4=}} '''Mark Djuraševič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Mladostništvo|mladinski]] [[politik]], član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]], vodja [[Koprska dijaška sekcija|Koprske dijaške sekcije]] (KDS) [[Klub študentov občine Koper|Kluba študentov občine Koper]] in bivši predsednik [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]]. * [[18. maj]] [[2003]], [[Izola]], [[Republika Slovenija]].{{Citation needed|date=May 2022}} Djuraševič je bivši predsednik Skupnosti dijakov [[Gimnazija Koper|Gimnazije Koper]] in član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/predsedstvo/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref>, predsedujoč odboru za PR<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za PR – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/odbor-za-pr/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel novoizvoljeno predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01E45F85DA5CE33AC12587820047A989?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-22}}</ref>. Politika zanj ni tuja, saj se je z njo prvič srečal že v osnovnošolskih letih, ko je predsedoval Parlamentu [[Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|Osnovne šole Antona Ukmarja Koper]], jo kot delegat predstavljal na občinskem [[Otroški parlament|Otroškem parlamentu]] Mestne občine Koper ter gostil [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v pogovoru z osnovnošolci na OŠ Antona Ukmarja Koper: "Želim vam, da vas življenjska pot vodi do poklica, ki bo odsev vaših sanj in ga boste opravljali z ljubeznijo"|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C9C5B410BD5EC69CC125828E004E6E66?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-22}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/predsednik-pahor-na-obisku-v-koprski-soli|date=1. 5. 2022}}</ref>. Aktivneje in resneje pa se je začel politično udejstvovati v času šolanja na Gimnaziji Koper, kjer je bil dvakrat izvoljen na funkcijo predsednika tamkajšnje skupnosti dijakov. V času srednješolskih let je kot organizator kampanje in pobudnik [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilne iniciative Mladi ZA stanovanja]]<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/nocejo-postati-generacija-brez-doma|date=1. 5. 2022}}</ref> sodeloval na lokalnem referendumu [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]] o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »urbanem središču Barka«. == Politično delovanje == === Osnovna šola === V [[Osnovna šola|osnovni šoli]] je bil septembra leta 2017 izvoljen za predsednika šolskega Parlamenta Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. V času svojega mandata, ki je trajal do [[31. avgust|31. avgusta]] [[2018]], sta njegovo predsedovanje vidneje zaznamovala dva večja dogodka. [[23. marec|23. marca]] [[2018]] je na plenarnem zasedanju 28. medobčinskega otroškega parlamenta v organizaciji Društva prijateljev mladine Koper predsedoval osnovnošolski delegaciji, v sestavi: Mark Djuraševič, Jan Škorja in Eva Vrabec. Kot vodja odprave delegacije je med drugim tudi kandidiral za predstavnika regije na 28. [[Nacionalni otroški parlament|Nacionalnem otroškem parlamentu]], a je bil pri tem neuspešen. Drugi odmevnejši dogodek, ki je bil dobro medijsko podprt in razširjen v javnosti, je bil obisk [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]], ki se je odzval povabilu mladega Djuraševiča in se seznanil s pogledi osnovnošolcev na razmere v državi. Obisk predsednika republike je poleg zaposlenih spremljalo 678 učenk in učencev osnovne šole. Dogodek je potekal v obliki pogovora učenk in učencev vseh generacij na šoli s predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]]. [[Urad predsednika Republike Slovenije]] je kasneje z javnostjo delil celoten posnetek dogajanja, ki je še danes dostopen javnosti na njihovi strani. === Srednja šola === V srednješolskih letih je postal politično aktivnejši. Svojo politično pot je nakazal s prvim javim nastopom na novi šoli v obliki branja eseja, ki ga je pripravil za šolsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti leta 2018. Zatem se je začel aktivneje zanimati za delovanje šolske skupnosti a je do kandidature za predsednika [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], leta [[2019]], svoje delovanje na proslavah nadaljeval znotraj igralskih zasedb, kjer je javnosti predstavil svoje igralske sposobnosti in veščine javnega nastopanja. [[Maj|Maja]] [[2019]] je kot že omenjeno kandidiral za [[Predsednik Skupnosti dijakov Gimnazije Koper|predsednika Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], a je bil pri tem neuspešen, in je za nekaj glasov izgubil funkcijo namestnika predsednice skupnosti. Na svoji poti je vseeno vztrajal in tako uspešno kandidiral na volitvah za predsednika skupnosti leta [[2020]]. V kampanji je nastopil skupaj s kandidatko za namestnico predsednika, Anabel Todorovič. [[8. junij|8. junija]] [[2019]] so razglasili mandat novoizvoljenega vodstva. V času mandata je nastopila epidemija virusa [[SARS-CoV-2]], ki je vodenje dodatno otežila. [[Maj|Maja]] [[2021]] so bile na predsednikovo pobudo izvedene nove [[volitve]] na katerih je par, kljub močni konkurenci, ponovno zmagal in prejel potrditev volivk in volivcev. Mandat sta sklenili primopredaja poslov in inavguracija novega vodstva, ki sta potekali 21. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Za ogled se prijavi oziroma registriraj|url=https://www.facebook.com/101867954906480/posts/pfbid08E1KzvYGdgXrKv1o6Lb8MF6qbCmXJ2sbe8jeFs9zPC8fF15MSid7ao826ANUhn4dl/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> [[September|Septembra]] [[2021]] se je Djuraševič odločil za kandidaturo v organe [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]. [[29. september|29. septembra]] 2021 je bil tako na I. redni seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije izvoljen za člana predsedstva skupaj z Anabel Todorovič, Nastjo Orel, Maticem Krambergerjem, Živo Dokl in Majkom Zupančičem. Dan kasneje, 30. 9. 2021, je na [[Konstitutivna seja|Konstitutivni seji]] predsedstva DOS začel svoj mandat člana predsedstva in predsednika Odbora za PR. ==== Lokalni referendum Mestne občine Koper o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »Urbanem središču Barka« ==== Septembra 2021 je skupaj s skupino mladih lokalne skupnosti ustanovil [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilno iniciativo Mladi ZA stanovanja]], s katero je nastopil v kampanji [[Referendum|referenduma]] na lokalni ravni. Pri tem se je skupina mladih predvsem zavzemala za osveščanje lokalne skupnosti o stanovanjski problematiki mladih v Mestni občini Koper. CI je občinski odlok podprla s pojasnili, da lahko se z izgradnjo novih stanovanj poveča ponudba nepremičninskega tržišča, s čimer se lahko za mlade ugodno spremeni razmerje med povpraševanjem na tržišču in samo ponudbo. Z opredelitvijo do referendumskega vprašanja in vključitvijo v referendumsko kampanjo je s CI zasedel nasprotno stališče od nekdanjega dolgoletnega župana, [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Slednji je volivcem prek svojih strank in hčerinske [[Civilna iniciativa Parka ne damo|CI Parka ne damo]], ki ga je formalno zastopala frizerka Jadranka Zajić, obljubljal izgradnjo centralnega mestnega parka z izjemno visokim stolpom. Kljub napeti kampanji je na referendumu, ki je dosegel zastavljeni kvorum (udeležba je bila 24,%), 58,88% glasovalo ZA in 41,22% PROTI<ref>{{Navedi splet|title=Naknadni referendum 2021 • Koper|url=https://www.koper.si/obcina/volitve/naknadni-referendum-2021/|website=www.koper.si|accessdate=2022-05-01|language=sl-SI}}</ref>. Tako so se volivci, 10. 10. 2021 postavili na stran CI Mladi ZA stanovanja. Kot zanimivost v referendumski kampanji lahko navedemo dejstvo, da se je obraz kampanje, tj. Mark Djuraševič, v času kampanje udeleževal Evropskega mladinskega dogodka ([[European Youth Event]] - EYE) v [[Evropski parlament|Evropskem Parlamentu]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in je nekatere izjave podajal kar prek videokonferenčnih sistemov s francoskih ulic. ==== Kritika politike in družbeno-politične izjave za javnost ter ostali talenti ==== V srednješolskih letih je svoje misli rad delil z javnostjo. Začetki segajo v besede, ki jih je zapisoval in objavljal v glasilu [[Center mladih Koper|Centra mladih Koper]] ([[CMK magazin]])<ref>{{Navedi splet|title=CMK magazin #46 by Center mladih Koper - Issuu|url=https://issuu.com/centermladihkoper/docs/magazin46__1_|website=issuu.com|accessdate=2022-08-22|language=en}}</ref>. Sprva je za magazin opravljal intervjuje z znanimi osebami, kasneje pa je začel objavljati daljša besedila v obliki kolumn. V srednješolskih letih se je aktivno udejstvoval dogodkov s političnimi vsebinami, sodeloval je tudi pri kandidaturi istrskih občin PIKA (Piran, Izola, Koper, Ankaran) za EPK - [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Opravil je tudi več medijskih nastopov, pogosteje smo ga v medijih<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/slovenija/grem-volit-mark-djurasevic-poslanec-naj-bi-bil-clo|date=1. 5. 2022}}</ref> lahko spremljali v času kampanje volitev v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Poleg političnega udejstvovanja je tudi velik kulturnik - občasno piše, se glasbeno udejstvuje s petjem v pevskih zborih in oktetu, občasno pa se ukvarja tudi s športom. Znano je, da je pohodnik, po nekaterih navedbah naj bi tudi rad tekel in treniral [[Ultimate frizbi|Ultimate Frizbi]]. Poleg vseh dejavnosti pa najde čas tudi za prostovoljstvo. Je prostovoljni gasilec v [[Gasilska društva v Sloveniji|Prostovoljnem gasilskem društvu]] [[Pobegi|Pobegi-Čežarji]], vedno pa rad sodeluje v prostovoljskih akcijah<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2020/09/30/po-15-letih-so-mladi-dobili-center-na-markovcu|date=1. 5. 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2021/06/18/s-copici-in-prsilci-so-ustvarili-casovni-stroj|date=1. 5. 2022}}</ref>. == Zunanje povezave == <references /> srkr1kgk8amvg24bhbo71bv7k2r1t3c Boleslav II. Poljski 0 520655 5747591 5712636 2022-08-26T17:08:39Z Octopus 13285 ime wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Boleslav II. Velikodušni/Smeli | image = [[Slika:Boleslaw Smialy.jpg|220px]] <br> [[Slika:Denar rys szczodry2.png|220px]] | caption = Boleslavov portret in kovanec z njegovo podobo | succession = Vojvoda Poljske | reign = 1058–1076 | predecessor = [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] | successor = [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] | succession1 = Kralj Poljske | reign1 = 1076–1079 | coronation1 = 26. december 1076 <br/> [[Gniezno]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | predecessor1 = [[Mješko II. Lambert]] | successor1 = [[Przemisl II.]] | spouse = [[Višeslava Kijevska]] | issue = Mješko Boleslavovič | dynasty = [[Pjasti|Dinastija Pjasti]] | father = [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] | mother = [[Marija Dobronega]] | birth_date = ok. 1042 | birth_place = [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date = 2. ali 3. april 1081/1082 | death_place = [[Ogrska|Kraljevina Ogrska]] | place of burial = Osjaška opatija (sporno) | religion = [[katolištvo|rimsko katoliška]] }} '''Boleslav II. Velikodušni''' ali '''Smeli''' ([[Poljščina|poljsko]] Bolesław II Szczodry/Śmiały) je bil od leta 1058 do 1076 knez in nato do leta 1079 tretji kralj [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], * ok. [[1042]], † 2./3. april 1081/1082.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=qtgotOF0MKQC&pg=PA191|chapter= Boleslas II the Bold|title=Encyclopedia of the Middle Ages |publisher=Routledge|isbn=978-1-57958-282-1|editor=André Vauchez |editor2=Richard Barrie Dobson |editor3=Michael Lapidge |date=2000|access-date=25. marca 2010}}</ref> Bil je najstarejši sin kneza [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] in [[Marija Dobronega|Marije Dobronege]]. Boleslav II. velja za enega od najsposobnejših vladarjev iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. Leta 1075 je ponovno ustanovil nadškofijo [[Gniezno]], posvečeno leta 1064, in ustanovil škofijo Plock. Ustanovil je [[Benediktinci|benediktinske]] samostane v [[Mogilno|Mogilnu]], [[Lublin]]u in [[Vroclav]]u in bil prvi poljski monarh, ki je koval lastne kovance v dovolj veliki količini, da so nadomesti tuje, ki so prevladovali med vladavinama prvih dveh poljskih kraljev. V Krakovu in Vroclavu je ustanovil kraljevi kovnici ter reformiral kovance, kar je v kraljevo blagajno prinašalo precejšnje prihodke. Vsa ta prizadevanja so imela velik vpliv na gospodarski in kulturni razvoj države. Po pisanju kronista [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] so ga v času njegovega vladanja imenovali "Largus" (poljsko "Szczodry", slovensko "Velikodušni"), saj je ustanovil številne cerkve in samostane po vsej Poljski. Vzdevek "Smeli" (poljsko Śmiały) je dobil šele v poznejši ''[[Kronika poljskih kraljev|Kroniki poljskih kraljev]]'', čeprav ga je zgodovinopisje 19. in 20. stoletja obravnavalo kot sodobnega. ==Vojvoda Poljske== Po smrti očeta Kazimirja leta 1058 je Boleslav II. kot najstarejši sin podedoval Velikopoljsko in Malopoljsko ter [[Mazovija|Mazoviško]], [[Pomerelija|Pomerelsko]] in [[Šlezija|Šlezijsko]] deželo. Njegova mlajša brata Vladislav Herman in Mješko sta postala guvernerja preostalih dežel. Mješko je umrl razmeroma zgodaj, leta 1065, in njegove posesti so prišle pod Boleslavovo oblast. Oče mu je zapustil stabilizirano državo. Boleslav II. je nadaljeval njegovo zunanjo politiko in poskušal obdati svoje kraljestvo z zavezniškimi kraljestvi, da bi se lahko upiral obsežnemu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] na zahodu. Prizadeval si je, da bi Poljska sčasoma mejila samo na zavezniške države. To je bil glavni razlog za njegove številne posege v tujini. V letih 1060–1063 je posredoval na [[Ogrska|Ogrskem]], da bi pomagal svojemu stricu, kralju [[Béla I. Ogrski|Béli I.]], v dednem sporu z nečakom Salomonom, ki ga je podpiral njegov svak, nemški kralj [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] Béla I. je leta 1061 s podporo poljskih čet uspel priti na ogrski prestol. Boleslavova proticesarska politika je povzročila spor s cesarjevo zaveznico [[Češka (zgodovinska dežela)|Vojvodino Češko]]. Spor je dosegel vrh, ko je češki vojvoda Vratistalv II. odklonil letno plačilo za Šlezijo in spodbudil češko plemstvo k uporu. Leta 1063 je Boleslav II. neuspešno oblegal Hradec nad Moravicí in bil prisiljen k umiku. Odnosi z Vratislavom so se kasneje uredili do te mere, da se je Vratislav II. poročil z Boleslavovo sestro Svetoslavo.<ref>Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Boleslaus II." . Encyclopædia Britannica. Vol. 4 (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 159.</ref> Ogrski kralj Béla I. je leta 1063 umrl. Boleslav II. ni mogel obraniti njegovega sina Géze I. pred nemškimi četami cesarja Henrika IV., ki je na ogrski prestol posedel Salomona. Leta 1069 so v Kijevski Rusiji strmoglavili velikega kneza Izjaslava I. in njegovo ženo, Boleslavovo teto Gertrudo. S posredovanjem poljske vojske sta se vrnila na oblast. Leta 1071 je Boleslav II. ponovno napadel Češko. Ker je zavrnil vsak poskus arbitraže kralja Henrika IV., je bil spor rešen s premirjem med sprtima stranema. Boleslav II. je prelomil sporazum in ponovno napadel Češko in zavrnil plačilo davka za Šlezijo Svetemu rimskemu cesarstvu. Henrik IV. se je pripravljal na pohod proti Poljski, vendar ga je prekinil zaradi upora na Saškem leta 1073. Zaradi posegov v ogrske, češke in kijevske notranje zadeve je Boleslav II. zanemaril poljske interese na [[Baltsko morje|baltski]] obali. Gdansko Pomorjansko je zato leta 1060 ali 1066 prekinilo svoje vezi s Poljskim kraljestvom.<ref name=ref3>''Poczet Krolow i Książat Polskich''. Park. Bielsko-Biała, 2005.</ref> ==Kralj Poljske== ko je Hildebrand Sovanski, nasprotnik nemškega kralja, leta 1073 postal [[papež Gregor VII.]], je Boleslav II. v njem videl naravnega zaveznika in začel izvajati papeževe reforme v nadškofiji Gniezno in se pogajati za pridobitev kraljevskega položaja. Spodbujal je nenehne upore na Saškem, zaradi katerih se je Henrik IV. umaknil iz te regije, a je kljub temu kmalu zatem leta 1075 v bitki pri Homburgu upor zatrl. Poljski kralj je izkoristil priložnost in skupaj s kijevskim velikim knezom [[Vladimir Monomah|Vladimirjem Monomahom]] napadel Henrikovega vazala [[Vratislav II. Češki|Vratislava II. Češkega]]. V zahvalo za podporo papežu med njegovim sporom o investituri v Svetem rimskem cesarstvu je Boleslav II. dobil poljsko kraljevo krono. V stolnici Gniezno ga je v prisotnosti papeškega legata na božični dan leta 1076 kronal nadškof Bogumil. Skesanje kralja Henrika IV. in njegovo romanje v Canosso leta 1077 je vključevalo tudi cesarsko priznanje kraljevega naslova Boleslava II. Boleslavov novi položaj in njegov ponos sta povzročila upor poljskih magnatov, ki so se bali, da je monarhija začela postajati premočna. ==Odstavitev in smrt== Leta 1077 so čete Boleslava II. pomagale priti na prestol dvema pretendentoma: [[Ladislav I. Ogrski|Ladislavu I. Ogrskemu]], drugemu sinu Béle I., in, že drugič, Izjaslavu KIjevskemu. Leta 1078 so poljske čete med vračanjem iz Ukrajine osvojile [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Spor s poljskimi plemiči je leta 1079 dosegel vrhunec v odprtem uporu, v katerem je bil Boleslav odstavljen in izgnan iz države. Okoliščine, ki so privedle do kraljevega izgona, so bile neposredno povezane s krakovskim škofom Stanislavom, ki je kralja izobčil zaradi njegove nezvestobe. Iz zgodovinskih zapisov<ref>Gallus Anonymus. Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum.</ref> je razvidno, da je bil škof Stanislav vpleten v zaroto opozicijskih mogotcev, ki so načrtovali odstranitev kralja in njegovo zamenjavo z bratom [[Vladislav Herman|Vladislavom Hermanom]]. Boleslav je škofa Stanislava enostransko razglasil za krivega izdaje. Gallus Anonimus je uporabil besedo "traditor", kar pomeni "izdajalec".<ref>Wincenty Kadlubek (med 1190 in 1208). ''Chronica seu originale regum et principum Poloniae''.</ref> Škof je zasebno in nato javno posvaril kralja, naj se pokesa zaradi prešuštva in drugih razvad, a se je Boleslav odločil za drugačno ravnanje: 11. aprila 1079 je med mašo napadel škofa Stanislava in ga ubil.<ref>[http://www.catholicherald.co.uk/news/2011/04/07/the-bishop-hacked-to-death-by-his-own-king/ "The Bishop Hacked to Death by His own King"].</ref> [[Slika:Ossiach Stiftskirche N-Wand Grabstätte des Polenkönigs Boleslaus II 22102016 5019.jpg|thumb|Domnevni Boleslavov grob v [[Osoje, Avstrija|Osojah]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]]] Boleslav II. je našel zatočišče na dvoru ogskega kralja Ladislava I., ki je vladal prav po zaslugi odstavljenega poljskega kralja.<ref name=ref3/> Po pisanju Gala Anonima je nato Boleslavovo zlobno ravnanje z ogrskimi gostitelji povzročilo njegovo prezgodnjo smrt: leta 1081 ali 1082 so ga umorili, verjetno z zastrupitvijo. Star je bil okoli 40 let. ==Osojska legenda== Priljubljena legenda pravi, da je Boleslav odšel v Rim prosit odpuščanja papeža Gregorja, ki mu je za pokoro naložil tavanje v osebi nemega skesanca. Na poletni večer leta 1082 je prispel v benediktinsko opatijo v [[Osoje, Avstrija|Osojah]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], kjer so ga sprejeli. V samostanu je opravljal vsa težka dela, dokler se ni spokoril in umrl. Ob obzidju Osoj je grobnica s podobo konja in napisom ''"Rex Boleslaus Polonie occisor sancti Stanislai Epi Cracoviensis"'' (''Boleslav, poljski kralj, morilec svetega Stanislava, krakovskega škofa''). Leta 1960 so po navodilih grofice Karoline Lanckorońske grobnico odprli in odkrili moške kosti ter ostanke poljskega viteškega oklepa iz 11. stoletja. Legenda je nastala več stoletij po kraljevi smrti. Prvi jo je omenil kronist Maciej Miechowita leta 1499. Kraljev grob se v resnici še vedno išče in ostaja neznan. Druga priljubljena hipoteza o usodi njegovih posmrtnih ostankov trdi, da so jih leta 1086 prenesli v benediktinsko opatijo Tyniec pri Krakovu. ==Zakonska zveza, otrok in spolna nagnjenja== Boleslav II. se je pred letom 1069 poročil z Višeslavo (umrla po 1089),<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/RUSSIA,%20Rurik.htm#VizeslavaSviatoslavnaMBoleslawIIPoland RUSSIA, Rurikids]</ref> hčerko velikega kijevskega kneza Svjatoslava II. in njegove prve žene KIlikije. Z njo je imel sina Mješka (1069 – 1089). Sodobni zgodovinarji pod vodstvom Oswalda Balzerja so leta 1895 ovrgli kijevsko poreklo in ime prve Boleslavove žene in postavili teorijo, da je bila njegova prva žena kraljica po imenu Agneza (Neža), katere osmrtnica je zapisana v Zwiefaltenu. Agneza je bila morda iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]].<ref>Tomasz Jurek. ''Agnes regina. W poszukiwaniu żony Bolesława Szczodrego''. "Roczniki Historyczne" LXXII, 2006. str. 95–104.</ref> Boleslava so zaradi odklanjanje poroke, saj je bil pri 25 letih še vedno samski, njegovi kritiki obtožili [[homoseksualnost]]i. Vodilni Jan Długosz ga je obtožil tudi [[Sodomija|sodomije]]. Obtožbe je verjetno motivirala politika. Boleslav je bil bolj verjetno biseksualec.<ref>{{cite book|author=B. Bielaszka−Podgórny|title= Grzech sodomski Bolesława Szczodrego w świetle "Roczników" Jana Długosza|publisher= Studia Historyczne |volume=61 |issue=2 /242 |pages= 21–36|year= 2018}}</ref><ref>{{citation|url=https://porady.sympatia.onet.pl/sympatia-radzi/tych-krolow-podejrzewano-ze-wola-mezczyzn-mogli-sie-oddawac-rozkoszom-pod-jednym/r4yc4dy|title=Tych królów podejrzewano, że wolą mężczyzn. Mogli się oddawać rozkoszom pod jednym warunkiem|author=Olga Steliga-Dykas|date=26. junij 2022|publisher=onet.pl}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|Diastija Pjasti||ok. 1043|2. ali 3. april|1081|}} {{s-reg}} {{succession box |before=[[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] |title=Vojvoda Poljske <br><small> od 1076 kralj </small>| years=1058–1079 | after=[[Vladislav I. Herman]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1040. letih]] [[Kategorija:Umrli v 1080. letih]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] af90n63epynt64tlyzww2si537im50b Uporabnik:Stebunik/peskovnik1 2 521149 5747538 5747487 2022-08-26T13:38:45Z Stebunik 55592 /* Bučka je pušeljc Dolenjske 59 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} ====== Stran je v pripravi, zato prosim ne popravljaj ničesar ====== sl https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Stebunik/peskovnik1&action=edit sh https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik/peskovnik11_-_sl-sh 03 Najnovejši razpored poglavij skrajšano in preurejeno =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – tukaj sem se tej morebitni podobnosti želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjevega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v Sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ==== Bratje in sestre 13 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialistične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. === Moja babica 14 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. ===Teta Hedvika 16 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odmrznitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeta Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} === Stric Ivan 20 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Stric Tinček 21 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. ==== Moja birma 22 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. === Osnovna šola 23 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal isti učitelj. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Srednja šola 26 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili vaščani. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimnazije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil nekdanji benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Predvojaška (pre)vzgoja 29 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Noviciat na Reki 30 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Bogoslovje 32 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je bogoslovec Igor poslal naslednje vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. ==== Zdravnik Anton Lisec 38 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katoliška Cerkev je učiteljica vere in morale. Ona trajno uči neločljivo povezanosti zakonskega združenja s spočetjem, pri čemur Bog daje dušo novemu človeku. Razlage so na razpolago v Katekizmu Katoliške Cerkve, v okrožnicah “Casti conubii” in “Humanae Vitae” ter dokumentu Kongregacije za verski nauk ”Donum Vitae”. Tako so smrtni grehi ne samo ubijanje nerojenega otroka, ampak tudi kontracepcija, sterilizacija in umetna oplodnja kot npr. v epruveti in inseminacija. – Slišimo, da se rodi manj kot 5 % otrok, spočetih v epruveti, a preostale pobijejo ali jih držijo žive, zmrznjene v hladilnikih. Otrok je torej Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. === Knjižničar v vojaški suknji 40 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. ====Odvračanje od poklica 42 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ==== V Prištini 43 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== Zadeva s knjigami 45 ==== Posebna razburljiva pa je bila zame zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri verske knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, – menda je bila od salezijanskega pisatelja Janeza Jenka. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini v zvezi s temi knjigami neka nevšečnost. Tukaj so imeli precej dobro založeno knjižnico. Prvič v življenju sem se lahko srečal z Dostojevskim; ker smo imeli časa na prodaj, sem prebral vsaj dve njegovi najbolj znani knjigi v srbohrvaščini: Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen. Vsekakor je knjižničar, ki je nabavljal primerne knjige, imel dober smisel za to, kaj je res nekaj vredno. Sam sem imel še nekaj svojih knjig in glede teh so nastopile določene težave. Verjetno je moj desetar opazil, da imam v omarici poleg postelje nekaj knjig; njihove naslove oziroma vsebino je najbrž z nekom pregledal, ker mu je bila verjetno sumljiva. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar ali nekaj podobnega, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Jaz pa sem bil – kot sem že prej omenil, da bi se za svojo pravico bil pripravljen bojevati in bi šel glede tega tudi do Tita, če bi bilo možno ali potrebno. Lahko bi rekel s Prešernom, da sem upal in se bal. Pa sem premagal strah – prvič v življenju zares – kot takrat, ko sem bil dežurni prav tu v Prištini, in sem hotel do kosila „preko reda“, da bi se vrnil pravočasno nazaj. Od zadaj pa me je tik pred ciljem zgrabil dežurni oficir, me poslal na začetek vrste s pripombo, da se javim na raport. Kaj takega se mi je zgodilo prvič in zato sem bil ves v strahu, kako se bo končalo. Vrnil sem se nazaj na dežurstvo – mislim da je bilo neko skladišče. Ko bi se pa moral javit, nisem odšel z dežurstva in sem nato pričakoval ves v strahu, kaj bo naslednega dne: pa se je vse srečno končalo, ni bilo nikakršnih posledic. Moj nadrejeni je na zadevo ali pozabil ali pa je ni hotel pogrevati, ker sem sicer bil „dober vojak“. Podoben strah me je spopadel tudi sedaj – pa tudi tokrat se je srečno končalo. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem res pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti; verjetno so iz vrhovnega štaba dobili Titov odgovor in navodila, kako naj v konkretnem primeru ravnajo. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: storil sem po svoji presoji. Eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita, tisti proti Kosovem polju, ki je bila popolnomo razdejana v NATO-vem bombardiranju 1999. leta. Pod njo stoječa dvonadstropna šola še zmeraj stoji, poleg nje pa je . Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. === Na Rudniku 46 === Rudnik se imenuje vzhodni del Ljubljane proti Dolenjski in je v času mojega delovanja pripadal občini Vič-Rudnik. Sama župnija pa obsega več naselij in na zahodu meji na salezijansko župnijo Rakovnik. V to župnijo sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta (1969-1972) poučevat verouk; župnik Štuhec mi je določil prvih pet razredov, medtem ko si je pridržal večje; prej je bil urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu, ki jih je preselil s svojim prihodom v Slovenijo, na Rakovnik. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši – pa tudi ne odrasli. Imeli pa so odličen odrasli pevski zbor, ki je pel redno pri nedeljski maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Z njimi je bilo lepo delo: zelo radi so gledali filmčke. Enkrat smo šli s fanti na izlet na Ig, kjer nas je župnik Egidij Dolinar počastil s koka-kolo. Z večjimi fanti smo igrali tudi nogomet, včasih proti Rakovničanom – skratka, bilo je živo in veselo. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – pa skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Tja sem večkrat hodil na obisk v upanju, da bom našel tudi tam kakega veroukarja, vendarle je bil uspeh neznaten. Tam mi je nekoč neka mati dveh otrok, katerih oče je bil miličnik, dejala: „Veste gospod, za vsakega človeka je ena opeka v bolnici in v ječi.“ Nisem si mislil, da se bo to deloma tudi na meni uresničilo; gotovo pa je malo ljudi, ki jim v življenju ni treba nikoli iti v bolnico. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušeni župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami: skozi spodnjo je odhajal mrzel zrak, a skozi gornjo prihajal topel zrak, da se je velik prostor lahko hitro ogrel, tudi še tako velika cerkev. Štuhec se je dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – je prišlo do proticerkvene usmeritve, ki je začela nagajati. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednika krščanskega tednika Družina Ivan Merlak zaradi tozadevnih nenadnih sprememb in omejitev svobodnega tiska pretresel hud stres. Glasilo občin Vič-Rudnik pa je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi. Tudi mene je bil nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi takih in podobnih javnih napadov se je moral umakniti na Opčine, kjer je tudi umrl. === Nova maša 47 === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Takrat sem napisal tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v noviciatu 1962 ob izletu z reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice /leto IV, 24. maja 1972, št. 2/ je objavil to pesnitev z naslovom »Potomci jo častijo« na naslovni strani glasila – ki ga je takrat urejal Stanis Kahne: {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo |- | <poem> Častili Živo predniki so v zmoti, postavili iz spoštovanja ji oltar; prišel je konec njihovi slepoti: aj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, noseč ljubezen – romarji v tihoti; na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati Kristusa želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v Marijo, Ki zbral za Mater si nebes jo je vladar; enako še potomci jo častijo. </poem> |} Če je bilo zame mašniško posvečenje dne 29. junija 1972 v celjski opatijski cerkvi – ko nas je 8 okoliških diakonov posvetil mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič – izredno lep in doživet dogodek, je bila nova maša bolj povezana z različnimi skrbmi in so se veselili pravzaprav bolj drugi kot jaz. #Prva skrb so bila povabila, ki jih je oblikoval sošolec Peter Požauko, čigar oče je bil arhitekt; tako da smo imeli vsi enaka, nekam modernistična rjavo-rdeče-barvna vabila. V takratnem pokoncilskem gledanju smo zaradi skromnosti želeli imeti novomašno slovesnost čim bolj skromno, s čim manj povabljenci, čeprav so bile v primeri z drugimi slovesnostmi – na primer s porokami – nove maše že prej sorazmerno skromne. Poleg tega pa slovesnosti navadno ni pripravljal novomašnik – saj niti ni imel nikakršnih sredstev v ta namen – ampak njegovi starši. Zato se je zataknilo že pri vabilih: ate so hoteli povabiti tudi nekaj naših sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal. Jaz pa sem želel povabiti vse naše sosede, čeprav je eden od njih bil zaveden partijec. To pa seveda ni nič vplivalo na to, da ne bi živeli v dobrem sosedstvu tudi s Pušnerji. Končno pa sem le popustil očetu, da je lahko povabil še nekaj daljnih sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal ne. Ker se vsi povabljeni niso odzvali, je ostalo še zadosti prostora. Na vabilu je bilo natisnjeno moje novomašno geslo, ki je najprej bilo: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). To so Jezusove besede, ki naj bi kazale na to, da je v pokoncilskem vrenju in zmedi vendarle Jezus prava pot mimo vseh zmot, ki so se takrat širile. Tako geslo pa se mi je zazdelo vendarle preveč dogmatično, zato sem na podobico dal drugo geslo, ki nagovarja širši krog ljudi in vliva upanje: »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu!« (Rim 8,28). To je bilo napisano tudi na podobicah ob srebrni maši: v Mužlji smo imeli podobico natisnjeno v slovenščini, madžarščini in srbohrvaščini. V Sloveniji pa so v Št.Ilju in na Bučki (Škocjanu) natisnili posebne slovenske podobice. Za zlato mašo sem ohranil isto, saj boljšega in bolj tolažljivega gesla, kot je Rim 8,28, res ne bi mogel izbrati niti zase niti za vernike. To je spodbuda in upanje v današnjih zmedenih časih, ko manjka zaupanja. #Druga zadeva je bila uta. Mi smo živeli sicer v tako imenovani »koči«, ki jo je priredil oče, ko sta se z mamo 1939 poročila a na njej je bila letnica 1940. »Pri ta zgornjih«, v »hiši« iz 1881, kot smo pravili, je namreč živela stara mama, dekla in hlapec, pa tudi strici in tete. ate so namreč imeli drevesnico, ki je niso mogli sami obdelovati. Pri hiši smo po vojni še vse pridelali sami: lan, pšenico, koruzo, proso, krompir, peso, repo – samo hmelja pri nas nikoli nismo imeli. Imeli pa smo zato nekaj drugega, a to je bila drevesnica, ki je občasno zaposlila veliko pomočnikov. Pri manjših delih smo tam pomagali tudi otroci. »Koča« je bila seveda premajhna, da bi se v njej lahko zbralo več gostov. »Ta zgornja« hiša – ki so jo zgradili na mestu starejše stavbe iz 1881, pa tudi ni bila zadosti velika. Zato so tam kuhali in pekli – pod to novo stavbo pa so napravili uto. danes najamejo za tako slovesnost gostilno ali posebno dvorano – takrat je bilo pa treba vse pripraviti doma – in potem vso posodo in druge sposojene stvari točno vrniti. Jaz seveda nisem imel niti pojma, kake stroške in sitnosti so imeli s tem starši. #Tretja zadeva je bil tako imenovani ceremonijer oziroma slovensko obredar. On je imel nalogo, da vodi vsa dela v zvezi s pripravo na novo mašo, pa seveda tudi samo novomašno slovesnost. Morda bi med bogoslovci našel koga, pa sem imel – sam ne vem, zakaj – več zaupanja v dva bogoslovca iz Šoštanja: Rudija Koželjnika in Jožeta Mencingerja. Šoštanjska fara je – zlasti pod župnikovanjem Jožeta Vesenjaka, ki je včasih maševal tudi v Št.Ilju – kar cvetela od duhovnih poklicev. Tisto leto sta imela novo mašo sedanji župnik in dekan Jože Pribožič ter mladinski duhovnik Vinko Potočnik. Ta dva sta na isti dan 2022, 26. Junija, imela skupaj v Šoštanju tudi zlato mašo. Ta fanta – bogoslovca iz fare Šoštanja – pa sta se res izkazala pri pripravah doma – saj mene ni bilo, kajti pred posvetitvijo smo imeli duhovne vaje na Mirnu, ki jih je vodil ravno Vesenjak. #Skoraj sem pozabil na Jakeca, kot smo ga klicali – Jakoba Bostnerja, ki je bil takrat bogoslovec. Sposoben kot je bil, se je ponudil, da bo prodajal mojo nedavno izšlo knjižico »Enkrat živimo«. Takrat je bil urednik Franc Štuhec; v upanju, da je bomo nekaj prodali pri novi maši, je tiskal več izvodov: pa mu je župnik prepovedal prodajo. Kaj je bilo vzrok – morda takratne oblasti niso dovolile – lepa prilika je bila zamujena in ostalo je precej izvodov neprodanih. #Pa še nekoga moram omeniti – tistega, ki bi moral imeti zlato mašo tudi letošnje leto, če bi jo dočakal, pa je 1985 leta umrl v prometni nesreči. Janez Ulaga je bil poznejši poklic. razumel se je na vse – in je bil dalj časa tudi vzgojitelj v Celovcu, nato pa v Želimljem. Bil je izredno družaben in ustrežljiv, pa tudi pijače se ni branil. Kaj pa je pravzaprav botrovalo tisti strahoti, je še danes skrivnost. Ni gotovo, vendar so nekateri pravili, da se tudi poprej pri vožnji ni držal strogo desno. Ni gotovo, ali je bila vzrok tisti hudi nesreči neprespanost, neprevidnost, nepravilna vožnja, gosta megla ali pa tretji vzrok – en novinec je v njej umrl, drugi pa je bil hudo poškodovan. Umrl je tudi sam voznik Janez Ulaga. Kar se pa tiče moje nove maše, mi nihče ne bi šel toliko na roke kot on. on je imel čudovit mašni plašč in so mu naredili po Plečnikovem načrtu tudi kelih. oboje je posodil tudi meni, in celo pridigar nama je bil isti: rojak iz Ponikve pri Žalcu – rektor Slovenika – dr. Maksimilijan Jézernik. Zato sem počakal z novo mašo: on je imel slovesnost 9. julija 1972, jaz pa naslednjo nedeljo – 16. julija. #Sama novomašna slovesnost. Župnik Anton Šaruga je prijavil procesijo, da smo mogli iti od doma v cerkev v procesiji. Z očetom pa sva šla k županu Nestlu Žganku, ki je bil nekdaj mizar, nato se je povzpel do županskega mesta. Imel je hišo čisto na samem, nad današnjo rdečo dvorano, da je imel pogled na Novo Velenje, ki so ga gradili za njegovega časa in nam je poleg mnogih dobrin prineslo tudi onesnaževanja okolja zaradi pretiranega izkopavanja Velenjskega rudnika, ki je oskrboval Šoštanjsko elektrarno – kakor tudi velik priliv delavcev z Juga. Pri tistem obisku smo se sicer lepo pogovarjali z Žgankom in njegovo ženo in ju je oče povabil na novo mašo. Tudi po njegovi zaslugi je dobilo Velenje pridevek Titovo, Tito pa naziv »trikratnega heroja«. Z županovim obiskom na novi maši pa seveda ni bilo nič. Tisto nedeljo dopoldne (slučajno ali namerno) je bilo veliko srečanje v Velenju in sosednjih vaseh – mislim, da je bilo nekakšno gasilsko srečanje in veselica. Kljub temu pa je bila mala šentiljska cerkev nabito polna. ==== Slovo od doma 49 ==== Slovo od doma je bilo čudovito lepo pripravljeno in tudi zelo ganljivo. Mama so imeli kratek, pa čudovito kleno sestavljen govor, ki sem ga ravno na dan 28. iii. 2022, ko sem tole sestavljal, slučajno našel v nekem koledarju Papirografike za 1965, kamor so mama vpisovali razne gospodarske dogodke, kot plačilo davkov, prodaja sadja in drevja, pa tudi osnutek za kako pesem. Cerkveni pevci so zapeli v slovo pesem “Oj hišica očetova”. Brat Blaž mi je izročil križ, ki ga je napravil isti umetnik iz Prekmurja, kot pa ga je napravil Mirku Zrimu, ki je bil doma nekje iz grada v SZ Prekmurju. Križ ni pobarvan ter je izrezljan iz rjavega lesa in ga imam še danes. niti ni bil ne vem kako drag. čudna zadeva je bila v tem, da je tisti umetnik med izdelovanjem križa po Mirkovih besedah baje hudo preklinjal. Moral bom moliti zanj, da mu Bog odpusti to nesmotrnost, saj je izdelek zelo lep. Nato je govoril oče, ki je dejal nekako takole: »Danes je tvoj dan slovesnosti in slavja. Podobno, ko je Jezus šel v Jeruzalem in je ljudstvo sekalo veje ter obleke razprostiralo pred njim, ko je jezdil na oslu. vzklikali so: 'Živel Jezus!' Tako ti tudi danes vsi kličejo: 'Živel Janez!' Pa bo prišel dan, ki bo podoben velikemu petku. Takrat je nahujskano ljudstvo vpilo: 'na križ z njim!' in tudi tebi bodo vpili: 'na križ z Janezom!' Zaupaj v Božjo pomoč in varstvo Marije Pomočnice tako tedaj, kadar te bodo slavili, kakor tudi tedaj, kadar te bodo obsojali. vedno išči le Božjo čast, pa boš nekoč prišel v nebeško slavo skupaj z dušami, ki si jih privedel k Jezusu, našemu odrešeniku.« Mama pa je svoj govor natipkala na svojem starem pisalnem stroju Underwood iz leta 1922 in je ostal natipkan na papirju vse do danes, ter sem ga – kot omenjeno – pred kratkim našel med njenimi beležkami. Po govoru sta me mati in oče pokrižala in blagoslovila, brat Blaž pa mi je izročil križ. Mama je govorila naslednje: Ljubi sin! Molitve neštetih rodov, do poslednje zdravamarije Tvojih starišev bodo uslišane danes, ko boš kot novomašnik stopil k božjemu oltarju! Molitve neštetih rodov, pravim in to ni prazna beseda! Tvoj prastric Aleksander je dejal nekoč svoji materi: »Ko bom jaz mašnik, bom pridigal tako, da se bo cerkev tresla!« Morebiti so bili takrat potrebni takšni pridigarji-gromovniki, ne vem. Ko je bil Aleksander v osmi gimnaziji, je zbolel. Bolan je ležal v podstrešni sobici. Strla ga je jetika, spremljevalka kmečkih študentov. Prihitel je po stopnicah in v veži omahnil materi v naročje: »Mama – umiram!« so bile njegove zadnje besede, ko je bruhnil kri - - - Ali ni bil ta poslednji vzdih molitev za novomašnika, za tistega, ki bo dočakal dan in uro, ki je njemu ni bilo dano dočakati! - - - Tvoja teta Ivanka je umrla za jetiko, ko je bila v četrti meščanski šoli. Želela je postati redovnica – šolska sestra. Ni ji bilo dano! Ali se niso vse njene molitve in žrtve zlivale v eno samo prošnjo: za nekoga, ki bo nastopil poslanstvo, ki ga sama ni mogla nastopiti! Ne pozabi, da so vsi Tvoji predniki kmetje, ljudje, ki so s trdim delom trgali skopi zemlji sadove iz neder – da so pridelovali kruh in vino, ki ga boš Ti spreminjal v Telo in Kri Gospodovo! Ne pozabi, da so Tvoji predniki poznali samo trdo delo, kristalno poštenje in so imeli v srcu zavest odgovornosti za svoja dejanja! Naj Te ne zmedejo krivi preroki, ki govorijo vélike besede – naj Te ne zanese mehkužni tok današnjega časa! Ne pústi se oblikovati čásu! – Ti moraš postati oblikovalec svojega časa! Ne boj se, da Ti bo to pretežko! Glej, v Tebi je izpolnjena in nad Tabo bdi molitev neštetih rodov, ki se ji danes pridružuje tudi molitev Tvojih bratov in sester, Tvojega očeta in matere! Vsi Te blagrujmo in veseli pričakujemo Tvoj novomašni blagoslov, želimo Ti vse dobro, posebno pa Ti vse dobro želi Tvoja mati. Da mamin govor malo razložim. Aleksander, ki so mu doma pravili Lekš, je študiral v gimnaziji na Ptuju, kjer je bil njegov stric ravnatelj. Zbolel je za jetiko, in je umrl materi v naročju. Pa ne le on: jetika je kosila in skoraj iztrebila Klemšetov rod. Za jetiko je umrl moj stric Tilek kot mlad fant. Za jetiko sta umrli teti Micka in Ivanka, ki je hotela postati šolska sestra. Za jetiko je umrl tudi moj stric Ivan leta 1946 in po njem sem dobil ime. Jetiko je imel kot otrok tudi moj stric in organist Tinček. Pozdravil se je, ko ga je škof šestletnega birmal in je dočakal najvišjo starost v rodovini – 93 let! Za jetiko so bolehali tudi naš ate Anton kot otrok. Pa se je nekako zazdravila, in so zaradi svojega zdravega načina življenja – niso pili skoraj nič alkohola, niso kadili, pridno delali in skromno jedli – tudi lepo starost dočakali: častitljivih 86 let. Govorilo se je, da bodo Klemšetovi izumrli – pa se je očetu Antonu – ki se je poročil z 32 leti, in materi Mariji Gojerjevi, rojeni Brenčič, ki se je poročila dvajsetletna – rodilo kar devet otrok, samih jelenov in košut! Zato je omemba Lekša, ki je umirajoč za jetiko bruhnil kri, delovala še bolj presunljivo. Takrat so rodovi in rodovi iskali uspešno zdravilo zoper jetiko, ki je pokončavala večinoma mlade ljudi, a ga ni bilo vse do odkritja streptomicina in drugih antibiotikov (protivnetov). Danes pa množice protestirajo zoper cepljenje proti koroni, namesto da bi bile hvaležne za celo več vrst cepiva, ki bi jih edino moglo obvarovati smrti ali težke oblike bolezni. To je tista mehkužnost in zaničevanje življenja, ki se kaže tudi v lahkotnem sprejemanju življenju sovražne miselnosti s sprejemanjem splava, spirale in drugih protispočetnih sredstev: na to so cikale mamine besede o mehkužnosti, saj je začela »tabletka« proti spočetju svojo zmagovito-smrtonosno pot nedavno tega, torej leta 1960 – in so jo na široko sprejemali ne le neverniki, ampak tudi verniki. Župnik Anton Šaruga je bil sposoben organizator. Tako mu je uspelo obnoviti staro baročno cerkev, ki so v njej odkrili tudi gotske prvine. dejal je, da bi se bila tisto zimo streha gotovo podrla, tako je bilo vse strohnelo. Poleg tega je dal nabaviti srednji in veliki zvon, ki ju je vzela že prva svetovna vojna in smo potem imeli samo najmanjši zvon. Zvonova imata tako čudovit zven – je dejal, da so noter pomešali pri Feralitu v Žalcu tudi nekaj srebra; otroke je čudovito pripravil, da so pred vhodom v cerkev izrekli pozdrav novomašniku. === Cerknica 51 === Najprej, ko sem prišel v Cerknico, sem dobil po pošti vabilo, naj pristopim v Ciril-Metodovsko društvo katoliških duhovnikov. To je bilo društvo, ki naj bi bilo kot nasprotje škofom v imenu državi (bolj) zvestih duhovnikov. Pomota je bila v tem, da so vanj vstopali odlični duhovniki samo zato, da so lahko v miru opravljali svojo službo. Tako so bili v njem skoraj vsi profesorji na Teološki fakulteti, potem Jože Vesenjak – ki je bil takrat župnik v Šoštanju, pozneje spiritual, pa salezijanski pridigar misijonov Franc Mihelčič, in še nekaj drugih – eden bolj goreč od drugega. To pomeni, da komunistična zamisel ni naletela na plodno tlo, saj so ti kot društvo lahko izdajali tudi odlične veroučne knjige, v miru pridigali in opravljali druge dušnopastirske dolžnosti ter zbirali mladino, obenem pa bili zvesti škofom in papežu včasih še bolj od drugih duhovnikov. Jaz o tem društvu nisem imel dobrega mnenja že iz bogoslovja in sem napisal na kuverto: »Nazaj, ne sprejme!« Ko je nastopil službo 1978 novi papež Janez Pavel II., je takoj obsodil taka društva, češ da razdirajo Cerkev in eden od prvih, ki je javno iz njega izstopil, je bil Jože Vesenjak. Druga zadeva, ki so jo začeli počenjati po Titovem pismu, je bilo motenje pogrebov. Pri enem od pogrebov – šli smo mimo kapelice blizu Loškega proti župnijski cerkvi. Kot navadno sta ob meni šla ministranta, naprej pa je šel večji ministrant s križem. Pa sta se kar med pogrebom vrinila dva komunista z zastavo, stopila pred križ in fanta križonosca nagnala nazaj k meni. Fant je prišel k meni, in rekel, da sta ga onadva nagnala. Poslal sem ga nazaj na čelo sprevoda, saj je od zmeraj bila navada, da križ gre naprej. Pa sta ga onadva spet nagnala nazaj. Tedaj sem rekel fantu: »Ti hodi kar tukaj pred menoj. Pred venci pa naj hodita onadva. Čeprav bi po stari navadi moral ti hoditi spredaj, se ne bomo igrali pri pogrebu politike kot oni, zlasti iz spoštovanja do pokojnega in do sorodnikov.« Tako je tudi bilo, in odslej vedno, da je naprej hodil eden ali dva možakarja s slovensko zastavo. Meni se je to zdelo za malo, ampak sem si mislil, da nima smisla zganjati cirkusa, kot ga komunisti, zlasti ne na pogrebih. In okoliščine so pokazale, da sem imel prav. Takratna oblast je poskušala vriniti nošenje državne zastave z rdečo zvezdo tudi pri pogrebih na Hrvaškem, in sicer so začeli v Medmurju. Pa so župniki vprašali takratnega zagrebškega nadškofa in kardinala Franja Kuharića, kako naj ravnajo, in on je nedvoumno razsodil: „Pri pogrebih, ki jih vodi katoliški duhovnik, gre križ naprej kot doslej in tam zastava nima kaj iskati. Če hočejo imeti zastavo, pa duhovnik ne bo prišel na pogreb. Prepovedujem, da bi duhovnik spremljal pogreb, če ni križ na čelu in če je na pogrebu zastava.“ In je bil takoj mir ter ni bilo več poskusov motenja katoliških pogrebov. V Cerknici so mi v najlepšem spominu ostali otroci. Tudi tukaj je imel starejše razrede župnik – pozneje je postal tudi dekan – Jože Pungerčar; nižje razrede do vključno šestega sem pa poučeval večinoma jaz, nekaj pa tudi sestra organistinja gospa Justina. Razredi so bili številni in otroci so skoraj vsi redno prihajali k verouku. Še danes se čudim, kako je bilo mogoče, da so bili tudi v šestem razredu prav vsi otroci izredno mirni in pridni ter pazljivo sledili verouku. Poznalo se je, da so dolga leta spadali pod samostan Bistra. Med ljudmi je bil znan rek: „Pod opatovo palico se kmetom dobro godi;“ in še danes se pozna neko posebno spoštovanje do Cerkve in duhovnikov. ==== Okrog bolnikov 52 ==== Moj predhodnik kaplan je menda ponočeval, pa je tudi meni župnik strogo prepovedal večerne izhode, kar sem mu pa zameril in nisem šel niti tedaj, ko so me enkrat klicali k bolniku; to seveda ni bilo v redu. Ko sem bil nekoč v Martinjaku za prvi petek na obisku bolnikov, so mi rekli, da je razen tiste, ki smo jo redno obiskovali, bolna tudi ena druga gospa. Ko sem jo obiskal in ji predložil prejem zakramentom, je rekla, da jih ne potrebuje ker da še ne misli umret. To je tisto vraževerje, češ da bo človek umrl, če ga obišče duhovnik. Pritožila se je celo župniku. Kmalu potem jo je kap in ne vem, ali jo je duhovnik, ki so ga poklicali domači, še našel živo. V Cerknici sicer so otroci radi gledali filmčke. Imel sem dobro ekipo mladih, ki so brali besedila, vmes pa je igrala glasba s plošč – kar je zelo lahko uskladiti z besedilom, ko iglo premakneš na želeno mesto. Poleg tega smo pripravili tudi Miklavža, po Gržinčičevi opereti »Miklavž prihaja« - in je bilo veliko zanimanje. Že v noviciatu sem skupaj z nekaterimi drugimi novinci prosil za misijone; to prošnjo sem ponovil sedaj. Namesto v misijone pa so me predstojniki poslali v Beograd – kjer pa je delo čisto drugačno. Po novi maši sem v domači vasi obiskal vse težje bolnike in starejše. To sem delal brez poziva, saj dobri pastir po Jezusovih besedah sam išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde, jo zadene na rame in odnese nazaj k čredi. Poleg tega na Rudniku – sicer blagi župnik Štuhec – ni odobril cerkvenega pogreba tistim, ki so umrli neprevideni ali pa so zavrnili svete zakramente. Tedaj sem sklenil, da bom jaz bolj obiskoval bolnike od njega, in jih vsekakor vse nagovoril, da prejmejo zakramente in se spravijo z Bogom. Sedaj pa včasih iz različnih razlogov nisem šel niti tedaj ne, ko so me klicali. Tisto leto sem še obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani – šesti letnik. nato sem vpisal tudi magisterij in vse izpite v redu opravil. Mislim sem iti naprej študirat dogmatiko. vozil sem se z avtobusom, saj za avto še nisem imel izpita. Ko sem se vračal – včasih tudi po avtocesti – sem obiskal teto Cilko v domu onemoglih na Vrhniki. Hudo pa me je pretresla smrt mladega fanta – bivšega ministranta. Končal je osnovno šolo. Tudi to nedeljo so delali – menda so podirali staro in zidali novo hišo. To ni bil osamljen primer: gospod Pungerčar je pravil, da se je podobno godilo tudi na Peščenku. Mož in žena sta vsako nedeljo delala in nista utegnila k maši – obenem pa sta se hudo prepirala. Ko je bila končno hiša zgrajena, sta se – ločila. Že star pregovor pravi, da nedeljsko delo ni blagoslovljeno. Ta fant je torej pri podiranju hiše naletel na nek železen predmet in tolkel po njem: pa je bila to bomba iz druge svetovne vojne in je eksplodirala ter ga hudo poškodovala. Ravno smo končali deseto mašo, ko je rešilec peljal poleg župnišča mimo cerkve do ambulante. Jaz sem poslal nekega ministranta, naj gre pogledat, kaj je na stvari in naj mi pride povedat. Seveda je fant šel pogledat, ni mi pa prišel javit in sem mislil, da zadeva ni tako huda. Pa je zadeva le bila huda, da hujša ni mogla biti. Takoj iz ambulante so po pregledu fanta odpeljali proti Ljubljani, a je izdihnil že v Podskrajniku. Naneslo je, da sem ga ravno jaz moral pokopavati. Bilo mi je hudo – in čeprav je bil razmesarjen, je bilo njegovo čelo nepoškodovano. Mislil sem si, da bi ga bil vendarle lahko mazilil – na tisto zdravo čelo. Menim pa, da je to bil z moje strani le neke vrste zakrament – maziljenje želje – saj sem ga želel maziliti. Podobno lahko bolnik ali domači obudijo popolno kesanje in željo po svetih zakramentih, kadar nimajo možnosti, da bi jih stvarno prejeli. To se je dogajalo zlasti v izrednih okoliščinah, ko je na primer razsajala potuhnjena korona. Ko smo že pri nedeljskem delu, bi omenil še usodo mladega fanta iz Boke - . Eden od staršev – mislim da oče – je bil potomec hrvaških plemičev iz Turopolja. 1801 se je namreč v Boko naselilo več številnih hrvaških družin; da bi zadržali plemstvo, ki bi jim ga pripadanje Vojni krajini odvzelo, so se preselili v Banat. Ta fant-edinec je k meni menda nekaj hodil k verouku, k maši pa nič. To nedeljo je zopet vozil traktor – kot po navadi brez izpita, saj ga zaradi mladosti ni mogel narediti. Naložil je drva ali neke hlode tam blizu obmejnega Šurjana. Da bi ga milica ne ustavila, ni peljal okrog po asfaltirani cesti, ampak po bližnjici. Čeprav je tam pravzaprav ravnina, so tudi ponekod grape in strminice. Na nekaj takega je zavozil, traktor se je prevrnil, tovor pa zvrnil na nesrečnega fanta – edinca! Starši so si sedaj celo življenje očitali, da so njegove smrti tudi oni krivi, ker so mu mladoletnemu dovolili nevarno delo in sicer brez izpita, zlasti pa, ker so tudi sami delali v nedeljo, ki je Gospodov dan in velja zanj zapoved: „Bodi ob nedeljah in praznikih pobožno pri sveti maši!“ Še danes bi mi bilo težko, da bi se srečal z njegovimi obupanimi starši, ki jih je pa verjetno žalost že zdavnaj spravila v grob. Lahko, da je bil še kak primer, ko kak vernik ni prejel zakramentov. V mladostni preprostosti sem si predstavljal to delo mnogo lažje – pa je vendarle bilo redno združeno z mnogimi nepredvidljivimi težavami in ovirami, ki jih včasih ne zna premagati bolnik ali umirajoči, včasih postavljajo najhujše ovire njegovi bližnji sorodniki, včasih pa je ovira na duhovnikovi strani. Izgleda pa, da hudič napne vse sile, da bi ne izpustil duše, ki se mu je pustila ujeti, iz svojih peklenskih krempljev, pa noče poslušati angela varuha, ki človeka nagiba k takemu koraku. „Kdor pa si je s hudičem dober, mu poplača s peklom.“ Zato sem sklenil, da vsekakor grem drugam, kjer bom lahko neovirano obiskoval bolne in potrebne po mili volji. V tem smislu mi je bila želja na Jugu res izpolnjena, čeprav so se zgrnile name zaradi drugačnih razmer druge ovire in težave in nikoli ne bi bil prosil predstojnikov za premestitev, če bi bil vnaprej vedel, da bom v nekaterih pogledih prišel z dežja pod kap. Ko pa gledam nazaj in se oziram na prehojeno pot, mi tega koraka ni žal, saj sem pomagal nekaterim dušam, med njimi tudi nekaterim duhovno zapuščenim Slovencem, da so našli pot nazaj do Boga; med njimi so bili tudi nekateri Cerkničani. Naslednji primer pa je druge vrste: ni iz Cerknice, ampak iz njene bližine. Ko sem nekoč šel nadomeščat župnika Vinkota Čampa (*12.v.1931 Zapotok, Sodražica m. 29.vi.1959) na Rakek, so mi ljudje pred mašo povedali, da se je zgodila prometna nesreča. Dva avta sta se zaletela ali med seboj a menda tudi v tisti nevarni drevored, ki stoji na desni strani od Unca do Rakeka. To je bilo čisto blizu cerkve, pa sem takoj odšel tja. Enega so že odpeljali v Ljubljano v bolnico, drugega so pa ravno nesli v rešilca. Jaz sem se sklonil k njemu in ga na čelu mazilil, saj je bil sicer nezavesten. Tam navzoči miličnik mi je dejal, naj se umaknem, kar sem tudi storil. Po maši sem se šel zanimat na njegov dom v Rakeku, kako je z njim. Žena je dejala, da je prispel v bolnico. Omenil sem ji, da je tam bivši cerkniški župnik Jakob Turšič, ki ga lahko obišče. Ona se mi je zahvalila. Ko sem se vrnil v Cerknico, je dejal župnik Jože, da je tam bila milica in da me mislijo prijavit. Jaz sem mislil, da se šali. Ko sem pa tega leta bil prestavljen v Beograd na Karaburmo, sem se začel privajati na tamkajšnje delo, ki je bilo pravzaprav čisto drugačno kot v Sloveniji. Na rakeško zadevo sem že čisto pozabil – vendar sem po nekaj mesecih res dobil poziv od sodnika za prekrške. Na svoje presenečenje sem takoj ugotovil, da v Beogradu ni ozkosti ali partijske zagrizenosti. Sodnik za prekrške je bil starejši, dobrodušen možakar, ki je prebral, kar je pisalo v prijavi iz Cerknice: -Blizu Rakeka se je zgodila prometna nesreča. Pri reševanju ponesrečenca se je vmešal duhovnik, ki je oviral policaja pri njegovem delu in se ni hotel na njegov ukaz umakniti. Pozneje je šel še nadlegovat ženo ponesrečenca in ji je rekel, da naj se dotični v bolnici spove, na kar se je zelo prestrašila. Ko je sodnik to prebral, mi je prijazno dejal: »To smo dobili iz Slovenije. Vi pa kar povejte, kako je bilo, bomo vse zapisali.« Tajnica je res vse zapisala natančno kakor sem povedal. »Tistega večera sem šel maševat na Rakek. Zvedel sem, da se je ponesrečil neki naš dober vernik (to sem si zmislil) in da želi, da ga obišče duhovnik. Takoj sem odšel tja, ker je bilo blizu cerkve in mu podelil sveto maziljenje, saj govoriti ni mogel, ker je bil v nezavesti. Miličnik mi je dejal, naj se umaknem in jaz ga nisem nič oviral, ampak sem se umaknil in odšel maševat. Po maši sem šel obiskat ženo od tistega ponesrečenca – stanovali so malo višje od cerkve. Dejal sem ji, da moža lahko obišče bolniški duhovnik, ki je bil tudi župnik v Cerknici. Ona se ni nič prestrašila, ampak se mi je še lepo zahvalila.« Ko sem to končal, sem odšel domov na Karaburmo. Čez nekaj časa je prispel odgovor iz Cerknice, da se postopek ustavi zaradi pomanjkanja dokazov. === „Črni prstan“ 54 === „Črni prstan“ – to ni nikakršna črna magija, ampak dobesedni prevod beograjske mestne četrti, ki še danes nosi ime Karaburma – kar je turška beseda in pomeni v prevodu Črni prstan. Drugo kaplansko mesto sem dobil torej v Beogradu, na najbolj vzhodnem delu – na Karaburmi. Župnik v Beogradu in dekan je bil takrat Herman Habič. Prej je bil župnik v osrednji škofijski župniji Kristusa Kralja na nekdanji ulici Krunski, v socializmu imenovani Proletarskih brigad št. 23. Škof Bukatko je tedaj ustanovil novo župnijo s 1. januarjen 1972 na Karaburmi, to je na zahodnem delu Beograda vse do reke Donave. Glede na področje je res bila velika, tudi glede na prebivavstvo: v resnici pa je bilo v njej katoličanov manj kot na kaki slovenski podružnici. Tako so se salezijanci – ki so več let lepo delovali v osrednji beograjski fari – preselili na periferijo. Nova župnija je bila sestavljena iz več delov: en del je dobila od fare svetega Antona Padovanskega na Bregalnički 14, na „Rdečem križu“ (bosanski frančiškani – Zvezdara in Mirijevo), en del pa od fare svetega Petra (hrvaško-slovenski jezuiti) – osrednji del Nove Karaburme ter staro Karaburmo, ki sega na vzgodu do Pančevskega mosta, nad katerim kraljuje rdeča stavba pravoslavnega bogoslovja in stadion OFK - Beograd. Ljudje pa so še vedno – kolikor jih je seveda hodilo k maši – a to je bila velika manjšina katoličanov – hodili redno v svoji prejšnji fari. Sveti Peter je bil na Makedonski 23, v strogem starem centru – in so vozili avtobusi čisto do tja in zato je bila ta cerkev vsem Beograjčanom zelo pri roki. Ko sem dobil premestitev, mi je moj novi župnik sporočil, da je tako nujno, da naj takoj pridem, in naj torej grem kar z letalom. Stvari s kovčkom sem poslal brzovozno z vlakom. Ker je bil na nedeljo, 7. septembra 1975 pogreb moje tete Cilke na Vrhniki, sem opravil še ta pogreb na pokopališču pri cerkvi svetega Pavla. Nato so me naši domači peljali na Brnik in sem se prvič v življenju peljal z letalom, ki je vozilo nad takratno Jugoslavijo kake dobre pol ure in smo zvečer okrog devetih prispeli v Beograd. Čakal sem na obljubljenega prevoznika, ki ga pa ni bilo in tako sem se vkrcal na zadnji avtobus, ki je peljal do cerkve svetega Marka. Tam sem pa naročil taksi – in prav sem napravil, kajti le taksist je takoj našel tisto malo uličico Pribojska 23 na stari Karaburmi, kjer je samevala v bregu nekdanja vila, napravljena 1960 za filmskega igralca Milivoja Živanovića (1900-1976) – v katero pa se on ni nikoli vselil; stavba je zaradi plazovitega področja in brez temeljev začela kmalu pokati. Nato je bila v njej indonezijska ambasada, pa še neko podjetje, in od tega so kupili hišo salezijanci. Zato sem začel takoj obiskovati bolnike. Nad kapelo je bil „dom pokretnih” na Plješevički 2, kak kilometer na vzhodu pa je bil na Diljski 2 „dom nepokretnih”. Spomnim se, da sem že prvo nedeljo in sicer takoj po maši šel v dom nepokretnih. Tam sem našel neko bolnico Marijo z Reke, ki je bila nepokretna; kljub temu je bila o vsem poučena, vse je živo spremljala in tako je vse vedela, kdo je v domu od katoličanov, kdo je umrl ali na novo prišel. Tako sem si takoj lahko ustvaril predstavo in načrt dela in mi je bila v prav veliko pomoč. Pri obiskovanju sem spoznal, da so bolniki na splošno zelo potrpežljivi in da jim je obisk duhovnika v veliko veselje in tolažbo. Izjema je bil le en brezverec, ki se nikakor ni mogel sprijazniti s svojo nezavidljivo usodo in je bil siten, zahteven ter ni maral duhovnika. Kolikor se spominjam, niso v vodstvu delali težav glede obiskov, čeprav gede duhovne oskrbe ni bilo še nič urejeno. Sploh sem dobil vtis, da je Beograd dokaj strpno in za vse vplive odprto mesto – takorekoč oaza demokracije, strpnosti in svobode – v primeri z drugimi deli Srbije in Vojvodine, kjer sem deloval pozneje. V zvezi z bolniki bi omenil tele prigode: Ko sem hodil v dom onemoglih – v dom pokretnih – je bila tam neka Ruža Raspudić iz Hercegovine. To je bila zelo pobožna in verna ženska, ki je prejemala zakramente vsak prvi petek in je tudi ona poznala vse katoličane in me obveščala, ter jih tudi pripravljala na prejem zakramentov. V njeni sobi je bila tudi neka ženska iz Šumadije. Bila je pravoslavka in ni prejemala zakramentov, vendar je bila pobožna; kadarkoli sem prišel na obisk, je jokala. Povedala pa je tudi vzrok: Imela je tri sinove in vsi so odšli na delo v Nemčijo – nanjo pa popolnoma pozabili. »Vse sem jim dala, oni pa zame zdaj na mojo starost nimajo časa!« je tarnala. Ni se zavedala, da je bila napaka ravno v tem, da jim je vse dala – seveda materialno, dokler je mogla. Za vzgojo je mnogo važnejše, da se vcepi v mlado srce nesebičnost: da mlademu človeku ne le dajemo, ampak ga učimo, da zna tudi on dajati drugim; tako se mladina nauči ne le sprejemati, ampak tudi dajati, po svetopisemsko: »Bolje je dajati kot prejemati« (Apd 20,35). Če bi mati naučila svoje otroke, da radi delijo z drugimi, reveži in dajejo za cerkvene potrebe, bi na starost znali deliti tudi s svojimi starši, ki jim sedaj (materialno) ne morejo več pomagati. Tisto reklo torej: »Moram dati svojim otrokom vse, česar jaz kot otrok nisem imel« - je torej popolnoma zgrešeno in prinaša polom vzgoje. Otrokom je marveč treba v srce vcepiti ljubezen do Boga in bližnjega, pa jih ne bo okužil najhujši virus – evro-virus – da evro postane in sredstvo in cilj! Zato je že blaženi Anton Martin Slomšek vedel: »Najlepša dota, ki jo lahko podarijo starši svojim otrokom, je sveta vera.« Začel sem torej obiskovati bolnike. Takrat v Beogradu še niso zaklepali vrat – vsepovsod so bila odklenjena. Danes zaklepajo vrata stavb povsod – ne le po Beogradu, tudi v Zrenjaninu, tudi v Velenju. Tako je bilo mogoče tudi v blokih in stolpnicah ugotoviti, kdo tu stanuje. In ni bilo nobene tajne: Napisana so bila imena vseh družinskih članov z letnicami njihovega rojstva, kakor seveda tudi številka stanovanja. Po priimkih in imenih sem hitro lahko sklepal na ljudi katoliškega izvora. Na ta način sem našel precej katoličanov; večina je obisk rada sprejela; nekateri od teh na novo odkritih vernikov so hodili k maši v sosednjo župnijo, največ k sv. Petru. Nekoč sem poleti proti večeru obiskal družino, ki je stanovala pod našo cerkvijo, na levi strani Vojvode Micka, nad tovarno Minel v skromnem zasebnem stanovanju. Ko se tako pogovarjamo, naenkrat pride milica in me odpelje na njihovo postajo – nekje v centru Beograda. Kmalu mi je postalo jasno, da so jih poklicali oziroma jih je poklical kdo od družinskih članov. To so mi miličarji takoj tudi povedali. Jaz pa sem dejal: »Jaz sem tukajšnji novi duhovnik, ki obiskuje bolnike. Naši verniki so mi povedali, da je v tej hiši en zelo pobožen katoličan, ki si želi obisk duhovnika, pa sem ga šel obiskat. Verjetno niso vsi tako pobožni, pa je morda koga motilo.« Na milici so imeli razumevanje za tako razlago in so me takoj izpustili. Blagoslov hiš ali obisk bolnikov je bil zelo olajšan zaradi podobne dejavnosti pri pravoslavnih, kjer je samo po sebi razumljivo, da pravoslavna družina »sveti vodico« in da zato pride duhovnik na dom: ne le enkrat, ampak kar trikrat na leto: o Božiču, o Veliki noči in za „slavo“. Tako je bilo takrat – medtem ko danes večinoma prinesejo kolač v cerkev, kjer ga blagoslovi duhovnik – oziroma blagoslovi »vodico«, s katero vmesijo »kolač«. To je bilo dovoljeno tudi po takratni razlagi ustave in zato glede tega niso delali preglavic, razen če je bil kak družinski član »zagrizen« in je zato duhovnik s svojim obiskom težko ustregel vsem članom. Seveda je bilo s takimi obiski veliko lažje v sorazmerno svobodomiselnem velemestu kot pa kje na podeželju, kjer so krajevni „močniki“ bili kot kak „kralj na Betajnovi“. ==== Jezuit si »prisluži« klofuto 56 ==== Nekoč je tako prišel Mirko Polgar, jezuitski (najprej kaplan, potem župnik) na obisk k neki beograjski družini. On je hodil okrog vedno v talarju. Jaz v talarju po družinah nikoli nisem hodil, večinoma pa sem imel kolar, pač glede na razmere. Ko Mirko pozvoni pri vratih, pride odpret mlad fant in pravi: »Kateri hudič je pa tebe prinesel?« Mirko mu ni ostal dolžan in je rekel: »Kateri me je prinesel, me bo tudi odnesel«. In se je obrnil in odšel. To je pripovedovala Angela Zorko, doma nekje od Rogaške Slatine, ki je vedela iz svoje prakse tudi drugo zgodbo. Takrat k bolnikom niso puščali duhovnikov, kot uradno niti poznenje ne. Ona pa je bila glavna sestra in je sporočila patru Polgarju, da na njenem oddelku leži hudo bolan katoličan, ki bi rad prejel svete zakramente. Prišel pa je v prav nerodnem času in mu je zato dejala, naj malo počaka na hodniku. Tedaj pa je prišla ravno vizita. Ona pa – energična kot je bila in da bi se zdelo, ko da nasprotuje obisku, se je obrnila k patru Mirku in mu prisolila zaušnico: »Ali ti nisem rekla, da se ne sme k bolniku.« In vizita je odšla naprej, ne da bi zdravniki kaj pripomnili. Po njihovem odhodu pa je patra Polgarja spustila k bolniku, da mu je lahko podelil svete zakramente. Pater Polgar pa je bil iskan spovednik. Ko je ležal naš svetniški salezijanski sobrat Franc Selak, ki je bil šofer na nunciaturi ter je umrl star komaj 49 let 27. marca 1977 v Želimljem – neozdravljivo bolan v zemunski bolnici, kjer so požrtvovalno delovale sestre križarice, so ga preprosto vprašale, katerega duhovnika si želi in on si je izvolil Mirka Polgarja. To je bilo zelo diplomatsko: niso ga vprašale, ali želi duhovnika, ampak naj si izbere kakšnega. On sicer ni bil tak – ampak se zgodi včasih, da kaka duhovna oseba zelo težko uredi svoje račune z Bogom in se zato ne smemo čuditi, če se to še pogosteje dogaja z ljudmi, ki živijo sredi posvetnega prahu. Sestre so pripovedovale pozneje, da je bil poprej nemiren in žalosten zaradi bolezni; po prejemu svetih zakramentov in duhovnikovi tolažbi pa se je popolnoma umiril in bil zopet vesel kot vedno. Takega so ga pozneje hvalili tudi naši želimeljski gojenci, ki so mu stregli in je tam preživel zadnje tedne kot zgled dobrega kristjana in redovnika. V mojem času (1975-78, 1982-84) na beograjskem področju še ni bilo torej poskrbljeno za duhovno oskrbo bolnikov. Zato sem vsako nedeljo šel na obisk k bolnikom v drugo bolnico, kar je bilo v Beogradu mogoče, ker so na različnih krajih in jih je bilo že takrat veliko. Anica Banova je povedala, da so imeli velike borbe z upravo neke bolnice tu v Beogradu, ker enemu od njenih sorodnikov niso dovolili obiska duhovnika. Čeprav je bila po ustavi veroizpoved svobodna, vendar te pravice pravoslavni v taki obliki niso izkoriščali, pa smo bili katoličani kot bele vrane. Po tistem incidentu, ko je bolnik umrl brez zakramentov – čeprav jih je želel prejeti – so Banovi napravili pritožbo na Tita, in potem je vsaj za nekaj časa bil pristop duhovnikov v bolnice olajšan. »Ta naš sorodnik je izboril možnost, da se lahko pokliče duhovnika k bolniku«. Ni pa bilo vedno lahko in to sem jaz sam najbolje izkusil. Da mi ne bi delali težav, sem obiskoval bolnike v različnih bolnicah ob različnem času in tako me niso mogli uloviti. Nekoč mi je na kaldrmi pred našo cerkvico neki udbaš- ki ga sicer nisem poznal, vendar mi je pokazal svojo izkaznico z opozorilom, da naj pazim, koga obiskujem. Kakih hujših posledic pa le ni bilo. Tudi po bolnicah so bili namreč seznami z bolniki in če sem slutil, da je katoličan, sem ga obiskal in vprašal, če želi zakramente. ==== Duhovnik na VMA 57 ==== Na ta način sem obiskal vse bolnišnice po starem Beogradu, pa tudi v Zemunu, na Bežanijski kosi – kjer je bil čisto nov in velikanski dom onemoglih, v stari in novi VMA. Prej je bila vojaška bolnica v stari VMA na Pasteurovi ulici. Ko je Vida Tomšičeva pregnala usmiljenke in druge sestre redovnice iz slovenskih bolnic, so šle reve iskat delo na Jug. In so jih kmalu lepo sprejeli: največ v tuberkuloznih dispanzerjih (Soko banja, Knez selo pri Nišu, Nikšić itd), kjer se jih je veliko okužilo in tudi umrlo. Sprejel jih je tudi načelnik VMA dr. Izidor Papo (1913-1996). On obstaja tudi anekdota: Sestre so dobile v bolnici tudi svojo kapelo, kjer so vsako jutro zgodaj opravljale svoje molitve. Med drugim so molile tudi »za svetog oca Papu«, kar so zdravniki razumeli kot da molijo za zdravnika Papa. On je prednici nekoč to omenil: »Jaz nimam nič proti temu, da molite zame – toda ne tako glasno, da vsi čujejo!« Pozneje so začeli graditi novo VMA na Banjici v Beogradu. Zanimivo, da na začetku ni bilo težav z obiski. Tako je bilo možno priti na obisk v času obiskov h kateremukoli bolniku. To sem jaz obilno izkoriščal, da sem obiskoval tamkajšnje bolnike in jih krepčal s svetimi zakramenti. Ta nova bolnica pa je bila najsodobnejša in so se odvijali postopki res kar po vojaško: so pravili, da kot po tekočem traku. Okrog 1982 sem v nedeljo šel skupaj z Benitom Stipčevićem – ki je bil doma iz Zadra in je z družino stanoval v Mirijevem; on je bil takrat predsednik župnijskega sveta na Karaburmi. Takrat je bila Jugoslavija še enotna in je prišel na pregled in zdravljenje neki njegov prijatelj – profesor iz Zadra. Bil je pobožen mož in je želel pred zahtevno in težko operacijo prejeti svete zakramente. Ni bilo nobene težave: prišla sva v času obiskov. Možakar je lahko prišel ven in tako smo se lahko pogovarjali. Pozneje so morali bolniki poslat posebno povabilo kakemu sorodniku, in sicer samo enemu – in je za duhovnika postal obisk skoraj nemogoč. To sem doživel, ko sem bil okrog leta 2010 na žegnanju v kraju Titel, kjer je zavetnica Marija Vnebovzeta. Po končanem kosilu, ki ga je pripravil župnik Franjo Lulić, sem se odpeljal k sestrični Pavli na Voždovac, Kumodraška 111, kjer je takrat stanovala s svojima sinovoma (mož je umrl že 1989 od infarkta). Ona je redno hodila k maši, od ustanovitve naprej pa je bila v okviru slovenskega društva Sava članica pevske skupine „Pojoča družba“. Tam sem dobil potrebna obvestila in sem se po telefonu dogovoril z dežurnim zdravnikom, da obiščem nekega bolnika iz Mužlje. To je bil mlad fant, moj nekdanji veroučenec, ki se je z motorjem zaletel v hišo in se hudo poškodoval, da so mu morali odstraniti vranico. Ko sem se pogovarjal s tistim zdravnikom, je dejal, da ni nobene težave za obisk; ko sem čez kake pol ure pa res prišel – takrat se je ravno vlila huda ploha in sem bil ves premočen pri hoji čez plato pred bolnico – pa je vprašal dežurni zdravnik (najbrže je bil že drugi), s kom sem govoril. Ker njegovega imena nisem zvedel, saj se dotični ni predstavil, ta novi ni dovolil obiska. Tako sem se z dolgim nosom vrnil nazaj v Mužljo in sem zastonj opravil tako dolgo pot od Titela in nazaj, vendar me je tolažila zavest, da sem vsaj poskušal; njegovo stanje pa se je kmalu izboljšalo – vendar se ne konča vsaka nesreča tako srečno. Tudi ta primer kaže na to, da lahko duhovnik obišče bolnika glede na dobro voljo odgovornih v posameznih bolnišnicah, saj niti sedaj ni omogočena in urejena v Srbiji redna duhovna oskrba bolnikov; glede na dobre odnose med Cerkvijo in državo bi to moralo biti nekaj samo po sebi umevnega; tega pa verjetno ne more doseči navaden duhovnik, ampak bi bil potrebno izvajanje dogovorjenih sporazumom med Vatikanom in Beogradom. Do takega dogovora na nižji ravni pa sploh še ni prišlo in zato bolniki od korone in drugih bolezni umirajo popolnoma zapuščeni od svojih znancev, prijateljev in sorodnikov; osamljeni pa tudi zaradi strahu pred okužbo, vrh vsega pa še duhovno zanemarjeni. Obiski v bolnicah po Srbiji so namreč prepovedani še zmeraj vsem ljudem, četudi bolnik ne leži na koronarnem oddelku. Odgovorni oziroma neodgovorni pa se niti ne trudijo, da bi omogočili vsaj obisk duhovnika, ki bi verniku prinesel duhovno okrepčilo in tolažbo, čeprav zakon to dovoljuje. Seveda je takrat vladal še komunizem, zlasti glede dušne oskrbe bolnikov. V Sloveniji so takrat že bili duhovniki v bolnišnicah, vsaj nekaterih. Po nekaterih pa jih ni bilo, in sem včasih šel sam na obisk h kakemu znancu. Tako na primer v Topolšico, v Slovenj Gradec, pa tudi v Celje ali Ljubljano. Največja ovira niso bili zdravniki ali sestre, ampak kak »bogaboječ« vernik, še bolj pa sorodniki ki so se praznoverno bali, da bo zaradi duhovnikovega obiska bolnik umrl. V resnici pa jih več in prej umrje zato, ker zavračajo Jezusa, ki ne prinaša smrti, ampak po svojih svetih zakramentih zdravje, milost in življenje, kar je pa najvažnejše – večno življenje. Predstojniki so me nato prestavili v Mužljo; baje so med verniki celo zbirali podpise za mojo vrnitev nazaj v Beograd, mi je pozneje pisala Markunova Rezka z Voždovca, ki je bila sicer doma z moje poznejše postojanke Bučke. === Niš 58 === Iz Beograda sem bil prestavljen v Niš. Odpotoval sem torej v veliko in obsežno župnijo v središču Srbije – v Niš. Če bi si bil lahko predstavljal, kam bom prišel, koliko bom imel težav in nevšečnosti, ne bi bil nikoli prosil za premestitev iz Beograda. V Nišu je bilo na splošno preganjanje vere veliko hujše kot v Beogradu, kjer so ljudje veliko bolj svobodno dihali in ravnali, kot drugod po Srbiji. Pravili so, da so miličniki celo brez razloga pretepali ljudi, ki so na primer sedeli v gostilni. Tako jih je baje – po pripovedovanju veroukarjev – skupil pošteno tudi moj predhodnik. Izredna pomoč pri pastorali pa so bile šolske sestre, ki so jih vsi spoštovali. Vendar so imele one dolgoletni spor glede hiše na Nazorjevi, iz katere niso mogle spraviti vsiljivca. Tam sem hodil obiskovat bolnike po območju velikem kot Slovenija: na jugu do Preševa, kjer je bila neka slovenska družina Grahli, na severu pa vse do takratnega Svetozareva (danes ima staro ime Jagodina) - in Kruševca, kjer je bilo takrat le malo družin. Pri teh obiskih me je vodila res le skrb, da bi obiskal naše vernike in jih okrepčal z zakramenti, pa tudi z verskim poukom. Moj predhodnik Anton Horvat je med počitnicami celo uspel, da je pripeljal veroukarje iz oddaljenih krajev, ter je zanje v niškem župnišču imel verouk, na koncu pa prvo obhajilo ali birmo. Obstajala je lepa veroučna mladinska skupina, ki je redno ob nedeljah prihajala k maši in verouku. Z njo sem jaz in pa sestra Ozana Gucić imela različne igre in prireditve. Za polnočnico smo pripravili recital s pesmimi in sporočili v hrvaščini, slovenščini in albanščini – kajti te tri jezike so govorili naši takratni niški verniki. Kmalu potem me je inšpektor Rudi Borštnik premestil v Slovenijo, in to je bilo previdnostno – tako sem se rešil raznih neprilik. Udba je namreč zasledovala in preganjala vse vernike – tudi pravoslavce v Gornjem Matejevcu, ki so ob slavi imeli veliko procesijo ali litijo. Skozi vinograde so šli tudi s traktorji, da bi duhovnik blagoslovil polja, vinograde in gozdove. Iz strahu pred množično udeležbo so oblastniki to procesijo prepovedali. Ljudje so pa kljub temu šli. Nato so jih zasliševali v Nišu. Kdor je tajil, so mu pokazali fotografijo, češ, da je tudi on tam bil – in so jih kaznovali. Skratka, pravo preganjanje vere. Kar se pa tiče človeško-ekumenskih stikov, so pa takrat v tistih železnih časih bili boljši, kot so danes, ko je vera svobodna, pa se grejo kot v politiki: »Ko je jači, taj kvači.« (Kdor je močnejši, ta grabi). Med drugim so brezbožniki preganjali tudi pravoslavne menihe in njihove pripravnike, ki so stanovali v samostanu nad Matejevcem. Jaz sem si pa bil dober z vsemi in mi je bilo žal, da sem moral to mesto zapustiti, čeprav je bilo polno skritih in očitih nevarnosti. Tam blizu je bila fakulteta, in smo se večkrat pogovarjali. Študentje medicine so dejali, da »pomagajo« svojim »devojkam«, če slučajno zanosijo. Oni sami opravijo splav – koliko je pa tega še drugje! Eden od njih mi je postavil uganko: »Kaka je razlika med padalom in kondomom?« in je odgovoril: »Če se predre padalo, je enega manj, če pa kondom, je enega več.« Jaz sem izkoristil priložnost, da sem jih poučil, da pred zakonom ne smejo imeti odnosov, pa potem ne bo strahu zaradi odnosov pred zakonom, ampak veselje v blagoslovljenem cerkevem zakonu, ko bodo sprejemali otroke in jih lepo vzgajali. Takrat smo se navadno vozili z vlakom, in sicer smo se vedno vozili v 2. razredu, ki pa je bil večkrat nabito poln. Ko smo se tako nekoč ponoči vozili iz Beograda proti Nišu, nas je bilo poln kupe. Neka ženska se mi je dobrikala, češ da sem ji simpatičen; nad nepričakovano ponudbo sem bil najprej tako presenečen, da nisem prišel do besede. Nato sem ji dejal: »Poznam veliko lepših punc od tebe.« Takoj se je užaljeno obrnila in začela osvajati mojega soseda. Ko pa se je vlak ustavil, sta izstopila in se v nekem kotu objemala. Pomislil sem, da ni bil prvi, ki ga je ta lahkomiselna Makedonka ujela in verjetno tudi okužila. Ko sem se pa vračal iz Niša proti Beogradu, je bilo v kupeju žalostno ozračje. Neki vojak se vračal nazaj v Slovenijo. Bil je na pogrebu svojega brata, ki se je smrtno ponesrečil ravno tedaj, ko se je poročal. Bilo je nekaj takega, da se je z avtom zaletel v neosvetljen konjski voz, ki je stal tam na cesti ponoči – ali obratno. Bil je hudo ranjen in so ga takoj odpeljali v bolnico. Tam je mladenič vpil: »Sestre, rešite me, jaz nočem umreti!« - pa so bile poškodbe prehude in mladi ženin je izdihnil na operacijski mizi. Ali pa je bila njegova duša pripravljena na to nepričakovano srečanje z Bogom? – Pomislil sem, da je večina tovrstnih srečanj nepričakovanih in da moramo torej na to srečanje biti vedno pripravljeni. Vsi smo pomilovali tega mladeniča, ki se nikakor ni mogel potolažiti ob tako hudi izgubi: šel bi na poroko – pa je prišel na pogreb! Kakor je divjalo protiversko preganjanje v Nišu v osemdesetih letih – tako se je Niš pokazal v čisto drugačni luči leta 2013, ko smo po celem svetu obhajali obletnico znamenitega Milanskega odloka, ki ga je izdal v Nišu rojeni cesar Konstantin Veliki. Ko smo končali srečanje na stadionu, na katerem je bila tudi državna delegacija s predsednikom Nikolićem na čelu in močna delegacija srbske pravoslavne cerkve, so si verniki našega avtobusa, kakor tudi tisti iz Sarajeva, želeli ogledati katoliško cerkev na Jugbogdanovi 1. In kaj se je zgodilo? Pot nam je kazal policijski avto s prižganimi signalnimi lučmi in so nas popeljali v samo ulico, čeprav je enosmerna in se vanjo ne bi smelo s te strani. Tempora mutantur - Časi se menjajo, hvala Bogu! ===Bučka je pušeljc Dolenjske 59 === {| class="wikitable" |- ! Prvo obhajilo na Bučki (7. VI. 1981; črkostih spesnil 26. V. 1981) |- | <poem> Davi zgodaj sem se zbudil – Nisem več zaprl oči In zelo sem se začudil: Mar pri nas se vse blešči? Davi vsi smo zgodaj vstali – Mrak ovijal je zemljo; Ker pa Jezus k nam prihaja, V srcih je bilo svetlo. Sonce z žarki je obsjalo Cerkev, hoste, Bučko vso In zvedavo spraševalo: »Mar odprto je nebo?« Res, odprta so nebesa, Božji Sin prihaja k nam: Na stežaj odprimo srca, Da ne bo prišel zaman! S čim najbolj razveselimo Bratje, sestre, Jezusa? Mar je on željan denarja, Mar se veseli zlata? Nekaj lepšega imamo: To so naša srčeca; Na jih, Jezus, tebi damo Biser dražji od zlata! </poem> |} »Bučka je pušeljc Dolenjske«, je dejal pokojni škof Stanislav Lenič. Res ima čudovito lego, prijetne vinograde, pa še bolj čudovite ljudi. Na Bučko sem prišel iz Niša, kjer sem bil le leto dni. Da omenim le bogoslužje. Takrat je v Nišu bilo še precej Slovencev – po moji oceni vsaj okrog četrtino vseh vernikov, ki so ostali tam še iz časov Stare Jugoslavije ali pa so jih Nemci preselili sem med drugo svetovno vojno. Organistkinja je bila sestra Ivona, Slovenka, ki je bila v Nišu pojem tudi zato, ker je bila izvedena v francoščini, tako, da je imela inštrukcije iz tega sicer dokaj težkega jezika. Slovenščine v bogoslužju ni bilo nič, imeli pa so vsaj pesmi. Na nekem posvetu župnijskega sveta pa so prinesli sklep, da je med mašo mogoče zapeti samo eno slovensko pesem – prej so pa po dve, in taka je bila navada tudi v večini beograjskih župnij. No – bili so še nekateri drugi nesporazumi in bil sem prestavljen na Bučko. Bučko so upravljali salezijanci iz župnije Škocjan na Dolenjskem z župnikom Jakobom Bostnerjem (ki so mu pravili kar Jakec) in kaplanom Andrejem Riglerjem, ki je bil odličen pevec. V Nišu je bil hud pritisk na katoliško Cerkev in njeno delovanje – pa tudi zoper pravoslavce – a zlasti na ločine, od katerih so bili najbolj dejavni adventisti. Glede tega je bilo ozračje v Sloveniji mnogo ugodnejše. Pritiska na Cerkev v tistem času ni bilo dosti čutiti, pravoslavcev v teh dveh farah pravzaprav ni bilo, ločinarjev ali sektašev pa tudi ne. Zanimivo je bilo tudi, kako so opravljali pogrebe. Ker so tudi iz Stare Bučke pokapali svoje rajne na pokopališču na Bučki, je tam šel križ naprej brez zastave. Medtem pa je pri pogrebih na Bučki bila obvezna tudi slovenska zastava – seveda z rdečo zvezdo v sredini – in križ je lahko šel šele za njo. To ni bila starodavna navada – vedno je bil na čelu križ brez kakršnekoli zastave. Po Titovem pismu 1972 su v Sloveniji v večini občin uvedli pogreb z nošenjem zastave, kar sem prvič doživel prav jaz v Cerknici. Pokopališče je bilo tik cerkve in je bilo takrat odvzeto cerkvi. Pogrebi pa so bili enaki in za ene in druge, saj ni bilo nobenega pogreba brez navzočnosti duhovnika in seveda pridnih ministrantov. Prvo obhajilo pa je pomenilo na Bučki res veliko slovesnost. Ko smo imeli pripravo, sem povabil na roditeljskem sestanku starše, naj prideta oba. Pa so prišle samo matere, kajti očetje so bili »bogaboječi« - in se niso upali izpostavljati. Prihodnje leto pa sem dejal na roditeljskem sestanku, da je lani izgledalo, da so vsi otroci sirote brez očetov, matere pa vdove brez mož, ker ni bilo nobenega v slovesnem sprevodu, ko so šli k prvem obhajilu iz župnišča. Pa je pomagalo: pri večini so sedaj poleg mater bili tudi očetje. Druga zadeva je bil blagoslov hiš. Doli na Jugu – tako v Beogradu kot v Nišu – je bila vsepovsod navada blagoslavljanja hiš, in sicer po prazniku Treh kraljev. Ko sem tako obiskoval bolnike, sem zvedel, da so imeli tudi na Bučki blagoslov hiš, in sicer pred ali med drugo svetovno vojno. Takrat, pred vojno, je blagoslavljal hiše župnik Frančič. Družine so se posvetile Srcu Jezusovemu in vsaka hiša je nabavila lepo podobo Srca Jezusovega. V zvezi s tem, da so se starejši te posvetitve še živo spominjali in jim je ostala v prav lepem spominu, sem oznanil za 1981. leto blagoslov hiš v župniji Bučka. Leta 1881 je bila namreč poslikana župnijska kapelica Jezusovega križanja levo pod bučensko cerkvijo, blizu hiše Komljančevih. Na njej so bile še tedaj lepe Cejeve freske. Na ta način sem lahko obiskal pravzaprav vse bučenske družine po vseh njenih naseljih. Lahko sem prišel v vsako družino, in se srečal z njenimi prebivalci. Na ta način sem lahko ugotovil, če je bil kje kak bolnik potreben zakramentov. Tukaj se mi je prvič zgodilo, da je kdo jokal ob moji prestavitvi – in to celo predšolska deklica! Glavna pevka Mimi pa je bila navdušena za zbiranje podpisov predstojnikom, da me pustijo na fari. Škoda, da sem jo gladko zavrnil – sem bil še preveč dosleden, da mora duhovnik vedno ubogati škofa, redovnik pa predstojnika. Ubogal bi seveda – morda bi pa prošnja le vplivala na odločitev. Nisem hotel biti tak, kot nekateri škofijski duhovniki, ki nimajo treh obljub kot mi redovniki: uboštva, čistosti in pokorščine – ampak imajo eno samo obljubo: da bodo ubogali škofa (predvsem glede premestitve) – pa še tega ne držijo! Otroci so takorekoč vsi obiskovali verouk, pa tudi glede porok ni bilo potrebno kaj urejati. Problem niso bile civilne poroke ali da bi živeli v zunajzakonski skupnosti, ampak veliko starih fantov, ki sploh niso bili poročeni. Dekleta so se raje poročala kam v dolino, pa je tako veliko fantov ostajalo neporočenih, ker ni bilo zadosti deklet in pa si pravzaprav niso vzeli časa za poroko in ustanavljanje družine, ker so kar naprej delali – največ na kmetiji. Nikjer med svojim dolgim pastirovanjem – morda le še v Beogradu – nisem zvedel toliko zanimivosti iz zgodovine Bučke in okolice, kot ravno na tej nekdaj duhovnikom tako nasprotni fari, ki pa je ravno pod komunizmom versko čudovito zacvetela. Glede bolnikov sem tu menda med vsemi drugimi postojankami imel največ uspehov – in sem videl, da bi mogel uspeti celo tam, kjer mi je spodletelo, če bi imel več vere in požrtvovalnosti. Pa ne le jaz, ampak tudi vsi drugi. Naj omenim še to, da mi je na Bučki tako ugajalo, da sem napisal v tistem času doslej še neobjavljeno povest iz življenja Bučke – godila se je leta 1930! Naslov te večinoma resnične pripovedi z okrog 150 stranmi je : »Kaj sem ti storil!« Ko sem jo ponudil Ognjišču, me je g. Čuk zavrnil, češ da bi bila dobra za v Salezijanski vestnik; tam je niso sprejeli – drugam pa je nisem poskušal. Stkana je iz življenjskih zgod tamkajšnjih prebivalcev. Bučka je bila ravno na meji med italijansko in nemško cono in je torej še bolj zanimiva. Če bi bil uspel, sem nameraval napisati trilogijo: prva pred vojno, druga med vojno in tretja po vojni - vse iz resničnih virov. Nekaj malega je omenjenega tudi tukaj.   ==== Škocjan 62 ==== Iz Niša sam došao u Škocjan u Dolenjskoj, gde sam zapravo najviše dušobrižnički radio na Bučki. U Škocjanu sam imao uglavnom nešto veronauke. U to vreme je tam v bližini – naročito oko Dobruše vasi – bivalo več ciganskih družin. Naj navedem kak dogodek iz njihovega verskega življenja. Pogovor je potekal takole. Prišla je k župniku Jakobu Bostnerju Brigita Brajdič, ki bi rada krstila otroka. „Kaj torej želiš, Brigita?” „Da bi krstila svojega otroka.” ”Kje pa je oče?” ”V zaporu.” ”Ali sta poročena?” ”Po cigansko.” (Torej niti civilno niti cerkveno). “Kje se je pa otrok rodil ? ” ”Pod smreko.” Ko pride njen čas, baje navadno gre rodit pod smreko. Naša mama pa nas devetero otrok ni rodila pod smreko, ampak doma. Hvala Bogu, da smo se vsi rodili živi in zdravi. Kdo je pa takrat hodil v bolnico? Saj še zavarovanja ni bilo za zasebne kmete. Babica je bila Škrjančeva teta – in je vse potekalo v redu. Podobno ciganske mamice redno rojevajo zdrave otroke. Vsak otrok je seveda največji Božji dar, ne glede na razmere, v katerih se rodi. Ko pa je prišel Brigitin mož iz zapora, je prišel k župniku Bostnerju, naj mu da kaj jesti; na marofu in hlevu je takrat letalo veliko golobov: „Daj mi goluba!“ mu je predložil. „Tvoj je, kar vzemi si ga!“ mu je odvrnil Jakec v šali. „Pa saj ga ne morem, ko je pa visoko na strehi.“ „Ravno v tem je problem,“ sta končala pogovor. V Boki v Banatu pa so zadevo hitro rešili. Ko se je na cerkvi nabralo veliko golobov in jih niso mogli poloviti, so namočili v žganje pšenico, ter jo potrosili pred cerkvijo. Kmalu so prileteli golobi, da bi jo pozobali: tri-štiri zrna, pa so bili že pijani in polovljeni… Ko je bil nekoč v Mužlji na obisku Joška Rašaj, sem ga vprašal, ali imajo Cigani res veliko otrok – kot vlada splošno prepričanje. Dejal je takole: »Če so verni, da; če pa niso verni, niso v načrtovanju družine nič bolj velikodušni od Gadžov.« (Gadže imenujejo Cigani vse, ki ne pripadajo njihovi skupnosti). Župnik Jakec je bil pravi faktotum - ezermester. Takrat se je toliko delalo na popravilih pri mnogih podružnicah, da verjetno že dolgo ne – in marsikaj je sam napravil. Pomagal je tudi pri popravilu strehe na bučenski cerkvi svetega Matija, kjer sem zapletena opravila vodil pravzaprav jaz. Takrat je v Jugoslaviji vsega primanjkovalo – pa niso mogli rezati dobruške opeke, s katero so pokrili cerkveno streho. Rezač sem končno našel nekje na Koroškem, mislim da na Prevaljah. Jaz sem v tistem času hodil poučevat verouk in imel vso duhovno oskrbo na Bučki. Ko smo začeli popravila, se je zganila cela bučenska fara – pa tudi škocjanska, od koder je bila odlična in strokovna ekipa tovrstnih delavcev. Razen vikenda sem pomagal pri dušnem pastirstvu tudi v obsežni škocjanski fari, ki ima mnogo naselij. Na Telče in Drušče pa je hodil Andrej Rigler, ki je bil odličen pevec in je nosil Telče zapisane v svojem srcu. Poprej je hodil tudi na Bučko in so ga povsod imeli radi. Po šoli sem imel nekoč verouk v Škocjanu za nekaj ciganskih otrok, od katerih je eden jokal – hodil pa je nekako v tretji razred. Pa ga vprašam, kaj ga je tako hudo potrlo, da joka, saj je že velik fant. Med hlipanjem je izdavil: »Učiteljica mi je rekla, da sem Cigan.« Komaj komaj sem ga potolažil. »Veš, zato ti ni treba biti žalosten. Jaz na primer poznam Cigane, ki so zelo dobri, delavni in pošteni ljudje; nekateri pa niso taki. so pa malomarni in slabi tudi med Slovenci. Pravzaprav sploh ni važno, katere narodnosti človek je, ampak kakšen je. Bog med ljudmi ne dela razlike; mi vsi smo kot ena velika Božja družina, in se moramo med seboj imeti radi, si pomagati – ne pa si nagajati.« Fantek je prenehal jokati in je vprašal: »Potem pa nič hudega, če sem Cigan?« »Seveda ni nič hudega, kajti Jezus ljubi vse stvari, najbolj pa nas ljudi in tudi mi moramo biti polni ljubezni do drugih. Ne smemo pa gledati na to, kakšne narodnosti ali vere ali položaja je kdo. Kdor tako dela, misli, da so ljudje ko konji, ki jim gledajo na zobe, preden jih kupijo. Mi vsi in vsak posameznik pa smo za Boga izredno dragoceni, ker imamo neumrljivo dušo, ki je poklicana v nebeško veselje. Kdor pa ljudi sovraži ali jih skrega med seboj, bo prišel v peklenski ogenj, če se ne bo pokesal in popravil.« Ne vem od kdaj se širi miselnost, da označuje beseda Cigan manjvrednega človeka. Jaz v življenju tega nikoli nisem občutil, niti ni tega najti v slovenskem ljudskem izročilu. Obstaja celo vrsta lepih in pretresljivih pesmi o Ciganih, ki so popolnoma enakopravni drugim narodom, čeprav imajo seveda tudi svoje posebne navade. Podobno so vključeni pravzaprav skoraj pri vseh balkanskih narodih v družbeno življenje, čeprav se marsikje oni sami osamijo. Ni pa tako v Bolgariji: tam sem na lastne oči videl visok zid, ki loči Cigane od Neciganov: ampak njihovo število je skoraj enako – in Bolgarov kot Ciganov! === Mužlja 63 === Mužlja je nekdaj bila samostojna občina – danes pa je mestna četrt glavnega mesta Banata, ki se imenuje Zrenjanin, nekdanji Veliki Bečkerek. Župnija Mužlja pa obsega dve mestni krajevni skupnosti: Mužlja in Sava Kovačević. K njej pripada tudi bivša samostojna župnija Ečka kot podružnica, pa tudi vasi Lukino selo, Stajićevo in Lukićevo – nekdanja nemška katoliška fara Sigmundfeld. Pod njeno soupravo spada tudi župnija Belo Blato. Ko sem prišel na Mali Šmaren, 8. septembra 1984 v Mužljo, sem tu našel marljivo pastoralno zavzeto skupino, ki je živo delovala zlasti na področju sodobnega verouka: župnik Štefan Zorko, kaplana pa Stanko Tratnjek in Srečko Golob, ki je bil za župnika v Boki in okoliških župnijah. Conditio sine qua (nujen pogoj) non je bila seveda madžarščina, ki je bila zame tabula rasa (nepopisana tabla). Tukaj delujoči salezijanci so se vsi dobro naučili madžarsko. Prvi župnik, ki je prišel v Mužljo 1965, je bil Jožef Tkalec. On – Slovenec iz Prekmurja – je hodil med vojno v madžarske šole in je zato znal odlično knjižni madžarski jezik. Drugi duhovniki iz Banata so se šolali večinoma v Djakovem ali Zagrebu, kjer je bil učni jezik hrvaščina in so se lahko šele pozneje izpopolnjevali v materinščini. Jaz pa o tem jeziku nisem imel pojma, saj ne spada v nobeno skupino od tistih, ki sem se jih učil doma ali v šoli: slovenščina, srbohrvaščina, angleščina, nemščina, italijanščina – potem pa mrtvi jeziki kot so latinščina, grščina in hebrejščina. Madžari pa so mi vseeno bili simpatični, saj jih s Slovenci druži ista prava katoliška vera, ljubijo cvetje in petje – prav ko moji rojaki. Ne da bi vedel, kako mi bo to koristilo, sem se že nekaj let prej v Beogradu naučil brati madžarsko, kar mi ni delalo nikakršnih težav – saj je tam bila kantorica Olga Malbašić, po materi Madžarka. Tako sem se naučil peti in igrati božično pesem „Az ige megtestesült Názáretben” (»Beseda se je učlovečila v Nazaretu«). Zapel in zaigral na klavirju – ki so ga imeli v sobi – sem jo neki naši vernici, ki je bila po poreklu Madžarka, vendar nihče od njenih sorodnikov ni znal niti besedice. Jaz tudi ne – vendar sem se potrudil, da bi jo razveselil za Božič. Mamica je bila tako ginjena, da je jokala – jaz pa seveda tudi vesel. Ko sem prišel torej v Mužljo, sem bral zasebno mašo v madžarščini cel teden – v nedeljo pa sem že maševal v Ečki in imel kratko pridigo. Pri tem mi je pomagala Márta Lukáts, ki je želela postati redovnica, a je zaradi bolezni niso sprejeli v samostan. Ostala je neporočena, delala v lekarni in si ob humanitarni krizi pridobila neminljive zasluge, ko je nesebično in časovno neomejeno delila zdravila vsem potrebnim – ne glede na vero ali narodnost – ki so jih dovažali prek Karitasa ali Maltežanov. Ko sem končal mašo, sem vprašal navzoče vernike – takrat jih je še dosti hodilo k maši: »Ali ste razumeli, kar sem vam povedal?« Odgovorili so: »Smo.« Jaz pa sem jim rekel srbohrvaško: »Jaz pa nisem ničesar razumel«. In to je bilo res: kadar so drugi govorili madžarsko, sem samo gledal in šele po treh mesecih začel razumevati posamezne besede in stavčne zveze, zlasti če so govorili počasi. Tega poglavja ne pišem, da bi hvalil sebe ali povzdignil našo skupnost, ampak da bi pokazal, da smo v najtežjih okoliščinah – ko bi nas predstojniki na prvi migljaj premestili v Slovenijo – vztrajali v nenormalnih vojnih in povojnih razmerah – ter delali dobro tukajšnjim ljudem, tudi ob podpori iz Slovenije. Tudi zato, ker se kak zmrduje in pravi: »Kaj pa delaš tam doli, na Jugu, pridi raje v Slovenijo!« Tisti ne razume, da je katoliška Cerkev vesoljna, tj. poslana za vse ljudi vseh časov. Naši namembniki so torej tisti, ki hočejo sprejeti Kristusovo veselo oznanilo ali pa kako pomoč, ne glede na vero, narodnost, raso ali položaj. ==== Boka 64 ==== Tu ne govorimo o znani Boki Kotorski, ampak o Boki v Banatu, imenovani tudi Hrvaška Boka. Ko sem prišel v Mužljo 1983, je bil v Boki in še drugih dveh župnijah župnik Srečko Golob. Jaz takorekoč nisem znal še čisto nič madžarsko; zato sem prvo šolsko leto začel učiti verouk v srbohrvaščini v Boki in njenih podružnicah. K temu pa je tu še župnija Jaša Tomić (Módos) in Neuzina (Nezsény). Če bi hotel opisati vse kraje in dogodivščine, bi bilo tega za cel roman. Omejil se bom le na najožji izbor. V Boko so naselili Hrvate s Turopolja leta 1801 in sicer 6 družin: Matanović, Filković, Ilijević, ki so bili plemiškega rodu. Marija Terezija je njihovo dediščino odstopila Vojni krajini. Omenim naj, da smo med drugim hodili maševat tudi v Konak, vsako drugo nedeljo v mesecu. Tam sta bila dva kantorja: bolgarski in madžarski; Donja, ki je stanoval tam poleg, pa je bil zvonar. Neko nedeljo po maši se mi je v prezbiteriju približala neka ciganka iz Konaka. Mislil sem, da se želi spovedati, ker je pokleknila pred mene. Poznal sem jo že od takrat, ko smo pozimi blagoslavljali hiše: nedavno jo je zapustil mož. Toda ni se imela namena spovedovati, ampak mi je rekla: »Mož me je zapustil; pokleknem pred vas in vas prosim, da me vzamete za ženo.« Če ne bi bilo to v cerkvi, bi se bil na glas zasmejal. Taka ponudba! Ali ženska ne ve, da sem se jaz – kot pravijo Srbi – kot redovnik že zdavnaj venčal s Cerkvijo. Če bi se bil mislil poročiti, bi se bil že zdavnaj – toda nisem iskal žene prav iz tega razloga, saj bi potem moral obrniti Jezusu hrbet, česar pa za nič na svetu ne bi storil. In če bi se res hotel poročiti, ne bi čakal toliko let – a v nobenem primeru se ne bi poročil s Ciganko, posebno še s tako, ki ji ni dosti mar za higijeno. To sem ji tudi brez dlake na jeziku takoj povedal: da sem jaz že od mladosti oddan in da bi ona lahko vedela, da se kaludžerji ne poročajo. Mislim, da sem prav ravnal, da sem ji olikano, vendar odločno takoj dal do znanja, da je moje srce oddano za celo življenje nebeškemu Ženinu. Naj torej raje računa na spravo s svojim možem. To omenjam zato, ker se nekatere duhovne osebe igrajo z ognjem: ne dajo enoznačnega jasnega odgovora in potem druga stran seveda živi v pričakovanju in iluzijah. ==== Slučaj Jaša Tomić 65 ==== Omenil bi še dogodek v Jaši Tomiću, nekdanem Modošu ob romunski meji. Februarja 1985 je bila huda zima. Stanko in Srečko sta bila na mirenskem tečaju, jaz pa sem maševal tisto nedeljo v Boki. Čez teden pa sem sklenil obiskati Modoš, kjer ni bilo blagoslova hiš že vsaj 40 let. Naslove sem dobil iz krstne in mrliške knjige. Dobil sem pa še pomočnika, ki me je vodil vsaj po Forštatu (Vorstadt – tedaj Partizanski put) na začetku Jaše. Drugi dan sva hodila po Slogini, kjer je bilo nekaj katoličanov. Pri eni hiši so dejali, da je njihov sin v partiji in da dela na krajevni skupnosti in da se starša zato bojita blagosloviti: »Včasih so starši ukazovali otrokom, danes pa je obratno«, sam komentiral njuno izjavo. Verjetno je to razkurilo sina, da mi je naslednjega dne postavil past: dva miličnika sta me nekaj ur čakala pri avtu. Ko sem s spremljevalcem Kovácsem prišel do tja, sem moral z njima na miličniško postajo v vasi. Tam so me zasliševali in mi odvzeli vse časopise, kar so jih našli v moji aktovki. Naslovov nisem imel notri, ampak sem jih pisal za posamezne ulice sproti na papir, ki ga pa niso našli. Nato so mi prepovedali hoditi okrog; jaz sem odvrnil, da je po ustavi vera in blagoslov hiš svobodna – pa na to niso imeli več pripomb. Ko sem odšel z milice brez vseh časopisov: Ognjišče, Glas koncila, Marija, Zvonik, - pa tudi nekaj koledarjev so mi vzeli – sem nadaljeval obiske tam, kjer sem jih začel. V Jaši je sploh bila huda gonja proti katoliški Cerkvi. Še 1987. so z razglasa v šoli naročali učencem, da ne smejo v cerkev – pa jih res ni bilo nikoli. Prihajali so samo Cigani iz Čerge, ker jim v šoli niso branili, saj pa oni niso niti hodili v šolo. Tako sem lahko imel zanje verouk in neko nedeljo smo jih krstili celo 12: od najmanjšega do največjega. Ta dogodek sem popisal in ga poslal v Glas koncila, ki ga je takoj objavil pod naslovom: »Slučaj Jaša Tomić« in je izzvenelo v misel, češ da v Srbiji ni verske svobode. Če nekaj časa so me poklicali na pogovor. Neki šepavi udbaš mi je očital, zakaj sem to objavil v časopisu in s tem dajem deželo v slabo luč pred svetom. Jaz pa sem mu ročno odgovoril, da ne postavljam jaz dežele v slabo luč, ampak tisti, ki ovirajo z ustavo zajamčeno versko svobodo. Nato mi je dejal, da jaz ne bi smel kar tako obiskovati vernikov, pa sem mu tudi postregel s primernim besedilom. Takrat smo čutili, da se kljub nekaterim neljubim spremembam vendarle vedno bolj odpira možnost svobodnega izpovedovanja vere. In tako je bil to moj poslednji zagovor zaradi kakega verskega dejanja. Kako napeto ozračje je bilo v Modošu, kaže tudi naslednji dogodek. Župnik Srečko je nekoč fotografiral cerkev v Jaši Tomiću. Kmalu nato so ga klicali na odgovornost, ker je slikal »objekt«. On se je zagovarjal, da je slikal svojo cerkev in vprašal, če je to prepovedano. Na to mu niso znali odgovoriti in so ga pustili domov. ==== Humanitarna pomoč 66 ==== Kaj vse sva midva z našim takratnim župnikom Stankom Tratnjekom podvzela, da bi lahko spravila zdravila varno čez mejo, ve samo ljubi Bog. Danes bi lahko mirno rekel, da sem imel več sreče ko pameti. Nisem poznal tozadevnih predpisov v različnih državah, skozi katere smo potovali in prenašali tako občutljiv tovor – za nekatere reči pa sploh ni bilo predpisov – in smo se tako mi kot cariniki prilagajali razmeram. Navadno je bilo tako: ko smo enkrat pripeljali zdravila čez mejo v Vojvodino, ni bilo več težav. Morali pa smo se seveda priglasiti v zrenjaninski carinarnici. Podjetje Tranšped, pri katerem je delala tudi požrtvovalna sestra zrenjaninskega župnika prelata Jenőja Tietzeja Valika (1945-2010), pa tudi mužljanska zakonca Peter in Mira Mezei – ima pri tem neprecenljive zasluge. Predpisi pa so postajali vse bolj togi in strogi tudi v Srbiji, in na kraju ni bilo mogoče več uvažati na naslov Karitasa. Jaz za to spremembo seveda nisem vedel in ko sem tako nekoč zopet pripeljal cel avto zdravil za carinski pregled, mi je uslužbenec dejal: »Ker ne morete uvoziti, se raje odrecite zdravilom v korist države;« sem vzrojil: »Nisem se nikoli odrekel zdravil pod Miloševićem, pa se ne bom niti pod Tadićem« (to je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po Miloševićem padcu 5. oktobra 2000). Ne vem, kako bi se bila zadeva končala, ampak prav tedaj je v neki zadevi prišel v zrenjaninsko carinarnico predsednik Maltežanov dr. György Szőlősi (1939-1909) – in se vljudno ponudil: „Če ne morete uvoziti za Karitas, pa uvozite za Suvereni malteški red.” Tako je tudi bilo: oni so imeli dovoljenje za uvoz humanitarne pomoči. Zdravila so morali poslati na pregled v Beograd; ko so jih dobili nazaj, so vsa odstopili nam v Mužlji, da smo jih mogli razdeliti med bolnike. Na začetku krize je zadostoval podpis zdravnika, ki je potrjeval, da so zdravila res za Karitas. Tega je rada dala dr. Agi Hallmai (1951), naša požrtvovalna mužljanska zdravnica. Drugače sicer v redu, vendar si doktor Dénes ni upal dati podpisa. Med drugim smo oddajali zdravila tudi zrenjaninski bolnici, ker je embargo in sankcije prizadel tudi nje. To je povzročilo tudi pomanjkanje bencina; mesečno smo dobivali bone za 20 litrov. Ko sem nekoč ravno prihajal iz carinarnice, sem imel med drugim tudi lepo pošiljko Krkinega azitromicina (sumameda). Miličnik Milan Udovčić iz Mužlje, ki mi je dal bon, je hudo kašljal in dejal, da ima vnetje grla in še sladkorno, pa ne more nikjer do zdravil. »Jaz pa imam obojnega in vam bom dal, kolikor potrebujete.« Bil je iz Mužlje – in mi je ostal do konca življenja hvaležen. Z uvozom zdravil sem začel jaz – nato je sledil Karitas in Malteški vitezi, ki so včasih uspeli uvoziti cele kamione hrane, zdravil ali drugih potrebščin, ki so jih delili vsem potrebnim ljudem ne glede na vero ali narodnost in ne glede na neštevilne težave, ki so jim postavljale na pot. Na pomoč je prišla ne le dr. Piroška iz Mužlje, ampak tudi zdravniki iz splošne bolnice v Zrenjaninu kot onkolog Pál Babinszki, ki sem mu prevajal navodila iz tujih jezikov. Kadar smo potem zaradi stiske s časom morali deliti v nedeljo, je redno prisostvoval sveti maši. Žal je kmalu potem dobil tumor na pljučih, bil operiran in kmalu umrl; kot onkolog-specialist je dobro poznal to zahrbtno bolezen. Po operaciji mi je zaupal, da je že pred 15 leti opustil kajenje. »Posledic ni mogoče odpraviti – nekaj vedno ostane in tisto je greblo po pljučih, dokler se ni izcimil rak. Odrezali so mi pol pljuč.« Operacija je sicer uspela: vendar pol pljuč ni moglo oskrbovati tako močne postave z dovolj kisika. Zato je bil prepričan, da je kajenje škodljivo in da ni treba kaditi: kdor pa je že začel, naj preneha čimprej – kajti posledice so lahko usodne: ko bi mlad človek ravno lahko užival družinsko življenje, ga nenadoma odnese ta potuhnjena bolezen. Pri prenašanju zdravil iz Slovenije na Madžarsko nam je nesebično pomagal takratni lendavski župnik Jožef Bernád (1942, domačin iz kraja Pince) tudi, ko je že bil v pokoju, kakor tudi oba župnika na madžarski strani: lentijski župnik in dekan Jožef Tüske in župnik v Tornyiszentmiklós-u. Lendavski župnik je večkrat prepeljal zdravila skoz maloobmejni prehod, kajti z madžarske strani so večkrat delali težave in so nas včasih kar vrnili nazaj v Slovenijo skupaj z zdravili. Imeli smo pa pri tem Božji blagoslov. Sobrat Srečko Golob – ki je bil dolga leta dušni pastir v Mužlji in okolici – je nabavil celo antibiotike, pa tudi zdravilo zoper epilepsijo, in sicer naravnost iz novomeške Krke. Nekoč sva se vračala s Stankom iz Slovenije s polnim avtom zdravil. Na Madžarskem so takrat proslavljali praznik svetega Štefana Ogrskega – tudi v Lentiju. Drugi so bili na kosilu, midva sva pa preglejevala, če se ne bi med škatlice zamaknila kaka s poteklim rokom. Priporočila sva se svetemu Štefanu, češ da tako nosiva pomoč njegovemu ljudstvu. V Subotici je neki mlajši carinik začel delati težave in se obrnil na starejšega, ki nama je samo pomahal, da lahko voziva naprej – in tako sva lahko spet pomagala najpotrebnejšim. Zadeve pa so se vedno bolj zapletale. Enkrat je neki carinik v Subotici zahteval, da mu izplačamo 1000 mark, kar je bila za tedanje čase veliknska vsota. Slučajno sem imel tedaj denar za opravljanje maš, pa sem mu dal te marke, ki jih je verjetno spravil v svoj žep. Mi pa od prenašanja zdravil nikoli nismo iskali niti imeli nikakršnega dobička – prej zgubo: gnala nas je pa Kristusova ljubezen, da pomagamo ljudem v stiski. Ob drugi priložnosti smo zaman poskušali prenesti zdravila čez mejo iz Madžarske: mejni prehod Bački Vinogradi, Tompa-Subotica, Röszke-Segedin – zastonj, povsod so bili neizprosni: »Embargo in sankcije ne dovoljujejo uvoza zdravil.« Začelo je snežiti, mračilo se je že - iz Segedina sva že krenila na slepo srečo proti Romuniji, če nas bodo morda tam spustili. Pa sem omenil, da se govori, da v Romuniji kradejo. Obrnila sva nazaj proti Segedinu, kjer so naju v semenišču prenočili. Po zajtrku je predsednik Karitasa napisal nekaj vrstic in s tem so naju madžarski cariniki pustili v Srbijo. In kaj je bilo tam napisano? Da je ta pomoč za Vox humana, humanitarno organizacijo v Vojvodini. Čez nekaj mesecev je prišlo pismo, v katerem madžarska carina sprašuje, kje so zdravila: na Madžarsko so namreč prišla iz Slovenije, ven pa ne. Tedaj sem napisal: »Robo sva poskusila prepeljati na več prehodih, pa so naju povsod odbili. Potem pa se je našel eden, ki je bil ČLOVEK, in naju je spustil čez.« Nato ni bilo več povpraševanja. Prenašanje pomoči je bilo skoraj vedno povezano s strahom, kako bo podjetje uspelo. Še danes se čudim, da smo bili v tistih časih tako brezbrižno predrzni, da smo si sploh upali v to tvegano podjetje. Veliko breme je bilo tudi čakanje na mejei – enkrat smo morali pred obmejnim prehodom Herceg-Szántó – Bački vinogradi čakati na vročem poletnem soncu celih devet ur – taka gneča je bila. Takrat se vojna še ni začela, vendar je v Jugoslaviji tako rekoč vsega primanjkovalo – dobilo se je pa poceni na Madžarskem – toda kako prepeljati čez? Na poti pa so nas čakale tudi druge neprijetnosti, ki smo jih morali sproti obvladovati in reševati. === Moje pridige 67 === V ciklusu pridig »Izvoljeno ljudstvo« za leto A, ki je izšel pod naslovom »Jaz sem s teboj«, je na zadnji strani tudi slika naše družine in novomašnega pridigarja Maksimilijana Jezernika. Moj brat Blaž (1955) - akademski slikar in tedaj voditelj Karitasa na Polzeli, je poskrbel za likovno opremo. Ta ciklus pridig, ki jih bogatijo zgledi iz sedanjosti in preteklosti, napoveduje pesmica, ki označuje celotno zbirko (Izvoljeno ljudstvo), ter pridige za leto A (Jaz sem s teboj 1992), B (Pogumno naprej 1991) ter C (Nikar se ne boj! 1990): {| class="wikitable" |- ! Ciklus pridig (motto) |- | <poem> IZVOLJENO LJUDSTVO spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj JAZ SEM S TEBOJ; Po poti ljubezni POGUMNO NAPREJ, Sovražnikov hudih NIKAR SE NE BOJ! </poem> |} Pri pregledu mojih treh knjig je bil najbolj blag ljubljanski pomožni škof Jože Kvas (1919-2005), ki je predlagal le eno spremembo. Neko malenkostno pripombo je dal tudi znani rokohitrec in rudniški župnik Mirko Žerjav (1919-1999 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zerjav-mirko/). Ljudski pridigar Janez Jenko (1923-2010) pa je menil, da mora moja slovenšččina »pod nakovalo«. Gordijski vozel je končno presekal jezikovni strokovnjak in moj osebni prijatelj – ki je podal ugodno jezikovno sodbo – Janez Gradišnik, ki je napisal pismo s tole vsebino (1917-2009 https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik): „V moje zadovoljstvo se je pokazalo, da je jezikovno znanje g. Jelena prav zadovoljivo. Kot poglavitno vrlino bi navedel, da se ga niso prijele napake današnjega pisanja, ki so sicer silno razširjene. Od doma ali iz šole je prinesel povsem solidno jezikovno znanje, ki mu omogoča, da se izraža v lepo tekoči, dovolj bogati in zares domači govorici.“ Sedaj ni bilo več ovire in pridige, ki so marsikateremu pridigarju olajšale delo, so mogle v tiskarno Tipograf na Reki, od koder jih je spravil dalje založnik Vinko Furlan. === Joška Rašáj 68 === V zvezi z apostolatom in humanitarno dejavnostjo sem bil dolgo časa povezan s katoliškim gibanjem, ki je imelo pastoralno skrb za Cigane in druge selivce. Zgodilo pa se je takole: Nekoč sem leta 1979 v cerkvi Srca Jezusovega v Nišu ravno končal jutranjo mašo. Pa pride v zakristijo bradat možakar v spremstvu mladega fanta s prošnjo, da bi rad maševal. Z brado je izgledal tako nenavadno, da ga ne bi mogel šteti k katoliškim duhovnikom, kot sem jih bil vajen. Zahteval sem od njega »celebret«. Ni ga imel, mi je pa pokazal kelih s pateno, češ da ima vse, kar je potrebno za maševanje – in sem mu seveda dovolil. Nato sem ga smel spremljati severno od nas, levo od proge, k neki muslimanski urejeni ciganski družini, ki je bila nekaj posebnega. Mlada zakonca nista mogla imeti otrok in sta po kosovski navadi – ne glede na to, ali so katoličani, pravoslavci ali muslimani – vsako leto za Veliki šmaren romala k Mariji v znano svetišče Letnica. Po 17 letih sta dobila otroka. Iz hvaležnosti do Bogorodice sta mu dala ime Marjan. Ob našem obisku je ta živahen fantiček imel 7 let. Od takrat sva bila povezana in me je zopet obiskal, ko sem 1984 bil prestavljen iz Beograda v Mužljo. Z menoj je obiskal skoraj vse ciganske družine od Mužlje do romunske meje, pa najsi so pripadale k plemenu Romi (ki so v večini), ali Sinte (nemški Cigani z mnogo nemških besed). K tem drugim spadajo večinoma tisti, ki se ukvarjajo ob proščenjih z vrtiljakom (ringlšpilom) – in taki so živeli tudi v naši soseščini. Povedal mi je, da se je tisti fant iz Niša navdušil za delo s Cigani in se naučil njihovega jezika; to delo pa zahteva od človeka veliko ljubezen do Boga – on pa na te napore ni bil pripravljen: vrnil se je k lagodnejšemu življenju in kar se je naučil, je tudi hitro pozabil. Tako je Joška star in bolan vodil križev pot na Vršečkem bregu, kjer so okoli cerkvice postaje križevega pota. Ko sva se zadnjič videla, je bil tako oslabelega srca, da sem moral namesto njega jaz govoriti pri nekaj postajah – on po cigansko, jaz pa seveda v srbohrvaško. O njem pa bi se moglo reči s svetim pismom: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda (Jn 2,17).« Koliko je ta mož storil za evropske Cigane! Seveda so razlike med narečji v različnih državah – pa on je znal tudi ta narečja in še mene naučil nekaj najosnovnejših besed, kot na primer: »Taves bahtaló!« (Zbogom!) To malenkostno znanje mi je med Cigani povečalo ugled in pridobilo prijateljev ter tako olajšalo oznanjevanje Jezusove blagovesti miru, sloge in razumevanja. "Joška Rašaj" je napisal v francoščini tudi cigansko slovnico in slovar, kar je prevedeno tudi v madžarščino: BARTHLEMY, André: Cigányország útjain. [On the Roads of Gypsyland. – Po poteh Ciganske dežele.] Lámpás Kiadó: Abaliget, 1992. 191 s. Poznal je torej vse njihove dialekte in skupine. Od njega sem prvič zvedel, da obstajajo tudi Sinte in druge skupine. On je verjetno zanje storil veliko več kot tisti trobači, ki se trudijo za spremembo njihovega imena - ker so pač kot Cigani trpeli hudo preganjanje pod nacizmom - za njihovo dobrobit pa ne storijo ničesar - razen da nabirajo na njihov račun politične točke. Koliko naših rojakov pa je trpelo preganjanje za časa komunizma - zlasti v povojnih pobojih - pa bomo zato spremenili svojo narodnost? Tako je moj oče dejal devetdesetih let - ko je prišlo na dan marsikaj, kar so delali hudega partizani: "A taki smo mi Slovenci?" - pa sem mu dejal: "So taki nekateri, toda vi ne!" Mimogrede naj omenim, da je Jožko Rašáj dejal, da je pravilen izraz »Cigani«. Oni se namreč sestojijo iz več različnih skupin, od katerih je večina z nazivom Romi, drugi so Sinti. Je pa še nekaj drugih skupin. Imenujete jih pa lahko kakorkoli – oni so prepoznavni po svojem posebnem načinu življenja in po svoji mentaliteti, ki je malce drugačna od naše. Tako sem torej spoznal leta 1980 tega voditelja mednarodne katoliške organizacije za delo s Cigani C.C.I.T (Comité Catholique International pour les Tsiganes – Mednarodni katoliški odbor za a Cigane) Joška Rašaja (gospod Jožko), s priimkom Barthelemy, doma iz Belgije ali Francije. Ko sem 1984 prišel v Mužljo, sem začel dobivati Jožkova vabila za ta mednarodna srečanja, ki so bila vsako leto v drugi evropski državi. Prvo je bilo tik pred bratomorno balkansko vojno februarja 1991 pri jezuitih na Jordanovcu v Zagrebu s predavanji v sodobni dvorani kardinala Bea. Ko sem hodil na srečanja te mednarodne organizacije za pastoralno delo s Cigani, ki izdaja večjezično glasilo Nevi jag (nekaj časa je izhajalo tudi v slovenščini), sem večkrat dobil kaj zdravil. Od 4. do 6. marca 1994 sem bil tako na srečanju v Waldmünchen-u v Nemčiji (na češki meji) – med 75 udeleženci je bil tudi zadrski nadškof Marijan Oblak – ter sem prinesel s seboj nekaj vreč zdravil. Do Kölna so me pripeljali udeleženci z avtom, naprej sem pa se mučil z dragocenim tovorom z vlakom. Srečno sem prestopil madžarsko mejo. V Subotici – kamor sem prispel zgodaj zjutraj, pa sem moral vreče oddati in carina jih je pozneje poslala k nam v Zrenjanin na carino. Ko smo bili naslednje leto na srečanju v Gödölő-ju vzhodno od Budimpešte, pa je priskrbel precej zdravil tamkajšnji župnik. Srečanja so bila tudi v Tuheljskih toplicah na Hrvaškem. Sčasoma sem dobil vtis, da organizatorji kljub lepim besedam nimajo veliko smisla za konkretno pomoč tukajšnjim Ciganom. Res je bila v ospredju duhovna pomoč, vendar oni z Zahoda niso razumeli balkanskih problemov. Prav tukaj v Gödölőju me je zaprepastila izjava neke udeleženke. Dejala je, da muslimani s Kosova imajo tako malo znanje o koranu, da jih ona – katoličanka – poučuje! Omenil sem, da so njihovi predniki bili katoličani in če jih že kaj uči, naj jih poučuje katoliške verske resnice. Saj je to prava vera in prava smer za vsakega človeka in le Jezus je človekov odrešenik. Jaz sem organizatorjem srečanj priporočil, naj bi pomagali tukajšnjim prebivalcem, da se jim ne bi bilo treba seliti na Zahod, kjer so navadno povzročali nove probleme. Dobil sem vtis – posebno na Hrvaškem-, kjer je bilo veliko teh organizacij in je vsaka od njih posebej črpala denar od države – da imajo mnogo odsekov, ne zato, da bi delali, ampak da bi izkoriščali državo. Pomislil sem, da se tu poraja in podpira neki novi nacionalizem, ko da jih na prostoru bivše Jugoslavije ni zadosti. Zato sem prenehal obiskovati tozadevna srečanja. S Cigani in drugimi ljudmi v potrebah pa sem še danes v dobrih odnosih. Tukaj ne živijo le Romi in Sinti, ampak tudi madžarski Cigani, ki so odlični muziki. V današnjem času – ko ljudje nimajo denarja – oni seveda to pomanjkanje najbolj občutijo. Pri njih ne samo da blagoslavljamo hiše in krščujemo njihove otroke, ampak se je precej mladih parov tudi cerkveno poročilo. ===Domovina, ti si zdravje 70 === Ivan Cankar je napisal črtico: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Jaz bi pa iz svojih izkušenj lahko vzkliknil enako, le da bi izpustil besedico 'kakor': »Domovina, ti si zdravje.« 17. novembra 2000 sem imel prometno nesrečo v Sefkerinu blizu Pančeva. Zgodilo se je tako, da me je – bilo je že ponoči – zadel neki starejši možakar z avtomobilom, ker je baje – po njegovih besedah – zaspal. Tega seveda ni povedal miličnikom. Takoj so me odpeljali v bolnišnico v Pančevo z rešilcem. Poklical jih je z mobijem, ki ga je neki fant – za čudo, že leta 2000! – imel pri sebi in ni bilo treba iskati telefona v vasi, ki je bila kaka dva kilometra oddaljena. Na poti so me spremljali trije mladi fantje: Žolti, ki je tudi bil poškodovan po obrazu, in je sedaj factotum v internatu Emavs, obenem pa pomaga na škofiji; brat duhovnika Zolija Ernő, ki je sedaj veroučitelj v osnovni šoli; pa še neki avtoštopar, ki smo ga gredoč pobrali. Onadva sta me spremljala, da bi mi pokazala pot do Ivanova, kraja blizu Pančeva, kjer so imeli žegnanje in bi jaz bil slovesni pridigar. Pač zato, da ponoči ne bi taval in iskal poti. Avtoštopar ni bil nič poškodovan in je takoj odšel, onadva sta ostala pri avtomobilu, mene pa so peljali na zračni blazini, tako da strtega desnega kolena nisem niti čutil. To se je hudo spremenilo, ko so me sneli iz avta. Začutil sem grozne bolečine. Nastala pa je težava – kdo bo to plačal! Zato so sredi noči klicali naša duhovnika Stanka in Stojana v Mužljo, da sta se takoj osebno pripeljala kakih osemdeset kilometrov daleč. Šele ko je bolnica dobila jamstvo, da bo moje zdravljenje plačano, so me sprejeli na oddelek. Res ni bilo veliko – za skoraj mesec dni okrog 300 mark. Če bi bili humani kot niso bili, bi me brezpogojno sprejeli – pa tedaj še ni bilo pogodbe o zavarovanju med Slovenijo in Srbijo. Najprej so mi zašili jezik, ki sem si ga pregriznil ob trku; nato pa so operirali koleno in zvezali strto ploščico z neko žico. Tam sem ležal kot hlod in sem mislil, da ne bom mogel nikoli več hoditi, saj so mi nogo tudi dali v gips. Ni bilo nikakršnih vaj, in tako je telo vedno bolj hiralo. Ne bom omenjal malomarnosti in površnosti, s katero so nekateri delali – saj so me pustili tudi po uro čakati zunaj na mrazu, ko so me vozili na rentgen, ali pa so me hoteli kar brez odeje poslati nazaj v Zrenjanin v njihovem rešilcu. Gotovo bi bil zmrznil v hladnem avtomobilu, če bi mi potem le ne dali odeje ob jamstvu, da jo bomo vrnili bolnici. Skratka: nismo imeli nobenih zvez z bolnico. To, da smo prej prinašali tja precej zdravil, so že davnaj pozabili. Hodil me je sicer vadit neki terapevt-zdravnik, vendar se kosti še niso bile dovolj zarastle, ampak samo prividno, kot so ugotovili pozneje v Topolšici. Zato me je noga tako dolgo bolela. Končno so me poslali v Slovenijo. Peljal me je gospod Jože Hauptman, ki je bil župnik pri BDM v Beogradu, in je gredoč ponoči obiskoval še svoje sorodnike po nekih hribih, ki jih polovico ni bilo doma. V Sloveniji pa presenečenje za presenečenjem. Najprej pri mojem osebnem zdravniku Boštjanu Hostniku, ki je za bolečo nogo predpisal hlajenje. Samo malo leda, pa se je bolečina – ki me je prej mučila dneve in dneve – kaj hitro umirila. Tam doli se pa tega nihče ni spomnil. Potem so me odpeljali v toplice Topolšica. Dobil sem dva tedna, a so mi podaljšali na tri. V toplicah so mi svetovali, naj prosim še za četrti teden. Res sem poklical in javila se je neka zdravnica, ki je bila res dobrega srca. Ko je slišala mojo prošnjo, je takoj dejala: »Kako vendar, da ste našli ravno mene, ki sem tako dobrosrčna. Četrti teden damo le za otroke – toda vi ga boste dobili.« Kaj naj še dodam! Bil sem ji neizmerno hvaležen, saj mi je tista terapija veliko pomenila in me okrepila. V znamenje hvaležnosti sem napisal v knjigo vtisov izvirno pesem – črkostih. {| class="wikitable" |- ! TOPLICE TOPOLŠICA (akrostih 20. II. 2001) |- | <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> |} Takrat v Topolšici smo imeli časa na pretek. Res je sicer, da so nas zaposlili s terapijami in sicer zelo resno. Neka maserka je hodila vsako jutro zgodaj zjutraj masirat in to z Dobrne! Pa je rame in vrat dobro uredila ne le meni, ampak tudi drugim. Bili pa so tam tudi vojaki na civilnem služenju vojaškega roka. To so bili pridni fantje, ki so vsestransko pomagali, saj je bil tam tudi center za bolne od skleroze multiplex. Za njihove mlade sile pa ni bilo vedno zadosti dela, pa so se dolgočasili in pogovarjali, ter s tem seveda motili osebje. Pa je bil načelnik odločen in je dal v sobano napis: »Kdor nima kaj delati, naj tega ne počne tukaj!« In je menda pomagalo. Včasih so me prišli obiskat tudi bratje in sestre, saj Topolšica ni daleč od moje rojstne vasi Šentilja. Nekatere so ob nedeljah vozili tudi k maši – jaz pa se za to še nisem čutil sposobnega in sem maševal kar v sobi. Da nisem imel družbe, ki bi me pri zbrani molitvi lahko ovirala, mi je ekonom Blaž Cuderman rad doplačal razliko in tako sem se res lahko v miru pogovarjal z ljubim Bogom. Po toplicah so me sprejeli na Rakovniku v oskrbo. Tam pa novo presenečenje: iz Soče je vsak dan pome prišel taksi, ki me je tudi pripeljal nazaj. Tako lahko rečem, da je bilo zdravljenje res temeljito in učinkovito. Napisal sem članek za revijo Zdravje, kjer sem vse to opisal. Ne spomnim se, ali sem ga tudi odposlal. Natisnjenega nisem videl nikoli. Naslov članka pa je bil: »Domovina, ti si kakor zdravje!« Kako ne bi bil navdušen: takšna skrb in strokovnost v Sloveniji, ki je v tistih časih manjkala – vsaj pri nekaterih – v Srbiji. Ali nisem nekje prej omenil, da so jo, zaradi takratne zgrešene politike vodilnih, zadele sankcije in embargo. V Pančevem so mi nekatere dobre sestre dejale: »Vidite, saj smo nekatere dobre. Nismo vse take kot tista in tista.« In to je bilo res. Ko so me sredi noči pripeljali v Pančevem v bolniško sobo, so tam prav vsi kadili, da je bilo zadušljivo. Prosil sem jih, naj ne kadijo, pa so se mi posmehovali: »Če ti ni všeč, pa pojdi v drugo sobo.« - ko se nisem sploh mogel premikati. Tisti pa, ki je bil sicer res najbolj strasten kadilec, pa mi je v resnici največkrat pomagal, kolikor je mogel. Povsod se najdejo dobri ljudje. Po operaciji smo bili v šok-sobi samo trije in tam mislim, da ni bilo kajenja. Eden je bil miroljuben, drugi pa pretepač. Bil pa je silno močan. Ko se je vračal nekje iz polja, si je zlomil nogo. In s tako zlomljeno nogo se je pripeljal z motorjem do kraja, da so mu nudili prvo pomoč. Kraj je bil nekje blizu Pančeva – mislim, da Kovačica. Njegov oče je bil Srb, mati Slovakinja, on pa je bil fanatičen pristaš Arkana, s katerim je bil skupaj v vojski in njenem etničnem čiščenju. Groza me je prevzemala, ko sem moral poslušati njegove vojaške in ljubezenske dogodivščine. Ni pa poznal nobenega heca in me je – kljub temu, da je bil sam skoraj nepokreten – dvakrat hotel pretepsti. Prvič sem ga nekako sam umiril, drugič sem se pa na nagovarjanje sester pritožil pri zdravniku. Verjetno mu je zagrozil z odpustom, kajti pozneje me je pustil pri miru. Toda tudi on je bil samo bolnik, in je revež opolnoči prosil za kako sredstvo za lajšanje bolečin. Sestre so bile daleč, zvonca ni bilo nobenega v stari bolnici iz časa Marije Terezije, bolečine pa vedno hujše. Začel je klicati: »Sestra, sestra!« Pa ni bilo nobenega odziva. Tedaj v nesreči smo se pa združili, in vsi složno začeli klicati sestro. Tako vpitje pa so le slišale, in ni pritekla le ena, ampak kar štiri – in ravno proti meni, ki sem menda najbolj kričal. »Kaj tako vpiješ, kaj ti je treba?« »Ne meni, ampak našega kolega zelo boli noga in ne more spati.« No, sedaj je dobil, kar je iskal. »Bumf!« mu je udarila iglo v bedro, da je kar zastokal. »Sedaj ne vem, kje me bolj boli: ali tam, kjer je bil zlom, ali tam, kjer me je zbodla z iglo.« No, počasi je le začelo delovati in je revež končno zaspal. Velika tolažba so mi bili obiski duhovnikov. Pančevski župnik Mihály Erős mi je omogočil prejem zakramentov. Dobil sem tudi vino in hostije, da sem lahko v takem obupnem stanju vsaj maševal. Obiskala me je celo večkrat sestrična Pavla iz Beograda, ki mi je vedno kaj prinesla. Prišli so me obiskat tudi farani iz Mužlje, med njimi Aranka Palatinus , Terezika Szabó, pokojna Irén Gera, in še nekateri drugi. To mi je bilo res v veliko tolažbo in spodbudo. Prišla pa je tudi iz Pančeva gospa Mimica, Slovenka, ki je nekdaj delala v tej bolnici in je vedno prinesla pravo sonce v tisto žalostno staro stavbo in me skoraj vsak dan obiskala. Ona je požrtvovalno obiskovala tudi druge bolnike. Zaradi stresa po nesreči sem skoraj vsak dan jokal. Nič nisem mogel za to: kar samo je prišlo. Tisti jok je prenehal šele nekaj mesecev po nesreči, ko sem že bil na okrevanju v Topolšici. Pa me je ona nekoč vprašala, kako se imam. Ne vem, kaj da sem odgovoril, najbrže da se ne počutim dobro. Pa mi je dala modra Mimica moder nasvet: »Kadar te vprašajo, kako se imaš, vedno reči, da se imaš dobro. Takrat te ne bodo nič več spraševali in bodo od nevoščljivosti popokali, da je kdo na svetu, ki mu je dobro.« === Blagoslov hiš 73 === Po Vojvodini, kakor tudi po Srbiji, Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, in sploh po celem Balkanu – je nekaj samo po sebi umevnega, da duhovniki vsako leto obišče svoje vernike in blagoslovijo hišo ali stanovanje. Ta blagoslov ne gre le hiši, ampak predvsem njenim prebivalcem. Pravoslavni imajo tak podoben obisk kar trikrat letno: o Božiču, o Veliki noči in ob krstni slavi. Zato smo lahko tudi pod komunizmom brez težav obiskovali katerekoli družine, češ da blagoslavljamo hišo. Ta blagoslov prinaša veliko dobrega: #Duhovnik lahko tako najde razlog, da obišče vse svoje farane in spozna njih in njihove potrebe. Navada je, da mu ljudje kaj malega darujejo »za kavo«, kar je v tistih težkih razmerah bila velika pomoč. #Možno se je dogovarjati glede delitve zakramentov. V hiši so morebiti nekrščeni otroci, mladi morda niso bili pri obhajilu ali birmi, zaročenci pa bi morebiti radi uredili cerkveno poroko. Tukaj je prilika, da se poučijo o veri in morali tudi tisti, ki sicer ne hodijo v cerkev in bi ne slišali verskega pouka. #Največjo korist pa imajo od takega obiska bolniki. Oni ne morejo v cerkev, čeprav bi mnogi od njih želeli k maši. Ne morejo k zakramentom, ker jih nima kdo peljati ali pa jih noče. Kot bolni imajo tudi to prednost, da lahko prejemajo zakramente tudi v neurejenih razmerah. Bolnik pravzaprav tako ne more grešiti. Če pa potrpežljivo prenaša bolezen in ni siten in prezahteven do svojih domačih, potem mu je ta čas preizkušnje celo v veliko duhovno korist. #Glede gorečnosti za obiskovanje družin so nam dali zgled ravno pravoslavci. Neki mladi duhovnik mi je pravil, da jim je patriarh German naročil, naj hodijo vprašat v vsako stanovanje, ali hoče kdo »svetiti vodico«. Res so se napotili, tudi po zapuščenih predmestjih. Mislim da je bilo nekje na Petlovem brdu v Beogradu. Ta duhovnik je šel od vrat do vrat. Pri nekih vratih je stopil ven nek oficir. Ko je videl duhovnika in slišal njegovo željo, ga je pljunil v obraz. Duhovnik pa se ni dal zmesti: obrisal je pljunek, odpustil brezvercu in mirno nadaljeval delo. V zvezi z blagoslovom hiš sem tudi jaz doživel marsikaj zanimivega. Leta 1976 sem blagoslovil hišo v Kotežu pri družini Szél: mož je bil katoličan, žena pa pravoslavka – pravzaprav pa brezverka, iz partizanske hiše. Naslednje leto pozimi se je ob obisku mož izgovarjal, da ne sme dati hiše zopet blagosloviti, kajti žena ne želi blagoslova od katoliškega duhovnika. In res ni bilo blagoslova. Istega leta sta za prvi maj odpotovala na oddih nekam v Slavonijo. V gozdu, kjer sta navadno šotorila, je bila na novo postavljena železna štanga- zadosti močna ovira in neoznačena, da je nista opazila v jutranjem mraku. Z vso silo in brzino sta se torej vanjo zaletela – in ostala na mestu mrtva. Njuno hčerko-edinko je torej morala prevzeti stara mama, ki je bivala na naši Stari Karaburmi. Da je treba spoštovati Boga in verske običaje, kakor tudi nedejski počitek in udeležbo pri sveti maši, so mi nekaj let pozneje pripovedovali in potrjevali z naslednjo zgodbo v Mokronogu, ko sem hodil župniku Jožetu Zrimu pol leta pomagat. Neki mladenič se je med velikonočno procesijo nalašč vozil okrog z motorjem, samo da je motil slovesnost. Čeprav je bil sicer dober šofer, se je na ovinku tako nesrečno na očigled vseh zaletel v neko sicer mlado drevo, ki se je na očivid vseh naenkrat podrlo nanj, tako da je bil na mestu mrtev. V isti fari je prav tako neki mlad fant, ki se je hotel pokazati zavednega brezbožnika, javno na Veliki petek jedel meso: »Takole pa se Bog draži!« Bogu pa izgleda, da ni bilo do šale in da je izzivanje resno vzel: fantu je postalo slabo in preden so ga mogli pripeljati v bolnico, je v hudih bolečinah izdihnil.   === Obisk bolnikov 74 === Kot sem omenil, je mogoče pri blagoslovu hiš obenem priti v stik z najbolj ranljivimi skupinami vernikov, a to so bolniki, posebno tisti, ki so vezani na posteljo. Ko je v moji rani mladosti naša dobra soseda Obrezela morala na stara leta iti v dom, smo se pohujševali; pa sem jo večkrat obiskal na Herberštajnu, kjer je bil takrat dom onemoglih – pa to ni bila nikaršna sirotišnica, ampak imenitno urejeno bivališče, ki so ga pozneje uredili za srečanja visoke družbe. Kmalu sem se prepričal, da je za nekatere dom veliko boljša rešitev, ko pa da bi bili doma, kjer jim ne morejo ali nočejo ustrezno postreči. Ko sem hodil na Rudnik poučevat verouk tri leta pred novo mašo kot bogoslovec, je dejal župnik Franc Štuhec, da nekaterim zakrknjenim grešnikom odreče cerkveni pogreb, ker celo pred smrtjo nočejo prejeti zakramentov. Jaz sem si tedaj mislil, da bo moje delovanje bolj vztrajno, zlasti glede obiskovanja bolnikov, in da jih bom tako dolgo obiskoval, da bodo vsi prejeli zakramente. Nisem si mogel predstavljati, da je to bolj trd oreh, kot pa sem si mislil nekdaj; hudi duh namreč dobro ve, da se bliža človeku konec zemeljskega življenja pa napne vse sile, da bi preprečil njegovo spreobrnitev. Pri tem mu včasih pomagajo tudi domači, ki ne pokličejo duhovnika k bolniku, ali pa preprečijo njegov prihod v praznoverju, češ da bo bolnik zato umrl. Človek je seveda svoboden pri odločitvah: veliko pa pomaga prijazen pristop, ponižnost in molitev. V Cerknici je bilo moje prvo kaplansko mesto. Previdevanje se mi to nekajkrat ni posrečilo, in sem si to zelo gnal k srcu – ker je bila vmes tudi moja opustitev ali odlgaanje. Večkrat pa se je posrečilo celo tam, kjer ni bilo upanja, da se je bolnik spravil z Bogom. Prav pri odhodu iz Cerknice v Beograd sem imel glede tega sitnosti, ker sem nekega ponesrečenca v prometni nesreči mazilil. Skoraj vse bolnike pa se mi je posrečilo pripravita na odhod na drugi svet med kaplanovanjem na Bučki. Glavno odgovornost sem imel za to faro, ki je sicer velika po površini, štela je pa takrat malo manj kot 600 prebivalcev. Za čuda, da so v tej fari, ki je v stari Avstriji veljala za liberalno, stari in mladi zelo lepo hodili k mašam ob osmih in desetih: skoraj vedno je bila cerkev polna. Jaz sem se pa tudi trudil, da jim vedno najdem kako zanimivo zgodbo in da razložim temeljito kako versko ali nravno resnico – in kako so poslušali fantje, ki so se zbirali na koru, poleg pevcev, ki jih je vodila neutrudna in vse pesmi poznavajoča Mimi. Ko sem prišel 1975 v Beograd, v na novoustanovljeno župnijo, sem takoj opazil, da prihajajo le prijavljat pogrebe – in kar vsi po vrsti so umrli neprevideni. Zato sem krenil na blagoslov hiš po mestu Beogradu, pa tudi prek Donave, ker smo tudi to področje duhovno oskrbovali: po Borči, pa tudi po okoliških naseljih, ki jih je kar precej: Krnjača, Vrbovski, Jabučki rit, Glogonjski rit, Ovča. V Krnjači sem se srečal s starim pravoslavnim duhovnikom, ki je podobno križaril po teh vaseh, kjer je takrat bilo mnogo nekrščenih – in jih je krščeval kar doma. Ker tam ni bilo cerkve, je svojo hišo preuredil v Krnjači v cerkvico – ki še danes stoji. Oblasti so mu zagrozile, da bodo »na črno preurejeno cerkev« podrle – pa je dejal: »Če boste to storili, bodo v tujini za vašo nestrpnost takoj zvedeli« - pa cerkve niso podrli. V Borči – kjer je bilo žegnanje za Povišanje svetega križa 14. septembra, smo si bili dobri tudi s pravoslavnim popom Perom, ki je bil sicer Rus po rodu. Za praznike smo se medsebojno obiskovali. Ta goreči duhovnik je dejal, da tudi on obiskuje bolnike – vendar se jih boji opomniti na prejem zakramentov, da se ne bi prestrašili. Jaz sem mu dejal, da jim jaz to ob prvi priliki omenim, in da večinoma sprejmejo povabilo. Večkrat se domači bolj bojijo poklicati duhovnika, kot pa sam prizadeti bolnik in sicer v vraževernem strahu, da bo, če bo prišel duhovnik, bolnik umrl. Jezus pa ne prinaša smrti, ampak zdravje in življenje, večno življenje. To vraževerno krivo vero pa lahko odpravi goreč duhovnik le s tem, da redno obiskuje vse bolnike. Takrat se družina in drugi prepričajo, da Jezus ne prinaša smrti, ampak prav nasprotno; kjer pa duhovnik obiskuje le bolnike, ki so že na koncu, navadno takemu obisku res sledi smrt. Ko sem prišel ves goreč v Srbijo, so v Borči prosili za krst: mati pravoslavka, oče katoličan. Po pretirani tedanji slovenski pokoncilski praksi sem tudi jaz zahteval temeljito pripravo (pa so bili sicer dobri verniki). Pa mi pravi oče Pero čez kak mesec priprave: »Kaj tako komplicirate – dajte vendar krstiti tega otroka; drugače ga bom jaz!« Na njegovo besedo nisem več zavlačeval. Pravili pa so, da je v tistem pokoncilskem času ponekod vladala taka strogost pri delitvi krsta, da so nekateri katoličani nosili svoje dojenčke krščevat v pravoslavno cerkev. Na splošno je dal glede delitve svetih zakramentov odlične in trajno veljavne smernice že sicer zahtevni, učeni renesančni mož, vendar blagi in razumevajoči cerkveni učitelj sveti Frančišek Saleški: »Zakramenti so bolje spravljeni v rokah tistih, ki jih delijo široko, kot tistih, ki jih delijo ozko!« O tem sem se pozneje sam prepričal, tudi glede obhajanja civilno poročenih – če le pokažejo malo dobre volje, da bodo živeli kot brat in sestra, ali pa če jih muči kaka resna bolezen ali starost. Nekateri od njih so pa dejali, da tako živijo vsaj že eno desetletje. ==== Miličnik v bolnišnici 75 ==== Podobno sem ravnal tudi po prihodu v Mužljo. Slišal sem, da je neki Mužljanec hudo bolan v bolnišnici. Bilo je 29. novembra 1984, ko je bil državni praznik. Šel sem ga obiskat s kolesom, pa mi je dol padla veriga na sredi pota. Nisem razumel tihega opomina, in sem nadaljeval do kirurgije. Takrat pa na oddelku naenkrat preplah – in so poklicali celo miličnika. Pozneje sem zvedel, da tam dela zagrizena brezbožnica, ki ne mara duhovnikov – in je ona poklicala policijo. Šel sem z njim v sprejemnico, kjer mi je dejal, da je moral priti, ker so ga poklicali. Vprašal me je, kaj je bilo. Povedal sem, da sem slišal, da na tem oddelku leži hudo bolan neki naš zelo goreč vernik (to sem si izmislil, menda je bil celo v partiji), pa sem ga obiskal. Ta miličnik je bil zelo razumevajoč in me je vprašal, če že znam kaj madžarsko. Dejal sem mu, da zelo malo, še manj pa razumem. »Tudi moja žena je Madžarica. Kajne, da je madžarščina težek jezik.« Seveda sem mu rad pritrdil. Poslovil se je z navodilom, naj bom pri obiskih bolnikov zelo obziren in zelo previden, kar sem mu rad obljubil. Sicer pa v tistih časih osebje in zdravniki niso imeli ničesar zoper duhovnike, in se je dalo vsaj nekaj narediti v tem pogledu. Nekoč drugič sem obiskal nekega nezavestnega bolnika na oddelku v baraki, ki so mu pravili »Nervno«. Nisem mogel drugega, ko da sem ga mazilil, in sem se hitro oddaljil iz bolnice. Po nekaj mesecih mi je pripovedoval moj pravoslavni kolega Anđelko, kaj se je dogajalo potem: »Ko sem prišel v bolnico, me vratar ni pustil naprej.« Oblečen sem bil v talar kot navadno. Pa sem vprašal: »Zakaj me ne pustite noter?« - »Zato, ker nepooblaščeno obiskujete bolnike. Pred kratkim ste bili pri enem takem bolniku, in ste nato odšli naglo iz bolnice.« »To pa že ne bo držalo; jaz hodim sedaj na obisk le k svoji ženi, ki leži na nekem drugem oddelku. Ne obiskujem drugih bolnikov v bolnici.« Tako je bilo. Nisem imel konkurence pri obiskovanju bolnikov v bolnici med pravoslavnimi, pa tudi ne med katoliškimi kolegi. A bi bilo dobro. Seveda so se razmere precej popravile po demokratičnih spremembah, najprej že 1989, nato pa 2000. V Bački je več katoličanov in tam duhovnk na splošno ima neomejen dostop do vernikov. Korona je pa te obiske zacementirala. Čeprav je glavna nevarnost vsaj zaenkrat minila, velja marsikod prepoved obiskov za vse, tudi za duhovnika, v bolnicah še danes. To dejstvo je žalostno, saj pušča vse, ne le kovid-bolnike, v osamljenosti, ko bi bili dobre in tolažilne besede, pa tudi duhovne tolažbe po molitvi in zakramentih, najbolj potrebni. Ko sem tako hodil na obiske, sem 1985 opazil na stavbi stare ginekologije v Zrenjaninu, v kletnem delu, papir z napisom: »Sveštenim licima zabranjen pristup.« (Duhovniškim osebam prepovedan vstop). Jaz sem si to prepoved razlagal takole, češ da seveda velja za partijce, ker jo je sklenila partija. Jaz pa nisem njihov član, zato zame ne velja. In sem po možnosti nadaljeval z obiski bolnikov, kar jim je prineslo veliko duhovnega veselja in tolažbe, marsikomu je pa Jezus tudi zdravje okrepil. ==== Dominik na Peskari 76 ==== Naš veliki prijatelj in podpornik je bil častni predsednik ali doajen zasebnih obrtnikov – Edvard Bobek. Njegova zgodovina je prav zanimiva. Rojen je bil istega leta kot moja mama Marija Jelen, r. Brenčič – 1919. In sicer v Salgótarjánu na severu Madžarske. Takrat so bili na oblasti – po vojni – rdeči. Pripovedoval je, da so vsi vstopili v partijo – tudi domači župnik. Pa so mu pozneje to očitali – češ da so komunisti brezbožniki. »Saj nisem mogel drugače: če ne bi bil vstopil v partijo, bi bil od lakote umrl. Samo člani partije so dobili karte za živež.« Ta sovjetska republika pa je bila kratkega veka. Njegov oče je bil Slovenec iz Štor – kjer je bila razvita železarska industrija – mati pa iz Šmarce pri Sevnici. Med prvo svetovno vojno so se selili v Gradec, kjer je bil oče eden glavnih inženirjev pri načrtovanju in izdelavi letal. Njegov brat Jože je tedaj zbolel za smrtonosno špansko gripo. Dobil je visoko vročino. Zaželel si je kislih kumaric. Mati jih je sredi zime kupila. Zdravnik je dejal: »Dnevi so mu šteti, lahko je, kar če, saj bo tako ali tako umrl.« Ko je pohrustal prvo, pa drugo, je zvečer vročina padla. In je ostal živ. Takrat še niso vedeli, da je vitamin C eden glavnih sredstev zoper gripo. Bili so trije bratje: Edvard, Jože in še tretji. Edvard je med vojno vzel pod svoje okrilje Slovence, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno izselili s Štajerskega. Ob demokratičnih spremembah devetdesetih let je postala njegova hčerka Marija eden od ustanoviteljev slovenskega društva Planika. On je bil tudi eden od pobudnikov slovenske maše, ki je bila prvič 2005 v Zrenjaninu in jo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Pri tisti maši sem usklajeval potek prav jaz. Naši pevci – ki so že prej sodelovali pri slovenski maši, so peli pod vodstvom Valerije Gulyás. Skrbel sem, da so v redu šla berila. Pred mašo je nastal nek nesporazum –ne vem točno, zaradi česa. Bil sem namreč prezaposlen z usklajevanjem maše: daleč gori na koru so bili naši mužljanski pevci, v cerkvi so bili pripravljeni bravci za berila in prošnje, po vrhu so se nam pa pridružili še člani nemškega društva. Resnici na ljubo je treba namreč priznati, da tukajšnji Nemci po večini ne znajo nič več nemško kot pa tukajšnji Slovenci slovensko. Karkoli je že bilo v ozadju - Hočevar je tisti nesporazm tako čudovito čisto mirno poslušal. Kot se lahko vidi iz slik, med mašo niti luči ni bilo prižganih. Sicer sva s tem župnikom prijatelja vse do danes, ko je v pokoju v svoji hiši, hiši svojih staršev, skupaj s svojim nečakom. Maša je vendarle lepo potekla – pretežno je bila pač v slovenščini – in tudi zbor ni znal nobene nemške pesmi – slovenske smo pa veselo prepevali že nekaj let pri Dominiku Saviu. Semkaj je prihajalo vsako soboto redno tudi nekaj hrvaških vernic iz Zrenjanina. Da bi njim in domačim Hrvaticam ustregli, smo mašo prilagajali – mešali tudi s hrvaškim besedilom in pesmimi. Po maši je bilo slikanje pred stolnico. Nato je bilo kosilo v hotelu Vojvodina in na njem je bil tudi prvi predsednik slovenskega društva Planika Vencel, pa tudi član društva Edvard Bobek. Pozneje se je ravno z njim, tj. Venceljem, sprl. Na obisk v društvo Planika je bil namreč povabljen slovenski veleposlanik iz Beograda. Bobek je pripravil obširno poročilo o Slovencih, ki so bili pri njih v gosteh med drugo svetovno vojno, ko so bili izgnani s Štajerskega. Vencelju pa se je ta prispevek zdel predolg in ni dovolil, da bi Bobek z njim nastopil. Bobek od tedaj ni hodil več na sestanke društva in seveda tudi njegova hčerka Marija ne. Ona se je začela navduševati za nemško društvo in je pripravljal tudi po radiu oddaje v nemščini – tudi ob podpori iz Nemčije, češ da je nekdo iz njenega rodu – mati Cica r. Marók je bila iz Sutjeske (madžarsko oziroma prej Szárcsa – Sarča). Njeni starši so imeli tri dekleta – in »osvoboditelji« Rusi so ob koncu druge svetovne vojne vse tri posilili. Seveda dekleta niso bila nič kriva. Še danes se ljudje širom Vojvodine, pa tudi v Beogradu – o tem je pričala sestra Mamerta, ki je vse to doživljala -, spominjajo ruskih vojakov, ki so delali nasilje nad ženskami in so jih družine skrivale po kleteh ali vodnjakih, da bi jih obvarovale nasilja. Tako so delali kot osvoboditelji – kaj še, če kam prihajajo kot okupatorji. K slovenski maši v Mužlji pa je Bobek rad hodil in je bral – prav lepo in s pravilnim poudarkom – berilo. Prav tako je brala tudi njegova hčerka Marija poročena Benak. njen mož Ervin je bil profesor glasbe. V tistem času je bilo veliko navdušenje nad slovensko mašo in je prihajala k njej tudi skrbnica cerkve – Kati néni. Pozneje pa je nekaj članov društva umrlo, nekaj se jih je izselilo v Slovenijo, v Mužlji pa ni bilo več nobenega slovenca – in se je ta maša počasi prelevila v hrvaško. Ko pa je izostalo prihajanje iz Zrenjanina in je prenehala vsakodnevna maša na Peskari, je prenehala tudi tako slovenska kot hrvaška maša. === „Če napade te korona“ 77 === Zoper jetiko do 1947, ko so odkrili streptomicin in druge antibiotike, ni bilo učinkovitega zdravila. Za primero imamo danes proti koroni celo vrsto cepiv. Kakor hitro je bilo mogoče, sem se tudi jaz cepil s Pfeizerjevim cepivom in sem doslej prejel tri odmerke. Nekateri izkoriščajo ljudsko nezadovoljstvo zaradi nujnih ukrepov zoper korono, da bi se nevarna okužba vsaj malo zajezila. Obstajajo namreč po celem svetu skupine nezadovoljnežev, ki zavračajo cepljenje, ki je doslej (2022) edini način uspešne zaščite proti tej novi, nepoznani in potuhnjeni bolezni, ki vsak dan pobira nove žrtve: redno med necepljenimi, včasih pa tudi med starejšimi cepljenimi, ki pa jih navadno spremlja še kaka kronična bolezen. Necepljenim pa ni rešitve, če jih napade hujša oblika covida-19. Tako je ugonobila tudi mojo sestrično, (1944-2021), ki je živela v Beogradu. Ona me je večkrat obiskala v Mužlji in tudi v času, ko sem ležal v pančevski bolnici po hudi prometni nesreči leta 2000. Ravno za Veliko noč 2021 je padla v posteljo; moj letnik, zdrava ko dren, je pred tem je na vikendici na Fruški gori urejala kopalnico z željo, da bi se vsaj enkrat skopala. Pa ji ni bilo dano: začela je kašljati, dobila je vročino, srce ji je začelo preskakovati, pritisk ji je narastel. Ko je prišla po urah čakanja v kovid-ambulanto, so ugotovili, da je virus napadel obe pljučni krili; prepeljali so jo v Mladenovac – tam so pa ugotovili, da je pretežek primer in so jo dali pod kisik ter odposlali takoj nazaj v Beograd – in je v osamljenosti umrla v najsodobnejši korona-bolnici na Batajnici. Bila je dejavna tudi v slovenskem društvu „Sava“, kjer je vse do zadnjega nastopala v zboru „Pojoča družba“ v različnih cerkvah. Prijateljice so dejale, da ni marala za virus in da se je verjetno okužila v mestnem prometu; to je nauk za vse nas, da se pazimo, kolikor moremo. Drugi sorodnik je živel v kar se da zdravem okolju v slovenskih hribih in daleč od ljudi – pa ga je korona vseeno našla; stanje se je zdaj zboljšalo, zdaj poslabšalo. Zdravniki so se dolge mesece borili za njegovo življenje – pa je umrl v Mariboru. Oba sta bila necepljena – in bi ju ta neznatni pik rešil prerane smrti! Res je sicer, da lahko korona napade tudi cepljene; zlasti starejši, ki imajo poleg tega še kako kronično bolezen ali starost, so bolj izpostavljeni. Na splošno pa velja, da cepljenec ne dobi tako hude oblike in da kljub okužbi preživi; poleg tega veliko lažje okreva. Zato je cepljenje vsekakor priporočljivo za tiste, ki se smejo cepiti. Jaz sem že od decembra 2020 spremljal širjenje te vseokužbe po Vuhanu na Kitajskem in sem že takrat opozarjal prijatelje in znance na previdnost. V Srbiji se je bolezen začela širiti 2021, in od 15. marca do 6. maja je bilo uvedeno celo izredno stanje, ki je okužbo vsaj malo zajezilo. O koroni sem že 2020 napisal pesem tako kot božično, pa tudi kot velikonočno voščilo mnogojezično: Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo še nekaj časa pereče, sem tedaj zapisal na svoji spletni strani. Na spletu sem našel, da je na Božič, tj. 25. decembra 2020 živelo na Zemlji 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od spomladi 2020. Kljub rožnogledim (optimističnim) predvidevanjem nekaterih, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ni pojemala. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra 2020 so začeli v EZ cepljenje – v Srbiji pa že pred Božičem. Predsednik Aleksander Vučić se je potrudil, da je nabavil vse obstoječe vrste vakcin: rusko, kitajsko, Pfeizerjevo ter Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. To ne drži. V resnici pa je 90% tistih, ki so preboleli hujšo obliko korone, postalo neplodnih. Glavni vzrok neplodnosti pa ni korona, ampak sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico do lastnega trebuha« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa kontracepcija, – zato ni otrok!. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom in s tem pomagali širjenju okužbe. Iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo z zdravniško stroko. {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} Nekateri mladi v ZDA so govorili spomladi 2020: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno: ta čas preizkušnje nam je temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist; ekološko je postala naše Zemlja zdrava in bleščeča, ker tovarne in avtomobili niso onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, misijonarji in duhovniki. Neki duhovnik v Italiji je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo in za prenehanje vseokužbe. {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno - Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} === Srebrni jubilej 82 === V Bečkereku (danes Zrenjaninu) je dne 29. maja 2022 potekala 25. obletnica od ustanovitve Dekliškega zavoda Karolina Szathmáry. Slovesnost se je začela z zahvalnim somaševanjem, ki ga je vodil škofov namestnik László Gyuris, a somaševali so protonotar Jenő Tietze, duhovniki József Mellár, Sándor Hajdú, verbit Elija Ohoiledwarin ter salezijanci Stanko Tratnjek, Rafo Pinosa in Janez Jelen. V svojem nagovoru je generalni vikar omenil, da je bila nekoč njihova učenka tudi Božja služabnica in redovnica Marija Marjeta Bogner (1905-1933), doma iz bližnjih Melencev, ki je po svoji ponižnosti, potrpežljivosti in vedrem prenašanju neozdravljive bolezni lahko vzornica ne le redovnicam, ampak tudi duhovnikom in vernikom. Zahvalil se je požrtvovalnim sestram notredamkam za teh 25 let, v katerih je lahko v banatskem središču študiralo več rodov deklet iz oddaljenih vasi. Tukaj že četrt stoletja obstaja študentski dom ali internat, v katerega so jih pošiljali skrbni starši v zavesti, da so njihova dekleta v dobrih rokah. Po maši je v Kulturnem domu ravnatelj zavoda Jenő Karl pozdravil vse številne goste. Sestra Gizela Rácz se je ozrla na začetke in omenila ustanoviteljičino navodilo: „Ahova Isten küld, oda áldása is elkisér” (»Kamorkoli vas pošlje Bog, tja vas spremlja njegov blagoslov in izkusili boste njegovo usmiljeno ljubezen.«) 2. julija 1996 v Budimpešti so se provincialka Mária Jozefina in njene svetovalke odločile, da bodo v prazno hišo na Cara Dušana 59 v Bečkereku povabile dekleta iz zamaknjenih krajev Vojvodine za ohranjanje njihove verske, kulturne pa tudi narodne zavesti. »Najprej sem dala pobudo v Božje roke, in tako je Bog po naših rokah napravil čudovita dela.« Predsednik vojvodinske skupščine István Pásztor se je v svojem govoru zahvalil katoliškim sestram ter vsem požrtvovalnim sodelavcem za izredno pričevanje: »Mislim, da imata tu v Bečkereku dve cerkveni ustanovi in šoli izjemno pomembno vlogo: fantovski zavod v Mužlji, ki ga vodijo salezijanci in dekliški zavod, ki ga vodijo sestre notredamke.« Provincialka Maria Andrea Ivanics se je ozrla v daljno preteklost, ko se je ustanoviteljica reda Marija Terezija Gerhardinger odločila, da bo sprejela vabilo takratnega čanadskega škofa Aleksandra Bonaza (škofoval od 1860 do 1889), ki je stoloval v Temišvaru in tako je sedem sester ustanovilo šolo za revna in zapuščena dekleta leta 1880 v Velikem Bečkereku. Sledila so prepričljiva pričevanja bivših gojenk, ki so odzvenela v ugotovitev: »Našla sem prijateljev in prijateljic, ki mi pomenijo zaklad za celo življenje vse do danes.« === Zlati jubilej 83 === S sošolci smo se srečevali – mislim, da vsakih pet let. Zaradi oddaljenosti in službenih obveznosti se teh srečanj nisem mogel vedno udeležiti. Ob petdesetletnici – 6. junija 2009 – pa sem bil navzoč pri srečanju v vili Široko pri Šoštanju. Peljal me je brat Jož, ki je bil hišnik v Kulturnem domu v Velenju. Z njim sva rajžala kar trikrat tudi na Koroško. enkrat v Žitaro vas, drugič do Gospe Svete, tretjič do Pliberka. To srečanje je bilo res lepo pripravljeno in je imel govor že pokojni Edi Jan. Med drugim je dejal: :Smo danes zbrali se za jubilej, jubilej spominov, ko vsi radoživi pokukali smo v svet neznani, skoz vrata skupnega nam bivališča; pred petdesetimi leti, vsi v radosti, v veri vase, optimizma polni smo stopili, iz dvorišča šole naše, v jasne, svetle, nove čase; da sklatimo z neba zvezde, da zavrtimo svet kot veli srce nam naše! Smo klatili, smo vrteli, se ljubili, delali, se veselili in molili, sladkosti in grenkobe življenja zaužili; dobili kar smo zaslužili… Naj oko danes utrne solzo sreče, solzo svetlega spomina, da srečen bodem jaz in ti in naša domovina! Osmi razred smo končali v Starem Velenju leta 1959 – pedtesetletnico pa smo proslavljali v Šoštanju – prizorišče je bila vila Široko dne 6.VI.2009, kamor me je peljal moj brat Jož. Jaz pa sem pozdravil družbo profesorjev (takrat so bili še skoraj vsi živi) in dijakov z izvirnim črkospevom, ki se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! LEPI ZLATI JUBILEJ |- | <poem> Leta hitro so minila nam mladosti, Enkrat skupaj smo sedeli v isti klopi, Polni skušenj smo sedaj, modrosti In kar dobro se godi nam tu v Evropi. Znova zbrani zvesti smo sošolci stari, Leta upogibajo nam hrbtenico, Ampak srce naše za starost ne mari, Tovaršiji rad zapoje to zdravico. Ista je slovenska mati nas rodila, Je molitve, petja, govora učila: Učna snov je naše znanje spopolnila: Bilo nam je ko da bi dobili krila. Istega smo dne iz šole se ločili, Lepo nam je spet, ker tukaj nismo sami. Enkrat bomo z angelci se veselili: Jezus in Marija bosta vedno z nami. </poem> |} Čudovita so bila ta srečanja, žal vse preredka. Do danes pa so se naše vrste tako razredčile, da ni koga, ki bi nas sklical – kot imamo na primer vsakoletno srečanje duhovnikov, ki smo bili posvečeni leta 1972. Od 61-ih nas je letos, 2022, ostalo še 26, ki smo obhajali zlato mašo – medtem ko so bili letos v Sloveniji posvečeni le 4 novomašniki! Nekdo med verniki je omenil, da bi mi, letošnji slovenski zlatomašniki, imeli pravico napraviti skupno zlato maševanje, skupno parado ponosa – veliko bolj ko tisti, ki se izogibajo svojih naravnih obveznosti ter z raznimi paradami „vrbuju“ na ta način nove člane. Nas je bilo pred 50-imi leti 61: nekateri so zaspali v Gospodu, maloštevnilni so tisti, ki so se na tej poti utrudili in duhovništvo zapustili. Mi zlatomašniki pa smo v skromnosti in zvestobi skozi petdeset let vztrajno služili Bogu in bližnjemu, ne da bi za to pričakovali ali dobivali kakršnokoli priznanje; upamo pa, da so naša imena zapisana v nebesih – in to je zadosti. Prav tako bi bili upravičeni do mavrične parade ponosa zlati ali srebrni zakonci-jubilanti, ki so si ostali zvesti skozi dolgo obdobje, sprejemali otroke iz Božjih rok in jih po naravnih, Božjih in cerkvenih postavah tudi vzgajali – kar je dandanes vedno bolj težavna in nehvaležna naloga. Ne le, da so ti otroci in vnuki prihodnost naroda – oni bodo gmotno oskrbovali tudi tiste, ki ne morejo ali celo nočejo imeti otrok, ker zanemarjajo svoje dolžnosti do Boga, domovine in sebe. Med svojimi duhovniškimi sošolci bi na prvem mestu omenil zaslužnega novomeškega škofa Andreja Glavana, ki je bil ne le prvi škof na novo utemeljene novomeške škofije, ampak je res deloval Bogu in ljudem ugodno – in smo se ob začetku njegove službe tam srečali tudi sošolci, ter se popeljali po sanjavi Krki: s kakim navdušenjem so ga tam sprejemali! Omenim naj vsaj Jožeta Pribožiča, dolgoletnega šoštanjskega dekana in župnika, ki oskrbuje tudi zdravilišče in bolnico Topolšica. Zadnje čase zaradi korone ni bilo tozadevnih srečanj – letos pa je spet bilo pri mojem sošolcu in dobrem prijatelju Ivanu Napretu v Šmartnem ob Paki. Mi, ki smo bolj oddaljeni – zlasti jaz v Vovjodini – žal nismo bili telesno navzoči, vendar smo bili in še bomo v duhu, molitvi in resnici. Omenim naj tudi svojega soseda Ivana Napreta, ki je že dolga leta priljubljen župnik v Šmartnem ob Paki; pa rimskega profesorja Jožeta Pirca iz Idrije, kakor tudi rajnega Igorja Loviščka, pri katerem smo se srečali 2002 v Medani v Goriških brdih in nam je postregel z vinom, ki mu ni tekmeca. Mnogi so poznali in imeli radi našega sošolca, ki je po mnogih romarskih poteh zemeljskega Jeruzalema ter težki bolezni priromal v Očetov dom nebeškega Jeruzalema v 73. Letu. Milan Holc (28.viii.1946-28.vi.2019), redovnik in duhovnik slovenske minoritske province, je prejel mašniško posvečenje 2. julija 1972 na Ptuju. 34 let je živel in deloval v mednarodnem minoritskem kolegiju Seraphicum v Rimu, leta 2009 pa se je vrnil v Slovenijo. Bil je profesor in prevajalec svetega pisma ter voditelj romanj v Sveto deželo. Pogreb je bil na praznik Ptujskogorske M. Božje, v torek, 2. julija 2019 na Ptujski Gori. Sam je v nekem intervjuju povedal, da mu je bilo kot profesorju dano, da je prehodil mnoge dežele po svetu, a enake domači, slovenski deželi, v svetu ni. Svojo ljubezen do domovine je zgovorno pokazal še posebej v zadnjih letih. Na Ptujski Gori je skupaj z redovnimi brati, rad sprejemal romarje, jih nagovarjal ter jim v duhu sv. Frančiška skušal približati znamenitosti ptujskogorske bazilike, če je bilo potrebno tudi v raznih, romarjem bližjih in razumljivejših jezikih. Poleg duhovniške službe, ki jo je opravljal na Ptujski Gori je bil pater Milan Holc poznan tudi kot duhovni in strokovni voditelj številnih romarskih skupin v Sveto deželo in druge kraje, povezane s svetim pismom in s prvimi začetki krščanstva. Somaševanje pri pogrebni maši je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ, ob somaševanju novomeškega škofa Andreja Glavana in duhovnikov. Govorniki so poudarjali njegove zasluge in njegov prijazen značaj, ki je nagovarjal domače župljane in romarje, ki so prihajali na Ptujsko Goro. Leto dni pred tem je nas sošolce še prijazno gostil na Ptujski Gori, ki nam jo je strokovno razkazal in z nami somaševal. Pred leti nas je tudi strokovno vodil po Romuniji, kjer čisto na vzhodu imajo minoriti polno semenišče v mestecu Roman. ==== „Oče in učitelj mladih“ 85 ==== Na koncu je še pesem, ki sem jo napisal v čast »očetu in učitelju mladine« - svetemu Janezu Bosku. Druge moje pesmi in sestavke pa lahko najdete na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza {| class="wikitable" |- ! Oče in učitelj mladih (črkospev) |- | <poem> OČE IN UČITELJ MLADIH 1.Oče in učitelj mladih, če bi spet med nas prišel, eno bi besedo šepnil v Uho in nežno nas objel: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 2.Let že dvesto je minilo, Jezusu si rad sledil. Mati dala je vodilo, da Ljubit mlade si učil: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 3.Ah, grozijo nam skušnjave, duša je v nevarnosti. In če prosimo zaupno, res Hitro nam pomagaš ti: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« (Odziv na natečaj leta 2015. ob dvestoletnici don Boskovega rojstva *16. VIII. 1815 Becchi †31. I. 1888 Turin) </poem> |} KAZALO === Uvod 1 === === Moja mati 4 === ==== Selitev 5 ==== ==== Mama pesnica 6 ==== ===Moj oče sadjar 8 === ==== Bratje in sestre 13 ==== === Moja babica 14 === ===Teta Hedvika 16 === === Stric Ivan 20 === === Stric Tinček 21 === ==== Moja birma 22 ==== === Osnovna šola 23 === === Srednja šola 26 === === Predvojaška (pre)vzgoja 29 === === Noviciat na Reki 30 === === Bogoslovje 32 === ==== Zdravnik Anton Lisec 38 ==== === Knjižničar v vojaški suknji 40 === ====Odvračanje od poklica 42 ==== ==== V Prištini 43 ==== ==== Zadeva s knjigami 45 ==== === Na Rudniku 46 === === Nova maša 47 === ==== Slovo od doma 49 ==== === Cerknica 51 === ==== Okrog bolnikov 52 ==== === „Črni prstan“ 54 === ==== Jezuit si »prisluži« klofuto 56 ==== ==== Duhovnik na VMA 57 ==== === Niš 58 === ===Bučka je pušeljc Dolenjske 59 === === Mužlja 63 === ==== Boka 64 ==== ==== Slučaj Jaša Tomić 65 ==== ==== Humanitarna pomoč 66 ==== === Moje pridige 67 === === Joška Rašáj 68 === ===Domovina, ti si zdravje 70 === === Blagoslov hiš 73 === === Obisk bolnikov 74 === ==== Miličnik v bolnišnici 75 ==== ==== Dominik na Peskari 76 ==== === „Če napade te korona“ 77 === === Srebrni jubilej 82 === === Zlati jubilej 83 === === „Oče in učitelj mladih“ 85 === === Sklici === {{sklici}} ntnwqj7furumtz74iknlkddc8y1pvwo 5747539 5747538 2022-08-26T13:42:38Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki {{v delu}} ====== Stran je v pripravi, zato prosim ne popravljaj ničesar ====== sl https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Stebunik/peskovnik1&action=edit sh https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik/peskovnik11_-_sl-sh 03 Najnovejši razpored poglavij skrajšano in preurejeno =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – tukaj sem se tej morebitni podobnosti želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjevega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v Sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ==== Bratje in sestre 13 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialistične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. === Moja babica 14 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. ===Teta Hedvika 16 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odmrznitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeta Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} === Stric Ivan 20 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Stric Tinček 21 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. ==== Moja birma 22 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. === Osnovna šola 23 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal isti učitelj. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Srednja šola 26 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili vaščani. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimnazije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil nekdanji benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Predvojaška (pre)vzgoja 29 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Noviciat na Reki 30 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Bogoslovje 32 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je bogoslovec Igor poslal naslednje vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. ==== Zdravnik Anton Lisec 38 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katoliška Cerkev je učiteljica vere in morale. Ona trajno uči neločljivo povezanosti zakonskega združenja s spočetjem, pri čemur Bog daje dušo novemu človeku. Razlage so na razpolago v Katekizmu Katoliške Cerkve, v okrožnicah “Casti conubii” in “Humanae Vitae” ter dokumentu Kongregacije za verski nauk ”Donum Vitae”. Tako so smrtni grehi ne samo ubijanje nerojenega otroka, ampak tudi kontracepcija, sterilizacija in umetna oplodnja kot npr. v epruveti in inseminacija. – Slišimo, da se rodi manj kot 5 % otrok, spočetih v epruveti, a preostale pobijejo ali jih držijo žive, zmrznjene v hladilnikih. Otrok je torej Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. === Knjižničar v vojaški suknji 40 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. ====Odvračanje od poklica 42 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ==== V Prištini 43 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== Zadeva s knjigami 45 ==== Posebna razburljiva pa je bila zame zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri verske knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, – menda je bila od salezijanskega pisatelja Janeza Jenka. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini v zvezi s temi knjigami neka nevšečnost. Tukaj so imeli precej dobro založeno knjižnico. Prvič v življenju sem se lahko srečal z Dostojevskim; ker smo imeli časa na prodaj, sem prebral vsaj dve njegovi najbolj znani knjigi v srbohrvaščini: Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen. Vsekakor je knjižničar, ki je nabavljal primerne knjige, imel dober smisel za to, kaj je res nekaj vredno. Sam sem imel še nekaj svojih knjig in glede teh so nastopile določene težave. Verjetno je moj desetar opazil, da imam v omarici poleg postelje nekaj knjig; njihove naslove oziroma vsebino je najbrž z nekom pregledal, ker mu je bila verjetno sumljiva. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar ali nekaj podobnega, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Jaz pa sem bil – kot sem že prej omenil, da bi se za svojo pravico bil pripravljen bojevati in bi šel glede tega tudi do Tita, če bi bilo možno ali potrebno. Lahko bi rekel s Prešernom, da sem upal in se bal. Pa sem premagal strah – prvič v življenju zares – kot takrat, ko sem bil dežurni prav tu v Prištini, in sem hotel do kosila „preko reda“, da bi se vrnil pravočasno nazaj. Od zadaj pa me je tik pred ciljem zgrabil dežurni oficir, me poslal na začetek vrste s pripombo, da se javim na raport. Kaj takega se mi je zgodilo prvič in zato sem bil ves v strahu, kako se bo končalo. Vrnil sem se nazaj na dežurstvo – mislim da je bilo neko skladišče. Ko bi se pa moral javit, nisem odšel z dežurstva in sem nato pričakoval ves v strahu, kaj bo naslednega dne: pa se je vse srečno končalo, ni bilo nikakršnih posledic. Moj nadrejeni je na zadevo ali pozabil ali pa je ni hotel pogrevati, ker sem sicer bil „dober vojak“. Podoben strah me je spopadel tudi sedaj – pa tudi tokrat se je srečno končalo. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem res pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti; verjetno so iz vrhovnega štaba dobili Titov odgovor in navodila, kako naj v konkretnem primeru ravnajo. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: storil sem po svoji presoji. Eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita, tisti proti Kosovem polju, ki je bila popolnomo razdejana v NATO-vem bombardiranju 1999. leta. Pod njo stoječa dvonadstropna šola še zmeraj stoji, poleg nje pa je . Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. === Na Rudniku 46 === Rudnik se imenuje vzhodni del Ljubljane proti Dolenjski in je v času mojega delovanja pripadal občini Vič-Rudnik. Sama župnija pa obsega več naselij in na zahodu meji na salezijansko župnijo Rakovnik. V to župnijo sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta (1969-1972) poučevat verouk; župnik Štuhec mi je določil prvih pet razredov, medtem ko si je pridržal večje; prej je bil urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu, ki jih je preselil s svojim prihodom v Slovenijo, na Rakovnik. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši – pa tudi ne odrasli. Imeli pa so odličen odrasli pevski zbor, ki je pel redno pri nedeljski maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Z njimi je bilo lepo delo: zelo radi so gledali filmčke. Enkrat smo šli s fanti na izlet na Ig, kjer nas je župnik Egidij Dolinar počastil s koka-kolo. Z večjimi fanti smo igrali tudi nogomet, včasih proti Rakovničanom – skratka, bilo je živo in veselo. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – pa skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Tja sem večkrat hodil na obisk v upanju, da bom našel tudi tam kakega veroukarja, vendarle je bil uspeh neznaten. Tam mi je nekoč neka mati dveh otrok, katerih oče je bil miličnik, dejala: „Veste gospod, za vsakega človeka je ena opeka v bolnici in v ječi.“ Nisem si mislil, da se bo to deloma tudi na meni uresničilo; gotovo pa je malo ljudi, ki jim v življenju ni treba nikoli iti v bolnico. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušeni župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami: skozi spodnjo je odhajal mrzel zrak, a skozi gornjo prihajal topel zrak, da se je velik prostor lahko hitro ogrel, tudi še tako velika cerkev. Štuhec se je dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – je prišlo do proticerkvene usmeritve, ki je začela nagajati. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednika krščanskega tednika Družina Ivan Merlak zaradi tozadevnih nenadnih sprememb in omejitev svobodnega tiska pretresel hud stres. Glasilo občin Vič-Rudnik pa je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi. Tudi mene je bil nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi takih in podobnih javnih napadov se je moral umakniti na Opčine, kjer je tudi umrl. === Nova maša 47 === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Takrat sem napisal tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v noviciatu 1962 ob izletu z reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice /leto IV, 24. maja 1972, št. 2/ je objavil to pesnitev z naslovom »Potomci jo častijo« na naslovni strani glasila – ki ga je takrat urejal Stanis Kahne: {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo |- | <poem> Častili Živo predniki so v zmoti, postavili iz spoštovanja ji oltar; prišel je konec njihovi slepoti: aj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, noseč ljubezen – romarji v tihoti; na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati Kristusa želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v Marijo, Ki zbral za Mater si nebes jo je vladar; enako še potomci jo častijo. </poem> |} Če je bilo zame mašniško posvečenje dne 29. junija 1972 v celjski opatijski cerkvi – ko nas je 8 okoliških diakonov posvetil mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič – izredno lep in doživet dogodek, je bila nova maša bolj povezana z različnimi skrbmi in so se veselili pravzaprav bolj drugi kot jaz. #Prva skrb so bila povabila, ki jih je oblikoval sošolec Peter Požauko, čigar oče je bil arhitekt; tako da smo imeli vsi enaka, nekam modernistična rjavo-rdeče-barvna vabila. V takratnem pokoncilskem gledanju smo zaradi skromnosti želeli imeti novomašno slovesnost čim bolj skromno, s čim manj povabljenci, čeprav so bile v primeri z drugimi slovesnostmi – na primer s porokami – nove maše že prej sorazmerno skromne. Poleg tega pa slovesnosti navadno ni pripravljal novomašnik – saj niti ni imel nikakršnih sredstev v ta namen – ampak njegovi starši. Zato se je zataknilo že pri vabilih: ate so hoteli povabiti tudi nekaj naših sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal. Jaz pa sem želel povabiti vse naše sosede, čeprav je eden od njih bil zaveden partijec. To pa seveda ni nič vplivalo na to, da ne bi živeli v dobrem sosedstvu tudi s Pušnerji. Končno pa sem le popustil očetu, da je lahko povabil še nekaj daljnih sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal ne. Ker se vsi povabljeni niso odzvali, je ostalo še zadosti prostora. Na vabilu je bilo natisnjeno moje novomašno geslo, ki je najprej bilo: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). To so Jezusove besede, ki naj bi kazale na to, da je v pokoncilskem vrenju in zmedi vendarle Jezus prava pot mimo vseh zmot, ki so se takrat širile. Tako geslo pa se mi je zazdelo vendarle preveč dogmatično, zato sem na podobico dal drugo geslo, ki nagovarja širši krog ljudi in vliva upanje: »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu!« (Rim 8,28). To je bilo napisano tudi na podobicah ob srebrni maši: v Mužlji smo imeli podobico natisnjeno v slovenščini, madžarščini in srbohrvaščini. V Sloveniji pa so v Št.Ilju in na Bučki (Škocjanu) natisnili posebne slovenske podobice. Za zlato mašo sem ohranil isto, saj boljšega in bolj tolažljivega gesla, kot je Rim 8,28, res ne bi mogel izbrati niti zase niti za vernike. To je spodbuda in upanje v današnjih zmedenih časih, ko manjka zaupanja. #Druga zadeva je bila uta. Mi smo živeli sicer v tako imenovani »koči«, ki jo je priredil oče, ko sta se z mamo 1939 poročila a na njej je bila letnica 1940. »Pri ta zgornjih«, v »hiši« iz 1881, kot smo pravili, je namreč živela stara mama, dekla in hlapec, pa tudi strici in tete. ate so namreč imeli drevesnico, ki je niso mogli sami obdelovati. Pri hiši smo po vojni še vse pridelali sami: lan, pšenico, koruzo, proso, krompir, peso, repo – samo hmelja pri nas nikoli nismo imeli. Imeli pa smo zato nekaj drugega, a to je bila drevesnica, ki je občasno zaposlila veliko pomočnikov. Pri manjših delih smo tam pomagali tudi otroci. »Koča« je bila seveda premajhna, da bi se v njej lahko zbralo več gostov. »Ta zgornja« hiša – ki so jo zgradili na mestu starejše stavbe iz 1881, pa tudi ni bila zadosti velika. Zato so tam kuhali in pekli – pod to novo stavbo pa so napravili uto. danes najamejo za tako slovesnost gostilno ali posebno dvorano – takrat je bilo pa treba vse pripraviti doma – in potem vso posodo in druge sposojene stvari točno vrniti. Jaz seveda nisem imel niti pojma, kake stroške in sitnosti so imeli s tem starši. #Tretja zadeva je bil tako imenovani ceremonijer oziroma slovensko obredar. On je imel nalogo, da vodi vsa dela v zvezi s pripravo na novo mašo, pa seveda tudi samo novomašno slovesnost. Morda bi med bogoslovci našel koga, pa sem imel – sam ne vem, zakaj – več zaupanja v dva bogoslovca iz Šoštanja: Rudija Koželjnika in Jožeta Mencingerja. Šoštanjska fara je – zlasti pod župnikovanjem Jožeta Vesenjaka, ki je včasih maševal tudi v Št.Ilju – kar cvetela od duhovnih poklicev. Tisto leto sta imela novo mašo sedanji župnik in dekan Jože Pribožič ter mladinski duhovnik Vinko Potočnik. Ta dva sta na isti dan 2022, 26. Junija, imela skupaj v Šoštanju tudi zlato mašo. Ta fanta – bogoslovca iz fare Šoštanja – pa sta se res izkazala pri pripravah doma – saj mene ni bilo, kajti pred posvetitvijo smo imeli duhovne vaje na Mirnu, ki jih je vodil ravno Vesenjak. #Skoraj sem pozabil na Jakeca, kot smo ga klicali – Jakoba Bostnerja, ki je bil takrat bogoslovec. Sposoben kot je bil, se je ponudil, da bo prodajal mojo nedavno izšlo knjižico »Enkrat živimo«. Takrat je bil urednik Franc Štuhec; v upanju, da je bomo nekaj prodali pri novi maši, je tiskal več izvodov: pa mu je župnik prepovedal prodajo. Kaj je bilo vzrok – morda takratne oblasti niso dovolile – lepa prilika je bila zamujena in ostalo je precej izvodov neprodanih. #Pa še nekoga moram omeniti – tistega, ki bi moral imeti zlato mašo tudi letošnje leto, če bi jo dočakal, pa je 1985 leta umrl v prometni nesreči. Janez Ulaga je bil poznejši poklic. razumel se je na vse – in je bil dalj časa tudi vzgojitelj v Celovcu, nato pa v Želimljem. Bil je izredno družaben in ustrežljiv, pa tudi pijače se ni branil. Kaj pa je pravzaprav botrovalo tisti strahoti, je še danes skrivnost. Ni gotovo, vendar so nekateri pravili, da se tudi poprej pri vožnji ni držal strogo desno. Ni gotovo, ali je bila vzrok tisti hudi nesreči neprespanost, neprevidnost, nepravilna vožnja, gosta megla ali pa tretji vzrok – en novinec je v njej umrl, drugi pa je bil hudo poškodovan. Umrl je tudi sam voznik Janez Ulaga. Kar se pa tiče moje nove maše, mi nihče ne bi šel toliko na roke kot on. on je imel čudovit mašni plašč in so mu naredili po Plečnikovem načrtu tudi kelih. oboje je posodil tudi meni, in celo pridigar nama je bil isti: rojak iz Ponikve pri Žalcu – rektor Slovenika – dr. Maksimilijan Jézernik. Zato sem počakal z novo mašo: on je imel slovesnost 9. julija 1972, jaz pa naslednjo nedeljo – 16. julija. #Sama novomašna slovesnost. Župnik Anton Šaruga je prijavil procesijo, da smo mogli iti od doma v cerkev v procesiji. Z očetom pa sva šla k županu Nestlu Žganku, ki je bil nekdaj mizar, nato se je povzpel do županskega mesta. Imel je hišo čisto na samem, nad današnjo rdečo dvorano, da je imel pogled na Novo Velenje, ki so ga gradili za njegovega časa in nam je poleg mnogih dobrin prineslo tudi onesnaževanja okolja zaradi pretiranega izkopavanja Velenjskega rudnika, ki je oskrboval Šoštanjsko elektrarno – kakor tudi velik priliv delavcev z Juga. Pri tistem obisku smo se sicer lepo pogovarjali z Žgankom in njegovo ženo in ju je oče povabil na novo mašo. Tudi po njegovi zaslugi je dobilo Velenje pridevek Titovo, Tito pa naziv »trikratnega heroja«. Z županovim obiskom na novi maši pa seveda ni bilo nič. Tisto nedeljo dopoldne (slučajno ali namerno) je bilo veliko srečanje v Velenju in sosednjih vaseh – mislim, da je bilo nekakšno gasilsko srečanje in veselica. Kljub temu pa je bila mala šentiljska cerkev nabito polna. ==== Slovo od doma 49 ==== Slovo od doma je bilo čudovito lepo pripravljeno in tudi zelo ganljivo. Mama so imeli kratek, pa čudovito kleno sestavljen govor, ki sem ga ravno na dan 28. iii. 2022, ko sem tole sestavljal, slučajno našel v nekem koledarju Papirografike za 1965, kamor so mama vpisovali razne gospodarske dogodke, kot plačilo davkov, prodaja sadja in drevja, pa tudi osnutek za kako pesem. Cerkveni pevci so zapeli v slovo pesem “Oj hišica očetova”. Brat Blaž mi je izročil križ, ki ga je napravil isti umetnik iz Prekmurja, kot pa ga je napravil Mirku Zrimu, ki je bil doma nekje iz grada v SZ Prekmurju. Križ ni pobarvan ter je izrezljan iz rjavega lesa in ga imam še danes. niti ni bil ne vem kako drag. čudna zadeva je bila v tem, da je tisti umetnik med izdelovanjem križa po Mirkovih besedah baje hudo preklinjal. Moral bom moliti zanj, da mu Bog odpusti to nesmotrnost, saj je izdelek zelo lep. Nato je govoril oče, ki je dejal nekako takole: »Danes je tvoj dan slovesnosti in slavja. Podobno, ko je Jezus šel v Jeruzalem in je ljudstvo sekalo veje ter obleke razprostiralo pred njim, ko je jezdil na oslu. vzklikali so: 'Živel Jezus!' Tako ti tudi danes vsi kličejo: 'Živel Janez!' Pa bo prišel dan, ki bo podoben velikemu petku. Takrat je nahujskano ljudstvo vpilo: 'na križ z njim!' in tudi tebi bodo vpili: 'na križ z Janezom!' Zaupaj v Božjo pomoč in varstvo Marije Pomočnice tako tedaj, kadar te bodo slavili, kakor tudi tedaj, kadar te bodo obsojali. vedno išči le Božjo čast, pa boš nekoč prišel v nebeško slavo skupaj z dušami, ki si jih privedel k Jezusu, našemu odrešeniku.« Mama pa je svoj govor natipkala na svojem starem pisalnem stroju Underwood iz leta 1922 in je ostal natipkan na papirju vse do danes, ter sem ga – kot omenjeno – pred kratkim našel med njenimi beležkami. Po govoru sta me mati in oče pokrižala in blagoslovila, brat Blaž pa mi je izročil križ. Mama je govorila naslednje: Ljubi sin! Molitve neštetih rodov, do poslednje zdravamarije Tvojih starišev bodo uslišane danes, ko boš kot novomašnik stopil k božjemu oltarju! Molitve neštetih rodov, pravim in to ni prazna beseda! Tvoj prastric Aleksander je dejal nekoč svoji materi: »Ko bom jaz mašnik, bom pridigal tako, da se bo cerkev tresla!« Morebiti so bili takrat potrebni takšni pridigarji-gromovniki, ne vem. Ko je bil Aleksander v osmi gimnaziji, je zbolel. Bolan je ležal v podstrešni sobici. Strla ga je jetika, spremljevalka kmečkih študentov. Prihitel je po stopnicah in v veži omahnil materi v naročje: »Mama – umiram!« so bile njegove zadnje besede, ko je bruhnil kri - - - Ali ni bil ta poslednji vzdih molitev za novomašnika, za tistega, ki bo dočakal dan in uro, ki je njemu ni bilo dano dočakati! - - - Tvoja teta Ivanka je umrla za jetiko, ko je bila v četrti meščanski šoli. Želela je postati redovnica – šolska sestra. Ni ji bilo dano! Ali se niso vse njene molitve in žrtve zlivale v eno samo prošnjo: za nekoga, ki bo nastopil poslanstvo, ki ga sama ni mogla nastopiti! Ne pozabi, da so vsi Tvoji predniki kmetje, ljudje, ki so s trdim delom trgali skopi zemlji sadove iz neder – da so pridelovali kruh in vino, ki ga boš Ti spreminjal v Telo in Kri Gospodovo! Ne pozabi, da so Tvoji predniki poznali samo trdo delo, kristalno poštenje in so imeli v srcu zavest odgovornosti za svoja dejanja! Naj Te ne zmedejo krivi preroki, ki govorijo vélike besede – naj Te ne zanese mehkužni tok današnjega časa! Ne pústi se oblikovati čásu! – Ti moraš postati oblikovalec svojega časa! Ne boj se, da Ti bo to pretežko! Glej, v Tebi je izpolnjena in nad Tabo bdi molitev neštetih rodov, ki se ji danes pridružuje tudi molitev Tvojih bratov in sester, Tvojega očeta in matere! Vsi Te blagrujmo in veseli pričakujemo Tvoj novomašni blagoslov, želimo Ti vse dobro, posebno pa Ti vse dobro želi Tvoja mati. Da mamin govor malo razložim. Aleksander, ki so mu doma pravili Lekš, je študiral v gimnaziji na Ptuju, kjer je bil njegov stric ravnatelj. Zbolel je za jetiko, in je umrl materi v naročju. Pa ne le on: jetika je kosila in skoraj iztrebila Klemšetov rod. Za jetiko je umrl moj stric Tilek kot mlad fant. Za jetiko sta umrli teti Micka in Ivanka, ki je hotela postati šolska sestra. Za jetiko je umrl tudi moj stric Ivan leta 1946 in po njem sem dobil ime. Jetiko je imel kot otrok tudi moj stric in organist Tinček. Pozdravil se je, ko ga je škof šestletnega birmal in je dočakal najvišjo starost v rodovini – 93 let! Za jetiko so bolehali tudi naš ate Anton kot otrok. Pa se je nekako zazdravila, in so zaradi svojega zdravega načina življenja – niso pili skoraj nič alkohola, niso kadili, pridno delali in skromno jedli – tudi lepo starost dočakali: častitljivih 86 let. Govorilo se je, da bodo Klemšetovi izumrli – pa se je očetu Antonu – ki se je poročil z 32 leti, in materi Mariji Gojerjevi, rojeni Brenčič, ki se je poročila dvajsetletna – rodilo kar devet otrok, samih jelenov in košut! Zato je omemba Lekša, ki je umirajoč za jetiko bruhnil kri, delovala še bolj presunljivo. Takrat so rodovi in rodovi iskali uspešno zdravilo zoper jetiko, ki je pokončavala večinoma mlade ljudi, a ga ni bilo vse do odkritja streptomicina in drugih antibiotikov (protivnetov). Danes pa množice protestirajo zoper cepljenje proti koroni, namesto da bi bile hvaležne za celo več vrst cepiva, ki bi jih edino moglo obvarovati smrti ali težke oblike bolezni. To je tista mehkužnost in zaničevanje življenja, ki se kaže tudi v lahkotnem sprejemanju življenju sovražne miselnosti s sprejemanjem splava, spirale in drugih protispočetnih sredstev: na to so cikale mamine besede o mehkužnosti, saj je začela »tabletka« proti spočetju svojo zmagovito-smrtonosno pot nedavno tega, torej leta 1960 – in so jo na široko sprejemali ne le neverniki, ampak tudi verniki. Župnik Anton Šaruga je bil sposoben organizator. Tako mu je uspelo obnoviti staro baročno cerkev, ki so v njej odkrili tudi gotske prvine. dejal je, da bi se bila tisto zimo streha gotovo podrla, tako je bilo vse strohnelo. Poleg tega je dal nabaviti srednji in veliki zvon, ki ju je vzela že prva svetovna vojna in smo potem imeli samo najmanjši zvon. Zvonova imata tako čudovit zven – je dejal, da so noter pomešali pri Feralitu v Žalcu tudi nekaj srebra; otroke je čudovito pripravil, da so pred vhodom v cerkev izrekli pozdrav novomašniku. === Cerknica 51 === Najprej, ko sem prišel v Cerknico, sem dobil po pošti vabilo, naj pristopim v Ciril-Metodovsko društvo katoliških duhovnikov. To je bilo društvo, ki naj bi bilo kot nasprotje škofom v imenu državi (bolj) zvestih duhovnikov. Pomota je bila v tem, da so vanj vstopali odlični duhovniki samo zato, da so lahko v miru opravljali svojo službo. Tako so bili v njem skoraj vsi profesorji na Teološki fakulteti, potem Jože Vesenjak – ki je bil takrat župnik v Šoštanju, pozneje spiritual, pa salezijanski pridigar misijonov Franc Mihelčič, in še nekaj drugih – eden bolj goreč od drugega. To pomeni, da komunistična zamisel ni naletela na plodno tlo, saj so ti kot društvo lahko izdajali tudi odlične veroučne knjige, v miru pridigali in opravljali druge dušnopastirske dolžnosti ter zbirali mladino, obenem pa bili zvesti škofom in papežu včasih še bolj od drugih duhovnikov. Jaz o tem društvu nisem imel dobrega mnenja že iz bogoslovja in sem napisal na kuverto: »Nazaj, ne sprejme!« Ko je nastopil službo 1978 novi papež Janez Pavel II., je takoj obsodil taka društva, češ da razdirajo Cerkev in eden od prvih, ki je javno iz njega izstopil, je bil Jože Vesenjak. Druga zadeva, ki so jo začeli počenjati po Titovem pismu, je bilo motenje pogrebov. Pri enem od pogrebov – šli smo mimo kapelice blizu Loškega proti župnijski cerkvi. Kot navadno sta ob meni šla ministranta, naprej pa je šel večji ministrant s križem. Pa sta se kar med pogrebom vrinila dva komunista z zastavo, stopila pred križ in fanta križonosca nagnala nazaj k meni. Fant je prišel k meni, in rekel, da sta ga onadva nagnala. Poslal sem ga nazaj na čelo sprevoda, saj je od zmeraj bila navada, da križ gre naprej. Pa sta ga onadva spet nagnala nazaj. Tedaj sem rekel fantu: »Ti hodi kar tukaj pred menoj. Pred venci pa naj hodita onadva. Čeprav bi po stari navadi moral ti hoditi spredaj, se ne bomo igrali pri pogrebu politike kot oni, zlasti iz spoštovanja do pokojnega in do sorodnikov.« Tako je tudi bilo, in odslej vedno, da je naprej hodil eden ali dva možakarja s slovensko zastavo. Meni se je to zdelo za malo, ampak sem si mislil, da nima smisla zganjati cirkusa, kot ga komunisti, zlasti ne na pogrebih. In okoliščine so pokazale, da sem imel prav. Takratna oblast je poskušala vriniti nošenje državne zastave z rdečo zvezdo tudi pri pogrebih na Hrvaškem, in sicer so začeli v Medmurju. Pa so župniki vprašali takratnega zagrebškega nadškofa in kardinala Franja Kuharića, kako naj ravnajo, in on je nedvoumno razsodil: „Pri pogrebih, ki jih vodi katoliški duhovnik, gre križ naprej kot doslej in tam zastava nima kaj iskati. Če hočejo imeti zastavo, pa duhovnik ne bo prišel na pogreb. Prepovedujem, da bi duhovnik spremljal pogreb, če ni križ na čelu in če je na pogrebu zastava.“ In je bil takoj mir ter ni bilo več poskusov motenja katoliških pogrebov. V Cerknici so mi v najlepšem spominu ostali otroci. Tudi tukaj je imel starejše razrede župnik – pozneje je postal tudi dekan – Jože Pungerčar; nižje razrede do vključno šestega sem pa poučeval večinoma jaz, nekaj pa tudi sestra organistinja gospa Justina. Razredi so bili številni in otroci so skoraj vsi redno prihajali k verouku. Še danes se čudim, kako je bilo mogoče, da so bili tudi v šestem razredu prav vsi otroci izredno mirni in pridni ter pazljivo sledili verouku. Poznalo se je, da so dolga leta spadali pod samostan Bistra. Med ljudmi je bil znan rek: „Pod opatovo palico se kmetom dobro godi;“ in še danes se pozna neko posebno spoštovanje do Cerkve in duhovnikov. ==== Okrog bolnikov 52 ==== Moj predhodnik kaplan je menda ponočeval, pa je tudi meni župnik strogo prepovedal večerne izhode, kar sem mu pa zameril in nisem šel niti tedaj, ko so me enkrat klicali k bolniku; to seveda ni bilo v redu. Ko sem bil nekoč v Martinjaku za prvi petek na obisku bolnikov, so mi rekli, da je razen tiste, ki smo jo redno obiskovali, bolna tudi ena druga gospa. Ko sem jo obiskal in ji predložil prejem zakramentom, je rekla, da jih ne potrebuje ker da še ne misli umret. To je tisto vraževerje, češ da bo človek umrl, če ga obišče duhovnik. Pritožila se je celo župniku. Kmalu potem jo je kap in ne vem, ali jo je duhovnik, ki so ga poklicali domači, še našel živo. V Cerknici sicer so otroci radi gledali filmčke. Imel sem dobro ekipo mladih, ki so brali besedila, vmes pa je igrala glasba s plošč – kar je zelo lahko uskladiti z besedilom, ko iglo premakneš na želeno mesto. Poleg tega smo pripravili tudi Miklavža, po Gržinčičevi opereti »Miklavž prihaja« - in je bilo veliko zanimanje. Že v noviciatu sem skupaj z nekaterimi drugimi novinci prosil za misijone; to prošnjo sem ponovil sedaj. Namesto v misijone pa so me predstojniki poslali v Beograd – kjer pa je delo čisto drugačno. Po novi maši sem v domači vasi obiskal vse težje bolnike in starejše. To sem delal brez poziva, saj dobri pastir po Jezusovih besedah sam išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde, jo zadene na rame in odnese nazaj k čredi. Poleg tega na Rudniku – sicer blagi župnik Štuhec – ni odobril cerkvenega pogreba tistim, ki so umrli neprevideni ali pa so zavrnili svete zakramente. Tedaj sem sklenil, da bom jaz bolj obiskoval bolnike od njega, in jih vsekakor vse nagovoril, da prejmejo zakramente in se spravijo z Bogom. Sedaj pa včasih iz različnih razlogov nisem šel niti tedaj ne, ko so me klicali. Tisto leto sem še obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani – šesti letnik. nato sem vpisal tudi magisterij in vse izpite v redu opravil. Mislim sem iti naprej študirat dogmatiko. vozil sem se z avtobusom, saj za avto še nisem imel izpita. Ko sem se vračal – včasih tudi po avtocesti – sem obiskal teto Cilko v domu onemoglih na Vrhniki. Hudo pa me je pretresla smrt mladega fanta – bivšega ministranta. Končal je osnovno šolo. Tudi to nedeljo so delali – menda so podirali staro in zidali novo hišo. To ni bil osamljen primer: gospod Pungerčar je pravil, da se je podobno godilo tudi na Peščenku. Mož in žena sta vsako nedeljo delala in nista utegnila k maši – obenem pa sta se hudo prepirala. Ko je bila končno hiša zgrajena, sta se – ločila. Že star pregovor pravi, da nedeljsko delo ni blagoslovljeno. Ta fant je torej pri podiranju hiše naletel na nek železen predmet in tolkel po njem: pa je bila to bomba iz druge svetovne vojne in je eksplodirala ter ga hudo poškodovala. Ravno smo končali deseto mašo, ko je rešilec peljal poleg župnišča mimo cerkve do ambulante. Jaz sem poslal nekega ministranta, naj gre pogledat, kaj je na stvari in naj mi pride povedat. Seveda je fant šel pogledat, ni mi pa prišel javit in sem mislil, da zadeva ni tako huda. Pa je zadeva le bila huda, da hujša ni mogla biti. Takoj iz ambulante so po pregledu fanta odpeljali proti Ljubljani, a je izdihnil že v Podskrajniku. Naneslo je, da sem ga ravno jaz moral pokopavati. Bilo mi je hudo – in čeprav je bil razmesarjen, je bilo njegovo čelo nepoškodovano. Mislil sem si, da bi ga bil vendarle lahko mazilil – na tisto zdravo čelo. Menim pa, da je to bil z moje strani le neke vrste zakrament – maziljenje želje – saj sem ga želel maziliti. Podobno lahko bolnik ali domači obudijo popolno kesanje in željo po svetih zakramentih, kadar nimajo možnosti, da bi jih stvarno prejeli. To se je dogajalo zlasti v izrednih okoliščinah, ko je na primer razsajala potuhnjena korona. Ko smo že pri nedeljskem delu, bi omenil še usodo mladega fanta iz Boke - . Eden od staršev – mislim da oče – je bil potomec hrvaških plemičev iz Turopolja. 1801 se je namreč v Boko naselilo več številnih hrvaških družin; da bi zadržali plemstvo, ki bi jim ga pripadanje Vojni krajini odvzelo, so se preselili v Banat. Ta fant-edinec je k meni menda nekaj hodil k verouku, k maši pa nič. To nedeljo je zopet vozil traktor – kot po navadi brez izpita, saj ga zaradi mladosti ni mogel narediti. Naložil je drva ali neke hlode tam blizu obmejnega Šurjana. Da bi ga milica ne ustavila, ni peljal okrog po asfaltirani cesti, ampak po bližnjici. Čeprav je tam pravzaprav ravnina, so tudi ponekod grape in strminice. Na nekaj takega je zavozil, traktor se je prevrnil, tovor pa zvrnil na nesrečnega fanta – edinca! Starši so si sedaj celo življenje očitali, da so njegove smrti tudi oni krivi, ker so mu mladoletnemu dovolili nevarno delo in sicer brez izpita, zlasti pa, ker so tudi sami delali v nedeljo, ki je Gospodov dan in velja zanj zapoved: „Bodi ob nedeljah in praznikih pobožno pri sveti maši!“ Še danes bi mi bilo težko, da bi se srečal z njegovimi obupanimi starši, ki jih je pa verjetno žalost že zdavnaj spravila v grob. Lahko, da je bil še kak primer, ko kak vernik ni prejel zakramentov. V mladostni preprostosti sem si predstavljal to delo mnogo lažje – pa je vendarle bilo redno združeno z mnogimi nepredvidljivimi težavami in ovirami, ki jih včasih ne zna premagati bolnik ali umirajoči, včasih postavljajo najhujše ovire njegovi bližnji sorodniki, včasih pa je ovira na duhovnikovi strani. Izgleda pa, da hudič napne vse sile, da bi ne izpustil duše, ki se mu je pustila ujeti, iz svojih peklenskih krempljev, pa noče poslušati angela varuha, ki človeka nagiba k takemu koraku. „Kdor pa si je s hudičem dober, mu poplača s peklom.“ Zato sem sklenil, da vsekakor grem drugam, kjer bom lahko neovirano obiskoval bolne in potrebne po mili volji. V tem smislu mi je bila želja na Jugu res izpolnjena, čeprav so se zgrnile name zaradi drugačnih razmer druge ovire in težave in nikoli ne bi bil prosil predstojnikov za premestitev, če bi bil vnaprej vedel, da bom v nekaterih pogledih prišel z dežja pod kap. Ko pa gledam nazaj in se oziram na prehojeno pot, mi tega koraka ni žal, saj sem pomagal nekaterim dušam, med njimi tudi nekaterim duhovno zapuščenim Slovencem, da so našli pot nazaj do Boga; med njimi so bili tudi nekateri Cerkničani. Naslednji primer pa je druge vrste: ni iz Cerknice, ampak iz njene bližine. Ko sem nekoč šel nadomeščat župnika Vinkota Čampa (*12.v.1931 Zapotok, Sodražica m. 29.vi.1959) na Rakek, so mi ljudje pred mašo povedali, da se je zgodila prometna nesreča. Dva avta sta se zaletela ali med seboj a menda tudi v tisti nevarni drevored, ki stoji na desni strani od Unca do Rakeka. To je bilo čisto blizu cerkve, pa sem takoj odšel tja. Enega so že odpeljali v Ljubljano v bolnico, drugega so pa ravno nesli v rešilca. Jaz sem se sklonil k njemu in ga na čelu mazilil, saj je bil sicer nezavesten. Tam navzoči miličnik mi je dejal, naj se umaknem, kar sem tudi storil. Po maši sem se šel zanimat na njegov dom v Rakeku, kako je z njim. Žena je dejala, da je prispel v bolnico. Omenil sem ji, da je tam bivši cerkniški župnik Jakob Turšič, ki ga lahko obišče. Ona se mi je zahvalila. Ko sem se vrnil v Cerknico, je dejal župnik Jože, da je tam bila milica in da me mislijo prijavit. Jaz sem mislil, da se šali. Ko sem pa tega leta bil prestavljen v Beograd na Karaburmo, sem se začel privajati na tamkajšnje delo, ki je bilo pravzaprav čisto drugačno kot v Sloveniji. Na rakeško zadevo sem že čisto pozabil – vendar sem po nekaj mesecih res dobil poziv od sodnika za prekrške. Na svoje presenečenje sem takoj ugotovil, da v Beogradu ni ozkosti ali partijske zagrizenosti. Sodnik za prekrške je bil starejši, dobrodušen možakar, ki je prebral, kar je pisalo v prijavi iz Cerknice: -Blizu Rakeka se je zgodila prometna nesreča. Pri reševanju ponesrečenca se je vmešal duhovnik, ki je oviral policaja pri njegovem delu in se ni hotel na njegov ukaz umakniti. Pozneje je šel še nadlegovat ženo ponesrečenca in ji je rekel, da naj se dotični v bolnici spove, na kar se je zelo prestrašila. Ko je sodnik to prebral, mi je prijazno dejal: »To smo dobili iz Slovenije. Vi pa kar povejte, kako je bilo, bomo vse zapisali.« Tajnica je res vse zapisala natančno kakor sem povedal. »Tistega večera sem šel maševat na Rakek. Zvedel sem, da se je ponesrečil neki naš dober vernik (to sem si zmislil) in da želi, da ga obišče duhovnik. Takoj sem odšel tja, ker je bilo blizu cerkve in mu podelil sveto maziljenje, saj govoriti ni mogel, ker je bil v nezavesti. Miličnik mi je dejal, naj se umaknem in jaz ga nisem nič oviral, ampak sem se umaknil in odšel maševat. Po maši sem šel obiskat ženo od tistega ponesrečenca – stanovali so malo višje od cerkve. Dejal sem ji, da moža lahko obišče bolniški duhovnik, ki je bil tudi župnik v Cerknici. Ona se ni nič prestrašila, ampak se mi je še lepo zahvalila.« Ko sem to končal, sem odšel domov na Karaburmo. Čez nekaj časa je prispel odgovor iz Cerknice, da se postopek ustavi zaradi pomanjkanja dokazov. === „Črni prstan“ 54 === „Črni prstan“ – to ni nikakršna črna magija, ampak dobesedni prevod beograjske mestne četrti, ki še danes nosi ime Karaburma – kar je turška beseda in pomeni v prevodu Črni prstan. Drugo kaplansko mesto sem dobil torej v Beogradu, na najbolj vzhodnem delu – na Karaburmi. Župnik v Beogradu in dekan je bil takrat Herman Habič. Prej je bil župnik v osrednji škofijski župniji Kristusa Kralja na nekdanji ulici Krunski, v socializmu imenovani Proletarskih brigad št. 23. Škof Bukatko je tedaj ustanovil novo župnijo s 1. januarjen 1972 na Karaburmi, to je na zahodnem delu Beograda vse do reke Donave. Glede na področje je res bila velika, tudi glede na prebivavstvo: v resnici pa je bilo v njej katoličanov manj kot na kaki slovenski podružnici. Tako so se salezijanci – ki so več let lepo delovali v osrednji beograjski fari – preselili na periferijo. Nova župnija je bila sestavljena iz več delov: en del je dobila od fare svetega Antona Padovanskega na Bregalnički 14, na „Rdečem križu“ (bosanski frančiškani – Zvezdara in Mirijevo), en del pa od fare svetega Petra (hrvaško-slovenski jezuiti) – osrednji del Nove Karaburme ter staro Karaburmo, ki sega na vzgodu do Pančevskega mosta, nad katerim kraljuje rdeča stavba pravoslavnega bogoslovja in stadion OFK - Beograd. Ljudje pa so še vedno – kolikor jih je seveda hodilo k maši – a to je bila velika manjšina katoličanov – hodili redno v svoji prejšnji fari. Sveti Peter je bil na Makedonski 23, v strogem starem centru – in so vozili avtobusi čisto do tja in zato je bila ta cerkev vsem Beograjčanom zelo pri roki. Ko sem dobil premestitev, mi je moj novi župnik sporočil, da je tako nujno, da naj takoj pridem, in naj torej grem kar z letalom. Stvari s kovčkom sem poslal brzovozno z vlakom. Ker je bil na nedeljo, 7. septembra 1975 pogreb moje tete Cilke na Vrhniki, sem opravil še ta pogreb na pokopališču pri cerkvi svetega Pavla. Nato so me naši domači peljali na Brnik in sem se prvič v življenju peljal z letalom, ki je vozilo nad takratno Jugoslavijo kake dobre pol ure in smo zvečer okrog devetih prispeli v Beograd. Čakal sem na obljubljenega prevoznika, ki ga pa ni bilo in tako sem se vkrcal na zadnji avtobus, ki je peljal do cerkve svetega Marka. Tam sem pa naročil taksi – in prav sem napravil, kajti le taksist je takoj našel tisto malo uličico Pribojska 23 na stari Karaburmi, kjer je samevala v bregu nekdanja vila, napravljena 1960 za filmskega igralca Milivoja Živanovića (1900-1976) – v katero pa se on ni nikoli vselil; stavba je zaradi plazovitega področja in brez temeljev začela kmalu pokati. Nato je bila v njej indonezijska ambasada, pa še neko podjetje, in od tega so kupili hišo salezijanci. Zato sem začel takoj obiskovati bolnike. Nad kapelo je bil „dom pokretnih” na Plješevički 2, kak kilometer na vzhodu pa je bil na Diljski 2 „dom nepokretnih”. Spomnim se, da sem že prvo nedeljo in sicer takoj po maši šel v dom nepokretnih. Tam sem našel neko bolnico Marijo z Reke, ki je bila nepokretna; kljub temu je bila o vsem poučena, vse je živo spremljala in tako je vse vedela, kdo je v domu od katoličanov, kdo je umrl ali na novo prišel. Tako sem si takoj lahko ustvaril predstavo in načrt dela in mi je bila v prav veliko pomoč. Pri obiskovanju sem spoznal, da so bolniki na splošno zelo potrpežljivi in da jim je obisk duhovnika v veliko veselje in tolažbo. Izjema je bil le en brezverec, ki se nikakor ni mogel sprijazniti s svojo nezavidljivo usodo in je bil siten, zahteven ter ni maral duhovnika. Kolikor se spominjam, niso v vodstvu delali težav glede obiskov, čeprav gede duhovne oskrbe ni bilo še nič urejeno. Sploh sem dobil vtis, da je Beograd dokaj strpno in za vse vplive odprto mesto – takorekoč oaza demokracije, strpnosti in svobode – v primeri z drugimi deli Srbije in Vojvodine, kjer sem deloval pozneje. V zvezi z bolniki bi omenil tele prigode: Ko sem hodil v dom onemoglih – v dom pokretnih – je bila tam neka Ruža Raspudić iz Hercegovine. To je bila zelo pobožna in verna ženska, ki je prejemala zakramente vsak prvi petek in je tudi ona poznala vse katoličane in me obveščala, ter jih tudi pripravljala na prejem zakramentov. V njeni sobi je bila tudi neka ženska iz Šumadije. Bila je pravoslavka in ni prejemala zakramentov, vendar je bila pobožna; kadarkoli sem prišel na obisk, je jokala. Povedala pa je tudi vzrok: Imela je tri sinove in vsi so odšli na delo v Nemčijo – nanjo pa popolnoma pozabili. »Vse sem jim dala, oni pa zame zdaj na mojo starost nimajo časa!« je tarnala. Ni se zavedala, da je bila napaka ravno v tem, da jim je vse dala – seveda materialno, dokler je mogla. Za vzgojo je mnogo važnejše, da se vcepi v mlado srce nesebičnost: da mlademu človeku ne le dajemo, ampak ga učimo, da zna tudi on dajati drugim; tako se mladina nauči ne le sprejemati, ampak tudi dajati, po svetopisemsko: »Bolje je dajati kot prejemati« (Apd 20,35). Če bi mati naučila svoje otroke, da radi delijo z drugimi, reveži in dajejo za cerkvene potrebe, bi na starost znali deliti tudi s svojimi starši, ki jim sedaj (materialno) ne morejo več pomagati. Tisto reklo torej: »Moram dati svojim otrokom vse, česar jaz kot otrok nisem imel« - je torej popolnoma zgrešeno in prinaša polom vzgoje. Otrokom je marveč treba v srce vcepiti ljubezen do Boga in bližnjega, pa jih ne bo okužil najhujši virus – evro-virus – da evro postane in sredstvo in cilj! Zato je že blaženi Anton Martin Slomšek vedel: »Najlepša dota, ki jo lahko podarijo starši svojim otrokom, je sveta vera.« Začel sem torej obiskovati bolnike. Takrat v Beogradu še niso zaklepali vrat – vsepovsod so bila odklenjena. Danes zaklepajo vrata stavb povsod – ne le po Beogradu, tudi v Zrenjaninu, tudi v Velenju. Tako je bilo mogoče tudi v blokih in stolpnicah ugotoviti, kdo tu stanuje. In ni bilo nobene tajne: Napisana so bila imena vseh družinskih članov z letnicami njihovega rojstva, kakor seveda tudi številka stanovanja. Po priimkih in imenih sem hitro lahko sklepal na ljudi katoliškega izvora. Na ta način sem našel precej katoličanov; večina je obisk rada sprejela; nekateri od teh na novo odkritih vernikov so hodili k maši v sosednjo župnijo, največ k sv. Petru. Nekoč sem poleti proti večeru obiskal družino, ki je stanovala pod našo cerkvijo, na levi strani Vojvode Micka, nad tovarno Minel v skromnem zasebnem stanovanju. Ko se tako pogovarjamo, naenkrat pride milica in me odpelje na njihovo postajo – nekje v centru Beograda. Kmalu mi je postalo jasno, da so jih poklicali oziroma jih je poklical kdo od družinskih članov. To so mi miličarji takoj tudi povedali. Jaz pa sem dejal: »Jaz sem tukajšnji novi duhovnik, ki obiskuje bolnike. Naši verniki so mi povedali, da je v tej hiši en zelo pobožen katoličan, ki si želi obisk duhovnika, pa sem ga šel obiskat. Verjetno niso vsi tako pobožni, pa je morda koga motilo.« Na milici so imeli razumevanje za tako razlago in so me takoj izpustili. Blagoslov hiš ali obisk bolnikov je bil zelo olajšan zaradi podobne dejavnosti pri pravoslavnih, kjer je samo po sebi razumljivo, da pravoslavna družina »sveti vodico« in da zato pride duhovnik na dom: ne le enkrat, ampak kar trikrat na leto: o Božiču, o Veliki noči in za „slavo“. Tako je bilo takrat – medtem ko danes večinoma prinesejo kolač v cerkev, kjer ga blagoslovi duhovnik – oziroma blagoslovi »vodico«, s katero vmesijo »kolač«. To je bilo dovoljeno tudi po takratni razlagi ustave in zato glede tega niso delali preglavic, razen če je bil kak družinski član »zagrizen« in je zato duhovnik s svojim obiskom težko ustregel vsem članom. Seveda je bilo s takimi obiski veliko lažje v sorazmerno svobodomiselnem velemestu kot pa kje na podeželju, kjer so krajevni „močniki“ bili kot kak „kralj na Betajnovi“. ==== Jezuit si »prisluži« klofuto 56 ==== Nekoč je tako prišel Mirko Polgar, jezuitski (najprej kaplan, potem župnik) na obisk k neki beograjski družini. On je hodil okrog vedno v talarju. Jaz v talarju po družinah nikoli nisem hodil, večinoma pa sem imel kolar, pač glede na razmere. Ko Mirko pozvoni pri vratih, pride odpret mlad fant in pravi: »Kateri hudič je pa tebe prinesel?« Mirko mu ni ostal dolžan in je rekel: »Kateri me je prinesel, me bo tudi odnesel«. In se je obrnil in odšel. To je pripovedovala Angela Zorko, doma nekje od Rogaške Slatine, ki je vedela iz svoje prakse tudi drugo zgodbo. Takrat k bolnikom niso puščali duhovnikov, kot uradno niti poznenje ne. Ona pa je bila glavna sestra in je sporočila patru Polgarju, da na njenem oddelku leži hudo bolan katoličan, ki bi rad prejel svete zakramente. Prišel pa je v prav nerodnem času in mu je zato dejala, naj malo počaka na hodniku. Tedaj pa je prišla ravno vizita. Ona pa – energična kot je bila in da bi se zdelo, ko da nasprotuje obisku, se je obrnila k patru Mirku in mu prisolila zaušnico: »Ali ti nisem rekla, da se ne sme k bolniku.« In vizita je odšla naprej, ne da bi zdravniki kaj pripomnili. Po njihovem odhodu pa je patra Polgarja spustila k bolniku, da mu je lahko podelil svete zakramente. Pater Polgar pa je bil iskan spovednik. Ko je ležal naš svetniški salezijanski sobrat Franc Selak, ki je bil šofer na nunciaturi ter je umrl star komaj 49 let 27. marca 1977 v Želimljem – neozdravljivo bolan v zemunski bolnici, kjer so požrtvovalno delovale sestre križarice, so ga preprosto vprašale, katerega duhovnika si želi in on si je izvolil Mirka Polgarja. To je bilo zelo diplomatsko: niso ga vprašale, ali želi duhovnika, ampak naj si izbere kakšnega. On sicer ni bil tak – ampak se zgodi včasih, da kaka duhovna oseba zelo težko uredi svoje račune z Bogom in se zato ne smemo čuditi, če se to še pogosteje dogaja z ljudmi, ki živijo sredi posvetnega prahu. Sestre so pripovedovale pozneje, da je bil poprej nemiren in žalosten zaradi bolezni; po prejemu svetih zakramentov in duhovnikovi tolažbi pa se je popolnoma umiril in bil zopet vesel kot vedno. Takega so ga pozneje hvalili tudi naši želimeljski gojenci, ki so mu stregli in je tam preživel zadnje tedne kot zgled dobrega kristjana in redovnika. V mojem času (1975-78, 1982-84) na beograjskem področju še ni bilo torej poskrbljeno za duhovno oskrbo bolnikov. Zato sem vsako nedeljo šel na obisk k bolnikom v drugo bolnico, kar je bilo v Beogradu mogoče, ker so na različnih krajih in jih je bilo že takrat veliko. Anica Banova je povedala, da so imeli velike borbe z upravo neke bolnice tu v Beogradu, ker enemu od njenih sorodnikov niso dovolili obiska duhovnika. Čeprav je bila po ustavi veroizpoved svobodna, vendar te pravice pravoslavni v taki obliki niso izkoriščali, pa smo bili katoličani kot bele vrane. Po tistem incidentu, ko je bolnik umrl brez zakramentov – čeprav jih je želel prejeti – so Banovi napravili pritožbo na Tita, in potem je vsaj za nekaj časa bil pristop duhovnikov v bolnice olajšan. »Ta naš sorodnik je izboril možnost, da se lahko pokliče duhovnika k bolniku«. Ni pa bilo vedno lahko in to sem jaz sam najbolje izkusil. Da mi ne bi delali težav, sem obiskoval bolnike v različnih bolnicah ob različnem času in tako me niso mogli uloviti. Nekoč mi je na kaldrmi pred našo cerkvico neki udbaš- ki ga sicer nisem poznal, vendar mi je pokazal svojo izkaznico z opozorilom, da naj pazim, koga obiskujem. Kakih hujših posledic pa le ni bilo. Tudi po bolnicah so bili namreč seznami z bolniki in če sem slutil, da je katoličan, sem ga obiskal in vprašal, če želi zakramente. ==== Duhovnik na VMA 57 ==== Na ta način sem obiskal vse bolnišnice po starem Beogradu, pa tudi v Zemunu, na Bežanijski kosi – kjer je bil čisto nov in velikanski dom onemoglih, v stari in novi VMA. Prej je bila vojaška bolnica v stari VMA na Pasteurovi ulici. Ko je Vida Tomšičeva pregnala usmiljenke in druge sestre redovnice iz slovenskih bolnic, so šle reve iskat delo na Jug. In so jih kmalu lepo sprejeli: največ v tuberkuloznih dispanzerjih (Soko banja, Knez selo pri Nišu, Nikšić itd), kjer se jih je veliko okužilo in tudi umrlo. Sprejel jih je tudi načelnik VMA dr. Izidor Papo (1913-1996). On obstaja tudi anekdota: Sestre so dobile v bolnici tudi svojo kapelo, kjer so vsako jutro zgodaj opravljale svoje molitve. Med drugim so molile tudi »za svetog oca Papu«, kar so zdravniki razumeli kot da molijo za zdravnika Papa. On je prednici nekoč to omenil: »Jaz nimam nič proti temu, da molite zame – toda ne tako glasno, da vsi čujejo!« Pozneje so začeli graditi novo VMA na Banjici v Beogradu. Zanimivo, da na začetku ni bilo težav z obiski. Tako je bilo možno priti na obisk v času obiskov h kateremukoli bolniku. To sem jaz obilno izkoriščal, da sem obiskoval tamkajšnje bolnike in jih krepčal s svetimi zakramenti. Ta nova bolnica pa je bila najsodobnejša in so se odvijali postopki res kar po vojaško: so pravili, da kot po tekočem traku. Okrog 1982 sem v nedeljo šel skupaj z Benitom Stipčevićem – ki je bil doma iz Zadra in je z družino stanoval v Mirijevem; on je bil takrat predsednik župnijskega sveta na Karaburmi. Takrat je bila Jugoslavija še enotna in je prišel na pregled in zdravljenje neki njegov prijatelj – profesor iz Zadra. Bil je pobožen mož in je želel pred zahtevno in težko operacijo prejeti svete zakramente. Ni bilo nobene težave: prišla sva v času obiskov. Možakar je lahko prišel ven in tako smo se lahko pogovarjali. Pozneje so morali bolniki poslat posebno povabilo kakemu sorodniku, in sicer samo enemu – in je za duhovnika postal obisk skoraj nemogoč. To sem doživel, ko sem bil okrog leta 2010 na žegnanju v kraju Titel, kjer je zavetnica Marija Vnebovzeta. Po končanem kosilu, ki ga je pripravil župnik Franjo Lulić, sem se odpeljal k sestrični Pavli na Voždovac, Kumodraška 111, kjer je takrat stanovala s svojima sinovoma (mož je umrl že 1989 od infarkta). Ona je redno hodila k maši, od ustanovitve naprej pa je bila v okviru slovenskega društva Sava članica pevske skupine „Pojoča družba“. Tam sem dobil potrebna obvestila in sem se po telefonu dogovoril z dežurnim zdravnikom, da obiščem nekega bolnika iz Mužlje. To je bil mlad fant, moj nekdanji veroučenec, ki se je z motorjem zaletel v hišo in se hudo poškodoval, da so mu morali odstraniti vranico. Ko sem se pogovarjal s tistim zdravnikom, je dejal, da ni nobene težave za obisk; ko sem čez kake pol ure pa res prišel – takrat se je ravno vlila huda ploha in sem bil ves premočen pri hoji čez plato pred bolnico – pa je vprašal dežurni zdravnik (najbrže je bil že drugi), s kom sem govoril. Ker njegovega imena nisem zvedel, saj se dotični ni predstavil, ta novi ni dovolil obiska. Tako sem se z dolgim nosom vrnil nazaj v Mužljo in sem zastonj opravil tako dolgo pot od Titela in nazaj, vendar me je tolažila zavest, da sem vsaj poskušal; njegovo stanje pa se je kmalu izboljšalo – vendar se ne konča vsaka nesreča tako srečno. Tudi ta primer kaže na to, da lahko duhovnik obišče bolnika glede na dobro voljo odgovornih v posameznih bolnišnicah, saj niti sedaj ni omogočena in urejena v Srbiji redna duhovna oskrba bolnikov; glede na dobre odnose med Cerkvijo in državo bi to moralo biti nekaj samo po sebi umevnega; tega pa verjetno ne more doseči navaden duhovnik, ampak bi bil potrebno izvajanje dogovorjenih sporazumom med Vatikanom in Beogradom. Do takega dogovora na nižji ravni pa sploh še ni prišlo in zato bolniki od korone in drugih bolezni umirajo popolnoma zapuščeni od svojih znancev, prijateljev in sorodnikov; osamljeni pa tudi zaradi strahu pred okužbo, vrh vsega pa še duhovno zanemarjeni. Obiski v bolnicah po Srbiji so namreč prepovedani še zmeraj vsem ljudem, četudi bolnik ne leži na koronarnem oddelku. Odgovorni oziroma neodgovorni pa se niti ne trudijo, da bi omogočili vsaj obisk duhovnika, ki bi verniku prinesel duhovno okrepčilo in tolažbo, čeprav zakon to dovoljuje. Seveda je takrat vladal še komunizem, zlasti glede dušne oskrbe bolnikov. V Sloveniji so takrat že bili duhovniki v bolnišnicah, vsaj nekaterih. Po nekaterih pa jih ni bilo, in sem včasih šel sam na obisk h kakemu znancu. Tako na primer v Topolšico, v Slovenj Gradec, pa tudi v Celje ali Ljubljano. Največja ovira niso bili zdravniki ali sestre, ampak kak »bogaboječ« vernik, še bolj pa sorodniki ki so se praznoverno bali, da bo zaradi duhovnikovega obiska bolnik umrl. V resnici pa jih več in prej umrje zato, ker zavračajo Jezusa, ki ne prinaša smrti, ampak po svojih svetih zakramentih zdravje, milost in življenje, kar je pa najvažnejše – večno življenje. Predstojniki so me nato prestavili v Mužljo; baje so med verniki celo zbirali podpise za mojo vrnitev nazaj v Beograd, mi je pozneje pisala Markunova Rezka z Voždovca, ki je bila sicer doma z moje poznejše postojanke Bučke. === Niš 58 === Iz Beograda sem bil prestavljen v Niš. Odpotoval sem torej v veliko in obsežno župnijo v središču Srbije – v Niš. Če bi si bil lahko predstavljal, kam bom prišel, koliko bom imel težav in nevšečnosti, ne bi bil nikoli prosil za premestitev iz Beograda. V Nišu je bilo na splošno preganjanje vere veliko hujše kot v Beogradu, kjer so ljudje veliko bolj svobodno dihali in ravnali, kot drugod po Srbiji. Pravili so, da so miličniki celo brez razloga pretepali ljudi, ki so na primer sedeli v gostilni. Tako jih je baje – po pripovedovanju veroukarjev – skupil pošteno tudi moj predhodnik. Izredna pomoč pri pastorali pa so bile šolske sestre, ki so jih vsi spoštovali. Vendar so imele one dolgoletni spor glede hiše na Nazorjevi, iz katere niso mogle spraviti vsiljivca. Tam sem hodil obiskovat bolnike po območju velikem kot Slovenija: na jugu do Preševa, kjer je bila neka slovenska družina Grahli, na severu pa vse do takratnega Svetozareva (danes ima staro ime Jagodina) - in Kruševca, kjer je bilo takrat le malo družin. Pri teh obiskih me je vodila res le skrb, da bi obiskal naše vernike in jih okrepčal z zakramenti, pa tudi z verskim poukom. Moj predhodnik Anton Horvat je med počitnicami celo uspel, da je pripeljal veroukarje iz oddaljenih krajev, ter je zanje v niškem župnišču imel verouk, na koncu pa prvo obhajilo ali birmo. Obstajala je lepa veroučna mladinska skupina, ki je redno ob nedeljah prihajala k maši in verouku. Z njo sem jaz in pa sestra Ozana Gucić imela različne igre in prireditve. Za polnočnico smo pripravili recital s pesmimi in sporočili v hrvaščini, slovenščini in albanščini – kajti te tri jezike so govorili naši takratni niški verniki. Kmalu potem me je inšpektor Rudi Borštnik premestil v Slovenijo, in to je bilo previdnostno – tako sem se rešil raznih neprilik. Udba je namreč zasledovala in preganjala vse vernike – tudi pravoslavce v Gornjem Matejevcu, ki so ob slavi imeli veliko procesijo ali litijo. Skozi vinograde so šli tudi s traktorji, da bi duhovnik blagoslovil polja, vinograde in gozdove. Iz strahu pred množično udeležbo so oblastniki to procesijo prepovedali. Ljudje so pa kljub temu šli. Nato so jih zasliševali v Nišu. Kdor je tajil, so mu pokazali fotografijo, češ, da je tudi on tam bil – in so jih kaznovali. Skratka, pravo preganjanje vere. Kar se pa tiče človeško-ekumenskih stikov, so pa takrat v tistih železnih časih bili boljši, kot so danes, ko je vera svobodna, pa se grejo kot v politiki: »Ko je jači, taj kvači.« (Kdor je močnejši, ta grabi). Med drugim so brezbožniki preganjali tudi pravoslavne menihe in njihove pripravnike, ki so stanovali v samostanu nad Matejevcem. Jaz sem si pa bil dober z vsemi in mi je bilo žal, da sem moral to mesto zapustiti, čeprav je bilo polno skritih in očitih nevarnosti. Tam blizu je bila fakulteta, in smo se večkrat pogovarjali. Študentje medicine so dejali, da »pomagajo« svojim »devojkam«, če slučajno zanosijo. Oni sami opravijo splav – koliko je pa tega še drugje! Eden od njih mi je postavil uganko: »Kaka je razlika med padalom in kondomom?« in je odgovoril: »Če se predre padalo, je enega manj, če pa kondom, je enega več.« Jaz sem izkoristil priložnost, da sem jih poučil, da pred zakonom ne smejo imeti odnosov, pa potem ne bo strahu zaradi odnosov pred zakonom, ampak veselje v blagoslovljenem cerkevem zakonu, ko bodo sprejemali otroke in jih lepo vzgajali. Takrat smo se navadno vozili z vlakom, in sicer smo se vedno vozili v 2. razredu, ki pa je bil večkrat nabito poln. Ko smo se tako nekoč ponoči vozili iz Beograda proti Nišu, nas je bilo poln kupe. Neka ženska se mi je dobrikala, češ da sem ji simpatičen; nad nepričakovano ponudbo sem bil najprej tako presenečen, da nisem prišel do besede. Nato sem ji dejal: »Poznam veliko lepših punc od tebe.« Takoj se je užaljeno obrnila in začela osvajati mojega soseda. Ko pa se je vlak ustavil, sta izstopila in se v nekem kotu objemala. Pomislil sem, da ni bil prvi, ki ga je ta lahkomiselna Makedonka ujela in verjetno tudi okužila. Ko sem se pa vračal iz Niša proti Beogradu, je bilo v kupeju žalostno ozračje. Neki vojak se vračal nazaj v Slovenijo. Bil je na pogrebu svojega brata, ki se je smrtno ponesrečil ravno tedaj, ko se je poročal. Bilo je nekaj takega, da se je z avtom zaletel v neosvetljen konjski voz, ki je stal tam na cesti ponoči – ali obratno. Bil je hudo ranjen in so ga takoj odpeljali v bolnico. Tam je mladenič vpil: »Sestre, rešite me, jaz nočem umreti!« - pa so bile poškodbe prehude in mladi ženin je izdihnil na operacijski mizi. Ali pa je bila njegova duša pripravljena na to nepričakovano srečanje z Bogom? – Pomislil sem, da je večina tovrstnih srečanj nepričakovanih in da moramo torej na to srečanje biti vedno pripravljeni. Vsi smo pomilovali tega mladeniča, ki se nikakor ni mogel potolažiti ob tako hudi izgubi: šel bi na poroko – pa je prišel na pogreb! Kakor je divjalo protiversko preganjanje v Nišu v osemdesetih letih – tako se je Niš pokazal v čisto drugačni luči leta 2013, ko smo po celem svetu obhajali obletnico znamenitega Milanskega odloka, ki ga je izdal v Nišu rojeni cesar Konstantin Veliki. Ko smo končali srečanje na stadionu, na katerem je bila tudi državna delegacija s predsednikom Nikolićem na čelu in močna delegacija srbske pravoslavne cerkve, so si verniki našega avtobusa, kakor tudi tisti iz Sarajeva, želeli ogledati katoliško cerkev na Jugbogdanovi 1. In kaj se je zgodilo? Pot nam je kazal policijski avto s prižganimi signalnimi lučmi in so nas popeljali v samo ulico, čeprav je enosmerna in se vanjo ne bi smelo s te strani. Tempora mutantur - Časi se menjajo, hvala Bogu! ===Bučka je pušeljc Dolenjske 59 === {| class="wikitable" |- ! Prvo obhajilo na Bučki (7. VI. 1981; črkostih spesnil 26. V. 1981) |- | <poem> Davi zgodaj sem se zbudil – Nisem več zaprl oči In zelo sem se začudil: Mar pri nas se vse blešči? Davi vsi smo zgodaj vstali – Mrak ovijal je zemljo; Ker pa Jezus k nam prihaja, V srcih je bilo svetlo. Sonce z žarki je obsjalo Cerkev, hoste, Bučko vso In zvedavo spraševalo: »Mar odprto je nebo?« Res, odprta so nebesa, Božji Sin prihaja k nam: Na stežaj odprimo srca, Da ne bo prišel zaman! S čim najbolj razveselimo Bratje, sestre, Jezusa? Mar je on željan denarja, Mar se veseli zlata? Nekaj lepšega imamo: To so naša srčeca; Na jih, Jezus, tebi damo Biser dražji od zlata! </poem> |} »Bučka je pušeljc Dolenjske«, je dejal pokojni škof Stanislav Lenič. Res ima čudovito lego, prijetne vinograde, pa še bolj čudovite ljudi. Na Bučko sem prišel iz Niša, kjer sem bil le leto dni. Da omenim le bogoslužje. Takrat je v Nišu bilo še precej Slovencev – po moji oceni vsaj okrog četrtino vseh vernikov, ki so ostali tam še iz časov Stare Jugoslavije ali pa so jih Nemci preselili sem med drugo svetovno vojno. Organistkinja je bila sestra Ivona, Slovenka, ki je bila v Nišu pojem tudi zato, ker je bila izvedena v francoščini, tako, da je imela inštrukcije iz tega sicer dokaj težkega jezika. Slovenščine v bogoslužju ni bilo nič, imeli pa so vsaj pesmi. Na nekem posvetu župnijskega sveta pa so prinesli sklep, da je med mašo mogoče zapeti samo eno slovensko pesem – prej so pa po dve, in taka je bila navada tudi v večini beograjskih župnij. No – bili so še nekateri drugi nesporazumi in bil sem prestavljen na Bučko. Bučko so upravljali salezijanci iz župnije Škocjan na Dolenjskem z župnikom Jakobom Bostnerjem (ki so mu pravili kar Jakec) in kaplanom Andrejem Riglerjem, ki je bil odličen pevec. V Nišu je bil hud pritisk na katoliško Cerkev in njeno delovanje – pa tudi zoper pravoslavce – a zlasti na ločine, od katerih so bili najbolj dejavni adventisti. Glede tega je bilo ozračje v Sloveniji mnogo ugodnejše. Pritiska na Cerkev v tistem času ni bilo dosti čutiti, pravoslavcev v teh dveh farah pravzaprav ni bilo, ločinarjev ali sektašev pa tudi ne. Zanimivo je bilo tudi, kako so opravljali pogrebe. Ker so tudi iz Stare Bučke pokapali svoje rajne na pokopališču na Bučki, je tam šel križ naprej brez zastave. Medtem pa je pri pogrebih na Bučki bila obvezna tudi slovenska zastava – seveda z rdečo zvezdo v sredini – in križ je lahko šel šele za njo. To ni bila starodavna navada – vedno je bil na čelu križ brez kakršnekoli zastave. Po Titovem pismu 1972 su v Sloveniji v večini občin uvedli pogreb z nošenjem zastave, kar sem prvič doživel prav jaz v Cerknici. Pokopališče je bilo tik cerkve in je bilo takrat odvzeto cerkvi. Pogrebi pa so bili enaki in za ene in druge, saj ni bilo nobenega pogreba brez navzočnosti duhovnika in seveda pridnih ministrantov. Prvo obhajilo pa je pomenilo na Bučki res veliko slovesnost. Ko smo imeli pripravo, sem povabil na roditeljskem sestanku starše, naj prideta oba. Pa so prišle samo matere, kajti očetje so bili »bogaboječi« - in se niso upali izpostavljati. Prihodnje leto pa sem dejal na roditeljskem sestanku, da je lani izgledalo, da so vsi otroci sirote brez očetov, matere pa vdove brez mož, ker ni bilo nobenega v slovesnem sprevodu, ko so šli k prvem obhajilu iz župnišča. Pa je pomagalo: pri večini so sedaj poleg mater bili tudi očetje. Druga zadeva je bil blagoslov hiš. Doli na Jugu – tako v Beogradu kot v Nišu – je bila vsepovsod navada blagoslavljanja hiš, in sicer po prazniku Treh kraljev. Ko sem tako obiskoval bolnike, sem zvedel, da so imeli tudi na Bučki blagoslov hiš, in sicer pred ali med drugo svetovno vojno. Takrat, pred vojno, je blagoslavljal hiše župnik Frančič. Družine so se posvetile Srcu Jezusovemu in vsaka hiša je nabavila lepo podobo Srca Jezusovega. V zvezi s tem, da so se starejši te posvetitve še živo spominjali in jim je ostala v prav lepem spominu, sem oznanil za 1981. leto blagoslov hiš v župniji Bučka. Leta 1881 je bila namreč poslikana župnijska kapelica Jezusovega križanja levo pod bučensko cerkvijo, blizu hiše Komljančevih. Na njej so bile še tedaj lepe Cejeve freske. Na ta način sem lahko obiskal pravzaprav vse bučenske družine po vseh njenih naseljih. Lahko sem prišel v vsako družino, in se srečal z njenimi prebivalci. Na ta način sem lahko ugotovil, če je bil kje kak bolnik potreben zakramentov. Tukaj se mi je prvič zgodilo, da je kdo jokal ob moji prestavitvi – in to celo predšolska deklica! Glavna pevka Mimi pa je bila navdušena za zbiranje podpisov predstojnikom, da me pustijo na fari. Škoda, da sem jo gladko zavrnil – sem bil še preveč dosleden, da mora duhovnik vedno ubogati škofa, redovnik pa predstojnika. Ubogal bi seveda – morda bi pa prošnja le vplivala na odločitev. Nisem hotel biti tak, kot nekateri škofijski duhovniki, ki nimajo treh obljub kot mi redovniki: uboštva, čistosti in pokorščine – ampak imajo eno samo obljubo: da bodo ubogali škofa (predvsem glede premestitve) – pa še tega ne držijo! Otroci so takorekoč vsi obiskovali verouk, pa tudi glede porok ni bilo potrebno kaj urejati. Problem niso bile civilne poroke ali da bi živeli v zunajzakonski skupnosti, ampak veliko starih fantov, ki sploh niso bili poročeni. Dekleta so se raje poročala kam v dolino, pa je tako veliko fantov ostajalo neporočenih, ker ni bilo zadosti deklet in pa si pravzaprav niso vzeli časa za poroko in ustanavljanje družine, ker so kar naprej delali – največ na kmetiji. Nikjer med svojim dolgim pastirovanjem – morda le še v Beogradu – nisem zvedel toliko zanimivosti iz zgodovine Bučke in okolice, kot ravno na tej nekdaj duhovnikom tako nasprotni fari, ki pa je ravno pod komunizmom versko čudovito zacvetela. Glede bolnikov sem tu menda med vsemi drugimi postojankami imel največ uspehov – in sem videl, da bi mogel uspeti celo tam, kjer mi je spodletelo, če bi imel več vere in požrtvovalnosti. Pa ne le jaz, ampak tudi vsi drugi. Naj omenim še to, da mi je na Bučki tako ugajalo, da sem napisal v tistem času doslej še neobjavljeno povest iz življenja Bučke – godila se je leta 1930! Naslov te večinoma resnične pripovedi z okrog 150 stranmi je : »Kaj sem ti storil!« Ko sem jo ponudil Ognjišču, me je g. Čuk zavrnil, češ da bi bila dobra za v Salezijanski vestnik; tam je niso sprejeli – drugam pa je nisem poskušal. Stkana je iz življenjskih zgod tamkajšnjih prebivalcev. Bučka je bila ravno na meji med italijansko in nemško cono in je torej še bolj zanimiva. Če bi bil uspel, sem nameraval napisati trilogijo: prva pred vojno, druga med vojno in tretja po vojni - vse iz resničnih virov. Nekaj malega je omenjenega tudi tukaj.   ==== Škocjan ==== Iz Niša sem prišel v Škocjan na Dolenjskem, kjer sem dušnopastirsko bil zadolžen za Bučko. V Škocjanu sem imel nekaj verouka. V tem časo je tam okoli Dobruše vasi – bivalo več ciganskih družin. Naj navedem kak dogodek iz njihovega verskega življenja. Pogovor je potekal takole. Prišla je k župniku Jakobu Bostnerju Brigita Brajdič, ki bi rada krstila otroka. „Kaj torej želiš, Brigita?” „Da bi krstila svojega otroka.” ”Kje pa je oče?” ”V zaporu.” ”Ali sta poročena?” ”Po cigansko.” (Torej niti civilno niti cerkveno). “Kje se je pa otrok rodil ? ” ”Pod smreko.” Ko pride njen čas, baje navadno gre rodit pod smreko. Naša mama pa nas devetero otrok ni rodila pod smreko, ampak doma. Hvala Bogu, da smo se vsi rodili živi in zdravi. Kdo je pa takrat hodil v bolnico? Saj še zavarovanja ni bilo za zasebne kmete. Babica je bila Škrjančeva teta – in je vse potekalo v redu. Podobno ciganske mamice redno rojevajo zdrave otroke. Vsak otrok je seveda največji Božji dar, ne glede na razmere, v katerih se rodi. Ko pa je prišel Brigitin mož iz zapora, je prišel k župniku Bostnerju, naj mu da kaj jesti; na marofu in hlevu je takrat letalo veliko golobov: „Daj mi goluba!“ mu je predložil. „Tvoj je, kar vzemi si ga!“ mu je odvrnil Jakec v šali. „Pa saj ga ne morem, ko je pa visoko na strehi.“ „Ravno v tem je problem,“ sta končala pogovor. V Boki v Banatu pa so zadevo hitro rešili. Ko se je na cerkvi nabralo veliko golobov in jih niso mogli poloviti, so namočili v žganje pšenico, ter jo potrosili pred cerkvijo. Kmalu so prileteli golobi, da bi jo pozobali: tri-štiri zrna, pa so bili že pijani in polovljeni… Ko je bil nekoč v Mužlji na obisku Joška Rašaj, sem ga vprašal, ali imajo Cigani res veliko otrok – kot vlada splošno prepričanje. Dejal je takole: »Če so verni, da; če pa niso verni, niso v načrtovanju družine nič bolj velikodušni od Gadžov.« (Gadže imenujejo Cigani vse, ki ne pripadajo njihovi skupnosti). Župnik Jakec je bil pravi faktotum - ezermester. Takrat se je toliko delalo na popravilih pri mnogih podružnicah, da verjetno že dolgo ne – in marsikaj je sam napravil. Pomagal je tudi pri popravilu strehe na bučenski cerkvi svetega Matija, kjer sem zapletena opravila vodil pravzaprav jaz. Takrat je v Jugoslaviji vsega primanjkovalo – pa niso mogli rezati dobruške opeke, s katero so pokrili cerkveno streho. Rezač sem končno našel nekje na Koroškem, mislim da na Prevaljah. Jaz sem v tistem času hodil poučevat verouk in imel vso duhovno oskrbo na Bučki. Ko smo začeli popravila, se je zganila cela bučenska fara – pa tudi škocjanska, od koder je bila odlična in strokovna ekipa tovrstnih delavcev. Razen vikenda sem pomagal pri dušnem pastirstvu tudi v obsežni škocjanski fari, ki ima mnogo naselij. Na Telče in Drušče pa je hodil Andrej Rigler, ki je bil odličen pevec in je nosil Telče zapisane v svojem srcu. Poprej je hodil tudi na Bučko in so ga povsod imeli radi. Po šoli sem imel nekoč verouk v Škocjanu za nekaj ciganskih otrok, od katerih je eden jokal – hodil pa je nekako v tretji razred. Pa ga vprašam, kaj ga je tako hudo potrlo, da joka, saj je že velik fant. Med hlipanjem je izdavil: »Učiteljica mi je rekla, da sem Cigan.« Komaj komaj sem ga potolažil. »Veš, zato ti ni treba biti žalosten. Jaz na primer poznam Cigane, ki so zelo dobri, delavni in pošteni ljudje; nekateri pa niso taki. so pa malomarni in slabi tudi med Slovenci. Pravzaprav sploh ni važno, katere narodnosti človek je, ampak kakšen je. Bog med ljudmi ne dela razlike; mi vsi smo kot ena velika Božja družina, in se moramo med seboj imeti radi, si pomagati – ne pa si nagajati.« Fantek je prenehal jokati in je vprašal: »Potem pa nič hudega, če sem Cigan?« »Seveda ni nič hudega, kajti Jezus ljubi vse stvari, najbolj pa nas ljudi in tudi mi moramo biti polni ljubezni do drugih. Ne smemo pa gledati na to, kakšne narodnosti ali vere ali položaja je kdo. Kdor tako dela, misli, da so ljudje ko konji, ki jim gledajo na zobe, preden jih kupijo. Mi vsi in vsak posameznik pa smo za Boga izredno dragoceni, ker imamo neumrljivo dušo, ki je poklicana v nebeško veselje. Kdor pa ljudi sovraži ali jih skrega med seboj, bo prišel v peklenski ogenj, če se ne bo pokesal in popravil.« Ne vem od kdaj se širi miselnost, da označuje beseda Cigan manjvrednega človeka. Jaz v življenju tega nikoli nisem občutil, niti ni tega najti v slovenskem ljudskem izročilu. Obstaja celo vrsta lepih in pretresljivih pesmi o Ciganih, ki so popolnoma enakopravni drugim narodom, čeprav imajo seveda tudi svoje posebne navade. Podobno so vključeni pravzaprav skoraj pri vseh balkanskih narodih v družbeno življenje, čeprav se marsikje oni sami osamijo. Ni pa tako v Bolgariji: tam sem na lastne oči videl visok zid, ki loči Cigane od Neciganov: ampak njihovo število je skoraj enako – in Bolgarov kot Ciganov! === Mužlja 63 === Mužlja je nekdaj bila samostojna občina – danes pa je mestna četrt glavnega mesta Banata, ki se imenuje Zrenjanin, nekdanji Veliki Bečkerek. Župnija Mužlja pa obsega dve mestni krajevni skupnosti: Mužlja in Sava Kovačević. K njej pripada tudi bivša samostojna župnija Ečka kot podružnica, pa tudi vasi Lukino selo, Stajićevo in Lukićevo – nekdanja nemška katoliška fara Sigmundfeld. Pod njeno soupravo spada tudi župnija Belo Blato. Ko sem prišel na Mali Šmaren, 8. septembra 1984 v Mužljo, sem tu našel marljivo pastoralno zavzeto skupino, ki je živo delovala zlasti na področju sodobnega verouka: župnik Štefan Zorko, kaplana pa Stanko Tratnjek in Srečko Golob, ki je bil za župnika v Boki in okoliških župnijah. Conditio sine qua (nujen pogoj) non je bila seveda madžarščina, ki je bila zame tabula rasa (nepopisana tabla). Tukaj delujoči salezijanci so se vsi dobro naučili madžarsko. Prvi župnik, ki je prišel v Mužljo 1965, je bil Jožef Tkalec. On – Slovenec iz Prekmurja – je hodil med vojno v madžarske šole in je zato znal odlično knjižni madžarski jezik. Drugi duhovniki iz Banata so se šolali večinoma v Djakovem ali Zagrebu, kjer je bil učni jezik hrvaščina in so se lahko šele pozneje izpopolnjevali v materinščini. Jaz pa o tem jeziku nisem imel pojma, saj ne spada v nobeno skupino od tistih, ki sem se jih učil doma ali v šoli: slovenščina, srbohrvaščina, angleščina, nemščina, italijanščina – potem pa mrtvi jeziki kot so latinščina, grščina in hebrejščina. Madžari pa so mi vseeno bili simpatični, saj jih s Slovenci druži ista prava katoliška vera, ljubijo cvetje in petje – prav ko moji rojaki. Ne da bi vedel, kako mi bo to koristilo, sem se že nekaj let prej v Beogradu naučil brati madžarsko, kar mi ni delalo nikakršnih težav – saj je tam bila kantorica Olga Malbašić, po materi Madžarka. Tako sem se naučil peti in igrati božično pesem „Az ige megtestesült Názáretben” (»Beseda se je učlovečila v Nazaretu«). Zapel in zaigral na klavirju – ki so ga imeli v sobi – sem jo neki naši vernici, ki je bila po poreklu Madžarka, vendar nihče od njenih sorodnikov ni znal niti besedice. Jaz tudi ne – vendar sem se potrudil, da bi jo razveselil za Božič. Mamica je bila tako ginjena, da je jokala – jaz pa seveda tudi vesel. Ko sem prišel torej v Mužljo, sem bral zasebno mašo v madžarščini cel teden – v nedeljo pa sem že maševal v Ečki in imel kratko pridigo. Pri tem mi je pomagala Márta Lukáts, ki je želela postati redovnica, a je zaradi bolezni niso sprejeli v samostan. Ostala je neporočena, delala v lekarni in si ob humanitarni krizi pridobila neminljive zasluge, ko je nesebično in časovno neomejeno delila zdravila vsem potrebnim – ne glede na vero ali narodnost – ki so jih dovažali prek Karitasa ali Maltežanov. Ko sem končal mašo, sem vprašal navzoče vernike – takrat jih je še dosti hodilo k maši: »Ali ste razumeli, kar sem vam povedal?« Odgovorili so: »Smo.« Jaz pa sem jim rekel srbohrvaško: »Jaz pa nisem ničesar razumel«. In to je bilo res: kadar so drugi govorili madžarsko, sem samo gledal in šele po treh mesecih začel razumevati posamezne besede in stavčne zveze, zlasti če so govorili počasi. Tega poglavja ne pišem, da bi hvalil sebe ali povzdignil našo skupnost, ampak da bi pokazal, da smo v najtežjih okoliščinah – ko bi nas predstojniki na prvi migljaj premestili v Slovenijo – vztrajali v nenormalnih vojnih in povojnih razmerah – ter delali dobro tukajšnjim ljudem, tudi ob podpori iz Slovenije. Tudi zato, ker se kak zmrduje in pravi: »Kaj pa delaš tam doli, na Jugu, pridi raje v Slovenijo!« Tisti ne razume, da je katoliška Cerkev vesoljna, tj. poslana za vse ljudi vseh časov. Naši namembniki so torej tisti, ki hočejo sprejeti Kristusovo veselo oznanilo ali pa kako pomoč, ne glede na vero, narodnost, raso ali položaj. ==== Boka 64 ==== Tu ne govorimo o znani Boki Kotorski, ampak o Boki v Banatu, imenovani tudi Hrvaška Boka. Ko sem prišel v Mužljo 1983, je bil v Boki in še drugih dveh župnijah župnik Srečko Golob. Jaz takorekoč nisem znal še čisto nič madžarsko; zato sem prvo šolsko leto začel učiti verouk v srbohrvaščini v Boki in njenih podružnicah. K temu pa je tu še župnija Jaša Tomić (Módos) in Neuzina (Nezsény). Če bi hotel opisati vse kraje in dogodivščine, bi bilo tega za cel roman. Omejil se bom le na najožji izbor. V Boko so naselili Hrvate s Turopolja leta 1801 in sicer 6 družin: Matanović, Filković, Ilijević, ki so bili plemiškega rodu. Marija Terezija je njihovo dediščino odstopila Vojni krajini. Omenim naj, da smo med drugim hodili maševat tudi v Konak, vsako drugo nedeljo v mesecu. Tam sta bila dva kantorja: bolgarski in madžarski; Donja, ki je stanoval tam poleg, pa je bil zvonar. Neko nedeljo po maši se mi je v prezbiteriju približala neka ciganka iz Konaka. Mislil sem, da se želi spovedati, ker je pokleknila pred mene. Poznal sem jo že od takrat, ko smo pozimi blagoslavljali hiše: nedavno jo je zapustil mož. Toda ni se imela namena spovedovati, ampak mi je rekla: »Mož me je zapustil; pokleknem pred vas in vas prosim, da me vzamete za ženo.« Če ne bi bilo to v cerkvi, bi se bil na glas zasmejal. Taka ponudba! Ali ženska ne ve, da sem se jaz – kot pravijo Srbi – kot redovnik že zdavnaj venčal s Cerkvijo. Če bi se bil mislil poročiti, bi se bil že zdavnaj – toda nisem iskal žene prav iz tega razloga, saj bi potem moral obrniti Jezusu hrbet, česar pa za nič na svetu ne bi storil. In če bi se res hotel poročiti, ne bi čakal toliko let – a v nobenem primeru se ne bi poročil s Ciganko, posebno še s tako, ki ji ni dosti mar za higijeno. To sem ji tudi brez dlake na jeziku takoj povedal: da sem jaz že od mladosti oddan in da bi ona lahko vedela, da se kaludžerji ne poročajo. Mislim, da sem prav ravnal, da sem ji olikano, vendar odločno takoj dal do znanja, da je moje srce oddano za celo življenje nebeškemu Ženinu. Naj torej raje računa na spravo s svojim možem. To omenjam zato, ker se nekatere duhovne osebe igrajo z ognjem: ne dajo enoznačnega jasnega odgovora in potem druga stran seveda živi v pričakovanju in iluzijah. ==== Slučaj Jaša Tomić 65 ==== Omenil bi še dogodek v Jaši Tomiću, nekdanem Modošu ob romunski meji. Februarja 1985 je bila huda zima. Stanko in Srečko sta bila na mirenskem tečaju, jaz pa sem maševal tisto nedeljo v Boki. Čez teden pa sem sklenil obiskati Modoš, kjer ni bilo blagoslova hiš že vsaj 40 let. Naslove sem dobil iz krstne in mrliške knjige. Dobil sem pa še pomočnika, ki me je vodil vsaj po Forštatu (Vorstadt – tedaj Partizanski put) na začetku Jaše. Drugi dan sva hodila po Slogini, kjer je bilo nekaj katoličanov. Pri eni hiši so dejali, da je njihov sin v partiji in da dela na krajevni skupnosti in da se starša zato bojita blagosloviti: »Včasih so starši ukazovali otrokom, danes pa je obratno«, sam komentiral njuno izjavo. Verjetno je to razkurilo sina, da mi je naslednjega dne postavil past: dva miličnika sta me nekaj ur čakala pri avtu. Ko sem s spremljevalcem Kovácsem prišel do tja, sem moral z njima na miličniško postajo v vasi. Tam so me zasliševali in mi odvzeli vse časopise, kar so jih našli v moji aktovki. Naslovov nisem imel notri, ampak sem jih pisal za posamezne ulice sproti na papir, ki ga pa niso našli. Nato so mi prepovedali hoditi okrog; jaz sem odvrnil, da je po ustavi vera in blagoslov hiš svobodna – pa na to niso imeli več pripomb. Ko sem odšel z milice brez vseh časopisov: Ognjišče, Glas koncila, Marija, Zvonik, - pa tudi nekaj koledarjev so mi vzeli – sem nadaljeval obiske tam, kjer sem jih začel. V Jaši je sploh bila huda gonja proti katoliški Cerkvi. Še 1987. so z razglasa v šoli naročali učencem, da ne smejo v cerkev – pa jih res ni bilo nikoli. Prihajali so samo Cigani iz Čerge, ker jim v šoli niso branili, saj pa oni niso niti hodili v šolo. Tako sem lahko imel zanje verouk in neko nedeljo smo jih krstili celo 12: od najmanjšega do največjega. Ta dogodek sem popisal in ga poslal v Glas koncila, ki ga je takoj objavil pod naslovom: »Slučaj Jaša Tomić« in je izzvenelo v misel, češ da v Srbiji ni verske svobode. Če nekaj časa so me poklicali na pogovor. Neki šepavi udbaš mi je očital, zakaj sem to objavil v časopisu in s tem dajem deželo v slabo luč pred svetom. Jaz pa sem mu ročno odgovoril, da ne postavljam jaz dežele v slabo luč, ampak tisti, ki ovirajo z ustavo zajamčeno versko svobodo. Nato mi je dejal, da jaz ne bi smel kar tako obiskovati vernikov, pa sem mu tudi postregel s primernim besedilom. Takrat smo čutili, da se kljub nekaterim neljubim spremembam vendarle vedno bolj odpira možnost svobodnega izpovedovanja vere. In tako je bil to moj poslednji zagovor zaradi kakega verskega dejanja. Kako napeto ozračje je bilo v Modošu, kaže tudi naslednji dogodek. Župnik Srečko je nekoč fotografiral cerkev v Jaši Tomiću. Kmalu nato so ga klicali na odgovornost, ker je slikal »objekt«. On se je zagovarjal, da je slikal svojo cerkev in vprašal, če je to prepovedano. Na to mu niso znali odgovoriti in so ga pustili domov. ==== Humanitarna pomoč 66 ==== Kaj vse sva midva z našim takratnim župnikom Stankom Tratnjekom podvzela, da bi lahko spravila zdravila varno čez mejo, ve samo ljubi Bog. Danes bi lahko mirno rekel, da sem imel več sreče ko pameti. Nisem poznal tozadevnih predpisov v različnih državah, skozi katere smo potovali in prenašali tako občutljiv tovor – za nekatere reči pa sploh ni bilo predpisov – in smo se tako mi kot cariniki prilagajali razmeram. Navadno je bilo tako: ko smo enkrat pripeljali zdravila čez mejo v Vojvodino, ni bilo več težav. Morali pa smo se seveda priglasiti v zrenjaninski carinarnici. Podjetje Tranšped, pri katerem je delala tudi požrtvovalna sestra zrenjaninskega župnika prelata Jenőja Tietzeja Valika (1945-2010), pa tudi mužljanska zakonca Peter in Mira Mezei – ima pri tem neprecenljive zasluge. Predpisi pa so postajali vse bolj togi in strogi tudi v Srbiji, in na kraju ni bilo mogoče več uvažati na naslov Karitasa. Jaz za to spremembo seveda nisem vedel in ko sem tako nekoč zopet pripeljal cel avto zdravil za carinski pregled, mi je uslužbenec dejal: »Ker ne morete uvoziti, se raje odrecite zdravilom v korist države;« sem vzrojil: »Nisem se nikoli odrekel zdravil pod Miloševićem, pa se ne bom niti pod Tadićem« (to je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po Miloševićem padcu 5. oktobra 2000). Ne vem, kako bi se bila zadeva končala, ampak prav tedaj je v neki zadevi prišel v zrenjaninsko carinarnico predsednik Maltežanov dr. György Szőlősi (1939-1909) – in se vljudno ponudil: „Če ne morete uvoziti za Karitas, pa uvozite za Suvereni malteški red.” Tako je tudi bilo: oni so imeli dovoljenje za uvoz humanitarne pomoči. Zdravila so morali poslati na pregled v Beograd; ko so jih dobili nazaj, so vsa odstopili nam v Mužlji, da smo jih mogli razdeliti med bolnike. Na začetku krize je zadostoval podpis zdravnika, ki je potrjeval, da so zdravila res za Karitas. Tega je rada dala dr. Agi Hallmai (1951), naša požrtvovalna mužljanska zdravnica. Drugače sicer v redu, vendar si doktor Dénes ni upal dati podpisa. Med drugim smo oddajali zdravila tudi zrenjaninski bolnici, ker je embargo in sankcije prizadel tudi nje. To je povzročilo tudi pomanjkanje bencina; mesečno smo dobivali bone za 20 litrov. Ko sem nekoč ravno prihajal iz carinarnice, sem imel med drugim tudi lepo pošiljko Krkinega azitromicina (sumameda). Miličnik Milan Udovčić iz Mužlje, ki mi je dal bon, je hudo kašljal in dejal, da ima vnetje grla in še sladkorno, pa ne more nikjer do zdravil. »Jaz pa imam obojnega in vam bom dal, kolikor potrebujete.« Bil je iz Mužlje – in mi je ostal do konca življenja hvaležen. Z uvozom zdravil sem začel jaz – nato je sledil Karitas in Malteški vitezi, ki so včasih uspeli uvoziti cele kamione hrane, zdravil ali drugih potrebščin, ki so jih delili vsem potrebnim ljudem ne glede na vero ali narodnost in ne glede na neštevilne težave, ki so jim postavljale na pot. Na pomoč je prišla ne le dr. Piroška iz Mužlje, ampak tudi zdravniki iz splošne bolnice v Zrenjaninu kot onkolog Pál Babinszki, ki sem mu prevajal navodila iz tujih jezikov. Kadar smo potem zaradi stiske s časom morali deliti v nedeljo, je redno prisostvoval sveti maši. Žal je kmalu potem dobil tumor na pljučih, bil operiran in kmalu umrl; kot onkolog-specialist je dobro poznal to zahrbtno bolezen. Po operaciji mi je zaupal, da je že pred 15 leti opustil kajenje. »Posledic ni mogoče odpraviti – nekaj vedno ostane in tisto je greblo po pljučih, dokler se ni izcimil rak. Odrezali so mi pol pljuč.« Operacija je sicer uspela: vendar pol pljuč ni moglo oskrbovati tako močne postave z dovolj kisika. Zato je bil prepričan, da je kajenje škodljivo in da ni treba kaditi: kdor pa je že začel, naj preneha čimprej – kajti posledice so lahko usodne: ko bi mlad človek ravno lahko užival družinsko življenje, ga nenadoma odnese ta potuhnjena bolezen. Pri prenašanju zdravil iz Slovenije na Madžarsko nam je nesebično pomagal takratni lendavski župnik Jožef Bernád (1942, domačin iz kraja Pince) tudi, ko je že bil v pokoju, kakor tudi oba župnika na madžarski strani: lentijski župnik in dekan Jožef Tüske in župnik v Tornyiszentmiklós-u. Lendavski župnik je večkrat prepeljal zdravila skoz maloobmejni prehod, kajti z madžarske strani so večkrat delali težave in so nas včasih kar vrnili nazaj v Slovenijo skupaj z zdravili. Imeli smo pa pri tem Božji blagoslov. Sobrat Srečko Golob – ki je bil dolga leta dušni pastir v Mužlji in okolici – je nabavil celo antibiotike, pa tudi zdravilo zoper epilepsijo, in sicer naravnost iz novomeške Krke. Nekoč sva se vračala s Stankom iz Slovenije s polnim avtom zdravil. Na Madžarskem so takrat proslavljali praznik svetega Štefana Ogrskega – tudi v Lentiju. Drugi so bili na kosilu, midva sva pa preglejevala, če se ne bi med škatlice zamaknila kaka s poteklim rokom. Priporočila sva se svetemu Štefanu, češ da tako nosiva pomoč njegovemu ljudstvu. V Subotici je neki mlajši carinik začel delati težave in se obrnil na starejšega, ki nama je samo pomahal, da lahko voziva naprej – in tako sva lahko spet pomagala najpotrebnejšim. Zadeve pa so se vedno bolj zapletale. Enkrat je neki carinik v Subotici zahteval, da mu izplačamo 1000 mark, kar je bila za tedanje čase veliknska vsota. Slučajno sem imel tedaj denar za opravljanje maš, pa sem mu dal te marke, ki jih je verjetno spravil v svoj žep. Mi pa od prenašanja zdravil nikoli nismo iskali niti imeli nikakršnega dobička – prej zgubo: gnala nas je pa Kristusova ljubezen, da pomagamo ljudem v stiski. Ob drugi priložnosti smo zaman poskušali prenesti zdravila čez mejo iz Madžarske: mejni prehod Bački Vinogradi, Tompa-Subotica, Röszke-Segedin – zastonj, povsod so bili neizprosni: »Embargo in sankcije ne dovoljujejo uvoza zdravil.« Začelo je snežiti, mračilo se je že - iz Segedina sva že krenila na slepo srečo proti Romuniji, če nas bodo morda tam spustili. Pa sem omenil, da se govori, da v Romuniji kradejo. Obrnila sva nazaj proti Segedinu, kjer so naju v semenišču prenočili. Po zajtrku je predsednik Karitasa napisal nekaj vrstic in s tem so naju madžarski cariniki pustili v Srbijo. In kaj je bilo tam napisano? Da je ta pomoč za Vox humana, humanitarno organizacijo v Vojvodini. Čez nekaj mesecev je prišlo pismo, v katerem madžarska carina sprašuje, kje so zdravila: na Madžarsko so namreč prišla iz Slovenije, ven pa ne. Tedaj sem napisal: »Robo sva poskusila prepeljati na več prehodih, pa so naju povsod odbili. Potem pa se je našel eden, ki je bil ČLOVEK, in naju je spustil čez.« Nato ni bilo več povpraševanja. Prenašanje pomoči je bilo skoraj vedno povezano s strahom, kako bo podjetje uspelo. Še danes se čudim, da smo bili v tistih časih tako brezbrižno predrzni, da smo si sploh upali v to tvegano podjetje. Veliko breme je bilo tudi čakanje na mejei – enkrat smo morali pred obmejnim prehodom Herceg-Szántó – Bački vinogradi čakati na vročem poletnem soncu celih devet ur – taka gneča je bila. Takrat se vojna še ni začela, vendar je v Jugoslaviji tako rekoč vsega primanjkovalo – dobilo se je pa poceni na Madžarskem – toda kako prepeljati čez? Na poti pa so nas čakale tudi druge neprijetnosti, ki smo jih morali sproti obvladovati in reševati. === Moje pridige 67 === V ciklusu pridig »Izvoljeno ljudstvo« za leto A, ki je izšel pod naslovom »Jaz sem s teboj«, je na zadnji strani tudi slika naše družine in novomašnega pridigarja Maksimilijana Jezernika. Moj brat Blaž (1955) - akademski slikar in tedaj voditelj Karitasa na Polzeli, je poskrbel za likovno opremo. Ta ciklus pridig, ki jih bogatijo zgledi iz sedanjosti in preteklosti, napoveduje pesmica, ki označuje celotno zbirko (Izvoljeno ljudstvo), ter pridige za leto A (Jaz sem s teboj 1992), B (Pogumno naprej 1991) ter C (Nikar se ne boj! 1990): {| class="wikitable" |- ! Ciklus pridig (motto) |- | <poem> IZVOLJENO LJUDSTVO spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj JAZ SEM S TEBOJ; Po poti ljubezni POGUMNO NAPREJ, Sovražnikov hudih NIKAR SE NE BOJ! </poem> |} Pri pregledu mojih treh knjig je bil najbolj blag ljubljanski pomožni škof Jože Kvas (1919-2005), ki je predlagal le eno spremembo. Neko malenkostno pripombo je dal tudi znani rokohitrec in rudniški župnik Mirko Žerjav (1919-1999 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zerjav-mirko/). Ljudski pridigar Janez Jenko (1923-2010) pa je menil, da mora moja slovenšččina »pod nakovalo«. Gordijski vozel je končno presekal jezikovni strokovnjak in moj osebni prijatelj – ki je podal ugodno jezikovno sodbo – Janez Gradišnik, ki je napisal pismo s tole vsebino (1917-2009 https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik): „V moje zadovoljstvo se je pokazalo, da je jezikovno znanje g. Jelena prav zadovoljivo. Kot poglavitno vrlino bi navedel, da se ga niso prijele napake današnjega pisanja, ki so sicer silno razširjene. Od doma ali iz šole je prinesel povsem solidno jezikovno znanje, ki mu omogoča, da se izraža v lepo tekoči, dovolj bogati in zares domači govorici.“ Sedaj ni bilo več ovire in pridige, ki so marsikateremu pridigarju olajšale delo, so mogle v tiskarno Tipograf na Reki, od koder jih je spravil dalje založnik Vinko Furlan. === Joška Rašáj 68 === V zvezi z apostolatom in humanitarno dejavnostjo sem bil dolgo časa povezan s katoliškim gibanjem, ki je imelo pastoralno skrb za Cigane in druge selivce. Zgodilo pa se je takole: Nekoč sem leta 1979 v cerkvi Srca Jezusovega v Nišu ravno končal jutranjo mašo. Pa pride v zakristijo bradat možakar v spremstvu mladega fanta s prošnjo, da bi rad maševal. Z brado je izgledal tako nenavadno, da ga ne bi mogel šteti k katoliškim duhovnikom, kot sem jih bil vajen. Zahteval sem od njega »celebret«. Ni ga imel, mi je pa pokazal kelih s pateno, češ da ima vse, kar je potrebno za maševanje – in sem mu seveda dovolil. Nato sem ga smel spremljati severno od nas, levo od proge, k neki muslimanski urejeni ciganski družini, ki je bila nekaj posebnega. Mlada zakonca nista mogla imeti otrok in sta po kosovski navadi – ne glede na to, ali so katoličani, pravoslavci ali muslimani – vsako leto za Veliki šmaren romala k Mariji v znano svetišče Letnica. Po 17 letih sta dobila otroka. Iz hvaležnosti do Bogorodice sta mu dala ime Marjan. Ob našem obisku je ta živahen fantiček imel 7 let. Od takrat sva bila povezana in me je zopet obiskal, ko sem 1984 bil prestavljen iz Beograda v Mužljo. Z menoj je obiskal skoraj vse ciganske družine od Mužlje do romunske meje, pa najsi so pripadale k plemenu Romi (ki so v večini), ali Sinte (nemški Cigani z mnogo nemških besed). K tem drugim spadajo večinoma tisti, ki se ukvarjajo ob proščenjih z vrtiljakom (ringlšpilom) – in taki so živeli tudi v naši soseščini. Povedal mi je, da se je tisti fant iz Niša navdušil za delo s Cigani in se naučil njihovega jezika; to delo pa zahteva od človeka veliko ljubezen do Boga – on pa na te napore ni bil pripravljen: vrnil se je k lagodnejšemu življenju in kar se je naučil, je tudi hitro pozabil. Tako je Joška star in bolan vodil križev pot na Vršečkem bregu, kjer so okoli cerkvice postaje križevega pota. Ko sva se zadnjič videla, je bil tako oslabelega srca, da sem moral namesto njega jaz govoriti pri nekaj postajah – on po cigansko, jaz pa seveda v srbohrvaško. O njem pa bi se moglo reči s svetim pismom: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda (Jn 2,17).« Koliko je ta mož storil za evropske Cigane! Seveda so razlike med narečji v različnih državah – pa on je znal tudi ta narečja in še mene naučil nekaj najosnovnejših besed, kot na primer: »Taves bahtaló!« (Zbogom!) To malenkostno znanje mi je med Cigani povečalo ugled in pridobilo prijateljev ter tako olajšalo oznanjevanje Jezusove blagovesti miru, sloge in razumevanja. "Joška Rašaj" je napisal v francoščini tudi cigansko slovnico in slovar, kar je prevedeno tudi v madžarščino: BARTHLEMY, André: Cigányország útjain. [On the Roads of Gypsyland. – Po poteh Ciganske dežele.] Lámpás Kiadó: Abaliget, 1992. 191 s. Poznal je torej vse njihove dialekte in skupine. Od njega sem prvič zvedel, da obstajajo tudi Sinte in druge skupine. On je verjetno zanje storil veliko več kot tisti trobači, ki se trudijo za spremembo njihovega imena - ker so pač kot Cigani trpeli hudo preganjanje pod nacizmom - za njihovo dobrobit pa ne storijo ničesar - razen da nabirajo na njihov račun politične točke. Koliko naših rojakov pa je trpelo preganjanje za časa komunizma - zlasti v povojnih pobojih - pa bomo zato spremenili svojo narodnost? Tako je moj oče dejal devetdesetih let - ko je prišlo na dan marsikaj, kar so delali hudega partizani: "A taki smo mi Slovenci?" - pa sem mu dejal: "So taki nekateri, toda vi ne!" Mimogrede naj omenim, da je Jožko Rašáj dejal, da je pravilen izraz »Cigani«. Oni se namreč sestojijo iz več različnih skupin, od katerih je večina z nazivom Romi, drugi so Sinti. Je pa še nekaj drugih skupin. Imenujete jih pa lahko kakorkoli – oni so prepoznavni po svojem posebnem načinu življenja in po svoji mentaliteti, ki je malce drugačna od naše. Tako sem torej spoznal leta 1980 tega voditelja mednarodne katoliške organizacije za delo s Cigani C.C.I.T (Comité Catholique International pour les Tsiganes – Mednarodni katoliški odbor za a Cigane) Joška Rašaja (gospod Jožko), s priimkom Barthelemy, doma iz Belgije ali Francije. Ko sem 1984 prišel v Mužljo, sem začel dobivati Jožkova vabila za ta mednarodna srečanja, ki so bila vsako leto v drugi evropski državi. Prvo je bilo tik pred bratomorno balkansko vojno februarja 1991 pri jezuitih na Jordanovcu v Zagrebu s predavanji v sodobni dvorani kardinala Bea. Ko sem hodil na srečanja te mednarodne organizacije za pastoralno delo s Cigani, ki izdaja večjezično glasilo Nevi jag (nekaj časa je izhajalo tudi v slovenščini), sem večkrat dobil kaj zdravil. Od 4. do 6. marca 1994 sem bil tako na srečanju v Waldmünchen-u v Nemčiji (na češki meji) – med 75 udeleženci je bil tudi zadrski nadškof Marijan Oblak – ter sem prinesel s seboj nekaj vreč zdravil. Do Kölna so me pripeljali udeleženci z avtom, naprej sem pa se mučil z dragocenim tovorom z vlakom. Srečno sem prestopil madžarsko mejo. V Subotici – kamor sem prispel zgodaj zjutraj, pa sem moral vreče oddati in carina jih je pozneje poslala k nam v Zrenjanin na carino. Ko smo bili naslednje leto na srečanju v Gödölő-ju vzhodno od Budimpešte, pa je priskrbel precej zdravil tamkajšnji župnik. Srečanja so bila tudi v Tuheljskih toplicah na Hrvaškem. Sčasoma sem dobil vtis, da organizatorji kljub lepim besedam nimajo veliko smisla za konkretno pomoč tukajšnjim Ciganom. Res je bila v ospredju duhovna pomoč, vendar oni z Zahoda niso razumeli balkanskih problemov. Prav tukaj v Gödölőju me je zaprepastila izjava neke udeleženke. Dejala je, da muslimani s Kosova imajo tako malo znanje o koranu, da jih ona – katoličanka – poučuje! Omenil sem, da so njihovi predniki bili katoličani in če jih že kaj uči, naj jih poučuje katoliške verske resnice. Saj je to prava vera in prava smer za vsakega človeka in le Jezus je človekov odrešenik. Jaz sem organizatorjem srečanj priporočil, naj bi pomagali tukajšnjim prebivalcem, da se jim ne bi bilo treba seliti na Zahod, kjer so navadno povzročali nove probleme. Dobil sem vtis – posebno na Hrvaškem-, kjer je bilo veliko teh organizacij in je vsaka od njih posebej črpala denar od države – da imajo mnogo odsekov, ne zato, da bi delali, ampak da bi izkoriščali državo. Pomislil sem, da se tu poraja in podpira neki novi nacionalizem, ko da jih na prostoru bivše Jugoslavije ni zadosti. Zato sem prenehal obiskovati tozadevna srečanja. S Cigani in drugimi ljudmi v potrebah pa sem še danes v dobrih odnosih. Tukaj ne živijo le Romi in Sinti, ampak tudi madžarski Cigani, ki so odlični muziki. V današnjem času – ko ljudje nimajo denarja – oni seveda to pomanjkanje najbolj občutijo. Pri njih ne samo da blagoslavljamo hiše in krščujemo njihove otroke, ampak se je precej mladih parov tudi cerkveno poročilo. ===Domovina, ti si zdravje 70 === Ivan Cankar je napisal črtico: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Jaz bi pa iz svojih izkušenj lahko vzkliknil enako, le da bi izpustil besedico 'kakor': »Domovina, ti si zdravje.« 17. novembra 2000 sem imel prometno nesrečo v Sefkerinu blizu Pančeva. Zgodilo se je tako, da me je – bilo je že ponoči – zadel neki starejši možakar z avtomobilom, ker je baje – po njegovih besedah – zaspal. Tega seveda ni povedal miličnikom. Takoj so me odpeljali v bolnišnico v Pančevo z rešilcem. Poklical jih je z mobijem, ki ga je neki fant – za čudo, že leta 2000! – imel pri sebi in ni bilo treba iskati telefona v vasi, ki je bila kaka dva kilometra oddaljena. Na poti so me spremljali trije mladi fantje: Žolti, ki je tudi bil poškodovan po obrazu, in je sedaj factotum v internatu Emavs, obenem pa pomaga na škofiji; brat duhovnika Zolija Ernő, ki je sedaj veroučitelj v osnovni šoli; pa še neki avtoštopar, ki smo ga gredoč pobrali. Onadva sta me spremljala, da bi mi pokazala pot do Ivanova, kraja blizu Pančeva, kjer so imeli žegnanje in bi jaz bil slovesni pridigar. Pač zato, da ponoči ne bi taval in iskal poti. Avtoštopar ni bil nič poškodovan in je takoj odšel, onadva sta ostala pri avtomobilu, mene pa so peljali na zračni blazini, tako da strtega desnega kolena nisem niti čutil. To se je hudo spremenilo, ko so me sneli iz avta. Začutil sem grozne bolečine. Nastala pa je težava – kdo bo to plačal! Zato so sredi noči klicali naša duhovnika Stanka in Stojana v Mužljo, da sta se takoj osebno pripeljala kakih osemdeset kilometrov daleč. Šele ko je bolnica dobila jamstvo, da bo moje zdravljenje plačano, so me sprejeli na oddelek. Res ni bilo veliko – za skoraj mesec dni okrog 300 mark. Če bi bili humani kot niso bili, bi me brezpogojno sprejeli – pa tedaj še ni bilo pogodbe o zavarovanju med Slovenijo in Srbijo. Najprej so mi zašili jezik, ki sem si ga pregriznil ob trku; nato pa so operirali koleno in zvezali strto ploščico z neko žico. Tam sem ležal kot hlod in sem mislil, da ne bom mogel nikoli več hoditi, saj so mi nogo tudi dali v gips. Ni bilo nikakršnih vaj, in tako je telo vedno bolj hiralo. Ne bom omenjal malomarnosti in površnosti, s katero so nekateri delali – saj so me pustili tudi po uro čakati zunaj na mrazu, ko so me vozili na rentgen, ali pa so me hoteli kar brez odeje poslati nazaj v Zrenjanin v njihovem rešilcu. Gotovo bi bil zmrznil v hladnem avtomobilu, če bi mi potem le ne dali odeje ob jamstvu, da jo bomo vrnili bolnici. Skratka: nismo imeli nobenih zvez z bolnico. To, da smo prej prinašali tja precej zdravil, so že davnaj pozabili. Hodil me je sicer vadit neki terapevt-zdravnik, vendar se kosti še niso bile dovolj zarastle, ampak samo prividno, kot so ugotovili pozneje v Topolšici. Zato me je noga tako dolgo bolela. Končno so me poslali v Slovenijo. Peljal me je gospod Jože Hauptman, ki je bil župnik pri BDM v Beogradu, in je gredoč ponoči obiskoval še svoje sorodnike po nekih hribih, ki jih polovico ni bilo doma. V Sloveniji pa presenečenje za presenečenjem. Najprej pri mojem osebnem zdravniku Boštjanu Hostniku, ki je za bolečo nogo predpisal hlajenje. Samo malo leda, pa se je bolečina – ki me je prej mučila dneve in dneve – kaj hitro umirila. Tam doli se pa tega nihče ni spomnil. Potem so me odpeljali v toplice Topolšica. Dobil sem dva tedna, a so mi podaljšali na tri. V toplicah so mi svetovali, naj prosim še za četrti teden. Res sem poklical in javila se je neka zdravnica, ki je bila res dobrega srca. Ko je slišala mojo prošnjo, je takoj dejala: »Kako vendar, da ste našli ravno mene, ki sem tako dobrosrčna. Četrti teden damo le za otroke – toda vi ga boste dobili.« Kaj naj še dodam! Bil sem ji neizmerno hvaležen, saj mi je tista terapija veliko pomenila in me okrepila. V znamenje hvaležnosti sem napisal v knjigo vtisov izvirno pesem – črkostih. {| class="wikitable" |- ! TOPLICE TOPOLŠICA (akrostih 20. II. 2001) |- | <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> |} Takrat v Topolšici smo imeli časa na pretek. Res je sicer, da so nas zaposlili s terapijami in sicer zelo resno. Neka maserka je hodila vsako jutro zgodaj zjutraj masirat in to z Dobrne! Pa je rame in vrat dobro uredila ne le meni, ampak tudi drugim. Bili pa so tam tudi vojaki na civilnem služenju vojaškega roka. To so bili pridni fantje, ki so vsestransko pomagali, saj je bil tam tudi center za bolne od skleroze multiplex. Za njihove mlade sile pa ni bilo vedno zadosti dela, pa so se dolgočasili in pogovarjali, ter s tem seveda motili osebje. Pa je bil načelnik odločen in je dal v sobano napis: »Kdor nima kaj delati, naj tega ne počne tukaj!« In je menda pomagalo. Včasih so me prišli obiskat tudi bratje in sestre, saj Topolšica ni daleč od moje rojstne vasi Šentilja. Nekatere so ob nedeljah vozili tudi k maši – jaz pa se za to še nisem čutil sposobnega in sem maševal kar v sobi. Da nisem imel družbe, ki bi me pri zbrani molitvi lahko ovirala, mi je ekonom Blaž Cuderman rad doplačal razliko in tako sem se res lahko v miru pogovarjal z ljubim Bogom. Po toplicah so me sprejeli na Rakovniku v oskrbo. Tam pa novo presenečenje: iz Soče je vsak dan pome prišel taksi, ki me je tudi pripeljal nazaj. Tako lahko rečem, da je bilo zdravljenje res temeljito in učinkovito. Napisal sem članek za revijo Zdravje, kjer sem vse to opisal. Ne spomnim se, ali sem ga tudi odposlal. Natisnjenega nisem videl nikoli. Naslov članka pa je bil: »Domovina, ti si kakor zdravje!« Kako ne bi bil navdušen: takšna skrb in strokovnost v Sloveniji, ki je v tistih časih manjkala – vsaj pri nekaterih – v Srbiji. Ali nisem nekje prej omenil, da so jo, zaradi takratne zgrešene politike vodilnih, zadele sankcije in embargo. V Pančevem so mi nekatere dobre sestre dejale: »Vidite, saj smo nekatere dobre. Nismo vse take kot tista in tista.« In to je bilo res. Ko so me sredi noči pripeljali v Pančevem v bolniško sobo, so tam prav vsi kadili, da je bilo zadušljivo. Prosil sem jih, naj ne kadijo, pa so se mi posmehovali: »Če ti ni všeč, pa pojdi v drugo sobo.« - ko se nisem sploh mogel premikati. Tisti pa, ki je bil sicer res najbolj strasten kadilec, pa mi je v resnici največkrat pomagal, kolikor je mogel. Povsod se najdejo dobri ljudje. Po operaciji smo bili v šok-sobi samo trije in tam mislim, da ni bilo kajenja. Eden je bil miroljuben, drugi pa pretepač. Bil pa je silno močan. Ko se je vračal nekje iz polja, si je zlomil nogo. In s tako zlomljeno nogo se je pripeljal z motorjem do kraja, da so mu nudili prvo pomoč. Kraj je bil nekje blizu Pančeva – mislim, da Kovačica. Njegov oče je bil Srb, mati Slovakinja, on pa je bil fanatičen pristaš Arkana, s katerim je bil skupaj v vojski in njenem etničnem čiščenju. Groza me je prevzemala, ko sem moral poslušati njegove vojaške in ljubezenske dogodivščine. Ni pa poznal nobenega heca in me je – kljub temu, da je bil sam skoraj nepokreten – dvakrat hotel pretepsti. Prvič sem ga nekako sam umiril, drugič sem se pa na nagovarjanje sester pritožil pri zdravniku. Verjetno mu je zagrozil z odpustom, kajti pozneje me je pustil pri miru. Toda tudi on je bil samo bolnik, in je revež opolnoči prosil za kako sredstvo za lajšanje bolečin. Sestre so bile daleč, zvonca ni bilo nobenega v stari bolnici iz časa Marije Terezije, bolečine pa vedno hujše. Začel je klicati: »Sestra, sestra!« Pa ni bilo nobenega odziva. Tedaj v nesreči smo se pa združili, in vsi složno začeli klicati sestro. Tako vpitje pa so le slišale, in ni pritekla le ena, ampak kar štiri – in ravno proti meni, ki sem menda najbolj kričal. »Kaj tako vpiješ, kaj ti je treba?« »Ne meni, ampak našega kolega zelo boli noga in ne more spati.« No, sedaj je dobil, kar je iskal. »Bumf!« mu je udarila iglo v bedro, da je kar zastokal. »Sedaj ne vem, kje me bolj boli: ali tam, kjer je bil zlom, ali tam, kjer me je zbodla z iglo.« No, počasi je le začelo delovati in je revež končno zaspal. Velika tolažba so mi bili obiski duhovnikov. Pančevski župnik Mihály Erős mi je omogočil prejem zakramentov. Dobil sem tudi vino in hostije, da sem lahko v takem obupnem stanju vsaj maševal. Obiskala me je celo večkrat sestrična Pavla iz Beograda, ki mi je vedno kaj prinesla. Prišli so me obiskat tudi farani iz Mužlje, med njimi Aranka Palatinus , Terezika Szabó, pokojna Irén Gera, in še nekateri drugi. To mi je bilo res v veliko tolažbo in spodbudo. Prišla pa je tudi iz Pančeva gospa Mimica, Slovenka, ki je nekdaj delala v tej bolnici in je vedno prinesla pravo sonce v tisto žalostno staro stavbo in me skoraj vsak dan obiskala. Ona je požrtvovalno obiskovala tudi druge bolnike. Zaradi stresa po nesreči sem skoraj vsak dan jokal. Nič nisem mogel za to: kar samo je prišlo. Tisti jok je prenehal šele nekaj mesecev po nesreči, ko sem že bil na okrevanju v Topolšici. Pa me je ona nekoč vprašala, kako se imam. Ne vem, kaj da sem odgovoril, najbrže da se ne počutim dobro. Pa mi je dala modra Mimica moder nasvet: »Kadar te vprašajo, kako se imaš, vedno reči, da se imaš dobro. Takrat te ne bodo nič več spraševali in bodo od nevoščljivosti popokali, da je kdo na svetu, ki mu je dobro.« === Blagoslov hiš 73 === Po Vojvodini, kakor tudi po Srbiji, Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, in sploh po celem Balkanu – je nekaj samo po sebi umevnega, da duhovniki vsako leto obišče svoje vernike in blagoslovijo hišo ali stanovanje. Ta blagoslov ne gre le hiši, ampak predvsem njenim prebivalcem. Pravoslavni imajo tak podoben obisk kar trikrat letno: o Božiču, o Veliki noči in ob krstni slavi. Zato smo lahko tudi pod komunizmom brez težav obiskovali katerekoli družine, češ da blagoslavljamo hišo. Ta blagoslov prinaša veliko dobrega: #Duhovnik lahko tako najde razlog, da obišče vse svoje farane in spozna njih in njihove potrebe. Navada je, da mu ljudje kaj malega darujejo »za kavo«, kar je v tistih težkih razmerah bila velika pomoč. #Možno se je dogovarjati glede delitve zakramentov. V hiši so morebiti nekrščeni otroci, mladi morda niso bili pri obhajilu ali birmi, zaročenci pa bi morebiti radi uredili cerkveno poroko. Tukaj je prilika, da se poučijo o veri in morali tudi tisti, ki sicer ne hodijo v cerkev in bi ne slišali verskega pouka. #Največjo korist pa imajo od takega obiska bolniki. Oni ne morejo v cerkev, čeprav bi mnogi od njih želeli k maši. Ne morejo k zakramentom, ker jih nima kdo peljati ali pa jih noče. Kot bolni imajo tudi to prednost, da lahko prejemajo zakramente tudi v neurejenih razmerah. Bolnik pravzaprav tako ne more grešiti. Če pa potrpežljivo prenaša bolezen in ni siten in prezahteven do svojih domačih, potem mu je ta čas preizkušnje celo v veliko duhovno korist. #Glede gorečnosti za obiskovanje družin so nam dali zgled ravno pravoslavci. Neki mladi duhovnik mi je pravil, da jim je patriarh German naročil, naj hodijo vprašat v vsako stanovanje, ali hoče kdo »svetiti vodico«. Res so se napotili, tudi po zapuščenih predmestjih. Mislim da je bilo nekje na Petlovem brdu v Beogradu. Ta duhovnik je šel od vrat do vrat. Pri nekih vratih je stopil ven nek oficir. Ko je videl duhovnika in slišal njegovo željo, ga je pljunil v obraz. Duhovnik pa se ni dal zmesti: obrisal je pljunek, odpustil brezvercu in mirno nadaljeval delo. V zvezi z blagoslovom hiš sem tudi jaz doživel marsikaj zanimivega. Leta 1976 sem blagoslovil hišo v Kotežu pri družini Szél: mož je bil katoličan, žena pa pravoslavka – pravzaprav pa brezverka, iz partizanske hiše. Naslednje leto pozimi se je ob obisku mož izgovarjal, da ne sme dati hiše zopet blagosloviti, kajti žena ne želi blagoslova od katoliškega duhovnika. In res ni bilo blagoslova. Istega leta sta za prvi maj odpotovala na oddih nekam v Slavonijo. V gozdu, kjer sta navadno šotorila, je bila na novo postavljena železna štanga- zadosti močna ovira in neoznačena, da je nista opazila v jutranjem mraku. Z vso silo in brzino sta se torej vanjo zaletela – in ostala na mestu mrtva. Njuno hčerko-edinko je torej morala prevzeti stara mama, ki je bivala na naši Stari Karaburmi. Da je treba spoštovati Boga in verske običaje, kakor tudi nedejski počitek in udeležbo pri sveti maši, so mi nekaj let pozneje pripovedovali in potrjevali z naslednjo zgodbo v Mokronogu, ko sem hodil župniku Jožetu Zrimu pol leta pomagat. Neki mladenič se je med velikonočno procesijo nalašč vozil okrog z motorjem, samo da je motil slovesnost. Čeprav je bil sicer dober šofer, se je na ovinku tako nesrečno na očigled vseh zaletel v neko sicer mlado drevo, ki se je na očivid vseh naenkrat podrlo nanj, tako da je bil na mestu mrtev. V isti fari je prav tako neki mlad fant, ki se je hotel pokazati zavednega brezbožnika, javno na Veliki petek jedel meso: »Takole pa se Bog draži!« Bogu pa izgleda, da ni bilo do šale in da je izzivanje resno vzel: fantu je postalo slabo in preden so ga mogli pripeljati v bolnico, je v hudih bolečinah izdihnil.   === Obisk bolnikov 74 === Kot sem omenil, je mogoče pri blagoslovu hiš obenem priti v stik z najbolj ranljivimi skupinami vernikov, a to so bolniki, posebno tisti, ki so vezani na posteljo. Ko je v moji rani mladosti naša dobra soseda Obrezela morala na stara leta iti v dom, smo se pohujševali; pa sem jo večkrat obiskal na Herberštajnu, kjer je bil takrat dom onemoglih – pa to ni bila nikaršna sirotišnica, ampak imenitno urejeno bivališče, ki so ga pozneje uredili za srečanja visoke družbe. Kmalu sem se prepričal, da je za nekatere dom veliko boljša rešitev, ko pa da bi bili doma, kjer jim ne morejo ali nočejo ustrezno postreči. Ko sem hodil na Rudnik poučevat verouk tri leta pred novo mašo kot bogoslovec, je dejal župnik Franc Štuhec, da nekaterim zakrknjenim grešnikom odreče cerkveni pogreb, ker celo pred smrtjo nočejo prejeti zakramentov. Jaz sem si tedaj mislil, da bo moje delovanje bolj vztrajno, zlasti glede obiskovanja bolnikov, in da jih bom tako dolgo obiskoval, da bodo vsi prejeli zakramente. Nisem si mogel predstavljati, da je to bolj trd oreh, kot pa sem si mislil nekdaj; hudi duh namreč dobro ve, da se bliža človeku konec zemeljskega življenja pa napne vse sile, da bi preprečil njegovo spreobrnitev. Pri tem mu včasih pomagajo tudi domači, ki ne pokličejo duhovnika k bolniku, ali pa preprečijo njegov prihod v praznoverju, češ da bo bolnik zato umrl. Človek je seveda svoboden pri odločitvah: veliko pa pomaga prijazen pristop, ponižnost in molitev. V Cerknici je bilo moje prvo kaplansko mesto. Previdevanje se mi to nekajkrat ni posrečilo, in sem si to zelo gnal k srcu – ker je bila vmes tudi moja opustitev ali odlgaanje. Večkrat pa se je posrečilo celo tam, kjer ni bilo upanja, da se je bolnik spravil z Bogom. Prav pri odhodu iz Cerknice v Beograd sem imel glede tega sitnosti, ker sem nekega ponesrečenca v prometni nesreči mazilil. Skoraj vse bolnike pa se mi je posrečilo pripravita na odhod na drugi svet med kaplanovanjem na Bučki. Glavno odgovornost sem imel za to faro, ki je sicer velika po površini, štela je pa takrat malo manj kot 600 prebivalcev. Za čuda, da so v tej fari, ki je v stari Avstriji veljala za liberalno, stari in mladi zelo lepo hodili k mašam ob osmih in desetih: skoraj vedno je bila cerkev polna. Jaz sem se pa tudi trudil, da jim vedno najdem kako zanimivo zgodbo in da razložim temeljito kako versko ali nravno resnico – in kako so poslušali fantje, ki so se zbirali na koru, poleg pevcev, ki jih je vodila neutrudna in vse pesmi poznavajoča Mimi. Ko sem prišel 1975 v Beograd, v na novoustanovljeno župnijo, sem takoj opazil, da prihajajo le prijavljat pogrebe – in kar vsi po vrsti so umrli neprevideni. Zato sem krenil na blagoslov hiš po mestu Beogradu, pa tudi prek Donave, ker smo tudi to področje duhovno oskrbovali: po Borči, pa tudi po okoliških naseljih, ki jih je kar precej: Krnjača, Vrbovski, Jabučki rit, Glogonjski rit, Ovča. V Krnjači sem se srečal s starim pravoslavnim duhovnikom, ki je podobno križaril po teh vaseh, kjer je takrat bilo mnogo nekrščenih – in jih je krščeval kar doma. Ker tam ni bilo cerkve, je svojo hišo preuredil v Krnjači v cerkvico – ki še danes stoji. Oblasti so mu zagrozile, da bodo »na črno preurejeno cerkev« podrle – pa je dejal: »Če boste to storili, bodo v tujini za vašo nestrpnost takoj zvedeli« - pa cerkve niso podrli. V Borči – kjer je bilo žegnanje za Povišanje svetega križa 14. septembra, smo si bili dobri tudi s pravoslavnim popom Perom, ki je bil sicer Rus po rodu. Za praznike smo se medsebojno obiskovali. Ta goreči duhovnik je dejal, da tudi on obiskuje bolnike – vendar se jih boji opomniti na prejem zakramentov, da se ne bi prestrašili. Jaz sem mu dejal, da jim jaz to ob prvi priliki omenim, in da večinoma sprejmejo povabilo. Večkrat se domači bolj bojijo poklicati duhovnika, kot pa sam prizadeti bolnik in sicer v vraževernem strahu, da bo, če bo prišel duhovnik, bolnik umrl. Jezus pa ne prinaša smrti, ampak zdravje in življenje, večno življenje. To vraževerno krivo vero pa lahko odpravi goreč duhovnik le s tem, da redno obiskuje vse bolnike. Takrat se družina in drugi prepričajo, da Jezus ne prinaša smrti, ampak prav nasprotno; kjer pa duhovnik obiskuje le bolnike, ki so že na koncu, navadno takemu obisku res sledi smrt. Ko sem prišel ves goreč v Srbijo, so v Borči prosili za krst: mati pravoslavka, oče katoličan. Po pretirani tedanji slovenski pokoncilski praksi sem tudi jaz zahteval temeljito pripravo (pa so bili sicer dobri verniki). Pa mi pravi oče Pero čez kak mesec priprave: »Kaj tako komplicirate – dajte vendar krstiti tega otroka; drugače ga bom jaz!« Na njegovo besedo nisem več zavlačeval. Pravili pa so, da je v tistem pokoncilskem času ponekod vladala taka strogost pri delitvi krsta, da so nekateri katoličani nosili svoje dojenčke krščevat v pravoslavno cerkev. Na splošno je dal glede delitve svetih zakramentov odlične in trajno veljavne smernice že sicer zahtevni, učeni renesančni mož, vendar blagi in razumevajoči cerkveni učitelj sveti Frančišek Saleški: »Zakramenti so bolje spravljeni v rokah tistih, ki jih delijo široko, kot tistih, ki jih delijo ozko!« O tem sem se pozneje sam prepričal, tudi glede obhajanja civilno poročenih – če le pokažejo malo dobre volje, da bodo živeli kot brat in sestra, ali pa če jih muči kaka resna bolezen ali starost. Nekateri od njih so pa dejali, da tako živijo vsaj že eno desetletje. ==== Miličnik v bolnišnici 75 ==== Podobno sem ravnal tudi po prihodu v Mužljo. Slišal sem, da je neki Mužljanec hudo bolan v bolnišnici. Bilo je 29. novembra 1984, ko je bil državni praznik. Šel sem ga obiskat s kolesom, pa mi je dol padla veriga na sredi pota. Nisem razumel tihega opomina, in sem nadaljeval do kirurgije. Takrat pa na oddelku naenkrat preplah – in so poklicali celo miličnika. Pozneje sem zvedel, da tam dela zagrizena brezbožnica, ki ne mara duhovnikov – in je ona poklicala policijo. Šel sem z njim v sprejemnico, kjer mi je dejal, da je moral priti, ker so ga poklicali. Vprašal me je, kaj je bilo. Povedal sem, da sem slišal, da na tem oddelku leži hudo bolan neki naš zelo goreč vernik (to sem si izmislil, menda je bil celo v partiji), pa sem ga obiskal. Ta miličnik je bil zelo razumevajoč in me je vprašal, če že znam kaj madžarsko. Dejal sem mu, da zelo malo, še manj pa razumem. »Tudi moja žena je Madžarica. Kajne, da je madžarščina težek jezik.« Seveda sem mu rad pritrdil. Poslovil se je z navodilom, naj bom pri obiskih bolnikov zelo obziren in zelo previden, kar sem mu rad obljubil. Sicer pa v tistih časih osebje in zdravniki niso imeli ničesar zoper duhovnike, in se je dalo vsaj nekaj narediti v tem pogledu. Nekoč drugič sem obiskal nekega nezavestnega bolnika na oddelku v baraki, ki so mu pravili »Nervno«. Nisem mogel drugega, ko da sem ga mazilil, in sem se hitro oddaljil iz bolnice. Po nekaj mesecih mi je pripovedoval moj pravoslavni kolega Anđelko, kaj se je dogajalo potem: »Ko sem prišel v bolnico, me vratar ni pustil naprej.« Oblečen sem bil v talar kot navadno. Pa sem vprašal: »Zakaj me ne pustite noter?« - »Zato, ker nepooblaščeno obiskujete bolnike. Pred kratkim ste bili pri enem takem bolniku, in ste nato odšli naglo iz bolnice.« »To pa že ne bo držalo; jaz hodim sedaj na obisk le k svoji ženi, ki leži na nekem drugem oddelku. Ne obiskujem drugih bolnikov v bolnici.« Tako je bilo. Nisem imel konkurence pri obiskovanju bolnikov v bolnici med pravoslavnimi, pa tudi ne med katoliškimi kolegi. A bi bilo dobro. Seveda so se razmere precej popravile po demokratičnih spremembah, najprej že 1989, nato pa 2000. V Bački je več katoličanov in tam duhovnk na splošno ima neomejen dostop do vernikov. Korona je pa te obiske zacementirala. Čeprav je glavna nevarnost vsaj zaenkrat minila, velja marsikod prepoved obiskov za vse, tudi za duhovnika, v bolnicah še danes. To dejstvo je žalostno, saj pušča vse, ne le kovid-bolnike, v osamljenosti, ko bi bili dobre in tolažilne besede, pa tudi duhovne tolažbe po molitvi in zakramentih, najbolj potrebni. Ko sem tako hodil na obiske, sem 1985 opazil na stavbi stare ginekologije v Zrenjaninu, v kletnem delu, papir z napisom: »Sveštenim licima zabranjen pristup.« (Duhovniškim osebam prepovedan vstop). Jaz sem si to prepoved razlagal takole, češ da seveda velja za partijce, ker jo je sklenila partija. Jaz pa nisem njihov član, zato zame ne velja. In sem po možnosti nadaljeval z obiski bolnikov, kar jim je prineslo veliko duhovnega veselja in tolažbe, marsikomu je pa Jezus tudi zdravje okrepil. ==== Dominik na Peskari 76 ==== Naš veliki prijatelj in podpornik je bil častni predsednik ali doajen zasebnih obrtnikov – Edvard Bobek. Njegova zgodovina je prav zanimiva. Rojen je bil istega leta kot moja mama Marija Jelen, r. Brenčič – 1919. In sicer v Salgótarjánu na severu Madžarske. Takrat so bili na oblasti – po vojni – rdeči. Pripovedoval je, da so vsi vstopili v partijo – tudi domači župnik. Pa so mu pozneje to očitali – češ da so komunisti brezbožniki. »Saj nisem mogel drugače: če ne bi bil vstopil v partijo, bi bil od lakote umrl. Samo člani partije so dobili karte za živež.« Ta sovjetska republika pa je bila kratkega veka. Njegov oče je bil Slovenec iz Štor – kjer je bila razvita železarska industrija – mati pa iz Šmarce pri Sevnici. Med prvo svetovno vojno so se selili v Gradec, kjer je bil oče eden glavnih inženirjev pri načrtovanju in izdelavi letal. Njegov brat Jože je tedaj zbolel za smrtonosno špansko gripo. Dobil je visoko vročino. Zaželel si je kislih kumaric. Mati jih je sredi zime kupila. Zdravnik je dejal: »Dnevi so mu šteti, lahko je, kar če, saj bo tako ali tako umrl.« Ko je pohrustal prvo, pa drugo, je zvečer vročina padla. In je ostal živ. Takrat še niso vedeli, da je vitamin C eden glavnih sredstev zoper gripo. Bili so trije bratje: Edvard, Jože in še tretji. Edvard je med vojno vzel pod svoje okrilje Slovence, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno izselili s Štajerskega. Ob demokratičnih spremembah devetdesetih let je postala njegova hčerka Marija eden od ustanoviteljev slovenskega društva Planika. On je bil tudi eden od pobudnikov slovenske maše, ki je bila prvič 2005 v Zrenjaninu in jo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Pri tisti maši sem usklajeval potek prav jaz. Naši pevci – ki so že prej sodelovali pri slovenski maši, so peli pod vodstvom Valerije Gulyás. Skrbel sem, da so v redu šla berila. Pred mašo je nastal nek nesporazum –ne vem točno, zaradi česa. Bil sem namreč prezaposlen z usklajevanjem maše: daleč gori na koru so bili naši mužljanski pevci, v cerkvi so bili pripravljeni bravci za berila in prošnje, po vrhu so se nam pa pridružili še člani nemškega društva. Resnici na ljubo je treba namreč priznati, da tukajšnji Nemci po večini ne znajo nič več nemško kot pa tukajšnji Slovenci slovensko. Karkoli je že bilo v ozadju - Hočevar je tisti nesporazm tako čudovito čisto mirno poslušal. Kot se lahko vidi iz slik, med mašo niti luči ni bilo prižganih. Sicer sva s tem župnikom prijatelja vse do danes, ko je v pokoju v svoji hiši, hiši svojih staršev, skupaj s svojim nečakom. Maša je vendarle lepo potekla – pretežno je bila pač v slovenščini – in tudi zbor ni znal nobene nemške pesmi – slovenske smo pa veselo prepevali že nekaj let pri Dominiku Saviu. Semkaj je prihajalo vsako soboto redno tudi nekaj hrvaških vernic iz Zrenjanina. Da bi njim in domačim Hrvaticam ustregli, smo mašo prilagajali – mešali tudi s hrvaškim besedilom in pesmimi. Po maši je bilo slikanje pred stolnico. Nato je bilo kosilo v hotelu Vojvodina in na njem je bil tudi prvi predsednik slovenskega društva Planika Vencel, pa tudi član društva Edvard Bobek. Pozneje se je ravno z njim, tj. Venceljem, sprl. Na obisk v društvo Planika je bil namreč povabljen slovenski veleposlanik iz Beograda. Bobek je pripravil obširno poročilo o Slovencih, ki so bili pri njih v gosteh med drugo svetovno vojno, ko so bili izgnani s Štajerskega. Vencelju pa se je ta prispevek zdel predolg in ni dovolil, da bi Bobek z njim nastopil. Bobek od tedaj ni hodil več na sestanke društva in seveda tudi njegova hčerka Marija ne. Ona se je začela navduševati za nemško društvo in je pripravljal tudi po radiu oddaje v nemščini – tudi ob podpori iz Nemčije, češ da je nekdo iz njenega rodu – mati Cica r. Marók je bila iz Sutjeske (madžarsko oziroma prej Szárcsa – Sarča). Njeni starši so imeli tri dekleta – in »osvoboditelji« Rusi so ob koncu druge svetovne vojne vse tri posilili. Seveda dekleta niso bila nič kriva. Še danes se ljudje širom Vojvodine, pa tudi v Beogradu – o tem je pričala sestra Mamerta, ki je vse to doživljala -, spominjajo ruskih vojakov, ki so delali nasilje nad ženskami in so jih družine skrivale po kleteh ali vodnjakih, da bi jih obvarovale nasilja. Tako so delali kot osvoboditelji – kaj še, če kam prihajajo kot okupatorji. K slovenski maši v Mužlji pa je Bobek rad hodil in je bral – prav lepo in s pravilnim poudarkom – berilo. Prav tako je brala tudi njegova hčerka Marija poročena Benak. njen mož Ervin je bil profesor glasbe. V tistem času je bilo veliko navdušenje nad slovensko mašo in je prihajala k njej tudi skrbnica cerkve – Kati néni. Pozneje pa je nekaj članov društva umrlo, nekaj se jih je izselilo v Slovenijo, v Mužlji pa ni bilo več nobenega slovenca – in se je ta maša počasi prelevila v hrvaško. Ko pa je izostalo prihajanje iz Zrenjanina in je prenehala vsakodnevna maša na Peskari, je prenehala tudi tako slovenska kot hrvaška maša. === „Če napade te korona“ 77 === Zoper jetiko do 1947, ko so odkrili streptomicin in druge antibiotike, ni bilo učinkovitega zdravila. Za primero imamo danes proti koroni celo vrsto cepiv. Kakor hitro je bilo mogoče, sem se tudi jaz cepil s Pfeizerjevim cepivom in sem doslej prejel tri odmerke. Nekateri izkoriščajo ljudsko nezadovoljstvo zaradi nujnih ukrepov zoper korono, da bi se nevarna okužba vsaj malo zajezila. Obstajajo namreč po celem svetu skupine nezadovoljnežev, ki zavračajo cepljenje, ki je doslej (2022) edini način uspešne zaščite proti tej novi, nepoznani in potuhnjeni bolezni, ki vsak dan pobira nove žrtve: redno med necepljenimi, včasih pa tudi med starejšimi cepljenimi, ki pa jih navadno spremlja še kaka kronična bolezen. Necepljenim pa ni rešitve, če jih napade hujša oblika covida-19. Tako je ugonobila tudi mojo sestrično, (1944-2021), ki je živela v Beogradu. Ona me je večkrat obiskala v Mužlji in tudi v času, ko sem ležal v pančevski bolnici po hudi prometni nesreči leta 2000. Ravno za Veliko noč 2021 je padla v posteljo; moj letnik, zdrava ko dren, je pred tem je na vikendici na Fruški gori urejala kopalnico z željo, da bi se vsaj enkrat skopala. Pa ji ni bilo dano: začela je kašljati, dobila je vročino, srce ji je začelo preskakovati, pritisk ji je narastel. Ko je prišla po urah čakanja v kovid-ambulanto, so ugotovili, da je virus napadel obe pljučni krili; prepeljali so jo v Mladenovac – tam so pa ugotovili, da je pretežek primer in so jo dali pod kisik ter odposlali takoj nazaj v Beograd – in je v osamljenosti umrla v najsodobnejši korona-bolnici na Batajnici. Bila je dejavna tudi v slovenskem društvu „Sava“, kjer je vse do zadnjega nastopala v zboru „Pojoča družba“ v različnih cerkvah. Prijateljice so dejale, da ni marala za virus in da se je verjetno okužila v mestnem prometu; to je nauk za vse nas, da se pazimo, kolikor moremo. Drugi sorodnik je živel v kar se da zdravem okolju v slovenskih hribih in daleč od ljudi – pa ga je korona vseeno našla; stanje se je zdaj zboljšalo, zdaj poslabšalo. Zdravniki so se dolge mesece borili za njegovo življenje – pa je umrl v Mariboru. Oba sta bila necepljena – in bi ju ta neznatni pik rešil prerane smrti! Res je sicer, da lahko korona napade tudi cepljene; zlasti starejši, ki imajo poleg tega še kako kronično bolezen ali starost, so bolj izpostavljeni. Na splošno pa velja, da cepljenec ne dobi tako hude oblike in da kljub okužbi preživi; poleg tega veliko lažje okreva. Zato je cepljenje vsekakor priporočljivo za tiste, ki se smejo cepiti. Jaz sem že od decembra 2020 spremljal širjenje te vseokužbe po Vuhanu na Kitajskem in sem že takrat opozarjal prijatelje in znance na previdnost. V Srbiji se je bolezen začela širiti 2021, in od 15. marca do 6. maja je bilo uvedeno celo izredno stanje, ki je okužbo vsaj malo zajezilo. O koroni sem že 2020 napisal pesem tako kot božično, pa tudi kot velikonočno voščilo mnogojezično: Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo še nekaj časa pereče, sem tedaj zapisal na svoji spletni strani. Na spletu sem našel, da je na Božič, tj. 25. decembra 2020 živelo na Zemlji 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od spomladi 2020. Kljub rožnogledim (optimističnim) predvidevanjem nekaterih, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ni pojemala. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra 2020 so začeli v EZ cepljenje – v Srbiji pa že pred Božičem. Predsednik Aleksander Vučić se je potrudil, da je nabavil vse obstoječe vrste vakcin: rusko, kitajsko, Pfeizerjevo ter Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. To ne drži. V resnici pa je 90% tistih, ki so preboleli hujšo obliko korone, postalo neplodnih. Glavni vzrok neplodnosti pa ni korona, ampak sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico do lastnega trebuha« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa kontracepcija, – zato ni otrok!. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom in s tem pomagali širjenju okužbe. Iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo z zdravniško stroko. {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} Nekateri mladi v ZDA so govorili spomladi 2020: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno: ta čas preizkušnje nam je temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist; ekološko je postala naše Zemlja zdrava in bleščeča, ker tovarne in avtomobili niso onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, misijonarji in duhovniki. Neki duhovnik v Italiji je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo in za prenehanje vseokužbe. {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno - Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} === Srebrni jubilej 82 === V Bečkereku (danes Zrenjaninu) je dne 29. maja 2022 potekala 25. obletnica od ustanovitve Dekliškega zavoda Karolina Szathmáry. Slovesnost se je začela z zahvalnim somaševanjem, ki ga je vodil škofov namestnik László Gyuris, a somaševali so protonotar Jenő Tietze, duhovniki József Mellár, Sándor Hajdú, verbit Elija Ohoiledwarin ter salezijanci Stanko Tratnjek, Rafo Pinosa in Janez Jelen. V svojem nagovoru je generalni vikar omenil, da je bila nekoč njihova učenka tudi Božja služabnica in redovnica Marija Marjeta Bogner (1905-1933), doma iz bližnjih Melencev, ki je po svoji ponižnosti, potrpežljivosti in vedrem prenašanju neozdravljive bolezni lahko vzornica ne le redovnicam, ampak tudi duhovnikom in vernikom. Zahvalil se je požrtvovalnim sestram notredamkam za teh 25 let, v katerih je lahko v banatskem središču študiralo več rodov deklet iz oddaljenih vasi. Tukaj že četrt stoletja obstaja študentski dom ali internat, v katerega so jih pošiljali skrbni starši v zavesti, da so njihova dekleta v dobrih rokah. Po maši je v Kulturnem domu ravnatelj zavoda Jenő Karl pozdravil vse številne goste. Sestra Gizela Rácz se je ozrla na začetke in omenila ustanoviteljičino navodilo: „Ahova Isten küld, oda áldása is elkisér” (»Kamorkoli vas pošlje Bog, tja vas spremlja njegov blagoslov in izkusili boste njegovo usmiljeno ljubezen.«) 2. julija 1996 v Budimpešti so se provincialka Mária Jozefina in njene svetovalke odločile, da bodo v prazno hišo na Cara Dušana 59 v Bečkereku povabile dekleta iz zamaknjenih krajev Vojvodine za ohranjanje njihove verske, kulturne pa tudi narodne zavesti. »Najprej sem dala pobudo v Božje roke, in tako je Bog po naših rokah napravil čudovita dela.« Predsednik vojvodinske skupščine István Pásztor se je v svojem govoru zahvalil katoliškim sestram ter vsem požrtvovalnim sodelavcem za izredno pričevanje: »Mislim, da imata tu v Bečkereku dve cerkveni ustanovi in šoli izjemno pomembno vlogo: fantovski zavod v Mužlji, ki ga vodijo salezijanci in dekliški zavod, ki ga vodijo sestre notredamke.« Provincialka Maria Andrea Ivanics se je ozrla v daljno preteklost, ko se je ustanoviteljica reda Marija Terezija Gerhardinger odločila, da bo sprejela vabilo takratnega čanadskega škofa Aleksandra Bonaza (škofoval od 1860 do 1889), ki je stoloval v Temišvaru in tako je sedem sester ustanovilo šolo za revna in zapuščena dekleta leta 1880 v Velikem Bečkereku. Sledila so prepričljiva pričevanja bivših gojenk, ki so odzvenela v ugotovitev: »Našla sem prijateljev in prijateljic, ki mi pomenijo zaklad za celo življenje vse do danes.« === Zlati jubilej 83 === S sošolci smo se srečevali – mislim, da vsakih pet let. Zaradi oddaljenosti in službenih obveznosti se teh srečanj nisem mogel vedno udeležiti. Ob petdesetletnici – 6. junija 2009 – pa sem bil navzoč pri srečanju v vili Široko pri Šoštanju. Peljal me je brat Jož, ki je bil hišnik v Kulturnem domu v Velenju. Z njim sva rajžala kar trikrat tudi na Koroško. enkrat v Žitaro vas, drugič do Gospe Svete, tretjič do Pliberka. To srečanje je bilo res lepo pripravljeno in je imel govor že pokojni Edi Jan. Med drugim je dejal: :Smo danes zbrali se za jubilej, jubilej spominov, ko vsi radoživi pokukali smo v svet neznani, skoz vrata skupnega nam bivališča; pred petdesetimi leti, vsi v radosti, v veri vase, optimizma polni smo stopili, iz dvorišča šole naše, v jasne, svetle, nove čase; da sklatimo z neba zvezde, da zavrtimo svet kot veli srce nam naše! Smo klatili, smo vrteli, se ljubili, delali, se veselili in molili, sladkosti in grenkobe življenja zaužili; dobili kar smo zaslužili… Naj oko danes utrne solzo sreče, solzo svetlega spomina, da srečen bodem jaz in ti in naša domovina! Osmi razred smo končali v Starem Velenju leta 1959 – pedtesetletnico pa smo proslavljali v Šoštanju – prizorišče je bila vila Široko dne 6.VI.2009, kamor me je peljal moj brat Jož. Jaz pa sem pozdravil družbo profesorjev (takrat so bili še skoraj vsi živi) in dijakov z izvirnim črkospevom, ki se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! LEPI ZLATI JUBILEJ |- | <poem> Leta hitro so minila nam mladosti, Enkrat skupaj smo sedeli v isti klopi, Polni skušenj smo sedaj, modrosti In kar dobro se godi nam tu v Evropi. Znova zbrani zvesti smo sošolci stari, Leta upogibajo nam hrbtenico, Ampak srce naše za starost ne mari, Tovaršiji rad zapoje to zdravico. Ista je slovenska mati nas rodila, Je molitve, petja, govora učila: Učna snov je naše znanje spopolnila: Bilo nam je ko da bi dobili krila. Istega smo dne iz šole se ločili, Lepo nam je spet, ker tukaj nismo sami. Enkrat bomo z angelci se veselili: Jezus in Marija bosta vedno z nami. </poem> |} Čudovita so bila ta srečanja, žal vse preredka. Do danes pa so se naše vrste tako razredčile, da ni koga, ki bi nas sklical – kot imamo na primer vsakoletno srečanje duhovnikov, ki smo bili posvečeni leta 1972. Od 61-ih nas je letos, 2022, ostalo še 26, ki smo obhajali zlato mašo – medtem ko so bili letos v Sloveniji posvečeni le 4 novomašniki! Nekdo med verniki je omenil, da bi mi, letošnji slovenski zlatomašniki, imeli pravico napraviti skupno zlato maševanje, skupno parado ponosa – veliko bolj ko tisti, ki se izogibajo svojih naravnih obveznosti ter z raznimi paradami „vrbuju“ na ta način nove člane. Nas je bilo pred 50-imi leti 61: nekateri so zaspali v Gospodu, maloštevnilni so tisti, ki so se na tej poti utrudili in duhovništvo zapustili. Mi zlatomašniki pa smo v skromnosti in zvestobi skozi petdeset let vztrajno služili Bogu in bližnjemu, ne da bi za to pričakovali ali dobivali kakršnokoli priznanje; upamo pa, da so naša imena zapisana v nebesih – in to je zadosti. Prav tako bi bili upravičeni do mavrične parade ponosa zlati ali srebrni zakonci-jubilanti, ki so si ostali zvesti skozi dolgo obdobje, sprejemali otroke iz Božjih rok in jih po naravnih, Božjih in cerkvenih postavah tudi vzgajali – kar je dandanes vedno bolj težavna in nehvaležna naloga. Ne le, da so ti otroci in vnuki prihodnost naroda – oni bodo gmotno oskrbovali tudi tiste, ki ne morejo ali celo nočejo imeti otrok, ker zanemarjajo svoje dolžnosti do Boga, domovine in sebe. Med svojimi duhovniškimi sošolci bi na prvem mestu omenil zaslužnega novomeškega škofa Andreja Glavana, ki je bil ne le prvi škof na novo utemeljene novomeške škofije, ampak je res deloval Bogu in ljudem ugodno – in smo se ob začetku njegove službe tam srečali tudi sošolci, ter se popeljali po sanjavi Krki: s kakim navdušenjem so ga tam sprejemali! Omenim naj vsaj Jožeta Pribožiča, dolgoletnega šoštanjskega dekana in župnika, ki oskrbuje tudi zdravilišče in bolnico Topolšica. Zadnje čase zaradi korone ni bilo tozadevnih srečanj – letos pa je spet bilo pri mojem sošolcu in dobrem prijatelju Ivanu Napretu v Šmartnem ob Paki. Mi, ki smo bolj oddaljeni – zlasti jaz v Vovjodini – žal nismo bili telesno navzoči, vendar smo bili in še bomo v duhu, molitvi in resnici. Omenim naj tudi svojega soseda Ivana Napreta, ki je že dolga leta priljubljen župnik v Šmartnem ob Paki; pa rimskega profesorja Jožeta Pirca iz Idrije, kakor tudi rajnega Igorja Loviščka, pri katerem smo se srečali 2002 v Medani v Goriških brdih in nam je postregel z vinom, ki mu ni tekmeca. Mnogi so poznali in imeli radi našega sošolca, ki je po mnogih romarskih poteh zemeljskega Jeruzalema ter težki bolezni priromal v Očetov dom nebeškega Jeruzalema v 73. Letu. Milan Holc (28.viii.1946-28.vi.2019), redovnik in duhovnik slovenske minoritske province, je prejel mašniško posvečenje 2. julija 1972 na Ptuju. 34 let je živel in deloval v mednarodnem minoritskem kolegiju Seraphicum v Rimu, leta 2009 pa se je vrnil v Slovenijo. Bil je profesor in prevajalec svetega pisma ter voditelj romanj v Sveto deželo. Pogreb je bil na praznik Ptujskogorske M. Božje, v torek, 2. julija 2019 na Ptujski Gori. Sam je v nekem intervjuju povedal, da mu je bilo kot profesorju dano, da je prehodil mnoge dežele po svetu, a enake domači, slovenski deželi, v svetu ni. Svojo ljubezen do domovine je zgovorno pokazal še posebej v zadnjih letih. Na Ptujski Gori je skupaj z redovnimi brati, rad sprejemal romarje, jih nagovarjal ter jim v duhu sv. Frančiška skušal približati znamenitosti ptujskogorske bazilike, če je bilo potrebno tudi v raznih, romarjem bližjih in razumljivejših jezikih. Poleg duhovniške službe, ki jo je opravljal na Ptujski Gori je bil pater Milan Holc poznan tudi kot duhovni in strokovni voditelj številnih romarskih skupin v Sveto deželo in druge kraje, povezane s svetim pismom in s prvimi začetki krščanstva. Somaševanje pri pogrebni maši je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ, ob somaševanju novomeškega škofa Andreja Glavana in duhovnikov. Govorniki so poudarjali njegove zasluge in njegov prijazen značaj, ki je nagovarjal domače župljane in romarje, ki so prihajali na Ptujsko Goro. Leto dni pred tem je nas sošolce še prijazno gostil na Ptujski Gori, ki nam jo je strokovno razkazal in z nami somaševal. Pred leti nas je tudi strokovno vodil po Romuniji, kjer čisto na vzhodu imajo minoriti polno semenišče v mestecu Roman. ==== „Oče in učitelj mladih“ 85 ==== Na koncu je še pesem, ki sem jo napisal v čast »očetu in učitelju mladine« - svetemu Janezu Bosku. Druge moje pesmi in sestavke pa lahko najdete na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza {| class="wikitable" |- ! Oče in učitelj mladih (črkospev) |- | <poem> OČE IN UČITELJ MLADIH 1.Oče in učitelj mladih, če bi spet med nas prišel, eno bi besedo šepnil v Uho in nežno nas objel: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 2.Let že dvesto je minilo, Jezusu si rad sledil. Mati dala je vodilo, da Ljubit mlade si učil: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 3.Ah, grozijo nam skušnjave, duša je v nevarnosti. In če prosimo zaupno, res Hitro nam pomagaš ti: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« (Odziv na natečaj leta 2015. ob dvestoletnici don Boskovega rojstva *16. VIII. 1815 Becchi †31. I. 1888 Turin) </poem> |} KAZALO === Uvod 1 === === Moja mati 4 === ==== Selitev 5 ==== ==== Mama pesnica 6 ==== ===Moj oče sadjar 8 === ==== Bratje in sestre 13 ==== === Moja babica 14 === ===Teta Hedvika 16 === === Stric Ivan 20 === === Stric Tinček 21 === ==== Moja birma 22 ==== === Osnovna šola 23 === === Srednja šola 26 === === Predvojaška (pre)vzgoja 29 === === Noviciat na Reki 30 === === Bogoslovje 32 === ==== Zdravnik Anton Lisec 38 ==== === Knjižničar v vojaški suknji 40 === ====Odvračanje od poklica 42 ==== ==== V Prištini 43 ==== ==== Zadeva s knjigami 45 ==== === Na Rudniku 46 === === Nova maša 47 === ==== Slovo od doma 49 ==== === Cerknica 51 === ==== Okrog bolnikov 52 ==== === „Črni prstan“ 54 === ==== Jezuit si »prisluži« klofuto 56 ==== ==== Duhovnik na VMA 57 ==== === Niš 58 === ===Bučka je pušeljc Dolenjske 59 === === Mužlja 63 === ==== Boka 64 ==== ==== Slučaj Jaša Tomić 65 ==== ==== Humanitarna pomoč 66 ==== === Moje pridige 67 === === Joška Rašáj 68 === ===Domovina, ti si zdravje 70 === === Blagoslov hiš 73 === === Obisk bolnikov 74 === ==== Miličnik v bolnišnici 75 ==== ==== Dominik na Peskari 76 ==== === „Če napade te korona“ 77 === === Srebrni jubilej 82 === === Zlati jubilej 83 === === „Oče in učitelj mladih“ 85 === === Sklici === {{sklici}} bgme919qsnaqh93hcqzqtg6lco42eg8 Dražen Žerić 0 521675 5747617 5731268 2022-08-26T20:07:51Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Rojeni leta 1964]]; dodal [[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini »Žaoke«. Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]]. Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žerić se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko, vključno z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 so doživeli člani skupine na poti na koncert v [[Mostar]] hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru]]; Aljoša Buh je izgubil življenje na kraju nesreče. Oktobra 1986 je za posledicami nesreče umrl še pevec Dražen Ričl. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da skupina nadaljevala z Ričlovo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žerića, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žerić poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990 z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Zasebno življenje == Stalne turneje so vplivale na njegovo zdravje. Večkrat so poročali o njegovem prekomernem popivanju. Leta 1998 ga je hrvaška policija ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala, domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Postopek so kasneje opustili, Žerić pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je Žerić odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] a2moy6gm6fnp2s74gmtiv76kx4iscjz Željko Bebek 0 521729 5747616 5731272 2022-08-26T20:07:09Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1945]]; ±[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]→[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Željko Bebek | birth_name = Želimir Bebek | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | genre = pop, rock | years_active = 1961- | label = Jugoton, PGP RTB, Croatia Records, Tutico | past_member_of = Bijelo dugme }} '''Želimir »Željko« Bebek''' ([[Sarajevo]], [[16. december]] [[1945]] ) je [[Bosna in Hercegovina|bosansko]]-hercegovski in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] rock glasbenik, najbolj znan kot prvi pevec [[Bijelo dugme|Bijelega Dugmeta]]. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref> == Biografija == Bebek se je rodil v [[Sarajevo|Sarajevu]].<ref>{{Navedi splet|title=Željko Bebek otkrio PRAVO ime: "Niko me tako ne zove" {{!}} Poznati|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/357397/zeljko-bebek-pravo-ime-zelimir.html|website=Direktno|accessdate=2022-07-28|language=sr}}</ref> Zgodaj je pokazal zanimanje za glasbo, mamine goste je zabaval s petjem pesmi, ki jih je slišal na radiu. Preizkusil se je tudi s [[Orglice (glasbilo)|harmoniko]], a jo je pustil v tretjem razredu osnovne šole, saj je želel igrati [[Kitara|kitaro]] in peti. Njegov učitelj pa se s tem ni strinjal, zato je Željko namesto njega začel igrati [[Mandolina|mandolino]]. Kmalu je postal najboljši mandolinist v šoli, zato so mu dovolili igrati kitaro. Pri šestnajstih letih je prvič zaigral v bendu, v zabaviščnem klubu "Echo 61" Druge gimnazije, kjer je spoznal Kornelija Kovača, Zorana in Fadila Redžića . <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref> Ko je skupina razpadla, je Bebek nadaljeval z igranjem pri bratih Redžić vse do [[Indexi|Fadilove]] selitve na Indekse. Takrat ga je Edo Bogeljić povabil v skupino Kodeks. V [[1960.|šestdesetih letih prejšnjega stoletja]] je bil pevec in ritem kitarist skupine Kodeks. Okoli [[1969|leta 1969]]. spoznal [[Goran Bregović|Gorana Bregovića]] in z njimi začel peti. <ref name=":0" /> Leta [[1969]]. so igrali v [[Dubrovnik|dubrovniškem]] baru "Splendid", kjer jih je opazil Italijan Renato Pacifico in jim ponudil, da igrajo v njegovem klubu v [[Neapelj|Neaplju]]. <ref name=":0" /> Skupina se je preselila v [[Italija|Italijo]] in imela več kot uspešno kariero, dokler se skupini ni pridružil Milić Vukašinović, ki je s seboj prinesel nov glasbeni vpliv in skupina je začela zanemarjati Željka, saj ni več potrebovala pevca. Bebek je skupino zapustil [[1970|leta 1970]], se vrnil v Sarajevo in z Edom Bogeljičem (ki je Codes zapustil nekaj mesecev po njihovem odhodu v Italijo) ponovno ustanovil New Codes. Skupina je imela malo uspeha, a Željko je kmalu moral služiti [[Jugoslovanska ljudska armada|vojsko]] . Po obdobju sovražnosti, leta [[1972]] . (po Bebekovi vrnitvi iz vojske) je Bregović povabil Bebeka, da zapoje s svojo novo skupino Jutro, ki se je kmalu preoblikovala v Bijelo Dugme. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sveopoznatima.com/zeljko-bebek-biografija/|title=Željko Bebek – Biografija 2020, Visina, Težina, Godište|language=en|accessdate=2021-02-05}}</ref> Bebek je svojo kariero od [[1974|leta 1974]] nadaljeval kot pevec in občasni bas kitarist zasedbe Bijelo Dugme. do leta [[1984]] . Leta [[1978]] posnel solo album "Skoro da smo isti" z bobnarjem Điđijem Jankelićem, kitaristom Edom Bogaljićem in klaviaturistom Nevenom Pocrnjićem . Album ni bil velik uspeh. Leta [[1984]], malo pred odhodom iz Bijelega dugmeta, je Bebek posnel svoj drugi solo album "Mene tyra neki vrag". Skupino je uradno zapustil [[23. april|23. aprila]] [[1984]] . leta. S svojim istoimenskim albumom iz leta 1985. "Željko Bebek in Armija B" sta se poskušala vrniti na glasbeno sceno, a brez večjih uspehov. V svoji samostojni karieri je posnel več uspešnic, kot so "Kako došlo, tako prošlo", "Kučka nevjerna", "Sinoć sam pola kafane popio". « (za katero je besedilo napisal [[Bora Đorđević]] ), »Il' me ženi, il' tamburu kupi«. Ko [[Razpad SFR Jugoslavije|so izbruhnile vojne v nekdanji Jugoslaviji]], se je Bebek preselil v Zagreb, kjer je nadaljeval življenje in delo. Sodeloval je na vseh treh poslovilnih koncertih Bijelega dugmeta leta [[2005]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B0.483.html:843660-%D0%94%D0%B0-%D0%BB%D0%B8-%D1%81%D0%B5-%D0%96%D0%B5%D1%99%D0%BA%D0%BE-%D0%91%D0%B5%D0%B1%D0%B5%D0%BA-%D0%B2%D1%80%D0%B0%D1%9B%D0%B0-%D1%83-%D0%91%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BB%D0%BE-%D0%B4%D1%83%D0%B3%D0%BC%D0%B5-%D0%9B%D0%B5%D0%B3%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B8-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B0%D1%87-%D1%98%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%BE%D0%BC-%D0%B8%D0%B7%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BE%D0%BC-%D0%BF%D0%BE%D0%B4%D0%B3%D1%80%D0%B5%D1%98%D0%B0%D0%BE-%D0%BD%D0%B0%D0%B4%D0%B5-%D1%84%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0|title=Да ли се Жељко Бебек враћа у "Бијело дугме"? Легендарни певач једном изјавом подгрејао наде фанова|website=NOVOSTI|language=sr|accessdate=2021-02-05}}</ref> == Diskografija == === Bijelo dugme === * Kad bi bio bijelo dugme (1974) * Šta bi dao da si na mom mjestu (1975) * Eto! Baš hoću (1976) * Bitanga i princeza (1979) * Doživjeti stotu (1980) * Uspavanka za Radmilu M. (1983) === Solo === * Skoro da smo isti (1978) * Mene tjera neki vrag (1984) * Armija B (1985) * Niko više ne sanja (1989) * Pjevaj moj narode (1989) * …Karmin, pjesma i rakija (1990) * … A svemir miruje (1992) * Gori svijet, ….. ti ćeš ga ugasiti (1993) * Puca mi u glavi (1995) * S tobom i bez tebe (1999) * Ošini po prašini (2000) * Kad poljubac pomiješaš sa vinom (2012) * Ono nešto naše (2017) * Mali oblak ljubavi (2021) == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}} == Zunanje povezave == * [http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/301206/Zeljko-Bebek-pevao-Selmi-nakon-38-godina Željko Bebek po 38 letih zapel Selmo ("Blic", 13. 1. 2012)] * [https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2021&mm=03&dd=02&nav_id=1820095 Željko Bebek: Bijeli Dugmet sem zapustil, ker nisem želel peti Ravna ti je Jugoslavija (B92, 2. 3. 2021)] * [https://www.nportal.rs/vest/16536/stars/poznati/zeljko-bebek-napustanje-grupe-bijelo-dugme PO 3 DESETLETJIH: Bebek zaradi te pesmi zapustil Bijelo dugme (Nportal, 15. 3. 2022)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] al81w4e1edtg0neuqa0hyinb6v4rmpn Mirjana Zeljić Brnčič 0 521870 5747544 5726340 2022-08-26T13:54:31Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Hrvaški pianisti]]; +[[Kategorija:Slovenski pianisti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}} {{BŽO brez virov}} {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Mirjana Zeljić Brnčič (roj. 25.12.1975) je hrvaško-slovenska pianistka, ki je svojo glasbeno pot začela na glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, pri profesorici Magdi Dimnik Kryžanowski. Že kot učenka je veliko nastopala in snemala za RTV Slovenija. Srednjo glasbeno šolo je končala v Splitu, pri profesorici Olgi Račić, izobraževanje pa je zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorici Tatjani Ognjanović. Ves čas je veliko nastopala v različnih dvoranah po Sloveniji in na Hrvaškem. Pri sedemnajstih letih je ob Dnevu državnosti kot solistka nastopila s pihalnim orkestrom HRM (Hrvaška vojna mornarica) v veliki dvorani Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu. Po končanem izobraževanju se je posvetila pedagoškemu delu, predvsem poučevanju klavirja. Ob tem se je tudi izpopolnjevala na različnih seminarjih pri priznanih domačih in tujih pianistih ter pedagogih. Bila je članica izvršnega odbora EPTA Slovenija (Društvo slovenskih klavirskih pedagogov), leta 2010 pa je bila imenovana za vodjo strokovnega sveta za koordinacijo pri organizaciji 32. Klavirske mednarodne konference v Ljubljani. Leta 2014 je bila prav na pobudo EPTA povabljena in imenovana za predstavnico Združenja glasbenih pedagogov in poklicnih glasbenikov. Istega leta se je na vabilo predsednika Državnega sveta RS ter predsednika Združenja ravnateljev glasbenih šol kot uradno izbrana predstavnica udeležila posveta v Državnem svetu ter javno predstavila delo glasbenih pedagogov. Strokovno je sodelovala pri nastajanju serije priznanih učbenikov "Moj prijatelj klavir" avtorjev Ilonke in Jaka Puciharja. Prevedla, uredila in strokovno sodelovala je pri izdaji učbenika "Moj prijatelj klavir 1", ki je leta 2013 izšel na Hrvaškem. Napisala je tudi članek za strokovno revijo VirKLA. Bila je članica domačih in mednarodnih tekmovalnih žirij, z učenci se udeležuje nastopov in tekmovanj. V letu 2022 je z učenkama dosegla 11 priznanj na različnih mednarodnih tekmovanjih, od tega 6 zlatih. Deluje tudi kot pianistka/korepetitorka v različnih komornih zasedbah in duetih ter sodeluje z zbori, s katerimi je dosegla odlične uspehe na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Njen repertoar obsega izvedbo klasičnih, ljudskih in popularnih skladb. V mesecu februarju, leta 2020, je posnela svoj klavirski solo cd, z naslovom "Za dušo", na katerem je sodelovala tudi s priznano pevko in kitaristko Evo Hren ter flavtistom Gašperjem Dolganom. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zeljić Brnčič, Mirjana}} [[Kategorija:Hrvaški pianisti]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] hsps6wvbtvy92yxw80zdnlfxcqnr6z2 Park Jeon-mi 0 521876 5747584 5747461 2022-08-26T16:24:13Z SportiBot 86399 {{normativna kontrola}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Park Jeon-mi<br/>{{nobold|Yeonmi Park}} |image=Yeonmi Park, 2014 (cropped).JPG |birth_date=<!-- Wikipodatki --> |birth_place=<!-- Wikipodatki --> |children=1 |citizenship={{hlist|[[Severna Koreja]]|[[Združene države Amerike]]}} |education=[[Univerza Columbia]] |website=[https://www.yeonmi.com/ yeonmi.com] }} '''Park Jeon-mi''' ({{Jezik-ko|박연미}}), [[Severni Korejci|severnokorejska]] prebežnica in aktivistka, * [[4. oktober]] [[1993]]. Z družino je leta 2007 pobegnila iz [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Kitajska|Kitajsko]], se leta 2009 preselila v [[Južna Koreja|Južno Korejo]], od leta 2014 pa živi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je zagovornica žrtev trgovine z ljudmi in si prizadeva za človekove pravice v Severni Koreji ter po vsem svetu. Leta 2015 je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom ''In Order to Live: A North Korean Girl's Journey to Freedom''. Vodi tudi [[YouTube]] kanal "Voice of North Korea by Yeonmi Park", kjer razpravlja o severnokorejskih novicah, politiki in kulturi. Odkar je Park pobegnila iz Severne Koreje, piše in govori o svojem življenju. Med drugim je pisala za [[The Washington Post|''Washington Post'']] in bila intervjuvana za [[The Guardian|''The Guardian'']]. Leta 2014 je bila izbrana za eno od "BBC's 100 Women". == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severni Korejci]] 2whx8n6u09eql1njvy1hamsn5ewe71o Mladen Vojičić 0 521904 5747615 5743263 2022-08-26T20:06:18Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]; −[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]; ±[[Kategorija:Bosanci]]→[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Mladen Vojičić | alias = Tifa | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | genre = pop, rock | past_member_of = Bijelo dugme, Divlje jagode }} '''Mladen Vojičić''', bolj znan pod vzdevkom '''Tifa''', (rojen [[17. oktober|17. oktobra]] [[1960]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|NR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|FNRJ]]) je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosansko]]-hercegovski rock pevec. Širši nekdanji Jugoslaviji je postal znan po svojem kratkotrajnem bivanju kot pevec v skupini [[Bijelo dugme]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Poleg tega, da je bil v Bijelem Dugmetu, je z različnimi uspehi pel v številnih skupinah (najbolj znane so [[Teška industrija]], Vatreni poljubac in [[Divlje jagode|Divlje Jagode]]). Danes Tifa vodi solo kariero. == Zgodnja leta == Pred četrtim letom se ga je prijel vzdevek Tifa, ker je oboževal vlake in je pogosto kričal »Ide lokomo'''tifa'''«, ker je imel težave z izgovorjavo črke V. Že zelo zgodaj je začel peti. Do petega leta starosti je poznal celoten repertoar skupine [[Indexi]]. V osnovni šoli je postal oboževalec [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] skupine Sweet. Končal je srednjo šolo. Obiskoval je več fakultet Univerze v Sarajevu (strojno, arhitekturno, geodetsko), a je sčasoma vsako od njih zapustil, preden se je odločil posvetiti glasbi. == Glasbena kariera == === Zgodnje obdobje === V svoji prvi skupini Prvi čin je igral [[Bas kitara|bas kitaro]]. Po kakšnem mesecu se je pridružil skupini Kako kad, kjer je začel peti, ko pevec skupine nekega dne ni prišel na vajo. Čez nekaj časa je skupina razpadla, saj so vsi razen Tife izgubili zanimanje za glasbo. Njegova zadnja skupina pred odhodom v [[Jugoslovanska ljudska armada|vojsko]] se je imenovala Paradox. V vojski je vzdrževal stike z Zlatanom Čehićem, basistom Paradoxa. Začela sta ustvarjati avdioposnetke, tako da sta si izmenjevala pošiljke z avdiokasetami s skladbami Čehića in avtorja Tife. Po vrnitvi iz vojske je izvedel, da je skupina Paradox razpadla in da se je Zlatan pridružil skupini Top, zato je besedila vzel nazaj in poiskal novo skupino, a končal v Topu. Skupina je obstajala do januarja [[1983]]. Vmes so se po Sarajevu razširile zgodbe o Tifovem odličnem glasu, tako da so ljudje k njemu prihajali s ponudbami, da se pridruži njihovim skupinam. To je vodilo do sodelovanja v več skupinah, od katerih nobena ni trajala dovolj dolgo, da bi dosegla kakršno koli priljubljenost. Tifa je bil kratek čas član ponovno ustanovljene skupine [[Teška industrija]], ki je do [[1984|leta 1984]] uporabljala njegova besedila. Posneli so povratniški album ''Ponovno sa vama''. === Bijelo dugme === [[Slika:Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg/250px-Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Tifa (spredaj) in [[Goran Bregović]] (zadaj) na nastopu v [[Niš|Nišu]], 1985. leta.]] Medtem ko je poskušal priti v stik z Milićem Vukašinovićem, da bi se morda pridružil njegovi skupini, je leta 1984. [[Goran Bregović]] ga je povabil v [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] kot zamenjavo za nedavno odšelega [[Željko Bebek|Željka Bebeka]] . Samo 24-letni Tifa ni bil dobro pripravljen na takojšnjo zvezdniško slavo, h kateri je bil namenjen. Potem ko je nekako dokončala album " ''Kosovka djevka'' ", se je skupina podala na, kot kaže, izjemno problematično turnejo. Zadnji Tifin nastop z Bijelim dugmem je bil [[2. avgust|2. avgusta]] [[1985]] v [[Moskva|Moskvi]] . Do oktobra 1985. Tifa je zapustil skupino. === Pika po dugme === Na glasbeni sceni je bil njegov prvi korak v samostojni karieri duet z Željkom Bebekom za ''Bebekov novi projekt Armija B.'' Nekdanja člana Bijelega dugmeta sta celo skupaj odšla na turnejo, a se je znova izkazalo, da se Tifa ne bo dobro znašel, saj je na polovici turneje izpadel z obrazložitvijo, da vseeno ni bila uspešna. Jeseni [[1986]] se je Tifa končno pridružil Miliću Vukašinoviću v Vatrenem poljupcu in z njimi posnel album "100% Rock'N'Roll". Tifa so nato zaposlili v [[Divlje jagode|Divljih jagodah]], kot zamenjavo za Alena Islamovića . Potem ko je z njimi posnel en album, je skupino leta [[1988]] zapustil. in posneli nov material pod imenom Tifa & Vlado s klaviaturistom Vladom Prodanom (ki je pred tem igral tudi v Divljih jagodah in na ''"Armiji B"'' ). Vendar nobena založba ni pokazala zanimanja za izdajo albuma. [[1989]] . je uspešno izdal svoj prvi samostojni album ''"'' ", ki ga je posnel s skupino Tifa, novoustanovljeno skupino, ki jo sestavljajo glasbeniki skupin, s katerimi je že nastopal: Aleksandar Šimraga (nekoč v Topu), Vladimi Podanji (Divlje Jagode), Mustafa Čizmić (Bolero) in Veso Grumić (Top), ob pomoči Đorđa Ilijana, ki je med snemanjem v studiu igral klaviature. Tifa je napisal večino pesmi. Približno v istem času se je Tifa poskušal dogovoriti za prestop v Atomsko sklonište, ki je iskalo zamenjavo za Serđa Blažića Đoserja, a se to ni uresničilo. V začetku [[1990|devetdesetih]] je Tifa nastopal na koncertih z novo zasedbo skupine Tifa, v kateri je bil eden izmed članov Zlatan Čehić (sodelavec iz časa Paradoxa). Tifa je bil skupaj z Zlatanom jeseni 1990. izdal svoj drugi solo album ''"Samo ljubav postoji"'' . Večji del [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] je ostal v rojstnem kraju. V tistem vojnem obdobju se je Tifa poročil z Ljiljano Matić, dekletom, s katero je bil v zvezi od leta 1981. Tifa je leta [[1995]] . zapustil Sarajevo in odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] . Tam se je ponovno povezal z Divljimi jagodami in nato ustanovil svojo skupino. Kmalu za tem se je vrnil v Sarajevo in nadaljeval solo kariero. V [[1995|letu 1995]] Leta 2008 je delal na svojem naslednjem albumu " ''Dani bez tebe''", na katerem je sodeloval s Seadom Lipovcem, besedilo pa je iz [[London|Londona]] poslal Zlatan Arslanagić . [[2000]] . Leta 2008 je s pesmijo ''Evo ima godina'' zmagal na festivalu Sunčane skale v duetu z Gordano Ivandić (sestro Ipeta Ivandića) in skupino Makadam . junij [[2005]] . udeležil ponovnega srečanja Bijelih Dugme treh velikih poslovilnih koncertih. Leta [[2013]] izdal svoj sedmi samostojni album z naslovom "Spreman na sve". == Festivali == * 2000 Sunčane skale - Evo ima godina (duet s skupino Makadam), zmagovalna pesem * 2004 Budva - Sjaj u rosi * 2011 Sunčane skale – Ne vjeruj nikom == Literatura == * {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20060907024032/http://www.mladenvojicic-tifa.com/ Uradna predstavitev - revija Vox] * [https://web.archive.org/web/20060822140848/http://www.modrica.com/tifa/ Neuradna predstavitev] * [https://web.archive.org/web/20060721030020/http://www.bhdani.com/arhiva/226/t22605.shtml Intervju - celotna zgodba, ''Dani'', 5. okt. leta 2001] * [http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html Zbirka več intervjujev] {{Wayback|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html|date=20081210233924}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 73aqt7kul603bbn9xcttelywxf9a2e4 Goran Ivandić 0 521936 5747621 5744711 2022-08-26T20:12:03Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Goran Ivandić | alias = Ipe | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | instruments = bobni | years_active = 1974-1989 | label = Jugoton, TV Ljubljana, Diskoton | past_member_of = Bijelo dugme }} '''Goran "Ipe" Ivandić''' (Vareš, [[10. december]] [[1955]] - [[Beograd]], [[12. januar]] [[1994]]) je bil [[Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Srbija|srbski]] rock bobnar, znan po svojem delu z [[Bijelo dugme|Bijelim dugmetom]] . == Biografija == Ivandić je bil rojen v Varešu v srednji Bosni. Njegova lastna sestra je Gordana Ivandić, kasneje pevka skupin Mirzino jato in Makadam. Kot deček se je preselil v [[Sarajevo]]. V osnovni šoli je obiskoval ure [[Violina|violine]], po zaključnem izpitu pa se s tem ni več želel obremenjevati. <ref>{{Navedi splet|url=https://avaz.ba/showbiz/jet-set/546207/dvadeset-i-sest-godina-od-smrti-bubnjara-bijelog-dugmeta-ipeta-ivandica|title=Dvadeset i šest godina od smrti bubnjara "Bijelog dugmeta" Ipeta Ivandića|website=Avaz.ba|language=bs-BA|accessdate=2021-02-04}}</ref> Sredi [[1970|sedemdesetih let 20. stoletja]] Ipe in njegovi prijatelji ustanovil skupino v okviru Pionirskega centra »Boško Buha« v Sarajevu, delovala je glasbena sekcija. Skladba se je imenovala "in Ipet je dobil bobne. == Kariera == Ker mu je glasba jemala prosti čas, je Ipe ponavljal drugi razred srednje šole in prešel na izredni študij. Poleti [[1972]] . skupina Moby Dick je Ipeta povabila na trimesečno "stojnico" v [[Trpanj]]. Ko se je vrnil v Sarajevo, je Ivandić postal eden najbolj iskanih bobnarjev v mestu. Odločil se je za zasedbo, sestavljeno iz znanih in glasbeno izobraženih glasbenikov iz Sarajeva, katerih ideje je kasneje združil Gabor Lenđel, vodja skupine [[Teška industrija]]. Kako je bilo poleti [[1973]] izgubil službo na morju, Ipe je zaradi okoliščin ostal v Sarajevu in se po pogovoru z [[Goran Bregović|Goranom Bregovićem]] odločil za preselitev v Bijelo Dugme. Naslednja leta je igral v Bijelem dugmetu. V začetku leta [[1976]] se skupina odpravi v [[Združene države Amerike|Ameriko]], kjer posname Ivandićev singel s pesmima ''"Džambo"'' in ''"Vatra"'' ter Bebekov s pesmima ''"Milovan"'' in ''"Goodbye America"'' . <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara "Bijelog dugmeta" i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}</ref> V začetku jeseni je Ivandić odšel v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]], njegovo mesto pa je začasno [[Indexi|prevzel]] Milić Vukašinović iz [[Indexi]]. Ko je leta [[1978]] Bregović je šel v vojsko, Ipe in Laza Ristovski sta začela svoj projekt "Stižemo". Glede na začetni uspeh zapuščajo Bijelo Dumje in se popolnoma posvečajo novemu projektu. Toda [[19. september|19. septembra]] istega leta je bil Ipe aretiran zaradi posedovanja hašiša in obsojen na tri leta zapora. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara "Bijelog dugmeta" i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}</ref> Po tem se je Ivandić odločil pustiti svoje pregrehe, prodal bobne, začel študirati in uspešno opravil več izpitov na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, smer novinarstvo. Kmalu je spoznal, da brez glasbe ne more živeti, zato si je ponovno kupil inštrument in leta [[1979]] . s Slađanom Miloševićem posnel album ''"Gorim od želje da ubijem noć"'' . <ref name=":0" /> 17. [[17. februar|februarja]] [[1981]] . je odšel na prestajanje kazni v Fočo . Že od prvega dne je izstopal z vzornim obnašanjem in delom v glasbeni sekciji, dvakrat pa je dobil tudi dovoljenje za nastop s KUD "Braća Ribar" iz Foče. Za [[dan republike]] [[1982]] . leta ga je predsedstvo SFRJ oprostilo nadaljnjega prestajanja kazni. Okoli novega leta je sprejel povabilo, da ponovno prevzame svoje mesto v Bijelih dugmetih, kjer je ostal do razpada skupine leta [[1989]] . <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara "Bijelog dugmeta" i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}</ref> Z dolgoletno punco Amilo Sulejmanović je posnel dva albuma - ''"Kakav divan dan"'' (1985) in ''"Igre slobode"'' (1986), na katerih je poskušal negovati glasbo, ki temelji na zvoku elektronskih instrumentov. Po neuspehu zadnjega albuma je opustil kakršno koli glasbo izven "Bijelega dugmeta". == Smrt == 12. [[12. januar|januarja]] [[1994]] . Ivandić je v Beogradu padel s šestega nadstropja stavbe in umrl. Domneva se, da gre za samomor, <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara "Bijelog dugmeta" i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}</ref> čeprav Bebek v zgornjem intervjuju trdi, da v to ne verjame. Goran Bregović meni, da je padel skozi teraso hotelske sobe zaradi Ipine zaspanosti. Kje je živel po začetku vojne v [[Razpad SFR Jugoslavije|nekdanji Jugoslaviji]], ni jasno. Večina pravi, da je živel v [[Beograd|Beogradu]], [[Željko Bebek]] pa v intervjuju pravi, da je živel na [[Dunaj|Dunaju]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html|title=Архивирана копија|accessdate=20. 9. 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051220040502/http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html#|archivedate=20. 12. 2005}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|others=|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bosanski Srbi]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] 3dqm1oqn3w1svs4hqkch9ddxfqywgh2 Religija v Sovjetski zvezi 0 521988 5747569 5727616 2022-08-26T15:50:32Z Upwinxp 126544 [[Zveza bojevitih ateistov]]; {{lektura}} wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|266x266_pik|Rušenje katedrale Kristusa Odrešenika v Moskvi 5. decembra 1931 na ukaz [[Josif Stalin|Josifa Stalina]].]] [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] so leta 1922 ustanovili boljševiki in pri tem razglasili dokončno razpustitev [[Rusko carstvo|Ruskega cesarstva]]. V času [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] leta 1917 je bila [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruska pravoslavna cerkev]] globoko integrirana v avtokratsko državo in je imela uradni status. To je bil pomemben dejavnik, ki je prispeval k boljševiškemu odnosu do vere in korakom, ki so jih naredili za nadzor nad njo.<ref name="PoU">{{Cite book|publisher=Studia Historica 48|isbn=951-710-008-6|ol=25433417M|location=Helsinki|title=The Party of Unbelief|author=Arto Luukkanen|date=1994|oclc=832629341|author-link=Arto Luukkanen}}</ref> Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je imela kot enega od glavnih ciljev svoje uradne ideologije odpravo obstoječe vere in preprečitev prihodnjega vsiljevanja verskega prepričanja s ciljem vzpostavitve državnega [[Ateizem|ateizma]].<ref name="USGOV1">{{cite web|title=Revelations from the Russian Archives: ANTI-RELIGIOUS CAMPAIGNS|url=https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|website=Library of Congress|publisher=US Government|access-date=2 May 2016}}</ref><ref name="Kowalewski">{{cite journal|last=Kowalewski|first=David|date=October 1980|title=Protest for Religious Rights in the USSR: Characteristics and Consequences|journal=Russian Review|volume=39|issue=4|pages=426–441|doi=10.2307/128810|jstor=128810}}</ref><ref>{{cite book|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina Petra.|title=Religious Policy in the Soviet Union|url=https://archive.org/details/religiouspolicys00rame|url-access=limited|year=1993|publisher=Cambridge University Press|pages=[https://archive.org/details/religiouspolicys00rame/page/n23 4]|isbn=9780521416436}}</ref><ref>{{cite book|last=Anderson|first=John|title=Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States|year=1994|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, England|isbn=0-521-46784-5|pages=[https://archive.org/details/religionstatepol0000ande/page/3 3]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/religionstatepol0000ande/page/3}}</ref>   Pod doktrino državnega ateizma v Sovjetski zvezi je obstajal »vladno sponzoriran program spreobrnitve v ateizem«, ki so ga izvajali [[Komunizem|komunisti]].<ref>Religion and the State in Russia and China: Suppression, Survival, and Revival, by Christopher Marsh, page 47. Continuum International Publishing Group, 2011.</ref><ref>Inside Central Asia: A Political and Cultural History, by Dilip Hiro. Penguin, 2009.</ref><ref name="Adappur2000">{{cite book|last=Adappur|first=Abraham|title=Religion and the Cultural Crisis in India and the West|url=https://books.google.com/books?id=44DYAAAAMAAJ|access-date=14 July 2016|year=2000|publisher=Intercultural Publications|language=en|isbn=9788185574479|quote=Forced Conversion under Atheistic Regimes: It might be added that the most modern example of forced "conversions" came not from any theocratic state, but from a professedly atheist government — that of the Soviet Union under the Communists.}}</ref> Komunistična vlada je ciljala na vere, ki so temeljile na državnih interesih, in čeprav večina organiziranih religij ni bila nikoli uradno prepovedanih, je bila verska lastnina zaplenjena, vernike so preganjali in zatirali so vero, medtem ko so v šolah otroke učili ateizem. Vrhunec [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|preganjanja religije]] je dosegel v času [[Stalinizem|stalinizma]]. Leta 1925 je vlada ustanovila [[Zveza bojevitih ateistov|Zvezo bojevitih ateistov]], da bi okrepila preganjanje religije.<ref>Geoffrey Blainey; A Short History of Christianity; Viking; 2011; p.494"</ref> Skladno s tem osebno izražanje vere ni bilo v nobenem primeru zasebno prepovedano, vendar so jim uradne vladne strukture in sekularni množični mediji vsiljevali močan občutek družbene stigme, na splošno pa je versko izražanje veljalo za nesprejemljivo za pripadnike nekaterih pomembnih državnih poklicev, kot npr. politiki, vojaki, učitelji in državni birokrati. [[Slika:Alexander Nevsky Cathedral, Baku.jpg|sličica|Ruska pravoslavna katedrala, nekoč najbolj dominantna znamenitost v Bakuju, je bila porušena leta 1937 na ukaz Josifa Stalina.]] Velika večina ljudi v Ruskem cesarstvu je bila v času oktobrske revolucije vernikov, medtem ko so komunisti želeli uničiti moč vseh verskih institucij in sčasoma zamenjati vero z ateizmom. "Znanost" je bila v medijih in akademskem pisanju nasproti "verskega vraževerja". Glavne vere predrevolucionarne Rusije so se ohranile skozi celotno sovjetsko obdobje, vendar so bile tolerirane le v določenih merah. Na splošno je to pomenilo, da so lahko verniki svobodno opravljali [[bogoslužje]] v zasebni sferi in v svojih verskih objektih (cerkvah, mošejah, sinagogah itd.), vendar je bilo javno obeleževanje bogoslužja in verskih praznikov zelo strogo prepovedano. Poleg tega verske ustanove niso smele izražati svojih verskih stališč v nobenem množičnem mediju, številni verski objekti pa so bili porušeni ali preurejeni in uporabljeni v druge namene. Na dolgi rok državni ateizem ni uspel spreobrniti veliko ljudi. Religija se je okrepila v podzemlju in se je ohranila, da bi pomagala v boju proti [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razcvet je doživela po [[Padec komunizma|padcu komunizma]]. Kristjani so pripadali različnim veroizpovedim: pravoslavni, katoliški, baptistični in raznim drugim protestantskim veroizpovedim. Večina muslimanov v Sovjetski zvezi je bila sunitov. Tudi [[judovstvo]] je imelo veliko privržencev. Druge religije, ki jih je izvajalo majhno število vernikov, so vključevale [[budizem]] in [[šamanizem]]. == Odnos marksizmo-leninizma do religije == Ustanovitelj sovjetske države [[Vladimir Lenin]] je o religiji dejal:<blockquote>Religija je opij za ljudstvo: ta Marxov rek je temelj celotne ideologije marksizma o veri. Vse moderne vere in cerkve, vse in vse vrste verskih organizacij marksizem vedno obravnava kot organe buržoazne reakcije, ki se uporablja za zaščito izkoriščanja in omamljanja delavskega razreda. </blockquote>Marksistično-leninistični ateizem je dosledno zagovarjal nadzor, zatiranje in odpravo vere. V približno letu dni po oktobrski revoluciji je država odpravila vso cerkveno lastnino, vključno s samimi cerkvami, v obdobju od leta 1922 do 1926 pa so komunisti usmrtili 28 ruskih pravoslavnih škofov in več kot 1200 duhovnikov. Veliko več duhovnikov, škofov in drugih vernikov pa so preganjali.<ref name="autogenerated1">[http://countrystudies.us/russia/38.htm Country Studies: Russia-The Russian Orthodox Church] U.S. Library of Congress, Accessed 2008-04-03</ref> == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> == Bibliografija == * Ramet, S. P. (1984). ''Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics.'' Durham, NC: Duke University Press. * ——. (1992). ''Religious policy in the Soviet Union.'' Cambridge: Cambridge University Press. [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze|Religija_v_Sovjetski_zvezi ]] [[Kategorija:Kultura Sovjetske zveze]] 90pecau6yqv5ej2kmje89fylczefsey Vlatko Čančar 0 522162 5747599 5744739 2022-08-26T17:59:18Z 46.123.251.176 popravek wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | image = <!-- WD --> | position = [[Krilo (košarka)|krilo]] | height_ft = 6 | height_in = 8 | weight_lbs = 236 | league = [[NBA]] | team = Denver Nuggets | number = 31 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | draft_year = 2017 | draft_round = 2 | draft_pick = 49 | draft_team = [[Devil Nuggets]] | career_start = 2014 | career_end = | years1 = 2012–2013 | team1 = Koš Koper | years2 = 2013–2016 | team2 = [[KK Olimpija|Union Olimpija]] | years3 = 2014–2016 | team3 = →[[KK Škofja Loka|LTH Castings]] | years4 = 2016–2018 | team4 = [[KK Mega Basket|Mega Leks]] | years5 = 2018 | team5 = →[[CB Miraflores|Burgos]] | years6 = 2018–2019 | team6 = [[CB Miraflores|Burgos]] | years7 = {{nbay|2019|start}}–danes | team7 = [[Denver Nuggets]] | years8 = 2019 | team8 = →[[Birmingham Squadron|Erie BayHawks]] | years9 = 2021 | team9 = →[[Grand Rapids Gold]] | nba_profile = vlatko_cancar | bbr = cancavl01 | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v košarki]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|Turčija 2017]]|}} }} '''Vlatko Čančar''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[10. april]] [[1997]], [[Koper]]. Čančar je slovenski profesionalni košarkar, ki igral na položaju [[Krilo (košarka)|krila]] za [[Denver Nuggets]] v ligi [[NBA]] in za [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]]. Profesionalno kariero je začel pri [[KK Olimpija|Union Olimpiji]], s katero je aprila 2015 podpisal petletno pogodbo.<ref>[http://www.sportando.com/en/europe/slovenia/158538/olimpija-ljubljana-signs-vlatko-cancar-to-a-5-year-contract.html Olimpija Ljubljana signs Vlatko Cancar to a 5-year contract.]</ref> Junija 2018 je podpisal dvoletno pogodbo za španski klub [[CB Miraflores|San Pablo Burgos]].<ref>{{cite news|title=ACB.COM - Vlatko Čančar renueva con el San Pablo Burgos por dos años|url=http://www.acb.com/redaccion.php?id=141429 |access-date=2 August 2019|work=www.acb.com|date=13 June 2018|language=es-ES}}</ref> Leta 2017 je bil kot 49. izbran na [[Nabor lige NBA|naboru lige NBA]] s strani kluba [[Denver Nuggets]], s katerim je podpisal pogodbo avgusta 2019.<ref>{{cite web|title=Denver Nuggets sign Vlatko Čančar|url=https://www.nba.com/nuggets/news/denver-nuggets-sign-vlatko-cancar-20190802|website=NBA.com|access-date=2 August 2019|date=2 August 2019}}</ref> Od leta 2017 je član [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovenske košarkarske reprezentance]], s katero je osvojil naslov [[Evropsko prvenstvo v košarki|evropskega prvaka]] leta [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|2017]] in četrto mesto na [[Poletne olimpijske igre 2020|Poletnih olimpijskih igrah 2020]]. == Sklici == {{sklici}} {{Slovenija na EuroBasketu 2017}} {{košarkar-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čančar, Vlatko}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Olimpije]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Koprski športniki]] 6fi2u9ru2nrmtged638cmfyez2xjny8 5747614 5747599 2022-08-26T20:03:05Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.251.176|46.123.251.176]] ([[User talk:46.123.251.176|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | image = <!-- WD --> | position = [[Krilo (košarka)|krilo]] | height_ft = 6 | height_in = 8 | weight_lbs = 236 | league = [[NBA]] | team = Denver Nuggets | number = 31 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | draft_year = 2017 | draft_round = 2 | draft_pick = 49 | draft_team = [[Denver Nuggets]] | career_start = 2014 | career_end = | years1 = 2012–2013 | team1 = Koš Koper | years2 = 2013–2016 | team2 = [[KK Olimpija|Union Olimpija]] | years3 = 2014–2016 | team3 = →[[KK Škofja Loka|LTH Castings]] | years4 = 2016–2018 | team4 = [[KK Mega Basket|Mega Leks]] | years5 = 2018 | team5 = →[[CB Miraflores|Burgos]] | years6 = 2018–2019 | team6 = [[CB Miraflores|Burgos]] | years7 = {{nbay|2019|start}}–danes | team7 = [[Denver Nuggets]] | years8 = 2019 | team8 = →[[Birmingham Squadron|Erie BayHawks]] | years9 = 2021 | team9 = →[[Grand Rapids Gold]] | nba_profile = vlatko_cancar | bbr = cancavl01 | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v košarki]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|Turčija 2017]]|}} }} '''Vlatko Čančar''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[10. april]] [[1997]], [[Koper]]. Čančar je slovenski profesionalni košarkar, ki igral na položaju [[Krilo (košarka)|krila]] za [[Denver Nuggets]] v ligi [[NBA]] in za [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]]. Profesionalno kariero je začel pri [[KK Olimpija|Union Olimpiji]], s katero je aprila 2015 podpisal petletno pogodbo.<ref>[http://www.sportando.com/en/europe/slovenia/158538/olimpija-ljubljana-signs-vlatko-cancar-to-a-5-year-contract.html Olimpija Ljubljana signs Vlatko Cancar to a 5-year contract.]</ref> Junija 2018 je podpisal dvoletno pogodbo za španski klub [[CB Miraflores|San Pablo Burgos]].<ref>{{cite news|title=ACB.COM - Vlatko Čančar renueva con el San Pablo Burgos por dos años|url=http://www.acb.com/redaccion.php?id=141429 |access-date=2 August 2019|work=www.acb.com|date=13 June 2018|language=es-ES}}</ref> Leta 2017 je bil kot 49. izbran na [[Nabor lige NBA|naboru lige NBA]] s strani kluba [[Denver Nuggets]], s katerim je podpisal pogodbo avgusta 2019.<ref>{{cite web|title=Denver Nuggets sign Vlatko Čančar|url=https://www.nba.com/nuggets/news/denver-nuggets-sign-vlatko-cancar-20190802|website=NBA.com|access-date=2 August 2019|date=2 August 2019}}</ref> Od leta 2017 je član [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovenske košarkarske reprezentance]], s katero je osvojil naslov [[Evropsko prvenstvo v košarki|evropskega prvaka]] leta [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|2017]] in četrto mesto na [[Poletne olimpijske igre 2020|Poletnih olimpijskih igrah 2020]]. == Sklici == {{sklici}} {{Slovenija na EuroBasketu 2017}} {{košarkar-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čančar, Vlatko}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Olimpije]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Koprski športniki]] 07sucea4w5o65gphf9tffofj1egkzmj Veliki potres v Kantoju (1923) 0 522483 5747581 5743223 2022-08-26T16:10:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | title = Veliki potres v Kantoju (1923) | timestamp = 1923-09-01 02:58:35 | anss-url = iscgem911526 | isc-event = 911526 | image = Ryounkaku.jpg | image alt = | imagecaption = | map = 1923 Kanto earthquake intensity-2.png | map alt = | image name = | map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=right|border=yes|caption=|places= {{Location map~|Japan|lat=19.6|long=139.812|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}} {{Location map~|Japan|lat=35.689|long=139.49|label=Tokio |position=right|mark=Green pog.svg}}}} | mapsize = | caption = Rjounkaku v Asakusi, ki je na koncu propadel | local-date = {{Start date|1923|9|1}} | local-time = 11:58:32 [[Japonski standardni čas|JST]] ([[UTC+09:00]]) | duration = 48 s<ref>{{cite journal |last1=Kobayashi|first1=Reiji|last2=Koketsu|first2=Kazuki|year=2005|title=Source process of the 1923 Kanto earthquake inferred from historical geodetic, teleseismic, and strong motion data|journal=Earth, Planets and Space|volume=57|issue=4|pages=261|doi=10.1186/BF03352562|bibcode=2005EP&S...57..261K|doi-access=free}}</ref> 4 min<ref>{{cite web|last=Panda|first=Rajaram|title=Japan Coping with a National Calamity|url=http://www.idsa.in/idsacomments/JapanCopingwithaNationalCalamity_rpanda_160311|publisher=Institute for Defence Studies and Analyses (IDSA)|location=Delhi|access-date=21 December 2011}}</ref> | magnitude = 7,9–8,2 {{M|w|link=y}}<ref>{{cite journal|last=Kanamori|first=Hiroo|year=1977|title=The energy release in great earthquakes|journal=J. Geophys. Res.|volume=82|issue=20|pages= 2981–2987|doi=10.1029/JB082i020p02981|bibcode=1977JGR....82.2981K|url=https://authors.library.caltech.edu/51386/1/jgr13796.pdf}}</ref><ref>{{cite web|last1=Namegaya|first1=Yuichi|last2=Satake|first2=Kenji|last3=Shishikura|first3=Masanobu|year=2011|title=Fault models of the 1703 Genroku and 1923 Taisho Kanto earthquakes inferred from coastal movements in the southern Kanto erea|url=https://www.gsj.jp/data/actfault-eq/h22seika/pdf/namegaya.pdf|access-date=27 September 2015}}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chuobou/senmon/shutochokkajishinmodel/pdf/dansoumodel_01.pdf |title=首都直下地震モデル検討会 }} 首都直下のM7クラスの地震及び相模トラフ沿いのM8クラスの地震等の震源断層モデルと震度分布・津波高等に関する報告書</ref> | depth = 23 km | location = {{Coord|35|19.6|N|139|8.3|E|source:dewiki_region:JP-13_type:landmark|display=inline,title}}<ref>Usami, Tatsuo[[#Soran (2003)|『最新版 日本被害地震総覧』]] p272.</ref> | type = [[tektonski potres]] | countries affected = Japonska | damage = | intensity = 11 MMI <br /> <br /> 7 JMA | PGA = ~ 0,41 g <br> ~ 400 ''[[Gal_(enota)|gal]]'' | tsunami = Do 12 m<br>v Atami, Šizuoka, prefektura Šizuoka, južni [[Čubu]]<ref>{{cite web|last=Hatori|first=Tokutaro|title=Tsunami Behavior of the 1923 Kanto Earthquake at Atami and Hatsushima Island in Sagami Bay|url=http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|access-date=27 September 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929224549/http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|archive-date=29 September 2015}}</ref> | landslide = da | aftershocks = 6 od 7,0 M ali več <ref>{{cite web|last=Takemura|first=Masayuki|year=1994|title=Aftershock Activities for Two Days after the 1923 Kanto Earthquake (M=7.9) Inferred from Seismograms at Gifu Observatory|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/zisin1948/46/4/46_4_439/_pdf|access-date=27 September 2015}}</ref> | casualties = 105.385–142.800 mrtvih<ref>{{cite journal|last1=Takemura|first1=Masayuki|last2=Moroi|first2=Takafumi|year=2004|title=Mortality Estimation by Causes of Death Due to the 1923 Kanto Earthquake|journal=Journal of Jaee|volume=4|issue=4|pages=21–45|doi=10.5610/jaee.4.4_21|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/today/index.php?month=9&day=1&submit=View+Date|title=Today in Earthquake History|access-date=15 April 2016}}</ref> | native_name = 関東大地震<br />関東大震災 | native_name_lang = ja | alt = Uničene trgovine, nanizane vzdolž ulice proti templju Sensō-dži v Asakusi, s sprehajajočimi ljudmi. Tako srednja vrata (na sredini) kot pagoda (levo, pozneje izgubljena) so prikazana stoječa. }} '''Veliki potres v Kantoju''' (関東大地震, ''Kantō dai-džišin''; ''Kantō ō-džšin'')<ref>{{cite book |last=Doboku Gakkai|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-juninen-kanto-ojishin-shingai-chosa-hokoku-report-on-investigation-of-damagescaused-by-the-great-kanto-earthquake-1923/oclc/68327364|title=Taishô jûninen Kantô ôjishin, shingai chôsa hôkoku. (Report on investigation of damages caused by the great Kantô earthquake, 1923.)|date=0000|publisher=Doboku gakkai (Civil engineer Society)|location=Tokyo|language=Japanese|oclc=68327364}}</ref><ref>{{cite book |last1=田中|first1=哮義|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-daishinsai-daikasai/oclc/852120700?lang=en|title=大正大震災大火災／関東大震災と帝都復興事業 (Taishō dai-shinsai/dai-kasai: Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō)|last2=中村|first2=淸二|last3=Nakamura|first3=Seiji (narrated)|date=2013|publisher=Kodansha (大日本雄辯會講談社)|isbn=978-4-87733-759-9|editor-last=Tanaka|editor-first=Takeyoshi|language=Japanese|trans-title=Dai Nihon Yūbenkai Kōdansha hensan. Daijishin ni yoru daikasai / Rigaku Hakushi Nakamura Seiji jutsu. Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō / Tanaka Takeyoshi hen, kaisetsu.|oclc=852120700}}</ref> je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku [[Honšu]] ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC). ) v soboto, 1. septembra 1923. Različni podatki kažejo, da je potres trajal med štirimi in desetimi minutami.<ref name="James">{{cite web|last=James |first=Charles |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California, Berkeley |access-date=21 December 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=16 March 2007 }}</ref> Obsežne požarne nevihte in celo ognjeni vrtinec so povečali število smrtnih žrtev. Dokumentirani so bili državljanski nemiri po katastrofi (tj. pokol v Kantoju). [[Potres]] je imel [[Momentna magnitudna lestvica|magnitudo]] 7,9 na trenutni lestvici (Mw),<ref>{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |title=Most Destructive Earthquakes|publisher=U.S. Geological Survey |access-date=2013-02-18 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091102112417/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |archive-date=2009-11-02 }}</ref> z žariščem globoko pod otokom Izu Ōšima v zalivu Sagami. Vzrok je bil pretrganje dela [[konvergentna meja|konvergentne meje]], kjer se Filipinska morska plošča pogreza pod Ohotsko ploščo vzdolž črte [[tektonski jarek|tektonskega jarka]] Sagami.<ref name="Bakun">{{cite journal|last=Bakun|first=W.H.|year=2005|title=Magnitude and location of historical earthquakes in Japan and implications for the 1855 Ansei Edo earthquake|journal=Journal of Geophysical Research|volume=110|issue=B02304|pages=B02304|doi=10.1029/2004JB003329|url=http://sicarius.wr.usgs.gov/tokyo/submitted/Bakun_JGR_revised8Nov2004.pdf|bibcode=2005JGRB..110.2304B|doi-access=free}}</ref> Od leta 1960 je japonska vlada 1. september razglasila za dan preprečevanja nesreč (防災の日, ''Bōsai no hi'') ali dan v spomin in priprave na velike naravne nesreče, vključno s [[cunami]]jem in [[tajfun]]om.<ref>{{cite web |title=東京消防庁＜消防マメ知識＞＜消防雑学事典＞|trans-title=Tokyo Fire Department > Trivia around fire fighting|url=https://www.tfd.metro.tokyo.lg.jp/libr/qa/qa_59.htm|access-date=2021-07-17|website=tfd.metro.tokyo.lg.jp|publisher=Tokyo Fire Department|via=Sourced by Tokuo Fire Department, from "新 消防雑学事典" (Shin Shōbō Zatsugakujiten) 2nd ed., published by ''Tokyo Union of Fire Prevention Association'' (財)東京連合防火協会発行).}}</ref> Vaje in dogodki za promocijo znanja so osredotočeni na ta datum, kot tudi podelitve nagrad za zasluge.<ref>{{cite web |date=10 December 2012|title=「防災の日」の創設について：昭和前半期閣議決定等凡例 {{!}} 政治・法律・行政|trans-title=The Disaster Prevention Date designated : Cabinet decisions {{!}} Politics, lawmaking, and administration|url=https://rnavi.ndl.go.jp/politics/entry/bib01341.php|access-date=2021-07-17|website=rnavi.ndl.go.jp|publisher=[[National Diet Library]]|language=Ja|publication-date=17 June 1960}}</ref> == Potres == Kapitan ladje ''SS Dongola'' je poročal, da je bil zasidran v notranjem pristanišču Jokohame: {{blockquote|Ob 11.55 uri ladja se je začela močno tresti in vibrirati in ob pogledu proti obali je bilo videti, da se dogaja strašen potres, stavbe so se rušile na vse strani in v nekaj minutah ni bilo videti ničesar od oblakov prahu. Ko so ti odstranili, je bilo videti ogenj, ki se je širil v mnogih smereh in v pol ure je bilo vse mesto v plamenih.<ref>[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet: Dongola]</ref>}} Ta potres je opustošil [[Tokio]], pristaniško mesto [[Jokohama]] in okoliške prefekture [[prefektura Čiba|Čiba]], [[prefektura Kanagava|Kanagava]] in [[prefektura Šizuoka| Šizuoka]] ter povzročil obsežno škodo po vsej regiji [[Kanto]]. Moč potresa je bila tako velika, da se je v [[Kamakura|Kamakuri]], več kot 60 km od epicentra, kip [[Kotoku-in| Velikega Bude]], ki tehta približno 121 ton, premaknil za skoraj 60 centimetrov. Ocenjenih je bilo približno 142.800 smrtnih žrtev, vključno s približno 40.000 pogrešanimi in domnevno mrtvimi. Po zaključnem poročilu japonskega gradbenega podjetja Kajima Kobori Research iz septembra 2004 je bilo v potresu leta 1923 potrjenih 105.385 smrtnih žrtev.<ref name="eas">{{cite web|url=http://www.eas.slu.edu/Earthquake_Center/1923EQ/|title=The 1923 Tokyo Earthquake|access-date=2007-02-22| archive-url= http://webarchive.loc.gov/all/20011109225525/http%3A//www%2Eeas%2Eslu%2Eedu/earthquake_center/1923eq/| archive-date= November 9, 2001 | url-status= dead}}</ref> Škoda zaradi te naravne nesreče je bila ena največjih, ki jih je utrpela cesarska Japonska. Leta 1960, ob 37. obletnici potresa, je vlada 1. september razglasila za letni »dan preprečevanja nesreč«. === Škoda in smrti === Ker se je potres zgodil, ko so ljudje kuhali obroke, so mnogi umrli zaradi velikih požarov, ki so izbruhnili. Požari so izbruhnili takoj po potresu.<ref>{{cite book |last1=Gulick |first1=Sidney L. |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, Japan |url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |date=1923 |publisher=George H. Doran Company |location=New York |page=[https://archive.org/details/winningoffareast00guli/page/15 15]}}</ref> Nekateri požari so se razvili v ognjene nevihte,<ref>{{cite web|url=http://www.greatkantoearthquake.com/earthquake.html|title=The Earthquake and Fires - The Great Kantō Earthquake.com|website=greatkantoearthquake.com}}</ref><ref>{{cite web|url=http://library.brown.edu/cds/kanto/ksmith.html|title=The Great Kanto Earthquake of 1923|website=library.brown.edu}}</ref> ki so zajele mesto. Veliko ljudi je umrlo, ko so njihova stopala obtičala na talečem se asfaltu. Največjo posamezno izgubo življenj je povzročil ognjeni vrtinec, ki je zajel Rikugun Hondžo Hifukušo (prej skladišče vojaških oblačil) v središču Tokia, kjer je bilo sežganih okoli 38.000 ljudi, potem ko so se tja zatekli po potresu. Potres je prekinil vodovode po vsem mestu, gašenje požarov pa je trajalo skoraj dva polna dneva do poznega jutra 3. septembra.<ref>{{cite book|title=Fire Following Earthquake|year=2005|publisher=ASCE, NFPA|location=Reston, Virginia|isbn=978-0-7844-0739-4|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&productid=5362|editor-last=Scawthorn|editor2-last=Eidinger|editor3-last=Schiff|access-date=2012-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130928111244/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&productid=5362|archive-date=2013-09-28|url-status=dead}}</ref> [[File:Desolation of Nihonbashi and Kanda after Kanto Earthquake.jpg|thumb|left|400x400px| Opustošenje Nihonbašija in Kande, videno s strehe stavbe Dai-iči Sogo]] Močan [[tajfun]] s središčem ob obali polotoka Noto v prefekturi Išikava je približno istočasno kot potres v [[Tokijski zaliv]] prinesel močan veter. Ti vetrovi so povzročili hitro širjenje požarov. Cesar in cesarica sta bivala v Nikku, ko je Tokio prizadel potres in nikoli nista bila v nevarnosti.<ref name="nyt1">{{cite news|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FB0F12FE3E5416738DDDAA0894D1405B838EF1D3|title=Yokohama is Practically Destroyed|newspaper=The New York Times|date= September 3, 1923}}</ref> Ameriški vršilec dolžnosti generalnega konzula Max David Kirjassoff in njegova žena Alice Josephine Ballantine Kirjassoff sta umrla v potresu. Sam konzulat je v poznejših požarih izgubil celotno svojo evidenco.<ref>"Brother Thinks Consul Kirjassoff May Be Alive"[https://catalog.archives.gov/id/79322859|item-id=79322859] September 6, 1923.</ref> Številne domove so zasuli ali odnesli [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]] v gorskih in hribovitih obalnih območjih v zahodni prefekturi Kanagava; umrlo okoli 800 ljudi. Rušeče se gorsko pobočje v vasi Nebukava, zahodno od Odavara, je celotno vas in potniški vlak, na katerem je bilo več kot 100 potnikov, skupaj z železniško postajo, potisnilo v morje. RMS ''Empress of Australia'' je bila na tem, da zapusti pristanišče Jokohama, ko je prizadel potres. Komaj je preživela in pomagala pri reševanju 2000 preživelih. V času nesreče je bila v pristanišču tudi linijska ladja P&O ''Dongola'', ki je rešila 505 ljudi in jih odpeljala v [[Kobe]].<ref>[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet Dongola (1905)] at poheritage.com. Retrieved 9 May 2020</ref> [[File: Marunouchi after the Great Kanto Earthquake.JPG|thumb|Marunouči v plamenih]] [[Cunami]] z valovi, visokimi do 10 m, je v nekaj minutah zadel obalo zaliva Sagami, polotoka Bōsō, otoke Izu in vzhodno obalo polotoka Izu. Cunami je povzročil številne smrti, vključno s približno 100 ljudmi ob plaži Jui-ga-hama v Kamakuri in približno 50 ljudi na nasipu Enošima. Več kot 570.000 domov je bilo uničenih, tako da je po ocenah 1,9 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Evakuirane so z ladjo prepeljali iz Kantoja do mesta Kobe v [[Kansai]]ju. Ocenjuje se, da je škoda presegla milijardo ameriških dolarjev (ali približno 16 milijard dolarjev danes).<ref>{{cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/46776002/the-miami-herald/|agency=Associated Press|title=Billion Dollars' Damage in Japan|date=September 26, 1923|newspaper=Miami Herald|page=1|access-date=March 16, 2020|via=Newspapers.com}} {{free access}}</ref> Bilo je 57 popotresnih sunkov. === Posledično nasilje === [[File:8-2earthquake-kanto.jpg|thumb|left| Etnični Korejci so bili po potresu pobiti.]] Etnični Korejci so bili po potresu pobiti.<ref>{{Cite news|url=http://english.hani.co.kr/arti/english_edition/e_international/601938.html|title=Collection of 1923 Japan earthquake massacre testimonies released|access-date=2018-04-21}}</ref> Ministrstvo za notranje zadeve je razglasilo vojno stanje in ukazalo vsem vodjem oddelkov policije, naj ohranitev reda in varnosti postane glavna prednostna naloga. Širile so se lažne govorice, da Korejci izkoriščajo katastrofo, izvajajo požige in rope ter da imajo v lasti bombe.<ref name="chosen">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Kokushi Daijiten |title=朝鮮人虐殺事件 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-08-11 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Korean Massacre Incident |oclc=683276033 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> Protikorejsko razpoloženje je okrepil strah pred korejskim neodvisnim gibanjem. V zmedi po potresu je prišlo do množičnih umorov Korejcev s strani drhali v mestnem Tokiu in Jokohami, ki so jih spodbudile govorice o uporih in sabotažah.<ref>{{harvnb|Hammer|2006|pp=149–170}}</ref> Vlada je poročala, da so mafije v Tokiu in Jokohami v prvem tednu septembra ubile 231 Korejcev. Neodvisna poročila pravijo, da je bilo število mrtvih veliko višje, od 6000 do 10.000.<ref>{{cite web|last=Neff |first=Robert |title=The Great Kanto Earthquake Massacre |url=http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?at_code=363496 |access-date=29 August 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202222256/https://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?at_code=363496 |archive-date=2 December 2013 }}</ref> Nekateri časopisi so govorice poročali kot dejstva, vključno z obtožbo, da so Korejci zastrupljali vodnjake. Številni požari in motna voda iz vodnjakov, malo znani učinek močnega potresa, so potrjevali govorice prestrašenih preživelih, ki so živeli sredi ruševin. Skupine vigilantov so v mestih postavljale cestne zapore in civiliste s šibo preizkušale za domnevno Japonce s korejskim naglasom: tiste, ki niso uspeli, so deportirale, pretepale ali ubijale. Vojska in policijsko osebje sta sodelovali pri ubojih na nekaterih območjih. Od 3000 Korejcev, ki so jih aretirali v bazi vojaškega konjeniškega polka v Narašinu v prefekturi Čiba, jih je bilo 10 % ubitih v bazi ali potem, ko so jih izpustili v bližnje vasi. Še več, enako usodo je doletelo vsakogar, ki je bil pomotoma identificiran kot Korejec, kot so Kitajci, Rjukjuanci in Japonci, ki govorijo nekatera regionalna narečja. Približno 700 Kitajcev, večinoma iz Vendžouja, je bilo ubitih.<ref>{{cite web|date=2008-05-27|title=日本１９２３年关东大地震 在日朝鲜人和华工为何地震后惨遭屠杀|publisher=Elite Reference|url=http://qnck.cyol.com/content/2008-05/27/content_2199196.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20080625005914/http://qnck.cyol.com/content/2008-05/27/content_2199196.htm|archive-date=2008-06-25|access-date=2008-06-25}}</ref> Spomenik v spomin na to je bil zgrajen leta 1993 v Vendžouju. [[File:Metropolitan Police Office after Kanto Earthquake.jpg|right|thumb| Metropolitanska policijska uprava gori v Marunoučiju blizu parka Hibija]] V odgovor je vlada pozvala japonsko vojsko in policijo, naj zaščitita Korejce; 23.715 Korejcev je bilo nameščenih v zaščitni pripor po vsej Japonski, 12.000 samo v Tokiu.<ref name="kamado">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Kokushi Daijiten |title=亀戸事件 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-08-11 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Kameido Incident |oclc=683276033 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> Šef policije mesta Curumi (ali Kavasaki po nekaterih poročilih) naj bi javno pil vodo iz vodnjaka, da bi ovrgel govorice, da so Korejci zastrupljali vodnjake. V nekaterih mestih so celo policijske postaje, v katere so pobegnili Korejci, napadli drhal, medtem ko so v drugih soseskah civilisti ukrepali, da bi jih zaščitili. Vojska je razdelila letake, ki so zanikali govorice in prebivalce svarili pred napadi na Korejce, toda v mnogih primerih se je dejavnost nadzora ustavila šele zaradi operacij vojske proti temu. V več dokumentiranih primerih so pri ubojih sodelovali vojaki in policisti, v drugih primerih pa so oblasti skupine Korejcev predale lokalnim stražarjem, ki so jih ubili.<ref>{{cite AV media|people=Choongkong Oh (Director)|year=1986 | title=払い下げられた朝鮮人-関東大震災と習志野収容所 | trans-title = The Disposed-of Koreans: The Great Kanto Earthquake and Camp Narashino | medium=Motion picture}}</ref> Sredi mafijskega nasilja nad Korejci v regiji Kanto sta regionalna policija in cesarska vojska uporabili pretvezo državljanskih nemirov za likvidacijo političnih disidentov. Socialiste, kot je Hirasava Keišiči [ja] (平澤計七), anarhiste, kot sta Sakae Ōsugi in Noe Itō, in vodjo kitajske skupnosti Ō Kiten [ja] (王希天), sta ugrabila in ubila lokalna policija in cesarska vojska, ki sta je trdil, da nameravajo radikalci izkoristiti krizo kot priložnost za strmoglavljenje japonske vlade.<ref>Mikiso Hane, ''Reflections on the Way to the Gallows: Rebel Women in Prewar Japan'', University of California Press, Berkeley, 1988, p.176 (Hane references the memoirs of Japanese socialist Tanno Setsu)</ref> Režiser Čongkong Oh je posnel dva dokumentarna filma o pogromu: ''Hidden Scars'': ''The Massacre of Koreans from the Arakawa River Bank to Shitamachi in Tokyo'' (1983) in ''The Disposed-of Koreans: The Great Kanto Earthquake and Camp Narashino'' (1986). Večinoma so sestavljeni iz intervjujev s preživelimi, pričami in storilci. Na Japonskem vse od takrat poudarjajo pomen pridobivanja in zagotavljanja natančnih informacij po naravnih nesrečah. Literatura o pripravah na potres v sodobni Japonski državljane skoraj vedno usmerja, naj imajo pri sebi prenosni radio in ga uporabljajo za poslušanje zanesljivih informacij ter naj jih ne zavedejo govorice v primeru velikega potresa. == Posledice == [[File:Kanto-daishinsai.jpg|left|thumb| Pogled na uničenje v Jokohami]] Po uničujočem potresu so nekateri v vladi razmišljali o možnosti, da bi prestolnico preselili drugam. Razpravljali so celo o predlaganih lokacijah za novo prestolnico. Japonski komentatorji so katastrofo razumeli kot dejanje božje kazni, da bi Japonce opomnili zaradi njihovega egocentričnega, nemoralnega in ekstravagantnega načina življenja. Dolgoročno je bil odgovor na katastrofo močan občutek, da je Japonska dobila neprimerljivo priložnost za obnovo mesta in japonskih vrednot. Pri obnovi mesta, naroda in Japoncev je potres spodbudil kulturo katastrofe in obnove, ki je okrepila diskurze o moralni degeneraciji in nacionalni prenovi na medvojnem Japonskem.<ref>J. Charles Schenck, "The Great Kanto Earthquake and the Culture of Catastrophe and Reconstruction in 1920s Japan", ''Journal of Japanese Studies'' (2008) 34:2 pp&nbsp;295–331. [http://muse.jhu.edu/journals/journal_of_japanese_studies/v034/34.2.schencking.html online in project MUSE]</ref> Po potresu je Gotō Šinpei organiziral načrt obnove Tokia s sodobnimi mrežami cest, vlakov in javnih storitev. Parki so bili postavljeni po vsem Tokiu kot zatočišča, javne stavbe pa so bile zgrajene po strožjih standardih kot zasebne stavbe za namestitev beguncev. Izbruh druge svetovne vojne in kasnejše uničenje sta močno omejila vire. [[File:Memorial Service for foreigners who died at the earthquake.jpg|thumb| Spominska slovesnost za tujce, umrle v potresu: ženska, ki kadi, je žena italijanskega veleposlanika na Japonskem. Prizorišče je Zōdžō-dži v parku Šiba.]] [[Frank Lloyd Wright]] je dobil zasluge za načrtovanje hotela ''Imperial'' v Tokiu, da je vzdržal potres, čeprav je bila stavba zaradi sunka dejansko poškodovana, a je stala. Uničenje ameriške ambasade je povzročilo, da je veleposlanik Cyrus Woods veleposlaništvo preselil v hotel. Wrightova struktura je zdržala pričakovane potresne obremenitve in hotel je ostal v uporabi do leta 1968. Inovativna zasnova, uporabljena za gradnjo hotela ''Imperial'' in njegova strukturna moč sta navdihnila ustvarjanje priljubljene igrače ''Lincoln Logs''.<ref>{{cite web |url=https://www.history.com/news/the-birth-of-lincoln-logs|title=The Birth of Lincoln Logs|last=Klein|first=Christopher|website=HISTORY|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> Nedokončana bojna križarka ''Amagi'' je bila v suhem doku, kjer so jo predelali v letalonosilko v ''Jokosuki'' v skladu z washingtonsko pomorsko pogodbo iz leta 1922. Potres je nepopravljivo poškodoval trup ladje, zaradi česar so jo dali na razrez, nedokončano hitro bojno ladjo ''Kaga'' pa so spremenili v letalonosilko na svojem mestu. [[File: Clouds of conflagration caused by Great Kanto earthquake.JPG|thumb| Ognjeni oblaki nad Kantojem]] V nasprotju z [[London]]om, kjer je [[tifus]] vztrajno upadal od leta 1870, je stopnja v Tokiu ostala visoka, bolj v stanovanjskih severnih in zahodnih okrožjih višjega razreda kot v gosto poseljenem vzhodnem okrožju delavskega razreda. Razlaga je upad odlaganja odpadkov, ki je postal še posebej resen v severnem in zahodnem okrožju, ko so zaradi urbanizacije propadli tradicionalni načini odlaganja odpadkov. Potres leta 1923 je povzročil rekordno visoko obolevnost zaradi nehigienskih razmer, ki so sledile potresu, in spodbudil vzpostavitev ukrepov proti tifusu in gradnjo mestne infrastrukture.<ref>{{cite journal | last1 = Nagashima | first1 = Takeshi | year = 2004 | title = Sewage Disposal and Typhoid Fever: the Case of Tokyo 1912–1940 | journal = Annales de Démographie Historique | volume = 2 | issue = 1| pages = 105–117 | doi = 10.3917/adh.108.0105 }}</ref> ''Katastrofa Honda Point'' na zahodni obali ZDA, v kateri je nasedlo sedem rušilcev ameriške mornarice in izgubilo 23 življenj, je bila pripisana navigacijskim napakam, ki so jih povzročili nenavadni tokovi, ki so jih povzročili potres na Japonskem.<ref>{{citation|publisher=Naval History and Heritage Command, U.S. Department of the Navy|year=2002|title=Honda Point Disaster, 8 September 1923|url=http://www.history.navy.mil/library/online/honda.htm|access-date=24 May 2014|archive-date=8 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131108032918/http://www.history.navy.mil/library/online/honda.htm|url-status=dead}}</ref> == Spomin == Od leta 1960 je vsak 1. september določen kot dan preprečevanja nesreč v spomin na potres in ljudi opomni na pomen pripravljenosti, saj sta avgusta in septembra vrhunec sezone tajfunov. Šole ter javne in zasebne organizacije gostijo vaje ob nesrečah. Tokio je v bližini prelomne cone pod polotokom Izu, ki v povprečju povzroči močan potres približno enkrat na 70 let, prav tako je v bližini tektonskega jarka Sagami, velikega subdukcijskega območja, ki lahko povzroči močne potrese. Vsako leto na ta datum se šole po vsej Japonski s trenutkom molka počastijo v spomin na izgubljena življenja točno v času potresa. Nekateri diskretni spomeniki so v parku Jokoamičo v okraju Sumida, na mestu odprtega prostora, kjer je po ocenah en sam ognjeni vrtinec ubil 38.000 ljudi. V parku je spominska dvorana/muzej v budističnem slogu, spominski zvon, ki so ga darovali tajvanski budisti, spomenik žrtvam zračnih napadov na Tokio iz druge svetovne vojne in spomenik korejskim žrtvam pobojev vigilantov. == V popularni kulturi == === V literaturi in grafiki === V zgodovinskem fantastičnem romanu ''Teito Monogatari'' (Hiroši Aramata) je podana nadnaravna razlaga vzroka potresa v Velikem Kantoju, ki jo povezuje z načeli [[feng šuj]]a. V romanu Jasunarija Kavabate iz leta 1930 ''Škrlatna tolpa Asakusa'' ( (浅草紅, ''Asakusa Kurenaidan'') se več poglavij ukvarja s potresom v Velikem Kantoju. V enem od prizorov v knjigi,'' Japan Sinks'' (avtor Sakjo Komacu), zaradi hitrega podrivanja pacifiške in evrazijske plošče jarek Sagami poči v potresu z magnitudo 8,5 in ubije več milijonov ljudi v Tokiu in drugih območjih, povzročajo velike cunamije in povzročajo velike požarne nevihte. V filmski priredbi ''Japan Sinks, Nihon Činbocu'', Sagami Trough poči v močnem potresu, imenovanem »Drugi veliki potres Kanto«. V ''mangi'' (komični) priredbi ''Japan Sinks'' je drugi potres Kantō ubil več kot pet milijonov. V romanu Pačinko in TV-priredbi Min Jin Lee mladi Hansu pobegne iz Jokohame z očetovim nekdanjim delodajalcem Jakuzo, Rjoič, pred velikim potresom Kantō. V romanu Oswalda Wynda ''The Ginger Tree'' Mary Mackenzie preživi potres in pozneje ustanovi svoje podjetje za oblikovanje oblačil v eni redkih stavb, ki so ostale obstoječe po potresu. === V filmu ali animaciji === Incident po potresu v Velikem Kantu je ponovno ustvarjen v filmu ''After Life'' iz leta 1998, v japonščini znanem kot ''Wandafuru Raifu'' (ali ''Čudovito življenje''). V režiji Hirokazuja Kore-ede se dogajanje odvija na vmesni postaji za tiste, ki so pravkar umrli. Novopokojni bodo svoj najlepši spomin odnesli s seboj v onostranstvo. Eden od novopečenih se spominja, da je bil po potresu v gozdu. Michijo Akaišijev ''džosei manga'' (ženski strip) ''Akacuki no Aria'' opisuje potres v 8. zvezku. Več krajev, ki jih obiskuje protagonistka Aria Kanbara, kot sta njen internat in hiša bogatega klana Nišimikado, katerega nezakonska članica je, postanejo zatočišča za ranjene in brezdomce. Arijino rojstno mamo hudo poškodujejo ruševine in kasneje umre, kar sproži podzaplet o Arijini lastni dediščini. V ''josei mangi'' ''Fušigi Jûgi Bjakko Senki'' Juuja Vataseja iz leta 2017 junakinja Suzuno Osugi takoj po potresu prvič vstopi v vesolje štirih bogov: njen oče Takao, ki umira zaradi poškodb, ki jih je utrpel, ko se je družinska hiša usodno zrušila nanj in Suzunova mati Tamajo, ji to naroči, da bo preživela katastrofo in njene posledice. Po kratkem času tam jo pošljejo nazaj v že uničeni Tokio, kjer jo skupaj z njeno skorajšnjo ljubezen Seidži Horie in dvema mladima fantoma Hideo in Keniči sprejme prijatelj pokojnega Takaoa, dr. Oikava. ''Manga''Vakija Jamata ''Haikara-san ga Tōru'' dejansko doseže svoj vrhunec po potresu v Velikem Kantoju – ki se zgodi tik pred poroko glavne ženske vloge Benio Hanamure in njena druga ljubezen Tousei. Benio komaj preživi, ko krščanska cerkev, v kateri se je poročila, propade, nato pa najde svojo dolgo izgubljeno ljubezen Šinobuja, čigar druga ljubezen je Larisa med žrtvami; spet se zberejo in Tousei jim to dovoli. V ''josei mangi'' Makiko Hirata in [[anime]]ju ''Kasei Jakjoku'' se zgodba konča nekaj časa po potresu, kot posledica glavnega ljubezenskega trikotnika med plemkinjo Akiko Hašou, njenim ljubimcem Taka Itoujem in Akikino osebno služkinjo Saro Učida. Potres se zgodi ravno v trenutku, ko je napovedana poroka med Akiko in njenim zaročencem Kijosujem Saionjijem. Sara je na ulici, Taka pa odpelje Sarinega brata Juničirouja v bolnišnico, potem ko je bil poškodovan v incidentu, povezanem z jakuzami. Hašoujev dvorec je uničen, kar privede do čustvenega spopada med Akiko in Saionjijem; medtem je tudi Sarina skromna hiša v predmestju uničena, njena in Juničiroujeva mati pa umreta zaradi poškodb, ki jih je utrpela v potresu.[55] Nemi film Mauricea Tourneurja iz leta 1924 ''Torment'' ima v zapletu potres v Jokohami in v filmu uporablja posnetke potresa v Kantō. V animirani seriji, ''Tokio z magnitudo 8,0'', jarek Sagami poći v potresu z magnitudo 8,0, ki je v Tokiu ubil več kot 200.000 ljudi, povzročil poplave in požare ter ogrožal glavnega junaka. Go Nagaijeva ''manga'' ''Violence Jack'' je postavljena v scenarij, v katerem ogromen potres, imenovan »The Great Kanto Hellquake«, ki spominja na potres leta 1923, opustoši Tokio in loči regijo Kanto od preostale Japonske ter jo odseka od zunanji svet. V animiranem filmu režiserja Hajaa Mijazakija ''The Wind Rises'' iz leta 2013 glavni junak Džiro Horikoši potuje z vlakom v Tokio na študij inženirstva. Na poti leta 1923 pride do potresa, ki poškoduje vlak in povzroči velik požar v mestu. Del zgodbe v različicah anime in mange Taišo Otome Fairj Tale (avtor Sana Kirioka) se je zgodil med potresom. Takrat je bil Juzuki v Tokiu na obisku pri prijatelju, zaradi česar je Tamahiko skrbelo in ji je sledil v Tokio. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference in druga literatura== {{refbegin}} * Aldrich, Daniel P. "Social, not physical, infrastructure: the critical role of civil society after the 1923 Tokyo earthquake." ''Disasters'' 36.3 (2012): 398–419 [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.660.7977&rep=rep1&type=pdf online]. * {{cite journal | last = Borland | first = Janet | title = Capitalising on catastrophe: reinvigorating the Japanese state with moral values through education following the 1923 Great Kantō Earthquake | journal = Modern Asian Studies | volume = 40 | issue = 4 | pages = 875–907 | doi = 10.1017/S0026749X06002010 | jstor = 3876637 | date = October 2006 | s2cid = 145241763 }} * {{cite journal | last = Borland | first = Janet | title = Stories of ideal Japanese subjects from the great Kantō earthquake of 1923 | journal = Japanese Studies| volume = 25 | issue = 1 | pages = 21–34 | doi = 10.1080/10371390500067645 | date = May 2005 | s2cid = 145063880 }} * Borland, Janet. "Voices of vulnerability and resilience: children and their recollections in post-earthquake Tokyo." ''Japanese Studies'' 36.3 (2016): 299–317. * Clancey, Gregory. "The Changing Character of Disaster Victimhood: Evidence from Japan's 'Great Earthquakes'." ''Critical Asian Studies'' 48.3 (2016): 356–379. * {{cite book | last = Clancey | first = Gregory | title = Earthquake nation: the cultural politics of Japanese Seismicity | publisher = University of California Press | location = Berkeley | year = 2006 | isbn = 9780520246072 }} * {{cite book |last=Gulick |first=Sidney L. |date=1923 |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, and Japan |chapter-url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |publisher=George H. Doran Company |chapter=The Great Earthquake and Fire in Japan: An Interpretation }} * {{Citation | last = Hammer | first = Joshua | title = Yokohama burning: the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II | publisher = Simon & Schuster | year = 2006 | isbn = 9780743264655 | url = https://archive.org/details/yokohamaburningd00hamm }} * {{Cite news | last = Helibrun | first = Jacob | title = Aftershocks | work = The New York Times | url = https://www.nytimes.com/2006/09/17/books/review/Heilbrunn.t.html | date = September 17, 2006 }} * Hunter, Janet. "'Extreme confusion and disorder'? the Japanese economy in the Great Kantō earthquake of 1923." ''Journal of Asian Studies'' (2014): 753–773 [http://eprints.lse.ac.uk/57693/1/Hunter_Extreme%20Confusion.pdf online]. * Hunter, Janet, and Kota Ogasawara. "Price shocks in regional markets: Japan's Great Kantō Earthquake of 1923." ''Economic History Review'' 72.4 (2019): 1335–1362. * {{cite journal | last = Lee | first = Eun-gyong | title = The Great Kantō Earthquake and "life-rationalization" by modern Japanese women | journal = Asian Journal of Women's Studies | volume = 21 | issue = 1 | pages = 2–18 | doi = 10.1080/12259276.2015.1029230 | date = January 2015 | s2cid = 143301950 }} * {{cite journal | last1 = Nyst | first1 = M. | last2 = Nishimura | first2 = T. | last3 = Pollitz | first3 = F. F. | last4 = Thatcher | first4 = W. | title = The 1923 Kantō earthquake reevaluated using a newly augmented geodetic data set | journal = Journal of Geophysical Research | volume = 111 | issue = B11306 | doi = 10.1029/2005JB003628 | date = November 2006 | pages = n/a |bibcode = 2006JGRB..11111306N | doi-access = free }} [http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2005JB003628/pdf Pdf.] * {{cite book | last1 = Scawthorn | first1 = Charles | last2 = Eidinger | first2 = John M. | last3 = Schiff | first3 = Anshel J. | title = Fire following earthquake | publisher = American Society of Civil Engineers | location = Reston, Virginia | year = 2006 | isbn = 9780784407394 }} * {{cite journal | last = Schencking | first = J. Charles | title = The Great Kantō Earthquake and the culture of catastrophe and reconstruction in 1920s Japan | journal = Journal of Japanese Studies | volume = 34 | issue = 2 | pages = 295–331 | doi = 10.1353/jjs.0.0021 | date = Summer 2008 | s2cid = 146673960 }} * Weisenfeld, Gennifer. ''Imaging Disaster: Tokyo and the visual culture of Japan's Great Earthquake of 1923'' (Univ of California Press, 2012). {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|1923 Great Kantō earthquake}} *[http://www.greatkantoearthquake.com/ The Great Kantō earthquake of 1923] – Great Kanto Earthquake.com *[http://www.japan-guide.com/a/earthquake/ Great Kanto Earthquake 1923] – Photographs by August Kengelbacher *[http://www.britishpathe.com/workspace.php?id=11103 Japan Earthquake 1923] – Pathé News *[http://dl.lib.brown.edu/kanto The Great Kanto Earthquake of 1923] – Brown University Library Center for Digital Scholarship *[http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&no=320400&rel_no=1 The Great Kanto Earthquake Massacre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317165553/http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&no=320400&rel_no=1 |date=2011-03-17 }} – OhmyNews *[http://www.check123.com/videos/9520-1923-great-kanto-earthquake-fire-tornado 1923 Great Kanto Earthquake – Fire Tornado – Video] | Check123 – Video encyclopedia {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katastrofe leta 1923]] [[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tokio]] [[Kategorija:Tokio]] [[Kategorija:Cunamiji]] a0tjouxkr4tjl80y06x5cyy2bf6igij Zveza bojevitih ateistov 0 522751 5747564 5741317 2022-08-26T15:03:05Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Liga militantnih ateistov]] na [[Zveza bojevitih ateistov]]: prevod direktno iz ruščine, brez primesi angleščine wikitext text/x-wiki [[Slika:Soyuz Voinstvuyushchikh Bezbozhnikov Membership Card.jpg|sličica|Naslovnica članske izkaznice Zveze bojevitih ateistov.]] '''Liga militantnih ateistov''' (rusko: Сою́з Вои́нствующих Безбо́жниковje) je bila [[Ateizem|ateistična]] in protiverska organizacija delavcev in inteligence, ki se je razvila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pod vplivom ideoloških in kulturnih pogledov ter politike [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] od leta 1925 do 1947.<ref>[[Richard Overy]] (2006), ''The Dictators: Hitler's Germany, Stalin's Russia'', p. 271 {{ISBN|0-393-02030-4}}</ref> Ligo so sestavljali člani partije, člani komsomolskega mladinskega gibanja, tisti brez posebne politične pripadnosti, delavci in vojaški veterani.<ref>Burleigh (2007), p. 49.</ref> Liga je vključevala delavce, kmete, študente in inteligenco. Imela je svoje prve podružnice v tovarnah, obratih, kolektivnih kmetijah (kolhozih) in izobraževalnih ustanovah. Do začetka leta 1941 je imela približno 3,5 milijona članov 100 narodnosti. Imela je približno 96.000 pisarn po vsej državi. Vodena po [[Boljševiki|boljševističnih]] načelih [[Propaganda v Sovjetski zvezi|komunistične propagande]] in po ukazih partije glede vere, je Liga temeljila k izkoreninjenju [[Religija|religije]] v vseh njenih pojavnih oblikah in oblikovanju protiverske znanstvene miselnosti med delavci.<ref>Compare: ''[https://books.google.com/books?id=7moY9FF4raQC&pg=PA77 The History of Russia]'' by Charles E. Ziegler (2009), p. 77: "A League of the Militant Godless, aided by the Komsomol, organized atheist lectures, satirized religious holidays, published anti-religious posters and pamphlets, and confiscated church bells and icons."</ref> Propagirala je ateizem in znanstvene dosežke, izvajala tako imenovano »individualno delo« (metodo pošiljanja ateističnih mentorjev na srečanja s posameznimi verniki, da bi jih skušali pripraviti do odrekanja veri); večina kmetov ni bila navdušenih in celo strankarski aparat je Ligo označeval za neučinkovito.<ref>{{Cite journal|last=Childers|first=Barry|title=The Plurality of Soviet Religious "Policy"|journal=Florida State University Libraries}}</ref> Geslo Lige je bilo "Boj proti religiji je boj za [[socializem]]", kar naj bi povezovalo njihove ateistične poglede s komunističnim prizadevanjem za "izgradnjo socializma".<ref>Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) p. 52</ref> Eno od gesel, sprejetih na 2. kongresu, je razglasilo: »Boj proti religiji je boj za petletni načrt!« Liga je imela mednarodne povezave; bila je del Internacionale proletarskih svobodomislecev in kasneje Svetovne zveze svobodomislecev.<ref>[[Great Soviet Encyclopedia|Большая советская энциклопедия]]. [http://bse.sci-lib.com/article104852.html Социализм]</ref> Do sredine tridesetih let 20. stoletja je komunistični režim menil, da je socializem 'zgrajen', Liga pa je sprejela nov slogan: "Boj proti veri je boj za [[komunizem]]", komunizem pa je bil po [[Marksizem|marksistični ideologiji]] naslednja stopnja za socializmom. Liga je bila "nominalno neodvisna organizacija, ki jo je ustanovila komunistična partija za spodbujanje ateizma".<ref>{{cite book|last1=Peris|first1=Daniel|title=Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless|url=https://books.google.com/books?id=nC2LSv5QNYkC|location=Ithaca|publisher=Cornell University Press|date=1998|page=2|isbn=9780801434853|access-date=2017-02-01|quote=Created in 1925, the League of the Militant Godless was the nominally independent organization established by the Communist Party to promote atheism.}}</ref> Izdajala je časopise, revije in drugo gradivo, ki je napadalo religijo, sponzorirala je predavanje filmov; organizirala je demonstracije in parade, ustanavljala je protiverske muzeje in vodila usklajeno prizadevanje, da so verska prepričanja in običaji napačni in škodljivi ter da bi morali dobri državljani sprejeti znanstveni, ateistični pogled na svet.<ref name="peris2">Daniel Peris, ''Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless'' Cornell University Press, 1998, {{ISBN|978-0-8014-3485-3}}</ref> == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html Library of Congress articles on the Soviet archives] * [http://www.presentpasts.info/articles/10.5334/pp.13/ University College London Institute of Archaeology Heritage Studies article on League and the Museums it established] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] b56zvxekpjflkqfeahq2ad0wml7kicf 5747567 5747564 2022-08-26T15:15:29Z Upwinxp 126544 popravki wikitext text/x-wiki [[Slika:Soyuz Voinstvuyushchikh Bezbozhnikov Membership Card.jpg|sličica|Naslovnica članske izkaznice Zveze bojevitih ateistov.]] '''Zveza bojevitih ateistov''' (rusko ''Союз воинствующих безбожников'' – ''Sojúz voínstvujuščih bezbóžnikov'') je bila [[Ateizem|ateistična]] in protiverska organizacija delavcev in [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligence]], ki se je razvila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pod vplivom ideoloških in kulturnih pogledov ter politike [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] od leta 1925 do 1947.<ref>[[Richard Overy]] (2006), ''The Dictators: Hitler's Germany, Stalin's Russia'', p. 271 {{ISBN|0-393-02030-4}}</ref> Zvezo so sestavljali člani partije, člani mladinskega gibanja [[Komsomol]], ljudje brez posebne politične pripadnosti, delavci in vojaški veterani.<ref>Burleigh (2007), p. 49.</ref> Zveza je vključevala delavce, kmete, študente in inteligenco. Imela je svoje prve podružnice v tovarnah, obratih, kolektivnih kmetijah (kolhozih) in izobraževalnih ustanovah. Do začetka leta 1941 je imela približno 3,5 milijona članov 100 narodnosti. Imela je približno 96.000 pisarn po vsej državi. Vodena po [[Boljševiki|boljševističnih]] načelih [[Propaganda v Sovjetski zvezi|komunistične propagande]] in po ukazih partije glede vere, si je Zveza prizadevala za izkoreninjenje [[Religija|religije]] v vseh njenih pojavnih oblikah in oblikovanju protiverske znanstvene miselnosti med delavci.<ref>Compare: ''[https://books.google.com/books?id=7moY9FF4raQC&pg=PA77 The History of Russia]'' by Charles E. Ziegler (2009), p. 77: "A League of the Militant Godless, aided by the Komsomol, organized atheist lectures, satirized religious holidays, published anti-religious posters and pamphlets, and confiscated church bells and icons."</ref> Propagirala je ateizem in znanstvene dosežke, izvajala tako imenovano »individualno delo« (pošiljanje ateističnih mentorjev na srečanja s posameznimi verniki, da bi jih skušali pripraviti do odrekanja veri); večina kmetov ni bila navdušenih in celo partijski aparat je Zvezo označeval za neučinkovito.<ref>{{Cite journal|last=Childers|first=Barry|title=The Plurality of Soviet Religious "Policy"|journal=Florida State University Libraries}}</ref> Geslo Zveze je bilo »Boj proti religiji je boj za [[socializem]]«, kar naj bi povezovalo njihove ateistične poglede s komunističnim prizadevanjem za »izgradnjo socializma«.<ref>Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) p. 52</ref> Eno od gesel, sprejetih na 2. kongresu, je razglasilo: »Boj proti religiji je boj za [[Petletka|petletni načrt]]!« Zveza je imela mednarodne povezave; bila je del Internacionale proletarskih svobodomislecev in kasneje Svetovne zveze svobodomislecev.<ref>[[Great Soviet Encyclopedia|Большая советская энциклопедия]]. [http://bse.sci-lib.com/article104852.html Социализм]</ref> Do sredine tridesetih let 20. stoletja je komunistični režim menil, da je socializem 'zgrajen', Zveza pa je sprejela nov slogan: »Boj proti veri je boj za [[komunizem]]«, po [[Marksizem|marksistični ideologiji]] naslednja stopnja za socializmom. Zveza je bila »nominalno neodvisna organizacija, ki jo je ustanovila komunistična partija za spodbujanje ateizma«.<ref>{{cite book|last1=Peris|first1=Daniel|title=Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless|url=https://books.google.com/books?id=nC2LSv5QNYkC|location=Ithaca|publisher=Cornell University Press|date=1998|page=2|isbn=9780801434853|access-date=2017-02-01|quote=Created in 1925, the League of the Militant Godless was the nominally independent organization established by the Communist Party to promote atheism.}}</ref> Izdajala je časopise, revije in drugo gradivo, ki je napadalo religijo, sponzorirala je predavanje filmov; organizirala je demonstracije in parade, ustanavljala je protiverske muzeje in vodila usklajeno prizadevanje za dopovedovanje, da so verska prepričanja in običaji napačni in škodljivi ter da bi morali dobri državljani sprejeti znanstveni, ateistični pogled na svet.<ref name="peris2">Daniel Peris, ''Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless'' Cornell University Press, 1998, {{ISBN|978-0-8014-3485-3}}</ref> == Glej tudi == * [[Religija v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html Library of Congress articles on the Soviet archives] * [http://www.presentpasts.info/articles/10.5334/pp.13/ University College London Institute of Archaeology Heritage Studies article on League and the Museums it established] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] r9r9im287a06txosnmwhcjuzgdj2727 Nacionalna fašistična stranka 0 522821 5747611 5741325 2022-08-26T19:47:19Z Zm05gamer 180058 gl wikitext text/x-wiki [[Slika:National Fascist Party logo.svg|sličica|Grb in zastava stranke.]] '''Nacionalna fašitična stranka''' (italijansko: '''Partito Nazionale Fascista''') je bila skrajno [[Fašizem|fašistična]] in protidemokratična stranka, ki je delovala v [[Italija|Italiji]] v času fašizma.<ref>{{cite book|author=Riley, Dylan|title=The Civic Foundations of Fascism in Europe: Italy, Spain, and Romania, 1870–1945|url=https://books.google.com/books?id=Lc_KTSUOQPkC&pg=PA42|year=2010|publisher=Johns Hopkins University Press|isbn=978-0-8018-9427-5|page=42}}</ref> Njen predsednik je bil [[Benito Mussolini]]. Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana. == Glej tudi == * [[fašizem]] * [[nacionalsocializem]] * [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|Nacistična stranka]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politične stranke v Italiji]] [[Kategorija:Prepovedane politične stranke]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1943]] ijdw2i7l2sbktr7393i0hnx0x7l5hv9 Sestra Lúcia 0 522831 5747580 5741328 2022-08-26T16:10:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik|name=Sestra Lúcia|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|feast_day=|venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]]|image=<!-- WD -->|imagesize=230px|caption=Bernardka leta 1866|birth_place=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|titles=devica|beatified_date=|beatified_place=|beatified_by=|canonized_date=|canonized_place=|canonized_by=|attributes=videnje Marije|patronage=|major_shrine=|suppressed_date=|issues=}}'''Lúcia de Jesus Rosa dos Santos''', [[Diskalizirane karmeličanke|OCD]] (znana tudi kot '''Lúcia iz Fátime''' in pod redovnim imenom '''Sestra Maria Lúcia od Jezusa in Brezmadežnega Srca'''), [[Portugalci|portugalska]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[Nuna|redovnica]] [[Diskalizirane karmeličanke|karmeličanka]], * [[28. marec]] [[1907]], [[Aljustrel]], † [[13. februar]] [[2005]], [[Coimbra]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.ewtn.com/fatima/lucia-santos.asp|title=Servant of God Lucia Santos|website=[[EWTN]]|publisher=Eternal Word Television Network, Inc.|location=Irondale, Alabama|accessdate=12 July 2016}}</ref> Bila je ena od treh otrok, skupaj s svojima bratrancema [[Francisco in Jacinta Marto|Franciscom in Jacinto Marto]], ki je bila leta 1917 priča [[Fatimska Mati Božja|marijanskim prikazovanjem]] v [[Fatima, Portugalska|Fátimi]].. == Mladost == Lúcia je bila najmlajši otrok Antónia dos Santosa in Marie Rosa Ferreira (1869–1942), <ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.snpcultura.org/francisco_e_jacinta_marto_candeias_Deus_acendeu.html|title=Francisco e Jacinta Marto: candeias que Deus acendeu|publisher=Santuário de Fátima|year=2012|isbn=978-972-8213-83-1|editor-last=Duarte|editor-first=Marco Daniel|language=pt|trans-title=Francisco and Jacinta Marto: Candles that God Lit}}</ref> oba iz [[Aljustrel (Fátima)|Aljustrela]], poročila sta se 19. novembra 1890.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.ewtn.com/fatima/lucia-santos.asp|title=Servant of God Lucia Santos|website=[[EWTN]]|publisher=Eternal Word Television Network, Inc.|location=Irondale, Alabama|accessdate=12 July 2016}}</ref> Imela je šest bratov in sester: Maria dos Anjos (1891–1986), Teresa de Jesus Rosa dos Santos, Manuel Rosa dos Santos (1895–1977), Glória de Jesus Rosa dos Santos (1898–1971), Carolina de Jesus Rosa dos Santos (1902–1992) in Maria Rosa (umrla ob rojstvu). Čeprav je bila družina kmečka, družina Santos nikakor ni bila revna, saj je imela v lasti zemljo ''"V smeri [[kmet|Montelo]], Ortiga, [[Fatima, Portugalska|Fátima]], [[Valinhos (Fátima)|Valinhos]], Cabeço, Charneca in [[Cova da Iria]] ."'' <ref name="Fatima2">{{Navedi knjigo|title=Fátima in Lúcia's Own Words|last=Dos Santos|first=Lúcia|year=1999|volume=II}}</ref> {{Rp|9}} [[Slika:Casa_da_Lúcia_-_Aljustrel,_Fátima_-_13.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Casa_da_L%C3%BAcia_-_Aljustrel%2C_F%C3%A1tima_-_13.jpg/265px-Casa_da_L%C3%BAcia_-_Aljustrel%2C_F%C3%A1tima_-_13.jpg|levo|sličica|265x265_pik| Rojstni kraj Lúcie v [[Aljustrel (Fátima)|Aljustrelu]], [[Fatima, Portugalska|Fátima]] .]] [[Slika:Família_da_Irmã_Lúcia_de_Jesus.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Fam%C3%ADlia_da_Irm%C3%A3_L%C3%BAcia_de_Jesus.jpg/265px-Fam%C3%ADlia_da_Irm%C3%A3_L%C3%BAcia_de_Jesus.jpg|levo|sličica|265x265_pik| Fotografija Lúcie z družino leta 1919. V ospredju: Lúcia z materjo Mario Roso (1869-1942); v ozadju Lúcijini bratje in sestre. Od leve proti desni: Manuel dos Santos (1895-1977), Maria dos Anjos (1891-1986) s hčerko Glório (1917-1934); Carolina (1902-1992) in Glória de Jesus (1898-1971).]] Čeprav je Lúciin rojstni dan vpisan kot 22. marec 1907, je njen dejanski datum rojstva 28. marec. V tistih časih je veljalo, da morajo starši svoje otroke pripeljati h krstu [[Brit mila|osmi dan po rojstvu]], sicer jim grozi denarna kazen, in ker je bil 30. marec primernejši dan, so za rojstni dan izbrali 22. marec. Lúcia se je kasneje spominjala, da takrat rojstnemu dnevu nihče ni pripisoval velikega pomena.<ref name="Fatima2">{{Navedi knjigo|title=Fátima in Lúcia's Own Words|last=Dos Santos|first=Lúcia|year=1999|volume=II}}</ref>{{Rp|13–14}} Lúcijin oče António je bil po njenem mnenju delaven in radodaren človek. V spominih je dejala, da je pripovedoval pravljice in pel ljudske pesmi, bil pa je tudi tisti, ki jo je prvi naučil narediti [[Pokrižanje|znamenje križa]]. V nasprotju s priljubljenimi hagiografskimi poročili o prikazovanjih je verjel otrokom in obstaja nekaj dokazov, da se je zarotil, da bi Lúcia prišla v Cova na obiske, potem ko je njena mati to prepovedala. Lúcia je povedala, da njen oče ni bil pijanec, a se je rad družil v gostilni. Ker ni maral p. Ferreira, je v cerkev hodil v bližnje mesto. <ref group="note">"As for the drinking, again thanks be to God, it was not as they say, nor as Fr. De Marchi wrote in the first edition of his book, ''A Lady More Brilliant than the Sun''. If my father did sometimes drink a little more than those who drank nothing, he never carried it to the point of creating disorder at home, nor of ill treating his wife and children..." —[http://fatima.ageofmary.com/overview/in-lucias-own-words/fifth-memoir/ Lucia's ''Fifth Memoir''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151230071429/http://fatima.ageofmary.com/overview/in-lucias-own-words/fifth-memoir/|date=30 December 2015}}, entire text online, page found 6 June 2011. </ref> Maria Rosa je bila pismena, čeprav svojih otrok nikoli ni učila brati. Imela je okus za versko literaturo in pripovedništvo. Svoje in sosedove otroke, če so bili tam, je ob [[Siesta|siesti]] poleti in zlasti v [[Postni čas|postnem času]] poučevala [[katekizem]] <ref group="note">"Mother was never satisfied with our just being able to repeat the words of our [[catechism]]. She tried hard to explain everything so we would really understand the meaning of the words. She used to say that just repeating catechism without understanding was worse than useless." —Maria dos Anjos Santos, in de Marchi's ''True Story of Fatima'' Maria dos Anjos was made an official catechist at the age of nine, a testament to her mother's diligence. </ref>. Pozimi je bil pouk katekizma po večerji in ob ognju.<ref name="Fatima1">{{Navedi knjigo|title=Fátima in Lúcia's Own Words|last=Dos Santos|first=Lúcia|year=2003|volume=I}}</ref> {{Rp|38, 69}}Po besedah njene mame je Lúcia ponavljala vse, kar je slišala "kot papiga."<ref name="Fatima1" /> {{Rp|67}} Fr. De Marchi je njene poteze opisal na naslednji način: ''"Ni bila lep otrok.'' ''Edina privlačnost njenega obraza - ki na splošno ni bil odvraten - sta bili njeni veliki črni očesi, ki sta strmeli izpod gostih obrvi. Njeni gosti in temni lasje so bili čez ramena razdeljeni na sredini. Njen nos je bil precej sploščen, njene ustnice debele in usta velika."''<ref>De Marchi, John. ''Fátima The Full Story,'' p. 31.</ref> Lúcia je bila čudovita pripovedovalka.<ref name="Walsh">Walsh, William Thomas. ''Our Lady of Fátima''</ref> {{Rp|11}}Bila je nadarjena za komponiranje avtorskih pesmi s spevnimi ljudskimi melodijami ter duhovnimi in posvetnimi besedili. Med pesmimi, ki si jih je izmislila kot majhen otrok, so "In Heaven, I'll Be With My Mother", "I Love God in Heaven" in "[[Karmelska Mati Božja|Lady of Carmel]]". Uglasbila je besede kratke molitve, za katero je rekla, da jo je njo in njene bratrance naučil [[Angel iz Portugalske|portugalski angel]]: »O Bog, verjamem, obožujem, upam vate in te ljubim. Prosim odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne upajo, ne ljubijo Te." Napisala je tudi pesem o Jacinti, ki se pojavlja v njenih spominih. Lucijino [[prvo obhajilo]] je bilo pri šestih letih, čeprav je običajno pri najmanj desetih. [[Župnija|Župnik]] jo je sprva zavrnil zaradi njene mladosti. Vendar pa je [[Francisco Rodrigues da Cruz|oče Cruz]], [[Družba Jezusova|jezuitski]] misijonar, ki je prišel na obisk iz [[Lizbona|Lizbone]], izprašal Lúcio, potem ko jo je tistega dne našel v solzah, in sklenil, da ''"Razume, kaj počne, bolje kot mnogi drugi."'' Zaradi tega posega je župnik sprejel Lucijo k svetemu obhajilu.<ref>''Fátima in Lúcia's Own Words'' (1995) pp. 54–55</ref>  Po [[Sveta spoved|prvi spovedi]] je molila pred oltarjem [[Rožnovenska Mati Božja|Matere Božje rožnega venca]] in videla, kako se ji je kip nasmehnil. Ob prejemu [[Evharistija|evharistije]] se je Lúcia počutila ''»Okopana v tako nadnaravnem ozračju, da mi je postala navzočnost našega dragega Gospoda tako jasno zaznavna, kot da bi ga videla in slišala s svojimi telesnimi čuti.«'' Lúcijino prvo obhajilo je nanjo pustilo močan vtis.''"Izgubila sem okus in privlačnost za stvari sveta in sem se počutila kot doma le na nekem samotnem kraju, kjer sem se povsem sama lahko spominjala užitkov svojega prvega obhajila."''<ref name="Fatima1">{{Navedi knjigo|title=Fátima in Lúcia's Own Words|last=Dos Santos|first=Lúcia|year=2003|volume=I}}</ref> {{Rp|72–73}} Pri osmih letih je pasla družinske ovce, spremljali pa so jo drugi vaški fantje in dekleta.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.ewtn.com/fatima/lucia-santos.asp|title=Servant of God Lucia Santos|website=[[EWTN]]|publisher=Eternal Word Television Network, Inc.|location=Irondale, Alabama|accessdate=12 July 2016}}</ref> == Prikazovanja Fatimske Gospe == [[Slika:ChildrensofFatima.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/ChildrensofFatima.jpg/200px-ChildrensofFatima.jpg|levo|sličica|320x320_pik| Lúcia dos Santos (levo) z bratrancema [[Francisco in Jacinta Marto|Franciscom in Jacinto Marto]], ki sta prav tako videla Marijo.]] Med majem in oktobrom 1917 so Lúcia in njena bratranca [[Jacinta in Francisco Marto]] poročali o prikazovanju svetleče dame, za katero so verjeli, da je [[Devica Marija]], na poljih Cova da Iria zunaj zaselka Aljustrel blizu [[Fatima, Portugalska|Fátime na Portugalskem]] . <ref name="Davison">{{Navedi novice|last=Davison|first=Phil|date=2005-02-16|title=Obituary: Sister Lucia dos Santos|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/news/2005/feb/16/guardianobituaries.religion|accessdate=2020-10-14|issn=0261-3077}}</ref> Otroci so povedali, da so obiski potekali 13. dan vsakega meseca približno opoldne, šest mesecev zapored. Edina izjema je bil avgust, ko je otroke zadržal lokalni upravitelj. Tisti mesec so poročali o videnju Gospe šele potem, ko so jih dva dni kasneje izpustili iz zapora. Po Lúcijinih pripovedih je gospa otrokom naročila, naj se [[Pokora|pokorijo]] in naj se žrtvujejo, da bi rešili grešnike. Lúcia je povedala, da je gospa poudarila pomen vsakodnevne [[Rožni venec|molitve rožnega venca]], da bi v svet prinesli mir.<ref name="Telegraph">{{Navedi splet|title=Sister Lucia De Jesus Dos Santos|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1483520/Sister-Lucia-De-Jesus-Dos-Santos.html|accessdate=2020-10-14|website=The Telegraph|language=en-GB}}</ref> Številni mladi portugalski moški, vključno s sorodniki vidcev, so se takrat borili v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].<ref>De Marchi</ref>  Lúcia je slišala, kako jo je Marija prosila, naj se nauči brati in pisati, ker jo je Jezus želel zaposliti, da bi svetu posredovala sporočila o Mariji, zlasti o [[Brezmadežno Srce Marijino|Marijinem brezmadežnem srcu]]. Lúcijina mama hčerine izjave o videnjih ni sprejela pozitivno, saj je menila, da si jih Lúcija izmišljuje zaradi pozornosti. Dotlej najljubša hči Lúcia je trpela pretepe in zasmehovanje svoje matere. Še posebej je bila nezaupljiva do ideje, da so Lúcio prosili, naj se nauči brati in pisati.<ref name="Walsh">Walsh, William Thomas. ''Our Lady of Fátima''</ref> {{Rp|72}} === Tri fatimske skrivnosti === [[Slika:Jacinta_marto_lucia_santos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Jacinta_marto_lucia_santos.jpg/200px-Jacinta_marto_lucia_santos.jpg|levo|sličica|286x286_pik| Lúcia dos Santos (stoji) s svojo sestrično Jacinto Marto, 1917]] 13. julija 1917 okoli poldneva naj bi gospa otrokoma zaupala tri skrivnosti. Dve od skrivnosti sta bili razkriti leta 1941 v dokumentu, ki ga je napisala Lúcia na prošnjo leirijskega škofa, [[José Alves Correia da Silva|Joséja Alvesa Correie da Silve]], delno za pomoč pri objavi nove izdaje knjige o Jacinti.<ref name="Zimdars">Zimdars-Swartz, Sandra L., ''Encountering Mary'' (1991)</ref> {{Rp|199}} Ko jo je leta 1943 [[José Alves Correia da Silva]], škof iz Leirije, prosil, naj razkrije tretjo skrivnost, se je Lúcia kratek čas branila, saj ''"še ni bila prepričana, da jo je Bog jasno pooblastil za ukrepanje"''. <ref name="Zimdars">Zimdars-Swartz, Sandra L., ''Encountering Mary'' (1991)</ref> {{Rp|203}} Bila je pod strogo pokorščino v skladu s svojim karmeličanskim življenjem in je bila v dvomu glede tega, ali naj uboga svoje nadrejene ali osebne ukaze, za katere je verjela, da so od Marije. Vendar pa je oktobra 1943 zbolela za gripo in plevritisom, isto boleznijo, ki je ubila njene bratrance, in nekaj časa je verjela, da bo kmalu umrla. Škof Da Silva ji je nato naročil, naj zapiše tretjo skrivnost.<ref name="Zimdars" /> {{Rp|204}} Lúcia je nato skrivnost zapisala in jo zapečatila v kuverto, ki je ni odpirala do leta 1960.<ref name="cwn">{{Navedi splet|title=News Features|url=https://www.catholicculture.org/news/features/index.cfm?recnum=35248|accessdate=2020-10-14|website=www.catholicculture.org}}</ref> Leto 1960 je izbrala, ker je mislila, da bo "takrat bolj jasno". <ref name="Zimdars" /> {{Rp|208–09}}Besedilo tretje skrivnosti je leta 2000 uradno objavil [[Papež Janez Pavel II.|papež Janez Pavel II]]. Vatikan je skrivnost opisal kot vizijo [[Poskus atentata na papeža Janeza Pavla II|poskusa atentata na papeža Janeza Pavla II.]]<ref name="Stanley">{{Navedi splet|title=Vatican Discloses 'Third Secret' of Fatima|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/library/world/global/051400pope-fatima-secret.html|accessdate=2020-10-14|website=archive.nytimes.com}}</ref> === Čudež sonca === Videnja so dobivala vse večjo publiciteto in pri šestem ter zadnjem prikazanju naj bi bilo prisotnih približno 70.000 prič.<ref name="Telegraph">{{Navedi splet|title=Sister Lucia De Jesus Dos Santos|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1483520/Sister-Lucia-De-Jesus-Dos-Santos.html|accessdate=2020-10-14|website=The Telegraph|language=en-GB}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1483520/Sister-Lucia-De-Jesus-Dos-Santos.html "Sister Lucia De Jesus Dos Santos"]. ''The Telegraph''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 October</span> 2020</span>.</cite></ref> Lúcia je več mesecev obljubljala, da bo gospa tistega dne naredila čudež, »da bi vsi verjeli«. Priče, prisotne tistega dne v Cova da Iria, pa tudi nekatere do 40 kilometrov daleč, <ref name="TrueStory">John De Marchi, (1956) ''The True Story of Fátima''</ref> {{Rp|192}}so poročale, da se jim je zdelo, da Sonce spreminja barve in se vrti kot ognjeno kolo ter oddaja večbarvno svetlobo po pokrajini. Videti je bilo, da se Sonce pogreza proti Zemlji, kar je mnoge prestrašilo, da so verjeli, da je [[konec sveta]].<ref name="TrueStory" /> {{Rp|183–91}}<ref name="Jaki">Stanley Jaki (1999), ''God and the Sun at Fátima''</ref> {{Rp|53–62,87}}Drugi so dejali, da so bili zgolj priča mrku.<ref name="Telegraph" /> Po besedah novinarja ''[[O Século]]'' Avelina de Almeide je bil priljubljen izraz, da Sonce "pleše".<ref name="Jaki" /> {{Rp|2}} Dogodek je postal znan kot [[čudež sonca]]. O njem so obširno poročali portugalski sekularni mediji. Nekaj poročanja se je 17. oktobra 1917 pojavilo v majhnem članku v ''New York Timesu''.<ref>''The New York Times'', 17 October 1917</ref> Lúcia je tistega dne poročala, da se je Gospa identificirala kot »Naša Gospa rožnega venca«. Kasneje je postala znana tudi kot [[Fatimska Mati Božja|Gospa iz Fatime]]. V imenu katoliške cerkve je škof Da Silva 13. oktobra 1930 odobril videnja kot "vredna verovanja".<ref>Joseph Pelletier. (1983). ''The Sun Danced at Fátima''. Doubleday, New York. p. 147–151.</ref> == Življenje v samostanu == Lúcia se je leta 1921 preselila v [[Porto]] in bila pri 14 letih sprejeta kot dijakinja v šolo sester sv. Doroteje v Vilarju, na obrobju mesta. 24. oktobra 1925 je vstopila v Zavod sester sv. Doroteje kot postulantka v samostanu v [[Pontevedra|Pontevedri]] v [[Španija|Španiji]], tik za severno portugalsko mejo.<ref name="dayton">[https://udayton.edu/imri/mary/l/lucia-dos-santos-and-fatima.php "Lucia dos Santos and Fatima", Marian Library, University of Dayton]</ref> Po pripovedovanju sestre Lúcie je 10. decembra 1925 doživela videnje Svete Device in Deteta Kristusa. Devica Marija naj bi zahtevala prakso [[Pobožnost prve sobote|pobožnosti petih prvih sobot]]. Če je nekdo izpolnil pogoje na prvo soboto petih zaporednih mesecev, je Devica Marija ob smrtni uri obljubila posebne milosti.<ref name="fastiggi">[https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/21367/The-meaning-of-Fatima-100-years-later.aspx Fastiggi, Robert. "The meaning of Fatima", ''OSV Newsweekly'', January 1, 2017]</ref> 20. julija 1926 se je Lucija preselila v [[Tui, Pontevedra|Tuy]], kjer je začela noviciat; habit je prejela 2. oktobra istega leta. Lúcia je svoje prve zaobljube izpovedala 3. oktobra 1928. 13. junija 1929 je poročala o videnju, med katerim ji je Blažena Devica rekla: ''"Prišel je trenutek ko Bog prosi svetega očeta, da skupaj z vsemi škofi sveta opravi posvetitev sv. Rusijo mojemu Brezmadežnemu Srcu z obljubo, da jo bo na ta način rešil."'' <ref>[https://www.osvnews.com/2017/01/01/the-meaning-of-fatima-100-years-later/?print=print "The meaning of Fatima: 100 years later", OSV News, 1 January 2017]</ref> Večne zaobljube je naredila 3. oktobra 1934<ref name="dayton">[https://udayton.edu/imri/mary/l/lucia-dos-santos-and-fatima.php "Lucia dos Santos and Fatima", Marian Library, University of Dayton]</ref> in prejela ime »sestra Maria das Dores« (Žalostna Marija). 25. januarja 1938 se je na nebu nad [[Evropa|Evropo]] pojavil ogromen [[polarni sij]], ki so ga različno opisovali kot "ognjena zavesa" in "ogromen krvavo rdeč žarek svetlobe", viden pa je bil vse do [[Gibraltar|Gibraltarja]] in celo v delih [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].<ref>{{Navedi splet|last=Storms|first=Solar|date=2017-04-18|title=January 25, 1938 The Fatima Storm|url=http://www.solarstorms.org/SS1938.html|accessdate=2020-10-14|website=www.solarstorms.org|language=en-US}}</ref> Lúcia je verjela, da je bil ta dogodek »noč, osvetljena s čudno svetlobo na nebu«, o kateri je slišala Marijo govoriti kot del Druge skrivnosti, napovedati dogodke, ki bodo pripeljali do druge svetovne vojne in zahtevati [[Odškodninska dejanja|dejanja odškodnine,]] vključno s [[Pobožnost prve sobote|prvo Sobotne pobožnosti]] in s [[Posvetitev Rusije|posvetitvijo Rusije]]. [[Slika:Visita_da_Irmã_Lúcia_a_Fátima_(1946).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Visita_da_Irm%C3%A3_L%C3%BAcia_a_F%C3%A1tima_%281946%29.jpg/270px-Visita_da_Irm%C3%A3_L%C3%BAcia_a_F%C3%A1tima_%281946%29.jpg|desno|sličica|421x421_pik| Sestra Lúcia v [[Kapela prikazovanj|kapeli prikazovanj]] poleg stebra, ki označuje kraj, kjer naj bi se zgodila prikazovanja Gospe. Slika je bila posneta med Luciinim obiskom mesta [[Cova da Iria]] 22. maja 1946]] Leta 1946 se je vrnila na Portugalsko (kjer je inkognito obiskala Fátimo) in marca 1948, potem ko je prejela posebno papeško dovoljenje za razrešitev večnih zaobljub, vstopila v karmeličanski samostan Svete Tereze v [[Coimbra|Coimbri]], kjer je prebivala do svoje smrti.<ref name="Davison">{{Navedi novice|last=Davison|first=Phil|date=2005-02-16|title=Obituary: Sister Lucia dos Santos|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/news/2005/feb/16/guardianobituaries.religion|accessdate=2020-10-14|issn=0261-3077}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFDavison2005">Davison, Phil (16 February 2005). [https://www.theguardian.com/news/2005/feb/16/guardianobituaries.religion "Obituary: Sister Lucia dos Santos"]. ''The Guardian''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0261-3077 0261-3077]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 October</span> 2020</span>.</cite></ref> Svoje poslanstvo kot [[Diskalizirane karmeličanke|bosa karmeličanka]] je začela 31. maja 1949 z redovnim [[Versko ime|imenom]] ''sestra Maria Lúcia od Jezusa in Brezmadežnega Srca''. Zaradi postave skupnosti se je od Lúcie pričakovalo, da se bo ''"Čim manj pogovarjala z ljudmi od zunaj, celo s svojimi najbližjimi sorodniki, razen če je njihov pogovor duhoven, in tudi takrat naj bo zelo redko in čim krajši"'' <ref group="note">''Rule and Constitutions of the Discalced Nuns of the Blessed Virgin Mary of Mount Carmel'' (1990), paragraph 27. While this document was binding for Sr. Lúcia only at the end of her life, it is based on the Constitutions of St. [[Teresa of Jesus]], which were written in the 16th century.</ref> in ''"nimajo nič skupnega s posvetnimi zadevami, niti ne govorijo o njih"''. <ref group="note">''Rule and Constitutions of the Discalced Nuns of the Blessed Virgin Mary of Mount Carmel'' (1990), paragraph 23. See also, paragraphs 212–214 on the strict nature of the cloister. It is quite unusual that, as a nun of her Order, Sr. Lúcia was able to produce any public writings at all.</ref> Zaradi tega so nekateri ljudje verjeli v zaroto, da bi prikrili Fátimsko sporočilo in Lúcio utišali.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Last Secret of Fatima|last=Bertone|first=Tarcisio|publisher=Doubleday Religion|year=2008|pages=65–66|isbn=0-385-52582-6}}</ref> [[Slika:Papa_Paulo_VI_em_Fátima_com_a_Irmã_Lúcia.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Papa_Paulo_VI_em_F%C3%A1tima_com_a_Irm%C3%A3_L%C3%BAcia.jpg/265px-Papa_Paulo_VI_em_F%C3%A1tima_com_a_Irm%C3%A3_L%C3%BAcia.jpg|desno|sličica|373x373_pik| [[Papež Pavel VI.|Papež Pavel VI]]. s sestro Lúcio leta 1967.]] [[Slika:Irmã_Lúcia_e_João_Paulo_II.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Irm%C3%A3_L%C3%BAcia_e_Jo%C3%A3o_Paulo_II.jpg/265px-Irm%C3%A3_L%C3%BAcia_e_Jo%C3%A3o_Paulo_II.jpg|desno|sličica|265x265_pik| Srečanje sestre Lúcie s [[Papež Janez Pavel II.|papežem Janezom Pavlom II]]. v [[Svetišče Fátime|svetišču v Fátimi]] 13. maja 2000]] V Fátimo se je vrnila ob štirih papeževih romanjih – vsa 13. maja – prvič [[Papež Pavel VI.|Pavla VI]]. leta 1967 in [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. leta 1982 (v zahvalo, ker je preživel atentat prejšnje leto), leta 1991 in leta 2000, ko sta bila za [[Beatifikacija|blažena]]<nowiki/>razglašena Jacinta in Francisco. 16. maja 2000 se je nepričakovano vrnila v Fátimo, da bi obiskala župnijsko cerkev. == Zapisi == Sestra Lúcia je v svojem življenju napisala šest spominov. Prvi štirje so bili napisani med letoma 1935 in 1941, angleški prevod pa je objavljen pod imenom ''[[Fatima po Lucijinih lastnih besedah|Fatima in Lucia's Own Words]]''. Peti in šesti spomini, napisanih v letih 1989 in 1993, so objavljeni v angleščini pod imenom ''[[Fatima po Lucijinih besedah II|Fatima in Lucia's Own Words II]]''. Te zadnje knjige je napisala lastnoročno. Dodatna knjiga je bila izdana leta 2001, različno znana kot ''Calls from the Fatima Message'' in ''Appeals from the Fatima Message'', kot je Vatikan napovedal 5. decembra 2001.<ref>[http://www.zenit.org/article-3119?l=english ZENIT – Sister Lucia Writes Book on Fatima Revelations]</ref> Sestra Lúcia je napisala tudi številna pisma duhovnikom in pobožnim laikom, ki jih je zanimala [[Tri skrivnosti Fatime|tretja fatimska skrivnost]] in Lúcijina razlaga tega, kar je slišala, da je Devica Marija zahtevala.<ref group="note">Some examples of these letters are reprinted in [http://www.catholicvoice.co.uk/fatima1/ ''The Whole Truth About Fatima''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091223003257/http://www.catholicvoice.co.uk/fatima1/|date=23 December 2009}}, particularly in Volume 4, [http://www.catholicvoice.co.uk/fatima4/ ''Fatima and John Paul I''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100627025424/http://www.catholicvoice.co.uk/fatima4/|date=27 June 2010}}.</ref> Dve pismi, ki ju je domnevno napisala, sta se nanašali na [[posvetitev Rusije]], v katerih je zapisala, da je bila prošnja Gospe izpolnjena.<ref>[http://www.ewtn.com/expert/answers/Fatima1984.htm Letters of Sister Lúcia dos Santos, OCD on the Consecration]{{Slepa povezava|date=August 2022}}</ref> Celotno gradivo, ki ga je napisala sestra Lúcia, je zdaj namenjeno za preučevanje [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]].<ref>[http://www.ncregister.com/blog/joseph-pronechen/sister-lucia-of-fatima-takes-step-toward-beatification Sister Lúcia of Fatima Takes Step Toward Beatification]. ''National Catholic Register'', 14 February 2017.</ref> == Smrt == Sestra Lúcia je bila nekaj let pred smrtjo slepa in gluha ter bolna. Umrla je v karmeličanskem samostanu Santa Teresa v Coimbri, kjer je živela od leta 1948.<ref name="Davison">{{Navedi novice|last=Davison|first=Phil|date=2005-02-16|title=Obituary: Sister Lucia dos Santos|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/news/2005/feb/16/guardianobituaries.religion|accessdate=2020-10-14|issn=0261-3077}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFDavison2005">Davison, Phil (16 February 2005). [https://www.theguardian.com/news/2005/feb/16/guardianobituaries.religion "Obituary: Sister Lucia dos Santos"]. ''The Guardian''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0261-3077 0261-3077]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 October</span> 2020</span>.</cite></ref> Na Portugalskem so 15. februar 2005 razglasili za dan nacionalnega žalovanja; prekinjena je bila tudi kampanja za [[Portugalske zakonodajne volitve, 2005|državnozborske volitve]], predvidene za nedeljo, 20. februarja. Sestra Lúcia je bila registrirana volivka (kot vsi portugalski državljani). == Postopek kanonizacije == Dne 13. februarja 2008 (tretja obletnica njene smrti) je [[papež Benedikt XVI.]] naznanil, da se bo v primeru sestre Lúcie odpovedal petletni čakalni dobi, ki jo določa cerkveno pravo, preden začne postopek za [[Beatifikacija|beatifikacijo]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zenit.org/article-21764?l=english|title=Sister Lucia's Beatification Process to Begin|publisher=Zenit|date=13 February 2008|location=Vatican City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120927020314/http://www.zenit.org/article-21764?l=english|archivedate=27 September 2012}}</ref> 13. februarja 2017 je sestra Lúcia prejela naziv Božja služabnica, kar je bil prvi večji korak k njeni [[Kanonizacija|kanonizaciji]].<ref>{{Navedi splet|title=Sister Lucia of Fatima Takes Step Toward Beatification|url=https://www.ncregister.com/blog/sister-lucia-of-fatima-takes-step-toward-beatification|accessdate=2020-10-14|website=NCR|language=en}}</ref> == V popularni kulturi == Lúcio je v filmu ''[[Čudež Fatimske Gospe|Čudež fatimske Gospe]]'' iz leta 1952 upodobila Susan Whitney. Felipa Fernandes jo je igrala v ''The 13th Day'', celovečernem filmu, ki ga je producirala Natasha Howes in režirala Dominic in Ian Higgins. V filmu ''[[Fatima (film 2020)|Fatima]]'' iz leta 2020 Lúcio igrata Stephanie Gil kot mlada vidka in [[Sônia Braga]] kot odrasla nuna. == Glej tudi == * ''[[Pot pod Marijinim pogledom: življenjepis sestre Marije Lucije od Jezusa in Brezmadežnega srca|Pot pod Marijinim pogledom: življenjepis sestre Lúcie]]'' * [[Pobožnost prve sobote]] * [[Svetišče Fátime]] * [[Fatimska Mati Božja|Gospa iz Fatime]] * [[krščanska mistika]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://lucia.pt/ Razlog za beatifikacijo sestre Lucije] – Uradna spletna stran * [https://www.piercedhearts.org/hearts_jesus_mary/apparitions/fatima/MemoriasI_en.pdf " ''Fatima po lastnih besedah sestre Lucije'' "] – brezplačna spletna različica knjige spominov, ki jo je napisala sestra Lucia, OCD * [https://fatima.org/wp-content/uploads/2018/05/Sister-Lucy-sm.pdf " ''Sestra Lucia: Apostol Marijinega brezmadežnega srca'' "] – brezplačna spletna različica knjige avtorja Marka Fellowsa * [https://ignatius.com/a-pathway-under-the-gaze-of-mary-2nd-edition-apup/ " ''Pot pod Marijinim pogledom: življenjepis sestre Lúcie'' "] – prvi popolni življenjepis sestre Lúcie * [https://www.fatima.pt/en/multimedia/images/sister-lucy Fatimsko svetišče] – uradna spletna stran s fotografijami sestre Lúcie * [https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_20000626_message-fatima_en.html Uradna izjava Vatikana o objavi fatimskega sporočila] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Častitljivi Božji služabniki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Rojeni leta 1907]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 4y9jvx3w634spdd805mr3oubutldr6t Pokoli v vzhodni coni 0 522874 5747579 5745994 2022-08-26T16:10:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:DK East Zone map.png|sličica|296x296_pik|Zemljevid južne cone v Kambodži, kjer so Rdeči Kmeri izvedli najresnejše množične poboje.]] '''Pokoli v vzhodni cone''' se nanašajo na množične poboje, ki so jih storili [[Rdeči Kmeri]] v vzhodni regiji [[Kambodža|Demokratične Kampučije]] leta 1978 med [[Kamboški genocid|kamboškim genocidom]]. Pokoli se razlikujejo od preganjanj in umorov strokovnjakov, intelektualcev in etničnih manjšin, ki so jih Rdeči Kmeri zagrešili v preostalem delu države, ker so bili poboji posledica čistke, do katere je prišlo v vrstah Rdečih Kmerov.                    == Ozadje == Vzhodna regija Kambodže meji na [[Vietnam]] in je bila tudi regija, kjer so kamboški diktator [[Pol Pot]] in njegovi kadri začeli izvajati svoj gverilski boj. Po zavzetju [[Phnom Penh|Phnom Penha]] so vzhodno regijo vodili kadri, ki so bili tesneje povezani z Vietnamom in ne z osrednjim partijskim centrom. Pol Pot je sumil v lojalnost voditeljev vzhodnih vej in si prizadeval odstraniti vrste elementov, ki so se mu zdeli preveč zmerni.<ref>{{cite web|url=http://exhibits.lib.usf.edu/items/show/390|title=Massacres in the Eastern Zone of Cambodia|website=University of South Florida|access-date=2020-06-06}}</ref> Preganjanja in rutinske "evakuacije" ljudi na Zahod so leta 1978 prerasli v invazijo vojske partijskega centra na vzhodno cono Kambodže. == Pokoli == Vrsta množičnih pobojev, ki so se zgodili leta 1978, je bila najresnejša od vseh pobojev, ki so se zgodili med [[Kamboški genocid|genocidom Pol Potovega]] [[Komunizem|komunističnega režima]]. Poboje so opisali kot "množične in nediskriminatorne čistke znotraj partije, vojske in ljudstva".<ref name="Ben Kiernan 1987">{{cite book|last=Kiernan|first=Ben|date=1987|title=Cambodia : the Eastern Zone massacres : a report on social conditions and human rights violations in the Eastern Zone of democratic Kampuchea under the role of Pol Pot's (Khmer Rouge) Communist Party of Kampuchea|url=https://www.researchgate.net/publication/341272646_Cambodia_Eastern_Zone_Massacres_Part_A|location=New York|publisher=Columbia University, Center for the Study of Human Rights|page=Preface}}</ref> Ocenjuje se, da je bilo v zadnjih šestih mesecih leta 1978 od približno 1,5 milijona prebivalcev vzhodne cone ubitih 250.000 ljudi. Za pokole v tej regiji je bil odgovoren [[Son Sen]], tesen Pol Potov tesen sodelavec. Številni kadri Rdečih Kmerov so pobegnili v Vietnam, da bi se izognili čistkam, eden od njih je bil [[Hun Sen]], ki se je pozneje vrnil kot eden od voditeljev uporniške vojske, ki jo je sestavil Vietnam, in postal predsednik vlade Kambodže. == Drugi pokoli v vzhodni coni s strani Rdečih Kmerov == Istočasno so kadri Rdečih Kmerov pobili tudi na stotine tisoče Kmerov v drugih conah, potem ko so jih tja deportirali iz vzhodne cone.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=L21CAgAAQBAJ&pg=PA312|title=Accountability for Human Rights Atrocities in International Law: Beyond the Nuremberg Legacy|first1=Steven R.|last1=Ratner|first2=Jason S.|last2=Abrams|first3=James L.|last3=Bischoff|date=January 29, 2009|publisher=OUP Oxford|via=Google Books}}</ref> Vsi Kmeri iz vzhodnega območja so bili prisiljeni nositi modre rute, da bi jih komunisti zlahka prepoznali za usmrtitev. Eden od očividcev se spominja, kako je v [[Battambang]] prispel vlak s 3000 ljudmi iz vzhodne cone, vse te ujetnike pa so v najkrajšem času usmrtili.<ref name="Ben Kiernan 19872">{{cite book|last=Kiernan|first=Ben|date=1987|title=Cambodia : the Eastern Zone massacres : a report on social conditions and human rights violations in the Eastern Zone of democratic Kampuchea under the role of Pol Pot's (Khmer Rouge) Communist Party of Kampuchea|url=https://www.researchgate.net/publication/341272646_Cambodia_Eastern_Zone_Massacres_Part_A|location=New York|publisher=Columbia University, Center for the Study of Human Rights|page=Preface}}</ref> == Glej tudi == * [[Polja smrti]] * [[Kamboški genocid]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Pokoli]] [[Kategorija:Zgodovina Kambodže]] [[Kategorija:Rdeči Kmeri]] 3vmsu5i1tt1295qqbelijwmxe82vb1k Psevdoefedrin 0 522943 5747716 5746727 2022-08-27T08:57:10Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{drugbox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464375838 | IUPAC_name = (''S'',''S'')-2-metilamino- 1-fenilpropan-1-ol | image = Pseudoephedrine S,S ephedrine comparison.png | image2 = (1S,2S)-Pseudoephedrine molecule ball.png <!--Clinical data --> | pronounce = | tradename = Afrinol, Sudafed, Sinutab, drugo | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|pseudoephedrine}} | MedlinePlus = a682619 | DailyMedID = Pseudoephedrine | pregnancy_AU = B2 | pregnancy_US = C | licence_EU = yes | INN_EMA = pseudoephedrine sulfate | legal_AU = S3 | legal_CA = OTC; {{abbr|NDS|National Drug Schedule}} Schedule II for single-drug products, {{abbr|NDS|National Drug Schedule}} Schedule III (OTC) when part of a combination product | legal_UK = P | legal_US_comment = Behind the counter<ref>Will revert to OTC/behind-the-counter status 2022-01-01</ref><ref>{{cite web|url=https://www.businesswire.com/news/home/20210617005660/en/Oregon-Repeal-of-Unnecessary-OTC-Restrictions-is-a-Dose-of-Good-Policy-for-Consumers-and-Healthcare |title=Oregon Repeal of Unnecessary OTC Restrictions is a Dose of Good Policy for Consumers and Healthcare |publisher=Business Wire |date=2021-06-17 |accessdate=2022-02-27}}</ref> | routes_of_administration = [[peroralna pot uporabe|skozi usta]] <!--Pharmacokinetic data --> | bioavailability = ~100 %<ref name="goodman-gilman">{{Cite book| editor = Laurence L Brunton | title = Goodman & Gilman's The Pharmacological Basis of Therapeutics | edition = 11th | year = 2006 | publisher = McGraw-Hill Medical Publishing Division | location = New York | isbn = 0-07-142280-3}}</ref> | metabolism = 10–30 % v [[jetra|jetrih]] | elimination_half-life = 4,3–8 h<ref name="goodman-gilman" /> | excretion = 43–96 % skozi [[ledvice]]<ref name="goodman-gilman" /> <!--Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 90-82-4 | ATC_prefix = R01 | ATC_suffix = BA02 | PubChem = 7028 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00852 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 6761 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 7CUC9DDI9F | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08449 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 51209 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1590 <!--Chemical data --> | C=10 | H=15 | N=1 | O=1 | molecular_weight = 165,23 | smiles = O[C@@H](c1ccccc1)[C@@H](NC)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C10H15NO/c1-8(11-2)10(12)9-6-4-3-5-7-9/h3-8,10-12H,1-2H3/t8-,10+/m0/s1 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = KWGRBVOPPLSCSI-WCBMZHEXSA-N }} '''Psévdoefedrín''' je učinkovina, ki se uporablja peroralno zlasti kot [[dekongestiv]] za lajšanje nosne kongestije. Periferno izkazuje [[siimpatomimetik|simpatomimetično]] delovanje, podobno kot [[adrenalin]]. Centralno pa izkazuje podobne, a šibkejše učinke kot [[amfetamin]]<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5535426/psevdoefedrin?query=Psevdoefedrin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 24. 8. 2022.</ref> in se zato uporablja (in zlorablja) tudi kot [[stimulans]] in [[budnost spodbujajoča učinkovina]].<ref>{{cite journal |title=Pseudoephedrine enhances performance in 1500-m runners |journal= Medicine & Science in Sports & Exercise|date=februar 2006|pmid=16531903|doi=10.1249/01.mss.0000183201.79330.9c|volume=38|issue=2|pages=329–33 |last1 = Hodges |first1 = K |last2=Hancock |last3=Currell |last4=Hamilton |last5=Jeukendrup |first2=S |first3=K |first4=B |first5=AE }}</ref><ref>{{cite journal |title= Effect of Pseudoephedrine in Sport: a Systemic Review |journal=BMJ Open Sport & Exercise Medicine |volume=1 |issue=1 |pages=e000066 |date=15. 11. 2015 |pmid=27900142|pmc=5117033 |doi=10.1136/bmjsem-2015-000066 |last1 = Trinh |first1 = KV |last2 = Kim |first2 = J |last3 = Ritsma |first3 = A}}</ref> Kot dekongestiv je psevdoefedrin (v obliki [[sulfat]]a ali [[klorid]]a) sestavina več [[zdravilo brez recepta|zdravil brez recepta]]; bodisi samostojno ali pogosteje v kombinaciji z drugimi učinkovinami, kot so antihistaminiki ali protibolečinske učinkovine (na primer [[paracetamol]] ali [[acetilsalicilna kislina]]). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] ahiyrpcgyf55pj0kcoboibug9y6w9wx Sake 0 522946 5747578 5746856 2022-08-26T16:10:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Japanese - Sake Bottle ("Tokkuri") with Children - Walters 49966 - View C.jpg|thumb| Steklenica za sake, Japonska, ok. 1740]] [[File:Sake Hachimangu.jpg|thumb|Ponudba sodov sakeja v šintoističnem svetišču Csurugaoka Hačiman-gū v Kamakuri]] '''Sake''', napisan tudi '''saké''' (imenovan tudi japonsko riževo vino),<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/topic/alcohol-consumption#ref467216|title=alcohol consumption|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=2017-03-09|language=en}}</ref> je alkoholna pijača [[Japonska|japonskega]] izvora, narejena s fermentacijo [[riž]]a, ki je poliran, da odstranijo otrobe. Kljub imenu japonsko riževo vino se sake in pravzaprav vsako vzhodnoazijsko riževo vino (kot sta ''huangdžiu'' in ''čeongdžu'') proizvaja s postopkom varjenja, ki je bolj podoben postopku pivovarstva, kjer se škrob pretvori v sladkorje, ki fermentirajo v alkohol, medtem ko se v vinu alkohol ne proizvaja s [[fermentacija|fermentacijo]] [[sladkor]]ja, ki je naravno prisoten v sadju, običajno v grozdju. Postopek varjenja sakeja se razlikuje od postopka za [[pivo]], kjer pretvorba iz škroba v sladkor in nato iz sladkorja v alkohol poteka v dveh različnih korakih. Tako kot pri drugih riževih vinih se te pretvorbe pri kuhanju sakeja zgodijo sočasno. Vsebnost alkohola se razlikuje med sakejem, vinom in pivom; medtem ko večina piva vsebuje 3–9 % vol., vino na splošno vsebuje 9–16 % vol.,<ref>{{cite book |last=Robinson |first=Jancis |title=The Oxford Companion to Wine |url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00janc |url-access=registration |edition=3rd |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=[https://archive.org/details/oxfordcompaniont00janc/page/10 10]|isbn=978-0-19-860990-2 }}</ref> nerazredčen sake pa vsebuje 18–20 % vol. (čeprav se to pogosto zniža na približno 15 % z redčenjem z vodo pred stekleničenjem). V japonščini se znak sake ([[kandži]]: 酒, japonska izgovorjava: [sake]) lahko nanaša na katero koli alkoholno pijačo, medtem ko se pijača, ki se v slovenščini imenuje ''sake'', običajno imenuje '''''nihonšu''''' (日本酒; pomeni »japonska alkoholna pijača«). V skladu z japonskimi zakoni o alkoholnih pijačah je sake označen z besedo '''''seišu''''' (清酒; »rafiniran alkohol«), sopomenko, ki se običajno ne uporablja v pogovoru. Na Japonskem, kjer je saje nacionalna pijača, ga pogosto postrežejo s posebnim obredom, kjer ga nežno segrejejo v majhni lončeni ali porcelanasti steklenički in srkajo iz majhne porcelanaste skodelice, imenovane ''sakazuki''. Tako kot pri vinu se priporočena temperatura za serviranje sakeja zelo razlikuje glede na vrsto. == Zgodovina == [[File:Pair of Sake Flasks Momoyama Period Yale University Art Gallery.jpg|thumb|Par steklenic za sake, pobarvanih z zlatim in črnim lakom. Obdobje Momojama, 16. stoletje.]] Izvor sakeja ni jasen. Najzgodnejša omemba uporabe alkohola na Japonskem je zapisana v ''Knjigi Wei'' v ''Zapisih treh kraljestev''. To kitajsko besedilo iz 3. stoletja govori o japonskem pitju in plesu.<ref name=":0">{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/topic/sake|title=sake {{!}} alcoholic beverage|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=2017-03-09|language=en}}</ref> Alkoholne pijače (酒, ''sake'') so večkrat omenjene v ''[[Kodžiki]]ju'', prvi pisni zgodovini Japonske, ki je bila sestavljena leta 712. Bamforth (2005) navaja verjeten izvor pravega sakeja (ki je narejen iz riža, vode in plesni ''kōdži'' (麹, ''Aspergillus oryzae'')) v [[obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–794). V [[obdobje Heian|obdobju Heian]] so sake uporabljali za verske obrede, dvorne praznike in igre s pitjem.<ref>{{cite book |last=Morris |first=Ivan |year=1964 |title=The World of the Shining Prince: Court Life in Ancient Japan|url=https://archive.org/details/worldofshining00morr |url-access=registration |publisher=New York: Knopf }}</ref> Proizvodnja sakeja je bila dolgo časa vladni monopol, toda v 10. stoletju so templji in svetišča začeli variti sake in postali glavna središča proizvodnje za naslednjih 500 let. ''Dnevnik Tamon-in'', ki so ga pisali opati templja Tamon-ina od 1478 do 1618, beleži številne podrobnosti o varjenju v templju. Dnevnik kaže, da sta bila pasterizacija in postopek dodajanja sestavin glavni fermentacijski drozgi v treh fazah do takrat uveljavljena praksa. V 16. stoletju je bila tehnika destilacije uvedena v okrožje Kjušu iz Rjukjuja. Začelo se je varjenje ''šōčūja'', imenovanega ''Imo–sake'', ki so ga prodajali na osrednji tržnici v [[Kjoto|Kjotu]]. V 18. stoletju sta Engelbert Kaempfer <ref>{{cite book |last=Kaempfer|first= Engelbert |year=1906 |url=https://books.google.com/books?id=kcsNAAAAIAAJ |title=The History of Japan |volume= I |page= 187}}</ref> in Isaac Titsingh <ref>Titsingh, Isaac. (1781). [http://library.wur.nl/WebQuery/catalog/66098?wq_sfx=lang ''"Bereiding van de Sacki"'' ("Production of Sake"), ''Verhandelingen van het Bataviaasch Genootschap'' (''Transactions of the Batavian Academy'').] Vol. III. {{OCLC|9752305}}</ref> objavila poročila, v katerih sta sake identificirala kot priljubljeno alkoholno pijačo na Japonskem; vendar je bil Titsingh prvi, ki je poskušal razložiti in opisati postopek varjenja sakeja. Delo obeh pisateljev je bilo v začetku 19. stoletja močno razširjeno po Evropi.<ref>{{cite book |last=Morewood |first=Samuel |year=1824 |url=https://archive.org/details/bub_gb_os4GAAAAQAAJ |quote=japan sacki. |title=An Essay on the Inventions and Customs of Both Ancients and Moderns in the Use of Inebriating Liquors |publisher=Books on Demand |page=[https://archive.org/details/bub_gb_os4GAAAAQAAJ/page/n155 136]}}</ref> Med [[obnova Meidži|obnovo Meidži]] so bili napisani zakoni, ki so vsakomur z denarjem in znanjem dovoljevali gradnjo in upravljanje lastnih varilnic sakeja. Približno 30.000 jih je nastalo po državi v enem letu. Sčasoma je vlada uvedla vse večje davke na industrijo sakeja in število varilnic se je zmanjšalo na 8000. Večino varilnic, ki so zrasle in preživele to obdobje, so ustanovili bogati posestniki. Lastniki zemljišč, ki so pridelovali riž, so imeli ob koncu sezone presežek riža. Namesto da bi te ostanke vrgli v smeti, so jih poslali v svoje varilnice. Najuspešnejše od teh družinskih varilnic delujejo še danes. V 20. stoletju je tehnologija varjenja sakeja napredovala. Vlada je leta 1904 odprla raziskovalni inštitut za varjenje sakeja, leta 1907 pa je potekalo prvo državno tekmovanje v degustaciji sakeja. Izolirali so seve kvasovk, posebej izbrane zaradi njihovih lastnosti, prispeli so jekleni rezervoarji, prevlečeni z emajlom. Vlada je začela hvaliti uporabo emajliranih rezervoarjev kot enostavnih za čiščenje, trajnih za vedno in brez bakterijskih težav. (Vlada je menila, da so leseni sodi nehigienski zaradi potencialnih bakterij, ki živijo v lesu.) Čeprav je to res, je vlada želela tudi več denarja od davkov od varilnic, saj uporaba lesenih sodov pomeni izgubo znatne količine sakeja izhlapevanje (cca 3 %), ki bi sicer lahko bila obdavčena. To je bil konec dobe sakeja z lesenimi sodi in uporaba lesenih sodov je bila popolnoma odpravljena. Na Japonskem je sake že dolgo obdavčen s strani nacionalne vlade. Leta 1898 je ta davek prinesel približno 5 milijonov ¥ od skupno približno 120 milijonov ¥, približno 4,6 % celotnega prihodka vlade od neposrednega davka.<ref>{{cite journal |last=Casal |first=U. A. |year=1939 |title=Some notes on the Sakazuki and the Role of Drinking Sake in Japan |journal=Transactions of the Asiatic Society of Japan |page=73}}</ref> Med [[rusko-japonska vojna|rusko-japonsko vojno]] 1904–1905 je vlada prepovedala domače kuhanje sakeja. Takrat je sake predstavljal 30 % davčnih prihodkov Japonske. Ker je bil domači sake neobdavčen, je bila logika, da bi s prepovedjo domačega varjenja sakeja povečali prodajo in pobrali več davčnih prihodkov. To je bil konec domačega sakeja in zakon ostaja v veljavi še danes, čeprav prodaja sakeja zdaj prispeva le 2 % državnega prihodka. Ko je [[druga svetovna vojna]] povzročila pomanjkanje riža, je bila industrija varjenja sakeja ovirana, saj je vlada odvračala uporabo riža za varjenje. Že v poznem 17. stoletju so odkrili, da se lahko sakeju pred stiskanjem dodajo majhne količine alkohola, da se iz trdne snovi riža pridobijo arome in okusi. Med vojno so majhnim količinam riževe kaše dodajali čisti alkohol in glukozo, kar je povečalo izkoristek za kar štirikrat. 75 % današnjega sakeja je narejenega s to tehniko. Bilo je nekaj varilnic, ki so izdelovale ''sake'', ki sploh ni vseboval riža. Kakovost sakeja se je v tem času zelo razlikovala. Po vojni so si varilnice počasi opomogle, kakovost sakeja pa se je postopoma povečevala. Novi igralci na sceni – pivo, vino in žgane pijače – so postali priljubljeni na Japonskem in v 1960-ih je poraba piva prvič presegla porabo sakeja. Poraba sakeja se je še naprej zmanjševala, medtem ko se je kakovost sakeja stalno izboljševala. Danes je sake svetovna pijača z nekaj varilnicami na Kitajskem, v jugovzhodni Aziji, Južni Ameriki, Severni Ameriki in Avstraliji.<ref>{{Cite news|url=https://www.japantimes.co.jp/life/2019/05/04/food/american-based-breweries-creating-brand-sake/|title=American-based breweries are creating their own brand of sake|last=Hirano|first=Ko|date=2019-05-04|work=The Japan Times Online|access-date=2019-12-04|language=en-US|issn=0447-5763}}</ref> Več se jih obrača tudi na starejše načine proizvodnje. Medtem ko ostali po svetu morda pijejo več sakeja in se kakovost sakeja povečuje, proizvodnja sakeja na Japonskem od sredine 1970-ih upada.<ref>{{cite book |last=Gauntner|first= John |year=2002 |url= https://books.google.com/books?id=5y7X-mfWCEIC |title=The Sake Handbook| page= 78|isbn= 9780804834254 }}</ref> Upada tudi število varilnic sakeja. Medtem ko je bilo v fiskalnem letu 1975 po vsej državi 3229 pivovarn, je število leta 2007 padlo na 1845.<ref>{{cite web|last=Omura |first=Mika |title=Weekend: Sake breweries go with the flow to survive |url=http://www.asahi.com/english/Herald-asahi/TKY200911060122.html |date=November 6, 2009 |access-date=December 29, 2009 }}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> === Najstarejša varilnica sakeja === Najstarejša znana varilnica sakeja je iz 15. stoletja blizu območja, ki je bilo v lasti templja Tenrjū-dži, v Ukjō-kuju v Kjotu. Nerafiniran sake je bil iztisnjen v varilnici in tam je okoli 180 lukenj (širine 60 cm, globine 20 cm) za shranjevanje vrčev. Najdena je bila tudi vdolbina (1,8 metra široka, 1 meter globoka) za lonec za zbiranje kapljic stisnjenega sakeja in bizenske posode iz 14. stoletja. Ocenjuje se, da se je uporabljal do Oninske vojne (1467–1477). Sake so varili v Tenrjū-džiju v obdobju Muromači (1336–1573).<ref>{{cite web |title=Oldest sake brewery found at former temple site in Kyoto |url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ202001190005.html |publisher=The Asahi Shimbun |access-date=January 20, 2020 |archive-date=January 19, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200119222931/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ202001190005.html |url-status=dead }}</ref> == Izdelava == [[File:Brasserie de saké Takayama.jpg|thumb|Varilnica sakeja, Takajama, z globusom ''sugitama'' (杉玉) iz listov cedre, ki označuje sake.]] === Riž === Riž, ki se uporablja za kuhanje sakeja, se imenuje ''sakamai'' (酒米) (さかまい - 'riž za sake') ali uradno ''šuzō kōtekimai'' ( 酒造好適米) (しゅぞうこうてきまい) ('primeren riž za kuhanje sakeja').<ref>{{Cite web|title=A handy guide to sake - Japan's national drink|url=https://japantoday.com/category/features/food/a-handy-guide-to-sake-japan%27s-national-drink|access-date=2021-11-23|website=Japan Today|language=en}}</ref> Na Japonskem je vsaj 80 vrst sake riža. Med njimi so priljubljeni riž Jamadanišiki, Gohjakumangoku, Mijamanišiki in Omači. Zrno je večje, močnejše (če je zrno majhno ali šibko, se bo zlomilo v procesu poliranja) in vsebuje manj beljakovin in lipidov kot navaden namizni riž. Sake riž se uporablja samo za pripravo sakeja, ker nekateri pravijo, da je neprimeren za uživanje. Premium sake je večinoma narejen iz sake riža, nepremium sake pa je večinoma narejen iz namiznega riža. Po podatkih japonskega združenja proizvajalcev sakeja in sočuja vrhunski sake predstavlja 25 % celotne proizvodnje sakeja, nepremium sake (''fucušu'') pa 75 % proizvodnje sakeja. Leta 2008 je bilo za varjenje sakeja uporabljenih skupno 180.000 ton poliranega riža, od tega je riž sake predstavljal 44.000 ton (24 %), namizni riž pa 136.000 ton (76 %).<ref>Page 15 and 37 https://www.nrib.go.jp/English/sake/pdf/guidesse01.pdf</ref> Sake riž je običajno poliran do veliko višje stopnje kot riž, ki se uporablja kot hrana. Razlog za poliranje je posledica sestave in strukture samega riževega zrna. Sredica riževega zrna je bogata s škrobom, zunanje plasti zrna pa vsebujejo višje koncentracije maščob, vitaminov in beljakovin. Ker bi višja koncentracija maščob in beljakovin v sakeju povzročila neprijeten okus in prispevala h grobim elementom sakeja, se zunanje plasti riževega zrna sakeja zmeljejo v procesu poliranja, pri čemer ostane samo škrobnati del zrna (nekateri varilci sakeja v procesu poliranja odstranijo več kot 60 % riževega zrna). Tisti zaželeni žepek škroba v središču zrna se imenuje ''šinpaku'' (心白, しんぱく). Običajno traja dva do tri dni, da se riž polira na manj kot polovico prvotne velikosti. Stranski produkt poliranja riževega prahu se pogosto uporablja za izdelavo riževih krekerjev ali japonskih sladkarij (tj. ''Dango'') in drugih živil. Če je sake narejen iz riža, pri katerem je večji odstotek lupine in zunanjega dela sredice zbrušen, bo za pripravo tega posebnega sakeja potrebno več riža, proizvodnja pa bo trajala dlje. Tako je sake, narejen iz riža, ki je bil močno brušen, običajno dražji od sakeja, ki je bil narejen iz manj poliranega riža. To ne pomeni vedno, da je sake iz visoko brušenega riža boljše kakovosti kot sake iz manj brušenega riža. Razmerje poliranja riža, imenovano ''Seimai-buai'' ( 精米歩合) (せいまいぶあい), meri stopnjo poliranja riža. Na primer, razmerje poliranja riža 70 % pomeni, da ostane 70 % prvotnega riževega zrna, 30 % pa je bilo zbrušenih.<ref>{{Cite news|last=Mathew|first=Sunalini|date=2019-01-03|title=Introducing sake|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/life-and-style/food/introducing-sake/article25899194.ece|access-date=2021-11-23|issn=0971-751X}}</ref> === Voda === Voda je vključena v skoraj vsak večji proces kuhanja sakeja, od pranja riža do redčenja končnega izdelka pred stekleničenjem. Vsebnost mineralov v vodi je lahko pomembna pri končnem izdelku. Železo se poveže z aminokislino, ki jo proizvaja ''kōdži'', da proizvede neprijeten okus in rumenkasto barvo. Mangan, ko je izpostavljen ultravijolični svetlobi, bo prav tako prispeval k razbarvanju. Nasprotno pa kalij, magnezij in fosforna kislina služijo kot hranila za kvas med fermentacijo in veljajo za zaželene.<ref name=water>{{cite web|last=Gauntner|first=John|title=How Sake Is Made|date=September 30, 2014|url=http://sake-world.com/about-sake/how-sake-is-made/the-water/|publisher=Sake World|access-date=January 1, 2016}}</ref> Kvas bo uporabil ta hranila za hitrejše delovanje in razmnoževanje, kar bo povzročilo pretvorbo več sladkorja v alkohol. Medtem ko bo mehka voda običajno dala slajši sake, je znano, da trda voda z višjo vsebnostjo hranil proizvaja bolj suh sake. Prva regija, znana po veliki vodi, je bila Nada-Gogō v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]]. Ugotovljeno je bilo, da določen vodni vir, imenovan Mijamizu, proizvaja visokokakovosten sake in je v regijo privabil številne proizvajalce. Danes ima Hjogo največ proizvajalcev sakeja med vsemi prefekturami. Običajno varilnice pridobivajo vodo iz vodnjakov, čeprav se lahko uporablja površinska voda. Lahko uporabljajo vodo iz pipe ter filtrirajo in prilagajajo komponente. === ''Kōdži-kin'' === Spore Kōdži-kin (''Aspergillus oryzae'') so še ena pomembna sestavina sakeja. Kodži-kin je gliva, ki izloča encime.<ref name=":1">{{Cite journal|last1=Machida|first1=Masayuki|last2=Yamada|first2=Osamu|last3=Gomi|first3=Katsuya|date=August 2008|title=Genomics of Aspergillus oryzae: Learning from the History of Koji Mold and Exploration of Its Future|journal=DNA Research |volume=15|issue=4|pages=173–183|doi=10.1093/dnares/dsn020|issn=1340-2838|pmc=2575883|pmid=18820080}}</ref> Na Japonskem se kōdži-kin uporablja za izdelavo različnih fermentiranih živil, vključno za ''[[miso]]'' (pasta iz sojinih zrn) in ''šoju'' ([[sojina omaka]]). Uporablja se tudi za izdelavo alkoholnih pijač, predvsem sake. Med kuhanjem sakeja se spore kōdži-kin razpršijo po dušenem rižu, da nastane kōdži (riž, v katerem se gojijo spore kōdži-kin). V toplih in vlažnih razmerah spore kōdži-kin vzklijejo in sprostijo encime, imenovane [[amilaza|amilaze]], ki pretvorijo rižev [[škrob]] v [[glukoza|glukozo]]. Ta proces pretvorbe škroba v enostavnejše sladkorje (npr. glukozo ali maltozo) imenujemo [[saharifikacija]]. Kvas nato to glukozo s fermentacijo spremeni v alkohol. Do saharifikacije pride tudi pri varjenju piva, kjer se drozganje uporablja za pretvorbo škroba iz ječmena v maltozo. Medtem ko pride do fermentacije po saharizaciji pri varjenju piva, se saharifikacija (prek kōdži-kin) in fermentacija (prek kvasovk) pojavita hkrati pri varjenju sakeja. Ker je kōdži-kin mikroorganizem, ki se uporablja za proizvodnjo hrane, je treba pri varjenju sakeja in drugih postopkih izdelave hrane upoštevati njegov varnostni profil za ljudi in okolje. Različni zdravstveni organi, vključno z ministrstvom za zdravje Kanade in ZDA Uprava za hrano in zdravila (FDA) meni, da je kōdži-kin (''A. oryzae'') na splošno varen za uporabo pri fermentaciji hrane, vključno s kuhanjem sakeja. Pri ocenjevanju njegove varnosti je pomembno upoštevati, da ''A. oryzae'' nima sposobnosti proizvajati toksinov, za razliko od tesno povezanega ''[[Aspergillus flavus]]''. Do danes je bilo več prijavljenih primerov živali (npr. papige, konj), okuženih z ''A. oryzae''.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://publications.gc.ca/site/archivee-archived.html?url=http://publications.gc.ca/collections/collection_2017/eccc/En14-267-2017-eng.pdf|title=Information archivée dans le Web|last=Government of Canada|first=Public Services and Procurement Canada|website=publications.gc.ca|access-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180627014740/http://publications.gc.ca/site/archivee-archived.html?url=http%3A%2F%2Fpublications.gc.ca%2Fcollections%2Fcollection_2017%2Feccc%2FEn14-267-2017-eng.pdf|archive-date=June 27, 2018|url-status=dead}}</ref> V teh primerih so bile živali, okužene z ''A. oryzae'', že oslabljene zaradi predispozicijskih pogojev, kot so nedavna poškodba, bolezen ali stres, zato so bile na splošno dovzetne za okužbe. Razen teh primerov v znanstveni literaturi ni dokazov, ki bi kazali, da je ''A. oryzae'' škodljiv patogen za rastline ali živali. Zato Health Canada meni, da ''A. oryzae'' »ni verjetno resna nevarnost za živino ali druge organizme«, vključno z »zdravimi ali oslabelimi ljudmi«. Glede na podatke o njegovi varnosti v znanstveni literaturi in obsežno zgodovino varne uporabe (več sto let) v japonski prehrambeni industriji FDA in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prav tako podpirata varnost A. oryzae za uporabo v proizvodnji živil. kot sake. V ZDA FDA razvršča ''A.oryzae'' med organizme, ki so splošno priznani kot varni (GRAS). === Fermentacija === [[File:Moromi.JPG|thumb||159x159px| ''Moromi'' (glavna fermentacijska drozga), ki fermentira]] Fermentacija sakeja je tristopenjski proces, imenovan ''sandan šikomi''. Prvi korak, imenovan ''hacuzoe'', vključuje poparjen riž, vodo in kōdži-kin, ki se doda kvasnemu starterju, imenovanemu ''šubo'': mešanica poparjenega riža, vode, kodžija in kvasa. Ta mešanica postane znana kot ''moromi'' (glavna kaša med fermentacijo sakeja). Visoka vsebnost kvasa v ''šubu'' pospešuje fermentacijo ''moromija''.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.japansake.or.jp/sake/english/howto/process.html|title=Brewing Process {{!}} How to {{!}} Japan Sake and Shochu Makers Association|website=www.japansake.or.jp|access-date=2019-08-08|archive-date=July 30, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190730174108/http://www.japansake.or.jp/sake/english/howto/process.html|url-status=dead}}</ref> Drugi dan ko zmes pustijo stati, se kvasovke razmnožijo. Drugi korak (tretji dan postopka), imenovan ''nakazoe'', vključuje dodajanje druge serije kōdžija, dušenega riža in vode v mešanico. Četrti dan fermentacije se izvede tretji korak procesa, imenovan ''tomezoe''. Tu se mešanici doda tretja in zadnja serija kōdžija, dušenega riža in vode, da se zaključi postopek v treh korakih. Postopek fermentacije sakeja je večkratna vzporedna fermentacija, ki je edinstvena za sake. Večkratna vzporedna fermentacija je pretvorba škroba v glukozo, ki ji sledi takojšnja pretvorba v alkohol. Ta postopek razlikuje sake od drugih žganih pijač, kot je pivo, ker poteka v enem samem sodu, medtem ko pri pivu na primer pretvorba škroba v glukozo in pretvorba glukoze v alkohol poteka v ločenih sodih. Razgradnjo škroba v glukozo povzroča gliva kōdži-kin, medtem ko pretvorbo glukoze v alkohol povzročajo kvasovke. Ker je kvas na voljo takoj, ko se proizvede glukoza, je pretvorba glukoze v alkohol pri varjenju sakeja zelo učinkovita. Posledica tega je, da ima sake na splošno višjo vsebnost alkohola kot druge vrste alkoholnih pijač.<ref name=":5">{{Cite web|url=https://en-tradition.com/sake/heikou.html|title=Multiple parallel fermentation: Japanese Sake|website=en-tradition.com|access-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808040615/https://en-tradition.com/sake/heikou.html|archive-date=August 8, 2019|url-status=dead}}</ref> Po končanem procesu fermentacije se ''moromi'' stisne, da se odstranijo droži, nato pa se pasterizira in filtrira za barvo. Sake se nato shrani v steklenicah v hladnih pogojih. Celoten postopek izdelave sakeja lahko traja od 60–90 dni (2–3 mesece), medtem ko lahko sama fermentacija traja dva tedna.<ref>{{Cite web|url=https://sake-world.com/about-sake/how-sake-is-made/sake-brewing-process/|title=Sake brewing process|last=Gauntner|first=John|website=Sake World|date=September 29, 2014|language=en-US|access-date=2019-08-08}}</ref> === Zorenje === Tako kot druge varjene pijače tudi sakeju koristi obdobje shranjevanja. Za zorenje sakeja je potrebnih devet do dvanajst mesecev. Zorenje povzročajo fizikalni in kemični dejavniki, kot so oskrba s kisikom, široka uporaba zunanje toplote, dušikovi oksidi, aldehidi in aminokisline, med drugimi neznanimi dejavniki.<ref>{{Cite journal|last=National Research Institute of Brewing|date=March 2017|title=Sake Brewing: The Integration of Science and Technology|url=http://www.nrib.go.jp/English/sake/pdf/SakeNo02_en.pdf|journal=The Story of Sake}}</ref> === ''Tōdži'' === ''Tōdži'' (杜氏) je delovno mesto proizvajalca sakeja, poimenovano po Du Kangu. To je zelo spoštovano delo v japonski družbi, ''tōdži pa veljajo za glasbenike ali slikarje. Naziv ''tōdži'' se je v zgodovini prenašal z očeta na sina. Danes so novi ''tōdži'' bodisi veterani delavcev bodisi se usposabljajo na univerzah. Medtem ko sodobne varilnice s hladilnimi rezervoarji delujejo vse leto, je večina staromodnih varilnic sakeja sezonskih in deluje le v hladnih zimskih mesecih. Poleti in jeseni večina ''tōdžijev'' dela drugje, običajno na kmetijah, le občasno se vračajo v varilnico, da nadzorujejo pogoje skladiščenja ali polnjenje. == Različice == === Posebna oznaka sakeja === Obstajata dve osnovni vrsti sakeja: '''''Fucū-šu''''' (普通酒, navaden sake) in '''''Tokutei meišō-šu''''' (特定名称酒, posebna oznaka sake). ''Fucū-šu'' je enakovreden namiznemu vinu in predstavlja večino proizvedenega sakeja. ''Tokutei meišō-šu'' se nanaša na vrhunski sake, ki se razlikuje po stopnji poliranosti riža in dodanem odstotku vretega alkohola ali odsotnosti takih dodatkov. Obstaja osem vrst posebnega sakeja. <ref>{{cite web|url=http://www.nta.go.jp/shiraberu/senmonjoho/sake/hyoji/seishu/gaiyo/02.htm|title=<span lang="ja">「清酒の製法品質表示基準」の概要</span>|trans-title=Summary of Sake brewing quality labeling standard |publisher=National Tax Agency Japan| language=ja}}</ref> Štiri glavne stopnje sakeja so ''džunmai, hondžozo, gindžo'' in ''daigindžo''. Na splošno je ''džunmai'' (純米) izraz, ki se uporablja za sake, ki je narejen iz čistega riževega vina brez dodatnega alkohola.<ref>{{cite book |last1=Jennings |first1=Holly |title=Asian Cocktails: Creative Drinks Inspired by the East |url=https://books.google.com/books?id=CZXTAgAAQBAJ&pg=PT117|isbn=9781462905256 |year= 2012 }}</ref> Spodnji seznam ima najvišjo kakovost na vrhu: {| class="wikitable" |- !Posebna oznaka !Sestavine !Razmerje poliranja riža (odstotek preostalega riža) !Odstotek riža Kōdži |- |{{nihongo||純米大吟醸酒|'''Džunmai Daigindžō-šu'''|Čisti riž, zelo poseben zvarek }} | Riž, Kōdži riž | 50 % ali manj | Vsaj 15% |- |{{nihongo||大吟醸酒|'''Daigindžō-šu'''|Zelo peseben zverek}} | Riž, Kōdži rož, destilirani alkohol* | 50% ali manj | Vsaj 15% |- |{{nihongo||純米吟醸酒|'''Džunmai Gindžō-šu'''| Čisti riž, posebni zvarek }} | Riž, Kōdži riž | 60% ali manj | Vsaj 15% |- |{{nihongo||吟醸酒|'''Gindžō-šu'''|Posebni zvarek}} | Riž, Kōdži riž, destilirani alkohol* | 60% ali manj | Vsaj 15% |- |{{nihongo||特別純米酒|'''Tokubecu Džunmai-šu'''|Posebno čist riž}} | Riž, Kōdži riž | 60% ali manj ali proizvedeno s posebno metodo varjenja | Vsaj 15% |- |{{nihongo||特別本醸造酒|'''Tokubecu Hondžōzō-šu'''|Poseben pristni zvarek}} | Riž, Kōdži riž, destilirani alkohol* | 70% ali manj ali proizvedeno s posebno metodo varjenja | Vsaj 15% |- |{{nihongo||純米酒|'''Džunmai-šu'''|Čisti riž}} | Riž, Kōdži riž | Predpisi ne določajo razmerja poliranja riža<ref>WSET Level 3 Award in Sake Study Guide</ref> | Vsaj 15% |- |{{nihongo||本醸造酒|'''Hondžōzō-šu'''| Pristen zvarek}} | Riž, Kōdži riž, destilirani alkohol* | 70% ali manj | Vsaj 15% |} Opomba: *(Teža dodanega alkohola mora biti manjša od 10 % teže riža (po poliranju), uporabljenega v procesu varjenja.) === Načini priprave kaše === * '''''Kimoto''''' (生酛) je tradicionalna ortodoksna metoda za pripravo začetne kaše, ki vključuje naporen postopek uporabe palic za mešanje v pasto, znano kot ''jama-oroši''. Ta metoda je bila standard 300 let, danes pa je redka. * '''''Jamahai''''' (山廃) je poenostavljena različica metode ''kimoto'', uvedena v zgodnjih 1900-ih. Jamahai preskoči korak priprave paste iz začetne kaše. Ta korak metode ''kimoto'' znan kot ''jama-oroši'', polno ime za ''jamahai'' pa je ''jama-oroši haiši'' (山卸廃止), kar pomeni »prekinitev jama-oroši«. Čeprav je bila metoda prvotno razvita za pospešitev proizvodnega časa v primerjavi z metodo ''kimoto'', je počasnejša od sodobne metode in se zdaj uporablja samo v posebnih zvarkih zaradi zemeljskih okusov, ki jih proizvaja. * '''''Sokudžō''''' (速醸), »hitra fermentacija«, je sodobna metoda priprave kaše. Mlečna kislina, proizvedena naravno v dveh počasnejših tradicionalnih metodah, je dodana starterju za zaviranje neželenih bakterij. ''Sokudžō'' sake ima blažji okus kot ''kimoto'' ali ''jamahai''. === Različno ravnanje po fermentaciji === [[File:Unfiltered Sake at Gyu-Kaku.jpg|thumb|[[Nigori]] ali nefiltriran sake]] * '''''Namazake''''' (生酒) je sake, ki ni bil pasteriziran. Zahteva shranjevanje v hladilniku in ima krajši rok trajanja kot pasteriziran sake. * '''''Genšu''''' (原酒) je nerazredčen sake. Večino sakeja po kuhanju razredčimo z vodo, da znižamo vsebnost alkohola z 18–20 % na 14–16 %, genšu pa ne. * '''''Muroka''''' (無濾過) pomeni nefiltriran. Nanaša se na sake, ki ni bil filtriran z ogljem, ampak je bil stisnjen in ločen od usedlin, zato je bister, ne moten. Ogljikova filtracija lahko odstrani zaželene okuse in vonjave, pa tudi slabe, zato ima ''muroka'' sake močnejše okuse kot filtrirane sorte. * '''''Nigorizake''''' (濁り酒) je moten sake. Sake precedimo skozi ohlapno mrežico, da ga ločimo od kaše. Nato se ne filtrira in v steklenici je veliko riževe usedline. Pred serviranjem steklenico pretresemo, da se usedlina premeša in sake postane bel ali moten. * '''''Seišu''''' (清酒), prozoren/čist sake, je japonska pravna definicija sakeja in se nanaša na sake, v katerem so bile trdne snovi odcejene, tako da ostane bistra tekočina. Tako ''nigorizake'' in ''doburoku'' (glej spodaj) nista ''seišu'' in zato po japonski zakonodaji dejansko nista sake. ''Nigorizake'' lahko prejme status ''seišu'', če ga odcedite in nato ponovno vstavite droži. * '''''Košu''''' (古酒) je staran sake. Večina sakeja se ne stara dobro, toda ta posebej izdelana vrsta se lahko stara desetletja, porumeni in pridobi okus po medu. * '''''Taruzake''''' (樽酒) je sake, staran v lesenih sodih ali ustekleničen v lesenih posodah. Uporabljen je les ''Cryptomeria'' (杉, ''sugi''), ki je znan tudi kot japonska kriptomerija. Sodi sakeja se pogosto obredno točijo ob odprtju stavb, podjetij, zabav itd. Ker daje les močan okus, se vrhunski sake redko uporablja za to vrsto. * '''''Šiboritate''''' (搾立て), sveže stisnjen, se nanaša na sake, ki je bil odpremljen brez tradicionalnega šestmesečnega obdobja staranja/zorenja. Rezultat je običajno bolj kisel, »bolj zelen« sake. * '''''Fukurozuri''''' (袋吊り) je metoda ločevanja sakeja od usedlin brez zunanjega pritiska tako, da se mezga obesi v vrečke in pusti, da tekočina odteče pod lastno težo. Tako pridelan sake se včasih imenuje ''šizukuzake'' (雫酒), kar pomeni »sake po kapljanju«. * '''''Tobingakoi''''' (斗瓶囲い) je sake, stisnjen v 18-litrske steklenice (''tobin''), pri čemer varilec izbere najboljši sake iz serije za pošiljanje. === Drugo === * ''Amazake'' (甘酒) je tradicionalna sladka japonska pijača z nizko vsebnostjo alkohola iz fermentiranega riža. * ''Doburoku'' (濁酒) je klasična domača vrsta sakeja (čeprav je domače varenje na Japonskem nezakonito). Ustvarijo ga tako, da kuhanemu rižu in vodi preprosto dodajo plesen kōdži in pustijo, da mešanica fermentira. Nastali sake je nekoliko podoben bolj debeli različici ''nigorizake''. * ''Džizake'' (地酒) je lokalno zvarjen sake, enakovreden pivu iz mikro pivovarne. * ''Kurošu'' (黒酒) je sake iz nebrušenega riža (tj. rjavega riža) in je bolj podoben ''huangdžiuju''. * ''Teiseihaku-šu'' (低精白酒) je sake z namerno visokim razmerjem poliranja riža. Na splošno velja, da nižje kot je razmerje poliranja riža (odstotek teže po poliranju), boljši je potencial sakeja. Približno leta 2005 so ''teiseihaku-šu'' proizvajali kot posebnost sakeja, narejenega z visokim razmerjem poliranja riža, običajno okoli 80 %, za proizvodnjo sakeja z značilnim okusom samega riža. * ''Akaisake'' (赤い酒), dobesedno »rdeči sake«, se proizvaja z uporabo rdečega kvasnega riža ''kōdži Monascus purpureus'' (紅麹, ''benikōdži''), ki daje sakeju rožnat videz, podoben rosé vinu.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/life/2001/11/25/food/hey-thats-a-sake-of-a-different-color/|title = Hey, that's a sake of a different color|date = November 25, 2001}}</ref> Nekateri drugi izrazi, ki se običajno uporabljajo v zvezi s sakejem: * ''Nihonšu-do'' (日本酒度), imenovan tudi vrednost merilnika sake ali SMV. ::<math>\text{SMV} = \left( \left| \frac{1}\text{specific gravity} \right| - 1 \right) \times 1443</math> ::Specifična teža se meri na tehtnici, ki tehta enako količino vode pri 4 °C in sakeja pri 15 °C. Slajši kot je sake, nižja je številka (ali bolj negativna) in bolj suh je sake, višja je številka. Ko je bil SMV prvič uporabljen, je bila 0 označena kot točka med sladkim in suhim sakejem. Zdaj +3 velja za nevtralno. * ''Seimai-buai'' (精米歩合) je razmerje poliranja riža (ali stopnja mletja), odstotek teže, ki ostane po poliranju. Na splošno nižje kot je število, večja je zapletenost sakeja. Manjši odstotek običajno povzroči bolj saden in bolj zapleten sake, medtem ko bo višji odstotek bolj podoben okusu riža. * ''Kasu'' (粕) so stisnjene droži sake, trdne snovi, ki ostanejo po stiskanju in filtriranju. Uporabljajo se za pripravo kislih kumaric, krme za živino in shōchūja ter kot sestavina jedi, kot je juha kasu. == Okus in aroma == Etiketa na steklenici sakeja grobo nakazuje njegov okus. Izrazi na etiketi lahko vključujejo ''nihonšu-do'' (日本酒度), ''san-do'' (酸度) in ''aminosan-do'' (アミノ酸度). ''Nihonšu-do'' (日本酒度) ali vrednost SMV se izračuna iz specifične teže sakeja in označuje vsebnost sladkorja in alkohola v sakeju v poljubnem merilu. Običajne vrednosti so med −3 (sladko) in +10 (suho), kar je enakovredno specifični teži med 1,007 in 0,998, čeprav lahko največji obseg ''Nihonšu-doja'' preseže to. ''Nihonšu-do'' je treba upoštevati skupaj s San-dojem, da se določi splošno dojemanje lastnosti suhosti-sladkosti, bogastva-lahkosti sakeja (na primer, višja stopnja kislosti lahko naredi sladek sake bolj suh, kot je v resnici).<ref>{{cite web |title=What's Sake Meter Value (SMV)? |url=http://www.ozekisake.com/learn/sake-meter-value.php |website=Ozeki Sake |access-date=27 May 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Sake Taste and Sake Scale |url=https://sakeexpert.com/saketaste.php |website=sakeexpert.com |access-date=27 May 2020}}</ref> ''San-do'' (酸度) označuje koncentracijo kisline, ki jo določimo s titracijo z raztopino natrijevega hidroksida. To število je enako mililitrom titranta, potrebnega za nevtralizacijo kisline v 10 ml (0,35 imp fl oz; 0,34 US fl oz) sakeja. ''Aminosan-do'' (アミノ酸度) označuje okus umamija ali pikantnosti. Ko se delež aminokislin poveča, je sake bolj pikantnega okusa. To število se določi s titracijo sakeja z mešanico raztopine natrijevega hidroksida in formaldehida in je enako mililitrom titranta, potrebnega za nevtralizacijo aminokislin v 10 ml sakeja. Sake ima lahko številne arome, kot so sadje, rože, zelišča in začimbe. Mnoge vrste sakeja imajo note jabolka iz etil kaproata in banane iz izoamil acetata, zlasti ''gindžōšu ''(吟醸酒).<ref>{{Cite web|title=A Moment of Relaxation with the Aromas of Sake {{!}} GEKKEIKAN KYOTO SINCE 1637|url=https://www.gekkeikan.co.jp/english/gekkeikan/rd.html|access-date=2021-10-14|website=www.gekkeikan.co.jp}}</ref> == Serviranje sakeja == [[File:Lyon 7e - Rue de Bonald - Restaurant Kuro Goma, bouteille et verre de Ninki Ichi.jpg|thumb|left|Kozarec sakeja v japonski restavraciji v Lyonu v Franciji.]] [[File:Overflowing sake glass in masu.jpg|thumb|Prelivajoči se ssake v ''masu'']] [[File:Japanese - Sake Ewer from a Portable Picnic Set - Walters 49957 - Three Quarter View A.jpg|thumb|Sake Ewer iz prenosnega kompleta za piknik, Japonska, c. 1830-1839.]] Na Japonskem sake postrežejo ohlajenega (''reishu'' (冷酒)), pri sobni temperaturi (''džōon'' (常温)) ali pogretega (''acukan'' 熱燗), odvisno od preference pivca, lastnosti sakeja in sezone. Običajno je pekoči sake zimska pijača, visoko kakovostnega sakeja pa običajno ne pijemo vročega, ker se lahko izgubijo okusi in arome. Večino manj kakovostnega sakeja postrežemo vročega, ker je to tradicionalno in je pogosto tako boljšega okusa, ne pa zato, da bi prikrili pomanjkljivosti. Obstajajo stopinje temperature za hlajenje in segrevanje, približno vsakih 5 °C, z vročim sakejem, ki ga običajno postrežemo okoli 50 °C in ohlajenim sakejem okoli 10 °C, kot belo vino. Vroč sake, ki se je ohladil (''kanzamaši'' 燗冷まし), lahko ponovno pogrejete. Sake se tradicionalno pije iz majhnih skodelic, imenovanih ''čoko'' ali ''o-čoko'' (お猪口), in se vlije iz keramičnih bučk, imenovanih ''tokuri''. To je zelo običajno pri vročem sakeju, kjer se bučka segreje v vroči vodi in majhne skodelice zagotavljajo, da se sake v skodelici ne ohladi, lahko pa se uporablja tudi za ohlajen sake. Tradicionalno si pijače, ki je znana kot ''tejaku'' (手酌), ne točijo sami, ampak namesto tega člani družbe točijo drug drugemu, kar je znano kot ''šaku'' (酌). To se je v zadnjih letih sprostilo, vendar se na splošno opaža ob bolj formalnih priložnostih, kot so poslovni obroki, in še vedno pogosto velja za prvo pijačo. Druga tradicionalna skodelica je ''masu'', škatla, običajno izdelana iz ''hinokija'' ali ''sugija'', ki se je prvotno uporabljala za merjenje riža. ''Masu'' vsebuje natanko en ''gō'', 180,4 ml, zato sake postrežemo tako, da ''masu'' napolnimo do roba; to se naredi za ohlajeno ali sobno temperaturo. V nekaterih japonskih restavracijah lahko strežnik v znak radodarnosti postavi kozarec v ''masu'' ali ''masu'' postavi na krožnik in toči, dokler se sake ne prelije in napolni obe posodi. Sake tradicionalno postrežejo v enotah ''go'', kar je še vedno običajno, včasih pa so na voljo tudi druge velikosti. Uporabljajo se tudi krožničkom podobne skodelice, imenovane ''sakazuki'', najpogosteje na porokah in drugih obrednih priložnostih, kot je začetek leta ali na začetku obroka ''kaiseki''. V poceni barih sake pogosto postrežejo sobne temperature v steklenih kozarcih in ga imenujejo ''koppu-zake'' (コップ酒). V modernejših restavracijah se uporabljajo tudi kozarci za vino, v zadnjem času pa so prišli v uporabo tudi kozarci z nogami, izdelani posebej za premium sake. Tradicionalno se sake segreje tik pred serviranjem, danes pa lahko restavracije kupijo sake v škatlah, ki jih je mogoče segreti v specializirani napravi za točenje vročega sakeja, kar omogoča takojšnjo postrežbo vročega sakeja, čeprav je to škodljivo za okus. Poleg tradicionalnega ''tokkurija'' obstajajo tudi različne naprave za segrevanje sakeja in ohranjanje toplega. Poleg tega, da se sake postreže sam, se lahko uporablja v mešanici za koktajle, kot so ''tamagozake'', ''saketini'' ali ''nogasake''. <ref>''Ume Cocktail Menu''. Tucson, AZ: Ume Casino Del Sol, 2015. Print. </ref> Zunaj Japonske je ''sake bomba'', katere izvor ni jasen, postala priljubljena pijača v barih in klubih za karaoke z azijsko temo. Japonsko združenje sake spodbuja ljudi, naj vmes za svoje zdravje pijejo vodo, voda pa se imenuje ''Javaragi-mizu''.<ref>{{Cite web|url=http://japansake.or.jp/sake/yawaragi/|title=Yawaragi|website=japansake.or.jp}}</ref> == Sezonskost == [[File:Uda Matsuyama06s3872.jpg|thumb|upright|''Sugitama'' (杉玉), krogle cedrovih listov, v pivovarni]] Tradicionalno so sake kuhali le pozimi. Čeprav ga je zdaj mogoče kuhati vse leto, je sake še vedno povezan s sezonskostjo, zlasti s sakejem domače obrti. Najvidnejši simbol tega je ''sugitama'' (杉玉), krogla iz cedrovih listov, ki se tradicionalno obesi pred varilnico, ko se vari novi sake. Listi so na začetku zeleni, vendar sčasoma postanejo rjavi, kar odraža zorenje sakeja. Te so zdaj obešene pred številnimi restavracijami, kjer strežejo sake. Novoletni sake se imenuje ''šinšu'' 新酒 (novi sake) in ko ga prvič izdajo pozno pozimi ali zgodaj spomladi, imajo številni varilci praznovanje, znano kot ''kurabiraki'' 蔵開き (odprtje skladišča). Tradicionalno je bilo sake najbolje prevažati v hladni pomladi, da bi se izognili kvarjenju v poletni vročini, s sekundarnim prevozom jeseni, ko se je vreme ohladilo, znan kot ''hijaoroši'' 冷卸し (hladna veleprodaja) – ta jesenski sake je zorel čez poletje. Tradicionalno ni pojma o letniku sakeja – običajno se ga pije v enem letu, in če se stara, se od leta do leta bistveno ne razlikuje. Danes nekatere varilnice zaradi vpliva vinskih letnikov sake, namenjen staranju, označujejo z letnikom, a je to sicer redko. == Shranjevanje == Sake se prodaja v prostorninskih enotah, ki so deljive s 180 ml (en ''go''), tradicionalna japonska enota za velikost skodelice.<ref>{{cite web| url = https://ustr.gov/sites/default/files/files/agreements/japan/Letter_Exchange_on_Alcoholic_Beverages.pdf| title = '''Letter Exchange between the ambassadors of Japan and the United States on Alcoholic Beverages'' (October 7, 2019)}}</ref> Sake se tradicionalno prodaja v skodelici velikosti ''gō'' ali v bučki velikosti 1,8 l (en ''šō'' ali deset ''gō'') (imenovani ''isšōbin'' ali »steklenica z eno šō mero«). ). Današnji sake se pogosto prodaja tudi v 720 ml steklenicah, ki so deljive na štiri ''gō''. Upoštevajte, da je to skoraj enako standardu 750 ml za vinske steklenice, ki je razdeljen na štiri četrtine steklenic (187 ml). Zlasti v trgovinah se lahko sake (običajno poceni kakovosti) prodaja v majhni 360 ml steklenički ali v eni porciji 180 ml kozarec s pokrovom (カップ酒 ''kappu-zake''). Na splošno je najbolje, da se sake hrani v hladilniku v hladnem ali temnem prostoru, saj ga dolgotrajna izpostavljenost vročini ali neposredni svetlobi pokvari. Sake, shranjen pri sorazmerno visoki temperaturi, lahko privede do tvorbe diketopiperazina, ciklo (Pro-Leu), zaradi katerega je grenak, ko se stara. Sake ima visoko mikrobiološko stabilnost zaradi visoke vsebnosti etanola, vendar so se pojavili primeri kvarjenja. Eden od mikroorganizmov, vpletenih v to kvarjenje, so mlečnokislinske bakterije (LAB), ki so postale tolerantne na etanol in se imenujejo ''hioči-bakterije''.<ref>(Suzuki ''et al.'', 2008).</ref> Sake stored at room temperature is best consumed within a few months after purchase.<ref>{{Cite web|title=Sake Etiquette|url=http://www.esake.com/Sake-Food/Etiquette/etiquette.html|access-date=2021-12-15|website=www.esake.com}}</ref> Sake, shranjen pri sobni temperaturi, je najbolje porabiti v nekaj mesecih po nakupu. Po odprtju steklenice sakeja je najbolje, da se ga porabi v dveh do treh urah. Sake se lahko hrani v hladilniku, vendar je priporočljivo, da se ga porabi v dveh dneh. Ko premium sake odpremo, začne oksidirati, kar vpliva na okus. Če bo sake v hladilniku več kot tri dni, bo izgubil svoj "najboljši" okus. To ne pomeni, da ga je treba zavreči, če ni zaužit. Na splošno se sake lahko zelo dobro obdrži in ima dober okus po tednih v hladilniku. Kako dolgo bo sake ostal piten, je odvisno od kakovosti izdelka in od tega, ali je zaprt z vakuumsko prevleko za zmanjšanje oksidacije. == Obredna uporaba == Sake se pogosto uživa kot del šintoističnih očiščevalnih ritualov. Sake, postrežen bogovom kot daritev pred pitjem, se imenuje ''o-miki'' (御神酒) ali ''miki'' (神酒). V obredu, imenovanem ''kagami biraki'', lesene sode sakeja odpirajo s kladivi med šintoističnimi festivali, porokami, odprtji trgovin, športnimi in volilnimi zmagami ter drugimi praznovanji. Ta sake, imenovan ''ivai-zake'' ('praznični sake'), se brezplačno postreže vsem za širjenje sreče. Ob novem letu mnogi Japonci pijejo poseben sake, imenovan ''toso''. ''Toso'' je nekakšen ''ivai-zake'', narejen tako, da se ''tososan'', kitajsko zdravilo v prahu, čez noč namoči v sake. Tudi otroci srkajo porcijo. V nekaterih regijah prve požirke ''toso'' naredijo po starosti, od najmlajšega do najstarejšega. <gallery widths="200" heights="200"> File:Sake before the kagami biraki.jpg|Shochikubai Komodaru (sod iz slamnikov) sakeja pred kagami birakijem File:SakeContainers.jpg|Okrasne posode za sake v trgovini Nakatsugawa </gallery> == Dogodki == 1. oktober je uradni »dan sakeja« (日本酒の日, ''Nihonšu no Hi'') na Japonskem.<ref>{{cite web |title=10月1日の「日本酒の日」には確かな根拠あり |url=http://www.sakejapan.com/index.php?option=com_content&view=article&id=27 |publisher=Sake Service Institute |access-date=December 16, 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116022441/http://www.sakejapan.com/index.php?option=com_content&view=article&id=27 |archive-date=January 16, 2013 |df=mdy-all }}</ref> Imenuje se tudi »svetovni dan sakeja«. Japonsko združenje proizvajalcev sakeja in šočuja ga je označilo leta 1978. == Sklici == {{sklici|}} == Viri == *Bamforth CW. (2005). "Sake". Food, Fermentation and Micro-organisms. Blackwell Science: Oxford, UK: 143–153. *Kobayashi T, Abe K, Asai K, Gomi K, Uvvadi PR, Kato M, Kitamoto K, Takeuchi M, Machida M. (2007). "Genomics of Aspergillus oryzae". Biosci Biotechnol. Biochem. 71(3):646–670. *Suzuki K, Asano S, Iijima K, Kitamoto K. (2008). "Sake and Beer Spoilage Lactic Acid Bacteria – A review". The Inst of Brew & Distilling; 114(3):209–223. *Uno T, Itoh A, Miyamoto T, Kubo M, Kanamaru K, Yamagata H, Yasufuku Y, Imaishi H. (2009). "Ferulic Acid Production in the Brewing of Rice Wine (Sake)". J Inst Brew. 115(2):116–121. ==Literatura== * Rocky Aoki, Rocky, Nobu Mitsuhisa and Pierre A. Lehu (2003). [https://books.google.com/books?id=O5c-AAAACAAJ ''Sake: Water from Heaven'']. New York: Universe Publishing. {{ISBN|978-0-7893-0847-4}} * Bunting, Chris (2011). ''Drinking Japan''. Singapore: Tuttle Publishing. {{ISBN|978-4-8053-1054-0}}. * Fred Eckhardt (1993). [https://books.google.com/books?id=SbjRAAAACAAJ ''Sake (U.S.A.): A Complete Guide to American Sake, Sake Breweries and Homebrewed Sake'']. Portland, Oregon: Fred Eckhardt Communications. {{ISBN|978-0-9606302-8-8}}. * Gauntner, John (2002). [https://books.google.com/books?id=5y7X-mfWCEIC&client=firefox-a ''The Sake Handbook'']. Tokyo: Tuttle Publishing. {{ISBN|978-0-8048-3425-4}}. * Philip Harper ; Haruo Matsuzaki; Mizuho Kuwata; Chris Pearce (2006). [https://books.google.com/books?id=4IAlLDQWZGMC&client=firefox-a ''The Book of Sake: A Connoisseurs Guide'']. Tokyo: Kodansha International. {{ISBN|978-4-7700-2998-0}} * Engelbert Kaempfer, Engelbert (1906). [https://archive.org/details/historyjapantog04kaemgoog ''The History of Japan: Together with a Description of the Kingdom of Siam, 1690–92,'' Vol I.] [https://books.google.com/books?id=mOwaAAAAYAAJ&client=firefox-a Vol II.] [https://books.google.com/books?id=23wTAAAAYAAJ&client=firefox-a Vol III]. London: J. MacLehose and Sons. {{oclc|5174460}}. * Morewood, Samuel (1824). [https://archive.org/details/bub_gb_os4GAAAAQAAJ ''An Essay on the Inventions and Customs of Both Ancients and Moderns in the Use of Inebriating Liquors: Interspersed with Interesting Anecdotes, Illustrative of the Manners and Habits of the Principal Nations of the World, with an Historical View of the Extent and Practice of Distillation'']. London: Longman, Hurst, Rees, Orme, Brown, and Green. {{oclc|213677222}}. * Isaac Titsingh (1781). "Bereiding van de Sacki" ("Producing Sake"), [http://library.wur.nl/WebQuery/catalog/66098?wq_sfx=lang ''Verhandelingen van het Bataviaasch Genootschap'' (''Transactions of the Batavian Academy'')], Vol. III. {{oclc|9752305}}. == Zunanje povezave== {{Commons category}} {{Wiktionary|sake}} * [http://www.sakejapan.com/ Sake Service Institute] * [http://www.sakeeducationcouncil.org/ Sake Education Council] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120905120454/http://www.sakeeducationcouncil.org/ |date=September 5, 2012 }} * [http://sakesommelierassociation.com/ Sake Sommelier Association] * [https://web.archive.org/web/20170627154719/http://www.talkativeman.com/sake-and-japanese-culture/ An Indispensable Guide to Sake and Japanese Culture] * [https://donaskitchen.com/what-does-sake-taste-like/ What Does Sake Taste Like?] {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Alkoholne pijače]] [[Kategorija:Fermentirane pijače]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] ous9yn71j3o1sqnpo18jm1wmntbaixe Tori 0 522985 5747577 5747350 2022-08-26T16:10:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:ItsukushimaTorii7379.jpg|thumb|Slavni ''tori'' v [[svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]]]] '''Tori''' (japonsko: 鳥居, [to.ɾi.i]) so tradicionalna [[Japonska|japonska]] vrata, ki jih najpogosteje najdemo na vhodu ali znotraj [[šintoistično svetišče|šintoističnega svetišča]], kjer simbolično označujejo prehod iz vsakdanjega v sveto. Prisotnost ''torija'' na vhodu je običajno najpreprostejši način za prepoznavanje šintoističnih svetišč, majhna ikona ''torija'' pa jih predstavlja na japonskih cestnih zemljevidih. Prvi pojav ''tori'' vrat na Japonskem je mogoče zanesljivo opredeliti vsaj do sredine [[obdobje Heian |obdobja Heian]]; omenjeni so v besedilu, napisanem leta 922.<ref>"JAANUS"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/t/torii.htm]</ref> Najstarejši obstoječi kamniti ''tori'' je bil zgrajen v 12. stoletju in pripada svetišču Hačiman v prefekturi Jamagata. Najstarejši obstoječi lesen ''tori'' je ''rjōbu tori'' (glej opis spodaj) v svetišču Kubō Hačiman v prefekturi Jamanaši, zgrajen leta 1535. ''Tori'' vrata so bila tradicionalno izdelana iz lesa ali kamna, danes pa so lahko izdelana tudi iz armiranega betona, bakra, nerjavečega jekla ali drugih materialov. Običajno so nebarvana ali obarvana oranžnordeče s črno zgornjo preklado. Svetišča [[Inari (mitologija)|Inari]], ''[[kami]]'' rodovitnosti in industrije, imajo običajno veliko torijev, ker tisti, ki so bili uspešni v poslu, pogosto darujejo torije v zahvalo. [[Fušimi Inari-taiša]] v [[Kjoto|Kjotu]] ima na tisoče takšnih torijev, od katerih vsak nosi ime donatorja.<ref>{{cite web | url=http://mmjarboe.com/historical.html | title=Historical Items about Japan | publisher=Michelle Jarboe | date=2007-05-11 | access-date=2010-02-10 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20100106081157/http://mmjarboe.com/historical.html | archive-date=2010-01-06 }}</ref> == Etimologija == [[File:Tatsuta-taisha, torii.jpg|thumb|''Tori'' na vhodu v svetišče Tacuta, šintoistično svetišče v Sangōju v Nari]] ''Tori'', prehod, postavljen na pristopu do vsakega šintoističnega svetišča, morda izhaja iz indijske besede ''torana''. Medtem ko indijski izraz označuje prehod, lahko japonske znake prevedemo kot »ptičje opazovališče«.<ref>Shôzô Yamaguchi, Frederic De Garis and Atsuharu Sakai, 1964, We Japanese: Miyanushita, Hakone, Fujiya Hotel, Page 200.</ref> Starodavna indijska arhitektura svetih prehodov ''torana'' je vplivala na arhitekturo prehodov po vsej Aziji, zlasti tam, kjer je bil [[budizem]] prenesen iz Indije; kitajski prehodi ''paifang'',<ref>Joseph Needham, Science and Civilization in China, Vol 4 part 3, p137-138</ref> Japanese torii gateways,<ref name=tor4>{{cite book |author=Albert Henry Longhurst |title=The Story of the Stūpa |url=https://books.google.com/books?id=gs1sFlMGy2AC&pg=PA17 |year=1992 |publisher=Asian Educational Services |isbn=978-81-206-0160-4 |page=17 }}</ref> japonski prehodi ''tori'', korejski prehodi ''Hongsalmun'',<ref name=tor7>{{cite book|author=A.H. Longhurst|title=Story Of The Stupa|url=https://books.google.com/books?id=gs1sFlMGy2AC&pg=PA17|year=1995|publisher=Asian Educational Services|isbn=978-81-206-0160-4|pages=17–}}</ref> prehodi v Vietnamu ''Tam quan'' in ''Sao Čing Ča'' na Tajskem so izpeljani iz indijske ''torane''.<ref name="scheid">{{cite web|url=https://religion-in-japan.univie.ac.at/Handbuch/Bauten/Schreine/Torii|title=Torii|last=Scheid|first=Bernhard|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=4 April 2022}}</ref> Funkcije vseh so podobne, vendar se na splošno razlikujejo glede na njihove arhitekturne sloge.<ref name=tor5>{{cite book|title=China's old dwellings|author=Ronald G. Knapp|publisher=University of Hawaii Press|year=2000|page=85|isbn=0-8248-2214-5}}</ref><ref name=tor6>{{cite book|title=Frommer's China|author1=Simon Foster |author2=Jen Lin-Liu |author3=Sharon Owyang |author4=Sherisse Pham |author5=Beth Reiber |author6=Lee Wing-sze |publisher=Frommers|year=2010|page=435|isbn=978-0-470-52658-3}}</ref> Po mnenju več učenjakov številni dokazi kažejo, da so ''tori'', tako etimološko kot arhitekturno, prvotno izpeljani iz ''torane'', samostoječega svetega obrednega prehoda, ki označuje vhod v sveto ograjen prostor, kot je hindujsko-budistični tempelj ali svetišče ali mesto.<ref>1987, Tenri Journal of Religion, Issue 21, Page 89.</ref><ref>Louis Fredric, 2002, Japan Encyclopedia, page 986.</ref> Bernhard Scheid se sprašuje ali so ''toriji'' obstajali na Japonskem pred budizmom ali so z njim prispeli iz Indije. == Uporaba == Funkcija ''torija'' je označiti vhod v sveti prostor. Zaradi tega je cesta, ki vodi do šintoističnega svetišča (''sandō''), skoraj vedno prepredena z enim ali več ''toriji'', po katerih je torej najlažje razlikovati svetišče od budističnega templja. Če gre ''sandō'' pod več ''toriji'', se zunanji od njih imenuje ''iči no torii'' (一の鳥居, prvi tori). Naslednje, bližje svetišču, se običajno imenujejo po vrstnem redu ''ni no torii'' (二の鳥居, drugi torii) in ''san no torii'' (三の鳥居, tretji torii). Druge ''torije'' je mogoče najti dlje v svetišču, in predstavljajo naraščajoče ravni svetosti, ko se približujemo notranjemu svetišču (''honden''), jedru svetišča. Prav tako zaradi močne povezave med šintoističnimi svetišči in japonsko cesarsko družino stoji ''tori'' tudi pred grobnico vsakega cesarja. [[File:Hogonji13s3200.jpg|thumb|upright| Budistična boginja [[Benzaiten]], na njeni glavi viden ''tori'']] V preteklosti so morali ''torije'' uporabljati tudi pri vhodih v budistične templje. Še danes ima tako ugleden tempelj, kot je [[Šiteno-dži]] v [[Osaka|Osaki]], ki ga je leta 593 ustanovil Šōtoku Taiši in je najstarejši državno zgrajen budistični tempelj v državi (in svetu), ''tori'', ki sega čez enega od njegovih vhodov. (Prvotni leseni tori je zgorel leta 1294 in ga je nato zamenjal kamnit.) Številni budistični templji vključujejo eno ali več šintoističnih svetišč, posvečenih njihovim skrbniškim ''kamijem'' (»čindžuša«) in v tem primeru ''tori'' označuje vhod v svetišče. Benzajten je sinkretična boginja, ki izhaja iz indijskega božanstva [[Sarasvati]], ki združuje elemente [[šintoizem|šintoizma]] in [[budizem|budizma]]. Zaradi tega lahko dvorane, posvečene njej, najdemo tako v templjih kot v svetiščih, v obeh primerih pa pred dvorano stoji ''tori''. Sama boginja je včasih prikazana s ''torijem'' na glavi. Nazadnje, do [[obdobje Meidži|obdobja Meidži]] (1868–1912) so bili toriji rutinsko okrašeni s ploščami z budističnimi [[sutra]]mi.<ref name=bocking>{{cite book|last=Bocking|first=Brian|title=A Popular Dictionary of Shinto|year=1997|publisher=Routledge|isbn=978-0-7007-1051-5}}</ref> Jamabuši, japonski gorski asketski puščavniki z dolgo tradicijo mogočnih bojevnikov, obdarjenih z nadnaravnimi močmi, včasih uporabljajo kot svoj simbol ''torije''. ''Tori'' se včasih uporablja tudi kot simbol Japonske v nereligioznih kontekstih. To je na primer simbol polka varnostnih sil marincev in 187. pehotnega polka 101. letalske divizije ter drugih ameriških sil na Japonskem.<ref>{{Cite web|url=https://www.globalsecurity.org/military/library/news/2003/10/mil-031006-afps01.htm|title=DefenseLINK News: Revised Helmet Patch Immortalizes World War II Troops|website=www.globalsecurity.org}}</ref> == Izvor == Izvor ''torijev'' ni znan in na to temo obstaja več različnih teorij, od katerih nobena ni splošno sprejeta. Ker je uporaba simboličnih vrat v Aziji zelo razširjena – takšne strukture lahko najdemo na primer v Indiji, na Kitajskem, Tajskem, v Koreji in v vaseh Nicobarskih otokov in pri ljudstvu Šompen – zgodovinarji menijo, da so morda uvožena tradicija. Lahko, na primer, izvirajo iz Indije iz ''toranskih'' vrat v samostanu Sanči v osrednji Indiji. Po tej teoriji je ''torano'' prevzel ustanovitelj budizma Šingon Kūkai, ki jih je uporabil za razmejitev svetega prostora, ki se uporablja za obred ''homa''.<ref>James Edward Ketelaar.''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan''. Princeton: Princeton University Press, 1990. p.59.</ref> Hipoteza se je pojavila v 19. in 20. stoletju zaradi podobnosti v strukturi in imenu med obema vrstama vrat. Zdaj so se pojavili jezikovni in zgodovinski ugovori, vendar še ni prišlo do zaključka. V [[Bangkok]]u na [[Tajska|Tajskem]] je bramanska struktura, imenovana Sao Čing Ča, močno podobna ''toriju''. Funkcionalno pa je zelo drugačna, saj se uporablja kot gugalnica. Med obredi se brahmani zavihtijo in poskušajo zgrabiti vrečko s kovanci, postavljeno na enega od stebrov. Druge teorije trdijo, da so ''tori'' morda povezani s kitajskim ''pailoujem''. Te strukture pa lahko prevzamejo veliko različnih oblik, od katerih le nekatere dejansko nekoliko spominjajo na ''tori''. Enako velja za korejski »hongsal-mun«.<ref name="GuissoYu1988">{{cite book|last1=Guisso|first1=Richard W. I.|last2=Yu|first2=Chai-Shin|title=Shamanism: The Spirit World of Korea|url=https://books.google.com/books?id=TV63mlG7GGgC&pg=PA56|access-date=5 January 2016|date=1 January 1988|publisher=Jain Publishing Company|isbn=9780895818867|page=56}}</ref> Za razliko od svojega kitajskega dvojnika se ''hongsal-mun'' ne razlikuje veliko v oblikovanju in je vedno pobarvan rdeče, s »puščicami«, ki so na vrhu strukture (od tod tudi ime). <center> {{gallery |title= Predlagani sorodniki torijev |width=160 |height=120 |Image:Monument at Sanchi Stupa India 24.jpg| Indijska ''torana'' |Image:Temple0136.JPG|Kitajski ''pailou'' |Image:%EC%9D%B8%EC%B2%9C%ED%96%A5%EA%B5%90_%ED%99%8D%EC%A0%84%EB%AC%B8.jpg|Korejski ''Hongsalmun'' }} </center> Obstajajo različne poskusne etimologije besede ''tori''. Po eni od njih naj bi ime izhajalo iz izraza ''tōri-iru'' (通り入る, pojdi skozi in vstopi). Druga hipoteza jemlje ime dobesedno: vrata naj bi bila prvotno nekakšno ptičje opazovališče. To temelji na verski uporabi ptičjih gredi v Aziji, kot so korejski ''sotdae'' (솟대), ki so drogovi z eno ali več lesenimi pticami, ki počivajo na njihovem vrhu. Običajno jih najdemo v skupinah na vhodu v vasi skupaj s [[totem]]i, imenovanimi ''jangseung'', in so [[talisman]]i, ki odganjajo zle duhove in vaščanom prinašajo srečo. »Ptičje gredi«, ki so po obliki in funkciji podobni ''sotdae'', obstajajo tudi v drugih šamanističnih kulturah na Kitajskem, v Mongoliji in Sibiriji. Čeprav niso videti kot ''toriji'' in imajo drugačno funkcijo, te »ptičje gredi« kažejo, kako naj bi imele ptice v več azijskih kulturah čarobne ali duhovne lastnosti in lahko zato pomagajo razložiti skrivnostni dobesedni pomen imena ''tori''. Drogovi, za katerega verjamejo, da je nosil lesene ptičje figure, zelo podobne ''sotdae'', so bili najdeni skupaj z lesenimi pticami in nekateri zgodovinarji verjamejo, da so se nekako razvile v današnje ''torije''. Zanimivo je, da tako v Koreji kot na Japonskem enojni drogovi predstavljajo božanstva (''kami'' v primeru Japonske), ''hashira'' (柱, drog) pa je števec za kami. Na Japonskem so ptice že dolgo povezane z mrtvimi, kar lahko pomeni, da so bile rojene v povezavi s kakšnim prazgodovinskim pogrebnim obredom. Stara japonska besedila, kot sta ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'', na primer omenjata, kako je Jamato Takeru po smrti postal bela ptica in si je v tej obliki izbral kraj za svoj pokop. Zaradi tega se je njegov mavzolej takrat imenoval ''šhiratori misasagi'' (白鳥陵, grob belih ptic). Številna kasnejša besedila prav tako kažejo neko povezavo med mrtvimi dušami in belimi pticami, povezava, ki je pogosta tudi v drugih kulturah, šamanskih, kot je japonska. Na več arheoloških najdiščih so našli tudi motive ptic iz obdobij Jajoi in Kofun, ki povezujejo ptice z mrtvimi. Ta odnos med pticami in smrtjo bi tudi pojasnil, zakaj kljub njihovemu imenu v današnjih ''torijih'' niso vidne sledi ptic: ptice so bile simbol smrti, ki v šintoizmu prinaša omadeževanje (''kegare''). Nenazadnje ni mogoče zanemariti možnosti, da so ''tori'' japonski izum. Prvi ''toriji'' bi se lahko razvili že s svojo sedanjo funkcijo skozi naslednje zaporedje dogodkov: [[File:Shinmei torii.png|thumb|''Šinmei tori'']] * Štiri stebre so postavili na vogale svetega prostora in jih povezali z vrvjo ter tako ločili sveto in posvetno. * Dva višja stebra sta bila nato postavljena na sredino najugodnejše smeri, da bi lahko duhovnik vstopil. * Z enega stebra na drugega so privezali vrv, ki je označevala mejo med zunanjim in notranjim, svetim in vsakdanjim. Ta hipotetična stopnja ustreza vrsti ''torijev'' v dejanski uporabi, tako imenovani ''šime-tori'' (注連鳥居), primer tega je mogoče videti pred svetiščem Ōmiva v [[Nara (mesto)|Nari]] (glejte tudi fotografijo v galeriji). * Vrv je zamenjala preklada. * Ker so bila vrata strukturno šibka, so jih okrepili z veznim tramom in nastalo je tisto, kar se danes imenuje ''šinmei tori'' (神明鳥居) ali ''futabašira tori'' (二柱鳥居, dvostebrni tori) (glej sliko na desni). Vendar ta teorija ne pojasnjuje, kako so vrata dobila ime. ''Šinmei tori'', katerega struktura se ujema z rekonstrukcijo zgodovinarjev, je sestavljen iz samo štirih neobdelanih in nepobarvanih hlodov: dveh navpičnih stebrov (''hašira (柱)), na vrhu katerih je vodoravna preklada (''kasagi'' (笠木)), skupaj pa jih drži vezni tram (''nuki'' (貫). Stebri so lahko rahlo nagnjeni navznoter, imenovani ''učikorobi'' (内転び) ali samo ''korobi'' (転び). Njegovi deli so vedno ravni. == Deli in okraski == [[File:Torii nomenclature 2.svg|thumb|Deli in okraski ''torijev'']] * ''Tori'' so lahko nepobarvani ali pobarvani v cinober in črno barvo. Črna barva je omejena na ''kasagi'' in ''nemaki'' (根巻, glej sliko). Zelo redko je ''tori'' mogoče najti tudi v drugih barvah. Kamakurajev Kamakura-gū ima na primer belo in rdeče. * ''Kasagi'' je lahko spodaj okrepljen z drugo vodoravno preklado, imenovano ''šhimaki'' ali ''šimagi'' (島木).<ref>Iwanami {{nihongo|[[Kōjien]]|広辞苑}} Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> * ''Kasagi'' in ''šimaki'' imata lahko krivuljo navzgor, imenovano ''sorimaši'' (反り増し).<ref name="TM">{{cite web|url=http://www.geocities.jp/miniuzi0502/torii/Tiroiro.html|title=Torii no iroiro|language=ja|access-date=25 February 2010}}</ref> * ''Nuki'' se pogosto drži na mestu s klini (''kusabi'' (楔)). ''Kusabi'' so v mnogih primerih zgolj okrasni. * Na sredini ''nukija'' je lahko podporna opora, imenovana ''gakuzuka'' (額束), včasih prekrita s tablico z imenom svetišča (glej sliko v galeriji). * Stebri pogosto počivajo na obroču iz belega kamna, imenovanem ''kamebara'' (亀腹, želvji trebuh) ali ''daiiši'' (台石, osnovni kamen). Kamen včasih nadomesti okrasni črni tulec, imenovan ''nemaki'' (根巻, koreninski tulec). * Na vrhu stebrov je lahko okrasni obroč, imenovan ''daiva'' (台輪, arhitrav). * Vrata imajo povsem simbolično funkcijo in zato običajno ni vrat ali ograj iz desk, vendar obstajajo izjeme, kot na primer v primeru troločnih ''torijev'' svetišča Ōmiva (''miva tori'', glej spodaj).<ref name="jato2">{{cite web|url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/t/toriimon.htm|title=JAANUS|work=Toriimon|access-date=15 January 2010}}</ref> == Slogi == Strukturno je najpreprostejši ''šime tori'' ali ''čūren tori'' (注連鳥居) (glej spodnjo ilustracijo). Verjetno ena najstarejših vrst ''torijev'' je sestavljena iz dveh stebričkov s sveto vrvjo, imenovano ''šimenava'', privezana med njima.<ref name="pickens">{{cite book|last=Picken|first=Stuart|title=Essentials of Shinto: An Analytical Guide to Principal Teachings (Resources in Asian Philosophy and Religion)|url=https://archive.org/details/essentialsshinto00pick|url-access=limited|publisher=Greenwood|date=November 22, 1994|pages=[https://archive.org/details/essentialsshinto00pick/page/n182 148]–160|isbn=978-0-313-26431-3}}</ref> Vse druge ''torije'' lahko razdelimo v dve družini, družino ''šinmei'' (神明系) in družino ''mjōdžin'' (明神系). ''Toriji'' prve imajo le ravne dele, drugi pa ravne in ukrivljene dele. === Družina ''šinmei'' === Za ''šinmei tori'' in njegove različice so značilne ravne zgornje preklade. <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Shime torii.svg|''Šime tori'' – samo dva stebra in ''šimenava ''. File:Shinmei torii 2.svg|''Šinmei tori''. File:Geku - Ise torii.svg|''Ise tori'' – ''šinmei tori'' s ''kasagi'' peterokotnim prerezom, ''šimaki'' in ''kusabi''. File:Kashima Torii.svg|''Kašima tori'' – ''šinmei tori'' s ''kusabi'' in ''nuki'', ki štrli ob straneh. File:Kasuga torii.svg|''Kasuga tori'' – ''mjōdžin tori'' z ravnimi zgornjimi prekladami, odrezanimi pod kvadratnim kotom.. File:Hachiman torii.svg|''Hačiman tori'' – ''kasuga tori'', vendar ima dve prekladi nagnjeni navzdol.. File:Mihashira Torii.svg|''Mihašira tori'' – trojni ''šinmei tori''. </gallery> ==== Fotografije ==== <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Torii or traditional Japanese gate. Heian-jingu. Kyoto.jpg|thumb|''Tori'' ali tradicionalna japonska vrata. Heian-džingū. Sakjō-ku, Kjoto. File:Beachside Torii, Naoshima.jpg|''Tori'' ob plaži na otoku Naošima File:Tsukiyomi-no-miya(Naiku) 03.JPG|''Ise tori'', prvi tip. Upoštevajte prisotnost ''kasagi''. File:Naiku 03.JPG|''Ise tori'', drugi tip. Prisotnost ''šimaki''. File:Kiyamaji 11.JPG|''Hačiman tori''. File:Yokoteyama torii.jpg|''Široki tori''. File:Yamato mihasira006.jpg|''Mihašira tori''. </gallery> ==== ''Šinmei tori'' ==== ''Šinmei tori'' (神明鳥居), ki je dal ime družini, je sestavljen samo iz preklade (''kasagi'') in dveh stebrov (''hašira''), združenih z veznim tramom (''nuki''). V najpreprostejši obliki so vsi štirje elementi zaobljeni in stebri nimajo naklona. Kadar je ''nuki'' pravokoten v prerezu, se imenuje ''Jasukuni tori'', iz tokijskega [[svetišče Jasukuni|Jasukuni džindža]].[29] Domneva se, da je to najstarejši slog. ==== ''Ise tori'' ==== 伊勢鳥居 (Ise tori) so vrata, ki jih najdemo samo v notranjem in zunanjem svetišču v svetišču Ise v prefekturi Mie. Zaradi tega se imenujejo tudi Džingū tori, iz Džingū, uradnega japonskega imena velikega svetišča Ise. Obstajata dve varianti. Najpogostejši je zelo podoben ''šinmei toriju'', vendar so njegovi stebri rahlo nagnjeni navznoter, ''nuki'' pa držijo na mestu zagozde (''kusabi''). ''Kasagi'' je v prerezu peterokoten. Konci ''kasagijev'' so nekoliko debelejši in dajejo vtis poševnosti navzgor. Vsi ti ''toriji'' so bili zgrajeni po 14. stoletju. Drugi tip je podoben prvemu, vendar ima prav tako sekundarno, pravokotno preklado (''šimaki'') pod peterokotnim ''kasagijem''.<ref>{{cite web|url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/isetorii.htm|title=JAANUS|work=Ise torii|access-date=15 January 2010}}</ref> Ta in slog ''šinmei tori'' sta postala bolj priljubljena v začetku 20. stoletja v času državnega šintoizma, ker sta veljala za najstarejša in najprestižnejša. ==== ''Kasuga tori'' ==== ''Kasuga tori'' (春日鳥居) je ''mjōdžin tori'' z ravnimi zgornjimi prekladami. Slog je dobil ime po Kasuga-taiša iči-no-tori (一の鳥居) ali glavnem toriju. Stebri imajo naklon in so rahlo zoženi. ''Nuki'' štrli in ga drži ''kusabi'', zabit na obeh straneh.<ref>{{cite web|url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/kasugatorii.htm|title=JAANUS|work=Kasuga torii|access-date=15 January 2010}}</ref> Ta ''tori'' je bil prvi, ki je bil pobarvan v cinober in je sprejel ''šimaki'' v [[svetišče Kasuga|Kasuga taiša]], svetišču, po katerem je dobil ime. ==== ''Hačiman tori '' ==== Skoraj identičen ''kasuga toriju'', vendar z dvema zgornjima prekladama nagnjenima, se je ''Hačiman tori'' (八幡鳥居) prvič pojavil v obdobju Heian. Ime izhaja iz dejstva, da se ta vrsta ''torijev'' pogosto uporablja v svetiščih Hačiman. ==== ''Kašima tori'' ==== ''Kašima tori'' (鹿島鳥居) je ''šinmei tori'' brez ''korobija'', s ''kusabijem'' in štrlečim ''nukijem''. Ime je dobil po svetišču Kašima v prefekturi Ibaraki. ==== ''Kuroki tori'' ==== ''Kuroki tori'' (黒木鳥居) je ''šinmei tori'', zgrajen iz neobdelanega lesa. Ker je to vrsto ''torijev'' treba zamenjati vsake tri leta, postaja redek. Najbolj razvpit primer je svetišče Nonomija v Kjotu. Vendar pa svetišče zdaj uporablja ''tori'' iz sintetičnega materiala, ki simulira videz lesa. ==== ''Širomaruta tori'' ==== ''Širomaruta tori'' (白丸太鳥居) ali ''široki tori'' (白木鳥居) je ''šinmei tori'', narejen iz hlodov, s katerih je bilo odstranjeno lubje. Ta vrsta torijev je prisotna v grobnicah vseh japonskih cesarjev. ==== ''Mihašira tori'' ==== ''Tori mihašira'' ali ''tori Micubašira'' (三柱鳥居, tori s tremi stebri, tudi 三角鳥居 ''sankaku tori'') je vrsta torijev, za katere se zdi, da so sestavljeni iz treh posameznih torijev. Nekateri menijo, da so ga zgradili zgodnji japonski kristjani, da predstavlja Sveto Trojico.<ref name=JAANUS>"[http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/mihashiratorii.htm mihashira torii　三柱鳥居]." JAANUS. Retrieved on September 4, 2018.</ref> === Družina ''Mjōdžin'' === Za ''Mjōdžin tori'' in njegove različice so značilne ukrivljene preklade. <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Myoujin torii.svg|''Mjōdžin tori'' – ''kasagi'' in ''šimaki'' sta ukrivljena navzgor. File:Nakayama Torii.svg|''Nakajama tori'' – ''mjōdžin tori'', vendar ''nuki'' ne štrli iz stebrov File:Inari - daiwa torii.svg|''Daiva'' ali ''Inari tori'' – ''mjōdžin tori '' z obroči na vrhu stebrov File:Ryoubu Torii.svg|''Rjōbu tori'' – ''daiva tori'' s stebri, podprtimi na obeh straneh. File:Miwa torii.svg|''Miva tori'' – trojni ''mjōdžin tori''. File:Usa torii.svg|''Usa tori'' – ''mjōdžin tori'' brez ''gakuzuke''. File:Nune torii.svg|''Nune tori'' – ''daiwa tori'' z majhnim zatrepom nad ''gakuzuko''. File:Sannou torii.svg|''Sanō tori'' – ''mjōdžin tori'' z zatrepom nad ''kasagi''.. File:Hizen torii.svg|''Hizen tori'' – nenavaden slog z zaobljenim kasagijem in debelimi, razširjenimi stebri.<ref> Ta primer je glavni ''tori'' svetišča Kaši, prefektura Saga</ref> </gallery> ==== Fotografije ==== <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Entrance to Tsurugaoka Hachiman Shrine.jpg|''Mjōdžin tori''. File:Hiyoshi-taisha03s4592.jpg|''Sanō tori''. File:Hushimi-inari-taisha omotesando.jpg|''Daiva tori''. Upoštevajte ''nemaki''. File:Sumiyoshi Taisha3.jpg|''Sumijoši tori'' ima stebre s kvadratnim prerezom. File:Nakayama Jinja 01.JPG|''Nakajama tori''. File:Itsukushima torii angle.jpg|''Rjōbu tori''. File:Shiraminegu 01.JPG|''Miva tori''. File:肥前鳥居 059.jpg| ''Hizen tori'' (肥前鳥居) ima zaobljen ''kasagi'' in debele razširjene stebre. File:Fujisan Hongū Sengen Taisha daitorii.jpg|Fudžisan Hongū Sengen taiša. File:Fushimi Inari1.JPG|''Senbon tori'' v Fušimi Inari-taiša. </gallery> ==== ''Mjōdžin tori'' ==== ''Mjōdžin tori'' (明神鳥居), daleč najpogostejši slog torijev, zaznamujejo ukrivljene zgornje preklade (''kasagi'' in ''šimaki''). Oba sta zakrivljena rahlo navzgor. ''Kusabi'' so prisotni. ''Mjōdžin tori'' je lahko izdelan iz lesa, kamna, betona ali drugih materialov in je cinober ali nepobarvan. ==== ''Nakajama tori'' ==== Slog ''Nakajama tori'' (中山鳥居), ki je dobil ime po Nakajama Džindži v prefekturi Okajama, je v bistvu ''mjōdžin tori'', vendar ''nuki'' ne štrli iz stebrov in krivulja, ki jo naredita dve zgornji prekladi, je bolj poudarjena kot običajno. ''Tori'' v svetišču Nakajama, po katerem je slog dobil ime, je visok 9 m in je bil postavljen leta 1791. ==== ''Daiva / Inari tori'' ==== ''Daiva'' ali ''Inari tori'' (大輪鳥居・稲荷鳥居) je ''mjōdžin tori'' z dvema obročema, imenovanima ''daiva'', na vrhu obeh stebrov. Ime ''Inari tori'' izhaja iz dejstva, da so ''toriji iz cinobra daiva običajno pogosti v svetiščih Inari, vendar tudi v znamenitem svetišču Fušimi Inari niso vsi toriji v tem slogu. Ta slog se je prvič pojavil v poznem obdobju Heian. ==== ''Sanō tori'' ==== ''Sanō tori'' (山王鳥居) je ''mjōdžin tori'' z zatrepom nad dvema zgornjima prekladama. Najboljši primer tega sloga najdemo v svetišču Hijoši blizu jezera [[Biva]]. ==== ''Miva tori'' ==== Imenuje se tudi ''sankō tori'' (三光鳥居, trije lahki tori), ''micutori'' (三鳥居, trojni tori) ali ''komoči tori'' (子持ち鳥居, tori z otroki), ''miva tori'' (三輪鳥居) je sestavljen iz treh ''mjōdžin torijev'' brez naklona stebrov. Najdete ga z ali brez vrat. Najbolj znan je v svetišču Ōmiva v Nari, po katerem je dobil ime. ==== ''Rjōbu tori'' ==== ''Rjōbu tori'' (両部鳥居), imenovan tudi ''jocuaši tori'' (四脚鳥居, štirinožni tori), ''gongen tori'' (権現鳥居) ali ''čigobašira tori'' (稚児柱鳥居), je ''daiva tori'', katerega stebri so na obeh straneh ojačani s kvadratni stebrički. Ime izhaja iz njegove dolge povezave z Rjōbu šintō, miselnim tokom v budizmu Šingon. Slavni tori, ki se dviga iz vode v Icukušimi, je ''rjōbu tori'', svetišče pa je bilo nekoč tudi budistični tempelj Šingon, tako da ima še vedno pagodo.<ref name="hamashima group">{{cite book|last=Hamashima|first=Masashi|title=Jisha Kenchiku no Kanshō Kiso Chishiki|year=1999|publisher=Shibundō|location=Tokyo|pages=88|language=ja}}</ref> ==== ''Hizen tori'' ==== ''Hizen tori'' (肥前鳥居) je nenavadna vrsta ''torijev'' z zaobljenim ''kasagijem'' in stebri, ki se širijo navzdol. Najdemo jih samo v prefekturi Saga in sosednjih območjih.<ref>{{Cite web|first=|date=|title=稲佐神社の肥前鳥居が佐賀県重要文化財（建造物）に指定されました|url=https://www.town.shiroishi.lg.jp/jyuumin/manabu/shougai_gakushuu/_4231.html|url-status=live|access-date=16 September 2021|website=Shiroishi, Saga Official}}</ref> == Galerija == <gallery widths="170" heights="130"> File:NikkoToriiTablet5127.jpg|Tablica na ''toriju'' v Nikkō Tōšō-gū pokriva ''gakuzuko''. File:Pentagonal kasagi.jpg|Tipičen peterokotni profil torijevega ''kasagija''. Upoštevajte črne ''nemaki''. File:Yamasa Kamaboko HQ 04.jpg|Vrstica ''torijev''. File:Nagasaki One Legged Torii C1946.jpg|Enonogi ''tori'', svetišče Sanō, Nagasaki. Drugega je odneslo ob eksploziji jedrske bombe. File:Kamakura-gu-torii.jpg|Nenavaden belo-rdeč ''Nakajama tori''. File:Nunakumajinja05s1980.jpg|''Šime tori''. File:Zeniarai Benten Shrine inside.jpg| Vrstice drobnih votivnih torijev, ki so jih darovali verniki; pri svetišču Zeniarai Benten, Kamakura File:Sumiyoshi-taisha, Wakamiya-hachimangu.jpg|Nenavaden ''kaku-tori'' (角鳥居, dobesedno kvadratni tori) pri Sumijoši taiša: ''nuki'' ne štrli in vsi členi so kvadratnega preseka File:Christmas lights and Torii, Sendai 2012.JPG|Začasni ''tori'' za novoletno praznovanje v nakupovalni ulici, okrašeni z božičnimi lučkami. File:Grand torii of Hakozaki Shrine 2.jpg|Primer vrat v slogu Hizen. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Šintoistična svetišča]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Verski simboli]] [[Kategorija:Vrata]] k8g42toiiltlh8tqby1rgm0xlay5q2r Upori poganov na Poljskem 0 522993 5747576 5747394 2022-08-26T16:10:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Panstwo mieclawa.svg|thumb|right|300px|Poljska v 1030. letih; črtasta območja so bila verjetno prizorišča uporov poganov]] '''Upori poganov na Poljskem''' ali '''poganska reakcija''' ([[poljsko]] Reakcja pogańska w Polsce) so bili niz dogodkov na [[Poljska|Poljskem]] v 30. letih 11. stoletja, ki so destabilizirali poljsko državo. ==Ozadje== Eden od dejavnikov, ki so pripeljali do upora, je bilo nezadovoljstvo zaradi pokristjanjevanja, ki se je Poljskem začelo leta 966.<ref name=ref1>Richard C. Frucht (2005). [https://books.google.si/books?id=lVBB1a0rC70C&pg=PA10&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture'']. ABC-CLIO. str. 10. ISBN 978-1-57607-800-6. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> [[Rimskokatoliška cerkev]] na Poljskem je med upori utrpela znatne izgube. Številne cerkve in samostani so bili uničeni, duhovniki pa ubiti.<ref name=ref2>Oskar W. Halecki, F. Reddaway, J.H. Penson. [https://books.google.si/books?id=N883AAAAIAAJ&pg=PA68&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Cambridge History of Poland'']. CUP Archive. str. 68. ISBN 978-1-00-128802-4. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Širjenje krščanske vere je bilo povezano s širjenjem ozemlja in centralne oblasti kralja.<ref>Kenneth Scott Latourette (1941). [https://books.google.si/books?id=Iz0OAAAAQAAJ&pg=PA35&redir_esc=y ''The Unquenchable Light'']. Harper & Bros. str. 35–36. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Upor je poleg protikrščanskih čustev vseboval tudi elemente kmečkega upora proti veleposestnikom in fevdalizmu.<ref name=ref4>Perry Anderson (1996). [https://books.google.si/books?id=sP_2-y9zKfgC&pg=PA240&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Passages from Antiquity to Feudalism'']. Verso. str. 240. ISBN 978-1-85984-107-5. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Prisoten je bil tudi boj za oblast med kraljem in delom plemstva.<ref name=ref4/> Anita Prazmowska piše, da sta se dejansko zgodili dve prekrivajoči se revoluciji: politična in poganska.<ref name=ref5>Anita J. Prazmowska (13. julij 2011). ''A History of Poland''. Palgrave Macmillan. str. 34–35. ISBN 978-0-230-34537-9. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> ==Upor== Medtem ko Frucht trdi, da je upor strmoglavil kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II.]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]],<ref name=ref1/> drugi trdijo, da se je začel po njegovi smrti leta 1034.<ref name=ref5/><ref name=ref6>Halina Lerski (30. januar 1996). [https://books.google.si/books?id=luRry4Y5NIYC&pg=PA35&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Historical Dictionary of Poland, 966-1945'']. ABC-CLIO. str. 64. ISBN 978-0-313-03456-5. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref><ref name=ref8>Oskar Halecki; W: F. Reddaway; J. H. Penson. [https://books.google.si/books?id=N883AAAAIAAJ&pg=PA34&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Cambridge History of Poland'']. CUP Archive. str. 34. ISBN 978-1-00-128802-4. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Gerard Labuda v svojem pregledu poljskega zgodovinopisja navaja leto 1032 kot datum, ko se je začela poganska reakcija, in ugotavlja, da zgodovinarji navajajo tudi druge datume (1034, 1037, 1038 in 1039).<ref>Gerard Labuda (1992).[https://books.google.si/books?id=Gb8gAAAAIAAJ&redir_esc=y ''Mieszko II król Polski: 1025-1034: czasy przełomu w dziejach państwa polskiego'']. Secesja. str. 102. ISBN 978-83-85483-46-5. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Kakorkoli že, Poljsko so v zgodnjih 1030. letih razdirali številni spopadi. Mješko II. se je moral leta 1031 po izgubljeni državljanski vojni proti svojemu bratu [[Bezprim]]u za nekaj časa zateči na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]]. Vrnil se je naslednje leto.<ref>Lerski (1996), str. 355</ref><ref name=ref8/> Reakcijo poganov in z njo pvezane upore so v tistem času spremljali tudi vpadi in napadi tujcev, ki so v mladem poljskem kraljestvu povzročili kaos.<ref>Robert Nisbet Bain (avgust 2009). [https://books.google.si/books?id=wK04AAAAIAAJ&pg=PA4&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Slavonic Europe a Political History of Poland and Russia from 1447 to 1796'']. CUP Archive. str. 4. GGKEY:DE33XRQ7PJB. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Med najbolj uničujočimi tujimi prispevki je bil napad češkega vojvode [[Břetislav I.|Břetislava I.]] leta 1039, ki je izropal prvo poljsko prestolnico [[Gniezno]].<ref name=ref10>A. P. Vlasto (1970). [https://books.google.si/books?id=fpVOAAAAIAAJ&pg=PA131&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Entry of Slavs Into Christendom: An Introduction to the Medieval History of the Slavs'']. CUP Archive. str. 131. ISBN 978-0-521-07459-9. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Destabilizacija, ki so jo povzročili ti dogodki, je bila tako huda, da zgodovinarji dvomijo, da se kdo lahko šteje za vladarja Poljske v poznih 1030. letih. Ime enega od pretendentov, [[Boleslav Pozabljeni]], ponazarja, "z ustrezno ironijo",<ref name=ref10/> zapletenost in nejasnost stanja v državi.<ref name=ref11>Jerzy Lukowski, Hubert Zawadzki (6. julij 2006). [https://books.google.si/books?id=HMylRh-wHWEC&pg=PA7&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''A Concise History of Poland'']. Cambridge University Press. str. 7. ISBN 978-0-521-85332-3. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Dvorník za leta 1034–1040 ne navaja nobenega vladarja, kar kaže na dinastične boje.<ref>Francis Dvorník (1962). [https://archive.org/details/slavsineuropeanh0000dvor ''The Slavs in European History and Civilization'']. Rutgers University Press. str. 558. ISBN 978-0-8135-0799-6. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> ==Posledice== Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je poganska vstaja v 1030. letih zaznamovala konec najzgodnejšega obdobja poljske zgodovine v "prvi pjastovski monarhiji".<ref>Andrzej Pleszczynski (23. maj 2011). [https://books.google.si/books?id=mw7cX8Ylc_wC&pg=PA6&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Birth of a Stereotype: Polish Rulers and Their Country in German Writings C. 1000 A.D.''] BRILL. str. 6–7. ISBN 978-90-04-18554-8. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref><ref name=ref14>Przemysaw Wiszewski (2010). [https://books.google.si/books?id=xPDkcOK3Zx8C&pg=PA223&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Domus Bolezai: Values and Social Identity in Dynastic Traditions of Medieval Poland (C. 966-1138)'']. BRILL. str. 457. ISBN 978-90-04-18142-7. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> Mješkov sin je po vrnitvi na Poljsko okoli leta 1040 ponovno združil večino poljskih dežel in postal znan kot [[Kazimir I. Poljski|Kazimir Obnovitelj]].<ref name=ref1/><ref name=ref2/><ref name=ref11/> V 1040. letih se je v državljanski vojni bojeval proti [[Miecław]]u, ki je ustanovil lastno državo. Na to vojno nekateri avtorji gledajo kot na nadaljevanje bojev iz 1030. let.<ref>Polska Akademia Nauk. Komitet Słowianoznawstwa (1967). [https://archive.org/details/slavsineuropeanh0000dvor ''Słownik starożytności słowiańskich: encyklopedyczny zarys kultury słowian od czasów najdawniejszych'']. Zkład Narodowy im. Ossolińskich. str. 247. Pridobljeno 27. marca 2013.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:1030. leta]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] bijbni729siararid43soifzxl2lmra Szlovenszki abecedár 0 522997 5747694 5747385 2022-08-27T07:56:36Z Doncsecz~slwiki 9581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Szlovenszki abecedár | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Szlovenszki Abecedar.JPG|200px]] | image_caption = | author = [[Mihael Bakoš]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenska krajina]] | language = [[prekmurščina]] | series = | genre = | publisher = Simon Peter Weber, [[Bratislava]] | release_date = [[1786]] | english_release_date = | media_type = | pages = 24 strani | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Szlovenszki abecedár''' ''(Slovenski abecednik)'' je [[luteranizem|evangeličanski]] učbenik [[Mihael Bakoš|Mihaela Bakoša]] v [[prekmurščina|prekmurščini]] iz 1786. Szlovenszki abecedár deloma je samostojno delo, deloma je popravljen ponatis prvega prekmurskega učbenika [[Abeczedarium Szlowenszko]] iz 1725. Prvi tiskani knjigi v prekmurščini [[Mali katechismus]] in Abeczedarium Szlowenszko sta položili temelje prekmurski književnosti, čeprav sta bili pod močnim [[kajkavščina|kajkavskim]] jezikovnim vplivom. Bakoš je v svojem učbeniku in katekizmu (''Győrſzki Kátekizmus,'' 1796) odstranil nepotrebne kajkavizme, ki jih je nadomeščal z domačimi prekmurskimi izrazi. Tako ima Bakoš pomembno vlogo v nadaljnjem razvijanju [[knjižna prekmurščina|knjižne prekmurščine]], ki jo je kodoficiral njegov predhodnik [[Štefan Küzmič]]. Küzmič je tudi napisal učbenik v prekmurskem jeziku leta 1752, ampak ta knjiga ni ohranjana, zato ni znano ali je vplivala na Bakoševo delo ali pa je Bakoš tudi to knjigo popravil s svojim učbenikom. Bakošev učbenik je bil tiskan 1786 v [[Bratislava|Bratislavi]] (danes [[Slovaška]]), v tiskarni transilvansko-saškega porekla Simona Petra Weberja pod naslovom ''Szlovenszki abecedár za drouvno deczo vö stámpani.'' Avtor ni naveden v knjigi. Bakoš sam izpriča o svojem avtorstvu v svojih pismih, v katerih je zapisal postopke nastajanja učbenika. V pismih je razvidno, da so potrebuvali učbenik ne samo otroci, ampak tudi odrasli. Bakoš je menil, če ponujajo abecednik tudi vernikom, lahko bi dosegli večjo popolnost pri protestantskem bogoslužju. Učbenik poučuje način pisanja, branja in pravopisa ter vsebuje besedila (pesmi in kratke odlomke iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]] kot npr. [[Psalmi|psalme]]). Nekatere pesmi so bile objavljene v Bakoševem največjem delu, v veliki prekmurski evangeličanski pesmarici ''Nouvi Gráduvál'' (1789). Na koncu knjige se zasledi kratek latinsko-prekmurski slovarček. {{Navedek|'''Moudri Knig 9. tála.'''<br/> Oh Boug Ocsákov moji, ino Goſzpoud vſze dobroute! ki ſzi po rejcsi tvojoj vſza ſztvouro, ino ſzi po modrouſzti tvojoj csloveka napravo, dabi goſzpodüvo nad vſzákim ſtere ſzo od tébe ſztvorjene. Dáj meni to modrouſzt, ſtera je okouli tvojega ſztoucza, i ne vr'zi me vö zracsuna ſzinouv tvoji. Ár ſzam jaſz ſzluga tvoj, i tvoje ſzlü'zbenicze ſzin, nemocsen cslovik i krátkoga 'zitka. Posli záto doli ſztvoji ſzvéti nebéſz, i od ſztoucza dike tvoje poslijo doli, da bode prí meni, i zmenom de delala, naj morem razmeti, ka je prijétno pred tebov. Amen.}} == Literatura == * Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919. [[Ljubljana]] 1978. * Mateja Huber (2017): Predgovor faksimilam knjige ''Szlovenszki abecedár'' (1786). {{ISBN|978-961-6579-37-7}} == Glej tudi == * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1951)]] {{prekmurščina}} [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]] [[Kategorija:Dela leta 1786]] 5k9b5rxy64w6gkzolgdmmdjl41dnqjv Miecław 0 522999 5747583 5747513 2022-08-26T16:22:40Z Octopus 13285 zgodovina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = [[Slika:Panstwo mieclawa.svg|thumb|250px|{{legend|#f3cac9|Ozemlje Miecławovega gospostva}}]] | caption = | succession = Vojvoda Mazovije | reign = 1037 – 1047 | coronation = | spouse = | issue = | house = | house-type = | father = | mother = | birth_date = okoli 1000 | birth_place = | death_date = 1047 | death_place = | place of burial = | religion = }} '''Miecław''' je bil [[Točaj (naziv)|točaj]] poljskega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]], ki je leta 1038 razglasil neodvisnost države, v kateri je vladal, od Vojvodine Poljske, * 10./11. stoletje, † [[1047]]. Z razglasitvijo neodvisnosti se je začel upor, ki je trajal do njegove smrti. ==Zgodovina== Po smrti poljskega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1034 in izgonu njegovega sina [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] v [[Ogrska|Ogrsko kraljestvo]] je Poljska zašla v obdobje nestabilnosti, ki je leta 1038 privedlo do kmečkega upora.<ref>Tadeusz Łepkowski. ''Słownik historii Polski''. str. 363.</ref> Miecław je izkoristil priložnost in okoli leta 1038 ustanovil svojo državo.<ref name=ref2>Ł. Piernikarczyk. ''Masław i jego państwo (1037–1047)''.</ref> Poljski vojvoda Kazimir I. se je vrnil iz izgnanstva leta 1039.<ref name=ref2/> Poročil se je s [[Kijevska Rusija|kijevsko]] kneginjo [[Marija Dobronjega|Marijo Dobronjego]] in preko nje sklenil zavezništvo z velikim kijevskim knezom [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]]. Miecław je v pričakovanju napada iz Rusije sklenil zavezništvo s [[Pomorjansko|pomorjanskimi]] in [[Jatvingi|jatvinškimi]] plemeni. Spomladi leta 1041 je začel pohod proti poljskim silam<ref name=ref3>''Kazimierz Odnowiciel''. str. 112-118.</ref> in se z njimi spopadel v bitki pri Pobiedziski. Bitka se je končala z odločilno poljsko zmago in uničenjem Miecławove vojske ter pripeljala do podpisa premirja med obema stranema.<ref name=ref3/><ref>A. Bielowski. ''Kronika śląsko-polska''. V ''Monumenta Poloniae Historica'', 3: 622.</ref> Boji so se ponovno začeli leta 1047, ko je Kazimir I. skupaj z Jaroslavom organiziral napad na [[Mazovija|Mazovijo]]. Vojski sta se spopadli nekje v [[Pomerelija|Pomereliji]].<ref name=ref5>Gallus Anonymus. ''Gesta principum Polonorum.''</ref><ref name=ref6>Nestor the Chronicler. ''Primary Chronicle''.</ref> [[Gallus Anonimus]] opisuje kraj bitke, vendar ne dovolj natančno, da bi se dalo ugotoviti, kje se je dogajala. Po njegovem pisanju so imele Miecławove sile 30 oddelkov konjenice, Kazimirjeve pa tri. Gallus verjetno ni upošteval vojske Jaroslava Modrega, saj sta imeli obe strani podobno število vojakov.<ref name=ref5/> Bitko je verjetno sprožil Kazimir I., ki je upal na zmago pred prihodom pomereljske vojske. Boj je bil hud, s številnimi žrtvami na Miecławovi strani. Bitka se je končala s Kazimirjevo zmago, po kateri je bila Miecławova država ponovno vključena v Poljsko.<ref name=ref5/><ref name=ref6/> Po Gallusu Anonimusu je Miecław v bitki padel, Wincentyj Kadłubek pa v svoji ''Chronica seu originale regum et principum Poloniae'' piše, da je pobegnil v [[Prusija|Prusijo]], kjer je bil umorjen.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1047]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] 10y1erak75za7fqfhl9vhp4hgd51jog 5747585 5747583 2022-08-26T16:24:55Z Octopus 13285 /* Sklici */ viri wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = [[Slika:Panstwo mieclawa.svg|thumb|250px|{{legend|#f3cac9|Ozemlje Miecławovega gospostva}}]] | caption = | succession = Vojvoda Mazovije | reign = 1037 – 1047 | coronation = | spouse = | issue = | house = | house-type = | father = | mother = | birth_date = okoli 1000 | birth_place = | death_date = 1047 | death_place = | place of burial = | religion = }} '''Miecław''' je bil [[Točaj (naziv)|točaj]] poljskega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]], ki je leta 1038 razglasil neodvisnost države, v kateri je vladal, od Vojvodine Poljske, * 10./11. stoletje, † [[1047]]. Z razglasitvijo neodvisnosti se je začel upor, ki je trajal do njegove smrti. ==Zgodovina== Po smrti poljskega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1034 in izgonu njegovega sina [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] v [[Ogrska|Ogrsko kraljestvo]] je Poljska zašla v obdobje nestabilnosti, ki je leta 1038 privedlo do kmečkega upora.<ref>Tadeusz Łepkowski. ''Słownik historii Polski''. str. 363.</ref> Miecław je izkoristil priložnost in okoli leta 1038 ustanovil svojo državo.<ref name=ref2>Ł. Piernikarczyk. ''Masław i jego państwo (1037–1047)''.</ref> Poljski vojvoda Kazimir I. se je vrnil iz izgnanstva leta 1039.<ref name=ref2/> Poročil se je s [[Kijevska Rusija|kijevsko]] kneginjo [[Marija Dobronjega|Marijo Dobronjego]] in preko nje sklenil zavezništvo z velikim kijevskim knezom [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]]. Miecław je v pričakovanju napada iz Rusije sklenil zavezništvo s [[Pomorjansko|pomorjanskimi]] in [[Jatvingi|jatvinškimi]] plemeni. Spomladi leta 1041 je začel pohod proti poljskim silam<ref name=ref3>''Kazimierz Odnowiciel''. str. 112-118.</ref> in se z njimi spopadel v bitki pri Pobiedziski. Bitka se je končala z odločilno poljsko zmago in uničenjem Miecławove vojske ter pripeljala do podpisa premirja med obema stranema.<ref name=ref3/><ref>A. Bielowski. ''Kronika śląsko-polska''. V ''Monumenta Poloniae Historica'', 3: 622.</ref> Boji so se ponovno začeli leta 1047, ko je Kazimir I. skupaj z Jaroslavom organiziral napad na [[Mazovija|Mazovijo]]. Vojski sta se spopadli nekje v [[Pomerelija|Pomereliji]].<ref name=ref5>Gallus Anonymus. ''Gesta principum Polonorum.''</ref><ref name=ref6>Nestor the Chronicler. ''Primary Chronicle''.</ref> [[Gallus Anonimus]] opisuje kraj bitke, vendar ne dovolj natančno, da bi se dalo ugotoviti, kje se je dogajala. Po njegovem pisanju so imele Miecławove sile 30 oddelkov konjenice, Kazimirjeve pa tri. Gallus verjetno ni upošteval vojske Jaroslava Modrega, saj sta imeli obe strani podobno število vojakov.<ref name=ref5/> Bitko je verjetno sprožil Kazimir I., ki je upal na zmago pred prihodom pomereljske vojske. Boj je bil hud, s številnimi žrtvami na Miecławovi strani. Bitka se je končala s Kazimirjevo zmago, po kateri je bila Miecławova država ponovno vključena v Poljsko.<ref name=ref5/><ref name=ref6/> Po Gallusu Anonimusu je Miecław v bitki padel, Wincentyj Kadłubek pa v svoji ''Chronica seu originale regum et principum Poloniae'' piše, da je pobegnil v [[Prusija|Prusijo]], kjer je bil umorjen.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} === Viri === {{refbegin|2}} * Ł. Piernikarczyk, ''Masław i jego państwo (1037–1047)''. * Tadeusz Łepkowski, ''Słownik historii Polski''. Warsaw. 1973, str.&nbsp;363. * ''Kazimierz Odnowiciel, ''Śląsk'', 1979. * A. Bielowski, ''Kronika śląsko-polska'', in ''Monumenta Poloniae Historica'', vol. 3, Warsaw, 1961. * Gallus Anonymus, ''[[Gesta principum Polonorum]]'', Ossolineum, 2003, ISBN 83-04-04610-5. * Nestor the Chronicler, ''Primary Chronicle'', Ossolineum, 2005, ISBN 83-04-04750-0. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1047]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] a2ox6ceyrq2tkqz6fwrq2rjgy2sv6oo 5747590 5747585 2022-08-26T17:06:07Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = [[Slika:Panstwo mieclawa.svg|thumb|250px|{{legend|#f3cac9|Ozemlje Miecławovega gospostva}}]] | caption = | succession = Vojvoda Mazovije | reign = 1037 – 1047 | coronation = | spouse = | issue = | house = | house-type = | father = | mother = | birth_date = okoli 1000 | birth_place = | death_date = 1047 | death_place = | place of burial = | religion = }} '''Miecław''' je bil [[Točaj (naziv)|točaj]] poljskega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]], ki je leta 1038 razglasil neodvisnost države, v kateri je vladal, od Vojvodine Poljske, * 10./11. stoletje, † [[1047]]. Z razglasitvijo neodvisnosti se je začel upor, ki je trajal do njegove smrti. ==Zgodovina== Po smrti poljskega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1034 in izgonu njegovega sina [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] v [[Ogrska|Ogrsko kraljestvo]] je Poljska zašla v obdobje nestabilnosti, ki je leta 1038 privedlo do kmečkega upora.<ref>Tadeusz Łepkowski. ''Słownik historii Polski''. str. 363.</ref> Miecław je izkoristil priložnost in okoli leta 1038 ustanovil svojo državo.<ref name=ref2>Ł. Piernikarczyk. ''Masław i jego państwo (1037–1047)''.</ref> Poljski vojvoda Kazimir I. se je vrnil iz izgnanstva leta 1039.<ref name=ref2/> Poročil se je s [[Kijevska Rusija|kijevsko]] kneginjo [[Marija Dobronega|Marijo Dobronego]] in preko nje sklenil zavezništvo z velikim kijevskim knezom [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]]. Miecław je v pričakovanju napada iz Rusije sklenil zavezništvo s [[Pomorjansko|pomorjanskimi]] in [[Jatvingi|jatvinškimi]] plemeni. Spomladi leta 1041 je začel pohod proti poljskim silam<ref name=ref3>''Kazimierz Odnowiciel''. str. 112-118.</ref> in se z njimi spopadel v bitki pri Pobiedziski. Bitka se je končala z odločilno poljsko zmago in uničenjem Miecławove vojske ter pripeljala do podpisa premirja med obema stranema.<ref name=ref3/><ref>A. Bielowski. ''Kronika śląsko-polska''. V ''Monumenta Poloniae Historica'', 3: 622.</ref> Boji so se ponovno začeli leta 1047, ko je Kazimir I. skupaj z Jaroslavom organiziral napad na [[Mazovija|Mazovijo]]. Vojski sta se spopadli nekje v [[Pomerelija|Pomereliji]].<ref name=ref5>Gallus Anonymus. ''Gesta principum Polonorum.''</ref><ref name=ref6>Nestor the Chronicler. ''Primary Chronicle''.</ref> [[Gallus Anonimus]] opisuje kraj bitke, vendar ne dovolj natančno, da bi se dalo ugotoviti, kje se je dogajala. Po njegovem pisanju so imele Miecławove sile 30 oddelkov konjenice, Kazimirjeve pa tri. Gallus verjetno ni upošteval vojske Jaroslava Modrega, saj sta imeli obe strani podobno število vojakov.<ref name=ref5/> Bitko je verjetno sprožil Kazimir I., ki je upal na zmago pred prihodom pomereljske vojske. Boj je bil hud, s številnimi žrtvami na Miecławovi strani. Bitka se je končala s Kazimirjevo zmago, po kateri je bila Miecławova država ponovno vključena v Poljsko.<ref name=ref5/><ref name=ref6/> Po Gallusu Anonimusu je Miecław v bitki padel, Wincentyj Kadłubek pa v svoji ''Chronica seu originale regum et principum Poloniae'' piše, da je pobegnil v [[Prusija|Prusijo]], kjer je bil umorjen.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} === Viri === {{refbegin|2}} * Ł. Piernikarczyk, ''Masław i jego państwo (1037–1047)''. * Tadeusz Łepkowski, ''Słownik historii Polski''. Warsaw. 1973, str.&nbsp;363. * ''Kazimierz Odnowiciel, ''Śląsk'', 1979. * A. Bielowski, ''Kronika śląsko-polska'', in ''Monumenta Poloniae Historica'', vol. 3, Warsaw, 1961. * Gallus Anonymus, ''[[Gesta principum Polonorum]]'', Ossolineum, 2003, ISBN 83-04-04610-5. * Nestor the Chronicler, ''Primary Chronicle'', Ossolineum, 2005, ISBN 83-04-04750-0. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1047]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] n6xcculbem1ohtu0o1gg0cnhe6ogjmt Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi 0 523002 5747531 2022-08-26T12:45:19Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi]] na [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi]] f9uwqxgnputcs5g9ehxfydbe3of1nat Loschmidtov paradoks 0 523003 5747540 2022-08-26T13:43:40Z XJaM 3 N wikitext text/x-wiki '''Loschmidtov paradoks''' (znan tudi kot '''paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti''' ali ''Umkehreinwand''{{r|ta-y_1975}}) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja [[ireverzibilna sprememba|ireverzibilnega procesa]] iz [[simetrija T|časovno simetrične]] dinamike. Zaradi tega simetrija (skoraj) vseh znanih osnovnih fizikalnih procesov na nizkem nivoju nasprotuje vsakemu poskusu, da bi se iz njih izpeljal [[drugi zakon termodinamike]], ki opisuje vedenje [[makroskopska količina|makroskopskih]] sistemov. Oba sta v fiziki dobro sprejeti načeli z dobro opazovalno in teoretično podporo, vendar se zdi, da sta v sporu, in zato od tod tudi [[paradoks]]. == Izvor == Kritiko [[Johann Josef Loschmidt|Josefa Loschmidta]] je izzval [[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmannov]] [[H-izrek]], ki je uporabil [[kinetična teorija plinov|kinetično teorijo plinov]] za razlago povečanja [[entropija|entropije]] v [[idealni plin|idealnem plinu]] iz neravnovesnega stanja med medsebojnimi [[trk]]i [[molekula|molekul]] [[plin]]a. Leta 1876 je Loschmidt opozoril, da če pride do gibanja sistema od časa <math> t_{0} \!\, </math> do časa <math> t_{1} \!\, </math> in do časa <math> t_{2} \!\, </math>, to vodi v stalno znižanje <math> H \!\, </math> (porast entropije) s časom, potem obstaja drugo dovoljeno stanje gibanja sistema pri <math> t_{1} \!\, </math>, ki se ga najde z obračanjem vseh hitrosti, pri katerih se mora <math> H \!\, </math> povečati. To je razkrilo, da ena od ključnih Boltzmannovih predpostavk, [[molekularni kaos]] ali ''Stosszahlansatz'', po kateri so vse [[hitrost]]i delcev popolnoma nekorelirane, ne izhaja iz [[newtonovska dinamika|newtonovske dinamike]]. Lahko se trdi, da so morebitne korelacije nezanimive, in se zato odloči, da se jih zanemari – če pa to nekdo stori, spremeni konceptualni sistem in tako vnese element časovne asimetrije. Reverzibilni zakoni gibanja ne morejo pojasniti zakaj se doživlja, da je svet trenutno v tako razmeroma nizkem entropijskem stanju (glede na ravnotežno entropijo [[toplotna smrt vesolja|splošne toplotne smrti]]), in da je imel v preteklosti še manjšo entropijo. == Pred Loschmidtom == [[William Thomson|Kelvin]] je leta 1874 dve leti pred Loschmidtovim člankom branil drugi zakon termodinamike pred pomislekom glede obrata časa.{{r|kelv_1874}} == Puščica časa == {{glavni|puščica časa}} Vsak postopek, ki se redno dogaja v smeri naprej, vendar redko ali nikoli v nasprotni smeri, na primer povečanje entropije v izoliranem sistemu, določa, kaj fiziki imenujejo [[puščica časa]] v naravi. Ta izraz se nanaša le na opazovanje asimetrije v času – ni mišljeno, da bi predlagali razlago za takšne asimetrije. Loschmidtov paradoks je enakovreden vprašanju kako je mogoče, da bi obstajala [[termodinamična puščica časa]] glede na časovno simetrične osnovne zakone, saj časovna simetrija pomeni, da bi bila za vsak postopek, združljiv s temi osnovnimi zakoni, obrnjena različica, ki je izgledala točno tako kot film prvega procesa, ki se predvaja nazaj, enako združljiva z istimi osnovnimi zakoni in bi bila celo enako verjetna, če bi se izbralo začetno stanje sistema naključno iz [[fazni prostor|faznega prostora]] vseh možnih stanj za ta sistem. Čeprav velja, da večina puščic časa, ki jih opisujejo fiziki, predstavlja posebne primere termodinamične puščice, jih je nekaj, za katere se verjame, da niso povezane, kot kozmološka puščica časa, ki temelji na dejstvu, da se [[Vesolje]] [[metrično širjenje Vesolja|širi]] in ne krči in dejstvo, da nekaj procesov v [[fizika osnovnih delcev|fiziki osnovnih delcev]] dejansko krši simetrijo časa, medtem ko spoštujejo sorodno simetrijo, znano kot [[simetrija CPT]]. V primeru kozmološke puščice večina fizikov verjame, da bi se entropija še naprej povečevala, tudi če bi se Vesolje začelo krčiti, čeprav je astrofizik [[Thomas Gold]] nekoč predlagal model, v katerem bi se termodinamična puščica v tej fazi obrnila. V primeru kršitev časovne simetrije v fiziki osnovnih delcev so stanja, v katerih se pojavijo, redka, in znano je le, da vključujejo nekaj vrst delcev [[mezon]]a. Poleg tega je zaradi simetrije CPT obratna časovna smer enakovredna preimenovanju delcev kot [[antidelec|antidelcev]] in obratno. Zato to ne more pojasniti Loschmidtovega paradoksa. == Dinamični sistemi == {{glavni|termodinamična puščica časa}} Trenutno raziskovanje [[dinamični sistem|dinamičnih sistemov]] ponuja en možen mehanizem za pridobitev nepovratnosti iz reverzibilnih sistemov. Osrednji argument temelji na trditvi, da je pravilni način za proučevanje dinamike makroskopskih sistemov preučevanje [[transferni operator|transfernega operatorja]], ki ustreza mikroskopskim [[enačba gibanja|enačbam gibanja]]. Nato se trdi, da transferni operator ni enoten (ni reverzibilen), ampak ima [[lastna vrednost|lastne vrednosti]], katerih obseg je strogo manjši od ena – te lastne vrednosti ustrezajo razpadajočim fizikalnim stanjem. Takšen pristop je poln različnih težav – deluje dobro le pri peščici eksaktno rešljivih modelov. Abstraktna matematična orodja, ki se uporabljajo pri preučevanju [[disipativni sistem|disipativnih sistemov]], v splošnem vključujejo definicije [[mešanje (matematika)|mešanja]], [[tavajoča množica|tavajočih množic]] in [[ergodična teorija|ergodične teorije]]. == Fluktuacijski izrek == {{glavni|fluktuacijski izrek}} Eden od pristopov pri obravnavi Loschmidtovega paradoksa je [[fluktuacijski izrek]], ki sta ga hevristično izpeljala [[Denis Evans]] in [[Debra Bernhardt|Debra Searles]], in daje številčno oceno [[verjetnost]]i, da bo imel sistem, ki je zunaj ravnovesja, določeno vrednost za disipacijsko funkcijo (pogosto entropijo kot značilnost) v določenem času.{{r|evan_2002}} Rezultat se dobi s točno časovno reverzibilnimi dinamičnimi enačbami gibanja in [[propozicija|propozicijo]] [[univerzalna vzročnost|univerzalne vzročnosti]]. Fluktuacijski izrek se dobi z uporabo dejstva, da je dinamika časovno reverzibilna. Kvantitativne napovedi tega izreka so potrdili v laboratorijskih poskusih na [[Avstralska narodna univerza|Avstralski narodni univerzi]], ki so jih izvedli [[Edith Marie Sevick]] in sodelavci z uporabo naprave z [[optična pinceta|optičnimi pincetami]].{{r|sevi_2003}} Ta izrek je uporaben za prehodne sisteme, ki so sprva lahko v ravnovesju in se nato odženejo (kot je bilo to v primeru prvega poskusa Sevickove in sodelavcev), ali za kakšno drugo poljubno začetno stanje, vključno s sproščanjem proti ravnovesju. Obstaja tudi asimptotični rezultat za sisteme, ki so ves čas v ravnovesnem stanju. V fluktuacijskem izreku je bistvena točka, ki se razlikuje od tega, kako je Loschmidt uokviril paradoks. Loschmidt je obravnaval verjetnost opazovanja ene same poti, kar je analogno poizvedovanju o verjetnosti opazovanja ene točke v faznem prostoru. V obeh teh primerih je verjetnost vedno enaka nič. Če se želi učinkovito reševati to vprašanje, je treba upoštevati [[gostota verjetnosti|gostoto verjetnosti]] za množico točk v majhnem območju faznega prostora ali množico poti. Fluktuacijski izrek upošteva gostoto verjetnosti za vse poti, ki so sprva v neskončno majhnem območju faznega prostora. To vodi neposredno do verjetnosti, da se pot najde bodisi v množicah poti v smeri naprej ali vzvratne poti, kar je odvisno od začetne [[verjetnostna porazdelitev|porazdelitve verjetnosti]] in [[disipacija|razpršitve]], ki nastaja, ko se sistem razvija. Prav ta ključna razlika v pristopu omogoča, da fluktuacijski izrek pravilno reši paradoks. == Prapok == {{glej tudi|domneva o preteklosti}} Drug način ukvarjanja z Loschmidtovim paradoksom je, da se drugi zakon termodinamike pogleda kot izraz množice mejnih pogojev, v katerem ima časovna koordinata Vesolja izhodišče nizke entropije – [[prapok]]. S tega vidika puščico časa v celoti določa smer, ki vodi stran od prapoka, domnevno vesolje z največjo entropijo pri prapoku pa ne bi imelo puščice časa. Teorija [[kozmična inflacija|kozmične inflacije]] poskuša utemeljiti, zakaj je imelo zgodnje Vesolje tako nizko entropijo. == Glej tudi == * [[termodinamika največje entropije]] (poseben pogled na entropijo, reverzibilnost in drugi zakon termodinamike) * [[Poincaréjev rekurenčni izrek]] * [[reverzibilna sprememba]] * [[statistična mehanika]] == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="evan_2002">{{sktxt|Evans|Searles|2002}}.</ref> <ref name="kelv_1874">{{sktxt|Thomson|1874}}.</ref> <ref name="sevi_2003">{{sktxt|Sevick|2003}}.</ref> <ref name="ta-y_1975">{{sktxt|Wu|1975}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Driebe|first1= Dean J.|title= Fully Chaotic Maps and Broken Time Symmetry|date= 1999|publisher= Kluwer Academic|isbn= 0-7923-5564-4|ref= harv}} * {{citat|last1= Evans|first1= Denis J.|authorlink1= Denis Evans|last2= Searles|first2= Debra J.|authorlink2= Debra Bernhardt|title= The Fluctuation Theorem|journal= [[Advances in Physics]]|date= 2002|volume= 51|issue= 7|pages= 1529–1585|doi= 10.1080/00018730210155133|ref= harv}} * {{citat|last1= Thomson|first1= William|authorlink1= William Thomson|title= The kinetic theory of the dissipation of energy|journal= [[Nature]]|date= 9. april 1874|volume= IX|issue= |pages= 441–444|url= https://archive.org/stream/mathematicalphys05kelvuoft#page/11/mode/1up|ref= harv}} * {{citat|last1= Loschmidt|first1= Johann Josef|authorlink1= Johann Josef Loschmidt|title= Űber den Zustand des Wärmegleichgewichtes eines Systems von Kőrpern mit Rücksicht auf die Schwerkraft, I|journal= Sitzungsber. Kais. Akad. Wiss. Wien, Math. Naturwiss. Classe, II. Abteilung 73|date= 1876|pages= 128–142|ref= harv}} * {{navedi splet|last1= Sevick|first1= Edith|authorlink1= Edith Marie Sevick|title= 2002 RSC Annual Report - Polymers and Soft Condensed Matter|date= 2003|url= https://rsc.anu.edu.au/AnnualReport/Report2002/CB-report.html|access-date= 1. aprila 2022|website= Raziskovalna šola za kemijo, [[Avstralska narodna univerza]]|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= Wu|first1= Ta-You|authorlink1= Wu Ta-You|title= Boltzmann's H theorem and the Loschmidt and the Zermelo paradoxes|journal= [[International Journal of Theoretical Physics]]|date= december 1975|volume= 14|issue= 5|page= 289|doi= 10.1007/BF01807856|ref= harv}} {{refend}} == Zunanje povezave == * Tuckerman, Mark, ''[http://www.nyu.edu/classes/tuckerman/stat.mech/lectures/lecture_3/node2.html Reversible laws of motion and the arrow of time]'' {{in lang|en}} * [https://archive.today/20121216121427/http://www.scientificblogging.com/hammock_physicist/fibonacci_chaos_and_times_arrow Igralni sistem s časovno reverzibilno diskretno dinamiko, ki kaže povečanje entropije] {{in lang|en}} [[Kategorija:Filozofija toplotne in statistične fizike]] [[Kategorija:Neravnovesna termodinamika]] [[Kategorija:Fizikalni paradoksi]] d9tmbwm8ged3i96qa6adcmv0vq13s39 5747543 5747540 2022-08-26T13:47:52Z XJaM 3 m+/dp/+ktgr wikitext text/x-wiki '''Loschmidtov paradoks''' (znan tudi kot '''paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti''' ali ''Umkehreinwand''{{r|ta-y_1975}}) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja [[ireverzibilna sprememba|ireverzibilnega procesa]] iz [[simetrija T|časovno simetrične]] dinamike. Zaradi tega simetrija (skoraj) vseh znanih osnovnih fizikalnih procesov na nizkem nivoju nasprotuje vsakemu poskusu, da bi se iz njih izpeljal [[drugi zakon termodinamike]], ki opisuje vedenje [[makroskopska količina|makroskopskih]] sistemov. Oba sta v fiziki dobro sprejeti načeli z dobro opazovalno in teoretično podporo, vendar se zdi, da sta v sporu, in zato od tod tudi [[paradoks]]. == Izvor == Kritiko [[Johann Josef Loschmidt|Josefa Loschmidta]] je izzval [[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmannov]] [[H-izrek]], ki je uporabil [[kinetična teorija plinov|kinetično teorijo plinov]] za razlago povečanja [[entropija|entropije]] v [[idealni plin|idealnem plinu]] iz neravnovesnega stanja med medsebojnimi [[trk]]i [[molekula|molekul]] [[plin]]a. Leta [[1876 v znanosti|1876]] je Loschmidt opozoril, da če pride do gibanja sistema od časa <math> t_{0} \!\, </math> do časa <math> t_{1} \!\, </math> in do časa <math> t_{2} \!\, </math>, to vodi v stalno znižanje <math> H \!\, </math> (porast entropije) s časom, potem obstaja drugo dovoljeno stanje gibanja sistema pri <math> t_{1} \!\, </math>, ki se ga najde z obračanjem vseh hitrosti, pri katerih se mora <math> H \!\, </math> povečati. To je razkrilo, da ena od ključnih Boltzmannovih predpostavk, [[molekularni kaos]] ali ''Stosszahlansatz'', po kateri so vse [[hitrost]]i delcev popolnoma nekorelirane, ne izhaja iz [[newtonovska dinamika|newtonovske dinamike]]. Lahko se trdi, da so morebitne korelacije nezanimive, in se zato odloči, da se jih zanemari – če pa to nekdo stori, spremeni konceptualni sistem in tako vnese element časovne asimetrije. Reverzibilni zakoni gibanja ne morejo pojasniti zakaj se doživlja, da je svet trenutno v tako razmeroma nizkem entropijskem stanju (glede na ravnotežno entropijo [[toplotna smrt vesolja|splošne toplotne smrti]]), in da je imel v preteklosti še manjšo entropijo. == Pred Loschmidtom == [[William Thomson|Kelvin]] je leta 1874 dve leti pred Loschmidtovim člankom branil drugi zakon termodinamike pred pomislekom glede obrata časa.{{r|kelv_1874}} == Puščica časa == {{glavni|puščica časa}} Vsak postopek, ki se redno dogaja v smeri naprej, vendar redko ali nikoli v nasprotni smeri, na primer povečanje entropije v izoliranem sistemu, določa, kaj fiziki imenujejo [[puščica časa]] v naravi. Ta izraz se nanaša le na opazovanje asimetrije v času – ni mišljeno, da bi predlagali razlago za takšne asimetrije. Loschmidtov paradoks je enakovreden vprašanju kako je mogoče, da bi obstajala [[termodinamična puščica časa]] glede na časovno simetrične osnovne zakone, saj časovna simetrija pomeni, da bi bila za vsak postopek, združljiv s temi osnovnimi zakoni, obrnjena različica, ki je izgledala točno tako kot film prvega procesa, ki se predvaja nazaj, enako združljiva z istimi osnovnimi zakoni in bi bila celo enako verjetna, če bi se izbralo začetno stanje sistema naključno iz [[fazni prostor|faznega prostora]] vseh možnih stanj za ta sistem. Čeprav velja, da večina puščic časa, ki jih opisujejo fiziki, predstavlja posebne primere termodinamične puščice, jih je nekaj, za katere se verjame, da niso povezane, kot kozmološka puščica časa, ki temelji na dejstvu, da se [[Vesolje]] [[metrično širjenje Vesolja|širi]] in ne krči in dejstvo, da nekaj procesov v [[fizika osnovnih delcev|fiziki osnovnih delcev]] dejansko krši simetrijo časa, medtem ko spoštujejo sorodno simetrijo, znano kot [[simetrija CPT]]. V primeru kozmološke puščice večina fizikov verjame, da bi se entropija še naprej povečevala, tudi če bi se Vesolje začelo krčiti, čeprav je astrofizik [[Thomas Gold]] nekoč predlagal model, v katerem bi se termodinamična puščica v tej fazi obrnila. V primeru kršitev časovne simetrije v fiziki osnovnih delcev so stanja, v katerih se pojavijo, redka, in znano je le, da vključujejo nekaj vrst delcev [[mezon]]a. Poleg tega je zaradi simetrije CPT obratna časovna smer enakovredna preimenovanju delcev kot [[antidelec|antidelcev]] in obratno. Zato to ne more pojasniti Loschmidtovega paradoksa. == Dinamični sistemi == {{glavni|termodinamična puščica časa}} Trenutno raziskovanje [[dinamični sistem|dinamičnih sistemov]] ponuja en možen mehanizem za pridobitev nepovratnosti iz reverzibilnih sistemov. Osrednji argument temelji na trditvi, da je pravilni način za proučevanje dinamike makroskopskih sistemov preučevanje [[transferni operator|transfernega operatorja]], ki ustreza mikroskopskim [[enačba gibanja|enačbam gibanja]]. Nato se trdi, da transferni operator ni enoten (ni reverzibilen), ampak ima [[lastna vrednost|lastne vrednosti]], katerih obseg je strogo manjši od ena – te lastne vrednosti ustrezajo razpadajočim fizikalnim stanjem. Takšen pristop je poln različnih težav – deluje dobro le pri peščici eksaktno rešljivih modelov. Abstraktna matematična orodja, ki se uporabljajo pri preučevanju [[disipativni sistem|disipativnih sistemov]], v splošnem vključujejo definicije [[mešanje (matematika)|mešanja]], [[tavajoča množica|tavajočih množic]] in [[ergodična teorija|ergodične teorije]]. == Fluktuacijski izrek == {{glavni|fluktuacijski izrek}} Eden od pristopov pri obravnavi Loschmidtovega paradoksa je [[fluktuacijski izrek]], ki sta ga hevristično izpeljala [[Denis Evans]] in [[Debra Bernhardt|Debra Searles]], in daje številčno oceno [[verjetnost]]i, da bo imel sistem, ki je zunaj ravnovesja, določeno vrednost za disipacijsko funkcijo (pogosto entropijo kot značilnost) v določenem času.{{r|evan_2002}} Rezultat se dobi s točno časovno reverzibilnimi dinamičnimi enačbami gibanja in [[propozicija|propozicijo]] [[univerzalna vzročnost|univerzalne vzročnosti]]. Fluktuacijski izrek se dobi z uporabo dejstva, da je dinamika časovno reverzibilna. Kvantitativne napovedi tega izreka so potrdili v laboratorijskih poskusih na [[Avstralska narodna univerza|Avstralski narodni univerzi]], ki so jih izvedli [[Edith Marie Sevick]] in sodelavci z uporabo naprave z [[optična pinceta|optičnimi pincetami]].{{r|sevi_2003}} Ta izrek je uporaben za prehodne sisteme, ki so sprva lahko v ravnovesju in se nato odženejo (kot je bilo to v primeru prvega poskusa Sevickove in sodelavcev), ali za kakšno drugo poljubno začetno stanje, vključno s sproščanjem proti ravnovesju. Obstaja tudi asimptotični rezultat za sisteme, ki so ves čas v ravnovesnem stanju. V fluktuacijskem izreku je bistvena točka, ki se razlikuje od tega, kako je Loschmidt uokviril paradoks. Loschmidt je obravnaval verjetnost opazovanja ene same poti, kar je analogno poizvedovanju o verjetnosti opazovanja ene točke v faznem prostoru. V obeh teh primerih je verjetnost vedno enaka nič. Če se želi učinkovito reševati to vprašanje, je treba upoštevati [[gostota verjetnosti|gostoto verjetnosti]] za množico točk v majhnem območju faznega prostora ali množico poti. Fluktuacijski izrek upošteva gostoto verjetnosti za vse poti, ki so sprva v neskončno majhnem območju faznega prostora. To vodi neposredno do verjetnosti, da se pot najde bodisi v množicah poti v smeri naprej ali vzvratne poti, kar je odvisno od začetne [[verjetnostna porazdelitev|porazdelitve verjetnosti]] in [[disipacija|razpršitve]], ki nastaja, ko se sistem razvija. Prav ta ključna razlika v pristopu omogoča, da fluktuacijski izrek pravilno reši paradoks. == Prapok == {{glej tudi|domneva o preteklosti}} Drug način ukvarjanja z Loschmidtovim paradoksom je, da se drugi zakon termodinamike pogleda kot izraz množice mejnih pogojev, v katerem ima časovna koordinata Vesolja izhodišče nizke entropije – [[prapok]]. S tega vidika puščico časa v celoti določa smer, ki vodi stran od prapoka, domnevno vesolje z največjo entropijo pri prapoku pa ne bi imelo puščice časa. Teorija [[kozmična inflacija|kozmične inflacije]] poskuša utemeljiti, zakaj je imelo zgodnje Vesolje tako nizko entropijo. == Glej tudi == * [[termodinamika največje entropije]] (poseben pogled na entropijo, reverzibilnost in drugi zakon termodinamike) * [[Poincaréjev rekurenčni izrek]] * [[reverzibilna sprememba]] * [[statistična mehanika]] == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="evan_2002">{{sktxt|Evans|Searles|2002}}.</ref> <ref name="kelv_1874">{{sktxt|Thomson|1874}}.</ref> <ref name="sevi_2003">{{sktxt|Sevick|2003}}.</ref> <ref name="ta-y_1975">{{sktxt|Wu|1975}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Driebe|first1= Dean J.|title= Fully Chaotic Maps and Broken Time Symmetry|date= 1999|publisher= Kluwer Academic|isbn= 0-7923-5564-4|ref= harv}} * {{citat|last1= Evans|first1= Denis J.|authorlink1= Denis Evans|last2= Searles|first2= Debra J.|authorlink2= Debra Bernhardt|title= The Fluctuation Theorem|journal= [[Advances in Physics]]|date= 2002|volume= 51|issue= 7|pages= 1529–1585|doi= 10.1080/00018730210155133|ref= harv}} * {{citat|last1= Thomson|first1= William|authorlink1= William Thomson|title= The kinetic theory of the dissipation of energy|journal= [[Nature]]|date= 9. april 1874|volume= IX|issue= |pages= 441–444|url= https://archive.org/stream/mathematicalphys05kelvuoft#page/11/mode/1up|ref= harv}} * {{citat|last1= Loschmidt|first1= Johann Josef|authorlink1= Johann Josef Loschmidt|title= Űber den Zustand des Wärmegleichgewichtes eines Systems von Kőrpern mit Rücksicht auf die Schwerkraft, I|journal= Sitzungsber. Kais. Akad. Wiss. Wien, Math. Naturwiss. Classe, II. Abteilung 73|date= 1876|pages= 128–142|ref= harv}} * {{navedi splet|last1= Sevick|first1= Edith|authorlink1= Edith Marie Sevick|title= 2002 RSC Annual Report - Polymers and Soft Condensed Matter|date= 2003|url= https://rsc.anu.edu.au/AnnualReport/Report2002/CB-report.html|access-date= 1. aprila 2022|website= Raziskovalna šola za kemijo, [[Avstralska narodna univerza]]|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= Wu|first1= Ta-You|authorlink1= Wu Ta-You|title= Boltzmann's H theorem and the Loschmidt and the Zermelo paradoxes|journal= [[International Journal of Theoretical Physics]]|date= december 1975|volume= 14|issue= 5|page= 289|doi= 10.1007/BF01807856|ref= harv}} {{refend}} == Zunanje povezave == * Tuckerman, Mark, ''[http://www.nyu.edu/classes/tuckerman/stat.mech/lectures/lecture_3/node2.html Reversible laws of motion and the arrow of time]'' {{in lang|en}} * [https://archive.today/20121216121427/http://www.scientificblogging.com/hammock_physicist/fibonacci_chaos_and_times_arrow Igralni sistem s časovno reverzibilno diskretno dinamiko, ki kaže povečanje entropije] {{in lang|en}} [[Kategorija:Filozofija toplotne in statistične fizike]] [[Kategorija:Neravnovesna termodinamika]] [[Kategorija:Fizikalni paradoksi]] [[Kategorija:1876 v znanosti]] qtjnri6wnudryr7wm5lmrapiydfyrfz Koča Racin 0 523004 5747548 2022-08-26T14:03:12Z Romanm 13 preusmeritev na [[Kočo Racin]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kočo Racin]] kehar06rb2ba4tsbtsn6jpaaq8tc02y Kategorija:Kamnoseštvo 14 523005 5747557 2022-08-26T14:43:51Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Kamen]] [[Kategorija:Gradnja]] [[Kategorija:Obrti]] fdhuq2zvttssg2oajqh179h1wwqiefc Kategorija:GNOME 14 523006 5747558 2022-08-26T14:45:13Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Linux]] [[Kategorija:Namizna okolja]] [[Kategorija:GNU Project]] 6csd7gxkmax4jykplruqkf7lajvuke1 Kategorija:Geologija Nemčije 14 523007 5747559 2022-08-26T14:46:33Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Geologija|geologiji]] [[Nemčija|Nemčije]]}} [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geologija po državah|Nemčija]] [[Kategorija:Geologija Evrope|Nemčija]] rv1u4o9cnz2o8nhxuu7gosdwqt0l39n Kategorija:Dvigala 14 523008 5747560 2022-08-26T14:47:54Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{članek ktgr|Dvigalo}} [[Kategorija:Naprave]] l9bj2jptn92y04ffqwkx7tp791hos8m Kategorija:Zutpheni 14 523009 5747561 2022-08-26T14:49:19Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] 5lwbb09dnxam0hzkhsa28pxz2xvg6ry Kategorija:Arheološka najdišča v Bolgariji 14 523010 5747562 2022-08-26T14:50:28Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Archaeological sites in Bulgaria}} {{ktgr|[[arheološko najdišče|arheoloških najdiščih]] v [[Bolgarija|Bolgariji]]}} [[Kategorija:Arheološka najdišča po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] diilxrdhd6kmzbkk89mzy8sy9wce7cs Liga militantnih ateistov 0 523011 5747565 2022-08-26T15:03:05Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Liga militantnih ateistov]] na [[Zveza bojevitih ateistov]]: prevod direktno iz ruščine, brez primesi angleščine wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zveza bojevitih ateistov]] 44zi9cyhr7ac5nz9rr11hnvpm1jf02h Pogovor:Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi 1 523012 5747571 2022-08-26T15:54:44Z Upwinxp 126544 predlog za združitev wikitext text/x-wiki ==Predlog za združitev== Predlagam združitev članka s člankom [[Religija v Sovjetski zvezi]]. Velika večina tega članka trenutno opisuje sovjetsko protiversko kampanjo na splošno in po mojem mnenju ne obstaja toliko materiala specifično o kristjanih, da bi upravičeval obstoj ločenega članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:54, 26. avgust 2022 (CEST) onqme7oh3htp8i7iwqndfrt6qzc0v3e 5747737 5747571 2022-08-27T10:02:52Z Zm05gamer 180058 odg wikitext text/x-wiki ==Predlog za združitev== Predlagam združitev članka s člankom [[Religija v Sovjetski zvezi]]. Velika večina tega članka trenutno opisuje sovjetsko protiversko kampanjo na splošno in po mojem mnenju ne obstaja toliko materiala specifično o kristjanih, da bi upravičeval obstoj ločenega članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:54, 26. avgust 2022 (CEST) @Upwinxp, po mojem mnenju je v redu kar tako, kajti kot lahko pogledaš v [[Religija v Sovjetski zvezi]] (pa tudi v drugih jezikovnih različicah tega članka), govori pretežno o obstoju religije v državi (nekaj malega o preganjanju), medtem ko pa ta članek o preganjanju bolj podrobno opisuje sovjetsko preganjanje vernikov skozi celotno zgodovino države. Lahko pa se članek Religija v Sovjetski zvezi razširi, prenese vso besedilo iz angleške različice, da se bo bolj razlikoval od tega. Kaj meniš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:02, 27. avgust 2022 (CEST) fd1da3fv6etbxgpne12qfuodmx8kq7y 5747738 5747737 2022-08-27T10:03:59Z Zm05gamer 180058 ping wikitext text/x-wiki ==Predlog za združitev== Predlagam združitev članka s člankom [[Religija v Sovjetski zvezi]]. Velika večina tega članka trenutno opisuje sovjetsko protiversko kampanjo na splošno in po mojem mnenju ne obstaja toliko materiala specifično o kristjanih, da bi upravičeval obstoj ločenega članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:54, 26. avgust 2022 (CEST) {{ping|Upwinxp}}, po mojem mnenju je v redu kar tako, kajti kot lahko pogledaš v [[Religija v Sovjetski zvezi]] (pa tudi v drugih jezikovnih različicah tega članka), govori pretežno o obstoju religije v državi (nekaj malega o preganjanju), medtem ko pa ta članek o preganjanju bolj podrobno opisuje sovjetsko preganjanje vernikov skozi celotno zgodovino države. Lahko pa se članek Religija v Sovjetski zvezi razširi, prenese vso besedilo iz angleške različice, da se bo bolj razlikoval od tega. Kaj meniš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:02, 27. avgust 2022 (CEST) smvghn9wy800il6cff7ptldqk438y8b Vlada Roberta Goloba 0 523013 5747574 2022-08-26T16:08:27Z Sporti 5955 preusmeritev na [[15. vlada Republike Slovenije]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[15. vlada Republike Slovenije]] 4el1a5rf7cucar7wst1945uxbcktzyx Golobova vlada 0 523014 5747575 2022-08-26T16:08:31Z Sporti 5955 preusmeritev na [[15. vlada Republike Slovenije]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[15. vlada Republike Slovenije]] 4el1a5rf7cucar7wst1945uxbcktzyx Marija Dobronega 0 523015 5747594 2022-08-26T17:23:36Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar|consort=yes | image = Dobranega maria.jpeg | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1040–1058 | coronation = | full name = | spouse =[[Kazimir I. Poljski|Kazimir Obnovitelj]] | issue =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]]<br>[[Vladislav I. Herman]]<br>Mješko Kazimirovič<br> Oton Kazimirovič<br>Svjetoslava, kraljica Češke | dynasty =[[Rurikidi]] | father = [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] | mother = | birth_date =1012 | birth... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar|consort=yes | image = Dobranega maria.jpeg | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1040–1058 | coronation = | full name = | spouse =[[Kazimir I. Poljski|Kazimir Obnovitelj]] | issue =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]]<br>[[Vladislav I. Herman]]<br>Mješko Kazimirovič<br> Oton Kazimirovič<br>Svjetoslava, kraljica Češke | dynasty =[[Rurikidi]] | father = [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] | mother = | birth_date =1012 | birth_place = | death_date =13. december 1087 (stara 75 let) | death_place = | date of burial = | place of burial = }} '''Marija Dobronega Kijevska''' ([[ukrajinsko]] Добронега Володимирівна, Dobronega Volodimirivna, [[poljsko]] Dobroniega Maria) je bila kneginja [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] iz [[Rurikidi|Rurikidske]] dinastije in s poroko s [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem Obnoviteljem]] vojvodinja Poljske, * [[1012]],<ref>{{cite web |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/russia/rurik1.html#DV1 |title= Complete Genealogy of the House of Piast |publisher=Genealogy.EU}}{{Self-published source|date=avgust 2012}}</ref><ref>{{Cite web |title=Dobroniega Maria, Encyklopedia PWN: źródło wiarygodnej i rzetelnej wiedzy |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Dobroniega-Maria;3893288.html |access-date=21. avgusta 2022 |website=encyklopedia.pwn.pl |language=pl}}</ref> † [[13. december]] [[1087]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1012]] [[Kategorija:Umrli leta 1087]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] scabuo98oxum3pt4obdaxeyrcvsxsu5 5747657 5747594 2022-08-27T05:00:21Z Octopus 13285 življenje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar|consort=yes | image = Dobranega maria.jpeg | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1040–1058 | coronation = | full name = | spouse =[[Kazimir I. Poljski|Kazimir Obnovitelj]] | issue =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]]<br>[[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]]<br>Mješko Kazimirovič<br> Oton Kazimirovič<br>Svjetoslava, kraljica Češke | dynasty =[[Rurikidi]] | father = [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] | mother = | birth_date =1012 | birth_place = | death_date =13. december 1087 (stara 75 let) | death_place = | date of burial = | place of burial = }} '''Marija Dobronega Kijevska''' ([[ukrajinsko]] Добронега Володимирівна, Dobronega Volodimirivna, [[poljsko]] Dobroniega Maria) je bila kneginja [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] iz [[Rurikidi|Rurikidske]] dinastije in s poroko s [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem Obnoviteljem]] vojvodinja Poljske, * [[1012]],<ref>{{cite web |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/russia/rurik1.html#DV1 |title= Complete Genealogy of the House of Piast |publisher=Genealogy.EU}}{{Self-published source|date=avgust 2012}}</ref><ref>{{Cite web |title=Dobroniega Maria, Encyklopedia PWN: źródło wiarygodnej i rzetelnej wiedzy |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Dobroniega-Maria;3893288.html |access-date=21. avgusta 2022 |website=encyklopedia.pwn.pl |language=pl}}</ref> † [[13. december]] [[1087]]. ==Življenje== Marija je bila najmlajši otrok velikega kijevskega kneza [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] Ime matere je sporno, ker je bil Vladimir I. poročen sedem krat in bil oče veliko zakonskih in nezakonskih otrok. S Kazimirjem I. Obnoviteljem se je poročila okoli leta 1040. Poroka je Kazimirju pomagala pridobiti podporo pri njegovem ponovnem prevzemu poljskega prestola. Kazimir je pred poroko že dvakrat poskušal prevzeti prestol, vendar mu je obakrat spodletelo. V tretjem poskusu mu je ob podpori Marijinega brata [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] to uspelo. Marija in Kazimir I. sta imela pet otrok:<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/RUSSIA,%20Rurik.htm#Dobronegadied1087 RUSSIA, RURIKID]</ref> * [[Boleslav II. Poljski|Boleslava II. Smelega]] (ok. 1043 – 2./3. april 1081/1082), * [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Hermana]] (ok. 1044 – 4 junij 1102), * Mješka (16. april 1045 – 28. januar 1065), * Otona (ok. 1046 – 1048) in * Svjetoslavo (ok. 1048 – 1. september 1126), poročeno okoli leta 1062 z vojvodo in kasnejšim češkim kraljem [[Vratislav I.|Vratislavom I.]] Marijin mož je umrl 28. november 1058. Njun sin Boleslav je leta 1076 postal poljeski kralj Boleslav II. in se šteje za najsposobnejšega kralja iz dinastija [[Pjasti|Pjastov]]. Leta 1079 je bil kljub temu odstavljen in izgnan iz države. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1012]] [[Kategorija:Umrli leta 1087]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] essw9utj3wrsmj2sgsj2rne46wf720j 5747658 5747657 2022-08-27T05:03:00Z Octopus 13285 /* Sklici */ info wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar|consort=yes | image = Dobranega maria.jpeg | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1040–1058 | coronation = | full name = | spouse =[[Kazimir I. Poljski|Kazimir Obnovitelj]] | issue =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]]<br>[[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]]<br>Mješko Kazimirovič<br> Oton Kazimirovič<br>Svjetoslava, kraljica Češke | dynasty =[[Rurikidi]] | father = [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] | mother = | birth_date =1012 | birth_place = | death_date =13. december 1087 (stara 75 let) | death_place = | date of burial = | place of burial = }} '''Marija Dobronega Kijevska''' ([[ukrajinsko]] Добронега Володимирівна, Dobronega Volodimirivna, [[poljsko]] Dobroniega Maria) je bila kneginja [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] iz [[Rurikidi|Rurikidske]] dinastije in s poroko s [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem Obnoviteljem]] vojvodinja Poljske, * [[1012]],<ref>{{cite web |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/russia/rurik1.html#DV1 |title= Complete Genealogy of the House of Piast |publisher=Genealogy.EU}}{{Self-published source|date=avgust 2012}}</ref><ref>{{Cite web |title=Dobroniega Maria, Encyklopedia PWN: źródło wiarygodnej i rzetelnej wiedzy |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Dobroniega-Maria;3893288.html |access-date=21. avgusta 2022 |website=encyklopedia.pwn.pl |language=pl}}</ref> † [[13. december]] [[1087]]. ==Življenje== Marija je bila najmlajši otrok velikega kijevskega kneza [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] Ime matere je sporno, ker je bil Vladimir I. poročen sedem krat in bil oče veliko zakonskih in nezakonskih otrok. S Kazimirjem I. Obnoviteljem se je poročila okoli leta 1040. Poroka je Kazimirju pomagala pridobiti podporo pri njegovem ponovnem prevzemu poljskega prestola. Kazimir je pred poroko že dvakrat poskušal prevzeti prestol, vendar mu je obakrat spodletelo. V tretjem poskusu mu je ob podpori Marijinega brata [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] to uspelo. Marija in Kazimir I. sta imela pet otrok:<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/RUSSIA,%20Rurik.htm#Dobronegadied1087 RUSSIA, RURIKID]</ref> * [[Boleslav II. Poljski|Boleslava II. Smelega]] (ok. 1043 – 2./3. april 1081/1082), * [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Hermana]] (ok. 1044 – 4 junij 1102), * Mješka (16. april 1045 – 28. januar 1065), * Otona (ok. 1046 – 1048) in * Svjetoslavo (ok. 1048 – 1. september 1126), poročeno okoli leta 1062 z vojvodo in kasnejšim češkim kraljem [[Vratislav I.|Vratislavom I.]] Marijin mož je umrl 28. november 1058. Njun sin Boleslav je leta 1076 postal poljeski kralj Boleslav II. in se šteje za najsposobnejšega kralja iz dinastija [[Pjasti|Pjastov]]. Leta 1079 je bil kljub temu odstavljen in izgnan iz države. ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou | [[Rurikidi]] ||1012||1087|}} {{s-roy|pl}} {{s-bef|before=[[Richeza Lotarinška]]}} {{s-ttl|title=Vojvodinja žena Poljske|years=1040–1058}} {{s-aft|after=[[Višeslava Kijevska]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1012]] [[Kategorija:Umrli leta 1087]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] afg9c7ykeiful3obfohrc0nv9j19563 5747659 5747658 2022-08-27T05:05:40Z Octopus 13285 /* Življenje */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar|consort=yes | image = Dobranega maria.jpeg | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1040–1058 | coronation = | full name = | spouse =[[Kazimir I. Poljski|Kazimir Obnovitelj]] | issue =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]]<br>[[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]]<br>Mješko Kazimirovič<br> Oton Kazimirovič<br>Svjetoslava, kraljica Češke | dynasty =[[Rurikidi]] | father = [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] | mother = | birth_date =1012 | birth_place = | death_date =13. december 1087 (stara 75 let) | death_place = | date of burial = | place of burial = }} '''Marija Dobronega Kijevska''' ([[ukrajinsko]] Добронега Володимирівна, Dobronega Volodimirivna, [[poljsko]] Dobroniega Maria) je bila kneginja [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] iz [[Rurikidi|Rurikidske]] dinastije in s poroko s [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem Obnoviteljem]] vojvodinja Poljske, * [[1012]],<ref>{{cite web |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/russia/rurik1.html#DV1 |title= Complete Genealogy of the House of Piast |publisher=Genealogy.EU}}{{Self-published source|date=avgust 2012}}</ref><ref>{{Cite web |title=Dobroniega Maria, Encyklopedia PWN: źródło wiarygodnej i rzetelnej wiedzy |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Dobroniega-Maria;3893288.html |access-date=21. avgusta 2022 |website=encyklopedia.pwn.pl |language=pl}}</ref> † [[13. december]] [[1087]]. ==Življenje== Marija je bila najmlajši otrok velikega kijevskega kneza [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] Ime matere je sporno, ker je bil Vladimir I. poročen sedem krat in bil oče veliko zakonskih in nezakonskih otrok. S Kazimirjem I. Obnoviteljem se je poročila okoli leta 1040. Poroka je Kazimirju pomagala pridobiti podporo pri njegovem ponovnem prevzemu poljskega prestola. Kazimir je pred poroko že dvakrat poskušal prevzeti prestol, vendar mu je obakrat spodletelo. V tretjem poskusu mu je ob podpori Marijinega brata [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] to uspelo. Marija in Kazimir I. sta imela pet otrok:<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/RUSSIA,%20Rurik.htm#Dobronegadied1087 RUSSIA, RURIKID]</ref> * [[Boleslav II. Poljski|Boleslava II. Smelega]] (ok. 1043 – 2./3. april 1081/1082), * [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Hermana]] (ok. 1044 – 4 junij 1102), * Mješka (16. april 1045 – 28. januar 1065), * Otona (ok. 1046 – 1048) in * Svjetoslavo (ok. 1048 – 1. september 1126), poročeno okoli leta 1062 z vojvodo in kasnejšim češkim kraljem [[Vratislav II.|Vratislavom II.]] Marijin mož je umrl 28. november 1058. Njun sin Boleslav je leta 1076 postal poljeski kralj Boleslav II. in se šteje za najsposobnejšega kralja iz dinastija [[Pjasti|Pjastov]]. Leta 1079 je bil kljub temu odstavljen in izgnan iz države. ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou | [[Rurikidi]] ||1012||1087|}} {{s-roy|pl}} {{s-bef|before=[[Richeza Lotarinška]]}} {{s-ttl|title=Vojvodinja žena Poljske|years=1040–1058}} {{s-aft|after=[[Višeslava Kijevska]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1012]] [[Kategorija:Umrli leta 1087]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] kibozja9si9tv3zashvpzro41yefbqy Pismo Hebrejcem 0 523016 5747600 2022-08-26T18:56:33Z 194.152.10.165 Nova stran z vsebino: Pismo Hebrejcem je kanonično novozavezno pismo, ki je z nastalo v šestdesetih ali verjetneje osemdesetih letih prvega stoletja po Kristusu, opisuje prednosti evangelija v primerjavi s staro zavezo in je bilo napisano za opomin kristjanom judovskega (hebrejskega) rodu, da ne bi odpadli od evangelija in se vrnili k judovstvu. Po vseh Pismo merilih naredi Hebrejcem od vseh novozaveznih knjig najmočnejši vtis. Z veliko govorniško spretnostjo, skrbno sestavljeno, spret... wikitext text/x-wiki Pismo Hebrejcem je kanonično novozavezno pismo, ki je z nastalo v šestdesetih ali verjetneje osemdesetih letih prvega stoletja po Kristusu, opisuje prednosti evangelija v primerjavi s staro zavezo in je bilo napisano za opomin kristjanom judovskega (hebrejskega) rodu, da ne bi odpadli od evangelija in se vrnili k judovstvu. Po vseh Pismo merilih naredi Hebrejcem od vseh novozaveznih knjig najmočnejši vtis. Z veliko govorniško spretnostjo, skrbno sestavljeno, spretno napisano v odlični grščini in s strastnim spoštovanjem do Kristusa ponuja izjemno število spoznanj, ki so oblikovala poznejše krščanstvo.  Začne se kot razprava, nadaljuje kot nagovor in šele sklene kot pismo.  Naslovljenci pisma niso izrecno omenjeni, toda iz konteksta lahko sklepamo, da so to bili kristjani, ki so jih privlačile vrednote judovskega okolja. Avtor ni znan; pozneje je Cerkev avtorstvo pripisovala Pavlu, zdaj je to opustila.   === RAZDELITEV PO VSEBINI:   === 1,1-3: Uvod   1,4 - 4,13: Vzvišenost Jezusa kot Božjega Sina   1,4-2,18: nad angeli   3,1-4,13: nad Mojzesom   4,14 - 7,28: Vzvišenost Jezusovega duhovništva   8,1 -10,18: Vzvišenost Jezusove žrtve in njegova služba v nebeškem svetišču, ko sklene novo zavezo   10,19 -12,29: Vera in stanovitnost: postati deležen Jezusovega duhovniškega dela   10,19-39: Spodbuda, da bi bila Jezusova žrtev  v korist   11,1 -40: Starozavezni zgledi vere   12,1 -13: Zgled Jezusovega trpljenja in Gospodove vzgoje 12,14-29: Svarilo pred neposlušnostjo ob starozaveznih zgledih   13,1-19: Navodila za vsakdanje življenje   13,20-25: Sklep: blagoslov in pozdravi   === ANALIZA === ==== UVOD ==== V eshatološkem kontekstu poslednjih dni Uvod (1,1-3) nemudoma poudari Kristusovo vzvišenost nad vsem, kar se je poprej zgodilo v Izraelu. Glavni kontrast je med dvema Božjima razodetjema: po prerokih in po Sinu, ki je bil (obstajal) od začetka časov, po katerem je Bog ustvaril svetove in ki nam je zdaj spregovoril. Opis z izrazi, ki morda prihajajo iz hvalnice kaže, da pisec razlaga Kristusa v ozadju starozavezne podobe Božje Modrosti. Prav kakor je Modrost izžarevanje Božjega veličastva, brezmadežno ogledalo Božje moči, tako je Božji Sin odsvit Božjega veličastva in odtis njegovega obstoja, ki z besedo svoje moči nosi vse (Heb 1,3). Onstran te primerjave z Modrostjo pa je Sin resnična oseba. Uresničil je očiščenje od grehov; izpolnitev tega je tesno povezana s Sinom, sedečim na Božji desnici.   ==== VZVIŠENOST JEZUSA KOT BOŽJEGA SINA (1,4 - 4,13) ==== Ta kristologija se tu izoblikuje na vzvišenosti Sina nad angeli in Mojzesom. Da ima Kristus kot Sin položaj nad angeli, je vsekakor veličastno poveličevanje, saj so prav oni v judovskem izročilu »Božji sinovi« in posredniki Postave. Še posebej pomenljiv je Heb 1,8-9, kjer z besedami iz Ps 45,7-8 pisec pokaže, kako se Bog na Jezusa obrača z besedami, s katerimi se nikoli ni obrnil na kakega angela, namreč: »Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke... zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja« - eno od pomembnih novozaveznih besedil, ki Jezusa imenuje Bog.   Kot večkrat odlomek vodi v moralno spodbudo (2,1-4): če se je beseda Postave, ki so jo oznanjali angeli, izkazala za trdno, le kako bomo ušli mi … V 2,5-18 bi lahko prepoznali pogled združevanja ponižnosti in poveličevanja. S Ps 8,5-7 avtor pokaže, daje Božjemu Sinu, ki je za nekaj časa postal nižji od angelov; zdaj vse podvrženo. Skupnosti, ki je zaradi stisk potrta, avtor pokaže v Kristusu Božji načrt za človeštvo: ne poveličanje brez trpljenja, ampak poveličanje prek trpljenja. Če je bilo poveličanje Božjega Sina odrešenjsko, pa se on ni zavzemal za reševanje angelov. Kristus je namreč smrt okusil za vsakega človeka; in Bog je mnoge pripeljal v slavo po Jezusu, začetniku njihovega odrešenja, ki ga je izpopolnil s trpljenjem (2,10). Tema o potujočem Božjem ljudstvu, ki ga v nebeško svetišče vodi Jezus, se spet vrne v 4,11.14 in 6,20.   ==== VZVIŠENOST NAD MOJZESOM (3,1 - 4,13) ==== Pisec ponazori (3,1-6) s tem, da gre večja čast graditelju kakor hiši (gradnji hiše), večja sinu kakor služabniku (prim. Jn 8,35). »Apostol in veliki duhovnik naše vere« je še en primer veličastnih nazivov ki jih pridaja Kristusu. Kristjani, na katere se obrača, so v nevarnosti, da se naveličajo zaradi malodušnosti. Tisti med Izraelci, ki niso bili poslušni, niso dosegli cilja. Podobno je to preizkušnja za tiste, ki verujejo v Jezusa, kot pokaže Heb 4,12 v enem od najbolj znamenitih odlomkov Novi zavezi, ko opisuje, da je Božja beseda ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže celo med dušo in duhom ter presoja vzgibe in misli srca.   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVEGA DUHOVNIŠTVA (4,14 - 7,28) ==== Že uvodna vrstica določa glavno temo: »Imamo veličastnega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina.« Čeprav si Pismo Hebrejcem in Janezov evangelij delita predstavo o inkarnaciji, pri Janezu ne najdemo takega opisa o stvarnosti Jezusove človeškosti, ki bi bil primerljiv s tem odlomkom. Kakor izraelski veliki duhovnik tudi Kristus ni sam sebe poveličal, ampak ga je določil Bog. Ko opisuje, kako je Jezus trpel v dneh svojega mesa, ko je daroval molitve in prošnje njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti (5,7-9), pisec dodaja, da se je Jezus iz tega naučil poslušnosti, čeprav je bil Sin. (Dobro poznavanje Kristusovega pasijona: Kristus premaga smrt in postane vir zveličanja). Ko je dosegel popolnost, je postal počelo večnega odrešenja vsem, ki so mu poslušni (prim. Flp 2,8-9).   V 5,11-14 se pisec spet vrne k spodbudi in prejemnikom očita nezrelost, saj še vedno lahko uživajo samo mleko, ne pa močne hrane. Pisca skrbi odpad od Kristusa, kar se jasneje pokaže v 6,4-8 (tudi 10,26-31), ker opozarja, da ni več pokore, potem ko so bili nekoč že razsvetljeni (tj. krščeni: Jn 9). Vendar daje zgovorno jamstvo, da ni v negotovosti glede bodočnosti svojih naslovljencev, saj Bog njihovega dela in njihove ljubezni ne bo pozabil (6,9-12). Bog je zvest obljubam in to zagotavlja uspešnost posredovanja Jezusa kot velikega duhovnika po Melkizedekovem redu v notranjosti nebeškega svetišča (6,13-20). Celo 7. poglavje je posvečeno vzvišenosti takšnega Jezusovega duhovništva nad levitskim (tj. starozaveznim) duhovništvom in bi ga lahko obravnavali skupaj s pogl. 8-10 ali pa s predhodnimi poglavji. Ni več potrebe po številnih (levitskih) duhovnikih, ki jih po smrti zamenjajo drugi, ker Jezus, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, vedno živi in posreduje zanje (7,23-25). Ko je daroval sam sebe, je ta sveti, brezmadežni, neoskrunjeni veliki duhovnik, ločen od grešnikov in povzdignjen nad nebesa, opravil daritev, ki to je, enkrat za vselej (7,26-27).   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVE ŽRTVE IN NJEGOVA SLUŽBA V NEBEŠKEM SVETIŠČU, KO SKLENE NOVO ZAVEZO (8,1 - 10,18) ==== Misel, da je Jezus veliki duhovnik pred Bogom, vodi k predstavi o nebeškem svetišču. Odlomki v 2 Mz 25,9.40; 26,30 idr. kažejo, kako je Bog Mojzesu pokazal nebeški načrt, po katerem so zgradili zemeljsko svetišče. Odlomek v Heb 8,8-13 posnema način govora o novi zavezi iz Jer 31,31 -34 in jasno pove, daje prva, z Mojzesom sklenjena zaveza, zdaj stara in pretekla. Kar je v Pismu Hebrejcem posebnega, je primerjava med velikim duhovnikom, ki stopa enkrat na leto v presveto s krvjo kozlov in juncem ter Jezusom, ki je stopil enkrat za vselej v nebeško svetišče s svojo lastno krvjo in s tem potrdil novo zavezo. Tam se zdaj pojavi pred Božjim obličjem »za nas« (9,24); in ko se je tako enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih, se bo prikazal še drugič v odrešenje tistih, ki ga željno pričakujejo (tudi so mu poslušni) (9,28). ==== VERA IN STANOVITNOST: POSTATI DELEŽEN JEZUSOVEGA DUHOVNIŠKEGA DELA (10,19 - 12,29) ==== Po poti, ki jo je odprl Jezus, naj tisti, ki jim pisec pravi »bratje«, vstopajo v svetišče po Jezusovi krvi z vero, upanjem in ljubeznijo ter zbiranjem v občestvo (10,19-25). Če grešijo prostovoljno, ne ostane za grehe nobena žrtev več, ampak le grozna kazen: »Strašno je pasti v roke živega Boga« (10,26- 31). V 11,1-40 začne pisec z znamenitim opisom vere, potem pa začne z dolgim naštevanjem starozaveznih likov; ki imajo prav takšno vero in zvestobo. Ob koncu (11,39-40), zvest svojemu kontrastu med starim in novim, pokaže, da vsi ti ljudje vere niso prejeli, kar je bilo obljubljeno, kajti »Bog je za nas priskrbet nekaj boljšega, tako da oni ne bi dosegli popolnosti brez nas«. Kot prehod (12,1-2) pisec spodbuja svoje bralce, naj uprejo oči v Jezusa, »voditelja in dopolnitelja vere«. V 12,3-13 opozori, da ne morejo biti pravi Božji otroci brez vzgoje v trpljenju, ki ga Bog naloži. Jezus je pretrpel tolikšno nasprotovanje, medtem ko bralci še niso trpeli do krvi. Heb 12,14-29 s primeri iz Stare zaveze ponazori kazni za neposlušnost; konča pa z moralnim svarilom iz 5 Mz 4,24, da je Bog ogenj, ki požira.   ==== SKLEPNA SPODBUDA (13,1-19) ==== Samo tu so v pismu podrobna konkretna nravna navodila in to je področje, kjer se Pismo Hebrejcem najbolj približa pavlinskemu slogu. Po nekaj napotkih za življenje v skupnosti, značilnih za novozavezna dela, se v Heb 13,7 pisec sklicuje na vero voditeljev, ki so v skupnosti oznanili evangelij. Lahko se sklicujemo na preteklost, saj je »Jezus Kristus isti, včeraj in danes in na veke« (13,8). Zaznati je tudi klic k poslušnosti do tedanjih voditeljev; ki bedijo nad dušami bralcev (13,17).   ==== SKLEP (13,20-25) ==== Spodbudo sklene z blagoslovom, ki naj ga podeli »Bog miru, ki je od mrtvih privedel našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovc« (13,20). Sredi pozdravov je omemba, da so oprostili Timoteja, ter navedba »tistih iz Italije«, dve zelo redki opori v pismu glede podatka, od kod prihaja in komu ter kam je namenjeno.   === TEORIJE O OKOLIŠČINAH NASTANKA === Po odkritju mrtvomorskih rokopisov v Kumranu je bilo precejšnje navdušenje nad mislijo, da utegne biti Pismo Hebrejcem povezano z ozadjem kristjanov iz judovstva in bi bilo tako naslovljeno na esenske duhovnike. Pripadniki ločine so v mrtvomorskih rokopisih ostro nasprotovali odpadništvu, zato so tisti, ki so postali kristjani, imeli morda občutek krivde, ki jih je priganjal k vrnitvi. Poleg tega je kumranska skupnost močno poudarjala duhovništvo in bogoslužje in je bila zelo enotna; tistim, ki so jo zapustili in šli za Kristusom, se je morda zelo tožilo po tem, kar so zapustili. Splošno prepričanje je, da se Kumranci niso udeleževali bogoslužja v jeruzalemskem templju, in se morda zato Pismo Hebrejcem ne obrača na ta tempelj za svoje zglede. Večina strokovnjakov je skeptičnih glede kumranskega vpliva na pismo. Kot prejemniki pa kristjani iz kumranskega okolja niso nič bolj verjeten naslov za pismo kot kristjani, na katere je vplivala kaka druga oblika judovstva. Attridge trdi, da »ni ene same smeri v judovstvu, ki bi ponujala preprost vzorec, znotraj katerega gre razumeti misel avtorja ali njegovega besedila«.   Druga domneva se navezuje na Apd 6,1-6 (in na sklep Štefanovega govora v Apd 7), ki razlikujejo dve vrsti kristjanov iz judovstva (obe sta pridobili spreobrnjence izmed Nejudov): HELENISTI, ki so, kakor Štefan sam, zavzeli bolj radikalno odklonilno stališče do jeruzalemskega templja (7,47-50), in Hebrejci, ki so, kakor Peter in Janez, redno hodili v tempelj. Bi torej pisec lahko bil helenistični pridigar, ki skuša pridobivati hebrejske kristjane za svoje prepričanje? Mnogi imajo Janezov evangelij za evangelij helenistične teologije in temu je Pismo Hebrejcem blizu v njegovem pogledu na zamenjavo izraelskega bogoslužja. Čeprav naslov »Hebrejcem« izhaja precej bolj verjetno iz analize vsebine, ali bi pismo vendarle lahko imelo bolj dobesedne korenine. In četudi je privlačna, ostaja tudi ta hipoteza nedokazljiva.   Nekateri menijo, daje pismo psevdonimno; toda bolj točno bi bilo »anonimno«, saj se delo nikjer ne sklicuje na avtorja. Že ob koncu 2. stoletja so ga nekateri pripisovali Pavlu. Papirus Beatty II, ki odraža aleksandrijsko tradicijo in je naše najstarejše ohranjeno besedilo pavlinskih pisem, postavlja Pismo Hebrejcem za Pismo Rimljanom. Zahodna Cerkev ga je le počasi sprejemala kot Pavlovo delo. Tako v Aleksandriji kot v Rimu je pismo na uradnih kanoničnih seznamih v poznem 4. in zgodnjem 5. stoletju uvrščeno med štirinajst pavlinskih pisem, postavljeno včasih pred osebna pisma (1 in 2 Tim, Tit, Flm), pogosteje pa na konec zbirke. Postopno so Pavlovo ime vstavili v naslov dela in ga najdemo tako v Vulgati kot v KJV (od slovenskih v Japljevem in Wolfovem prevodu).   Vseeno pa je prevladuje prepričanje, da Pavel ni napisal tega pisma. Dovršen in premišljen grški slog je zelo drugačen od Pavlovega, kot sta opazila že Klement in Origen. Pogosti pavlinski izrazi (kot npr. »Kristus Jezus«) se v tem pismu ne pojavijo nikoli. Še pomembneje, pogled ni Pavlov, Medtem ko je v Pavlovi teologiji glavna točka vstajenje, se to v Pismu Hebrejcem omenja le enkrat 13,20, v podrednem stavku); in nasprotno, glavna tema v pismu - Kristus kot veliki duhovnik - se pri Pavlu ne pojavi nikjer drugje. Tisti, ki ne sprejemajo Pavlovega avtorstva najpogosteje za avtorstvo predlagajo dvoje: ali kakega znanega Pavlovega spremljevalca ali povsem neznano osebo; in najpogostejša izbira je prav slednja. Največji učenjak patristične dobe, Origen,je bil pripravljen ostati pri anonimnem piscu (lahko bi bil Pavlov tajnik), vendar dodaja, da samo Bog ve, kdo je napisal pismo. Tertulijan je pismo pripisal Barnabu; in res ima Barnabove pismo iz zgodnjega 2. stoletja aleksandrijski alegorični slog, podoben Pismu Hebrejcem. Seveda pa je tudi to pismo« anonimno in pripisovati ga Barnabu ni prav nič bolj zanesljivo kot pripisovati Pismo Hebrejcem Pavlu. Drugi so v antiki pismo pripisovali Luku in Klementu Rimskemu. Luther ga je pripisal Apolu, ki ga Apd 18,24 opisujejo tako, da bi lahko ustrezal piscu (Jud, po rodu iz Aleksandrije, izobražen, dober izvedenec v Pismih); in ta domneva je pritegnila precej privržencev.   Izvrstnost avtorjeve grščine in obvladovanje Svetega pisma v grščini kaže, da je bil kristjan iz judovstva z dobro helenistično izobrazbo in vsaj nekaj poznavanja grških filozofskih kategorij.   === TEOLOŠKI POUDARKI === ==== DUHOVNIŠTVO ==== Glavna tema v Pismu Hebrejcem je (veliko) duhovništvo Jezusa Kristusa. Do neke mere je taka smer razprave presenetljiva, saj je bil zgodovinski Jezus izrazito laik, do določene stopnje celo kritičen do tempeljskih navad in tempeljska duhovščina ni z njim prav nič prijazno ravnala. Pojasnilo v Pismu Hebrejcem, da je bilo Jezusovo duhovništvo po Melkizedekovem redu, je morda izvirno, se pa misel o Jezusovem duhovništvu najde tudi v drugih novozaveznih delih, predvsem v povezavi z njegovo smrtjo. Zlasti Jn 10,36 in 17,19 uporabi v zvezi z Jezusom glagol »posvetiti, posvečevati«, ki ga sicer 2 Mz 28,41 porabi za Mojzesovo posvečenje duhovnikov. Mnogi menijo, da je opis, kako Jezusu pred smrtjo slečejo suknjo brez šiva, pod vtisom suknje judovskega velikega duhovnika. Zamisel o Jezusovem duhovništvu najverjetneje izhaja iz predstave, da je bila njegova smrt samo-darovana spravna žrtev ==== BOGOSLUŽJE   ==== lahko bi se vprašali kako prisvojitev izraelske bogoslužne govorice (sveti šotor, tempelj, duhovništvo, daritve, prazniki) za Jezusa vpliva na rabo te govorice pozneje pri kristjanih. Zadržanje do nje ni bilo vedno dosledno. Nekatere bolj pikolovske skupine se celo ne menijo za govorjenje o Cerkvi ali krščanski skupnosti kot templju; govorjenje, ko šotor ali tempelj pomeni hišo za srečanja kristjanov; je v rabi pri skupinah, ki se raznašajo za svetopisemske, biblične kristjane. Mnogi nimajo nič proti, da se o velikem petku in veliki noči govori kot o krščanski pashi. Vendar odločno odklanjajo izraze daritev in duhovništvo v krščanskem kultu, kljub dejstvu, da že okrog leta 100 Didahe 14 meni, da se je misel iz Mal 1,11 (»čista daritev«) izpolnila v evharistiji. V zvestobi vidiku »enkrat za vselej« v Pismu Hebrejcem pa Cerkve, ki uporabljajo daritveno izrazje, pogosto poudarjajo, da evharistija ni neka nova daritev, ampak bogoslužno ponavzočevanje Kristusove daritve. Čeprav je že skoraj okrog leta 100 Prvo Klementovo pismo primerjalo judovskega velikega duhovnika, duhovnika in levita s Kristusom, škofom in diakonom, se prva jasna raba izraza »duhovnik« za glavnega voditelja pri evharistiji (škofa) pojavi ob koncu 2.stoletja. S 4. stoletjem pa so vse voditelje pri evharistiji imeli za krščanske duhovnike, ko so deležni Kristusovega duhovništva po Melkizedekovem redu. Vredno je premisliti, kakšen pomen je ohranila raba izraelske bogoslužne govorice in kakšne težave prinaša   ==== ZAVEZA ==== Čeprav Pismo Hebrejcem kontinuitete ne zavrne povsem, pa bolj izrecno kot katerokoli drugo novozavezno delo govori o zastarelosti zaveze, ki jo je Bog sklenil z Mojzesom. Ta zaveza je zastarela, se je postarala, izginja (10,9: »prvo odpravlja, da bi postavil drugo«). Ravno nasprotno pa bi danes nekateri radi odpravili izraza »stara« in »nova« tako v zvezi z zavezo kakor Zavezo (knjigo) in ju nadomestili s »prva« in »druga«, oz. »izraelska« in »krščanska«.  Je takšen premik upravičen glede na razna razumevanja novosti v Novi zavezi, kar ni v smislu izpodrivanja zastarelega? Na globlji ravni mnogi krščanski teologi zanikajo, da bi Božja zaveza z Izraelom zastarala ali bila izrinjena, temveč le dopolnjena.   === SEZNAM VIROV === * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. icnmkxub60vsh0p4mmn7wgrjm90a7cr 5747601 5747600 2022-08-26T18:57:40Z 194.152.10.165 /* RAZDELITEV PO VSEBINI:   */ wikitext text/x-wiki Pismo Hebrejcem je kanonično novozavezno pismo, ki je z nastalo v šestdesetih ali verjetneje osemdesetih letih prvega stoletja po Kristusu, opisuje prednosti evangelija v primerjavi s staro zavezo in je bilo napisano za opomin kristjanom judovskega (hebrejskega) rodu, da ne bi odpadli od evangelija in se vrnili k judovstvu. Po vseh Pismo merilih naredi Hebrejcem od vseh novozaveznih knjig najmočnejši vtis. Z veliko govorniško spretnostjo, skrbno sestavljeno, spretno napisano v odlični grščini in s strastnim spoštovanjem do Kristusa ponuja izjemno število spoznanj, ki so oblikovala poznejše krščanstvo.  Začne se kot razprava, nadaljuje kot nagovor in šele sklene kot pismo.  Naslovljenci pisma niso izrecno omenjeni, toda iz konteksta lahko sklepamo, da so to bili kristjani, ki so jih privlačile vrednote judovskega okolja. Avtor ni znan; pozneje je Cerkev avtorstvo pripisovala Pavlu, zdaj je to opustila.   === RAZDELITEV PO VSEBINI   === 1,1-3: Uvod   1,4 - 4,13: Vzvišenost Jezusa kot Božjega Sina   1,4-2,18: nad angeli   3,1-4,13: nad Mojzesom   4,14 - 7,28: Vzvišenost Jezusovega duhovništva   8,1 -10,18: Vzvišenost Jezusove žrtve in njegova služba v nebeškem svetišču, ko sklene novo zavezo   10,19 -12,29: Vera in stanovitnost: postati deležen Jezusovega duhovniškega dela   10,19-39: Spodbuda, da bi bila Jezusova žrtev  v korist   11,1 -40: Starozavezni zgledi vere   12,1 -13: Zgled Jezusovega trpljenja in Gospodove vzgoje 12,14-29: Svarilo pred neposlušnostjo ob starozaveznih zgledih   13,1-19: Navodila za vsakdanje življenje   13,20-25: Sklep: blagoslov in pozdravi   === ANALIZA === ==== UVOD (1,1-3) ==== V eshatološkem kontekstu poslednjih dni Uvod (1,1-3) nemudoma poudari Kristusovo vzvišenost nad vsem, kar se je poprej zgodilo v Izraelu. Glavni kontrast je med dvema Božjima razodetjema: po prerokih in po Sinu, ki je bil (obstajal) od začetka časov, po katerem je Bog ustvaril svetove in ki nam je zdaj spregovoril. Opis z izrazi, ki morda prihajajo iz hvalnice kaže, da pisec razlaga Kristusa v ozadju starozavezne podobe Božje Modrosti. Prav kakor je Modrost izžarevanje Božjega veličastva, brezmadežno ogledalo Božje moči, tako je Božji Sin odsvit Božjega veličastva in odtis njegovega obstoja, ki z besedo svoje moči nosi vse (Heb 1,3). Onstran te primerjave z Modrostjo pa je Sin resnična oseba. Uresničil je očiščenje od grehov; izpolnitev tega je tesno povezana s Sinom, sedečim na Božji desnici.   ==== VZVIŠENOST JEZUSA KOT BOŽJEGA SINA (1,4 - 4,13) ==== Ta kristologija se tu izoblikuje na vzvišenosti Sina nad angeli in Mojzesom. Da ima Kristus kot Sin položaj nad angeli, je vsekakor veličastno poveličevanje, saj so prav oni v judovskem izročilu »Božji sinovi« in posredniki Postave. Še posebej pomenljiv je Heb 1,8-9, kjer z besedami iz Ps 45,7-8 pisec pokaže, kako se Bog na Jezusa obrača z besedami, s katerimi se nikoli ni obrnil na kakega angela, namreč: »Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke... zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja« - eno od pomembnih novozaveznih besedil, ki Jezusa imenuje Bog.   Kot večkrat odlomek vodi v moralno spodbudo (2,1-4): če se je beseda Postave, ki so jo oznanjali angeli, izkazala za trdno, le kako bomo ušli mi … V 2,5-18 bi lahko prepoznali pogled združevanja ponižnosti in poveličevanja. S Ps 8,5-7 avtor pokaže, daje Božjemu Sinu, ki je za nekaj časa postal nižji od angelov; zdaj vse podvrženo. Skupnosti, ki je zaradi stisk potrta, avtor pokaže v Kristusu Božji načrt za človeštvo: ne poveličanje brez trpljenja, ampak poveličanje prek trpljenja. Če je bilo poveličanje Božjega Sina odrešenjsko, pa se on ni zavzemal za reševanje angelov. Kristus je namreč smrt okusil za vsakega človeka; in Bog je mnoge pripeljal v slavo po Jezusu, začetniku njihovega odrešenja, ki ga je izpopolnil s trpljenjem (2,10). Tema o potujočem Božjem ljudstvu, ki ga v nebeško svetišče vodi Jezus, se spet vrne v 4,11.14 in 6,20.   ==== VZVIŠENOST NAD MOJZESOM (3,1 - 4,13) ==== Pisec ponazori (3,1-6) s tem, da gre večja čast graditelju kakor hiši (gradnji hiše), večja sinu kakor služabniku (prim. Jn 8,35). »Apostol in veliki duhovnik naše vere« je še en primer veličastnih nazivov ki jih pridaja Kristusu. Kristjani, na katere se obrača, so v nevarnosti, da se naveličajo zaradi malodušnosti. Tisti med Izraelci, ki niso bili poslušni, niso dosegli cilja. Podobno je to preizkušnja za tiste, ki verujejo v Jezusa, kot pokaže Heb 4,12 v enem od najbolj znamenitih odlomkov Novi zavezi, ko opisuje, da je Božja beseda ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže celo med dušo in duhom ter presoja vzgibe in misli srca.   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVEGA DUHOVNIŠTVA (4,14 - 7,28) ==== Že uvodna vrstica določa glavno temo: »Imamo veličastnega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina.« Čeprav si Pismo Hebrejcem in Janezov evangelij delita predstavo o inkarnaciji, pri Janezu ne najdemo takega opisa o stvarnosti Jezusove človeškosti, ki bi bil primerljiv s tem odlomkom. Kakor izraelski veliki duhovnik tudi Kristus ni sam sebe poveličal, ampak ga je določil Bog. Ko opisuje, kako je Jezus trpel v dneh svojega mesa, ko je daroval molitve in prošnje njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti (5,7-9), pisec dodaja, da se je Jezus iz tega naučil poslušnosti, čeprav je bil Sin. (Dobro poznavanje Kristusovega pasijona: Kristus premaga smrt in postane vir zveličanja). Ko je dosegel popolnost, je postal počelo večnega odrešenja vsem, ki so mu poslušni (prim. Flp 2,8-9).   V 5,11-14 se pisec spet vrne k spodbudi in prejemnikom očita nezrelost, saj še vedno lahko uživajo samo mleko, ne pa močne hrane. Pisca skrbi odpad od Kristusa, kar se jasneje pokaže v 6,4-8 (tudi 10,26-31), ker opozarja, da ni več pokore, potem ko so bili nekoč že razsvetljeni (tj. krščeni: Jn 9). Vendar daje zgovorno jamstvo, da ni v negotovosti glede bodočnosti svojih naslovljencev, saj Bog njihovega dela in njihove ljubezni ne bo pozabil (6,9-12). Bog je zvest obljubam in to zagotavlja uspešnost posredovanja Jezusa kot velikega duhovnika po Melkizedekovem redu v notranjosti nebeškega svetišča (6,13-20). Celo 7. poglavje je posvečeno vzvišenosti takšnega Jezusovega duhovništva nad levitskim (tj. starozaveznim) duhovništvom in bi ga lahko obravnavali skupaj s pogl. 8-10 ali pa s predhodnimi poglavji. Ni več potrebe po številnih (levitskih) duhovnikih, ki jih po smrti zamenjajo drugi, ker Jezus, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, vedno živi in posreduje zanje (7,23-25). Ko je daroval sam sebe, je ta sveti, brezmadežni, neoskrunjeni veliki duhovnik, ločen od grešnikov in povzdignjen nad nebesa, opravil daritev, ki to je, enkrat za vselej (7,26-27).   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVE ŽRTVE IN NJEGOVA SLUŽBA V NEBEŠKEM SVETIŠČU, KO SKLENE NOVO ZAVEZO (8,1 - 10,18) ==== Misel, da je Jezus veliki duhovnik pred Bogom, vodi k predstavi o nebeškem svetišču. Odlomki v 2 Mz 25,9.40; 26,30 idr. kažejo, kako je Bog Mojzesu pokazal nebeški načrt, po katerem so zgradili zemeljsko svetišče. Odlomek v Heb 8,8-13 posnema način govora o novi zavezi iz Jer 31,31 -34 in jasno pove, daje prva, z Mojzesom sklenjena zaveza, zdaj stara in pretekla. Kar je v Pismu Hebrejcem posebnega, je primerjava med velikim duhovnikom, ki stopa enkrat na leto v presveto s krvjo kozlov in juncem ter Jezusom, ki je stopil enkrat za vselej v nebeško svetišče s svojo lastno krvjo in s tem potrdil novo zavezo. Tam se zdaj pojavi pred Božjim obličjem »za nas« (9,24); in ko se je tako enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih, se bo prikazal še drugič v odrešenje tistih, ki ga željno pričakujejo (tudi so mu poslušni) (9,28). ==== VERA IN STANOVITNOST: POSTATI DELEŽEN JEZUSOVEGA DUHOVNIŠKEGA DELA (10,19 - 12,29) ==== Po poti, ki jo je odprl Jezus, naj tisti, ki jim pisec pravi »bratje«, vstopajo v svetišče po Jezusovi krvi z vero, upanjem in ljubeznijo ter zbiranjem v občestvo (10,19-25). Če grešijo prostovoljno, ne ostane za grehe nobena žrtev več, ampak le grozna kazen: »Strašno je pasti v roke živega Boga« (10,26- 31). V 11,1-40 začne pisec z znamenitim opisom vere, potem pa začne z dolgim naštevanjem starozaveznih likov; ki imajo prav takšno vero in zvestobo. Ob koncu (11,39-40), zvest svojemu kontrastu med starim in novim, pokaže, da vsi ti ljudje vere niso prejeli, kar je bilo obljubljeno, kajti »Bog je za nas priskrbet nekaj boljšega, tako da oni ne bi dosegli popolnosti brez nas«. Kot prehod (12,1-2) pisec spodbuja svoje bralce, naj uprejo oči v Jezusa, »voditelja in dopolnitelja vere«. V 12,3-13 opozori, da ne morejo biti pravi Božji otroci brez vzgoje v trpljenju, ki ga Bog naloži. Jezus je pretrpel tolikšno nasprotovanje, medtem ko bralci še niso trpeli do krvi. Heb 12,14-29 s primeri iz Stare zaveze ponazori kazni za neposlušnost; konča pa z moralnim svarilom iz 5 Mz 4,24, da je Bog ogenj, ki požira.   ==== SKLEPNA SPODBUDA (13,1-19) ==== Samo tu so v pismu podrobna konkretna nravna navodila in to je področje, kjer se Pismo Hebrejcem najbolj približa pavlinskemu slogu. Po nekaj napotkih za življenje v skupnosti, značilnih za novozavezna dela, se v Heb 13,7 pisec sklicuje na vero voditeljev, ki so v skupnosti oznanili evangelij. Lahko se sklicujemo na preteklost, saj je »Jezus Kristus isti, včeraj in danes in na veke« (13,8). Zaznati je tudi klic k poslušnosti do tedanjih voditeljev; ki bedijo nad dušami bralcev (13,17).   ==== SKLEP (13,20-25) ==== Spodbudo sklene z blagoslovom, ki naj ga podeli »Bog miru, ki je od mrtvih privedel našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovc« (13,20). Sredi pozdravov je omemba, da so oprostili Timoteja, ter navedba »tistih iz Italije«, dve zelo redki opori v pismu glede podatka, od kod prihaja in komu ter kam je namenjeno.   === TEORIJE O OKOLIŠČINAH NASTANKA === Po odkritju mrtvomorskih rokopisov v Kumranu je bilo precejšnje navdušenje nad mislijo, da utegne biti Pismo Hebrejcem povezano z ozadjem kristjanov iz judovstva in bi bilo tako naslovljeno na esenske duhovnike. Pripadniki ločine so v mrtvomorskih rokopisih ostro nasprotovali odpadništvu, zato so tisti, ki so postali kristjani, imeli morda občutek krivde, ki jih je priganjal k vrnitvi. Poleg tega je kumranska skupnost močno poudarjala duhovništvo in bogoslužje in je bila zelo enotna; tistim, ki so jo zapustili in šli za Kristusom, se je morda zelo tožilo po tem, kar so zapustili. Splošno prepričanje je, da se Kumranci niso udeleževali bogoslužja v jeruzalemskem templju, in se morda zato Pismo Hebrejcem ne obrača na ta tempelj za svoje zglede. Večina strokovnjakov je skeptičnih glede kumranskega vpliva na pismo. Kot prejemniki pa kristjani iz kumranskega okolja niso nič bolj verjeten naslov za pismo kot kristjani, na katere je vplivala kaka druga oblika judovstva. Attridge trdi, da »ni ene same smeri v judovstvu, ki bi ponujala preprost vzorec, znotraj katerega gre razumeti misel avtorja ali njegovega besedila«.   Druga domneva se navezuje na Apd 6,1-6 (in na sklep Štefanovega govora v Apd 7), ki razlikujejo dve vrsti kristjanov iz judovstva (obe sta pridobili spreobrnjence izmed Nejudov): HELENISTI, ki so, kakor Štefan sam, zavzeli bolj radikalno odklonilno stališče do jeruzalemskega templja (7,47-50), in Hebrejci, ki so, kakor Peter in Janez, redno hodili v tempelj. Bi torej pisec lahko bil helenistični pridigar, ki skuša pridobivati hebrejske kristjane za svoje prepričanje? Mnogi imajo Janezov evangelij za evangelij helenistične teologije in temu je Pismo Hebrejcem blizu v njegovem pogledu na zamenjavo izraelskega bogoslužja. Čeprav naslov »Hebrejcem« izhaja precej bolj verjetno iz analize vsebine, ali bi pismo vendarle lahko imelo bolj dobesedne korenine. In četudi je privlačna, ostaja tudi ta hipoteza nedokazljiva.   Nekateri menijo, daje pismo psevdonimno; toda bolj točno bi bilo »anonimno«, saj se delo nikjer ne sklicuje na avtorja. Že ob koncu 2. stoletja so ga nekateri pripisovali Pavlu. Papirus Beatty II, ki odraža aleksandrijsko tradicijo in je naše najstarejše ohranjeno besedilo pavlinskih pisem, postavlja Pismo Hebrejcem za Pismo Rimljanom. Zahodna Cerkev ga je le počasi sprejemala kot Pavlovo delo. Tako v Aleksandriji kot v Rimu je pismo na uradnih kanoničnih seznamih v poznem 4. in zgodnjem 5. stoletju uvrščeno med štirinajst pavlinskih pisem, postavljeno včasih pred osebna pisma (1 in 2 Tim, Tit, Flm), pogosteje pa na konec zbirke. Postopno so Pavlovo ime vstavili v naslov dela in ga najdemo tako v Vulgati kot v KJV (od slovenskih v Japljevem in Wolfovem prevodu).   Vseeno pa je prevladuje prepričanje, da Pavel ni napisal tega pisma. Dovršen in premišljen grški slog je zelo drugačen od Pavlovega, kot sta opazila že Klement in Origen. Pogosti pavlinski izrazi (kot npr. »Kristus Jezus«) se v tem pismu ne pojavijo nikoli. Še pomembneje, pogled ni Pavlov, Medtem ko je v Pavlovi teologiji glavna točka vstajenje, se to v Pismu Hebrejcem omenja le enkrat 13,20, v podrednem stavku); in nasprotno, glavna tema v pismu - Kristus kot veliki duhovnik - se pri Pavlu ne pojavi nikjer drugje. Tisti, ki ne sprejemajo Pavlovega avtorstva najpogosteje za avtorstvo predlagajo dvoje: ali kakega znanega Pavlovega spremljevalca ali povsem neznano osebo; in najpogostejša izbira je prav slednja. Največji učenjak patristične dobe, Origen,je bil pripravljen ostati pri anonimnem piscu (lahko bi bil Pavlov tajnik), vendar dodaja, da samo Bog ve, kdo je napisal pismo. Tertulijan je pismo pripisal Barnabu; in res ima Barnabove pismo iz zgodnjega 2. stoletja aleksandrijski alegorični slog, podoben Pismu Hebrejcem. Seveda pa je tudi to pismo« anonimno in pripisovati ga Barnabu ni prav nič bolj zanesljivo kot pripisovati Pismo Hebrejcem Pavlu. Drugi so v antiki pismo pripisovali Luku in Klementu Rimskemu. Luther ga je pripisal Apolu, ki ga Apd 18,24 opisujejo tako, da bi lahko ustrezal piscu (Jud, po rodu iz Aleksandrije, izobražen, dober izvedenec v Pismih); in ta domneva je pritegnila precej privržencev.   Izvrstnost avtorjeve grščine in obvladovanje Svetega pisma v grščini kaže, da je bil kristjan iz judovstva z dobro helenistično izobrazbo in vsaj nekaj poznavanja grških filozofskih kategorij.   === TEOLOŠKI POUDARKI === ==== DUHOVNIŠTVO ==== Glavna tema v Pismu Hebrejcem je (veliko) duhovništvo Jezusa Kristusa. Do neke mere je taka smer razprave presenetljiva, saj je bil zgodovinski Jezus izrazito laik, do določene stopnje celo kritičen do tempeljskih navad in tempeljska duhovščina ni z njim prav nič prijazno ravnala. Pojasnilo v Pismu Hebrejcem, da je bilo Jezusovo duhovništvo po Melkizedekovem redu, je morda izvirno, se pa misel o Jezusovem duhovništvu najde tudi v drugih novozaveznih delih, predvsem v povezavi z njegovo smrtjo. Zlasti Jn 10,36 in 17,19 uporabi v zvezi z Jezusom glagol »posvetiti, posvečevati«, ki ga sicer 2 Mz 28,41 porabi za Mojzesovo posvečenje duhovnikov. Mnogi menijo, da je opis, kako Jezusu pred smrtjo slečejo suknjo brez šiva, pod vtisom suknje judovskega velikega duhovnika. Zamisel o Jezusovem duhovništvu najverjetneje izhaja iz predstave, da je bila njegova smrt samo-darovana spravna žrtev ==== BOGOSLUŽJE   ==== lahko bi se vprašali kako prisvojitev izraelske bogoslužne govorice (sveti šotor, tempelj, duhovništvo, daritve, prazniki) za Jezusa vpliva na rabo te govorice pozneje pri kristjanih. Zadržanje do nje ni bilo vedno dosledno. Nekatere bolj pikolovske skupine se celo ne menijo za govorjenje o Cerkvi ali krščanski skupnosti kot templju; govorjenje, ko šotor ali tempelj pomeni hišo za srečanja kristjanov; je v rabi pri skupinah, ki se raznašajo za svetopisemske, biblične kristjane. Mnogi nimajo nič proti, da se o velikem petku in veliki noči govori kot o krščanski pashi. Vendar odločno odklanjajo izraze daritev in duhovništvo v krščanskem kultu, kljub dejstvu, da že okrog leta 100 Didahe 14 meni, da se je misel iz Mal 1,11 (»čista daritev«) izpolnila v evharistiji. V zvestobi vidiku »enkrat za vselej« v Pismu Hebrejcem pa Cerkve, ki uporabljajo daritveno izrazje, pogosto poudarjajo, da evharistija ni neka nova daritev, ampak bogoslužno ponavzočevanje Kristusove daritve. Čeprav je že skoraj okrog leta 100 Prvo Klementovo pismo primerjalo judovskega velikega duhovnika, duhovnika in levita s Kristusom, škofom in diakonom, se prva jasna raba izraza »duhovnik« za glavnega voditelja pri evharistiji (škofa) pojavi ob koncu 2.stoletja. S 4. stoletjem pa so vse voditelje pri evharistiji imeli za krščanske duhovnike, ko so deležni Kristusovega duhovništva po Melkizedekovem redu. Vredno je premisliti, kakšen pomen je ohranila raba izraelske bogoslužne govorice in kakšne težave prinaša   ==== ZAVEZA ==== Čeprav Pismo Hebrejcem kontinuitete ne zavrne povsem, pa bolj izrecno kot katerokoli drugo novozavezno delo govori o zastarelosti zaveze, ki jo je Bog sklenil z Mojzesom. Ta zaveza je zastarela, se je postarala, izginja (10,9: »prvo odpravlja, da bi postavil drugo«). Ravno nasprotno pa bi danes nekateri radi odpravili izraza »stara« in »nova« tako v zvezi z zavezo kakor Zavezo (knjigo) in ju nadomestili s »prva« in »druga«, oz. »izraelska« in »krščanska«.  Je takšen premik upravičen glede na razna razumevanja novosti v Novi zavezi, kar ni v smislu izpodrivanja zastarelega? Na globlji ravni mnogi krščanski teologi zanikajo, da bi Božja zaveza z Izraelom zastarala ali bila izrinjena, temveč le dopolnjena.   === SEZNAM VIROV === * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. ftj289xbe0xfzuwm9orp1nvuan7ijq3 5747602 5747601 2022-08-26T19:14:50Z 194.152.10.165 wikitext text/x-wiki Pismo Hebrejcem je kanonično novozavezno pismo, ki je z nastalo v šestdesetih ali verjetneje osemdesetih letih prvega stoletja po Kristusu, opisuje prednosti evangelija v primerjavi s staro zavezo in je bilo napisano za opomin kristjanom judovskega (hebrejskega) rodu, da ne bi odpadli od evangelija in se vrnili k judovstvu. Po vseh merilih naredi Pismo Hebrejcem od vseh novozaveznih knjig najmočnejši vtis. Z veliko govorniško spretnostjo, skrbno sestavljeno, spretno napisano v odlični grščini in s strastnim spoštovanjem do Kristusa ponuja izjemno število spoznanj, ki so oblikovala poznejše krščanstvo.  Začne se kot razprava, nadaljuje kot nagovor in šele sklene kot pismo.  Naslovljenci pisma niso izrecno omenjeni, toda iz konteksta lahko sklepamo, da so to bili kristjani, ki so jih privlačile vrednote judovskega okolja. Avtor ni znan; pozneje je Cerkev avtorstvo pripisovala Pavlu, zdaj je to opustila.   === RAZDELITEV PO VSEBINI   === 1,1-3: Uvod   1,4 - 4,13: Vzvišenost Jezusa kot Božjega Sina   1,4-2,18: nad angeli   3,1-4,13: nad Mojzesom   4,14 - 7,28: Vzvišenost Jezusovega duhovništva   8,1 -10,18: Vzvišenost Jezusove žrtve in njegova služba v nebeškem svetišču, ko sklene novo zavezo   10,19 -12,29: Vera in stanovitnost: postati deležen Jezusovega duhovniškega dela   10,19-39: Spodbuda, da bi bila Jezusova žrtev  v korist   11,1 -40: Starozavezni zgledi vere   12,1 -13: Zgled Jezusovega trpljenja in Gospodove vzgoje 12,14-29: Svarilo pred neposlušnostjo ob starozaveznih zgledih   13,1-19: Navodila za vsakdanje življenje   13,20-25: Sklep: blagoslov in pozdravi   === ANALIZA === ==== UVOD (1,1-3) ==== V eshatološkem kontekstu poslednjih dni Uvod (1,1-3) nemudoma poudari Kristusovo vzvišenost nad vsem, kar se je poprej zgodilo v Izraelu. Glavni kontrast je med dvema Božjima razodetjema: po prerokih in po Sinu, ki je bil (obstajal) od začetka časov, po katerem je Bog ustvaril svetove in ki nam je zdaj spregovoril. Opis z izrazi, ki morda prihajajo iz hvalnice kaže, da pisec razlaga Kristusa v ozadju starozavezne podobe Božje Modrosti. Prav kakor je Modrost izžarevanje Božjega veličastva, brezmadežno ogledalo Božje moči, tako je Božji Sin odsvit Božjega veličastva in odtis njegovega obstoja, ki z besedo svoje moči nosi vse (Heb 1,3). Onstran te primerjave z Modrostjo pa je Sin resnična oseba. Uresničil je očiščenje od grehov; izpolnitev tega je tesno povezana s Sinom, sedečim na Božji desnici.   ==== VZVIŠENOST JEZUSA KOT BOŽJEGA SINA (1,4 - 4,13) ==== Ta kristologija se tu izoblikuje na vzvišenosti Sina nad angeli in Mojzesom. Da ima Kristus kot Sin položaj nad angeli, je vsekakor veličastno poveličevanje, saj so prav oni v judovskem izročilu »Božji sinovi« in posredniki Postave. Še posebej pomenljiv je Heb 1,8-9, kjer z besedami iz Ps 45,7-8 pisec pokaže, kako se Bog na Jezusa obrača z besedami, s katerimi se nikoli ni obrnil na kakega angela, namreč: »Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke... zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja« - eno od pomembnih novozaveznih besedil, ki Jezusa imenuje Bog.   Kot večkrat odlomek vodi v moralno spodbudo (2,1-4): če se je beseda Postave, ki so jo oznanjali angeli, izkazala za trdno, le kako bomo ušli mi … V 2,5-18 bi lahko prepoznali pogled združevanja ponižnosti in poveličevanja. S Ps 8,5-7 avtor pokaže, daje Božjemu Sinu, ki je za nekaj časa postal nižji od angelov; zdaj vse podvrženo. Skupnosti, ki je zaradi stisk potrta, avtor pokaže v Kristusu Božji načrt za človeštvo: ne poveličanje brez trpljenja, ampak poveličanje prek trpljenja. Če je bilo poveličanje Božjega Sina odrešenjsko, pa se on ni zavzemal za reševanje angelov. Kristus je namreč smrt okusil za vsakega človeka; in Bog je mnoge pripeljal v slavo po Jezusu, začetniku njihovega odrešenja, ki ga je izpopolnil s trpljenjem (2,10). Tema o potujočem Božjem ljudstvu, ki ga v nebeško svetišče vodi Jezus, se spet vrne v 4,11.14 in 6,20.   ==== VZVIŠENOST NAD MOJZESOM (3,1 - 4,13) ==== Pisec ponazori (3,1-6) s tem, da gre večja čast graditelju kakor hiši (gradnji hiše), večja sinu kakor služabniku (prim. Jn 8,35). »Apostol in veliki duhovnik naše vere« je še en primer veličastnih nazivov ki jih pridaja Kristusu. Kristjani, na katere se obrača, so v nevarnosti, da se naveličajo zaradi malodušnosti. Tisti med Izraelci, ki niso bili poslušni, niso dosegli cilja. Podobno je to preizkušnja za tiste, ki verujejo v Jezusa, kot pokaže Heb 4,12 v enem od najbolj znamenitih odlomkov Novi zavezi, ko opisuje, da je Božja beseda ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže celo med dušo in duhom ter presoja vzgibe in misli srca.   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVEGA DUHOVNIŠTVA (4,14 - 7,28) ==== Že uvodna vrstica določa glavno temo: »Imamo veličastnega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina.« Čeprav si Pismo Hebrejcem in Janezov evangelij delita predstavo o inkarnaciji, pri Janezu ne najdemo takega opisa o stvarnosti Jezusove človeškosti, ki bi bil primerljiv s tem odlomkom. Kakor izraelski veliki duhovnik tudi Kristus ni sam sebe poveličal, ampak ga je določil Bog. Ko opisuje, kako je Jezus trpel v dneh svojega mesa, ko je daroval molitve in prošnje njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti (5,7-9), pisec dodaja, da se je Jezus iz tega naučil poslušnosti, čeprav je bil Sin. (Dobro poznavanje Kristusovega pasijona: Kristus premaga smrt in postane vir zveličanja). Ko je dosegel popolnost, je postal počelo večnega odrešenja vsem, ki so mu poslušni (prim. Flp 2,8-9).   V 5,11-14 se pisec spet vrne k spodbudi in prejemnikom očita nezrelost, saj še vedno lahko uživajo samo mleko, ne pa močne hrane. Pisca skrbi odpad od Kristusa, kar se jasneje pokaže v 6,4-8 (tudi 10,26-31), ker opozarja, da ni več pokore, potem ko so bili nekoč že razsvetljeni (tj. krščeni: Jn 9). Vendar daje zgovorno jamstvo, da ni v negotovosti glede bodočnosti svojih naslovljencev, saj Bog njihovega dela in njihove ljubezni ne bo pozabil (6,9-12). Bog je zvest obljubam in to zagotavlja uspešnost posredovanja Jezusa kot velikega duhovnika po Melkizedekovem redu v notranjosti nebeškega svetišča (6,13-20). Celo 7. poglavje je posvečeno vzvišenosti takšnega Jezusovega duhovništva nad levitskim (tj. starozaveznim) duhovništvom in bi ga lahko obravnavali skupaj s pogl. 8-10 ali pa s predhodnimi poglavji. Ni več potrebe po številnih (levitskih) duhovnikih, ki jih po smrti zamenjajo drugi, ker Jezus, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, vedno živi in posreduje zanje (7,23-25). Ko je daroval sam sebe, je ta sveti, brezmadežni, neoskrunjeni veliki duhovnik, ločen od grešnikov in povzdignjen nad nebesa, opravil daritev, ki to je, enkrat za vselej (7,26-27).   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVE ŽRTVE IN NJEGOVA SLUŽBA V NEBEŠKEM SVETIŠČU, KO SKLENE NOVO ZAVEZO (8,1 - 10,18) ==== Misel, da je Jezus veliki duhovnik pred Bogom, vodi k predstavi o nebeškem svetišču. Odlomki v 2 Mz 25,9.40; 26,30 idr. kažejo, kako je Bog Mojzesu pokazal nebeški načrt, po katerem so zgradili zemeljsko svetišče. Odlomek v Heb 8,8-13 posnema način govora o novi zavezi iz Jer 31,31 -34 in jasno pove, daje prva, z Mojzesom sklenjena zaveza, zdaj stara in pretekla. Kar je v Pismu Hebrejcem posebnega, je primerjava med velikim duhovnikom, ki stopa enkrat na leto v presveto s krvjo kozlov in juncem ter Jezusom, ki je stopil enkrat za vselej v nebeško svetišče s svojo lastno krvjo in s tem potrdil novo zavezo. Tam se zdaj pojavi pred Božjim obličjem »za nas« (9,24); in ko se je tako enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih, se bo prikazal še drugič v odrešenje tistih, ki ga željno pričakujejo (tudi so mu poslušni) (9,28). ==== VERA IN STANOVITNOST: POSTATI DELEŽEN JEZUSOVEGA DUHOVNIŠKEGA DELA (10,19 - 12,29) ==== Po poti, ki jo je odprl Jezus, naj tisti, ki jim pisec pravi »bratje«, vstopajo v svetišče po Jezusovi krvi z vero, upanjem in ljubeznijo ter zbiranjem v občestvo (10,19-25). Če grešijo prostovoljno, ne ostane za grehe nobena žrtev več, ampak le grozna kazen: »Strašno je pasti v roke živega Boga« (10,26- 31). V 11,1-40 začne pisec z znamenitim opisom vere, potem pa začne z dolgim naštevanjem starozaveznih likov; ki imajo prav takšno vero in zvestobo. Ob koncu (11,39-40), zvest svojemu kontrastu med starim in novim, pokaže, da vsi ti ljudje vere niso prejeli, kar je bilo obljubljeno, kajti »Bog je za nas priskrbet nekaj boljšega, tako da oni ne bi dosegli popolnosti brez nas«. Kot prehod (12,1-2) pisec spodbuja svoje bralce, naj uprejo oči v Jezusa, »voditelja in dopolnitelja vere«. V 12,3-13 opozori, da ne morejo biti pravi Božji otroci brez vzgoje v trpljenju, ki ga Bog naloži. Jezus je pretrpel tolikšno nasprotovanje, medtem ko bralci še niso trpeli do krvi. Heb 12,14-29 s primeri iz Stare zaveze ponazori kazni za neposlušnost; konča pa z moralnim svarilom iz 5 Mz 4,24, da je Bog ogenj, ki požira.   ==== SKLEPNA SPODBUDA (13,1-19) ==== Samo tu so v pismu podrobna konkretna nravna navodila in to je področje, kjer se Pismo Hebrejcem najbolj približa pavlinskemu slogu. Po nekaj napotkih za življenje v skupnosti, značilnih za novozavezna dela, se v Heb 13,7 pisec sklicuje na vero voditeljev, ki so v skupnosti oznanili evangelij. Lahko se sklicujemo na preteklost, saj je »Jezus Kristus isti, včeraj in danes in na veke« (13,8). Zaznati je tudi klic k poslušnosti do tedanjih voditeljev; ki bedijo nad dušami bralcev (13,17).   ==== SKLEP (13,20-25) ==== Spodbudo sklene z blagoslovom, ki naj ga podeli »Bog miru, ki je od mrtvih privedel našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovc« (13,20). Sredi pozdravov je omemba, da so oprostili Timoteja, ter navedba »tistih iz Italije«, dve zelo redki opori v pismu glede podatka, od kod prihaja in komu ter kam je namenjeno.   === TEORIJE O OKOLIŠČINAH NASTANKA === Po odkritju mrtvomorskih rokopisov v Kumranu je bilo precejšnje navdušenje nad mislijo, da utegne biti Pismo Hebrejcem povezano z ozadjem kristjanov iz judovstva in bi bilo tako naslovljeno na esenske duhovnike. Pripadniki ločine so v mrtvomorskih rokopisih ostro nasprotovali odpadništvu, zato so tisti, ki so postali kristjani, imeli morda občutek krivde, ki jih je priganjal k vrnitvi. Poleg tega je kumranska skupnost močno poudarjala duhovništvo in bogoslužje in je bila zelo enotna; tistim, ki so jo zapustili in šli za Kristusom, se je morda zelo tožilo po tem, kar so zapustili. Splošno prepričanje je, da se Kumranci niso udeleževali bogoslužja v jeruzalemskem templju, in se morda zato Pismo Hebrejcem ne obrača na ta tempelj za svoje zglede. Večina strokovnjakov je skeptičnih glede kumranskega vpliva na pismo. Kot prejemniki pa kristjani iz kumranskega okolja niso nič bolj verjeten naslov za pismo kot kristjani, na katere je vplivala kaka druga oblika judovstva. Attridge trdi, da »ni ene same smeri v judovstvu, ki bi ponujala preprost vzorec, znotraj katerega gre razumeti misel avtorja ali njegovega besedila«.   Druga domneva se navezuje na Apd 6,1-6 (in na sklep Štefanovega govora v Apd 7), ki razlikujejo dve vrsti kristjanov iz judovstva (obe sta pridobili spreobrnjence izmed Nejudov): HELENISTI, ki so, kakor Štefan sam, zavzeli bolj radikalno odklonilno stališče do jeruzalemskega templja (7,47-50), in Hebrejci, ki so, kakor Peter in Janez, redno hodili v tempelj. Bi torej pisec lahko bil helenistični pridigar, ki skuša pridobivati hebrejske kristjane za svoje prepričanje? Mnogi imajo Janezov evangelij za evangelij helenistične teologije in temu je Pismo Hebrejcem blizu v njegovem pogledu na zamenjavo izraelskega bogoslužja. Čeprav naslov »Hebrejcem« izhaja precej bolj verjetno iz analize vsebine, ali bi pismo vendarle lahko imelo bolj dobesedne korenine. In četudi je privlačna, ostaja tudi ta hipoteza nedokazljiva.   Nekateri menijo, daje pismo psevdonimno; toda bolj točno bi bilo »anonimno«, saj se delo nikjer ne sklicuje na avtorja. Že ob koncu 2. stoletja so ga nekateri pripisovali Pavlu. Papirus Beatty II, ki odraža aleksandrijsko tradicijo in je naše najstarejše ohranjeno besedilo pavlinskih pisem, postavlja Pismo Hebrejcem za Pismo Rimljanom. Zahodna Cerkev ga je le počasi sprejemala kot Pavlovo delo. Tako v Aleksandriji kot v Rimu je pismo na uradnih kanoničnih seznamih v poznem 4. in zgodnjem 5. stoletju uvrščeno med štirinajst pavlinskih pisem, postavljeno včasih pred osebna pisma (1 in 2 Tim, Tit, Flm), pogosteje pa na konec zbirke. Postopno so Pavlovo ime vstavili v naslov dela in ga najdemo tako v Vulgati kot v KJV (od slovenskih v Japljevem in Wolfovem prevodu).   Vseeno pa je prevladuje prepričanje, da Pavel ni napisal tega pisma. Dovršen in premišljen grški slog je zelo drugačen od Pavlovega, kot sta opazila že Klement in Origen. Pogosti pavlinski izrazi (kot npr. »Kristus Jezus«) se v tem pismu ne pojavijo nikoli. Še pomembneje, pogled ni Pavlov, Medtem ko je v Pavlovi teologiji glavna točka vstajenje, se to v Pismu Hebrejcem omenja le enkrat 13,20, v podrednem stavku); in nasprotno, glavna tema v pismu - Kristus kot veliki duhovnik - se pri Pavlu ne pojavi nikjer drugje. Tisti, ki ne sprejemajo Pavlovega avtorstva najpogosteje za avtorstvo predlagajo dvoje: ali kakega znanega Pavlovega spremljevalca ali povsem neznano osebo; in najpogostejša izbira je prav slednja. Največji učenjak patristične dobe, Origen,je bil pripravljen ostati pri anonimnem piscu (lahko bi bil Pavlov tajnik), vendar dodaja, da samo Bog ve, kdo je napisal pismo. Tertulijan je pismo pripisal Barnabu; in res ima Barnabove pismo iz zgodnjega 2. stoletja aleksandrijski alegorični slog, podoben Pismu Hebrejcem. Seveda pa je tudi to pismo« anonimno in pripisovati ga Barnabu ni prav nič bolj zanesljivo kot pripisovati Pismo Hebrejcem Pavlu. Drugi so v antiki pismo pripisovali Luku in Klementu Rimskemu. Luther ga je pripisal Apolu, ki ga Apd 18,24 opisujejo tako, da bi lahko ustrezal piscu (Jud, po rodu iz Aleksandrije, izobražen, dober izvedenec v Pismih); in ta domneva je pritegnila precej privržencev.   Izvrstnost avtorjeve grščine in obvladovanje Svetega pisma v grščini kaže, da je bil kristjan iz judovstva z dobro helenistično izobrazbo in vsaj nekaj poznavanja grških filozofskih kategorij.   === TEOLOŠKI POUDARKI === ==== DUHOVNIŠTVO ==== Glavna tema v Pismu Hebrejcem je (veliko) duhovništvo Jezusa Kristusa. Do neke mere je taka smer razprave presenetljiva, saj je bil zgodovinski Jezus izrazito laik, do določene stopnje celo kritičen do tempeljskih navad in tempeljska duhovščina ni z njim prav nič prijazno ravnala. Pojasnilo v Pismu Hebrejcem, da je bilo Jezusovo duhovništvo po Melkizedekovem redu, je morda izvirno, se pa misel o Jezusovem duhovništvu najde tudi v drugih novozaveznih delih, predvsem v povezavi z njegovo smrtjo. Zlasti Jn 10,36 in 17,19 uporabi v zvezi z Jezusom glagol »posvetiti, posvečevati«, ki ga sicer 2 Mz 28,41 porabi za Mojzesovo posvečenje duhovnikov. Mnogi menijo, da je opis, kako Jezusu pred smrtjo slečejo suknjo brez šiva, pod vtisom suknje judovskega velikega duhovnika. Zamisel o Jezusovem duhovništvu najverjetneje izhaja iz predstave, da je bila njegova smrt samo-darovana spravna žrtev ==== BOGOSLUŽJE   ==== lahko bi se vprašali kako prisvojitev izraelske bogoslužne govorice (sveti šotor, tempelj, duhovništvo, daritve, prazniki) za Jezusa vpliva na rabo te govorice pozneje pri kristjanih. Zadržanje do nje ni bilo vedno dosledno. Nekatere bolj pikolovske skupine se celo ne menijo za govorjenje o Cerkvi ali krščanski skupnosti kot templju; govorjenje, ko šotor ali tempelj pomeni hišo za srečanja kristjanov; je v rabi pri skupinah, ki se raznašajo za svetopisemske, biblične kristjane. Mnogi nimajo nič proti, da se o velikem petku in veliki noči govori kot o krščanski pashi. Vendar odločno odklanjajo izraze daritev in duhovništvo v krščanskem kultu, kljub dejstvu, da že okrog leta 100 Didahe 14 meni, da se je misel iz Mal 1,11 (»čista daritev«) izpolnila v evharistiji. V zvestobi vidiku »enkrat za vselej« v Pismu Hebrejcem pa Cerkve, ki uporabljajo daritveno izrazje, pogosto poudarjajo, da evharistija ni neka nova daritev, ampak bogoslužno ponavzočevanje Kristusove daritve. Čeprav je že skoraj okrog leta 100 Prvo Klementovo pismo primerjalo judovskega velikega duhovnika, duhovnika in levita s Kristusom, škofom in diakonom, se prva jasna raba izraza »duhovnik« za glavnega voditelja pri evharistiji (škofa) pojavi ob koncu 2.stoletja. S 4. stoletjem pa so vse voditelje pri evharistiji imeli za krščanske duhovnike, ko so deležni Kristusovega duhovništva po Melkizedekovem redu. Vredno je premisliti, kakšen pomen je ohranila raba izraelske bogoslužne govorice in kakšne težave prinaša   ==== ZAVEZA ==== Čeprav Pismo Hebrejcem kontinuitete ne zavrne povsem, pa bolj izrecno kot katerokoli drugo novozavezno delo govori o zastarelosti zaveze, ki jo je Bog sklenil z Mojzesom. Ta zaveza je zastarela, se je postarala, izginja (10,9: »prvo odpravlja, da bi postavil drugo«). Ravno nasprotno pa bi danes nekateri radi odpravili izraza »stara« in »nova« tako v zvezi z zavezo kakor Zavezo (knjigo) in ju nadomestili s »prva« in »druga«, oz. »izraelska« in »krščanska«.  Je takšen premik upravičen glede na razna razumevanja novosti v Novi zavezi, kar ni v smislu izpodrivanja zastarelega? Na globlji ravni mnogi krščanski teologi zanikajo, da bi Božja zaveza z Izraelom zastarala ali bila izrinjena, temveč le dopolnjena.   === SEZNAM VIROV === * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. oer94ak19nerj55yars5k2qf0hi47h9 5747622 5747602 2022-08-26T20:16:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nova zaveza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Pismo Hebrejcem je kanonično novozavezno pismo, ki je z nastalo v šestdesetih ali verjetneje osemdesetih letih prvega stoletja po Kristusu, opisuje prednosti evangelija v primerjavi s staro zavezo in je bilo napisano za opomin kristjanom judovskega (hebrejskega) rodu, da ne bi odpadli od evangelija in se vrnili k judovstvu. Po vseh merilih naredi Pismo Hebrejcem od vseh novozaveznih knjig najmočnejši vtis. Z veliko govorniško spretnostjo, skrbno sestavljeno, spretno napisano v odlični grščini in s strastnim spoštovanjem do Kristusa ponuja izjemno število spoznanj, ki so oblikovala poznejše krščanstvo.  Začne se kot razprava, nadaljuje kot nagovor in šele sklene kot pismo.  Naslovljenci pisma niso izrecno omenjeni, toda iz konteksta lahko sklepamo, da so to bili kristjani, ki so jih privlačile vrednote judovskega okolja. Avtor ni znan; pozneje je Cerkev avtorstvo pripisovala Pavlu, zdaj je to opustila.   === RAZDELITEV PO VSEBINI   === 1,1-3: Uvod   1,4 - 4,13: Vzvišenost Jezusa kot Božjega Sina   1,4-2,18: nad angeli   3,1-4,13: nad Mojzesom   4,14 - 7,28: Vzvišenost Jezusovega duhovništva   8,1 -10,18: Vzvišenost Jezusove žrtve in njegova služba v nebeškem svetišču, ko sklene novo zavezo   10,19 -12,29: Vera in stanovitnost: postati deležen Jezusovega duhovniškega dela   10,19-39: Spodbuda, da bi bila Jezusova žrtev  v korist   11,1 -40: Starozavezni zgledi vere   12,1 -13: Zgled Jezusovega trpljenja in Gospodove vzgoje 12,14-29: Svarilo pred neposlušnostjo ob starozaveznih zgledih   13,1-19: Navodila za vsakdanje življenje   13,20-25: Sklep: blagoslov in pozdravi   === ANALIZA === ==== UVOD (1,1-3) ==== V eshatološkem kontekstu poslednjih dni Uvod (1,1-3) nemudoma poudari Kristusovo vzvišenost nad vsem, kar se je poprej zgodilo v Izraelu. Glavni kontrast je med dvema Božjima razodetjema: po prerokih in po Sinu, ki je bil (obstajal) od začetka časov, po katerem je Bog ustvaril svetove in ki nam je zdaj spregovoril. Opis z izrazi, ki morda prihajajo iz hvalnice kaže, da pisec razlaga Kristusa v ozadju starozavezne podobe Božje Modrosti. Prav kakor je Modrost izžarevanje Božjega veličastva, brezmadežno ogledalo Božje moči, tako je Božji Sin odsvit Božjega veličastva in odtis njegovega obstoja, ki z besedo svoje moči nosi vse (Heb 1,3). Onstran te primerjave z Modrostjo pa je Sin resnična oseba. Uresničil je očiščenje od grehov; izpolnitev tega je tesno povezana s Sinom, sedečim na Božji desnici.   ==== VZVIŠENOST JEZUSA KOT BOŽJEGA SINA (1,4 - 4,13) ==== Ta kristologija se tu izoblikuje na vzvišenosti Sina nad angeli in Mojzesom. Da ima Kristus kot Sin položaj nad angeli, je vsekakor veličastno poveličevanje, saj so prav oni v judovskem izročilu »Božji sinovi« in posredniki Postave. Še posebej pomenljiv je Heb 1,8-9, kjer z besedami iz Ps 45,7-8 pisec pokaže, kako se Bog na Jezusa obrača z besedami, s katerimi se nikoli ni obrnil na kakega angela, namreč: »Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke... zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja« - eno od pomembnih novozaveznih besedil, ki Jezusa imenuje Bog.   Kot večkrat odlomek vodi v moralno spodbudo (2,1-4): če se je beseda Postave, ki so jo oznanjali angeli, izkazala za trdno, le kako bomo ušli mi … V 2,5-18 bi lahko prepoznali pogled združevanja ponižnosti in poveličevanja. S Ps 8,5-7 avtor pokaže, daje Božjemu Sinu, ki je za nekaj časa postal nižji od angelov; zdaj vse podvrženo. Skupnosti, ki je zaradi stisk potrta, avtor pokaže v Kristusu Božji načrt za človeštvo: ne poveličanje brez trpljenja, ampak poveličanje prek trpljenja. Če je bilo poveličanje Božjega Sina odrešenjsko, pa se on ni zavzemal za reševanje angelov. Kristus je namreč smrt okusil za vsakega človeka; in Bog je mnoge pripeljal v slavo po Jezusu, začetniku njihovega odrešenja, ki ga je izpopolnil s trpljenjem (2,10). Tema o potujočem Božjem ljudstvu, ki ga v nebeško svetišče vodi Jezus, se spet vrne v 4,11.14 in 6,20.   ==== VZVIŠENOST NAD MOJZESOM (3,1 - 4,13) ==== Pisec ponazori (3,1-6) s tem, da gre večja čast graditelju kakor hiši (gradnji hiše), večja sinu kakor služabniku (prim. Jn 8,35). »Apostol in veliki duhovnik naše vere« je še en primer veličastnih nazivov ki jih pridaja Kristusu. Kristjani, na katere se obrača, so v nevarnosti, da se naveličajo zaradi malodušnosti. Tisti med Izraelci, ki niso bili poslušni, niso dosegli cilja. Podobno je to preizkušnja za tiste, ki verujejo v Jezusa, kot pokaže Heb 4,12 v enem od najbolj znamenitih odlomkov Novi zavezi, ko opisuje, da je Božja beseda ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže celo med dušo in duhom ter presoja vzgibe in misli srca.   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVEGA DUHOVNIŠTVA (4,14 - 7,28) ==== Že uvodna vrstica določa glavno temo: »Imamo veličastnega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina.« Čeprav si Pismo Hebrejcem in Janezov evangelij delita predstavo o inkarnaciji, pri Janezu ne najdemo takega opisa o stvarnosti Jezusove človeškosti, ki bi bil primerljiv s tem odlomkom. Kakor izraelski veliki duhovnik tudi Kristus ni sam sebe poveličal, ampak ga je določil Bog. Ko opisuje, kako je Jezus trpel v dneh svojega mesa, ko je daroval molitve in prošnje njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti (5,7-9), pisec dodaja, da se je Jezus iz tega naučil poslušnosti, čeprav je bil Sin. (Dobro poznavanje Kristusovega pasijona: Kristus premaga smrt in postane vir zveličanja). Ko je dosegel popolnost, je postal počelo večnega odrešenja vsem, ki so mu poslušni (prim. Flp 2,8-9).   V 5,11-14 se pisec spet vrne k spodbudi in prejemnikom očita nezrelost, saj še vedno lahko uživajo samo mleko, ne pa močne hrane. Pisca skrbi odpad od Kristusa, kar se jasneje pokaže v 6,4-8 (tudi 10,26-31), ker opozarja, da ni več pokore, potem ko so bili nekoč že razsvetljeni (tj. krščeni: Jn 9). Vendar daje zgovorno jamstvo, da ni v negotovosti glede bodočnosti svojih naslovljencev, saj Bog njihovega dela in njihove ljubezni ne bo pozabil (6,9-12). Bog je zvest obljubam in to zagotavlja uspešnost posredovanja Jezusa kot velikega duhovnika po Melkizedekovem redu v notranjosti nebeškega svetišča (6,13-20). Celo 7. poglavje je posvečeno vzvišenosti takšnega Jezusovega duhovništva nad levitskim (tj. starozaveznim) duhovništvom in bi ga lahko obravnavali skupaj s pogl. 8-10 ali pa s predhodnimi poglavji. Ni več potrebe po številnih (levitskih) duhovnikih, ki jih po smrti zamenjajo drugi, ker Jezus, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, vedno živi in posreduje zanje (7,23-25). Ko je daroval sam sebe, je ta sveti, brezmadežni, neoskrunjeni veliki duhovnik, ločen od grešnikov in povzdignjen nad nebesa, opravil daritev, ki to je, enkrat za vselej (7,26-27).   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVE ŽRTVE IN NJEGOVA SLUŽBA V NEBEŠKEM SVETIŠČU, KO SKLENE NOVO ZAVEZO (8,1 - 10,18) ==== Misel, da je Jezus veliki duhovnik pred Bogom, vodi k predstavi o nebeškem svetišču. Odlomki v 2 Mz 25,9.40; 26,30 idr. kažejo, kako je Bog Mojzesu pokazal nebeški načrt, po katerem so zgradili zemeljsko svetišče. Odlomek v Heb 8,8-13 posnema način govora o novi zavezi iz Jer 31,31 -34 in jasno pove, daje prva, z Mojzesom sklenjena zaveza, zdaj stara in pretekla. Kar je v Pismu Hebrejcem posebnega, je primerjava med velikim duhovnikom, ki stopa enkrat na leto v presveto s krvjo kozlov in juncem ter Jezusom, ki je stopil enkrat za vselej v nebeško svetišče s svojo lastno krvjo in s tem potrdil novo zavezo. Tam se zdaj pojavi pred Božjim obličjem »za nas« (9,24); in ko se je tako enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih, se bo prikazal še drugič v odrešenje tistih, ki ga željno pričakujejo (tudi so mu poslušni) (9,28). ==== VERA IN STANOVITNOST: POSTATI DELEŽEN JEZUSOVEGA DUHOVNIŠKEGA DELA (10,19 - 12,29) ==== Po poti, ki jo je odprl Jezus, naj tisti, ki jim pisec pravi »bratje«, vstopajo v svetišče po Jezusovi krvi z vero, upanjem in ljubeznijo ter zbiranjem v občestvo (10,19-25). Če grešijo prostovoljno, ne ostane za grehe nobena žrtev več, ampak le grozna kazen: »Strašno je pasti v roke živega Boga« (10,26- 31). V 11,1-40 začne pisec z znamenitim opisom vere, potem pa začne z dolgim naštevanjem starozaveznih likov; ki imajo prav takšno vero in zvestobo. Ob koncu (11,39-40), zvest svojemu kontrastu med starim in novim, pokaže, da vsi ti ljudje vere niso prejeli, kar je bilo obljubljeno, kajti »Bog je za nas priskrbet nekaj boljšega, tako da oni ne bi dosegli popolnosti brez nas«. Kot prehod (12,1-2) pisec spodbuja svoje bralce, naj uprejo oči v Jezusa, »voditelja in dopolnitelja vere«. V 12,3-13 opozori, da ne morejo biti pravi Božji otroci brez vzgoje v trpljenju, ki ga Bog naloži. Jezus je pretrpel tolikšno nasprotovanje, medtem ko bralci še niso trpeli do krvi. Heb 12,14-29 s primeri iz Stare zaveze ponazori kazni za neposlušnost; konča pa z moralnim svarilom iz 5 Mz 4,24, da je Bog ogenj, ki požira.   ==== SKLEPNA SPODBUDA (13,1-19) ==== Samo tu so v pismu podrobna konkretna nravna navodila in to je področje, kjer se Pismo Hebrejcem najbolj približa pavlinskemu slogu. Po nekaj napotkih za življenje v skupnosti, značilnih za novozavezna dela, se v Heb 13,7 pisec sklicuje na vero voditeljev, ki so v skupnosti oznanili evangelij. Lahko se sklicujemo na preteklost, saj je »Jezus Kristus isti, včeraj in danes in na veke« (13,8). Zaznati je tudi klic k poslušnosti do tedanjih voditeljev; ki bedijo nad dušami bralcev (13,17).   ==== SKLEP (13,20-25) ==== Spodbudo sklene z blagoslovom, ki naj ga podeli »Bog miru, ki je od mrtvih privedel našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovc« (13,20). Sredi pozdravov je omemba, da so oprostili Timoteja, ter navedba »tistih iz Italije«, dve zelo redki opori v pismu glede podatka, od kod prihaja in komu ter kam je namenjeno.   === TEORIJE O OKOLIŠČINAH NASTANKA === Po odkritju mrtvomorskih rokopisov v Kumranu je bilo precejšnje navdušenje nad mislijo, da utegne biti Pismo Hebrejcem povezano z ozadjem kristjanov iz judovstva in bi bilo tako naslovljeno na esenske duhovnike. Pripadniki ločine so v mrtvomorskih rokopisih ostro nasprotovali odpadništvu, zato so tisti, ki so postali kristjani, imeli morda občutek krivde, ki jih je priganjal k vrnitvi. Poleg tega je kumranska skupnost močno poudarjala duhovništvo in bogoslužje in je bila zelo enotna; tistim, ki so jo zapustili in šli za Kristusom, se je morda zelo tožilo po tem, kar so zapustili. Splošno prepričanje je, da se Kumranci niso udeleževali bogoslužja v jeruzalemskem templju, in se morda zato Pismo Hebrejcem ne obrača na ta tempelj za svoje zglede. Večina strokovnjakov je skeptičnih glede kumranskega vpliva na pismo. Kot prejemniki pa kristjani iz kumranskega okolja niso nič bolj verjeten naslov za pismo kot kristjani, na katere je vplivala kaka druga oblika judovstva. Attridge trdi, da »ni ene same smeri v judovstvu, ki bi ponujala preprost vzorec, znotraj katerega gre razumeti misel avtorja ali njegovega besedila«.   Druga domneva se navezuje na Apd 6,1-6 (in na sklep Štefanovega govora v Apd 7), ki razlikujejo dve vrsti kristjanov iz judovstva (obe sta pridobili spreobrnjence izmed Nejudov): HELENISTI, ki so, kakor Štefan sam, zavzeli bolj radikalno odklonilno stališče do jeruzalemskega templja (7,47-50), in Hebrejci, ki so, kakor Peter in Janez, redno hodili v tempelj. Bi torej pisec lahko bil helenistični pridigar, ki skuša pridobivati hebrejske kristjane za svoje prepričanje? Mnogi imajo Janezov evangelij za evangelij helenistične teologije in temu je Pismo Hebrejcem blizu v njegovem pogledu na zamenjavo izraelskega bogoslužja. Čeprav naslov »Hebrejcem« izhaja precej bolj verjetno iz analize vsebine, ali bi pismo vendarle lahko imelo bolj dobesedne korenine. In četudi je privlačna, ostaja tudi ta hipoteza nedokazljiva.   Nekateri menijo, daje pismo psevdonimno; toda bolj točno bi bilo »anonimno«, saj se delo nikjer ne sklicuje na avtorja. Že ob koncu 2. stoletja so ga nekateri pripisovali Pavlu. Papirus Beatty II, ki odraža aleksandrijsko tradicijo in je naše najstarejše ohranjeno besedilo pavlinskih pisem, postavlja Pismo Hebrejcem za Pismo Rimljanom. Zahodna Cerkev ga je le počasi sprejemala kot Pavlovo delo. Tako v Aleksandriji kot v Rimu je pismo na uradnih kanoničnih seznamih v poznem 4. in zgodnjem 5. stoletju uvrščeno med štirinajst pavlinskih pisem, postavljeno včasih pred osebna pisma (1 in 2 Tim, Tit, Flm), pogosteje pa na konec zbirke. Postopno so Pavlovo ime vstavili v naslov dela in ga najdemo tako v Vulgati kot v KJV (od slovenskih v Japljevem in Wolfovem prevodu).   Vseeno pa je prevladuje prepričanje, da Pavel ni napisal tega pisma. Dovršen in premišljen grški slog je zelo drugačen od Pavlovega, kot sta opazila že Klement in Origen. Pogosti pavlinski izrazi (kot npr. »Kristus Jezus«) se v tem pismu ne pojavijo nikoli. Še pomembneje, pogled ni Pavlov, Medtem ko je v Pavlovi teologiji glavna točka vstajenje, se to v Pismu Hebrejcem omenja le enkrat 13,20, v podrednem stavku); in nasprotno, glavna tema v pismu - Kristus kot veliki duhovnik - se pri Pavlu ne pojavi nikjer drugje. Tisti, ki ne sprejemajo Pavlovega avtorstva najpogosteje za avtorstvo predlagajo dvoje: ali kakega znanega Pavlovega spremljevalca ali povsem neznano osebo; in najpogostejša izbira je prav slednja. Največji učenjak patristične dobe, Origen,je bil pripravljen ostati pri anonimnem piscu (lahko bi bil Pavlov tajnik), vendar dodaja, da samo Bog ve, kdo je napisal pismo. Tertulijan je pismo pripisal Barnabu; in res ima Barnabove pismo iz zgodnjega 2. stoletja aleksandrijski alegorični slog, podoben Pismu Hebrejcem. Seveda pa je tudi to pismo« anonimno in pripisovati ga Barnabu ni prav nič bolj zanesljivo kot pripisovati Pismo Hebrejcem Pavlu. Drugi so v antiki pismo pripisovali Luku in Klementu Rimskemu. Luther ga je pripisal Apolu, ki ga Apd 18,24 opisujejo tako, da bi lahko ustrezal piscu (Jud, po rodu iz Aleksandrije, izobražen, dober izvedenec v Pismih); in ta domneva je pritegnila precej privržencev.   Izvrstnost avtorjeve grščine in obvladovanje Svetega pisma v grščini kaže, da je bil kristjan iz judovstva z dobro helenistično izobrazbo in vsaj nekaj poznavanja grških filozofskih kategorij.   === TEOLOŠKI POUDARKI === ==== DUHOVNIŠTVO ==== Glavna tema v Pismu Hebrejcem je (veliko) duhovništvo Jezusa Kristusa. Do neke mere je taka smer razprave presenetljiva, saj je bil zgodovinski Jezus izrazito laik, do določene stopnje celo kritičen do tempeljskih navad in tempeljska duhovščina ni z njim prav nič prijazno ravnala. Pojasnilo v Pismu Hebrejcem, da je bilo Jezusovo duhovništvo po Melkizedekovem redu, je morda izvirno, se pa misel o Jezusovem duhovništvu najde tudi v drugih novozaveznih delih, predvsem v povezavi z njegovo smrtjo. Zlasti Jn 10,36 in 17,19 uporabi v zvezi z Jezusom glagol »posvetiti, posvečevati«, ki ga sicer 2 Mz 28,41 porabi za Mojzesovo posvečenje duhovnikov. Mnogi menijo, da je opis, kako Jezusu pred smrtjo slečejo suknjo brez šiva, pod vtisom suknje judovskega velikega duhovnika. Zamisel o Jezusovem duhovništvu najverjetneje izhaja iz predstave, da je bila njegova smrt samo-darovana spravna žrtev ==== BOGOSLUŽJE   ==== lahko bi se vprašali kako prisvojitev izraelske bogoslužne govorice (sveti šotor, tempelj, duhovništvo, daritve, prazniki) za Jezusa vpliva na rabo te govorice pozneje pri kristjanih. Zadržanje do nje ni bilo vedno dosledno. Nekatere bolj pikolovske skupine se celo ne menijo za govorjenje o Cerkvi ali krščanski skupnosti kot templju; govorjenje, ko šotor ali tempelj pomeni hišo za srečanja kristjanov; je v rabi pri skupinah, ki se raznašajo za svetopisemske, biblične kristjane. Mnogi nimajo nič proti, da se o velikem petku in veliki noči govori kot o krščanski pashi. Vendar odločno odklanjajo izraze daritev in duhovništvo v krščanskem kultu, kljub dejstvu, da že okrog leta 100 Didahe 14 meni, da se je misel iz Mal 1,11 (»čista daritev«) izpolnila v evharistiji. V zvestobi vidiku »enkrat za vselej« v Pismu Hebrejcem pa Cerkve, ki uporabljajo daritveno izrazje, pogosto poudarjajo, da evharistija ni neka nova daritev, ampak bogoslužno ponavzočevanje Kristusove daritve. Čeprav je že skoraj okrog leta 100 Prvo Klementovo pismo primerjalo judovskega velikega duhovnika, duhovnika in levita s Kristusom, škofom in diakonom, se prva jasna raba izraza »duhovnik« za glavnega voditelja pri evharistiji (škofa) pojavi ob koncu 2.stoletja. S 4. stoletjem pa so vse voditelje pri evharistiji imeli za krščanske duhovnike, ko so deležni Kristusovega duhovništva po Melkizedekovem redu. Vredno je premisliti, kakšen pomen je ohranila raba izraelske bogoslužne govorice in kakšne težave prinaša   ==== ZAVEZA ==== Čeprav Pismo Hebrejcem kontinuitete ne zavrne povsem, pa bolj izrecno kot katerokoli drugo novozavezno delo govori o zastarelosti zaveze, ki jo je Bog sklenil z Mojzesom. Ta zaveza je zastarela, se je postarala, izginja (10,9: »prvo odpravlja, da bi postavil drugo«). Ravno nasprotno pa bi danes nekateri radi odpravili izraza »stara« in »nova« tako v zvezi z zavezo kakor Zavezo (knjigo) in ju nadomestili s »prva« in »druga«, oz. »izraelska« in »krščanska«.  Je takšen premik upravičen glede na razna razumevanja novosti v Novi zavezi, kar ni v smislu izpodrivanja zastarelega? Na globlji ravni mnogi krščanski teologi zanikajo, da bi Božja zaveza z Izraelom zastarala ali bila izrinjena, temveč le dopolnjena.   === SEZNAM VIROV === * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. [[Kategorija:Nova zaveza]] pezaz6275gisdlpz7xsutwqng8e5fdz 5747732 5747622 2022-08-27T09:33:23Z Janezdrilc 3152 + {{Sveto pismo}} wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Pismo Hebrejcem je kanonično novozavezno pismo, ki je z nastalo v šestdesetih ali verjetneje osemdesetih letih prvega stoletja po Kristusu, opisuje prednosti evangelija v primerjavi s staro zavezo in je bilo napisano za opomin kristjanom judovskega (hebrejskega) rodu, da ne bi odpadli od evangelija in se vrnili k judovstvu. Po vseh merilih naredi Pismo Hebrejcem od vseh novozaveznih knjig najmočnejši vtis. Z veliko govorniško spretnostjo, skrbno sestavljeno, spretno napisano v odlični grščini in s strastnim spoštovanjem do Kristusa ponuja izjemno število spoznanj, ki so oblikovala poznejše krščanstvo.  Začne se kot razprava, nadaljuje kot nagovor in šele sklene kot pismo.  Naslovljenci pisma niso izrecno omenjeni, toda iz konteksta lahko sklepamo, da so to bili kristjani, ki so jih privlačile vrednote judovskega okolja. Avtor ni znan; pozneje je Cerkev avtorstvo pripisovala Pavlu, zdaj je to opustila.   === RAZDELITEV PO VSEBINI   === 1,1-3: Uvod   1,4 - 4,13: Vzvišenost Jezusa kot Božjega Sina   1,4-2,18: nad angeli   3,1-4,13: nad Mojzesom   4,14 - 7,28: Vzvišenost Jezusovega duhovništva   8,1 -10,18: Vzvišenost Jezusove žrtve in njegova služba v nebeškem svetišču, ko sklene novo zavezo   10,19 -12,29: Vera in stanovitnost: postati deležen Jezusovega duhovniškega dela   10,19-39: Spodbuda, da bi bila Jezusova žrtev  v korist   11,1 -40: Starozavezni zgledi vere   12,1 -13: Zgled Jezusovega trpljenja in Gospodove vzgoje 12,14-29: Svarilo pred neposlušnostjo ob starozaveznih zgledih   13,1-19: Navodila za vsakdanje življenje   13,20-25: Sklep: blagoslov in pozdravi   === ANALIZA === ==== UVOD (1,1-3) ==== V eshatološkem kontekstu poslednjih dni Uvod (1,1-3) nemudoma poudari Kristusovo vzvišenost nad vsem, kar se je poprej zgodilo v Izraelu. Glavni kontrast je med dvema Božjima razodetjema: po prerokih in po Sinu, ki je bil (obstajal) od začetka časov, po katerem je Bog ustvaril svetove in ki nam je zdaj spregovoril. Opis z izrazi, ki morda prihajajo iz hvalnice kaže, da pisec razlaga Kristusa v ozadju starozavezne podobe Božje Modrosti. Prav kakor je Modrost izžarevanje Božjega veličastva, brezmadežno ogledalo Božje moči, tako je Božji Sin odsvit Božjega veličastva in odtis njegovega obstoja, ki z besedo svoje moči nosi vse (Heb 1,3). Onstran te primerjave z Modrostjo pa je Sin resnična oseba. Uresničil je očiščenje od grehov; izpolnitev tega je tesno povezana s Sinom, sedečim na Božji desnici.   ==== VZVIŠENOST JEZUSA KOT BOŽJEGA SINA (1,4 - 4,13) ==== Ta kristologija se tu izoblikuje na vzvišenosti Sina nad angeli in Mojzesom. Da ima Kristus kot Sin položaj nad angeli, je vsekakor veličastno poveličevanje, saj so prav oni v judovskem izročilu »Božji sinovi« in posredniki Postave. Še posebej pomenljiv je Heb 1,8-9, kjer z besedami iz Ps 45,7-8 pisec pokaže, kako se Bog na Jezusa obrača z besedami, s katerimi se nikoli ni obrnil na kakega angela, namreč: »Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke... zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja« - eno od pomembnih novozaveznih besedil, ki Jezusa imenuje Bog.   Kot večkrat odlomek vodi v moralno spodbudo (2,1-4): če se je beseda Postave, ki so jo oznanjali angeli, izkazala za trdno, le kako bomo ušli mi … V 2,5-18 bi lahko prepoznali pogled združevanja ponižnosti in poveličevanja. S Ps 8,5-7 avtor pokaže, daje Božjemu Sinu, ki je za nekaj časa postal nižji od angelov; zdaj vse podvrženo. Skupnosti, ki je zaradi stisk potrta, avtor pokaže v Kristusu Božji načrt za človeštvo: ne poveličanje brez trpljenja, ampak poveličanje prek trpljenja. Če je bilo poveličanje Božjega Sina odrešenjsko, pa se on ni zavzemal za reševanje angelov. Kristus je namreč smrt okusil za vsakega človeka; in Bog je mnoge pripeljal v slavo po Jezusu, začetniku njihovega odrešenja, ki ga je izpopolnil s trpljenjem (2,10). Tema o potujočem Božjem ljudstvu, ki ga v nebeško svetišče vodi Jezus, se spet vrne v 4,11.14 in 6,20.   ==== VZVIŠENOST NAD MOJZESOM (3,1 - 4,13) ==== Pisec ponazori (3,1-6) s tem, da gre večja čast graditelju kakor hiši (gradnji hiše), večja sinu kakor služabniku (prim. Jn 8,35). »Apostol in veliki duhovnik naše vere« je še en primer veličastnih nazivov ki jih pridaja Kristusu. Kristjani, na katere se obrača, so v nevarnosti, da se naveličajo zaradi malodušnosti. Tisti med Izraelci, ki niso bili poslušni, niso dosegli cilja. Podobno je to preizkušnja za tiste, ki verujejo v Jezusa, kot pokaže Heb 4,12 v enem od najbolj znamenitih odlomkov Novi zavezi, ko opisuje, da je Božja beseda ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže celo med dušo in duhom ter presoja vzgibe in misli srca.   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVEGA DUHOVNIŠTVA (4,14 - 7,28) ==== Že uvodna vrstica določa glavno temo: »Imamo veličastnega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina.« Čeprav si Pismo Hebrejcem in Janezov evangelij delita predstavo o inkarnaciji, pri Janezu ne najdemo takega opisa o stvarnosti Jezusove človeškosti, ki bi bil primerljiv s tem odlomkom. Kakor izraelski veliki duhovnik tudi Kristus ni sam sebe poveličal, ampak ga je določil Bog. Ko opisuje, kako je Jezus trpel v dneh svojega mesa, ko je daroval molitve in prošnje njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti (5,7-9), pisec dodaja, da se je Jezus iz tega naučil poslušnosti, čeprav je bil Sin. (Dobro poznavanje Kristusovega pasijona: Kristus premaga smrt in postane vir zveličanja). Ko je dosegel popolnost, je postal počelo večnega odrešenja vsem, ki so mu poslušni (prim. Flp 2,8-9).   V 5,11-14 se pisec spet vrne k spodbudi in prejemnikom očita nezrelost, saj še vedno lahko uživajo samo mleko, ne pa močne hrane. Pisca skrbi odpad od Kristusa, kar se jasneje pokaže v 6,4-8 (tudi 10,26-31), ker opozarja, da ni več pokore, potem ko so bili nekoč že razsvetljeni (tj. krščeni: Jn 9). Vendar daje zgovorno jamstvo, da ni v negotovosti glede bodočnosti svojih naslovljencev, saj Bog njihovega dela in njihove ljubezni ne bo pozabil (6,9-12). Bog je zvest obljubam in to zagotavlja uspešnost posredovanja Jezusa kot velikega duhovnika po Melkizedekovem redu v notranjosti nebeškega svetišča (6,13-20). Celo 7. poglavje je posvečeno vzvišenosti takšnega Jezusovega duhovništva nad levitskim (tj. starozaveznim) duhovništvom in bi ga lahko obravnavali skupaj s pogl. 8-10 ali pa s predhodnimi poglavji. Ni več potrebe po številnih (levitskih) duhovnikih, ki jih po smrti zamenjajo drugi, ker Jezus, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, vedno živi in posreduje zanje (7,23-25). Ko je daroval sam sebe, je ta sveti, brezmadežni, neoskrunjeni veliki duhovnik, ločen od grešnikov in povzdignjen nad nebesa, opravil daritev, ki to je, enkrat za vselej (7,26-27).   ==== VZVIŠENOST JEZUSOVE ŽRTVE IN NJEGOVA SLUŽBA V NEBEŠKEM SVETIŠČU, KO SKLENE NOVO ZAVEZO (8,1 - 10,18) ==== Misel, da je Jezus veliki duhovnik pred Bogom, vodi k predstavi o nebeškem svetišču. Odlomki v 2 Mz 25,9.40; 26,30 idr. kažejo, kako je Bog Mojzesu pokazal nebeški načrt, po katerem so zgradili zemeljsko svetišče. Odlomek v Heb 8,8-13 posnema način govora o novi zavezi iz Jer 31,31 -34 in jasno pove, daje prva, z Mojzesom sklenjena zaveza, zdaj stara in pretekla. Kar je v Pismu Hebrejcem posebnega, je primerjava med velikim duhovnikom, ki stopa enkrat na leto v presveto s krvjo kozlov in juncem ter Jezusom, ki je stopil enkrat za vselej v nebeško svetišče s svojo lastno krvjo in s tem potrdil novo zavezo. Tam se zdaj pojavi pred Božjim obličjem »za nas« (9,24); in ko se je tako enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih, se bo prikazal še drugič v odrešenje tistih, ki ga željno pričakujejo (tudi so mu poslušni) (9,28). ==== VERA IN STANOVITNOST: POSTATI DELEŽEN JEZUSOVEGA DUHOVNIŠKEGA DELA (10,19 - 12,29) ==== Po poti, ki jo je odprl Jezus, naj tisti, ki jim pisec pravi »bratje«, vstopajo v svetišče po Jezusovi krvi z vero, upanjem in ljubeznijo ter zbiranjem v občestvo (10,19-25). Če grešijo prostovoljno, ne ostane za grehe nobena žrtev več, ampak le grozna kazen: »Strašno je pasti v roke živega Boga« (10,26- 31). V 11,1-40 začne pisec z znamenitim opisom vere, potem pa začne z dolgim naštevanjem starozaveznih likov; ki imajo prav takšno vero in zvestobo. Ob koncu (11,39-40), zvest svojemu kontrastu med starim in novim, pokaže, da vsi ti ljudje vere niso prejeli, kar je bilo obljubljeno, kajti »Bog je za nas priskrbet nekaj boljšega, tako da oni ne bi dosegli popolnosti brez nas«. Kot prehod (12,1-2) pisec spodbuja svoje bralce, naj uprejo oči v Jezusa, »voditelja in dopolnitelja vere«. V 12,3-13 opozori, da ne morejo biti pravi Božji otroci brez vzgoje v trpljenju, ki ga Bog naloži. Jezus je pretrpel tolikšno nasprotovanje, medtem ko bralci še niso trpeli do krvi. Heb 12,14-29 s primeri iz Stare zaveze ponazori kazni za neposlušnost; konča pa z moralnim svarilom iz 5 Mz 4,24, da je Bog ogenj, ki požira.   ==== SKLEPNA SPODBUDA (13,1-19) ==== Samo tu so v pismu podrobna konkretna nravna navodila in to je področje, kjer se Pismo Hebrejcem najbolj približa pavlinskemu slogu. Po nekaj napotkih za življenje v skupnosti, značilnih za novozavezna dela, se v Heb 13,7 pisec sklicuje na vero voditeljev, ki so v skupnosti oznanili evangelij. Lahko se sklicujemo na preteklost, saj je »Jezus Kristus isti, včeraj in danes in na veke« (13,8). Zaznati je tudi klic k poslušnosti do tedanjih voditeljev; ki bedijo nad dušami bralcev (13,17).   ==== SKLEP (13,20-25) ==== Spodbudo sklene z blagoslovom, ki naj ga podeli »Bog miru, ki je od mrtvih privedel našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovc« (13,20). Sredi pozdravov je omemba, da so oprostili Timoteja, ter navedba »tistih iz Italije«, dve zelo redki opori v pismu glede podatka, od kod prihaja in komu ter kam je namenjeno.   === TEORIJE O OKOLIŠČINAH NASTANKA === Po odkritju mrtvomorskih rokopisov v Kumranu je bilo precejšnje navdušenje nad mislijo, da utegne biti Pismo Hebrejcem povezano z ozadjem kristjanov iz judovstva in bi bilo tako naslovljeno na esenske duhovnike. Pripadniki ločine so v mrtvomorskih rokopisih ostro nasprotovali odpadništvu, zato so tisti, ki so postali kristjani, imeli morda občutek krivde, ki jih je priganjal k vrnitvi. Poleg tega je kumranska skupnost močno poudarjala duhovništvo in bogoslužje in je bila zelo enotna; tistim, ki so jo zapustili in šli za Kristusom, se je morda zelo tožilo po tem, kar so zapustili. Splošno prepričanje je, da se Kumranci niso udeleževali bogoslužja v jeruzalemskem templju, in se morda zato Pismo Hebrejcem ne obrača na ta tempelj za svoje zglede. Večina strokovnjakov je skeptičnih glede kumranskega vpliva na pismo. Kot prejemniki pa kristjani iz kumranskega okolja niso nič bolj verjeten naslov za pismo kot kristjani, na katere je vplivala kaka druga oblika judovstva. Attridge trdi, da »ni ene same smeri v judovstvu, ki bi ponujala preprost vzorec, znotraj katerega gre razumeti misel avtorja ali njegovega besedila«.   Druga domneva se navezuje na Apd 6,1-6 (in na sklep Štefanovega govora v Apd 7), ki razlikujejo dve vrsti kristjanov iz judovstva (obe sta pridobili spreobrnjence izmed Nejudov): HELENISTI, ki so, kakor Štefan sam, zavzeli bolj radikalno odklonilno stališče do jeruzalemskega templja (7,47-50), in Hebrejci, ki so, kakor Peter in Janez, redno hodili v tempelj. Bi torej pisec lahko bil helenistični pridigar, ki skuša pridobivati hebrejske kristjane za svoje prepričanje? Mnogi imajo Janezov evangelij za evangelij helenistične teologije in temu je Pismo Hebrejcem blizu v njegovem pogledu na zamenjavo izraelskega bogoslužja. Čeprav naslov »Hebrejcem« izhaja precej bolj verjetno iz analize vsebine, ali bi pismo vendarle lahko imelo bolj dobesedne korenine. In četudi je privlačna, ostaja tudi ta hipoteza nedokazljiva.   Nekateri menijo, daje pismo psevdonimno; toda bolj točno bi bilo »anonimno«, saj se delo nikjer ne sklicuje na avtorja. Že ob koncu 2. stoletja so ga nekateri pripisovali Pavlu. Papirus Beatty II, ki odraža aleksandrijsko tradicijo in je naše najstarejše ohranjeno besedilo pavlinskih pisem, postavlja Pismo Hebrejcem za Pismo Rimljanom. Zahodna Cerkev ga je le počasi sprejemala kot Pavlovo delo. Tako v Aleksandriji kot v Rimu je pismo na uradnih kanoničnih seznamih v poznem 4. in zgodnjem 5. stoletju uvrščeno med štirinajst pavlinskih pisem, postavljeno včasih pred osebna pisma (1 in 2 Tim, Tit, Flm), pogosteje pa na konec zbirke. Postopno so Pavlovo ime vstavili v naslov dela in ga najdemo tako v Vulgati kot v KJV (od slovenskih v Japljevem in Wolfovem prevodu).   Vseeno pa je prevladuje prepričanje, da Pavel ni napisal tega pisma. Dovršen in premišljen grški slog je zelo drugačen od Pavlovega, kot sta opazila že Klement in Origen. Pogosti pavlinski izrazi (kot npr. »Kristus Jezus«) se v tem pismu ne pojavijo nikoli. Še pomembneje, pogled ni Pavlov, Medtem ko je v Pavlovi teologiji glavna točka vstajenje, se to v Pismu Hebrejcem omenja le enkrat 13,20, v podrednem stavku); in nasprotno, glavna tema v pismu - Kristus kot veliki duhovnik - se pri Pavlu ne pojavi nikjer drugje. Tisti, ki ne sprejemajo Pavlovega avtorstva najpogosteje za avtorstvo predlagajo dvoje: ali kakega znanega Pavlovega spremljevalca ali povsem neznano osebo; in najpogostejša izbira je prav slednja. Največji učenjak patristične dobe, Origen,je bil pripravljen ostati pri anonimnem piscu (lahko bi bil Pavlov tajnik), vendar dodaja, da samo Bog ve, kdo je napisal pismo. Tertulijan je pismo pripisal Barnabu; in res ima Barnabove pismo iz zgodnjega 2. stoletja aleksandrijski alegorični slog, podoben Pismu Hebrejcem. Seveda pa je tudi to pismo« anonimno in pripisovati ga Barnabu ni prav nič bolj zanesljivo kot pripisovati Pismo Hebrejcem Pavlu. Drugi so v antiki pismo pripisovali Luku in Klementu Rimskemu. Luther ga je pripisal Apolu, ki ga Apd 18,24 opisujejo tako, da bi lahko ustrezal piscu (Jud, po rodu iz Aleksandrije, izobražen, dober izvedenec v Pismih); in ta domneva je pritegnila precej privržencev.   Izvrstnost avtorjeve grščine in obvladovanje Svetega pisma v grščini kaže, da je bil kristjan iz judovstva z dobro helenistično izobrazbo in vsaj nekaj poznavanja grških filozofskih kategorij.   === TEOLOŠKI POUDARKI === ==== DUHOVNIŠTVO ==== Glavna tema v Pismu Hebrejcem je (veliko) duhovništvo Jezusa Kristusa. Do neke mere je taka smer razprave presenetljiva, saj je bil zgodovinski Jezus izrazito laik, do določene stopnje celo kritičen do tempeljskih navad in tempeljska duhovščina ni z njim prav nič prijazno ravnala. Pojasnilo v Pismu Hebrejcem, da je bilo Jezusovo duhovništvo po Melkizedekovem redu, je morda izvirno, se pa misel o Jezusovem duhovništvu najde tudi v drugih novozaveznih delih, predvsem v povezavi z njegovo smrtjo. Zlasti Jn 10,36 in 17,19 uporabi v zvezi z Jezusom glagol »posvetiti, posvečevati«, ki ga sicer 2 Mz 28,41 porabi za Mojzesovo posvečenje duhovnikov. Mnogi menijo, da je opis, kako Jezusu pred smrtjo slečejo suknjo brez šiva, pod vtisom suknje judovskega velikega duhovnika. Zamisel o Jezusovem duhovništvu najverjetneje izhaja iz predstave, da je bila njegova smrt samo-darovana spravna žrtev ==== BOGOSLUŽJE   ==== lahko bi se vprašali kako prisvojitev izraelske bogoslužne govorice (sveti šotor, tempelj, duhovništvo, daritve, prazniki) za Jezusa vpliva na rabo te govorice pozneje pri kristjanih. Zadržanje do nje ni bilo vedno dosledno. Nekatere bolj pikolovske skupine se celo ne menijo za govorjenje o Cerkvi ali krščanski skupnosti kot templju; govorjenje, ko šotor ali tempelj pomeni hišo za srečanja kristjanov; je v rabi pri skupinah, ki se raznašajo za svetopisemske, biblične kristjane. Mnogi nimajo nič proti, da se o velikem petku in veliki noči govori kot o krščanski pashi. Vendar odločno odklanjajo izraze daritev in duhovništvo v krščanskem kultu, kljub dejstvu, da že okrog leta 100 Didahe 14 meni, da se je misel iz Mal 1,11 (»čista daritev«) izpolnila v evharistiji. V zvestobi vidiku »enkrat za vselej« v Pismu Hebrejcem pa Cerkve, ki uporabljajo daritveno izrazje, pogosto poudarjajo, da evharistija ni neka nova daritev, ampak bogoslužno ponavzočevanje Kristusove daritve. Čeprav je že skoraj okrog leta 100 Prvo Klementovo pismo primerjalo judovskega velikega duhovnika, duhovnika in levita s Kristusom, škofom in diakonom, se prva jasna raba izraza »duhovnik« za glavnega voditelja pri evharistiji (škofa) pojavi ob koncu 2.stoletja. S 4. stoletjem pa so vse voditelje pri evharistiji imeli za krščanske duhovnike, ko so deležni Kristusovega duhovništva po Melkizedekovem redu. Vredno je premisliti, kakšen pomen je ohranila raba izraelske bogoslužne govorice in kakšne težave prinaša   ==== ZAVEZA ==== Čeprav Pismo Hebrejcem kontinuitete ne zavrne povsem, pa bolj izrecno kot katerokoli drugo novozavezno delo govori o zastarelosti zaveze, ki jo je Bog sklenil z Mojzesom. Ta zaveza je zastarela, se je postarala, izginja (10,9: »prvo odpravlja, da bi postavil drugo«). Ravno nasprotno pa bi danes nekateri radi odpravili izraza »stara« in »nova« tako v zvezi z zavezo kakor Zavezo (knjigo) in ju nadomestili s »prva« in »druga«, oz. »izraelska« in »krščanska«.  Je takšen premik upravičen glede na razna razumevanja novosti v Novi zavezi, kar ni v smislu izpodrivanja zastarelega? Na globlji ravni mnogi krščanski teologi zanikajo, da bi Božja zaveza z Izraelom zastarala ali bila izrinjena, temveč le dopolnjena.   === Viri === * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. {{Sveto pismo}} [[Kategorija:Nova zaveza]] [[Kategorija:Dela svetega Pavla]] epsnesnfnm3zzgh9jgrs665xsc6pjlo Kategorija:Klaviaturisti 14 523017 5747618 2022-08-26T20:09:06Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[klaviaturist]]ih}} [[Kategorija:Glasbeniki]] 6vfb7gd8vvu2n7dckg59v45kkk6ng0m Pomorjansko 0 523018 5747665 2022-08-27T06:21:03Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki '''Pomorjansko''' ([[poljsko]] Pomorze, [[nemško]] Pommern) je zgodovinska regija na južni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v srednji [[Evropa|Evropi]], razdeljena med [[Poljska|Poljsko]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Zahodni del Pomorjanskega pripada nemškima deželama Mecklenburg-Predpomorjansko in Brandenburg, medtem ko vzhodni del pripada poljskemu [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskemu]], [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskemu]] in [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo|Kujavsko-pomorjanskemu vojvodstvu]]. Njena zgodovinska meja na zahodu je mejna dolina Mecklenburg-Predpomorjansko, ki zdaj predstavlja mejo med mecklenburškim in pomorjanskim delom Mecklenburg-Predpomorjanskega, na vzhodu pa reka [[Visla]]. Najbolj vzhodni del Pomorjanskega je znan tudi kot [[Pomerelija]], sestavljen iz štirih podregij: Kašubije, naseljene z etničnimi Kašubi, Kociewie, Tuholskega gozda in dežele Chełmno. Pomorjansko je razmeroma redko naseljeno. Največji mesti sta [[Gdańsk]] in [[Szczecin]]. Za neurbana območja so značilna kmetijska zemljišča, posejana s številnimi jezeri, gozdovi in majhnimi mesti. Na zahodu Pomorjanskega je več otokov, največji med njimi je Rugia, ki je hkrati največji otok v Nemčiji, Usedom/Uznam in Wolin, ki je največji otok na Poljskem. Regija ima bogato in zapleteno politično in demografsko zgodovino na stičišču več kultur. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] 0nzb5dr8jmeym0hnfyzq5n1tjh7fr6o 5747668 5747665 2022-08-27T06:32:18Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name = <small>''Pomorze'', ''Pommern'', ''Pòmòrskô''</small> | native_name_lang = pl, de, csb | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map = Administrative division of pomerania.png | map_caption = Sodobne upravne enote z izrazom Pomorjansko/Pomeranija v svojem imenu ne predstavljajo natančne zgodovinske regije, saj vključujejo tudi dele drugih regij | mapsize = 270px | image_shield = [[Slika:Wappen Pommern.svg|80px]] | coordinates = {{Coord|54.29|18.15|display=title,inline}} | subdivision_type = Državi | subdivision_name = {{POL}}<br>{{GER}} | seat_type = Največja mesta | seat = Na Poljskem: [[Gdańsk]], [[Szczecin]]<br>V Nemčiji: Stralsund, [[Greifswald]] | population_demonym = Pomorjanci | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Pomorjansko''' ([[poljsko]] Pomorze, [[nemško]] Pommern) je zgodovinska regija na južni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v srednji [[Evropa|Evropi]], razdeljena med [[Poljska|Poljsko]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Zahodni del Pomorjanskega pripada nemškima deželama Mecklenburg-Predpomorjansko in Brandenburg, medtem ko vzhodni del pripada poljskemu [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskemu]], [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskemu]] in [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo|Kujavsko-pomorjanskemu vojvodstvu]]. Njena zgodovinska meja na zahodu je mejna dolina Mecklenburg-Predpomorjansko, ki zdaj predstavlja mejo med mecklenburškim in pomorjanskim delom Mecklenburg-Predpomorjanskega, na vzhodu pa reka [[Visla]]. Najbolj vzhodni del Pomorjanskega je znan tudi kot [[Pomerelija]], sestavljen iz štirih podregij: Kašubije, naseljene z etničnimi Kašubi, Kociewie, Tuholskega gozda in dežele Chełmno. Pomorjansko je razmeroma redko naseljeno. Največji mesti sta [[Gdańsk]] in [[Szczecin]]. Za neurbana območja so značilna kmetijska zemljišča, posejana s številnimi jezeri, gozdovi in majhnimi mesti. Na zahodu Pomorjanskega je več otokov, največji med njimi je Rugia, ki je hkrati največji otok v Nemčiji, Usedom/Uznam in Wolin, ki je največji otok na Poljskem. Regija ima bogato in zapleteno politično in demografsko zgodovino na stičišču več kultur. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] moeizgak70q5wc1kcmo31ytqa26j6h8 5747678 5747668 2022-08-27T07:24:25Z Octopus 13285 pokrajina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name = <small>''Pomorze'', ''Pommern'', ''Pòmòrskô''</small> | native_name_lang = pl, de, csb | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map = Administrative division of pomerania.png | map_caption = Sodobne upravne enote z izrazom Pomorjansko/Pomeranija v svojem imenu ne predstavljajo natančne zgodovinske regije, saj vključujejo tudi dele drugih regij | mapsize = 270px | image_shield = [[Slika:Wappen Pommern.svg|80px]] | coordinates = {{Coord|54.29|18.15|display=title,inline}} | subdivision_type = Državi | subdivision_name = {{POL}}<br>{{GER}} | seat_type = Največja mesta | seat = Na Poljskem: [[Gdańsk]], [[Szczecin]]<br>V Nemčiji: Stralsund, [[Greifswald]] | population_demonym = Pomorjanci | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Pomorjansko''' ([[poljsko]] Pomorze, [[nemško]] Pommern) je zgodovinska regija na južni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v srednji [[Evropa|Evropi]], razdeljena med [[Poljska|Poljsko]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Zahodni del Pomorjanskega pripada nemškima deželama Mecklenburg-Predpomorjansko in Brandenburg, medtem ko vzhodni del pripada poljskemu [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskemu]], [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskemu]] in [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo|Kujavsko-pomorjanskemu vojvodstvu]]. Njena zgodovinska meja na zahodu je mejna dolina Mecklenburg-Predpomorjansko, ki zdaj predstavlja mejo med mecklenburškim in pomorjanskim delom Mecklenburg-Predpomorjanskega, na vzhodu pa reka [[Visla]]. Najbolj vzhodni del Pomorjanskega je znan tudi kot [[Pomerelija]], sestavljen iz štirih podregij: Kašubije, naseljene z etničnimi Kašubi, Kociewie, Tuholskega gozda in dežele Chełmno. Pomorjansko je razmeroma redko naseljeno. Največji mesti sta [[Gdańsk]] in [[Szczecin]]. Za neurbana območja so značilna kmetijska zemljišča, posejana s številnimi jezeri, gozdovi in majhnimi mesti. Na zahodu Pomorjanskega je več otokov, največji med njimi je Rugia, ki je hkrati največji otok v Nemčiji, Usedom/Uznam in Wolin, ki je največji otok na Poljskem. Regija ima bogato in zapleteno politično in demografsko zgodovino na stičišču več kultur. ==Pokrajina== Večji del regije je obalna nižina, ki je del Srednjeevropske nižine. Njeni južni, gričevnati deli pripadajo Baltskemu grebenu, pasu terminalnih [[Morena|moren]], nastalih v [[pleistocen]]u. Znotraj grebena je veriga morenskih jezer, ki tvorijo Pomorjansko jezersko območje. Tla so na splošno precej nerodovitna, včasih peščena ali močvirna.<ref name=ref1>[ https://www.bartleby.com/topics/Example-Essay The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition, 2001–07]. Arhivirano 29. avgusta 2008 na Wayback Machine.</ref> Zahodna obala je nazobčana s številnimi polotoki in otoki, vključno z Rügenom, Usedomom in Wolinom, zalivi (Bodden) in lagunami. Največja je laguna Szczecin. Vzhodna obala je ravna. Łebsko in več drugih jezer so bili v preteklosti zalivi, ki so zdaj odrezani od morja. Na najbolj vzhodni obali ob Gdanskem zalivu in v laguni Visle sta polotoka Hel in Visla, ki štrlita v Baltik. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] s3w7ms01gs4grpq421qvfh4q8lxm70z 5747680 5747678 2022-08-27T07:31:35Z Octopus 13285 /* Pokrajina */ galerija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name = <small>''Pomorze'', ''Pommern'', ''Pòmòrskô''</small> | native_name_lang = pl, de, csb | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map = Administrative division of pomerania.png | map_caption = Sodobne upravne enote z izrazom Pomorjansko/Pomeranija v svojem imenu ne predstavljajo natančne zgodovinske regije, saj vključujejo tudi dele drugih regij | mapsize = 270px | image_shield = [[Slika:Wappen Pommern.svg|80px]] | coordinates = {{Coord|54.29|18.15|display=title,inline}} | subdivision_type = Državi | subdivision_name = {{POL}}<br>{{GER}} | seat_type = Največja mesta | seat = Na Poljskem: [[Gdańsk]], [[Szczecin]]<br>V Nemčiji: Stralsund, [[Greifswald]] | population_demonym = Pomorjanci | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Pomorjansko''' ([[poljsko]] Pomorze, [[nemško]] Pommern) je zgodovinska regija na južni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v srednji [[Evropa|Evropi]], razdeljena med [[Poljska|Poljsko]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Zahodni del Pomorjanskega pripada nemškima deželama Mecklenburg-Predpomorjansko in Brandenburg, medtem ko vzhodni del pripada poljskemu [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskemu]], [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskemu]] in [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo|Kujavsko-pomorjanskemu vojvodstvu]]. Njena zgodovinska meja na zahodu je mejna dolina Mecklenburg-Predpomorjansko, ki zdaj predstavlja mejo med mecklenburškim in pomorjanskim delom Mecklenburg-Predpomorjanskega, na vzhodu pa reka [[Visla]]. Najbolj vzhodni del Pomorjanskega je znan tudi kot [[Pomerelija]], sestavljen iz štirih podregij: Kašubije, naseljene z etničnimi Kašubi, Kociewie, Tuholskega gozda in dežele Chełmno. Pomorjansko je razmeroma redko naseljeno. Največji mesti sta [[Gdańsk]] in [[Szczecin]]. Za neurbana območja so značilna kmetijska zemljišča, posejana s številnimi jezeri, gozdovi in majhnimi mesti. Na zahodu Pomorjanskega je več otokov, največji med njimi je Rugia, ki je hkrati največji otok v Nemčiji, Usedom/Uznam in Wolin, ki je največji otok na Poljskem. Regija ima bogato in zapleteno politično in demografsko zgodovino na stičišču več kultur. ==Pokrajina== Večji del regije je obalna nižina, ki je del Srednjeevropske nižine. Njeni južni, gričevnati deli pripadajo Baltskemu grebenu, pasu terminalnih [[Morena|moren]], nastalih v [[pleistocen]]u. Znotraj grebena je veriga morenskih jezer, ki tvorijo Pomorjansko jezersko območje. Tla so na splošno precej nerodovitna, včasih peščena ali močvirna.<ref name=ref1>[ https://www.bartleby.com/topics/Example-Essay The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition, 2001–07]. Arhivirano 29. avgusta 2008 na Wayback Machine.</ref> Zahodna obala je nazobčana s številnimi polotoki in otoki, vključno z Rügenom, Usedomom in Wolinom, zalivi (Bodden) in lagunami. Največja je laguna Szczecin. Vzhodna obala je ravna. Łebsko in več drugih jezer so bili v preteklosti zalivi, ki so zdaj odrezani od morja. Na najbolj vzhodni obali ob Gdanskem zalivu in v laguni Visle sta polotoka Hel in Visla, ki štrlita v Baltik. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Niechorze Widok z latarni 3 (Piotr Kuczynski).jpg|Značilna pomorjanska obala, [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] Slika:Małe regaty na jeziorze Wdzydze.jpg| Jezero Wdzydze, Pomorjansko vojvodstvo Slika:Poland Turkusowe Lake.jpg|Narodni park Wolin, Zahodnopomorjansko vojvodstvo Slika:2 SPN 01.jpg|Słowiński narodni park, Pomorjansko vojvodstvo Slika:Usedomer Strand.jpg|Usedom/Uznam, Zahodno Pomorjansko Slika:Kap Arkona2.jpg|Rt Arkona, Zahodno Pomorjansko </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] t5disw6o2g5nv73vidmr5fyaje9e9me 5747681 5747680 2022-08-27T07:32:34Z Octopus 13285 /* Pokrajina */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name = <small>''Pomorze'', ''Pommern'', ''Pòmòrskô''</small> | native_name_lang = pl, de, csb | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map = Administrative division of pomerania.png | map_caption = Sodobne upravne enote z izrazom Pomorjansko/Pomeranija v svojem imenu ne predstavljajo natančne zgodovinske regije, saj vključujejo tudi dele drugih regij | mapsize = 270px | image_shield = [[Slika:Wappen Pommern.svg|80px]] | coordinates = {{Coord|54.29|18.15|display=title,inline}} | subdivision_type = Državi | subdivision_name = {{POL}}<br>{{GER}} | seat_type = Največja mesta | seat = Na Poljskem: [[Gdańsk]], [[Szczecin]]<br>V Nemčiji: Stralsund, [[Greifswald]] | population_demonym = Pomorjanci | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Pomorjansko''' ([[poljsko]] Pomorze, [[nemško]] Pommern) je zgodovinska regija na južni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v srednji [[Evropa|Evropi]], razdeljena med [[Poljska|Poljsko]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Zahodni del Pomorjanskega pripada nemškima deželama Mecklenburg-Predpomorjansko in Brandenburg, medtem ko vzhodni del pripada poljskemu [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskemu]], [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskemu]] in [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo|Kujavsko-pomorjanskemu vojvodstvu]]. Njena zgodovinska meja na zahodu je mejna dolina Mecklenburg-Predpomorjansko, ki zdaj predstavlja mejo med mecklenburškim in pomorjanskim delom Mecklenburg-Predpomorjanskega, na vzhodu pa reka [[Visla]]. Najbolj vzhodni del Pomorjanskega je znan tudi kot [[Pomerelija]], sestavljen iz štirih podregij: Kašubije, naseljene z etničnimi Kašubi, Kociewie, Tuholskega gozda in dežele Chełmno. Pomorjansko je razmeroma redko naseljeno. Največji mesti sta [[Gdańsk]] in [[Szczecin]]. Za neurbana območja so značilna kmetijska zemljišča, posejana s številnimi jezeri, gozdovi in majhnimi mesti. Na zahodu Pomorjanskega je več otokov, največji med njimi je Rugia, ki je hkrati največji otok v Nemčiji, Usedom/Uznam in Wolin, ki je največji otok na Poljskem. Regija ima bogato in zapleteno politično in demografsko zgodovino na stičišču več kultur. ==Pokrajina== Večji del regije je obalna nižina, ki je del Srednjeevropske nižine. Njeni južni, gričevnati deli pripadajo Baltskemu grebenu, pasu terminalnih [[Morena|moren]], nastalih v [[pleistocen]]u. Znotraj grebena je veriga morenskih jezer, ki tvorijo Pomorjansko jezersko območje. Tla so na splošno precej nerodovitna, včasih peščena ali močvirna.<ref name=ref1>[https://www.bartleby.com/topics/Example-Essay The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition, 2001–07]. Arhivirano 29. avgusta 2008 na Wayback Machine.</ref> Zahodna obala je nazobčana s številnimi polotoki in otoki, vključno z Rügenom, Usedomom in Wolinom, zalivi (Bodden) in lagunami. Največja je laguna Szczecin. Vzhodna obala je ravna. Łebsko in več drugih jezer so bili v preteklosti zalivi, ki so zdaj odrezani od morja. Na najbolj vzhodni obali ob Gdanskem zalivu in v laguni Visle sta polotoka Hel in Visla, ki štrlita v Baltik. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Niechorze Widok z latarni 3 (Piotr Kuczynski).jpg|Značilna pomorjanska obala, [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] Slika:Małe regaty na jeziorze Wdzydze.jpg| Jezero Wdzydze, Pomorjansko vojvodstvo Slika:Poland Turkusowe Lake.jpg|Narodni park Wolin, Zahodnopomorjansko vojvodstvo Slika:2 SPN 01.jpg|Słowiński narodni park, Pomorjansko vojvodstvo Slika:Usedomer Strand.jpg|Usedom/Uznam, Zahodno Pomorjansko Slika:Kap Arkona2.jpg|Rt Arkona, Zahodno Pomorjansko </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] e4mc5hhy4y93uadm1jx5hy6p9n0jt5w 5747702 5747681 2022-08-27T08:12:26Z Octopus 13285 /* Sklici */ zgodovina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name = <small>''Pomorze'', ''Pommern'', ''Pòmòrskô''</small> | native_name_lang = pl, de, csb | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map = Administrative division of pomerania.png | map_caption = Sodobne upravne enote z izrazom Pomorjansko/Pomeranija v svojem imenu ne predstavljajo natančne zgodovinske regije, saj vključujejo tudi dele drugih regij | mapsize = 270px | image_shield = [[Slika:Wappen Pommern.svg|80px]] | coordinates = {{Coord|54.29|18.15|display=title,inline}} | subdivision_type = Državi | subdivision_name = {{POL}}<br>{{GER}} | seat_type = Največja mesta | seat = Na Poljskem: [[Gdańsk]], [[Szczecin]]<br>V Nemčiji: Stralsund, [[Greifswald]] | population_demonym = Pomorjanci | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Pomorjansko''' ([[poljsko]] Pomorze, [[nemško]] Pommern) je zgodovinska regija na južni obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v srednji [[Evropa|Evropi]], razdeljena med [[Poljska|Poljsko]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Zahodni del Pomorjanskega pripada nemškima deželama Mecklenburg-Predpomorjansko in Brandenburg, medtem ko vzhodni del pripada poljskemu [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskemu]], [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskemu]] in [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo|Kujavsko-pomorjanskemu vojvodstvu]]. Njena zgodovinska meja na zahodu je mejna dolina Mecklenburg-Predpomorjansko, ki zdaj predstavlja mejo med mecklenburškim in pomorjanskim delom Mecklenburg-Predpomorjanskega, na vzhodu pa reka [[Visla]]. Najbolj vzhodni del Pomorjanskega je znan tudi kot [[Pomerelija]], sestavljen iz štirih podregij: Kašubije, naseljene z etničnimi Kašubi, Kociewie, Tuholskega gozda in dežele Chełmno. Pomorjansko je razmeroma redko naseljeno. Največji mesti sta [[Gdańsk]] in [[Szczecin]]. Za neurbana območja so značilna kmetijska zemljišča, posejana s številnimi jezeri, gozdovi in majhnimi mesti. Na zahodu Pomorjanskega je več otokov, največji med njimi je Rugia, ki je hkrati največji otok v Nemčiji, Usedom/Uznam in Wolin, ki je največji otok na Poljskem. Regija ima bogato in zapleteno politično in demografsko zgodovino na stičišču več kultur. ==Pokrajina== Večji del regije je obalna nižina, ki je del Srednjeevropske nižine. Njeni južni, gričevnati deli pripadajo Baltskemu grebenu, pasu terminalnih [[Morena|moren]], nastalih v [[pleistocen]]u. Znotraj grebena je veriga morenskih jezer, ki tvorijo Pomorjansko jezersko območje. Tla so na splošno precej nerodovitna, včasih peščena ali močvirna.<ref name=ref1>[https://www.bartleby.com/topics/Example-Essay The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition, 2001–07]. Arhivirano 29. avgusta 2008 na Wayback Machine.</ref> Zahodna obala je nazobčana s številnimi polotoki in otoki, vključno z Rügenom, Usedomom in Wolinom, zalivi (Bodden) in lagunami. Največja je laguna Szczecin. Vzhodna obala je ravna. Łebsko in več drugih jezer so bili v preteklosti zalivi, ki so zdaj odrezani od morja. Na najbolj vzhodni obali ob Gdanskem zalivu in v laguni Visle sta polotoka Hel in Visla, ki štrlita v Baltik. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Niechorze Widok z latarni 3 (Piotr Kuczynski).jpg|Značilna pomorjanska obala, [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] Slika:Małe regaty na jeziorze Wdzydze.jpg| Jezero Wdzydze, Pomorjansko vojvodstvo Slika:Poland Turkusowe Lake.jpg|Narodni park Wolin, Zahodnopomorjansko vojvodstvo Slika:2 SPN 01.jpg|Słowiński narodni park, Pomorjansko vojvodstvo Slika:Usedomer Strand.jpg|Usedom/Uznam, Zahodno Pomorjansko Slika:Kap Arkona2.jpg|Rt Arkona, Zahodno Pomorjansko </gallery> ==Zgodovina== ===Od prazgodovine do srednjega veka (okoli 400 pr. n. št. – 1400 n. št.)=== Poseljevanje Pomorjanskega se je začelo ob koncu vislanske faze [[Ledena doba|ledene dobe]] dobe pred približno 13.000 leti.<ref name=ref6>Johannes Hoops. ''Reallexikon der germanischen Altertumskunde''. Walter de Gruyter. str. 422. ISBN 3-11-017733-1.</ref> Najdene so bile arheološke sledi različnih kultur v [[Kamena doba|kameni]] in [[Bronasta doba|bronasti dobi]], [[Balti|baltskih ljudstev]], [[Germani|germanskih]] ljudstev in [[Baltski Veneti|Venetov]] v [[Železna doba|železni dobi]] ter [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanskih]] plemen in [[Vikingi|Vikingov]] v [[Srednji vek|srednjem veku]].<ref name=ref6/><ref>Thomas Terberger. ''From the First Humans to the Mesolithic Hunters in the Northern German Lowlands, Current Results and Trends''. V ''Across the western Baltic'', ur. Keld Møller Hansen, Kristoffer Buck Pedersen, 2006, ISBN 87-983097-5-7 OCLC 43087092. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 11. septembra 2008. Pridobljeno 1. oktobra 2008.</ref><ref>Jan M. Piskorski. ''Pommern im Wandel der Zeiten'', 1999, str. 18 ff. ISBN 83-906184-8-6.</ref><ref>Horst Wernicke. ''Greifswald, Geschichte der Stadt''. Helms, 2000. str. 16ff. ISBN 3-931185-56-7.</ref><ref>A.W.R. Whittle. ''Europe in the Neolithic: The Creation of New Worlds''. Cambridge University Press, 1996. str. 198. ISBN 0-521-44920-0.</ref><ref>Werner Buchholz. ''Pommern''. Siedler, 1999. str.22-23. ISBN 3-88680-272-8.</ref><ref>Joachim Herrmann. ''Die Slawen in Deutschland''. Akademie-Verlag Berlin, 1985. str. 237ff, 244ff.</ref> Vzhodni del Pomorjanskega so na začetku 10. stoletja zasedli zgodnji poljski vladarji in ga vključili v svojo državo. Zahodni del regije je v poznem 12. stoletju prišel pod oblast [[Danska|Danske]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].<ref>Joachim Herrmann. ''Die Slawen in Deutschland''. Akademie-Verlag Berlin, 1985. str. 261, 345ff.</ref><ref>Jan M. Piskorski. ''Pommern im Wandel der Zeiten'', 1999. str. 32. ISBN 83-906184-8-6.</ref><ref>Werner Buchholz. ''Pommern''. Siedler, 1999. str. 25. ISBN 3-88680-272-8.</ref><ref>A. P. Vlasto. ''Entry of Slavs Christendom''. CUP Archive, 1970. str. 129. ISBN 0-521-07459-2.</ref><ref>Nora Berend. ''Christianization and the Rise of Christian Monarchy: Scandinavia, Central Europe and Rus' C. 900–1200''. Cambridge University Press, 2007. str. 293. ISBN 0-521-87616-8, ISBN 978-0-521-87616-2.</ref><ref>David Warner. ''Ottonian Germany: The Chronicon of Thietmar of Merseburg''. Manchester University Press, 2001. str. 358. ISBN 0-7190-4926-1, ISBN 978-0-7190-4926-2.</ref><ref>Michael Borgolte, Benjamin Scheller. ''Polen und Deutschland vor 1000 Jahren: Die Berliner Tagung über den "Akt von Gnesen"''. Akademie Verlag, 2002. str. 282. ISBN 3-05-003749-0, ISBN 978-3-05-003749-3.</ref> [[Gdansk]], ustanovljen med vladavino poljskega vojvode [[Mješko I.|Mješka I.]], je od takrat glavno pristanišče Poljske. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] s5pmc6n5oiz56qp27iws1oqgep1vwmd Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze 0 523019 5747682 2022-08-27T07:35:45Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Diktomszke, versuske i molitvene knizicze (1820).jpg|200px]] | image_caption = | author = [[Mihael Barla]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Madžarska)|Slovenska krajina]] | language = [[prekmurščina]] | series = | genre = [[Evangeličanska cerkev|evangeličanska]] knjiga pesmi, učbenik | publisher = [[Šopron]], Siesseva tiskarna | release_date = [[1820]] | english_release_date = | media_type = | pages = 65 | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze''' ''(Knjižica izrekov, pesmi in molitev)'' je knjiga v [[prekmurščina|prekmurščini]] iz 1820 od [[Mihael Barla|Mihaela Barle]]. Celoten naslov: ''Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze za to málo sôlszko deczo szprávlene po Kis Jánosi, visziko postüvanom superintendensi ti prêk dunajski evangelicsanszki czerkev.'' Knjiga vsebuje molitve in [[Sveto pismo|svetopisemske]] zgodbe v verznih oblikah. Pravzaprav je prevod knjige [[Madžari|madžarskega]] evangeličanskega duhovnika, prevajalca in pesnika Jánosa Kisa ''Diktomos verses és imádságos könyvecske,'' ki so jo izdali 1816 za rabo v evangeličanskih verskih šolah v Prekodonavju (Dunántúl). Barla v tej knjigi uporabi prvič črke ''ô'' in ''ê'' za označevanje dvoglasnikov ''ou'' in ''ej.'' Barla je izdal še eno veliko pesmarico ''[[Krscsanszke nôve peszmene knige]]'' (1823), ki je tudi prispevala udomačitvi nove pisave. Poleg je že 1820 [[Puconci|puconski]] učitelj [[Štefan Lülik]] izdal učbenik ''Nôvi abeczedár,'' v katero je prevzel Barlovo pisavo. Tako se je nova pisava hitro razširila, toda so jo uporabili le prekmurski [[luteranizem|evangeličanski]] avtorji. == Viri == * [[Vilko Novak]]: Izbor prekmurskega slovstva. [[Ljubljana]] 1976. * [[Előd Dudás]]: Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski 2012. 18. 2. == Glej tudi == * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]] {{prekmurščina}} [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]] [[Kategorija:Dela leta 1820]] fcia41ju1wajobj51or2h23u47a4l9i 5747690 5747682 2022-08-27T07:50:44Z Doncsecz~slwiki 9581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Diktomszke, versuske i molitvene knizicze (1820).jpg|200px]] | image_caption = | author = [[Mihael Barla]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Madžarska)|Slovenska krajina]] | language = [[prekmurščina]] | series = | genre = [[Evangeličanska cerkev|evangeličanska]] knjiga pesmi, učbenik | publisher = [[Šopron]], Siesseva tiskarna | release_date = [[1820]] | english_release_date = | media_type = | pages = 65 | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze''' ''(Knjižica izrekov, pesmi in molitev)'' je knjiga v [[prekmurščina|prekmurščini]] iz 1820 od [[Mihael Barla|Mihaela Barle]]. Celoten naslov: ''Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze za to málo sôlszko deczo szprávlene po Kis Jánosi, visziko postüvanom superintendensi ti prêk dunajski evangelicsanszki czerkev.'' Knjiga vsebuje molitve in [[Sveto pismo|svetopisemske]] zgodbe v verznih oblikah. Pravzaprav je prevod knjige [[Madžari|madžarskega]] evangeličanskega duhovnika, prevajalca in pesnika Jánosa Kisa ''Diktomos verses és imádságos könyvecske,'' ki so jo izdali 1816 za rabo v evangeličanskih verskih šolah v Prekodonavju (Dunántúl). Barla v tej knjigi uporabi prvič črke ''ô'' in ''ê'' za označevanje dvoglasnikov ''ou'' in ''ej.'' Barla je izdal še eno veliko pesmarico ''[[Krscsanszke nôve peszmene knige]]'' (1823), ki je tudi prispevala udomačitvi nove pisave. Poleg je že 1820 [[Puconci|puconski]] učitelj [[Štefan Lülik]] izdal učbenik ''Nôvi abeczedár,'' v katero je prevzel Barlovo pisavo. Tako se je nova pisava hitro razširila, toda so jo uporabili le prekmurski [[luteranizem|evangeličanski]] avtorji. {{Navedek|:''Prilicsni knig.'' 24. V. 17. Gda tvoj nepriátel szpádne, ne radüj sze; i gda sze potekne, naj sze ne zvíszi te tvoja pamet.<br/> :''Prilicsni kníg.'' 17. v. 5. Kí ospota sziromáka, sztvoritela nyegovoga ospota; í kí sze veszeli nad lüdszkim kvárom, ne vujde kastigam<br/> <br/> Csi rad ogrizávas,<br/> Cslovek, tvojga blí'znyega,<br/> I csi sze radüjes<br/> Hüdo gucsécs nanyega;<br/> Csi, zakrívas vrêdnoszt,<br/> Bin pa razlacsüjes,<br/> Krisztusa vucsenik<br/> Kak sze imenüjes?}} == Viri == * [[Vilko Novak]]: Izbor prekmurskega slovstva. [[Ljubljana]] 1976. * [[Előd Dudás]]: Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski 2012. 18. 2. == Glej tudi == * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]] {{prekmurščina}} [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]] [[Kategorija:Dela leta 1820]] ew2p9k0aw6lf5aqkdrt2cz30j7xmmd6 Diktomske, veršuške i molitvene knižice 0 523020 5747683 2022-08-27T07:36:23Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze]] kwk5t6hnygg2ih5jw01po608768v6f0 Pomorjanska 0 523021 5747687 2022-08-27T07:40:17Z Upwinxp 126544 ->[[Pomorjansko]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pomorjansko]] 4arj3fwaek8aaj9f0ldi3y2ru8eru6c Pomeranija 0 523022 5747688 2022-08-27T07:40:44Z Upwinxp 126544 ->[[Pomorjansko]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pomorjansko]] 4arj3fwaek8aaj9f0ldi3y2ru8eru6c Ernest Bartulovič 0 523023 5747746 2022-08-27T11:06:27Z Romanm 13 preusmeritev na [[Ernest Bartulović]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ernest Bartulović]] iydlrh9wfcjv99kbb4342wyo6uzizqm